St. 4279. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predložijo računski sklepi za leto 1869 a) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, b) zaklada zemljišne odveze, c) zaklada za zidanje norišnice, d) sirotinskega zaklada, e) P. P. Glavarjevega zaklada, f) Gf. Saurau-ovega zaklada za maše, g) zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake. Slavni deželni zbor! Ker zavoljo pomanjkanja časa v zadnjem deželnem zborovanji predloženi računski sklepi za l. 1869 a) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, h) zaklada zemljišne odveze, c) zaklada za zidanje norišnice, d) sirotinskega zaklada, . e) P. 'P. Glavarjevega zaklada, f) gf. Saurau-ovega mašnega'zaklada, g) zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake — niso prišli v obravnavo, zató se-predložijo .še enkrat slavnemu zbòru s predlogom, naj jih slavni | zbor finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti blagovoli. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 1. julija 1871. Namesti deželnega glavarja :. Dr. Jan. Bleiweis I. r. Glavni o posledkih ravnanja s premoženjem kranjskega deželnega Skupni dohodki Številka Razlaganje dohodkov djanski znesek v letu 1869 zastanek konec , decembra 1869 skupaj gold. kr. 1 gold. kr. j gold. ki-. 1 A. Pravi dohodki. Deželni zaklad v pravem pomenu ..... 240.860 17 % 81.315 85‘/i 322.176 3 2 Domestikalni zaklad 39.288 76 S 31,774 10 71.062 86 3 Porodišnični zaklad 1.657 87 Va 225 29 Va 1.883 17 4 Najdenišnični zaklad 1.338 79 % 577 1% 1.915 81 5 Norišnični zaklad 1.097 40% 1.166 93 2.264 33 '/a 33 6 Zaklad posilne delalnice 46.778 71 Vn 11.658 pii 58.437 7 Bolnišnični zaklad -42.180 40 27.277 54Va 69.457 94% 8 Skupni znesek ad A. . 373.202 12% 153.995 35Va 527.197 48 9 B. Drugi dohodki. Deželni zaklad v pravem pomenu . . . . . 108.587 78 31.838 30 Va 1% 140.426 8% 65 10 Domestikalni zaklad 52.194 57 V2 30.453 82.647 11 Porodišnični zaklad \ . 9.018 40 194 9.212 40 12 Najdenišnični zaklad . . . 28.319 90 Va 12.999 41.318 '90 Va 16 13 Norišnični zaklad ........ 14.036 16 2.203 16.239 ,14 Zaklad posilne delalnice . . . . : . . . 16.217 83 % 100 69 16.318 52'/a 77 r 15 Bolnišnični zaklad . . . . . . . . . . 6.418 12 479 65 6.897 16 Skupni znesek ad B. . 234.792 mm 78.267 72 313.060 j§§ 17 Glavni skupni znesek ad A. in B. . . . . . 606.949 90 232.263 H 29 840.257 97% 9 18 Začetni in končni ostanki gotovine pod številko 46. in 47 f 6.652 80 9.787 16.440 19 Poskusni skupni znesek .... 614.647 70 i . 242.050 36'/a 856.698 6 Va a pregled zaklada in njegovih podzakladov v letu 1869. Pro ra č u n V primeri k proračunu so dohodki skupni Opomba odobreni proračun leta 1869 zastanek konec decembra 1868 skupaj veci manji gold. -I kr. gold. - 1 kr. 1 gold. . j kr. gold. j kr. 1 gold. kr. 222.150 17.023 211 1.030 -674 40.709 41.444 M 23 397, mi M 98 60.956 15.662 -233 444 449 17.740 ■ 25.319 12 277, 97. 28 46 557, 92 283.106 32.685 444 1.474 1.123 58.449 66.764 M 507, 49 907. 627, 55 '1% 90 - 39.069- - 38.377 1.438- 440- 1.140. 2.693 207, 357. 68 907, 71 - 47. 12 227, K štev. 1. ? Veči dohodki, zavoljo-većega. djanskega zneska priklad na davke za leto 1869. K štev. 2. Veči dohodki, zarad većega zneska aktivnih obresti od đb-mestikalnih obligacij z 700.000 gld. av. vr. ktere so kot odškodni kapital za inkameri-rani kranjski provincijalni zaklad iz državnega zaklada pridobljene. K štev.: 3, 5 in 7. ; Veci dohodki, zavoljo tega, ker so aktivni zastanki povračil oskrbovalnih stroškov ža.leto 1866. do 1868, od takih, kteri bolniške stroške sami plačujejo, potem od ljubljanske mestne blagajnice, od kranjskega in drugih deželnih zakladov še le v letu 1868 po redu iztirjam in zaračunjeni. K štev. 4.1 Veči dohodki, zarad večih povračil za stroške oskrbovanja naj-dencev. 323.2 44 10 120.805 - 707* 444.049 807, - 83.147 677. 59.648 8.944 34.927 5.218 417. 44 m 96 Va 29.370 44.844 10 10 427 5.194 77 97 88 77 89.019 44.844 8.954 34.927 5.228 427 5.194. 08 97 44 817. 967, 88 77 108.739 637, 79.858 39 188.598 21/. a c3 M Skupni stroški © >02 c$ >o © © Razlaganje strškov djanski znesek leta 1869 zastänek konec decembra 1869 skupaj gold. kr. gold. k*" gold. kr. 20 A, Pravi stroški. Deželni zaklad v pravem pomenil . * ... 178.494 91 Va 37.994 4=% 216.488 96 21 Domestikalni zaklad . . . . ... . . . 52.257 70 27.281 36 79.539 6 22 Porodišnični zaklad h . . . . .... . 9.558 55 V2 84 94 9.643 49% 23 Najđenišnični zaklad . . . 29.097 57-71 12.842 46% 41.940 4 24 Norišnični zaklad . , . ; .. . 14.568 65 Va 57 24% 14.625 90 25 Zaklad posilne delalnice ....... ^ 42.047 28 6.326 66% 48.373 94% 26 Bolnišnični zaklad . -. . | . . .. ... . 45.217 75 416 57 Va 45.634 32% 27 Skupni znesek ad A. . 371.242- 43 85.003 29% 456.245 72% 28 B. Drugi stroški. Deželni zaklad v pravem pomenu . . . . . 170.953 ' 4 25.691 96Va 196.645 % 29 Domestikalni zaklad 39.225 63 V, 264 93 Va 39.490 57 30 Porodišnični zaklad 895 40 356 34 7 1.251 74 31 Najđenišnični zaklad 922 20 241 !2% 1.163 32% 32 Norišnični zaklad 493 16 474 28% 967 44 V2 33 Zaklad posilne delalnice . . . . . . . . 19.425 54% 1.380 19 ’/a 20.805 74 7 34 Bolnišnični zaklad . 1.703 10.920 13 12.623 13 35 Skupni znesek ad B. .’ 233.617 98 39.328 97% 272.946 95% 36 Glavni skupni znesek ad A. in B 604.860 41 124.332 27 729.192 68 37 Končni ostanki gotovega denarja in čisti aktivni zastanki pod štev. 46 . . 9.787 29 117.718 9 Va 127.505 00 CO 38 Poskusni skupni znesek. . 614.647 70 242.050 CO co 856.698 6% odobreni proračunski postavki za 1869 Proračun zastanek konec decembra 1868 skupaj gold. I kr. j gold, i# | kr. | gold. kr. V primeri k proračunu so stroški veci manji gold, I kr. I gold. | kr. Opomba. ,140.179 35.553 9.155 35.958 5.893 39.501 40.238 306.481 126.063 126.063 50 93 Va 837a 44 13 96V2 29 97c 307s Wl 76.467 46.925 27 12.978 1.159 4.917 5.488 147\964 43.512 3.363 134 602 2 1.338 10.920 59.873 ms 26 30 847a 52 54 M 437a 9 75 2 20 637a 787a 13 51 216.646 82.479 9.183 48.937 7,052 44.419 45.727 627, 197a 137a 28 7. 65 507a 137a 454.445 53 169.575 3.363 134 602 2 1.338 10.920 185.936 397a 75 2 20 537a 787a 13 817s 460 ‘7.573 3.954 36 25 44 1.800 197s 157 2.940 6.997 92 667a 137a 247a' 81 K štev., 20 in 21, Manji stroški, zavoljo manjših, djanskih računskih zneskov za stroške vzdrževanja poslopij in novih stavb za leto 1869. K štev. 22. Veči stroški, zarad večih stroškov za režijo namreč, Za oskrbovanja in zdravila porodnic. K štef. 23. Manji stroški, zavoljo tega, ker pro-računjeni stroški oskrbovanja za kranjske najdence v drugih bolnišnicah v letti 1869 niso bili poplačani. K štev. 24. S Veci stroški zarad nove norišnice na spodnjih Poljanah. K štev. 25. Veči stroški, zavoljo veči potrebščine za fabriko posilne de-lalnice. Priloga 1. a c3 K/} • rJ > Stan premoženja konec decembra 1869. Končna 1 gotovina V Cisti aktivni ali pasivni zastanki ■4-3 >CQ >o , O N O ft* V blagajnici na pravih dohodkih na drugih dohodkih skupaj gold. kr. gold. kr. gold. kr. gold. kr. 39, 40 41 42 43 44 45 Deželni zaklad v pravem pomenu . . . . . . . . Domestikalni zaklad .... Porodišnični zaklad . . . . Najdenišnični zaklad . . . Norišnieni zaklad .... Zaklad posilne delalnice . . Bolnišnični zaklad .... 356 241 74 5.953 3.161 34 Mg mm 68 86 43.321 4.492 140 12.265 1.109 5.331 26.86Q 81 47 35% 45 68% 95 97 6.146 30.188 162 12.757 1.728 12.79 10.440 34 14 34 87 V, 717, 50§ 48 49.468 34.680 21 492 2.838 4.052 16.420. 15 88 98% 42% 40 44% 49 46 Skupni znesek . 9.787 29 68.992 6 38.938 7472 107.930 80% 47 V primeri k, premoženju konec decembra 1868 4 . 6.652 80 29.097 99 19.984 88 9.113 11 48 se kaže konec decembra 1869 pomnoženje premoženja . 3.134 49 98.090 5 18.953 86% 117.043 9! % Aktivni kapitali Denarni znesek ležečega posestva in premakljivega blaga Skupni znesek gold. kr. gold. kr, gold. kr. 49.468 15 867.245 5 172.046 50 1,073.972 43 1.827 97 V2 9.462 75 11.625 8 7.423 282 ' 8.438 55 1.483 87% 26.438 29 30.834 85 2.120 69.469 fif 81.595 74 50.506 25 80.355 21 150.443 81 930.606 15 358.054 367* 1,406.378 61 294.916 15 353.742 99 646.198 83 635.690 —• 4.311 377 72 760.179 78 Opomb K štev. 48. Konečno premoženje se je v letu 1869 proti letu 1868 z ... . . | . . . 760.179 gold. 78 kr. poglavitno zarad tega pomnožilo, ker so priklade na davke ye& znašale, kakor je bilo prOračUnjeno, in ker je domestikalni zaklad iz državnega zaklada kot od-škodni kapital za inkamerirani kranjski provincijalni zaklad v obligacijah skupaj 700.000 pridobil. Poleg računskega sklepa kranjskega zemljiščino od-veznega zaklada za leto 1869 ima kranjska dežela to je kranjski deželni zaklad kot dolg za zemljiščino odvezo s koncem decembra 1869 poplačati, in sicer: a. na izvirno likvidiranem odškodnem kapitalu . 4,677.405 gld. 90 kr. b. na zastalih obrestih (rentah) . . . . . . . c. na povračilih stroškov režije . . . . . . 4,677.405 gld. 90 785.580 „ 29% 445.141 „ 83 5,908.128 gld. 27a kr. skupaj in konečno . d. na obrestih in drugih povračilih skupaj . . torej v vsem skupaj . 7,119.019 gld. 94 % kr. Sedem milijonov, sto devetnajst tisuč 'in devatnajst goldinarjev 94 kr. av. vr. Ij210.891 92 Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dné 10. avgusta 1870. Priloga I; IT“ Glavni ravnanja z blagajnice» zaklada za zemljišcino Skupni dohodek Proračun Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Razlaganje naslovov končni tivni z nel odobreni proračunski postavki c8 manj gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gid. kr. gid. kr. gld. kr. gld. - kr. I. Stroški oskrbništva komisij za odvezo zem- ljiškili davkov. a) Deželne komisije. 15 Letne plače uradnikov . . 3759 96 ; — .. 8 3760 4 3760 — — 4 ‘ 3760 4 — . J— 16 Opravilske priklade urad- nikov 604 80 43 75 648 55 575 — 43 75 618 ÌÒ 29 80 -r~ m 17 Plačila služabnikov . . . 300 I 25 — • 325 — 300 ■ — 25 —■ 325 . — — • — — —r 18 Diurnistje 1674 70 133 30 1808 — 1752 — 130 90 1882 90 — . —0 74 90:. 19 Nagrade in podpore . . . 85 ■H — 85 100 — — 100 . — s “7. 15 — 20 Uradnijske in pisarniške po- trebe . . . . . . 1612 6 — 1612 6 1268 33 60 1301 60 310 46 •r- • -4- 21 Popotni stroški . . . . 686 97 — — 686 97 270 — \ lIHpj 270 416 97 — -4 22 Različni potroški .... ÉÉ — — — — — 5 — ‘ — 5 — — — 5 . —: b) Lokalnih komisij. 23 Letne plače uradnikov . . 3600 — 225 — 3825 • — 3600 —\ 225 — 3825 — • — — — —' 24 Opravilske priklade urad- kov . 1839 96 211 70 2051 66 2340 — 211 66 2551 66 — 60C — 25 Plačila služabnikov ... 60 — — 60 . L- 6Ö — • 60 : —- — • . __ 26 Diurnistje 2393 80 264 40 2658 20 2498 ' — 1 160 20' 2658 20 — ' ‘ —: ^ 27 Nagrade in podpore . . . 150 — - * 150 — ■400 50 — 450 • 300 . 28 Uradnijske in pisarniške po- trebe 300 — 200 • —• 500 — 500 • .—-r . • 500 — — — 13l 29 Popotni stroški .... 14198 57 2368 69'A 16567 26'A 13000 3703 46 16703 46 — — 136 19% 30 NajemŠčina ...... 100 — — 100 140 — — —■ 140 —J — 40 31 Različni potroški .... — — 1 — ü . j —’ g — 2 s — ! 2 ; — im — 2 — 32 Skupni znesek ad I. 31365 82., 3471 92'A 34837 74'A 30570 4583 61 35153 61 —" '^815 86% 11. Izplačevanje kapitala. 33 Po žrebovanji oziroma po- plačevanji obligacij . . 155085 15645 — 170730 — 168000 — 11550 1 “ 179550 — — 88201 — 34 Pobotanje kapitala . . . 83 82 '/2 1 — 83 82 "A 100 — — — 100 — .— 16 17% III. Plačevanje obresti opravičencem. 35 Na 5 % obrestih od obligacij zemljiščine odveze, po- tem na urbarskih, dese- tinskih in prepisninskih obrestih (rentah) . . 429366 46 40479 24 469845 70 426350 — 39845 80 466195 30 3650 40 — ■ IV. Različni izdajki. 36 Povračila državnih izposojil filli 628663 73 628663 73 — 571963 73 571963 73 56700 — fi Bf 37 5% pasivne obresti od pre- jetih državnih izposojil — - ; — • — — — -• . • ' 38 Deželnemu zakladu 5% pa- sivne obresti za posojila — — . — E — j 1Ü — — ' — — — ' j E ’ 39 Dane predplače .... 1611 »v. 1: —^ iSä 1611 75'A ... 1 — — gggggggm • 1611 75'A — p? 40 Povrnjeni ptuji denarji in 28177 95 28177 95 : \ 24371 16 y, 24371 16 ‘A 3806 78'A — —« 41 Drugi potroški .... 20496 38'A I 20 77 20517 15 V, 7077 6897 77 13974 77 6542| 38. 'A — ; • — 42 Skupni znesek vsih stroškov 638009 24'A 716458 61'A 1354467 86 632097 — 659211 57 V,! 1291308 57'A 63159 28'A 43 V primeri k unstrauskim dohodkom pod št. 14. od 614671 71 633386 52 1245058 23 575384 590012 19 j 1165396 19 79662 4 44 Se kaže primanjkava zalo- žitve od 26337 53 ya 83072 9'A 109409 63. 56713 — 69199 38 'A| 125912 38'A 16502 75‘A Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Costa, poročevalec. Raz- skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Denarni znesek v avst. velj. Aktivne tirjave Opomba Co M' m co gld. kr. gld- 1 kr. I. Dolgovi zavezancev : 1 2 3 na kapitalu na 5% obrestih .' na vsakoletnem (anuitetnem splačevanji) . . 833.261 159.061 9.368 46 1% 70 1,001.691 17% II. Dolgovi dežele: 4 5 6 za likvidirane odškodne kapitale za zastane plačila na obrestih (priklade davkov) za povračila oskrbnih stroškov 4,677.405 785.580 445.141 90 29 y2 83 5,908.128 2% III. Dolgovi države: 7 8 9 10 za likvidne z obligacijami še ne založene lau- demialske kapitale za prepisninske obresti (laudemialske rente) za z obligacijami založene laudemialske kapitale) za 5% obresti od tega kapitala . . . . . 2.835 409 920.218 7.699 89 65 91 % 46J/g 931.163 92 IV. Drugo premoženje zemljiščino od-veznega zaklada: 11 12 13 14 na dolgu zastala računska in druga povračila drugi prejemki prejete predplače ’ končna gotovina denarjev . . . . ... 603 19 22.732 222.303 66 60 H 79% 245.659 83 15 Skupni znesek vsih aktivnih tirjav. . 8,086.642 95 kaz zemljišcino odveznega zaklada konec decembra 1869. Številka Pasivne tirjave Denarni znesek v avst. velj. Opomba posamezno skupno gld. kr. gld. kr. V. Tirjave opravičencev: 16 za likvidirane z obligacijami še ne založene odškodne kapitale 23.561 62 17 za zastale obresti od tacili kapitalov . . . 3.125 93 18 za z obligacijami založene odškodne kapitale 8,472.670 50 19 za zastale 5% obresti od obligacij zemljiščine odveze . 137.842 44% 8,637.200 49% VI. Tirjave države: 20 zžf na dolgu zastale zakladu zemljiščine odveze dane brez obrestnega posojila . . . . . 628.663 73 628.663 73 VII. Drugi dolgovi zaklada zemljiščine odvezé: 21 Zastali stroški oskrbništva: a) deželne komisije . 202 13 b) lokalnih komisij . . . . . . . . . 3.269 79% 22 Drugi zastali izdajki . 20 77 23 Prejeti še ne povernjeni ptuji denarji ih depositi 28.177 95 31,670 64 24 Skupni znesek vsih pasivnih tiijav ! . . . ' i 9,297.534 87 25 v primeri z aktivnem premoženjem pod št. 15 od — — 8,086.642 95 26 se kaže konc decembra leta 1869 čisti ne za-- loženi dolg zemljišno-odveznega dolga z 1,210.891 92 Od kranjskega deželne ga odbora !• V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Dr. Costa. poročevalec. , 12 Priloga 1. C Računski sklep za stavbeni zaklad norišnice za leto 1869. Skupni dohodek Gesammteinnahme n DZ f! •C Naslovi dohodkov končni aktivni ti K ti s? Einnahms-Rubriken djanski znesek zastanek skupaj 2v:rrucher (Lrsolg schließlicher zus a m m e n številka Activ-Rückstand Nummer M a/s M jz a/s I. Pravi dohodki. I. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Aktiv-Jnteressen 4326 97 658 1 4984 98 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 1050 — — — 1050 — Skupni znesek ad I. . . Summe ad I. 5376 97 658 1 6034 98 II, Drugi dohodki, II. Sonstige Einnahmen. 3 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse 766 98 — — 766 98 Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. u. II. 6143 95 658 1 6801 96 4 Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Kassarest — 93 5 Skupni dohodki Gesummt Einnahmen 6144 88 6 Končni ostanek v gotovih denarjih . . — — 51 51 */a Schließlichcr barer Kassarest 7 Skupni znesek vseh aktivnih zastankov. Summe aller Aktiv-Rückstände 709 52 V, . ; Priloga 1. 13 Rechnungs-Abschluß des Irrenhansdanfondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand skup aj zusammen več mehr manj weniger M m M OA a/k Jg oi/k CCA — — — — — — 4984 1050 98 — — • — — — — — 6034 98 — — — — — — f fl 14 Priloga 1. C Skupni strošek Gesammtausgabe o S 'S * Priloge Beilagen Naslovi stroškov končni pasivni Ausgabs-Rubriken dianski znesek zastanek • skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Passiv-Rückstand Nummer M a/k M m M I. Pravi stroški. I. Rcele Ausgaben. 8 Davki in davščine . Steuern und Gaben 325 75% 47 29 373 4% 9 Različni stroški . Verschiedene Ausgaben 678 8 — — 678 8 10 Stroški za nakup obligacij Bares Geld für den Obligat. Ankauf 4402 55 4402 55 11 Skupni znesek ad I Summe ad I. 5406 38'/- 47 29 5453 67% 11. Drugi stroški. II. Sonstige Ausgaben. 12 Povrnjene predplače ....... Rückersätzte Vorschüsse 686 98 100 — 786 98 13 Skupni znesek ad I. in II. . . . . . Summe ad I. n. II. 6093 36% 147 29 6240 65% 14 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kassarest 51 51% 15 Skupni stroški Gesammt-Ausgabe 6144 88 52% 16 V primeri z zneskom aktivnih zastankov od Im Vergleiche mit den Aktiven pr. 709 17 Se kaže čisti aktivni zastanek . . , . 562 23% Ergibt sich ein reines Aktivum 1 Priloga 1. 15 c Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skupaj Die Gesannntansgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand z n s a m in e n več mehr manj weniger M a/s M a/s M a/s Jg- a/s a/s 373 47* — — — — — — 678 8 — — — — — — 4402 55 — — — — — — — — 5453 67 Va - 16 Priloga 1. Razkaz Nachuieisimg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja stavbinega zaklada norišnice konec decembra 1869. des gestimmten Activ« und Passiv-Vermögens des krainischen Jrrenhansbaufondes mit Ende Dezember 1869. Dnarni znesek v avstr, veljavi Bazložba Geldbetrag in österr. Währung Opomba d Detail posamezno skupno Anmerkung £ N 5# einzeln zusammen M a/k M a/s A. Aktivno premoženje. A. Aktiv-Vermögen. I. V gotovih denarjih. I. Im barem Gelde. 1 Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher Kassarest 51 51V. 52 Va 2 Aktivni zastanek od Aktiv-Rückstand 658 1 709 II. V aktivnih kapitalih. II. In Akti v-Capitalien 3 Ogerske oblig. zemljišne odveze po 5°/0 80200 gl. st. d. Ungarische G. E. Obligationen zn „ „ „ „ „ 84210 — Hrvaške oblig. zemljišne odveze po „ 2500 „ „ „ 2625 — Kroatische G. E. Obligationen zn „ „ „ „ „ Posojilne obligacije po 41/2% 3000 „ „ „ 3150 _ Anlehens-Obligationen zn „ „ „ „ „ Loterijske posojilne obligacije 50 „ av. v. 50 _ Lotto Anleh ens-Obligationen zn „ „ „ „ 90035 Skupaj od . . . 85750 gold. Zusammen pr. . . . 4 Skupni znesek aktivnega premoženja ..... Gesammt Aktiv-Vermögen 90744 52 Va B. Pasivno premoženje. B. Passiv-Vermögen. t 5 Konečni pasivni zastanek Schließlicher Passiv-Rückstand — — 147 29 6 V primeri pasivnega premoženja št. 5 z aktivnim št. 4 se kaže konečno čisto aktivno premoženje od Im Vergleiche mit Post-Nr. 5 zeigt sich das schließliche — — 90597 23 Va reine Activ-Vermögen pr. ?:ì:i:::: :• ■ ;;; I ^laitifö xi$a£ jfi' ’; ';Sjj£%9S0'i. ssmiušS? • i” » §111 * v » . :•• ;>■.• i;4^p’ jsgsGysSsit si J'jfséncQ vpr pppafri| I ■•*¥ m-. £■ :33gSS; ' ng-jjSgl^i.cS'- ’ Priloga 1. —d~ Računski sklep za sirotinski zaklad za leto 1869. Skupni dohodek Gesammtcimiahme '3 "5 ■g'S 8> J« |-c Naslovi dohodkov končni aktivni «K fis Einnahms-Rubriken djanski znesek zas tanek s k up aj Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Activ-Rückstand Nummer . M 1 a/s Jg \ a/s M a/k 1. Pravi dohodki I. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Activ-Znteressen 9993 51 3333 60 13327 11 2 Doneski iz državnega zaklada .... Beiträge vom Cameralfonde 1417 50 708 75 2126 25 3 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 1485 39 — — 1485 39 4 Skupni znesek ad I Summe ad I. 12896 40 4042 35 16938 75 II. Drugi dohodki. U. Sonstige Einnahmen. 5 Povrnjene predplače Rückersetzte Vorschüsse 70 98 100 — 170 98 6 Skupni znesek vseh dohodkov ad I. in II. Summe aller Einnahmen ad I. u. II. 12967 38 4142 35 17109 73 7 Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Kassarest 677 41 8 Skupni dohodki Gesammt-Einnahme 13644 79 9 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlich er barer Kaffarest — — 324 26 V» 10 Skupni znesek vseh aktivnih zastankov Summe aller Activ-Rückstände 4466 61'A Priloga 1- "K Rcchnnngs-Abschluß des Waifenstistungsfondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki začetni aktivni zastanek skupaj Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Genehmigte Prä-liminar-Pofitionen anfänglicher Activ-Riickstand zusammen več mehr manj weniger M OC/i M ouu a/s M a/s M a/s 9386 71 V. 3223 to 12610 14 716 97 1417 50 708 75 2126 25 — — — — 1587 71 — — 1587 71 — — 102 32 12931 92 Va 3932 17 Va 16324 10 614 65 — — — — 20 1 — 20 — 12391 92 Va 3952 17% 16344 10 - Priloga 1. d Skupni strošek Gestmmttausgabe LZ Z Z s = a« ZG Naslovi stroškov konečni pasivni «K Ausgabs - Rubriken djanski znesek zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zus ammen številka Passiv-Rückstand Nummer M- x/k Xi M 1 'm 1. Pravi stroški. I. Reelle Ausgaben. 11 1—9 Ustanove Stiftungen — — — — — — 12 Davki in davščina Steuern und Gaben 1827 84 V, 632 66'/- 2460 51 13 Stroški za nakup obligabij Bares Geld für den Obligations-Ankauf 11341 70 — — ' 11341 70 14 Različni stroški Verschiedene Ausgaben — — — — — — 15 — Skupni znesek ad L Summe ad I. 13169 54 V» 632 66% 13802 21 II. Drugi stroški. II. Sonstige Ausgaben. 16 — Predplače proti povračilu Vorschüsse gegen Ersatz 150 98 — — 150 98 17 — Skupni znesek ad L in II Summe ad I. und U. 13320 52 % 632 66% 13953 19 18 — Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kasiarest 324 26'/- — — 19 — ■ Skupni stroški Gesammt-Ausgaben 13644 79 — — 20 — V primeri z zneskom aktivnih zastankov Im Vergleiche mit den Activen pr. — — 4466 61% 21 Se kažejo čisti aktivni zastanki od . . Ergibt sich ein reines Activum pr. 3833 95 Priloga 1. ~d~ Proračun Voranschlag skupni strošek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skupaj Die Gesammtausgäbe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liunnar-Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand zusa m m e n več mehr manj weniger M cm M' cm M cm M cm JX cm 5525 59 5525 59 5525 59 1735 — 625 '33 3360 33 100 18 — — 4631 33 V- — — 4631 33 Va 6710 36 Va — — 500 — — — 500 — — — 500 — 12391 92 V- 625 33 13017 25 ‘/a 784 95 Va — — 12391 92 V- 625 33 13017 25 V2 - Priloga 1. d Easkas Nachmessung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja sirotinskega zaklada konec decembra 1869. des gesäumten Activ- und Passiv-Vermögens des krainischen Waisen-Stiftungsfondes mit Ende Dezember 1869. Razložba Dnarni znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in österr. Währung Opomba •> £_ ® o ZN- Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung M cm Jg- im 1 2 A. Aktivno premoženje. A. Activ-Vermögen. I. V gotovih denarjih. I. Im baren Gelde. Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher Kassarest Konečni aktivni ostanek 324 4142 26 Vs 35 4466 61% / 3 4 5 6 7 Schließlicher Aktiv - Rückstand H. V aktivnih kapitalih. H. In Activ - Capitalien. Državne obligacije po 4% Staatsobligationen zn „ v Državne obligacije po 5% Staatsobligationen zn „ Kranjske obligacije zemljišne odveze po 5% • • Krainische Grundentlastnngs - Obligationen zn „ Ogerske obligacije zemljišne odveze po „ . . Ungarische Grundentlastnngs - Obligationen zu „ Skupno aktivno premoženje 1575 165900 21756 15750 85 204981 209448 85 46% / 8 Gesammt Activ - Vermögen B. Pasivno premoženje. B. Passiv-Vermögen. Konečni pasivni zastanek 632 66 Vs 9 Schließlicher Passiv-Rückstand V primeri z aktivnim premoženjem pod štev. 7 se kaže konečno čisto aktivno premoženje od . . Im Vergleiche mit Post-Nr. 7 zeigt sich das schließliche reine Activ-Vermögen pr. 208815 80 h ; is ir it i± -.z:. v.:, vrb: . 'C b: ' - d )y. ..v : • gi.-lilisfoB ;ii; \o:v &;v:r.bL j-v-rbbbbJ. ' • ■,r..V ;::.r,b.' ’ j ° L ..!.., ..z..::;.; ::-v Jrfrb: Us yv.-bb . . . . b £■_.... .» . . 'II • M ........., - v : ; .: s 2„. •; : isvIZ g'iftJiHß J. - -d MK ; K-'iv.iixS " ■ rbb...::b v.bbb-.bbb - v I . - - ' : I. I. -'I' ; srb:::;: I .j tirbrbbbS j - -___I- ■/ r. ■ - . - v - . I M c,: bi ,:/.:'-b'bbib r.:: :b o^oirtoq v L^LM jposEtoq ni vbajiiaulvi Msgs! ^.b .... 5„j b,.:b v.::v iitbbvy bI3 : . \-.v.:b-. ;...V bbb rr;::rib.v:;; . e ■ ' i.rv -:, ----- Priloga 1. d Skupni znesek Gesammtersolg LZ LZ ZZ If *rj cZ> LN Naslovi konečni Rubriken djanjski znesek zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zuj amm en številka Rückstand Nummer M x/k M ova X/k Ustanove. Stiftungen. 1 11 Murgel žl. Edelshcim Murgel von Edelsheim — — — 2 — Schilling Janez Jakob žl Schilling Johann Jakob von — • — ~ 3 — Lichtenberg France grof žl Lichtenberg Franz Graf von — — 4 — Eastern Marija Ana žl Rastern Maria Anna von — 5 — Thalberg Janez Jurij žl Thalberg Johann Georg von “ 6 — Lamberg France grof žl Lamberg Franz Graf von 7 — Waitenhüller Friderik žl Waitenhüller. Friedrich von “ 8 — Sirotinski zaklad sploh Waisenfond im Allgemeinen 9 — Ustanova, ustanovljena o priliki poroke : Njegovega c. k. apostolskega veličanstva v podporo kranjskih sirot, ki so lepega obnašanja in pomoči potrebne Stiftung, errichtet aus Anlaß der a. h. Ver- — — — — — — mählung Sr. k. k. apostolischen Majestät zur nachwirkenden Unterstützung gut gesitteter und hilfsbedürftiger Waisen in Kram Skupaj . . . Summe Priloga 1. "T~ Proračun Voranschlag skupni znesek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni zastanek s k u p a j Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Präliminar Positionen anfänglicher Rückstand Zusammen več mehr manj weniger a/k M a/k m a/k oc/k Jg a/k 84 84 84 240 — — — 240 — — — 240 — 54 — — — 54 — — — 54 — 124 — — — 124 — — — 124 — 280 — — — 280 — — — 280 — 953 — — — 953 — — — 953 — 250 — - — — 250 — — — 250 — 2858 -- — — 2858 — — — 2858 — 682 59 — — 682 59 — — 682 59 5525 59 5525 59 5525 59 - 6 Računski sklep za Peter Pavl Glavarjev zaklad za uboge in bolne za leto 1869. Skupni dohodek Gesmilmteinnahme O S -ZV §>§> Naslovi dohodkov konečni aktivni Einnahms-Rubriken djauski znesek zas tanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Activ-Rückstand Nummer M m M a/k M OÜS 1. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 1—2 Skupščine Kaufschillinge 11845 46 — — 11845 46 2 — Aktivne obresti A čtiv-Interessen 5994 81% 1973 18 7967 69 V- 3 — Dohodki od posestev Ertrag der Realitäten 500 — 197 33% 697 33% 4 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 326 41 551 17 877 58 5 — Skupni znesek ad I. Summe ad I. 18666 68'/- 2721 68% 21388 37 II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 6 — Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse 600 — — — 600 — 7 Povernjene predplače Rückerhaltene Vorschüsse 501 501 — 8 — Skupni znesek ad II. Summe ad II. 1101 — — — 1101 — 9 — Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. und II. 19767 68% 2721 68% 22489 37 10 — Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Cafsarest 430 96 — — 11 Skupni dohodki Gesammt-Einnahme 20198 64% — — 12 — Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Cassarest — — 10003 65 13 13 Skupni znesek aktivnih zaostankov . . Summe aller Activ-Rückstände 12725 33 Vs y=> Priloga 1. 27 e Rechnungs-Abschluß Peter Pani Glnvar'fchen Armen- und Krantrenstistnngsfondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki začetni aktivni zastanek skupaj Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Activ-Rnckstand zusammen več mehr manj weniger a/s a/s 9K M Ote M a/s 3795 11367 55% 15162 55% 3317 S'/- 5021 69 Vs 1911 51'/- 6933 21 1034 78% — — — — 673 94 673 94 23 39% — — 350 — 418 96 768 96 108 62 — — 9166 69'/- 14371 97 23538 66% — — 2150 29% — — — — — — — — — — — — 9166 69 V- 14371 97 23538 66% - 28 Priloga 1. e Skupni strošek Gesmmiitausglibe 11 11 II c-i N Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek končni pasivni zastanek skupaj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rückstand zusammen Jg a/k M a/k M I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 14 15 16 17 18 19 — Ustanove in štipendije Stiftungen und Stipendien Doneski za bolnišnico v Komendi sv. Petra Beiträge für das Spital in Commenda St. Peter Davki in davščine . Steuern und Gaben Stroški za zidanje Bauauslagen Stroški za nakup obligacij ..... Barer Geldaufwand für den Obligat.-Ankauf Različni stroški Verschiedene Auslagen 987 1998 899 5178 30 42 62 8 Vs 59 28 91 295 42 82 Vs 1078 1998 1194 5178 30 84 62 91 59 28 20 — Skupni znesek ad I. Summe ad I. 9093 99 Vs 387 24 Vs 9481 24 II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. 21 22 — Dane predplaöe Gegebene Vorschüsse Povrnjene predplače Zurückerhaltene Vorschüsse 501 600 — — — 501 600 — 23 — Skupni znesek ad H. Summe ad II. 1101 — — — 1101 — 24 25 Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. und H. Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Casserest Skupni stroški Gesammt-Ausgabe V primeri z aktivnimi zastanki od . . Im Vergleiche mit den Activen se kaže čisti aktivni zastanek od . . ergibt sich ein reiner Activ-Rückstand 10194 10003 99 Vs 65 387 24 Vs 10582 24 26 27 — 20198 64 Vs 12725 33 Vs 28 12338 9 Priloga 1. 29 e Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skupaj Die Gesammtausgabe beträgt gegen ven Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Pofitionen anfänglicher Passiv-Rückstand zusammen več mehr manj weniger a/z M a/z M a/z M m M a/z 1022 59 78 1081 78 2 94 1673 75 — — 1673 75 324 87 — — 805 20 290 92 1096 12 98 79 — — 9381 40 — — 9381 40 — — 9381 40 , — — — — — — 5178 59 — — 100 — — — 100 — — — 69 72 12982 35 350 70 13333 5 — — 3851 81 — — — — — — — — — — — — 12982 35 350 70 13333 5 30 Priloga 1. e nazkaz 3Tstdpei|uiig skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Glavarjevega zaklada konec decembra 1869. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des Glavar'schen Fondes mit Ende Dezember 1869. Razložba Dnarni znesek v avstr, veljavi Geldbetrag in österr. Währung Opomba Številka Post-Nr. Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung & 1 a/s a/s 1 2 3 4 5 A. Aktivno premoženje. Activ-Bermögen. Konečni ostanek v gotovih denarjih ..... Schließlicher barer Cassarest a) Konečni pravi aktivni zaostanki Schließliche reelle Activ-Rückstände b) Konečni di’ugi aktivni zaostanki Schließliche sonstige Activ-Rückstände Aktivni kapitaii. Activ-Capitalien. а) 5% državne posojilne obligacije v starem denarju obrestne od 27.369 gold. star. den An 5% Staats-Anlehens-Obligationen in Conv.-Münze verzinslich pr. 27.369 ft. C.-M. 5) 5% kranjske obligacije zemljišne odveze v starem denarju obrestne od 50.930 gld. st. den. An 5% der kram. G. - E. - Schuldverschreibungen in Conv.Münze verzinslich pr. 50.930 sl. C.-M. c) 5°/0 ogerska — ravno tako 5°/0 der ungarischen — dto. d) 5"/g loterijske in davkarske posojilne obligacije od leta 1860 in 1864 v avstr. velj. obrestne An 5% Lotto- und Steuer-Anlehens-Obligationen de 1860 und 1864 oft. W. verzinslich pr. Posestva. In Realitäten. d) Vrednost bolnišničnega poslopja v Komendi sv. Petra od Werth des Spitalsgebäudes zu Commenda St. Peter б) Vrednost skupnega premakljivega blaga od . . Werth der gesaimnten Jnventarial-Gegenstände mit Skupni znesek aktivnega premoženja 10003 2721 28737 53476 8400 32070 1500 300 65 68% 45 50 12725 122683 1800 137209 33% 95 28% 6 Gesammt Activ-Bermögen B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pravi pasivni zastanki 387 24% 8 Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod št. 5 se kaže čisto aktivno premoženje od . . Bei Vergleichung der Passiva mit dem Activum sub Post-Nr. 5 ergibt sich ein reines Activ-Bermögen pr. — — 136822 4 9 32 Priloga 1. Skupni znesek Gesmmuterfolg o S S?ti LL If "3 'S Naslovi konečni ZK Rubriken djanski znesek zastanek skup aj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Rückstand zusammen M m M OA 1 OCA 1 2 I A. Dohodki. Einnahmen. K u p š č i n e. Kaufschillinge. Kapital An Capital Obresti od zgornjega kapitala .... An Zinsen hievon Skupaj . . . Summe B. Stroški. Ausgaben. Doneski bolnišnici v Komendi sv. Petra. Beiträge für das Spital in Commenda St. Peter. Plača bolnišnega oskrbnika v Komendi sv. Petra Besoldung des Spitalsverwalters zu Commenda St. Peter Plača za zdravnika in posebne zdravniške pota Besoldung des Spitals-Arztes u. Extra-Besuche Plačilo za kuharico Liedlohn der Köchin Plača za dimnikarja Bestallung des Kaminfegers Plača za brivca Bestallung des Barbiers Zemljišni davek in zavarovanje . . . Grundsteuer und Assecnranzbeitrag Oskrbovanje preskrbovancov Verköstigung der Pfründner Obleka Bekleidung Zdravila in pogrebščina Medicamenten und Leichenkosten Vzdrževanje poslopij, kurjava in druge bolnišne potrebe Gewöhnliche Conservations-Arbeiten, Beheizung und sonstige Spitals-Erfordernisse Predplača na račun oziroma konečni založni ostanek od Vorschuß gegen Verrechnung resp. schließlicher Verlagsrest 11194 651 57= 407- — — 11194 651 57- 407- 11845 46 — — 11845 46 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 — 157 230 40 5 5 767 9 107 124 551 50 72 77- 52 827, 81 17 — — 157 230 40 5 5 767 9 107 124 551 \ 50 72 77- 52 827a 81 17 I Skupaj . . . Summe 1998 62 j ~ 1998 62 Priloga 1. 33 e Proračun Voranschlag skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni zastanek anfänglicher Rückstand skupaj zusammen več mehr manj weniger M 1 ^ M Ms M I ous M 1 a* JZ a/s 3300 495 — 11194 173 5 7s 50 14494 668 5% 50 — — 3300 17 97a - 3795 — 11367 55% 15162 65 V, — — 3317 97a 250 400 40 5 5 3 600 30 50 290 75 — — 250 400 40 5 5 3 600 30 50 290 75 167 57 551 77a 827a 17 92 170 3 20 165 50 3 48 19 1673 75 1673 75 324 87 34 Priloga 1. Računski sklep grof Saurau-ovega mašnega zaklada za leto 1869. sl 11 «as 8> g= l-l 2 S? Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Skupni dohodek Gesammteinnahme djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni aktivni zastanek schließlicher Activ-Rückstand skupaj zusammen številka Nummer Jg 1 a/k gg 1 a/k M a/k I. Pravi dohodki. I. Reele Einnahmen. 1 Aktivne obresti 133 9 38 63 171 72 Aktiv-Interessen 2 Verschiedene Einnahmen 3 Skupni znesek dohodkov 133 9 38 63 171 72 Summe der Einnahmen 4 Začetni ostanek v gotovih denarjih . . 177 17 Anfänglicher barer Kassarest 5 Skupni dohodki 310 26 Gesammt Einnahmen 6 Konečni ostanek v gotovih denarjih • . — — 113 63 Schließlicher barer Kassarest 7 Skupni znesek aktivnih zastankov . . — — 152 26 - Summe aller Aktiv-Rückstände " : Priloga 1. f Rechnungs-Abschluß -cs Mraf Zaurau'fcheii Messciististnngssondcs fur tins Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek s k u p a 1 i Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag anfänglicher Activ-Rückstand zusammen več mehr manj weniger M cm a/s M 99. a/s a/s — 38 63 38 63 133 9 — — 38 63 38 63 133 9 Priloga 1. ~r Skupni strošek Gcsmiimtausgabe II 11 Priloge Beilagen Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek končni pasivni zastanek skup aj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rückstand zusammen J? a/s M a/s M a% I. Pravi stroški. I. Recke Ausgaben. 8 Davki in davščina Steuern und Gaben 26 63 9 67 36 30 9 Različni stroški Verschiedene Ausgaben 170 — 37 8 207 8 10 Skupni znesek stroškov . . . Summe der Ausgaben 196 63 46 75 243 38 11 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kaffarest 113 63 12 Skupni stroški .... Gesammt-Ausgabe 310 26 13 V primeri z aktivi pod št. 7 skupaj od Äm Vergleiche mit der Aktiven suh. Post. Nr. 7. zusammen pr. — — 152 26 14 se kaže čisti aktivni zastanek od . . . Ergibt sich ein reiner Aktiv-Rückstand pr. 105 51 • • Priloga 1. ~T~ Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zas tanek skupaj Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand zusammen več mehr manj weniger OCA M cm M cm M E M cm 9 67 9 67 26 63 — — 37 8 37 8 170 — — — — — 46 75 46 75 196 63 — — Priloga 1. £ Razkaz Nachmeisung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja grof Saurav-ovega zaklada konc decembra 1869. des gestimmten Aktiv- und Passiv-Vermögens des Graf Saurau'schen Stiftungsfondes mit Ende December 1869. Denarni znesek v avstr, veljavi Razložba Geldbetrag in Lsterr. Währung Opomba > äh Detail posamezno skupno Anmerkung einzeln zusammen (Ž. m Cpr m M a/s I. Aktivno premoženje. 1. Aktiv-Vermögen. 1 2 Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher barer Kassarest Konečni pravi aktivni zastanki Schließliche reele Aktivrückstände 113 38 63 63 152 26 3 Aktivni kapitali In Aktiv-Kapitalien a) 2% kranjska domestikalna obligacija št. 5022 za 1000 gl. st. d. An 2% kram. Domestikal-Obl. Nr. „ pr. „ „ „ „ h) n rt n n n 5023 „ „ „ „ „ c) 5% posojilna obligacija št. 204.885 „ 100 „ „ „ An 5% AnlehenseObligat. Nr. „ „ „ „ „ „ d) 5% zlozana obligacija št. 20.342 „ 1635 „ „ „ An 5% Berlosungs-Obligat Nr. „ „ „ „ „ „ e) Hranilničine bukvice št. 48.534 po 4°/0 za 150 gl. a. v. Sparkassabüchel Nr. 48.534 zu 4% pr. 150 fl. ö. W. 1050 1050 105 1716 150 75 4071 75 4 Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt Aktiv-Vermögen. — — 4224 1 II. Pasivno premoženje. II. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zastanki Schließliche reele Passiv-Rückstände pr. — — 46 75 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnem pod štev. 4. se kaže čisto aktivno premoženje od . Durch Begleichung der Passiva mit den Aktiven sub Post Nr. 4 ergibt sich ein reineS Aktiv-Vermögen pr. 4177 26 ■■ - X.ri hdi;; . - . - ; : :: . ' . 7 :£/ . ■ 'ie-:.'-: ■; \n: . 7 J ■ » i,i % ■ I". ' i- ‘ ’ . ''v;,:, y. v i- s’ G- -.7 ■■■' ' ; . J v/;.:: . . .: - \ Priloga 1. g Računski sklep za cesarice Elizabete invalidni zaklati za leto 1869. Skupni dohodek Gesammteinnahme o S g Si n %» te S Naslovi dohodkov končni aktivni 'S = ZK ^ m O, $? Einnahms-Rubriken dianski znesek zastanek skupaj Wirtlicher Erfolg schließlich er z n 1 a m m e n številka Activ-Rtlckstand Nummer JZ a/k M a/k JZ /m I. Pravi dohodki. I. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Aktiv-Jnteressen 165 — 67 50 232 50 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 3 75 3 75 3 Skupni znesek ad I. . . Summe ad I. 168 75 67 50 236 25 II. Drugi dohodki. H. Sonstige Einnahmen. 4 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse 35 — — — 35 — 5 Skupni znesek vseh dohodkov .... Summe aller Einnahmen 203 75 67 50 271 25 6 Začetni ostanek v gotovih denarjih . . Anfänglicher barer Kassarest 2 1 7 Skupni dohodki Gesammt Einnahmen 205 76 ' Priloga 1. 41 Rcchumigs-Alischlitß des Kaiserin Elisabeth Ämialiden-Stiftungssondes für das Jahr 1869. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni aktivni zas tanek sku paj Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Activ-Rückstand zusammen več mehr manj weniger a/s M .O/S a/s Jg OAl Jg a/s 67 50 67 50 165 — — 3 75 3 75 — - — — — — 71 25 71 25 165 — — — 71 25 71 25 Priloga 1. g Skupni strošek Gesmmutlmsgabe jg S Priloge Beilage Naslovi stroškov konečni pasivni Ausgabs-Rubriken dianski znesek zastanek sk up aj zus a m m Wirklicher Erfolg schließlicher en številka Passiv-Rückstand Nummer a/k Jg 1 a/k M 1 ,9s: I. Pravi stroški. I. Reelle Ausgaben. 1 — Ustanove Stiftungen '37 50 — — 37 50 2 Davki in davščina Steuern und Gaben 33 11 13 55 46 66 3 — Različni stroški Verschiedene Ausgaben 22 22 4 — Skupni znesek ad I. Summe ad I. 92 61 13 55 106 16 II. Drugi stroški. n. Sonstige Ausgaben. 5 — Povrnjene predplače Zurückbezahlte Vorschüsse 35 — — — 35 — 6 — Skupni znesek stroškov Summe aller Ausgaben 127 61 13 55 141 16 7 — Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlich er barer Kassarest 78 15 — — 8 — Skupni znesek stroškov Gesammt-Ausgabe 205 76 — — 9 — V primeri z aktivnimi zaostanki od . . Im Vergleiche mit den Activen pr. — 67 50 10 — se kaže konec decembra 1869 čisti aktivni zaostanek od 53 95 ergibt sich ein Activum mit Ende December 1869 pr. Priloga 1. g Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skup aj Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Prä-liminar-Positioncn anfänglicher Passiv-Rückstand zusammen več mehr manj Weniger M a/k /g a/k gg a/k gg aa gg- a/k 37 50 37 50 13 55 13 55 33 22 11 — — — — 51 5 5i 5 55 11 — — • 51 5 51 5 ' - Post-' Priloga 1. g Hazkaz Mchwei'slmg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja za cesarice Elizabete invalidni zaklad konec decembra 1869. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens des Kaiserin Elisabeth Stiftnngssondes mit Ende Dezember 1869. IS 5 6 Denarni znesek v avstr, veljavi Razložba Geldbetrag in österr. Währung Opomba Detail posamezno skupno Anmerkung einzeln zusammen M 1 m M 1 a/k A. Aktivno premoženje. Activ-Bermögen. I. V gotovih denarjih. Im baren Gelde. Konečni Blagaj nični ostanek Schließlicher Kassarest 78 15 Konečni pravi aktivni zaostanki Schließliche rede Aktiv-Rückstände 67 50 145 65 Aktivni kapital!. Activ-Capitalicn. a) 6% konvertirane obligacije v avstr. velj.: 5% Convertirungs-Obligaflonen in oft. Währ.: št. 55670 od 1. februarja 1862 št. 11274 „ „ „ ,) št. 11816 „ „ „ ...... b) 5% posojilne obligacije v starem denarji: 5% Anlehens-Obligationen in C. M.: št. 44067 od 1. februarja 1869 za 500 fl. . . št. 49951 „ „ „ „ za 525 fl. . . št. 119493 „ „ „ „ za 1000 fl. . . c) 5°/0 loterijske posojilne obligacije št. f 6884 ^za 5% Lotto-Anlehens-Obligationen Nr. (,20—III/pr. d) 4°/0 hranilnične bukvice št. 45128 za ... . 4°/0 Sparkassabüchel Nr. 45128 pr. Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt Activ-Bermögen 100 500 500 525 525 1050 100 30 — — — 3475 6 B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pravi pasivni zaostanki Schließliche reelle Passiv Rückstände pr. — — 13 55 V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod št. 4 se kaže aktivno premoženje od ... . Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub Post-Nr. 5 ergibt sich ein reines Activ-Bermögen pr. 3462 10 Priloga 2. 45 St. 3673. Sporočilo deželnega odbora o prošnji Senožeške županije za deželno podporo za razširjenje šolske hiše. Slavni deželni zbor! Prošnja županije v Senožečah za podelitev podpore iz deželnega zaklada za šolsko hišo se slavnemu deželnemu zboru s tem priporočilom predlaga, da naj slavni zbor imenovani občini dovoli podporo 300 for. iz deželnega zaklada, ker je potreba razširjenja šolske hiše in nezmožnost občine, da bi mogla sama vse stroške plačati, dokazana. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani 16. julija 1871. Dr. Janez Bieiweis. Dr. Radoslav Razlag. Priloga 3. 47 St. 4343. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predloži proračun za leto 1872 in računski sklep za leto 1870 zaklada zemljiščine odveze. Slavni deželni zbor! Proračun za leto 1872 in računski sklep za 1. 1870 zaklada zemljiščine odveze se predloži slavnemu deželnemu zboru z nasvetom, da bi ju blagovolil finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 2. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis I. r. Poročevalec: Dr, Costa L r. 48 Priloga 3. Proračun za zaklad zemljišne odveze v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. d 53 Z Z -2 "2 M 8= ® OB bfl § (S s? številka Shimmer Stroški za oskrbništvo. Regieanslagen. a) Deželne komisije . Der Landescommission b) Lokalnih komisij . . Der Localcommissionen Skup Zusammen . Potrebščina Ersordcrniß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Izplačevanje kapitala. Capitalsriickzahlnngen. a) Po žrebovanji obligacij Durch Verlosung der G.-E. Obligationen b) Po borsnem nakupu Durch börsernäß. Einlösung c) Pobotanje kapitala Durch Kapitalsausgleichung Plačevanje obresti opravičencem ..................... Interessenzahlungen an die Berechtigten Različni stroški. Verschiedene Ausgaben. i) Plačevalni doneski v deželni zaklad za oskrbovalna, računarska in denarnična opravila . Besoldnngsbeiträge an den Landesfond für die Besorgung der Administrations-, Buchhaltungs- u. Kassagesch. b) Stroški za preiskalne komisije pri c. k. davkarijah glede na računska opravila zemljišne odveze .................. Auslagen s. die Liquidirungs-Commissionen bei den k. f. Steuerämtern behufs Eintreibung von G.-E. Rückständen c) Nagrade davkarskim uradnikom .... Remunerationen für die k. k. Steuerbeamten Skupni znesek potrebščine Summe des Erfordernisses 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računo- vodstva der Landes-bnchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijski veljavi in österreichischer Währung M E M CCA Jg m M OCA OCA 8396 34 8550 8500 8500 23003 44'A 21260 — 21750 — 21750 — 31399 78 V. 29810 30250 " 30250 152880 — 178500 — 189000 — 189000 — — — 7500 — 111835 — 111835 — — — 100 — 100 — 100 — 420978 33 Vs 409550 — 400363 — 400363 — — — 6877 — 6877 — 6877 — — — 1000 — 1000 — 1000 — 200 200 200 200 605458 12 633537 — 739625 — 739625 — S 8 e 5 53 rT2 B L o Priloga 3. Voranschlag -eg Grun-enllastnngsfondes im Heyogthume Kram für das Jahr 1872. 5 Razložba Darstellung 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega dežel. zbora Genehmigung deS h Landtages v avstrijaiiski veljavi in österreichischer Währung M \o^\ M ook \ \ ax \ ax \ jg Opomba Anmerkung n c 12 Id 13 A. Deželne komisije. Der Laildescommission. Letna plača, plačila in opra-vilske priklade .... Gehalte, Löhnungen n. Funktionszulagen Diurnistje...................... Diurnen Nagrade in podpore .... Remunerationen u. Aushilfen Uradnij. in pisarniške potrebe Amts- und Kanzleierfordernisse Popotni stroški................. Reiseauslagen Različni potroški............... Verschiedene Auslagen Skupni znesek predelka A . Summe B. Lokalnih komisij. Der Localcommissionen. Letna plača, plačila in oprav. priklade ................... Gehalte, Löhng. u. Funktionszulagen Diurnistje in plačilo za služabnike ........................... Diurnen und Dienerlöhnung Nagrade in podpore .... Remunerationen und Aushilfen Uradnijske in pisarniške potrebe Amts- und Kanzleierfordernisse Popotni stroški................. Reiseauslagen Naj emš čina.................... Miethzinse Različni potroški Verschiedene Auslagen Skupni znesek predelka B . Summe Skupni znesek predelka A . Summe Znesek vsih stroškov za oskrbništvo ...................... Summe aller Regiekosten 4496 1671 100 1400 724 80 8 8396 34 4881 2453 320 705 14507 135 4605 1952 100 1438 450 5 8550 73 76‘A 30 31399 78 Vs 23003 447a 2 8396 3700 2358 400 600 14O0O 200 2 4575 1664 100 1510 650 1 8500 1260 8550 29810 4100 2363 400 680 14000 200 7 21750 8500 30250 4575 1664 100 1510 650 1 8500 4100 2363 400 680 14000 200 7 21750 8500 30250 Kut. 1, 2, 8 in9. ad P.-Nr 1, 2, 8 und 9. Po faktič. stanji Nach dem faktischen Stande K stev.: 3—5 in 10—13. ad P.-Nr. 3—5 nnd 10—13. Po poprečnem znesku 1868— 1870 I. Nach dem Dnrch schnittS-Erfolge pro 1808—70. Priloga 3. 51 Opombe Bemerkungen o proračunu kranjskega zemljiščino-odveznega zaklada za leto 1872. zur Docirung der in den Voranschlag des krainischen G.-E.-Fondes für das Jahr 1872 aufgenommenen Summen. A. Potrebščina. K štev. 1. Stroški za «skrbništvo. Proračunjeni skupni stroški oskrbništva kranjskega zemljišno odveznega zaklada za leto 1872 s.................................. 30250 gld. so v primeri z enakošnimi stroški za leto 1871 s.............................29.810 gld. veči za.............................. 440 gld. K. štev. 2. Izplačevanje kapitala. a. Po žrebovanji zaveznic zemljišne odveze. Poleg Najvišje potrjenega načrta o izplačevanju zemljo-odveznega dolga kranjske dežele bodo obligacije po žrebovanji izplačane, in sicer obligacije dne 31. oktobra 1871 1. v starem denarji s 90.000 gold, žrebane, bodo 1. maja 1872 s . . . 94.500 gld. avst. velj. in obligacije, 30. aprila 1872 v starem denarji s 90.000 gold, sreč-kane, bodo 1. novembra 1872 1. s . . 94.500 „ avst. velj. izplačane tedaj znaša dotična namerjena potrebščina za leto 1872 skupaj ............................... 189.000 gld. avstr. velj. b. Po borsnem nakupu obligacij zemljišne odveze. Vsled dotičnega sklepa preslavnega deželnega zbora od XX. seje dne 14. aprila 1864 1. ostanejo sicer do taistega časa borsno nakupljene kranjske zemljišno odvezne obligacije v skupnem nominalnem znesku od 382.158 gold, avstr. velj. kot izplačane in v kreditnih knjigah izbrisane; to de imenovane zaveznice se vdeležujej o navadnega srečkanja od leta 1865 počenši. Srečkani zneski teh obligacij se morajo kakor drugi presežki zemljišno odveznega zaklada za borsni nakup zemljišno odveznih obligacij porabiti. Zatoraj bi se morali vsi od leta 1865 počenši žrebani kapitalni zneski, in sicer: A. (ßvfovößnuß. ad Post-Rr. 1. Regieauslagen Die in das obgenannte Präliminare summarisch einbezogenen Regiekosten des krainischen Grundentlastungs-Fondes pr...................................... 30.250 fl. erscheinen gegen die gleichartigen pro 1871 prä-liminirten Auslagen pr...................29.810 „ im Ganzen um............................... 440 „ höher präliminirt. ad Post-Rr. 2 Capitalsrückzahlungen. a. Durch Verlosung der G.-E. Obligationen. Die am 31. October 1871 planmäßig verlosbaren G.-E.-Obligationen Pr 90.000 fl. CM. werden am 1. Mai 1872 mit .................................. 94.500 fl. ö. 335. und die am 30. April 1872 verlosbaren Grundentlastnngs - Obligationen pr. 90.000 fl. CM. am 1. November 1872 mit .... 94.500 „ c. 335. zur Auszahlung gelangen; sonach beträgt das diesfällige planmäßige Ersorderniß für das Jahr 1872 zusammen............................... 189.000 fl ö. W. b. Durch börsemiissigc Einlösung von Grundentl.-Obligationen. In Gemäßheit des diesbezüglichen von: hohen krainischen Landtage in der XX. Sitzung am 14. April 1864 gefaßten Beschlusses bleiben zwar die bis dahin börsenmäßig eingelösten krainischen G.-E.-Obligationen im gesammten Nominalwerthe von 382.158 ft. ö. W. getilgt und in den Creditsbüchern gelöscht, dieselben sind jedoch vom Jahre 1865 an zur Theilnahme an den regelmäßigen Verlosungen heranzuziehen. Die auf derlei Obligationen nach Maßgabe der jeweiligen Verlosungen entfallenden Beträge sind wie andere Grund-entlastungs-Fondsüberschüsse zu behandeln, nämlich zum börsemäßigen Ankäufe der train. G.-E. - Obligationen zu verwenden. Demnach wären nun sämmtliche auf die seither verlosten börse mäßig eingelösten train. G.-E.-Obligationen entfallenden Capitals-Beträge, und zwar bezüglich der 52 Priloga 3. yy » » » }> » yy yy yy » yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy yy 1865 žrebanih S 5.150 gld. ant 29/4 1 8 6 5 verlosten Obligationen pr. 5.150 fl. 31Ao » ;; V 6.250 )) „ 3 Via » „ „ „ 6.250 3% 1866 ;? V — )) „ 3% 1866 „ ft ft — „ 31/ /10 )J ;; V 1.860 ;; „ 31/ /10 >t „ „ „ 1.860 301, 1867 )) ;; 19.700 ;? „ 30/, 1867 „ „ „ 19.700 „ 31Ao „ ;? 7.700 ;; „ 31/ /10 ft „ „ „ 7.700 „ 3% 1868 ;; ;? 2.200 V „ 30/, 1868 „ „ „ 2.200 „ 31/ /10 V ;? 1) 30.150 )) „ 31/ /10 ft „ „ „ 30.150 „ 30u 1869 ;? )) 1.700 )) „ 3% 1869 „ „ „ 1.700 „ 30/ /10 )) )) ?? 6.600 ;; „ 31/ /10 ft „ „ „ 6.600 „ 30u 1870 )) 200 )) „ 3% 1870 „ II ft 200 „ 37io „ ;; ;; 14.500 ;; „ 31/ /10 n „ ft rt 14.500 „ a9/4 1871 ;? 10.500 )) " 29/4 1871 » " 10.500 -- znesku s . . 106.510 gld. zusammen . 106.510 fl- zneje za borsni nakup kranjskih zemljišno oclveznih zaveznic porabiti. Te obligacije bi se potem ne smele za sedaj izplačati ; temuč po zgorej imenovanem sklepu preslavnega deželnega zbora bi se imelo ž njimi kakor z drugimi presežki aktivnih kapitalov kranjskega zemljišno odveznega zaklada ravnati. c. Pobotanje kapitala. Gledč na poprečni znesek leta 1868, 1869 in 1870 s 64 gl. 22'/j, kr. se za leto 1872 okrogli znesek od 100 gold, proračuni. CM. oder 111.835 fl. 50 kr. o. W. nachträglich zur börsen-mLßigen Einlösung der krainischen G.-E.-Obligationen instruck-tionsmäßig zu verwenden, welche G.-E.-Obligationen alsdann vorläufig nicht zu tilgen, sondern dem obgedachten hohen LandtagSbeschlufse gemäß als Eigenthum des kranischen G.-E.-Fondes zu behandeln sein werden. c. Durch Capitals-Ausgleichung. Mit Rücksicht auf den durchschnittlichen Erfolg der drei Beobachtungsjahre 1868 bis 1870 Pr. 64 fl. 22 % kr. wird die runde Summe Pr. 100 fl. als wahrscheinliches Erforderniß für das Jahr 1872 beantragt. K štev. 3. Plačevanje obresti opravičencem. Vsied splošnega načrta o izplačevanju bodo 5% obresti za leto 1872 od vsih konec leta 1871 pre-vidoma ostalih tirjav opravičencev na kapitalu s 8,054.500 gold, avstrijanske veljave skupni znesek s........................... 402.725 gold. — kr. in po odbitku polletnih 5% obresti od kapitala 1. maja 1872 žrebanega s 94.500 gold. avst. velj. s.......................... 2.362 „ 50 „ samo............................ 400.362 gold. 50 kr. znašale. B. Zaklada. K štev. 6. Prejemki od zavezancev. Pod štev. 6= do 6= postavljena plačila zavezancev na kapitalu, obrestih in anuitetah v skupnem znesku s.......................... 206.382 gld. se opirajo na dotično splošno načrtano zaklado, in pod štev. 6= 8 11.000 gold, za leto 1872 proračunjene obresti od zastalega dolga pa na proprečni djanski znesek od 11.033 gold. 4 kr. leta 1868 do 1870. K štev. 7. Prejemki od dežele. Dežela krajnska bi imela leta 1872 za pravilno poplačevanje skupnega zemljišno odveznega dolga v novem načrtu zaklade postavjeni 30 letni anuitetni ad Post-Nr. 3. Jntereffenzahlnngen an die Berechtigten. Laut des allgemeinen Tilgunsplanes werden die 5% Interessen pro 1872 von den sämmtlichen mit Schluß des Jahres 1871 voraussichtlich verbleibenden Capitalsforderungen der Berechtigten pr. 8,054.500 fl. ö. W. die Summe pr.................................... 402.725 fl. — kr. und nach Abschlag der in Abfall kommenden halbjährigen 5% Interessen von dem am 1. Mai 1872 durch Verlosung rückzahlbaren Capitale pr. 94.500 fl. ö. W. mit 2.362 fl. 50 kr. nur................................... 400.362 fl. 50 kr. betragen. B. Mccfmng. ad Po st-Nr. « Einnahmen von den Verpflichteten. Die unter P.-Nr. 6— bis 6= angesetzten Capitals-Zinsen- und Annuitäten - Zahlungen der Verpflichteten zusammen pr.................................. 206.382 fl. gründen sich auf den diesbezüglichen allgemeinen Bedeckungsplan; während die pro 1872 veranschlagten Verzugszinsen sub. Post.-Nr. 6A pr.................... 11.000 fl. auf dem durchschnittlichen Erfolge der drei Beobachtungsjahre 1868 bis 1870 pr. 11.033 fl. 4 kr. beruhen. ad Post-Nr. 7. Einnahmen vom Laude. Im Jahre 1872. hätte das Land Krain zur regelmäßigen Tilgung der gesanimten Grundentlastungs - Schuld die in den neuen Bedeckungsplan einbezogene 30 jährige Annuitäten- Priloga 3. znesek s................. s zgorej ad A. štev. 1. omenjenimi stroški za oskrb-ništvo s................. tedaj skupaj............. v zemljišno odvezni zaklad plačati. Ker pa dežela kranjska razun priklad na davkih nobenih družili prihodkov nima, kteri bi se mogli po 12. točki ces. patenta dne 11. aprila 1851 za zemljišno odvezo porabiti, se morejo kot založitev enega dela imenovane potrebščine le vsakoletni do- 430.640 gld. 30.250 „ 460.890 gld. Zahlung pr...................... sammt den oben ad A. Post.-Nr. 1 besprochenen Regiekosten pr. . . sonach die Summe pr. ... . an den train. G.-E.-Fond zu leisten. Da nun das Land Strain außer den Steuerumlagen keine anderwei-tigert zum Zwecke der Grundentlastung nach §. 12 des kaiserlichen Patentes vom 11. April 1851 verwendbaren Einkünfte besitzt; so werden zur theilwcisen Deckung dieses Erfordernisses nur die jährlichen Erträgnisse der G.-E.-Umlagen veranschlagt, und zwar: 430.640 st. 30.250 „ 460.890 fl. hodki od priklad na davkih za zemljišno odvezo preli- a. Die 22°/0 Umlage zu den di- minirati, in sicer: recten Steuern (ohne Kriegszuschlag) а. 22% prikladna vse in runder Summe pr. 1,071.100 fl. neposrednje davke (izjemši mit dem Ertrage pr................. 235.642 fl. doklado za vojaščino) v eigentlich nach Abzug der aus ver- okroglem znesku od schiedenen Titeln bewillgten ©teuer« 1,071.100 gl. z letnim pri- nachlasse im jährlichen durchschnitt- hodkom od................. 235.642 gld. lichen runden Betrage pr. . . . 20.000 fl. in po odbitku iz raznih —rr' naslovov dovoljenih odpi- nur I31............................ 215.642 fl. sov in odpustov na davkih , v okroglem znesku s . . 20.000 ,, Dre 10 /0 Umlage zu den -------------- indirecten Steuern vom Weine, le s...................... 215.642 gld. Wein- und Obstmoste, und vom б. 10% priklad na po- Fleische im beiläufigen jährlichen srednje davke od vina, Ertrage pr.......................... 25.000 ft, vinskega in sadnega mošta . 0.n in od mesa okoli . . . 25.000 gld. trn Ganzen pr................................. 240.642 fl. skupaj s.................... 240.642. gld. Wird sonach diese Summe mit --------------- dem obigen Gesammterforderniffe Ako se tedaj ta skupni verglichen; so zeigt sich ein Abgang znesek k gornji skupni pr............................................. 220.248 fl. potrebščini primerja, se welcher ausschließlich nur durch unverzinsliche Staatsvorschüffe kaže primanjkava s . . 220.248 gld. nach Maßgabe des jeweiligen Bedarfes in Gemäßheit der ktera se izkij učljivo le z brezobrestimi državnimi iz- Allerh. Entschliessung vom 12./11. 1865 zu bedecken sein wird, posojili vsled Najvišjega sklepa dne la/n 1865 po weil eine weitere Erhöhung der bisherigen oben ad et Jl vsakokratni potrebi založiti ima, ker je povikšanje detaillirten G.-E.-Steuerzuschlägen mit Rücksicht auf die Aller- sedanjih zgorej ad a et 5 navedenih priklad na davke höchst anbefohlene größtmögliche Schonung der ohnehin über- z ozirom na jNajvišje priporočano varovanje ali priza- bürdeten Steuercontribuenten für unzulässig angesehen wer- našanje že sedaj preobloženih plačevalcev davkov ne- den muß. mogoče. K. štev. 8. Dohodki od države za prepisnim». V sled splošnega načrta zaklade ima državni zaklad v zemljišni zaklad 30 letni anuitetni znesek pre-pisninskega dolga s 64.137 gld. plačati. K štev. 9. Različni prejemki. Dohodki na računskih in drugih povračilih, potem na različnih prejemkih, so v letu 1868, 1869 j in 1870 poprečni skupni znesek s 1693 gold. 97 kr. znašali; tedaj se okrogli znesek od 1000 gold, za leto 1872 proračuni. ad Post-Nr. 8. Einnahmen vom Staate für VeranderungSgebühren. Die im Jahre 1872 vom Staatsschätze an den train. G.-E. - Fond zu leistende 30jährige Annuitätenzahlung der Laudemialschuld beträgt laut des allgemeinen Bedcckuugsplanes im Ganzen 64.137 fl. ö W. ad Poft-Nr 9. Verschiedene Einnahmen. In den Beobachtungsjahren 1868 bis 1870 sind an Nechuungs- und anderen Ersätzen dann an sonstigen Empfängen durchschnittlich zusammen 1693 fl. 97 kr. eingegangen; daher wurde der runde Betrag pr. 1000 fl. als wahrscheinliches Ergebniß für das Jahr 1872 angenommen. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dn<$ 2. septembra 1. 1871. Namesti deželnega glavarja: Poročevalec: dr. Jan. Bleiweis. dr. E. H. Costa. Priloga 3. as Glavni pregled ravnanja z blagajnico zemljisno obveznega zaklada v letu 1870. Skupni dohodek Gcsammt-Einnahme Proračun Voranschlag. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesamntt-Tinncchme beträgt gegen den Voranschlag S -S. Razlaganje naslovov djanski sek ivirklic Erso zne- končni aktivni zasta-nek schließlicher Activ- Rstckstand skupaj zn sam M en odobreni proračunski postavki genehmigte Prälimiuar- Positionen začetni aktivni zasta-nek skup zus a mi H j itevilka Pl Benennung der Rubriken her g anfänglicher Activ- Riickstand nen več mehr manj weniger fl. 1 kr. ti. kr. ti. kr. ti. kr. ti. kr. ti. kr. ti. kr. fl. kr. I. Prejemki od zavezancev : Einnahmen von den Verpflichteten. ‘ na kapitalu An Kapital 181940 21 160927 76% 342867 97% 186000 — 154532 48% 340532 48% 2335 49 — — 2 na 5% obrestih .... An 5% Interessen 40040 30 63997 41 104037 71 37200 - 67223 96 104423 95 — — 386 24 3 na vsakoletnem (amiitetnem) splačevanji An Annuitäten 2985 45% 1466 85 4452 30% 2282 — 2139 90 4421 90 30 40% — — 4 na 5% obrestih od zastalega dolgi An 57„ Verzugszinsen 10332 91 — — 10332 91 9000 — — — 9000 — 1332 91 — — 5 Skupni znesek ad I. Summe 235298 87% 226392 2% 461690 90 234482 — 223896 33% 458378 33 % 3312 56% — — II. Prejemki od dežele. Einnahmen vom Lande. 6 Na obrestih po prikladu na davkih: An Renten mittels Steuer-zuschlägen : a) na 24% prikladu od ne-posreanjih davkov alt 24% Zuschlage zu ten direkten Stenern 266470;56'/, 73709 66 340180 22% 226330 - 92566 27 318896 27 21283 95% — — b) na 10% prikladu od posreduj ih davkov . . . an 10% Zuschlage zu ten intireiten Steuern 29078 87 33840 4% 62918 91% 34199 - 32541 18 66740 18 — — 3821 26% III. Prejemki od države Einnahmen vom Staate. 7 na kapitalu od prepisnin-skih (anuitetnih) plačil An Lautemialkapitalien 17896 — - — 17896 17896 — — - 17896 — — — - — 8 na rentah od kapitala za prepisnino ( Laudeiniuin) An Lantemialrenten 117 2% 23 90 140 92% - - 23 90 23 90 117 2% — — 9 na obrestih od kapitala obligacij zemljisčine odveze za prepisnino .... An Interessen von ten mit G.-E. Obligationen bedeckten Landemialkapitalien. 45789 99 — - 45789 99 46241 - — 46241 — - — 451 1 IV. Različni prejemki. Verschiedene Einnahmen. 10 Računska in druga povračila, potem drugi prejemki, to je: prepisnina, skupilo od splačevalnih buk vic zemljisčine odveze in zneski kapitalov od žrebanih, borsno nakupljenih obligacij zem-ljiščine odveze . . . Rechuungs- und andere Ersätze, dann sonstige Empfänge, als: Umschreibgebühreu, Erlös für G.-E.Zahiungs-btichel it. an Kapitalbeträgen der verlosten börsemäßig eingelösten Grund entlastungs-Obligationen. 9661 5 564 '44 10226 11% 400 — 623 26 1023 26 9202 85% — - 11 Povrnjene predplačila . . Znrstckersctzte Vorschüsse — — 23762 31 23762 31 — — 22732 77% 22732 77% 1029 53% 12 Ptuji denarji in depoziti Fremde Gelder u. Depositen 26838 63% 26838 63% 26838 63% 13 Končna gotovina denarjev Schließlicher barer Kassarest - - 161963 77 161963 77 — — 222303 79% 222303 79 % — — 60340 2% 14 Skupni znesek vseh dohodkov Hauptsnmnie 604313 520256 15 1124569 15 559548 - 621526 15 1181074 15 — - 56505 — Priloga 3. Summarische Uebersicht t>cF gesummten Easse-Gcbahrung des kram. Gr-Entt.-Fondcs für baS 3nbi 1870. Skupni strošek Prnrarim DM - 1 J Gesummt-Ausgabe Voranschlag zaupni strošek znaša v primeri k proračunu! JŽ Razlaganje naslovov končni pa- odobreni začetni pa- Dre Gesammt-Ausgabe beträgt atam den eg. B B cuenuung der Rubriken ajansRi znesek sivm zasta-nek s k u p a j proračunski postavki sivni zasta-nek skupaj Voranschlag -r -ta wirklicher Erfolg schließlicher Passiv- zusammen genehmigte Präliminar anfänglicher Passiv- z u s ammen več manj © a. i kr. Rucks fl and Positionen Rückstand mehr weniger I. Stroški o,skrbništva komisij za odvezo zem- ! 1 u. fl. kr. n. Kr . tl. kr. ; Ijiškili davkov. Regieanslagen der Grundl. Ablösung und Regul. Commisionen. a) Deželne komisije. Landcscommisron. 15 Letne plače uradnikov . Besoldungen der Beamten 3624 96 — 12 3625 8 3760 — — 8 3760 8 — — 135 — 16 Opravilske priklade uradnikov 571 20 43 75 614 95 575 — 43 75 618 75 - — 3 80 Funktionsznlagen der Beamten 17 Plačila služabnikov . , 300 — 25 — 325 300 25 325 Besoldungen der Diener Diurnistje Dlurnen 1671 30 108 50 1779 80 1752 — 133 30 1885 30 - — 105 60 j 19 Nagrade in podpore . . . Remunerationen n. Aushilfen 100 — — — 100 — 100 - - — 100 - — - - - 20 Urad ni j s ke in pisarniške po- 1404 80 — — 1404 80 1348 1348 56 8C trebe Amts- u. Kaiiztcicrfordernisse Popotni stroški .... Reisekosten 724 8 — — 724 8 270 — — — 270 — 454 8 - — 22 Različni potroški .... Verschiedene Auslagen — — — — — — 5 — — — 5 — — — 5 — b) Lokalnih komisij. Lokalco mission en 3650 •23 Letne plače uradnikov . . Besoldung der Beamten 3391 65 258 35 3600 225 — 3825 — — — 175 — 24 Opravilske priklade urad- kov 1490 — 141 70 1631 70 1840 — 211 70 2051 70 — — 420 — Funklionszulagen der Beamten 60 25 Plačila služabnikov . . . Besoldung der Diener - 60 ~ 60 — 60 — ■26 Diurnistje Dinrnen 2393 191 20 2584 20 2498 — 264 40 2762 40 — 178 20 27 Nagrade in podpore > . . Remunerationen u. Aushilfen 320 ~ 320 400 — — — 400 — — 80 — 28 Uradnijske in pisarniške po- 200 905 — trebe 705 73 — 73 500 — 200 — 700 — 205 73 — Amts- u. Kanzleierforderniffe 76'A 3342 — 29 Popotni stroški .... Retseaustageir 14607 32 17950 8'A 14000 2368 69'A 16368 69'A 1681 39 30 Naj emš čina Miethzinse 135 30 135 30 80 — 80 55 30 ?,1 Različni potroški .... Verschiedene Auslagen 2 3 “ 2 Skupni znesek ad I. Summe 31499 78'A 4310 94 36810 72'A 31090 - 3471 92'A 34561 92'A *1248 "~80 — 11. Izplačevanje kapitala. CaPitalriickzahlnngcii. • 33 Po žrebovanji oziroma po-plačevanji obligacij . . Durch Verlosungen resp. Til- 152880 - 29085 - 181965 — 168000 - 15645 — 183645 — — — 1680 - guiig der G.-E. Obligationen 100 100 100 34 Pobotanje kapitala . . . Durch bare EapitatsanSglei- ~ “ ~ chung HI Plačevanje obresti opravičencem. Jntcreffenzahlungen an die Bcrcchtiglcn. 35 Na 5% obrestih od obligacij zemljisČine odveze, potem na ur bars ki h, dese- tinskih in prepisuinskih obrestih (rentah) 420978 33'A 40554 16'A 461632 50 417950 39690 94 457640 94 3891 56 — — An 5% Interessen von GE. - Obligationen dann an Urbariat-, Zehent - und Landemiairenren IV. Različni izdajki. Verschiedene Aus- lagen. 36 Povračila državnih izposojil Borschußrückersätze an den 5412 16'A 623251 56'/, 628663 73 — — 628663 73 628663 73 — — — Staat 736 37 Dane predplače .... Gegebene Vorschüsse 736 91 — 736 91 91 38 Povrnjeni ptuji denarji in 28177 96 depoziti Znniekverrechnctc frcnide Gel- 26838 63'A 1339 31'A 28177 95 28177 95 der und Depositen 18766 39 Drugi potroški .... Sonstige Ausgaben Skupni znesek vsili stroškov 18966 39 6897 77 25864 16 7077 — 20 77 7097 77 39 1 657312 22 705438 75'A 1362750 97'A 624217 — 716670 31'/, 1339887 31 V, 22863' " 66 ^ Hauptsumme 11 V primeri k unstranskim 56505 dohodkom pod št. 14. od 604313 — 520256 15 1244569 15 559548 — 621526 15 1181074 15 — — — Bei der Vergleichung mit der jenseitige» Einnahme snb. P.-Nr. 14. mit 42 Se kaže primanjkava zalo- 16'A 158813 16'A 79368 žitve od 52999 22 185182 60'A 238181 82'A 64669 — 94144 66 j — zeigt sich ein BcdelkmigsAb- Bung pr. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani dne 10. avgusta 1870. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis I. r. Poročevalec: Dr, Costa !. r. 56 Priloga 3. Razkaz skupnega aktivnega in pasivnega premoženja zemljišno-odveznega zaklada konec leta 1870. Denarni znesek v avstr, veljavi Aktivne tirjave Geldbetrag in often. Währung Opomba g j-j Activ-Forderungen posamezno skupno Anmerkung "> drL einzeln zusammen L o N- M oc/i OC/k I. Dolgovi zavezancev: Schuld dcr Verpflichteten: 1 na kapitalu an Capital 650119 16 V. 2 na 5°/0 obrestih an 5°/0 Zinsen 63997 41 79% 3 na vsakoletnem (anuitetnem splačevanji) . . an Annuitäten 6558 720675 37 II. Dolgovi dežele: Schuld des Landes: 4 za likvidirane odškodne kapitale für liqmbirte Entschädigungs-Capitalien 4676218 70% 22% 5 za zastane plačila na obrestih (priklade davkov) für rückständige Rentenzahlung (Steuerzuschlag) 728803 61% 6 za povračila oskrbnih stroškov für Regiekosten-Ersätze 476541 5881563 54% III. Dolgovi države: Schuld des Staates: 7 za likvidne z obligacijami še ne založene lau- demialske kapitale für liquidirte durch G.-E.-Obligaticnen noch nicht 2835 89 bedeckte Laudemial-Capitalien 8 za prepisninske obresti (laudemialske rente) für Laudemialrenten 434 42 9 za z obligacijami založene laudemialske kapitale für durch G.-E.-Obligationen bedeckte Laudemial- 902322 91% Capitalien 10 za 5°/o obresti od tega kapitala für 5°/o Interessen von diesem Capitale 7550 34 IV. Drugo premoženje zemljiščino od- 913143 56% veznega zaklada: Sonstige Grundentlastnngs-Fonds-Actida: 11 na dolgu zastala računska in druga povračila aushaftende Rechnungs- und andere Ersätze 544 84 12 drugi prejemki sonstige Empfänge 19 60 13 prejete predplače zurückzuersetzende Vorschüsse 23762 31 14 konečna gotovina denarjev 161963 77 1 1 I 1 1 186290 52 15 Skupni znesek vsih aktivnih tirjav . Summe aller Activ-Forderungen — — 7701673 — Priloga 3. 57 Summarische Nachwcismig des gesammten Äciiv- und Passiv-Vermögens des ärain. Grundentiastungsfondes mit Ende des Jahres 1870. Denarni znesek v avstr, veljavi Pasivne tirjave Geldbetrag in österr. Währung Opomba c5 J-* m p=; Passiv-Forderungen posamezno skupno Anmerkung "i ^ einzeln zusammen «A- a/s M 1 /m V. Tirjave opravičencev: Forderungen der Berechtigten: 16 za likvidirane z obligacijami še ne založene odSkodne kapitale für liquidirte durch G.-E.-Obligationen noch nicht 17144 73'/- bedeckte Entschädigungs-Capitalien 17 za zastale obresti od tacili kapitalov . . . für rückständige Renten von solchen Capitalien 769 5 18 za z obligacijami založene odSkodne kapitale für durch G.-E.-Obligationen bedeckte Entschädigungs- 8330973 Capitalien 19 za zastale 5% obresti od obligacij zemljiščine odveze 137358 74 für rückständige 5% Interessen von G.-E.-Obliga- tionen 8486245 52 Vs VI. Tirjave države: Forderungen des Staates: 20 za na dolgu zastale zakladu zemljiščine odveze dane brez obrestne posojila für anshaftende dem G'.-E.-Fonde gegebene unver- 623251 56% zinsliche Vorschüsse 623251 56'/s VII. Drugi dolgovi zaklada zemljiščine odveze: Sonstige Grimdcntlaftungs-Fonds-Passiva: 21 Zastali stroški o skrbništva: Rückständige Regiekosten: 177 . a) deželne komisije 37 der Landes-Commission b) lokalnih komisij 4133 57 der Local-Commissionen 6897 22 Drugi zastali izdajki .77 23 Sonstige rückständige Ausgaben Prejeti še ne povernjeni p tu ji denarji in depoziti Erhaltene noch nicht znrückverrechnete fremde Gelder 1339 31 Vs und Depositen 12548 2 Vs 24 Skupni znesek vsili pasivnih tirjav .... Summe aller Passiv-Forderungen — — 9122045 11V- 25 v primeri z aktivnim premoženjem pod št. 15 z Bei Vergleichung mit den Activ-Forderungen sub 7701673 Post-Nr. 15 pr. 26 se kaže konec decembra leta 1870 čisti ne za- loženi dolg zemljišno-odveznega zaklada ergibt sich mit Ende Dezember 1870 ein reines un- 1420372 11 Vs bedecktes PassiVNIN von 1 Priloga 4. 59 St. 2703. Poročilo deželnega odbora zastran razdelitve premoženja Narinske podžupanije. Slavni deželni zbor! Prošnja podobčine Narin za razdelitev kupne cene, ktero je železnica plačala za soseskin svet, ge v smislu §. 62. obč. reda slavnemu deželnemu zbora v blagovoljni sklep predlaga. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 30. julija 1871. Namesti deželnega glavarja Dr. Jan. Bleiweis. Dr. Razlag, poročevalec. ^ ■ L! O' . j- - }\ - , - ■' ■ -r - ' s' •": - : . < - -r;.2. J- . , M ■ St. 4329. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni za leto 1872: a) deželnega, b) bolnišničnega, c) porodnišničnega, d) najdenišničnega in e) norišničnega zaklada, potem f) zaklada posilne delavnice, g) zaklada za zidanje norišnice, h) deželno kulturnega in i) gledišnega zaklada; in računski sklepi za leto 1870: j) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, k) zaklada za zidanje norišnice in l) deželno kulturnega zaklada. Slavni deželni zbor! Proračuni za leto 1872 naslednje imenovanih zakladov namreč: a) deželnega, b) bolnišničnega, c) porodnišničnega, d) najdenišničnega in e) norišničnega zaklada, potem f) zaklada posilne delavnice, g) zaklada za zidanje norišnice, h) deželno kulturnega in i) gledišnega zaklada; in računski sklepi, za leto 1870: j) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, k) zaklada za zidanje norišnice in 1) deželno kulturnega zaklada se predlože slavnemu deželnemu zboru z nasvetom, da bi jih blagovolil finančnemu odseku v pretres in poročanje izročiti. Deželni oilbor kranjski. V Ljubljani 2. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja Dr. Janez Bleiweis. 62 Priloga 5. a Proračun za deželni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erforderniß 1870 1871 1872 -v s Ud ^ Priloge Beilags Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung •c "g -S'S kS5 Naslovi stroškov Kacunski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Opomba Anmerkung številka Ausgats-Rulirikcil des hohen Landtages Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer N)tchrung M CXA M aus 1 \ aus 1 JZ 1 aus 1 M 1 aus 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 I. II. in. IV. v. VI. VII. vni IX. X. XI. Stroški deželnega zbora .... Landtagskosten Splošni administrativni stroški . . Allgemeine Verwaltungs-auslagen Stroški za privatni pravi stan posesti Ausgaben für den privatrechtlichen Besitzstand Stroški za zemljodel- stvo Ausgab, f. d. Landescultur Sroški za občno varnost Ausgaben im Interesse der öfsentl. Sicherheit Stroški za zdravstvo Sanitätsausgaben Stroški za dobrodelne naprave . . . Wohlthätigkeitsanstalten Stroški za poduk in omiko .... Ausgaben für Bildungszwecke Javne stavbe . . . Oeffentliche Bauten Stroški za pripreganje in vojaščino . Ausgaben für Vorspann und Militärzwecke Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 4189 30854 8183 1391 16528 7833 135751 4132 4501 3066 12238 08 75 V« 06 V, 25 51'/- 13 42 05'/- 20 37'/- 57'/- 12330 29699 8759 2050 16200 7400 159378 6881 12800 12400 1500 28'/- 29 io V« 50 12330 31573 8421 2050 16960 7100 160043 6831 10800 13400 2000 53'/- 39 83 50 12330 31573 8421 2050 16960 7100 160043 6831 10800 13400 2000 53'/, 39 83 50 Skupni znesek potrebščine . . . Summe des Erfordernisses 228669 41 269398 18 271510 25'/- 271510 25'/- Priloga 5. 63 Voranschlag -es Landcs-Fün-es im Herzogthurne Rrain für das Jahr 1878. LZ r, -g -Sa II ZN številka Nummer 15 16 XII. XIII XIV XV. Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Eimlühms-Rubrikeil Dohodki iz privatno pravnega premoženja .... Einnahmen ans privatrechtlichem Vermögen Dohodki iz javnih naslovov . . . Einnahmen aus öffentl. Titeln Dohodki iz dobrodelnih zdravstvenih in drugih javnih naprav .... Einnahmen aus Wohl-thätigkeits-, Sanitäts-nnd anderen öffentl. Anstalten Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov . . . Summe der Bedeckung V primeri z potrebščino .... Im Vergleiche zu dem Gesammterfordernisse se kaže primanjkava z zeigt sich ein Abgang Pr. 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računo- deželnega vodstva odbora der Landes- des Landes- buchhaltung aussck)usses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages V avstrijanski veljavi in österreichischer Währung COS M a/k M ros oos 45664 10% 46557 85 46236 51% 46236 51% — — 7828 60 9037 57 9037 57 — — 1811 36% 24385 63 24385 63 2555 32 2700 — 3000 — 3000 — 48219 42% 58897 81% 82659 71% 82659 71% — — — — 271510 25% 271510 25% — — — — 188850 54 188850 54 a/s Opomba Anmerkung Da se pomanjkanje poravna, naj bi se sedaj na 18% priklada na vse neposrednje davke, kteri obsegajo brez vojašnih dodatkov znesek z 1,071.100 gold, za 1872. k, po odbitku, vsled odpuščenih davkov nasledijoče zgube v lconečnem ostanku z . . . • • • 172.800 gl. — kr. obdržala in pri vsem tem se bo morala sedanja 10% priklada k davku vžitnine od vina, sadnega mošta in od mesa z ......................... 25.000 „ — „ tudi v letu 1872 pobirati. Ker je skupni znesek priklade proračunjen z.......................... . 197.800 „ — „ tako bi ostal še presežek z...................................................... 8.949 gl. 46 kr. kteri bi lahko za poravnanje primanjkljeja dohodkov in za neprevidne, ne proračunjene večji stroške kranjskega deželnega zaklada zadostoval. Zur Deckung dieses Abganges wird der bisherige 18% Zuschlag auf sämmtliche directen Steuern, welche ohne KricgSzuschlag in runder Summe mit 1,071.100 fl. sich beziffern, für das Jahr 1872 nach Abschlag der ans Steuernachlässen resultirendcn Einbuße im Restbeträge von ........ 172.800 fl. — kr. beibehalten, und nebstbei der bisherige 10% Zuschlag auf die Verzehrungssteuer vom Wein, Wein- und Obstmoste und vom Fleische im Ertrage von................................ 25.000 „ — „ auch im Jahre 1872 fort cingehobcn werden. Nachdem sich das Gesammt-Erträgniß dieser Zuschläge auf.............. . 197.800 „ — „ beziffert, so bliebe ein Ueber,schuß Pr........................................... 8.949 fl. 46 kr. welcher zur Deckung der möglichen Einnahmenausfälle und der unvorhergesehenen nicht präliminirten Mehr-Auslagen des krainischen Landes-Foudes zu dienen hätte. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani 2. septembra 1871. Priloga 5. b Proračun bolnišnega zaklada v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. o S -Z s; sl ZN številka Nummer Potrebščina Erfordermß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobr prorač Genehm Voransc Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung deS hohen Landtages 3ni un igter hlag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landes-ausschnsseö v avstrijanski veljavi in österrichischer Währung S 1 tx/k 1 1 M M £C% M ! (K/k 5456 46 5743 20 5765 60 5765 60 262 50 420 420 — 420 — 169 18'/- 189 — 201 — 201 — 32 20 32 20 32 20 32 20 638 — 388 — 490 — 490 — 170 — 300 — 300 — 300 -- 1046 81% 1500 — 1100 — 1100 — 438 77 493 56 386 30 386 30 32460 95 33412 — 32713 — 32713 — 188 66'/- 198 31 198 43 198 43 108 2 68 46 68 46 68 46 1897 89% 100 — 800 — 800 — 42869 46 42844 73 42474 99 42474 99 Opomba Anmerkung 2 3 4 5 n in IV V 8 9 10 11 vn VIII IX X Stalne plače, adjuta, stalne remuneracije in dnine sistemizirane . Gehalte, Adjuten, Remunerationen und Löhnungen Stanovališča . . . Quartirgelder Emolumenti . . . Emolumente Ustanovi in doneski Stieftungen u. Beiträge Uradnem pisarniške potrebe . . . Amts- u. Kanzleierfordernisse Eenumeracije in pripomoči .... Remunerationen und Aushilfen Vzderžanje sedanjih poslopij . . . Erhaltung bestehender Gebäude Davki in davščine . Stenern und Gaben Stroški režije. . . Regiekosten Miloščine sistemizirane .... Gnaden Gäben Plača za dimnikarja Rauchfangkehrer-Bestal-lnng. Različni stroški . . Verschiedene Auslagen Skupni znesek . Zusammen k: at 12. Po 3 letnem poprečnem izračunanju. ad Nr. 12. Nach der 3 jährigen durch schnittöberech nung. Priloga 5. b Voranschlag -es Lranlmchaus-Fon-es im Herzogthume Kram für das Jahr 1872. QJ S I 'S ZK Q) *S> II LN številka Nummer Zaklada Bedeckung 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Opomba Anmerkung v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung i !®l 1 m Jg 1 ax M 1 ^ M 1 ax 14 15 16 20 21 22 XII XIII XIV XV XVI XVII Aktivne obresti . . Aktiv-Interessen Dohodki posestev . Ertrag der Realitäten Doneski od dobrotnih zakladov za upravne stroške . . . Beiträge zu den Admi-nistrationskostcn Povračila oskrbovalnih stroškov . . Verpflegungskosten-Vergütungen Volila in darila . . Vermächtnisse und Geschenke Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek . . Gcsammt Summe V primeri k potrebščini pod št. 13 . Im Vergleiche zum Erfordernisse sub Nr. 13 se kaže čez stroške primanjkava ali presežek . . . zeigt sich ein Ueber-fchuß pr. 2324 30 36198 104 1085 IO 7a 39742 42869 3127 25 Va 20 V, 2497 156 2182 39700 387= 2392 156 2121 61650 100 490 2392 156 2121 61650 490 44656 42844 97= 66860 42474 1811 367a 24385 66860 42474 24385 1 Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 2. septembra 1871. Dr. Jan. B'eiweis poročevalec. 66 Priloga 5. c. Proračun za porodišnični zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erfordernis? 1870 1871 1872 L> 5 ^ S3 II Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung ll Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken .Hacunski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landes-ausschnsses Opomba Anmerkung številka des hohen Landtages Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M cm M cm cm j cm Jg. cm 1 I. Doneski .... 6 44 6 44 6 44 Beiträge 2 n. Uradne in pisarne potrebe . . . — — 40 20 20 Amts- und ^Kanzlei-Erfordernisse 3 in. Davki in davščine . Steuern und Gaben 61 47'/v 74 65'A 56 80 56 80 4 IV. Popotni stroški in dnevščine . . . 1586 31 V, 1710 1750 1750 Reisekosten und Diäten 5 v. Stroški oskrbovanja Berpflegskosten 35979 M'/- 60000 — 60200 — 60200 — 6 VL Stroški za režijo . Regiekosten 289 23 650 — 530 — 530 — 7 vn. Eemuneracije . . . Remunerationen 50 100 — 100 — 100 — 8 vin Različni stroški . . Verschiedene Auslagen 34 37 2 — 10 — 10 — 9 Skupni znesek potrebščin . - . 38000 79‘A 62583 9 V- 62673 24 62673 24 Summe des Erfordernisses 1 Priloga 5. “d Voranschlag -es Findelhaus-Fondes im Herzogthume Lrain für das Jahr 1872. •■a j II številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računovodstva der Landes buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl." kr. I fl. kr. | fl. ] kr. | fl. | kr. | fl. Opomba Anmerkung 10 IX. X. Aktivne obresti . . Activ-Jnteressen Takse za sprejete najdence . . . Findelaufnahmstaxen Povračila za oskrbovanje domačih in ptujih najdencev v ljubljanski naj -denišnici . . . Verpflegskosten - Vergütung Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung V primeri k potrebščinam z . . ■ Im Vergleiche mit dem Erfordernisse pr. Se kaže primanjkava z..................... ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada zeigt sich ein aus dem dem LandeSfonde zu bedeckender Abgang Pr. 343 1128 90 370 260 62 V, 752 24 V. 380 — 2450 355 500 2224 75% 38000 79'/ 35776 1010 62583 61572 62% 9% 3305 62673 59368 355 500 — 2450 3305 62673 59368 Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 2. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. 70 Priloga 5. Proračun za norišnični zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. o g •g = O w II številka Nummer Potrebščina Erfordernd Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 Kačunski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun računovodstva 1872 Nasvet Antrag Genehmigter Voranschlag der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung a/s om M a/s fč- a/s Opomba Anm erkung 1 2 I. n. in. IV. V. Doneski .... Beiträge Uradne in pisarne potrebščine . . . Amts- und Kanzlei - Erfordernisse Vzderžanje poslopij Erhaltung bestehender Gebäude Davki in davščina . Steuern und Gaben Stroški za režijo Regiekosten Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek potrebščine . . . Summe d. Erfordernisses 83% 127 27% 161 22% 1079 1084 1084 250 1 10241 49 4 69% 7 50% 4 68% 8150 100 240 21 9274 100 240 21 9274 100 11061 94% 9637 74% 10786 10786 Priloga 5. 71 Voranschlag des Ärrenhaus-Fondes im Herzogthnme Kraiii für das Jahr 1872. L § •§ * «ss ff LN številka Nummer Zaklada Bedeckung 1870 1871 1872 Računski znesek Wirtlicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken računovodstva der Landes-buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung ff cm ff- rn .ff- ff- cm ff cm Opomba Anmerkung 8 9 10 11 VIL VIII Aktivne obresti . . Activ-Jutercssen Povračilo za oskrbovanje ................. Verpflegstost.-Bergütung Različni dohodki Verschiedene Empfänge Skupni znesek zaklada ................. Summe der Bedeckung V primerljeji k potrebščinam . . Im Vergleiche zum Erfordernisse se kaže primanjkava z ktero ima poplačati dež. zaklad zeigt sich ein aus dem train. Laudesfonde zu bedeckender Abgang 167, 1207 25 93 10 % 700 10 800 10 800 10 1244 11061 20 V, 94 V2 784 9637 167a 74% 886 10786 886 10786 9817 8853 9899 46 9899 Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 2. septembra 1870. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. Priloga 5. ~r~ Proračun za zaklad po silne delalnice v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erfordernis? o S -g 'S O Q$> II LN Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes-buchhaltung deželnega odbora des Landes-ansschusses številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/s M a/s a/s M- a/k 1 I Letna plača 1312 50 1812 50 1812 50 1812 50 2 II Gehalte Stanovanje (stanovina) . 178 50 178 50 178 50 178 50 3 m Ouartirgelbct Postranščina (dodatki) 886 95 1082 41 1209 42 1209 42 Emolumente (Deputate) 4 IV Službenim osebam dolo- Sena plača .... 906 24 452 40 452 40 452 40 Bestallungen 5 V Letna plača aa nadzoro- value osebe .... 3096 30 3876 — 3947 60 3947 60 6 VI Löhnungen Prinesti ...... — 52 Va — 52% 52 % — 52'A Beiträge 7 VII Cerkovne potrebščine 99 85 120 — 110 — 110 — Kirchenerforderniffe 8 VIII Uradnijške kancelijske in učne potrebščine . . 364 49% 186 — 186 — 186 — Amts-, Kanzlei- und Unter- richts- Ersorderniffe 9 IX Potrebe za varščino (mon- duro in orožje) . . . 598 8 807 — 707 — 707 — Ersorderniffe der Sicherheit (Montur und Armatur) 10 X Potrebščine za fabriko . 13803 94 % 12310 . 12520 — 12520 Fabrikserforderniffe 11 XI Opravilske priklade, na- grade in denarne pod- pore . . . . . . 1176 50 1131 50 1231 50 1231 50 FunktionSzulageii Reniune- rationen und Aushilfen 12 Nova zidarska in stavstve- Neue Bauten 13 XII Vzderževanje obstoječega poslopja 963 75 628 40 728 40 728 40 Erhaltung bestehender Ge- 14 XIII Davki in davščine 20 25‘A 17 74 V« 17 74 % 17 74 % Steuern und Gaben 15 — Za prevoznino prisiljencev 2 40 5 — 5 — 5 — Transportskosten für Haft- lrnge Stroški za oskerbovanje . 19026 58 18680 — 19820 — 19820 — 16 XIV Regiekosten Pokojnina (penzija) . . 1225 — 1050 — 1050 — 1050 — 17 XV Pensionen Opravnina (provizija) 262 7 174 75 436 90 436 90 18 XVI Provisionen Miloščina ali darovi . . 232 84 241 — 201 — 201 — 19 XVII Gnadengaben Različni stroški 368 12 100 _ 100 _ 100 20 — Verschiedene Auslagen Skupni znesek . . 45524 90 42853 73 44714 49 44714 49 Summe Opomba Anmerkung K štev. 20. Po odobrenem proračunu za 1. 1871. ad Rub.-Nr. 20. Nach bent genehmigten Voranschläge pro 1871 Priloga 5. r Voranschlag -cs Zwaugsarbeitshausfondes im Her^ogthnme Kram für das Lahr 1872. Zaklada Bedeckung d "F IS rS S številka Nummer Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landes-ausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung im M a/k M cm a/s a/s 104 25 102 50 102 50 102 50 3 — 3 — 3 — 3 — 11807 90 10390 — 11660 — 11660 — 5000 — 3000 — 3700 — 3700 — 22828 667a 23500 — 24700 — 24700 — 292 44 480 — 340 — 340 — 40036 25 V- 37475 50 40505 50 40505 50 44524 90 42853 73 44505 49 44714 49 4488 64% 5378 23 4208 99 4208 99 Opomba Anmerkung 22 23 24 25 26 XVIII XIX XX XXI XXII XXIII 28 29 Aktivne obresti . . . Activ-Jntereffc» Zemljiščini prinesi . . Ertrag der Realitäten Prinosi fabriškega delal-nišnega zavoda in zaslužki prisiljencev . Ertrag der Fabriks- und Arbeits-Anstalt dann Verdienst der Häftlinge Doneski .................. Beiträge Odškodnina za oskrbovanje, ozdravljanje in pogrebščino .... Verpflegs-Heil und Leichen-kosten-Vergütnng Različni dohodki . Verschiedene Einnahmen Skupni znesek . . Summe Gledč na potrebščine pod štev. 21., ki znašajo . Erfordernisse pr. se kaže primanjkava z . zeigt sich ein aus dem Sans desfonde zu bedeckender Abgang Pr. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 2. septembra 1871 Namesti deželnega glavarja: dr, Jan. Bleiweis. Poročevalec: dr. E. H. Costa, Priloga 5. g Proračun za stavbeni zaklad norišnice v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erforderniß 1870 1871 1872 il Priloge Beilags v v, J Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages is Naslovi stroškov znesek Wirklicher Erfolg proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österrichischer Währung Jg 1 a/k M. !- cm 1 M ak M m J* a/k 1 2 I Davki in davščine . Steuern und Gaben Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupej . Summe 322 90 335 60 14 V. 356 60 £ 1 h- 356 60 75% K štev. 2. Za 1872. 1. postavilo seje enako 1871.1. 3 322 90 395 14 V2 416 75 V- 416 lO v proračun, ker se je na djati, da v 1. 1872. ne bo velikih stroškov. ad Rnb.Nr.2. Die Pmli-mmarposttio» pro 187 lltmrbe auch pro 1872 angenommen, nachdem voraus zusehe» ist, Das keine gro- pen Auslagen im Iah« 1872 stattfindenwer-Deu. Priloga 5. g Voranschlag des Irreuhattsbanfondes im HerMthume inün für das Jahr 1872. II cÜ N številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms - Rubriken 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenj e slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung Aktivne obresti . . Activ-Jnteressen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupej . Summe V primeri k potrebščinam pod št. 3 s Im Vergleiche mit dem Erfordernisse sub Post Nr. 3 pr. Kaže se presežek s Zeigt sich der Ueber« schuß pr. 4492 4492 a/k 59% 59 % 4467 4507 M 4923 4963 4546 1 M 416 75'A 24% 4923 4963 416 4546 75% 24% a/k Opomba Anmerkung K štev. 5. Po proračunu za 1871. leto. acIRnb.Nr. 5. Die Präli-minarpofition Prol871 wurde auch pro 1872 angenommen. K štev. 8. Presežek naj bi se po rabil zanakup obligacij. adUtitb. Nr. 8. Der Ucber-schußwäreznm Ankauft von Ungar. G.-E.-Obligationen zu verwenden. 0<1 deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 2. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Dr. Costa, poročevalec. Priloga 5. h Proračun za deželni kulturni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. L> Z •§ = «K L> «» #1 LN številka Nummer Potrebščina Erfordernis? Naslon stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M 1 a» M oca jg 1 «a M oca M oca Opomba Anmerkung Davki in davščine . Steuern und Gaben Različni stroški . . Verschiedene Auslagen Skupaj . Zusammen 124 51 1070 1194 63 134 100 113 62 V, 100 62'/- 100 234 213 62 V, 213 62-/2 Priloga 5. h Vorwschlag des Landeskultur-Mondes im Herzogthume train für das Jahr 1872. Zaklada Bedeckung • 1870 1871 1872 ■§*§ « K Priloge Beilags- Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung Naslovi dohodkov itacunsKi znesek Wirklicher Erfolg uoooreni proračun Genehmigter Voranschlag računovodstva der Landes-buchhaltnng deželnega odbora des Landesausschusses Opomba številka Einnahms-Rubriken des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung aa M 1 ! a/k M 1 Ote M 1 a/k 4 III. Aktivne obresti . . 678 01 687 29 668 75 668 75 Activ-Jnteressen 5 IV. Globe za gozdne in poljske poškodbe 169 10 500 — 450 — 450 — Forst- und Feldfrevel-Strafbeträge 6 V. Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 14 18 10 — 10 — 10 — 7 Skupaj . Zusammen 861 29 1197 29 1128 75 1128 75 8 V primeri s potrebščino Im Vergleiche mit dem Erfordernisse — — — — 213 62-/- 213 62'A 9 se kaže 1. 1871 presežek z . . . . _ 915 12 V. 915 12-A zeigt sich mit dem Jahre 1871 ein lieberschuß Pr- • Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 2. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. 78 Priloga 5. Proračun za deželnega gledišča zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erfordernis) 2) S 7Ä — ZL 9 -- -ZK ® 05> II Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken številka Nummer I. Plače................ Bestallungen Podpora slovenskih dramatičnih namenov .................. Unterstützung für Zwecke des slovenischen dramatischen Vereines Podpora nemškega gledišča .... Unterstützung für das deutsche Theater Vzdrževanje sedanjih poslopij .... Erhaltung bestehender Gebäude Davki in davščina . Steuern und Gaben Stroški režije za razsvetljenje gledišča in glediščne potrebe Regieauslagen für die Beleuchtung des Theaters und Theater-Erfordernisse Zavarovanje in nakup lož................ Versicherung und Ankauf von Logen Različni stroški . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek . . Summe 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi 218 900 1500 250 583 383 98 147 373 4356 32'/- 6'/- M in österreichischer Währung 219 1600 600 1000 600 300 600 200 5119 219 1600 600 1000 600 400 600 300 5319 a/s M 219 1600 600 1000 600 400 a/s 600 300 5319 fg 1 ovs Opomba Anmerkung K št. 1, 2, 3, 4, 5, 7. Po proračunu za 1871. leto. ad Rubriken Nr. 1, 2, 3, 4, 5, 7. Nach den Präliminar-Posttionen für vasJahrl87l. K št. 6 in 8. Po vspehu za leto 1870. ad Rubrik 6 bis 8. Nach dem Erfolge für das Jahr 1870. Priloga 5. 79 Voranschlag des landschaftlichen Theater-Fondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1872. © 5 -š * -ZK II številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes buchhaltung deželnega odbora des Land es-ausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl. 1 kr. fl. kr. fl. 1 kr. fl. kr. fl. kr. Opomba Anmerkung 14 15 Najemnina stanova-lise m loz . . . Miethzins für Wohnungen und Logen Povračilo za plinovo svečavo . . . . Vergütung für die Gasbeleuchtung Doneski gledišnega odbora .... Beiträge des Theater-Comites Doneski gledišnih predstav . . . Beiträge von Theatervorstellungen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov .... Summe der Einnahmen V primeri k potrebščini pod št. 9 Im Vergleiche zum Erfordernisse sub Post-Nr. 9 se kaže p rimanj kava zeigt sich ein Abgang von 1857 1500 6 261 3708 4356 648 88 1800 100 1850 100 100 100 250 52 67 2050 5119 3069 2300 5319 3019 1850 100 100 250 2300 5319 3019 Od dežehnega odbora kraojskega. V Ljubljani 2. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Deschmann, poročevalec. Priloga 5. j- posledkoT gospodarjenja s premoženjem kranjskega deželnega zaklada in njegovih podzakladov leta 1870. Skupni dohodki Gesammt- Einnahmen št. Razložba dohodkov Djanski Zastanek koncem 1. vspek 1.1870. 1870. Skupaj Nr. Zergliederung der Einnahmen Wirklicher Er- Rückstand Zusammen folg im Jahre mit Ende des 1870. Jahres 1870. gl- kr. gl- kr. gl- kr. A. Pravi dohodki. Reele Einnahmen. 1 Deželni zaklad v ožjem pomenu Landesfond im engeren Sinne 205268 24% 91442 09 296710 33% 2 Domestikalni zaklad Domestikalfond 49482 67 31466 03 80948 70 3 Porodniški zaklad Gebärhausfond 2218 4% 76 55 2294 59% 4 Najdenišni zaklad Findelhausfond 2224 75% 267 36% 2492 12 5 Norišni zaklad Jrrenhansfond 1244 20'/- 972 07% 2216 28 6 Zaklad posilne delalnice Zwangsarbeits-Anstalt 40036 25% 12162 — 52198 25% 7 Bolnišni zaklad 39742 25% 29765 61 Vf 69507 87 Krankenhausfond 8 Skupni znesek ad A . Summe ad A 340216 43 166151 72% 506368 15% B. Drugi dohodki. Sonstige Einnahme n. 9 Deželni zaklad v ožjem pomenu Landesfond im engeren Sinne 68646 17 15557 56% 84203 73% 10 Domestikalni zaklad Domestikalfond 7958 57 60844 51% 68803 8% 11 Porodnišni zaklad Gebärhausfond 4778 37% 339 19% 5117 57 12 Najdenišni zaklad Findelhausfond 37675 90 1309 15% 38985 5% 13 Norišni zaklad Jrrenhansfond 10243 45% 10243 45% 14 Zaklad posilne delalnice Zwangsarbeits-Anstalt 16318 31 50 69 16369 15 Bolnišni zaklad 9775 26 % 592 29 10367 55% Krankenhausfond 16 Skupni znesek ad B . Summe ad B 155396 4% 78693 41 234089 45% 17 Glavni skupni znesek ad A in B . Hauptsnmme ad A und B 495612 47 % 244845 13% 740457 61 18 Začetni in konečni blagajnični ostanki pod št. in Kassareste sub. Nr. und 9787 29 % 48397 86% 58185 16 19 Poskusni skupni znesek . Probesumme 505399 77 293243 798642 77 1 Priloga 5. j- Haupt-Uebersicht der Gedarnngsergebnisse mrd des schließlicheit Vermögensstandes in Bezug ans den krainischen Lan-dcsfond und seiner Subfonde für das Solarjahr 1870. Proračun - - Voranschlag V primeri k proračunu znašajo skupni dohodki Ge^en den Voranschlag ist die Gesammt-Einnahme odobreni proračun za 1. 1870. genehmigte Pratiminar-ansiitze pro 1870. zastanek koncem decembra 1. 1869. Rückstände mit Ende Dezember 1869. Skupaj Zusammen več höher manj geringer gl- kr. gl- - kr. gi- kr. gi. kr. gl- kr. 193466 66'/, 80543 35 X 274010 02 22700 31 X 48877 47 31774 10 80651 57 297 13 - - 451 39'/, 225 29 X 676 69 1617 90 X - — 1060 62 V, 577 IX 1637 64 854 48 — - 684 16 7, 1166 93 1851 09 X 365 18 X — — 34339 — 11658 61 X 45997 61X 6200 64 — — 44655 75‘z. 27277 54 X 71933 30 — — 2425 43 323535 07 X 153222 85 X 476757 93 29010 22 X - — 86745 99 31838 30 X 118584 29 X - — 29564 94 X 29564 94 X — - 194 — 194 — 35032 94 12999 — 48031 94 - — 2203 — 2203 - — 6411 76 - 69 6412 44 — — 458 27 458 27 128190 68 77258 21 205448 89 Opomba A n m e r k u n g K št. 1. Več, ker se je premalo priklad na davke, in tudi premalo doneskov od raznih ustanovnih zakladov za upravne stroške za j leto 1870 preliminiralo. ad 91 v. 1. 9JM)v, wegen der zn geringen Prälimiuiruug mi Stcncrzuschlägcn für das Jahr 1870 und der Beiträge verschiedener Stiftungsfonde. K št. 3, 4 in 5. Več, zarad vplačanja mnogih zastankov oskrbovalnih stroškov oziroma taks za sprejete najdence za prejšnja leta. Ad Nr. 3, 4 n. 5. Mehr, wegen Einzahlung mehrerer Ber-pflegskosteurückstäude, bezüglich Fiudlingsaufuahms-taxen für die früheren Jahre. K štev. 6. Več, ker se je fabriških izdelkov več in dražje prodalo kakor je bilo nadjati se, in ker so se prisiljencem redno koristnejša opravila odkazovala. Ad Nr. 6. Mehr, weil mehrere Fabrikate verkauft wurden und auch theurer als zu erwarten war, und weil den Zwänglingcn regelmäßig nützlichere Beschäftigungen zugewiesen wurden. K štev. 7. Manj, ker se oskrbovalni stroški za bolnike ptujih kronovin za II., III. in IV. četrt 1. 1870 še niso v letu 1870 povrnili in ker je bil skupni dohodek previsoko pro-računjen. Ad Nr. 7. Weniger, weil die Bepflegskasten für frein-Kranke für das II., III. u. IV. Quartal 1870 im Jahre 1870 noch nicht ersetzt wurden, und weil die Gcsammtcinnahme zu hoch präliiuiuirt wurde. Priloga 5. j- 1 Skupni stroški Kesaniint - Ausgaben Št. Razložba stroškov Djanski Zastanek koncem de- vspeh 1. 1870. cemb. 1. 1870. Skupaj Nr. Zergliederung der Ausgaben Wirklicher Er-folq im Jahre Rückstand mit Ende Dr- Zusammen 1870. cember 1870. S1- kr. Sl- kr. Sl- kr. A. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 20 Deželni zaklad v ožjem pomenu llmibeefonti im engemt Simič 156822 7 7 V, 35045 89 191868 66'A 21 Domestikalni zaklad Domestikalfond 50'A 28023 29 46370 79'A 22 Porodnišni zaklad Gebarhansfond 6196 06'A 1 183 90'A 7379 97 23 Najdenišni zaklad Findelhansfond 79'A 23285 57'A 61286 37 24 Norišni zaklad Jrrenhnnsfond 11061 94'A 987 93 'A 12049 88 25 Zaklad posilne delalnice Zwangsarbeit?.Anstalt 44524 90 3374 47'A 47899 37'A :26 Bolnišni zaklad 42869 46 1486 73 A 44356 19 V, Krankenhansfond 27 Skupni znezek ud A Summe ad A 317823 44 A 93387 80'A 411211 25 B. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Deželni zaklad v ožjem pomenu 72512 52'A 66143 31 138655 83'A 28 Landesfond im citncreti Sinite Domestikalni zaklad 39093 73'A 559 55'A 39653 29 29 Domestikalfond Porodišni zaklad 258 25 1414 94'/, 69'A 30 Gebarhansfond Najdenišni zaklad 2140 99 — — 2110 99 31 Findelhausfond Norišni zaklad 500 1672 84 2172 84 32 Jrrenhatisfond Zaklad posilne delalnice 13964 59'A 1241 31 15205 90‘A 33 Zwangsarbeits-Anstalt Bolnišni zaklad 11226 08 21036 34 Krankenhansfond 35 Skupni znesek ad B . Summe ad B 139178 46 81101 34'A •220279 80'A 36 Glavni skupni znesek ad A in B . Hanpsnnune ad A und B 457001 90'A 174489 15 631491 05'A .37 Konečni gotovi blagajnični ostanki čistih aktivnih zastankov pod št. . Hiezn die schließlichen haaren Kaffereste reiner Rückstände ad Nr. 86 V, 118753 85 167151 71'A .38 Poskusni skupni znesek . Probesninme 505399 77 293243 798642 77 Priloga 5. j- Proračun - - Voranschlag V primeri k proračunu znašajo skupni stroški Gegen den Voranschlag ist die Gesammt-Ausgabe odobreni pro- zastanek račun zn I. 1870. genehmigte Präliminar-ansätzc pro 1870 koncem decembra 1. 1870. Rückstand mit Ende Dezember 1870. Skupaj Zusammen več höher manj geringer gl- 1 kr. gl- kr. gi- kr. gl- 1 kr. gl- kr. 171827 1 - 37994 ! 4'/, 209821 4'/, 17952 38 31331 53 '1, 27368 : 23'/, 58699 77 — - 12328 97 V, 8716 92 84 94 8801 86 - - 1421 89 36093 56 y. 12842 46 y. 48936 03 12350 34 - — 8997 52 57 24/, 9054 76 V, 2995 n y. — — 40446 75 6327 37 y. 46773 12 V, 1126 25 — — 41277 26 427 38 7, 41704 64 y, 2651 55 — — 338689 55 85101 69 423791 24 - — 12579 99 125868 29 44450 98 170319 27 — — 264 93'/, 264 93'/, - — 356 34 356 34 - — 241 12'/, 241 12'/, — — 474 28 y. 474 28 7, - — 1380 19'/, 1380 19 7, — — 10920 13 10920 13 125868 29 58087 99 183956 28 Opomba A n m trsu n g K štev. 20. Manj, zato ker v letu 1870 niso bili oskrbovalni stroški dotičnim zakladom poplačani. Ad 91 r. 20. Weniger, weil in diesem Jahre nicht alle Verpflegskostenansprüche zn-r Realisirnng gelangten. K štev. 21. Manj, ker donesek k plačam za leto 1870 deželnemu zakladu ni še odrajtan, in ker dotacija za stavbna dela leta 1870 vsled dotičnih stavbnih predlogov ni bila popolnoma uporabljena. Ad 91 r. 21. Weniger, weil der Besoldnngsbeitrag pro 1870 noch nicht a» den Landcsfond rcfimbi’rt wurde; so wie die im Präliminare pro 1870 veranschlagten Adaptirnngearbeitcn auf Grund der bezüglichen spezif. Bau-Vorschläge nicht ganz bewirkt wurden. K štev. 22. Manj, ker so bile potrebščine za režijo previsoko proračunjene. Ad 97r. 22. Weniger, weil die Regicerforderuisse zu hoch prälimiiiirt wurden. K štev. 23 in 24 Več, za rad večega števila najdencev oziroma norcev, in zato, ker je bilo za kranjske najdence v ptujih najdenišnicah premalo proračunjeno. Ad 9tr. 23 n- 24. 9Jtcl)r, wegen deni größeren Findlinge- und Jrrcnstandes, und weil an Vcrpflegskostcn für die krainischcn Findlinge in frcmbl. 'Findelanstalten zu wenig prälimiiiirt wurde. K štev. 25. Več, zato ker se je v zaklad posilne delalnice čistih dohodkov fabrike več izplačalo, kakor je bilo nadejati se. Ad 91 r. 25. Mehr, weil an den Zwangsarbcitshansfond größere reine Fabrikscinkünfte abgeführt wurden, als cs zu gewärtigen war. K štev. 26. Več, ker se je premalo potrebščin za različne stroške za leto 1870 preliminiralo. Ad 9tr. 26. Mehr, weil das Erforderniß für verschiedene Auslagen pro 1870 zu gering prälimiiiirt wurde. Priloga 5. j- Št. Sir. Stan premoženja koncem decembra 1870. L Vermögensstand mit Ende Dezember 1870 Konecna bla-gajnična gotovina Schließliche Kassa-Baar- schaft Čisti aktivni ali pasivni zastanki Reine Aktiv- oder Passiv Rückstände pravih dohodkov an reellen Einnahme» druzih dohodkov an sonstigen Einnahmen Skupaj Zusammen gl- kr. kr. Kl. kr. gl- kr. 39 Deželni zaklad v ožjem pomenu 44579 11V, 56396 20 50585 74 7j 5810 45 7- Landesfond im engeren Sinne 40 Domestikalni zaklad .... — — 3142 74 60284 96 63727 70 Domestikalfond 41 Porodnišni zaklad — — 1107 35 7, 80 947- 1026 41 Gebarhansfond 42 Najdenišni zaklad — — 267 36 7, 21976 42 21709 05 7, Mndelhansfond 43 Norišni zaklad — — 15 86 1672 84 1688 70 Jrrcnhausfond 44 Zaklad posilne delalnice 3818 75 6669 41 1190 62 5478 79 Zwangsarbeits-Anstalt 45 Bolnišni zaklad — — 28278 88 10633 79 17645 09 Krankenhansfond 46 Skupni znesek . 48397 86 7- 93931 38 25693 51 68237 87 Summe 47 V primeri k premoženji koncem decembra 1869. 1. . 9787 29 V» 68992 06 38938 74 V, 107930 807, Im Vergleiche zn dem Vermögensstande mit Ende December 1869. 4o Kaže se koncem decembra 1. 1870 pomnoženje ali zmanjšanje premoženja 38610 57 24939 32 64632 25 7- 39692 93 7, Ergiebt sich mit Ende December 1870 eine Vermehrung oder Verminderung des Vermögens. Priloga 5. j- Aktivne glavnice Aktiv- Capitalien Vrednost posestev in inventarnega blaga Geldwerth der Realitäten und Inventar-Gegenstände Skupni S znesek j Im Ganzen 1 gi. kr. gl- kr. gl- kr. 50389 57 860527 50 172132 80 1096388 — 1800 — 9478 27 10251 86 7100 — 441 60 14167 45'A 1538 15 26625 79 26475 24 2050 — 69469 68'/, 80817 22'A 49235 — 80440 32 147320 41 922250 65 358588 46'A 1397474 85 930606 15 358054 36'A 1406378 61 8355 60 534 10 8903 76 I : Opomba A n m e r k it n g K štev. 48. Konečno premoženje se je v letu 1870 proti onem leta 1869 vsled unificiranja vsih prej obstoječih obligacij zmanjšalo. Ad Nr. 48. Das schlicßlichc Vermögen hat sich im Jahre 1870 gegen das vom Jahre 1869 zufolge der Unisicirnng aller früher bestandenen Obligationen vermindert. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 2. septembra 1871. Priloga 5. ~~k7~ za stavbeni zaklad norišnice v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. 1 Skupni dohodek Gesammt Einnahme ! Bu- Pri- krike loge Naslovi dohodkov djanski aktivni za- Ru- Bei- znesek stanek Skupaj krik- läge- Einnahms-Rubriken wirklicher schließlicher Zusammen Eriolq Activ-Riick- stand številka, 1 Nummer gl. kr. gl- kr. gl- kr. 1. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Aetiv-Juteressen 4492 59 % 784 8-A 5276 68 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen — — — — 2'A Gotovi denar za izždrebane obligacije 1050 — — - 1050 Bares Geld für Schnidpapierc Skupni znesek ad I. 55421 59 V» 784 8'4 6326 68 Summe ad I. II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 3 Prejete predplače — — _ — — — Erhaltene Vorschüße 00 ts- Skupni znesek ad I. in II. Summe ad I. und II. 5542 59 V2 8'4 6326 68 . 4 Začetni gotovi blagajnični ostanek 51 51V* Anfänglicher barer Kassarest 5 Skupni dohodki .... 5594 11 Gesammt-Einnahmen 6 Konečni gotovi blagajnični ostanek — — 96 21 Schließlicher barer Kassarest 7 Skupni znesek vsih aktivnih zastankov Summe oiler Aktiv-Rückstände — — 880 29-4 ‘ ' ;• Priloga 5. k. Rcchimngs-Abskhlllß des Jrrenhausbaufondes im Herzogthnme Kram für das Jahr 1870. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen gl. I kr- začetni aktivni za-stanek anfänglicher Activ-Rück- stand Skupaj Zusammen gl- kr. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag več höher gl. I kr. manj geringer kr. Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen 4326 40 4366 658 1 4984 40 2921 1050 K št. 1. Več, vsled nakupa nekterih obligacij ogerske zemlj. odveze. ad Rnb.-Rr. 1. 658 5024j 13021 4366 658! 1 5024 Mehr, wegen Ankauf mehrerer Ung. G.-E--Obligatioucii. K št. 2. Manj, ker so pod to rubriko spadajoči dohodki od naključbe odvisni. ad Rub.-Nr. 2. Weniger, 31111ml die auf diese Rubrik gehörigen Einnahmen vein Zufalle abhängen. K št. 2%. Več, ker se je izždrebana obligacija hrvaške zemlj. odveze št. 4758 s 1000 fr. konv. den. v gotovini plačala. ad Rnb.-Nr- 2'/2- Mehr, weil die »erlöste kroatische G.-E.-Obl. Nr. 4758 pr. 1000 fl. CM. bar eingelöst wurde. Priloga 5. k. Skupni stroški Gesa mutt > Ausgabe Ru- brike Ru- Pri- loge Bei- Naslovi stroškov djanski znesek končni pasivni za-staiiek Skupaj brik- läge- Ausgabs-Rubriken wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rück- stand Zusammen številka Nummer g1- kr. gl- kr. gl- kr. 1. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 8 9 10 Davki in davščine Steuern und Gaben Različni stroški Verschiedene Ausgaben Stroški za nakup obligacij 322 5075 90 59 93 382 5075 S3 11 Bares Geld für den Obligations-Ankauf Skupni znesek ad I. Summe ad I. - 5397 90 59 93 5457 83 II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben 12 Povernjene predplače 100 — 100 ! 13 R ncfctj'etzte Barschnsse Skupni znesek k I. in II 5497 90 59 93 5557 83 Summe ad I. und II. 1 14 Konečni gotovi blagajnični ostanek 96 21 15 Schlicßlichec barer Kassa rest Skupni stroški 5594 11 16 Gesammt-Ansgabe V primeri k aktivam z 880 29% 17 Jur Vergleiche mit den Activen pr. Kaže se čisti aktivum z 820 36% Ergicbt sich ein reines Activum pr. ' Priloga 5. k. Proračun — Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje cliferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen začetni pasivni za-stanek anfänglicher Passiv-Rück- stand Skupaj Zusammen Nie (sejanim trägt gegen be več mehr tausgade deli Voranschlag manj geringer gi- kr. gi- kr. gi- kr. gl- kr. gl. kr. 321 60 25 47 29 368 60 54 14 5075 29 60 — K at. 8. Več, ker se je število obligacij vsled nakupa novih pomnožilo. ad Rnb.-Nr. 8. Mehr, weil sich der Obligationsstand durch Ankauf von Obligationen vergrößert hat. K št. lO. 381 25 47 29 428 54 5029 29 — — Za izsrečkano obligacijo hrvaške zemlj. odveze prejeti znesek od 1050 fr. in tekoči zakladni presežki od 4025 fr. porabili so se za nakup obligacij. ad Rnb.-Nr. 10. 381 25 47 29 428 54 Der für die verloste kroatische G.-E.-Obl. eingelöste Betrag pr. 1050 fl. und die currenten Fondsnberschnsse pr. 4025 fl. wurden zum Obli-gations-Ankaufe verwendet. K št. 12. Zastanek koncem 18691. s 100 fr. izplačal se je sirotinskemu zakladu. ad Rnb.-Nr. 12. Dem Waisenfonde den mit Ende Dezember I860 verbliebenen Rückstand pr. 100 fl. bezahlt. K št. 17. Presežek od 820 fr. 36'/2 kr. porabil se bo za nakup ogrskih zemlj. odveznih obligacij- ad Rnb.-Nr. 17. Der Uebcrschnß pr. 820 sl. 36V2 kr. wird zrnu Ankaufe von nng. G.-E.-Oblig- verwendet werden- Post- Priloga 5. k. Razkaz skupnega aktivnega in pasivnega premoženja norišno stavbenega zaklada konec decembra 1870. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens des Jrrenhausbaufondes mit Ende Dezember 1870. ■CS «c 1 2 3 5 6 R a z I o ž b a Detail A. Aktivno premoženje. Aktiv-Vermögen. I. V gotovini. 3 in baren Gelde. Konečni bla gaj nični ostanek.............. Schließlicher Kassarest Aktivni zastanek........................... Aetiv-Rnckstand II. Aktivne glavnice. Aetiv-Capitalien. Ogrske zem. odvezne 5% obligacije 86.700 gl. Ungarische G.-E. Obligat, zn 5% - 86.700 sl. Hrvaške po 5%.................... 1.500 gl. Kroatische zn 5°/0 .............. 1.500 sl. Unificirana državna 5°/0 obligacija . . . Unifizirte Staats-Obligationen zn 5°/0 Loterijska posojilna obligacija brez obresti Lotto-Anlehens-Obligation ohne Zinsen Skupno aktivno premoženje.................. Gestimmt Activ-Vermögen B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pasivni zastanek................... Schließlicher Passiv-Rückstand V primeri k št. 5 kaže se konečno čisto aktivno premoženje s.................... Im Vergleiche mit Post - Nr. 5. zeigt sich das schließliche reine Activ-Vermögen pr. Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung posamezno skupni einzeln zusammen g1- 1 kr. gl- 1 kr. 96 21 - 784 8-A 880 29‘A 91035 1575 — 2700 — 50 — 95360 — — — 96240 29'A 59 93 96180 36 y, Opomba Anmerkung K st. 6. Konečno premoženje s................ 96180 fr. 36 A kr. se je v primeri k začetnem z . . 90597 „ 23„ pomnožilo za . 5583 sv. 13 kr. vsled fruktificiranja tekočih zakladnih presežkov po borsncm nakupu oger-skih zemlj. odveznih obligacij. ad Post.-Nr. 6. Der schließliche Vermögensstand pr................ 96180 fl. 36'A kr. hal sich gegen den anfänglichen pr. . 90597 „ 23'A „ um............... 5583 fl. 13 kr. in Folge der currenten Fondsnberschüsse durch börsenmäßigen Einkauf von nug. G.-G.-Obl. vermehrt. 92 Priloga 5. laštasM sUep za deželni kulturni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesummt- Eiuuahme Ru- Pri- brike loge Naslovi dohodkov (ljanski končni aktivni za- Ru- Bei- znesek stanek Skupaj brit* läge- Ein n a h m v -Rubrike n wirklicher schließlicher Zusammen Erfolg Acliv-Rück- stand številka Nummer gl- i kr. gl. kr. gl. kr I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Activ-Jntcressen 678 01 227 91 V, 905 92'A 2 Globe za gozdne in poljske poškodbe Forst und Feldfrevel-Strafbeträae 169 10 287 456 10 3 Različni dohodki 14 18 — -- 14 18 Verschiedene Cinuahinen 4 Skupaj ad I. 861 29 514 91 V- 1376 20'A (Stimme ad I. II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahme it. 5 Prejete pred plače — — — — — Erhaltene Vorschüße 6 Skupni znesek ad I. in II. 861 29 514; 917, 1376 20 'L Summe ad I. und II. 7 Začetni gotovi blagajnični ostanek 723 43 Anfänglicher barer Kassarest 8 Skupni dohodki Gcsammt-Einnahincu 1584 72 9 Konečni gotovi blagajnični ostanek — — 390 09 Schlicßlicher barer Kassa rest 10 Skupni znesek vsih aktivnih zastankov Summe aller Aktiv-Rückstaude — — 905 7a Priloga 5. ™T Rcchnmigs-Abschliiß des Landescnlturfondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1870, Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen kr. začetni aktivni za-stanek anfänglicher Acliv-Riick- stand Skupaj Zusammen gl. kr. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteiniiahme beträgt gegen den Bvranschlag več höher gi- i kr- manj geringer gl- I >rr. Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen 687 29 GOO j — 10 — 1297 29 1297 268, 81'/, 272 956 872 10 10'/= 540 81 '/= 1838 10'/, 540 81 V, 1838 10'/= K št. 1. 50 18 415| 90 Manj, zato, ker je bilo več obligacij konvertiranih. ad Rub-Nr. 1. 461 90 Weniger, weil mehrere -Obligationen com o cf litt wurden. K št. 2. Manj, zato, ker se je zal. 1871 preveč proračunilo. *ad Rub.-Nr. 2. Weniger, weil pro 1871 zn hoch prüliniinirt wurde. Priloga 5. 1. Eu- j Pri-brike; loge Ru- j Bci-brik-; läge- številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni stroški Gestimmt • Ausgabe djanski znesek wirklicher Erfolg kr. končni pasivni za-stanek schließlicher Passiv-Riick- stand Sk tipaj Zusammen gl- I kr. 11 12 13 14 15 16 17 18 19 I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. Davki in davščine Steuern und Gaben Različni stroški . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad I. Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben Povernjene predplaöe.................................. Rückerseßte Voesch äffe Skupni znesek k I. in II. ............................ Summe ad I. und II. Konečni gotovi blagajnični ostanek.................... Schließlicher barer Kassarest Skupni stroški........................................ Gesammt-Ausgabc V primeri k aktivam z................................. Im Vergleiche mit den Activen pr. Se kaže konec grudna 1870. 1. čistega pasiva z . . Ergiebt sich mit Ende Dezember 1870 ein reines Passivum pr 1241 51 1070 12 37 57 1194 63 162] 08 1070 12 1232 1150[ 1150 11941 63 390| 09 1584 72 1187 2382 20 905 282 7* Priloga 5. ~T Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen gl- kr. začetni pasivni nastanek anfänglicher Passiv-Riick- stand kr. Skupaj Zusammen gl- Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammt-Ausgabe beträgt gegen den Voranschlag več höher manj geringer Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen 134 100 234 46! 73 1150t 234! 83 1196 181 100! K št. 11. 19 48 970! 12 281 1150 1431 56 950 64 Manj, ker so tudi aktivni obresti manjši. ad Rnb.-Nr. 11. Weniger, weil auch die Activ - Interessen geringer sind. K št. 12. Več, zato, ker so vrajtani tudi stroški za različne potrebščine in za nakupovanje orodja za sadjorejo z . . 508 gl. 08 kr. remuneracije z za učitelje z.................510 „ — ,, za poštnino z..................— „ 13 „ povračila z....................51 „ 91 „ skupaj . . . 1070 gl. 12 kr. ad Rnb.-Nr. 12. Mehr, weil darunter die verschiedenen Ausgaben li. z.: für den Ankauf von Werkzeugen für die Obstbannizncht mit . . . 508 fl. 08 kr. die Remunerationen für Lehrer mit................510 „ — „ so wie Postporto mit .... — „ 13 „ und auch die Hinans-Reste und Vergütungen mit .... 62 „ 91 „ zusammen .... 1070 fl. 12 kr. enthalten sind. Priloga 5. L Razkaz — lfld)ttirisiiii(| skupnega aktivnega in pasivnega premoženja deželnega kulturnega zaklada konec decembra 1872. des gestimmten Activ- und Passiv - Vermögens des Landescnltnrfondcs mit Ende Dezember 1872. SS c“ K i >1 R a z 1 o ž b a Detail Denarni zne vel Geldbetrag in Wäh posamezno einzeln sek v avstrij. javi österreichischer rung skupni zusammen Opomba Anmerkung g>- kr. gt- kr. I. Aktivno premoženje. Activ-Vermögeik. . I 1 Konečni gotovi blagajnični ostanek Schließlich er barer Kassarcst 390 09 - 2 8 Konečni pravi aktivni zastanki Schlicßliche reelle Activ-Rückständc Aktivni kapitaii. In Activ-Capitalien. a) 5°/o loterijske posojilne in konvertirane obligacije obrestne v avstr, veljavi An 5% Lotto-Änlehens und Conv. Obl. in ö. W. verzinslich b) 5% obligacije žemljišne odveze obrestne v starem de- narji An 5% fr. G.-E.-Obl. in CM. verzinslich c) hranilnične bukvice št. 53.430 v kapitalnem znesku a 4% Sparkassabnchcl A r. 53.430 zusammen mi Kapital verzinslich in ö. W. zn 4% 514 12850 525 1100 91V, 905 14475 v= _ — . 4 Skupno aktivno premoženje Gesammt Activ-Vermögen II. Pasivno premoženje. Pcrssiv-Vermögen. 15380 'A - 5 Konečni pravi pasivni zastanki z Schließlichc reelle Passiv-Rückstände 57 — 6 Konečni drugi pasivni zastanki Schlicßliche sonstige Passiv Rückstände V primeri pasivnega premoženja z aktivi pod št. 4 se kaže 1150 - 1187 57 čistega aktiva z Durch Vergleichung der Passiven mit dem Activen sub Post-Nr. 4 ergicbt sich ein reines Activ-Vermögen pr. 14192 43 7, Št. 4500. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni zakladov različnih ustanov za leto 1872 in računski sklepi za leto 1870, in tudi proračuni za leto 1871 naslednje imenovanih ustanovnih zakladov namreč: zaklada kranjskih dekliških ustanov, iloldheimovega zaklada za gluhoneme, postenjsko-jamske ustanove za invalide, Metelkove ustanove za invalide, Trevisini-eve ustanove za invalide, ustanove I. in II. ljubljanskih gospa za invalide, baron Plodnigove in ilirske ustanove za slepce, zaklada kranjskih dijaških ustanov in muzealnega zaklada. — Slavni deželni zbor! Proračuni za leto 1781 naslednje imenovanih ustanovnih zakladov namreč: a) zaklada kranjskih dekliških ustanov, h) Holdheimovega zaklada za gluhoneme, c) postojnsko-jamske ustanove za invalide, d) Metelkove in e) Trevisini-eve ustanove za invalide, f) ustanove I. in g) ustanove II. ljubljanskih gospd za invalide, h) baron Flodnigove in i) ilirske ustanove za slepce, j) zaklada kranjskih dijaških ustanov, in k) muzealnega zaklada; potem proračuni za leto 1872 zakladov naslednje imenovanih ustanov, namreč: l) sirotinskega zaklada, m) P. P. Glavarjevega bolnišničnega in siromaškega zaklada, n) grof Saurau-ovega mašnega zaklada, o) zaklada cesarice Elizabete za invalide, p) zaklada kranjskih dekliških ustanov, r) Holdheimovega, in sj Wolfovega zaklada za gluhoneme, t) zaklada Kalistrove občinske ustanove, u) postojnsko-jamske ustanove za invalide, v) Metelkove, in z) Trevisini-eve ustanove za invalide, aa) zaklada ustanove I. in bb) ustanove II. ljubljanskih gospd za invalide, cc) baron Flodnigove in dd) ilirske ustanove za slepce, ee) zaklada kranjskih dijaških ustanov, in ff) muzealnega zaklada; konečno računski sklepi za leto 1870 zaklada: gg) sirotinskega, Jih) P. P. Glavarjevega, ii) grof Saurau-ovega, j j) Elizabetnega, kk) zaklada kranjskih dekliških ustanov, ll) Holdheimovega, in mm) Wolfovega zaklada za gluhoneme, nn) zaklada Kalistrove občinske ustanove, oo) postojnsko-jamske ustanove za invalide, pp) Metelkove, in rr) Trevisini-eve ustanove za invalide, ss) zaklada ustanove I in tt) ustanove II ljubljanskih gospd za invalide, uu) baron Flodnigove, in vv) ilirske ustanove za slepce, zz) zaklada kranjskih dijaških ustanov, in ž) muzealnega zaklada — se predložč slavnemu deželnemu zboru z nasvetom; da bi jih blagovolil izročiti finančnemu odseku v pretres in poročanje. Deželni odbor kranjski. V L j ubij a ni 30. julija 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis I. r. i{V;: ' 1 100 'Priloga 6. Proračun za zaklad kranjskih dekliških ustanov v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Erforderniß o S -ZZ -2^ -Z s; o Q» II Ls) Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken številka 9hmtmer 1869 1870 1871 Računski znesek Odobreni proračun Nasvet Antrag računo- vodstva deželnega odbora 8 If |S Genehmigter Voranschlag der Landesbuchhaltung des Landesausschusses n. 3 4 Ustanove . . . . Stiftungen Davki in davščina . Steuern und Gaben Doneski . . . Beiträge Različni stroški . Verschiedene Ausgaben Skupna potrebščina . Gesammt-Erforderniß Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi 896 182 1078 M in österreichischer Währung 896 182 1078 896 182 1126 44% 77% M 896 182 ^ 1 M 47 77 Vg 1126 44% Opomba Anmerkung K št. 3. Toliko zna« ša čistih obresti 5°/0 donesek k oskrbovanji dekli« škega zaklada ad Nr. 3. So groß ist der 5% Beitrag von den reinen Interessen zn den VerwaltungS anslagen des Mädchenstif-tnugsfondes. Priloga 6. 101 a des krainischeii Mädchenstiftungs-Fondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1871. Zaklada Bedeckung Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Računski znesek Opomba računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Naslovi dohodkov Elmiahms - Rubriken številka Nummer in österreichischer Währung v avstrijanski veljavi Aktivne obresti . . Activ-Jnteressen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni dohodki . . Gcsammt-Einnahmen V primeri k potrebščini .............. 1126 44% Im Vergleiche zum Erfordernisse Znaša čisti presežek Beträgt der reine lieber« schuß Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 5. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis. Priloga 6 b. Proračun za Holdheim-ovo ustanovo za neme v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Ersorderniß 1869 1870 1871 o 2 -ZÄ FF LN Nasvet Antrag Odobrenje slavnega de~ želnega zbor3 Naslovi dohodkov .Računski znesek Odobreni proračun računo- vodstva deželnega odbora Opomba Eimiahlils - Rubriken Wirklicher Erfolg Genehmigter Voranschlag der Landes-buchhaltung Genehmigung des hohen Landtages Anmerkung številka des Landesausschusses Nummer V avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/k a/s & a/s JŽT a/k A? a/s 5 IV. Aktivne obresti . . 707 62% 748 70 748 70 Activ-Interessen 6 V. Doneski 4 18% — — 8 37 8 37 Beiträge 7 VI. Različni dohodki . . Verschiedene Einnahmen 4 07 4 20 4 20 8 Skupni znesek za- klade 715 88 — — 761 27 761 27 Summe der Bedeckung 9 Vprimeri z potrebščino za 1872 z . . . Im Vergleiche zum Erfordernisse pro 1872 se kaže presežek . . — — — — 678 80 678 80 10 — — — — 82 47 82 47 ergibt sich ein lieberschuß öd deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 5. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis. 104 Priloga 6. Proračun za Invalidne ustanove Postonjske jame v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Ersorderniß 05 S -A H -Z "s MŠ5 O «D |f LZ številka Stummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1869 1870 1871 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung Jg- \ oui \ ass M ous Opomba Anmerkung Ustanove .... Stiftungen Davki in davščina Steuern und Gaben 3 Različni stroški Verschiedene Ausgaben 4 Skupni znesek potrebščin . . . Summe des Erforder-niffes 41 9 03% 60 63 V, 90 90 K rubriki 1, 2 in 5. Ker računski odsek e. kr. deželne vlade proračuna za leto 1870 ni sestavil se tedaj ni tudi moglo nič ustaviti. ad Stilt. Nr 1. 2 und 5 Das Präliminare pro 1870 wurde vom Deparie ment der k. k. Landesregierung nicht verfaßt, mithin keine Positionen eingestellt werden Priloga 6. C Voranschlag des Adelsberger Grotten Invaliden Ltiftungsfondrs im Herjogthurne Kram für das Jahr 1871. s ■§*§ ZK It LN številka 9? munter Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Aktivne obresti . . Acliv-Interessen Različni dohodki Verschiedene Ausgaben Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino z ... . Im Vergleiche mit dem Erfordernisse pr. se ne kaže presežek in ne primankljej . ergibt sich weder ein Abgang noch ein Ueber-schuß 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung & i M a/k M I ass I jg j ms jg ays 25 47 Opomba Anmerkung Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: dr. Jan. Bleiwels. 92 Priloga 6. e Proračun Trevisini-ove invalidne ustanove v vojvodstvu kranjskem za leto 1871. Potrebščina Erfordernd 1869 1870 1871 ■§*§ ZK So g3 T, " £85 Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken številka Nummer 1869 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1870 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1871 Nasvet Antrag računovodstva der Landes buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung kr. I kr. I I kr. kr. kr. Opomba Anmerkung Aktivne obresti . . Aktiv-Interessen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade ................ Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino za 1. 1871 . Im Entgegenhalte des jenseitigen Erfordernisses pro 1871 pr. 100 27 80 127 80 100 13 113 113 100 90 90 113 113 90 9 n. se kaže ne presežek in ne p rimanj kij ej ergibt sich weder ein Ueber-schuß noch ein Abgang Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Priloga 6. ~1 Proračun za invalidno ustanovo ljubljanskih gospa štev. 1. v vojvodstvu Kranjskem za leto 1871. Potrebščina Erfordernd 1869 1870 1871 O S II Priloge Beilags Računski znesek Wirklicher Erfolg Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Naslovi stroškov uaoorem proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka AusgabsRubrikcn der Landesbuchhaltung des Landes-ausschusses Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung J?- 1 a/s m a/s M a/s M oas I M OA 1 I. Ustanove .... 67 20 67 20 67 20 2 II. Stiftungen Davki in davščine . 16 80 16 80 16 80 Proračuna za 1. 1870. 3 Steuern und.Gaben Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek . . 1 12 — — — — — — računski oddelek c. kr. deželne vlade ni se- 4 85 12 — 84 84 — stavil, tedaj se za leto Summe des Erfordernisses 1870. ni moglo nič vstaviti. 1 Das Präliminare pro 1870 wurde vom Rech-nungs - De-partementder k. k. Landesregierung nicht verfaßt, daher keine Positionen eingestellt werden konnten. Priloga 6. —r~ Voranschlag des Laibacher Frauenverein Invaliden-Stiftungsfondes Nr. 1 im Herzogthume Kram f. d. Jahr 1871. Zaklada Bedeckung 1869 1870 1871 § Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages •§s 's ‘'s Ä N Naslovi stroškov računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses Anmerkung Stummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/g M a/g M a/k 1 M a/g 1 I. Ustanove .... 157 50 _ 105 105 Stiftungen 2 n. Davki in davščine . — — — — 54 — 54 — Steuern und Gaben 3 m. Različni stroški . . — — — — 22 30 22 30 Verschiedene Ausgaben 4 Skupni znesek potrebščin .... 157 50 181 30 181 30 Summe des Erfordernisses • Priloga 6. 117 lionmsdjsag des illirischen Blindenstiftiuigs-Fondes im Herzogthume Kraiii für das Jahr 1871. S •=i S 8» L) II Potrebščina Erforderniß Opomba Anmerkung Naslovi stroškov Ansgabs - Rubriken 1869 1870 1871 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računor vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/k M O/k M M a/k a/k 1 I. Ustanove .... 14755 99% 14880 15180 15180 Stiftungen 2 n. Doneski — — : — — 872 872 1 , Beiträge 3 m. Bemuneracije . . . — — — — 100 100 94 Remunerationen 4 IV. Davki in davščine — 2% — — 2838 2838 Steuern und Gaben 5 v. Uradne in pisarne potrebščine . . — — — — — — — — Amts- und Kanzlei-Er- fordernisse 6 Povračila .... — — — — — — Vergütungen 7 Različni stroški . . 11 72 50 — 130 130 — Verschiedene Ausgaben Skupne potrebščine . 14778 74 14930 — 19120 19120 Summe d. Erfordernisses 1 Priloga 6. j- Voranschlag des krainischen Studeiiteii-Stiftungsfondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1871. 8 II cv «L- ff L R številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Eülimhms-Rubrikcil 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages proračun Genehmigter Voranschlag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Opomba Anmerkung v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M 1 M m 1 ^ 1 E 1 JZ ! a* 1 wm\ a* IV V VI Aktivne obresti . . Activ-Juleressen Doneski .... Beiträge Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung V primeri z potrebščino za 1872 z . Im Entgegenhalte des jenseitigen Erfordernisses pro 1872 Pr. se kaže presežek s Ergibt sich ein Heb erschoß Pr. 9963 1417 2055 13436 11 ya 4i y, 50 10392 1417 1499 86 13310 10989 42 Va 1417 540 12947 04 ys 7890 5056 55% 10989 1417 540 12947 7890 5056 42% 50 4% 55% Deželni odbor kranjski. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja; Dr. Jan. Bleiweis. 124 Priloga 6. Proračun za Glavarjevi zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. ■§*§ «s; if =3-s eu N številka Rummer Potrebščina Ersorderniß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobren je slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses V avstrijanski veljavi in österreichischer Währung /&■ a/k M a/k m a/k Jg a% 1022 42 1022 — 1022 — 1022 — 1717 63 1933 50 1933 50 1933 50 870 28 V- 956 30'/- 854 99'/2 854 99 '/2 — — 100 — 100 — 9501 93 50 13 % 400 — 400 — 400 — 3660 47 4411 80'/- 4310 49'/- 13712 42'/- Opomba Anmerkung Ustanove in štipendije ................. Stiftungen und Stipendien Doneski bolnišnici . Beiträge für das Spital in Commenda St. Peter IH. Davki in davščina . Steuern und Gaben Stroški za zidanje . Bauauslagen Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupaj . Zusammen Opomba. K štev. 5. V znesku 400 gld. je tudi 5% donesek dohodkov k deželnemu zakladu za oskrbovanje. K štev 4. Poleg dotičnega proračuna stroškov za razširjanje bolnišničnih prostorov se bode v letu 1872 potrebovalo, in sicer: a) za spital skupaj...................................... 7384 gl. 76 kr. b) za novo gospodarsko poslopje skupaj..........................2117 17 toraj vse skupaj ..........................'........................."9501 gl. 93 kr. Anmerkung. Ad Rubr.-Rr. 5. 5n dem Betrag pr. 400 sl. ist auch der 5°/0 Beitrag der Einnahmen >u den Verwaltungs-Auslagen des Landes-Fondes mit einbegriffen. Ad Rubr.-Nr.' 4. Laut des diesfälligen Präliminares der Bau-Auslagen werden rücksichtlich der Erweiterung der Spitalsräumlichkeiten für das Jahr 1872 erforderlich fein, und zwar: a) für das Spital zusammen ................................... 7384 fl. 76 kr. b) für das neue Wirthschaftsgebäude zusammen.......................2117 „ 17 sonach im Ganzen................................................ . . 9501 fl. 93 kr. Priloga 6. 125 Voranschlag des Glavar'schen Foiides int Herzogthume Krain für das Jahr 1872. o £ ■§*§ || LZ številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung ,# cm M m M oc/g & 00s M oc/g 6675 66 6868 69% 6927 57% 6927 57% 107 68 — — — — — — 149 78 350 — 158 50 158 50 6933 12 7218 69% 7086 7% 7086 7% — — — — 4310 49% 13712 42% — — — — 2775 58 6626 35 Opomba Anmerkung IV. Kupnine .... Kaufschillinge Aktivne obresti . . Activ-Interessen Dohodki posestev . Ertrag der Realitäten Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupaj . Zusammen V primeri k skupnim potrebščinam . . Im Vergleiche mit dem Gesammt-Erforderniss e kaže se primankljej zeigt sich ein Abgang Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jau. Bleiweis. 126 Priloga 6. n Proračun grof Saurau-ovi zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Ersorderniß 1870 1871 1872 J s o <& II £$? Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmiauna II Naslovi stroškov Kacunski znesek Wirklicher Erfolg UnoDrem proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora des Landesausschusses Opomba številka Ausgabs-Rubriken der Landes-buchhaltnng des hohen Landtages Amnerkun g Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung a/s a/k a/s fß a/k fß a/s 1 L Davki in davščine . Steuern und Gaben 22 8 26 62 20 40 20 40 2 n. Različni stroški . . Verschiedene Auslagen 173 32 112 46 111 95 Vs 111 95'A 3 Skupni znesek . . Summe des Erforderndes 195 40 139 8 132 35 Vs 132 35'A Priloga 6. 127 Voranschlag des Graf Sanran'sche» Stiftungsfon des im Herzogthmne Kraul für das Jahr 1872. 05 C •u ‘g ■g'S ZK E I M 1 cm 1 gg 1 otn \ gg \ ous Opomba Anmerkung Aktivne obresti . . Activ - Interessen Različni dohodki . . Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov ................... Summe der Bedeckung V primeri k skupni potrebščini pod štev. 4 s.................... Im Vergleiche mit dem Gesamntt Erfordernisse sub Post-Nr. 4 pr. kaže se čisti presežek Zeigt sich ein reiner Ueber-schuß pr. 161 25 169 32 172 — 172 — 161 25 169 32 172 — 172 — — — — — 67 — 67 — 105 — 105 K štev. 9. Presežek s 104 gold. 55 '/j kr. naj bi se porabil za nakup ene ogerske zem-ljišnoodvezne obligacije ali pa naj bi se hranilnici na obresti naložil. aä Post-Nr. 9 Der Ueber-schußpr. 104si. 55 Vj kr. wäre zum Ankaufe einer unzart G.-E.-Obligw Hon ober aber zur Fruklifizi-rung in die Sparkaffe zu hinterlegen. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Priloga 6. P Proračun za zaklad kranjskih dekliških ustanov v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. o S ■g'S |I LZ Potrebščina Erfordermß Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Opomba Anmerkung Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje lavnega de-elnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses številka v avsirijausKi veljavi ui -onu/tuuy > a/s M- 1 # 1 ■a/k M 1 a* 1 M \ ocfi- 1 I. Ustanove .... 896 67 896 67 896 67 896 67 Stiftungen 2 n. Davki in davščina . 182 — 182 — 182 — 182 — Steuern und Gaben 3 Doneski .... — — 47 77 V- 47 77 V« 47 77 V® Beiträge 4 Različni stroški . . — — — — — — — — Verschiedene Ausgaben 5 Skupna potrebščina . 1078 67 1126 44'/- 1126 44 V, 1126 44 Vs Gesainmt-Erforderniß ' : I : : Priloga 6. P des krainische» Mädchenstiftungs-Fondes im Herzogthiime Kram für das Jahr 1872. a) L ■§*§ «K Zaklada Bedeckung CD °» L S številka Nummer Einnahms-Rubriken Naslovi dohodkov 1870 I 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1 Nasvet Antrag računo- deželnega vodstva odbora der Landes- des Landes- buchhaltung ausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Aenehmigunc des hohen Landtages v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. J 1137 50 1137 50 1137 50 1137 50 1137 50 1137 50 1137 50 1137 50 1126 44% 1126 T* — — — — 11 5% 11 5% Opomba Anmerkung III. Aktivne obresti . . Activ-Interessen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni dohodki . . Gesammt-Einnahmen V primeri k potrebščini ................ Im Vergleiche zum Erfordernisse Znaša čisti presežek Beträgt der reine Ueber« schuß Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. 132 Priloga 6. r Proračun Holdheim-ove ustanove za gluhoneme v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erfordernd 1870 1871 1872 o S -ZZ as 1 'S Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages -Zs; Naslovi stroškov računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka Nummer Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses Anmerkung v avstrijanski veljavi in österrichischer Währung jg a/s M m 1 M ae/g a/k a/s 1 I Ustanove .... Stiftungen 180 60 567 — 567 — 567 — 2 II Davki in davščine . Steuern und Gaben 55 40 57 40 57 40 57 40 3 ra Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 46 28 54 40 54 40 54 40 4 Skupni znesek potrebščine . . . Summe des Erfordernisses 282 28 678 80 00 co 80 678 80 - ■ Priloga 6. 133 des Holdheimischen Taubstummen-Stiftmigsfondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1872. 2) L -Zs; & ™ ■2~ ‘P £$? številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landes buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl. 1 kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. 1 kr. Opomba Anmerkung IV. V. VI. Aktivne obresti . . Activ-Interessen Doneski .... Beitrage Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino z Im Vergleiche mit dem Erfordernisse Se kaže presežek ergibt sich ein Ueber-schuß von 733 763 748 745 18'/-74 50 37 20 745 92'/- 761 758 678 80 758 678 80 Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr, Jan. Bleiweis. 134 Priloga 6. 8 Proračun Wolfovo ustanovo za neme v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erforderniß 0dobrenje Nasvet Antrag slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Računski znesek Wirklicher Erfolg računovodstva der Landesbuchhaltung Naslovi stroškov v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung Davki in davščine . Steuern und Gaben Različni stroški Verschiedene Ausgaben Skupni znesek potrebščin ................. Summe des Erfordernisses Priloga 6. 135 Voranschlag des Wolf'scheii Taubstummen-Stistungsfondes tin Herzogthume train für das Jahrl 872. - ® I« «SS II LN številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung . M \ M* M M E M I ^ Jg 1 ovs Opomba Anmerkung Aktivne obresti. . Activ-Jnteressen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade .... Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino 1872. leto z Im Entgegenhalte des jenseitigen Erfordernisses pro 1872. Pr. se kaže presežek z ergibt sich ein Ueberschuß 511 704 1215 808 •Vs 808 82 -Vs 890 733 890 68 V, 13 Vs 50 32 82 68 Vs 733 13 V2 Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. 136 Priloga 6. Proračun Kalister-jeve ustanove v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erfordermß 1870 1871 1872 o S -Z-s Priloge Beilags- Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung Naslovi stroškov Jttacunski znesek Wirklicher Udo Dreni proračun Genehmigter Voranschlag računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Opomba Anmerkun g številka Ausgabs-Rubriken Erfolg des hohen Landtages Nummer v avetrijanski veljavi in österreichischer Währung 1 a/s M m M a/if M m a/k 1 2 I. n. Ustanove .... Stiftungen Različni stroški . . Verschiedene Auslagen 4064 32 — — 3847 202 50 50 3847 202 50 50 K 5t. 1, 2. in 4. Za 1.1871. proračun ni bil sestavljen ker je dose- 3 Skupni znesek potrebščine . . . Summe des Erfordernißes 4064 32 — — 4050 — 4050 — daj ustavno premoženje bilo kot po-klad obrav-nano. - ad Rubrik Nr, 1. 2 u. 4. Das Präliminare pro 1871 mum deßhalb nicht verfaßt, weil vas Stiftungs-Vermögen bisher als Depositum behandelt wurde. 137 Priloga 6. Voranschlag des Kalister'schen Fondes im Herzogthuine Kram für das Jahr 1872. Is MZ Računski znesek Wirklicher Erfolg Nasvet Antrag Odobrenje ■s = MS Naslovi stroškov proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Opomba številka Nummer Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses An merkung v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M ct» ! M a/s /m M OA M a/s 1 I. Ustanove .... Stiftungen 37 80 37 80 37 80 37 80 \ 2 n. Davki in davščine . Steuern und Gaben 6 36 9 45 7 20 7 20 3 Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben — — — — — — — — 4 Skupni znesek potrebščine . . . Summe des Erfordernisses 44 16 47 25 45 45 - Priloga 6. 141 Voranschlag des Metelko'schen Jnvaliden-Stift.-Fondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1872. ÄS? številka Nummer Zaklada Bedeckung Einnahms-Rubriken Naslovi dohodkov 1870 1871 1872 Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računo- vodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 1 fl. 1 kr. Opomba Anmerkung III. Aktivne obresti . . Activ-Interessen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade ................ Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino z ... . In: Entgegenhalte des jenseitigen Erfordernisses pro 1871 Pr. se ne kaže presežek in ne primanklej . ergibt sich weder ein Abgang noch ein Ue-berschuß Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani dne 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. 142 Priloga 6. Z Proračun Trevisini-ove invalidne ustanove v vojvodstvu kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erforderniß 1870 1871 1872 o S £ o os 3:1 'S o P-1 §? Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmiqung LL cZK Naslovi stroškov rtacunsKi znesek Wirklicher Erfolg vao Dreni proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M a/s M a/s M a/s S- a/s 1 I. Ustanove .... Stiftungen 50 — 100 — 100 — 100 — 2 n. Davki in davščine Steuern und Gaben 15 15 13 90 16 40 16 40 3 Različni stroški Verschiedene Ausgaben — — — — — — — — 4 Skupni znesek potrebščin . . . Summe des Erfordernisses 65 15 113 90 116 40 116 40 Priloga 6. 143 Voranschlag des Trevistni'schen Jnvalidenstistuiigsfondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1872. Zaklada Bedeckung 1870 1871 1872 S ■S« L> <® FK •r *£> LN Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages Einnahms-Rubriken ttacunsti znesek Wirklicher u cio Dreni proračun Genehmigter računovodstva der Landesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Opomba Anmerkung Naslovi dohodkov Erfolg Voranschlag Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 1 fl. i kr. 5 in. Aktivne obresti . . Activ-Jnteressen 101 25 100 — 102 50 102 50 6 IV. Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 6 95 13 90 13 90 13 90 7 Skupni znesek zaklade Summe der Bedeckung 108 20 113 90 116 40 116 40 8 V primeri s potrebščino z ... . Äm Entgegenhalte des Erfordernisses pr. — — — — 116 40 116 40 9 se kaže ne presežek in ne primanjkljej ergibt sich weder einUeber-schuß noch ein Abgang Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja Dr. Jan. Bleiweis. 144 Priloga 6. aa Proračun za invalidno ustanovo ljubljanskih gospä št. 1. v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. O S •g 3 O 95> II Potrebščina Erfordernis) Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken 1870 1871 1872 Opomba Anmerkun g Računski znesek Wirklicher Erfolg Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages računovodstva der Laudesbuchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses številka Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/k M Ok M a/k m E M a/k 1 I. Ustanove .... 33 60 67 20 67 20 67 20 Stiftungen 2 n. Davki in davščine . 10 60 16 80 12 80 12 80 Steuern und Gaben 3 Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben 4 Skupni znesek po- - trebščin .... 44 20 84 — 80 — 80 — Summe des Erforder- nisses Priloga 6. aa Voranschlag des Laibacher Franenverein Jnvalideiistiftinigs-Fondes Nr. 1. im Herzogthume Krain für das I. 1871. Zaklada Bedeckung 1870 1871 1872 «-u £33 Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages "Z "Z Naslovi stroškov ivacunsKi znesek Wirklicher Erfolg vaoDreni proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora Opomba Anmerkung številka Ausgabs-Rubriken der Landes-buchhaltung des Landes-ausschusses Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M m M m 1 JZ \sea\ M 1 m J M 1 m 1 I. Ustanove .... Stiftungen 1040 — 1560 — 1560 — 1560 — 2 II. Davki in davščine . Steuern und Gaben 377 50 373 3 374 20 374 20 3 III Potni stroški . . . Reisekosten 122 89 200 — 150 — 150 — 4 IV Remuneracije . . . Remunerationen 70 — — — 100 — 100 — 5 v. Različni stroški Verschiedene Ausgaben 127 22 96 30 96 54 96 54 6 Skupni znesek potrebščin Summe des Erfordernisses 1737 67 2229 33 2280 74 2280 74 Priloga 6. 149 Voranschlag des Baron FlödiiiHchen Bliiideiistiftmigsfoudes im Herzogthume train für das Jahr 1872. CD Ö =31 ■§*§ ZK II LN številka Nummer Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken 1870 Kačunski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet Antrag računovodstva der Landes buchhaltung deželnega odbora des Landesausschusses Odobrenje slavnega de želnega zbora Genehmigung des hohen Landtages avstrijanski veljavi in österreichischer Währung kr. VI. VII. Aktivne obresti . . Activ - Interessen Različni dohodki . . Verschiedene Einnahmen Skupni znesek zaklade ................ Summe der Bedeckung V primeri s potrebščino z ... . Im Vergleiche mit deni Erfordernisse se kaže presežek . ergibt sich ein Ueber-schuß pr. 2321 83 2405 2299 2380 kr. 2305 kr. 2386 2280 105 2305 2386 2280 105 kr. kr. Opomba Anmerkung Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Priloga 6. del Proračun ilirske ustanove za slepe v vojvodstvu kranjskem za leto 1872. Potrebščina Erforderniß 1870 1871 1872 I-! a« Nasvet Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung II !-! Naslovi stroškov jxacunsKi znesek Wirklicher Erfolg uaoorem proračun Genehmigter Voranschlag računo- vodstva deželnega odbora Opomba številka Ausgabs-Rubriken der Landesbuchhaltung des Landesausschusses des hohen Landtages Anmerkung Nummer v avstrijanski veljavi in österrichischer Währung m \ M 1 0/1 a/s M I a/s 1 I Ustanove .... Stiftungen 105 — 105 — 105 105 — 2 n Davki in davščina . Steuern und Gaben 54 27 54 — 54 — 54 — 3 m Različni stroški . . Verschiedene Auslagen 41 70 V2 22 30 22 30 22 30 4 Skupni znesek potrebščin Summe des Erfordernisses 200 97% 181 30 181 30 181 30 Priloga 6. Voranschlag des illyrischen Blinden-Stiftmigsfondes tut Herzogthume Krain für das Jahr 1872. II Nasvet Antrag Odobrenje ttacunski Utiobrem stavnega ue- ■§ s Naslovi stroškov znesek proračun racuno- deželnega želnega zbora Opomba P5 2* N Wirklicher Erfolg Genehmigter Voranschlag vodstva der Landesbuchhaltung odbora des Landesausschusses Genehmigung Anmerkung številka Ausgabs-Rubriken des hohen Landtages Nummer v avstrijanski veljavi in österreichischer Währung M a/s M cm m M m M m K Kub. 3. 1 I. Ustanove .... 14097 6 15180 15180 — 15180 — Prelimi- Stiftungen narni znesek je po rac. 2 n. Doneski..... — — 872 — 872 — 872 — znesku za 1. 1872. zl80ti. Beiträge — kr. okro- 3 ni. Remuneracije . . . Remunerationen 180 — 100 — 200 — 200 glo 200 fl. ad Rub. 3. 4 IV. Davki in davščina . 2919 37 2838 — 2838 — 2838 — Steuern und Gaben Die Prali- 5 Uradne in pisarne minarpositio-nen pro 1872 potrebščine . . — — — — nach t)cm Er- Amts- u. Kanzleierfor- folge pro 1870 dernisse pr 180 st. 6 Povračila .... Hinausreste u. Vergil- — — — — tungen 7 Različni stroški . . Verschiedene Auslagen 317 54 V- 130 130 130 8 Skupne potrebščine .... Summe des Erfordernisses 17513 97% 19120 19220 19220 Priloga 6. ee. Voranschlag des krainischen Studenten- Stiftnngs - Fondes im Herzogthuine Krain für das Jahr 1872. 0$> o3 ti SS 1 £2 S «S I Si rO S M 6. štev. Nr. Zaklada Bedeckung Naslovi dohodkov Einnahms - Rubriken 1870 Računski znesek Wirklicher Erfolg 1871 Odobreni proračun Genehmigter Voranschlag 1872 Nasvet — Antrag računo- vodstva der Landes« buchhaltung deželnega odbora des Landes-ausschufles Odobrenje slavnega deželnega zbora Genehmigung des hohen Landtages gl- v avstrijanski veljavi — in österreichischer Währung tTTTdA kr. ilT kr. kr. gl- kr. Opomba Anmerkung 9 10 VI 15 16| VII Vlil Kupnine................... Kansschillingc Aktivne obresti . . . Actlv-Jiltcrcsscn Dohodki posestev in porab-ljivih pravic . . . Ertrag der Realitäten »ud niti) baren Rechte Volila in darila . . . Vermächtnisse nnb Geschenke Gotovina za prodana pri vatna dolžna pisma Bares Geld für verkaufte Pri vat-Schnldbrirfe Gotovina za prodana državna pisma .... Bares Geld für verkaufte Slaalspap Doneski................... Beiträge Povračilo računskih in drugih stroškov . ' . Rechnnngs- nnb andere Ersätze Različni dohodki . . . Verschiedene Einnahmen Davki od ustanov . . Stenern von Stipendien Skupna zaklada . . . Summe der Bedeckung V primeri z potrebščinam za leto 1872. z . . Im Vergleiche mit dem Erfor dcrnisse pro 1872 pr. se razvidi presežek s . ergiebt sich cin Ueberschnß pr 18757 104 303 19165 95'A 20287 20287! — 20287 62A 147j — 20434 — 20434 19220 j 1214! 147: 20434 19220 1214 Kranjsko deželno računovodstvo. V Ljubljani dnč 24. julija 1871. Namesto deželnega glavarja : Dr. Jan. Bleiweis. on Priloga 6. nr Proračun kranjskega muzealnega, zaklada v vojvodstvu Kranjskem za leto 1872. Potrebščini a — E r s o r d e r n i ß ' -£ 1 -5 1870 1871 1872 'S Nasvet - - Antrag Odobrenje slavnega de- SW Računski Odobreni Opomba I c Priloge — Naslovi stroškov znesek proračun računo- vodstva deželnega odbora želnega zbora 1 5 Ansgabs - Rubri fen Wirklicher Erfolg Genehmigter Voranschlag der Landes-bnchhattung des Landes-auSfchusscs Genehmigung des hohen Landtages Anmerkung j .štev. Nr. v avstrijanski veljavi — in österreichischer Währung gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. k rubriki 1. ! 1 Plače . 63 63 63 63 Nasvet za i Löhnungen 1. 1872 je ; sistemizira- 2 Nagrade 75 — 50 — ; 100 — too — ni dohodek Remunerationen muzealnega 3 I Muzealne naprave in vzdr- služabnika. zevanje muzealij . . . Muscal-Anschaffungen V24 07 508 — 508 — 508 -- adR.-Nr. 1. 4 II Uradne in pisarne potreb- Der An- seine 81 55 189 85 199 50 199 50 trag pro 1872 Amts- und Kanzlcierfordcrnissc ist etn Menu- i filler Bezug 5 Različni stroški .... 33 99 '4 99 15 100 — 100 — ires Museal- Verschiedene Ausgaben dieners. 6 Skupni znesek potrebščin Summe des Erfordernisses 377 61'A 910 970 50 970 50 k št. 2. Vsled računskega zneska za 1. 1870 o-kroglihlOOfr. ad Post L. LZS ®3I| lil k št. 3. J ' Enako pro -računu za l. 1871. ad Post 3. Gleich dem Präliminare pro 1871. k št. 5. K računskem znesku za 1. 1870 z 33 fr. 93'/, kr. pride še d6/, donesek k upravnimi stroški deželnega zaklada (Steuo-grafično sporočilo stran 409 č. g. za 1868) v znesku * 50 fr. 61 kr., skupaj 84 fr. 60'/, kr. toraj okroglih 100 forintov. ad Post 5. Zu dem Erfolge pro 1870 pr. 33 ft. 99 ‘/2 kr. kommt noch der 5% Beitrag zu den Verwaltungskosten des Landessondes (St.-B. pag. 409 lit. g. pro 1868) im Betrage pr. 00 fl. 61 kr., zusammen 84 fl. SO1/, kr. hiezu; mithin runde 100 ft. Priloga 6. ib VorlUlschlag des krainischen Museal-Fondcs im Herzogthume K ra in für das Jahr 1872. j I jx ; & £ § S 1 •s iS , 1 1 L- •e 1 L 1 ! »tov. Nr. Zaklada — Bedeckung 1870 1871 1872 Nasvet - — Antrag Odobrenje slavnega deželnega zbora Naslovi dohodkov Računski znesek Odobreni proračun računo- vodstva deželnega odbora Opomba Eimiahms - Rubriken Wirklicher Erfolg Genehmigter Voranschlag der Laudes-buchhaltnng des Laudcs-ausfchusscs Genehmigung des hohen Landtages Anmerkung v avstrijanski veljavi — in hstfrrrtd)isd)fr Währung gl. j kr. gl. 1 kr. gl- 1 kr. gl- kr. gl- i kr. 7 II! 8 9j 10! n| Aktivne obresti .... Actio-Jnteressrn Volila in darila .... Bcrmnchtniffc und Geschenke Bazliöni dohodki .... Verschiedene Einnahmen Skupni znesek dohodkov . Summe der Bedeckung V primeri s skupnim zneskom potrebščine z . Im Vergleiche zn dem Gcsmnmt-Erfvrdcrnissc Kaže se preostanek z . . Zeigt sich ein Nederschnß pr. 1012 149 2 1164 23'A 62 V, 24 1073 149 j 62 V, 1223 47 % 1042 ! 35 149 ; 62'4 1191 I 97'4 970 221 j 47'/, 1042 149 j - 1 50 62 ‘4 1191 i 97'4 970 221 47 >4 Kranjsko deželno računovodstvo. V Ljubljani dnč 19i julija 1871. Namesto deželnega glavarja: Dr. Jan. B i e i w e i s. k 5t. 8. Enako s: iprelimmirani-mi ustavili za 1. 1871. ad Nr. 8. Gleich den Prälimr nar - Ansätzen für das Jahr 1871. k st. 9. Računski znesek za 1. 1870 zadeva prehodne dohodke. ad. Nr. 9. Der Erfolg für das Jahr 1870 betrifft durchlaufende Einnahmen. on * Priloga 6. gg- za sirotinski zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. 1 ! Ru- Pri- brike loge Ru- Bei- Bits» läge» številka Nummer Naslovi dohodkov Ein n a h m s - Rubrik ell Skupni dohodek ©efnmmt ■ Einnahme djanski znesek wirklicher Erfolg gl- [ kr. končni aktivni za-stanek scbließlicher Activ-Rück- staiid Skupaj Zusammen I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. Aktivne obresti................... Activ-Jnterefsen Doneski iz deržavnega zaklada Beträge aus dem Eamcralfoude Različni dohodki.................. Verschiedene Einnahmen Skupaj ad I. Summe ad I. 9963 41 V* 3799 56 13762 9 7’/j 1417 50 708 75 2126! 25 2055 20 — — 2055 20 13436 11 Vs 4508 31 17944 42 Vs II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 5 , 6i 7 ! Povemjena in prejeta predplačila Rückersetzte und erhaltene Vorschüsse 250 - 250| - 8 9 io; Skupni znesek ad I. in II. Summe ad I. und II. 13686 H Vs 4508 31 Začetni gotovi blagajnični ostanek 324 26 Vs Anfänglicher barer Kassarcst Skupni dohodki Gesammt-Einnahmen 14010 38 Koneöni gotovi blagajnični ostanek — — 128 _ Schließlicher barer Kassarest Skupni znesek vsih aktivnih zastankov Summe aller Aktiv-Rückstände — — 4636 31 18193; 42 % Priloga 6. gg- Rechnungs-Abschluß des Waiseiistiftungsfoudes int Herzogthume train für das Jahr 1870. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen g!- kr. začetni aktivni za-stanek anfänglicher Activ-Riick- stand g1- Skupaj Zusammen gl. j kr. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag več höher gl. kr. manj geringer gl- 1 Nr. Dokazovanje diferenci j Begründung der Differenzen 9815 89 1417 50 3333! 60 I 708’ 75 1499 12733 86 13149 2126 1499 4042 35 16775 12733 4042 16775 49 25 86 613 555 48% K štev. 1. 60 1168 82% 60 Več, zato ker so se zemljišne odveze obligacije nakupile, ktere so kurentni presežek zaklada pomnožile. Ad Post-Nr. 1. Mehr, in Felge der durch den Ankauf Bon G.-E.-Obligationeu stattgefiiudeneii Fruktificiruiig der kurrenten Foiidöüberschüsse. K štev. 3. Med različnimi dohodki so: Gotovina za izsreökanje oblig. 1537 gl. 50 kr. Drugi različni dohodki: pri nadavku.................517 gl. 70 kr. skupaj 2055 gl. 20 kr. Ad Post-Nr. 3. Unter den Berschiedeneii Einnahmen befinden sich, n. zw.: Baarcs Geld für Berlooste Oblig. pr. 1537 fl- 50 kr. Verschiedene Einnahmen: an Agio-Gewinn bnrd) GeldBerwechsliing pr. .... 517 fl. 70 kr. Summe 2055 st. 20 kr. Priloga 6. gg- Ru- Pri-brikej loge Ru- j Bci-brik-: lage- številka Nummer Naslovi stroškov Au § g abs - Rnbrik e n Skupni stroški Gesummt ■ Ausgabe djanski znesek wirklicher Erfolg končni pasivni za- s tanek Skupaj schließlicher Passiv-Rllck- staud gl- Zusammen kr. gl. I kr. lij 12; 13 14 15 16 17 18 19 20 21 I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. Ustanove................................................... Stiftungen Davki in davščine ......................................... Steuern und Gaben Stroški za nakupovanje obligacij........................... Bares Geld für den Obligations-Ankauf Različni stroški........................................... Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad I. Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben Povernjene predplače...................... R ills ersetzte Vo r s ch n ss e Skupni znesek k I. in II................... Summe ad I. und II. Konečni gotovi blagajnični ostanek . . . Schließlicher barer Kassarest Skupni stroški............................. Gcsammt-Ausgabc V primeri k aktivim z..................... Im Vergleiche mit den Activen pr. Se razvidi čisto aktivnega premoženja . Ergiebt sich ein reines Activum pr. 1591 12109 43 V« 97 V. 582 30! 97 13732 38 150 13882 128 582 38 7e 38‘A 2173 82 12109 97'A 30 97 14314 76% 582 I 14010 38 4636 4053 38'A 150 17052 Priloga 6. gg- Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen kr. začetni pasivni zastati ek anfänglicher Passiv-Rnck- stand gl-' kr. Skupaj Zusammen gk i kr. Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag več mehr gl- kr. manj geringer gl- Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen 5490; 68 1803; 15 500 7793 7793 632 66 ys 5490 2435 500 632 66 V, 8426 632 66 % 68 12109 97 % 5490 261 469 68 99% 49% 5888i 27 — 8426 49 Vg K štev. 12. Manj, zato ker se je več deržavnik obligacij unificiralo, pri kterih so bili davki od obresti pri proračunu po 20% zaračunjeni, kteri so pa sedaj le po 16%. Ad Post-Nr. 12. Weniger, in Folge Unisicirnng mehrerer Staats-Obligationen deren Jntereffen-Stener bei der Prälimiiiiruiig mit 20% berechnet wurde, während solche nur 16% beträgt. K štev. 13. Več, ker so se kurentni presežki zaklada, kteri so se dobili narbolj z varčnostjo pri stroških pod štev. 11 porabili za kupovanje obligacij. Ad Post-Nr. 13. Mehr, weil die currenten Foudsuberschusse welche sich houptsächlich durch Ersparung bei dcr Ansgabs-Post Nr. 11 ergaben zum Ankaufe von Obligationen verwendet wurden. K štev. 14. Manj, zarad spremenljivosti k tej rubriki spadajočih stroškov. Ad Post-Nr. 14. Weniger, wegen der Wandelbarkeit der auf diese Rubrik gehörigen Ausgaben. Priloga 6. gg- Razkaz — NachMislMg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja sirotinskega zaklada konec decembra 1870. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des Waisensondes mit Ende Dezember 1870. Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung h IÄ. Razložba Opomba & 1 1 Detail posamezno einzeln skupni zusammen A n m e r k u ti g 1 gl- 1 kr. ~ g'- i kr. Aktivno premoženje. Aktiv-Vermögen. K štev. 9. 1 I. V gotovini. Im baren Gelde. Konečni gotovi blagaj nični ostanek . . . 128 Konečno premoženje z 216717 gl. 42'/2 kr. seje proti začetnemu z . . 208815 gl. 80 kr. 2 Schiießlicher barer Kassarest Konečni aktivni zastanek 4508 31 4636 31 za 7901 gl. 62'A kr. vsled fruktificiranja kurentnih presežkov zaklada, z na borsi nakupljenim obligacijam zemljišne odveze pomnožilo. Ad Nr. 9. Schiießlicher Activ-Rückstand II. Aktivne glavnice. In Activ-Capitalic». 3 4 Deržavne obligacije po 4% Staats-Obligationen zn 4% Deržavne obligacije po 5% Staats-Obligationen zn 5% Obligacije kranjske zemljišne odveze po 5% Krainischc G.-E.-Obligationcn zn 5% Obligacije ogerske zemljišne odveze po 5% 1575 158410 Der schließliche SBcrmBqcnSftaub pr 216717 ft.'42'A kr. hat sich gegen den anfänglichen pr. . 208815 ft. 80 kr. 5 j 6 21703 30975 50 212663 50 um 7901 ft. 62'A kr. in Folge der Fruktificirung der amen« ten Fondsllberschüsse durch börsenmäßigen Ankauf von G.E.-Obligationen vermehrt. j 7 Ungarische G.-E.-Obligationen zn 5% Skupno aktivno premoženje Gcsaisimt Activ-Vermögcn — — 217299 81 Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 8 Konečni pasivni zastanek — — 582 38'4 9 Schiießlicher Passiv-Rückstand V primeri z aktivi pod št. 7 se kaže čisto aktivnega premoženja z 216717 42'A Z m Vergleiche mit der Post-Nr. 7 zeigt sich das reine Activ-Bcrmögen pr. Priloga 6. gg- Ru- Pri-brike loge Ru- brik- Bei- t®9e’ številka Nummer Naslovi Rubriken Skupni znesek Gesammterfolg djanski znesek wirklicher Erfolg gl. j kr. končni zastanek schließlicher Rückstand gl- I Skupaj Zusammen kr.~ Ustanove. Stiftungen. Murgel žl. Edelsheim....................................... Murmel v. Edelsheim Schilling Janez Jakob pl................................... Schilling Johann Jakob o. Rastern Maria Ana pl....................................... Rastern Maria Anna ti. Thalberg Janez Juri pl..................................... Thalberg Johann Georg v. Lamberg France, grof pl.................................... Lamberg Franz, Graf o. Lichtenberg France, grof pl................................ Lichtenberg Franz. Graf o. Weitenhüller Friderik pl................................... Weltcuhüllcr Friedrich v. Splošni sirotinski zaklad.................................. Waiseiifond im Allgemeinen Ustanova, ktera je bila vsled narvišje poroke Njih c. k. Veličanstva v podporo kranjskih sirot, ki so lepega obnašanja in pomoči potrebne . -...................... Stiftung, errichtet aus Anlaß der a. h. Vermählung Sr. k. k. apostolischen Majestät zur »achwirkeudeu Unterstützung gut gesitteter und hilfsbedürftiger Waisen in Kraiu Skupaj . . Zusammen Priloga 6. gg Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar» Positionen "gl. I hr. začetni za-stanek anfänglicher Rückstand ir kr. Skupaj Zusammen Skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesanimterfolg beträgt gegen den Voranschlag več mehr manj weniger kr. kr. Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen 84 240 124 280 953 54 250 2858 647 84 240 124 280 953 54 250 2858 647 68 — 84 240 124 280 953 54 250 2858 647 5490 68 — 5490 5490 Ad 1—8. Te ustanove so bile od poprejšnjega c. k. ministerstva z ukazom od 26/4. 1865 štev. 6324 dovoljene in še do sedaj niso bile oddane. Ad 1—8. Die Stiftungsplätze sind vom »orbcstaiidelien I f. Staatsministerium mit Erlaß vom 26/4. 1865 Z. 6324 genehmiget worden, und blieben bisher unbesetzt. Ad 9. Ta ustanova je bila še le 28. sept. 1867 ustanovljena. Ad 9. 68 Diese Stiftung ist erst am 28. Sept. 1867 in Zuwachs gekommen. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani dne 5. septembra 1. 1871. Namesti deželnega glavarja : Dr. Janez Bleiweis. Priloga 6. hh. BaiiisM sM©p za Glavarjevi zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Ru- brike Ru- brik- Pri- Ioge Bei- lage številka Nummer Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Skupni dohodek Gesammt- Einnahme djanski znesek wirklicher Erfolg kr. končni aktivni za-stanek schließlicher Activ-Rück- stand gl- Skupaj Zusammen gl- I kr- 1 2 3 4 8 9 10 11 12 13 14 15 I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. Kupnina : . . . Kanfschillinae Aktivne otresti . Activ Jutereffen Dohodki posestev . Ertrag der Realitäten Različni dohodki Verschiedene Einnahmen Skupni znesek k I. Zusammen ad L II. Drugi dohodki Sonstige Einnahmen. Povrnjene aktivne glavnice Rückerhaltene Activ-Capitalien Menjanje denarjev..................... Geldnnttvcchslnug Sprejeta predplačila.................. Erhaltene Vorschüsse Povrnjena predplačila................. Rückerhaltene Vorschüsse Skupni znesek k II.................... Zusammen ad II. Skupni znesek k I. in II.............. Gesammt-Snmme ad I. und II. Začetni gotovi blagajnični ostanek . Anfänglicher barer Kassarest Skupni dohodki........................ Gesammt-Einnnhmen Koneeni gotovi blagajnični ostanek . Schließlicher barer Kassarest Skupni znesek aktivnih zastankov Gesammt-Summe aller Activ-Rückstande 6675 107 149 6933 300 665 1000 66 68 78 19651 — 8898 10003 18901 77 1935 104 47- 48 8610 212 70'A Iti 149? 78 2039 52'A 8972 64'A 300! 665 1000 1965| — 2039 52 A 10937 64'A 2050 86'A Priloga 6. hh. Rechiiimgs-Abfchlich des G la v ar'sch en Fondes im Herzogthuine Krain für das Jahr 1870. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prä lunin ar-Positionen g1- kr. začetni aktivni za-stanek anfänglicher Acliv-Nück- stand 'S- > kr. Skupaj Zusammen gl- kr. Skupni dohodek znaša v primeri It proračunu Die Gesammt-Einnahme beträgt gegen den Voranschlag več höher gl. I kr. manj geringer 3453 5973 350 45 19 7, 1973 18 9776 197 551 33 y, 17 3453 45 7946! 3.7''/2 197! 33 7, 901 17 3453 664 33 14 82 - > 64'A 2721 68'A 124981 33 3525 68'/, . Dokazovanje diferenci)' Begründung der Differenzen K št. 1. Manj, ker so kupnine bile že 1869. 1. plačane. Ad Post-Nr. 1. Weniger, nachdem die Kaufschilliuge bereits im Jahre 1869 bezahlt wurden. K štev. 2. Več, zarad nakupa obligacij. Ad Post-Nr. 2. Mehr, wegen Ankauf der Obligationen. 9776 64 V, 2721 68'4 12498 K štev. 4. Manj, zarad premcnljivost stroškov. Ad Post-Nr. 4. Weniger, wegen Veränderlichkeit der Auslagen. Priloga 6. hh. Ru- Pri-brikv loge Ru- j Bei-1 bris« läge» številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni stroški ©efnmmt ■ Auogabe djanski znesek wirklicher Erfolg končni pasivni zastanek schließlicker Passiv-Rück- stand Skupaj Zusammen gi. kr. g*. kr. gl. kr. 1022 42 91 1113 42 1717 63 — 1717 63 870 28'/« 239 74 1110 27- 50 137, _ 50 13'/, 3660 47 330 74 3991 21 13565 - 43'/, 13565 43'/, 665 — 665 — 1000 — — 1000 — 15230 43'/, — — 15230 43'/, 18890 90'/, 330 74 19221 64'/, 10 86'/, 18901 77 2050 39 1719 65 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. Ustanove in štipendiji....................... Stiftungen und Stipendien Doneski...................................... Beiträge Davki in davščina............................ Steuern uni) Gaden Stroški za zidanje.......................... Bananslagen Različni stroški.......................... Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ki.......................... Zusammen ad I. II, Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Nakup obligacij........................... Aukans der Obligationen Menjanje denarjev......................... Gelduinwechslung Dana predplačila.......................... Gegebene Vorschüsse Povrnjena predplačila....................... Zurückbezahlte Vorschüsse Skupni znesek k II........................ Summe ad II. Skupni znesek k L in II................... Gesammt-Summe ad I. und II. Konečni gotovi blagajnični ostanek . - . Schiießiicher barer Kassarest Skupni stroški............................ Gesammtanslagen V primeri k aktivnim zastankom . . . Im Vergleiche mit dem Aetiv-Rückstande Kaže se čisti aktivni zastanek .... Zeigt sich ein reiner Aetin-Rückstand Priloga 6. hh. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Priiliminar- Positioncii začetni pasivni zastane k anfänglicher Passiv-Riick- ftrtiib Skupaj Zusammen V le (Sesammt-AnSgabe beträgt gegen den Voranschlag več höher manj geringer g1- kr. g'- kr. gl- kr. gi- kr. gi. kr. 1022 91 42 1113 42 1933 50 — — 1933 50 — — 215 87 263 78 295 82'/, 559 607, 550 42 — — 100 — — 100 — — — 100 — 400 — — — 400 — — — 349 867, 3719 28 387 247, 4106 52% — — 115 31% — — — — _ _ — — — — — — 3719 28 387 24% 4106 52% Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen K štev. 17. Manj, ker se je za oskrbovanje pre-skrbovancev manj potrošilo. Ad Post-Nr. 17. Weniger, weil für die Verpflegung der Pfründner ein geringerer Betrug erforderlich mar. K štev. 18. Več, zarad nakupa obligacij. Ad Post-Nr. 18. Mehr, wegen Ankaufes von Obligationen. K štev. 19. Manj, ker se popravljanje bolnišnice ni izvršilo. Ad Post-Nr. 19. Weniger, wegen noch unvollendet gebliebener Reparaturen des Coininenda-Spitals St. Peter. K štev. 20. Manj, zarad premenljivosti različnih stroškov. Ad Post-Nr. 20. Weniger, wegen Veränderlichkeit der verschiedenen Auslagen. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani dne 5. septembra 1871. Namesto deželnega glavarja: Or. Jan. Blei weis. ist-Nr. Priloga 6. hh. Razkaz skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Glavarjevega zaklada konec decembra 1870. bes gestimmten Activ- und Passiv - Vermögens des Glavar'schenFondes mit Ende Dezember 1870. R a z I o ž b a Detail Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung posamezno einzeln gi- i kr. skupni zusammen gl. 1 kr.i Opomba A n m e r k u n g I. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen Konečni gotovi blsgajnični ostanek . Schlicßlicher barer Kassarest Konečni pravi aktivni zastanki . . Schließliche reelle Aetiv-Rnckstände Konečni drugi aktivni zastanki . . . Schließliche sonstige Aetiv-Rückstände Aktivne glavnice. Activ-Capitalien. a. 5°/o drž. posojilne oblig. av. velj. . 5% Staats-Änlehens-Obligationen in ö. W b. 5°/o drž. posojilne obligacije av. velj. v bankovcih............................. 5% Staats-Änlehens-Obligationen in Bank noten c. 5°/o loterijske in dačne-posojilne oblig 1. i860 in i 864...................... 5% Lotto- nnb Stener-Anlehens-Obligationei vom J. 1860 n. 1864 d. 5% kranjske zemljišno-odvezne oblig 50930 gl. st. den. ali av. velj. . . . 5% krainische G-E.-Obligationen pr. 50930 sl E. M. oder in b. W. e. 5% ogrske zemljišno-odvezne obligacije st. den. 25000 gl. in av. velj. . . . 5% ungarische G-E.-Obligat, pr. 25000 6. M. oder in ö. SB. Posestva. In Realitäten. a. Vrednost bolnišničnega poslopja . . . Werth des Spitalgebändes b. Vred. skupnega premakljivega blaga . Werth der Gesammt-Jnventarial-Gegenslände Skupni znesek aktivnega premoženja Gestimmtes Actip-Vermogen II. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pravi pasivni zastanki .... Schließliche reelle Passiv-Rückstände V primeri pasivnega premoženja k aktivnem pod št. 5 kaže se čisto aktivno premoženje s.................................... Durch Vergleichung der Passiva mit dem Aetivum sub PostNr. 5 ergiebt sich ein reines Aeliv-Vermogen io 2039 86 VJ 52 yt 2050 15850 28950 13500 53476; 50 26775 — 138551 1500 403 1903 142505 330 142174 K štev. 7. Konečno premoženje s................ 142174 gl. 67 kr. se je v primeri k začetnem s . . 136822 gl. 4 kr. pomnožilo za . . . 5352 gl. 63 kr. vsled nakupa obligacij z letnim presežkom. Ad Post-Nr. 7. Das schließliche Vermögen pr................... 142174 fl. 67 kr. hat sich im Vergleiche zu den anfänglichen Pr. 136822 fl. 4 kr. in Folge Ankaufes von Obligationen mit dem Jahres - Ueberschusse pr................... 5332 fl. 63 kr. vermehrt. . - Priloga 6. hh. Eu- j Pri-brike loge Ru- brik- Bei- lage številka Nummer Naslovi Rubriken Sku ipm znesek j dj a riski znesek wirklicher Ersolg končni zas tanek schließlicher Rückstand Skupaj Zusammen gi. kr. g*. kr. gi. kr. 157 50 157 50 205 — — 205 — 40 - - - 40 — 5 68 - - 5 68 1 58 % - — 1 58 y, 883 65 — - 883 65 151 20 - — 151 20 80 9 — - 80 9 123 68 % — — 123 68'/. 22 77 — — 22 77 41 47 — 41 47 1717 63 - - 1717 63 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Stroški. Ausgaben. Doneski bolnišnici v Komendi sv. Petra Beiträge für das Spital Comeuda St. Peter. Plača bolnišnega oskrbnika............................. Besoldung des Spitals-Verwalters Plača zdravnika in posebni zdravo, poti................ Besoldung des Spital-Arztes und besondere ärztl. Besuche Plačilo kuharici....................................... Liedlohu der Köchin Dimnikarjeva plača..................................... Rauchfangkehrer-Bestallung Brivčeva plača......................................... Varbierbestallung Zemljišni davek in zavarovalnina....................... Grundsteuer n. Assecurauz-Beitrag Oskrbovanje preskrbovancev ............................ Verköstigung der Pfründner Kurjava in svečava..................................... Beheizung und Beleuchtung Obleka ................................................ Bekleidung Zdravila in pogrebšina................................. Medicamente und Lcichenkosten Vzdrževanje poslopij in druge bolnišnične potrebe . Erhaltung der Gebäude und sonstige Spitalserfordernissc Različni stroški....................................... Verschiedene Ausgaben Skupaj Zusammen Priloga 6. lih. Proračun - - Voranschlag Skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gcsammterfolg beträgt gegen den Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte präliminar« Positionen začetni za-stanek anfänglicher Rückstand Skupaj Zusammen več mehr manj weniger Dokazovanje diferenci) Begründung der Differenzen gl- kr. gi. kr. gl- kr. gl- kr. gl- kr. 250 250 92 50 K štev. 1. in 2. Manj, ker za leto 1870 povišana remunera-cija ni bila izplačana. Ad Post-Nr. 1. u. 2. Weniger, weil die für dos Jahr 1870 höher 400 — — — 400 — — — 195 — veranschlagte Remuneration nicht zur Auszahlung gelangte. 40 — — - 40 — — — - — 5 50 — — 5 50 — 18 — -- K št. 7, 8, 9, 10 in 12. 5 5 Več, zarad povišane cene živeža in druzega blaga. Ad Post-Rr. 7, 8, 9, 10 it. 12. 3 — - — 3 - — 1 41'A 800 - — — 800 — 83 65 — — Mehr, in Folge gesteigerter Lebensmittel 100 — — 100 - 51 20 — - und anderer Waren. 30 30 50 9 _ 100 100 23 68'/„ K. štev 11. 200 _ 200 177 23 Manj, ker se popravljanje bolnišnice ni izvršilo. _ _ 41 47 — — Ad Post-Nr. 11. 1933 50 — - 1933 50 — — 215 87 Weniger, wegen unvollendeter Spitals-Ne-paratnren. Priloga 6. ii7 za grof Saurau-ovi zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesaimnt- Einnahme ! Ru-' Pri- jbrike loge Naslovi dohodkov djanski aktivni za- Ru- Bei- znesek stanek Skupaj Lrik- läge- E i n n ahms-Rubrike it wirklicher schlicßlicher Zusammen Erfolg Activ-Riick- stand i številka Nummer gl- kr. gl- kr. gl. kr. I. Pravi dohodki Rcele E i n n a h m e n. 1 Aktivne obresti 123 14 53 \2'U 176 267, Actio-Jnteresscii 2 Različni dohodki — — — — — — Verschiedene Einnahmen 3 Skupni znesek dohodkov 123 14 53 127, 176 267, Summe der Einnahmen 4 Začetni gotovi blagajnični ostanek 113 63 Anfänglicher barer Kassaresl 5 Skupni dohodki 236 77 Gesanunt-Einnahmen 6 Konečni gotovi blagaj nični ostanek — — 41 37 Schlicßlicher barer Kassarest 7 Skupni znesek aktivnih zastankov — — 94 497, Summe aller Activ-Riickstände Priloga 6. ii. Rechmmgs-Abschlllß des Graf Sanrau'scheii Stiftuugsfondes im Herzogthumc Kram für das Jahr 1870. Proračun — Böwnschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen gk i kr. zafetni aktivni za-s tanek anfänglicher Activ-Rnck- stand >1. kr. 38 i 63 38 ; 63 Skupaj Zusammen gl. i kr. Skupni dohodek znaša v primeri ic proračunu Die Tesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag več höher manj geringer ek i kr. gk 1 kr. 38 63 137 63'/. ~| Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen 137 63'/, K štev. 1. Več, ker se za leto 1870. ni nič v proračun postavilo. Ad Post-Nr. 1. Nachdem für das Jahr 1870 nicht? prali-minist Ivurde. Priloga 6. ii. Ru- Pri- brike loge Ru- Bei- brik- laze- številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni stroški Eesanunt • Ausgabe djanski znesek Wirklicher Erfolg gl. j kr. končni pasivni za-stanek schließlicher Passiv-Rück- stand Skupaj Zusammen gl. kr. 8 9 10 11 12 13 14 I. Pravi stroški Reelle Ausgaben. Davki in davščina...................................... Steuern und Gaben Različni stroški....................................... Verschiedene Ausgaben Skupni znesek.......................................... Summe der Ausgaben Konečni gotovi blagajnični ostanek.................. . Schließlicher barer Kassarest Skupni stroški........................................... Gesaimnt-Ausgaben V primeri k aktivom pod št. 7 s....................... Im Vergleiche mit den Activen sub Post-Nr. 7 zusammen pr. Kaže se čisti aktivni zastanek z...................... Ergiebt sich ein reiner Activ-Ruckstand pr. 22 173 8 32 8 43 50 33 30 216 58 65 195 41 236 40 37 77 247 49'/, 66 V, Priloga 6. ii. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Pösitionen gl- I kr. začetni pasivni za-stanek anfänglicher Passiv-Rück- stand gl. kr. 9 37 67 8 Skupaj Zusammen gl. 9 37 kr. 67 8 Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag več mehr manj geringer n Dokazovanje diferenci]' Begründung der Differenzen gl. ! kr. 20 179 200 91 57 48’ gl. K štev. 8 in 9. Več, ker se za 1. 1870. ni nič preli-miniralo. Ad Post-Nr. 8 n. 9. Nachdem fits das Jahr 1870 keine Präli-minirung stattgchmde» hak. 176 Priloga 6. ii. skupnega aktivnega in pasivnega premoženja grof Saurau-ove ustanove konec decembra 1872. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens dcS Graf Lanrau'schcn Sriftungssondes mit Ende Dez. 1872. 1 1 1 Denarni znesek v avstr ij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung Fa aziožba Detail posamezno eingeht skupni zusammen 0 p o m b a A n merk n n g > I :| ffl. kr. gl- kr. 1. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen. K štev. 6. h :!2 Konečni gotovi blagajnični ostanek . . . SchlicWcher barer Knssarest Konečni pravi aktivni zastanki .... Lchlneirche reelle Amv-Rücksiäude Aktivne glavnice. J » A cti v - C a pi ta 1 i rn. 41 53 37 12':, 94 49 V, Čisto aktivno premoženje znašalo je I. 1869 . . 4177 gl. 26 kr. koncem 1. 1870 . . 2764 ,. 50'A „ | CO Sedaj manj . . . 1412 75 '/2 kar se opravičuje s tem, da je 1. 1869 obstalo premoženje v 2°/0 dornest, obligacijah , ktere so se zdaj za 5°/0 državno obligacijo zamenile. a. 5% unificirana obligacija državnega dolga št. 27693 za Die müficivte 5% Staats-Obligation b. Hranil nične bukvice št. 48534 po 4% ■ Das Sparknssabnchel Nr. 48534 zn 4% pr. Skupno aktivno premoženje Gestimmt Aetiv-Vermögen Sl. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 2550 2721 A4 Post-Nr. 6. 171 84 84 4 - — 2816 33'/, Das reine Activ-Vermögeu betrug im Jahre 1869 4177 fl. 26 kr. zu Ende des Jahres 1870 2764 „ 50'A ,, . ij Die Verminderung pr. 1412 ,, 75 V, „ erscheint dadurch gerechtfertigct, weil der Vermögeusstaud vom Jahre 1869 größ-teutheils aus 27„ Doiuestikal-Obliga-tionen bestand, welche in die 5% Staats-Obligationen umgewandelt wurden. ! y Konečni pravi pasivni zastanki .... — — 51 83 6 Lchiießliche reelle Passio-NüLstäudc V primeri pasivnega premoženja k aktivnem pod št. 4 kaže se čisto aktivno premoženje z 2764 50'A Durch Vergleichung der Passiva mit den Aetiveu sub Post-Nr. 4 ergiebt sich ein reines Activ-Ver-mögeu. Priloga 6. ji Računski sklep za cesarice Elizabete invalidni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesammteinnahme o S Priloge Beilage Naslovi dohodkov koueeni aktivni ■S’S Eirinahms - Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg zastanek s k u p a j schließlicher 5 u 1 a m nt en številka Rückstand ■ Nummer & cm cm cm 1. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Activ-Jnteressen 161 25 68 54% 229 79% 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 3 Skupni znesek ki. . . Summe ad I. 161 25 68 54% 229 79% tl. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 4 Prejete predplače — — — — — — Erhaltene Vorschüsse 5 Skupni znesek vsih dohokov . ... Summe aller Einnahmen 161 25 68 54% 229 79% 6 Začetni gotovi blagaj nični ostanek . . . Anfänglicher barer Kafsarest 78 15 7 Skupni dohodki Gesammt- Einnahme 239 40 Priloga 6. J 79 Rechmmgs-Abschlllß des Kaiserin Elisabeth Jnvaliden-Stiftungsfondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni aktivni zastanek s k u p a j Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der . Differenzen genehmigte Prä-liminar-Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand zusammen več mehr manj weniger M a/s M a/s a/s a/s M OOS K štev. 1. 67 50 67 50 162 29'/- Več, ker se za leto 1870 ni nič v proračun postavilo. — — — — — — — — ad Post-Nr. 1. — 67 50 67 50 162 29'/- Mehr, nachdem für das Jahr 1870 nichts präliminirt wurde. / 67 50 67 50 Priloga 6. ji- s s -Z 'A ■§>§ M £5 II LK številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs - Rubriken Skupni strošek Gesammtausgabe djanski znesek wirklicher Erfolg končni pasivni zastanek schließlicher Passiv-Rückstand skupaj zusammen X/i M X/i M otA; 29 26 11 17 40 43 191 13 — — 191 13 220 39 11 17 231 56 — — — — — — 220 39 11 17 231 56 19 1 239 40 — — 68 54V- 57 37% I. Pravi štroški. Reele Ausgaben. Ustanove ............................... Stiftungen Davki in davščine....................... Steuern und Gaben Različni stroški........................ Verschiedene Ausgaben Skupni znesek k I. Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Povrnjene predplače .................... Zurückbezahlle Vorschüsse Skupni znesek stroškov.................. Summe aller Ausgaben Konečni gotovi blagajnični ostanek Schließlicher barer Kassarest Skupni znesek stroškov.................. Gesarnmt Ausgabe V primeri z aktivnimi zastanki od Im Vergleiche mit den Activen pr. Kaže se konec decembra 1870 čisti aktivni zastanek.......................... Ergibt sich ein Activum mit Ende Dezember 1870 Pr. Priloga 3. jj- Proračun Voranschlag skupni strošek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki začetni pasivni zastanek skup aj Der Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen genehmigte Präliminar Positionen anfänglicher Passiv-Nückstand Zusammen več mehr manj weniger cm M a/k a/k M JZ M 1 a/k K štev. 1. — — — — — — — — 1870 I. se ni nič plačalo. — — 13 55 13 55 26 88 K štev. 2. in 3. — — — — — 191 13 Več, ker zal. 1870 šeni nič proračunilo. — — 13 55 13 55 218 1 K. štev. 3. V gotovini za dolžne papirje 187 d. 97kr. Različni stroški . 3„ 16 „ Skupej. 191fl.l3kr. ad Post-Nr. 1. — — 13 55 13 55 Im Jahre 187Owar an Stiftungen kein Erfolg. ad Post-Nr. 2. und 3. Mehr, nachdem für das Jahr 1870 nichts präliminirt wurde. ad Post-Nr. 3. Bares Geld für Schuld Papiere . . . 187fl.97kr. Verschiedene Ausgaben . . 3 „ 16 „ Summe 191 fl. 13 kr. Priloga 6. jj Razkaz Nachmeisimg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja za cesarice Elizabete invalidni zaklad konec decembra 1870. des gesammten Activ- und Passiv-Vermögens des Kaiserin Elisabeth Jnvaliden-Stiftnngsfondes mit Ende Dezember 1870. Razložba Denarni znesek v av. velj. Geldbetrag in österr. W. Opomba LK •> X/Q Detail posamezno skupno Anmerkung einzeln zusammen a/s a/s OA A. Aktivno premoženje. Konec 1870, 1. bilo je aktivnega premoženja . . . 3537 gl. 76l/, kr. konec lb69. I. . 3462 „ 10 „ Activ-Vermögen. 1 2 1. V gotovini. Im baren Gelde. Konečni blagaj nični ostanek .... Schließlicher Kassarest Konečni pravi aktivni zaostanki . . . Schließüche reele Activ-Rückstände 19 68 1 547, 87 557, tedaj je za . 75 gl. 66'/, kr. premoženje pomnožilo. K štev. 3 b. Po račun, sklepu za 1. 1869. bilo je vložne glavnice . . 30 gl. — kr. K tej enoletne 4% obresti od ’/3 1869 do 'A 1870 1 „ 20 „ in od V, 1870 do '/9 1871 — „ 62 „ Potem od vložne glavnice za 1870 1. z . . 78 „ — poletne 4°/0 obresti . 1 „ 56 „ (vlož. ”/, 1870, obresti od '/j 1870 do 3 Aktivne glavnice. Aetiv-Capitalien. a) 5°/0 obligacije loterijskega posojila št. 5 % Lotto-Anlehens-Obligationen Nr. i 6884 )za s20—III, pr. b) 4% hranilnične bukvice št. 45128 za 108 gld. z obrestmi vred, ktere so se k glavnici prištele 4% Sparkassabüchel Nr. 45128 pr. 108 ft. 100 111 38 '/„ 1870) skupej . . 111 gl. 38 kr. Mit Ende des Jahres 1870 zeigte sich ein Activ-Vermögen von 3537 fl. 67 y2 kr. mit Ende 1869 . . 3402 „10 sammt deri hievon entfallenden Interessen, welche zum Capitale zugeschlagen wurden c) Obligacije enotnega drž. dolga Die Staatsschuld-Obligationen št. 27694 dne od 1. februarja 1870 . št. 45754 „ „ 1. avgusta 1868 . št. 196147 „ „ 1. „ 1868 . 3050 100 100 — 3461 38 daher eine Vermögens- Vermehrung pr. . . 75 fl. 66 ya kr. ad Post-Nr. 3 b. Laut Rechnungs-Abschlusses pro 1869 betrug das EinIagS-Capital 30 fl. — fr. hiezu die 1 jährigen 4°/), Zinsen vom '/, 1869 bis V, 4 Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt Activ-Vermögen B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 3548 937, und vom y3 1870 bis 1. September 1871 . . — „ 62 „ Ferners vom Einlags-Capital pro 1870 pr. . . 78 „ — „ Die hievon enifallenden 'A jährigen 4% Zinsen pr. (Einlage 22./1. 1870 die Verzinsung vom 'fx 1870 angefangen bis 1. August 1870 1 56 5 Konečni pravi pasivni zaostanki . . . Schließliche reelle Activ-Rückstände pr. — — 11 17 V primeri pasivnega premoženja k aktivnim pod št. 4 se kaže čisto aktivno premoženje od Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub P o st-Nr. 4 ergibt sich ein reines Activ-Vermögen pr. Zusammen . lii fl. 38 kr. . O — — 3537 767, Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Blei Weis. •' : - - ■ i' ' • • • . .V. • - : .r' ; g v? ■ ' Priloga 6. kk Računski sklep za zaklad kranjskih dekliških ustanov v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesammtemnahme o S "ZV It -H 'S Naslovi dohodkov konečni aktivni Einnahms-Rubriken djanski znesek zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Activ-Rnckstand Nummer M a/k 1 a% M 1 I. Pravi dohodki. Reele Einnahmen. 1 Aktivne obresti • Activ-Interessen 1137 50 473 95 % 1611 45'/-- 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen — — 3 Skupni znesek ad 1. . . Summe ad I. 1137 50 473 95'A 1611 45% II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 4 Gotovi denar za obligacije ..... Bares Geld für Obligationen 66 10 — — 66 10 5 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse Skupni znesek ad II. — — — — — — 6 66 10 _ 66 10 Summe ad II. 7 Skupni znesek ad I. in II. Gesammt-Summe ad I. und II. 1203 60 473 95 V« 1677 55 % 8 Začetni gotovi blagajnični ostanek . . Anfänglicher barer Kassarest 60 90 9 Skupni dohodki Gesammt Einnahmen 1264 50 10 Konečni gotovi blagajnični ostanek . . Schließlicher barer Kassarest Skupni znesek vsih aktivnih zastankov . — — 120 27 11 594 22 V- Gesammt Summe aller Activ-Rückstände Priloga 6. kk Rechnungs-Abschluß des krainischen Mädchen-Stifluiigsfondes im Herzogthume Krain für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rnckstand skupaj zusammen več mehr manj weniger M a/s a/s Jg a/i jsr a/s Jg 1 aß 1137 50 473 95 % 1611 45 % X 1137 50 473 95'/- 1611 45% — — 66 10 66 10 — — 66 10 66 10 1137 50 540 5'/- 1677 55% j Priloga 6. kk Skupni strošek Gesammtausgabe =31 ■2 3 O o Naslovi stroškov konečni pasivni «8* Ausgabs-Rubriken djanski znesek zastanek skup aj Wirklicher Erfolg schließlicher zusa m m c n številka Passiv-Rückstand Nummer M a/k M a/k a/k I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 12 Ustanove Stiftungen 896 67 185 13 % 1081 80% 13 Davki in davščina Steuern und Gaben 182 — 75 83 257 83 14 Doneski Beiträge — — — — — — 15 Različni stroški Verschiedene Ausgaben — — — — 16 Skupni znesek ad L . . Summe ad I. 1078 67 260 96'/- 1339 63% II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Gotovi denar za privatna dolžna pisma . 17 65 56 65 56 Bares Geld für Privat-Schuldscheine 18 Zurückgezahlte Vorschüsse 19 Skupni znesek ad II. Summe ad II. 65 56 — — 65 56 20 Skupni znesek ad I. in II. 1144 23 260 96 V, 1405 19% Gesammt-Summe ad I. und II. 21 Konečni gotovi blagaj nični ostanek . . Schließlicher barer Kassarest 120 27 22 Skupni stroški Gesammt-Ausgaben 1264 50 23 Y primeri k aktivnim zastankom . . . Im Vergleiche mit den Activ-Rückständen — 594 22'/- 24 kaže se : čisti aktivni zastanek .... 333 26 zeigt sich ein reiner Activ-Rückstand Priloga 6. kk Proračun Voranschlag Lj skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand s k U P 8 Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen zusammen več mehr manj weniger M cm cm M cm M cm cm 896 182 67 185 75 13 V« 83 1081 257 80% 83 1078 67 260 96 V, 1339 63% 65 56 65 56 — — — — — — — 65 56 65 56 1078 67 326 52% 1405 19% Priloga 6. kk Hazkaz Nachmessung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja zaklada kranjskih dekliških ustanov konec decembra 1870. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des krainischen Mädd)en-Stiftungsfondes mit Ende December 1870. Denarni znesek v avstr, veljavi Razložba Geldbetrag in österr. Währung Opomba <3 ?-> Detail posamezno skupno Anmerkung “ st ■> -A einzeln zusammen o Q M m M 1 a/s I. Aktivno premoženje. “1 Activ-Vermögen. 1 Konečni gotovi blagajnični ostanek Schließlich« barer Kassarest 120 27 2 Konečni pravi aktivni zastanki Schließliche reele Activrückstände 473 95'/- 594 22 Vü 3 Aktivne glavnice Activ-Kapitalien a) 5% unificirana obig. državnega dolga .... 22750 — 5°/0 unifizirte Staatsschuld-Obligation b) Obligacijni deleži državnega dolga 50 _ Staatsschuld-Obligations-Antheile c) Hranilničine bukvice 65 22865 Sparkassabücheln 4 Skupno aktivno premoženje Gesummtes Activ-Vermögen — — 23459 22 Vs II. Pasivno premoženje. Passiv - Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zastanki Schließliche reele Passiv-Rückstände — — 260 96'/- 6 V primeri pasivnega premoženja k aktivnem pod štev. 4 kaže se čisto aktivno premoženje . . Im Vergleiche des Passiv-Vermögens mit den Activen sub 23198 26 Post-Nr. 4 zeigt sich ein reines Activ-Vermögen pr. Deželni odbor kranj§ki. V Lj ubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. " Priloga 6. 11 Računski sklep Holdheimove ustanove za neme v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesammteinnahme L S g3 « Naslovi dohodkov -Z-Z u -'s končni aktivni M 8» Ls? Einnahms - Rubrike» djanski znesek zastanek skupaj Wirklicher Erfolg schließlicher zusammen številka Activ-Rückstand Nummer M a/k M a/k J?, a/k I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti Activ-Jnteressen 733 — 401 79 1134 79 2 Doneski od obligacije it. 23.843 ilirske ustanove za slepe Beitrag von der Obligation Nr. 23843 des 4 18'/° 7 67 11 857° illyr. Blindenstiftungs-Fondes 3 Kazlični dohodki Verschiedene Einnahmen 26 74 — — 26 74 4 Skupni znesek ad I. Summe ad I. 763 29 V, 409 46 1173 38 7° II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 5 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse — — — — — — 6 Skupni znesek vseh dohodkov ad I. in II. Summe aller Einnahmen ad I. und II. 763 92 7° 409 46 1173 38'/° 7 Začetni gotovi zaostanek! v gotovih de- narjih Anfänglicher barer Kassarest 311 99 8 Skupni znesek dohodkov . . Gesammt Einnahmen 1075 19'/° 9 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . Schließlicher barer Kassarest — — 793 63'/° 10 Skupni znesek vseh aktivnih zaostankov Summe aller Activ-Rückstände 1203 97° Priloga 6. Tl Rcchmmgs-Absihluß des Holdheim'scheu Taubstuminen-Stiftungsfondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand s k up aj zusammen več mehr manj Weniger a/g M E E fg i OOS a/s — : 357 3 29 48'/- 357 3 29 48'/- 777 8 50 37 H st. 1, 2 in 3, potem 11, 12 in 13. Več, ker za I. 1870. finančni odsek c. k. deželne vlade proračuna ni bil sestavil, tedaj se tudi ni moglo kaj ustaviti. K st. 3. Tu je zapopadeno: 1. Zaostanek poravnalnih obresti obligacij pod št. 46S51 in 2662 T 26 74 360 77 % 360 77% 812 61 z obresti v srebru in z dotičnim nadavkom z . 23 fl. 80 kr. kakor tudi nadavek od v srebru plačane obresti z . 2 ,, 94 „ Skupaj . 26 fl. 74 kr. ad Post-Nr. 1, 2 und 3, 11, 12 und, 13. Mehr, weil vom Rechnungs-Departement der k. k. Landesregierung feilt Präliminare pro 1870 — — 360 77% 360 77% verfaßt wurde, mithin die Positionen nicht eiliger stellt werden konnten.' ad Post-Rr. 3. Der Rückstand der Ausgleichungs-Interessen von • den Obligat. Nr. 4G8ol nII6 2662 mit den Interessen in Silber und dem hierüber enifalleiiden Agio mit . . 23 fl. 80 fr. sowie das Agio für das in Silber einfließende Interesse mit . 2 „ 94 „ Zusammen 26 fl. 74 kr. Priloga 6. 11 Skupni strošek Gesammtausgabe Naslovi stroškov končni pasivni zastanek skupaj zusammen številka Nummer Ustanove . . . Stiftungen Davki in davščine Steuern und Gaben Različni stroški . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad L . . Summe ad I. II. Drugi stroški Sonstige Ausgaben. Predplače proti povračilu Vorschüsse gegen Ersatz Skupni znesek ad L in II. , . . . Summe ad I. und U. Konečni ostanek v gotovih denarjih Schließlicher barer Kafsarest Skupni stroški.................. . . . Gesammt-Ausgaben V primeri z zneskom aktivnih zaostankov 2m Vergleiche mit den Activen se kažejo čisti aktivni zaostanki a , . ergibt sich ein reines Activum pr. Priloga 6. is Proračun Voranschlag skupni strošek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni pasivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand s k u p a j zusammen Die Gesammtaus den Vor več mehr ;abe beträgt gegen anschlag manj weniger M 1 ^ M O/k M a/k oc/i M a/n — — 3 21 15 99 % 3 21 15 99% 180 57 46 60 40% 28 1. Plačano kapitalno doplačilo zarad okrog-lenja unificirane obligacije na znesek od 6550 sl. z . 13 fl. 46 kr. z dotienimi 5% obresti z ' - - - „ 69 „ 2. Nadalje verodajni blagajn!ci v Ljubljani plačane poravnalne obresti od sledečih oblig. štev. 2879 od '/, - %. 1869. 1. z . — „ 63 „ in štev. 413 od Ve—'/,, 1869. 1. z . 31 „ 50 Skupaj 46 Ü. 28 kr. 1. Die gezahlte Kavi- talSzuzahlung für Run-diriillg der lmific. Oblig. aufdenBetrag pr. 6550 fl. mit . . . 13 fl. 46 fr. und die hierüber entfalc lenden 5% Zinsen pr. . —, 69 „ 2. Weiters die der Cre-ditscaffe in Laibach gezahlten AuS-gleichsinter-effen von nachfolgenden Obligationen Nr. 2879 vom Vs-'A, 1869 mit . . . — „ 63 „ und Nr. 413 vom Vs—1/,, 1869 mit . 31 „ 50 „ Zusammen 46 fl. 28 fr. — — 25 14% 25 14% 284 28% 25 14% 25 14% Priloga 6. "TI “ Hazkaz Nachumsung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Holdkeimove ustanove za neme konec decembra 1870. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens der Holdheim'schen Taubstummenstiftnng mit Ende Dezember 1870. Denarni znesek V avstr, veljavi 1 Razložba Geldbetrag in österr. Währung Opomba iS Detail posamezno skupno Anmerkung > öL einzeln zusammen a/s a/s A. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen. I. V goto vili denarjih. Im baren Gelde. 1 Konečni blagajnični ostanek Schließlicher Kassarest 793 63 V- ! 2 Konečni pravi aktivni zaostanki Schließliche reele Activ-Rückstände 409 46 1203 9 Vü 3 Aktivni kapital. A ctiv - Capitalien a) 8 delnic avstrijske narodne banke št. 20312/15 in št. 99845/48 z 8 Stück Nationalbank-Actien Nr. 20312/15 u. 99845/48 mit b) 5% posojilna loterijska obligacija št. 16688 . 4380 100 5% Lotto-Anlehens-Obligationen Nr. 16688 c) unificirane obligacije enotnega državnega dolga pod št. 5313 od 1. January a 1870 z ... . Unificirte Staatsschuld - Obligationen Nr. 5313 vom 500 — 1. Jänner 1870 Pr. pod št. 23840 od 1. avgusta 1869 z ... . Nr. 23840 vom 1. August 1869 pr. 6550 — 11530 — 4 Skupni znesek aktivnega premoženja Gesammt-Activ-Bermögen — 12733 97« Pasivno premoženj e. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi aktivni zaostanki Schließliche reele Activ-Rückstände — — 27 15 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod št. 4 se kaže aktivno premoženje z .... Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub — — 12705 94 V- Nr. 4 ergibt sich ein reines Activ-Vermögen Priloga 6. 11 Skupni znesek Gesammtersolg L J -§ = -Z s; 1 I2 Naslovi Rubriken djanski znesek konečni zastanek skupaj številka Nummer wirklicher Erfolg schließlicher Rückstand z n s a m m e n M 1 a/s M M M a/s Oskrbljene i. Stiftlingc. 1 11 Habjan Jože v zavodu gluhonemih v Gradcu 84 — — 84 — Habjan Josef im Grazer Taubstummen-Jn-stitute 2 Modic Andrej v zavodu gluhonemih v Linc-u Modic Andreas im Linzer Taubstummen-Jnstitute 96 60 J 3 15 99 75 Skupni znesek . Summe 180 60 zastanek 3 15 183 > 75 Priloga 6. 11 Proračun Voranschlag skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni zastanek anfänglicher Rückstand skupaj zusammen več mehr manj weniger cm M Mi M 1 oca /# 1 OCA M cm — — 3 15 3 15 84 96 60 3 15 3 15 180 60 Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja : Dr. Jan. Bleiweis. 198 Priloga 6. m m Računski sklep za Wolfovo ustanovo za neme v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. •dS t-s ■» ’> d±-cn tff- Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung M m XJi I. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen. 1 2 Konečni zaostanek v gotovih denarjih Schließlicher barer Kassarest Konečni pravi aktivni zaostanki Schließlich e reelle Activ-Rückstände V aktivnih kapitalih : Zn Activ-Capitalien: 675 61 V- 675 61 V- 3 a) dolžno pismo Dr. Karol Steinerjevo iz Gradca po 5% dne 31. julija 1. 1868 za der 5% Schuldbrief des Dr. Carl Steiner aus Graz ddo. 31. Zuli 1868 Pr. b) dolžno pismo baron Gussichovo vsled cesije dne 21. oktobra 1. 1867 na Franjo vitez Fridav-ovo posestvo intabulirano po 5°/„ za der Schuldbrief des Baron Gussitsch zu Folge Cession ddo. 21. October 1867 zu 5% bei den Besitzungen des Franz Ritter v. Frida» intabulirt Pr. 50000 27000 — c) dolžno pismo Anton Vincenc Smolovo, posestnika grajščine Grmske pri Novemmestu dne 12. novembra 1. 1868 po 5% za der 5% Schuldbrief des Anton Vinzenz Smolo, Besitzer des Gutes Grm bei Rudolfswerth ddo. 12. November 1868 pr. d) ljubljanske hranilnice bukvice štev. 51591 . . „ 47497 . . die Bncheln der Laibacher Sparkasse Nr. 51591 pr. 4000 2511 358 — 83869 4 „ 47497 „ Skupno aktivno premoženje Gesammt Activ-Vermögen — — 84544 61% II. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zastanki Schließliche reelle Passiv-Rückstände — — — — 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod štev. 4 se kaže aktivno premoženje .... Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub Post-Nr. 4 ergibt sich ein Activ-Vermögen von — — 84544 61% Deželni odbor kranjski. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Til» .Ta« lilaiwAi ' ■ . , - . -v ■ F ■ Priloga 6. oo Računski sklep za invalidne ustanove Postojnske jame v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. js M k— ^3 Skupni dohodek Gesaumltcimmhme faß G n O s T* 'o LN Naslovi dohodkov M konečni aktivni Einnahms-Rubriken clianski znesek zasta ri ek s lr ti n a. i šlfivillra. wirklicher Erfolg schließlicher zusammen Activ-Rückstand ncummer fl. kr. fl. kr. fl. kr. !. Pravi dohodki. Reelle Einnahme». 1 Aktivne obresti Activ-Jnteressen 38 33 18 75 57 08 2 Različni dohodki Verschiedene Einnahmen “ — 3 Skupni znesek ki Summe ad I. 38 33 18 75 57 08 II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 4 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse — — — — , 5 Skupni znesek dohodkov k I. in II. . Summe der Einnahme ad I. und II. 38 33 18 75 57 08 6 Začetni ostanek v gotovih denarjih . Anfänglicher barer Kassarest 37 90 7 Skupni dohodki Gesammt-Einnahmen 76 23 8 Konečni ostanek v gotovih denarjih . Schließlicher barer Kassarest 31 53 9 Skupni znesek vseh aktivnih zaostankov Summe aller Actiu-Rückstände 1 50 28 des Adelsberger Grotten-Jnvaliden-Stiftungsfondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand skup aj z n s a m m e n \2>e|uuiuuei gegen den več mehr Voranschlag manj weniger fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. j kr. fl. 1 kr. — ! 7 1 1 7 91 % 49 16'/. — — K št. 1. Več, ker finančni odsek c. k. deželne vlade za leto 1870 in sestavil nekakega proračuna, in ga tudi ni deželnemu zastopstvu bil predložil, za tega del ni se moglo nič ustaviti. ad Rubrik 1. Mehr, nachdem vom Rcchnungs - Departement der k. k. Landesregierung kein Präliminare pro 1870 verfaßt, noch ein sold)es an die Landesvertretung übergeben wurde, mithin die Positionen nicht eingestellt werden konnten. K št. 2. Ei bilo nikakega računskega zneska. ad Rubrik Nr. 2. War kein Erfolg. 7 9l| 7 91 v, 49 16 Vs 91V. 7 91 V. Priloga ti. oo jg s -O sQ S ~ «85 Skupni strošek Gesammtausgabe Sj OS s -2 PL, N Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni pasivni zastanek schließlicher Passiv-Rückstand skup aj zusammen številka fl. kr. fl. kr. fl. kr. i. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 10 11 12 1—5 Davki in davščine Steuern und Gaben Ustanove Stiftungen Različni stroški Verschiedene Ausgaben ti 37 80 90 3 — 9 37 80 90 13 Skupni znesek ad I. . . Summe ad I. 44 70 3 — 47 70 II. Drugi stroški. Sonstige Ansgaben. 14 Povernjene predplače Rückersetzte Vorschüsse — — — — — — 15 Skupni znesek ad I. in II. . . Summe ad I. und II. 44 70 3 — 47 70 16 Konecni ostanek v gotovih denarjih . Schließltcher barer Kassarest 31 53 17 Skupni stroški . . Gesammtansgaben . 76 23 18 V primeri z zneskom aktivnih zaostankov Im Vergleiche mit den Aktiven pr. 50 28 19 Se kažejo čisti aktivni zaostanki z . Ergibt sich ein reines Aktivum pr. 47 28 Priloga 6. oo Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij Begründung der 1 Differenzen ! odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-timinar-Positionen začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand s kup aj zusammen več mehr manj weniger fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. 1 60 1 60 8 20 K st. 12. _ 37 90 Ni bilo nikakega računskega zneska. ad Rubrik Nr. 12. 1 60 1 60 46 10 War fein Erfolg. 1 Priloga 6. oo Razkaz Nachmessung skupnega aktivnega in pasivnega premoženja invalidne ustanove Postojnske jame des gestimmten Aktiv- und Passiv-Vermögens des Adelsberger Grotten - Invaliden - Stiftungs - Fondes konc decembra mit Ende Dezember 1870. Šte- vilka Post- Nr. Kazložba Detail Aktivno premoženje Aktiv-Vermögen. 1 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . . Schließlichcr barer Kassarcst 2 Konečni pravi aktivni zaostanek i ... . Schließliche reelle Aktiv-Rückstände V aktivnih kapitaiih In Aktiv-Capitalien. 5°/0 unificirana obligacija enotnega državnega dolga z............................... Die 5°/0 nnisicirtc einheitliche Staatsschuld-Obligation pr. in obligacijni delež z št. 34.072 .......... Die Theilschuldverschreibung Nr. 34.072 pr. Skupno aktivno premoženje................, Gesammt-Aktiv-Vermbgen Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zaostanki z . . . Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod št. 4 se kaže aktivno premoženje z . Durch Vergleichung der Passiva mit den Aktiven sub Pvst-Nr. 4 ergibt sich ein reines Aktiv-Vermögen pr. Dnarni znezek v avst. velj. Geldbetrag in ö. W. posamezno einzeln skupno zusammen fl. kr. fl. kr. 31 53 18 75 50 28 ■ 900 2 50 902 28 — — 952 78 3 949 78 Opomba Anmerkung o f: . , , ■ ' : Priloga 6. oo :£M Skupni znesek Gesammtersolg Priloge Beilage Naslovi Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni zastanek Schließlicher skupaj zusammen , številka Rückstand fl. kr. fl. kr. fl. kr. Oskrbljenci. j Stiftliuqe. 1 11 Muhič Tomaž Muhic Thomas 10 — — — 10 — j 2 Kovač France Kovač Franz 9 90 — — 9 90 j 3 Fajdiga Anton Fajdiga Anton 6 — — — 6 4 Bergoč Miha Bergoč Michael 6 — — — 6 - 5 Sorman France Sormann Franz 6 — — — 6 Skupni znesek . . . Summe 37 90 37 90 Priloga 6. oo Proračun Voranschlag Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen fl. ; kr. začetni zastanek anfänglicher Rückstand skupaj zusammen Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag več mehr fl. kr. 10 9 90 6 — 6 — 6 — manj weniger Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen Kapitalne obresti se vsled zadnje volje ustanovnika razdelijo med v vojski onesrečene invalide. Die Capitalsinter-esscn werden nach dem Willen des Stifters zur Vertheilung unter ein oder mehrere im Allerh. Dienste invalid gewordene Krieger verwendet. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Priloga ti. PP Računski sklep Metelkove invalidne ustanove v vojvodstvu Krainskem za leto 1870. SM si 'Sä do D- Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken Skupni dohodek Gchmimteiminhme djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni aktivni zastanek schließlicher Aktiv-Rückstand skupaj zusa m m e n 1 številka Nummer fl. kr. fl. kr fl. kr. !. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti 36 28 18 75 55 03 Aktiv-Jnteressen 2 Bazličui dohodki — — — — — — Verschiedene Einnahmen 3 Skupni znesek ki... 36 28 18 75 55 03 Summe ad I. II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 4 Prejete predplače — — — — — Erhaltene Vorschüsse 5 Skupni znesek dohodkov k I. in II. . 36 28 18 75 55 03 Summe aller Einnahmen ad I. in II. 6 Začetni ostanek v gotovih denarjih . 37 80 Anfänglicher barer Kassarest 7 ■ Skupni dohodki . . 74 08 Gesammteinnahmen 8 Konečni ostanek v gotovih denarjih . 29 92 Schließlicher barer Kassarest 9 Skupni znesek vseh aktivnih zaostankov 48 67 Summe aller Aktivrückstände Priloga 6. PP Rechlui»g8-MWlch des Metelko'schen Jnvaliden-Stiftungsfondes im Herzogthume Kram für das Jahr 187Ü. Proračun Voranschlag Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferencij odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand skupaj zusammen več mehr manj weniger Begründung der Differenzen fl. kr. fl. 1 kr. fl. 1 kr. fl. 1 kr. fl. 1 kr. 9 84 9 84 45 19 K št. 1, 10 in 11. — I — — — — — — — — Več, ker finančni odsek c. k. deželne vlade proračuna za — 9 84 9 84 45 19 — — 1. 1870. deželnemu zastopstvu ni bil oddal in ga tudi ni sestavil, za tega del se tudi ni moglo nič ustaviti. — — —7 — — — ad Rubrik 1, 10 und 11. Mehr, nachdem vom 9 ■ 84 9 84 Rechnungs - Departement der k. k. Landesregierung kein Präliminare pro 1870 an die Landesvertretung übergeben, noch ein solches verfaßt wurde, mithin keine Positionen eingestellt werden konnten. ' K št. 2. Ni bilo nikakega računskega zneska. ad Rubrik Nr. 2. j War kein Erfolg. Priloga 6. PP JS M -7- -rt Priloge Beilage Skupni strošek Gesammtausgabe Jd sO P5 8i Naslovi stroškov djanski znesek wirklicher Erfolg konečni pasivni skupaj zu sam m e n številka Nummer Ausgabs-Rubriken schließlicher Passiv-Rückstand fl. kr. fl. kr. fl. kr. 3. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 10 11 12 1—7 Ustanove Stiftungen Davki in davščine Steuern und Gaben Različni stroški Verschiedene Ausgaben 37 6 80 36 3 — 37 9 80 36 13 Skupni znesek ki... Summe ad I. 44 16 3 47 16 II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. 14 Povernjene predplače Rückersctzte Vorschüsse — — — - - — 15 Skupni znesek ad I. in II. . . Summe ad I. und II. 44 16 3 — 47 16 16 Konečni ostanek v gotovih denarjih . Schließlicher barer Kassarcst 29 92 • 17 Skupni stroški . . Gesammtausgaben . 74 08 18 V primeri z zneskom aktivnih zaostankov Im Vergleiche mit den Aktiven pr. 48 67 19 Se kažejo čisti aktivni zaostanki z Ergibt sich ein reines Aktivum pr. 45 67 Priloga 6. PP Proračun Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračuna Die Gesammtausgabe beträgt gegen den Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prali-minar-Positionen začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand skup a j zusammen Dokazovanje diferencij več mehr manj weniger Begründung der Differenzen fl. kr. fl. 1 kr. fl. ; kr. fl. kr. fl. kr. - 37 80 ~ 1 96 V, 1 96‘/a 7 39 V, — — — — V — — — — — — — 1 96 '/, 1 cs 45 19 V, 1 96 Va 1 96 V, Priloga 6. PP Razkaz Mchmelsimg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Metelkove invalidne ustanove des gesummten Aktiv- und Passiv-Vermögens des Metelko'schen Invaliden-Stiftungsfondes. konc decembra mit Ende Dezember 1870. Dnarni znezek v avst. volj. Šte- Kazložba Geldbetrag in ö. W. vilka Post- Opomba Detail posamezno skupno Anmerkung Nr. einzeln zusammen fl. kr. fl. kr. I. Aktivno premoženje Aktiv-Vermögen. 1 Konečni ostanek v gotovih denarjih . . . Schließlicher barer Kassarest 29 92 2 Konečni pravi aktivni zaostanki i ... . Schließlichc reelle Aktiv-Rückstände 18 75 V aktivnih kapitalih In Aktiv-Capitalien. 48 67 3 5°/o unificirana obligacija enotnega državnega dolga št. 34.071 Die 5%ige unificirte einheitliche Staatsschuld- — — 900 — Obligation Nr. 34.071 pr. 4 Skupno aktivno premoženje Gesannnt-Aktiv-Berinögen 948 67 II. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zaostanki . . . . Schließlich? reelle Passiv-Rückstände V primeri pasivnega premoženja z aktivnim — ■ — 3 — 6 pod št. 4 se kaže aktivno premoženje z . Durch Vergleichung der Passiva mit den Aktiven — — 945 67 sub Post-Nr. 4 ergibt sich ein reines Aktiv-Vermögen pr. . . Priloga 6. PP Skupni znesek Gchimmtersolg S s i| S) 05 rSiS '0 s Naslovi Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni zastanek Schließlicher skupaj zusamm en ; številka 1 Nummer Rückstand fl. kr. fl. kr. fl. kr. Oskrbljenci. Stiftlittge. ; l 10 Kocjan Jože Kocjan Josef 7 80 — — 7 80 2 Illovar Šimen Jllovar Simon 5 — — —- 5 — 1 3 Ulepič Jernej Ulepic Bartholomäus 5 — — — 5 — ; 4 Eržen Martin . . . Erzen Martin 5 — — — 5 — ; 5 Gomišlar Janes G o mis tar Johann 5 — — — 5 — 6 Nachtigal Tone Nachtigal Anton 5 — — — 5 — 7 Bežen Matija Rezen Mathias 5 — — — 5 — Skupni znesek . . . Summe 37 80 S 37 80 Priloga ti. PP Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki Genehmigte Prä-liminar-Positioncn fl. I kr. začetni zastanek Anfänglicher Rückstand kr. skupaj Zn s a m men Skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag več mehr manj weniger Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen fl. kr. i 7 80 5 5 5 5 5 Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. K št. 1—7. Več, ker finančni odsek c. kr. deželne vlade proračuna za I. 1870. deželnemu zastopstvu ni izročil in ga tudi ni sestavil , zarad tega se tudi ni moglo nič ustaviti. Kapitalne obresti zakladnega premoženj ase vsled zadnje volje ustanovnika razdelijo dne liga marci j a vsacega leta med v vojskej one-srečene in ne oskrbljene invalide. ad Post 1—7. Mehr, nachdem vomRechnungsdcpar-tement der k. k. Landesregierung weder ein Prälimenare pro 1870 an die Landcs-vertretung übergeben, noch überhaupt verfaßt , mithin keine Positionen eingestellt werden konnten. Rack) dem Willen des Stifters werden die Kapitalsinteressen des Fondsvcrmögens zur Bertheilung am II. März eines jeden Jahres unter ein oder mehrere im A. h. Dienste invalid gewordene, in keinem Jnvalidenhause untergebrachte Krieger verwendet. Priloga ti. IT Računski sklep Trevisini-ove invalidne ustanove v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870 L L II Srn do os o = =5 S p-<$> Naslovi dohodkov Einnahms-Rnb riten Skupni dohodek Gesammteimiahme djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni aktivni zastanek Schließlicher Aktiv-Rückstand skup aj Zus a m m c n številka Nummer fl. kr. fl. kr. fl. kr. I. Pravi dohodki 1 Reelle Einnahmen. 1 Aktivne obresti 101 25 42 71 143 96 Activ-Jutercsseu 2 Eazlični dohodki 6 95 ti 95 13 SO Verschiedene Einnahmen 3 Skupni znesek ki 108 20 49 66 157 86 Summe ad I. 11. Drugi dohodki Sonstige Einnahmen. 4 Prejete predplače Erhaltene Vorschüsse 5 Skupni znesek dohodkov k I. in II. . 108 20 49 66 157 86 Summe aller Einnahme ad I. und II. 6 Začetni ostanek v gotovih denarjih . 106 95 Ansangkcher Kassarest 7 Skupni dohodki 215 15 Gcsammt-Einnahmen 8 Konečni ostanek v gotovih denarjih . 128 47 V, Schließlicher barer Kassarest 9 Skupni znesek vseh aktivnih zaostankov 178 13 V, l Summe aller Activ-Rückstände Priloga 6. 3led)nimgs=fl6(d)sit[$ des TrevisinPschen Jnvaliden-Stiftungsfondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki Genehmigte Prä- Anfänglicher liminar-Positionen j Activ-Rnckstand začetni aktivni zastanek kr. skupaj Z n sä m m c n kr. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesainmteiiiiiahnie beträgt gegen den Boranschlag več mehr fl. 1 kr. manj weniger kr. Dokazovanje difereneij Begründung der Differenzen 66 16 i 66 16 66 127 13 90 141 20 66 K rubriki 1, 2, 10, 11 in 12. Več, ker finančni odsek e. k. deželne vlade proračuna za 1. 1870 ni sestavil in ga tudi deželnemu zastopstvu ni bil predložil, zarad tega se pa tudi ni moglo nič ustaviti. K rubriki 2. Računski znesek 1. 1870 zadeva poravnanje poman-kanja, ki je nastalo vsled unificiranja o-bligacij.pri ustanovnem znesku z 13 fl. 90 kr., in kterega ustanovnik vsakokrat pri priliki ustanovne izplače oskrb-ljencem dopošilja. ad Post 1 und 2, 10, 11 und 12. Mehr, nach dem vomRcchnimgsdepar-tcmciit der k.k. Landesregierung fein Präliminare pro 1870 an die Landcsvertretiing übergeben, noch eines verfaßt wurde, mithin keinePositionen eingestellt werden konnten, ad Post 2. Der Erfolg pro 1870 betrifft dicDck-kimg des inFolgeUni-ficirung der Obligationen resultircnden Abganges an dem Ertrage dcrStistnng pr. 13 fl. 90 kr., welcher vom Stifter jedesmal beimAiiszahliingster-mine an die Stift-linge eingesendet wird. Priloga 6. rr ü M •£-5 -T2 sD Ö — Priloge Beilage Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni strošek Gesamintausgabe djanski znesek Wirklicher Erfolg konečni pasivni zastanek Schließlicher Passiv-Rückstand skupaj Zus a m iti e n številka Nummer fl. kr. fl. kr. ft. kr. i. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. 10 Ustanove 50 100 - 150 Stiftungen 11 Davki in davščine 15 15 6 83 V, 21 98 V, Steuern und Gaben 12 Eazlični stroški 21 52 V, — — 21 52 V, Verschiedene Ausgaben 13 Skupni znesek ki... 86 67 V, 106 83 V, 193 51 Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. 14 Povernjene predplače _ _ Rückersetzte Vorschüsse 15 Skupni znesek ad I. in II. . . 86 67 V, 106 83 V* 193 51 Summe ad 1. und II. 16 Konečni ostanek v gotovih denarjih . 128 47 V, Schlieschicher barer Kassarest 17 Skupni stroški . . 215 15 Gesammtausgaben . 18 1 primeri z zneskom aktivnih za- ostankov 178 13 V, Im Vergleiche mit den Aktiven pr. 19 Se kažejo čisti aktivni zaostanki z 71 30 Ergibt sich ein reines Aktivum pr. Priloga ü. rr Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki Genehmigte Prali -minar-Positionen začetni pasivni zastanek Anfänglicher Passiv-Rückstand fl. j kr. 50 2 52 31 skup aj Zusa m m e n 50 2 Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtansgabe beträgt gegen den Voranschlag več mehr 'sl. j kr. 100 19 21 67 V, 52 V, manj weniger Dokazovanje diferencij Bcgründnng der Differenzen K št. 12. Bačunski znesek za leto 1870. zadeva obrestno povračilo dveh obligacij v eno unifi-cirano. ad Post 12. Der Erfolg pro 1870 betrifft die Zinsenrückvergütung beider in eine nni-ficirte Obligation. Priloga 6. rr Razkaz Kachmeijtmg skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Trevisini-ove invalidne ustanove des gesummten Aktiv - und Passiv' Vermögens der Trevisini'schen Invaliden - Stiftung konc decembra mit Ende Dezember 1870. Bnarni znezek v avst. velj. Ste-: vilka Bazložba Geldbetrag in ö. W. Opomba • posamezno einzeln skupno zusammen Post- Nr. Detail Anmerkung fl. kr. fl. kr. I. Aktivno premoženje Aktiv-Vermögen. 1 Konecui ostanek v gotovih denarjih . . . Schließlicher barer Kassarest 128 473/, 2 Konecni pravi aktivni zaostanki z ... . Schließliche reelle Aktiv-Rückstände 49 60 178 13 V, V aktivnih kapitelih In Aktiv-Capitalien. 3 5°/0 unificirana obligacija enotnega državnega dolga št. 34.074 Die 5°/0ige unificirte einheitliche Staatsschuld- — = 2050 — 4 Obligation Nr. 34.074 pr. Skupno aktivno premoženje Gesammt-Aktiv-Bermögen — — 2228 13 V, II. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zaostanki z . Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. — 106 83 V, 6 V primeri pasivnega premoženja z aktivnim pod št. 4 se kaže aktivno premoženje z . Durch Vergleichung der Passiva mit den Aktiven sub Post-Nr. 4 ergibt sich ein reines Aktiv-Vermögen pr. - 1 2121 30 Priloga 6. rr Skupni znesek Gesammtcrsolg Naslovi konečni zastanek Schließlicher Rückstand s kup aj Z n s a m m e n Kagen Karol iz Zagradiše Kagen Karl aus Sagradische Stek Martin iz Brega . . Stek Martin aus Breg Skupni znesek . . . Summe Priloga 6. 233 rr Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positioncn M Mi začetni zastanek anfänglicher Rückstand M a/s skupaj z n s a m m e n skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag več mehr M MS manj weniger Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen MS Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. K štev. 1. Oskrbljenee ustanovnega vžitka vže 2 leti, to je 1869. in 1870. leta ni bil potegnil. K štev. 2. Vsled zadnje volje ustanovnika se imata 2 v vojski nesrečna in nepreskrbljena invalida v dan godu presvitlega cesarja, to je dne 18. avgusta z dohodki zakladnega premoženja podariti, in sicer skoz njihovo celo življenje. Ako pa zamrjeta, se ima vžitek ustanove njihovim vdovam, in po smrti zadnjih, istih otrokom prepustiti. ad Post-Nr. 1. Der Stiftung hat seine Stiftung schon 2 Jahre, d. i. pro 1869 und 1870 nicht bezogen. ad Post-Nr. 2. Nach vem Willen des Stifters haben 2 im 91. h. Dienste invalid gewordene, in keinem JnvaUden-hause untergebrachte Krieger am glorreiche» Geburtsfeste Sr. Majestät, d. i. am 18. August von dem Ertrage des Fonds-vermögens lebenslänglich betheilt zu werden. Nach deren 9Iblebe» haben deren sie überlebende Witwen, und nach dem Absterbe» derselben, die sie überlebenden ehelichen Kinder im Genüße der Stiftung lebenslänglich zu verbleiben. S 8 Računski sklep za invalidno ustanovo ljubljanskih gospä št. 1 v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gesammtemnahine o E ■§ = -ZK Priloge Beilage Naslovi dohodkov Einnahms-Rubriken djanski znesek konečni aktivni zastanek skupaj številka Nummer Wirklicher Erfolg schließlicher Activ-Rnckstand zusammen M 1 Mi M Mi M M 1. Pravi dohodki. Reele Einnahmen. 1 2 Aktivne obresti ' Activ-Jnteressen Različni dohodki Verschiedene Einnahmen 61 — 33 33 94 33 3 Skupni znesek ki.. . Summe ad I. 61 — 33 33 94 33 11. Drugi dohodki. Sonstige Einnahmen. 1 4 Prejete predplaöe Erhaltene Vorschüsse — — — — — — s Skupni znesek k I. in 11. . . Summe aller Einnahmen ad I. u. II. 61 33 33 94 33 6 Začetni gotovi blagaj nični ostanek . . Anfänglicher barer Kassarest 2 85 7 Skupni dohodki Gesamint Einnahmen 63 85 8 Konečni gotovi blagaj nični ostanek . . Schließlicher barer Kassarest 19 65 9 Skupni znesek vsili aktivnih zastankov . Gesamint Summe aller Activ-Rückstände 52 98 Priloga 6. 235 Rcchmmgs-Abschluß des Laibacher Frauenverein J»val..-Stiftuiigsfondes Nr. 1 im Herzogthume Krain für das Jahr 1870. Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Posilionen a/i začetni aktivni zastanek anfänglicher Activ-Rückstand & E skupaj zusammen a/k Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammteinnahme Beträgt gegen den Voranschlag več mehr M m manj weniger M m Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen 80 80 K štev. 1, 10 in 11. Več. ker računski oddelek c. kr. deželne vlade ni proračuna za leto 1870 sestavil, se toraj tudi tu ni moglo nič vstaviti. K št. 2 in 12. Se ni nič plačevalo. ad Rubrik Nr. 1,10 ti. 11. Mehr, nachdem vom Rech-miNgs-Departement der f. f. Landesregierung setu Präliminare pro 1870 verfaßt wurde, mithin keine Positionen eingestellt werden konnten. ad Rubrik 2 u. 12. War kein Erfolg. 236 Priloga 6. 8 8 Skupni strošek Gesammtausgabe Naslovi stroškov končni pasivni zas tanek skupaj z u s a m m e n Ustanove . . . . Stiftungen Davki in davščina . Steuern und Gaben Različni stroški . . Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ki. . . Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Povrnjene predplače . . . Rückersetzte Vorschüsse Skupni znesek k I. in U. . . Summe ad I. und II. Konečni gotovi blagajnični ostanek Schließlicher barer Kassarest Skupni stroški............................... Gesammt-Ausgaben V primeri k aktivnem znesku . . . Im Vergleiche mit den Activen pr. Kaže se čisti aktivni zastanek . . . ergibt sich ein reines Activum pr. Priloga 6. S 8 Proračun Voranschlag skupni strošek znaša v primeri k proračunu Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar Positionen začetni pasivni zastanek anfänglicher Passiv-Rückstand skupaj Zusammen Der Gesammtauso den Vor več mehr ab e beträgt gegen anschlug manj weniger M- a/k M 1 ^ 1 oak M M 1 oau — — 11 2 20 80 11 2 20 80 67 13 20 13 — — 14 — 14 — 80 — — — — — — s 14 14 238 Priloga 6. S S Eazkas DTadpeisuiifl skupnega aktivnega in pasivnega premoženja invalidne ustanove ljubljanskih gospä št. 1 konec decembra 1870. des gestimmten Activ- und Passiv-Vermögens des Laibacher Franenverei» Jnvaliden-Stiftungsfondes Nr. 1 mit Ende Dezember 1870. Denarni znesek v avstr, veljavi s Razložba Geldbetrag in österr. Währung Opomba if > Ö±- -S “ ix» N- Detail posamezno einzeln skupno zusammen Anmerkung cm 1 cm 1 I. Aktivno premoženje. 1 Activ-Bermögen. 1 Konečni gotovi blagajnični ostanek Schließlich er barer Kassarest 19 65 2 Konečni pravi aktivni zaostanki Schließliche reek Activ-Rückstände 33 33 52 98 3 Aktivne glavnice: Än Activ - Capitalien 5°/o unificirana obligacija enotnega državnega dolgä št. 40564 za . Die 5% unificirte einheitliche Staatsschuld - Obligation Nr. 49564 pr. — — 1600 — 4 Skupno aktivno premoženje 1652 98 Gesammt Activ-Bermögen H. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. 5 Konečni pravi pasivni zastanki ....... Schließliche reelle Passiv-Rückstände pr. — — 50 13 6 V primeri pasivnega premoženja k aktivnim pod št. 4 kaže se čisto aktivno premoženje z Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub Nr. 4 ergibt sich ein reines Activ-Bermögen pr. 1602 85 240 Priloga 6. SS Skupni znesek Gesammtersolg c g r, 'A ■§ *§ Priloge Beilage Naslovi Rubriken djanski znesek konečni zastanek skupaj številka Nummer wirklicher Erfolg •h W ä=L Razložba Detail Denarni znesek v avst. velj. Geldbetrag in öfter. Währung posamezno einzeln a/s skupno zusammen jsr oc/k Opomba Anmerkung I. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen. Konečni ostanek v gotovih denarjih..................... Schließlicher barer Kassarest Konečni pravi aktivni zastanki z....................... Schließlich e reele Activrückstände V aktivnih kapitalih In Activ-Kapitalien a) 5% posojilne obligacije............................. 5% Lotto-Anlehens-Obligationen in c. W. h) 5°/0 unificirane oblig. enotnega državnega dolga 5°/o unifizirte einheitliche Staatsschuld - Obligationen zusammen Pr. ö. W. c) 5°/o državne obligacije z........................... 50/g Staatsschuld-Obligationen pr. ö. W. Skupno aktivno premoženje ............................. Gesammt Activ-Vermogen II. Pasivno premoženje. Passiv - Vermögen. Konečni pravi aktivni zaostanki z...................... Schließliche reele Activ-Rückstände V primeri pasivnega premoženja z aktivnem pod štev. 4 se kaže čisto aktivno premoženje z . . Durch Vergleichung der Passiva mit den Activen sub Post-Nr. 4 ergibt sich ein reines Activ-Vermögen pr. 1497 821 52 57 2500 43400 200 2319 46100 48419 512 47906 63% 45% 256 Priloga 6. UU 3 M -Z- Priloge Beilage Naslovi Rubriken Skupni znesek Gesammterfolg djanski znesek wirklicher Erfolg konečni zastanek schließlicher Rückstand skupaj zusammen številka Nummer M a/k M a/s M a/k Oskrbljene! v zavodu za slepe v Linc-u - 1 11 Merhar Franjo 130 — — — 130 — 2 Kump Jurij 130 — — — 130 — 3 Roth Hedvika 130 — 52 50 182 50 4 Pirman Jože 130 — 52 50 182 50 5 Vouk Tone 130 — 52 50 182 50 6 Petkovšeg Jakob 130 — 52 50 182 50 7 Gričar Jurij 130 — 52 50 182 50 8 Furlan Marija • 130 — 52 50 182 50 9 Žagar Marija — — 52 50 52 50 Skupaj . . 1040 J 367 50 1407 50 Priloga 6. 257 uu Proračun Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Prä-liminar-Positionen -# a/s začetni zastanek anfänglicher Rückstand M, skupaj zus a m m e n & skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag več mehr M manj weniger JZ a/s Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen 77 77 77 77 77 77 77 77 SO SO 50 50 50 SO 50 SO 77 77 77 77 77 77 77 77 50 50 SO 50 50 SO 50 50 52 52 105 105 105 105 105 105 52 50 K rubriki 1 in 2. Oskrbljeucem se je s koncem II. Sem. 1870. 50 leta ustanovna vžitnina odtegnila. K rubriki 9. Oskrbljenec je zado-bil še le s koncem II polletja 1870 ustanovni vžit.ek. Vsled zadnje volje ustanovnika se imajo poprečni čisti dohodki ustanovnega p emožen ja med uboge, slepe, posebno pa še med siro-tince bf ez razločka spola podelit. Isti znajdejo se sada) v zavodu za slepe v Linc-n, ker samosvoj-nega zavoda enacega Kranjska če nima. ad 01 Ilir. 1 und 2. Die Etistlinge kamen mit Schluß des II. Semesters 1870 ans dem 620 — 620 — 787 50 Genüße der Gebühre». ad Ruhr. 9. Der Lüstling gelangte erst mit Schluß des II, Semesters 1870 in den Genuß der Stiftung. Nach dem Willen des Stifter« haben nach den Reinerträgniffen de« Stif-Miigsvermögetis, arme, hilflose, insbesondere verwaiste Blinde ohne Un-terschied deS Geschlechtes in den Genuß der Stis-tung gesetzt zu werden. Die Sttftlinge besindcn sich dermalen im Linzer Blindcninstitutc, weil ein selbstständiges Blinden-institut in Krain noch nicht errichtet wurde. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 5. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. 258 Priloga 6. vv. za Illirske ustanove za slepe v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. Skupni dohodek Gestimmt - Einnahme Ru- ibrike Ru- brik- Pri- loge Bei- lage- Naslovi dohodkov Ein n a h m s - Rnbrik e n cljiinski znesek wirklicher Erfolg koncili aktivni za-stanek schließlicher Activ-Nück- ftanb Skupaj Zusammen številka 1 Nummer gi. kr. gi. kr. gi. kr. 1 I. Pravi dohodki. Reelle Einnahmen. Aktivne obresti 333 75 134 78'A 468 537- 2 Activ-Jntcrcssen Različni dohodki 2 94 2 94 3 Verschiedene Einnahmen Skupni znesek ad I 336 69 134 787, 471 47 7, 4 Summe ad L II. Drugi dohodki Sonstige Einnahmen. Prejeta predplačila Erhaltene Vorschüsse Skupni znesek dohodkov ad I. in II 5 336 69 134 787. 471 47 7, 6 7 8 9 Summe aller Einnahmen ad I. iiiib II. Začetni ostanek v gotovih denarjih Ansanglicher barer Kassarcst Skupni dohodki Gesammt-Einnahme Konečni ostanek v gotovih denarjih Schlieplichcr barer Kassarcst Skupni znesek vseh aktivnih zastankov Gesammt-Snmme aller Activ-Rückstände 194 531 557, 247, ' 330 465 ■ - 1 27 57, Priloga 6. 259 vv. Rechmmgs-AbschliH dcs Illirischen Blindenstiftungs-Fondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte PrLliminar- Positionen gl. j kr. začetni aktivni za-stanek anfänglicher Acliv-Riick- stand gl- kr. Skupaj Zusammen gl- kr. Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu Die Gesammt-Einnahme beträgt gegen den Voranschlag Dokazovanje diferenci] več manj Begründung der Differenzen höher geringer gl- kr- gl- 1 kr. 136 3'A 136 3'A 332 2 50 94 K rubriki 1, 2, 10, 11 in 12. 136 3'A 136 3'A 335 44 — I 136 1 3 V, 136 3'A Več, ker proračun za leto 1870 od finančnega odseka c. kr. deželne vlade ni bil sestavljen, tedaj se ni moglo nič ustaviti. Ad Rnbr.-Nr. 1, 2, 10, 11 und 12. Mehr, nachdem das Präliminare pro 1870 vom Rechnnngsdepartcment her k. k. Landesregierung nicht verfaßt wurde, mithin keine Positionen eingestellt werden könnten. 260 Priloga 6. Skupni stroški Gcsamint- Ausgabe Ku- Pri-brike loge Ru- : Bei-brik- lüge« Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken djanski znesek Wirklicher Erfolg končni pasivni nastanek schließlicher Passiv-Rück- stand Skupaj Zusammen številka Nummer gl- kr. gi. kr. gl. kr. 10 I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. Ustanove 105 17 50 122 50 11 Stiftungen Davki in davščine 54 27 21 70 75 97 12 Stenern und Gaben Različni stroški 41 70 V, 41 70'/, 13 Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad I Summe ad I. 200 97 V, 39 20 240 . 17'/, 14 II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Povernjene predplače 15 16 17 18 19 - Rückerseßte Barsch äffe Skupni znesek ad I. in II Summe ad I. und II. Konečni ostanek v gotovih denarjih L-chließlicher barer Kassarest Skupni stroški Gesammt-Ausgabeu V primeri z zneskom aktivnih zastankov Im Vergleiche mit den Activen pr. Se kažejo čisti aktivni zastanki od Ergiebt sich ein reines Activum pr. 200 330 531 97 '/, 27 24 V, 39 465 425 20 5'4 85'/, 240 17'/, Priloga 6. 261 Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Priiliminar- Positionen kr. začetni pasivni za-stanek anfänglicher Passiv-Rück- stand gl. I kr. Skupaj Zusammen gl- Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gefammt-Ausgabe beträgt gegen den Voranschlag več höher gl- I Kr. manj geringer g1- Dokazovanje diferenci)' Begründung der Differenzen 17 21 39 50 97 17 21 50 97 105 54 41 K rubriki 12. V znesku za leto 1870 je zapopadeno: V poravnanje kapitala od 280 gl. na 300 gl. kursuod71°/„ zaračunjeno doplač. od 20 gl. in k 70‘4 200 70 y2 I 39 47 Povrnitev obresti imenovanega doplačila od 20 gl. za čas od 1. januarja do 20. februarja 1870 z......................... V poravnanje kapitala od 5497 gl. 50 kr. na 5500 gl. in k kursu od 62% zaračunjeno doplačilo od 2 gl. 50 kr. z........................ Povrnitev obresti imenovanega doplačila od 2 gl. 50 kr. za čas od 1. avgusta 1869 do 1. maja 1870 v znesku z................ Potem povernjene obresti od unificirane obligacije in sicer št. 912 z.................... št. 8514 z................... Za čas od 1. avgusta do 1. no vembra 1. 1869, potem od oblig št. 35430 z . ............ za čas od 1. avgusta do 1. okto bra 1869. 1. in lloldheimovem zakladu, plačane polletne obresti od zneska 199 gl. 50 kr. 5°4 unificirane obligacije št. 2384 od 5500 gl. za čas od 1. avgusta 1879 do 1 februarja 1870. 1. z...................... 14 gl. 20 kr. — gl. 10 kr. 1 gl. 55 kr. — gl. 8 kr. — gl. 79 kr. 15 gl. 75 kr. 5 gl. 5 kr. 4 gl. 18 kr. Skupaj . 41 gl. 70‘4 kr. Ad Rubrik 12. J» beut Erfolge pro 1870 sind einbegriffen: 1. die zur Rundirnng des Capitales pr. 280 fl. auf 300 fl. gezahlte und zum Course von 71% verrechnete Capitalsaufzahlung pr....................... . 20 ft._________ mit........................................................... die Zinfenvergiitnng von der nominellen CapitalSanfzahlnng pr. 20 fl. für di? Zcik'v. 1. Jän. bis 20. Feb. 1870 ............. 2. die zur Rundirnng des Cap. pr. 5497 fl. 50 kr. auf 5500 gezahlte, it. z. Courfevon 02% vcrrech. Cap.aufzahl. pr. 2 fl. 50 kr. mit . . die Zinsenvergütung von der nominellen Capitalsaufzahlung pr. 2 fl. 50 kr. für die Zt. v. 1. Aug. 1869 bis 1. Mai 1870 mit . . 3. ferner die rückerfetzten Zinsen von müficirten Oblig., u. zwar. Nr.. 912 mit.................................................. Nr. 8514 mit.................................................. für die Zeit vom 1. Aug. bis 1. Nov. 1869, dann von der Obligation Nr. 35430 mit...................................... für die Zeit vom 1. Aug. bis 1. Octb. 1869, und 4. die dem Holdheim'schen Fonde gezahlten halbjährigen Jntcress. von dem auf denselben entfallenden Theilbetrage pr. 199 fl. 50 kr. der 5% UnificationS-Oblig. Nr. 23843 Pr. 5500 fl. für die Zeit vom 1. Aug. 1868 bis 1 Feb. 1870 mit......................... ■ __________________ Zusammen .... 41 ft. 70% kr. 14 fl. 20 kr. - fl. 10 kr. 1 fl. 55 kr - fl. 8 kr. - fl. 79 kr. 15 fl. 75 kr. 5 .fl. 5 kr. 4 ft. 18% kr. 262 Priloga 6. Razkaz Ifldjttifi sling skupnega aktivnega in pasivnega premoženja Illirske ustanove za slepe konec decembra 1870. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des Jllirischen Blindenstistungsfondes mit Ende Dez. 1870. R a z I o ž b a Detail Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung posamezno einzeln Kl- kr. skupni zusammen gl. kr. Opomba Anmerkung 5 6 ' I. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen Konečni ostanek v gotovih denarjih . . . Schließlicher barer Kassa rest 1 Konečni pravi aktivni zastanki z ... . Schließliche reelle Activ-Rnckstände V aktivnih kapitalih In Activ-Capitalicn 5% posojilne obligacije.................... 5% Lotto-Anlehens-Obligationen O % unificirane obligacije enotnega državnega dolga.............................. 5% unifizirte einheitliche Staatsschuld ° Obligationen, zusammen pr. Skupno aktivno premoženje..................... Gesammt-Activ-Bermögen II. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pravi pasivni zastanki z ... Schließliche reelle Passiv-Rückstände V primeri pasivnega premoženja aktivnim pod št. 4 se kaže aktivno premoženje z Im Vergleiche der Passiva mit den Activen sub Post - Nr. 4 ergibt sich cin reines Activ-Vermögen pr. 330 134 27 78% 465 400 6250 - 6650 7115 6075 5% 5% ' - " .. ; ..- .VW»,.»"•'•«w«"-^'7-^ • J-:. «v»,, ?.» v ;•-.!. %y.-4>y,-.v* V «A-BVt-.tfg v...-. .,.v 264 Priloga 6. Naslovi končni zastanek djanski znesek Skupaj Rubriken Oskrbljene c. S t iftl in g Wallner Macedoni iz Kolbnic-a na Koroškem . . Wallner Mazcdonnis von Kolbuiz in Kärnten Priloga 6. 265 Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar« Positionen gl-______kr. začetni za-stanek anfänglicher Rückstand gl. j kr. Skupaj Zusammen gk kr. Skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammtcrfolg beträgt ___gegen den Voranschlag več mehr kr. manj weniger kr. Dokazovanje diferenci} Begründung der Differenzen 105 K rubriki 1. Ker o zadnej volji ustanovni k a ni ni-kakega spisa, sklenilo se jevsledgubernialne naredbe od dne 4. januarja 1834, št. 17717, da imajo pravico do te ustanove ubogi slepi otroci, kteri so pripravni za učenje, in kteri razun slepote nimajo nikake druge poman-kljivosti. V istem letu sklenilo se je tudi, da ima do te ustanove tudi pravico Koroško. Pravico oddaje ali podeljitve te ustanove pa imaste premenjevaje zdaj Koroška, zdaj Kranjska. Ker je imela pravico podeljenja v letu J 869 Celovška c. kr. deželna vlada, podelila se je tedaj ta ustanova Macedoniu Wallner-ju iz Kolbnice na Koroškem. Ustanova se uživa 6. let. Oskerbljenec je v zavodu za slepe v Linc-u. Ad Rnb.-Nr. 1. Da über den Willen des Stiflcrs kein Do-f um cut besteht, so wurde mit Gnb.-Verordg. ddo. 4.3tinncv 1834, 3-17717, bestimmt, daß zürn Genüße der Stiftung arme blinde Kinder berufen seien, welche außer der Blindheit kein anderes Gebrechen haben und lehrfähig sind. In demselben Jahre wurde beschlossen, daß an dem Stiftuugsge-misse auch Kärnten Theil zn nehmen habe. Die Besetzung der Stiftplätze wird abwechselnd zwischen Kärnten und Krain vorgenommen. Nachdem die derinalige Besetzung und zwar im Jahre 1869 von der Klagenfurter f. k. Landes-regirnng ausgemittelt wurde, wurde der Stiftplatz dem Mnzedouius Wallner ans Koblenz in Kärnten verliehen. Der Stiftungsgenuß dauert 6 Jahre. Der Stiftling befindet sich im Linzer Bliuden-Justitnte. 266 Priloga 6. laiiisM sMep za zaklad kranjskih dijaških ustanov v vojvodstvu Kranjskem za leto 1870. 1 Ru- Pri- brike loge Rn- Bei- brit- läge- številka Nummer Naslovi dohodkov Ein n a h m s - Rubrik e it Skupni dohodek ©cfammt- Einnahme djansld znesek wirtlicher Erfolg gl- kr. koncili aktivni za-stanek schließlicher Activ-Riick- stand gl- : kr. Skupaj Zusammen gk kr. 1 2 3 4! 5 6 1 8 9! 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19! 20: 21' I. Pravi dohodki. Reelle E i n n a h m e it. Kupnine.................................... Kanfschillinge Aktivne obresti ........................... ActivJntcressen Prihodki posestev in porablivih pravic Ertrag her Dteolitätcu »ud mitibomi Rechte Volila in darila........................... Vermächtnisse »ud Gescheute Gotovina za kuplene in privatne pisma Bares Geld für augekaufte Privatbriefe Doneski.................................... Beiträge Povračila računskih in drugih stroškov Rechnung?- und andere Ersätze Različni dohodki........................... Verschiedene Einnahmen Davki od ustanov štipendij .... Steuern von Stipendien II. Drugi dohodki. Sonstige Einnahme it. Poverneni aktivni kapitali . ............... Zurückerhaltene Activ-Kapitalien Sprejeti pasivni kapitali ..................... Aufgenommene Passiv-Kapitalien Prejeta predplačila............................ Erhaltene Vorschüsse Povernjena predplačila......................... Zurückerhaltene Borsch n ss e Deposit! in p tuji denarji..................... Depositen und fremde Gelder Skupaj ad II................................. Summe ad II. Skupaj ad I. in II............................. Summe aller Einnahmen ad I. und II. Začetni blagajnični ostanek.................... Anfänglicher barer Kassarest Vseskupni dohodki .......................... Gesammt-Einnahmen Konečni blagajnični ostanek.................... Schließlicher barer Kassarest Skupni znesek aktivnih zastankov . . . Summe alter Activ-Rückstände Skupaj ad I. Summe ad I. 18767 104 303 95 V, 6912 19165 lS2 y2 6912 25670 61 '4 104 303 66 26078 28'/, 156 1126 183 5513 13 34 75 1466 96 5572 20632! 58'/, 337 j 26 12484 20969 5670 6'/, 1126 34 242 81'/, 19'/, 7039 85'/, 1843 78 14328} 63'/, Priloga 6. 267 zz. RDimngs-AbschlH des krainischen Studenten-Stiftimgssondes im Herzogthume Kram für das Jahr 1870. Proračun — Voranschlag Skupni dohodek znaša v primeri k proračunu odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen začetni aktivni za-stanek anfänglicher Activ-Rnck- stand Die Gesammteinnahme beträgt gegen den Voranschlag Skupaj Zusammen več höher manj geringer gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl. 1 kr. gl- 1 kr. gl. kr. Dokazovanje diferenci] Begründung der Differenzen 15862 15927 16927 720 720 16582 16647 44 807 6'4 6'4 6 Vi 50'4 16734 o V; 50'4 9088 104 238 K rubr. 2. 17 '4 V djanskem znesku je dohodnina všteta, kar pa v dobreni proračunski postavki ni privzeto, potem tudi zato, ker so se obresti od volilnih kapitalov temu zakladu pridjali. Ad Rubr. 2. Mehr, wegen Beeinnahmung der Brnttv-Ju° teressen, während nur die Netto-Jnteressen ö. i. nach Abzug der Steuer prälimiuirt wurden, dann lvcil auch Jutcresscu von den durch die Verwacht-uisse zugewachsenen Kapitalien dein Fonde zuge flössen sind. K rubr. 7. 943O J 84'4 Djanski znesek obseže povračevanje nepristojno izplačevanih štipendij, kar se v proračunu ni moglo previditi. Ad Rubr. 7. Der Erfolg betrifft den Rückersaß der ungebührlich behobenen Stipendien, worauf im Präliminare nicht vorgesehen werden konnte. K rubr. 8. Pomnoženje je v tem za iskati, ker se je nadavek za prodano srebro vštel, kar se pa pri proračunu ni moglo prav natančno povedati. Ad Rubr. 8- Die Verniehrnug hat das Agio für das veräußerte Silber zum Gegenstände, welches bei der Präliminirung nicht genau bestimmt werden konnte. 268 Priloga 6. Ru- Priimke loge Ru- ! Sei» tri!» luge» številka Nummer Naslovi stroškov Ausgabs-Rubriken Skupni stroški Gestimmt - Ausgabe djanski znesek wirklicher Erfolg končni pasivni za-stanek sckließlicher Passiv-Rück- stand Skupaj Zusammen gl- i kr. gi- kr. 1 gl- kr. 14097 6 2168 54 16265 60 180 -- — — 180 - 2919 _ 37 1145 13 4064 50 317 54‘4 1 — 318 54 vj 17513 79 '/, 3314 87 20828 64 yj 67 17 67 17 118 — - 118 — 1126 34 - — 1126 34 300 58 '/, 59 6 7, 359 65 1612 9 7, 59 6'/, 1671 16 19126 7 3373 Ti'/, 22499 ; 80% 1843 78 20969 85 14328 63 1 10954 90 i I 22' 23 24; 25; 26 27 28 29 30 31 32 33 34| 35 36 37 38; 39: 40! I. Pravi stroški. Reelle Ausgaben. Ustanove.............................................. Stiftungen Doneski............................................... Beiträge Remunerncije.......................................... DIeumucratiouen Davki in davščine .................................... Steuern mit) ©oben Uradne in pisarne potrebščine.................. Amts- und Kanzlei-Erfordernisse Povračila............................................. Vergütungen Različni stroški...................................... Verschiedene Ausgaben Skupaj ad I, Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Gotovina za kupierte derž. pisma . . . Bares Geld fiiv angetanste Slaatspapiere Gotovina za kuplena priv. dolžna pisma . Bares Geld für angetanste Privat-Schuldbriefe Povornjena predplačila..................... Sunicfcijctstc Bo r f ch ü ff e Predplačila proti povernjenji . . . . Vorschüsse gegen Ersatz Odrajtani deposit! in ptuji denarji . . . Znrückbezahlte Depositen und fremde Gelder Skupaj ad II............................... Summe ad II. Skupaj ad I. in II......................... Summe ad I. mid II. Konecni blagajnični ostanek................ Schließlicher Kaffarest Vseskupni stroški........................... ©efammt-Aiisgabe V primeri z aktivi z....................... Im Vergleiche mit den Aetiven pr. 'se razvidi čisto aktivnega premoženja ergiebt sich ein reines Aetivnm pr. Priloga 6. zz. Proračun - - Voranschlag Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammtansgabe beträgt gegen den Voranschlag proračunski postavki pasivni nastanek Skupaj Dokazovanje diferenci] qeneBmiqte Präliminar- Positionen anfänglicher Passiv-Rückstand Zusammen več mehr manj geringer Begründung der Differenzen gl- kr. gl- kr. gl. kr. L'l. kr. gi. kr. K rubr. 22. 14880 -- 1088 43 15968 43 297 17 - — Več, ker sta se dva neproračunjena obroka nove ustanove Matija Debelak-a izplačala. — — — — — Ad Riibr.-Nr. 22. - 11 n 11 2 V» 180 4053 47 '/, — — Mehr weil zwei nicht prüliminirle Raten der neu errichteten Math. Debelakjchcn Stiftung be-zahlt wurden. K rubr. 24. 50 — — — 50 268 54'/, _ Več, ker se ni pri proračunu mislilo na remuneracijo blagajničnega in uradnika računarstva. Ad Rnbr. 24. 14930 - 1099 45'/, 16029 4# V, 4799 19 - — Mehr, weil für die Rcinnnerirnng eines Kassa-und Rechnnngsbeaniten im Präliminare nicht vor-gedacht wurde. — . - - - — — — - — — K rubr. 28. — — — : : Pomnoženje od tega, ker so stroški v tej rubriki spremenljivi. — _ _ Ad Rnbr. 28. * V— Die Vermehrung rührt her non der Wandelbarleit der auf diese Rubrik gehörigen Ausgaben. — _ 14930 1099 45 '/, 16029 45'/, j ■ . ''. r . 0- ' • ' V u. - / ' I 1 270 Prilog.; 6. zz. Razkaz — Nlichuieilliilg skupnega aktiv, in pasiv. premoženja za zaklad kranjskih dijaških ustanov konec decembra 1870. des gesummten Activ- mW Passiv-Vermögens des krain. Studentcn-Stiftungs-Foiwes mit Ende Dez. 1870. R a z I o ž b a Detail Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Währung posamezno einzeln skupno zusammen gi- kr. gi. 1er. 1843 78 12484 85'/- 14328 63'/- 316100 4224 26 Vb 42115 50 2819 36 4200 — 9765 — 35351 9'/- 21 — 14 60 414610 82 — — 428939 45% 3373 73% 425565 72 Opomba A n m e r k n n g 8 4 5 6 7 8 9 10 11 12 A. Aktivno premoženje. Activ-Veruiögen I. Gotovina. J m baren Gelde. Konečni blagaj nični ostanek . . . . Schließlicher itofjnreft Konečni aktivni za stan ek.................... Schließlicher Aetiv-Rnckstand II. Aktivni kapitali. J» A etjv-Capitalien. Deržavne obligacije po 5°/„ . . . . Stants-Obligativnen zu 5% Stanovne obligacije po 2'/2°/o................ Ständische Oblig. zn 2% % Obligacije kranj. zemliš odveze po 5% - Krati,. Gründen!!.-Oblig. z» 5% Bukvice kranj. hranilnice po 4°/0 . . . Sparkassabücheln zn 4% Neobrestni privatni kapitali.................. Unverzinsliche Privatkapitalien Privatni kapitali po 4%....................... Privatkapitalien zn 4% Privatni kapitali po 5%....................... Privatkapitalien zn 5% Waldstein-ova srečka brez obresti . . Waldstein-Loos oljne Perzent 1 Komovih rentnih listov brez obresti . 1 Conio-Rentenschein oljne Perzent Skupno aktivno premoženje..................... Gesainint-Aetiv-Berinögen B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. Konečni pasivni zastanek ..................... Schließlicher Passiv-Rückstand V primeri k št. 2 se razvidi konečno čistega aktivnega premoženja..................... Im Vergleiche mit Post-Nr. 12 zeigt sich das schließliche reine Aetiv-Verniögen K štev. 14. Konečno premoženje z ..... 425565 gl. 72 kr. se je proti začetnem od . . 405657 gl. 55'/, kr. za............ 19908 gl. 16'/, kr. pomnožilo. Ponmoženje obseže: a. Volila Duller-ja z Debelak-a z Oblaka-a z Jelovšeka z hranil nični narasti! kapital od o-bresti z . kurent, presežki z . . 5670 gl. -6000 gl. -4000 gl. — 1120 gl. — kr. kr. kr. kr. kr. 246 gl. 61 2871 gl. 55 V, kr. Skupaj 19908 gl. 16'/, kr. Ad Post 14. Ser schließliche Vermögensstand pr............... 425565 ff. 72 kr. hat sich'gegen den anfänglichen pr. . 405657 fl. 55'/, kr. vermehrt um . Diese Vermehrung umfaßt: a. die Vermacht- 19908 fl. 16'/, kr. nisse des Duller mit . 5670 fl. - kr. d. Debelak . 6000 fl. — kr. d. Oblak . . 4000 fl. - kr. d.Jelouschek . DieSparkassa-Capitalisirnng der Interessen 1120 fl. — kr. Pr Die Cnrent- 246 fl. 61 kr. Ueberschüsse pr 2871 ft. 55'/, kr. Summe 19908 fl. 617, kr. 274 Priloga 6. ž. Ru- : Pri-jbrikei loge Ru- S Bei-brik- j lage- atevilka Shimmer 11 12 13 14 15 16 17 18 19 ■20 I; 21 22 Skupni stroški Gesummt ■ Ausgabe Naslovi stroškov Ausgab s-Rubrik e n I. Pravi stroški. Reelle Ausgabe u. Službene plače............................................... Besoldungen Nagrade.................................•.................... Remnnerationen Muzealne naprave in vzdrževanje mlizealij.................... Mnscal-Anschaffnngen und Conseroation der Mnsealien Uradne in pisarne potrebščine............................... Anito- imb Kanzleicrfordernisse Različni stroški ........................................... Verschiedene Ausgaben Skupni znesek ad I. Summe ad I. II. Drugi stroški. Sonstige Ausgaben. Däne pred plače ...........................-................ Gegebene Borsch n ss e Skupni znesek stroškov...................................... Summe der Ausgaben Koncčni zaostanek v gotovih denarjih ....................... Schließlicher barer Kassarcst Skupni stroški.............................................. Gesaninit-Ansgaben V primeru z zneskom aktivnih zastankov...................... ?m Vergleiche mit den Activ-Rnckstünden Se kažejo čisti aktivni zastanki z.......................... Ergiebt sich ein reiner Activ-Rnckstand djanski znesek končni pasivni za-stanek Skupaj wirklicher Erfolg schließlicher Passiv-Rück- stand Zusammen gl- kr. gl- kr. er*. kr. j 63 - 63 75 — - 75 124 07 — — 124 07 81 55 - - 81 j 55 33 99 V, - — 33 99'Al 377 61'/, — - 377 61 7, 31 50 - 31 50 409 11'/, 40!) n 7, 1081 26 1490 37V, — — 1112 76 - 1112 76 Priloga 6. ž. Proračun — Voranschlag odobreni proračunski postavki genehmigte Präliminar- Positionen d. začetni pasivni za-stanek anfänglicher Passiv-Rück- stand "glTT'kr Skupaj Zusammen gl. ! kr. Skupni strošek znaša v primeri k proračunu Die Gesammt-Ansgabe beträgt gegen den Voranschlag več höher IT manj geringer d. Dokazovanje diferencij Begründung der Differenzen 58 86 42 250 80 40 250 58 86 42 75 66 80 40 Ad Ruhr. 16. 05 40 % Več, zarad dovoljene remuneracije pod rubr. 12 in vsled nenadnih naprav muze-alnih reči. Ad Rubr. 16. 250 10'A 5 10 % 10'A 255 10 'A 127 61 'A Mehr, in Folge der bewilligten Remuneration sub Rubr.-Nr. 12 und in Folge der unvorhergesehenen Anschaffungen van Museal-Gegenständen. >st-Nr. 276 Priloga 6. Razkaz Nllchwtilmlg skupnega aktiv, in pasiv. premoženja kranjskega muzealnega zaklada konec decembra 1870. des gesummten Activ- und Passiv-Vermögens des krain. Musealfonbes mit Ende Dezember 1870. !K I R a z! o ž b a Detail Denarni znesek v avstrij. veljavi Geldbetrag in österreichischer Wahrung posamezno einzeln skupno zusammen gi. kr. gl- kr. 1081 26 31 50 — — 31 50 11550 1200 — 525 — 7400 — 2940 - 1780 63 25395 63 — — — — — 26508 39 — — — 26508 39 Opomba A n m erfung 12 13 14 15 16 A. Aktivno premoženje. Activ-Vermögen I. V gotovem denarji. Im baren Gelde. Konečni zaostanek v gotovih denarjih .... Schliehlicher Kassarest II. V zaostankih. In Rückständen. Konečni aktivni zaostanki v got. denarjih . . Schließliche reelle Activ-Rückstände Konečni drugi zaostanki v gotovih denarjih . . . . Schließliche sonstige Activ-Rückstände III. Aktivni kapitali Activ-Capitalien. Javne obligacije. Oeffentliche Capitalien. Zemljišno-odvezue obligacije......................... G.-E.-Obligationen Loterijske posojilne obligacije 1. 1860 ............. I860ger Aulehens-Lvvse Loterijske posojilne obligacije 1. 1854 . . . I854ger Anlehens-Loose Unificirane obligacije............................... Unificirte Obligationen Privatni kapitali.................................... Privat-Capitalien Hranilnični kapitali................................. Sparkasse-Capitalien Vrednost inventarijalnih reči........................ Werth der Jnventarial-Gegenstände Skupno aktivno premoženje............................ Gasammt-Activ-VermLgen B. Pasivno premoženje. Passiv-Vermögen. I. Zaostanki. In Rückständen. Konečni pravi pasivni zaostanki...................... Schließliche reelle Passiv-Rückstände Konečni drugi pasivni zaostanki...................... Schließliche sonstige Passiv-Rückstände Skupno pasivno premoženje............................ Gesammt Passiv-Vermögen V primeri s skupnem aktivnem premoženjem kaže se čisto konečno aktivno premoženje z.................. Im Vergleiche mit dem Gesainmt-Activ-Vermögen zeigt sich das reine schließliche Activ-Vermögen pr. V preteklem letu t. je s koncem 1869, nanašalo se je 1 kapitalno stanje na 25928 gl. 50 kr. in je bilo tedaj po št. večje kakor letošnje, kar od tod pride da so bile nektere javne obligacije v 5°/n plačevanje obresti premenjene, po kterem plačevanji so se potem tudi kapitali vpeljali. K št. 10. Ker se še ni inventar spisal se tedaj za to leto ni moglo nič ustaviti. Im innigen Jahre war der Capitalien-Stand mit Ende 1869 25928 fl. 50 kr., also nummerisch mehr nie Heuer, welch' größere Zahl daher kömmt, weil einige öffentliche Obligationen in die 5% Verzinsung umgewandelt worden sind n. sofort die Capitalien nach dieser allgemeinen Verzinsung eingerichtet wurden. Ad Post-Nr. 10. Nachdem noch kein Inventar aufgenommen wurde, so mußte in diesen Jahre der Ansah unterbleibe». . ; ■ Ru- Priti rike loge Ru- Bei-brik- : lage- I' j------------ ; številka j Nummer j XIV. 1 2 I 3 4 5 Priloga 6. ž. Naslovi Rubriken Uradne in pisarne potrebščine. Amts- und Kanzlei-Erfordernisse. Uradne potrebščine........................... Kanzleirequisitcn resp. Erfordernisse Pisarne potrebščine............................... Schreibmaterialien Svečava .......................................... Beleuchtung Kurjava........................................... Beheizung Bukvovezne dela................................... Buchbinder-Arbeiten Skupni znesek Zusammen Skupni znesek Gcsanmiterfolg djanski končni znesek zastanek Skupaj wirklicher Erfolg schließlicher Rückstand Zusammen gl- kr. gl- kr. gl- kr. 24 35 24 35 7 — — — 7 - 7 — — — 7 — 39 — — — 39 - 4 20 — — 4 20 81 55 — — 81 55 Priloga 6. ž7 Proračun - - Voranschlag Skupni znesek znaša v primeri k proračunu Der Gesammterfolg beträgt gegen den Voranschlag odobreni proračunski postavki začetni za-stanek Skupaj Dokazovanje diferenci] flciiet^niigte Präliminar» Positionen anfänglicher Rückstand Zusammen več mehr manj weniger Begründung der Differenzen I ' ' gl. kr. gl. kr. gl- kr. gl. kr. gi. kr. 10 35 10 35 14 ! 7 — - — 7 - -- — — — 42 25 — — 42 25 — 3 25 20 — — - 20 — — — 15 80 86 60 — — 86 60 - - 5 05 ! 1 ' . j ' - - • - • - - - ' - -------------- -n ............. ..............................................................................■•*— - __ _-'••• “ >" : ...■ . ... ■ , i.Ä$" > : ■' /' -< : Predlog deželnega odbora o reorganizaciji deželnih dobrodelnih naprav. Slavni deželni zbor! Deželni odbor je dobil v XVII. seji deželnega zbora leta 1869 nalog, naj deželnemu zboru v prihodnji sesiji predloži načrt prestrojenja ljubljanske deželne bolnišnice. Da zarad kratkega trajanja sesije leta. 1870. ni bilo mogoče spolniti ta nalog, je slavnemu deželnemu zboru predobro znano. Načela, da je prestrojenje potrebno, ktera je navedel ustavni odsek in ktera je s svojim sklepom pripoznal tudi sl. deželni zbor, bila so sledeča: Potrebno je, da se v bolnišničinem ravnateljstvu loči upravni oddelek (Verwaltung) od zdravstvenega, —^da se po prestanku najdenšnice napravi poseben oddelek za ženske bolezni (ginae-kologični oddelek), — da norišnica v sedanjem stanu nikakor ne zadostuje zahtevam znanosti in da se nova naprava izroči posebnemu zdravniku, — da se kirurgični oddelek loči od oddelka za sifilitične in za kronične kožne bolezni, — da se mesto samostalnega ravnatelja odstrani in se ravnateljstvo z mestom primarija združi, — konečno, da se plača zdravnikov, upravniških uradnikov in služnikov vredi. Da je prestrojenje deželne bolnišnice potrebno, nam kaže že od slavnega deželnega zbora sprejeti predlog, ki ‘ga je storil finančni odbor v XIX. seji leta 1868. in ker se je glasil na to, da se vredenje plače zdravnikov odloži do onega trenutka, ko se napravi nova norišnica in sistemizira vse zdravniško osobje. Tudi je znano, da so skoro vse dežele avstrijske v zadnjih letih začele m večidel tudi že končale organizacijo bolnišničnih deželnih zavodov. Ako se vrh tega dalje pomisli, da sedanja organizacija z dotičnimi inštruk-cijami sega skoro v poprešnje stoletje in se je le nekoliko po potrebi časa prenaredila, ko je prevzel deželni zastop te zavode od c. k. deželne vlade, in ker je tudi to znano, da je delokrog vseh v deželni bolnici nastavljenih zdravnikov in uradnikov postal veliko veči in obširniši zato, ker je vsako leto več bolnikov in toraj izvršitev naloženega dela v nekterih oddelkih s sedanjim osobjem brez škode za deželni zaklad ni več mogoča, tedaj je po vsem tem jasno, da je prestrojenje deželne bolnice res postala ena naj-silnejših deželnih zadev. Ko pa se je deželni odbor lotil svojega naloga, spoznal je za potrebno, izvedeti organizacijo bolnišnic v sosednih deželah, v kterih so našim precej enake razmere; skušal je tudi dobiti od deželnih odborov v Trstu, Gradcu, Celovcu, Inspruku, Salcburgu in Brnu natančne popise organizacije dotičnih bolnišnic. Na ta način si je pridobil mnogo gradiva, pripravnega za prestrojenje naše bolnice. Predno pa odbor nasvetuje, kje in kal^o prestrojenje bi bilo potrebno, treba, da se na kratko razodene zgodovina naše bolnišnice. Pregled te zgodovine uči, da se je v preteku časa zgodila marsiktera sprememba v bolnišnici. Posebno zanimivo je zvedeti kaj o ravnateljstvu ali vodstvu (Direktion), kako in kdo ga je opravljal, koliko je bilo zdravnikov in uradnikov, kakošna jim je bila plača, koliko je bilo bolnikov, koliko postelj na raznih razredih in kako se je to sčasoma predrugačilo. Leta 1820. je bil ravnatelj (Direktor) bolnice tadanji protomedikus in c. k. vladni svétnik Dr. Kogel, ki je opravljal to službo brezplačno. Kavno tako je opravljal to službo od leta 1820. do 1831. c. k. okrajni zdravnik Dr. Pober. Od leta 1831. do 1836. ni bilo posebnega ravnatelja; c. k. okrajni urad ljubljanski, pozneje neka c. k. vladna komisija je imela v svojih rokah ravnateljstvo. Še le konec leta 1836. je c. k. deželna vlada nastavila stalnega ravnatelja v osebi prof. Biaczovski-ga in mu dala 300 gold, letne plače. Pod istimi pogoji opravljal je službo od leta 1840—1851. Dr. Rajmund Melcer. Oba ta dva nista opravljala nikakoršnega druzega posla v bolnišnici. Leta 1851. je primarij medicinskega razreda in norišnice Dr. Zhuber postal ob enem tudi ravnatelj in je za vse to, razun svoje stalne c. k. profesorske plače dobival remuneracijo s 300 gold. Po sklepu deželnega zbora leta 1863 se je pa nastavil spet poseben ravnatelj vitez Dr. Stöckl z remuneracijo 315 gold., ki je pa letos popustil to službo. Primarji medicinskega in kirurgičnega razreda, kakor tudi porodišnice so takrat,, ko so še bili c. k. profesorji na kirurgični učilnici, dobivali majhno remuneracijo z 200, 150 in 100 gold.; pravo svojo plačo pa so dobivali od c. k. učnega zaklada. Še le leta 1858., ko ni bilo že zdavno več c. k. kirurgične učilnice v Ljubljani, se je primarjem medicinskega in kirurgičnega razreda povekšala plača na 500 gold.; in leta 1866 jim je deželni zbor privolil poleg stalne plače še remuneracijo z 200 gold. Profesor porodišnice pa še zdaj, kot primarij, le dobiva 105 gold, plače in 100 gold, remuneracije iz deželnega zaklada. Sekundarji so imeli od leta 1820. do leta 1852. le po 100 gold, plače, stanovanje, kurjavo in svečavo, leta 1852. se jim je remuneracija povekšala na 300 gold, respective 315 gold, avstr, veljave. Kolikošno pa je bilo število v bolnišnici ozdravljanih bolnikov? A/. Iz priloženega pregleda A. je razvidno, da je 1830. leta na medicinskem in kirurgi^kem razredu bilo bolnikov.................................. ............................533 v porodnišnici............................. . ... 157 porodov je bilo .............,.........................128 v nornišnici je bilo bolnikov.............................. 26 Leta 1870 pa vidimo na medicinskem in kirurgičnem razredu bolnikov 2074 v porodnišnici žensk . . . ...................\ . . . 388 porodov ....... .......................................... 285 v nornišnici bolnikov . . . ..................... . . . 114 Toraj je zdaj memo leta 1830 na medicinskem in kirurgičnem razredu bolnikov več . . 1541 tedaj blizo 4krat več, v porodnišnici žensk več ... . . . , .... ... . . . I . . 231 porodov več . . . . .... . . . . . ..................... . . . 157 v nornišnici bolnikov več . ... , . . . . . , . . . . ... . . . . . . 88 vseh skupaj tedaj več bolnikov . . ........................ . . . . ..... 2017 Leta 1863 je bilo postelj navadno 201. Zdaj jih je 389, ki so tako-le razdeljene: • na medicinskem razredu . . . .... , ' . . . . 86 na kirurgičnem razredu . . . . . . ... . . . r 87 na sifilitičnem razredu.............. 75 v nornišnici . . . . . . . . . . , . ..... 58 v podružnici na Poljanah ............ 20 v porodnišnici . . . ... . . . ..... . . 63 Iz izkaza, ki ga je deželnemu odboru predložil primarij kirurgičnega razreda Dr. Fux, se vidi, da je bilo v zadnjih 3 letih narejenih 500 večih operacij. Iz tega se razvidijo velike premembe v bolnišnici deželni gledé na število bolnikov, število storjenih operacij na kirurgičnem in porodniškem razredu in po takem zelò pomnožena opravila zdravnikov in upravniških uradnikov. Ta ogled kaže, kako in v čem je treba prestrojenja na korist bolnišnice in deželnega zaklada. Neobhodno potrebna je prenaredba ravnateljstva ali vodstva. Vsi dosedanji ravnatelji bolnišnice morali so opravljati vsa dela Znanstvena in administrativna, podložni so mu bili ne samo zdravniki, temuč tudi uradniki ; vsa odgovornost, tudi v-denarnih stvareh, bila jim je naložena. Da tako kumuliranega dela pri najboljši volji niso mogli opravljati vspešno in to tem manj pri taki pičli plači, pač ni treba obširno dokazovati. Ako bi toraj ostalo pri starem, kar se vodstva tiče, treba bi bilo, da se ravnatelju veliko veča plača odmeri za mnogovrstna dela in mnogoštransko odgovornost. Ker je pa deželnega zastopa dolžnost, deželnemu zakladu prihraniti kolikor mogoče stroškov, in ker je lahko mogoče na drugi način osnovati dobro vodstvo, nasvetovati mora odbor slavnemu deželnemu zboru, da sprejme ono načelo, kterO je v bolnišnicah v Trstu, Gradcu, v Salcburgu in v Olomucu vpeljano. Ravnateljstvo tam obstaja iz vseh primarijev in iz predstojnika bolnišničnega upravniškega urada. Ravnateljstvo je po takem razdvojeno v zdravstveni in upravni oddelek. Ravnatelj zdravstvenega oddelka bolnišnice opravlja vse v zdravniško-znanstveni delokrog spadajoče stvari; on skrbi, da bolnišnica napreduje tudi v znanstvenem obziru; on ukazuje zdravnikom in vsemu za postrežbo v bolnici najetemu osobju; njemu je naložena skrb, da se namen bolnišnice popolnoma doseže. Na vzunaj on zastopa bolnišnico, kedar zastop ne spada deželnemu odboru ali pa upravniku bolnišnice. Upravnik (Verwalter) je Člen ravnateljstva, od ravnatelja zdravstvenih zadév neodvisen; on opravlja bolnišnico v administrativnem in sploh finančnem obziru; njemu so neposrednje podložni vsi uradniki upravništva in služabniki bolnišnični; on ima dolžnost skrbeti za to, da se varujejo finančne koristi bolnišnice in dotičnih zakladov. Ravnatelj in upravnik pa imata v deželnem odboru svoj viši urad. Da se pa odstranijo vsaktera napotja, imajo se, kar ima določiti službeni opravilnih, vse važne reči in nove naprave itd. posvetovati in sklepati v sejah po večini glasov, ter sklepi predložiti v potrienje deželnemu odboru. Po taki razdelitvi področja ali delokroga jé prav lahko mogoče prihraniti posebnega ravnatelja; gotovo je 'pa tudi, da bode tako za napredek v znanstveno-zdravilnem kakor tudi v finančnem obzirii za bolnišnico veliko bolje skrbljeno. Ker delokrog ravnatelja zdravstvenega oddelka po tej prenaredbi postane veliko manjši, kakor je bil dosedanjega vodstva, bode ga lože in vspešneje opravljal in tudi mu odpade po takem velika odgovornost. Tako je tudi mogoče, da ostane nagrada (remuneracija) ravnatelja pri starem. Tako uredjeno ravnateljstvo ima tudi dunajska bolnišnica po najvišem sklepu od 16. junija 1867, potem bolnišnica v Trstu, Gradcu, Olomucu in Salcburgu, in povsod se je po sedanjih skušnjah taka ločitev skazala prav koristna. Po odpisu deželnega odbora koroškega tudi on namerava letos predložiti deželnemu zboru, enak predlog, naj bi se razdvojilo ravnateljstvo v zdravstveni in administativni razdelek. Da opravlja eden izmed primarijev eno ali tri leta ravnateljstvo, je tudi zarad tega koristno, ker takemu so bolj znane vse razmere, napake in pomanjkljivosti bolnišnice, ako je sam načelnik enega razreda; on je tudi s svojimi kolegi in podzdravniki v redni dotiki, lahko hitro odpravi vsaki nered, kar je marsikrat veliko vredno. Omeniti je še, da volijo v Trstu in v GradPfcu primariji in upravnik izmed sebe po večini glasov ravnatelja na 3 leta, v Brnu in Olomucu ga pa voli deželni odbor. Ker je tako razdvojstvo ravnateljstva in pot, po kteri se voli ravnatelj zdravstvenih zadev v ne-kterih bolnišnicah c. kr. vlada že dovolila, ni dvombe, da se zgodi to tudi v naši bolnišnici. — Druga stvar, ki potrebuje prestrojenja in jo je tudi ustavni odsek leta 18s9. za potrebno spoznal, je razdelitev oddelkov ali razredov v bolnišnici. Sedanja razdelitev je sledeča: V 1. razred se sprejemajo bolniki s tako imenovanimi notranjimi boleznimi, kamor spadajo tudi vročinske (akutne) kožne bolezni, kakór kozé, škarlatina, ošpice itd. To je medicinski razdelek, kterega oskrbuje en primarij in en sekundarij. Razun tega začasno opravljata ona tudi nornišnico. V 2. razred se jemljo bolniki sploh vsih vnanjih bolezni, bodi-si kirurgičnih, sifilitičnih, kroničnih kožnih bo lezni in bolèzni na očeh. 3. razred obsega porodišnico in najdenšnico. V prejšnjih letih, ko je na vsakem razredu komaj četrti del sedanjih bolnikov bil, je zadostovala ta razdelitev, a dandanes to nikakor ni več mogoče. Očitno je to iz. izkazka bolnikov, sprejetih v bolnišnico v zadnjih treh letih. Temeljito vršiti ozdravljanje 70—80 ali vsiliše več bolnikov na dan z notranjimi boleznimi in vrh tega še 40—50 blaznih v nornišnici, presega moč enega primarja.. Še veliko huje je pa na razredu za kirurgične bolezni, kteremu so še dodani bolniki z očesnimi, s sifilitičnimi in kroničnimi kožnimi boleznimi. Leta 1869. bilo je tù ozdravljanih 1152 , leta 1870. pa 1197. Med temi bilo je na leto 274 sifilitičnih in 167 kožnih bolezni. Posebno pri sifilitičnih je potrebno vsakdanje natanko preiskovanje bolnih spolovil; le tako je mogoče jih hitro ozdraviti; a. tako pogosto preiskovanje pri taki številki, kakor jih je navadno na kirurgičnem razredu, nikakor ni mogoče. V zadnjih treh letih napravilo se je po natanjčnem izkazu 500 večih operacij; razun teh se je vpeljal po izgledu druzih bolnišnic ambulatorium in potem se je 501 revnim bolnim, ki so le od časa do časa dohajali v bolnišnico, dajala brezplačno' zdravniška pomoč. Opravljanje bolnikov, kjer je kirurgične pomoči in manjših ali večih operacij treba, ktere večkrat po več ur trajajo in pri kterih je pred operacijo priprav in po operaciji nadzorstva treba, ne more brez velike, škode ža deželni zaklad združeno biti s kako drugo vrsto bolnikov, da ne bi se zanemarilo eno ali drugo na velike stroške deželnega zaklada. Da bode tedaj deželni zaklad po razdelitvi kirurgičnega razdelka in razdelka za sifilitične in kronične kožne bolezni na dvoje, veliko na boljem, je očividno, ker vsak primarij bi znal in moral potem skrbeti za tó, da se vse vrste bolnih preiskujejo in zdravijo hitreje, da toraj manj časa ostanejo v bolnišnici in se tako prihrani, ker vsak reven bolnik deželi na dan prizadeva vsaj pol goldinarja, na leto na tisoče goldinarjev stroškov za hrano i. t. d. (Verpflegsgebühren). Da je pri skrbnem ozdravljanji posebno ha sifilitičnem razredu in norišnici, ako dotični primariji niso preobloženi z delom, dokaj stroškov prihraniti mogoče deželnemu zakladu, to kažejo številke dni v bolnišnici oskrbovanih bolnikov (Verpflegstage). Leta 1870 je bilo bolnikov na medicinskem in kirur- gičnem razredu skozi . . . .... | . . . 104.971 dni v norišnici skozi................ 19.471 „ v porodišnici skozi . . . . . ... . . • ..15.534 „ Ako se toraj razdelitev razredov razdeli tako, da vsak primarij ima primerno število bolnikov, ne bode mu treba, kakor zdaj, za več dni odlašati zamudnih preiskav in operaciji itd. in deželnemu zakladu delati silovitih stroškov. Število dni se bode tedaj zdatno zmanjšalo. Tudi v druzih, naši bolnišnici po številu bolnikov enakih bolnišnicah je razdelitev zelo taka, kakor jo deželni odbor nasvetuje slavnemu deželnemu zboru- V Celovcu je 5 razredov in sicer je: medicinski, kirurgični, sifilitični, norišnica in porodiš-nica, in vendar imajo ondi postelj manj kakor pri nas. Službo opravljajo tam 3 primarji in 5 sekundarjev. Graška bolnišnica je sicer veča, kakor naša, a tam je celò 6 razredov. _ V Trstu ima bolnišnica celo 7 razredov. V vseh teh bolnišnicah je kirurgični razdelek čisto za-se, a sifilitične in kožne bolezni spadajo pod poseben razdelek. Ker je tudi ustavniodsek že v tem smislu nasvetoval razdelitev razredov, zato se nasvetuje slavnemu deželnemu zboru sledeča vrsta razredov (Krankenabtheilungen) : I. I. razred ali medicinski razred z enim primarijem in enim seknndarjem. Ta razred je za notranje bolezni in začasno za blazne (nore), ali za te’tle tako dolgo, dokler slavni deželni zbor ne odloči, kaj da se ima zgoditi z norišnico. Ako bi se sprejela ponudba deželnega odbora štajarskega, da se pošiljajo nori v deželno norišnico štajarsko, ali da bi se pri nas doma napravila samostojna norišnica kje zunaj Ljubljane, ostale bi vendar vsaj 4 sobe za blazne, kteri se nekaj dni tukaj opazujejo (beobachten), ali so v obče za norišnico sposobni ali ne. Službo na tej opazovalnici noriški na vsaki način mora opravljati primarij medicinskega razreda. Dokler pa zarad norišnice ne ukrene slavni deželni zbor kaj druzega, naj opravljata, kakor dozdaj, primarij in sekundarij medicinskega razreda tudi noriš- nico in podružnico njeno. Po taki razdelitvi bi imel medicinski razred ............................... . . 86 postelj, in če tudi norišnica zunaj Ljubljane pride, 4 opazovalne sobe za blazne po 3 postelji ...... 4................................................ 12 „ skupej . 98 posteti* H. razred ali kirurgicni razred z enim primarijem in enim sekundarijem, je odločen za kirurgične očesne bolezni. Da imata v tako sestavljenem razredu dva zdravnika obilo posla, je dokazano, ako se ozremo na že omenjeno veliko število operacij, kterih je vsako leto več, vzlasti ker se je vpeljal zelò obiskovani am-bulatorij, ki ne napravlja deželi nobenih stroškov, a vendar daje zdravniško pomoč bolnim deželanom. Da bodejo tudi bolniki z očesnimi boleznimi še bolj pogostoma iskali pomoči v bolnišnici, je gotovo, ako bodejo za ta razdelek napravljene posebne sobe in dobra zdravniška pomoč. Ta razred ima postelj 87—100. III. razred ali razred za sifilitične in kronične kožne bolezni z enim primarijem in enim sekundarijem. V ta razred se sprejemajo sifilitični bolniki in pa bolniki, ki imajo kroničnekožne bolezni. Da tudi tukaj imata oba zdravnika obilo opravila, kažejo številke preteklih let. Bilo je namreč 1868. leta 384, 1869. leta 441, 1870. leta 363 sifilitičnih v bolnišnici ozdravljanih, garje in druge kožne bolezni niso vštete. Skušnja uči, da se ravno pri teh boleznih da s prav skrbnim ozdravljanjem lahko prihraniti veliko časa, in tudi največ stroškov za hrano te vrste bolnikov, kar pri sedanji kumulaciji bolnikov in veliki številki operacij ni bilo mogoče. In zato je za ta razdelek posebeh primarij in sekundarij potreben in to tem več, ako se pridenejo temu razdelku vse kronične kožne bolezni, ktere so bile dozdaj deloma na medicinskem, deloma na kirurgičnem razredu raztresene. Ta razdelek bi imel 64 postelj za sifilitične in 20 do 30 postelj za kronične kožne bolezni, toraj skupaj 94 postelj. Vročinske kožne bolezni kakor, na primer, koze, škarlatina (ošpice) i. t. d. bi pa morale ostati wrstene I. razdelku, a potrebno je to, da so taki bolniki popolnoma za-sè (izolirani) in se toraj ne okuži po enem več drugih bolnikov, ki so včasih že za odpust pripravni, pa zbolijo okuženi za kozami, obležd v bolnišnici, če ne umrjó, dalje časa, in tako spet velike stroške delajo deželi. Zato naj bi se ustanovile dve sobi po 6—8 postelj in tako bi bilo tudi zadosteno zahtevam, ki jih je izrekla c. kr. deželna vlada v svojih dopisih od 16. februarja in 5. marca 1871 štev. 18 in 209. IY. razred, to je: porodišnica z enim primarijem, ki je ob enem tudi c. kr. profesor porodoslovja za babice, in z enim sekundarijem, ki je ob enem asistent. V V ta razred jemale bi se tudi vse ženske, M imajo kako bolezen v porodnih organih (ginaeko-logični razdelek). Porodišnica ima dozdaj 58 postelj; od teh naj se za ginaekologične bolezni odloči kakih io, kar bode lahko v prihodnje, ko je nehala najdenšnica. Po taki razdelitvi bilo bi delo primarijev enakomerno razdeljeno; vsak bi mogel skrbno in na prid deželnega zaklada opravljati svojo vrsto bolnikov. Odgovor na vprašanje: ali bo pa tudi mogoče izvršiti tako razdelitev gledé na prostor v naši bolnišnici, je lahak: Glavna sprememba zadeva razred za vnanje bolezni, ki se ima razdvojiti za kirurgične in pa za sifilitične bolezni, garje in enake kožne bolezni, za ktere so že zdaj sobe vravnane. Za kozave je prizidanja na vsak način treba; za to bi bil potrebni prostor na enem ali drugem dvorišču, ki je za nore ženske namenjen, pa malo rabljen. Kedar se norišnica umakne kam drugam,, dobi se v naši bolnišnici še veliko več prostora. — Kakor se je po tein načinu vredilo delovanje zdravnikov in upravništva, tako bode pa potrebno vrediti tudi plačo v bolnišnici nastavljenih zdravnikov in upravnih uradnikov. , Že v deželnem zboru leta 1868. v 19. seji je finančni odbor priznaval vredbo plače bolnišničnih zdravnikov. — • Ako dalje pogledamo, kako so plačani primariji in sekundariji v druzih bolnišnicah, vidimo, da imajo v Gradcu primarji stalne plače 700 gold, na leto in 300 gold, za stanovanje; ravnatelj razun plače kot primarij povrh še 400 gold, za opravljanje ravnateljstva, sekundariji imajo tam po 400 gold, na leto, potem stanovanje ali pa 72 gold, najemščine, kurjavo, svečavo in postrežbo.1 V Trstu imata najstareja primarija po 1200 gold, letne plače,-vsi drugi po 1Ó00 gold., sekundariji imajo po 400 gold., stanovanje, kurjavo in svečavo. Kaj da dobi ravnatelj., ki je ob enem tudi primarij, v dotičnem poročilu ni rečeno. Y Brnu imajo primariji v prvih 10 letih 1200 gold, plače, v drugi desetinki 1400 gold., in v poslednjih letih 1600 gold. Razun tega imajo stanovanje, kurjavo in svečavo, ali pa namesti tega 400 gold, remuneracije. Sekundariji imajo po 400 gold, remuneracije, stanovanje, svečavo in kurjavo; primariji so pa ob enem tudi bili profesorji na ondotni c. kr. kirurgični učilnici in toraj tudi plače dobivajo iz državnega zaklada. V Salcburgu opravlja en primarij službo ravnatelja in dobiva za to 150 gold, remuneracrje, plače pa imajo primariji po 420 gold., za stanovanje in za vožnino dobijo po 195 gold. 2o kr. na leto. Vsaki mesec se vrstijo primariji v 'službi ravnateljstva. Primariji pa bili so dozdaj tudi c. kr. profesorji na kirurgični učilnici ; zatoraj je bila plača tako majhna, ker so profesorsko plačo dobivali od ces. zaklada. VCelovci ima dozdaj še posebni ravnatelj plače 600 gold., primariji pa imajo po 500 gold. Sekundariji 315 gold, remuneracije, stanovanje, svečavo in kurjavo. Al tudi tam se pripravlja po dopisu deželnega odbora koroškega prèdlog, da se prestroji ondotna bolnišnica in vredi plača zdravnikov in uradnikov. Razvidno je iz tega, da skoro povsod so primariji in sekundariji bolj plačani kakor v naši bolnišnici. Ako se še dalje pomisli, da so se opravila zdravnikov zarad veliko večega števila bolnikov jako pomnožila, da se je tudi vsakdanje življenje v vsem zelò podražilo, in da bo na drugo stran, kakor je bilo že poprej omenjeno, pri primerni razdelitvi bolnikov in zdravnikovih opravil mogoče, veliko veliko oskrbovalnih stroškov (Verpflegsgebühren) prihraniti deželnemu zakladu in toraj pridobiti gotovo več nazaj, kakor sfe bode za plačo njihovo izdalo, tedaj nasvetuje deželni odbor sledeče spremembe v stalnih plačah bolnišničnih zdravnikov: Ravnatelj zdravstvenih zadev, ki je ob enem primarij, naj dobiva kakor dozdaj, letno re-muneracijo 315 gold. Tukaj se ne nasvetuje veča plača, in sicer zato ne, ker se bo njegovo opravilstvo po razdvojstvu ravnateljstva zelò zmanjšalo. Trije primariji in sicer medicinski, kirurgični in sifilitičnega razreda naj dobivajo po 800 gold., po preteklem vsacem 10. letu službe pa decenalne doklade po 200 gold. Tako je tudi v bolnišnicah v Brnu, Olomuci in deloma v Trstu vpeljano, da se zdravnikom od 10 do 10 let da zboljšek. Pri letošnji novi organizaciji c. kr. okrajnih zdravnikov je isti modus za dober spoznala tudi c. kr. vlada. Tako odškodovanje za večletno delovanje zdravnikovo, ki življenje žrtuje svojemu poklicu, je gotovo zasluženo, na drugi strani pa utegne up na boljšo plačo prihraniti bolnišnici marsikte-rega sposobnega zdravnika, da si ne išče drugej boljše službe. Sicer pa malokdo v bolnišnicah službuje 20 let. Primarij porodišnice, ki je ob enem tudi c. kr. profesor porodoslovja in je zato plačan iz državnega zaklada; dobival je dozdaj iz deželnega zaklada 105 gold, plače in 100 gld. remuneracije na leto. Ker se je pa tudi njegovo delovanje po statističnem izkazu jako razširilo in se bode gotovo še bolj, ako se njegovemu razdelku vvrstijo še ginaekologične bolezni, toraj je opravičeno, da se tudi njegova plača nekoliko povikša, in sicer na 300 gld-stalne plače za leto in dan, po vsakem preteklem deceniju pa po 200 gld. doklade. Sekundariji imajo po vseh bolnišnicah razun celovške po 400 gold.sremuneracije, prosto stanovanje, kurjavo, svečavo in postrežbo. Ker dosedanja plača večemu opravilu ni primerna in ker mladi zdravniki, kakor je znano, si ne morejo lahko množiti dohodkov po privatni praksi, je toraj tudi v naši bolnišnici, povikšanj e remuneracije sekundarjev od 315 gld. na 400 gld. s prostim stanovanjem in prostrežbo, s svečavo in kurjavo dovolj opravičeno. Sekundarij porodišnice, kot asistent, dobiva iz državnega zaklada na leto 315 gld. in 42 gld. rumuneracije za kurjavo in svečavo, bolnišnični zaklad ga le odškoduje s stanovanjem. Ker je pa njegovo opravilo v bolnišnici enako druzih sekundarijev, toraj je le pravično, da se mu iz deželnega zaklada toliko doda, da so vse remuneracije sekundarjev enake. To bi se zgodilo, ako se mu privoli 85 gold, letne remuneracije iz deženlega zaklada. Babici, kteri je po novejšem službenem redu prepovedano zunaj porodnišnice zaslužka (prakse) iskati, naj se plača od 157 gld. 50 kr. povekša na 200 gld. Služabniku pisarnice naj se po izgledu druzih služabnikov deželnega odbora ustanovi stalna plača na 350 gold. Služabniku pri sekcijah, ki ima zdaj po priliki zaslužka 140 gold., naj se plačila na leto dà 200 gld. s tem pogojem, da ako zboli služabnik pisaričin ali če sicer potreba nanese, namestuje v pisarnici služabnika. Ako slavni deželni zbor odobri tako razdelitev bolnišničnih razdelkov in povekšanje plač in remuneraci, napravilo bi to deželnemu zakladu sledeče ne veliko veče stroške kakor se to vidi iz priloženega izkaza B. H/® Po takih spremembih v bolnišnici bi se zadostilo predlogu ustavnega odseka, sprejetem v XVII. seji deželnega zbora leta 1869. Al organizacija bolnišnice deželne pa ne bi bila popolna, ako bi se prezrli uradniki: uprav-ništva (Verwaltungs-Perèonale). S tem, da se je po Statistiki dokazalo, da vsako leto veča številka bolnikov išče pomoči v bolnišnici, dokazan je tudi ob pepiti narast upravniških opravil. Ako se k temu prišteje še to, da ima za naprej upravništvo samostojno opravljati bolnišnico v administrativnem (ekonomičnem) in denarnem obziru, in da ima skrbeti za to, da se pospeši finančna korist bolnišničnih zavodov, je očividno, da bodeta delokrog in odgovornost upravništva postala vsako leto veča. Tudi v tem obziru je treba pregledati zgodovino naše bolnišnice, kakošni uradniki so bili dozdaj nastavljeni in kolika jim je bila plača. Tudi treba primerjati v tem smislu druge bolnišnice z našo tam, kjer je izpeljano načelo razdvojenega ravnateljstva. V bolnišnici naši so od leta 1820 počenši službovali sledeči uradniki: En upravnik (Verwalter) z 800 gold, plače, ki je imel v bolnišnici stanovanje, kurjavo in svečavo. Pozneje ko so usmiljene sestre prevzele režijo in ni bilo več prostora v bolnišnici za njegovo stanovanje, je dobil 840 gold. a. v. stalne plače, za stanovanje pa 210 gold, in za kurjavo 52 gold. 50 kr., skupaj 1102 gold. 50 kr. To plačo ima tudi dosedanji upravnik. Kontrolor je imel 600 gold, stalne plače do leta 1836, takrat je dobil odškodovanje za stanovanje itd. tako, da ima dosedanji kontrolor 630 gold. a. v. stalne plače, 210 gold, odškodnine za stanovanje in 52 gold. 50 kr. za kurjavo, v vsem skupaj 892 gld. 50 kr. Nadzornik najdencev (Oberwaisenvater) je imel 500 gold, plače. Zdaj ga ni več. Kanceljista je imel do 1858. leta 300 gold., od leta 1858 do 1867. leta 400 gold., leta 1867 se je njegova stalna plača povikšala na 500 gold., poleg te pa dobiva še 100 gold, osebne priklade, skupaj tedaj dobiva 600 gold. B/. Sedanji stan bolnišničnih uradnikov je razviden na izkazu B. Razvidno je iz teh zgodovinskih črtic bolnišnice naše in naštetih številk, da se je število stanovitnih uradnikov za enega, to je, nadzornika najdencev zmanjšalo, akoravno je delo po vsakoletnem narastu bolnikov in najdencev postalo veliko veče. Dela je čedalje več in ravno tako bo tudi rastla odgovornost upravništva, če odpade dozdaj tudi o finančnih in ekonomičnih stvareh odgovorni vodja. Resnica je sicer, da blagajnica deželna je prevzela nekoliko opravila o denarnih zadevah bolnišničnih, al še zmirom je ostalo upravništvu veče delo, ker deželna blagajnica prejema le vsaki teden, kar bolnišničnemu upravništvu čez 100 gold, razun tujih denarjev ostaja, in ona izplačuje le-veča, plačila. Omeniti je dalje, da so plače upravnika in kontrolorja ostale enake od nekdaj, a s tako plačo bilo je mogoče izhajati takrat dobro, ko je vse življenje bilo cenejše, a dandanes ne lahko. Tudi je treba, da je upravnik in njegov adjunkt čez navadne pisarniške ure v bolnišnici, da stanujeta blizo bolnišnice, in da se jima nikakor ne smé dajati priložnost, po druzih potih iskati si zaslužka. Učila je tudi nas žalostna skušnja in postalo je načelo pri vseh uradih, da je bolje takim osebam, ki imajo opraviti z denarjem, dajati nekoliko veče plače, kakor jih v skušnjavo spravljati, da se izneverijo svojim dolžnostim. Da pa je tudi mogoče, v resnici pospešiti finančne koristi bolnišničnega zavoda po pridnih ih skrbnih uradnikih, posebno pri marljivem iztirjevanji bolnišničnih dolgov od bolnikov, je po skušnji dokazano, kajti v zadnjih dvéh letih se je blagajnici bolnišničini, kakor se razvidi iz računskih knjig, pridobilo blizo 8000 gold, več dohodkov memo prejšnjih let, ko se je redno izterjevanje oskrbovalnih stroškov v nemar puščalo, ker se pri zakasnjenem izterjevanji včasih ni moglo več dobiti to, kar bi se bilo ob pravem času še dobilo. To skrb in odgovornost prevzameta v prihodnosti upravnik in adjunkt, zato jima primerno plačo dati, se deželnemu odboru zdi pravično in koristno. Ugovarjati bi se pa utegnilo to, da po prestanku najdenšnice se precej zmanjšajo uradniška opravila. To je res, al to delo z najdenci, kterih je zdaj še čez 1000 v deželni skrbi, bode na vsak način še trpelo 10 let, dokler vsi ne dovršijo 10. leta in ne neha deželno oskrbstvo za-nje. Z odpravljeno najdenšnico pa ni prestala porodnišnica, v ktero bodo ženske z otroci zmirom dohajale in iz nje zmirom izhajale ter delo prizadevale upravništvu. Pregledati je zdaj še treba plačo upravništva v bolnišnicah.druzih. V Gradcu ima upravnik 1452 gold, stalne plače, adjunkt pa 1000 gold. — V Trstu ima upravnik 1500 gold, in prosto stanovanje, adjunkt 1200 gold., kontrolor 1200 gold., ekonom 1260 gold, in prosto stanovanje. — V Celovcu ima upravnik 900 gold., prosto stanovanje, 30 sežnjev mehkih drv in 24 funtov sveč, kontrolor pa 525 gold, plače, prosto stanovanje, 20 sežnjev drv in 15 funtov sveč. — V Salcburgu dobiva upravnik 1000 gold, letne plače in prosto stanovanje, za kurjavo in svečavo pa po 130 gold, odškodnine. Kontrolor dobiva 800 gold, in prosto stanovanje, za kurjavo in svečavo pa 90 gold, odškodnine. — Y Brnu ima oskrbnik 1000 gold, plače, v drugi desetinki 1100 gold., pozneje 1200 gold., poleg tega prosto stanovanje in kurjavo. Kontrolor ima 800 gold., v drugi desetinki 900 gold., pozneje 1000 gold. On ima prosto stanovanje in kurjavo, ali namesti tega 300 gold. — V Olomuci ima oskrbnik 900 gold, stalne plače, v drugi desetinki 1000 gold., pozneje 1100 gold., prosto stanovanje in kurjavo; kontrolor pa ima 600 gold, plače, v drugi desetinki 7Q0 gold., pozneje 800 gold, in namesti stanovanja in kurjave 300 gold, odškodnine. — Povsod imata tedaj odgovorna uradnika večo plačo kakor pri nas, celò tam, kjer dozdaj se še ni vpeljalo neodvisno upravništvo. Po teh razlogih predlaga se slavnemu deželnemu zboru tedaj tudi nova uredba plače uradnikov, po kteri pa ne bo trpel deželni zaklad večih stroškov. Da se to doseže, kaže se najbolj pripravno, plačo upravnika določiti tako, da namesti 840 gld. dobi vprihodnjič 1000 gold, stalne plače in da se mu za stanovanje'da odškodovanje 200 gold., poleg tega pa, kakor dozdaj, 10 sežnjev drv za kurjavo. — Kontrolor, ki naj bi se za naprej adjunkt imenoval in kteri ima dozdaj 630 gold, plače, naj bi dobil za naprej 800 gold, stalne plače, 150 gold, pa odškodnine za stanovanje in 6 sežnjev drv za kurjavo. Po tem predlogu bi dobil upravnik 150 gold., adjunkt pa 110 gold, več, kakor imata dozdaj. To je v istini le majhen zboljšek, a vendar je to za uradnika velike vrednosti, da je stalna plača viša, kar mu posebno takrat prav pride, kadar gre v pokoj. Deželni zaklad bi po takem imel na leto pri upravniku in adjunktu več stroškov 260 gold., to je pa z ozirom nä poprej navedene razloge popolnoma opravičeno. Pri drugem osobji bolnišničinega urada se stavi predlog, da bi se kanceljistu, ki naj bi se prihodnje imenoval oficijal, in ki ima dozdaj 500 gold, plače in 100 gold, osebne priklade, dalo 600 gold. plače, kar ne napravi deželnemu zakladu nobene škode, a je vendar v primeri s plačili pri druzih deželnih in državnih uradih opravičeno. Služba praktikanta, ki se po smrti Brus-a ni več oddala, naj bi nehala, .ker z ubozimi 180 gold, letnega plačila nikakoršnemu človeku ni mogoče živeti, in tista nada, da se mu službena leta praktikantova kedaj vštejejo, utegne tudi le veša biti, ktera mlademu človeku obeta kaj, kar v starosti malo-kterikrat doseže. Pošteno plačan nadnevnik (diurnista) utegne za navadne čase, ako ni presilno veliko bolnikov v bolnišnici, zadostovati, ob velikem delu naj pa se začasno najame pomoč ni nadnevnik. Služabnik pisarniški zadostuje eden, ako nima še druzih opravil, kakor jih je dozdaj imel, ko je bil ob enem služabnik pri sekcijah, za kterega naj se vdinja poseben služabnik s tem pogojem, da o potrebi nadomestuje pisarniškega služabnika. To bi bile glavne prenaredbe v naši bolnišnici. Opomniti je le še to, da z organizacijo bolnišnice je došel pravi čas, da se vsem osobam, ki imajo službo v bolnišnici, dado namesti zastarelih inštrukcij od leta 1828 in 1831 nove inštrukcije, da vsak pozna svoj delokrog, svoje dolžnosti in svoje pravice, da ni drug drugemu na poti, da vsak dela le na korist bolnišnice in varčno za deželni zaklad. Ako slavni deželni zbor pritrdi tej reorganizaciji, bode pa tudi treba novega hišnega in službenega reda namesti „Haus- und Dienstordnung“ od leta 1864. Nove inštrukcije za vso bolnišnično osobje, kakor tudi hišni red so že osnovane; a dokler slavni deželni zbor ni sklenil nove organizacije, kteri je glavno načelo razdvojstvo ravnateljstva,. se tudi inštrukcije in službeni red ne dado definitivno rešiti. Omeniti je konečno še treba to , da nasvetovane spremembe v bolnišnici nimajo v denarnih zadevah nikakoršnega nasledka na pogodbo, sklenjeno med deželnim odborom in redom milostljivih sester. Po vsem tem tedaj konečno stavi deželni odbor sledeče predloge : Slavni deželni zbor naj sklene; . 1. Ravnateljstvo Zdravstvenih zadev naj se loči od ravnateljstva upravniškega; ravnatelja sta si koordinirana, in oba podložna deželnemu odboru. 2. Ravnatelj zdravstvenih zadev se voli iz primarijev za tri leta tako, da zbor vseh primarijev in upravnika po večini glasov deželnemu odboru nasvetuje dva primarija, izmed kterih deželni odbor izvoli ravnatelja, kterega c. k. deželni vladi naznani. Eer je zdaj presvitli cesar imenoval vodjo bolnišnice, se naprosi po c. k. ministerstvu notranjih oprav Njegovo Veličanstvo, da blagovoli dovoliti nasvetovano premembo. 3. Bolnišnica je razdeljena na štiri razrede: a) v razred za notranje bolezni in za nore; b) v razred za kirurgične in očesne bolezni; c) v razred za sifilitične in kronične kožne bolezni; d) v razred porodnišnični in za bolezni ženskih spolovil, (ginaekologični razred). 4. Vsak razred ima enega primarija in enega sekundarija. Vsak primarij mora biti doktor medicine in kirurgije, to je, primarij medicinskega razreda ravno tako doktor kirurgije, kakor primarij kirurgičnega razreda ne more biti samo kirurg, ampak mora biti tudi doktor medicine. To načelo je že veljalo pri razpisu primarske službe bolnišnične leta 1863. Isto velja tudi pri sekundarij ih, vendar s to izjemo, da se služba sekundarija srne tudi podeliti doktorandom ali kirurgom, ako za službo ne prosi noben doktor. 5. Plače se vredijo tako-le: a) Ravnatelj zdravstvenih zadev dobiva na leto remuneracijo s 315 gold.; b) primariji pod štev. 3 a) b) c) imenovani dobivajo na leto po 800 gold., pozneje pa po s pohvalo dovršenih vsacih 10 letih službe 200 gold, desetnice (Decennalzulage) ; c) ' primarij, ki oskrbuje začasno tudi podružnico za nore na Poljanah, dobiva na leto nagrade 150 gold. d) primarij pod štev. 3 d), ki je ob enem c. k. profesor porodoslovja in za to plačan iz c. k. ličnega zaklada, dobiva na leto stalne plače po 300 gold., in kakor primariji pod 5 b) desetnico z 200 gold, za s pohvalo dovršenih 10 letih; e) sekundarji pod štev. 3 a) b) c) dobivajo remuneracije na leto po 400 gold., stanovanje in postrežbo, 5 sežnjev drv za kurjavo in za osvečavo 18 funtov sveč; f) sekundarij, ki oskrbuje začasno podružnico za nore, dobiva nagrade zato 75 gold.; g) sekundarij pod štev. 3 d), ki je ob enem c. k. asistent porodoslovja in zà to iz c. k. učnega zaklada plačan z 315 gold, in z 42-gold, za kurjavo in osvečavo, dobi na leto remuneracije iz deželnega zaklada 85 gold, in poleg tega prosto stanovanje in postrežbo. 6. Upravnik dobiva na leto stalne plače po 1000 gold., odškodnine za stanovanje in osvečavo 200 gold, in 10 sežnjev drv. . 7. Adjunkt dobiva na leto stalne plače po 800 gold., odškodnine za stanovanje in osvečavo 150 gold, in pa 6 sežnjev drv. 8. Oficijal na leto stalne plače po 600 gold. 9. Nadnévnik (diurnista) na leto 365 gold. 10. Služabnik pisarniški na leto stalne plače 350 gold. 11. Služabnik pri sekcijah, ki je o potrebi pomočni pisarniški služabnik, dobiva na leto plačila 200 gold. 12. Porodničar c a (babica) dobiva stalne plače 200 gold., prosto stanovanje, za kurjavo 26 gold. 25 kr., za osvečavo 7 gold. 20 kr. 13. Službe primarijev in sekundarijev, upravnika, adjunkta, oficijala po izgledu organizacij cesarskih služeb, in kakor je to zadnji čas tudi bilo z organizacijo c. k. okrajnih zdravnikov, se razpišejo, — razun službe primarija porodnišnice, ki je zmirom in povsod ob enem c. k. profesor, ki ga imenuje cesar in se iz državnega zaklada plačuje, in razun službe sekundarija v porodnišnici, ki je ob enem c. k. asistent in večidel iz c. k. učnega zaklada plačan, in pa babice, ki tudi deloma plačilo dobiva iz c. k. učnega zaklada. 14. Službe primarijev in sekundarijev, kakor tudi službi adjunkta in oficijala vsled službene pragmatike odda deželni odbor. Upravnika po sklepu 9. seje deželnega zbora leta 1868 imenuje slavni deželni zbor; ker je pa na korist vspešnega uradovanja, da upravniški urad ne ostane predolgo brez upravnika in se ne vé, kedaj se spet skliče deželni zbor, se dovoljuje, da deželni odbor provizorno nastavi upravnika, definitivno imenovanje pa si v prihodnji sesiji pridrži deželni zbor, kakor odločuje omenjeni sklep deželnega zbora. 15. Deželni odbor dobi nalog, da za vse osobje (Personale) v bolnišnici predela zastarele inštrukcije po razmerah sedanje vredbe glede na inštrukcije v druzih bolnišnicah, naši enako vredjenih, ravno tako se po novih razmerah predela hišni in službeni red od 1864. leta. 16. Po pravilu, ki velja za vse osobje, ki je v službi deželnega zastopa, razume se samo po sebi, da deželni odbor pri oddajanji služeb gleda na to, da vsi zdravniki in uradniki so slovenskega jezika popolnoma zmožni. 17. Službe nadnevnika (diurnista) in služabnikov oddaja po odločeni razmeri plače deželni odbor brez razpisa. 18. Ako se kterikrat kaže neobhodna potreba še druzega nadnevnika, se pooblastuje deželni odbor, da za čas potrebe najame nadnevnika z dnino po 80 kr. 19. Deželnemu odboru se da nalog, da za bolnike s kozami v prostorij ah bolnišnice poišče dvé sobi, eno za možke, drugo za ženske, v vsaki s prostorom za 6 do 8 bolnikov, na takem mestu, ki ni v nobeni dotiki s sobami druzih bolnikov. Ako bi pa takega prostora ne bilo mogoče v bolnišnici najti, se pooblastuje deželni odbor, da se na primernem mestu v bolnišnici dozida oddelek za kozave z dvema sobama, eno za možke, drugo za ženske po 6 do 8 postelj. 20. Dokler se ne zida nova norišnica ali se kam drugam ne pospravijo nori, naj skrbi deželni odbor, da se, kolikor mogoče, dobi prostora za sprejem norih v tukajšnji bolnišnici ali podružnici na Poljanah. Deželni odbor vojvodstva kranjskega. V Ljubljani 10. septembra 1871. m • .a'-V Sl Ü r* ■HB ,J\ y ■■■ -'. ■ • *■ : ' ' T-.S3S?UBig £j£p%gj 4 He a/ ' -•■ 1 ■ $ -. • J é ‘ JA ’7 v |f||l m ■ ■ ■ ■£* M /81^, .. . -T.S'J i - -i-«1 $SS Mi - ;|H ^ A. Pre- vsakoletnega števila bolnikov v bolnišnici ljubljanski Leto medicinski Kirnrgièni Skupaj Opombe o d d 6 1 e k Moški i Klin. Ženske 1 Klin. Mošk i Klin. Ženske [ Klin. 1830 203 21 154 20 51 26 57 21 553 1831 234 24 165 14 47 32 64 11 591 1832 215 28 143 16 66 25 54 15 562 1833 166 25 127 22 86 44 54 14 538 1834 123 17 108 13 77 37 66 12 453 1835 208 13 168 13 82 34 58 12 588 1836 149 13 111 17 107 31 65' 12 505 1837 185 16 127 22 109 34 77 9 579 1838 193 22 125 10 110 34 98 11 603 1839 180 13 113 17 122 34 82 10 571 1840 171 13 120 14 117 26 109 16 586 1841 150 24 112 10 131 36 104 15 582 1842 153 16 118 17 155 34 141 12 646 1843 l157 23 115 12 165 26 134 13 645 1844 169 20 108 14 173 23 118 14 639 1845 298 23 97 15 175 31 158 11 808 1846 331 21 98 18 205 31 117 7 828 1847 378 18 130 14 221 26 138 8 933 1848 374 13 216 11 250 18 133 4 1019 1849 461 21 334 13 252 15 157 6 1259 1850 511 16 290 12 237 13 174 4 1257 1851 434 — 271 — 276 ' — 233 — 1214 1852 423 ' — 274 315 254 — 1266 Odnós . 5866 400 3624 314 3529 610 2645 237 17225 gled od leta 1830. do vštetega 1870. leta. Medicinski Kirnrgični Leto o d d 3 1 e k Skopaj Opombe Mošk i Ženske Mošk i Ženske Elin. Klin. Klin. 1 Klin. Prenes . 5866 400 3624 314 3529 610 2645 237 17225 1853 622 308 322 282 1534 1854 575 391 330 256 1552 1855 457 268 321 240 1286 1856 395 279 327 229 1230 1857 351 274 302 234 1161 1858 384 326 285 228 1223 1859 381 302 331 237 1251 1860 382 290 340 324 1336 1861 339 286 394 343 1362 1862 293 274 364 346 1277 1863 270 210 370 357 1207 1864 435 299 627 407 1768 1865 422 261 503 409 1595 1866 459 330 539 455 1783 1867 479 324 671 462 1936 1868 640 350 683 468 2141 1869 607 291 708 444 2050 1870 561 316 728 469 2074 Skupaj . 13918 400 9003 314 11674 610 8835 237 44991 Upravništvo deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani 31. avgusta 1871. Zapor. štev. B. Iz- o sedanjem in prihodnjem stanju bolnišničnih Število oseb Ul imenovanje služeb © £-4 .<*> N oj enben Sefdjtüße : 1. „®ie ginbelanftaft in Saibadj wirb mit 1. fluii 1871 aufgelaffen, b. b, com 1. -Sufi 1871 wirb fein fitnb mefyr in biefelbe aufgenomraen. 2. ®ie bermalen fdjon in ber Sanbešoerforgung fielen» ben unb bis Snbe fluni 1871 in bte Saibadjer jjinbelanftalt gelangenben Qftnbelfinber bleiben nadj ben jetjt geltenben -Kor* men in ber SanbeSpflege. 3. Sei bem ttmftanbe, baß bte ©ebaranftalt unb $eb* ammenfdjule fortbeffeljenb bleibt, treten mit 1. finit 1871 folgenbe Verfügungen in SBirffamleit: a) ®ie ©djwangeren finben nađj Slblauf beS 8. ©djwan* gerfđjaftS=2ftonateS3tufnaIjme in ber Saibadjer ©ebaranftalt unb bürfen, falls fie barurn bitten, wenn and) nidjt Irani, 4 SBodjen nach ber Entbinbung barin cerbleiben ; nađj biefer £Jeit aber Ijaben fie faramt bem Sinbe bie ©ebär* anftalt jn cerlaffen; b) in bie ©ebaranftalt werben uncerefielidjte, aber audj cer* eljetidjte ©djwangere aufgenommen, falls biefe um bte Slufnaljme bitten, unb i^nen bte ^Direction ber SanbeS» 2öoI)It()ätigIettSanftaIten ben Eintritt bewilliget; c) jebe grauenSperfon, Weldje bie unentgeltliche Slufna^me auf SanbeSloften wünfdjt, muß ihre Slrmnt mit einem giftigen SlrmutSjeugniffe nađj weifen, nnb fic^ cerpflidjten, für Unterric&tSjWede unb Wenn notljtg, als Slmtne in ber Slnftalt ju bienen ; d) bie Seftiramung ber täglichen VerpflegSgebüfir für bie, bie entgeltliche Slufnafime in bie ©ebäranftalt anfudjen* ben ^frauenSperfonen bleibt ber gegenwärtigen gleich, unb eben fo bleiben audj fünftigbin jene Vorfdjriften aufredjt, welt^e bie ©eljeimljaftung ber ©cbwangerfdjaft unb ber ©eburt betreffen," jur Slllerbö djjien ©eneljmigung corjntegen. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 10. sept. 1871. Predlog deželnega odbora o imenovanji oskrbnika deželne posilne delalnice. Slavni deželni zbor! Vže leta 1866. je deželni odbor v seji dné 27. januarja predlagal, naj deželni zbor sklene, da deželni zbor od svojega v §. 25 dež. red. od Njih Veličanstva podeljenega prava, odločevati o načinu imenovanja in postopanja v disciplinarnih ^zadevah gledé oskrbnika tukajšnje posilne delalnice, dotlej ne odstopi, clokler se omenjeni paragraf po ustavnem potu ne spremeni. V istej seji se je visoke vlade zastopnik jako uporno vstavljal temu predlogu, ter kar naravnost izrekel, da vlada le pod tem pogojem izroči oskrbovanje delalnišnice deželnemu zboru, ako sé sklene, da Ona ima pravico imenovati oskrbnika, a deželni odbor, da ima le pravo, da tri osebe v ta namen visokej vladi nasvetuje. _ _ Pri tej priliki je zastopnik vlade tudi tirjal, da bi se temu sklepu še dostavilo, da se vlada sme zanašati, da se jej bodo popolnoma sposobne osebe nasvetovale. Ker je slavnemu deželnemu zboru takrat mnogo do tega bilo, da dobi delalnicp pod svoje vodstvo, zato je ne odpovedavši se svojega prava v seji dne 3. februarja 1866 sklenil, da se deželni odbor pooblastuje, ter se mu ob enem zaukazuje, da prevzame posilno delalnico v Ljubljani pod pogoji sicer, kakor jih je visoka vlada postavila, vendar s to premembo, da vlada mora jednega iz tistih tréh imenovati, katere jej deželni odbor oziroma posebna pomnožena komisija za oskrbnika nasvetuje.' Iz razprave je razvidno, da deželni zbor se ni odrekel svojega po §. 25 dež. red. zagotovljenega prava ter je bil tako rekoč le prisiljen, začasno in zavoljo oportunitete odstopiti od te pravice. V druzih deželah pa vlada ni zahtevala, da se ji pripoznava taka predpravica, temveč n. pr. na Štajarskem se imenuje oskrbnik posilne delalnice neomejeno po deželnem zastopu. To je primerno načelu samouprave in odstranuje tudi druge različne neugodnosti in anomalije. Ako vlada imenuje oskrbnika, mora on njej prisego storiti, a dež èia ga plačevati. Sedaj nastane vprašanje: kdo ima pravico proti oskrbniku disciplinarno preiskavo voditi, ali pa po normalijah proti njemu ravnati. Potem je tudi vprašanje : ima li oskrbnik ker ga vlada postavi in v prisego vzame, tudi takso za službo ali pristojbino za pridobitev službe plačati? Da se vsemu temu v okom pride, stavi deželni odbor predlog : „Slavni deželni zbor naj sklene : Deželnemu odboru se ukaže, da pridobi privoljenje c. kr. vlade, da v prihodnje dežela sama neomenjeno imenuje oskrbnika deželne posilne delalnice po §. 25. dež. reda.“ Deželni odbor vojvodstva kranjskega. V Ljubljani 6. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Jan. Bleiweis. Dr, Costa, poročevalec. Sporočilo deželnega odbora o volitvi dveh deželnih poslancev iz razreda velicega posestva. Slavni deželni zbor! Vsled pdpoyed.be gosp. pl. Karola Wurzbacha in di’. Vinko Kluna je bila volitev dveh deželnih poslancev iz razreda velicega posestva, od slavnega c. kr. deželnega predsedništva na 12. septembra 1871. 1. razpisana, in poprej imenik volilcev za ta volilni razred v ljubljanskem časopisu redovito razglašen. Od 114 volilno pravo za veliko posestvo imajočih se jih je 65 in sicer 33 osobno a 32 po^ pooblaščencih volitve vaeležilo. Pooblastila dotična in pa izkaznice vseh volilcev so pri volitvenih spisih. Določbe dež.-volilnega reda so se pri izvrševanju volitve strogo opazevale. Od oddanih glasov je dobil: gosp. vitez dr. Savinšeg •. . , 46 • - V * ' -v fepgfe „ grof Ludovik Blagaj . . . _. . . . . 45 drugi glasovi so še razcepili med 16 in 1 glasom. ■. . -Ker nadpolovična večina 33 glasoy iznaša , tedaj sta navedena gospoda za deželna poslanca v smislu §. 48. dež. volilnega reda izbrana in štavi se predlog, naj sc potrdita. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 13. septembra 1871. Namesti deželnega glavarja: Dr. Janez Bleiweis. Dr. E. H. Costa, poročevalec. Priloga 12. 298'/, Postava od.............. s katero se predrugačajo §§. 3., 12. in 38. deželne ustave vojvodine Kranjske od 26. februarja 1861. S privolitvijo deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ustanovljam tako: člen I. §§. 3., 12. in 38. deželne ustave vojvodine Kranjske od 26. februarja 1861, kakoršni so zdaj, izgubljajo veljavnost, in po sedaj naj slovo tako: §. 3. Deželni zbor sestäje iz devetintridesetih zbornikov, namreč: a) iz kneza škofa Ljubljanskega; b) iz osemintridesetih izvoljenih poslancev, in sicer: I. iz deset poslancev velicega zemljaštva, II. iz dveh poslancev velicega obrta, III. iz devet poslancev tistih mest in trgov, katere imenuje volitveni red, IV. iz sedemnajst poslancev ostalih občin (kmetskih občin) vojvodine Kranjske. §. 12. Enega prisednika deželnega odbora volijo iz mej deželnega zbora tisti poslanci, katere so izbrali volilci včlicega zemljaštva (§. 3, /.), enega volijo poslanci, katere so izbrali velicega obrta (§. 3, JZ), ter potem volilci mest in trgov (§. 3, IZJ), enega volijo poslanci, katere so izbrali volilci kmetskih občin (§. 3. IV.), ter enega ves deželni zbor. Vsaka taka volitev je z nadpolovično večino glasovalev. Ako bi ob prvem in druzem voljenji ne bilo nad-polovične večine, naj bode ožja volitev mej tistima , katera sta ob druzem voljeni dobila največ glasov. Kadar je po enöliko glasov, odloči žreb (los). Gesetz vom.............. mit welchem die §§, 3, 12 und 38 der Landesordnung für das Herzogthum Krain vom 26. Februar 1861 abgeändert werden. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzog-thumes Krain finde Ich zu verordnen, wie folgt: Art. I. Die §§. 3, 12 und 38 der Landesordnung für das Herzogthum Krain vom 26. Februar 1861 treten in ihrer gegenwärtigen Fasfung außer Kraft und haben künftighin zu lauten: §■ 3. Der Landtag besteht aus 39 Mitgliedern, nämlich: a) dem Fürstbischöfe von Laibach, b) aus achtunddreißig gewählten Abgeordneten, und zwar: I. Aus zehn Abgeordneten des Großgrundbesitzes, II. aus zwei Abgeordneten der Großindustrie, III. aus neun Abgeordneten der durch die Wahlordnung bezeichneten Städte und Märkte, IV. aus siebzehn Abgeordneten der übrigen Gemeinden (Landgemeinden) des Herzogthumes Krain. §• 12. Ein Landesausschußbeisitzer wird durch von der Wählerklasse des Großgrundbesitzes (§. 3, I.) gewählten Abgeordneten, Einer durch die von der Wählerklasse der Großindustrie (§. 3 II.), dann von der Wählerklasse der Städte und Märkte (§. 3 III.) gewählten Abgeordneten, Einer durch die von der Wählerklasse der Landgemeinden (§. 3 IV.) gewählten Abgeordneten und Einer von der Landesversammlung aus der Mitte des Landtages gewählt. Jede solche Wahl geschieht durch absolute Mehrheit der Stimmenden. Kommt bei der ersten und zweiten Wahlhandlung keine absolute Mehrheit zu Stande, so ist die engere Wahl zwischen jenen beiden Personen vorzunehmen, welche bei der zweiten Wahlhandlung die meisten Stim-men erhalten haben. Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los. 298% Priloga 12. §. 38. Da deželni zbor more sklepati, treba da zboruje več nego polovica vseh zbornikov, kolikor jih ustanavlja §. 3; a da je sklep veljaven, treba nadpolovične večine glasov vseh zborujočih. Kadar je po enoliko glasov, smatra se, da je v posvetovanje, vzeti nasvet zavržen. Predrugačbe deželne ustave je moči skleniti samo, ako pritrdita končni (vsaj) dve tretini zgoraj imenovanega vsega števila zbornikov. Člen II. Ta postava stopi v veljavnost tisti dan, katerega se razglasi. Zur Beschlußfassung in dem Landtage ist die Anwesenheit von mehr als der Hälfte der im §. 3 festgesetzten Gesammtzahl der Landtagsmitglieder und zur Giltigkeit eines Beschlusses die absolute Stimmenmehrheit der Anwesenden erforderlich. Bei Stimmengleichheit ist der in Berathung gezogene Antrag als verworfen anzusehen. Aenderungen der Landesordnung können nur mit Zustimmung von mindestens zwei Drittheilen der obigen Gesammtzahl der Landtagsmitglieder beschlossen werden. Irt. n. Dieses Gesetz tritt mit dem Tage der Kundma-chnng in Wirksamkeit. Priloga 12. 299 Postava od........ s katero se predrugačil dodatek k deželni ustavi vojvodine Mrasijske od S«, februarja 1861. Vsled nasvčta deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske in s privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ustanavljam tako : Dodatek k deželni ustavi vojvodine Kranjske od 26. februarja 1861 , kakoršen je zdaj , izgublja veljavnost, in po sedžvj naj slove tako: Člen I. Tistih šest zbornikov, katere deželni zbor pošilja v poslansko zbornico državnega zbora, razdeljuje se na okoline, mesta iz skupščine tako, kakor se tukaj ustanavlja. Deželni zbor naj voli: 1. Izmej deset poslancev velicega zemljaštva enega zbornika. 2. Izmej obeh poslancev včlicega obrta in izmej obeh poslancev glavnega deželnega mesta Ljubljanskega enega zbornika. 3. Izmej sedem poslancev tistih volitvenih okrajev, kateri so v §. 4 deželnozborskega volitvenega redu se številkami 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 imenovani enega zbornika. 4. Izmej šest poslancev tistih volitvenih okrajev, kateri so v §. 7 deželnozborskega volitvenega redd sč številkami 1, 2, 3, 4, 5 in 6 imenovani enega zbornika 5. Izmej pet poslancev tistih volitvenih okrajev, kateri so tudi ondukaj sč številkami 7, 8, 9, 10 in 11 imenovani.......................enega zbornika 6. Izmej šest poslancev tistih volitvenih okrajev, kateri so tudi ondukaj sč številkami 12, 13, 14, 15, 16 in 17 imenovani.................enega zbornika. Člen II. Predrugačbe, katere se tičejo ustanovila z družit v, oziroma okolin, mest in skupščin, in tega, kako se mej posamezne združdve razdelč poslanci, ki jih je voliti, določi državna postava po nasvetu deželnega zbora. Člen III. Ta postava stopi v veljavnost tisti dan, katerega se razglasi. ©eseji vom.......... . mit welchem der Anhang zur Landes-ordnung für das Herzogthum Krain vom 26. Februar 1861 abgeändert wird. Ueber Antrag des Landtages Meines Herzogthums Krain und mit Zustimmung der beiden Häuser des Reichsrathes finde Ich zu verordnen, wie folgt: Der Anhang zu der Landesordnung für das Herzogthum Krain vom 26. Februar 1861 tritt in seiner gegenwärtigen Faßung außer Kraft und hat künftighin zu lauten: Art. I. Die Vertheilung der vom Landtage in das Haus der Abgeordneten des Reichsrathes zu entsendenden sechs Mitglieder auf die einzelnen Gebiete, Städte und Körperschaften wird in nachstehender Weise festgestellt. Der Landtag hat zu wählen: 1. Aus den zehn Abgeordneten des Großgrundbesitzes ein Mitglied. 2. Aus den zwei Abgeordneten der Großindustrie und aus den zwei Abgeordneten der Landeshaupstadt Laibach ein Mitglied. 3. Aus den sieben Abgeordneten der im §. 4 der Land- tagSwahlordnnng unter 2, 3, 4, 5, 6, 7 und 8 angeführten Wahlbezirke..................................ein Mitglied. 4. Aus den sechs Abgeordneten der im §. 7 der Land- tagswahlordnung unter 1, 2, 3, 4, 5, und 6 angeführten Wahlbezirke..................................ein Mitglied. 5. Aus den fünf Abgeordneten der eben daselbst unter 7, 8, 9,10 und 11 angeführten Wahlbezirke . . . ein Mitglied. 6. Aus den sechs Abgeordneten der eben daselbst unter 12, 13, 14, 15, 16 und 17 angeführten Wahlbezirke ein Mitglied. Art. II. Aenderungen in der Feststellung der Gruppen, beziehungsweise Gebiete, Städte und Körperschaften und in der Vertheilung der zu wählenden Abgeordneten unter die einzelnen Gruppen erfolgen über Antrag des Landtages durch ein Reichsgesetz. Art. III. Dieses Gesetz tritt mit dem Tage der Kundmachung in Wirksamkeit. 300 Priloga 13. Deželnozborski volitveni red vojvodine Kranjske. I. O volitvi poslancev sploh, o volitvenih okrajih in o voliščih. 8-1- Deželnozborske poslance tisti, kateri imajo v dotičnem volilskem razredu volilsko pravico, volijo samosobno (direktno). §. 2. Volitvi poslancev iz razreda velicega zemljaštva in volitvi poslancev iz razreda velicega obrta je vojvodina Kranjska en volitven okraj. §. 3. Volilci poslancev iz razreda velicega zemljaštva j so svoje volilstvo, in volilci iz razreda velicega obrta svoje. Volišče je deželno glavno mesto. Volitvi poslancev iz mest in trgov so: 1. Deželno glavno mesto Ljubljansko en volitven okraj. 2. Idrija en^ volitven okrajv 3. Kranj, Škofja Loka, Železniki, Kamenik, vkupe en volitven okraj. 4. Tržič, Radovljica, Kropa, Bela Peč, vkupe en volitven okraj. 5. Postopna, Lipava, Senožeče, vkupe en volitven okraj. 6. Planina, Vrhnika, Lož, Cerknica, vkupe en volitven okraj. 7. Kočevje, Ribnica, vkupe en volitven okraj. 8. Novo mesto (Rudolfovo), Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, vkupe en volitven okraj. Kraji, kateri so s temi mesti in trgi združeni v eno krajevno občino, volijo v volilskem razredu kmetskih občin. §. 5. Izmej volitvenih okrajev, imenovanih v §. 4, naj deželno glavno mesto voli dva, a vsak izmej ostalih volitvenih okrajev po enega poslanca. Landtags-Wahlordnung für das «gerzoglhum Kram. I. Von der Wahl der Abgeordneten überhaupt, von den Wahlbezirken und Wahlorten. §- 1. Die Landtagsabgeordneten sind durch directs Wahl der Wahlberechtigten der betreffenden Wählerclasse zu wählen. §. 2. Für die Wahl der Abgeordneten aus der Classe des Großgrundbesitzes und für die Wahl der Abgeordneten auS der Classe der Großindustrie bildet das Herzogthum Krain Einen Wahlbezirk. §. 3. Die Wähler der Abgeordneten aus der Classe des Großgrundbesitzes und die Wähler der Classe der Großindustrie bilden je Einen Wahlkörper. Der Wahlort ist die Landeshauptstadt. §• 4. Für die Wahl der Abgeordneten der Städte und Märkte bilden: 1. Die Landeshauptstadt Laibach Einen Wahlbezirk. 2. Zdria Einen Wahlbezirk. 3. Krainburg, Bischoflack, Eisncrn, Stein, zusammen Einen Wahlbezirk. 4. Neumarktl, Nadmannsdorf, Kropp, Weißenfels, zusammen Einen Wahlbezirk. 5. Adelsberg, Wippach, Seuosetsch, zusammen Einen Wahlbezirk. 6. Planina, Oberlaibach, Laas, Zirknitz, zusammen Einen Wahlbezirk. 7. Gottschee, Reifnitz, zusammen Einen Wahlbezirk. 8. Rudolfswerth, Weixelburg, Tschernembl, Mottling, Landstraß, Gurkfeld, zusammen Einen Wahlbezirk. Die mit diesen Städten und Märkten zu einer Ortsgemeinde vereinigten Orte wählen in der Wählerclasse der Landgemeinden. §. 5. Bon den im §. 4 angeführten Wahlbezirken hat die Landeshauptstadt zwei und jeder der übrigen Wahlbezirke Einen Abgeordneten zu wählen. Priloga 13. 301 Volilci vsacega volitvenega okraja sestavljajo po eno volilstvo. §. 6. Mesta in trgi, imenovani v §. 4, naj bodo tudi volišča tistim deželnozborskim volilnem, kateri imajo v njih pravico voliti. V volitvenih okrajih, v katerih je po več volišč, bodi tisti kraj, ki je pri določbi volitvenega okraja imenovan prvi, ob enem tudi glavno volišče, rekše tist kraj volitvenega okraja, v katerem se snide glavna volitvena komisija (§. 39). §. 7. Volitvi poslancev iz razreda kmetskih občin so sodnji okraji: 1. Ljubljana (okolica) en volitven okraj. 2. Vrhnika en volitven okraj. 3. Kamenik, Brdo, vkup e en volitven okraj. 4. Kranj, Tržič, vkupe en volitven okraj. 5. Radovljica, Kranjska Gora, vkupe en volitven okraj. 6. Škofja Loka en volitven okraj. 7. Planina (Logatec), Lož, Idrija, vkupe en volitven okraj. 8. Lipava, Senožeče, vkupe en volitven okraj. 9. Postojina, Bistrica, vkupe en volitven okraj. 10. Kočevje en volitven okraj. 11. Ribnica, Velike Lašče, vkupe en volitven okraj. 12. Novo mesto (Rudolfovo) en volitven okraj. 13. Trebnje, Žužemberg, vkupe en volitven okraj. 14. Krško, Kostanjevica, vkupe en volitven okraj. 15. Mokronog, Rateče, vkupe en volitven okraj. 16. Litija, Zatičina, vkupe en volitven okraj. 17. Črnomelj, Metlika, vkupe en volitven okraj. §. 8. Vsak izmej volitvenih okrajev, imenovanih v §. 7, naj voli po enega poslanca. Volilci vsacega volitvenega okraja sestavljajo po eno volilstvo. §. 9. Vsacemu, v volitev kmetsko-občinskih poslancev sestavljenemu volitvenemu okraju naj deželni načelnik, dovprašavši deželni odbor, odloči po več volišč. Ako je volitveni okraj samo iz enega sodnjega okraja, tedaj je sodnji sedež tudi glavno volišče tega volitvenega okraja. če je volitveni okraj sestavljen iz več sodnjih okrajev, tedaj je tisti sodnji sedež, kateri je pri določbi volitvenega okraja v §. 7 imenovan prvi, tudi glavno volišče tega volitvenega okraja. II. 0 volilski m izvolilni pravici. §. io. Po vseh volilskih razredih imajo volilsko pravico samo tisti moški, kateri so : a) avstrijski državljani, b) po 24 let stari, c) samovlastni, ter Die Wähler eines jeden Wahlbezirkes bilden Einen Wahlkörper. §• 6. Die im §. 4 angeführten Städte und Märkte sind auch die Wahlorte für die in denselben berechtigten Landtagswähler. In Wahlbezirken, welche aus mehreren Wahlorten bestehen, ist der bei Festsetzung des Wahlbezirkes erstgenannte Ort zugleich der Hauptwahlort, d. i. derjenige Ort des Wahlbezirkes, in welchem die Hauptwahlcommission (§. 39) zusammentritt. §. 7. Für die Wahl der Abgeordneten aus der Classe der Landgemeinden bilden die Gerichtsbezirke: 1. Laibach (Umgebung) Einen Wahlbezirk. 2. Oberlaibach Einen Wahlbezirk. 3. Stein, Egg ob Podpetsch, zusammen Einen Wahlbezirk. 4. Krainburg, Neumarktl, zusammen Einen Wahlbezirk. 5. Radmannsdorf, Kronau, zusammen Einen Wahlbezirk. 6. Bischoflack Einen Wahlbezirk. 7. Planina (Loitsch), Laas, Jdria, zusammen Einen Wahlbezirk. 8. Wippach, Senosetsch, zusammen Einen Wahlbezirk. 9. Adelsberg, Feistritz, zusammen Einen Wahlbezirk. 10. Gottschee Einen Wahlbezirk. 11. Reifnitz, Großlaschitsch, zusammen Einen Wahlbezirk. 12. Rudolfswerth Einen Wahlbezirk. 13. Treffen, Seisenberg, zusammen Einen Wahlbezirk. 14. Gurkfeld, Landstraß, zusammen Einen Wahlbezirk. 15. Nassenfuß, Ratschach, zusammen Einen Wahlbezirk. 16. Littai, Sittich, zusammen Einen Wahlbezirk. 17. Tfchcrnembl, Möttling, zusammen Einen Wahlbezirk. §. 8. Jeder der im §. 7 angeführten Wahlbezirke hat Einen Abgeordneten zu wählen. Die Wähler eines jeden Wahlbezirkes bilden Einen Wahlkörper. §. 9. In jedem für die Wahl der Abgeordneten der Landgemeinden gebildeten Wahlbezirke sind vom Landespräsidenten nach Vernehmung des Landesausschusses mehrere Wahlorte zu bestimmen. Besteht der Wahlbezirk nur aus Einem Gerichtsbezirke, so ist der Gerichtssitz der Hauptwahlort des Wahlbezirkes. Besteht der Wahlbezirk aus mehreren Gerichtsbezirken, so ist der bei Festsetzung des Wahlbezirkes im §. 7 erstgenannte Gerichtssitz der Hauptwahlort des Wahlbezirkes. II. Von dem Wahlrechte und der Wählbarkeit. §. io. In allen Wählerclassen sind nur Personen männlichen Geschlechtes wahlberechtigt, welche a) österreichische Staatsbürger, b) 24 Jahre alt, c) eigenberechtigt, und 302 Priloga 13. d) ne izneti ali izločeni iz volilske pravice (§§. 21 in 22). S katerimi posebnimi uveti (pogoji) je volilska pravica zvezana v posameznih volilskih razredih, in kako smejo volilsko pravico zverievati vkupne osobe, to določajo naslednji paragrafi. §. 11. V volilskem razredu velicega zemljaštva imajo volilsko pravico tiste osobe, katere so od svoje zemljiške imovine konči (vsaj) po dve sto goldinarjev zemljiškega davka na leto dolžne plačevati. d) nicht vom Wahlrechte ausgenommen oder ausgeschlossen sind (§§. 21 und 2s). Von welchen besonderen Bedingungen das Wahlrecht in den einzelnen Wählerclassen abhängig sei, und inwieferne dasselbe von juristischen Personen ausgeübt werden könne, wird j in den nachfolgenden Paragraphen bestimmt. §• H- In der Wählerclasse des Großgrundbesitzes sind jene Personen wahlberechtigt, welche von ihrem Grundbesitze eine Jahresschuldigkeit an Grundsteuer von mindestens zweihundert Gulden zu entrichten haben. §. 12. V volilskem razredu velicega obrta imajo volilsko pravico tiste osobe, katere so na leto konči po dve sto goldinarjev pridobitkarine in dohodkarine dolžne plačevati od svojega obrta (rudarstva, prido-bitka, trgovine). §. 13. V volilskem razredu mest in trgov in v volilskem razredu kmetskih občin imajo volilsko pravico tiste osobe, katere so od svoje nepremične imovine, od obrta ali dohodka v teh občinah, in sicer v deželnem glavnem mestu konči po deset goldinarjev a po drugih deželnih občinah konči po pet goldinarjev na leto dolžne plačevati neposredstvenega davka. Brez ozira na davek imajo dalje volilsko pravico po teh volilskih razredih v občini svojega volišča : a) kristjanskih konfesij duhovniki, v kacem kraji stalno opravljajoči dušno pastirstvo, potem rabini ter postavljeni propovedatelji (pridigarji) židovskih vernikov; b) služeči in v pokoji bivajoči uradniki dvorni, državni (civilni in vojaški), deželni ter javnih zalog; c) častniki (oficirji) v pokoji in zunaj službe, potem iz reserve in deželne brani (§. 21), ter z njimi vred častniki od avditorstva, od vojaško-zdrav-niškega in računovodskega častništva ob enakih razmerah; d) doktorji, kateri so se akademijske dostojnosti dopeli na kacem tozemskem vseučilišči, in tehniki , imej oči diplomo od kacega tozemskega učilišča; e) stalno v službo postavljeni ter tudi iz stalne službe v pokoj stopivši načelniki in učitelji javnih ljudskih učilnic in ravnatelji, profesorji in učitelji javnih srednjih in posebnih (specijalnih) učilnic ter visokih učilišč. §. 14. V istem volilskem razredu tudi volilsko pravico daje imenje dveh ali več takih davku pripisanih stvari j, od katerih je vkupe dajati tak davek, da ustreza tisti davčni cenitvi, katera je ustanovljena temu volilskemu razredu. §• 15. Izmej več sovlastnikov take nepremične imovine, ki daje volilsko pravico, more voliti samo tisti, katerega v to pooblastč vsi sovlastniki ali konči vlastniki več nego polovice. Davčna dolžnost sovlastne žene se pripisuje možu, a davčna dolžnost sovlastnih nedoletnih otrok očetu, §■ 12- In dev Wählerclasse der Großindustrie sind jene Personen wahlberechtigt, deren Iahresschuldigkeit an Erwerb- und Einkommensteuer vom Industrie- (Bergbau-, Gewerbs-, Handels-) Betriebe mindestens zweihundert Gulden beträgt. §• 13. In der Wählerclasse der Städte und Märkte und in der Wählerclasse der Landgemeinden sind jene Personen wahlberechtigt, die von ihrem Realbesitze, Gewerbe oder Einkommen in diesen Gemeinden, und zwar in der Landeshauptstadt mindestens zehn Gulden und in den anderen Gemeinden des Landes mindestens fünf Gulden als Iahresschuldigkeit an directer Steuer zu entrichten haben. Ohne Rücksicht auf Steuerzahlung sind ferner in diesen Wählerclassen in der Gemeinde ihres Wahlortes wahlberechtigt: a) Die in der Ortsseelsorge bleibend verwendeten Geistlichen der christlichen Confessionen, dann die Rabbiner und die angestellten Prediger der jüdischen Glaubensgenossen; b) dienende sowohl als im Ruhestände befindliche Hof-, Staats- (Civil- und Militär-), Landes- und öffentliche Fondsbeamte; c) Offiziere des Ruhestandes und außer Dienst, dann der Reserve und der Landwehr (§. 21) mit Einschluß der Offiziere des Auditoriats, des militärärztlichen und des Rechnungsführer-Offizierscorps unter den gleichen Verhältnißen; d) Doctoren, welche ihren academischen Grad an einer inländischen Universität erlangt haben, und von einer inländischen Lehranstalt diplomirte Techniker; e) bleibend angestellte, sowie die aus einer bleibenden Anstellung in den Ruhestand übertretenen Vorsteher und Lehrer der öffentlichen Volksschulen, und Directoren, Professoren und Lehrer der öffentlichen Mittel- und Special- und der Hochschulen. §. 14. In derselben Wählerclasse berechtigt der Besitz von zwei oder mehreren Steuerobjecten, von denen zusammengenommen eine solche Steuer zu entrichten ist, die dem für die Wählerclasse festgesetzten Steuercensus entspricht, ebenfalls zur Wahl. §• 15. Unter mehreren Mitbesitzern eines zur Wahl berechtigenden unbeweglichen Gutes kann nur Derjenige aus ihnen wählen, welchen alle Mitbesitzer oder doch die Besitzer von mehr als der Hälfte hiezu bevollmächtigen. Die Steuerschuldigkeit der im Mitbesitze befindlichen Gattin wird dem Gatten, und jene der im Mitbesitze befindlichen Priloga 13. 303 dokler možu in očetu ne prestane po zakonu mu pri-stoječa pravica imovinakega upravljanja. §• 16. Skupščine, delničarska društva in komanditna društva, na delnice osnovana, mogo, a sicer ta za-znamenana društva samo tedaj, kadar dovoljuje §. 18, volilsko pravico zvrševati po tisti posamezni osobi, katera je vsled veljavnih pravil upravičena, zastopati skupščino ali društvo. Ta osoba treba da ima vsa svojstva, katera imenuje §. 10. Druge vkupne osobe nemajo volilske pravice. §. 17. Javni društveniki in z osebnim poroštvom vezani komanditni društveniki imajo volilsko pravico, ako po razmerji njih vdeleževalne pravice na nje spada toliko davka, da ustreza tisti davčni cenitvi, katera je ustanovljena dotičnemu volilskemu razredu. §. 18. Vsak volilec more volilsko pravico zvrševati samo v enem volilskem razredu, in to edino v enem vo-litvenem okraji. Kdor ima volilsko pravico mej velikim zemlja-štvom, ne more volilske pravice zvrševati v drugih volilskih razredih; kdor ima volilsko pravico v volilskem razredu velicega obrta, ne more volilske pravice zvrševati v volilskem razredu mest in trgov niti ne v volilskem razredu kmetskih občin. Delničarska društva in komanditna društva, na delnice osnovana, mogo samo v volilskem razredu velicega obrta zvrševati volilsko pravico. Kdor ima volilsko pravico v volilskem razredu mest in trgov in v volilskem razredu kmetskih občin, ali kdor ima v tem ali onem teh volilskih razredov več davku pripisanih stvarij, katere posamezne ali vse vkupe daj6 volilsko pravico, zvršuje, ako je prvo, svojo volilsko pravico v tistem volilskem razredu, a kadar je drugo, v tistem volitvenem okraji ter v tistej občini, kamor spada po svojem stalnem prebivališči. Ako v nobeni dotičnih občin stalno ne prebiva, zvršuje volilsko pravico tam, kjer plačuje največ davka. Društvenikom takih skupščin ali društev, katerim volilska pravica pristoji, ni j ovire, da v svojem volilskem razredu zvršujejo volilsko pravico, katera jim osobno pristoji. §• 19. V volilskih razredih velicega zemljaštva in velicega obrta je moči volilsko pravico zvrševati po kacem pooblaščenci. Treba da ta v dotičnem volilskem razredu ima volilsko pravico ali da zastopa tako skupščino ali društvo, ki ima volilsko pravico, in kakor pooblaščenec smč samo za enega zvrševati glasovalno pravico. V volilskem razredu mest in trgov ter v volilskem razredu kmetskih občin je glasovalno pravico moči samo zvrševati osobno. §. 20. V deželnega poslanca more biti izvoli' en vsak, kdor je: a) 30 let star ; minderjährigen Kinder dem Vater infolange zugerechnet, als das dem Gatten und Vater gesetzlich zustehende Befugniß der Vermögensverwaltung nicht aufgehört hat. §• 16. (Korporationen, Aktiengesellschaften und (Kommanditgesellschaften auf Actien können, und zwar die bezeichneten Gesellschaften nach Zulaß des §. 18, ein Wahlrecht durch jene Einzelnperson ausüben, welche nach den bestehenden Normen berufen ist, die (Korporation oder Gesellschaft zu vertreten. Dieselbe muß die im §. 10 bezeichneten Eigenschaften haben. Anderen juristischen Personen kömmt ein Wahlrecht nicht zu. §. 17. Oeffentliche Gesellschafter und die persönlich haftenden Gesellschafter einer (Kommanditgesellschaft sind wahlberechtigt, wenn auf dieselbeu nach dem Verhältnisse ihrer Antheilsberechtigung ein solcher Steuerbeitrag entfällt, welcher dem für das Wahlrecht in der betreffenden Wählerclasse festgesetzten Steuercenfus entspricht. §• 18. Jeder Wähler kann sein Wahlrecht nur in Einer Wählerclasse und nur in Einem' Wahlbezirke ausüben. Daö Wahlrecht im Großgrundbesitze schließt die Ausübung des Wahlrechtes in den anderen Wählerclassen, das Wahlrecht in der Wählerclasse der Großindustrie schließt die Ausübung des Wahlrechtes in der Wählerclasse der Städte und Märkte und in jener der Landgemeinden aus. Actiengesellschaften und Commanditgesellschaften auf Actien können ein Wahlrecht nur in der Wählerclasse der Großindustrie ausüben. Wer in der Wählerclasse der Städte und Märkte und in jener der Landgemeinden wahlberechtigt ist, oder wer in einer oder der anderen dieser Wählerclassen mehrere Steuerobjecte besitzt, die einzeln oder zusammengenommen zur Wahl berechtigen, übt sein Wahlrecht im ersteren Falle in jener Wählerclasse und im letzteren Falle in jenem Wahlbezirke und in jener Gemeinde aus, wohin er nach seinem ständigen Wohnsitze gehört. Hat er in keiner der betreffenden Gemeinden seinen ständigen Wohnsitz, so übt er das Wahlrecht dort aus, wo er die höchste Steuer entrichtet. Mitglieder solcher (Korporationen oder Gesellschaften, welchen das Wahlrecht zusteht, sind nicht gehindert, das ihnen persönlich zustehende Wahlrecht in ihrer Wählerclasse auszuüben. §. 19. In den Wählerclassen des Großgrundbesitzes und der Großindustrie kann baS Stimmrecht durch einen Bevollmächtigten ausgeübt werden. Derselbe muß in der betreffenden Wählerclasse wahlberechtigt fein oder eine wahlberechtigte Corporation oder Gesellschaft vertreten und darf das Stimmrecht als Bevollmächtigter nur für Einen Wahlberechtigten ausüben. In der Wählerclasse der Städte und Märkte und in jener der Landgemeinden kann das Stimmrecht nur persönlich ausgeübt werden. §. 20. Als Landtagsabgeordneter ist Jeder wählbar, welcher a) 30 Jahre alt, 304 Priloga 13. b) kdor ima v enem volilskem razredu dežele volilsko pravico ali je sposoben v zastopanje take skupščine, katera ima volilsko pravico, ter c) nij iznet ali izločen od izvolilne pravice (§§. 21 in 22). Izimkoma tudi sovlastniki take nepremične imo-vine, katera daje volilsko pravico, mogo biti izvoljeni, ako jim ne brani uvet (pogoj), zaznamenan v §. 17. §. 21. Kar se tiče volilske in izvolilne pravice, naj veljajo ti izimki: a) Služeči uradniki dvorni, državni (civilni in vojaški) , deželni ter javnih zalog, in v dejanjski službi bivajoče osobe, zaznamenane v §. 13 z lit. c), vsi ti so izneti od izvolilne pravice. b) Dejanjski služeče osobe izmej vojske, vojnega pomorstva in žandarmstva, razen vojaških v Z. 13 z lit b) zaznamenanih uradnikov (vojaških duhovnikov), potem v prezentni službi stanovitno bivajoče osobe deželne brani mogo volilsko pravico zvrševati samo s pooblaščenci, torej samo v volilskih razredih velicega zemljaštva in veli-cega obrta. Od izvolilne pravice so te osobe iznete. Trajalno v odpust poslane, potem k reservi spadajoče osobe izmej vojske in izmej vojnega pomorstva ter tudi k deželni brani spadajoče osobe, katerih poprejšnji odstavek ne obseza, niso iznete niti od volilske niti izvolilne pravice. A kadar se vkli-čejo in dokler ostanejo vklicane, mogo volilski pravici ustrezati samo po določilu poprejšnjega odstavka, a mandatu, ako bi jih zadel, nikakor ne. §. 22. Od volilske in izvolilne pravice v deželni zbor so izločene: a) Osobe, katere so vsled kazenske obsodbe izločene od izvolilne pravice v občinski zastop. b) Osobe, katere se preiskujejo zaradi tacega kaz-nilnega dejanja, katero, ako bi obsojene bile, izloči od izvolilne pravice v občinski zastop, dokler to preiskavanje teče. c) Osobe, o katerih imenji se je razglasil konkurz, dokler konkurzna razprava teče. III. 0 razpisu volitev in o pripravljanji k njim. §• 23. K volitvam praviloma vabi deželni načelnik z razpisi, v katerih treba da je povedan dan, katerega je deželne poslance voliti v naznačenih voliščih. Volitveni dan je tako postaviti, da je moči vse potrebne priprave končati, predno ta dan pride. §. 24. Vsesplošne volitve je tako razpisati, da se volijo najprvo poslanci kmetskih občin, potem poslanci mest b) in einer Wählerclasse des Landes wahlberechtigt oder zur Vertretung einer wahlberechtigten Corporation berufen und c) nicht von der Wählbarkeit ausgenommen oder ausgeschlossen ist (§§. 21 und 22). Ausnahmsweise sind unter der im §. 17 bezeichneten Bedingung auch die Mitbesitzer eines zur Wahl berechtigenden unbeweglichen Gutes wählbar. §■ 21. Von dem Wahlrechte und der Wählbarkeit haben folgende Ausnahmen zu gelten: a) Dienende Hof-, Staats- (Civil- und Militär-), Landesund öffentliche Fondsbeamte und die im §. 13 unter lit. e) bezeichneten, in activer Dienstleistung stehenden Personen sind von der Wählbarkeit ausgenommen. b) Activ dienende Personen des Heeres, der Kriegsmarine und der Gendarmerie mit Ausnahme der im §. 13 unter lit. b) angeführten Militärbeamten (Militärgeist-lichen), dann die bleibend im Präsenzstande dienenden Personen der Landwehr können das Wahlrecht nur durch Bevollmächtigte, daher nur in den Wählerclassen des Großgrundbesitzes und der Großindustrie ausüben. Bon der Wählbarkeit sind diese Personen ausgenommen. Dauernd beurlaubte, dann die zur Reserve gehörigen Personen des Heeres und der Kriegsmarine, sowie die zur Landwehr gehörigen, in dem vorangehenden Absätze nicht inbegriffenen Personen sind von der Wahlberechtigung und der Wählbarkeit nicht ausgenommen. Sie können jedoch nach erfolgter Einberufung für die Dauer ihrer Einberufung ein Wahlrecht nur nach der Bestimmung des vorangehenden Absatzes, ein auf sie gefallenes Mandat aber nicht ausüben. §. 22. Von dem Wahlrechte und von der Wählbarkeit zum Landtage sind ausgeschlossen: a) Personen, welche in Folge einer strafrechtlichen Verur-theilung von der Wählbarkeit in die Gemeindevertretung ausgeschlossen sind. b) Personen, welche wegen einer solchen strafbaren Handlung in Untersuchung stehen, die im Falle der Verur-theilung die Ausschließung von der Wählbarkeit in die Gemeindevertretung zur Folge hätte, während der Dauer der Untersuchung. c) Personen, über deren Vermögen der Concurs eingeleitet wurde, während der Dauer der Concursverhandlung. III. Von der Ausschreibung und Vorbereitung der Wahlen. §• 23. Die Aufforderung zur Vornahme der Wahl geschieht in der Regel durch Erlässe des Landespräsidenten, welche den Tag, an dem die Wahl der Landtagsabgeordneten in den bestimmten Wahlorten vorzunehmen ist, zu enthalten haben. Die Festsetzung des Wahltages hat derart zu geschehen, daß alle nöthigen Vorbereitungen vor Eintritt desselben beendet werden können. §. 24. Die Ausschreibung allgemeiner Wahlen hat in der Art zu geschehen, daß zuerst die Abgeordneten der Landgemeinden, Priloga 13. 305 in trgov, za njimi poslanci velicega ob rta ter naposled poslanci velicega zemijaštva, ter da se volitve obema prvih imenovanih volilskih razredov po vsej deželi istega dne pričnč. §• 25. Vsesplošnih volitev razpis je z deželnimi novi-nami in s pribitimi oznanili razglasiti po občinah vse dežele. Razpis posameznih volitev je za volilski razred velicega zemijaštva in velicega obrta z deželnimi novinami, za volilski razred mest in trgov in kmetskih občin razglasiti s pribitimi oznanili po tistih občinah, katere sestavljajo volitveni okraj. §• 26. Vse tiste, kateri imajo volilsko pravico ter po določilih tega volitvenega redil sestavljajo eno volil-stvo, treba zapisati v posebne imenike (volilske imenike). Volilske imenike je izgotoviti vsacega po dvakrat, na tanko pazeč na določila, katera so o volilski pravici v tem volitvenem redu. Zoper te imenike, če so v njih izpuščeni taki, kateri imajo volilsko pravico, ali postavljeni vanje taki, kateri je nemajo, mogo tisti, ki v istem volil-stvu smejo voliti, vgovore v nepreložnem roku, določenem v naslednjih paragrafih, vpolagati organom tamkaj zaznamenanim. §• 27. Volilskima razredoma velicega zemijaštva in velicega obrta naj deželni načelnik volilski imenik izgotovi in z deželnimi novinami razglasi, ustanavljajo štirinajst dnij vgovarjalnega roka, štej o č od dneva, katerega je razglasil. Vgovori naj se vpolagajo deželnemu načelniku, kateremu jih pri stoji razsojati, in kateri ima tudi pravico, volilski imenik do volitvenega roka uradoma popravljati. §. 28. Volilske imenike volilstvom obeh ostalih volilskih razredov naj spiše občinsko županstvo, in to, kar se volilskega razreda mest in trgov tiče, vsacemu volišču, a kar se tiče volilskega razreda kmetskih občin, vsaki krajevni občini. Ono naj en izdelek tega imenika vsacemu na videž razgrne v občini, kar naj razglasi, ustanavljajo osem dnij vgovarjalnega roka, štejoč od dneva, katerega razgrne; drug izdelek naj vpoloži načelniku nadstojnega političnega oblastva. Vgovore je vpolagati občinskemu županstvu, ki jih naj brez odlaganja odpošilja nadstojnega političnega oblastva načelniku, kateri o njih razsodi. Temu je vpoložene volilske imenike uradoma pre-tehtovati, posebno tako, da jih primerja s pripisanimi davki; tudi je upravičen, ako bi se mu treba zdelo, popravljati jih do volitvenega roka. §. 29. Kadar vgovarjalni rok mine, ter če je v tem roku prišlo kaj vgovorov, tedaj po razsodilo o vgo- dann tie Abgeordneten der Städte und Märkte, nach diesen die Abgeordneten der Großindustrie und endlich die Abgeordneten des Großgrundbesitzes gewählt, und daß die Wahlen für jede der beiden erstgenannten Wählerclasscn im ganzen Lande an demselben Tage begonnen werden. §• 25. Die Ausschreibung allgemeiner Wahlen ist durch die Landeszeitung und durch Placate in allen Gemeinden des Landes bekannt zu machen. Die Ausschreibung einzelner Wahlen ist bezüglich der Wählerclasse des Großgrundbesitzes und der Großindustrie durch die Landeszeitung, bezüglich der Wählerclasse der Städte und Märkte und jener der Landgemeinden durch Placate in den den Wahlbezirk bildenden Gemeinden zu verlautbaren. §- 26. Alle Wahlberechtigten, welche nach den Bestimmungen dieser Wahlordnung einen Wahlkörper bilden, sind in besondere Listen (Wählerlisten) einzutragen. Die Wählerlisten sind mit genauer Beobachtung der in dieser Wahlordnung in Betreff des Wahlrechtes enthaltenen Bestimmungen in doppelter Ausfertigung zu verfassen. Gegen diese Listen können wegen Weglassung von Wahlberechtigten oder wegen Aufnahme von Nichtwahlberechtigten von den Wahlberechtigten desselben Wahlkörpers Reclama-tionen innerhalb der in den nachfolgenden Paragraphen bestimmten Präclusivfrist bei den darin bezeichneten Organen eingebracht werden. §• 27. Für die Wählerclasse des Großgrundbesitzes und der Großindustrie ist die Wählerliste vom Landespräsidenten anzufertigen und unter Anberaumung einer vierzehntägigen, vom Tage der Kundmachung zu berechnenden Reclamationsfrist durch die Landeszeitung zu verlautbaren. Die Reclamationen sind bei dem Landespräsidenten einzubringen, dem die Entscheidung über dieselben zusteht und der auch berechtigt ist, Berichtigungen der Wählerliste bis zum Wahltermine von Amtswegen vorzunehmen. §• 28. Die Wählerlisten für die Wahlkörper in den Leiden anderen Wählerclassen sind rücksichtlich der Wählerclaffe der Städte und Märkte für jeden Wahlort, rücksichtlich der Wählerclasse der Landgemeinden für jede Ortsgemeinde von dem Gc-meindevorstande zu verfassen. Derselbe hat die eine Ausfertigung zu Jedermanns Einsicht in der Gemeinde aufzulegen und dieß unter Anberaumung einer achttägigen, vom Tage der Auflegung zu berechnenden Reclamationsfrist zu verlautbaren, die andere Ausfertigung aber dem Vorstande der vorgesetzten politischen Behörde vorzulegen. Die Reclamationen sind bei dem Gemeindevorstande einzubringen und von demselben unverzüglich an den Vorstand der vorgesetzten politischen Behörde einzusenden, welcher hierüber entscheidet. Derselbe hat auch die ihm vorgelegten Wählerlisten insbesondere durch Vergleichung mit der Steuervorschreibung von Amtswegen zu prüfen und ist berechtigt, sie nach Maßgabe des Befundes bis zum Wahltermine zu berichtigen. §. 29. Nach Ablauf der Reclaniationsfrist und insoferne innerhalb derselben Reclamationen eingelangt sind, nach Entscheidung 306 Priloga 13. vorih, naj deželni načelnik, posameznim volilnem iz-mej volilstva velicega zemljaštva in velicega obrta, a načelnik nadstojnega političnega oblastva naj volilnem izmej ostalih volilstev spiše izkaznice, katere se jim vročč z glasovali (glasovalnimi listi) vred. Na izkaznicah bodi tekoče število volilskega imenika, potem ime in prebivališče volilčevo, kraj, dan in ura, kje in kdaj se volitev prične, ter kdaj mine čas, glasovala oddajati. N&tisnena glasovala je napraviti primerna številu poslancev, kolikor jih je voliti, in na njih naj bode uradni pečat tistega oblastva, kateremu je bilo spi-sovati izkaznice, in poleg tega naj se tudi omeni določilo prvega odstavka v §. 37. Namesto izgubljenih ali takih glasoval, katera niso več za rabo, tist, kdor ima pravico voliti, če zahteva, nova dohode od oblastva in pri sami volitvi od volitvene komisije. Veliki zemljaki in veliki obrtniki, kateri volil-sko pravico imajo a ne prebivajo v deželi, naj se z deželnimi novinami pozovo, da si vzemo izkaznice in glasovala. IV. der Letzteren werden für die einzelnen Wähler im Wahlkörper des Großgrundbesitzes und der Großindustrie vom Landespräsidenten und in den andern Wahlkörpern von dem Vorstande der Vorgesetzten politischen Behörde Legitimationskarten ausgefertigt und denselben sammt den Stimmzetteln zugestellt. Die Legitimationskarten haben die fortlaufende Nummer der Wählerliste, den Namen und Wohnort des Wahlberechtigten, den Ort, den Tag und die Stunde des Beginnes der Wahlhandlung und des Schlusses der Stimnizettelabgabe zu enthalten. Die gedruckten Stimmzettel sind auf die Zahl der zu wählenden Abgeordneten einzurichten, mit dem Amtssiegel der die Legitimationskärte ausfertigenden Behörde und mit der Hinweisung auf die in dem ersten Absätze des §. 37 enthaltene Bestimmung zu versehen. In Verlust gerathene oder unbrauchbar gewordene Stimmzettel werden auf Verlangen des Wahlberechtigten von der Behörde und bei der Wahl von der Wahlcommission durch neue ersetzt. Wahlberechtigte des Großgrundbesitzes und der Großindustrie, welche nicht im Lande wohnen, sind zur Erhebung ihrer Legitimationskarteu und Stimmzettel durch die Landeszeitung aufzufordern. IV. Kako je deželne poslance voliti. §. 30. Voliti je vpričo vladarskega komisarja. Voljenje naj vodi volitvena komisija, katera naj sestäje: 1. Za volilski razred včlicega zemljaštva in vč-licega obrta iz treh mož, katere izmej sebe narekd tisti, ki imajo volilsko pravico, in še iz štireh, katere izmej njih nareče deželni načelnik. 2. Za volilski razred mest in trgov na vsacem volišči iz župana ali njegovega nadomestnika, katerega si postavi sam, potem iz dveh občinskih zastopnikov tega volišča, ter še iz štireh mož z volilsko pravico, katere imenuje vladarski volitveni komisar. 3. Za volilski razred kmetijskih občin na vsacem volišči iz treh županov tistih občin, katere imajo po največ stanovalcev, ali iz županovskih nadomestnikov, ter še iz štireh mož z volilsko pravico, katere imenuje vladarski volitveni komisar. Vsaki volitveni komisiji je pridati zapisnikarja. Von der Vornahme der Wahl der Landtagsabgeordneten. §- 30. Die Wahlhandlung ist in Gegenwart eines landesfürstlichen Commissärs vorzunehmen. Die Leitung derselben obliegt einer Wahlcommission, welche zu bestehen hat: 1. Für die Wählerclasse des Großgrundbesitzes und der Großindustrie aus drei von den Wahlberechtigten und aus vier vom Landespräsidenten aus der Mitte derselben benannten Mitgliedern. 2. Für die Wählerclasse der Städte und Märkte in jedem Wuhlorte aus dem Bürgermeister oder dem von ihm bestellten Stellvertreter und zwei Mitgliedern der Gemeindevertretung des Wahlortes und aus vier vom landesfürstlichen Wahl-commistär benannten Wahlberechtigten. 3. Für die Wählerclasse der Landgemeinden in jedem Wahlorte aus den drei Gemeindevorstehern der meist bevölkerten Gemeinden oder deren Stellvertretern und aus vier vom landesfürstlichen Wahlcommissär benannten Wahlberechtigten. Jeder Wahlcommission ist ein Schriftführer beizugeben. §- 31. Volilcem vročene izkaznice dajö pravico, da smejo iti v odločeno volitveno prostorišče, in tudi veljajo za poziv, da je brez posebnega druzega povabila treba priti k volitvi tist dan in tisto uro, kakor je na njih pisano. §. 31. Die den Wählern erfolgten Legitimationskarten berechtigen zum Eintritt in das bestimmte Wahllocale und haben als Aufforderung zu gelten, sich ohne jede weitere Vorladung an dem darauf bezeichneten Tage und zu der festgesetzten Stunde zur Vornahme der Wahl einzufinden. §. 32. Tist dan, katerega je volitev, in to ob ustanovljeni uri ter v zbirališči, k temu odločenem, brez ozira, koliko volilcev je prišlo, začne se voljenje s tem, da se osnuje volitvena komisija, katera si pr-vosednika nareče izmej sebe, ter prevzame volilske imenike in pripravljene glasovanjske zaznamovdlnike. §. 32. An dem Tage der Wahl, zur festgetzten Stunde und in dem dazu bestimmten Versammlungsorte wird die Wahlhandlung ohne Rücksicht auf die Zahl der erschienenen Wähler mit der Constituirung der Wahlcommission begonnen, welche den Vorsitzenden aus ihrer Btitte ernennt, und die Wählerlisten nebst den vorbereiteten Abstimmungsverzeichnissen übernimmt. Priloga 13. 307 §• 33. Proti volilski pravici kake osobe, vpisane v vo-lilskih imenikih, moči je pri volitvi vgovarjati samo dotle, dokler ne odda glasu, ter samo toliko, da se reče, da je po dovršitvi volilskega imenika tej osobi kaj odpadlo, česar volilska pravica zahteva. O tacem ugovoru volitvena komisija razsodi takoj, na kar pritožbe nij. §. 34. Glasovanje se vrši z oddavanjem glasovdl, vročenih volilcem. Predno se prične samo glasovanje, naj se volitvena komisija uveri, da je prazna glasovalnica (volitvena posoda), namenjena, vanjo d e vati glasovdla. Glasovanje se prične tako, da naj prvo glasujejo možje volitvene komisije, kolikor imajo volilsko pravico. Potem drugi volilci oddaj6 glasovdla. Vsak volilec treba da pokaže izkaznico, kadar oddaje glasovdlo. Prvosednik z nje glasno čita vodičevo ime ter od njega vzame glasovalo, katero dene v glasovalnico. Glasovalski pooblaščenci treba da pooblastnico od-dade volitveni komisiji. §• 35. V volilskem imeniku je k vodičevemu imenu vpisati, da je glasovalo oddal; a glasovala sama je hraniti v glasovalnim', dokler se glasovi začno preštevati. Vpisovati je zaradi prigleda treba v oba enaka volilska imenika, kar naj delata dva izmej volitvene komisije. §. 33,. Gegen die Wahlberechtigung einer in den Wählerlisten eingetragenen Person kann bei der Wahlhandlung nur in solange als sie ihre Stimme nicht abgegeben hat, und nur in= soferne Einsprache erhoben werden, als behauptet wird, daß bei dieser Person feit der Feststellung der Wählerliste ein Erforderniß des Wahlrechtes entfallen sei. Ueber eine solche Einsprache wird von der Wahlcom-mission sogleich und ohne Zulassung des Reeurses entschieden. §. 34. Die Abstimmung geschieht durch Abgabe der den Wählern zugestellten Stimmzettel. Unmittelbar vor Beginn derselben hat sich die Wahleom-mission zu überzeugen, daß die zum Einlegen der Stimmzettel bestimmte Wahlurne leer ist. Die Abstimmung selbst beginnt damit, daß die Mitglieder der Wahlcommission, infoferne sie wahlberechtigt sind, ihre Stimmen abgeben. Hierauf erfolgt die Abgabe der Stimmzettel von Seite der übrigen Wähler. Jeder Wähler hat bei Abgabe des Stimmzettels feine Legitimationskarte vorzuweisen. Der Vorsitzende liest aus derselben den Namen des Wählers laut ab übernimmt von diesem den Stimmzettel und legt denselben in die Wahlurne. Zur Stimmabgabe Bevollmächtigte haben die Vollmacht der Wahlcommission zu übergeben. §. 35. Die Abgabe des Stimmzettels ist in der Wählerliste neben dem Namen des Wählers zu bemerken; die Stimmzettel selbst sind bis zur Stimmzählung in der Wahlurne aufzubehalten. Die Eintragung hat behufs der Controlle in beiden Parkn der Wählerliste zu geschehen und ist von zwei Mitgliedern der Wahlcomission zu besorgen. §. 36. Ako ob glasovanji nastanejo kaki pomisleki zaradi istote katerega vodica, o tem volitvena komisija razsodi taköj, na kar pritožbe nij. §• 37. Neveljavna so glasovala, katera niso dobljena od oblastva ali od volitvene komisije. Ge je na kacem glasovala več imen nego je treba voliti poslancev, tedaj je tista imena, katera so čez to število na konci glasovala zapisana, smatrati, kakor bi jih ne bilo, ter se nanj a ne ozirati. Ako je na glasovalu menj imen, ne izgubi zato veljavnosti. Ge je iste osobe ime na istem glasovalu večkrat zapisano, šteje se ob preštevanji glasov samo enkrat. Ako se v glasovalo poleg kacega glasil pristavijo naročila in uveti (pogoji), smatrati je, kakor da jih nij. O posameznih glasovdlih, ali so od kraja do konca ali samo nekoliko neveljavna, razsodi volitvena komisija takdj, na kar pritožbe nij. §• 36. Wenn sich bei der Stimmgebung über die Identität eines Wählers Anstände ergeben, so entscheidet darüber sogleich die Wahlcommission ohne Zulassung eines Recurses. §. 37. Andere als die behördlich oder bei der Wahlcommission ausgegebenen Stimmzettel sind ungiltig. Enthält ein Stimmzettel mehr Namen, als Abgeordnete zu wählen sind, so sind die über diese Zahl auf dem Stimmzettel zuletzt angesetzten Namen als nicht verzeichnet zu betrachten und unberücksichtigt zu lassen. Sind weniger Namen auf dem Stimmzettel angeführt, so verliert er deßhalb seine Gültigkeit nicht. Ist der Name einer und derselben Person auf einem und demselben Stimmzettel mehrmals verzeichnet, so wird er bei der Zählung der Stimmen nur einmal gerechnet. Wurden einer Wahlstimme im Stimmzettel Aufträge oder Bedingungen beigefügt, so sind sie als nicht vorhanden zu betrachten. Ueber die gänzliche oder theilweise Giltigkeit oder Ungiltigkeit einzelner Stimmzettel entscheidet die Wahlcommission sogleich ohne Zulassung des Recurses. 308 Priloga 13. §. 38. Ko mine čas, kar ga je bilo glasovanju ustanovljenega, naj volitvene komisije prvosednik izreče, da je glasovanja konec, ter potem naj začne glasovala šteti. Kadar so glasovala prešteta, eden izmej volitvene komisije razgane vsako glasovalo posebe, potem vanje pogleda ter odda prvosedniku, kateri ga na glas prečita ter dalje odda v pogled ostalim možem iz komisije. Kar je v glasovalo., naj se zapiše v glasovalno zaznamenilo ter v prigledno glasovalno zaznamenilo. To glasovalno zaznamenilo in prigledno zaznamenilo naj en mož volitvene komisije zdeluje tako, da kader kdo prvi glas dobode za poslanca, njegovo ime zapiše v primerni predelek ter poleg njega dene število 1, a potem ob druzem glasu število 2 i. t. d. Ce se ob razgibanji glasoval pokaže, da je kak volilec namesto enega glasovala oddal več glasoval v eno zavitih, tedaj so takisto oddana glasovala neveljavna. Kadar se kaj tacega pripeti, povedati je to v zapisniku, kateri se napravi o voljenji, ter priložiti mu dotična glasovala. Končni vspeh dovršenega glasoštetja naj prvosednik volitvene komisije takoj razglasi in postavi v vo-litveni zapisnik. V volitveni zapisnik je sploh zaznamenati vse važnejše dogodke, kar bi se jih pripetilo ob voljenji, ter še posebno tudi razsodila, katera je izrekla volit-vena komisija. §. 39. §. 38. Nach Ablauf der zur Abgabe ter Stimmen festgesetzten Zeit ist Von dem Vorsitzenden der Wahlcommission die Stimm-gebung für geschlossen zu erklären, und sodann znr Abzählung der Stimmzettel zu schreiten. Nach erfolgter Abzählung der Stimmzettel entfaltet ein Mitglied der Wahlcommission jeden Stimmzettel einzeln und übergibt ihn nach genommener Einsicht dem Vorsitzenden, welcher denselben laut abliest und zur Einsichtnahme an die anderen Conimissiosmitglieder weiter reicht. Der Inhalt des Stimmzettels ist in eine Stimmliste und Gegenliste einzutragen. Die Stimmliste und Gegenliste ist von einem Mitgliede der Wahlcommission in der Art zu führen, daß bei der ersten Stimme, die Jemand als Abgeordneter erhält, dessen Name in die entsprechende Rubrik eingeschrieben und daneben die Zahl 1, bei der zweiten Stimme die Zahl 2 u. s. w. beigesetzt wird. Zeigt sich bei der Eröffnung der Stimmzettel, daß von einem Wähler statt eines Stimmzettels mehrere Stimmzettel ineinander gefaltet abgegeben wurden, so sind die in dieser Weise abgegebenen Stimmzettel ungiltig. Kommt ein solcher Fall vor, so ist derselbe in dem über die Wahlhandlung zu führenden Protokolle unter Anschließung der betreffenden Stimmzettel zu bemerken. Das Resultat der vollendeten Stimmzählung ist von dem Vorsitzenden der Wahlcommission sogleich bekannt zu geben und in dem Wahlprotokolle ersichtlich zu machen. In dem Wahlprotokolle sind überhaupt alle wichtigeren, bei der Wahlhandlung sich ergebenden Vorkommnisse, und insbesondere auch die von der Wahlcommission gefällten Entscheidungen anzuführen. §. 39. Ob volitvah, katere se vršč na več voliščih vo-litvenega okraja, naj se po dovršenem glasovanji dokonča zapisnik, napravljen o voljenji, ter podpiso naj ga možje volitvene komisije, vladarski volitveni komisar in zapisnikar. Potem naj vse volitvene spise (volilske imenike, glasovala, glasovalna zaznamenila, prigledna zazna-menila, pooblastnice itd.) vladarski volitveni komisar in načelnik nadstojnega političnega oblastva glavnega volišča napoti h glavni volitveni komisiji. Ta komisija naj se na glavnem volišči snide tist dan, katerega ustanovi zgoraj imenovani načelnik ter vpričo vladarskega volitvenega komisarja naj, sesta-veljši končni vspeh glasoštetij, dognanih na posameznih voliščih, v delo vzame glavno glasoštetje. V njej bodi sedem mož, namreč župan (občinski glavar) ali njegov nadomestnik in dva občinska zastopnika glavnega volišča, potem štirje možje z vo-lilsko pravico, ki so volitve vdeleženi in katere na-reče vladarski komisar. A če se volile! glavnega volišča ne vdeležijo volitve, tedaj vladarski volitveni komisar tudi ostale tri može nareče izmed tistih, ki imajo volilsko pravico. Možje glavne volitvene komisije si izmej sebe izberb prvosednika. Glavne volitvene komisije prostorišče je odprto vsacemu, kdor ima volilsko pravico ter je volitve udeležen. Bei Wahlen, die in mehreren Wahlorten des Wahlbezirkes vorgenommen werden, ist nach beendigter Abstimmung das über die Wahlhandlung geführte Protokoll zu schließen und von den Mitgliedern der Wahlcommissiou, dem landesfürstlichen Wahlcommissär und dem Schriftführer zu fertigen. Hierauf sind die sämmtlichen Wahlacten (Wählerlisten, Stimmzettel, Stimmlisten, Gegenlisten, Vollmachten u. s. to.) durch den landesfürstlichen Wahlcommissär und den Vorstand der Vorgesetzten politischen Behörde des Hauptwahlortes an die Hauptwahlcommission zu leiten. Diese Commission hat an dem von dem vorbezeichneten Vorstande bestimmten Tage in dem Hauptwahlorte zusammenzutreten und in Gegenwart eines landesfürstlichen Wahlcom-missärs durch die Zusammenstellung des Ergebnisses der in den einzelnen Wahlorten stattgehabten Scrutinien das Haupt-scrutinium vorzunehmen. Dieselbe hat aus sieben Mitgliedern, nähmlich aus dem Bürgermeister (Gemeindevorsteher) oder dessen Stellvertreter und zwei Mitgliedern der Gemeindevertretung des Hauptwahlortes, dann aus vier von dem landesfürstlichen Commissär benannten, an der Wahl betheiligten Wahlberechtigten zu bestehen. Ist aber die Wählerschaft des Hauptwahlortes an der Wahl nicht betheiligt, so benennt der landesfllrstliche Wahlcommissär auch die anderen drei Mitglieder aus den Wahlberechtigten. Der Vorsitzende der Hauptwahlcommission wird von den Commissionsmitgliedern aus ihrer Mitte gewählt. Jeder an der Wahl betheiligte Wahlberechtigte hat Zutritt in das Locale der Hauptwahlcommission. Priloga 13. 309 Osnovana glavna volitvena komisija naj prevzame volitvene spise ter začne glavno glasoštetje. Končni uspeh tega glasoštetja naj glavne volitvene komisije prvosednik taköj razglasi ter postavi v zapisnik. §. 40. Voljenje je dokončati praviloma tist dan, kateri je v to odločen. A kadar se pripete slučaji, kateri začetek, napredek ali z vr sete k volitve ovirajo, tedaj volitvena komisija more s pritrdilom vladarskega vo-litvenega komisarja na prihodnji dan volitev odložiti ali raztegniti. Volilcem je to tako naznaniti, kakor je v katerem kraji navadno. Ako se voljenje prekine (preneha), naj volitvena komisija z vladarskim volitvenim komisarjem glaso-valnico dene pod ključ. §. 4L Izvoljen je tist, kateri ima nad polovico vseh oddanih veljavnih glasov (nadpolovično večino). Ako več mož nego jih je treba izvoliti, dohode nadpolovično večino glasov, tedaj o tem, kateri izmej njih bode izvoljen, razsodi večje število glasov; a kadar je po enöliko glasov, tedaj razsodi žreb (los), ki ga vzdigne prvosednik volitvene komisije in ob slučajih §. 39 prvosednik glavne volitvene komisije. Žreb tudi tedaj razsodi, kadar ta ali 6n poslanec, ki ga je izvoliti, ne dohode nadpolovične večine glasov, a vsi glasovi so vendar mej dvema ali mej več možmi takisto enako razdeljeni, da ima vsak iz njih polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Kadar nobenega teh slučajev nij, ter volitev tistega poslanca, ki ga je izvoliti, ali če jih je več izvoliti, tega ali önega volitev mej njimi nij dogotov-Ijena, volijo se z drugo volitvijo tisti poslanci, kar jih je še izvoliti, in kadar bi niti ob tej volitvi ne bilo potrebnega števila glasov, tedaj se voli z ožjo volitvijo. Ako se nedostatek (manjkanje) potrebne večine glasov pokaže ob slučajih §. 39, tedaj načelnik nad-stojnega političnega oblastva glavnega volišča priredi drugo, in če je treba, ožjo volitev, katere končni vspeh je potem glavni volitveni komisiji poiskati iz glasovanj škili spisov posameznih volitvenih komisij. §. 42. Ob ožji volitvi se je volilcem utesniti samo na tiste može, kateri so ob druzem glasoštetji imeli ozirno (relativno) največ glasov za onimi, ki so jih dobili nadpolovično večino. V ožjo volitev je vzeti vselej po dvakrat toliko mož, po kolikor je še izvoliti poslancev. Kadar je po enöliko glasov, žreb razsodi, kdo naj pride v ožjo volitev. Neveljaven je vsak glas, kateri ob tretjem glasoštetji pripade kaki osobi, ki nij bila v ožji volitvi. Nach erfolgter Constituirung hat die Haupiwahlcommission die Wahlacten zu übernehmen und zu dem Hauptscrutinium zu schreiten. Das Ergebniß des Letzteren ist von dem Vorsitzenden der Hauptwahlcommission sogleich bekannt zu geben und protokollarisch ersichtlich zu machen. §• 40. Die Wahl muß in der Regel im Laufe des dazu bestimmten Tages vollendet werden. Treten aber Umstände ein, welche den Anfang, Fortgang oder die Beendigung der Wahl verhindern, so kann die Wahlhandlung von der Wahlcommission mit Zustimmung des landesfllrstlichen Wahlcommissärs aus den nächstfolgenden Tag verschoben oder verlängert werden. Die Bekanntmachung darüber hat für die Wähler auf die ortsübliche Weise zu geschen. Im Falle der Unterbrechung der Wahlhandlung ist die Wahlurne von der Wahlcommission und dem landesfürstlichen Wahlcommiffär unter Verschluß zu legen. §• 41. Als gewählt ist derjenige anzusehen, welcher mehr als die Hälfte aller abgegebenen giftigen Stimmen (die absolute Stimmenmehrheit) für sich hat. Wenn mehrere Personen, als zu wählen sind, die absolute Stimmenmehrheit für sich haben, so entscheidet die überwiegende Stimmenzahl oder bei gleicher Stimmenzahl das von dem Vorsitzenden der Wahlcommission und in den Fällen des §. 39 von dem Vorsitzenden der Hauptwahlcommission zu ziehende Los darüber, wer von ihnen als gewählt anzusehen sei. Die Entscheidung durch das Los erfolgt in gleicher Weise, wenn für einen oder den andern zu wählenden Abgeordneten die absolute Stimmenmehrheit nicht zu Stande kommt, jedoch sämmtliche Stimmen zwischen zwei oder mehreren Personen derart gleich getheilt sind, daß jede von ihnen die Hälfte aller abgegebenen gütigen Stimmen für sich hat. Jnsoferne keiner dieser Fälle eintritt, und hiernach die Wahl des zu wählenden Abgeordneten, oder wenn mehrere Abgeordnete zu wählen sind, des Einen oder des Andern derselben nicht zu Stande gekommen ist, wird rücksichtlich der noch zu wählenden Abgeordneten eine zweite Wahl vorgenommen, und falls auch diese die nöthige Stimmenanzahl nicht ergibt, zur engeren Wahl geschritten. Zeigt sich der Abgang der erforderlichen Stimmenmehrheit in den Fällen deS §. 39, so veranlaßt der Vorstand der vorgesetzten politischen Behörde des Hauptwahlortes die zweite und nöthigenfalls die engere Wahl, deren Ergebniß sodann auS den AbstimmungSacten der einzelnen Wahlcommissionen durch die Hauptwahlcommission zu ermitteln ist. §. 42. Bei der engeren Wahl haben die Wähler sich auf jene Personen zu beschränken, die bei dem zweiten Scrutinium nach denjenigen, welche die absolute Mehrheit erlangten, die relativ meisten Stimmen für sich hatten. Die Zahl der in die engere Wahl zu bringenden Personen ist immer die doppelte von der Zahl der noch zu wählenden Abgeordneten. Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los, wer in die engere Wahl zu bringen sei. Jede Stimme, welche bei dem dritten Scrutinium auf eine nicht in die engere Wahl gebrachte Person fällt, ist als ungiltig zu betrachten. 310 Priloga 13. Ako se ob ožji volitvi pripeti slučaj, omenjen v tretjem odstavku §. 41, tudi tedaj razsodi žreb, kdo je izvoljen. §. 43. Ko je potrebno število poslancev izvoljeno, do-konöä se zapisnik, napravljen o voljenji, ter podpišč ga možje volitvene komisije, in ob slučajih §. 39 možje glavne volitvene komisije, potem vladarski vo-litveni komisar in zapisnikar, ter zapečati se s priloženimi vsemi volitvenimi spisi vred, a nanj se postavi napis, govoreč, kaj je v zapisniku, kateri se odda vladarskemu volitvenemu komisarju, da ga pošlje deželnemu načelniku. §• 44. Deželni načelnik naj, prejete volitvene spise pregledava! , volitvene potrdilo izgotovi in vročiti dd vsacemu izvoljenemu poslancu, proti kateremu nij kacega v §§. 21 in 22 naznačenega izimnega ali izločilnega vzroka od izvolilne pravice. To potrdilo izvoljenega poslanca upravičuje, stopiti v deželni zbor, ter mu daje vse pravice deželnega zbornika, dokler deželni zbor ne ukrene nasprotnega sklepa. §. 45. Vse volitvene spise je deželnemu načelniku napotiti k deželnemu odboru, kateremu jih je preiskati in o tem poročiti deželnemu zboru, ki mu pristoji razsodba, ali je izvoljence pripustiti ali ne. (§. 31 deželne ustave.) §• 46. Ce je v 90 dneh po voljenji kacega deželnega poslanca treba nove volitve, naj se voli na podlogi volilskih imenikov, ustanovljenih ob zadnji volitvi, razen ako je bil razpuščen deželni zbor ali ako se je zadnja volitev za neveljavno izrekla zato, ker se niso prav napravili in ustanovili volilski imeniki, in ob teh slučajih je spisati nove volilske imenike brez ozira na čas, kar ga je minolo od poslednje volitve. V. Končna določila. §• 47. V §§. 28, 29, 39 in 41 tega volitvenega redu imenovano „nadstojno politično oblastvo“ znači tisto vladarsko politično oblastvo, katero je neposredstveno nadstojno. A uradne posle, kateri se v zgornjih paragrafih odkazujejo načelstvu tega oblastva, naj ob takih volitvah, ki se v deželnem glavnem mestu vršč brez udeleževanja mestnih volilcev, opravlja načelstvo tamkajšnjega vladarskega obkrajnega oblastva. Izgotävljanje in izdavanje izkaznic in glasoval v deželnem glavnem mestu more deželni načelnik pre-izročiti županu. Tritt bei im dritten Absätze des §. 41 vorgesehene Fall bei der engeren Wahl ein, so hat das Los gleichfalls darüber zu entscheiden, wer als gewählt zu betrachten sei. §• 43. Wenn die Wahl der erforderlichen Anzahl von Abgeordneten vollzogen ist, wird das über die Wahlhandlung geführte Protokoll geschlossen, von den Mitgliedern der Wahl-commission und in den Fällen des §. 39 von den Mitgliedern der Hauptwahlcommission, dann von dem landesfürstlichen Wahlcomnnssär und dem Schriftführer unterschrieben, unter Anschluß sämmtlicher Wahlacten versiegelt und mit einer den Inhalt bezeichnenden Aufschrift versehen, dem landesfürstlichen Wahlcomnnssär zur Einsendung an den Landespräsidenten übergeben. §. 44. Der Landespräsident hat nach Einsichtnahme der an ihn gelangten Wahlacten jeden gewählten Abgeordneten, gegen den nicht einer der in den §§. 21 und 22 bezeichneten Ausnahmsoder Ausschließungsgründe von der Wählbarkeit vorliegt, ein Wahlcertificat ausfertigen und zustellen zu lassen. Dieses Certificat berechtigt den gewählten Abgeordneten zum Eintritte in den Landtag und gewährt ihm alle Rechte eines Landtagsmitgliedes, insolange nicht eine gegenteilige Entscheidung des Landtages erfolgt ist. §. 45. Sämmtliche Wahlacten hat der Landespräsident an den Landesausschuß zu leiten, welcher dieselben zu prüfen und darüber an den Landtag zu berichten hat, dem die Entscheidung über die Zulassung der Gewählten zusteht. (§. 31 der Landesordnung.) §• 46. Wenn binnen 90 Tagen nach Vornahme der Wahl eines Landtagsabgeordneten die Nothwendigkeit einer Neuwahl eintritt, so ist dieselbe auf Grund der bei der letzten Wahl festgestellten Wählerlisten vorzunehmen, es wäre denn, daß eine Auflösung des Landtages vorangegangen oder daß die letzte Wahl wegen eines unrichtigen Vorganges bei Verfassung und Feststellung der Wählerlisten für ungiltig erklärt worden wäre, in welchen Fällen ohne Rücksicht auf die seit der letzten Wahl abgelaufene Zeit neue Wählerlisten auszufertigen sind. V. Schlußb estlttnnungen. §• 47. Unter der in den §§. 28, 29, 39 und 41 dieser Wahlordnung angeführten „vorgesetzten politischen Behörde" ist die unmittelbar vorgesetzte landesfürstliche politische Behörde zu verstehen. Die dem Vorstande dieser Behörde in den obigen Paragraphen zugewiesenen Amtshandlungen hat jedoch bei Wahlhandlungen, welche in der Landeshauptstadt vorgenommen werden, ohne daß die Wählerschaft derselben dabei betheiligt wäre, der Vorstand der daselbst befindlichen landesfürstlichen Bezirksbehörde zu pflegen. Die Ausfertigung und Ausfolgung der Legitimationskarten und Stimmzettel in der Landeshaupstadt kann vom Landespräsidenten dem Bürgermeister übertragen werden. Priloga 13. 311 §. 48. Deželo naj zadenejo stroški, kar jih bode ob volitvah deželnih poslancev posebe treba za izgotäv-Ijanje in vročevanje izkaznic in glasovdl ter za druge natisnine, potem za odpošiljanje vladarskih volitve-nih komisarjev in drugih uradnikov ter tudi od najetih volitvenih prostorišč. Dolžnost je občinam, katere imajo prostorišča, pripravna k volitvam, da jih v to namero brezplatno dadd rabiti. §• 49. Skleniti, da se ta volitveni red izpremeni, moči je po sedhj samo, ako pritrdita konči dve tretjini vseh deželnih zbornikov, kar jih je ustanovljenih v deželni ustavi. §• 50. Ta volitveni red stopi v krepost ti st dan, katerega se razglasi. 8 to krepostjo se razkrenejo deželnozborski volitveni red od 26. februarja 1861 in k njemu razglašene dodatne postave od 10. januarja 1867, Dež. vlad. 1. št. 4, od 1. maja 1867, Dež. vlad. 1. št. 15, in od 13. januarja 1869, Dež. vlad. I. št. 7. §• 48. Die bei Wahlen der Landtagsabgeordneten durch nothwendig werdende besondere Auslagen für die Ausfertigung und Zustellung von Legitimationskarten und Stimmzetteln und für sonstige Drucksorten, durch Abordnung der landesfllrstlichen Wahlcommissäre und anderer ^Beamten sowie durch Aufnahme vom Wahllocalitäten auflaufenden Kosten sind vom Lande zu tragen. Gemeinden, welche sich im Besitze von zu Wahlhandlungen geeigneten Localitäten befinden, sind verpflichtet, die unentgeltliche Benützung derselben für diesen Zweck zu gestatten. §• 49. Aenderungen dieser Wahlordnung können künftighin nur mit Zustimmung von mindestens zwei Dritttheilen der in der Landesordnung festgesetzten Gesammtzahl der Landtagsmitglieder beschlossen werden. §. 50. Diese Wahlordnung tritt mit dem Tage der Kundmachung in Wirksamkeit. Mit der Letzteren treten die Landtagswahlordnung vom 26. Februar 1861 und die zu derselben erlassenen Nachtragsgesetze vom 10. Jänner 1867, L- G. Nr. 4, vom 1. Mai 1867, L. G. Nr. 15, und vom 13. Jänner 1869, L. G. Nr. 7, außer Kraft. 312 Priloga 14. Slavni deželni zbor! V sesiji deželnega zbora leta 1869, nenadoma sklenjeni, šolski odsek že popolnoma izdelanih osnov postave, kako naj se uravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol, in postave za uravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah ni mogel več prinesti v konečno razpravo deželnega zbora tadanjega, pa tudi lanskega zbora ne. Deželni odbor tedaj osnovi obeh teh postav tako, kakor je šolski odsek leta 1869. prenaredil vladni predlogi z dotičnima poročiloma vred sl. deželnemu zboru izročuje v konečno rešitev. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 20. septembra 1871. Dr. Razlag, deželni glavar. Sporočilo šolskega odseka o postavi, kako naj se uravna napravljanje, zdrževanje in obiska- vanje javnih ljudskih šol. Slavni deželni zbor! Šolski odsek, ko je prevdarjal postavni načrt, kako naj se vravnä napravljanje, zdrževanje in obiskavanje javnih ljudskih Sol, ni si prikrival velicih žrtev, ki se naložč po ti postavi naši že brez tega preobloženi in obožani deželi; ali po drugi strani ni mogel prezirati, da so dobro uravnane šole prva pogoja bolje prihodnosti; ni mogel preslišati splošne želje, da bi se tudi v naši deželi za šolstvo storilo, kar nam je koli pri naših slabih močeh mogoče. Odsek je tedaj sklenil spustiti se v meritorno pretresavanje vladnega načrta, pri tem pa posebno na to gledati, da bi se naredila postava našim okolščinam primerna, tako da bi napredku šolstva vstrezala, ali brez presilovanja naših moči, brez nenaravskih skokov; tako, da bi zdrževanje sedanjih in napravljanje novih šol zadevalo najpred tiste, kterim so one neposredoma na korist; tako da bi se dolžnost obiskavati šole uravnala z ozirom na zemeljne pa tudi družbinske posebnosti naše dežele. Na to se je po odsekovih mislih bilo neobhodno potreba ozirati, da se dežela ne bi z neprimernimi stroški obložila, pa tudi, da se v ljudstvu veselje do šole, ki je ena prvih pogoj dobrega vspeha, ne bi zadušilo, in da bi se zraven vendar za šolstvo storilo, kar nam bodo koli sedanje okolščine dopuščale. Da bi se pa ta namen dosegel, je bilo treba vladni načrt v sledečih rečeh premeniti: a) V §. 6. je vladni načrt predlagal, naj bi se potrebne nove šole brez nepotrebnega odlašanja napravile. Odsek je pa temu dodal, da naj se gleda pri tem napravljanju tudi na zmožnost tistih, ki imajo za te šole skladati (mit Kücksicht auf die Leistungsfähigkeit der Konkurrenzpflichtigen). Tega dodatka se je odseku zato treba zdelo, da se ne bi ljudstvu ali deželi nakladali novi stroški, dokler bi jih ne bilo moči zmagovati. b) V §. 9. ustanavlja vladini načrt, da ko se napravljajo šolski kraji (Schulsprengel) naj se gleda kolikor mogoče, na občinske meje. Odsek jo to prenaredil z ozirom na naše okolščine, ki imamo velike občine in podobčine. Pri nas so po navadi že podobčine tolikšne, ako ne večje, kakor drugod občine, zato je tudi popolnoma primemo in naravsko, ako so one zase šolski kraji, in v ta namen je odsek vladni načrt premenU. c) §. 21. določuje, s kterim letom se za otroke začne dolžnost v šolo hoditi in doklej ta dolžnost trpi. Po vladnem načrtu je začetek te dolžnosti izpolnjeno šesto, in konec izpolnjeno štirnajsto leto, tako da bi trpela celih osem let. To je tudi po državni postavi od 14. maja t. 1. splošno pravilo. Ker pa ona vendar privoljuje, da se sme za kranjsko deželo izjema narediti, je odsek skrajšal ta čas na 6 let, t. j. od izpolnjenega 12. leta. Če se pomisli, da je tudi 6 let dosti časa; da je kranjska mladina bistre glave in da ji bo lahko mogoče tega naučiti se, kar se od ljudske šole zahteva; da pri nas otroci po 12 letih že vse vprek kme-tiška dela delajo, n da jih stariši, ki že druge šolske stroške komaj prenašajo, zelò težko utrpevajo, moralo se bo pritrditi, da je čaš, kakor ga je odsek ustanovil za šolo obiskovati, našim okolščinam primeren. . S posebnim ozirom na to, da je naša dežela gorata in hribovita, da so hiše zelo raztresane m oddaljene ena od druge, da so tedaj poti do šole večkrat zelo težavne, in za otroke, ki še niso dosti odrasli in utrjeni, naravnost nevarne; z ozirom, da, kakor so zdaj okolščine, tudi ne bo vselej mogoče, da bi se v take kraje, kakor §. 2. veleva, kak podučitelj izpošiljal, z ozirom tedaj, da bi bilo včasih naravnost nečloveško, ko bi se otročiči, ki so komaj 6. ali 7. leto prelezli, silili po nevarnih dolgih potih v šolo, je sprejel odsek še drugo izjemo, namreč da se dolžnost v šolo hoditi, v kakem kraju začne še le po dokončanem 7. ali 8. letu, t. j. eno ali dve leti pozneje. Vendar pa, da se ta izjema ne bo na zlo rabila, sme le nastopiti, ako jo deželni šolski svet dovoli. Bilo je tukaj prašanje, ali naj bi taki otroci, ki pozneje začnejo, ne imeli potem toliko dalj šolo obiskovati. Ali odseku se ni zdelo potreba, da bi se to posebej ustanavljalo, ker §. 21. že omenjene državne postave ukazuje, da noben otrok ne sme pred šole zapustiti, dokler si najpotrebnejših vednosti ljudske šole ne privlasti. G. poslanec Lipold je podal k temu §. v imenu manjšine posebni predlog, ki se nahaja na koncn tega poročila. d) V §. 37. je govorjenje o jako važni reči, namreč, ali ima šolski patronat nehati ali ostati. Vladni načrt svetuje, da bi se on, kolikor samo iz postave izvira, popolnoma odpravil, z vsemi svojimi pravicami in težavami. Šolski patron je namreč po sedanjih postavah dolžan, tako za zdržavanje obstoječih, kakor za zidanja novih šol nekaj stroškov (za zdržavanje V3) in za nove,šole stroške za rokodelska dela (für die Meisterschaften) trpeti, za to je imel pa pravico, učitelje za dotično šolo prezentirati ali izvoliti. Zdaj je sicer po eni strani resnica, da je en ministerski ukaz od 10. julija 1849 patronatsko zavezo tako zrahljal, da so se patroni skoraj vseh pridoneskov lahko ubranili, ter posebno privatni patroni od tistih mal res skoraj nič plačevali niso; po drugi strani se pa mora s pohvalo in hvaležnostjo pripoznati, da sta verski in državni zaklad svoje patronske dolžnosti skozi zvesto spolnovala, da sta samo v zadnjih 3 letih okoli 10000 gold, gotovega dnarja za, Šole odkazaja, in da sta tako bitno pripomogla, da je se zadnja leta po naši deželi toliko novih šol tudi v čisto ubožhih krajih osnovalo. Ko se je tedaj prašalo, ali naj patronatska zaveza neha ali še naprej ostane, bil je odsek te misli, da zdaj, ko gre zato, da se šolstvo ne samo ohrani na tej stopnji, kakor je, ampak da se še, kolikor koli mogoče, povzdigne in zboljša, naša revna dežela še ne more in ne sme odbijati nobenih pripomočkov, naj so, od koder koli. Odsek je tedaj sklenil, nasvetovati, naj se patronat še pridrži tako, kakor je, do tistih mal, da bo mogoče, to razmero s posebno deželno postavo uravnati. Vendar je pa v §. 42. tistim šolskim občinam, ki se same odreko patronske pripomoči, pridržal pravico, da to zvezo ali po pogodbi s patronom ali po deželni postavi že zdaj lahko odpravijo. Vladnému nasvetu, naj bi še nekdanje grajščine oprostile od dajanja dry za kurjavo, je odsek pritrdil, ker grajščine ne uživajo temu nasproti nobene pravice, in tudi druzega pravnega razloga ni za to težavo. Nadalje je bilo prašanje, komu naj se prvemu naloži dolžnost, da bo imel skrbeti za naprav-ljanje in zdrževanje šol. Vladni načrt je, v tem oziru svetoval, naj se naloži šolskemu okraju (Schul-" bezirk) ali odsek temu gledé na nižjo ljudsko šolo ni mogel pritrditi, ker bi bilo to od sedanje razmere popolnoma različno, in ker bi po tem mnogotere občine, ki imajo že popolnoma uravnane svoje.šole, bile prisiljene, da bi morale za šolstvo ravno toliko skladati, kakor tiste občine, ki dozdaj za šolo niso nič storile. To bi pa bilo načelom pravice nasprotno, bi gotovo po mnogih krajih veliko nezadovoljnost zbudilo, in tako ljubezen do Šolstva izpodkopovalo. To je bilo odseku nagib, da je vladni načrt predrugačil, da bo imel šolski okraj samo za tako imenovane meščanske šole (Bürgerschulen), ki bodo res tudi celemu okraju služile, skrbeti; zastran druzih ljudskih Šol pa ostane sedanja navada, tako da bo imel vsak šolski kraj (Schulsprengel), ki je po §. 9. ena občina ali podobčina, prvi za svojo šolo-skrbeti. Po sprejetem tem principu so se potem tudi drugi §§. vladnega načrta,.-ki so ž njim v dotiki, primerno premenili: e) Zastran šolnine, o kteri govori §, 44., se je prevdarjalo, ali bi se popolnoma ne odpravila. AH gledé na to, da, je treba.šolam ohraniti, kolikor mogoče vse sedanje prihodke, odločil se je odsek, da jo za zdaj še pridrži, vendar jo je proti vladnemu načrtu precej znižal, in je vrh tega občinam na voljo dal, da lahko šolnino občinske blagajnice prevzamejo, če hočejo. f.) §. 52. ki govori o tem, kako se imajo pokrivati potrebni stroški tedaj, kedar krajne in okrajne moči niso zadostne, je odsek tako prenaredil, da jih prevzame normalni fond, v kterega bo pa deželni fond po svoji zmožnosti vsako leto, po sklepu deželnega zbora, nekaj ukladal. Pridani pristavek „po svoji zmožnosti“ in prenaredba v §. 6. nas obvaruje, da stroški preveč in prenaglo ne pritisnejo. To^so glavne premembe, ktere so se potrebne zdele odseku iz ozirov, ki so od začetka tega poročila razloženi. Druge menj znatne premembe pojasni poročevalec pri dotičnih §§. ustmeno. Omeniti je še, da so vse te premembe sklenjene po dogovoru s c. k. vlade komisarjem. Odsek tedaj svetuje : Slavni deželni zbor naj postavnemu načrtu pod •/. pritrdi. V Ljubljani dne 19. oktobra 1869. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. Svetec, poročevalec. Priloga 14. 315 WrnoMäts - Votmn zu §. 21 des Gesetzes zur Regelung der Errichtung, der Erhaltung und des Besuches der öffentlichen Volksschulen. Die Minorität beantragt zu §. 21 der Regierungs-Vorlage als 2. Alinea statt des Zusatzes der Majorität folgenden Zusatz: „Die Schulpflicht beginnt in der Regel mit deni vollendeten 6., und dauert in der Regel bis zum vollendeten 14. Lebensjahre. Mit Rücksicht auf besondere Terrains- und klimatische Verhältnisse kann jedoch die Landesschulbehörde ausnahmsweise gestatten, daß die Schulpflichtigkeit erst mit vollendetem 7. oder 8. Lebensjahre beginne. Ebenso kann am Schluffe des Schuljahres ausnahmsweise Schülern, welche das 12. Lebensjahr zurückgelegt und die Gegenstände der Volksschule vollständig inne haben, aus erheblichen Gründen von der Ortsschulaufsicht die Entlassung bewilligt werden." Dr. E. H. Costa, Obmann.. M. Lipoid, Berichterstatter der Minorität. 316 Priloga 14. Osnova o postavi, kako naj se uravna napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. 8 pritrjenjem deželnega zbora Moje kranjske vojvodine ukazujem, kakor sledi: Prvi oddelek. Kako se napravljajo in zdrževajo javne ljudske šole. §• 1. Javna ljudska šola se mora povsod napraviti tam, kjer biva v vasi ali v več vaseh, selih ali posamesnih hišah eno uro na okoli po petletnem poprečnem računu več ko 40tero otrok, ki morajo čez pol milje daleč hoditi v šolo (§. 59. drž. postave 14. maja 1869). §• 2. Ako so pa v tej daljavi krajne razmere take, da občasno ali stanovitno prihod do šole močno opovirajo ali obtožujejo, naj se izpostavi podučitelj tiste šole o neugodnem letnem času na primerno postajo, ali v najskrajnejšem slučaji naj hodi vsak teden dvakrat tj e podučevat. Ta ekspozitura ali izpostavljena štacija je obstojni del tiste šole, kjer je dotični podučitelj vmeščen. §• 3. Kakor hitro pa tisti, kteri napravlja in zdržuje tako šolo, more zmagati, naj se napravi namesto te ekspoziture ali izpostavljene šole samostojna šola. §• 4. Kolikor je mogoče, je treba tudi na to gledati, da se v obljudenih krajih namešane šole po spolu ločijo in se napravljajo posebne dekliške šole. To se pa mora povsod tam izpeljati, kjer je več kakor šest učiteljev postavno (§. 11. drž. post. 14. maja 1869.) potreba vmestiti. §. 5. V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj ena meščanska šola. §. 6. Šolske oblastnije naj čuvajo tudi nad tem, da se napravijo brez nepotrebnega odloga ljudske šole tam, kjer jih še ni; vendar se mora ozirati na zmožnost tistih, ki imajo šolo zdrževati in naj se zavarjejo pogoji , da bo šola trdno in vspešno obstati mogla. (Snttmttf ernes Gesetzes zur Regelung der Errichtung, der Erhaltung und des Besuches der öffentlichen Volksschulen. Mit Zustimmung des Landtages Meines HerzogthumeS Kram finde ich anzuordnen, wie folgt: Erster Abschnitt. Von der Errichtung und Erhaltung öffentlicher Volksschulen. §. 1- Eine öffentliche Volksschule ist überall zu errichten, wo sich in einer Ortschaft oder in mehreren im Umkreise einer Stunde gelegenen Ortschaften, Weilern oder Einschichten zusammen nach einem fünfjährigen Durchschnitte mindestens 40 schulpflichtige Kinder befinden, welche eine mehr als eine halbe Meile entfernte Schule besuchen müssen. (§. 59. des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869.) §. 2. Wo innerhalb dieser Entfernung die lokalen Verhältniffe periodisch wiederkehrend oder dauernd den Zugang zu einer Schule erheblich erschweren, ist ein Unterlehrer derselben an einer dazu passenden Station wenigstens für die ungünstigere Jahreszeit zu exponiren, oder im äußerstem Falle mindestens zweimal in der Woche znm Excurrendo-Unterrichte an eine solche Station zu entsenden. Die Expositur oder Excurrendo-Station bildet einen Theil jener Schule, an welcher der betreffende Unterlehrer angestellt ist. §• 3. Sobald es die Mittel desjenigen, welchem die Errichtung und Erhaltung dieser Schule obliegt, zulassen, ist die Expositur oder Excurrendo-Station durch eine sebststäudige Schule zu ersetzen. §. 4. Soweit die vorhandenen Mittel gestatten, ist auch besonders in den bevölkerten Orten die Trennung der bestehenden gemischten Schulen nach den Geschlechtern und die Errichtung eigener Mädchenschulen anzustreben. Dieselbe muß überall da erfolgen, wo die Anzahl der gesetzlich erforderlichen Lehrkräfte (§. 11, Reichsgesetz vom 14. Mai 1869.) sechs übersteigt. §• 5. In jedem Schulbezirke ist mindestens eine Bürgerschule zu errichten. §• 6. Die Schulbehörden haben darüber zu wachen, daß die nothwendigen Volksschulen (§§. 1, 5, 12) wo sie noch nicht bestehen, ohne unnöthigen Aufschub jedoch mit Rücksicht aus die Leistungsfähigkeit der Konkurrenzpflichtigen errichtet und hierbei alle Bedingungen zu einem festen und gedeihlichen Bestände derselben sichergestellt werden. Priloga 14. §• 7. Vse olcolščine, ki so merodajavne pri napravi in vredbi šol, naj odloči komisija s pripomočjo vseh vde-ležencev, in ako je treba, tudi s posebnim ogledom ; komisijski protokol je podlaga daljnih razsodeb. §• 8. A nikdar se ne sme privoliti, da bi se ljudske šole množile na škodo namenu ugodne vredbe in vspeš-nega nadaljevanja (§. 1, 5, 12) potrebnih šol. §• 9- Vsaka javna šola ima svoj šolski kraj, k kteremu spadajo všolane vasi, vasini deli ali hiše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo občinski, oziroma pod-občinski kraji, ako ne kaže, šolsko obiskovanje zlaj-šati tako, da se všolajo posamesni občinski deli v šolo sosedne občine. §. 10. Všolanje ima ta namen, da se morejo vsi otroci, ki stanujejo v šolskem kraji, in so dolžni v šolo hoditi, tudi v šolo sprejemati in se podučevanja vde-leževati. §. 11. Otroci, ki stanujejo zunaj šolskega kraja, se le v šolo jemljejo, ako zavoljo tega šola ni prenapolnjena. Ravno to velja za tiste otroke, ki še niso spolnili šestega leta, kterim pa je vendar krajna šolska oblast privolila, da smejo v šolo hoditi. §. 12. Šola, ktera je bila že pet let prisiljena, večo število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vstrične razrede, se ima po preteku tega časa ločiti v dve šoli. §. 13. Šola naj bo na suhem prostoru in kolikor mogoče v sredi šolskega kraja. Redar se odbira prostor za zidanje, se je ogibati hrupnih trgov in cesta, dalje naj ne bo šola blizo šumečih obrtnij ali takih, ki razširjajo neprijeten in zdravju škodljiv sopuh, ravno tako se je ogibati tudi močvirjev ali stoječih voda itd. Šole pri tleh morajo vsaj dva čevlja vzdignjene biti nad cesto, in okna naj bodo tako napravljena, da otroci ne bodo prilike imeli paziti na to , kar se godi zunaj šole. Tudi naj šola ne bo v zvezi z mitnico. §. 14. Število šolskih sob se ravna po številu učiteljev za šolo potrebnih (§. 11. drž. postave 14. maja 1869). Visoke naj bodo sobe najmanj 12' in za vsakega otroka naj bo 6 [ J ' prostora, poleg tega pa še dosti prostora za učiteljevi naboj (pult) in omaro, za šolsko tablo in za prosti vhod do klopi, pri tem je zmirom treba ozi- §• 7. Alle für tote Errichtung und Einrichtung einer Schule maßgebenden Umstände sind durch eine Kommission, unter Zuziehung aller Interessenten und erforderlichen Falls mittelst Augenscheines festzustellen; das Kommissions-Protokoll bildet die Grundlage der weiteren Entscheidungen. §• 8. Die Vervielfältigung der Volksschulen darf niemals auf Kosten der zweckmäßigen Einrichtung und gedeihlichen Fortführung der nothwendigen Schulen (§§. 1, 5, 12) bewilligt werden. §• 9. Jeder öffentlichen Volksschule ist ein Schulsprengel zuzuweisen, welchen die zu derselben eingeschulten Ortschaften, Ortschaftstheile oder Häuser bilden. Maßgebend für die Ab-gränzung der Schulsprengel sind in der Regel die Grenzen der Gemeinde- beziehungsweise Untergemeinde-Gebiethe, soweit nicht zum Behufe der Erleichterung des Schulbesuches die Zuweisung einzelner Gemeindetheile an die Schule einer benachbarten Gemeinde zweckmäßig erscheint. §. 10. Die Einschulung hat zum Zwecke, sämmtlichen innerhalb des Schulsprengels wohnenden, schulpflichtigen Kindern die Möglichkeit der Aufnahme in eine Schule und der regelmäßigen Theilnahme am Unterrichte derselben zu sichern. §• H. Kinder, welche außerhalb des Schulsprengels wohnen, dürfen nur insoweit Aufnahme finden, als dadurch keine Ueber-füllung der Lehrzimmer herbeigeführt wird. Das gleiche gilt rücksichtlich der Aufnahme jener Kinder, welche das sechste Lebensjahr noch nicht vollendet, aber die Bewilligung der Ortsschulbehörde zum Eintritte in die öffentliche Volksschule erlangt haben. §. 12. Eine Schule, welche bereits durch fünf Jahre die größere Zahl ihrer Jahresstufen oder Klassen in parallele Abtheilungen zu trennen genöthigt war, ist nach Ablauf dieses Zeitraumes sofort (§. 6) in zwei Schulen zu theilen. §• 13- Das Schulhaus soll auf einem trockenen Platze und wo möglich in der Mitte des Schulsprengels stehen. Bei der Auswahl der Baustelle sind geräuschvolle Plätze und Straßen, so wie die Nähe lärmender oder solcher Gewerbe, welche einen unangenehmen oder gesundheitsnachtheiligen Geruch verbreiten, die Nachbarschaft von Sümpfen oder anderen Gewässern u. drgl. zu vermeiden. Ebenerdige Schulgebäude müssen mindestens zwei Schuh über dem Niveau der Straße erhoben und ihre Fenster so angebracht werden, daß die Aufmerksamkeit der Kinder nicht durch Vorgänge außerhalb des Hauses abgelenkt werde. Auch soll mit einem Schulhause kein Zinshaus in Verbindung gebracht werden. §• 14. Die Anzahl der Lehrzinuner richtet sich nach der Zahl der für die Schule erforderlichen Lehrkräfte (§. 11 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869). Sie müssen, bei einer Höhe von mindestens 12', für jedes Kind einen Flächenraum von 6Q' besitzen, nebstbei aber ausreichenden Platz für das Lehrpult und einen Kasten, für die Schnltafel und für freie Zugänge 318 Priloga 14. rati se na to, da bo brž ko ne število učencev naraščalo. Šole visoko ležeče in na vse strani na prostem stoječe morejo biti le 10' visoke. Vse šolske izbe naj bodo svitle in tako napravljene, da se dajo primerno preve-trati; z učiteljevim stanovanjem ne smejo biti v nepo-srednji stiki. §. 15. Šolske klopi morajo biti tako napravljene , da je mogoče pravilno život tako držati, da zdravju ne škoduje; pri tem je gledati pri vsaki šolski izbi na starost in velikost otrok. Vse klopi naj imajo naslanjače za kerbet in se morajo tako napraviti, da imajo otroci noge ali na tleh ali na za to napravljenih pručicah. Klopi za sedež naj bodo tako napravljene, da poglavitna luč pride od leve strani ali od kerbta in da učenci sede nasproti steni brez oken, pred ktero je šolska tabla in učiteljev naboj. §. 16. Po stopnicah in hodiščih naj bode zračno in svitlo; stopnice in hodišča naj bodo najmanj 6' široke, in perve ne smejo nikdar biti ertaste. Stranišča naj se tako napravijo, da ne bodo nadlegovala stopnic, hodišč in šolskih prostorov. Vsaka šola naj ima, ako je mogoče, pokrito telovadnico, kjer naj bo voda za pitje in umivanje. §• 17. Natančneje določbe o kakovosti šolskih poslopij in njenih delov, kakor tudi o potrebni šolski opravi zatrjuje postava, ktero izda minister za bogočastje in uk po pozvedovanji z deželno šolsko oblastjo. Ta postava uravnuje tudi način, kako naj stavbini uradniki političnih uradov ali deželnega zastopa sodelujejo, kedar odobrujejo in izpeljujejo stavbine čerteže, kedar oskrbujejo šolsko opravo, kedar nadzorujejo ali so poslopja in njih oprava v takem stanu, da namenu vstrezajo. §. 18. Za krajne in oziroma meščanske šole okrajna šolska gosposka določuje, koliko se sme potrošiti za kurjavo, svečavo in snaženje šolskih izb, ker za vsako šolo po prostoru, kubičnem obsegu in legi določi najmanjši znesek tako, da se manj ne sme potrositi. §• 19. Za podučevanje dečkov, bodi-si da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, naj se ženske jemljejo le za prva štiri leta. §. 20. Obstoječa javna šola se sme z dovoljenjem deželne šolske oblasti le takrat odpraviti, kedar ne spada med potrebne šole (§§. 1,5, 12). zu den Bänken darbieten, wobei anch auf einen wahrscheinlichen Zuwachs von Schülern Bedacht zu nehmen ist. In hoch gelegenen, besonders allseitig freistehenden Schulhäusern, kann eine Reduktion der Höhe bis ans 10', zugelassen werden. Alle Lehrzimmer müssen gehörig licht sein und eine entsprechende Ventilation besitzen; mit der Wohnung des Lehrers dürfen sie in keiner unmittelbaren Verbindung stehen. §• 15. Die Schulbänke müssen so konstrnirt sein, das eine normale, der Gesundheit unschädliche Haltung des Körpers möglich werde, wobei ans Alter und Größe der Kinder jedes Lehrzimmers Rücksicht zu nehmen ist. Alle Pultbänke sind mit Rücklehnen zu versehen und so einzurichten, das die Füße der Schulkinder entweder auf den Fußboden oder auf angebrachten schmalen Brettern aufstehen. Die Sitzbänke müssen so aufgestellt werden, das alles Hauptlicht von der linken Seite oder Rückseite einfällt und daß die Schüler gegen eine Fensterlose Wand sitzen, vor welcher die Schultafel und das Lehrpult angebracht ist. §• 16. Die Stiegenhäuser und Verbindungsgänge sollen luftig und licht, die Stiegen und Gänge mindestens 6' breit sein, und erstere nie mit Spitzstufen konstrnirt werden. Die Aborte sind so anzulegen, daß Stiegen, Gänge und Schulokalitäten dovon nicht belästigt werden. Jedes Schulhaus soll wo möglich einen gedeckten Turnraum besitzen und mit dem nöthigen Trink- und Nutzwasser versehen werden. §• 17. Die näheren Bestimnngen über die Beschaffenheit der Schulgebäude und ihrer Theile, sowie über die erforderlichen Schuleinrichtungen werden in einer Verordnung festgestellt, welche vom Minister für Kultus und Unterricht nach Einvernehmung der Landesschulbehörde erlassen wird. Diese Verordnung normirt auch die Modalitäten, unter denen die technischen Organe der politischen Behörden oder der Landesvertretung bei Approbirung und Ausführung der Baupläne, Beschaffung der Schuleinrichtung, Ueberwachung des zweckentsprechenden Zustandes der Gebäude und ihrer Einrichtung zu interveniren haben. §. 18. Der Orts- und bezüglich der Bürgerschulen fixirt die Bezirksschulbehörde die Auslagen für Beheizung, Beleuchtung und Reinigung der Schullokalitäten, indem sie für jede Schule nach Flächenraum, kubischen Inhalt und Situirung derselben ein Minimum der bezüglichen Kosten festgestellt, unter welches nicht herabgegangen werden darf. §• 19. Die Verwendung weiblicher Lehrkräfte für den Unterricht der Knaben, seien dieselben in eigenen Klassen gesondert oder mit den Mädchen vereint, darf nur in den untern vier Äah-resstufen stattfinden. §• 20. Eine bestehende öffentliche Volksschule kann nur mit Genehmigung der Landesschulbehörde und zwar nur dann wieder geschloßen werden, wenn sie nicht zu den nothwendigen Schulen (§§. 1, 5, 12) gehört. Priloga 14. Drugi oddelek. O obiskovanji javnih ljudskih šol. §. 21. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja brez razločka verske spoznave in domovinske pravice, kteri so v taki starosti, da so dolžni v šolo hoditi. Dolžnost v šolo hoditi se določuje vsled §. 75. državne postave 14. maja 1869. leta od spolnjenega šestega do dvanajstega leta. Oziroma na posebne krajine okoliščine, na podnebje more tudi deželna šolska oblast izjemoma dovoliti, da se začenja dolžnost v šolo hoditi s spolnjenim 7. ali 8. letom. Kdor otroka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega pove, se kaznuje z 1 do 20 gold., ali če ne more plačati, s zaporom od 1 do 4 dni. §. 22. Otroci, kteri zavolj duševne ali telesne bolehnosti ne morejo v javno ljudsko šolo hoditi, in se podučujejo ali doma ali v zasobnih zavodih, ali so že na kakošni viši šoli, naj se zapišejo v poseben zapisnik, kteri se predloži okrajni šolski oblasti. §. 23. Ravno to velja od otrok, kteri delajo po tovarnah, pri obrtnijstvu, v rudnikih, pri rezanji šote in se podučujejo v kaki tovarniški šoli. §. 24. Okrajna šolska oblast more tudi pri takih dogodivščinah , ktere otroke omenjene v §§. 22 in 23 opro-ste obiskovanja javne ljudske šole, tirjati daljnih izkazov. §. 25. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za opro-stenje ni, v p er vik štirinajstih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast starše ali njih namestnike opominja na njihovo dolžnost. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo, zapadejo kazen od 1 do 5 gold., ako pa ne morejo plačati, naj se to spremeni v zapor največ do 24 ur. §. 26. Ako krajna šolska oblast zve, da se je otrok, ni je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani do-tični krajni šolski oblasti. Ako pa zve, da se je tak otrok preselil iz drugega v domač šolski kraj, naj ga Potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravna po §§. 22 in 25 pričujoče postave. Zweiter Abschnitt. Vom Besuche der öffentlichen Volksschule. §. 21. Unmittelbar vor Beginn des Schuljahres nimmt bič Ortsschulbehörde die Aufzeichnung aller im schulpflichtigen Alter stehenden Kinder des Schulspreugels ohne Unterschied ihrer Confession und Heimatberechtigung vor. Die Schulpflich-tigkcit wird in Gemäßheit des §. 75 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 auf die Zeit vom vollendeten 6. bis zum vollendeten 12. Lebensjahre festgesetzt. Mit Rücksicht auf besondere Terrains, oder klimatische Verhältnisse kann die Landesschulbehörde ausnahmsweise gestatten, das die Schulpflichtigkeit erst mit vollendetem 7. oder 8. Lebensjahre beginne. Wer eilt Kind der Aufzeichnung entzieht oder bezüglich desselben eine unwahre Angabe macht, ist mit einer Geldstrafe von 1—20 fl. zu belegen oder im Falle der Unvermögenheit mit Einschließung von 1 — 4 Tage zu bestrafen. §• 22. Kinder, welche wegen eines geistigen oder körperlichen Gebrechens die öffentliche Volksschule nicht besuchen können oder zu Hause oder in einer Privatanstalt unterrichtet werden, oder bereits an einer höher» Schule sich befinden, sind in einem eigenen Verzeichnisse zusammenzustellen; welches sofort der Bezirkschulbehörde vorzulegen ist. §• 23. Das gleiche gilt von Kindern, welche in Fabriken, Gewerben, Bergwerken, Torfstichen und drgl. beschäftiget sind und den Unterricht einer Fabriksschule genießen. §• 24. Der Bezirksschulbehörde steht es zu, über jene Thatsachen, welche die im §§. 22 und 23 erwähnten Kinder vom Besuche der allgemeinen Volksschule befreien, weitere Nachweisuugen zu verlangen. §• 25. Sind Kinder, bezüglich deren ein Befreiungsgrund (§§. 22 und 23) nicht eintritt, nicht Linnen der ersten vierzehn Tage des Schuljahres in eine öffentliche Volksschule aufgenommen, so hat die Ortsschulbehörde die Eltern oder deren Stellvertreter an ihre Pflicht zu erinnern. Wenn sie nicht binnen weiteren drei Tagen die Aufnahme des Kindes in eine öffentliche Volksschule bewerkstelligen, so verfallen sie in eine Geldstrafe, welche zwischen 1 und 5 fl. zu bemessen, im Falle der Unvermögenheit aber in Einschließung von höchstens 24 Stunden unizuwandeln ist. §. 26. Wenn der Ortsschulbehörde während des Schuljahres die Uebersiedlung eines Schulpflichtigen Kindes aus dem eigenen in einen anderen Schulsprengel bekannt wird, hat sie die Mittheilung hierüber an die betreffende Ortsschulbehörde zu richten. Erhält sie Kenntniß von der Uebersiedlung eines schulpflichtigen Kindes aus einem anderen in den eigenen Schulsprengel, so hat sie dasselbe sofort in das Verzeichniß der schulpflichtigen Kinder aufzunehmen und nach den §§. 22, 25 des gegenwärtigen Gesetzes Amt zu handeln. 320 Priloga 14. §. 27. Krajna šolska oblast pregleduje vsakega pol meseca zapisnik zamud, in ravna po okoliščinah zoper stariše ali njihove namestnike. Ravna se pa tukaj ravno tako, kakor pri otroku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno oproščen, a se je bilo vendar čisto zamudilo, takega otroka poslati v javno ljudsko šolo. Šolske zamude, ako niso dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikakor pripuščene. §. 28. Kazen se nalaga do 10 gold, ali do dveh dni zapora, ako so starši to storili iz dobičkarije. §. 29. Ravno tako se kazen povekša, ako starši in njih namestniki ponavljaje iz kaznivne zanikmosti otrok ne pošiljajo v šolo. V takem primerljeji more se kazen nalagati do 20 gold, ali do štirih dni zapora. Ako taki starši dobivajo podpore iz ubožne blagajnice ali iz kakega drugega dobrodelnega zavoda, more jim le-to do-tična gosposka za nekaj časa in deloma pridržati. §. 30. Lastniki tvoran, obrtnikov, rudnikov, šotorezov, kteri ne priganjajo otroke pri njih delajoče k rednemu šolskemu obiskavanju, pridejo v kazen napovedano v §. 25. in 27. do 29.; po okoliščinah se tudi kazen sme trikrat povekšati. §. 31. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, se zbrišejo še le takrat iz zapisnika, ako s spričalom javne šole dokažejo (§. 21. drž. postave 14. maja 1869.), da so si pridobili najpotrebnejših vednosti. §• 32. Pokazati omenjeno spričalo so oproščeni otroci, kteri so v tem času na kakošni viši šoli, in kteri so duhu in telesu zanesljivo taki, da ne morejo doseči smotra ljudske šole. §. 33. Starši ali njihovi namestniki, kteri razen teh dveh primerljejev otroke iz šole jemljejo, preden dobe spričalo, zapadejo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zanikerno šolsko obiskovanje. Ravno tisto velja vlastnikom tvoran, obrtnij, ru-dokopov in šotorezov i. dr., kteri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol. §. 34. Kazni omenjene v §. 21., 25., 27. do 29., 30. in 33. nalaga v pervi stopinji okrajna šolska oblast. Ravna se tukaj po pravilih, ktera vrdevajo preiskavo in razsojo pri prestopkih, za ktere se v splošnem kazenskem zakoniku ni gledalo. §. 27. Die Ortsschulbehörde revidirt halbmonatlich die Abseuten-Berzeichnisse der Schule, und schreitet nach Maßgabe derselben sofort gegen Nachlässigkeit der Eltern oder ihrer Stellvertreter eilt. Der Vorgang ist derselbe, wie bei gänzlich verabsäumter Aufnahme eines schulpflichtigen, nicht gesetzlich befreiten Kindes in die öffentliche Volksschule (§. 25). Nicht gehörig entschuldigte Schulversäumnisse sind den gänzlich unstatthaften gleich zu halten. §. 28. Das Strafausmaß kann bis zu 10 fl. oder einer zweitägigen Einschließung gehen, wenn die Eltern das Bersäumniß in gewinnsüchtiger Absicht herbeiführten. §• 29. Ebenso findet eine Erhöhung des Strafausmasses statt, wenn gie Eltern oder deren Stellvertreter bezüglich einer schuldbaren Vernachlässigung des Schulbesuches (§§. 25, 27) der Kinder rückfällig erscheinen. In diesem Falle kann das Strafausmaß bis zu 20 fl. oder einer viertägigen Einschließung gehen. Erhalten solche Eltern aus der Armenkasse oder aus sonstigen Wohlthätigkeitsanstalten eine Unterstützung, so kann ihnen dieselbe von der betreffenden Behörde zeit- und theil-weife entzogen werden. §. 30. Inhaber von Fabriken, Gewerben, Bergbauen, Torfstichen, welche die bei ihnen beschäftigten Kinder nicht zum regelmäßigen Schulbesuche anhalten, verfallen in die in den §§. 25 und 27—29 bezeichneten Strafen, welche nach Maßgabe der Umstände auch ans das dreifache erhöht werden können. §• 31. Die Löschung aus der Liste der schulpflichtigen Kinder erfolgt erftbann, wenn der Besitz der nothwendigsten Kenntnisse durch ein Zeugniß einer öffentlichen Volksschule nachgewiesen erscheint (§. 21. des Reichs-Gesetzes vom 14. Mai 1869). §• 32. Von der Beibringung des eben erwähnten Zeugnisses sind Kinder befreit, welche sich in dem bezeichneten Termine an einer höheren Schule befinden, und solche, deren geistiger oder körperlicher Zustand erwiesener Maßen die Erreichung des Zieles der Volksschule nicht erwarten läßt. §. 33. Eltern oder deren Stellvertreter, welche außer diesen beiden Fällen (§. 32) Kinder vor Erlangung jenes Zeugnisses von der Schule ferne halten, unterliegen denselben Verwarnungen und Ahndungen, wie solche für Vernachlässigung des Schulbesuches angeordnet sind. Das Gleiche gilt bezüglich der Inhaber von Fabriken, Gewerben, Bergbauen, Torfstichen u. drgl., welche die bei ihnen beschäftigten Kinder vom Schulbesuche abhalten. §. 34. Die Verhängung der in den §§. 21, 25, 27—29, 30 und 33 erwähnten Strafen kommt in erster Instanz der Bezirksschulbehörde zu. Das Verfahren richtet sich nach jenen Vorschriften, welche die Untersuchung und Entscheidung über im allgemeinen Strafgesetz nicht vorgesehene Uebertretnugen regeln. Priloga 14. 321 §. 35. Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da namreč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo obiskali ali da so pred časom izostali, nimajo odloživne moči, ako ne merijo zoper kaznivne sklepe. §• 36. Zoper starše , ki so bili že večkrat kaznovani, pa vendar terdovratno ne spolnujejo svojih dolžnosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, ravna se tukaj po §§. 176. in 177. sploš. drž. zak. Lastnikom tvoran i. dr. se more, ko prvikrat po-nove prestopek, pravica odreči, da za šolo ugodne otroke jemljejo v svoje naprave. Tretji oddelek. O stroških za ljudske šole in od pripomočkov k temu. §. 37. Šolski patronat z vsemi pravicami dolžnosti, ki so sklenjene ž njim, naj ostane še dalje, dokler deželno zakonodajstvo tega ne spremeni. Meščanske šole (§. 5) napravlja in zdržuje ves šolski okraj, ker to je vsem splošna zadeva, druge potrebne šole (§. 1. in 12.) pa šolska občina (šolski kraj §. 9), ktera jih potrebuje (§§. 1., 5., 12.); občine tudi skerbe za vse potrebne stvari, kakor tudi za učiteljevo plačo. §• 38. Da se vsa dela iz tega rastoča oskrbujejo, pomnoži se okrajna — oziroma krajna šolska oblast v tistih šolskih okrajih, oziroma šolskih krajih, kteri obsegajo več občin ali podobčin, in sicer prva (okrajna) za 8, poslednja za 2 moža, ki imata razsodilni glas, voli jih pa predstojništvo spadajočih občin ali podobčin iz volilcev, za srenjske volitve opravičenih z nadpolovično večino glasov na šest let; ta posel opravljajo brezplačno. §. 39. Ako je pa šolski okraj ali šolski kraj iz ene same občine ali podobčine, opravlja opravila v §. 37. imenovane enako drugim srenj skim opravilom srenj skl za-stop in njegovi izvrševalni uradniki. §■ 40. Kolikor postava ali pogodba razun šolske občine tudi druge osebe ali druge skupščine zavezuje, da plačujejo ali pripomorejo za potrebne stvari ali za učiteljsko plačo na kaki ljudski šoli, naj tudi za naprej vse velja, kakor je bilo. Ravno to velja od ustanov in zavodov. §. 41. Ako. so odločene šole dobivale iz ustanov ali na podlagi osobnih imen nektere doneske, se ta namemba jemlje s tem, da se posamesne določbe kolikor moč spolnujejo. §. 35. Rekurse gegen Entscheidungen wegen des nicht begonnenen, des vernachlässigten, oder des vorzeitig abgebrochenen Schulbesuches haben, soweit sie nicht gegen Strafverfügungen gerichtet sind, keine aufschiebende Wirkung. §• 36. Gegen Eltern, welche trotz wiederholter Bestrafungen beharrlich ihren Obligenheiten in Betreff des Schulbesuches ihrer Kinder nicht nachkommen, ist das Verfahren nach den §§. 176 und 177 des a. b. G. B. zu veranlassen. Fabriksbesitzer und drgl. können schon bei dem ersten Rückfalle des Rechtes, schulpflichtige Kinder in ihren Etablissements zu beschäftigen, verlustig erklärt werden. Dritter Abschnitt. Vom Anfwandc für das Bolksschulwesen und von den Mitteln zn seiner Bestreitung. §. 37. Das Schulpatronat sammt allen damit verbundenen Rechten und Pflichten hat bis zur Regelung im Wege der Lan-desgesetzgcbung fortzubestehen. Die Errichtung und Erhaltung der Bürgerschulen (§. 5) ist eine gemeinsame Angelegenheit eines jeden Schulbezirkes, die der übrigen nothwendigen Volksschulen (§. 1 und 12) aber eine Angelegenheit der Schulgemeinde (Schulsprengel §. 9) nothwendigen Volksschulen (§§. 1, 5, 12), welche demnach sowohl alle sachlichen Bedürfnisse derselben, als auch die Bezüge des Lehrpersonals zu bestreiten haben. §. 38. Zur Besorgung der hieraus erwachsenden Geschäfte wird die Bezirks- rücksichtlich Ortsschulbehörde in jenen Schulbezirken rücksichtlich Schulsprengel», welche aus mehreren Gemeinden oder Untergemeinden bestehen, und zwar die erstere durch 8, die letztere durch 2 Mitglieder mit entscheidender Stimme verstärkt, welche von den Vorständen der inbegriffenen Gemeinden oder Untergemeinden aus den Gemeinde-Wahlberechtigten mittelst absoluter Stimmenmerheit auf die Dauer von sechs Zähren gewählt werden und ihr Geschäft unentgeltlich versehen. §• 39. Besteht der Schulbezirk oder Schulsprengel aus einer einzigen Gemeinde oder Untergemeinde, so werden die im §. 37 erwähnten Geschäfte gleich anderen Gemeinde-Angelegenheiten durch die Gemeinde-Vertretung und ihre Epekutiv-Organe besorgt. §■ 40. Soweit das Gesetz oder ein Vertrag nebst der Schulgemeinde noch andere Personen oder Korporationen zu Leistungen oder Beiträgen für die sachlichen Bedürfnisse oder für das Dienst-Einkommen des Lehrpersonals einer Volksschule verpflichtete, sind solche Verpflichtungen im vollen Umfange aufrecht zu erhalten. Das gleiche gilt von Stiftungen und Fonden. §. 41. Wenn stiftungsgemäß oder auf Grund von Privatrechts-Titeln einzelne Zuflüsse bestimmten Schulen gewidmet wurden, ist diese Widmung unter thunlichster Aufrechthaltung ihrer etwaigen speziellen Bestimungen zu wahren. o 22 Priloga 14. §• 42. Ako šolski okraj, oziroma šolska občina želi, da •se odpravi še obstoječi šolski patronat s tem, da prevzame okraj ali šolska občina patronove dolžnosti, in ni mogoče o tem se z lepo porazumeti z opravičenimi, pa deželna postava patronat odpravi. §. 43. V blagajnico šolskega okraja ali šolske občine se stekajo vsakoršna darila in sporočila iz oporok tako, da se poseben namen, kolikor mogoče, varuje, potem šolski denar in drugi prihodki za šolske namene. §. 44. Koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast po nasvetu okrajne šole po občinah, v kterih so, v 4 razrede, in šolski denar se potem s 30, 20, 15 in 10 kr." na mesec odloči za vsakega šolo obiskujočega otroka. §. 45. Občinski zastop vsaki mesec pobira šolski denar brez učiteljevega vdeleževanja; ta odrajtuje denar konec vsacega meseca blagajnici šolskega okraja, oziroma šolske občine, ter se redoma jemlje v poštev. Dolg na šolskem denarji se iztirja tako, kakor velja to za pobiranje zaostalih občinskih naklado v. §. 46. Šolska oblast more šolo obiskujoče otroke revnih staršev ne glede na njih napredovanje ali celo ali nekaj šolskega denarja oprostiti, in staršem, ki ob enem več kakor za tri otroke, ki v javno šolo hodijo, šolski denar plačujejo, kaj prijenjati. §. 47. Občinski zastop šolskega kraja jemlje za vse šolske otroke ves šolski denar ali le gotovi znesek na občinsko blagajnico. §. 48. Razen šolskega denarja se ne sme pobirati ne sprejemščina, niti kako drugo plačevanje za poduče-vanje v zapovedanih naukih, niti za porabo za šolo odinenjene oprave, učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih prostorov i. dr. Šolske knjige in druge učilne pripomočke naj pa otrokom kupujejo starši ali njihovi namestniki, in ako je revščina očitna, pa šolska občina. §. 49. Ako šolski otroci, ki so bili ali popolnoma ali le nekoliko šolnine oproščeni (§. 45.), ali za ktere se je moglo kupiti potrebnih učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin, nimajo v šolskem okraji domovinske pravice, more občina šolskega kraja tirjati, da jej te stroške povrne občina domovinskega kraja. §. 42. Findet der Schulbezirk rücksichtlich die Schulgemeinde die Aufhebung eines noch bestehenden Schulpatronates unter Uebernahme der sämmtlichen Patronatslastcn auf den Bezirk rücksichtlich die Schulgemeinde wünschcnswerth, und ist eine gütliche Verständigung mit den Berechtigten nicht zu erzielen, so kann die Aufhebung des Patronates durch ein Landesgesetz ausgesprochen werden. §• 43. In die Kasse des Schulbezirkes 'rücksichtlich der Schulgemeinde fließen die für Schulzwecke gemachten Geschenke und Legate (mit möglichster Aufrechthaltung ihrer etwaigen speziellen Bestimmung), das Schulgeld und andere besondere Einnahmen für Schulzwecke. §• 44. In Bezug auf den Betrag des Schulgeldes werden die Schulen über Vorschlag der Bezirksschulbehörde durch die Landesschulbehörde nach den Verhältnissen der Gemeinden, in welchen sie sich befinden, in vier Klassen getheilt, und das Schulgeld in denselben wird mit 30, 20, 15 und 10 kr. monatlich für jedes Schulbesuchende Kind festgesetzt. §• 45. Die Einhebung des Schulgeldes findet ohne Intervention der Lehrer, monatweise durch die Gemeinde-Vorstehung statt, welche die erhobenen Beträge am Ende eines jeden Monats an die Kasse des Schulbezirkes rllcksichtlich der Schulgemeinde abzuliefern und ordnungsmäßig zu verrechnen hat. Schulgeld-Rückstände sind nach den Vorschriften über Einhebung rückständiger Gemeindeumlagen zu behandeln. §• 46. Der Schulbehörde steht es zu, die schulbesuchenden Kinder unbemittelter Eltern, ohne Rücksicht auf ihren Fortgang, ganz oder theilweise von der Schulgeld-Entrichtung zu befreien, und Eltern, welche gleichzeitig für mehr als drei die öffentlichen Schulen besuchenden Kinder das Schulgeld zu zahlen haben, eine Ermäßigung zuzugestehen. §• 47. Die Gemeinde-Vertretung des Schnlortes kann die Schulgeld-Entrichtung für sämmtliche schulbesuchenden Kinder im vollen oder in einem bestimmten Betrage auf die Gemeindekassa übernehmen. §• 48. Neben dem Schulgelde darf weder eine Aufnahmsgebühr, noch eine besondere Zahlung für den Unterricht in irgend einem der obligaten Gegenstände, für Benützung der zum Schulgebrauche bestimmten Einrichtungsstücke, Lehrmittel oder Unterrichserfordernisse, für Beheizung, Beleuchtung ober Reinigung der Schullokalitäten u. dgl. abgefordert werden. Die Schulbücher und andere Lehrmittel sind den Kindern durch die Eltern oder deren Stellvertreter, und im Falle erwiesener Dürftigkeit derselben durch die Schulgemeinde beizuschaffen. §. 49. Sind die schulbesnchenden Kinder, für welche die ganze oder theilweise Schulgeldbefreiung (§. 45) bewilligt oder der Bedarf an Lehrmitteln und Unterrichtserfordcrnissen (§. 48) beigeschafft wurde, nicht im Schulorte heimatsberechtigt, so kann die Gemeinde des Schulortes den Ersatz jener Auslagen von der Gemeinde des Heimatsortes beanspruchen. Priloga 14. 323 §■ 50. Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: a) nagrada za učiteljsko knjižnico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka letne plače pobirati; b) stroški za okrajne učiteljske shode zaključljivo tudi odškodnina udom za potovanje; c) odškodnina za potovanje in dnina poslancem okrajnih shodov v deželne shode. §• 51. Ako se naprej vidi, da šolski prihodki ne zadostujejo, da se ž njimi prešteti stroški šolskega kraja ali šolske občine ne morejo izplačati, tako naj se dobiti pri-manjkljiv naklad razpiše, ta naklad naj se v mestih z lastno srenjsko postavo ravno tako strinja, kakor drugi občinski nakladi, zunaj takih mest naj se ob enem z dokladom za deželne potrebe pri posrednjih davkih pobira. §. 52. Kolikor pripomočki šolskih občin in oziroma šolskih okrajev (§. 51.) za potrebe šolstva ne zadostujejo, se doplačuje iz normalnega šolskega zavoda, v kterega vplačuje deželna blagajnica potreben donesek, kolikor to more storiti. Prehodne določbe. §. 53. Kakor hitro ta postava dobi veljavo, naj pregledajo okrajne šolske oblasti dosihdobno razdelitev šolskih okrajev. §• 54. Eno leto potem, ko dobi ta postava veljavo, naj bodo všolane vse vasi, vasni deli, posamesne hiše in naselitve. Konečne določbe. §. 55. Pričujoča postava zadobi veljavo tisto šolsko leto, ki pride po tem, ko je bila razglašena. §• 56. Ko ta postava veljavo dobi, pridejo ob veljavo vse dosedanje postave in ukazi, kolikor so v nasprotji s pričujočo postavo ali pa po nji nadomeščeni. §. 57. Ministru za uk in bogočastje se naroča to postavo speljati. §. 50. Zu dm nothwendigen Ausgaben des Schulbezirkes gehören auch: a) Die Dotation der Lehrerbibliothek, für welche von den Lehrern ein Beitrag mit einem halben Perzente des Iahresgehaltes erhoben werden kann; b) die Kosten der Abhaltung von Bezirks-Lehrerkonferenzen einschließlich der den Mitgliedern zu gewährenden Reisekosten-Entschädigungen; c) die Reisekosten-Entschädigungen und Taggelder für die Abgeordneten der Bezirks-Konferenzen zu den Landes-Konferenzen. §• 51. Reichen die Schuleinkünfte (§§. 40, 41, 43) vorausichtlich nicht hin, um die voranschlagten Ausgaben des Schulbezirkes oder der Schulgemeinde für das nächste Jahr zu bestreiten, so ist zur Deckung des Restes derselben eine Umlage auszuschreiben, welche in den Städten mit eigenem Statut in gleicher Weise wie die anderen Gemeinde-Umlagen, außerhalb jener Städte gleichzeitig mit dem Landeserforderniß-Zuschlage zu den direkten Steuern erhoben wird. §. 52. Soweit die Mittel der Schulgemeinden und rücksichtlich Schulbezirke (§. 51) für die Bedürfnisse des Volksschulwesens nicht ausreichen, werden dieselben aus den Erträgnissen des Normalschulfondes gedeckt, zu welchen der Landesfond nach Maßgabe seiner Leistungsfähigkeit den erforderlichen Beitrag entrichten wird. Uebcrgangsbcstimmnngen. §• 53. Die bestehende Einteilung der Schulsprengel ist sofort nach Beginn der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes einer Revision durch die Bezirksschulbehörden zu unterziehen. §. 54. Ein Jahr nach Beginn der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes soll die Einschulung sämmtlicher Ortschaften, Ortschaftstheile, Weiler und Einschichten des Landes durchgeführt sein. Schlußbestimmungcn. §• 55. Das gegenwärtige Gesetz tritt mit Beginn des seiner Kundmachung nachfolgenden Schuljahres in Wirksamkeit. §• 56. Mit dem Beginne der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes treten alle auf Gegenstände desselben sich beziehenden bisherigen Gesetze und Verordnungen, insoweit solche den Bestimmungen des gegenwärtigen Gesetzes widersprechen oder durch dieselben ersetzt werden, außer Kraft. §• 57. Mit der Durchführung dieses Gesetzes ist der Minister für Kultus und Unterricht beauftragt. 324 Priloga 14. Bericht Öcs Schul-Ausschusses über die KeAurungsborlage, lietreikend bas Grseh Zur Kegelung der Bcdbts-berljältmssx des Me^rerstandes an den offcntlixbcn Volksschulen. Hoher Landing! Der betn h. Landtage von der h. Regierung vorgelegte und von demselben in der 7. Sitzung dem Schulausschusse zur Berathung und Berichterstattung überwiesenen Entwurf eines Gesetzes zur Regelung der Rechtsverhältniffe des Lehrerstandes an den öffentlichen Volksschulen ist in 4 Abschnitte getheilt, und behandelt im I. Abschnitte: die Anstellung, im II. Abschnitte: das Diensteinkommen, im III. Abschnitte: die Disziplinarbehandlung und Entlassung des Lehrpersonals und im IV. Abschnitte: besten Versetzung in den Ruhestand und die Versorgung seiner Hinterbliebenen. Diesen 4 Abschnitten sind einige Uebergangs- und Schlußbestimmungen beigefügt. Der vorliegende Gesetzentwurf schließt sich enge an den Gesetzentwurf in betreff der Errichtung, Erhaltung und des Besuches der öffentlichen Volksschulen an, und in so weit der Schulausschuß in dem Entwürfe des letzteren Gesetzes von der Regierungsvorlage abweichende Bestimmungen zu beantragen für nothwendig fand, mußte derselbe auch bei dem Gesetze, betreffend die Rechtsverhältnisse des Lehrerstandes, auf jene abweichenden Bestimmungen Rücksicht nehmen. Die wichtigsten dießbezüglichen Bestimmungen sind in den §§. 37 und 38 des Gesetzes zur Regelung der Errichtung, Erhaltung und des Besuches der öffentlichen Volksschulen enthalten, in welchen der Schulausschuß die Aufrechterhaltung des gesetzlichen Schulpatronats bis zur Regelung desselben im Wege der Landesgesetzgebung und die Bestimmung beantragte, daß die Errichtung und Erhaltung der Volksschulen im allgemeinen eine Angelegenheit der Schulgemeinde (des Schulsprengels) und nur die Errichtung und Erhaltung der Bürgerschulen eine Angelegenheit des Schulbezirkes zu sein habe, — während die Regierungsvorlage in denselben §§. die Aufhebung des gesetzlichen Schulpatronates feststellt, und die Errichtung und Erhaltung aller Volksschulen den Schulbezirken zur Besorgung zuweist. Mit Berücksichtigung dieser abweichenden Bestimmungen und in Folge dessen bei Aufrechterhaltung des Grundsatzes, daß demjenigen, welcher die Lasten der Schule zu tragen hat, auch der größte Einfluß auf dieselben zu wahren sei, beantragt der Schulausschuß in dem 1. Abschnitte des in Rede stehenden Gesetzes, betreffend die Rechtsverhältnisse des Lehrerstandes, Abänderungen in den §§. 1, 3, 6, 7, 18 und 20 der Regierungsvorlage, wornach die KonkurSausschreibung und das Präsentations- (Ernennungs) Recht, — unter Wahrung der den Patronen gesetzlich zustehenden Rechte, — im Allgemeinen den Schulgemeinden, und nur rücksichtlich der Bürgerschulen den Schulbezirken, und nicht, wie es die Regierungsvorlage normirt, in allen Fällen den Schulbezirken zustehen solle. Aus denselben Gründen und von dem gleichen Grundsätze geleitet, beantragt in dem 2. Abschnitte der Schulausschuß Abweichungen von der Regierungsvorlage und namentlich in dem §. 21 in so ferne, das rücksichtlich des Diensteinkommens des Lehrpersonals von der, von der h. Regierung vorgeschlagenen Eintheilung der Schulgemeinden in 4 Klaffen Umgang genommen und im Allgemeinen der Iahresgehalt der Lehrindividuen über Vorschlag derjenigen, welche die Schule zu errichten und zu erhalten verpflichtet sind, von der Landesschulbehörde festgesetzt werde, und in den §§. 22 und 23 in so ferne, daß die JahreLgehalte nicht in 4 Klaffen getheilt, sondern nur die mindesten Beträge festgestellt werden, unter welche bei Normirung jener Gehalte (§. 21) nicht herabgegangen werden darf und welche für die Bürgerschulen in Laibach mit 600 fl. und in anderen Bezirken mit 400 ft., und für die übrigen Volksschulen in Laibach mit 500 fl. und in den anderen Gemeinden mit 300 fl. bestimmt werden. In dem §. 25 hat der Schulausschuß die Bestimmung der hohen Regierung, daß Kollekturen bei den einzelnen Ortseinwohnern nicht mehr stattfinden dürfen, aus dem Grunde abgelehnt, weil solche Kollekturen theilweise das Diensteseinkommen der Lehrindividuen namhaft beeinflußen und der Abfall derselben dieses Einkommen nicht unbedeutend schmälern würde. Eine wesentliche Abweichung von der Regierungsvorlage beantragt der Schulausschuß in dem §. 30, betreffend die Dienstalterszulagen. Der Schulausschuß konnte sich nämlich für die von der hohen Regierung vorgeschlagenen 10% Quinquenalzulagen aus dem Grunde nicht aussprechen, weil durch dieselben einerseits eine nach Ansicht des Schulausschuffes der Leistungsfähigkeit nicht entsprechende Belastung der Schulgemeinden und des Landes begründet würde, anderseits aber auch die von dem Schulausschuße beantragten 10% Dezimalzulagen den gerechten Ansprüchen altgedienter Lehrindividuen auf Verbefferung ihrer Lage möglichst entsprechen. Priloga 14. 325 Den §. 31 der Regierungsvorlage hält der Schulausschuß im Hinblick auf die §§. 21, 22 und 30 für entbehrlich und beantragt dessen Weglassung. Aus ähnlichen Gründen, wie bei den §§. 21, 22 und 30 stellte der Schulausschuß in dem §. 31 (32 Regierungsvorlage) die Funktionszulagen für die Direktoren und Oberlehrer inner der Grenzen von 200—50 fl. fest, während dieselben von der h. Regierung inner den Grenzen von 300—50 fl. vorgeschlagen wurden. In dem §. 33 bestimmt die Regierungsvorlage die Quatiergeldentschädigung mit 40 beziehungsweise 30 Perzent des Jahrgehalies, der Schulausschuß hingegen erachtet es für angemessener, daß jene Entschädigung von Fall zu Fall bestimmt werde, und beantragt daher in dem bezüglichen §. 32 nur die Zuweisung einer „entsprechenden" Quartiergeldentschädigung. In dem §. 42 endlich normirt die Regierungsvorlage, daß sich jedes Mitglied des Lehrstandes in Zukunft von der Versetzung des Meßner- (Küster) Dienstes zu enthalten habe. Da aber in mehreren der gegenwärtig bestehenden Schulen die Einkünfte des Lehrers und Meßners vereint und untrennbar erscheinen, so glaubte der Schulausschuß, um dem Lehrer jene Einkünfte auch für die Zukunft zu erhallen, es für genügend, in dem §. 41 festzustellen, daß der Lehrer sich von der „persönlichen" Versetzung beS Meßnerdienstes zu enthalten habe, weil dadurch sein Ansehen und seine Unabhängigkeit genügend gewahrt erscheint, und ihm durch den Meßnerdienst die der Schule zu widmende Zeit nicht entzogen wird. Die übrigen Bestimmungen des II. Abschnittes sind in dem vom Schulausschusse angenommen Entwürfe gleichlautend jenen der Regierungsvorlage. Die Bestimmungen des III. Abschnittes über die Disziplinarbehandlung und Entlassung des Lehrpersonals hat der Schulausschuß unverändert in der Art angenommen, wie sie in der Regierungsvorlage festgestellt werden. Auch bei den Bestimmungen des IV. Abschnittes, betreffend die Versetzung des Lehrpersonales in deu Ruhestand und die Versorgung seiner Hinterbliebenen, pflichtete der Schulausschuß der Regierungsvorlage, mit Ausnahme bei den §§. 61, 73, 74, 75, 81 und 82 derselben, bei, welche §§. in den bezüglichen §§. 60, 72, 73, 74, 80 und 81 des Schulausschußentwurfes eine Abweichung erlitten. Diese Abweichung besteht im §. 60 (Regierungsvorlage) darin, daß die Regierungsvorlage die Funktionszulagen der Direktoren und Oberlehrer auch als bei dem Ausmaße der Ruhegenüße anrechenbare Theile des Zahresgehaltes festsetzt, während nach Ansicht des Schulausschusses die Funktiouszulagen als Remunerationen für besonders geleistete Dienste anzusehen und daher bei Bestimmung der Ruhegenüsse nicht in Betracht zu ziehen sind. Folgerichtig muß hiernach auch die Verpflichtung des Lehrpersonales, 10 Perzente der Funktionszulage an die Pensionskasse zu entrichten (§. 80 Regierungsvorlage §. 81) entfallen. In den §§. 72, 73 und 74 wurde statt des 20. das 18 Lebensjahr der Kinder als dasjenige normirt, bis zu welchem die Erziehungsbeiträge zu leisten sind. In dem §. 82 der Regierungsvorlage endlich werden als besondere Zuflüße auch unter 1. jene gesetzlichen Beiträge und Verlassenschaften, welche bisher dem Normalschulfonde zuflössen und 2. die auf das Land entfallenden Gebahrungsüberschüffe des Schulbllcherverlages, — der Pensionskasse zugewiesen. Da aber der Normalschulfond zu Folge §. 52. des vom Schulausschusse vorgelegten Gesetzentwurfes, betreffend die Errichtung, Erhaltung und der Besuch der öffentlichen Volksschulen, eine andere Bestimmung hat, da die unter 1. und 2. angeführten Zuflüsse dem Normalschulfond bisher eine auch für die Zukunft schwer entbehrliche Einnahmsquelle sind, da ferner zu erwarten ist, daß die Pensionskasse mit den ihr in den §§. 80 und 81 angewiesenen Zuflüssen den an dieselbe zu stellenden Ansprüchen Genüge zu leisten in der Lage sein wird, und da endlich laut §. 82 (83 Regierungsvorlage) ohnedem das jährliche Defizit der Pensionskasia aus Landesmitteln, somit vorerst aus dem Normalschulfonde zu bedecken ist; so beantragt der Schulausschuß die Streichung der Punkte 1 und 2, des §. 82 der Regierungsvorlage, wornach die oben angeführten Zuflüsse auch fernerhin dem Normalschulfonde zukommen sollen. Bei den Uebergangs- und Schlußbestimungen entfällt der §. 86 der Regierungsvorlage aus dem Grunde, weil der §. 21, auf welchen sich §. 86 bezieht, eine wesentliche Abänderung erlitt und sohin der §. 86 gegenstandslos wurde, — und der §. 88. der Regierungsvorlage aus dem Grunde, weil er durch den §. 88 des vom Schulausschusse vorgelegten Gesetzentwurfes ersetzt wird, welcher feststellt, daß die Behandlung der Lehrer rücksichtlich der Dienstalterszulagen, dann die Behandlung derselben, ihrer Witwen und Waisen in Ansehung der Ruhebezüge und Versorgungsgenüsse nach dem gegenwärtigen Gesetze nur bezüglich jener Dienstzeit Platz zu greifen hat, welche nach dem Eintritte der Wirksamkeit dieses Gesetzes im Lehramte zugebracht wird, — wogegen solche in Betreff der bis dahin zurückgelegten Dienstzeit nach den bisher geltenden Vorschriften Statt findet. In dem §. 91 wurde der Zusatz der Regierungsvorlage (§. 93) und der Erlassung der nöthigen Instruktionen als selbstverständlich weggelassen. Der Schulausschuß unterbreitet nun im Anschlüße das von ihm nach Maßgabe des vorstehenden Berichtes entworfene Gesetz zur Regelung der Rechtsverhältnisse des Lehrerstandes dem hohen Ladtage mit dem Antrage, demselben die Genehmigung zu ertheilen, und nach erfolgter Beschlußfassung den Landesausschuß mit der Erwirkung der Allerhöchsten Sanktion des Gesetzes zu beauftragen. Laibach am 17 Oktober 1869. Dr. E. H. Costa, Obmann. M„ Lipoid, Berichterstatter. 326 Priloga 14. Osnova postave za uravnavo pravnih razmerij učiteljev na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske. 8 privolitvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem, kakor sledi: I. Oddelek. O postavljanji učiteljev. §• L Pri vsaki izpraznjeni učiteljski službi na javni ljudski šoli neutegoma razpisuje službo krajna šolska oblast, in na meščanskih šolah okrajna šolska oblast. §• 2. V razpisu službe naj se zraven vrste in službenega kraja za vsako razpisano službo naznanja njena najnižja letna plača in z določbo kakega zboljšanja, kakor tudi priloge, ki naj se prinašajo, in prosilcem naj se naroča, da svoje prošnje oddajajo pri dotični krajni šolski oblasti. §• 3. Službe se razpisujejo v uradnem deželnem listu in v enem ali v več drugih strokovnih listih, kakor in katera dotična šolska oblast to sprevidi, določuje in imenuje. §• 4. Čas za vložbo prošenj naj se določi najmanj na šest tednov. Prošnje tistih učiteljev, ki so že v službi, naj se izročajo po predpostavljeni okrajni šolski oblasti, katera naj o tem koj dostavlja svoje mnenje. Na prošnje, ki pridejo prepozno in se o času za vložbo ne skažejo s potrebnimi prilogami, se ne sme ozirati. §• 5. Krajna šolska oblast nabira prošnje in o štirih tednih predlaga o postavljanji izpraznjene službe. §• 6. Kjer pri kaki šoli ni šolskega patrona, ima pravico predlagati (imenovati) učitelja šolska občina, pri meščanskih šolah pa kolski okraj, in store to tisti, kteri oskrbujejo gospodarske dotične šolske občine ali šolskega okraja. (§§. 38 in 39 deželne postave za urav-nanje o napravljanji, zdrževanji in obiskovanji javnih ljudskih šol.) čntmurf eines Gesetzes zur Regelung der Rechtsverhältnisse des Lehrerstandes an den öffentlichen Volksschulen des Herzogthums Krain. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogthums Krain finde Ich anzuordnen, wie folgt: I. Abschnitt. Von bet Anstellung des Lehr-Personals. §• I- Bei jeder Erledigung einer Lehrstelle an einer öffentlichen Volksschule nimmt die Ortsschulbehörde und Rücksichtlich der Bürgerschulen die Bezirksschulbehörde sofort die Konkursausschreibung vor. §• 2. Die Konkursausschreibung soll nebst Bezeichnung der Kategorie und des Dienstortesfür jede erledigte Stelle den damit verbundenen mindesten Jahresgehalt und die Modalitäten seiner eventuellen Steigerung, sowie die beizubringenden Behelfe nahnihaft machen und die Bewerber anweisen, ihre Gesuche bei der betreffenden Ortschulbehörde einzubringen. §. 3. Die Bekanntmachung der Konkursausschreibung erfolgt in dem amtlichen Landesblatte und in einem oder mehreren anderen, nach dem Ermessen der betreffenden Schulbehörde zu bestimmenden namentlich fachmännischen Organen der öffentlichen Presse. §• 4. Der Termin zur Einreichung der Gesuche muß mindestens auf sechs Wochen festgesetzt werden. Die Bewerbungsgesuche bereits angestellter Lehrindividuen sind im Wege der vorgesetzten Bezirksschulbehörde einzubringen, welche ihr Gutachten sofort beizufügen hat. Verspätet einlangende oder innerhalb des Konkurs-Termines nicht gehörig dokümentirte Gesuche dürfen nicht berücksichtigt werden. §. 5. Die Ortsschulbehörde sammelt die Gesuche und erstattet binnen vier Wochen an die Bezirksschulbehörde einen Vorschlag zur Besetzung der erledigten Stelle. §• 6. Wo bei einer Schule ein Schulpatronat nicht besteht, steht daß Präsentations-(Ernennungs-)Recht der Schulgemeinde, und bezüglich der Bürgerschulen dem Schulbezirke zu, und wird von denselben Organen ausgeübt, welche zur Besorgung der ökonomischen Angelegenheiten der Schulgemeinde und des Schulbezirkes berufen sind. (§§. 38 und 39 des Landesgesetzes zur Regelung der Errichtung und Erhaltung, sowie des Besuches der öffentlichen Volksschulen.) Priloga 14. 327 §. 7. Ako kako šolo ne zdržuje šolska občina ali šolski okraj, ima pravico predlagati (imenovati) učitelja tisti, ki šolo zdržuje. §■ 8. Pravico predlaganja, ktero ima kdo, ki ni zavezan opravljati patronovih dolžnosti, jenja, kedar začne se delovanje pričujoče postave. §. 9. Ako pravice predlaganja (imenovanja) nima kaka oblast, ktere je kak okrajni šolski nadzornik, mora okrajna šolska oblast temu, ki ima pravico predlaganja (imenovanja) o vsakem posamnem prosilcu naznanjati svoje mnenje, ktero naj se dodaja nasvetovalnemu (ime-novalnemu) pismu (§. 10). §• 10. Tisti, ki ima pravico predlagati (imenovati) učitelja , izvoli o času štirih tednih prosilca, ki se mu zdi najbolj pripraven, in ni navezan na predlog krajne šolske oblasti in na vrsto, ki jo je ta pri prosilcih postavila (§. 5), in tudi ne oziroma na mnenje okrajne šolske oblasti (§. 9), ter ga s potrebnimi zadevnimi pismami neutegoma naznani deželni šolski oblasti. §. 11. Predlaganje (imenovanje) ne sme zvezano biti z nikakoršnim pogojem; vsaka tej določbi nasprotna zaveza, s ktero bi zavezal kak prosilec, je neveljavna in pravno neizpeljavna. §■ 12. Ako deželna šolska oblast predlaganja (imenovanja) ne odobruje (§. 50. al. 4. državne postave od 14. maja 1869), se razprava z dostavkom postavnih vzrokov, ki postavljanju nasprotujejo, pošlje temu, ki ima pravico predlaganja (imenovanja); temu pa je na voljo dano, da o štirinajstih dneh drugega prosilca predlaga (imenuje), ali pa se pritoži pri ministerstvu za bogočastje in uk. §• 13. Ako deželna šolska oblast odobruje predlaganje (imenovanje), naredi klicaje se na predlaganje vslu-žilno pismo (dekret), nakazuje imenovanemu njegove službene dohodke, ter okrajni šolski oblasti ukazuje, da pooblašča kterega izmed sebe ali pa prvosednika krajne šolske oblasti, ki imenovanega v prisego vzame, in ga vpelje v šolsko službo. §• 14- Tistega, ki ima pravico predlaganja (imenovanja) naj se povabi, da se pri prisegi in vpeljevanji imenovanega v šolsko službo daje namestovati po takem poslancu. §• 15. Ako ta, ki ima pravico predlaganja (imenovanja) v postavnem času (§§. 10 in 12) ne predlaga (ne imenuje), pa deželna šolska oblast stopi v te njegove pravice. Wird eine Schule nicht von der Schulgemeinde oder vom Schulbezirke erhalten, so steht demjenigen, welcher sie erhält, das Präsentations-(Ernennungs-)Recht zu. §• 8. Ein Präsentationsrecht, welches Jemanden ohne Verpflichtung zur Tragung der Patronatslasten zusteht, erlischt mit dem Beginne der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes. §• 9. Wenn das Präsentations-(Ernennungs-) Recht nicht einer Behörde zusteht, welcher der Bezirksschulinspektor angehört, hat die Bezirksschulbehörde an die Präsentations-(Ernennungs-) Berechtigten ein über jeden einzelnen Bewerber sich aussprechendes Gutachten zu erstatten, welches dem Präsentations-(Ernennungs-) Akte (§. 10) beizuschließen ist. §• 10. Der Präsentations-(Ernennungs-)Berechtigte wählt innerhalb vier Wochen, ohne an den Vorschlag der Ortsschulbehörde oder eine von ihr aufgestellte Reihenfolge der Kandidaten (§. 5) beziehungsweise an das Gutachten der Bezirks-schulbehörge (§. 9) gebunden zu sein, den ihm am meisten geeignet scheinenden Bewerber aus, und zeigt ihn unter Vorlage der ihn betreffenden Akten sofort der Landesschulbehörde an. §• H- Die Präsentation (Ernennung) darf an keinerlei Bedingungen geknüpft werden; jede dieser Bestimmung zuwider etwa eingegangene Verpflichtung eines Bewerbers ist ungiltig und rechtlich unwirksam. §• 12. Wird die Präsentation (Ernennung) von der Landesschulbehörde beanständet (§. 50 Al. 4 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869), so ist die Verhandlung mit Angabe der gesetzlichen Gründe welche der Anstellung entgegenstehen, an den Präsentations-(Ernennungs-)Berechtigten zurückzuleiten, welchem es überlassen bleibt, binnen vierzehn Tagen eine andere Präsentation (Ernennung) vorzunehmen oder den Rekurs an den Minister für Kultus und Unterricht zu ergreifen. §• 13- Wird die Präsentation (Ernennung) von der Landes-schulbehörde, nicht beanständet, so fertigt sie unter Berufung auf dieselbe das Anstellungsdekret aus, weist dem Ernannten sein Diensteinkommen an und erläßt den Auftrag an die Bezirksschulbehörde, entweder durch einen Delegirten aus ihrer Mitte oder durch den Vorsitzenden der Ortsschulbehörde die Beeidigung des Ernannten und seine Einführung in den Schuldienst vornehmen zu lassen. §• 14. Der Präsentatious-(Ernennungs-)Berechtigte ist einzuladen, sich bei der Beeidigung und Einführung des Ernannten in den Schuldienst durch einen Abgeordneten vertreten zu lasten. §• 15. Nimmt der Präsentatios-(Ernennungs-)Berechtigte binnen der gesetzlichen Frist (§§. 10 und 12) _ keine Presentations (Ernennung) vor, tritt für diesen Fall die Landesschulbehörde in seine Rechte ein. 328 Priloga 14. §• 16. Vsak učitelj in podučitelj, ki ima spričalo učiteljske pripravnosti, in ki je postavljen po §. 1—15, je za trdno postavljen. Vendar mora se vsak postavljen učitelj podvreči prestavi, ki jo okrajna ali deželna šolska oblast veli iz službenega ozira, ako se mu pri tem ne krati njegova plača. §. 17. Tudi pri takih predstavah mora ozirati se na pravice predlaganja in imenovanja. §• 18. O pomikanju po sami službeni vrsti z nižje na višjo plačo ali o podeljenju službene doklade po starosti sklepa krajna, oziroma okrajna šolska oblast brez razpisa službe. §. 19. Ako se pomikanje ne godi samo po službeni vrsti, temuč tako, da se stopi na stopnjo z višjo plačo, mora se ravnati tako, kakor pri postavljanji izpraznjenega službenega mesta (§. 1—15). §. 20. Imenovanje učiteljev za nezapovedane poduke kakor tudi imenovanje učiteljic za ženska ročna dela v primerljejih, zaznamovanih v §. 15. al. 2 in 3 državne postave od 14. maja 1869, naj dotične šolske oblasti uravnavajo ravno tako, kakor pri imenovanji drugih učiteljev, vendar brez razpisa službe. II. O d el ek. O službenih dohodkih učiteljskega osebja. §. 21. Letno plačo učiteljev določuje po predlogu tistih, kteri imajo dolžnost šolo napravljati in zdrževati §§. (37 in 39 deželne postave v uravnavi za napravljanje, zdrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol) deželna šolska oblast. §. 22. Naj manjši znesek stanovitne letne plače je v deželnem glavnem mestu v Ljubljani 500 gld., v drugih srenjah pa 300 gold. §• 23. Za učiteljske službe na meščanskih šolah odloči naj se najmanjši znesek stanovitne letne plače učiteljeve v Ljubljani 600 gld., v drugih okrajih pa 400 gld. §. 24. Vsi gotovi denarni prejemki, ktere ima učitelj po zavezi posamnih oseb, iz zavodov i. dr., pobira (pri-držaje si varovanje njihovih določeb za kak posamni namen) občina na račun šole. §. 25. Premenljivi denarni doneski se morajo po srednjem Jede in Gemäßheit der §§. 1—15 vorgenommene Anstellung eines Lehrers oder eines mit dem Lehrbefähigungs-Zeugnisse versehenen Unterlehrers ist eine definitive. Doch muß jeder im Lehrfache Angestellte sich einer Versetzung, welche die Bezirks- oder Landesschulbehörde aus Dienstesrücksichten anordnet, fügen, soferne er dabei keinen Eutgang an Bezügen erleidet. §• 17. Auch bei solchen Versetzungen müssen die bestehenden Vorschlags- und Präsentations-Rechte berücksichtigt werden. §• 18. Ueber die bloß nach dem Dienstrange sich richtende Vorrückung einer niederen Gehaltsstufe in eine höhere oder die Verleihung einer Dienstalterszulage entscheidet die Orts-, rücksichtlich die Bezirksschulbehörde ohne Konkursausschreibung. §. 19. Soll nicht eine einfache Vorückung nach dem Dienstrange sondern eine Beförderung in eine höhere Gehaltsstufe stattfinden, so muß dasselbe Verfahren eingehalten werden, welches für die Besetzung einer erledigten Dienststelle vorgezeichnet ist (§§. 1 —15). §• 20. Die Ernennung von Lehrern für nicht obligate Lehrfächer sowie jene der Lehrerinnen für weibliche Handarbeiten in den §• 15. Al. 2 und 3 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 bezeichneten Fällen ist in gleicher Weise, wie jene der anderen Mitglieder des Lehrstandes, jedoch ohne Konkursausschreibung, von der betreffenden Schulbehörde vorzunehmen. II. Abschnitt. Von betn Diensteiiikommen des Lehr-Personals. §• 21. Der Iahresgehalt der Lehrindividuen wird über Vorschlag derjenigen, welche die Schule zu errichten und zu erhalten verpflichtet sind (§§. 37—39 des Landesgesetzes zur Regelung der Errichtung, der Erhaltung und des Besuches der öfsentl. Volksschulen) von der Landesschulbehörde festgesetzt. §■ 22. Der m i n d e ste Betrag des festen Jahresgehaltes, beträgt in der Landeshauptstadt Laibach 500 fl., in den übrigen Gemeinden 300 fl. §. 23. Für Lehrstellen an Bürgerschulen ist der mindeste Betrag des festen Jahresgehaltes eines Lehrers in der Stadt Laibach mit 600 fl., in den übrigen Bezirken mit 400 st. festzustellen. §. 24. Alle fixen Geldbezüge, welche dem Lehrer aus Verbindlichkeiten einzelner Personen, aus Stiftungen u. dgl. zufließen, werden (vorbehaltlich der Wahrung ihrer Bestimmungen zu einem spezielen Zwecke von der Gemeinde für Rechnung der Schule eingehoben. §• 25. Die veränderlichen Geldgaben sind mit dem Durchschnitts- Priloga 14. 329 znesku zadnjih treh let neutegoma premeniti v gotovi prejemek na račun šole; denar za novo leto pri po-samnih krajnih prebivalcih i dr. se ne sme pobirati. §. 26. Dokler bira pridelkov ni odškodovana, naj se po srednji tržni ceni od let 1834—1863 (z izključbo leta z najvišjo in z najnižjo ceno), ali kjer se tržna cena ne more določiti, po cenitvi izvedencev (z ozirom na zgoraj imenovano srednjo ceno) v gotovem denarnem znesku na račun šole všteva. §■ 27. Užitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, se v denarjih štejejo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejo dotični davki in priklade. §• 28. Kar še po odštetvi hire (§. 26) in po užitkih (§. 27) do stanovitne učiteljeve letne plače manjka, mora mu v gotovem denarji in sicer v mesičnih obrokih naprej plačevati občina, oziroma v šolski okraj. A ko ima sedanji čas kaka učiteljska služba večje dohodke, se morajo sedanjemu uživalcu nekratene pustiti. §• 29. Vrednost najemščine od službenega stanovanja, ali namesto tega dostojno povračilo hišnine, potem nagrade, pomoči, doklade i dr. ne smejo odštevati se od stanovitne letne plače. §. 30. Učitelji, kateri so za trdno postavljeni deset let na eni in isti javni ljudski šoli nepretrgano dostojno in spešno delovali, dobijo za čas svojega daljnega delovanja na tej šoli v mesičnih obrokih naprej službena leta doklade z 10 odstotki njihove letne plače, in po teh pogojih za vsakih 10 let naprej zopet po 10 odstotkov njihove letne plače. §. 31. Ravnateljem meščanskih šol gre za opravilne doklade v Ljubljani 200 gld., v drugih okrajih 100 gld., ravno tako gre nadučiteljem drugih tri ali večrazrednih ljudskih šol opravilne doklade v Ljubljani 100 gold., v drugih občinah pa po 50 gold., katera se more prejemati v enakih obrokih s stanovitno letno plačo. Tam, kjer so za plačo višje stopnje, se ravnatelj ali nadučitelj z imenovanjem ob enem postavi tudi v naj višjo stopnjo plače. §• 32. Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja, ktero ima dve sobi in potrebne hrame, ktero naj se mu erträgniffe der letztverflossenen drei Jahre sofort in einem fixen Bezug für Rechnung der Schule umzuwandeln; Absammlungen von Neujahrsgeldern bei den einzelnen Ortseinwohnern u. dgl. dürfen nicht stattfinden. §. 26. So lange die Naturalgiebigkeiten nicht abgelöst sind, werden sie nach dem Durchschnitte der Marktpreise aus den Jahren 1834—1863 (nach Ausscheidung des Jahres mit dem höchsten und jenes mit den niedrigsten Preisen) oder, wo keine Marktpreise ermittelt werden können, nach einer Abschätzung durch Sachverständige (unter Berücksichtigung der obigen Durchschnittszeit in einem fixen Geldbeträge für Rechnung der Schule in Anschlag gebracht. §• 27.] Die Nutzungen von Acker-, Garten- (Weingarten), Grasoder Waldland, dessen Besitz mit der Lehrstelle verbunden ist, werden so zu Geld veranschlagt, daß vom Katastral-Reinertrage jeder Parzelle die darauf hastenden Steuern sammt Zuschlägen abgezogen werden. §. 28. Das nach der Veranschlagung der Naturalgiebigkeiten (§. 26) und der Nutzungen (§. 27) von dem mindesten Betrage des festen Jahresgehaltes eines Lehrers noch Abgängige muß ihm von der Schulgemeinde, rücksichtlich vom Schulbezirke in barem Gelde it. zw. in monatlichen Antizipat-Raten bezahlt werden. Ist mit einer Lehrstelle bereits gegenwärtig ein höheres Einkommen verbunden, so ist dasselbe ihrem jetzigen Inhaber ungeschmälert zu erhalten. §. 29. Der Miethwerth der Dienstwohnung, oder die in Ermanglung einer solchen anzusprechende Quartiergeld-Entschädigung, ferner Remunerationen, Aushilfen, Zulagen u. dgl. dürfen von dem festen Iahresgehalte nicht in Abzug gebracht werden. §. 30. Lehrer, welche in definitiver Anstellung zehn Jahre lang an einer und derselben öffentlichen Volksschule ununterbrochen und mit entsprechendem Erfolge gewirkt haben, erhalten für die Zeit ihrer ferneren Thätigkeit an dieser Schule eine in monatlichen Antizipatraten flüssige Dienstalterszulage mit 10 Perzenten ihres Iahresgehaltcs, und unter denselben Bedingungen für je weitere 10 Jahre wieder je 10 Perzent ihres Jahresgehaltes. §. 31. Den Direktoren der Bürgerschulen gebührt eine Funktionszulage in Laibach von 200 fl., in den übrigen Bezirken von 100 fl., ebenso gebührt den Oberlehrern der übrigen 3 oder mehrklassigen Volksschulen eine Funktionszulage in Laibach von 100 fl, in den übrigen Gemeinden von je 50 fl., welche in den gleichen Raten mit dem festen Jahresgehalte behoben werden kann. Dort wo die Gehaltsstufen bestehen, wird ein Direktor oder Oberlehrer durch seine Ernennung zugleich in die höchste Gehaltsstufe eingereiht. §. 32. Jeder Leiter einer Schule hat das Recht auf eine mindestens aus zwei Zimmern und den erforderlichen Nebenlokalitäten bestehende Wohnung, welche ihm, wo möglich, im Schulgebäude 330 Priloga 14. da, če je mogoče, v šolskem poslopji. Ako se mu stanovanje ne more dati, gre mu zato primerna odškodnina. §• 33. Drugi učitelji imajo pravico do prostega stanovanja le takrat, ako imajo pri vpeljavi te postave že tako stanovanje. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že kdo uživa; ta se jim mora tudi pripoznavati, ako bi se jim omenjeno stanovanje odtegnilo. §■ 34. Učiteljska služba z zemljiščem (§. 27) ima tudi pravico, da se ji dajo potrebni gospodarski prostori in njihova raba. §■ 35. Plača podučiteljeva se meri s 60 odstotki najmanjše učiteljeve plače v ravno tej občini (§. 22). §• 36. Podučitelj ima pravico do prostega stanovanja le takrat, ako ima stanovanje že o času, ko je pričujoča postava moč zadobila. Ravno to velja tudi o odškodnini za stanovanje, ako jo že ima; ta se mu mora tudi pripoznavati, ako bi se mu omenjeno stanovanje odtegnilo. §.. 37. Dokler podučitelj! niso za trdno postavljeni, potrebujejo za ženitev privoljenja okrajne šolske oblasti. §• 38. Plača ženskega učiteljskega osebja se uravnava po pravilih, ki so postavljena za moške (§§. 21—37); vendar se ustanovljajo vsi prejemki z 80 odstotki tistega števila, ktero z enakimi razmerami spada na moške. §■ 39. Učitelji nezapovedanih podukov, kakor tudi učiteljice za ženska ročna dela v vseh v §. 15. al. 2 in 3 v državni postavi od 14. maja 1869 zaznamovanih pri-merljejih dobe stanovitne nagrade, ktere po meri učil-nih ur na teden določuje dotična šolska oblast. §• 40. Vsi na kaki javni ljudski šoli začasno ali za trdno postavljene učeče osebe ne smejo se pečati z nikakorš-nimi postranskimi opravili, kateri so spodobnosti in vnanji časti njihovega stanu nasproti, ali katera bi kratila čas za natančno spolno vanje njihovega poklica, ali pri katerih bi se kazala kaka pristranost pri spol-novanji učiteljskega stana. §. 41. Vsak ud učiteljskega stana ne sme od časa, ko so po §§. 22 do 32 pričujoče postave njegovi prejemki uravnani, posebej podučevati in cerkvenilrove službe osebno opravljati. selbst anzuweisen ist. Kann ihm eine solche nicht ausgemittelt werden, so gebührt ihm eine entsprechende Quartiergeldentschädigung. §• 33. Den übrigen Lehrern steht das Recht auf freie Wohnung nur insofern zu, als sie bei Beginn der Wirksamkeit, dieses Gesetzes schon int Besitze einer solchen standen. Das Gleiche gilt von einer Quartiergeld-Entschädigung, in deren Besitze sie bereits stehen; eine solche muß ihnen auch zuerkannt werden, wenn ihnen die innegehabte Wohnung entzogen wird. §• 34. Eine mit Grundstücken bohrte Lehrstelle (§. 27) gibt auch Anspruch auf den Besitz und die Benützung der erforderlichen Wirtschaftsräume. §• 35. Der Gehalt eines Unterlehrers ist mit 60 Perzenten des mindesten Iahresgehaltes eines Lehrers in derselben Gemeinde (§. 22) zu bemessen. §. 36. Ein Recht auf freie Wohnung hat ein Unterlehrer nur dann, wenn er bei Beginn der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes schon im Besitze einer Naturalwohnung sich befindet. Das gleiche gilt von einer Quartiergeldentschädigung, in deren Besitze er bereits steht, eine solche muß ihm auch zuerkannt werden, wenn ihm die innegehabte Wohnung entzogen wird. §• 37. So lange Unterlehrer nicht definitiv angestellt sind, bedürfen sie zu ihrer Verehelichung die Genehmigung der Bezirksschulbehörde. §. 38. Die Besoldung des weiblichen Lehrpersonals wird nach den für das männliche aufgestellten Grundsätzen (§§. 21—37) geregelt; doch sind alle Bezüge nur mit 80% jener Ziffern zu nemiren, welche unter gleichen Verhältnissen auf Männer entfallen würden. §• 39. Die Lehrer der nicht obligaten Unterrichtsfächer, sowie die Lehrerinen der weiblichen Handarbeiten, in den im §. 15 Al. 2 und 3 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 bezeichneten Fällen erhalten eine fixe Remuneration, welche von der betreffenden Schulbehörde nach Maßgabe der wöchentlichen Unterrichtsstunden bestimmt wird. §• 40. Alle an einer öffentlichen Volksschule provisorisch oder definitiv angestellten Lehrpersonen haben sich jeder Nebenbeschäftigung zu enthalten, welche dem Anstande und der äußeren Ehre ihres Standes widerstreitet oder ihre Zeit auf Kosten der genauen Erfüllung ihres Berufes in Anspuch nimmt oder die Voraussetzung einer Befangenheit in Ausübung des Lehramtes begründet. §• 41. Jedes Mitglied des Lehrstandes hat sich von dem Zeitpunkte an, mit welchem die Regulirung seiner Bezüge nach den §§. 22 bis 32 des gegenwärtigen Gesetzes durchgeführt ist, der Ertheilung des sogenanten Nachstunden-Unterrichtes und der persönlichenVersehung des Meßner-(Küster) Dienstes zu enthalten. Priloga 14. 131 §. 42. Okrajna šolska oblast mora na prestopke v §. 41 izrečene prepovedi ojstro čuvati, in ako zapazi prestopke v §. 40 zaznamovane prepovedi, naj dotičnemu da največ šest tednov odloga, v katerem času se mora ali šolski službi ali pa postranskemu opravilu odpovedati. Zoper ta opomin se more pritoževati na deželno šolsko oblast, katera mora to pritožbo v osmih dneh poprijeti in nagloma rešiti. III. Oddelek. Opokorjenji in odstavljanji učiteljskega osebja. §• 43. Vsako dolžnostim nasprotno obnašanje za trdno ali začasno postavljenih učečih oseb kot pregrešek graja ali šolski ravnatelj ali okrajna šolska oblast ustmeno ali pismeno z ozirom na postavne nasledke, ako bi se zoper dolžnosti še pregreševalo, ali pa to tudi deželna šolska oblast pokori z ustrahovalno kaznijo. §• 44. Take ustrahovalne kazni so: a) posvarilo; b) vzetje pravice do višje stopnje, ali do doklade službenih let; c) prestava iz ene v drugo učiteljsko službo. §• 45. Posvarilo se vselej daje pismeno in mora se ž njim zažugati, da se bode ojstrejše ravnalo, ako bi se še dalje delalo zoper dolžnosti. Po tem triletnem ne-omadeževanem obnašanji dotičnega se ta kazen dalje ne šteje. - §. 46. Pomikanje v kako odločeno višjo stopnjo plače ali dovoljenje v kako odločeno postopnost doklade po službenih letih (§. 30) more se za eno leto ali za več odložiti ali popolnoma odreči. §. 47. Ako se kaznovalno odvzame opravilo nadučitelj evo ali ravnateljevo in če se zraven tega take osebe nazaj postavijo v vrsto učiteljev, se to lahko zgodi s spremembo ali brez premembe službenega kraja. §. 48. V tem primerljeji, kakor tudi v kaznovalni prestavi na kako drugo učiteljsko službo enega in istega okraja mora strahovalno spoznanje odločiti vrsto, v ktero stopi dotični v učeče osebje svojega službenega kraja. §■ 49. Preden se kakemu udu učiteljskega stana odloči kaka strahovalna kazen, mora se djanje s pismom ustanoviti in obdolženemu naznaniti zavoljo opravičenja. Ako se obdolženi ustmeno opraviči, mora se to v za- §• 42. Die Bezirksschulbehörde hat bei Ueberschreitungen des im §. 41 ausgesprochenen Verbots sofort strengstens Amt zu handeln, bei Wahrnehmung von Verletzungen des im §. 40 enthaltenen Verbots aber dem Betreffenden eine höchstens sechswöchentliche Frist zu setzen, binnen deren entweder dem Schuldienste oder der Nebenbeschäftigung zu entsagen hat. Gegen diese Aufforderung steht der Rekurs an die Landesschulbehörde offen, welcher binnen acht Tagen zu ergreifen und mit aller Beschleunigung zu erledigen ist. III. Abschnitt. Von bor Disciplimrbehandluiig und Entlassung des Lehrpcrsonals. §• 43. Jedes pflichtwidrige Verhalten von definitiv oder provisorisch angestellten Lehrpersonen wird als Dienstesvergehen entweder von dem Leiter der Schule oder von der Bezirksschulbehörde mündlich oder schriftlich unter Hinweisung aus die gesetzlichen Folgen wiederholter Pflichtverletzung gerügt, oder durch die Landesschulbehörde mittelst einer Disciplinarstrafe geahndet. §• 44. Solche Disciplinarstrafen sind: a) der Verweis; b) die Entziehung des Vorrückungsrechtes oder des Anspruches auf die Dienstalterszulage; c) die Versetzung an eine andere Lehrerstelle. §. 45. Der Verweis wird stets schriftlich ertheilt und hat die Androhung strengerer Behandlung für den Fall wiederholter Pflichtverletzung zu enthalten. Nach dreijährigen tadellosen Benehmen des Betroffenen wird diese Strafe nicht weiter in Anrechnung gebracht. §. 46. Die Vorrückung in eine bestimmte höhere Gehaltsstufe oder die Bewilligung einer bestimmten Abstufung der Dienstalterszulage (§. 30) kann auf ein oder mehrere Jahre aufgeschoben oder gänzlich abgesprochen werden. §■ 47. Die strafweise Entziehung der Funktion eines Oberlehrers oder Direktors und hiedurch erfolgende Zurückversetzung solcher Personen in die Kategorie der Lehrer kann mit oder ohne Aenderung des Dienstortes stattfinden. §. 48. Sowohl in diesem Falle, als auch bei der strafweisen Versetzung an eine andere Lehrstelle desselben Bezirks hat das Disciplinar-Erkenntniß zugleich den Rang zu bestimmen, mit welchen der Betroffene in das Lehrpersonale seines Dienstortes künftighin einzureihen ist. §• 49. Bevor gegen ein Mitglied des Lehrstandes eine Disciplinarstrafe verhängt wird, ist der Thatbestand aktenmäßig festzustellen und dem Beschuldigten zu seiner Rechtfertigung vorzuhalten. Wird die Rechtfertigung nur mündlich vorgebracht, so muß sie zu Protokoll genommen werden. Stellt sich die (münd- 332 Priloga 14. pisnik zapisati. Če (ustmeno ali pismeno) opravičenje zadostuje, mora se to obdolženemu pismeno naznaniti. §•50. Deželna šolska oblast pri odločbi v §. 45. zaznamovanih ustrahovalnih kazen ni pri teh navezana na nikakoršno vrstenje.po stopnjah. §. 51. Odstaviti se more učitelj navadno le takrat, ako je vnovič svoje službene dolžnosti v važnih rečeh zanemaril ali prelomil, dasiravno mu je že bilo enkrat ustrahovalna kazen naložena. Precej odstaviti se more le tisti, kteri je pravico kaznovati zelo v zlo rabil, ali kdor se je hudo pregrešil zoper vero in nravnost, ali kteri se je v državljanskih zadevah tako obnašal, da se to ne strinja ž njegovo službo. §• 52. Službe odstavi učitelja deželna šolska oblast brez ustrahovalne razsodbe takrat, kedar nastopi kazenska obsodba, po kteri zadevni izgubi volitevno pravico za srenjski zastop (od. 3.§. 48 državne postave 14. maja 1869). §. 53. Kedar je učitelj odstavljen, naznani se to ministru za bogočastje in uk, kteri to pove deželnim šolskim oblastnijam dežel, zastopanih v državnem zboru. §. 54. Okrajna šolska oblast odstavi učitelja službe in mu tudi ustavi s službo sklenjene prihodke začasno, ko traja sodnijska ali ustrahovalna preiskava, ako tirja dostojnost učiteljskega stanu, da se preiskovanec za čas preiskovanja neutegoma službe odstavi. Pritožba zoper odstavljanje nima odloživne veljave. §. 55. Ako bi pa odstavljenec ali njegova družina pomanjkanje trpela, izreka pa okrajna šolska oblast, koliko se mu more prevžitnine dati, največ kar se more odstavljenemu učitelju dati, ste dve tretjine letne plače v tem času (§§. 22, 30, 31), ko je bil odstavljen. Ako je pozneje za nedolžnega spoznan, se mu povrne, kar je v tem času na plači premalo dobil. IV. Oddelek. Kako se učitelji v pokoj devljejo in njih zapuščeni preskrbljujejo. §. 56. V pokoj se postavi učitelj takrat, kedar se je po zvestem spolnovanju svoje službe v letih postaral ali kedar zavoljo težkih telesnih in dušnih beteg ali zavoljo druzih obzira vrednih razmer svoje službe ne more dalje opravljati. To se izreče, ako učitelj sam prosi ali kedar se to brez njegove prošnje uradno ukrene. liche oder schriftliche) Rechtfertigung als genügend heraus, so ist dieß dem Beschuldigten schriftlich bekannt zu geben. §■ 50. Die Landesschulbehörde ist bei Verhängung der im §. 45 bezeichneten Disciplinarstrafen an keine stufenweise Aufeinanderfolge derselben gebunden. §• 51. Die Entlassung vom Schuldienste kann jedoch in der Regel erst dann verhängt werden, wenn ungeachtet des Vorausgehens mindestens einer Disciplinar-Bestrafung neuerdings erhebliche Vernachlässigungen oder Verletzungen von Dienstpflichten stattfinden. Nur gegen Denjenigen kann die Entlassung sofort Platz greifen, welcher sich etiteS groben Mißbrauches des Züchtigungsrechtes, einer gröblichen Verlez-zung der Religion und Sitte, oder eines mit der dienstlichen Stellung unvereinbaren statsbürgerlichen Verhaltens schuldig gemacht hat. §. 52. Die Entlassung vom Schuldienste ist von der Landesschulbehörde ohne Disciplinar-Erkenntniß anzuordnen, wenn eine strafgerichtliche Berurtheilung erfolgte, welche die Ausschließung des Betroffenen von der Wählbarkeit in die Gemeindevertretung nach sich zieht. (Ab. 3 des §.48 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869. §• 53. Jede Entlassung vom Schuldienste ist dem Minister für Kultus und Unterricht anzuzeigen, welcher davon den Landesschulbehörden der übrigen im Reichsrathe vertretenen Länder Mittheilung macht. §• 54. Die Suspension vom Amte und den damit verbundenen Bezügen muß von der Bezirksschulbehörde für die Dauer der gerichtlichen oder disciplinaren Untersuchung verhängt werden, wenn das Ansehen des Lehrstandes die sofortige Entfernung des in Untersuchung Gezogenen vom Dienste für die Dauer der Untersuchung verlangt. Ein Rekurs gegen die verfügte Suspension hat keine aufschiebende Wirkung. §• 55. Erscheint die Erhaltung des Suspendirten oder seiner Familie gefährdet, so hat die Bezirksschulbehörde gleichzeitig den Betrag der ihm zu verabreichenden Alimentation auszusprechen, welcher höchstens zwei Drittheile des zur Zeit der Suspension genossenen Jahresgehaltes (§§. 22, 30, 31) betragen darf. Erfolgt späterhin eine Schuldloserklärung, so gebührt ihm der Ersatz des zeitweisen Verlustes am Diensteinkommen. IV. Abschnitt. Von der Versetzung des Lehrpersonals in den Nnhestand und der Versorgung seiner Hinterbliebenen. §. 56. Die Versetzung eines Mitgliedes des Lehrstandes in den Ruhestand findet statt, wenn dasselbe nach tadelloser Dienstleistung wegen allzu vorgerückten Lebensalters, wegen schwerer körperlicher oder geistiger Gebrechen oder wegen anderer be-rücksichtigungswerthen Verhätnisse zur Erfüllung der im obliegenden Pflichten untauglich erscheint. Sie kann entweder auf Ansuchen der betreffenden Person oder ohne ein solches Ansuchen von Amtswegen verfügt werden. Priloga 14. 333 §• 57. Kdor se pa prostovoljno službi odpove, ali samo-oblastno službo popusti, zgubi pravico, postavljen biti v pokoj. Za tako prostovoljno odpoved se jemlje tudi, ako se nadučiteljica ali učiteljica omoži, ravno tako, ako se oženi učitelj, ki ni za trdno postavljen, brez privoljenja okrajne šolske oblasti (§. 37). §• 58. Kedar se učitelj prostovoljno odpoveduje službi-ali kedar se sta vij a v pokoj, ne sme vendar brez posebnega privoljenja deželne šolske oblasti pred koncem šolskega leta iz službe stopiti; takrat mora pa tudi prazniti stanovanje in odstopiti zemljišča, sklenjena s službo; užitek od njih se preračuni po §. 77. §- 59. Koliko dobiva učitelj pokojnine (odpravnine ali pen-zije), ravna se po letni plači kakor tudi po službenih letih v pokoj postavljenega. §. 60. Letna plača, ktera sc til šteje, je tista, ktero uživa učitelj tisti čas, ko se devlje v pokoj. Doklade za službena leta, ktera do vraščaj o pri naj manjši letni plači tam, kjer ni pomikanja po stopnjah na višjo letno plačo, se imajo imeti kot dele tiste letne plače. §• 61. Leta se pa štejejo za tist čas, v kterem je kdo opravivši preskušajo o učiteljski pripravnosti služil na kaki javni šoli. (§. 56 drž. postave 14. maja 1869.) Pretrgana leta se ravno tako službenim letom prištevajo, ako se skaže, da učitelj ni bil kriv zamud. §. 62. Kdor ta čas, ko se devlje v pokoj, nima deset pripisljivih let (Z. 61), ta se odpravi s tem, da dobi plačo za poldrugo leto, kakor se mu (§. 60) pripiše letna plača. §. 63. Tisti, ki se devljejo od začetka enajstega do petnajstega pa pripisljivega leta (§. 61) v pokoj, dobe tretjino pripisi j ive letne plače kot penzijo. Z izpolnjenim petnajstim službenim letom dobivajo pravico do treh osmin, in ko zopet izpolnijo pet let, dobe daljno osmino, in ko izpolnijo štirideseto leto, dobe vso letno plačo od pripisljivih let za penzijo. §- 64. V pokoj se devlje ali stanovitno ali začasno. V poslednjem primerljeju mora dotični, ko mine vzrok, zarad kterega je bil postavljen v pokoj, zopet po ukazu §. 57. Freiwillige Dienstentsagung oder eigenmächtige Dienstes-verlafsung berauben des Anspruchs auf die Versetzung in den Ruhestand. Als freiwillige Dienstesentsagung wird auch jede Verehelichung einer Oberlehrerin oder Lehrerin, sowie die ohne Genehmigung der Bezirksschulbehörde (§. 37) stattgefundene Verheiratung eines noch nicht definitiv angestellten Unterlehrers angesehen. §. 58. Die Verlassung des Schuldienstes zufolge der freiwilligen Dienstentsagung oder der Versetzung in den Ruhestand kann ohne besondere Bewilligung der Landesschulbehörde nur mit dem Ende eines Schuljahres erfolgen, zur welcher Zeit auch die Räumung der Dienstwohnung und die Uebergabe des mit der Lehrstelle verbundenen Besitzes an Grundstücken stattzufinden hat, über deren Nutzungen nach §. 77 zu entscheiden ist. §. 59. Das Ausmaß des Ruhegenusses (der Abfertigung oder Pension) ist einerseits von dem Jahresgehalte, andererseits von der Dienstzeit des in Ruhestand Versetzten abhängig. §. 60. Der anrechenbare Jahresgehalt ist derjenige, welcher unmittelbar vor der Versetzung in den Ruhestand bezogen wurde. Jene Dienstalters-Zulagen (§. 30), welche dem mindesten Iah res geh alte dort zuwachsen, wo kein Vorrückungsrecht in höhere Gehaltsstufen besteht, sind als Theile dieses Jahresgehaltes zu betrachten. §. 61. Anrechenbar ist jene Dienstzeit, welche ein Mitglied des LehrstandeS nach bestandener Lehrbefähigungs-Prüfung an einer öffentlichen Schule zugebracht hat. (§. 56. des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869.) Eine Unterbrechung hebt die Anrechnung der bereits vollstreckten Dienstzeit nicht auf, wenn sie erwiesenermaßen außer Schuld und Zuthun des betreffenden Lehrindividuums lag. §. 62. Denjenigen, die bei ihrer Versetzung in den Ruhestand eine anrechenbare Dienstzeit (§. 61) von zehn Jahren noch nicht vollstreckt haben, gebührt nur eine Abfertigung, welche mit dem anderthalbjährigen Betrage des anrechenbaren Jahresgehaltes (§. 60) zu bemessen ist. §■ 63. Diejenigen, welche vom Beginne des eilften bis zur Vollendung des fünfzehnten anrechenbaren Dienstjahres (§. 61) in den Ruhestand versetzt werden, erhalten ein Drittheil des anrechenbaren Jahresgehaltes als Pension. Mit dem vollendeten fünfzehnten Dienstjahre erhalten sie den Anspruch auf drei Achttheile; mit jedem weiter zurückgelegten Quinquennium auf ein ferneres Achttheil, mit dem beendeten vierzigsten Dienstjahre auf den ganzen Betrag des anrechenbaren Jahresgehaltes (§. 60) als Pension. §. 64. Die Versetzung in den Ruhestand ist entweder eine dauernde oder eine zeitweilige. Im letzteren Falle hat der Betroffene nach Behebung des jene Versetzung begründenden Hindernisses seiner Thätigkeit sich nach der Weisung der Landesschulbehörde tut Schuldienste wieder verwenden zu lassen oder 334 Priloga 14. deželne šolske oblasti delovati pri šolstvu ali pa se odpovedati pokojnini. §• 65. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do pre-skrbnine le takrat, če je umrli mož ali oče sam imel pravico do pokojnine. §. 66. Vdove in sirote podučiteljev, ki imajo spričalo učiteljske pripravnosti, pa so oženjeni brez potrebnega privoljenja (§. 37), nimajo pravice do preskrbnine. §. 67. Učiteljeva vdova, ktere umrli mož ni še spolnil desetega pripisljivega leta, odpravi se s četrtino letne plače, ktero je rajnki dobival po pripisljivih letih (§. 60). §. 68. če je umrli mož spolnil že deseto pripisljivo leto (§. 61), dobi vdova penzijo, ktera se meri s tretjino zadnje pripisljive letne plače, ktero je rajnki dobival. §• 69. če je bil zakon z umrlim možem sklenjen v letih pokoja, ali če je bila zakonska zveza brez moževe krivde pred njegovo smrtjo po sodnijsko razvezana, vdova nima pravice do pokojnine. §. 70. Ako se vdova zopet omoži, more si penzijo prihraniti za mogoči vdovski stan, ali dveletni znesek tiste penzije vzeti za odpravitev. §■ 71. Za vsakega otroka umrlega, kterega ima preskrbovati vdova, ki dobiva pokojnino, ji gre tudi donesek za odgojo, in ta se ji tako odmeri, da vsa njena pen-zija z vsemi doneski za odgojo vred ne presega polovice tega, kar je umrli soprug ali oče poslednjič dobival pripisljive letnine (§. 60). §. 72. Donesek za vsakega otroka neha, ko spolne 18. leto ali z dnevom, kterega je bil že poprej preskrbljen. §. 73. Ako umrli učitelj ne zapusti vdove, ali če ta nima pravice do pokojnine (§. 69), gre vsem nepreskrbljenim otrokom umrlega, ki še niso 18 let stari, skupaj slučajno (§. 67) toliko odpravitve, kolikor bi je imela dohiti vdova, ako pa velja §, 68, pa jim gre prava (konkretalna) auf seinen Ruhegenuß zu verzichten. Auch int ersteren Falle erlischt der Ruhegenuß, wenn der in dauernden Ruhestand Versetzte einen mit Gehalt bohrten Dienst übernimmt. §. 65. Die Witwen und Waisen der Mitglieder des Lehrstandes haben nur dann einen Versorgungsanspruch, wenn der verstorbene Gatte und Vater selbst zu einem Ruhegenusse berechtigt gewesen wäre. §. 66. Die Witwen und Waisen der mit dem Lehrbefähigungs-Zeugnisse versehenen Unterlehrer, welche ohne die erforderliche Bewilligung (§. 37) sich verehelichten, haben keinen Versorgungsanspruch. §. 67. Die Witwe eines Mitgliedes des Lehrstandes, welches zur Zeit seines Todes noch nicht das zehnte anrechenbare Dienstjahr (§. 61) vollendet hatte, erhält eine Abfertigung mit einem Vierttheile des letzten von dem Verstorbenen bezogenen, anrechenbaren Jahresgehaltes (§, 60). §. 68. Wenn der Verstorbene bereits das zehnte anrechenbare Dienstjahr (§. 61) vollendet hatte, so gebührt der Witwe eine Pension, welche mit dem Drittheile des letzten von dem Verstorbenen bezogenen anrechenbaren Jahresgehaltes (§. 60) zu bemessen ist. §. 69. Wurde die Ehe mit dem verstorbenen Gatten erst während des Ruhestandes eingegangen, oder die eheliche Gemeinschaft ohne Schuld des Gatten vor seinem Tode durch gerichtliche Scheidung aufgehoben, so hat die Witwe keinen Anspruch auf einen Ruhegenuß. §• 70. Im Falle einer Wiederverehelichung kann die Gattin sich für einen abermaligen Witwenstand die Pension vorbehalten oder einen zweijährigen Betrag jener Pension als Abfertigung annehmen. §. 71. Für jedes Kind des Verstorbenen, welches eine pensionsberechtigte Witwe zu verpflegen hat, gebührt ihr ein Erziehungsbeitrag und ist so zu bemessen, daß ihre Pension sammt allen Erziehungsbeiträgen nicht die Hälfte des vom verstorbenen Gatten und Vater zuletzt bezogenen, anrechenbaren Jahresgehaltes (§. 60) überschreitet. §. 72. Der Erziehungsbeitrag eines jeden Kindes erlischt mit der Zurücklegung des 18. Lebensjahres oder mit dem Tage einer noch früher erlangten Versorgung. §• 73. Wenn nach einem verstorbenen Mitgliede des Lehrstandes keine Witwe vorhanden ist oder dieselbe keinen Anspruch auf einen Ruhegenuß hat (§. 69), so gebührt allen unversorgten Kindern des Verstorbenen, welche das 18. Lebensjahr noch nicht vollendet haben, zusammen im Falle des §. 67, dieselbe Abfertigung, welche der Witwe zugestanden wäre, im Falle des §. 68 aber eine Konkretal-Pension, welche mit dem Sechs- Priloga 14. 335 penzija, ki pa znaša šestino plače, ktero je ranjki po pripisljivih letih vžival. §• 74. Ta prava (konkretalna) penzija neha z dnevom, kterega ni več nepreskrbljenega otroka ranjkega pod 18 leti. §■ 75. Ako se učiteljeva vdova zopet omoži, nastopi na-mest odgojitvenih doneskov (§. 71) za otroke umrlega prava penzija (§. 73), ako si pa ona prihrani za primeri) ej, ko bi zopet vdova postala, pravico do penzije, ozira se to pridrževanje za odgojitvene doneske, tako da, ako nastopi oni primerljej, precej neha za otroke prava penzija. §. 76. Vdova in otroci učitelja umrlega v djavni službi, stanujejo še četrt leta v prostem stanovanji; ako je pa učitelj dobival denar za stanovanje, jim pa gre še za prihodnji izplačilni obrok denar za stanovanje. §. 77. Užitek od zemljišč, ki spadajo k šolam, sliši dedičem v djavni službi umrlega učitelja le takrat, ako je smrt bila med 1. junijem in 31. oktobrom. Ako pa ni tako, imajo pa dediči le pravico, da se jim tisti stroški povrnejo, ki so potrebni, da zemljišče kaj nese. §. 78. Ako poslednja pripisljiva letna plača učiteljeva v djavni službi umrlega ni presegla 600 gold, in tudi zapuščina ne vrže toliko, da bi se poplačali stroški za bolezen in mrliča, sliši dedičem umrlega četrtina tiste letne plače kakor četrtletnina za pogreb. §• 79. Da se plačuje pokojnina za učitelje v službi onemogle , ravno tako, da se zadostuje tirjatvam za preskrbi) evanj e njih zapuščenih, se ustanovi pokojninina blaga)niča, ktero gospodari deželna šolska oblast (57 drž. post. 14. maja 1869). §• 80. Vsi učitelji, kteri opravši preslcušnjo o učiteljski pripravnosti dobe službo, so zavezani, da vplačajo v pokojninino blagajnico 10 odstotkov od svoje prve za pokojnino pripisljive. plače, potem ko bode vravnana, in ravno toliko od svote, s ktero se jim bode pozneje plača zboljšala in od doklade v službenih letih, vrh tega plačujejo še vsako leto dva odstotka svojih letnih prihodkov za pokojnino pripisljivih. §. 81. Izvanredni prihodki pokojninega zavoda so: 1. Dohodki od izpraznjenih učiteljskih služeb, kolikor ne spadajo dedičem umrlega ravnatelja, nadučitelja ali učitelja (§§. 77, 78), ali kolikor se ne plačuje ž njimi podučite!); theile des letzten vom Verstorbenen bezogenen anrechenbaren Jahresgehaltes zn bemessen ist. §. 74. Diese Kokretal-Pension erlischt erst mit dem Tage, an welchem kein unversorgtes Kind deS Verstorbenen unter dem Alter von 18 Jahren vorhanden ist. §. 75. Wenn die Witwe eines Mitgliedes des Lehrstandes sich wieder verehelicht, so tritt an die Stelle der Erziehungsbeiträge (§. 71) für die Kinder des Verstorbenen die Konkretal-Pension (§• 73); behält sie sich für den Fall eines abermaligen Witwenstandes das Wiederaufleben ihrer Pension vor, so bezieht sich dieser Vorbehalt auch auf die Erziehungsbeiträge, so daß bei dem Eintritte jenes Falles sofort die Konkretal-Pension der Kinder erlischt. §• 76. Witwe und Kinder eines tu aktiver Dienstleistung verstorbenen Mitgliedes des Lehrstandes haben das Recht, die Naturalwohnung desselben noch ein Vierteljahr lang zu benützen oder den ihm zustehenden Quartiergeldbetrag für den nächstverfallenden Erhebungstermin zu beziehen. §. 77. Die Nutzungen eines zur Dotation der Schulstelle gehörigen Grunvstückes (§. 27) gehören den Erben eines in aktiver Dienstleistung verstorbenen Mitgliedes des Lehrstandes nur dann/wenn der Todesfall zwischen dem 1. Juni und 31. Oktober erfolgte. Außer diesem Falle haben die Erben bloß Anspruch auf den Ersatz jener Auslagen, welche zur Gewinnung dieser Nutzungen gemacht wurden. §. 78. Wenn der letzte von einem in aktiver Dienstleistung verstorbenen Mitgliede des Lehrstandes bezogene anrechenbare Jahresgehalt 600 fl. nicht überstieg und der Nachlaß zugleich nicht hinreicht, die Krankheits- und Leichenkosten zu bestreiten, gebührt den Erben des Verstorbenen ein Viertel jenes Jahresgehaltes als Kondukt-Quartal. §. 79. Zur Deckung der Ruhegenüsse für dienstuntauglich gewordene Mitglieder des Lehrstandes, so wie zur Befriedigung der Versorgungsansprüche ihrer Hinterbliebenen wird eine Pen-sionSkasse errichtet, welche die LaudeSschulbehörde verwaltet (§. 57 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869). §. 80. Sämmtliche Mitglieder des Lehrpersonales, welche nach abgelegter Lehrbefähigungs-Prüfung eine Dienststelle erlangen, sind verpflichtet, 10 Perzente ihres ersten nach erfolgter Regulirung bezogenen, für den Ruhegenuß anrechenbaren Jahres-gehaltes und ebensoviel von dem Betrage jeder ihnen später zu Theil werdenden Gehaltsaufbesserung oder Dienstalterszulage, überdies aber jährlich 2 Perzente ihrer für den Ruhegenuß anrechenbaren JahreSbeziige an die Pensionskasse zu entrichten. §. 81. Als besondere Zuflüsse werden der Pensionkasse zugewiesen: 1. die Jnterkälarien für erledigte Lehrstellen, soweit sie nicht den Erben eines verstorbenen Direktors, Oberlehrers oder Lehrers zufallen (§§. 77, 78) oder durch die Remuneration des Hilfslehrers in Anspruch genommen werden; 336 Priloga 14. 2. kazenski denarji, kteri se vplačujejo vsled kazenske sodbe šolskih oblastnij. §• 82. Kar se še potrebuje za letne izdajke pokojninine blagajnice, se doda iz deželnih denarjev. §• 83. Ako kaj od letnih prihodkov pokojninega zavoda ostaja (§§. 80, 81), nalaga se to na obresti in le obresti od tega jemljejo se v prihodnji letni račun. §. 84. Penzije, ktere učiteljem ali njih zapuščenim že sedaj slišijo, morajo v to zavezani tudi zanaprej plačevati. Prehodnje določbe. §• 85. Vsaka krajna šolska oblast napravi precej pri začetku, ko ta postava dobi Veljavo, katasterskih učiteljskih služeb v okraji in zatrdi prihodke, kolikor jih še gre po §§. 22—39 temu, ki je sedaj tam v službi. §. 86. Dohodki vseh učiteljev, katerih vredba se opira na imenovani kataster (§. 85), morajo najkasneje eno leto potem, ko ta postava dobi veljavo, popolnoma uredjeni biti. §. 87. O tem obroku pričenja tudi pokojnina blagajnika svoje delovanje. Pri uredbi dohodkov vseh učiteljev se tudi svota, ktero imajo učitelji (po §. 80) pri okrajni blagajni» vplačevati predpisuje. §• 88. Kar se pa tiče časa, za kterega bodo dobivali učitelji letne službene doklade, in za katerega se jim bode merila pokojnina in njih vdovam in sirotam pokojnina in preskrbnina, se jemljejo le tista službena leta, katera preživi učitelj pri šolstvu, ko ta postava v djanje stopi, kar pa se tiče že v službi doprinešenih let, veljajo pa dosihmal obstoječe postave. Konečne določbe. §• 89. Pričujoča postava stopi v djanje šolskega leta, ktero nastopi po razglašanji te postave. §• 90. Ko stopi v veljavo pričujoča postava, zgube veljavo vse naredbe, ktere se ozirajo na dosihdobne postave in ukaze. §• 91. Ministru za bogočastje in nauk se naroča, da izpelje to postavo. 2. die Strafgelder', welche in Folge von Strafverfügungen der Schulbehörden eingehen. §. 82. Der zur Deckung der jährlichen Ausgaben der Pensionskaffe noch weiters erforderliche Beitrag wird aus Landesmitteln zugeschossen. §. 83. Ueberschüsse, welche sich in dem Iahres-Einkommen der Pensionskasse (§§. 80—81) ergeben, sind zu kapitalisireu und nur die Zinsen derselben in die nächste Jahresrechnung ein-zubezieheu. §• 84. Pensionen, welche Mitgliedern des Lehrstandes oder Hinterbliebenen derselben schon jetzt gebühren, müssen von den bisher zu ihrer Bestreitung Verpflichteten auch fernerhin bezahlt werden. Ucbergangsbcstimmuiigen. §• 85. Jede Bezirksschulbehörde legt sofort bei Beginn der Wirksamkeit dieses Gesetzes einen Kataster sämmtlicher Lehrstellen des Bezirkes an und stellt dabei das Einkommen fest, welches dem gegenwärtigen Inhaber einer jeden derselben nach den §§. 22—39 gebührt. §• 86. Die auf den erwähnten Kataster (§. 85) gegründete Regulirung der Bezüge sämmtlicher Mitglieder des Lehrstandes muß spätestens ein Jahr nach Beginn der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes vollständig durchgeführt sein. §■ 87. Innerhalb desselben Zeitraumes hat auch die Thäthigkeit der Pensionskaffe zu beginnen. Bei der Regulirung der Bezüge jedes Mitgliedes des Lehrstandes ist der von ihm nach §. 80 zu entrichtende Beitrag bei der Kaffe des Schulbezirkes in Vorschreibung zu bringen. §• 88. Die Behandlung der Lehrer rücksichtlich der Dienstalterszulage (§. 30), bann die Behandlung derselben, ihrer Witwen und Waisen in Ansehung der Ruhebezüge und Versorgungsgenüsse nach dem gegenwärtigen Gesetze hat nur bezüglich jener Dienstzeit Platz zu greifen, welche nach dem Eintritte der Wirksamkeit dieses Gesetzes im Lehramte zugebracht wird, wogegen solche in Betreff der bis dahin zurückgelegten Dienstzeit nach den bisher geltenden Vorschriften Statt sindet. Schlußbestimmnngen. §■ 89. Das gegenwärtige Gesetz tritt mit Beginn des der Kundmachung nachfolgenden Schuljahres in Wirksamkeit. §• 90. Mit dem Beginne der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes treten alle auf Gegenstände desselben sich beziehenden bisherigen Gesetze und Verordnungen außer Kraft. §• 91. Mit der Durchführung dieses Gesetzes ist der Minister für Kultus und Unterricht beauftragt. Priloga 15. 337 Postava, veljavna za vojvodstvo Kranjsko, po kteri se vsled postaye od 6. februarja 1869, drž. zak. st. 18., odločijo osebe, ktere imajo razsoditi, ali se po menjavi kterega zemljišča bolje gospodarstvo doseže (gospodarstvo zboljša.) Z dovolitvijo deželnega zbora mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem, kakor sledi: §. 1. Ako se v zmislu §,- 9. postave od 6. februarja 1869, drž. zak. št. 18., povdarja, daje menjava zemljišč, ktera so izročena poljedelstvu, pripravna za to, da se doseže po njej bolje gospodarstvo pri posestvih menjalcev, tedaj je politična okrajna gosposka, (v občinah, ktere imajo- svoj občinski statut, občinsko starešinstvo), v ktere okraju leži posestvo, ktere se zboljšati ima, poklicana, presojevati in razsojevati, ali je menjava zemljišča pripravna za to, da se po njej zboljša gospodarstvo (§. 10. drugi odstavek gori imenovane drž. postave). Ce leže deli posestva v več ko enem političnem okraju, je tista, politična gosposka pristojna (poklicana), v ktere okraju leži kmetijska hiša, ali če bi te ne bilo, kjer leži glavni del posestva. §- 2. Vsaka stranka, ktera menjavo sklepa, more tirjati razsodbo po §. 1. Stranka more v prošnji na tanko zaznamovati zemljišče, ktero hoče menjati, in navesti ali prinesti tiste pomočke, po kterih se ima dokazati, da se bo boljše gospodarstvo doseglo. Ako bi z ozirom na lego posestev, ktera se vdeležijo menjave, pristojne bile dve gosposki ali njih več, se utegne prošnja položiti pri vsaki posebej, ali po iz volji stranke samo pri enih istih. V poslednjem primeru naj gosposka, pri kteri se je prošnja položila, postorjeni razsodbi napoti obravnavno djanje na uno pristojno gosposko v uradno delovanje. §. 3. Politična gosposka naj uradsko prevdari okoliščine in prigodke, na ktere se gledati mora pri presodbi in razsodbi in če bi v razjasnenje reči treba bilo pozvedeb in mnenje gospodarstvenik zvedencev, naj ona to napravi praviloma po starešinstvu dotične občine, ter naj zraven pokliče stranke (dotičnike). §. 4. Zoper razsodbo okrajne gosposke se samo stranke, ktere menjavo narediti hočejo, pritožiti morejo pri deželni vladi v 14 dneh, in deželna vlada ima o tem razsojevati dogovorno z deželnim odborom. Ako se pa med deželno vlado in deželnim odborom ne more doseči dogovor, naj se pritožba zavrže. §. 5. Ako je v primeru poprejšnjega paragrafa deželni odbor izrekel, da on spozna zboljšanje gospodarstva, se mora ta zadeva razložiti (zapisati) v razlogih odročne rešitve, in samo vtem primčru se mora narediti zoper razsodbo druge stopnje v štirih tednih pritožba do ministerstva za poljedelstvo. §. 6. Zvršitev te postave se naroča ministroma za notranje reči in poljedelstvo. 338 Priloga 16 Sporočilo deželnega odbora o volitvi deželnega poslanca idrijskega mesta. Slavni deželni zbor! Vsled odpovedbe gosp. barona Sigismunda Conrada je bila volitev poslanca idrijskega mesta od slavnega c. kr. deželnega predsedništva razpisana na 13. dan t. m. in redovito razglašena. Od 136 volilcev se jih je 75 volitve vdeležilo. Od oddanih glasov je dobil gosp. Janez Irkič c. kr. bilježnik na Trškem.............................................................................53 in gosp. Jožef Trinker, c. kr. rudarski glavar v Ljubljani ..............................................23 ker nadpolovična večina 33 glasov iznaša, tedaj je gospod Janez Irkič za deželnega poslanca v smislu §. 48. deželnega volilnega reda izbran in stavi se predlog, naj se potrdi. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 15. septembra 1871. Dr. Radoslav Razlag, deželni glavar. Dr. E. H. Costa. poročevalec. Priloga 17. 339 Nujni predlog deželnega odbora, kdaj se zgubi poslanstv o za deželni zbor kranjski. Slavni deželni zbor! §. 6 opravilnega reda deželnega zbora se glasi: „Ako kteri poslanec v osmih dneh ne pride ali se brez odpusta oddali, ali čez dopuščeni čas izostane, naj ga deželni glavar pozove, da pride v 8 dnevih, ali da svojo nepričuječnost opraviči. Kdaj se zavoljo neposlušanja tega poziva poslanstvo izgubi, to določi posebna deželska postava.“ Take postave doslej za našo deželo še nij. Na češkem, zgornjo avstrijskem i. t. d. vže obstoje take deželne postave. Tudi za državni zbor obstoji enaka postava. V §. 4 postave glede opravilnega reda državnega zbora dne 31. julija 1861 štev. 78. drž. zakonika je namreč določeno, da se poslanec, ki se obotavlja v osmih dneh priti, ali se brez dopusta oddali, ali čez dopuščeni čas izostane, smatra, ko da bi bil izstopil, ako po predsedniku storjenega poziva, da naj se v 14 dneh javi, ali svojo nenazočnost opravičiti neposluša. Tej pomanjkljivosti treba je v okom priti, posebno glede na dogodke poslednjih dni. Popolnenje našega deželnega zakonodavstva v tem obziru je pa tem nujneje, ker je potreba, da se v prihodnjič vsakemu poskusu delovanje deželnega zbora ustaviti pot zapre in da se volilcem, ki iz same samovoljnosti njih poslancev nij s o zastopani v deželnem zboru, zopet prilika da, da si nove zastopnike izvolijo, ter se tako poslanca oprostijo, ki jim ravno s svojim iz o stanjem ne vstreza. Toraj stavi deželni odbor predlog: Slavni deželni zbor naj sklene sledečo postavo: Postava od ..... . veljavna za vojvodstvo Kranjsko, po kterej se poslanstvo za izgubljeno spoznava. Z pritrditvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva kranjskega ukazujem kakor sledi: Člen I. Poslanci, kateri izrečno ojavijo, da nočejo v deželni zbor priti, ali kateri svojega iz o stanj a vsled poziva predsednikovega v osmih dnevih tako ne opravičijo, da deželni sbor izreče, da to opravičenj e_zadostuje, zgube poslanstvo. Člen II. Ta postava stopi koj v postavno moč. Člen III. To postavo izvršiti se naroča Mojemu ministru notranjih zadev. Gesetz vom ...... wirksam für das Herzogthum Kram, betreffend den Mandatsverlust von Landtagsabgeordneten. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogthums Kram finde ich zu verordnen, wie folgt: Art. I. Lantagsabgeordnete, welche ausdrücklich verweigern, im Landtage zu erscheinen oder ihr ausbleiben über Aufforderung des Landeshauptmannes innerhalb acht Tagen nicht in solcher Weise rechtfertigen, daß der Landtag diese Rechtfertigung als genügend erklärt, werden ihres Mandates verlustig. Art. n. Dieses Gesetz tritt sogleich in Wirksamkeit. Art. III. Mein Minister des Innern ist mit der Durchführung dieses Gesetzes beauftragt. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 15. sept. 1871. Dr, Razlag, deželni' glsvar. Dr. E. H. Costa, poročevalec. Vladna predloga popravljena po sklepu deželnega zbora od 22. oktobra 1869. Postava zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. Z pritrditvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega se Mi vzvidi v dodatku k postavi od 30. maja 1869, št. 93. drž. zak., ktera zadeva določbe vodnega prava, pridržane državnemu postavodavstvu, ukazati, kakor sledi : Prvi oddelek. 0 rabi voda. §• 11 Vsakteremu je pripuščena na javnih vodah navadna, brez posebnih naprav narejena, enako rabo druzih ne izklepajoča raba (vživanje) vode za kopanje, pranje, napajanje, plavljenje in zajemanje, potem za pridobljevanje rastlin, blata, prsti, peska, proda, kamenja in ledu, na koliko se z tem tek vode in bregovi ne poškodujejo, se ne žali ptuja pravica in se nikomur škoda ne dela, držeč se policijskih predpisov, na mestih, zato rabo in pridobitev ne prepovedanih. §• 2. Za vsako drugo rabo javnih vodà, razun v §. 1. imenevane, kakor tudi za vsako narejanje ali prenarejanje za to potrebnih priprav in naprav, ktero ima vpliv na lastnost vode, na njen ték ali njeno višino, ali ktero utegne bregove poškodovati, se mora poprej dobiti dovolitev pristojnih politiških gosposk. Ta dovolitev je tudi pri zasebnih (privatnih) vodah potrebna, ako ima njih raba kak vpliv na ptuje pravice ali na lastnost, ték in višino vode v javnem vodovji. §• 3. Med dela (gradbe) na vodi, za kterib narejenja je potrebna dovolitev pristojne politiške gosposke po §. 2., spadajo posebno gonila in zajezbe. Tudi za njih prenaredbe, ako imajo kak vpliv na ték, strmec ali porabo vode, se mora poprej pridobiti dovolitev pristojne politiške gosposke. §. 4. V pismu, ki ga dà politiška gosposka zastran dovolitve, se mora določiti kraj, mèra in način vodne rabe. Pri tem se utegnejo, ako to zahtevajo razmére, določiti posebni pogoji, ki splošno vodno rabo uravnavajo in ohranjujejo, ter se utegne tudi dovolitev dati samo za omenjen (določen) čas ali proti temu, da se lahko prekliče. §. 5. Koliko vode se sme porabiti, to določuje politiška gosposka oziraje se na eni strani na potrebo prosilca, na drugi pa na to, koliko vode še ostaja v daljo rabo z ozirom na spremenljivi stan vode. Ta poraba se ne sme nikdar tako daleč raztegniti, da bi občine in vasi pri nevarnosti ognja in njih prebivalci pa za namene svojega gospodarstva trpeli pomanjkanje vode. §• 6. Dovoljene naprave in priprave ima lastnik tako ustanoviti in vzdrževati, da puščajo vodi lédu odtok, kolikor je mogoče, neoviran, da ne delajo ribštvu in drugim vžitkom nobene nepotrebne težave ali zapreke in da se voda ne trati. Ako bi dotičnik dokazal, da se ni ravnalo po ti naredbi, naj na njegovo prošnjo v primernem obroku (brištu) politiška gosposka zapové odpravo teh napak, in ako je obrok zastonj pretekel, naj se napake odpravijo na stroške zamudnikove. §• | Ako se zastajanja, podmakanja ali druge poškodbe, ktere so nasledek kake zajezbe, morejo odpraviti tako, da se zajezba niže postavi ali prenaredi, brez da se gonilna moč naprave zmanjša, tedaj morajo lastniki naprave, če tega poškodovanja niso sami krivi, na stroške poškodovanih ali sami zajezbe niže postaviti ali prenarediti ali pa to poškodvanim prepustiti; ako pa so sami krivi, tedaj morajo to na svoje stroške narediti. Kedaj se sme to zahtevati in kako se ima to uravnati, to razsoja politiška gosposka, ne krateč določbe §. 66. §• 8. Ako se iz vodotoka (grabna) po kterem je voda na gonilo napeljana ali iz zajezbe, kjer voda zastaja, lahko voda dobiva za gospodarske namene brez škode gonila, tedaj mora posestnik gonila pripustiti, da se iz njegove naprave voda jemlje. Vendar pa ima pravico od tistih, ki vodo tudi rabijo, tirjati donesek za narejanje in vzdrževanje naprav, ktere oni z njim vkup uživajo; ta donesek se določuje po upravni poti po meri potrebovane vode. §. 9. Pri vsih gonilih in zajezbah se mora dopuščeni najviši — in ako je kdo zavezan, vodo na določeni višini imeti — tudi dopuščeni najniži stan vode na stroške lastnika teh stavb in naredeb zaznamvati po zajezbinih stebrih (vizirah) ali drugih stanovitnih zajezbinih merah. Ta zaznamba se ima pri gonilih in zajezbah, ki se bodo na podlagi te.postave ustanovile, precej pri ustanovitvi narediti, pri že obstoječih tacih stavbah pa, ktere še nimajo teh zaznamb,-se morajo napraviti v dveh letih od dne, ko je ta postava v veljavo stopila. Zajezbina mera (zajezbini steber) se mora postaviti na tako mesto, kjer se lahko opazuje, kjer dotičniki lahko do njega pridejo ter se mora vzdrževati od dotičnikov natanko po pravilih umetnosti in tako, da je kolikor mogoče zavarovan pred nalaščnim vtikanjem, kakor tudi pred razrušbo po času in naključbi. §. io. Kadar voda nastopi čez višino po zajezbini meri postavljeno, mora lastnik zajezbine zatvornice -odpreti, tudi vse ovire odstraniti, da voda odteče in pade na pravilno višino zajezbine mère. Ako on tega ne stori, imajo tisti, ki potem v nevarnost ali škodo pridejo, pravico, zahtevati, da se ta odtok napravi po krajni policijski gosposki na troške in nevarnost zamudnega lastnika, pri-držaje si tirjatev do odškodovanja. §• H. Kakošna mora biti zajezbina mera in kako se mora ravnati, ko se postavlja, se bo določilo po ukazih. §. 12. Pravice do vodne rabe, ktere v pismu zastran gosposkine dovolitve niso izrekoma omejene na osebo prosilca (se ne glasijo izrekoma na osebo prosilca), prehajajo na vsakokratnega lastnika tiste obrtniške naredbe ali posestva, za ktero se je dala ta dovolitev. Ako se hočejo take pravice odločiti od prvotne naredbe, in prenesti na drugo obrtniško naredbo ali posestvo, se sme to le zgoditi s privolitvijo tiste gosposke, ki sploh dovolitev daje. §. 13. Oe se iz javnih vodà napeljuje voda v pretoke (kanale), bajerje ali vodotoke, ki služijo v privatne namene, se mora pri rabi ali porabi vode na tanko držati pogojev, pod kterimi se je to dovolilo. V dvombi se je držati tega pravila, da je dovolitev in pridobitev pravice do vodne rabe utesnjena toliko, kolikor je podvzetje (naprava) opravičenega potrebuje, z odvečno vodo pa obrača državna uprava. §. 14. Ako se na podlagi državne postave §. 4. lit. a. voda, ktere lastnik ne potrebuje, podeli komu drugemu v rabo, tedaj se mora v dovolitev, ktero daje državna uprava in jo naredi po predpisu §. 4., zapisati vselej tudi ta pogoj, da mora tisti, ki je dobil pravico do vodne rabe, tudi to pravico rabiti v primernem odločenem času, sicer vgasne dovolitev te pravice. Tudi takrat se utegne izreči, da je podeljena pravica do rabe vgasnila, ako se določena odškodnina ni odrajtala opravičencu. §. 15. Rudarska postava določuje, doklé gredó pravice rudarskih podvzetnikov (rudarjev) do vodà iz rudnikov odtekajočih, in ktere vodne pravice rudarji sploh imajo. §. 16. Raba vodovja za plavljenje lesà se uravnava po gozdarski postavi in po plavbinib redih, raba vodovja za ribštvo pa po ribštvenih redih (postavah). §. 17. Podvzetniki naprav za namakanje, potem podvzetniki gonil in zajezeb, od kterib ustanovitve se sme pričakovati obilen dobiček za narodno gospodarstvo, utegnejo po razmeri državne postave §. 15. lit. b. zahtevati, da se jim za napeljavo in odpeljavo vode, kakor tudi za narejanje potrebnih zajezeb, zatvornic in druzih naredeb dopusté proti primernemu odškodovanju na ptujem zemljišču pristojne služnosti (servitute), ali da se jim, kakor si lastnik zemljišča izvoli, potrebna tla in zemljišča prepusté. Tej posilni pravici pa niso podvržena poslopja z dvorišči in hišnimi vrti k njim spadajočimi. Ako bi pa po taki napravi kako zemljišče za lastnika zgubilo primerno korist, tedaj sme on tirjati, da se kupi od njega celo zemljišče. §. 18. Podvzetniki, ki narejajo nepokrite jarke (grabne) in vodotoke (kanale) imajo razun dolžnosti v §. 491. obč. drž. zak. njim naloženih, tudi še dolžnost, da morajo napraviti in vzdrževati potrebne moste in brvi, ki vežejo obojestranske bregove, pri visoko zidanih vodotokih in kanalih pa tudi potrebne prekope in tiste priprave, ktere so potrebne za ohrambo in varstvo oseb in lastnine. §. 19. ^Lastnik zemljišča, ktero se v korist kakega podvzetja obteži s kako služnostjo (servituto), dobi pravico, da sme sovživati (sorabiti) na ta način osnovano napravo proti temu, da plačuje primeren donesek k stroškom za napravljanje in vzdržbo, ta donesek se po tem ravnà, koliko vode porabi, vendar to vživanje vode ne sme biti namenu naprave na škodo in v nevarnost. Ako se sovživanje zahteva še le po začetku ali po izvršbi naprave, tedaj mora lastnik zemljišča, ki to vživanje zahteva, vrh tega nositi tudi troške, kar se jih je več nabralo po prenaredbi, ktera je potrebna bila. Koliko imajo ti doneski znesti,, to razsodi dotična politiška gosposka, ako se dotičniki niso med seboj dogovorili. §. 20. Pri nevarnosti ognja ali pri minljivem (začasnem) pomanjkanju vode ima krajna policijska go-spòska, oziroma starešinstvo občinske okolice, narediti in nemudoma izpeljati to, kar občna korist zahteva, namreč, da se privatne in javne vode začasno rabijo. Lastniki vode in drugi, ki so opravičeni to vodo vživati, smejo, pa smejo, ako se jim je pri tein kaka škoda naredila, tirjati, da se jim ta škoda povrne iz pomočkov tiste vasi ali občine, v ktere korist se je naravnala ta izjemna raba vode. §. 21. , I Določbe §§. 14., 17. do 19. potem državnih postav §§. 15. in 17. imajo tudi veljati za naprave, po kterih se preskrbljujejo z vodo ne samo občine in vasi, ampak tudi posamne naselitve, ako poslednjim njih lega brani, vdeležiti se pri napravah za napeljavo vode, ktere naprave so osnovale vasi in občine. Drugi oddelek. Kako se vode odpeljujejo in odvračajo. §• 22. Pri napravah za odpeljevanje vode ima enako veljavo to, kar se je v §§. 14. 17. do 19., potem v državni postavi §§. 15. in 17. zastran napeljevanja vode zaukazalo. §• 23. Za vse varstvene in uravnavne vodne stavbe (gradbe) na javnih vodah, ktere se ne izpeljujejo od države, se mora, predno se izpeljejo, dobiti dovolitev dotične političke gosposke. Te dovolitve je za take stavbe na privatnih vodah tedaj treba, če imajo te stavbe kak vpliv na ptuje pravice ali na lastnost, ték ali višino vode v javnem vodovju. §. 24. Bregovi, jezovi, struge in vodnjaki, kakor tudi naprave na in v tekočih vodah se imajo vsled §. 413. obč. drž. zak. tako narejati in vzdrževati, da ne delajo škode ptujim pravicam, in da kolikor mogoče odvračajo povodnje. (§§. 2. in 6.) §. 25. Kanale in umetne žlebe (vodotoke) vzdrževati in trebiti, kakor tudi naprave za porabo vode sploh v dobrem stanu ohranovati so dolžni lastniki teh naprav, razun tega primera, če bi imeli drugo to pravnoveljavno dolžnost. Ako se ne more izvedeti, kdo je lastnik, imajo to dolžnost tiste osebe, ktere napravo vživajo in sicer sega njih dolžnost dotle, — dokler sega njih vživanje, ako se ne najde kako drugo pravnoveljavno merilo za razdelitev teh dolžnosti. §. 26. Ustanoviti in vzdrževati priprave in stavbe, potem izpeljevati naredbe v varstvo bregov, zemljišč, poslopij, cest, železnic in druzih naprav na rekah in potocih zoper škodljive vtoke vodà ali v odvračanje škode, ktero že voda dèla, vse to zadene najprej tistega, ki je lastnik v nevarnosti stoječih ali poškodovanih posestev in naprav, ako ne veže druzih oseb kaka posebna pravno veljavna dolžnost. Ako po zanemarjenji tega varstva nastopi za ptujo last kaka nevarnost, morajo zamudniki vsakakor ali sami izpeljati potrebna varstvena dela na stroške tistih, od kterih se ima odvračati nevarnost, ali pa morajo pripustiti, da ta dela izpeljejo drugi ter morajo po razmeri §§. 41. in 42. sami k stroškom pripomagati. §• 27. Pri zemljiščih, ki so se opustila in nimajo gospodarja, pade dolžnost, k varstvenim vodnim stavbam pripomagati, dokler so zemljišča brez gospodarja, na varstveno in uravnavno družbo, če te zemljišča v obsegi iste ležč. §. 28. Tla in zemlja, kar se je dobi po uravnanih stavbah v obsegi istih, je tistega, ki nosi troske podvzetja (stavbe); vendar se more ta zemlja, ako je podvzetje več ne potrebuje za boljše vtrjenje bregov, odstopiti mejašem na njih zahtevanje proti temu, da plačajo, kar je vredna. §. 29. Kadar se stavbe na vodi v varstvo, v uravnavo bregov, v odpeljavo vode in druge vodne stavbe započenjajo v občno korist, tedaj se morajo proti primernemu odškodovanju odstopiti potrebna tla in zemlja in druga posestva, naredbe in naprave, ali se pa morajo posestniki udati v potrebne zem-ljiščine služnosti (servitute). Tudi se utegnejo vodotoki in kanali, ako to zahteva javna korist, in če se to zgoditi more brez škode namena vodne naprave, preložiti brez dovoljenja lastnikov in tistih, ki imajo pravico, vodo uživati. Troske plačujejo tisti, ki so to delo podvzeli. Gradivo, kar se ga potrebuje za take v javno korist podvzete vodne stavbe in kar se ga najde na zemljiščih, ki se zavarujejo, se mora pripustiti od lastnikov v ta namen proti primernemu odškodovanju. §. 30. Da se izpeljejo in vzdrže varstvene, uravnavne in druge vodne stavbe, morajo lastniki bregov dopuščati, da se, na koliko je potreba, postopa po njih bregovju in se isto porabi za privažanje in odvažanje, potem za razkladanje in pripravljanje gradiva proti temu, , da se jim plača primerno odškodovanje, ki se določi po §. 65, ako niso dolžni tega prepuščati brezplačno (zastonj). Stavitelju se more, ako to lastnik bregovja nasvetuje, določiti od politiške gosposke primeren obrok (brišt) v kterem mora delo dokončati in gradivo odpraviti. §• 31. Ako je treba, hitro kaj napraviti, da se hipoma odvrne velika nevarnost, ktera preti po predorih bregov in jezov ali po povodnjah, imajo sosedne občine na zahtevanje politiške gosposke, ali če ta nima sedeža v kraju nevarnosti, na zahtevanje načelnika občinskega okraja v nevarnosti stoječega, to dolžnost, da kolikor je treba pomagajo proti primernemu odškodovanju. Ce se pri taki pomoči tirja odškodovanje, se ima isto določiti od politiške gosposke v denarni vrednosti in znesek v denarju se razdeli po razmeri na občine, kterim se je pomagalo. Tretji oddelek. 0 vodnih, drnžhah. §. 32. Ce ste pri podvzetju namakalnih naprav (po kterih se kako zemljišče namaka) dve tretjinki dotič-nikov dovolile, ali če je pri podvzetju osuševalnih in uravnavnih napray (naprav, po kterih se tek vodà uravnava) več kot polovica dotičnikov dovolila v to, da se osnuje družba, tedaj so lastniki, kterih zemljišča manj merijo, dolžni k družbi pristopiti, če je naprava brez dvombe koristna in se ne more drugače izpeljati namenu primerno, kakor da se raztegne na zemljišča manjšine. §. 33. Pri osnovanju tacih družeb se šteje potrebna večina glasov, če gre za osuševalne in namakalne naprave, po velikosti dotičnih posestev; če pa gré za varstvene in uravnavne naprave, po vrednosti tiste lastine, ktera se ima varovati. Pri cenitvi te lastine se mora tudi na to gledati, da bo ta lastina po dovršeni napravi več vredna. §• 34. Za vodstvo družbe in za oskrb družbinih opravil volijo družbeniki odbor izmed sebe, po nad-polovični večini glasov, ki se štejejo po §. 33; če bi pa število družbenikov majhno bilo, volijo enega opravnika (opravitelja). §. 35. Odbor izvoli izmed sebe po nadpolovični večini glasov, ki se štejejo po glavah, prvomestnika, ki ima, kakor tudi opravnik zastopati družbo na zunaj ; prvomestnik in tudi opravnik se morata politiški gosposki imenovati in v vodne bukve (vodno knjigo (§. 22 drž. post.) zapisati. Ako se v tem primeru in v onem §. 34. ne dobi nadpolovična večina glasov, tedaj razsoja ožja volitev in pri enakem številu glasov razsoja žreb. §. 36. Ugovore, ki zadevajo volilno pravico, razsojuje politiška gosposka. Presoja, ali se je volitev po redu vrščila, spada pa pod družbeni odbor, in zoper njegovo razsodbo ni nobene pritožbe. §■ 37. Družba mora na naöin, predpisani v §. 34., pravice in dolžnosti svojih družbenikov, ktere se tičejo podvzetja, posebno pa razmero, po kteri se bodo troski razdelovali, kakor tudi upravo urediti po pravilih (statutih). Ta pravila kakor tudi vsako njih prenaredbo mora družba naznaniti politiški gosposki. §. 38. Družba ima dolžnost, sosedna zemljišča na zahtevanje posestnikov proti primernemu donesku k ustanovitvenim in vzdrževalnim troskom pozneje sprejeti v svojo zvezo, ako: a) je ta način najbolj pripraven, da se ta zemljišča osusé ali namočijo, oziroma da se varstvena in üravnavna stavba dovrši, in b) ako naprava, ki je že dovršena, ali stavba, ki se izpeljuje, zadostuje splošnim potrebam brez škode dozdašnjih dotičnikov. Ako pa ni mogoče sosednega zemljišča v družbeno zvezo sprejeti brez posebnih naredeb ali prenaredeb v napravi ali stavbi (gradbi), tedaj mora tisti, ki hoče v družbo stopiti, vrh tega nositi tudi vse stroške za novo naredbo. I 39. Dopuščeno je, da se posamna zemljišča odločijo iz družbine zveze (se razdražijo) zoper voljo drugih družbenikov, ako se za posestvo, ktero se hoče razdružiti, nameravani namen ni dosegel v primernem času po dovrščeni napravi, v kterem čaBU bi se bil vpliv pokazati imel. Če hoče iz družbe stopiti kak družbenik, ki je po svojem poznejšem sprejetju povod dal k posebnim naredbam ali prenaredbam (§. 38), ktere po njegovem odstopu, kakor se kaže, ovirajo dosego vkupnega namena, tedaj je on, če to družba tirja, dolžen, naredbo v poprejšnji stan nazaj postaviti ali pa preskrbeti, kar je potreba, da škodo odvrne. Ako je bil odstopivši posestnik prisiljen od družbe, smé on tirjati od nje, da se mu to povrne, kar je pripomogel, in da se odpravijo naprave na njegovem posestvu narejene, ki so po njegovem odstopu nepotrebne postale ; ako se pri tem ne doseže razgovor, razsodi to^ politiška gosposka. Temu nasproti utegne pa tudi večina, šteta po §. 33. tirjati, da se, če je to potrebno v prid vkupne naprave za dosego svojega namena, razdražijo posamna zemljišča proti temu, da se izstopivšim družbenikom plača primerno odškodovanje. §. 40. Večina glasov, ktera je po §. 24. drž. postave potrebna k razdružbi, se šteje po določbah §. 33. §. 41. Troški za ustanovitev in vzdržbo vkupnih osuševalnih in namakalnih naprav se imajo razdeliti na družbenike po merilu določenem po pravilih ali sosebno po dobrovoljnem dogovoru. Kadar se dobrovoljni dogovor zastran merila, po kterim se imajo troški razdeliti, ne more doseči, razsodi to politiška gosposka na podlagi pozvedenega mnenja zvedenih mož. Pri tej priložnosti se mora gledati na to, koliko merijo zemljišča privzeta v vodno napravo in, če bi ona po napravi precej različne koriste imela, se morajo ločiti v razrede (vrste) s primerno večimi in manjšimi doneski ter se gledati tudi na te koristi. §. 42. Troške za vkupne varstvene in uravnavne vodne stavbe nosijo, ako se ni določilo po posebnih postavah, pravilih ali po dogovoru drugo merilo, dotičniki po razmeri koristi, ktero so dobili, ali po velikosti nevarnosti, ktera se je odvrnila, ali nakoliko se udeležba na teh podlagah ne dà zvediti, po vrednosti dotičnih posestev in naprav. Ako se dogovor med dotičniki ne more doseči, razsodi to pristojna politiška gosposka na podlagi pozvedenega mnenja zvedenih mož. §. 43. j Ako so občine ali vaBi v družbi, morajo one skrbeti, da se skupej spravi donesek, ki pade nanje po razmeri §§. 41 in 42. §. 44. Zastali doneski k skupnim osuševalnim in namakalnim napravam, k varstvenim in uravnavnim stavbam (gradbam) se iztirjajo na prošnjo dražbe po politiški posilni poti. §• 45. Ali naj se v tistih primerih, ko so vasi in polja podvržena povračajočim se povodnjam ali dragemu poškodvanju po vodi ustanovi vodna družba brez ozira na to, ali dotičniki v to dovolijo ali ne, ali naj se na drugi način skrbi za to, da se osnujejo take stavbe posebno po doneskih in zajemnih (izpo-sojilih) iz deželnih ali občinskih pomočkov — to se določuje za vsak primerljej posebej po deželnem postavodavstvu. §. 46. Isto tako bode izhajala posebna deželna postava zarad osuševalnih in namakalnih, potem urav-navnih naprav v prid obdelovanju ljubljanskega močvirja. V' Četrti oddelek. 0 prestopkih in kaznih. §•47. Vsako poškodovanje in pokvarjenje vodnih naprav, kakoršno koli je, naj se ima po predpisih v varstvo poljskega posestva razglašenih, za poljsko kvar, če ne spada pod občno kazensko postavo. Pri tem grl tista oblast (tisto področje), ki jo po postavi imajo poljski čuvaji pod predpisanimi pogoji in previdnostimi, tudi tistim osebam, ktere so posebno postavljene do čuvaja nad vodami in nad napravami za vodno rabo, napeljavo in bran. §. 48. Prestopki vodno pravo uravnavajočih postav, kakor tudi v izpeljavo teh postav razglašenih ukazov in zapovedi, posebno pa ustanovitev vodnih, varstvenih ali vžitnih stavb (gradeb) in vživanje (raba) vodovja brez dovoljenja, ktero se mora od gosposke pridobiti, prestavljanje ali samovlastno pre-naredbo zajezbinih mér (stebrov), kakor tudi onesnaženje vode, ki je zdravju škodljivo, kaznuje pristojna politiška gosposka z kaznijo v denarju (z globo) od 5 do 150 gold., ali s zaporom od enega dne do meseca dni, če ti prestopki ne spadajo pod občno kazensko postavo. §• 49. Ako se od tistega, ki je kriv spoznan, ne more, ker nič nima, globa iztirjati, se globa spremeni v zapor ; pri tem veljä pet goldinarjev za en dan. §. 50. V vseh primerih, ko se je ta postava prestopila po djanju ali opuščenju,'mora krivec razun zaslužene kazni in razun dolžnosti, poškodovanim škodo povrniti, tudi na svoje stroške odpraviti novo napravo, ki jo je samovlastno naredil, ali pa delo, ki ga je bil opustil, pozneje opraviti, če to tirja tisti, ki je bii po tem poškodovan ali če to zahteva javna korist. Gosposka naj to reč brž ko more razsodi in naj izpelje svojo razsodbo, če je treba po poli-tiški posilni poti. §. 51. Globe, ki se naložč po tej postavi, tekó v deželni obdelovanjski zaklad. §. 52. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov odpade po zastaranju, če se prestopnik zarad djanj v §. 47. zaznamvanih v treh mesecih, zastran prestopkov v §. 48. navedenih, pa v šestih mesecih od dne storjenega prestopka ni vzel v preiskavo. Zastaranje, ktero je nastopilo, se pa ne dotika dolžnosti, ki je prestopniku po §. 50. naložena, niti dolžnosti povračila. Peti oddelek. 0 gosposkah in ravnanju. •§. 53. Vse tiste zadeve, ki se nanašajo po tej postavi na vživanje (rabo), napeljevanje in odvračanje vodà, spadajo v področje političnih gospoBk. V vsih primerih, v kterih je ktera upravna gosposka po tej postavi razsojevala nasprotne si tirjatve privatnih oseb, je tistemu, ki je po tej razsodbi v svojem privatnem pravu poškodovan, na izvoljo dano, iskati si pomoči zoper uno stranko po redni pravni poti (členek 15. državne ustavne postave od 21. decembra 1867 drž. zak. št. 144). §. 54. Pristojna v smislu te postave je politiška gosposka tistega okraja, v kterem se naprava nahaja, ali v kterem se misli ustanoviti. Dovolitev v naprave in brodišča (prevoze) na tekočih vodah, kjer se te vode rabijo za vožnjo z ladij ami ali pia vrni (flosi), je pridržana politiški deželni gosposki. V primeru, ko bi ktera občina, kteri je izročena politiška uprava, očitno pokazala, da je ona sama podvzetnica kake vodne naprave, tedaj mora brez razločka v vodovji prva viša gosposka nad-njo peljati obravnavo in razsojevati, ali naj se naprava pripusti ali ne. Ako se naprave raztegujejo čez več upravnih okrajev ali čez več deželi, tedaj mora tista gosposka, v ktere okolici se nahaja poglavitni del naprave, v dogovoru, in če je treba, s pripomočjo druge gosposke, ktera je tudi pri tem vdeležena, obravnavo opravljati in razsojevati, ali če bi se gosposke ne mogle dogovoriti, obravnavo predložiti v razsodbo sprednji vikši gosposki. §. 55. Ako so izpeljavo kake vodne naprave pripravljavna dela na ptujih zemljiščih potrebna in ako lastnik zemljišča delati perpustiti neče, si mora podvzetnik izprositi dovolitev k temu pri politiški gosposki; ta odloči primeren obrok za začetje dela in utegne tudi dovolitev tako dati, da je odvisna od poprejšnjega zagotovila, da se bo morebitna škoda povrnila. §. 56. Prošnje za podelitev pravice do vodne rabe in za dovolitev naprave za rabo, napeljavo in odvračanje vodà se imajo predlagati politiškim gosposkam pristojnim po §. 54,’in ako se ne pokaže, da je ena ali druga spodej naštetih potrebnosti pogrešljiva po naravi (natori) podvzetja ali po sprevidnosti (mnenju) gosposke, pri kteri se prošnja položi, se mora prošnji pridjati razun pojasnilnih, od zvedenca narejenih osnovnih načrtov (planov) nariskov, še to-le: a) povedati se mora namen in obsega naprave, ali podvzetja z imenovanjem vode, na kteri se bo izpeljala naprava ali podvzetje in koliko se vode potrebuje. b) način, kako se bo naprava izpeljala na podlagi osnovanega načrta. c) razkaz (popis) koristi, ktere se od naprave pričakujejo, in škode ktere bi se bilo bati, ako bi se naprava ne naredila, d) razlaga (imenovanje) vsih, ki imajo do vode pravico in vsih udeležencev, kterih pravice so v dotiki z namenjenim povzetjem, pridjati se morajo tudi njih izreki, če so ktere od sebe dali. e) imenovanje zemljišč in vodnih naprav, ktere bi se moralo prepustiti ali s služnostimi obtežiti, in njih lastnikov. Pri družbenih podvzetjih vrh tega: f) imena tistih ki hočejo k takemu podvzetju pristopiti, pri osuševalnih in namakalnih napravah velikost njih udčleženega zemljišča, pri narstvenih in uravnavnih stavbah (gradbah) pa vrednost tistega posestva, ki se bo zavarovalo. g) od zvedenca povérnjen preračun troškov za ustanovitev in vzdržbo naprave, in slednjič h) imenovanje pomočkov, s kterimi se bodo založili potrebni stroški. §. 57. Ako se izprošnje in nje prilog ne spozna na nedvomljivi način, da se podvzetje iz javnih ob-zirov dopustiti ne more — v kterem primeru Be prošnja zavrže brez dalnje obravnave, — naj politiška gosposka dà namenjeno podvzetje po zvedencih, in če je treba, na samem mestu pregledati in pri tem posebno sledeča vprašanja razjasniti: a) ali se dà in kako se dà podvzetje namenu primerno izpeljati, b) ktera korist in ktera škoda bi bila od njega pričakovati, c) ali še toliko vode, kolikor je podvzetje potrebuje, brez škode že obstoječih naprav do vodne rabe ostane in ali Be ta voda porabiti more v namenjeno podvzetje brez poškodovanja javnih koristi. d) ali bi namenjena naprava, če je določena za obrtnijsko podvzetje, ne delala kaki kmetijski rabi vodà nepremagljive zapreke, in ako bi se ta nasprotnost v koristih ne dala tako poravnati, da se za obrtnijsko podvzetje brez njegove škode odloči ktero drugo mesto na dotični vodi ; e) ali je pri tem potreba, da se ptuja last odstopi ali obteži, in ali je treba, da se k podvzetju še druga ptuja zemljišča vzamejo, in potem, na koliko bo treba za-nje odškode plačati. §. 58.' Ako postanejo pomisliki zastran tega, ali se bo nameravani namen sploh ali vendar na poprej povedani način doseči mogel ali ne, naj se ti pomisliki započetnikom v pojasnilo razodenejo. §. 59. Ako pa taki pomisliki ali javne koristi ne nasprotujejo prošnji, in če prosilci, akoravno so se jim pomisliki razodeli, ne odstopijo od svojega namena, tedaj naj se vpelje ravnava (postop) ; ta ravnava je ali oklična (ediktalna), ali prikrajšana (prikrajšani postop). §. 60. Pri oklični ravnavi naj gosposka razglasi kratek popis prevzetja, navkazaje na osnovni načrt razpoloženi v pregled, po nabitku v dotičnih in neposrednje meječih občinah, kakor tudi po trikratnem oznanilu v deželnih listih (časnikih) odločenih za uradske oznanila; pri tem naj postavi tudi obrok (brišt) od štirih do šestih tednov za komisijsko obravnavo, pri kteri obravnavi se iinajo ugovori, ki se niso že poprej dokazali bili, razložiti, sicer bi se imelo, da dotičniki dovolijo v namenjeno podvzetje in v odstop ali obtežbo zemljiškega posestva k podvzetju potrebnega, in razsodba bi se storila, ne gledé na poznejše ugovore. Prosilcu in dotičnikom, ki so gosposki znani, kakor tudi zastavnim upnikom in tistim, ki imajo že od poprej pravice do služnosti na zemljišči, ktero se bo odstopilo ali s služnostjo obtežilo, se mora to naznanilo še posebno izročiti, vendar se pa dalja ravnava ne more ustaviti zarad tega, ker je opustilo to naznanilo §• 61. Ce prosilec dovolitve ne tirja oklične ravnave in če gosposka z ozirom na majhno važnost podvzetja nima vzroka, te ravnave vpeljati, tedaj nastopi prikrajšana ravnava, pri tej ni treba očitnega razglašenja v deželnih listih, ampak nabije se po dotičnih občinah kratko naznanilo, povabijo se pod-vzetniki in znani drugi dotičniki k komisijski obravnavi, ktera se mora najdalje v štirih tednih z vršiti pod nasledki v §. 60. povedanimi. V tem primeri ostane tistim dotičnikom, ki niso bili povabljeni k komisijski obravnavi, ali kteri niso dobili saj osmi dan, nazaj števši od dneva obravnave, ki se ne šteje, povabila in ki k obravnavi niso prišli, za njih morebitne zasebne (privatne) pravice pravna pot tudi takrat odprta, ako pri obravnavi teh ugovorov niso delali, da po tej poti svoje ugovore vtrdijo (dokažejo). . §• 62. Pri komisijskih obravnavah se mora pred vsem prizadevati, da se z lepim odstranijo ugovori in da se doseže dogovor med dotičniki, kar zadeva odškodovanja, ktero se mora plačati. Ako se ne more doseči dobrovoljni dogovor, naj se popolnoma razložč ugovori zoper podvzetje, zoper način njegove izpeljave, zoper vdeležbo vsacega posamnega in zoper zahtevane razlastitve ali služnosti. Če je treba daljih pozvedeb zastran reči, ki so v prepiru, naj se tiste naredé nenudoma in če je treba, z pomočjo pozvedencev. Vse obravnave s stranskimi (dotičniki) v teh rečeh naj se praviloma zvršujejo ustmeno, dopustivši pomočnike pravoznane in zvedence, in če je treba naj se uredoma (od gosposke) zvedenci zraven pokličejo. V manj važnih primerih se sme izvržba posamnih uradnih opravil izročiti od politiške gosposke dotičnim občinskim starešinstvom. O celi obravnavi se ima pisati zapisnik (protokol), da mora zapopasti, kakošen je bil izid.doseženega dogovora in če se ta ni dosegel, izid ustmenega pretresovanja z izreki in razlogi protigovornikov potem z morebitnimi ugovori prosilcev. §• 63. Ako so podvzetja za vodno rabo zvezana z obrtniškimi napravami, naj se po tej postavi potrebna uradska opravila, kolikor je mogoče, zvršijo ob enem z obravnavami vred, ktere so zaukazane po obrtnijskem redu. §. 64. Potem, ko so dokončane vse potrebne pozvedbe in obravnave, naj politiška gosposka zastran tega, ali se bo podvzetje dopustilo, v kteri obsegi, na kteri način in pod kterimi pogoji se bo dopustilo — kakor tudi zastran tega, ali so potrebne in na koliko so potrebne služnosti in prepuščanja zemljišč, — sklep naredi, kterega mora podpreti z razlogi, ali če bi ta reč segala čez področje gosposke (§. 54.) naj jo ona prednese (predloži) viši gosposki v razsodbo. Kadar se podeli dovolitev, se mora vsakakor določiti obrok (brišt) v kterem se mora dovoljena naprava izpeljati, ker bi sicer vgasnila podeljena pravica. Ta obrok se sme podaljšati iz vzrokov ozira vrednih. §.65. V razsodbi (sklepu) politiške gosposke se mora, ako nastopi v §. 17. drž. zak. zaznamvani pogoj, ob enem že za poprej določiti, kako in koliko se bo dalo odškodovanja, in to odškodovanje se mora, ako ni dogovora med morebitnimi tabuliranimi upniki, zapoložiti pri tabulami gosposki. Ako udeleženci s tem niso zadovoljni, naj se znesek določi po sodniškem mnenji z privzetjem obéh strank. Vendar se pa vživanje služnosti in razlastitev ne smé braniti , kakor hitro je dobila razsodba politiške gosposke pravno moč in se je začasno pozvedeni odškodovalni ali odkupni znesek pri sodniji zapoložil, ali se je zagotovilo letno odškodovanje. §. 66. Če se je zoper ktero podvzetje, zoper ktero iz javnega obzira nobenega pomislika (ovirka) ni, stavil ugovor, vtrjen v zasebnem (privatnem) pravnem imenu, o kterem politiška gosposka po tej postavi razsojevati nima pravice, naj' ona skuša to reč z lepo poravnati. Ako ji to ne izide po sreči, naj politiška gosposka samo ta sklep naredi, da se podvzetje iz javnih obzirov smé dopustiti, Da se poravnajo privatno-pravni ugovori, je pravna pot odprta. §. 67. Ako se zastran namena, obsege in načina, kako se ima izpeljati družbeno podvzetje v osuševanje ali namakanje zemljišč, ali v varstvene.in uravnavne stavbe (gradbe) dogovor med dotičniki ni dosegel, utegnejo posamni dotičniki, kakor tudi vsaka občina, v kteri se ima podvzetje izpeljati,pristojni politiški gosposki nasvetovati, da naj ona razsodi, ali so proti-glasovalci dolžni, in zastran kterih posestev so dolžni družbi pristopiti. Temu nasvetu se mora pridjati od zvedencev narejen načrt in stroškini pre-vdarek. podvzetja ter mora ta nasvet tako narejen biti, kakor to §. 56. tirja. Troški, ki so jih plačali nasvetovalci zarad tega, da se je ta reč sprožila in obravnovala, se jim morajo od družbe povrniti na toliko -r na koliko politiška gosposka spoznà, da so bili ti troški potrebni. §. 68. Gosposka naj določi, ktera posestva (zemljišča) in v kteri raztezi se morajo imeti pri osnovanju družbe za udeležena (Drž. zak. §. 21.), potem naj pregleda načrt in prevdarek troškov vsled §.57. in če se spoznà, da načrt ne nasprotuje nobeni javni koristi, naj privzemši vse dotičnike, naredi v načrtu tiste prenaredbe, ktere bi utegnile potrebne ali namenu primerne biti in potem, ko je natanko razjasnila vse razmére, ki se na to reč nanašajo, naj določi (ustanovi) obsego podvzetja. §. 69. Po ustanovitvi vkupnega podvzetja naj se pozvé razméra glasov za to reč in zoper to reč oddanih; pri tem naj se tisti, ki niso glasovali, ali niso določeno glasovali, prištevajo tistijn, ki so^ zoper podvzetje glasovali, ali pa, če se je odstopilo od tega, da bi se v družbo privzeli,• naj se nanje nič ne ozira. §• 70, Ako se za vkupno podvzetje ne doseže po postavi potrebna večina glasov, ali ako se pokaže, da, če se je tudi dosegla postavna večina glasov, pa ni drugih, po §. 21. državne postave potrebnih razmér, da bi toraj ne bilo pravično, manjšino siliti, tedaj - naj dalja obravnava Odpade in gosposka naj samo izreče, da se tisti, ki pristopiti nečejo, siliti ne morejo in naj pristavi nagibe (razloge), iz kterih je ta izrek storila. Če se je pa postavna večina glasov za podvzetje dosegla ter se manjšina po postavi siliti smé, tedaj naj gosposka obravnavo dalje pelje po §§. 59. 60. 61. in 62. in naj v razsodbi, ktero po §§. 64. 65. in 69. naredi, izreče, da je manjšina dolžna pristopiti k družbi. §. 71. Ako so si zahteve podvzetnikov nasproti, tedaj se (ne krateč predpisov v §§. 340 in 341 drž* zak.) udeležba pri vodi ureduje takole: a) Ako stopijo nova podvzetja v nasprotje z že obstoječimi napravami, naj se najpoprej postavne pravice, ki jih imajo že obstoječe naprave, zagotovijo in potem naj se še le kolikor je mogoče zadostuje novim tirjatvam. b) Ako pridejo nova podvzetja sploh, ali že obstoječa podvzetja zavolj prebitka (ostanka) vode med seboj v prepir, tedaj ima tisto podvzetje prednost, ktero ima prevagljivo važnost za narodno gospodarstvo. Ako pa o tem dvomba ostane, naj se z ozirom na pravičnost, sosebno pa tako, da se za rabo vode postavijo določene dobe, ali da se voda po drugih vodno rabo primerno uravnavajočih pogojih tako razdeli, da se po primérni in gospodarljivi izpeljavi naprav zadostuje kolikor je mogoče vsaki zahtevi. Ce se pa ne more vsem prosilcem voda podeliti, se ima sosebno na tiste zahteve gledati, od kterih se dà že predviditi (naprej viditi), da bodo namen, ki ga nameravajo, bolj popolnoma dosegle in tretjim naj manj nadlegovale. Tako isto naj se postopa v primérih, ko se zavolj pomanjkanja vode že obstoječim pravicam do vodne rabe popolnoma zadostiti ne more; pri tem se pa morajo obstoječi dogovori ali pridobljene posebne pravice pred vsem varovati in ako zastran tega prepir postane, naj to razsodi redni sodnik. §. 72. Pritožba zoper razsodbe politiške okrajne gosposke gré na politiško deželno gosposko, pritožba zoper poslednjo pa na ministerstvo za poljedelstvo ; če se pa kdo pritoži zoper kazensko razsodbo, gre ta pritožba na ministerstvo za notranje reči. Pritožba se mora tisti politiški gosposki, ktera je na prvi stopnji reč obravnovala, pismeno ali ustmeno podati v 14. dneh po naznanjeni razsodbi. §• 73. Pritožba, podana v pravem času, ima odložno moč. Ako je nevarnost v zamudi (nevarno, reč odlagati), utegne politiika gosposka, akoravno se ji je pritožba prinesla, dovoliti, da se naredé naprave, ktere so v odvrnitev nevarnosti brez izjemka potrebne. §. 74. Izpeljujejo se vse naprave, h kterim je po tej postavi dovoljénja treba, pod nazorom politiških gosposk. Te gosposke naj se po dovršeni izpeljavi naprav prepričajo, ali se tiste vjemajo z podeljeno dovolitvijo, in pri gonilih in zajezbah, ali se je prav in na primernem mestu zajezbina mèra (steber, vizira) postavila, ter naj, ako zapazijo kake napake in zgreške, napravijo, da se isti odstranijo. §• 75. Neposredno (naravno) nadzirajo nad vsimi napravami v rabo, napeljevanje in odvračanje vodà krajne policijske gosposke, ktere naj v nujnih primérih brez zamude to napravijo, česar je treba v javno korist in varstvo; ako pa ni nobene nevarnosti v zamudi, naj si izprosijo naročila od politiške gosposke. Ako obvezanci tega, kar se jim je od krajne policijske gosposke bilo zaukazalo, niso storili v določenem obroku (brištu), ima ta gosposka oblast, potrebna dela izpeljati na troške zamudnikov. §• 76. Troške za komisijske pozvedbe in obravnave v zasebnih (privatnih) zadevah mora nositi tista stranka, ktera je prosila za upeljavo ravnave, ali ktera je tehravnav sama kriva, posebno po nagajivih ugovorih. Politiška gosposka ima razsoditi, kako naj se pri vkupni koristi ti stroški primérno razdelé na stranke in na koliko mora tisti, ki je pravdo zgubil, povrniti svojemu nasprotniku vzrokovane rav-navne stroške, kterih je on sam kriv. Troški preiskave zarad postavnih prestopkov padejo na krivca (tistega, ki se je kriv spoznal). §. 77. Vsaka politiška gosposka mora imeti zapisno knjigo (vodno knjigo) in tudi vodokaze (vodo-vide) ; v teh morajo biti razvidne vse v okraju že obstoječe in na podlagi te postave na novo dobljene pravice do vodne rabe, kakor tudi določbe zastran visokosti zajezbinih mér in tudi prenaredbe, ktere so se v teh zajezbinih merah naredile z ozirom na določbe, na ktere se opirajo. Kar zadeva zapisovanje vodnih družeb v vodno knjigo, se je vrh tega treba držati odločeb §. 22. državne postave. Vsakemu je na voljo dano, pregledati vodno knjigo in v njej zapisane uradske obravnave kakor tudi vodokaze in tudi dobiti iz njih izpiske proti plačilu po postavi določenemu. §• 78. . Kako se ima uravnati in peljati vodna knjiga in vodokazi, to bodo povedali posebni ukazi. Šesti oddelek. Skončne določbe. §• 79. Sesdeseti dan potem, ko se bo razglasila ta postava, ima ona stopiti v veljavo. S_ tem dnevom stopijo iz veljave vse postave in vsi ukazi, ki se nanašajo na predmete te postave in ki v nasprotju stojé z določbami te postave. §. 80. Zasebne (privatne) pravice do rabe vodà ali druge zasebne pravice, ki se na vodo nanašajo, in so po poprejšnih postavah pridobljene, še veljajo. Obstoj in obsega takih pravic se ima soditi po poprejšnjih postavah, njih uživanje, kakor tudi ravnava se pa drži te postave. Ministrom za poljedelstvo, pravosodje, notranje reči in trgovino nalaga se, zvršiti to postavo. Predlog deželnega odbora zastran prenaredbe pravil za opravljanje službe pri deželni blagajnici. Slavni deželni zbor! i * S sklepom od 30. septembra 1868 je slavni deželni zbor uradno instrukcijo za kranjsko deželno blagajnico potrdil. Po večletni rabi je ta instrukcija vsled pomnoženih blagajničnih opravil in spremenjenih službenih razmer v posameznih točkah pomankljiva postala ter sedanjim potrebam tega urada več ne zadostuje, posebno ker se je število blagajniških urednikov po osnovi z visokim sklepom od 19. avgusta p. 1. dovoljene nove službe blagajniškega oficijala pomnožilo (o čegar opravilih v imenovani instrukciji ni nobene določbe). Deželni odbor je toraj dosedanjo blagajnično instrukcijo dal prenarediti, ter jo prevstrojeno v dokladi •/• slavnemu deželnemu zboru v pretres in potrditev predlaga. Deželni odbor vojvodstva kranjskega. V Ljubljani 15. septembra 1871. Dr. Radoslav Razlag , deželni glavar. Priloga 19. 353 Uradna instrukcija Amts - Instruction za für die kranjsko deželno Magajnico. Krainische Cfliibescaffe. Vvod. Einteilung. §• l. §• i. Delokrog. Deželna blagajnica je deželnemu odboru pod-redjen urad, kteri ima blagajnična opravila zadevajoča vse v svojo neposredno obravnavo izročene zaklade in depozite po splošnih blagaj ničnih in državnih računskih pravilih, potem po posebnih napotilih in naukazih oskrbovati. Wirkungskreis. Die Landescasse ist ein dem Landesausschusse untergeordnetes Amt, welches die Cassageschäfte bezüglich der sämmtlichen seiner unmittelbaren Gebahrung zugewiesenen Fonde und Depositengelder nach den allgemeinen Grundsätzen des Casse-und Staatsrechnungswesens, dann nach speciellen Instructionen und Weisungen zu besorgen hat. §. 2. §• 2. Službeni red. Dienstordnung. Splošni in posebni naukazi, po kterih ima deželna blagajnica svoje omenjene dolžnosti redno spol-novati, so deloma v od veleslavnega deželnega zbora odobreni službeni pragmatiki in v službeni instrukciji za deželne uradnike in sluge vojvodine kranjske, deloma v tej uradni instrukciji in v dotičnih posebnih poveljih za različne zaklade zapopadeni. Die allgemeinen und besonderen Vorschriften, nach welchen die Landescasse ihrem besagten Berufe ordnungsmäßig nachkommen soll, sind theils in der vom hohen Landtage genehmigten Dienstes-Pragmatik und Dienstes-Instruction für die landschaftlichen Beamten und Diener des Herzogthums Krain, zum Theile in der gegenwärtigen Amts-Instruction und in den einschlägigen besonderen Vorschriften für die verschiedenen Fonde enthalten. §• 3. §• 3. Obseg uradne instrukcije. Ta uradna instrukcija obseže sledeča pravila: Inhalt der Amts-Instruction. Diese Amts-Instruction hat zum Gegenstände die Vorschriften : 1. o notrajnem organizmu deželne blagajnice sploh; 2. o nadvodstvu; 3. o blagaj ničnih opravilih; 4. o manipulacijnem poslovanji. 5. Konečne določbe. 1. über den inneren Organismus der Landescasse im Allgemeinen; 2. über die Oberleitung; 3. über die Geschäftsbehandlung; 4. über die Führung der Manipulation. 5. Schlußbestimmungen. I. Notrajni organizem deželne blagajnice sploh. I. Innerer Organismus der Landescasse im Allgemeinen. §• 4. §■ 4. Osebstvo. Personalstand. Sistemizirano osebje deželne blagajnice je: blagajnik, kontrolor, oficijal in potrebno število pomočnih uradnikov in slug. Das sistemisirte Personale der Landescasta besteht: aus dem Cassier, dem Controlor, einem Casseoffizialen und der nöthigen Anzahl von Hilfsbeamten und Dienern. 354 Priloga 19. Razdelitev opravil sploh. Blagajnik kot prvi naduradnik ima vsled svoje lastnosti denarne dohodke in stroške izvrševati; likvidiranje vseh dohodkov in stroškov pa, ki je opravilo neločljivo od blagajnične kontrole, ima oskrbovati kontrolor, in je vsled te lastnosti drugi naduradnik. Kontrolor je ob enem tudi likvidator, kot takemu je njemu oficijal pridet in slednemu natančni delokrog ne izuzemši druga pomočna dela pod osebno odgovornostjo odmerjen. Pomočni uradniki. Ako se kontrolorju kot likvidatorju tudi semtertj e pomočni uradniki odločijo, je on za njihovo uradovanje le toliko odgovoren, kolikor se pri tem pomanjkljivosti dolžnostne vodbe ali nadzorovanja okriviči. Razpošiljatev denarjev po uradnem slugi. Drugim blagajnicam in pošti naj se pošilja ali od njih prejema denar v znesku čez 200 gold, po vredbi uradnega predstojnika ako je mogoče vselej po oficijalu in uradnem slugi, za prenašanje zneskov pod 200 gold, zadostuje uradni sluga sam. §. 5. Službeni red. Službena pragmatika za deželne uradnike in sluge je bistveni del te uradne instrukcije, in ima sledeče splošne odločbe: a) o zahtevah za dosego nove stalne službe (§. 1—4); b) o oddaji služeb (§. 5 - 15); c) o uradnih dolžnostih in o disciplinarni obravnavi uradnikov in slug (§. 15—22); d) o podelitvi odpusta (§. 23—25); e) o de vanju v pokoj in o podeljenji pokojnin, predplačil iz stalnih plač, nagrad in denarnih podpor (§. 26—27); f) o določevanji uradnih ur (§. 28); g) o nadredbi in podred bi uradnikov in slug (§. 29-31). V dopolnjenje in deloma v prenaredbo dotičnih splošnih odločeb ad a do g imajo sledeča pravila veljavnost: Službene prošnje. ad a. Za dosego nove ali više stalne službe pri deželni blagajniei se zahteva: 1. Dokazanje dobrega izpita iz državnega raču-noslovja. 2. Dokazanje znanja slovenskega in nemškega jezika. 3. Avstrijsko državljanstvo, polnoletnost in brezmadežni nravni značaj ; in konečno 4. izšolanje z dobrim vspehom vsaj iz spodnjega gimnazija ali iz spodnje realke. Geschiiftszutheilimg im Allgemeinen. Der Cassier als erster Oberbeamter hat seiner Eigenschaft nach die Geld-Einnahme und Geld-Ausgabe zu besorgen; während die Liquidirung aller Empfänge und Ausgaben als ein Von der Cafse-Conirole unzertrennbares Geschäft von dem Controlor, welcher in dieser speciellen Eigenschaft als zweiter Oberbeamter fungirt, besorgt werden muß. Der Controlor ist zugleich Liquidator; als solchem wird ihm der Casseofflzial zugewiesen, und diesem Letzteren ein präziser, unter persönliche Verantwortung gestellter Wirkungskreis zugetheilt, nicht ausgeschlossen anderweitige aushilfsweise Verwendung. Aushilssbcamte. Falls dem Controlor als Liquidator außerdem noch zeit-i wellig Aushilfsbeamte beigegeben werden, ist er für deren ! Amtshandlungen in soweit verantwortlich, als ihm hiebei Mangel an pflichtmäßiger Leitung oder Ueberwachung zur Last fällt. Geldsendungen durch den Amtsdiener. Den Geldverkehr mit anderen Kassen und mit der Post in jeweiligen Beträgen über 200 fl. soll über Anordnung des Amtsvorstandes wo möglich immer der Casseoffizial, welchem der Aintsdieuer beigegeben wird, versönlich besorgen, für den Verkehr unter diesem Betrage genügt der Amtsdiener allein. §. 5. Dienstesordnung. Die Dienstes-Pragmatik für die landschaftlichen Beamten und Diener, welche einen wesentlichen Bestandtheil dieser Amts-Instruction bildet, enthält die allgemeinen Bestimmungen in Bezug auf die a) Erfordernisse zur Erlangung einer neuen Anstellung (§• 1-4); b) Besetzung der Dieustplätze (§. 5 — 15); c) Amtspflichten und Disciplinar-Behandlung der Beamten und Diener (§. 15—22) ; d) Ertheilung eines Urlaubes (§. 23—25); e) Versetzung in den Ruhestand und Bewilligung der Pensionen, dann der Gehaltsvorschüsse, Remunerationen und Aushilfen (§. 26—27); f) Vorschreibung der Amtsstundcn (§. 28); g) Ueber- und Unterordnung der Beamten und Diener (§. 29-31) Als Ergänzung und theilweise Abänderung der dießbe-züglichen allgemeinen Bestimmungen ad a bis g haben nachstehende Vorschriften zu gelten: Gomvctciiz. ad a. Zur Erlangung einer neuen oder höheren Anstellung bei der Landescassa werden gefordert: 1. Die Nachweisung der mit gutem Erfolge abgelegten Prüfung über die Staatsverrechuungs-Wissenschaft; 2. die Nachweisung der Kenntniß der slovenischen und der deutschen Sprache; 3. die österreichische Staatsbürgerschaft, die Großjährigkeit und ein untadelhafter moralischer Charakter; endlich 4. die mit gutem Erfolge absolvirten Studien wenigstens des Untergymnasiums oder der Unterrealschule. Priloga 19. 355 Vedenje v uradu in s strankami. a d c. Blagaj n ioni uradniki in sluge se imajo med seboj spoštljivo in složno obnašati, proti strankam morajo spodobni in previdni biti, se vsacega pokroviteljstva zdržavati in jim na njihova vprašanja, kar je dovoljenega, radovoljno in zmirom le samo ustmeno pojasnila dajati. Službeni prcgreški. Dokler okrivičenje blagajničnib uradnikov ne kaznuje splošna kazenska postava, je to službeni pregrešek in spada v to vrsto sledeče: 1. Ako se namesto predpisanega jukstiranega prejemnega potrdila navadna sprejemnica izroči, brez da bi se prej vložni znesek v jukstno knjigo pravilno vpisal, ali če se to sploh izven pisarnice zgodi. 2. Ako se v kakem dnevniku, ali v knjigi ali v računskem dokazalu bistvena napačnost vpiše, ali v njih kaj ponareja, ali v dosego napačnosti kaj iz-struga. 3. Ako uradne knjige in računi sploh niso v redu ali če je celo red v denarnem prometu tako zanemarjen, da se zaloga gotovine in dolžnih pisem v pokladnici z računi ne v jem a in se ali primanjkljaj ali prevstanek kaže, kteri se ne da popolno opravičiti. 4. Ako se zneski brez poprejšnjega naukaza in likvidiranja izplačujejo ali brez poprejšnjega likvidiranja sprejemajo. Odpust. ad d. Če je blagajnični uradnik zadržan v pi-sarnico priti, mora to koj svojemu neposrednemu predstojniku naznaniti. Pokojnine. ad e. Za uradnike deželne blagajnice se imajo tista penzijska pravila rabiti, ktera imajo za druge državne uradnike enake službine vrste postavno veljavnost. Uradne ure. ad f. Uradne ure so izvzemši nedelj in praznikov vsaki dan od 8. zjutraj do 2. popoldne, ter se morajo natančno spolniti in po potrebi do 1. ure popoldne v odpravo strank odmeriti. Pri izvanrednih navalih opravil, ali če skupno prizadevanje vseh blagajniških sil svoje dnevne naloge v zgorej predpisanem času dovršiti ne more, so v ta namen pred vsim dopoldanske ure nedelj in praznikov (to je od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne) potem pa tudi popoldanske ure delalnikov na pomoč vzeti. Ob velikih praznikih ostanejo prostori deželne blagajnice zaprti. Vredjenje osolijo. ad g. Deželni blagajnik je kot uradni predstojnik blagajnice neposredno podredjen deželnemu glavarju in deželnemu odboru, drugo blagajnično osobje pa neposredno deželnemu blagajniku. Partcienverkehr. ad c. Die Cafiebeamten unb Diener haben sich gegenseitig mit Achtung und Verträglichkeit zu benehmen. Den Parteien gegenüber sollen sie mit Anstand und Bescheidenheit begegnen, sich jeder Begünstigung enthalten und ihnen auf ihre Anfragen, so weit es gestattet ist, mit Bereitwilligkeit, jedoch immer nur mündlich, Auskünfte ertheilen. Dienstvergehen. Insoweit ein Verschulden der Cassabeamten nicht dem allgemeinen Strafgesetze unterliegt, bildet es ein Dienstvergehen, und als solches werden insbesondere erklärt: 1. Wenn eine Empfangsbestätigung, für welche die juxtirte Ausfertigung vorgeschrieben ist, statt dieser Letzteren ohne vorläufige, gehörige Eintragung des Erlages in das Juxtenbuch oder überhaupt außer dem Amtslocale ausgestellt wird. 2. Wenn in einem Journale, einem Buche oder einem Rechnungsdocumente eine wesentliche Unrichtigkeit angesetzt, oder etwas daran verfälscht oder zur Bewirkung einer Unrichtigkeit radirt wird. 3. Wenn die Amtsbücher und Rechnungen überhaupt unordentlich geführt oder gar die Ordnung in der Geldgebah-rung dergestalt vernachlässiget wird, daß die Vorräthe an Geld und Werthpapieren in der (Sasse damit nicht übereinstimmen und entweder ein Abgang oder ein Ueberschuß sich ergibt, der nicht vollständig gerechtfertiget werden kann. 4. Wenn eine Zahlung ohne vorläufige Anweisung und Liquidirung geleistet oder ohne vorläufige Liquidirung angenommen wird. Urlaube. ad d. Ist ein Cassabeamter verhindert, die Kanzlei zu besuchen, so hat er davon seinem unmittelbaren Vorgesetzten sogleich die Anzeige zu erstatten. Pensionen. ad e. Auf die landschaftlichen Cassabeamten sind dieselben Pensions-Normen anzuwenden, welche bezüglich der übrigen im Staatsdienste stehenden Beamten gleicher Dienstes-Kategorie gesetzliche Geltung haben. Amtsstunden. ad f. Die Amtsstunden werden, mit Ausnahme der Sonn- und Feiertage, täglich von 8 Uhr Früh bis 2 Uhr Nachmittags festgesetzt; sie sind genau einzuhalten und nach Erforderniß bis 1 Uhr Nachmittags der Entfertigung der Parteien zu widmen. Bei außerordentlichem Geschäftsandrange, oder wenn nach Zusammenwirken aller Arbeitskräfte der (Sasse die Entfertigung der Tagesaufgabe in der oben vorgeschriebenen Dienstzeit nicht bewerkstelliget werden kann, seien vor allem die Vormittagsstunden der Sonn- und Feiertage (das ist von 9 bis 1 Uhr), dann aber auch die Nachnüttagsstunden der Werktage zu Hilfe zu nehmen. An hohen Festtagen (Normalagen) bleibt jedoch die Casse ohne weiters geschlossen. Rangordnung des Personals. ad g. Der Landescassier ist als Amtsvorsteher der Casse unmittelbar dem Landeshauptmanne und dem Landesausschusse, das übrige Casse-Personale aber unmittelbar dem Landescassier untergeordnet. 356 Priloga 19. §• 6. Službena vredba. Deželna blagajnica je samostojen, izvršujoč organ deželnega odbora ter je z vsemi drugimi deželnimi uradi na enaki stopnji. §. 7. Uradniško dopisovanje. Deželna blagajnica dopisava deželnemu odboru ali s poročili ali svoje mnenje izrazuje na per videat ante ali post ekspeditionem došlih referatnih polah; s cesarskimi uradi pa občuje v obliki dopisov. Z ostalimi deželnimi uradnijami neposredna dopisava navadno ni pripuščena. Podpisi. §• 6. Dicnstesstcllung. Die Landescasse fungivt als ein selbstständiges Vollzugsorgan des Landesausschusses und hat allen anderen landschaftlichen Aemtern gegenüber eine coordinirte Stellung einzunehmen. §• 7. Amtscorrespondenz. Mit dem Landesansschusse hat die Landescasse in Form von Berichten oder dnrch bloße Aeußerung auf dem Referatsbogen des betreffenden ■— ihr per videat ante oder post expeditionem zugekommenen — Geschäftsstückes und mit den 1. f. Behörden mittelst Noten zu correspondiren; mit den übrigen landschaftlichen Aemtern ist eine unmittelbare Corre-spondenz in der Regel nicht gestattet. Unterschrift. Vse omenjene uradne dopise deželne blagajnice podpišeta oba naduradnika to je blagajnik in kontrolor. Izvzeti so v izključljivi delokrog blagajnika kot uradnega predstojnika (§. 9) spadajoči dopisi, ktere le on sam podpisuje. §. 8. Izročitev aktov. Vgled v akte, dnevnike in knjige je privoljen deželnemu glavarju, udom deželnega zbora in odbora in koneeno deželnim konceptnim in računskim uradnikom tudi brez poprejšnjega vprašanja; drugim uradnikom pa le po izrekoma skupnem privoljenji blagaj ničnih naduradnikov in pod nadzorstvom enega blagajničnega uradnika. Dnevnike, strace, priloge, knjige in sploh vse v zaračumbo spadajoče akte in tiskovne obrazce morajo dotični uradniki izven uradnega časa pod ključem imeti; tedaj se nikdar ne smejo iz pisarnice ne v privatno stanovanje vzeti in tudi nikomur ne izročiti, ki ni po svojem uradnem značaju za to opravičen. II. Nadvodstvo. §• 9. Nadvodstvo vseh opravil deželne blagajnice oskrbuje vsakokratni deželni blagajnik kot predstojnik in, ako je zadržan, njegov namestnik. V ta njegov delokrog spada: a) Nadzorstvo in vodstvo vsega blagajničnega posla, potem osebne zadeve blagaj ničnih uradnikov in slug. b) Razdelitev in izročitev opravil združen s kontrolorjem. c) Izključljivo razpečatenje došle uradne dopisave ter njene rešitve v po instrukciji nakazanih mejah in ako jo kontrolor itak nima oskrbovati. Alle besagten in die Amtscorrespondenz der Landescasse einschlagenden Geschäftsstücke müssen mit de» Unterschriften der beiden Oberbeamten, das ist des Cassiers und Controlors versehen sein. Ausgenommen hievon sind die in den ausschließlichen Wirkungskreis des Cassiers als Amtsvorstandes (§. 9) gehörigen Correspondenzen, welche nur von diesem unterschrieben werden. §. 8. Ausfolguiig der Arten. Die Einsichtnahme der Acten, Journale und Bücher ist dem Landeshauptmanne, den Mitgliedern des Landtages und des Landesausschusses,. endlich dem landschaftlichen Conceptsund Buchhaltungs-Persouale auch ohne vorläufige Anfrage, anderen Beamten aber nur über ausdrückliche gemeinschaftliche Bewilligung der Cassa-Oberbeamteu und unter Ueberwachung eines Cassa-Beamten gestattet. Die Journale, Strazzeu, Belege, Bücher und überhaupt alle auf die Verrechnung bezughabeuden Acten und Drucksorten müssen außer der Zeit, in der sie zur Amtshandlung erforderlich sind, von den betreffenden Beamten unter Sperre verwahrt werden; dieselben dürfen daher niemals aus dem Amte gebracht oder in die Privatwohnnug mitgenommen und auch an Niemanden ausgefolgt werden, der nicht nach seiner ämt-lichen Stellung dazu berufen ist. II. Oberleitung. §. 9. Die Oberleitung sämmtlicher Geschäfte der Landescassa steht dem jeweiligen Landescassier als Amtsvorstehcr oder — in Verhinderungsfällen — seinem Stellvertreter zu. In diesen seinen Wirkungskreis gehören: a) die Ueberwachung und Leitung des gesummten Casse-dienstes und die Personalangelegenheiteu der Casse-beamten und Diener; b) die Vertheilung und Zuweisung der Geschäfte gemeinsam mit dem Controlor; c) die ausschließliche Eröffnung der Amtscorrespondenz, die Führung derselben unter den durch die Instruction gebotenen Beschränkungen und insoweit sie nicht vom Controlor ohnehin besorgt werden muß; Priloga 19. 357 d) Za razvidnost potrebno zaznamovanje gotovih obrokov in zaostankov in e) pravica podredjenemu osobju v teku enega leta dati odpusta do 3 dni, ako pri tem službovanje škode ne trpi, in sicer brez uradnega prevzetja, ter da samo predstojnik deželnemu glavarju o tem poroča. ad a. Uradni predstojnik naj stavi, če je treba pomočne uradnike v službo sprejeti ali iz službe izpustiti, o tem deželnemu odboru potrebne predloge. Dalje ima dolžnost na pisarnično obiskovanje strogo paziti in vsak izostanek iz službe, če 24 ur preseže, deželnemu glavarju pismeno in ako je nujno ustmeno naznaniti ter sploh in sicer združen s kontrolorjem na to paziti, da blagajnični uradniki predpisane ure natančno spolnujejo iti blagaj nična pravila natanko izvršujejo. Soporoštvo. On naj bo tedaj skupno s kontrolorjem porok za vsako zanemarjenje ali prestopek obstoječih blagaj nični h pravil ne le za osebo ampak tudi za pod-redjene uradnike s svojo stalno plačo in z drugim svojim premoženjem. Sozaklep. Deželni blagajnik ali njegov namestnik naj oskrbuje skupno s kontrolorjem sozaklep pri glavni in pri navadni pokladnici ter ima za pravilnost v bla-gajničnem ravnanji odgovoren biti. Posebno nadzoruje tudi likvidaturna dela pod solidarnim soporoštvom z likvidatorjem ali kontrolorjem. Deželnemu blagajniku kot prvemu in kontrolorju kot drugemu naduradniku je tudi oskrbovanje bla-gajnienih in kreditnih opravil zaklada zemljiščine odveze po obstoječih napotkih izročeno ter jima je skrbeti za nemudno in najnatančneje izvršenje do-tičnih pravil. Odkazanjc dela. ad b. Dela se principijelno odkazujejo po in-strukciji navedenih mejah. Zaznamovanje dneva vložke. ad c. Vse naukaze, dopise in vloge na deželno blagajnico odpre uradni predstojnik in zaznamuje z dnevom vložbe. Sopodpis. Rešitve vloženih dopisov podpisujeta ne le samo v načrtih ampak tudi v prepisih deželni blagajnik in kontrolor ali likvidator, velja pa se ve da napotilna izjema. Ako sta deželni blagajnik in za sopodpis pooblaščeni kontrolor ali likvidator v kaki zadevi zarad konečne rešitve vloge različnih misli, ima vsakteri poprej svoje vtemeljeno mnenje deželnemu odboru v razsodbo predložiti. ad d. Konečno ima tudi deželni blagajnik dolž- d) die Führung gewisser, zur Evidenzhaltung der Termine und Rückstände erforderlichen Ausweise, und e) das Recht, seinem Personale in Einem Jahre bis auf 3 Tage dem Dienstesverhältnisse unnachtheiligen Urlaub zu geben, ohne Amtsllbergabe gegen einfache vom Vorsteher an den Landeshauptmann zn erstattende Anzeige. ad a. Der Amtsvorsteher hat bei eventuell nothwendiger Aufnahme oder Entlassung des Aushilfspersonals die erforderlichen Anträge bei dem Landesausschusse zu stellen. Er ist weiters verpflichtet, die Amtsfrequenz strenge zu überwachen, irgend welche 24 Stunden übersteigende Absenz dem Landeshauptmanne schriftlich, oder, in dringenden Fällen, mündlich anzuzeigen, und überhaupt, jedoch gemeinschaftlich mit dem Controlor, darauf zu sehen, daß die Cassebeamten die vorgeschriebenen Amtsstunden genau einhalten, und daß die Casse-vorschriften genau beobachtet werden. Mithaftung. Er hat daher and?, und zwar mit dem Controlor gemeinsam, für jede Außerachtlassung oder Uebertretung der bestehenden Cassavorschriften, sowohl von seiner Seite als auch von Seite des untergeordneten Personals mit seinem Gehalte und sonstigem übrigen Vermögen zu haften. Mitsperre. Der Landescassier oder sein Stellvertreter hat die . Mitsperre bei der Haupt- und bei der Nebencasse gemeinschaftlich mit dem Controlor zu besorgen und für die Richtigkeit der Cassegebahrung überhaupt zu haften. Er hat insbesondere auch die Liquidatursgeschäfte unter solidarischer Mithaftung mit dem Liquidator oder Controlor zu überwachen. Dem Landescassier als ersten, dann dem Controlor als zweiten Oberbeamten sind auch die Leitung der Casse- und Creditsgeschäfte des Grundentlastungsfondes nach den bestehenden Instructionen übertragen und sie haben für die. unver-weilte und genaueste Vollziehung der dießfälligen Vorschriften j Sorge zu tragen. Geschästszntheilung. ad b. Die Geschäftszutheilung geschieht prinzipiell innerhalb der durch die Instruction gegebenen Grenzen. Priiscntircn. ad c. Alle Aufträge, Zuschriften und Eingaben an die Landescasse werden von dem Amtsvorsteher eröffnet und mit 'bcm Tage des Einlaufes bezeichnet. Mitfertigung. Die Erledigungen der einlaufenden Geschäftsstücke sind sowohl im Entwürfe als auch in der Reinschrift von dem Landescassier und dem Controlor oder Liquidator zu unterschreiben, selbstverständlich mit der instructionsmäßigen Ausnahme. Ist der Landescassier mit dem zur Mitfertigung des Stückes berufenen Controlor oder Liquidator in einem gegebenen Falle über die endgiltige Erledigung eines Geschäfts-stiickes verschiedener Meinung, so ist jede derselben mit ihrer Begründung dem Landesausschusse vorzulegen und vorläufig deffen Entscheidung einzuholen. ad d. Dem Landescassier obliegt endlich auch die An- 358 Priloga 19. nost, reden pregled vseh pri deželni blagajnici nahajajočih plačilnih in zapadlih obrokov napraviti, jih v razvidu imeti in za natančno izpolnjenje teh obrokov skrbeti. III. Oskrbovanje opravil. §. 10. Vsa deželni blagajnici izročena opravila se obravnavajo deloma po splošnih bistvenih načelih bla-gajničnega in državnega računoslovja, deloma po posebnih za državne blagajnice veljavnih dotičnih pravilih ozir denarne manipulacije, uradne kontrole, poroštva itd. kolikor ni v tej instrukciji na novo ukazanega. Opravila deželnega in zemljišeine odveze zaklada, so vredjena po obstoječih posebnih instrukcijah, ktere kolikor se tičejo delokroga deželne blagajnice, so skladni del te uradne instrukcije. Splošna in posebna pravila, po kterih naj se deželna blagajnica pri svojem uradovanji ravna, zadevajo poglavito: A. likvidaturna opravila, B. blagajnična opravila in C. račun o daj o. §. 11. A. Pravila za likvidaturo. Likvidaturna opravila izvršuje pri deželni blagajnici v posebnem oddelku kontrolor kot likvidator ali njega nadomestujoči kontrolni uradnik po načelnih odločbah državnega računoslovja in po posebnih dotičnih normalnih pravilih pod svojo osebno odgovornostjo. Likvidiranje se redno izvršuje s pomočjo likvi-dacijnih in glavnih knjig, v ktere vpisuje kontrolor ne izvzemši pripomoči blagajničnega oficijala. Oblika in uredba likvidacijnih knjig je v posebnih napotilih predpisana. §. 12. Občenje s strankami. Kaderkoli stranka pride, da denar oddati ali vzdigniti hoče, se odkaže h kontrolorju, da ta likvidira znesek dolžnosti ali pristojnosti. Kadar se stranka za prejem ali plačilo v likvidaturi oglasi, naj likvidaturni uradnik dotična dokazna pisma od nje prevzame, jih nemudoma likvidira ter potem likvidirana strankam zopet izroči s tem pristavkom, da naj se ž njimi takoj pri blagajniku za konečno odpravo oglasč. §. 13. Naukazi. Navadno ima stranka prinesti k vsakemu dohodku in k vsakemu strošku dotični naukaz. legung einer ordentlichen Uebersicht aller bei der Laudescasse vorkommenden Zahlungs- nnd Verfallstermine, deren Evidenzhaltung und die Ueberwachung der genauen Zuhaltung dieser Termine. III. Geschästsbehaildlnng. §. io. Sämmtliche der Laudescasse übertragenen Geschäfte sind theils nach den allgemeinen Grundsätzen des Casse- und Staatsrechnungswesens, theils nach den besonderen für die Staatseassen geltenden einschlägigen Vorschriften in Absicht auf die Geldmanipulation, Amtseontrole, Haftung re. zu behandeln; insoferne nicht durch die gegenwärtige Amtsinstruetion neue Anordnungen getroffen werden. Die Behandlung der Geschäfte in Bezug auf den Landesund Grundentlastungsfond ist durch bestehende specielle Instructionen geregelt, welche, insoweit sie den Wirkungskreis der Laudescasse berühren, einen integrirenden Bestandtheil dieser Amtsinstruction bilden. Die von der Laudescasse bei ihren Amtshandlungen zu beobachtenden allgemeinen und besonderen Vorschriften beziehen sich demnach hauptsächlich: A. auf die Liquidaturs-Geschäste; B. auf die Casse-Geschäfte; und C. auf die Rechnungslegung. §. H- A. Vorschriften für die Liguidatur. Die Liquidaturs-Geschäste sind bei der Landescasie in einer eigenen Abtheilung von dem Controlor in der Eigenschaft als Liquidator oder von einem dessen Stelle vertretenden controlireuden Beamten nach den grundsätzlichen Bestimmungen der Staatsverrechnungswissenschaft und nach speciellen dieß-bezüglichen Normal-Vorschriften unter seiner persönlichen Verantwortung zu vollziehen. Das Liquidireu wird mit Hilfe der Liquidations- und Hauptbücher, welche vom Controlor, nicht ausgeschlossen die Beihilfe des Casseoffizials, zu führen sind, ordnungsmäßig vollzogen. Die Form und Einrichtung der Liquidationsbücher ist durch besondere Instructionen vorgezeichnet. §. 12. Parteienverkehr. So oft eine Partei mit einer Geldabfuhr oder um Erhebung eines Geldbetrages erscheint, ist selbe an den Controlor zur Liquidirung ihrer Schuldigkeit oder Gebühr anzuweisen. Sobald ein Empfang oder eine Zahlung bei der Liqui- j Liquidirung unverweilt vorzunehmen, sodann den Parteien die liquidirten Documente wieder mit dem Bedeuten auszufolgen, ; sich damit nunmehr beim Cassier zur ämtlichen Entfertigung j zu melden. §. 13. Anweisungsverordnung. Zu jedem Empfange und zu jeder Ausgabe ist von der Partei in der Regel die Anweisungs-Verordnung beizubringen. Priloga 19. 359 Ako se naukazani strošek ne vzdigne prej, nego leto preteče, je treba ponovljenega naukaza deželnega odbora. §. 14. Občasna plačila. Plačilne pole. Plačila, ktera se v gotovih obrokih ponove, kakor stalne plače, pokojnine itd. se ne naukazujejo posebno pri vsakem plačilnem obroku, temne z enim celi čas ali celi znesek pristojnosti obsegajočim na-ukazom, kteri se ima priložiti pervemu plačilnemu obroku, ter ima toliko časa služiti za varstvo vseh naslednjih plačil, dokler ni čas naukazanega odraj-tovila pretekel ali pa dotični naukaz ustavljen. Za taka občasno po vračajoča se odrajtovila izdelava likvidatura navadno posebne plačilne pole s podpisi blagajnika in kontrolorja. V teh plačilnih polah, brez k torih se likvidiranje niti vršiti ne sme, se zaznamujejo sledijoča plačila in kakikratni od-tegleji. Ako se plačilna pola izgubi, naj se to deželnemu odboru razloži ter prosi naukaza. §. 15. Pobotnice. Protipisi. Vsak sicer brez priloge vloženi znesek je, ako le mogoče, obložiti s protipisom po dotični stranki izdelanim. Stroški se krijejo s postavnimi pobotnicami in z drugimi dokazili. Pri prejemu protipisov, pobotnic ali jdruzih pisem naj se rabi vsa pozornost, ker bi v tistih slučajih, kadar bi se kaka ponaredba ali nepravilnost po vidljivo se javljajočih znamnjih se zapaziti mogla, dotični blagajniški uradniki deželnemu zakladu storjeno škodo iz svojega solidarno povrniti morali. §. 16. Pomankljiva dokazila. Ako se pri pregledovanji sprejemnice ali stroškovne pobotnice in pri njihovem primerjenji z na-ukazom ali z likvidacijnimi knjigami proti pristnosti ali verjetnosti kakega plačilnega dokazila kak pomislek vrine, kteri bi se niti ne mogel o kratkem odstraniti, tedaj se likvidiranje odreče in plačilo se ne izvrši. Na privihanem koncu pobotnice se zapiše beseda „pomankljivo“ ter ista stranki nazaj izroči, bolj jasni vzrok zabranjenega plačila pa le takrat izrekoma pove, kadar je zahteva dotične stranke in pravica vzdigavajočega brezdvojbena. Depozitna blagajna. Ako se pri tem tiče dohodka, naj se tisti sicer sprejme, vendar med depozite v račun vzame ter predloži v razsodbo deželnemu odboru. Bleibt eine angewiesene Ausgabsgebühr länger als ein Jahr unbehoben, so ist zu deren Zahlung eine wiederholte Anweisung des Landesausschusses erforderlich. §. 14. Periodische Zahlungen. Zahlungsbögen. Zahlungen, welche sich in bestimmten Zeiträumen wiederholen, wie Besoldungen, Pensionen rc. werden nicht bei jedem Zahlungstermine speziell, sondern mit einer die ganze Dauer oder Summe der Gebühr umfassenden Verordnung angewiesen, welche der ersten Ratenzahlung beizuschließen ist und so lange zur Deckung aller folgenden zu dienen hat, bis die Dauer der angewiesenen Leistung abgelaufen ist oder deren Einstellung erfolgt. Für solche periodisch wiederkehrende Leistungen werden von der Liquidatur in der Regel besondere mit der Unterschrift des Cassters und Controlers versehene Zahlungsbögen ausgefertigt. In diesen Zahlungsbögen, ohne deren Beibringung die Liquidirung nicht vorgenommen werden darf, sind die zu erfolgenden Zahlungen und die etwa gemachten Abzüge einzutragen. Geräth ein Zahlungsbogen in Verlust, so ist unter Darstellung des Sachverhaltes die Weisung des Landesausschusses einzuholen. §. 15. Quittungen. Gegenscheine. Jeder sonst unbelegte Erlag ist, wo nur möglich, durch einen von der betroffenen Partei ausgefertigten Gegenschein zu belegen. Die Ausgaben werden durch legale Quittungen und sonstige Docnmente gedeckt. Bei Annahme der Gegenscheine, Quittungen oder anderer Urkunden soll alle Vorsicht gebraucht werden, weil in jenen Fällen, wo eine Verfälschung oder Unrichtigkeit nach den sich äußernden sichtbaren Zeichen hätte entdeckt werden können, die betreffenden Cassebeamten den Ersatz für den dem Landesschatze dadurch zugefügten Schaden aus ihrem Eigenen solidarisch zu leisten haben. §. 16. Beanständete Docnmente. Ergibt sich bei der Prüfung des Empfangsscheines oder der Ausgabsquittung und bei ihrer Vergleichung mit der Anweisung oder mit den Liquidationsbüchern ein Bedenken gegen die Echtheit oder Glaubwürdigkeit eines Zahlungs-Documentes, welches nicht im kurzen Wege behoben werden kann; so ist die Liquidirung zu verweigern und die Zahlung nicht zu leisten. Auf einem Einbuge der Quittung ist das Wort „Beanständet" zu schreiben und dieselbe zurückzustellen, die nähere Ursache der Zahlungsverweigerung aber nur dann ausdrücklich anzugeben, wenn über den Anspruch der Partei und das Recht des Behebenden kein Zweifel obwaltet. Dcpositencassc. Handelt es sich dabei um einen Empfang, so ist derselbe zwar anzunehmen, jedoch in die Depositencasse zu verrechnen und die Entscheidung des Landesausschusses einzuholen. 360 Priloga 19. §. 17. §• 17. Likvidiranje uradne pobotnice. Liquidirung. Amtsquittungen. Ako so plačilna dokazila v redu, naj likvidajoči uradnik v protipisu ali v pobotnici novčni znesek s črtami oklene ter potem pridene dan likvidacije, znamnje svojega imena in likvidacijni pečat. Ako se tiče ta posel vložnega zneska, izdela li-kvidajoci uradnik oziroma journalist tudi dotično uradno pobotnico. Take uradne pobotnice podpišeta deželni blagajnik, kontrolor ali njihova namestnika ter se pridene uradni pečat. Za nje se smejo le rabiti predpisani v varstvu kontrolorjevem hranjeni tiskovni obrazci. Werden die Zahlungs-Documcnte richtig befunden, so hat der liquidirende Beamte im Gegenscheine oder in der Quittung den Geldbetrag einzuklammern, dann das Datum der Liquidirung, seinen Namenszug und den LiquidationsStempel beizufügen. Handelt es sich um einen Erlag, so hat der liquidirende Beamte, rückfichtlich Journalist, auch die Amtsquittung darüber auszufertigen. Derlei Amtsquittungen sind von dem Landes-Cassier, dem Controlor oder deren Stellvertretern zu unterschreiben, und mit dem Amtssiegel zu versehen. Es dürfen dazu nur die vorgeschriebenen in Verwahrung des Controlors befindlichen Drucksorten verwendet werden. §. 18. §• 18. Odtegljeji. Prepovdi. Abzüge. Verbote. Ako se pri likvidiranji kaže, da ima kaka pristojnost odtegljeje, naj se tisti na dotičnih dokazilih öd pristojnosti odtegnejo ter na njih tudi ostali znesek pristojnosti vidljivo zaznamuje. Prepovedi naložene strankam na njihove stalne plače, pokojnine itd., naj se izplačajo proti posebnim pobotnicam prepovdnikov, ostali znesek pak naj se med stroške zaračuni proti pobotnicam dotičnih strank. Taki na deželno blagajnico glaseči se naukazi prileže se vsakikrat dotičnemu dnevniku pri prvi plačilni številki, kjer se prepovdni znesek odtegne; ustne prepovdi se ne prejemajo ; pismene prepovdi in ekse-kutivni odloki sodišč in uradov, kteri se deželni bla-gajnici pošiljajo, se redno na znanje vzemo. Prepovdi in eksekutivni odloki, potrjeni od deželnega odbora in od njega deželni blagajnici izročeni naj se jasno in natančno predpišejo v likvidacijni knjigi na dotičnih kontih. V slučaju eksekutivne izročitve naj se z eksekucijo obloženo plačilo plača eksekutnemu vodniku proti njegovi pobotnici toliko časa, dokler cela po-ravnajoča, po številki znana tirjatev dotičnega upnika ni pokrita; ako bi bila pa ta tirjatev po številki nedoločna, more se plačati le proti pobotnici, ktera je vzajemno podpisana od eksekutnega vodnika in od eksekuta ali proti doprinešenemu daljnemu eksekutiv-nemu odloku imajočemu številko stranskih pristojnost. §• 19. Journaliziranje. Sklep dnevnikov. Po končani pravilni odpravi strank izroči blagajnik vsa likvidirana plačilna dokazila o poldne ali po okolnostih tudi prej zarad journaliziranja. Potem se journalizira vsaka likvidirana številka pod enim journalnim artikeljnom ter se zaznamova artikel dnevnika na likvidiranem aktu. Kteri dnevniki naj so posebni, vredujejo dotična vodila. Vse journaliziranje oskrbuje blagajnični oficijal, in ako druga uradna opravila ne bi pripustila, da bi Zeigt sich bei der Liquidirung, daß von einer Gebühr Abzüge zu machen sind, so sind dieselben auf den bezüglichen Documenien von der Gebühr in Abzug zu bringen, und es ist auf denselben auch der dadurch sich ergebende Rest der Gebühr ersichtlich zu machen. Die Verbote, welche einer Partei auf die zu beziehende Besoldung', Pension rc. — gemacht werden, sind gegen die eigenen Quittungen der Verbotsleger, die übrig bleibenden Beträge aber gegen die Quittung der Partei selbst in Ausgabe zu stellen. Die dießfalls der Landes-Casse zukommenden Verordnungen sind jederzeit bei der ersten Zahlungspost, wo der Verbotsbetrag abgezogen wird, dem Journale beizulegen. Mündliche Verbote sind nicht anzunehmen; schriftliche Verbote und Executionsbescheide der Gerichte und Aemter, welche ver Landes-Casse unmittelbar zukommen, sind ordnungsmäßig zur Kenntniß zu nehmen. Verbote und Executionsbeschescheide, welche von dem Landesausschusse anerkannt und von diesem der Landes-Casse mitgetheilt werden, sind im Liquidationsbuche auf dem betef-senden Conto deutlich und genau vorzumerken. Im Falle der executiven Einantwortung ist die mit Exe cution belegte Zahlung an den Executionsführer gegen dessen Quit° tung so lange zu leisten, bis die ganze einzubringende, der Ziffer nach bekannte Forderung des betreffenden Gläubigers gedeckt ist; wenn aber diese Forderung der Ziffer nach unbestimmt wäre, so kann die Zahlung nur gegen Quittung, welche von den Execu-tionsführern und dem Executen gemeinschaftlich gefertiget ist, oder gegen Beibringung eines weiteren die Ziffer der Nebengebühren enthaltenden Executionsbescheides geleistet werden. §. 19. Journalisiren. Journalabschluß. Nach vollendeter ordnungsmäßiger Entfertigung der Parteien hat der Cassier sämmtliche liquidirle Zahlungsdocumente um 12 Uhr oder nach Umständen auch früher zur Vorname der Journalisirung herauszugeben. Sodann wird jede liqui-birte Post unter Einem Journalartikel journalisirt und der Journalartikel auf dem Liquidirungsacte angemerkt. Welche Journale abgesondert zu führen sind, wird durch besondere Vorschriften geregelt. Die gesammte Journalisirung ist von dem Casseofficialen zu besorgen und wenn es die übrigen Geschäfte nicht zulassen, Priloga 19. 361 od njega vse journaliziranje oskrbovano biti moglo, naj kak pomočni uradnik pod njegovim nadzorstvom, vodstvom in poroštvom pomočno deloma oskrbuje jour naliziranje. Blagajnični oficijal kot journalist opravlja razen tega tudi le-sem spadajoče dohodkine in stroškine škontre in druge potrebne blagajnične zaznamke natančno in pod svojo odgovornostjo z edino izjemo prepisovalnih dnevnikov zemljiške odveze, kteri po napotku izključljivo spadajo v delokrog kontrolorja kot likvidatorja. Sklepajo se dnevniki vsak dan ob 1. uri ter se primerjajo stracam blagajnika. Oni se morajo z istimi popolnoma vjemati v posameznih številkah in v glavnih zneskih. Ako bi se sklep zarad velike množine journalnih številk do dveh ne mogel dovršiti, tedaj naj se ko-nečni sklep v popoldanskih urah dožene. Nikoli pa se ne sme sklep preložiti na prihodnji dan, če je namreč ta dan za odpravo strank odločen. ! daß von diesem sämmtliche Journale geführt werden, hat ein Aushilfsbeamte unter seiner Aufsicht, Leitung und Dafürhaf-I hing einen Theil der Journale aushilfsweise zu führen. Der Caffeofficial als Journalist hat außerdem auch die damit in Verbindung stehenden Empfangs- und Ausgabs-Skontren und die sonstigen nothwendige Castevormerkungen genau und unter Haftung zu führen, mit alleiniger Ausnahme der Grundentlastungs - Umschreibungsjournale, welche instruktionsgemäß ausschließlich vom Controler als Lequidator geführt werden müssen. Die Journale sind täglich nach 1 Uhr abzuschließen und mit der Strazze des Cassiers zu vergleichen. Sie müssen in den einzelnen Posten und der Hauptsumme vollkommen übereinstimmen. Sollte der Abschluß wegen der großen Menge der Journalposten bis 2 Uhr nicht bewerkstelliget werden können, so ist der definitive Tagesschluß in den Nachmittagsstunden zu Ende zu führen. Niemals darf der Schluß auf den nächsten Tag verschoben werden, wenn nämlich dieser Tag der Ent-fertigung der Parteien gewidmet ist. §. 20. Solidarieno soporoštvo obeh nnduradnikov. Kontrolor kot likvidator in oficijal sta odgovorna solidarno s prvim naduradnikom za pravilnost in popolnost v vseh svojih dovršenih uradnih opravilih in izrekoma za likvidiranje, za pravilno vpisovanje v dotične strace in zaznamke, dnevnike in kontne knjige, naposled za pravilnost in popolnost vsakdanjih bla-gajničnih sklepov in blagajničnih stanj. Torej je dolžnost deželnega blagajnika na to gledati, da imajo vsa njemu za izplačevanje izročena dokazila in pobotnice dokaz redno dovršenega likvidiranja na sebi, ter da so prevideni z likvidacijnim znamnjem, kakor to velevajo obstoječi normalni predpisi za državne blagajnice. §. 20. Solidarische Mithastung der beiden Obcrbcamtcn. Der Controlor als Liquidator und der Official haften für die Richtigkeit und Vollständigkeit aller neu ihnen vorgenommenen Amtshandlungen und namentlich für die Liqui-dirung, für die richtige Führung der bezüglichen Strazzen, Vormerkungen, Journale und Contobücher, endlich für die Richtigkeit und Vollständigkeit der täglichen Casseabschlüsse und Casse-stands-Ausweise in solidum mit dem ersten Oberbeamten. Es ist demnach die Pflicht des Landes-Cassiers, darauf zu sehen, daß alle bei ihm zur Zahlung präsentirten Docu-mente und Quittungen den Beweis der ordnungsmäßig vorgenommenen Liquidirung an fid) haben, und mit dem Liqui-dirungszeichen nach den dießfalls für die Staals-Cassen bestehenden Normalvorschriften versehen sein müssen. §. 21. ad B. Ukazi za pokladnicc (blagajnična opravila). Za hranitev denarjev in dolžnih pisem ima deželna blagajnica eno glavno in eno navadno pokladnico. Glavna pokladnica. V glavni pokladnici naj se shranjuje: a) Vse v razposojenih aktivnih glavnicah, t. j. v zasebnih ali javnih obveznicah obstoječe prvotno premoženje vseh deželnih zakladov in ustanov, ki so vže prevzeti ali ki se še prevzetno ; b) blanketje za obveznice kranjske zemljiščine odveze se k njim spadajočimi kuponovimi polami. c) stalne1 službene kavcije in dohodkini in vložni listi za ženitna vojaška poroštva ; d) zakonite kupne, zmembine, zakupščinske in najemne pogodbe, zavarovalne police in druga taka pisma; e) konečno one nevabljive gotovine , ktere se zarad veče varnosti do plodonosne naložitve ali drugačne porabe vlože v glavno pokladnico v po-razumljenji se tretji ključ hranijočim udom deželnega odbora. §• 21. ad B. Vorschriften für die Cossen. Bei der Landes-Casse besteht zur Verwahrung aller Gelder und Werthpapiere Eine Haupt-Casse und Eine Neben-Casse. Hanpt-Cassc. In der Haupt-Casse sind zu bewahren: a) DaS in dockten Activ-Capitalien, d. i. in Privat- oder öffentlichen Obligationen bestehende Stammvermögen aller bereits übernommenen, oder noch zu übernehmenden Lan-desfonde und Stiftungen; b) die Blanquetten zu den krainischen GrundentlastungsObligationen sammt zugehörigen Couponsbögen; c) die bleibenden Dienstes-Cautionen, dann die Erlags-und Rentensd)eine über Militär-Heirats-Cautionen; d) die noch rechtswirksamen Kauf-, Tausch-, Pacht- oder Miethverträge, Versicherungs-Polizzen, und andere derlei Urkunden, endlich e) jene disponiblen Barschaften, welche zur großem Sicherheit bis zur fruchtbringenden Stockung oder anderweitigen Verwendung einverständlid) des den 3. Schlüssel aufbewahrenden Mitgliedes des Landesausschustes in die Haupt-Caffe überwiesen werden. 362 Priloga 19. Vse druge gotovine in vrednostne reči naj se hranijo v navadni pokladnici in sicer posebno : 1. Vse gotovine, ktere so: a) iz državne blagajne naukazane dotacije, subvencije in predplačila; h) obresti vseh aktivnih glavnic; c) v deželni in zemljiše.ine odveze zaklad stekajoče se doklade davščin ; d) vse zakupščine ali najemšcine in drugi taki dohodki. 2. Kot zakladne kavcije, začasni depozitje ali do od deželnega odbora došlega odobren j a za različne zaklade shranjena vrednostna pisma. §. 22. Manuale glavne pokladnice. Vse v glavno pokladnico vložene gotovine, zasebne in javne obveznice in vse druge vrednostne reči se ko j vpišejo v po zakladih razdeljene zaznamke glavnic, kteri naj se zmiraj v glavni pokladnici hranijo. Brez privoljenja deželnega odbora se glavni pokladnici ozir vrednostih pisem ne sme niti kaj pri-djati niti kaj odvzeti. Vsaki dohodek ali strošek se zmiraj koj vpiše v omenjeni manuale z navedenjem ukaza deželnega odbora. Zaklepi. Pri glavni pokladnici oskrbujejo blagajnik zaklep, kontrolor sozaklep in ud deželnega odbora tretji proti-zaklep pod solidarnim poroštvom za vse tam shranjene gotovine in vrednostne reči. Navadna pokladnica. Navadna pokladnica mora dvojni zaklep imeti, h kteremu hrani en ključ deželni blagajnik in dru-zega kontrolor, da se niti kak denar, niti vrednostno pismo itd. brez nazočosti obeh imenovanih nadurad-nikov ne more vanjo vložiti ali iz nje vzeti. Navadna pokladnica ima tresor. K temu ima kontrolor edini ključ in se hranijo v njem vsi blagajniku med dnevom nepotrebni denarji. Za veča izplačila se potrebne zaloge v nazočnosti obeh naduradnikov iz tresorja vzemö. Ta dva naduradnika sta solidarično porok za vse v navadni pokladnici hranjene gotovine in vrednostna pisma. Ključi pokladnic. Vsak zaklep oskrbujoči blagajnični uradnik naj njemu pričetkom izročeni ključ zmirom obdrži, dokler je v službi deželne blagajnice, in to tudi tedaj, če v službi napreduje. Blagajnične ključe z enako-ličnimi naj pri sebi dobro tiranuje, jih nikdar ne zamenja in tudi nikdar v pisarnici ne pušča. Alle weitern Barschaften und Werleffecten sind in der Neben-Casse zu verwahren und zwar insbesondere: 1. Sämmtliche Barschaften als da sind: a) Die aus der Staats-Casse angewiesenen Dotationen, Subventionen oder Vorschüsse; b) die Zinsen aller Activ-Capitalien; c) die dem Landes- und Grundentlastungsfonde zufließenden Steuerzuschläge; d) alle Pacht- oder Miethzinse und andere derlei Zuflüsse. 2. Die als Lieferungs-Caulionen, als zeitweilige Depositen, oder bis zur bezüglichen Genehmigung des Landesausschusses für die verschiedenen Fonde in Aufbewahrung genommenen Wertpapiere. §• 22. Manuale der Hauptcasse. Die in die Hauptcasse übernommenen Bargelder, Privat-unb öffentlichen Obligationen, und alle sonstigen Werthefsecten sind sogleich in die nach Fanden abgetheilten Capitalienverzeichnisse einzutragen, welche stets in der Hauptcasse zu verwahren sind. ■—■ Ohne Bewilligung des Landesausschusses darf in dieser Casse von den Werthpapieren nichts beeinnahmt noch daraus etwas beausgabt werden. Jede Einnahme und Ausgabe ist in obiges Manuale mit Bezug auf die Anweisung des Landesausschusses immer sogleich einzutragen. Sperren. Zu der Hauptcasse haben der Casster die Sperre, der Controlor die Mitsperre, und ein Mitglied des Landesausschusses die dritte Gegensperre, unter ihrer Solidarhaftung für alle darin bewahrten Barschaften oder Werthefsecten zu besorgen. Nebencasse. Die Nebencasse muß mit einer doppelten Sperre versehen sein, zu welcher der eine Schlüssel von dem Laridescassier und der andere von dem Controlor aufbewahrt wird, damit in dieselbe kein Geld, Werthpapier rc. ohne Beisein der beiden genannten Oberbeamten hineingelegt, oder ans derselben erhoben werden kann. Die Nebencasse hat einen Tressor. Zu diesem hat der Controlor den alleinigen Schlüssel und werden im selben die vom Kassier untertags nicht benöthigten Gelder aufbewahrt. Bei größern Zahlungen werden die nöthigen Verläge aus dem Tresor in Gegenwart der beiden Oberbeamten herausgenommen. Diese beiden Oberbeamten haften für alle in der Nebencasse verwahrten Gelder und Wertheffecten solidarisch. Schlüssel der Casse. Jeder die Sperre führende Cassebeamte hat den ihm Anfangs eigehändigten Schlüssel fortwährend zu behalten, so lange er bei der Landescasse angestellt ist; auch dann, wenn er im Dienste vorrückt, er muß die Schlüssel und deren Parien bei sich wohl verwahren, darf sie nie verwechseln und auch im Amtslokale niemals zurücklassen. Priloga 91. 363 §. 23. SolMarično soporoštve za pravilno blagajnično obravnavanje. Pravilno blagajnično poslovanje se s tem zavaruje, da isto ne izvršuje nikdar eden uradnik sam temne da tudi kontrolor, imajoč sozaklep, o vsakem denarnem dohodku ali strošku ima popolno vednost, in da se brez vzajemnega sodelovanja niti dohodek niti strošek dovršiti ne more, torej se poštni recepisi in po oddajalnih knjigah došli denarji potrjujejo najmanj z enim navadno pa s podpisi obeh nadurad-nikev. Deželni blagajnik in kontrolor sta za popolno pravilnost blagajničnega ali denarnega obravnavanja kot tacega tudi tedaj skupno in solidarično porok, kedar jima pri poslovanji pomočni uradniki ali sluge pomagajo, kterih uradna opravila imata nadzorovati. §. 24. Neposredna izročitev likvidiranih dokazalov blagajniku. Kadar je kaki nastavek likvidiran, izroči se likvidirani akt, kakor vže go rej omenjeno, od likvidature stranki ter se tej naukaže oglasiti se pri blagajniku. Izplačevanje strank. Deželni blagajnik odpravi stranke v istem redu, v kterem jih je likvidatura odpravila. Blagajnik se iz likvidiranega akta prepriča, da se je likvidiranje redno dovršilo in da je akt obložen z naukazom, vsak dohodek s protipisom in vsak strošek s pobotnico. Rapularji. Prebijalno kladvo. On ima potem pristojnost redno vpisavati v svoje po različnih zakladih razdeljene rapularje, dokazila pak s prebijalnim kladvom prebiti, po njihovi vrsti vrediti in shraniti. Izvzeti pri tem so s konsignacijami predloženi kuponi, ktere zarad varnosti prebije takoj po dovršenem likvidiranji kontrolor. §• 25. Števanje novcev. Denar naj se prešteje pri prevzetji ter pretehtava zarad pristnosti; ponarejeni novci in primank-leji morajo se z grajati takoj pri prevzetji ter tirjatve na vračilo od urada ali od stranke takoj pri prevzetji veljavne storiti. Prejemanje po pošti. Ako se kaka od pošte prisedla vrednostna pošilja tev sprejme, se ima preštevanje in pregledovanje iste v nazočnosti prinesca vršiti od deželnega blagajnika oziraje se na obstoječa vodila za razpečatenje novčnih pisem, ter naj podpišeta sprejemni recepis eventuelno oddajalno knjigo najmanj eden navadno §. 23. Solidarische Mithastung für die richtige Cafscgcbahrimg. Die Richtigkeit der Cassengeschäste wird dadurch gesichert, Laß dieselben nie von Einem Beamten allein vollzogen werden; daß von jeder Geldübernahme oder Ausgabe auch der die Mitsperre führende Controlor vollständige Kenntniß erhält und ohne beiderseitiges Zusammenwirken keine Einnahme oder Ausgabe stattfinden kann, daher die mit Postrecepissen und die mit Loco-Zustellungsbüchern zugekommenen Gelder mindestens Eine, in der Regel aber die Unterschriften beider Oberbeamten enthalten müssen. Der Landescassier und Controlor haben für di? volle Richtigkeit der Cafse- oder Geldgebahruug als solcher gemeinschaftlich und solidarisch auch dann zu haften, wenn ihnen Hilfsbeamten oder Diener an die Hand gehen, deren Amtshandlungen sie zu überwachen haben. §• 24. Unmittelbare Uebcrgabc der liquidirtci-. Document- an den Casster. Sobald eine Post liquidirt ist, wird der Liquidirungsakt, wie bereits oben erwähnt, von der Liquidatur der Partei übergeben und die Partei angewiesen, sich bei dem Kassier zu melden. Auszahlung der Parteien. Der Landescassier hat die Parteien in derselben Ordnung, in welcher sie von der Liquidatur entfestiget werden, vorzunehmen. Der Casster hat sich aus dem Liquidationsakte zu überzeugen, daß die Liquidirung gehörig vollzogen und daß der Akt mit der Anweisung, jeder Empfang mit dem Erlagsscheine und jeve Ausgabe mit der Quittung belegt sind. Rapulare. Hohleisen. Er hat sodann die Gebühr in seine nach Fanden gesondert geführten Rapularien gehörig einzutragen, die Documenie aber mit dem Hohleisen durchzuschlagen, nach ihrer Reihenfolge zu ordnen und in Verwahrung zu nehmen. Ausgenommen hievon sind die mit Consignation produ-cirten Coupons, welche nach vorgenommener Liquidatur der Sicherheit wegen sofort vom Controlor durchzuschlagen sind. §• 25. Geldzahlung. DaS Geld ist bei der Uebernahme abzuzählen und auch bezüglich der Echtheit zu prüfen; Falsifikate und Abgänge müssen daher gleich bei der Uebernahme beanständet und Ansprüche auf Ersatz von dem Amte oder der Partei gleich bei der Uebernahme geltend gemacht werden. Posteinnahmen. Wird eine von der Post einlangende Werthsseudung übernommen, so hat die Ueberzähluug und Prüfung derselben in Gegenwart des Ueberbringers von dem Landescassier und dem Controlor mit Beobachtung der für die Eröffnung von Geldbriefen bestehenden Vorschriften zu geschehen, und ist das Empfangsrecepisse oder eventuel Zustellungsbuch mindestens 364 Priloga 19. pak oba naduradnika. Dokler se takoj opravljajoče likvidiranje ne dovrši, vloži blagajnik novce v ročno pokladnico ter potrdi prejem na ekshibitu. §- 26. Sprejemanje vsaktere denarne pošiljatve. Deželna blagajnica ima pravico in dolžnost vsako na deželni odbor došlo vrednostno pošiljatev med dohodke sprejeti, na dotičnih aktih po depozitiranji vrednostnih reči — nastaviti depozitno številko, obojna podpisa prideti ter takoj odposlati vložni knjigi deželnega odbora. Izjemoma od tega se more izvršiti dotična določna zaračumba v zadevajočem zakladu, ako je ista vže predpisana po poprej snem naukazu. Dalje se pri obiigacijnih prepisih ne obravnavajo zaveznice kot depozitje, ker napotek zemljiške odveze take odkazuje neposrednjemu uradovanju blagajni čnemu. O tem zadnjem slučaju jukstirano sprejemnico podpisujeta blagajnik ali kontrolor. V smislu napotka zemljiške odveze pa nasproti zmiraj ukazujejo posebni naukazi sprejetje obligacij in vrednostnih pisem ozir devinkuliranja in oglašanja, kteri naukazi naj imajo natančno vsa znamnja ter je skrbno paziti, da so v soglasji s prevzetimi vrednostnimi pismi. Pri obligacijah se tudi na drobno pregledavajo k tistim spadajoči kuponi in taloni, kakor tudi kako-kratne cesije, giri ali vinkula, če so v soglasji z na-ukazom. Dokazila doraeunov. Dokazila doračunov morajo .vselej obložena biti s primernim naukazom deželnega odbora, v nobenem slučaju pak se ne smejo hraniti pred journaliziranjem v pokladnici mesto gotovine. §. 27. Uradne pobotnice. Kakor hitro je deželni blagajnik novce ali pisma prevzel ter za prave priznal, se izroči stranki uradna pobotnica. Uradne pobotnice za novce in vrednostna pisma po pošti došle se odpravljajo po dopisovalnej poti. Vrednostna izvršila. Za izvršenje založnih pobotnic in druzih novce nadomestujočih papirjev, kteri se izdelavajo pred prevzetjem denarja, naj se rabijo vselej le blagajnični uradniki. Dotičnih papirjev ali za nje vzdignjenih novcev nikdar ne sme blagajnični uradnik čez poldne se manj čez noč v rokah obdržati, temuč naj se pora-čunijo pred dnevnim sklepom. Na enaki način se je vesti tudi pri denarni menjavi, če se pri kaki drugi blagajnici vršiti mora. Deželnemu blagajniku je zato skrbeti, da se došli novci in pisma hranijo v navadni pokladnici ter za- vori Einem, in der Regel aber von beiden Oberbeamten zu unterfertigen. Das Geld ist, bis die sogleich vorzunehmende Liquidirung vollendet, in der Handcasse zu hinterlegen und der Empfang von dem Cassier auf dem Exhibitum zu bestätigen. §■ 26. Empfangnahme jedweder Geldsendung. Die Landescasse ist berechtigt und verpflichtet jede an den Landesausschuß einlangende Werthsendung in Empfang zu nehmen, auf den bezüglichen Acten — nach Depositirung der Werthsachen die Depositennummer anzuführen, die beiderseitige Unterfertigung beizusetzen und dieselben sogleich dem Einreichungs-Protokolle des Landesausschusses zu übergeben. Ausgenommen'hievon kann die bezügliche pojiti ve Verrechnung in dem betreffenden Fonde stattfinden, wenn dieselbe schon durch eine vorausgegangene Anweisungsverordnung vorgeschrieben ist. Ferners werden bei Obligationenumschreibungen die Obligationen nicht als Depositum behandelt, weil die Grund-entlastungsinstruktion diese der unmittelbaren Amtshandlung der Casse zuweist. In diesem letzteren Fälle wird das juxtirte Empfangsrecepisse vom Cassier oder vom Controler unterfertiget. Zm Sinne der Grundentlastungsinstruktion hat hingegen die Annahme von Obligationen und Werthpapieren zum Behufe von Devinkulirungen und Anmeldungen hat immer nur in.Folge spezieller Aufträge stattzufinden, welche alle Merkmale genau enthalten, und auf deren Uebereinstimmung mit den übernommenen Werhlpapieren sorgfältig zu sehen ist. Bei Obligationen sind auch die dazu gehörigen Coupons und Talons, so wie die allfälligen Sessionen, Giros oder Vinkulirungen einer umständlichen Prüfung zu unterziehen, ob sie mit der Anweisung übereinstimmen. Zurechmtngsdocumeittc. Zurechnungsdocumenie müssen immer mit der entsprechenden Anweisung des Landesausschusses belegt sein, in keinem Falle aber dürfen sie vor ihrer Journalisirung in der Casse statt baren Geldes aufbewahrt werden. §. 27. Amtsquittungen. Sobald nun der Landescassier die Gelder oder Papiere übernommen und richtig befunden hat, ist der Partei die Amtsquittung darüber hinauszugeben. Amtsquittungen über Gelder und Werthpapiere, die mit der Post einlangen, sind im Correspondenzwege zuzustellen. Wcrthrealistrungen. Zur Realisirung von Verlagsquittungen und anderen geldvertretenden Papieren, welche vor der Uebernahme des Geldes auszufertigen kommen, sind immer nur Kassabeamten zu verwenden. Die bezüglichen Papiere oder das dafür behobene Geld dürfen dem Kassebeamten nie über Mittag, noch weniger über Nacht in Händen bleiben, sondern die Abrechnung mit ihm ist immer vor dem Tagesabschlusse zu pflegen. Auf gleiche Weise ist auch bei Geldverwechslungen, wenn sie bei einer andern Kasse stattfinden müssen, vorzugehen. Der Landeskassier hat dafür zu sorgen, daß die eingegangenen Gelder und Papiere in der Handkassa aufbewahrt Priloga 19. 365 računijo v istih vrstah ali peneznih bazah, v kterih so dosli. §• 28. Stroški gotovine. Ako se tiče stroška, je blagajniku na to gledati, v kteri denarni baži je isti naukazan, in ako za to ni posebnega naukaza, tedaj se razumi, da se vrši v bankovcih in v drobižu. Poštne odpošiljatve. Pri odpravi novcev ali vrednostnih pisem po pošti se je ravnati po splošnih o vožnjem poštnem redu predpisanih naredeb in je priložiti računu oddajalni recepis kot začasno varstvo. Poštni recepisi. Od poštnega urada izdelani oddajalni recepis naj začasno služi blagajnici v varstvo do tj e, da d oj de prejemnica adresata. Vse odposlane gotovine ali vrednostna pisma se vpisujejo v poštni dnevnik , kteri se tako vredi, da je zraven naslova in zneska denarne pošiljatve tudi kontrola vidljiva za pričakujoče pozneje došle sprejemnice. §. 29. Blagajnični sklep. Kadar so vsi od likvidature blagajniku oddani dohodki in stroški v redu zaračunjeni, se ima blagajnični sklep pričeti. Rapularji in škontri. Dnevniki kakor strace (rapularji) se sklepajo vsak dan, to je seštevajo se ozir njihovega posledka in v soglasji obehstransldh glavnih zneskov se vpisuje njihov končni izid v po posameznih računskih razdelih narejeni nabiralni škontro likvidatura ega oddelka ter v manuale blagajnika. Razen tega obstoji še splošno denarno kazalo, v k toro se vidljivo vpisujejo vse premembe denarnega prometa navadne in glavne pokladnice po različnosti novcev in ktero prilično podpisujeta blagajnik in kontrolor. Blagajnična stanja. Nabiralni škontro se zjedinuje vsak teden v bla-gajničnih stanjih, ktera se predlože deželnemu odboru, razdeljena po različnih blagajničnih oddelkih v predpisani obliki. Izvzeti od tega so tisti zakladi, kteri v teku enega tedna niso imeli nobene spremembe ni v gotovini ni v dolžnih pismih. Pri sestavi teh zaznamkov naj se pri zakladu ležeče stvari (efekti), ktere so se zarad začasne plo-donosne naložitve nerabljivo ležečih novcev nakupile in ki se bodo zopet v gotovino pr omenjale, kakor eskompte, hipotekarni listi, skupno zaračunijo kot gotovina v blagaj ničnih stanjih dotičnega zaklada, vendar naj se po lastnih rubrikah po številu posebno izkazujejo. und in jenen Gattungen ober Münzsorten verrechnet werden, in welchen sie eingegangen sind. §• 28. Bare Eeldausgaben. Handelt es sich um eine Ausgabe, so hat der Cassier darauf zu sehen, in welcher Geldsorte dieselbe angewiesen ist, und liegt darüber eine specielle Verfügung nicht vor, so ist anzunehmen, daß sie in Papiergeld und Scheidemünze zu geschehen hat. Postversendungen. Bei Versendung von Geld ober Werthpapieren durch die Post sind die allgemeinen, in der Fahrpostordnung vorgeschriebenen Vorsichten zu bebachten, und der Rechnungdas Aufgabs-Recepisse als einstweilige Deckung beizuschließen. Postreeepisse. Das vom Postamte ausgestellte Aufgabsrecepisse hat der Casse einstweilen und bis zum Einlangen der Empfangsbestätigung des Adressaten zur Deckung zu dienen. Ueber sämmtliche Sendungen von Barschaften oder Werth-effecten ist ein Postjournal zu führen, welches derart eingerichtet wird, daß darin neben der Adresse und dem Betrage der Geldsendung auch die Controle über die anzuhoffende nachträgliche Einsendung der Empfangsbestätigungen ersichtlich gemacht bleibt. §. 29. Kasseschluß. Sind alle von der Liquitatur an den Kassier gelangten Empfänge und Ausgaben ordnungsmäßig durchgeführt, so ist zum Kassaschlusse zu schreiten. Rapulace und Škontro. Die Journale sowie die Strazzen (Rapulare) sind täglich abzuschließen, das ist bezüglich ihres Ergebnisses zu summiren und bei Uebereinstimmung der beiderseitigen Summen die Siefulte derselben in den nach den einzelnen Verrechnungszweigen eingerichteten Sammlungsskontro der Liquidaturs-abtheilung und in das Manuale des Kassiers einzutragen. Außerdem ist noch eine allgemeine Münzliste zu führen, welche alle Aenderungen in dem Geldverkehre der Neben- und der Hauptkasse nach Münzsorten ersichtlich macht und gelegen« heitlich vom Kassier und Kontrolor unterfertiget werden muß. Kassestandsausweis« Der Sammlungsskontro ist wöchentlich in den Kassestandsausweisen zusammenzufassen und diese sind dem Landesausschusse nach den verschiedenen Kasseabtheilungen abgesondert in der vorgeschriebenen Form vorzulegen. Ausgenommen hievon sind jene Fonde, welche im Laufe einer Woche keine Veränderung weder im Baren noch in Wertheffekten gehabt haben. Bei Verfassung dieser Ausweise (Rapporte) sind die in einem Fonde erliegenden zur zeitweisen Fruktifizirung der disponiblen Gelder desselben angeschaften und wieder flüssig zu machenden Effekten, wie Escompte, Hypothekar-Scheine als Bargeld in den baren Kassestand des betreffenden Fondes summarisch einzurechnen, jedoch in eigenen Rubriken abgesondert ziffermäßig nachzuweisen. 366 Priloga 19. Sklepna razlika. Ako bi se pri vsem tem kaka razlika pokazala, je tista odstraniti in blagajnični uradniki ne smejo zapustiti urad prej nego je ta razlika najdena in odstranjena. Schlnßdiffcrcnzcn- Sollte sich hiebei eine Differenz ergeben, so ist dieselbe zu beseitigen, nnd es dürfen die Kassebeamlen das Amt nicht früher verlassen, bis diese Differenz nicht aufgefunden und behoben worden ist. §. 30. Razvrstenje novcev. Je blagajnično stanje na zgorej navedeni način popravljeno in sklenjeno, naj deželni blagajnik po redu razvrsti one v ročni pokladnici nahajajoče se novce. Kako se razvrstč in hranijo zlati, sreberni in bakreni novci, je razvidno iz za državne blagajne danih vodil, ktera so tudi za deželno blagajnico merodajna. Bankovci in penezni listki, sploh papirnati denarji se preste j e jo in se po različnih vrstah po 100 v pakete vravnujejo; ti se s papirnato spono vklepajo, in na tej vidljivo zapisuje vrsta, število, skupni znesek ter konečno dodene ime prešteval ca. §. 31. §. 30. Geldsortirung. Ist der Kassestand auf die oben bezeichneten Weise richtig gestellt und abgeschlossen, so hat der Landeskassier die gehörige Sortirung der in der Handkasse vorhandenen Gelder vorzunehmen. Wie die Gold-, Silber oder Kupfermünzen zu sortiren und zu verwahren sind, ist aus den für Staatskassen gegebenen Vorschriften zu entnehmen, welche dießfalls auch für die landschaftliche Kaffe maßgebend sind. Die Banknoten und Münzscheine, überhaupt das Papiergeld, sind zu überzählen und nach verschiedenen Gattungen in Päckchen zu 100 Stück zusamcnzurichten, welche mit einer Spange versehen werden, auf der die Gattung, die Zahl der Stücke, der Gesanimtbetrag, endlich der Name des Abzählers ersichtlich zu machen ist. §• 31. Kazalo denarja. Miinzliste. Najdek pričujočih novcev se vpiše v splošno denarno kazalo (§. 29) ter mora skupni znesek v soglasji biti z journalnim sklepom. Vsakoršne razlike nemudoma poravna deželni blagajnik namreč tako, da nahajajoče preostanke gotovine kot depozitom med dohodke zaračuni, priman-kleje gotovine pak povrne; — če bi se pa drugo ne moglo takoj zgoditi, se v dotičnem dnevniku zaračuni med stroške kot predplačilo proti povrnitvi odgovornemu dolžniku, v kterem dnevniku se bo njega dni tudi zaračunilo dotično vračilo. Der Befund an vorhandenen Geldern ist in die allgemeine Münzliste (§. 29) einzutragen, und es muß die Summe mit dem Iournals-Abschlusse übereinstimmen. Allsällige Differenzen sind sogleich von dem Landeskassier zu begleichen, und zwar vorhandene Kassaüberschüsse als Depositum in Empfang zu stellen, Kaffenabgänge aber zu ersetzen, oder wenn dieß nicht sofort geschehen könnte, als Vorschuß gegen Ersatz an den Haftungspflichtigen in dem bezüglichen Journale zu verausgaben, in welchem Journale auch der seinerzeitige Ersatz zu verrechnen sein wird. §. 32. §. 32. Navadna pokladnica. Nebcnkasse. Od blagajnika v nazočnosti kontrolorja prešteti in za istinito spoznani novci ročne pokladnice se vsaki dan vlože v navadno pokladnico, do ktere ima kontrolor sozaklep, in oziroma v tresor. Die vom Kassier in Gegenwart des Kontrolors abgezählten und richtig befundenen Gelder der Handkasse werden täglich in die unter Mitsperre des Kontrolors befindliche Nebenkaffe rücksichtlich Tresor hinterlegt. Ročna pokladnica. Da more deželni blagajnik vsakdanja plačila izvrševati , naj odloči vsakdan zjutraj po odperu pokladnice primeren znesek kot dnevno dotacijo, ktero naj prejme iz navadne pokladnice oziroma iz tresor ja, jo vloži v ročno pokladnico in v splošnem denarnem kazalu pod sopodpisom kontrolorjevim med stroške vstavi. Ker je tresor pod posebnim ključem, se rabi med uradnim časom navadna pokladnica za ročno pokladnico. Ročna pokladnica je samo pod ključem blagajnika in pod njegovo izključljivo odgovornostjo in v isto se tudi vlagajo vsi med dnevom v uradnih urah dohajajoči novci in vrednostne stvari. Po vsakdanjem blagajničnem sklepu se ves obstanek ročne pokladnice v navadno pokladnico ali tresor prenese. Handkasse. Damit der Landeskassier in der Lage ist, die laufenden Zahlungen zu leisten, hat derselbe täglich am Morgen' bei Eröffnung der Kasse einen entspreck)enden Betrag als Tagesdotation zu bestimmen, solchen aus der Nebenkasse resp. Tresor zur Hinterlegung in die Handkasse zu erheben und in der allgemeinen Münzliste unter Mitfertigung des Kontrolors in Ausgabe zu stellen. Die Nebenkasse dient, weil der Tresor unter abgesonderter Sperre steht, während der Amtszeit als Handkasse. Die Handkasse steht unter einfacher Sperre des Kassiers und unter dessen ausschließlicher Haftung, und sind in dieselbe auch alle während den Amtsstunden des Tages einlangenden Gelder und Werthseffecten zu hinterlegen. Mit dem täglichen Kassaabschlusse ist der gesammte Bestand der Handkassa in die Nebenkassa oder Tresor zu übertragen. Priloga 19. 367 Veči med dnevom dohajajoči zneski se pa takoj v tresor vlože. Tedenska oddaja denarnih prcvstankov v glavno pokladnico. Vsi v navadno pokladnico dohajajoči, za plodo-nosno naložitev nepotrebni nerabljivi denarni preostanki (§. 21 e) različnih zakladov se zalagajo s porazumljenjem tretji zaklep imajočega deželnega odbornika v glavno pokladnico. Plodonosna naložitev. Deželna blagajnica naj skrbi za kar je mogoče nar boljo plodonosno naložitev vseh v navadni po-kladnici zedinjenih nevabljivih denarnih preostankov in tedaj stavi deželnemu odboru v poročilih od slučaja do slučaja zadevne predloge za poprejšno odobritev in daljno napeljavo. §. 33. Durni ključi. Po varnem zaklepu hlagajničnih prostorov prevzame dume ključe kontrolor, pri kterem jih zarad snaženja hlagaj ničnih prostorov pol ure pred pričetkom uradnih ur prevzame uradni sluga. Varnost hlagaj ničnih sob. Deželni blagajnik in kontrolor naj na to gledata da je v hlagaj ničnih sobah potrebni red in da se notrajna in unajna varnost obdrži. Shranitev likvidacijnih knjig. Ravno tako naj se pazi na varno shranitev likvidacijnih knjig, za kar je najprej kontrolor kot likvidator odgovoren. Požar. Pri nastalem požaru naj se znajdeta oba nad-uradnika v pisarnici, in naj z vsemi mogočimi sredstvi skušata rešiti blagajnične denarje, dnevnike in likvidacij ne akte. §. 34. Ncpričejočost hlagaj ničnih uradnikov. Odpusti. Ako kak blagajnični uradnik izstopi, umrje, ako od deželnega odbora dovoljen odpust dobi, ali je na kak drug način zadržan svojo službo opravljati, naj on ali njegovi svojci njemu zaupane ključe zapečatene deželnemu odboru pošljejo, in naj se hitro nadomestuje. Andom ostenj c. Naduradnika sme nadomestovati samo definitivno nastavljen uradnik. Izročitev. Ako nastopi potreba nadomestovanja je takoj Größere im Laufe des Tages einlangende Empfänge sind jedoch sogleich in den Tresor zu Hinterlegen. Wöchentliche UiberschnßgelderabsuHr in die Hauptkasse. Alle in die Nebenkaffe eingegangenen zur fruchtbringenden Anlegung nicht benöthigten disponiblen Ueberschußgelder (§. 21, e) der verschiedenen Fonde sind einverständlich des die 3 Sperre führenden Landesausschußbeisitzers in die Hauptkasse zu hinterlegen. Friiktifizirnng. Die Landeskaffa hat für die möglichst beste Fruktifizirung aller in der Neben-Kaffe ccncentrirten disponiblen Ueberschußgelder Sorge zu tragen, und daher von Fall zu Fall die dieß-fälligen Anträge dem Landesausschuffe berichtlich zur vorläufigen Genehmigung und weiteren Veranlassung vorzulegen. §. 33. Thürschlüssel. Nach sicherer Absperrung der Caffenlocalitäteii übernimmt die Thürschlüssel der Controlor, bei dem sie zum Behufe der Reinigung der Cassenlocalitäteu eine halbe Stunde vor Beginn der Amtsstunden vom Amtsdiener übernommen werden. Sicherheit der Cafscnziminer. Dem Landescassier und Controller liegt es ob, darauf zu sehen, daß in den Caffenzimmern die erforderliche Ordnung herrsche, und daß sowohl die innere als auch äußere Sicherheit aufrecht erhalten werde. Verwahrung der Liguidationsbücher. Eben dieselbe Aufmerksamkeit ist auf die sichere Verwahrung der Liquidationsbücher zu richten, wofür zunächst der Controlor als Liquidator verantwortlich ist. Feuersbrunst. Bei einer entstehenden Feuersbrunst haben sich die beiden Oberbeamten im Amte einzufinden und sowol zur Rettung der Caffegelder als auch der Journale und Liqui-dationSacten alle möglichen Büttel anzuwenden. §. 34. Absenzen der Casscbcamtc. Urlaube. Wenn ein Caffabeamter austritt, mit Tode abgeht, wenn er einen vom Landesausschuffe bewilligten Urlaub erhält, oder sonst an der Ausübung seines Amtes verhindert wird, so hat derselbe oder dessen Angehörige die ihm anvertrauten Schlüssel versiegelt an den Landesausschuß zu übersenden, und es ist mit Beschleunigung dessen Supplirung zu veranlassen. Supplirung. Die beiden Oberbeamten dürfen nur von definitiv angestellten Beamten supplirt werden. Ucbergabe. Wenn die Nothwendigkeit einer Supplirung eintritt, ist 368 Priloga 19. napotiti izročitev blagajničnih ali likvidaturnih opravil namestnikom. Deželni odbor pošlje k izročitvi enega svojih udov in enega računskega uradnika. Pri izročitvi se tako ravna, kakor pri vsakem blagajničnem sklepu, likvidacijski izdelek se od komisije podpiše in deželnemu odboru predloži. Preiskavanja. Da se v vredjenem blagajničnem poslovanji prepriča , učini deželni odbor občasne preiskave po-kladnic (škontriranja). Komisija se ravna pri tem po tukaj za blaga j -nično sklepanje zarad nadomestovanja danih pravilih in poroča deželnemu odboru. §• 35. ad C. Pravila v računodaji. Predlaga dnevnikov. Koncem mesca se vsi dnevniki sklepajo in stroški od dohodkov odtegnejo, ali se pa s preostankom ali s primanklejem poračuni; pri tem se konečni denarni ostanek pokaže, kteri se prenese v dnevnik prihodnjega mesca. Te dnevnike, ki se morajo v svojih glavnih zneskih vjemati s straco blagajnikovo in z dotičnimi izkazi blagajničnih stanj, podpišeta oba naduradnika, obložeta z vsemi tj e spadajočimi prilogami ter pred-ložeta v treh dneh po preteku mesca v izvirnem spisu deželnemu računovodstvu. Njihni prepisi se ne smejo pridržavati. Priložitev dokazil dnevnikom. Ako se dnevnik pri predlagi ne more dokazovati z vsemi tje spadajočimi prilogami, se zaznamujejo vsa mankljiva dokazila z dotičnimi journalnimi številkami v izkaz, s čigar dvojnim spiskom se oddajajo dnevniki. Dodatne priloge. Ako te priloge pozneje dospö, se na nje dotični journalni artikel zapiše, je dopolnivno likvidira, blagajniku za shranitev izroči, tekočemu dnevniku priloži in v zgorej omenjenem izkazu prvega prihodnjega mesca kot dodatna priloga zaznamova. Na čelu dnevnika se zaznamujejo priložena dodatna dokazila prejšnih mescev, in journalni artikeljni, h kterim spadajo. Poštni recepis ni dokazalo. K nastavkam , kterim naj se dodajajo dokazila, se štejejo in kot take obravnavajo posebno tiste, kterim se je pri njihovi izvirni zaračumbi prideti mogel le poštni recepis ali medčasni list. §. 36. Pomankleji dnevnikov. Deželna blagajnica bode sprejela o od deželnega računovodstva presojenih dnevnikih kakokratno nastavljene pomankleje potem deželnega odbora. sogleich die UeBergate der Cassen- oder Liquidirungsgeschäfte an den Stellvertreter einzuleiten. Der Landesausschuß wird zur Uebergabe eines seiner Mitglieder und einen Buchhaltungsbeamten abordnen. Bei der Uebergabe ist wie bei jedem Cafseabschlusse zu verfahren, das Liguidationsoperat von der Commission zu unterfertigen und dem Landesausschusse vorzulegen. Scontrirmtgcn. Um sich von der geordneten Führung der Cassegeschäfte die Ueberzeugung zu verschaffen, wird der Landesausschuß periodische Casseuntersuchungen (Sconirirungen) vornehmen lassen. Die Commission wird dabei nach den hier für den Kafseabschluß zum Zwecke der Supplirung gegebenen Vorschriften vorzugehen und betn Landesausschusse Bericht zu erstatten haben. §. 35. ad C. Vorschriften für die Rechnungslegung. Journalvorlage. Am Schluffe des Monats sind sämmtliche Journale abzuschließen und die Ausgaben von den Empfängen abzuziehen, oder aber mit Ueberschuß oder Abgang durchzuführen, wodurch sich der schließliche Casserest herausstellt, der in das Journal des nächsten Monats zu übertragen ist. Diese Journale, die in ihrer Hauptsumme mit der Strazze des Cassiers und mit den bezüglichen Caffestands-ausweisen übereinstimmen müssen, sind von den beiden Oberbeamten zu unterfertigen, von ihnen mit allen dazu gehörigen Beilagen zu belegen und binnen drei Tagen nach Ablaus des Monats im Original an die Landesbuchhaltung vorzulegen. Abschriften davon dürfen nicht zurückbehalten werden. Documcntirung der Journale. Kann ein Journal bei Vorlage nicht mit allen dazu gehörigen Beilagen documentirt werden, so sind die abgängigen Document? mit den betreffenden Journalartikeln auf dem Aus-weise, mittelst dessen doppelter Ausfertigung die Journale abgesendet werden, vorzumerken. Nachtragsbeilagen. Wenn diese Beilagen nachträglich einlangen, so sind sie mit dem bezüglichen Journal-Artikel zu versehen, der Li-quidirung nachträglich zu unterziehen, dem Cassier zur Aufbewahrung zu übergeben, dem laufenden Journale beizuschließen und auf dem oberwähnten nächstmonatlichen Ausweise als Nachtragsbeilage aufzuzeichnen. Auf dem Titelblatte des Journals ist zu bemerken, welche Nachtrags-Documente aus früheren Monaten demselben beigeschlossen sind und zu welchem Journal-Artikel sie gehören. Postrezepisse lein Dokument. Als Posten, für welche die Documentirung zu ergänzen ist, sind insbesondere diejenigen zu betrachten und zu behandeln, zu welchen bei ihrer ursprünglichen Verrechnung nur die Postrecepiffe oder Jnterimsscheine beigebracht werden konnten. §. 36. Mängel der Journale. Ueber die censurirten Journale wird die Landeskaffe die von der Landesbuchhaltung allenfalls gestellten Mängel durch den Landesausschuß erhalten. Priloga 19. 369 llazjasnila. Oba naduradnika imata čez to na deželni odbor svoja razjasnila med jima od deželnega odbora danim ali na njihovo prošnjo podaljšanim obrokom toliko goto vej e predložiti, ker bi se sicer rešitev računa uradno — in contumaciam — vršila po stavljenih pomanklejih. Nadpomankleji. Nad raz jasnila. čez razjasnila se dado v priličnih slučajih nad-primanjkleji in čez te se predlože nadrazjasnila med danim obrokom pod istimi pravnimi nasledki. Absolutory. Neposredno po teku leta sprejmeta računodavca, ako je račun za prav spoznan, ali če so nastavljeni pomankljeji odpravljeni, absolutory po deželnem računovodstvu potem deželnega odbora, po bterem sta ona dva odvezana vsa cega daljšega poroštva iz položenega računa z navadnim pridržkom. Ta pridržek obstoji v tem, da niti računodavec niti dotični zaklad ne more škode trpeti, če se je v računu kaj pozabilo ali kaka pomota nakljueila, ter da se računodavec po absolutoryi ne odveže zaveze iz kakega pozneje najdenega lokavega čina. §. 37. Proti vsaki dokončni računski rešitvi deželnega računovodstva je odprta računodavcema tako pravdna pot po razmerji za državne gosposke v tem oziru obstoječe naredbe, kakor tudi milostna pot potem deželnega odbora na deželni zbor. Pravdna ali milostna pot se mora vendar nastopiti med šest ali 12 tedni, kakor po okoljščinah biva računodavec o času oddaje v vojvodini kranjski ali izven dežele. Ako v kaki računski rešitvi naloženo vračilo dospe znesek, kterega računodavca ne bi mogla takoj pokriti, se jima ob enem z rešitvijo naukaže v 14 dneh položiti varstvo za vračilo, da se jima stalna plača ne ustavi. To varstvo računskih vračil se ne ustavi niti s pritožbami ali s prošnjami za postavljanje v poprejšni stan niti s pozivalno tožbo. Ako se proti kaki računski rešitvi med obrokom 6 in oziroma 12 tednov ne poprime ni pravdne ni milostne poti, in če tudi dokaz onih danih naročil ni donošen, ima deželni odbor pravico, porabiti silna sredstva po administrativni poti po za državne gosposke obstoječih naredbah ali pak da konečno potrebna sodniška pota vpelje. IV. Pravila o manipulacijnem delovanji. §. 38. Pri deželni blagajnici se oskrbujejo opravila vložne knjige , ekspedita in registrature pomočno po kakem Erläuterungen. Die beiden Casse-Oberbeamten haben darüber an den Landesausfchuß ihre Erläuterungen innerhalb der ihnen von dem Landesausschusse gegebenen oder auf ihr Ansuchen erweiterten Frist um so gewisser zu erstatten, widrigens mit der Rechnungs-Erledigung nach Maßgabe der gestellten Mängel von Amtswegen — in contumatiam — vorgegangen werden würde. SiiPermängel. Supererlänterungen. Ueber die Erläuterungen erfolgen in geeigneten Fällen die Supermängel, und über diese sind die Supererläuterungen innerralb de« gegebenen Termines unter den gleichen Rechtsfolgen zu erstatte». Abjolntorinm. Unmittelbar »ach Ablauf des Jahres erhalten die Rech-mmgSleger, wenn die Rechnung für richtig befunden oder die gestellten Mängel behoben sind, das Absolntorium durch die Laudesbuchhaltung im Wege des Landesausschusses, wodurch dieselben jeder weiteren Haftung aus der gelegten Rechnung mit dem üblichen Vorbehalte entbunden werden. Dieser Vorbehalt besteht darin, daß es weder dem Rechnungsleger noch dem bezüglichen Fonde zum Nachtheile gereichen kann, wenn in der Rechnung etwas vergeßen wurde, oder ein Verstoß unterlaufen ist, und daß der Rechuungsleger durch das Absolutorium von der Verbindlichkeit aus einer später entdeckten, arglistigen Handlung nicht losgezählt wird. §• 37. Gegen jede definitive RechnmigS-Erledignng der Buchhaltung steht dem Rechuungsleger sowohl der Rechtsweg nach Maßgabe der für die Staatsbehörden dießfalls bestehenden Vorschriften als auch der Gnadenweg durch den Landesausschuß au den Landtag offen. Der Rechts- oder Gnadenweg muß jedoch innerhalb sechs oder zwölf Wochen, je nachdem der Rechuungsleger zur Zeit der Zustellung im Herzogthume Kram oder außerhalb des Landes wohnhaft ist, betreten werden. Wenn der in einer Rechnungserledigung auferlegte Ersatz eine Summe erreicht, welche die Rechuungsleger nicht sogleich zu decken im Stande sind, so werden dieselben mit der Erledigung gleichzeitig angewiesen, binnen vierzehn Tagen bei Vermeidung der Gehaltssperre für den Ersatz Sicherheit zu leisten. Diese Sicherstellung der Rechnungsersätze wird weder durch Beschwerden oder Wiedereinsetzungsgesuche, noch durch die Auffordernngsklage gehemmt. Ist gegen eine Rechnungs-Erledigung innerhalb der Frist von sechs, und rücksichtlich zwölf Wochen weder der Rechts-noch der Gnadenweg ergriffen, und auch der Beweis über den Vollzug der darin gegebenen Aufträge nicht beigebracht worden, so hat der Landesausschuß das Recht, andere Zwangsmittel im administrativen Wege nach den für die Staatsbehörden bestehenden Vorschriften in Anwendung zu bringen, oder endlich die nothwendigen gerichtlichen Schritte einzuleiten. Vorschriften über die Führung der Manipulation. §. 38. Bei der Landeskasse sind die Protokols-, Expedit- und Registraturs-Geschäfte aushilfsweise durch einen das Schreib- 370 Priloga 19. prepisovanje oskrbujočem manipulacijnem uradniku, kteri se razen tega sme izjemoma rabiti za journa-liziranje pod vodstvom in nadzorstvom obeh nadurad-nikov splošno po dotičnih v službeni pragmatiki pod §§.: 42—67 se nahajajočih naredbah in posebno po naslednjih pravilih: V vložno knjigo spadajoči ekshibiti zaznamujejo se z ekshibitno številko pričenši 1. januarja s številko 1, nadaljevaje jih do konca decembra dotič-nega leta. Tedaj se zaznamujejo vsi deželni blagajnici došli na njo adresirani vložki, izrekoma vsi naukazi in ukazi deželnega odbora, vse note in dopisi od druzih blagajnic in uradov, naposled vse vloge strank v tem redu, v kterem so došle, z dnevom vložbe ter z naprej tekočo številko vložne knjige in se vpisujejo v vložno knjigo s kratkim vendar jedrnatim obsežkom. Vložna knjiga se vsak dan sklepa in jo podpiše blagajnik. §. 39. Dan rešitve, način iste, potem dan odpravka naposled vzajemna ozirna številka se redno vpisujejo v vložno knjigo. K vložni knjigi se naloži indeks. Akti se shranujejo po registraturnih številkah v fascikelnih in normalij e zaznamo vaj e jih v posebni normalni knjigi se vzerno v neprenehljivo znanje. Slednje se vvrste v posebni indeks. Uradni sluga opravlja ekspedicijo ni denarja ni vrednostnih reči imajočih uradnih paketov po odda-jalni knjigi, poštno prevzetje po poštni straci po vsakokratnem podpisu deželnega blagajnika. V. Konečne določbe. §. 40. Deželna blagajnica vzdržuje razvidno v svojih uradnih prostorih se nahajajoči in v svojo varstvo vzeti inventar pohištva ter letno računodavo za to na deželno računovodstvo potem deželnega odbora. §. 41. Deželni odbor po predlogu deželne blagajnice predpisuje za splošno obravnavanje potrebne obrazce in tiskovine. §. 42. Ta uradna instrukcija se da vsacemu blagajničnemu uradniku v pregled in v posnemanje ter se spravijo v spisno shrambo dotična pismena potrdila. geschaft besorgenden Manipulationsbeamten, welcher nebstdem ausnahmsweise zum Ionrnalisiren verwendet werden kann, unter der Leitung und Aufsicht der beiden Oberbeamten im Allgemeinen nach den einschlägigen in der Dienstes-Pragmatik sub. §. 42 bis 67 enthaltenen Bestimmungen, und insbesondere nach folgenden Vorschriften zu führen. Die in das Exhibiten-Protokoll gehörigen Geschäftsstücke sind mit der Exhibiten-Zahl, welche am 1. Jänner mit Nr. 1 anzufangen und bis Ende Dezember des betreffenden Jahres fortzusetzen ist, zu versehen. Demnach sind alle bei der Landeskasse eingehenden an sie addressirten Geschäftsstücke, namentlich alle Anweisungen und Verordnungen des Landesausschusses, alle Noten und Zuschriften von anderen Kassen und Aemtern, endlich alle Eingaben der Partheien in der Ordnung, in welcher sie einlaufen, mit dem Datum des Einlaufes und mit der fortlaufenden Zahl des Einreichungs-Protokolls zu bezeichnen, und in das Einreichungs Protokoll mit kurze? jedoch erschöpfender Angabe des Inhaltes einzutragen. ' Das Einreichungs Protokoll ist täglich abzuschließen und vom Kassier zu vidiren. §• 39. Der Tag der Erledigung, die Art und Weise derselben, dann der Tag der Expedition, endlich die gegenseitige Bezugsnummer sind in das Einreichungs Protokoll gehörig einzutragen. Zum Einreichungs-Protokolle ist ein Index anzulegen. Die Akten sind nach Registraturs-Nummern in Fascikeln zu hinterlegen und die Normalien mittelst Vormerkung in einem besondern Normalienbuche zur fortdauernden Kentniß zu nehmen. Ueber letztere ist ein besonderer Index zu führen. Der Amtsdiener besorgt die Expedition der nicht Geld oder Wertheffekten enthaltenden Dienstpakete mittelst des Zustellungsbuches, die. Postübernahme mittelst der Poststrazze nach jedesmal eingeholter Namensfertigung des Kassiers. V. Schlußbestimmungen. §. 40. Der Landeskassa obliegt auch die Evidenzhaltung des in ihrem Amtslokale befindlichen in ihre Verwahrung genohmenen Mobilarinventars und die jährliche Rechnungslegung hierüber an die Landesbuchbaltung durch den Landesausschuß. §.41. Die zur allgemeinen Geschäftsbehandlung nothwendigen Formularien und Drucksorten werden vom Landesausschuße über Antrag der Landeskasse vorgezeichnet. §. 42. Diese Amts-Instruktion ist jedem Kassebeamten zur Einsicht und Darnachachtung mitzutheilen und die bezügliche schriftliche Empfangsbestätigung darüber in den Akten zu hinterlegen. Podpisani predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene preponižno adreso do Njegovega Veličanstva, in naj v ta namen voli odbor 7. udov. V Ljubljani 18. septembra 1871. Dr. E. H. Costa. Poročilo finančnega odseka o računskih sklepih za leta 1809 sledečih zakladov, namreč: a) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, b) zaklada zemljišne odveze, c) zaklada za zidanje norišnice, d) sirotinskega zaklada, e) P. P. Glavarjevega zaklada, f) Gf. Saurau-ovega zaklada za maše, g) zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake. Slavni deželni zlbor! Finančni odsek je vse računske sklepe za leto 1869, ktere mu je slavni deželni zbor v 3. seji dne 20.,septembra 1871 v predpregledanje in poročevanje odkazal, in sicer: a) sklep deželnega' zaklada in njegovih podzakladov, b) sklep zaklada zemljišne odveze, c) sklep zaklada za zidanje norišnice, d) sklep sirotinskega zaklada, e) sklep P. P. Glavarjevega zaklada, f j sklep Gf. Saurau-ovega zaklada za maše, g) sklep zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake, natanko pregledal in s tem pristavkom v redu spoznal, da se bodo dotične važnejše opazke po poročevalcu, če bo treba, ustmeno razjasnile. Nasvetuje se toraj : Slavni deželni zbor naj sklene: Vsi zgoraj omenjeni računski sklepi se odobrijo in sicer: ad a) i. 2. 1. Računski sklepi deželnega zaklada in njegovih podzakladov gledé denarničnega ravnanja s skupnimi dohodki, ki so v priloženem glavnem pregledu (priloga štev. 1) navedeni s 614.647 gold. 70 kr. in s skupnimi v istem pregledu detailiranimi stroški s ...... 604.860 „ 41 „ toraj s konečnim gotovim blagajničnim ostankom z.................... 9.787 gold. 29 kr! Konečno premoženje imenovanih zakladov, ktero po glavnem pregledu obstoji: a) iz konečne blagajnične gotovine z ................................. 9.787 gold. 29 kr. b) iz čistih aktivnih zastankov s . . . ...................... 107.930 „ 80% „ c) iz aktivnih kapitalov, oziroma glavnice v nominalni vrednosti z 930.606 „ 15 „ in d) iz denarne vrednosti posestev in premakljivih reči s . . . 358.054 „ 36% „ toraj čisto skupno aktivno premoženje z ...................... . 1,406.378 gold. 61 kr! ad b) Računski sklep zaklada kranjske zemljišne odveze gledé denarničnega ravnanja v dohodkih s ............................................ 611.671 gold. 71 kr. in v stroških s...................................................... 638.009 „ 24:% „ toraj v primanjkavi s_............................................... 26.337 gold. 53 % kr. Konečno premoženje imenovanega zaklada, ki se po istem računskem sklepu kaže v aktivnih zastankih z ............................... 8,086.642 gold. 95 kr. in v pasivnih zastankih z.......................................... 9,297.534 „ 87 „ toraj v konečnih čistih pasivnih zastankih z...................... . 1,210.891 gold. 92 kr ad c) 1. Računski sklep zaklada za zidanje norišnice v dohodkih s . . . . 6.144 gold. 88 kr. in v stroških s ............................. 6.093 „ 36 V2 „ toraj v hlagajničnem ostanku z ....................................... 51 gold. 51 ya kr. 2. Skupno aktivno premoženje oh koncu leta 1869 s ................... 90.597 gold. 23% kr. ad d) 1. Računski sklep sirotinskega zaklada v skupnih dohodkih s . . . 13.644 gold. 79 kr. in v skupnih stroških s . . v -. . L . . . . 1 . . v! . . . 13.320 „ 52YQ „ toraj v blagajničnem ostanku s ...................................... 324 gold. 26 y2 kr. 2. Skupno aktivno premoženje imenovanega zaklada ob koncu leta 1869 s 208.815 gold. 80 kr. ad e) 1. Računski sklep P. P. Glavarjevega zaklada v skupnih dohodkih z . 20.198 gold. 64% kr. in v skupnih stroških z............. . ..... . 10.194 „ 99% „ toraj v konečnem blagajničnem ostanku z . . . ................................................................... 10.003 gold. 65 kr. 2. Skppno aktivno premoženje imenovanega zaklada ob koncu leta 1869 s 136.822 gold. 4 kr. ad f) 1. Računski sklep gf. Saurau-ovega zaklada v dohodkih s ...» . 310 gold. 26 kr. in v stroških s...............................................................196 „ .63 „ toraj v blagajničnem ostanku s . . . ' . . . . . . . . . . 113 gold. 63 kr. 2. Konečno premoženje imenovanega zaklada s ......... . 4.177 gold. 26 kr. ad g) 1. Računski sklep zaklada cesarice Elizabete v dohodkih s .... 205 gold. 76 kr. in v stroških s .................. gg____________________________127 „ 61 „ toraj v blagajničnem ostanku s ........................... • 78 gold. 15 kr. 2. Konečno aktivno premoženje imenovanega zaklada za leto 1869 s » 3.462 gold. 10 kr. V Ljubljani dne 25. septembra 1871. 1 ' M Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Jrkič, poročevalec.. Poročilo finančnega odseka o računskih sklepih za leto 1870 sledečih zakladov, namreč: a) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, b) zaklada zemljišne odveze, c) zaklada za zidanje norišnice, d) deželno kulturnega zaklada. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je vse računske sklepe za leto 1870, ktere mu je slavni deželni zbor v 3. seji dne 20. septembra 1871 v predpregledanje in poročevanje odkazal, in sicer : a) sklep deželnega zaklada in njegovih podzakladov (priloga 5 j), b) zaklada zemljišne odveze (priloga 3), c) zaklada za zidanje norišnice (priloga 5), dj deželno kulturnega zaklada (priloga 5), natanko pregledal in s tem pristavkom v redu spoznal, da se bodo dotične važnejše opazke po poročevalcu, če bode treba, ustmeno razjasnile. Nasvetuje se toraj : Slavni deželni zbor naj sklene : Vsi zgoraj omenjeni računski sklepi se odobrijo, in sicer : ad a) 1. Računski sklepi deželnega zaklada in njegovih podzakladov gledé denarničnega ravnanja s skupnimi dohodki, ki so v priloženem glavnem preglèdu (priloge št. '5 j) navedeni s 505.399 gold. 77 kr. in s skupnimi v istemu pregledu detailiranimi stroški s............... 457.001 „ 90 Ä „ toraj s konečnim gotovim blagajničnim ostankom z........................ 48.397 gold. 86ya kr. 2. Konečno premoženje imenovanih zakladov, ktero po glavnemu pregledu obstoji : a) iz konečne blagajnične gotovine z ................................ 48.397 gold. 86 % kr. b) iz čistih aktivnih zastankov s................................. 68.237 „ 87 „ c) iz aktivnih kapitalov, oziroma glavnic v nominalni vrednosti z 922.250 „ 65 „ in d) iz denarne vrednosti posestev in premakljivih reči s . . . 358.588 „ 46 % „ toraj čisto skupno aktivno premoženje, z . '..................... 1,397.474 gold. 85 kri ad b) 1. Računski sklep zaklada kranjske zemljišne odveze gledé denarničnega ravnanja v dohodkih s .......................................... 604.313 gold. — kr» in v stroških s . . ................................................. 657.312 „ 22 „ toraj v primanjkavi s_.................................................. 52.999 gold. 22 kr, 2. Konečno premoženje imenovanega zaklada, ki se po istem računskem sklepu kaže v aktivnih zastankih z................................. 7,701.673 gold. — kr. in v pasivnih zastankih z.......................................... 9,122.045 „ 11 ya „ toraj v konečnih čistih pasivnih zastankih z....................... 1,420.372 gold. 11 ya kr. ad c) L Računski sklep zaklada za zidanje norišnice v dohodkih s . . . . 5.594 gold. 11 kr. in v stroških s . . ;.............................................. 5.497 „ 90 „ toraj v blagajničnem ostanku z ....................................... 96 gold. 21 kr. 2. Skupno aktivno premoženje ob koncu leta 1870 z ...... . 96.180 gold. 36*/2 kr. ad d) 1. Računski sklep deželno kulturnega zaklada v dohodkih s .... 1.584 gold. 72 kr. in v stroških s . . ......................................... .____1.194 „ 63 „ toraj v blagajničnem zastanku z....................................... 390 gold. 9 kr. 2. Konečno aktivno premoženje imenovanega zaklada za leto 1870 s . 14.192 gold. 43 ^ kr. * V Ljubljani dne 25. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. poročevalec. Poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada za zidanje norišnice za leto 1871 in 1872. Slavni deželni zlbor ! Finančni odbor, ki mu je bilo naloženo, da pregleda in nasvetuje proračune zaklada za zidanje deželne norišnice kranjske za leto 1871 in 1872, predlaga, naj se posamezne vrste potrebščin in založitve, kakor so V predležečih predelkih navedene, odločno potrdijo. Potrebščine, 1871 1, Davek od dohodkov................. 335 gold. 14 72 kr. Za leto: 1872 2. Različni p otroški 60 1. Znesek . . 395 gold. 14% kr. Založitva. Obresti _ ................ 4467 gold. 25 kr. 2. Različni dohodki Znesek . . 4467 gold. 25 kr. Ako se temu znesku založitve primeri zgo-rej omenjeni znesek potrebščin, ki znašajo ............................... 395 gold. 14% kr. ostane po tem takem presežek od . 4072 gold. 10% kr. Finančni odbor tedaj predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene : 1. Da se proračuni zaklada za zidanje kranjske norišnice po predloženih predelkih, v kterih so izkazane potrebščine za leti 1871 in 1872 z . . 395 gold. 14'/a kr. Hfl " K in založitva z........................................ 4467 „ 25 „ odločno potrdijo. 2. Da se presežek, ki znaša .... 4072 gold. 10 */a kr, za leto 1871 in za leto 1872 po sirotinski varnosti na obresti naloži. 356 gold. 75 % kr. 60 77 60 77 416 gold. 75% kr. 4923 gold. — kr. 77 4923 gold. — kr. 416 gold. 75% kr. 4506 gold. 24% kr. L predelkih, v kterih 416 gold. 75% kr. 4923 77 77 45Ó6 gold. 24% kr V Ljubljani dne 25. septembra 1. 1871. Dr, Jan. Bleiweis, prvomestnik. Dr. Poklukar, poročevalec. Poročilo finančnega odseka o proračunu bolnišnega, porodišnega, najdenišnega in norišnega zaklada za leto 1872. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračune bolnišnega, porodnišnega, najdenišnega in norišnega zaklada za leto 1872, kteri so mu bili v pretres izročeni, na drobno prevdaril, in s pridržkom, da posebna razjasnila, ako bi treba bilo, bode poročevalec ustmeno dodal, nasvetuje sledeče predloge : Slavni deželni zbor naj sklene : Pervič : V proračun za leto 1872 se stavijo : I. Pri bolnišnem zakladu. A. Protrebščine. 1. Za 2. Za 3. Za 4. Za 5. Za 6. Za 7. Za 8. Za 9. Za stalne plače, stalne remuneracije in dnine sistemizirane . ... ... . stanovališča . . . . . . ............................................... emolumente . . . . . . . . . . . ....................... . . . . . Boratovo rodovinsko ustanovo tretjino obresti................................ uradne pisarniške potrebe: a) za ustanovljene pisarniške pavšale....................... 80 gold. — kr. b) za spremenljive uradne in pisarniške potrebščine . . 170 „ — „ c) za kurjavo in svečavo ................................... 200 „ — „ skupaj........................ remuneracije in pripomoči..................................................... vzdrževanje sedanjik poslopij................................................. davke in davščino......................................•................. . . stroške režije: a) povračilo oskrbovalnih stroškov usmiljenim sestram . 28200 gold. — kr. b) drugi stroški za bolnike oziroma stroški za toplice . 50 „ — „ c) za zdravila ........................................... 3750 „ — ,, d) za druge opravilne ordinacije......................... 300 ,, — ,, e) za stroške hišne oprave, orodja, perila itd. ki zadevajo zaklad deželni.................................. 400 „ — „ f) snaženje perila za inšpekcijsko sobo ...... . 13 „ — „ 7231 gold. — kr. 350 j} 252 77 77 32 77 20 „ 450 ;; 77 150 77 77 3100 j; j« 386 77 30 „ skupaj......................... 10. Za miloščine sistemizirane..................................................... 11. Za dimnikarja ........................................................ . . . 12. Za različne stroške, za diurne in za nenadne potrebe........................_ Skupni znesek vseh potrebščin ........ B. Dohodki. 1. Aktivne obresti........................................................ . . . 2. Dohodki posestev ....... r. ,.................................................. 3. Doneski od druzih dobrotnih zakladov za upravne stroške..................... . 4. Povračila oskrbovalnih stroškov od takih, kteri bolniške stroške sami plačujejo, potem od ljubljanske mestne blagajnice, od kranjskega in druzih deželmh zakladov................................................................. 5. Volila in darila ...................................................... . . . 6. Različni dohodki po sedanji primeri . . ....................................... Skupni znesek dohodkov . . ... . . . Ako se odštejejo gori preračunjeni stroški s............................. se kaže čez stroške presežek od............................... 32713 198 77 43 „ 68 77 46 „ — 77 77 . 44931 gold. 39 kr. 2392 gold. 77 kr. 156 — 2635 77 99 77 61650 77 . 77 50 77 — 77 490 77 — 77 , 67374 gold. 76 kr. 44931 77 39 77 22443 gold. 37 kr. kr. ii » II. Pri porodnišnem zakladu. A. Potrebščine. 1. Stalne plače sistemizirane . .................. . . . . . . 2. Emolumenti......................................................... 8. Doneski k upravnim stroškom in k Boratovi ustanovi................. 4. Najemščina za 3 sobe od bolnišnice najete ...................... . 5. Uradne in pisarne potrebščine : a) pavšalirane.................................... . 20 gold. b) ne pavšalirane ................................... 60 „ c) kurjava in svečava.............................| 30 „ skupaj . . ... . . . 6. Remuneracije : a) stalne . . . .... . ................ b) premenljive ...................................... . . . . . . . skupaj . . . . . . . . 7. Vzdrževanje poslopij in plača dimnikarja................................ 8. Dohodnišk! davek........................................................ 9. Stroški za režijo: a) za oskrbovanje porodnic . . . . . . . . . . . 3100 gold. — kr, b) za zdravila . . . . . ..... . ' . . . . 160 c) za hišno opravo, perilo . . '................ . . 60 skupaj . . . 10. Različni stroški . . . . . ................... . . . . . . Skupni znesek potrebščin . . . n n 500 gold. — kr. 33 1307 126 110 85 200 14 3320 110 n » n 45 11 n n 40 » a n ii 5805 gold. 96 kr. B. Dohodki. 1. Aktivne obresti............................................................... 90 2. Povračilo oskrbovalnih stroškov takih, ktere sami plačujejo in od ptujih deželnih zakladov ............................................ . . . 1200 3. Različni dohodki................ 10 ii a » ii V primeri k potrebščini z Skupni znesek dohodkov................... 1300 gold. — kr. ................................ 5805 „ 96 se kaže primanjkava z........................................ 4505 gold. 96 kr. ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. III. Pri najdenišnem zakladu. A. Potrebščine. 1. Donesek k Boratovi ustanovi ..... .............. 2. Premenljive uradne in pisarne potrebe (tisek) ...... 3. Davki in davščina . ..................;..................... 4. Popotni stroški in dnevščina: a) zdravnikom za ozdravljanje bolnih najdencev in za izplačevanje najdenine............................1510 gold. — kr. b) rejnicam, kadar pridejo po najdenca v najdenišnico . 240 „ — „ skupaj ....................... 5. Stroški oskrbovanja: a) najdencev v,ljubljanski najdenišnici................... 20700 gold. — kr. b) za kranjske najdence v drugih bolnišnicah .... 35000 „ — „ skupaj........................ 6. Stroški za. režijo: a) za zdravilo . . . . . . . . .... . . . 230 gold. — kr. b) za oblačila . . . . ................'. . . . 300 ,, — ,, skupaj odnes 6 gold. 44 kr. 20 „ - „ 56 „ 80 „ 1750 „ 55700 „ — „ 530 „ - „ 58063 gold. 24 kr. prenes...................... 58063 gold. 24 kr. ...........................— gold. — kr. • •, • • .................... }) » skupaj . j ..............I — „ — „ ’ • .................................... _________. io ìì v Skupni znesek potrebščin....................... 58073 „ 24 „ B. Dohodki. 1. Aktivne obresti............................ . . . . . . . .... 355 „ — ,, 2. Takse ^za sprejete najdence ................. • . . . . . . . . . . . — „ — „ 3. Povračilo za oskrbovanje, ozdravljanje in mrtvaške stroške . . '. , . . . . 2000 „ — „ Skupni znesek dohodkov . . . . . . . . 2355 gold. — kr. V primerljeji k potrebščinam z . ........................... 58073 |E 24 „ se kaže primanjkava z. .............................. . . . 55718 gold. 24 kr. ktera se ima poplačati iz deželnega zaklada. IT. Pri nortšnem zakladu. 7. Remuneracije: a) stalne . . b) premenljive 8. Različni stroški A. Potrebščine. 1. Doneski: a) k upravnim stroškom.................................1305 b) k Bòratovi ustanovi................ . — skupaj . . . Uradne in pisarne potrebščine: gold. 50 kr. » 54 ,, 2. al pavšalirane . . . b) nepavšalirane (tisek) c) kurjava in svečava . skupaj 20 40 26 1! ;> j) 3. Vzdrževanje poslopij in za dimnikarja . ................. 4. Davki in davščina........................ . . . . ' 5. Stalne remuneracije...................................... 6. Stroški ze režijo: a) povračilo za stroške oskrbovanja usmiljenim sestram b) najemščina za norišnično podružnico in vrt . . . c) zdravila ...................................... • d) hišna oprava in snaženje.......................... e) brivcu.......................................... • f) različni stroški . ............................... skupaj 6. Različni drugi stroški z ozirom na napravo norišne podružnice ;> )> 8720 gold. — kr. 460 „ 30 „ 77 50 g 77 10 „ 77 4 „ 77 1306 gold. 4 kr. 86 240 21 225 9274 100 » j! » Skupni znesek potrebščin.........................11252 40 » u » 44 B. Dohodki. 1. Aktivne obresti.................................................................. 76 gold. 91 kr. 2. Povračilo stroškov za oskrbovanje in ozdravljanje in za mrtvaške stroške . . 800 „ — „ 3. Različni dohodki................................................................ 40 » — » Skupni znesek dohodkov........................... 886 gold. 91 kr. V primerljeji k potrebščinam z......................................... . 11252 „ 44 „ se kaže primanjkava z...................................... 10365 gold. 33 kr. ktero ima poplačati deželni zaklad. Drugič: Proračun zakladov porodišnice, najdenišnice in norišnice, kteri so podzakladi deželnega zaklada, se imajo v proračun deželnega zaklada vvrstiti, da se z ozirom na dokazano primanjkavo teh podzakladov primerna zaloga iz deželnega zaklada dobiva. V Ljubljani dne 25. septembra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Murnik, poročevalec. Poročilo o deželni gozdarski šoli v Šneperku. Na dopis vodstva gozdarske šole Šneperške 20. julija t. L, da bode po dovršenih prvih dveh letih te šole preskušnja učencev 30. in 31. avgusta tega leta, je deželni odbor naprosil g. dr. Razlaga kot zastopnika deželnega odbora, in po c. kr. kmetijski družbi, gosp. Fr. Solmajer-a kot zastopnika družbe kmetijske in izvedenca o gozdarstvu, da se podasta v Sneperk in sta vpričo javne preskušnje dotičnih učencev ter da potem poročata o izidu skušnje in v obče o stanji te šole, ki je po velikodušnosti kneza Schönburg-a na grajščini Šneperski. Omenjena gospoda sta radovoljno prevzela ta posel ter dež. odboru izročila sledeče poročilo: „Po povabilu sl. deželnega odbora sta se podpisana 30. avgusta t. I. podala v Sneperk. Bila sta pričujoča pri preskušnji, ki se je vršila 31. dne t. m. na kranjski gozdarski učilnici. Poročilo, ki ga moreta predložiti sl. deželnemu odboru, je jako veselo, kar se iz naslednjega razvidi: Nazočih je bilo pri preskušnji nekoliko počastencev iz okolice in pa gospod zdravnik Mayer iz Planine, kteri je tudi imel svojega sina v omenjeni učilnici. Pismena skušnja je bila dan poprej. Spisi posameznih učencev so ležali danes pred nami na mizi. Ustmena preskušnja se je v šolski sobi vršila o sledečih predmetih: 1. Iz lesoreje: o sajenji in odgojevànji drevja (po vodju Lasky-u); o pridobitvi obdelovalnega semena, določitvi množine semena na 1 oral; o času setve itd.; o varstvu in odgojitvi raznih setev, o ravnanji sè setvami raznih vrst gozdnega drevja; o nasadbi drevja in njenih mnogovrstnih načinih; o nasadbi z korenine imajočimi jedrnatimi stebli; o pridobitvi sadik; o gojènji sadik pod varstvenim drevjem; o gojenji sadik v gozdnih vrtih; o sadbi s kepo in brez nje; o sadbi na gričih; o ravnanji s sadbami raznega gozdnega drevja; o sadbi iz korenininih odrastkov, korenin in z grebenicami; o sadbi z sadikami in sadovnimi koli; o natomi reji gozdov po semenu in pogónih; o razvrstitvi raznih vrst seči, in o njenem popisu; o odgojitvi semenskega gozda in lesnih pogonov; o izredčenji; o premembi drevja; o obravnavi gozdarskih redov ; o oskrbovanji visokega in nizkega gozda ; o uravnavi pri odsekavanji koncev iz teh zaroda in o uravnavi oklestenja; o oskrbovanji nizkega‘•gozda, o seči v raznih listnih in šilovnih semenskih gozdih; o gojenji gozda v zvezi s poljskimi pridelki; o premembi ene vrste drevja v drugo. Da so se mogli učenci tudi djansko uriti, kupilo je vodstvo 12000 smrekic in borov 2 leti starih, ktere so učenci sami sadili. Tukaj so imeli priložnost spoznavati in vporabljati gozdarsko orodje, kakor: votel in zavit sveder pa žlebasto Butlarjevo dleto. Nasejali so tudi prostor z navadnim in črnim borom, smrekami, mecesni in brezami, ki pa jih je pretekla huda zima žalibog! močno poškodovala. 2. Iz zemljemerstva: Nauk o krogu in dotičnih učnih stavkih, o pravilnih podobah, potem o meritvi kroga, dalje telomerstvo in sicer o imenitnejših telih in določbi telesnega obsežka in površnini najimenitnejih teles; vporaba nauka o kubičnem preračunu takih tèi, ki so v gozdarstvu najbolj navadna. 3. Matematika: a) O razmerah in primerah: 1. Enojna tristavka; 2. zložena tristavka; 3. rezičua pravila; 4. verižno pravilo; 5. enojno prelomno pravilo; 6. zloženo prelomno pravilo; 7. poprečni srednji preračun. — b) Nauk o enačbah: 1. O enačbah sploh in prve stopinje z eno neznano; 2. od enačb prve stopinje z večimi neznanimi. 4. Lovstvo: 1. Prirodopisje živali, ki se nahajajo na Kranjskem,; 2. lovstveni navodi. 5. Cenitev gozdov: Najbolj znamenito o gospodarski osnovi in precenitvi gozdov. 6. Risanje črtežev: Vaje v gozdarskih znamkah v posnemanju črtežev in map. 1' Pismene vaje: Obsegale so vloge na gozdarske urade, poročila o gozdnih tatvinah in sestavo mesečnih listov o gozdnih tatvinah. 8. Vporaba gozda: O splošni lastnostih lesà; vporaba in dobrota gorivosti lesä; sredstva v pospešbo lesa; o določbi čreslovine; vporaba lesa; koristno vporabljenje in sorte za vžitek raznovrstnih vporab lesà; uravnava lesne vporabe, posebno sečni črtež, odkazanje in volitev seči; sekanje in obdelovanje lesa; priprava in prebiranje lesa; zaznamovanje lesä; prodaja lesà; lesno jedro in določba kupa; oddajanje lesà; prevaževanje lesä; uravnava pristranskih koristi; nabiranje stelje; grabljenje listja; od-dajenje stelje; raba paše in klaje; raba gozdnih sadežev; raba smole; srednji gozdni pridelki; vporaba gozdnih zemelj, kamenja in šote; oskrbovanje pristranskih pridobitkov; izdelovanje žag in mlinov; oglarstvo ; smolarnice ; vrenje smole in žganje črne smole in borovine. Ker se v Šneperških velikanskih gozdih dosti z lesom kupčuje, so imeli učenci priliko, se djansko v porabi lesà, kakor tudi v izredbi novih gozdov vaditi. V gozdnem varstvu so se urili učenci pod vodstvom učitelja gosp. Furlani-a. Iz vsacega predmeta, ki so jim stavili vprašanja učeniki ali pa podpisana, so učenci umno in določno odgovarjali. Za čuditi se je bilo posebno vednostim, ki so jih učenci v matematiki, geometriji, . stereometriji in v risanji lepopisov pridobili. Ti predmeti so se tako učili, da so se lahko tudi djansko vporabili. Tudi so se učenci telovadili in učili petja. Sè živim veseljem se more tedaj priznati, da je prvi dveletni tečaj imel učence, kteri so svojim dolžnostim ne le zadostili, temuč tudi s tako odločnostjo in pridnostjo se učili in djansko službo opravljali, da lahko rečeva, da utegne malo gozdarskih učilnic te vrste biti, kjer se toliko doseže, kakor se je doseglo tukaj. Deželni zastop sme tedaj prepričan biti, da je kranjska gozdarska učilnica izvrstno spolnila svojo dolžnost, in da vsi učenci, ki so letos izstopili, bodo jako sposobni za svoje službe. Zato izrečeva le toplo željo, naj bi bila kranjska dežela vsake dve leti s tako izobraženimi in vljudnimi mladimi gozdarji blagoslovljena, kakor so ti prvega začetka bili, kajti rada jih je imela vsa okolica in jih spoštovala. Oni tedaj zaslužijo, da jih sl. deželni odbor javno priporoča posestnikom gozdov, da jih v službo vzamejo za plačane praktikante ali niže logarske uradnike. • Ustanovitev Sneperske gozdarske šole se sme tedaj za popolnoma srečno podvzetje priznati. Učenje je tudi hvalevredno bilo od te strani, da so morali učenci vse predmete pisati in po spisih se učiti. Na ta način ima vsak učenec, stopivši v djansko življenje, zmirom svojo ročno knjigo. Učenci sè svojim učenikom gosp. Furlani-om, ki ga, kakor svojega očeta spoštujejo, stanujejo v prostornem in zdravem poslopji v sredi krasnega angleškega vrta. Vsi učenci so gozdarsko oblečeni in imajo potrebno orodje za lov v Sneperskih visocih hribih. Tudi inventàr je bil ogledan in po zapisku v dobrem stanju najden. Samo knjižnica je še zelò uboga. Zato gorko priporočava sl. odboru, naj skrbi za pomnoženje knjižnice šolske. Za zdaj bi bile primerne sledeče knjige: Vseh Grabnerjevih in Feilovih gozdarskih knjig po en zvezek. Hartigov novi gozdarski besednjak. Navod, ki služi v izmero drevja, gozdov itd. od dr. Fr. Bau er-a. Nekoliko iztisov gozdarske postave. Nekoliko iztiskov knjige o lovskem jeziku. Vierteljahresschrift od Wesely-a. Forst- und Jagdzeitung von Gustav Heyr — in še druzih. Tudi druge kmetijske knjige bile bi koristne in dobre bi bile nektere zabavne knjige. Učencev, ki so vživali deželne štipendije, je bilo osem, in sicer: Kušlan Janez iz Laz pri Planini. Kosmač Julij iz Idrije. Gödrer Jožef iz Orteneka pri Ribnici. Marinko Martin iz Cerkvenovasl pri Logatcu. Stare France iz Zej na Gorenskem. Padar France iz Gorice pri Smarji. Majer France iz Planine. Kristan Tomaž iz Sela pri Mengšu. Eden ni bil štipendist, in sicer: Pl. Schwarzenfeld Robert iz Oberleitensdorf-a na Češkem. Najini predlogi konečno so ti-le: naj sl. deželni odbor pohvalno pismo dà. bivšemu vodju gosp. Bodenstein-u, sedanjemu vodju gosp. Lasky-u in pa učeniku gosp. Furlani-u, svetlemu knezu Schönburg-Waldenburgu pa naj izreče zasluženo zahvalo“. V Ljubljani 1. septembra 1871. Dr. ßäzlag 1. r. Fr. Schollmayr 1. r. Deželni odbor naznanuje sl. deželnemu zboru to poročilo o končanem prvem dveletnem tečaji deželne gozdarske šole s tem pristavkom, da je pohvalna pisma že poslal imenovanim učiteljem, dalje pa stavi predlog: Slavni deželni zbor naj svetlemu knezu Schönburg-Waldenburg-u za velikodušno ustanovitev deželne gozdarske šole na njegovi grajščini, ki po skušnji prvih dveh let obeta veliko korist naši deželi, ktera živo potrebuje izvedenih gozdarjev, izreče najtoplejšo zahvalo, ter daje deželnemu odboru nalog, da to zahvalo po pismu naznani Njegovi Svetlosti. Od deželnega odbora kranjskega. Dr. Razlag, deželni glavar. Dr. Jan. Bleiweis, poročevalec. Beilage 26. 383 Sdjrdöen bes k. k. £stiiöes=]M|tbeiiteii wegen Vornahme der ReichsraLhswahlen. Euer Hochlvohlgeboreu! Ich habe die Ehre, Euer Hochwohlgeboren unter Beziehung auf das kaiserliche Patent vom 10. August 1871f R.-G.-Blatt Nr. 92, zu ersuchen, den Landtag deS HerzogthumeS Krain in Balde zur Vornahme der Neuwahlen in den Reichsrath einzuladen. Genehmigen Euer Hochwohlgeboren die Versicherung meiner vorzüglichen Hochachtung. Laibach am 25. September 1871. Der k. f. Landespräsident: Carl üon Äur^mfr» An Seine des Herrn Dr. Radoslav Razlag*, Landeshauptmannes im Herzogthume Krain Hochwohlgeboren! in Laibach. Poročilo deželnega odbora o novem statutu za ljubljansko glavno mesto. Slavni deželni zbor! Slavni deželni zbor je v XVII. skupščini 28. sept. 1868. 1. deželnemu odboru dal nalog, naj vprašavši mestni odbor v prihodnji sesiji deželnemu zboru v obravnavo predloži popravljen načrt občinskega reda za glavno deželno mesto Ljubljano. Deželni odbor je dotični sklep slavnega deželnega zbora mestnemu občinskemu odboru ljubljanskemu z dopisom od 23. febr. 1869. I. št. 883 objavil s prošnjo, naj še nemudoma loti prenaredbe in prenarejeni načrt kmalu predloži deželnemu odboru, da more v obravnavo priti v prihodnji sesiji deželnega zbora. Vsled tega naročila je mestni občinski odbor z dopisom od 28. sept. 1869. 1. št. 8585 deželnemu odboru a še le 30 sept. 1869. 1. (štev. 4142) med zborovanjem deželnega zbora predložil načrt novega mestnega občinskega in volilnega reda z dotičnimi prikladami ter prosil, da se sl. deželnemu zboru še v istem zborovanji izroči v obravnavo. Ker deželnemu odboru med tem, ko je zboroval sl. zbor, nikakor ni bilo mogoče to obširno in važno predlogo pretresati in ker tudi sl. deželnemu zboru samemu kratki čas ne bi bil nikakor pripustil konečno dognati jo v istem zborovanji, zato dež. odbor ni mogel vstreči mestnemu občinskemu odboru, ampak je sl. dež. zboru stavil nasvet: naj dež. odboru naroči, da o tej predlogi poroča o prihodnji sesiji. Sl. dež. zbor je v XV. skupščini od 19. okt. 1869. I. pritrdil temu nasvetu. Predno je deželni odbor jel pretresati predloženi mu načrt, treba se mu je zdelo, dobiti «), natančni izpisek vseh ljubljanskih Stanovnikov, ki plačujejo davek; 5), novi občinski red graškega in mariborskega mesta. (Glej št. 4775 od 1869. I. in 1515 od 1871. I.). Z ozirom na kratek čas, ki je zborovanju sl. dež. zbora 1870. 1. bil odmerjen, bil je dež. odbor 5. avg. 1870. 1. sklenil in sl. dež. zboru v poročilu o svojem delovanji (gl. priloga 31. str. 162.) objavil, da v zborovanji 1870. 1. ne predloži načrta nove občinske postave ljubljanskega mesta. Za letošnjo zborovanje pa je dež. odbor dovršil omenjeni načrt občinskega in volilnega reda ter ga v prilogi sl. dež. zboru v pretresovanje in obravnanje izroča z naslednjimi opazkami, in sicer: a. 0 občinskem redu. Pred vsem bodi sploh opomnjeno, da je mestni občinski odbor novi občinski red za ljubljansko mesto sicer osnoval po občinskem redu graškega mesta, in to ne le kar tiče raz- a delitev, ampak tudi besede; vendar se njegov načrt v nekterih bistvenih točkalb loči od1 graškega občinskega reda. Tudi dež. odboru je bil v izgled občinski red graškega mesta, ki je na glasu, da je svobodoljubno kakor malo ktero; prav zato pa je načrt mestnega občinskega odbora ljubijaraskega po resnem preudarjanji spremenil ter bolj v soglasje spravil z graškim. Edine spremembe deželnega odbora v načrtu mestnega odbora pa so te-le: 1. V besedah: a) V načrtu mestnega občinskega odbora 29. §. 13} sklepajo besede: „izvzemši normafko, kakor tudi učiteljsko izobraževališče.“ Deželni odbor je v svojem načrtu izpustil ta pristavek iz dveh vzrokov; prvič zato, ker več nimamo normalke, in drugič zato, ker je ta pristavek sploh nepotreben in ga tudi nima graški občinski red; kajti občina po postavi nima nobenega vpliva niti do učiteljskega izobraževališča niti do vadnice, ž njim sklenjene. b} Načrt mestnega občinskega odbora v 42. §. nima besedi: „predseduje podžupan in pred izvolitvijo podžupana“, ktere se bero v 52. §. graškega občinskega reda. — Deželni odbor je te besede vstavil na isto mesto, na kterern stojé v graškem občinskem redu. 2. O bistvenih stvaréh.' Deželnemu odboru je sicer sveta dolžnost občinam varovati samoupravo (avtonomijo), vendar nikdar ne sme pripustiti, da se krati pravica, ktere obstoječe postave dajejo ali posameznim občanom ali drugim oblastnijam. Zato v tem oziru ni smel pritrditi načrtu občinskega reda, predloženemu po ljubljanskemu občinskemu odboru, kteri je oddaljivši se od graškega občinskega reda zlasti izpustil nektere sodnje stopinje (Instanzenzug), potrebne, da se pravica ne žali niti posameznim občanom, niti deželnemu odboru niti deželnemu zboru. Deželni odbor je iz tega ozira: a. v 37. §. vstavil konečne iz graškega občinskega reda §. 46. vzete besede: „izvzemši kedar posebne postave izrečno pripuščajo daljne pritožbe“ ravno tako b) v 38. §. d, drugemu stavku na konec iz graškega občinskega reda §. 47 h, pristavic besede: „Kedar šestina pričujočih odbornikov ugovarja prodaji, tedaj mora župan ustaviti sklep ter ga v odločbo predložiti deželnemu odboru,“ — in tretjina oddelka besede: „tudi je taki prodaji treba, da jo potrdi deželni zbor“. c) V §. 40. oddelek b, od besedi: „mora župan“ daljne določbe od besede do besede vzel iz 59. §. graškega občinskega reda; in prav tako sta d) §. 60 . in 61. od besede do besede vzeta iz §. 70. in 71. graškega občinskega x'eda, ker nikakor ni mogel pritrditi mestnemu odboru, kteri je ljubljansko občino postavil nepostednje pod c. k. deželnega poglavarja; e. izpuztil sklepni stavek 64. §., ki se glasi : „Ist binnen weitern drei Monaten die Wahlhandlung nicht vollendet, so tritt der frühere Gemeinderath in Wirksamkeit“ — kar se ne vjema z nobenim pravilom o občinskih zastopih in se zato tudi ne nahaja niti v graškem niti v kterern drugem občinskem redu. b. 0 volilnem redu. Mestni občinski odbor je dosedanji volilni red ljubljanskega mesta obdržal skoro popolnoma nespremenjen, čeravno je imel pred očmi svobodni volilni red graškega mesta. Dosedanji volilni red ljubljanski je osnovan po jako nesvobodnih načelih; tako n. pr. nedoletnim in ženskam ne daje volilne pravice, ktero imajo v Gradcu. Deželni odbor pak je volilnemu redu ljubljanskega mesta dal podlago še svobodnejšo, nego jo ima volilni red graškega mesta, in to s tem, da je volilno pravico razširil na vse, ki v ljubljanski občini plačujejo pravi (direktni) davek. Deželni odbor je ozir volilnega reda ljubljanskega mesta poprijel se načel, po kterih je osnovan volilni red selskih občin na Kranjskem. Pridržal pa je tri voleče razrede. Ker je pa občinska in druga zastopništva sloné ra zastepu koristi ^interesov), zato je deželni odbor drugi voleči razdelek razdelil v dva predelka, kterih vsaki voli po pet občinskih odbornikov, in sicer tako, da so v prvem predelku oni voliici^ ki v občini plačujejo drugemu razdelku odmerjeni davek, v drugem pa oni, ki imajo volilno pravico brez obzira na to, ali plačujejo pravi davek ali ne, ako se po davku ne vvrsté v prvi volevi razdelek. Po tej osnovi bode vsled magistratnega kazala ljubljanska občina imela 2112 volilcev, in sicer: v I. razredu, t. j. tacih, ki v občini plačujejo vsaj 60 gld. pravega davka z vojaško jpriklado vred................................................................................. 564. v II. razredu : aj tacih, ki v občini plačujejo vsaj 20 gld. pravega davka z vojaško priklado vred 310. b) tacih, ki imajo volilno pravico brez obzira na to, ali plačujejo pravi davek ali ne, ako se po davku ne vvrsté v prvi voleči razdelek........................... 340. Skupaj................. 650. v III. razredu, to je tacih, ki v občini plačujejo manj ko 20 gl. pravega davka z vojaško priklado vred. . .......................................................... 898. toraj vseh skupaj . . 2112. Iz tega je razvidno, da je predložen načrt volilnega reda svoboden in pravičen na vse strani. Deželni odbor stavi predlog: Naj slavni deželni zbor pritrdi predloženemu načrtu postave o občinskem in volilnem redu ljubljanskega mesta. Od deželnega odbora Kranjskega. V Ljubljani dné 28. septembra 1871. Dr. Razlag, deželni glavar. Dr. E. H. Costa, poročevalec. Priloga 27. 389 Postava 8 ktero se razglaša občinski red in občinski volilni red za glavno deželno mesto Ljubljano. Gesetz vom womit eine Gemeindeordnung und eine Gemeinde-wahlordnung für die Landeshauptstadt Laibach erlassen wird. Uvidelo se mi je, da s pritrjenjem deželnega zbora Mojega Kranjskega vojvodstva priloženi občinski red in občinski volilni red za glavno deželno mesto Ljubljano razglašam ter ukazujem tako-le: Glen I. Ta občinski red in občinski volilni red veže občino ljubljanskega mesta ter obvelja z dnevom, ko se razglasi. Člen II. To postavo izvršiti, je naročeno Mojemu Ministru notranjih zadev. Bnftimmimg des Landtages Meines Herzogthumes Kram finde Ich die angeschlossene Gemeindeordnung iiitb Ge-meindewahlordnnng für die Landeshauptstadt Laibach zn erlassen, — und anzuordnen, wie folgt: Artikel I. Diese Gcnicindcordnnng und Gemeinde-Wahlordnung gilt für den Umfang der Stadtgemeinde Laibach und tritt mit dem Tage der Kundmachung in Wirksamkeit-Artikel II. Der Minister des Innern ist mit der Buchführung dieses Gesetzes beauftragt. Občinski red za glavno deželno mesto Ljubljano. I. Poglavje. Občina in njeni Stanovniki. Obseg občinskega okraja. §. 1. Obina ljubljanskega mesta obsega notranje mesto, predmestje poljansko, šentpetersko, kapucinsko, gradiško, karlovško s kurjo vasjo, trnovsko s Črno vasjo in krakovsko. Razdelitev občinskega okraja. §. 2. Ves ta okraj je ena samo krajna občina, ktera se ozir uprave občinskih zadev deli na dvanajst okrogov; notranje mesto obsega štiri o kroge GrmmdMdimg für die £ a n h c s f) a u p t |t a b t Laibach. I. Abschnitt. Von d ein Gebiete d er Gemeinde n n d den B e-w ohne r n desselben. U m fang des Gemeinde-Gebietes. §. 1. Die Gemeinde Stadt Laibach umfaßt die innere Stadt, die Polana-, St. Peter-, Kapuziner- und Gradischa-Vorstadt, die Karlstädter - Vorstadt mit Hühnerdorf, die Tyr-nau-Vorstadt sammt Karolinengrnnd und die Krakau-Vorstadt. Einthei 1 ung des Gemeindegebietes. §. 2. Dieses ganze Gebiet bildet eine einzige Ortsgemeinde, welche zum Zwecke der Verwaltung der Gemeinde-angelegenheiten in zwölf Bezirke eingetheilt wird, wovon die 390 Priloga 27. (4), poljansko predmestje en okrog (1), šentpetersko predmestje dva okroga (2), kapucinsko predmestje en okrog (1), gradiško predmestje en okrog (1), karlovško predmestje s kurjo vasjo en okrog (1), trnovsko predmestje s Črno vasjo en okrog (1) in krakovsko predmestje en okrog. Občinski Stanovniki. §. 3. V občini so: 1. občani, 2. tujci. Občani so: a) domačine!, to je tisti, kteri imajo v občini do-movinstvo, med temi zlasti občinski meščani. b) občinski deležniki, to je tisti, kteri so sicer brez domovinstva v občini, vendar pa imajo v občini ali hišo ali zemljo, ali plačujejo pravi davek od tacega obrta ali pridobitka, ki ga imajo na svojo roku v občini, ali žive v občini in v njej plačujejo davek od kterega koli prihodka. Le avstrijski državljani morejo biti občinski deležniki. §. 4. Kako se pridobi ali zgubi domačinstvo, to določuje postava od 3. decembra 1863. leta štev. 105 državnega zakonika. Občinsko meščanstvo se more, izvzemši one, ki je že imajo, pridobiti le z določnim občinskim podeljenjem. Domovinščino, ki se za sprejem v občinsko zvezo plačuje mestni blagajnici in ne sme preseči dvajset goldinarjev, določuje občinski odbor, ravno tako sprim-ščino za podelitev meščanstva od 25 do 50 gld. in donesek za meščanski zalog 10 do 25 gld., vendar od poslednjih dveh plačil sme oprostiti iz tehtnih razlogov. §. 5. Zenska sama za-se ne more pridobiti si meščanstvo; vendar pa sprejme, ako se omoži z meščanom ali če si njen soprug pridobi meščanstvo, pravice in dolžnosti, sklonjene z meščanstvom, ako drugače ne določuje postava. Ta razmera ostane tudi v vdovskem stanu, vendar pa ugasne, ako se zakon spozna za neveljaven ali razveže. Častno meščanstvo. §. 6. Občinski odbor ima pravico, avstrijskim državljanom, ki so si zasluge pridobili za državo, deželo ali mesto, brez obzira na njihovo stanovališče podeliti častno meščanstvo, ktero jim daje vse pravice občinskih meščanov, ne nalaga jim pa nobenih dolžnosti. Za podelitev častnega meščanstva je treba pritrditve nadpolovične večine vseh občinskih odbornikov. Zguba občinskega meščanstva. §. 7. Občinsko meščanstvo zgubi: a) Kdor zgubi avstrijsko državljanstvo, b) kdor je pravomočno obsojen na kazen, s ktero je po kazenski postavi sklenjena zguba v živali politiške pravice; dokler ne izidejo take postave pa, kdor je pravomočno obsojen na kazen zarad kakega hudodelstva ali zarad prestopka tatvine, nezvestobe, vdeležbe pri njima, ali goljufije:! (§§. 460, 461, 463, 464 kaz. post.). innere Stadt vier (4), die Polaua-Vorstadt Einen (1), die St. Petersvvrstadt zwei ('2), die Kapuzinervorstadt Einen (1), die Gradischavorstadt Einen (1), die fenrlftäbteröorftabt mit Hühnerdorf Einen (1), die Tyrnanvorstadt sammt .Saro-lineiißrunb Einen (1) und dieKrakanvorstadt Einen (1) Bezirk umfaßt. Gemeindebe wohuer. §. 3. I» der Gemeinde unterscheidet man: 1. Gemeindemitglieder. 2. Fremde. Gemeindemitglieder sind entweder: a) Gemeindeangehörige, das sind diejenigen Personen, mcldjc in der Gemeinde Heimatberechtigei sind, darunter insbesondere die Gemeindebürger. b) Gemeindegenossen, das sind jene, welche ohne in der Gemeinde heimakberechtigt zn sein, im Gebiete derselben entweder einen Hans- oder Grundbesitz haben, oder von einem in der Gemeinde selbstständig betrie-bciten Gewerbe oder Erwerbe eine direete Steuer entrichten oder in der Gemeinde wohnen und daselbst ein sonstiges Einkommen versteuern. Nur öftere. Staatsbürger können Gemeindeangehörige fein. §. 4. Die Erwerbung und der Verlust der Gemeindeangehörigkeit sind nach dem Gesetze vom 3- Dezember 1863 Nr. 105 des R. G- B. zu beurtheilen. Das Gemeinde-Bürgerrecht kann, abgesehen von Jene», die es bereits besitzen, mir durch ausdrückliche Verleihung der Gemeinde erworben werde». Die zur StaWassa zu entrichtende Tare bis zum Betrage von zwanzig Gulden für die Aufnahme in de» Gemeindeverband, bestimmt der Gemeinderath, ebenso für Bür-gerrechtsverleihiingen die Anfnahmstaxe von 25 bis 50 fl. und den Bürgerfondsbeitrag von 10 bis 25 fl., von deren Zahlung aus wichtigen Gründen befreit werden kann. 8- 5. Frauenspersonen können selbstständig das Bürgerrecht nicht erwerbe»; sie übernehmen jedoch durch Verehelichung mit einem Gemeindebürger oder durch Erlangung des Bürgerrechtes von Seite ihres Ehegatten, die mit dem Bürgerrechte verbundenen Rechte und Lasten insoferne das Gesetz keine anderweitigen Bestimmungen enthält. Dieses Verhältniß dauert auch während des Witwenstandes fort, — wogegen es im Falle der Ungültigerklärnng oder der Trennung der Ehe erlischt. E h t e u b ü r g e r r e ch t. §. 6. Der Gemeinderath ist berechtiget, österreichischen Staatsbürgern, mcldjc sich im Staat, Land oder Stadt verdient gemad)t habe», ohne Rüeksidst ans deren Wohnsitz das Ehrenbürgerrecht zu verleihe», mddjcs die Theilnahme an allen Rechten der Gemeindebürger begründet, ohne deren Verpflichtungen auszulegen. Zur Verleihung des Ehrenbürger-rechts ist die Zustimmnng der absoluten Majorität fämmtli- SB er ln ft d e s Ge me lüde bürgere echtes. 8- 7. Das Gemeindebürgerrecht wird verloren: a) mit dem Verluste der österreichische» Staatsbürgerschaft, b) mit der rechtskräftigen Verurtheilmig zu einer Strafe, womit die Strafgesetze den Verlust der Ausübung der politischen Rechte verbinden; bis zum Erscheine» solcher Gesetze aber mit der rechtskräftigen Vernrtheilung zur Strafe wegen eines Verbrechens oder wegen der Ueber-tretnng des Diebstahls, der Veruntreuung, der Theilnahme hieran oder des Betruges (§8- 460, 461, 463, 464 St. (§.). Priloga 27. 391 Zguba meščanske pravice z ara d taci h obsodeb vendar neha po preteklih obrokih, v 6. §. postave od 15. novembra 1 867, št. 131 drž. zakonika, določenih. Die Unfähigkeit zur Erlangung des Bürgerrechtes als Folge solcher Strafnrtheile hört jedoch nach Ablauf der im §. 6 des Gesetzes vom 15. November 1867 R. G- B. Nr. 131 bestimmte» Zcitfristen wieder ans. Tuje i. F r e in d c. §. 8. Tujci v občini so tisti, ki žive v občini, vendar pa niso njeni občanje. §. 8- Fremde in der Gemeinde sind jene, welche sich in der Gemeinde aufhalten, ohne deren Mitglieder zn sein. Pravice občinskih Stanovnikov. Rechte der Gemci»debewohner. §. 9. 1. Vsak ima v občini pravico: a) do varstva svoje osebe in svojega premoženja, v občinskem okraju ležečega; b) do rabe občinskih stvari, občni rabi namenjenih, in občinskih zavodov po uravnilih v ta namen obstoječih. 2. Občani imajo vrh tega pravico voliti in voljeni biti vsled občinskega volilnega reda. 3. Domačinci, če oubožajo, imajo pravico, da jih občina podpira, kolikor dopuste sredstva, obstoječa za oskrbovanje ubožcev. 4. Meščanov posebne pravice so: a) da imajo volilno pravico, če tudi ne plačujejo davka, b) pravica do oskrbe iz onih ustanov in zalog, ki so napravljene zlasti za meščane, njihove vdove in otroke. 5. Kako je ravnati z osebami, ki nimajo do-movinstva, določuje postava od 3. decembra 1863, drž. zakonik štev. 105. §.9. 1. Jedermann hat in der Gemeinde Anspruch: a) auf Schutz seiner Person und seines im Gemeinde-gebiete gelegenen Eigenthumes; b) ans Benützung des zn öffentlichem Gebrauche bestimmten Geineindegnteo und der Gemeindeanstalten nach Maß der dafür bestehenden Einrichtungen. 2. Die Gemeindc-Mitgliederschnft begründet überdies das active und passive Wahlrecht nach Maßgabe der Wahlordnung. 3. Geincindeangehörige haben im Falle der Verarmung Anspruch nuf Unterstützung nach Maßgabe der für die Armenversorgnng bestehenden Einrichtungen. 4. Der Genieindcbürger besondere Rechte sind: a) daß ihr Wahlrecht durch keine Steuerzahlung bedingt ist; b) der Anspruch ans Versorgung ans jenen Stiftungen und Fanden, welche insbesondere für Bürger sowie für deren Witwen und Kinder bestimmt sind. 5. Für die Behandlung der heimatlosen ist das Gesetz vom 3. Dezember 1863 R. G. B- Nr. 105 maßgebend. Dolžnosti občinskih Stanovnikov. Pflichten der G c m c i» d e b e Iv o h n c r. §. 10. Vsak, ki živi v občini, ima dolžnost spolnovati, kar občina določi v svojem postavnem področji. Občani zlasti morajo pridonašati za občinske potrebščine; osebe pa, ki ne žive v občini, plačujejo le naklade, ki se razpišejo na državne davke ali na nepremično posestvo. §. 11. Tujci, ki žive v občini morajo se vde-leževati splošnih dolžnosti občanov, vendar pa ne v-živajo njihovih posebnih pravic. Tujcem, ki izkažejo svoje domovinstvo ali saj izpričajo, da so storili vse, česar je treba, da se dobi tak izkaz, ne sme občina braniti bivati v občinskem okraji, dokler oni in njih družine žive brez madeža in dokler niso nadležni občinski milodarnosti. §. 10. Jedermanns Pflicht in der Gemeinde ist, die Befolgung ihrer im gesetzlichen Wirkungskreise getroffenen Anordnungen. Die Gemeindemitglieder insbesondere haben an den Ge-nieindelasten Theil zn nehmen; Personen jedoch, welche in der Gemeinde ihren Wohnsitz nicht haben, tragen mir die nach den landesfürstlichen Stenern oder nach dem Realbesitze umgelegten Gemeindelasten. §. 11. Fremde, welche sich innerhalb des Gemeinde-gebietes aufhalten, haben an den allgemeinen Verpflichtungen der Gemeindenntglieder Theil zn nehmen, ohne deren besondere Rechte zn genießen. Fremden, welche sich über ihre Heimatsbcrechtignng answeisen, oder wenigstens darthnn, daß sic zur Erlangung eines solchen Nachweises die erforderlichen Schritte gemacht haben, darf der Aufenthalt im Gemeindegebiete nicht verweigert werden, so lange dieselben mit ihren Angehörigen einen unbescholtenen Lebenswandel führen und der öffentlichen Mildthätigkeit nicht zur Last fallen. 11. Poglavje. O občinski ustavi. §. 12. Občino zastopa v njenih rečeh občinski odbor, kteri jih oskrbuje ali sam, ali po županu z magistratom vred, ali po okrožnih predstojnikih. II. Abschnitt Von d c r Gemein de-Ver fassn n g. §. 12. Die Gemeinde wird in ihren Angelegenheiten durch den Gemeinderath vertreten, der dieselben theils selbst, theils durch den Bürgermeister mit dem Magistrate, theils durch die Bezirksvorsteher besorgt. 392 Priloga 27. I. Oddelek. 0 občinskem odboru. Volitev občinskih odbornikov. §. 13. Občinske odbornike voli občina izmed sebe. Odbornikov je trideset. Natančnejša določila o tem, kdo sme voliti in voljen biti, kakor tudi o tem, kako se voli, razločuje občinski volilni red. Dolžnost sprejeti izvolitev. §. 14. Sploh je vsak občan zavezan sprejeti izvolitev. Pravico, odpovedati se izvolitve, imajo: a) duhovni pastirji in javni učitelji, b) oni, ki so stari nad 60 let; c) oni, ki so pretekla zadnja tri leta bili v občinskem odboru, za prihodnja tri leta. Ta odpoved mora pa v osmih dneh po sprejetem naznanilu o potrjeni izvolitvi naznaniti se občinskemu odboru (§. 26. obč. vol. reda.). Kdor brez tacega razloga ne bi sprejel izvolitve, pride v globo (kazen na denarjih), ki se steka v občinsko blagajnico. To globo sme občinski odbor nastaviti na sto goldinarjev ter izvoljencu odvzeti pravico voliti in voljenemu biti, ne le za tekoče dopol-njevalne volitve, ampak tudi za prihodnja tri leta. Vendar pa občinski odbor sme izvoljenca iz razlogov, posebno ozira vrednih, oprostiti sprejema izvolitve tudi brez navedenih odpovednih razlogov. Za koliko časa se volijo občinski odborniki. §. 15. Občinski odborniki se volijo na tri leta. Vsako leto marcija meseca iz odbora stopi tretjina ali toliko odbornikov, da ji njihovo število tretjine najbliže. Na njihovo mesto nove odbornike voli isti voleči razred, kteri je bil izvolil one, ki so izstopili. ICedar je bil ves občinski odbor z nova voljen, izstopijo iz odbora prvo in drugo leto oni, ki jih določi žreb; potem pa vselej izstopijo tisti, ki so bili voljeni pred tremi leti. Dokler se ne izvrše nove volitve, ostanejo v službovanji tisti odborniki, ki so odločeni, da odsto- py°. ^ Oni pa smejo zopet biti voljeni. Namesto odmrlih ali onih odbornikov, ki so pred časom odstopili se navadno o vsakoletnih do-polnjevalnih volitvah volijo odborniki. Ce pa je tako izpraznjenih odborniških služeb več nego pet, mora se pred navadno volitveno dobo posebna volitev razpisati in to na podlagi zadnjih volilnih zapisnikov. Vsaka taka. dopolnjevalna volitev velja samo do navadnega obnavljalnega obroka. Izvoljenec odstopi o istem času, o kterem bi bil moral izstopiti oni, namesto kterega je bil izvoljen. Volitev župana in njegovega namestnika. §. 16. Občinski odbor (v osmih dneh po svoji ustanovitvi pod predsedstvom na letih najstarejšega odbornika) izmed sebe voli župana. I. Abtheilung. Von dem Gemeinderathc. Wahl her Mitglieder des Gcincinderathes. §. 13. Die Mitglieder des Gemeinderathes werden von der Gcnicinde ans ihrer Mitte gewählt- Die Zahl derselben ist auf dreißig festgesetzt. Die nähere» Bestimmungen über die Wahlberechtigung und die Wählbarkeit, sowie über das Verfahren bei her Wahl, enthält die Wahlordnung. Verpflichtung zur A n n a h m c der Wahl. §. 14. In der Regel ist jedes Gcnieindemitglied verpflichtet, die ans dasselbe gefallene Wahl anzunehmen. Ein Recht, die Wahl abzulehnen, haben: a) Seelsorger und öffentliche Lehrer; b) Personen, die über 60 Jahre alt sind; c) Personen, welche drei letzt verflossene Jahre hindurch Mitglieder des Gemeinderathes waren, für die nächsten drei Jahre. Diese Ablehnung muß aber binnen acht Tagen nach erhaltener Verständigung von der Wahlbestätigung dem Ge-nicindcrathc erklärt werden. (§. 26 Gem-Wahlord.) Wer ohne einen solchen Entschuldigungsgrnnd der Aufforderung zur Annahme nicht Folge leistet, verfällt in eine zur Gemeindekassc einfließende Geldbusse, welche der Gemeinderath bis hundert Gulden bemessen und überdies; ihn des activen und passiven Wahlrechtes sowohl für die laufenden Ergänznngswahlen, als and; für die nächsten drei Wahljahre verlustig erklären kann. Doch darf der Gemeinderath ans besonders rücksichtswürdigen Gründen auch ohne die obigen Ablehnnngsgnindc von der Annahme der Wahl befreien. Dauer der Amtsführung. §. 15. Die Mitglieder des Gemeinderathes werden ans drei Jahre gewählt. Alljährlich scheidet im Monate März her dritte Theil oder die dem dritten Theile zunächst kommende Zahl der Mitglieder von ihren Stellen und wird durch Nengewählte aus den Wahlkörpern, von welchen die ausscheidenden Mitglieder gewählt worden waren, ersetzt. Der Austritt geschieht, wenn der ganze Gemeinderath »cit gewählt war, das erste und zweite Mal nach der Entscheidung des Looses; in der Folge trete» immer diejenigen ans, welche drei Jahre vorher gewühlt worden waren. Bis die Neuwahlen stattgefunden habe», bleiben die 511111 Austritte bestimmten Mitglieder im Amte. Dieselben sind wieder wählbar. Die Wiederbesetznng der durch Tod oder Austritt vor der Zeit erledigten Gemeinderathsstellen wird in der Regel zugleich mit den jährlichen Ergänznngswahlen vorgenommen. Sollte jedoch die Zahl der fehlenden Mitglieder fünf übersteigen, so ist 511111 Ersätze derselben and) vor dem Eintritte dieser Periode eine besondere Wahl ans Grundlage der letzten Wählerlisten einzuleiten. Jede solche Ergünzungswahl gilt übrigens mir bis zum regelmäßigen Erneuerungstermine. Der Gewü hltc tritt zu der Zeit wieder aus, zu welcher derjenige an dessen Stelle er gewählt worden, hätte anstreten müssen. Wahl des Bürgermeisters n n d seines Stellvertreters. §. 16. Der Gemeinderath wählt (binnen 8 Tagen nach seiner Eanstituirung unter Vorsitz des an Jahren ältesten Mitgliedes) aus seiner Mitte den Bürgermeister. 393 Priloga 27. K tej volitvi morajo vsi občinski odborniki po- Zn dieser Wahlhandlung sind sämmtliche Mitglieder vabiti se s pristavkom, da njim, ki brez zadostnega j bcč Gemcinderathes mit dem Beisätze einznladeii, daß jene, opravičenja^ ali celo ne pridejo ali pa pred dovršeno : die ohne hinreichende Entschnldignng entweder gar nicht er-valitvijo odidejo, sme občinski odbor brez dopuščenja ; scheinen oder Vor Beendignng der Wahlhandlung sich ent-kaeega priziva vzeti odbornistvo, kakor tudi na tri i fernen, bom Gemeinderathe ohne Zulässigkeit einer Bernsnng leta pravico voliti ali voljenim biti ter jim do 100 gl. ihres Amtes, sowie der Wählbarkeit ans drei Jahre lang bei'-globe naložiti. j luftig erklärt werden können und Überdies einer Geldbuße „ ;i bis 100 fl. ö. W. Versalien. Zupan se sme voliti vpričo dveh tretjin vseh Die Wahl des Bürgermeisters kann vorgenommen občinskih odbornikov in za župana izvoljen je tisti, werden, wenn wenigstens 2'Drittheile der sämmtlichen Geza kterega je glasovala nadpolovična večina vseh ob- mcinderathsmitglieder anwesend sind, und ist derjenige als činskih odbornikov. |j gum Bürgermeister gewählt zu betrachten, welcher die abso- lute Mehrheit der gcsainmtcn GcineindHathsmitgliedcr für I sich hat. Kedar pri dvakratnem zaporednem glasovanji ; Wird dieses Ergebniß in zwei ans einander folgenden nikdo ne dobi tolieega števila glasov, tedaj nastopi Abstimmungen nicht erzielt, so ist zur engeren Wahl zn schrei-ožja volitev, pri kteri se sme voliti le eden izmed j teil, welche' sich aus jene 2 Mitglieder zn beschränken hat, onih dveh, ki sta pri zadnjem glasovanji dobila največ gla- . bie in der letzten Abstimmung die meisten Ti»,men erhalten sov. . _ J haben. Ce jih je dobilo več po enoliko glasov, razsodi i Bei Stimmengleichheit wird durch das Loos-entschieden, žreb, kdo ima priti v ožjo volitev. Jj wer bei der engeren Wahl berücksichtiget werden darf. Vsak glas, ki ga dobi kdo, kteri ni v ožji volitvi, ji Jede Stimme, welche ans cine nicht in die engere je neveljaven. _ - l Wahl gebrachte Person fällt, ist als ungültig zn betrachten. Izvoljen je tisti, ki dobi nadpolovično večino ij Als gewählt ist derjenige anzusehen, der-die absolute oddanjh glasov. _ j Mehrheit der abgegebenen Stimmen erhalten has. če obä dobita po enoliko glasov, razsodi žreb. Voli se z volilnimi listki. Ce izvoljenec ne prevzame izvolitve, mora se saj v osmih dneh nova volitev izvršiti po določilih navedenih v tem §. §. 17. Občinski odbor dalje precej voli županovega namestnika, kteri župana, kedar je zadržan zastopa v vseh njegovih opravilih. Tudi za to volitev veljajo določbe 16. §. Potrjenje županove volitve. §. 18. Županovo volitev potrdi cesar. Prisega županova in njegovega namestnika. §. 19. Potrjeni župan mora vpričo zbranega občinskega odbora politiškemu deželnemu poglavarju v roke priseči zvestobo do cesarja, ravnanje po ustavi, spolnjevanje postav in vestno izvrševanje svojih službenih dolžnosti. Županov namestnik ima ravno to priseči županu v roke vpričo zbranega občinskega odbora. Koliko časa imata službovati župan in njegov namestnik. §. 20. Županova volitev velja vselej za tri leta, naj je bila ali po preteklem navadnem triletnem službovanji, ali vsled kakoršnega koli izpraznjenja med tem časom; župan ostane v svoji službi, ako bi ga tudi po 15. §. zadela vrsta, da bi imel izstopiti iz občinskega odbora. Ako se županova služba izprazni v omenjenem času, izvoliti nov župan po določbah 16. §. mora se v Bei Stimmengleichheit entscheidet das Loos. Die Wahl ist mittelst Stimmzetteln vorzunehmen. Sollte der Gewählte die Wahl nicht annehmen, so ist binnen längstens 8 Tagen nach der in diesem §. gegebenen Vorschrift eine neue Wahl vorzunehmen. 8- 17. Der Gemcindcrath wählt weiter sofort einen Stellvertreter des Bürgermeisters, der diesen in allen seinen Geschäften bei dessen zeitweisen Verhinderung z» vertreten hat. Auch für diese Wahl gilt die Vorschrift des §. 16. Bestätigung der Wahl d e s B ü r g e r ni e i st c r s. 8. 18. Die Wahl des Bürgermeisters unterliegt der Bestätigung des Kaisers. Beeidigung des B ü r g e r m e i st c r s n n d seine s-Stellvertreters. §■ 19. Nach erfolgter Bestätigung hat der Bürger mcistcr im versammelten Genicindcrathe in die Hände des politischen Landcschefs, Treue dem Kaiser, Wahrung der Verfassung, Beobachtung der Gesetze und gewissenhafte Erfüllung seiner Amtspflichten eidlich abzulegen. Der Bürgcrineisterstellvertreter hat den gleichen Amtseid in die Hände des Bürgermeisters im versammelten Ge-mcinderathe abzulegen. Dauer der Amtsführung des Bürgermeisters und des Stellvertreters. §. 20. Die Wahl des Bürgermeisters gilt stets ans 3 Jahre, cs mag dieselbe nach Ablauf der regelmäßigen Ljähri-gen Amtsdaner oder in Folge eines während derselben eingetretenen Erledignngsfalles geschehen sein; der Bürgermeister verbleibt in seiner Stellung selbst, wenn ihn während dieser Zeit nach 8. 15 die Reihe zum Austritte ans dem Gemein-berathe treffen würde. Wird die Stelle des Bürgermeisters während der an- štirinajstih dneh od dne izpraznjenja i gegebenen Zeit erledigt, so ist binnen 14 Tagen vom Zeit- punkte der Erledigung eine neue Wahl nach der Vorschrift II des §. 16 vorzunehmen. Die Wahl des Bürgermeister-Zupanovega namestnika izvolitev velja eno leto. Stellvertreters gilt für Ein Jahr. Die Austreteiiden sind Om, ki odstopijo, smejo se zopet voliti. : wieder wählbar. b Priloga 27. 394 Službeni n a. §. 21. Župan dobi službenim), ki mu jo občinski odbor določi za čas njegovega službovanja. Županovemu namestniku, ki bi moral dalj časa namestovati župana, občinski odbor za vsak primorij ej določi službenim). Sicer pa županov namestnik, in vsi občinski odborniki zastonj opravljajo službo; le za oskrbo-vanje občinskih zadev zunaj mestnega okraja jim gre odškodnina, ki jo za vsak primorijej določi občinski odbor. Služba se izgubi. §. 22. Odbornik izgubi svojo službo, kedar se j mu prigodi kaj tacega, kar bi mu bilo branilo izvoljenemu biti. Ako občinski odbornik pride v preiskavo z ara d kaznivega djanja, ki bi mu bilo branilo izvoljenemu biti, takrat med preiskavo ne sme opravljati svojo službo. Te določbe veljajo tudi ozir župana in njegovega namestnika. B c z st g c. §. 21. Der Bürgermeister erhält die timu Gemeinde-rathe für die Dauer seiner Amtsführung festzusetzenden F-nnktionsgebühre». Für de» Fall, daß der Bürgermeister-Stellvertreter (Vizebürgermeister) durch längere Zeit diese Stellticrtrctmig ausüben müßte, bestimmt der Gemcindcrath mm Fall zu Fall dessen Fnnktionsgcbühren. Sonst verwaltet dieser, wie alle Mitglieder des Gc-meinderathes ihr Amt unentgeltlich; mir bei Besorgung von Gemcindeangelegenheiteu außerhalb des Stadtgebietes gebührt ihnen eine durch den Gemeinderath von Fall zu Fall zu bestimmende Entschädigung. Verlust des A m t e s. §. 22. Ein Mitglied des Gcmcinderathes verliert dieses Amt, wenn in Ansehung desselben ein Grund eintritt, der es von der Wählbarkeit ausgenommen oder ausgeschlossen hätte- Sollte ein Mitglied des Gemeinderathes wegen einer die Wählbarkeit ausschließenden strafbaren Handlung in Untersuchung verfallen, so kann es während der Dauer derselben sein Amt nicht ausüben. Diese Bestimmungen gelten oud) hinsichtlich des Bürgermeisters und seines Stellvertreters. II. Oddelek. Magistrat (mestna gosposka). §. 23. Magistrat (mestna gosposka) so: župan kot predstojnik, podžupan (županov namestnik), štirje občinski odborniki, ktere odbor izmed sebe voli za eno leto, potem potrebno število postavljenih poročevalcev (magistratnih svetovalcev), izmed kterih mora saj eden biti pravoznanec, s potrebnim pomočnim o-s objem. Kako se postavljajo občinski uradniki. §. 24. Magistratne svetovalce s pomočnim o-sobjem vred nasvetuje magistrat, občinski odbor pa jih voli navadno za čas življenja. Nadninarje voli župan. Sestavljeni magistralni uradniki, zlasti njegov pravoznanski svetovalec, naj bodo za službovanje sposobni tako, kakor se to zahteva za administrativno državno službo; vendar sme občinski odbor odstopiti od tega načela pri službah, ktere sicer zahtevajo posebno predelno zvedenost in za ktere se tudi v državnih službah ne zahteva sposobnost za politiško službovanje. Sostavljalni uradniki ne smejo niti v kteri drugi službi biti, niti pravnih opravil opravljati. Službenina občinskih uradnikov in služabnikov. §. 25. Plače in službenine občinskih uradnikov, nadninarje v in služabnikov določuje občinski odbor Kedaj in kako se za trdno nastavljenim uradnikom in služabnikom daje doslužnina (penzija ali provizija), to razsojajo dokler se ne ukrene drugače (§. 38. a) določila veljavna za državne uradnike u-pravnih uradov. II. Abtheilung. Von dem Magi ft rote. ij §. 23. Den Magistrat bilden der Bürgermeister als E Vorstand, der Vizebürgermeister, vier Mitglieder des Ge->1 meinderathes, welche dieser ans Ein Jahr ans seiner Bütte j wählt, dann die erforderliche Zahl von angestellte» Referenten (Magistratsräthen); deren einer wenigstens rechtskundig sein muß, sammt dem erforderlichen Hilfspersonale. A n st c l l n n g der G e m e i n d e b c a m t en- 8- 24. Die Magistratsräthe sammt dem Hilfspersonale j werden über Vorschlag des Magistrates vom Gemeinderathe in der Regel ans Lebenszeit ernannt. Die Auswahl der Diurnisten steht dem Bürgermeister zu- Die Conzeptsbeamten des Magistrates sollen — insbcson-I; dere der rechtskundige Rath desselben — zur Geschäftsführung in der für den administrative» Staatsdienst vorgeschriebenen Weise befähigt sein; dock kann der Gemeinderath von diesem j Grundsätze abweichende Bestimmungen für solche Dicnstposten treffe;!, welche sonstige besondere Fachkenittniß erfordern und für welche auch im Staatsdienste die Befähigung zur poli-/ tischen Geschäftsführung nicht verlangt wird. Die Conzeptsbeamten dürfen sich weder in einem andern dienstlichen Verhältnisse befinden, noch die juristische Praxis ausüben. Bezüge der G emci nd e - B earn ten und Diener. §. 25. Die Besoldungen und Bezüge der Gcmcindc-beainten, Diurnisten und Diener bestimmt der Gemeinderath. Die Pensions- und Provisionsfähigkeit für bleibend Angestellte wird bis ans Weiteres (§. 38 a) nach den für Staatsbeamte der Verwaltungsbehörden geltenden Vorschriften beurtheilt. 395 Priloga 27. Kako se iz službe izpuščajo in odstavljajo!] (S n 11 o f f n n g n üb (S n t () c b it n g bet' ©c me in bebe občinski uradniki in služabniki. a m ten unb Diener. §. 26. Občinske uradnike in služabnike sme občinski odbor iz sl.užbe izpustiti ali odstaviti po istih načebh, ki veljajo za državne upravniške uradnike, vendar ne, preduo se dotiena oseba za svoje opravičenje ne zasliši pred komisijo, v ta namen odločeno. Tudi je za tak sklep, zoper kteri ni daljnega priziva, nadpolovične večine glasov vseh občinskih odbornikov treba tedaj, kedar gre za sestavijalne ali bla-gajninče uradnike ali predstojnike pomočnik uradnikov. S- 26. Die Entlassung sowie bic Enthebung bor ©c-»ikinbe- Beamte» nnb Diener nuni Dienste tan» vom Ge-ineiiiberathe nach denselben Grundsätzen, wie int Verwaltungsdienste des Staates erfolgen, doch nicht ohne das; der Betroffene oor einer zu diesem Zwecke z» bestimmenden Eainniission zu seiner Rechtfertigung ömtomnmi wurde- Auch ist zu einem solche» Gcmeinderathobcschluffc, gegen welchen aber keine weitere Berufung Statt findet, die absolute Mehrheit der Stimmen sämmtlicher'©emcinderathsinitgliedcr dann nothwendig, wen» cs sich um Eonzepl?- oder Cassa beamte oder Vorstände der Hilfobeaniteu handelt. III. Oddelek. Okrožni predstojniki. §. 27. Občinskemu odboru, županu in magistratu za opravljanje občinskih stvari in za oskrbovanje raznih po občinskem odboru določenih opravil na pomoč sme občinski odbor postaviti predstojnike za okroge v 2. §. omenjene. Kako se volijo ti predstojniki ali njihovi namestniki, njihovo področje, čas njihovega službovanja ali odpust in navod (instrukcijo), ki se jim ima dati, vse to določi občinski odbor. III. Abtheilung. V o I! den Bezirks v o r stehe r n. 8. 27. Zur Unterstützung des Geineinderathes, des Bürgermeisters nnb bee Magistrate? in der Verwaltung der Geincindcangclcgenheiten und zur Besorgung verschiedener bind) den Gcmeinderaih zu bestimmenden Geschäfte saun dieser Vorsteher der int 8. 2 gedachten Bezirke bestellen. Die Art und Weise ihrer Wahl oder Bestellung, deren Stellvertreter, ihren Wirknngokecis, die Dauer ihrer Amtsführung, sowie deren sonstige Abberufung, endlich die ihnen zu ertheilende Instruction beschließt der Gemeinderath. lil. Poglavje. Občinska uprava. I. Oddelek. Občinsko opravilno področje sploh. §. 28. Občinsko področje je: a) domače lastno, b) izročeno. V domače, t. j. v tisto področje, v kterern sme občina, držeč se danih državnih in deželnih postav sama za-se po svoji volji ravnati in gospodariti, spada vse, kar najprvo tiče občinske koristi ter se da. v sami občini z njeno lastno močjo opraviti in zvršiti. Izro reno občinsko podroje, t. j. da je občina dolžna pomagati pri tistih opravilih, ki tičejo splošno državno upravo (ravnavo), odkazujejo državni in po njih deželne postave. III. Abschnitt. V o n der © c in c i n b e n c r ro n 11 u n g- I. Abtheilung. Wirkungskreis der Gemeinde ü b e r h a it p t. §. 28. Der Wirknngkskreis der Gemeinde ist: a) ein selbstständiger; ; b) ein übertragener. Der selbstständige Wirkungskreis d. i. derjenige, in weichem die ©ciuciiibc mit Beobachtung der bestehenden Reichs-linb Landesgcsetze nach freier Selbstbestimmung anordnen und verfügen kann, umfaßt Alles, was das Interesse der Gemeinde zunächst berührt und innerhalb ihrer Gränzen durch I eigene Kräfte besorgt nnb durchgeführt werden kann. Den übertragenen Wirkungskreis der Gemeinde, d. i. bic Verpflichtung derselben zur Mitwirkung für die Zwecke der öffentlichen Verwaltung, bestimmen die allgemeinen Gesetze und innerhalb derselben die Landesgcsetze. a) Domače lastne področje. a) V o ni selbstständigen Wirkungskreise. §. 29. Domače lastno občinsko področje obsega zlasti: 1. Samosvojno oskrbovanje občinskega imetka (premoženja) in vseh zadev, ki se tičejo občinskih reči. 2. Ustanovitev in uravnavo občinskih uradov in zavodov, ako za poslednje ni posebnih ustanov in pogodeb ; volitev, vpokojitev, disciplinarne obravnave m odstavljanje občinskih uradnikov. 3. Skrb za varnost osebe in lastnine. 8. 29. Der selbstständige Wirkungskreis der Gemeinde umfaßt insbesondere: 1. Die freie Verwaltung des Geineindevermögens unb ihre ans den Geineindcverband sich beziehenden Angelegenheiten. 2. Die Sistcmisirniig unb Organisirnng der Gemeindeämter und Anstalten, infoferue für letztere nicht besondere Stiftungen unb Verträge bestehen. Die Ernennung, Peilst-oniriing, Diszipiinarbehandlnng und Entlassung der Gemein-dcbcamten nnb Diener. 3. Die Sorge für bic Sicherheit der Person unb des Eigenthumes. ___________b*______________ 396 4. Skrb za vzdržavanje, snago, tlak in osveča-vo občinskih cest, potov, prostorov, mostov, kakor tudi za varnost in, olajšavanje občil (komunikacij) na cestah in vodah, za glavne vodne odtoče (kanale), za javne vodnjake, napeljevanje vode, druge mestne naprave, javne kopli in poljsko varstvo. 5. Skrb za zdrav živež in nadzor nad tržnim ! prevodom, zlasti nad mero in vago. 6. Skrb za zdravje. 7. Pazbo na posle in delavce ter skrb, da se izpolnuje postava za posle. 8. Skrb, da se v občini ne bode ravnalo zoper nravni red. 9. Skrb za uboge in za to, da se naberč po-močki, potrebni za javno preskrbo vanj e ubožcev; o-skrbovanje imetka, za javno oskrbo ubozih namenjenega, s pristavkom, da se vedno ravna po tem namenu; skrb, da se vzdrži in ohrani ta namen; skrb za ohranitev in vodstvo občinskih dobrotnih zavodov z ozirom na obstoječe ustanove. 10. Pazbo nad zidanjem, da se spolnuje sta-viteljski red in staviteljsko privolitev. 11. Pazbo na ogenj. 12. Skrb, da se za krajni red (policijo) na-berö potrebni denarji in druga sredstva, kakor tudi da se postavijo potrebni varstveni organi in straže. 13. Vpliv, v postavi utrjen, do srednjih šol, ktere vzdržuje občina, potem tudi do ljudskih šol in skrb za vstanovljenje, vzdržavanje in plačevanje ljudskih šol. 14. Poskus, ljudi, ki se pravdajo med seboj, poravnati po zaupnih možeh, izvoljenih izmed občine. 15. Prodajo na dražbo premičnih reči iz prostih rok in iz prostih rok po dražbi v zdkup (stant) dajati nepremične reči. b) Izročeno področje. §. 30. Občina mora vsa opravila, ktera ji izročajo postave, kakor tudi vse ukaze javne službe, kteri jej iz izvrševanja postave dojdejo od politiške deželne vlade, natanko in tako izvrševati, kakor jej ukazujejo postave ali deželna vlada. Državna vlada sme izročena opravila, ali vsa ali nektera, dati izvrševati organom, ktere sama postavi in plačuje. II. Oddelek. Področje občinskega odbora. Splošnje določbe. §. 31. Občinski odbor je v občinskih zadevah konečno-veljavno sklepalni in nadzorni organ. Izvr-ševalne oblasti ves zbor skupaj nima. On je v postavnih mejah poklican, občino zastopati v izvrševanji njenih pravic in dolžnosti, ve-zalne sklepe delati za-njo ter jih dati izvršiti. On je dolžan občinske koristi varovati na vse strani ter jih pospeševati. To raj je njegovo področje: a) samoodsebno uravnavati občinske zadeve, a 27. 4. Die ©onjc für die Erhaltung, Reinigung, Pflasterung und Beleuchtung der Gemeindestraßen, Wege, Plätze, Brucken, sowie für die Sicherheit und Leichtigkeit des Verkehrs aus Straßen und Gewässern, für Hauptkanäle, für öffentliche Brunnen, Wasserleitungen, sonstige städt. Anlagen, öffentliche Badeanstalten und die Flnrcnpolizei. 5. Die Lebcnsinittclpolizei und die lleberwack>n»g des Marktverkehrs, insbesondere die Aussicht ans Maß und Gewicht. 6. Die Gesnndeitspolizei. 7. Die Gesinde- und Arbeiterpolizei und die Handhabung der Dienstbotenordnnng. 8. Die Sittlichkeitspolizei. 9. Das Armenwesen, die Beschaffung der zur öffent- lichen Armenpflege erforderlichen Geldmittel, die Verwaltung bee für die öffentliche Armenpflege gewidmeten Vermögens unter genauer Beobachtung dieser Widmung, die Sorge für die Erhaltung und Leitung dieser Widmung, die Sorge für die Erhaltung und Leitung der Gemeindewohlthätigkeitsan-stalten mit Rücksicht ans die bestehenden Stiftungen. 10. Die Ban - Polizei, die Handhabung der Banordnung und Ertheilmig der polizeilichen Banbewilligung. 11. Die Feuerpolizei. 12. Die Sorge für die Beschaffung der zur Handhabung der Loealpolizei erforderlichen Geld- und sonstige Mittel, sowie die Bestellung der hiezu nöthigen Sicherheitsorgane und Wachen. 13. Die im Gesetze begründete Einflußnahme ans die von der Gemeinde erhaltenen Mittelschulen, dann aus die Volksschulen und die Sorge für die Errichtung, Erhaltung und Dotirung der Letzter». 14. Der Vergleichsversnch zwischen streitenden Parteien durch ans der Gemeinde gewählte Vertrauensmänner. 15. Die Vornahme freiwilliger Feilbietungen beweglicher und freiwilliger versteigernngsweiser Verpachtungen unbeweglicher Sachen. b) Vom übertragenen Wirkungskreise. §. 30. Die Gemeinde hat alle Amtshandlungen, welche ihr durch die Gesetze übertragen sind, sowie alle ihr von der politischen Landesbehörde in Ausführung der Gesetze zukommenden Weisungen in Angelegenheit des öffentlichen Dienstes genau und in der durch das Gesetz oder die Landesbehörde bezeichneten Weise zu vollziehen. Die Staatsregiernng kann den übertragenen Wirkungskreis ganz oder theilweise auch durch von ihr bestellte und besoldete Organe versehe» lassen. II. Abtheilung. Wirkungskreis des Gemeinderathes. Allge-lii eine B e st i m m ii n g e n. §. 31. Der Gemeinderath ist in Angelegenheiten der Gemeinde das endgültig beschließende und das übenvachende Organ. Eine vollziehende Gemalt kommt ihm in seiner Gesammtheit nicht zn. Er ist innerhalb der gesetzlichen Grenzen berufen, die Gemeinde in der Ausübung ihrer Rechte und Pflichten zu vertreten, bindende Beschlüsse für dieselbe zn fassen und vollziehen zn lassen. Er hat die Interessen der Gemeinde allseitig zu wahren und für deren Beförderung zn sorgen-Hiernach gehört zum Wirkungskreise desselben: A) die Selbstbestimmung in Gemeindeangelegenheiten; 397 Priloga 27. B) nadzorovati vsa opravila ne le v zadevah lastnega, ampak tudi izročenega mu področja ; C) razsojati vse zadeve samolastnega področja, kterih občinski odbor v razsodbo ne prepusti magistratu, in ozir teh tedaj, kedar se mu izreče na potu priziva. A. Pravica samoodsebnega delovanja. §. 32, Vsled pravice samoodsebnega delovanja, ktera gre občini, ima občinski odbor v postavnih mejah organiške sklepe delati v vseh občinskih zadevah. B. Izvrševanje nadzorstva (kontrole). a) Sploh: §. 33. Vsled pravice nadzora (kontrole), ki jo ima občina, je občinski odbor poklican in dolžan, vedno imeti pregled o delovanji magistrata, okrožnih predstojnikov in družili' občinskih uradov in zavodov V ta namen sme zahtevati, da se mu predlože dotični spisi, pisma, računi, poročila: tudi sme odpošiljati posebne komisije in zaupne može izvun svoje srede, da pazijo zlasti na občinska započetja, kakor tudi da poročajo in predloge stavijo. b) Zlasti ozir oskrbovanja občinskega premoženja, §. 34. Občinski odbor je dolžan, vse premakljivo in nepremakljivo občinsko premoženje in vse njene pravice v natančnem pregledu imeti po zapiskih (inventarjih), oziroma jih vsako leto dopolniti in skrbeti za to, da se vse občinsko premoženje, ki daje vžitek, oskrbuje tako, da občini od njega dohajajo kar mogoče največi stalni dohodki. Sestavljanje preudarkov. §. 35. Občinski odbor mora vsako leto na podlagi inventarjev in računov presoditi in za prihodnje leto določiti preudarek o občinskih dohodkih in stroških, kakor tudi o vseh v posebnem mestnem oskrb-stvu stoječih zalogov in zavodov v vseh njihovih dohodkih in stroških. Ti preudarki se morajo vsako leto saj tri mesece pred računskim letom, ki se vjema z državnim računskim letom, občinskemu odboru predložiti z do-tičnim vtrjevalnim poročilom vred. Predno občinski odbor te preudarke začne obravnavati, morajo 14 dni razpoloženi ležati za javni pregled; opombe občanov o njem se morajo zapisati v zapisnik in pri njegovi obravnavi preudarjati. Navadno (§. 58) se morajo vsi stroški, ki niso v preudarku, vsa za-se naznaniti občinskemu odboru, da jih privoli. Razsojanje in reševanje računov in pregledovanje blagajnic. §. 36. Občinskemu odboru gre pravica, sprejeti, pregledati in konečno rešiti vse letne računske skle- B) bie Controle über die gesaimute Geschäftsführung sowohl in Angelegenheiten des selbstständigen, als des übertragenen Wirkungskreises; C) die Entscheidung in allen Angelegenheiten des selbstständigen Wirkungskreises, welche der Gemeinderath nicht dein Magistrate zur Entscheidung zuzuweisen findet, und bezüglich dieser dann, wenn sie im Wege der Berufung an ihn gelangen. A. Recht der Selbstbestimmung. §. 32. Kraft des der Gemeinde zustehende» Rechtes der Selbstbestimmung hat der Gemeinderath innerhalb der gesetzlichen Grenzen organische Beschlüsse in allen ans den Gemeindeverband sich beziehenden Angelegenheiten zu fassen. B. Ausübang der Controle. a) lleberhaupt. 8- 33. Zu folge des der Gemeinde zustehenden Rechtes der Controle ist der Geineinderath berufe» und verpflichtet, sich in der steten Uebersicht der Geschäftsführung des Magistrates der Bezirksvorsteher und sonstigen Gemeindeämter und Anstalten zu erhalten. Er kann zu diesem Zwecke die Vorlage der betreffenden Acte», Urkunde», Rechnungen, Schriften, Berichte verlangen, auch Special - Commissionen und Vertrauensmänner außer seinem Mittel zur Ucberwachnng, namentlich von Unternehmungen Lee Gemeinde, so wie zur Erstattung von Gutachten und Anträgen entsenden. b) Insbesondere in Ansehung der Verwaltung des Gemeinde-Vermögens. §. 34. Der Gemeinderath ist verpflichtet, das gesummte, sowohl bewegliche als, unbewegliche Eigenthum der Gemeinde und sämmtliche Gerechtsame mittelst eines Inventars in genauer Uebersicht zn erhalten, beziehungsweise jährlich zu ergänzen und dafür zu sorgen, daß das gesammte erträgnißfühige Vermögen der Gemeinde in der Art verwaltet werde, daß daraus die thnnlich größte nachhaltige Rente erzielt werde. F e st st e 11 n n g der G c m c i n d e v o r a n s ch 1 ä g e. §. 35. Der Geineinderath hat alljährlich ans Grundlage der Inventarien und Rechnungen die Voranschläge der Einnahmen und Ausgaben der Gemeindccasse, sowie sämmtlicher unter abgesonderter städtischer Verwaltung stehenden Fonde und Anstalten in allen Einnahms- und Ansgnbsposten zu prüfen und für das nächstfolgende Jahr festzustellen. Diese Voranschläge müsse» jährlich wenigstens drei Monate vor Anfang des Rechnungsjahres, das mit jenem des Staates zusammenfällt, dem Gemeinderathe sammt der dazu gehörigen Begründung vorgelegt werden. Vor der Prüfung und Feststellung derselben durch den Gemeinderath sind sie durch 14 Tage zur öffentlichen Einsicht aufzulegen, die Erinnerungen der Gemeindemitglieder darüber zu Protokoll zu nehmen und bei der Prüfung in Erwägung zu ziehen. 3if der Regel (§. 58) sind alle nicht präliminirtes Auslagen Fall für Fall an die vorläufige Bewilligung den Gcmeinderathes gebunden. Prüfung und Erledigung der Rechnungen und .Scotttrtumg der Cafsen. 8- 36. Dem Gemeinderathe steht die Entgegennahme, Prüfung rind definitive Erledigung der sämmtlichen jährlichen 398 Priloga 27. pe, ukazati da se pregledajo (skontrirajo in likvidirajo) mestne blagajnice, kakor tudi delavnemu biti pri tem opravilu. Računi se morajo vsako leto naj dalje 4 mesece po preteklem upravnem letu, za ktero so položeni, predložiti občinskemu odboru potem, ko so bili 14 dni poprej izpoloženi za javni pregled in opombe občanov o njih zapisane v zapisnik. Te opombe so pri presojanji računov vzeti v preudarjanje. Ce se zadosti ne opravičijo pomankljeji storjeni ozir računov, občinski odbor administrativno razsodbo s pridržkom daljne postavne obravnave izreče zoper tega, ki je zavezan za povračilo. c) Odločba o pritožbah (rekursih). §. 37. Občinski odbor veljavno razsoja vse do njega dospele pritožbe zoper magistratne naredbe v zadevah domačega področja, izvzemši kedar posebne postave izrečno pripuščajo daljne pritožbe. C. Upravne zadeve, pridržane določbi in priterjenju občinskega odbora. I Rechnungsabschlüsse und die Anordnung der Scontrirung und ! Liquidirnng der städtischen Kassen, sowie die Mitwirkung bei derselbe» zu. Die Rechnungen sind alljährlich längstens 4 Monate nach Ablauf des Verwaltnngsjahres, für welches sic gelegt werden, dein Genicinderathe vorzulegen, auch dem sic durch 14 Tage vorher zur öffentlichen Einsicht aufgelegt und die Erinnerungen der Gemeindcinitglicder darüber zu Protokoll genommen wurden und diese sind bei der Prüfung in Erwägung zn ziehen. Bei nicht genügender Rechtfertigung der in Ansehung der Rechnungen gestellten Mängel wird von dem Gemeinde-rathe das administrative Erkenntniß gegen den Zahlungspflichtigen vorbehaltlich des weitern gesetzliche» Verfahrens |; gefällt. c) Entscheidung der Rccnrse. 8. 37. Der Gcmcindcrath hat über alle an ihn geji langenden Beschwerden wider Verfügungen des Magistrats j; in Angelegenheiten des sebstständigen Wirkungskreises endgül-I'tig zu entscheiden, ausgenommen, wenn durch besondere Gesetze ein weiterer Beschwcrdezng ausdrücklich vorbehalten wird. C. Der Entscheidung und G e n c h m i g n n g des G e m c i n d e r a t h c s v o r b c h a l t e n e V c r w a l t n n g s angel c g e n h c i t c n. §. 38. Občinski odbor ima določiti, ktere u-pravne zadeve se prepuščajo magistratni razsodbi. Naslednje stvari vendar se ne smejo prepustiti magistratu, ampak ostanejo pridržane občinskemu odboru za občino samo, kakor tudi za zaloge in zavode posebej oskrbovane: a) Organizovati službe (urade), kterim se izroči uprava občinskih zadev. Uravnavati plačila in pokojnine (§. 25); b) zatrdno ali začasno postavljati mestne uradnike, zdravnike in učitelje, kakor tudi zatrdno postavljati mestne služabnike, v pokoj ali počitek devati jih in njihove zapuščene, po disciplinarni poti (§. 26) za vselej ali za nekaj časa odstavljati jih, in dovoljevati dopust nad 6 tednov; c) dovoljevati, da se ktere koli pogodbe sklenejo ali razvežejo, da se prične kakova pravda ali da se odjenja od nje ali da se store poravnave, in voliti pravosrednika; d) pridobivanje ali prodaja občinskega premoženja in blaga. Da je veljaven sklep naj se proda stvar, ki je vredna nad 1000 goldinarjev, treba mu je nadpolovične večine glasov vseh občinskih odbornikov. Kedar šestina pričujočih odbornikov ugovarja prodaji, tedaj mora župan ustaviti sklep ter ga v odločbo predložiti deželnemu odboru. Prodaja stvari, vrednih nad 10.000 goldinarjev, pa se sme le v skupščini, v kteri jej pritrdite saj dve tretjini občinskega odbora, veljavno skleniti; tudi je taki prodaji treba, da jo potrdi deželni zbor. e) Razpisovati in pobirati davščine za občinske potrebe. Vpeljati nove davščine ali nove doklade na cesarske davke, kakor tudi vzvišati doklade, g. 38. Der Gemeinderath Hat zn bestimmen, welche Verwaltnngsangclcgenheiten dem Magistrate zur Entscheidung überlassen werden. Folgende Gegenstände jedoch können dem Magistrate nicht übertragen werden, sondern bleiben jedenfalls dem Ge-1 meinderathe, sowohl für die Gemeinde selbst, als auch für die abgesondert verwalteten Fonde und Anstalten vorbehalten. a) Die Organisirnng der mit der Verwaltung der Ge-incindcangelcgenheiten beauftragten Aemter-Regclnng des Bcsoldnngs- und Pensionsstandes (§. 25). b) Die definitive oder provisorische Anstellung der städtischen Beamten, Aerzte und Lehrer, sowie die definitive Anstellung der städtischen Diener, Pcnsionirnng, Qnies-zirnng, Prvvisionirimg derselbe» und ihrer Hinterbliebenen, die Entlassung und Snspendirnng im Disziplinarwege (§. 26) und Erthcilnng eines mehr als scchswöchentlichcn Urlaubes- c) Die Bewilligung zur Eingehung oder Anflösnng von Verträgen jeder Art, znm Beginne oder zur Anfhebnng eines Rechtsstreites, zur Eingehung von Vergleichen, die Wahl des zu bestellenden Rechtsvertreters. d) Erwerbung und Veräußerung von Gcmeindcvcrmögen und Gemeindegnt. Zn einer gültigen Beschlußfassung filier eine Veräußerung, deren Gegenstand den Werth von 1000 fl. übersteigt, ist die absolute Mehrheit der Stimmen sämmtlicher Gcmeindcrathsmitgliedcr erforderlich. Wenn ein Sechsthcil der Anwesende» Protest einlegt, hat der Bürgermeister den Beschluß zn sistirc» und den Fall zur Entscheidung dem Landesansschnsse vorzulegen- Die Veräußerung von Gegenständen im Werthe von mehr als 10000 fl. aber kann nur in einer Siz-znng und unter Zustimmung von wenigstens zwei Drittheilen des Gemcindcrathes gültig beschlossen werden; auch ist hiezu die Genehmigung des Landtages erforderlich. e) Die Ausschreibung und Einhcbnng von Abgaben zur Deckung der Gemeindebebürfnisse. Die Einführung neuer Abgaben oder neuer Zuschläge zn den 1. f. Stenern, sowie die Erhöhung der 399 ki presežeje 50°/o neposrednjih ali30°/0 posrednjih davkov, sme občinski odbor le tedaj, kedar si za to udobi deželno postavo. Da se stori tak predlog, treba je, da ga obravnavate saj dve tretjini občinskega odbora, in sklene nadpolovična večina vseh občinskih odbornikov. Da se sedaj že obstoječe davščine, ki se ne štejejo med doklade na davke, vzvišajo na dvoj nato mero, treba je, da to privoli deželna postava, ki se udobi, ako se ravna po določbah gori navedenih. Občinske doklade se pobirajo tako, kakor neposrednji davki, in tudi z isto silo, dokler o tem ni druge postavne določbe. f) Jemati na posodo, zastavljati občinsko premoženje in poroštva dajati občini na korist. Za te opravila je treba, da se spolnujejo določbe odseka d) tega §. dane za prodajo stvari nad 1000 oziroma nad 10000 gold, vrednosti. Kedar se na posodo jemlje, treba je deželne postave, in da se ta predlaga, mora se ozir posvetovanja in sklepa ravnati po določbah v tem §. pod e) navedenih; g) odpisavati neiztirjalne občinske dolgove, odpuščati povračila in predplače; h) privoljevati, da se na občinske stroške sme kaj z nova zidati, ali popraviti; i) v občino sprejemati, podeljevati častno meščanstvo, meščanstvo in druge postavila; k) izvrševati pravico prošnje (peticije) v občinskem imenu; l) oddajati ustanove; m) izvrševati pravico patronata. Kako odbor oskrbuje svoja opravila. §. 39. Občinski odbor se za predposvetovanja o opravilih razdeli v odseke; njihovo število določi opravilni red, ki ga sklene občinski odbor in ki sploh natanko določuje njegovo poslovanje. Opravilni red se sme spremeniti le na predlog, ki je bil saj 14 dni vložen pred obravnavo. K e d a j in kako se sklepa. §. 40. Da obvelja sklep, treba je, ako ta občinski red nima druzih določil, da je pričujočih saj 16 odbornikov občinskega odbora in nadpolovična večina pričujočih. Pri enolikih glasovih odloči glas predsednika, kteri sicer ne glasuje, vendar pa sme vdeleževati se vseh volitev. Da obvelja volitev, zadostuje relativna večina glasov, izvzemši primerljeje posebej navedene v tej postavi. Ako k sklicani skupščini ne pride število odbornikov, za sldepovanje potrebnih, mora župan v prihodnji skupščini občinskemu odboru na znanje dati imena izostalih odbornikov in njihove opravičevalne razloge. §. 41. Župan in vsak občinski odbornik se ne sme vdeleževati obravnav in glasovanja, ampak mora odstopiti, ako posvetovanje zadeva: ;a 27. Zuschläge, menu sic 50% bcv birccten ober 30% ber inbirectcn Steuern überschreiten soll, samt ber ©cmctiibe-rath nur im Wege eines Landesgesetzes erwirken. Der Antrag hiezn erfordert, daß er in einer Sitzung von wenigstens % des Gemeinderathes berathen nnd mit absoluter Mehrheit sämmtlicher Geineinderaths-mitßlieber beschlossen worden sei. Zur Erhöhung derzeit schon bestehenden Abgaben, welche nicht in die Kategorie der Stenerznschläge gehöre», Über das Doppelte ihres bisherigen Ansmaßes ist ebenfalls die Bewilligung durch ein Landesgesetz unter Beobachtung der eben angeführten Bestimmungen zu erwirken. Die Einhebung der ©emembeumiagen hat wie bei birectcti Steuern zn geschehen nnd es stn-beu hierbei — so lange keine andere gesetzliche Be-stinininng erfolgt — die nämlichen Zwangsmittel statt; f) die Aufnahme von Darleihen, Verpfändung des Ge-meindevermägens und die Leistung von Bürgschaften im Interesse der ©ememeiube. Hierbei gelten die Bestiniinnngen, welche im Absätze d dieses §. für die Veräußerung van Werthen über 1000 fl. bez. 10000 fl. enthalten sind. Zn einer Credltsoperation ist ein Landesgesetz, und zn dessen Beantragung die Förmlichkeit der Berathung nnd Beschlußfassung des Absatzes lit. s erforderlich; g) die Abschreibung uneinbringlich gewordener Fordernn-gen der Gemeinde, die Nachsicht von Ersätzen und Vorschüssen; h) die Bewilligung zur Ausführung von Neu- oder Re-eonstrnetionsarbeiten auf Kosten ber Gemeinde; i) die Aufnahme in de» Geineindeverbaiid, die Verleihung des Ehrenbürgerrechtes, Bürgerrechtes nnd anderer Anerkennnngen; k) die Ausübung des Petitionsrechtes im Namen der Gemeinde; l) die Verleihung von Stiftplätzen; m) die Ausübung des Patronatsrechtes. Art dcr Besorgung der Geschäfte- §. 39. Der Gemeinderath theilt sich behufs der Var-berathnnI in Sectional, deren Anzahl durch die seinem Beschlusse anheim gegebene Geschäftsordnung bestimmt wird, welche überhaupt feine Geschäftsführung näher regelt. Aenderungen dieser Geschäftsordnung können nur über einen wenigstens 14 Tage vorher eingebrachten schriftlichen Antrag beschlossen werden- Beschlußfähigkeit nnd B e sch l n ß f a ssu n g. §. 40. Zur Giltigkeit eines Beschlusses ist, soweit diese Genieindeordnnng nicht eine andere Bestimmung enthält, die Anwesenheit von wenigstens 16 Mitgliedern des Gemeinde-rathes, nnd die absolute Stimmenmehrheit der Anwesenden erforderlich. Bei gleich getheilten Stimmen entscheidet die Stimme des Vorsitzende», der sonst nicht mitftimmt, dach an allen Wahlen sich betheilige» darf. Zur Giltigkeit einer Wahl genügt, außer den in 'diesem Gesetze besonders normirten Fällen die relative Stimmenmehrheit. Erscheint zn einer angeordneten Sitzung nicht die beschlußfähige Anzahl Gemeinderathsmitglieder, so hat der Bürgermeister dem Genieinderathe in seiner nächsten Sitznng mit Angabe der Rainen der Ausgebliebenen auch bereit Entschnldignngsgründe bekannt zn gebe». §. 41. Der Bürgermeister nnd jedes andere Mitglied des Gemeinderathes haben sich der Theilnahme an der Ber-handlnng nnd Abstiinninng zn enhallen und abzutreten, wenn der Gegenstand der Berathung: 400 Priloga 27. a) njegove osobne koristi, b) ali koristi njegove soproge, njegovih sorodovincev ali svakovcev prvega, druz., tretj. in. četrt, kolena. Kedar se o župana ali kterega odbornika delovanji posvetuje in skleplje, tedaj morajo dotični, ako se zahteva, pričujoči biti pri skupščini, da razlože to, česar želi odbor, vendar pa pred glasovanjem zapustiti posvetovalnico. Skupščine. §. 42. Župan, ali če je on zadržan, njegov namestnik predseduje skupščinam, in neveljavna je vsaka skupščina, pri kterej se ne ravna po tej določbi. Kedar se obnovi ves občinski odbor, do potrjenja novo izvoljenega župana, predseduje podžupan, in pred izvolitvijo podžupana, najstarejši občinski odbornik. §. 43. Skupščine občinskega odbora so javne. Poslušalci se morajo zdržati vsega vtikanja v njegove pogovore. Ako bi se predrznih, skupščino kakorkoli ali celo njeno svobodo motiti, ima predsednik pravico in dolžnost, ako njegovo svarjenje „k redu“ ne pomaga, odpraviti jih iz posvetovalnice. V posebnih primerljejih, ako predsednik ali saj 6 odbornikov predlaga in občinski odbor odobri predlog, smejo skupščine biti skrivne; to se pa nikakor ne sme zgoditi, kedar se ima obravnavati in sklepati o občinskem preudarku in njenem računu. §. 44. Občinski odbor določa število in čas i svojih rednih skupščin; zunaj tega se pa sme zbrati le kedar ga skliče župan in, če je on zadržan, podžupan; onadva sta pa dolžna, skupščino sklicati, kedar pismeno zahteva saj tretjina občinskih odbornikov ali politiški deželni poglavar. Vsaka skupščina, ki ni po teh pravilih, je ne-postavna in neveljavni so sklepje v njej storjeni. Politiškemu deželnemu poglavarju je vsaka občinska skupščina 24 ur popred naznaniti. §. 45. Deputacije se v skupščine občinskega odbora ne smejo pripustiti. §. 46. O vsaki občinski skupščini se piše zapisnik, v kteri se morajo sprejeti vsi predlogi in sklepi. Ta zapisnik mora potem, ko ga je 'potrdil ob-! činski odbor, podpisati predsednik, en občinsk odbornik in zapisnikar. Zapisnik se hrani v občinskem arhivu in se mora vsakemu občanu, ki zahteva, pokazati. Ali se sme zapisnik o nejavnih skupščinah komu 1 pokazati, odloči občinski odbor. a) ihr Privatinteresse, b) jenes ihrer Ehegattine», Verwandten ober Verschwägerten bis einschließig Geschwisterkindern — betrifft. Wenn die Gebarung deS Bürgermeisters oder eines Ge- meinderathsmitgliedeS de» Gegenstand der Berathung unb Schlnßfaffnng bildet, so haben diese Betheiligten zwar, wenn es gefordert wird, der Sitzung zur Ertheilnng der gewünschten Auskünfte beizuwohnen, jedoch vor der Abstimmung sich zu entfernen. Sitzn n g c u. 8. 42. Der Bürgermeister oder im Verhinderungsfälle dessen Stellvertreter führt in den Sitzungen den Vorsitz, unb jede Sitzung, bei welcher diese Vorschrift nicht beobachtet wird, ist »»gütig. Im Falle der gänzlichen Erneuerung des Gemeinderathes, führt bis zur erfolgten Bestätigung des neu gewühlten Bürgermeisters der Vieebürgermeister, unb vor der Wahl des letzteren, das älteste Mitglied des Gemeinderathes de» Vorsitz. 8- 43. Die Sitzungen des Gemeinderathes sind öffentlich ; die Zuhörer haben sich jeder Aeußerung zu enthalten. Wenn sich dieselben herausnehmen, dieselbe in irgend einer Weise zn stören, oder gar die Freiheit derselben 'zn beirren, so ist der Vorsitzende berechtigt unb verpflichtet, nach vorausgegangener fruchtloser Ermahmnng „zur Ordnung", den Zu-hörerranm räumen zn lassen. In besonderen Fällen können über den vom Vorsitzenden oder von wenigstens 6 Gemeinderathsmitgliedern gestellten Antrag, in Folge Beschlusses des Gemeinderathes, auch nicht öffentliche Sitzungen gehalten werden, nur darf dieß bei Verhandlung und Beschließnng des Gemeindevorauschlages unb der Gemeinderechnungen nicht stattfinden. §. 44. Der Gemeinderath bestimmt die Zahl und Zeit seiner ordentlichen Sitzungen, außerdem kann sich derselbe nur auf Anordnung des Bürgermeisters unb in dessen Verhinderung, seines Stellvertreters versammeln, welche übrigens zu dieser Anordnung verpflichtet sind, wenn wenigstens ein Drittheil des Gemeinderathes mit schriftlichem Einschreiten oder der polit. Landeschef dieselbe verlangt. Jede Sitzung, der keine solche Anordnung zu Grunde liegt, ist ungesetzlich, unb die in derselben gefaßten Beschlüsse sind nngiltig. Dem politischen Landeschef ist die Zeit jeder Gemeinde-rath ssitzrmg 24 Stunden vorher anzuzeigen. 8. 45. Deputationen dürfen zu den Sitzungen des Gemeinderathes nicht zugelassen werden- 8. 46. Ueber die Sitznngsverhandlmig ist ein Protokoll zu führen, in, welches jedenfalls alle Anträge und Beschlüsse aufgenommen werden müssen. Dasselbe ist nach der im Gemeiuderathe erfolgten Richtigstellung von dem Vorsitzenden, einem Mitglieds des Gemeinderathes und dem Schriftführer zu unterzeichnen, im Gemeindearchive aufzubewahren unb jedem Gemeindemitgliede auf Verlangen Einsicht in dasselbe zu gestatten. Ob die Einsicht im Protokolle nicht öffentlicher Sitzungen gestattet werden soll, entscheidet der Gemeinderath. III. Oddelek. III. Abtheilung. Županovo in magistratu o področje. Wirkungskreis d e s Bürgermeisters und des Magistrates. A. Sploh. 8- 47. Župan z magistratom je izvrševalni organ pod prigledom (kontrolo) občinskega odbora. A. J m 9111 g c m eine n. 8. 47. Der Bürgermeister mit dem Magistrate ist das Vollzugsorgan der Gemeinde unter der Coiitrole des Gemeinderathes. Priloga 27. 401 B. Županovo. §. 48. Župan je magistratu neposredni predstojnik in občino zastopa do vnanjih v državljansko pravnih in upravnih zadevah. §. 49. Pisma, ki so podlaga občinskih dolžnosti do tretjih oseb, mora podpisati župan z dvema občinskima odbornikoma. §. 50. Župan je dolžan, sklepe občinskega odbora izvršiti po načinu, ki mu ga je nakazal občinski odbor; kedar pa vendar misli, da sklep občinskega odbora a) nasprotuje temu občinskemu redu ali postavam sploh; ali b) občini naklanja bistveno škodo, tedaj mu je dolžnost ne izvršiti ter ga koj v prihodnji skupščini še enkrat občinskemu odboru predložiti na posvet in določbo. Če občinski odbor ostane pri svojem odloku, mora župan, ako po novem posvetovanji ne dospe do drugega prepričanja, obravnavo v zadevah domačega področja, pri kte-rih se ni prelomila postava, pri deželnem odboru, v zadevah izročenega področja pa, ali tudi v zadevah domačega področja, v kterih se je ravnalo zoper postavo, pri politiškem deželnem poglavarji nemudoma prositi odloka, ali se sklep sme izvršiti ali ne. §. 51. Župan je za svoja opravila in za magistratu o službovanje odgovoren občini (§. 31) in o-zir izročenega področja tudi vladi. On ima pravico opravila razdeliti med podložne mu uradnike in služabnike; on ima disciplinarno moč do njih ter pravico, občinske uradnike in služabnike proti poznejšemu odobrenju občinskega odbora (§. 26 in 38 b) precej djati ob službo in službenino. §. 52. Zadržanega župana ima podžupan (njegov namestnik) zastopati v vseh pravicah in dolžnostih. C. Magistratov o. §. 53. Magistrat pod županovim vodstvom je neposrednje upravljajoča in izvrševalna občinska gosposka v opravilih domačega in izročenega področja. On ima v imenu občinskega odbora odločiti vse zadeve, ktere mu izroči občinski odbor. §. 54. Občinski odbor da magistratu opravilni red, kterega se mora držati pri svojih opravilih. Ta red določuje, ktera opravila ima magistrat v skupščini obravnavati. §. 55. Pri magistratovih skupščinah predseduje in posvetovanje vodi župan, če je on zadržan, podžupan, in ako bi bil tudi ta zadržan, oni, kterega župan za svojega namestnika izvoli izmed magistratovih udov. Magistrat skleplje z večino glasov. Predsednik ne glasuje; le pri enolikih glasovih določi njegov glas. Magistrat ne sme veljavno sklepati, ako mu ne predseduje župan ali kteri njegovih gori omenjenih namestnikov. B. Des Bürgermeisters. 8- 48. Der Bürgermeister ist der unmittelbare Vorstand des Magistrates und rcpräscntirt die Gemeinde nach Außen sowohl in Zivilrechts- als in Verwaltungsangelegenheiten. 8- 49. Urkunden, durch welche Verbindlichkeiten der Gemeinde gegen dritte Personen begründet werden sollen, müßen vom Bürgermeister und zwei Mitgliedern des Ge-meindcrathes unterzeichnet werden. §• 50. Der Bürgermeister ist verpflichtet, die Beschlüsse des GemcinderatheS in der von diesem angegebenen Art in Vollzug zu setzen, wenn er jedoch erachtet, das; ein Beschluß des Gemeinderathes a) dieser Gcmeindeordnnng oder den Gesetzen überhaupt zuwiderlaufe, oder b) der Gemeinde wesentlichen Schaden zufüge, so ist er verpflichtet, mit dem Vollzüge desselben inne zu halten und ihn schon in der nächsten Sitzung zur wiederholten Berathung und Entscheidung des Gemeindcrathes zu bringen. Verharrt letzterer noch ans seiner Entscheidung, so hat der Bürgermeister, wenn er durch die wiederholte Berathung nicht zu einer andern Ueberzeugung gelangt sein sollte, — die Verhandlung in Angelegenheiten des selbstständigen Wirkungskreises, bei welcher keine Gesctzesvcrletzung unterlaufen ist, an den Landes-ansschnß, in Gegenständen des übertragenen Wirkungskreises aber, oder auch in Gegenständen des selbstständigen Wirkungskreises, bei deren Verhandlung eine Ge-seßesverlctznng unterlaufen ist, an den politischen Landeschef ohne Verzug zur Entscheidung der Frage zu leiten, ob der Beschluß vollzogen werden könne oder nicht. 8. 51. Der Bürgermeister ist für seine Amtshandlungen so wie für die Geschäftsgebarnng des Magistrates der Gemeinde (8. 31), und bezüglich des übertragenen Wirkungskreises auch der Regierung verantwortlich. Ihm steht die Gcschäftszntheilnng unter die ihm imtcr-geordnctcn Beamten und Diener, die Disziplinargewalt über dieselben und gegen nachträgliche Genehmigung des Gcmcin-derathes (8- 26 und 38 b.), die augenblickliche Snspcndirnng vom Amt und Gehalte zu. 8- 52. Bei Verhinderung des Bürgermeisters hat ihn der Stellvertreter (Vizebürgermeister) in Beziehung ans alle Rechte und Verbindlichkeiten desselben zu vertreten. C. Des Magi st rates. 8- 53- Der Magistrat bildet unter der Oberleitung des Bürgermeisters die unmittelbar verwaltende und vollziehende Behörde der Gemeinde in den Geschäften des selbstständigen, wie des übertragenen Wirkungskreises. Er hat als solche in den ihm vom Gemeinderathe zugewiesenen Angelegenheiten im Name» derselben zu entscheiden. 8. 54. Der Magistrat erhält vom Gcmeinderathe die bei seinen Verhandlungen zu beobachtende Geschäftsordnung. Diese bestimmt, welche Geschäfte der Magistrat collegia-lisch zu behandeln hat. 8. 55. Bei, den collegialischen Sitzungen des Magistrates hat der Bürgermeister, in dessen Verhinderung der Vizebürgermeister, und wenn auch dieser verhindert sein sollte, der vom Bürgermeister ans den Mitgliedern des Magistrats zu ernennende Stellvertreter den Vorsitz zu führen, die Berathung zu leiten und die Beschlüsse nach der Mehrheit der Stimmen zu fassen. Der Vorsitzende stimmt nicht mit; nur bei Gleichheit der Stimmen entscheidet die seine. Der Magistrat kann ohne den Vorsitz des Bürgermeisters oder seiner oben bezeichneten Stellvertreter keinen gültigen Beschluß fassen. c 402 Priloga 27. §. 56. Magistratove sklepe sme župan ustaviti na svojo odgovornost ter jih občinskemu odboru predložiti v odlok. §. 57. Ozir oskrbovanja občinskega premoženja se mora magistrat na tanko držati posameznih toček preudarka in ozir stroškov, kterih dovolitev je pridržana občinskemu odboru, odobrenja prositi pri obe. odboru. §. 58. Ako je med upravnim letom treba silnih stroškov, za ktere v dotičnih predelkih preudarka ni zadosti denarjev ali jih celo nič ni, mora magistrat pri obč. odboru privoljenja prositi za-nje. Ako je potreba tako silna, da se brez nevarnosti ali velike škode ne more čakati privoljenja, tedaj sme župan ukazati, da se poplačajo potrebni stroški, vendar mora nemudoma skrbeti, da jih pozneje odobri občinski odbor. §. 59. Magistrat mora pod vodstvom in odgovornostjo županovo izvrševati okrajni red (policijo), ki gre občini. Prestopki zoper veleve in ukaze, v ta namen dane, smejo se, ako se ne doprinese djanje v splošnih kazenskih postavah prepovedano, kaznovati z globo do 200 goldinarjev, ali če prestopnik globe ne more plačati, z zaporom po en dan za 5 goldinarjev. Za take obravnave kakor sploh za izvrševalno magistratove oblast izdade se posebni ukazi. Prizivi zoper take magistratove obsodbe se vlagajo pri deželnem poglavarji. Globe se stekajo v občinsko blagajnico. 8. 56. Beschlüsse des Magistrates können uain Bür-germeister unter seiner Verantwortung jiftirt und dem Gemeinderathe zur Entscheidung vorgelegt werden. §. 57. Bei der Bermögensgebarnng hat sich der Magistrat genau an die Ansätze des Voranschlages zn halten und rücksichtlich der zur Genehmigung des Gemeinderathes vorbehnltenen Anslagen diese Genehmigung einzuholen. 8. 58. Kommen im Laufe des Verwaltungsjahres dringende Auslagen vor, welche in der einschlägigen Rubrik , des Voranschlages ihre Bedeckung gar nicht oder nicht voll-|: ständig finden, so ist hierzu die Bewilligung des Gcmeinde-: rathe? zu erwirken. Ist der Fall so dringend, daß die vorläufige Einholung | der Bewilligung ohne Gefahr oder großen Schaden nicht I stattfinden kann, so darf der Bürgermeister die Bestreitung jj der nothwendigen Auslagen anordnen, muß jedoch nnverzüg-I; lich die nachträgliche Genehmigung des Gemeinderathes er-! wirken- 8- 59. Der Magistrat hat unter der Leitung und Verantwortung des Bürgermeisters die der Gemeinde zu-I stehende Localpolizei zu handhaben. Uebertretnugeu der zu 1 diesem Zwecke getroffenen Maßregeln und Verfügungen können, insoferne dadurch nicht eine in dem allgemeinen Strafgesetze verpönte Handlung begründet mirb*mit Geldbußen bi? zum Betrage von 200 fl. oder im Falle der Zahlungsunfähigkeit li mit Arrest von je einem Tage für 5 Gulden geahndet j| werden- Das Verfahren hierbei, wie überhaupt die Vollzngsge-walt des Magistrates wird durch besondere Vorsäiriften geregelt. Die Berufungen gegen diesfällige Erkenntnisse des Ma-gistrates gehen an den Landeschef. Die Geldbußen fließen in die Gcmcindecasse. IV. Poglavje. V kteri razmeri je občina do državne vlade in do deželnega zastopa. §. 60. Ljubljanska občina je neposrednje pod deželnim zborom, oziroma deželnim zborom; in ozir področja, izročenega jej od države, pod deželno vlado. Državna uprava po deželni vladi nadzoruje mestno občino v tem, da občina ne prestopi svojega področja in ne ravna zoper obstoječe postave. Ona sme zahtevati, da se jej naznanijo sklepi občinskega odbora in dade potrebna poročila. — Vsled tega ima deželna vlada pravico, prepovedati izvršiti sklepe občinskega odbora, ki prestopijo njegovo področje ali so zoper obstoječe postave; proti tej prepovedi sme občinski odbor pritožiti se pri ministru notranjih zadev. §. 61. Zoper sklepe občinskega odbora v zadevah domačega področja se pritožbe, ktere so pri-puščene po določbah tega občinskega reda, pošiljajo deželnemu odboru; v zadevah izročenega področja zoper sklepe občinskega odbora in zoper magistratove ukaze po deželni vladi. §. 62. Občina mora državne in deželne oblasti kolikor more s svojimi organi in njihovim področjem odpirati, od druge strani pa ima pravico zahtevati, a so jej državne in deželne oblasti na potrebno po- IV. Abschnitt. Verhältnis; der Gemeinde zur Staatsverwaltung und L a n d e s v e r t r e t n n g. §. 60. Die Stadtgemeinde Laibach steht unmittelbar unter dem Landcsansschnffe, beziehungsweise Landtage und bezüglich des ihr vom Staate übertragenen Wirkungskreises unter der Landesregierung. Die Staatsverwaltung übt durch die Landesregierung !: das Anfsichtsrecht über die Stadtgemcinde dahin, daß dieselbe i; ihren Wirkungskreis nicht überschreite und nicht gegen die be-I stehenden Gesetze vorgehe. Sie kann zu diesem Ende die Mit-j Teilung der Beschlüsse des Gemeindcrathcs und die nothwen-j digen Aufklärungen verlangen- — In Folge dessen ist die Landesregierung auch berechtiget, wenn der Gemcinderath Beschlüsse faßt. welche seinen Wirkungskreis überschreite» oder gegen die bestehenden Gesetze verstoßen, die Vollziehung solcher Beschlüsse zu untersagen; wogegen dem Eemeinderathe der Recurs an den Minister des Innern offen steht. 8- 61. Gegen Beschlüsse des Gcmeinderathes in Angelegenheiten des selbstständigen Wirkungskreises geht die Bc-rufnng, insoweit eine solche nach den Bestimmnngen dieser Gemeindeordnnng zulässig ist, an den Landcsnnsschnß; in Angelegenheiten des übertragenen Wirkungskreises geht die Berufung sowohl gegen Beschlüsse des Gemeinderathes als auch gegen Verfügungen des Magistrates an die Landesregierung. 8- 62. Die Gemeinde hat die vom Staate oder tinitb? j bestellten Behörden, soweit sie dies mit ihren Organen und : deren Wirkungskreise vermag, zu unterstützen und anderseits : das Recht zu verlangen, daß ihr die Behörden des Staates Priloga 27. 403 moč pri izvrševanji krajnega reda. §. 63. Iz tehtnih razlogov sme deželni poglavar razpustiti občinski odbor, kteremu se mora ta ukaz z razlogi vred naznaniti. Občinski odbor ima pravico pritožiti se pri ministru notranjih zadev. Ta pritožba pa nima odložne moči. Pritožbo sme občinski odbor skleniti v skupščini, v ta namen sklicani, ter jo odposlati po županu. §. 64. Deželni poglavar, ki razpusti občinski odbor, mora saj v 4 tednih nove volitve razpisati na podlagi obstoječega volilnega reda, ter ima ozir volitev pravice, ktere gredo občinskemu odboru ozir prihodnjih volitev po §§. 13 do 15, 23 do 27 volilnega reda. §. 65. Dokler se ne snide občinski odbor, magistrat pod vodstvom v službi najstarejšega prav »znatnega magistralnega svetovalca oskrbuje opravila, ki niso pridržana občinskemu odboru, tudi ta pa vendar takrat, kedar so silna in se ne dado odložiti, toda dolžan je, občinskemu odboru to, kar je storil, opravičiti oziroma pridržati njegovi pritrditvi. ober des Laubes, insbesondere dessen Sichcrheitsorgane bei Handhabung der Localpolizei — die erforderliche Hilfe leisten. 8. 63. Ans wichtigem Grunde kann der Landcschcf den Gemeinderath auslösen, welchem solche Verfügung sammt deren Gründen bekannt zn geben ist. Dem Gemcinderathe steht gegen dieselbe der Recnrs, doch ohne aufschiebende Wirkung, an das Ministerium des Innern zn, welchen in einer zu diesem Behufe einzuberufenden Sitzung zn beschließen und durch den Bürgermeister einzubringen ihm vorbehalten bleibt. §. 64. Im Falle der Auflösung des Gemeinderathes muß der Landeschef längstens binnen 4 Wochen auf Grundlage der bestehenden Wahlordnung eine neue Wahl ausschreiben und hat hiebei die Befugnisse zn Üben, welche dem Gemeinderathe in bezug ans die bevorstehenden Wahlen nach den 88- 13 bis 15, 23 bis 27 der Wahlordnung zustehen- 8- 65. Bis znm Zusammentritte des Gemeinderathes besorgt der Magistrat unter der Leitung des im Dienste ältesten rechtskundigen Magistratsrathcs die Geschäfte mit Beschränkung der dem Gemcinderathe vorbchaltcncn ans die Fälle nnanfschieblicher Dringlichkeit und mit der Verpflichtung das Verfügte dem Gemeinderathe zn rechtfertigen, nach Umständen seiner Genehmigung vorzubehalten. — c * 404 Priloga 27. Občinski volilni red glavno deželno mesto Ljubljansko. I. Kdo ima pravico voliti in izvoljen biti. Gkumndrlvahlordllllng für die £onöesf)aupt|tabt Catöacf). I. Bon beut Wahlrechte und bei* Wählbarkeit. Kdo sme voliti. (Aktivna volilna pravica.) Wahlberechtigung. Actives Wahlrecht. §. 1. Pravico voliti imajo: 1. tisti ob Čanje, ki so avstrijski državljan je in od svojega nepremičnega posestva , obrta ali prihodka vsaj leto in dan v občini plačujejo pravi (direktni) davek; 2. izmed občanov brez obzira na to, ali plaču jejo pravi davek ali ne: a. duhovni v dušnem pastirstvu; b. dvorni, državni, deželni in javnih zalog uradniki; c. oficirji in vojaški družniki z oficirskim naslovom (imenom), ki so za vselej v pokoji, ali ki so sicer pustili službo, pridržali si pa vojaško čast; d. vojaški družniki brez oficirskega naslova, naj so v službi ali pokoji, potem vojaški uradniki v službi in pokoji če se ne prištevajo nobenemu vojaškemu krdelu; e. doktorji, ki so dobili doktorstvo na kterem avstrijskem vseučilišču, in ranocelniki, ki so v Avstriji dobili svoj diplom; f. postavljeni redni učitelji, profesorji in načelniki javnih učilišč v Ljubljani. 3. Meščanje in častni meščanje. Med voleče posamezne občane se štejejo tudi domače skupščine (korporacije), ustanove, društva in zavodi, če imajo na sebi to, kar veleva 1. tega §. §. 2. Služeči oficirji in služeči vojaški družniki z oficirskim naslovom, potem vojaške osebe, ki se prištevajo nižim vojščakom in nižim vojaškim druž-nikom (podstranke) razun reservistov, dokler niso poklicani k vojski, nimajo pravice voliti. §. 3. Pravice voliti dalje (potem) nimajo ki so v oskrbi za ubožce, in oni, ki so s svojim premoženjem prišli na kant, dokler traja obravnava o njihovem kantu (konkurzu). §. 4. Izklučeni od pravice voliti so pa tisti, ki so obsojeni na kazen, s ktero kazenske postave sklepajo zgubo politiških pravic; dokler se ne dade do-tične postave, pa tisti, ki so na kazen obsojeni zarad kakega hudodelstva ali zarad prestopka po tatvini, nezvestobi, po deležnosti teh prestopkov ali po goljufiji. (§§. 460, 461, 463, 464 kaz. zak.) Ta nasledek iz obsodbe ima po prestali kazni nehati: §. 1. Wahlberechtigt stub: 1. Diejenigen ©emeiiibeinitglieber, welche österreichische Staatsbürger stub, nub von ihrem Realbesttze, Gewerbe ober Einkommen j'cit wenigstens einem Jahre in bei Gemeinbe eine bicecte Steuer entrichten; 2. unter bett Gemeinbemitgliebern ohne Rücksicht auf eine Steuerzahlung: a. bie in bet Ortsseelsorge angestellten Geistlichen; b. Hof-, Staats-, Laubes- utib öffentliche Fonbsbenmte; c. Offiziere ltiib Militärparteien mit OffizierStitel, welche sich in befinitiuem Rnhestaube befinbeu, ober mit Beibehaltung beb Militär-Charakters quittirt haben; d. bienenbe sowohl, als pensiouirte Militärparteien ohne Offizierstitel, bann bienenbe imb pensiouirte Militärsbeamte, insoferne bicfe Personen in beit Staub eine? Truppenkörpers nicht gehören; e. Doktoren, welche ihren akabemischen Grab an einer in-limbischen Universität erhalten haben, sowie im Jnlanbe biplomirte Wunbärzte; f. bie angestellten orbentlichen Lehrer, Professoren utib Vorsteher an öffentlichen Lehranstalten tu Laibach- 3. Die Bürger unb Ehrenbürger; ben wahlberechtigten einzelnen Gemeinbeinitgliebern stub auch inlänbische Eorpo- I rationell, Stiftungen, Vereine imb Anstalten beizuzählen, wenn bei ihnen bie Bebingnng sub 1 eintritt. §. 2. Dienenbe Offiziere unb Militärparteien mit ^ Offizierstitel, bann bie 311111 Mannschaftsstanbe ober 311 beit Unterparteien gehörigen Militärspersonen, ausschließlich ber nicht einberufenen Reservemäniier, stub von bei Wahlberechtigung ausgenommen. §. 3. Ausgenommen von ber Ansübnng be? activen Wahlrechtes stub ferner alle Personen, bie eine Armenver-sorgung genießen, unb jene, über beten Vermögen ber Concurs eröffnet roitebc, so lange bie Eribaverhanblnng bauert. §. 4. Ansgeschlossen vom activen Wahlrechte stub aber biejenigeit, welche zn einer Strafe vernrtheilt worben stub, womit bie Strafgesetze ben Verlust ber Ansübnng politischer Rechte verknüpfen; bis zum Erscheinen solcher Gesetze aber jene, welche wegen eines Verbrechens ober wegen ber Uebertretimg be? Diebstahls, ber Vernntrennng, ber Theilnahme hieran ober be? Betruges (§§. 460, 461, 463, 464, St.-Ges.) 311 einer Strafe vernrtheilt worben stub. Diese Folge ber Vernrtheilnng hat bei ber tut §. 6 unter Z. 1—lO 405 Priloga 27. pri hudodelstvih v §. 6. pod št. 1—10 postave od 15. novembra 1867 drž. zak. št. 131 navedenih z dostalo kaznijo, — pri drugih hudodelstvih po preteklih 10 letih, ako je bil hudodelec obsojen saj na 5 let, sicer pa po preteklih 5 letih; — pri navedenih prestopkih pa po preteklih 3 letih. Na to se pa ne gleda, ali je bila obsodba izrečena ali pred ali po dani postavi od 15. novembra 1867. Drž. zak. št. 131. §. 5. Kdor ima pravico voliti, navadno voli sam. Vendar: 1. za nesamovlastne ljudi volijo njihovi zastopniki, za ženo ki z možem živi v zakonski družbi, njen mož, za druge samovlastne ženske pa njihovi pooblaščenci; 2. tisti, kteri so šli z doma po občinskih ali drugih javnih opravilih, ali so po dokazani bolezni zadržani, smejo voliti pooblaščenca, da voli za-nje. 3. Tudi taki, ki imajo v občini nepremično posestvo ali kak obrt, če sami stanujejo v drugi občini, smejo pooblastiti svojega oskrbnika ali obrtovnega opravnika, da voli za nje. §. 6. Za državo, deželo in javne zaloge, če i-majo v občini zemljo, hišo ali obrt, volijo tisti, ktere za to postavijo njih oskrbniki. §. 7. Za skupščine (korporacije), društva in družbe volijo tisti, kteri jih imajo po postavi ali družabnih pravilih zastopati proti vnanjim, ali pa njihovi pooblaščenci. §. 8. Soposestniki enega nepremičnega posestva, od kterega se plačuje davek, imajo vsi skupaj le en glas. Če sta taka posestnika skupaj živeča mož in žena, ima mož pravico voliti. Sicer pa smejo taki ali enemu izmed sebe, ali pa komu drugemu dati oblast, da voli za-nje. §. 9. Le avstrijski samovlastni državljanje, kte-rim ne brani noben izmed zadržkov, v 4. §. navedenih, smejo, če so pooblaščenci ali zastopniki, voliti za koga druzega ali v njega imenu. Pooblaščenec sme samo enemu volilen biti za namestnika in mora dokazati, da ima pooblastilno pismo, po postavi narejeno. des Gesetzes vom 15. November 1867 R. ®. Bl- Nr. 131 aufgezählten Verbrechen mit dem Ende der Strafe, bei anderen Verbrechern mit dem Ablaufe von 10 Jahren, wenn der Schuldige zu einer wenigstens fünfjährigen Strafe Oer-urtheilt wurde, und außerdem mit dem Ablaufe von fünf Jahren, bei den eben angeführten Uebertretnngen aber mit dem Ablaufe von drei Jahren nach dem Ende der Strafzeit I aufzuhören. Heibei ist es gteidjgiltig, ob ein Stcaferkemttniß vor oder imd) dem Erscheinen des Gesetzes vom 15. Novem-j 1867 R. G. B. Nr. 131 erflossen ist. §. 5. Das Wahlrecht ist in der Regel persönlich ans-I znüben. Hievon bestehen folgende Ausnahmen: 1. nicht eigenbercchtigte Personen üben durch ihre Vertreter, die in ehelicher Gemeinschaft lebende Gattin durch ihren Ehegatten, andere cigenberedjtigte Frauenspersonen durch einen Bevollmächtigten das Wahlrecht aus; 2. Personen, welche zur Besorgung von Gemeinde-oder anderen öffentlichen Geschäften von der Gemeinde ab-wesend oder erweislich durch Krankheit verhindert sind, können zur Ausübung des Wahlrechtes einen Bevollmädftigten bestellen. Ebenso können 3. die Besitzer einer in der Gemeinde gelegenen Realität oder einer in der Gemeinde betriebenen Gewerbsunter-nehmnng, wenn sie in einer anderen Gemeinde ansässig sind, ihren bestellten Verwalter oder Geschäftsleiter zur Ausübung S des Wahlrechtes in ihrem Namen ermächtigen. 8.0. Der Staat, das Land und die öffentlichen Fonde werden als Grund- oder Hausbesitzer oder Inhaber einer I Gewerbsuuternehmnng bei Ausübung des Wahlrechtes durch I die von den bezüglichen Verwaltungsorganen bestellten Personen vertreten. §. 7. Corporationen, Vereine und Gesellschaften üben ihr Wahlrcäit durch diejenigen Personen, welche sie und) den bestehenden gesetzlichen oder gcscllsd)aftlid)cn Bestimmungen nach Außen zu vertreten berufen sind, oder durch einen Be-vollmüd)tigtcn ans. 8-8- Die Mitbesitzer einer stenerpflid)tigcn Realität haben nur eine Stimme. Sind sie in chelidier Gemeinschaft lebende Eheleute, so übt der Ehemann das Wahlrecht ans. Sonst haben sie einen ans ihnen oder einen Dritten zur Ausübung des Wahl-! rechtes zu bevollmächtigen- ^ §. 9. Nur eigenberechtigte österreiMche Staatsbürger, denen keiner der im §. 4 angeführten Ansschlicsmngsgrnnde entgegensteht, können als Bevollmäd)tigte oder Vertreter das I Wahlrcd)t eines Andern in dessen Namen ausüben; der Bc-! vollmächtigte darf nur Einen Wahlbered)tigten vertreten und muß eine in gesetzlicher Form ansgestcUte Vollmad)t vorweisen. Kdo ima pravico izvoljen biti. W ä h Ibar kc it. (Passives Wahlrcd)t.) §. 10. Voljen biti sme vsak občan možkega spola, ki ima pravico voliti ter je spolnil 30. leto in ima v Ljubljani stanovitno stanišče. §. 11. Voliti se ne smejo: a. oni, ki vsled 3. §. sami ne smejo voliti; b. vojaki v službi; c. občinski uradniki in služabniki. §. 12. Izklučeni od pravice, voljeni biti so: a. oni, ki so po §. 4. izklučeni od pravice voliti; b. oni, ki so vsled pravomočne obsodbe ali sodnij ske pogodbe dolžni občini kaj plačati ali položiti račun, dokler tega ne store; c. oni, ki so se v javnem uradu, ali v javni službi §. 10. Wählbar ist jedes wnhlbcrcä)tigte Gemeinde- Mitglied männlichen Gesä)leä)tes, welches das 30. Lebensjahr zurückgelegt hat, und in Laibad) den ständigen Wohnsitz hat. §. 11. Ausgenommen von der Wählbarkeit sind: a. alle Personen, welche nach §. 3 von der Ausübung des activen Wahlrechtes ausgenommen sind. b. Militärpersoncn in activer Dienstleistung. c. Geineindebcamte und Gemeindediencr. §. 12. Ausgeschlossen von der Wählbarkeit sind: a. jene Personen, die imd) 8- 4 von der Ausübung des activen Wahlrechtes ausgeschlossen sind. b. Diejenigen, die mit einer laut rechtskräftigen Erkenntnisses oder gerichtlichen Vergleiches ihnen obliegenden Zahlung oder Rechnungslegung an die Gemeinde säumig sind. c. Personen, welche wegen eines ans Gewinnsucht verübten Dis- 406 Priloga 27. z lakomnostjo tako pregrešili, da so za to izgubili službo, v treh naslednjih letih. ciplinarvergehens ihres öffentliche» Amtes oder Dienstes entsetzt worden sind, während der drei nächstfolgenden Jahre. II. 0 voleeih razdelkih. §. 13. Ozir volitve občinskih odbornikov se obeanje, ki imajo pravico voliti, razdele na tri voleče razdelke, kterih vsaki voli deset odbornikov. §• 14. V prvem velečem razdelku so oni volilci, ki v občini plačujejo vsaj šesdeset goldinarjev pravega davka z vojaško priklado vred. §. 15. Drugi voleči razdelek ima dva predelka. V prvem predelku so oni volilci, ki v občini plačujejo vsaj dvajset, pa ne šestdeset goldinarjev pravega davka z vojaško priklado vred. — V drugem predelku so volilci, v 1. §. pod št. 2 a do fin pod št. 3 navedeni, ako se vsled svojega davka ne vvrste v prvi voleči razdelek. §• 16. V tretjem volečem razdelku so volilci, ki v občini plačujejo manj ko dvajset goldinarjev pravega davka z vojaško priklado vred. §. 17. Prvi in tretji voleči razdelek sta sama za-se voleči skupščini, ki volite po deset občinskih odbornikov. Ravno tako je vsak predelek druzega velečega razdelka za-se voleča skupščina, ktera voli po pet občinskih odbornikov. Noben voleči razdelek ni vezan, odbornike voliti izmed svojega razdelka. III. Priprave za volitev in razpis volitev. II. Bon den Wahlkörpern. §. 13. Behufs der Wahl der Mitglieder des Gemeinde-rathes werden sämmtliche wahlberechtigte Gemeindemitglieder in 3 Wahlkörper eingetheilt, deren jeder zehn Mitglieder zn wählen hat. 8. 14. Den ersten Wahlkörpcr bilden jene Wahlbc-; rechtsten, die an den ihnen in der Gemeinde vorgeschriebenen direct'en Stenern sammt Kricgsznschlag mindestens sechzig Gulden ö- W. entrichten. §. 15. Der zweite Wahlkörpcr besteht ans zwei Abtheilungen. Die erste bilden jene Wahlberechtigten, die wenigstens zwanzig aber nicht sechzig Gulden ö. W. an ihren in ' der Gemeinde vorgeschriebenen directcn Stenern sammt Kriegs-1 Zuschlag zahlen. Die zweite Abtheilung bilden die nach §. 1 j! lit. 2 a bis I und 3 Wahlberechtigten, infoferne sie nicht I vermöge ihrer Steuerzahlung in den ersten Wahlkörper einzureihen sind. §. 16. Den dritten Wahlkörper bilden die Wahlberechtigten, welche weniger als zwanzig Gulden an ihren in der Gemeinde vorgeschriebenen directen Stenern sammt Kriegs-znschlag zahlen. 8- 17. Der erste und dritte Wahlkörpcr bildet für sich je eine eigene Wahlversammlung, welche je zehn Gemcinde-| räthe zn wählen hat. Ebenso bildet jede Abtheilung des 2. Wahlkörpers für sich je eine eigene Wahlversammlung, welche je fünf Gemeinderäthe zn wählen hat. Bei der Wahl ist kein Wahlkörpcr an seine eigenen Mitglieder gebunden. III. Vorbereitung und Ausschreibung der Wahlen. §. 18. Vsi občanje, ki imajo pravico voliti ’■ ji. §. 18. Ueber alle wahlberechtigten Gemeindemitglieder Da so imeniki izpoloženi, mora trikrat razglasiti se v časniku, za naznanila odločenem; in ta razglas pribiti na javnih mestih. V tem razglasu mora ločen biti 14dnevni, od prvega razglasila v tekoč obrok za pritožbe zoper ta imenik. Po preteklem tem obroku se pritožbe, vložene pri magistratu, precej na odločbo dajo občinskemu odboru, kteri nemudoma prevdarja imenik in sklene o njem. Zoper ta sklep ni priziva; zato mora občinski odbor, če je spoznal da je treba popraviti imenik, skrbeti, da se k oj popravi. Odšle se imenik za prihodnjo volitev ne sme v ničemur spremeniti. §. 19. K volitvi morajo vsaj tri dni pred voli tvij o povabiti se vsi občinski volilci. To vabilo, ktero naj natanko pove čas in kraj volitve (oziroma tudi ože §.21. vol. red.), kakor tudi število odbornikov, ki jih ima voliti vsak voleči razdelek, in imena odbornikov, ki imajo odstopiti, ima se, kakor je bilo povedano v prejšnjem §., razglasiti in z imenikom morajo se po volečih razdelkih zapisati v imenik, ki sind nach Wahlkörpern abgesonderte Wählerlisten zn verfassen mora vsaj 14 dni izpoložen ležati vsakemu na pregled, und durch mindestens 14 Tage zu Jedermanns Einsicht aufzulegen. Die Auflegung dieser Listen ist durch eine dreimal der für ämtliche Kundmachungen bestimmte Zeitung einzuschaltende, --- do-!] auef) öffentlich in den Straßen anzuschlagende Kundmachung časniku unter Festsetzung einer vom Tage der ersten Einschaltung in die genannte Landeszeitung laufenden vierzehntägigen Frist zur Anbringung von Einwendungen dagegen, zn veröffentliche». Nach Ablaur dieser Frist werde» die beim Magistrate eingebrachten Einwendungen sogleich dem Gemeinderathe zur Entscheidung vorgelegt, welcher ohne Verzug die Wählerlisten prüft, und über dieselben Beschluß faßt, ohne daß gegen diesen eine Berufung statthaft ist, demgemäß hat der Gemeinde-rath zugleich die für zulässig erkannten Berichtigungen sogleich zn veranlassen. Sofort darf in den Wählerlisten für die im Zuge befindliche Wahl keine Veränderung mehr vorgenommen werden. §. 19. Zur Vornahme der Wahl sind mindestens drei Tage vorher sämmtliche wahlberechtigte Mitglieder der Gemeinde in der Art einzuladen, daß das Wahlansschrcibcn, in welchem Zeit und Ort der Wahl (eventuell auch der engern §. 21 W. O-), so wie die Zahl der von jedem Wahl-körper zu wühlenden und die Namen der ausscheidenden Mitglieder des Gcmcinderathes genau anzugeben sind, ans die im vorigen §. angedeutete Art und überdies; mit Anschluß der Wählerliste jedem einzelnen Wahlberechtigten bekannt geinacht wird. §. 20. Die Wahl der Mitglieder des Gcincinderathcs wird für jeden Wahlkörper und rücksichtlich jede Abtheilung des 2. Wahlkörpcrs durch eine eigene Wahlcommission geleitet, welche der Gemeinderath bestimmt. Diese besteht ans einem vred izročiti vsakemu volilcu. §. 20. Volitev občinskih odbornikov za vsaki voleči razdelek in oziroma za vsak predelek druzega velečega razdelka vodi posebna volitvena komisija, ktero imenuje občinski odbor. V tej komisiji so: en 407 Priloga 27. občinski odbornik, ki jej predseduje, en ud magistrata in trije občinski volilni. Voiitvena komisija je odgovorna, da se vestno vrši volitev. Udje te komisije morajo zdržati se vsega vpliva na glasovanje posameznih volilcev. — Deželnemu poglavarju je na voljo dano, k vsaki volitvi poslati cesarskega komisarja, kteri ima skrbeti, da se ravna po postavnem volitnem načinu. IV. Volitev. §. 21. Veleči razdelki volijo v različnih dnevih, in sicer najprej tretji, potem drugi prvega in druzega predelka in na zadnje prvi. Kdor je že izvoljen v kterem razdelku, ta sc v pozneje velečem več ne sme voliti; glasovi, ki jih morda vendar dobi, se ne štejejo. §. 22. Voli vsak sam. Posestniki enega posestva ali početja, ki plačuje davke, imajo le en glas; njim je dano na voljo, kteri izmed njih voli. §. 23. Vsak volilec, ki hoče voliti, mora ob določenem času in na določenem kraji biti pred komisijo. Imena pričujočih volilcev en ud komisije zapiše v volitveni zapisnik. §. 24. Glasuje se po glasovnicah, kterim ni treba da bi bile podpisane. V a-nje se zapiše toliko občinskih odbornikov, kolikor jih veleva volitveni razpis^ če je v glasovnici odveč zapisanih imen, nima se ozirati na ona, ki so zapisana na zadnje. Ime, ki je v glasovnici zapisano večkrat, šteje se le enkrat. §. 25. Ko preteče čas, določen za oddajo glasovnic, voiitvena komisija na volitvenem kraji glasovnice odpre ter sešteje glasove. Odprte glasovnice se zaznamujejo s tekočimi številkami in glasove dva komisijska uda vsak v svoj zapisnik prepisujeta k velečemu imenu. Kdor ne pride volit, ta pritrjuje volitvenem izidu. Voljeni so tisti, ki so prejeli nadpolovično večino. Ce se pri prvem glasovanji ni dosegla nadpolo-vična večina, mora se nemudoma razglasiti izid volitve, na znanje dati one, ki pridejo v ožo volitev in to koj pričeti. (§. 14.) §. 26. V oži volitvi so volilci s svojim glasovanjem omejeni na tiste, ki so pri prvi volitvi za onimi, kteri so dobili nadpolovično večino glasov, prejeli (relativno) največ glasov. Pri enolikih glasovih določi žreb, kdo ima priti v ožo volitev. Število onih, ki pridejo v ožo volitev, je dvakrat toliko, kolikor je še voliti odbornikov. Neveljaven je vsak glas, dan komu, ki ni prišel v ožo volitev. Pri enolikih glasovih ože volitve odloči žreb. V. Pretresovanje, potrjevanje in razglaševanje volitev. §. 27. Precej po končani volitvi mora voiitvena Mitglicde deš ©cmeiuberatlješ, welches dabei den Borsitz zu führen hat, aus einem Mitgliede des Magistrates und ' and drei stimmberechtigtenGenieinde-Mitgliedern. Die Wahleommissiouen sind für den gewissenhaften Vollzug der Wahl verantwortlich. Die Mitglieder derselben haben sich jedes Einflußes aufdie Stimmgebnng der einzelnen Wahl-berechtigten zu enthalten. Dem Landeschef steht es frei, jeder Wahlcommission einen landesfürstlichcn Commissär beizu-gebcn, welcher die Befolgung des gesetzlich bestimmten Wahl-modus zu wahren hat. IV. Vornahme der Wahl. §. 21. Die Wahlkörper haben an abgesonderten Tagen, und zwar zuerst der dritte, dann der zweite, erste und zweite Abtheilung, und zuletzt der erste zu wählen. Die von einem Wahlkörper schon Gewählten sind in dem später wählenden nicht mehr wählbar, — die auf dieselben etwa doch gefallenen Stimmen nicht zu zählen. §. 22. Das Wahlrecht ist persönlich auszuüben. Die Mitglieder einer steuerpflichtigen Realität oder Unternehmung haben mir eine Stimme, und es steht denselben zu, sie durch einen aus ihnen abzugeben. §. 23. Jeder Wahlberechtigte, welcher sein Wahlrecht ausüben will, muß zu bestimmter Zeit und am bestimmten Orte vor der Wahlcommission erscheinen. Die Namen der Erscheinenden werden in, das von einem Mitglieve der Wahlcommission zu führende Wahlprotokoll eingetragen. 8. 24. Die Stimmgebnng geschieht durch Stimmzettel, deren Uiitecfcrhgnug nicht ^forderlich ist, und auf welchem die int Wahlansschreiben angegebene Zahl der zu wählenden Gememdevertreter zu verzeichnen ist. Bei Ucberschrcitimg dieser Zahl, sind die überzähligen ans dem Stimmzettel zuletzt genannten Namen nnbcrücksich-tigct zu lassen. Ist derselbe Name auf einem Stimmzettel mehrmals verzeichnet, so wird er bei Zählung der Stimmen nur einmal gerechnet. §. 25. Nach Ablauf der zur Abgeltung der Stimmzettel festgesetzten Zeit, wird am Wahlortc von der Wahlcommission die Eröffnung derselben und die Stimmcnzühlung vorgenommen. Die eröffneten Stimmzettel werden mit fortlaufenden Nummern versehen, und die Stimmen von zwei Commissionsmitgliedern in je eine Gegenliste bei dem Namen des Gewählten eingetragen- Die bei der Wahlversammlung nicht Erschienenen sind als dem Ergebnisse der Wahl beistimmend zu betrachten. Als gewählt sind diejenigen anzusehen, welche die absolute Mehrheit der abgegebenen Stimmen erhalten haben- Ist dieß Ergebniß durch die erste Abstimmung nicht erzielt worden, so ist nach sogleichcr Veröffentlichung ihres Ergebnisses und der in die engere Wahl Einznbeziehenden — zu diesen zu schreiten- (§. 14.) §. 26. Bei der engeren Wahl haben die Wähler ihre Stimmen auf jene Personen zu beschränken, welche bei der ersten nach denjenigen, welche die absolute Mehrheit erlangten, die relativ meisten Stimmen für sich hatten. Bei Stimmengleichheit wird durch das Loos entschieden, wer in die engere Wahl einznbeziehen sei. Die Zahl der in die engere Wahl einznbeziehenden Personen ist immer die doppelte der noch zu Wählenden. Jede Stimme, welche ans eine nicht in die engere Wahl gebrachte Person fällt, ist als migiltig zu betrachten. Ergibt sich bei der engern Wahl eine Stimmengleichheit, so entscheidet das Loos. V. Bon der Prüfung, Bestätigung und Bekanntmachung der Wahlen. §. 27. Sogleich nach Beendigung des Wahlaktes hat 408 Priloga 27. komisija razglasiti njen izid, ob enem podpisani voli tveni zapisnik z dotičnimi prilogami zapečaten izročiti občinskemu odboru. §. 28. Ugovori zoper veljavo volitev naj se v osmeh dneh po končani volitvi izroče občinskemu odboru. §. 29. Ugovore in druge okoliščine, na ktere je ozir jemati po tem volitvenem redu, razsoja občinskih odbor brez dopuščenja daljnega priziva. Če občinski odbor pripozna, da so utrjeni ugovori in zadržki zoper veljavo volitev, morajo se razpisati nove volitve; to se mora zgoditi tudi tedaj, die Wahlcommission dessen Ergebnisse zn veröffentlichen, unter Einem das von ihr zn unterfertigende Wahlprotokoll mit den demselben beizuschlicßenden Belegen dem Gemeinderathe Der* siegelt zu übermitteln. §. 28. Einwendungen gegen die Giltigkeit der Wahlen sind längstens binnen 8 Tagen nach Beendigung des ge-sammten Wahlactes beim Gemeindcrathe anzubringen. §. 29. Werde» Einwendungen vorgebracht, oder ergeben sich sonst nach dieser Wahlordnung zu berücksichtigende Anstände, so entscheidet darüber der Gcmeindcrath ohne Zulassung weiterer Berufung, und es ist, falls die Einwendungen oder Anstände gegen die Giltigkeit der Wahl für statthaft befunden werden, die neue Wahl auszuschreiben, was auch kader izvoljenec vsled svoje pravice ne prevzame dann zn geschehen hat, wenn der Gewählte rcchtsgiltig die volitve. (§. 12. obö. red.) _ _ j auf ihn gefallene Wahl ablehnt. §. 12. Gem. Ordg. 30. Ako se v omenjenem obroku (§. 24.) ne poda nikakoršen ugovor, ali če se podani zavrne kot neutrjen, in če ni tudi drugih utrjenih zadržkov, občinski odbor potrdi volitve ter vsakemu izvoljencu da na znanje, da je bil voljen in da je potrjena njegova volitev. §. 31. Občinski odbor javno razglasi volitve, ktere je potrdil. §. 30. Werden binnen obiger Frist (§. 24) keine Einwendungen vorgebracht, oder die vorgebrachten als unstatthaft beseitigt, — ergeben sich auch sonst keine grund-hältigen Anstände, so wird die Wahl vom Gemeinderathe bestätigt und jeder Gewählte von der auf ihn gefallenen und bestätigten Wahl in Kenntniß gesetzt. §. 31. Der Gemeinderath macht die von ihm bestätigten Wahlen öffentlich bekannt. Priloga 28. 409 Poročilo deželnega odbora o postavi, s ktero se dodatno k §. 28. odloček 8. občinske postave od 17. februarija 1866. leta omejuje izdavanje ženitvanjskih oglasni c. Slavni deželni zbor! Po §. 288/. občinske postave za vojvodino Kranjsko od 17. februarija 1.866. leta imajo občine izdajati ženitvanjsko oglasnice svojim občanom. Ženitvanjsko dovoljenje poprejšnjih časov je bilo odpravljeno v nekih deželah že leta 1848., v nekih pa še le leta 1867. in 1868. vsled deželnih postav, med tem, ko so poprej vsled dekreta dvorne komore od 12. maja 1820., št. 12616 gosposke pravico imele, odrekovati ženitvanjsko dovoljenje poslom, rokodelskim pomagačem, ' dninarjem in gostačem , ki so to dovoljenje potrebovali, ako so podporo dobivali iz ubožne blagajnice, ali so sicer nestalno in brez gotovih prihodkov živeli. Vojna postava od 29. septembra 1858. leta, št. 167 drž. zak., pa omejuje ženitvanjsko pravico do 3. starostnega razreda, do kterega ima c. kr. deželna vlada oblast, dajati ženitvanjsko dovoljenje. Ker se vsem drugim osobam mora izdati po občinski postavi ženitvanjska oglasnica od pristojne občine, se je v dejanskem življenji pokazalo, da se potegujejo za take oglasnice tudi ljudje, ki nimajo nobenega pravega prislužka ali kteri so sploh slabega obnašanja in tako pripadejo prej ali poznej svoji občini za preskrbljen} e sami in njih rodovina. Da bi se tej nepriliki u okom prišlo, so se občine že večkrat potegovale za omejitev ženitvanjskih oglasnic in poudarjale, da se po sedanji občinski postavi celb beračem in potepuhom morajo izdajati take oglasnice; toraj predlaga deželni odbor z ozirom na §. 53. obč. državljanskega zakonika, kteri c. k. sodnijam dovoljuje glede na maloletne odrekovati ženitvanjsko dovoljenje: Slavni deželni zbor naj sklene sledečo postavo: Postava od................. s klero se dodatno k §. 28. odloček 8. občinske postave od 17: februarija 180«. leta omejuje izdavanje ženitvanjskih oglasnic. §. 1. Pri dokazanem pomanjkanji potrebnih dohodkov ali pri dokazanem slabem obnašanji (vedenji) se sme odreči ženitvanjska oglasnica. Pritožba proti odločbi občinskega starešinstva gre na občinski odbor in dalje na deželni odbor. §. 2. Ta postava stopi v veljavnost tisti dan, kterega se razglasi. §. 3. Moj minister znotranjih zadev ima to postavo izvršiti. mit welchem im Nachhange zum §. 28 Absatz 8 des Gcmciudegcsetzcs vom 17. Februar 1866 die Erfolgung von Ehcmeldzctteln eingeschränkt wird. §. 1. Bei erwiesenem Mangel des nöthigen Einkorn» mens oder bei erwiesenen schlechten Sitten kann der Ehe-meldzettel verweigert werden. Beschwerden gegen die Entscheidung des Gemeindevorstandes sind an den Gemeinde-ausschuß und weiter an den Landesausschuß zu richten. §• 2. Dieses Gesetz tritt am Tage der Kundmachung in Wirksamkeit. §. 3. Mein Minister des Inneren ist mit der Durchführung dieses Gesetzes beauftragt. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 28. septembra 1871. Dr. Razlag, deželni glavar. Predlog postave o pomnoženji normalnega šolskega zaklada. čedalje silnejše trkajo potrebičine za ljudske šole na vrata deželne naše zbornice. Ne le, da imamo še premalo ljudskih šol ali ne popolnoma osnovanih zato, ker so občine naše preuboge, da bi jih mogle iz lastne moči napravljati, temuč tudi to je resnega prevdarka vredno, da so učitelji naših ljudskih šol, z malo izjemami, siromaško plačani in da bridka skrb, kaj bode v starosti ž njimi 'in rodovino njihovo, jih spremlja skozi celo življenje. Deželni zastop ves čas svojega obstoja vidi in čuti vse to ; al ker je deželni zaklad tudi reven in se nabira le po prikladab na davke, odlagal je potrebno pomoč šolstvu dosehmal. Zdaj pa, ko smo prišli do tega, da imamo pred saboj načrt dveh novih postav, namreč: postavo, kako naj se uravnà naprava, zdržavanjč in obiskovanje javnih ljudskih šol, in pa postavo, kako naj se uravnajo pravne razmere učiteljev ljudskih šol, ki nam jih je vlada predložila že leta 1869. in ki se imate rešiti v sedanjem zborovanji, zdaj je treba misliti na to, kako pridobiti si denarne pomoči za ljudsko naše šolstvo, tako, da se občinam in deželnemu zakladu vsaj nekoliko olajšajo doneski za šolstvo. In posrečilo se je deželnemu odboru najti to pomoč v postavi na Stajarskem, potrjeni 13. oktobra 1870. 1. od Njegovega Veličanstva, po kteri se je blizo stoletna postava o doneskih zapuščin (Verlassenschaften) odpravila, ki je celò malo pomagala normalnemu šolskemu zakladu in na njeno mesto lansko leto stopila nova in veliko bolj pravična, ki donaša temu zakladu zdatne pomočke, ki se nabirajo mnogokrat od tacih, ki po zapuščinah hipoma pridejo do velicega premoženja, da sami ne vedó kako. Kar tedaj postava drugod dovoljuje, tega ne more odreči nam in to tem manj, ker je visoko c. k. ministerstvo nauka in bogočastja z dopisom od 15. junija t. 1. štev. 3547 samo obrnilo pozornost deželnega odbora izrekoma na ^zapuščine po umrlih, rekši, da c. k. dvorni dekret od leta 1788, štev. 926 ni več primeren današnjemu času, ki doneske k normalnemu zakladu razmerja po stanovih in ne po znesku zapuščin. Omenjeni c. k. dvorni dekret je odrajtvilo k normalnemu zakladu določil od zapuščin tako-le: če. je zapuščina znesla ali presegla 300 gold., je dednik (erb) normalnemu zakladu moral odrajtati 4 gld., če je bil iz stanu prelatov ali gospodov, — 2 gold., če je bil iz stami vitezov, odličnikov (honoracijorov) in trgovcev, .-fel gold, pa, če je bil iz stami rokodelcev (profesiönistov), mestjanov ali tržanov (purgarjev) ali kmetov. C. k. dvorni dekret od 1. decembra leta 1788. je to odločbo razširil tudi na zapuščine vojakov, tako, da generali imajo normalnemu zakladu odrajtati 4 gold., — oficirji od štaba s polkovniki (oberstarji) vred 2 gold., —• oficirji od stotnika in ritmojstra nazaj pa 1 gold. V gori omenjenem dopisu odločno povdarja c. k. ministerstvo nauka potrebo, da se skrbi za večo podporo ljudskemu šolstvu in da se po takem predrugači zastarela postava od leta 1788. in da deželnim zborom grò oblast, osnovati novo deželno postavo o zapuščinah. In teh misli bil je celò državni zbor dunajski, ki je v tem smislu v seji 31. sušca t. 1. rešil peticijo Salcburškega deželnega odbora, ki je prosil, državne postave o predrugačenji dvornega dekreta od leta 1788. Deželni odbor v soglasji s c. k. deželnim šolskim svetom je tedaj gledé na potrebe naših ljudskih šol sklenil stopiti pred sl. deželni zbor z načrtom take deželne postave. Da pa deželni odbor po številkah dokaže, da nam je silna potreba seči po novih virih, po kterih bi pritekalo več pomoči šolstvu našemu, naj v kratkih črticah pred vsem razložimo statistiko ljudskega našega šolstva v vseh obzirih. Številke te nam bodo živa priča, da deželni zbor celò nobene gori omenjenih dveh novih postav vkreniti ne more, ako normalnemu šolskemu zakladu na pomoč ne priteče nova postava, zadevajočo uravnavo zapuščin. Na Kranjskem je konec šolskega leta 1869/70. bilo 247 ljudskih šol (med temi 43 šol za silo — Nothschulen), in sicer 168 čisto slovenskih, 21 nemških, 58 pa slovensko-nemških. Vseh šolskih mož, to je, učiteljev, podučiteljev in katehetov bilo je 528, učiteljk pa 52 (z 44 nunami vred). Učiteljev bilo je 241, podučiteljev pa 38. Za šolo vgodnih-otrók je bilo to leto na Kranjskem 48.259 ; hodilo jih je v vsakdanjo šolo pa le 26.950; v nedeljsko šolo pa 4285. Brez vsakdanje šole, to je, brez pravega, zdatnega poduka bilo je tedaj 21.309 otrók, popolnoma brez poduka bilo jih je 17.024. Število 26.950 šolskih otrók, to je teh, ki so v resnici v šolo hodili, pa se ne smé popolno vzeti, kakor da bi vsi ti otroci skozi celo leto pridno in redno v šolo hodili. To število vzelo se je povsod le v začetku šolskega leta, in znano je, da na Kranjskem otroci le po zimi najpridneje hodijo v šolo, in da so poleti šole zelò prazne zato, ker jih starši za poljska dela potrebujejo. Ako bi vsa za šolo vgodna mladina hodila v šolo, kar se bode vendar tudi pri nas sčasoma izpeljati moralo, bi vsaki učitelj (kolikor jih imamo sedaj) moral podučevati nad 170 otrók, in ako bi se po postavi enemu učitelju odmerilo 80 učencev, treba bode na Kranjskem še enkrat toliko učiteljev, to je, kakih 560, in če bi jih toliko ne mogli na prvi hip dobiti in plačati, pa bi se v šolstvu vendar hotli bližati Moraviji, Tirolskemu, Dolenje- in' Gornje-avstrijskemu, bi morali imeti vsaj koj 200 učiteljev, da bi podučevali v novih in v razširjenih ljudskih šolah, tedaj vkup 479. Ker pa ljudski učitelji niso puščavniki, da bi se živili le od sladkih koreninic in vode, in tudi ne morejo stanovati v sodu, kakor znani grški modrijan, tedaj potrebujejo vsaj toliko plače, da ne živijo beraško. Ako jih na Kranjskem ne plačamo tako, kakor so plačani v naših sosednjih deželah, jim ne moremo za zelò jemati, ako gredo „s trebuhom za kruhom“ v druge dežele v boljše službe, kar se je poslednji čas že pripetilo enekrat, ter se je bati, da se zgodi še večkrat. Poglejmo, kako so sedanji naši ljudski učitelji po deželi plačani! Blizo 100 kranjskih učiteljev dobiva svojo plačo samo v denarjih, okoli 90 v denarjih in biri, in kakih 10 dobiva svoje zaslužke samo v biri. Tako le plačo imajo kranjski učitelji : 15 učiteljev ima .................^r- ...... . 100 do 150 gold, na leto, S I n ........................................... 150 „ 200 „ I „ Jj-4 » j> ............................ 200 „ 250 „ „ „ 58 „ „ ..................... 25Q „ 300 „„ „ 40 „ ,, • ............................ 300 „ 350 „ „ „ » i> ...............................................850 „ 400 „ ,, ,, ® » » ‘ _........................... • • •. 400 „ ■ 450 „ ,, „ n » ................................. • • 450 ,, 500 ,, ,, ,, 4 » » ...................................... 500 ,, 600 „ „ „ 8 j> „ ...................................... 600 „ 700 „ „ i (Učitelji frančiškanskega reda, ki nimajo za svoj trud skoro nič povrnila, tukaj niso šteti.) Ta tukaj našteta plača pa ni čista plača za učiteljev trud v šoli, ker z učiteljsko službo so združena še druga opravila, kakor orglarija, mežnarija, mrtvogledstvo itd., in dohodki od teh postranskih služeb so v dosedanjih šolskih fasijonih tudi k vsej učiteljevi plači »prišteti. Kako pa se ta plačila našim učiteljem odrajtujejò? Iz mnozih krajev se čujejo glasi, da zelò neredno in nepopolno. Največ učiteljev mora to plačo od hiše do hiše pobirat in tu mnogo grenkih besedi mnogokrat požirati; drugim jo pobirajo župani — pa tudi pogostoma tako neredno, da učitelj je velikrat s svojo družino v veliki potrebi. Skoro po vseh deželah našega cesarstva so se pravna razmerja ljudskih učiteljev že uravnala ; treba tedaj, da se stori to tudi na Kranjskem, kajti gotova resnica je, da, kar se podeli šolam in učiteljstvu, gotovo se ne zavrže. Denar, ki se dà pridnim domačim učiteljem, ostane v deželi in obrodi stoterni sad. Boljše plačan učitelj bode srenji in deželi hvaležen, bode veselo in z večim vspehom pod-učeval v šoli. Pečal se bode posebno tudi s takimi nauki, kterih je dan danes kmečkemu ljudstvu, obrtnikom itd. potreba. Učil bode sadjerejo, svilorejo, čbelorejo itd. in bode ljudstvu zanesljiv svetovalec. Ljudske šole, na narodni podlagi osnovane, bodo tako čedalje bolje spolnovale svoj častitljivi namen. „Dobre šole, srečen narod.“ Da pa bode kranjska dežela svoje sosedne dežele v šolstvu dotekla, treba bode: 1. sedanje šole kolikor mogoče razširjati; 2. novih šol kolikor mogoče brez drakonične sile ustanoviti; 3. za nove učitelje skrbeti; 4. sedanje učitelje boljše plačevati. Iz tega se kaže, da bode na Kranjskem učiteljev manjkalo, posebno, če se pomisli, da jih je obilo že priletnih. 22 učiteljev na Kranjskem je starih......................................50 do 60 let, 16 » » a » 'n ..................................................60 „ 70 ,, 2 učitelja na Kranjskem sta stara ......................................70 „ 80 „ Mnogo učiteljev ima že precej službenih let. Po novi postavi bode se jim morala dati pokojnina. 20 učiteljev služi že ...................................... 30 do 40 let, 12 » „ „ ..............................................40 „ 50 „ 3 učitelji služijo „ ...................................... 45 „ 50 „ Ako bi djanskih učiteljev na Kranjskem bilo ........................' . . . . . 479 v pokoji....................................................................... 50 tedaj vkup za plačo ................................ . ....................... 529, in ako se plačajo po ............................................................................ 400 gold. znašalo bi to na leto.................................................................... 211.600 gold. Sedanja plača vsem učiteljem je...................................................... . . 80.500 ,, ker od te pa za mežnarske in orglarske dohodke odleti (Y3) ...................... 26.000 „ bi tedaj še ostalo .................................................................... 54.500 gold. Ako gori navedenim.........................., ... ......................... 211.600 „ kteri znašajo skupni znesek za 529 učiteljev po 400 gold, plačanih, odštejemo ravno imenovani znesek . ;................................................................... 54.500 „ bi po takem še potrebovali silni znesek z.................................................. 157.100 gold. na leto, in vendar v tem računu ni prenapeto niti število ljudskih šol niti plačilo ljudskih učiteljev. Veliko vprašanje je tedaj zdaj: odkod ta denar vzeti? Občine s svojimi prebivalci, ki so silno preobloženi z davki in posebno s zemljiškimi davki tako, kakor nobena druga dežela, nimajo denarja, — dežela, ktera nima nobenih lastnih dohodkov, kakor jih imajo nektere druge dežele, ga tudi nima, — od kod tedaj ga vzeti, da bi se storilo za ljudsko šolstvo to, kar je potrebno za ljudsko omiko, pa tudi kar pravica zahteva, da se dohodkov dà učiteljstvu ljudskih šol? Edina pomoč pri šolskih potrebah občinam v mestih, trgih in vaséh je bil in je še tako imenovani normalni šolski zaklad (Normalschulfond). Normalni šolski zakladi so se ustanovili pod cesarico Marijo Terezijo iz mnogovrstnih virov, za vsako deželo posebej ; gospodarstvo teh zakladov je bilo izročeno „deželnim šolskim komisijam“. Izprva so šolski, zakladi imeli namen snovati normalne (Normal-) in s pomočjo deželnih doneskov tudi okrožne glavne šole (Kreishauptschulen) za to, da se v teh šolah izgojajo učitelji ljudskih šol; če pa je normalni šolski zaklad dosti premožen, da se podpira ž njim tudi naprava nižih ljudskih šol, za ktere skrbeti so imele občine dolžnost pa tudi grajščine jim pomagati. Nadrobne določbe o normalnem šolskem zakladu kaže „politische Sckuivetfassung“ od leta 1805. Po takem se razvidi, da normalke in okrožne glavne šole so večidel zajemale pomočke iz tega šolskega zaklada, in da ontod izvira tudi njegovo ime „Normalschulfond“. Potreba, čedalje bolj razširjevati pripravnico (preparandijo) učiteljev ljudskih šol, pa je bila vzrok, da se je normalni šolski zaklad obračati začel samo normalnim šolam in le izjemona tudi drugim glavnim šolam (pri nas na Kranjskem normalk v Ljzbljani in pozneje začasno glavni šoli Idrijski). Tako se je prvotni namen šolskega zaklada odtegnil vsem drugim glavnim šolam (Hauptschulen), ki so potem postale lokalni šolski zavodi, enaki drugim ljudskim šolam, ki jih vzdržujejo občine. Po postavi od 14. maja 1869. leta, ktera določuje učna pravila ljudskih šol je namesti poprejšnje normale in preparandije v Ljubljani stopila po potrebah sedanjega čaBa predrugačena pripravnica ljudskih učiteljev združena z ljudsko šolo, ki služi za vadnico, da vidijo pripravniki, kako se podučuje v ljudski šoli. Vsled §. 67. omenjene postave je država vzdržanje te šole na-se vzela. Po takem se je glavni prvotni namen normalnega šolskega zaklada premenil, in v smislu §. 66. omenjene postave jc normalni zaklad „izključivo namenjen potrebam javnih ljudskih šol“ tako, da proračune vsako leto določujejo deželni zbori, deželni šolski sveti na podlagi teh proračunov dajejo na-vkaznice za iplačevanje, deželni odbori pa imajo svoji shrambi in v svojem .obrbstvu ta denar. Premoženje kranjskega normalnega šolskega zaklada obstaja. a) iz aktivnih obresti treh obligacij skupnega zneska 83.440 gld........... 3661 gld. b) iz doneskov verskega in učnega zaklada in od cerkev ljubljanske škofije 2493 „ c) iz gospodarskih presežkov dunajske c. kr. prodajalnice šolskih knjig . 569 „ d) iz volil in darov in pa iz postavnih doneskov od zapuščin ..... 885 „ e) iz različnih dohodkov . .................................................... 32 „ skupaj . 7640 gld. f) iz državnega doneska . ............................................ . 2172 „ skupni sedanji vsakoletni znesek . 9812 gld. Ako primerimo te številke, ktere kažejo vsakoletno pomoč ljudskim našim šolam z gori na-navedenimi številkami, ktere kažejo, koliko potrebujemo za ljudske solu, da se le nekoliko približamo zahtevam šolskih postav, je pač očividno,, da s tako ubogim zakladom ni mogoče na nobeno stran šolstva, pospeševati. Priloga 29. 413 Da bi le nečimurnost tega kriva bila, da nimamo še potrebnih šol in da so učitelji vedno še revno plačani, to ni res; vsaj večidel je pomanjkanje premoženja ali celo revščina kriva, da občine ne morejo novih šol zidati, že obstoječih razširiti in učiteljev bolje plačati. Deželni zaklad kranjski pa si skor vse svoje premoženje mora iskati le v davkarskih prikladah, ker naša dežela nima obilnih lastnih dohodkov kakor jih imajo druge dežele. V takem položaji smo tedaj prisiljeni misliti na pomoženje šolskega zaklada po tej poti, ki nam ga samo ministerstvo z gori omenjenim dopisom kaže. Res, da tudi odvajtovila od zapuščin so prav za prav davek; al vendar med vsemi davki najmanj občutljiv davek je ta davek in večkrat ga odrajtujejo dedniki, ki se smej a j o. Če je memo kranjski deželi bogati štajarski deželi z Naj visim sklepom od 13. oktobra 1870 dovoljeno bilo, da sme le za samo ustanovo penzijskega zaklada za ljudske učitelje pobirati od zapuščin pol odstotka (procenta), izvzemši zapuščine pod 400 gold., tedaj ne moremo nobenega pomislika gojiti o tem da bi dežela smela — izvzemši zapuščine pod 400 gold. —, pobirati od vseh drugih čistih zneskov zapuščin en odstotek (en procent). Po izkazkih, ki jih je deželni odbor prejel od c. kr. davkarij, so znesle zapuščine na Kranjskem 1868. leta 2,232.365 gold. 1869. „ 2,385,574 „ 1870. „ 2,295.819 „ Ako znesek tistih, ki bi normalnemu šolskemu zakladu morale dati en odstotek, cenimo na 2.000.000 gold., bi se po takem za šolske potrebščine in sicer v prvi vrsti za zboljšanje letne plače učiteljem ljudskih šol, kjer jih revniše občine same dostojno plačati ne morejo, — potem za zboljšek mi-rovine (penzij) dosluženih ali onemöglih učiteljev, in za pripomoč pri zidanji novih ali pri razširjenji že obstoječih ljudskih šol pridobilo na leto in dan okoli 20.000 gld. našemu normalnemu šolskemu zakladu. Ako temu znesku prištejemo gori imenovani sedanji znesek normalnega šolskega zaklada z všteto državno subvencijo z 2172 gold., pa po odštetih 885 gold, pod črko d), bi po takem vsakoletni znesek normalnega šolskega zaklada narastel na blizo 29.000 gold., ako bi državni zaklad ne povikšal svoje subvencije Kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu. Al glede na to, da je naša dežela po priznanji presvitlega cesarja samega z zemljiškim davkom preobložena in da ni prenapeto računjeno, ako se trdi, da je okoli 4 milijone zemljiškega davka v razmeri z drugimi deželami že preveč plačala, — in glede na to, da ta davek se je nabral ravno po kmetih, kjer je zdaj ljudskim šolam velike podpore treba, smemo pričakovati, da bode tudi državna subvencija Kranjskemu normalnemu šolskemu zakladu se povekšala. Po vsem tem nasvetuje tedaj deželni odbor priloženo deželno postavo: Hačert postave za vojvodstvo Kranjsko o uravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu. S pritrjenjem deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega zaukazujem sledeče: §. 1. Od vsake zapuščine, ki se je obravnala pri kaki Kranjski sodniji ali pri kaki drugi v to obravnavo postavno poklicani oblasti, se ima, počenši od tistega dne, kadar ta postava moč zadobi, donesek enega odstotka čiste zapuščine normalnemu šolskemu zakladu Kranjskemu odrajtovati. Nasproti temu pa se od tega časa ne odrajtuje več dosedanji donesek normalnemu zakladu. §. 2. Ta donesek odrajtati imajo dedniki (jerbi) dolžnost, zato pa imajo tudi pravico, da en odstotek zase utrgajo od zneska ali vrednosti volila (legata). §• 3. Oproščene tega doneska so : a) vse dedščine, volila in ustanove, ki so na korist Kranjskim javnim ljudskim in srednjim šolam; (Enttimrf eines Gesetzes für das Herzogthum Krain betreffend die Regelung der Norinalschulfondsbeiträge von Verlasscnschaften. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogthums Krain finde ich anzuordnen wie folgt: §• 1. Von jeder Verlasfenschaft, deren Abhandlung von einem hämischen Gerichte oder sonst hierzu gesetzlich berufenen Organe gepflogen wird, ist vom Tage der Wirksamkeit dieses Gesetzes angefangen, ein Beitrag in der Höhe von Einem Procente des reinen Nachlaffes an den krainischen Normalschulfond zu entrichten. Dagegen hat von diesem Zeitpunkte an die Entrichtung des bisherigen Normalschulfondsbeitrages zu entfallen. §• 2. Die Berichtigung dieses Beitrages fällt den Erben zur Last; dagegen wird denselben das Recht eingeräumt, Ein Procent von dem Betrage oder Werthe der Legate für sich in Abzug zu bringen. §• 3. Befreit von diesem Beitrage sind: a) alle Erbschaften, Legate und Stiftungen zu Zwecken öffentlicher krain. Volks- und Mittelschulen; 414 Priloga 29. b) vse take zapuščine, od kterih po volji oporoke Kranjski normalni šolski zaklad toliko ali pa še več dobi, kakor bi dobil po razmeri te postave; c) vse take zapuščine, ktere po odštetih dolgovih, ki se imajo iz njih poplačati, ne dosežejo 400 gold a. v. §• 4. Vsi normalnemu šolskemu zakladu iz zapuščin dohajajoči doneski se smejo, dokler postava kaj dru-zega ne zapove, kot tekoči dohodki rabiti in v smislu §. 66 državne postave od 14. maja 1869 za namene javnega ljudskega šolstva obračati. Ustanovljanje dotičnega proračuna spada z ostalimi dohodki normalnega šolskega zaklada v oblast deželnega zbora, — nakazovanje na podlagi proračuna dežel, šolskemu svetu, — shramba in uprava tega zaklada pa v področje deželnemu odboru. §. 5. Pobirajo se pa ti doneski v smislu ministerskega ukaza od 8. novembra 1850 leta; v ta namen imajo c. k. okrajne sodnije vsacega pol leta izkaze napraviti o vseh v preteklem pol letu prisojenih zapuščinah, od kterih se je izkazalo, da se je pri davkariji donesek k normalnemu šolskemu zakladu odrajtal, ter imajo te izkaze v kontrolo deželnemu računovodstvu izročiti. §• 6. Mojemu ministru za bogočastje in nauk se ukazuje izvršitev te postave. b) alle Verlassenschften, con denen in Folge lctztwilliger Anordnungen dem krain. Normalschulfonde soviel oder mehr zugeführt wird, als der Beitrag hiefür nach dem gesetzlichen Ausmaße betragen würde; c) alle Verlassenschaften, welche nach Abzug der den Nach, laß treffenden Passiva den Betrag von 400 fl. 6. W. nicht erreichen. §• 4. Alle dem Normalschulfonde aus dem Titel der Verlassen-schaften zufließenden Beiträge dürfen, bis nicht auf verfassungsmäßigem Wege eine andere Verfügung getroffen wird, als kurrentes Einkommen behandelt und im Sinne des §. 66 beS Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 für die Zwecke des öffentlichen Bolksschulwesens verwendet werden. Die Feststellung des jährlichen Voranschlages darüber steht, wie hinsichtlich der übrigen Zuflüsse des Normalschulfondes, dem Landtage, die Anweisung auf Grund des Präliminares dem Landesschulrathe, die Verwahrung und Verwaltung des Foiides aber dem Landesausschusse zu. §• 5. Die Einhebuug dieser Beiträge findet im Sinne der Ministerialverordnung vom 8. November 1850 statt, und haben zu diesem Behufe die k. k. Bezirksgerichte halbjährig Verzeichnisse der im Laufe des halben Jahres eingeantworteten Verlassenschaften, bei denen sich über den Erlag eines Normalschulfonds-Beitrages bei dem Steueramte ausgewiesen wurde, der Landesbuchhaltuug zur Controle mitzutheilen. §■ 6. Mein Minister für Cultus und Unterricht ist mit der Durchführung dieses Gesetzes beauftragt. Deželni odbor Kranjski, V Ljubljani 20. septembra 1871. Dr, Razlag, deželni poglavar. Dr. Bleiweis, poročevalec. Beilage 30. 415 Zahl 5040. ^Benefit i)es Landes-Ausschusses, betreffend die Uebernahme der Herstellungskosten der Zufahrten zu den Bahnhöfen der Laibach-Tarviser Bahn aus den krainischen Landesfond. Hoher Landtag! Seit Cer Bollendung der Laibach-Tarviser Bahn ist die Herstellung guter Zufahrtsstraßen zu den Bahnhöfen zum großen Nachtheile des Eisenbahnverkehrs bis zum heutigen Tage noch nicht zur Ausführung gelangt. Die Ursachen dieses Uebelstandes liegen in dem Mangel einer gesetzlichen Bestimmung über die Concurrenzpflicht beim Baue und bei der Erhaltung solcher Zufahrten. Weder in der Concessionsurkunde der Laibach-Tarviserbahn noch in dem allgemeinen Reichsgesetze über die Ertheilung von Eisenbahnconcessionen ist eine Verpflichtung der bezüglichen Eisenbahngesellschaft für solche Herstellungen ausgesprochen, auch in den Straßengesetzen für Krain findet sich diesfalls keine Norm vor, und erscheinen die Zufahrten zu den Bahnhöfen der Südbahn in dem Verzeichnisse der Concurrenzstraßen nicht aufgeführt. Als sich daher die Bauleitung der Rudolfsbahn an den Landesauschuß mit dem Ersuchen um Einleitung der gedachten Straßenherstellungen wendete, erklärte dieser mit Note vom 26.. Juli 1870 Zahl 2887, das hiezu vorerst ein Laudesgesetz erwirkt werden müßte, daher man am schnellsten zum Ziele käme, wenn die Eisenbahnunteruehmung mit jenen Gemeinden, in deren Rayon die Bahnhöfe gelegen sind, ein Uebereinkommen wegen Herstellung der Zufahrten treffen würde. Nachdem aber diese Gemeinden jede Concurrenz für diese Straßenherstellungen abgelehnt hatten, und auch von Seite der Concurrenzstraßen-Comitss eine fördernde Einflußnahme nicht zu erwarten war, so wendete sich der Landesausschuß mit Rücksicht auf den Umstand, daß die Zufahrten zu den Bahnhöfen der Südbahn seinerzeit ab aerario bestritten wurden, an die k. k. Landesregierung mit dem Ersuchen, auch die Kosten der jetzigen Zufahrten auf das Straßenärar zu übernehmen. Hierauf erfolgte mit Note vom 16. September 1870 Zahl 7211, die Rückäußerung, daß bereits das k. k. Ministerium des Innern mit dem Erlaße vom 21. August 1870 Z. 9582, einen diesfälligen Antrag wegen der Zufahrten von der Reichsflraße zu den Bahnhöfen der Laibach-Tarviser Bahn ganz entschieden abgelehnt habe. Bei solcher Sachlage sah sich der Landesausschnß veranlaßt, ans die neuerliche Zuschrift der Direktion der Rudolfsbahn vom 1. April 1. I. Exh-Nr. 1838, worin diese erklärte, die Herstellung der Zufahrten gegen nachträgliche Rückzahlung der liquidirten Kosten aus dem Landesfonde zu übernehmen, die Zusicherung anszusprechen, daß hiefür in Anhoffnung der nachträglichen Genehmigung des h. Landtages aus dem Landesfonde ein entsprechender Beitrag geleistet würde, falls die Rudolfsbahn sich zu einer ausgiebigen Conkurrenzleistung herbeiließe, daß jedoch zur Feststellung der das Land treffenden Quote vorerst die Pläne und Kostenüberschläge geliefert werden müßten. In dem hierauf vorgelegten Ausweise wurden die gesammten Herstellungskosten sammt Grundeinlösung in der Strecke von ViLmarje bis Weißensels-Ratschach auf 15321 fl. veranschlagt und zwar für: ViLmarje...........................611 fl. 55 kr. Zwischenwässern................... 584 „ 80 „ Lack.............................. 605 „ 65 „ Krainburg........................ 1476 „ 14 „ Podnart......................... 2670 „ 8 „ Radmannsdorf-Lees .... 1688 „ 16 „ Aßling ...... 950 „ 74 „ Lengenfeld........................2156 „ 20 „ Kronau............................ 876 „ 86 „ Ratschach gegen Weißenfels . 2175 „ 47 „ Ratschach gegen den Ort Ratschach 1526 „ 3 „ demnach entfiele auf eine Kurentklafter Straße ein Gesammtaufwand von 15 fl. 27 kr. und zwar an Grundeinlösungskosten 2 fl. 31 kr., an eigentlichen Baukosten 12 fl. 94 kr. Eine solche Ausführung erschien dem Landesausschusse zu kostspielig, nachdem sich auch mehrere einvernommene Sachverständige dahin erklärt hatten, daß jene Herstellungen mit geringerem Aufwande möglich sind. Es wurden ’ zugleich einige oberkrainische Industriellen um Leistung von Beiträgen für die von ihnen in Anspruch genommenen Zufahrten angegangen, und es hat die Klinzer'sche Stahl-, Sensen- und Feilen Fabrik in Weißenfels einen 416 Beilage 30. Beitrag von 1000 ft. für den Fall, als zugleich eine Umlegung der Natfchach-Tarviser Concurrenzstcaße stattfände, und die Ruard'sche Gewerkschaft in Sava den Betrag von 317 fl. für ein den Interessen der Gewerkschaft mehr zusagendes Alternativprojekt einer direkten Zufahrt zum Bahnhöfe Aßling subskribirt. Da es nun möglich schien den gestellten Bedingungen der gedachten Großindustriellen Rechnung zu tragen, und zugleich eine bedeutende Herabminderung der Kosten zu erzielen, so glaubte der Landesausschuß den Anforderungen, die dießfalls an das Land gestellt werden können, damit Genüge zu leisten, daß er mit der Zuschrift vom 18. Juli l. I. Z. 3156, der Direktion der Rudolfsbahn eine Pauschalsumme von 4000 ft. aus dem Landesfonde zusicherte, falls selbe die übrigen Herstellungskosten übernehmen würde. Hierauf hat Letztere unter Vorlage der revidirten Pläne und Kostenüberschläge mit Zuschrift vom 9. September l. I. Exh.-Nr. 5040, erwiedert, daß sie nicht in der Lage ist, zu den Herstellungskosten irgend einen Beitrag zu übernehmen, indem sie für solche Bauten keinen Baufond besitzt, und der Betrag aus den Betriebseinnahmen genommen werden müßte, wogegen jedoch der landesfürstliche Commissar mit Rücksicht auf die von der Staatsverwaltung gewährte Zinsengarantie in der Sitzung des Verwaltungsrathes feine Einsprache zu Protokoll gegeben hatte. Zugleich erneuerte selbe ihre frühere Erklärung, die Herstellungen zu Übernehmen, falls ihr vom Landesaus-schuße die Zusicherung der Rückvergütung sämmtlicher Kosten ertheilt und zugleich die Garantie für die von den einzelnen Parteien bezüglich der Grundeinlösung gemachten Zugeständnisse übernommen würde. Nach den neuerlichen Plänen und Kostenvoranschlägen wurden die Kosten der Zufahrten von 15321 fl. auf 6665 fl. herabgemindert, und es ließe sich noch ein weiterer Betrag von 817 fl. in Ersparrung bringen, so paß sich selbe auf 5848 ft. beliefen, falls bei den Zufahrten in Lengenfeld, Kronau und Ratschach der Steinsatz entfiele und dafür mehr Schotter verwendet würde. Nach diesen Abänderungen würden die Herstellungskosten betragen für: BiLmarje......................... 367 fl. 35 kr. Zwifchenwäffern.................. 282 „ 20 „ Lack..............................310 „ 25 „ Krainburg.........................331 „ 43 „ Podnart...........................431 „ 15 „ Lees............................. 720 „ 19 „ Aßling........................... 379 „ 8 „ Lengenfeld..................... 1273 „ 67 „ Kronau........................... 426 „ 86 „ Ratschach....................... 1326 „ 3 „ wobei die früher projektirt gewesene zweite Zufahrtstraße vom Stationsplatze Ratschach gegen Weißenfels zu entfallen hätte, und es käme nach diesem Ausweise die Längsklafter Zufahrtstraße einbezüglich der Grundeinlösung auf beiläufig 4% fl. zu stehen. Die von den obgedachten oberkrainischen Industriellen in Vorschlag gebrachten Alternativprojekte wurden von der Bauleitung der Rudolfsbahn, als mit zu großen Kosten verbunden abgelehnt, und es wurde sich daher neuerdings an dieselben mit der Anfrage gewendet, ob sie auch im Falle als ihre Projekte nicht zur Ausführung kämen, einen Beitrag leisten würden, worüber die Antworten erst einlangen werden. Der Landesausschuß legt diesen Gegenstand dem h. Landtage zur definitiven Beschlußfassung vor, indem früher oder später eine Beihilfe aus dem Landesfonde für diese Herstellungen beansprucht werden wird. Die k. k. Regierung hat zwar nach Einvernehmung des Landesausschußes ein Landesgesetz betreffend die Herstellung der Zusahrtstraßen zu den Bahnhöfen vorbereitet, bevor jedoch dieses im Falle der Annahme von Seite des h. Landtages zur Wirksamkeit gelangt, dürfte noch eine geraume Zeit vergehen, und ist, wenn inzwischen keine Abhilfe stattfindet, die Gefahr bedeutender Verkehrsstörungen auf den jetzigen unpraktikablen Zusahrtstrasten vorhanden. Auch in Kärnthen geschah die Herstellung der Zufahrten zu den meisten Bahnhöfen der Rudolssbahn durch die Eisenbahnunternehmung gegen dem, daß ihr die Herstellungskosten von dem Landesausfchuße rückvergütet wurden. Der Landesausschuß stellt demnach mit Rücksicht auf die Dringlichkeit des Gegenstandes unter Vorlage der bezüglichen Akten den Antrag: Der hohe Landtag wolle beschließen: 1) für die Herstellung der Zusahrtstraßen zu den Bahnhöfen der Laibach-Tarviser Bahn wird ein Beitrag von 5848 fl. aus dem Landesfonde bewilliget; 2) der Landesausfchuß wird beauftragt, wegen sogleicher Ausführung der nöthigen Herstellungen das Weitere zu veranlassen Vom kraimschen Landesausschufie, Laibach am 20. September 1871. Der Landeshauptmann: Dr. Radoslav Razlag. Beilage 31. 417 ad Exh.’ÜRr. 2044. .Miri)! des LaiMesausschusjes, betreffend die Erhöhung der Bausumme für die Erweiterung des Glavar'schen Spitals in Eommenda St. Peter. Hoher Landtag! Mit dem Landtagsbeschlusse vom 11. September 1868 wurde für die Erweiterung des Glavar'schen Spitals nach dem damaligen Plane und Kostenvoranschlage ein Betrag von 6250 fl. und für die Herstellung der Wirtschaftsgebäude des Beneficiaten ein Maximalbetrag von 2000 fl. aus dem Glavar'schen Fonde bewilliget. Zugleich erhielt der Landesausschuß den Auftrag, eine nochmalige Revision des Planes des Spitales vorzunehmen und den Plan für das Wirthschaftsgebäude mit dem Glavar'schen Beneficiaten zu vereinbaren. Die erfolgte Revision des Bauplanes hat bedeutende Abänderungen als nothwendig herausgestellt, auch konnte mit dem Beneficiaten, welcher sich nachträglich weigerte, die Aufführung des Wirthschaftsgebäudes auf der vom hohen Landtage in Aussicht genommenen Gartenparcelle zu gestatten, erst nach erfolgter Zustimmung des Patrones, des fürst-bischoflichen Ordinariates und der Landesregierung die gewünschte Vereinbarung getroffen werden. Nachdem nunmehr abgeänderten Plänen wurden die Kosten für das Glavar'sche Spital mit 7384 fl. 76 kr. für das Wirthschaftsgebäude mit.........................................................................2117 „ 17 „ somit für beide Objecte mit ............................................................................. 9501 fl. 93 kr. veranschlagt. Bei der im Lizitationswege stattgehabten Hintangabe dieser Bauten wurde das billigste Anbot mit 11500 fl. gemacht, und es ist die Erzielung eines günstigeren Resultates nicht zu erwarten, da die den Kostenvoranschlägen zu Grunde liegenden Preise der Materialien und Arbeiten aus dem Jahre 1868 herrühren, und seitdem auch auf dem Lande eine bedeutende Preissteigerung stattgefunden hat. Die hiedurch dem Glavar'schen Fonde erwachsende Mehrauslagen von 3251 fl. können vom selben ohne Gefährdung der sonst ihm obliegenden Ausgaben getragen werden, indem sich deffen jährliche Ueberschüsse nach dem Durchschnitte der letzten Jahre auf 2700 fl. belaufen. Der Landesausschuß könnte jedoch eine so bedeutende Ucberschreitung der mittelst Landtagsbeschluß festgesetzten Bausumme nicht verantworten, ohne hievon dem versammelten hohen Landtag in Kenntniß gesetzt und eine neuerliche Beschlußfassung hervorgerufen zu haben. Es wird demnach der Antrag gestellt: Der hohe Landtag wolle zur Ausführung der mit dem Landtagsbeschlusse vom 11. September 1868 angeordneten Erweiterung des Glavar'schen Spitals in Commenda St. Peter und zur Herstellung der Wirthschaftsgebäude des dortigen Beneficiaten die nöthige Bausumme von 11.500 fl. bewilligen. Vom komischen Londesousschusse. Laibach am 27. September 1871. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. Carl Deschmann, Berichterstatter. Sporočilo finančnega odseka o računskih sklepih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1870. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je računske sklepe naslednje imenovanih ustanovnih zakladov za leto 1870. na tanko pregledal in v vsih sestavah s tem pristavkom v redu spoznal, da se bodo dotične važnejše opazke po poročevalcu, če bode treba, ustmeno razjasnile. Nasvetuje se toraj : Slavni deželni zbor naj sklene: Računski sklepi sledečih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1870. se odobrijo, in sicer: Tekoča številka Priloga Naslovi Skupni dohodki Skupni stroški Konečni gotovi blagajnični ostanek. Skupno premoženje konec decembra leta 1870. gold. kr. gold. kr. gold. kr. gold. kr. 1 6/gg Sirotinski zaklad . . . 14010 38 13882 38 128 216717 42 Ve 2 6/hh Glavarjevi zaklad . . . 18901 77 18890 90% 10 86 Ve 142174 67 3 6/ii Grof Saurau-ovi zaklad . 236 77 195 40 41 37 2764 50% 4 6/jj Cesarice Elizabete inva- lidni zaklad .... 239 40 220 39 19 1 3537 76% 5 6/kk Zaklad kranjskih dekli- ških ustanov .... 1264 50 1144 23 120 27 23198 26 6 6/11 Jtioldheimove ustanove za neme 1075 91 % 282 28 793 63 Ve 12705 94 Va 7 6/mm Wolfova ustanove za neme 1641 49 Ve 1576 76 64 73 Ve 15976 48 8 6/nn Kalisterjeve ustanove . . 8214 93 % 7539 32 675 61% 84544 61% 9 6/oo invalidne ustanove Po- stojnske jame .... 76 23 44 70 31 53 949 78 10 6/pp Metelkove invalidne usta- nove o 74 . 8 44 16 29 92 945 67 11 6/rr Trevisini-ove invalidne ustanove 215 15 86 67 Ve 128 47'/e 2121 30 12 6/ss invalidne ustanove ljub- ljanskih gospà št. 1 63 85 44 20 19 65 1602 85 13 6/tt invalidne ustanove ljub- ljanskih gospà št. 2 587 87 554 50 33 37 10961 12‘/e 14 6/uu Baron hiodnig-ove usta- nove ža slepe .... 3515 36% 2017 84% 1497 52 47906 45‘/e 15 6/vv Ilirske ustanove za slepe 531 24% 200 97% 330 27 6075 85 Ve 16 6/zz Zaklad kranjskih dijaških ustanov 20969 85 19126 7 1843 78 425565 72 17 6/ž Kranjskega deželnega muzeja 1490 37% 409 H% 1081 26 26508 39 Opomba. Skupno premoženje teh ustanov iznaša 1,024.256 fl. 81 sold. V Ljubljani dne 1. oktobra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Dr. Poklukar, poročevalec. o proračunih kranjskih ustanovnih zakladov za leto 1871. in 1872. deželnega ročevalec, Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračune kranjskih ustanovnih zakladov za leti 1871. in 1872. po nalogu slavnega zbora prevdarjal in v naslednjih na tanko razloženih sestavah s tem pridržkom odobril, da bode poče bo treba, potrebne opombe ustmeno dostavil. Nasvetuje se toraj: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. V proračun za leto 1871. oziroma 1872. se stavijo: Tekoča Številka R a z I o ž b a Potrebščina posamezno skupaj gld. 1 kr. gld. 1 kr. Proračun za leto Zaklada posamezno gld. kr skupaj gld. j kr. 6 a Zaklad kranjskih dekliških ustanov. A. Stroški : Ustanove . . . . Davki in davščina Doneski . . . . 896 182 47 B. Dohodki : Aktivne obresti 6 b Zaklad Holdheimove ustanove za neme. A. Stroški : Ustanove................................. Davki in davščina........................ Različni stroški......................... 567 57 54 67 77% 1126 40 40 678 B. Dohodki : Aktivne obresti Doneski . . . Različni dohodki 6 c Zaklad invalidne ustanove (Postojnske jame). A. Stroški : Ustanove . . . . Davki in davščina B. Dohodki : Aktivne obresti 6 d Zaklad Metelkove invalidne ustanove. A. Stroški : Ustanove . . . . Davki in davščina B. Dohodki : 37 9 37 9 Aktivne obresti 90 60 47 80 45 47 44% 1137 80 748 8 4 70 37 20 761 50 47 25 47 25 47 50 27 50 25 Tekoča Številka Proračun za leto Potrebščina Zaklada R a z 1 o ž b a e3 bo O posamezno skupaj posamezno skupaj gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 6 e. Zaklad Trevisini-ove invalidne ustanove. A. Stroški : Ustanove .... 100 Davki in davščina 13 90 113 90 B. Dohodki : Aktivne obresti 100 Različni dohodki . 113 90 113 90 6, f. i Zaklad invai, ustanove ljubi,j. gospa k št. 1. 6, aa. A. Stroški : Ustanove .... 67 20 Davki in davščina 16 80 i 84 — B. Dohodki : Aktivne obresti 84 — 84 6,g.i 6,bb. Zaklad invai, ustanove ljublj. gospa št. 2. A. Stroški : Ustanove .... 326 30 Davki in davščina 113 50 Različni stroški . 103 70 543 50 B. Dohodki : Aktivne obresti 565 ' 565 6, h. i Zaklad br. Flödnig-ove ustanove za slepe. 6, cc. A. Stroški : Ustanove .... 1560 Davki in davščina 373 3 Potni stroški . . 200 Različni stroški 96 30 2229 33 B. Dohodki : Aktivne obresti 2299 17 Različni dohodki . 81 6 2380 23 1871, Proračun za leto 1872. Presežek Primanjkava Potrebščina Zaklada Presežek Primanjkava posamezno skupaj posamezno skupaj già. kr. m kr. gia. kr. gld. kr. gw. kr. gld. kr. gld. kr. gld. 1 kr. 100 16 40 116 40 |_ 102 50 j j 13 90 116 40 ' 1 67 20 12 80 80 80 80 j 1 326 • 30 f 86 — 103 70 516 / 21 50 537 50 537 50 ) 21 50 ; 1560 374 20 150 — ' 146 54 2230 74 \ 150 90 2305 ( ) 155 32 1 81 6 2386 6 Tekoča Številka &D Oh Proračun za leto R a z 1 o ž b a Potrebščina Zaklada posamezno skupaj posamezno skupaj gld. kr. gia. kr. gld. kr. gid. kr. Zaklad Ilirske ustanove, za slepe. A. Stroški : Ustanove 105 Davki in davščina .......... 54 | - | Bazlični stroški 22 30 181 30 B. Dohodki : Aktivne obresti _ 332 50 Bazlični dohodki — ■ — 2 52 335 2 Zaklad kranjskih dijaških ustanov. A. Stroški 1 Ustanove 15180 g Doneski 872 Davki in davščina 2838 MB Bazlični stroški 130 — 19020 B. Dohodki : Aktivne obresti ü 20287 Bazlični dohodki . - — 147 — 20434 — ■ Muzealni zaklad. A. Stroški : Plače . . . ..... 63 Muzealne naprave in vzdrževanje muzealij . . 808 ; 1 Uradne in pisarne potrebščine ...... 189 85 Bazlični stroški 99 15 1160 — . B. Dohodki : Aktivne obresti 1073 Volila in darila . — ' — ■ — — 149 62'/, 1223 47 V, Sirotinski zaklad. A. Stroški : Ustanove in štipendije 'S Davki in davščina . Bazlični stroški — ■ - — — — Z' — ' B. Dohodki : Aktivne obresti ■ . Doneski J :■ Bazlični dohodki — — — —. - 10 11 12 6,iin 6,dd. 6, j in 6, ee 6, k i 6, ff. 6, 1. 1871. Proračun za leto 1872. Potrebščina Zaklada Presežek Primanjkava Presežek Primanjkava posamezno skupaj posamezno skupaj gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 105 54 — 22 30 181 30 ! 153 72 332 50 1 153 72 ( 2 52 335 2 J ) 15180 ' 872 — 2838 — 230 19120 — \ 1414 20287 \ 1314 / 147 — 20434 1 ( 63 808 ' — 199 50 100 — 1170 50 I - 47 V, 1042 50 / 21 47 y2 149 62 y2 1191 97 ‘A 1 5557 G — — — 1833 43 lipi -, ~ 500 — 7890 49 10989 42 % I S ~ ■ —... — — — — : — 1417 50 ) 5056 55'A 1 ■ §§§| 540 12 12947 4‘A I Proračun za leto Jg Potrebščina Zaklada o R a z 1 o ž b a >3Q >0 O © O posamezno skupaj posamezno skupaj . gl d. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 13 6 m P. P. Glavarjev zaklad. 14 6 n A. Stroški. Ustanove in štipendije Doneski bolnišnični .......... Davki in davščina Stroški zazidanje Različni stroški B. Dohodki. Kupnine . . . Aktivne obresti . . . . . . . Dohodki posestev Različni dohodki . Gf. Saurau-ovi zaklad. A. Stroški. Davki in davščina Različni stroški B. Dohodki. Aktivne obresti . . . . . 15 6 o Zaklad ustanove cesarice Elizabete. A. Stroški : Ustanove . Davki in davščina . . . . B. Dohodki : Aktivne obresti 16 6 s Zaklad Wolfove ustanove za neme. A. Stroški : Davki in davščina Različni stroški B. Dohodki. Aktivne obresti . . . . . . Različni dohodki 17 6 t Zaklad Kalisterjevé ustanove A. Stroški : Ustanove . . . . Različni stroški B. Dohodki : Aktivne obresti M .... . ; . 1871. Proračun za leto 1872. Presežek Primanjkava Potrebščina Zaklada Presežek Primanjkava posamezno skupaj posamezno skupaj gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. kr. 1022 1933 50 854 99'A 11500 — 400 — 15710 49'A 6927 57'A j 8624 42 168 50 7086 7'A J 20 40 Ul »6'/, 132 35 'A I 132 35'A 132 35 ‘4 1 - 40 i 27 — 67 — 1 172 172 105 __ 123 43 Vs i 34 25 157 68'A • 808 50 j 733 13‘A 82 32 890 82 3847 50 1 202 50 4050 — 4050 4050 j f * Presežek sirotinskega zaklada znaša za leto 1872 skupaj 5056 fr.. 55 y2 kr., kteri znesek moral bi se v smislu dotičnih ustanovnih pisem porabiti ; ker pa finančnemu odseku ni bilo mogoče,, vsa omenjena ustanovna pisma v roke dobiti in jih pregledati; naj slavni deželni zbor za sedaj sklene: 2. Deželni odbor ima po vsi mogočosti skrbeti, da se imenovanega zaklada presežek s 5056 fr. 55 V2 kr. v smislu dotičnih ustanovnih pisem nemudoma vporabi. Vzrok primanjkavi P. P. Glavarjevega zaklada za leto 1872. s 8624 fr. 42 kr. so stroški za prihodnje nove stavbe bolnišniče v Komendi. Stavi se toraj predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: 3. Deželni odbor se poohlastuje, da te zidarske stroške v preliminiranem znesku iz lastnega premoženja imenovanega zaklada ob svojem času v redu poplača. V Ljubljani dne 1. okotobra 1871. Dr. Bleiweis. Prvomestnik. Dr. Poklukar. Poročevalec. Beilage 34. 431 Bericht des LandesMsschujses, betreffend die Petition der nach Commcnda - St. Peter eingeschulten Gemeinden um Gewährung einer Subvention ans dem Glavar'schen Fonde für den dortigen Schulbau. Hoher Landtag! '"i'cu zn Coinmenda eingeschulten Gemeinden wurde mit den Erlässen der k. k. Bezirkshanptmannschaft und des k. k. Bezirksschnlrathcs in Stein vom 17. Noll. 1870 Z. 6110 und vom 25. Febr. 1871 Z. 44 die Errichtung einer neuen Pfarrschnle in ihrem Pfarrorte St. Peter aufgetragen- Die Kosten hiefür belaufen sich mit Einschluß der Hand- und Zngroboth auf 5014 fl. 26 kr., und für den Fall als letztere von den Gemeinden unentgeltlich geleistet würde, ans 4484 fl. 88 kr. Da die Vorschreibung an directen Steuern für jene Gemeinden 6877 fl. 63 kr. beträgt, so würde außer den durch dieselben zn besorgenden Naturalleistungen für die Banauslagen eine 65perze»tige Umlage nothwendig sein, welche selbst, wenn sic ans zwei Jahre vertheilt würde, als eine sehr drückende und kaum zn erschwingende bezeichnet werden innß. Wegen des Patronatsbeitrages wurde zwar der dortige Patron, nämlich der Maltheser-Ritter-Orden um seine Beitragstangcntc angegangen, derselbe hat jedoch jeden Patronatsbeitrag zum Schulbau verweigert, und wurden die Gemeinden int Sinne der diesfalls erslosscnen Ministerialerlässe von dem Bezirksschnlrathe angewiesen, den Kostcnantheil des Patrons vorschußweise zu übernehmen, mit dem Vorbehalte des Rechtes, vom Patron seinerzeit den ans ihn entfallenden Kostenanthcil, insoweit er durch das zn gewärtigende Gesetz hiezu verpflichtet werden dürfte, mit rechtsverbindlicher Wirksamkeit in Anspruch zn nehmen. Bei der großen, den Gemeinden zugewiesenen Belastung haben sich selbe an den Landcsansschnß mit der Bitte gewendet, ihnen ans dem reich dotirten Glavar'schen Stiftnngsfonde einen Unterstütznngsbeitrag zn erwirken. Sic berufen sich darauf, daß der edelmüthige Stifter des vorzugsweise für die Psarrinsassen von Commenda errichteten Spitals mit seiner Stiftung nicht blos die materielle Pflege in Füllen der Krankheit und Erwerbslosigkeit, sondern auch die geistige Pflege seiner gewesenen Pfarrkinder gefördert wissen wollte. Seinerzeit bestand in Comnienda das Glavar'schc Schnlhaus, wo Glavar selbst den Unterricht an die Jugend ertheilte, in späterer Zeit wurde es als Stallung für den Beneficial verwendet, und soll nunmehr von diesem an das Glavar'sche Spital gegen Entschädigung abgetreten und für den Erweitcrnngs-Ban verwendet werden. Die Gemeinden glauben ebenfalls ein Anrecht ans das Glavar sche Schnlhaus zn besitzen und einen angemessenen Beitrag ans dem Glavar'schcn Fonde um so mehr beanspruchen zn dürfen, da durch die längere Hinausschiebung des Umbaues des Glavar'schcn Spitals die vom Landtage beschlossene Vermehrung der Pfründen für die dortigen Pfarrinsassen noch nicht stattgcfnndcn hat, und hicmit für den Spitalsfond ein bedeutendes Ersparniß erzielt worden ist. Dagegen muß Folgendes bemerkt werden: Nach der lctztwiUigc» Anordnung des Stifters vom 21. Jänner 1784, nach der Erläuterung der Testamentsexecntoren vom 8. Octb. 1785 'und nach dem Stiftbriese vom 9. Juli 1803 sind die jährlichen Erträgnisse des Stiftnngsvcrmvgcns den hilfs- und mittellosen Kranken ohne Unterschied des Standes, jedoch mit bcm Beisatze gewidmet, daß die Insassen der Pfarre Commenda-St. Peter und die Herrschaft Landpreiscr Unterthanen in der Aufnahme vor allen andern den Vorzug haben sollen. Zn deren Unterbringung war nach dem Willen des Stifters in Eommenda-St. Peter an dem Bauplätze der Jakob Stanitzcr'schen Keusche und im südlichen Anschlüsse an das Glavar'sche Schnlhaus ein neues Krankenhaus derart aufzubauen, daß darin die Kranken des männlichen, wie jene des weiblichen Geschlechtes gesondert werden können, und in Diesem Spitale sollen die Kranken unter Assistenz und Aufsicht eines bewährten, der Landessprache kundigen Arztes derart verpflegt werden, daß es ihnen weder an der erforderlichen Kost, noch an Arzneien, Wäsche und Bcttgewand gebrechen dürfe. Desgleichen soll aus dieser Stiftung auch jenen Armen, die hilflos in ihren eigenen Behausungen schmachten und sich schämen, ihre Nahrung bei Bermöglicheren zu suchen, bestmöglich Abhilfe gewährt werden. Dem Bcnefiziaten der Pfarre Commenda steht ausschließlich das Aufnahinsrecht zu, und soll derselbe immer 432 Beilage 34. so viele Pfründner aufnehmen, als ans den Einkünften des Vermögens erhalten werden können, und nur darauf Rücksicht nehmen, daß die Commcnda scheu Pfarrkinder und die Landsprciscc Unterthanen nicht zwar in der Versorgung jedoch i» bet Aufnahme allezeit den Vorzug haben sollen. Nach diesen stiftbriefmäßigen Bestimmungen liegt der Glavar'schen Stiftung die Förderung von Schnlzwecke» nicht ob, auch besitzen die Gemeinden nicht den entferntesten Rechtstitel, um ein Mteigenthnm oder ein Servitut an dem sogenannten Glavar'schen Schnlhansc zu beanspruchen. Aber doch läßt cs sich nicht in Abrede stellen, daß eine ausnahmsweise Unterstützung der Gemeinden der Pfarre Commenda zu Schnlzweckcn den edlen Intentionen des Stifters nicht widerstreitet, und daß eine Einsprache gegen eine solche Verwendung nicht zu besorgen ist, da der Glavar'schc Bcnefiziat in Commenda, das Gesuch der Gemeinde auf das wärmste befürwortet. Dem Glavar'schen Fonde steht zwar im nächsten Jahre eine außergewöhnliche Ausgabe von 11500 fl. für den Erweiterungsbau des Spitals bevor, wenn nun noch weitere 500 fl. als' Beitrag für den Schnlhansban verausgabt würden, so ist der Fond, dessen jährliche Ueberschüsse in den letzten Jahren durchschnittlich 2700 fl. betragen habe», noch immer in der Lage, seinen bisherigen und den in Aussicht genommenen neuen Verpflichtungen, der Erhöhung der Reinunerationen des Arztes und Benefiziaten sowie den Kosten der hiezu kommenden neuen Pfründen vollkommen zu genügen. Der Landcsansschnß befürwortet demnach die Uebernahme eines Betrages pr. 500 fl. ans den Glavar'schen Fond, und stellt den Antrag: Der hohe Landtag wolle für den Aufbau der neuen Volksschule in Commenda-St. Peter einen Beitrag pr. 500 fl. ans dem Glavar'schen Fonde bewilligen und den Landesansschnß beauftragen, bei der Stiftnngsbehörde diesfalls die Zustimmung zu erwirken. Vom krainischen Landesausschussc. Laibach am 30. September 1871. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. Beilage 35. 433 Bericht des Llmdesausschnsses, betreffend die Ergänzung, beziehungsweise Abänderung einzelner Bestimmungen des Straßen-Concnrrenz-Gesetzes vom 14. April 1864 und des Anhanges hiezu vom 28. Jänner 1867. Hoher Landtag! '■'i'ie Besorgung der Straßcuangelegcnheiteii durch die autonomen Organe hat mancherlei Mängel dcsStra-ßen-Concurrenzgesetzes vom 14. April 1864 und des Anhanges hiezu vom 28. Jänner 1867 aufgedeckt, deren Beseitigung im Gesetzgcbnngswege dringend noth thut. Als wesentliche Gebrechen jener Gesetze sind hervorzuheben: 1. Der Mangel einer klaren Bestimmung über die executive» Maßregeln, zur schleunigen Durchführung der Anordnungen und Beschlüsse des Straßcn-Coniitss. Die Fälle, wo einzelne Concurrcnzpflichtige und ganze Gemeinden de» Beschlüssen des Straßen-Comits's keine Folge leisteten, haben sich häufig ergeben, und wenn die Gemeindevorsteher von den Comitä's, denen keine Execntiv-organc zur Seite stehen, zur Hintangabe der Straßcnarbcitcn im Licitationswege ans Kosten der Säumigen angegangen würden, so verweigerten sie cs mit der Bemerkung, daß dies dem Straßcn-Comits obliege. Wandten sich nun letztere an die Bezirksbehörden, so lehnten auch diese solche Znmnthnnge» gewöhnlich ab, weil sie nach §. 25 des Straßenconcnrrenz-gcsetzes erst dann selbstständig einzuschreiten haben, wenn die Communication gehemmt, die Sicherheit der Person und des Eigenthums gefährdet ist. Die Straßen-Comitä's haben bei solchen Umständen ihre schwere Noth, einen Ersteher der ansständigen Straßenarbeiten aufzutreiben, die Hintangabe geschieht meist zu sehr hohen, für die Renitenten kaum zu erschwingenden Preisen, indem der Unternehmer der Arbeit bei so mangelhafter Executive zur Airszahlnng seiner Verdienstgebühr sehr schwer gelangt. Derlei Vorgänge schädigen das Ansehen der autonomen Organe und machen die Erhaltung der Straßen im klaglosen Zustande zur Unmöglichkeit. 2. Das Interesse der Gemeinden an der guten Instandhaltung der ihnen zugewiesenen Straße ist in jenen Fällen ein sehr geringes, wenn selbe die Straße gar nicht benützen und von ihr keinen Vortheil ziehen. Es hätte demnach vor allem der Vortheil, den diese oder jene Gemeinde von der Straße zieht, als Maßstab für die Straßenvertheilung zu gelten. Das Gesetz vom 14. April stellt hingegen als Maßstab der Zntheilnng die Vorschreibung der einzelnen Gemeinden an dircctcn Stenern ans, und gestattet nur ausnahmsweise eine stärkere Belastung einzelner Gemeinden mit Rücksicht auf den ihnen zukommenden grossem Vortheil, wozu jedoch die Erwirkung eines eigenen Landesgcsetzes nothwendig wäre. In dem Anhange zum Straßengcsctze vom 28. Jänner 1867 werden zwar im §. 4 noch andere bcrücksich-tigenswerthe Momente den Sraßen-Comito s bei der Zntheilnng anempfohlen , ohne daß der vor allem maßgebende Grundsatz, daß die Größe der Leistung dem erreichten Vortheile adäquat sein mäße, an deren Spitze gestellt worden wäre. Da demnach in der Regel nur die Stenervorschreibuug den Maßstab der Zntheilnng der Straßen eines Concnrrenzgebietcs bildet, so ist wohl erklärlich, daß entlegene Gemeinden um einer für sie äußerst drückenden Concnrrcnz ledig zu werden, die Erklärung der ihnen zunächst liegenden wichtigeren Gemeindcstraßen zu Concnrrenzstraßen anstreben, wobei sic sich auf den Umstand berufen, daß viele der im Straßenkatcgorisirnngsgesetze angeführten Concnrrenzstraßen eigentlich nur Gemcindestraßen seien, und der Anforderung des §. 3 des Straßcn-Concnrrcuzgesctzes, daß selbe den Verkehr größerer Landstriche vermitteln sollen, durchaus nicht entsprechen. 3. Ein gedeihliches Wirken der Straßeu-Comit^s ist nur dann möglich, wenn sie zunächst bei den Gemeindevorstehungen eine entsprechende Unterstützung finden- Nun aber hat die Bestimmung des §. 5 des Anhanges znm Straßengesctze nicht blos die gcmcindeweisc, sondern auch die individuelle Zntheilnng der Straßen in jedem Concnrrenzgebiete den Str'aßcn-Coinits's zugewiesen, und hicmit die Gemeinden von einer Einflußnahme ans die Besorgung des Straßcn- I Wesens enthoben, die wohl mit ihrem Wirkungskreise in dem innigsten Zusammenhange stünde. 434 Beilage 35. Bei der großen Parzellirung von Grund und Boden in Krain entfallen auf einzelne Concnrrenzpflichtige oft unbedeutend kleine Strecken, deren gute Instandhaltung durch die Straßen-Comitä's nicht überwacht, und in Versäum-nißfällcn wohl nur durch direkte Jngerenz Der Gemeindevorstehungen bewerkstelliget werden kann. Letztere sind vor allem in der Lage, in ihrer Gemeinde eine richtige Vertheilnng der Hand- und Zugsröboth zu veranlassen, wozu der Maßstab der directcn Stenern keineswegs genügt, um zugleich ein billiges Straßenarbeitsrelntnm festzustellen. Mit der Zuweisung der individuellen Straßenvertheilnng an die Gemeindevorstehungen würden die Straßen-Comitss einer schwierigen Arbeit enthoben, es bliebe ihnen jedoch die Oberaufsicht vollkommen gewahrt, zugleich hätten sie bei Rekursen einzelner Concnrrenzpslichtigen gegen die Straßenarbeitsznwcisung des Gemeindevorstandes in zweiter Instanz zu entscheiden. 4. Nach §. 12 des Straßen-Concurrenz-Gesetzes ist die Schnecschanflung von jenen Gemeinden unentgeltlich zu besorgen, deren Gebiet nicht Eine Meile von der Straße entfernt ist, und es wird die bezügliche Concnrrenz für die einzelnen Straßen von dem Concurrenzstraßen- Comitä festgestellt. Diese Bestimmung hat sich in den letzten schneereicheil Wintern nicht als praktisch bewährt. Es ist nicht angezeigt für die Schneeschauflung eine andere Concnrrenz festzustellen, als für die übrigen Straßenarbciten, indem dies die Bevölkerung nur beirrt; ferner ist besonders in solchen Fällen bei Versäumnissen die energische Beihilfe der politischen Behörden unumgänglich nothwendig. 5. Die Amtssitze der Straßen-Comitss sind oft sehr entfernt von den wichtigeren Verkehrslinien des Bezirkes. Die Beaufsichtigung entlegener Straßen ist mit bedeutenden Kosten für die Bezirkskasse verbunden. Durch die Bildung von Snbcomits's würden die Geschäfte des Straßencomits's wesentlich erleichtert. 6. Der §. 19 des Straßcn-Concnrrcnz-Gesetzcs gestattet dem Landesausschnssc die Ernennung eines stimmberechtigten Comitsmitgliedes für den Fall, als ans dem Landesfonde Subventionen für Concurrenzstraßen gezahlt werden. Auch in anderen Fällen wäre es dem Landesausschnssc oft erwünscht, ans die Arbeiten einzelner Straßen-Comits's durch von ihm ernannte Vertrauensmänner einen fördernden Einfluß zu nehmen. Mit günstigem Erfolge wurden solche Vertrauensmänner im Herzogthume Salzburg eingeführt, man denkt auch in Steiermark von diesem Institute unter der Benennung Wegcommissäre Gebrauch zu machen. 7. Vielfach sind die Wünsche der Gemeinden laut geworden ihnen für die übermäßige Belastung an stark befahrenen Concurrenzstraßen eine bleibende Unterstützung aus dem Landesfonde, oder eine anderweitige Entschädigung zu gewähren- Letzteres könnte nur durch Bewilligung von Straßcnmanthen, oder Herbeiziehung derjenigen, welche die Straße im außergewöhnlichen Maße benützen, zu einer entsprechenden Beitragsleistnng geschehen. Leider haben bisher die Ansuchen von Gemeinden und die Befürwortungen des Landtages wegen Errichtung einzelner Mäuthe bei der hohen Regierung keine Willfährigkeit gefunden. Es wäre daher zweckentsprechend nach dem Vorgänge von Oberösterreich, Gallizieu, Bukowina die Errichtung von Mäuthen als einen Gegenstand der Landesgcsetzgebung zu bezeichnen, indem die Landesvertretung am besten in der Lage ist zu beurtheilen, wo solche nothwendig sind. ^ Aber auch dort, wo keine Mäuthe eristiren, ist es im Rechte und in der Billigkeit gegründet, daß für eine außergewöhnliche Straßenbcnütznng, ein entsprechender Beitrag zu deren Erhaltungskosten geleistet werde. Dießbczügliche Bestimmungen kommen in mehreren Straßengcsetzen vor. Nach dem neuen obcröstcrrcichischen Straßengesctze vom 11. Dezember 1869 kann für Gemeindestraßen, welche vorwiegend zur Förderung der Interessen einzelner Grund- und Realbesitzer oder besondern Unternehinnngen dienen, über Einschreiten der betheiligten Gemeinde eine besondere Concnrrenz durch ein Laudesgesetz ansgemittelt werden. Auch nach dem kärntnerischen Straßcngesetze vom 25. Juli 1864 können bei Landes- nnd Bezirksstraßen jene Parteien (Grundbesitzer, Industrielle, oder andere Unternehmungen), welche solche Straßen in größerem Maße benützen, zur Concnrrenz beigezogen werden. Das mährische Straßengesctz vom 28. Februar 1867 enthält eine ähnliche Bestimmung, lvelche in den neuen Straßengesetzentwurf für Salzburg aufgenommen wurde, nnd im §. 5 des beiliegenden Gesetzentwurfes auch für Krain in Vorschlag gebracht wird. 8. Die Paragrafe 22 des Straßengesetzes für Krain und 5 des Anhanges hiezu enthalten die einzigen Normen für allfällige Berufungen gegen Verfügung des Straßen-Comits's- Eine präcise Feststellung des Jnstanzenznges in Strnßenangclegenheiten kommt im Straßengesetzentwnrfe für Salzburg vor, und wäre selbe auch in den krainischen Gesetzentwurf aufzunehmen. 9. In Folge Landtagsbeschlusses vom 17. April 1861 wurden die ans Koste» der Bczirkskasscn erhaltenen Straßeneinräumer beseitiget und es den betreffenden Ortsgemeinden freigegeben, die Ueberwachung der ihnen zur Erhaltung zugewiesenen Bezirksstraßenstrecken nach eigenem Ermessen zu besorgen. Später hat sich bei einzelnen Concurrenzstraßen die Bestellung von Straßeneinräumern als nothwendig herausgestellt. Da die Wiedereinführung der Straßeneinränmer wenigstens ans den einen größeren Verkehr vermittelnden Straßen wünschenswerth ist, so ist bei obigem in Mitte liegenden Landtagsbeschlnsse eine neue gesetzliche Bestimmung nothwendig, wornach die Kosten derselben von dem ganzen Concnrrenzbezirke zu tragen sind. 10. Der Landesausschnß kann gegen renitente Gemeinden nur nach den Bestimmungen der Gemeindeordnung mit der Verhängung von Geldstrafen bis zum Betrage von höchstens 20 fl. vorgehen. Bei der großen Gefährdung, welche die Interessen ganzer Landestheile durch mangelhafte Straßenbcsorgnng erleiden könne», rechtfertigen eine höhere Strafsanction für die Anordnungen des Landesausschnsses. Nach dem Salzburger Gesetzentwürfe wird selbe mit 100 fl. beantragt. Zur Beseitigung dieser Mängel hat der Landesausschnß nachfolgenden Gesetzentwurf mit Benützung analoger Bestimmungen der Straßengesetze anderer Länder nnd nach eingeholtem Gutachten von Sachverständigen ausgearbeitet und es wird zu demselben Folgendes bemerkt: Die §§. 1 nnd 2 enthalten Zusatzbcstimmungen zum §. 18 und 19 des Straßenconcurrenzgcsctzes vom 14. April 1864, deren Begründung im Berichte sub 5 und 6 enthalten ist. Im §. 3 werden jene wünschenswerthen Abänderungen des 8- 9 des Straßenconcurrenzgesctzes und der 8-4 und 5 des Anhanges getroffen, wovon oben sub 2 und 3 die Rede ist. 435 Beilage 35. Der 8- 4 modifizirt die Bestimmung des §. 12 des Straßcnconcnrrenzgesetzes über die Schneeschanflnng. Die Einfügung des §. 5 findet in den obigen Erwägungen sub 6 ihre Begründung. Die Bestimmung des §. 6 ist nach obiger Erwägung sub 8 hier aufzunehmen. Die 88. 7 und 8 normirat das Vorgehen der Gemeinden bezüglich der ihnen zugewiesenen Straßenstrecken, durch 8. 9 wird das Execntivverfahren, durch 8. 10 der Jnstanzenzng geregelt. Im 8. 11 erleidet der bisher bezüglich der Straßenbemanthnng maßgebende 8. 23 des Straßenconcnrrenz-gesctzes eine Modification. Der 8- 12 bildet einen neuen Zusah. Obwohl die im anliegenden Gesetzentwürfe enhaltencn Abänderungen der bisherigen Straßengesetze, und die darin beantragten neuen Bestimmungen dem Landesansschnsse als die wichtigsten und dringendsten erschienen sind, so dürfen doch vielleicht im h. Landtage noch weiter gehende Anträge in Anssicht genommen sein. Zn diesem Behufe wäre die Borberathnng dieses Gesetzentwurfes durch ein eigenes Sonnte sehr wünschenswerth. Es stellet daher der Landesansschnß den Antrag: Es wolle der h. Landtag den anliegenden Gesetzentwurf einem (Somite von 7 Mitgliedern zur Borberathnng zuweisen. Vom krainischen Landesaiisschuffe. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. Karl Deschmann. Berichterstatter. Priloga 35. 437 Postava, Gesetz, veljavna za vojvodstvo Kranjsko, wirksam für das Herzogtbiim Kram, s Utero se z&Uon z» skladne ceste od 14. aprila womit das Straßen-Coiicurrenzgesetz vom 14. April 1864. 1. in dodatek k tej postavi od 38. januarja 1861 und der Anhang hiezu vom 28. Jänner 1867 1869. i. dopoinuje in v nekteriii določbah ergänzt und in einzelnen Bestimmungen abgeändert spremeni. werden. §. L §• I- Uradni sedež cestnega odbora določi odbor sam Dcr Amtssiß des Straßen-Comite's ist thimlichst in der kolikor mogoče v središči konkurenčne okolice. De-1 Mitte des Concnrrenzgebietes vom Comite selbst zu bestimmen, želnemu odboru je pripuščeno, da se tudi takrat, ke- j! Dem Landesansschusse bleibt cs überlassen, and) außer dem dar deželni zaklad za obdržbo konkurenčnih cest ne Falle, wenn zur Erhaltung der Concnrrenzstraße aus dem pripomaga, da po svojem odborniku, ki ima pravico |j tianbešSfoitbe ein Beitrag geleistet wird, sich in den Straßen-glasovanja, v cestnem odboru zastopati. 1 Comite durch ein stimmberechtigtes Mitglied vertreten zn !j lassen. , - §. 2. §. 2. Občine, ktere morajo pripomagati, si smejo po dogovoru s cestnim odborom za posamesne konkurenčne ceste poseben pododbor postaviti, v kterega volijo občinski predstojniki, kteri imajo za obdržbo dotičnih cest skrbeti, 3 do 5 odbornikov. Izvoljeni odborniki so okrajnemu cestnemu odboru kot čuvajočemu uredn (organu) podvrženi. §. 3. Tlako na konkurenčnih cestah ima cestni odbor po občinah in vasčh po dogovoru z občinskimi predstojniki tako razdeliti, da se pri tej razdelitvi ozir jemlje naj pred na koristi, ktere daje cesta, bodisi enej ali drugej občini, potem na posebnost ceste, ali je bolj ali manj povožena, kakor tudi na to, ali se prod (šuta) težko dobiva, in ali so posamesne občine in vasi daleč proč od dotične ceste; pod drugače enakimi okolnostmi se ima razdelitev vršiti po velikosti predpisanega neposrednega davka, kterega plačujejo posamesne občine. Cestno tlako v vsakej posamesnej občini razdeljujejo občinska predstojništva, ter se to obravnuje tako, kakor vsaka druga občinska potreba (§§. 80 in 81 občinskega reda za deželo Kranjsko od 17. febr. 1866. L). Kedar se cesta razdeljuje med posamesne zavezance, naj se vsacemu posamesniku to delo, kar je mogoče zlajša s tem, da se cesta, kar se mu je di, skupaj drži in da se pri tem ozir jemlje na ves stan njegove posesti. Es bleibt der Vereinbarung der concnrrenzpflichtigen Gemeinde mit dem Straßen-Comite anheim gestellt, für einzelne Concnrrenzstraße» ein Snb-Comite, bestehend aus 3 bis 5 Mitgliedern zu bestellen, welches von den Vorständen dcr Gemeinden, denen die bezügliche Straße zur Erhaltung obliegt, gewählt wird und dem Bezirks-Straßen-Comite als dem überwachenden Organe untersteht. §- 3- Die Gemeinde- und ortsä)aftsweise Verthcilnng dcr Naturalleistungen ans den Concnrrenzstraßcn hat von dein Straßen-Comite nach gepflogener Einvernehmung dcr Eemcindevar-stcher vor allem mit Rücksicht ans die Vortheile, welche die Straße der einen oder anderen Gemeinde bietet, sodann ans die Eigenthümlichkeit des Straßenznges, seine größere oder geringere Abnüßnng, die Schwierigkeit dcr Schottergewinnung, die Entfernung dcr einzelnen Gemeinden und Ortschaften von dcr Straße zu geschehen, und es hat unter übrigens gleickien Umständen als Maßstab der Zntheilnng die Vorschreibung dcr einzelnen Gemeinden an direkten Stenern zu gelten. Die Zntheilnng der Straßenarbeiten innerhalb der einzelnen Gemeinden liegt den Gemeindevorstehungen ob, und wird wie jedes andere Gemcindeerforderniß behandelt (§§. 80 und 84 der Gemeindeordnung für Krain vom 17. Februar 1866). Bei dcr individuellen Bertheilung ist den einzelnen Concnrrenzpflichtigen die mögliä)ste Erleiäiternng durch Zuweisung einer zusammenhängenden Strecke mit Rücksiä)t auf seinen Gcsammtbcsißstand zu verschaffen. a 438 Priloga 35. §• 4. Na cestah skozi sela ali vasi morajo dotični kraji, na drugih cestah pa tiste občine sneg izkidati brez plačila, po kterih svetu je cesta napeljana. V nenavadnih primerljejih pa sme politiška gosposka tudi druge občine, kterih okolica ni eno miljo od ceste proč, k temu delu prisiliti. §• 5. Posamesnim posestnikom, obrtnikom in drugim skupnim in posamesnim osebam, ktere konkurenčne ali občinske ceste, pote in mostove posebno močno rabijo, se zna na zahtevanje vdeleženih občin po razmeri uporabe tudi pripomoč naložiti. Pripomoč se določi po prostovoljnem dogovoru; ako bi se pa po tej poti nič ne doseglo, jo določi deželni odbor. Konkurenčna pripomoč vendar ne sme stroškov za ohranitev cest presegati. Pri ljudeh, kteri v občini, kjer je dotična cesta, neposredni davek plačujejo, naj se gleda pri določevanji cestnega prineska na doklade od neposrednega davka. Ako si cestni odbor za nektere ceste najame cestarje, mora se njihovo plačilo všteti v stroške v gotovem denarju, ktere imajo plačati vse občine konkurenčnega okraja. 8- 4. Die Schneeschanfelnng ist bei den Durchfahrtstraßen Lion der betreffende» Ortschaft »üb auf anderen Straßen von jenen Gemeinden »»entgeltlich zn besorgen, durch deren Gemarkung die Straße zieht. In außerordentlichen Fallen können aber auch andere Gemeinden, deren Gebiet nicht Eine Meile von der Straße entfernt liegt, durch die politische Behörde zur Schnceschan-feluiiß' verhalten werden. 8. 5. Einzelne Besitzer, industrielle Nntcrnchmnngen und andere physische nnd moralische Personen, welche Concnrrenz-oder Gemeinde-Straßen, Wege nnd Brücken besonders benutzen, können über Verlangen der betheiligteii Gemeinden und) Verhältniß der Benutzung zn einem Beitrage herangc-' zogen werden. Die Feststellung des Betrages geschieht im Wege der j freiwilligen Vereinbarung, und wenn diese nicht zn Stande kommt, durch den Landesansschnß. Die Concnrrenzbeiträge dürfen jedoch die ErhaltungSkvsten der Straße lüdjt über-: steigen. Bei Parteien, die in der Gemeinde, wo die Straße j! gelegen ist, direkte Steuern zahlen, sind die hierauf entfallenden Umlagen bei Festsetzung des Straßcnbcitrages zn berücksichtigen. 8- 6. Falls vom Straßen-Comite für einzelne Straßen Wcg-madjcr (Straßcneinräuiner) bestellt werden, sind deren Löhnungen in die Baaranslagen, locldjc sämmtliche Gemeinden des Concnrrenzbezirkcs treffen, eiuznbeziehen. §- 7. §. 7. Cestni odbor ima predstojništvom tistih občin, Das Straßen-Comite hat den Vorstellungen der cou- ktere morajo pripomagati, o pravem času naznaniti, | cnrrenzpflichtigen Gemeinden das Ansmaß dcS zn bcschaffen-koliko bo treba potrebnega gradiva, po kterem na-!! beti Materials, die Art der Straßenarbcit nnd die Frist, bis činu se ima cesta izdelati in čas, do kterega se ima ! zn welcher dies zn gcjd)chen hat, rechtzeitig mitzutheilen, nnd delo izvršiti in občinska predstojništva imajo za to j cS hat von dieser die ortsübliche allgemeine Verlautbarung skrbeti, da se vse to javno razglasi in delo napove und die Ansage der Arbeit an die einzelnen Concnrrcnzpflich- posamesnim osebam, ktere imajo dolžnost priporna- tigcn durch ein beeidetes Gemcindeorgan zn geschehen, gegen gati, po prisežnem občinskem človeku, zoper čegar ticjjeu Bestätigung der erfolgten individuellen Kundmachung potrjilo, da je vsacemu posebej delo napovedal, ne j später keine Einsprüche der iiid)t geschehenen Verständigung more pozneje nihče ugovarjati. i! erhoben werden können. §- 8. 8- 8. Ako bi kdo, ki je dolžan pripomagati, ne delal Im Falle der Nichlleistnng der Straßenarbeit hat der sam ceste, ima od občinskega predstojništva določeno einzelne Concnrrenzpflichtige das von der Gemeindevorstehung odkupnino na korist dotične občine ali podobčine v festgesetzte Relntnm zu Gunsten der bezüglichen Gemeinde 8 dneh odrajtati. Ako bi pa bilo nevarno odlašati, oder Untergemeinde binnen 8 Tagen zn leisten. Bei Gefahr kakor tudi iz drugih tehtnih vzrokov ima občinsko ; am Verzüge oder ans andere» erheblichen Gründen hat die predstojništvo take, ki so dolžni pripomagati, naga- Gemeindevorstehung die Concnrrenzpflichtigen zur unmittelbaren njati na to, da v naturi svoja dela vpravljajo, ter naj Naturalleistung anzuhalten nnd sich hiebei wegen allfälliger se za potrebno pomoč z dokazom vzrokov do okrajne nothwendiger Assistenz unter Darlegung der Gründe an die gosposke obrne. BezirkSbchörde zu wenden. §- 9. 8. 9. Ako občine svojega dolžnega dela ne opravijo, Wenn Gemeinden den ihnen obliegenden Natnralleistnn- ali čisto nič, ali nepopolnoma, ali ne o4'pravem času, || gen entweder gar nicht, oder nicht vollständig, oder nicht zur 439 sme cestni odbor, ako se določeno delo v 14 dneh po storjenem opominjevanji ni izvršilo, pomanjkljivo delo dati na občinsko škodo ali stroške izpeljati. Ako bi odborova sredstva in moči ne zadoste-vale, se ima odbor do okrajne gosposke za potrebno pomoč obrniti, ktera ima pomanjkljivo delo po kom drugem dati tako izpeljati, da ima občina najmanj škode. Prizadjani stroški se imajo po poti sekucije iztirjati, brez da bi se smelo zoper znesek, kterega določi cestni odbor, oziroma politiška gosposka, ugovarjati. §. 10. Pritožbe zoper sklepe, ukaze, razsodbe in odloke občinskih predstojništev, občinskih in cestnih odborov, in politiških okrajnih gosposk v cestnih zadevah se imajo v 14 dneh potem ko se je dotični sklep, ukaz, razsodba ali odlok izročil, na prvo višo gosposko (deželno vlado, ministerstvo notranjih oprav), ali pa na prvo višo zastopništvo (občinski odbor, deželni odbor) podati. Pritožbe se imajo tistim gosposkam izročiti, proti kterih naredbam so narejene, in te so dolžne, da jih s svojimi opombami višej gosposki ali pa višemu zastopništvu nemudoma predlože. §. 11. V pomoč delanja in vzdrževanja konkurenčnih cest smejo se na cestah mavtni zavori (šrange) narediti, za ktere je deželne postave potreba. §. 12. Deželni odbor ima pravico cestne odbore in občine, ktere njegovim ukazom ne zadoste, do 100 gld. kazni za dotični ubožni zaklad naložiti. ;a 35. gehörigen Zeit nachkommen, so kann das Straßen-Comite im Falle, als binnen 14 Tagen nach geschehener Mahnung die Leistung nicht erfolgt, auf Gefahr und Kosten der Gemeinde die mangelnde Leistung bewerkstelligen lassen. Wenn hiezu die Mittel und Kräfte des Comites nicht ausreichen, so hat cs sich an die Bezirksbehörde um Assistenz-leistung zu wenden, und es hat diese die mangelnde Leistung ans die für die Gemeinden unschädlichste Art durch einen Dritten verrichten zu lassen. Der gemachte Aufwand wird, ohne daß gegen die vom Straßen-Comite, beziehungsweise von der polnischen Behörde richtig zu stellenden Betrag eine Einwendung zuläßig ist, im Wege der politischen Execution eingebracht. §. 10. Beschwerden gegen Beschlüsse, Aufträge, Entscheidungen und Erkenntnisse der Gemeindevorstehungen, Gemeindeaus-schnsse, Concurrenzstraßen-Comite's und der politischen Bezirks-behördcn in Straßenangelegenheiten sind binnen 14 Tagen vom Tage der Zustellung des Beschlusses, Auftrages, Erkenntnisses, oder der Entscheidung an die nächst höhere politische Behörde (Landesregierung, Ministerium des Innern), oder an das nächst höhere Bectretnngsorgan (Gemeindcansschnß, Straßen-Comite, Landcsansschnß) zu richten. Die Beschwerden sind bei jenen Behörden, oder jenen Organen zu überreichen, gegen deren Verfügung die Berufung gerichtet ist. Diese sind verpflichtet die Berufung mit den eigenen Bemerkungen ungesäumt au die höhere Behörde, oder an das höhere Vertretungsorgan zu leiten. §• 11. Zur Erleichterung des Banes und der Erhaltung der Concnrrenzstraßcn, können an denselben Manchen errichtet werden. Zur Errichtung von Manchen ist ein Landcsgeseh nothwendig. §• 12. Der Landcsansschnß ist berechtiget gegen Straßen-Comite und Gemeinden, welche seinen Auftrügen nicht nachkommen, Ordnungsstrafen bis 100 fl. znm besten des be-trefcnden Armcnfondes zu verhängen- — —- Poročilo finančnega odseka o dopolnitvi dne 30. septembra 1868 sklenjenega sistemiziranja plač uradnikov in služabnikov deželnih in o njih prošnjah. Slavni deželni zbor! Finančni odsek, kteremu so bili proračuni za leto 1872 in tudi prošnje: blagajnika in kontrolorja deželne blagajnice ter praktikantov pri deželnem računovodstvu za povekšanje plače, deželnih uradnikov in služabnikov za podeljenje primerne stanovine, deželnega koncipista za zboljšanje službnine, deželnega vratarja Jakoba Žitko-ta in prvega nadpaznika posilne delalniee kranjske v imeni svojem in v tem vseh paznikov — v tretji seji dne 20. septembra t. 1. v pretres in poročanje izročene, je marljivo prevdarjal, kako bi se moglo v okom priti vsako leto se ponavljajočim prošnjam za povekšanje plače in pa tudi, kako bi se dala odstraniti sedanja navada, da se je vsako leto v proračun sprejelo precejšnjih zneskov pod rubriko „remuneracije“, ktere so se delile uradnikom in služabnikom vsako leto. Finančni odsek je pa pri tem prevdarjanji tudi spoznal, da je treba nekaj najti, kar bi name-stovalo dozdaj vsako leto izdane remuneracije, ter da je skrajni čas, da se tudi nekterim uradnikom in služabnikom plača toliko povekša, da bode vsaj primerno enaka tej druzih uradnikov pri druzih uradih naše dežele, pa tudi pri enacih uradih druzih dežel in cesarskih uradnijah. Finančni odsek je pa gledal še posebno na to, da bi vsaj enkrat vže konec bilo vednemu in deloma tudi opravičenemu pritoževanju uradnikov in služabnikov zarad slabe plače, da bi toraj vsi vslužbeni dobili svojemu delu in stopinji službe primerno plačo, ker le s temi pogoji more trdno pričakovati deželni zbor, da bode vselej le take,v službo dobil, od kterih se trdno vé, da bodo vspešno in le v korist dežele poslovali, ter da bode o njih lahko reči, kar se je že leta 1865. pri organizaciji plač uradnikov računstva reklo : „Ako bi naši uradniki ne bili sposobni in zanesljivi možje, bi se ne poganjali za-nje ; ali vsi uradniki, ki služijo pri deželnem, računstvu, se vrlo obnašajo in kažejo, da niso le mehanično izurjeni delavci, temveč, da tudi razumejo svoja opravila.“ — Finančni odsek je pa tudi prepričan, da je upravičen vsak potrebni strošek v ta namen, in da gotovo ne ostane brez dobička, če ne drugače, vsaj gotovo z dobrim uradovanjem. Sklicuje se tudi finančni odsek na prejšnje organizacije in sicer na te od leta 1863., 1865., in posebno na to 1. 1868., ktera je obsegala deželno pomočno pisarno, deželno računstvo, deželno blagajnico, deželne dobrodelne zavode in posilno delalnico. Pri tej organizaciji je vže tadanji finančni odsek, kterega predlogom je pritrdil tudi deželni zbor, priznal, da imajo tudi drugi uradniki in služabniki v deželni službi manj ali več pravice do poboljšanja plače, al tem prošnjam se takrat še ni mògio vstreči in odložila se je vredba plač zato, da se dežela naenkrat preveč ne obloži. Pritrdilo se je že takrat nasvetu, naj deželni odbor to poravnä s podeljenjem remuneracij in pomoči. To se je tudi v resnici godilo in v dokaz se sklicuje finančni odsek na sledeči •/: priloženi izkazek. Iz tega se razvidi, da so dobili uradniki in služabniki deželne pomočne pisarne, deželnega računstva in deželne blagajnice spremenljivih remuneracij 2.850 gold., uradnika posilne delalniee 170 gold, in pazniki 290 gold. Te remuneracije zahtevati so pa gledé na navedena priznanja deželnih zborov imeli uradniki in služabniki nekako pravico, in deželni odbor je z delitvijo teh remuneracij le to dal, kar je zahtevala pravica. Finančni odsek si je za vodilo pri svojem poročilu vzel to-le: odpravijo na,j se re m un,e-, racijp, — povekša naj se plača tam, kjer je opravičeno, — in vpeljejo naj se petletnice, ktere naj bi nadomestovale remuneracije, in konec napravile vednim tožbam zarad premale plače in vednim prošnjam za povekšanje plače. Na to naslanjaje še finančni odsek predlaga: da bi se plača koncipista Kreča, kteri je dozdaj imel stalne plače 8Ö0 gld., dobil pa 250 gld. remuneracije, povekša tako, da se mu poleg 800 gold, stalne plače dovoli osebne priklade 200 gold, na leto in to iz tega vzroka, ker ima dolžnost namestovati deželnega tajnika v vseh tajniških opravilih in ker poleg vsega tega tudi opravlja vsa druga mu izročena dela; — praktikantom, od kterih je dobil oni pri pomoćni pisarni 160 gold, in drugi trije pri računstvu po 120 gold, remuneracije, naj se povekša plača na 300 gold, in to iz tega vzroka, ker so vže vsi dobro izurjeni in ker so si že toliko vednosti pridobili, da se njihovo delo lahko nadstavlja nad ono diurnistov in So že vsi zmožni postati uradniki, pa so in bodo tudi naprej dobivali vendar manj plače ko diurnisti. Ob enem pa nasvetuje finančni odsek, da se ustanovi pri tem uradu, v kterem je tako malo uradnikov, da mora vložni zapisnik pisati diumist, služba III. oficijala s stalno plačo 600 gold. To ne bo blagajnice nič težilo, ker se to prihrani s tem, da bode pri tem uradu enega diurnista manj treba, kteri je dobil z remuneracijo vred le malo manj ko 600 gold, plače. Pri blagajniških uradnikih predlaga finančni odsek: da se stalna plača blagajnika povekša na 1200 gold, in stalna plača kontrolorja na 1000 gold., kar gledé na dozdaj podeljene remuneracije ne bode blagajnice nič obtežilo. Pri tem je ogledi finančni odsek tudi blagajnične urade druzih dežel in je našel, da sta'naduradnika kranjske, deželne blagajnice najslabeje plačana, se vé da se je tu moglo posebno ozir jemati na dežele enake kranjski in to na koroško, kjer ima blagajnik 1000 gold, in kontrolor 800 gold. Razun teh pa opravlja zemljišno- o d vezne zadeve poseben urad, in vsi vkup dobé plače 4015 gold. Uradniki in diurnist naše blagajnice, kteri opravljajo tudi posel v zemljišni odvezi, so pa stalne plače dozdaj le 2.765 gold, dobili, ktera se zdaj ima pomnožiti na 3.165 gold.; toraj bodo dobili še vselej manj plače, ko oni na Koroškemv Primerjal je finančni odsek tudi urade Tirolske, Vorarlberške, Stajarske, spodnje in zgornje Avstrije, Češke, Moravske, Sleske in Salcburške in popolnoma prepričan izreče, da so naduradniki naše blagajnice bili najslabeje plačani. Da se to ni vže pri napravi blagajnice drugače vredilo, je vzrok to, da takrat ni bilo še toliko zakladov v deželni oskrbi kakor zdaj, ko ima blagajnica v svoji oskrbi 26 zakladov in 51 mesečnih journalov in je bilo prometa od 1. julija 1870 do 30. junija 187.1 v gotovini 2,424.256 gold. 81 kr, in v obligacijah 2,804.946 gold. 4 kr. in da ima še tudi pri zemljiški odvezi nad 7V2 milijona v svoji oskrbi. Deželni odbor pa je že tudi v svojem sporočilu leta 1868. spoznal, da se delo Čedalje bolj množi, rekši: „SDie SanbeScafja «urbe »orläuftg nadj bem jirengfien 33ebarfe organiftrt urtb farm tfyre Slgenbe ungeadjtet angcjtrengter Stjatigfeit jd)on gegenwärtig nur mit SSeiijilfe eines Sturntjlett bewältigen." Finančni odsek je dalje iz vže navedenih vzrokov priznanih v deželnem zboru 1. 1868. spoznal, da je treba tudi plače v posilni delalnici vslužbenih sistemizirati, ker je nastopil vže tisti čas, da so razmere zdaj dognane, v kterih je delalnica in po kterih se more soditi, da tudi v teh ostane. Nasvetuje se toraj: naj se službena priklada oskrbnika 212 gold. 50 kr; prišteje k plači njegovi z 787 gold. 50 kr. in naj se toraj ustanovi stalna plača 1000 gold. Ravno tako naj se službena priklada kontrolorja 175 gold, všteje k plači 525 gold, in naj se stalna plača povekša na 800 gold. Če se primerja to s dozdajnimi dohodki teh uradnikov, se razvidi, da se bode še nekaj prihranilo. Da se tudi vsaj nekoliko poravna razloček plače primarjeve v posilni delalnici z onimi v drugih zavodih naše dežele, predlaga finančni odsek, naj se povekša stalna plača tega od 500 gold, na 600 gold, in pa s petletnico po 50 gold, po vsakih zadovolilno dovršenih petih letih. Te premembe tirja ne le važno pošlo, ampak tudi to, da imajo na enacih delalnicah uradniki veča plačila. Iz zadnjega vzroka posebno tudi iz tega, da niso plače v nobeni razmeri z onimi v kaznoval-nici na gradu, v kteri dobi stalne plače prvi nadpaznik 400 gold., drugi 350 gold, in pazniki prve vrste 300 gold., druge vrste pa 260 gold., to je bil tudi vzrok, da je mnogo jako dobrih paznikov iz deželne službe stopilo v cesarsko. Da se toraj pravični zahtevi zadosti, nasvetuje finančni odsek: da se plača prvega nadpaznika povekša na 360 gold., druzega pa na 300 gold., ter da se napravijo tri vrste paznikov, kterih štirji bi dobili plače po 220 gold, in oni sedajnega tretjega in prešnjega druzega razreda 200 gold. Razvidi se toraj iz vsega, kar nasvetuje finančni odsek, da bodo dobili uradniki in služabniki pri pomočni pisarni, pri računstvu in pri blagajnici 1535 gold, začasno manj ko dozdaj; uradniki V posilni delalnici pa 70 gold., pazniki v posilni delalnici pa 278 gld. več. Zgubo pa imajo sčasoma poravnati petletnice, kar bodo pa še le dosegle, ko dobé vsi uradniki in služabniki pravice ha dve petletnici. O teh petletnicah je napravil finančni odsek tudi poseben pravilnik in misli, da so s tem tudi vse navedene prošnje rešene. Finančni odsek toraj predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene : I. Sledeče spremembe v plačah se sprejmo: a) Pri pomočnem uradu: 1. deželni koncipist M. Kreč dobi poleg stalne plače 800 gold, osebne priklade 200 gold, dokler ne nastopi druge službe; 2. stalna plača praktikanta se povekša na 300 gold. b) Pri deželnemu računstvu: stalna plača vsacega sedajnega praktikanta se povekša na 300 gold. c) Pri deželni blagajnici: 1. stalna plača blagajnika se povekša na 1200 gold. 2. stalna plača kontrolorja se povekša na 1000 gold. d) Pri posilni delalnici: 1. Stalna plača oskrbnika v posilni delalnici znaša 1000 gold. 2. „ ,, kontrolorja v „ „ „ 800 „ 3. „ | primarija _ „ „ ' „ 6oO „ 4. ,, ,, I. nadpaznika se povekša na . . 360 ,, 5. d „ „ II. nadpaznika ,, „ „ . . 300 „ 6. Štirim paznikom dozdanje prve vrste se povekša stalna plača tako, da dobi vsaki stalne plače 250 gold., 7. Štirim paznikom dozdajne prve vrste se povekša stalna plača tako, da dobi vsaki stalne plače 220 gold. 8. Stalna plača vsacega paznika dozdajne 2. vrste se povekša na 200 gold. II. Ustanovi se namesto diurnista v pomočni pisarni nova služba III. ofieijala z stalno letno plačo 600 gold. III. Deželni odbor dobi nalog, od 1. januarja 1872. 1. službo dovoljeno za deželno pomočno ' pisarno po službeni pragmatiki oddati. IV. Pri sklepanju proračuna za leto 1872. naj se ozira na navedene sklepe. V. Službene priklade oskrbnika in kontrolorja v posilni delalnici nehajo konec tega leta. VI. Sprejme in potrdi se sledeči pravilnik o petletnicah : Pravilnik o petletnicah (Quinquenalzulagen) za primarija v posilni delalnici, za uradnike in služabnike sledečih deželnih uradov : pomočne pisarnice, računstva, blagajnice, posilne delalnice in bolnišnice : §. 1. Petletnice dobé vsi uradniki in služabniki deželne pomočne pisarnice, deželnega računstva, deželne blagajnice, deželne posilne delalnice, deželne bolnišnice, in primarij posilne delalnice, kteri imajo stanovitno službo in so zadovolilno v deželni službi služili pet let. §. 2. Uradniki, ki imajo stalne letne plače 1000 gold, in več, dobé petletnice po 100 gold., drugi uradniki in primarij posilne delalnice po 50 gold, in služabniki po 25 gold. §. 3. Petletnice uradnika, ki ima stalne letne plače 1000 gold, ali več, nikakor ne smejo preseči 400 gld., primarija v posilni delalnici in uradnika, ki ima manj plače, ne 300 gold, in služabnikov ne 150 gold. §. 4. Vsaka petletnica se računa po zadnji letni plači, in ona se ne sme povekšati, ako uradnik pozneje stopi v vrsto uradnikov z 1000 gold, plače in več. §. 5. Petletnice se ne vračunavajo ne pri odmeri penzije (pokojnine) ne provizije. §. 6. Zastran primarijev bolnišnice velja sklep deželnega zbora od dné 20. septembra 1871. 1. §. 7. Ta pravilnik zadobi veljavnost 1. dné meseca januarja 1872. V Ljubljani dne 30. septembra 1871. Dr, Jan. Bleiweis, prvomestnik: Murnik, poročevalec. Izkazek o plačah deželnih uradnikov in služabnikov 1. 1871, Ime Stalna plača Osebne ali službene priklade Spremenljive. re-muneracije Vkup goldinarjev v avstr. velj. I. Pomoćna pisarnica: Tajnik - 1200 200 1400 Koncipist 800 250 1050 1. oficijal 700 _ ’ 700 2. oficijal 600 240 840 Praktikant 180 160 340 Diumist 365 - 190 555 Služabnik 350 70 420 ■Vratar 315 — 40. 355 Vkup 4510 200 950 5660 II. Deželno računstvo: Računovodja 1200 100 200 1500 1. oficijal 900 302 100 1302 2* d • ul 800 —- 155 955 . ?• „ 700 239 70 I 1009 4' 11 T 600 — 120 720 &• » • • 500 100 600 1. praktikant . 180 — 120 300 2- „ . 180 120 300 11 .... v' ... 1 180 120 300 Diurnist 365 90 455 Služabnik 350 — 75 425 Vkup 5955 641 1270 7866 III. Deželna blagajnica : Blagajnik 1000 220 1220 Kontrolor 800 :— 200 1000 Oficijal ; 600 — 60 660 Diumist 365 80 445 Služabnik . 350 — 70 420 Vkup ’ g 3115 — 630 3745 IY. Posilna delalnica : Oskrbnik 787-50 212-50 100 1100 Kontrolor 525 175 70 770 Primarij 500 _ - . 500 1. nadpaznik 324 — 35 359 2- a 240 — 30 270 Dva pazmka I. razreda po 192 25 217 Pet paznikov I. razreda po 192 20 212 En paznik I. razreda 192 10 202 En paznik II. razreda 168 25 193 En paznik II. razreda 168 20 188 Dva paznika II. razreda po 168 10 178 Poročilo finančnega odseka o prošnji podobèine Narin za dovoljenje deloma potrjenje razdelitve onega denarja, kterega je južna železnica placala za soseskini svet. Slavni deželni zbor! Predstojništvo podobčine Narin je prodalo prostovoljno južni železnici od golega pašnika oni del, kteri se je potreboval za izdeljevanje železnice od sv. Petra proti Reki. Vodstvo za odškodovanje je tudi precej plačalo na račun 3895 fl. 18 kr. dné 12. julija 1869 1. tadanjemu županstvu. Precej potem so pa sklenili Narinčanje, naj se ta denar razdeli po zemljiščih med posestnike, kterih je 65 in kteri imajo 25 zemelj (gruntov). Temu sklepu se ni moglo ustavljati tadanjo predstojništvo srenje, ker vsi prebivalci so silili v razdelitev. Da bi si pomagalo iz zadrege, je toraj dovolilo v razdelitev, nadjaje se, da bode deželni zbor pritrdil tej razdelitvi iz naslednik vzrokov: posestniki podobčine Narinske so se vsled slabih letin zadnjih let jako zadolžili, ker zemlja jim še toliko rodila ni, da bi bili celo leto se mógli z lastnimi pridelki preživeti. Nasledek tega pa je bil ta, da so morali dolgove delati — kterih le malokdo ni vže imel, — da so si potrebni živež kupili, in da so davke dolžni ostali. In vže se je bilo bati, da bode šla marsiktera živina in marsiktero posestvo na boben, kar bi se res odstraniti nè bilo mògio, ako bi ne bil rešil teh posestnikov sprejeti denar za pašnik, kterega jim še zmirom toliko ostane, da nikdo ne bo pogrešal prodanega dela. Predstojništvo tadanje je tudi s prošnjo vloženo 3. avgusta 1869. 1. štev. 3340 naznanilo deželnemu odboru, daje razdelilo omenjeni denar vpričo c. k. davkarja v Postojni, kteri je precej sprejel zaostale davke, ter je prosilo, da bi se pritrdilo temu djanju. S prošnjo, vloženo dné 5. marca 1871. štev. 1254 pa je naznanilo sedanje predstojništvo Narinsko, da je vsled odloka od dné 15. februarja 1870 štev. 893 južna železnica vložila pri c. k. sodniji v Postojni 2374 gold. 27 kr., ker je še nekoliko omenjenega pašnika, kteri je vpisan v gruntnih bukvah grajščine Premske pod urb. štev. 65, zä železnico potrebovalo, ter da denar leži pri c. kr. davkariji v Postojni. Ob enem pa je prosilo predstojništvo, naj bi deželni odbor dovolil, da se ta denar vzame in razdeli po zemljiščih med upravičence ali srenjčane Narinske, opiraje se na to, da med tem, ko kupna Cena leži brez obresti v blagajnici, se onim barno blago in tudi posestvo rubi zarad zaostalih davkov in davščin, ter da se njim žuga s prodajo. Deželni odbor je rešil to prošnjo s tem, da je dovolil, da gospodarstvo soseskinega premoženja denar iz blagajnice sme vzeti in proti polni varnosti na obresti naložiti, in to le takrat, ako je prepir med sosesko in posameznimi Narinci zarad pašnika že poravnan. Razdelitve kupne cene pa deželni odbor ni mogel dovoliti zato, ker po §. 62. obč. reda za vojvodino Kranjsko od 17. Februarja 1866 to le deželni zbor sme konečno rešiti. Zato je deželni odbor veleval oskrbništvu soseskinega premoženja, naj prosi deželni zbor za dovoljenje, da bode smelo razdeliti 2374 gold. 27 kr. med posamezne posestnike, in dalje, da si pridobi potrjenje od sl. deželnega zbora, gledé razdelitve •onih 3895 gold. 18 kr. Oskrbništvo soseskinega premoženja je vsled tega vzelo denar pri davkariji in prosi s prošnjo vloženo 19. maja 1871, štev. 2703 opiraje se na vže navedane vzroke, naj bi sl. deželni zbor dovolil, da se sme razdeliti med posamezne posestnike 2374 fl. 27. kr. po odbitih srenjskih davkih od 95 gold. 95% kr. ktere si je davkarija pri vzdigi denarja pridržala, kakor kaže pobotnica, prošnji priložena, in pa naj bi sl. deželni zbor pritrdil vže 12. julija 1869. 1. izvršeni razdelitvi 3895 gold. 18 kr. Finančni odsek' je vse vzroke natanjko prevaarjal in jih je spoznal za toliko tehtne, da more na njih podlagi slav. deželnemu zboru predlagati nasvet na všlišanje prošnje. Tedaj predlaga finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: Gospodarstvu premoženja podobčine Narin se dovoli, da onih 2278 gold. 3iy2 kr., ktere je dobilo od južne železnice za prodani pašnik, sme razdeliti med posamezne posestnike po zemljiščih, — in razdelitev vže 12. julija 1869. 1. od južne železnice za soseskini pašnik prejetih 3895 gold. 18 kr. -še potrdi. V Ljubljani 30. septembra 1871.' Dr. Bleiweis, prvomestnik. Murnik, poročevalec. 446 Beilage 38. Bericht Des CnnDes JlnsscfjulTes, betreffend die Präliminarien des Normalschulfondes pro 1870, 1871 und 1872 und dessen Uebernahme in die Landesverwaltung. Hoher Landtag! Bereits in der Landtagssesion des Jahres 1869 wurde von der k. !. Landesregierung das Präliminare des Normalschulfondes pro 1870 zur verfassungsmäßigen Behandlung eingebracht, und es hat der hohe Landtag diesfalls, sowie auch bezüglich der Modalitäten der Uebernahme des Normalschulfondes in die Landesverwaltung in der Sitzung am 21. Oktober 1869 seine Beschlüße gefaßt. Die näheren Details über das Vermögen und die Verpflichtungen dieses Fondes sind in den Beilagen 44, 87 und 89 der stenografischen Berichte vom Jahre 1869 enthalten. Obwol dem Landesausschufse die Uebernahme dieses Fondes aufgetragen worden war, konnte sie bisher nicht stattfinden, indem die Regierung nachträglich eine Belastung des Fondes beanspruchte, gegen die sich schon der h. Landtag ausgesprochen hatte. Als nämlich das ursprüngliche Präliminare des Normalschulfondes für das Jahr 1870 im Landtage von der Regierung eingebracht wurde, waren in der Rubrik „Besoldungen" nur 727 fl. für die Gehalte dreier Lehrer und eines Unterlehrers an der Adelsberger Hauptschule eingestellt. Nachträglich und zwar erst in der Landtagssitzung am 21. October, an deren Tagesordnung die Normalschulfondsfrage stand, verlangte die f. k. Landesregierung in Folge telegrafischen Auftrages des Unterrichtsministeriums die weitere Einstellung von 1523 fl. an Besoldungen der damals an den Parallelclassen der Normalhauptschule in Laibach in Verwendung stehenden drei Lehrer und eines Unterlehrers, deren Gehalte auch früher von dem Normalschulfonde getragen und bei der Bemessung des in Folge des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 nach dem Durchschnittsergebnisse der letzten drei Jahre aus dem Staatsschätze zu leistenden Zuschufies berücksichtiget wurden. Uebrigens war diese Belastung nur für das Jahr 1870 in Aussicht gestellt, indem die weitere Erhaltung der Parallelclaffen der Stadtgemeinde Laibach mit der Ministerialentscheidung vom 13. September 1869 aufgetragen worden war. Der h. Landtag lehnte jedoch diese Belastung ab (stenografischer Bericht der Sitzung vom 21. Oft. 1869, Seite 199), und es wurde der Landesausschuß beauftragt, den Normalschulfond mit jenem Erfordernisse und jener Bedeckung, wie sie in dem pro 1870 genehmigten Präliminare ausgewiesen sind, zu übernehmen und für allfällige weitere Belastungen die Deckung aus Staatsmitteln zu beanspruchen. Als daher die k. k. Landesregierung mit der Zuschrift vom 25. October 1869 Z. 1454 den Landesausschuß aufforderte, die Ergänzung des Normalschulfondpräliminares pro 1870 mit den beanspruchten 1523 fl. in dem Erfordernisse zu veranlaffen, gab dieser in seiner Note vom 9. November 1869, Z. 4526, die Erklärung ab, daß er zu Folge des h. Landtagsbeschluffes dies nur unter Inanspruchnahme der erforderlichen Deckung aus Staatsmitteln thun könnte, sollte diese seine Forderung keine günstige Erledigung finden, so wäre die Uebergabe des Normalschulfondes so lange zu verschieben, bis der h. Landtag von seinen gefaßten Beschlüssen abzugehen befunden haben wird. Im vorigen Jahre war dem h. Landtage durch die Vorlage der von der Landesregierung an den Landesausschuß geleiteten Präliminarien des Normalschulfondes pro 1870 und 1871 Gelegenheit geboten, seine früheren Beschlüsse bezüglich der Uebernahme dieses Fondes theilweise zu modifiziren, leider konnte wegen des frühzeitigen Sesions-schlußes der Gegenstand gar nicht in Berathung gezogen werden. Es wurde daher die i. k. Landesregierung vom Landesausschusse mit Note vom 10. September 1870 Z. 4013 ersucht, bei dem noch immer der Uebernahme des gedachten Fondes im Wege stehenden Landtagsbeschlusse vom 21. October 1869 die vorläufige Allerh. Genehmigung des Präliminares pro 1871 einzuholen, wie dies auch bei dem Präliminare pro 1870 der Fall gewesen ist, und bei Feststellung der einzelnen Ausgabsposten die Beschlußfaßuug des LandesschulratheS für Krain einzuholen, in welchem auch der Landesausschuß durch zwei Mitglieder vertreten ist. Dieser Weg wurde von der k. k. Landesregierung auch eingeschlagen. Nunmehr hat der k. k. Landesschulrath für Krain die Präliminarien des Normalschulfondes für die Jahre 1870, 1871 und 1872 an den Landesausschuß zur Vorlage an den h. Landtag mit nachfolgender Zuschrift vom 25. Sept. l. I. Z. 1259 geleitet: Nr. 1259. L. Sch. R. Note! Mit verehrter Zuschrift vom 10. Oktober 1870 Z. 4013 hat der löbliche Landesausschuß in Betreff des von der k. k. Landesregirung unterm 22. August 1870 Z. 6667 mitgetheilten Entwurfes des Normalschulfonds-Präliminare Beilage 38. 447 pro 1871 anher eröffnet, daß die Schulfonds-Voranschlage pro 1870 und 1871 betn Landtage vorgelegt wurden, daß jedoch dieselben wegen frühzeitigen Sessionsschlusses nicht erlediget werden konnten und sohin ersucht, das Präliminare pro 1871 der Berathung und Beschlußfassung des Landesschulrathes zu unterziehen und sodann zur Erwirkung der Allerhöchsten Genehmigung desselben in jener Weise vorzugehen, wie dies bezüglich des Präliminars pro 1870 geschah. Der Landesschulrath hat sofort in der Sitzung vom 20. Oktober 1870 den Voranschlag des train. Normal-schulfondes pro 1871 einer eindringlichen Berathung unterzogen, und denselben mit Bericht vom 20. Oktober 1870 Z. 238 dem Herrn Minister für Kultus und Unterricht vorgelegt. Eine Erledigung darüber ist jedoch noch nicht erfolgt, dies kann jedoch nicht hindern, daß der Landtag, welchem die Feststellung des Präliminares nach §. 66. beS Gesetzes vom 14. Mai 1869 zusteht, ohne ein Zuwarten, zur kompetenzmäffigen Feststellung der NormalfchulsondS Präliminarien pro 1870, 1871 nachträglich und sofort auch das Präliminare pro 1872 schreitet. Die Dringlichkeit dessen ergibt sich aus der Erwägung, daß nach Inhalt des RechnungabschluffeS pro 1870 sich beim Normalschulfonde ein Gesammtersparniß Pr. 2939 fl. 47 kr., darunter der Staatszuschuß Pr. 2172 fl., inbegriffen ergeben hat, welcher, nachdem sich dieser Fond noch in der Staatsverwaltung bestndet, zu Gunsten des Staatsschatzes verfallen erscheint. Ein nicht unerhebliches Ersparniß dürfte sich auch pro 1871 ergeben, welches für die Zwecke des Bolksschulwesens sehr ersprießlich verwendet werden könnte. Sofern nun sofort der Landtag die Uebernahme des Normalschulfondes und die Feststellung des Präliminars pro 1870 mit Einbeziehung des sich jetzt als Ersparniß darstellenden Betrages pr. 2939 fl. 47 kr. allenfalls unter die Ausgabsrubrik „Remunerationen und Aushilfen" und unter die Ausgabsrubrik „Neue Bauten" wofür dringende Bedürfnisse sprechen, beschließt, wäre die Möglichkeit nicht ausgeschlosien, den Anspruch auf nachträgliche Erwirkung der Leistung des obigen Betrages pr. 2939 fl. 47 kr. oder doch wenigstens des rückständigen Staatszuschusses pr. 2172 fl. für den Normalschulfond pro 1870 zur Geltung zu bringen und deffen Berücksichtigung im Staatsvoranschlage pro 1872 durchzusetzen. Wie das Präliminare pro 1871, hat der Landesschulrath auch jenes pro 1872 einer eindringlichen Berathung und Prüfung unterzogen und legt dieselben sammt dem Präliminare pro 1870 zur Veranlassung der Feststellung und Genehmigung seitens der hohen Landesvertretung vor, indem er noch bemerken zu sollen erachtet, daß von den Lehrern an den mit Schluß des Schuljahres 1869/70 aufgelassenen Parallelklassen der Musterhauptschule, welche ihre Anstellung aus dem Normalschulfonde erhielten, der Lehrer Praprotnik seither verstorben ist, Lehrer Schott mit Beginn deS Schuljahres 1870/71 als Lehrer an die neukreirte vierklassige städtische Volksschule in Laibach jedoch mit dem Vorbehalte übernommen worden ist, daß ihm für bett Fall einer Pensionirung jener Theil der Pension, welche derselbe für seine 27jährige Dienstleistung aus dem Normalschulfonde zu beanspruchen hatte, seinerzeit auf diesen Fond übernommen werde, daß ferner Lehrer Stuppar mit Rücksicht auf sein hohes Alter und seine vieljährige ersprießliche Dienstleistung mit Beschluß des k. k. Landesschulrathes vom 21. d. M. mit 6/s seines Aktivitätsgehaltes jählicher 420 fl. sohin mit dem JahreS-betrage von 315 fl. De. W. in den Ruhestand versetzt worden ist, der Unterlehrer Gerkmanu aber im abgelaufenen Schuljahre die Anstellung als Unterlehrer an der Uebungsschule der k. k. Lehrerbildungsanstalt erhalten hak, daß sohin in Bezug auf die vorbestandenen Parallelklassen der Normalschulfond derzeit nur mit der Pension des Lehrer Stuppar im Iahresbetrage von 315 fl. belastet ist. Schließlich erlaubt sich der Landesschnlrath nun die hohe Genehmigung des Landtages zu ersuchen, die Ersparnisse, wie sich solche beim Normalschulfoude nach den Präliminarien ergeben werden, zur Ertheilung von Unterstützungen an ärmere Landgemeinden zur leichteren Bestreitung der Baukosten für Schulhausbauten verwenden zu dürfen. Ein Pare des Rechnungsabschlusses des train. Normalschulfondes pro 1870 folgt im Anschlüsse mit. Laibach am 25. September 1871. Der k. k. Landespräsident W u r z b a ch. Nach dieser Darlegung deö Landesschulrathes hat sich die im I. 1869 mit 1553 fl. veranschlagte nachträgliche Belastung des Normalschulfondes auf die bloße Pension des inzwischen in den Ruhestand versetzten Lehrers Stuppar mit 315 fl. reducirt, außerdem wird der Normalschulfond für den Fall der Pensionirung des städtischen Lehrers Jakob Schott die auf seine 27jährige Dienstleistung an der hiesigen Normalschule entfallende Tangente zu übernehmen haben. Für diese beiden Belastungen ist eine Deckung aus Staatsmitteln nimmer zu erwarten. Es würde daher, falls der h. Landtag der Aufnahme der Pension des Lehrers Stuppar mit 315 fl. und der eventuellen Pensioustangente des Lehrers Schott in das Normalfchulfondspräliminarium seine Zustimmung gibt, der Uebernahme des Fondes in die Landesverwaltung kein Hinderniß mehr im Wege stehen, und es wird nur noch über die weitere Frage Beschluß zu fassen sein, ob auch bei diesem Fonde ein Verwaltungskostenabzug statt zu finden habe, wie bisher ein solcher von der k. k. Landesregierung bezüglich der meisten von ihr übernommenen Fonde bewilligt worden ist. Der Landesausschuß legt demnach dem h. Landtage die Präliminarien des Normalschulfondes pro 1870, 1871 und 1872 zur Zuweisung an den Finanzausschuß wegen Ueberprüfung und weiteren Antragstellung vor. Vom kramischcn Landcsausschusse. Laibach am 2. Oktober 1871. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. 448 Beilage 38. ü o r- des Normalschul-Fondes im Herzogthume Kram L S 5 3 SS 3» N L cL| Q 3 N- 3 SS Bedeckung Anmerkung Benennung der Rubriken 1867 1869 1870 Feststellung des Landtages Antrag pro 1871 Wirklicher Erfolg Berichtigter Voranschlag Antrag der k. k. Landesregierung O/k M Ordentliche Einnahmen. 1 Activ-Znteressen 4440 3702 3660 Ministerial-Erlaß 1 vom 10. Juli 1869 2 II Schulgelder 657 — 1500 600 Z. 4501 3 in Beiträge 2712 — 2616 2493 4 IV Schulbücherverschleißgewinn . . — — 1116 796 5 V Vermächtnisse und Geschenke . . 781 — 737 742 6 X7T Verschiedene Einnahmen . . . 4 — 32 32 V 1 Summe . . 8594 9703 8323 Im Vergleiche mit dem jenseitigen ordentlichen Erfordernisse pr 15571 — 16479 8089 zeigt sich ein Ueberschuß pr. . . 6977 6776 234 Abgang . . — — — — Anßerordentl. Erfordernis Neue Bauten _ 500 Abgang . . — — — 266 Künftiger Staatszuschuß zum Nor- malschulfonde — — — 2172 Ueberschuß . . 1906 Beilage 38- 449 st III cf) s st I] für das Verwaltungs-Jahr 1870. L S 5 3 SS Erfordern! fj crv co 1867 1869 1870 Feststellung K Benennung Berichtigter Antrag der des Landtages Anmerkung L der Wirklicher Erfolg k. k. Landes- Antrag pro 1871 £j= O g Rttbriken Voranschlag regierung M aa M Ordentliche Ausgaben. 1 Besoldungen der Beamten . . . 4988 — 6000 1870 Die Differenz zwischen dem im Präli- 2 TT Unterstützungen für Trivialschulen 1927 — 2233 2503 minare eiiigestclNen wirklichen Erfolge 3 pro 1867 imb jenem III Kanzlei- und Amtserfordernisse 94 — 140 30 des Rechnungsabschlusses pro 1867 4 Remunerationen und Aushilfen . gründet sich darauf, IV 1847 — 1888 1507 daß im Rechnungsab- schluffe zu den Gehal- 5 v Erhaltung bestehender Gebäude 227 — 500 100 ten pr. 4987 fl. 87 kr. die er- 6 theilten Steuern und Gaben .... 316 84 78 Gehalts- VI Vorschüsse 7 Reisekosten und Diäten .... t'r. 62 fl. 50 kr. VII 78 20 20 5050 fl. 37 kr. 8 hiezu gerechnet wur- vm Regiekosten 154 — 100 30 den. 9 Tx Verschiedene Auslagen .... 5 — 20 20 Summe . 13846 — 14741 6158 10 "X“ Pensionen für Beamte .... 368 368 368 11 XI „ „ Beamtenswitwen . 945 — 945 770 12 XII „ und Erziehungsbeiträge 147 für Waisen .... 182 147 13 XIII Guadengaben 227 — 278 296 Summe des Pensions - Etats . 1722 — 1738 1581 14 XIV Für den Turnunterricht . . - — — - 350 Zusammen . . 15568 — 16479 8089 15 Außerordcntl. Ausgaben. XV Nene Bauten — — — 500 Von der t t Landesregierung für Kram. Laibach am 4. April 1870. 450 Beilage 38. vor- des Normalschul-Fmides im Herzogthume Krain L Bedeckung -rr> cn 1869 1870 1871 Feststellung K Benennung Berichtigter Voranschlag Antrag der des Landtages Anmerkung L ii der Rubriken Wrrkücher Erfolg k. f. Landesregierung Antrag pro 1871 M M m Ordentliche Einnahmen: 1/1 Activ-Interessen 3660 — 3660 3661 2/2 Schulgelder 1301 — 600 — 3/3 Beiträge 2700 — 2493 2493 4/4 5/5 Gebahrungsüberschüsse vom Schulbücherverlage Vermächtnisse und Geschenke . . 968 1008 — 796 742 569 885 ad 4 Laut h. Ministerial Erlasses vom 20. August 1870 Z. 8479. 6/6 Verschiedene Einnahmen . . . 49 — 32 32 Summe . 9686 — 8323 7640 Staatszuschuß zum Normalschulfond e — — 2172 2172 Zusammen . 9686 — 10495 9812 Äm Vergleiche mit dem jenseitigen Gesammt-Erfordernisse pr. 13189 — 8589 9291 zeigt sich ein Ueberschuß-Abgang . 3503 — 1906 Ueberschuß . 1 521 Beilage 38. 451 n n I rij s st g für das Verwaltungs-Jahr 1871. L E S 3 •1 39 S Ä.B o E Ö- 3 SS Erfordernis? Anmerkung Benennung der Rubriken 1869 1870 1871 Feststellung des Landtages Wirklicher Erfolg Berichtigter Voranschlag Antrag der f. t. Landesregierung Antrag pro 1871 M .a/k Jg Jg Jg- Ordentliche Ausgaben: 1/1 Besoldungen der Lehrer . . . 5815 — 1870 1410 2/2 Unterstützungen für Trivialschulen 2190 — 2503 2684 3/3 Kanzlei- und Amtserfordernisse 98 — 30 — 4/4 Remunerationen und Aushilfen . 1935 — 1507 2447 5/5 Erhaltung bestehender Gebäude 1274 — 100 100 6/6 Steuern und Gaben .... 89 — 78 78 7/7 Diäten und Reisekosten.... — — 20 — 8/8 Regiekosten 39 — 30 30 9/9 Verschiedene Auslagen .... — — 20 20 10/10 Pensionen der Beamten und Lehrer 396 — 368 368 11/11 „ für Beamtens-, Lehrers- ititb Dienerswitwen. . 723 — 770 770 12 12 „ und Erziehungsbeiträge für Waisen .... 121 — 147 138 13/13 Gnadengaben ....... 291 — 296 296 14/14 Turnunterricht 218 — 350 350 Summe . 13189 — 8089 8691 15/15 Außerordentliche Ausgaben . — — 500 600 Gesainmt- Ausgab en . 13189 8589 9291 K L Land esreg ierung fit L* Kram. Laibach am 19. August 1870. 452 Beilage 38. Ti o i - des Normalschnl-Fondes im Herzogthume Kram L S Bedeckn n 0 R „ 8 ^5 g^_ E 1870 1871 1872 Benennung der Rubriken Wirklicher Erfolg Berichtigter Voranschlag Antrag des k. k. Laudes-Sch ulrath es Berichtigung Anmerkung M a/s M Ordentliche Einnahmen. i/i Actlv-Interessen 3660 16 3661 3661 2/2 Beiträge 2554 47'/- 2493 2493 3/3 Gebahrungsüberschußv. Schulbücherverlage 1521 40 569 1135 4/4 Vermächtnisse und Geschenke . • 967 83 885 947 5/5 Verschiedene Einnahmen . . . — — 32 32 Summe . 8703 86 % 7640 8268 Staatszuschuß zum Normalschulfonde — — 2172 2172 Zusammen . 8703 86% 9812 10.440 Im Vergleiche mit dem jenseitigen Gesammterfordernisse pr. . . 7213 17% 92 1 10.079 zeigt sich ein Ueberschuß Pr. . . 1490 69 521 361 Beilage 38. 453 st II s sij I st g für das Verwaltungs-Jahr 1870. 8 S JS M 1 N 8 ^1 Erford c r n i S Anmerkung Benennung der Rubriken 1870 1871 1872 Berichtigung Wirklicher Erfolg Berichtigter Voranschlag Antrag des k. k. Landes-Schulrathes M m & Ordentliche Ausgaben. 1/1 Besoldungen der Lehrer .... 1724 10 1410 727 2/2 Unterstützungen für Trivialschulen. 1891 7 2684 3452 3/3 Remunerationen und Aushilfen 1856 15 2447 3147 4/4 Erhaltung bestehender Gebäude 35 — 100 100 5/5 Steuern und Gaben ..... 78 44 78 78 6/6 Regiekosten 24 62 30 30 7/7 Verschiedene Ausgaben .... 15 85'/- 20 20 8/8 Pensionen der Beamten und Lehrer 371 14 368 683 9/9 der Beamtens-, Lehrers- und Dienerswitwen. . 816 72 770 770 10/10 und Erziehungsbeiträge für Waisen .... 173 25 138 126 11/11 Gnadengaben 294 83 296 296 12/12 Turnenunterricht 32 — 350 350 Summe . 7213 17% 8691 9779 Außerordentliche Ausgaben. 13/13 Neue Bauten — — 600 300 Zusammen . 7213 17% 9291 10.079 K. t Landc sreg f r Kram. Laibach am 28. Juli. 1871. 554 Priloga 38. Gebahrimgs- für die Periode vom 1. Jänner Rcchimngs- des Norinalschul-Fondes 8 E S 5 CS. A Bezeichnung der Rubriken oder Objecte nach der Reihenfolge der Theilvoranschläge Erfolg vom 1. Jänner bis Ende Juni 1871 laufender Dienst Dienst der Vorjahre I. II. 1 a/i 1 E Erfordern iß. a) Ordentliche Ausgaben. 1 Besoldungen der Beamten und Lehrer .......... 649 97 — — 2 Unterstützungen für Trivialschulen 670 60'/- 407 64% 3 Substitutionen — — — — 4 Stiftungen und Stipendien — — — — 5 Beiträge — — — — 6 Kanzlei- und Amts-Erfordernisse — — — — 7 Remunerationen und Aushilfen . 1218 75 25 — 8 Erfordernisse des theoretischen und practischen Unterrichtes .... 7 — — — 9 Erhaltung bestehender Gebäude — — — — 10 Steuern und Gaben 39 22 — — 11 Reisekosten und Diäten . — — — — 12 Regiekosten — — — — 13 Verschiedene Ausgaben — — — — 14 Pensionen der Beamten und Lehrer 118 8 — — 15 Pensionen für Beamtens- und Lehrerswitwen 349 88 — — 16 Pensionen und Erziehungsbeiträge für Waisen 73 50 — — 17 Gnadengaben 134 24 34 46 Summe . . . 3261 24% 467 10% 18 Zur Fortbildung der Lehrer und Anschaffung von Lehrmitteln . . — — — — 19 Für den Turnunterricht Zusammen . . . 3261 24% 467 10% b) Außerordentliche Ausgaben. 20 Neue Bauten — — 500 — Zusammen . . . 3261 24% 967 10% Gesammt-Ausgaben . . . 4228 35 Priloga 38. 455 Ausweis bis Ende Juni 1871 und Abschluß im Herzogthuine Kram für das Jahr 1870. Rückstände mit Von den neben ansgewiesenen Gesammt-Erfolg Voran- der Erfolg war Ende Jnni 1871 Rückständen betreffen laurenoer jvmiu für das schlag für demnach günstiger ans der Zeit- des Jahres 1870 Jahr 1870 ((Solenne II. n. III.) das Jahr 1870 oder ungünstiqer Periode bis einschließlich des das Jahr die früheren Jahres 1870 1870 Jahre III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Jgt 1 a/k jgf a/u M M a/k M a/i M a/k M a/k 1591 90 1591 90 1870 278 10 1677 13 2084 77 V- 2503 418 22 Vs — 62 — 62 147 — 147 — 147 — — — 1464 40 1489 40 30 1507 30 17 60 12 60 12 60 35 35 100 65 78 44 78 44 78 — 44 — — — — — — 20 20 — — ■ - 24 62 24 62 30 5 38 — 15 «SV- 15 85 V- 20 4 14'/o — — — — 356 55'/- 356 55 % 368 11 44% 14 62% 14 62% 770 — 770 — 770 — — — 147 — 147 — 147 — — — 260 54 295 — 296 1 — — — — — 6568 44 7035 54 Vs 7739 703 45% 27 84% 27 84% 46 30 46 30 — 46 30 _ 32 — 32 — 350 318 — — — — ■ — 6646 74 7113 84 Vs 8089 975 15% 27 84% 27 84% — — 500 — 500 — — — — — — 6646 74 7613 84 Vs 8589 975 15% 27 84% 27 84% 456 Beilage 38. Gereichnnng Erfolg vom 1. Jänner bis Ende Juni 1871 8 B SS £ d=L der Rubriken oder Objecte nach der Reihenfolge der Theilvoranschläge laufender Dienst Dienst der Vorjahre K I. II. ovs Bedeckung. a) Ordentliche Einnahmen. 1 Activ-Interessen 1830 67 — — 2 Schulgelder — — — — 3 Beiträge 233 80 133 35 4 Gebahrungsüberschuß vom Schnlbücher-Verschleiße — — 402 44 5 Vermächtnisse und Geschenke 263 45 214 95 6 Nicht compensirbare Rechnungsersätze — — 3 67 Vn 7 Verschiedene Einnahmen • . . , — — — — Summe . . . 2327 92 754 b) Außerordentliche Einnahmen. Gesammt-Einnahmen . . . 3082 33% — — Einkommensteuer von stehenden Bezügen j ^^rordentl — — — — Diensttaxen Beilage 38. 457 laufender Dienst des Jahres 1870 Gesammt-Erfolg für das Jahr 1870 (Colonne II. u. III.) Voranschlag für das Jahr 1870 der Erfolg war demnach günstiger oder ungünstiger Rückstände mit Ende Juni 1871 aus der Zeitperiode bis einschließlich des Jahres 1870 Von den neben ausgewiesenen Rückständen betreffen das Jahr 1870 die früheren Jahre III. IV. V. VI. vn. VIII. IX. Jg cm Jg cm Jg Jg cm M cm M cm M cm 3660 16 3660 16 3660 16 497 94 497 94 600 102 6 — — — — — — 2301 25 2434 60 2493 58 40 441 95 Vb 204 15 237 80 Vs 398 — 800 44 796 4 44 — — — — — — 710 5 925 — 742 183 — — — — — — — 59 50 63 17 Yb — 63 17 Vb — — — — — — — — — — 32 32 — — — — — — — 7626 90 8381 31 8323 58 31 Vb 441 95 Vb 204 15 237 80 Va Von der t I Landesregierung. L aib a ch, am 10. August 1871. Poročilo finančnega odseka o proračunu posilne delalnice za leto 1872. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračun zaklada posilne delalnice za leto 1872, ki mu je bil v pretres izročen, dobro pravdaril, in s pridržkom, da posebna razjasnila, ako bi treba bilo, bode poročevalec ustmeno dal, nasvetuje sledeče predloge: Slavni deželni zbor naj sklene: Prvič: V proračun za leto 1872. se stavijo: A. Potrebščine. I Letna plača. 1 Za 1 oskrbnika ................................. 1000 g,d. Za 1 kontrolorja........................................ 800 „ petletnica.............................. 50 , Za 1 nadzdravnika............................. . 600 „ Skupaj 2450 gld. II. Stanovanje (stanovina). Za 1 adjunkta .........................................126 gld. — kr. Za 1 nadpaznika........................................... 52 ,, 50 ,, Skupaj 178 gl. 50 kr. III. Postranščina (dodatki). 1. Na drvah za kurjavo 56 sežnjev po 7 gld. 20 kr. ... 403 gld. 20 kr. 2. Za svečavo 150 funtov sveč po 44 kr. . ..................66 „ —„ 3. Na kruhu ............................................. 634 „ 9'/2 Skupaj 1103 gl. 29'/2 kr. IV. Službenim. osebam določena plača. 1. Organistu................ . . . .....................72 gld. — kr. 2. Ranocelniku........................................... 199 „ 50 „ 3. Brivcu...................................................75 „ 60 „ 4. Prižigalcu lamp ......................................50 „ 40 „ 5. Cerkovniku .......................................... . 18 „ 90 ,, 6. Učiteljskemu pomočniku...................................36 „ — Skupaj 452 gl. 40 kr. V. Letna plača za nadzorovalne osebe. a. Redna plača. Prvemu nadpazniku....................................... 360 gld. Drugemu „ .................................... 300 „ 4. paznikom po 250 gold................................. 1000 4. „ po 220 „ 880 „ 4. „ po 200 „ 800 „ Skupaj 3340 gld. Petletnice ............................................. 200 „ b. Prekoredna plača. 4. pripomočnim paznikom, ako bi jih bilo treba, vsakemu po 200 gl. 800 gld. Skupni znesek 4340 gld. VI. Prinesla. V normalno-šolški zaklad .. ..........................—gL Vil. CerJcovne potrčbšSm. Stroški za osvečavo kapele, darilno vino Ltd............... 11® gM Vlil. Uradnijske, kancelijske in učm a. Določno. Letni načezek (pavšal) za kancelijske potrebe ...... b. Preme ulj ive. 1. Za papir.............................................. Issi 2. Tiskovna in litografična dela........................ . 3. Šolske potrebščine...................................... 1© w 4. Premakljivo blago ...;................................... 5 w 5. Različne druge uradnijske potrebe ...................... ID m Skupaj ~— jJ IX. Potrebe za varščino (raonduro in mvžje). 1. Kategorijna ali vrstna mondura za 2 nadpaznika in 18 paznikov 700 gld. 2. Za strelivo omenjenih paznikov . ....................... 7 „_____ Skupaj TOT X. Potrebščine za fabriko. 1. Za fabriške priprave in reči .......................... 6000 gld. 2. Za premakljivo blago . ................................ 260 „ 3. Za delaine navržke prisiljencev . ..................... 1640 „ 4. Odstotki oskrbovalnega osebja ...........................100 ,, 5. Plačila............................................... . 660 „ 6. Svečava ................................................ 230 „ 7. Uradnijske in kancelijske potrebe.........................30 „ 8. Posojila na povračilo .................................. 500 „ 9. Izplačilo v zaklad posilne delalnice, oziroma v dežel, zaklad 3000 „ 10. Različni izdajki ...................................... 200 „ Skupaj 12520 gld. XI. Opravilske priklade, nagrade in denarne podpore. 1. Stalna nagrada za žensko nadzornico.....................144 gld. 2. Premenljive denarne podpore.............................. 300 „_______ Skupaj 444 gpp XI!. Vzdrževanje obstoječega poslopja. 1. Vzdrževalni stroški i.................................. 600 gld.—kr. 2. Zavarovalni stroški.................................... 18 „ 40 „ 3. Pometanje dimnikov .................................. 110 „ — „ Skupaj 728gl. 40kr. X111. Davki. 1. 16odstotna dohodnina od čistih obresti od 102 gold. 50 kr. 16 gld. 40 kr. 2. Na zemljiščinem davku .................................... 1 „ 34yg Skupaj _____________________17gl. 74ya kr. , Odnes 23237 gl. 8672 kr. 11290 gld. 600 „ 800 „ 400 „ 2250 „ 200 i 180 i 140 A 15860 „ 3960 gld. Prenes XIV. Za prevoznino prisiljencev XV. Stroški za oskrbovanje. 1. Za hrano, ako se šteje 184 prisiljencev........... 2. Zdravila in zdravniška zapisovanja zdravil........ 3. Kurjava . . . . . .... ... . . ... 4. Svečava ........ ................................. 5. Obleka, perilo in posteljnina............. 6. Pometanje in slama za postelje . . . . . . ... 7. Premakljivo blago.................................. 8. Različni izdajki........................... Skupaj 9. Za oskrbovanje ženstva, ki je v posilni delalnici . . . Skupni znesek XVI. Pokojnina (penzija). Za oskrbnika Janeza žl. Maiti-ja . . , . . . . . . XVn. Opravnina (provizija). Za paznikovo vdovo Marijo Sedaj . . ...... . . . 54 gld. 90 kr. Za bivšega paznika Franc Bajca . . . . . • . 120 ,, — „ Za bivšega paznika Jurija Mejača,............. . . . . 262 „ —,,, Skupaj XV1I1. Miloščina ali darovi. Za ranocelnikovo vdovo Rozalijo Wascher ........ 35 gld. Za zdravnikovo vdovo Marijo Skedl ................... . 126 „ Za siroto Ano Skedl.............. ... . ... . . 40 ,,_______ Skupaj XIX. Različni ■ stroški . . .■ Skupni znesek 23237 gl. 86 V2 k. 5 gl. — kr. ’19820 gld. 1050 gld. 436 gl. 90 kr. 201 gld. 100 „ 44850 gld. 76 72 B. Zaklada. v I. Ciste obresti. Obresti od državne obligacije v znesku od 2050 gld. .... 102gl. 50 kr. II. ZemljiŠčini prinosi. Zakupščina od enega zemljišča............................... 3 gld. III. Prinosi fabriškega in delal/niškega zavoda in zaslužki prisiljencev. 1. Tirjavščina za prodane izdelke in gotova zaloga izdelkov in blaga......................................... 5800 gl. 2. Posebni zaslužki prisiljencev . ........................ 5300 „ 3. Povračilo na posojilih . > . . . . . ..................... 560 „ Skupaj .11660 gld. IV. Doneski. Izplačilo čistih fabriških prineskov v zaklad posilne delalnice 3000 gld. V. Odškodnina za oskrbovanje, ozdravljevanje in pogrebnino. Za inostranske prisiljence . ,..................... 220(M)glLiL Za inostranske prisiljenke...................... . . . 2100 „ Skupaj 2470© gli VI. Različnih dohodKh. Poverjeni stroški in drugi prihodki . . . . . . . . . . Znesek Glede na potrebščine ki znašajo .......................... se kaže primanjkava z ...'................................ ktero ima poplačati deželni zaklad. Drugič: Ta proračun naj se vvrsti v proračun deželnega zaklada. _da primanjkavo primerna zaloga iz deželnega zaklada dobiva. 3» „ — „ 3W05 gli S& kr. dTM-gld. kr. Od finančnega odseka. V Ljubljani dne 5. oktobra 1871. Dr, Bleiweis, prvomestnib. Dr. Poklukar, poročevalec. Sporočilo finančnega odseka o proračunu zaklada zemljiščine odveze za leto 1872. Slavni zbor! Finančni odsek, ki mu je bilo naloženo, da pregleda in nasvetuje proračun zaklada za zem-ljiščino odvezo za leto 1872, predlaga, naj se posamezne vrste" potrebščine in zaklade, kakor so v spodej načrtanib predelkih navedene, odločno potrdijo; a odsek si pridržuje, da bo posamezne številke, ako bi bilo potreba, tudi po svojem sporočevalcu ustmeno dokazal. Finančnemu odseku se pa vendar potrebno zdi posebno opomniti: da se ža nakupovanje odveznic po dnevnem kursu sicer v proračun dejan znesek zavolj ugovora v. c. kr. vlade za zdaj in dokler se razmere zemljiškega zaklada konečno ne poravnajo v proračun ni nastavil, pa le z tukaj ponavljanim zavarovanjem, da to nima biti nikakor praejudie deželnim pravicam. •— Nadalje: Zavolj končanja opravil c. kr. deželne in lokalnih komisij za zemljiško odvezo je ministerstvo notranjih zadev z ukazom od 16. junija 1869 št. 1805 naročilo c. k. deželni komisiji, kako naj skrbi, da se bodo zanaprej po c. k. vladnih oblastnijah obravnavale one opravila, ki po doveršeni zemljišni odvezi v obče še pridejo v razpravo. Vsled dopisa c. k. deželne komisije od 26. junija 1869 št. 1876 je deželni odbor še takrat med drugem nasvetoval, naj imenovane komisije zadnega decembra 1871. 1. nehajo biti samostalne uradnije. Ker pa c. k. vlada do zdaj še ni Inič odločila, se je finančnemu odseku potrebno zdelo staviti nasvet št. 4. Konečno je finančni odsek tudi nasvetoval, da se v proračun zemljiškega zaklada sprejme vsih 20% naklade k vžitnini namesto 10% te naklade in 2% naklade k neposrednim davkom manj, kakor do sedaj, in to zarad tega, da se s tem zelo obloženemu zemljiškemu zakladu dohodki pomnožijo in da se polajša računanje, ker bo po tem ves dohodek iz vrste posrednih davkov spadal edino le v zemljiški zaklad. Potrebščina. 1. Stroški za oskrbništvo: A. Deželne komisije za odvezo zemljiških davkov. a) Letna plača in opravilske priklade: za sporočevalca za tajnika .......................... za prisednike........................ za uradnega služabnika............... b) Diurnistje : 4 diurnisti po 1 gold, na dan . . . navprečni dninski denar (pavšal) . . c) Nagrade in podpore.......................... d) Pisarniške in uradnijske potrebe Navprečni denar (pavšal) za 4 (burniste Manjši pisarniški stroški............ Svečava, pometanje, čiščenje sob i. t. d. Pisalni papir........................ Tiskovina............................ Kamenopisna dela..................... Knjigovezcem......................... Kurjava...................... . i Pohišje in pohišne potrebnosti . . . ................ 3025 gold. .............. 1200 „ .................. 50 „ • • • • 300 „ Znesek Znesek 1464 gold. 200 „ 15 50 65 80 450 600 20 130 100 gold. 4575 gold. 1664 „ 100 „ 1510 „ 7849 gold. Znesek «) f) Popotni stroški : Popotni stroški in dnina za sporočevalca....................... 250 gold. Popotni stroški in dnina za namestnika pooblastnikov . . . .________50 „ Znesek Različni potroški ................................................................ Skupni znesek predelka A............ 300 „ 1 » 8150 gold. a) b) f) g) 2. 3. 4. B. Lokalnih komisij. Letna plača, in opravilske priklade: Plača za 1 okrajnega komisarja....................... 1200 gold. Plača za -2 okrajna komisarja po 1000 gold, na leto............. 2000 ,, ( Opravilske priklade za 3 komisarje po 300 gold, na leto . . . 900 „ Znesek Diurnistje in plačilo za služabnike: 1 diurnist po 1 gold. 20 kr. na dan .............................. 439 gold. 4 diurnisti po 1 gold, na dan...................................... 1464 „ Navprečni dninski denar (pavšal) za okrajna glavarstva .... 400 ,, Plačilo za uradnega služabnika . . . . . . . . ■ . . .__________________60 n Znesek Nagrade in podpore .................................................................. Pisarniške in uradniške potrebe ..................................................... Potni stroški: Miljni denar za uradnike in (burniste okrajnih komisij . . . . 4000 gold. in ravno tako za izvedence .... . . . . . . . . . . 1000O „ Znesek Najemščina . ... . . ... . . . . . . . . . ' . . Razbčni potroški . . . . . . . . . | . . . . . ..................... • Skupni znesek predelka B Znesek stroškov za o skrbništvo Izplačevanje kapitala : a) Po žrebovanji zaveznic (obbgacij) ■■. . . . . . . . ......................... b) Po börsnem nakupu obbgacij .................................................... c) Pobotanje kapitala . . . ... . . .. . . . ,.................. . Plačevanje obresti opravičencem......................................... . . . . Razbčni izdajki: a) Plačevalni doneski v deželni zaklad: Za oskrbovalna opravila ...................................... 2916 „ Za denarnična opravila . . . . •.............................. 1067 „ Za računarska opravila . . . ..... .. . . . . ■ ■ 2894 „ Znesek b) Stroški za preiskavne komisije pri c. k. davkarskih uradnijah gledé na računska opravila zemeljske odveze................ 1000 gold. o) Nagrade, davkarskim uradnikom................................ . . 200 „ Znesek _____ Skupni znesek potrebščine 4100 „ 2363 „ 400 „ 680 „ 14000 „ 200 „ 1 »» 21750 gold. 29900 gold. 189000 „ 100 .. 400363 „ 6877 „ 1200 „ 627440 gold. Zaklada. 1. Prejemki od zavezancev: a. na kapitalu............................... b. „ obrestih............................... c. „ vsakoletnem (anuitetnem) splačevanjem d. „ obrestih od zastalega dolga .... 2. Prejemki od dežele po prikladi na davkih : a) od neposrednjih davkov.................... b. „ posrednjih davkov....................... ................. 186000 gold. ................ 18100 „ ................ 2282 ............. . 11000 „ Znesek 217382 gold. ..... 194220 gold. • • . • . 50000 „ Znesek '__________ Odnes 244220 gold. 461602 gold. 3. Prejemki od države. a. po namerjenem vsakoletnem splačevanji za premenovalna anui- tetna plačila.............................................. . 64137 gold. b. na državnik posojilih brez obresti ........................ 100701 „ Znesek 4. Različni prejemki, to je, od računskih in drugih povračil................ 1000 gold Skupni znesek zaklade Po tem takem enako zgoraj omenjeni potrebščini od 164838 gold. 627440 gold. 627440 gold. Finančni odsek tedaj predlaga: Slavni zbor naj sklene: 1. Proračun zaklada za zemljiščino odvezo naj se po teh natančno razloženih predelkih za leto 1872, in sicer za potrebščino.......................................................... 627440 gold. in za zaklado ravno toliko..................................................... 627440 „ odločno potrdi. 2. Za zaklado deželnega doneska za leto 1872. naj se 20% doklada na direktne davke izvzemši doklado za vojaščino ; potem 20% doklada na davek vžitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobira. 3. Deželnemu odboru se ukaže, da naj najviše dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad po navadnem potu zadobi. ad 2. ßur Sebecfung bež SanbešBettrageš fei fiir baš -3al)r 1872 etite 20% Umlage ju ben biretten (Steuern mit Slušfdjtufi beš SriegšjufđjlageS, bann eine 20% Umlage jur SSerjeljrungšftener »om SžBeine, 3Bein= unb DBftmofte, bann Dom gleifdje etnjuljeBen. ad 3. SĐer Sanbešaužfdjufš iotrb Beauftragt, bte aHerljBdjfte ©ene^mignng gnr StnfieBung biefer Sanbešumlagen im getoBtjnttdjen Sffiege jn ertotrfen. 4. Deželni odbor naj po vsi mogočosti za to skrbi, da vsa opravila c. k deželne komisije za odvezo zemljiških davkov konec tega leta an vsaj o koncu junija prihodnjega leta 1872 nehajo, in da se potem vsa opravila c. k. deželne komisije izroče c. k. deželni vladi in opravila lokalnih komisij pa c. k. okrajnim glavarstvom. Za opravila c. k. deželne komisije bi se v smislu dotičnega odpisa deželnega odbora dne 5. novembra 1870.1. štev. 4596. na dopis c. k. deželne vlade dne 26. junija 1869 štev. 1876. (uložn. zapisn. štev. 2866. de 1869) dodal c. k. deželni vladi eden sporočevalec na stroške zemljiščino odveznega zaklada, in sicer za sedaj na dobo do konca leta 1872., in da imenovani zaklad prevzame samo stroške za kurjavo svečavo, za pisarniške potrebe in za dnevščine prisednikov. Zaklad zemljiščine odveze plačuje tudi popotne stroške c. k. okrajnih glavarstev v zadevah zemljiščne odveze kakor tudi plačila izvedencev ako jih stranke same ne plačajo. V Ljubljani dné 5. oktobra 1871. Dr, Bleiweis, prvomestnik. Dr. Poklukar, poročevalec. Zahl 5075. Beilage 41. 465 Bericht des Landesausschuffes, betreffend die von der Fabriksdirection .Leykam-Josefsthal" angeslichte Einbeziehung bet Brücken bei Görtschach und Virje in die Bezirksconcnrrenz und die Umlegung der Zwifchenwäjfern -Görtfchachcr Concurrenzstraßc. Hoher Landtag! O x5ii der Landtagsscssion des Jahres 1868 wurde eine Petition der Joscfsthalcr Fabriksleitung überreicht, dahin lautend, das; die nunmehr von den Fabriken in Görtschach und Virje und von den nächst gelegenen Gemeinden erhaltenen Brücken über die Zeycr bei Görtschach und über die Save bei Virje als Objecte der Bezirksconcurrcnz erklärt, und der Landesansschns; mit der Durchführung der Verhandlungen betraut, insbesonders daß derselbe schon in vorhinein ermächtiget werde, ans dem Landesfonde einen angemessenen Betrag zur Herstellung der Bauobjectc je nach dem Stande der Verhandlungen der Gemeinde- oder der Bezirksconcnrrenz zuzusichern. (Stenografische Berichte, Jahrgang 1868, Seite 589.) Hierüber wurde der Landesausschuß mit dem Lasdtagsbeschlufse vom 3. October 1868 beauftragt die weiteren Erhebungen zu veranlaßen, und es wurden dieselben durch das Straßcn-Comits der Umgebung Laibach's eingeleitet. Letzteres erklärte, daß es sich alle Mühe gegeben habe, die concnrrenzberufenen Gemeinden und Interessenten für die Erhaltung der beiden in Frage stehenden Brücken zu einer gütlichen Vereinbarung zu bringen, daß jedoch diese nicht zu Stande gebracht werde» konnte. Bei der neuerlichen Einvernehmung äußerte sich die Gemeindevorstehung von Zmischenwässer», daß die Brücke bei Görtschach für den allgemeinen Verkehr und für die dortige Fabrik unerläßlich nothwendig, daß jedoch ihre Erhaltung für die Geincinde unerschwinglich sei, daher sie von der Bezirksconcnrrenz gegen eine angemessene Leistung der Fabrik Görtschach und einen Beitrag nns dein Landcsfonde übernommen werden möge. Dagegen hätte die Herstellung und Erhaltung der Brücke in Virje der Landcsfond zu übernehmen, und wären in die Concnrrenz außer der Fabrik in Virje auch die Bezirke Stein, Laibach und einige Genieinden des Bezirkes Kraiiibnrg, denen die Brücke wesentliche Berkehrser-leichtcrnnge» gewährt, einznbczichen. Ganz ablehnend lauteten die Erklärungen der am linken Savenfer gelegenen die Brücke bei Virje benützenden Gcmeiiiden. Das Straßen-Comitä der Umgebung Laibach's ist der Ansicht, daß die gedachten Brücken dem Concnrrenz-fonde nicht zur Last gelegt werden können, bemerkt jedoch, daß seit dem Bestände der Eisenbahnstation Zwischenwässer» der Verkehr der an dem linken Ufer der Zcyer und Save gelegene» Gemeinde», sowie auch der Bezirke Lack »nd Stein über die gedachte» Brücken sehr zugenommen hat. Sollte» daher diese Brücken in eine andere Concnrrenz übergehen, so müßten auch die Bezirke Stein und Krainbnrg zu deren Erhaltung beisteuern und die bezüglichen Fabriken mit einem bedeutenden Beitrage concurriren, und selbst diese Concnrrenten dürften die großen Kosten kaum erschwingen, daher ein ausgiebiger Beitrag nns dem Landesfonde in Anspruch genommen werden müßte, weil diese Brücken nicht blos für den Verkehr einzelner Gemeinden des Bezirks Unigebnng Laibach, sonder» für den öffentlichen Verkehr des Landes im Allgemeinen von Vortheil sind. Die Josefsthaler Fabriksleitnng hat ferner bei dem Concnrrenz-Straßen-Comits der Unigebnng Laibach's eine Straßennmlegnng an der von Lack über Görtschach nach Zwischenwässern führenden Concnrrenzstraße in Vorschlag gebracht, wornach statt der über Görtschach mit bedeutender Steigung und weiterhin über Preßka führenden Straße, die gerade Linie am rechten Zeyernfer von Görtschach bis Zwischenwässern eingehalten und außer der Vermeidung jener starken Ansteigung, die Straße um mindestens 300 Klafter verkürzt würde. Nach dem ausgearbeiteten Plane werden hier für 1516 Qnadratklafter Terrain meist Ackergründe der Grundbesitzer von Zwischenwässern in Anspruch genommen. Es ist daher erklärlich, daß die Gemeindevorstehung von Zwischen- 466 Beilage 4L wässern sich gegen diese Umlegung anssprach, unter die dortigen Grundbesitzer, durch deren Accker die Eisenbahn geführt wurde, von einer weitern Expropriation nichts wissen wollen. Das Straßen-Comits der Umgebung Laibachs verkennt zwar nicht, daß die Umlegung der Straßen von der Brücke bei Görtschach bis Zwischenwässern den allgemeinen Verkehr befördern möchte, bemerkt jedoch, daß seit dem Bestände der Eisenbahn die nach Lack führende Concnrrenzstraße nicht mehr so benützt wird als vorher. Schwere Fuhren sollten dort nicht mehr vorkommen, weil der hezügliche Transport von Trata ans der Eisenbahn erfolgt. Es würde demnach die beantragte Straßenumlcgung zunächst den Fabriken in Görtschach und Zwischenwässern zum Vortheil gereichen, daher sich auch das Straßen-Comits nicht für berufen fühlt dieselbe ans dem Concnrrenz-fonde zu bewirken. In einer Eingabe der Fabriksleitnng „Leykam-Josefsthal" vom 19. September l. I. wird deren Bereitwilligkeit zugesichert, für die Umlegung der Görtschach-Zwischenwässern Straße, sowie für die Umstaltnng der gänzlich dernten hölzernen Brücke in Görtschach über den Zcyerflnß und jener in Virjc über den Savestrom in eine gewölbte gemauerte Brücke einen angemessenen Beitrag zu leisten, dessen ziffermäßige Feststellung ans Grundlage der Banp'rojccte und Kostenüberschläge sowie nach Bekanntgabe der Concnrrenzbeiträge der übrigen Interessenten erfolgen wird. Nach obiger Darstellung ist der Neubau einer Brücke über die Zeycr bei Görtschach nicht weiter zu verschieben, und können die Kosten dieses wichtigen Bindegliedes eines von Tag zu Tag sich steigernden Verkehres der bisherigen Concnrrenz der Gemeinde Görtschach und der Fabriksinhabnng nicht aufgebürdet werden. Es hat diese Brücke »erinöge ihrer Wichtigkeit und Kostspieligkeit das volle Anrecht im Sinne des §. 5 des Straßenconcurrenzgcsetzes vom 14. April 1864 als ein Concnrrenzstraßenobject behandelt zu werden. In die Concnrcrenz für die erste Herstellung einer gemauerten und nach Umständen einer eisernen Brücke wären einzubeziehen die Bezirke Umgebung Laibach's und Lack, deren gegenseitiger Verkehr vorzugsweise durch diese Brücken vermittelt wird, sodann der Fabriksinhabnng von Görtschach als eine der Hauptinteressenten und mit Rücksicht auf die Kostspieligkeit und Wichtigkeit des Baues der Laudesfond. Ein billiges Ausmaß dürfte folgende Vcrtheilung der Herstellungskosten sein: Ein Drittel hätte der Landesfond zu übernehmen, ein Drittel die Fabriksinhabnng „Leykam-Josefsthal" und ein Drittel die Bezirkskasscn der Bezirke Umgebung Laibach und Lack, und zwar die beiden letzteren zu gleichen Theilen. Auch bezüglich der Savebrücke bei Virjc spricht der Umstand, daß dieselbe einen bedeutenden Verkehr der Bezirke Umgebung Laibach, Krainburg und Stein mit dem Stationsplatze Zwischcnwässern vermittelt, für deren Erklärung als ei» Objekt der Bezirksconcurrenz. Da jedoch diese Brücke im guten Zustande sich befindet, da ferner von dein Straßen-Comits der Umgebung Laibachs die abverlangten Erhebungen über den Vcrpflichtsrayon, welche die Fabrik in Virje bei der Herstellung dieser Brücke übernommen hat, gar nicht geliefert wurden, da ferner auch die weitere Frage klar zu stellen ist, ob cs nicht im allgemeinen Verkehrsinteresse gewünscht sei, den bisherigen Gcmeindcweg von Zwischcnwässern über Virje, Pirniö nach Vikeriö als Concnrrenzstraße zu erklären, so wäre es jedenfalls verfrüht, schon derzeit einen Antrag wegen der Savcbrücke in Virje zu stellen, denn es sind noch die gedachten Nacherhebnngcn abzuwarten. Wohl aber muß die von der Fabriksleitnng beantragte Straßcnnnilegung zwischen Görtschach und Zwischenwässern als eine sehr zweckmäßige bezeichnet werden. Auch hiefür wäre vom Landcsfondc ein Beitrag für die Grnndablösung zu übernehmen, falls die übrigen Expropriationskoste» von der Fabrik „Leykam-Josefsthal", in deren Interesse zunächst diese Umlegung stattfinden soll, getragen würden. Der Landesansschnß stellt demnach folgende Anträge: Der h. Landtag wolle beschließen: 1. Der Landesansschnß werde beauftragt mit der Fabriksinhabnng „Leykam-Josefsthal" bezüglich derHcrstellnng einer gemauerten oder nach Umständen eisernen Brücke über die Zeyer nächst Görtschach die weitere Verhandlung in dem Sinne zu pflegen, daß für den Fall der Uebernahme von V3 der Herstellungskosten durch die gedachte Fabrik, die Brücke bei Görtschach als ein Concnrrenzstraßcnobjekt erklärt würde, zu dessen erster Herstellung der Landesfond mit ein Drittel, die Concnrrenzbezirke Umgebung Laibach und Lack ebenfalls mit ein Drittel die Kosten zu gleichen Theilen beitragen würde, und deren weitere Instandhaltung dem Concnrrenzbezirke Umgebung Laibach obläge. 2. Für die Umlegung der Concnrrenzstraße Lack-Zwifchcnwässern in der Strecke von Görtschach bisZwischen-wässern wird ans dem Landesfonde und zwar für die Grnndeinlösnng ein Betrag von 1000 fl. bewilliget, falls die übrigen Expropriationskosten die Fabriksinhabnng „Leykam-Josefsthal" übernimmt. 3. Für den Fall des Zustandekommens obiger Vereinbarungen, wird der Landesansschnß beauftragt, das Nöthige wegen sogleicher Einleitung des Brückenbaues und der Straßennnilegnng zn veranlassen. 4. Bezüglich der gewünschten Einbeziehung der Savebrücke in Virje sind vom Landesausschnsse die weiteren Erhebungen zu pflege». Vom krainischen Landesarisschirffe. Laibach am 4. October 1871. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. Beilage 42. 467 Bericht kies Lanöesausjchusjes. betreffend die Erklärung des Gemeindeweges von Brinje über Kaltenfeld nach Planina zn einer Concurrenzstraße und die Auflösung der bisherigen Eoncurrenzstraßenstrecke von Brinje bis Luegg. Hoher Landtag! In dem Straßenkategorisirungs-Gesetze für Krain vom 2. April 1866 ist unter Z. 69 die Luegger Straße als Concurrenzstraße angeführt. Selbe biegt von der Reichstraße bei Dilce ab und führt über Landol, Brinje bis zum Schloße Luegg. Während ihre Strecke von Dilce bis Brinje zur Verführung der Waldprodukte aus den Luegger Waldungen bedeutend in Anspruch genommen wird, vermittelt die Strecke von Brinje bis Luegg die Verbindung mit dem von allem Verkehre abseits gelegenen Schloße Luegg und den wenigen daselbst befindlichen Behausungen. Die letztere Strecke ist mitunter sehr steil und kaum befahrbar, eine gute Instandhaltung ist nicht zu erwarten, indem außer der nur wenige Häuser zählenden Ortschaft Luegg niemand ein Interesse an dieser Straße hat. Dagegen ist der von Brinje über Kaltenfeld nach Planina führende Gemeindeweg für den Holzexport der nördlich vom Nanos gelegenen Gegenden von höchster Wichtigkeit, er wird schon derzeit von dem fürstlich Windisch-grätz'schen Forstamte und von den Ortschaften Gorenje, Bukuje, Belsko, Kaltenfeld und Stermza sehr stark befahren. Es würde demnach durch die Erklärung dieses Gemeindeweges zu einer Concurrenzstraße im Anschlüsse an die bestehende Concurrenzstraße zwiscben Dilce und Brinje, der Verkehr eines großen Landstriches einerseits in der Richtung gegen Adelsberg und Triest, anderseits gegen Planina wesentlich gefördert werden. Hiezu ist jedoch die Erwirkung eines Landesgesetzes nothwendig und es haben diesfalls die Gemeindevorstehung von Hrenovitz und die Vorsteher der zu dieser Gemeinde inverleibten Ortschaften das Ansuchen bei der Bezirkshauptmannschaft Adelsberg eingebracht. Die hierüber einvernommenen Straßcn-Comitä'S von Adelsberg und Senosetsch sprachen sich befürwortend aus, nur das Straßen-Comits von Planina, in dessen Rayon eine kurze Strecke von Stermza bis Planina fällt, äußerte sich dagegen, ohne für sein negatives Votum irgend einen Grund hervorzubringen. Die diesfalls nach der Vorschrift des Straßenconcurrenz-Gesetzes vom 14. April 1864 einzuvernehmenden Behörden als die Bezirkshauptmannschaft in Adelsberg, die Landesregierung und das General-Commando in Gratz haben ihre zustimmenden Erklärungen abgegeben. Es wird demnach der Antrag gestellt: Der h. Landtag wolle beschließen: 1) Bon der Luegger Concurenzstraße ist die Strecke von Brinje nach Luegg aufzulassen, dagegen wird im Anschlüsse an die als Concurrenzstraße verbleibende Strecke von Dilze bis Brinje der bisherige Gemeinveweg von Brinje unter Bukuje, Belsko über Kaltenfeld nach Planina als Concurrenzstraße erklärt. 2) Der Landesausschuß wird mit der Einleitung zur Erwirkung der Allerh. Sanktion für diesen Landtagsbeschluß betraut. Bom krainischen Landesansschusse. Laibach am 5. Oktober 1871. Dr. R. Razlag, Landeshauptmann. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1872. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1872. prevdarjal, in ga v sledečih sestavah odobril: Potrebščina. Za davke in davščine Za različne stroške ; 113 fl. 62% kr. 100 „ „ skupaj , . 213 fl. 62 V2 kr. Dohodki. Aktivne obresti . Globe za gozdne in poljske poškodbe . ... Različni dohodki . . . • io „ Ako se odštejejo stroški z ... . skupaj . 1128 fl. 75 kr. . 213 fl. 62 V2 kr. ostane za leto 1872 presežek z................. 915 fl. 12‘/2 kr. Po tem nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: Proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1872 se po predloženih predelkih potrdi. Od finančnega odseka. V Ljubljani dne 5. oktobra 1871. Dr, Bleiweis, prvomestnik. Murnik, poročevalec. Sporočilo deželnega odbora glede prošnje občin Rovte in Siberše v planinskem okraju o njihovem zjedinjenju z vrhniškim okrajem. Veleslavni deželni zbor! Pri novi organizaciji okrajnih sodnij 1867. leta so občine Rovte in Siberše, katere so do tistOunal spadale pod vrhniško okrajno sodnijo, proti svoji volji bile zjedinjene s planinsko okrajno sodnijo. Omenjene občine bi sicer bile zadovoljne ostati pri planinskem okraju, če bi se bil sedež okrajne sodnije s Planine v spodnji Logac premeteti. Ker se to ni zgodilo in je tudi malo upanja, da bi se to brž izvršilo, so se omenjene občine obrnile do visokega ministerstva pravosodja s prošnjo dné 1. marca 1871, v kateri svojo željo IrarazgOj da bi se one zopet zjedinile z vrhniško okrajno sodnijo. V svoji prošnji navedejo imenovane občine med drugim tudi, da so od Planine 6 ur, od Vrhnike pa samo 3. ure oddaljene, potem, da imajo z Vrhniko kupčijo, s Planino pa ne stojé v nobeni zvezi in slednjič, da spadajo pod vrhniško dekanijo. Visoko ministerstvo pravosodja je to prošnjo c. k. nadsodniji v Gradcu s tem izročilo, da naj ona mnenje vseh dotičnih oblastnij in pa tudi deželnega odbora, oziroma deželnega zbora kranjskega pozvé. Vsled tega je planinska sodnija v svoji objavi dné 30. aprila 1871 štev. 3085 popolnoma soglasila temu zjedinjenju ter zahtevanje omenjenih občin iz gorinavedenih razlogov za čisto opravičeno spoznala. Ravno tako se je tudi vrhniška sodnija v svoji objavi dné 14. maja 1871. štev. 1364 popolnoma soglasna temu zahtevanju izrekla, ter posebno povdarjala, da so se imenovane občine le pod tem pogojem pri organizaciji sodnij s planinsko sodnijo zjedinile, ker se je v obče nameravalo, da se bode sedež nazvane sodnije s Planine v spodnji Logac premeknil. V enakem smislu se je deželni odbor v noti dné 24. maja 1871 štev. 2737 izrazil, ter le omenil, da temu zjedinjenju edino le to ovira, da so imenovane občine preveč oddaljene òd okrajnega poglavarstva ljubljanskega, pod katerega bi potem spadale. Deželna sodnija ljubljanska se je v svojem sporočilu dné 27. maja 1871 št. 2873 na nadsodnijo v Gradcu popolnoma strinjala s tem mnenjem, katero so gorinavedene okrajne sodnije in deželni odbor izrekli; o opazki, ki jo je deželni odbor zavoljo daljave okrajnega glavarstva izrazil, pa misli dežfelna sodnija, da to ne bode zjedinjenje zaviralo, ker pri okrajnem poglavarstvu ima ljudstvo sploh ne toliko posla, kakor pri sodnijah. Okrajno poglavarstvo v Planini seje sicer v svojem sporočilu dné 10. avgusta 1871 štev. 6642 na deželno vlado temu zjedinjenju nasprotno izrazilo. Navedeni razlogi nesoglasja pa so skoro vsi netemeljiti. Edini razlog, ki bil bi vreden, da se nanj ozira, je ta, da bi omenjene občine, ako bi se res enkrat okrajno poglavarstvo potem okrajna sodnija in pa davkarija s Planine v spodnji Logac premeknili, prosile, da bi se one zopet ž njim zjedinile. Pa tudi ta razlog ni tako važen in mérodajen, ker še ni zagotovljeno, kdaj se to premaknenje dotičnih oblastnij s Planine v spodnji Logac zgodi. To poslednje mnenje je tudi slavna c. k. deželna vlada v Ljubljani v noti dné 14. septembra 1871 št. 5643 na nadsodnijo v Gradcu izrekla. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je v noti dné 27. julija 1871 št. 8447 svoje soglasje gledé tega zjedinjenja izrazilo. Ker tedaj skoraj vse oblastnije razun okrajnega poglavarstva v Planini temu zjedinjenju •soglasujejo in ker je zjedinjenje imenovanih dveh občin s vrhniško sodnijo vkljub njih oddaljenosti od ljubljanskega okrajnega poglavarstva vendar le v veliko korist njim, stavi deželni odbor predlog : Veleslavni deželni zbor naj pritrjuje zjedinjenju občin Rovte in Siberše z vrhniško sodnijo. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 7. septembra 1871. Dr. Radoslav Razlag, deželni poglavar. Dr. E, H. Costa, poročevalec. * üü : >^mf$ö»<{ l$wt; o delovanji kranjskega deželnega odbora 0(1 30, avgusta 1870, 1. do 14. septembra 1871, L Des kraiaischen £an0ps=ctitsstfjuffcs für Lie Zeit feit Lem 30, August 1870 Ms 14. September 1871, Obseg. §. 1. Poatavodavstvo. A. Potrjene poatave in naj više .odobreni aklepi deželnega zbora, ni sicer: deželne priklade; — občinske priklade; — odložitev nekterih zemljiških parcel in njihovo združenje; —pomiloščenje Jan-Žanov. :— B. Nepotrjene poatave in aicer: Slovenaka pravna akademija; —uradni jezik v c. kr. piaarnicah; —užni jezik: javnih ljud8kih šolah, užiteljskih izobrazevališcih in sredüjih šolah; — prememba deželnega volilnega reda. — §. 2. Zemljiški davek: kako se jemljejo in vražunjajo davki in naklade za zemljiško odvezo, — odpis davkov. — §. 3. Zemljiška odvez»! V kakovem stanu je bila konec 1870. 1.; -- obravnava onih opravil, ki po dovršeni zemljiški odvezi v obže še pridejo v raz-j pravo; — §.4. Deželno-gospodarstvene stvari: Premije za dereže zveri; — zdravstveni svetniki, ki jih je izvolil deželniI odbor; — popotnina zdravstvenih svetnikov; gozdni nadzornik za Kranjsko; — sadjereja ob cestah; — deželna pripomoć em kterim krajem zarad škode po toži; — vodna postava; — menjava zemljišž. — §. 5. Obžinske stvari: Nove glavne občino;I C-— okrajne blagajnice; — izrožitev znanskih zadev občinam; — razdelitev občinskih priklad na davke tekočega leta; — novij podlaga za deželne, okrajne in obžinske priklade; — vštevanje doklad k neposrednjim davkom pri sestavljanji volilskih imenikov;I — nova meja med davkarskima občinama Javor in gornji Kašelj ; — zarad pripada občine Eovte in Ziberš k sodnjiskemu okrajni vrhniškemu; — razdelitev pašnikov v podobčini Velika pristava ; — 44% obč. doklada v Zagorji; — 38% obč. doklada za zi- 3 danje župnijskih poslopij v Višnjigori; — 26 % % obč. doklada za pogorele šole v Šent-Rupertu in v Cirniku; — deželna pri- j pomoč pogorelcem v Petelinjah in Vižmarjih; — zaostali bolnišnični stroški ljubljanske nlestne občine. — §. 6. Občila: Deželna postava o dovoznih cestah ; — slovenski jezik pri občevanji na gorenski železnici; — spomenica ministru kupžijstvat škofjeloško-goriški železnici; — preložitev skladne ceste čez Wagensperg; —skladna cesta iz Kočevja v Črnomelj; — odobrim j ogled mostu, prek Mirne; — most prek Lahine pri Gradcu; — most prek Save pri Sevnici; — dovoljena podpora cestnemu odboru v Radečah in Planini. — §. 7. Deželne naprave in zalogi: Ljubljanska najdenišnica neha; — prevravnava deželnih dobrodelnih naprav; pogodba o ceni zdravil za bolnišnico; — kako bi se Kranjci dajali v graško nornišnico; — deželno gledališče in njegova podpora; — letno poročilo deželne posilne delalnice o 1870. L; — neodpisane zaostale obresti zemljiško-odvos-nega zaloga za državne predplače; — obravnava proračunov in računskih sklepov nekterih ustanovskih zakladov, v lanskem zborovanji nerešenih; — muzejni zalog prevzame se v deželno skrb. — §.8. Sole inknjige: Popotni stroški okrajnih šolski! svetovalcev.; — niže merstvo; — spričevala šneperske gozdne šole in kolek; — načrt sadje- in vinorejne šole v Vipavi, telovadnica v Crnomlji; dr. Lovro Tomanova podoba. — §. 9. Ustanove: Ustanovskih računskih izpisov vež ni treba pošiljati, — naslov stanovskih vojaških ustanov se spremen^ — število grof Saurau-ovih ustanovljenih maš se zniža; zaklad kranjskib dijaških ustanov se sprejame; — sprejem Jan. Kalistrove ustanove za občine; — grofinje Paradaiser-jeve in dr. Reženove Ustinove in dr. Reženove ustanove za dekleta in Jož. Erazem grof Auerspergove ustanove za ubožže in bolnike; ,— Sprejem Jan. Nep. Slakar-jeve, Vrban Jerinove, Leopold Filipove in Fr. Metelkove ustanove za učitelje, vdove, sirote in darila; — premoženji invalidovskih ustanov ljubljanskih gospe; od 1860. in 1867. 1. se prevzame v oskrb. — §. 10. Osobne stravi: Imenovanji deželnega glavaija za c. k. deželnega predsednika; — odpovedi deželnih poslancev; — služba 2. kaneelijskega oficijala se odlit j služba blagajnižnega oficijala se podeli; — France Rozman se sprejme za uradniškega vajenca; — oskrbnik za posilno delalaim se izvoli; — imenovanje deželnega staviteljskega nadzorovatelja; — bolnišnični vodja dr. E. vitez Stoki se odpové službi;-imenuje se zdravnik za Glavarjevo bolnišnico v Komendi; — podeli se bar. Lazarinijeva služba farnega ranocelnika za Leskov» in Krško ; — miloščina podeljena Mariji, siroti stanovskega kancelista Zapletal ; — provizija Antonu Oblaku, stražnika posilim delalnice. — §. 11. O opravilih in upravi sploh: Komisijoni; —povrnjeni oskrbovalni stroški za enega posiljenca; — pod' pora bolnim dijakom na Dunaji. Priloga 45. 473 3 n s) a f t. §. 1. Gesetzgebung. A. Sanctionirtc Gesetze und Allerhöchst genehmigte Landtagsbeschlüffe, betreffend: Landes-Milagen; — Gemeindeumlage»; — Ausscheidung, beziehungsweise Jncorporiruiig von Grundparzellen; — Amnestirung der Janöbergcr; — B, Nicht sanctionirtc Landtagsbeschlüsse, betreffend: Die slovenische Rechisacademie; — Amtssprache bet den k. f. Behörden und Aemtern; — Unterrichtssprache au den öffentlichen Volksschulen; — Lehrerbildungs-Anstalten und Mittelschulen; — Aenderung der Landtagswehlordnung. — §. 2. Grundsteuer: Vorgang bei Einhebung und Verrechnung der Steuern und Grundentlastungs-Gebühren; — Steuernachläffe. — §. 3. Grundlastenablösung: Stand mit Ende 1870; — Behandlung jener Agenden, welche nach Abwickelung des Gruiidentlastniigsgeschäftes im Großen und Ganzen noch zur Verhandlung kommen. — §. 4. Landescultu «-Angelegenheiten: Ranbthierprämien; — Vom Landesausschnffe ernannte Sanitätsräthe; — Reisekosten der Landessanitätsräthe; — Forstinspector für Krain; - Obslbanmzucht an Straßen; — Landessubvention den durch Elementarereignisse Beschädigten; — Wafferrechtsgesetz; — Grundtausch-Organe. — §. 5. Gemeinde-Angelegenheiten: Die neuen Hauptgemeinden; — Bczirkskaffen; — Uebertragung der Schulangelegen-heite» an die Gemeinden; — Umlegung von Gemeindeznschlägen ans die Steuergebühr des laufenden Zahres; — Nene Grundlage für die Landes-, Bezirks- und Gemeinde-Zuschläge; — Einrechnnng der Zuschläge in die unmittelbare Steuer bei Versaffung der Wählerlisten; — Neue Abgrenzung der Steuergemeinden Javor und Ober-Kaöel; — Zuweisung der Gemeinde Gereuth mit Ži6eršc znm Gerichtsbezirke Oberlaibach; — Hutweidenvertheilung in der Untergemeinde Velika Pristava; — 44% Gemeindeznschlag in Zagorje; — 38% Gemeindeiimlage für Pfarrbaulichkeiten in Weirelberg; — 26%% Gemeindeumlage für St. Ruprecht und Cirnik; — Laiidessnbvention für Abbrändler in Peteline und ViLmarje; — Spitalskostenrückstand der Stadtgemeinde Laibach. — §. 6. E om m nni c a ti ons mitte l: Landes-gesetz für die Zufahrtstraßen; — Slovenische Sprache im Verkehrsdienste auf der Oberkrainer-Bahn; — Promemoria an den Herrn Handels-Minister wegen der Bischoflack-Görzer-Bahn; — Umlegung der Eoncnrrenz-Straße über den Wagensberg; — Ban der Conenrrenz-Straße von Gottschee nach Oernembl; — Collaudiriing der Nenring-Brücke; — Lahina-Brücke bei Gradac; — Save-Brücke bei Lichtenwald; — Dem Straßen-Comite in RaLah-Gnrkftld bewilligte Subvention; — Subvention für das Straßen-Comitä in Planina. — §. 7. Landes-«nstalten und Fonde: Anfhebnng der Laibachcr Findelanstalt; — Reorganistrnng der LandeSwohlthätigkeitS-Anstalten; — Medika-meiiten-Liefernngs-Vertrag; — Unterbringung krainischer Landesangehöriger im neuen Grazer Irrenhause; — Landschaftliches Theater und dessen Subventioniruilg; — Jahresbericht der LandeS-Zwangs-ArbeitSanstalt für das Jahr 1870; — Zinsenrückstand des Gruiidentlastungs-Fondes für ärarische Vorschüsse; — Behandlung der in der Landtagssession 1870 unerledigt gebliebenen Präliminarien und Rechnungs-Abschlüsse mehrerer Fonde; — Uebernahme des Mnseal-Fondes in die Landesverwaltung. — §. 8. Schulen und Bücher: Reisekosten der Bezirksschnlräthe; — Die niedere Meßknnst oder Feldmesserei; — Zeugnisse der Schneeberger Waldballschule stenipelpflichtig; — Daö Project der Wippacher Obst- und Weinbauschnle; — Turnschnle in Oernembl; — Dr. Lovro Toman's Gemälde. — §. 9. Stiftungen: Abstellung der Einsendung der Stiftnngs-Rechnnngsertracte; — Aenderung der Bezeichnung ständischer Militär-Stiftungsplätze; — Redu-zirnng der Graf Sanrau'schen Stiftnngsmeffen; — Uebernahme des krainischen Stndeiitenstistnngsfondes; — Uebernahme des Johann Kalister'schen Gemeinde-Stiftungsvermögens und der Gräfin Paradeiser'schen lind Dr. ReLen'schen Mädchenstistnug und der Jos. EraSm. Grf Anersperg'schen Armen- und Krankenstiftung; — Uebernahme der Joh. Nep. Schlaker'schen, Urb. Jerin'schen, Leop. Filip'schen und Franz Metelko'schen Schullehrer-, Witwen-, Waisen- und Prämien-Stistnng; — Vermöge,isübernahme der Laibacher Frauen-Vereins-Jnva-lideli-Stiftungen vom Jahre 1860 und 1867. — §. 10. Personalien: Ernennung des Landeshauptmannes zum k. k. Landespräfidenten; - Maildatsniederlegnng; — Besetzung der zweiten Kanzlei-Offizialsstelle; — Besetzung der Kaffe-OffizialSstelle; — Ernennung eines Amts-»ractikanten; -- Ernennung des Zwangsarbeitshansverwalters; — Ernennung des landschaftlichen Baninspizienten; — Refigiiation des Spitals-Directors Dr. E. Ritt. v. Stökl; — Besetzung der Arztens-Stelle im P. P. Glavar'schen Armen-und Kraukenhanse im Eommenda St. Peter; — Verleihung der Baron Lazariiii'sche» Pfarr-Chirurgenstelle für Haselbach-Gurkfeld; — Gnadengabe der ständischen Kanzelli-stenswaise Maria Sapletal; — Provistonirung des Zwangsarbeitshans-Anffehers Oblak. — §. 11. Geschäftsbehandlung und Ber-tvaltiing im Allgemeinen: Commiffionirnngen; — Rückgezahlte Zwänglings-Verpflegsgebühren; — Untersti'itznng kranker Studirender in Wien. Preslavni deželni sloor! u sled §. 26. deželnega reda daje deželni odbor o svojem delovanji od prvega zborovanja tretje volilne dobe, t. j. od 30. avgusta L 1870. do 14. septembra 1. 1871. nasleduje. Poročilo: 1. A. Postavodajstvo. Priklada za deželni in zemljiško- od-vezni zalog za leto 1871. A. Potrjene postave in odobreni sklepi deželnega zbora. Občinska doklada za zidanje cerkve v Véliki Dolini. Njih c. k. apostolisko Veličanstvo so z najvišim sklepom od 8. novembra 1870. blagovolili potrditi sklep kranjskega deželnega zbora ozir deželnih doklad 40% na vse neposredne davke brez vojaške priklade za potrebe deželnega zaloga, kakor tudi deloma za one zemljiško-odveznega zaloga za leto 1871., in 20% na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa, od tega 18% za deželne in 22% za odvezne namene — oziroma po 10%- za deželne in odvezne namene. (Vlož. zap. št. 4364, 4365 in 5387 od 1880.) Vsled dopisa c. k. deželnega predsedništva od 23. decembra 1870. 1. štev. 1504/Pr. so Njih c. k. apostoljsko Veličanstvo z najvišim ročnim pismom od 17. decembra 1870. 1. blagovolili odobriti doklado 51%% , ki jo je sklenil kranjski deželni zbor za občino Vélika Dolina na šest let od 1871. ' začenši na vse neposrednje davke ondukajšnjih faranov in posestnikov. (Vlož. zap. št. 4987 od 1870.) ' in Odločitev ne-kterih zemlji-sčinih parcel iz dačne občine Stari dvor in njihovo združenje z občino Jama. Po dopisu c. k. višje deželne sodnije v Gradcu od 14. marca 1871. 1. st. 2470 je slavno c. k. ministerstvo prava na nekterih Jamskih in Praških občanov prošnjo, ki mu je bila predložena in priporočana po sklepu slavnega deželnega zbora od 29. avgusta 1870. L, odločitev zemljiških parcel štev. 1162—1238 in 1280—1339 občine Stari dvor iz okrajne sodnije Loške in njihno združenje z občino Jama v Kranjskem sodnijskem okraji dovolilo in ukazalo. (Vlož. zap. št. 4333 od 1870. 1. in 1591 od 1871.1.) Razprave dežel, zbora 8 1870. Pomiloččenje Jančanov. Po dopisu c. k. deželnega predsedništva od lO.januarija 1871. 1. št. 22/P. so Njih c. k. .apostoljsko Veličanstvo po najvišem sklepu od 24. decembra 1870. 1. razprave, ki jih je predložil kranjski deželni zbor na podlagi §. 40 d. r. v zborovanji 1870. L, s pristavkom na znanje vzeli, da bode rešitev sklepov deželnega zbora, ki so podvrženi najvišji potrditvi, ako se to ni vže zgodilo, posebej sledila. (Vlož. zap. št. 237 od 1871.) Zastran dogodka na Jančjem in v Velčah je bilo po odločbi §§. 98, 283 in 312 kazenske postave po obsodbi ljubljanske c. kr. sodnije od 16. marca 1870. 1. št. 3098 in po razsodbi više sodnije od 17. maja 1870. 1. št. 5800 obsojenih 33 oseb. Po Najvišem sklepu Njih c. k. apost. Veličanstva od 15. aprila 1871. leta se je 14 obsojencem spregledala ostala kazen in to Najviše pomiloščenje 18. aprila 1871. 1. izvršilo. — Spregledana kazen iznaša pri enem pomiloščencu 16 dni, pri dveh 36 dni, pri enem 2 meseca, pri enem 2% meseca, pri sedmih 3 mesece in pri dveh 5 mesecev. — Peterim obsojencem so ni spregledala kazen; izmed njih je eden obsojen na 1 leto, dva na 2 leti, eden na 3 leta in eden m 3% leta v težko ječo; njihova kazen se končd 30. januarija, 16. marcija in 18. oktobra 1872. 1. in 10. februarija in 16. septembra 1873. 1. od 29. avgusta 1870. 1. — (Vlož. zap To se naznanja slavnemu deželnemu zboru gledé na njegov sklep št. 4825 in 5039 od 1871. 1.) B. Nepotrjeni sklepi deželnega zbora. Na preslavni sklep deželnega zbora od 21. oktobra 1869. 1. zastran ustanovitve slovenske pravne akademije v Ljubljani došel je deželnemu odboru sledeči dobiš c. k. deželne vlade: Št. 6673. 1651. Slovenska pravna aka- Slavnemu deželnemu odboru kranjskemu v L j u b lj ani. Oziraje se na cenjeni dopis od 7. marcija t. 1. št. 4827 čestitam si, slavnemu deželnemu od- nftìfì q 1 p rl iitav.o opnann^a mini afra «o nlr a/] 19 ntmunf« 4 1 Xt 7K91 Ä n n demijavLjub- . . " J7 T ’ . -- -■ ——.v..,«. «. .. B|. uuo«.«c.u. °*> oimvuoiuu .------------ ljani ovržena. boru sporočiti vsled ukaza gospoda ministra za uk od 12. avgusta t. 1. št. T531. o prošnji sklenjeni od Beilage 45. 475 Hohcr Landtag! Sinne des §. 26 der Landesordnung erstattet der Landesausschuß über seine Geschäftsthätigkeit seit dem Schlüsse der ersten Session der dritten Landtagsperiode, d. i. seit dem 30. August 1870 bis 14. September 1871 nachstehenden Rechenschaftsbericht: §. 1. Gesetzgebung. A. Sauktionirte Gesetze und genehmigte Landtagsbeschlüsse: Seine k. und k. Apost. Majestät haben mit Allerh. Entschließung vom 8. November 1870 die vom krainischen Landes - und Landtage zur Deckung des Landesfondserfordernisses, sowie zur theilweisen Deckung desjenigen des Grundentlastungsfoudes Grundentla-siir das Jahr 1871 beschlossene Landesumlage von 40 % auf sämmtliche directe Steuern ohne Kriegszuschlag und »cm QuStipro 20 % zur Verzehrungssteuer vom Weine, Wein- und Obstmoste und vom Fleische, davon 18 % 3lt Landes- und 22% 1871. zu Gruudentlastungszwecken — beziehungsweise je 10 % zu Landes- und zu Grundeutlastungszwecken nllerguädigst zu genehmigen geruht. (Exh.-Nr. 4364, 4365 und 5357 de 1870.) Laut Note des k. k. Landespräsidiums vom 23. Dezember 1870, Z. 1504/Pr. haben Seine k. und k. Apost. Gemeinde-Majestät mit Allerh. Handschreiben vom 17. Dezember 1870 die vom krainischeu Landtags für die Pfarrgemeinde Groß- ^Änbau in Dolina auf die Dauer von sechs Jahren von 1871 angefangen beschlossene Umlage von 51%°/,, auf alle directen Steuern Groß-Dolina, von den dortigen Pfarrinsaßcn und Besitzern allergnädigst zu genehmigen geruht. (Exh.-Nr. 4987 und 5906 de 1870.) Laut Note des k. k. Oberlandesgerichtes in Graz vom 14. März 1871, Z. 2470 hat das h. k. k. Justiz- Ausscheidung Ministerium das demselben zufolge hohen Landtagsbeschlusses vom 29. August 1870 mit Befürwortung vorgelegten Gesuch Gm,wp^r-mehrerer Insassen von Jama und Prase um Ausscheidung der Grundparzellen, Nr. 1162—1238 und 1280—1339 der jelteu aus der Steuergemeinde Stari dvor aus dem Sprengel des Bezirksgerichtes Lack und die Jncorporirung derselben mit der Steuer- Steuergemein-gemeinde Jama im Sprengel des Krainburger Bezirksgerichtes bewilliget und angeordnet. (Exh.-Nr. 4333 de 1870 und Stari dvor 1591 de 1871.) undJncorpor,- Nach der Note des k. k. Landespräsidiums vom 10. Jänner 1871, Zahl 22/Pr., haben Seine k. und k. Apost. dec^Steucrae" Majestät laut Allerhöchster Entschließung vom 24. Dezember 1870 die auf Grund des §. 40 der L. O. vorgelegten Ver- meinde Jama. Handlungen des Krainer Landtages in der Session 1870 mit dem Beifügen zur Allerh. Kenntniß genommen, daß über die 6 » . der Allerh. Schlußfassung unterliegenden Landtagsbeschlüsse dieselbe, sofern dies nicht bereits der Fall war, aDgefonbert ,%n(1fjmel fcet nachfolgen werde. (Exh.-Nr. 237 de 1871.) Landtagsverh. Wegen der Borkommniffe in Janöberg und Josefsthal wurden 33 Personen nach den Bestimmungen der §§. vom I. 1870. 98, 283 und 312 des Strafgesetzes mit dem Urtheile des Laibacher k. k. Landesgerichtes vom 16. März 1870, Z. 3098, und mit dem obergerichtlicheu Erkeutnisse vom 17. Mai 1870, Z. 5800, verurtheilt. Mit Allerh. Entschließung Sr. Amnestirmig k> und k. Apost. Majestät vom 15. April 1871 wurde 14 dieser verurtheilten Personen der Rest der Strafe nachgesehen d. JanLberger. und dieser Allerh. Gnadenakt am 18. April 1871 in Vollzug gesetzt. — Die nachgesehene Strafzeit beträgt bei einem begnadigten 16 Tage, bei zweien zu 36 Tagen, bei einem 2 Monate, bei einem 2% Monate, bei sieben zu 3 Monaten und bei zweien zu 5 Monaten. — Fünf Verurtheilten wurde keine Strafzeit nachgesehen, von denen 1 zu 1 Jahre, 2 Zu. 2 Jahren, 1 zu 3 Jahren und 1 zu 3 % Jahren schweren Kerker verurtheilt worden ist; deren Strafzeit am 30. Jänner, 16. März und 18. Oktober 1872 und am 10. Februar und 16. September 1873 vollstreckt sein wird. — Dies wird dem hohen Landtage mit Hinsicht auf den hohen Landtagsbeschluß vom 29. August 1870 zur Kenntniß gebracht. (Exh.-Nr. 4825 und 5039 de 1871.) B. Nicht sanktionirte Landtagsbeschlüsse. Auf den hohen Landtagsbeschluß vom 21. Oktober 1869 wegen Errichtung einer slovenischen Rechtsakademie ™ Laibach ist dem Landesausschusse nachstehende Note der k. k. Landesregierung zugekommen: 6673. 1651. Au den löblichen krainischen Landesausschuß in Laibach. Mit Beziehung auf die geschätzte Zuschrift vom 7. März d. I., Z. 4827 beehre ich mich, dem löbl. Landes-ausschusse über das vom Landtage in der Sitzung vom 21. Oktober 1869 beschlossene Ansinnen, daß die Regierung dem Slov. Rechts-Akademie in Laibach abgelehnt. a) Uradni jezik pri c. k. gosposkah in uradih, b) n Sni jezik v javnih ljud. šolah, nSitelj. izobrazevali-šcih in sred. šolah, slov. pravna akad., c) premenba volilnega reda za deš. zbor. deželnega zbora v seji 21. oktobra 1869. L, da bi vlada predložila prihodnjemu državnemu svetovalstvu načrt postave zarad naprave pravne akademije sè slovenskim učnim jezikom in po mogočosti zarad usta- j novitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani, da gospodu ministru ni mogoče, oziroma na pretresovanej okoliščine, oznanjene po mojem dopisu od 18. marcija 1869. 1. št. 351 v ministerskem pismu od 10. mar. cija 1869. 1. št. 21/Pr., izpolniti izrečeno željo zarad naprave slovenske pravne akademije v Ljubljani, j Kar se tiče vprašanja zarad naprave slovenskega vseučilišča v Ljubljani, stavi se razun orne-j njene bistvene razmere do vlade v zgorej navedenem ministerskem ukazU, še vprašanje, ali ne bi sedalol pomagati in zakaj ne prvim potrebam po vpeljavi učilniške stolice za pozitivne učne predmete juridično-1 politične fakulte v slovenskem jeziku po drugi poti in sicer kar se tiče stroškov z večim dobičkom. 7| sosedni Štajarski deželi, ki ima dobro tretjino slovenskih prebivalcev, je vseučilišče primeroma bogatoj oskrbljeno z učnimi pripomočki; to vseučilišče redno in obilno obiskujejo tudi Slovenci iz Kranjskega,j Štajerskega in Istrije. V knjižnicah in druzib učnih pomočkih graškega vseučilišča se vže nahaja bogat znanstveni I zaklad, občevajočim s profesorji in drugimi znanstvenimi krogi se ponuja obilo duševne hrane, iz kteroj lehko zajemljeta ter porabljata Slovenec in Nemec, kakor iz studenca vednosti v obilni meri Ti pogoji,I pod kterimi bi dobro napredoval znanstven ustav, ki bi se smel imenovati vseučilišče, morali bi sevi Ljubljani še-le preskrbeti, med tem ko jih v Gradcu vže imajo. — Razun tega so v Gradcu učilne šobil preskrbljene s potrebnimi opravami, ki bi se mogle vrstoma rabiti tudi za prednaš&nje dotičnih učnibI predmetov v slovenskem jeziku. Iz tega vzroka, kakor tudi z ozirom na to, da bi slovenskemu vseuči-H lišču v Ljubljani primerjaje velike stroške z majhnim številom poslušalcev, manjkalo potrebnih literaričnih8 pomočkov in gotovo tudi še dolgo sposobnih učiteljev, ne more podpirati gospod minister uka s apr avo | takovega vseučilišča. Njih c. k. apost. Veličanstvo pa so blagovolili na preponižno razjasnilo omenjenega gospodi! ministra od 25. pr. m. s semkaj dospelim najvišim sklepom od 29. julija t. 1. najmilostljivejše odobriti! vpeljavo slovenskih prednašanj o predmetih pravosodnjega državnega izpita na pravni in državoznanaiil fakulti v Gradcu ter dovoliti za njo za sedaj letni iznesek tri tisoč šest sto (3600) goldinarjev iz štajar j skega učilnega zaklada s prideržkom ustavnega odobrenja teh stroškov. Druge zadeve, ki bodo sledile temu najvišemu sklepu, uravnajo se primerno. V Ljubljani 31. avgusta 1870. (Vlož. št. 3894 1. 1870.) Conrad m. p. t) c) O sklepih slavnega deželnega zbora od 27. avgusta 1870. 1. zadevajočih : Uradni jezik pri c. k. gosposkah in uradih, slovenski učni jezik v javnih ljudskih šolah, učitelskih izobrazevališčih in srednjih šolah, zastrai ustanovitve slovenske pravne akademije v Ljubljani, in zastran premenbe volilnega reda za deželni zbor doslé od slavne vlade še ni došla nikakoršna rešitev. (Vlož. zap. št. 4142, 4143, 4144 od 1870.) §. 2. Zemljiški davek. Kpfco se je Na dopis, s kterim se je deželni odbor po sklepu slavnega deželnega zbora od 21. oktobri ravnatipripo- pgß'9_ obrnil do predsedništva c. kr. deželne vlade zastran ravnanja pri pobiranji in zaračunjevanjij hiranji m za- flavk0v in davščin zemljiške odveze, je c. kr. finančno vodstvo vsem c. k. davkarijam in ljubljanska®! računi evarm , . . , J , , , -, x. Ji J ■ t davkov in mestnemu magistratu poslalo sledeči ukaz: “e T' , Št. 1433/pr. od 1869. h ........................... ' §| veze. Tukajšnje vodstvo je izvedelo, da davkarije pri zaračunjevanji starejih zaostalih davkov in davščin j zemljiške odveze ne ravnajo enakomerno, ker nektere davkarije zaračunjajo najprej zaostanek davščin j zemljiške odveze in še-le potem onega cesarskih davkov, druge pa ravno naopak. Da bi se v tej reči dosegla enakomernost, daje se c. k. davkarijam in mestnemu magistrati sledeči ukaz, da se natanjko po njem ravnajo: Če je kdo stari davek in davščino zemljiške odveze na dolgu, pa ne more vsega zaostani! nakrat plačati, potem se mora plačani znesek vselej najprej za cesarske davke zaračuniti in sicer takoi dolgo, da iznaša zaostanek davka k večemu še dolžno plačilo enega leta od onega dné nazaj, ko se]sj zaostanek plačal, z ostalimi zneski se smejo še-le poravnati davščine zemljiške odveze. Ce je kdo cesarske davke in davščine zemljiške odveze samo za eno leto na dolgu, morajo M tudi v tej zadevi cesarski davki v enaki razmeri z davščinami zemljiške odveze zaračuniti. Ce imà obdačenec več davkarskih ali več zemljiško-odveznih knjižic, ali pa več dav-j karskih in zemljiško-odveznih knjižic, na ktere je dolžan samo tekoči davek, potem se mora tudi v tej zadevi cesarski davek v enaki razmeri z davščino zemljiške odveze poplačati. Beilage 45. 477 nächsten Reichsrathe einen Gesetzentwurf wegen Errichtung einer Rechts-Akademie mit slovenischer Unterrichtssprache und eventuell wegen Gründung einer slovenischen Universität in Laibach einbringe, zu Folge Erlasses des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 12. August d. I., Z. 7531, zu eröffnen, daß der Herr Minister mit Beziehung auf die in dem mit meiner Zuschrift vom 18. März 1869, Z. 351, mitgetheilten Ministerialschreiben vom 10. März 1869, Z. 21/Pr., erörterten Umstände nicht in der Lage sei, dem ausgesprochenen Wunsche rücksichtlich der Errichtung einer slovenischen Rechts-Akademie in Laibach nachzukommen. — Belangend die Frage wegen Errichtung einer slovenischen Universität in Laibach, so tritt nebst der im obzi-tirten Ministerial-Erlasse vorgesehenen principiellen Entscheidung an die Regierung die Frage heran, ob und inwiefern dem zunächst sich geltend machenden Bedürfnisse nach Einführung der Lehrkanzeln für positive Lehrfächer einer juridisch-politischen Fakultät in slovenischer Sprache nicht in anderer Weise und zwar rücksichllich des Kostenpunktes mit größerem Vortheile abgeholfen werden könnte. In der benachbarten Steiermark, welche zu einem guten Drittheil der Bevölkerung Slovenen zählt, besteht eine mit Lehrmitteln verhältnismäßig reich ausgestattete Universität, welche auch von Slovenen ans Krain, Steiermark und Istrien regelmäßig gut besucht wird. In den Bibliotheken und übrigen Lehrmitteln der Universitätsstadt Graz ist bereits ein reichhaltiger wissenschaftlicher Fond, im Verkehre mit den Professoren und den übrigen wissenschaftlichen Kreisen eine Fülle geistiger Berührungspunkte gebothen, woraus der Slovene wie der Deutsche den Born des Wissens im reichen Maße schöpfen und verwerthen kann. Diese Bedingungen eines günstigen Prosperirens eines wissenschaftlichen Institutes von der Wichtigkeit einer tlniversität müßten in Laibach erst geschaffen werden, während solche in Graz schon bereits bestehen. — Außerdem sind Hörsäle mit den erforderlichen Einrichtungsstücken in Graz vorhanden, welche abwechselnd auch zur Abhaltung von Vorträgen der betreffenden Lehrfächer in slovenischer Sprache benützt werden könnten. In Anbetracht dieser Motive, so wie in Erwägung, daß c3 für eine slovenische Universität in Laibach an einer mit dem großen Kostenaufwande im Verhältnisse stehenden Schülerzahl, an den nöthigen literarischen Hilfsmitteln und wohl auch lange noch an hinreichenden Lehrkräften gebrechen dürfte, könne der Herr Minister fite Cultus und Unterricht die Errichtung einer solchen Universität nicht befürworten. Dagegen haben Seine k. und k. Apost. Majestät über den allerunterthänigsten Vortrag des gedachten Herrn Ministers vom 25. v. Mts. mit herabgelangter Allerhöchster Entschließung vom 29. Juli l. I. die Einführung slovenischer Vorträge über die Fächer der jndizielen Staatsprüfung an der rechts- und staatswissenschftlichen Fakultät in Graz allergnädigst zu genehmigen und für dieselben bis auf Weiteres einen jährlichen Betrag von Dreitausend Sechshundert (3600) Gulden aus dem steiermärkischen Studienfonde unter Vorbehalt der verfassungsmäßigen Genehmigung dieser Auslage zu bewilligen geruht. Die dieser Allerhöchsten Entschließung nachkommenden weitern Veranlassungen werden ensprechend getroffen. Laibach am 31. August 1870. Conrad m. p. (Exh.-Nr. 3894 de 1870.) Auf die hohen Landtagsbeschlllsse vom 27. August in Betreff: die Amtssprache bei den k. k. Behörden und Aemtern, a) b) o) a) Amtssprache bei d. k. k. Behörden u.Aemt. b) Unterrichtssprache an off. Volkssch., Lehrerbildungsanstalten u. Mit- der slovenischen Unterrichtsprache an öffentlichen Volksschulen, Lehrerbildungsanstalten und an Mittelschulen, wegen tclschnl., stov. Errichtung einer slovenischen Rechtsakademie in Laibach, cTskitbcmmt und wegen Aenderung der Landtagswahlornung __ ^ der Landtags- ist bisher von der h. Regierung noch keine Erledigung herabgelangt. (Exh.-Nr. 4142, 4143, 4144 de 1870.) Wahlordnung. §* 2. Grundsteuer. Auf die zufolge hohen Landtagsbeschlusses vom 21. Oktober 1869 an das Präsidium der k. k. Landesregierung Vorgang bei gerichtete Zuschrift des Landesausschusses in Betreff des Vorganges bei Einhebung und Verrechnung der Steuern und Einhebungund Grundenllastnngs-Gebühren ist Seitens der k. k. Finanz-Direction an sämmtliche k. k. Steuerämter und an den Laibacher bet@teuem u. Gründen.la-stungs- Stadtniagistrat folgende Weisung ergangen: Z. 1434/Praes. de 1869. Gebühren. Es ist zur hierortlichen Kenntniß gelangt, daß sich die Steuerämter bei der Verrechnung älterer Steuer- und Grundentlastungs-Gebllhren-Rückstände nicht gleichmäßig benehmen, indem einige Steuerämter vor Allem die Grundent-lastungs-Gebühren-Rückstände, und erst dann jene an den l. f. Steuern verrechnen, andere dagegen in entgegengesetzter Weise vorgehen. Um hierin eine Gleichförmigkeit zu erzielen, wird den k. k. Steuerämtern und dem Stadtmagistrate Nachstehendes zur genauen Befolgung vorgezeichnet: Wenn eine Partei mit älteren Steuer- und Grundentlastungs-Gebühren-Rückständen aushaftet, jedoch ntcht m der Lage ist, den Gesamnit-Rückstand auf einmal zu bezahlen, so ist der von ihr erlegte Betrag stets vor Allem auf Rechnung der l. f. Steuern und zwar so lange zu verrechnen, bis der Steuerrückstand höchstens eine bereits fällige Jahresgebühr vom Einzahlungstage zurückgerechnet, beträgt, mit den weiteren Beträgen sind erst die GrundentlastungsGebühren zn decken. , , Hat die Partei nur eine einjährige Gebühr an l. f. Steuern und Grundentlastungs-Gebühren im Rückstände, so sind selbstverständlich auch in diesem Falle die l. f. Steuern im gleichen Verhältnisse mit den Grundentlastungs-Gebllhren Zu verrechnen. Ist endlich ein Contribuent im Besitze mehrerer Steuer- oder mehrerer Grundentlastnngsbücheln, oder mehrerer Steuer- und Grundentlastungsbücheln, auf welche er nur die currente Gebühr schuldet, so ist auch in diesem Falle die Steuer im gleichen Verhältnisse mit der Grundentlastung zu decken. Odpis daykov. Pri tem pa se mora pripustiti najprej plačevalčevi lastni volji, na ktero izmed đavkarskih I knjižic, ali na ktero izmed zemljiško-odveznih knjižic hoče imeti zaračunjen za cesarski davek in za I zemljiško odvezo odmenjeni del prinesenega denarja. Ce dotični plačevalec o tej zadevi nobene odločne želje ne izreče, naj se plačani iznesel I vselej razdeli primerno na vse njegove knjižice. To se naznani ob enem tudi vsem c. k. okrajnim glavarstvom in davkarski lokalni komisiji a j opominom, naj se o izvršbi tega ukaza njihovi davkarski referentje prepričajo in uradnike, ki temn i nasproti ravnajo, semkaj naznanijo. C. k. finančno vodstvo. V Ljubljani, 30. oktobra 1869. V dopisu od ,16. avgusta 1870. L, št. 309/pr. odgovarja c. k. finančno vodstvo na posamezne I točke a) — e) sklepa slavnega deželnega zbora od 21. oktobra 1869. 1. ter se poganja, kakor se umejel samo ob sebi, za davkarije rekoč: da se nove davkarske knjižice ne morejo natisniti zarad stroškov, kil bi zadeli obdaeence, dokler se popolnoma ne porabi onih 1. 1868. v nemškem jeziku tiskanih 1 ÖÖ.OOOVÄ da pa se je skrbelo za to, da se onim, ki so zmožni samo slovenskega jezika, v davkarske knjižice J napiše slovenski tekst, dokler se ne napravi novi natis. — Kako se izpeljuje ta zapoved c. k. finančnega* vodstva, o tem imajo obdačenci sami v rokah kontrolo. (Vlož. zap. št. 4820 od 1869. 1. in 3851' odi 1870. 1.) Zarad nekega posebnega primerljeja je deželni odbor ponovil svoj opomin pri c. k. finančnem 1 vodstvu zastran tega, da c. k. davkarije róòne plače ne le pri novejših zaostankih sploh, ki se še nimajo! eksekvirati, zaračunjevajo, starejše eksekvirane pa iz nimar puščajo, temveč da v veliko škodo deželnega I zaklada vsa plačila obdačencev porabljajo za poplačevanje cesarskih davkov in tako narastejo mnogokrat J večletni zaostanki pri zemljiški odvezi. (Vlož. zap. št. 163 od 1871. 1.) Kranjsko c. k. finančno vodstvo je z dopisom od 7. septembra t. L, št. 690/pr. naznanilo, da j je slavno c. k. finančno ministerstvo z razpisom od 25. junija 1871. L, št. 2487 dovolilo, da se znesek* 69472 gld. 277b kr. od zemljiškega davka in izvanredne doklade za leto 1869. po Najvišem sklepu oil 31. decembra 1864. 1. odpiše zarad preobloženja. Davkarski okraji Radoljica, Kranjska gora in mestni I okraj ljubljanski so popolnoma izločeni od tega odpisa. Vsled te odpisave davkov odpadejo tudi doklade J deželnega zaklada v znesku 8.892 gld. 46 kr., doklade zemljiške odveze v znesku 13.338 gld. 67 kr,, j doklade .okrajnih blagajnic v znesku 3770 gld. 33 kr. za leto 1869. — Dotičnim davkarijam je zaukazalo I c. k. finančno vodstvo, naj dovoljeni odpis koj izračunijo in znesek, ki se je vsakteremu posameznemu I obdačencu kot preobloženje določno pripoznal, zabilježijo ter da naj se v prihodnje, t. j., od leta 1870. | dalje, dokler se davki na novo ne vredijo, ta znesek več ne pobira od dotičnih obdačencev. Tedaj bi imela kranjska dežela od 1. 1870. dalje, dokler se davki na novonevredé, vsako leto 69.472 gld. 27 % kr, j zemljiških davkov in izvanrednih priklad manj plačevati zarad preobloženja. (Vlož. zap. št. 4767 od 1871.) §. 3. Odveza zemljiških bremen. Po sporočilu c. k. deželne komisije za odvezo in vredbo zemljiških bremen od 30. januarija 1871. 1. št._ 324 se odveza in vredba zemljiških bremen v okrožji okrajnega glavarstva Krškega, Novomeškega, Cernomaljskega, Kočevskega, Logaškega v Planini, potem v okrožji krajne komisije Ljubljanske leta 1871. dovrši, izvzemši posamezne premerljeje, ali izmere in postavljanja mejnikov, kjer se nič goto vega ne dà naprej določiti, kakor tudi izvzemši one oglasbe ali napovedbe, ki so došle še le v kratkem, ali pa še dojdejo. — V okrožji c. k. okrajnega glavarstva Postojnskega kot krajne komisije je sicer tudi sploh pričakovati dovršitve, ali dozdeva se, daje ne bode mogoče dokončati zarad izvedencev, ki so v to odine-njeni, vseh odvez, ki se morajo še dovršiti, ravno tako je treba na Gorenjskem še zelò zapletene iu težavne pravne razmere uravnati, predno je mogoča dovršitev zemljiške odveze. Beilage 45. 479 Hierüber ist jedoch die Entscheidung, auf welches der verschiedenen Steuerbüchel, oder auf welches der verschiedenen Grundentlastungsbüchel der Steuerpflichtige die auf die Steuer und die auf die Grundentlastungsschuld entfallende Tangente des mitgebrachten Geldes verrechnet werden soll, zunächst der freien Wahl des Zahlungspflichtigen zu überlasten. Sollte der Betreffende dicßbezüglich keinen bestimmten Wunsch äußern, so ist der von ihm erlegte Betrag stets proportionsmäßig auf alle feine Einzahlungsbüchel zu vertheilen. Hievon werden unter Einem auch sämmtliche £. k. Bezirks-Hauptmannschaften und die Steuer-Local-Commission mit dem Bedeuten verständiget, von dem Vollzüge dieser Weisung durch die denselben zugewiesenen Steuer-Referenten sich die Ueberzeugung zu verschaffen, und die dagegen handelnden Beamten anher anzuzeigen. K. k. Finanz-Direction. Laibach, am 30. Oktober 1869. In ihrer Note vom 16. August 1870, Z. 309/Praes. replizirt die k. $. Finanz-Direction auf die einzelnen Punkte a) — e) des hohen Landtagsbeschlusses vom 21. Oktober 1869, und nimmt in dieser Replik selbstverständlich Partei für die Steuereinhebungs-Organe, und erklärt, daß bis nach gänzlichem Verbrauche der im Jahre 1868 in deutscher Sprache aufgelegten 150.000 Stück Steuerbllcheln zur Schonung der Steuerkontribuenten keine neuen aufgelegt werden können, deßhalb sei aber die Verfügung getroffen worden, daß bis zur neuen Auflage der Sieuerbücheln der slovenische Text jenen Parteien, die nur der slovenischen Sprache kundig sind, in die in ihren Händen befindlichen Steuerbüchel eingetragen werde. — In wiefern diese Verfügung der k. k. Finanz-Direction durchgeführt wird, darüber haben die Steuerzahler die Controlle selbst in ihren Händen. (Exh.-Nr. 4820 de 1869 und 3851 de 1870.) Anläßlich eines speziellen Falles hat der Landesausschuß seine Vorstellung an die k. k. Finanz-Direktion in Betreff der Unzukömmlichkeiten erneuert, daß die k. k. Steuerämter Theilzahlungen nicht blos überhaupt auf neuere noch nicht exequirbare Rückstände verrechnen, ältere exeguirte aber hängend belassen, sondern daß zum großen Schaden des Landesfondes alle Zahlungen steuerpflichtiger Parteien insbesondere zunächst zur vollen Deckung der l. f. Steuern verwendet werden und auf diese Art oft jahrelange Rückstände an Grundentlastungs-Gebühren anwachsen. (Exh.-Nr. 163 de 1871.) Die krainische k. k. Finanz-Direction hat mit Note vom 7. September l. I., Z. 600/Pr. mitgetheilt, daß das h. k. k. Finanz-Ministerium mit dem Erlaffe vom 25. Juni 1871, Z. 2487 die Abschreibung eines Betrages von 69472 fl. 271/a kr. an Grundsteuer und außerordentlichen Zuschlag für das Jahr 1869 auf Grund der A. h. Entschließung vom 31. Dezember 1864 aus dem Titel der Steuerüberbürdung bewilliget hat. Die Steuerbezirke Radmannsdorf und Kronau und der Stadtbezirk Laibach sind von dieser Abschreibung ganz ausgeschlossen. Auf Grundlage dieser Steuerabschreibung kommen auch au Landesfondsumlagen 8892 fl. 46 kr., an Grundentlastungsfondsumlagen 13338 fl. 67 kr. und an Bezirkskassaumlagen 3770 fl. 33 kr. für das Jahr 1869 in Abfall. — Die betreffenden Steuerämter wurden von der k. k. Finanz-Direction angewiesen, die bewilligten Nachläste unverzüglich zu verrechnen und die nunmehr für jeden einzelnen Kontribuenten als Ueberbürdungstangente definitiv ermittelten Beträge vorzumerken und für die Folge, d. i., vom Jahre 1870 angefangen bis zur neuen Steucrregelung von den betreffenden Kontribuenten nicht mehr einzuheben. Demnach hätte also Krain vom Jahre 1870 angefangen bis zur neuen Steuerregelung an Grundsteuer und außerordentlichem Zuschlag aus dem Titel der Steuerüberbürdung jährlich 69472 fl. 27J/2 kr. weniger zu zahlen. (Exh.-Nr. 4767 de 1871.) §. K Grundlastenablösung Nach Mittheilung der k. k. Grundlasten- Ablösungs- und Regulirungs-Landesconiission vom 30. Jänner 1871 Z. 324 wird die Gruudlasten-Ablösung und Regulirung in den Rayons der Bezirkshauptmannschaften Gurkfeld, Rudolfswerth, öernembl, Gottschee, Loitsch zu Planina, dann im Rayon der Local-Comission Laibach im Jahre 1871 zur Finali-sirung kommen mit Ausnahme von vereinzelten Fällen oder von Vermessungen und Vermarkungen, bei welch' letzteren eine bestimmte Borhersicht nicht möglich ist, so wie mit Ausnahme jener Anmeldungen oder Prorokationen, welche erst in der jüngsten Zeit eingelangt sind, oder noch immer einlangen können. — Im Bereiche der k. k. Bezirkshauptmannschaft Adelsberg als Local-Comission steht die Finalisirung im Großen zwar ebenfalls in Aussicht, allein es liegt die Vermuthung nahe, datz mit den zur Disposition stehenden Sachverständigen alle noch durchzuführenden Ablösungen nicht werden vollendet werden können, so wie in Oberkrain noch sehr verwickelte und schwierige Rechtsverhältniße zu entscheiden sind, bevor die Finalisirung der Ablösungs-Operation in Aussicht genommen werden kann. b Steuer- nachlässe. Po izkazu predloženem ministerstvu notranjih zadev je bilo stanje opravila zemljiške odveze in vredbe konec leta 1870. to-le: 1 2 3 Število oglaseb ali napovedeb, ki so bile odkazane krajnim komisijam v razpravo. Med temi jih je Število razprav, ki so jih krajne komisije ali pa okrajne gosposke predložile deželni komisiji do konca leta 1869. med letom 1870. Skupaj popolnoma rešenih v razpravi ki še niso prišle v razpravo a ktere je ta rešila med letom 1870. b kterih ta še ni rešila. 4087 67 4154 3244 837 73 260 12 Po natanjčnem izkazu V s p e h a pri zemljiški odvezi in vredbi konec 1870. leta je došlo do konca leta l870..skudaj 4164 oglaseb ali napovedeb s 169258 pravicami c. k. deželni komisiji, ktere je izročila v razpravo nižim organom. Izmed teb je bilo leta 1870 dovršenih 154 oglaseb ali napovedeb s 7702 pravicama, skupaj pa doslé 3244 oglaseb ali napovedeb s 128752 pravicami, tedaj je še ostalo, 910 oglaseb s 40506 pravicami v razpravi, izmed kterih jih je več, nego polovica, dospelo do tega, da se precenjuje vrednost. Leta 1870. je bilo odvezanih: 1041 lesnih pravic, 1416 pašnih pravic, 441 nastilnih pravic, 1416 vzajemnih las tinskih in rabnih pravic, 76 pravic do gozdnih pridelkov in 27 druzih služnih pravic. Dalje je bilo 3213 pravic odsojenih, prisojenih ali pa so se jim odpovedali dozdevni laBtniki, in 71 pravic je bilo samo vredjenih. Vsega skupaj je bilo doslé: 1. odvezanih: 20210 lesnih pravic, 52859 pašnih pravic, 12568 nastilnih pravic, 10426 vzajemnih lastninskih in rabnih pravic, 628 pravic gozdnih pridelkov in 91 druzih služnih pravic. 2. samo vredjenih: 142 lesnih pravic, 9359 pašnih pravic, 235 vzajemnih lastninskih in rabnih pravic in 172 druzih služnih pravic, nasproti pa je 4. odpadlo ali po odsoji ali pa po priznavi vdeležencev, ki so bili oglašeni samo kot služno opravičeni, za posestnike, ali po odpovedi 22061 pravic. _ Imed odvezanih pravic je bilo odkupljenih 24890 za denar, 58364 s tem, da se je prepustil» zemlja ali pa se razdelila in 13528 za kake druge reči enake cene, in sicer večidel s pobotanjem medsebojnih vrednosti; 38386 pravic je bilo rešenih po pogodbah, 58396 po sodbah. Odveznina doslé iznaša: 1. v gotovini 275645 gold. — pomniti pa je treba, da je pri 11322 pravicah deloma nastopilo pobotanje, Beilage 45. 481 Nach dem dem Ministerium des Innern vorgelegten Ausweise war folgender Stand des Grundlasten- Ablösungs- und Negulirungsgeschäftes mit Schluß des Jahres 1870: 1 2 3 Zahl der der Local-Kommission zur Verhandlung zugewiesenen Anmeldungen oder Provocationen Hievon sind Zahl der von den Local-Komissionen oder Bezirksämtern der Landes-Kom-mission vorgelegten Verhandlungen, welche bei der letzteren bis Ende des Jahres 1869 im Laufe des Jahres 1870 Zusammen gänzlich erlediget in Verhandlungen begriffen noch nicht in Verhandlung genommen a im Laufe des Jahres 1870 erlediget worden sind b unerlediget erliegen 4087 67 4154 3244 837 73 260 12 Nach der detaillirten Nachweisung der Ergebnisse der Grundlasten-Ablösung und Regulirung mit Ende 1870 sind bis Ende 1870 im Ganzen 4154 Anmeldungen oder Provocationen mit 169.258 Rechten bei der f. k. Landes-Komission eingebracht und den Unterorganen zur Verhandlung zugewiesen worden. Hievon sind im Jahre 1870 154 Anmeldungen oder Provocationen mit 7702 Rechten, im Ganzen aber bisher 3244 Anmeldungen oder Provocationen mit 128.752 Rechten abgethan worden, daher noch 910 Anmeldungen mit 40.506 Rechten in Verhandlung blieben, wovon sich mehr als die Hälfte im Stadium der Aequivalentsermittlung befinden. Im Jahre 1870 sind abgelöst worden: 1041 Behölzungsrechte, 1416 Weiderechte, 441 Einstreubezugsrechte, 1416 gemeinschaftliche Besitz- und Benutzungsrechte, 76 Forstproductenbezugsrechte und 27 sonstige Servitutsrechte. Weitere 3213 Rechte sind durch Aberkennung, Eigenthumszuerkennung, Verzichtleistung entfallen und 71 Rechte aur regulirt worden. Im Ganzen wurden bisher 1. abgelöst: 20210 BehölzungSrechte, 52.859 Weiderechte, 12.568 Einstreubezugsrechte, 10.426 gemeinschaftliche Besitz- und Benutzungsrechte, 728 Forstoroduktenbezugsrechte und 91 sonstige Servitutsrechte. 2. Bloß regulirt; 142 Behölzungsrechte, 9359 Weiderechte, 235 gemeinschaftliche Besiß- und Benützungsrechte und 172 sonstige Servitutsrechte, wogegen 3. durch Aberkennung oder durch Anerkennung der nur als servitutsberechtigt angemeldeten Partheien als Mundeigenthümer oder durch Verzichtleistung 22.061 Rechte entfallen sind. Von den abgelösten Rechten sind 24.890 gegen Geld, 58.364 gegen Grundabtretung oder Grundtheilung »ad 13.528 gegen ein anderes Aequivalent u. z. größtentheils mittelst Kompensirung der gegenseitigen Werthe abgelöst Garden und es ist die Ablösung bei 38.386 mittelst Vergleichen, bei 58.396 Rechten aber mittelst Erkenntnissen erfolgt. An Ablösnngsäquivalenten sind bisher ermittelt worden: 1. im barem Gelde: 175.645 fl —, wobei bemerkt wird, daß bei 11.322 Rechten eine th eiweise Kompensation eingetreten ist, b * Kako naj se obravnavajo ono opravila, ki po dovršeni zemljiški odvezi v obče še pridejo v razpravo. 2. zemlje se je odstopilo: 83935 oralov gozda in 57890 oralov drugaöinega svetä, razdeljenih je bilo 6126 oralov gozda in 18007 oralov druzega svetà. Odvezanega je bilo doslé: 304912 oralov gozda in 105623 oralov druzega sveta ; skupaj 410535 oralov, samo vredjenega pa 35781 oralov. Deželna komisija je izgotovila 1. 1879 28 pogodeb, 211 razsodeb z 292 pravdnimi točkami in j 30 pisem o zaznamovanji in popisovanji mej, vsega skupaj pa dosedaj 1406 pogodeb, 2679 razsodeb a I 5495 pravdnimi točkami in 484 pisem o popisovanji in zaznamovanji mej. G-ospod minister notranjih zadev je o vprašanji, kako naj bi se obravnavala ona opravila, ki j pridejo po dovršeni zemljiški odvezi v obče še v razpravo, poslal sledeči ukaz kranjski c. k. deželni komisiji za odvezo in vredbo zemljiških bremen. „Štev. 1805. Napredovanje opravila zemljiške odveze sili rešiti vprašanje, kako naj bi se obravnavala ona opravila, ki pridejo po dokončani odvezi v obče še v razpravo. _ '■ Pri tem vprašanji gre najbolj za to, ali naj bi se obravnava, dokazno ravnanje, splošna do- J vršitev teh opravil po odvezi in uravnavi vršila še zanaprej po pravilih patenta od 5. julija 1853. 1. in jj po dotičnih ukazih, in če se temu pritrdi, po kterih organih in na čegave stroške; ali pa naj bi se po določenem obroku vse dotične prošnje zavrnile na splošno posta vodaj stvo in na ono pot, ki jo brez ozira 1 na prej omenjena posebna pravila kaže uradnijska oblast. Rešitev tega vprašanja, pri kterem bi utegnil pokazati se bistven razloček med onimi pravi-1 carni, ki so samo napovedljive in tistimi, ki se morajo obravnavati pri uradu, in morda celò še ktereJ druge jako daleč segajoče, ter enakomerno zadeva politične, finančno-pravne, kakor tudi ndrodno-gospo- j darstvene koristi. Zdi se mi potrebno, na vse strani natanko pretehtati je. Zato opominjam c. k. deželno komisijo, da to vprašanje po zaslišanji deželnega odbora, kteremu I so na roko dati vsi potrebni podatki, v popolnem svetovalskem zboru prav živo pretrese ter vse utrjene j nasvete z zapisnikom vred, ako mogoče, meni predloži v 4 tednih. Na Dunaji, 15. junija 1869.“ Ta ministerski ukaz je c. k. deželna komisija za odvezo in vredbo zemljiških bremen z naslednjimi opombami izročila deželnemu odboru, da o njem izreče svoje mnenje: ...............j Ni dvomiti, da je pri rešitvi tega vprašanja najprej treba razločiti med pravicami, ki se imajo odvezati ali vrediti po uradni poti, in med onimi pravicami, ki se imajo le po želji kacega deležnika j (napovedbi) vzeti v razpravo. I. Kar se tiče samo napovedljivih pravic, delé se te bistveno v 2 različni vrsti, namreč: a) v poljske servitute, ki ne spadajo v lesne pravice do drv in druzih gozdnih pridelkov v tujem h gozdu ali iz tujega gozda, ali v pašne pravice na tujih tléh, pri kterih je med kmetijskim in h grajščinskim posestvom bila grajščinska in podložna razmera, potem b) v vzajemne lastninske in rabne pravice na zemljiščih, če obBtojé bodi-si med bivšimi graj-11 ščinami in občinami (vasmi) kakor tudi nekdajnimi podložnimi, ali pa med 2 ali več občinami j (vasmi). Ozir vrste pod a) je treba omeniti, da se je takih poljskih servitutov jako majhno število napovedalo, in oni,j-ki so se napovedali, bili so večidel potni servitati prek travnikov. Gotovi smemo biti, da bi8 o takovih poljskih servitutih, ko bi se res še nahajali, vže gotovo bile kaj omenile nekdanji! grajščine, ako bi jim bila odveza ali vredba kazala kak dobiček ali se vsaj potrebna zdeli! Bilo bi tedaj nepotrebno čakati z določbo, da se ti poljski servitati po določenem obroku vet' nimajo obravnavati kot predmet provokacije ali obravnave po ces. patenta od 5. julija 18»;j * Vrsta napovedljivih pravic pod b) zarad tega, ker so vzajemne lastninske in rabne pravice zlasti pašniki, večidel sega v ono j postavo o razdelitvi pašnikov in menjalk, ki jo je sklenil deželni zbor, deželna komisija P jo podpirala, ter se mora zanaprej po tej postavi obravnavati. Od tod samo po sebi izvirid da se morajo dotična opravila, ako ne bi bila dovršena ob določenem obroku, še zanaprtj obravnavati po pravilih patenta od 5. julija 1853 in po dotičnih ukazih. — Vendar bi omenj®1 obrok vsakako, kar se tiče stroškov, lahko bil mejnik in neposredna sila zoper zamudne!®' ležence, na kar bi se dalo vže misliti pri omenjeni uredbi izvršilnega ukaza v postavi obse'[ gajoči razdelitev pašnikov. Kjer vzajemne lastninske in rabne pravice ne spadajo v postavo za razdelitev pašnikov, treh j bi bilo kakor pod a) prevdariti, ali se one po določenem obroku sploh še smejo šteti za predmet rai prave po patentu od 5. julija 1853, in tedaj po onem obroku dopustiti nove provokacije, ker se OmI Beilage 45. 483 2. an Grund und Boden mittelst Abtretung: 83.933 Joch Wald und 57.890 Joch sonstiger üultur, dann mittelst Theilung: 6.127 Joch Wald und 18.007 Joch sonstiger Kultur. Die bisherige Ablösungsoperation erstreckt sich auf eine Fläche von 304.912 Joch Wald und 105.623 Joch sonstiger Kultur, zusamen 410.535 Joch, die bloße Regulirung dagegen auf eine Fläche von 35.781 Joch. Von der Landes-Comission sind im Jahre 1870 28 Vergleiche, 211 Erkentnisse mit 292 Streitpunkten und 30 Bermarkungs- nnd Gränzbeschreibungsurkunden, int Ganzen aber bisher 1406 Vergleiche, 2679 Erkenntnisse mit 5495 Streitpunkten und 484 Gränzbeschreibungs- und Vermarkungsurkunden ausgefertigt worden. Der Herr Minister des Innern hat über die Frage, wie jene Agenden, welche nach Abwicklung des Grund-entlastungs-Geschäftes im Großen und Ganzen noch zur Verhandlung kommen, zu behandeln seien, nachstehenden Erlaß an die lrainische k. k. Grnndlasten-Ablösungs- und Regulirungs-Landes-Comniission gerichtet: „Nr. 1805. Der vorgeschrittene Gang des Grundlasten-Geschäftes drängt zur Erwägung der Frage, wie jene Agenden, welche nach Abwicklung des Geschäftes int Großen und Ganzen noch zur Verhandlung kommen, zu behandeln seien. Die Frage konzentrirt sich wesentlich darauf, ob die Geschäftsbehandlung, das Beweisverfahren, die ganze Abwicklung dieser Geschäfte durch Ablösung und Regulirung noch fernerhin nach den Normen des Patents vom 5. Juli 1853 und den daraus bezüglichen Vorschriften und im bejahenden Falle durch welche Organe und auf wessen Kosten erfolgen solle, oder ob nach einem bestimmten Termine alle einschlägigen Gesuche auf die allgemeine Gesetzgebung und jenen Geschäftsgang gewiesen werden sollen, der ohne Rücksichtsnahme auf die oben erwähnten speziellen Normen sich aus der behördlichen Competenz ergäbe. Die Lösung dieser Frage, für welche vielleicht ein Unterschied zwischen jenen Rechten, die blos provocabel und jenen von Amtswegen zu behandeln sind, vielleicht sogar ein noch weiterer unter den Letztern nicht unwesentlich ins Gewicht fallen dürfte, ist von großer Tragweite und berührt gleichmäßig politische wie finanziell-rechtliche, wie national-ökonomische Interessen. Es scheint mir nothwendig, sie allseitig genau zu erörtern. Ich fordere daher die k. k. Landescommission auf, diese Frage nach Einvernehmung des Landesausschusses, nach vorläufiger Mittheilung aller für eine allseitig eindringliche Lösung nothwendigen Daten, in. voller Rathsversammlnng einer eindringlichen Erwägung zu unterziehen und mir die motivirten Anträge unter Anschluß des Abftimmungsprotokolls, womöglich binnen 4 Wochen vorzulegen. Wien, am 15. Juni 1869." Behandlung jener Agenden, welche nach Abwicklung des Grnndentla-stungsgeschäf-tes im Großen und Ganzen noch zur Verhandlung kommen. Dieser Ministerial-Erlaß ist von der k. k. Grundlasten-Ablösungs- und Regulirungs-Landes-Commission mit Beifügung folgender Erörterungen dem Landesausschusse zur Abgabe seiner Wohlmeinung mitgetheilt worden: Es unterliegt keinem Zweifel, daß bei der Lösung der den Gegenstand der Erwägung bildenden Frage zunächst zwischen den von Amtswegen abzulösenden oder regulirenden Rechten, dann denjenigen Rechten unterschieden werden müsse, welche nur auf Verlangen eines interessirten Theiles (Provocation) in Verhandlung zu nehmen sind. I. Was die letzteren blos provocablen Rechte anbelangt, so zerfallen dieselben wesentlich in 2 verschiedene Kategorien, nämlich: a) in solche nicht in Holzungs- oder Bezngsrechten von Holz- und sonstigen Forstproducten in oder aus einem fremden Walde oder in Weiderechten auf fremden Grund und Boden bestehenden Feldservituten, bei denen zwischen dem dienstbaren und herrschenden Gute das gutsobrigkeitliche und unterthänige Verhältniß bestanden hat, dann b) in die gemeinschaftlichen Besitz- und Benützungsrechte auf Grund und Boden, wenn sie entweder zwischen gewesenen Obrigkeiten und Gemeinden (Ortschaften) sowie ehemaligen Unterthanen, oder zwischen 2 oder mehreren Gemeinden (Ortschaften) bestehen. In Betreff der Kathegorie ad a) muß bemerkt werden, daß derlei Feldservituten nur in sehr geringem Maße zur Provocation gelangt sind und diejenigen, welche Gegenstand von Provocationen waren, bestanden größtentheils in Wegservituten über Wiesen. Man kann mit voller Beruhigung annehmen, daß derlei Feldservituten, falls sie wirklich noch beständen, namentlich von Seite der ehemaligen Dominien gewiß schon zur Sprache gebracht worden wären, wenn die Ablösung oder Regulirung derselben sich als ein Vortheil oder als ein Bedürfniß herausgestellt hätte. Es könnte demnach kaum irgend einem Bedenken unterliegen, die Bestimmung in Antrag zu bringen, daß diese Feldservitutcn nach einem zu bestimmenden Termine gar nicht mehr als Objecte einer Provocation oder der Behandlung nach dem kaiserl. Patent vom 5. Juli 1853 zu behandeln seien. Die Kathegorie der provocablen Rechte ad b) fällt bei dem Umstande als gemeinschaftliche Besitz- und Benützungsrechte vorzugsweise nur Weideterraine zum Objecte haben, größtentheils in das vom Landtage beschloffene, von der Landes-Commission befürwortete Gesetz über die Bertheilung der Huthweiden und Wechselgründe und wird daher fernerhin nach diesem Gesetze zu behandeln sein. Hieraus fließt von selbst die Folge, daß die dießfälligen Geschäfte, insoweit sie bis zu dem in Aussicht genommenen Termine nicht finalisirt sein sollen, noch fernerhin nach den Normen des Patents vom 5. Juli 1853 und den darauf Bezug nehmenden Vorschriften fortzuführen wären. — Es dürfte jedoch der in Aussicht genommene Termin jedenfalls bezüglich der Kostentragung als ein Wendepunkt und indirekt ein Pressiermittel gegen saumselige Parteien zu benützen feilt, worauf schon bei der int Huthweiden-Vertheilungs-gesetze vorgesehenen Verfassung einer Durchführungsverordnung zu reflektiren sein dürfte. Insofern gemeinschaftliche Besitz- und Benützungsrechte nicht in das Huthweiden-Vertheilungsgesetz fallen, dürfte, tvie oben ad a) zu erwägen sein, ob dieselben nach einem bestimmten Termine überhaupt noch als ein Gegenstand der Verhandlung nach dem Patent vom 5. Juli 1853 anzusehen und sohin nach jenem Termine neue Provocationen noch njene pravice, če so bile med nekdajnimi grajščinami in občinami ali podložnimi, težko še nahajajo ter so bile vzajemne lastninske pravice gledé tretjih, kot pašniki ali menjalke sploh jako redke. II. Pravice, ki se imajo po uradni poti odvezati ali vrediti, obsegajo sledeče vrste in sicer: a) Vse kakor vže koli imenovane lesne pravice do lesa in druzih pridelkov v tujem gozdu ali ij tujega gozda, b) pašne pravice na tujem zemljišču, c) oni poljski servitati, ki še niso umeti pod a) in b), pri kterih se nahaja podložna zemlja gozd ali v nasajenje gozda odmenjeno zemljišče, in d) pravice gozdne služnosti v pridržanih gozdih po §. 2 patenta od 5. julija 1853. Deželna komisija od svojih nižih uradov ob enem zahteva sporočilo o tem, ali je po njihovim! prepričanji še mnogo pravic, ki se imajo odvezati in vrediti po uradni poti, in doslé še niso napovedane, niti so po kaki reklamaciji službeno prišle na znanje. Deželna komisija pa je vže sedaj popolnoma pre- j pričana, da se nenapovedane in nepreklicane pravice izmed a), c) in d) javalne še nahajajo. Isto yeljà o b); takisto tudi o pašnih pravicah na grajščinskih zemljiščih; potem na onih seno1' žetih, kterih posestnik sam nima vzajemnih pravic. Temu nasproti je deželna komisija prepričana, da se še nahajajo medsebojne pašne pravico' na kmetiških zemljiščih in sicer zlasti na Dolenskem in Notranjskem, mnogo manj na Gorenskem, ki se še niso napovedale ter se bodo vse tudi javalne kedaj, ako tudi je pričakovati, da bodo prišle o priliki delitve pašnikov mnoge takove pašne pravice krajnim uradom na vest in potem v razpravo. Pravd je malo v takovih pašnih pravicah in celò razprav» odveze ali vredbe je navadno jako lahka. Kar se tiče obravnave onih, po določenem obroku vendar še ostalih pravic, ki se imajo odvezati in vrediti po uradni poti, zdite se posebno dve točki jako tehtni in sicer: prvič splošno načelo, na ktero se opira patent od 5. julija 1853, in čegar 43. §. ima sicer globoko segajočo, pa za zemljiško odvezo jako bistveno odločbo; potem drugič napovedni razglas, da ima napovedana dolžnost samo zaveznik, zarad česar upravičenci nikdar niso bili dolžni svoje pravice napovedati, razun takrat, kedar so bili pozvani oglasiti se z razglasom po 30. §. izvršilnega ukaza izdanim. Sedaj se vpraša; ali bi se po določenem obroku predložene napovedbe, ali kakor se glasi v priloženem ministerskem ukazu, vse dotične vloge dale na splošno postavo daj stvo zavrniti, posebno ker' je to dokaj spremenjeno po 43. §. omenjenega patenta. Manj nevarna in morda tudi popolnoma opravičena bila bi morda določba, da razpravne stroške napovedeb po določenem obroku vloženih, plačajo zamudni vdeleženci, ne pa dežela. Tudi bi bilo treba konečno še prevdariti, ali ne bi bilo dobro, kar se tiče prej omenjenih zakasnjenih napovedeb, kèdar so njihove pravne razmere dvomljive, pravde zavrniti na redni pravdni pot ter samo izvršbo odveze ali vredbe nedvomljivih ali ugotovljenih pravic izročiti političnim uradom, čeravno se ne dà tajiti, da se s tem nasprotnikom odveze odprè pot do zvijač, kar bi bilo v närodno-gospodarstvenem oziru jako obžalovati ravno zastran medsebojnih pašnih pravic na kmetskih zemljiščih. Ker pa je deželni komisiji odločen gotovi obrok, da pové svoje mnenje, zato prosi, da bi deželni odbor blagovolil kmalo razodeti svoje mnenje, ter konečno samo to še pristavi, da izrečene misli nikakor niso predlogi deželne komisije, temveč samo načela, ktera se bodo še le pretresovala. Dotični odgovor deželnega odbora do c. k. deželne komisije za odvezo in vredbo zemljiških bremen glasi se od besede do besede tako-le: Odgovorjaje slavnemu dopisu od 26. junija 1869, štev. 1876 in od 10. oktobra 1870, štev. 2641 deželni odbor sledeče omeni : Vprašanje, kako se imajo obravnavati opravila, ki pridejo po dokončani odvezi še v razpravo, deli se po mnenji deželnega odbora na dva dela: I. Ali se imajo taka opravila obravnavati po splošnih postavah ali po posebnih predpisih za zemljiško odvezo, in s kterimi prenaredbami? II. Kteri uradi naj obravnavajo ta opravila? in kedaj naj neha delavnost dosedajnih komisij za zemljiško odvezo? I. Kar se tiče prvega vprašanja, se deželni odbor bistveno strinja z mnenjem, kterega je deželna komisija za odvezo in vredbo zemljiških bremen izrekla v svojem cenjenem dopisu od 26. junija 1869, štev. 1876. Deželni odbor je tedaj popolnoma teh misli, da se poljski servitati, ki ne spadajo v lesne in pašne pravice, potem vzajemne lastninske in rabne pravice na zemljiščih, ki niso podvržene po tukajšnjem deželnem zboru večkrat sklenjenemu, doslé pa žalibog še ne potrjenemu načrta postave o občinskih pašnikih in menjalkah, ne smejo po določenem obroku nič več obravnavati kot provokacije ali obravnave po Najvišem patentu od 5. julija 1853. Beilage 45. 485 j zuzulassen wären, nachdem derlei Rechte insoweit sie zwischen ehemaligen Grundobrigkeiten und Gemeinden oder Unterthanen bestanden haben, kaum mehr bestehen und gemeinschaftliche Besitzrechte bezüglich anderer als Weide- oder Wechselgründe überhaupt nur zu den Seltenheiten gehören. II. Die von AmtSwegen abzulösenden oder zu regnlirenden Rechte umfassen folgende Kathegorien, und zwar: a) Alle wie immer benannten Holzungsrechte und Bezugsrechte von Holz- und sonstigen Forstprodukten in oder aus einem fremden Walde, b) die Weiderechte auf fremden Gut und Boden, c) die nicht schon unter a) und b) mitbegriffenen Feldservituten, bei denen das dienstbare Gut, Wald oder zur Waldkultur gewidmeter Boden ist, und d) Einforstungsrechte in den Reservatwäldern nach §. 2 des Patents vom 5. Juli 1853. Die Landes-Kommission verlangt von ihren Unterorganen unter Einem Bericht darüber, ob nach Wahrnehmung derselben noch viele Rechte bestehen dürften, die der Ablösung und Regulirung von Amtswegen unterliegen, jedoch bisher weder mittelst einer Anmeldung noch mittelst einer Reklamation zur offiziellen Kenntnißnahme gelangt sind. Die Landes-Kommission glaubt indessen schon jetzt mit gründlicher Gewißheit behaupten zu können, daß unangemeldete oder nicht rekla-mirte Rechte von den Kathegorien ad a), c) und d) kaum mehr existiren dürften. Das Gleiche gilt ad b) ohne weiters auch von den Weiderechten auf herrschaftlichen Gründen, dann auf solchen Wiesen, wo der Wiesenbesitzer nicht selbst ein gegenseitig berechtigter ist. Dagegen ist die Landes-Kommission überzeugt, daß gegenseitige Weidenrechte auf bäuerlichen Grundstücken, und zwar vorzugsweise in Unter- und Jnnerkrain, bei weitem weniger aber in Oberkrain, noch immer bestehen, welche zur Anmeldung noch nicht gelangt sind und vollständig kaum je zur Anmeldung gelangen werden, wenn gleich zu erwarten ist, daß gelegenheitlich der Huthweiden-Vertheilungen manche derlei Weiderechte zur Kenntniß der Localbehörden und sohin zur Verhandlung kommen werden. Rechtsstreitigkeiten kommen bei derlei Weiderechten selten vor und selbst die Ablösungs- oder Regulirungsverhandlung ist in der Regel eine einfache. Was nun die Behandlung der nach einem bestimmten Termine noch allenfalls verbleibenden Reste, von solchen Rechten anbelangt, die von Amtswegen der Ablösung und Regulirung unterliegen, so scheinen vorzugsweise zwei Momente eNvägenswerth, und zwar erstens das dem Patent vom 5. Juli 1853 zu Grunde liegende Prinzip überhaupt, in dessen Konsequenz die zwar einschneidende aber für die Bodenentlastung höchst wesentliche Bestimmung des §. 43 liegt, dann zweitens die Anordnung des Anmeldungsediktes, daß die Anmeldungspflicht nur dem Verpflichteten obliegt, in Folge dessen die Berechtigten mit Ausnahme jener Fälle, wo sie mittelst eines nach §. 30 der Durchfuhr-Verordnung erlassenen Ediktes zur Meldung aufgefordert wurden, nie verpflichtet waren, ihre Rechte anzumelden. Es erscheint nun fraglich, ob es hiernach anginge, die nach einem bestimmten Termine einlangenden Anmeldungen oder wie im anruhenden Ministerialerlasse bemerkt wird, alle einschlägigen Gesuche auf die allgemeine Gesetzgebung zu weisen, zumal letztere durch den §. 43 des Patents selbst wesentlich alterirt ist. Weniger bedenklich und vielleicht auch ganz begründet wäre dagegen allenfalls die Bestimmung, daß die Ver-handlnngskosten in Betreff der nach einem bestimmten Termine einlangenden Anmeldungen nur mehr auf Kosten der säumigen Partei und nicht mehr vom Lande getragen werden. Zn erwägen wäre endlich auch noch, ob es nicht angezeigt sei, bezüglich der vorerwähnten verspäteten Anmeldungen dort, wo das Rechtsverhältniß streitig erscheint die Austragung des Rechtsstreites auf den ordentlichen Rechtsweg weisen zu lassen und nur die Durchführung der Ablösung oder Regulirung unstreitiger oder liquid gestellter Rechte den politischen Behörden zuzuweisen, wenn auch nicht zu verkennen ist, daß dadurch den Gegnern der Entlastung der Weg zu 3utriguen gebahnt würde, was gerade in Betreff der auf bäuerlichen Grundstücken haftenden wechselseitigen Weiderechte in national-ökonomischer Beziehung zu beklagen wäre. Da übrigens der Landes-Kommission ein bestimmter Termin zur Erstattung ihres Gutachtens vorgezeichnet ist, beehrt sich dieselbe um die baldgefällige Eröffnung der geschätzten Wohlmeinung zu ersuchen und sie glaubt schließlich nur "°ch beifügen zu sollen, daß der löbliche Landesausschuß in den vorstehenden Erörterungen nicht allenfalls Anträge der Landes-Kommission, sondern nur Gesichtspunkte erblicken wolle, worüber die Diskussion eine ganz offene bleibt. Die dießbezügliche Aeußerung des L and es a u s s chus s e s an die k. k. Grundlasten-Ablösungs- und Regulirungs-Landes-Kommission lautete wörtlich, wie folgt: In Erwiederung der geehrten Zuschriften vom 26. Juni 1869, Z. 1876 und vom 10. Oktober 1870, ö' 2641 beehrt sich der Landesausschuß diensthöflichst folgendes zu bemerken: Die Frage, wie jene Agenden, welche nach Abwickelung des Grundlastengeschäftes im Großen und Ganzen — "°ch zur Verhandlung kommen, zu behandeln seien, zerfällt nach Anschauung des Landesausschusses in zwei Theile: I. Hat die Behandlung derartiger Agenden nach den allgemeinen Gesetzen oder nach den besonderen Grund-lasten-Ablösungs-Vorschriften, und mit welchen etwaigen Modifikationen derselben zu erfolgen? II. Durch welche Organe sollen diese Agenden behandelt werden? und mit welchem Zeitpunkte haben die «herigeu Grundlasten-Ablösungs-Kommissionen als solche ihre Thätigkeit einzustellen? ad I. In Bezug der ersten Frage schließt sich der Landesausschuß im Wesentlichen den Ansichten an, welche die Mundlasten-Ablösungs- und Regulirungs-Landes-Kommission in ihrer geschätzten Note vom 26. Juni 1869, Z. 1876 "^gesprochen hat. . Man ist daher vollkommen einverstanden, daß Feldservituten, welche nicht in Behölzungs- und Weiderechteil ^stehen, dann gemeinschaftliche Besitz- und Benützungsrechte auf Grund und Boden, welche nicht den vom h. Landtage Überholt beschlossenen bisher leider noch nicht sanktionirten Gesetzentwürfen, betreffend die Gemeinde-Huthweiden und ^chselgründe unterliegen ■— nach einem zu bestimmenden Termine gar nicht mehr als Objekte der Provokation oder der Behandlung nach dem Allerhöchsten Patente vom 5. Juli 1853 zu behandeln seien. Za ta obrok se nasvetuje zadnji dan decembra 1871. leta. Občinski pašniki in menjalke se bodo obravnavale po določbah posebnih postav in izvršilnih ukazov, ki menda vsaj do tistihmal zadobé svojo veljavo. Pravice, ki se imajo po uradni poti odvezati ali vrediti, naj bi se tudi zanaprej po patentu oj 5. julija 1853. 1. in sicer tudi kar se tiče ugotovljenja dvomljivih pravnih ràzmér obravnavale, pri tem pa naj bi se brez izjeme ustanovilo, da bi razpravne stroške po zadnjem decembru 1871. leta došlihna-povedeb plačevali sami zamudni vdeleženci, a več ne deželni zaklad. n. Kar se tiče druzega oddelka stavljenega vprašanja, omeni deželni odbor najprej večkrat obj» ljenih izrek, s kterimi je ces. vlade na priganjanje deželnega zbora, da bi se kmalu dovršila odvea| zemljiških bremen, odgovarjala, da se ta odveza dokončd najdalje do konca 1871. leta. Opiraje se na to in gledé na enake razprave šlezkega deželnega zbora od 28. avgusta, 13. ii 26. septembra 1868. leta (stenografična poročila stran 83—88, 223,459—460), na dotični ukaz ministerstvi notranjih zadev od 3. septembra 1868. leta, štev. 404, in konečno na poravnavo med vlado ih šlezkim deželnim zborom, stavi deželni odbor sledeče nasvete: 1) Deželne in krajne komisije za odvezo zemljiških bremen, naj zadnjega decembra 1871. letin nehajo biti samostalne uradnije. 2) Opravila deželne komisije prevzame c. k. deželna vlada, o onih predmetih pa, ki se morajo; po opravilnem navodu presojevati in sklepati v sejah, naj sklepa skupščina v dosedajni sestavi. 3) Opravila krajnih komisij naj oskrbujejo c. k. okrajna glavarstva. ^ |j 4) Za opravila c. k. deželne komisije se c. k. deželni vladi prida referent na stroške zakladi zemljiške odveze, zdaj samo za leto 1872; zaklad zemljiške odveze prevzame za ta čas tudi stroške s j kurjavo, svečavo, kancelijske potrebščine in prisedniške dnine. _ v . . JI 5) Ravno tako prevzame zaklad zemljiške odveze tudi popotne stroške pri od veznih opravil j c. k. okrajnih glavarstev in dotična plačila zvedencev, kolikor jih ne spada na vdeležence. Deželnemu odboru pa zastran omenjenih nasvetov doslé še ni došla nikakoršna razsodba slavni c. k. deželne vlade. §. 4. Zemljedelske stvari. Oglasila zarad premij za postreljene dereče zveri in pokončane stekle psé so se po priložene« pregledu zadnje leto v primeri z lanskim letom (glej sporočilo za leto 1870. stran 159) skoraj trojni! pomnožila. Beilage 45. 487 Als dießfalls festzustellender Termin wird der letzte Dezember 1871 in Antrag gebracht. Gemeindehuthweiden und Wechselgründe werden nach den Bestimmungen der besonderen mittlerweile hoffentlich wohl in Rechtskraft tretende Gesetze und Durchführungs-Verordnungen zu behandeln sein. Die von Amtswegen abzulösenden oder zu regulirenden Rechte wären auch künftighin nach dem Patente vom 5. Juli 1853 und zwar auch in Betreff der Liquidirung streitiger Rechtsverhältnisse zu behandeln, hiebei aber ausnahmslos festzustellen, daß die Verhandlungskosten der nach dem letzten Dezember 1871 einlangenden Anmeldungen nur auf die säumige Partei und nicht mehr auf den Landesfond zu fallen haben. ad II. In Betreff dieses zweiten Theiles der Frage glaubt der Landesausschuß zunächst auf die wiederholt gegebenen Erklärungen der kaiserl. Regierung anläßlich der Betreibung der Grundlasten-Ablösung im Landtage Hinweisen zu sollen, wornach dieselbe im Großen und Ganzen längstens bis Ende 1871 zu Ende gebracht sein wird. Darauf gestützt und im Hinblicke auf die ähnlichen Verhandlungen des schlesischen Landtages vom 28. August, 13. und 26. September 1868 (stenografische Berichte Seite 83—88, 223, 459—460), den bezüglichen Erlaß des Ministeriums des Innern vom 3. September 1868, Z. 404, und die schließlich zwischen der Regierung und dem schlesischen Landtage getroffene Vereinbarung stellt der Landesausschuß folgende Anträge: 1) Die Grundlasten-Ablösungs-Landes- und die Lokal-Kommissionen haben als selbstständige Aemter mit letztem Dezember 1871 aufzuhören. 2) Die Geschäfte der Landes-Kommission gehen auf die k. k. Landesregierung über, und es sind jene Gegenstände, die instruktionsmäßig in Sitzungen zu berathen und zu entscheiden sind, der Beschlußfassung von Gremien in der bisherigen Zusammensetzung vorbehalten. 3) Die Geschäfte der Lokal-Kommissionen werden von den k. k. Bezirkshauptmannschaften besorgt. 4) Für die Geschäfte der k. k. Landes-Kommission wird der k. k. Landesregierung ein Referent auf Kosten des Grundentlastungs-FondeS vorläufig auf die Dauer des Jahres 1872 beigegeben und der Grundentlastnngs-Fond trägt bis dahin auch die Kosten der Beheitzung, Beleuchtung, Kanzleierfordernisse und die Diäten der Beisitzer. 5) Ebenso trägt der Grundentlastungs-Fond auch die in Ablösungs-Angelegenheiten auflaufenden Reisekosten der k. k. Bezirkshauptmannschaften und die bezüglichen Gebühren der Sachverständigen, insoweit selbe nicht die Parteien treffen. Dem Landesausschusse ist jedoch über seine obigen Anträge eine Entscheidung der hohen k. k. Regierung bisher noch nicht zur Kenntniß gelangt. §. 4. Landeskultur-Angelegenheiten. Die Anmeldungen um Prämien für erlegte Raubthiere und für getödtete wüthende Hunde haben sich nach der angeschlossenen tabellarischen Darstellung im Verlaufe des letzten Jahres im Vergleiche gegen das Vorjahr (vide 'Rechenschaftsbericht pro 1870 pag. 159) nahezu verdreifacht. Pregled premij, ki jih je izplačal deželni odbor od septembra meseca 1870. 1. do septembra 1871. 1. za postreljene dereče zveri in pokončane stekle psé. Kraj, kjer je bila Število in pleme ubitih Znesek žival ubita derečih zveri dovoljenih >o > S3 O O oj premij O O > nđ o Opomba V okrajnem glavarstvu © ^5* 0? > £> ’> o M © •*~p S3 O n3 o © 501 posa- mezno skupaj a a > > >CQ gld. gld. i _ ' H , - 30 30 Vlož. zap. Št. 4817 od 1870. — 2 — — — 40 80 » ii 11 4060 in 4919 od 1870. Logatec v Planini — 1 i . 10 20 10 20 » 11 17 11 11 11 5783 od 1870. 1294 od 1871. — — — 1 — 25 25 11 17 11 4159 od 1870. — — — — i 10 10 11 11 11 3625 od 1871. Postojna .... — 2 1 — 20 25 40 25 11 11 11 11 11 11 422 in 1422 od 1871. 2300 od 1871. — 1 — — 20 20 11 11 1686 od 1871. — . i 2 .— 25 50 11 11 5586 od 1870 in 1639 od Črnomelj .... - 6 10 60 1 1 11 11 1871. 4054 in 4933 od 1870. l „ 11 11 2594, 2976 in 3871 od 1871. _ 1 _ . 40 40 11 11 11 3502 od 1871. Kočevje .... — — 3 — — 20 60 11 11 11 5681 od 1870 in 56 in 421 od 1871. —. ■ — — 2 fü 25 50 11 11 97 in 657 od 1871. Novomesto .... ■ — — . 1 — 1 20 10 20 10 11 11 11 11 V 11 3678 od 1871. 1462 od 1871. — 1— I 1 — ■ ' — 20 20 11 11 5844 od 1870. Krško — — — 1 — 25 25 11 11 11 1736 od 1871. — 1 — 1 10 10 11 11 11 427 od 1871. Kamnik . . .- . — — — 4 10 40 71 11 11 501, 1779, 2018 in 3120 od 1871. Ljubljanska okolica . — — — — 3 10 30 1) 11 11 4735 od 1870 in 1087 in 1194 od 1871. Skupaj i 4 9 7 16 — 675 Da se dobi taglija za postreljene dereče zveri, treba je verjetnega spričala, da je bila zvér res ustreljena; navadno zadostuje potrdilo dotičnega županstva; v dvomljivih primerljejih pa deželni odbor j naloži prošnjiku strelnine, da na lastne stroške po posebnih izvedencih dokaže starost zveri kakor tudi I čas, kedaj in kako je bila pokončana. Za pokončane stekle ps.é pa dobi pokončevalec taglijo na župa-novo potrdilo in če uradna preiskavna komisija ubitega psà za steklega spoznä. (Vlož. zap. št. 5823 ' H I X /I I \ * Beilage 45. 489 Uebersicht der vom Landesausschusse seit September 1870 bis September 1871 für erlegte Raubthiere und für Tödtung wüthender Hunde ertheilten Prämien. Ort der Erlegung Zahl und Gattnng der erlegten Raubthiere si o 3 Betrag der bewilligten Prämie 'S c Anmerkung In der Bezirkshaupt- s 1 2t- I L S .o -£T w s einzeln zusam- men Mannschaft -8 s K S K N K CQ fl. fl. 1 30 30 Exh.-Nr. 4817 de 1870. — 2 — — — 40 80 .. „ 4060 und 4919 de 1870. Loiö zu Planina . . — 1 1 — — 10 20 10 20 » " 5783 de 1870. 1294 de 1871. — — — 1 — 25 25 „ n 4159 de 1870. — — — — 1 10 10 „ „ 3625 de 1871. Adelsberg .... 2 _ 20 40 422 und 1422 de 1871. — 1 25 25 " " 2300 de 1871. — — 1 — — 20 20 /; 1686 de 1871. Oernembel .... 2 — 25 50 5586 de 1870 und 1639 de 1871. — — — 6 10 60 i .. 4054 und 4933 de 1870. 1 2594, 2976 und 3871 de 1871. 1 40 40 3502 de 1871. Gottschee .... — — 3 — 20 60 " " 5681 de 1870 und 56 und 421 de 1871. — — — 2 — 25 50 „ „ 97 und 657 de 1871. Neustadtl .... 1 _ 20 20 3678 de 1871. — — — 1 10 10 " " 1462 de 1871. — 1 — — 20 20 „ „ 5844 de 1870. Gurkfeld .... — — — 1 •— 25 25 „ „ 1736 de 1871. — — — — 1 10 10 n 11 427 de 1871. Stein ..... — — — — 4 10 40 " " 501, 1779, 2018 und 3120 de 1871. Umgebung Laibach — — — — 3 10 30 » " 4735 de 1870 und 1087 und 1194 de 1871. Summa . 1 4 9 7 16 675 Zur Erlangung der Taglia für Raubthiere wird die glaubwürdige Nachweisung der Erlegung gefordert; als solche wird in der Regel die Bestäligung des betreffenden Gemeindevorstandes angesehen; in zweifelhaften Fällen wird aber die Konstatirung des Alters des Raubthieres sowie die Art und Zeit der Erlegung dem Tagliawerber auf seine Unkosten noch durch besondere Sachverständige vom Landesausschusse aufgetragen. — Für getödtete wüthende Hunde wird dem Todter gegen Bestätigung der Erlegung durch den Gemeindevorstand und auf Grund des behördlichen kommissionellcn Wasserscheu-Befundes die Taglia erfolgt. (Eph.-Nr. 5823 de 1870.) Deželni odbor izvoli dva svetovalca v deželni zdravst. svet. Fotnina deželnih zdravstven. sveto--• valcev. V smislu postave od 30. aprila 1870. §. 11. je deželni odbor dva svetovalca izvolil v deželni zdravstveni svèt; in sicer primarija deželne posilne delalnice g. dr. Karola Bleiweisa in c. kr. okrajnega zdravnika g. dr. Razpeta. Vsled poročila c. kr. deželne vlade od 19. dec. 1870. 1. št. 1490/Pr. je minister notranjih zadev z ukazom od 14. dec. 1870 1. št. 18086 objavil, da se za sodelovanje rednega deželnega zdravstvu, svetovalca pri skupščini v smislu postave od 30. aprila 1870. 1. drž. zak. št. 68 iz državnega zaklada ne more plačevati nobena nagrada; nasproti pa so rednemu svetovalcu, ki stanuje zunaj glavnega mesta (oziroma zunaj kraja, kjer se zboruje) in ki ga je imenovala vlada, stroški, sklenjeni z dohodom, ako zahteva, po navodu za dnine potne stroške, in sicer z razločkom, ali je svetovalec v državni službi ali ne, povrniti iz pavšala, dovoljenega za zdravstven svèt (za nagrade in druge stroške); poslednjič, da takih potrebnih Stroškov onim svetovalcem, ki jih sme v zdravstven svèt odposlati deželni odbor, nima plačevati državni ampak naravno deželni zaklad. Zoper to rabo postave od 30. aprila 1870. 1. je deželni odbor pri c. kr. deželni vladi vložil naslednji ugovor: Po postavi od 30. aprila 1870 §. 10 je zdravstveni svèt isti zavod, ki c. kr. deželnemu predsedniku v zdravstvenih deželnih zadevah na strani stoji kot svetujoč in poročajoč organ; on je po §. 11 podredjen deželnemu predsedniku ter ima naslov „c. kr. deželni zdravstveni svèt.“ V tem, da deželnemu zboru ni bilo pripuščeno obravnavati postavo od 30. aprila 1870 in da nadzorstvo in vodstvo v zdravstvenih zadevah pristoji c. kr. gosposkam, je odločno izrečeno stojališže tega zavoda ; zato deželni odbor tudi nima nobenega vpliva na to, kar obravnava in sklepa zdravstven svet. C. kr. zdravsteni svèt kakor tudi c. kr. nadsvet so brez dvombe le organi državne uprave, zato tudi njo zadevajo stroški sklenjeni s tem zavodom. Ako se hoče iz besede „sme“ v 3. oddelku 11. §. izpeljavati dolžnost, da so dežele dolžne plačevati te stroške, omajeni so vsi §. omenjene postave, ki ta zavod imenujejo c. kr. zdravstven svet, ki ga „ad latus“ deželnega predsednika imenujejo in mu v posvetovanje in predlaganje izročajo one javne zdravstvene zadeve, do kterih ima država pravico. Iz besedi „vrh tega sme deželni odbor dva redne uda poslati v deželni zdravstveni svèt“ ne ne more se izpeljevati to dolžnost, in to tem manj, ker v vsi postavi ni besedice, ki bi merila na to, da bi deželni zaklad imel plačevati kakove stroške.. In prav v tem oddelku je določno rečeno, da sta svetovalca, ki ju deželni odbor odpošlje v zdravstven svèt, redna in prava uda njegova, toraj je ž njima v vseh rečeh tako ravnati, kakor z onimi, ki jih je izvolila vlada. Da pa tudi dežela'svoje zastopnike ima v zdravstvenem svetu, utrjeno je v tem, da mora deželni zaklad stroške plačevati v mnogih zdravstvenih zadevah, ki so navedene v §. 2 omenjene postave. Ce ima vnanji svetovalec, ki ga vlada pokliče v zdravstven svet, pravico zahtevati, da se mu iz državnega pavšala 1200 gold., za 1871. 1. dovoljenega, povrne potnina, gotovo se ozir druzega svetovalca ne dà opravičiti izjema s tem, da ga je v c. kr. zdravstno skupščino poslal deželni zastop. Iz teh razlogov, ki so vtrjeni v postavi sami, naj sl. c. kr. deželno predsedstvo blagovoli c. kr. ministerstvu predložiti nasvet, da ukaže drugače, nego zahteva ukaz od 14. dec. 1870. 1. in to tem več, ker deželni odbor v proračunu zal. 1871. 1. za te stroške nima pokritja in ker se od nobenega svetovalca ne more zahtevati, da bi na svoje stroške ustrezal državi, ako pa vlada nikakor noče odjenjati od omenjenega svojega ukaza, naj pa prihodnjemu deželnemu zboru predloži dotično vladno predlogo. Ta ugovor vendar ni imel nobenega vspeha; tudi ni pričakovati, da bi vlada vstregla želji deželnega odbora ter deželnemu zboru predložila dotično predlogo. Deželni odbor je bil toraj pri siljen, g. dr. Razpeta, izvoljenemu zdravstv. svèta potnino iz deželnega zaklada plačevati, ter se nadja, da sl. deželni zbor pritrdi temu ravnanju. S to prošnjo pa se sklepa tudi vprašanje, kako je prihodnja ravnati v tej zadevi. Dalje bodi omenjeno, da se je deželni odbor do deželnih odborov druzih kraljestev in dežel obrnil s prošnjo, da bi mu dali na znanje, kako v tej zadevi ravnajo ali kaj so sklenili; da dospeli odgovori večidel pritrjujejo in da so nekteri deželni odbori z enacimi ugovori obrnili se do vlade, med njimi deželni odbor Opavski, — ali pa s takim vspehom, kakor deželni odbor Kranjski — to ja dosedaj neznano. (Vlož. zap. št. 5837 od 1870. 1.; — 405 , 412 in 1091 od 1871. 1. Gozdni nad- V nadaljevanji obravnave, o kteri se je vže govorilo v poročilu leta 1870. §. 4 zastran na- ss or mk za prave y povzdigo gozdnarstva, je došel od predsedništva deželne vlade vsled dopisa od 10. oktobra anjs o. 1870, i, it, 1227/Pr. deželnemu odboru načrt pravil o službi, nalogi in področji gozdnega nadzornik») Beilage 45. 491 Im Sinne des Gesetzes vom 30. April 1870 §. 11 hat der Landesausschuß zwei Mitglieder in den Landes- Ernennungen Sanitätsrath ernannt, nämlich den Primarius des landschaftlichen Zwangsarbeitshauses Herr Dr. Carl Bleiweis und den von zweiMit» I, k. Bezirksarzt Herr Dr. Raspet. (Exh.-Nr 3805 und 4193 de 1870.) Landessani-" Laut Mittheilung der k. k. Landesregierung vom 19. Dezember 1870. Z. 1590/pr. hat der Herr Minister ^tsrath durch des Innern mit dem Erlasse vom 14. Dezember 1870 Z. 18.086 eröffnet, daß das einfache Jnterveniren eines ordentlichen den Landes-Mitgliedes des Landessanitätsrathes bei den Sitzungen des letzteren im Sinne des Gesetzes vom 30. April 1870 N. G. ausschuß. B. Nr. 68. aus dem Staatsschätze nicht honorirt werden könne, daß dagegen einem außerhalb der Landeshauptstadt (be- Reisekosten der ziehungSweise außerhalb des Sitzungsortes) ansäßigen und von der Regierung ernannten ordentlichen Mitgliede des Lan-dessanitätsrathes die Auslagen für die Hin- und Rückreise zu und von den Sitzungen des letztern, so ferne es auf den ‘ J Ersatz derselben Anspruch erhebt, nach dem normalmässiigen Ausmaße der Diät- und Reisegebllhren mit der Unterscheidung, ob dasselbe im Staatsdienste steht oder nicht, aus dem beim Sanitätsdienste für den Landessanitätsrath jeweilig bewilligten Pauschale (für Remunerationen und sonstige Auslagen) zu vergüten sind, endlich daß derlei Reiseauslagen für jene Sanitätsräthe, welche der Landesausschuß in den Landessauitätsrath entsenden kann, soferne der Ersatz derselben beansprucht wird, nicht vom Staatsschätze zu tragen sind, sondern naturgemäß nur auf den Landesfond fallen können. Wider diese Anwendung des Gesetzes vom 30. April 1870 sah sich der Landesausschuß zu nachstehender Auseinandersetzung an die hohe k. t Regierung veranlaßt, nämlich: Nach dem Gesetze vom 30. April 1870 §. 10 ist der Sanitätsrath ein Institut, welches dem Landeschef in Sanitätsangelegenheit des Landes als berathendes und begutachtendes Organ zur Seite steht; derselbe ist nach §.11 untergeordnet und führt den Titel k. k. Landessanitätsrath. Dadurch, daß der Landesvertretung bei dem Zustandekommen des Gesetzes vom 30. April 1870 keine Mitwirkung gestattet wurde und den kaiserl. Behörden die Oberaufsicht und die oberste Leitung der Medizinalangelegeheiten zusieht, ist die Stellung dieses neuen Institutes klar ausgesprochen, wobei auch eine Ingerenz auf das, was der Sanitätsrath verhandelt und beschließt, dem Landesausschusse nicht zukommt. Die k. k. Landessanitätsräthe so wie der k. k. Obersanitätsrath sind, wie oben bemerkt, zweifellos nur Organe der Staatsverwaltung, daher die allfälligen Kosten für dieses Institut naturgemäß nur von dieser zu tragen sind. Wenn man vielleicht aus dem Wörtchen „kann" in alinea 3 des §. 11 die Verpflichtung der Landesverkre-tungen zur Bestreitung welcher Kosten herleiten wollte, so stellt man dadurch alle jene Paragrafe des Gesetzes vom 30. April 1870 in Frage, welche dieses Institut einen k. k. Sanitätsrath nennen, denselben als ein ad latus des Landeschef bezeichnn« und ihm die Berathung und Antragstellung in jenen öffentlichen Sanitätsangelegenheiten zuneigen, welche ein Prärogativ des Staates sind. Es ist demnach umsoweniger ein Grund vorhanden, aus den Worten des Gesetzes „außerdem kann der Landes-ausschuß zwei ordentliche Mitglieder in den Landessanitätsrath entsenden" eine Verpflichtung zu irgend einer Zahlung herleiten zu wollen, da im ganzen Gesetze kein Wort, vorkommt, daß irgend welche Auslagen aus dem Landesfonde zu bestreiten wären. Und gerade in dieser Alinea ist ausdrücklich gesagt, daß die zwei vom Landesausschusse zu entsendenden Mitglieder des Sanitätsrathes ordentliche Mitglieder desselben sind, daher naturgemäß in allem und jedem so zu behandeln sind wie die von der Regierung ernannten. Daß aber auch das Land die von der Landesvertretung abgeordneten Mitglieder im Sanitätsrathe hat, ist dadurch begründet, daß bei mehreren Sanitätsangelegenheiten, welche im §. 2. des mehrbesagten Gesetzes aufgeführt sind, Auslagen aus dem Landesfonde zu bestreiten sind. Wenn der ganz berechtigte Anspruch auf Vergütung der Reisekosten eines Auswärtigen, von der Regierung in den Sanitätsrath berufenen Mitgliedes aus dem pro 1871 bewilligten Staats-Pauschale pr, 1200 fl. — entschädiget wird, — so kann wohl für das zweite ordentliche Mitglied des Sanitätsrathes keine Ausnahme deshalb Platz greifen, weil dasselbe von der Landesvertretung in das k. k. Medizinalcollegium entsendet wurde. In Würdigung dieser ganz naturgemäß aus dem Gesetze vom 30. April sich ergebenden Grünoe wolle sich daher das löbliche k. k. Landespräsidium bestimmt finden, eine andere Anordnung als die vom 14. d. Mts. von Seite des hohen k. k. Ministeriums umsomehr vorläufig zu erwirken, als der Landesausschuß im Präliminare pro 1871 für diese Auslagen keine Bedeckung findet und man von keinem Mitgliede des Sanitätsrathes fordern kann, daß es dafür, daß es dem Staate Dienste leistet, noch bare Auslagen bestreiten müßte; im nächsten Landtag aber wäre eine diesbezügliche Regierungsvorlage einzubringen, falls die gegenwärtig- Ministerialverfügung nicht fallen gelassen werden sollte. Diese Protestation ist jedoch ohne Erfolg geblieben, und es wird wohl auch der vom Landesausschusse ausgedrückte Wunsch bei der hohen k. k. Regierung kaum mehr Beachtung finden, nämlich, daß im Landtage eine diesbezügliche Regierungsvorlage eingebracht werden würde. Unter solchen Umständen sah sich der Landesausschuß genöthiget, dem Dr. Raspet als dem vom Landeausschusse in den k. k. Sauitätsrath ernannten Mitgliede die aus Anlaß seiner vom Adelsberg nach Laibach zu den Sitzungen und Berathungen des k. k. Landessanitätsrathcs unternommenen Reisen erwachsenden Kosten vorschußweise aus dem Landesfonde gegen partikularmäßige Verrechnung gegen nachträgliche Genehmigung des hohen Landtages vergüten zu lassen, welcher zugleich tun die hohe Entscheidung dieser Angelegenheit auch in Betreff des künftighin einzuhaltenden Verfahrens gebethen wird. Es wird noch beigefügt, daß sich der Landesausschuß auch an die Landesausschüße der übrigen Königreiche und Länder dieser Reichshälfte um die Bekanntgabe des von ihnen beschlossenen Vorganges in dieser Angelegenheit gewendet hat, daß die meisten der eingelangten Antworten zustimmend lauten, und daß einige Landesausschüsse mit ähnlichen Vorstellungen vor die hohe k. k. Regierung getreten sind, darunter namentlich der Laudesausschuß von Troppau, ob aber mit Erfolg als der kraiuische Landesausschuß, dies kann nicht angegeben werden. — (Exh.-Nr. 5837 de 1870, 405, 412 und 1091 de 1871.) In Fortsetzung der im Rechenschaftsberichte vom Jahre 1870 §. 4 besprochenen Verhandlung über die Maß- ^^-stellung regeln zur Hebung des Forstwesens ist vom Präsidium der k. k. Landesregierung mittelst Note vom 10 Oktober 1970 fpeftotä für Z. 1228/Pr. ein Entwurf der Bestimmungen über die dienstliche Stellung, die Aufgaben und den Wirkungskreis des für Kram. Sađjereja cestah. bi ga misli postaviti deželna vlada za Kranjsko vojvodino, da izreče svoje mnenje; na to je deželni odbor tako-le odgovoril c. kr. deželnemu predsedništvu. Št. 4731. od 1870. 1. V §. 2 pravil o področji in službi gozdnega nadzornika, ki ga misli postaviti deželna vlada v Ljubljani za Kranjsko vojvodino, je splošno načrtan obseg njegovih opravil. Drugi §§. 3.—19. teh pravil pa bolj natanko opisujejo opravila in področje. Ako tedaj opazujemo na podlagi teh pravil področje gozdnega nadzornika in odmenjene nn mnogotere in težke naloge, moramo se nehoté bati, da bode še tako marljiva delavnost enega samega moža tako obilna opravila težko zmogla, ako bode svojo nalogo resno in ne samo površno izvrševal. Po natanjčnem prevdarku področja gozdnega poročevalca ali nadzornika zdi se deželnemu odboru ta gozdna postava, če ne bi se prej do dobrega presnovala, kar se je vže od več strani zahtevah sedaj še prezgodna, ker je obče znano, da je sedaj še veljavna gozdna postava zarad spremenjenih časov in lastninskih okoliščin — jako potrebna preosnove. Iz omenjenih pravil pa se razodeva, da ostane sedanja gozdna postava, prav za prav da se imà še le v 19. letih dovršiti. Prej naj bi se tedaj osnovala sedanjim razmeram popolnoma zadostujoča gozdna postava, in potlej še-le, kot organična doslednost, naj bi se ustanovili za njeno vravnavo in oskrbovanje potrebni organi; deželi, oziroma njenim zastopnikom pa naj bi se prej dala prilika, da sodijo o ditični vladini predlogi ter ustanovitev gozdnega nadzornika odobré, ali pa ovržejo. Če se to ne zgodi, potem si ustvarimo z gozdnim nadzornikom, kat latinec pravi: „filium ante patrem.“ v Dalje se v omenjenih pravilih sploh predaleč sega v lastinske pravice posameznih posestnikov. Ce nadalje opazujemo ta vodila in njihovo porabo pri druzih gotovo ne manj važnih oddelkih zemlje-delstva, morala bi vlada potem takem tudi nadzornike za poljedelstvo, morda celò za vinorejo i. t. d, postaviti, ter zaukazati, kako naj se obdeljuje to in uno; morala bi celò izdati pravila, koliko se smé rediti živine itd. itd. — kar bo težko kedaj storila, tem manj, ker se je pred nedavnim po časopisih bralo, da je slavno ministerstvo poljedestva postavo ovrglo za trgatev. Ako hoče vlada Bpoznati one gozdne stvari, ki so posebno potrebne, da se za-nje skrbi, bb to lehko zgodi veliko ceneje in bolj temeljito v kratkem času po organih, ki bodo uravnavali davek, posebno ker je v službi dovelj gozdnih poročevalcev v deželi. Ko bi bila c. kr. vlada primerno porabila podatke in preiskovanja organov za zemljiško odvezo, bila bi si v desetih ali dvanajstih letih prav ceno lehko preskrbela gozdni kataster ter se seznanila z gozdnimi razmerami skoraj vse dežele splošno, kakor tudi na drobno. Še-le, ko bodo te reči do dobrega znane in v gozdni postavi določena pravila o javnem nadzor-ništvu, bode vprašanje godno, da se razsodi, ali je res treba gozdnega nadzornika in s kakim področjem; vsakako pa bi bilo koristno, če hočejo takova pravila kedaj zadobiti veljavo, kakoršno ima na primer §. 12 v omonjenem načrtu, da jim c. kr. vlada sama ne nasprotuje vže sedaj. Ta §. namreč določuje, da naj skrbi gozdni nadzornik, kot vladin organ, oziroma majhinih gozdov, da se ustanovi združbe, t. j. da se združijo majhine parcele v gospodarsko celoto, c. kr. deželna vlada pa, kot deželna komisija za odvezo zemljiških bremen, dovoljuje, kakor skušnja uči, da se razdelé gozdni kosi posamezno , mesto med celoto, kteri so zavezanci pripustili gozde. Po pričujočem načrtu bi prizadjala služba gozdnega nadzornika naj manj 2500 gold, stroškov Preden bi bilo vprašanje godno, da se ustanovi takova služba, bilo bi jako koristno, ko bi slavno mi-nisterstvo hotelo dovoliti ta znesek vsako leto v podporo potujočim učiteljem, za nakupovanje gozdnega semena, da bi se ono razdelilo med občane, za napravo sejalnih in sadilnih šol, za premije pri obdelovanji zemlje, za nasadbo gozdnih dreves po zanemarjenem svetu, za nakupovanje ali spisavo primernih, popularnih knjig, ki bi se razdelile ljudskim šolam, za ustanove gozdnih vajencev in akademikov, da bi se izredili iz domačih moči, iz deželnih sinov, sposobni gozdnarji. Deželnemu odboru se tedaj zdi, kakor se razvidi iz vsega tega, da je postavljanje gozdnega nadzorika za Kranjsko sploh, posebno pa po pravilih v začetku omenjenega načrta, sedanjim okoliščinam neprimerno; če se vendar na vsak način hoče postaviti gozdni nadzornik, treba je posebne pre-vidnosti pri ustanovitvi gozdnega nadzornika ali še druzih organov za gozdno varstvo zlasti na Kranjskem, kjer so nekdanji okrajni gozdnarji preveč na slabem glasu, da bi bilo mogoče enake organe z dobro vestjo priporočati, ako se hočemo ozirati na skušnjo iz poprejšnje dobe. Ta odločno negativni odgovor deželnega odbora pa ni imel zaželenega vspeha, kaji vsled dopisa c. kr. deželnega predsedništva od 6. avgusta t. 1. št. 921/Pr. je dovolil gospod minister poljedelstva na podlagi pooblastila, ki ga je dobil vsled najvišega sklepa od 29. junija 1870. L, ustanovitev gozdnega nadzornika za Kranjsko vojvodino,- in ta novo ustanovljena služba je bila tudi vže razpisana. (Vlož. zap. št. 4731 od 1870. 1., 3187 in 4129 od 1871. 1.) Vsled ukaza vis. c. kr. ministerstva za poljedelstvo od 5. marca 1871. 1. se je c. kr. deželna vlada z dopisom od 12. aprila 1871. 1. št. 1835, obrnila na deželni odbor, da bi povedal svoje mnenje, Beilage 45. 493 das Herzogthum Kram bei der Landesregierung zu bestellenden Forstinspektors dem Landesausschusse zur Begutachtung mitgetheilt worden, worüber nachstehende Aeußerung an das k. k. Landespräsidium erstattet wurde. Z. 4731 de 1870. Durch den §. 2. der Bestimmungen über den Wirkungskreis und die dienstliche Stellung des für das Herzogthum Krain bei der Landesregierung in Laibach zu bestellenden Forstinspektors ist im Allgemeinen der Umfang der ihm zugewiesenen Geschäfte vorgezeichnet Die übrigen §§. 3 bis 19 dieser Bestimmungen gehen näher in das Detail der Geschäfte und des Wirkungskreises ein. Wenn man nun an der Hand dieser Bestimmungen den Wirkungskreis des Forstinspektors und die ihm gestellten vielfachen und großen Aufgaben betrachtet, so dringt sich unwillkürlich die Besorgniß auf, daß die noch so angestrengte Thätigkeit eines einzigen Mannes das massenhafte Materiale kaum bewältigen könne, wenn er seine Aufgabe ernst, md nicht bloß oberflächlich nimmt. Nach genauer Erwägung des Wirkungskreises eines forstlichen Referenten oder Forstinspektors hält der Landes-ailSschnß ohne einer vorherigen durchgreifenden Reform des bestehenden Forstgesetzes, welche schon mehrsetig urgirt wurde, mindestens für verfrüht, weil es anerkannt ist, daß das derzeit noch in Wirksamkeit stehende Forstgesetz in Folge der geänderten Zeit- und Besitzverhältnisse — gar sehr reform bedürftig ist. Aus den in Rede stehenden Bestimmungen geht jedoch hervor, daß das gegenwätige Forstgesetz aufrecht erhalten, beziehungsweise erst nach 19 Jahren zur Durchführung gelangen soll. Früher möge daher ein den gegenwärtigen Verhältnissen im vollen Umfange Rechnung tragendes Landesforstgesetz geschaffen, und dann erst, als organische Consequenz, die zur Durchführung und Handhabung desseben erforderlichen Organe bestellt, und dem Lande, beziehungsweise den Vertretern desselben vorher die Gelegenheit gegeben werden, sich über eine diesfällige Regierungsvorlage zu äußern, und die Bestellung eines Forstinspektors gut zu heißen, eventuell j abzulehnen. Geschieht dies nicht, so schafft man durch Aufstellung eines Forstinspektors im wahren Sinne des Wortes einen filius ante patrem. In den besagten Bestimmungen findet sich ferners im Ganzen ein zu weit gehendes Eingreifen in die Selbst-bestimmungsrechte der einzelnen Besitzer. In consequenter Verfolgung solcher Prinzipien und ihrer Anwendung ans die anbetn, sicherlich auch wichtigen Zweige des Landeskultur, mußte die Regierung folgerichtig auch Oekonomie- vielleicht auch Weingarten- und andere Inspektoren aufstellen, und die Art der Bewirthschaftung dieser Objekte vorschreiben; sie müßte sogar Vorschriften über den zu haltenden Viehstand rc. re. erlassen, — was sie jedoch kaum thun dürfte, und dies um so toeniger, als vor Kurzem in den öffentlichen Blättern zu lesen war, daß das h. Ackerbauministerium die Einführung einer j Weinleseordnung perhorescirt. — Will die Regierung zur Kenntniß derjenigen Waldobjekte gelangen, welche ihrer besonderen Fürsorge bedürfen, j so sann dies auf die mindest kostspielige und gründliche Weise in nächster Zeit durch die Organe der Steuerregulirung geschehen, zumal eine genügende Zahl von forstlichen Referenten im Lande functioniren. Durch eine entsprechende Benützung der Daten und Erhebungen der Grundlasten - Ablösungsorgann hätte sich I übrigens die k. k. Regierung im Verlaufe von 10 bis 12 Jahren einen Waldcataster und die Kenntniß der forstlichen 1 Verhältnisse im Allgemeinen, wie auch im Detail von dem größten Theile des Landes auf eine äußerst billige Art ver- ! schaffen können. Erst wenn diese Objekte dem Umfange nach bekannt und im Landesforstgesetze die Bestimmungen über die öffentliche 1 Aussicht festgestellt sind, kann die Frage zur Entscheidung reif sein, ob ein Forstinspektor überhaupt, und mit welchem j Wirkungskreise zu bestellen sei; jedenfalls aber wäre es zweckdienlich, wenn seinerzeit eine ähnliche Bestimmung, wie sie ! z. B. der §. 12 des in Rede stehenden Entwurfes enthält in’S Leben treten soll, desselben nicht schon in der Gegenwart durch die k. k. Regierung selbst entgegen gehandelt würde. Dieser §. bestimmt nämlich, daß de Forstinspektor als Organ ' der Regierung bezüglich der kleinern Waldungen auf die Bildung von Genossenschaften, daher Zusammenlegung oder Con-jolidirung kleiner Parzellen zu einem Wirthschaftsganzen hinwirken solle; nun aber wird die Parzellirung d. i. die individuelle Vertheilung an die Gesammtheit, welcher die Wälder von den Verpflichteten abgetreten wurden, von der löblichen !. k. Landesregierung in ihrer Eigenschaft als Grundlasten-Ablösuugs-Landes-Commisfion, wie die Erfahrung lehrt, gestattet. Nach dem vorliegenden Entwürfe über die Stellung des Forstinspektors wird dieselbe zum mindesten einen Auf-Honb von 2500 fl. verursachen. Bevor die Frage zur Activirung eines derartigen Postens znr Reife gediehen ist, würde e8 zweckförderlich erscheinen, daß das h. Ministerium diesen Betrag alljährlich zur Dotation für Wanderlehrer, zum Ankauf von Waldsamen und Vertheilung desselben, Errichtung von Saat- und Planzschuleu, Prämirung von Culturen und Aufforstung bisher unbewaldeter Terraine, zur Anschaffung oder Verfassung einschlägiger populärer Druckwerke und Ver-l lheilung derselben an die Volksschulen, zu Stipendien für Forstzöglinge und Akademiker bewilligen wollte, damit aus heimischen Kräften, ans Söhnen des Landes, rationelle Forstwirthe erzogen werden. Der Landesausschuß hält demnach nach dem Vorausgeschickten die Bestellung eines Forstinspektors für Krain überhaupt, namentlich aber unter den Bestimmungen des eingangs erwähnten Entwurfes nicht für zeitgemäß, und es ist, Denn man zur Ausstellung eines Forstinspektors oder noch anderer Organe für die Forstaufsicht schreiten will, sehr große Vorsicht zumal in Krain nothwendig, wo die ehedem bestandenen k. k. Kreisförster in keinem solchen Andenken sind, daß »tan, wenn man den Erfahrungen aus dieser Periode Rechnung tragen will, die Aufstellung neuer ähnlicher Organe mit Wärme befürworten könnte. Diese entschieden negative Aeußerung des Landesausschusses blieb jedoch ohne den erwünschten Erfolg, denn taut Note des k. k. Landespräsidiums vom 6. August d. I. Z. 921/Pr. hat der Herr Ackerbauminister auf Grundlage der mit Allerh. Einschließung vom 29. Juni 1870 erhaltenen Ermächtigung die Bestellung eines Forstinspektors für das Herzogthum Krain bewilliget, für welchen neusistemisirten Dienstposten auch bereits der Concurs ausgeschrieben worden ist. W.-Nr. 4731 de 1870, 3186 und 4129 de 1871) Ueber Erlaß des h. k. k. Ackerbauministeriums vom 5. März 1871 wurde der Landesausschuß von der k. k. Obstbaumzucht Landesregierung mittelst Note vom 12. April 1861 Z. 1835 um die Bekanntgabe seiner Ansicht ersucht, ob zur Hebung «nistrastm. ali ne bi bilo tudi koristno v pospeh sadjereje, da se poducé cestni čuvaji, cestninarji m cestni delale v oskrbovanji in gojenji sadnih dreves, kakor se podučujejo po različnih krajih vnanjih dežel, zvlast na Bavarskem, kadidatje za cestno službo v sadjereji, ter se v omenjeni deželi tudi veliko ustanov pa deluje obiskovalcem za oskrbovanje sadnih dreves ustanovljenih oddelkov kmetijskih sol; po nekterih de želah pa se naravnost zahteva od kadidatov za cestno službo, da dovrše takov oddelek. Slavno ministerstvo poljedelstva sicer ne prikriva, da se pri sedanjim razvijanji sadjereje na-sajenje sadnih dreves ob cestah ne more staviti v prvo vrsto, ker je še druzih za sadjerejo primernik prostorov dovelj praznih, drugič pa se od cestnih čuvajev, ki so preobloženi z delom, sploh ne mora pričakovati, da bi dovoljno oskrbovali sadno drevje v dotičnih občinah, vendar pa misli, da bi bilo nekoliko vspeha, če bi se uradnije, dotične korporacije in organi pri oddajanji služeb cestnih čuvajev ozirali posebno na take osebe, ki so nekoliko izurjene v sadjereji. — A ravno takove izobražene osebe bi tudi najlože skrbele, da bi se izpolnovale deželne postave zarad pokončevanja gosenic ob cestah ter bi na ta način drugim dajale dober izgled. — Ministerstvo poljedelstva misli, da kakor zadnja leta večina kmetijskih- šol na Kranjskem, posebno tudi vrt kranjske vrtnarske družbe daje lepo priliko, da še praktično podučuje sadjereja ter da ei ha ta način vsakdo mnogo lože pridobi potrebnih vednosti. Omenjeno ministerstvo ne misli, da bi v tem vprašanji že bila kakova zapoved, ampak samo želi, predno te reči obravnava z ministrstvom notranjih zadev, izvedeti mnenje udeležencev o tem vprašanji. Deželni odbor je o tem vprašanji izrekel mnenje, da bi bila takova naprava sicer koristna, pa sedaj bi se dala javalne že izpeljati, ker je deloma po naši daželi ob cestah še jako malo nasajeni! sadnih dreves, tedaj manjka tvarine, ki bi jo oskrbovali v sadjereji izurjeni cestni čuvaji, deloma pa tudi ni razun na cesarskih cestah, cestninarjev, odkar so bili odpravljeni po sklepu deželnega zbora.-Razun teh okoliščin je pa tudi še vprašanje, ali bi bilo mogoče dobiti brez ustanov itd. pripravnih oseb v sadjerejno šolo, ker plača cestninarjev nikakor ni tolika, da bi se prosilci za cestno službo na svoje stroške izobraževali v sadjereji. (Vlož. zap. št. 2131 od 1871. 1.) Vsled dopisa od 9. januarija 1871. 1. 1 je c. kr. deželna vlada deželni odbor prosila, da bi Deželna pri-dovolil subvencijo iz deželnih pripomočkov katastralnim občinam Smuki, Rebri, št. Mihelu, Gorenje® pomož nekte- Križu in Valičji vasi v Žuženberškem dačnem okraji, kterim je toča 2. julija in 15 avgusta 1870 1. na-rim krajem pravila veliko škode. — Po uradni preiskavi je napravila nevihta omenjenim občinam na čistem dohodku žuženber- gggg gold. 18Vd kr. škode. Sè sklepom od 10. februarija 1871. 1. je dovolil deželni odbor stanovalcem ktere je po- omenjenih katastralnih srenj, ktere je zadela nesreča, 500 gold, iz deželnega zaklada, da se jim nakupi bila toča. semenskega žita, ter je izročil razdelitev za ta pripomoček nakupljenega semena političnemu uradu. V ravno ta namen je darovala tudi ljubljanska hranilnica 300 gold, in po deželi se je nabralo na povelje c. kr. deželne vlade 113 gold. 40 kr. Za te milodarne pripomočke v skupnem znesku 913 gold. 40 kr. se je nakupilo za setev 305 mernikov koruze à 2 gold. 610 gold. in 164 mernikov ajde à 1 gold. 85 kr.................. 303 ,, 40 kr. ter se razdelilo med 395 vdeležencev. Razun tega pa se je tudi prosila c, kr. deželna vlada, da se koj odpiše primeren davek za leto 1870 v omenjenih krajih ter da se pri pobiranji davka kolikor mogoic ljudem prizanaša. (Vlož. zap. št. 238, 1521 in 3940 od 1871.) Po sklepu slavnega deželnega zbora od 29. avgusta 1870. 1. izrožila se je postava o vodni! Vodna posta- pravicah in postava tikajoča se poklicanih organov zarad razsodbe pri zemljiških menjavah, ki ste bik va, menjava vže leta 1869. in 1870. kot vladni predlogi na dnevnem redu, c. kr. deželnemu predsedništvu v ta nameti zemljišč, da ono zaukaže napraviti pravilne slovenske predstave omenjenih dveh nemških postavnih predlogov. -(Vlož. zap. št. 4243 od 1870.) §. 5. Občinske stvari. Da se vpeljejo nove glavne občine na Kranjskem v smislu deželne postave od 2. januarija lej8 Osnova novih jgg9. in po sklepu slavnega deželnega zbora od 20. oktobra leta 1869. (stran 185, stenogr. zapis.), Je glavnih občin. gegejnj odbor, v porazumljenji s ces. kr. deželno vlado napravil načrt novih glavnih županij, ter gaj6® sledečim pismom v „Laib. Zeitung“ in v „Novicah“ razglasil, namreč: Po deželni postavi od 2. januarija leta 1869. se imajo iz sedanjih občin narediti take župan« da vsaka ima najmanj po 3000 duš; manjše se smejo le izjemno gledé na posebne razmere krajev dovoli! Nove te županije se osnujejo v porazumljenji deželnega odbora s ces. kralj, deželno vlado » zaslišanji ces. kralj, okrajnih glavarstev in sedanjih občinskih zastopov. Kakor se zdaj osnujejo župi nije, tako ostanejo in se pozneje morejo edino le s privoljenjem deželnega zbora prenarediti. Deželni odbor je po skrbnem in natančnem prevdarku od sedanjih občinskih zastopov in f ces. kralj, okrajnih glavarstev stavljenih nasvetov svoj načrt za nove županije dodelal. Pri tem delu Ji vedno pred očmi imel glavni namen nove postave, po kteri se imajo narediti kolikor mogoče vt Beilage 45. 495 der Obstbaumzucht nicht auch eine entsprechende Vorbildung der Straßenwärter, Wegineister und Straßeneiräuuier in der Pflege und Behandlung der Obstbäume erwünscht wäre, indem in verschiedenen Gegenden des Auslandes und namentlich in Baiern die Candidaten für Straßenwärterstellen einen Unterricht im Obstbau erhalten, und im letzteren Lande auch eine große Anzahl von Stipendien zum Besuche von sogenannten Obstbaumwärlercursen an den landwirthschastlichen Schulen verliehen wird; in manchen Ländern dagegen wird die Absolvirung eines solchen Curses von Candidaten um ein Straßenwärterstelle geradezu gefordert. — Das h. Ackerbauministerium verhehlt sich zwar nicht, daß bei der gegenwärtigen Entwicklung der Obstbaumzucht die Bepflanzung der Straßen mit Obstbäumen nicht in erste Linie gestellt werden kann, weil noch andere zur Obstbaumzucht geeignete Plätze unbenutzt bleiben und anderseits den viel beschäftigten Straßeneinräumern die Leistung von Obst-baumwärterdiensten für die betreffenden Gemeinden nicht allgemein zugemuthet werden kann, doch glaubt dasselbe, daß einiger Erfolg zu erwarten sein dürfte, wenn von Seite der Behörden und der betreffenden Corporationen und Organe bei Anstellung der Straßenwärter auf solche Personen besonders Rücksicht genommen werden wird, welche Kenntnisse im Obstbau haben. — Auch würden gerade derartig vorgebildete Personen am besten in der Lage sein, für die Durchführung der Landesgesetze über das Abraupen auf den Straßen zu sorgen und in dieser Weise ein einflußreiches Beispiel zu geben. Das Ackerbauministerium setzt dabei voraus, daß gleich wie in der letztern Zeit die meisten landwirthschaftlichen Lehranstalten in Krain, insbesondere auch der Garten des krainischen Gartenbauvereines zur Ertheilung eines praktischen lluterrichtes in der Obstbaumzucht Gelegenheit geben und daß dadurch die Aneignung der erforderlichen Kenntnisse wesentlich erleichtert sei. Das genannte Ministerium beabsichtiget nicht, daß in dieser Frage ein imperativer Einfluß genommen werden solle, und wünschte nur vor weiterem mit dem Ministerium des Innern einzuleitende Verhandlungen die Ansichten der betheiligten Faktoren über diese Frage kennen zu lernen. Der Landesausschuß hat sich in dieser Frage dahin geäußert, daß eine derartige Einrichtung zwar wünschens-werth sei, derzeit jedoch kaum erfolgreich durchzuführen wäre, da einerseits Hierlands die Straßen noch sehr wenig mit Obstbäumen bepflanzt sind, daher Objekte für dir Besorgung durch obstbaukundige Slraßenwärter fehlen, anderseits aber außer auf Aerarialstraßen keine Straßeneinräumer bestehen, seitdem dieselben durch einen Landtagsbeschluß beseitiget worden sind. — Abgesehen von diesen Thatsachen, fragt es sich aber auch darum, wie man ohne Stipendien u. dgl. geeignete Zndividuen an eine Obstbaumschule heranziehen könnte, da die Entlohnung der Straßeneinräumer keine derartig lucrative ist, daß Aspiranten auf den Straßendienst auf eigene Kosten die Ausbildung in der Obstbauzucht suchen würden. — (Exh.-Nr. 2131 de 1871.) Mittelst Note vom 9. Jänner 1871. Z. 1. ist die k. k. Landesregierung für die am 2. Juli und 15. August 1870 durch ein verheerendes Hagelwetterbeschädigten Catastralgemeinden Langenthon, Leiten, St. Michael, Oberkreuz und Landessubven-Walitschendorf im Seisenberger Steuerbezirke beim Landesausschusse um Bewilligung einer Subvention aus Landesmitteln tion für eingeschritten. Nach den ämtlichen Erhebungen erlitten die genannten Ortschaften durch das Elementar-Ereigniß am Rein- mehrere durch ertrage einen Schaden von 6066 fl. 18y4ti\ Mit dem Sitzungsbeschlusse vom 10. Februar 1871 bewilligte der Landes- H"3elwetter Ausschuß den durch das Unwetter getroffenen Jnsaffen in den obgenannten Catastralgemeinden den Betrag von 500 fl. Ortschaften aus dem Landesfonde zum Ankäufe des Anbansamens und stellte die Vertheilung des um diesen Subventionsbetrag ange- ©tnlerfee» lauften Samengetreides der politischen Behörde anheim. Zu dem nämlichen Zwecke widmete auch die Laibacher Sparkasse zirkes (Seifen* ten Betrag von 300 fl. und die von der k. k. Landesregierung im Kronlande Krain eingeleite Sammlung ergab das Er- brrg. irägniß von 113 fl. 40 kr. Um diese milden Beiträge in der Gesammtsumme von 913 fl. 40 kr. wurden 305 Merling Kukurutz a fl. 2...................510 fl. — kr. und 164 Merling Bnchwaizen ä fl. 1 kr. 85 .... 303 fl. 40 kr. zum Anbau angekauft und unter 395 Theilnehmer vertheilt. Ueberdies wurde aber auch an die k. k. Landesregierung das Ersuchen gestellt, daß sogleich die verhältnißmäßige Steuerabschreibung pro 1870 in den inehrgedachten Ortschaften vorgekommen und in der Steuerzahlung jede mögliche Schonung geübt werde. (Exh.-Nr. 238, 1521 und 3940 de 1871.) Zu Folge hohen Landtagsbeschlusses vom 29. August 1870 wurde das bereits im Jahre 1869 und 1870 als Regierungsvorlage an der Tagesordnung gestandene Wasserrechtsgesetz und das Gesetz in Betreff der zur Entscheidung in Wafferrechts-Grundtauschangelegenheiten berufenen Organe dem k. k. Landesregierungs-Präsidium zu dem Behufe übermittelt, damit gesetz. dasselbe corecte slovenische Ilebersetzungen der fraglichen zwei deutschen Gesetzesvorlagen anordne. — (Exh.-Nr. 4243 Grundtnusch. de 1870.) §. 5 Gemeindeangclegerrheiteu. Behufs der Konstituirung von Hanptgemeinden im Sinne des Landesgesetzes vom 2. Jänner 1869 und in Befolgung des hohen Landtagsbeschlusses vom 20. Oktober 1869 (S. 185 sten. 93er.) wurde vom Landesausschufse ein- ®’e llcucn vernehmlich mit der k. k. Landesregierung das bezügliche Operat ausgearbeitet und der neue Gemeinde-Organisations-Ent- mduben'' toln1 in der Laibacher Zeitung und in der Novice mit nachfolgender Erläuterung veröffentlicht, nämlich: Nach dem Landesgesetze vom 2. Jänner 1869 sind auS den dermaligen Ortsgemeinden Hauptgemeinden zu lilden, wovon jede wenigstens 3000 Seelen zu umfassen hat. Kleinere Hauptgemeinden sind nur ausnahmsweise mit Rücksicht auf besondere Verhältnisse zu gestatten. Die Bildung derselben erfolgt durch den Landesausschuß einverständlich mit der k. k. Landesregierung nach Einvernehmung der Bezirkshauptmannschaften und gegenwärtigen Gemeindevertretungen. Spätere Aenderungen der nach Resem Gesetze gebildeten Hauptgenieinden können nur im Wege der Landesgesetzgebung stattfinden. Der Landesausschuß hat nun nach sorgfältiger und genauer Prüfung der Anträge der Gemeinden und der ' }■ Bezirkshauptmannschaften sein Operat beendet, und sich hiebei die Durchführung des vom Gesetze beabsichtigten Zweckes glich st große Gemeinden zu bilden, welche den wichtigen, ihnen obliegenden Wirkungskreis ordnungsmäßig zu d like županije, da so v stanu, nalogam svojega imenitnega področja redno zadostovati. Različnim željam posamesnih krajev je deželni odbor skušal vstreči, kolikor le je bilo mogoče. Videl je pa deželni odbor pri snovanji novih županij, da žalibog! nekteri še ne poznajo dobrega namena deželne postave in potrebe velikih županij, in da ne previdijo, da le velike županije morejo na krepkih nogah stati in mnogovrstne soseskine zadeve dobro oskrbovati in tako samoupravo ali samostojnost (avtonomijo) sosedino vresničiti. Nahajajo se sem ter tje celò taki glasi, ki se sebično potegujejo za to, da bi celò majhne vasi bile same za-se. To pa je blizo tako, kakor da bi kajžar se bahal, da zmore in premore to, kar celi gruntar. Na take sebičnosti deželni odbor, gledé na gori omenjeno postavo, nikakor ni mogel ozira jemati, marveč mora prepustiti času, da spregledajo tudi taki, ki so dandanes še slepi za to, da le velike županije imajo veljavo pred svetom in pri cesarskih gosposkah. Da se osnova novih županij kar najhitreje izpelje, in da se vsakakoršnim ugovorom upravnih uradov v okom pride, se je nova osnova županij napravila tako, da so meje sodnijskih in davkarskih okrajev in katasterske občine ostale kakor so bile, ter se bode ta osnova na upravičene in temeljite želje na posebni predlog po primerni poti prenaredila. Na meje farà se je, kolikor le mogoče, gledalo. Ker pa so se fare pogosto ustanovile le po naključji in brez tehtnih pravil, zato mnogokrat ni bilo mogoče, brez odškodovanja važnih zadev , županij po farah osnovati. Kjer je bilo pa le mogoče, se tudi fare niso med več županij trgale. Po načrtu deželnega odbora se imajo tedaj sledeče županije osnovati, ki bodo štele vsaki županiji pripisano število duš. Pri vsaki županiji so imenovane tudi vse katastralne ali davkarske občine, ktere spadajo v dotično županijo. Županija : 1. Studenec, 3143. duš: (Iška vas, Loka, Jezero, Tomišelj, Vrblenje). 2. Želimlje, 1853 duš: (Dobravica, Pijava gorica, Golo, Zapotok, Želimlje). 3. Dobrova, 4301 duš: (Brezovica, Dobrova, Podsmreka, Šujca, Log, Vič). 4. Šmarij a, 6601 duš: (Orle, Stara vas, Grosuplje, Sela, Stranska vas, Ponova vas, Vino, Vélike Lipljene, Račna, Slivnica, Šmarija, Mali vrh, Lanišče). 5. Marija Devica v polji, 7030 duš: (Sv._Agata, Kašelj, Slape, Zadobrava, Št. Martin, Moste, Udmat, Dobrunje, Javor, Lipoglav, Štefana vas, Podmolnik, Sostro, Bizovik). 6. Črnuče, 3106 duš: (Ježica, Stožice, Podgorica, Črnuče, Nadgorica). 7. Št. Vid, 6303 duš: (Glince, Št. Vid, Stanežiče, Vižmarje, Dravlje, zgornja Šiška, spodnja Šiška, Gameljne, Št. Martin, Tacen, zgornje Pirniče, spodnje Pirniče). 8. Medvode, 3044 duš: (Draga, Golobrdo, Preska, Senica, Žlebe, Zbilje, Studenčice, Topol, Sora, Medvode). 9. Vrhnika, 5039 duš: (stara Vrhnika, Vrhnika, Blatna Brezovica, velika Ligojna, Vrd, Podlipa, Zaplana, Zažar). 10. Polhovi Gradec, 6154 duš: (Babna Gora, Polhovi Gradec, Setnik, črni vrb, Selo, Št. Jošt, Horjul, Vrzdenec, Žaklanec, Butajnova). 11. Borovnica, 4141 duš: (Borovnica, Zabočevo, Préserje, Kamnik, Rakitna). 12. Postojna, 4171 duš: (Postojna, Stara vas, Zalog, Zagón, Hraše, Studeno, Strmica). 13. Slavina, 4402 duš: (Orehek, Rakitnik, Matenja vas, Slavina, Selce, Petelinje, Radohova vas, Trnje, Palčje). 14. Košana, 4155 duš: (Narin, Nadanje selo, Kal, stara Sušica, Košana, Volčje, Ostrožno brdo, Suhorje). J 15. .Hrenovice, 4355 duš: (Hrenovice, Rakulek, Studenec, Veliko brdo, Hruševje, Lapidol, Šmihel, Stranje, Razdrto, Bukovje). 16. Senožeče, 2516 duš: (Šenožeče, Sinadolje, Laže, Dolenja vas, Potoče, Gaberče). 17. Vréme, 1199 duš: (Famlje, Britof, zgornje Vréme). 18. Trnovo, 6301 duš: (Bistrica, Trnovo, Koséze, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Zarečica,j Dobropolje, Berce, Zarečje, Topolec, Harije, Tomije, Jasen, Vrbovo, Jablanica, Trpčane, Gorenji Semon, Dolenji Semon, Mereče, Smerje, Celje, Janeževo brdo, Prém, Postenje). 19. GorenjaPivka, 3133 duš: (Kilovce, Rateževo brdo, Zagorje, Parje, Knežak, Koritnica, Jurešče, Šembije, Bee). 20. Vipava, 4106 duš: (Vipava, Vrhpolje, Goče, Lože, Erzelj, Slap). 21. Št ur j a, 3096 duš: (Šturja, Ustja,^Planina, Budanje, Kovek). 22. Št. Vid pri Vipa vi, 3054 duš: (Št. Vid, Lozice, Polje pri Vrabčah, Griže, Poddraga, Na Nanosu). 23. Po d vel b (Col), 1646 duš: (Podvelb, Križna gora, Podkraj, Vodice, Višnje, Senabor. 24. Lož, 5193 duš: (Lož, Stari trg, Knježna njiva, Babno polje, Babna polica, Vrh, Dane, Igavas, Pudob, Uševek, Kozarše, Lipsenj, Jezero, Otok, Obločice, Podcirkev, Nadlesek, Vrhnika, Poljane. 25. Bloke (Obloke), 4498 duš: (Gradiško, Zalés, Hitinje, Velike Obloke, Sv. Duh, Ravnik, Stermica, Metule, Hudi vrh, Nova vas, Volčje, Otave, Kranjče, Radlek, Studeno, Ravne, Topol» Kremenica, Štruklova vas, Cajnarje, Studenec, Benete, Veliki vrh, Runarsko, Jeršiče, Osredek) Žilce). 26. Žiri, 4475 duš: (Žiri, Vrsnik, Dobračeva, Javorjev dol, Ledenica, Ledine, Žirovski vrh, Dole, Opale, Vrh). 27. 1'ctria, 6982 duš: (Jelični vrb, Čakovnik, Vojsko, Idrija, spodnja Idrija, srednje Kanomlj®» spodnje in zgornje Kanomlje, Krnice). Beilage 45. 497 bewältigen im Stande sind, stets vor Augen gehalten. Den Wünschen der betheiligten Ortschaften wurde möglichst Rechnung getragen. Leider hat sich jedoch vielfach anstatt einer richtigen Erkenntniß der wohlthätigen Absichten des obgedachten Landesgesetzes und der Nothwendigkeit großer Gemeinden, wenn sie lebenskräftig und die Autonomie eine Wahrheit sein soll, eine beschränkte und mattherzige Auffassung ihrer Aufgabe und eine eifersüchlige Wahrung der p artikulari stischen Tendenzen selbst ganz kleiner Ortschaften gezeigt, auf welche dann natürlich keine Rücksicht genommen werden sonnte, indem es der Zeit und dem Wechsel der in solchen Gemeinden dermal maßgebenden Persönlichkeiten und den Erfolgen dieser Organisirnng überhaupt überlassen bleiben muß, dieselben von ihrer engherzigen Anschauung zu bekehren. Um die Durchführung der Organisation der Gemeinden möglichst zu beschleunigen, und den allfälligen Einsprachen der Administrativ-Behörden in vorhinein zu begegnen, wurden die Gerichts- und Steuerbezirksgrenzen, dann die Katastralgemeindegrenzen unbedingt unversehrt erhalten, und es wird dort, wo diesfalls gegründete Wünsche auf Aenderung laut werden sollten, einer späteren Anregung überlassen, diese Aenderung im geeigneten Wege zur Durchführung zu bringen. Auf die Pfarrsprengel wurde nach Möglichkeit Rücksicht genommen, da diese oft ohne Grundsätze nach Zufälligkeit arrondirt und da in sehr vielen Fällen deren Aufrechthaltnng ohne Schädigung wichtiger Interessen gar nicht möglich ist. Wo es aber nur immer thunlich war, wurde auch die intakte Erhaltung der Pfarrsprengel angestrebt. Die neuen Hauptgemeinden und ihre Seelenzahl sind nun nach dem Landesausschuß-Entwurfe folgende, wobei die Katastralgemeinden, aus denen jede Hauptgemeinde zu bilden ist, in. Parentesi beigefügt erscheinen: 1. Brunndorf mit 3143 Seelen (Brunndorf, Iggdorf, Jgglack, Seedorf, Tomischel, Verbleue). 2. Žetimle mit 1853 Seelen (Dobraviza, Piantzbüchl, Golo, Zapotok, Zelimle). 3. Dobrova mit 4301 Seelen (Bresowitz, Dobrowa, Podsmrek, Schnitze, Log, Waitsch). 4. St. Worein mit 6601 Seelen (Orle, Altendorf, Großlup, Sela, Streindorf, Pöndorf, Wino, Großlup-lein, Ratschna, Schleinitz, St. Worein, Kleingupf, Lanische). 5. Mariafeld mit 7030 Seelen (St Agatha, Kaschel, Slape, Zadobrova, St. Martin, Moste, Udmat, Do-bruine, Jawor, Lipoglau, Stefansdorf, Podmolnik, Sostro, Bisowikj. 6. Tschernutsch mit 3106 Seelen (Jeschza, Stoschze, Podgoriza, Tschernutsch, Nadgoriza). 7. St. Beit mit 6303 Seelen (Gleinitz, St. Veit, Staneschitsch, Vischmarje, Draule, Oberschischka, Unter-schischka, Gamling, St. Martin, Tazen, Oberpirnitsch, Unterpirnitsch). 8. Zwischenwässern mit 3044 Seelen (Draga, Goloberdo, Preska, Seniza, Schiebe, ©teile, Studentschitsch, Topol, Zaier, Zwischenwäfsern). 9. Oberlaibach mit 5039 Seelen (Altoberlaibach, Neuoberlaibach, Blatnabresouza, Großligojna, Werd, Podlipa, Saplana, Zažer). 10. Billi ch gratz mit 6154 Seelen (Babnagora, Billichgratz, Setnik, Schwarzenberg, Selo, St. Jobst, Horjul, Schönbrun, Zaklanz, Wutajnova). 11. Franzdorf mit 4141 Seelen (Franzdorf, Sabotschewo, Presser, Stein. Rakitna). 12. Adelsberg mit 4171 Seelen (Adelsberg, Altendocf, Salog, Sagon, Hrasche, Kaltenfeld, Stermza). 13. Slavina mit 4402 Seelen (Nußdorf, Rakitnik, Mautersdorf, Slawina, Setze, Peteline, Rodokendorf, Dorn, Paltschje) 14. K o s ch a na mit 4155 Seelen (Rarem, Nadajnesello, Kal, Altdirnbach, Koschana, Woutschje, Ostrožno brdo, Suhorje). 15. Hrenowitz mit 4355 Seelen (Hrenowitz, Rakulik, Brunndol, Großberdo, Hruschuje, Landol, St. Michael, Strane, Präwald, Bukuje). 16. S e noschetsch mit 2516 Seelen (Senoschetsch, Sinadolc, Laže, Niederdorf, Pototsche, Gabersche). 17. Urem mit 1199 Seelen (Bamle, Britof, Oberurem). 18. Dorneg mit 6301 Seelen (Feistritz, Dornegg, Kosese, Kleinbukowez, Großbukowez, Sartschiza, Dobro polje, Berze, Saretschje, Topolz, Harije, Tomine, Jaßen, Werbowo, Jablaniz, Terptschane, Obersemon, Untersemon, Meretschc, Smerje, Čele, Janeževo brdo, Prem, Postejne). 19. Oberpojk (Gornja Pivka) mit 3133 Seelen (Killenberg, Ratescwoberdo, Zagurje, Parie, Grafenbrunn, Koritenze, Jurschitsch, Schambir, Watsch). 20. Wi p pach mit 4106 Seelen (Wippach, Oberfeld, Goöe, Lože, Erselj, Slape). 21. St ur ja mit 3096 Seelen (Sturja, Ustja, Planina, Budaine, Kovek). 22. St. Veit mit 3054 Seelen (St. Veit, Losize, Großpulje, Griže, Podraga, Nanos). 23. Zoll mit 1646 Seelen (Zoll. Kreuzberg, Podkraj, Wodize, Wischnje, Sanabor). 24. LaaS mit 5193 Seelen (Laas Altenmarkt, Grafenacker, Babenfeld, Babnapoliza, Verh, Dane, Jgendorf, Pudob, Usevk, Kosarsche, Lipsenj, Oberseedorf, Otok, Obloschitsch, Podzirkew, Nadleßek, Berhnik, Pöland). 25. Oblak mit 4498 Seelen (Gradischko, Saleß, Hitenje, Großoblak, heilg. Geist, Raunik, Stermez, Metule, Bösenberg, Neudorf, Wolfsbach, Otawa, Krajnöe, Radlek, Studeno, Raune,Topol, Kremenza, Strukeldorf, Cajnarje, Studenz, Benete, Großberg, Runarsko, Jerschitsche, Osredek, Žilce bei St. Veit). 26. Sairach mit 4475 Seelen (Sairach, Vresnik, Dobraschowa, Javorjev dol, Ledinze, Ledine, Sairachberg, Dole, Opale, Berch). 27. Jdria mit 6982 Seelen (Jelitscheuwerh, Tschekounik, Vojska, Jdria, Unteridria, Mitterkänomla, Unter-kanomla, Oberkanomla, Karnize). d * 28. Crni vrh, 2532 duš: (Godovič, Lome, Idrijski log, Kanji dol, Zadlog, Javornik, Črni vrh). 29. Logatec, 5226 duš: (Blekova vas, doljni Logatec, gorenji Logatec, Rovte, Medvedje brdo, Petkovec, Ziberše, Hotederšica, Ravnik). 30. Planina, 3266 duš: (Grčerevec, Laze, Unce, Rakek, zgornje in dolnja Planina). 31. Cerknica, 4807 duš: (Begnje, Kožljek, Selšek, Bezuljak, Grahovo, Dolenja vas, Žerovnica, Vlaka, Cerknica). 32. Videm, 2989 duš: (Videm, Cesta, Zdenska vas, Kompolje, Podgora, Zagorica). 33. Velike Lašiče, 5879 duš: (Velike Lasiče, Turjak, Osolnik, Krvava peč, Selo, Sv. Gregor, Dvorska vas, Podpoljane, Lužarje, Volaka). 34. Ribnica, 7545 duš: (Ribnica, Gorenja vas, Goriča vas, Dane, Velike Poljane, Jurjovica, Prigorica, Gerčarice, Dolenja vas, Šušje, Podtabor, Potiskovec, Rakitnica). 35. Sodražica, 2558 duš: Žigmarice, Sodražica, Vinice, Zamostec). 36. Loški Potok, 2609 duš: (Hrib, Retje, Travnik, Gora). 37. Kočevje, 2989 duš: Kočevje, Mačkova vas, Željne). 38. Mala gora, 4579 duš: (Mala gora, Stari log, Polom, Kovlerji, Srednja vas). 39. Koprivnik, 2768 duš: (Bukova gora, Breže, Reichenau, Kummersdorf, Koprivnik, Nemška Loka, Hrib, Golobinjek). 40. Mozelj, 3789 duš: (Mozelj, Reinthal, Skril, Knežja lipa, Lienfeld, Log, črni potok). 41. Kočevska Reka, 3367 duš: (Kočevska reka, Novi lazi, Stalcarji, Koče, Gotenica, Moroveo, Tiefenbaeh). 42. Trg (Kostel), 3829 duš: (Banjaloka, Fara, Kuželj, Pirče, Suhor, Vrb). 43. Osilnica, 3157 duš: (Osilnica, Surgerje, Vozaj, Trava, Draga). 44. Metlika, 6363 duš: (Metlika, Božjakovo, Radovič, Rožalnica, Drašiče, Lokvica, Gabrovec, Bojanja vas, Radoviča, Slamna vas, Dule, Hrast, Bušina vas). 45. Gradac, 4124 duš: (Cešnjovec, Sodji vrh, Pribiše, Semič, Štreklovec, Dobravice, Krašinec, Podzemelj, Primostek, Gradac). 46. Črnomelj, 7620 duš: (Črnomelj, Loka, Zastava, Dobliče, Mavri, Telečji vrh, Petrova vas, Butoraj, Kleče, Planin, Brezje, Kot, Vinji vrh, Adlešiče, Tribuče, Bedenj, Griblje). 47. Vinica, 7699 duš: (Obrh, Golek, Tanča Gora, Belč Vrh, Stara lipa, Hrast, Nova lipa, Uče-kovce, Vinica, Preloka, Darnel, Vrh, Bojance, Žuniče). 48. Poljane, 4052 duš: (Stari trg, Predgrad, Radenice, Sodevce, Dolenja Podgora, Dol, čeplje). 49. Zagradec, 2599 duš: (Ambrus, Veliko Globoko, Višnje, Zagradec, Valična vas.) 50. Žužemberk, 7891 duš: (Smuka, Velike Liplje, Reber, Šmihel, Gorenji križ, Zvirče, Žužemberk, Sela, Hine, Stavčja vas, Dvor). 51. Doberniče, 3198 duš: (Doberniče, Knežja vas, Selo pri Šumperku, Korita, Ajdovica). 52. Trebno, 3849 duš: (Medvedje Selo, Cešnjevek, Lukovek, Vrhtrebuo, Ponikve, Trebno, Velika Loka, Mali Videm, Dolga njiva, Škovec, Sv. Štefan). 53. Mirna, 2951 duš: (Čatež, Ševnica, Brezovica, Mirna, Selo, Tihaboj). 54. Mirna Peč, 2449 duš: (Mirna Peč, Hmelčič, Golobinjek, Globodol, Zagorica). 55. Št. Mihel — Stopiče, 7081 duš: (Hrušica, Gotna vas, Veliki Podljuben, Zajca vas, Jurka vas, Kandija, Lakovnice, Smolena vas, Potov vrh, Težka voda, Stranska vas, čermošnice, Vina vas, Cerovec). 56. Prečina, 2382 duš: (Dolenji vrh, Gorenja straža, Prečna, Bršlin). 57. Novomesto, 1763 duš. 58. Toplice, 3132 duš: (Poljane, Posterica, Dobni jlol, Gorenje polje, Toplice, Podturn). 59. črmošnice, 2328 duš : (Stara Žaga, Blatnik, Štale, črmošnice). 60. Brusnice, 2441 duš: (Gaberje, Gorenja Orehovica, Polhovca, Brusnice). 61. Sv. Peter, 2966 duš: (Herinja vas, Cešnice, Sv. Peter, Žalovice, Židanja vas, Družinska vas, Tomažja vas, Bela cerkev). 62. Krško, 10617 duš: (Veliki trn, Krško, Leskovec, Ravno, Ženuše, Drnovo, Veliko Mraževo, Veliki Podlog, Krška vas, Cerklje). 63. Raka, 3412 duš: (Raka, Mršečna vas, Površje, Smednik). 64. Studenec, 3300 duš: Studenec, Hubajnica, Bučka). 65. Kostanjevica 4346 dus: (Kostanjevica, Orehovica, Osterc, črnčča vas, Sv. Križ, Planina, Pušeča vas, Stojanski vrh),. 66. Št. Jernej, 3843 duš: (Št. Jernej, Vrhpolje, Gradiše, Ostrog). 67. Mokrice, 2864 duš: (Bregane, Globočica, Velika dolina, Koritno, Čatež, Čerina). 68. Radeče, 8707 duš: Radeče, Njivice, Podkraj, Vrhovo, Dvor, Kal, Cerovec, Podboršt, Sv. Križ, Sent Jurij, Komplje, Boštanj, Vrh, Hotemaže, Goveji dol, Dobovec). 69. Mokronog, 4858 duš: (Mokronog, Laknec, Ostrožnik, Jelševec, Zabukovje, Ornuška vas, Trebeljno, Tržiše). 70. St. Rupert, 3721 duš: (Bistrica, Pijavce, Št.Rupert, Zabukovje, Straža, Sv.Lovrenec, Cernik). 71. Škocijan, 4912 duš: (Gorenja vas, Zagrad, Zbure, Dobrava, Krsinji vrh, Dule, Stara vas, Telče. 72. Stanga, 2340 duš: (Voljavle, Trebeljevo, Sv. Anton). Beilage 45. 499 28- Schwarzenberg mit 2532 Seelen (Godowitsch, Lome, Iderski log, Kanidol, Sadlog, Jawornik, Schwarzenberg). 29. Loitsch mit 5226 Seelen (Fleckdorf, Unterloitsch, Kirchdorf, Gereuth, Nedvedje berdo, Pelkowez, Sibersche, Hotederschitz, Raunik). 30. Planina mit 3266 Seelen (Planina, Lase, Maunitz, Rakek, Oberplanina, Unterplanina, Garöarevec). 31. Zirknitz mit 4807 Seelen (Vigaun, Koschlek, Selschek, Besulak, Grachowo, Niederdorf, Scherounitz, Ulaka, Zirknitz). 32. Videm mit 2989 Seelen (Videm, Cesta, Sdenska vas, Kompole, Podgora, Sagorica). 33. Großlaschitsch mit 5879 Seelen (Großlaschitsch, Auersperg, Osolnik, Blutiaenstein, Selo, St. Gregor, Höflern, Podpoljane, Luscharje, Ulaka). 34. Reifnitz mit 7545 Seelen (Reifmtz, Rakitniza, Oberdorf, Weikersdorf, Dane, Großpölland, Jurjovc, Büchelsdorf, Masern, Niederdorf, Šušje, Podtabor, Potiskouz). 35. Soderschitz mit 2558 Seelen (Schigmaritz, Soderschitz, Weinitz, Brüll). 36. Laserbach mit 2609 Seelen (Hrib, Retje, Travnik, Gora). 37. Gottschee mit 2989 Seelen (Gottschee, Katzendorf, Sele). 38. Mälzern mit 4579 Seelen (Mälzern, Altlag, Ebenthal, Mitterdorf, Koflern). 39. Nesselthal mit 2768 Seelen (Buchberg, Büchel, Freisach, Reichenau, Kummersdorf, Nesselthal, Taubenbrunn, Unterdeutschau). 40. Obermösel mit 3789 Seelen (Obermösel, Reinthal, Skril, Graflinden, Lienfeld, Unterlag, Schwarzenbach). 41. Rieg mit 3367 Seelen (Stieg, Hinterberg, Stalzern, Kölschen, Gottenitz, Morowitz, Tiefenbach). 42. Kostel mit 3829 Seelen (Banjaloka, Fara, Kuželj, Pirca, Suchor, Verh). 43. Ossilnitz mit 3157 Seelen (Ossilnitz, Sürgern, Wofeil, Obergras, Suchen). 44. Mottling mit 6363 Seelen (Mottling, Baschakowa, Radowistch, Roschalnitz, Draschitsch, Lokwiz, Gabrovec, Bojansdorf, Radowiza, Sleindorf, Dule, Hrast, Wuschinsdorf). 45. Gradaz mit 4124 Seelen (Kerschdorf. Sodjeverh, Perbische, Semitsch, Streklowitz, Dobrawitz, Krasinz, Podsemel, Primostek, Gradaz). 46. Tschernembl mit 7620 Seelen (Tschernembl, Loka, Zastava, Deblitsch, Maierle, Kälbersberg, Petersdorf, Vutorai, Kletsch, Stockendorf, Bresje, Winkel, Weinberg, Adleschitsch, Tribusche, Weidendorf, Grüble). 47. Wein itz mit 7699 Seelen (Oberch, (Soles, Tanzberg, Weltschberg, Altlinden, Hrast, Neulinden, Učakovee, Weinitz, Preloka, Schunitsche, Darnel, Schweinberg, Boianze). 48. Pölland mit 4052 Seelen (Altenmarkt, Vornschloß, Radenze, Schöpfenlack, Unterberg, Thal, Tscheplach). 49. Sagraz mit 2599 Seelen (Ambruß, Großgloboko, Weixel auch Weixelberg, Sagraz, Walitschendorf). 50. Seifcnberg mit 7891 Seelen (Langenthon, Großliplach, Leiten, St. Michael, Oberkreutz, Schwerz, Seisen-berg, Selo, Hinach, Deutschdorf, Hof). 51. Döbernik mit 3198 Seelen (Döbernik, Grafendorf, Selo bei Schönberg, Trogern, Haidoviz). 52. Treffen mit 3849 Seelen (Bärenthal, Kerschdorf, Lukouk, Obertreffen, Ponikwe, Treffen, Großlak, Klein-weiden, Langenacker, Skowez, St. Sefan). 53. N end egg mit 2951 Seelen (Tschatesch, Scheinitz, Bresauza, Neudegg, Selo, Techaboj). 54. Hön i g st e in mit 3449 Seelen (Hönigstein, Hmeltschitsch, Taubenberg, Tiefenthal, Sagoriza). 55. St. Michael-Stopitsch mit 7081 Seelen (Birnbaum, Gothendorf, Großpodluben, Hasenberg, Iurkendorf, Kandia, Lakouniz, Pechdorf, Potendorf, Schwerenbach, Seitendorf, Tschermoschnitz, Weindorf, Zerouz). 56. Pretschna mit 2382 Seelen (Dolniverh, Oberstrascha, Pretschna, Berschlin). 57. Rudolfswerth mit 1763 Seelen (Skudolfswerth). 58. Töplitz mit 3132 Seeln (Pöllandl, Steinwand, Eichenthal, Oberfeld, Töplitz, Unterthurn). 59. Tschermoschnitz mit 2328 Seelen (Altsag, Rnßbach, Stalldorf, Tchermoschnitz). 60. Brußnitz mit 2441 Seelen (Gaberje, Obernußdorf, Pochouza, Brußnitz). ■61. St. Peter mit 2966 Seelen (Hereindorf, Kerschdorf, St. Peter, Schaloviz, Seidendorf, sGesindeldorf, Thomasdorf, Weißkirchen). 62. Gurkfeld mit 10617 Seelen (Großdorn, Gurkfeld, Haselbach, Rauno, Scheuusche, Dernowo, Großmra-schow, Großpudlog, Munkendorf, Zirkle). 63. Arch mit 3412 Seelen (Arch, Merschezendorf, Površje, Smednik). 64. Bründl mit 3300 Seelen (Bründl, Hubainza, Buöka). 65. Landstraß mit 4346 Seelen (Landstraß, Nußdorf, Osterz, Scherndorf, Heil. Kreuz, Planina, Pufchendorf, Stojanskiverh). 66. St. Bartelmä mit 3843 Seelen (St. Bartelmä, Oberfeld, Gradische, Ostrog). 67. Mokritz mit 2864 Seelen (Bergama, Globoschiza, Großdolina, Koritno, Tschatesch, Zerina). 68. Ratschach mit 8707 Seelen (Ratschach, Nivitz, Podkraj, Werhovo, Dwor, Kal,Zerouz, Podborscht, St. Crucis, Dobovec, St. Georgen, Govidul, Gimpel, Savenstein, Werch, Hotemesch). 69. Nassenfu ß mit 4858 Seelen (Nassenfuß, Oberlaknitz, Ostroschnik, Ieuschovez, Oberzabukuje, Omuska vag, Trebelno, Terfchifche). 70. St. Ruprecht mit 3721 Seelen (Feistritz, Piauze, St. Ruprecht, Zabukuje, Straža, St- Lorenz, Zirnik). 71. St. Kanzian mit 4912 Seelen (Gorenjavas, Sagrad, Swur, Dobrawa, Kersinwcrch, Oberdule, Starayas, Telöe). 72. S tanga (Stangenwald) mit 2340 Seelen (Wolaule, Trebelewo, St. Anton). Okrajne blagajnice. Bistri čiča, Vodice, Nasoviče, Mengeš, zgornji Tuhinj, Hribe, Prti Trojana, Brezje CemšeniH Krašinja, Koreno, Žirom] Litija, 3311 duš: (Litija, Jablanica, Kresnice, Kresnički vrh^ Hotič). Šmartno pri Litiji, 3152 duš: (Gradiče, Jesénvrh, Poljane, Šmartno, Vintarjevec, Libergal Polsni k, 4382 duš: (Dole, v Moravčem, Vodice, Ukrog, Polšnik, Košiča, Velika Goba)/ Zagorje, 3743 duš: (Režiše, Loke, Šeminik, Kotredeže, Potoška vas, Kolovrat, Zagorje), Vače, 4014 duš: (Vače, Kanderše, Konj, Roviše, Šent Lampert, Zabava, Sava). ŠentVid pri Zatičini, 7037 duš: Št. Vid, Bukovica, Dob, Veliki Gaber, Male Dok Podboršt, Prapreče, Radoha vas, Zagorica, Stojanski vrh, Temenica, Zobrače, Češnjice, Huj) Gorenja vas, Muljava, Velike Pece, Metnaj, Zatičina). Višnja gora, 5233 duš: (Draga, Krka, Ilova gora, Podbukovje, Sušica, Višnja gora, Dejiij dol, Velika Loka, Križna vas, Leskovec, Dobrava, Luče, Polica, Blečji vrh, Vrhe). Kamnik, 3489 duš: Kamnik, Koziše, Volčji potok, Podgorje, Tujnice). Mekine, 3571 duš: (Mekine, Godič, Nevlje, Tučna, Gojzd, Črna, Stranje, Županje njii^ Paloviče). 6137 duš: (Križ, Zalog, Kapla vas, Klanec, Dobrava, Lahoviče, Mlaka, MoiltJ Suhadole, Bukovica, Polje, Repnje, Šinkov turn, Skaručina, Vesica, Vodice, Dobravam 6137 duš: (Mengeš, Depala vas, Domžale, Stob, Študa, Dragomen, Loka, Trziaji Vranšica, Jarše, Radojnlje, Homec, Šmarica). Tuhinj, 4410 duš: (Šmartno, Hruševka, Loke, Motnik, Špitalič, hruška, Znojile). Šent-Ožbald, 3334 duš: (Št. Ožbald, Blagovica, Hrastnik, Češnjice). Prevoje, 6131 duš: (Lukovica, Zlato polje, Prevoje, Rafoliče, Dob, Krtina, Studenec, Podreče, Brezovica, Rova). Moravče, 5614 duš: (Moravče, Sv. Mohor in Fortunat, Spodnje Koséze, Sv. Andrej, Vit polje, Sv. Križ, Drtija, Sv. Balantin, Velika vas, Pčč, Zgornje Koséze, Sv. Trojica). ’ Dol, 3219 duš: (Dol, Beričevo, Dolsko, Kléce, Peteline, Podgora, Senožet, Vinje, Ihai,, Sv. Miklavž, Sela). Pol jane, 3513 duš: (Dobje, Dolenje brdo, Kovski vrh, Visoko, Dolenčice, Poddobeno, Prti vrhom, Zgornja Rovan). Trata, 2742 duš: (Dolenja Dobrava, Gorenja vas, Hotavlje, Lučna). Železniki, 1245 duš. Sorica, 1710 duš: (Davča, Žali-log, Danje, Sorica). Škofja Loka, 4801 duš: (Sv. Barbara, Puštal, Loka, Sv. Ožbald, Zapotnica, Staniše, Srnine^ Godešice, Retéèe, Suha). Stara Loka, 3077 duš: (Stara Loka, Dorfarji, Križna gora, Peven, Žabnica, Stari dvor). ; Selce, 5277 duš: (Bukovica, Sv. Klemen, Portovec in Podlonek, Dolenja vas, DražgoiV Kališe, Sv. Lenart, Nemilje, Martinji vrh, Zgornja luža, Selce, Studeno. Oslica, 3100 duš: (Stara Oslica, Koprivnik, Laniše, Leskovica, Podjelovo brdo, Trebija), j Kovor-Križ, 3189 duš: (Bistrica, Kovor, Žvirče, Duplje, Križ, Žiganja vas, Stenično). Tržič,'3336 duš: (Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič). Kranj, 2019 duš. ^ . , ! Predoslje, 2805 duš : (Britof, Huje, Klanec, Kokrica, Predoslje, Primskovo, Rupà, Suha, Ciri«)]; Naklo, 2260 duš: Podbrezje, Naklo, Okroglo, Pivka, Žeje, Strževo, Strohinj). Smlednik, 2025 duš: (Smlednik, Hraše, Moše, Zapoge, Terboje.) Cerklje, 3662 duš: (Pešata, Grad, zgornji in spodnji Brnik, češnjevk, Šmartno, Stefani gora, Šenturška gora, Cerklje). Pred vor, 3038 duš: (Babni vrt, Goriče, Kokra, Breg, Srednja vas, Tenetiše, Bela). Šentjurij, 3403 duš: (Šentjurij, Luže, Velesovo, Olševek, Tupaliče, Hrastje, Voglje). ) Stražiše, 4729 duš: (Stražiše, Bitnje, Breg, Drulovek, Jama, Mavčiče, Podréce, Praše,» Jošt, Zgornja in spodnja Besnica). . Radolica, 3830 duš: (Doslovče, Zabreznica, Žerovnica, Lancevo, Hraše, Nova vas, Ra« Predtrg). Mošnje, 3545 duš: (Mošnje, Brezje, Otok, Ljubno, Leše, Begunje, Srednja vas). Ovsiše, 3319 duš: (Dobrava, Češnjica, Založe, Kropa, Kamna gorica). Bléd, 5223 duš: (Zasep, Podhom, Dobrava, Polšica, Spodnje Görje, Zgornje Gòrje, Viselo* Ribno, Rečica, Želčče, Bléd, Bohinska Bela, Selo pri Mlinu). _ | Bohinj, 4495 duš: (Nemške Rovte, Bistrica, Nomen, Savica, Gorjuše, Češnjica, SrednjaW Stodvor). Jesenice, 3943 duš: (Planina, Jesenice, Hrušica, Potoke, Javornik, Dovje, Koroška 1W Kranjska Gora, 3529 duš: (Rute, Podkorén, Radeče, Bela péé, Kranjska gora). Vendar se pa do zdaj še niso nove glavne občine po tem načrtu vpeljale, ker so prišlei1 včč sedanjih občin pritožbe zoper ria načrt in prošnje, da bi se popravil, ktere je treba še preiskati prevdariti in — dogovorivši se s c. k. deželno vlado — rešiti. _ ; Obstanek okrajnih blagajnic na Kranjskem za leto 1871 je slavno c. k. ministerstvo notra zadev z ukazom od 3. januarija 1871. 1. št. 25 odobrilo. — Deželnemu odboru se zdé okrajne blagajij na Kranjskem tudi za leto 1872 jako potrebne, ker. se za prihodnje leto še ni nadjati takovih prenarw ali poprav sedanjih razmer po deželi, da bi se smelo misliti tako brž na odpravo okrajnih 73. 74. 75. 76. 77. 78- 79. 80. 81. 82. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 91. 92. 93. 94. 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. Beilage 45. 501 73. Littai mit 3311 Seelen (Littai, Jablanitz, Kreßnitzberg, Kreßnitz, Hötitsch). 74. S i. Martin mit 3152 Seelen (Gradische, Jeschenberg, Polane, St. Martin, St. Peter und Paul, Liberga). 75. Billichberg mit 4382 Seelen (Mariathal, Moräutsch, Woditz, Ukrog, Billichberg, Koschza, St. Michael). 76. Sag or mit 3743 Seelen (Arschische, Loke, Schemnik, Kotredesch, Potoikavas, Kolowrat, Sagor). 77. Watsch mit 4014 Seelen (Watsch, Kandersche, Sabava, Rostbüchl, Sava, Römische, St. Larnprecht). 78. St. Veit bei Sittich mit 7037 Seelen (St. Veit, Bukowez, Dob, Großgaber, Maledole, Podborscht, Prapretsche, Rodokendorf, Sagoriza, Stockendorf, Temenitz, Subratsche, Tscheschenze, Pösendorf, Gorenjavas, Mulau, Velkepece, Metnai, Sittich). 79. Weixelbnrg mit 5233 Seelen (Draga, Obergurk, Großgupf, Jlowagora, Podbukuje, Schuschiza, Weixelburg, Dedendol, Großlack, Kreutzdorf, Leskowetz, Dobrawa, Leutsch, Poliza, Feldsberg). 80. Stein mit 3489 Seelen (Stein, Koschische, Wolfsbach, Podgier, Teinitz). 81. Mün k e n dorf mit 3571 Seelen (Münkendorf, Goditsch, Neul, Tutschna, Goj^d, Tscherna, Stranje, Županje njive, Bistrischitza, Palowitsch). 82. Vodic mit 6137 Seelen (Kreutz, Salog, Dobrava, Kaplavaa, Klanz, Lahowitsch, Mlaka, Moste, Nasowitsch, Suchadole, Bukowitza, Polje, Repne, Schenkenthurn, Skarutschna, Weßze, Vodic). 83. Manns burg mit 6137 Seelen (Mannsburg, Depelsdorf, Domschale, Stab, Studa, Dragoinel, Lak, Tersain, Uranschitza, Iarsche, Radomle, Hometz, Schniarza). 84. Tnchein mit 4410 Seelen (St. Martin, Hrusevka, Lake, Mottnik, Neuthal, Obertuchein, Hribe, Pod-hruschko, Snojile). 85. St. Oswald mit 3334 Seelen (St. Oswald, Glogowitz, Hrastnik, Trojan«, Bresje, Tschemschenik, Kerschstetten). 86. Prevoje mit 6131 Seelen (Lukowitz, Goldenfeld, Prevoje, Rafoltsche, Kraxen, Koreno, Schirousche, Aich, Kertina, Studenz, Podretschje, Bresowitz, Rann). 87. Moräutsch mit 5614 Seelen (Moräutsch, St. Hermagor, Unter-Koses, St. Andrä, Oberfeld, Heil. Kreutz, Dritai, St. Valentin, Großdorf, Petsch, Ober-Koses, St. Trinitas). 88. Lu st that mit 3219 Seelen (Lustthal, Förtschach, Dousko, Kletsche, Peteline, Podgora, SenoLet, Weinthal, Jauchen, St. Niklas, Selo). 89. Pölland mit 3513 Seelen (Dobje, Dolenberdo, Kouskiwerch, Wisokim, Dolentschize, Podobenim, Podwerch, Sgornarowan). 90. Trata mit 2742 Seelen (Dolenja dobrava, Gorenjavas, Hotaule, Lutschna). 91. Eisnern mit 1245 Seelen. 92. Zarz mit 1710 Seelen (Dautscha, Salilog, Unterdajne, Zarz). 93. Bischoflack mit 4801 Seelen (St. Barbara, Burgstall, Lack, St. Oswald, Sapotnitza, Stanische, Sminz, Godeschitze, Retetsche, Zauchen.) 94. Altlack mit 3077 Seelen (Altlack, Dörfern, Kreutzberg, Pewen, Safnitz, Staridwor). 95. Selz ach mit 5277 Seelen (Bukouza, St. Clenientis, St. Crucis, Dolenjavas, Drasgosche, Kalische, St. Leonhard, Nemile, St. Nikolai, Oberluscha, Selzach, Studenim). 96. Oßlitz mit 3100 Seelen (Altoßlitz, Koprivnik, Lanische, Leskouza, Podjelowobrdo, Trebija). 97. Kreutz-Kayer mit 3189 Seelen (Feistritz, Kayer, Schwirzach, Dnplach, Hl. Kreutz, Siegersdorf, Stenitschno). 98. Neu mark tl mit 3336 Seelen (St. Anna, St. Katharina, Neumarktl). 99. Krainb urg mit 2019 Seelen. 100. Predaßl mit 2805 Seelen (Freithof, Huje, Klanz, Kokritz, Predaßl, Primskou, Rupa, Sucha, Tschirtschitsch). 101. N a klas mit 2260 Seelen (Birkendorf, Naklas, Okroglo, Piuka, Leje, Sterschewo, Strochin). 102. Flöd nig mit 2025 Seelen (Flöduig, Hrasche, Mosche, Seebach, Terboje). 103. Zirkl ach mit 3662 Seelen (Beischeid, Grad, Oberfernik, Unterfernik, Kerschstetten, St. Martin, Stefansberg, Ulrichsberg, Zirklach). 104. Höfle in mit 3038 Seelen (Babendorf, Goritsche, Kanker, Ranndorf, Srednja vas, Tenetiše, Vellach). 105. St. Georgen mit 3403 Seelen (St. Georgen, Laufach, Michelstetten, Olseuk, Tupaliö, Hrastje, Winklern). 106. StraSiše mit 4729 Seelen (StraLiše, Feichting, Breg, Drulouk, Jama, Mautfchitfch, Podreöe, Prafche, St. Jodozi, Ober- und Unterweßnitz). 107. Radmannsdorf mit 3830 Seelen (Doslovöe, Sabresnitz, Scherouniz, Lancevo, Hrasche, Neudorf, Rad-nianusdorf, Vormarkt). 108. Möschnach mit 3545 Seelen (Möschnach, Bredah, Otok, Laufen, Lesah, Vigaun, brednjavas). 109. Ovsiše mit 3319 Seelen (Dobrawa, Kerschdorf, Salosche, Kropp, Steinbüchel). 110. Veldes mit 5223 Seeleu (Asp, Buchheim, Dobrawa, Polsica, Untergörjach, Obergörjach, Wifchelnitz, Reifen, Reöica, Seebach, Veldes, Wocheiner-Vellach, Zellach). 111. Wochein mit 4495 Seelen (Deuschgereuth, Feistritz, Neuming, Savitz, Gorzuse, Kerschdorf, Mitterdors, Lengenfeld, Karnervellach). Studorf). 112. Aßling mit 3943 Seelen (Alpen, Aßling, Birnbaum, Bach, Jauerburg, 113. Kronau mit 3529 Seelen (Wald, Wurzen, Ratschach, Weißenfels). , , Jedoch ist dieser Gemeinde-Organisationsentwurf noch nicht ins Leben getreten, da mehrere der i-tzigen Orts- zemeinden Proteste und Aendcrungsanträge wider denselden eingebracht haben, welche noch geprüft und irn Einvernehmen ®it der k. k. Landesregierung ausgetragen werden müssen. n Den Fortbestand der Bezirkskassen in Krain für das Jahr 1871 hat das h. k. k. Ministerium des Innern mit Erlaß vorn 3. Jänner 1871 Z. 25 genehmiget. — Der Landesausschus hält die Bezirkskassen m Kram auch für bas Jahr 1872 für unentbehrlich, da für das kommende Jahr noch keine solche Umgestaltung oder Besserung der setzt obwaltenden Landesverhältniffe erwartet werden kann, daß an die Auflassung der Bezirkskaffen in nächster Zukunft gedacht Bezirkskaffm. Izročitev gnanjskih zadev občinam. Sazdelitev občinskih priklad na davke tekočega leta. Ilova podlaga za deželne, okrajne in odčinske doklade. Vštevanje doklad k nepo-srednjim davkom pri spisovanji volil-skih imenikov. Zato se stavi predlog, naj slavni deželni zbor sklene prošnjo do vis. vlade, da okrajne blagajnice dopusti še do konca 1872. leta. (Vlož. zap. št. 4786 od 1870 in 526 od 1871). C. k. deželna vlada je deželnemu odboru z dopisom od 23. avgusta t. 1. št. 5518 naznanil» načrt ukaza do nižih uradov zastran izvršbe državne postave od 27. julija 1871 leta, ki obsega vredbo policijske odprave in gnanjstva, da ga ali priznà, ali pa izreče, v čem naj bi se prenaredil. Ker bi soseskam nikakor ne bilo moč vže 6. septembra t. 1. prevzeti gnanjska opravila, ki se jim izročč po novi postavi spoznal je deželni odbor za dobro v prid občinam in javni varnosti sploh c. k. deželno vlado nemudoma prositi, naj bi se izvršba nove državne postave zastran gnanjstva odložila na poznejši čas in naj bi ta čas gnajska opravila vsaj tako dolgo, da se ustanové nove glavne občine, po dosedajni navadi oskrbovala c. k. okrajna glavarstva, da bi imele občine vsaj dovelj časa, da se seznanijo s tem novim nikakor ne zaželenim prirastkom samouprave, ki bo prizadjal mnogo stroškov, slavni deželni zbor pa dovelj priložnosti, to stvar, predno se izvrši, še presoditi in kar bi bilo potrebno preskrbeti. (Vlož. zap. št. 4714 4663 in 4516 od 1871. 1.) Zavoljo mnogoterih posebnih primerljejev, da so občine za poplačanja občinskih potrebščin nasvetovale priklade na neposrednje davke preteklih let, in so jih dovolila deželna zastopništva, je c. k. ministerstvo notranjih zadev po želji finančnega ministerstva z ukazom od 3. oktobra 1870. 1. št. 99921 c. k. deželnemu predsedništvu zaukazalo, da naj se priklade na davek, ki so odločene za poplačati»: občinskih stroškov, vselej naložč po davščini tekočih, po mogočosti prihodnjih let, ker je pobiranj» občinskih priklad po davščini preteklih let jako sitno in težavno, po odpisu davkov pa večkrat celò nemogoče. — (Vlož. zap. št. 4869 od 1870.) Vsled ukaza gosp. ministerstva notranjih zadev od 16. jul. 1871. 1. št 3191 naj se deželne, okrajne in občinske doklade že v prihodnjih preudarkih (proračunih) določijo po pravih davkih z vštet» izredno državno priklado. — Dotični dopis c. k. deželne vlade se glasi tako-le: Finančni upravi se zlasti važno zdi, da se davkarijam bolj po prostem vredijo opravila. Skupščina, ki jo je sklicalo c. k. finančno ministerstvo, je priznala od vseh strani, da bi se opravila, ktera imajo davkarije s pobiranjem deželnih, okrajnih in občinskih doklad, jako zmanjšala, ako se te doklade naložč na prave davke z všteto izredno državno priklado; do sedaj je navadno tem dokladam podlaga bil pravi davek brez izredne državne priklade. Pri tej priliki se je posebno povdarjalo, da se te doklade na ta način veliko lože, hitrejše in varnejša razdelé, da se mnogo zlajša pobiranje in daje loža tudi kontrola ne le od strani uradnih organo? ampak tudi plačevalcev. Gosp. finančni minister je vsled tega gosp. ministra notranjih zadev prosil za posredovanje, da za prihodnje nek sedanji način, po kterem se pri omenjenih dokladah ni oziralo na izredno državno priklado, in da se ves pravi davek jemlje za podlago, na kteri se dovoljujejo, razdeljujejo in pobirajo omenjene doklade. Ker ima ta način ozir polajšanja davkarijskih opravil veliko prednost, in ker se ne dà tajiti, da zarad razlike, ki se nahaja v razmerah izredne državne priklade, bode ves pravi davek pravičnejša podlaga za dotične doklade, kakor pravi davek brez izredne državne priklade; zato je gosp. minister notranjih zadev želji gosp. finančnega ministra tem rajše ustregel, ker postavne določbe, na ktere se opira dovolitev teh doklad, sploh imajo pred očmi le doklade na prave davke, in sicer na vse brez razločka, toraj tudi na izredno državno priklado. Vsled ukaza gosp. ministra notranjih zadev od 16. jul. 1871. 1. št. 3191 toraj slavni deželni odbor prosim, naj dela na to, zlasti naj občinskim in cestnim odborom ukaže, da pri vseh sklepih, ki se tičejo privoljenja doklad, za podlago jemljejo prave davke z izredno državno priklado vred, in da se po tem načinu sestavijo že prihodnji deželni, okrajni in občinski preudarki. Ob enem, ko politiškim uradom pošiljam dotični ukaz zlasti ozir preudarkov okrajnih blagajnic ktere in dokler jih imajo oskrbovati politiške gosposke, še pristavljam, da onih doklad, ki so bile doslé dovoljene na drugi podlagi, kakor se umé samo po sebi, ne dotika ta prememba, za kolikor časa so bile dovoljene. (Vlož. zap. št. 4445 od 1871. 1.) V Ljubljani 15. avgusta 1871. Po dopisu c. k. deželnega predsedništva od 26. julija 1871. 1. je došel ukaz gospoda ministra notranjih zadev zastran vštevanja doklad pri spisovanji volilskih imenikov, in se slavnemu deželnemu zboru dà na znanje. K 3011/M. n. Blagorodni gospod! Kakor je bilo vže oklicano v mojem razglasu od 21. aprila 1861. 1. št. 1547, je poslanška zbornica državnega zbora zastran pretresovanja neposrednih volitev v državni zbor vlado opomnila, da naj pazi, da se bo pri spisovanji volilskih zapisnikov pri vseh volitvah kolikor mogoče ravnalo po enakih pravilih. Beilage 45. 503 Inerten könnte. Daher wird der unvorgreifliche Antrag gestellt, der hohe Landtag wolle beschließen, daß uni Belassung der Bezirkskassen bis Ende deS Jahres 1872 an die h. Regierung das Ersuchen gestellt werde. (Exh.-Nr. 4786 de 1870 unb 526 de 1871.) Die f. k. Landesregierung hat mittelst 9fote vom 23. August d. I Z 5518 den Entwurf der zur Durch- Nebertragung jiihrilng des Reichsgesetzes vom 27. Juli 1871, betreffend die Regelung der polizeilichen Abschaffung und des Schubwesens der Schubau-an die Unterbehörden zu erlassenden Verordnung dem Landesausschusse zur zustimmenden ober allfällige Aenderungen be- gelegeiiheiteii zweckenden Aeußerung mitgetheilt. Da die Gemeinden jedenfalls nicht in der Lage wären, schon am 26. September d. I. die an bje ®e' ihr durch das neue Gesetz zugewiesenen Schubgeschäfle zu übernehmen, sah sich der Landesausschuß im Interesse der mem elL Gemeinden und öffentlichen Sicherheit selbst veranlaßt, an die k. k. Landesregierung das dringende Ansuchen zu stellen, daß die Durchführung des neuen Reichsgesetzes über Schubwesen auf einen späteren Zeitpunkt verschoben und die Schubangelegenheilen einstweilen und wenigstens bis zur Aktivirung der neuen Hauptgemeinden in der bisherigen Weise von den i. k. Bezirkshaupimannschaften weiter geführt werden, damit den Gemeinden zur Jnsormirung über diesen neuen, keineswegs gewiinschen und mit bedeutenden Auslagen verbundenen Zuwachs an Autonomie die nöthige Zeit gelassen, und dem hohen Landtage Gelegenheit gebothen werbe, diese Angelegenheit noch vor der Durchführung in Erwägung zu ziehen und zweckmäßig erscheinende Maßnahme zu treffen. (Exh.-Nr. 4714, 4663 und 4516 de 1871.) Aus Anlaß mehrerer speziellen Fälle, das zur Deckung der Gemeinderfordernifse von den Gemeinden die Umlegung von Urninge von Zuschlägen auf die direkten Steuern abgelaufener Jahre beantragt und von den Landesvertretungen geneh- Gemeindezu-miget wurde, hat das k. k. Ministerium des Innern über Wunsch des Finanz-Ministeriums mit dem Erlaße vom 3. schlügen aus Oktober 1870 Z. 9992 an das k. k. Landespräsidium die Weisung erlaffen , daß die zur Bedeckung des Gemeindehaus- des"lM?fenden Haltes beschloßenen Steuerzuschläge stets nach der Steuergebühr der laufenden eventuell künftigen Jahre ausgetheilt werden, Zah/es weil die Einhebung von Gemeindezuschlägen nach der Steuergebühr abgelaufener Jahre mit vielen Unzukömmlichkeiten und Schwierigkeiten verbunden ist, bei eingetretenen Steuerabschreibungen aber sogar häufig unmöglich wird. (Exh -Nr. 4869 de 1870.) Zufolge Erlasses des Hern Ministers des Inneren vom 16. Juli 1871 Z. 3191/M. I. sind die Landes-, Neue Grund-Bezirks- und Genicindeumlagen schon bei den nächsten Präliminarien nach der direkten Steuer ohne Ausschließung des läge für die außerordentlichen Zuschlages zu bestimmen. — Die diesbezügliche Note der k. k. Landesregierung lautet wie folgt: Landes- Be- Bon der Finanzverwaltung wird ein bosondercs Gewicht darauf gelegt, die Geschäftsführung der Steuerämter ^^'indeim ^ zu vereinfachen. ^ schlüge.' Bei einer zu diesem Zwecke im Schooße des Finanzministeriums gepfiogenen Enquete wurde allseits anerkannt, daß die Geschäftslast, welche den Steuerämtern aus der Einhebung der Landes-, Bezirks- und Gemeiudeumlagen erwächst, eine bedeutend geringere wäre, wenn diese Fondszuschläge auf die direkte Steuer mit Einschluß des außerordentlichen Stautszuschlages umgelegt würden, was gegenwärtig nicht geschieht, da diesen Umlagen in der Regel die Steuer ohne außerordentlichen Zuschlag zu Grunde gelegt wird. Es wurde bei diesem Anlasse hervorgehoben, daß bei der Umlegung dieser Fondszuschläge auf die Steuer sammt außerordentlichen Zuschlag die Repartition eine leichtere, schnellere und sicherere wäre, die Einhebung sich sehr wesentlich vereinfachen und endlich auch die Kontrolle, sowol von Seile der behördlichen Organe als auch von Seite der Parteien eine sehr erleichterte sein würde. Der Herr Finanzminister hat in Folge dessen die Vermittlung des Herrn Ministers des Innern zu dem Ende ‘in Anspruch genommen, damit es von dem gegenwärtigen Modus der Umlegung, nach welchem wie erwähnt, der außerordentliche Staatszuschlag außer Anrechnung gelassen wird, für die Zukunft sein Abkommen erhalten, und bei den bezeich-nelcn Umlagen die wirklich zu entrichtende direkte Steuer zur Grundlage der Bewilligung und sonach der Repartition und Anhebung genommen werde. Bei den Vortheilen, die sich hieraus für die Vereinfachung der Geschäftsthätigkeit der Steuerämter ergeben und da auch nicht in Abrede zu stellen ist, daß bei der durch die Ungleichheit der Besteuerungsverhältnisse begründeten Verschiedenheit des außerordentlichen Zuschlages die Gesammtsteuer eine gerechtere Grundlage für die in Rede stehenden Umlagen dildet, als die Steuergebühr ohne außerordentlichen Zuschlag, hat der Herr Minister des Innern dem Wunsche des Herrn Unanzminsters umsomehr beigepflichtet, als die der Bewilligung dieser Umlagen zu Grunde liegenden gesetzlichen Bestim-mungen im Allgemeinen nur die Umlage auf die „direkten Steuern" also auf die wirkliche Steuerschuldikeit ohne Aus-Icheidung der Zuschläge im Auge haben. Ich beehre mich daher in Folge Erlasses des Herrn Ministers des Innern vom 16. Juli 1871. Z. 3191/M. I. de» löblichen Landesausfchuß zu ersuchen, gefälligst dahin wirken und beziehungsweise die erforderlichen Verfügungen an die Gemeinden- und Straßen-ComitöS treffen zu wollen, daß bei allen Beschlüssen der kompetenten Vertretungskörper, welche die Bewilligung von Umlagen zum Gegenstände haben, die direkte Steuer ohne Ausschließung des außerordentlichen Anschlages zur Grundlage genommen und diese Umlegungsart schon bei den nächsten Landes-, Bezirks- und Gemeinde-Präliminarien zur Voraussetzung genommen werde. Indem ich an die politischen Unterbehörden die entsprechende Weisung namentlich bezüglich der Bezirkskassa-Präli-»ivarien, soferne und so lange noch dieselben von den politischen Behörden zu besorgen sein werden, unter Einem erlasse, /ehre ich mich noch beizufügen, daß rllcksichtlich derjenigen Umlagen, welche bisher ans Grund einer andern Gepflogenheit Williget wurden, auf die Dauer dieser Bewilligung selbstverständlich keine Aenderung eintreten kann. (Exh.-Nr. 4445 de 1871. Laibach am 15. August 1871. Laut Note deS k. k. LandcspräsidinmS vom 26. Juli 1871 ist an dasselbe in Betreff der Anrechenbarkeit der Sieuerzuschläge bei Verfaßnng der Wählerlisten ein Erlaß des Herrn Ministers des Innern herabgelangt, welcher nach- Eiiirechnung "ehend zur Kenntniß des h. Landtages gebracht wird. der Zuschläge . „ , , . in die unmit- ^d 3011/M. I. Euer Hochwohlgeboren! tclbare Steuer Wie bereits in meinem Erlaße vom 21. April 1871, Z. 1547/3- M. mitgetheilt worden ist, hat daö Ab- bei V-rfaßung geordnetenhaus des Reichsrathes anläßlich der Prüfung einer unmittelbaren Wahl in den Reichsrath an die Regierung der Wählerli-die Aufforderung ausgesprochen, darüber zu wachen, daß bei Verfaßnng der Wählerlisten bei allen Wahlakten thunlichst sten. "üch gleichen Grundsätzen vorgegangen werde. Povod k temu-je dalo vprašanje, ali bi se pri spisovanji volilskih imenikov k davkom vštevale izvanredne priklade, ali ne. . Kar se tiče volilskih imenikov vélicih posestnikov, je vže natanko določeno v deželnem volilnem redu, ki ukazuje, da se vojaška priklada ne smé vštevati k davkom. Vsled tega se po finančni postavi dosehmal veljavna izvanredna priklađa, ki se z vojaško priklado vjerna pri realnih davkih, ne bo smela vštevati pri računjenji davkov zastran volilne pravice, Kar pa se tiče volilskih imenikov pri občinskih volitvah, potem volilskih zapisnikov pri volitvah v deželoi zbor in pri neposrednjih volitvah v državni zbor v volilskih razredih mest in kmečkih občin, se splošna enakost zarad tega ne more doseči, ker je v posameznih občinskih redih in občinskih pravilih vštevanje priklade določno zapovedano, drugej pa določno izključeno. Da bi se v tem oziru kolikor mogoče enakomerno in v smislu postave ravnalo, moram Vaši blagorodnosti naznaniti, da izrek „neposrednji davki“,*ki se nahaja v občinskem in deželnem volilnem redu in v dotičnih dodanih postavah, ako kaka postavna odločba naravnost ne prepoveduje vštevanja priklade, pomeni ne le čisti davek, temveč tudi tretjinsko in izvanredno priklado, to je skupni znesel davkov, ki se imajo plačevati v državne blagajnice, m da se mora tedaj, če je pravica voliti v dežela zbor v volilskih razredih mest in kmečkih občin odvisna od tega, koliko kdo neposrednjih davkov plačuje, omenjeni skupni znesek davka in priklad za podlago vzeti. Blagovolite tedaj blagorodni gospod, potrebno preskrbeti, da se bo v upravnem okrožji Vašemu vodstvu podložnemu pri spisovanji volilskih imenikov ravnalo po tukaj navedenem načinu. • Hohenwart m. p. Nova meja Glede na §. 4 občinske postave od 17. februarija 1866 1. je deželni odbor v porazumljenji i med davkar-c. k. deželno vlado dovolil, da so bile zemljiške parcelle Stanovnikov iz gornjega Kašeljna, ki se naha-skima obči- jajo v davkarskem zapisniku od 20. julija 1862. 1. od št. 103 do 247/10 v skupnem obsegu 490 oralov i nama Javor 29 j |~~| sežnjev s čistim dohodkom 455 gold. 10 kr. iz davkarske občine Javor in soseske Dobrujne ločena ter pridružene davkarski občini Kašeljni soseski Polje. — (Vlož. zap. št. 518 od 1870). Zarad pripa- C. k. viša deželna sodnija v Gradcu je v svojem dopisu od 10. septembra 1867. 1. št. 8335 danja občine omenila, da se občina Rovte z Ziberšami pridruži planinskemu sodnijskemu okraju s tem pogojem, da Rovte in Ži- se preseli ta okrajna sodnija v Logatec. Ker pa vprašanje zarad preselitve Planinske c. k. okrajne berš_ k sod- sodnije, kakor tudi ondukajšne c. k. davkarije in c. k. okrajnega glavarstva v Logatec še ni določeno, ^-ker so si želje in koristi ljudstva, gledé sedeža teh uradnij jako navskriž, in ker tudi sedaj ni nobenih čkemu. posebnih vzrokov, da bi se tekoj preselile dotične uradnije iz Planine v Logatec, zato je deželni odboi podpiral prošnjo občine Rovte in Ziberše, ki mu jo je poslala c. k. deželna sodnija, naj se ta občina pridruži sodnijskemu okraju Vrhniškemu. — (Vlož. zap. št. 2737 od 1871. 1.) Razdelitev Deželni odbor je podobčini Vélika Pristava v št. Mihelski občini v Postonjskem okraji dovolil pašnikov v razdeliti občinski pašnik v površni meri 118 oralov 695Q0 med posamezne občane zarad boljšega okt-podobčini Vč- bo vanj a s pridržkom, ako tudi slavni deželni zbor odobri to razdelitev; v ta namen se mu priloži ta nauka Pristava. Bvet (Vlož- zap. gt. 2448 in 34l4 od 1870. 1.) 44%'občin- Občinam Zagorje, Kotredež in Arziže, ki spadajo k Zagorski šoli, se je za poplačanje Stro- ške doklade v škov za zidanje šole dovolilo pobirati 44°/0 občinsko doklado od zemljiškega in hišnega davka za leta Zagorji. 1871., 1872. in 1873., nadjaje se, da to odobri slavni deželni zbor. (Vlož. zap. št. 4571 od 1871. 1-) 38% občin. Deželni odbor je občinam Višnjegorske fare: Višnji gori, Dedendolu, Križni vasi, Leskovcu dokladazazi- Véliki Loki, Polici na Dragi dovolil pobirati 38% občinsko doklado od zemljiškega in hišnega davkar skuTpòs?opij i®iih 1871. in 1872. za poplačanje stroškov pri zidanji novega konjskega in govejega hleva za Višnje-v Višnji gori. gorsko faro, nadjaje se, da to odobri slavni deželni zbor. (Vlož. zap. št. 2i89 in 2987 od 1871. 1.) 26 % % občin. Za poplačanje stroškov za pogorelo farno šolo v Sent Rupertu je deželni odbor, nadjaje se priklada za odobrenja slavn. deželnega zbora dovolil Sent Ruperski občini za leto 1871. 26% % priklado na vie ^v^Šent Rif0 nePosre^nje davke. (Vlož. zapisn. št- 1553 1. 1871.) pertu_ Deželni odbor je občini Cirnik za zidanje pogorele šole v St. Rupertu dovolil pobirati Občini Cirnik 26% % doklado od vseh neposrednjih davkov v letu 1871., nadjaje se, da to odobri slavni zbor. (Vici se dovedi zap. št. 3246 od 1871. 1.) 26%% do- Petelinjskim vaščanom, ki so 19. julija 1871. leta pogoreli, je deželni odbor po sklepu oJ klada. 3. avgusta t. 1. dovolil pripomoč 300 gld. iz deželnega zaklada; ta se je razdelila vpričo g. c. kr. okraj- Deželna pri-nega glavarja postonjskega, krajne in farne duhovščine in krajnega oskrbništva premoženja v Petelinjah; pomoć pogo-13. avgusta 1871. 1. med 29 pogorelcev. (Vlož. zap. št. 3991 in 4354 od 1871. 1.) ^teHn'ah1*6" ^ podporo Vižmarcev, kterim je požar 14. avgusta 1871. 1. strašno škodo učinil, je deželni Deželna po- °dhor v seji 18. avgusta gledé velike siromašnosti, ki potrebuje nagle pomoči, dovolil 500 gld., in sicer moč pogorel-iz deželnega zaklada 200 gold., iz deželnega kulturnega zaklada pa 300 gold.; zadnji iznesek je bil na; cem v Viž- menjen posebno v to, da se nakupi svetd onim pogorelcem, kterim se ni moglo dovoliti zarad nevarnost marjih. pred ognjem postaviti svoja stanovanja in poslopja na prejšnje mesto, ker preblizo skupaj stoječa poj slopja neizmerno pospešujejo razširjanje požara, kar dovolj spričuje zadnji žalostni dogodjaj. — Za poj stavljenje novih poslopij se je kupil primeren svet za 200 gold., dovoljena podpora v znesku 300 gom pa se je razdelila med 23 pogorelcev po njihovi potrebščini in revščini. (Vlož. zap. št. 4426 in 462' od 1871. leta.) Beilage 45. 505 3)te Veranlassung hiezu bot die Frage, ob bei'Verfassung der Wählerlisten der außerordentliche Zuschlag in tie Steuer einzurechnen sei ober nicht. ' ° Was die Landtagswählerlisten für den Großgrundbesitz anbelangt, so ist die Zinosur in der Landtaqswahl-itbnmig unzweifelhaft gegeben, da diese bestimmt, daß der Kriegszuschlag von der Anrechnung ausgenommen fei. Hiernach wird der nach dem Finanzgesetze dermalen bestehende dem Kriegszuschlage bei den Realsteuern entsprechende außerordentliche Zuschlag bei der behufs der Ermittelung der Wahlberechtigung stattfindenden Berechnunq der Sleiierschulvigkeit außer Anschlag bleiben müfsen. 1 Waö hingegen die Wählerlisten für die Gemeindewahlen, dann die Wählerlisten für die Landtagswahlen und flr die unmittelbaren Wahlen in Den Reichsralh in den Wählerklassen der Städte und Landgemeinden anbelangt, so ist eine allseitige Gleichmässigkeit insoserne nicht zu erzielen, als in einzelnen Gemeinde Wahlordnungen und Gemeindestatuten die Anrechnung des Zuschlages ausdrücklich angeordnet, in anderen aber ausdrücklich ausgeschlossen wird. W*11 l» dieser Beziehung einen thunlichst gleichmässigen und zugleich dem Gesetze entsprechenden Vorgang herbeizuführen, finde ich mich veranlaßt, Hochdenselben bekannt zu geben, daß, insoserne nicht eine ausdrückliche gesetzliche Bestimmung die Einrechnung des Zuschlages ausschließt, unter dem in den Gemeinde- und Landtagswahlordnungen und den bezüglichen Nachtragsgesetzen vorkoinenden Ausdrucke „direkte Steuern" nicht nur das Steuer-Ordinarium, sondern auch der Drittel Zuschuß und der außerordentliche Zuschlag, das ist der Gesainrntbetrag, welcher in die Staatskassen an Steuer abzustatten ift, zu verstehen und daß daher, insoweit das aktive Wahlrecht zum Landtage in der Wählerklasse der Städte und in der der Landgemeinden von einem bestimmten Betrage an direkten Steuern abhängt, obiger Gesammt- betrag anzurechnen sei. Hochdenselben wolle es gefällig sein, das Nöthige vorzukehren, damit in dem Hochdero Leitung unterstehenden Verwaltungsgebiete bei Verfaßung der Wählerlisten in einer dieser Auffassung ensprechenden Weise vorgegangen werde. Hohenwart m. p. Mit Hinblick auf den §. 4 des Gemeindegesetzes vom 17. Febr. 1866 hak der Landesausschuß einvernehmlich Neue Abgren-mit der k. k. Landesregierung bewilliget, daß die den Jnsaßen von 5D6er=Kašelj gehörigen, im steueräintlichen Verzeichniße jung der Steu-vom 20. Juli 1862 von Nr. 103 bis incl. 247/10 vorkommenden Grundparzellen im Gesammtflächenmaße von 490 ^gemeinden 3od)en 29IQ Klaftern mit dem Reinerträgniße von 455 fl. 10 kr. aus der Steuergemeinde Javor und aus der Orts- E16.. gemeinte Dobruine ausgeschieden und der Steuergemeinde Kaschelj und der Ortsgemeinde Mariafeld einverleibt wurden. ' a (Exh. Nr. 5018 de 1870.) Das f. k. Oberlandesgericht in Graz hat in seiner Note vom 10. September 1867 Z. 8335 hervorgehoben,. Zuweisung daß die Ortsgemeinde Gereuth mit Schibersche in der Voraussetzung dem Gerichtsbezirke Planina einverleibt werde, daß ©ereml)“1 mit der Standort, dieses Bezirksgerichtes, nach Loitsch verlegt werden wird; da aber die Frage wegen Verlegung des Pianinaer žibetše zum ! 1 k. Bezirksgerichtes, sowie des dortigen k. k. Steueramtes und der k. k. Bezirkshauptmanschaft nach Loitsch noch nicht Gerichtsbezirke entschieden ist, indem sich die Wünsche und Interessen der Bevölkerung hinsichtlich des Standortes dieser Aemter sehr Oberlaibach, eiilzegengesetzter Natur sind, und da auch gegenwärtig keine besonders nöthigenden Gründe für die sofortige Verlegung der fraglichen Amtssitze von Planina nach Loitsch vorhanden sind, fand sich der Landes-Ausschuß veranlaßt, das vom I. f. Landesgerichte mitgetheilte Gesuch der Orlsgemeinde Gereuth mit Schibersche um Zuweisung zum Gerichtsbezirke Lberlaibach zu befürworten. (Exh. Nr.. 2737 de 1871.) Der Unlergenieinde Velika Pristava in der Gemeinde St. Michael im Adelsberger Kreise hat der Landes- Vertheilung «schuß zur Vornahme der individuellen Vertheilung ihrer Gemeinde-Huthweide im Flächenmaße von 118 Joch, 695 CJ 0 bec Huth-P" Zwecke der besseren Bewirthschaftung mit dem Vorbehalte die Bewilligung ertheilt, wenn auch der hohe Landtag diese nElricmchiL Vertheilung genehmigen wird, ans deren Ertheilung der ergebenste Antrag gestellt wird. (Exh.-Nr. 2448 und 3414 de 1870. Velika Den nach Zagorje eingeschulten Ortsgemeinden Zagorje, KotredeL und Sltiziše wurde behufs Aufbringung der Pristava. Schulhausbaukosten die Einhebung eines 44% .Gemeindezuschlages auf die Grund- und Hausklassensteuer für die Jahre 44°/0 Geniein-1871, 1872 und 1873 in der zuversichtlichen Anhoffung der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages bewilliget, deziischlag in M-Nr. 4571 de 1871. Zagorje In den nach Weixelburg eingepfarrten Ortschaften Weixelburg, Dedendol, Kreuzdorf, Leskovec, Großlak, Polic 38% Geinein-Md Draga hat der Landesausschuß in Anhoffung der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages die Einhebung ^Umlage ffir Mer 38% Gemeindeumlage von der Grund- und Hausklassensteuer im Jahre 1871 und 1872 zur Bestreitung der Bau-pcn eines neuen Pferde- und Hornviehstalles für die Pfarrei Weixelburg bewilliget. (Exh.-Nr. 2189 und 2987 de 1871.) Weirelbnrg. Zur Deckung der Herstellungskosten für die abgebrannte Pfarrschule hat der Landesausschuß sub spe rati Geweinde-^ hohen Landtages der Gemeinde St. Ruprecht die Einhebung einer 261/,, % Umlage auf alle direkten Steuern im „ullage für fh 1871 bewilliget. (Exh.-Nr. 1553 de 1871.) St. Ruprecht. Für den Wiederaufbau der abgebrannten Pfarrschule in St. Ruprecht hat der Landesausschuß in Anhoffung Der Gemeinde ir nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages der Gemeinde (Struts die Einhebung einer 26% % Umlage von allen bewil- lle$ten Steuern im Jahre 1871 bewilliget. (Exh.-Nr. 3246 de 1871.) UmlaqV ° Den am 19. Juli 1871 durch Feuerschaden verunglückten Insassen von Peteline hat der Landesausschuß mit „ , “ ' Sitzungsbeschlusse vorn 3. August d. I. eine Subvention von 300 fl. aus dem Landesfonde bewilliget, welche unter tion ^ bie' ^»tervention des Hrn. k. k. Bezirkshauptmannes von Adelsberg und der Orts- und Pfarrgeistlichkeit und der Ortsvermö- Abbrändler in Mverwaltung von Peteline am 13. August 1871 unter 29 Abbrändler vetheilt wurde. (Exh.Nr. 3991 und 4354 äs 1871.) Peteline. Zur Unterstützung der am 14. August 1871 durch eine verheerende Feuersbrunst verunglückten Insassen von Laiidessiibvcn-F.m«ie hat der Landesausschuß mit dem Sitzungsbeschlusse vom 18. August in Berücksichtigung der großen und schnellen tim für die ^Bedürftigkeit der Abbrändler eine Landessubvention von 500 fl. bewilliget, und zwar 200 fl. aus dem Landesfonde, . 111 00 fl. aber aus dem Landeskullurfonde, welcher letztere Betrag hauptsächlich zum Ankäufe von Baugründen für jene mar,e-Wandler gewidmet wurde, denen der Wiederaufbau ihrer Wohn- und Wirlhschaftsgebäudc aus feuerpolizeilichen Rückten auf den früheren Bauplätze» nicht gestattet werden konnte, indem die zu dicht aneinander gereihten Gebäude nach '""„letzten traurigen Ereignisse die rapide Verbreitung der Feuersbrunst ungemein begünstigten und jeden Löschversuch """glich machten. Nachdem für Baustellen ein enlsprechendeö Terrain um den Betrag von 200 fl. augekauft wurde, strden mit dem Reste per 300 fl. von der bewilligten Subvention 23 Abbrändler nach dem Verhältnisse ihrer Hilfs-Erstigkeit und eigenen Mittellosigkeit betheilt. (Exh.-Nr. 4426 und 4627 de 1871.) Zaostali bol- Vsled razsodbe slavne državne sodnije, ki se je v sporočilu za leto 1870 str. 159 na- nišnični znanila slavnemu deželnemu zboru, zastran dolžnosti mestne občine ljubljanske za poplačanje oskr-etroski mest-jJovajnj}1 stroškov za dne revne osebe, ki so se v ljubljanski bolnišnici zdravile ter so iz Ljubljane ljubljanske. d°raai je deželni odbor opomnil ljubljanski mestni magistrat, naj plača do 8. četrtletja 1869. 1. zaostale bolnišnične stroške v znesku 12.920 fr. 20 kr.; na to je magistrat odgovoril, da občinski odbor po razsodbi c. k. državne sodnije od 26. julija 1870. 1., št. 81 še ne pripoznava, da je vprašanje, je-Ii ljubljanska občina dolžna posebej plačevati bolnišnične stroške, določno rešeno, temveč si je pridržal, vsa daljša po postavi dopuščena pota zastran tega storiti, in ko bi tudi med tem časom vsled omenjene razsodbe mestna blagajnica oskrbovalne stroške plačala, bode se to vendar brez ktere si koli škode in s tem pridržkom zgodilo, da se morajo potem plačani stroški povrniti. Gledé slabih denarnih razmer ljubljanske mestne občine, dovolilo se jej je zarad ložega poplačanja obilnih oskrbovalnih stroškov, da sme plačevati ob mesečnih obrokih po 1500 fr. s tem pogojem, da plača zamudne obresti od 1. oktobra 1870. 1. dalje. — Nedavno pa je ljubljanska mestna občina pri c. k. državni sodniji zopet vložila tožbo zoper deželni odbor. (Vlož. zap. št. 4195, 4360 in 5973 od 1870. 1., 830, 1697 in 1914 od 1871. 1.) §. 6. Občila. Deželna po- Na poziv gospoda ministra notranjih zadev od 5. novembra 1870. I., št. 5268/m. n. je stava za do- Ci k. deželna vlada deželnemu odboru predložila vprašanje zastran izdave štajarski enake deželne vozne ceste. p0Stave o napravi in vzdrževanji dovoznih cest k železniškim postajam, na to vprašanje je deželni odbor odgovoril in razložil vzroke, da, ako ne bi se izdala državna postava, ki bi nalagala želez- niškim podvzetnikom ali cestnemu eraru napravljati in vzdrževati omenjene dovozne ceste, naj bi se ceste k kolodvorom prištevale k privatnim potom ter se pripustilo njihovo oskrbovanje železniškim podvzetnikom. Ta izrek deželnega odbora se je predložil gospodu ministru notranjih zadev, ki je dal potem po deželni vladi po dogovoru z deželnim odborom izdelati primerno državno predlogo, ter jo pripraviti za deželni zbor. (VIož. zap. št. 5252 od 1870. 1. in 1338 in 2095 od 1871. I.} Slov. jezik Deželni odbor se je z dopisom od 19. decembra 1870. 1., št. 5831 obrnil do glavnega pri občevanji vodstva c. k. priv. cesarovič Rudolfove železnice, naj bi zaukazalo, da se razglasijo vozni načrti n^žefeznicf * ’n druga oznanila namenjena ljudstvu na Ljubljansko-Trbižki železnici tudi v slovenskem jeziku, ker je to na korist ne le slovenskemu občinstvu, ki rabi železnico, temveč tudi železniškemu podvzetju v materieini zadevi. Na to je omenjeno železnično vodstvo s pismom od 28. decembra 1870. 1., št. 11370 odgovorilo, da hoče tej prošnji kolikor mogoče ustrezati. Vendar pa na vseh postajah gorenjske železnice priča vsakdanja skušnja, da so vozni načrti in druga oznanila izključljivo vsa le v nemškem jeziku razglašena, in da so celo pri izdavi voznih listkov na Ljubljanskem kolodvoru v službi taki uradniki, ki so popolnoma nezmožni slovenskega jezika. (“Vlož. zap. št. 5831 od 1870 1. in 39 od 1871. 1.) Spomenica O načrtu škofjeloško - goriške železnice, ki se je vže 1. 1870. v posebni spomenici pri- gosp. mimstru p0r0£aj glavnemu ministerstvu in slavnemu državnemu zastopu, poslal je deželni odbor tudi seda-rad^škofjelo- njemu ministru kupčijstva ekscelenciji dr. Schälfle-ju spomenico, na ktero je pa prišel odgovor, da ško-goriške ministerstvo zdaj nima za škofjeloško-goriško železnično potezo še nobenega načrta v rokah, da železnice, se mu pa zdi na vsak način potrebno, da se vse za zvezo carević Rudolfove železnice z Laškim in z jadranskim morjem nasvetovane proge temeljito presodijo, in da se bode tudi škofjeloško-go-riška proga vzela v ta pretres, in da bodo to ako bi trébaio vladni pooblaščenci po ogledu krajev samih učinili. (Vlož. zap. št. 1817 in 4093 od 1871. l.'jj Preložitev Zarad silno potrebne preložitve skladne ceste čez Wagensperg je deželni odbor zaukazal, è^WagTns- a se dotični Prost°r komisijonelno ogleda, kar se je zgodilo 19. in 20. julija 1871. 1. vpričo enega perg. zvedenca in c. k. okrajnih glavarjev Litijskega in Novomeškega, potem vpričo prvomestnikov cestnega odbora Litijskega, Zatiškega, Trebniškega in Mokronoškega, občinskega zastopnika Šmarten-skega pri Litiji in zastopnika Wagensperške grajščine. — Iz dotičnega komisijskega protokola od 21. julija 1871. I. se slavnemu deželnemu zboru naznanijo sledeči konečni predlogi ogledne komisije, kterim je pritrdil deželni odbor: - 1. Sedanja cesta čez Wagensperg naj se prej ko prej preloži. 2. Predlog, da bi se napravila nova cesta čez Lepinsko bukovje, naj se za sedaj opusti ter se osnuje nov načrt za preložitev ceste na Wagenspergu, pri tem naj se kolikor mogoče porabi knez Windischgrätzov nasvet, in sicer tako, da se izpelje cesta v širokosti 15 črevljev tekoj nad črnopotoškim mlinom ob bregu Wagensperga in pogorja, ki se na zahodnji strani naslanja na-nj, in ko dospé do Wagensperške grajščine, po vzhodni rebri pod Leskovico do razpotja nad Rebolom, odtod pa s pomočjo ovinkov v podolji proti meji Zatiškega okraja. Razun tega naj se cesta v dolini od Šmartna pri Litiji do črnopotoškega mlina razširi na normalno širokost. Beilage 45. 507 Auf Grund des im Rechenschaftsberichte pro 1870 Seite 159 dem hohen Landtage zur Kenntniß Spitalskosten-gebrachten Erkenntnisses des hohen Reichsgerichtes in Betreff der Verpflichtung der Stadtgemeinde Laibach zur rückstand der Zahlung der Verpflegskosten für die im Landesspitale behandelten nach Laibach zuständigen mittellosen In- Stadtgemeinde dividuen hat der Landesausschuß den Laibacher Stadtmagistrat zur Zahlung der bis zum 3. Quartal 1869 *aibat^ mit 12.920 ft 20 kr. rückständigen Spitalskosten aufgefordert, worauf derselbe erwiederte, daß der Gemeinderath durch das Erkenntniß des k. t. Reichsgerichtes vom 26. Juli 1870, Z, 81 die Frage, ob die Commune Laibach zur separaten Zahlung der Spitalsverpflegskosteu verpflichtet sei, noch nicht für definitiv erlediget hält, sondern hat sich vorbehalten, alle weiteren gesetzlich zulässigen Schritte diesfalls einzuleiten, und wenn daher auch inzwischen in Folge obigen Erkenntnisses die Berpflegsgebühren von der Stadtkasse bestritten werden, so wird dies doch nur ohne jedes Präjudiz und mit dem Vorbehalte des Anspruches traf deren Rückersatz geschehen. Mit Rücksicht auf die bedrängte finanzielle Lage der Laibacher Stadtcommune wurden derselben zur leichteren Abtragung dieses namhaften Verpflegskostenrückstandes monatliche Ratenzahlungen per 1500 fl. mit der ausdrücklichen Bedingung der Entrichtung der 6^ Verzugszinsen vom 1. Oft. 1870 an gerechnet — bewilliget. — Neuester Zeit hat die Laibacher Stadtcommune beim k. k. Reichsgerichte neuerdings in derselben Angelegenheit eine Klage wider den Landesausschuß überreicht. (Exh. Nr. 4195, 4360 et 5973 de 1870, 830, 1697 et 1914 de 1871.) §. Ci. CommunicationsmitteL. Ueber Aufforderung des Herrn Ministers des Innern vom 5. November 1870, Zahl 5268 M. I. Landesgesetz wurde dem Landesausschusse von der k. k. Landesregierung die Frage hinsichtlich der Erlassung eines mit dem „ steiermürk'schen ähnlichen Landesgesetzes über die Herstellung und Erhaltung der Zufahrtstraßen zu den @ifen= du a 1 bahnstationen vorgelegt, welche unter Darlegung der Motive dahin beantwortet wurde, daß für den Fall, wenn nicht ein die Eisenbahnunternehmungen oder das Straßen-Aerar zur Herstellung und Erhaltung der gedachten Zufahrtstraßen verpflichtendes Reichsgesetz erlassen würde, die Zufahrten zu den Bahnhöfen als Privatwege zu erklären und der Obsorge der Eisenbahnunternehmungen anheim zu stellen wären. — Diese Erklärung des Landes-ausschusses wurde dem Herrn Minister des Innern vorgelegt, welcher sodann durch die Landesregierung eine entsprechende Regierungsvorlage ausarbeiten und unter Theilnahme des Landesausschusses an den bezüglichen Berathungen für die Landtagssession vorbereiten ließ. (Exh. Nr. 5252 de 1870 und 1338 & 2095 de 1871.) An die General-Direktion der k.k. priv. Kronprinz-Rudolf-Bahn hat sich der Landesausschuß mittelst Slov. Sprache Note vom 19. Dezember 1870, Zahl 5831 um die Verfügung gewendet, daß die Fahrpläne und andere für Verkehrs-das allgemeine Publikum bestimmte Kundmachungen der Laibach-Tarviser Bahn auch in slovenischer Sprache btSfe.,au/ bei‘ veröffentlichet würden, indem dies sowohl im Interesse der die Bahn benützenden slovenischen Bevölkerung als Bayn"^ auch im eigenen materiellen Interesse der Bahnunternehmung gelegen ist. — Hieraus hat die genannte Bahn-Direktion mit dem Schreiben vom 28. Dezember 1870, Zahl 11370 erwiedert, dem gestellten Ersuchen nach Möglichkeit Rechnung tragen zu wollen. Leider zeigt aber auf allen Stationen der Oberkrainer Bahn die tägliche Erfahrung, daß die Fahrpläne und andere Kundmachungen ausschließlich nur in deutscher Sprache zur Veröffentlichung gelangen, und daß sogar bei der Fahrkarten-Ausgabe am Laibacher Bahnhöfe Bahnbeamte, die der slovenischen Sprache gänzlich unkundig sind, verwendet werden. (Exh. Nr. 5831 de 1870 und 39 de 1871.) Ueber das bereits im Jahre 1870 dem hohen Gesammtministerium und der hohen Reichsvertretung Promemoria in einer besondern Denkschrift befürwortete Projekt der Bischoflak-Görzer Verbindungsbahn richtete der Landes- an den Herrn ausschuß auch an den gegenwärtigen Handelsminister Excellenz Dr. Schäffle ein Promemoria. In Erwiederung Handelsnnmst. dessen langte die Eröffnung des Herrn Handelsministers anher, daß ein Bauprojekt für die Eisenbahnlinie Wschoflack-Trata-Bischoflak-Modrea-Görz vorerst noch nicht vorliegt, daß er es aber für durchaus nothwendig hält, alle GörzerEisen- zum Zwecke einer direkten Verbindung der Kronprinz Rudolf-Bahn mit Italien und dem adriatischen Meere bahn, beantragten Alternativ-Linien einer eingehenden Prüfung unterziehen zu lassen, und daß diese Prüfung — und zwar nöthigenfalls auf Ort und Stelle durch Organe der Staatsverwaltung auch auf das in Rede stehende Projekt ausgedehnt werde. (Exh. Nr. 1817 & 4093 de 1871.) Zur Vornahme der dringend gebotenen Umlegung der Konkurrenzstraße über den Wagensperg hat Umlegung der der Landesausschuß die kommissionelle Begehung der bezüglichen Strecke angeordnet, welche am 19. und 20. /Ditfu.r,reny Juli 1871 unter Beiziehung eines Sachverständigen und der k. k. Bezirkshauptleute von Litaj und Rudolfs- 2“ !' “ werth, dann der Obmänner der Konkurrenz-Straßen-Comite's von Litaj, Sittich, Treffen und Nassenfuß, des 8 s" Gemeindevertreters von St. Martin bei Litaj und des Vertreters der Gutsverwaltung von Wagensperg vorgenommen wurde. — Aus dem bezüglichen Kommissions-Protokolle vom 21. Juli 1871 werden folgende von der Be-gehungskommission gestellten und vom Landesausschusse acceptirten Schlußanträge zur Kenntniß des hohen Landtages gebracht: 1. Die jetzige Straße über den Wagensperg ist ehethunlichst umzulegen. 2. Das Projekt einer neuen Straßenanlage über Lepinsko biikuje ist vorläufig fallen zu lassen und ein neuer Plan zur Straßenumlegung auf dein Wagensperge mit allfälliger thunlicher Benützung des fürstl. Windischgrätz'schen Projektes in der Weise anzufertigen, daß die Straße mit der Fahrbahnbreite von 15 Schuh gleich ober der Schwarzenbacher Mühle längs dem Abhange des Wagensperges und des, an denselben sich anschließenden westlichen Gebirgsrückens, und ‘ nach Gewinnung der Höhe des Schlosses von Wagensperg an der östlichen Berglehne unter Leskovca zum Uebersetzungspunkte ober Rebol, von hier aber allenfalls mittelst Serpentinen in der Thalsohle zur Sitticher Bezirksgrenze geführt würde. Außerdem ist die Strecke in der Ebene von St. Martin bei Litaj bis zur Schwarzenbacher Mühle auf die normalmäßige Breite zu erweitern. Skladna cesta iz vKočevja v Črnomelj. Odobrivni ogled mostu prek Mirne. Most prek Liahine pri Gradami. Savski most pri Sevnici. 3. Za to preložitev moral bi se kmalu odmeriti kraj, in gledé obilnih stroškov in okoliščine, da bi bila ta cesta ne samo Litijskemu okraju na korist, temveč tudi Zatiškemu, Trebniškemu, Novomeškemu in Mokronoškemu, tedaj vélikemu delu Dolenskega, naj bi se v ta namen prav obilna podpora od slavnega deželnega zbora v prihodnjem zborovanji izprosila iz deželnega zaklada. 4. Bilo bi dalje za hitrejšo izpeljavo silno potrebne preložitve jako koristno, ko bi se pretehtalo vprašanje, ali ne bi bilo najprimernejše prepustiti napravo ceste kakemu podvzetniku; y tej zadevi bi na odkup cestne tlake, ki spada na Litijski okraj, kakor tudi na doneske okrajnih blagajnic onih okrajev, ki so všteti k temu skladu, ako bi bilo treba, kranjski deželni zaklad lehko posodil s tem pogojem, da se dolg plačuje potem v večletnih obrokih. 5. Skozi Temenico morala bi se prej ko prej in sicer naravnost v zvezi s preloženo cesto čez Wagensperg, napraviti nova zvezna cesta med Litijsko-Pluskarsko in št. Lovrenško cesto po priloženih načrtih in s premenami, ki so navedene v protokolu. Kar se tiče stroškov in naprave te ceste veljajo opazke pod 3 in 4. 6. Kot vezilo omenjene preložene ceste in novo napravljene ceste skozi Temenico morala bi se sedanja Litijsko-Pluskarska cesta od Zatiške okrajne meje do Šogove gostilnice' nad Prebilom poleg Temenice, potem št. Lovrenška cesta od št. Lovrenca do njene združitve z Zagrebško državno cesto pri Trebnem razširiti na normalno širokost in pri obeh cestah bi se morala uravnati črta in napraviti bolj enakomeren pad, kakor je zastran poslednje ceste v priloženem načrtu vže nasvetovano. Zastran izpeljave teh predlogov ogledne Komisije je deželni odbor storil potrebne priprave. (Vlož. zap. št. 2176 in' 3983 od 1871. 1.) Nova skladna cesta iz Kočevja skozi Mozelj, Videm, Miklarje v Črnomelj, ktera je bila od slavnega deželnega zbora v seji od 19. oktobra 1869. jv sklenjena in po najvišem sklepu od 8. maja 1870. 1. potrjena, bode morda večidel še to leto dodelana. Za poravnanje stroškov je bila po zgorej omenjenem sklepu slavnega deželnega zbora dovoljena triletna subvencija po 2300 fr. iz deželnega zaloga, od koje subvencije se je doslé izplačalo v posameznih izneskih: 1800 fr., 500 frJ 1000 fr. in 1300 for. (Vlož. zap. št. 3351 in 4644 od 1870. I. in 2441 in 4189 od 1871. 1.) Stroški za napravo kamenenega mostu prek Mirne na Krško-vaški cesti, za kojih popla-čanje je deželni odbor vsled pooblaščenja slavnega deželnega zbora od 3. oktobra 1868. 1. dovolil podpore 1800 fr. iz deželnega zaklada, so zarad poškodovanja, ki ga je napravila povodenj med delom, česar pa podvzetnik ni bil kriv, počezni znesek 5400 fr., za kolikor je bilo zidanje mostu po dražbini poti oddano, dokaj presegli. — Zarad tega je deželni odbor za ta presežek stroškov po sklepu od 16. decembra 187Ó. 1. dovolil še dodatno podporo v znesku 200 fr. — 3. aprila 1871.1. se je naprava tega mostu komisijonelno ogledala in potrdila vpričo zastopnika deželnega odbora iu izpeljava stavbe za dobro pripoznala, podvzetnik- pa je do 23. aprila 1872. 1. za trden most zavezan z 10^ kavcijo v znesku 560 fr. (Vlož. zap. št. 5676 od 1870. I. in 1949 od 1871. 1.) Zidani most prek Lahine pri Gradcu, za kterega je bila vsled pooblastila slavnega deželnega zbora od 22. oktobra 1869. 1. zagotovljena subvencija 1200 fr. iz deželnega zaloga, moral se je doslé odložiti zarad pomanjkanja započetnikov, ker po poročilu Metliškega odbora skladnih cest od 20. aprila 1871. 1. k javni dražbeni obravnavi ni bilo nikogar, ki bi se bil hotel lotiti tega dela. Da je zidanje omenjenega mostu po dražbeni poti popolnoma spodletelo, temu je.vzrok odstranjeni kraj, kjer se ima delati most, pomanjkanje sposobnih in s potrebnim kapitalom preskrbljenih započetnikov iz okolice, najbolj pa delanje železnice med Karlovcem in Reko, kjer dobivajo delalci brez določenega števila dovelj dela z dobro plačo, dalje pa je to, da so popolnoma izostali započetniki, akoravno se je ta javna ponudba dovelj razglasila, znamenje, da je bližnjemu ljudstvu jako malo mar novega mostu. Pri takovih okoliščinah se je moral deželni odbor pogoditi s Friedau-ovo fabriko v Gradcu, da bi ona prevzela zidanje mostu, za kterega je tudi obljubila subvencijo 300 fr. Da bi se odvrnila vsakoršna nevarnost in da ne bi zastalo občenje na sedanjem slabem lesenem Graškem mostu, obrnil se je deželni odbor do c. k. deželne vlade, da bi zaukazala preiskati dotični most po c. k. stavbinem inženirji ter bi preskrbela potrebne priprave po §. 25. postave za skladne ceste od 14. aprila 1864. 1. (Vlož. zap. št. 3725 in 4878 od 1870. 1. in 2215 od 1871. 1.) Štajarski deželni odbor je vlogo, ki mu jo je predložilo okrajno zastopništvo Sevniško prosečega pripomoči pri zidanji Savskega mostu pri Sevnici, čegar stroški so se preračunih na 27.500 fr., poslal kranjskemu deželnemu odboru z vprašanjem, ali bi on hotel slavnemu deželnemu zboru nasvetovati, da bi se dovolila pripomoć iz kranjskega deželnega zaloga za zidanje omenjenega mostu in sicer kolikošen iznesek, in ali ne bi tudi kranjski mejni okraji, kojih jako cvetoče in vedno bolj rastoče občevanje s hrvaško železnico in s postajo v Sevnici se doslé godi na plavi, hoteli pripomoči k napravi Savskega mostu pri Sevnici, in koliko bi jih bila volja dati. Beilage 45. 509 3- Ueber diese Umlegung wären ehethunlichst die Aufnahmen zu veranlassen, und mit Rücksicht auf die voraussichtlich bedeutenden Kosten, mb auf den Umstand, daß diese Straße nicht blos das Interesse des Bezirkes Litaj, sondern auch der Bezirke Sittich, Treffen, Rudolfswerth und Nassenfuß, somit eines großen Theiles von Unterkram berührt, für selbe eine ausgiebige Subvention aus dem krainischen Landesfonde beim nächsten hohen Landtage zu erwirken. 4. Wäre, weiters im Interesse der baldigen Ausführung der dringend gebotenen Umlegung die Frage zu erwägen, ob es nicht am zweckinäßigsten wäre, die Herstellung der Straßenunilegung einem Bauunternehmer zu überlassen, rn welchem Falle die auf den Bezirk Litaj entfallende Straßenradotreluition, sowie auch die Bezirkskassenbeiträge der m die Konkurrenz einbezogenen Bezirke nöthigenfalls gegen nachträgliche ans mehrere Jahre zu vertheilende Refundirung vom krainischen Landesfonde vorgeschossen werden könnten. 5. Durch das Temenizthal wäre ehethunlichst, imb zwar im unmittelbaren Anschlüsse an die Umlegung der Straße über den Wagensperg, die neue Straßenverbindung zwischen der Litaj-Pluskar und der St. Lorenzer Straße nach den vorliegenden Plänen mit den im Protokolle angedeuteten Abänderungen zu verfassen. Auch bezüglich der Kosten und der Art und Weise der Herstellung dieser Straße gelten die sub 3 und 4 gemachten Bemerkungen. 6. Als Bindeglieder der obigen Straßenumlegung und der neuen Straßenanlage durch das Temenizthal wäre die Strecke der jetzigen Litaj-Pluskar Straße von der Sitticher Bezirksgrenze bis zum Wirthshause des Sega gegenüber' Prebil nächst Temeniz, ferner die Strecke der St. Lorenzer Straße vom Dorfe gleichen Namens bis zu ihrer Einmündung in die Agramer Reichsstraße nächst Treffen zur normalmäßigen Breite zu erweitern, und beide Straßenstrecken in ihrer Richtung und dem gleichmäßigeren Gefälle zu regeln, wie es über den letztem Straßenzug im vorliegenden Projekte bereits beantragt erscheint. Zur Ausführung dieser von der Begehungskommission gestellten Anträge hat der Landesausschuß die nöthigen Einleitungen getroffen. (Exil. Nr. 2176 & 3983 de 1871.) Der Ausbau der vom hohen Landtage in der Sitzung vom 19. Oktober 1869 beschlossenen und mit Bau der Kon-Allerhöchster Entschließung vom 8. Mai 1870 sanktionirten neuen Konkurrenzstraße von Gottschee über Mösel- kurven,istraß-Mdem-Brunngereuth nach öernembl dürfte zum größeren Theile im Laufe dieses Jahres beendiget werden. Zur ti0It f Bestreitung der Herstellungskosten wurde mit dem obzitirten hohen Landtagsbeschluffe eine dreijährige Subvert- nat^ evnemtlL tion von je 2300 fl. aus dem Landesfonde bewilliget, von welcher Subvention bisher die Theilbeträge per 1800 fl., 500 fl., 1000 fl. und 1300 fl. flüssig gemacht wurden. (Exil. Nr. 3351 & 4644 de 1870, und 2441 & 4189 de 1871.) Die Kosten für die Herstellung einer steinernen Brücke über den Neuring-Bach an der Munkendorfer (Maubtmttg Straße, zu deren Deckung der Landesausschuß in Folge Ermächtigung des hohen Landtages vom 3. Oktober der Nmring- 1868 die Subvention von 1800 fl. aus dem Landesfonde bewilliget hat, haben in Folge der während der Brücke. Bauführung durch Hochwasser angerichteten Beschädigungen, an denen aber der Bauunternehmer keine Schuld trägt, den Pauschalbetrag von 5400 fl., um welchen dieser Brückenbau im Lizitationswege hintangegeben wurde, bedeutend überschritten. — Ans Anlaß dessen hat der Landesausschuß für diese Mehrkosten mit dem Beschlusse vom 16. Dezember 1870 noch eine Nachtrags-Subvention von 200 fl. bewilliget. — Am 3. April 1871 wurde die kommissionelle Collaudirung dieser Brücke unter Jntervenirung eines Vertreters des Landesausschusses vorgenommen, hiebei die Ausführung des Baues plangemäß befunden, und der Unternehmer für die solide Herstellung bis zum 23. April 1872 mit Dem 10% Kautionsbetrage per 560 fl. haftend erklärt. (Exil. Nr. 5676 de 1870 und 1949 de 1871.) Die Herstellung einer steinernen Brücke über die Lachina bei Gradaz, für welche zu Folge Ermäch- Lachina-Brücke tigung des hohen Landtages vom 22. Oktober 1869 aus dem Landesfonde eine Subvention von 1200 fl. zu- bei Gradac, gesichert wurde, mußte bisher wegen gänzlichen Mangels an Bauunternehmern unterbleiben, indem laut Berichtes des Möttlinger Konkurrenzstraßen-Komite's vom 20. April 1871 zur öffentlichen Bau-Lizitationsverhandlung kein Unternehmungslustiger erschienen ist. Das gänzliche Mißlingen der Hintangabe dieses Brückenbaues im Lizitasionswege muß der abseitigen Lage des Bauobjektes, dem Mangel an fähigen und mit dem nöthigen Betriebskapitale versehenen Bauunternehmern aus der Umgebung, hauptsächlich aber dem Eisenbahnbaue zwischen Karlstadt und Fiume zugeschrieben werden, bei welchem Arbeiter in unbeschränkter Zahl lohnende Beschäftigung finden, andererseits könnte aber das gänzliche Ausbleiben der Bauunternehmer won der in genügender Weise verlautbarten öffentlichen Offertverhandlung auch als ein Zeichen der geringen Theilnahme für den neuen Brückenbau bei der zunächst interessirten Bevölkerung angesehen werden. — Unter solchen Umständen sah sich der Landesausschuß veranlaßt, mit der Friedau'schen Gewerkschaft in Gradaz wegen Uebernahme dieses Brückenbaues, zu welchem sie auch eine Subvention von 300 fl. zugesagt hat, in Unterhandlung zu treten. Um jeder Gefahr und auch dem Eintritte einer Verkehrsstörung auf der jetzigen hölzernen schadhaften Gradazer Brücke vorzubeugen, hat sich der Landesausschuß an die k. k. Landesregierung um Anordnung einer Untersuchung des Zustandes der fraglichen Brücke durch den k. k. Bau-Ingenieur und um Einleitung etwa nothwendiger Vorkehrungen im Sinne des §. 25 des Konkurrenzstraßengesetzes vom 14. April 1864 gewendet. (Exh. Nr. 3725 & 4878 de 1870 und 2215 de 1871.) Der steiermärkische Landesansschuß hat eine an ihn gerichtete Eingabe der Bezirksvertretung von Save-Brücke Achtenwald mit Gewährung einer Subvention zur Erbauung einer auf 27.500 fl. veranschlagten Brücke über beiLichtenwald. die Save bei Lichtenwald mit der Anfrage an den krainischen Landesausschuß geleitet, ob man beim hohen Landtage einen Antrag auf Bewilligung eines und eventuell welchen Betrages aus dem krainischen Landesfonde M den Baukosten der gedachten Brücke zu stellen geneigt wäre, und ob auch die krainischen Grenzbezirke, deren sehr reger und in stetiger Zunahme begriffene Verkehr mit der kroatischen Eisenbahn und mit dem Stationsplatze in Lichtenwald bisher mittelst Seilüberfuhren vermittelt wird, sich für das Zustandekommen der Save- Dovoljena podpora cest. odbora v Radečah. Pomoč cestnemu odbora planinskemu. Ljubljanska najdenšnica se odpravi. Čestni odbori skladnih okrajev: Radeškega, Krškega in Mokronoškega so sicer v svojih odgovorih priznali važnost stalnega mostu prek Save pri Sevnici, kar se tiče zlajšave pri občevanji, vendar pa so vsa mnenja enoglasno zoper vsakoršno pripomoć, ker se namreč prebivalcem teh mejnih okrajev nikakor ne morejo nakladati še novi skladni stroški. Tudi fabrika v Šent-Janžu (Doluj, ki sploh mnogo občeva s postajo Sevniško, odrekla je vsakoršno pripomoć za Savski most, ki gaje nasvetovalo Sevniško okrajno zastopništvo, ker si je s tem, da je sklenila z lastnikom brodu na Savi pri Sevnici za več let pogodbo, zagotovila v primeri mnogo cenejšo prevožnjo. Štajarskemu deželnemu odboru so se ta mnenja naznanila ter se mu odgovorilo, da se ta reč naznani v poročilu slavnemu deželnemu zboru, ki bode sam določil, ali dovolil kako pripomoć, ktero bi potem nasvetoval deželni odbor v iznesku 2000 fr. Tudi se je omenilo, da se jeiz kranjskega deželnega zaloga za napravo mostu prek Save pri Krškem, ki veže Kranjsko in Stajarsko, dala izdatna pripomoć. (VIož. zap. št. 2351, 3712 , 3727 , 3762 , 377i in 5241 od 1870. 1.) v Da bi bilo mogoče nemudoma popraviti Radeško-St. Jursko skladno cesto, ki jo je povodenj razdrla, dovolil je deželni odbor s sklepom od 9. septembra 1870. 1. podporo v znesku 500 fr. iz deželnega zaklada. Na daljšo prošnjo Radeškega cestnega odbora od 18. aprila 1871. 1., da bi se mu dovolila deželna podpora v znesku 6000 fr. v 3 letnih obrokih za poplačanje obilnih stroškov za silno potrebno napravo mostu, je deželni odbor gledé slabih okoliščin stanovalcev v onem okraji, ki so preobloženi z vzdrževanjem skladnih cest in mostov, sè sklepom od 28. aprila 1871. 1. za napravo mostov v letu 1871. dovolil podporo iz deželnega zaklada v znesku 2000 fr. s pristavkom, da se podeli podpora prihodnjih dveh let le potem, ako to slavni deželni zbor dovoli. (Vlož. zap. št. 3807 in 4164 od 1870. J., in 2122 in 2869 od 1871. 1.) Planinskemu odboru skladnih cest je deželni odbor za vzdržavanje skladnih cest za 1871. L s sklepom od 3. junija 1871 iz deželnega zaklada dovolil 500 gld. podpore. (Tlož. zap. št. 5929 od 1870. 1., 1304 , 2875 in 3184 od 1871. 1.) . 7. Deželne naprave In zalogi. Vsled dopisa c. k. deželne vlade od 3. junija t. 1., št. 3654 je o zadevi sklepa slavnega deželnega zbora od 24. avgusta 1870. 1. zastran odprave ljubljanske najdenšnice z ukazom slavnega c. k. ministerstva notranjih zadev od 26. maja 1871. 1., št. 7Ò10, sledeči Najviši sklep od 19. maja t. 1. semkaj dospel: „Opomniti moram deželni zbor Svoje vojvodine Kranjske, da gledé sklepa v tretji seji 24. avgusta 1870. 1. storjenega zastran odprave ljubljanske najdenšnice poprosi Mojega potrjenja, ter da se ne smé ta sklep prej definitivno izvršiti, dokler ne pride Moje odobrenje“. Ta najviši sklep je c. k. deželna vlada naznanila deželnemu odboru s pristavkom, da dotični ukaz slavnega ministerstva sicer nikakoršne ovire ne stavi zaželeni odpravi, ter da tej začasni naredbi, da se odi. julija t. 1. dalje za najdenšnico več ni skrbelo v deželnem proračunu, vlada ne bode nasprotovala, vendar pa je sklep deželnega zbora odvisen od pogoje, da deželni zbor v prihodnjem zborovanji sklene, naj se poprosi Najvišega potrjenja za odpravo ljubljanske najdenšnice. Kar se tiče prošnje deželnega zbora poslane do c. k. ministerstva notranjih zadev, točka 4. zastran prenaredbe državne postave od 29. februarija 1868. 1., namreč, da bi one dežele, kjer ni najdenšnic, ne bile dolžne povračevati najdenšnih stroškov zunanjim napravam, je gospod minister notranjih zadev hkrati naznanil, da ne more odienjati od ministerskega ukaza od 11. januarija 1870. 1., št. 5014/M. N. Na podlagi omenjenega Najvišega sklepa in ukaza slavnega ministerstva je ukazal deželni odbor po sklepu slavnega deželnega zbora od 24. avgusta 1870. 1. točka 1. začasno odpraviti ljubljansko najdenšnico s I. dnem meseca julija 1871. 1., ter je to natančno naznanil v „Laibacher Zeitung“ in „Novicah“. Tudi se je v posebnih dopisih naznanilo deželnim odborom v Pragi, Beču, Gradcu, Brnu, Lvovu, Inomostu (Insbruku), Zadru in Trstu, kjer se še nahajajo najdenšnice, da preneha deželna najdenšnica v Ljubljani. Vsem županom pa ste se poslali zastran odprave najdenšnice sledeči dve okrožnici: Štev. 5552 od 1. 1870. Okrožnica vsem županijam na Kranjskem. V 3. seji dné 24. avgusta 1. 1870 je sl. deželni zbor kranjski sklenil: 1. Najdenšnica v Ljubljani prestane 1. julija 1. 1871, to je, s 1. julijem 1871. leta se noben otrok ne vzame več v najdenšnico ljubljansko. Beilage 45. 511 brücke bei Lichtenwald zur Leistung von Beiträgen und in welcher Höhe herbeizulassen bereit wären. — In bett diesfalls von den Straßen-Komite's der Konkurrenz-Bezirke Ratschach, Gurkfeld und Nassenstiß abgegebenen Erklärungen wird die Wichtigkeit einer stabilen Savebrücke bei Lichtenwald zur Erleichterung des Verkehres wohl anerkannt, doch lauten alle Erklärungen entschieden gegen jede Beitragsleistung, da der Bevölkerung dieser Grenzbezirke füglich nicht noch neue Konkurrenzlasten aufgebürdet werden können. Auch die Gewerkschaft in Johannisthal, welche hauptsächlich viel nach der Station Lichtenwald verkehrt, sprach sich gegen jede Beitrags-leistung zu den Kosten für die von der Lichtenwalder Bezirksvertretung projektirte Savebrücke aus, indem sie durch ein mit dem Inhaber der Save-Ueberfuhr nächst Lichtenwald auf mehrere Jahre abgeschlossenes Ueber-eittfotnmett,- sich einen verhältnißmäßig billigen Frachtentransport gesichert hat. — Unter Bekanntgabe dieser Erklärungen wurde dem steiermärkischen Landesausschusse erwiedert, daß dieser Gegenstand tut Rechenschaftsberichte betn hohen Landtage zur Kenntniß gebracht werden wird, dessen Entscheidung die Bewilligung einer allfälligen Subvention vorbehalten bleiben muß, welche der Landesausschuß eventuell in der Höhe von 2000 fl. in Antrag bringen würde. Auch wurde bemerkt, daß aus dem krainischen Landesfonde für die Herstellung der den Verkehr zwischen Kram und Untersteiermark vermittelnden Savebrücke bei Gurkfeld eine bedeutende Subvention geleistet wurde. (Exh. Nr. 2351, 3712, 3727, 3762, 3771 & 5241 de 1870.) Zur Ermöglichung der ungesäumten Wiederherstellung der durch ein Elementarereigniß zerstörten Dem Straßeu-Racah — St. Georgner Konkurrenzstraße hat der Landesausschuß mit dem Beschlusse vom 9. September 1870 eine Subvention von 500 fl. ans dem Landesfonde bewilliget. Ueber das weitere Einschreiten des Raäah'scher Straßen-Komite's vom 18. April 1871 um Erthei- Subventionen, lung einer Landessubvention von 6000 fl. in 3 Jahresfristen zur Bestreitung der großen Kosten für unverschiebliche Brückenherstellungen hat der Landesausschuß in Berücksichtigung der bedrängten Lage der mit der Erhaltung von Konkurrenzstraßen und Brücken schwer belasteteten Bevölkerung jenes Bezirkes mit dem Beschlusse vom 28. April 1871 für die im Jahre 1871 auszuführenden Brückenbauten die Subvention von 2000fl. mit dem Beifügen aus dem Landesfonde bewilliget, daß die für die nächsten zwei Jahre beanspruchte Subven-tion von der Bewilligung des hohen Landtages abhängt. (Exh. Nr. 3807 & 4164 de 1870, und 2122 & 2869 de 1871.) Deut Konkurrenz-Straßenkomite für Planina hat der Landesausschuß zur Erhaltung der Konkurrenz- Subvention Straßen für das Jahr 1871 mit betn Beschlusse vom 3. Juni 1871 eine Subvention von 500 fl. aus dem fcaS Landesfonde bewilliget. (Exh. Nr. 5929 de 1870, 1304, 2875 & 3184 de 1871.) Couu Planina. §♦ 7. Landesanftalten und Fonde. Laut Note der k. k. Landesregierung vom 3. Juli l. I., Z. 3654 ist in Angelegenheit des hohen Aufhebung der Landtagsbeschlusses vom 24. August 1870 wegen Auflassung der Findelanstalt in Laibach mit dem Erlasse des Laibacher hohen k. k. Ministeriums des Innern vom 26. Mai 1871, Z. 7010 nachstehende Allerhöchste Entschließung Nndelanstatt. vom 19. Mai l. I. herabgelangt: „Ich finde den Landtag Meines Herzogthums Kram aufzufordern, daß er hinsichtlich des in der 3. Sitzung am 24. August 1870 gefaßten Beschlusses wegen Auflassung der Laibacher ^ Findelanstalt Meine Sanktion nachsuche und es darf dieser Beschluß, bevor Meine Genehmigung erfolgt ist, nicht definitiv in Ausführung gebracht werden". Bon dieser Allerhöchsten Entschließung wurde der Landesausschuß durch die k. k. Landesregierung mit dem Beifügen in Kenntniß gesetzt, daß nach dem weiteren Inhalte des bezogenen hohen Ministerialerlasses zwar gegen die gewünschte Auflassung ein Anstand nicht besteht, und dieser Maßregel als einem Provisorium von Seite der Regierung auch in der Erwägung nicht entgegen getreten wird, daß vom 1. Juli l. I. an für die Fortführung der Anstalt int Landesvoranschlage nicht mehr vorgesorgt ist, daß jedoch die Fortdauer dieser vom Landtage beschlossenen Maßregel an die Bedingung geknüpft bleibt, daß der Landtag bei seinem Wieder-zusammentritte die Einholung der Allerhöchsten Genehmigung der Auflassung der Laibacher Findelanstalt beschließt. In Betreff des an das k. k. Ministerium des Innern gerichteten Landtags-Petits Punkt 4 wegen Aenderung des Reichsgesetzes vom 29. Februar 1868, nämlich, daß jene Länder, woselbst sich keine Findel-anstalten befinden, nicht schuldig wären, die Findelgebühren an die auswärtigen Anstalten zu vergüten, hat der Herr Minister des Innern zugleich eröffnet, daß er von dem Ministerialerlasse vom 11. Jänner 1870 8' 5014/M. I. nicht abzugehen vermag. Auf Grundlage der obigen Allerhöchsten Entschließung und des zitirten hohett Ministerialerlasses hat der Landesausschuß gemäß hohen Landtagsbeschlusses vom 24. August 1870 Punkt 1, die Auflassung der Laibacher Findelanstalt mit 1. Juli 1871 provisorisch verfügt und in der „Laibacher Zeitung" und der „Novice“ gehörig kundgemacht und auch den Landesausschüssen in Prag, Wien, Graz, Brünn, Lemberg, Innsbruck, Zara und Triests wo sich derzeit Findelanstalten befinden, wurde mittelst besonderer Zuschriften die Auslassung der Landes-Findelanstalt in Laibach bekannt gegeben. An sämmtliche Genteindevorstände wurden aber aus Anlaß der Auflassung der Findelanstalt folgende zwei Rundschreiben erlassen: Nr. 5552 de 1870. Hk ir n d s ch r e i l> e n an sämmtliche Gemeindevorstände in Krain. Der hohe srnin. Landtag hat in der letzten Session, 24. August 1870, folgende Beschlüsse gefaßt: 1. Die Findelanstalt wird in Laibach mit 1. Juli 1871 aufgelassen, d. i. von diesem Tage an lvird kein Kind mehr in dieselbe aufgenommen. f 2. Najdenei, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri pridejo do konca junija 1871. leta v ljubljansko najdenšnico, ostanejo v deželni oskrbi po pravilih zdaj še veljavnih. 3. Zarad tega pa, da ostane porodnišnica in ućilnica za babice, stopijo 1. julija 1871, leta sledeče določbe v veljavo: a) noseče ženske se v ljubljansko porodnišnico jemljejo po preteku 8. meseca nosečosti, in smejo, da-si tudi niso bolne, ostati v njej še 4 tedne po porodu, ako za to prosijo; potem pa morajo z otrokom vred zapustiti porodnišnico; b) v porodnišnico se jemljejo neomožene noseče ženske , pa tudi omožene, ako za-to prosijo in jim vodstvo deželne dobrotne naprave vstop dovoli; c) vsaka ženska pa, ktera želi v porodnišnico brezplačno, to je, na stroške deželne, vzeta biti, mora z veljavnim ubožnim listom izkazati ubožtvo svoje in zavezati se, da služi za poduk šolski, in ako bi treba bilo, za dojenico (amo); d) odločbe zarad tega, koliko na dan plača ženska, ktera proti plačilu išče sprejema v porodnišnico, ostanejo take, kakor so bile do zdaj, in tako tudi ostanejo vprihodnje predpisi o, tem, kar se tiče varstva skrivnosti njihove nosečosti in njihovega poroda. — Ti sklepi stopijo s privoljenjem visoke c. k. vlade 1. dan julija (malega srpana) letošnjega leta, vendar do zadobljene Najviše sankcije le provizorno v veljavo. v Zupani ! čujti zdaj, kar Vam deželni odbor na srce poklada. Da je sl. deželni zbor odstranil najdenšnico, to je tisto napravo, po kteri so se nezakonski otroci (najdenci) 10 let na deželne stroške redili, primoralo ga je prepričanje po skušnjah večletnih, da najdenšnice ne zadostujejo blagemu namenu, iz kterega so se napravile nekdaj, kajti one ne ovirajo in ne zmanjšujejo hudodelstev detomorstva, izpoloževanja otrok in odganjanja telesnega sadu; v drugem obziru pa nič ne koristijo najdencem samim, kajti zavoljo slabega njihovega oskrbovanja na telesu in duši hirajo ali celo' pornrjo; dežela naša pa mora plačati za rejo njihovo neizmerne stroške, vsako leto čez 60.000 goldinarjev. Da sami ti stroški se poplačajo, treba je pod odstotkov priklade na zemljiške, hišne in druge direktne davke nakladati našim ljudem. Da pa vendar nosečim ženskam, ktere si z delom morajo kruh služiti, za tisti čas, ko sc bliža porod in ne morejo več delati, se ponudi hiša, kamor smejo priti, da porodijo, skrbelo seje za to, da se jim po preteku 8 mesecev nosečosti, pod pogojem št. 3. črka c. zapovedanim, odpre porodnišnica, kije v ljubljanski bolnišnici (špitalu), kjer smejo še 4 tedne po porodu ostati. Poteši pa morajo z otrokom vred, kakor je gori rečeno bilo, zapustiti porodnišnico in same skrbeti za njegovo izrejevanje. Zdaj pa, kadar z otrokom pridejo spet domu in jim je treba skrbeti za kako službo ali delo, nalaga se županstvom, da so takim ženskam na pomoč s tem, da primerno podučijo svoje soseščane in jim na srce pokladajo usmiljenje do takih nesrečnih žensk, da jih, če ne morejo otroka v rejo kam drugam dati, ne spodé neusmiljeno od hiše, kedar si iščejo službe ali dela, in ne pahnejo v revščino, v kteri bi morale obupati. Gospodarji se bodo kmalu sami prepričali, da ne trpijo škode, ako vzamejo tako žensko spet v službo; kajti skušnja uči po drugih deželah, kjer tudi nj-majo najdenšnic, da take ženske to, kar pri delu zamudijo s skrbjo za otroka svojega, nadomestijo z večo pridnostjo in njim skazano dobroto povrnejo s tem, da je njihovo srce bolj privezano na hišo tacega milostljivega gospodarja. Tudi se malo poznä pri gospodarstvu, če se pomnoži družina zs enega otroka. To pa na drugi strani deželi in plačevalcem davkov prihrani neizrečeno veliko stroškov. Ne smé se pa prezreti še to, da take ženske za svoje otroke veči del boljše skrbijot kakor rejniki najdencev, kteri si iščejo le dobička, sebi izročene rejence pa zanemarjajo, da niso za nobeno delo pripravni in pridejo poslednjič občini (soseski), v ktero po domovinski postavi spadajo, kot lenuhi na glavo. Po naravnem in državljanskem pravu in po dotičnih postavah mora za izrejo skrbeti pre| drugim ž Iaht a, prvo dolžnost pa imata oče in mati otroka, ktera bosta tudi skrbela, če se ji“l# le ne odtegne potrebni zaslužek. Vrh vsega tega je pa tudi še to pomisliti, da veliko nezakonskih otrok premožnih očetov je dosehmal dohajalo v najdenšnico, kjer so se izrejali na deželne stroške, to je, na stroške onih ljudi, ki davke plačujejo; očetje tacili otrok pa so skriti ostali in namesti njih je dežela la! 10 let plačevala stroške, potem pa, če si sami niso mogli kruha služiti, so prišli na glavo tisti občini, v kteri je mati domà. Kar pa zadeva županijska spričala in nakaznice, ktere imajo županstva dajati za sprejem ubozih nosečih žensk v porodnišnico, naj se ravna županstvo natanko po okrožnici deželnega odbora od 9. marca 1. 1870., št. 3032, ktera jasno zapoveduje, da se 1. dajo ubožni listi, ktere pa tudi gospod fajmošter mora podpisati in potrditi, sam® takim ženskam, ktere so zares revne in ako je tudi oče otroka reven, in Beilage 45. 513 2. Die bis Ende Juni 1871 in die Laibacher Findelanstalt gelangenden und in der Landesverpflegung stehenden Findelkinder bleiben nach den jetzt geltenden Normen in der Landespflege. 3. Bei dem Umstande, daß die Gebäranstalt und Hebammenschule fortbestehend bleibt, treten mit 1. Juli 1871 folgende Verfügungen in Wirksamkeit: a) die Schwängern finden erst nach Ablauf des 8. Schwangerschaftsmonates Aufnahme in der Laibacher Gebäranstalt, und dürfen, falls sie darum bitten, wenn auch nicht krank, 4 Wochen nach der Entbindung darin verbleiben, nach dieser Zeit aber haben sie sammt dem Kinde die Gebäranstalt zu verlassen; b) in die Gebäranstalt werden unverehelichte, aber auch verehelichte Schwangere aufgenommen, falls diese darinn bitten, und ihnen die Direktion der Landes-Wohlthätigkeits-Anstalten den Eintritt bewilliget ; c) jede Frauensperson, welche die unentgeltliche Aufnahme auf Landeskosten wünscht, muß ihre Armuth mit einem gütigen Armuthszeugnise answeisen, und sich verpflichten während dieser Zeit für Unterrichtszwecke und wenn nöthig als Amme zu dienen; d) die Bestimmungen der täglichen Zahlungsgebühr der die entgeltliche Aufnahme in die Gebäranstalt ansuchenden Frauenspersonen bleiben den jetzigen gleich und ebenso bleiben auch künftighin jene Vorschriften aufrecht, welche die Geheimhaltung der Schwangerschaft und der Geburt betreffen. Diese Beschlüsse treten mit Zustimmung der hohen k. k. Regierung bis zur Erwirkung der Allerhöchsten Sanction am 1. Juli 1871 jedoch einstweilen provisorisch in Wirksamkeit. Gemeindevorstände! Hört nun, was Euch der Landesausschuß jetzt an's Herz legt. Zur Aufhebung der Findelanstalt, d. i. jener Anstalt, in welcher uneheliche Kinder (Findlinge) 10 Jahre lang auf Landeskosten verpflegt wurden, hat den hohen Landtag die gewonnene Ueberzeugung bewogen, daß die Findelanstalten einerseits der guten Absicht, in der sie errichtet worden sind, nicht entsprechen, indem sie die Verbrechen des Kindesmordes, der Kindesweglegung oder der Abtreibung der Leibesfrucht nicht hintanhalten oder vermindern, und daß sie anderseits für die Findlinge keine Wohlthat sind, da diese wegen meist schlechter Pflege körperlich, geistig und moralisch verkümmern oder ganz zu Grunde gehen, ungeachtet das Land für deren Versorgung außerordentliche Geldopfer bringen und für diesen Zweck jährlich über 60.000 fl. verausgaben mußte, was allein schon eine Landesumlage von 6% auf die direkten Stenern nothwendig machte. Um aber dennoch jenen schwangeren Weibspersonen, welche auf ihre Händearbeit angewiesen sind, für jene Zeit vor und nach ihrer Entbindung, wo sie schwer arbeiten und nicht so leicht einen Verdienst finden können, eine Zufluchtsstätte zu gewähren, hat man die Verfügung getroffen, daß solche Personen nach Ablauf des 8. Monates ihrer Schwangerschaft, unter in der Post 3. lit. c angeführten Bedingungen in das hiesige Gebärhaus eintreten, und durch 4 Wochen nach ihrer Niederkunft daselbst verbleiben können. Nach dieser Zeit aber haben sie nebst ihrem Kinde die Gebäranstalt zu verlassen, und für die weitere Pflege und Erziehung des Kindes selbst zu sorgen. Es handelt sich nun darum, daß diese Weibspersonen bei ihrer Rückkehr in die Heimat einen Dienst oder einen sonstigen Unterstand und Arbeit erhalten. Die Gemeinde-Vorstände werden daher angewiesen, sowohl durch geeignete Belehrung, als auch durch vermittelnde Einflußnahme auf die Insassen in der Gemeinde einzuwirken, daß solche unglückliche Geschöpfe, wenn sie ihre Kinder nicht sonst irgend wohin in die Pflege geben können und einen Dienst oder Arbeit für Taglohn suchen, nicht lieblos und unbarmherzig zurückgewiesen, und dadurch in große Noth und zur Verzweiflung getrieben werden. Die Arbeitsgeber werden sich meistens bald überzeugen, daß sie durch die Aufnahme solcher Personen nichts verlieren, denn die Erfahrung in anderen Ländern, wo keine Findelanstalten bestehen, lehrt es durchwegs, daß solche Frauenzimmer durch vermehrten Fleiß das einbringen, was sie bei der Pflege des Kindes allenfalls an Arbeitszeit versäumen, und durch größere Anhänglichkeit zum Hause die ihnen zugewendete Wohlthat vergelten. Auch ist der Zuwachs eines Kindes in einer Wirthschaft, wo ohnedies mehrere Personen beköstiget werden, kaum merklich, während anderseits dem Lande und den Steuerzahlern so bedeutende Opfer erspart bleiben. Uebrigens ist noch zu berücksichtigen, daß solche Weibspersonen ihre Kinder in der Regel mit liebevoller Sorgfalt und verhältnißmäßig gut, jedenfalls aber besser erziehen, als die auf Erwerb spekulirenden Pflegeeltern die ihnen anvertrauten Findlinge, welche schließlich meistens als verwahrloste, zu jeder Arbeit un-I brauchbare Individuen doch wieder nur der Gemeinde, in welche dieselben nach dem Heimatsgesetze gehören, I Mr Last fallen. Sowohl nach dem natürlichen als nach dem bürgerlichen Rechte sind zunächst die unmittelbaren Angehörigen, vor Allem der Vater und die Mutter des Kindes verpflichtet, für dasselbe zu sorgen, und sie werden es thun, mau entziehe ihnen nur nicht die Möglichkeit und die Mittel dazu. Bemerkt aber muß hiebei noch werden, daß viele uneheliche Kinder vermöglicher Väter bisher in das Findelhaus kamen, wo sie auf Laudeskosten, d. i. auf Kosten der Steuerträger, bis zum 11. Jahre verpflegt wurden, während deren vermögliche Väter sich verborgen hielten und das Land für sich zahlen ließen, sodann aber im Falle der Erwerbsunfähigkeit jener Gemeinde zur Last fielen, in welcher die Mutter heimatberechtiget ist. Belangend die Ausstellung von gemcindeämtlichen Certificaten und Anweisungen zur Aufnahme toner schwangerer Weibspersonen in die Gebäranstalt wird sich neuerlich auf die Circular-Verordnung des Landesausschusses vom 9. März 1870, Z. 5032, berufen, nach welchem 1. nur solchen Weibspersonen Armuthszeugnisse, welche aber auch vom Herrn Pfarrer gefertigt und bestätigt werden müssen, ausgestellt werden dürfen, welche wirklich arm sind, und wenn auch der Vater bes Kindes vermögenslos ist, und f* 2. da se domovinski listi ali nakaznice smejo nosečim ženskam narejati samo za Ljubljansko porodnišnico, a nikdar ne za Tržaško, in da po takem se na domovinski list vselej mora zapisati to-le: „Ta list vyelja samo za pot v Ljubljano in za sprejem v Ljubljansko porodnišnico“. — Oe se kranjske ženske podajo v Tržaško porodnišnico, se jim prigodi, da se bodo pognale v domačijo nazaj. To naj županstvo v svoji občini tako razglasi, da to izvedo vse ženske. Naposled ponavlja deželni odbor prošnjo do vseh županov naših, naj na vso moč pripomorejo v to, da se dežela znebi silnih stroškov, ob enem pa, da se s krščansko ljubeznijo ravna z ženskami, ki so večidel nedolžne pregreška, zarad kterega one in njih otročiči velike nadloge trpijo, Št. 3685. Okrožnica županom na Kranjskem v zadevah, kedar se jemljó nezakonski otroci iz naj- denišnic (spitalov) v rejo na kmete. Ker je vsled okrožnice od 18. junija t. h, št. 5552 se začetkom l. julija t. 1. najdenšnica v Ljubljani začasno prenehala, bodo se od tam samo takovi otroci še oddajali na deželo v odrejo, ki so se ondi rodili pred 1. julijem t. 1. Takovih najdencev bode tedaj le malo. Ravno tako se bo po natanjčnem izpolnjevanji onih povelj, ki jih je deželni odbor v svoji okrtjžnici od 18. junija t. 1. razglasil, število kranjskih najdencev v tržaški najdenšnici ali kje drugej dokaj zmanjšalo. Ker pa je deželni odbor neprijetno opazil, da župani in častita duhovščina zapreke stavijo temu, da bi se jemali najdenci iz najdenšnic, in vkljub pojašnjenju, ki smo jim ga poslali v okrožnici od 15. oktobra 1867. 1., št. 3283, se na deželi o tej stvari nahajajo še zmirom napačne misli, zatoraj se čuti deželni odbor primoranega, kriva mnenja o tej zadevi še enkrat v naslednjem pojasniti. Ravnateljstvo najdenšnice sme po postavah od 16. marcija 1827. 1., št. 4893, od 31. decembra 1852. 1., št. 12989, in 31. avgusta 1861. I. le tedaj najdence dajati v rejo na kmete, kedat se rednik ali rednica izpričata s spričalom svojega župana in fajmoštra, da sla zmožna in sposobna, najdenca pošteno izrejati; ako bi se pa župan ali fajmošter branila tako spri-čalo brez dostojnega vzroka redniku ali rednici dati, ima c. k. okrajna gosposka oblast namesti župana in namesti fajmoštra sama za-se podpisati takov certifikat. Po tem takem tedaj ne sme ravneteljstvo najdenšnice nikoli otroka brez certifikata županovega in fajmoštrovega ali pa brez certifikata c. k. okrajne gosposke dati v rejo na kmete. Soseske se bojé tega, dane bi taki otroci ostali soseski, v ktero pridejo v odrejo, in da bi morale one potem, ako so bolehni ali sicer nezmožni si svoj kruh služiti, skrbeti za-nje. Ta strah je pa popolnoma prazen in neopravičen, kajti gledé na sedaj veljavno domovinsko postavo od 3. decembra 1863. 1. se zarad tega, da kak najdenec (nezakonsk otrok] pride v odrejo v njen kraj, nima nobena soseska bati, da jej pozneje ostane na skrb; kajti §.6' domovinske postave odločno ukazuje tako-le : „N ezakonski otroci imajo pravico do-movja tam, kjer je mati takrat, ko je otroka porodila, uživala domovinsko pravic o“. Če tedaj mati ni iz one soseske, v kteri je otrok v odreji, ta tudi nima ondukaj domovinske pravice“. Iz tega postavnega ozira se tedaj ni bati taci h rejencev. Pri tej priliki pa si deželni odbor, kteri na vsako stran in zmirom iskreno skrbi za blagot naših ljudi na kmetih, ne more kaj, da ne bi dostavil prijaznega opomina, in sicer tega, naj h) prečastita duhovščina in župani ne zadrževali certifikatov (spričeval) takim rednikom ali rednicam, kteri so pošteni in pa sposobni, otroka vzeti v odrejo, kajti treba je vedeti, da tajg otroci (špitaiarji), dokler so v najdenšnici ter imajo dojnice (ame), ki se morajo tudi v najdenšnici vzdrževati, prizadenejo deželi veliko več stroškov. Če pa vprašate: iz kterega denarja se izdržuje najdenšnica? odgovoriti Vam moramo, da iz priklad na davke, ktere vsak posestnik plačuje. Ni tedaj pametno ovirati, da se taki otroci hitro ne jemljo iz najdenšnice ter dajo v cenejo odrejo na kmete. Drugo je pa tudi to, kar nam zapoveduje kristijanska dolžnost do svojega bližnjega. Tudi nesrečni nezakonski otrok je naš bližnji; dosti nesrečen je vže, da pride po taki .p»!1 na svet; ali ubogo dete je nedolžno, in zoper kristijansko ljubezen je, ako nedolžni otrok mara trpeti, kar sta zagrešila oče in mati. Ni tedaj prav, ako nimamo usmiljenja do tacili nesrečnih stvari. — To tedaj so oni važni razlogi, da deželni odbor prav živo na srce poklada vsem županijam in častiti duhovščini, naj nikar ne zadržujejo spričal takim, ki so sposobni za rednike, ker si soseska s tem, da v svoj kraj dobi rejenca, nikakor ne nalaga dolžnosti, da bi morala skrbeti za-nj po preteklih 10. letih, ako mati iz tiste soseske ni doma. Beilage 45. 515 2. daß die Heimatscheine oder die Anweisungen ausschließlich nur für das Laibacher Gebärhsus. und niemals für die Triester Anstalt ausgefertiget werden dürfen, unb daß daher jedesmal ans dem HeimiM-scheine ausdrücklich die Klausel beizusetzen ist: „Giltig nur für den Weg nach Laibach und zur Aufnahme m die Laibacher Gebäranstalt". Wenn sich hierländige Weibspersonen dennoch in's Triester Spital zur enttin* düng begeben sollten, so haben dieselben zu gewärtigen, daß sie mittelst Schub insdie Heimatzurückgeschickt werden, auf welchen Umstand die Betreffenden aufmerksam zu machen sind. Schließlich wiederholt der Landesausschuß an alle Gemeindevorstände das Ersuchen, daß sie nach allen ihren Kräften bemüht sein sollen, cinestheils den Landesfond zu entlasten, anderentheils aber dahin z-wirken, daß mit christlicher Nächstenliebe mit den Weibspersonen verfahren werde, welche meistencheils mlschwldiz sind am Fehltritte, für welchen sie sammt ihrem Kinde schwer büßen müssen. Zahl 3685. fire it fare an die Gemeindevorstände in Krain, betreffend die Abnahme be_r Findelkinder aus den Findelhäusern in die Landpflege. Nachdem laut des Circulares vom 18. Juni d. I., Z. 5552 mit 1. Juli d. I. die FindelAisE m Laibach provisorisch aufgehört hat, so werden aus derselben nur noch jene Kinder in die Lmidpffege gegänm, welche vor dem 1. Juli d. I. in dieser geboren wurden. Solcher Findlinge werden daher nur wenige sein. Ebenso wird sich durch die genaue 6iii|iilbaig derjenigen Vorschriften, welche der Landesausschuß in seinem Rundschreiben vom 18. Juni d. I. kundgemacht hat, die Zahl der krainischen Findlinge in der Findelanstalt in Triest oder anderswo bedeutend verunndcnl. Da jedoch der Landesausschuß die unliebsame Wahrnehmung gemacht hat, daß die Gememdevor-ftänbe und die hochwürdige Geistlichkeit der Abirahme der Findlinge aus den Findelanstalten Hindernisse ent-gegenstellen, und ungeachtet der Aufklärung, rvelche man denselben in dem Rundschreiben vom 15. Oktober 1867, Z. 3283 gegeben hat, am Lande noch immer diesfalls Mißverständnisse herrschen, so findet sich der Landesausschuß veranlaßt, nochmals die irrigen Meinungen in dieser Beziehung im Nachfolgenden zu berichtigen: Die Direktion eines Findelhauses darf nach den Verordnungen vom 16. März 1827, Z. 4893, vom 31. Dezember 1852, Z. 12989 und vom 31. August 1861 die Findlinge nur bann auf das Land in die Pflege geben, wenn sich der Nährvater oder die Nährmutter mit Certificate« ihres Gemeindevorstehers und Pfarrers ausweisen, daß sie geeignet und auch im Stande sind, den Findling entsprechend auszuziehen. Sollte sich der Gemeindevorstand oder Pfarrer ohne genügenden Grund weigern, das besagte Cer-tificat auszustellen, so ist auch die k. k. Bezirksbehörde ermächtiget, statt des Gemeindevorstehers und Pfarrers das bezügliche Certisicat auszufertigen. Die Direktion des Findelhauses darf daher den Findling nie ohne das von bent Gemeindevorsteher und dem Pfarrer oder aber von der k. k. Bezirksbehörde ausgestellte Certificat in die Landpflege geben. Die Gemeinden besorgen jedoch, derlei Kinder könnten in der Gemeinde, wohin sie in die Pflege gelangen, zuständig werden, und daß dann die Gemeinden für diese Kinder sorgen müßten, falls sie krank oder sonst erwerbsunfähig werden. Diese Besorgniß ist ganz unbegründet, weil durch das Heimatgesetz vom 3. Dezember 1863 jedes Bedenken der Gemeinden, daß ihnen die in ihrer Gemeinde auferzogenen Findlinge (unehelichen Kinder) zur Last fallen könnten, behoben ist; denn der §. 6 des Heimatgesetzes lautet wörtlich: „Uneheliche Kinder sind dort heimatberechtiget, wo die Mutter zur Zeit der Geburt das Heimatrecht gehabt hat". Ist daher die Mutter in derselben Gemeinde, in welche das Kind in die Pflege kam, nicht zuständig, so hat auch das Kind kein Heimatrecht dort. Bei diesem Standpunkte des Gesetzes haben also die Gemeinden nicht zu besorgen, daß ihnen die in ihre Gemeinde kommenden Findelkinder zur Last fallen.. Der Landesausschuß, welchem nach allen Seiten hin das Wohl unserer Landbevölkerung aufrichtig am Herzen liegt, kann jedoch nicht umhin, diesen Aufklärungen noch eine freundliche Erinnerung beizusetzen, und zwar die, daß die hochwürdige Geistlichkeit und die Bürgermeister solchen Nähreltern, welche im guten Rufe und übrigens im Stande sirid, ein derartiges Kind in die Pflege zu nehmen, die Certificate nicht verweigern sollen; denn solche Kinder, solange sie im Findelhanse sich befinden und darin Ammen haben, welche beköstigt werden müssen, verursachen dem Landesfonde viel größere Auslagen, welche die Steuerträger bezahlen müssen, weil ja der Landesfond aus'den Landes-Umlagen gebildet wird. Es ist daher int Interesse der steuerzahlenden Bevölkerung selbst gelegen, daß solche Kinder so schnell als möglich aus der Findelanstalt in die billigere Pflege zu den Nähreltern auf das Land gegeben werden. Weiters kommt aber auch das Gebot der christlichen Nächstenpflicht hier in Betracht. Auch das uneheliche Kind ist unser Nächster, und ist schon dadurch unglücklich genug, daß es auf eine Weise in die Welt gekommen ist, welche es selbst nicht verschuldet hat. Es ist aber gegen das christliche Gebot, das arme Kind für das leiden zu lassen, was Vater und Mutter verschuldet haben. Dies sind die gewichtigen Gründe, welche den Landesausschuß bestimmen, recht lebhaft allen Gemeinden und der hochwürdigen Geistlichkeit an's Herz zu legen, daß sie die Ausfolgung von Zeugnissen jenen, welche zur Auferziehung der Kinder geeignet sind, nicht vorenthalten, indem sich, wie oben bemerkt wurde, die Gemeinde selbst damit, daß sie in ihrem Bereich einen Findling bekommt, durchaus keine Obliegenheiten für dessen Versorgung nach zurückgelegten 10 Jahren aufbürdet, sobald nicht auch die leibliche Mutter des Findlings jener Gemeinde zuständig ist, in welcher das Kind auferzogen wurde. Naj bi tedaj tudi častita duhovščina blagovoljno seznanila se s to okrožnico do županov ter s svojim izdatnim vplivom do prostega ljudstva pomagala pospeševati blage namene deželnega odbora s tem, da ljudstvo podučuje, da si soseska ne nakoplje nikakoršnega bremena, ako po tej poti vzame v odrejo kacega najdenca v to ali uno vas. Na posebno vprašanje vodstva dobrodelnih naprav o tej zadevi je deželni odbor še to - le začasno zaukazal, namreč: 1} Zanajdence, kojim matere v porodnišnici umrjo, morajo skrbeti one občine, v kterih so imele umrle matere domovinsko pravico, vendar pa se sme v tacih okolščinah občinam, ko pridejo po otroka, povrniti nekoliko potnih stroškov; če se pa njih domovje ne da določiti, naj se oddadó takovi najdenci na deželne stroške v odrejo. 2) Revnim materam, ko zapusté porodnišnico z otrokom, naj se dado otročje posteljice zastonj, ravno tako tudi občinam, če morajo namreč zarad smrti nezakonske matere prevzeti skrb za otroka. 3) Revnim materam, ko zapusté porodnišnico z otrokom, naj se podelé majhine denarne podpore, in sicer glede na daljavo pota v domačijo, letni čas in vreme po 1 — 5 fr. Ta pravila pa so bila le začasno izdana in slavni deželni zbor naj blagovoli o tem za trdno določiti. — Ra prosi, odkar je odpravljena najdenšnica primeroma le malo nosečih v porodnišnico, to je gotovo najboljši dokaz, da je prej v porodnišnico mnogo nosečih prihajalo, ne tolikanj zavoljo revščine, temveč posebno zato, da bi se iznebile skrbi za otroka. Pristavlja se še, da je tudi štajarski deželni odbor poleg dopisa od 17. avgusta t. 1., št. 5703 za prihodnji dežeini zbor pripravil predlog za odpravo Graške najdenšnice. (Vlož. zap. št. 5552 od 1870. 1., 3065 , 3519 , 3775 in 4631 od 1871. 1.) Prevstrojenje Po sklepu slavnega deželnega zbora od 21. oktobra 1869. I. je deželni odbor izdelal načrt deželnih do- za novo uravnanje deželnih dobrodelnih naprav, ki se bode s posebnim poročilom predložil slavnemu hrodelnih na-deželnemu zboru, da o njem sklene. — Tu je treba omeniti, da so se preteklo žimo bolnišnični prav. prostori jako prenapolnili z bolniki, in da so se deželi le s tem prihranili stroški zasilne bolnišnice, da so se nekteri prostori v bolnišnici, ki se sicer ne rabijo kot bolnišne sobe, pripravili za bolnike, in od dné do dne se vedno bolj kaže potreba, da bi se napravile za koze in druge nalezljive bolezni posebne sobe, in sploh da bi se bolnišnica razširila. — Po odpravi najdenšnice in ako se nekaj norcev odda v graško nornišnico, je pričakovai, da se dobi dovelj prostora za bolnike medicinič-nega in kirurgičnega oddelka. t Nagrada zdravnikom nornišnične podružnice na Poljanah. Za opravljanje zdravniške službe v nornišničini podružnici na spodnjih Poljanah je dovolil deželni odbor primariju in sekundariju mediciničnega oddelka, prvemu 150 for., drugemu 75 for, nagrade iz nornišničinega zaloga za leto 1871 nadjaje se, da bode slavni deželni zbor blagovolil to odobriti. (Vlož. zap. št. 747, 976, 982 in 1271 od 1871. 1.) Pogodba za- Zarad cene zdravil za deželne dobrodelne naprave in za posilno delalnico se je pogodba radcenezdra-g ljubljansko lekarniško skupščino od 1. oktobra 1871. 1. do 1. oktobra 1875. li po dosedanji tarifi ^bolnišnicon0'a s *em P°S°jem podaljšala, da lekarničarji 20^ odpustka dajo in sicer s tem pridržkom, če tarife za zdravila, ki je bila vpeljana 1. oktobra 1869. 1. med tem časom ces. vlada ne zniža. (Vlož. zap. št. 926 od 1871. 1.) Predlog, da bi Štajarski deželni odbor je z dopisom od 27. januarija 1871. L, št. 800 storil ponudbo, da ee dajaliKra-bi se norci iz Kranjskega v novo Štajarsko nornišnico, ki se utegne odpreti 1. 1872., dajali pod “j®* v novo. istimi pogoji, ki veljajo za Štajarce, in kolikor bi namreč dopuščal prostor, ki je preračunjen z* — ~ 400 blaznih. Z dopisom od 20. februarija 1871. Ili št. 1618 poslana tarifa stroškov za oskrbovanje v sedanji graški nornišnici kaže, da se plačuje na dan za 1. razred..............................................................................2 for. — kr. ' ” « » ..........................................................................1 ” Kn * Ta tarifa se bode pa zarad poplačanja kapitala za zidanje nove nornišnice in za opravljanje obresti morala pregledati oziroma povišati. Na to ponudbo se ni moglo se vé da nič gotovega odgovoriti in tudi nič trdno obljubiti) temveč se je štajarskemu deželnemu odboru samo zagotovilo, da se bode v prihodnjem deželnem zborovanji stavil nasvet, naj se sklene pogodba sè štajarskim deželnim zastopništvom zarad oddajanja norih Kranjcev v novo nornišnico v Gradcu. — Dotični nasvet dojde slavnemu deželnemu zboru s posebnim poročilom. (Vlož. zap. št. 696, 1147 in 4091 od 1871. 1.) Deželno gle- Deželni odbor je obrok, ki je bil od začetka odločen do konca leta 1870, v ta namen, disče m nje- da se oglasijo prosilci za onih šest daril, ki so bila za slovenska dramatična dela razpisana po gova po pora. gjjjgpy sjavnega deželnega zbora od 22. septembra 1869.1., podaljšal do konca meseca junija 1871. !•) da bi se oglasilo tem več prosilcev. Darila pa, ki so bila razpisana do konca podaljšanega obroka, se doslé še niso prisodila mnogim poslanim spisom. Beilage 45. 517 SJlöge bte htzHwürdige Geistlichkeit von diesem Rundschreiben an die Geureindevorstünde gefällige Kenntniß nehmen und bei ihrem bekannten Einflüsse auf die Landbevölkerung die wohlwollenden Intentionen des Landesausschusses dadurch fördern helfen, daß sie dieselbe aufklärt, daß die Gemeinde, welche einen Findling auf diesem Wege aufnimmt, sich selbst keine Last aufbürdet. Ueber eine diesbezügliche spezielle Anfrage der Landcswohlthätigkeitsanstalten-Direktion hat der Landesausschuß noch folgende provisorische Anordnungen getroffen, nämlich: 1. Für Findlinge, deren Mütter in der Gebäranstalt sterben, haben jene Gemeinden zu sorgen, wo die verstorbenen Mütter heimatberechtiget waren, in solchen Füllen wird jedoch den Gemeinden für die Abholung des Kindes eine kleine Reisekostenvergütung bewilliget; wenn aber deren Heimatsgemeinde nicht ermittelt werden kann, sind solche Findlinge auf Landeskosten in die Verpflegung zu geben. 2. Armen Müttern sind beim Verlassen der Gebäranstalt unter Mitnahme des Kindes die Fatschbetten unentgeltlich zu verabfolgen, sowie auch den Geineindcn, wenn sie nämlich aus Anlaß des Todes der unverehelichten Mutter die Sorge für das Kind übernehmen müssen. 3. Mittellosen Müttern sind beim Austritte aus der Gebäranstalt unter Mitnahme des Kindes kleine Geldunterstützungen, und zwar je nach der in die Heimatsgemeinde zurückzulegenden Wegesstrecke und mit Rücksicht auf die Jahreszeit und die herrschende Witterung — von 1—5 fl. zu bewilligen. Diese Bestimmungen wurden jedoch nur provisorisch erlassen, und es wolle der hohe Landtag darüber die definitive Entscheidung treffen. Der Umstand, daß seit der Auflassung der Findelanstalt verhältnißmäßig nur wenig Schwangere um Aufnahme in die Gebäranstalt ansuchen, liefert wohl den deutlichsten Beweis dafür, daß die Gebäranstalt früher von vielen Schwangeren nicht so sehr wegen ihrer Mittellosigkeit, sondern hauptsächlich deshalb aufgesucht wurde, um der Sorge für das Kind enthoben zu sein. Schließlich wird noch beigefügt, daß auch der steiermärkische Landesausschuß nach Mittheilung vom 17. August d. I., Z. 5703 für den nächsten Landtag den Antrag auf Aufhebung der Grazer Findelanstalt vorbereitet hat. (Exh. Nr. 5552 de 1870, 3065, 3519 et 3775 und 4631 de 1871.) Gemäß hohen Landtagsbeschlusses vom 21. Oktober 1869 hat der Landesausschuß einen Entwurf zur Reorganisi-Reorganisirung der Landeswohlthätigkeits -Anstalten ausgearbeitet, welcher mittelst einer besonderen Vorlage ,VUI13 zur hohen Beschlußfassung vorgelegt werden wird. Hiebei muß bemerkt werden, daß im Verlaufe des letzten f av'f Winters eine starke Ueberfüllung der Spitalsräumlichkeiten mit Kranken eingetreten ist, und daß nur dadurch das Land vor den bedeutenden Kosten eines Nothspitals bewahrt werden konnte, daß einige Lokalitäten des Krankenhauses, welche in der Regel nicht als Krankenzimmer benützt werden, interimistisch zur Unterbringung von Kranken hergerichtet wurden, und es tritt die Nothwendigkei zur Errichtung abgesonderter Zimmer für Blattern und andere epidemische Krankheiten sowie zur Erweiterung des Krankenhauses überhaupt, immer gebieterischer heran. — Durch Auflösung der Findclanstalt und durch theilweise Unterbringung der Irrsinnigen Remuneration in der Grazer Irrenanstalt steht wohl eine entsprechende Erweiterung des Raumes für Kranke der medizinischen der Aerzte in und chirurgischen Abtheilung zu erwarten. Für die Besorgung des ärztlichen Dienstes in der Jrrenfiliale aufber Jrrenfiliale der unteren Poljana hat der Landesausschuß dem Primarius und dem Secundarius der medizinischen Abtheilung, ersterem 150 fl., letzterem 75 fl. Remuneration für das Jahr 1871 aus dem Jrrenhausfonde in Anhoffung der Genehmigung des hohen Landtages bewilliget, um deren nachträgliche Ertheilung hiemit gebeten wird. (Exh. Nr. 747, 976, 982 et 1271 de 1871.) Wegen Lieferung der Medicamente für die Landeswohlthätigkeits-Anstalten und für das Zwangs- Medicamentm-arbeitshaus wurde mit dem Laibacher Apotheker-Gremium der Vertrag vom 1. Oktober 1871 bis 1. Oktober Lieferungsver-1875 nach dem bisherigen Tarife und gegen einen 20# Nachlaß mit dem Vorbehalte verlängert, insoferne krag. während der Vertragsverlängerung der seit 1. Oktober 1869 eingeführte Medicamententarif nicht gesetzlich ermäßiget werden sollte. (Exh. Nr. 926 de 1871.) Der steiermärkische Landesausschuß hat mit Note vom 27. Jänner 1871, Z. 800 auf Unterbringung Unterbringung irrsinniger Landesangehöriger Krains in dem neuerbauten steiermärkischen Irrenhause, welches für 400 Geistes- hämischer Lankranke Raum bietet und im Laufe des Jahres 1872 eröffnet werden dürfte, unter den gleichen Bedingungen, desangehonger unter welchen Steiermärker Aufnahme finden, und so weit es der Raun: gestattet, den Antrag gestellt, und mit,™3r“en6aufe Note vom 20. Februar 1871, Z. 1618 den Tarif der im jetzigen Grazer Irrenhause bestehenden Verpflegs- * gebühren mitgetheilt, wornach Pr. Tag. für die 1. Classe....................'...........................................2 fl. — kr. „ „ 2. „ ................................................................1 „ 30 „ „ „3............................................................................— „ 60 kr. zu zahlen ist. Dieser Tarif wird jedoch nach Zurechnung der Amortisirung und Verzinsung des Baukapitals des neuen Irrenhauses einer Revision unterzogen werden. Auf diesen Antrag konnten keine bestimmten und bindenden Erklärungen, sondern nur die Zusicherung gegeben werden, daß in der nächsten Landtagssession der Abschluß eines Uebereinkommens mit der steiermärkischen Landesvertretung wegen Unterbringung irrsinniger Landesangehöriger Krains im neuen Irrenhause in Graz beantragt werden wird. Der diesbezügliche Antrag bildet eine besondere Landtagsvorlage (Exh. Nr. 696, 1147 et 409i de 1871.) Den ursprünglich bis Ende 1870 fixirten Termine zur Bewerbung um die mit dem hohen Landtags- Landschaft!, beschlusse vom 22. September 1869 bewilligten 6 Preise für slovenische dramatische Werke hat der Landesausschuß Theater und zur Erzielung einer zahlreicheren Konkurrenz bis Ende Juni 1871 verlängert. Die Zuerkennung der ausge- dessen Subven-schriebenen Preise für die bis zum Ablaufe des verlängerten Termines in beträchtlicher Anzahl eingelangten twmrung. dramatischen Arbeiten hat jedoch bisher noch nicht stattgefunden. Dramatično društvo je deželnemu odboru predložilo natančni proračun svojih dohodkov in stroškov od 1. maja 1870. 1. do 1. maja 1871. 1. ter je zračunilo dohodke na 2840 fr., stroške pa na 5751 fr., tedaj se je pokazala za poplačanje proračunjenih stroškov primanjkava 2911 fr. — Opiraje se na ta natančni izkaz — je deželni odbor brez daljšega pomisleka zastran prošnje izročene mu v rešitev po sklepu slavnega deželnega zbora od 26. avgusta 1870. 1., dramatičnemu društvu sè sklepom od 4. novembra 1870. 1. dovolil znesek 1600 fr. iz glediščinega zaklada za leto 1871, ker je moralo omenjeno društvo pri vsem tem še spraviti skupaj 1311 fr. za poplačanje proračunjenih potrebščin. Dovoljena podpora v znesku 1600 fr. se je izpačala v štirih enacih rokih po 400 fr, iz deželne blagajnice, in sicer prvi rok tekoj, t. j. 8. novembra 1870. L, drugi trije pa 1. januarija, 1. aprila in 1. julija 1871. I. na pobotnico potrjeno od deželnega odbora. — Kar se tiče delovanja dramatičnega društva, utegnilo bi zadostiti to, daje spravilo od 2. oktobra 1871. 1. do 30. aprila 1871. 1. v deželnem gledišču 23 slovenskih predstav na oder, in sicer je bilo večidel vselej polno gledišče. — Natančneje je popisano delovanje dramatičnega društva v njegovem sporočilu za leto 1870. Za dobo 1871/2 bilo je vsled dotične prošnje dramatičnega društva deželno gledišče štiri večere vsaki mesec za slovenske predstave odločeno in sicer dve nedelji ali dva praznika in pa dva delavnika. Za tukajšnje nemško gledišče za dobo 1871/2 se je mnogo podvzetnikov oglasilo, pa brez izjeme le s tem pogojem, da se jim dovoli izdatna podpora. — Ker je za prihodnjo dobo deželno gledišče štiri večere pripuščeno dramatičnemu društvu, ter se je nemškemu gledišču potem takem,v primeri s preteklim letom vsaki mesec en večer odtegnil, zato je deželni odbor, nadjaje se, dato slavni deželni zbor odobri, v seji od 7. julija 1871. 1. sklenil prejšnjo podporo 600 fr., kije bila odmenjena za nemško gledišče v proračunu glediščinega zaklada za 1. 1871, zvišati za 300 fr., to je na 900 fr. Razun tega je bil odmenjen tudi ves denar od v zakup danih 11 lož glediščinega zaklada za dobo 1871/2 v obilnem znesku 2200 fr. v podporo nemškemu gledišču, in vrh tega pripu-ščeni dve loži glediščinega zaklada v porabo glediščinemu podvzetniku. Za nemško gledišče odločena deželna podpora iznaša tedaj skupaj 3100 fr., znesek pa, ki ga je zahteval glediščini pod-vzetnik v podporo in kteri se mu je tudi dovolil, 5500 fr., tedaj bi se morala pridobiti primanjkava k zagotovljeni deželni podpori 3100 fr., da se dopolni znesek 5500 fr., namreč 2400 fr. po drugi poti. To primanjkavo dopolniti se je zavezalo društvo prijateljev gledišča in posestniki lož. Glede posebno težavnih razmer ljubljanskega gledišča in z ozirom na okoliščine, da bi dobra nemška gle-diščina družba spodbujala in pospeševala tudi slovenske predstave, naj blagovoli slavni deželni zbor odobriti povišano podporo v znesku 300 fr., ki jo je dovolil deželni odbor nadjaje se njegove pritrditve. O daljših vzrokih zastran povišanja podpore in zraven tudi v pojašnjenje razmer ljubljanskega gledišča naznani se slavnemu deželnemu zboru sledeči odgovor deželnega odbora od 14. aprila 1871. 1. na vlogo posestnikov lož : Št. 1410. Slavnemu odboru posestnikov lož! Deželni odbor, ki ima dolžnost deželne pravice vsestransko nepokvarjene varovati, ne bi mogel priznati v vlogi od 28. februarija t, 1. zahtevano sovlastno pravico posestnikov lož do gledišča, še manj pa do splošnega glediščinega zaklada, tedaj tudi ne pripustiti posestnikom lož kacega vpljiva do oskrbovanja tega zaklada tudi potem ne, ko bi bila ta domnevana lastninska pravica vsaj na videz opravičena. Takove pravice niso posestniki lož nikdar zahtevali ali si je prisvojevali, tudi je niso nikdar vživali. Razun tega pa je ta pravica tudi popolnoma neopravičena ter se opira na čisto napačne pravne razmčre. Posestniki lož še prav za prav njihovi lastniki niso v juridičnem smislu — temveč imajo samo jako omejeno pravico do njih, da jih smejo rabiti, kjer pa ne morejo določiti niti časa, niti načina, niti pogojev rabe (entrò) po svoji volji. Nočemo dalje pretresovati ta juri-dični del vprašanja, temveč omenimo samo kratko, da so samo „kranjski stanovi“ (sedaj tedaj njihovi opravičeni nasledniki, t. j. deželni zastopniki) vknjiženi lastniki glediščinega poslopja, da niso posestniki lož še nikoli nič pripomogli k obilnim stroškom za oskrbovanje gledišča in druzih poslopij» ki so lastnina glediščinega zaklada, kakor tudi ne k manjim stroškom za napravo glediščine oprave, tudi za glediščin zaklad še niso nič žrtovali, in da je zelo dvomljivo, ali bi bili vsi zadovoljni biti solastniki teh poslopij, zraven pa tudi sodolžniki onih 19.000 fr. star. denarja, ki še sedaj težč gle' diščini zaklad v prid deželnemu zakladu ! Odbor posestnikov lož želi imeti pravico do oskrbovanja glediščinega zaklada, da bi s tem odpravil slovenske predstave, ker išče v tem vzroka slabih razmér ljubljanskega gledišča ter meni, da je glediščin zaklad namenjen samo nemškemu gledišču. Oboje je pomota, ktero zgodovina našega gledišča popolnoma ovrže. Daje glediščin zaklad namenjen samo nemškemu gledišču, je popolnoma napačna trditev, kteri se zoperstavlja tudi dogodek, da so se igrale na ljubljanskem gledišču vsakovrstne igre, posebno tudi laške opere in slovenske predstave, prvo izmed teh so igrali vže 1. 1790 diletantje izmed prvih družbinih krogov z največo pohvalo. Kdor hoče kaj vec Beilage 45. 519 Der dramatische Verein hat dem Landesausschusse einen detaillirten Voranschlag seiner Einnahmen und Auslagen für die Zeit vom 1. Mai 1870 bis 1. Mai 1871 vorgelegt und darin die Einnahmen mit 2840 ft, dagegen die Auslagen mit 5751 fl. beziffert, mithin zeigte sich zur Deckung der präliminirten Auslagen ein Abgang von 2911 fl. Auf diese Detailnachweifung gestützt — hat der Landesausschuß um so weniger Anstand genommen, über das ihm mittelst hohen Landtagsbefchluffes vom 26. August 1870 zur Erledigung zugewiesene Subventionsgesuch dem dramatischen Vereine mit dem Beschlusse vom 4. November 1870 den Beitrag Do» 1600 fl. aus dem Theaterfoude für das Jahr 1871 zu bewilligen, als der gedachte Verein noch immerhin den Betrag von 1311 fl. zur Deckung der präliminirten Erfordernisse aufzubringen hatte. Die bewilligte Subvention Pr. 1600 fl. wurde in vier gleichen Raten ä 400 fl. bei der Landeskaffe flüssig gemacht, und zwar die erste Rate gleich, d. i. am 8. November 1870, die übrigen drei Raten aber am 1. Jänner, 1. April und am 1. Juli 1871 gegen vom Landesansschusfe bestätigte Quittungen. — Ueber die Leistungen des dramatischen Vereines dürfte die Bemerkung genügen, daß derselbe in der Zeit vom 2. Oktober 1870 bis 30. April 1871 im landschaftlichen Theater 23 slovenische Vorstellungen zur Aufführung brachte, und zwar die meisten derselben bei vollem Haufe. — Ausführlich find die Leistungen des dramatischen Vereines in fernem für das Jahr 1870 veröffentlichten Jahresberichte behandelt. Für die Saison 1871/2 wurde auf die diesbezügliche Eingabe des dramatischen Vereines das landschaftliche Theater an vier Abenden in jedem Monate für flovenische Vorstellungen reservirt und zwar an zwei Sonn- und Feiertagen und an zwei Werktagen. Die Konkurrenz um die hiesige deutsche Bühne für die Saison 1871/2 war eine ziemlich starke, jedoch ausnahmslos nur gegen Gewährung einer bedeutenden Subvention. Nachdem in der nächsten Saison das landschaftliche Theater an vier Abenden dem dramatischen Verein reservirt wurde, mithin die deutschen Vorstellungen im Vergleiche gegen das Vorjahr in jedem Monate um einen Abend reduzirt werden, hat der Landesausschuß in Anhoffung der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages in der Sitzung vom 7. Juli 1871 die Erhöhung der im Theaterfondsvor-anschlage pro 1871 für das deutsche Theater mit 600 fl. genehmigten Barsubvention um 300 fl., d. i. auf 900 ft, beschlossen. Außerdem wurde aber auch der ganze anzuhoffende Erlös für die Verpachtung von eilf Theaterfondslogen für die Saison 1871/2, welcher die namhafte Summe von 2200 fl. ergab, zur Subven-tionirung der deutschen Theaterunternehmung bestimmt und derselben auch noch zwei Theaterfondslogen zur Benützung überlassen. Die für das deutsche Theater bestimmte Landessubvention beträgt demnach im Ganzen 3100 ft, der von der Theaterunternehmung begehrte und mit derselben vereinbarte Subventionsbetrag hingegen 5500 ft, daher die Ergänzung der zugesicherten Landessubvention Per 3100 ft auf den Betrag von 5500 ft, somit um 2400 fl. auf anderen Wegen sicher gestellt werden mußte. Zur Leistung dieser Ergänzung hat sich das Somite der Theaterfreunde und Logenbesitzer verpflichtet. — In Berücksichtigung der obwaltenden eigenthümlichen und schwierigen Bühnenverhältnisse in Laibach und in Würdigung des Umstandes, daß eine gute deutsche Bühnengefellschaft auch auf die slovenischen Theatervorstellungen anregend und bildend einwirken wird, wolle der hohe Landtag die vom Landesausschnffe sub spe rati bewilligte Erhöhung der Subvention per 300 ft genehmigen. Zur weiteren Motivirung der Subventionserhöhung und gleichzeitig zur Beleuchtung der in Laibach obwaltenden Bühnenverhältnisse wird nachstehende Antwort des Landesausschusfes vom 14. April 1871 auf eine Eingabe der Logenbesitzer dem hohen Landtage zur Kenntniß gebracht: An den löblichen Ausschuß der Logenbesitzer! Der Landesausschuß — verpflichtet, die Rechte des Landes in jeder Beziehung unversehrt zu erhalten— könnte das mit der Eingabe vom 28. Februar d. I. angesprochene vermeintliche Miteigenthumsrecht der Logenbefitzer am Theatergebäude, ja noch mehr, am gesammten Theaterfonde selbst dann nicht anerkennen, daher den Logenbesitzern einen Einfluß auf die Verwaltung dieses Fondes selbst dann nicht zugestehen, wenn dieses vermeintliche Eigenthumsrecht wenigstens scheinbar begründet wäre. Ein solches Recht ist von den Logenbesitzern nie angesprochen oder geltend gemacht, auch nie ausgeübt worden. Es ist aber auch ganz und gar unbegründet, und beruht auf einer gänzlichen Verkennung der zu Grunde liegenden Rechtsverhältnisse. Die Logenbesitzer find nicht einmal Eigenthümer ihrer Logen im juridischen Sinne des Wortes — sondern sie haben nur ein sehr beschränktes Gebrauchsrecht derselben, wobei weder die Zeit, noch die Art, noch die Bedingungen der Benützung (Entree) von ihrem Willen bestimmt werden. Ohne in eine nähere Erörterung dieses juridischen Theiles der Frage einzugehen, soll nur noch kurz angedeutet werden, daß ausschließlich „die Stände in Krain" (also gegenwärtig deren Rechtsnachfolger, d. i. die Landesvertretung) sich an der bücherlichen Gewähr des Theatergebäudes befinden, daß die Logenbefitzer noch nie für die bedeutenden Confervationskosten dieses und der übrigen dem Theaterfonde gehörigen Gebäude, und ebensowenig für die nicht minder bedeutenden Anschaf-fungskosten des Theaterinventars einen Beitrag geleistet, auch für den Theaterfond als solchen kein Opfer gebracht haben, und daß es sehr fraglich ist, ob sie sämmtlich einverstanden wären, Miteigenthümer dieser Gebäude, dadurch aber auch Mitschuldner jener 19.000 ft C. M. zu werden, welche noch heute auf dem Theaterfonde zu Gunsten des Landesfondes haften! — Der Ausschuß der Logenbefitzer wünscht einen Einfluß auf die Verwaltung des Theaterfondes zu erhalten, um die flovenischen Vorstellungen zu beseitigen, da er in diesen den Grund der mißlichen Theaterver-Wtniffe Laibachs erblickt, und den Theaterfond als ausschließlich für deutsches. Theater gewidmet betrachtet. Beides ist ein Irrthum, welcher durch die Geschichte unseres Thäters vollständig widerlegt wird. Daß der Theaterfond ausschließlich dem deutschen Theater gewidmet sei, ist eine ganz unbewiesene Behauptung, welcher auch die Thatsache entgegensteht, daß im Laibacher Theater Produktionen jedweder Art, insbesondere auch italienische Opern und slovenische Vorstellungen gegeben wurden, hievon die erste bereits im Ähre 1790 von Dilettanten aus den ersten Kreisen der Gesellschaft unter außerordentlichem Beifalle. Wer sich näher hierüber und über die weiteren flovenifchen Vorstellungen in den Jahren 1803 bis 1860 informirat g Letno sporoč, opravn. dežel, posil. detain. pozvedeti o tej zadevi in o poznejših slovenskih predstavah v letih 1803. do I860., najde prav na-tanjčna sporočila v „Blätter aus Krain“ leto 1863. str. 70. fg., potem leto 1865. str. 66 fg. in v knjižici „Der verirrte Soldat“, ktero je dal na svitlo P. pl. Radics v Zagrebu 1. 1865. str. 113 —120, Ondi se tudi vsakdo lehko prepriča, kako različno od mnogih dandanašnjih prikazni so celo najimenitnejši udje domačega plemstva pospeševali narodni napredek, na primer Vuk Engelbreht grof Auersperg ,v ki je bil izvoljen 6. aprila 1649. 1. za deželnega glavarja na Kranjskem in slavni kranjski mecen Žiga baron Zois. Gotovo je, da so glediščine razmere v Ljubljani jako neprijetne. Zelo napačno pa je, pripisovati to neugodnost slovenskim predstavam. Čisto enake razmere so vže bile še preden je prit čelo dramatično društvo svoje redno javno delovanje. Vže leta 1842. je nek previden pisatelj spoznal to nadlogo ter razložil njene vzroke (Carniolia 1842. stran 164), in leta 1844. je ukazalo stanovsko glediščino vodstvo to reč javno konstatirati (Carniolia 1844. str. 248). Vže nekaj desetletij sem so se te razmére vedno bolj in bolj množile ; več podvzetnikov je prišlo popolnoma na nič, da, celo v ječah so sedeli zarad dolgov; mnogokrat se celo nobeden podvzetnik ni hotel oglasiti in vže zadnja leta se je moralo ustanoviti v Ljubljani društvo, da ne bi bili celo zimo brez gledišča, prijatelji gledišča pa so s subskripcijo zagotovili podporo. To vse se je vže godilo, predno so se pričele redne slovenske predstave, in sedaj je vprašanje, kaj je vzrok tej neugodnosti? Vzrok je popolnoma jasen: Ljudstvo dan današnji vse kaj druzega zahteva, nego pred 30. leti, igralci hočejo tudi večo plačo imeti: upravni stroški so tedaj mnogo veči — dohodki pašo enaki, ker je prostor ravno tisti in tudi vstopnina enaka 20 kr. star. denarja, ali 35 kr. av. v. — Plača igralcev iznaša za opero, igrokaz in burko 2500 fr. na mesec; ako se računi na zalogo in dobiček podvzetnikov samo 500 fr., iznaša vže potrebščina 3000 fr., ali pa če se razdeli na blizo 25 dni, treba je za vsaki dan 120 fr. čistega dohodka. V zadnji dobi pa jih je bilo med 179. predstavami samo 23 s čistim dohodkom nad 100 fr., 63 z dohodkom od 50 — 100 fr., 56 od 20 — 50 fr., 23 od 1 — 20 fr., pri 14. pa je bila celo izguba. Poprečni dohodek iznaša tedaj komaj 50 fr., ostalih 70 fr. pa je treba poplačati s podporo. Skupna primanjkava iznaša tedaj nad 12.500 fr. Izmed teh je založenih s tem, da so se prepustile deželne lože in pa z lansko dovoljeno podporo blizo 2500 fr., ostalih 10.000 fr. pa morajo oni plačati, ki imajo pri tem kako korist, bodi si zabavo ali pa materijalni dobiček. Iz tega se razvidi, da se da ta primanjkava poravnati le s povišanjem vstopnine in z doneski posestnikov lož, izmed kterih jih je mnogo, kterim to posestvo vsako leto 15 — 20^ dohodke donaša. Gotovo je njim samim na korist, ako to žrtujejo, kajti sicer njih dobiček popolnoma preneha. Če se vsa primanjkava ne da poravnati, potem ni druge pomoči, nego manj zahtevati in tako upravne stroške zmanjšati. V takovih dejanskih razmerah zdi se deželnemu odboru nepotrebno še posebej na pravičnost opominjati posestnike lož, ki morajo vsakako priznati, da mora deželna naprava, kakoršna je deželno gledišče, za ktero je dežela vže toliko žrtovala, akoravno je služilo doslé v zabavo le majhnemu številu prebivalcev, tudi skrbeti za razvoj narodne umetnosti, slovenske dramatike, ki hode v prid vsemu slovenskemu narodu. — Razun tega je deželni odbor prepričan, da nikakor niso vsi posestniki lož onih misli, ki so bile objavljene v vlogi od 28. februarija t. I. — Ako hoče slavoi odbor posestnikov lož nemško gledišče za prihodnjo dobo zagotoviti, naj bi mesto nedokazanih in nedovoljenih tirjatev raji prav obilno podporo preskrbel pri posestnikih lož, v koji zadevi bi deželni odbor z veseljem pripustil odboru posestnikov lož ono pravico, da si izvoli podvzetnika za nemško gledišče ter mu stavi pogoje, ktere je doslé iz ravno tega vzroka imel zbor prijateljev gledišča. Od kranjskega deželnega odbora. V Ljubljani 14. aprila 1871. (Vlož. zap. št. 4637 od 1869. I., 4337, 4855 in 5230 od 1870. 1., in 2043 , 2057 in 1410 od 1871. 1.) Št. 102. Letno sporočilo upravništva deželne posilne delalnice o stanu in delovanji te naprave v letu 1870. I. Poslopje. Posilna delalnica je v dobrem stanu, kar se tiče stavbe, zadostuje popolnoma varnemu in pripravnemu čuvanju posiljencev, ter obsega tehnično izmerjeni prostor za 235 oseb, ki se da po preosnovi, ki se je pričela leta 1869 zavoljo sprejetja posiljenk, brez kvare prostora za obojni spol dobro rabiti. — V dokaz temu vže zadostuje to, da se še, odkar so se preselile le-sém posiljenke 1. junija 1869. 1. do današnjega dne zavoljo držanja obojnega spola, ni pripetil ni eden disciplinarni primérljej. Beilage 45. 521 will, findet sehr genaue Daten in den „Blättern aus Krain", Jahrgang 1863 pag. 70 fg., dann Jahrgang 1865 pag. 66 fg. und in der Schrift „Der verirrte Soldat", herausgegeben von P. v. Radies, Agram 1865 Seite 113 —120. Dort wird man sich auch leicht belehren, wie — im wohlthuenden Gegensatz zu manchen Erscheinungen der Gegenwart — selbst die hervorragendsten Mitglieder des eingebornen Adels die nationalen Bestrebungen förderten, so Wolf E n gelbrecht Graf Auersperg, am 6. April 1649 zum Landeshauptmann in Krain gewählt, und der berühmte krainische Mäcenas Sigmund Freiherr von Zois. Es muß zugegeben werden, daß die Theaterverhältnisse Laibachs sehr mißliche sind. Es ist aber ein großer Irrthum, dieselben den slovenischen Vorstellungen zuzuschreiben. Ganz die gleichen Verhältnisse haben schon bestanden, ehevor der dramatische Verein seine geregelte öffentliche Wirksamkeit begann. Schon im Jahre 1842 hat ein einsichtsvoller Schriftsteller das Uebel erkannt und den Grund desselben angegeben (Carnioiia 1842 pag. 164), und tut Jahre 1844 ließ die ständische Theateroberdireküon dasselbe öffentlich constatiren (Carnioiia 1844 pag. 248). Seit Decennien haben diese Verhältnisse im progressiven Maßstabe zugenommen; mehrere Unternehmer sind hier gänzlich zu Grunde gegangen, ja im Schuldenarreste gesessen; ein und das andere Mal wollte sich gar kein Unternehmer finden und in den letzten Jahren erst mußte sich ein Laibacher Consortium bilden, um nicht das Theater einen ganzen Winter hindurch entbehren zu müssen, während Theaterfreunde durch Subscription eine Subvention sicherstellten. Das alles war schon vor Beginn der regelmäßigen slovenischen Vorstellungen, und es frägt sich nun, woritt diese Uebelstände ihren Grund haben? Der Grund liegt auf der Hand: Die Anforderungen des Publicums sind heute ganz andere als vor 30 Jahren, die Gagenanforderungen der Darsteller haben sich nicht minder bedeutend erhöhet: die Regiekosten sind also viel größere — das Erträgniß aber ist das gleiche, da der gleiche Füllungsraum und das gleiche Entree von 20 kr. C. M. oder 35 kr. ö. W. besteht. Der Gagenetat einer Unternehmung fordert für Oper, Schauspiel und Posse 2500 fl. monatlich; rechnet man für Betriebskapital und Unternehmergewinn nur 500 fl., so gibt das ein Erforderniß von 3000 fl. oder auf circa 25 Tage vertheilt, eine täglich erforderliche Reineinnahme von 120 fl. täglich. Nun haben aber unter 179 Vorstellungen der letzten Saison nur 23 ein Erträgniß von über 100 fl., 63 ein Erträgniß von 50 — 100 fl., 56 ein solches von 20 — 50 fl., 23 von 1 — 20 fl. und 14 sogar ein Deficit ergeben. Man kann daher kaum ein Durchschnittserträgniß von 50 st. nehmen und die abgängigen 70 st. sind durch Subventionen zu decken. Der Gesammtabgang beträgt sonach über 12.500 st. Hievon find gedeckt durch die Ueberlassung der landschaftlichen Logen und die tut letzten Jahre bewilligte Subvention beiläufig 2500 fl., während die übrigen 10.000 fl. nur von jenen geleistet werden müssen, die ein unmittelbares Interesse sei es des Vergnügens, sei es eines materiellen Ertrages haben. Daraus folgt evident, daß dieser Ausfall nur durch Erhöhung des Entree und durch Beiträge der Logenbesitzer gedeckt werden kann, von welch letztern viele den Besitz eineg Luxusartikels zur Quelle eines 15 — 20F Jahresertrags gemacht haben. In deren Interesse liegt es gewiß, ein solches Opfer zu bringen, da ja sonst ihr Ertrag vollständig aufhört. Kann man den ganzen Ausfall nicht decken, so bleibt nichts übrig, als die Anforderungen zu mäßigen, und dadurch die Regiespesen zu verringern. Bei solchen thatsächlichen Verhältnissen findet es der Landesausschuß für überflüssig, noch an das Gerechtigkeitsgefühl der Logenbesitzer zu appelliren, welches gewiß zugestehen muß, daß ein Landesinstitut, wie das landschaftliche Theater, für welches das Land schon so große Opfer gebracht hat, obgleich es bisher nur mehr ein Vergnügungsort elites kleinen Bruchtheiles seiner Bevölkerung war, auch eine Stätte bieten muß der Entwickelung der heimischen Kunst, der slovenischen Dramatik, welche der ganzen slovenischen Nation zu Gute kommen wird. — Uebrigens ist der Landesausschuß überzeugt, daß durchaus nicht sämmtliche Logenbesitzer die in der Eingabe vom 28. Februar l. I. dargelegten Ansichten theilen. — Will der löbliche Ausschuß der Logenbesitzer das deutsche Theater für die kommende Saison sicherstellen, so möge er anstatt unbegründete und unstatthafte Ansprüche zu erheben, eine recht ausgiebige Subvention von Seite der Logenbesitzer garantiren, in welchem Falle der Landesausschuß dem Ausschüsse der Logen-besitzer jenen Einfluß ans die Wahl der Person des Unternehmers des deutschen Theaters in den an diesen zu stellenden Anforderungen mit Vergnügen einräumen wird, welchen aus gleichem Grunde bisher das Comite der Theaterfreunde gehabt hat. Vom krainischen Landesausschusse. Laibach am 14. April 1871. (Exit. Nr. 4637 de 1869, 4337, 4855 und 5230 de 1870 und 2043, 2057 et 1410 de 1871.) Nr 109 ZKhresöericht der Verwaltung der Landeszwangsarbeitsanstalt über den Zustand und die^ Verwaltung L e i st n n g e n dieser Anstalt im Jahre 1870. 'bet. gani)CŽ5 J I. Gebäude. Zwangsarbeits- Die Zwangsarbeitsanstalt befindet sich im guten Bauzustande, bietet volle Gewähr für die sichere und zweckentsprechende Verwahrung der Zwänglinge, und hat einen technisch erhobenen Belagsraum für 235 Köpfe, welcher sich vermöge der, int Jahre 1869 anläßlich der Uebernahme der weiblichen Zwänglinge vorgenommenen baulichen Reconstruction ohne Beeinträchtigung des Belagsraumes für beide Geschlechter zweckmäßig verwenden läßt. Ein Beweis hiefür liegt in bent Umstande, daß sich seit der Ueberweisung der weiblichen Zwünglinge mit 1. Juni 1869 und bis zum heutigen Tage aus Anlaß der Anhaltung beider Geschlechter nicht ein einziger Disziplinarfall ergeben hat. g* Delalnice in spalnice so ločene, in s tem se pospešuje ne le mir in red, temveč tudi zdravje posiljencev. Vsak spol posebej ima svojo domačo bolnišnico. II. IVadzorništvo. Nadzorništvo je obsegalo 2 viša nadzornika, 12 nadzornikov in 3 pomočne nadzornike; med zadnje tri se šteje tudi nadzorovateljica Urša Dobnikar. Najstareji nadzornik I. razreda Jurij Mejač je bil dejan v pokoj po dovršeni skoraj 40 letni službi oziroma njegovih telesnih slabosti in odtod izvirajoče nezmožnosti v službi, ter mu dovoljena letna provizija 262 fr. a. v. po ukazu deželnega odbora od 8. avgusta 1870. L, št. 2741. To ljudomilo ravnanje s zvestim služabnikom bode gotovo druge nadzornike navdalo s tolažbo za njihovo prihodnost ter jih spodbadalo k še zvestejšemu spolnovanju svojih dolžnosti. 111. Božja služba, krščanski uauk, šola in knjižnica. Božja služba se je opravljala vsled hišnega reda vsaki dan, ob nedeljah in praznikih s petjem in orglanjem, — ob velicih praznikih pojo posiljenci čveteroglasno. V petji jih podučuje orgljavec Janez Bezeg. Omeniti je treba, da je po prizadevi domačega duhovnika družba sv. rešnjega Telesa podarila ustavu 2 belopretkani aitami blazinici za praznike, 3 korporale, 2 pali, 12 purifikatorjev in 6 umi valnih prtičev, koja darila so se vpisala v inventami račun. V krščanskem nauku podučuje starejše posiljence duhovni pastir trikrat v tednu in sicer po zimi T šolski sobi, po leti pa v domači kapeli. V šolskih predmetih, namreč v čitanji, pisanji in računstvu je podučeval mlajše posiljence zarad pomanjkanja pomočnikov izjemno domači duhoven po 2 uri na dan, in bilo je vseh učencev poprek 34. — Med temi jih je 29L1 odstotkov prav dobro, 58!! dobro in 11!? deloma srednje, deloma slabo napredovalo. Knjižnica se je izdatno pomnožila z nakupljenjem Chimani-jevih del, s pristopom k dražbi sv. Mohora in knjigami, M jih jej jé podarila „slovenska Maticah Podučne in zabavne knjige razdeljuje domači duhoven. IV. Število posiljencev. Konec leta 1869 bilo je v posilni delalnici : Možki, ženske, skupaj. domačih posiljencev . . 50 24 74 iz tujih dežel . . 157 3 160 skupaj . . . . 207 27 234. Leta 1870 jih je prirastlo: domačih . . 26 11 37 tujih , . 101 10 111 skupaj . . . . 127 21 148. Število vseh posiljencev 1. 1870. je tedaj bilo: domačih . . 76 35 111 tujih . . 258 13 271 skupaj . . . 334 48 382. Izmed teh je bilo med letom izpuščenih, in sicer: popolnoma poboljšanih in v I. razred vvrstenih 65 5 70 in deloma poboljšanih v II. razred vvrstenih........................................... 60 7 67 čisto nepoboljšan in v III. razred vvrsten ni bil izpuščen noben posiljenec. Zavoljo učinjenih kazni vrednih dejanj v slobodnem stanu prišlo jih je v kazensko preiskavo ........................................................................ 10 — 10 Umrlo jih je.................................................................... 17 4________21 Skupni odhodek tedaj iznaša......................................................... 152 16 168. Če se odšteje ta odhodek od števila vseh posiljencev leta 1870, ki iznaša . . 334 48 382 potem ostane konec leta 1870 število posiljencev...................................... 182 32 214. Upravni dnevi posiljencev iznašajo celo leto 80.831, tedaj je bilo vsakdahje poprečino število 221 oseb, in sicer 186 možkih in 35 ženskih. Iz tega iz številek sestavljenega popisa naj blagovoli slavni deželni zbor razvideti, da seje prvič gledé na čas zapora posiljencev vedno ravnalo po pravi meri, drugič pa, da se je doseglo tudi mnogo vspeha, in da so v dosego tako ugodnega izida vsi organi delalnice zvesto pripomogli. Ker vže dolgo let ni nihče poskušal pobegniti iz delalnice, zato so bili nadzorniki preveč brez skrbi vkljub večkratnemu opominjevauju, in tako se je posrečilo nekemu zvitemu Kranjcu 24. marcija pobegniti iz delalnice, kterega pa so dobili in 11. aprila zopet le-sem izročili. Beilage 45. 523 Die Arbeits- und Schlafzimmer werden von einander getrennt benützt und dadurch sowohl die Ruhe und Ordnung als der Gesundheitszustand der Zwänglinge gefördert. Für jedes der beiden Geschlechter besteht ein abgesondertes Hausspital. II. Anststchtspersonale. Der Stand des Anfsichtspersonals bestand aus 2 Oberaufsehern, 12 Aufsehern und 3 Aushilfsaufsehern, zu welch' Letztern auch der weibliche Aufseher Ursula Dobnikar gerechnet wird. Der älteste Aufseher I. Classe Georg Mejatsch wurde nach zurückgelegter nahezu 40jähriger Dienstzeit mit Rücksicht auf seine körperlichen Gebrechen und die hiedurch bedingte Dienstesuntauglichkeit in den Ruhestand versetzt und demselben mit Landesausschuß-Verordnung vom 8. August 1870, Z. 2741 eine jährliche Provision mit 262 fl. ö. W. bewilliget. Diese humane Behandlung eines treuen Dieners wird gewiß das übrige Aufsichtspersonale mit Beruhigung für ihre Zukunft erfüllen und zur desto treueren Pflichterfüllung anspornen. Hl. Gottesdienst, Religions- &* Schulunterricht und Bibliothek. Der Gottesdienst fand der Hausordnung gemäß täglich, jeden Sonn- und Feiertag aber mit Kirchengesang und Orgelspiel statt, — an hohen Festtagen werden von Zwänglingen vierstimmige Gesänge aufgeführt. Den Gesangsunterricht ertheilt der Organist Johann Bezeg. Es verdient bemerkt zu werden, daß durch Vermittlung des Hausgeistlichen der Verein des heil. Altarssakramentes der Anstalt 2 weißgestickte Altarpölster für Festtage, 3 Corporalien, 2 Pallen, 12 Purifica-torien und 6 Lavabo-Tücheln zum Geschenke gemacht hat, welche Spenden in die Jnventarial-Rechnung aufgenommen wurden. Der Religionsunterricht wird an die älteren Zwänglinge 3mal in der Woche, u. z. im Winter im Schulzimmer und im Sommer in der Hauskapelle vom Seelsorger ertheilt. Der Schulunterricht, bestehend im Lesen, Schreiben und Rechnen, wurde den jugendlichen Zwänglingen ob Mangel geeigneter Aushilfsindividuen ausschließlich vom Hausgeistlichen durch 2 Stunden täglich ertheilt, und es betrug durchschnittlich die Zahl derselben 34 Köpfe. Darunter haben 2941, sehr guten, 584L guten und 1141 Perzent theils mittelmäßigen, theils schlechten Fortgang gemacht. Die Bibliothek der Anstalt hat sich durch die Anschaffung der Chimanischen Werke, durch den Beitritt zum Mohor-23ereme und durch Betheilung mit Büchern von Seite der „Slovenska Matica“ erheblich vermehrt. Die Vertheilung der Lese- und Erbaunngsbücher geschieht vom Hausgeistlichen. IV. Stand der Zwänglinge. Mit Ende des Jahres 1869 befanden sich in der Anstalt und zwar: Männer, Weiber, Summe. hierländiqe Zwünqlinqe............................................................... 50 24 74 und fremdländige.................................................................... 157 3 160 zusammen daher . . ~ 207 27 234. Im Laufe des Jahres 1870 sind zugewachsen: hierländige................................................................................ 26 11 37 und fremdländige............................................................. 101 10 111 zusammen daher . . . 127 21 148. Die Gesammtzahl der im Jahre 1870 angehaltenen Zwünglinge betrug demnach, und zwar: an hierländigen...................................................................... 76 35 111 an fremdländigen.................................................................... 258 13 271 zusammen daher . . . 334 48 382. Hievon wurden im Laufe des Jahres entlassen, und zwar als vollkommen gebessert, und in die I. Classe eingereiht............................................... 65 5 70 und als zum Theil gebessert in die II. Classe eingereiht............................. 60 7 67 als ganz ungebessert entlassen und in die III. Classe eingereiht wurde kein Zwüngling — — — Aus Anlaß der im Stande der Freiheit verübten strafbaren Handlungen wurden in die strafgerichtliche Untersuchung abgegeben .............................. 10 — 10 verstorben sind ................................................................... 17 4 21 wornach sich der Gesammtabgaug darstellt mit........................................ 152 16 168. Wird dieser Abgang abgezogen von der Gesammtzahl der im Jahre 1870 angehaltenen Zwänglinge mit................................................................ 334 48 382 so stellt sich der mit Ende des Jahres 1870 verbliebene Stand dar mit............... 182 32 214. Im ganzen Jahre ergaben sich 80.831 Zwänglingsregietage, wornach der tägliche Durchschnittsstand 221 Köpfe, ii. z. 186 Männer und 35 Weiber, betrug. Aus dieser ziffermäßigen Darstellung geruhe der hohe Landtag wahrzunehmen, daß rücksichtlich der Anhaltungszcit der Zwünglinge einerseits die richtige Mitte zugehalten, andererseits aber dieselbe nicht ohne wesentliche Erfolge begleitet war, und daß zur Erreichung dieses günstigen Resultates alle Organe der Anstalt getreulich das Ihrige beigetragen haben. Da eine lange Reihe von Jahren kein Entweichungsversuch in der Anstalt stattgehabt hat, so wiegte sich diesfalls das Aufsichtspersonale ungeachtet oftmaliger Mahnung zu sehr in Sicherheit, weshalb es einem listigen Krainer Zwänglinge gelang, am 24. Mürz aus der Anstalt zu entweichen, der aber zu Stande gebracht, "»d am 11. April wieder rückeingeliefert wurde. Ob času, ko se je mudil oskrbnik v Gradcu, namreč po noči med 13. in 14. septembrom poskusili so pobegniti trije v posebnem oddelku bivajoči tržaški posiljenci; enemu se ni posrečilo, dva pa sta ušla, vendar pa sta bila tudi onadva po previdnem zasledovanji vredjenem po delalnišničnem adjunktu, še tisto noč zasačena in po disciplinarni obravnavi obsojena povrniti prizadeto škodo in stroške. Razun enega upora zoper hišni red meseca junija, kojega vzrok je bilo 10 tržaških in primorskih posiljencev, podšuntanih po nekem nepoboljšljivem pokorjencu češ, da imajo preslabo hrano in premajhen zaslužek, ki so se vsakoršnemu delu odrekli in kterim so se tudi trije kranjski posiljenci pridružili, ta upor pa je bil po praznem opominjanji povrniti se k hišnemu redu ter razložiti svoje pritožbe mesečni hišni komisiji, po resnem postopanji tekoj zadušen, — dogodili so se le posamezni disciplinarni primérljeji, kterih je bilo gledé na to, da se morajo v pokorilnici, ako se hoče doseči poboljšanje, vsi če tudi majhini pregreški posebno pri mladih posiljencih kaznovati, celo leto 367, kar se bo pri takovem strahovanji in gledé okoliščin, da je bilo v delalnici tudi 18 nepoboljšljivih pokorjencev, gotovo vsakemu malo zdelo ter nihče ne bode dvomil, da vlada v delalnici sploh zaželeni mir in lepi red. Disciplinarna kazen je navadno posamezna ječa s postom, pri velicih pregreških zoper hišni red pa se ta še poostri s trdo posteljo. Kazen temne ječe se prav malokdaj rabi. T. Obrtnija. Posiljenci so se najbolj pečali s krojaštvom, črevljarstvom, tkalstvom, narejanjem škarniceljnov in papirnatih zavitkov, potem z dotičnimi pomočnimi deli, na primer : prejo viti, nasukavati, črevlje robiti itd. Posiljenke so se pečale poleg prostejih krojaških del z izgotavljanjem perila, pletenjem plaht in včasih, kedar ni bilo zaslužnega dela, s prejo. Mladi posiljenci so se morali učiti črevljarstva in krojaštva, odrastli pa tkalstva z umetnim tkalstvom vred. Za rokodelstvo malo ali čisto nesposobni so se pečali z izgotavljanjem škarniceljev in papirna- tih zavitkov. Vse leto je prišlo 4333 naročeb za privatna dela. Zaslužek privatnih del je iznašal ........................................... 5845 fr. 67 % kr. zaslužek izdelkov domačega upravništva pa ............................................... 1706 „ 97% „ Skupaj . . . 7552 fr. 65 kr. Poslednjih izdelkov, namreč: platna, cviliha, robe za prte in brisalke izgotovilo se je 19.983 vatlov, kar je prineslo prihranjenega dobička 65 fr. iy2 kr. Pri prodaji izdelkov v vrednosti 2471 fr. 21 kr. je bilo dobička 234 fr. 75% kr., tedaj veö, nego 9 odstotkov. Če se razdeli ves zaslužek 7852 fr. 42% kr. med 80.831 skupnih oskrbovalnih dni, potem pride na vsacega posameznega posiljenca dnevni zaslužek 957/s0 kr. in po odštetvi nedelj in praznikov, ter onih dni, ko je bil kdó bolan ali v zaporu, skupaj 22.554 poprečni zaslužek vsake osebe na dan 1327/?8 kr. a. v. med kterimi pa se tudi nahajajo neslužeči pomagači, na primer: sukalci, pletci in drugi posiljenci, ki se ukvarjajo s hišnimi opravki, kakor tudi veliko število učencev. Zaslužek za leto 1870 v iznesku 5000 fr. — se je oddal zalogu posilne delalnice, in ostalo je še razun tvarine in fabrikatne zaloge 5647 fr. 46 % kr. konec leta še v fabriški blagajnici gotovine 2577 fr. 44 kr. av. v., s čemur je tudi za tekoče leto zagotovljen precejšni dohodek. Kot pomočnika pri izdelovanji ima upravništvo delovodja, ki dobiva plačo iz fabriške blagajnice, pri črevljarjih in krojačih pa opravljajo službo mojstra, namreč da merijo in vrezujejo, kakor smo vže pri n. omenili, nadzorniki, ki tudi dobivajo iz fabriške blagajnice mesečno remuneracijo od 6 — 8 fr. a. v. Poprečni prislužek vsacega posiljenca je iznašal računjen po delalnih dnevih 3 kr. in po oskrbovalnih dnevih 215/S0 kr. a. v. Vi. Upravniška konečna opazka. Blagajnica in računstvo v vseh oddelkih sta popolnoma vredjena, in vsi dotični računi nahajajo se pri deželnem računstvu v presodbo. Hrano in kruh pošiljajo zakupniki prav pošteno, pri gospodarstvu z upravniškim blagom ravna se jako varčno, kar se razvidi iz dotičnih računov; — omenimo naj na primer samo to, da je vsa obleka posiljencev vže davno pretrpela odmerjeni jej obrok, in sedanja njena poraba izvira iz gole varčnosti, kar je po številkah dokazano. Ravno tako nam kažeta računa za „service“ in „material“ najboljši vspeh. Tu bi bilo omeniti, da je H. polletje 1870. 1. tudi svečavo s:petrolejem prevzelo upravništvo, da so se upravni stroški delalnice s tem precej zmanjšali, ker inventarialne in vzdrževalne potrebščine kolikor mogoče upravništvo samo preskrbuje. Beilage 45. 525 Zur Zeit der Abwesenheit des Verwalters in Graz, nämlich in der Nacht vom 13. auf den 14. September, machten drei in abgesonderter Abtheilung befindliche Stadt Triester Zwänglinge einen Entweichungsversuch, der dem Emen mißglückte, zweien hingegen gelang, doch wurden auch letztere Zwei durch turnt Anstaltsadjunkten umsichtsvoll eingeleitete Verfolgung noch in der nämlichen Nacht zu Stande gebracht, sohin in die Disziplinarbehandlung gezogen, und zum Ersätze des verursachten Schadens und Kosten verurtheilt. Außer einer im Monate Juni von 10 Stadt Triester und küstenländischen Zwänglingen wegen angeblich zu schlechter Kost und zu geringen Ueberverdienstes über Anregung eines als unverbesserlicher Sträfling notionirten Zwänglings inscenirten Auflehnung gegen die Hausordnung, welche in Verweigerung jedweder Arbeit bestand, und der sich auch drei Krainer Zwänglinge zugesellten, und welche nach fruchtloser Aufforderung zur Rückkehr zur Hausordnung und zur Anbringung ihrer etwaigen Beschwerden vor der monatlichen Haus-Kommission, — durch energisches Einschreiten sogleich erdrückt wurde, — ergaben sich nur vereinzelte Disziplinarfälle, deren Anzahl bei dem Umstande, als alle in einer Correctionsanstalt, wenn der Befferungszweck erreicht werden solfi vorkommende, went: auch geringe Ausschreitungen namentlich der jugendlichen Zwünglinge geahndet werden müssen, im Laufe des ganzen Jahres 367 betrug, und welche bei einer dergestaltigen Handhabung der Disziplin und in Berücksichtigung des Umstandes, daß sich in der Anstalt auch 18 unverbesserliche Sträflinge in Correction befanden, immerhin mäßig erscheinen und es ausser Zweifel setzen dürfte, daß im Allgemeinen in der Anstalt der erwünschte Geist der Ruhe und guten Ordnung herrscht. — Als Disziplinarstrafe wird in der Regel der Einzelnarrest, mit Fasten, und bei groben Uebertretungen der Hausordnung auch mit hartem Lager verschärft, angewendet. Die Strafe mit Dunkelarrest wird höchst selten erkannt. V. Fabriksbetrieb. Die Hauptbeschäftigung der männlichen Zwänglinge bestand in der Schneiderei, Schusterei, Weberei, Düten- und Papiersäckeanfertigung, und mit den einschlägigen Hilfsarbeiten, als: Abwinden, Spuhlen, Schuheinfassen re. Die weiblichen Zwänglinge wurden nebst ordinären Schneiderarbeiten mit Anfertigung der Weißwäsche, Decken-, Stricken und mitunter in Ermangelung gewinneinbringender Arbeiten mit Spinnen beschäftiget. Jugendliche Zwänglinge wurden zur Erlernung der Schuster- oder Schneiderprofession, die Erwachsenen zur Erlernung der Weberei inclusive der Feinweberei verhalten. Die für die Profession gar nicht oder doch minder Geeigneten wurden mit Anfertigung der Düten und Papiersäcke beschäftiget. Das ganze Jahr hindurch sind 4333 Privatarbeitsbestellungen eingelaufen. Der in's Verdienen gebrachte Privatarbeitslohn betrug ........... 5845 fl. 67 y„ kr. und jener der Arbeiten in eigener Regie.................................................... 1706 „ 97 y2 „ zusammen demnach . . . 7552 fl. 65 kr. An letzter» Fabrikaten, als: Leinwand, Zwillich, Tisch- und Handtuchzeug wurden 19.983 Ellen mit einem Manipulationsgewinne pr. 65 fl. iy2 kr. angefertiget. Bei den diesfalls verkauften Fabrikaten im Betrage von 2471 fl. 21 kr. wurde ein Verkaufsgewinn mit 234 fl. 75'/„ kr., daher über 9 Prozent erzielt. Weitn das Gesammtfabrikserträgniß mit 7852 fl. 42y„ kr. in die Gesammtzwänglingsregietage mit 80.831 vertheilt wird, so entfällt an einen einzelnen Zwängling der tägliche Verdienst mit 957/s0 kr. und nach Abzug der Sonn- und Feiertage, der Kranken- und Arreststraftage pr 22.554 der durchschnittliche Verdienst pr. Kopf und Tag mit 1387/äg kr. ö. W., wobei jedoch die unproduktiven Hilfsarbeiter, als: Spuhler, Zeugstriker, die mit verschiedenen Hausarbeiten beschäftigten Zwänglinge, so wie die große Anzahl der Lehrlinge mitbegriffen sind. Als Fabrikserträgniß für das Jahr 1870 wurde der Betrag mit 5000 fl. — an den Zwangsar-beitshausfond abgeführt, und es verblieb außer dem Materiale und Fabrikatenvorrathe von 5647 fl. 46y„ kr. mit Ende des Jahres noch eine Fabrikskassebaarschaft mit 2577 fl. 44 kr. ö. W., wodurch auch für das laufende Jahr ein namhaftes Fabrikserträgniß gesichert ist. Als Hilfsorgan zum Fabriksbetriebe ist der Verwaltung ein aus der Fabrikskasse bezahlter Werkmeister beigegeben, und zur Besorgung der Schuster- und SchneideMeisterdienste, welche im Maßnehmen und Zuschneiden bestehen, werden, wie bereits ad II bemerkt, Aufseher mit einer ebenfalls aus der Fabrikskasse zahlbaren monatlichen Remuneration von 6 bis 7 fl. ö. W. verwendet. Der durchschnittliche Ueberverdiensl eines Zwänglings betrug nach den wirklichen Arbeitstagen 3 kr. und nach den Verpflegstägcn 215/g0 kr. ö. W. VI. Administrative Schlufibemerknngen. Das Kasse- und Rechnungswesen in allen seinen Theilen ist im geordnetsten Zustande, und die bezüglichen Rechnungen erliegen vollständig bei der Landesbuchhaltung zur Censur. Sowohl die Bespeisung als Brotlieferung erfolgt von Seite der Pächter klaglos, und mit der Gebarung aller Regieartikel wird, wie dies die bezüglichen Rechnungen beweisen, in der ökonomischesten Weise vorgegangen, — so sei es zum Beispiele nur bemerkt, daß sämmtliche Bekleidungssorten der Zwänglinge die vorgeschriebene Tragzeit längst beendet haben, und die dermalige Benützung derselben lediglich in ziffermäßig nachgewiesenen Ersparnissen beruht. Desgleichen weist die Service- und Materiälrechnung die günstigsten Resultate nach. Hier dürfte zu bemerken sein, daß mit dem II. Semester 1870 die Petroleumbeleuchtung auch auf die Regie ausgedehnt wurde, und daß sich der Regieaufwand der Anstalt dadurch wesentlich vermindert, daß die verschiedenen Jnventarial-Erfordcrnisse, so wie die Conservationsarbeiten größtmöglich in eigener Regie bewirkt werden. Prislužki in drugi denar posiljencev vpisuje se v posebni račun, in njihovo imenje shranjeno v založni blagajnici iznašalo je konec leta 1870 skupaj 730 fr. 15Va, kr. Neopisane zaostale obresti zemljiško-od-veznega zaloge za državne predplače. Vsled dopisa c. k. deželne vlade od 6. oktobra 1870. 1., št. 7696 je slavno c. k. finančno mini-sterstvo zastran odpisanja tirjanih erarnih obresti v znesku 22.802 fr. 14 kr. od državnega posojila, v znesku 195.461 fr. 46 kr., za kar se je prosilo po sklepu slavnega deželnega zbora od 6. oktobra 1869. 1., in zastran zahtevanega povračila v znesku 8.951 fr. 94 kr. omenilo to-le: Da bi se odpisale obresti od državnega posojila, danega kranjskemu zemljiško-odveznemu zakladu do konca leta 1865., po Najvišem sklepu od 12. novembra 1865. 1. ni bilo izrečeno. Na presežke omenjenega zaklada v prihodnjih letih, s kterimi bi bilo poravnano obrestino posojilo, kakor zagotovlja deželni odbor, še misliti ni, ker je zaklad vsako leto potreboval državnega dodatka za poplačanje primanjkave. Mora se namreč gledati na splošnji letni iznesek in na njegovi podlagi računiti, toraj ni dopuščeno, rabiti izneske posameznih mesecev, v kterih ni treba plačevati, kot presežek za poplačanje starejega obrestnega posojila ter potem takem zviševati primanjkavo, ki se ima sedaj poplačati z neobrestnimi posojili. Na ta način bi država dajala deloma neobrestna posojila, da bi zakladu pomagala poplačati staro obrestno posojilo. Presežki posameznih mesecev se morajo tedaj zmeraj pri splošnjem iznesku dotičnega leta za-računiti, in le primanjkava, ki še ostane po vračunjenji teh presežkov, sme se plačati z državnim posojilom. Iz vsega tega se razvidi, da ima država obrestna posojila od konca leta 1865 tudi sedaj še tirjati in da njihove obresti še vedno teko. Te obresti pa se sedaj še ne smejo tirjati, ker bi se za ta znesek potrebščina zaklada, tedaj tudi državni dodatek zvekšal. Za obresti pa je'treba skrbeti, da kot deželni dolg države ostanejo razvidne ter se bodo ob svojem času, namreč pri konečnem obračunu poravnalo. Vsled dopisa c. k. finančnega vodstva od 16. novembra 1870. 1., št. 14667 so te zaostale obresti vže od 1. januarja 1867. 1. do- 1. julija 1870. 1. narastle na 32.575 fr. 8 kr. av. v. ter se bodo se ve da od leta do leta množile. — Ta razsodba slavnega c. k. finančnega ministerstva se slavnemu deželnemu zboru glede dotičnega oznanila v sporočilu od 1. 1870 str. 167 daje na znanje s pristavkom, da je bila brez prejšnjega dogovora z druzima dvema vis. c. k. ministerstvoma notranjih zadev in pravosodja, ki ste postavno pozvani za oskrbovanje zemljiško-odveznega zaklada, — in brez vednosti c. k. najvišega računarstva izročena samo na podlagi dotičnega pravnega mnenja tukajšnje c. k. finančne prokurature. Ta dozdevna tirjatev državnih obresti pri sestavi statističnega izkaza državnega posojila z obrestmi vred, ki ga je zahtevalo slavno c. k. finančno ministerstvo vsled ukaza od 22. julija 1870. L, št. 10209, — in doneskov zemljiške odveze nabranih do konca 1. 1869 (ne samo od zavezancev, temveč tudi od onih, M plačujejo davek) ni bila všteta, ker deželni odbor, kot samo izvrševalni organ slavnega deželnega zbora, tudi v tej zadevi pred njegovim sklepom ni mogel nastopiti ne tega ne tega pota. Konečno je treba še omeniti, da omenjeno obrestno državno posojilo v znesku 195.461 fr. 46 kr. ni bilo povrnjeno iz primernih obročnih doneskov zemljiške odveze, temveč iz prostovoljnih pred časom izplačanih obrestnih glavnic po odkazni poti. (Vlož. zap. št. 4783, 3229, 5427 od 1870.1., in 638 od 1871.1) Obravnava _ Razun prej omenjenega letnega proračuna grof Saurau-ovega zaklada za mašne ustanove, niso proračunov in bili v zborovanji 1870. 1. zarad pomanjkanja časa rešeni tudi proračuni za 1. 1871. — P. P. Glavar-jevega računskih ubožnega in bolnišničnega zaklada, invalidnega zaklada cesarice Elizabete, sirotiščinega zaklada in zaklada kterih ušla- za naPravo nornišnice, kakor tudi računski sklepi teh zakladov za 1. 1869. novskih za- Da ki se moglo tedaj s temi zakladi 1. 1871 na positivni podlagi gospodariti, sklenil je deželni kladov. odbor prevzeti nerešene proračune za podlago gospodarjenja za 1. 1871, nadjaje se, da to deželni zbor odobri; v ta namen se mu tukaj predloži prošnja, ter je ukazal, da jih računovodstvo za podlago vzame in vknjiži, in sicer: a) pri Glavar-jevem zakladu s skupno potrebščino................................. 4411 fr. 80 Va ki'. in s skupno zaklado . ........................................................ 7218 „ 69 % tedaj se je nadjati presežka................................................... 2806 fr. 89 kr. h) pri invalidnem zakladu cesarice Elizabete s skupno potrebščino .... 73 fr. 11 kr. in s skupno zaklado ............................................................ 169 „ 32 tedaj se pričakuje presežek...................................................... 96 fr. 21 kr. c) pri sirotiščinem zakladu s skupno potrebščino.................................. 7859 fr. 75Va kr. in s skupno zaklado............................................................13310 „ 15 tedaj se pričakuje presežek.................................................... 5450 fr. 39 Va kr. Beilage 45.- 527 Ueber die Zwänglingsüberverdienste und deren sonstige Gelder wird eine abgesonderte Rechnung geführt, und deren in der Depositenkasse verwahrten Guthabungen betrugen mit Ende des Jahres 1870 eine Summe mit 730 fl. 15 % kr. Laut Note der k. k. Landesregierung vom 6. Oktober 1870, Z. 7696 hat das hohe k. k. Finanz- Zinsenrückstand Ministerium über die zu Folge hohen Landtagsbeschlusses vom 6. Oktober 1869 angesuchte Abschreibung der des Grundent-ärarischen Zinsenforderung pr. 22.802 fl. 14 kr. vom Staatsvorschusse pr. 195.461 fl. 46 kr. und in Betreff des Refundirnngsanspruches pr. 8951 fl. 94 kr. mit dem Erlasse vom 25. September 1870, Z. 26940 Folgendes Vorschüsse' zu bemerken gefunden: H Die Aufhebung der Verzinslichkeit der dem krainischen Grundentlastungsfonde bis zum Schlüsse des Jahres 1865 gegebenen Staatsvorschusse ist mit der a. h. Entschließung vom 12. November 1865 nicht ausgesprochen worden. Von Ueberschüssen des fraglichen Fondes in den folgenden Jahren, mit welchen der verzinsliche Vorschuß nach Behauptung des Landesausschusses beglichen worden sein soll, kann keine Rede sein, weil der Fond alljährlich zur Bedeckung seines Abganges eines Staatszuschusses bedurfte. Es muß eben das Jahres-Ergebniß im Ganzen in's Auge gefaßt und als Grundlage der Rechnung genommen werden, und es scheint nicht zulässig, das Ergebniß einzelner Monate, in welchen keine Zahlungen zu leisten sind, als Ueberschuß zur Abstattung des älteren verzinslichen Vorschusses zu verwenden und solchergestalt um denselben Betrag den nunmehr durch unverzinsliche Vorschüsse zu bedeckenden Abgang zu vergrößern. Es würde in dieser Weise der Staat zum Theil unverzinsliche Vorschüsse geben, um dem Fonde die Abstoßung des ältern verzinslichen Vorschusses zu ermöglichen. Die Ueberschüsse einzelner Monate sind daher immer bei dem Gesammtergebnisse des betreffenden Jahres in Rechnung zu bringen, und ist nur der unter Einrechnung dieser Ueberschüsse noch verbleibende Abgang durch einen Staatsvorschuß zu decken. Aus dem Gesagten folgt, daß das Guthaben des Staates an verzinslichen Vorschüssen mit Ende des Jahres 1865 auch gegenwärtig noch aufrecht besteht und fortan zu verzinsen ist. Die Bezahlung dieser Zinsen ist jedoch derzeit noch nicht zu fordern, weil sich um denselben Betrag das Erforderniß des Fondes, somit der Staatszuschuß erhöhen würde. Die Zinsen sind jedoch als Schuld des Landes an den Staat in Evidenz zu halten und werden seinerzeit, nämlich bei der Finalabrechnung zu berichtigen sein. Laut Note der k. k. Finanzdirektion vom 16. November 1870, Z. 14667 ist dieser Zinsenrückstand born 1. Jänner 1867 bis ersten Juli 1870 bereits ans die Höhe von 32.575 fl. 8 kr. ö. W. angewachsen und wird natürlich von Jahr zu Jahr zunehmen. Diese Entscheidung des hohen k. k. Finanzministeriums wird dem hohen Landtage in Ergänzung der bezüglichen Notiz des Rechenschaftsberichtes vom Jahre 1870 Seite 167 mit dem Bemerken pflichtschuldigst zur Kenntniß gebracht, daß sie ohne vorläufiges Einvernehmen der beiden anderen zur Verwaltung des Grundentlastungsföndes gesetzlich berufenen hohen k. k. Ministerien des Innern und der Justiz, und mit Umgehung des hohen k. k. Obersten Rechnungshofes auf bloßer Grundlage eines diesbezüglichen Rechtsgntachtens der hierortigen k. k. Finanzprokuratur getroffen wurde. Diese vermeintliche ärarische Zinsenforderung wurde bei Abfassung der vom hohen k. k. Finanzministerium mittelst Erlasses vom 22. Juli 1870, Z. 10209 abverlangten statistischen Nachweisung der dem Grnndentlastungsfonde gegebenen Staatsvorschüsse sammt davon entfallenden Zinsen dann der bis Ende 1869 eingehobenen Grundentlastungsbeiträge (sowohl der Verpflichteten als der Steuerzahler) nicht einbezogen, indem der Landesausschnß als bloßes Exekutiv-Organ des hohen Landtages auch in dieser Richtung den weiteren Beschlüssen desselben auf Betretung des einen oder des andern Weges nicht vorgreifen konnte. Schließlich sei noch bemerkt, daß die Rückzahlung des fraglichen verzinslichen Staatsvorschusses pr. 195.461 fl. 46 kr. nicht aus den planmäßigen ratenweisen Grundentlastungsbeiträgen, sondern aus den freiwillig vor der Fälligkeit geleisteten verzinslichen Kapitalseinzahlungen im vorgeschriebenen Verrechnungswege bewirkt wurde. (Exh. Nr. 4783, 3229, 5427 de 1870 und 638 de 1871.) Außer dem oben erörterten Jahresvoranschlage des Gf. Saurau'schen Messenstistungsfondes sind in Behandlung der Landtagssession 1870 auch die Präliminarien pro 1871 des P. P. Glavar'schen Armen- und Krankenhaus- der in bcv foubeS, des Kaiserin Elisabeth Jnvalidenstiftungsfondes, des Waisenstiftungsfondes und des Jrrenhausbaufondes, sowie die Rechnungsabschlüsse dieser Fonde pro 1869 wegen Kürze der Sessionsdauer nicht erlediget worden. Ebenen Um daher für die Gebarung mit diesen Fanden im Jahre 1871 eine positive Basis zu haben, hat Präliminarien der Landesausschuß in Anhoffung der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages, um welche hiemit ge- u. Rechnungsbeten wird, beschlossen, die unerledigt gebliebenen Präliminarien als Gebarungsgrundlage pro 1871 anzunehmen Abschlüsse mey-lUld von der Buchhaltung in Vorschreibung bringen zu lassen, und zwar: rer Fonde. a) Beim Glavar'schen Fonde mit dem Gesammterforderniß von............................4411 fl. 80 % kr. und mit der Gesammtbedeckung von................................................. 7218 „ 69 L/„ *>) beim Kaiserin Elisabeth Jnvalidenstiftungsfonde mit dem Gesammterfordernisse von und mit der Gesammtbedeckung von somit mit einem zu gewärtigenden Ueberschusse von............................... 96 fl. c) beim WaisenstPungsfondc' mit dem Gesammterforderuisse von.......................... 7859 fl. 75 % kr. und mit der Gesnnnntbedecknng von.............................................13-310 . 2806 fl. 89 kr. 73 fl. 11 kr. . 169 „ 32 „ 96 fl. 21 kr. . 7859 fl. 75 % kr. 13.310 „ 15 „ daher mit einem zu erwartenden Ueberschusse von...................................... 5450 sl. 39 \ kr. h d) pri norišničnem zakladu s skupno potrebščino................................ 395 fr. 14y2 kr, in s skupno zaklado......................................................... 4707 „ 25 „ tedaj se je nadjati presežka.................................................4312 fr. 10 */„ kr, Računski sklepi za 1. 1869. omenjenih zakladov pa se zopet predlože slavnemu deželnemu zbora v obravnavo. (Vlož. zap. št. 4003, 4004, 4005, 4006 in 4007 od 1870. 1.) Deželno Izvrševaje sklep slavnega deželnega zbora od 24. avgusta 1870.1. je deželna blagajnica muzejni «pravništvo zalog, kterega je doslé oskrboval mužejni blagajnik in upravnik komende križanskega reda, gospo,d Mihael prevzeme mu-p r e g j ^ g_ januarija 1871. 1. prevzela v skupnem iznesku................................... 26476 fr. 89 kr, zejm za og. jn gjcer v razii5nih javnih in privatnih dolžnih pismih ter dveh hranilničnih knjižicah v vrednosti .................................................................................. 25395 „ 63 „ in v gotovini...........................................,..................................... Ì081 „ 26 , (Ylož. zap. št. 196 od 1871. 1.) §♦ 8. Šole in šolske stvari. Popotni stro- Po sporočilu c. kr. deželnega šolskega svèta od 30. decembra 1870. 1., št 647/d. š. s., se je pri ški okrajnih ustanovitvi okrajnih šolskih svetovalcev po deželni postavi od 25. februarija 1870. 1. pokazalo, da več udov šolskih sveto- okrajnega šolskega svèta stanuje v kmečkih okrajih zunaj svojega uradnega sedeža, med temi nekteri prav va cev. daleč proč. — Mnogo izmed teh udov okrajnega šolskega svèta, ki stanujejo zunaj uradnega sedeža, je prosilo, da se jim povrnejo stroški, ki jih imajo na poti k sejam okrajnega šolskega svèta, za kar pase v postavi šolskega nadzorništva ni skrbelo. Deželni šolski svèt je tedaj v seji od 24. novembra 1870.1. sklenil, prositi gospoda ministra za uk in bogočastje, da bi se plačevali ti stroški iz državnih dohodkov,— Kar se tiče odmere omenjene odškodnine, meni deželni šolski svèt, da bi se moralo pri njeni ustanovitvi gledati na oddaljenost stanovanja od uradnega sedeža po miljah, na dnevščino vsakako po 2 fr. na dan in na okoliščine, da bi morali okrajni šolski svetovalci vsaj enkrat na mesec imeti sejo. Po tej meri sc se izračunih stroški za vsacega vnanjega uda okrajnega šolskega svèta, potem se je napravil posamezni izkaz ter se predložil slavnemu ministerstvu za uk in bogočastje. O tej stvari je gospod minister za uk in bogočastje z razglasom od 11. decembra 1870. L, št. 12538 deželnemu šolskemu svètu naznanil, da se udom okrajnega šolskega svèta, ki stanujejo zunaj uradnega sedeža dotične šolske gosposke, ne morejo povrniti stroški za pot in hrano iz državnih dohodkov, ker manjka o tej zadevi posebne postavne odločbe in ker nima v ta namen gospod minister denarja odmenjenega, razun tega pa misli, da ima deželni zbor oblast v ta namen dovoliti dotacijo iz deželnih dohodkov. V tacih razmerah je deželni šolski svèt za dobro spoznal, okrajne šolske svetovalce zarad do-tičnega vprašanja podučiti, da so takova opravila udov okrajnega šolskega svèta le častna opravila, zastran, udov izmed učiteljskega stand glede njihovih slabih materijalnih okoliščin pa da se predloži prošnja, da se jim podelé remuneracije za omenjene stroške. — Na to sporočilo c. kr. deželnega šolskega svèta moral je deželni odbor tem bolj ugovarjati zoper vsakoršno preobloženje deželnega -zaklada, ker ni za te potrebščine v proračunu deželnega zaklada nikakoršna dotacija dovoljena in ker bi bil tudi slavni deželni zbor javalne pritrdil novi postavi šolskega nadzorništva, ko bi bilo v dotični vladni predlogi stalo, da bo morala dežele plačevati stroške te nove naprave, ktere ljudstvo ni bilo veselo. — Deželni odbor za trdno upa, da slavni deželni zbor potrdi njegovo ravnanje o tej zadevi. — (Vlož. zap. št. 240 od 1871. 1.) Niže zemlje- Deželni odbor je za gozdarsko šolo v Šneperku kakor tudi za domač poduk drugim iz deželnega merstvo. zaklada na račun omenjene gozdarske šole natisniti dal 500 odtiskov knjižice, ktero je v slovenskem jeziku sestavil g. profesor J. Tušek pod naslovom „Niže merstvo“ s 106 geometričnimi podobami. Naznanilo^ da je ta knjižica prišla na svitlo zakesnilo se zarad formalnih, a sedaj odpravljenih zadržkov. (Vlož. zapisu, št. 4229 in 5533 od 1870. 1.) v Spričevalo Po sporočilu c. kr. finančnega vodstva od 8. aprila 1871. L, št. 3947 je vis. c. k. finančno ministerstvu šneperške go-z ukazom od 2. aprila 1871. L, št. 3822 v dogovoru z vis. ministerstvom zemljedelstva določilo, da spadajo zdne. š?le se spričevala, ki jih izdaja deželna gozdna šola Šneperška konec vsacega leta glede naprave in namena te ; m0rav°ati.0 k°" §ozdne šole v tarif. P- i16 lit- c- postave od 9. februarija 1850.1. ter so .podvržena kolku za 15 kr. za vsako j polo. — Slavnemu deželnemu zboru se predloži posebni predlog, naj se pri slavni vladi potegne zato, da. se ljudem, kterim niso znane postave davščin, posebno pa kmetom zarad rabe premajhinih kolkov ne bi nakladala zvišana pristojbina, in da jih zarad tega ne bi oglašali pri dotični gosposki. (Vlož. zap. št. 4229, 5532 in 2298 od 1870. 1.) rejne in Tino- Izpeljava načrta zastran sadjerejne in vinorejne šole v Vipavski dolini na Slapu je nemudoma nalet?*3 rejno šole v na zapreke, ki se morajo popolnoma odstraniti, predno je mogoče napravo omenjene šole priporočati. Vipavi, omenjenem posestvu je namreč precej tabularnih dolgov, ki bi se morali izknjižiti, predno bi se napravila Beilage 45. 529 d) beim Jrrenhausbaufonde mit dem Gesammterfordernisse von........................... 395 fl. 14 */„ kr. und mit der Gesammtbedeckung von .............................................. 4707 „ 25 daher mit einem zu gewärtigenden Ueberschuffe von...........................~ 4312 fl. 10 \ kr. Die Rechnungsabschlüsse pro 1869 der in Rede stehenden Fonde werden aber dem hohen Landtage zur Behandlung in Wiedervorlage gebracht. (Exil. Nr. 4003, 4004, 4005, 4006 et 4007 de 1870.) In Ausführung des hohen Landtagsbeschlusses vom 24. August 1870 wurde der Musealfond, dessen Kassageschäfte bisher der Musealkassier und Verwalter der deutschen Ritter-Ordens-Commende, Herr Michael Pregl, besorgte, am 9. Jänner 1871 vollständig von her Landeskasse übernommen irrt gesummten Nominalbeträge von ............................................................................. 26.476 fl. 89 kr. und zwar in verschiedenen öffentlichen und Privatschuldbriefen und in zwei Sparkcissa- bücheln mit..................................................................... 25.395 fl. 63 kr. und in Barschaft mit.....................................................................1081 „ 26 „ (Exh. Nr. 196 de 1871.) Uebernahme des Museal-fondes in die Landes-Ver-waltung. §♦ Schulen und Bücher. Laut Mittheilung des k. k. Landesschulrathes vom 30. Dezember 1870, Zahl 647 L. Sch. R., hat Reisekosten der sich bei der auf Grund des Landesgesetzes vom 25. Februar 1870 erfolgten Konstituirung der Bezirksschulräthe Bezirksschul-ergeben, daß mehrere Mitglieder der Bezirksschulräthe in den Landbezirken außerhalb des Amtssitzes, darunter Ehe. einige in bedeutenden Entfernungen davon domiziliren. Von den außerhalb der Amtssitze domizilirenden Mitgliedern der Bezirksschulräthe wurde mehrseitig der Ersatz der baaren Auslagen für die Reisen zu den Sitzungen des Bezirksschulrathes angesprochen, wofür jedoch im Schülaufsichtsgesetze eine Vorsorge nicht getroffen worden ist. Der Landesschulrath hat nun in der Sitzung vom 24. November 1870 beschlossen, die Uebernahme der erwähnten Kosten auf die Staatsmittel beim Herrn Minister für Cultus und Unterricht zu beantragen. — Was das Ausmaß der gedachten Kostenentschädigung betrifft, so war der Letndesschülrath des Erachtens, daß bei deren Bestimmung die Meilenentfernung des Wohn- vom Amtssitze der Bezirksschulräthe, die Diät allenfalls mit 2 fl. Per Tag und der Umstand zu berücksichtigen wäre, daß die Sitzungen der Bezirksschulräthe wenigstens einmal im Monate stattfinden sollen. Nach diesent Maßstabe wurden die Kosten für jedes auswärtige Mitglied der Bezirksschulräthe berechnet, darnach ein individueller Ausweis verfaßt und dem hohen Ministerium für Cultus imb Unterricht mit vorgelegt. Hierüber hat der Herr Minister für Cultus und Unterricht mit dem Erlasse vom 11. Dezember 1870, Zahl 12538 dem Landesschulrathe eröffnet, daß jenen Mitgliedern der Bezirksschulräthe, welche außerhalb der Amtssitze dieser Schulbehörden domiziliren, eine Vergütung der austaufenden Reise- und Zehrungskoften cuts Staatsmitteln nicht zugewendet werden kann, weil es an einer speziellen gesetzlichen Bestimmung hiefür mangelt und ihm Geldmittel für diesen Zweck nicht zu Gebote stehen, übrigens aber erscheint ihm zunächst der Landtag berufen, eine Dotation für solche Zwecke aus Landesmitteln zu bewilligen. Bei dieser Sachlage fand es der k. k. Landesschulrath für artgemessen, die Bezirksschulräthe auf dies-Wige Anfragen dahin zu belehren, daß die Funktionen der Mitglieder der Bezirksschulräthe als Ehrenamt anzusehen sind, dctß aber übrigens für Mitglieder aus dem Lehrstande mit Rücksicht auf deren minder günstige materielle Lage als Vergütung für die in Rede stehenden Auslagen Remunerationen in Antrag gebracht werden. - Auf diese Mittheilung des k. k. Landesschulrathes hat der Landesausschuß gegen jede Belastung des Landes-fondes mit etwaigen Reisekosten der Bezirksschulräthe umsomehr Verwahrung einlegen zu sollen erachtet, als für diesfällige Erfordernisse im Landesfondsvoranschlage keine Dotation bewilliget ist und da auch der h. Landtag dm neuen Schulaufsichtsgesetze kaum seine Zustimmung gegeben hätte, wenn in der bezüglichen Regierungsvorlage die Bestimmung enthalten gewesen wäre, daß das Land die Kosten dieser neuen von der Bevölkerung keines-toegS freudig begrüßten Institution zu tragen haben werde. — Der Landesausschuß glaubt der Zustinnnung des hohen Landtages hinsichtlich seines Vorganges in dieser Angelegenheit gewiß zu fein. (Exh. Nr. 240 de 1871.) Der Landesausschuß beschloß zum Schulgebrauche der Landeswaldbauschule in Schneeberg sowie auch Die niedere zum Selbstunterrichte für Andere ein vom Professor Johann TuLek in slovenischer Sprache bearbeites Werk- Meßkunst oder chm, unter dem Titel: „Die niedere Meßkunst oder Feldmesserei", mit 106 geometrischen Figuren in 500 Exem- Feldmesser«. Platen aus dem Landesfonde auf Rechnung der Dotation der genannten Waldbauschule in Druck legen zn lassen, dessen Erscheinen aber bisher durch formale nunmehr besciügte Hindernisse verzögert wurde. (Exh. 9h-. 4229 . & 5533 de 1870.) Nach Mittheilung der k. k. Finanzdirektion vom 8. April 1871, Zahl 3947 hat das h. k. k. Finanz- Zeugnisse der itimftenum mit deut Erlasse vom 2. April 1871, Zahl 3822 im Einvernehmen mit dem h. Ackerbauministerium Schneeberger abschieden, daß die von der Landes-Waldbauschule in Schneeberg am Schluffe jedes Jahrganges ausgestellten I^auschule Fortgangszeugnisse mit Rücksicht auf die Einrichtung und den Zweck dieser Waldbauschule unter die T. P. 116 * ^ ^ 3' & c. des Gesetzes vom 9. Februar 1850 fallen und dem Stempel von 15 kr. für jeden Bogen unterliegen. ..In einer besonderen Vorlage wird die Verwendung des hohen Landtages bei der hohen Regierung bean- ti'ttgt werden, daß der im Gebührengesetze unbewanderten Volksklasse und insbesondere der Landbevölkerung aus Anlaß der Verwendung des nicht tarifmäßigen Stempels keine erhöhte Stempelgebühren auferlegt und diesfalls mit derselben keine Stempelbefunde aufgenommen würden. (Exh. Nr. 4229, 5532 & 2298 de 1870.) „ Die Realisirung des Projektes einer Obst- und Weinbauschule für das Wippacher Thal auf dem ber Wppacher-Gnte Slap ist auf ein unerwartetes Hinderniß gestoßen, vor dessen gänzlicher Beseitigung die Aktivirung tier frag- Obst- u. Wcm-lichen Schule nicht befürwortet werden kann. Auf dem gedachten Gute haften nämlich namhafte Tabularlasten, bauschm« !t * šola za sadjerejo in vinorejo, ker bi bil sicer obstanek te šole, koje naprava in vzdrževanje bi slavno vlado, kakor tudi deželo mnogo stroškov stalo, vedno v nevarnosti zarad vpisanih upnikov, ki bi lehko vsaki čas posestvu napovedali eksekucijo nepremakljivega blaga. — Ta pomislek se je naznanil tudi gospodu posestniku s prošnjo, naj bi se izplačali tabulami dolgovi, kar pa se doslé še ni zgodilo, in obravnava zastran naprave sadjerejne in vinorejne šole v Vipavi, ki je imela v začetku tako ugoden vspeh, se javalne kedaj vresniči. (Vlož. zap. št. 3767 od 1870. L, 475, 994, 1263, 2823 in 3081 od 1871. 1.) Telovadnica v Okrajnemu učiteljskemu društvu v Črnomlji je deželni odbor za napravo ondukajšne telovadnice Crnomiji. s potrebnimi pripravami 81 fr. dovolil iz deželnega zaloga s pristavkom, da se predloži račun, ker je takova telovadnica res potrebna ne le učiteljskemu društvu, temveč tudi šolski mladini štirirazredne mestne šole v črnomlji, učiteljsko društvo pa nima sredstev plačati dotične stroške ter razun od Gradaških fužin od nikoder drugod ni dobilo v ta namen nobene pripomoči. (Vlož. zap. št. 5515 od 1870. 1. in 367 in 3262 od 1871. 1.) Dr. Lovro To- Mladi domači slikar Janez Franke je izgotovil sliko z oljnatimi barvami, ki predstavlja umrlega manovapo- deželnega in državnega poslanca dr. Lovreta Tomana v pravi velikosti (dokolenik), ter jo posvetil deželi dola. jz hvaležnosti za blagosrčno podporo, ki mu je došla po slavnem deželnem zboru. Deželni odbor je marljivemu slikarju izrekel svojo zahvalo za poklonjeno sliko. (Vlož. zap. št. 4131 od 1870.1. in 746 od 1871. L) §. 9. Ustanove. Ustanovskih Po ukazu gospoda ministra notranjih zadev od 1. oktobra 1870. 1., št. 13010 do c. k. deželne računskih iz- vlade je bila redna pošiljatev okrajšanih in nedokazanih računskih izpisov o svetnih privatnih ustanovah, pisov vec m zai0gjh ter siromašnicah do cesarskih političnih oblastnij odpravljena, kolikor jnamreč spadajo dotične u-re]ja«°S1" stanove, zalogi in ustavi pod oblast uprave samoupravnih organov, tedaj pod nadzorništvo deželnega odbora ali njegovega neposrednega upravništva. (Vlož. zap. št. 4847 od 1870.1.) Naslov sta- Po razglasu c. k. deželne vlade od 7. avgusta 1871. L, št. 5494, da se vsled ukaza c. k. miei- novskih voja- Verstva deželne brambe od 25. julija 1871. 1., št. 8693/641 I. nikakor ne krati deželnemu odboru pravica skth ustanov Shajati kranjske deželne ustanove na vojaških učiliščih s tem, da se je spremenil naslov „stanovske“, v F ' „državne ustanove“, ni deželni odbor ničesar ugovarjal zarad spremenitve naslova, ker oskrbovalni stroški kranjskih deželnih vojaških gojencev po postavi od 27. marca 1869. 1. d. z., št. 60 obteževajo državne finance oziroma „etat“ ministerstva deželne brambe. (Vlož. zap. št. 2274, 2802 in 4228 od 1871. 1.) število grof Po proračunu, ki se je predložil slavnemu deželnemu zboru v zborovanji od 1. 1870 zastran Saurau-ovih Korbinjan grof Saurau-ovega ustanovnega zaloga za večne maše za leto 1871 s potrebščino 202 gld. 62 kr. ustanovljenih jn zaklado 139 gld. 8 kr., pokazalo se je vsled povišanega davka kuponov pri zakladi pomanjkanje 63 gld-mas, sezmza. gg ^ __ p)a se ustanovi ravnotežje med stroški in zakladom, bil je deželni odbor primoran izdaj ni znesek 40 gld. za veliko mašo o začetku deželnega zbora iz tega zaloga izbrisati ter ga vvrstiti med stroške deželnega zbora, ker ta izdava ni bila ustanovljena vsled ustanovnega pisma, temveč po ukazu deželnega odbora od 23. avgusta 1867. L, št. 3051 zarad takratnih presežkov ustanovnega zaloga. — Po odpadu tega izdajnega zneska pokazalo se je pri zakladi še 23 gld. 44 kr. primanjkave. Ker ni mogoče pri proraču-novem davku 26 gld. 62 kr. in pri oskrbovalnih stroških 6 gld. ničesar znižati, bil je deželni odbor pri-.moran še k daljšemu sklepu, število maš, ki se.imajo vsako leto opravljati, od 100 znižati na 80 vsaka po 1 gld. 5 kr. in sicer za sedaj na eno leto, ter podeliti Jožefu Strbencu, duhovniku v pokoji, dalnji vžitek te ustanove do konca leta 1873. Po ustanovnem pismu za vsako sv. mašo določena gre cerkvi 15 kr.it cerkovniku 10 kr., to po znižanem številu ustanovnih maš vsako leto znaša 12 gld. 30 kr. in 8 gld. 20 to To znižano število ustanovnih maš se je naznanilo c. kr. deželni vladi, kot najviši oblastniji ustanov, ■* knez. škof. ordinariatu, deželno računarstvo pa se je opomnilo, naj pri svojih opravilih glede grof Saura»-ovega ustanovnega zaloga ravna po tej prenaredbi. — Deželni odbor se nadja, da tudi slavni deželni zbor odobri to potrebno prenaredbo. (Vlož. zap. št. 4003, 5253 in 5546 od 1870. 1.) Zaklad kranjskih dijaških ustanov se sprejarae. Po dopisu c. kr. deželne vlade od 7. septembra 1870. L, št. 4095 je deželno zastopništvo kranjskih ustanov za dijake, obsegajoč javne obligacije različnih vrst in privatna dolžna pisma v imenski; vrednosti................................................................................... 394.143 gld. 3 to' in blagajnični ostanek v gotovini......................................................... 5.020 „ 84 «jj 29. septembra 1870. 1. prevzelo v hranitev in oskrbovanje, nektere zneske tega ustanovnega zaklada pa jj c. kr. deželna glavna blagajnica pozneje izročila naravnost deželni blagajnici. Skupna istina zaklada kranjski ustanov za dijake, ki se je prevzela do konca meseca decembra 1870. 1. in se vračunila, iznaša v imensl Beilage 45. 531 bereit Extabulation der Errichtung der Obst- und Weinbauschule vorausgehen müßte, indem sonst der Bestand dieser Schule, zu bereit Errichtung und Erhaltung sowohl die hohe Regierung als auch das Land bedeutende Geldopfer bringen müßten, von den Tabulargläubigern zu jeder Zeit durch Führung der Real-Exekution auf das Gut in Frage gestellt werden könnte. ■— Dieses Bedenken wurde auch dem Herrn Gutsbesitzer vorgebracht mit dem Ersuchen, die Löschung der Tabularschulden zu veranlassen, was jedoch bisher noch nicht geschehen ist. Die unter so günstigen Auspizien begonnene Verhandlung wegen Errichtung einer Obst- und Weinbauschule in Wippach kann daher insolange zu dem gewünschten Ziele nicht gebracht werden, als die ebenberegte Bedingung nicht erfüllt ist. (Exil. 9tr. 3767 de 1870, 475, 994, 1263, 2823 & 3081 de 1871.) Dem Bezirkslehrervereine in černembl hat der Landesausschuß zur Errichtung einer Turnschule da- Turnschule in selbst mit den erforderlichen Turnapparaten den Betrag von 81 ft. gegen Vorlage der Rechnung aus dem öernembl. Landesfonde bewilliget, indem sowohl für den genannten Lehrerverein selbst als auch insbesondere für die Schuljugend der vierklassigen Stadtschule in černembl das Bedürfniß einer Turnschule nicht in Abrede gestellt werden kann, der Lehrerverein aber zur Bestreitung der bezüglichen Kosten keine Mittel hat und mit Ausnahme der Gewerkschaft in Gradac auch von keiner andern Seite zu diesem Zwecke eine Subvention erhielt. (Exh. Nr. 5515 de 1870 und 367 & 3262 de 1871.) Der jugendliche vaterländische Maler Johann Franke hat ein Oelgemälde, den verewigten Landtags-vr. Lovro To-und Reichsrathsabgeordneten Dr. Lovro Toman in Lebensgröße darstellend (Kniestück) angefertiget und dasselbe man's Porträt, zum Danke für die vom hohen Landtage genossene hochherzige Unterstützung dem Lande gewidmet. Der Landesausschuß drückte dem aufstrebenden Maler für die Widmung dieses Gemäldes seinen Dank aus. (Exit. Nr. 4131 de 1870 & 746 de 1871.) §. 9. Stiftungen. Messen. Mit dem Erlasse des Herrn Ministers des Innern vom 1. Oktober 1870, Zahl 13010 an die Abstellung der k. k. Landesregierung wurde die regelmäßige Einsendung summarischer und nicht dokumentirter Rechnungs-Ex- Einsendung der trakte über weltliche Privat-Süftungen und Fonde und Armeninstitute an die landesfürstlichen politischen Be-Hörden abgestellt, in) of erne nämlich die betreffenden Stiftungen, Fonde und Institute der Verwaltung der auto- geraste.' nomeit Organe und somit der Oberaufsicht des Landesausschusses oder seiner unmittelbaren Verwaltung selbst unterstehen. (Exh. Nr. 4847 de 1870.) Auf Grund der von der k. k. Landesregierung gegebenen Erklärung vom 7. August 1871, Z. 5494, Aenderung der daß zufolge Erlasses des k. k. Ministeriums für Landesvertheidigung vom 25. Juli 1871, Zahl 8693/641 I. dem Landesausschusse das Präsentationsrecht bezüglich der krainischen Landesstiftungsplätze an Militärbildungs-Anstalten auch nach Aenderung der Bezeichnung „ständische" in „Staatsstiftungsplätze" ungeschmälert erhalten 1 ^ätze.1 werde, hat der Landesausschuß keine weiteren Einwendungen gegen diesen Wechsel in der Benennung erhoben, da die Verpflegskosten der krainischen landschaftlichen Militärstiftlinge nach dem Gesetze vom 27. März 1869 R. G. Bl. Nr. 60 die Staatsfinanzen beziehungsweise den Etat des Ministeriums für Landesvertheidigung belasten. (Exh. Nr. 2274, 2802 & 4228 de 1871.) Nach dem in der Session vom Jahre 1870 dem h. Landtage vorgelegten Präliminare des Corbinian Reducirung der Graf Saraüschen Meffenstiftungsfondes für das Jahr 1871 mit dem Erfordernisse von 202 fl. 62 kr. und mit Graf Saurau-ber Bedeckung von 139 fl. 8 fr. zeigte sich in Folge der erhöhten Couponsteuer in der Bedeckung ein Abgang sche^östngs.-von 63 fl. 56 kr. Zur Herstellung des Gleichgewichtes zwischen den Ausgaben und der Bedeckung sah sich der Landesausschuß veranlaßt, die Ausgabspost per 40 fl. für die Abhaltung des Hochamtes anläßlich der Land-tagseröffnung aus diesem Fonde auszuscheiden und in die Landtagskosten einzubeziehen, indem diese Ausgabe nicht in Folge stiftbriefmäßiger Bestimmung, sondern mit Landesausschußverordnung vom 23. August 1867, Z. 3051 in diesen Stiftungsfond wegen seiner damals bestandenen Ueberschüsse eingestellt wurde. — Nach Wegfall dieser Ausgabspost zeigte sich in der Bedeckung noch ein Abgang von 23 fl. 44 kr. dabei der präliminirten Steuer per 26 fl. 62 kr. und beim Administratiouskostenbeitrage per 6 fl. eine Herabminderung nicht angeht, sah sich der Landesausschuß zu dem weitern Beschlusse veranlaßt, die jährlich zu persolvireuden Messen von 100 auf 82 ä zu 1 fl. 5 kr und zwar vorläufig auf die Dauer Eines Jahres zu reduziren, und dem Defi-zienten-Priester Josef Sterbenz beit weiteren Genuß dieser Messenstiftung bis zum Schlüsse des Solarjahres 1873 zu verleihen. Die für jede heilige Messe stiftbriefmäßig der Kirche mit 15 kr. und dem Meßner mit 10 kr. ausgesprochene Gebühr beträgt nach der Reducirung dieser Stiftmesien jährlich 12 fl. 30 kr. und 8 fl. 20 kr. — — Diese Reducirung der Stiftmessen wurde der k. k. Landesregierung als Stiftungs-Oberbehörde und dem f. b. Ordinariate mitgetheilt, und die Landesbuchhaltung angewiesen, bei ihren Amtshandlungen hinsichtlich des Graf Saraüschen Messenstiftungsfondes nach Maßgabe dieser Aenderung vorzugehen. — Der Landesausschuß hoffet mich vom hohen Landtage die Billigung dieser nothwendigen Anordnung zu erlangen. (Exh. Nr. 4003, 5253 & 5546 de 1870.) Ueber Zuschrift der k. k. Landesregierung vom 7. September 1870, Zahl 4095 wurde der krat-nische Studenteustiftintgsfond, bestehend in öffentlichen Obligationen verschiedener Kategorien und in Privat- des krainischen schuldbriefen im Nennwerthe von.............................................................. 394.143 fl. 3 kr. Studcntenstlf- und in einem baaren Kassareste von........................................................... 5.020 ft. 84 fr. 9 1 mn 29. September 1870 in die Verwahrung und Verwaltung der Landesvertretung übernommen, einige Posten dieses Stiftungsfondes wurden aber noch nachträglich von der k. k. Landeshauptkasse unmittelbar an die Landeskasse übergeben. Das gesammte bis Ende Dezember 1870 übernommene und in die Rechnung gestellte Stammkapital des krainischen Studentenstiftungsfondes repni)entitle einen Nominalwerth von 414.610 fl. 82 kr. Uebernahme ■Sprejem Jan. Kalistrove ustanove za občine, grofin. Paradajzar-jeve, in dr. Reženove u-stanove za dekleta in Jožef Erazem grof Auerspergove ustanove za nbožce in bolnike. Sprejem Jan. Nep. Slakar-jeve, Urban Jerinove, Leopold Philipp— ove in Prane Metelkove u-stanove za u-čitelje, vdove, sirote in darila. Premoženje invalidovskih ustanov ljubljanskih go-spej se prevzeme v hranitev. Imenovanje deželnega glavarja za c. k. deželnega predsednika. Odpovedi deželnih poslancev. Podelitev službe II. kancelijskega oficijala. Podelitev službe bla-gajničnega oficijala. Imenovanja Franceta Rozmana za uradnišk. vaj. vrednosti 414.610 gld. 82 kr. a. v. z 218 ustanovami. Najveća izmed teh 218 ustanov iznaša na leto 300 gl., najmanjša pa 0 gld. a. v. — Razun tega pa je tudi še nekaj dijaških ustanov, ki še niso aktivirane. (Vlož. zap. št. 4318 od 1870. 1.) Po dospelem odobrenji gospoda ministra notranjih zadev od 23. julija 1870. 1., št. 3321 je deželno zastopništvo: I. Jan. Kalistrovo premoženje za občinske ustanove v različnih državnih papirjih v imenski vrednosti............................................................................. 83.869 gld. 61V2 kr. II. Izabele grofinje Paradajzar-jeve premoženje za dekliške ustanove v enoličnih obligacijah v znesku........................................................... 1.062 „ 50 „ in v gotovini......................................................................... 22 „ 5 „ skupaj 1084 gld. 55 kr. III. Dr. Pavel Ignaci Režen-ovo premoženje za dekliške ustanove v enoličnih obligacijah v znesku................................................................ 1.087 gld. 50 kr. in v gotovini ................................................................................ 22 „ 5 „ skupaj . . . 1.109 gld. 55 kr. 29. septembra 1870. 1. v hranitev in oskrbovanje prevzelo pod pogoji, ki so bili vže naznanjeni v poročilu za leto 1870., str. 179. Premoženje Jož. Erazem grof Auerspergove ustanove za uboge in bolne, sedaj obstoječe v enoličnih obligacijah za 1600 gld., je deželni odbor brez zahtevanja oskrbovalnih stroškov 17. januarija 1871.1. prevzel samo v oskrbovanje, ker ima knez. škof. ordinariat pravico letne obresti jemati in jih razdeljevati. (Vloži zap. št. 3779 in 4270 od 1870. 1. in 364 od 1871. 1.) Vsled ukaza gospoda ministra za uk od 11. junija 1870. L, št. 4972 je c. k. deželna vlada Jan. Nep. Šlakarjev, Urban Jerinov, Leopold Philipp-ov in Franc Metelkov ustanovni zalog za učitelje, vdove, sirote in darila izročila deželnemu namestništvu v hranitev in oskrbovanje, ter privolila od dohodka teh ustanov le takrat 5^ za oskrbovalne stroške, ko bi tudi slavni deželni zbor zahteval za oskrbovalne stroške ter ne bi morda gledé na namen teh ustanov odrekel se temu donesku. — Naj slavni deželni zbor blagovoli to določiti. — Pravico oddajati Jan. Nep. Šlakarjevo ustanovo ima knez. škof. ordinariat, Jerinovo in Philippovo deželna šolska oblastnija in Franc Metelkovo deželna šolska oblastnija v zvezi s knez. škof. ordinariatom po ustanovnem pismu. Prejeto skupno imenje teh 4 ustanov iznaša: v 5^ obligacijah............................................................................ 12.800 gld. — kr. v gotovini...................................................................................... 581 52 „ (Vlož. zap. št. 4705 od 1870. 1.) Premoženje invalidovskih ustanov ljubljanskih gospa, in sicer: I. od leta 1860 z.......................... ................................... 1.600 gld. — kr. v enoličnih obligacijah; II. od leta 1867 z............................................................. 10.750 „ — „ tudi v enoličnih obligacijah, tedaj skupaj . . . 12.350 gld. — kr. v obligacijah in 25 gld. 12 kr. v gotovini je deželno zastopništvo 31. marca 1871. 1. prevzelo v hranitev in oskrbovanje. (Vlož. zap. št. 1605 od 1871. 1.) §. 1Ö. Osobne stvari Po Najvišem sklepu od 19. maja 1871 L, je bil gospod c. k. deželni predsednik baron Konrad pl. Eybesfeld, imenovan za deželnega namestnika v nadvojvodini Avstrijanski nad Anižo, na njegovo mesto pa deželni glavar gospod dr. Karol Wurzbach pl. Tannenberg, za deželnega predsednika v vojvodini Kranjski, ki je zarad tega jenjal biti deželni glavar 31. maja 1871. I, ter je izročil deželno glavarstvo od 3. junija 1871. 1. dalje, dokler se ne izvoli novi deželni glavar, starosti deželnega odbora gospodu dr. Janezu Bleiweisu. (Vlož. zap. št. 2898 od 1871. 1.) Deželni poslanci iz skupine velicih posestnikov, gospod c. k. deželni predsednik dr. Karol Wurzbach pl. Tannenberg in c. k. ministerski svetovalec gospod dr. Vincenc Klun, potem deželni poslanec Iderski, gospod c. k. deželni namestnik gornjeavstrijski baron Konrad Eybesfeld, so se odpovedali poslanstvu. Zarad tega so se na 12. in 13. septembra razpisale nove volitve. (Vlož zap. št. 4301, 4537 in 4640 od 1871. 1.) Po smrti Franceta Wolfa od 14. oktobra 1869. 1. izpraznjena služba II. kancelijskega officiala pri deželni pomočni pisarni z letno plačo 600 gl., podelila se je vže več let pri deželni pomočni uradniji kot diurnist služečemu Juriju Mihaliču, in po sklepu slavnega deželnega zbora od 29. avgusta 1870. 1. na novo ustanovljena služba blagajničnega officiala z letno plačo 600 gl. uradniškemu vajencu Jožefu Podkrajšeku. Obadva novo imenovana sta nastopila službo 1. januarija 1871. 1. Na mesto uradniškega vajenca Jožefa Podkrajšeka bil je izvoljen France Rozman. (Vlož. zap. št. 4723, 5733 in 5972 od 1870. 1.) Beilage 45. 533 öfters. Währung mit 218 Stiftungsplätzen. Das größte dieser 218 Stipendien beträgt jährlich 300 ft., das kleinste aber 9 fl. öfters. Währung. —- Außerdem bestehen aber auch einige noch nicht aktivirte Studentenstiftungen. (Exil. Nr. 4318 de 1870.) Nach herabgelangter Genehmigung des Herrn Ministers des Innern vom 23. Juli 1870, Z. 3321 Uebernahme Wurde: des Joh. Kali- I. Das Joh. Kalister'sche Gemeindebetheiligungs-Stiftungsvermögen bestehend in verschiedenen Werth- st°r'schni. Ge-Effekten im Nominalwerte von, . . ......................................... . . . 83.869 fl. 61 % fr. JÄ II. Das Isabella Gräfin Paradajser'scheAtädchen-Stistungsvermögen, bestehend der Gm Parani Unifikations-Obligationen per. 1.062 ft. 50 kr. dajser'schm und und im Baarbetrage per •............................................................... 22 sl. 5 kr. Dr. Reschen'- Zusammen per 1.084 st. 55 E Mun^u.^der III. Das Dr. Paul Ignaz ReLen'sche Mädchen-Stiftungsvermögen, bestehend in Lf Erasmus Unifikations-Obligationen per . . . . . . . . . .. . . . ... . 1.087 ft. 50 kr. Gs! Au°rsp°rg- uiid in einem Baarbetrage von.............................................................. 22 fl. 5 kr. schm armen* Zusammen 1.109 fl. 55 kr. am 29. September 1870 unter den bereits im Rechenschaftsberichte für dieses Jahres 1870 S. 179 dargestellten Bedingungen in die Verwahrung und Verwaltung der Landesvertretung übernommen. Das Joses Erasmus Gras Auersperg'sche Armen- und Krankenstiftungsvermögen, nunmehr bestehend in einer Unifikations-Obligation per 1600 sl., hat der Landesausschuß ohne Anspruch aus einen Verwaltungs-kostcnbeitrag am 17. Jänner 1871 nur in seine Verwahrung übernommen, indem die jährliche Jnteressenbehe-bung und Vertheilung dem f. b. Ordinariate zukommt. (Exh. Nr. 3779 & 4270 de 1870 und 364 de 1871.) Zu Folge Erlasses des Herrn Ministers für Cultus und Unterricht vom 11. Juni 1870, Z. 4972 Uebernahme hat die k. k. Landesregierung den Johann Schlaker'schen, Urban Jerin'schen, Leopold Philipp'schen und Franzbci' J°h. Rep. Metelko'schcn Schullehrer-Witwen-, Waisen- und Prämienstiftungsfond in die Verwahrung und Verwaltung *^e”' der Landesvertretung übergeben, und von dem Erträgnisse dieser Stiftungen nur insofern 5°/„ zu den Admini- E,," ^"p^ld strationskosten zugestanden, wenn auch der hohe Landtag die Entrichtung dieses 5% Admistrationskostenbeitrages Phil'ipp'schen beanspruchen und nicht etwa mit Rücksicht auf die Widmung dieser «Stiftungen aus diesen Beitrag verzichten und Fr. Mct-l-wtirde, — worüber nun um die Entscheidung des hohen Landtages gebeten wird. — Die Verleihung der Johann ko'schm Sckul-Schlaker'schen Stiftung steht dem s. b. Ordinariate, die der Jerin'schen und Philipp'schen der Landesschulbehörde lehrer-Witwen-, und jene der Franz Metelko'schen der Landesschnlbehörde im Einvernehmen mit dem f. b. Ordinariate stistbries- P^ien-auißig zu. jUftung. Das übernommene Gesammtvermögen dieser 4 Stiftungen beträgt: in 5perc. Obligationen................................................................... 12 800 fl. — kr. in Baarschaft............................................................................ 581 ff. 52 kr. (Exh. Nr. 4705 de 1870.) Die Vermögensübernahme der Laibachcr Frauenvereins-Jnvalidenstiftungen, und zwar: Vermögcns- I. vom Jahre 1860 per...................................................... . . 1.600 fl. — kr. übernähme der M Unifikations-Obttgationen gtauenSn«. II. vom Jahre 1867 per .................................................... . . 10.750 fl. — kr. Jnvalidmstif- auch in Unifikations-Obligationen, daher zusammen Per ................................... 12.350 fl. — kr. Jungen vom nebst einer Baarschaft von 25 fl. 12 kr. in die Verwahrung und Verwaltung der Landesvertretung hat nm 34« i860 u. 31. März 1871 stattgefunden. (Exh. Nr. 1605 de 1871.) ' 1S6<‘ §. 10. Personalien. Mit Allerh. Entschließung vom 19. Mai 1871 wurde der Herr k. k. Landespräsident Freiherr Ernennung des Conrad von Eybesfeld zum Statthalter im Erzherzogthume Oesterreich ob der Enns, und gleichzeitig an seine ^""^s "ui Stelle der Landeshauptmann Herr Dr. Carl Wurzbach von Tannenberg zum Landespräsidenten im Herzog- SantU thmne Strain ernannt, welcher aus Anlaß dessen am 31. Btai 1871 als Landeshauptmann zu ftmgiren aufhörte, Präsidenten, und die landeshanptmannschaftlichen Funktionen vom 3. Juni 1871 an bis zur Ernennung eines neuen Landeshauptmannes dem Senior des Landesausschusses, Herrn Dr. Joh. Bleiweis übertrug. (Exh. Nr. 2898 de 1871.) Die Landtagsabgeordneten aus der Curie des Großgrundbesitzes der Herr k. k. Landespräsident Mandatsnie-Dr. Carl Wurzbach von Tannenberg und der k. k. Ministerialrath Herr Dr. Vinzenz Klun, ferner der Landtags- Verlegung, abgeordnete der Stadt Jdria, der Herr k. k. Statthalter von Ober-Oesterreich, Freiherr Conrad von Eybesfeld, haben ihre Landtagsmandate niedergelegt. Aus diesem Anlasse wurden ans den 12. und 13. September Neuwahlen ausgeschrieben. (Exh. Nr. 4301, 4537 & 4640 de 1871.) Besetzung der Die durch den Tod des Franz Wolf seit dem 14. Oktober 1869 erledigte II. Kanzlei - Offizialstelle n. Kanzleibei der landschaftlichen Hilfskanzlei mit dem Jahresgehalte von 600 fl. wurde bem seit mehreren Jahren beim Offizialstelle, landschaftlichen Hilfsamte als Diurnist in Verwendung gestandene Georg Mihaliö, und die mit hohem Landtagsbeschlusse vom 29. August 1870 neusistemisirte Kassa - Offizialstelle mit dem Jahres- Besetzung der gehaltc von 600 fl. dem Amtspraktikanten Joses Podkrajšek verliehen. nffHäiMs. Beide Neuernannte haben den Dienst am 1. Jänner 1871 eingetreten. Ernennung . An die Stelle des zum Kassa-Offizialen beförderten Amtspraktikanten Josef Podkrajšek wurde Franz eines Amts-Rozman ernannt. (Exh. Nr. 4723, 5733 & 5972 de 1870.) praktikante». Izvolitev oskrbnika posilne de-lalnice. Imenovanje deželnega staviteljskega nadzorovatelj. Bolnišnični vodja dr. E. vit. pl. Stockl se odp. službi. Imenuje se zdravnik za : Glavarjevo bolnišnico v komendi Podelitev bar. Lazarinijeve službe farn. ranocelnika za Leskovec in Krško. Miloščina podeljena siroti stanovskega kancelista Mariji Zapletal. Provizija Antona Oblaka, stražnika posilne delaln. Komisij oni. Povračilo oskrbovalnih stroškov enega posi-Ijenca. Službo oskrbnika v tukajšnji deželni posilni delalnici, ki je bila izpraznjena po imenovanji Vincenca Skodlerja za vodjo nove posilne delalnice v Messendorfu pri Gradcu, je g. minister notranjih zadev vsled ukaza od 15. novembra 1870. L, št. 16576 podelil c. k. tajniku okrajnega glavarstva Karolu Tekavčiču, kije bil od slavnega deželnega zbora v seji od 24. avgusta 1870.1. priporočan na tretji stopinji; njemu je dosedanji oskrbnik Vincenc Skodler izročal uradnijo vpričo od deželnega odbora poslane komisije od 20. do 24. aprila t. 1. — Pri tej priložnosti se ne sme zamolčati, da pridržek slavne vlade oddajati to službo, ki jo plačuje dežela čisto sama, sega v deželno samoupravo, zarad česar se slavnemu deželnemu zboru predloži posebni predlog, da o njem sklene. (Vlož. zap. št. 4692, 5431 in 5958 od 1870.1. in 461, 1845, 2102 in 2238 od 1871. 1.) Po izstopu Evgena Brunnerja izpraznjena služba deželnega staviteljskega nadzorovatelja bila je začasno podeljena mestnemu inženirju Francetu Witscbl-nu z letno stalno remuneracijo 210 gl. ter mu zagotovljena od časa do časa združena remuneracija za posebna dela. — To začasno službo, pri kteri se ni zanašati niti na kako stalno službo, niti na preskrbljenje o starosti, ali na kako pokojnino, nastopil je inženir Witschl z mesecem decembrom 1870. 1. (Vlož. zap. št. 5107 od 1870. 1.) Dr. E. vitez pl. Stöckl se je vodstvu deželnih dobrodelnih naprav odpovedal 13. maja 18711. Njegovo odpoved se je naznanilo c. k. deželni vladi, vodstvo deželnih dobrodelnih naprav pa se je začasno izročilo profesorju dr. Valenti s tem pogojem, da dobiva ustanovljeno remuneracijo. (Vlož. zap. št. 2605, in 2857 od 1871. 1.) Vsled odhoda dr. M. Gavster-ja v novo službo pri c. k. okrajnem glavarstvu za Ljubljansko okolico spraznjeno zdravniško službo v P. P. Glavarjevi bolnišnici v Komendi z letno nagrado 400 gl. je deželni odbor sekundarju ljubljanske bolnišnice dr. Maksu Samcu začasno podelil. (Vlož. zap. št. 2693 od 1871. 1.) Deželni odbor je po smrti Josipa Grazerja izpraznjeno službo ranocelnika s dosedanjo letno plačo 147 gl. a. v., ki jo je leta 1795 ustanovil dekan Ljudevit baron Lazarini za Leskovško faro in od nje ločene kuratije Krško, Cirkle in Véliki Trn, podelil Krškemu okrajnemu ranocelniku Ignaciju Mohorčič-u začasno in s prideržkom, da jo lehko prekliče, ker se pri razpisu te službe ni nihče oglasil za-njo, razun Mohorčič-a. (Vlož. zap. št. 179 in 1449 od 1871. 1.) Deželni odbor je siroti stanovskega kancelista Mariji Zapletal dovolil daljni užitek odgojne pripomoči v znesku 31 gl. 50 kr. a. v., ki jej je bila dovoljena z dekretom od 7. maja 1858. L, št. 94, do 18. marca 1871. 1. gledé njene dokazane siromašnosti in nezmožnosti po dopolnjeni normalni starosti služiti si kruh, in sicer od 18. marca 1871. 1. na daljna tri leta, t. j. do 18. marca 1874. h, kot miloščino s pridržkom, da to slavni deželni zbor odobri. (Vlož. zap. št. 552 od 1871. 1.) Po predlogu oskrbništva deželne posilne delalnice je deželni odbor stražnika I. reda Antona Oblaka, ki je v 60. letu starosti, vže 39 let in 5ya meseca služi, ter bi njegova daljna poraba ne bila službi koristna, s 1. oktobrem 1871. 1. djal v stalni pokoj, ter mu z odpustom 6% meseca službenega časa dovolil celo plačo letnih 192 gl. kot provizijo s pridržkom, da to slavni deželni zbor odobri. (Vlož. zap. št. 4788 od 1871. 1.) §. 11. Opravilstvo in nprava sploh. Pri svojih opravilih se je deželni odbor držal opravilnega reda, ter je vse važnejše opravke v rednih sejah, kterih je od poslednjega zborovanja do sedaj bilo 57, reševal in sklepal, izvzemši nektere silne stvari, kterih rešilo se ni moglo odložiti do prihodnje seje. — Deželnega odbora seje bile so navadno ob petkih ob 10. uri, v njih se je obravnavalo 1400 opravkov. Ozir uradnega jezika se je deželni odbor držal načel, ktera so v poročilu za 1870. 1. stran 183 bila na znanje dana slavnemu zboru. Komisione v krajih zunaj ljubljanskega' mesta so deželni odborniki imeli samo štiri, in sicer: 1) v komendi sv. Petra, da se je pregledala Glavarjeva siromašnica in bolnišnica; 2) v fužinah (Weissenf elsu), da se je pregledal svet za dovozno cesto k železnici; 3) v Litiji, da se dogovarjala preložitev Wagensperške okrajne ceste, in 4) v Šneperku pri konecletnem izpraševanji učencev ondašnje gozd-narske šole. Deželni odbor v Celovcu je zahteval od kranjskega deželnega odbora povračilo oskrbovalnih stroškov v znesku 303 gl. 92 kr. za posiljenca, ki je bil oddan iz Koroškega v kranjsko posilno delalnico, ker se je ko je bil omenjeni posiljenec izpuščen iz posilne delalnice izvedelo, da ni bil doma iz Koroškega, ampak iz Kranjskega. Ker pa je imel tudi kranjski deželni zaklad od koroškega tirjati vže delj časa zaostale oskrbovalne stroške posiljencev v znesku 374 gl. 79 kr., zato se je gledalo na to, da bi se ta dva dolgova med Beilage 45. 535 Den durch Ernennung des Vinzenz Skodler zum Direktor des Neuerbauten Zwaugsarbeitshauses in Ernennung des Messendorf nächst Graz erledigten Verwaltersposten an der hiesigen Landeszwangsarbeitsanstalt hat der Herr Zwaugsarbeits-Minister des Innern laut Erlasses vom 15. November 1870, Z. 16576 dem vom hohen Landtage in der Sitzung bausverwalt, vom 24. August 1870 tertio loco vorgeschlagenen k. k. Bezirkssekretär Carl Tekavčič verliehen, an welchen vom austretendeu Verwalter Vinzenz Skodler unter Jutervenirung der vom Landesausschusse bestimmten Commission die Amtsübergabe vom 20. bis 24. April l. I. gepflogen wurde. — Bei diesem Anlasse kann es nicht unberührt gelassen werden, daß der Vorbehalt der hohen Regierung auf das Besetzungsrecht dieses ausschließlich vom Lande betreten Dienstpostens ein Eingriff in die Landesautonomie ist, gegen welchen ein separater Antrag dem hohen Landtage zur Beschlußfassung gestellt werden wird. (Exh. Nr. 4692, 5431 & 5958 de 1870 und 461, 1345, 2102 & 2238 de 1871.) Der durch den Austritt des Eugen Brunner erledigte Posten des landschaftlichen Bauinspizienten Ernennung des wurde provisorisch gegen eine jährliche fixe Remuneration von 210 fl. dein Stadtingenieur Franz Witschl ver- landschaftlichen liehen und demselben für außerordentliche Dienstleistungen besondere von Fall zu Fall zu vereinbarende Re- Bau-Jnspizim-munerationen zugesichert. — Diese provisorische Bedienstung, aus welcher weder auf eine fixe Anstellung noch ten‘ auf eine Altersversorgung oder Ruhegebühr ein Anspruch erhoben werden kann, hat Ingenieur Witschl mit „ - v . dem Monate Dezember 1870 angetreten. (Exh. Nr. 5107 de 1870.) ' £ t? Dr. E. Ritter v. Stockt hat die Direktion der Landeswohlthätigkeitsanstalten am 13. Mai 1871 Dr. LRitter v. niedergelegt. — Seine Resignation wurde der k. k. Landesregierung mitgetheilt und die Direktion der Landes- Stöckl. wohlthütigkeitsanstalten provisorisch dem Professor Dr. Valenta gegen Bezug der sistemmäßiqen Remuneration m . übertragen. (Exh. 9tr. 2605 & 2857 de 1871.) Ä7r, Der in Folge Ernennung des Dr. Moriz Gauster zum k. k. Bezirksarzte zur Umgebung Laibach erledigte ärztliche Posten im P. P. Glavar'schen Armen- und Krankenhause in Commenda St. Peter mit dem schenÄrmen-u. jährlichen Honorar von 400 fl. wurde dem Seeundarius des Laibacher Civilspitals Dr. Max Samec provisorisch Krankenhause verliehen. (Exh. Nr. 2693 de 1871.) C°mm°nda Die vom Pfarrdechant Ludwig Freiherrn von Lazarini für die Pfarre Haselbach und für die aus derselben ausgeschiedenen Curatien Gurkfeld, Zirkle und Großdorn im Jahre 1795 gestiftete, durch das Ableben Baron LErU des Josef Grazer in Erledigung gekommene Chirurgenstelle mit dem dermaligen Jahresertrage von 147 fl. ö. W., uischen Pfarr-hat der Landesausschuß dem Gurkfelder Bezirkswundarzte Ignaz Mohorčič provisorisch und mit Vorbehalt des Chirurgenstelle Widerrufes verliehen, da sich ans die bezügliche Conenrsausschreibuug außer Mohorčič keine Bewerber gemeldet f«r Haselbachhaben. (Exh. Nr. 179 & 1449 de 1871.) ‘ ' Gurkfeld. Der Landesausschuß hat der ständischen Kanzelistensweise Maria Sapletu den Fortbezug des ihr Gnadeugabe mit dem Dekrete vom 7. Mai 1858, Z. 94 bis zum 18. März 1871 bewilligten Erziehungsbeitrages von der ständischen 31 sl. 50 kr. ö. W. mit Rücksicht auf ihre nachgewiesene Armuth und Erwerbsunfähigkeit nach Erreichung des Kanzelistens- Normalalters, und zwar vom 18. März 1871 angefangen, auf weitere drei Jahre d. t bis 18. März 1874 als toaj[e ®iam Gnadengabe mit dem Vorbehalte der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages bewilliget. (Exh. Nr. dnlJ ctu" 552 de 1871.) Nach dem Antrage der landschaftlichen Zwangsarbeitsverwaltuug hat der Laudesausschuß den Provistmnrung Aufseher I. Klasse Anton Oblak, welcher im 60. Jahre steht, eine anrechenbare Dienstzeit von 39 Jahren 5y„ des Zwangs- Monaten hat und dessen weitere Verwendung mit dem Dienstesinteresse nicht vereinbarlich ist, vom 1. Oktober 1871 au in den bleibenden Ruhestand versetzt, und ihm unter Vorbehält der Ratifikation des hohen Landtages i us'e’° ~'Wa‘" unter Nachsicht der ihm fehlenden 6 V» monatlichen Dienstzeit die volle Löhnung jährlicher 192 fl. als Provision bewilliget. (Exh. Nr. 4788 de 1871) §. II. Gesehäftsbehandlung und Verwaltung in Allgemeinen. Bei Erledigung der Agenden hat sich der Landesausschuß an die Bestimmungen der Geschäftsordnung gehalten nub alle wichtigern Geschäftsstücke in ordentlichen Sitzungen, deren seit der letzten Landtags-Session bis jetzt 57 abgehalten wurden, berathen und beschlossen, ausgenommen einzelne dringliche Fälle, deren Erledigung nicht bis zur nächsten Sitzung verschoben werden konnte. — Die Sitzungen des' Landesausschusses fanden in der Regel Freitags um 10 Uhr statt, und es kamen in denselben über M00 Geschäftsstücke zur Verhandlung. — Hinsichtlich der Amtssprache hat sich der Landesausschuß an die im Rechenschaftsberichte pro 1870 S. 183' dem hohen Landtage zur Kenntniß gebrachten Prinzipien gehalten. Commissioniruugen zur Aufnahme des Lokalaugenscheines außerhalb des Laibacher Stadtge- Commiffioni-bietes durch Landesausschußbeisitzer haben nur 4 stattgefunden, und zwar: rangen. 1) nach Commenda St. Peter behufs Besichtigung des P. P. Glavar'schen Armen- und Krankenhauses, 2) nach Weißenfels behufs Besichtigung des Terrains zur Errichtung einer Zufahrtsstraße, 3) nach Littaj zur kommissionellen Aufnahme der Trace zur Umlegung der Wagensperger Bezirksstraße, und 4) nach Schneeberg zur Schlußprüfung der Zöglinge der dortigen Landeswaldbauschule nach Beendigung des Schulkurses. Der Landesausschuß in Klagenfurt hat vom kraiuischen Landesausschusse die Rückvergütung der für Rückgezahlte einen aus Kärnten in die krainische Zwangsarbeitsaustalt eingelieferten Zwängling bestrittenen Verpflegskosten Zwängimgs-Per 303 fl. 92 kr. gefordert, nachdem es sich nach der Entlassung des betreffenden Zwänglings aus dem Zwangs- Verpstegsge-arbeitshause herausgestellt hat, daß er nicht nach Kärnten, sondern nach Krain zuständig Zei. — Da anderer- bühren. seits auch der krainische Landcsfond vom Wrntnischen einen schon längere Zeit aushaftenden Zwänglingsver-Pflegskostenbetrag per 374 fl. 79 kr. zu beanspruchen hatte, so wurde die Compensation der gegenseitigen For- Podpora bolnim dijakom na Danaji. saboj pobotala, česar pa koroški deželni odbor ni bil pri volji storiti braneč se, da bi bil kaj dolžan plačati. Na ta nikavni odgovor je prenehalo dogovarjanje s koroškim deželnim odborom, ki je potem, ko se je od obéh strani zahtevalo plačilo, vložil tožbo pri slavni c. k. državni sodniji zoper kranjski deželni odbor, da bi ta plačal oskrbovalne stroške v znesku 303 gl. 92 kr. Gledé na to, da bi bili pravdini stroški, ko bi bil tudi kranjski deželni odbor dobil pravdo pri slavni državni sodniji, celo pridobitev pogoltnili ali pa jo še presegli, spoznal je kranjski deželni odbor za dobro opustiti tožbo zarad nasprotne tirjatve v znesku 374 gl. 79 kr. (ki pa se lehko še vedno prične, ako slavni deželni zbor to sklene) in nadjaje se, da slavni deželni zbor to odobri, ukazal je izplačati zahtevano povračilo 303 gl. 92 kr. koroškemu deželnemu odboru pričakovaje, da ta koj odjenja od tožbe (vendar pa s. tem pogojem, da ne bo kranjski deželni odbor nobene druge škode trpel). — Koroški deželni odbor je plačilo sprejel, vendar pa je zahteval, da se mu povrnejo pravdini stroški in plačajo 6^ zamudne obresti od časa, ko se je vročila odboru tožba, do takrat, ko se dolg izplača, in razun tega je še zahteval, da se mu naredi vezalno zatrdilo, da se kranjska dežela odpove vsem nasprotnim tirjatvam. Poslednje zahtevanje se je moralo vsakako zavrniti, zamudne obresti v znesku 1 gl. 921/2 kr. pa so se koroškemu deželnemu odboru plačale; zarad zahtevanih pravdinih stroškov se je pa prosila slavna c.k. državna sodnija, da razsodi, čemur se je tudi koroški deželni odbor podvrgel. Od 295 gl. 51 kr. na 119 gl. 71 kr. znižane pravdine stroške pa je vže kranjski deželni zaklad izplačal nadjaje se, da to slavni deželni zbor odobri na podlagi tega poročila. (Vlož. zap. št. 2609 od 1862. L, 2801, 3191, 3685 in 3803 od 1864. 1., 581 od 1865. L, 67 od 1866. 1, 111 od 1869. L, 4943 od 1870. L, 136, 1943 in 2439 od 1871. 1.) Opiraje se na sklep slavnega deželnega zbora od 13. oktobra 1869. 1. je deželni odbor „cesarjevič Rudolfovi družbi za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji“ dovolil letni donesek 58 goldinarjev za 18 dijakov iz Kranjskega na dunajskem vseučilišču iz domestikalnega zaloga, nadjaje se, odobrenja slavnega deželnega zbora. (Vlož. zap. št. 5101 in 5583 od 1870. 1,) Opiraje se na sklep slavn. deželnega zbora od 13. oktobra 1. 1869. je deželni odbor za II. polletja 1871 za 44 revnih dijakov iz Kranjskega na Dunajskem vseučilišču dovolil 63 gl. 60 kr. za vdeležitev društva za oskrbovanje bolnih dijakov na Dunaji. (Vlož. zap. št. 1906 1. 1871.) Beilage 45. 537 berimgen eingeleitet, wozu sich jedoch der kärntnische Landesausschuß unter Negirung seiner Verbindlichkeit zur Zahlung der hierseitigen Forderung nicht einverstehen wollte. — In Folge dieser ablehnenden Erklärung unterblieb sofort die weitere Transaktion mit dem kärntnischen Landesausschusse, welcher sodann beim gegenseitigen Beharren auf der Zahlungsforderung beim hohen k. k. Reichsgerichte wider den krainischen Landesfond die Klage ans Bezahlung des Zwänglinasverpflegskostenbetrages per 303 fl. 92 kr. überreichte. — In Erwägung des Umstandes, daß auch im Falle der Gewinnung des Rechtsstreites vor dem hohen Reichsgerichte der Vortheil durch die Prozeßkosten nahezu ausgewogen oder noch überschritten werden würde, sah sich der krainische Landesausschuß veranlaßt, von der Ueberreichung der Klage auf Zahlung der Gegenforderung per 374 fl. 79 kr. abzustehen (welche aber über einen allfälligen Beschluß des hohen Landtages noch immerhin geführt werden könnte), und in Anhoffnng der Genehmigung des hohen Landtages den eingeklagten Rückersatz per 303 fl. 92 kr. dem kärntnischen Landesfonde in Gewärtigung der sofortigen Rückziehung der Klage (jedoch miter ausdrücklicher Verwahrung gegen jedes Präjudiz) auszahlen zu lassen. — Der kärntnische Landesausschuß nahn: die Zahlung an, er bestand aber aus dem Ersätze der diesfalls anerlaufenen Prozeßkosten und auf der Zahlung der 6% Verzugszinsen vom Tage der Zustellung der Klage bis zum Zahlungstage, und stellte überdies auch noch das Begehren auf Ausstellung einer rechtsverbindlichen Erklärung, daß das Land Krain feinen Ansprüchen auf die Gegenforderung entsage. Dieses letztere Ansinnen wurde jedoch unbedingt zurückgewiesen, dagegen aber wurden die mit 1 fl. 92^ kr. berechneten Verzugszinsen dem kärntnischen Landesfonde auch bezahlt; in Betreff der angesprochenen Gerichtskosten wurde aber die schiedsrichterliche Entscheidung des hohen k. k. Reichsgerichtes angerufen, welcher sich auch der kärntnische Landesausschuß unterwarf, und dieselben sodann in dem von 295 fl. 51 kr. auf 119 fl. 71 kr. herabgesetzten Betrage vom krainischen Landesfonde auch bereits entrichtet, in der Anhoffnng der nachträglichen Genehmigung des hohen Landtages, um welche hiemit gebeten wird. (Exil. Nr. 2609 de 1862, 2801, 3191, 3685 & 3803 de 1864, 581 de 1865, 67 de 1866, 111 de 1869, 4943 de 1870, 136, 1943 & 2439 de 1871.) Gestützt auf den hohen Landtagsbeschluß vom 13. Oktober 1869 hat der Landesausschuß dem Unterstützung „Kronprinz Rudolfverein zur Pflege kranker Studierender in Wien" den Jahresbeitrag von 58 fl. für 18 aus kranker Studic-Krain gebürtige Studierende an der Wiener Universität aus dem Domestikalfonde in Anhoffnng der nachträg- len6cnn lichen Genehmigung des hohen Landtages bewilliget. (Exil. Nr. 5101 & 5583 de 1870.) Mit Hinblick auf den obzitirten hohen Landtagsbeschluß hat ferner der Landesausschuß für 44 an der Wiener Universität beflndliche arme Studierende aus Krain den Betrag von 63 fl. 60 kr. als Beitrag für das II. Semester 1871 für die Mitgliedschaft am Vereine zur Pflege kranker Studierender in Wien aus dem Landesfonde bewilliget. (Exil. Nr. 1906 de 18711) Verlag dcg krainischen SatibcSaussei?usseS l'fltbach- Druck o. Miltttz. Priloga 46. 539 Poročilo finančnega odseka o proračunu kranjskega gledišnega zaklada za I. 1872. Slavni deželni zlbor! Finančni odsek je proračun kranjskega gledišnega zaklada za leto 1872, kterega mu je slavni zbor v pretres in poročanje izročil, na tanko pregledal, in v sledečih sestavah odobril: Potrebščina. 1. 2, 3. 4. 5. 6. 7. 8. Plače........................................................ Podpora za namene slovenskega dramatičnega društva . . . Podpora nemškega gledišča............................... . . Vzdrževanje obstoječih poslopij ............................. Davke in davščine............................................ Stroški režije za razsvetljenje gledišča in za glediščine potrebe Zavarovanje in nakup lož .................................... Različni stroški............................... . . . . 219 gold. .... 2400 „ .... 900 „ .... 1000 „ .... 600 „ .... 400 „ .... 600 „ . . . . 300 „ skupaj 6419 gold. - kr. 77 77 77 77 77 7) 77 Tčr. Zaklada. 1. 2. 3. 4. Najemščina stanovališč in lož Povračilo za plinovo svečavo Doneski glediščinih prestav Različni dohodki .... Nasvetuje se toraj: skupaj Slavni deželni zbor naj sklene: Proračun kranjskega gledišnega zaklada za leto 1872 v skupnih stroških s in v skupnih dohodkih z..................................... toraj v primanjkavi s............................................ . . . . ktero ima poplačati deželni zaklad, se potrdi. 1850 gold. 100 100 250 — kr. d » >} d 2300 gold. 6419 gold. — kr. 2300 „ - „ 4119 gold. — kr. Opomba. 1. Ravnatelj nemškega gledišča ima vsled dotične pogodbe za 1872, leto denarne podpore dobiti, in sicer: a) iz gledišnega zaklada kot donesek v gotovim........................... 900 gold. — kr. b) kot donesek najemščine od 12 lož gledišnega zaklada za leto 1872 . . 2088 „ 50 „ in c) kot denarni prinesel: gledališnega društva ........................... ■ 2511 „ 50 „ skupaj 5500 gold. — kr. 2. Najemščina gledišnih lož, ktera za leto 1872 znaša ....... 2088 gold. 50 kr. in doneski gledališnega društva z.................................... . . . 2511 „ 50 „ skupaj 4600 gold. — kr. niso pravi, ampak samo prehodni dohodki gledišnega zaklada, toraj se isti ne morejo kot prava zaklada potrebščin za leto 1872 proračuniti. V Ljubljani dnč 9. oktobra 1871. Dr. Bleiweis , prvomestnik. Murnik, poročevalec. Poročilo deželnega odbora o loterijskem posojilu glavnega mesta Ljubljanskega do enega milijona goldinarjev. Slavni deželni zbor! Občinski odbor glavnega mesta ljubljanskega je v svoji seji od 11. julija 1871. 1. s postavno večino glasov sklenil, sprositi si postavno dovoljenje za brezobrestno posojilo eneg» milijona goldinarjev, ‘ki bi se dobilo za‘ delnice po' 20 gòldl in po ižsreckanji è primernimi dobitki v teku časa vrnilo, ali pa da bi se zvišal davek od najemnin j tò.jè, najemninski krajcar. Deželni odbor se je odločil za prvo denarno podvzetje/namreč za loterijsko posojilo, kterega jemanje ne bi mestni občini prizadjalo obteženja, ampak bi' sé izdaten znesek ostal za koristne namene, kakor so v prvi vrsti šolski. Uovo potrebno šolsko poslopje bi stalo do 50.000 gold, in ker bode sčasoma tudi potrebno ali pri uršulinarskem samostanu podaljšati šolske prostorije za dekliško šolo, ali pa novo tako šolo zidati'in ker kode “ potrebna mesijanska šola, bi za vse te naprave se potrebovalo do 100.000 gold. Razun tega bi sp prečezek loterijskega brezobrestnega posojila porabil za druge koristne _ naprave, kakor je razširjenje plinove razsvetljave, naprava primernega kopališča, kar bi utegnilo priti na 60.000 gold., potem dober vodovod v mesto, ki bi po mnenji zvedencev prišel na kakih 230.000 gold., dalje poslopje za klanje živine, ki bi do 60.000 gld. potrebovalo; tudi bi se imelo skrbeti, da se prestavi vojaška bolnišnica in ker bode treba skrbeti za primemiše nastanovanje vojakov o miru, bi dotični stroški •‘znašali do ' 150.000 gold. • Za ozaljšanje mesta tudi v zdravstvenem obziru bi se morale nektere ulice uravnati in nove izpeljati; bregove Ljubljanice nasaditi z drevjèm, kar vse utegne do 200.000 gld. stati, ako- se hoče umno izvesti. — Skrbeti bode tudi za boljše ceste do južnega in Rudolfovega kolodvora ter v ta namen nekoliko hiš in vrtov odkupiti, kar bi spet do 100.000 gold, stroškov prizadjalo. Konečno bode pomisliti na povračilo hranilničnega posojila 100.000 gold., in za vse te koristne in deloma jako potrebne namene bode komaj zadostovalo posojilo enega milijona, ki glavnemu mestu ne bi prizadjalo stroškov, ker bi bilo brezobrestno in bi se sčasoma po izsrečkanji samo poplačalo. Ker teh stroškov ljubljansko mesto ne bi zmagati moglo sè svojimi navadnimi dohodki, toraj deželni odbor nasvetuje:' Slavni deželni zbor naj- sklene, da- se ima priporočiti državnemu zboru sledeča postava: §. 1. SDer Sanbežijauptftabt Saibad) toirb in SluSnatjme »on ben in Pejug auf bie Slufnaljme Bon ‘jktoatanleljen mit Partialobligationen befìeljenben gefeolici)en Pefìtmmungen bie (Sontraljirung eineS £otterie=21nlef)ettž im Nominalbeträge Bon (Smer SJltUion ©ulben in ber 2lrt geftattet, baß Sljeilfdjulb» Betreibungen auf Ueberbrtnger, jebođj tticfjt unter jtoanjig ©ulben, aužgegeben unb bei ber Niidja^lung mit Prämien* Betlofung Berbunben tnerben biirfen. Med tem pa se ta predlog naj izroči finančnemu odseku. §. 1. Deželnemu glavnemu mestu Ljubljani še izjemno od postavnih določil, veljavnih za vzetje zasebnih posojil z delnimi- obveznicami dovoljuje nabira loterijskega posojila v povedani vrednosti enega milijona tako, da se izdadó delne obveznice na prinesea, vendar ne izpod dvadeset goldinarjev, in ktero sé ima pri vračevanji. združiti z dobitki.. Od deželnega odbora kranjskega V Ljubljani 11. oktobra 1871. Dr. Radoslav Razlag, deželni glavar. Priloga 48. 541 Poročilo odseka. ) izvoljenega za pregled in pretres nekterih postav: 1. o vladinem predlogu postave zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda, in pa — 2. o vladinem predlogu postave, po kteri se odločijo organi, kteri imajo razsoditi, ali se po menjavi kterega zemljišča gospodarstvo zboljša. — Slavni deželni zbor! Postavo zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda je v. vlada v nemškem jeziku predložila deželnemu zboru v 7. seji dne 27. septembra 1. 1869., kteri jo je tudi izpustivši leto, kar ima biti le v državni in ne v deželni postavi, z malimi stilističnimi premembami sprejel. Ker je bila ta vže težko pogrešana postava brez principielnih prememb sklenjena, bila bi vže tudi lahko naša dežela korist vživala ktero ?i ta postava obeta, ko bi bila v. vlada ob enem tudi omenjeno postavo v slovenskem jeziku predložila. Zakaj le to je oviralo, da je ni slavno ministerstvo predlagalo Njih Veličanstvu v potrjenje. To oviro je hotela vlada s tem odstraniti, ko je slavnemu deželnemu zboru vže vlani slovenski tekst te postave izročila. AH slavnemu deželnemu zboru ni bilo mogoče takrat o slovenskem tekstu te postave sklepati, ker dotični od in iz njega izvoljeni odbor zarad primanjkanja časa nikakor ni mogel predloženi načrt popraviti. Zate-gadel se je tudi ta v. c. k. vladi s prošnjo nazaj dal, naj blagovoli bolji in razumljivi slovenski tekst te postave oskrbeti. Ravno tako se je godilo z drugo postavo, po kteri se vsled postave od 6. februarja 1869 drž. zak. št. 18 odločijo organi, kteri imajo razsoditi, ali se po menjavi kterega zemljišča gospodarstvo zboljša' in ktero je deželni zbor v nemškem tekstu vže 1. 1869 v 9. seji dne 4. oktobra po vladinem predlogu z malo spremembo v §. 3. sprejel. V. c. k. vlada je letos zopet predložila slovenski tekst omenjenih dveh postav, ktere je slav. deželni zbor v pretres in poročanje izročil odboru treh poslancev. Ta je natančno pregledal postavna načrta in izreka po dobrem prevdarku vestno, da predloženi postavi niste v bolji slovenščini v pretres sl. deželnega zbora došle, kakor vlani, ter da je slovenski tekst deloma nerazumljiv bil deloma pa še celo tak, da ne pove to, kar p omenja nemški tekst. Glede na to da deželni zbori gotovo niso poklicani, da bi pretresovali, ali je nemški in slovenski tekst ene in iste postave enako razumljiv, ali oba enako zapovedujeta, ali je slovenski tekst dober ali slab, glede na to, da gotovo ni opravičeno, da se postave zarad slabega jezika ne morejo skleniti, glede na to, da je le to oviralo, da se te postavi niste vže sklenili, trdi odbor, da je opravičeno, ako se od v. c. k. vlade zahteva,, da predloži vselej z nemško predlogo tudi slovensko autentično. Odsek se zarad bistva teh postav sklicuje na poročila, ktera sta bila sl. deželnemu zboru predložena vže pri sklepanju teh postav v nemškem jeziku, prememb pa, kterih je na stotine napravil, misli, da mu ni treba v poročilu naštevati, ker te vže kaže primerjanje vladinih predlog in pa teh po odseku popravljenih. Odsek" tedaj soglasno nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. V slovenskem jeziku priložena postava zastran rabe, napeljevanja in odvračanja vodä se potrdi. 2. V slovenskem jeziku priložena postava, po kteri se vsled postave od 6. februarja 1869 drž. zak. št. 18 odločijo organi, kteri imajo razsoditi, ali se po menjavi kterega zemljišča gospodarstvo zboljša — se potrdi. 3. Visoka c, k. vlada se poživijo, da vprihodnje vsako postavo v autentienem slovenskem jeziku predloži. V Ljubljani dne 14. oktobra 1871. Pintar, prvomestnik. Murnik, poročevalec. Postava zastran rabe, napeljevanja in odvračanja voda. S pritrditvijo deželnega zbora Mojega vojvodstva Kranjskega se Mi je vzvidilo v dodatku k postavi od BO. maja 1869, št. 93. drž. zak., ktera zadeva določbe vodnega prava pridržane državnemu postavodavstvu, ukazati, kakor sledi: Prvi oddelek. 0 rabi voda. §. i Vsakteremu je pripuščena na javnih vodah navadna, brez posebnih priprav mogoča, enako rabo druzih ne izklepajoča raba vode za kopanje, pranje, napajanje, plavljenje in zajemanje, potem za pridobljevanje rastlin, blata, prsti, peska, proda, kamenja in ledu, na krajih za to rabo ne prepovedanih, kolikor se s tem tek vode in bregovi ne poškodujejo, tuja pravica ne žali, in se nikomur škoda ne dela, vendar pa se morajo policijski predpisi spolnovati. §• 2. Za vsako drugo rabo javnih vodà, razun v §. 1. imenovane, kakor tudi za vsako narejanje ali prenarejanje za to potrebnih priprav in naprav, ktero ima vpliv na lastnost vode,^ na njen ték ali njeno višino, ali ktero utegne bregove poškodovati, se mora poprej dobiti dovolitev pristojnih politiških gosposk._ Ta dovolitev je tudi pri zasebnih (privatnih) vodàh potrebna, ako ima njih raba kak vpliv na tuje pravice ali na lastnost, ték in višino vode v javnem vodovji. §• 3. Med dela na vodi, za kterih narejanja je potrebna dovolitev pristojne politiške gosposke po §. 2., spadajo posebno gonila in jezila. Tudi za njih prenaredbe, ako imajo kak vpliv na ték, strmec ali porabo vode, se mora poprej dobiti dovolitev pristojne politiške gosposke. §. 4. V pismu, ki ga dà politiška gosposka zastran dovolitve, se mora določiti kraj, mèra in način vodne rabe. Pri tem se smejo, ako to zahtevajo razmére, določiti posebni pogoji, ki splosno vodno rabo uravnavajo in varujejo, ter se zna tudi dovolitev dati samo za določeni čas ali proti temu, da se lahko prekliče. Priloga 48. 543 §. 5. Koliko vode se sme porabiti, to določuje politiška gosposka oziraje se na eni strani na potrebo prosilca, na drugi pa na to, koliko vode se more še oddati z ozirom na spremenljivi stan vode. Ta poraba se ne sme nikdar tako daleč raztegniti, da bi občine in vasi ob kakem ognju in njih prebivalci pa za namene svojega gospodarstva trpeli pomanjkanje vode. §• 6. Dovoljene naprave in priprave ima lastnik tako narediti in vzdrževati, da puščajo vodi in ledu kolikor je mogoče, neoviran odtok, da ne delajo ribštvu in drugim vžitkom nobene nepotrebne težave ali škode in da se voda ne trati. Ako bi dotičnik dokazal, da se ni ravnalo po ti naredbi, naj na njegovo prošnjo v primernem obroku politiška gosposka zapovč odpravo teh napak, in ako je obrok zastonj pretekel, naj se napake odpravijo na stroške zamudnikove. §• 7. Ako se zastajanja, podmakanja ali druge poškodbe, ktere so nasledek kake zajeze, morejo odpraviti tako, da se zajeza niže postavi ali prenaredi, brez da se gonilna moč naprave zmanjša, tedaj morajo lastniki naprave, če tega poškodovanja niso sami krivi, na stroške poškodovanih ali sami zajeze niže postaviti ali prenarediti ali pa to poškodovanim prepustiti; ako pa so sami krivi, tedaj morajo to na svoje stroške narediti. Kedaj se sme to zahtevati in kako se ima to uravnati, to razsoja politiška gosposka, ne krateč določbe §. 66. §. 8. Ako se iz vodotoČa, po kterem je voda na gonilo napeljana ali iz zajeze, kjer voda zastaja, lahko voda dobiva za gospodarske namene brez škode gonila, tedaj mora posestnik gonila 'pripustiti, da se iz njegove naprave voda jemlje. Vendar pa ima pravico od tistih, ki vodo tudi rabijo, tir j ati donesek za narejanje in vzdrževanje naprav, ktere oni z njim vkup vživajo; ta donesek se določuje po upravni poti po meri vživane vode. §. 9. Pri vsih gonilih in jezilih se mora dopuščeni naj viši — in ako je kdo zavezan, vodo na določeni višini imeti — tudi dopuščeni najniži stan vode na stroške lastnika teh staveb in napravah zaznamovati po stebrih (vizirali ali Štokih) ali drugih stanovitnih jezdnih merah. Ta zaznamba se ima pri gonilih in zajezah, ki se bodo na podlagi te postave ustanovile, precej pri ustanovitvi narediti, pri že obstoječih tacih stavbah pa, ktere še nimajo teh zaznamb, se morajo napraviti v dveh letih od dne, ko je ta postava v veljavo stopila. Steber (vizira, Štok) se mora postaviti na tako mesto, kjer se lahko opazuje, kjer dotičniki lahko do njega pridejo, ter ga morajo vzdrževati ti natanko po pravilih umetnosti in tako, da je kolikor mogoče zavarovan pred nalašnim premikanjem, kakor tudi pred razdjanjem po času in naključbi. §• io. Kadar voda nastopi čez višino po jezdni meri postavljeno, mora jezila lastnik zatvornice odpreti, tudi vse ovire odstraniti, da voda odteče in pade na pravilno višino jezdne mere. Ako on tega ne stori, imajo tisti, ki potem v nevarnost ali škodo pridejo, pravico, zahtevati, da se ta odtok napravi po krajni policijski gosposki na stroške in nevarnost zamudnega lastnika, pri-drževaje si pravico do odškodovanja. §. H- Kakošna mora biti jezdna mera in kako se mora ravnati, ko se postavlja, se bo določilo po ukazih. §. 12. Pravice do vodne rabe, ktere v gosposkinem dovolilnem pismu ne glasijo izrekoma na osebo prosilca, prehajajo na vsakokratnega lastnika tiste naprave ali posestva, za ktero se je dala ta dovolitev. Ako se hočejo take pravice odločiti od prvotne naprave, in prenesti na drugo napravo ali posestvo, se sme to le zgoditi s privoljenjem tiste gosposke, ki sploh dovolitev daje. §. 13. Ce se iz javnih vodà napelje voda v pretoke (kanale), bajerje ali vodovode, ki služijo v privatne namene, se je pri rabi ali porabi vode natanko držati pogojev, pod kterimi se je to dovolilo. V dvombi se je držati tega pravila, da je dovolitev in pridobitev pravice do vodne rabe utesnjena toliko, kolikor je naprava opravičenega potrebuje, z odvèòno vodo pa obrača državna uprava. §. 14. Ako se na podlagi državne postave §. 4. lit. a. voda, ktere lastnik ne potrebuje, podeli komu drugemu v rabo, tedaj se mora v dovolilno pismo, ktero daje državna uprava in jo naredi po predpisu §. 4., zapisati vselej tudi ta pogoj, da mora tisti, ki je dobil pravico do vodne rabe, tudi to pravico porabiti v primerno odločenem času, sicer vgasne dovolitev te pravice. Tudi takrat se sme izreči, da je podeljena pravica do rabe vgasnila, ako se določena odškodnina ni odrajtala upravičencu tako, kakor mu gre. §. 15. Rudarska postava določuje, doklé gredó pravice rudarskih podvzetnikov do vodà iz rudnikov odtekajočih, in ktere vodne pravice rudarji sploh imajo. §. 16. Raba vodovja za plavljenje lesa se uravnuje po gozdarski postavi in po plavbenih redih, raba vodovja za ribštvo pa po ribštvenih redih (postavah). §. 17. Podvzetniki naprav za namakanje, potem podvzetniki gonil in jezil, od kterih ustanovitve se sme pričakovati obilen dobiček za narodno gospodarstvo, smejo po besedah državne postave §. 15. lit. b. zahtevati, da se jim za napeljavo in odpeljavo vode, kakor tudi za narejanje potrebnih jezil, zatvornic in druzib priprav dopusté proti primernemu odškodovanju na tujem zemljišču pristojne služnosti (servitute), ali da Be jim, kakor si lastnik zemljišča izvoli, potrebni svét odstopi. Tej posilni pravici pa niso podvržena poslopja z dvorišči in hišnimi vrti k njim spadajočimi. Ako bi pa po taki napravi zemljišče za lastnika zgubilo primerno rabljivost, tedaj sme on tirjati, da se mu odkupi celo to zemljišče. §. 18. Podvzetniki, ki narejajo nepokrite prekope in vodotoke (kanale) imajo razun dolžnosti v §. 431. obč. drž. zak. njim naloženih, tudi še to dolžnost, da morajo napraviti in vzdrževati potrebne mostove in brvi, ki vežejo obojestranske bregove, pri visoko zidanih vodovodih in vodotokih pa tudi potrebne prebode in tiste naredbe, ktere so potrebne za ohrambo in varstvo oseb in lastnine. §. 19. Lastnik zemljišča) ktero še v korist kakega podvzetja obteži s služnostjo (servituto), dobi pravico, da sme sovživati dotično napravo proti temu, da plačuje primeren donesek k stroškom za na-pravljanje in vzdrževanje; ta donesek se po tem ravni,, koliko vode porabi; ali to vživanje vode ne sme biti namenu naprave v škodo in nevarnost. Ako se sovživanje zahteva še le potem, ko je naprava že v delu ali dodelana, tedaj mora to vživanje zahtevajoči lastnik plačati po prenaredbi potrebne stroške. Koliko ti stroški znašajo, to razsodi pristojna politiška gospóska, ako se dotičniki niso med seboj dogovorili. §. 20. Pri nevarnosti ognja ali pri začasnem hudem pomanjkanju vode sme krajna policijska gospöska, oziroma starešinstvo občinske okolice, napraviti in nemudoma zvršiti to, kar občna korist zahteva, namreč, da se privatne in javne vode iahko začasno rabijo. Lastniki vode in drugi, ki so upravičeni to vodo vživati, pa smejo, ako se jim je pri tem kaka škoda naredila, tirjati, da se jim ta škoda povrne iz premoženja tiste vasi ali občine, v ktere korist se je ukazala ta izjemna raba vode. Priloga 48. 545 §. 21. Določbe §§. 14., 17. do 19. potem državne postave §§.15. in 17. imajo tudi veljati za naprave, po. kterih se preskrbljujejo_ z vodo ne samo občine in vasi, ampak tudi posamne naselbe, ako poslednjim njih lega brani, da bi se vdeležile naprav, ktere so v vaseh in občinah za napeljavo vode osnovane. Drugi oddelek. Kako se vode odpeljujejo in odvračajo. §• 22. Pri napravah za odpeljevanje vode velja enakoma to, kar se je v §§. 14. 17. do 19., potem v državne postave §§. 15. in 17. zastran napeljevanja vode ukazalo. , §• 23. Za vse varstvene in uravnovalne vodne stavbe (gradbe) na javnih vodah, kterih ne izpeljuje država, se mora, predno se začnejo delati, dobiti dovolitev dotične politiške gosposke. Te dovolitve je za take stavbe na privatnih vodah tedaj treba, če imajo te stavbe kak vpliv na tuje pravice ali na lastnost, tek ali višino vode v javnem vodovju. §. 24. Bregovi, jezovi, struge in vodnjaki, kakor tudi naprave pri in v tekočih vodah se morajo vsled §. 413. obč. drž. zak. tako narejati in vzdrževati, da ne delajo škode tujim pravicam, in da, kolikor je mogoče, odvračajo povodnji. (§§. 2. in 6.) §. 25. Vodotoke in umetne vodovode vzdrževati in trebiti, kakor tudi naprave za vodno rabo sploh v dobrem stanu ohranovati so dolžni lastniki teh naprav, razun ko bi bili drugi v to pravno veljavno zavezani. Ako se ne more izvedeti, kdo je lastnik, imajo to dolžnost tiste osebe, ktere napravo vživajo in sicer, ako se ne najde kako drugo pravnoveljavno merilo za razdelitev teh dolžnosti, se dele po vžitku. §. 26. Narediti in vzdrževati priprave in stavbe, potem izpeljevati naredbe v varstvo bregov, zemljišč, poslopij, cest, železnic in druzih naprav, ob rekah, vodah in potocih zoper vodno škodljivost ali v odvračanje že storjene škode, vse to zadeva najprej tistega, ki je lastnik v nevarnosti stoječih ali poškodovanih posestev in naprav, ako ne veže druzih oseb kaka posebna pravnoveljavna dolžnost. Ako iz zanemarjenja tega varstva nastopi za tujo last kaka nevarnost, morajo zamudniki vsakakor ali sami izpeljati potrebna varstvena dela na stroške tistih, od kterih se ima odvračati [nevarnost, ali pa morajo dopustiti, da ta dela izpeljejo drugi, ter morajo po besedah §§. 41. in 42. k stroškom pripomagati. §. 27. Pri zemljiščih, ki so se opustila in nimajo gospodarja, je varstvene in uravnovalne družbe dolžnost, k varstvenim in uravnovalnim vodnim stavbam pripomagati, ako leže zemljišča v nje obsegu in so brez gospodarja. §. 28. Svet, kar se ga dobi po uravnovalnih stavbah v njih obsegu, je tistega, ki trpi stroške podvzet ja; vendar se mora ta svet, ako ga p odvzetje več ne potrebuje za uzemljitev in utrditev bregov, odstopiti mejašem na njih zahtevanje proti temu, da plačajo, kar je vreden. §. 29. Kadar se vodne stavbe v varstvo, v uravnavo bregov, v odpeljavo vode in druge vodne stavbe delajo v občno korist, tedaj se mora proti primernemu odškodovanju odstopiti potreben svet in druga posestva, stavbe in naprave, ali pa se morajo dovoliti potrebne zemljišne služnosti (servitute). Tudi se smejo vodovodi in vodotoki, ako to zahteva javna korist, in če se to zgoditi more brez škode vodne naprave, preložiti brez dovoljenja lastnikov in tistih, ki imajo pravico, vodo vživati. Stroške plačujejo podvzetniki tega dela. Gradivo, kar se ga potrebuje za take v javno korist podvzete vodne stavbe, in kar sega najde na zemljiščih, ki se zavarujejo, morajo prepustiti lastnike v ta namen proti primernemu odškodovanju. §. BO. Da se morejo izpeljevati in vzdrževati varstvene, uravnovalne in druge vodne stavbe, morajo lastniki bregov dopuščati, da se sme, kolikor je potreba, po njih bregovju hoditi, privažati in odvažati, potem razkladati in pripravljati gradivo proti temu, da se jim plača primerno odškodovanje, ki se določi po §. 65, ako niso dolžni tega prepuščati brezplačno (zastonj). Stavitelju more, ako to lastnik bregovja nasvetuje, postaviti politiška gosposka primeren obrok (brišt), v kterem mora delo dokončati in gradivo odpraviti. §• 31. Ako je treba, hitro kaj napraviti, da se hipoma odvrne velika nevarnost, ktera preti od udrtih bregov in od predrtih jezov ali od povodenj, imajo sosedne občine na zahtevanje politiške gosposke, ali če ta nima sedeža v kraju nevarnosti, na zahtevanje občinskega predstojnika tistega kraja, ki je v nevarnosti, Jo dolžnost, da kolikor je treba pomagajo proti primernemu odškodovanju. Če se za tako pomoč tirja odškodovanje, naj nje vrednost politiška gosposka v denarjih ustanovi in ustanovljeni znesek naj se razdeli po razmeri na občine, kterim se je pomagalo. Tretji oddelek. 0 vodnih družbah. §. 32. Če ste pri podvzetju namakalnih naprav dvetretini dotičnikov dovolile, ali če je pri podvzetju osuševalnih in vodo uravnovalnih naprav več kot polovica dotičnikov dovolila v to, da se osnuje družba, tedaj so lastniki dolžni k družbi pristopiti, če je naprava brez dvombe koristna in se ne more drugače izpeljati namenu primerno, kakor da se raztegne na zemljišča manjšine. §. 33. Pri osnovanju tacih družeb se šteje potrebna večina glasov, če gre za osuševalne in namakalne naprave, po velikosti dotičnih posestev; če pa gré za varstvene in uravnovalne naprave, po vrednosti tiste lastnine, ktera se ima varovati. Pri cenitvi te lastnine se mora tudi na to gledati, koliko bo ona po dovršeni napravi več vredna. §• 34. Za vodstvo družbe in za oskrbo družbenih opravil volijo družbeniki odbor izmed sebe z nad-polovično večino glasov, ki se štejejo po §. 33 ; če bi pa število družbenikov majhno bilo, izvolijo enega opravnika (opravitelja). §. 35. Odbor izvoli izmed sebe z nadpolovično večino glasov, ki se štejejo po glavah, prvomestnika, ki ima, kakor tudi opravnik zastopati družbo na zunaj ; prvomestnik in tudi opravnik se morata politiški gosposki naznaniti in v vodne bukve (§. 22. drž. post.) zapisati. Ako se v tem primeru in v onem §. 34. ne dobi nadpolovična večina glasov, tedaj razsoja ožja volitev in pri enakem številu glasov razsoja žreb. §. 36. Vgovore, ki zadevajo volilno pravico, razsojuje politiška gosposka. Pretres, ali se je volitev po redu vršila, ali ne, je opravilo družbenega odbora in zoper njegovo razsodbo ni nobene pritožbe. Priloga 48. 547 §. 37. Družba mora po predpisu §. 34. pravice in dolžnosti svojih družbenikov, ktere se tičejo podvzetja, posebno pa razmero, po kteri se bodo stroški razdelovali, kakor tudi upravo urediti z družbenimi pravili (statuti). Ta pravila kakor tudi vsako njih prenaredbo mora družba naznaniti politiški gosposki. §. 38. Družba ima dolžnost, sosedna zemljišča na zahtevanje lastnikov proti primernemu plačilu k ustanovitvenim in vzdrževalnim stroškom pozneje sprejeti v svojo zvezo, ako: a) je ta pot najbolj pripravna, da se ta zemljišča o suše ali namočijo, oziroma da se varstvena in uravnovalna stavba dovrši, in b) ako že gotova naprava ali že dodelana stavba zadostuje skupnim potrebam brez škode poprejšnjih deležnikov. Ako pa ni mogoče sosednega zemljišča v družbeno zvezo sprejeti brez posebnih naredeb ali prenaredeb v napravi ali stavbi, tedaj mora tisti, ki hoče v dražbo stopiti, vrh tega plačati tudi vse stroške za nove naredbe. §. 39. Dopuščeno je, da se posamna zemljišča ločijo iz družbene zveze zoper voljo drugih družbenikov, ako se za posestva, ktera se hočejo oridružki, nameravani namen ni dosegel v primernem času po dovršeni, napravi, v kterem času bi se bil vspeb pokazati imel. Ce hoče iz družbe stopiti kak družbenik, ki je po svojem poznejšem sprejetju povod dal k posebnim naredbam ali prenaredbam (§. 38), ktere so po njegovem odstopu škodljive dosegi vknpnega namena, tedaj je on, če družba to tirja, dolžen, na pravo v poprejšnji stan nazaj postaviti ali pa preskrbeti, kar je potreba, da škodo odvrne. Ako je bil posestnik, ki se loči, prisiljen družbenik, sme on tir j ati, da mu družba povrne vložene doneske in da se odpravijo naprave na njegovem posestvu narejene, ki so po njegovem odstopu nepotrebne; ako se zastran tega ne zedinijo, razsoja to politiška gosposka. Temu nasproti sme pa tudi večina, šteta po §. 33. tirjati, da se, če je to potrebno v prid vkupne naprave za dosego svojega namena, izdružijo posamna zemljišča proti temu, da se izdružencem plača primerno odškodovanje. §. 40. Večina glasov, ktera je po §.24. drž. postave potrebna k razdružbi, se šteje po določbah §. 33= §. 41. Stroški za ustanovitev in vzdržbo vkupnih osuševalnih in namakalnih naprav se razdeljujejo na družbenike po meri določeni po pravilih ali posebnem dobrovoljnem dogovoru. Kedar se dobrovoljni dogovor zastran mere, po kteri naj se stroški razdele, ne more doseči, razsodi to politiška gosposka na podlagi zvedenih mož. Pri tej razsodbi se je ravnati po velikosti v vodno napravo privzetih zemljišč, in če bi ta od naprave precej različne koristi imela, po razdelitvi v razrede s primerno večimi in manjšimi doneski. §. 42. Stroške za vkupne varstvene in uravnovalne vodne stavbe plačujejo, ako se ni določilo po posebnih postavah, pravilih ali po dogovoru drugo merilo, clotičniki po razmeri koristi, ktero imajo ali po velikosti nevarnosti, ktera se odvrača, ali kolikor se deležnosti na teh podlagah ne dä, zvedeti, po vrednosti dotičnih posestev in naprav. Ako se dotičniki ne morejo med seboj porazumeti, razsoja to pristojna politiška gosposka na podlagi izreke zvedenih mož. §. 43. Ako so občine ali vasi v družbi, morajo one skrbeti, da se skupaj spravi donesek, ki jih zadeva po razmeri §§. 41 in 42. §. 44. Zastali doneski k skupnim osuševalnim in namakalnim napravam, k varstvenim in uravno-valnim stavbam se iztirjajejo na prošnjo družbe po politiški poslini poti. §. 45. Ali naj se v tistih primerih, ko so vasi in polja podvržena ponavljajočim se povodnjim ali drugemu poškodovanju po vodi, ustanovi vodna družba brez ozira na to, ali dotičniki v to dovolijo ali ne, ali naj se drugače skrbi za to, da se napravijo take stavbe posebno po doneskih in posojilih iz deželnih ali občinskih pomočkov — to se določuje za vsak primerljej posebej po deželnem postavodavstvu. §. 46. Isto tako izide posebna deželna postava zarad osuševalnih in namakalnih, potem uravnovalnih naprav zastran obdelovanja ljubljanskega močvirja. 'V' Četrti oddelek. 0 prestopkih in kaznih. §• 47. Vsakoršno poškodovanje in pokvarjenje vodnih naprav, ako ne spada pod občna kazensko postavo, se kaznuje po predpisih v varstvo poljskega posestva razglašenih, kakor poljski prestopek. Pri tem gré tista oblast, ki jo po postavi imajo poljski čuvaji pod predpisanimi pogoji in previdnostmi, tudi tistim osebam, ktere so posebno postavljene da čujejo nad vodami in nad napravami za vodno rabo, napeljavo in odvračanje. §. 48. Prestopki vodno pravo uravnavajočih postav, kakor tudi v izpeljavo teh postav razglašenih ukazov in zapovedi, posebno pa delanje vodnih, varstvenih ali vžitnih staveb in vživanje (raba) vodovja brez gosposkinega dovoljenja, kedar ga je treba imeti, prestavljanje ali samovlastno prenarejanje jezilnih mer, kakor tudi zdravju škodljivo onesnaženje voda, kaznuje pristojna politiška gosposka z kaznijo v denarju (z globo) od 5 do 150 gold., ali s zaporom od enega dne do meseca dni, če ti prestopki ne spadajo pod občno kazensko postavo. §■ 49. Ako se od tistega, ki je kriv spoznan, ne more, globa iztirjati zavolj ubožtva, naj se tà spremeni v zapor, tako, da pride na vsacih pet goldinarjev en dan. §. 50. V vseh primerih, ko se je ta postava prestopila po djanju ali opuščenju, mora krivec razun zaslužene kazni in razun dolžnosti, poškodovanim škodo povrniti, tudi na svoje stroške odpraviti novo napravo, ki jo je samovlastno naredil, ali pa delo, ki ga je bil opustil, pozneje opraviti, če to tirja tisti, komur nevarnost preti, ali ki je bil poškodovan ali če to zahteva javna korist. Gosposka naj to reč brž ko more razsodi in naj zvrši svojo razsodbo, če je treba po poli-tiški posilni poti. §. 51. Globe, ki se naložč po tej postavi, tekó v deželni zemljodelni zaklad. §. 52. Preiskava in kaznovanje teh prestopkov odpade po zastaranju, če se prestopnik zarad djanj v §. 47. zaznamovanih v treh mesecih, zastran prestopkov v §. 48. navedenih, pa v šestih mesecih od dne storjenega prestopka ni vzel v preiskavo. Zastaranje, ktero je nastopilo, se pane dotika niti dolžnosti, ki je prestopniku po §. 50. naložena, niti dolžnosti povračila. Peti oddelek. 0 gosposkah in postopn. §. 53. Vse zadeve, ki se tičejo po tej postavi rabe, napeljevanja in odvračanja voda, spadajo v področje političnih gosposk. V vsih primerih, v kterih je upravna gosposka po tej postavi razsojevala Priloga 48. 549 nasprotne si tirjatve privatnih oseb, je tistemu, ki je po tej razsodbi v svojem privatnem pravu poškodovan, na izvoljo dano, iskati si pomoči zoper uno stranko po redni pravni poti (členek 15. državne ustavne postave od 21. decembra 1867 drž. zak. št. 144). §. 54. Pristojna v smislu te postave je politiška gosposka tistega okraja, v kterem se naprava nahaja, ali v kterem se misli ustanoviti. Dovolitev v naprave in brodišča (prevoze) na tekočih vodah, kjer se te vode rabijo za vožnjo z ladijami ali plavmi (flosi), je pridržana politiški deželni gosposki. Ako bi bila kako občina, kteri je izročena politiška uprava, sama podvzetnica kake vodne naprave, tedaj mora brez razločka, ktera voda je, prva viša politiška gosposka nad-njo obravnavati in razsojevati, ali naj se naprava pripusti ali ne. Ako se naprave raztegujejo čez več upravnih deželnih okrajev ali čez več deželd, tedaj mora tista gosposka, v ktere okolici se nahaja poglavitni del naprave, v dogovoru, in če je treba, s pripomočjo druge gosposke, ktera je tudi pri tem vdeležena, obravnavo opravljati in razsojevati, ali če bi se gosposke ne mogle zj edini ti, obravnavo predložiti v razsodbo pristojni viši gosposki. §. 55. Ako so za izpeljavo kake vodne naprave pripravljalna dela na tujih zemljiščih potrebna in ako jih lastnik zemljišča ne dovoli, mora podvzetnik dovolitev k temu pri politiški gosposki dobiti; ta odloči primeren obrok za začelje dela in sme tudi tako dovolitev dati, da je odvisna od poprejšnjega zagotovila, da se morebitna škoda povrne. §. 56. Prošnje za podelitev pravice do vodne rabe in za dovolitev naprav za rabo, napeljavo in odvračanje voda naj se vlagajo pri politiški gosposki pristojni po §. 54, in ako se ne pokaže, da je ena ali druga spodej naštetih potrebnosti po podvzetji samem ali po sprevidnosti gosposke, pri kteri se prošnja vloži, odveč, se mora prošnji pridjati razun pojasnilnih, po kakem zvedencu narejenih načrtov in narisov še to-le: a) povedati se mora namen in obseg naprave ali podvzetja z imenovanjem vode, na kteri se bo izpeljevala naprava ali p odvzetje in koliko vode se bo potrebovalo, b) to, kako se bo naprava izpeljevala po osnovanem načrtu, c) popis koristi, ktere se od naprave pričakujejo, in škode, kterih bi se bilo bati, ako bi se naprava ne naredila, d) imenovanje vsih, ki imajo do vode pravico in vsih drugih vdeležencev, kterih pravice so v dotiki z namenjenim podvzetjem, prid jati se morajo pa tudi njih izreke, če so ktere na znanje dali, e) imenovanje zemljišč in vodnih naprav, ktere bi se morale odstopiti ali s služnostmi obtežiti, in njih lastnikov. Pri družbenih podvzetjih vrh tega še: f) imena tistih, ki hočejo k takemu podvzetju pristopiti, pri osuševalnih in namakalnih napravah, velikost njih vdeleženega zemljišča, pri varstvenih in uravnovalnih stavbah (gradbah) pa vrednost tistega posestva, ki bo v varstvo djano, g) po zvedencu poverjen preračun stroškov za ustanovitev in vzdržbo naprave, in slednjič h) imenovanje pomočkov, s kterimi se bodo založili potrebni stroški. §. 57. Ako se iz prošnje in nje prilog ne spozna do dobrega, da se podvzetje iz javnih obzirov dopustiti ne more — v kterem primeru se prošnja zavrže brez dalnje obravnave, — naj politiška gosposka dd namenjeno podvzetje po zvedencih, in če je treba, na samem, mestu pregledati in pri tem posebno sledeča vprašanja razjasniti: a) ali se dd in kako se dd podvzetje namenu primerno izpeljati, b) ktera korist in ktera škoda bi bila od njega pričakovati, c) ali je toliko vode, kolikor je podvzetje potrebuje, brez škode že obstoječih pravic do vodne rabe še odveč in ali se ta voda more porabiti v namenjeno podvzetje brez nevarnosti za javne koristi, d) ali bi namenjena naprava, če je določena za obrtnijsko podvzetje, ne delala kaki kmetijski rabi vodd nepremagljive zapreke, in ali bi se ta nasprotnost v koristih ne dala tako poravnati, da se za obrtnijsko podvzetje brez njegove škode odloči ktero drugo mesto na dotični vodi; e) ali je pri tem potreba, da se tuja last odstopi ali obteži, in ali je treba, da se k podvzetju še druga tuja zemljišča privzamejo, in potem, ali bo treba za-nje kaj odškodbe plačati. §. 58. Ako nastanejo pomisleki zastran tega, ali se bo nameravani namen sploh ali vsaj na povedani način doseči mogel ali ne, naj se ti pomisleki podvzetnikom naznanijo, da svojo misel izrekó. §. 59. Ako pa taki pomisleki ali javne koristi niso na poti prošnji, ali če prosilci, akoravno so se. jim pomisleki razodeli, ne odstopijo od svojega namena, tedaj naj se na dalje postopa; ta postop je ali oklični ali okrajšani. §. 60. Pri okličnem postopu naj gosposka razglasi kratek popis podvzetja, s kazanjem na osnovni načrt izpoloženi v pregled, naj ga nabije v dotičnih in tem najbližnjih občinah in ga naznani trikrat v deželnih listih (časnikih), odločenih za uradske oznanila ; pri tem naj postavi tudi obrok od štirih do šestih tednov za komisijsko obravnavo, pri kteri naj se razlože vgovori, ki še niso bili povedani, sicer bi se mislilo, da dotičniki dovolijo v namenjeno podvzetje in v odstop ali obtežbo zemljiškega posestva k podvzetju potrebnega, in razsodba bi se storila, ne gledé na poznejše vgovore. Prosilcu in deležnikom, ki. so gosposki znani, kakor tudi tabulirancem in tistim, ki imajo že stare služne pravice na zemljišču, ktero bi se imelo odstopiti ali s služnostjo obtežiti, naj se to naznanilo še posebno vroči, vendar se pa dalnji postop ne more ustaviti, če se je opustilo to naznanilo. §• 61. Če dovolitve prosilec ne tirja okličnega postopa in če gosposka z ozirom na majhno važnost podvzetja nima vzroka, tega postopa se poprijeti, tedaj naj nastopi okrajšani postop, pri kterem ni treba očitnega razglašenja v deželnih listih, ampak nabije se po dotičnih občinah kratko naznanilo, povabijo se podvzetniki in drugi znani dotičniki k komisijski obravnavi, ktera se mora najdalje v štirih tednih zvršiti pod nasledki v §. 60. povedanimi. V tem primeru ostane tistim dotičnikom, ki niso bili povabljeni k komisijski obravnavi, ali kteri niso dobili povabila vsaj osem dni pred obravnave dnevom, ki se ne šteje, in kteri k obravnavi niso prišli, za njih morebitne privatne pravice pravna' pot, da razložč svoje vgovore, tudi takrat odprta, ko pri obravnavi teh vgoVorov niso. delali. §. 62. Pri komisijski obravnavi se mora pred vsem prizadevati, da se z lepim odstranijo vgovori in da se doseže porazumljenje med dotičniki, posebno kar zadeva odškodovanje, ktero se mora plačati. Ako se porazumljenje ne more doseči, naj se na tanko pretresejo vgovori zoper podvzetje, zoper način njegove izpeljave, zoper vdeležbo vsacega posamnega in zoper zahtevane razlastitve ali služnosti. Če je treba daljih pozvedeb zastran reči, ki so v prepiru, naj se tiste storé nemudoma in, če je treba, s pomočjo zvedencev. Vse obravnave s strankami (dotičniki) v teh reòóh naj se praviloma vršč ustmeno, pripuščeni so pravoznanski in zvedenski zastopniki, in če je treba naj gosposka sama od sebe zvedence zraven pokliče. V manj važnih primerih smé politiška gosposka zvršitev posamnih uradnih opravil izročiti dotičnim občinskim starešinstvom. O celi obravnavi se ima pisati zapisnik, kteri obsega tiBto, kar se je dogovorilo ; ako pa ni bilo nobenega dogovora, tisto, kar je dalo ustmeno pretresovanje, izreke in razloge vgovarjalcev in nasprotne vgovore prosilcev. §. 63. Ako so podvzetja za vodno rabo zvezana z obrtniškimi napravami, naj se po tej postavi potrebna uradska opravila, kolikor je mogoče, vrše ob enem z obravnavami vred, ktere so ukazane po obrtnijskem rédu. '§. 64. Potem, ko so dokončane vse-potrebne pozvedbe in obravnave, naj politiška gosposka z razlogi podprto razsodbo naredi zastran tega, ali se podvzetje dovoli, v kterem obsegu, kako in pod kterimi pogoji se dovoli — kakor tudi zastran tega, ali so potrebne in koliko so potrebne služnosti in odstop zemljišč, ali če bi ta reč presegala področje gosposke (§. 54) naj jo ona predloži viši gosposki v razsodbo. Kadar se podeli dovolitev, se mora vsakakor določiti obrok, v kterem se mora dovoljena naprava izpeljati, če ne, pa ugasne podeljena pravica. Ta obrok se smé podaljšati iz vzrokov ozira vrednih. Priloga 48. 55 L §. 65. V razsodbi politiške gosposke se mora, ako nastopi v §. 17. drž. post. zaznamovani pogoj, ob enem začasno določiti, kako in koliko se bo dalo odškodovanja, in ta odškodnina se mora vložiti pri tabularni gesposki, ako ni dogovora med tabuliranci, če so kteri. Ako vdeleženci s tem niso zadovoljni, naj se znesek določi po sodniškem spoznanju s privzetjem obdh strank. Vendar se pa vživanje služnosti in razlastitev ne sme braniti, kakor je dobila razsodba politiške gosposke pravno moč in se je začasno uganjeni odškodovalni ali odkupni znesek pri sodniji vložil, ali se varščina dala za letno odškodovanje. §• 66. C e je kdo zoper ktero podvzetje, zoper ktero iz javnega obzira ni nobenega pomisleka storil, vgovor, vtrjen v privatno-pravnem imenu, o kterem politiška gosposka po tej postavi raz s oj e vati nima pravice, naj ona skuša to reč z lepa poravnati. Ako ji to ne izide po sreči, naj politiška gosposka samo ta sklep naredi, da se podvzetje iz javnih obzirov sme dopustiti. De se poravnajo privatno-pravni vgovori, je pravna pot odprta. §. 67. Ako se zastran namena, obsega in načina, kako naj se izpelje družbeno podvzetje, zastran osuševanja ali namakanja zemljišč, ali zastran varstvenih in uravnovalnih staveb dogovor med dotičniki ni dognal, smejo posamni dotičniki, kakor tudi vsaka občina, v kteri se ima podvzetje izpeljati, pristojni politiški gosposki nasvetovati, da. naj ona razsodi, ali so proti-glasovalci dolžni, in zastran kterih posestev so dolžni družbi pristopiti. Temu nasvetu se mora pridjati po zvedencih narejen načrt in stroškovni prevdarek zastran podvzetja, ter mora ta nasvet tako narejen biti, kakor to §. 56. tirja. Stroškov, ki so jih plačali nasvetovale! za to, da se je ta reč sprožila in obravnovala, jim mora družba, če zahtevajo, toliko povrniti, kolikor politiška gosposka spoznd, da so bili potrebni. §. 68. Gosposka naj določi, ktera posestva in v kteri meri se morajo šteti pri osnovanju družbe za vdeležena (drž. zak. §. 21.), potem naj pregleda načrt in prevdarek stroškov po §. 57. in če spozna, da načrt ne nasprotuje nobeni javni koristi, naj privzemši vse dotičnike, naredi v načrtu tiste prenaredbe, ktere bi utegnile potrebne ali namenu primerne biti in potem, ko so se natanko razjasnile vse dotične razmere, naj določi obsežek podvzetja. §. 69. Po ustanovitvi vkupnega podvzetja naj se pozvč razmera glasov za in zoper to reč oddanih: pri tem naj se tisti, ki niso glasovali, ali niso določno glasovali, prištevajo tistim, ki so zoper podvzetje glasovali, ali pa, če se je odstopilo od tega, da bi se v družbo privzeli, naj se nanje nič več ne ozira. §. 70. Ako se za vkupno podvzetje ne doseže po postavi potrebna večina glasov, ali ako se pokaže, da, če se je tudi dosegla postavna večina glasov, pa ni drugih, po §. 21. državne postave potrebnih razmer, da bi toraj manjšino siliti ne bilo opravičeno, tedaj naj dalja obravnava neha in gosposka naj samo izreče, da se tisti, ki pristopiti nočejo, siliti ne morejo in naj pristavi razloge, zavolj kterih je .tako razsodila. — Če se je pa postavna večina glasov za podvzetje dosegla, ter se manjšina po postavi siliti sme, tedaj naj gosposka postop nadaljuje po §§. 59., 60., 61. in 62. in naj v razsodbi, ktero po §§. 64., 65. in 69. naredi, izreče, da je manjšina dolžna pristopiti k družbi. §• 71. Ako so si zahteve podvzetnikov nasproti, tedaj se (ne krateč predpisov v §§. 340 in 331 drž. zak.) udeležba pri vodi uravnuje tako-Ie: a) Ako nova podvzetja nasprotujejo že obstoječim napravam, naj se naj poprej pravične zahteve, ki jih imajo že obstoječe naprave, zagotovijo in potem naj se še le kolikor je mogoče zadostuje novim zahtevam. b) Ako pridejo nova podvzetja sploh, ali že obstoječa podvzetja zavolj ostanka vode med seboj v prepir, tedaj ima tisto podvzetje prednost, ktero ima prevagljivo važnost za narodno gospodarstvo. Ako je o tem kaka dvomba, naj se voda, kakor je prav in spodobno, sosebno pa tako, da se za rabo vode postavijo določene dobe, ali da se voda po drugih vodno rabo primerno uravnavajočih pogojih tako razdeli, da po primerno in gospodarno izpeljanih napravah, zadostuje, kolikor je mogoče, vsem zahtevam. Ce se pa ne more vsem prosilcem vode podeliti, naj se posebno na tiste zahteve gleda, od kterib se dà že predviditi, da bodo nameravan namen, bolj popolnoma dosegle in druge manj nadlegovale. Tako isto naj se postopa v primérih, ko se zavolj pomanjkanja vode že obstoječim pravicam do vodne rabe popolnoma zadostiti ne more; pri tem se pa morajo obstoječi dogovori ali pridobljene posebne pravice pred vsem varovati in ako zastran tega prepir nastane, naj to razsodi redni sodnik. §• 72. Pritožba zoper razsodbe politiške okrajne gosposke gré na politiško deželno gosposko, pritožba zoper poslednjo pa na ministerstvo za poljedelstvo ; če se pa kdo pritoži zoper kazensko razsodbo, gre ta pritožba na ministerstvo za notranje reči. Vsaka pritožba se mora tisti politiški gosposki, ktera je na prvi stopnji reč obravnovala, pismeno ali ustmeno podati v 14 dneh po naznanjeni razsodbi. §• 73. Pritožba, podana v pravem času, ima odložno moč. Ako je nevarno, reč odlagati, sme politička gosposka, akoravno se ji je pritožba podala, dovoliti, da se naredé naprave, ktere so v odvrnitev nevarnosti neobbodno potrebne. §. 74. Izpeljujejo se vse naprave, h kterim je po tej postavi dovoljénja treba, pod višjim nadzorstvom politiških'gosposk. Te gosposke naj se po tem, ko so naprave dovršene, prepričajo, ali se one vjemajo s podeljeno dovolitvijo, in pri gonilih in jezilih, ali se je prav in na primernem mestu jezilna mèra (steber, vizira) postavila, ter, ako zapazijo kake pomanjkljivosti in napačnosti, naj jih ukažejo odstraniti. §. 75. Neposredno nadzorstvo nad vsemi napravami zastran rabe, napeljevanje in odvračanja vodà imajo krajne policijske gosposke, ktere naj v nujnih primérih brez odloga to store, česar je treba v javno korist in varstvo; ako pa ni nobene nevarnosti v odlogu, naj si poiščejo povelja od politiške gosposke. Ako obvezanci tega, kar jim je krajna policijska gosposka ukazalo, niso storili v določenem obroku, ima ta gosposka oblast, potrebna dela izpeljati na stroške zamudnikov. §. 76. Stroške za komisijske pozvedbe in obravnave v privatnih zadevah mora plačati tista stranka, ktera je prosila za postop, ali ktera ga je sama kriva, posebno po nagajivih vgovorih. Politička gosposka ima razsoditi, kako naj se pri vkupni koristi ti stroški primérno razdelé na stranke in ali mora tisti, ki je pravdo zgubil, povrniti svojemu nasprotniku kaj vzrokovanih postopnih stroškov, kterih je on kriv. Stroški preiskave zarad postavnih prestopkov padejo na tistega, ki je kriv spoznan. §. 77. Vsaka politiška gosposka mora imeti zapisno knjigo (vodno knjigo) in tudi vodokaze (vodo-vide) ; v teh morajo biti razvidne vse v okraju že obstoječe in na podlagi te postave na novo dobljene pravice do vodne rabe, kakor tudi določbe zastran visokosti jezilnih mér in tudi prenaredbe, ktere so se v teh jezilnih merah naredile z ozirom na določbe, na ktere se opirajo. Kar zadeva zapisovanje vodnih družeb v vodno knjigo, se je vrh tega treba držati odločeb §. 22. državne postave. Vsakemu je na voljo dano, pregledati vodno knjigo in v njej omenjene uradske obravnave, kakor tudi vodokaze in tudi dobiti iz njih izpiske proti plačilu po postavi določenem. §. 78. Kako se ima uravnati in pisati vodna knjiga in vodokazi, to bodo povedali posebni ukazi. Priloga 48. 553 Šesti oddelek. Končne določbe, §• 79. Šestdeseti dan potem, ko se bo razglasila ta postava, ima ona stopiti v veljavo. S tem dnevom stopijo iz veljave vse postave in vsi ukazi, ki se tičejo predmetov te postave in ki so v nasprotju z določbami te postave. §. 80. Pravice do rabe voda po prejšnjih postavah pridobljene, ali druge zasebne pravice, ki se vode dotičejo, ostanejo v moči. Obstoj in obseg takih pravic naj se sodi po prejšnjih postavah, njih uživanje, kakor tudi postop naj se pa ravna po tej postavi. Ministrom poljedelstva, pravosodja, notranjih reči in trgovine se nalaga, z vršiti to postavo. Postava, veljavna za vojvodstvo Kranjsko, po kteri se vsled postave od 6. februarja 1869,, drž. zak. št. 18., odločijo organi, kteri imajo razsoditi, ali se po menjavi kterega zemljišča gospodarstvo zboljša. Z dovolitvijo deželnega zbora mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem, kakor sledi: '§. 1. Ako kdo v smislu §. 9. postave od 6. februarja 1869, drž. zak. št. 18., trdi,da je menjava zemljišč za poljedelstvo namenjenih pripravna za to, da se po njej zboljša gospodarstvo pri posestvih menjalcev, tedaj je politična okrajna gosposka, (v občinah, ktere imajo svoj občinski štatut, občinska gosposka), v ktere okraju leži posestvo, ktero se zboljšati ima, poklicana, presojevati in razsojevati, ah je menjava zemljišča pripravna ali ne, da se po njej zboljša gospodarstvo (§. 10. drugi odstavek gori imenovane drž. postave). Ce leže deli posestva v več ko enem političnem okraju, je tista politična gosposka pristojna, v ktere okraju leži kmetijska hiša, ali če bi te ne bilo, kjer leži glavni del posestva. §.2. Vsaka stranka, ktera menjuje, more tirjati razsodbo po §. 1 Stranka mora v prošnji na tanko zaznamovati zemljišče, ktero hoče menjati, in navesti ali prinesti tiste pomočke, po kterih se ima dokazati, da se gospodarstvo zboljša. Ako bi z ozirom na lego posestev, menjave udeleženih, pristojne bile dve gosposki ali njih več, se sme prošnja položiti pri vsaki posebej, ali po izvolji stranke samo pri eni izmed njih. V poslednjem priméru naj gosposka, pri kteri se je’prošnja položila, postorjeni razsodbi napoti obravnavne spise na uno pristojno gosposko v uradno delovanje. §• 3. Politična gosposka naj samo od sebe prevdari okoliščine in prigodke, na ktere je gledati pri presodbi in razsodbi in če bi v razjàsnenje reči treba bilo pozvedeb in izreke gospodarstvenih zvedencev, naj ona to oskrbi praviloma po starešinstvu dotične občine, ktero naj zraven pokliče stranke (dotičnike). §. 4. Zoper razsodbo okrajne gosposke se samo stranke, ktere hočejo menjati, pritožiti smejo pri deželni vladi v 14 dneh, in deželna vlada naj o tem razsoja dogovorno z deželnim odborom. Ako se pa deželna vlada in deželni odbor ne moreta sporazumeti, naj se pritožba zavrže. §. 5. Ako je v priméru poprejšnjega paragrafa deželni odbor izrekel, da on misli da se gospodarstvo zboljša, naj se okolščina omeni v razlogih odrečne rešitve, in samo vtem priméru se sme zoper razsodbo druge stopnje v štirih tednih pritožiti do ministerstva za poljedelstvo. §. 6. Zvršitev te postave se naroča ministroma za notranje reči in poljedelstvo. Poročilo šolskega odbora o postavi, kako naj se napravljajo, zdržujejo in obiskujejo javne ljudske sole. Slavni deželni zbor! Šolski odbor, ki je imel nalogo v posvet vzeti načrt postave, kako naj se napravljajo, zdržujejo in obiskujejo javne ljudske šole, je pritrdil načrtu, kakor ga je izdelal šolski odbor v predzadnji sesiji deželnega zbora, samo da je nekoliko premenil sledeče §§. : a) V §. 9. je za besedo: jemljejo še dodal: s posebnim ozirom na farne meje; v nemškem tekstu za besedo: ftttb dostavek: mit befoitberer Serüdftdjtigung• ber ißfarrgrettjert. Vzrok tej preinembi je, da ste po dozdanjem razvitku našega ljudskega šolstva fara in šola skoraj povsod v tesni pravni zvezi. b) §§. 13., 14., 15. in 16., ki določujejo, kje in kako naj se zidajo šolska poslopja, so se popolnoma izpustili, ker taki predpisi po pravem ne gredó v postavo, ampak je bolje, da se izdajo po poti ukaza. Vsled te premembe se je moral tudi §. 17. (zdaj 13.) nekoliko malega predrugačiti, in premenile so se številke vsem naslednjim paragrafom. c) V §. 37, zdaj 33. se je izpustil p odstavek, ki govori o odpravi postavnega šolskega patronata. Šolskemu odboru se je zdelo, da določba o tem, naj postavni šolski patronat še naprej ostane, ni potrebna, ker se to samo ob sebi razume, dokler se po postavni poti ne odpravi. d) K §. 53. zdaj 49. se je na koncu dodal dostavek: ter naj jo deželnemu šolskemu svetu v potrjenje predložijo. V nemškem tekstu: uitb bem 8anbe§fd)ulratl)e jur SBeftütigung norjulegen. Ta dostavek je primeren iz ozira velike važnosti razdelitve šolskih okrajev. Ker je dolžnost šolo obiskovati zdaj ustanovljeno od končanega 6. do 12. leta, se je razen tega šolskemu odboru primerno zdelo, vpeljavo nedeljskih šol, kakor so doslej bile in toliko dobrega sadd našemu ljudstvu obrodile, zopet priporočiti. Druge premembe, po kterih se odborov načrt razločuje od vladne predloge, so že v predlanskem poročilu razložene, ki se nahaja v rokah slavnega zbora (pril. 14.), zato ne bo treba iz -novega omenjati jih, in tako se stavi predlog: 1. Slavni deželni zbor naj postavi, kako naj se napravljajo, zdržujejo in obiskujejo javne ljudske šole, priložene pod •/. blagovoli pritrditi. 2. Deželnemu odboru se daje nalog, izdelati in v prihodnji sesiji predložiti načrt postave, kako bi se zopet vpeljale nedeljske šole. Od šolskega odseka. V Ljubljani 11. oktobra 1871. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. L. Svetec, poročevalec. 556 Priloga 49. Postava, kako naj se uravna napravljanje, zclrževanje in obiskovanje javnih ljudskih šol. S pritrjenjem deželnega zbora Moje kranjske vojvodine ukazujem, kakor sledi: Prvi oddelek. Kako se napravljajo in zdržujejo javne ljudske šole. §■ 1. Javna ljudska šola se mora povsod napraviti tam, kjer biva v vasi ali v več vaseh, selih ali posamesnih hišah eno uro na okoli po petletnem poprečnem računu več ko 40tero otrok, ki morajo čez pol milje daleč hoditi v šolo (§. 59. drž. postave 14. maja 1869). §• 2. Ako so pa v tej daljavi krajne razmere take, da občasno ali stanovitno prihod do šole močno opovirajo, ali obtožujejo, naj se izpostavi podučitelj tiste šole o neugodnem letnem času na primerno postajo, ali v najskrajnejšem slučaji naj hodi vsak teden dvakrat tj e podučevat. Ta ekspozitura ali izpostavljena štacija je obstojni del tiste šole, kjer je dotični podučitelj vmeščen. §. 3. Kakor hitro pa tisti, kteri napravlja in zdržuje tako šolo, more zmagati, naj se napravi namesto te ekspoziture ali izpostavljene šole samostojna šola. §• 4. Kolikor je mogoče, je treba tudi na to gledati, da se v mnogoljudnih krajih namešane šole po spolu ločijo in se napravljajo posebne dekliške šole. To se pa mora povsod tam izpeljati, kjer je več kakor šest učiteljev postavno (§. 11. drž. post. 14. maja 1869.) potreba vmestiti. §. 5. V vsakem šolskem okraji naj se napravi najmanj ena meščanska šola. jur Regelung der Errichtung, der Erhaltung und des Besuches der öffentlichen Volksschulen. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herjogthumes Krain finde ich anzuordnen, wie folgt: Erster Abschnitt. Von der Errichtung und Erhaltung öffentlicher Volksschulen. §• i. Eine öffentliche Volksschule ist überall ju errichten, wo sich in einer Ortschaft oder in mehreren int Umkreise einer Stunde gelegenen Ortschaften, Weilern oder Einschichten zusammen nach einem fünfjährigen Durchschnitte mindestens 40 schulpflichtige Kinder befinden, welche eine mehr als eine halbe Meile entfernte Schule besuchen müssen. (§. 59. des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869.) §. 2. Wo innerhalb dieser Entfernung die lokalen Verhältnisse periodisch wiederkehrend oder dauernd den Zugang zu einer Schule erheblich erschweren, ist ein Unterlehrer derselben an einer dazu passenden Station wenigstens für die ungünstigere Jahreszeit zu exponiren, oder int äußerstem Falle mindestens zweimal in der Woche zum Excurreudo-Unterrichte an eine solche Station zu eutseuden. Die Expositur oder Excurrendo-Station bildet einen Theil jener Schule, an welcher der betreffende Unterlehrer angestellt ist. §• 3. Sobald es die Mittel desjenigen, welchem die Errichtung und Erhaltung dieser Schule obliegt, zulassen, ist die Expositur oder Excurrendo-Station durch eine sebstständige Schule zu ersetzen. §• 4. Soweit die vorhandenen Mittel gestatten, ist auch besonders in den bevölkerten Orten die Trennung der bestehenden gemischten Schulen nach den Geschlechtern und die Errichtung eigener Mädchenschulen anzustreben. Dieselbe muß überall da erfolgen, wo die Anzahl der gesetzlich erforderlichen Lehrkräfte (§. 11, Reichsgesetz vom 14. Mai 1869.) sechs übersteigt. §• 5. In jedem Schulbezirke ist mindestens eine Bürgerschule zu errichten. Priloga 49. 557 §. 6. Šolske oblastnije naj čuvajo udi nad tem, da se napravijo brez nepotrebnega odloga ljudske šole tam, kjer jih še ni; vendar se mora ozirati na zmožnost tistih, ki imajo šolo zdrževati in naj se zavarjejo pogoji, da bo šola trdno in vspešno obstati mogla. §• 7. Vse okolščine, ki so merodajavne pri napravi in vredbi šol, naj odloči komisija s pripomoči o vseh vde-ležencev, in ako je treba, tudi s posebnim ogledom; komisijski protokol je podlaga daljnih razsodeb. §• 8. A nikdar se ne sme privoliti, da bi se ljudske šole množile na škodo namenu ugodne vredbe in vspeš-nega nadaljevanja (§. 1, 5, 12) potrebnih šol. §• 9. Vsaka javna šola ima svoj šolski kraj, k kteremu spadajo všolane vasi, deli od vasi ali hiše. Za meje šolskih krajev naj se jemljejo s posebnim ozirom na farne meje občinski, oziroma podobčinski kraji, ako ne kaže, šolsko obiskovanje zlajšati tako, da se všolajo posamesni občinski deli v šolo sosedne občine. §. 10. Všolanje ima ta namen, da se morejo vsi otroci, ki stanujejo v šolskem kraji, in so dolžni v šolo hoditi, tudi v šolo sprejemati in se podučevanja vde-leževati. §. 11. Otroci, ki stanujejo zunaj šolskega kraja, se le v šolo jemljejo, ako zavoljo tega šola ni prenapolnjena. Lavno to velja za tiste otroke, ki še niso spolnili šestega leta, kterim pa je vendar krajna šolska oblast privolila, da smejo v šolo hoditi. §. 12. Šola, ktera je bila že pet let prisiljena, večo število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vstrične razrede, se ima po preteku tega časa ločiti v dve šoli. §. 13. Določbe o kakovosti šolskih poslopij in njenih delov, kakor tudi o potrebni [šolski opravi izda minister za bogočastje in uk po pomenku z deželno šolsko oblastjo, z ukazom. Po isti poti se določi, kako naj stavbini uradniki političnih uradov ali deželnega zastopa sodelujejo, kedar odobrujejo in izpeljujejo stav-bine čerteže, kedar oskrbujejo šolsko opravo, kedar nadzorujejo ali so poslopja in njih oprava v takem stanu, da namenu vstrezajo. §■ 6. Die Schulbehörden haben darüber zu wachen, daß die nothwendigen Volksschulen (§§. 1, 5, 12) wo sie noch nicht bestehen, ohne unnöthigen Aufschub jedoch mit Rücksicht auf die Leistungsfähigkeit der Konkurrenzpflichtigen errichtet und hierbei alle Bedingungen zu einem festen und gedeihlichen Bestände derselben sichergestellt werden. §• 7. Alle für die Errichtung und Einrichtung einer Schule maßgebenden Umstände sind durch eine Kommission, unter Zuziehung aller Interessenten und erforderlichen Falls mittelst Augenscheines festzustellen; das Kommissions-Protokoll bildet die Grundlage der weiteren Entscheidungen. §• 8. Die Vervielfältigung der Volksschulen darf niemals aus Kosten der zweckmäßigen Einrichtung und gedeihlichen Fortführung der nothwendigen Schulen (§§. 1, 5, 12) bewilligt werden. §. 9. Jeder öffentlichen Volksschule ist ein Schulsprengel zuzuweisen , welchen die zu derselben eingeschulten Ortschaften, Ortschaftstheile oder Häuser bilden. Maßgebend für die Ab-gränzung der Schulsprengel sind mit besonderer Berücksichtigung der Pfarrgrenzen in der Regel die Grenzen der Gemeindebeziehungsweise Untergemeinde-Gebiethe, soweit nicht zum Behufe der Erleichterung des Schulbesuches die Zuweisung einzelner Gemeindetheile an die Schule einer benachbarten Gemeinde zweckmäßig erscheint. §. 10. Die Einschulung hat zum Zwecke, sämmtlichen innerhalb des SchulsprengelS wohnenden, schulpflichtigen Kindern die Möglichkeit der Aufnahme in eine Schule und der regelmäßigen Theilnahme am Unterrichte derselben zu sichern. §. 11. Kinder, welche außerhalb des SchulsprengelS wohnen, dürfen nur insoweit Aufnahme finden, als dadurch keine Ueber-füllung der Lehrzimmer herbeigeführt wird. Das gleiche gilt rücksichtlich der Aufnahme jener Kinder, welche das sechste Lebensjahr noch nicht vollendet, aber die Bewilligung der Ortsschulbehörde zum Eintritte in die öffentliche Volksschule erlangt haben. §. 12. Eine Schule, welche bereits durch fünf Jahre die größere Zahl ihrer Jahresstufen oder Klassen in parallele Abtheilungen zu trennen genöthigt war, ist nach Ablauf dieses Zeitraumes sofort (§. 6.) in zwei Schulen zu theilen. §. 13. Die Bestimmungen über die Beschaffenheit der Schulgebäude und ihrer Theile, sowie über die erforderlichen Schuleinrichtungen werden vom Minister für Kultus und Unterricht nach Einvernehmung der Landesschulbehörde im Verordnungswege festgestellt. In gleicher Weise werden auch die Modalitäten, unter denen die technischen Organe der politischen Behörden oder der Landesvertretung bei Approbirung und Ausführung der Baupläne, Beschaffung der Schuleinrichtung, Ueberwachung des zweckentsprechenden Zustandes der Gebäude und ihrer Einrichtung zu interveniren haben. 558 Priloga 49. §. 14. Za krajne in oziroma meščanske šole okrajna šolska gosposka določuje, koliko se sme potrošiti za kurjavo, svečavo in snaženje šolskih izb, ker za vsako šolo po prostoru, kubičnem obsegu in legi določi najmanjši znesek tako, da se manj ne sme potrositi. §■ 15. Za podučevanje dečkov, bodi-si da so v posebnih razredih ali združeni z dekleti, naj se ženske jemljejo le za prva štiri leta. §. 16. Obstoječa javna šola se sme z dovoljenjem deželne šolske oblasti le takrat odpraviti, kedar ne spada med potrebne šole (§§. l, 5, 12). Drugi oddelek. O obiskovanji javnih ljudskih šol. §• 17. Neposrednje pred začetkom šolskega leta naj krajna šolska oblast zapiše vse otroke šolskega kraja brez razločka verske spoznave in domovinske pravice, kteri so v taki starosti, da so dolžni v šolo hoditi. Dolžnost v šolo hoditi se določuje vsled §. 75. državne postave 14. maja 1869. leta od spolnjenega šestega do dvanajstega leta. Oziroma na posebne krajine okoliščine, na podnebje, more tudi deželna šolska oblast izjemoma dovoliti, da se začenja dolžnost v šolo hoditi s spolnjenim 7. ali 8. letom. Kdor otroka zapisovanju prikrije ali zastran njega kaj neresničnega pove, se kaznuje z 1 do 20 gold., ali če ne more plačati, s zaporom od 1 do 4 dni. §• 18. Otroci, kteri zavoljo duševne ali telesne bolehnosti ne morejo v javno ljudsko šolo hoditi, in se podučujejo ali doma ali v zasobnik zavodih, ali so že na kakošni viši šoli, naj se zapišejo v poseben zapisnik, kteri se predloži okrajni šolski oblasti. §• 19. Kavno to velja od otrok, kteri delajo po fabri-kah, pri obrtnijstvu, v rudnikih, pri rezanji šote in se podučujejo v kaki fabriški šoli. §• 20. Okrajna šolska oblast more tudi pri takih dogodivščinah, ktere otroke omenjene v §§.18 in 19 opro-ste obiskovanja javne ljudske šole, tirjati daljnih izkazov. §• 21. Ako niso otroci, zastran kterih vzroka za opro-ščenje (§. 18 in 19)ni, v pervih štirnajstih dneh šolskega leta v javno šolo sprejeti, naj krajna šolska oblast .starše Der Ort- und bezüglich der Bürgerschulen sixirt feie Bezirksschulbehörde die Auslagen für Beheizung, Beleuchtung und Reinigung der Schullokalitäten, indem sie für jede Schule nach Flächenraum, kubischen Inhalt und Situirung derselben ein Minimum der bezüglichen Kosten festgestellt, unter welches nicht herabgegangen werden darf. §• 15. Die Verwendung weiblicher Lehrkräfte für den Unterricht der Knaben, seien dieselben in einigen Klassen gesondert oder mit den Mädchen vereint, darf nur in den untern vier Jahresstufen stattfinden. §■ 16. Eine bestehende öffentliche Volsschule kann nur mit Genehmigung der Landesschulbehörde und zwar nur dann wieder geschlossen werden, wenn sie nicht zu den nothwendigen Schulen (§§. 1, 5, 12) gehört. Zweiter Abschnitt. Vom Besuche der öffentlichen Volksschule. §. 17. Unmittelbar vor Beginn des Schuljahres nimmt die Ortsschulbehörde die Aufzeichnung aller im schulpflichtigen Alter stehenden Kinder des Schulsprengels ohne Unterschied ihrer Confession und Heimatberechtigung vor. Die Schulpflichtigkeit wird in Gemäßheit des §. 75 des Reichsgesetzes vom 14. Mai 1869 auf die Zeit vom vollendeten 6. bis zum vollendeten 12. Lebensjahre festgesetzt. Mit Rücksicht auf besondere Terrains, oder klimatische Verhältnisse kann die Landesschulbehörde ausnahmsweise gestatten , das die Schulpflichtigkeit erst mit vollendetem 7. oder 8. Lebensjahre beginne. Wer ein Kind der Aufzeichnung entzieht oder bezüglich desselben eine unwahre Angabe macht, ist mit einer Geldstrafe von 1 — 20 fl. zu belegen oder im Falle der Unvermögenheit mit Einschließung von 1—4 Tage zu bestrafen. §. 18. Kinder, welche wegen eines geistigen oder körperlichen Gebrechens die öffentliche Volksschule nicht besuchen können oder zu Hause oder in einer Privatanstalt unterrichtet werden, oder bereits an einer höhern Schule sich befinden, sind in einem eigenen Verzeichnisse zusammenzustellen; welches sofort der Bezirkschülbehörde vorzulegen ist. §• 19. Das gleiche gilt von Kindern, welche in Fabriken, Gewerben , Bergwerken, Torfstichen und drgl. beschäftiget sind und den Unterricht einer Fabriköschule genießen. §. 20. Der Bezirksschulbehörde steht es zu, über jene Thatsachen, welche die int §§. 18 und 19 erwähnten Kinder vom Besuche der allgemeinen Volksschule befreien, weitere Nachweisungen zu verlangen. §. 21. Sind Kinder, bezüglich deren ein Befreiungsgrund (§§. 18 und 19) nicht eintritt, nicht binnen der ersten vierzehn Tage des Schuljahres in eine öffentliche Volksschule aufge- Priloga 49. 559 ali njih namestnike opominja na njihovo dolžnost. Ako ne pošljejo potem v treh dneh otroka v javno ljudsko šolo j zapadejo kazen od 1 do 5 gold., ako pa ne morejo plačati, naj se to spremeni v zapor največ do 24 ur. §• 22. Ako krajna šolska oblast zve, da se je otrok ki je dolžan v šolo hoditi, med šolskim letom iz domačega v drug šolski kraj preselil, naj to naznani dotični krajni šolski oblasti. Ako pa zve, da se je tak otrok preselil iz drugega v domač šolski kraj, naj ga potem zapiše v zapisnik med šolske otroke in naj se ravna po §§. 18—21 pričujoče postave. §. 23. Krajna šolska oblast pregleduje vsakega pol meseca zapisnik zamud, in ravna po okoliščinah zoper stariše ali njihove namestnike. Ravna se pa tukaj ravno tako, kakor pri otroku, ki je dolžan v šolo hoditi, ter ni postavno oproščen, pa se je bilo vendar čisto opustilo,, takega otroka poslati v javno ljudsko šolo (§. 21). Šolske zamude, ako niso dostojno opravičene, so enake tem, ki niso nikakor pripuščene. §. 24. Kazen se nalaga do 10 gold, ali do dveh dni zapora, ako so starši to storili iz dobičkarije. §• 25. Ravno tako se kazen povekša, ako starši in njih namestniki ponavljaje iz kaznilne zanikrnosti otrok ne pošiljajo v šolo (§. 21, 23). V takem primerljeji sme se kazen nalagati do 20 gold, ali do štirih dni zapora. Ako taki starši dobivajo podpore iz ubožne blagajnice ali iz kakega drugega dobrodelnega zavoda, more jim le-to dotična gosposka za nekaj časa in deloma pridržati. §. 26. Lastniki fabrik, obrtov, rudnikov, šotorezov, kteri ne priganjajo otrok pri njih delajočih k rednemu šolskemu obiskavanju, pridejo v kazen napovedano v §. 21. in 23. do 25.; po okoliščinah se tudi kazen sme trikrat povekšati. §• 27. Otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, se zbrišejo še le takrat iz zapisnika, ako s spričalom javne šole dokažejo (§. 21. drž. postave 14. maja 1869.), da so si pridobili najpotrebnejših vednosti. §. 28. Pokazati omenjeno spričalo so oproščeni otroci, kteri so v tem času na kakošni viši šoli, in kteri so po duhu in telesu zanesljivo taki, da ne morejo doseči namena ljudske šole. nommett, so hat die Ortsschulbehörde die Eltern oder deren Stellvertreter an ihre Pflicht zu erinnern. Wenn sie nicht binnen weiteren drei Tagen die Aufnahme deS Kindes in eine öffentliche Volksschule bewerkstelligen, so verfallen sie in eine Geldstrafe, welche zwischen 1 und 5 fl. zu bemessen, im Falle der Unvermögenheit aber in Einschließung von höchstens 24 Stunden umzuwandeln ist. §. 22. Wenn der Ortsschulbehörde während des Schuljahres die Uebersiedlung eines Schulpflichtigen Krudes aus dem eigenen in einen anderen Schnlsprengel bekannt wird, hat sie die Mittheilung hierüber an die betreffende Ortsschulbchorde zu richten. Erhält sie Kenntniß von der Neberpedliulg eines schulpflichtigen Kindes ans einem «deren in bat eigenen Schulsprengel , so hat sie dasselbe sofort in das Berzeichmß der schulpflichtigen Kinder aufzunehme« und nach den §§. 18—21, beg gegenwärtigen Gesetzes Ami ;« Handel«. §• 23. Die Ortsschulbehörde revidirt halb«o«Mrch fcic Wsstml-Berzeichnisse der Schule, und schreitet nach Maßgabe derselben sofort gegen Nachlässigkeit der Ellern oder ihrer SMP Vertreter ein. ■ Der Vorgang ist derselbe, wie bei gZLZKch verabsäumter Aufnahme eines schulpflichtig»,' nicht gssetzEch befreiten Kindes in die öffeirlliche Volksschule (§. 21). Richt gehörig entschuldigte Schulversänmuiffe sind fern ZZmzLch ae= statthaften gleich zu halten. . §• 24. Das Strafausmaß kann bis zu 10 fl. oder einet zweitägigen Einschließung gehen, tocmt die Eltern das BerfchmmmK in gewinnsüchtiger Absicht herbeiführten. §. 25. Ebenso findet eine Erhöhung des StrafanSmaffrs fMä, wenn die Eltern oder deren Stellvertreter beziigkich einer schuld-baren Vernachlässigung deS Schulbesuches (§§. 31, 33) der Kinder rückfällig erscheinen. Zu diesem Falle samt das Straf» auSmaß bis zu 20 fl. oder einer viertägige» Emschkeßmig gehen. Erhalten solche Eltern aus der Slnitailtffe oder ans sonstigen WohlthängkeitSanstalten eine Unterstützung, so tote ihnen dieselbe von der betreffenden Behörde zeit- und theil-weise eutzogen werden. §• 26. Inhaber von Fabriken, Gewerben, Bergbane», Torfstichen, welche die bei ihnen beschäftigten Kinder nicht zu« regelmäßigen Schulbesuche anhalten, Versalien in die in bot §§. 21 und 23—25 bezeichneten Strafen, welche nach Maßgabe der Umstände auch auf das dreifache erhöht werden könne«. §. 27. Die Löschung aus der Liste der schulpflichtige» Kinder erfolgt erftdann, wenn der Besitz der nothwendigsten Samt« msse durch ein Zeugniß einer öffentlichen Volksschule nachgewiesen erscheint (§. 21. des Reichs-Gesetzes vom 14- Mai 1869). §. 38. Von der Beibringung des eben erwähnten Zeugnisses sind Kinder befreit, welche sich in dem bezeichneten Termine an einer höheren Schule befinden, und solche, deren geistiger oder körperlicher Zustand erwiesener Maßen die Erreichung deS Zieles der Volksschule nicht erwarte» läßt. 560 Priloga 49. §. 29. Starši ali njihovi namestniki, kteri razen teh dveh primerljejev (§. 28) otroke iz šole jemljejo, preden dobe spričalo, zapadejo ravno takim svarilom in kaznim, kakor so napovedane za zanikerno šolsko obiskovanje. Ravno tisto velja vlastnikom fabrik, obrtnij, rudnikov in šotorezov i. dr., kteri odvračujejo pri njih delajoče otroke od obiskovanja šol. §. 30. Kazni omenjene v §§. 17., 21., 23. do 26., in 29. nalaga v pervi stopinji okrajna šolska oblast. Ravna se tukaj po pravilih, ktera vredevajo preiskavo in razsojo pri prestopkih, za ktere se v splošnem kazenskem zakoniku ni gledalo. §. 31. Pritožbe zoper razsodbe o tej reči, da namreč otroci niso začeli v šolo hoditi, ali da so jo slabo ob-iskavali ali da so pred časom izostali, nimajo odložilne moči, ako ne. merijo zoper kaznilne sklepe. §. 32. Zoper starše, ki so bili že večkrat kaznovani, pa vendar terdovratno ne spolnujejo svojih dolžnosti, kar se tiče šolskega obiskovanja njihovih otrok, ravna se tukaj po §§. 176. in 177. sploš. drž. zak. Lastnikom fabrik i. dr. se sme, ko prvikrat po-nove prestopek, pravica odreči, da za šolo ugodne otroke jemljejo v svoje naprave. Tretji oddelek. O stroških za ljudske šole in od pripomočkov k temu. §. 33. Meščanske šole (§. 5) napravlja in zdržuje ves šolski okraj, ker to je vsem splošna zadeva, druge potrebne šole (§. 1. in 12.) pa šolska občina (šolski kraj §. 9), ktera jih potrebuje (§§. L, 5., 12.); občine tudi skrbe za vse potrebne stvari, kakor tudi za učiteljevo plačo. §. 34. Da se vsa dela iz tega rastoča oskrbujejo, pomnoži se okrajna — oziroma krajna šolska oblast v tistih šolskih okrajih, oziroma šolskih krajih, kteri obsegajo več občin ali podobčin, in sicer prva (okrajna) za 8; poslednja za 2 moža, ki imata razsodilni glas, voli jih pa predstojništvo spadajočih občin ali podobčin iz volkcev, za srenjske volitve opravičenih z nadpolovično večino glasov na šest let; ta posel opravljajo brezplačno. §. 35. Ako je pa šolski okraj ali šolski kraj iz ene same občine ali podobčine, opravlja opravila v §. 33. line- s' 29. Eltern oder deren Stellvertreter, welche außer diesen beiden Fallen (§. 28) Kinder vor Erlangung jenes Zeugnisses-von der Schule ferne halten, unterliegen denselben Verwarnungen und Ahndungen, wie solche für Vernachlässigung des Schulbesuches angeordnet sind. Das Gleiche gilt bezüglich der Inhaber von Fabriken, Gewerben, Bergbauen, Torfstichen und dgl., welche die bei ihnen beschäftigten Kinder vom Schulbesuche abhalten. §. 30. Die Verhängung der in den §§. 17, 21, 23—26 und 29 erwähnten Strafen kommt in erster Instanz der Bezirks-schulbehörde zu. Das Verfahren richtet sich nach jenen Vorschriften, welche die Untersuchung und Entscheidung über im allgemeinen Strafgesetz nicht vorgesehene Uebertretungen regeln. §. 31. Rekurse gegen Entscheidungen wegen des nicht begonnenen , des vernachlässigten, oder des vorzeitig abgebrochenen Schulbesuches haben, soweit sie nicht gegen Strafverfügungen gerichtet sind, keine aufschiebende Wirkung. §. 32. Gegen Eltern, welche trotz wiederholter Bestrafungen beharrlich ihren Obliegenheiten in Betreff des Schulbesuches ihrer Kinder nicht nachkommen, ist das Verfahren nach den §§. 176 und 177 des a. b. G. B. zu veranlassen. Fabriksbesitzer und drgl. können schon bei dem ersten Rückfalle des Rechtes, schulpflichtige Kinder in ihren Etablissements zu beschäftigen, verlustig erklärt werden. Dritter Abschnitt. Vom Aufwande für das Volksschulwesen und von den Mitteln zn seiner Bestreitung. §. 33. Die Errichtung und Erhaltung der Bürgerschulen (§. 5) ist eine gemeinsame Angelegenheit eines jeden Schulbezirkes, die der übrigen nothwendigen Volksschulen (§. 1 und 12) aber eine Angelegenheit der Schulgemeinde (Schulsprengel §. 9) nothwendigen Volksschulen (§§. 1, 5, 12), welche demnach sowohl alle sachlichen Bedürfnisse derselben, als auch die Bezüge des Lehrpersonäls zu bestreiten haben. §. 34. Zur Besorgung der hieraus erwachsenden Geschäfte wird die Bezirks- rücksichtlich Ortsschulbehörde in jenen Schulbezirken rücksichtlich Schulsprengel», welche aus mehreren Gemeinden oder Untergemeinden bestehen, und zwar die erstere durch 8, die letztere durch 2 Mitglieder mit entscheidender Stimme verstärkt, welche von den Vorständen der inbegriffenen Gemeinden oder Untergemeinden aus den Gemeinde-Wahlberechtigten mittelst absoluter Stimmenmehrheit auf die Dauer von sechs Jahren gewählt werden und ihr Geschäft unentgeltlich versehen. §. 35. Besteht der Schulbezirk oder Schulsprengel aus einer einzigen Gemeinde oder Untergemeinde, so werden die im Priloga 49. 561 novane enako drugim srenj skim opravilom srenjski zastop in njegovi izvrševalni uradniki. §. 36. Kolikor postava ali pogodba razun šolske občine tudi druge osebe ali druge skupščine zavezuje, da plačujejo ali pripomorejo za potrebne stvari ali za učiteljsko plačo na kaki ljudski šoli, naj tudi za naprej vse velja, kakor je bilo. Kavno to velja od ustanov in zavodov. §. 37. Ako so odločene šole dobivale iz ustanov ali na podlagi osobnih imen nektere doneske, se ta namemba jemlje s tem, da se posamezne določbe kolikor moč spolnujejo. §. 38. Ako šolski okraj, oziroma šolska občina želi, da se odpravi še obstoječi šolski patronat s tem, da prevzame okraj ali šolska občina patronove dolžnosti, in ni mogoče o tem se z lepo porazumeti z opravičenimi, pa deželna postava patronat odpravi. §. 39. V blagajnico šolskega okraja ali šolske občine se stekajo vsakoršna darila in volila iz oporok tako, da se poseben namen, kolikor mogoče, varuje, potem šolski denar in drugi prihodki za šolske namene. §. 40. Koliko se ima šolskega denarja plačevati, razdeli deželna šolska oblast po nasvetu okrajne šole po občinah, v kterih so, v 4 razrede, in šolski denar se potem s 30, 20, 15 in 10 kr. na mesec odloči za vsakega šolo obiskujočega otroka. §. 41. Občinsko predstojništvo vsaki mesec pobira šolski denar brez učiteljevega vdeleževanja; ono odrajtuje denar konec vsacega meseca blagajnici šolskega okraja, oziroma šolske občine, ter ga redoma jemlje v račun. Dolg na šolskem denarji se iztirja tako, kakor velja, to za pobiranje zaostalih občinskih nakladov. §. 42. Šolska oblast more šolo obiskujoče otroke revnih staršev ne glede na njih napredovanje ali celo ali nekaj šolskega denarja oprostiti, in staršem, ki ob enem več kakor za tri otroke, ki v javno šolo hodijo, šolski denar plačujejo, kaj prijenjati. §. 43. Občinski zastop šolskega kraja prevzame, če hoče, za vse šolške otroke ves šolski denar ali le neki znesek na občinsko blagajnico. §. 33 erwähnten Geschäfte gleich anderen Gemeinde-Angelegenheiten durch die Gem eind e-V ertretnng und ihre Exekutiv-Organe besorgt, §. 36. Soweit das Gesetz oder ein Vertrag nebst der Schulgemeinde noch andere Personen oder Korporationen zu Leistungen oder Beiträgen für die sachlichen Bedürfnisse oder für das Dienst-Einkommen des Lehrpersonals einer Volksschule verpflichtete, sind solche Verpflichtungen im vollen Umfange aufrecht zu erhalten. Das gleiche gilt von Stiftungen und Fonden. §. 37. Wenn stiftuugsgemäß oder auf Grund von Privatrechts-Titeln einzelne Zuflüsse bestimmten Schulen gewidmet wurden, ist diese Widmung unter thunlichster Aufrechthaltung ihrer etwaigen speziellen Bestimmungen zu wahren. §. 38. Findet der Schulbezirk rücksichtlich die Schulgemeinde die Aufhebung eines noch bestehenden Schulpatronates unter Uebernahme der sämmtlichen Patronatslasten auf den Bezirk rücksichtlich die Schulgemeinde wünschenswert!), und ist eine gütliche Verständigung mit den Berechtigten nicht zu erzielen, so kann die Aufhebung des Patronates durch ein Landesgesetz ausgesprochen werden. §. 39. In die Kasse des Schulbezirkes rücksichtlich der Schulgemeinde fließe die für Schulzwecke gemachten Geschenke und Legate (mit möglichster Aufrechthaltung ihrer etwaigen speziellen Bestimmungen), das Schulgeld und andere besondere Einnahmen für Schulzwecke. §. 40. In Bezug auf den Betrag des Schulgeldes werden die Schulen über Vorschlag der Bezirksschulbehörde durch die Landesschulbehörde nach den Verhältnissen der Gemeinden, in welchen sie sich befinden, in vier Klassen getheilt, und daö Schulgeld in denselben wird mit 30, 20, 15 und 10 kr. monatlich für jedes schulbesuchende Kind festgesetzt. §. 41. Die Einhebung des Schulgeldes findet ohne Intervention der Lehrer, monatweise durch die Gemeinde-Vorstehung statt, welche die erhobenen Beiträge am Ende eines jeden Monats an die Kasse des Schulbezirkes rücksichtlich der Schulgemeinde abzuliefern und ordnungmäßig zu verrechnen hat. Schulgeld-Rückstände sind nach den Vorschriften über Cinhebung rückständiger Gemeindeumlagen zu behandeln. §. 42. Der Schulbehörde steht es zu, die schulbesuchenden Kinder unbemittelter Eltern, ohne Rücksicht auf ihren Fortgang, ganz oder theilweise von der Schulgeld-Entrichtung zu befreien, und Eltern, welche gleichzeitig für mehr als drei die öffentlichen Schulen besuchenden Kinder das Schulgeld zu zahlen haben, eine Ermäßigung zuzugestehen. §. 43. Die Gemeinde-Vertretung des Schulortes kann die Schulgeld-Entrichtung für sämmtliche schulbesuchenden Kindern tut vollen oder in einem bestimmten Betrage auf die Gemeinde-kassa übernehmen. 562 Priloga 49. §. 44. Eanzen šolskega denarja se ne sme pobirati ne sprejemščina, niti kako drugo plačevanje za poduče-vanje v zapovedanih naukih, niti za porabo za šolo odmenjene oprave, učilnih pripomočkov ali podučevalnih potrebščin za kurjavo, svečavo ali snaženje šolskih prostorov i. dr. Šolske knjige in druge učilne pripomočke naj pa otrokom kupujejo starši ali njihovi namestniki, in ako je revščina očitna, pa šolska občina. §• 45. Ako šolski otroci, ki so bili al. popolnoma ali le nekoliko šolnine oproščeni (§. 41), '‘ali za ktere se je moglo kupiti potrebnih učilnih pripo močkov ali podučevalnih potrebščin, nimajo v šolskem okraji domovinske pravice, sme občina šolskega kraja tirjati, da jej te stroške povrne občina domovinskega kraja. §. 46. Med potrebne izdajke šolskega okraja šteje se tudi: a) zaloga za učiteljsko knjižnico, za ktero se more tudi od učiteljev po pol odstotka letne plače pobirati ; b) Stroški za okrajne učiteljske shode zaključljivo tudi odškodnina udom za potovanje. §. 47. Ako se naprej vidi, da šolski prihodki (§. 36, 37, 39) ne zadostujejo, da se ž njimi prevdarjeni Stroški šolskega kraja ali šolske občine ne morejo izplačati, naj se za pokriti primanjkljej naklad razpiše, ta naklad naj se v mestih z lastno srenj sko postavo ravno tako kakor drugi občinski nakladi, zunaj takih mest pa ob enem z dokladom za deželne potrebe pri neposrednih davkih pobira. §. 48. Kolikor pripomočki šolskih občin in oziroma šolskih okrajev (§. 47) za potrebe ljudskega šolstva ne zadostujejo, se doplačuje iz normalnega šolskega zavoda, v kterega vplačuje deželna blagajnica potreben donesek, po svoji moči. Prehodne določbe. §. 49. Kakor hitro ta postava dobi veljavo, naj pregledajo okrajne šolske oblasti dosihdobno razdelitev šolskih okrajev, ter naj jo deželnemu šolskemu svetu v potrjenje predložijo- §. 50. Eno leto potem, ko dobi ta postava veljavo, naj bodo všolane vse vasi, deli od vasi, posamesne hiše in naselitve. §. 44. Neb m bent Schulgelde barf Weber eine AufnaHmsgebüHr, noch eine besondere Zahlung für ben Unterricht in irgend einem der obligaten Gegenstände, für Benützung der zum Schulgebrauche bestimmten Einrichtungsstücke, Lehrmittel oder Unterrichts erforderniffe, für Beheizung, Beleuchtung oder Reinigung der Schullokalitäten u. dgl. abgefordert werden. Die Schulbücher und andere Lehrmitteln sind den Kindern durch die Eltern oder bereit Stellvertreter, und int Falle erwiesener Dürftigkeit derselben durch die Schulgemeinde beizuschaffen. §. 45. Sind die schulbesuchenden Kinder, für welche die ganze oder theilweise Schulgeldbefreiung (§. 41) bewilliget oder der Bedarf an Lehrmitteln und Unterrichtserforderniffen beigeschast wurde, nicht int Schulorte heimatsberechtigt, so kann die Gemeinde des Schulortes den Ersatz jener Auslagen von der Gemeinde des Heimaisortes beanspruchen. §. 46. Zu ben nothwendigen Ausgaben des' Schulbezirkes gehören auch: a) Die Dotation der Lehrerbibliothek, für welche von den Lehrern ein Beitrag mit einem halben Perzente es Iahresgehaltes erhoben werden kann: b) die Kosten der Abhaltung von Bezirks-Lehrerkonferenzen einschließlich der den Mitgliedern zu gewährenden Reisekosten- Entsch ädigung eu. §. 47. Reichen die Schuleinkünfte (§§. 36, 37, 39) voraussichtlich nicht hin, um die voranschlagten Ausgaben des Schulbezirkes ober der Schulgemeinde für das nächste Jahr zu bestreiten, so ist zur Deckung des Nestes derselben eine Umlage auszuschreiben, welche in ben ©übten mit eigenem Statut in gleicher Weise wie die anderen Gemeinde-Umlagen, außerhalb jener Städte gleichzeitig mit dem Landeserforderniß - Zuschlage zu den direkten Steuern erhoben wird. §. 48. Soweit die Mittel der Schulgemeinden und rücksichtlich Schulbezirke (§. 47) für die Bedürfnisse des Volksschnlwesens nicht ausreichen, werden dieselben aus ben Erträgnissen des Normalschusfondes gedeckt, zu welchen der Landesfond nach Maßgabe feiner Leistungsfähigkeit ben erforderlichen Beitrag entrichten wird. Ucbcrgaiigsbcstimmmlgen. §. 49. Die bestehende Eintheilung der Schulsprengel ist sofort nach Begin der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes einer Revision durch die Bezirksschulbehörden zu unterziehen, und dem Landesschulrathe zur Bestätigung vorzulegen. §. 50. Ein Jahr nach Beginn der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes soll die Einschulung sämmtlicher Ortschaften, Ortschaftstheile, Weiler und Einschichten des Landes durchgeführt fein. Priloga 49. 563 Konečne določbe. Schlußbestimmungeil. 8- si. Pričujoča postava zadobi veljavo tisto šolsko leto, ki pride potem, ko je bila razglašena. §. 52. Ko ta postava veljavo dobi, pridejo ob veljavo vse dosedanje postave in ukazi, kolikor so v nasprotji s pričujočo postavo ali pa po nji nadomeščeni. §• 51. Das gegenwärtige Gesetz tritt mit Beginn des seiner Kundmachung nachfolgenden Schuljahres in Wirksamkeit. §• 52. Mit dem Beginne der Wirksamkeit des gegenwärtigen Gesetzes treten alle auf Gegenstände desselben sich beziehenden bisherigen Gesetze und Verordnungen, insoweit solche den Bestimmungen des gegenwäritgen Gesetzes wicdersprechen oder durch dieselben ersetz werden, außer Kraft. §• S3. Ministru za uk in bogočastje se naroča to postavo z vršiti. §• 53. Mit der Durchführung dieses Gesetzes ist der Minister für Kultus und Unterricht beauftragt. Poročilo ustavnega odbora o vladnih predlogah zastran premembe deželnega reda in deželnega volilnega reda. Slavni deželni zbor! Ustavni odbor, kteremu so bile vladne priloge zastran premembe deželnega reda in dodatka k njemu, potem zastran deželnega volilnega reda v pretres izročene, moral se je najpred vprašati, ali je deželnemu zboru v sedanji sesiji, pri okolščinah, ki so vsled izstopa 13 poslancev nastale, še mogoče, o vladnih predlogah, kakoršne so, sklepovati. Z ozirom na §. 38 d. r., ki zahteva, da morajo o prenaredbah deželnega reda vsaj tri četrtine vsih poslancev pričujoče biti, je očitno, da za zdaj potrebnega števila poslancev za prenarejanje deželnega reda v zboru ni; in zatorej, da on o vladnih predlogah, kterih prva in druga merite zgolj na premembo deželnega reda, a tretja, o volilnem redu se, že v bistvenih rečeh opira na namenovane premembe, veljavnih sklepov, delati ne more. Po tem takem ne ostaja druzega, kakor prve dve vladne predloge za zdaj odložiti, in ustavni odbor nasvetuje zastran njih prestop na dnevni red. Ali prenaredba deželnega volilnega reda je živa potreba in živa želja naše dežele. Njegove poman-kljivosti so bile že v prejšnih sesijah obširno razlagovane in deželni zastop se je še v vsaki sesiji, začenši od leta J866, potezal, da bi jih odpravil in da bi deželni volilni red pravici in okolščinam primerno predelal. Zalibog! da je doslej ves njegov trud ostal brez vspeha! Ustavni odbor ni tedaj mogel misliti, da je njegova naloga dopolnjena s nasvetom, naj se vladne predloge odlože, ampak si je štel za svojo dolžnost, odločni volji slavnega deželnega zbora, v prejšnih sesijah na nedvomni način izrečeni s tem zadostiti, da je povzel prejšnih sesij sklepe, ter po njih misli in obliki dopolnivši jih s nekterimi določbami iz vladne predloge zopet posebne postave izdelal o tistih premembah, ki so naj bolj potrebne in za zdaj mogoče. Med določbe, ki se razločujejo od lanskih sklepov spadajo posebno: V postavi L a) §. 2., ki določuje, da je v volilskem razredu mest in trgov vsako mesto in vsak trg tudi volišče za svoje volilce. b) §§. 7. in 9., ki jasneje ustanavljata, kako je z ugovori proti volilskim imenikom in kako se razsojajo. c) §. 10., ki ima namen, zato skrbeti, da se bodo volilci, ki izbirajo volilne može, isto tako vabili k volitvi, kakor volilci onih dveh volilskih razredov, ker je dozdanje pomankljivo ravnanje v tem oziru dosti krivo bilo, da se je ljudstvo teh volitev manj vdeleževalo. d) §§. 13. — 20., ki vpeljujejo za volilski razred mest in trgov skrivno glasovanje. V postavi II. se je prenaredilo : a) da se ljubljansko mesto razdeli v dva volitvena okraja, namreč v notranje mesto in predmestje, s čemur se doseže, da bo v volilskem razredu mest in trgov vsak volitveni okraj izbiral samo po enega poslanca; b) da prideta v volilski razred mest in trgov še Kamna gorica in Vipava, in c) da bo mesto Kamnik v dotičnem volitvenim okraju glavno volišče. Prošnji županstva Motniškega, da bi se tudi trg Motnik vvrstil v volilski razred mest in trgov ustavni odbor ne more pritrditi, ker bi se s tem drugim enakim trgom krivica zgodila. V postavi lil. je bitna prememba ta, da bo veliko zemljiško posestvo, ki je bilo doslej en sam volitveni okraj, odslej šlo na tri volitvene okraje, tako da bo vsaka poglavitna stran kranjske dežele, namreč gorensko, dolensko in notranjsko imelo svoj volitveni okraj s svojim posebnim voliščem. To bo volilcem zlajševalo vdeleževati se volitve in posebne potrebe omenjenih treh v zemljedelskim oziru med saboj različnih stran dežele dobijo svoj primeren zastop. Po tej prenaredbi je pa tudi mogoče, da dobi manjšina vsaj v enem ali drugem volilnem krogu večino, in je potem takem v zboru zastopana. Ako pa volijo vsi veliki posestniki v enem volilnem krogu, ni drugače mogoče, kakor da manjšina (ako je morebiti tudi le za en par glasov manjša od večine) nima nobenega zastopnika. Census je ostal kakor lanjsko leto, ker vladna predloga da se zviša na 200 gld. bi le povečala sedanjo krivico, da tisti, ki plačujejo komaj 14. del direktnega davka, voli skoraj tretino deželnega zastopa. To so poglavitni razločki med lanskimi sklepi in tem, kar ustavni odbor zdaj predlaga. Ozir vsega druzega se sklicuje ustavni odbor na to, kar je zastran deželnega volilnega reda v prejšnih sesijah razlagalo in z trdnimi razlogi podpiralo in stavi sledeče predloge: 1. Slavni deželni zbor naj sklene: čez vladne predloge, namreč: a) postavo, s ktero se predrugačujejo §§. 3., 12. in 38. deželnega reda vojvodine kranjske od 26. februarja 1861; b) postavo, s ktero se predrugačuje dodatek k deželnemu redu vojvodine kranjske od 26. febr. 1861 ; se prehaja na dnevni red. 2. Namesto vladne predloge o volitvenem redu naj slavni deželni zbor blagovoli pritrditi sledečim postavam: a) postavi, s ktero se predrugačujejo §§. 4, 12, 16 do vključno 32, 37, potem §§. 41, 42, 44 do vključno 51 deželnega volilnega reda in njemu pozneje dodana postava od 10. januarja 1867 d. z. •/. št. 4 pod •/.; ./2 b) postavi, s ktero se predrugačujeta §§. 3 in 5 deželnega volilnega reda pod -/2; •/3 c) postavi, s .ktero se predrugačujejo §§. 1, 2, 10 in 11 deželnega volilnega reda pod ‘/3 3. S tem se reši pismo sl. dež. predsedstva od 25. septembra 1871, št. 5164 in prošnja županstva Motniškega št. XX. V Ljubljani, 12. oktobra 1871. Dr. Bleiweis, prvomestnik. L. Svetec, poročevalec. 566 Priloga 50. Postava, veljavna za vojvodino Kranjsko, s k t ero se predrugačujejo §§. 4, 12, 16, 26 do vključno 32, 37, potem §§. 41, 42, 44 do vključno 51 deželnega volilnega reda In njemu pozneje dodana postava od 10. januarja 1867 d. z. št. 4. 8 pritrjenjem deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem, kakor sledi: §• 1. §§. 4, 12, 16, 26 do vključno 32, 37, 48, 49 in 50 deželnega volilnega reda in njemu pozneje dodana postava od 10. januarja 1867 d. z. št. 4, naj popolnoma, a §§. 41, 42, 44 do vključno 47 potem 51 dež. volilnega reda naj samo ozir volitev v volilskem razredu za mesta in trge stopijo iz moči, in namesto njih naj veljajo vprikodnje naslednje določbe: §. 2. Mesta in trgi, imenovani v §. 3. d. v. r. naj bodo tudi volišča tistim deželnozborskim volilcem, kteri imajo v njih pravico voliti. V volitvenih okrajih, v kterih je po več volišč, bodi tisti kraj, ki je pri določbi volitvenega okraja imenovan prvi, ob enem tudi glavno volišče, to je tisti kraj volitvenega okraja, v kterem se snide glavna volitvena komisija (§. 17). §. 3. Poslance mest in trgov, imenovanih v §. 3. d. v. r. naj neposrednje volijo vsi tisti občani, ki imajo po posebnem občinskem Statutu ali po občinski postavi od 17. februarja 1866 pravico voliti občinski zastop tistih mest in trgov, ki so en volitveni okraj, ako po postavi od 13. januarja 1869 d. z. št. 7, dodani k deželnemu volilnemu redu, od volilne pravice niso izključeni in spadajo v prvi dve tretini občinskih volilcev, razvrščenih po velikosti letnega neposrednjega davka z državnimi prikladami vred, ali če spadajo v tretjo tretino, pa v deželnem glavnem mestu vsaj po osem goldinarjev, drugod pa vsaj po pet goldinarjev omenjenega davka na leto plačujejo. Tem se prištejejo častni meščani in častni občani in občani, ki imajo po posebnem občinskem Statutu ali po občinskem volilnem redu §. 1. točki 2. brez ozira na davek volilno pravico. Gesetz. wirksam für das Herzogtum Kram, wodurch die 88- 4, 12, IG, 26 bis cinscklicßig 32, 37, dann die §§. 41, 42, 44 bis einschlicßig 51 der Landtagswahlordnung und das zu derselben erlassenen Nachtragsgesetz vom 10, Jänner 1867 L. G. Nr. 4 abgeändert werden. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzog-thumes Kram finde Ich zu verordnen, wie folgt: §. 1. Die §§. 4, 12, 16, 26 bis einschließig 32, 37, 48, 49 und 50 der Landtagswahlordnung und das zu derselben erlassene Nachtragsgesetz vom 10. Jänner 1867 L. G. Nr. 4 haben ganz, dagegen die §§. 41, 42, 44 bis einschließig 47 dann 51 der Landtagswahlordnung nur hinsichtlich der Wahlen in der Wählerklasse der Städte und Märkte außer Wirksamkeit zu treten, und haben diesfalls künftig nachstehende Bestimmungen zu gelten: §. 2. Die in §. 3 L. W. O. angeführten Städte und Märkte sind die Wahlorte für die in denselben berechtigten Landtagswähler. In Wahlbezirken, welche aus mehreren Wahlorten bestehen, ist der bei der Festsetzung des Wahlbezirkes erstgenannte Ort zugleich der Hauptwahlort, d. i. derjenige Ort des Wahlbezirkes, in welchem die Hauptwahlkommission (§. 17) zusammentritt. §. 3. Die Abgeordneten der int §. 3 L. W. O. angeführten Städte und Märkte sind durch direkte Wahl aller jener nach dem besonderen Gemeindestatnte oder nach dem Gemeindegesetze vom 17. Februar 1866 zur Wahl der Gemeindevertretung der Einen Wahlbezirk bildenden Städte und Märkte berechtigten und nach dem zur Landtagswahlordnung erlassenen Nachtragsgesetze vom 13. Jänner 1869 L. G. Nr. 7 vom Wahlrechte nicht ausgeschlossenen Gemeindeglieder zu wählen, welche die ersten zwei Drittheile aller nach der Höhe der Jahresschuldigkeit an direkten Steuern sammt landesfürstlichen Zuschlägen gereihten Gemeindewähler ausmachen, oder zwar fin's letzte Driktheil fallen, aber in der Landeshauptstadt wenigstens acht Gulden, in den anderen Gemeinden des Landes aber wenigstens fünf Gulden an den ebengedachten Stenern jährlich entrichten. _ Diesen sind die Ehrenbürger und Ehrenmitglieder und jene Gemeindemitglieder anzureihen, welche nach dem besonderen Gemeindestatute oder nach der Gemeindewahlordnung des Landes §. 1, Punkt 2 ohne Rücksicht auf Steuerzahlung wahlberechtiget sind. Priloga 50. 567 §• 4. Volilne može za vsako občino izbirajo tisti občani, ki imajo po občinski postavi od 17. februarja 1866 pravico voliti občinski zastop, ako po postavi od 13. januarja 1869 d. z. št. 7. dodani deželnemu volilnemu redu, niso izključeni od volilne pravice in spadajo v prvi dve tretini občinskih volilcev, razvrščenih po velikosti letnega neposrednjega davka z državnimi prikladami vred, ali če spadajo v tretjo tretino, pa vsaj po pet goldinarjev omenjenega davka na leto plačujejo. K tem se prištejejo častni meščani in častni občani in občani, ki imajo po občinskem volilnem redu §. 1. točki 2. brez ozira na davek volilno pravico. §. 5. Vsaki volilec voli samo v enem volilnem okraji in sicer praviloma samoosebno. A vendar velja določba §. 4. točke 1. občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko tudi za volitve deželnega zbora. Nadalje smejo volile! velikega posestva izjemoma tudi po svojih pooblaščencih voliti. Ali tak pooblaščenec mora imeti tudi sam pravico v tem volilnem razdelku voliti in ne sme več kakor enega volilca na-mestovati. Kdor ima pravico voliti za veliko posestvo, ne sme voliti v nobenem volilnem okraji drugih dveh volilnih razdelkov, in kdor voli za mesta in trge, ki so omenjeni v §. 3. d. v. r., ne sme v nobeni kmečki občini voliti. Ako je volilec za mesta in trge in kmečke občine ud dveh ali več občin, voli samo za tisto občino, v kteri navadno prebiva. §• 6. Za tista volilno pravico imajoča posestva, ktera so v rokah kake občine, korporacije ali družbe, naj voli tista posamezna oseba, ktera je po obstoječih pravilih upravičena, zastopati občino, korporacijo ali družbo. Ali ta oseba mora 24 let in avstrijsko državljanstvo imeti, samovlastna in od volilske pravice ne izključena biti. §. 7. Volilske imenike za volilski razred mest in trgov naj spiše za vsako volišče županstvo. Ono naj en izdelek tega imenika vsacemu na pregled izpoloži v občini, kar naj razglasi, ustanavljajo osem dni vgovarjalnega roka, štejoč od dneva, katerega izpoloži; drugi izdelek naj vpoloži načelniku nadstojne politične gosposke. Vgovore je vpolagati občinskemu županstvu, ki jih naj brez odlaganja odpošilja nadstojne politične gosposke načelniku, kateri o njih razsodi. Temu je vpoložene volilske imenike uradoma pretehtovati, posebno tako, da jih primerja s pripisanimi davki; tudi je upravičen, ako bi se mu treba zdelo, popravljati jih do volitvenega roka. §. 4. Die Wahlmänner jeder Gemeinde sind durch jene nach dem Gemeindegesetze vom 17. Februar 1866 zur Wahl der Gemeindevertretung berechtigten und nach dem zur Landtagswahlordnung erlassenen Nachtragsgesetze vom 13. sJänner 1869 L. G. Nr. 7 vom Wahlrechte nicht ausgeschlossenen Gemeindeglieder zu wählen, welche die ersten zwei Drittheile aller nach der Höhe der Jahresschuldigkeit an direkten Steuern sammt landesfürstlichen Zuschlägen gereihten Gemeindewähler ausmachen, oder zwar in's letzte Drittheil fallen, aber wenigstens fünf Gulden an den ebengedachten Steuern jährlich entrichten. Diesen sind die Ehrenbürger oder Ehrenmitglieder und jene Gemeindemitglieder anzureihen, welche nach der Gemeinde-Wahlordnung des Landes §. 1, Punkt 2 ohne Rücksicht auf Steuerzahlung wahlberechtiget sind. §• 5. Jeder Wähler kann sein Wahlrecht nur in einem Wahlbezirke und in der Regel nur persönlich ausüben. Jedoch wird die Bestimmung des §. 4 jj. 1 der Gemeinde-Wahlordnung für das Herzogthum Krain auch für die Landtagswahlen aufrecht erhalten. Ferner können ausnahmsweise Wahlberechtigte der Wählerklasse des großen Grundbesitzes ihr Stimmrecht durch einen Bevollmächtigten ausüben. Derselbe muß in dieser Wählerklasse wahlberechtiget sein, und er darf nur einen Wahlberechtigten vertreten. Wer in der Wählerklasfe des großen Grundbesitzes wahlberechtiget ist, darf in keinem Wahlbezirke der beiden anderen Wählerklassen; und wer in einem Wahlbezirke der im §. 3 L. W. O. genannten Städte und Märkte wahlberechtiget ist, in keiner Landgemeinde wählen. Ist ein Wahlberechtigter der Wählerklassen der Städte und Märkte und der Landgemeinden Mitglied mehrerer Gemeinden, so übt er das Wahlrecht bloß in der Gemeinde seines ordentlichen Wohnsitzes. §■ 6. Für jene zur Wahl berechtigenden Güter, in deren Besitze sich eine Gemeinde, Corporation oder Gesellschaft befindet, ist das Wahlrecht durch jene Einzelperson auszuüben, welche nach den bestehenden Normen berufen ist, die Gemeinde, Corporation oder Gesellschaft zu vertreten. Dieselbe muß jedoch 24 Jahre alt, österreichischer Staatsbürger, eigenberechtiget und von dem Wahlrechte nicht ausgeschlossen sein. §■ 7. Die Wählerlisten für die Wühlerklasse der Städte und Märkte sind für jeden Wahlort von dem Gemeinde-vorstände zu verfassen. Derselbe hat die eine Ausfertigung zu Jedermanns Einsicht in der Gemeinde aufzulegen und dies unter Anberaumung einer achttägigen, von: Tage der Auslegung zu berechnenden Reclamationsfrist zu verlautbaren, die andere Ausfertigung aber dem Vorstande der vorgesetzten politischen Behörde vorzulegen. Die Reclamationen sind bei dem Gemeindevor-stande einzubringen, und von demselben unverzüglich an den Vorstand der vorgesetzten politischen Behörde einzusenden, welcher hierüber entscheidet. Derselbe hat auch die ihm vorgelegten Wählerlisten insbesondere durch Vergleichung mit der Steuervorschrei-bung von Amtswegen zu prüfen und ist berechtiget, sie nach Maßgabe des Befundes bis zum Wahltermine zu berichtigen. 568 Priloga 50. §• 8. Kedar vgovarjalni rok mine, ter če je v tem roku kaj vgovorov prišlo, tedaj po razsodila o vgo-vorih, naj načelnik politiške gosposke spiše za vsa-cega volilca izkaznico, ktera se mu pošlje na dom z glasovalom (glasovalnim listom) vred. Na izkaznicah bodi tekoče število volilskega imenika, potem ime in prebivališče volilčevo, kraj, dan in ura, kje in kdaj se volitev prične, ter kdaj mine čas, glasovala oddajati. Natisnjena glasovala je napraviti primerna številu poslancev, kolikor jih je voliti, in na njih naj bode uradni pečat tiste gosposke, kateri je bilo spisovati izkaznice, in poleg tega naj se tudi omeni določilo prvega odstavka v §. 15. Namesto izgubljenih ali takih glasoval, katera niso več za rabo, tisti, kdor ima pravico voliti, če zahteva, nova dohode od gosposke in pri sami volitvi od volitvene komisije. §. 9. Za volitev poslancev iz kmetiškili občin mora politiška okrajna gosposka vsaki občini, kolikor jih ima pod seboj (razen mest in trgov, imenovanih v §. 3. d. v. r.) po številu domačih prebivalcev, kolikor jih kaže zadnje popisovanje ljudstva, po zapovedi §. 14. d. v. r. določiti, koliko volilnih mož (voliteljev) naj izbere vsaka občina, in občinskemu županstvu naznaniti. Občinsko županstvo naj potem precej naredi imenik vseh tistih občanov, kteri imajo po določilih §. 4. te postave pravico voliti volilne može, v dveh spisih. Ono naj en izdelek tega imenika vsacemu na pregled izpoloži v občini, kar naj razglasi, ustanavljajo osem dni vgovarjalnega roka, štejoč od dneva, katerega izpoloži; drug izdelek naj vpoloži načelniku nadstojne politične gosposke. Vgovore je vpolagati občinskemu županstvu, ki jih naj brez odlaganja odpošilja nadstojne politične gosposke načelniku, kateri o njih razsodi. Temu je vpoložene volilske imenike uradoma pretehtovati, posebno tako, da jih primerja s pripisanimi davki; tudi je upravičen, ako bi se mu treba zdelo , popravljati jih do volitvenega roka. §. 10. Politiške gosposke načelnik, ko se mu je izročil imenik tistih občanov, kteri imajo pravico voliti volilne može, naj ga pregleda in popravi kar je treba, a potem naj vsakemu vpisanemu volilcu na dom pošlje izkaznico, na kteri je volilčevo ime in prebivališče, ter kraj, dan in ura volitve, naj volilca na volitev povabi in naj imenik občanov, ki imajo pravico voliti, in dokazalo, da so izkaznice prejeli, izroči občinskemu §• 8. Nach Ablauf der Reclamationsfrist, und insvferne innerhalb derselben Reclamalionen eingelangt sind, nach Entscheidung der Letztern, werden für die einzelnen Wähler von dem Vorstande der vorgesetzten politischen Behörde Legitimationskarten ausgefertiget und denselben sammt den Stimmzetteln in die Wohnung zugestellt. Die Legitimationskarten haben die fortlaufende Nummer der Wählerliste, den Namen und den Wohnort des Wahlberechtigten, den Ort, den Tag und die Stunde des Beginnes der Wahlhandlung und des Schlusses der Stinimzettelabgabe zu enthalten. Die gedruckten Stimmzettel sind auf die Zahl der zu wählenden Abgeordneten einzurichten und mit dem Amtssiegel der die Legitimationskarte ausfertigenden Behörde mit der Hinweisung auf die im ersten Absätze des §. 15 des gegenwärtigen Gesetzes enthaltene Bestimmung zu versehen. In Verlust gerathene oder unbrauchbar gewordene Stimmzettel werden auf Verlangen des Wahlberechtigten von der Behörde, und bei der Wahl von der Wahlkommission durch neue ersetzt. §• 9. Zum Behufe der Wahl der Abgeordneten der Landgemeinden hat die politische Behörde für jede in ihrem Sprengel gelegene Gemeinde (mit Ausnahme der im §. 3 L. W. O. angeführten Städte und Märkte) auf Grund der bei der letzten Volkszählung ermittelten einheimischen Bevölkerung nach Vorschrift des §. 14 L. W. £>. die Anzahl der von jeder Gemeinde zu wählenden Wahlmänner festzusetzen, und dem Gcmeindevorstande bekannt zu geben. Der Gemeindevorstand hat sofort das Verzeichniß der nach den Bestimmungen des §. 4 des gegenwärtigen Gesetzes zur Wahl der Wahlmänner berechtigten Gemeindeglieder in doppelter Ausfertigung zu verfassen. Derselbe hat die eine Ausfertigung zu Jedermanns Einsicht in der Gemeinde aufzulegen und dies unter Anberaumung einer achttägigen, vom Tage der Auflegung zu berechnenden Reclamationsfrist zu verlautbaren, die andere Ausfertigung aber dem Vorstande der vorgesetzten politischen Behörde vorzulegen. Die Reclamationen sind bei dem Gemeindevor-stande einzubringen und von demselben unverzüglich an den Vorstand der vorgesetzten politischen Behörde einzusenden, welcher hierüber entscheidet. Derselbe hat auch die ihm vorgelegten Wählerlisten insbesondere durch Vergleichung mit der Steuer-vorschreibung von Amtswegen zu prüfen und ist berechtiget, sie nach Maßgabe des Befundes bis zum Wahltermine zu berichtigen. §. io. Der Vorstand der politischen Behörde hat nach Einlangen des Verzeichnisses der zur Wahl der Wahlmänner berechtigten Gemeindeglieder auf Grund der gepflogenen Richtigstellung dieses Verzeichnisses sofort jedem eingetragenen Wühler eine den Namen und Wohnort des Wahlberechtigten, so wie die Angabe des Ortes, des Tages und der Stunde der Wahlhandlung enthaltende Legitimationskarte in die Wohnung des Wahlberechtigten zuzustellen, denselben zur Wahl einzuladen und das Verzeichniß der wahlberechtigten Gemeindeglieder sammt dcmZustellungsauswcise dem Gemeindevorstande zu Priloga 50. 569 županstvu, ktero je z volitvenim komisarjem vred, kterega določi politiška gosposka, volitvena komisija. §■ 11. Volilni možje se izbirajo na odločeni dan in ob odločeni uri in sicer za vsako posamezno občino posebej pri občinskem uradu, brez da bi se gledalo na to, koliko volilcev je prišlo; a držati se je pri tem delu določeb §§. 39., 40., 4L potem 43. do vštetega §. 47. d. v. r. Vsak volilec ima toliko imen povedati, kolikor je treba volilnih mož izbrati. Da se volilni možje veljavno izbere, mora od glasovalcev dobiti vsak nadpolovično večino. Ako se pri prvem glasovanji ne dobi nadpolo-vična večina, potem naj se dela po §§. 19 in 20 te postave. §■ 12. Kdor ima izkaznico, kakoršne se dado volilcem in volilnim možem, sme v določeni volitveni prostor stopiti, in je poklican, da brez kakega druzega povabila pride volit ta dan in ob tisti uri, kakor je zapisano. Ako se izkaznica zgubi, naj namesto nje, ako volilno pravico i maj oči zahteva, politiška gosposka, in pri sami volitvi volitveni komisar drugo da. §• 13. Glasovanje je v volilskem razredu mest in trgov skrivno in se vrši z oddajanjem glasoval, volilcem vročenih. Predno se prične samo glasovanje, naj se volitvena komisija uveri, da je prazna glasovalnica (volitvena posoda), namenjena, vanjo devati glasovala. Glasovanje se prične tako, da najprvo glasujejo možje volitvene komisije, kolikor imajo volilsko pravico. Potem drugi volilci oddajo glasovala. Vsak volilec treba da pokaže izkaznico, kadar oddaje glasovalo. Prvosednik z nje glasno čita vodičevo ime ter od njega vzame glasovalo, katero dene v glasovalnico. §■ 14. V volilskem imeniku je k vodičevemu imenu v-pisati, da je glasovalo oddal; a glasovala sama je hraniti v glasovalnim, dokler se glasovi začno preštevati. Vpisovati je zaradi prigleda treba v oba enaka volilska imenika, kar naj delata dva izmej volitvene komisije. §. 15. Neveljavna so glasovala, katera niso dobljena od gosposke ali od volitvene komisije. übergehen, welcher Vereint mit bent bom Vorstände der politischen Behörde zu bestimmenden Wahlkommissär die Wahlkommission bildet. §• H. Die Wahl der Wahlmänner hat am bestimmten Wahltage, zur festgesetzten Stunde, und zwar für jede Ortsgemeinde am Sitze des Gemeindeamtes ohne Rücksicht auf die Zahl der erschienenen Wähler zu geschehen, und sind dabei die Bestimmungen der §§. 39, 40, 41, dann 43 bis einschließlich 47 der L. W. O. in analoge Anwendung zu bringen. Jeder Wähler hat so viel Namen zu nennen, als Wahlmänner zu wählen sind. Zur Giltigkeit der Wahl der Wahlmänner ist die absolute Mehrheit der Stimmenden nothwendig. Wird diese bet der ersten Abstimmung nicht erzielt, so ist nach den Bestimmungen der §§. 19 und 20 des gegenwärtigen Gesetzes weiter vorzugehen. §• 12. Die den Wählern und beziehungsweise Wahlmännern erfolgten Legitimationskarten berechtigen zum Eintritte in das bestimmte Wahllokale und haben als Aufforderung zu gelten, sich ohne jede weitere Vorladung an dem darauf bezeichneten Tage und zu der festgesetzten Stunde zur Vornahme der Wahl einzufinden. In Verlust gerathene Legitimationskarten werden auf Verlangen des Wahlberechtigten von der politischen Behörde und bei der Wahl von dem landesfürstlichen Kommissär durch nette ersetzt. §• 13. Die Abstimmung ist in der Wählerklasse der Städte und Märkte eine geheime und geschieht durch Abgabe der den Wählern zugestellten Stimmzettel. Unmittelbar vor Beginn derselben hat sich die Wählkommission zu überzeugen, daß die zum Einlegen der Stimmzettel bestimmte Wahlurne leer ist. Die Abstimmung selbst beginnt damit, daß die Mitglieder der Wahlkomnnssion, insvferne sie wahlberechtigt sind, ihre Stimmen abgeben. Hierauf erfolgt die Abgabe der Stimmzettel von Seite der übrigen Wähler. Jeder Wähler hat bei Abgabe des Stimmzettels seine Legitimationskarte vorzuweisen. Der Vorsitzende liest aus derselben den Namen des Wählers laut ab, übernimmt von diesem den Stimmzettel und legt denselben in die Wahlurne. §• 14. Die Abgabe des Stimmzettels ist in der Wählerliste neben dem Namen des Wählers zu bemerken; die Stimmzettel selbst find bis zur Stimmzählung in der Wahlurne aufzubehalten. Die Eintragung hat behufs der Kontrole in beiden Parien der Wählerliste zu geschehen und ist von zwei Mitgliedern der Wahlkommission zu besorgen. §. 15. Andere als die behördlich oder bei der Wahlkom-missivn ausgegebenen Stimmzettel sind ungiltig. 570 Priloga 50. Če je na kacem glasovala več imen nego je treba voliti poslancev, tedaj je tista imena, katera so čez to število na konci glasovala zapisana, smatrati, kakor bi jih ne bilo, ter se nanja ne ozirati. Ako je na glasovala menj imen, ne izgubi zato veljavnosti. če je iste osobe ime na istem glasovala večkrat zapisano, šteje se ob preštevanji glasov samo enkrat. Ako se v glasovalo poleg kacega glasu pristavijo naročila in uveti (pogoji), smatrati je, kakor da jih ni. O posameznih glasovalih, ali so od kraja do konca ali samo nekoliko neveljavna, razsodi volitvena komisija koj, na kar pritožbe ni. §. 16. Ko mine čas, kar ga je bilo glasovanju ustanovljenega, naj volitvene komisije prvosednik izreče, da je glasovanja konec, ter potem naj začne glasovala šteti. Kadar so glasovala prešteta, eden izmej volitvene komisije razgane vsako glasovalo posebe, potem vanje pogleda ter odda prvosedniku, kateri ga na glas prečita ter dalje odda v pogled ostalim možem iz komisije. Kar je v glasovala, naj se zapiše v glasovalno zaznamenilo ter v pregledno glasovalno zaznamenilo. To glasovalno zaznamenilo in prigledno zaznamenilo naj en mož volitvene komisije zdeluje tako, da kader kdo prvi glas dohode za poslanca, njegovo ime zapiše v primerni predelek ter poleg njega dene število 1, a potem ob druzem glasu število 2 i. t. d. če se ob razgibanji glasoval pokaže, da je kak volilec namesto enega glasovala oddal več glasoval v eno zavitih, tedaj so takisto oddana glasovala neveljavna. Kadar se kaj tacega pripeti, povedati je to v zapisniku, kateri se napravi o voljenji, ter priložiti mu dotična glasovala. Končni vspeh dovršenega glasoštetja naj prvosednik volitvene komisije koj razglasi in postavi v volitveni zapisnik. V volitveni zapisnik je sploh zaznamenati vse važnejše dogodke, kar bi se jih pripetilo ob voljenji, ter še posebno tudi razsodila, katera je izrekla volitvena komisija. §. 17. Ob volitvah, katere se vrše na več voliščih vo-litvenega okraja, naj se po dovršenem glasovanji dokonča zapisnik, napravljen o voljenji, ter podpišo naj ga možje volitvene komisije, vladarski volitveni komisar in zapisnikar. Potem naj vse volitvene spise (volilske imenike, glasovala, glasovalna zaznamenila, prigledna zazna-menila, pooblastila itd.) vladarski volitveni komisar in načelnik nadstojne politične gosposke glavnega volišča napoti h glavni volitveni komisiji. Enthält ein Stimmzettel mehr Namen, als Abgeordnete zu wählen sind, so sind die über diese Zahl auf dem Stimmzettel zuletzt angesetzten Namen als nicht Verzeichnet zu betrachten und unberücksichtigt zu lassen. Sind weniger Namen auf dem Stimmzettel angeführt, so Verliert er deshalb seine Giltigkeit nicht. Ist der Name einer und derselben Person auf einem und demselben Stimmzettel mehrmals verzeichnet, so wird er bei der Zählung der Stimmen nur einmal gerechnet. Wurden einer Wahlstimme im Stimmzettel Aufträge oder Bedingungen beigefügt, so sind sie als nicht vorhanden zu betrachten. Ueber die gänzliche oder theilweise Giltigkeit oder Ungiltigkeit einzelner Stimmzettel entscheidet die Wahlkommission sogleich ohne Zulassung des Rekurses. §. 16. Nach Ablauf der zur Abgabe der Stimmen festgesetzten Zeit ist von dem Vorsitzenden der Wahlkommission die Stimmgebung für geschlossen zu erklären, und sodann zur Abzählung der Stimmzettel zu schreiten. Nach erfolgter Abzählung der Stimmzettel entfaltet ein Mitglied der Wahlkommission jeden Stimmzettel einzeln und übergibt ihn nach genommener Einsicht dem Vorsitzenden, welcher denselben laut abliest und zur Einsichtnahme an die anderen Kommissionsmitglieder weiter reicht. Der Inhalt des Stimmzettels ist in eine Stimmliste und Gegenliste einzutragen. Die Stimmliste und Gegenliste ist von einem Mitglied e der Wahlkommission in der Art zu führen, daß bei der ersten Stimme, die Jemand als Abgeordneter erhält, dessen Name in die entsprechende Rubrik eingeschrieben und daneben die Zahl 1, bei der zweiten Stimme die Zahl 2 u. s. w. beigesetzt wird. Zeigt sich bei der Eröffnung der Stimmzettel, daß von einem Wähler statt eines Stimmzettels mehrere Stimmzettel ineinander gefaltet abgegeben wurden, so sind die in dieser Weise abgegebenen Stimmzettel un-giltig. Kommt ein solcher Fall vor, so ist derselbe in dem über die Wahlhandlung zu führenden Protokolle unter Anschließung der betreffenden Stimmzettel zu bemerken. Das Resultat der vollendeten Stimmzählung ist von dem Vorsitzenden der Wahlkommission sogleich bekannt zu geben und in dem Wahlprotokolle ersichtlich zu machen. In dem Wahlprotokolle sind überhaupt alle wichtigeren, bei der Wahlhandlung sich ergebenden Vorkommnisse, und insbesondere auch die von der Wahlkommission gefällten Entscheidungen anzuführen. §. 17. Bei Wahlen, die in mehreren Wahlorten des Wahlbezirkes vorgenommen werden, ist nach beendigter Abstimmung das über die Wahlhandlung geführte Protokoll zu schließen und von beit Mitgliedern der Wahlkommission und dem landesfürstlichen Wahlkommissür und dem Schriftführer zu fertigen. Hierauf sind die sämmtlichen Wahlakten (Wählerlisten, Stimmzettel, Stimmlisten, Gegenlisten, Vollmachten, u. s. to.) durch den landesfürstlichen Wahlkommissär und den Vorstand Der vorgesetzten politischen Behörde des Hauptwahlortes an die Hauptwahlkommission zu leiten. Priloga 50. 571 Ta komisija naj se na glavnem volišči snide tisti dan, katerega ustanovi zgoraj imenovani načelnik ter vpričo vladarskega volitvenega komisarja naj, sestä-vivši končni vspeh glasoštetij, dognanih na posameznih voliščih, v delo vzame glavno glasoštetje. V njej bodi sedem mož, namreč župan (občinski glavar) ali njegov nadomestnik in dva občinska zastopnika glavnega volišča, potem štirje možje z volil-sko pravico, ki so volitve vdeleženi in katere nareče vladarski komisar. A če se volilci glavnega volišča ne vdeležijo volitve, tedaj vladarski volitveni komisar tudi ostale tri može nareče izmed tistih, ki imajo vo-lilsko pravico. Možje glavne volitvene komisije si izmej sebe izbere prvosednika. Glavne volitvene komisije prostorišče je odprto vsacemu, kdor ima volilsko pravico ter je volitve u-deležen. Osnovana glavna volitvena komisija naj prevzame volitvene spise ter začne glavno glasoštetje. Končni vspeh tega glasoštetja naj glavne volitvene komisije prvosednik koj razglasi ter postavi v zapisnik. §. 18. Voljenje je dokončati praviloma tisti dan, kateri je v to odločen. A kadar se pripete slučaji, kateri začetek, napredek ali zvršetek volitve ovirajo, tedaj volitvena komisija more s pritrdilom vladarskega volitvenega komisarja na prihodnji dan volitev odložiti ali raztegniti. Volilcem je to tako naznaniti, kakor je v katerem kraji navadno. Ako se voljenje prekine (preneha), naj volitvena komisija z vladarskim volitvenim komisarjem glaso-valnico dene pod ključ. §. 19. Izvoljen je tisti, kateri ima nad polovico vseh oddanih veljavnih glasov (nadpolovično večino). Ako več mož nego jih je treba izvoliti, dohode nadpolovično večino glasov, tedaj o tem, kateri izmej njih bode izvoljen, razsodi večje število glasov; a kadar je po enöliko glasov, tedaj razsodi žreb (los), ki ga vzdigne prvosednik volitvene komisije in ob slučajih §. 17. prvosednik glavne volitvene komisije. Žreb tudi tedaj razsodi, kadar ta ali oni poslanec, ki ga je izvoliti, ne dohode nadpolovično večine glasov, a vsi glasovi so vendar mej dvema ali mej več možmi takisto enako razdeljeni, da ima vsak iz njih polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Kadar nobenega teh slučajev ni, ter volitev tistega poslanca, ki ga je izvoliti, ali če jih je več izvoliti, tega ali onega volitev mej njimi ni dogotov-ljena, volijo se z drugo volitvijo tisti poslanci, kar Diese Kommission Hat on dem von dem vorbe-zeichneten Vorstande bestimmten Tage in dem Haupt-wahlorte zusammenzutreten und in Gegenwart eines landesfürstlichen Wahlkommissärs durch die Zusammenstellung des Ergebnisses der in den einzelnen Wahlorten stattgehabten Serutinien das Hauptserntinium vorzunehmen. Dieselbe hat aus sieben Mitgliedern, nämlich ans dem Bürgermeister (Gemeindevorsteher) oder dessen Stellvertreter und zwei Mitgliedern der Gemeindevertretung des Hauptwahlortes, dann aus vier von dem landesfürstlichen Kommissär benannten, an der Wahl betheiligten Wahlberechtigten zu bestehen. Ist aber die Wählerschaft des Hauptwahlortes an der Wahl nicht betheiligt, so benennt der landesfürstliche Wahlkommissär auch die anderen drei Mitglieder aus den Wahlberechtigten. Der Vorsitzende der Hauptwahlkommission wird von den Kommissionsmitgliedern aus ihrer Mitte gewühlt. Jeder au der Wahl betheiligte Wahlberechtigte hat Zutritt in das Lokale der Hauptwahlkommission. Nach erfolgter Konstituirung hat die Hauptwahl-kommission die Wahlakten zu übernehmen und zu dem Hauptserutinium zu schreiten. Das Ergebniß des Letzteren ist von dem Vorsitzenden der Hauptwahlkommission sogleich bekannt zu geben und protokollarisch ersichtlich zu machen. §. 18. Die Wahl muß in der Regel im Laufe des dazu bestimmten Tages vollendet werden. Treten aber Umstände ein, welche den Anfang, Fortgang oder die Beendigung der Wahl verhindern, so kann die Wahlhandlung von der Wahlkommission mit Zustimmung des landesfürstlichen Wahlkommissärs auf den nächstfolgenden Tag verschoben oder verlängert werden. Die Bekanntmachung darüber hat für die Wähler auf die ortsübliche Weise zu geschehen. Im Falle der Unterbrechung der Wahlhandlung ist die Wahlurne von der Wahlkommission und dem landesfürstlichen Wahlkommissär unter Verschluß zu legen. §■ 19. Als gewählt ist derjenige anzusehen, welcher mehr als die Hälfte aller abgegebenen giftigen Stimmen (die absolute Stimmenmehrheit) für sich hat. Wenn mehrere Personen, als zu wählen sind, die absolute Stimmenmehrheit für sich haben, so entscheidet die überwiegende Stimmenzahl oder bei gleicher Stimmenzahl das von dem Vorsitzenden der Wahlkommission und in den Fällen des §. 17 von dem Vorsitzenden der Hauptwahlkommission zu ziehende Los darüber, wer von ihnen als gewählt anzusehen sei. Die Entscheidung durch das Los erfolgt in gleicher Weise, wenn für einen oder den andern zu wählenden Abgeordneten die absolute Stimmenmehrheit nicht zu Stande kommt, jedoch sämmtliche Stimmen zwischen zwei oder mehreren Personen derart gleich getheilt sind, daß jede von ihnen die Hälfte aller abgegebenen giftigen Stimmen für sich hat. Jnsoferne keiner dieser Fälle eintritt, und hiernach die Wahl des zu wählenden Abgeordneten, oder wenn mehrere Abgeordnete zu wählen sind, des Einen oder des Andern derselben nicht zu Stande gekommen ist, wird rücksichtlich der noch zu wählenden Abgeordneten 572 Priloga 50. jih je še izvoliti, in kadar bi niti ob tej volitvi ne bilo potrebnega števila glasov, tedaj se voli z ožjo volitvijo. Ako se nedostatek (manjkanje) potrebne večine glasov pokaže ob slučajih §. 17., tedaj načelnik nad-stojne politične gosposke glavnega volišča priredi drugo, in če je treba, ožjo volitev, katere končni vspeh je potem glavni volitveni komisiji poiskati iz glasovanjskih spisov posameznih volitvenili komisij. §. 20. Ob ožji volitvi se je volilcem utesniti samo na tiste može, kateri so ob druzem glasoštetji imeli o-zirno (relativno) največ glasov za onimi, ki so jih dobili nadpolovično večino. V ožjo volitev je vzeti vselej po dvakrat toliko mož, po kolikor je še izvoliti poslancev. Kadar je po enöliko glasov, žreb razsodi, kdo naj pride v ožjo volitev. Neveljaven je vsak glas, kateri ob tretjem glasoštetji pripade kaki osobi, ki ni bila v ožji volitvi. Ako se ob ožji volitvi pripeti slučaj, omenjen v tretjem odstavku §. 19., tudi tedaj razsodi žreb, kdo je izvoljen. §. 21. Ko je potrebno število poslancev izvoljeno, dokonča se zapisnik, napravljen o voljenji, ter podpišo ga možje volitvene komisije, in ob slučajih §. 17. možje glavne volitvene komisije, potem vladarski volitveni komisar in zapisnikar, ter zapečati se s priloženimi vsemi volitvenimi spisi vred, a nanj se postavi napis, govoreč, kaj je v zavitku, kateri se odda vladarskemu volitvenemu komisarju, da ga pošlje deželnemu načelniku. §. 22. Za volitve iz volilskega razreda velikega zemljiškega posestva in kmetiških občin ostanejo zastran glasovanja določila §§. 41, 42, 44, do vključno 47 in 51 d. v. r. brez premembe v moči. 1 cine zweite Wahl vorgenommen, und falls auch diese die nöthige Stimmenanzahl nicht ergibt, zur engeren Wahl geschritten. Zeigt sich der Abgang der erforderlichen Stimmenmehrheit in den Fällen des §. 17, so veranlaßt der Vorstand der vorgesetzten politischen Behörde des Hauptwahlortes die zweite und nöthigenfalls die engere Wahl, deren Ergebniß sodann ans den Abstimmungsakten der einzelnen Wahlkommissionen durch die Hauptwahlkommission zu ermitteln ist. §. 20. Bei der engeren Wahl haben die Wähler sich auf jene Personen zu beschränken, die bei dem zweiten Scru-tininm nach denjenigen, welche die absolute Mehrheit erlangten, die relativ meisten Stimmen für sich hatten. Die Zahl der in die engere Wahl zu bringenden Personen ist immer die doppelte von der Zahl der noch zu wählenden Abgeordneten. Bei Stimmengleichheit entscheidet das Los, wer in die engere Wahl zu bringen sei. Jede Stimme, welche bei dem dritten Scrutinium auf eine nicht in die engere Wahl gebrachte Person fällt, ist als ungiftig zu betrachten. Tritt der im dritten Absätze des §. 19 vorgesehene Fall bei der engeren Wahl ein, so hat das Los gleichfalls darüber zu entscheiden, wer als gewählt zu betrachten sei. §• 21. Wenn die Wahl der erforderlichen Anzahl von Abgeordneten vollzogen ist, wird das über die Wahlhandlung geführte Protokoll geschlossen, von den Mitgliedern der Wahlkommission und in den Fällen des §. 17 von den Mitgliedern der Hauptwahlkommission, dann von dem landessiirstlichen Wahlkommissär und dem Schriftführer unterschrieben, unter Anschluß sämmtlicher Wahlakten versiegelt und mit einer den Inhalt bezeichnenden Aufschrift versehen, dem landesfürstlichen Wahlkommissär zur Einsendung an den Landespräsidenten übergeben. §• 22. Für die Wahlen in der Wählcrklasse des Großgrundbesitzes und der Landgemeinden bleiben hinsichtlich der Abstimmung die Bestimmungen der §§. 41, 42, 44 bis einschließig 47 und 51 der L. W. O. unverändert aufrecht. Priloga 50. 573 II. Postava, veljavna za vojvodino Kranjsko, s k t e r o se predrugačitieta §§. 3. in 5. volilnega reda za deželni zbor. S pritrditvijo deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem, kakor sledi: §§. 3. in 5. deželnega volilnega reda od 26. februarja 1861 stopata v svoji sedanji sestavi iz moči in naj se v prihodnje tako glasita: §• 3. Za volitev poslancev iz mest in trgov so: a) Deželnega glavnega mesta Ljubljanskega notranje mesto, en volitveni okraj; h) deželnega glavnega mesta Ljubljanskega predmestja, en volitveni okraj; c) Idrija en volitveni okraj; d) Postojna, Vrhnika, Lož, Planina, Senožeče, Vipava, Cerknica skupaj en volitveni okraj; e) Kamnik, Tržič, Radolica, Kropa, Kamna gorica skupaj en volitveni okraj; f) Kranj, Železniki, Loka skupaj en volitveni okraj; g) Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško, Žužemberk skupaj en volitveni okraj; li) Kočevje, Ribnica, Sodražica skupaj en volitveni okraj. Kraji, kteri so s temi mesti in trgi združeni v eno krajevno občino, volijo v volilskem razredu kme-tiških občin. §■ 5. Vsak volitveni okraj, imenovani v §. 3. naj voli po enega poslanca. Volile! vsacega volitvenega okraja sestavljajo po eno volilstvo. Po tej postavi se je še le o prihodnjih splošnih volitvah za deželni zbor ravnati. Gesetz. wirksam für Ms Herzogthum äratu, wodurch die §§. 3 und 5 der Landtagswahlordnung abgeändert werden. Mit Zustimmung Meines Herzogthumes Krain finde Ich zu verordnen, wie folgt: Die §§. 3 und 5 der Landtagswahlordnung vom 26. Februar 1861 haben in ihrer gegenwärtigen Fassung außer Wirksamkeit zu treten und künftig zu lauten: §• 3. Für die Wahl der Abgeordneten der Städte und Märkte bilden: a) Die Landeshauptstadt Laibach — innere Stadt, einen Wahlbezirk; b) die Landeshauptstadt Laibach — Vorstädte, einen Wahlbezirk; c) die Stadt Jdria einen Wahlbezirk; d) Adelsberg, Oberlaibach, Laas, Planina, Senosetsch, Wippach, Zirknitz zusammen einen Wahlbezirk; e) Stein, Neumarktl, Radmannsdorf, Kropp, Steinbüchel zusammen einen Wahlbezirk; f) Krainburg, Eisncrn, Lak zusammen einen Wahlbezirk ; g) Rudolfswerth, Weichselburg, Tschernembl, Mött-ling, Landstraß, Gurkfeld, Seisenberg zusainmen einen Wahlbezirk; h) Gottschee, Reifniz, Soderschiz zusammen einen Wahlbezirk. Die mit diesen Städten und Märkten zu einer Ortsgemeinde vereinigten Orte wählen in der Wählerklasse der Landgemeinden. §• 5. Jeder der im §. 3 angeführten Wahlbezirke hat Einen Abgeordneten zu wählen. Die Wähler eines jeden Wahlbezirkes bilden Einen Wahlkörper. Dieses Gesetz tritt erst bei den nächsten allgemeinen Landtagswahlen in Anwendung. 574 Priloga 50. III. Postava, veljavna za vojvodino Kranjsko, s ktero se predrugačujejo §§, 1., 2,, 10, ia 11. deželnega volilnega reda. S pritrjenjem deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazujem, kakor sledi: §§. L, 2., 10. in 11. deželnega volilnega reda od 26. februarja 1861 stopajo v svoji sedanji sestavi iz moči in naj se v prihodnje glase: §. 1. Za volitev poslancev iz razreda velikega zemljiškega posestva so v vojvodini Kranjski sledeči trije voUtveni okraji: a) Korensko ali stran, ki spada pod okrajna sodišča v Ljubljani in okolici Ljubljanski, v Kranju, v Loki, v Kamniku, v Eadoljici, na Berdu, v Tržiču, in Kranjski gori z voliščem v Ljubljani; b) Dolensko, ali stran ki spada pod okrajna sodišča v Novem mestu (Rudolfovem), v Kostanjevici, na Krškem, v Mokronogu, v Radečah, v Litiji, v Zatičini, v Trebnem, v Žužemperku, v Kočevji, v Ribnici, v Velikih Laščah, v Črnomlju in v Metliki z voliščem v Novem mestu; in c) Notranjsko ali stran, ki spada pod okrajna sodišča v Postojni, na Vrhniki, v Planini, v Ložu, v Bistrici, v Senožečah, v Vipavi in v Idriji z voliščem v Postojni. §• 2. Od volitvenih okrajev, v prednjem §. imenovanih, voli pod b) omenjeni štiri poslance, a vsaki od drugih dveh po tri poslance. Vsi volile! enega volitvenega okraja so eno vo-lilstvo. §• 10. V volilskem razredu velicega zemljiškega posestva imajo volilsko pravico vsi tisti, ki so 24 let stari, avstrijski državljani, samovlastni, od volilske pravice ne izključeni, ter so od svoje zemljiške imovine na Kranjskem vsaj po sto pet in dvajset (125) goldinarjev zemljiškega davka z državnimi prikladami vred na leto plačevati dolžni. Volile!, ki imajo v več volitvenih okrajih zemljiška posestva, volijo v tistem okraju, v kterem od svojega zemljiškega posestva več davka plačujejo. <9 e se tj, wirksam für Las Herzogthnm ilmin, w«durch die §§. l, 2, 10 im6 11 der LaudtagSwahlordtiung abgeändert werden. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzog-thumes Kram finde Ich zu verordnen, wie folgt: Die §§. 1, 2, 10 und 11 der Landtagswahlordnung vom 26. Februar 1861 haben in ihrer gegenwärtigen Fassung außer Wirksamkeit zu treten, und künftig zu lauten: §. I- Für die Wahl der Abgeordneten aus der Klasse des großen Grundbesitzes bildet das Herzogthum Krain folgende drei Wahlbezirke: a) Oberkrain oder die Bezirksgerichtssprengel Laibach und Umgebung, Krainburg, Lak, Stein, Egg, Radmannsdorf, Neumarktl und Kronau mit dem Wahlorte in Laibach; b) Unterkrain oder die Bezirksgerichtssprengel Rudolfswerth, Landstraß, Gurkfeld, Nassenfuß, Ratschach, Littai, Sittich, Tressen, Seisenberg, Gottschee, Reifniz, Großlaschitsch, Tschernembl und Mött-ling mit dem Wahlorte in Rudolfswerth; und c) Jnnerkrain oder die Bezirksgerichtssprengel Adelsberg, Oberlaibach, Planina, Laas, Feistriz, Seno-setsch, Wippach und Jdria mit dem Wahlorte in Adelsberg. §. 2. Von denim vorstehenden ß. angeführten drei Wahlbezirken wählt der unter b) angeführte vier Abgeordnete und jeder der zwei andern je drei Abgeordnete. Alle Wahlberechtigten jedes Wahlbezirkes bilden Einen Wahlkörper. §• io. In der Wählerklasse des Großgrundbesitzes sind jene Personen wahlberechtiget, welche 24 Jahre alt, österreichische Staatsbürger, eigenberechtiget und vom Wahlrechte nicht ausgeschlossen sind, und von ihrem in Kram gelegenen Grundbesitze eine Jahresschuldigkeit an Grundsteuer mit Inbegriff der landesfürstlichen Zuschläge von wenigstens Einhundertfünfundzwanzig (125) Gulden zu entrichten haben. Wähler, welche in mehreren Wahlbezirken Grundbesitz haben, üben ihr Wahlrecht in jenem Bezirke, in welchem sie für den Grundbesitz den höheren Stenerbe-trag entrichten. Priloga 50. 575 §. 11. Izmed več sovlastnikov take nepremične imovine, ki daje volilsko pravico, more voliti samo tisti, katerega v to pooblaste vsi sovlastniki ali vsaj vlastniki od več nego polovice. Davčna dolžnost sovlastne žene se pripisuje možu, a davčna dolžnost sovlastnih nedoletnili otrok očetu, dokler možu in očetu ne prestane po postavi mu pri-stoječa pravica imovinskega upravljanja. Po tej postavi se je še le o prihodnjih splošnih volitvah za deželni zbor ravnati. §• H- Unter mehreren Mitbesitzern eines zur Wahl berechtigenden unbeweglichen Gutes kann nur Derjenige aus ihnen wählen, welchen alle Mitbesitzer ober doch die Besitzer von mehr als der Hälfte hiezn bevollmächtigen. Die Steuerschuldigkeit der im Mitbesitze befindlichen Gattin wird dem Gatten, und jene der im Mitbesitze befindlichen minderjährigen Kinder dem Vater insolange zugerechnet, als das dem Gatten und Vater gesetzlich zustehende Befugniß der Vermögensverwaltung nicht aufgehört hat. Dieses Gesetz tritt erst bei den nächsten allgemeinen Landtagswahlen in Anwendung. rmjlTT" m*' • - ' Priloga 51. 577 Sporočilo finančnega odseka, o proračunu kranjskega deželnega zaklada z ozirom na njegove podzaklade za leto 1872. Slavni deželni zbor! ji poračuni kranjskega deželnega, potem gledišnega, bolnišnega, porodišnega, najdeniinega in norišnega zaklada, in zaklada posilne delalnice za leto 1872. so bili že v prejšnjih sejah slavnega deželnega zbora odobreni. Z ozirom na te proračune je finančni odsek proračun skupne potrebščine in zaklade kranjskega deželnega zaklada in zgoraj omenjenih podzakladov za leto 1872 v priležečem izkazu načrta!, ter bode vsa razjasnila, če bo treba po poročevalcu ustmeno dostavil. Finančni odsek tedaj nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun kranjskega deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1872. se s skupno v priležečem izkazu razloženo potrebščino z................................................ 274927 gl. 78 kr. in s skupno zaklado z.............................................. 80717 „ 36 7a „ potrdi. 2. Za potrebno zalogo primanjkave z........................................ 194210 gl. 41 */2 kr. se ima 20% priklada za leto 1872. na vse direktne davke izjemši doklado za vojašino pobirati. 3. Deželnemu odboru se ukaže, da najviše dovoljenje za pobirani e te deželne priklade po navadnem potu zadobi. Ad 2. Zur Bedeckung des Abganges sei für das Jahr 1872 eine 20% Umlage zu beti direkten Steuern mit Ausschluß des Kriegszuschlages eiuzuhebeu. Ad 3. Der Laudesausschuß wird beauftragt, die allerhöchste Genehmigung zur Einhebnnq dieser Landesum-läge im gewöhnlichen Wege zu erwirken. * 578 Priloga 51. 4. Deželni odbor se v smislu §. 18. deželnega reda pooblastuje, da vse stroške, kteri so zavoljo iztirjanja zastalih deželnih priklad na različne cesarske davke po njegovi sprevidnosti neobhodno potrebni, iz deželnega zaklada poplača. Njemu se tedaj nalaga, po vsi mogočosti za to skrbeti: a) da se vse v deželno korist dovoljene priklade na obrtnijski in dohodniški davek, kterega imajo do-tična podvzestva železnic v smislu državne postave dne 8. maja 1. 1869, št. 61, (drž. zakonik za leto 1869, pag. 275) odrajtovati, ob pravem času pobirajo in pri deželnem zakladu zaračunijo ; b) da se vsi dozdaj narastli veliki zastanki deželnih priklad na posredne vžitninske davke, brž ko je mogoče, iztirjajo, in naj o tem poroča prihodnjemu deželnemu zboru; c) da se v prihodnje vse deželne priklade na vžitninski davek od c. k. finančnega ravnateljstva (direkcije) v Ljubljani po dotičnih postavnih pravilih odmerjajo, pobirajo in brez vsega zadržka kranjski deželni blagajnici na račun zadevnih zakladov odrajtujejo. 5. Naposled se deželnemu odboru nalaga, da prevdarja ali bi bilo za deželno premoženje bolj koristno, ako bi se deželno poslopje v ljubljanskem predmestju „Gradiše“ imenovano „Ballhaus“ prodalo, in da o tem slavnemu deželnemu zboru v prihodnji sesiji poroča. r*t ® p p cv F ? *? ? p g . t— r- Th ® p n p s »i» &o c'o Priloga 51. 579 Proračun za deželni zaklad v vojvodstvu Kranjskem za l. t<> 1-^72. A. Poirefišffiia« I. Stroški deželnega zbora: dnine in popotni stroški za deželne poslance plače za stenografe in pomagače tiskarski stroški in papir ..... kurjava in svečava ...... rekviziti in druge uradne potrebščine plača za pomočnega strežaja .... Skupaj 6000 gl. — kr. 1600 „ — 77 4000 „ — 77 30 „ — 77 500 „ — 77 200 „ — 77 12330 gld. — kr. II. Splošni administrativni stroški: 1. Opravilne in stalne plače. Oprovilnina za deželnega glavarja 2000 gl. — kr. Opravilnina za 4 deželne odbornike 4000 „ — Tajnika letna plača in d v plača 1400 „ — Koncipista letna plača in doplača 1000 „ — Prvega otieijala letna plača 700 „ ,, „ petletnica 100 „ — Druzega oficijala letna plača 600 „ — v Tretjega oficijala letna plača 600 „ — Računovodje letna plača doplača 1300 ,, — „ petletnica 100 „ — Prvega oficijala letna plača 900 „ „ „ petletnica 50 „ — 77 Druzega oficijala letna plača 800 „ — 77 „ „ petletnica 50 „ — 77 Tretjega oficijala letna plača 700 „ — ') „ „ petletnica 50 „ — 77 Četrtega oficijala letna plača 600 ., . 77 „ petletnica . 12 „ 50 77 Ingrosista letna plača . 500 „ — 77 Blagajnika letna plača . 1200 „ — 77 „ petletnica 100 „ — 77 Kontrolorja letna plača . 1000 „ — 77 Blagajničnega oficijala letna plača 2. Plače za strežaje. 600 „ 77 Prvega služabnika letna plača 350 „ — 77 „ „ petletnica . 25 „ — 77 Druzega služabnika letna plača 350 „ — 77 „ „ petletnica 25 „ — 77 Tretjega služabnika letna plača . 350 „ — 77 „ „ petletnica 16 „ 66 77 Vratarja letna plača 315 „ — 77 petletnica 50 „ — 77 Emolumenti za napravo vratarjeve obleke 100 „ — 77 Emolu. za napravo oblek trem služabnikom pod a, b, c Skupaj Odnesek 100 „ 77 20044 gl. 16 kr. 32374 gl. 16 kr. ** ® Pb 9 er- to CLO er» Priloga 51 Prenesek . 3. Adjuta. a. Za praktikanta pri dež. pom o eni pisarnici b. Za tri praktikante pri dež. računovodstvu po 300 gl. Skupaj 32374 gl. 16 kr. 300 gl. — kr. 900 „ • „ 1200 gl. - kr. 4. Dnine. Za stanovitnega diurnista v dež. pisarn, po 1 gl. n. dan . „ „ „ pri dež. računovodstvu po 1. gl. na dan .......... Za stanovitnega diurnista pri dež. blagajnici po 1 gl. n. dan Paušal za pomočne diurniste, ako bi jih treba bilo Skupaj — gl- - 366 „ — 366 „ — 1600 „ - kr. » n V 2332 gl. — kr. 5. Remuneracije in pripomoči. f. g- Stalna remunracija za stavbenega pregledovalca Za hišnega paznika v deželni hiši . . . . . „ „ „ v licealni hiši . „ „ „ v dvorni hiši . . . . . „ premenljive remuneracije za uradniške osebe pri deželni pomočni pisarnici pri računovodstvu in blagajnici Za stavbenega inženirja za nenavadne službena optavila Pripomoči za uradnike pri deželni pisarnici, pri računovodstvu in blagajnici, potem tudi za dež. služabnike Skupaj 210 gl. — 90 „ -50 „ -100 „ - kr. J) V )) 400 ” -600 „ - 1450 gl. — kr. 6. Popotni stroški in davščine. a. Popotni stroški gospodov udov deželnega odbora in deželnih uradnikov v različnih službenih zadevah ....... 1000 gl. — kr, 7. Pokojnine, opravnine, rej ni doneski, miloščine, posmrtna kvatrnina i. t. d. a. pokojnina bivšega predstojnika deželne pisarnice Karola Kalmana . . . . . . . 1000 gl. kr. b. Za stanovskega protokolista Ludovika pl. Fichtenau 280 „ — ,, c. „ služabnika Jožefa Prosena ...... 350 „ — n d. Pokojnina za Sokol Konstancijo, vdovo učenika muzike . 157 „ 50 ,, e. Za Marijo Sapletovo, vdovo kancelista .... 140 „ — v f. „ Jero Cegnar, vdovo uradnega služabnika 105 „ — g- h. Opravnina za Weber Ano, vdovo bivšega hišnega paznika v dvorni hiši ......... rej ni donesek za Marijo Curhaleg, siroto likvidatorja . 63 „ 105 „ 87 V, ;; ;? i. za Zapletovo Vilhelmino in Marijo ..... 63 „ — k. „ Ljudmilo pl. Scio siroto plesavskega učenika . 105 „ — 1. miloščina za Illiaschitz Ksaverijo ...... 21 „ — m. „ ,, Gusič Jožefo pl. ...... / „ Jo vij o Izabelo ....... 52 „ 50 yy n. 26 „ 25 o. „ „ Veber Frančiška ...... 19 „ 16 p- „ „ Gariboldi Florentine ...... 45 „ — r. „ „ Gariboldi Blondino ...... 47 „ 25 n S' „ „ Wolf Elizabeto ..... 120 „ — Skupaj Odnesek 2700 gl. 58 V, kr. 41056 gl. 69 ya kr. er ss • s51 » Pipe's» o<3 ® &. p er ss er15? 8. Uradne in pisarne potrebščine. a. b. c. ne pavšalirane uradne potrebščine ..... 300 gl. — kr. kamnotisni in tiskarski stroški za pavšalirane, pisarne, svečavne in kurjavne potrebščine, potem za pisarne potrebnosti (vsed sklepa slavnega deželnega zbora dne 14. septembra 1868): 400 „ - JJ za deželno pomočno pisarnico . . . . 950 „ - „ „ računovodstvo 400 „ - „ „ blagajnico 240 „ - JJ Skupaj 9. Stroški za deželni zakonik : Tiskarni stroški za deželni zakonik .... Za slovenske prestave deželnega zakonika na mesec 20 gl. Skupaj 10. Drugi stroški za opravništvo hišne potrebščine sploh hišna svečava . ... stroški za snaženje . vzdržanje ure v deželni hiši . hišni rekviziti za gasilne in druge oprave stroški za vkvartiranje vojakov 800 gl. — V kr. JJ raištvo. 60 gl. B kr. • 120 „ - jj g 50 „ - jj 20 1 - jj 10 „ - jj . 180 „ - jj ra 20 „ — jj Skupaj III. Stroški za privatno-pravni stan posesti 1. Stroški oskrbništva in vzdrževanja. 2290 gl. kr. 800 gl. kr. 460 gl. — kr. Za vertnarja deželnega gradu ..... . 150 gl. — kr. Stroški vzdrževanja grajskega verta .... 50 „ - jj Davki od aktivnih obresti . . . . . . 6691 „ — 39 „ C. k. davki od deželnih poslopij z davščino stanovnine vred . 1530 „ S jj Skupaj . . . . 8421 gl. 39 kr. IV. Stroški za zemljodelstvo. Premije za vmoritev divjih zveri Doneski za c. k. kmetisko družbo . ... 1 . . '400 gl. — . ' . . . 1050 „ — kr. j j Skupaj . 1450 gl. kr. V. Stroški za občno varnost. Stanovitne gendarmerije Strožki gnanstva Mi .. . . 6760 gl -... . . 10200 „ — kr. J J Skupaj ..... 16960 gl. —• - kr. VI. Stroški za zdravstvo. 1. Stroški za cepljenje koz, namreč: : Nagrade, podpore in premije . . . . • . • 200 gl. — kr. . Dnine in potni stroški za zdravniki ki koze cepijo . . 2700 „ — „ c. Stroški za živež materam predcepljencev . . . . 1000 „ — „ Skupaj .... . 3900 gl. — kr. Odnesek . . . . . 75338 gl. 08 1 „ kr. o-1 & cd puo er* cr? jf+2cd P-io ct'tp 'pj p er*p 2. Drugi potroiki zdravstva, namreč : a. Tretjina zdravil pri epidemijah ...... 200 gl. —t- kr. h. Vožnji stroški zdravstvenih oseb ...... 3000 „ — „ Skupaj • j 3200 kr. VII. Dobrodelne naprave. stroški porodnišnice .... , . . 4505 gl. 96 kr. »7 najdenišnice .... . 55718 „ 24 77 norišnice ..... . 10365 „ 53 77 posilne delalnice , 5045 „ 267a 77 Skupaj . . . . . 75634 gl. 99% kr- 5. Bolnišnični oskerbovalni stroški. Za bolnike v civilni bolnici v Ljubljani sploh Vojaški bolnišnici v Ljubljani zanepotrjene rekrute Bolnišnicam drugih kronovin za zdravljenje oseb kranjske dežele . . . . . ... . Porodnišnicam drugih kronovin . . . . . Skupaj 30200 gl. Bllkr. 200 „ - I 45000 „ 2600 „ 77 77 78000 gl. — kr. 6. Drugi stroški za dobrodelne naprave, namreč : Na Dunaji . . .. ■ ' . v Gradcu ....................... ,, Trstu..................... n Ipsu................. ,, Kočevji ......... „ Celovcu . . . . „ Ljubljanski preskprbovalnici za eno bedasto osebo Skupaj 430 gl. - kr. 170 77 77 520 77 77 180 77 77 170 80 77 7? 73 „ 20 >7 1623 gl. 20 kr. VIII, Stroški za poduk in omiko. Letna plača kustozu deželnega muzeja . . Za stanovanje više realke v Mahr-ovi hiši in za preskerbljenje učilnih potrebščin . . . . Za 8 ustanov v dež. gozdarski šoli v Šneperku po 180 gld Za učilne potrebščine v deželni gozdarski šoli Donesek deželnemu gledišču . . ... Skupaj 472 gl. 50 kr. 1700 „ 1440 „ 200 I 4119 „ 77 77 77 77 7931 gld. 50 kr. IX. Javne stavbe. 1. Subvencije za cestne stavbe 2. Za druge javne stavbe, za poslopij in sicer : vzdrževanje obstoječih 15000 gl. ^ kr. a dvorno poslopje 600 I deželno hišo .... 500 „ Pogačnikovo hišo . . . 100 I plesalno hišo .... 100 „ licealno poslopje 500 „ poslopje glavne straže 500 „ navadna manja vzderževalna dela Skupaj Odnesek 500 „ . 17800 gl. — . 259527 gl. 78 kr» kr. Prenesek . ... . 259527 gl. 78 kr. d X. Stroški za pripreganje in vojašino. 1. Za civilno službo . ... . . . . . . 300 gl. fc kr. 2. „ vojaško^ „................................................. 13000 „ — „ 3. Remuneracije za predprežnje komisarje v . . . 100 „ — ; skupaj ~ : : : . 13400 gi. ~ kr. XI. Različni stroški. 1. Za podporo pogorelcev Drugi neprevidljivi stroški Skupaj Skupni znesek potrebščin 1000 gl. — kr. 1000 „ - „ 2000 gl® kr. . . . . 274927 gl. 78 kr. IS. Zaklada* XII. Dohodki iz privatno-pravnega premoženja. 1. Aktivne obresti: a. 5% obresti od konvertirane obligacije od 131600 gl. a. v. . 6580 gl. f- kr. b. 5% „ „ obligacij enotnega državnega dolga kod odškodnina za inkamerirani provincijalni zaklad od 700000 gl. z 35000 „ — „ c. 5% obresti od kranjskih obligacij zemljiščne odveze v starem denarji v znesku od 4777 gl. 50 kr. a. v. z . . 238 „ 87y2 „ d. 5°/ft obresti od ogerskih obligacij v starem denarji v znesku od 4200 gl. a. v z .... MU S I 210 „ - „ Skupaj : : : I 7 42028 gl. 87 % kr. 2. Dohodek posestev in sicer kot stanovnine in davščine stanovnin : a. Pogačnikova hiša , . . . . . . . . 280 gl. 34 kr. b. Plesalna hiša .......... 321 „ 30 r? c. Glavno in licealno poslopje . . . . ... :. 110 „ - j) d. Deželna hiša ........ 3496 „ — }> Skupaj . ■ 4207 gl. 64 kr. XIII. Dohodki iz javnih naslovov. 1. Donesek zaklada kranjske zemljišne odveze .... 6877 gl.' - kr. 2. „ deželno-kulturnega zaklada j 27 „ 67 V 3. „ ' sirotinskega zaklada 457 „ 80 V 4. „ Glavarjevega zaklada . . 290 „ 27 h 5. „ dijaškega zaklada . . . . . • 872 „ 47 j) 6. „ različnih 9 drugih v upravništvu visokega deželnega zastopstva stoječih manjih ustanovnih zakladov 512 'f, 27 j} Skupaj . • 9037 gl. 48 kr. XIV. Dohodki iz dobrodelnih, zdravstvenih in drugih javnih naprav, in sicer: čisti dohodki bolnišnice . . . . . 22443 gl. 37 kr. Odnesek 77717 gl. 36 V, kr. XV. Različni dohodki. 1. Povračila za oskrbovanje ....... 1700 gl. — kr. 2. Računska in druga povračila............................. 1000 „ — „ 3. Različni drugi dohodki........................; 300 „ — „ Skupaj ! ! “ 3000 gl. — kr. Skupni znesek dohodkov......................... 80717 gl. 36ya kr. V primeri k potrebščini z..................................................... 274927 78 se kaže čez stroške primanjkava z..................................... . . 194210 „ 41V ktera se ima s prikladami na vse neposredne davke za leto 1872. v znesku z 1071100 gl. po odbitku vsih vsled odpuščenih davkov nasledjoče zgube v konečnem ostanku z....................................................... 194220 _ poplačati. Toraj se kaže končna primanjkava z............................................. 9 gl. 58 % kr. ktera se bo lahko poravnala s presežki dohodkov. V Ljubljani dné 12. oktobra 1871. Murnik, poročevalec. Dr. Bleiweis, prvomestnik. Sporočilo ustavnega odseka o ljubljanskem mestnem statutu. Ustavni odbor je pregledal in se posvetoval o novem mestnem statutu za Ljubljano, ter stavi predlog: , J J ' Slavni deželni zbor naj pritrdi od deželnega odbora predloženemu načrtu, postave o občinskem redu in volilnem redu ljubljanskega mesta (priloga 27) z sledečimi premembami: I. V občinskem reda. 1. V §. 14 naj se glasijo prvi odstavki: §• 14. Sploh je vsak občan zavezan sprejeti izvolitev. Pravico, odpovedati se izvolitve, imajo: a) duhovni pastirji in javni učitelji ; b) dejanski služeči dvorni, državni, deželni in javnih zalog uradniki; c) oni, ki so stari nad 60 let; d) oni, ki so pretekla zadnja tri leta bili v občinskem odboru, za prihodnje tri leta. brei (Jahre. 2. V 19. §. in sicer v nemškem tekstu naj se reče namesto „abjutegen" — „anjugeloben". 3. V nemškem tekstu §. 32 naj se reče namesto „in aßen auf ben ©emeinbeoerbanb fid) begieljenben Ülngelegenheiten" — „in aßen ©eraeinbeangetegenìjeiten." 4. Prvi odstavek §. 38 naj se glasi: §. 38. Občinski odbor ima določiti, ktere upravne zadeve lastnega področja se prepuščajo magistratni razsodbi. Ozir izročenega področja veljä to le toliko, kolikor je zveršitev celoma ali deloma občini prepuščena. §. 14. On ber Siegel iji jjebeS ©emeinbemitgtieb ner= p.flidjtet, bie auf baSfelbe gefaßene 2Baljl anjuneljmen. ©in (Recht, bie SBaht abjulehnen, haben: a) ©eelforger unb öffentliche Seljrer ; b) actioe §of=, Staate, fianbeS» unb öffentliche fJonbž= Seamte ; c) ißerfonen, bie 60 Oaljre alt finb; d) (ßerfonen, Welche brei legt oerfloffene (Jahre hinburdj ßRitglieber beS ©emeinberatheS waren, für bie nüdjßen §. 38. ©er ©emeinberath j)at äu bejiimmen, weldje 2JerWaltung8»2lngelegenheiten be8 felbflflänbigen SBirlungS» freifeS bem SRagiftrate jur ©ntfdjeibung ü6erlaffen Werben, ©inpc^ttich beS übertragenen 2ßirJungSfreifeS gilt bieS tnfo= ferne, als bie 3lu8fü(irung ganj ober t^eiltoeife ber ©emeinbe überlaffen ift. 5. V odstavku črka ò §. 38. naj se po besedi „učitelji'4 „Seljrer" v vrstijo besede v slovenskem smislu ohstniečih šolskih nnstavV' in y nemškem „(nad) SDlajjgabe ber bejteljenben ©chulgefefce)." tekstu „(v smislu obstoječih šolskih postav) 6. §§. 56., 62. in 63. naj se glasijo: §. 56. Magistratove sklepe smé župan ustaviti na svojo odgovornost, ter jih ozir lastnega področja občinskemu odboru in ozir izročenega področja deželni vladi predložiti v odlok. §. 62. Občina mora deržavne in deželne oblasti kolikor more svojimi organi in njihovim področjem podpirati. Kedar v rečeh javne koristi samo poskrbe mestnega policijstva ne zadostujejo, naj župan to oznani deželnemu predsedniku. §. 63. Iz tehtnih razlogov sme deželni poglavar razpustiti občinski odbor, kteri ima pravico pritožiti se pri ministru notranjih zadev. Ta pritožba pa nima odložne moči. 7. V §. 64. naj se spremeni številka „4“ („tednih“ „SBocfjen") v številko „6“. 8. §. 65. naj se glasi : §. 65. Zastran oskrbovanja tistih opravil, kteri se brez bitne škode ne dajo odlagati, naj do tistih malov, da se snide novi občinski odbor, politiška deželna vlada v dogovoru z deželnim odborom, preskrbi, kaj je potreba. §. 56. ©efdjlüffe be8 SERagijtrateS {Bnnen »om Sürger« meijler unter feiner Šerantmortung jlftirt unb inSadjenbeS fetbjlftänbigen SßirtungätreifeS bem ©emeinberatlje, in Sachen bež übertragenen SBirfungSlreifeS ber Sanbežregiernng gur ©ntfdjeibung »orgelegt werben. §. 62. ©ie ©emeinbe hat bie im Staate ober Sanbe befteßten ©ehörben, foweit fte bieS mit ihren Organen unb beren 2Birfung8freife öerrnag, ju unterjlühen. (Jn {faßen, mo im. öffentlichen (Jntereffe bloß ortSpolijei» liehe ©orfehrungen ber ©emeinbe nicht auSreidjen, hat ber (Bürgermeifter bie ülnjeige bem SanbeScljef ju ermatten. §. 63. Sind süchtigem ©runbe lann ber SanbeSchef ben ©emeinberath auflöfen, welchem gegen biefelbe ber (Recurs, boof=, ©taat8= (Etbil= unb Militärs), 2anbe8= unb öffentliche gonbSheamte; c) Dffijiere beS 9fuI)epanbeS unb außer ©ienß, bann ber Sieferbe unb ber Sanbweljr mit ©inßhtuß ber Offiziere beS SlubitoriatS, beS mititärärjtlichen unb beS SiechnungSführersDffijiercorpS ; d) ©öfteren, welche ihren afabemifchen ©rab an einer inlänbifdjen Uniberfität erhalten haßen, fotnie im 3n= lanbe biplomirte ffiunbärjte ; e) bie angepellten orbentlichen Selber, ißrofefforen unb SSorpeher an öffentlichen Sehranpalten in Vaibadj. 3. ©ie SBörger unb Sljrenhürger. — ®en mahlheredj» tigten einzelnen ©enreinbemitgtiebern finb auch inlänbifdje ©orporationen, «Stiftungen, Vereine unb Slnftalten beiju» jählen, menu hei ihnen bie SSebingung sub 1 eintritt. §. 2. Slctib bienenbe Mititarperfonen pnb bon ber ©aljtbereehtigung ausgenommen. 10. V §. 4. naj se vvrstijo po besedah ,,ali po goljufiji“ besede: „ali ki so v preiskavi zavolj teh reči, dokler ona teče“ in v nemškem tekstu po besedah „berurtljeilt morben pnb" besede: „ober in Un» terfudjung ßeljen, fo lange biefe bauert". 11. §§. 15. in 17. naj se glasita: §. 15. V drugem volečem razdelku so oni volitai, ki v občini plačujejo vsaj dvajset, pa ne šestdeset goldinarjev pravega davka z vojaško priklado vred, in v 1. §. pod štev. 2 a) do f) in pod št. 3 navedeni volitai, ako se vsled svojega davka ne vvrsté v prvi voleči razdelek. §. 17. Vsak voleči razdelek je sam za-se vo-leča skupina, ki voli po deset občinskih odbornikov. Noben voleči razdelek ni vezan, odbornike voliti izmed svojega razdelka. 12. ■ V §. 20. naj se izpustijo besede: „in oziroma vsak predelek druzega volečega razdelka“ §. 15. ©en jweiten ©aljtförper hüben jene ©alphe» redjtigten, bie wenigßend jmanjig aher nicht fedjjig ©ulben ö. ©. an ihren in ber ©emeinbe borgefd)riebenen birecten Steuern fammt JftriegSjufchlag jalpen, unb bie nach §. 1 lit. 2 a) his f) unb 3 ©alpberechtigten, infoferne fie nicht bermöge ihrer ©teuerjaljlung in ben erpen ©ahtlörper ein» äureiljen pnb. §. 17. Oeber ©aljlförper hübet für fid) je eine eigene ©ahlberfammlung, Welche je jehrtSemeinberätheju mähten hat. ü3ei ber ©ahi ìft fein ©alpförper an feine eigenen Mitgtieber gehunben. „unb rücfßchtlich jebe SthtljeUung beS ^Weiten ©aljlförperd". 13. V §. 24. naj se izpustijo besede: „kterim ni treba, da bi bile podpisane“ 14. V §. 25. naj se izpusti: „(§. 14.)“ 15. V §. 29. naj se izpusti: „(§. 12. obč. reda)“ in „(§. 12 ©era. Drb.)“. 16. V §. 30. naj se spremeni: „(§. 24.)“ v „(§. 28.)“. „beren Unterfertigung nicht erforberlich ift". V Ljubljani dné 13. oktobra 1871. Dr, Bleiweis, prvomestnik. Dr. Costa, poročevalec. Cesarja Poročilo ustavnega odseka o adresi do IVjih Veličanstva in o volitvi v državni zbor. Ustavni odbor je po dani mu nalogi načrtal sedanjim okoliščinam primerno adreso do presvitlega in stavi predlog: Slavni zbor naj sklene: 1) Priložena adresa se potrjuje; 2) Deželnemu poglavarju se nalaga, da adreso po primerni poti predloži Njih ces. in kr. Veličanstvu 3) Naj se volijo poslanci v državni zbor. V Ljubljani, 13. oktobra .1871. Dr. Blei weis, prvomestnik. Dr. Costa, poročevalec. 588 Priloga 53. Vaše Veličanstvo! Presvitli Cesar in Gospod! V tem trenutku, ki odloči prihodnost vsej monarhiji in zlasti naši deželi, predrzne se prepokorni zastop vojvodine Kranjske z največim spoštovanjem bližati se stopnjicam najvišega prestola Vašega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, da izreče svoja čutila in prepričanja. Pred vsem prepokorni deželni zbor ponavlja svojo podedovano neomajljivo zvestobo in vdanost ter najsrčnejšo zahvalo izreka za vzvišeno cesarsko besedo, ktera je oznanila mir med vsemi narodi v cesarstvu. 8 srčnim zadostilom vidimo prvo stopinjo do one sprave vseh kraljestev in dežel, ktera po našem v prepokornih pismih tega najzvestejšega deželnega zbora od 28. februarija 1867. 1. in 30. avgusta 1870. 1. izrečenem prepričanji more cesarstvu ohraniti ■ edinost ter dati mu moč in pravi ustavni razvitek. V tem oziru je naša vojvodina Vašega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva milostivi dopis do češkega deželnega zbora od 12. septembra t. L, kakor tudi njegove podstavim člene z največim veseljem pozdravila kot poroštvo, da se dovrši sprava. Prepokorni deželni zbor je prepričan, da se doseže od vseh strani zaželena sprava, država vravna v notranjem in okrepi na zunaj le tedaj, ako se bodo vsi bratovski narodi veselili enacih pravic in z ozirom na svoje materij eine moči nosili vzajemna bremena. Pri izvrševanji visoke te naloge sme Vašega Veličanstva vlada svesta biti si naše odkritosrčne in popolne podpore; na drugi strani pa imamo koristi naše dežele zastopati in braniti z ozirom na preoblo-ženje z davki, ktero je Vaše ces. kralj. Veličanstvo že večkrat milostivo pripoznalo. Euer Majestät! MmlM'MjuiMüMer M§.er mul Herr! J n diesem Augenblicke, welcher entscheidend ist für die Zukunst der gesammten Monarchie und unseres Landes insbesondere, wagt es die treugehorsamste Vertretung des Herzogthnms Krain, in tiefster Ehrfurcht sich den Stufen des allerhöchsten Thrones Eurer Kaiser!. und König!, apostol. Majestät zu nahen, um ihren Gefühlen und Ueberzeugungen Ausdruck zu geben. Vor Allem erneuert der treugehorsamste Landtag die ehrfurchtsvolle Huldigung der angestammten unerschütterlichen Treue und Ergebenheit, und spricht seinen tiefinnigsten Dank aus für das erhabene Kaiser-Wort, das den Frieden zwischen allen Völkern der Monarchie verkündete. Mit innigster Gemigthuung erblicken wir darin den ersten Schritt jenes Ausgleiches aller Königreiche und Länder, welcher nach unserer in den allerunterthänigsten Adressen dieses treugehorsamsten Landtages v. 28. Februar 1867 und 30. August 1870 ausgesprochenen Ueberzeugung die einzige dauernde und feste Garantie für die Einheit und Machtstellung der Monarchie und die wahrhaft konstitutionelle Entwicklung derselben zu geben vermag. In dieser Richtung wurden sowohl Euer Kaiser!, und König!, apostol. Majestät huldvolles Rescript vom 12. September d. I. an den böhmischen Landtag als auch dessen Fundamentalartikel in diesem Herzogthnme als ein Unterpfand, daß der Ausgleich gelingen werde, auf das Freudigste begrüßt. Der treugehorsamste Landtag ist der Ueberzeugung, daß der allseitig wünschenswerthe Ausgleich nur dann gelingen, das Reich im Innern geordnet und nach Außen gekrüftiget werden wird, wenn sich alle Brudervölker gleicher Rechte erfreuen, und mit Rücksicht auf ihre materiellen Kräfte die gemeinsamen Lasten tragen werden. Bei der Ausführung dieser hohen Ausgabe kann Euer Majestät Regierung immer auf unsere aufrichtige und volle Unterstützung rechnen, — wie wir andererseits pflichtgemäß die Interessen unseres Landes mit besonderer Berücksichtigung der von Eurer Kaiser!, und König!. Majestät wiederholt gnädigst anerkannten Steuerüber-bürdnng hiebei zu vertreten und zu wahren haben werden. Priloga 53. 589 Mi hočemo za našo deželo ono samostojnost, ktcro nam pripoznavata pragmatična sankcija in naj-viši diplom od 20. oktobra 1860. leta ozir postavo-davstva in uprave ; vendar pa pripoznavamo potrebo, da nektere zadeve za vsa neogerska kraljestva in dežele vzajemno obravnava shod delegatov iz deželnih zborov. Take naprave gotovo zadovolje vse narode našega cesarstva. Kakor naj Nemci popolnoma neža-ljeni ostanejo v narodnih svojih pravicah, tako mi želimo, da se tudi drugim narodom enaka pravica ne le zagotovi, ampak tudi djansko podeli. V tem oziru se predrznemu prositi, da se naš slovenski narod v onih deželah, v kterih je zedinjen z Nemci ali Italijani, postavi pod varstvo takih deželnih postav, kakoršne je Vašega Veličanstva vlada predložila češkemu deželnemu zboru. Tako bodo Slovenci, ki se neomajljivo - zvesto drže Vašega Veličanstva prestola, mogli ohraniti si vsaj svojo narodnost, dokler Vašega Veličanstva vladi ne bode mogoče najti sredstva in pota, da, kakor smo željno prosili v prepokornem pismu od 30. avgusta 1870. L, zedini njihove zemljepisno stikajoče se zemlje v eno upravno in kolikor moč v državnopravno telo. To preponižno prošnjo se drznemo tem več ponoviti, ker je njena spolnitev bistvena pogoja ne le obstanku in odvitku slovenskega naroda, ampak tudi varnosti jugozahodne meje vesoljnega cesarstva. Ko načela, ki jih izrekajo podstavili členi, zadobe djansko veljavo, posreči se prepokornemu zastopu vojvodine Kranjske s postavami, posebnim razmeram te dežele in značaju našega naroda primernimi in z versko - nravnim in pravim svobodnim duhom (edino trdno podlago vse prave ljudstvene sreče) navdihnjenimi, pomiriti srca in pospešiti dušni in materijelni blagostmi v obrtnem in gospodarstvenem obziru. Nadjati se je, da se deželni vladi, ktero spremlja deželno zaupanje in ki bode ozir deželnega postavo-davstva odgovorna deželnemu zastopu, posreči, z natančnim poznanjem dežele in naroda ogniti se napak, na vse strani spravljivo delati, nasprotja poravnati, drago upravo in zamotano opravilstvo s priprosto uravnavo nadomestiti ter s pravičnimi davki zadovoljiti deželo. In kakor je Vaše Veličanstvo z naj višini dopisom milostivo obljubilo, pripoznanje državnopravnosti češkemu kraljestvu ponoviti s prisego o venčanji, tako tudi vojvodina Kranjska preponižno prosi, naj bode Vašemu Veličanstvu všeč, njen slovesni poklon sprejeti ter ž njim staro neposrednjo razmero naše dežele do krone ponoviti, kakor so tudi presvitli predniki Vašega Veličanstva od starodavnih časov vselej o na- Wir beanspruchen für unser Land das in der pragmatischen Sanction und im Allerhöchsten Diplome vom 20. Oktober 1860 anerkannte Selbstbestim-mnngsrecht in Bezug auf die Gesetzgebung und Verwaltung, anerkennen jedoch die Nothwendigkeit der gemeinsamen Behandlung gewisser Angelegenheiten für alle mchtungarischen Königreiche und Länder durch einen Congreß von Delegirten der Landtage. Solche Einrichtungen werden gewiß die Befriedigung aller Völker der Monarchie herbeiführen. So wie die Deutschen in nationalen Rechten ganz unverletzt bleiben sollen, so wünschen wir nur, daß auch den übrigen Nationen das gleiche Recht nicht bloß zugesichert, sondern auch thatsächlich gewährt werde. In dieser Beziehung wagen wir allerunterthänigst zu bitten, daß unser slovenischer Volksstamm in jenen Ländern, wo er mit Deutschen oder Italienern vereinigt ist, unter den Schutz, ähnlicher Landesgesetze gestellt werde, wie fiter Majestät Regierung dem böhmischen Landtage vorgelegt hat. , Hierdurch werden die unerschütterlich treu zu Euer Majestät Thron stehenden Slovenen wenigstens in ihrer Nationalität geschützt sein, so lange es Allerhöchst Ihrer Regierung nicht möglich ist, Mittel und Wege zu finden, die von denselben so heißersehnte in unserer Allerunter-thänigsten Adresse vom 30. August 1870 bereits erbetene Vereinigung ihres geografisch zusammenhängenden Gebietes in Einen administrativen und so weit möglich staatsrechtlichen Körper zu verwirklichen. Wir wagen um so mehr diese allernnterthänigste Bitte zu erneuern, da bereit Erfüllung sowohl die Existenz und Entwickelung der slovenischen Nation, als auch die Sicherheit der südwestlichen Grenze derGesammtmonarchie wesentlich bedingt. Kommen die in den Fundamentalartikeln niedergelegten Prinzipien zur praetischen Geltung, so wird es der trengehorsamsten Vertretung des Herzvgthnms Krain gelingen durch eine den besondern Verhältnissen dieses Landes angemessene dem Charakter des Volkes entsprechende , vom religiös - sittlichen und wahrhaft freiheitlichem Geiste (der einzig festen Basis alles Volksglückes) getragene Gesetzgebung, den Frieden der Gemüther herzustellen, den geistigen und materiellen Aufschwüug in gewerblicher und landwirthschaftlicher Beziehung zu fördern. Es steht zn hoffen, daß es der vom Vertrauen des Landes begleiteten, der Landesvertretung int Bereiche der Landesgesetzgebung verantwortlichen Landesregierung gelingen wird, durch genaue Kenntniß von Land und Volk Mißverständnissen vorzubeugen, allseitig versöhnend, Gegensätze mildernd zn wirken, und durch Vereinfachung des kostspieligen Verwaltungsmechanismus und verwickelten Geschäftsganges bei möglichst schonender und gerecht vertheilter Belastung des Landes den Ansprüchen an eine gute Administration zn entsprechen. Und gleichwie Euer Majestät in Allerhöchstihrem Reseripte die Anerkennung der staatsrechtlichen Bedeutung des Königreichs Böhmen durch den Krönungseid zu erneuern huldvollst zugesagt haben, so bittet auch das Herzogthum Krain in tiefster Ehrfurcht, es möge stirer Majestät gefallen, durch Entgegennahme der feierlichen Huldigung das alte unmittelbare Verhältniß des Landes zur Krone zu erneuern, so wie auch von allen Erlauchten Vorfahren Surer Majestät seit Jahrhunderten jedes- 590 Priloga 53. stopu vlade s tem slovesnim djanjem krepili zvezo zvestobe naše dežele do kneza in knezovo milost do dežele ter potrjevali svobodo in samostojnost dežele v starodavnih njenih pravicah. Vsled te izpovesti toraj prepokorni deželni zbor v pospeševanje in v namen take zaželene in potrebne sprave, ktero Vaše Veličanstvo namerava na podlagi osnovne postave o državnem zastopa od 21. decembra 1867. 1. dovršiti, svoje poslance pošlje v poslanško hišo državnega zbora. Vašemu cesarskemu kraljevemu Veličanstvu ob enem preponižno izrekamo svojo zahvalo za potrjeno predlogo o premembi v mnogih obzirih krivičnega volilnega reda. če zarad nenazočnosti nekterih deželnih poslancev na svojo žalost tudi nismo mogli to predlogo po vsem njenem obsegu obravnavati, vendar smo na njeni podlagi skušali bistvene napake našega volilnega reda odpraviti z nekterimi načrti postav, ktere nam, preponižno prosimo, blagovoli potrditi Vaše Veličanstvo. Bog blagoslovi, varuj in obvari Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo ! Iz deželnega zbora v Ljubljani 14. oktobra 1871. 1. mal bei Antritt der Regierung bitrcfj diesen feierlichen Akt der Bund der Treue des Landes gegen den Fürsten und der Hnld des Fürsten gegen das Land bekräftigt und die Freiheit und Selbstständigkeit des Landes in seinen althergebrachten Rechten bestätigt worden ist. Der obigen Erklärung gemäß wird daher der treu-gehorsamste Landtag zur Förderung und zum Zwecke der von Kner Majestät Regierung beabsichtigten auf dem Boden des Grundgesetzes über die Reichsvertretung vom 21. Dezember 1867 durchzuführenden, so sehnlich erwarteten nnd so nothwendigen Ansgleichsaction seine Boten in das Abgeordnetenhaus des Reichsrathes entsenden. Ehrerbietigst sprechen wir Euer sunsets, und König!, Majestät zugleich unsern Dank ans für die Genehmigung einer Vorlage zur Abänderung der so vielfach ungerechten Wahlordnung, Waren wir ob der Abwesenheit einiger Landtagsmitglieder zu unserm Bedauern auch nicht in der Lage, diese Vorlage dem vollen Umfang nach unserer Berathung zu unterziehen, so haben wir doch mit Benützung derselben die wesentlichen Gebrechen unseres Wahlstatutes durch einige Gesetzentwürfe zu beseitigen gesucht, um deren Allerqnädiqste Sanctionirung wir Euer Majestät ehrfurchtsvollst bitten. Gott segne, schütze nnd erhalte guter Kaiser!, und König!, apostok. Majestät! Aus dem Landtage zu Laibach am 14. Oktober 1871. Poročilo cestnega odseka o poročilu deželnega odbora, zadevajočim stroške za izdeljevanje cest k kolodvorom ljubljansko- trbižke železnice. Slavni deželni zbor! Cestni odsek je pri prevdarjanji nasveta deželnega odbora, naj slavni deželni zbor sklene, da se dovoli iz deželnega zaklada 5848 gld. za napravo cest k kolodvorom ljubljansko- trbižke železnice, spoznal, da je v resnici potrebno, da bi se napravile omenjene ceste, ter o tem pritrjuje razlogom deželnega odbora. Ali on vendar ne more nasvetovati sprejem tega nasveta, ker bi ta izdaja letos preveč obtežila deželni zaklad in bi celò preračunjene dohodke njegove presegala. Dalje je pa vodilo cestni odsek tudi to, da bi to za deželni zaklad skoraj gotovo slab nasledek imelo, ker bi tudi druge srenje ob južni železnici opravičene bile staviti enake tirjatve, akoravno bi se ravno tako malo mogle sklicevati na kako te vrste ceste zadevajočo postavo. Ob enem pa misli odsek, da mora pri tej priliki izreči svoje začudenje, kako je mogla v. vlada Sri podelitvi koncesije za navedeno železnico prezirati to, da se mora tudi pri izdeljevanji železnice gle-ati na to, kako bo občinstvu tudi mogoče se teh za napredek obrtnije i. t. d. potrebnih naprav po naj-ložem načinu posluževati. Po vsem tem nasvetuje cestni odsek: Slavni deželni zbor naj skene: a) o nasvetih deželnega odbora: i. gfir bie §erfteüung ber gufaljrtftrafen ju ben SBafynljBfen ber 8ai6adj=£ar»tfer S9aljn totrb èin ^Beitrag »en 5848 fi. au8 bent SanbeSfonbe betoiÙiget; in 2. ber SanbeSauSSfdjnfj totrb beauftragt, toegen fogletđjer Slusfüljrung ber nötigen jperfteHungen baS Smettere ju »eranlaffen. — Se preide na dnevni red. b) Prošnja občinskega starešinstva na Fužinah zadevajoča vozno cesto k kolodvoru v Ratečah se izroča deželnemu odboru v rešenje v tem smislu. c) V. c. k. vlada se poživlja, naj pri podelitvi koncesije za železnice na Kranjskem ozir jemlje na vozne ceste k kolodvorom. V Ljubljani dne 14. oktobra 1871. Kozler, prvomestnik. Murnik, poročevalec. iiSp§§p| aga-.3 if ^ìfcpfaiB Lg i Kj iìFm à^ms- MàìÉ^i^^'éésS^iàmf&èméés ■^j|Š5^S6>:W3; é<ÉSS:-f^^m fe®jÖ; 'ioSSfet^P^i I «Kotäto; isg :«1“|-)J ififavB^r | || k-*^^ v.r . j * * , y sJsSf&fàfcSSàjjjS «3tf ììSt&! .9 3MN5 IH.V i .—_ ■?% % J*5/2 <$»3 nr)^4Ìf-i}&Sf mpäi&i ' :': ■•: ■■' us; ■ , -.: - o;o jj< ....;- % ajögaffcösC Iviìisfette^ isjj;ifeö4C|^SfiS3S. *ܧs '■séadv .A -&£ßF ■ ^$mkrsM . ; Beilage 55. 593 -Ik’risljI i)c-s Finanz-Äusschahes, über die Voranschläge des krainischcn Rormalschnlfoiidcs für die Jahre 1870, 1871 und 1872. Hoher Landtag! Der Finanzausschuß hat die mittelst Zuschrift des k. k. Landes-Schulrathes vom 25. September 1871 Z. 1259 an den hohen Landtag geleiteten Voranschläge des krainischen Normalschulfondes für die Jahre 1870, 1871 und 1872 in den einzelnen Rubriken des Erfordernisses und der Bedeckung geprüft und mit den nachstehend rubrikenweise dargestellten Resultaten richtig befunden, und zwar: 594 Beilage 55. Vor des krailiisehen Nvrmalschul-Fondes dzL K 1 1 SS Beirenmmg der Rubriken Voranschlag pro 1870 Ersorderniß Bedeckung Ueberschuß Abgang Nummer M 1 x/g M \ M OXk A. Ausgaben. 1 I Besoldungen der Lehrer .... 1870 — 2 II Unterstützungen für Trivialschulen 2503 — 3 m Kanzlei- und Amtserfordernisse . . 30 — 4 rv Remunerationen und Aushilfen . . 1507 — 5 V Erhaltung bestehender Gebäude . . 100 — 6 VI Steuern und Gaben 78 — 7 VII Reisekosten und Diäten .... 20 — 8 VIII Regiekosten 30 — 9 IX Verschiedene Auslagen 20 — 10 X Pensionen für Lehrer 368 — 11 XI „ für Lehrerswitwen. . . 770 — 12 XII „ und Erziehungsbeiträge für Waisen 147 — 13 XIII Gnadengaben ....... 296 — 14 XIV Für den Turnunterricht .... 350 — 15 XV Neue Bauten 500 — B. Einnahmen. 16 I Activ - Interessen — — 3360 — 17 II Schulgelder — — 600 — 18 III Beiträge — — 2493 — 19 IV Schulbücherverschleißgewinn . . . — — 796 — 20 V Vermächtnisse und Geschenke . . . — — 742 — 21 VI Verschiedene Einnahmen .... — — 32 — 22 VII Staatszuschuß zum Normalschulfonde — — 2172 — 23 Summe . 8589 10495 1906 st n s d) s st j) für die Jahre 1870, 1871 und 1872. Voranschlag pro 1871 Voranschlag pro 1872 M la» 10683 10440 596 Beilage 55, Der Finanz-Ausschuß findet sohin zu beantragen: Der hohe Landtag wolle beschließen: 1. Der krainische Normalschulfond werde mit den vorstehend präliminarmäßig nachgewiesenen Einnahmen und Ausgaben in die Verwaltung der Landesvertretung übernommen. 2. Der Landes-Ausschuß wird demnach beauftragt, die Uebernahme deS besagten Fondes im Einvernehmen mit der k. k. Landesregierung ordnungsmäßig zu pflegen. 3. Der Normalschulfond hat zu den Verwaltungskosten deS train. Landesfondes keinen Beitrag zu leisten. 4. Der Landesausschuß wird beauftragt, die Präliminar-Ueberschüße des Normalschulfondes pro 1870 und 1871 theils zur Unterstützung armer Lehrer, theils zur Unterstützung von Schulbauten für mittellose Gemeinden zu verwenden. 5. Hiedurch erledigen sich auch die Petitionen der Gemeinde Senožeč (Priloga st. 2) und Sturija, dann die Zuschriften des k. k. Landesschulrathes vom 8. Oktb. 1871 Z. 1248 und vom 8. Oktb. 1871 Z. 1299. 6. Dem pensionirten Musiklehrer Caspar Maschek wird die Pension im Gnadenwege auf jährliche 300 fl. erhöhet. Laibach am 14. Oktober 1871. Dr. Jan. Bleiweis, Obmann. Irkic, Berichterstatter. Poročilo finančnega odseka, o kmetijskih šolah v Bršlinu na Dolenskem in na Slapu v Vipavski Dolini. Slavni deželni zbor! Deželni odbor je 9. dné t. m. izročil slav. deželnemu zboru dopis c. k. deželne vlade od 7. dné t. m. štev. 6945, v kterem sl. ministerstvo kmetijstva poživlja deželni zbor, naj izreče, ali tudi on in kako hoče podpirati napravo vino- in sadjerejske, oziroma kmetijske šole na posestvu pl. gospoda Langerja v Bršlinu, ker le potem, da tudi dežela podpira napravo te šole, bi ministerstvo dovolilo, da se kmetijski družbi obljubljena državna podpora v 1200 gold, obrne za šolo v Bršlinu. V istem dopisu praša ministerstvo tudi,'kako stoji z vino- in sadjerejsko šolo na Slapu, ktera se snuje že od leta 1870. in za ktero je ministerstvo zagotovilo 5000 gold, ustanovnine, potem pa za 5 let pripravnost izreklo, da da še 2000 gold, podpore, ako po ustavni poti dobi potrebni zaklad za to. Po takem gre zdaj posebno za to, da sl. deželni zbor izreče, da ga je volja podpirati napravo obeh omenjenih šol iz deželnega zaklada. Že v mnogih sesijah je bila povdarjana potreba kmetijskih šol in v deželnem zboru leta 1866. in 1868. bil je deželnemu odboru nalog dan, naj vsaj, dokler ni mogoče napraviti cele nižje kmetijske šole, se napravijo šole za posebne kmetijske razdelke in vzlasti za sadje in vinorejo in pa gozdarska šola. Posrečilo se nam je, kakor je sl. deželnemu zboru znano, da smo s prav dobrim vspehom po blagodušnosti kneza Schönburga v Sneperku ustanovili gozdarsko šolo. Tudi v Vipavi osnovati šolo sadje- in vinorejske se nam kaže vesela nada po blagosrčni ponudbi grofa L ant hi e ri-a, ker ga je volja posestvo Slap in še več zemljišča za 30 let brezplačno odstopiti za napravo take šole, za ktero je bila 21. svečana 1870 po komisiji izvedena, ktero je sklicala c. k. deželna vlada, organizacija izdelana in kterej je potem c. k. ministerstvo kmetijstva z dopisom od 8. sušca 1870 obljubilo gori omenjeno podporo, ktero z denarno pomočjo podpirati pa so že leta 1870. obljubile večidel vse soseske Vipavske doline. Zdaj imamo pa veselo upanje tudi za Dolensko stran osnovati sadje- in vinorejsko šolo, kajti pl. Viktor Langer je deželnemu odboru svoje posestvo v Bršlinu, in še'več druzega zemljišča ponudil pod takimi pogoji, da je upanje, da obravnave o tem peljejo k srečnemu cilju. Strokovnjak o kmetijstvu Vitez Gutmannsthal je na prošnjo družbe kmetijske ogledal to posestvo in ga popolnoma sposobnega našel za celo kmetijsko šolo, in ker družba kmetijska misli, da bo najbolje kazalo ako se prvo leto kmetijske šole napravi v Ljubljani, bi Bršlin bil potem pravo mesto, da se tu napravi drugo — praktično —■ leto kmetijske šole. Ker pa že danes ni mogoče sklepati o napravi cele kmetijske šole, treba je, da se dožene vsaj sklep zarad naprave vino- in sadjerejskih šol, in to tem več, ker je od tega sklepa odvisna gori omenjena državna subvencija za Bršlin z 1200 gold, za tekoče leto. Treba tedaj, da tudi dežela podpira napravo te šole. Deželno-kulturni zaklad, ki ga ima dežela zdaj v svojem gospodarstvu in ki znaša 14443 gld. 75 kr. nominalne vrednosti, ne more nikakor bolje obrnjen biti, kakor za pripomoč kmetijskih šol, kterih je naši deželi tako potreba kakor ribi voda. Po osnovi tega zaklada vsled ministerskega ukaza od 20. junija leta 1853 štev. 14552 se smejo sicer le obresti njegovi obračati za potrebe deželno-kulturne, ali ker je ta zaklad v poprejšnih letih skor mrtev ležal, se tedaj tudi obresti niso rabile za deželne kmetijske potrebe, in ker. je oni ukaz od leta 1853. le ministerska določba bila a ne cesarski sklep,'tedaj se nadjati smemo, da dobimo privoljenje od slavnega ministerstva, da za tako očividne sedanje potrebe smemo se tudi lotiti kapitala. Finančni odsek po vsem tem nasvetuje: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Deželnemu odboru se nalaga, da pripravlja za prihodnje leto 1872. napravo vino- in sadjerejske šole na Slapu na Vipavskem, v Bršlinu na Dolenskem pa napravo vino- in sadjerejske šole kot začasnice druzega leta niže kmetijske šole; 2. da v ta namen skusi uravnati pogodbo s grofom Lanthieri-om m pl. Viktor Langer-jem; 3. vino- in sadjerejsko šolo naj, — do definitivnega potrjenja po deželnem zboru — vredi tako, kakor je po c. k. deželni vladi na 18. do 21. svečana leta 1870 sklicana komisija izvedencev osnovala organizacijo Slapške šole, ktero je c. kr. ministerstvo kmetijstva odobrilo ; — na vsaci teh dveh šol se sme ustanoviti po 8 štipendij po 120 gold, na leto; x, v. * r - i v- \ X1 4. da si od c. kr. mmisterstva dotične denarne pripomočke za obe šoli pridobi, zarad Slapške šole pa tudi obljubljene soseskine doneske zagotovi ; 5. deželni odbor se pooblastuje, da za vsako omenjenih šol za prvo leto iz kranjskega deželno-kulturnega zaklada vzame do 2000 gold, in si za to ministersko privoljenje izprosi. V Ljubljani dné 12. oktobra 1871. Dr. Jan, Bleiweis, prvomestnik in poročevalec. Beilage 57. 599 Bericht Des LailDesausschusses, betreffend die Bewilligung einer Subvention für die Umlegung der Straße über Babna gora in der Wochein. Hoher Landtag! In der letzten Landtagssession wurde eine Petition der Gemeinden des Oberwocheiner-Thales um eine Unterstützung aus Landesmitteln für die Umlegung der über Babna gora nächst Bitne führenden sehr steilen Concurrenz-Straßen-strecke eingebracht, deren Erledigung wegen frühzeitigen Sessionsschlusses unterblieben ist. Der Landesausschuß bringt diese Petition abermals vor den h. Landtag und begleitet sie mit folgenden Bemerkungen: Die gedachte Straße wird vorzugsweise für die Erzfuhreu mit einer Ladung von höchstens 4 Zentnern benützt, schwerere Wägen müßen den großen Umweg über Mitterdorf, Althammer nach Feistritz einschlagen. Das obere Wocheinerthal ist eben wegen der schwierigen Zufahrt von dem von Jahr zu Jahr sich steigernden Fremdenbesuch völlig abgeschloßen. Diesen Uebelständen der Communikation könnte durch eine Straßenanlage in der am Fuße der Babna gora tief eingeschnittenen Engschlucht abgeholfen werden. Die oberkrainische Jndustriegesellschaft, in deren Besitze sich die Eisenwerke von Feistritz und Althammer befinden, hat mit Rücksicht auf die wünschenswerthe Erleichterung ihres Erzbezuges über Aufforderung des Landesaus- schusses für diese Straßenumlegung einen Beitrag von 500 fi. nebst den nöthigen Vorerhebungen und der Beausichtigung des Baues durch ihr technisches Montanpersonale zugesichert. Die Gemeinden des oberen Wocheinerthales gaben die freiwillige Erklärung ab, die nöthigen Naturalleistungen zu übernehmen, wobei sie nur jene Nücksichtuahiue beanspruchen, daß ihnen während dieser Arbeit nicht auch die Robot auf einer anderen Concurrenzstraße aufgetragen würde. Ferner wurde von den gedachten Gemeinden ein eigenes Subcouiitä, bestehend aus fünf in der Wochein domicilirenden Mitgliedern in Vorschlag gebracht, indem die Durchführung der Straßenumlegung durch das entlegene Concurrenzstraßen Counts des Bezirkes Radmannsdorf mit zu vielen Weitwendigkeiten verbunden wäre. Das Radmannsdorfer Straßen-Coniitä findet gegen die Bestellung eines Subcomits's nichts einzuwenden, falls die Leitung und Oberaufsicht beim Baue dein Werksdirektor Ritter v. Panz, welcher zugleich an der Spitze des Subcomikss stünde, anvertraut würde. Auch das Radmannsdorfer Straßen-Comitä spricht sich für die Nothwendigkeit dieser Straßenumlegung aus, doch könne dieselbe wegen den bedeutenden Felssprengungen nicht allein von der Bezirks-concurrenz getragen werden. Es wurden zwar hiefür in das Bezirkskaffe-Präliminare pro 1870 600 fi. eingestellt, soll jedoch der ganze Bau nicht in Frage gestellt bleiben, so wäre aus dem Landesfonde eine mindestens viermal so hohe Summe nothwendig. Ein genauer Kostenvoranschlag über diese Straßenumlegung liegt nicht vor und ist erst in der Ausarbeitung begriffen, nach dem Urtheile von Sachverständigen dürften die Baarauslagen für Felssprengungen, Schanzzeug und Kunstbauten sich auf mindestens 3000 fl. belaufen. Demungeachtet könnte schon derzeit für diese im Interesse der oberkrainischen Eisenindustrie und des leichteren Zuganges zum oberen Wocheinerthale nothwendige Straßenumlegung eine Subvention aus dem Landesfonde zugesichert werden, weshalb vom Landesausschuße folgender Antrag gestellt wird: Es wolle der h. Landtag den Landesausschuß beauftragen, für die Baarauslagen der Straßenunilegung über die Babna gora in der Wochein auf Grundlage der vorzulegenden Pläne und Kostenüberschläge eine Subvention aus dem Landesfonde bis zum Maximalbetrage von 1800 fl. zu bewilligen. Born krainischen Landesausschusse. Laibach am 10. Oktober 1871. Dr, R. Razlag. 600 Priloga 58. Poročilo šolskega odbora o načrtu postaxe zastran napravljanja, zdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol, potem o načrtu postave zastran pravnih razmer učiteljstva na istih šolah. Slavni deželni zbor! Šolski odbor, kteremu je bil v posvetovanje izročen načrt postave zastran napravljanja, zdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol, potem načrt postave zastran pravnih razmer učiteljstva na istih šolah, čeravno se je trudil, kolikor je mogel, da bi zadostil svoji nalogi, vendar zavolj hitrega in nenadjanega sklepa deželnega zbora svojega dela ni mogel dognati. Da bi pa vendar nekaj storil za naše ljudsko šolstvo, in da bi vsaj nekterim, najsilnejšim željam ljudskega učiteljstva ustregel, izdelal je posebno postavo, ki začasno uravnuje nektere plače in njih pobiranje. Nedodelane postave pa svetuje izročiti deželnemu odboru, da jih pripravi in iz novega predloži v prihodnji sesiji in da ob enem tudi pozve in prevdari, kterih poprav in naprav bi sploh še treba bilo zastran naših ljudskih šol. Predlaga se tedaj: 1. Slavni deželni zbor naj pritrdi postavi pod •/•, s ktero se začasno uravnujejo nektere pravne razmere zastran učiteljstva na javnih ljudskih šolah. 2. Slavni deželni zbor naj sklene: a) Deželnemu odboru se nalaga, naj postavo zastran napravljanja, zdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol za prihodnjo sesijo deželnega zbora pripravi in predloži. b) Deželnemu odboru se nalaga, naj šolske postave natanko prevdari, potrebne pozvedbe stori, zvedence duhovskega in svetnega stanu za svet povpraša, in potem prihodnjemu deželnemu zboru poroči in premembe nasvetuje, če je kterih treba, da se bo tako zahtevam po omiki, kakor občnim željam našega ljudstva zadostovalo. S tem se rešujejo tudi peticije: 1. Učiteljev logaškega šolskega okraja. 2. Učiteljev radoliškega šolskega okraja in okrajnega šolskega sveta v Eadolici. 3. Učiteljev postojnskega šolskega okraja. 4. Odbora učiteljskega društva za Kranjsko. 5. Občanov Dragomelskih in Podgoriških. 6. Katoliško- politiškega društva v Ljubljani. V Ljubljani 14. oktobra 1871. Dr. E. H. Costa, prvomestnik. L. Svetec, poročevalec. Priloga 58. 601 Postava, s ktero se začasno uravnaj ejo nektere pravne razmere zastran učiteljstva na javnih ljudskih šolah vojvodine Kranjske. 8 pritrditvijo deželnega zbora Moje Kranjske vojvodine, ukazujem, kakor sledi: §• I- Dokler se učiteljstvu javnih ljudskih šol službena plača po drugi poti ne uravna, se ona ustanavlja tako-le: Najmanjša stanovitna letna plača v deželnem glavnem mestu ljubljanskem je 600 gold., v drugih občinah te dežele pa 400 gold. §. 2. Vse gotove denarne prejemke, ki gredo učitelju iz zaveze posameznih oseb, iz ustanov itd., pobira občina na šolski račun, tako, da se obrnejo za posebni namen, za kterega so odločeni. Vse drugo, kar ima šolska občina, ali tisti, ki morajo za šolo skladati, v denarjih dajati, se bo pri c. k. davkarskih uradih v dolg pisalo, pobiralo in v mesečnih obrokih tistemu, ki ima pravico te denarje dobivati, proti ^pravilni pobotnici izplačevalo. Šolski denar (šolnino) pa naj županstva pobirajo in davkovskemu uradu na račun učiteljske zaloge (dotacije) odrajtujejo. §. 3. Premenljive denarne dajatve naj se po prečnem znesku zadnih treh let nemudoma premene v stanovitne prihodke v šolski račun. §. 4. Dokler dajatve v naturi niso odškodovane, naj se prerajtajo na gotovi denar po prečni tržni ceni od leta 1834—1863 (izločivši najvišjo in najnižjo letno ceno), ali kjer se nobena tržna cena ne more najti, po cenitvi zvedenih mož (z ozirom na gori omenjeno prečno dobo) za šolski račun. §. 5. Užitki od njiv, vrtov (vinogradov), travnikov in gozdov, ki so pri učiteljevi službi, naj se v denarjih prerajtajo tako, da se od katastralnega čistega zneska vsake parcele odštejo dotični davki in priklade. Metz zur vorläufigen Regelung einiger Rechtsverhältnisse des Lehr-standes an den öffentlichen Volksschulen des Herzogthuins Krain. Mit Zustimmung des Landtages Meines Herzogthumes Krain finde ich anzuordnen, wie folgt: §• K Bis zur anderweitigen Regelung des Diensteinkommens des Lehrpersonals an öffentlichen Volksschulen wird dasselbe in nachstehender Weise bestimmt: Der mindeste Betrag des festen Iahresgehaltes beträgt in der Landeshauptstadt Laibach 600 fl., in den übrigen Gemeinden des Landes 400 fl. §. 2. Alle fixen Geldbezüge, welche dem Lehrer ans Verbindlichkeiten einzelner Personen, aus Stiftungen u. dgl. zufließen, werden (vorbehaltlich der Wahrung ihrer Bestimmung zu einem speziellen Zwecke) von der Gemeinde für Rechnung der Schule eingehoben. Alle übrigen in Geldbeträgen bestehenden Leistungen der Schulgemeinde, beziehungsweise der Konknrrenzpflichtigen Insassen werden bei den betreffenden k. k. Steuerämtern vorgeschrieben, eingehoben und in monatlichen Anticipat-Raten gegen legale Quittung an den Bezugsberechtigten erfolgt. Das Schulgeld dagegen ist von den Gemeindenvorständen einzuheben und für Rechnung der Lehrerdotation an das Steueramt abzuführen. §. 3. Die veränderlichen Geld gaben sind mit dem Durchschnittserträgnisse der letztverflossenen drei Jahre sofort in einen fixen Bezug für Rechnung der Schule umzuwandeln. §• 4. So lange die Naturalgiebigkeiten nicht abgelöst sind, werden sie nach dem Durchschnitte der Marktpreise aus den Jahren 1834—1863 (nach Ausscheidung des Jahres mit dem höchsten und jenes mit dem niedrigsten Preise) oder, wo keine Marktpreise ermittelt werden können, nach einer Abschätzung durch Sachverständige (unter Berücksichtigung der obigen Durchschnittszeit) in einen fixen Geldbezug für Rechnung der Schule verwandelt. §• 5. Die Nutzungen von Acker-, Garten- (Weingarten), Grasoder Waldland, dessen Besitz mit der Lehrstelle verbunden ist, werden so zu Geld veranschlagt, daß vom Katastral-Reinertrage jeder Parzelle die darauf haftenden Steuern sammt Zuschlägen abgezogen werden. 602 Priloga 58. §. 6. Kar od najmanjše stanovitne letne plače, po tem, ko so zrajtani vsi prihodki, učitelju še primanjkuje, to se mu mora iz normalnega šolskega zaklada, založenega iz deželnega zaklada, plačevati. Ako ima kaka učiteljska služba že zdaj veče prihodke, naj se ti sedanjemu uživalcu ne umanjšujejo. §• 7. Dolžnosti, ki so zdaj z učiteljsko plačo zvezane, ostanejo v moči, dokler jih postava drugače ne uravna. §. 8. Ta postava stopa ob enem s postavo o uravnavi doneskov od zapuščin k normalnemu šolskemu zakladu v moč. §• 9. Zvršitev te postave se naroča ministerstvu za bogočastje in nauk in za finance. §. 6. Das nach der Veranschlagung dieser Einkommenszweige von dem mindesten Betrage des festen Iahresgehaltes eines Lehrers noch Abgängige muß ihm von dem aus Landesmitteln bohrten Normalschulfonde bezahlt werden. Ist mit einer Lehrstelle bereits gegenwärtig ein höheres Einkommen verbunden, so ist dasselbe ihrem jetzigen Inhaber ungeschmälert zu erhalten. §• 7. Die mit dem bisherigen Lehrergehalte verbundenen Verpflichtungen verbleiben bis zur weitern gesetzlichen Regelung aufrecht. §. 8. Dieses Gesetz tritt gleichzeitig mit dem Gesetze, betreffend die Regelung der Normalschulfondsbeiträge von Verlassen-schaften in Wirksamkeit. §. 9. Mit der Durchführung dieses Gesetzes werden die Minister für Kultus und Unterricht und für die Finanzen beauftragt. Priloga 59. 603 Poročilo finančnega odseka, o vlogi zastopništva ljubljanskega mesta zarad zajema 1 .OOOsOOO gold. Slavni deželni zbor! Finančni odsek je vlogo ljubljanskega magistrata tehtno preiskaval, ali ker ni predloženega načrta za srečkanje, in tudi ni naznanjena pot po kteri namerava mesto srečke oddati, finančni odsek ni mogel presoditi, ali bi bil pri sedanjem pomankanji denarja najem posojila za ljubljansko mesto ugodno ali drago in za veliko let težko breme. Ker iz mestne vloge tudi potreba tolkega zajema ni razvidna, stavi finančni odsek nasvet: Slavni deželni zbor naj sklene: Čez vlogo ljubljanskega mesta zarad zajema 1,000.000 gld. se za zdaj preide na dnevni red. V Ljubljani 13. oktobra 1871. Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Dr. Poklukar, poročevalec. 604 Beilage 60. zu den Regierungsvorlagen an die Landtage, betreffend die Aenderung mtjdner Bestimmungen der Eandesordnungen und die Aenderung der Landtagswahlorduungen. Die vorliegenden Gesetzentwürfe haben die Aenderung von Bestimmungen der Landesordnungen der einzelnen Länder und eine Reform der Landtagswahlordnungen zum Gegenstände. Die Aenderung in den Bestimmungen der Landesordnungen betreffen vorzugsweise die Zusammensetzung der Landtage. Durch diese Aenderungen, sowie durch Aenderungen der Wahlgebiete, die in den Entwürfen der Landtagswahlordnungen enthalten find, wurde auch eine Aenderung des Anhanges zu den Landesordnungen nothwendig und diese Aenderung ist in den weiter anruhenden Gesetzentwürfen vorgesehen. Die Letzteren müssen nicht blos den Landtagen, sondern auf Grund der gegenwärtigen Bestimmung des Anhanges zu den Landesordnungen und des dritten Absatzes des §. 7 des Grundgesetzes über die Reichsvertretung auch dem Reichsrathe vorgelegt werden. Die Aenderungen der Landesordnungen und der Landtagswahlorduungen können nur gleichzeitig mit der Aenderung des Anhanges zu den Landtagsordnungen die Allerhöchste Sanction erlangen. Dieses in formeller Beziehung vorangeschickt, muß zur Beleuchtung des Inhalts der vorliegenden Gesetzentwürfe vor Allem hervorgehoben werden, daß auch in diesen Gesetzentwürfen an dem Principe der Interessenvertretung festgehalten wurde. .Dieses Princip ist schon in den Landesordnungen und in den Landtagswahlordnungen vom Jahre 1850, dann in den Landesverfassungen vom Jahre 1861 zum Ausdruck gelangt und es ist im Allgemeinen in den einzelnen Königreichen und Ländern als ein in unseren Verhältnissen begründetes und die Entwicklung des Verfassnngslebens in Oesterreich erleichterndes anerkannt worden. Es liegt den unteren und dem höchsten Vertretungskörper zum Grunde und hätte nicht verlassen werden können, ohne die Rücksicht auf Momente bei Seite zu setzen, die für unser öffentliches Leben von unleugbarer Bedeutung sind, ohne an die Stelle der Beachtung wichtiger Factoren unserer politischen Gestaltung mehr oder weniger nivellirende, von praktischen Verhältnissen und von erworbenen Rechten absehende Bestimmungen treten zu lassen. Bei Festhaltung des Principes der Interessenvertretung kann daher von den vorliegenden Gesetzentwürfen eine radikale Aenderung in dem System unserer Landesvertretungen nicht gewärtiget werden. Sie wäre nach dem Vorgesagten auch nicht am Platze. Wohl aber ist die Regierung zu der Verfassung der vorliegenden Gesetzenlwürfe nicht geschritten, ohne die Einwendungen und Beschwerden reiflich zu erwägen, welche insbesondere in einzelnen Ländern die Geltendmachung der gegenwärtigen Landesverfassungen erschwerten, ohne Erfahrungen zu benützen, die das Decennium, während dessen diese Verfassungen in Wirksamkeit sind, an die Hand gegeben hat. Das Ergebniß dieser Prüfung sind vielfache wesentliche Aenderungen der bestehenden Bestimmungen, die in den vorliegenden Gesetzentwürfen der Beurtheilung und Schlußfassung der Landtage unterzogen werden sollen. Schon in den Landtagswahlordnungen vom Jahre 1861 wurde die Eventualität in Aussicht genommen, daß sich in der nächsten Zukunft manche Modification derselben als zweckmässig Herausstellen könnte, in dem die Beschlußfassung über Aenderungen der Landtagswahlordnungen für die erste Landtagsperiode wesentlich erleichtert worden ist. Unzweifelhaft geleitetet von dem Gefühle, daß dieses Motiv seine Geltung noch nicht verloren hat, ungeachtet die erste Landtagsperiode abgelaufen ist, daß vielmehr die Erleichterung solcher Aenderungen das Mittel sein könnte, um einander bekämpfende Interessen auf dem Boden der Verfassung zu vereinigen, haben fast alle Landtage die Wirksamkeit der bezüglichen Bestimmung der Landtagswahlordnung auf die Dauer der zweiten regelmäßigen Landtagsperiode ausgedehnt. Die Regierung ergreift nunmehr die Initiative zu solchen Modificationen, um ihrem Programme getreu denjenigen Elementen, welche sich in der Oposition gegen die bestehenden verfassungsmäßigen Einrichtungen befinden, die Betheiligung an denselben thunlichst zu ermöglichen und damit den inneren Frieden und die gedeihliche Wirksamkeit der Beilage 60. 605 verschiedenen Faktoren des Staatslebens zu fördern, gleichzeitig aber auch den in den verschiedenen Ländern kund gewordenen Wünschen nach Abänderung der bestehenden Wahlordnungen, so weit dieseWünsche als gerechtfertigt und realisirbar erscheinen, zu entsprechen. Selbstverständlich wäre die Regierung weit entfernt, diesen Zweck zu erreichen, wenn sie sich nicht bemühen würde, in den vorliegenden Gesetzentwürfen Vorschläge zu machen, die nicht von dem einseitigen Standpunkte einer politischen Partei ausgehen, sondern vom Standpunkte der allgemeinen Billigkeit und im Zusammenhange mit anderen, im Wege der Gesetzgebung zu gebenden Bürgschaften beurtheilt werden müssen. Der Hauptsache nach lassen sich die Aenderungen der Landesordnungen und der Landtagswahlordnungen, welche in den Vorlagen beantragt werden, in den folgenden Punkten zusammenfassen. I. In der Wählerclasse des Großgrundbesitzes wurde an beut Erfordernisse der land- und lehentäflichen Eigenschaft mir in jenen wenigen Ländern — Böhmen, Mähren, Niederösterreich — festgehalten, in denen an diese Eigenschaft mindestens im Allgemeinen der Charakter eines wirklichen Großgrundbesitzes geknüpft ist. Dagegen wurde von dem Erfordernisse der landtäflichen Eigenschaft in den anderen Ländern, in welchen es noch besteht, nämlich in Schlesien, in der Bukowina, in Oberösterreich, in Steiermark, Kärnthen und Kram, Umgang genommen. In diesen Ländern ist die Bedingung der Landtäflichkeit nicht mehr haltbar. Sie kennzeichnet dort nicht den großen Grundbesitz und die historische Bedeutung derselben kann unter Zeitumständen, die einen anderen socialen und politischen Charakter haben, nicht zum Anhaltspunkte dienen, um die obwaltenden Interessen gegen einander zu begrenzen und ihre Berücksichtigungswürdigkeit zu ermessen. Nicht der Umstand an und für sich, daß ein Grundbesitz in diesem oder in jenem öffentlichen Buche eingetragen ist, kann darüber entscheiden, welchen Anspruch derselbe auf Beachtung von Seite der Gesetzgebung und der Verwaltung stellen kann, sondern seine Wichtigkeit für daö wirtschaftliche Leben, sein Einfluß auf das Allgemeine überhaupt. Von diesem Standpunkte aus betrachtet, kann nur der „große" und nicht der „landtäfliche Besitz" eine abgesonderte Wählerclasse bilden. Dieser Standpunkt wird auch in den Vorlagen eingehalten und darum ist auch für die Wählerclasse des Großgrundbesitzes ein Census festgestellt worden, demgemäß nur ein durch eine entsprechende Steuerleistung hervorragender Grundbesitz in diese Wählerclasse fällt. Der Census wurde lediglich mit Rücksicht auf die Grundsteuer festgesetzt, weil diese Steuer der einzig richtige Maßstab für die Beurtheilung der Bedeutung eines Grundbesitzes ist, und weil bei Festsetzung des Census nach „der Realsteuer" bei Auflassung der landtäflichen Eigenschaft auch bloßer Hausbesitz in diese Wählerclasse einbezogen, und dadurch das Wesen derselben gänzlich geändert würde. Der große Grundbesitz bildet in der Regel Einen Wahlbezirk und Einen Wahlkörper. Nur wo besondere Verhältnisse es erheischen, wurde von dieser Regel abgewichen. In Böhmen, wo der Großgrundbesitz unstreitig die hervorragendste Bedeutung hat, soll derselbe drei Wahlkörpcr bilden. Gegenwärtig ist diese Wählerclasse dort in zwei Wahlkörper getheilt. In den ersten gehört der fideicommiffarische, in den zweiten der allodiale Großgrundbesitz. Die Stenerlistcn des böhmischen Großgrundbesitzes weisen nach, daß diese Kriterien über die Bedeutung des Großgrundbesitzes nicht entscheiden. Es wurde daher das Unterscheidungsmerkmal der bestehenden Wahlkörper durch den Stenercensus ersetzt und der Umstand, daß sich in Böhmen, abgesehen von einzelnen Adelsgeschlechtern des Landes, deren außerordentlicher Besitzstand ein notorischer ist, nicht allein bei einem Minimalcensus von 2500 fl. an jährlicher Grundsteuer, sondern selbst bei einem Minimalcensus von 25000 fl. Grundsteuer eine bedeutende Anzahl von Wahlberechtigten ergibt, rechtfertiget die Bildung mehrerer Wahlkörper in dieser Wählerclasse und die Abgrenzung derselben nach der Höhe der Steuerschuldigleit. In Schlesien, wo die Fürsten des Landes und der Hoch- und Deutschmeister im Großgrundbesitze eine so eminente Stellung einnehmen und wo deren Realstener ebenso viel beträgt, wie die des gesammten übrigen Großgrundbesitzes, würden dieselben auch künftighin einen abgesonderten Wahlkörper zu bilden haben. Es fehlt zwar auch in anderen Ländern an hohen Steuerträgern nicht, allein die Art und Weise der Vertheilung des Großgrundbesitzes in denselben würde der Bildung von mehreren Wahlkörpern in dieser Wählerclasse nicht das Wort führen, weil es nicht zu erzielen wäre, daß jeder derselben eine entsprechende Anzahl von Wählern mit einer entsprechenden Stenersumine und Abgeordnctenanzahl in sich schließt. Dies ist auch der Grund, warum in Mähren von der Theilung des Großgrundbesitzes in mehrere Wahlkörper abgesehen wurde. Auch in der Bukowina bestehen im Großgrundbesitze dermalen zwei Wahlkörper. In den ersten gehören die stimmberechtigten Mitglieder des bischöflichen Konsistoriums und drei Klostervorsteher. Alle diese Wähler stellen nur Einen Wahlberechtigten, den griechisch-orientalischen Religionsfond vor. Es läßt sich schwer rechtfertigen, einem einzigen Wähler, und sei er auch von der großen Bedeutung des griechisch-orientalischen Religionsfondes in der Bukowina, einen eigenen Wahlkörper einzuräumen, daher nach den Vorlagen auch in diesem Lande nur Ein Wahlkörper im Großgrundbesitze beantragt wird. Dagegen sollen die Repräsentanten des griechisch-orientalischen ReligionSfondes das Wahlrecht im Großgrundbesitze behalten und wäre damit so wie mit dem Rechte der Krone, die Sanction von Gesetzen abzulehnen, die etwa den genannten Fond unverhältnißmäßig ins Mitleiden ziehen, das Interesse dieses, allerdings hochwichtigen, man kann sagen den Mittelpunkt aller Bukowinaer Interessen bildenden Fondes vollkommen gewahrt. In den Vorlagen wird dem Großgrundbesitze die Anzahl der Abgeordneten, die er jetzt wählt, erhalten. Die Regierung änderte an diesem Verhältnisse nichts, weil dabei das conservative Interesse, und das Interesse der intelligenten Vertretung im hohen Grade bethciligt ist. 606 Beilage 60. Wenn in einzelnen Ländern die Stärke der Vertretung deö Großgrundbesitzes zu Klagen Anlaß gegeben hat, so wird sich die Sachlage dadurch ändern, das bei Auflassung des Erfordernisses der Landtäflichkeit der Umfang dieser Wählerclasie gewinnt und das mitunter an die Stelle des Großgrundbesitzes die Höchstbcsteuerten treten. In mehreren Ländern darf der Großgrundbesitz auch nicht nach der von ihm getragenen Realsteuer allein beurtheilt werden. Es ist vielmehr auch der sehr bedeutende Antheil in Anschlag zu bringen, den er an den Industriesteuern hat, ohne an der Vertretung der Industrie besonders betheiligt zu werden. II. An die Stelle der Abgeordneten der Handels- und Gewerb ekammern sollen nach den vorliegenden Gesetzentwürfen die Abgeordneten der Großindustrie treten. Gegen das Wahlrecht der Handels- und Gewerbekammern sind viele Einwendungen erhoben worden. Es läßt sich auch nicht in Abrede stellen, daß dieses Wahlrecht die Handels- und Gewerbekamniern auf ein Feld geführt hat, deffen Betretung das Vertrauen in diese, nach ihrer eigentlichen und ursprünglichen Bestimmung der politischen Sphäre entrückte Institution in einzelnen Ländern sehr wesentlich beeinträchtigt. Dort wo nationale Spaltungen bestehen, war es nicht das Industrielle, sondern das nationale Interesse, welches auch bei den Handelskammerwahlen in den Vordergrund trat, ein Interesse, welches dem kosmopolitischen Wesen des gewerblichen und des Handels-Verkehrs geradezu entgegen ist und sich mit dem Zwecke dieser Einrichtung nicht vereinigen läßt. Das Wahlrecht der Handelskammern ist da nur in die Hände von wenigen Personen gelegt, um so mehr ein privilegirtes, als alle diese Personen nebst dem ein Landtagswahlrecht in ihrer sonstigen Eigenschaft ausüben. Die vorliegenden Gesetzentwürfe bringen bei allen Wählerclassen das Princip der directen Wahl zur Ausführung. In Consequenz dieses Princips berufen sie auch bei der Industrie die Industriellen selbst und nicht, wie bisher ihre Mandatare, die Mitglieder der Handelskammer zur Wahlurne. Die kleine Industrie wählt vorzugsweise in den Städten, Märkten und den denselben gleich gehaltenen Orten, einer Wählerclaffe, welcher ohne gleichzeitige Rücksicht auf die Industrie nie ein so ausgedehntes Wahlrecht eingeräumt werden könnte, wie es denselben in den gegenwärtigen Wahlordnungen eingeräumt und auch in den Vorlagen nicht beeinträchtigt wird. Die große Industrie soll durch unmittelbare Wahl ihre Vertreter in den Landtag und durch diesen in den Reichsrath schicken. Auch in dieser Wählerclasse mußte der Census in einer solchen Weise festgesetzt werden, daß die Großindustrie diese ihre Eigenschaft schon durch die Steuerzahlung hmb gibt, wenngleich bei der verschiedenen Entwicklung derselben in den einzelnen Ländern nicht überall derselbe Maßstab angelegt werden konnte. Was die Anzahl der Abgeordneten dieser Wähkerclasse betrifft, so wurde derselben im Allgemeinen die von den Handels- und Gewerbekammern gewählte Anzahl von Abgeordneten zugewiesen. Eine Ausnahme tritt nur in Böhmen und Mähren ein, wo die Großindustrie in hervorragender Weise auch im Großgrundbesitze ihre Repräsentanten findet, wo ferner die Nothwendigkeit eintritt, die Anzahl der Abgeordneten der Landgemeinden zu vermehren und wo die beantragte Gesammtzahl der Landtagsmitglieder bereits eine so hohe ist, daß die Regierung ihrerseits eine weitere Vermehrung derselben nicht in Vorschlag bringen kann. III. Wo Großgrundbesitz und Großindustrie nicht der Art vertreten sind, daß sie eigene Wählerclassen bilden können, wurde die Wählerclasse der Höchst be steuerten in Aussicht genommen, in welcher den bedeutendsten Steuerträgern Raum gegeben ist, ihr Interesse zur Geltung zu bringen. Diese Wählerclasse besteht schon in Dalmatien; sie sollte nach den Landesordnungen vom Jahre 1850 in Ausführung des ß. 78 der Reichsverfassung vom 4. März 1849 allgemein eingeführt werden. In den vorliegenden Gesetzentwürfen soll sie unter den angedeuteten Umständen nur als Ausnahme eintreten, da dort, wo Großgrundbesitz und Großindustrie wirklich eine Bedeutung haben, ihrem Interesse durch die Bildung abgesonderter Wählerclassen besser entsprochen ist. Die Wählerclasse der Höchstbesteuerten soll hiernach in Salzburg, Vorarlberg, Görz, Istrien und Dalmatien bestehen. IV. Was die Wählerclasse der Städte und Landgemeinden anbelangt, so mußte vorerst darauf Bedacht genommen werden, die Vertretung dieser beiden Wählerclassen mit Rücksicht auf Bevölkerung und Steuerzahlung in ein richtigeres Verhältniß zu bringen. Hier zeigte es sich vor Allem, daß die gegenwärtigen Landtagswahlordnungen das städtische Element gegenüber der sowohl nach Kopfzahl als nach Steuerleistung weit überwiegenden Landbevölkerung in auffallender Weise begünstigt hatten, und dadurch ein Mißverhältniß in der Vertretung schufen, das ebensowenig dem Interesse des Staates als der Gerechtigkeit entsprach. Dieser Ueberzeugung wurde dadurch Rechnung getragen, daß in den neuen Entwürfen beinahe durchaus die Zahl der Abgeordneten der Landgemeinden, wenn auch nicht im bedeutenden Maße vermehrt wurde. Die Regierung war hiebei weit entfernt davon, Elemente, welche die höhere Intelligenz vertreten oder zu einer höheren Betheiligung an den Geschäften des öffentlichen Lebens berufen sind, zu verkürzen, und es könnten einer gegenseitigen Auffassung wohl nur ganz willkürliche Annahmen zu Grunde liegen. Im Verlause der Zeit, in welcher die Landesordnungen vom Jahre 1861 in Wirksamkeit stehen, wurden in mehreren Ländern insbesondere rücksichtlich der Wählerclasse der Städte vielfache Wünsche und Beschwerden laut. Sie betraffen eben so sehr den Umstand, daß Orte in die Städtegruppe aufgenommen wurden, welche keine Bedeutung haben, als denjenigen, daß Orte in diese Gruppe nicht aufgenommen worden sind, die nachgewiesener Maßen eine gleiche oder noch höhere Erheblichkeit haben als viele der in die Wählerclasse Aufgenomenen. Solche Wünsche und Beschwerden wurden vorzugsweise in Ländern laut, in denen sie durch die bekämpfende Ansprüche verschiedener Nationalitäten unterstützt wurden. Die Regierung machte es sich zur Aufgabe, sie bei Abfassung der Vorlagen eingehend zu prüfen. Bei vorur-theilsfreier Würdigung der Letzteren wird ihr die Anerkennung nicht versagt werden können, daß sie den durch die Landtagswahlordnungen vom Jahre 1861 den einzelnen Städten und Orten zuerkannten Berechtigungen und den in dieser Beziehung erhobenen Ansprüchen die weitestgehende Berücksichtigung angedeihen ließ. Beilage 60. 607 Eine dritte sehr wesentliche Aenderung in der Gruppe der Städte und Landgemeinden betrifft endlich in Ländern mit verschiedenen Nationalitäten eine entsprechende Bildung der Wahlbezirke. Die Schwierigkeiten, die sich in der Entwicklung des Berfassungslebens in Oesterreich aus Nationalitätsrücksichten ergaben, sind in der That so bedeutend, daß, wo sich eine Gelegenheit darbietet, sie herabzumindern oder ihnen zu begegnen, sie gewiß ergriffen werden soll. Ein solcher Anlaß ergibt sich unzweifelhaft in den bezeichneten Ländern bei der Bildung der städtischen und Landgenieinden-Wahlbezirke insoweit als es möglich ist, die Wahlbezirke aus homogenen nationellen Elementen zu bilden. Die Regierung hat bei Abfassung der Vorlagen diesen Gesichtspunkt unverrückt im Auge behalten, damit keine der betreffenden Nationalitäten ohne zwingende Nothwendigkeit gegenüber der anderen in ein ungünstiges Verhältniß gebracht und keine veranlaßt werde, sich von dem öffentlichen Leben ferne zu halten. Selbstverständlich hat diese Berücksichtigung ihre natürliche Grenze, die bei keiner wie immer gearteten Combination ingnorirt werden kann. V. In den geänderten Bestimmungen der Landesordnungen wurde die Viril stimme der Rectoren der Universitäten aufgelassen. Gewiß kann diese Aenderung nicht als ein Mangel an Achtung vor der Wissenschaft gedeutet werden. In einem Staate, in welchem die Koryphäen der Wissenschaft kraft des Gesetzes und in Folge consequenter Anschauungen der verschiedenen Regierungssysteme in der ersten Kammer der Reichsvertretung so zahlreich vertreten sind, ist eine solche Deutung schon in Vorhinein ausgeschlossen. Wenn dessenungeachtet die Rectoren der Universitäten unter den Birilstimmen in den Vorlagen nicht mehr erscheinen, so hat dieß darin seinen Grund, daß sich die von Jahr zu Jahr und selbst während der Sessionen in ihrem Träger wechselnde Würde der Rectoren der Universitäten in das System der Interessenvertretung, auf dem unsere Landesvertretungen beruhen, nicht leicht einfügt. Der Wissenschaft kann mit der Einen Stimme keine Rechnung getragen sein. Auch müßten, wenn sonstige Gründe für diese Virilstimmen sprächen, Rectoren anderer höherer Lehranstalten ein gleiches Vorrecht genießen. Zu Allem dem kommt, daß die Rectoren der Universitäten gewöhnlich ein Lehramt bekleiden, dem sie, unbehindert durch parlamentarische Thäthigkeit um so mehr erhalten werden sollen, je ausgezeichneter die Eigenschaften sind, die ihre Berufung zum Rectorat veranlassen. Die Regierung geht von der Anschauung ans und hat sie in den Vorlagen auch zur Geltung gebracht, daß es kein Gewinn für das öffentliche Leben ist, wenn Staats- oder ihnen gleich gestellte öffentliche Beamte, sowie öffentliche Lehrer ihrem Berufe, in dem sie oft gar nicht ersetzt werden können, durch die Betheiligung an den Geschäften der Ver-tretungskörper entzogen werden, und daß das Vertrauen in ihre Wirksamkeit leidet, wenn es möglich ist, sie in den Kampf der politischen Parteien hineinzuziehen. Von dieser grundsätzlichen Auffaßnng rücksichtlich der öffentlichen Functionäre überhaupt ausgehend, konnte sie auch bei den Rectoren der Universitäten keine Ausnahme eintreten lasten. Obwohl schon die vorangehende Auseinandersetzung sich nicht blos auf das Gebiet der Landesordnungcu beschränkt, sondern and) jenes der Landtagswahlordnungen berührt, so müssen doch speciell in Betreff der Letzteren noch die folgenden Gesichtspunkte hervorgehoben werden. VI. Die gegenwärtige Regierung hat in ihr von Seiner Majestät genehmigtes Programm, wie bereits erwähnt, die directen Wahlen in allen Wählerclassen und die Erweiterung des Landtagswahlrechtes aufgenommen. Beide Punkte finden in den vorliegenden Entwürfen ihre Verwirklichung. Auch in den Landgemeinden soll die directe Wahl an die Stelle der Wahl durch Wahlmänner treten. Die letztere Wahl hat in dem Uebergangsstadinm gewiß ihre Vorzüge, allein dem constitutionellen Principe eutpricht nur die directe Wahl. Sie findet sich auch schon in der Reichsverfassung vom Jahre 1849 und den auf der Letzteren basirten Landesverfassungen. Die Erweiterung des Wahlrechtes soll auch derjenigen Classe der Bevölkerung, welche relativ kleinere Steuern zahlt, aber darum nicht weniger die Fürsorge der Gesetzgebung und der Verwaltung in Auspuch nehmen muß, die Gelegenheit geben, die Vertretung ihrer Interessen zur Geltung zu bringen. Durch die Bestimmungen der vorliegenden Gesetzentwürfe wird vorgesehen, daß sich das Wahlgeschäft auch bei der directen Wahl in den Landgemeinden und bei Erweiterung des Wahlrechtes ohne besondere Schwierigkeiten abwickeln könne. Hieher gehört in der Wählerclasse der Städte die Wahl in jedem Wahlorte, wie sie bereits in einzelnen Ländern stattfindet und in anderen sehr gewünscht wird, dann die Wahl in Wählerabtheilungen in großen städtischen und in Wahlbezirken der Landgemeinden, endlich die Zusammenstellung der Resultate der Wahlen in den einzelnen Wahlorten und Wählerabtheilungen in einem Hauptwahlorte. Dem Principe der Erweiterung des Wahlrechtes gemäß wurde der Census, von dem die Erlangung desselben in der Wählerclasse der Städte und Landgemeinden abhängt so niedrig als möglich gestellt. Im Allgemeinen beträgt derselbe in den Hauptstädten 10 fl., in selbstständig wählenden Städten 8 fl., sonst 5 fl. Stur in wenigen Ländern wurde mit Rücksicht auf die eigenthümlichen Steuerverhältnisse unter diesen Census gegangen. In der Reichshauptstadt beläuft sich der beantragte Census auf 20 fl. Dabei ist jedoch, wie auch in den anderen Censusanträgen die ganze gezahlte Steuer und nicht die Steuer ohne Staatszuschläge im Auge behalten, worin bei der Ungleichheit des außerordentlichen Zuschlages die einzig gerechte Basis liegt und wodurch auch die Abfaffung der Wählerlisten sehr erleichtert wird. Es tritt also auch in Wien eine bedeutende Erweiterung des Wahlrechtes ein. VII. Das Wahlrecht wird selbstverständlich an gewisse allgemeine und besondere Bedingungen geknüpft. Allein es soll von dem Gemeindewahlrechte unabhängig werden. Darin liegt ein großer Vorzug gegenüber den gegenwärtigen Bestimmungen. Rach diesen hängt die Erlangung des WahrechteS in erster Linie von der Einreihung in den ersten und zweiten Gemeindewahlkörper oder in die zwei Drittel der nach der Höhe der Steuer gereihten Gemeindeglieder, und bann. 608 Beilage 60. a6et nicht überall und auch nicht in den beiden Wählerclaffen der Städte und Landgemeinden von einem gewissen Census im dritten Wahlkörper oder von einem solchen ohne Rücksicht ans Einreihung in die Wahlkörper ab. Die Consequenz dieses Systems ist eine große Ungleichheit, die selbst dort, wo der eben erwähnte Census besteht, unvermeidlich ist. Die Einreihung in die Wahlkörper hängt von den Steuer- und Be sitz Verhältnissen in den einzelnen Gemeinden ab. Eine hohe Steuerzahlung gewährt in einer Gemeinde das Wahlrecht nicht, während in einer anderen eine geringfügige Steuer genügt. Diese Ungleichheit läßt sich für das Gemeindewahlrecht rechtfertigen, sie ist jedoch ans das Landtagswahlrecht nicht übertragbar. Sie wurde daher auch durch die Bestimmungen der Vorlagen beseitigt. VIII. Es ist Princip der vorliegenden Gesetzentwürfe, insbesondere was die Bedingungen des Wahlrechtes und der Wählbarkeit und die Ausübung des Wahlrechtes anbelangt, keine Ausnahme für eine oder die andere Wählerclasse eintreten zu lassen, die nicht in besonderen Verhältnissen begründet ist. Daher wurde in der Classe des Großgrundbesitzes und der Großindustrie zwar die Ausübung des Wahlrechtes durch Bevollmächtigte zugelassen, da sie durch die Ausdehnung des Wahlbezirkes bedingt ist. Allein das Wahlrecht der Frauen und der Nichteigenberechtigten ist irr keiner Wählerclasse in Aussicht genommen, und ebenso ist die Wahlberechtigung in Fokge des Besitzes von mehreren Steuerobjecten oder des Mitbesitzes gleichmäßig für alle Wählerclassen geregelt. Daß das Wahlrecht den Frauen nicht zuerkannt wurde, wird nicht befremden, da selbst das constitutionell am meisten vorgeschrittene England der Wahlberechtigung der Frauen für die Volksvertretung nicht huldigt, wie die erst in der letzten Parlamentseffion über diese Frage stattgehabte Verhandlung bewährt hat. Gegenwärtig ist die Frage des Wahlrechtes der Frauen weder durch das Gesetz, noch durch die Praxis gleichmäßig gelöst. Die Regierung konnte in ihren Entwürfen nur Eine Ansicht zum Ausdruke bringen. Uebrigens hat diese Frage bei der binden Wahl in den Landgemeinden jedenfalls eine andere Tragweite als bisher. IX. Von Wichtigkeit ist die Frage des Wahlrechtes der juristischen Personen. Auch diese Frage ist in der gegenwärtigen Gesetzgebung verschieden gelöst. In den Vorlagen ist nur den Actiengesellschaften und Comanditgesellschaften auf Actien das Wahlrecht in der Wählerclasse der Großindustrie, sonst aber nur Corporationen ein Wahlrecht eingeräumt. Dagegen sind nach den Bestimmungen der Vorlagen offene Handelsgesellschafter und die persönlich haftenden Gesellschafter der Commauditgesellschaften, wenn ihre Betheiligung an der Steuer dem Census entspricht, wahlberechtigt und wählbar. Der Staat, das Land, der Bezirk, die Gemeinde, Stiftungen und Fonde sind nicht wahlberechtigt. Ihre Ausschließung ist sowohl durch die dem Wahlrechte überhaupt zu Grunde liegenden Prinzipien, als auch durch Rücksichten praktischer Natur gerechtfertigt. Die Ersteren führen mehr dem Wahlrechte physischer Personen das Wort. Die Letzteren müssen es verbieten, das z. B. die massenhafte Zahl von Stiftungen mit den Wahlberechtigten eines Wahlkörpers in Concurrenz trete und möglicher Weise zu Wahlagitationen mißbraucht werde. X. Auch in den vorliegenden Entwürfen wird der Grundsatz festgehalten, daß das Wahlrecht nur in Einer Wählerclasse ausgeübt werden könne, und daß das Wahlrecht im Großgrundbesitze die Ausübung des Wahlrechtes in den anderen Wählerclaffen, daS Wahlrecht in der Classe der Großindustrie die Ausübung des Wahlrechtes in den Städten und Landgemeinden ausschließt. Dagegen wird darin Personen, die in der Classe der Städte und Landgemeinden wahlberechtigt sind, das Wahlrecht dort zuerkannt, wo der Wahlberechtigte seinen Wohnsitz hat, und wofern er in keiner der betreffenden Gemeinden seinen Wohnsitz hätte, dort, wo er die höchste Steuer zahlt. Diese Bestimmung rechtfertigt sich durch die Erwägung, daß, wenn Jemand in einer bestimmten Gemeinde wohnt und daselbst auch wahlberechtigt ist, sein' Interesse sich doch zunächst der Wahl in dieser Gemeinde zuwendet und die Ausübung des Wahlrechtes in einer anderen Gemeinde, beziehungsweise Wählerclasse für ihn in der Regel keinen Werth hat. XI. Eine besondere Normirung erheischt das Wahlrecht und die Wählbarkeit der Militärpersonen. Die Heercseinrichtungen sind in den letzten Jahren ganz andere geworden, die bestehenden Wahlordnungsbestim-mungeu passen nicht mehr auf dieselben. In den vorliegenden Entwürfen ist der Grundsatz ausgesprochen, daß active Militärs ein Wahlrech nur durch Bevollmächtigte, also nur in der Wählerclaffe des Großgrundbesitzes und der Großindustrie ausüben können, daß sie jedoch von der Wählbarkeit ausgenommen sind. Dieser Grundsatz erstreckt sich aber nicht auf in bürgerlichen Verhältnissen befindliche, jedoch noch in einem militärischen Verbände stehende Personen, wohin die vauernd Beurlaubten, die zur Reserve gehörigen Personen des Heeres und der Kriegsmarine, sowie die nicht bleibend präsenten, zur Landwehr gehörigen Personen zu zählen sind. Diese Personen sind wahlberechtigt und wählbar. Nur wenn sie zur Dienstleistung einberufen werden, sollen sie für die Dauer der Activität ein Wahlrecht auch nur durch Bevollmächtigte und ein Mandat nicht ausüben können. Die Militärbeamten und Geistlichen sind rücksichtlich des Wahlrechtes und der Wählbarkeit den Civil-Staats-beamten gleich gehalten. XII. d ie Wählerlisten in den Städten und Landgemeinden werden gegenwärtig vor ihrer Auflegung dem Vorstande der vorgesetzten politischen Behörde vorgelegt, der sie zu prüfen und rücksichtlich der Richtigkeit zu bestätigen hat. Die Erfahrung lehrt, daß diese Prüfung und Bestätigung nur eine nominelle ist, da die Zeit hiezu fehlt. Die gegenwärtigen Bestimmungen kennen nur für die Wählerlisten int Großgrundbesitze und in Folge von Nachtragsgesetzen nur in wenigen Ländern in der Classe der Städte und Landgemeinden Reclamations fristen. In den Vorlagen wurde von diesen Bestimungen abgewichen, einerseits um die Durchführung der Wahlacte zu erleichtern, anderseits um gleiche Principien in allen Wählerclaffen geltend zu machen. Die Wählerlisten in den Städten und Landgemeinden sollen nach ihrer Verfassung unbeschadet des Rechtes der Berichtigung derselben durch die Behörde gleich aufgelegt, und es sollen in allen Wählerclaffen Reclamationen für zulässig erklärt werden. Da in den Städten und Landgemeinden die Wählerliste in der Gemeinde selbst ausgelegt wird, so kann auch die Reclamationsfrist eine kürzere sein, als im Großgrundbesitze und in der Großindustrie , in welchen Wählerclaffen" die Beilage 60. gQ9 Bethe iligten, da sie im ganzen Lande zerstreut sind, leicht später in die Kenntniß der Wählerliste kommen können und zur Geltendmachung ihrer Reclamation auch einer längeren Zeit bedürfen. Es wurde daher für die letzteren Wählerclassen eine 14tägige, für die Städte und Landgemeinden aber eine Ltägige Reclamativnsfrist für angemessen erachtet. XIII. In den Voäagen wurde die schriftliche Abstimmung zur Voraussetzung genommen. Die Regierung entschloß sich hiezu deshalb, weil diese Abstimmung bereits in mehreren Ländern mit verschiedenartigen Verhälnissen eingeführt , und weil nicht in Abrcke zu stellen ist, daß unter den gegenwärtigen politischen Verhältnissen in Oesterreich die schriftliche Abstimmung eher geeignet sein dürfte, die wirkliche Gestnung der Wähler zum Ausdruck zu bringen. Dort, wo die schriftliche Abstimmung nicht allgemein vorgeschlagen werden konnte, wurde sie doch in der Wählerclafse der Städte beibehalten. XIV. Die gegenwärtigen Bestimmungen über die Bildung der Wahle omissionen enthalten verschiedene BestimiWlngen über die Anzahl der von der Behörde, beziehungsweise vein Wahlkommissär und aus den Kreisen der Wahlberechtigten oder deren Vertretern zu wählenden Commissionsglieder. In den Vorlagen ist ein gleicher Grundsatz ftir alle Wählercklassen festgehalten. XV. Die Erfahrung hat bewährt, daß die gegenwärtigen Bestimmungen über die Beurtheilung der Abstimmungsresultate nicht ausreichen. Die Regierung war darauf bedacht, sie nach Maßgabe der vorgekommenen Zweifel und AnstLude zu beseitigen. Sie hat es sich überhaupt zur Aufgabe gemacht, in den vorliegenden Entwürfen Fragen, deren Beantwortung nach den gegenwärtigen gesetzlichen Bestimungen eine zweifelhafte und von Land zu Land wechselnde war, in bestimmter Weise zu lösen. XVI. Daß in Städten mit eigenen Statuten mit Ausnahme der Landeshaupstadt gewisse Amtshandlungen statt dem Landeschef dem Vorstande der im Orte befindlichen oder für die Umgebung eingesetzten landesfürstlichen Bezirksbehörde als Deligirtcn des Ersteren übertragen werden, ergibt sich aus der Natur der Sache. XVII. Die Auslagen, welche die Wahlen für die Landtage verursachen, werden den Ländern zugewiesen. Nur werden die Gemeinden verpflichtet, verfügbare Räumlichkeiten für Wahlen unentgeltlich beizustellen. Obwohl solche Bestiinmnngen bisher fehlen, so gibt es nicht leicht eine Auslage, die zu tragen das Land ebenso berufen wäre, wie dieß bei diesen, den Landtagskosten analogen Auslagen der Fall ist. XVIII. Nach den vorliegenden Gesetzentwürfen soll endlich zu Beschlüssen des Landtages in Betreff einer Aenderung der Landesordnung und der Landtagswahlordnung künftighin die Zustimmung von Kwei Drittheilen sämmtlicher Landtagsmitglieder erforderlich sein. Die Gegenwärtigen Bestimmungen erheischen, so weit es sich nicht um Aederung der Landtagswahlordnung nach Zulaß der Ausdehnung der Bestimmung des ersten Absatzes des §. 53 (54) L. W. O. auf die zweite sechsjährige Landtagsperiode handelt, die Anwesenheit von drei Biertheilen aller Mitglieder und die Zustimmung von mindestens zwei Drittheilen der Anwesenden. Die in den Gesetzentwürfen vorgeschlagene Bestimmung ist einerseits strenger, indem sie unter allen Umständen die Zustimmung von zwei Drittheilen der Landtagsmitglieder fordert, während die gegenwärtigen Landesordnungeii und Landtagswahlordnungen sich mit der Zustimmung der Hälfte der Landtagsmitglieder begnügen. Andererseits sieht dieselbe von dem Erfordernisse der Anwesenheit der drei Viertheile ab. Indem die Regierung die Zustimmung von zwei Drittheilen der Landtagsmitglieder fordern zu sollen glaubt, schließt sie sich der Intention der gegenwärtigen gesetzlichen Bestimmung an, die dahin geht, die Aenderungen der Landes-ordnnng und der Landtagswahlordnung nicht wie einfache Landtagsbeschlüsse über sonstige Angelegenheiten zu behandeln, sondern sie von gewissen, eine reiflichere Erwägung und thnnlichst allseitige Billigung verbürgenden Bedingungen abhängig zu machen. Sie konnte jedoch die Bedingung der Anwesenheit von drei Viertheilen der Landtagsmitglieder nicht aufnehmen, weil diese Bedingung Aenderungen, welche der überwiegendste Theil der Landesvertretung für zweckmäßig und nöthig erachtet, an dem Widerstreben auch nur eines einzigen Mitgliedes, welches durch seine Entfernung von der Verhandlung die Zahl der Anwesenden unter drei Biertheile der Landtagsmitglieder bringt, scheitern macht, und eine solche Bestimmung Rücksichten der Politischen Zweckmäßigkeit wohl kaum für sich hat. Von dem vorerwähnten Grundsätze der Zweidrittel-Majorität der sämmtlichen Landtagsmitglieder hat die Regierung nur in Böhmen eine Ausnahme gemacht, wo schon aus früherer Zeit ein diese Frage betreffender Landtagsbeschluß vorliegt, von dem abzuweichen mit Rücksicht auf die speciellen Verhältnisse des Landes kein Anlaß vorhanden war. XIX. Durch Aenderung in den Wählerclassen, durch Aenderungen der Wahlbezirke und der Anzahl der Abgeordneten wird, wie im Eingänge dieser Darstellung bereits hervorgehoben wurde, auch eine Aenderung des Anhangs zu den Landesordnungcn nothwendig und werden daher den Landtagen auch Entwürfe eines abgeänderten Anhangs vorgelegt. Dieselben unterscheiden sich von den gegenwärtigen Anhangsbestimmungen in zwei Punkten. Der eine Punkt betrifft die Weglassung der nach §. 4 des Grundgesetzes über die Reichsvertretung dein Herrenhause des Reichsrathes angehörigen Virilstimmen aus der Reihe jener Landtagsmitglieder, ans welchen der Landtag die in den Reichsrath zu entsendenden Mitglieder zu wählen hat. Diese Aenderung rechtfertigt sich von selbst. Der zweite Punkt bezieht sich darauf, daß mit Ausnahme des Großgrundbesitzes die Reichsrathswahlgruppen so festgestellt sind, daß auf jede Gruppe nur Ein Reichsratsabgeordneter entfällt, während gegenwärtig oft zwei und drei Reichsrathsmitglieder aus Einer Gruppe zu wählen sind. Diese Abweichung ist durch das Princip der Interesienvertretung geboten. Bezirke, für die mehrere Reichsrathsmitglieder entsendet werden sollen, sind so ausgedehnt, daß sie selten gleichartige Interessen aufzuweisen haben. Dort wo die Nationalitätsfrage im Spiele ist, hat diese Frage eine erhöhte Bedeutung. Endlich haben die Reichsratswahlgruppen die Wahlgebiete für den Ausnahmsfall unmittelbarer Wahlen zu bilden. 610 Beilage 60. Tritt dieser Ausnahmsfall ein, so werden bei der Wahl von mehreren Reichsrathsmitgliedern in einem Wahlgebiete alle der Majorität zufallen und die bedeutendsten Minoritäten werden, wie die Erfahrung bereits gelehrt hat, nicht Einen Reichsrathsabgeordneten erringen, obwohl er ihnen bei der Theilung deS Wahlgebietes gewiß nicht entgangen wäre. Unter diesen Umständen kaun die von der Regierung beantragte Aenderung des Anhangs jeder politischen Partei willkommen sein. Die vorliegende Darstellung der Motive, welche die Regierung bei der Abfassung der Vorlagen geleitet haben, kann nicht geschlossen werden, ohne hervorzuheben, daß die Regierung bei den beantragten Aenderungen der Landesordnungen und der Landtagswahlordnungen die genauesten statistischen Nachweisungen zur Grundlage genommen hat. Es wird Sache der Regierungsvertreter im Landtage sein, das von ihnen im Aufträge der Regierung gesammelte statistische Material zu benützen, um die Anträge der Regierung zu begründen. Poročilo cestnega odseka o postavi, s ktero se zakon za skladne ceste od 14. aprila 1864. 1. in dodatek k temu od 28. januarja 1867. J. dopolnuje in v ne- kterih določbah spremenuje. .Slavni deželni zbor! Večletna skušnja kaže, da postava za skladne ceste od 14. aprila 1864.1. in dodatek k tej od 28. januarja 1867. 1. nista vselej to dosegla, kar nameravata, ter da je skrajni čas, da se vsaj v naj potrebniših oddelkih dopolnujeta in spremenita. Ti pa zadevajo med drugim: jasno določbo, kako naj bi se na posilni poti nemudoma izpeljevali ukazi in sklepi cestnega odbora; sedež cestnega odbora; ustanovitev pododborov za posamesne konkurenčne ceste; razdeljenje dela na cestah; kdo naj to delo razdeljuje; kidanje snega; kako naj bi se od onih, kteri konkurenčne ali občinske ceste, poti in mostove posebno močno rabijo, pripomoč dobila; kdo plača cestarja; kako naj se oznanujejo dela posamnim; kdaj se mora namesto dela denar vložiti in kdaj ne; kdaj sme cestni odbor pomanjkljivo delo zamudnikov na njih stroške izpeljati; ter kdo ima cestnemu odboru pomagati, ako bi njega sredstva in moči ne zadostevale; kako se iztirjujejo stroški; kdaj in kam se imajo vložiti pritožbe o cestnih zadevah, in naprava mitnic. Tem pravičnim zahtevam pa ravno zadostuje od deželnega odbora predložena postava. Odsek sicer spoznava, da bi bilo najbolje, ko bi se bil mogel cestni zakon 'za. kranjsko popolnoma prenarediti, na kar pa je komaj misliti mogel zarad tako nenadnega sklepanja našega deželnega zbora. Odsek je le male premembe, ktere so se mu potrebne zdele napravil in sicer: V slovu se je sprejelo namesti besedi „tej postavi“ temu, in namesto konečne besede „spremeni“ spremenuje. V §. 1. se je drugi stavek premenil tako-le. Deželnemu odboru je pripuščeno, da tudi takrat, ke-dar deželni zaklad za obdržbo konkurenčne ceste ne pri-pomaga, v cestni odbor sme imenovati odbornika, ki ima pravico glasovati. ©etn SanbeäctuSfdjuffe Bleibt ež üBerlaffen, aud) außer bem fratte, trenn jur Ermattung ber Gümcurrenjftraße aus bent SanbeSfonbe ein ^Beitrag geteiftet wirb, in baS