N«jv«2ji alovattid v Zdniledb državah VctiauTceleto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 215. — STEV. 215. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1935. — SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1935. VOLUME XLHL — LETNIK XTJTT, FRANCIJA SE JE PRIDRUŽILA ANGLUI PROTI ITALIJI Z OZIROM NA LASKO-ABESINSKI SPOR TEMELJI FRANCOSKA POLITIKA NA LIGI NARODOV Male države podpirajo Anglijo proti Italiji. — Švedska in Holandska nasprotujeta agresivno- nosti. — Tudi Belgija zavzela isto stališče. — Rusija je obljubila Hoareju svoja pomoč. ŽENEVA. Švica, 1 3. septembra. — Danes se je strnila evropska fronta proti Italiji oziroma njenim načrtom, ki jih ima v Vzhodni Afriki, Francija je sledila vzgledu Anglije ter izjavila, da mora biti odločitev Lige narodov za vse merodajna. Vse je napeto pričakovalo govor francoskega ministrskega predsednika Lavala. In Laval je rekel: — Naše dolžnosti so zapisane v zakoniku Lige narodov. Tem svojim dolžnostim se ne bomo nikdar izneverili. Svojo politiko glede italijansko-abesinskega spora temelji Francija na Ligo naro-rodov. S tem je stopila Francija, najboljša prijateljica Italije, na stran Anglije. Mussoliniju stoji nasproti enotna evropska fronta. Lavalov govor smatrajo kot svarilo na naslov Italije. Značilno je, da je Laval takoj, ko je zaključil svoj govor, odšel iz dvorane in sicer v spremstvu italijanskega delegata Aloisia. Neki delegat je rekel: — Proti Mussoliniju je vsa Evropa. To dejstvo vzbuja v nas upanje, da bo ohranjen mir. Kaj bo storil Mussolini, je pa seveda drugo vprašanje. 2ENEVA, vica, 1 3: septembra. — Velike in majhne države so obljubile, da bodo podpirale pravila Lige narodov, ko so delegati razpravljali o sredstvih, katerih bi se bilo mogoče poslužiti proti Italiji. Rusija, ki je najmočnejša vojaška sila sveta, je zagotovila svojo pomoč, ko je Maksim Litvinov obiskal angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoare v njegovem glavnem stanu. Najprej so zastopniki Svedške, Holandske in Belgije zagotovili svojo pomoč v slučaju, ako je kaka članica izpostavljena agresivnosti. Nizozemska je naznanila, da bo izpolnila svoje obveznost in je tudi za kazen, ako je kaka članica napadena. Švedska je takoj prišla za Holandsko z izjavo, kji je bila navdušeno pozdravljena, da Liga ne more ničesar skleniti, kar je nasprotno pravici pod pritiskom vojaške sile. Švedski delegat je naravnost dolžil Italijo, da je s pošiljanjem svojega vojaštva v Vzhodno Afriko povečala resnost položaja. Rekel je, da je bila dolžnost Lige te priprave takoj spočetka vstaviti ter je dodal: "Liga, ne pa Italija, naj odločuje glede sužnosti v Abesiniji. Članice Lige morajo biti pripravljene prevzeti vso svojo odgovornost/* Za Holandsko je govoril zunanji minister Jonk-heer A. C. D. DeGraeff, za Švedsko pa zunanji minister Richard I. Sandler. Ministrski predsednik Paul Van Zeeland pa je govoril za Belgijo. "Pripravljeni smo nositi breme/" je rekel Van Zeeland, "ki nam bo naloženo v zvezi kakoršneko-li kolektivne odločitve. "Belgijska vlada je odločna v tem, da izpolni vse Svoje obveznosti in prevzame polni del svojih odgovornosti. * * Angleški zunanji minister Hoare je zahteval, da se Liga zavzema za stalno kolektivno nasprot-stvo proti vsaki agresivnosti. De Graeff je šel še dalje, ko je odločno izjavil, da bo njegova dežela glasovala za kazen za vsako agresivno državo, v tem slučaju za Italijo. Poleg teh držav so še obljubile svojo popolno pomoč Španska, Norveška, Danska in Finska. Te države so označene kot "Ligina vest*\ kajti. Premogarski spor se vedno neuravnan VELIKI NEMIRI V MINNEAPOLIS Olson grozi Minneapoli-su z obsednim stanjem. Governer je preprečil novo prelivanje krvi. Minneapolis, Minn., 13. sept. — Pretnja governerja Floyd Olsona, da bo razglasil obsedno stanje, je imela za posledico, da je bila tovarna Flour City Ornaments Iron Works zaprta, okoli katere je prejšnji dan divjal boj med stavkarji na eni strani in med stavkokazi in j>o-licijo na drugi strani. V tem boju so bile ustreljene tri osebe, 30 pa jih je bilo ranjenih, mod njimi 3 mogoče smrtno. Osemnajst stavkokazov, ki so od nedelje za zabarikadira nimi vrati delali, jedli in spali, je bilo pod policijskim varstvom prepeljanih iz tovarne, medtem ko jih je več sto stav-karjev in njihovih prijateljev J obmetavalo s psovkami. Ker je tovarna zaprla svoja vrata, tudi obsedno stanje ni bilo raizgla-šeno. Govemer Olson je namreč rekel, da bo v mesto poslal milico samo, ako bo tovarna nadaljevala svoje delo s stavkokazi in je denial: — Važnejše je rešiti človeško življenje, kot pa varovati lastninsko pravico. Da bi prišlo do zopctfnili bojev, ako tovarna ne bi zaprla svojih vrat, ni nikakega dvoma; krajevna postaja št. 1313 AFIj je javno posvarila, da bo proti večeru obnovila demon-straeije, ako oblasti ne posežejo v spor. Malo upanja je za tri žrtve pouličnih bojev. Boj, katerega se je udeležilo 4000 ljudi, se je pričel, ko so hoteF olicisti razbiti demonstracijo. Na solzne bombe so stavkarji odgovorili z opeko in palicami. Konečno pa so na oboli straneh pričeli pokati revolverji. Vec žena, ki so se vtk-ležile demonstracije, so bombe omamile. Nekateri otroci pa so vsled plinov po nekaj ur oslepeli. VELK POŽAR NA JAPONSKEM Tokio, Japonska, 13. s ep t. — V mestu Shabata je izbruhnil danes ogenj in uničil nad tisoč hiš. Nad pet tisoč prebivalcev je brez strehe. HUEY LONG POČIVA PRED KAP1T0L0M Pokopan je bil v parku pred Kapitolom.—4 'Prijatelj malega moža — brezobziren diktator s fašističnimi idejami." Baton Rouge, La., 13. sept. — Diktator Louisiane, senator Ifuey Long, je bil v četrtek izkopan na kraju svojega največjega triumfa, pod trato pred nebotičirim Kapitolom, katerega je zgradil, ko je bil governer. Do pogreba je njegovo truplo ležalo v rotuiuli veličastne stavbe in na tisoče ljudstva si je še zadnjikrat ogledalo voditelja "share-the-wealth" gibanja, prijatelja malega moža, kot so ga imenovali njegovi pristaši — brezobzirnega diktatorja s fašističnimi nagibi, kakor-šen je bil v očeh svojih nasprotnikov. Izgledal je i-zvanredno mlad, ko je ležal v svoji bronasti krsti. 42 let ni ni kak a starost za moža, ki se je povspel do same vladarja v svoji državi in do vplivnega politika svoje dežele; pa tudi teh 42 let ni bilo videti na njegovem truplu. Od mrtvaškega odra do z bakrom okovane grobnice, v kateri bo Long počival, ni bilo daleč: senca 33 nadstropij visokega Kapitola je dobesedno padala na grob svojega graditelja. Pred leti je Long slučajno pripomnil, da bi rad ležal pod zeleno trato: njegova* želja je bila prej izpolnjena, kot pa si je .mislil. Godba državnega vseučilišča, ki je bilo pod njegovim posebnim varstvom, je igrala njegovo slovito bojno pesem, "Vsakdo je kralj," ko se je pred Kapitolom prikazala njegova krsta, katero je med drugimi odličnimi osebami nosil tudi governer Louisiane O. K. Allen. Za krsto so korakali njegovi trije otroci, žena in njegov 82 let stari oče lluey P. Long, Sr. DVOGLAVA MAČKA Tyler, Texas, 13. septembra. — Tukaj je neka mačka skotila špst mladičev. Eden med njimi ima dve povsem normalni glavi. Z obema glavama lahko je in mi javka. medtem ko druge države priporočajo kompromis na temeljnih načelih Lige, zahtevajo te države izpolnjevanje Liginih pravil v duhu in po črki. De Graeff je rekel, da se Holandska dobro zaveda, da nekatere države niso v ugodnem položaju, kar se tiče surovin in preobljudenosti. Zato je potrebno, da se take države razmahnejo. Toda," je rekel nato Graeff, — "ako nastane vprašanje, ako je potrebno po razmahu mogoče o-pravičiti s tem, da država dobi to, kar potrebuje, z oboroženo silo, tedaj mora biti odločen odgovor: "Ne! Celo v tem slučaju ni dovoljeno poslužiti se sale in nasilja, da se polasti narodne nadoblasti drugih," WASHINGTON-CILJ VETERANOV Veterani nočejo sprejeti dela in se nočejo vpisati v armado. — Vlada jih bo dala na truckih odvesti v domači kraj. Washington, D. C., 13. sejrt. — Ko se bo predsednik Roosevelt vrnil iz Hyde Park, N. Y., v Washington, 1m> stal nasproti istemu problemu, kakor y>red-Sednik Hoover zadnje leto svojega predsed n i štva. Ko so tedaj prikorakali veterani v glavno mesto, so bili na njegovo povelje vrženi iz mesta. Veterani so se uprli, toda so se slednjič morali umakniti plinom in bajonetom. Bilo je tudi nekaj žrtev. Njihove barake so bile zažgane. Sedaj je v bližini "VVashingto-na armada 4000 delavcev, ki so po veliki večini veterani. Ko so prišli do Washingtona, nočejo rti dalje. Nikakor ne marajo sprejeti dela, tudi se nočejo vpisati v armado, temveč igrajo razne igre in love ribe. Izdano je bilo povelje, da mora ta prehrana delavska armada ostati na sedanji višini in ne sme prihajati v mesto več delavcev po 20. septembru. Okoli tega časa se bo predsednik vrnil v Wash-ington. Veterani med delavci so se utaborili v bližini mesta in so izkopali za kope. Najbrže jim bodo ponudeni vojaški t ruck i, kot pod Hoover-jem, da se odj>eljejo na svoje domove, toda njihove domovinske občine bodo imele ž njimi velik problem. HULLOV POZIV ZA MIR Washington, D. C., 13. sept. — Državni tajnik Co rdeli Hull je pozval Italijo in Abesinijo, da ne gresta v vojno. V izjavi, v kateri povdarja miroljubne ideale Združenih držav, je pozval vse države, ki so podpisale Kellogg-Briandovo pogodbo, da se nag drže svojih obveznosti, da vzdrže svetovni mir. — V dobri volji proti vsem narodom, prosi ameriška vlada one države, ki nameravajo' oborožene sovražnosti, da naj-resnejše vpoštevajo in pretehtajo svojo izjavo in obljubo v pariškem paktu (Kellogg-Bri-andova mirovna pogodba), — pravi Hull. LASTNIKI IN DELAVCI SE NE T MOREJO POGODITI GLEDE PLAČ WASHINGTON, D .C., 13. sep. — Skupni pododbor lastnikov Appalachian rovov mehkega premoga in United Mine Workers of America je opustil svoj poskus, da bi sestavil novo pogodbo o plačah in delovnem času, da bi nadomestila pogodbo, ki poteče v nedeljo opolnoči. Pododbor je poročal polnemu pogajalnemu odboru devetih lastnikov in devetih unij-skili zastopnikov, da jim ni mogoče zediniti se v nobeni točki. Polni odbor je šel takoj na delo, da vidi, ako je mogoče doseči kak sporazum, katerega bi sprejeli obe stranki. Lastniki rovov so mnenja, da bo v sporu posredoval predsednik Roosevelt, toda predsednik unijskih delavcev John J. Lewis je rekel, da predsednika ni nikdo naprosil za posredovanje. Premogarji so prvotno zahtevali 10-odstobno povišanje dnevne plače (dnevna plača na severu znaša $5), 15 centov zvišanja pri -toni in znižanje 5 ur dosedanjega 35-umega tedenskega dela. Lastniki rovov so ponudili, rla obdrže dosedanjo plačilno lestvico do 1. aprila prihodnjega leta. Mnogi pravijo, da vec ne morejo privoliti. DVA NEMŠKA MENIHA POSLANA V JECO Frankfurt, Nemčija, 13. sept. — Število katoliških duhovnikov v Nemčiji, ki so bili kaznovani zaradi sleparije z valumati se je povečalo za dva. Danes sta bila obsojena na tri leta ječe pater Albertu« in pater Kri-zostomus. Zasačena sta bila na holandski meji, ko sta hotela odnesti v inozemstvo večjo vsoto denarja. V MEHIKI ŽE ZOPET VRE Poslanec Juan Benet je začel v zbornici prvi streljati. — Dijaki zahtevajo podporo za vse- w«l«v v ucilisce. Mexico, Mehika, 13. sept. — Vsled 'streljanja v poslanski zbornici je proti večeru parlament sklenil, da je od zborovanja izključenih 17 poslancev manjšine. Pri streljanju v zbornici v sredo zvečer sta bila dva poslanca ubita, dva pa sta bila ranjena. Sklep za izključitev je podpisalo 92 poslancev. Pripadajo levemu bloku in dolže svoje nasprotnike, poslance manjšine, da so v juniju skušali predsednika Lazaro Cardenasa tekom njegovega političnega boja s prejšnjim predsednikom Calle-som strmoglaviti in da so vpri-zorili streljanje v parlamentu, da bi predsedniku pripravili kake sitnosti. Trupli umorjenih poslancev Luiz Mendez in Manuel a Martinez Valadez ležita na mrtvaškem odra v poslanski zbornici. Ranjena poslanca sta Roman Campos Viveros in Mariano M. Vertiz. Poslanec Jua * Benet je ob-dolžen, da je prvi potegnil revolver. Mexico, Mehika, 13. sept. — 25 radikalnih dijakov je zavzelo vseučilišče v spremstvu 100 komunističnih delavcev. Dijaki so zaprli vse upravne urade vseučilišča. Dijaki hočejo s tem svojim nastopom prisiliti predsednika Cardenasa, da vseučilišče finančno podpre, da bo moglo nadalje vaiti s svojim delom. Policiji se ni posrečilo pregnati dijakov z najstarejšega učnega zavoda zapadnega sveta m so s strehe metali na policijo kamenje in druge predmete. Ko so radrkalni dijaki zavzeli vseučilišče, je bil samo kratek boj z njihovimi nasprotniki, toda ni bilo nikakih žrtev. Vseučilišče je bilo vstanov-ljeno leta* 1857. Vseučilišče je prišlo v finančne težkoče in vsi«»d tega so se ga radikalni dijaki polastiti, da bi vlada dovolila večjo podporo. NAD ŠESTNAJST TISOČ KOTLOV Washington, D. C., 13. sept. — Zakladniški department je izdal poročilo, da so v letu, ki se je končalo z dnem 30. julija, agent je zaplenili 16.988 kotlov. V letih prohibicije je bilo število zaplenjenih kotlov znatno večje. MORGENTHAU BO ODPOTOVAL V EVROPO NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. PRZAVAH. Washington, D. C., 13. sept. — Zvezni zakladničar Henry Morgenthau in njegova soproga se bosta v soboto odpeljala iz New Yorka z italijanskim parnikom Conte Grande na enomesečne počitnice na Španskem in Portugalskem. DVA ITALIJANA ARETIRANA V GIBRALTARJU Gibraltar, 13. septembra. — Oblasti so aretirale Italijana Alfreda Babagliettiya in Gior-gija Bedina, ki nista imela potnih listov, pač so pa našli pri njima razne sumljive dokumente. Baje sta špijonirala v prid Italiji. PERSHING STAR 75 LET Pariz, Francija, 13. sept, — V Franciji so praznovali danes 75. rojstni dan generala John J. Pershmga, ki je poveljevat tekom svetovne vojne ameriški' armadi. V ameriški koloniji v Parizu so postavili Pershingov, kip, ki ga je izdelal neki ameriški kipar, ,______^ »sag V '4 BO DA "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY L. Benedlk. Tna al ikon ¥«fc Oty, N. 1 31.4 8 NAIQDA" (friN «f HM Ptapto) Day Except Smday and Holiday« fc pol lote fuo 2Si New York n celo lato ••««•. |7JK Z* po» leta Za ln na> ■ p Ste po| lato aa ooio lato 97.00 on Tmrlj 90-00 **Glaa Naroda" mkl dan nodolj In praanlkoT. brca podplaa ln oaobaootl m ne prlobčnjejo. Denar naj m blagovoli poHlJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naroCnlkor. proelmo, da aa todl preiteja ^t^Be ^ » »llr^Je naj^ aaatoraU^. NAftOOA". Z1C W. 18* New Mb M. S. PREDSEDNIŠKA KAMPANJA Predsedniška volilna kampanja, ki se v obeh 'taborili že sedaj pričenja, bo nddvonmo izredno ostra. Nasprotniki predsednikovega "New Do a la" sieer nc bodo napadali posameznih postav, ki so o izplačeval po en dolar za vsak dolar iz državnega sklada. Ta čas povprečna pokojnina v onih državah, ki so uvedle FARMO PRODAM ALI ZAMENJAM za dvodružinsko hišo v Cleve-landu. Parma je velika 17 i a l|4 akra. Na nji je hiša 6 sob. Vsa gospodarska poslopja so v dobrem stanju. 4 akri vinograda. Pripraven prostor za piknike. Cena zmerna. Prodam vsled moževe smrti. Za pojasnila pišite 11a: Mrs. MARIE DRAGAS Town Line Road Perrv, Ohio (3x) starostne pokojnine, znaša $15 •na mesec. Ceni se, da po tem sistemu povprečna pokojnina bo znašala približno $50 do $65 11a mesec. Zavarovanje proti nezaposlenosti. t Zakon ni uvedel federalnega sistema zavarovanja proti nezaposlenosti. Kar stori, je, da omogoči državam Ustanoviti tako zavarovanje. Vsak delodajalec, ki ima več kot osem delavcev, bo moral plačevati federalno takso enega odstotka za loto 1936, 2 odstotka za leto 1937 in 3 odstotka za leto 1936 in naprej na toliko, kolikor znaša skupna letna mezda, ki jo izplačuje. Koliko naj vsak nezaposleni delavec dobiva, bodo določali poedini državni zakoni. Federalna vlada bo prispevala državam $4,000,000 leta 1936 in po- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kriti stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. tem vsako leto po -49,000,000. Ta denar se bo izplačeval državam, tla se jim pomaga upravljati svoj zavarovanjski sistem proti nezai>osleiiosti. Državni zakon mora odgovarjati nekaterim minimalnim zahtevam, ako hoče država biti deležna federalne podpore. —FL1S. Hurley, Idaho Cenjeni gospod urednik! Že precej časa je poteklo, ko sem se zadnjič oglasil z dopisom v Vašem listu. Prerili smo se med tem skozi najhujšo depresijo ali krizo. Seveda, če s. ogledamo okrog in prebiramo poročila iz industrijskih krogov, potem sprevidimo, da far-merji vendar nismo v najslabšem položaju. Dela in tudi jela nam nikdar ne zmanjka. Seveda, esto in zapeljemo 11 a drugo dvorišče. Tu dobimo moža, ki se nam predstavi za Franka Kušlana. Pojasni nam tudi, da je Fr. Cegnarjev dom tam, kjer smo ravno poprej bili na dvorišču, lliša je pa tako zaraščena z drevjem, da jo še podnevi težko vidiš. Vrnemo se torej in najdemo hišo brez luči. Ko trkamo, nam odpre mlad fant, ki je bil sam doma. Pove nam, da sta Mr. in Mrs. Cegnar pri sosedu Jolrnu Jesenku, ki ima dom čez cesto na nasprotni strani. Gremo torej k sosedu, kjer so bili precej glasni. Taiu najdemo drugo partijo tudi iz Roek Springs, Wyo. Bilo je nekaj pozdravljanja in predstavljanja, pa jaz si ni- (Nadaljevanje na 4. strani) ANGLEŠKO BRODOVJE V SREDOZEMSKEM MORJU Zaiadi krize, ki je nastala med Italijo in Abesinijo, je začela Anglija zbirati svoje največje bojne ladje. Na sliki vidite del angleške mornarice v pristanišču Valetta na otoku Malta. Brodovje bo odplulo protiTSueškemu prekopu. — Ali misliš, da 11a mesecu živijo ljudje? — so vprašali iojaka. — Kje neki! — Kam 11aj bi se pa stisnili, kadar imajo zadnji krajec? ★ — Udajte se, — je sporočil sovražni general poveljniku obleganega mesta. — Če se ne udaste, bomo vdrli v mesto ter ne bomo prizanesli nikomur. Niti nerojenemu otroku ne. Poveljnik mesta je pa odgo voril: — Kar naprej! Mi se ničesar ne bojimo. Moji vojaki niso noseči, jaz pa tudi ne. ★ Ravnatelj cirkusa, ki potuje po Italiji obupuje: nobenega obiska, vedno manj dohodkov. Lepega dne pa mu pride rešilna misel in še isti dan so videli vsepovsod sledeči reklamni letaki: — Senzacija! Kot šesta točka današnjega programa največja atrakcija sveta. Vsakemu obiskovalcu, ki se mu ta točka ne bi dopadla, vrnemo takoj trojno vstopnino! Zvečer je bil cirkus nabito poln. Vse pričakuje nestrpno, dokler ni bila napovedana šesta točka. Ravnatelj se pojavi in razglasi strme čemu občinstvu : — Prijatelji! Čast mi je sporočiti vam, tla bo orkester ■sedaj zaigral fašistično himno. Če bi bil kdo med vami, da bi se mu ta točka ne dopadla, naj dvigne roko. On se lahko takoj javi pri blagajni! ★ Pred kratkim so se v Ame-liki pojavili ponarejeni dvajset dolarski bankovci. Navzlic temu, da so bili zelo slabo ponarejeni, so jih po-narevalei z veliko lahkoto spravili v promet. To ni nič čudnega. Povj»rečni A meri kanec je že pozabil, kakšen je pravzaprav dvajset dolarski bankovec. ★ Naš jezik je precej bogat in ima za marsikatero stvar več izrazov. Že vsaj na videz. Ampak vsak izraz svoje pomeni. To so pač finoče našega jezika. Besedi "nezgoda" in "nesreča" sta si v bistvu slični, toda ni dolgo tega, ko me je poučil rojak o ogromni razliki, ki vlada med njima. — Motiš se, Zgaga, — je dejal, — med nezgodo in nesrečo je velik razloček. Čakaj, da ti povem. Mojo ženo poznaš, kaj ne, kako je sitna in godrnjava. Torej, če moja žena v vodo pade, je nezgoda. Ce jo iz vode živo potegnejo, je pa nesreča. Vidiš v tem je razloček. * V velikem zanosu se marsikdo zaleti. Posebno govornik. Takile zaleti so znani poti i-menom "govorniške cvetke" No, jih bom pa navedel par. "Konservirano mleko dajejo zato nezaposlenim na razpolago, da nasujejo narodu peska v oči." "Ženske imajo isto pravico kot moški, kar se pravi, da ni med spoli nobene razlike." "Obljube poljedelskega ministra so sladke in dišeče kakor gnoj na strmini, ki ga najmanjši dežek izpere." "Volilci so bili dolgo, da, predolgo molzna krava kapitalističnega razreda." "Gos, ki nese zlata jajca, se mora slednjič vendarle usmiliti naših stradajočih otroči-čev." "Ob tem nesmiselnem predlogu si bo gospod notranji minister polomil vse zobe v svoji brezzobi čeljusti.'* "PL A3 NARODA Miha Frlinc: MINKA BI RA DA IMELA ZOB Gospodična Minka prav za prav ni vec gospodična, ampak vesela ločena žena, ki živi pol v solzah, pol v smehu, čii*to v slogu naših dni. . Minka spada v vrsto tistih samostojnih žensk, ki jim je težko uganiti jKiklie in pomen. Včasih hi jo sodil za "damo iz višjih krogov," ki samo še išče kotička, od koder bi lahko dala življenju slovo, često pa bi jo kdo pri štel med hot nice, ki za kakršnokoli nagrado ponujajo in oddajajo svojo venečo ljubezen. Minka ni niti to niti ono, ali pa je morda vse troje. Kdo ve, kaj se vse godi v srcu, ki iz dneva v dan živi pol v solzah, pol v smehu?! Vsekakor pa je res, da :uia Minka fanta. Prav za prav tudi on ni fant, ampak ločenec, ki ne živi v mestu, in se.2 Minko le n*dko kdaj vidita. Ne mislite, da spričo tega ljnltezen in vroča! Minka mi je v trenutku nežne giujenosti pokazala pisma, ki jih prejemu od izvoljenca. V njih je toliko ljubkih imen in nazivov, da sem bil prav res v zadregi, ko me je naprosila. naj bi ji pomagal v odgovor dragemu napisati prelepo pismo, ki ne bi v ničemur zaostajalo za njegovim. Moral sem x* spomin v jx?to šolo in v vse tiste prisrčno lepe dni, ko gleda človek svet z zavezanimi očmi in meni, da vidi l»ožje razodetje. Po dolgem trudu se nama je končno posrečilo, M ink i in meni namreč — to prelepo pismo. Bilo je polno hrepenenja in mesečine, sončnih pol jan in zv^l-natega neba, polno draguljev in prečutih noči pa zvestobe, ki je niti grob ne bo mogel porušiti. Sedela sva v kavarni za skla-dalnic ilufctrovanih in modnih listov. Uganila sva že vse do podrobnosti, kakšne barve in iz kakšnega blaga naj bo obleka, ki jo bo nosila Minka, ko prvič zopet obišče "njega." "Oni!" Za žensko je to vedno kolikor toliko popolno bitje. < 'e ima napake, ima samo tiste, ki mu jih ženska dovoli ali si jih pri njem želi. Pri Minki pa je ta "011" edina vsebina njenega življenja. On je rekel, on je naročil-. Skoda, da tega ni videl on-. Ah, ko bi bil on tukaj, bi bilo vse drugače -. Brez "njega" ne preživi Minka nobenega trenutka. — I11 ne pride 011 nikdar k vam ? — Kako vendar, gospod Miha, saj je bolan! — Bolan? — Že cela leta ne »nore iz postelje. Kadar se spomnim na to-. In Minkin glas se zaduši v joku. — Včasih je videti, da bo v nekaj tednih popolnoma okreval. Takrat je Minka kakor dama ali hotuica. Potem spet dobi vest, da se mu je zdravje poslabšalo — in tedaj bi najrajši svetu in življenju obrnila hrbet za vekomaj Sicer pa še ni obupala. V globini duše se zaveda, da jo je življenje prvič ogoljufalo. Takrat je bila še skoraj otrok in ni storila nikomur nič zalega. Obesili so ji za moža blodnega, pohotnega pijanca, ki jo je mučil kakor zver svoj plen. Ali ni naravno in nujno, da ji življenje to krivico poravna in jo nagradi z lepo, sončno ljubeznijo? Tn ta lepa ljubezen ji cvete sedaj. Da je "011" bolan, to je pač samo preskušnja. Nekoč bo čakanja konec in zvestoba bo deležna sreče kakor verna duša v paradižu. * Ko sem izvedel vse to, sem jel razumevati Minkino čudaško vedenje, hkratu pa se me je lotila celo čisto ženska radovednost, kaj bo iz tega. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso po strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse pamike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če I želite dobiti sorodnika iz stare-I ga kraja, kakor tudi vse druge I informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 216 Wert 18th Street New York, N. Y. Mi zaqtppamo vse paro-brodne družbe. .. m • • Pa 'jo srečam ondan na ulici. Jokala je. — Kaj pa se je .zgodilo? — Ah, strašno! Samo pomislim naj. Ne, ne, saj ni niti mogoče misliti: Minka si je zlomila zob. Spredaj, zgoraj. Kakor odpre usta, se pokaže ta nesrečna napaka. In prav te dni bi morala k "njemu.'' Kako naj se mu, za božji čas, pokaže taka? Sla je k bolniški blagajni. Nujno potrebuje zob. Mlada ženska in tako, to vendar ne gre. Tudi želodec bi lahko občutil zle posledice. Kako naj Minka pravilno in zdravju primerno je, če nima zoba ? Pri blagajni so jo seveda sočutno razumeli in ji tako dali nakaznico za zdravnika, ki naj hi jo po pregledu poslal k zobnemu zdravniku. Baje je tako treba ravnati radi predpisov. Minka je res šla in je povedala zdravniku zgodbo o zobu. Kako se ji je odlomil in kako jo zdaj boli želodec, ker ne more zdravju primerno in pravilno j»-sti. T»*la zdravnik (kdo bi pričakoval tako neotesanost!) se ni niti malo zmenil za njen zob, ampak ji je začel preiskovati oči. Mrmral je nekaj sam zase in sukal Minko sem in sukal tja ter ji končno predpisal — očala! — Gospod doktor, saj nisem prišla radi oči-. — To je ravno narobe, — je za renčal priletni gospod. — Ako takoj ne začnete nositi očal. boste oslej>eli-- — Pa zob, gospod doki or? — Brez pomena. Meni jih manjka pet, pa sem še zmeraj korenina. Pri 32ih — eden več ali manj, to vendar ni važno. Le očala, očala! Kar požurite se z receptom k optiku in se mi pridite takoj jutri pokazat, da bom videl, kako in kaj. Z očmi se ne smete šaliti-. Tn Minka je objakana in škrbasta odšla k optiku, kjer je dobila res lepa očala. Nekaj zagonetnega, koketno — tajinstve-nega dajejo izrazu njenega obraza. Marsikdo, ki prej ni Minke niti opazil, se zdaj radovedno ozre za njo, kadar jo sreča. Se sam sem ji priznal, da so me ob srečanju opozorila vprav očala nanjo. — Oh, — se izvijc iz Minke, — kaj mi vse to pomaga, ko pa ne morem k "njemu**-. Ali ne veste nobenega sveta, gospod Miha? Smilila se mi je, prav res! Pa sem premišljal in se v naglici odločil: — Kaj, Minka, ko bi zdajle stopila k bolniški blagajni radi oči? Nemara vam potem ukaže jo vstaviti manjkajoči zob.... Jo j, kako je vztrepetala! — Oh, da le nisem že prej pomislila na to! Vidite, v ljubezni smo ženske res čisto ob pamet! Kakopak, za oči grem, pa dobim zob! Srčna hvala, gospod Miha! In kakor otrok je zdirjala po ulici proti bolniški blagajni. DOLGA Di KRATKA ZASEDA NJA KONGRESA Ravnokar zaključeno zaseda je Kongresa je bilo izredno dolgotrajno. Kdo določa, ko-,ilko dolgo naj traja zasedanje? V Evropi vlada sklicuje parlament, ga mora odložiti in celo rkzpustiti. Ne tako v Združenih državah. Po ameriški n-stavi je Kongres neodvisna panoga federalne vlsde. Predsednik ga ne more razpustiti. Se staje se vsaj po enkrat na leto in potem je stvar obeh zborn i c Kongresa določiti, kdaj naj se zasedanje zaključi. Le, ako se obe zbornici (House in Senat) ne moreta sporazumeti, ima predsednik pravico odložiti zasedanje. Izmed vseh zasedanj Kongresa je bilo jih le 30 od 171 od 1. 1789 do danes, ki so bila dalja kot zadnje zasedanje Kongresa. Najdalje zasedanje je bilo tekom svetovne vojne pod predsednikom Wilson, ko je zasedanje trajalo neprenehoma 1677 dni. FLXS. ' - NEVAREN DOŽIVLJAJ NA VULKANU Znanstvena ekspedicija o-sinih moskovskih učenjakov m članov ru>ke akademije znanosti je obiskala te dni vrh o-kroglo 5,0()0 m visokega ognjenika Ključeva na Kamčatki. Ognjenik so smatrali že za u-gasel, toda baš, ko so bili na vrhu, so se dvignile iz njegovega žrela žveplene pare, od katerih so se raziskovalci skoraj zadušili. Istočasno je ognjenik vrgel 12. sebe kup kamenja in končno sc je del vrha zrušil. Le z naj-\ečjo težavo je učenjakom po nekoliko urah usjielo, da so se rešili z ognjenika. Vsi kažejo znake težkega zastrupijenja s plini, tako da za nekaj časa ne bodo mogli delati. LOČITEV PO SMRTI V Lodžu zahteva neka ženska ločitev zakona — po smr*i svojega moža. Mož, Lev Sta-skiewicz, lastnik velike restavracije, je umrl nedavno tega. Na vdovo je njegova smrt vplivala tako, da je stopila v samostan. Štirinajst dni po pogrebu je šla 11a pokopališče, da bi prisostvovala postavitvi nagrobnega kamna. Tedaj je prišla k grobu dražestna, mlada dama, ki je vodila za roko 5-letuega dečka. Imela je s «eel)oj pisma, iz katerih je bilo razvidno, tla je deček pokojnikov — sin. To odkritje je na žalujočo vdovo vplivalo tako porazno, tla je pograbila kladivo in nagrobni kamen razbila, potem je pa odbrzela k odvokatu in zahtevala, naj u-fcrene vse i>otrebno, da jo ločijo od njenega pokojnega moža. Knjigarna "GJks Naroda" ZAGONETEN UMOR Z zagonetnim umorom se pečajo tirolske oblasti. Te dni so našli blizu vasi Pflach, v e-kraju Reutte, blizu bavarske meje truplo okrog 22-le t nega mladeniča, ki je bil-omamljen in zaboden v srce. Blizu kraja, kjer je ležalo truplo, so videli malo prej avto, v katerem sta sedela razen šoferja dva moža srednjih let. Policija v Innsbrucka poroča, da gre. za nemškega državljana Evgena Leltenmoserja, ki je prispel v Avstrijo pred tremi meseci. Potoval je večkrat po Salzburškem in Koroškem, kjer je obiskoval avstrijske nacionalne socialiste in s tem je postal sumljiv avstrijskim oblastem. Aretirali so ga, pa je bil kmalu izpuščen. V nedeljo sta ga na bavarski meji napadla trgovec s p jpro-gami Erwin Reindl in Lan-genszerdorfa pri Dunaju iti tapetnik Bngelbert Tusch iz Innsbrucka. Odvlekla sta ga v avtomobil, ga omamila s klo-roformon in umorila. Morilca sta pobegnila v Nemčijo. Orožniki so aretirali šoferja avtomobila, v katerem je bil Ijeitenmoser umorjen. Piše se Johann Roelirer. Mož pravi, da ni vedel, kaj se pripravlja. Poleg tega so aretirali avetrij. ske nacionalne socialiste, ki so osumljeni, da so vedeli Ta zločin. Najbrž gre zopet za ©-sveto hitlerjevcev. 216 West 18th Street New York, N. Y. Romani AGITATOR, spisal Janko Kersnik. 9» Kersnik Je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič vsled bolezni in smrti ni mogel završiti, je Kersnik uspešno do v rili. "Agitator" spaa- Jed njegova najboljša dela. J» ANA KARENINA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka, trda vezana, 1078 strani ........$6.50 " Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela iu je eno najitomembnejsih del svetovnega slovstva sploh. Knjigo bi moral čitati vsak Slovenec. AKT STV. 113. Spisal E. (Juboriau. Ktti strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak hip v novo napetost, i>olno spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 5G strani.............. .30 BEAT IN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena _______________________________________ Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 158 strani. Cena___________________________ ,6g Kratke iiovesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskega ro-tnanopisca» BELI MECESEN. roman, spisal Jus Kozak. 116 strani. Cena ____________________________________________ 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno naiietu dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z nai>etostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Prank Heller. 162 strani. Cena ______________ .60 Od začetka do konca najiet roman, ih>1 dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja. in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konca. BRITJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 133 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje {loletnega jutra". Ni bee Izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 strani. Cena .30 Šoj k* k iiovesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. IV kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo. jih itozna Pugelj. Njegore spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrrirkov Jože. 92 strani. Cena .............. -35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival ptodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Iga Kas. 94 strani. Cena .................................................— -35 To sc izvesti, vzete iz življenja naših Dal-matlucev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Ceneeurt. 112 strani. Cena _______________________________________________ Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko i»odaui in ima človek med branjem vtis, osamezne osebe sedijo kraj nJega in kramljajo 2 Djiui. DON KIUOT. spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je 3e vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, d? že umira. " Don Kihot*' sitada med mojstrovine svetovne literature. DBOBI& spisal Frane Miliinsfei. — 13» strani. Cena .60 Nrš najboljši humorist Mllčlnski je v tej lujgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se mora človek od srca nasmejati. DVE »i nti, spisal Ksaver Mečka. 193 strani Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in *'Starka". Obe sta mojstersko završent. kot jih more završiti eilinole naš nežno-čuteči Meško. FAROVŠKA KUHARICA, spisal J. Š. Baar. 207 strani. Cena ----------------------------------------------- To je iz češčine prevedno delo, ki bo zanimalo slehernega čltatelja. To je roman ženske, ki Je skoro voe življenje živela in gospodinjila v župnlšču. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena __________________________________ .60 Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenlb dogodkov. GOMPACl IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 151 strani. Cena.......45 Pestre Hike sanjavega iivljenja tiste sanja-ve, bujne dežele, ki smo Jo do nedavna poznali komaj po imenu. To Je pesem ljubezni in zvestobe. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena J9 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmlv in odkriva čisto nove strani Clove«kega življenja. GUSAR V OBLAKIH, • 189 Keyhoe. — .70 GOZDOVNUL spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena _____________________________ .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čl tat el jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vioetov", MŽut" itd. Dejanje "Gozdovnlka" se vrfii na nekoč divjem ameriškem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena HADŽI MURAT. spisal L N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ............................................40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. REKTORJEV MEC, spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ______________________________ .50 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zapletljajev in zanimivih dogodivščin. Oitatelj se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokovnjaško zasnoval. HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134 strani. Cena ...............................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—(luševno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno v spominu. HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena _____________________________ .75 Knjiga vsebuje zanimivo jiovest in veseloigre«. Oboje je povseto iz našega domačega življenja. r HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ............................... .35 NaS izlioren priftovednik in i*»znnvatelj narave nudi čita*elju lei»oto naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen romau enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. ■GRIČKE, spisal Frane Mililnski. 151 strani. Cena .80 Šoi>ek črtic in iwdlistkov našega najbolj duhovitega humorista. f IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 263 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in do- t biva, iioskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani. Cena .60 V tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni 3t» nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera ' kakor Dolenc. IZBR\NI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez. 100 strani. Cena .......................................L50 Janes Menciger se po prnvici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je / prvi krenil s poti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral inoderuo smer. V Irnjigi ' so tri zanimive, črtice. ,, IZLET GOSPODA BROl CKA V XV. STOLETJE, spisal Ceeh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gosjHxla Broučka v dobo strašnega In slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski romau je zanimiv od & konca do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Fini gar. roman, trda vaz, 280 strani. Cena ................L60 V tem romanu je posegel naš pisatelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasično je opisal l>orbo med delom in kapitalom ter spletke In nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh , mladih src zavzema v romanu eno prvih mest. * ■J AG NJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... V knjigi je i*>leg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimiv!, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. •. >: .45 JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sietftucwlez, 123 strani. Cena _________________________________________ .5# Knjiga vsebuje poleg naslovne i»ovesti znanega iioljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da Jih J človek čita. JU AN MISEIUA. spisal H. L. Coloma, 168 str. To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev, čltatelj doživlja ma-eno a pisateljem oziroma glavnim junakom . skoro neverjetno pustolovščine, ki se vrte v v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA, (Kari Flgdon) ...... Ta pretresljiva povest Je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juuna Mlserije. V o-sebl brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka Ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ...............................J Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so na pri pravne j-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtlpnl K rja vel j, skrivnostna pojava desetega brata In cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno Uveli Naročilom je priložiti denar, bodisi if gotovini, Money Order ali postne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite 4na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ' * ! > " A — 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. is*! NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1935. THE LARGEST SLOVENE JTA1LY IN V. 3. GREHI OČETOV Roman v dveh zyezkih-= Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 40 Na nljudna vprašanja gospice Nesti raztreseno odgovarjam, kajti svojih ušes nisem hotel zamašiti proti prosečemu glasu, s katerim sem slišal svojega prijatelja reči gospodu Barki: — Storite meni na ljubo! Dokončajte sedaj dobro delo, ki ste ga pred leti pričeli! Skušajte najti njegovo stanovanje, pojdite k njemu, povejte mu vse, česar mu nisem mogel povedati. Tako poročilo bi mu govorilo na vest in ga mora preobrniti. In nesite mu gosli, ki jih boste doma našli z mojim pismom. — Ali mu naj izročim tudi pismo T — Ne, pismo je za vas. Kajti bilo !je mogoče, da z vami ne bi mogel pred odhodom več govoriti. — Kako morete to sploh misliti! Na konec sveta, da, bi tekel! Zopet je bil oni čudni "da." In ta glas, s katerim ga je izgovoril. Ta glas je povedal več, kot sto besed. :— Ko sem pisal to pismo, je bilo samo za vsak slučaj, — slišim govoriti Alberta v veliki ginjenosti, — in kaj ne, iz vašega vprašanja smem povzeti, da boste izpolnili mojo prošnjo? — Ako rečete, da se naj, da, zgodi vam na ljubo, potem se bo zgodilo. In če se v meni tudi srce preobrne, da! — Ako samo pomislite na to, kaj boste s tem napravili, vam bo lažje, kot pa sedaj mislite. Nesite mu gosli! Zopet mu bodo zbudile veselje do učenja, seveda, če se v njegovi dobri vo^ji in nadarjenosti nisem motil. In če sem se motil, tedaj sva midva svoje storila. Nekaj vas še prosim: pod nobenim pogojem mu ne izdajte mojega pravega imena in tudi ne mojega bivanja. Zvonec in glas sprevodnika, ki je naznanil odlični vlaka, sta preglasila Albertove besede. Gospod Barka poskoči in nemirno gleda po vse kotih čakalnice. >— Kje pa je moja Joža! — ga slišim stokati, ko se za sprevodnikom gnetejo potniki skozi vrata. — Nesti, ali nisi videla Jože? — Ne več, odkar se je zunaj poslovila od nas. Gospod Barka prične s tresočimi rokami vleči brado. — Jo bom moral pač poiskati, da! Z naglo kretnjo položi Albert svojo roko na ramo gospoda Barke. — Ne trudite se, dragi profesor! Teh par minut, ki nam preostajajo, se mi ne smete niti za sekundo odtegniti. — Saj bi to, da, tudi sam le nerad napravil! — zatrfjuje profesor z nasmehom, ki pa je sanio žalost raztegnil čez obraz. Popravi naočnike in gleda stole. — Ali imate za potovanje vse v redu? Saj ni nikakega sledu, da, o vaši prtljagi. — Vse v najlepšem redu, dragi gospod profesor! — vpadem. — In ker sem prevzel mesto potovalnega vodnika, bom tudi gledal, da dobiva dober voz. Sprevodnik, kateremu sem svojo zadevo s pomenljivo kretnjo zaupal, zmaje z rameni. Vsi direktni vozovi so bili prenapolnjeni. Ker mi pa je bilo mnogo ležeče na tem, da bom na vožnji z All>ertom kar največ sam, se odločim, da vzamem za naju oddelek v vozu, ki je vozil samo do Lipskega. Upal sem, da se bo že tam uredilo za nadaljno vožnjo. Ravno se hočem vrniti v čakalnico, ko drugič zazvoni zvonec. S plaho naglico ■pride gospod Barka na peron in vleče Alberta za seboj. — Potjdite vendar, saj boste zamudili, da, in zavoljo mene! — Raztresen in bojazljivo mi pravi: — Kje je voz? Ni mogel videti, ko sem pokazal na vrata oddelka, kajti z obema rokama je moral vjeti padajoče naočnike. In ko mu zopet sede na nosu, si je dobri profesor s svojim mrzličnim ozi-ranjem skoro izvlekel vrat iz rame. — Nesti? Kje pa je Nesti? — jeclja. — Sedaj pa še Nesti ne pride! — In ko zopet potiska Alberta v voz, ga opominja z glasom, ki je pričel zbujati pozornost, že tudi pri okoli stoječih: — Vstopite, vstopite vendar! — Saj se ne mudi! Imamo se dovolj časa! — Kje pa je vaša potna odeja? Ali nimate potne odeje? — Toda, dragi gospod profesor! Sedaj, v juliju? — Pri tako hitri vožnji je v vsakem letnem času prepih. Kje je neki Nesti? In moja Joža? Oh, to dekle, to dekle! Toda, da, majhno blazino boste vendar imeli, ako boste hoteli spati, da? — Se pred nočjo bomo na mestu. — In prigrizek? Ne? Nič ? Čakajte, prinesem vam saj nekaj obloženih žemelj. — Profesor! Profesor! — kliče Albert in ga pograbi za rob suknjiča. — Poglejte, sa^ bi bilo prepozno, vrata že zapirajo. — O, saj res, da! Pa kje je vendar Nesti? — stoka gospod Barka in se trese v razburjenju. — Sedaj vam niti ne bo dala roke — in ta Joža — hvala Bogu, tukaj pride Nesti! Kje pa imaš Jožo? Gospica Nesti priteče vsa zasopljena. —Jože ne morem nikjer najti. — Potem pa pridi ti — saj ti! — Molče pripelje z eno roko svojo hčer pred Alberta, z drugo pa si drži naočinke. — Povej mu ti, da — da-. — Glas mu odpove. Albert nekaj časa molče drži dekletovo roko, predno reče s prisrčnimi besedami: — Zdravstvujte, gospica Nesti! Rekel bi: na svidenje! Toda človek ni gospodar tega, kar ima priti. Zdravstvu j te! Zelo težko se ločim od vašega očeta. In če tudi mu sedaj slovo teži srce, sčasom človek mnogo pozabi. Mnogo, gospica Nesti! Zdravstvujte! In če vas kdaj zapelje pot, tedaj mi pozdravite majhno, svežo gomilo tam zunaj med tihimi zidovi! , Nič se ne zgane na Nesti nem bledem obrazu, njene ustnice ne iapregovore nikake besede; toda žareče oči ne umaknejo pogleda od Alberta, ko stegne obe roki gospodu Barki nasproti. Stari mož se mu vrže okoli vratu: — Moje srce, da, gre z vami! Moje srce! Sprevodnik prične opominjati. Skoro s silo se mora Albert izviti iz profesorjevih rok. Naglo se ofcrne in skoči v voz. ([Dalje prihodnjič.) VOJAŠTVO ODVEDLO STRAJKARJE Ko so zaštrajkali poljedelski delavci v državi Idaho, je dospelo vojaštvo narodne milice ter jih na vojaških avtomobilih od vedlo v Sugar City. S tem je b ila stavka zlomljena. DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani) sem zapomnil imen tisti večer. Poštama gospa iz R. S. se mi je zdela znana, pa se nisem mogel domisliti, kdo bi bila. Pogovorila sva se šele drugi dan, da je Mrs. Louis Taucli-er, žena zastopnika G. N. v Roek Springs, Wyo. Ko smo se spoznali z Mr. iii Mrs. Fr. Cegnar in dobili zagotovilo, da imajo dovolj prostora za prenočišče, smo se kmalo podali nazaj črez cesto na Cegnarjev dom. Bilo je že čisto temno. Oni, ki je nas vo- čevljev. Farme imajo obsežne od 80 do 200 akrov. Mr. Fr. Cegnar je nekakšen starota r,ied njimi. Popoldan smo se dali fotografirati pred hišo med sadjem obloženimi jablanami. Ko sem jim pokazal, kje sem se prejšnji večer plazil skozi precep, (bila je jablana z dvema \rhovoma, ki sta se razklala pod težo sadja), silili so me, da jim pokažem, kako sem se mogel splaziti skozi. Seveda f^em jim ustregel in so me pri tem še enkrat fotografirali. Potem smo obiskali še nekatere rojake farmer je kot Na-eeta Mačeka, Joe Dolenca in Tony Jontarja. Bili smo povsod prijazno sprejeti, za kar vsem od nas vseh najlepša zalivala. Ko se vrnemo pozno popoldne nazaj k gostoljubni Cegnarjev i družini, je imela Cegnarjeva mama že zopet pripravljeno obilno večerjo. Ker smo se morali zjutraj še pred dnevom podati na pot proti domu, smo se hoteli še od sosedov posloviti. Gremo naj prvo k Fr. Kušlanu. On in njegova soproga sta nas spremila k Johnu Jesenku. Tam je bilo poleg obiskovalcev iz Roek Springsa zbranih precej domačinov. Nekdo je igral po-r kočnice na harmoniko v drugi sobi. Bilo je vse v dobrem razpoloženju. Pri kozarcu piva smo rešetali tudi politiko in krizo. Jaz in Kušlan sva bila mnenja, da smo na potu k izboljšanju. Josenko je pa bil bolj pesimističen in je trdil, tla cene zopet laliko padejo kot so bile pred par leti. Seveda, ko bi bili vsi enega mnenja, potem bi bilo tudi argumentiranja prehitro konec. Slovenski pionirji, kot pravijo tu prvim naseljencem, smo si kupili tli v Idaho zemljo za farme pred 22 do 24 leti. Bilo je še vse poraščeno z "sag-j brush", ali kot ga Mr. A. Ter-bovec imenuje "divji pelin". Dalo nam je mnogo truda, skrbi in stroškov poprej kot smo vse spremenili v rodovitne farme, kakoršne so dane-. Upam, da bodo generacije, ki nam bodo sledile, znale vse to V] >ošteva t i in varovati našo zapuščino, ko jo dobijo v posest. Kakor sprevidi m, se je tu na Zapadu varovati d v e Ji stvari: dolgov in ga nekateri!« vrst plevela, ki se ga, če se zaseje na njive in travnike, težje znebiš nego dolga. Najbolj znane vrste so: — "Wild Morning Glory", "Canadian thisle", "White top". V Twin Falls County imajo, kot časopisi poročajo, po nekaterih farmah toliko zgoraj o-menjenega plevela (noxious weeds), da bodo prisiljeni farme opustiti. No, prišel je čas za odhod. Povabil sem gostoljubne rojake, naj me obiščejo, kadar potujejo skozi Burlev. Drugo jutro smo zgodaj v-stali, da pridemo še pred poldnem do mojega doma. Cegnarjeva mama nam je kljub ugovorom še zajtrk skuhala. Potem sta nas še Frank C. in ena spremila do kare. Angela in John sta mi še posebej naročila, ko sem omenil dopis za Gl. N. -naj j=e tudi v njih imenu zahvalim gostoljubni Cegnarjevi družini. Angela je omenila, da je Cegnarjeva mama pravi tip gospodinj po loških gostilnah, ki so vse precej okroglih oblik ter silno u-Ijndne in postrežne. Vsem novim prijateljem pozdrav in na svidenje! John Kershisnik Sr. INDIJSKA SMRT SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU nt WEST ista STREET NEW TORS, M. Y. wte» nan za crns voznih lie rov, rezervacijo KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE Že 75 let je Anglija v Indiji, a ničesar še ni ukrenila zoper smrt Indije: zoper gobavost ali lepro. Ce bi gobavost prešla v čaj ali — gorje! — v bombaž — tedaj bi vlada brez dvoma takoj začela pobijati gobavost. Toda radi ljudi.' Ljudje so v Indiji poceni----Nekaj zavetišč je, ki so jih ustanovili za-sebniei za gobavce, a ti nimajo zadosti sredstev. In na univerzah na klinikah je radi prou-čavanja nekaj "gobavih sob." Tako je 7500 gobavcev na varnem, oziroma, drugi — zdravi — so na varnem pred 75(H) gobavci, ki jim strežejo pravi pravcati angeli, saj se bodo oni tudi prej ali slej nalezli gobavosti. A kaj je število 7500 spričo — po uradnih seznamih v Kal-kuti — števila 600.000 gobavcev. Samo v Bengal i ji je vsak 7(H). človek gobav. Štiri i tetine gobavcev je v Indiji brez oskrbe, to se pravi, da je v Indiji pol milijona gobavcev brez postrežbe, brez podpore. Pol milijona, ki raznaša gobavost da- V Bombayu ali Kalkuti moreš komaj prehoditi kako cesto, da te ne bi nadlegoval kak nesrečnež, ki mu je gobavost od-žrla roke ali noge, ki je poln ran, kot bi jih žaga odčesnila od kože. Polno je ljudi, ki jim je obraz po mačje izmaličen, ki imajo segli i t nos ali gnojna lica. Ko strahovi se trliljajo po cestnem blatu. T.e malo jih je. ki bi imeli ropotuljico okrog vratu v znak, da so gobavi. Saj hi si z ropotuljo ne mogli niti kruha naberačiti in bi od lakote umrli. Ponoči ležijo po cestah, skupaj z zdravimi. Neka'teri »>sta-jajo doma in zastrupljajo svojce. Ze petdeset let se gobavost stalno razširja in veča. Kako bi se sredi gneče na cesti ubranil majcenih luskin, ki se luščijo s kože gobavcev? Z luskinami se nalezeš gobavosti. Neki angleški uradnik jo je dobil, ko je jedel solato z vrta gobavega vrtnarja. Indijski podkralj je dal razglasiti, naj pobirajo prostovoljne priispevke za pobijanje gobavosti. Treba bi bilo zbrati tri do štiri milijone mark. A nabrali so le 75 tisoč mark. Tako pač ne bodo izgnali gobavosti. Ta razglas je povzročila novica, da je zavod za tropsko zdravstvo v Kalkuti iznašel zdravilo za gobavost, nekakšno olje iz nekega drevesa, ki raste v Asa mu in Burmu. Nekaj zdranikov je pa odkrilo drugo olje v indijskih drevesih, ki se pomeša z onim oljem in ga vbrizgavajo gobavcem pod kožo. (1e bolezen še ni preveč na višku, je to olje zares zdravilno — »n nekaj upanja je vendarle. Čeprav je Indija dežela nepismenosti, se novice vendarle naglo razvedo. Niti niso bila še znanstvena poročila o novem zdravilu končana, ko je že cela množica gobavcev prihajala ponj. Strahovita so poročila iz za- vetišč za gobavce. Na postajah, kjer so gobavci tik pred smrtjo, grgraje jmjejo umirajoči: — S|>et bomo občutili lepo vročino! Kjtet bomo občutili lepo vročino! — Zmeraj te edine besede. Saj to je, po čemer hrepenijo: da bi s svojo kožo, ki že ničesar več ne občuti, spet čutili vroče sonce Indije; vsaj to, da bi občutili, pekočo vročino domovine... . V nekem drugem zavodu za gobavce je daroval vsak gobavec po eno a no (kak dinar) za pogrebca, ki bo kesneje odnesel njegovo truplo — ali kar bo še ostalo od njega — na prostor za sežiganje mrl i če v. Ko so pa zvedeli za novo zdravilo, niso več dajali denarja pogreb-cem.... Kakšna Itolezen, ko si njene žrtve na beračijo der"1* za lastil«' grobarje! iT. septembra: Bremen v Bremen 19. septembra: Berengaria v Cherbourg vA 2 N O ZA j NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račvne smo razpo slali za Novo leto «n ker bi zete li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, ta to Vas prosimo, da skušate naročnico pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana e debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na-št A rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jartb Lv COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg. A. Saftt« Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louij Banlcb ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč. J. Lnkanlcfe Cicero, J. Fabian (Cbb-ago. Clcer« in Illinois i Jollet. Mary Bamblcb. Joseph Ffn ▼at La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Angustln North Chicago, Jote Zelen« KANSAS: Girard, Agnes Moinlk £ansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer, J. Čeme (za Penna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goufe Ely, Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibblnfc. John PovSe Virginia. Frank Hrvetleh MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck -1. septembra: lie de France v Havre 24. septembra: : Rex v Genoa / 25. septembra : Washington v Ilavre 21V septembra' Cliamplaiu v Havre Aquitar.ia v Cherbourg 27. septembra: Kuropa v Bremen 3. oktobra : Majestic v Clierlmurj* -1. oktobra: Bremen v Bremen 5. oktobra : Ijafayette v Havre Conte «li Savoia v Genoa 9. oktobra: Manhattan v Havre Xormandie v Havre 11. oktobra: Berengaria v Cherbourg 1."». oktobra: Kuropa v Bremen 17 oktobra : Aipiitania v Cherbourg 19. oktobra : Bex v Genoa He de France v Havre okotbra: Washington v Havre Norniandie v Havre oktobra : Majestic v Cberlwurg Roma v Trst 31 oktobra : Bremen v Bremen NEW YORK: Gowamla. Karl St m i »ha Little Falls, Frank Masi« OHIO: Barlterton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar linger, Jacob Reetilk. John Slapnlk Girard. Anton Nac>xle Lorain. Louis Baiant, Johx> Kurv še Warren. Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton Klkeli OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton I[iavec Cla ridge, Anton Jerina Conemaugh. J. Brezove« Export. Louis Supantit Farrel. Jerry Okorn Forest City. Malh Kanin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn. Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Frank IVmshar Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joeeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls, Frank t&hak Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Loo is Tanehar Diamond vlUe, Joe Bolich Izda potrdilo za svoje prejel. Zastopnike raj* Vsak te, katera kaas tepla UPRAVA "GLAS NARODA" KNJIGARNA "GLAS NARODA' 316 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. KNJIGE NABOŽNE VSEBINE BOŽJA POT .MATERE BOŽJE NA ŠMARNI , GORI. Cena ............................................................-20 BOŽJA POT MATERE BOŽJE NA BLEJSKEM JEZERI'. Cena ....................................................-2® DUHOVNI BOJ. 384 strani. Cena .........................50 FABIOLA. Cerkev v katakombah. 222 str. Cena .45 KATOLIŠKI KATEKIZEM .....................................60 MLADENIČEM. I. zvezek. Cena ............ .50 II. zvezek. Cena ...............50 MESIJA. 160 strani. Cena .................... .50 SLOVENSKA NARODNA MLADINA, 452 str. L50