POL ZA SMEH, POL ZA RES.
Iz torbe o. Ivana svetokrižkega.
Priredil Josip Balič.
5. Umirajoči oderub.
ffiLfir)eki trgovcc je hotel na vsak način obogateti, bodisi že po pravicj uKEbJS ali krivici. Po tem sklepu ravna dosledno. Predvsem poizkusi jftj^Mp svojo srečo s kupčijo. To se ve, da je prodajal slabo blago za (^f§ dobro, vcndar si je pridobil vcliko odjemnikov. Potrebnejšim je dal na pčsodo, in sicer mernik slabega žita za dva mernika dobre robe. Nckaterim je upal tudi denarje, pa vselej s pogojem, da mu' povrnejo še enkrat toliko. Ako pa kdo ni mogel vrniti, mu je vzel hišo, vinograd, njivo, živino, sploh karkoli je dobii. HJapcem, deklam, delavcem in rokodelcem je plačilo zadrževal ali utrgoval.  Na ta način je   res obogatel v malo letih.
Primeri se pa, da omenjeni trgovec čez nekaj let prav močno in nevarno zboli. PokJicani zdravnrki obupujejo m mu ne dajo trohice upanja, da bi še kdaj ozdravel. Trgovec, videč, da mu je umreti, se silno zbojfc sodbe božje. Vse krivice, ki jih je brezsrčno prizadejal, mu stopijo živo pred oči. Ko to premišljuje, se mu lasje od groze ježijo in kurja polt ga oblije. Ko slednjič vidi, da mu storjenih krivic skoro ni mogoče veL poravnati, kar obupa ter ostro zapove, da nimajo pustiti duhovnika k njemu.
To pa izvč domači župnik. Bil je v velikih skrbeh za oderuhovo dušo, Gre torej pred trgovčevo hišo in mirno šeta gorindol. Tu vidi, kako tekajo neprenehoma hlapci in dekle zdaj sem, zdaj tja, ziasti pa v lekarno po zdravila. Vpraša torej enega, kaj to pomeni. Hlapec povč, da je gospodar hudo bolan ter da je prav malo upanja, da bi še kdaj okreval. Nato de duhovnik: ,Če nihče ne, jaz ga izvestho ozdravim. Le zdravilo, mu recite,. je prccej drago." Hlapec teče povedat to svojemu gospodarju.
Bolnik se zelo razveseli hlapčevega naznanila. Brž ukaže poklicati duhovnika. Ko ta pride, mu obljubuje polovico svojega premoženja, če ga res ozdravi. Duhovnik pa reče: ^Ozdravim vas brez vsakega plaČila, če m» bo lc mogoče, dobiti pravo zdravilo." Bolnik mu naglo seže v besedo^ rekoč: MČe bi (o stalo tudi tisoč rdečih zlatov, naj se le kupi!" — BPrav!" odgovori duhovnik ter zapove, naj hitro pride v sobo bolnikova soproga s sinovi in hčcrami; a dekla naj prinese svečo in krožnik.
Vse to se urno zgodi. Zdaj se obrne duhovnik k došlim ter pravi: BVi vsi spoznate in dobro veste, da vaš ljubi oče nikoli več ne vstane ir te postelje, če mu hitro ne pomagamo s posebnim zdravilom." Ko žena in otroci zaslišijo te besede, se bridko zjočejo, proseč duhovnika, na[ očetu vendar kako pomore. BNo," pravi nato duhovnik, nBodi! Hočem mu pomagati. A, da mu^zdravilo napravim, mora vsak od vas dati vsaj po nekoliko kapljic svoje krvi in masti, ker drugače je vaš oče izgubljen." Te duhovnikove besede močno osupnejo i ženo i otroke; vendar obljubijc^ da to store.
__________                                    C«    38    »5
Nato vzame duhovnik svečo, jo prižge, podloži krožnik tcr ukaže najprej ženi, naj položi prst v goreči plamen, dokler vsaj nekaj kapljic masti ne kane na krožnik. Tako veli tudi otrokom, rekoč: nIz te masti pripravim zdravilo, ki gotovo ozdravi vašega ljubega očeta." Poizkuša žena, poizkušajo otroci, toda nobeden ne more držati prsta tako dolgo v plamenu, da bi se pocedila le ena kapljica masti. Ko župnik to vidi, okrega ženo in otroke, rekoč: »Zarcs, malo ljubezni imate do svojega očeta, ki je toliko skrbel za vas ter vas preskrbel tako bogato." Pa vsi opomini niso nič izdali, ker si nihče ni hotel prežgati prsta.
Nato se obrne duhovnik k bolniku ter mu reče s povzdignjenim glasom: BO, ti malo modri človek! Ali vidiš zdaj, da tvoja žena in tvoji otroci niti tri minute ne morejo držati prsta v plamenu, da te rešijo stnrti! Ti pa, nespametnež, se hočeš pogrezniti v večni ogenj, da onr na svetu ostanejo bogati! ?"
Te resne besede duhovnikove bolnika hipoma streznejo in ga temeljito izpreobrnejo. Takoj pošlje po priče in jim prijavi oporoko. Dušo priporoči Bogu, blago pa zapovč povrniti onim, katere je bil ogoljufal. Kar je bilo pa še ostalo, ukaže večinoma porazdeliti med uboge, rekoč: »Bolje je, da moja žena in otroci beračijo, nego da jaz na veke gorim v peklu. Oni niso mogli prenesti svečinega plamena nekaj trenotkov, kako naj bi pa jaz prenašal peklenske muke vso večnost?!" Nato se skesano izpovč in spokorno umrje.