211
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe.
Dne 8. t. m. je c. kr. kmetijska družba imela občni zbor v mestni dvorani. Vlado je zastopal vladni svetnik Dralka, navzočna sta bila tudi deželni glavar in ljubljanski župan.
Predsednik Murnik v svojem nagovoru prosi vladnega zastopnika in deželnega glavarja, da bi vsak v svojem delokrogu pospeševala družbo, in zahvali gospoda župana, da prepušča za zborovanje mestno dvorano. Potem omenja, da se je začel splošno izvrševati zakon o povzdigi živinarstva. Mnogo se je doseglo v kočevskem
in črnomaljskem okraji, več napredkov je pa želeti v kamniškem okraji. Da se ni več storilo, je nekoliko kriva slaba letina in suša. Doslej se je oddajalo po 24 bikov za polovico cene, letos se jih z državno in deželno podporo lahko še več, če se dobe sposobni prejemniki. Nadaljevalo se bode premovanje konj in prirejale dirke, ako ne usahnejo dotične  podpore.    Ribarski  odsek mar-
v
ljivo deluje in je oddal letos že jednoletnih ribic. Število društvenikov narašča, in število podružnic pomnoži se z dovoljenjem današnjega zbora od 50 na 62. Odbor poslovil se je od prejšnjega dež. predsednika barona Win-klerja in pozdravil sedanjega vodjo vlade barona Heina. Lanska letina je bila slaba, ali letošnja tudi dobro ne kaže, a treba je vztrajati. Koncem predsednik zakliče trikrat cesarju „ Slava", čemur zborovalci navdušeno pritrde.
Tajnik, je potem poročal o družbinem delovanji. Leta 1892 je pristopilo 365 udov. Krneč leta je bilo 17 častnih, 9 dopisujočih in 2317 pravih udov. Podružnic je bilo petdeset in več se jih še snuje. Ko se je poročilo tiskalo, je družba imela 53 podružnic 2 5 00 udov. Umrlo je lani 53 družabnikov. Podkovrska šola je dobro obiskana. Ta šola pa ni več družbina, kakor je bila pod Bleiweisom, zakaj družba daje le prostore, učitelje pa plačuje država. Drevesnica se je razširila in že sedaj se oddaje na leto po 13000 drevesc, v kratkem jih bode mogoče oddajati po 20000. Delajo se poskušnje za seme krompirja, ker je ribniški opešal. Drugo leto se bode morda za seme razdajal, potem bodo kmetovalci pridelovali zopet za izvoj dobro blago. Družbeni list „Kme-tovalec" se tiska v 3000 izvodih. Odbor je gledal, da dobi dobrega deteljnega semena Lani je zmanjkalo pravega ruskega lanenega semena, ker se silno poprašuje po njem. Dobila se je podpora od vlade za nakup ruskega lanenega semena, ajde in semenskega krompirja, kar je prouzročilo za 12000 gld. prometa. Po moči se je podpiralo vinstvo. Nakupilo se je dva vagona modre galice in se je oddajala po znižani ceni za škropljenje vinogradov, katere je napala strupena rosa. Razdeljevalo se je zastonj škropilnice kupljene z ministersko podporo. Tudi za umetni gnoj se je skrbelo, ker vinstvo ne propada le zaradi strupene rose in trtne uši, temveč tudi zaradi tega, ker je zemlja že izsesana. Sadjarstvo napreduje. Razen društvene je še osem drugih drevesnic pri podružnicah in šolah. Živinarstvo se pospešuje z oddajanjem plemenskih bikov, bergamotnih ovnov in angleških mrjascev za polovico cene. Lani se je razdelilo 40 mr-jascev. Želeti je, da se razširi angleško pleme, ker hrvatsko boleha na parkljih in gobci. Za čebelarstvo se izda poduk v slovenščini, ker so dosedanje knjige zastarele in so tudi že pošle. Rokopis je pripravljen. Nakup kmetijskih strojev napreduje. Kmetovalec se širi. Konjereja tudi napreduje in izrejajo se konji težkega plemena. Poročevalec nasvetuje, da vzame poročilo na znanje in izreče zahvalo c. kr. vladi, deželnemu zboru in kranjski hranilnici. Po precej dolgi debati so se vsprejeli tajni-kovi nasveti.
212
Odbornik gos. Šiška je potem poročal o računskem sklepu za leto 1892. Dohodki so znašali 10.177 gld. 29 kr., stroški za 1161 gld. 72 kr. manj, kateri so ostali v blagajnici. Proračun kaže 12.900 gld. dohodkov in 1000 gld. manj stroškov. Premoženja ima družba 38.640 gld. 32 kr. in se je lani pomnožilo za 697 gld. 64 kr. Vsi računi se odobre.
Vodja Lapajne je nasvetoval, da se izreče zahvala odboru, posebno predsedniku in tajniku. Pri tej priliki se je zopet skusila zanesti politika v razgovor, kar je pa pri večini vzbudilo nevoljo. Lapajnetov predlog se je potem vsprejel. Na tajnikov predlog se je izrekla zahvala nekaterim gospodom članom za posebno pospeševanje narodnega gospodarstva. Naposled se je rešilo 37 predlogov podružnic v zmislu nasvetov glavnega odbora.
Potem predsednik zbor zaključi želeč, da bi vsi delovali z združenimi močmi.