Leto 1891. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXVII. — Izdan in razposlan dné 26. junija 1891. (Obsega štev. 80.—82.) SO. Ukaz ministerstev za finance in za trgovino z dné 25. junija 1891.1., kakô je zaldge blaga ob privzetji dosedanjega svobodnega okoliša tržaškega v avstrijsko-ogerski c°lni okoliš dodatno zacolati in dodatno odavčiti. Dogovorno z udeleženima kraljevo-ogerskima Diinisterstvoma se ukazuje v izvršitev zakona z dné ^3. junija 1891. 1. (Drž. zak. št. 76.) tö-le: §• 1. Kar je dné 1. julija 1891. 1. inozemskega coin Rezanega blaga v tistem delu svobodno-prista-oiškega okoliša tržaškega, kateri se bode vdružil avstrijsko-ogerskcmu colnemu okolišu, to je zavedo dodatnemu zacolanju po določilih čolne tarife, Veljajoče za avstrijsko-ogerski čolni okoliš, oziraje Se na premene, ki nastopijo s 1. dném julija 1891.1. Za vse v dosedanjem svobodnem okoliši baškem dodatnemu colu zavezano blago je upodabljati col po pogodbenih čolnih postavkih, velja-J°Čih za uvoz iz najbolj ugodovanih dežel, pa ne aa särno mejno ugodnost, oziroma po čolnih postav-K'h za uvoz po morji brez posebnega izkazlla. Nasproti pa je blago rumunskega izvira v zmislu §. 1. v ministerstvenem ukazu z dné 27. junija 1886. 1. (Drž. zak. št. 101.) zavezano colninam, ustanovljenim v zmislu člena III. v colnem zakonu z dné 25. marca 1882.1. (Drž. zak. št. 77.). Zaloge domačega cukra, domačih žganih opojnih tekočin, domačega piva in rudninskega olja, ki se je s prečiščenjem naredilo v tozemstvu in je ob toploti za -+- 12° K. 880° ali menj gosto, zavezane so dodatnemu davku v tisti izméri, kakor je ustanovljena v §. 5. zakona. V tozemstvu narejeno žganje, katero imajo obrtniki za svoj obrat denaturovano v zalogi, oproščuje se dodatnega davka, kolikor ta zaloga ne preséza 14 dnevne potrebščine in če ima dotični obrtnik pred 1. julijem 1891. 1. izdano dovolilo c. k. finančnega oblastva 1. stopinje, da smé davščine prosto uporabljati ustrezno količino denaturova-nega žganja (Pravilnik za žganje, namenjeno za davka prosto uporabo [Drž. zak. 1888. 1. št. 133., priloga D]). Tvarina, ki se rabi v denaturovanje teh davka prostih zalog, sme biti tudi kaka druga, kakor so tiste, ki so predpisane v žganjarinskih predpisih. Zaloge, ki niso založene z gori omenjenim dovolilom uporabe, in pa tiste zaloge denaturova-nega žganja, ki presezajo v dovolilu povedano količino, zavezane so izročilu (deklaraciji), in komisija (Slovenlach.) 41 za dodatno odavčenje naj jih dene pod uradno zaporo. Njih denaturovanje za davščine prosto uporabo in ta uporaba sama dovoljujeta se samö, če se izpolnijo predpisi o žganjarini, ki zadobé moč in veljavo 1. dné julija 1891. 1. V koliko je za stvari, ki so zavezane črtni užitnini in se 1. dné julija 1891.1. nahajajo v tistem delu okoliša svobodnega pristanišča tržaškega, ki pada pod ta davek, dodatno plačati črtno užitnino, to se vravnava sè zakonom z dné 23. junija 1891.1. o uvedbi državnih užitnin (porabnin v Trstu z okolico vrèd [Drž. zak. št. 79.]). V pričujočem ukazu gré samo za tisto dodatno odavčenje, s katerim se plačujejo obče užitnine (porabnine). §. 2. Dodatnega zacolanja, oziroma dodatnega odav-čenja ostane prosto: 1. Blago, ki je bilo pred 1. dném julija 1891.1. v tiste déle dosedanjega okoliša svobodnega pristanišča, ki so nadalje proglašeni za svobodne okoliše, prineseno v kako uradno skladišče za nezacolano blago, v kako zasebno hranišče pod uradno soza-poro, ali je bilo zapisano na čolni obračun (obračunsko hranišče), ali pa je pod colnim prigledom, ker se je prejelo za dovoljeno plemeničenje. 2. Blago, ki je samo po sebi colu zavezano, če ga je že do sedaj rabil imetelj. 3. Stvari, ki so bile v Trstu za časno rabo pri posojilnicah najete (n. pr. klavirji), če kažejo, da so bile rabljene. 4. Blago, za katero se more izkazati, da izvira iz prostega prometa avstrijsko-ogerskega colnega okoliša, ali pa da je bilo pridelano ali narejeno v tistem delu dosedanjega okoliša svobodnega pristanišča, ki se vdruži colnemu okolišu. Za narejo velja taka obdelava kake stvari, vsled katere pripada potém stvar pod kako drugo številko ali črko poleg kake številke v čolni tarifi. Té oprostitve ne dobé: kava žgana, kakao zmlet, kakaova masa, čokolada in čokoladni izdelki, moka in mlinski izdelki, testovina, sir, slaniki osoljeni ali okajeni, ribe pripravljene v sodih (marinirane v olji itd.), uživlla in jedila tarifnih števi-lek 92. in 93. Blago, ki je zavezano dodatnemu davku (tj. 1.), ni dodatnega odavčenja prosto tudi tedaj, če se je naredilo ali oplemenitilo v dosedanjem okoliši svo- bodnega pristanišča tržaškega (n. pr. likêrji iz domačega alkohola, narejeni v Trstu). 5. Lastne blagovne zaloge naslednjih za rabo v gospodarstvu namenjenih stvari, ako vkupna njih množina v enem in istem gospodarstvu ne gré črez tu doli določene množine: a) kave žgane, čaja in začimb 1 kg. ; b) kave surove, kakao zmletega, kakaove mase, čokolade, čokoladnih izdelkov, uživll in jedil tarifne št. 92. in 93. po 5 kg. ; c) inozemskega penečega vina pet steklenic ; d) inozemskega vina (izvzemši peneče vino) 50 litrov =70 steklenic; e) inozemskega piva, tako tudi prečiščenega colu, oziroma domačega davku zavezanega rudninskega olja, in pa inozemskega octa (kisa) p° 10 litrov; f) žganih opojnih tekočin pet litrov; g) rokotvorine (tkanine) vsakovrstne skupaj 15 kg A h) vöz za bremena in za ljudi in velocipedov po 2; drugega blaga, ki se zacoluje po številu kosov, po 15 vsakega; 0 drugega blaga ene vrste, izvzemši tobak in tobakove izdelke 15 kg. Za blago ene vrste veljâ tisto, ki spada v isto številko, oziroma v isto črko (litero)v tarifi. Imetelj večih množin nima pravice do odbitka količin, ki sicer proste ostanejo dodatnega zacolanja, oziroma dodatnega odavčenja, ter mora vse brez odbitka dodatno zacolati ali dodatno odavčiti. 6. Kedaj in kako ostanejo domače žgane opojne tekočine in domače pivo dodatnega davka proste, določa §. 5. lit. a, točka 3. in 4. zakona. §- 3. Na podstavi določil §. 7. zakona se oproščajo dodatnega zacolanja tudi še: Janež, korijander, zmleto gorušično seme v sodih tarifne št. 34.; žive rastline iz tarif. št. 35. bis; rastline in rastlinski deli, ne posebe imenovani, posušeni ali pripravljeni (tudi barvani), tarifne št. 37.; klalna in vozna živina tarifnega razreda VIH-! divjačina in perutnina vsake vrste, mrtva, tarifne št. 50. b\ školjke in lupinarji iz morja, tarifne št. 52.; umivalne in konjske gobe, surove iz tarifne št. 59. ; kruh, navaden, prepečenec za ladije, tarifne št. 80.; meso, sveže (frišno) in pripravljeno (slano, Posušeno, prekajeno, ovojeno) tarifne št. 83.; mesene klobase tarifne št. 84. ; barvilne prsti tarifne št. 103. b 1 ; katran vsake vrste, izvzemši katran iz rjavega premoga in škriljevca tarifne št. 114.; smola navadna, kolofonij, smola, ozokerit tarifne št. 115.; metle iz riževke, pijasave in drugih rastlinskih tvarin tarifne št. 177. a ; stolarsko trstje, surovo, krojeno tarifne št. 180. a; otlo steklo tarifnih št. 232. in 233.; rezane, ne brušene ali brušene kamenene Plošče, izvzemši škriljne plošče in tiskarske kamene tarifne št. 244. itd.; kamenosčška déla. groba, tarifne št. <2,ii.(bis)a in 244. (ter)a-, stare, rabljene, oznamenjene vreče in druge stare in nove ovojne stvari, kakor sodi, zaboji, Plahte in pa rabljeno vezilo, kakor so razne vrvi, konopci ali štriki. §. 4. O vsem blagu, ki se mora po določilih §. 1. Iri 2. dodatno zacolati ali odavčiti, dolžan je imetelj Podati colniji izrecilo. Izrecilo je zadati pri onem uradu za dodatno zacolanje, v čegar okraji je dotično blago v skladu. Statističnega, izrecila o zalogah blaga ni potreba. \ Golnijske deklaracije (izrecila) pa ostane prosto 1jSe tisto biago, katero je po določilih §. 2., (očke ■ in 6. in §. 3. tega ukaza prosto dodatnega fcola, oziroma dodatnega davka. Vendar so trgovci in obrtniki, kateri plačujejo redne dohodarine črez 5 gl. na leto, in imajo svojem obratu blago, za katero se lahko izkaže, s izvira iz svobodnega prometa avstrijsko-oger- colnega okoliša, ali pa da je bilo pridelano • narejeno v tistem delu dosedanjega svobodnega °hša tržaškega, ki se vdružuje colnemu okolišu točka 4.), dolžni, sestaviti o takih zalogah, ki jih imajo ob dnevi vdruženja, vrejene spiske, obložene s potrebnimi izkazih (fakturami, prejemnicami, colnimi pobotnicami, boletami o zabeležbi za po-namérno prodajo), in jih pripravljene imeti za organe komisije za dodatno zacolanje. §• 5. Imételj blaga, katero je zavezano dodatnemu zacolanju ali dodatnemu odavčenju in katero se pri njem hrani po nalogu in na račun kake tretje osebe, dolžan je, o tistem blagu podati izrecilo kakor o svojem. Ko bi pa imetelju blaga ne bilo moči podati rednega izrecila o takem tretjim osebam lastnem blagu, zglasi naj to na obrazci za izrecila, s povedjo vred, kje se hrani dotično blago. Tako blago, ki naj se dene precej pod uradno zaporo, naj se nato prevede v kako uradno skladišče, v svobodne okoliše ali v inozemstvo. §• 6. Za izrecila o blagu služijo obrazci po prideja-nem vzorci, ki se bodo uradno razdeljevali. Izpolnjujoč obrazce, držati se je navodila za rabo, ki jim je pridano; sosebno je vse blago, ki se napoveduje, izvzemši domače, dodatnemu davku zavezano blago, natanko oznameniti po nazivalih in merilih veljajoče čolne tarife. Pri vsakem posameznem postavku blaga, kateremu je merilo zaco-lanja teža (100 ky.), treba je pristaviti, ali je povedana teža kosmata teža ali čista. Dodatnemu davku zavezano tozemsko blago (§. 1.) je napovedati po merilih, ustanovljenih v §. 5. zakona. Alkoholovino žganih opojnih tekočin je zglasiti po lOOdelném alkoholometru ob toplini 12° Ji. V izrecilih naj se blago, o katerem je je podajati, pregledno dene v skupine, tako da se vse blago, ki je vloženo v istem prostoru poslopja (kleti, nastropji, podstrešji) našteje skupaj; v blagovnih skupinah pa, ki tako nastanejo, naj se skupaj sestavi tisto blago, ki spada pod isto številko, oziroma črko v tarifi. Blago, ki je v skladu na raznih zemljiščih, ne smé se napovedati na enem in istem obrazci. Tako se tudi ne smejo izrecila različnih oseb zediniti na enem obrazci. §■ 7. Razposlane izrecilne obrazce je v dan vdru-ženja v čolni okoliš, počenši od 12. ure opoldne imeti izpolnjene in podpisane 1er pripravljene, ko sc pride pobirat. Ako stranka ne hrani dodatnemu colu ali dodatnemu davku zavezanega blaga, dolžna je to izreči na obrazci ter sè svojim podpisom potrditi resničnost té povedi. Tiste osebe, katerim se obrazec izrecila ni uradno vročil, niso s tem oproščene dolžnosti izrecila, ki se jim naklada v paragrafu 4. in 5., temuč dolžne so, ako hranijo dodatnemu zacolanju ali dodatnemu odavčenju zavezano blago, potrebno storiti, da jim kak urad za dodatno zacolanje ali dodatno odavčenje vroči obrazec izrecila, in ta obrazec morajo izpolnjen in podpisan brez opomina v dan colnega vdruženja od 12. ure počenši podati uradu za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje svojega okraja (§. 8.). §• 8. Da vodi dodatno zacolanje in dodatno odavčenje, za tö se postavlja komisija za dodatno odavčenje. Pod njo poslujejo za krajno omejene okraje postavljeni uradi za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje. Obseg krajno omejenih okrajev in pa leža v posameznih okrajih postavljenih uradov dâ se posebe na splošno znanje. Pregledi se vršč pod vodstvom komisije za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje po uradnikih in finančno-stražnih organih, ki imajo ta nâlog, in se izkažejo z mandatom komisije; kolikor bo treba, pridajali se jim bodo veščaki. §• 9- Organom finančne uprave, katerim je naloženo prpgledàvanje, pokazati je vse zaloge blaga, kar jih je, in razkazati vse prostore poslopja, dvorišča itd., naj se rabijo za vkladanje blaga ali ne, ter ako zahtevajo, storiti, da jim bodo pristopni. Imételj blaga je dolžan, kolikor treba, pomagati, da se blago pregleda, ali pa pomoč takoj priskrbeti ter pri roki imeti potrebne posode in orodje, da sc poistini množina ali teža. Daljo je vsak, kedor rabi ali pa ima pravico rabiti kake prostore, namenjene za vkladbo blagâ, brez ozira na to, ali je v omenjenem prostoru kaj izrecilu zavezanega blaga ali ne, dolžan skrbeti za to, da bo, začenši od dné čolne vdružbe do ustanovitve svobodnega prometa z dosedanjim colnirn okolišem, ves čas od 8 ure zjutraj do 8 ure zvečer vedno kedö v tistem prostori, ki bo hotel in mogel vsako potrebno dopoved dati njim, katerim je pregledovanje naročeno. Tudi morajo ves ta čas v §. 4. imenovani trgovci in obrtniki v tem paragrafu omenjene spiske o zalogah blaga, ki ga imajo v dan vdružbe v svojem obratu, in ki izvira iz svobodnega prometa avstrijsko-ogerskega colnega okoliša, ali pa je bilo pridelano ali narejeno v dosedanjem svobodnem okoliši tržaškem, z dotičnimi izkazih vrèd imeti pripravljene, da jih pokažejo preglednim organom. §. 10. Če je kak imetelj blaga kriv, da ni moči opraviti ali nadaljevati pregleda, imajo uradniki, katerim je pregled naročen, pravico vse prostore, v katere on vklada blago, toliko časa déti pod uradno zaporo, da se odpravi ovira, ki je pregledovanju na poti. To isto se more ukreniti v vseh slučajih, kadar se pri pregledu pokažejo kaki ne takoj pojašnjeni dvomi proti resničnosti in popolnosti izrecila. §. 11. Opraviti col za blago, ki je dodatnemu zacolanju zavezano, in dodatni dgvek za stvari, zavezane dodatnemu davku, dolžan je imetelj blaga. Za redno napovedano blago je imetelju blaga na prošnjo, ki jo je do tretjega dné po dnevi colnega vdruženja podati pismeno, dovoliti primeren rôk, v katerem bo mogel blagô s posledico, da bo dodatno oproščeno dodatnega zacolanja ali dodatnega oduvčenja, držčč se za to veljajočih predpisov, prinesti v svobodni okoliš, ali v inozemstvo, ali v kako uradno skladišče, ali v kako zaporno hranišče, ali pa je zapisati v obračunski sklad. Dokler se ne izvrši na to 'stran dovoljeni postopek, deti je takšno blago pod uradno zaporo. §. 12. Zneske dolžnega cola in dodatnega davka iz-računi in ustanovi na podstavi oddanih izrecil, oziroma na podstavi ovedenih preglednih izvidov, komisija za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje in jih priznani dotičnim strankam s plačilnim nalogom- Ustanovljene zneske je — ne krateč pritožbe, pripustne po §. 13. — v 8 dneh plačati pri c. k. vé-like colnije blagajnici v Trstu. Zaostali coli in davki za blago, dodatnemu za-colanju in dodatnemu odavčenju zavezano, pobirajo se, kakor je predpisano za zaostale državne davke. Za pristojbine črez 10 goldinarjev v zlatu, katere bi bilo dotičnim strankam težko precej plačati, sméjo se, na pismeno prošnjo do finančnega deželnega oblastva, dovoliti primerni, leta dni De presedajoči plačilni obroki. Pri zanesljivih osebah se smé izpregledati zagotovilo, kakor je predpisano za dovoljevanje čolnih kreditov. §. 13. Pritožbe proti razlokam (plačilnim nalogom) komisije za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje napotiti je na finančno deželno oblastvo v Trstu v 30 dnéh potém, ko se razloka dâ, proti razloki finančnega ravnateljstva pa je 30 dnt odprt rekurz do c. k. finančnega ministerstva. §• 14. Do tistega časa, v katerem mora biti pregled izrecilu zavezanega blaga v obče končan, t. j. do 31. julija 1891. 1. vštevši najpozneje, čuva se nadalje meja proti tistim delom okoliša, ki se vdru-žijo colnemu okolišu. Ves čas od dné vdruženja do dné, ko bodo pregledi končani, dopuščen je svobodni promet tako Po okoliši, ki se vdruži, kakor tudi med njim in filed starim avstrijsko-ogerskim colnim okolišem pod temi pogoji: 1. Vsako premembo v stanu blagâ, ki nastane Po izročitvi ali po odvzetji izrecila bodi si s prido-bitvo, bodi si z odstopom blaga, mora imételj blagovnega sklada zapisati v poseben spisek (§. 4. tega Predpisa). Če se v okoliš, ki se vdruži, prejema blago iz 'fiozemstva ali iz svobodnih okolišev, mora se za-colati in vložiti ločeno od ostalega blaga, ki je zavezano dodatnemu zacolanju ali dodatnemu odavčenju. Listine, služeče v dokaz, da je blago zacolano, priložiti je omenjenemu spisku. Prejemke inozemskega blaga v zasebna skladišča (zaporna in obračunska hranišča) vknjižiti je ln obložiti, kakor je predpisano v razglašenih pravnikih. Ako se v okoliš, ki se vdruži, prejema blago iz starega avstrijsko-ogerskega okoliša, mora se dostaviti pred colnije, ležeče pri dotičnih vhodiščih na meji nekedanjega svobodnega okoliša; té colnije naj izdajo o tem poverilnice. Takšno blago je vpisati v gori oznamenjen spisek ter priložiti obložne listine. Če v delu okoliša, ki se vdruži, pridobi blago imetelj, ki je zavezan, oddati izrecilo o dodatnem zacolanji in dodatnem odavčenji gledé na to blago, vpisati je v spisek tudi to in priložiti mu račun prvega imetelja (ki je blago odstopil). Ako pa tu gré za domače (t. j. iz svobodnega prometa starega colnega okoliša izvirajoče blago), ali za inozemsko zacolano blago, priložiti je spisku namesto računov listine, na katere se opira ta pravica, in na katerih mora prvi imetelj odstop postaviti na videž sè „girom“, opremljenim z datom odstopa. Tako nastali prirastki colu (davku) zavezanega blaga se ne jemljč v poštev pri preračunitvi dodatnega cola (ali dodatnega davka). Dotični oddelek blagâ naj prvi imetelj odpiše v spisku in temu priloži prejemnico novega imetelja. Todâ tak odstop ne odveže prvega imetelja dolžnosti. dodatno zacolati (odavčiti) blago, vzprijeto v njegovo izrecilo. Pri odstopu blagâ, za katero se zahteva prostost od cola ali davka, odstopiti je sè „girom“, kakor gori rečeno, ob enem tudi listine, na katere se opira zahteva. 2. Če se iz okolišnega dela, ki se vdruži, pošilja blago v čolni okoliš,ali v inozemstvo, v svobodni okoliš, ali v kako zaporno ali obračunsko hranišče, postaviti se mora v spisku v izdajo. V tem slučaji se nato odpiše pripadajoči col, če se s colnimi listinami dokaže, da se je blago zacolalo, odpisalo na kako zasebno hranišče, ali da je res izstopilo iz colnega okoliša. Domače blago, za katero se zahteva čolna ali davčna prostost ali pa niži davčni postavek na podstavi §. 5. lit. a in b zakona, morejo colnije na nekedanji svobodno-pristaniški meji cola, oziroma davka prosto odpraviti samo tedaj, kadar imetelj takega blaga pri dotičnem uradu za dodatno zacolanje s fakturami, voznimi listi ali računi izkaže, da so domačega izvira, oziroma z boletami o plačilu edicilnega dača, da se je opravil davek za nje ; natô se mu odvzemô za dokazne spoznane listine ter vroči se mu poverilnica za poslatev. 3. Vsak imetelj blaga, pri katerem se je opravil pregled brez izpotike, more, podavši duplikat svojega izrecila. zahtevati, da mu dd urad za dodatno zacolanje poverilnice o zalogi blaga, ki se je v resnici našlo, ko bi pa bila zaloga veča kakor napovedana, do množine napovedane zalöge blaga. Te listine so v založbo cola prostega vstopa v njih oznamenjenega blaga čez nekdanjo mejo svobodnega pristanišča. 4. Svobodni promet iz nekdanjega svobodno-pristaniškega okoliša tržaškega v čolni okoliš, more se dopustiti samö z inozemskim, ob sebi cola prostim blagom, ali pa z blagom, ki je po zacolanji podomačeno ali pa uradno zabeleženo, slednjič s takim blagom, o katerem so uradi za dodatno zacolanje izdali poverilnice. V dokaz čolne prostosti prinesenim listinam naj mejne colnije pristavijo vstopno klavzulo ter natisnejo pečat. Zabeležnice, katerim je dotekla veljavnost, čolne pobotnice in izrecilnice (napoved-nice), ki so bile izdane prej nego pred šestemi meseci in katerih podatki se ne vjemajo natanko z blagom, ne morejo se jemati v poštev. 5. Prebivalcem tako zvanih prepovednih občin, ostane čolna prostost za stvari, katere za svojo osebno potrebo prejemajo na podstavi običajnih povertln ihknjižic iz nekedanjega svobodnega okoliša, gotova, dokler se ne ustanovi svobodni promet. Komisija za dodatno zacolanje in dodatno odavčenje ima pravico, tudi ko je že ustanovljen svobodni promet, dati pregleddvati in ovedâvati z ozirom na dodatno zacolanje in dodatno odavčenje. §• Ih. Od omejitve, zaukazane v §. 14., izvzeta je, vendar ima še dolžnost pristojbin po meri izrecila : a) navadna prodaja na drobno pod tem pogojem, da se konci dné prodana množina tistega blaga, ki je samo ob sebi zavezano dodatnemu zacolanju ali dodatnemu odavčenju sumarno zapiše v spisek; b) poraba v gospodarstvu imetelja blaga; a če je imetelj trgovec ali obrtnik, morajo se porabljene množine konec vsakega dné vpisati v spisek. §. 16. Vsaka stranka poroštvuje za popolnost in resničnost izrecila, ki ga je dala. §• 17. če se opusti zglasilo, in pa če se zamolči ali pa neresnično pové množina in vrsta zaloge fylaga, ki je zavezano dodatnemu zacolanju in dodatnemu odavčenju; če se samolastno razpolaga z blagom, ki ga je komisija déla pod uradno zaporo, ali če se samolastno odnese napovedano, pristojbini zavezano blago iz skladnih prostorov, povedanih v izrecllu pred pregledom, kaznuje se to z ozirom na inozemsko nezacolano blago kot tihotapstvo z uvozom proti zakonu, z ozirom na cuker, pivo, prečiščena rudninska olja in žgane opojne tekočine domačega izvira pa kot težki dohodarinski prestopki. §. 18. Za blago, ki ni redno napovedano, izgubi se pravica do kakih olajšil, ki se smejo dovoliti pri dodatnem zacolanji in odavčenji; razen tega se more izprožiti kazensko postopanje in, eventuvalno, blago zaseči. Steinbach s. r. ßacquehem s. r. (Vzorec.) Okraj za dodatno odavčenje št. II. Št. okrajnega zapiska 7. I z r e c 11 o Giovanni Vianelli-ja, trgovca s kolonijalnim blagom. ulica, hišna številka . . nastropje . . štev. stanovišča . . zastran dodatnega zacolanja, oziroma dodatnega odavčenja tamkaj vloženega blaga. Navodilo, kako je to izrecilo rabiti. 1. Podajatelj izrecila naj izpolni samo razpredéle 1.—9. 2 Stavbne prostore, v katere je vloženo v izrecilu omenjeno blago, treba je natančno oznameniti tako, kakor je to opravljeno v vzorci, ki je priložen ukazu o dodatnem zacolanji. 3. Nezapakovano blago je v razpredélih 2.-5. oznameniti kot golo. 4. U blagu je podati v razpredélu ti. izrecilo po nazivâlih sedaj veljavne čolne tarife, oziroma po pravilih, veljavnih za pobiranje dodatnega davka. 5. V razpredélu 7. je pri blagu, katerega je treba po teži dodatno zacolali ali dodatno odavčiti, povedati težo, Pri d rugačnem blagu pa množinsko enoto (kos, liter, hektoliter itd.), ki služi v merilo zacolanja ali dodatnega odavčenja. 6. Ako gré za blago rumunskega izvira, postavi naj se to na videž v razpredelu 9. Prav tamkaj je razložiti, *>a katerih je osnovana cela ali delovita prostost od plačila dodatnega davka za tozemske (domače) žgane opojne’ tekočine in za inozemsko pivo. 7. Ako obrazec nima zadosti potrebnega prostora, rabiti je vložne pole, katere naj se oznamenijo sè številko °kraja in zapiska in katere naj se prišijo izrecilu. Obrazci izrecila in vložne pole se morejo prejemati pri vsakem uradu za dodatno zacolanje. I Izrecilo o blagu II. Pr e- =a Îiî Pakovàlo rt M •73 S xn rt Število Vrsta Znamenje Številka Nazivâlo blaga po čolni tarifi o 3 Ji o£ rs o ÏS ™ S oved, ali je teža, p dana v razpredek kosmata teža ali 6 teža Posebne opomnje podajatelja izrecila Število, vrsta, znamenje in številka rt S O O) tovorcev tovorcev H H 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 V klet i: 1 5 sodi MP 1 200 \ 2 3 180 190 fkosmate ( teže 4 173 6 157 ) Rum 900 inozemski 2 1 sod SC 341 Konjak 230 kosmate teže inozemski \ V h r a n i š ii A. pri tl ih 3 40 vreče 3540 / 2400 kosmate teže po 60 kg. 3 sodi ? Momba 3579 791 kava surova { 194 z dogami S. 311 236 od trdega lesa H F 7 ( 301 731 kosmate 3131 teže 9 A 713 48 4 12 zaboji S 4 43 5 41 6 49 7 50 8 51 9 43 720 44 1 45 2 44 3 47 724 52 Cimet 557 kosmate teže V stanovišči št. I. nastropje 5 golo Kava surova 25 čiste teže 0 golo Vanilja V5 čiste teže 7 30 steklenice Peneče vino 75 čiste teže 8 golo Platneno blago, damasti 35 čiste teže Vkupe . 4964-6 Reci! Štiritisoč devetsto petdeset in štiri 0-5 ky. Jaz podpisanec izrikutn s tim, da sem vso zalogo dodatnemu zacolanju in dodatnemu oilavčenju zavezanega blaga, kolikor ga jaz imam, resnično napovedal. V Trstu, dni 30. julija 1891. Giovanni Vianelli. g 1 e dni izvid III. Prerafiunitev pristojbin IV. Izkazilo V. Opomnje blaga Čolni postavek za enoto v zlatu Pripadajoči znesek v zlatu Pripadajoči znesek v bankovcih a. v. v posebni zabeležbi Xazivalo po čolni tarifi Množina po tehtanji odbivši taro dru- gačno merilo kosmate teže čiste teže k ilogramov gl- kr. gl- kr. gl- 1 kr. št. j fol. 11 12 1 13 1 14 15 16 17 18 19 20 e % ■ 1 42 (Sluvcnueh.) §1. Razglas ininisterstev za finance in trgovino z dné 25. junija 1891. 1. o novi razpostavi čolnih uradov v Trstu. Ker se s 1. dném julija 1891. 1. dosedanji okoliš svobodnega pristanišča tržaškega privzame v avstrijsko-ogerski čolni okoliš, uradovala bo vélika colnija tržaška v nastopnih dvéh skupinah: 1. Skupina. 1. Osrednji urad (blizu vhoda) \ 2. Podružnica na vlakorednem kolodvoru j 3. D za hranišče 6. in 9. j 4. n n v S * 7' in 10' / S 5. rt „ „ 8., 11., 15. in 16.1 'S 6. „ „ 12., 13. in 14. o 7. n » - 19- V g 8. n „ „ 17., 18. in 20./ « 9. rt „ „ 21., 22. in 24.1 | 10. rt pri glavnem vhodu i > 11. rt na državni železnici (hra- 1 > nišče 5.) j 12. rt pri hraniščih južne železnice 1 13. it Lloydova , < 14. rt na tovornem kolodvoru južne železnice (sè začasnimi hranišči za špirit). * II. Skupina. 1. Podružnica „Zdravstvo“ (Sanità); 2. „Pošta“ ; 3. Véliki kanal (Canal grande) (severna stran); 4. pri molu Sv. Karla (San Carlo); 5. '„ „ Jožefovem (Giuseppino); 6. na kolodvoru v Sv. Andreji; 7. za petrolej). pri Svetem Sabi (v pristanišči S tern istim dném počenši se bodo opustile na sedanji čolni črti tržaški stoječe male colnije na Greti (s podružnico v Barkovljab), pri Svetih Šten-gah, v Kolonji,Vrdeli, Ketinari (Ključi) in v Zavijali; njih poslovanje bo dotle, dokler se odpre svoboden promet med tistimi deli dosedanjega okoliša svobodnega pristanišča, katere je treba vdružiti, in pa med colnim okolišem, omejeno samö na čuvanje prometa čez to vmésno colno črto. Čas, kedaj se bo odpravila začasna vmesna čolna črta, razglasil se bo v Deželnem zakoniku za Trst in Primorsko. Steinbacli s. r. Bacquehein s. r. 82. Razglas finančnega ministerstva z dné 25. junija 1891. 1., o novi razpostavi čolnih uradov na Reki. Po poročilu kraljevo-ogerskega finančnega ministerstva se je vsled tega, ker se s 1. dném julija 1891. 1. dosedanji okoliš svobodnega pristanišča rčškega privzame v avstrijsko-ogerski čolni okoliš, razdelila kraljevo-ogerska vélika colnija na Reki na dvé skupini, in to: I. Skupina. (V svobodnem okoliši.) 1. Velika colnija (med hraniščem štev. 1. kraljévo-ogerskih državnih železnic in med pristan-skim hraniščem štev. Vlil.); 2. Podružnica v hranišči štev. II. kraljévo-ogerskih državnih železnic; 3. Podružnica „Zichy-jev molo“ v prislanskem hranišči štev. VI. II. Skupina. (V colnem okoliši.) 1. Podružnica na Szapary-jevi brežini; 2. na Adamičevem molu; 3. na vzhodnem bregu ; T. na Rččini; 5. v kraljévo - ogerskem poštnem uradu ; 6- v pristanišči za petrolej v Pon- calu (Mlaki). S tém istim dném počenši se bodo opustile na sedanji čolni črti réâki stoječe mole colnije v Poncalu (Mlaki), v Belvederu in Plasah, nadalje podružnica na Rččini; njih poslovanje bo dotle, dokler se odpré promet med tistimi deli dosedanjega okoliša svobodnega pristanišča, katere je treba vdru-žili, in med colnim okolišem, omejeno samö na čuvanje prometa črez lo vmésno colno črto. Stninbacli s. r.