Leto XII., štev. 235 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. iaseratni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180. Wien št 105.241. pruc Ljubljana, nedelja 11. oktobra 19)1 Cena t Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Položaj nove nemške vlade Oblast ima v rokah trmnivirat: Hindenburg, Bruning, Groner — Vlada računa na zanesljivo večino v parlamentu, ki bo zasedal le pair dni Berlin. 10. oktobra, d. Druga Briiningo-va vlada, ki ie bila snoči sestavliena. ne kaže bistvenih političnih izDrememb. Prišlo tudi ni do tako velike preoriientacite na desno, kakor so mnogi pričakovali m napovedovali. Nova vlada ima samo osem članov. Triie ministri so bili izločeni m imenovan samo en nov. V novi vladi dr. EJriininga ie naiznači'^ " 1a ie dr. Bruning sam prevzel z -istrstvo. kar smatralo kot doka lievame dosedanje nemške zunt. uke in da ie voini minister orevze .lotranie ministrstvo. Vse to dokazuie. da sta srlavni odoh dr. Briininga državni oredsednik in državna bramba. kar Domeni izredno oiačeme stališča dr. Briininga. Pričakuieio zato. da bo dobil tudi v državnem zboru Dotrebno večino. Položai vlade v parlamentu ie naslednji: Vlado bo bržkone oodDiralo 136 socialnih demokratov. 16 oristašev državne (demokratske) stranke. 87 članov centruma m nemške liudske stranke. 6 članov nemške kmečke zveze. 18 (protestantskih) krščanskih socialcev in konservativcev ter 6 oo-slancev narodne liudske stranke, skupaj torei 269. Med brezpogojne nasDrotnike Briinineove vlade šteieio 107 narodnih socialistov. 41 nemških naciionalcev. 3 krščansko naciionalne agrarce ki so se pridružili nemškim naciionalcem. 6 socialno-demokratskih disidentov in /8 komunistov. skuDai 235 ooslancev. Glede na to razmeri e ie odločitev v rokah 73 ooslancev. ki ne spadaio v brezooeoino ouoziciio. niti ne med brezpogojne zagovornike Brunin-eove vlade in med katerimi ie 30 ooslancev liudske stranke. 22 ooslancev gosoo-darske stranke. 18 članov stranke podeželskega liudstva in 3 hanoveranci. V vladnih krosih računaio. da se bo velik del teh in-diierentnih skuoin odločil za Briininga. Krščansko - socialna stranka bo brez nadali-njega DodDirala drugo Briiningovo vlado, ker ie bila niena oooziciia v zadniem času naDeriena le proti zunaniemu ministru dr. Curtiusu. Tudi za gospodarsko stranko računaio. da bo podpirala dr. Briininga. dočim stališče stranke podeželskega liudstva še ni iasno. Naitežie ie z nemško liudsko stranko, o kateri se čuie. da hoče ostati na svoiem opozicijskem stališču, ki sa ie proglasila pred oar dnevi, ker ne vidi v sestavi nove vlade izoolnitve svoiib zahtev. ČeDrav na bi se nemška liudska stranka vzdržala srlasovania ali celo glasovala za nezaupnico. bi mogla vlada dobiti ootrebno večino v državnem zboru, če bi Dridobila ostale stranke zmerne desnice. Parlamentarno zasedanje bo trajalo le štiri do Det dni in bo vlada zahtevala od državnega zbora dolgoročna pooblastila. Prava kritična doba za drugo Briiningovo viadn se bo do mneniu političnih krogov pričela šele z uDorabo teh pooblastil. Izdelati in izvesti bo treba veliki gospodarski program, na katerega ie doslei iavnost zaman čakala. Francoski komentarji Pariz. 10. oktobra, d. Združitev notra-nieea in voinega ministrstva v osebi dr. Groneria smatra pariški tisk kot najznačilnejšo obeležie nove Brtiningove vlade. Agence Havas pravi v svoiem berlinskem poročilu, da ie s tem poudarien direktori-ialni značai metod, ki iih ie orisiliena nemška vlada uporabljati glede na notranji položai v Nemčiii. Druga Bruningova vlada more v teh razmerah pomeniti političen izraz deianske diktature, ki ie realizirana s sporazumnim oostoDaniem treh osebnosti, državnega oredsednika Hindenburga. državnega kancelaria dr Briininga ter notra-niega in voinega ministra Groneria. Hitler pri Hindenburgu Berlin, 10. okt. n. Senzacijo dneva tvori današnja avdijenca voditelja nemških narodnih socialistov Hitlerja pri predsedniku Hindenburgu. Hitlerja je spremljal v avdi-jenco narodno-socialistieni poslanec Go-ring. Ker se je policija bala, da bo prišlo do "incidentov, je ukrenila obsežne varnostne ukrepe. Na ulicah se je zbralo toliko ljudi, da je oromet popolnoma zastal. Hitlerju so prirejale množice navdušene ovacije. Med avdijenco se je pripeljal po \Vilhelmstrasse tudi voditelj berlinskih organizacij Hitlerjeve stranke dr. Gobbel, ki so gi množice prav tako navdušeno akla-mirale. Berlin. 10. oktobra, s. Hitler je bil pri državnem predsedniku v avdijenci nad eno uro Poročal mu ie o raliib narodno • soci-jalističnega pokreta. nakar ie sledila splošna razprava o notranjih in zunanjih političnih vprašanjih. Kakor zagotavljajo od informirane strani, je Hindenburg pomirjevalno vplival na Hitlerja ter opozarjal na težki ^zunanji itn notranji politični polnžai Nemčije. Razgovoru je prisostvoval tudi državni tajnik Meissner Prva seja nove vlade Berlin, 10 okt. n. Dopoldne je bila prva seja druge Briiningove vlade. Navzoči so bili vsi ministri, razen ministra za pošte Schatzla, ki je ^potoval v Monaikovo, da na seji bavarske ljudske stranke poroča o svojem vstopu v Briiningovo vlado. Nevarnost vojne na Daljnem vzhodu Sklicanje sveta Društva narodov - Kitajska prosi za posredovanje signatarnih držav Kelloggovega pakta - Ženeva, 10. oktobra, d. Svet Društva narodov jc sklican k ponovni razpravi o ki t a js ko- j a ponsk e m sporu od poslevode-čega predsednika Lerrouxa brzojavno za 13.= t. m. na sejo v Ženevi. To sklicanje je bilo izvršeno na zahtevo kitajskega zastopnika v svetu dr. Szeja, ki je predsedniku Lerrouxu in generalnemu tajniku Fri* cu Drummondu sporočil, da so japonska vojaška letala bombardirala začasni sedež mandžurske vlade v činčovu, s čimer se je položaj v Mandžuriji bistveno poostril. Predsednik sveta Društva narodov Ler-roux je poslal japonski in kitajski vladi brzojavko, v kateri obnavlja svoječasni poziv, naj se vzdržita vsakih dejanj, ki bi mogla poslabšati položaj v Mandžu-ri ji. Pariz, 10. oktobra, d. V diplomatskih krogih zbuja razvoj kitajsko-japonskega spora v Mandžuriji mnogo skrbi. Kitajska vlada je poslala vsem državam, ki so podpisale Kelloggov pakt, prošnjo za posredovanje. Diplomatska pogajanja med posameznimi signatarnimi državami so se že pričela. Tako v Nankingu kakor tudi v Tokiju se namerava podvzeti prijateljska demarša. Japonski poslanik je imel včeraj daljši razgovor z zunanjim ministrom Bri-andom. Tokio. 10. oktobra n. Po stališču, ki ga Je zavzela japonska vlada, se more sklepa- ti da so na Japonskem prevladovali bojeviti elementi, ki so porinili pristaše miru in sporazuma s Kitajsko popolnoma v ozadje V kitajskih diplomatskih krogih naglašajo, da se stališče japonske vlade v bistvu ni prav nič izpremenilo, da pa le Japonska prenehala skrivati svoje prave namene in da je začela sedaj igrati z odkritimi kartami. O kaznovanju japonskega generala Konie, o katerem trdijo, da je brez vednosti japorske vlade bombardiral činčov, se sploh ne govori več. Japonska sedaj niti več ne misli na pogajanja za izpraznitev Mandžurije in zahteva, naj se takoj odstrani kitajski general čangsiliang, ki ga smatra za organizatorja kitajskega odpora proti Japoncem. Peking, 10. oktobra s. Japonski oklopni vlak je obstreljeval severno postajo v Tungliau ter jo uničil. S tem so japonske čete prekinile važno železniško zvezo med severno m južno Mandžurijo. Japonske vojaške oblasti so tuje državljane v Mandžuriji obvestile, naj se pripravijo na morda potrebno izpraznitev. Vse kaže, da je med poveljstvom japonske vojske v Mandžuriji in med vlado v Tokiu prišlo do hudih nasprotstev. Kakor se govori, sta iz Tokia odpotovala v Mukden bivši /ojni minister Osma kot zastopnik vojnega ministrstva in Jankava kot zastopnik zunanjega ministrstva, da se pogajata s tamošnjim vojaškim poveljnikom. Zdravnik zaradi umora na smrt obsojen V Chebu je bil obsojen na smrt mlad zdravnik, obtožen umora svoje žene Praga. 10. oktobra, h. Splošno pozornost iavnosti v ČSR. posebno na zapad-jiem Češkem, ie vzbudila te dni razprava pred porotnim sodiščem v Chebu. Mladi zdravnik dr. Mayer iz okolice Mariianskih Lažen, ki ie živel zaradi finančnih težav s svoio ženo in nieno rodbino v hudem sporu, ie bil obtožen, da ie svoio ženo ustrelil. Nekoč se ie pelial z nio v avtomobilu skozi gozd. kier io ie baie ustrelil. Pri tem ie fingiral samomor žene. da b' na ta način dvignil zavarovalnino za mero osebo v višini 400.000 Kč. Razprava je potekla zelo dramatično. Neka priča in oče obtoženca sta bila med razpravo na predlog oredsednika sodišča aretirana, in sicer priča zaradi suma krive prisege, oče pa zato. ker ie skušal vplivati na priče m porotnike, da bi pričali oziroma sodili v prid niegovemu sinu. Osumlien ie tudi. da ie tihotapil pisma v zapor sinu. Razsodba »e bila proglašena snoči. _ Po tričetrturnem posvetovanju ie pred- sednik porotnikov ob pol 11. zvečer proglasil. da so porotniki na orvo glavno vpra-šanie zaradi zavratnega umora nritrdili z 11 glasovi proti 1. na drugo vprašanje zaradi nedovolienega nošenja orožia z 12 glasovi na tretje vprašanje, če gre pri umoru za nečiste nagibe. Da z 11 glasovi oroti 1. Obtoženec ie SDreiel obiavo kriv-doreka silno potrt. Ko ie sodišče nato proglasilo smrtno obsodbo, ie prekinil oredsednika in zaklical: »Iziavliam. da sem popolnoma nedolžen. Svečano izjavljam...« Predsednik ga ie prekinil z besedami: »Odvedite obsoiencal« Splošna politična amnestija v Bolgariji? Sofija, 10. oktobra M. Na konferenci parlamentarne večine s člani vlade je bilo sklenjeno, da predloži vlada Sobranju zakon o splošni politični amnestiji. POMEN NOVEMBERSKIH VOLITEV Velika govora ministrov Kumanudija in Maksimoviča v Skoplju — Na poti k resnični samoupravi po banovinah — V novem parlamentu ne bo prostora za demagogijo ali zdražbarstvo Skoplje, 10. oktobra r. Kakor smo že na kratko poročali, se je vršil včeraj v Skoplju velik volilni zbor. Poleg volilcev iz Skoplja in okolice so bili na zboru navzoči tudi delegati iz skoro vseh srezov vardar-ske banovine. Kot glavna govornika sta nastopila trgovinski minister dr. Kumanu-di in prosvetni minister Boža Maksimovič. Navdušeno pozdravljen je prvi povzel besedo minister dr. Kosta K u m a n u d i, ki je imel daljši govor o političnem položaju in pomenu novemberskih volitev ter je med drugim dejal: V doslednem delu gradi šestojanuarski režim drugo za drugo razne ustanove, iz katerih bo po končnem izvršenju celega programa v popolni harmoniji vznikla naša nova državna ureditev. V manj kakor treh letih, odkar obstoja ta režim, so sestavljeni prvi in najčvrstejši temelji: razdelitev države na banovine, izenačenje zakonodaje, enotno ime Jugoslavija in naposled ustava. Banovine tvorijo že sedaj de-finitivni okvir za samouprave, ki se bodo izpopolnile tako, da bo mogel ves narod v vsakem kraju države, tako vzdolž Dunava in Vardarja, kakor vzdolž Drave in Save skrbeti za svoje neposredne potrebe in preko izvoljenih predstavnikov doseči najboljšo rešitev najbolj perečih problemov, široke in najširše samouprave, o katerih se je 10 let govorilo v raznih političnih programih vseh strank, bodo na ta način resnično oživotvorjene in bodo odgovarjale vsem onim zahtevam in nadam, ki se na nje polagajo. Vsak del države bo imel priliko in možnost, da se materijelno in kulturno dvigne po svojih gospodarskih in kulturnih močeh. Izenačenje zakonodaje predstavlja enega največjih uspehov sedanjega režima. Ni niti ene važnejše materije, pa bilo na sodnem, finančnem, prosvetnem, agrarnem ali trgovinskem polju, ki bi ne bila urejena za vse državo. Ne samo, da so izginile razlike v pravnem življenju državljanov ene in iste države, marveč so tudi predpisi in norme urejeni tako, da odgovarjajo sodobnim potrebam in najnaprednejšim pridobitvam znanosti in prakse. Ime Jugoslavija, ki se je vedno, zlasti tukaj na jugu navdušeno pozdravljalo, ker je izražalo bratsko zajednico in najmočnejšo zvezo med vsemi sinovi enega In istega nedeljivega naroda, je simbol našega edinstva, istočasno pa izpolnjenje vseh teženj nacionalne prošlosti. Z ustavo od 3. septembra » postavljena za celokupno državno ureditev osnovna načela in glavne smernice. Zakoni, ki izhajajo iz te ustave, dajejo brez vsake omejitve možnost, da se vsi odnošaji urede na način, ki odgovarja težnjam najbolj svobodnih du- hov in njihovim stremljenjem po novem in popolnejšem. Z ustavo se oživotvarja tudi Narodno predstavništvo, izpopolnjeno s senatom, k,i v našem narodu sicer še ni ukoreninjen, ki pa so ga uvedli in preizkusiti že bolj izkušeni in bolj razviti nar-kor je naš. Senat mora biti naprr mentu regulator, ki brzda strasti ter išče najboljši izhod iz zapleten nih položajev in preprečuje demago tiranost. Za mesec dni se bodo vršile volitve najprej v skupščino, pozneje pa v senat Prve volitve po novi ustavi morajo biti resničen izraz narodne volje. Ideja državnega in narodnega edinstva, ki je dobila v ustavi tako jasno in neomejeno svojega vzvišenega čuvarja in svojo kategorično potrditev. bo našla 8. novembra v volilcih po vseh krajih, zlasti pa na našem zgodovinskem jugu, navdušene borce in zagovornike, ker je to osnovna ideja, iz katere izvira jugo-elovenska neodvisnost in naša življenjska moč. Govor ministra Kumanudija so sprejeli zborovaloi z dolgotrajnimi navdušenimi vzkliki Jugoslaviji, kralju in ministrskemu predsedniku Petru Živkoviču. Prav tako burno je bril pozdravljen drugI govornik prosvetni minister Boža Maksimovič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: Napori, ki so bili storjeni dosedaj v smislu kraljevega manifesta od 6. januarja 1929, so šli v prvi vrsti za tem, da se pomirijo notranji spori in strankarske strasti. To delo je bilo iskreno pozdravljeno z vseh strani. S tem je ves narod dal najlepši dokaz svoje ljubezni do države. Duh pomirjenja, duh zbliževanja se je pojavil v najbolj ugodnem trenutku. Nikdar ini bilo to bolj potrebno in nikdar ni bilo (to bolj lahko, kakor danes. Saj vidimo silne težkoče, ki jih preživljajo večji, bogatejši in močnejši narodi nego je naš. V vsem svetu se zbirajo moči, da se obranijo pred velikimi potresi, ki vznemirjajo najsilneše svetovne imperije. V sodelovanju drug z drugiin predstavljamo moč, ki je potrebna za jačanje države in njenega blagostanja. Bodoče volitve se vrše v znaku velikih poslov, ki nam morajo bitt vsem skupni. Te volitve morajo dati ljudi dobre volje, ljudi, ki se zavedajo velike državne misije, ljudi, ki so prosti vsake demagogije, malenkosti in zdražbvstva. Ljudje, ki bodo prišli v bodoči parlament, morajo pokazati na vse strani, da smo složni kot dobri Srbi, Hrvati in Slovenci, da smo snosobni za življenje in za razvoj svoje države in da je kraljevina Jugoslavija nam vsem iznad vsega. Predsedniki voli!" komisij Beograd, 9. oktobra p. Državni je na podlagi §§ 5 in 6 v zvezi s §§ 34 in 35 zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino določil volišča in predsednike volilnih komisij. Vse to ob-&e>žno gradivo, ki predstavlja obenem dragocen krajevni adresar, je izšlo danes v izredni izdaji »Službenih Novm«, ki obsega celih 40 strani. V večji mestih je število volišč nasled* nje: Beograd 58. Ljubljana 26 , Maribor 11, Celje 3, Trbovlje 9, Zagreb 77, Banja-luka 7, Novi Sad 22, Split 12, Sarajevo 27, Skoplje 25. V mestu Ljubljani je na I. volišču določen za predsednika Mihael Gabrijelčič, sodni nadsvetnik v p., na II. volišču dr. Maks Pire, odvetnik na III. volišču Josip Reisner, direktor tehnične srednje šole, na IV. volišču dr. Fran Novak, odvetnik, na V. volišču dr. Alojzi; Zalokar, prima-rij, na VI. volišču dr. Mavricij Rus, mestni fizik, na VII. volišču dr. Josip Plemelj, univ. prof., na VIII. volišču inž. Igo Pe-hani, univ. prof., na IX. volišču dr. Oton Fettich, odvetnik, na X. volišču dr. Viljem Krejči, odvetnik, na XI. volišču dr. Jakob Borko, žel direktor, na XII. volišču doktor Josip Tičar, zdravnik, na XIII. volišču Janko Bleiweis-Tisteniški, mag. nadsvet. v p., na XIV. volišču inž. Alojzij Hrovat, univ. prof., na XV. volišču Fran Jeran, gimnazijski prof., na XVI. volišču dr. Ivan Lah, gimnazijski prof., na XVII. volišču inž. Ivan Zenko, ravnatelj cestne železnice, na XVIII. volišču dr. Fran Kandare, odvetnik, na XIX. volišču dr. Janko Žirov-nik, odvetnik, na XX. volišču dr. Anton Švigelj, odvetnik, na XXI. volišču dr. An« drej Demšar, primarij, na XXII. volišču dr. J. Tavčar, zdravnik, na XXII. volišču dr. Riko Fux, mag. nadsvetnik, na XXIV. volišču dr. Stanko Lapajne, univ. prof., na XXV. volišču dr. Fran Černe, ravnatelj Mestne hranilnice, na XXVI. volišču dr. Friderik Lukan bivši veliki župan. Predsedniki volilnih komisij v Mariboru so: volišče L: Mravljak Ivan, profesor; volišče II.: dr. Heric Matko, profesor: volišče III.: Schaup Adolf profesor; volišče IV.: Juhart Franjo. 6odnik ofcrož. sodišča; volišče V.: dr. Strmšek Pavel, profesor; v o'išče VI.. Ašič Ivan. notar: volišče VIL: Robnik Ivan. strokovni učitelj: volišče VIII.: Kadunc Franc, ravnatelj drž. žen. učiteljišča: volišče IX.: Šilih Gustav, profesor: volišče X.: Rauter Mirko, vadniški učitelj na drž. moš učit.; volišče XI. dr. Šnuderl Mak6, odvetnik. Kongres rotarijcev v Sarajevu Splošne konference rotary-klubov v Sarajevu se udeleži tudi odposlanec rotarijske internadonale v Chicagu Zagreb, 10. oktobra AA. Za prvo splošno konferenco rotary-klubov Jugoslavije in slovesno ustanovitev jugoslovenskega distrik-ta v Sarajevu so bile določene naslednje podrobnosti: Rotary-klube so pričeli ustanavljati v Jugoslaviji 1. 1929. Marca meseca navedenega leta je bil ustanovljen prvi rotary-klub in sedaj jih je v naši državi 13, ki se 17 in 18. oktobra sestanejo v Sarajevu k prvi splošni konferenci. Pri tej priliki bo pet novih klubov sprejetih v članstvo, vsi rotary-khibi Jugoslavije pa bodo osnovali svojo nadrejeno edinico, imenovano char-ter. Sprejem v članstvo rotary-klubov je posebna svečanost. Svečanosti v Sarajevu bo prisostvoval odposlanec rotarijske interna-cijonale iz Chicaga. S to svečanostjo bo združena prva splošna konferenca naših domačih rotarijcev in odposlancev podobnih ustanov iz sosednih držav. Prvega dne, 17. oktobra bo sestanek v dvorani sarajevske občine, ogled mesta, svečano kosilo, zvečer pa rout v prostorih sarajevske občine. Drugi dan, 18. oktobra bodo na ožji konferenci poročali: Stevan G. Koen o razširjenju rotarijske misli v Jugoslaviji, dr. Milan Zoričič o klasifikacija jugoslovenskih rotarijcev, Edo M a r k o v i č o ustanovitvi jugoslovenskega rotarijskega disktrikta. Po ožji konferenci bo širša seja ki bo sklepala o resolucijah, predloženih na ožji konferenci. Važen bo zlasti referat rotarij-oa Eda Markoviča. S predlogom o ustanovitvi jugoslovenskega rotarijskega dik-Btrikta bo rotarijski pokret v naši državi postal upravno povsem samostojna enota, kar bo za nadalnji napredek in za razširjanje te misli v naši državi velikega pomena Sarajevska občina bo priredila gostom v čast rout. Njeni sprejemni prostori bodo preurejeni v orijentalskem slogu in okrašeni s proizvodi naših domačih tvornic pre-orog, narodnih vezenin in narodnih umetnin. To bo obenem lepa razstava te proizvodnje. Razstavljene bodo dragocene bosanske, pirotske in perzijske preoroge *magale« in »nargile«, bosanske »secije« im ruinderi« itd. Atentat pri Torbagyju pojasnjen? Senzacionalna aretacija sumljivega trgovca na Dunaju Budimpešta, 10. oktobra, g. Aretaciia trgovca Silvestra Matuške na Dunaju^ je zbudila veliko senzacijo, ki je povzročila govorice, da gre za pojasnitev atentata na železniški viadukt pri Bia Torbagyju. Ze štiri tedne sta se mudila na Dunaju dva višja budimpeštanska kriminalna uradnika, ki sta proti Matuški zbrala mnogo obtežilnega materijala. Matuška je bil navzoč pri nesreči v Bia Torbagy]u ter se je celo javil pri rešilnih ambulancah, ker je bil lažje ranjen. Takrat se je pod napačnim imenom javil kot ravnatelj delniške družbe na Dunaju, stanujoč v Hofgasse št. 9. Budimpeštanska policija je dognala, da je bil Matuška po atentatu še dvakrat v Budimpešti, kjer se je obnašal zelo sumljivo. Menjal je po dvakrat na dan stanovanje ter se je v zglasilnici javil vedno z drujjim imenom. Nadalje so ugotovili, da je občeval s sumljivimi elementi, zaradi česar je bil tudi pozvan na policijo. Po zasliševanju so ea zopet izpustili, da bi v njem vzbudili mnenje, da je policija prepričana o njegovi nedolžnosti. V času svojega drugega bivanja je odšel tudi na mesto nesreče pri Bia Torbagyju, kjer je ostal dalje časa. Konferenca jugoslovenskih škofov Zagreb, 10. oktobra n. V ponedeljek se sestane v Zagrebu konferenca jugoslovenskih škofov pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Krušne cene v savski banovini Zagreb, 10. oktobra n. Banska uprava savske banovine je loženie. Nikakor pa ni verjetno, da bi sprememba v vlad; pomenila izrazit preokret v angleški zunanji politiki Vse stranke se namreč zavedajo. da so izgledi za sanacijo angleških financ in industrije tesno zvezani s finančno rekonstrukcijo Evrone. Konservativna uprava bi bila naibrž manj popusliiiva v pregovorih z indijskimi naciionalisti in mani naklonjena redukciji annripške mornarice. kakor nreišnia vlada Toda finan?n> pritisk za redukriio bo močan in vse angleške stranke so odločno za mir Nekateri celo mislijo, da bo vladi desnic* lažie voditi razorožpvalno politiko, kakor vladi levice, ker bi bil njen »patriotizem« mani sumljiv Vsekakor r>a bi konservativna vlada iako hitro izgubila zaupanje naroda v današnjem stanin iavnega mnenia ako ne bi vzdrževala konstruktivne mednarodne pol;tiVP v Wa-shingtomu in v Ženevi. Objava kandidatnih list Beograd. 10. ->ktobra. AA. Na podlagi čl. 97 zakona o volitvah narodnih poslancev je minister pravde izdal pojasnilo, po katerem je drugi odstavek čl. 25 zakona o volitvah narodnih poslancev treba razumeti tako. da dostavi kasacijsko sodišče upravi državne tiskarne v svrho objave v orvi prihodnii številki »Službenih novin kraljevine Jugoslavije« prepis vse vsebine državnih kandidatnih list kr. banskim upravam pa prepis državnih kandidatnih list samo v tistem obsegu, v kolikor se nanaša na dotično banovino. Upokojitev šefa kabineta predsednika vlade Beograd, 10. 'oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja m na predlog predsednik ministrskega sveta je upokojen dr. Sveti-slav V. Hodjera, šef kabineta predsednika ministrskega sveta v 3. skupini 2. stopnje. LHihctrd ^CctuGer odftuja v dnterifiot V sredo ob pol 9. uri zvečer se poslovi od Evrope z velikim koncertom, ki ga bodo prenašale vse evropske radiopostaje. Ne zamudite prilike, da slišite glas tega slovitega pevca. Nabavite si takoj radioaparat! Neprekosljivi troelektronski aparat » E U MIG « z visokofrekventno stopnjo za popoln priključek na električni tok le Din 2500.— Zahtevajte takoj predvajanja! lHadio ^juHCfana fflti&Co&ičeva ee&ta % teC. It. 31 Današnja številka „Jutra" ima 5*4 malih oglasov. To je najboljši dokaz uspešne-ga oglaševanja v „Jutru". Po enajstih letih Na Koroškem, 10. oktobra. Enajstič se vrača dan, ko so potegnili pri zeleni mizi mejo med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo sredi skozi slovenski živelj. Enajst let živi velik del slovenskega prebivalstva onstran Karavank pod nemško vlado, pod nemškim režimom in pod nemškim pritiskom, odrezan od ostalega narodnega telesa od svojega kulturnega in narodnega središča. Plebiscit bi bil moral pokazati pravo sliko razmerja med močjo slovenskega in nemškega življa v coni A, v resnici pa je bilo glasovanje samo rezultat najhujše in izvrstno organizirane propagande s strani Nemcev, ki ni obsegala samo Koroške, temveč je našla velik odmev v celi Avstriji in Nemčiji. Nemci so dosegli s svojo taktiko in s svojo izborno organizirano propagando takrat velik uspeh. Po plebiscitu pa se je pričela germa-nizacija, ki je dobila popolnoma nove smernice. Nemci so izgnali vso jugoslovansko inteligenco preko meje in izobraženec ki je še ostal na koroških tleh, je bil izpostavljen najhujšim šikanam in zatiranju. Da bi bile osebe, ki so se pripo-znale k jugoslovanski narodnosti, prejete v državno službo, ni bilo in ni govora. Poleg svetne inteligence je moral zapustiti tudi velik del slovenske duhovščine svoj delokrog ter si iskati svoj kruh v Jugoslaviji. Tako je bilo slovensko prebivalstvo prepuščeno samemu sebi in terorizmu nemškega in nemčurskega elementa pod vodstvom Heimatdiensta. Toda ljudstvo se ni vdalo, mirno je prenašalo vse trpljenje in preganjanje. Spoznalo pa je kmalu, da ne more ostati brez vodstva, ker drugače podleže. In že v prvem letu po plebiscitu vidimo vstajati »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem«, ki je neustrašeno začelo zbirati slovensko ljudstvo pod svojim okriljem in z vso energijo zahtevati narodne in kulturne pravice^ zajamčene po mirovni pogodbi. Nemški politiki v Celovcu so spoznali, da z nasiljem ne pridejo do zaželjenega cilja. Treba je bilo najti drugih potov in sredstev, po katerih bi germaniza-ci.ia uspešneje napredovala. Postojanke, ki jih je držalo prej slovensko učiteljstvo na Koroškem, so Nemci brez bojev prevzeli in jih sedaj z vsemi silami zlorabljajo. Slovenski otroci morajo pod kaznijo govoriti v šoli, tudi med odmori, samo nemški; čitati smejo samo nemške knjige, ki jih dobivajo iz šolskih šulferajnskih knjižnic, in na cesti pozdravljati vsakega človeka samo nemški. Javni uradi so dobili popolnoma nemško obeležje in z istimi osebami, ki so med vojno znale tako lepo slovensko prositi za materijelno pomoč, ni več mogoče spregovoriti slovenske besede. Novi uradniki pa so skoro vsi slovenščine nezmožni. Težja pa je pot germanizacije potom cerkve in duhovščine. Pred vojno je celovški ordinarijat klical na Koroško duhovnike iz Štajerske, Kranjske in celo Češke, preden je nastavil v slovenski fari nemškega duhovnika, v pravilnem spoznanju, da izgubi cerkev svojo moč, ako ne pride duhovnik, do katerega more imeti slovensko prebivalstvo res popolno zaupanje. Ako pogledamo šenia-tizem krške škofije iz leta 1918.. vidimo, da je bilo v coni A zaposlenih 83 dušnih pastirjev, od kalerih je bilo 52 Slovencev domačinov, 21 Slovencev iz bivše Štajerske in Kranjske ter 10 Čehov. Toda germanizacija tudi pred cerkvijo ni obstala, temveč je vdrla v zadnjem času z močno silo tudi v njo. Še-matizem krjlke škofije iz leta 1931. nam kaže, da je v bivši coni A zaposlenih 41 Slovencev domačinov, od katerih pa se jih je 6 že popolnoma odtujilo Hud-stvu, 16 Slovencev iz sedanjega jugoslovenskega ozemlja, 5 Čehov, 5 koroških Nemcev, 7 Nemcev iz ostale Avstrije ter 4 dušni pastirji iz Nemčije. V coni B je bilo zaposlenih leta 1918. 24 Slovanov in 20 Nemcev, leta 1931. pa je bilo uslužbenih samo še 9 Slovencev in že 38 Nemcev v dušnem pastirstvu. Slovencu se mora krčiti srce, ako sliši, da v fari, iz katere je vzrastel današnji ljubljanski knezoškof, kaplanuje človek, ki se ponaša s hajmatšucovim klobukom in propagira ideje nemške pu-čistovske stranke. In skoro neverjetno je, da v fari. v kateri je skozi celih 20 let vztrajno deloval znani župnik Ra-žun, ki je dosegel, da se je v njegovi fari ustanovila šola družbe sv. Cirila in Metoda, da v tej fari kaplanuje danes raihovec. Slovensko koroško ljudstvo oa bo preneslo tudi ta udarec in ta način germanizacije in bo ob enaistletnici plebiscita premišljevalo o potih, katera mora iti, da si ohrani svojo samostojnost. Mrlič v vlaku Beograd, 10. oktobra, p. V stranišču III. razreda potniškega vlaka, ki vozi na progi Beograd—Skoplje. so našli dopoldne na postaji Stalač mrtvega nekega potnika, v katerem so pozneje spoznali trgovca Života Jankoviča. Imel je prestreljeno glavo. Eden izmed njegovih sopotnikov je pri zaslišanju izpovedal, da je Jankovič izvršil samomor. Res so našli pri mrtvecu samo-ikres večjega kalibra in pripadajočo torbico. Sopotniki so culi med vožnjo močan pok, mislili pa so, da izvira od koles. Ker domneva policija, da gre morda za zločin, je Jankovičcvega sopotnika aretirala, dokler preiskava nc bo dognala pravega vzroka smrti. Truplo so v Stalaču izvago-mirali ter bo raztelešeno. Konrad Veidt v Zagrebu Zagreb, 10. oktobra n. Danes dopoldne je prispel v Zagreb znani igralec Konrad Veidt s 13 člani neke filmske družbe. Nocoj se je v Croazia-kinu predvajala njegova drama »On«. Naval k predstavi je bil zelo velik, ker so ljudje hoteli videti slovitega umetnika. £h dan i%%ivfyenja Špelice 2. Saihk Izborno zajtrk ji diši, Ker njej se prav nič ne mudi, Saj v kuhinji perica močna Brev truda in potu, poskočna Opere naglo vse peri'o, Uporabljajoče „Aibus Milo". Ko je gospodinja izročila perici perilo in notrebno količino Al-bus - Mila, gre lahko mirnim srcem po svojih vsakdanjih opravkih. Pomirjena je, ker ima zavest, da opravi Albus-Milo v pralnici kar najbolje svojo nalogo. Perica pa pere z veseljem, ko vidi, da postane perilo z lahkoto snežnobelo in čisto, a tudi njene roke posveži uporaba Lepa dobrovoljska proslava v Ljubljani Ljubljana, 10. oktobra V veliki dvorani »Uniona« je bila nocoj lepa in prisrčna proslava petnajstletnice ustanovitve prve jugoslovenske do-brovoljske divizije v Rusiji. Zbrani dobro-voljci so ob tej priliki sklenili po vseh močeh podpirati Rdeči križ pri podporni akciji za po suši prizadete kraje. Proslave so se med drugimi udeležili ban g. dr. Drago Marušič, zastopnik župana obč. svet. dr. Oton Fettich z obč. svet. g. Urbasom, francoski konzul g. Neuville, češkoslovaški konzul g. Sevčik s podkonzulom Ci-helko, ki sta bila oba tudi dobrovoljca, dalje predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, zastopniki univerze, Udruženja srednješolskih profesorjev, Sokolstva, Udruženja rezervnih oficirjev ter akademske mladine. Predsednik ljubljanske organizacije vojnih dobrovoljcev g. Alfonz Lorger je v nagovoru toplo pozdravil odlične zastopnike civilnih, vojaških in drugih oblastev, člane konzularnega zbora, zastopnike korporacij in društev ter akademsko in drugo mladino. Ko je vzkliknil kralju, je godba zasvirala državno himno. Nato je med viharnim odobravanjem predlagal g. predsednik, da se pošlje Nj. Vel. kralju naslednja vdanost-na brzojavka: »Ob priliki današnje spominske proslave 15. obletnice ustanovitve I. jugoslovenske dobrovoljske divizije v Rusiji in osvobodilnih bojev v Dobrudži izražajo navzoči svojo neomajno vdanost in ljubezen do Vašega Veličanstva in vsega kraljevskega doma, vedno pripravljeni se žrtvovati po vzgledu nesmrtnih junakov za kralja in domovino.« V nadaljnjem govoru se je predsednik spomnil junakov, padlih za naše osvoboje-nje in sporočil, da se predsednik skupnega Udruženja podpolkovnik Lujo Lovrič zaradi obolelosti na žalost ni mogel osebno udeležiti ljubljanske proslave. Poslana mu je bila pozdravna brzojavka z željo za skorajšnje okrevanje. Sledilo je tehtno, učinkovito, v obliki historične študije zasnovano predavanje prof. dr. Ernesta Turka o politični misiji dobro-voljskega pokreta. Iz predavanja posnemamo: Že prvi potek dogodkov svetovne vojne je pokazal, da se bo s svetovno vojno zaključila epoha, ki bo izpremenila politično karto Evrope in naznačila nove smeri v gospodarskem, socijalnem in političnem razvoju narodov. Tako se je tudi vsak nacionalno čuteč Srb, Hrvat in Slovenec v stari monarhiji dobro zavedal, da odvisi nadaljnji obstanek njegove nacionalne samobitnosti od končnega izida vojne. Iz teh nacionalno-političnih razlogov se je pojavil dobrovoljski pokret. Takoj po izbruhu vojne so mnogi stopili v bojne vrste an-tante. G. predavatelj je očrtal, kako so se v Srbiji osnovali posamezni dobrovoljski odredi, tako gornjački, jadarski, zlatibor-ski in sremski. število teh odredov je znašalo približno 12.000 mož in so predstavljali odličen vojaški materijal. Udeležili so se težkih bojev na Cer-planini in Rud- niku 1. 1914. in pozneje so bili tudi oni deležni trnjeve poti preko Albanije. Iz omenjenih odredov je pozneje nastal na solunski fronti velik odred pod poveljstvom Vo-jina Popoviča, znanega vojvode Vuka, ki je skupno s srbskimi bataljoni napadal 2517m visoki Kajmakčalan in ga tudi zavzel. Predavatelj je pojasnil splošni položaj, ki je nastal v začetku 1915, ko so Rusi zavzeli Przemisel, Stanislavov in prodrli globoko v Karpate. Mnogo Jugoslovenov, podanikov Avstro-Ogrske, je zašlo v rusko ujetništvo. Avstrijska armada, pojačana z nemškimi polki, je začela pripravljati končni udar proti Srbiji. Razen tega je Bolgarija zahrbtno brez vojne napovedi napadla Srbijo. Srbi so morali braniti Dunav, Savo, Drino in istočasno tudi Vardar. Za to velikansko fronto pa je bila Srbija prešibka. Zavezniki so sicer obljubili pomoč, toda ostalo je samo pri obljubi. Katastrofa Srbije z umikom preko Albanije je bila neizbežna. Tedaj se je pričela v Rusiji spontana akcija za ustanovitev dobrovoljskih odredov, že v začetku 1915 je bilo srbsko i poslaništvo v Petrogradu prejelo okrog j 10.000 prošenj jugoslovenskih ujetnikov, ! da se jim dovoli vstop v srbsko armado, t To gibanje pa je naletelo na zapreke ofi-cielne Rusije. Naposled je uspelo, da so se začele formirati prve dobrovoljske vojaške edinice v Odesi. V V3eh podrobno-i stih je nato g. predavatelj opisal, kako je I prišlo do ustanovitve prve jugoslovenske i dobrovoljske divizije, ki je štela 4 polke po 5 bataljonov z 1 mitraljeskim odele-njem, žal, pa je bila vojaško slabo opremljena, ker ji je manjkala artiljerija in tehnične čete. V Dobrudži junija 1916 pa je ravno ta divizija pokazala, kaj premore idealizem. Zadivila je ves svet. Nasi do-i brovoljci so razbili železni obroč, ki jih je oklepal, rešili so se, toda z ogromnimi iz« ; gubami. Ko je odšla divizija, v boj, je štela 473 oficirjev in 16.300 mož. Po težkih borbah pa je imela 7.700 ranjenih, 2600 mrtvih, med njimi 44 Slovencev, od teh 3 oficirji, če pomislimo na slabo opremo in j na težko situacijo, moramo -eči, da je di-I vizija moralno zmagala, kajti ogražala je celo bolgarski center in je obenem pri ' umiku ščitila levo in desno krilo redne vojske. Ta uspeh je pred svetom izpričal j voljo našega naroda po svobodi. Pojav do-I brovoljskih bataljonov v Dobrudži je bil krvav protest pred vso kulturno Evropo proti tlačiteljem. G. predavatelj je nato omenjal še ostale formacije dobrovoljskih ; odredov. Na solunski fronti so bili dobro-j voljci celo iz Avstralije, 80 po številu, in iz Amerike 10.000 mož. Doorovoljski pokret je močno vplival tudi na revolucionarno gibanje med masami našega naroda v domovini. Razpršil je obenem blodnje takratne zapadnoevropske diplomacije o potrebi obstoja avstro-ogrskega imperija. S'-oje predavanje je prof. g. dr. Turk zaključil s pozivom na mladino, da ostane zvesta idealom požrtvovalnih herojev, ki so darovali kri za svobodo našega naroda. Predavanje prof. dr. Turka so navzoči pozdravili z viharnim odobravanjem. Proslavo je zaključila godba dravske divizije. Vlomilec iz novomeške okolice pod ključem Prevelika predrznost ga je pogubila — Našli so njegov plen m izdal je svojega tovariša Novo mesto, 10. oktobra. Po vlomu, ki je bil izvršen v sredo v Žabji vasi pri posestniku Novaku, je vlomilca, kakor smo že poročali, zasledoval cestar Hren. Vlomilec jo je ubral v gozd in med begom odvrgel svoj plen, katerega je cestar deloma pobral in vrnil Novakovim. V Žabji vasi sta bila na delu 2 vlomilca, ki sta se potem zopet sešla v Smo-lenji vasi. Tu 6ta v'omila v hiši posestnika Sladka in Franca Nasda. Vrata sta odpirala s pomočjo čevljarskega kladiva in drugega orodja. Obema posestnikoma sta odnesla nekaj obleke, srebrno uro in k'oh"k. Po tem vlomu sta se ločila in jo ie eden mahnil proti mestu, drugi pa proti Otočcu. Prvi je snotoma poskusil svojo vlomilsko srečo v Ločni pri posestniku Ivanu Kli-narju. V hišo je zlezel skozi okno. Iz predalov je pobral nekai na;Ho'jšega peri'* ter vse zmetal na posteljo, da hi nofem vse skuoaj ziv?l v rjuho in zbežal. Ropotanje pa je slišala posestnikova žena in 'e mo* ral vlomilec zbežati bre/ pripravijene^n n'ena. Odnesel ie samo žepni nož in 12 cTn;»rjev. ki jih je našel v gospodarjevi obleki. Ta vlomilec je na poti padel v roke orožniškemu komandirju Martinu Cekinu in oroniiku Remškarju. ki sta bila na natrulji. Možakar je sprva odločno zavračal sumničen;i. č°š da lahko natančno di-knžr svoi alibi. Oroznika pa sta ga f"t'oi konfrootirala z oškodovanci, ki <=o takoi spoznali pregnanega vlomilca. Pod težo teh dokazov se je seveda morai vdati. Zasačeni vlomilec je 30 letni Josip Roje iz Dornberga pri Gorici, ki je bil od časa do časa zaposlen v naših krajih kot delavec. Pri zasliševanju je izdal svojega tovariša, nekega Severja iz Šiške pri Ljubljani. Izpovedal jc, da sta bila vedno skupaj na vlomilskih in tatinskih pohodih. Povedal jc tudi. kje sta odvrgla zavoj, v katerem je bilo 5 svilenih rut, 2 brisači in namizni prt. Ta nlcn e-o na navedenem mestu tudi našli. n;so pa še ugotovili, komu je bilo to ukradeno. Po vi emu v Smolenji vasi je Sever oblekel ufvradeni suknjič in sc napotil proti Otočcu. Roica pa ie izdal ukradeni ' klo* buk. Roica so danes že odvedli v zaoore tukajšnjega sodišča, Severja pa še iščejo. Vlomilca sta Novakovim odnesla tudi 500 dinariev gotovine in hranilno knjižico na 1300 Din. Vse to je bilo zamotano v bali Novakove hčerke. Vlomilca sta tudi to na bertn v Smoknjo vas nekje v gozdu vrgla proč. . Vfflmpnclra naitAver! Zagrebška vremenska napoved za danes: Preiežno vedro z nezn-Ttno prehodno visoko oblačnostjo, toplo, stalno. — Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mirno, podnevi milo in pretežno jasno vr»-me. w Elitni ~ Kino Matica opereta sladkih melodij in petja V glavni vlogi slovita primadona gledališča Theater an der Wien Anny Ahlers Emst Verebes, Szoke Szakall, Harry Hahn Smeh! — Krohot in zabavaj Premiera! Krasno dopolnilo. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trenchcoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Pre§ker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 DAJTE DECI VSAK DAN 3 male žlicice okusnega (Snergina j za jačenje krvi, živcev tn apetita. ! Po pošti pošilja Laboratorij (Iga, SiM 3 steklenice Energlna Din 128.— | 6 steklenic Energina Din 248.— in eno zastonj i 72 steklenic Energina Din 492.— in dve zastonj. j Akademska letalska skupina Aerokluba v Maribor« Zdrooa deca fe vesela f Udobno odstranitev Pred tedni je ta skupina razstavila v Mariboru svoje brezmotorno letalo, ki je bilo izvršeno v 35 dneh z 2.024 delavnimi urami v delavnici meščanske šole. Slika nam kaže agilno akademsko letalsko skupino v Slovenskih goricah na prostoru, ki ga ji je dal na razpolago posestnik g. Schicker. To letališče bo središče našega jadralnega letalstva in pomembno za razvoj naše civilne avijacije. Tretji od leve je ustanovitelj in predsednik skupine cand. ing. Boris Cijan, četrti pa sokonstruk4or in voditelj tečaja Milivoj Humek. To je prva akademska letalska skupina v naši državi. Dom Hranilnega in posojilnega konzorcija daje zdravo bi mcčno kri, — zdrave in močne živce DOBER APETIT Spomenik dr. Gregorju žerjava Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franc Jožefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polju stransko ohromelih s »Franc Jožefov©« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Otvoritev novega mozirskega mosta Mozirje, 10. oktobra. V nedeljo se je vršila v trgu Mozirje slovesna blagoslovitev in otvoritev novo zgrajenega železobetonskega mo6tu preko hudournika Trnjave. Lepi most, ki bo kras trgu, je bil ovenčan z zelenjem in cvetjem s tremi mlaji in državnimi zastavami. Vhoda na mosta sta bila preprežena z vrvjo, na kateri je bilo nanizano zelenje in cvetje. Slovesnemu aktu otvoritve so prisostvovali zastopniki oblastev m VSeh krajevnih uradov. Zastopnik cestnega odbora župan Goričar Matija je pozdravil vse zastopnike in ostalo občinstvo, posebno še g. sreskega načelnika Kandriča. V svojem lepo zasnovanem govoru je popisal uničujočo moč hudournika Trnjave, omenil letošnjo katastrofalno poplavo, ki je lepemu Mozirju povzročila neprecenljivo škodo in mnogo strahu, posebno pa poudarjal kulturno gospodarski pomen tega mostu, ki naj veže lepi planinski srez gornjegrajski z drugimi srezi naše ožje domovine. Na njegov trikratni vzklik »Živio« Nj. Vel. kralju Aleksandru in g. banu dr. Marušiču se je soglasno odzvalo vse občinstvo in šolska mladina ki je s šopki jesenskih cvetk posula ves most. Po blagoslovitvi je povzel besedo g. podžupan Čelinšek, zahvaljujoč se vsem, ki so pripomogli do uresničenja te lepe zgradbe, vladi, sreskemu cestnemu odboru in zgraditelju mosta, vodji cestne obnove Letuš-Gornji grad gradbenemu tehniku g. Jonkeju, ter na+o govoril o emi-nerutno važni gospodarski vezi tega mos>tu za ves gornjegrajski srez. Ljubka učenka 4. razreda mozirske šole Magda Kočarjeva, v lepi narodni noši je pTednašala nalašč za to slavje zloženo pesem in je nato podala g. vladnemu zastopniku krasen šopek. Sreski načelnik g. Kandrič je v jedrnatem govoru lepo orisal pomen mostu, ki naj bi ne vezal in pospeševal k gospodarskega, posebno pa turističnega prometa iz širne Jugoslavije v prelepo divje romantično Logarsko dolino, temveč naj bi tudi vezal srca ljudstva z ene in druge strani. Z željo, da bi most res uresničil njegov nasvet, je prerezal vrvi. ki so zapirale most in ga tako otvoril splošnemu prometu. Prvi so prevozili most avti m avtobusi, ki so peljali zastopnike in šolsko mladino Posebno vesela je bila šolska mladež. ki se je na dveh avtobusih prepevajoč m vriskajoč pelfala trikrat gor in dod po trgu preko mosta. Ta slovesni dan sri bo posebao ooft obranila v trajnem spomina. r lekarnah: steklenica pol litra 40 Din Vzorni učiteljici v spomin Kakor v jeseni list od veje, tako 9e je nenadoma in tiho ločilo od doma in šole življenje vzorne učiteljice Hiliee Gabrovškove. Smrt jo je pokosila v cvetju mladosti. Štela je komaj 23 let, pa je vendar krepko in uspešno zaorala prosvetno ledino v Radencih ob tihi Kolpi. V teh mirnih, precej za-kraiih. daleč iz mestnega življenja, iz katerega je prišla, je mlada učiteljica ustvarjala takorekoč vse iz nič ali pa iz prav skromnih začetkov. Organizirala in vodila je vsakovrstne gospodinjske, prosvetne, hi-gijenske in izobraževalne tečaje. Ves svoj prosti čas po zelo marljivem in vestnem delu v šoli je posvečala ljudstvu, zlasti pa odraščajoči mladini. Ker se iz teh krajev mnogo ljudi zaradi kruha seli v Mirni svet, je prostovoljno poučevala mladino tudi v nemščini. Ko je morala zaradi bolezni zapustiti šolo in oditi v Ljubljano k staršem, 9o se s šolskimi otroci vred vsi žalostih' in niso imeli iskrenejše želje, kakor je bila ta, da ba se ljubljena učiteljiea zopet vrnila k njim. Silno pa je vse pretresla vest, da je ne bo več, ker je legla v prerani grob. Stari in mladi v Radencih jo bodo za vedno ohranili v častnem in hvaležnem spominu. Davica med šolsko mladino Litija, 10. oktobra. Pričakovanje, da se bo davica vendarle polegla, je bilo preuranjeno. Bolezen, ki je razširjena pri nas že od avgusta, se je posebno razpasla zadnje dneve. Včeraj je avto ljubljanskega reševalnega društva od-vedel v bolnico 4 bolnike, predvčerajšnjim 2, danes pa so bHa javljena zdravniku dr. Ukrnarju zopet nova obolenja. B obliki pa bodo morali ostati doma, ker je ljubljanska bolnica prenatrpana. Tudi ena izmed naših učiteljic je obolela. Zdravnik je pregledal vse otrobe ▼ otroškem vrtcu in rezultat je pokazal, kako močno je zajela bolezen najmlajše. Skoro vsi kažejo znake obolenja. Oblastvo je ta razred zaiprlo m ga bodo temeljito razkužili. Toda pri igranj* ni nadzorstva in pa-žnje. Na Stavbah je umrla zadnjič neka štiriletna deklica, za pogrebom so šK tudi otroci sosedov. Vsekakor dokaz velike malomarnosti s strani staršev. Ni čudo, če se bolezen širi. Nekateri previdnejši starši so poslali svojo deco k sorodnikom v drug« kraje. tiadležnega zobnega kamna, korenine mnogih zobobolov, povzroči priljubljeni Sargov Kalodont, idealno sredstvo za negovanje zob. Kajti sama Kalodont vsebuje učinkoviti dodatek proti zob<* nemu kamnu (Sulforicin^ oleat.po Dr. Braunlichu). Redna uporaba Sargovega Kalodonta je najudobnejši način, da se ohrani lepe in zdrave ,-zobe. Proti zobnemu kamnu Ljubljana, 10. oktobra Danes ob 11. je bil v Gajevi ulici otvor-jen dom Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih nameščencev. K slavnostni otvoritvi so se zbrali zastopnik bana načelnik dr. L. Stare z banskim svetnikom Mencingerjem, župan dr. D. Puc ter obč. svetnika Orehek in Likozar, mestni fizik dr. M. Rus, šefi občinskih uradov, ravnatelj Jančigaj, inž. Mačkovšek, ravnatelj mestne plinarne inž. Bartel, za dravsko finančno direkcijo pomočnik finančnega direktorja g. Spindler, za Savez nabavljalnih zadrug v Beogradu inšpektor državnih železnic g. Deržič, za Kreditno zadrugo uslužbencev državnih železnic g. Jeras, nadalje dr. Dobida kot zastopnik glasila državnih uslužbencev »Naš Glas«, od Posojilniškega in hranilniškega konzorcija pa so bili znani bivši dolgoletni predsednik poštni ravnatelj g. Podgornik ter Na pokopališču pri Sv. Križu postavljajo spomenik velikemu Jugoslove-nu, blagopokojnemu dr. Gregorju žerjavu. Ugledna Kunovarjeva kamnoseška tvrdka je ustvarila 4 metre široko in 5 metrov dolgo grobnico, na kateri je težka plošča z napisom. Nad njo raste 5 in pol metra visok steber, na katerem je 14 figur v reliefu združil umetnik Kalin v alegorično sliko hrepenenja in borb za Jugoslavijo in končno zmago. Kakor smo že opisali bo v zlat lovorjev venec tega nagrobnega stebra vdelano tudi obličje pokojnika, nadalje bo steber obkrožal napis, ki pove vse in točno: Dr. Gregorju žerjavu, velikemu Jugoslo-venu. vsi sedanji odborniki in seveda tudi vat trije projektanti stavbe arhitekti inženje*-ji Fafcur, Kos in Platnar. Goste je pozdravil predsednik nadzor stvenega sveta g. Uršič, ki je prečita! t»-di brzojavko, ki jo pošilja konzorcij o8» tej priliki Nj .Vel. kralju, potem pa je predsednik g. Rostan v kratkem govoru razložil, kako je prišlo do zgradbe te im-pozantne palače, ki je bila dovršena v 11 mesecih s stroški okrog 3 milijonov dinarjev. Ljubljani je ta zgradba v kras m ponos, , omilila pa bo tudi stanovanjsko bedo. Ta dom je trajen vzgled zavednosti stanovskih tovarišev in potrdilo gesla: V delu je uspeh, rešitev in moč! Pomen novega doma je v svoji čestitki poudarjal tudi župan g. dr. Puc. Konzorcij, ki je že 1. 1924. obhajal svoj zlati jubilej, je dovršil sedaj veliko in pomembno delo z zgradbo tega doma, ki naj bo žarišče in središče zadružnih stremljenj državnih nameščencev. Emilijan Lllek - Dne 15. oktobra t. 1. bo dovršil SO let svojega šoli in znanosti posvečenega življenja vladni svetnik gosp. Emilijan Lilek. Ugledni mož, ki je bil dolga leta vzgojitelj srednješolske mladine v Bosni in Dalmaciji in kasneje prvi ravnatelj slovenske gimnazije v Celju, mirno preživlja večer svojega življenja v idiličnem Celju. >Jutro« je še nedavno zabeležilo njegove najnovejše znanstvene s,piše, zakaj gosp. vladni svetnik Lilek vzlic visokim letom še vedno raziskuje preteklost in suče svoje vešče pero. Emilijan Lilek se je rodil 15. oktobra 1851. v Hrastovcu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah kot sin ondotnega graščinskega uradnika. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Lenartu in Ptuju, gimnazijo v Mariboru, vseučilišče pa od 1871. do 1875. v Gradcu I;. 1877. je položil izpit iz zaodovine in zemljepisa z nemškim učnim jezikom za višje gimnazije, 1. 1883. pa iz slovenščine in srbohrvaščine kot učnih jezikov. Ckl 1877. do 1880. je bil ponovno vpisan na graški univerzi, in sicer za francoski in nemški jezik. Vendar je te študije tik pred izpitom prekinil. ker je dobil mesto na graški gimnaziji. Naslednje šolsko leto je hotel nastopili službo v Ljubljani, toda vlada je njegovo prošnjo zavrnila, ker je dunajsko ministrstvo mesto zgodovinarja na srednjih šolah slovenskega ozemlja smatralo za »deutscher Besitzstand«. Zato je sprejel ponujeno mu službo v Mah rovi trgovski šoli v Ljubljani, odkoder je bil kmalu prestopil na Feichtin-perjevo zasebno gimnazijo v Gradcu. Leta 1883. ie nastopil službo na državni gimnaziji v Sarajevu, kjer je 1. 1889. postal profesor. Tu je vrh tega dolga leta poučeval zgodovino na šerijatski šoli. L. 1899. je bil imenovan za vodjo nove gimnazije v Dolnji Tuzli, vendar je dekret vrnil in raje ostal v Sarajevu. L. 1902. je prestopil v avstrijsko službo in postal profesor na hrvaški gimnaziji v Zadru, odkoder je bil premeščen v Celje kot pedagoško - didaktični vodja^ samostojnih razredov s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Po prevratu ga je narodna vlada v Ljubljani imenovala za začasnega vodjo celjske gimnazije, ko pa je bil defini-tivno imenovan za ravnatelja, je Lilek ostal še nadalje na zavodu kot profesor zgodovine. zemljepisja in srbohrvaščine. L. 1924. je v 73. letu svoje starosti stopil v pokoj. Prof. Lilek je bil v teku svojega službovanja v Bosni in drugod češče počaščen z raznimi nalogami, ki so pričale, kako so ' osemdesetletnik pristojni krogi uvaževali njegove sposobnosti in znanje. Tako je 1. 1900 zastopal bo-sensko sredn ješolstvo na med narodnem srednješolskem kongresu v Parizu in bil njegov sopredsednik. 1. 1901. pa so mu poverili sestavo učbenika zgodovine srednjega veka za višje razrede srednjih šol v Bosni in Hercegovini, ki pa zaradi svoje slovanske objektivnosti vladi ni ugajal, kar je dalo prof. Lileku neposreden povod, da je zapustil službo v Bosni. Obsežno delo je izvršil vladni svetnik Lilek s peresom. Število njegovih didaktičnih, zgodovinskih, etnoloških, zemljepisnih, političnih in polemičnih spisov je znatno, tem bolj, ker je pisal v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Sodeloval je v raznih dunajskih, sarajevskih in drugih revijah, predvsem pa je v »Glasniku zemaljskog muzela< v Sarajevu, spisal več šolskih knjig in izdM razprave: »Uber die deutsch - osterr. An-schluss- und uber die Kriegsschuldfrage« (Celje 1927), >Hist. Rerwhtigung des Tschechoslov. Staates auf Revindikation der dem Konige Otakar II. vom deutschen K5-nig Rudolf von Habsburg auf unrechts-massige und gewaltsame Weise entrissenen Alpenlander« (Celje 1927^ in razpravo, v kateri postavlja v novo, kritično luč znano zaroto Zrinskega in Frankopana. Ta razprava obsega štiri dele in je vzbudila zlasti na Hrvaškem, kjer je kult navedenih plemt-čev - mučenikov še vedno zelo močan, upravičeno pozornost. V slovenščini je pisal o zabrani alkoholnih pijač, o Dušanovem zakoniku, o srbski in hrvaški zadrugi, o švicarski ustavi in priobčil v celjski »Novi dobi« vrsto informativnih in kritičnih člankov, ki pričajo o njegovem bisterm in širokem pogledu na sodobno življenje. Njegove narodopisne razprave iz bosenskega življenja pa so tolikanj obogatile jugoslovensko etnologijo, da jih še sedaj često citirajo v strokovnih razpravah in člankih. Ne smemo tudi prezreti, da je vladni svetnik Lilek ustanovil v Celju ljudsko vseučilišče in ga vodil tako, da spada med najde-lavnejša prosvetna društva te vrste v državi. Tako je podal lep vzg;led skrbi, ki jo imej znanstvenik in šolnik naobrazbo širših slojev in za splošno povzdigo kulturnega življenja. Gospodu svetniku želimo ob njegovi osemdesetletnici, da bi še dolgo ostal zdrav in čil med nami! Dan nesreč v Braslovčah ]Pri TTešenju gradbenega odra sta se nevarno poškodovala dva delavca — Nesreča priljubljene gostihiičarke Braslovče, 10. oktobra. Pni stanovanjski hiši lesnega industnjca Matije Miklavžine iz Preserij se vrše zadnja dela. Pri gradbi je zaposlenih precej delavcev. Ko so včeraj dopoldne ometava-li delavci zid z malto, se je oder, ki je go« tovo moral popuščati že več dni, nenadno »rušil v svojem četrtem nadstropju, na katerem so bili zaposleni 271etni Ivan Strnad in 251etni Jože Hribernik, oba iz Pod vrha, in še neki tretji delavec iz Celja. Ko se je oder vdrl, sta prva dva delavca zdrknila med deskami 8 do 10 m globoko na tla, očim se je tretji delavec v zadnjem trenutku oprijel ograje med oknom, tako da so mu morali hitro dati lestvo, po kateri je splezal na tla. Hribernikov brat, ki se je nahajal v tretjem delu odra, je spričo prisotnosti duha skočil skozi okno Sn se tako obvaroval hujših poškodb. Prav tako so delavci, ki so bili zaposleni 6podaj, še o pravem času ušli nesreči. Obema prvima ponesrečencema, ki stia fcSla nezavestna, je nudil prvo pomoč tukajšnji okrožni zdravnik g. dr. Červinka, ki je izjavil, da ima Ivan Strnad zlomljena rebra m zelo hude notranje poškodbe, a Jože Hribernik hujše rane na hrbtu in lažje notranje poškodbe. Oba ponesrečenca je Celrski reševalni avto odpeljal v bolnico. Istega dne dopoldne se je pripetila huda nesreča tudi tukaišnji splošno priljubljeni gostilničarki ge. Mariji Gradovi. Ko 6e je Gradova vračala od zdravnika, pri katerem je bila zaradi neke malenkostne operacije, ji je med potjo spodrsnilo. Gostilničarka je padla tako nesrečno, da se si je riomila levo roko. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik g. dr. Červinka. Ponesrečemka bo ostala v zdravljenju v domači oskrbi. Zavratni napad s koso Novo mesto, 10. oktobra V vasi Golobinjak je bilo že več krvavih dogodkov, najhujši pa je gotovo ta, ki se je pripetil včeraj. Posestnih Franc ki se je pripetil včeraj. Posestnik Franc znanca, 28-letnega delavca Jožefa Sitarja, da bi mu pomagal pospravljati jesenske pridelke m povabil ga je v svoj vinski hram, da bi se o delu pogovorila. V hramu sta bila tudi Kešetova žena in 30-letni posestnik Anton Flander iz Golobi-njaka. Keše Je dal gostoma mošta in Flander, ki se je najbrž napil, se je začel nedostojno obnašati Sitar je nedostojneža potisnil v kot. Flander je kmalu nato odšel iz zidanice in sklenil maščevanje. Sitar se je s Kešetom in njegovo ženo vred kmalu podal iz zidanice in ko so ae po kakih 100 korakih poslovili od nje in je Sitar napravil prve korake po pota proti svojemu domu, mu je planil za hrbet iz zasede prežeči Flander ter začel udrihati po njem z ostro koso. Goloroki Sitar se ni mogel uspešno braniti in je kmalu dobil težke rane po plečah, po rokah in tudi po glavi. Prihiteli so ljudje, ki so grozno razmesarjenega delavca za silo obvezali in na/pol živega odpremili v indijsko bolnišnico. Preskrba Trbovelj z vodo Uvedba vodarlne sili ljudi k zmerni porabi, tako da sedaj malo primanjkuje vode le ob hudi suši Trbovlje, 10. oktobra. Omrežje vodovoda trboveljske občine, zgrajenega v prvih povojnih letih, znaša 14 km. Prvi del vodovodne naprave obsega dva izvirka izpod Sv. Planine s kapaciteto 3 in */. sekundnega litra, drugi del obsega istotako 2 izvirka izpod Rovt s kapaciteto 3 in 1IA sekundnega litra, tako da je sedaj 7 sekundnih litrov na razpolago. V normalnih razmerah bi ta množina vode morala za silo zadoščati za vse omrežje. vendar pa je v zadnjrh letih takoj z nastopom toplejšega vremena pričelo primanjkovati vode v višje ležečih krajih, zlasti na Tereziji in v sosednih kolonijah, t?ko da je bilo v vročih poletnih dneh skoro 3000 ljudi brez vode. Ljudje so bili prisiljeni hoditi po njo k nižje stanujočim Strankam. Nekateri so zvračali krivdo na pomanjkanju vode na vodovodno ujpravo, ljudje Iz višje ležečih kolonij pa so dolžili dolin-ce, da je potrata -ode kriva temu zlu. Začeli so nadzirati perabo vode v dolini in posamezne brezobzirneže ovajafci. Neprestane pritožbe so napotile občin-sk upravo, da je kot prvo odpomoč sklenila uvesti števce in vsaj minimalno vo-d-irino. Doslej je bila namreč trboveljska občina edina, ki je sama trpela vse stro-ško zgradbe in uprave vodovoda. Vzidavanje števcev se je pričelo letos po novem letu. Med prizadetim prebivalstvom je povzročilo to čisto nepotrebno razburjenje. Širile so se govorice, da bo znašala vodarina za posamezne privatne stranke mesečno po 60 Din, zopet drugod so se bali, da bodo h.išni gospodarji prevalili stroške instalacije števcev na stranke. Števci brez napeljave so stali 600 do 700 Din, napeljava pa v večini primerov, kjer ni bilo terenskih težkoč, 30 do 50 Din. Dosedaj je plačanih nekaj nad četrtina števcev, rok za dokončno vplačilo je bil določen do konca septembra letos. Meseca marc in april sta bila kot poizkusna meseca za funkcioniranje števcev in porabo vode brezplačna. Vodarina se računa od 1. maja dalje. Ob koncu junija se je prvič beležila porabljena količina vode v svrho zaračunanja vodarine. Bolj ko vsako zavračanje neosnovanih govoric je poraba vode prt večini privatnih strank pokazala, da je bilo plašenje prebivalstva brez podlage. Tako znaša vodarina za posamezne stranke povprečno po 3 do 6 Din, največ po 10 Din mesečno, pri podjetjih, kii so navezana na večjo porabo vode, pa največ 100 do 150 Din mesečna Pravijo, da nekateri gospodarji večsta-novanjskih hiš določajo vodarino za posamezne stranke kar na svojo roko po 10 do 15 Din mesečno za stranko. To ni prav. Vodarina se sme določati le na podlagi predloženega računa in se sme deliti sorazmerno med stranke z upoštevanjem števila članov posameznih stramk. Na vseh pa je, da preprečijo prekomerno porabo vode po posamernikih. Huje zadene voda-uma bratovsko skladniico zaradi velike po-rabe v bolnicah, kjer je varčevanje z vodo izključeno. Morda se bo dal za to in osta- le kariitativne ustanove najti način, da se visoki izdatikA za vodarino nekoliko ufolaže. V počefcku je bik) določeno, da »e do 50 litrov dnevno za osebo (ali žival) računa po 1-50 za kubični meter, vendar se je to po večini pavšaliralo po 1.50 Din za kubični meter (1000 litrov). V interesu posameznih strank je, da pn» pregledu števoev, ki se bo vršil sedaj ob koncu vsakega tromesečja, tudi sami zabeležijo porabljeno količino, da se zatre vsaka sumnja nepravilnega zaračunavanja. Števci so plombirani in je vsaka zloraba izključena. Popravljajo se na stroške vodovodne uprave, ako niso poškodovani iz hudobnosti. Uvedeni so števci povsod razen pri pogojno izvzetih 6 staTonpokojen-oih, dokler se jim ne dokaže prekomerna poraba vode. Ob koncu tekočega leta bo imela vodovodna uprava celoten pregled o porabi vode pri posameznih privatnih strankah ln različnih podjetjih v posameznih mesecih in letnih časih. Čisti donos vodarine za mesec maj in junij znaša okoli 12.000 Din, torej bi se smelo računati letno s približno 70.000 Din dohodkov. Ti se bodo uporabili za vzdrževanje vodovodnih naprav. Ugodne posledice uvedbe števcev so se pokazale že letos. Dočim je prejšnja leta pričelo primanjkovati vode v višjih legah že maja, torej pred nastopom vročine, je je bilo letos v tem času povsod dovolj. Primanjkovati je je začelo šele julija zaradi izredne suše, in to v višjih legah in ob času, ko je poraba vode največja, to je pretežno dopoldne od 9. ure dalje. Sigurno pa je zopet pritekla popoldne. Vodarina, še tako malenkostna, silil stranke k umerjeni porabi vode. Obremenitev vodovodnega omrežja predstavlja napeljava vode za občino KJek, a ker je trboveljska občana vezana napram občimi KJek s pogodbo, tu zaenkrat ni pomoči, ker so izvirki, ki bi prišli v poštev za za jetje, oziroma posebno napeljavo za občino Klek, v letošnji izredni suši usahnili. Zaenkrat poizkuša uprava urediti zadevo tako, da spusti za občino Klek vodo za potrebe gospodinjstva in napajanja živine ob določenih urah. Obremenitev vodovodnega omrežja povzroča tudi napeljava vo de v občinsko kopališče za banje in prhe. Tu so nedavno vzidali števce, da se točno dožene za kopališče potrebna količina vo de iz vodovoda v posameznih letnih časih. Ker je zvišanje kapacitete vodovoda zaradi usihanja studencev ob izredni suši za. enkrat nemogoče, bi bila edina odpomoč v dnevih pomanjkanja vode njena racijo-naliizacija in omejitev njene uporabe na gotovo ure čez dan. Za normalne razmere pa je torej preskrba trboveljske občine z vodo zadovo« ljivo urejena. Stranke, ki so prisiljen« vsled krize k skrajni št edin ji, skrbi samo, kako se bo zaračunavala vodarina v os trt zimi, ko bodo morale pipe teči, da vodovodne cevi ne popokajo. Sigurno je, da bo občinska uprava tudi to vprašanje uredila • v splošno zadovoljstvo. s krasen album z umetniškimi totografičnmri slikami Bleda in okolice kot dar zdraviliške komisije. G. Kugy §£ je za pozdrav in darilo prisrčno zahvalil. Predavanje, ki je trajalo skoro tri ure, je bflo razdeljeno na tri dele. V prvem delu je predavatelj podal več zanimivih dogodkov, ki jih je doživel kot turist na gorah. V drueem delu nam je predočil s 111 skioptičnimi slikami lepo Triglavsko pogorje. — Y tretjem delu smo videli 45 slik, ki so nam pokazale krasoto Vzhodnih Alp. Za skoro triurno predavnje je predavatlja nagradilo občinstvo z dolgotrajnim aplavzom, g. Vovk pa se je v imenu poslušalcev zahvalil za po-učljivo in zanimivo predavanje. Drugi dan se je g. KugT zopet odpeljal proti Trstu. Dr. Julij Kugy na Bledu Bled, 10. oktobra. G. dr. Julij Kugy, znani turist in ljubitelj naših gora, je prispel preteklo nedeljo iz Trsta na Bled, kjer je imei v dvorani kina Bleda skioptično predavanje o Julijskih Alpah. Predavanje, ki se je pričelo ob 15. so posetili razen Blejcev tudi mnogi iz raznih krajev Goranjske. Celo iz Koroškega je prispeto več turistov. Obširna dvorana je bila kljub vstopnina nabito polna. G. Kugy, stopivši v dvorano, je bil i dolgotrajnim ploskanjem pozdravljen, nakar ga je pozdravil v imenu zdraviliške komisije g. Anton Vouk z Bleda, ki mu je izroča Koroške novice Nikar s domače grude! Glasilo naših koroških rojakov »Koroški Slovenec« objavlja naslednje svarilo slovenskim kmetom: »Kmetje, ne prodajajte svoje zemije! Zemlja bo ohranila trajno vrednost, ker daje življenje. Ali ne vidite, kako bi v naši dobi vsakdo rad košček svoje zemlje, ki mn zagotovi siguren, četudi često morda bolj pičel obstoj? Neprevidno je danes zemljo in posestva prodajati. Slabo va.m svetuje Heimatbund s svojimi rajhovci.c — Po strahovitih požarih pri Križmanu in Norčiču v Tinjah je te dn.i ogenj pokončal v Vogljah Primožičevo hišo in gospodarsko poslopje, pri Kurniku pa sta pogorela hlev m skedenj. Zanetila je požar zlobna i roka. — Na celovški gimnaziji je letos vpisaTOih nad 1100 dijakov. To je rekordno število, ki ga celovška gimnazija od svojega postanka še n.i dosegla. Med iijašt-vom je 225 deklet. — Na Koroškem majo srednjo letino. Po nekaterih krajih je suša uničila vso otavo in s krmo bo pozimi težava. Ajdo je uničila slana in jo kosijo. KMETIJSKI VESTNIK Važnost apna za kmetijstvo in vrtnarstvo Po vseh strokovnih časopisih in na mnogih predavanjih se že desetletja po-vdarja važnost gnojenja z apnom. Kmet kakor vrtnar pa se vse premalo zmenita za to važno vprašanje. In ravno nevposte-vanje apna je krivo mnogih razočaranj, ki jih doživljajo naši kmetje m vrtnarji. Rastlina je živo^ bitje, ki potrebuje za svoj razvoj snovi in sile. Lahko rečemo, da so rastline stroji, ki delajo iz rudnin, torej iz kamna, les in kruh ter tvorijo s svojimi snovmi podlago živalskemu življenju. Vsaka zelena rastlina, bodisi majhen kalček ali mogočno drevo, ima dva dela. Eden sega v zemljo, drugi pa v zrak. Zato se tudi živi rastlina s svojim gornjim delom iz zraka, od koder dobiva glavno hrano plinasto tvarino ogljikovo kislino. Treba je k še solnčne svetlobe, ki da rastlini življenje in moč za rast Iz zemlje pa jemljejo rastline razstopljene snovi, tako zvane soli, ki pa imajo z navadno kuhinjsko soljo pravzaprav le ime slično. Ker ne moTe rastlina vziti trdih redilnih snovi morajo biti te snovi raztopljene v vodi. Brez vode torej m življenja in ne rastlin. .. Kakih deset snovi potrebuje rastlina iz zemlje. Nekaj je takih, ki jih pač ne bo nikoli zmanjkalo, ker jih rastlina le prav malo potrebuje, njihove zaloge pa so v zemlji velike Sem spadajo žveplo, železo, magnezij in kremenec. Drugih snovi pa potrebujejo rastline vsako leto mnogo in se zato zaloge k teh iz leta v leto manjšajo. Štiri so take snovi, ki jih mo-ramo zemlji redno dodajati: dušik, kalij, fosfor in apno. Dušika je sicer v zraku dovolj, saj je nad tri četrtine našega zraka čist' dušik, vendar ga pa rastline ne morejo vporabiti, ker ni v taki obliki, da bi jim lahko služil za hrano. Tudi s kalijem je prvotna zemlja precej založena, vendar pa se je s stoletnim obdelovanjem izčrpalo zaloge v zemlji, da jih je treba vsako leto nadomeščati. Fosforja pa nima nobena kulturna zemlja preveč. Z apnom je podobno: nekje ga je dovolj; vendar pa so le redke zemlje, ki bi ga imele zadosti. V kmetijstvu je že dolgo znano gnojenje z apnom in že star je rek: apno bogati očete, sinove pa osiro-mašuje. Zakaj je to tako, je dognala šele novejša znanost, ki ie dokazala, da je apno neobhodno potrebno gnojilo, za njive, travnike m vrtove. Kjer je dovotj apna, tam je življenje in zdravje, kjer ga ni, je bolezen in smrt. V drugih umetnih gnojilih dodajamo navadno le enostranska gnojila. Ta pa so za zemljo in rastlino kakor zdravila in z njimi lahko mnogo pokvarimo. Apno pa ni le hrana, temveč zer^' tudi zboljšuje in jo spravlja v tak stan, da je dobra rednica rastTm. Apno je edino zdravilo za zemljo, ki nima nobenega škodljivega učinka. V starih časih je apno res bogatilo očete, danes pa smo na tem, da osiromaši sinove, ki so pozabili na to važno rastlinsko hranivo. Čim več zahtevamo od zemlje, tem več apna ji je treba. Posebno važna je ta okolnost za vrtove, kjer bi radi imeli na leto kar po štiri pridelke. Z vsemi mogočimi gnojili gnojimo vrtove, samo z apnom ne. Apna so potrebne posebno mrzle, težke, zatohle in pregnojene zemlje, kakršnih posebno dosti vidimo na pr. v ljubljanskih vrtnarskih predmestjih po Krakovem m Trnovem. Dohodke iz vrtnarstva bi lahko z apnom podvojili. Apno kot hranilo potrebuje vsaka celica v rastlini, saj so nele stene celic prožete z njim, temveč se nahaja apno tudi v soku celic samih v veliki množini v obliki malih kristalov. Velike so množine apna, katere jemljejo razne rastline vsako leto iz zemlje. Tako na primer najdemo v pepelu lucerne nad 50 odstotkov apna, pri inkernatki ali mačkovou nad 35 odstotkov, pri fižolu 40%, pri solnčntoah 40%. Zelje je najhujši požeruh za apno, saj vzame letno na 100 m2 iz zemlje štiri kilograme apna. Ohrovt vzame 3 kg, sadje štiri kg, kok>-raba 1 kg, krompir % kg itd. Če ni v zemlji dovolj apna, ga tudi rastlina ne more dobiti in zato slabo uspeva. Pri presnovi rastlin nastajajo v zemlji razne kisline, ki jih dela apno neškodljive. Apno dela rastline čvrste in utrjuje njihovo telo. še važnejše kakor hranivo pa je kot zdravilo za zemljo. Na težko zaprto in mrtvo zemljo deluje tako, da jo zrahlja in zdrobi. Težka zemlja je zbi-ta (špehasta), apno pa naredi itz tega mastnega zloga rahlo zemljo, ker jo razgradi in napravi med delci prazne prostore. Apno težko zemljo zrahlja, lahko pa skrči. Vsako zemljo apno tudi greje. Gosta, stepena zemlja je zato mrzla, ker je zaprta, da ne more zrak do nje. Pa pride apno v njo in z njim tudi zrak in se zemlja tako ugreje. Apno pa je tudi važen posredovalec med zemljo in rastlino. Zemlja ne more sama gnoja raztopiti, apno pa močno po-maga do hitrega in popolnega razkroja gnojil. Vse dušičnate spojine se le s pomočjo apna razkrajajo in tudi kalijeve te» fo&forove snovi so vezane na apno. Apno je važno tudi za kemično stanje (reakcijo) zemlje. Kemične spojine so namreč v zemlji dvojne: kisle ali pa lužnate. Če so rastopnine kisle, je zemlja bolna kakor na primer vsa barja. Le lužnata zemlja more biti dobra rednica rastlinam. Kdor ima kislo zemljo, ji mora privoščiti apna in bo bogato nagrajen za malenkostni izdatek. Sedaj pred zimo je pravi čas za apnanje polj in vrtov z razpadlim apnom, ki ga oddajajo apnenice kot stranski produkt. Iz tega kratkega razmišlje vanja smo videti, kako izrednega pomena je apno za zdravo m dobičkanosno rast Prav iskreno pozdravljamo nesebično prizadevanje naše Kmetijske družbe, ki preskrbuje naše sadjarje in vrtnarje s cenenim apnom in tako izdatno pomaga našemu kmetu in meščanu do boljših pridelkov. Sadne mezge na nase mize! Letos je sadje po večini krajev naše banovine obrodilo, kakor že dolgo let ne. Posebno hrušk moštnic in drobnic je toliko, da ljudje ne vedo, kam ž njimi. V pijačo jih sadjarji ne morejo toliko predelati, ker nimajo dovolj posode. Suši se razmeroma tudi malo. ker manjka pripravnih sušilnic. Ne preostane jim potem drugega, kakor da kuhajo iz odvišnega sadja žganje. Tako zametavajo naši ljudje svoje pridelke, obenem pa zapravljajo zdravje. Kakor kaže, bomo letos imeli prav obilen pridelek žganja. Pilo bo lahko mlado in staro. Če razmotrivamo tako uporabo sadja » današnjih gospodarskih razmerah, potem se loteva človeka žalost da je sploh kaj takega v tej gospodarski krizi mogoče. Saj kuhajo tudi v drugih krajih slivovko in sadjevec, ali na ta način kakor pri nas menda ne delajo nikjer na svetu, da M vse odvišno sadje skuhali v žganie. Zato hočemo danes na kratko opisati način uporabe sadja, ki ga uporabljajo posebno ▼ južnih krajih, na Češkem in tudi drugje, namreč napravo sadne mezge. Saj celo izvažajo Češka in tudi naše južne banovine povidl ali pekmez po vsem svetu in dobijo lepe denarce za njega. Sadno mezgo dobimo na prav enostaven način. Popolnoma zrela jabolka operemo. olupimo, razrežemo in jih nato s pridatkom nekoliko vode kuhamo. Ko se Tazkuhajo, dobimo kašnato tekočino, ki jo vkuhava-mo kakor češpljevo ali breskovo mezgo. Za izboljšanje okusa pridaio mezgi nekateri proti koncu vkuhavanja še nekoR-ko sladkorja. kaT pa n? potrebno, če smo vzeli za mezgo popolnoma užitno zrelo m sladko sadje. Izdelek torej lahko pripravimo brez sladkorja, trpežnost pa dosežemo z razgrevanjem. zgoščenjem ter primerno shrambo mezge. Ko je sadna mezga dovolj gosta, jo napolnimo v snažne, suhe prstene lonce, v steklenice s širokim vratom ali pa v pločevinaste posode. Samo ob sebi umevno je. da mora biti vsa posoda popolnoma snažna ki tudi nekoP-ko zažvepiana. Pravilno ravnamo, če postavimo napolnjeno posodo v krušno pe* ali v štedilnikovo pečico, da se še nekai ur razgreva. Tako se napravi na vrhu treh. skorja. Ta skorja ima namen, da vartrie spodnje plasti pTed plesnijo. Ta skorja vpliva le toliko časa. dokler posode na načnemo. Sicer pa vzdrži pravilno vkuh?-na mezga tudi brez tega, če smo jo le dovolj gosto vkuhali, to se pravi, vkuha-vati se mora toliko časa, dokler se ne delajo kepe in je mezga tako gosta, da stori žlica v njej. Večkrat se pa pripeti, da se vkljub pazljivosti naDravi na vrhu plesen. Čim to opazimo, moramo mezgo takoj prekuhati, posodo skrbno očistiti in ponovno napolnjeno trdo povezati. V ve-čih obratih se jabolčna mezga pripravlja tudi na ta način, da dobro umita jabolka zrežemo v krhlje, na to mehko razkuhamo in še vroče pretlačimo skozi sito. Na mreži nam ostanejo potem poleg olupa tuHi peclji in pečke. Čisto sadno kašo potera vkuhavamo, kakor pTej povedano, s dodatkom malenkosti vode. Na sličen načr-i lahko vkuhavamo tudi ostalo sadje, pa tu-di hruške moštnice, ki pa ne smejo biti popolnoma mehke, ampak le drevesno zrele. Najbolje je, da jih v manjših količmaa primešamo jabolkom. Ker je ta način konserviranja sadja sicer že nikaj starega, pri nas pa zal še ni vpeljan, naj nagla s i mo h koncu še gospodarsko važnost sadne mezge. Sicer so za mezge najboljše češplje. ker pa so te večinoma že pošle in jih pri nas tudi pl mnogo, zato priporočamo napravo sadn;h mezg iz jabolk m hrušk. Na ta način shranimo v dobrih sadnih letinah veliko sadja za pomlad in poletje. Pri napravt mezge za prodajo je tudi treba, da pazimo na lepo svettorjavo barvo. Če je mezga svetlo sivkaste, zelenkaste aR tem-nozelenkaste, sploh nelepe barve, potem jo moramo pobarvati. Lepo barvo dosežemo ali z žganim sladkorjem-karamelom, ali pa dodamo soka temnejše barve, na pr. bezgov sok, robidov itd. Sadno mezgo potem lahko uporabljamo ne samo za nepravo štrukljev, potic itd., temveč predvsem za mladino, pa tudi za delavce, da jo lahko mažejo na kruh. Koliko dobrega bi na ta način lahko naše gospodinje storile ne samo svojcem, temveč vsemu go-spodarstvu! Niso to nikatea učena ra-zglabTjanja, ki bi jih naš preprosti človek ne razumel. Vsakovrstni kotli, pa naj bodo v kuhinji, svinjski kuhinji aK na prostem postavljeni brzoparilniki, se dajo prav dobro uporabiti za napravo sadne mezge. Naš kFc je: Ne vsega sadja sprešati v jabolčnik ali celo žgati v žganje, temveč napravimo rz njega dobro sadno mezgp, ki je za hišo pravi blagoslov. To naj si zapomnijo naše gospodinje. Dr. Šter: Rogaška Slatina Napisano v Hofgasteinn. Skozi okno hotelske sobe gledam na snežene hribe pred seboj, na zelene njive in travnike, ki se vijejo po brdu navzgor, dokler jih ne pokrije bela odeja. Vedno nižje padajo snežinke in blagoslovljena dolina ga-steinska se s svojimi vročimi vrelci ne bo več dolgo mogla braniti pred njihovim mrzlim objemom. Ko vidim to, vsako leto znova in polagoma umirajočo naravo, mi uidejo misli drugam, kjer se v mogočni dvorani zgubljajo zadnji akordi zdraviliške godbe... Kolikokrat sem, sedeč v samotnem kotu dvorane in zatopljen v misli, podlegel temu trenutku« Od stene do stene je odmeval akord. Pretesna mu je bila dvorana, da bi mogel razviti vso svojo božansko moč in lepoto in v svesti si svoje minljivosti je začel umirati, polagoma, vedno tišje in tišje, do zadnjega izdiha svoje na vsebini tako bogate pesmi. Strta upanja, izpolnjene želje, razočaranja, vesela iznenadenja, sreoa in žalost, ljubezen, sovraštvo, tragedije življenja, vse to se je odigravalo v kratkih par mesecih zdraviliške sezone na tem malem proetoru. — In akordi godbe so spremljali akorde življenja. — Sedaj je končano! Za zadnjim gostom se bodo zaprla vrata, samota bo objela Rogaško Slatino. Nisem misKL, da me bo tudi tu v tujem kraju osvojil ta trenutek, da se ne bodo bolj katar doma priflfltila čutila, katerim se ob tej priliki nikdar nisem mogel izogniti. Na tujem je pač človek občutljivejši, posebno če vkli okrog sebe enake pojave. Nepričakovano s eprekine vrvenje življenja in samota objame človeka, preden se zave. Še enkrat se, kakor v filmu pokažejo posamezni dogodki sezone, na platnu vidimo z velikimi črkami zapisano besedo: Konec — in luč ugasne. — Toda neopaženo za zunanji svet se film nadaljuje. Dela. ki jih je sezona prekinila, se nadaljujejo, načrti za preureditve in izboljšanja raznih naprav, za izvršitev novih zgradb, izpopolnitev zdravstvenih ustanov itd. 9e vzamejo zopet v roke, da se na podlagi izkustev v sezoni še enkrat preštudirajo. Uprava, ki je v sezoni vodila samo tekoče posle, mora skrbeti za novo sezono, ko so ©e za staro komaj zaprla vrata. In pogosto dovolj je bila opozorjena od strani gostov na nedostatke, ki se morajo odstraniti in na potrebe, katerim se mora zadostiti. Bolj pa kakor doma, ugotoviš te nedostatke v tujem zdravilišču, kjer moreš primerjal medsebojno posamezne naprave, kjer šele vuTiš, kaj nam manjka. Medsebojno primerjanje je pa podlaga vsakemu napredku. Zdraviliška uprava more le s pogostim primerjanjem držati svoje zdravilišče na višini oste-lih zdravilišč. Zal je pa upraviteljem obisk ostalih zdravilišč v teku sezone, ko je za to edino primeren Sas, skoro nemogoč. Hvaležen sem bil zato, da se mi je nudila prilika, odnosno me je primorala sila, da sem nastopi! prej kakor druga leta svoj dopust ia vendar ujel še »rinji. del sezone i enem svetovno najbolj znanih zdravilišč. Odkar sem bil zadnjikrat — med vojno — v Badgasteinu, odnosno Hofgaeteinu, kjer sedaj stanujem, sta se ti dve zdravilišči zelo spremeniTi. Večje število modernih hotelov pred vsem pa manjših hotelov in vil stoji na mestu, kjer sem videl prej zanemarjene travnike in stavbišča. Obe zdravilišči skoro nista več krajevno ločeni, ker jih družijo lepe asfaltirane ceste, po katerih prevažajo vsake pol ure ogromni komodni avtobusi goste. Iznenadila me je ta sprememba, kajti nisem mogel pričakovali v premagani, obubožani državi takega napredka. Gledal sem te hotele in videl v duhu zbirko papirnatih načrtov, ki polnijo nase arhive. Zakaj gre drugod, a ne pri nas? Rogaška Slatina nam je padla kakor zrelo jabolko v naročje. Zavzemala je s svojimi za tiste čase prvovrstnimi napravami naj-odličnejše mesto med našimi zdravilišči in medtem, ko je bito povsod drugje šele treba ustvarjati, ko je bilo treba graditi temelje, bi bito treba pri nas samo izpopolnjevati in Rogaška Slatina bi ostala vedno zvezda voditeljica naših zdravilišč in privlačna sila za vso srednjo Evropo. Ci^, M se je moral doseči na drugem mestu z ogromnimi napori, osebnimi in gmotnimi žrtvami, bi se mogel tn z lahkoto doseči. Toda od vsega po-četka do zadnjih let je bilo za Rogaško Slatino na merodajnih mestih le mak) zanimanja m kar zbbl jšalo in novega ustvarilo, moglo ee je storiti samo iz tekočih dohodkov m k> ste taferafeoč hcee oficajetoega odobren ja Dohodki so bili pa v prvih letih malenkostni in ni90 niti zadostovali za vzdrževanje obstoječih naprav in nabavo najnujnejšega, v vojnem času uničenega materijala. Šele zadnja leta se je moglo začeti misliti na razne investicije, vendar pa v glavnem take, ki služijo zunanji udobnosti zdravilišča kot nekaka predpriprava za tisti čas, ko bo Rogaška Slatina z modernimi hoteli in zdravstvenimi napravami mogla vabiti k svojim zdravilnim vrelcem tudi bolj razvajene mednarodne goste. Te priprave so zaključene in zgradba vodovoda, s katerim se je odstranil največji nedostatek zdravilišča, je v teku. Bil je pa tudi že zadnji trenutek. Kajti nespametno bi bito zapirati oči pred neizpodbitnim dejstvom, da je dospela Rogaška Slatina na vrh, s katerega more samo navzdol, oe se ne odloči dvigniti se na prihodnjo višino. Prevelika odgovornost bi zadela vse mero-dajne faktorje, če bi si ne bili v svesti teca važnega, za zdravilišča tako usodnega trenutka. Nezadovoljnost gostov rase in njih razočaranje, katero se je moglo dosedaj ublažiti samo z obljubami, bo prišlo do vidnega izbruha. Modernizacija zdravilišča, hotelov in zdravstvenih naprav ter pomnožitev števila stanovanj je postala neizbegljiva zahteva, kateri se mora ugoditi Gost. ki ima prvo leto neprilike, potrpi, drugo leto je nezadovoljen in tretje leto ne pride več. Zato nastane vprašanje, ki se mora končno in tudi nujno rešiti, kako vsemu temu pomoči. Preden se pa lotimo lega vprašanja, je pa treba razmišljati o razlogih, ki so ovira® dosedaj zdravilišče na hitrejšem razvitk«. Pogosto menjavanje lastnika in vrhovnega šefa zdravilišča je gotovo eden teh ras-logov, vendar pa ne tako odločilne važnosti kakor ustroj zdravilišča in način uprave. Kakor znano, spada k zdravilišču 14 hotelov in več zgradb, tako da ima zdravilišče skupno 56 hišnih številk. Okrog teb zgradb se razprostirajo v precejšnji razsežnosti travniki in griči, ki nekako zapirajo zdravilišče pred ostalim svetom, odnosno ga vežejo z njim le z ozkimi prehodi, cestami in potmi. Stremljenje vsakega gosta Je, stanovati znotraj teh naravnih meja m le nižje cene ali pomanjkanja stanovanj ga more zvabiti v okolico. To je glavni razlog, zakai v Rogaški Slatini v nasprotju z drugimi zdravilišči in letovišči, privatno gradbeno delo popolnoma počiva in zakaj se zdravilišče ne more razširiti. Zunaj teh meja nikdo ne zida, ker se mu ne more izplačati, znotraj pa ne more. keT so vsa ta obširna in lepa stavbišča v trdni, ne bojim se reči, mrtvi roki. Če bi se ta stavbišča zazidala, bi se našel prehod do okolice, meja med središčem in okolico bi se zbrisala ia okolica bi postala enakovredna s središčem. Te parcele pa, ki ne donašajo esdaj lastnika nikakih dohodkov, bi tvorile potem stale« vir dohodkov, ker bi vsak gost, ki bd tam stanoval, ne glede na druge izdatke, že aa taksah samih precej potrošil. Ko je štajerski deželni odbor svoječaeno nakupoval. sosedna zemljišča, gotovo ni nameraval držati jih neizkoriščena, temveč 4 Prekmurski dobrovoljci v Beogradu Presrčeo sprejem pri predsedniku vlade in treh ministrih — Prva rraclfonatoa deputaija iz Prekmurja Kljub krizi in siromaštvu prekmurskih dobrovoljcev je brilo soglasno sklenjeno, tla se dobro vol j sk.ih svečanosti v Beogradu udeleži tudi dvajsetčlanska deputacija Organizacije prekmurskih dobrovoljcev pod vodstvom svojega predsednika in prvega organizatorja tov. Horvata Pavla iz Dolnje Lendave. Deputacija je odpotovala 1. oktobra ob 5.20 s postaje Beltinci. V Zagrebu so jem kraju, začelii so se že kooati temelji, a male razpoke na stavbi šču so bile vzrok, da 9e Je de:o ustavilo. Sedaj čakamo že dalje časa v negotovosti, kdaj se bo delo nadaljevalo. Bil bi že skrajni čas, da bi se to vprašanje premaknilo z mrtve točke. Na jubilejni šoli je nastanjena že osmo leto obrtno - trgovska nadaljevalna šola, katero vzorno vodi njen ustanovitelj gosp. Lebar, obiskuje pa jo nad 80 vajencev in vajenk. Novi Nobelov lavreat Letošnja Nobelova nagrada za književnost je bila podeljena švedskemu pesniku Erihu Akselu Karlfeldu. Odločitev Švedske akademije, ki podeljuje Nobelovo nagrado, je evropske literarne kroge presenetila, saj je Karlfeld izven Švedske skoraj neznan. Vrhu tega je novi lavreat že mrtev: če se ne motimo, je to prvi lavreat za književnost, ki je dobil nagrado po smrti. V tem pog'edu se je Švedska akademija po-sdužila neke določbe v Nobelovi oporoki, ki pravi, da se nagrada lahko podeli tudi svojcem izvoljenega lavreata. če je le-ta umrl v času, ko je bil že stavljen predlog z^nj. Karlfeld je na Švedskem znan kot tankočuten lirik, ki pa ga je zaradi njegovih jezikovnih fines težko prevajati v tuje jezi- Za nego tinega perila ne obstoja boljše sreastvo kot je LLJX ■i- KI PERE TEMEUITO (N VARUJE PERILO ks. Brez dvorna mu je podelitev Nobelove nagrade utrla pot v svet in prinesla po. smrtno slavo, katero bi mu pač bolj privoščili za življenja. Praznik prosvete v šenkovem Turmi Šenkov Turn. — Saj vem, da marsikdo ne ve, kje pravzaprav tiči ta kraj, in morda tuda tega ne, da sploh obstoja. Zakaj ne bi tudi tjakaj malo pogledali! V prevaliti dolinici med Mengšem in Skaručino se je skrila vasica. Majhna je, a prijazna in tako polna one pristne domačnosti, ki vedno bolj izginja iz naših vasi. Med brib-oi Ul drevjem ležd, kakor da se hoče odtegniti vsemu šumu in ropotu današnjih dni Pa nikar ne mislite, da spada zato med zaplanka/ni svet. Ravno današnjo nedeljo slavi ta vasica prav pomemben dan. Blagoslovljena bo nova šola za svoj desetletni obstanek. Leta 1921. je dobil Š«n-kov Turn enorazrednico. Nahajala se je v najeti sobici gradiča. Takoj se je pokazalo, da soba nikakor ne ustreza zahtevam šolstva ki pojavila se je misel zgraditi novo šolo odnosno predelati gradič v šolo. Kmalu je občinska uprava podprla to težnjo m kupila gradič. Višje oblastvo si ja gradič ogledalo in izjavilo, da nc odgovarja za prezidavo v šolske namene, zato je predlagalo, naj bi se postavila nova zgradba v vasici Golo. Seveda bi bili stroški mnogo večji kakor s prezidavo gradiča. Krajevni šolski odbor pa ni obupal, predelal je eno sobo in zaprosil za ponovni ogled ln res! Oblastvo je zdaj dovolilo prezidavo gradiča v šolo. Zaradi raznih ovir se je delo izvršilo šele letos. In tako more Šenkov Turn danes s ponosom zreti na desetletnico svoje šole, ki je 1. 1926 postala dvorazrednica. Največjo zahvalo za tako lep uspeh je dolžan ves okraj svojemu šolskemu odboru in neutrudljivemu šolskemu upravitelju g. Alfonzu Inkretu, ki sta z vzorno vstraj-nostjo rešila tako težko nalogo. Domačim obrtnikom pa gre največja pohvala za tako solidno in lično predelavo. V čim večjem številu se udeležimo današnje lepo proslave! Izreden uspeh dolenjskega živinorejca Veleposestnik g. Franc Košak z Grosuplja je zredil bika, ki je še mlad tehtal 1.017 kg. Bika sta kupila dva ljubljanska mesarja in so znašali stroški za prevoz t Ljubljano okrog 700 Din. je hotel pridobiti s tem samo prosto roko ma r>adaljnji razvoj in razširitev zdravilišča. Zato se bo moral sedanji lastnik čim prej odločiti, napraviti regulacijski načrt celotnega zdraviliškega zemljišča, obdržati parcele, ki 90 obratu zdravilišča potrebne, vse druge parcele pa ponuditi privatnikom v nakup ali v dolgoletno izkoriščanje stavbne pravice. Stalni dohodki teh parcel bi pa služili lastniku v izboljšanje, modernizacijo in izpopolnitev vseh za zdravstvene svrhe potrebnih naprav. Na ta način bi se pospešila privatna gradbena delavnost, razširilo bj se zdravilišče, povečali njega dohodki ter bi se brez večjih žrtev od strani lastnikov ugodilo vsem sedanjim zahtevam, ki jih neodložljivo stavi zdravilišče na lastnika. To bi bila po mojem prepričanju prva pot v dosego gornjega cilja. Druga pot., po kateri bi se moglo pomagati zdravilišču do napredka, odnosno preprečiti njega nazadovanje, bi bila pa ta, da tri se oddali vsi hoteli za daljšo dobo privatnikom v zaknp. Rogaška Slatina je med vsemi evropskimi zdravilišči edina, ki vodi toliko število hotelov v lastni upravi Že samo to dejstvo nam mora biti dokaz, da tak način uprave ne more biti priporočljiv. Vsa zdravilišča, ki sem j.ih dosedaj videl v Evropi — po številu približno dvajset — med katerimi je večina last dotične države, oddaiajo lastne hotele, 6e jih posedujejo, zasebnikom v zakup. Gotovo so prišla vsa ta zdravilišča v teku dolgoletnih izkušenj do prepričanja, da jih hoteli ▼ lastni režiji samo obreme- njujejo. Vsa propaganda, javne dajatve, izredne ugodnosti gostom, ogromni izdatki za popravila, nadomestilo pohištva itd., znašajo tako visoke vsote, da ne preostane mnogo čistega dobička. Pri vsem tem pa hoteli niso opremljeni kakor bi morali biti, ker tudi konkurenčni oziri ne pridejo v j>oštev. Zdraviliška uprava mora nositi stroške za propagando za celo zdravilišče, tudi za privatne hotele, vse javne dajatve se naprtijo zdraviliški upravi itd. Ce pa vodijo hotele privatni najemniki, se vsi ti izdatki razdele med posamezne hotele; iz konkurenčnih ozirov je potrebno, da vsak hotel dela reklamo za sebe, ki se na ta način podesetori in napori posameznikov, dvigniti svoi hofel, pospešujejo napredek celotnega zdravilišča. V vseh zdraviliščih so hoteli prišli tudi do prepričanja, da jim še najboljšo rentabd-liteto nudi penzijski sistem, ki je danes vpeljan vsaj v zdraviliščih in ietoviščih skoro v vseh hotelih. Ta način preskrbe je za gosta in hotelirja enako ugoden in se bo zato pri današnjih gospodarskih prilikah gotovo tudi vedno bolj ukoreninil. V Rogaški Slatini je pri obstoječem stanju ta sistem le deloma izvedljiv. Ker je več restavracij oddanih v najem brez hotelskih sob. bi bilo oškodovanje teh najemnikov neizbegljivo, če bi se goste glede prihrane vezalo na gotove hotele, odnosno penzijone. Te restavracije naj bi se združile s hotelskimi sobami, v hotelih pa, ki niso združeni z restavracijo, naj bj se uredili restavracijski prostori, kar bi se moglo brez posebno velikih stroškov urediti Vsi ti hoteli naj bi se potem oddali za daljšo dobo strokovnjakom pod ugodnami pogoji, ki seveda varujejo tudi koristi lastnika, v najem. Ti najemniki bi mnogo lažje našli rentabiliteto v hotelih, kjer bi pod običajnim pritiskom mogli tam stanujoče goste oskrbeti tudi s prehrano in bj mogli zaradi tega plačevati lastniku tudi višjo najemnino, odnosno prevzeti od njega razna bremena, ki sedaj ob-težujejo lastnika. S tem bi prišlo zdravilišče do modernega obrata, kakor je danes povsod običajen, povečala bi se inicijativa posameznikov zaradi potrebe večjih konkurenčnih naporov, razbremenila bi se zelo izdatno zdraviliška uprava in bi se zvišali njeni dohodki. Denarni viri, ki bi jih dobil na ta načrn lastnik iz podjetja, bodo nedvomno zadostovali za amortizacijo onega zneska, ki je trenutno potreben za modernizacijo in razširitev zdravstvenih naprav, ki bo že sama ca sebj zvišala tudi število stanovanj, če se izvrše obstoječi načrti. Naposled naj mi bo dovoljeno spregovoriti še nekaj besed o načinu uprave same. Kdor pozna upravo gospodarskih pridobitnih podjetij, mi bo dal gotovo prav, če trdim, da se uprava zdravilišča Rogaška Slatina v temeljnih načelih razlikuje od uprave podobnih podjetij, ki so last zasebnih korporacij. Upravni svet, ki upravlja ta podjetja, je v večini sestavljen iz strokovnjakov, od katerih večji del skozi dolgo vrsto let deluje na tem mestu, ki je morebiti od vsega početka zasledoval razvoj in napredek podjetja, ki pozna do podrobnosti medsebojne stike po- sameznih delov podjetja ki mu je znano, da vsaka sprememba in vsak ukrep glede enega dela lahko v živo zadene interese drugega in slednjič tudi interese vsega. podjetja. Upravni svet ima zato pri vseh svojih sklepih pred očmi interese celotnega podjetja. Če ima v upravitelju Dod vetja zanesljivo osebo in ima v njega popolno zaupanje, potem je delo upravnega sveta lahko, ker mu bo poznanje obrata olajšalo pravilno razumevanje predlogov upravitelja, katerih on ne bo predložil upravnemu svetu brez zavesti svoje popolne odgovornosti. Če bi j)a ta vendar kak predlog upravitelja spremenil, potem se gotovo ne bo zgodilo brez temeljitega posvetovanja in pojasnila od strani upravitelja, kar bo potem vodilo do spro-razumnega sklepa. Če pa upravni svet v upravitelja nima popolnega zaupanja, ga bo v lastnem interesu čim prej zamenjal. Na čelu uprave zdravilišča Rogaška Slatina stoji uradnik, ki stavi svoje predloge nadrejeni oblasti. Kolikokrat se je ta oblast v teku kratkih let izmenjala, nam je znano; koliko uradnikov teb oblasti je pa že le predloge reševalo, odnosno poročalo o njih svojemu šefu v končno odločitev, to bi pa komaj mogla našteti uprava zdravilišča sama. Da se mora na ta način izgubiti vsaka kontinuiteta med upravo zdravilišča in njega razvitkom na eni strani in centralno upravo na drugi strani, ie jasno. Jasno je pa tudi, da se pomanikanje te kontinuitete izrablja na razne načine, da vplivi oseb, ki nimajo vpogleda v ustroj in upravo zdravilišča in se tudi niso nikdar poglobili v nje- ga probleme, v izdatni meri ovirajo pravočasno in morebiti tudi pravilno rešitev zadev zdravilišča. Gotovo je tudi, da zdraviliška uprava pismenim potom ne more vseh svojih predlogov tako izčrpno utemeljiti, da bi poročevalec, ki morebiti ni popolnoma vpeljan v te probleme, mogel brez nadaljnjega pojasnila priporočati edino pravilno rešitev. Uradniki, ki vrše to nalogo, imajo običajno poleg teh še nebroj drugih morebiti važnejših poslov in pri najboljša volji ne morejo reševati zadev zdravilišča z nujnostjo, katero brezpogojno zahteva vsako pridobitno podjetje. Tudi je skoro nemogoče z uspehom voditi tako podjetje, če se posamezne zadeve, ki za podjetje vendar pomenijo celoto, rešujejo od različnih mest in različnih oseb. ki ne poznajo medsebojnih stikov teh zadev. Ves ta način uprave ne nudi zadostnega jamstva za pravilno razumevanje predlogov in zadev, ki so za podjetje lahko velikega pomena, ki se pa od onega, ki ne živi v stalnem stiku s podjetjem, morebiti ne smatrajo za tako važne, da bi jim posvetil vso svoio pozornost. Zato bo potrebno, da se postavi tudi uprava zdravilišča na edino pravilno in preizkušeno. zdravo podlago uprav zasebnih pridobitnih podjetij. AB Si družbe? Razstava najmodernejših nagrobnih spomenikov 4688 FRANJO KUNOVAR kamnoseško fn kiparsko oodietie, pokopališče SV. KQ>Z - UUBIJANA Telefon 27-87. Doimač« vesti ♦ »Nikoli vas ne bomo pozabili« smo prisegali, ko smo izgubili Koroško. Lam je bifo od tedaj deset >et in letos izda Vod-irkova družba Matičičevo povest »Moo zemlje«, ki bo nam pokazala vso borbo našega koroškega naroda od svetovne voj* ne do plebiscita. Lahko rečemo, da je ta povest edina te vrste pri nas in da « vsi dogodki tako živi, resnično in pretesljivo podani, da si ne moremo misliti nase narodne hiše brez te knjige. V njej bodo se naši potomci čitali kako je biio, ko so trgali Koroško od naicga narodnega telesa. + šestdesetletnica smrti Evgena Kva.er-nika. Danes poteče CO' let, odkar je .-il blizu Rakovice ustreljen dr. Evgeii Kvater-nik, veliki borec za osvobojenje Hrvatske od avstrijskega absolutizma. Skupaj z njim s'a bila ustreljena tudi Vjekoslav Bach m Ante Rakijaš. V Rakoviei se bo danes vršila snominska svečanost v počascenje nesrečnih žrtev avstrijskih trinogov. _ ♦ Francoska odlikovanja naših državljanov. Francoski poslanik v Eaogratlu g. Dard je predvčerajšnjim izročil red legije časti oficirske vrste g. dr. Koenu, vateski red legije časti pa gg. industrijcu Dundjer-skemu in Mileti Novakovicu, profesorju prava na beograjski univerzi. ...... ♦ Vojaške vesti. Službeni »Vojni l:sU beleži številne izpremembe v naši vojni mornarici Imenovani so med drugimi: kontreadmirai Marjan Polič za komandanta pomorske obalske komande; kapetan bojnesa broda Rihard Kubin za vršilca dolžnosti komandanta pomorskega arsena-la; kapetan bojnega broda Edgar Vasic, doslej komandant pomorske vojne akademije v Dubrovniku, za vršilca dolžnosti komandanta eskadre; kapetan bojnega broda Janko Kršnjavi za komandanta pomorske vojne akademije; kapetan fregate Milan Domanjko za vršilca dolžnosti komandanta minerske komande; kapetan korvete Mate Marušič za vršilca ioižno-sti komandanta baze rečne flotilje; kapetan korvete Ervin Fink za vršilca lolžno-sti komandanta broda »Krivošije«; kapetan korvete Metod Pire za komandanta torpiljarke »T 1«; poroč. boj broda 1. razr. Ivan Kern za vršilca dolžnosti komandanta torpiljarke »T 8«; poročnik bojnega broda 1. razreda Anton Lenarčič za vršilca dolžnosti komandanta broda »Jastreb« petan korvete Ervin Fink pa za vršilca ca dolžnosti komandanta Broda »Jastreb« poleg redne službe. Kot gojenci I. letnika pomorske vojne akademije v Dubrovniku so bili sorejeti med drugimi kandidati Slavko Kavšek, Ilija Goršič, Boždiar Brejc, Josip Pretnar, Franjo Druškovič in Maks Kocjančič. Inženjerski poročnik Alojzij Hriberaik je kot vodnik prideljen na službovanje inženjerski podoficirski šoli. 2e-nitev je dovoljena sodnemu kapetanu 1. razreda Milanu Kolarju z gdč. Bosiljko Bugarsko, hčerko profesorja v Sarajevu, ter nižjemu vojaškemu uradniku Blagoju Radovanoviču z gdč. Cirilo Juvančevo, hčerko posestnika Avgusta Juvanca v Ribnici. ♦ Spremembe v banovinski službi. Za banovinske zdravnike so imenovani: dr. Jože Arh za združene zdravstvene občine s sadežem v Ljubnem, dr. Joško Arko v Št. Vidu nad Ljubljano, dr. Maks Bitenc na Iau, dr Mirko Blum v fari pri Kostelu, dr. Karel Brabec s sedežem v Rogaški Slatini, dr. Albin Cešark na Bledu, dr. Gregor Fedran v Stični, dr. Tomaž Furlan za sekundarnega zdravnika pri zdravilišču na Golniku, dr. Milan Gregorčič v Škofji Loki. dr. Alfred Ileiss v Središču ob Dravi, dr. Matija Hočevar v Domžalah, dr. Alfonz Honigmann v a renbergu, dr. Ivan Hubad v Škofji Loki, dr. Vinko Hudelist v Brežicah, dr. Ivan Ivančševič v Kostanjevici, dr. Simon Jago- Zvočni kino IdeaT [ Monumfentalno veledelo Ufe iz zgodovine slavnih in galantnih časov V SLUŽBI CARJA" Otto Gebtihr, Renatte Mtiller, Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. Premiera! Razkošje! Novo! dič v Slovenski Bistrici, dr. Andrej Jenko v Vevčah, dr. Franc Klar v Dolnji Lendavi, dr. Anton Klasinc na Pragerskem. Nadalje so imenovani: Albin Dular za banovinskega ekonoma, Alfred Istenič za uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Krškem ter Ivan Kadunc za uradniškega pripravnika pri tehničnem razdelku okrajnega načelstva v Novem mestu. * Iz Zdravniške zbornice. Banska uprava v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Jos;p Potrč, zasebni zdravnik pri Sv. Urbanu pri Ptuju, črtan iz imenika Zdravniške zbornice za dravsko banovino. ♦ Prevzem občine Štrigove v dravsko banovino. Iz Ljutomera nam pišejo: Dne S. t. ni. je sresko načelstvo prevzelo od savske banovine občino Štrigovo v zapadnem Me-J-murju, ki je bila priklopljena dravski banovini, oziroma ljutomerskemu srezu. S tem se je število prebivalstva našega sreza precej povečalo. ♦ Zagreb dobi pravoslavno katedralo. Pravoslavna eparhija v Pakracu je zagrebški mestni občini izročila prošnjo, aaj ji da na razpolago stavbišče za pravoslavno katedralo s palačo za biskupa. Predlog je bil izročen regulacijskemu odboru. + Praktični učiteljski zipit na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani se pričr.o 4. novembra ob S. uri. Za pripust k 'zpit.u naj se pošljejo pravilno opremljene in k>'.-l-kovane prošnje do 26. oktobra po službeni poti izpraševalni komisiji. ♦ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Iz uradnega pregleda nalezljivih bolezni v času od 15. do 21. septembra povzamemo da je v tem tednu bilo v dravski banovini 288 oseb bolnih za nalezljivimi bolezn.mi in sicer 92 za davico (največ 28 v Ljubljani in okolici), 61 za škrlatinko, 53 sa ti-fuznimi boleznimi, 37 za grižo, 16 za senom, 15 za dušljivim kašljem, po 1 ossba pa za nalezljivim vnetjem možganov, za krčevito odrevenelostjo, za vraničnim prisadom in za otročniško vročico. ♦ Krediti za pogozdovanje. Z odlokom ministra za gozdove in rudnike je bil te dni v snuislu pravilnika za pogozdovanje razdeljen kredit za pogozjdovanje goličav v sezoni 1931-1932. Direkciji gozdov v Ljubljani je v to svrho dodeljen kredit v znesku 200.000 Din. ♦ Prodaja žrebcev v žrebčarnl na Se'u pri Ljubljani. V sredo 14. t m. ob 10. dopoldne se bosta v žrebčarni na Selu pri Ljubljani na javni dražbi prodala 2 žrebca angleške pasme in 2 normanca. ♦ Zadnji dan sadne razstave v Sevnici bo 11. t. m Vsakomur priporočamo obisk te razstave. Prireditev je v vsakem oziru ugodno uspela, ka' je tudi zasluga vsega sevniškega učiteljstva, ki je s svoj m pro= pagandnim delom v šoli in izven nje pripomoglo t< uspehu. Posetite še danes sadno razstavo v Sevnici! ♦ Avtomobilska nezgoda. Iz Ptuja nam pišejo: V četrtek 8 t m. se je vračal okoli 12 iz mesta vžitlkar Konrad Markež domov v Hajdoše pri Ptuju. Ko je hote! preko dravskega mostu, mu ie privozil nasproti npki tovre-n' avtomobil in ga podrl na tla Markež je dnbil več'" poškodbe in je bil pripeljan v javno bolnico. ♦ Vrtraien -3>r:c!.~ori!ee. V pr-iju je te dni izvršil samomor seliak Radenke Ranč^ev'«* V zadnjem letu dni je že šestkrat poskušal, da se obesi, vendar pa so ga domači vselej še pravočasno oDazili. odre /.ali vrv ter mu tako rešili življenje. Sedaj se mu je namera posrečila. Obesil se je v hlevu, kjer so ga aašli mrtvega. Radenko je bil premožen, zapustil je ženo in dva otroka. Zanimivo je, da je podedoval pose stvo. vredno poldrugi milijon Din no svo Izvršujemo vsa fotoamaterska dela v 12 urah. Drogerija Rane, Ljubljana — Maribor_2 Uspešno negovanje obraza s prvovrstnimi preparati kosmetični salon DARINKA VDOV1Č LJUBLJANA, Gradišče 2 12636 Vremensko poročilo MeteorotoSkesra zavoda v Llub!!an» številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura, 4 relativna vlaga v %, 5 smer jj Drztna vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin. 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. druge najnižjo 10. o»:tobra Ljubljana 7, 772.6, 7.4, 88. tiho, megla, —, —; Maribor 7, 772.2, 7.0, NE1, 0, —, —; Zagreb 7, 771.5, 9.7. NNE1, 0, —, —; Beograd 7, 772.4, 7.8. 90, tiho, 0, —, —; Sarajevo 7. 772.1, 6.8. 94, tiho. 0, —, —; Kumbor 7, 768.3, 15.3, 85. tiho, 0, —, —; S-:Iit 7, 789.5, 16.0, 65, NNE4, 0, —, —; Rab 7, 770, 16.4. 45, tiho, 0. —, —. Temperatura: Ljubljana 19.2, 6.5; Maribor 15.8, 3.4; Zagreb 20.4, 8.6; Beograd 21.4, 7.0; Sarajevo 20.2, 5.3; Kumbor —, 12.8: Split 25.0. 15.2; Rab —, 14.8. Solnce vzhaja ob 6.8, zahaja ob 17.26. Luna vzhaja ob 4.26, zahaja ob 17.12. V najstrožjem centrnmn mesta Zagreba lepa rentabilna hiša -»p™«"" Cena cca. 3,100.000 Din v gotovini ali deloma v gotovini, ostanek pa v vlož-ni knjižici kake prvovrstne banke. —■ Oferte nasloviti na Jugoslovanski Rudolf Mosse, d. d.. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »RENTABIL«. 12437 jem stricu, ki se je tudi obesil pred poldrugim letom. * PoizkuSno oranje s Sackovitni plugi. Kmetijska družba v Ljubljani priredi prihodnji teden poizkusna oranja s Sackovis mi plugi, da pouči kmetovalce, kako je pravilno ravnati z železnimi plugi in kakšno prednost imajo pred lesenimi. Poizkusna oranja se bodo vršila v Trzinu v torek 13. t. m. ob 9. dopoldne, v Mengšu v torek 13. t. m. ob 2. popoldne, v Žejah v sredo 14. t. m. ob 9. dopoldne, v Vodicah v sredo 14. t. m ob l. popoldne, v Šenčurju v četrtek 15. t. m. ob 10 dopoldne, na Primskovem v četrtek 15. t. m. ob 2. popoldne, v Stražišču v petek 16. t. m. ob 9. dopoldne, v Žabnici v petek 16. t. m. ob 2. popoldne, v Godeščah v soboto 17. t. m. ob 8. dopoldne, v Preski v soboto 17. t. m. ob 2- popoldne. Kmetovalci iz navedenih krajev in bližnjih vasi se vabijo, da sc te prireditve udeležijo. VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP la ČEŠKI-GA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri ,,JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG 296 Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! Klobuke * jesenske novosti v raznih najnovejših barvah in oblikah ter razne športne čepice v lepi izbiri dobite v specijaini trgovini klobukov MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA STARI TRG 14 12442 Cene nizke! Solidna postrežba! Sprejemajo se popravila. DIVJA KOZA živi v čredah po Alpah. Je zelo oprezna. Kadar se pasejo, je ena od njih na straži in da znak, če so v nevarnosti. V divjem begu se rešijo preko skalnatih planot. Lov nanje je nevaren. Sličice teh živali se nahajajo v mlečni čokoladi »MIRIM«. Za zbiranje teh sličic dobite v vsaki trgovini album za 4.— Din. — Kupujte ta krasni album in zbirajte sličice iz kraljestva živali! * Pazite na Penkalo. Inieijativa za avtomatične svinčnike je izšla iz Zagreba in svet ni poznal njihove praktične i i, dokler niso začele izdelovati Penkala tovarne d. d. vsens znane Penkala svinčnike. Ta mala stvar je hila začetek razvoja tovarn, ki so L 1921 uvedle fabrikacijo zlatih nalivnih peres m pozneje polagoma skoro ves pisalni in risal ni pribor za šole in urade. Penkala tovarne d. d. krijejo danes dober del potreb šolskega in uradnega pisalnega orodja vse države. Ni šole in tudi ne dijaka, ki ne bi iinel ploščice ali ravnila, risalne deske ali Leon- i hardijevega črnila in tuša iz Penkala to- ' varn. Te tovarne imajo poseben oddelek za • izdelavo suhih in nalivnih elementov. Anod- 1 ne in žepne baterije so kot prvovrstne in dolgotrajne, znane vsem ljubiteljem radita Izdelki Penkala tovarn so si pridobili svoj sloves tudi v inozemstvu in je zlasti blago te naše domače tovarne cenjeno kot kvalitativno v Evropi in prekomorskih krajih. Beseda »Penkala« je postala sinonim za vsako dobro zlato nalivno pero ali avtomatični svinčnik, pa se zato ti predmeti tudi zahtevajo pod tem imenom. Treba pa je paziti, da so svinčniki in peresa originali iz renomirane tovarne Penkala, ki so označeni s tovarn, varnostnim znakom. Kako postanem dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 311 ♦ Znižanje een v prometu med Severa® Ameriko. — parobrodarska družba Nord-deutscher Llovd Bremen iavlja, da je s 1. t. m. znižala potniške prevozne cene v prometu med Severno Ameriko. S tem hoče bremenska parobrodarska družba, na Sije pranike aa liniji med Newyorkom odpade največje število potnikov, prilagoditi se spremenjenim razmeram ter na novo poživetl potniški promet na severnem Atlantiku Prevozne cene so znižane za I. razred aa ekspresnih parnikih »Bremen«. »Eropa« in »Columbus«, s katerimi Norddeutscher LloVd posebno uspešno vzdržuje najhitrejši promet med Newyorkom S posebnim zado-ščeniem se ie spreielo znižanje prevoznih cen III razreda na vseh parnikih Norddeutscher LloVda. kar je imelo za posledico veliko povpraševanje v zadnjih mesecih. V orvi vrsti pa se ima zahvaliti nadvse moderno ureienemu III. razredu, da zavzema Bremen prvo mesto kot izselieniško pristanišče. Dalie se bodo znižale prevozne cent* tudi za karatni razred na LloVdovih parnikih »Berlin«. »Stuttgart«. »Dresden«. »General von Steuben-r in »Karisruhe« ter za TI razrpd svetovnoznan^ga trija ekspresnih parnikov »Bremen«, »Europa« in »Colum-bus«. Za turistični razred, ki ie bil vpeljan šele pred nekoliko leti. sp temu nasproti prevozna cena ne izpremeni. »TTO« rnhnrt nastn nafboli^a. ♦ »PAN« ovratnik: Radeče pri šetina, Res. ♦ Darujte podpornemu druStvu sleoih. Ljubljana. Fod Trančo 2-1II. ♦ Ohleke in klobuke kemično čist? barva •»•5«'rn ?n HVa tovarna fo« Petch ♦ Za razkuževanje Sanitol. V vseh lekarnah in drogerijah »Chemotechna« družba z o. z.. Liubljana, Mestni tre 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). ♦ Sattnerjeve mladinske pesmi za zbor s klaviriem so v prosi, skladateljeve 801etini-ce izšle v založbi pevskega društva »Ljubljanskega Zvona« kot ponatis iz »Zborov«. Na prodai so v ljubljanskih knjigarnah In pri založniku. ♦ Družba sv. Cirila tn Metoda prosi svoje podružnice, da nakažejo nabrane prispevkp in članarino po položnici. » Dar za reveže v Dramljah. Občinska uprava v Dramljah pri Celju je g. bana dr. Draga Marušiča imenovala za častnega člana omenjene občine Gospod ban je pri tej priliki daroval za občinske reveže v Dramliah znesek 1000 Din. ♦ Za plesno sezono priporočamo najnovejše moderne plesne komade na gramofonskih nloščah svetovnih znamk. V zalogi imam tudi vse šlagerje zvočnih filmov. — Iv. Bonač, trgovina z gramofoni, Ljubljana. Iz Ljubljane u—- Lep vzgled. Zveza šoferjev dravske banovine je prva organizacija, ki se je odzvala pozivu Poštne hranilnice za nakup državnih vrednostnih papirjev. Njen odbor je sklenil, da kupi deset obveznic vojne škode, kolikor je mogoče glede na skromna sredstva te organizacije. u— Samo še danes »Montblanc« ob 11 v kinu Matici, Opozarjamo ljubitelje planin in turizma na današnjo zaključno predstavo divnega alpinskega velefilma »Vihar na Montblancu«, ki se bo predvajal ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici. Najčarob-nojše planinske slike in posnetki ledenikov, nadalje senzacijonalni start pilota Ernsta Udeta visoko na večnem ledu, prizori, ki morajo zanimati slehernega gleda.1-ca. Cene najnižje. u_ Ljubljanski Sokol je odličnega foto- amaterja br. Cveto šviglja pridobil za to, da ponovi svoje skioptično predavanje j-S fotografsko kamero v Julijske Alpe«, pod njegovim okriljem. Predavanje bo v rr>r?k 13. L m. ob 20. v mali dvorani v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). Vstopnine n.i, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za bedne Belokrajmce. Vabimo članstvo in naraščaj obeh spolov, da se z obilno udeležbo oddolže požrtvovalnosti predavatelja. u— Gospa Dora Kastnerjeva, akademič-na slikarica-miniaturistka, z Dunaja stanuje nekaj tednov v Ljubljani in portretira po naročilu. Nekaj njenih miniatur je razstavljenih v izložbi Tiskovne zadruge, Šelenburgova ulica 6. Njen naslov se izve v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Javna dražba. Dne 13. t. m. ob 12. bo v mestnem odpravništvu, Mestni trg 27-111, soba 47, javna dražba nevročenih poštnih pošiljk, ki so: 1 zavoj oaragumija za kolesarje (izklicna cena 40 Din), 1 patentirano Mazovo računalo za otroke (izklicna cerna 15 Din) in razni kroji za plašče in vrhne jopice (izklicna cena 120 Din). Pripominja se, da se bo prodajalo tudi pod izklicno ceno. u— Akadmski peTski zbor bo imel v ponedeljek ob 20. nujno skupno vajo. Več na oglasni deski. n— Mueejsko društvo ia Slovenijo bo imelo svoj občni zbor v sredo 24 t m. ob 17. v prostorih Narodnega muzeja. _____ DR. POGAČNIK ordinira zopet redno. ZDRAVLJENJE TUDI Z RADIJEM 12622 U— Otvoritev plesnih vaj JNAD Jadrana bo v četrtek 15 .t. m. ob pol 21. v veliki dvorani Trgovskega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja ter pod vodstvom mojstra g. Jenka. Vabila so razposlana; reklamacije vsak dan v prostorih JNAD Jadrana, Tomano-va ulica 3 (telefon 2974). u— Veliko vsoto denarja je izgubila. Hud udarec je zadel Marijo šušteršičevo, po-sestnico v Zapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano. V četrtek zjutraj je prodala za 1480 Din voz krompirja in je šla po opravkih po Sv. Petra cesti. Pred Tratnikovo gostilno pa je prestrašena opazila, da se ji je med potjo izmaknila iz pod pazduhe torbica, v kateri je imela denar. Pošten najditelj naj upošteva, da je izgubljena vsota sad celoletnega truda in naj denar odda prosi dobri nagradi na polic'; i. u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola uprizori danes ob 16. v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste) lutkovno predstavo, obenem se vr&i tudi predavanje kulturnih filmov. u— JNAD Jadran poziva vse nove in stare člane, da se polnoštevihio udeleže novinskega tečaja 13. L m. ob 20. Tema predavanja je: Predvojne ln sedanje prilike med študenti. Tečaj je predvsem namenjen novincem. Redno vpisovanje v Jairan je vsak dan od 10. do 12. u— Jadranska Straža - Ljubljana bo imela svojo tradicionelno veliko prireditev v slovanskih narodnih nošah dne 9. januarja 1932 v unionski dvorani v Ljubljani. Naprošajo se vsa društva, naj izvolijo to upoštevati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve. u— Telefon 2708 se priporoča za prevoz blaga z avtomobilom in Konji. Cene konku-renčue. u— Visoka starost. V ponedeljek dopolni čila in zdrava 91. leto gospa Maksimiljana šega, vdova okrajnega sodnika. Stara gospa prebiva pri svojem sinu kuratu prisilne delavnice ter se še vedno živo zanima za dnevne dogodke in prav rada prebira časopise. Njena vedrost in čilost v tako visoki starosti je najboljši porok, da bo dobra gospa dočakala še dokaj let, kar j,i iz srca želimo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izprememba reda pevskih vaj. Odslej vsak torek ženski, vsako sredo mešani, vsak četrtek moški zbor. u— Plesne vaje na Taboru bo redno vsako nedeljo ob 8. zvečer v veliki dvorani. Za začetnike poseben pouk ob pol 8 uri. damske glace Din 48.— damske triko Din 15.— moš. nappa-usnje Din 84.— moške triko Din 14.— damske flor od Din 9.— Rokavice Rokavice Rokavice Rokavice Nogavice naprej. Nogavice moške, trpežne od Din 4.— naprej Nogavice Zimsko otroške po reklamnih cenah perilo po najnižjih cenah prodaja samo trgovina ČIRU. AHLIN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. sm^mmmmmm^mmmummmm U_ otvoritvena plesna vaja Trgovskemu društva Merkur se bo vršila v torek, I V i m. v zeleni dvorani hotela Union. Začetek -ib 8. zvečer. Vabila so že razposlana. Eventualne reklamacije in informacije v dr.ištvfc ni pisarn? Trgovski dom, Gregorčičeva ulica št, 27. Telefon 26-52. u— Paviljon »Grajska klet« na velesejmu ;e odprt vse leto. Toči prignana Podborško- va vina. u— »Zeleni Henrik« upokojen. Ljubljanska policija se modernizira. Te dni je obogatela za novo napravo. Gre za nov, oziroma renoviran avtobus, ki je bil preurejen iz starega osebnega avtomobila znamke »Puch«, ki bo poslej služil namesto proslu-lega »Zelenega Henrika« za prevažanje jetnikov, če bo pa potrebno, bo pa policija v primeru potrebe ali kakega večjega kriminalnega dogodka, naglo poslala z avtobusom tudi kriminalne uradnike in stražnike na lice mesta. ^Zeleni Henriki je v 4 letih prevozil okrog 10.000 jetnikov. Zdaj gre v zasluženi pokoi. Nova slikanica „Jutra" Edgar Rice Burroughs TARZAN Velik pustolovni roman v 300 slikah Začne izhajati med »Malimi oglasi«. 9 t Po rodu človek — po vzgoji opica! Tarzan je znan kakor Robinson in bo ostal nesmrten kakor Robinson! — Zgodbe o njem so prevedene na 32 jezikov in razširjene v milijonih izvodov! — Zgoščene v 300 krasnih slik z besedili, obetajo odraslim bralcem >: Jutra - vsak dan novo zabavo, mladini pa najboljši pouk o živalstvu in prirodi v afriških pragozdih. Pričetek Naročite si „Jutro"! u— Zopet tatvina kolesa. Krznarski vajp-nec DaLilo Predalič je v petek zjutraj prsd Križperjevo trgovino na Mestnem trgu pustil kolo, ki mu ga je nekdo odpeljal. Kolo je znamke »Steyer« in vredno 600 Din. u - Z vrta ukraden srnjak. Na Celovški cesti 84 se je pasel na vrtu srnjak, last hotelirja Maksa Kaculinija iz Kraaja. V uvH o/l 9. na 10. je pa srnjak z vrta brez sleda izginil. Nekdo ga je neopaženo odvedel. Srnjak je bi! vreden 500 Din. u — Huda nesreča. Včeraj dopoldne j« pripeljal po Šubičevi ulici France Keržič, zaposlen pri prevozniški tvrdki Keršmanc v L nhartc-vi ulici 35, težko naložen voz premoga. Sedel je na premogu in veselo žvižgal! J«enadoma je padel z visoko naloženega voza naravnost pod kolesa, ki^so mu šla dvakrat čez prša. Nesrečni Keržič je nezavesten obležal na cesti. Grozno nesrečo sa opazili pasanti in obvestili bližnjo stražnic«, odkoder so poklicali reševalno postajo. — Keržiča so prepeljali v bolnico. Ko se je pa čez eno uro nekoliko zavedel, so ga prenesli na oddelek za rontgeniziranje, kjer bo zdravniki ugotovili hude notranje poškodbe, Filmski operaterji kot čudodelni zdravniki Dva filmska operaterja sta vztrajno živela dolgo časa v deželi Eskimov, da bi filmala običaje prebivalcev. Ker so pa Eskimi nezaupljivi, sta morala uposreolti zvijačo, da sta premagala strah pr^d kamero. Ko so postali prebivalci bolj '■-rup-Ijivi, so smatrali tujce kot >medici.aee«, od katerih so pa tudi zahtevali zdravljenje K sreči sta imela v zalogi ASPIRIN-Tablete, ki pri prehlajenju, influenci. gripi, revina-tizmu itd. vedno pomagajo. Tako sta olajšala marsikatero bolečino, priborila sta si hitro zaupanje Eskimov in z bogato ztirko sta se povrnila v -vojo domovino u— Nezgoda starke. Neža Gomilšok, 6S-ietna mestna uboga iz Hradeckega vasi 9, je včeraj padla po stopnicah in si zlomila lev® roko. Prepeljali so jo v bolnico. u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alforz Breznik ie sedaj na Aleksandrovi cesti 7. Posamezni par! usnjenih rokavic izpod nabavne cene pri CIRIL AHLIN Miklošičeva cesta 14, Poljanska cesta 5, Celovška cesta 56. 12498 Za d Prekrasni plašči in izberi ektor pri banski upravi v Ljubljani. a— Spominsko predavanje o Franu Lev-uti-ku priredi Zgodovinsko društvo v Mariboru skupno z Ljudsko univerzo v nedeljo 1-8. t. m. ob 10. dopoldne. O življenju in delu velikega moža bo predaval slovenje-goriški rojak dr. Anton Slodnjak. a— Mariborski rotarijci r Sarajeva. Od 16. do 19. t. m. se bo vršil v Sarajevu sestanek rotarijcev iz Jugoslavije ob navzočnosti oficijelnih zastopnikov inozemskih rotacijskih klubov. Sestanka se bo udeležilo tudi vee članov rotarijskega kluba iz Maribora. a— Smrt najdebelejše ženske Jugoslavije J zaupanje prebivalstva, naj dajo pobudo da se s pripravo požarni vodnjakom prične &ra prej. skem uradu mesta prilagodi zahtevam modernega prometa. Tej upravičeni zahtevi bi morala uprava pošte in telegrafa vsaj toliko ugoditi, da bi določila za omenjeni telefonski urad vsednevno službo po točki C pravilnika, o telefonski službi, to je (ob delavnikih) poleti od 7.—21., pozimi pa od 8.—21. ure, ako že ne bi smatrala za potrebno, da se uvede do polnoči podaljšana služba (po točki B), to je vsak dan (tudi ob nedeljah in praznikih) od 7.-24. ure. Prosimo županstvo, da v imenn občine, a tudi v imenu mnogoštevilnih prizadetih interesentov predlaga ravnateljstvu pošte in tele grafa v Ljubljani primrno podaljšanje delovnega čas za telefonsko službo v našem mestu. Prepričani smo, da bj tako podaljšanje tudi za samo upravo pošte in telegrafa imelo ugoden efekt, ker bi' se število telefonskih naročnikov potem gotovo močno povečalo. s— Olepševalno društvo in njegovi člani so si dali obilo truda, da so postavili v ulici pred kolodvorom obilo lepih klopi, na katerih naj bi ljudje našli užitek vsaj ob nedeljskih popoldnevih. Zal pa so te klopi vedno tako zaprašene, da ne moreš nanje sesti. Zamazane so od obilega cestnega prahu, katerega se premalokrat spomni mestni škropilni sod. Naj bi v tem oziru nastopala izprememba, da bodo ljudje res imeli kaj od klopi v drevoredu. s— Krožek prijateljev Francije obvešča interesente za francoske tečaje, da se pTi-čne pouk r obeh tečajih v ponedeljek 12. t m ob pol 8. zvečer v prostorih meščanske šole. Takrat se tudi določi natančaeje urnik in vse druge podrobnosti. Iz Kranja Advokat dr. Kimovec Je odprl pisarno ▼ Kranju, Prešernova nI. 130 hiša Ljubljanske kreditne banke. 11735 Iz Škofije Loke Šl— Zaključek šolskega leta na mlekarski šoli. Te dni je banovinska mlekarska šola v škofji Loki zaključila šolsko ieto. Zaključne izpite je napravilo 16 g »jencer. Kader strokovno usposobljenih moči za povzdigo našega mlekarstva je zopet močnejši. šolo, ki je edina te vrste v Jugoslaviji, so posečali dijaki ie vseh delov države. Novo šolsko leto se prične 10. norem-bra. Letošnje absolvente mlekarske Šole bo ohranila škofja Loka v posebno prijaznem sipominu zaradi njihovega odločnega sokolskega prepričanja. Sokol Jta priredi poslovilni večer. šl— »Peg, srček moj« izvrstna vesefošgra v treh dejanjih, bodo uprizorili Ločaui (toneš ob 20. v Sokolskem doma. Pridite! šl— Akcija za pasivne kraje. Škofjeloški Rdeči križ pod predsedstvom g. Avgusta Blaznika je započel akcijo *a zbiraaje prispevkov v gotovini m materijahi za pasivne kraje. Sodelovalo bo pri tem feoii članstvo ostalih loških društev ln pa oblastna. Pozivamo vse meščanstvo, da se človekoljubnim nameram RK x vso lj"abesnijo in razumevanjem priključi! Iz Tržiča —E Uradni dan pododbora gremija te-govev sa sodni »kraj Trtit. Vsak dragi četrtek ▼ mesecu na dan uradnega dne sreskega načelstva se bo vršil uradni dan gre-mijalnega pododbora v Tržiča r posebni sobi gostilne »Ljubelj< od 10. do 12. Prvi uradni dan bo v četrtek 15. t, m. Ta dan pride tajnik gremija za srez Kranj, ki bo dajal članom podatke in informacije v vseh zadevah, ki » za člane posebne važnosti, kakor o davkih in stanovskih informacijah. Člane gremija opozarjamo na ta uradni dan, naj se v vseh vprašanjih pridno poslužujejo te udobnosti. Pododbor gremija trgovcev v Tržiču. Iz Krškega kr— Tajski promet. Kako se tujski promet razvija v Krškem, kažejo naslednje številke: januar 30, februar 26, marec 27, april 25, maj 37, junij 28, julij 53, avgust 37, september 29. Od 1. januarja t. L do 30. septembra torej 292 posetnikov. kr— Prijava vinskega pridelka. Vsi vinogradniki se pozicajo, da do 1. novembra prijavijo občini, ustno ali pismeno, količino nabranega grozdja in pridelanega mošta, ločeno za samorodne in žlahtne trte. Da ne bo napačnega tolmačenja, poudarjamo, da te prijave ne bodo služile za kako odmero davka, temveč so potrebne zgolj zaradi statistike, sa proučevanje kmetijstva. kr— Igra narave. Trgatev je r polnem razvoju. Toplo solnce pa ne množi samo sladkorja v grozdju, marveč je posebno ▼ Tršljavcu združilo jesen s pomladjo. V cvetju so rdeče jagode, kar daje upati, da bo lepa jesen, šop zrelfii jagod nam je prinesel g. žičkar Jože iz Leskovca. Nabral jih je za domačim vinogradom v Tršljavcu. Iz Novega mesta n— Opatna vožnja. Ko se je vračala llfefcna Mici Erštetova k Potočarske vasi i« šole proti vasi, si je hotela dolgo pot skrajšati na ta način, da se je vsedla na konec voza posestnika Turka iz Bršljina, m to kljub svarilu. Pri vožnji je dekletu po neprevidnosti prišla leva noga v zadnje kolo. V velikih bolečinah je s krikom opozorila nase voznika, ki je takoj ustavil in stekel k deklici. K sreči je privozil mimo neki kolesar, ki je ponesrečenko zapeljal v kandijsko bolnico, n— Občni zbor Francoskega krožka bo ▼ ponedeljek 12. t m. ob 17.30 v gimnaziji člani vijodno vabljeni 1 n— Danes se bo odigrata na Loki revanžna nogometna tekma med SK Elanom in starimi domačimi favoriti, ki so želi ob priliki zadnjega na« top a vso pohvalo. n— Nesreča ne počiva. Posestnik Franc KasteBc, star 50 let, doma rt Maharovca. je danes obiral ▼ svojem sadovnjaku jabolka. Nesrečno naključje je hotelo, da je mož padel z jablane in si dvakrat zlomil desnico. Pozno zvečer so ga pripeljali v bolnico. n— Ktno Meteor bo predvajal r nede-&o ob 6. an 8. sveder ffim »Dn«* slave«. Iz Kočevja kč— Trirazredna obča obrtno-nadaljeval-na in gremijalno trgovska nadaljevalna šola je pričela šolsko leto dne 1. oktobra. Vpisalo se je nad 100 vajencev ter se je otvorilo zanje: dva prva razreda (en trgovski in en obrtni), trije drugi razredi (eden za oblačilne, drugi za razne obrti, tretji za trgovce) in dva tretja razreda (eden za trgovce, drugi za obrtnike). Trgovci imajo šolo dvakrat tedensko od 16. do 20., tako tudi obrtniki tretjega razreda o-' 17. do 20. druga in prvi obrtniški razred pa imajo pouk trikrat tedensko od 18. do 20. ure. Poleg tega imajo vsi obrtni razredi še risanje ob nedeljah od 8. do 12. ure. V to šolo morajo pošiljati svoje vajence vsi obrtniki iz Kočevja ter okoliških občin Stare cerkve. Livolda in Zeljn. Novi predsednik zadruge rokodelskih obrtov g. Ivan Mandeljc ter predsednik zadruge čevljarjev g. Zavrl sta uvedla energično akcijo, da bodo letos vajcnci redno in točno obiskovali šolski pouk, kar je vse hvale vredno. Osobito vnanji mojstri iz Šalke vasi, Željn, Slovenske vasi. Dolge vasi in Livolda in Stare cerkve naj pošiljajo vajence redneje v šolo kakor so to delali doslej, sicer jih zadenejo stroge kazni kč— Pomočniški izviti. Vsi rokodelski pomočniki, ki hočejo napraviti pomočniški izpit, naj do 16. t m. vlože prošnje za pri-pust k izpitu na rokodelsko zadrugo v Kočevju. Prošnjam je priložiti vajensko učno izpričevalo ter dokaz o najmanj dveletni pomagalski zaposlitvi v obrti. Izpiti se prično pred posebno komisijo v nedeljo 25. t m ob 8. zjutraj v poslopju državne narodne šole v Kočevju. kč— Iz gozdov premoženjske uprave mesta Kočevja se dnevno privaža obilo okroglega lesa, kar je znak, da prične parna žaga zopet v polnem obsegu obratovati. Na ta način so brezposelni vozniki iz Kočevja in Ribnice dobili delo. Iz Trbovelj t— Kuluk. »Slovenec« prinaša v eni zadnjih številk netočno vest o kuluku, katerega naj bi bili po »Sloven cevem« poročilu oproščeni vsi oni, ki plačujejo do 500 Din davka. To ne odgovarja niti zakonu pa tudi ne pravilniku o kuluku. Resnica je, da »e je zadeva kuluka rešila na drug, za rudarsko in drugo delavstvo ugoden način, to pa zaradi tega, ker se nahaja naše delavstvo zaradi dolgotrajnih praznovanj v tako obupnem položaju, da bi kuluka tudi pri najboljši volji ne moglo plačati. OPOZARJAM mesarje, trgovce, gostilničarje in ostalo občinstvo, da bom imel od 15. t. m. na trgu v Trbovljah na razpolago vse vrste črev po dnevnih cenah. Priporoča se 12633 JANKO ZORENIČ, Trbovlje. t— Svarilo. Tudi v Trbovlje prihajajo razni inozemski in domači potniki in ponujajo po hišah razno blago, ki se dostikrat izkaže kot manjvredno in neprimerno dražje, kakor se dobi v domačih trgovinah. Blago se doposlje kupcu po povzetju. Ako se kupec potem prepriča, da blago ne odgovarja ne kakovosti in ne ceni, za katero se je bil pogodil, je zamenjava nemogoča aH pa zvezana s takimi stroški, da se to niti ne izplača. Občinstvo svarimo, naj ne naseda takim potnikom! t— Kino Sokol predvaja danes ob 14. h» 20. zvočno opereto »Zemlja solnca« (Rl-hard Tauber) in zvočni Foxov žurnal. t— Podružnica Kola jugoslovenskih se-ster v Trbovljah poziva vsa dobrodelna društva k skupni seji, ki bo v ponedeljek 12. t m. ob 19. na osnovni soli Trbovlje-Vode. Društva se naprošajo, da pošljejo svoje pooblaščene zastopnike k temu sestanku, katerega namen je izvoliti odbor, ki naj uvede pomožno akcijo za obdaritev revnih rudarskih otrok z obleko. t— Sejem. Lukežev živinski in kramarskl sejesn ne bo 17, temveč 19, t. m. Iz Ptuja J— Anketa o draginji, ki je bila sklicana po nalogu banske uprave, se je vršila v nedeljo 4. t m. v posvetovalnici na mestnem magistratu in jo je vodil okrajni glavar g. Mahnič. Ker je okrožnica prispela prepozno, se ni moglo poskrbeti za pravočasni razglas o tej važni anketi. Udeležba je bila zato bolj slaba. Razgovor je bil o splošnem reduciranju cen. Temu so 6e seveda upkaM trgovci, ki so zavzeli stališče, da mora država prva začeti z reduciranjem cen in da odpravi kartele. Mesarji so izjavili, da je meso že itak poceni in da ga ceneje ne morejo prodajati, ker je zaslužek že minimalen. Razpravljalo se je tudi, da se odpravi običajna prodaja kruha na komade, pač pa da se uvede, da bodo peki prodajali kruh na tehtnico. Magistra tni ravnatelj je predlagal, da 6e usta« novi aprovizacijsfci odbor, ki naj ima nalogo regulirati cene sedanjim razmeram primerno. Denar in Jezo si prihranite ako kurite zZephir-peemi Znatno znižane cene! »ZEPHIR« d. d., tvorni ca peči in emajla Subotica. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakusch; Ma-bor: Pinter & Lenard. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja danes velezabaven film »Busterjeva karijera«. Mleko s kavo lažje prebavljivo Mleko predstavlja glavno hrano za otroke in se zaradi tega njegovi prebavi mor* posvetiti največja pažnja. Z želodčno kislino se zbira mleko v večje £ H manjše grude Temu pravimo, da se zasiri. Čim finej-še se izločijo te grude, tem boljše razkroji prebavni sok želodca hranljive snovi mleka! in jih napravi koristne za tek). Ze dolgo je znano, da primes zrnate kave a4i kavinega nadomestka k mleku tvorita grude čisto različno. £>ecijelno bi se moralo navajati raziskovanja učenjakov Schilfa, Heideja m Liiersa. Liiers je določil v reagenčni epruveti zrsrrjenje mleka, kateremu se je dodaja kislina v mešanici zrnate in sladne kave in pri tem ugotovB, da je mleko s sladno kavo v reagenčni epruveti najboljše strjeno. Napravljeni poizkusi Schilfa in Heideja na živalih skoraj potrjujejo te rezultate na živem telesu. Pri ponovnih poizkusih na živalih je prišel zdravnik dr. Schoof na vseučiliški otroški kliniki v Rostocku do nasprotnih zaključkov. Pri svojih poizkusih, katere je razširil na kavo Hag brez kofeina in pšenično kavo, je ugotovil, da se zmes mleka in vode v živalskem želodcu najdebelejše zasiri, medtem ko je zasirjenje pri sladni kavi malo finejše, in najfinejše pri kavi, t. j. kavi Hag. Potrdila za te rezultate je našel Schoof pri dojenčkih in malih otrokih. On je dognal dalje, da kozje mleko v zvezi s kavo in kavinimi nadomestki daje veče grude, kakor kravje mleko in se na ta način tolmači težja prebavljivost kozjega mleka. Novi grobovi V Pevmi pri Gorici so v četrtek pokopali veleposestnika g. Rudolfa Fiegla iz Oslova, ki je umrl star komaj 52 let. V Ljubljani je umrla v petek zvečer ga. prof. Gabrijela C i d r i c h, ki je bila na ženskem učiteljišču začetnicam kakor tudi vzgojiteljskemu naraščaju ne samo dobra vzgojiteljica, temveč tudi najboljša svetovalka. Do zadnjih dni je pokojnica ohranila vso svojo idealnost in veliki optimizem. Ohranjena bo v častnem in hvaležnem spominu. Pogreb blage pokojnice bo j-utri ob 15. izpred mrtvašnice na Stari poti. V mariborski bolnici sta umrla Josip Stadler iz Murske Sobote in Terezija R o j k o iz Slivnice. Na Suhi pri škofji Loki je ugasnilo življenje družinskega očeta Janeza Omana, ki je zaman preko 1 leta iskal zdravja v ljubljanski bolnici. Pokojnik je prispel še dan pred svojo smrtjo domov, a drugi dan se je vrnil v Ljubljano iD umrl. Skrbni oče, ki so ga pokopali na ljubljanskem pokopališču, zapušča vdovo s tremi nedoraslimi otročiči. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! Čudovito prijetno britje Dobro se namiliti — Je več kot napol se obriti! Colgate-mflo za britje ▼ paličasti obliki daje takoj izdatno, gosto peno, ki omehča brado do korenin. Britev drsi preko kože, nič ne trga ter odstrani kocir.e na čudežen način. 200 britij v vsakem Colgate Shaving Stick. COLGATE-HILO ZA BRITJE Milijoni hi mflijoid ljudi uporabljajo že več kot 30 let po spodaj navedenem navodila za uporabo levje francosko žganje IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK Pri revmi, protinu, ishia-sn natrite boleče mesto. —• Pri zobnih bolečinah vdrganite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja % 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa ffmijte znojeme dele zjutraj in zvečer. Levje francosko žganje je pristno le v tu naslikani in plombirani (ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno Levje francosko žganje jtn zavrnite odločno vsak nadomestek! Levje francosko žganje dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—e Varujte se pred potvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DKOŽD JENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. (fen/lafa. I žepne m anodne baterije dajejo jako svetlobo, trajajo dolgo in zato so najbolj zahtevane 320 GLEDALIŠČE ljubljanska drama Začetek ob 20. Nedelja, 11.: Kralj na Betajnovi. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: Takšna je prava. Red D. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. NedeRa, 11.: Vijolica z Montmartra, opereta, Ljudska predstava po znizamh cenah. Izven. Ponedeljek, 12.: Simfonični koncert operna ga orkestra v unionski dvorani. Izven. Torek, 13.: Viktorija in njen huzar. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Nedelja, 1L: »Mayerling«. Ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: »Zemlja smehljaja«. Premijera. Ljudska dramska predstava po znižanih cenah bo drevi v ljubljanski drami. Vpnzon se Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« v režiji Cirila Debevca, glavno vlogo Kan-torja igra Levar. Veljajo znižane dramske Cse zopet oprimejo zlate veljave, tako je verjetno, da bo sedanja opustitev zlatega standarda v Angliji v krajši ali daljši dobi dala znatnemu delu držav na cvetu, poleg nordijskih, povod, da v enaki meri znižajo vrednost svojemu denarju (to se pravi, da opustijo sedanjo pariteto in stabilizirajo denar na novi nekoliko nižji pariteti). Zato je Anglija prevzela na svo ja ramena veliko odgovornost v vseh sklepih, ki se tičejo bodočnosti angleške valutne politike.« Kakor je podoba, bo skušala Anglija tudi druge države pripraviti do tega, da sledijo njenemu primeru. Pravi vzrok za to politiko pa je seveda ta, da bi v tem primeru odpadla za Anglijo potreba znova dvigniti funt na staro pariteto, kar bi bilo seveda zvezano s silnimi težavami. To pa je seveda zaenkrat le še pobožna želja Aii- V londonskih finančnih krogih prevladuje prepričanje, da bo Anglija zaenkrat stabilizirala funt na približni višini 20 odstotkov pod dosedanjo zlato pariteto. Do kake odločitve v tem pogledu pa seveda še nI prišlo, ker je prej treba počakati, da se državniki na posebni mednarodni konferenci sporazumejo glede osnovnih valutnih vprajanj. V Angliji vidijo korist padca funta predvsem v tem, da se je ustavilo brezobzirno padanje cen in se zato splošno pozdravlja, da so se sedaj cene sirovinam vsaj v funtih nekoliko zvišale, kar sriiatra-jo za početek razvoja, ki bo zopet dovede! do zboljšanja svetovne gospodarske kom. jurifcturo, Ponovni padec našega Indeksa cen Oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki je pravkar objavil indeks cen v trgovini na debelo za mesec september, ki kaže ponovno nazadovanje. Totalni indeks (1926 = 100) znaša za september 71.6 nasproti 73.6 v avgustu, 74.4 v juliju in 735 v juniju. Nazadovanje v septembru znaša 2 točki. Povišanje indeksa v juliju je bilo le prehodnega značaja in se od tedaj naš indeks cen zopet stalno zmanjšuje. Od avgusta na september se je naš indeks cen rastlinskih proizvodov zmanjšal od 75.7 na 70.4, torej za več kakor 5 točk. Znatno je padel tudi naš indeks cen živinskih proizvodov, in sicer od 75.6 na 70.6. Manjše nazadovanje izkazuje indeks cen mineralnih proizvodov (od 75.7 na 74.2); le indeks cen industrijskih izdelkov se je dvignil od 70.8 na 72.2, kar pa je le posledica, da se jejza-radi razširjenja žitnega režima podražila moka, ki jo naš indeks upošteva v skupini industrijskih izdelkov Gibanje posameznih delnih Indeksov nam kaže naslednja primerjava: Indeks rasti. živ. ind. totalni sept. 1928 132.0 117.1 96.0 107.2 sept. 1929 102.9 107.2 90.2 96.2 sept. 1930 78.0 95.6 78.2 82.8 sept. 1931 70.4 70.6 72.2 71-6 Nivo naših cen na debelo se je nasproti povprečju v 1. 1926. zmanjšal že za 28.4 odst Od posameznih delnih indeksov kaže letos najobčutnejši padec indeks živinskih proizvodov. Občutno nazadovanje opažamo v septembru tudi pri indeksu cen izvoznih in uvoznih proizvodov. Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov je v septembru nazadoval od 74.9 na 70.7 torej za več kakor 4 točke. Tudi indeks cen glavnih uvoznih predmetov je padel vendar le od 68.0 na 66.9, torej za nekaj več kakor 1 točka Kreditne knjižice v detajlni trgovini Pri nas se je v zadnjem času pričela akcija, da ee za vse detajlne trgovce uvedejo enotne in obvezne kreditne knjiži™ za nadrobno prodajo blaga, zlasti špecerijskega na kredit Kakor poroča »Trgovski list« sta Zbornica za TOI in Zveza trgovskih gremi-jev že uvedli v tem pogledu pismeno anketo. Po nekaterih drugih poktrajinah nase države se bliža to vprašanje že več ali man} svoji rešitvi. Beograjska trgovska zbornica je izdelala že definitivno tozadevne pogoje, ki jih v naslednjem podajamo: Trgovina M. M. (kolonijalnega) blaga iz X kreditira g. N. N. iz Y na ta način in pod sledečimi pogoji: ^ 1. Blago se daje po računu na knjižico, v kateri so natisnjeni ti pogoji. Vsaka knjižica ima svojo serijo in številko ter dvojno numerirane liste. Na vsakem listu je redna št lista, poleg serije in številke knjižice. Prodajalec lahko odtisne na vsak list s štam-piljko ime. 2. Knjižica mora biti opremljena z origi nalnimi podpisi kupca in prodajalca, ki služita obenem kot dokaz pristanka na te po-goie. 3. Originalno knjižico mora imeti pri sebi kupec ter jo mora prinesti v trgovino, ko blago kupuje. 4. Prodano blago se vnese v knjižico po količini in vrednosti ter se pristavi datum, ko je bilo to storjeno. 5. Blago se bo dalo v trgovini vsakomur, ki bo knjižico predložil, pa naj bodo to člani družine ali služinčad onega, na katerega ime se knjižica glasi, ter se bo pri tem smatralo, kakor da bi Mago vzel osebno oni, ki ie lastnik knjižice. 6. Od vsakega računa prodanega blaga bo prodajalec odtrgal iz knjižice duplikai lista Pri vseh nečistočah obraza in polti delujejo zanesljivo že 60 let poznana Bergerjeva mecHcInalna mila Dobivajo se v vseh lekarnah in dro-gerijah 2S9 ter ga bo shranil pri sebi kot dokaz za dano blago in terjatev. 7. Dano blago je treba plačati mesečno ali tedensko. V primeru mesečnega plačevanja je treba to izvršiti od 1. pa najdalje do 3. v mesecu za pretekli mesec. če se kreditira tedensko, je obvezno plačilo najdalje do srede za pretekli teden. 8. V primeru kakršnegakoli spora med prodajalcem in kupcem zaradi tega krediti ranja bo sodilo pristojno izvoljeno razsodišče Trgovske zbornice v Beogradu. 9. V primeru spora je toženi dolžnik dolžan predložiti razsodišču na vpogled originalno knjižico. Če bi tega iz kateregakoli razloga ne hotel storiti, bo razsodišče odločilo na podlagi listov, ki jih bo predložil prodajalec. = čvrsto stanje našega dinarja v inozemstvu. Vse zadnje dni beleži tudi curiška borza prav ugodno notacijo devize Beograd in sicer na višini 9.05 švicarskih frankov za 100 Din, Z našimi sosednimi državami pa se vrši zadnje dni .promet še na višji pariteti. Trst in Dunaj kupujeta naš dinar na podlagi paritete 9.09 švicarskih frankov za 100 Din, kar tudi odgovarja deviznim tečajem na naših borzah. Deviza Newyork je pri nas pred dnevi padla celo pod mejo 56 Din za dolar, kar se ni zgodilo nikoli, od kar •imamo stabilizirap dinar, to je od 1. 1925. V preteklem mesecu smo imeli prvikrat letos aktivno trgovinsko bilanco in je jasno, da Lma zaradi tega danes inozemstvo več plačilnih obveznosti nasproti nam, kakor mi nasproti inozemstvu. Ker pa inozemstvo ne razpolaga v znatnejših zneskih z dinarskimi dobroimetji, je jasno, da mora kupovati dinar po čvrstih tečajih in na ta način, da pri nas vnovčuje devize po bornih tečajih. V nasprotju z Avstrijo, kjer se izvaja huda restrinkcija deviznih zahtev, se pri nas dobijo devize za legalno potrebo v neomejenih količinah, kar se tudi v inozemstvu ugodno komentira. — Avstrijski šiling. Zaradi restrinkcij, ki jih vrši avstrijska Narodna banka pri dodeljevanju deviz se trgovanje z devizo Dunaj ne more v redu vršiti, zato je bila tudi notacija šilinga na borzah večinoma ukinjena. V Švici je šiling padel že precej pod pariteto. V četrtek se je tečaj gibal med 60 denar in 65 blago nasproti pariteti od 72.926 švic. franka za 100 šilingov. Pri sedanjem tečaju 662.50 bi znašala torej dis« pariteta 14.3 odst., kar bi odgovarjalo v dinarjih tečaju 6.85 Din za šiling. Na praški borzi je šiling v četrtek pričel znova no-tirati ,in sicer pri tečaju 400 Kč (pariteta 475), kar bi odgovarjalo tečaju 6.65 Din za šiling. Vendar je pričakovati, da se bo šiling popravil, čim bio Banka za mednarodna plačila prolongirala valutni kredit, kar je pričakovati ob priliki seje upravnega odbora te banke, ki bo 12. t. m. — K povišanju diskonta v N«w Yorfcu. Kakor smo že večraj kratko porooaJi je Federalna rezervna banka v New Yorku povišala svoj diskont od 1.5 na 2.5 odst. Dosedanji diskont od 1.5 od6t, ki je bil najnižji v zgodovini modernega denarstva, je veljak od 7. maja t 1. Neposredni povod zia zvišanje diskonta je bil velik odtok zlata v zadnjih tednih. Tik pred uki* njenjem zlatega standarda v Angliji so zlate rezerve Zedinjenih držav dosegle rekordno višino 5 milijard dolarjev, v zadnjih treh tednih pa je morala Amerika oddati (Franciji, Švici in Nizozemski) za skoro 400 milijonov dolarjev zlata. Pri odtoku zlata v takem obteegu končno tudi Zedinjene države 6 svojimi ogromnimi zlatimi rezervami niso mogle ostati ravnodušne, zlasti ker je sedaj tudi likvidnost na ameriškem denarnem trgu popustila. = Zanimivi rezultati letošnjega merjenja sladkorja vinskih moštov. Kmetijska šola na Grmu je izvedla 7. t m. merjenje moštov v svojem vinogradu v Trški gori. Seveda grozdje se nahaja še na trti in se bo s trgatvijo počakalo do sv. Terezije, ker prav lepo vreme to opravičuje. Posamezne vrste mošta so merile 7. t. m. (v oklepajih podatki po merjenju na dan 12. septembra): zeleni silvanec 21°/o sladkorja (18) in 8.3°/oo kisline (8.5); beli španjol 16% si. (14), 5.6°/oo kisi, (5.6); rulandec 18.5°/o si. (17.2), 8°/oo kisi. (8); kraljevina 16.5n/o si. (13.3), 6°/«o kisL (B); laški rizling 18.5% sL (15.1), 6.8ft/oo kisL (6.8); burgundec beli 22% si. (21), 7%o kisL (7); neuburger 19.2% si. (18.2), 6.8%o kisi. (7); plaveč ^16% si. (14), 6.5%o kisi. (6.5); modra frankinja 20% si. (16.2), 7%o kisL (7); traminec rdeči 21.5% si. (19.2), 7 kisL (8.5); črni burgundec 25% sL (20.3), 7 kisi. (7); žametna črnina 14.5% si. (13), 6.8%o kisi. (7); portugalka 17.5% sI. (18), 6.8%o kisi. (6.5). Na tihem bodi povedano, da je »podberin« črnega in belega burgundca imel 27—28% sladkorja. Torej grozdje je še vedno znatno pridobilo na sladkorju. Kislina se je le malo znižala, ker je letos ni veliko. Za portugalko je značilno, da je njena vsebina v nazadovanju, ako je še na trti. Žlahtne vrste pa zahtevajo pozno trgatev. = Izvoz sadja v Francijo. Glede na dejstvo, da prilike za izvoz sadja v nekatere države, ki so bile dosedaj glavne odjemal-ke našega sadja, letos niso tako ugodne kakor prej, je Zbornica za TOI na podlagi poizvedb ugotovila, da je sedaj prav ugodna prilika za plasiranje našega sadja v Francijo. Francoski uvozniki sadja nameravajo letos uvoziti večje količine jabolk. Kot konkurenca pridejo v poštev posebno jabolka iz Kalifornije, vendar pa naša zlasti štajerska jabolka prav nič ne zaostajajo za kalifornijskimi in ostanejo vrhu tega še delj časa sočna. Za podatke glede naslovov francoskih uvoznikov, glede carine itd. se naj interesenti obrnejo na Zbornico za TOI v Ljubljani. = Cene kromnirju v Ljubljani. Na včerajšnji trg je bilo pripeljanih do 70 velikih voz krompirja, večinoma z Gorenjske, dalje tx Ižanske okolice in Grosuplja. Cene krompirju eo se gibale po kakovosti od 1.10 do 1.25 Din kg na debelo. Krompir je bil vet razprodan. MOYO OTVOR-JENI bflnSKI HODNI ATELJE SE VLJUDNO PRIPOROČA JOSIPINd IQLlC flLEKS/INDROY/I CESTA 5T. 4/III. P/I L/1 C/1 „VIKTORU/1 NAJBOLJŠA POSTREŽBA SOLIDNE CENE = Rentni davek pri eskomptiranju bla govnih menic v inozemstvu. Na vprašanje, ali so delniške družbe dolžne plačati rentni davek od eskomptnih obresti, katere jim odbijajo inozemske banke ob priliki es-kontiranja menic, ki jih delniške družbe dobivajo od svojih odjemalcev v inozemstvu za tja izvoženo blago jugoslovenskega izvora, je Centrala industrijskih korporacij v Beogradu ugotovila na merodajnem mestu, da za take obresti ni treba plačevati rentne-ga davka. Če bi v konkretnem primeru davčna oblaetva zahtevala od naših delniških družb plačilo rentnega davka od takih eskontnih obresti, naj se dotična družba takoj obrne na finančno ministrstvo in o tem obvesti Zbornico za TOI ali pa Zvezo industri jcev. — Certifikati za izvoz lesa v Italijo. Sekcija lesnih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celju dodaja k svoji predčasni informaciji še nastopno: Certifikate morejo preskrbeti poleg Zbornice za TOI v Ljubljani, tudi spediterska podjetja ali carinska posredništva, ki dajo certifikate sami potrditi po pristojni obmejni carinarnici. Stroškj za preskrbo certifikatov pri spediterskh, odnosno carinsko-posredniških podjetjih znaša jo približno 6 Din. = Višek agrarnega protekcijonizma v Nemčiji. Agrarni protekcijonizem je v Nemčiji zavzel že oblike, kakoršne bi človek še pred meseci smatral za nemogoče. Poleg prisilne uporabe domačega hmelja in monopola za koruzo, ima Nemčija, kakor znano, tudi J prisilno uporabo domače pšenice (od 1. IX. t 1. 97%). Na pritisk agrarcev pa je bila z zasilno uredbo od 6. t m. uvedena tudi prisilna uporaba krompirjeve moke, in to navzlie tehtnim pomislekom, ki so bili povsod izraženi. Na podlagi pooblastila v omenjeni zasilni uredbi je 8. t. m. državni minister za prehrano Schiele izdal izvršilno naredbo, ki določa prisilno mešanje krompirjeve moke k pšenični moki v višini 5% in sicer za čas od 16. oktobra t L do 15. aprila 1932. = Uvoz žita v Češkoslovaško. O težko-čah pri uvozu žita v Češkoslovaško smo že ponovno poročali. Češkoslovaška komisija za uvoz žita se kakor znano brani izdajati uvozna dovoljenja kar je povzročilo intervencije in predstavke dunavskih držav, pa tudi proteste češkoslovaških žitnih trgovcev, bratislavske žitne borze in končno mlinarjev. Uvozna potreba Češkoslovaške je letos znatna, zato oviranje uvoza ni upravičeno. Nekateri slovaški mlini so že ustavili obratovanje, ker nimajo inozemske pšenice, domače pšenice pa je malo ali pa je slabe kakovosti. Društvo moravskih mlinov pa je pozvalo vlado, da sedanjemu nevzdržnemu stanju napravi konec, ker bodo sicer moravski mlini ustavili obratovanje in odpustili delavstvo. Kakor smo že včeraj poročali je bil zaenkrat dovoljen avoe 450 vagonov jugoslovenske pšenice. = Redukcija uradnikov pri dunajskem Kreditanstaltu. Z Dunaja poročajo, da je ravnateljstvo Kreditanstalta za 31. marc 1932 odpovedalo službo 110 uradnikom, istočasno pa je napovedalo še večjo redukcijo za konec t. L = Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Rudolf Trapečar iz Rad-ne s svojimi upniki za 45 % kvoto terjatev, plačljivo v 1 letu. strijskimi vrednotami pa je nazadovala Trboveljska, ki se je včeraj trgovala po 187 do 193. Curih. Pariz 20.07. London 19.70, Newyork 509.50, Bruselj 71, Milan 26.20, Madrid 45.50 Amsterdam 206, Berlin 118.50, Stokholm 118 Oslo 114, Kobenhavn 120, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.15, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Žitni trg '+ Budimpeštanska termin§ka borza (10. t m.). Tendenca prijazna, promet miren. — Pšenica: za december 9.75—9.80, za marc 11.90—11.02; rž: za marc 11.02—11.05; koruza: za maj 12.90—12.95. + Novosadska blagovna borza (10. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet 26 vagonov. Pšenica: sremska 78 kg 225 zaključek. Oves: baški, srem., slav. 132.50—135. Ječmen baški, srem. novi, 63-64 kg 110—115. Konua baška 100—103; okolica Sombor 100—103; gornjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska, okolica Indjija 100—103: okolica Šid 102—105; baška nova, umetno suše-na. 78—82, banaška, nova, umetno sušena 74—76 Moka: baška, banatska >0« in »00« 355-375- »2« 335—355; »5« 300—310; »6« 250—260; »7« 190—200: »8< 130—140. Otrobi: baški 92.50—95. Fižol: baški, beli 185 do 195. Hmelj + Žalec, 10. oktobra. Po daljšem mrtvila se je pričela trgovina spet oživljati Danes je balo kupljenih nekaj deset stotov hmelja po 9—10 Din za kg za angleški račun. — Hmeljski trg v Vojvodini. Na vojvodinskem hmeljskem trgu je bila doslej prodana približno polovica letošnjega pridelka, to je 2000 met. stotov po 5—7 Din kg. Od početka oktobra pa je trgovina v zastoju. = Hmeljska pogajanja med češkoslovaško in Nemčijo. Kakor poročajo iz Prage, bo v kratkem odpotovala v Berlin deputacija predstavnikov ministrstev in hmeljskih interesentov, da se na merodajnih mestih pogaja za ureditev izvoza hmelja v Nemčijo, češki hmeljarji želijo doseči olajšave glede prisilne uporabe domačega hmelja v Nemčiji in glede določitve ugodnostnega carinskega kontingenta za uvoz hmelja. = Uradna cenitev hmeljske letine v češkoslovaški. češkoslovaški državni statistični urad objavlja prve podatke o letošnji hmeljskii letini, po kateri je letos znašal na površini 12.2&3 ha (lani 15.560 ha), skupni pridelek 224.304 stotov po 50 kg nasproti 294.508 stotom v letu 1930. Pridelek se je torej zmanjšal za M.5 odstotka. Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 23.2 milijona Din nasproti 13.1, 17.0, 26.5 in 13.0 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji deviz so bili ves teden prilično stabilni, zlasti je deviza Curih ves teden obdržala isti tečaj. Tudi deviza London je v svojem tečaju razmeroma le malo valovala. Med efekti ie prišlo do prometa v Ljubljanski kreditni po 115, v Vevčah po 110, 120 in 125, ter v Kranjski industrijski po 288. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda ves teden prav mirna in se je trgovala v malem obsegu med 299 in 303 nasproti 302—305 v zadnjem tednu. Dolarska posojila so bila ves teden prilično slaba tn se je 7% Blairovo posojilo trgovalo do petka po 52 do 53, 8% pa po 55 do 56. Glede na uvedbo deviznih omejitev, ki onemogoča nadaljnji uvoz teh papirjev, pa so se vse dolarske obveznice na petkovem borznem sestanku dvignile, in sicer 6% Blairovo posojilo na 61 do 62 In 7% na 57. Seligmanovo posojilo, ki se je prej trgovalo po 59, je včeraj noti-ralo 62 do 70. V investicijskem posojilu je bilo med tednom nekaj zaključkov po 60, v begluških obveznicah pa po 42 do 45. Med bančnimi vrednotami sta Union banka in Poljedelska banka popustili, ostali tečaji pa so neizpremenjenL Med indu- SOKOL Sifajen sofcolsfci nastop na Brezjafi Brezje na Gorenjskem, oktobra. Pravkar je poteklo 9 mesecev, odkar se je ustanovila sokolska četa na Brezjah. Sokolstvu nenaklonjeni so proglašali našo četo za mrtvo rojeno dete, le ustanovite. Iji niso obupavali in klonili kljub raznim neprilikam in napadom. Mesec za mesecem je kronika sokolske čete beležila skromne uspehe. Dne 28. junija pa je četa prvič stopiJa na plan. Skupno s šolo v Mošnjah je priredila veličastno vidovdansko proslavo in prvi izlet. Delo in mladostna energija sta rodila uspehe in pridobila simpatije in za* upanje med našim ljudstvom, kajti prodrlo je geslo: »Ne gostilna, telovadnica )e zbirališče naše mladine«. Tri mesece, julij, avgust m september je naše članstvo žrtvovalo vse nedelje, da se čim bolj temeljito pripravi na 4. oktober. Ta dan smo priredili svoj prvi javrri nastop. Lepo vreme je privabilo mnogo občinstva, ki je z občudovanjem zrk) na strumno nastopajočo mladino. Nihče nftl od daleč ni mislil, da bi naša četa mogla toliko doseči v tako kratkem času. Vse točke nastopa so bile izvedene skoroda brezhibno, dasi sta večina točk izvajala naše članstvo in deca. Le na orodju in prt vajah članic in naraščajk so kot gostje sodelovala bratska društva iz Radovljice, JavonvkL in Tabora iz Ljubljane. Za Brezje je bil nastop nekaj novega. Odobravanje je spremljalo vsako točko_ in jo kronalo z viharnim ploskanjem. Najbolj zadovoljne so bile naše matere. Marsikateri se je orosilo oko. ko je spoznala, v kako dobro šolo je izročila svoje dete. S ponosom so zrla naši starši svoje sinove in hčere, ko so med splošnim odobravanjem nehote doživljali priznanje, da so storili prav, ker so jih pustili v sokolske vrste. Naša prireditev je bila prava manifestacija za Sokolstvo. Brezje so bile znan« kot kraj, katerega prebivalstvo nima or-gamizatoričnega smisla. To domnevo je naša prireditev pobila in dokazala, da nJ ovire, katere bi Sokolstvo ne moglo premagati, in da ni kraja, katerega bi ne moglo doseči. Sokolski Glasnik, ki je rzšd včeraj prinaša nekaj lepih člankov, med drugimi o sokolskih četah, o dviganju sokolskih domov. o svečanem kroju članic itd. Lep spominski članek je posvečen prerano umrlemu generalu br. Miki Kovačeviču, ki je padel leta 1027. po nebratski roki v Štipa. Ostala vsebina je posvečena vestem rz žup in društev. Iz saveznega načelništva m tehničnega odbora. Enomesečni prednjaški tečaj v Ce-tinju je uspel dobro. Tečai je vodil savez-ni potujoči prednjak br. Ban. — Sklenilo se je nadalie. da mora vsak tekmovalec, ki bi se udeležil telovadne tekme na Olimpi-jadi v Los Angelesu. ravno tako tekmovati v tekmi za slovansko prvenstvo v Pragi 1932. Nova sokolska četa se ie ustanovila te* pričela z delom v Kropi. Starosta je br. Šolar Franc, tajnica Šolarjeva Tinca. načelnik Mokorel Viktor, načelnica Heda Stojkovi-čeva. Četa nrinada župi v Kranju, matično društvo je Radovljica. Sokolski govori v radiu Beograd. Po prizadevanju saveznega prosvetnega odbora se vrše tudi sedaj w jeseni vsaki petek od 20. do pol 21. ure sokolska predavanja. Prihodnji petek govori br. dr. Miloš Stano-jevič o temi Sokolstvo i narodna prosveta. nakar sledi 23. oktobra predavanje br. dr. Rude Bačiniča iz Zagreba: Značenje teles-noga vežbanja u životu modemog čoveka. Teden kasneje. 30. oktobra bo govoril br. dr. Makso Kovačič iz Maribora o: Prosvet-nom radu medju sokolskom omladinom. Program ie sestavljen že nadalje do konca leta. Pozdravljamo delo saveznega prosvetnega odbora, želimo pa, da bi tudi radio postaja v Ljubljani zopet pričeta s soflcol-skimi predavanji, pa tudi sokolski godb eni zbor s Tabora bi se lahko včasih oglasil. Dela za postavitev telovadisča in tribun za EX. vsesokolski zlet v Pragi leta 1932. pričenjajo. Češkoslovaška Obec Sokolska razpisuje pravkar vsa tesarska dela za postavitev tribun in vseh ostaVh prostorov na telovadišču, ki bo presegalo po svoj! figromnosti vsa dosedanja. Stadion bo tako '•elik. da bo lahko vežbalo hkrati preko 30000 telovadcev pri skupnih prostih j ah._ t KRALJESTVO MODE Moda devetnajstega stoletja se je vrnila Moda devetnajstega stoletja se je vrnila Pred nekaj meseci se je že govorilo v in-'teresiranih krogih, da se bodo prej ali slej veliki modni saloni ukvarjali s stilizirano linijo, ki se naslanja na modno sliko prejšnjega stoletja. Spočetka nihče ni mogel prav verjeti vestem o takem modnem preokretu. Že predsezona pa je v svojih modelih tu pa tam podčrtavala linijo iz Napoleonove dobe, ki je našla pri elegantni ženi toliko odziva, da je postala popolna stilizacija mode več kot verjetna. Ker jih je ta uspeh vzpodbudil, so se vsi merodajni ateljeji letos odločili, da prinesejo v svojih zbirkah veliko število modelov empirnega sloga. Marsikdo se bo vprašal, oe se more taka fantastično kaprieijozna linija skladati z današnjo ženo, ki ie nagnjena k stvarnosti m ima često svoj poklic? Pričelo se je z novimi klobuki in z začudenjem smo opazili, da žena ni odklonila teh nekoliko tveganih oblik, temveč se je ta slog popolnoma uveljavil in uživa celo gotovo priljubljenost. S tem je žena že vnaprej odločila zmago nove Knije, kajti stiliziran klobuk pristoja edino-lle k stilizirani obleki. Oeividno je elegantna žena uvidela, da ji je tako dana možnost, da ee vsaj v obleki izogne suhoparni vsakdanjosti in se vsaj na videz obda z nekakim romantičnim čarom. Seveda pa bi bilo napačno, iti predaleč v tej smeri, kajti tudi najbolj apartna stilizacija je brezmiselna, če ee ne sklada z zahtevami dnevne mode. Stilizacija se ni omejila le na popoldansko modo, temveč se je polastila tudi enostavne volnene obleke, malega kostima, pro-menadnega plašča, prav posebno pa se je uveljavila v večerni opremi. Značilnost nove linije še poudarjajo razne podrobnosti, kakor volani, kepi, cvetlice in trakovi. Tudi modne malenkosti: rokavice, mufi, torbice itd. sledijo slogu kongresne dobe. Nekaj originalnih modelov vidimo v našem medaljonu. Posebno mladosten videz ima ljubka volnena obleka z dvojnim ke-pom, ki je po sredi zapeta (1. slika). Jako eleganten je mali kostim s krzneno opremo, kjer nas zanimajo predvsem balonasti krzneni rokavi, ki prehajajo v ozko eukneno manšeto (2. slika). Moderni plašč je oprem-nje z originalnim krznenim ovratnikom v obliki kepa, dopolnjuje ga stiliziran mu! (3. slika). Naša zadnja slika predstavlja krasno večerno obleko v empirnem slogu iz prozornega materijala pastelne barve. Zvon-easti volani spodaj obrobljajo in tečejo zadaj do izreza na hrbtu, kjer ee končujejo v ljubki pentlji. Veliki obeski ki jih nosimo na nežni svileni vrvici, veljajo za apartao dopolnilo popoldanske obleke. Imajo obliko krogle, kocke ali prizme in so izdelani v živi modni barvi, ki Jo skušamo ponoviti v kaki drugi malenkosti opreme, n. pr. v okrasu klobuka ali tonu rokavične bordure. Slikoviti izrezek večerne obleke najbolj poudarja lepa ramena nositeljice. Naša skica predstavlja baržu-nasto obleko, katere edini okras je umetna roža na prsih. Obleka ima le eno široko naramnico, na kateri je .izrezana široka proga od ramena pa do okrasne cvetlice, kar izredno originalno in zanimivo učinkuje. Seveda si sme privoščiti tako obleko le dama s posebno legi m stasom. Zakaj lasje Izpadajo? Vztrajno delo znanstvenikov, da rešijo vprašanje, ki je vzrok preranemu izpadanju las, je končno venčano z uspehom. Z marljivim kliničnim in eksperimentalnim preizkušavanjem je ugotovljeno, da igra substanca, ki je pozn ana pod kemičnim imenom CHOLESTERIN, ki se nahaja povsod v organizmu, usodno vlogo v življenju in prehrani las. Znano je dejstvo, da temenske lojne žleze dovajajo lasem Cholesterin, zaradi česar vpliva pravilno izločevanje teh žlez na porast, učvrščenje in življenje las, Ako ne izločajo te žleze zadostne množine Choleste-rina, izgube lasje svojo čvrstost, stvori se prhljaj in kmalu začno izpadati. Često uporabljana zdravniška metoda, da se telo zunaj preskrbuje z onim materi jalom, ki ga organizem ne producira v zadostni meri, se izkorišča tudi pri zdravljenju las. Cholesterin, kd nedostaje lasem in temenu, treba je dovesti od zunaj. Ker deluje Cholesterin sejno v najfinej- šem razredčenju, je posebne važnosti, da se pripravi v tej obliki. In to vprašanje je srečno rešeno. Pred nekoliko leti pripravljen je danes že dobro poznan in mnogo uporabljan preparat TRILTSIN, ki odgovarja vsem zahtevam znanosti. Z uporabo tega sredstva se nudijo temenu in lasem vse one substance, ki so potrebne za normalno prehrano in nego las, radi česar nosi tudi ta preparat ime biološki tonikum za lase, ker odgovarja potrebam, življenja. Način uporabe je povsem enostaven: treba je zjutraj ali zvečer teme, ne samo las, namočiti s TRILYSINOM. Masaža ni potrebna. TRILYSIN se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in boljših briv-nicah za ceno 75.— Din veliko steklenico, Din 42.— malo steklenico. Brošuro o preparatu pošlje na zahtevo brezplačno Mr. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskoga ulica štev. 5. 12479 SMTEIUIJM LJUBLJANO KILIIVIKSKS UUCP 211? Vprašanja in odgovori G. L H. v P. V takem slučaju pošljite učenko domu in obvestite o učenkini bolezni stariše, osebo, pri kateri učenka stanuje ter upravo šole. Pravilnik o zatiranju nalezljivih bolezni po šolah navaja kot sumljive, že lajiku opazne znake: povečanje toplote, bruhanje, drisko, sumljiv kašelj, izpuščaj, bolečino v grlu. Boljše, da postopate iz previdnosti strožje kakor da bi se kak slučaj prezrl. Pazite na otroke, Eci so občevali z obolelim in so v šoli sedeli poleg njega. Pretirana bojazen ni na mestu. Hrastovo lubje. Za navadno higijeno k-sišča zadostuje 1—2 krat tedensko umivanje z navadno vodo in dobrim milom. Če so lasje suhi, pa jih namažemo z oljem ali pa pomado. Dodatek eteričnih (dišečih) olj je nebistveno, a zelo priljubljeno. Čre-slove spojine se rabijo pri izpadanju las, ampak vselej tako da 60 dozirane. Tega pa z luibjem ne morete storiti. G. B. R. v N. Ako opažate toliko mesecev ono neprijetno skelenje v grlu in je glas nečist hripav, bi Vam odločno svetovali, da se daste izčrpno pregledati od zdravnika. Če se ne bii našlo drugega kakor kronični katar prejmete itak potrebna nas vodik. Ako pa Vam nasvetuje operacijo, se odločite čimpreje zanjo. Pokašljevanje je verjetno v zvezi s kakšnim pljučnim procesom. G. I. D. v Lj. Pri bolezni, ki jih zdravimo z vbrizgavanjem živalskega seruma, je treba previdnosti pri ponovni injekciji, ker po9taja organizem po prvi injekciji za delj časa preobčutljiv za ponovno injekcijo iste snovi. Ti pojavi so znani pod imenom ana-flaktičnega šoka. Pri ponovni injekciji mora torej lečeči zdravnik vzeti serum druge živali kakor prvič. Preobčutljivost traja zelo različno, pričenja že približno teden dni in se razteza preko več mesecev in celo več let. V tem oziru ne reagirajo vsi enakomerno. Vi samo opozorite v takem slučaju zdravnika na prejšnjo bolezen, odn. injekcijo. G. M. R. t T, Majav zob in bolezensko iizpremenjeno dlesno sta morda spremembi brez posebnega pomena. Ker pa utegne biti 'bolezen dlesna tudi zelo resna, posebej ker traja že tako dolgo, pojdite k svojemu zdravniku, ki bo morda samo izrezal košček ali pa Vas poslal v bolnico. Takšne bolezni zobnega mesa (dlesna) so ali dobrohotna ali pa zte narave. Torej bodite previdni! »89«. Slovensko imenujemo to katar žrela ali pa goltanca. če ste kadilec, je katar najverjetnejše od kajenja in ne zadostuje enomesečna vzdržnost, da odpravite žnjo zlo, ki ste ga najbrže dosegli z več kot desetletnim kajenjem. Priporoča se grgranje z močno razredčenim galunom, vse drugo le proti receptu. Ne zauživajte dražečih je-dit, ne močnega alkohola. D. G. Zagreb I. A d 1.) Po našem mnenju je mogoče tako želodčno rano zdraviti ' le v zavodu, to je v bolnici ali sanatoriju in to pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Zdravnik odloča, ako je lečenje di« etetično ali pa operativno. Dijeto imate itak predpisano in se je treba pač vedno držati, če se javijo staTe težkoče. Dobro je, če Vas leči isti zdravnik, ki Vas ima v evidenci in pozna Vašo bolezen že od preje. Da se javijo znova krči, to je verjetno znak, da so se napravile nove rane, kar ni čudno pri želodčnem čiru. Ad 2.) Premalo opisano, da bi mogli točneje odgovoriti. Brom prejmete v lekarni le proti receptu. Gdčna Z. R. v Š. Trenje, ki ga čutite pod prstom na podlehti le pri posebnih gibih levega palca prihaja od vnetja kitine kori-ce. Z, vročimi obkladki in pomirjenjem prizadetega dela ter aplikacijo joda itd. bo to kmalu izginilo. Gibanje j»e zaradi vnetja boleče. G. F. K. v M. Rana se je končno zacelila, ko se je materija izcejala več let iz nje. Če je sklep trd in je v njeni gibanje tako malenkostno, je to povoljen uspeh zdravljenja. Operacija pri tuberkulozno inficira-nih sklepih se prepoveduje sama od sebe, če ni strogih indikacij zanjo, ker 6e raznese bolezen tudi v druge kraje telesa. Zaradi tega pustimo take sklepe lepo pri miru, dokler se bolezenski proces ne ustavi. Pomirimo ga najlepše s trdno obvezo (z mav* cem ali sadrom). Prejkos;lej je prehrana važna, da se splošno stanje telesa popravi. Obveza. Da bi vsako rano izpirali z de-zinfekcijskim sredstvom pač ni potrefmo, v Obče zadostuje jodova tinktura in sterilna obveza. Onesnažene rane moramo pač očistiti, bodisi s sterilno solno raztopino, z razredčenim vodenčevim prekisom i. dr., to pa ni vse, ker je vsaka umazana rana sumljiva na infekcijo z bacili tetanusa. zatorej priporočamo to preventivno injekcijo. PRISTOPAJTE k jugoslovenskemu društvu za proučavanje in zatiranje raka pododbor Ljubljana, ženska bolnica. Radio iz Dunajskega lesa__22.15: Godba za ples. — BERllN 20: Jesenski koncert. — 21.10: »Plavajoči led«, življenjska slika Fridtjofa Nansena. — 22.30: Godba za ples. — K0-NIGSBERG 16: Popoldanski koncert. — 20.25: Koncert kvarteta pozavn. — 21.10« Kriminalna sluhoigra. — MOHLACKER 17.05: Orkestralen in pevski koncert — 20.05: Orkestralen koncert resne glasbe. — 22: Spomini na liubezen. — 22.40: Godb« za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. — 17.25: Koncert vojaške godbe. Križaljka »Piccardov balon44 Pomen besed. Vodoravno: 1. motorna znamka; arabsko svetišče pri Meki; 7. dolžinska mera, 8. kratica; 10. franeoski zaimek; 1L četa (arab.); 12. kratica; 13. otok v Jadranskem morju; 17. ak; 19. medmet; 20. glasbena kratica; 21. vrsta žita; 22. grška črka; 24. vas pri Ljubljani; 25. ploskovna mera; 22. egiptski bog; 28. dišeča smola; 29. turškž oblastnik; 3L indijanski pozdrav. Izvleček Iz programov Nedelja, 11. oktobra LJUBLJANA 9.30: Cerkvena glasba. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Nekaj o vsakdanjem kruhu. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Poročila in plošče. — 15: Dekliška ura. — 15.30: iRibničan Vrban«. — 16: Slovenske narodne s salonskim kvintetom. — 16.45: Veseloigra ^Lokalna železnica«. — 20: Koncert pevskega kvinteta. — 20.45: Flavta s spremljevanjem klavirja. — 21.30: Godba na harmoniko. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet. Ponedeljek, 12. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. v — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa in plošče. — 17-30: Salonski kvintet — 18.30: Deževnik - pomočnik v tovarni gospe Flore. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Koncert salonskega kvinteta. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Koncert radio - orkestra. — 16: Popoldanski koncert — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Veseloigra. — 21: Koncert Mozartove glasbe. — 21.40: Poročila. — 22: Lahka glasba. — 23: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncertni večer. — 22.10: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 19.25: Pevski koncert — 20.20: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 21: Orkestralen koncert — 22.20: Plošče. _ BRNO 19.05: Glasbeni literarni in teaterski svet. — 20.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.36: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Plošče. — 20.15: Operetni večer. — 22.30: Plošče. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 13.10: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 19.45: Večer arij in pesmi. — 20.25: Slike Navpično: 1. starogrško mesto; 2. stt*>-hrvat medmet; 3. reka v Bosni; 4. del rastline; 6. francoski politik iz časa revohioije; 7. italijanski zaimek; 9. posledica oksidarijeq 12. kemijska kratica; 14. mesto na Nemškem; 15. avtomobilska znamkaj 16. gorenjski trg; 19. kraj v Dalmaciji; 23. arabska država; 24. azijska planota; 26. vas v Otztalskih Alpah; 29. medmet; 30. kemijski znak za prvino. 13. Borko: Jesenska nedelja v Slovenskih goricah »Jutri pojdemo v gorice!« je dejal dobri gostitelj, kakor da oznanja blagovest. Pojdemo! Toda mariborsko nebo ni obetalo ]caj prida vremena, čez težki, masivni hrbet Pohorja je veter valil oblake. Naš doktor pa je vedel, da bo lepa nedelja. Ti-stale igra z oblaki je bila samo ena izmed neštetih zvijač hudomušne narave. Druga znamenja so govorila za lepo vreme: dunajski radio ga je bil napovedal. Tam imajo zveze, ka-li. No, nedeljsko jutro je bilo krmežljavo; ob zori je dežek orosil mariborski tlak. Nebo je bilo tako zaspano, da bi se bil človek najrajši vrnil in sam zaspal. Ne! Doktor se ne da preveriti. Bo solnce! In ko smo izstopili na Pesnici, je bilo. Zares: pravo jesensko solnce, prijetno kakor mehka roka, ki te gladi po zamračer.am čelu, darežljivo, polno barv in veselja. Tako smo se bili napotili navkreber v hribe. . , Naš gostitelj je sin teh krajev, »m kdor ae je nasrkal njihove lepote ,jih ne pozabi.« Ne bom vam ga predstavljal. Danes je docela v svoji formi. Med nadležnimi vsakdanjimi skrbi in sredi večnih paragrafov Je težko priti do svoje prave forme, do svojega osebnega stila. Ko človek ne živi za Bet peprijema fonno drugih ljudi, se prila- gaja, izenačuje, kvari svoj resnični stil. Pa pridejo trenutki, ko se sprosti. Vsa njegova narava, vsa topla človeška neposrednost, vse, kar je v človeku dragocenega in edinstvenega, se razodene v nenarejenih gestah, v neprevdarjenih besedah, v vidni zavesti, da smeš biti, kakor je dejal že stari Pin-dar, to, kar si. In zdelo se mi je, da je bil doktor tu med goricami ves stkan iz njihove svilene mehkobe in vse umevajoče, vse odpuščajoče življenjske radostL »Glej, kako žari ona-le bukev!« mi je dejal včasi, ko smo se ustavili kje na robu gozda. V tem se je razgoličila njegova skrita lirična natura. Vsak dober človek je vsaj na hipe pesnik; zlo sveta prihaja od onih, ki nimajo nič poetičnega v sebi. In ko moja hamletska skepsa priliva obilju lirizma, ki tudi mene poplavlja, težko olje vsakdanjih skrbi in mračne motive zla, ki se vali po svetu in ugonablja lepe sanje, se me doktor otresa s Horacijem: »Carpe diem!« pravi. Uživaj dan. Toda dneva ni več, je samo še trenutek; edino trenutki so lepi. Mladi doktor Gojko, ki je z nami, kajpak ne razmišlja o tem. Ima skrbi z dvema zastopnicama nežnega spola, ki bodro premagujeta hribe: Gospodična Zora lepo predstavlja ognjevito milobo svoje južne domovine — v očeh ima barvo morja, — med tem ko gospodična Milica zastopa pohlevno štajersko veselost. To je doktorjeva pisarna. Pri njem je vse familijarno. Ne: tu j gospod, tu dolgo, dolgo nič in potem usluž-' beztec. Pri njegovem »podjetju« ni aristo- kratov in plebejcev: tu je samo družina. Skupno prirejajo izlete. Skupno se vesele prostosti. In avtoriteta? Ta je na svetu dvojna: ali si jo pridobiš z duhom, ali pa izsiliš fizično. Popolna je samo duhovna, ki jo priznavata razum in srce. Zopet problem trde vsakdanjosti... Tako gre del doktorjeve družine na izlet v šefov rojstni kraj. Drugi, »legalni« del še pride za nami. Tej idili sta se pridružila kot povabljena prisklednika dva moža peresa: eden iz Maribora, drugi iz Ljubljane. Tovariš, ki ima priimek iz zoologije in jaz, ki ga imam iz botanike. Nad vsemi kraljuje jesensko solnce Slovenskih goric. Steze nas vodijo od vinograda do vinograda. Trave so še zelene in diše po poznem cvetju. Marjetice kukajo izmed bilk. Majhna, ljubka solnčka, kakor solnčne korone v poljudnih astronomskih knjigah, človek bi se kar zasanjal v pravljico, stopil k njim in jim šepnil v dražestni cvet: Čajte, pride starka zima, pride! In marjetice bi zajokale prav kakor otroci. — Z vrha v dolino, z doline na vrh. Ponekod se paso krave in bingljajo s težkimi vimeni, a pastirica ne bere Ksavera Meška, kakor je opeval našo zemljo Srb Tokin. Zidanice so še vedno rdeče kot pri Bartschu in Kraigherju. Klopotci krilijo tu in tam na hribu: kakor ptiči so, ki ne morejo zle-teti. V teh ptičjih strašilih, ki oznanjajo hribom svatovsko pojedino zrelega grozdja, je značilna naivnost sanjavih goric. Pa trte! Grozdi se ponekod Kje jo z njih kakor gorenjski nageljni z oken. Kakšne barve vam imajo te nabrekle, stekleno prozorne jagode! Temnoplavo, ki se vidi na hipe črna kot cigan kine oči, rumeno z odtenki v zlato barvo, karminasto, rožnato, lilasto, zeleno, ponekod opečeno od solnca kakor otroška lica v prvi pomladi. In kakšna imena: tu je portugalka, tam bela in rdeča žlahtnina, pa burgundec, muškat, šipon, rizling. In okusi: kdo bi se bil spoznal v odtenke okusov, ki imajo za nje samo izkušeni francoski vinogradniki in ž njimi vsi gurmani staro, bleščečo terminologijo z antičnimi prizvoki... Kaj nam je mar — z dovoljenjem lastnice planemo v vinograd doktorjeve sestre in ja-memo trgati grozdje. Sladki zajtrk v Slovenskih goricah! Solnce je v grozdju. Solnce na trtah, ki mu že rumeni listje. Spek-trum solnčnih barv odseva z bližnjega gozda. Modri se nebo nad hribi. In koliko dolin! Samotne hiše in zidanice, bele kapele, jagnedi in kostanji mole s tal in kažejo kvišku. Zadaj za nami se dviga plavi masiv Pohorja in dolga linija Kozjaka: Sv. Vrban, Sv. Kungota in številni drugi svetniki in svetnice Slovenskih goric in njih sosedov se belijo kakor težki, mastni golobi v sitozeleni travi. Tam nekje za hribi je »mesto«, kakor pravijo ljudje v teh krajih. Maribor. Po prvem zajtrku v solncu sledijo še nadaljnji. Na doktorjevem domu nam dihne nasproti stara, žal propadajoča kmečka patriarhalnost. Obsipljejo nas z dobrotami. Doktorjeva gospa nam ljubeznivo streže, gospodična Vojka čeblja in se zabava s otroci, ki so prihiteli iz bližnjih hiš, da vidijo čudne goste: ženske s klobuki, moške z očali. Pozna se jim, da jim krojač le redkokdaj meri obleko. Doktorjeva mati pripoveduje o časih, ki jih ni več, o draginji, o nizkih cenah. Pridejo bratje, sestre. Skrb jim gleda z obraza. Izkušnje. Majhen psiček se dobrika; pravijo mu Lumpek in to poredno ime mu od sile pristoja. Je res po pasje naiven, med tem ko se njegova mati Flora ves čas drži ob strani: ni da bi se pametna psica laskala takim — le čudnim ljudem, ki so prišli kdo ve od kod. Meni nje modra rezerviranost čez mero ugaja. Sedimo na trati pred hišo, pijemo in zobljemo, obedujemo; z doktorjem gledava ples oblakov in solnca nad orumenelimi vinogradi, med tem ko »naši mladi« spodaj izgubljajo v nekih nedolžnih otroških igrah, a stara mati tam zadaj premišljuje, kaj bo z goricami, če ne poskočijo vinske cene. Vsak je v svoji formi: Lumpek pod mizo tudi; kdo ve, ali mu je prav, da je toliko solnca. No, pa idila še ni popolna, če ne omenim pravega, pristnega prešiča, ki pozna samo eno skrb: kako najti karkoli užitnega za kruleči svinjski želodec. Da se ne upa blizu repati štajerski petelin s svojim številnim zarodom, je kar umljivo; tam zadaj, nad težko obloženim sadnim drevjem, mu poteka dan v večnih skušnjavah zastran grozdja, ki vabi in izziva komaj par pedi dalje... Gorice, gorice, blažena slovenska idOa! Se so vse pastelno mehke m sanjave ka- Lavoslav Struna: Po ovinkih na morje S kratkega izleta po južnih banovinah Vlak zamuditi — slabo... Tega menda ni v sanjskih knjigah, toda lahko bi dobilo svojo številko, ki bi morala izgubiti. Človek, ki odhaja na pot, se mora primerno posloviti; saj ga še tako obirajo zlobni jeziki, češ da je šel navade obračat in denar zapravljat. Da se izognem obrekovanju, sem zbral vse ,žalujoče' ostale okoli sebe in se stisnil t njimi za mizo. Za slovo, seveda! Tocla čas je minil prenaglo, vozni red pa se onega večera ni menjal. Beograjski brzi vlak odhaja točno — vsaj iz Ljubljane — in če človek pridirja v zadnjem trenutku, se mora zadovoljiti z »indirektno« zvezo. Po domače: preko Bukarešte v Beograd! Kot poznavalec železniške mreže sem si na precej dolgočasnem ropotanju kolesja preko Zagreba! Siska in Broda z lahkoto izračunal, da moram v Vinkovcih zapustiti udobni oddelek direktnega vagona v Bukarešto in poskusiti drugod, če hočem ob zori videti prestolnico. Če ima človek dneve do- , pusta štete, je to tako važno, da pozabi na #panec. Dasi so imena postaj po slavonski ravnini enaka in več ali manj prozaična, sem jih vendar spremljal budno, da ne bi zgrešil križišča... V Vinkovcih se oglašajo prvi vrabci; dež curlja in vse je nekam žalostno, temačno, nerazpoloženo. Kovčeg ven, kovčeg nazaj... Toda ne v *>ddelek. temveč na hodnik! Narod je po-spal; kdor vstopa ob zori. nima pravice buditi onih. ki potujejo od daleč in naravnost v Beograd. Kdor pride zadnji, melje zadnji ali sploh ne melje — razen z zobmi Iz vzhoda vstaja svetel pas, nebo je mračno, v vagonih je tišina. Organ je švignil mimo, toda tudi on noče motiti pokoja. Niti onim. ki ,indirektno' sto|e na hodnikih in čakajo na 'gostoljubni sprejem pri komerkoli. Končno — odrešitev! Redka izjema, vesten spremljevalec se zanima za usodo. Ko mu pojasnim, da nisem ljubitelj take vožnje na hodniku, me odvede v oddelek — za dame in nekadilce. Dvakrat zgrešeno! Toda v jutranjih urah in če človek potuje »mdirekt-no«, tudi to ni nesreča, ki bi je ne bilo mogoče prenesti. Tako sem obsedel v kotu damskega oddelka banjaluškega vagona, ki običajno ne prevaža nikogar. Če je kdo v kupeju, je gotovo toliko zanimiv, da bi ga človek gledal tudi zaprtih oči. V tej poziciji je šlo do Beograda. Deževati je nehalo; spati nismo utegnili. V prestolnici so sedaj strogi. Nič ne de; če je človek miroljuben in potuje zaradi odmora, mu nihče ne krati svobode. Dobra beseda na dobrem mestu in že ste v krogu razcapanih nosačev, ki ponujajo svoje opr-tače — za prtljago. Če bi nosili ljudi, bi imel; po nočnih vožnjah prav gotovo mnogo posla. Sčasoma bodo že spoznali, kako bi potniku najbolj ustregli. Seveda >indirekt-nemu« in iz banjaluškega vagona — še posebno! Beograd raste. Beograd se dviga. Beograd bo naš ponos! To čutimo na vsak korak. Ko bo končano ono, kar se še sedaj pripravlja, nas bodo lahko zavidali zanj. Na kopnem, na vodah in v zraku. Položaj, ki ga ima malo prestolnic v Evropi. To je vtis triurnega bivanja! Pol ure pred poldnevom odhaja — PA (Pariš - Athenes). To je brzi vlak, ki veže zapad z Balkanom. Drobec je namenjen tudi v Sofijo in Carigrad. Tega nisem zamudil, ker sem ga hotel videti tudi od zunaj. Nekako tes^n se mi zdi na prvi pogled. Vse je omejeno; vagon za prehrano, vagon za spanje, vagon za pošto, vagon za službo in prav malo onih za potnike, ki se vozijo res samo zaradi potovanja. Našel sem skromen kotiček, premotril spremljevalce in počakal, da je PA krenil na pot; Kmalu smo rmeli mestna tla za seboj; vlak vozi samo:savestno in drobne postajice ostajajo naglo za nami. Okolica je gričovita, gozdnata in malo naseljena. Črede goved in drobnice se padejo po travnikih. Tudi hudomušnih parkljarjev ne manjka med njimi. V Mladenovcu je prvi večji odmor. Za Lajkovac in Valiievo — marsikateri slovanski dijak se ga še živo spominja — je treba v drugo garnituro. Potniki se malo menjavajo. Toda v oddelek, kjer študiram karte in vozne rede jatz, vstopi častitljiv starec. Nemi sopotnik. Vijoličast pas ga označuje kot dostojanstvenika pravoslavne cerkve. Visoko pokrivalo zamenja s črno čepico in se stisne molče v nasprotni kot. Izza nedrij potegne^ okusno škatlico svadcic in ponudi. Ko zažgeva, je prilika za razgovor. Niti priznanje za turški tobak, niti zanimanje za njegov cilj ga ne spravita iz molka. Še in še prižigava, toda starček samo dobrodušno prikimava in strmi v oblačke dima. Že sem hotel preizkusiti svoj repertoar iz slovarjev južnoev-ropskih jezikov, ko mi je s kratko ugotovitvijo »Greko« sam pojasnil zagonetko. Z znaki sva se sporazumela, da ne znava jezika, ki bi namta pomagal iz zadrege. O esperantu ni slišal; potuje v Atene in je vesel, da vlak tako naglo pobira kilometre. Zagledal se je v lepo pokrajino in tiho zapel — sveto pesem. V drugem kotu sem slonel jaz in motril okolico. Bogata in plodna ravan z lepimi naselji se vije kot bujen pokrajinski film. Palanka, Velika Plana, Lapovo, Jagodina itd., sami kraji, odkoder prihaja vsako leto vagone in vagarae sadja, koruze, kokoši in drugih dobrot V Stalaču je zopet važno križišče. Tu se srečata normalna in ozkotirna proga, ki je po zvezi od čačka do Užic dobila nov pomen za tujski promet. Del potnikov odhaja v male vagončke na drugi strani kolodvora. Veliki vlak se pa za par minut oddahne in potegne nato dalje proti Nišu. iprostrane kurilniške naprave v Crvenem Krstu so nekako predmestje Niša. Tu je zbirališče strojnega parka za vse južnosrb-ske proge. Smotreno zgrajena poslopja in tirišča bi bila lahko za vzgled našim, ki so še vedno — kot pred 50 leti — stlačena sredi mestnih zidov, kjer okužujejo zrak in so sebi in drugim v napoto. Vse tega Nišu ni treba prenašati; zato pa ima seveda še drugih nadlog preveč. Niš je med vojno preveč trpel, da bi mu bilo deset let popravila dovolj. Država in mesto sta zastavila mnogo truda in že se vidijo prvi znaki, da se bo tudi Niš lahko kmalu prišteval med lepo prerojena mesta onega dela naše domovine, ki je moral največ trpeti v desetletju svetovnega boja. Na kolodvoru tega človek ne opazi. Vrvenje kot povsod na večjih spojnih točkah. Menda najbolj prazni odhajajo vlaki proti Ca-ribrodu, v oni najvzhodnejši del Jugoslavije, ki sega najbližje do Sofije. Zveza je dobra in ko lega prvi mrak, oddrdramo preko Nišave proti vzhodu. Vreme je nekam hladno in v Niški banji, priljubljenem in idilično ležečem okrevališču niških meščanov, ni več pravega veselja. Zadnji gostje opravljajo svoj poset k Pogled na Caribrod Vinska kraljica V Neustadtu ob Haardti se vrši vsako leto v času trgatve velika ljudska veselica. V mestece pridejo kmetje in viničarji iz vse oko-lice in si zbcro »vinsko kraljico«. V kraju zgodovine in legende kor lirična pesem. Vse je še tu, prav vse. Toda v ta veseli dur, ki ga pojeta zemlja in nebo, se čedalje bolj vpleta otožni mol, melodija umiranja in konca. Mineva vedra, paganska Panova pesem. Kaj bo z našimi goricami? Videli smo toliko v skrbeh otemnelih obrazov, da nam je postalo hudo -pri srcu. Od Kozjaka do Mure, od Drave -doli do obmr-ske ravni se oglaša večno isti refren: — ^SRltfi&i?nam gorice. Kaj bo 2 nami? Prihodnje dni bo trgatev. Ne govorite ničesar o idilah trgatve: tudi klo-potci niso nič več veseli in pesem čričkov je zdaj otožna, ker prihaja gorje dvojne jeseni. Nič več ne škripljejo po klancih težko obremenjeni vozovi; vinogradniku se solze oči, ko mora dati polovnjak vina za 400 Din iz kleti, a tresejo se mu roke in trepeče od ganotja srce, ko lahko vsaj te "borne dinarje stisne k sebi. Koliko sreče in nesreče zavisi od vsote, ki je v očeh tega oštarijska malenkost, v očeh onega blagoslov za vso hišo, za vse dolge zimske mesece. Kaj bo z goricami? Naš vinogradnik ne vč, da se danes njegovi interesi odločujejo na vseh borzah sveta in da ista mrzlica pretresa vinogradnike v daljni Kaliforniji, farmerje ob Mis-sissippiju, britske mornarje na oceanu, mračne rudarje v Belgiji, delavce po vseh tovarnah naše stare Evrope, dobrodušne meščane z njihovimi prihranki, ljudi, ki dajejo svetu svojega duha in ljudi, ki mu dajejo roke. On se ne spozna v čudno zapletenost človeških usod in v rumeno mrzlico našega razklanega časa, ki trepetaje čaka svojo neznano usodo. On samo čuti, da gorice propadajo in umirajo in da je vsaka jesen dvakrat otožnejša ket nekoč ... Z lepih vrhov v veliki farž Sv. Jakoba smo krenili proti šent Ilju. V večernemu somraku smo bili na meji, kjer nas je neozdravljivi slovenski suženj vdano pozdravil: Guten Abend. Zvečer, med potjo na postajo, smo imeli nad seboj divno zvezdno nebo, za hrbtom pa odseve bližnjega špilja, mejnika Avstrije. Tako je minila leps nedelja v Slovenskih goricah ... Sanatorij Scarpatett" Wetzelsdorf pri Gradcn Telefon 50—67 za živčne bolezni, za notranje bolezni in rekonvalescente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma, kure za odebelenje, dietetične in za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob izborni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago. 11620 ZA INTIMNO TOALETO DAMA SAMO prihodu vlaka nekam zaspano, kot da eo se ravnokar odločili, da bodo jutri že itak odnesli pete. Dolina se vedno bolj oži in kmalu se vozimo med strmimi stenami, po vijugasti soteski, ki jo' prodira peneča se Ni-šava. Izza vrhov vstaja luna in še bolj mrke so ogromne skale, ki vise nad progo kot strahovi. Potem se zopet razširi, toda dolinica se zdi nekam njanj obljudena. Posamezne hišice, obdane z visokimi plotovimi in skrite v ozkem sadnem drevju, hite mimo kot veseli glasniki, da je tudi tukaj majka Jugoslavija razprostrla svoje roke in čuva svoj pridni rod. Noč je svetla in zdi se, da je proti vzhodu še svetlejša. Zdaj smo v Pirotu. Na kolodvoru prevladujejo uniforme in — mladina. Prišel je večerni vlak; vsakogar čaka kaj novega. Če ni drugega, so novi ljudje, ki prihajajo tjakaj redko, toda še z večjo ljubeznijo. Od Pirota dalje so potniki v vlaku že precej sešteti. Saj 9ta res še do Caribroda dve mali postajici, ki sta v zgodovini svetovne vojne igrali veliko ulogo, toda potnikov do tja ni vsak dan. Kar je v vlaku, gre do Caribroda in le redke izjeme — še dalje. Ne vem, zakaj vlaki, ki vozijo do obmejnih postaj, ne kažejo več one slike domačnosti, razigranosti in pričakovanja kot drugi. Nekam tiho in skrivnostno ie po hodnikih; sprevodniki in orožniki so še edini, ki motijo tišino. Ljudje tičijo v svojih kotih, spravljajo prtljago in čakajo na zadnja navodila. Če je človek tuj in prihaja prvič na našo vzhodno mejo, mu srce udarja še bolj živahno. Toliko smo že culi o Caribrodu, naši obmejni postojanki, odkoder vodi pot tja v Azijo. Kraj, čigar ime zveni v naših krajih, nekam tuje kot bi ne bilo prav popolnoma naše. Kraj, o katerem se malo čuje, ali pa v kratkih stavkih o atentatih, bombah, napadih in samih resnih stvareh. Vlak zavozi pred impozantno poslopje z napisom v latinici in cirilici — kot v Kranjski gori ali Rakeku — ter latinici s čudno inicialko: Tzaribrod! To je pa tudi edino, kar ga loči na zunaj od drugih večjih kolodvorov. Široka cesta vodi v mesto. V velikem polkrogu zavije železnica in križa tik pred središčem mesta prvič, za njim pa drugič državno cesto proti Sofiji. Bolj na redko so posejane večinoma pritlične hišice in šele, ko prekoračimo železniški prelaz, se prične strnjena vrsta poslopij. Čuden vtis napravlja-jo številni prazni, deloma zaprti, deloma pa napol odprti prizemni lokali, za katere očividno ni najemnikov. Ulice so precej prazne in le sem in tja hiti mali obrtnik ali delavec za poslom Proti večeru je malo promenade; tedaj je menda ves Caribrod na tej glavni ulici. Nekaj »kafan« in gostil-nic s skromno opravo in par stolčki na prostem čaka na g06te. Tik pred drugim prehodom čez železnico je tržni prostor, kjer čepe v leseni lopi ves dan prodajalci >lu-benic«, onih sladkih bučnih vrst, ki doli na jugu nadomeščajo jed in pijačo. Za nas >gorske« ljudi so ti kraji kljub drugačnemu življenju prav privlačni, ker je hribovita okolica vsa v gozdovih. Tudi nied hišami je mnogo drevja, tako da ie pogled na naselbino s pokopališča, ki leži na romantičnem gričku nad mestom, prav mikaven. Sredi kopice ličnih stavb z obsežnimi vrtovi stoji po vojni sezidana župna cerkev. Poleg nje je šola (osnovna) in v pritličnem gimnazijskem poslopju, kjer se v zadnjih dveh letih več ne poučuje, prvi razredi " meščanske šole. Ostala javna poslopja so nanizana blizu kolodvora, dobrih 10 minut iz sredine. Revnejši in starejši del mesta je zgrajen onstran drugega železniškega prelaza, koder vodi tudi jDot do idealno ležeče cari-brodske bolnice. Na oni strani so pota nekoliko vijugasta in kamenita, pa tudi blato m živina, ki se kar v čredah sprehaja od vrat do vrat, ne daje temu predmestju vabljivega lica. Ljudje so nekam okorni, počasni in tihi; govore pritajeno. Toda tudi sicer jih je treba dobro poslušati, ker govore >šopsko<ž: narečje, ki ima mnogo bolgarske primesi. Tujca j>a itak že oddaleč spoznajo, ker prihaja le redko med nje. Alkohol jim je tuj; tem bolj pa uživajo pri jedi. Mnogo in često jedo; če je dobra stvar, ne poznajo mere. Žena je skoraj povsod gospodar v hiši; to gre tako daleč, da možakarji celo za tobak nimajo, če niso kot je treba. Žena in gospodar ima zato tudi precej privilegijev; najljubši ji je obisk pri sosedi, kjer včasih tudi predolgo pokramlja ob črni kavi in dimu dobre svaljeice. Mož ki otroci ipa čuvajo hišo. Osem kilometrov daleč je državna meja. Ozko dolinico Nišave z majhnim železniškim mostom in precej zapuščeno glavno cesto, ki je pri mejniku malone neprehodna, obkrožajo z obeh strani položni bregovi Naša stran je brez drevja, Bolgari pa so ga pustili, ker jim bolj ugaja tako. Tik pred mejo je naša zadnja železniška postojanka — Gradine. Mlad čuvaj s številno družinico skrbi tamkaj za zadnje kilometre železne ceste. Skok dalje je orožniška postaja »Po-beda«, 5 m nato pa mejnik: Jugoslavija — B. Služba na tem delu meje je precej naporna in zahteva dobre živce. Naši vrli grani-earji :pa so tudi tukaj vljudni in postrežljivi in nič se jim ne pozna, da imajo toliko pre-čutih noči za seboj. Nad dolinico plove letalo Pariz - Sofija; samo zanj ne veljajo strogi obmejni predpisi. Prijatelj Gjuro me je seznanil v Caribrodu z zanimivimi osebami. Najprijetneje je bilo v družbi svečenika, ki najbolje pozna psiho tega naroda. Tudi njegova služba v teh goratih in neobljudenih krajih ni zavidanja vredna. Zjutraj zarana odjezdi po svojih občinah in šele zvečer ali dan pozneje se vrne k svoji rodbinici Njegova gostoljubna hiša je zbirališče župljanov ob najrazličnejših prilikah. Vse se rešuje v njej sporazumno; tudi gospodarska vprašanja, ki so v teh krajih zelo pereča. Svečenik je vzgojitelj, svetovalec in tolažnik za vsakogar. Zato je razumljivo, da ga vsi spoštujejo in često vabijo na domove. Tako živi i v Caribrodu zadovoljen in si ne želi nikamor več! Slovenci smo pri njem visoko v čislih; nekaj jih je v tamošnji okolici v javnih funkcijah, ki jih opravljajo — za vzgled drugim. Radi bi jih imeli več. (Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.) Ali si že obnovi članarino Vodnikove družbe za letos Krušvica na Poljskem v septembru. Hotel sem videti kraj, kjer je pred tisoč leti nastala poljska država. Poišči na zemljevidu jezero Goplo ali pa mesto Krušvu ca v zahodni, severnozahodni Poljski in porečeš: »Tukaj torej je zibelka stare Poljske države!« Odpeljal sem se iz Poznanja po 7. uri zjutraj ter bil ob 10. uri v Inovroclavu, kjer sem presedel v drug vlak. Z vlaka sem gledal na vzhod, zakaj nedaleč odtod je vas Šimbože, kjer se je narodil veliki poljski pesnik-filozof Jan Kasprewicz, in malo dalje vas Lojevo, kjer je zagledal luč 6veta puntar literature pred 30 leti Stanislav Przybyszewski (Pšibiševski). Samo še pol ure vožnje in bil sem v Krušvici. Krušvica je dandanes mestece, ki šteje kakih 3500 prebivalcev. Ima veliko icukrarno (cukrarn je na Poljskem sploh zelo mnogo) in povsod po kolodvorih čitaš napis: »Sladkor krepi« in največjo tvornico »domačih vin« (t. j. umetnih vin, umetno pripravljenih iz jabolk in drugih sadežev; bil sem v tvornici tokajca, malage, madejrovca). Kje pa je zgodovinska Krušvica? Kje je tisto mesto, kjer se je ustavil Leh, ko je s svojima bratoma Čehom in Mehom, zapusti vši Krapino na severu, ustanovil poljsko državo? Moji Jugosloveni me razumejo, da v legendi mislim zgodovino. Kje je tista slavna »Mišja v ježa«, tisti »mišji stolp«, kjer 6e še dandanes, kadar piha veter skozi razvaline, sliši cvilenje mi« §j — tako mi je v šali pravila gospodična poznanjska — a nekdaj so te miši imele lepo življenje, zakaj grizle so močne po-tentate — despotske kralje! In kje je tista stara katedrala, ki so ob njej že pred tisoč leti škofje imeli svoj sedež? »Pojdite tukaj proti mostu,« so mi rekli v neki prodajalni na Rynku (Glavnem trgu), na desno je Mišja Vježa, a onstran mesta dalje na levo je kolegijata (katedrala). Šel sem in videl. Videl sem pred vsem jezero, jezero Goplo. Preko jezera drži most in ta most veže današnje mesto Krušvico, ki je na njegovi zapadni obali, in vas Krušvico, ki jc na vzhodni obali, a vse na severnem koncu jezera. Mišja vježa je do robu mesta, tik ob jezeru, katedrala pa nad jezerom v vasi. Mišja vježa je zelo visok, četverooglat stolp, ki ga je videti z vseh 6trani tukajšnjih ravnin, ostanek gradu, ki je bil porušen menda "za švedskega »potopa«. Dviga se z »gradišča«, s platoja, ki služi danes za Park- . , Prvotna, prastara Krušvica pa je bila pač tam, kjer je dandanes vas s katedralo, torej na vzhodni obali jezera. V katedrali se družijo spomini poganskega slovanstva s krščanstvom. V nje zidov ju kažejo [Namen, ki predstavlja baje poganskega Sves tovita, a v cerkvi sami je naslikan prizor, kako narod potaplja poganske malike v jezeru in v kameniti plošči na podu cerkve je figura, baje relief Dobravke, ki je kot nevesta in žena prvega zgodovinskega kneza poljskega Mješka (v 10. stoletju) iz Češke prinesla krščanstvo v Lehove oblasti. Zdaj pa naj izpregovori legenda! Vladal je poljski deželi knezPopiel. Kruto je vladal; podpihovala ga je proti ljudstvu (žena, ki je bia Nemka, še svojim stricem ni prizanašal; zastrupil jih je... Prišla sta dva potnika, dva božja angela, proseč prenočišča, ali Popiel ju je zapodil... Tam nekje na vasi pa je živel kmet-kolar Piast z ženo Repšho. Njegova hiša je bila gostom in popotnikom odprta. Sprejela sta Piast in Repiha tudi onadva božja popotnika (bila sta to baje sv. Ciril in Metod) ... Nebo je Piastovo dobroto poplačale*. Narod si je Piasta izbral za kralja in Re« piha je postala mati »slovanskih kraljev«, mati poljske dinastije Piastovičev. A Popiel? Iz mrtvih trupei njegovih stricev so se razvile miši ter grizle in grizle kneza. Zaman se jim je umaknil na svoj grad. zidan na otoku. Tudi tja so navalile..*. In žalostno je poginil Popiel... Le stolp njegovega gradu še dandanes s svojim imenom spominja kazni božje, ki je doletela krutega Popiela, poslušnega ukazom žene Nemke... Malo dalje od Mišjega stolpa je po-t* otok, ki je nekoč bil pravi otok: pravi se mu »Otok Repihe«. V tem imenu je spomin »matere slovanskih kraljev«. Naj arheologi rešujejo zgodovinsko vprašanje, kaj pomeni gradišče Mišjega stolpa in to ime samo (prim. »Mauseturm« nad Reno! »Mišjavi« so se baje imenovali morski gusarji), naj odgovarjajo oni na vprašanje kje sta Piast in Repiha sprejemala potnike — jaz sera našel milega Piasta in mater Repiho v domu gospoda Pavla R y č k a in njegove žene. Tik ob Mišjem stolpu, ob mostu preko jezera in ob poti, ki drži na obrežju proti Repihinemu otoku, stoji velika bela hiša. To je dom našega Piasta. Neznan sem prišel, komaj z besedo naznanjen, in bil sem sprejet z neobičajno gostoljubnostjo. Mudilo se mi je. Brez obeda sem bil. Zgodovino in legendo sem spajal v glavi, hodeč z g. Rvčfcom po gras dišču — pa pride gospa »Repiha« in me povabi na obed, ki ga je posebe pripravila za mene, in ponudi prenočišče za zvečer in prijateljsko družbo. Gospod Rvczek, rodom tam od Primerja, je že kakih 45 let najemnik ribolov-stva na jezeru. Posel mu danes ne nosi nič. ali on ga dalje izvršuje, ker je — naravnost sentimentalno — vzljubil to svoje življenjsko delo. Jezero Goplo je iz zgodovine znano kot jezero posebno bogato rib... Zima pred 2 letoma jim je škodila in v enem delu jezera škodi trajno cukrar-na — fabrika. Jezero Goplo je dolgo 30 km, a široko samo 1—3 km; tukaj n« severnem koncu, ob Krušvici izgleda kakor široka reka, ki preko nje držita dva mosta. Po obedu je g. Rvczek »upregel« svojo motornoko (motorno ladjic^) in poletela sva po gladini jezera proti jugu ... Takrat sem jaz občudoval »gosp-»da vod«, (kletnega ribarja, kako je spretno manevriral z ladjico, kako ji je pripregal med potjo čolne, kako je z močno roko premagoval 6ilo valov, kako je skakal s čolna na čoln ... Ko sva se vračala, je zahajalo solnce. O ti sin gor, da vidiš ti enkrat zahajati solnce nad temi širokimi ravninami! Mračilo se je. Zgodovina in legenda sta se zopet spajali ob jezeru Goplo, sredi poljan, ki so poljskemu narodu dala ime... Prijazna, realna današnjost me je zvečer objela v hiši Rvčkovi in v župnišču sosed* nih Polanovic ... Dr. Fr. Ilešič. Mi so prstni odtisi nezmotljivi? Ponarejanje prstnih odtisov - V službi kriminalistike Napisal John Melfort (znani londonski kriminalist) Te dni so obsodili mladega Londončana na leto dni ječe, ker so našli ob oknu neke vlomljene hiše j>rstnd odtis, ki je bil po mnenju strokovnjakov istoveten z nje-dovim. Zagovornik je protestiral proti sodbi, ki • so jo izrekli zgolj na podlagi prstnega odtisa, češ da ni zadosten in gotov dokaz. Izrazil je mnenje, ki ga imajo mnogi kriminalisti že dolgo ne samo na Angleškem, temveč tudi drugod Za to mnenj-t. lahko navedemo tehtne razloge. Morda najvažnejši je ta, da se dado prstni odtisi ponarediti in so jih znanstveno delujoči zločinci tudi res ponarejali. Eden teh primerov je zelo poučen. Neki vlomilec je pustil na izropani blagajni čudovito jasen prstni odtis. Pozneje se je izkazalo, da je to odtis zločinca, ki je bil umrl celo leto prej. A preden so to ugotovili, je imel pravi zločinec dovolj Časa, da se je spravil na varno. Znan način za ponarejanje prstnih odtisov je izumil neki tlihotapec orožja, med tem ko je sedel v ječi. Napravil je 300 razntih poskusov, dokler ni našel prave metode. Priskrbel si je brez posebne težave pristen prstni odtis, ki ga je opraši.1 z drobnim, črnim prahom da je postal bolj viden. Nato ga je fotografiral in po negativu izdelal ujedkovkio v bakru. To ujedkovino je rabil kakor pečat. Tako ponarejen odtis bi pa izvedenci lahko razkrinkali, ker mu je manjkalo to, kar imenujemo znojne luknjice, to so silno majhne luknjice, s -laterimi je opremljena vsaka kožna gubica in ki vse človeško živ-iljenje ne spremenijo svojega mesta. Kaznjenec ie zato poskušal dalje in je končno našel tudi način za tako naravno izdelovanje odtisov teh luknjic, da se je moral zmotiti tudi najbolj prevejani kriminalist. Drugi zločinci so našli druge načine za ponarejanje prstnih odtisov in iz vsega tega je razvidno, da prstni odfcir sam res ■ne more biti zadosten dokaz in razlog za obsodbo. Ni pa s tem Tečeno, da nimajo prstni odtisi za odkritje zločinov nobenega pomena. Kriminalista bodo lahko vedno usmerili na pravo sled. V Scotland Yardu, londonski policijski centrali, vodijo posebne sezname z okroglo pol milijona prstnih odtisov. Ta oddelek je eden najmodernejših in najzanesljivejših na svetu. A vendar so tudi tukaj zmote mogoče in to točko bi bilo treba upoštevati pri obsodbi kakšnega obtoženca na podlagi prstnih odtisov. Šport Ilirija : Svoboda Prvenstvena tekma bb 15.80 na igrlgču Ilirije. Na igrišču. Ilirije se bo odigrala danes ob 15.30 važna tekma jesenskega prvenstva LNP. Srečata se Ilirija in Svoboda. Ilirija je favorit, verjetno pa je, da bo Svoboda Iliriji nudila najtrši odpor, kajti tudi njej so potrebne točke. Svoboda je v jesenskem tekmovanju prav prijetno izne-nadila, saj je igrala z železničarji v Mariboru in z Atletiki v Celju neodločeno v razmerju 1:1, pa tudi favoritu Mariboru, ki je letos v odlični formi, je častno podlegla v razmerju 5:3. Zato Ilirija svojega nasprotnika ne sme prav nič podcenjevati in bo morala napeti vse sile, če hoče, da ■nravi obe točki, ki sta ji zelo potrebni, pod streho. Za tekmo vlada v javnosti precejšnje zanimanje, kajti to bo zadnji nastop Ilirije v prvenstvenem jesenskem tekmovanju. V predtekmi igrata rezervi obeh klu-"bov. Grafika : Slovan Hermes : Jadran se srečajo danes na igrišču Hermesa v Šiški, in sicer prvi par ob 13.45 in drugi par ob 15.30. Te tekme so odločilne važnosti zato, kdo od imenovanih klubov bo zasedel I., II. oziroma III. mesto v jesenskem delu prvenstva. Ogorčena borba bo ravno med Grafiko in Slovanom, kajti pri tej tekmi zmagati pomeni za klub sigurno II. mesto. Grafika bo morala vložiti vso svojo silo. ako hoče izsiliti zmago. Tri že odigrane tekme je Grafika z lahkoto dobila, ali proti Slovanu bo morala malo drugače zaigrati kakor v dosedanjih tekmah, če hoče odnesti zadovoljiv rezultat. Za to tekmo je Grafika mobilizirala najboljše moči, ki jih zmore, in obeta biti tekma proti Slovanu ena najboljših v dosedanjem tekmovanju. Tudi Slovan je pod novim vodstvom lepo napredoval in ni držal križem rok. V Slovanovih sedanjih nastopih se vidi očividen napredek, kakor v tehničnem tako tudi v borbenem smislu. Fizično in tehnično precej izglajena enajstori-ea Slovana bo igrala v tem tekmovanju važno vlogo. Drugi par, Hermes in Jadran, sta že od nekdaj gojila dober nogomet, posebno Hermes. Zaradi nesrečnega placementa v lanskem letu je Hermes izpadel iz kombinacije za podsavezno ligo. Na vsak način je Herrnes zaslužil po znanju dostop v to ligino tekmovanje. Letos se uspešno bori v I. razredu in kot najboljše tehnično moštvo tega razreda ima največ izgledov, da se kot prvak I. razreda pribori dostop do liginega tekmovanja, posebno že zaradi tega, ker je prošlo nedeljo po težki in srečni borbi premagal svojega nevarnega konkurenta Slovana. Ako danes Jadranu ali čez 14 dni Grafiki ne uspe Hermesa poraziti, je sigurni prvak. Jadran bo skušal Hermesu zmago zagreniti, posebno če bo Jadran obvaroval disciplino svojih igračev in vsaj tako zaigral, kakor smo bili nekoč od njega vajeni. Torej bo i ep nogometni program. Vstopnicam cene mižane. Celje : Ilirija Dopoldne ob 11. bo na igrišču Ilirije zadnja tekma jesenskega hazenskega prvenstva, v kateri nastopita družini Celja in Ilirije. Tekma obeta zanimivo in napeto borbo, saj so Celjanke v zadnji tekmi proti Ateni pokazale, da utegnejo biti s s vojo nad vse požrtvovalno obrambno igro trd oreh vsaki prvorazredni družini. Njihova obramba je brez dvoma steber družine, preko katerega se prebije protivnik le s precizno kombinacijsko igro. Ilirija nastopi v nekoliko spremenjeni postavi, ki gre v boj kot siguren favorit, vendar pa svojega protivnika ne bo smela podcenjevati. Tekma se odigra ob vsakem vremenu. Ob 9.30 nastopita dve nogometni moštvi. Vstopnina je skupna in iz propagandnih ozirov jako zmerna. Velike medkltibske kolesarske dirke bo priredila kolesarska sekcija ASK Primorja danes ob 14.30 na dirkališču ASK Primorja ob priliki proslave desetletnice svojega obstoja. Dirkalo se bc za 12 točk, med katerimi bo stafetna dirka za prehodni pokal bana dravske banovine in prehodni pokal župana mesta Ljubljane. Najvažnejše točke sporeda so: dirka v parih, glavna dirka in dirka za prvenstvo Ljubljane. Dosedaj se je prij'avilo nad 50 dirkačev iz raznih krajev. Pričakovati je zelo zanimive borbe. Uverjeni smo, da bo cenj. občinstvo to redko prireditev vsestransko podprlo. Na dirkališču bo instaliran radio zvočnik. Zvečer ob 20. bo razdelitev nagrad v restavraciji »Zvezda«. Novice po svetu Po francoskih informacijah se je prijavil naš najboljši nogometni igrač, Hitrec, za švicarski kmb FC Zurich. Za isti klub se je prijavil tudi živkovič iz Zagreba. Švica, ki je sprejela profesionalizem po italijanskem vzorcu, to je, ne da bi kaj dosti razpravljala, zelo »vleče« nogometne zvezde srednje Evrope. Letos je že precej Avstrijcev presedlalo v deželo gora. Po istih informacijah je tudi rumunski kralj Karol podaril krasen pokal za mednarodne nogometne tekme Rumunija : Jugoslavija. Osvojila si ga bo tista država, ki bo zmagala trikrat po vrsti ali7-krat v presledkih. Z zmago 2:1 nad švedsko si je Norveška osvojila »Severni pokal«. Sledijo ji švedska, Danska in Finska. Vesti, da bodo posamezne evropske države zaprosile za odgoditev olimpijskih iger v Los Angeesu, se zadnje čase zelo pogosto pojavljajo v svetovnem časopisju. Ni še dolgo tega, ko so pisali isto o Angliji (te vesti je angleški olimpijski odbor pozneje preklical), se že oglašajo Ho-la.ndci, ki resno zatrjujejo, da zaradi krize ne bodo šli v Ameriko. Japonec Makino je preplaval 800 m v novem svetovnem rekordu 10.09 štiri peti nke in s tem prekosil Tarisovo značko za 16 štiri petinke sekunde. Ladoumegue je postavil na 1 miljo (1.609 m) nov svetovni rekord (4.09 ena petinka), ki je za 1 sekundo in eno petin-ko boljši kakor Nurmijev. Pri Pacifiškem teniškem prvenstvu v San Franciscu sta zmagala v doubleu An- gleža Perry in Hughes nad Američanoma Vinesom in Gledhillom s 6:3, 3:6, 4:6, 6rS, 6:4. Za svetovnega prvaka v rokoborbi so proglasili Jima Londosa, ker dosedanji prvak Stranger Lewis noče braniti naslova. Baje je Čeh Douda subdl kroglo 16.27 m, kar bi bil nov svetovni rekord. Stvar pa je dosedaj še precej dvomljiva. V pariških mednarodnih teniških prvenstvih je zmagal Paul Feret nad Merlinom, pri damah pa Mme, Mathieu nad belgijsko prvakinjo Mile. Sigart. V doubleu sta zmagala Brugnon in Borotra v petih setih nad Špancem Mairerjem in mladim Francozom Bernardom. V angleški nogometni ligi .ie položaj tak: West Bromvvhich (15), Sheffield Wednes-day (13) in Sheffield United (12). Zadnji, to je 22. klub, je Portsmouth s 5 točkami. Iz odbora za delegiran je scdniko\> pn LNP. Zaradi obolelosti g. Cimpermana se delegira za sodnika k tekmi Slovan : Grafika g. DoKnar, k tekmi Hermes : Jadran pa g. Mahkovec. Sekcija zbora hazenskih sodnikov JHS. (Službeno.) Za sodnika hazenske prvenstvene tekme Ilirija : Celje dsnes ob 11. na igrišču Ilirije, se določa g. Kercsturi. — Tajnik. Redna glavna skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza bo danes ob 11. dopoldne v posebni sobi restavracije Emona. SK Domžale : Ilirija. V Domžalah gostuje danes popoldne ljubljanska Iliri ia proti ambicijoznemu SK Domžale. Ilirija odpošlje dober, kombiniran tcum in nriča-kuje se lahko eno najlepših in najbolj zanimivih tekem, kar smo jih v zadniem času imeli v Domžalah. Moiokolesarski klub Ilirija opozarja svoje članstvo na »Lov na lisico«, ki se vrši danes. Odhod lisice točno ob 12. iz- pred kavarne »Evropa«. Zasledovalci star-tajo točno ob 13. izpred velesejmskega prostora. Po izvršenem lovu spottni sestanek v restavraciji »Cirman« v Mednem. Avtobus vozi do restavracije »Cirman« ob nedeljah popoldni re-ino vsako uro od Fi-govca. SK Grafika. Danes ob 13. morajo biti na igrišču Primorja: Zupančič, Mihelič, Novak,' Pallek, Stupica I, Potrata, Trobevšek, Zinke. Stromajer, Kobal in Brumen. Rezerve: Mekina, Žagar. Reditelja: Pipan. Če-par, stranski sodnik Blokar. Pričetek ob 13.45 na igriSču Hermesa. Vsi in točno! TSK Slovan. Danes ob 13. naj bodo na igrišču Hermesa igralci Lipovšek I in II, Marchiotti I. Grm. Seunig. Volkar, Dolfi, Lumbar. Thuma. Zane, Ključec, Bogel in Klingcnstein. Stranski sodnik Legat, reditelja \Visiak in Srebotnjak. Rezerva igra ob pol 10. na igrišču Hermesa z viško Svobodo trening tekmo. NSK Sparia. Na današnji trening z ASK Primorjem ob 8.30 naj pridejo na igrišče Primorja igralci: Humer. Kahne, Otič. Vrhove I in II. Novak I. II m HI. Grabri-jan, Petrovič, Podobnik, Klančar. Vlai.Ku-kovca. Strnad. SK Reka. Danes dopoldne ob 10. seja upravnega odbora v gostilni Sckolskcga doma na Viču. Popoldne v dvorani plesne vaje. vabijo se člani, da se iih v čim večjem številu udeleže. Smučarski klub Ljubljana. Ponovno opozarjamo na letošnji redni občni zbor. ki bo v sredo dne 14. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne Emona. Prosimo ob tej priliki za poravnavo članarine za preteklo poslovno leto 1930-31 v kolikor jo še v zaostanku. — V torek 13. t. m. ob 18. važen sestanek klubovih tekmovalcev v damski sobi kavarne Emona. V interesu vsakega tekmovalca je, da se sestanka zanesljivo udeleži. Iz življenja na deželi DOLENJSKE TOPLICE. Preteklo nedeljo je predaval v šoli v Toplicah banovinski kmetijski uradnik pri sreskem načelstvu v Novem mestu o ravnanju z vinskim moštom. Poučnega predavanja se je udeležilo precej vinogradnikov, ki so pazljivo sledili zanimivim izvajanjem predavatelja. — Gasilno društvo je priredilo v nedeljo trgatev grozdja, ki je prinesla gasilnemu društvu lep dohodek. — Sokol se je 4. t. m. udeležil z eno vrsto telovadccv župne telovadne tekme v Novem mestu. Prihodnjo nedeljo 11. t. m. pa priredi proslavo stoletnice rojstva pisatelja Frana Levstika s predavanjem. Za zgradbo Sokolskega doma si je nabavilo stavbni prostor in s tem vred kupilo celo posestvo, ki ima poleg hiše 9 stavbno parcelo tudi še precej veliko oddaljenejšo njivo in gozdno parcelo. Njivo, ki za Sokola nima pomena, namerava društvo odprodati. — V četrtek 8. L m. je bil roženvenskii sejem, ki je bil letos slabo obiskan zaradi splošne krize. DOMŽALE. Tukajšnja sadjarska in vrtnarska podružnica priredi prihodnjo nedeljo 18. t. m. v godbenem domu sadno razstavo in sadni sejem. Razstave se bodo udeležili gospodarji in posestniki širše okolice, tja do Črnega grabna in do pod Sv. Trojice. Priliko bomo imeli, da se pobližje seznanimo s sadjem, ki dobro uspeva v tukajšnjih sadovnjakih. Mnogo tega božjega dara ie šlo za sramotno ceno k raznim sadnim prekupcem, ki bodo imeli dobiček namesto kmeta-sadjarja. Mnogi kmetovalci-sadjarji z veseljem pozdravljajo razstavo, posebno še, ker si bodo lahko ogledali prvovrstni sadni izbor kamniškega sreza Posebej opozarjamo vse okoliške interesente, da bo razstavi priključen sadni sejem Na njem bodo postavili domačini izbran pridelek za prodajo po ugodnih cenah Obenem bo imel marsikdo priliko, da si nakupi za zimo izborno zimsko namizno sadje. Vabljeni vsi, ki se za sadje z.a.nimate. posebno še. ker je vstop prost LJUTOMER. V nedeljo je Glasbeno društvo priredilo v hotelu Zavratnik uspel koncert, ki ga je posetilo lepo število občinstva. Orkester je pod vodstvom g. Zacher-la zaigral živahno nekaj komadov popularne glasbe ter žel zasluženo odobravanje. G. Doberšek je z lepim glasom in občutkom zapel tri pesmi, g. Jamšek pa je zasviral tri skladbe za čelo in klavir, na katerem je spremljal z okusom g. Ivo Seršen. Občinstvo ni štedilo z odobravanjem vseh nastopov. — Vinogradsko posestvo grofa Lamberga v Grezovčaku je kupil veleposestnik in trgovec g. Alojzij Krajnc za ceno 500.000 Din. Posestvo meri nekaj nad 50 oralov in ie lepo arondirano. Pisarno notarja dr. Stojana, ki je odšel v Celje, je prevzel notar Gregor šašel, ki je prišel iz Celja. — Gremij trgovcev bo priskrbel za vse trgovce za moko kontrolno knjigo, ki jo mora vsak trgovec voditi po zakonu o prometu s pšenico in pšenično moko. Cena bo 5—10 Din za izvod. — Namesto voj. uradnika g. Komornika, ki je odšel v Trav-nik, je prideljen sreskemu načelstvu nared-nik-vodnik g. Crehovnik, ki je že prevzel posle. RUŠE. Oprema našega odra je moderna iin zelo obilna, da se v tem pogledu ;iaš oder lahko kosa z marsikaterim drugim odrom. Med igralskim osebjem se dobe umetniki, ki ne zaostajajo za poklicnimi gledališkimi igralci in igralkami. Razsn tega imamo v svoji sredi bivšo poklicno igralko go. Inko Confidentijevo, ki js članstvu dobro došla učiteljica. V nedeljo i. t. m. se je na našem odru prvič uprizorila veseloigra »Radikalna kura«, s retjem, plesom in godbo v režiji ge. Inke Confiden-tijeve. G. Franjo Sornik s svojim prirojenim humorjem je s polnim uspehom :gral vlogo Bombeka. Njegova žena Cecilija je našla dobro interpretko v gdč. Bečelovi. Bombekova hčerka Jelka gdč. Jankova nas je .presenetila; odlikuje jo prav prijazen glas. Ga. Confidentijeva je v vlogi Vande igrala zelo dobro. Zdravnika dr. Rogana ;e igral g. Adolf Pečar, ki se v zadnjem času prav uspešno udejstvuje. G. Wenko v vlogi poročnika Poloviča je predstavljal okretnega oficirja, dasi se mu je poznal prvi nastop. G. Bučar v vlogi konteja Bombeilija je igral dobro, vendar mislimo, da bi se moral tudi on maskirati primerno za svojo vlogo. — Kako maska učinkuje pri nastopu igralca, dokazuje nastop Bombeilija v 3. dejanju, ko je kot sodnik moral nastopiti z masko in je zaradi tega izredno dobro uspel. Gdč. Bečejeva v vlogi Etelke nas je nad vsa pričakovanja prijetno iznenadi-la. Pela je prav lepo in z vročim temperamentom. — V ostalih vlogah nastopajoči gg. in gospodične Confidenti (Meden), Ve-koslav Pečar (Požun), Janko (Jaka), Kra-merjeva (Katica), Doiinšek (gostilničar), Preserjeva (Jerica) in Ozimova v vlogi Polajnaric-e in sobarice so nas popolnoma zadovoljili. Med temi naj še posebej poučr-tam nastop g. Janka in njegove partnerice gdč. Milke Kramerjeve. Predstava je občinstvo zadovoljila in po odpetih pevskih točkah je navdušeno občinstvo z bunrm ploskanjem ponovno priklicalo igralce .ua oder. Večji del uspeha tiči brez dvoma v izredno dobro posrečenih maskah naših igralcev in igralk, kar je zasluga geometra g. Slavka Stanija, ki je s to svojo umetnostjo žel višek uspeha, ko je našo srčka-no Roziko prepleskal v prav krasno zagorelo Madžarko. Baletne točke, ki n'so v skladu z libretom, naj bi se za reprizo nanovo naštudirale. Scenerija je bila v vseh dejanjih izredno lepa m okusna, kar je zasluga g. Jura Confidentija in njegove desne roke g. Albina Aignerja. V drugem dejanju se je pri vžiganju luči v hišah Roga-gaške Slatine pojavil nedostatek s tem, da so se luči v vseh hišah užgale v enem in istem času. Ob koncu dejanj ne pada zavesa ob pravem času. Tudi pavze bi si v bodoče želeli nekoliko krajše. Naš orkester pod spretno taktirko g. Jerneja črnka je v polni meri pripomogel do lepega uspeha. Dne 18. L m. popoldne ob priliki blagoslovitve naše nove osnovne šole se bo vršila repriza »Radikalne kure«. Upamo da bo takrat obisk povoljen. — D. K. VOJNTK. Brez pomena je, da bi debatirali po časopisih s človekom, ki je zakrknjen sovražnik meščanske šole in uka željne jugoslovenske mladine. Že drugič rešuje ta mož v »Slovencu« z nepoštenimi nameni gospodarsko krizo s tukajšnjim IV. razredom meščanske šole, v katerega se jc letos vpisalo 11 učencev (ne 9, kakor jih obakrat navaja). Od človeka, ki sam nima otrok, nimamo starši pričakovati drugega, k ;kor slične dopise v »Slovencu«. Toliko poštenosti bi pa mož vendar lahko pokazal, da bi s svojim podpisom razložil ljudem, koliko bi bil on na dobičku, če se že zaradi IV. razreda, ki ima letos slučajno prvič malo manj otrok, imenuje izmozga-nega davkoplačevalca. Naj bi obenem razložil tudi škodo, ki bi jo utrpeli starši, če letos tega razreda ne bi bilo. Da bo javnost točno obveščena, povemo tudi, da je bil letos naval na I. razred meščanske šole največji, kar obstoja šola. Vpisalo se je 53 otrok. Da jih tudi v bodoče ne bo zmanjkalo, povemo zgoraj imenovanemu prijatelju mladine in šole, da bomo starši pošiljali vedno v večjem številu svoje otroke v meščansko šolo, ker se zavedamo, kakšnega pomena je v teh resnih časih večja in praktična izobrazba jugoslovenskega naraščaja. Toda tisto tudi vemo: Kdor hoče teptati in imeti narod v temi. mu ruši šole! Dopisniku »Slovenca«, svetujemo starši, da pokaže drugič svoj značaj in poštenost v dopisih s svoiim nodnisom. Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1951? .3 iH o a, * u y >8 Qi ~ m S «1 ! W rQ -r-s © *S? S 3 g Q "-1 >H2 R M £ O. «? 10 n eS « N S S > « * I -H OT 2 Q N * a SctlivaCa Po smrti naše matere gospe Jul!-jane Kodrič sem .p»'3jel od podpornega društva »Ljudska -amopomoš« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam prekoristno društvo vsa-komu najbolje. črešnjevec pri Slov. Bistrici, 7. oktobra 1931. 12657 JOŽE JANSNIK. zet Moški klobuki iz filca vseh modnih barvah In oblikah po Din 36.— Odjemalce izven Zagreba prosimo, da nam pošljejo pri naročilih obseg glave v centimetrih. Gospodje izven Zagreba naj zahtevajo veliki brezplačni katalog s 164 stranmi. 12654 jtfoč osebnega vpliva Danes najkoristnejša knjiga! v 10 dneh se naučite sugerirati, hipnotizirati i. t. d. Uspeh garantiran. Prospekte Pošlje Veda in Znanost«, Celje Razlagova ulica št. S. 12G43 ZDRAVSTVENI INŠPEKTOR DR. JUREČKO IVAN ■ ordinira po vrnitvi v Maribor, Gregorčičeva ulica štev. 6. — Telefon 2040. Posvetovalne ure od 8. — 9. in od 13. — 15. popoldne dnevno. 12701 UBHimmi Pristopajte k Vodnikovi dražbi (Poceni in dtohro kupite ure, zlatnino ln srebrnlno pri avetovno znani tvrdki KURIVO: PREMOG in DEVA nudi po konkurenčnih cenah RUDOLF VELEPIč, trgovina s kurivom Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 23. Za mesti Maribor in Celje iščemo zmoznega ti^oTikega zastopnika kateri že potuje za gotove špecerijske predmete. Ponudbe pod :: Marmelada« na oglasni oddelek »Jutra«. 12632 H.Suitnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope. Amerike, Afrike, Avstralije in Azije Velika zaloga ur znamk. Glas-hUtte, J. W. C. Schaffhausen Solvil. Omega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Ajco, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuie za na dan 19. oktobra 1931 ob 11. uri" nosacev Pogoji so na vpogled pri podpisani direkciji. Iz pisarne državnega rudnika Velenje. 12695 Iz konkurzne mase Pavla Bohinca, 'čevljarskega mostra, Tržič, se proda pod roko: I. nepremičnine: 1.) hiša št. 253 s kompletno čevljarsko delavnico v Tržiču, eno- deloma dvonadstropna stavba, delavnica do polovice pritlična. 2.) 23 montiranih čevljarskih strojev kot pritiklina, med temi motor z 8 HP in 2 števcema. Kupnina za te nepremičnine: 330.000 Din. II. Premičnine: 1.) 7—8 čevljarskih strojev. 2.) razno blago in inventar. Kupnina za vse te premičnine: 70 tisoč Din. Obrat se začne lahko brez posebnih predpriprav. — Ponudbe je nasloviti na podpisanega konkurznega upravitelj", notarja Janka Svetliča v Tržiču. Na ponudbe, ki dospejo po 20. oktobru t. L, se ne bo oziralo. Informacije pri upravniku. 12610 Tržič, dne 7. oktobra 3931. Janko Svetile, notar kot konkurzni upravnik. Kurja očesa Sajholjše sredstvo proti kurjim očesom »daven« je mast Dobite » lekarnah, droge njab ali naravnost U ivor oice to glavnega skladišča Čuvajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak DENAR II so vozni listi z inozemstvom, ki jih vpo-šljite oblastv. koncesijon. biroju za revizijo voznih listov (Frachtbriefrevisionsbureau) Alfred Roder, Wien III., Stammgasse 11, v svrho revizije in reklamiranja. 12694 Izdelujejo se najnovejši modeli o-troškib vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. se bo vršila pri Okrajnem sodišču v sobi št. 2 ob 9 uri dopoldne, dne V ŠKOFJI LOKI 23« oktobra 1.1. Prodajale se bodo nepremičnine z vsemi montiranimi stroji (mizarski, ključavničarski, kleparski) in pritiklinami. Cenilna vrednost Din 930.000; izklicna cena Din 400.000 teka. Dogovorno s prvovknjiženo upnico se začasno prevzame lahko tudi hipo- Iz življenja in sveta Važna posvetovanja v Parizu Po prihodu lorda Readinga t Pariz: (od leve proti desni) Becik de ^^ francoski šef protokola, angleški vnanji minister lord Readmg s svojo mlado ^eno an lord Tyrell, angleški poslanik v Parizu. vek popravlja naravo Kova pct nož za britje in po katerih preparatih zopet zrastejo dlačice še bolj goste in trše. Zdravniki priporočajo »Rapidentb« kot najbolj pripravno sredstvo za odstranjevanje dlačic. . . . Cea» Din 50.— »Partout« za roke in noge . . . .............Din 100.— 1> n Afin 'n ki cesto izzove zasmeh ra jen). a- UUCLil/a uunu gine po kratki uporabi moje kreme za pobiedi-tev »A<. Pomaga tudi tam, kjer so drugi preparati odpovedali. Lice postaja daleko mikavnejše in lepše, uspeh in tudi neškodljivost zajamčena. Ceoa Din 80.—. Originalne preparate cmnAnra _ crHPmirp razpotij* po poletju ^ 9vflnUJV»llH9v«l«ilXajH proti plačilu v naprej satira Depot za Jugoslavijo »O m n i a«, oddelek Ml, ZAGREB, Draškov»čeva 3T. Zahtevajte brezplačen iluetrovan cenik! Okazi NOGAVIC Ugodna prilik al ijska 12658 3009 parov svilenih, flor, volnenih, makko globoko pod lastno ceno h" preje Din 19.— » » 25.— » » 32— * » 40.— sedaj Din &— » » 10.— » > 15,— » » 30.— F. & M. ROZMAN, LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA štev. 7 Dražba zastavljenega blaga v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 14. oktobra 1931, efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne. 12620 PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA Cemeia prvovrstne kakovosti Snper-Portland znamke Tempel kamnoseški mojster Ljubljana Resijeva cesta štev. 30 priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za grobnice, marmornate plošče za mobilije po najnižjih cenah I iz tovarne »Dalmatia« J. 4 Kaštel - Sučurac stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. 12oS2 A VH 68-31-13 12432 OGlic Prostovoljna sodna dražba na Kodeljevem V ponedeljek, dne 12. oktobra t. 1. ob treh popoldne se bode na licu mesta, Kodeljevo št. 61, v bližini gostilne Bricelj, prodala STAVBNA PARCELA v lepi ravni legi, ca 5 minut od tramvajske proge, za izklicno ceno Din 22.500. Kupnina se plača v obrokih. Ostali pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču soba št. 37. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIH. dne 28 septembra 1931. Svetovni sloves uživaio nalivna peresa Penkala tvornice d. d, Penkala Transparente št. 562 Penkala št. 502 . . . . • • • Din 160.-Din 120.- 321 Penkala št. 499 ..........Din 80-~ Junior - Gold št. 490 ........ Din 48.-*) Zahtevajte tudi Vi samo „Penfeala« zlata nalivna peresa! ■ : , . l , ... 4* -. .v-vi-;-*-• • '■/ <£ene malim oglasom z Ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda L— Din. Pristojbina za iifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Dm. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrabre hiše sprejmem k Mletai deklici. Reflektiram samo na absolutni) solidno in otroke ljubečo dobrodušno osebo. Plačilne zahteve, fotografijo, reference in prepise spričeval je poslati na generalnega direktorja Schlesinger, Donji Miboljac, Slavonija. 44540-1 Šofer dobi takoj službo k težke-mo tovornemu avtomobilu na oglje, za prevoz desk. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren Toiač«. 44584-1 Kontoristinja absolventka dvorazr. trg. šole. izurjena v slov. in nemški stenografiji, dobi mesto. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo mezde »a oglasni oddelek Jutra pod »2000«. 44609 1 t Mizar, vajenca »prejme Jurij Pollak, strojno mizarstvo v Kranju. 44613-1 2 dobra soboslikar. pomočnika •prejme Viktor Tomazin v Novem mestu. 44665-1 Učenkam pletiljam brezplačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni stroj »Tehna« družba. Ljubljana. Mestni trg 35/1. 42000-1 Prodajalka kurjena v delikatesi in trgovini meš. blaga, zmožna todi nemškega jezika, dobi takoj mesto pri Albinu Ulaker, trgovina. Bled. 44829-1 Dve prodajalki manufakturne stroke, iznr-jeni in marljivi takoj sprejmem. — Ponudbe na poštni predal 25, Kranj. 44900-1 Z?, damsko kapelo iščem početnieo z dobrim glasom, ki ima voljo, da se nauči svi-rati. Pogoji so: stanovanje in hrana, plača po sporazumu. Ponudbe na naslov: Irma Srda-nov. Mačvanska 3, Beograd. 45184-1 Vajenko za modistovsko obrt sprejme modni salon Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. 45180-1 Potnika (co) (upokojenca) sprejmem takoj za Ljubljano. Lahko delo. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 45229-1 Več šivilj pretnih išče mo-dni salon proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45231-1 Več dobrih kuharic sobaric, deklet, ki kuhajo, gostilniško osobje, sprejmem. Služb je dovolj na razpolago. Služinski zavod, Gajeva ul. 27, Zagreb. 44958-1 Samostojno služkinjo ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, želi uradniška družina z otrokom v trgu. Ponudbe pod »Zanesljiva in stalna« na ogl. oddelek Jutra. 44826-1 3—4 pletilje dobro izurjene, kakor tudi pletilca, samostojnega delavca na Ja-quard in intarsijskem f troj u, ki zna tudi majhne reparature sam izvrševati, sprejmemo. Ponudbe naravnost na: S. V/einberger, Karlovac. 45199-1 Služkinjo zdravo, pošteno in pridno. vajeno kuhe, vseh hišnih del in vrta, sprejme boljša družina v stalno službo. Prosi se obširnih ponudb. Javijo naj se le prvovrstne moči. Naslov v ogl. odd. Jutra. 44820-1 Vajenko sprejme takoj pletilja. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 44979-1 Vajenca za krojaško obrt sprejme Albert Rojina, Celovška 34, Ljubljana VIL 44769-1 Sobarica za vsa hišna dela, izvzem-ši kuhanje, 20—25 let stara, k eni sami osebi za Karlovac, Hrvaško, dobi mesto. Ponudbe na: Fra-nja Jakil, Karlovac. 44961-1 Dekle ki zna lepo stepati, sprej mem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45021-1 Dekle za vse (Nemka) pridna, vešča vseh domačih del, dobi mesto pri manjši rodbini. Postopek dober. Naslov: Tomšič, Karlovac, Zrinjski trg 2/1. 44576-1 Mesar, pomočnika vajenega vseh mesar, del, iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45168-1 Strojnika popolnoma veščega v upravljanju bencinskih motorjev, sprejme takoj Anton Jandl, Celje-Breg. 45121-1 Uradnike (nabiralce) za jezikovno šolo iščem. Gosposka ulica 4/1. Za osebe vseh poklicev dobička-nosen postranski za-shjžek. Predstaviti se osebno. 45097-1 Trg. vajenca c dežele, s hrano in stanovanjem v hiši, v trgovino x manuf3kturnim in špecerijskim blagom sprejmp takoj Filip Potočnik, trgovini, Ziri_44830-1 Zakonca »atiesljiva in poštena, ki se dobro razumeta v reji perutnine, iščem proti dobri plači, prosti hrani in stanovanju. — Predmestje Ljubljane. Osebne ali pismene ponndbe: Bleiweisova eesta 27/n. 44867-1 Brivskega vajenca sprelmem. Hešik, Medvedova 38. 44991-1 Trg. učenca sprejme boljša delikatesna iti Špecerijska trgovina v ljnbljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem cidelkn »Jntra«. 44937-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45105-1 Služkinjo pridno, pošteno, za vsa hišna dela, katera zna kuhati, z dobrimi Izpričevali. se sprejme k dvema osebama. — Ponudbe poslati p. a podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Snažnost«. 45238-1 Klepar, vajenca proti plačilu sprejme M Jankovič, splošno klepar stvo, Rimska cesta št. 19. 45252-1 Krojači, pozor! Radi odpotovanja prodam kroiaško delavnico v Ljubljani v bližini glavne pošte za 5000 dinarjev. Naslov v ogl odd. »Jutra«. 45206-1 Navijalko volne pretno, z večletno prakso, prejmem za stalno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 45232-1 Vajenko za damsko krojaštvo takoj sprejmem na Miklošičevi c. t. lo. 45242-1 Šivilje in učenke dobre, sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 45192-1 tl'4 'i Absolvent s prav dobrim uspehom dovršenih 4 meščanskih šol šče mesto v pisarni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44709 2 Vpokojenec 44 let star, trgovsko izobražen, ki dopisuje v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku, strojepisec, izvrsten skladiščnik, išči primerno zaposlitev. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Zaposlitev«. 44722-2 Retušerka z dolgoletno prakso, išče za domače delo, za retu-širanje negativov. Vera Marinkovič, Štepanja vas štev. 86 — Kodeljevo. 44747-2 Mlad zakonski par brez otrok, išče kakršnokoli službo. Gre tudi sam mož. Zmožen kavcije Din 40.000. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Denar«. 44784-2 Gospa srednjih let, zmožna nemščine in šivanja, išče službo gospodinje, družabnice ali kaj podobnega. Dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Varčna«. 44696-2 Prodajalka izučena manufakturistinja, sedaj v mešani trgovini, želi premeniti mesto s 1. decembrom ali pozneje — najraje v Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek >.Tutra« pod značko »Poštena, 201etna«. 41818-2 Starejše dekle z Goreniskega. vajena šlvan.ia želi službe pri dobrosrčni gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko dekle«. 45004-2 Mlada ločenka inteligentna, želi mesta gospodinje za takoj pri boljšem inteligentu izven Ljubljane ali Slovenije. Ponudbe pod Prvovrstna moč« na ogl. odd. Jutra. 45015-2 Slaščičar samostojen, spreten delavec išče službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44944-2 Vzgojiteljica zmožna samostojne vzgoje, vešča gospodinjstva, išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna«. 44865-2 Intel, gospodična zmožna samostojnega gospodinjstva, bi šla kot družabnica k starejši dami Mi kot gospodinja k vdovcu z otroci. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Značajna«. 44866-2 Frizerka mlajša, dobro izurjena, išče mesto. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra frizerka«. 44963-2 Mlad samec inteligenten, trgovsko naobražen, želi kakršnegakoli primernega za-poslenja kot skladiščnik, odpremnik, inka-sant. Govori slovensko, nemško in italijansko. Je povsem zanesljiv in neoporočne preteklosti. Reflektante prosim, da naslove ponudbe pod šifro »Povsod zanesljiv« na ogl. odd. J. 45051-2 Solidna natakarica zmožna kavcije, želi službo, ali pa prevzame na račun vinotoč ali gostilno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna natakarica«. 45067-2 Mlinar dobro izvežban, priden, pošten, išče primerno službo tudi v skladišču ali kaj podobnesa. Nastop lahko takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45014-2 Ženska močna in pridna, srednjih let, z materjo želi službe viničarke. Najraje v mariborskem okolišu. fonuaoe na ogl. oddelek Jutra. 44824-2 Prodajalka mešane stroke želi spremeniti službo. Gre v mesto ali na deželo. — Cenj. ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Zvesta in marljiva«. 44814-2 Hči gostilničarja starejša, želi mesto natakarice. Ponudbe na Minka Oblak, Stična. 44817-2 Mlad pekovski pomočnik želi službo v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«. 44850-2 Čevljar, pomočnik išče službo za fina šivana dela ali za prikrojevalca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izurjen čevljar«. 44898-2 Učenec želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Poštenost«. 44956-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče službo v mestu ali okolici. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Izurjen«. 44969-2 Reumatičnim živčno bolnim se najtopleje priporoča maserka, na Dunaju izučena. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dunaj«. 45020-2 Prodajalka modne in galanterijske stroke, zmožna nemškega jezika išče službo. Ponudbe pod šifro »Moda« na oglasni oddelek »Jutra«. 45040-2 Bivši orožnik oženjen, brez otrok, išče službo oskrbnika, maierja, gozdnega ali poljskega, odnosno lovskega čuvaja. Ponudbe prosim pod šifro »Čuvaj« na oglasni oddelek »Jutra«. 45045-2 Trg. uradnica z večletno prakso, z znanjem slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, popolno ma zanesljiva in samostoj na, išče • primerno zaposlitev. Cenjene ponudbe pod »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 45055-2 Sedlarski pomočnik vojaščine prost, išče za poslitev. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44460-2 Mlad šofer želi službe na tovornem ali osebnem avtomobilu. Naslov na osrl. odd. Jutra. 45029-2 Trg. nomočnik mlad, priden. delavo-I.ien, mešane stroke želi službe. Cenjene ponudbe na osi. oddelek Jutra pod šifro TD^Vier prodajalec. 45032-2 Pekov, sotrudnik z lastno pravico za obrt, zmožen kapitala, prvovrsten. zvest, popolnoma zanesljiv in strogo soliden dplavec žeti službo takoj ali pozneje. Cenj. dopis" na ogl. odd. »Jntra« pod ?rfro »Pek« najpozneje do W. t. m. 44939-2 1000 Din nagrade dam onemu, ki mi pre skrbi mesto knjigovodje ali korespondenta. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nagrada« 44689-2 Trgovski pomočnik zmožen garancije, želi na meščenje v tfsrovini mešanega blaga, ali gre tudi kot skladiščnik ali inkasant Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Garancija 50.000«. 44693-2 Mesto skladiščnika t o č i 1 c a ali kaj sličnega iščem. — Star sem 32 let uporaben za vsako delo in zmožen več jezikov. Ceni. ponndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Spreten in pošte««, 45090-2 Mesto hišnice iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 45075-2 Prodajalka mešane stroke, ki bi tudi pomagala pri kuhi, želi za-poslenje — tudi na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45073-2 Službo iščeta starejša fina kuharica in deklica, stara 15 1. k otrokom. — Gresta tudi za čez dan. Sv. Petra c. 81, Kastelic. 45123-2 Kuharica dobra, poštena, želi mesto pri finančni kontroli ali k orožnikom. Nastop 15. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«. 45104-2 Starejša gospa želi službo pri kaki starejši gospe ali gospodu, event. k otrokom. Govori 3 jezike Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro Dobra gospodinja«. 45085-2 Zob. jnstrumentarka ki opravlja tudi pisarniške in blagajniške posle, v ne-odpovedani službi, želi isto sedaj ali pozneje premeniti Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Instrumentarka«. 45092-2 1000 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stalno primerno službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Stalno in 1000 Din. 45037-2 Učiteljica vzgojiteljica, z najboljšimi referencami, nemško, klavir, vse šolske predm., išče zaposlitev na ure ali popoldne. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Učiteljica 2«. 45167-2 Kot hišna dama tudi k otroku išče mesta samostojna inteligentna dama vešča kuhanja. Ponudbe pod !. O. S. 13« na oglasni odd. »Jutra«. 45170-2 Žagar in mlinar z večletno prakso in zmožen-vseh popravil, išče službo. Franc • Levstek, vas Ravne, pošta Kočevska Reka. 45129-2 Gospodična pridna in poštena, išče mesto v boljši hiši k otroku, ali v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubim deeo«. 45106-2 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, išče službo — event. tudi na deželi. Mahora, Celovška c. št. 43. 45209-2 Dekle staro 17 let, ki Je dovršila 4 razrede meščanske šole, pridna in marljiva, poštenih staršev, želi priti v kako trgovino z mešanim blagom, kjer bi imela stanovanje in vso oskr bo v hiši. Cenjene do pise Je poslati na naslov: Marica Stamol, Žalec pri Celju. 45237-2 Mesto prodajalke ali gospodinje pri starejšem gospodu, samcu ali vdovcu želi gospodična. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Veselje do gospodinjstva«. 45214-2 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana Prospekt lo zastonj — pišite ponj l 251 Katero društvo preskrbi kapelniku kakršnokoli službo. Pod-učeval ali ustanovil bi godbo na pihala. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 45194-2 Slaščičar, pomočnik 22 leten, išče službe. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Pošten«. 45177-2 Učiteljica nemščine nudi pouk ali konverzacijo Vprašati med 10. in 14. uro na Zrinjskega c. 7/11, levo. 44649-4 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojko Pipenhacher Ljubljana, Gosposvetska 12 — Zahtevajte informacije. 43647-4 Kmečki fant vojaščine prost, želi kako stalno službo. Cenjene ponudbe na naslov, ki ga pove oglasni oddelek Jutra 43222-2 Izučen vrtnar marljiv hi agilen, z večletnimi spričevali, želi stalne namestitve. — Prevzame tudi začasno vrtnarska d<>la A. Lazar, Kolodvorska 31. 45223-2 Dekle - šivilja staTa 20 let, gre k boljši rodbini kot pomoč v kuhinji ali kot sobarica. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 45201-2 • 9 S Provizij, zastopnike ia vse kraje dravske banovine Bče dobro vpeljana »ava.ro val na družba. — Ponndbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 44563-3 Zastopnik agilen in dobro uveden v kolonijalni stroki se išče za Maribor. Ponudbe z referencami na oglasni odd. »Jutra« pod »Dober zastopnik«. 44960-3 Denar! Zaslužek! V potrebi družabne kupčije raznih gospodarskih, osebnih vprašanj, razdol-žitve, nakupa posestev itd. daje nasvete: Posredovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška 19 (dve znamki priložiti). 44934-3 100 Din dnevno zaslužite pri privatnih strankah. — Marmorna industrija, Komenskega ulica št. 17. 44391-3 Entlanje 1 m 1 Din ter monogrami vseh vrst najceneje na Dunajski cesti št. la/IV. 44481-3 Provizij, zastopnika agilnega in garancije zmožnega iščem za prodajo Metek krtač. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro blago, nizke cene« 44882-3 Modna trgovina da delo na dom šivilji ali krojaču, ki jamči za vsak kroj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plašči«. 45056-3 Zastopnike za nekal okrajev za prodajo Pfaff šivalnih strojev in Puch koles sprejme tvrdka Ignac Vok, Ljubljana. 44178-3 Zastopstva prejmem vse vrste ta komisionsko skladišče za B. Luko in celo Vr basko banovino. Posedujem oblastni informacijski biro. dajem vse vrste informacije. Cena 10 do 20 Din. — »Universal«, agenturna in komlsijonalna zadruga Fritz Atlas, Ba-njaluka. 45200-3 Šivilja na Miklošičevi cesti St. 15 se priporoča za izdelovanje plaščev, kostumov in obiek Prevzame pa tudi popravila Cene nizke! 45241 3 Natakarica mlada, čedna, z do-brm spričevalom in lahko tudi nekaj kavcije, želi premeniti službo kjerkoli. Prednost ima Kranj ali sploh Gorenjska. Dopise pod značko »Poštena. povsod padovoljna natakarica« na ogl. odd. »Jutra«. 45227-2 Mehanik-šofer Inozemec, vojaščine prost, zmožen stopiti v vsako delavnico. Išče službo. Ponudbe pod šifro »Izurjen mehanik« na ogl. odd. »Jutra«. 45164-2 Akademičarka ršče inštrukcije v vseh predmetih. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Uspeh«. 44714-4 Angleščino in francoščino ponžuje gospodična rt Amerike. Naslov v oglas, od delku »Jutra«. 47778-4 Klavirski pouk po edini pravilni in uepeS-ni metodi. nemSka konver-zaeija in pouk na gosli — Pod Traačo 2/H, desno. 43236-4 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obi-k privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino za ma-nufakturno biago. Ponudbe na oglas, o-ddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«. 39877-5 Potnika manufakturna stroke — za jbisk privatnih strank •sprejmemo. Ponudbe pod šifro »Fiksum in provizija« a.t podružnico - »Jutra« v Mariboru. 44942-5 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po 12 Din za uro. Poljanska c. 13/II, levo. 43S91-4 Angleško, francosko italijansko, nemško poučuje diplomirana Švi-carka Pavla Kovač, Miklošičeva cesta 22/IIT. 44843-4 Nemščino in francoščino po uspešni metodi in zmerni ceni. Karlovska 18/n. Oglasiti se med 2. in 4. uro 44742-4 Italijanščino tudi na domu poučuje diplomirana italijanska učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43050-4 Stenografijo slovensko Vas naučim v 60, nemško (Ehheitskurzschrift) pa v 30 urah. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 45072-4 Krojno učilišče izdelovalnica krojev, zastopstvo inozemskih listov, Ljubljana, Mestni trg 5/II., poleg magistrata (v hiši banke). Prva velika jesenska večerna in dnevna tečaja se pričneta 19. oktobra. Krojačem najmodernejši kot enostavni kroji moških oblek, uniform (važno voj nim obveznikom), za duhovščino in druge. šiviljam, nešivUjam, pletiljam lahek sistem, da se vsaka tekom tečaja priuči izdelati obleko po modelih. — Udeleženci imajo priliko v salonu se vaditi v šivanju garderobe, da lahko po zaključku nastopijo službe, ki se jim brezplačno reko-mandirajo. — Plačljivo tudi na obroke. 45077-4 Jezikovna šola Berlitz Gosposka ulica 4/1. (za univerzo) nanovo otvor-jena. Nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina itd. Tečaji in pouk posameznika za začetnike in že uvedene. Cene času pr-merne. Vpisovanje (tudi ob nedeljah) od 10. do 12. in od 15. do 20. ure. 45096-4 Nemščino gramatiko, konverzacijo in korespondenco poučujem poceni. Grem tudi na dom. A. P., 2:itnikova ulica 17, pritličje (Cesta v Rožno dolino). 45172-4 Akademičarka absolventka kla-siiine gimnazije, išče inštrukcijo proti hrani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45103-4 Dipl. učiteljica angleščine, ki se je vrnila po dolgoletnem bivanju v angleških krajih, je pripravljena podučevati angleški in nemški jezik. Prevzame na dom vsakovrstna pismena dela v slov., angleškem in nemškem jeziku; eventuel-no nastopi primerno službo. Ponudbe pod šifro »Diplomirana« na ogl. odd. »Jutra«. 45220-4 Dipl. učiteljica poučuje klavir, nemščino, francoščino. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45186-4 Fiksum in provizijo nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso dravsko banovino ta ma-nufaktarno blago. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ' ia pr«Tttija<. 45053-5 Krajevne agente kateri obenem obiščejo privatne stranke z lahko prodajnim in dobro vpeljanim predmetom iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 45148-5 Provizij, potnika sprejmemo za Slovenijo, PrekmuTje in Hrvatsko. — Dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Sezona«. 45239-5 Ali ste opazili da se v tovarni v Ljubljani, Aškerčeva ulica štev. 3 razprodaja bogata zaloga vse vrste posode aluminja-stih, bakrenih in medeninastih izdelkov ter raznega inventarja globoko pod tovarniško ceno? Samo še 15 dni imate časa! Nova Ju-gometalija v likvidaciji v Ljubljani. 44753-6 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, tel. 33-13 Pisalno mizo amerika.nsko, več stelaž za knjige in druge stvari prodam radi selitve. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44754-6 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošil ia po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Hi ca 82. 22-6 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 Inventurna prodaja Večje število dvokoles. otroških vozičkov, šivalnih strojev in motorjev poceni naprodaj pri »Tribuna« F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4. 41804-6 Sadno drevje najžlahtnejših vrst, nizko in visokodebelno, marelice, nektarine, breskve, kakor tudi raznovrstno lepotično grmičevje, nudi po nizkih cenah drevesnica Marija črnagoj. Vič pri Ljubljani. Pred nakupom sadnega drevja si oglejte mojo drevesnico, ker boste našli vse. kar iščete. 44088-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1 44192-6 Ia premog, drva kupite najugodneje pri tvrdki Fran Slovša, Kole-zijska 19. 306-6 Voz dvovprežni, konjski, uporaben tudi za vole ali enega konia, ker ni težak, skoraj nov, za 980 Din proda Anton Mihelčič, trgovec, Semič. 44832-6 Otroški voziček na peresih, dobro ohranjen takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44840-6 Gramofon kopalno banjo in železno peč pr-odam, ali zamenjam za ročni voziček na 4 kolesih, ozir. za manjšo peč. Naslor v oglasnem oddelkn »Jutra«. 44880-6 Čebele z Žnidaršičevimi panji poceni prodam radi premestitve. Pojasnila daje Ivan Pirnat na Viču. 44902-6 Pult (Pudef) 3 m dolg, kredenca s steklenim nastavkom in 4 steklene izložbene o-marice ugodno prodam v trgovini Boris černe, Pražakova ul. 8. 45016-6 Dekoracijski drvan zelen pliš, prodam m 500 Din. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 4-4973-6 Kartotečna omara skoraj nova, zelo poceni naprodaj. Vprašati in pogledati Glince, Tržaška c. 1. 4^957-6 Moško obleko površnik, čevlje štev. 42. nikeljnasto posteljo in buteljke prodam. Na?k>v v oglas. odd. »Jutra«. 4&V2-J) Voziček za dvojčke, dobro ohranjen, prodam. Naslc*v v oglasnem oddelku »Ju>tra.r. 43023-6 Otroško gaiblco dobro ohranjeno, od zdravega otroka, poceni prodam. Prisojna ul. št. 1, I. nadstr., na hodnik ii. 44390-6 Registrir. blagajno »National« ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44700-6 Prodam: 20 komadov novih Regiet-r. blagajn po 3500 Din, pisalne stroje po 550 Din, gramofon His Maisters za 1500 Din, 17 zvezkov Ma-yer leksikon za 1200 Din. tricevni radio - aparat na baterijo za 800 Din, štSri-cevni brez eevk za 1C00 Din, P. H. Adler avtomobil za 8000 Di.n. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rekordno nizke cene«. 44634-6 wmmm Krompir kupujem na vagone. Ponudbe i najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Krompir«. 444i2-7 Likalnik na plin poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku J. 45048-6 Železen štedilnik dobro ohranjen naprodaj v šiški, Gasilska cesta št. 17 4486JJ-6 Plinski štedilnik na 4 plamene in 2 pečicama (Bratrohj) dobro ohranjen poceni naprodaj v Knafljevi ulici št. 17. pritličje. 44868-6 »Empire« garnituro posodim (prodam) za fino, intimno kavarno, konditorijo ali posebno sobo. Prikupljiva oblika. Ista bi dvignila vsak prostor in privabila goste. Ponudbe z natančnim naslovom pod »Recamier« na ogl. odd. »Jutra«. 45102-6 Bukova drva suhe eepanice in lese»» oglje kupujem na vagone. Po« nudbe z najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Gorivo«. 44413-7 Rabljen portal z vbodom in izložbo V enem komadu, za trgovin« kupimo. Ponudbe z m-v.?ii!»o mere na naslov, ki sa pove oglasni oddelek »Jutra«. 44627-7 Na obroke lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjSl ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detaljnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova 1 (pri sodniji). 39917-7 Otroški voziček kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44711-7 Čoln dobro ohranjen kupim. 'Ponudbe z navedbo cene H» oblike na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifro »Spnrt«. 43203 7 »Radione« univerzalni šestelektroosM radio aparat na kratke normalne in dolge valove z zamreženo anodo, okvirno anteno, akumulat^rje-m in zvočnikom ugodno piodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Radione«. 44831-9 Radio šesto.pvni AKE »Super 6«, priključek na 220 Volt, popolnoma nov, z dinamičnim zvočnikom, čist, selektiven, močan, po lastni ceni prodsm. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44905-9 Radlo-aparat petcevni, z velikimi Phi?1* sanodi, 36 amper, akumulator z nabijačem — na okvirno anteno, brez zemlje rn adaptor za kra tke valove, rezervn-imi cevmi nrr>da Celan, Maribor, srie-dališče. 44949-9 Otroški voziček in zibka, dobro ohranjeno po ug-odni ceni naprodaj v Rožni" dolini, cesta XV/14 I. nadstr. 45166-6 Gostilničarji in gospodinje! Sveže goveje vampe dobite vedno v mesariji na Tržaški cesti štev. 2. — Otrin-Višnjevec. 45153-6 Predsoba jedilnica, slike in detektor ugodno naprodaj v Veliki čolnarski ulici štev. 15 — pritličje. 44729-6 Športni voziček skoraj nov, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45093-6 Otroško posteljo prodam. Ogledati med 3. in 5. uro v Gledališki ul. 7. pritličje. 45219-6 Kovaški meh popolnoma v dobrem stanju proda Mihael Kavčič, Zg. Šiška. _45211-6 Veliko stelažo in plinski štedilnik ugodno proda F. Lubas. Dunajska cesta 36. 45204-6 Blagajno »N.VITONAL« motorni in ročni pogon, štiripredalno poceni proda Karničnik v Mariboru, Glavni trg 11. 44930-6 Mali »gašperček« prodam za 120 Din. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 44994-6 Vinske sode 100—800 1 prodala Dobrajc. Tattenbachova 21 Maribor. 44947-6 Biliard Seifert kavarniško kredenco, omaro in drugo ceno prodam. Vprašati pri Valentinčiču, Ljubljana?. Mali dom. 45178 Angleščina metoda Mertner prodam m 100 Din. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 44974-8 Leposlovne knjige slovenske, nemške, v krasni vezavi poceni naprodaj. Ogleda se lahko: Domobranska cesta št. 23. des-M vis. prit. 45023-8 Akumulatorji dobro ohranjeni. 110 ve#-tov, -poceai naprodaj. Naslov pove osrlasni oddflek: r.Jutra«. ~ 44478-9 Kolesa n roda jam na odplačila. —• Tovarna koles. Ljubljana, poštni predal 307. 229-11 Kolo > Pariš« eno leto rabljeno, za polovično ceno naprodaj v Vodmatu, Pod ježami št. 11. 44786-il i ti 4 f it ii«l< l<*lt Otroka sprejmem v rejo. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Otrok«. 44071-14 Otroka vzamem v dobro oskrb«u Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45074-14 Nekaj abonentov sprejmem na izvrstno e spalnice 2509 omare 500 postelje KO kuai. oprave 1100 ki*h. kredence 580 Turi i na obroke. — Vse drago pohištvo se dobi na;iceneje. Sprejema se vsakovrstna naročila in popravila. — Mizarstvo »Setea«, Kolodvorska 18 45116-12 Diesel-motor aa surovo olje, 25 HP, znam te Deutz, ugodno proda tovarna testenin, »Peka tete« v Ljubljani. 38142-10 Avto prav malo rabljen poceni na,prodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra c. 44918-10 Avtomobile rabljene, osebne in tovorne ima ugodno Lampret in drug, Ljubljana, Selenbur-gova 4. 45003-10 Motorno kolo Peugeot, 350 ccm, prodam. Kunej, Krekov trg št. 2. 44924-10 Peugeot avto poltovorni — v najboljšem stanju ugodno prodam. Na ogled v garaži Express. Vego-ra ulica 8. 45064 10 Več motornih koles rabljenih, po zelo ugodnih plačilnih pogojih prodam. N.-' ogled v garaži Express, Y gova nI i ea 8. 45065-10 Motorno kolo znamke AJS, vozen 7000 km, prodam. Več se izve v mehanični delavnici črnuče številka 93. 45135-10 Priložnostni nakupi Austro Daimler, 6 sedežen, 11.000 Din. Fiat 503, 4 sedežen, 17.000 dinarjev ter več drugih avtomobilov in moto-ciklov po najugodnejših cenah. O. Žužek. Liubljana, Tavčarjeva ulica 11. 45133-10 Harley Davidson 350 cm3 za 4000 Din naprodaj v Koroščevi ulici 2 pri kemični tovarni. <5144-10 Motorno kolo g prikolico. znamke Harlev Davidson, 1200 Kubičnih centimetrov, v izbornem stan.lu, se radi bolezni proda ali zamenja za kako drugo stvar. Plačilni poboji ugodni. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 45150-10 15.000 Din posojila iščt gospa posestnica. za dobo 6 mesecev, proti vi sokim obrestim in sigurni varnosti. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vknjižba«. 44876-16 Kot družabnik pristopim z Din 25.000 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 45001-16 Industrija sprejme družabnika. Potrebno Din 500.000, letni dobiček Ponudbe pod »Varna naložba« na podružnico »Jutra: v Mariboru. 44939-16 Kapitalisti Rudniško podjetje, edino te vrste v državi, z dokazano sedanjo 25% rentabi-liteto in še sijajnejšo razvojno možnostjo zaradi smrti lastnika naprodaj pod ugodnimi pogoji. Mesto gotovina se sprejme hranilne vloge. Podrobna pojasnila je zahtevati pod šifro »Rudnik« na oglasni odd. »Jutra«. 44978-16 Vezane hranilne knjižice prvovrstnih zavodov se vzamejo za odstop amortizacijskih 9% hipotek I lo co z zasiguranim mesečnim odplačevanjem v go tovini. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Cesija« 44977-16 Amortizacijsko hipoteko od ca pol milijona dinarjev z državno garancijo odstopim za hra.nilno vlogo (četudi vezano in še neodpovedano). Vprašanja na oglasni oddelek »Ju tra« pod šifro »Državna garancija«. 44976-16 Družabnik za dobro idočo industrijo živil s kapitalom do Din 100.000. trgovsko izobra-žen, se sprejme. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Sigurno 53«. 44936-16 Trgovski lokal skladiščem in stanova njem. v zel« prometnem kraju bližnje okolice ljub Ijanske takoj >ddam Na slov pove oglasni >ddda tudi v najem resnemu ponudniku Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resen« 44594-20 Parno žago v zelo dobrem stanju, na Dolenjskem blizu kolodvora ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43242-20 77/ Kožuhovinast plašč prodam. Naslov .v ogl. oddelku Jutra. Ogleda se med 12-2. 44981-13 Damski plašč lep. črni, damski zimski plašč s kožuhovina-stim ovratnikom, poceni prodam. Naslov: hotel Tratnik, Sv. Petra cesta, soba št. 12, XI. nadstr., desno. 45169-13 Zimska suknja poceni naprodaj v Kapiteljski ulici 7/1. 45100-13 Suha bukova drva vagonske množine ponudi te na ogl. oddelek »Jutra« noj značko »Italia«. 44026-15 Trame kupim tesane glava-glava, 220 kom. 16'21 cm dolž. 4.00 m, 260 kom. 18 24 cm dolž. 6.00 m. Ponudbe je poslati na: Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana, Krsni-Jsova ul. 5. 45113-15 Hranilne vloge od pol milijona dalje sprejema v zameno za druge sigurne rentabilne vrednosti. Prijave na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Secunte«. 45139-16 Hranilne vloge vezane in nevezane, odpovedane in neodpo-vedane najhitreje in najbolje vnovčite z nabavo državnih vrednostnih papirjev, državnih, samoupravnih in privatnih, zlasti sigurnih industrijskih hipotek, z nakupom rea-litet in siceršnjih vrednosti. Za nasvete je vprašati pismeno na šifro »Previdnost« na ogl. odd. »Jutra«. 45140-16 '^UJtf Trgovino t vsem inventarjem in hišo, na zelo prometni točki blizu postaje oddam v najem. Za prevzem blaga potrebno ca 80—100.000 Din. Samo resni reflektanti naj pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča« 44833-17 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova al. 6. Podjetje (tovarna branil) dobro vpe Ijano v dravski in Drimor sk; banovini, vsled bole z ni ugodno naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »100.000«. 44372-16 Družabnico (ka) s primernim kapitalom sprejmem za novo pod-Jetie. Prednost Imajo šivilfe aH krojači. Ponudb? na oelas. odd. J-ped Rentabilno. 45026-16 V nedeljo 11. t. m. vsi k Maverjn, Jegličeva štev. 5 na vinsko trgatev kjer se bo dobila pristna kapljica, dober prigrizek in pet lepih deklet, ples, šaljiva pošta itd. Priporoča se Marija Maver, Jegličeva št. 5. 44888-18 Kam pa kam? v nedeljo v gostilno Lo-zar, Rožna ul. 15. Sveže krvavice, dobra dolenjska in štajerska vina ter gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča: Matija in Antonija Vide 44996-18 Na krvavice domače, kranjske, in dobro štajersko vino pridite na »Strelišče« pod Rožnik. 44856-18 Jutri zvečer dne 11. t. m. v Gaj«vem hramu na ražnu pečen pra šiček. Se priporoča Rebec. 45210-18 .O, • - -» Stanovanj, prostor poraben kot soba in kuhinja, v izmeri 40 m2, se odda s 1. novembrom na Šmartinski cesti štev. 21. Več se poizve na Dunajski cesti 25, dvorišče (pisarna) 44771-19 Lokal en velik ali dva manjša, za ■ trgovino ali pisarno, na prometni vogalni točki blizn glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov podno odda v naipm Josip Javornik. Tg št. 34. 45189-10 Pritlično hi«o s 3 sobami, na zapadni periferiji mesta oddam takoi dobri stranki v najem. Na »lov pove oglasni odd-lek Jutra«. 44708-20 Stavbne nasvete •laje -,ehničn- hiro »r»hna« Ljubljana Mestn' '.rg 251 214 ?< Stavbne oarcele « lepi in *olnčn- eg: »h Dunajsk' eesti naprodaj. — Naslov v oglasnem »ddelku J a tra«. 261 20 Delikates. trgovino nrpvzamem na prometnem nrontoru v Liubfani Po indlie na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatesa«. 44907-19 Načrte za stavbe Izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Hišo z vrtom ali majhno posestvo želim kupiti kjerkoli na Kranj *kem._ v bližini železniške postaje. Naslov v osrlas ^ddelku »Jutra« 44705-20 Mlin ~ajtridai na naiholj pro metnem kraju tir' železo nostaii v me«'n Ponudbena oslasni oddelek Jntra ood šifro »Prometni mlin« 43507-20 Posestvo za 15.000 Din z nekaj vrta blizu posta:e prodam. — Katarica Vrbovšek. Mala gora, p. Kočevje. 44779-20 Stavbišče s stoječim gozdom (ea 5500 m2) v Studencih pri Mariboru naprodaj. Poizve se: Muster, Studenci, vila Erika. 44808-20 Žago prodam na prometnem kraju. Potreben kapital 20—30.000 Din. — Dopise pod šifro »Žaga« na podružnico »Jutra« v Mari boru. 44805-20 Posestvo rodovitno, 13 oralov, radi družinskih razmer naprodaj Franc Koren. Morie-Fram. 44804-20 Novozidana hiša z velikim vrtom v Sfuden-cih naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 44941-20 Hiša lična, dve sobi kuhinja, klet, v prijaznem kraju blizu železnice (zgradila se bo blizu tudi nova železnicah. pripravna za upokojenca ali obrtnika, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Hiša«. 44917-20 Mnogo Vtnečkih nosestev kakor tudi hiš v mestu in okolici Cel'a poceni proda Arzenšek. Celje. Kra-l.ia Petra cesta 22. 44963-20 Wrarri1«e v1o?re 'M [>.ooo) nrevzamem za =nlidno hišo. prvovrstna poslovna prilika. udobna stanovanja. Zagore. Višn'a gora. ' 44952-20 Fmdriir?n«Vo W?0 v Mariboru n-ndam Dnpi na podr. »Jutra« v Mariboru pod »11«. 44955-20 Mlin vzamem v naiem al; ?a 'udi kupim. Ponudbe z opisom ie poslati na o?l od*»i°Tc »Jutra« pod St »1647. <4<)43-?n Novo f»|5o "o »oto n?odni eeni pro dn 80.000 Ročna dolina. Cesta XV., 5t. 30. 45043-20 Realitetna pisarna družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 proda: VUA), uov-oziuamj, t-rista-uovaujško, enonadstropno iitAJ ui2. vrta, ilirje, uin otiO.UOU; H1S(J, visokopritlično, no-v uiitiauo, tnstanovaujsko 300 m2 vrta, Zg. Sista, Din 160.000; UiSO, enonadstropno, dve avosobnj- stanovanji, pritikline, 700 m2 vrta, začetek Rožne doline, Din 250.000; HISO novozidano, podkleteno. dvostanovanjsko s 500 m2 vrta. Zg. Šiška, Din 150.000; HISO, enonadstropno, trg. lokal, dve dvosobni stanovanji, 800 m2 vrta in dvorišče, Zg. Šiška, Din 280.000; HISO, dvosobno stanovanje sadni in zelenjadni vrt, elektrika, vodovod, pri Škofji Loki, Din z9.000; HISO, enonadstro-pno, dyo-st-anovanjsko, vrt, blizu Vrhnike, i2.000 Din; HISO z gostilno, gospodarska poslopja, 12 oralov posestva, ljubljanska okolica, 90.000 Din; GOSTIL. POSESTVO, mesarija, stanovanjska hiša, gospodarska poslopja, ves inventar, ca 3 orale posestva, Štajerska. 195.000 Din; HOTEL z 2 poslopji, gospodarska poslopja, 2-4 komplet, opremljenih sob kompleten inventar, garaže itd., v letoviškem kraju Slovenije, 1,300.000 Din; HISO, pritlično, 2 sobi, kuhinja, hlev, njive, vsega posestva ca 1 oral, pri Domžalah, 70.000 Din; Poleg tega več stanovanjskih, trg. hiš, kmečka posestva, stavbne parcele v Ljubljani in - vseh predmestjih, v največji izberi, po najugodnejših cenah. 4-3046-20 Stavbne parcele blizu drž. ceste in tramvaja na Viču prodaja Gospodarska pisarni Tribuč na Giincah, telefon št. 2605. 44733-20 Stanovanje visokopritlično, 2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi, [irijazni in solnčni hiši od dam z novembrom v Klu novi ulici 14 — Kodel evo Moste. 44839-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, predsobe in pritiklin. s posebnim vho dom oddam s 1. novem hrom v štepanji vasi 112. Kodeljevo. 44849-21 Elegantno opremljeno stanovanje 2 sob. kuhinje in predsobe, klavir, 3 minuti od tramvaja v Sp "Šiški takoj od dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »533« 44860 21 Trisob. stanovanje krasno in solnčno. parke-tirano — kakor tudi sobo in kuhinjo takoj oddam na Kodelje vem, Slomškova ulica io. 44900-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, v Novem Vodmatu in Sto žicah oddam za 250. ozir. 200 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44919-21 Stanovanje komfortno, 3 sob in obširnih pritiklin oddam z novembrom. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 44929-21 Enonadstropna hiša s staro upeljano gostilno, trgovino in pekarijo naprodaj. Istotam tudi prodam konja (mlado kobilco), vozove (samce), zapravliiv-ček. voz z diro in pek. voz. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 44588-20 Hišo v Rožni dolini, pritlično s separatno delavnico prodaja Gospodarska pisarna Tribuč na Giincah tel. 260-5. 45034-20 Več stavbnih parcel v D. M. v Polju ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 45036-20 Hišo v Ljubljani večjo ali manjšo kupim na prometni cesti. Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »45063«. 45063-20 Hišo in velik vrt takoj poceni prodam. — Opekarska cesta štev. 32. 450SS-20 Hišo v Mostah pri LJubljani, s tremi stanovanji po 2 sobi ln kuhinje, z lepim vrtom, prodam za ceno 135 tisoč Din. Naslov se izve v ogl. odd. »Jutra«. 45132-20 Visokopritlično hišo s 3 stanovanji, zelo ugodno prodam zraven tovarne. Pri hiši .le velik vrt. Polasnila daje Anton Vodopivec. Za-boršt, Domžale. 45162-20 Trisob. stanovanje krasno, v centru mesta oddam za 1800 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddplku »Jutrac. 44785-21 Stanovanje soba in kuhinja, podstrešno oddam manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 44989-21 Stanovanje dvosobno za takoj ali s 1. novembrom oddam. Povšetova c. 29, Kodeljevo. 44992-21 Stanovanje 1 sobe, kuhinje in pritiklin v I. nadstr. oddam v Trnovem mirni stranki brez otrok za 240.— Din s 1. novembrom. — Naslov pove ogl. odd. J. 44980-21 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin oddam v Ger-bičevi ul. št. 28. 45025-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, pritiklin, vodovod, elektrika oddam 1. nov. v Rožni dolini V.-31. 45027-21 Stanovanje 3 sob. kabineta, kuhinje, pritiklin in polovica vrta. v Kolezijski ulici štev. 36 oddam takoj v najem. — Pojasnila daje Arko Ivan. Ribnica 57. Dolenjsko. 44746-21 Štirisob. stanovanje primerno tudi za pisarne, v centru mesta oddam takoj ali s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ' 44772-21 Parcela 400 m» velika poceni naprodaj na Kod»lievem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45349-20 Parcelo za Bežigradom prodam. — Nn=lov v oglasnem oddnlkn Jutra«. 4.V97-20 ^osoo^ar. po«lop?e leno. s sadnim vrtom, pripravno za prenrpditer v gostilno ali kako dru?" hrt. ob banovinski cesti nrodam. Poizve na Tri-ddam s 1. novembrom Naslov v cjrl oddelku »Jutra«. 44612-21 S*anovan?e 2 sob. i^edsobe. kuhinje in pritiklin o ri d a m s 1. novpmbrom stranki brez otrok n* Dunajski cesti št. 86/1 44061-21 9oVi in knhVo takoj oddam proti naiem j nini po dogovoru. VaMov | v oglasnem oddelku Jutra 44812-21 S+anovante sobe in kuhinie takoj oddam mirni stranki. — Vi? 134. 44870-21 Stanovanje sobe in kuhinie. s pos»b-nim vhodom takoj oddnm 2 osobama. Kodeljevo 27 LiuM'"ana. 45010-21 Stanovanje 3 sob. kopalnice in priti klin oiidim 5 j nov»m brom Nulnv v oir*acTirTP odd »Jutra«. 45008-21 Štirisob. stanovanje v centru Ljubljane cddam s 1. novembrom 1931. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44814-21 Stanovanje mirno, obstoječe iz sobe. predsobe, kuhinje in pritiklin. oddam s i. novembrom eni ali dvema osebama Za 500 Din mesečno. Naslov v oglasnem odd»!. »Jutra«. 44915-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam. Rožna dolina. Cesta XV., št. 30. 45042-21 Mmr Realitetna pisarna družba i o. z. Ljubljana, Miklošičeva c. 4 j Iria v najem sledeča stanovanja: PETSOBNO na Tržaški cesti za 1250 Din; STIRISOBNA s pritiklinami center, 1600—2000 Din; TRISOBNA: mesto 100<> Din Trnovo 1000 Din, Moste 850 in 550 Din. Kodeljevo 700—1000 Din, pri Martinovi cesti 1000 Din. Šiška 1000 Din; DVOSOBNA: Rožna doli.na 600 Din. ne daleč od Tabora 800 Din, Stožice 500 Din, Kodeljevo 800 Din: ENOSOBNA: Bežisrad 3oO in 550 Din: Moste 290 in 450 Din. pri Sv. Petru 250 Din, Stožice 300 Din Rndnik 225 Din: SOBA S ŠTEDILNIKOM v centru 320 Din, Kodeljevo 280 Din. Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih lokalov, praznih in opremljenih sob, v največji izberi 45047-21 Stanovanje s 4 sobami, kopalnico in pritiklinami, na prometnem kraju oddam za november Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44S67-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v najem. Naslov v ogia-s. oddelku »Jutra-. 45062-21 Stanovanje s prostorno kuhinjo in veliko sebo ter pritiklinami takoj oddam v Savljah 50. 45068-21 Stanovanje podpritlično, sobe, kuhinje, predsobe in vseli pritiklin oddam s 1. novembrom za 350 Din. Naslov v oslas. oddelku »Jutra*. 45076-21 Opremljeno soho poc»ni oddam. — Istotako tu ri! takoj oddam po dogovoru 1500 m2 vrta in stanovanje. Opekarska c. 32. 45087-21 Stanovanje 3 so*> kuhinje pralnice itd. pri tramvaju z novembrom »ddam na Dolenjski c. 12. 45060-21 Stanovanje 2 parketiranih sob, kuhinje in pritiklin oddam z novembrom pod Rožnikom — Večna pot 9. 45154-21 oddalo Sobo in kith*nio ali 2 prazni »ohi. kamor bi se event mogel poeta ti štedilnik '5?e mirna «tran-ka — najraje kje v trnov »k' »Ii SenHakohski okolici Va vest- je treba fcndt "eno Vasi o v >e poslati na -el ■ Helek »Jutra« W>d ttfro •Mirna dva«. 11202-21 7rj»čw> stanovanje 2 sobi in kuhinja z •'semi pritiklinami, vodovodom in elektriko, v neposredni bližini T,jubl'ane za 500 Din. — TJ«todne promrtn« ^veze. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45157-21 Frosob, s^arovarve oddam v Stožicah Duna!ska cesta. 45°05--?i 2 stanovanja oddam. Eno tro«oV-nn s kopalnico in pritik'insTrii. drusrn dvosobno s pritifi nami v Rnžni dolini. f» sta TV/21. 44998-21 Stroievo<*?a ki iSSe stanovanje. pro «im. da se o?laii Cim or®: Komenskega 9«. iifm-V Sfanovanle sobe. VnMn'<> in pritikl'" v nori MS o^dsm « 1. no vem Hrom ?a ®7" T>?n v bliripT Tn«n*n Va«1or po--' osi. odd »Jntra«. 440«« "" ^♦anovanfe ? «ot>. kuhinie ITI oddam r PovJetov: i!,:ci -2? — Kodeljevo. 45158-21 Stanovanje dve sobi. predsoba, kuhinja, z vsemi pritiklinami se odda 1. novembra. Koritkova 34. 45163-21 Stanovanje visokopritlično oddam s 1. novembrom, obstoječe iz 3 parketiranih sob. kuhinje, event. kopalnice. Kodeljevo. Klu-nova št 7. 45171-21 Stanovanje 2 večjih in 2 manjših sob. kuhinje, sobe za služkinjo ter pritiklin. v Tavčarjevi ulici oddam. Ponudbe ped »Maločlan^ka« na oglasni oddelek »Jutra«. 45137-21 Stanovan?e 3 parketiranih =oh. predsobe in vsph pritiklin oddam v Zadružni ul. št. 16. Ko deljevo. 45127-21 SoN> 5n kiffvr.TO not**;* slavne ceste. h'izu *-nmva:?ke remiT" oddam. Dravlje. Pot «v. Roka *46. 45'9'-21 ^Irčno stanovanje 3 sobe. kuhinla ko-mlnlca pos°lska soba predsoba. 2 balkona pMn. v bližini Tabora, oddam s 1 novpmbrom •>a 1300 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutrac. 45151-21 Trisob. stanovanje oddam takoj v zadružni hiši ;;stan in dom«. Tržaška 28 (ob postajališču cestne železnice). Pojasnila se dobe v mlekarni, Tržaška 26. 45160-21 Dvoje stanovanj oddam s 1. novembrom, prvo z 2 sobi. drugo z eno in druge pritikline, vodovod, elektrika, balkon. — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 45195-21 iščejo Mirna stranka od 3 člana traži stanova nje od 2—3 sobe, sa nus-prostorijama, cent-rumu ili bližoj periferiji. Ponude na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mladi zakonci«. 44791-21/a Stanovanje v mestu, obstoječe iz 2 sob in kuhinje išče stranka brez otrok za 1. november. — Ponudbe pod »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«. 45007-21a Enosob. stanovanje voda, elektrika, pritikline, išče za november, december dvočlanska solidna stranka. Ponudbe s ceno pod šifro »Ce mogoče malo vrta« na oglasni oddelek »Jutra«. 44966-21a Korektna stranka 4 odraslih oseb išče stanovanje 2 sob, kabineta in vrta s pritiklinami za januar ali pozneje. Plača tudi naprej. Ponudbe pod »Srednja cena« na oglasni odd. »Jutra«. 44904-21a Stanovanje 2 sob in pritiklin, išče državni uradnik s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek sjutra« pod šifro »čisto«. 44738-21/a Enosob. stanovanje ali prazno sobo iščeta no-voporočenca — po možnosti v bližini sv. Jakoba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miren par«. 45122-21/a Stanovanje v bližini stare šišenske cerkve iščeta zakonca brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra«. 45193 21/a Državni uradnik ■išče sobo s kuhinjo, najraje v šentpeterskem predmetu Ponudbe na osias. odd *ek -»Jutra« pod »Mož in žena t. 452i5-21.'a Sostanovalca s hrano ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrež:u št. 7.11, levo. 45244-23 Akademika sprejmem kot sostanovalca v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44897-22 Dijakinjo sprejme boljša obitelj na stanovanje in hrano. Pisati na ogl. odd. Jutra ood I, d1 IV. razred gimnazije. 44935-22 Dijaška -stanovanja i hrano ali brez iščemo s !5. oktobrom. Po možnosti obe z več posteljami. Na-lov pove oglasni odd<*Vk .Jutra«. 45083-2" Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove osi. oddelek »Jutra«. 45217-?? Opremljeno sobo oddam takoj 1 ali 2 osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45240-23 Opremljeno sobo v centru mesta o-ddam 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45243-23 Sobo za pisarno al! slično oddam v neposredni bližini pošte. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 44695-23 Sobo poceni oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45061-2 Lepo sobo s pro-stim vhodom, v visokem pritličju oddam za pisarno ali stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 44811-23 Lepo soho blizu univerze oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44845-23 2 kletni sobici opremljeni, oddam tako skupno ali posamezno. Na slov pove oglasni oddelp1 »Jutra«. 44878-23 Lepo sobo opremljeno, mirno, s po-sehnim vhodom takoi oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 449:58-23 Lepo mesečno sobo v najboljši legi centra oddam boljšemu gospodu ali dami. Nasiov v oglasnem odd. »Jutra«. 44931-23 S>bo lepo opremljeno, z dvema posteljama oddam takoj. Rimska c. 2, II. nadstropje. 45039-23 Sobo za dva gospoda, z vso oskrbo oddam. Vprašati Trnovska ulica 2. 45038-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom hrano ali brez. oddam v Sp. šiški, černetova 31. 44995-23 Sostanovalca boljšega solidnega gospoda sprejmem k domačemu sinu. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 44988-23 Gospodično ves dan odsotno, sprejmem na stanovanje v bližini glavnega kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 45019-23 2 gospoda sprejmem na stanovanje, event. tudi s hrano. Kole-zijska ul. 12. 45012--""?. Sostanovalca sprejmem. Medvedova, ul. 12. 45011-2? Onremljeno sobo oddam. Vič, Cesta na Brdo 111. 45009-23 Ooremlieno sobo takoj oddam. Na-slov v cgl. odd. »Jutra«. 45006-25 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom oddam stalnemu solidnemu gospodu. Florijan-»ka ul. 31/1. 44997-23 Sobico čisto in zračno, i elektr. razsvetljavo oddam solidni gospodični ali gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44617 23 Sobo za 1 ali 2 osvbi oddam v Cfntru mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45230-23 Malo sobico preprosto, oddam gospodični. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45024-23 Sobico oddam gospodični, ev. ; oskrbo. Klavir, kopal-lica. Bleiweisova 5-III. desno. 44993-23 Solnčno sobo oddam stalnemu gospodu. Grubarjevo nabrežje 16 Ljubljana. 44983-23 Opremljeno sobo lepo, oddam na Napoleonovem trgu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44933-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom poceni oddam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45080-23 Prazno sobo lepo in solnčno. sredi mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45079-23 Opremljeno sobico poceni oddam na Kodelj->-vem, baraka 7. 44877-23 Opremljeno sobo s separatnim vhodom, v Levstikovi ulici poleg Tivolija oddam s 15. oktobrom enemu ali dvema gospodoma, event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4484S-28 Sobo z 2 posteljama elektriko in vodo oddam v vili pri vojaških skladiščili onkraj novega mostu — Na Kodeljevo 13. 45782-23 Prazno sobo veliko, krasno in solnčr , s posebnim vhodom iz pre-l-sobe, posebno drvarnico, v I. nadstropju v centru n, -sta oddam s 1. novembroji po dogovoru. Event. razpolago tudi plin. Naslov v oglasnem oddelku Jutri. 45052-23 2 opremljeni sobi za 2 osebi, z vso oskrl i» oddam na Sv. Petra nasipu št. 43. Klavir in kopalnica 45070-23 Stanovanje v novi hiši po nizki ceni oddam 4 gospodom z vso o-skrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45066-23 Sostanovalca sprejmem. Naslov v og!a=. oddelku »Jutra«. 45081-23 Kurjeno sobo elegantno, opremljeno, souporaba kopalnice, lift, bližina kolodvora, takoj oddam boljšemu stalnemu gospodu. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 45134-23 Opremljeno sobo za 2 osebi, s prostim vhodom, solnčno. pri glavne« kolodvoru oddam. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. 45213-23 Sobo s 15. oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasne a oddelku = Jutrac. 45198--3 Opremljeno sobo separirano, z elektriko ' l parketom oddam boljšeiLtf gospodu. Naslov v ogla-, oddelku »Jutra«. 45196-23 Prazno sobo v novi vili. solnčno in zračno, parketirano, s posebnim vhodom, oddam s 1. novembrom. Cesta na Rožnik 47. 45174-23 Solnčno sobo opremljeno z dvema postelj ema, solnčna lega, elektrika, oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. — Naslov V ogl .odd. »Jutra«. 45159-23 Dve sobi parketirani, oddam s 5. novembrom z eno aH dvema posteljama. —• čedno opremljeno. Na Miklošičevi cesti 4,11. Izve se od 14. do 15. ia od 18. do 19. ure. 45202-23 Sostanovalko v centru mesta sprejmem takoj ali s 15. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelka ♦ Jutra«. 45224-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, nasproti glavne pošte, oddam 2 gospodoma. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 45141-23 Sfarrovarie ob=to:o?e joh Vnhin;e !n pritiklin oddam -nVo; ali s 1. novembrom Na slov pove oglasni oddalo)? »Jntra«. 45225-21 St?r?cnb. stanovin'e - pri*"-':nimi. v Gled-ilišlr; t'«-: orlrfam « 1. novembrom Voglov v o"'a=nem oddelku -Jntra«. ~ , 45253-1 ? «/>W tn s norketotn ,T> oioVt-' ko' in eno v*11ko sobo <= StedilniVom t*koj oddani. Krakovski nasip 26. 45161-21 Sobo Cedoo oprem.,tuu. i posebnim vbod-om oddam enemu ali dvema gospodoma v Rožni dolini, cesta V/33a. 45001-23 •prejm Triov Gospoda •nod Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod Iifro »November«. 44654-23/a Za gospodično iščem blizu mesta kabinet s hrauo. Cena po dogovo ru. Ponudbe na oglas, od delek »Jutra« jod značko Kabinet«. 45086-23/a Separirano sobo z zajtrkom iščem za takoj v mestu Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »22«. 45120-23/a Opremljeno sobico s posebnim vhodom, čisto, išče s 1. novembrom gospod srednjih let. Ponudbe pod »R. M.« ua oglasni oddelek »Jutra«. 45118-23/a 2 gospodični iščeta preprosto, separirano sobico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Svetla 6obica«. 45110-23/a Majhno sobo snažno, v mestu išče uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo separirano«. 45111-23/a Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana Ilirska ulica 36. vhod lz Vldovdanske ceste prt gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — Juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 77 Dvpiti Ženitve in poroke posreduje najbolj vestnu J* diskretno koncesijoni rani Zavod ta sklepaujt zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3 — Informacije iD prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Guminogavice najcenejše in v veliki izberi dobite samo pri Adeli Besednik, Ljubljana, šelenburgova ulica št. 6. 43666-24 Grafolog in hirozof N. Sadlucki v Mariboru čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. — Sprejema vsak dan med 9. in 12. ter 2. in 7. uro v Mariboru, hotel pri Zamorcu št. 26. 44807-24 Lradnikova vdova 46 let, s hišo in pokojnino, želi poznanstva z intelig., dobro situira-nim drž. uradnikom, ali boljšim trgovcem v svrho poznejšega zakona. Dopise pod »Dunaj« na podružnico Jutra, Maribor. 44952-24 Mlada dama hčerka trgovca in posestnika, želi znanja z boljšim gospodom. — Prednost imajo trgovci in višji uradniki. Samo resne dopise s sliko na oglasni odd Jutra pod Harmonija. 44822-24 Gospodična želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z inteligentnim gospodom. Ponudbe pod »Prijatelj planin« na ogl. odd. J. 44821-24 Gospod srednjih let in lepe zunanjosti želi dekleta z dežele. Prednost imajo tiste, ki so lepe postave. Ponudbe pod šifro: Lepo življenje na ogl. odd. Jutra. 44987-24 Zdravniku ki bi se želel ustanoviti v čednem kraju Slovenije, nudi mlada, brhka vdova (Nemka) z 2 otrokoma in posestvom roko in srce in možnost otvoritve prakse. Resne ponudbe s sliko pod »Zvesto prijateljstvo« na podr. »Jutra« v Mariboru. Anonimne ponudbe brezpomembne. 44809-24 Rio prejel! Drugega prinesem pismo. Če smatraš vrednim, pridi ponj. 44973-24 Inteligentna gdč. stara 22 let, bivajoča v malem kraiu. želi dopisovati z značajnim gospodom. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Cvetje«. 44691-24 Diskretno intimno prijateljico iSčem. Cenjene odzive na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dvar«. 44861-24 dOletni mladenič neomadeževane preteklosti, simpatičen, inteligenten, sa mostojen boljši obrtnik z dobro vpeljano obrtjo, želi v svrho ženitve resno poznanstvo z gospodično al vdovo, ki bi imela tudi do gospodarstva veselje. Radi prevzema posestva zaželje-na dota. kar pa ni pogoj. Le resne ponudbe, katerih di3krecija je častno in ab solutno zajamčena, na podružnico »Jutra« v Celju poi značko »Ugleden in spoštovan«. 44803-25 Želim si dekle oziroma damo, za prijetno družHovan— Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Razpfrsajen fant«. 45071-24 Trgovec 'gostilničar). 6 let s-odn-o ločen. 40 let star. finega značaja in naobražen, želi Tianja z gosno ali gosno-d'?no. katerekoli starosti nli rvokliea. z imetVom Din <00 000. Lepa ln zadovoljna h"dnčnost. Donise na ogl. odd»'ek »Jntra« pod šifro »Ljubljanski trgovec«. cosood nrosi dobrosrčno erosnn alt <»dč. za posojilo "rnoo Din. katere vrne z obrestmi v kratkem ča-«ni. B«xnost nI iz-^Hnčena. nonif le nn-«lati na oel. odd »Ju-pod šifro »''nrnil^-ba«. 45126-24 Mlado damo ■samostoino. distln^vim no. iSCe kot «preml'o-7,n flvtnl^lptp 40- in^atnpr 'n^ Tti dni ^ L^bup- tvofitvvtil vfl-^o.n c o toVnl Trmo rvvl -n^t.p nod »tino: •»9ntn-»» na. odsek Sokola r Ribnici na Do lenjskem 44825 26 Klavirji in planini m bo.jšib .vetovuib cvtdk p> tnižanib Jenab v zalo Izbira areigramb kla virjev JJa ugodna meseč na vplačila! Posojilo! -Vii popravila m uglaševa nje strokovnjaško! - M. Ropaš. Celje. 38852-26 Pianino 6 mesecev rabljen, najmodernejši Stingl, črn, poceni prodam. Dobrajc Maribor, Tattenbachova Št. 21. 44946-26 Gramofon s 30 ploščami la zamenjam za pisalni strol. — Sket, Ptuj 2. 44835-26 Kromatično harmoniko harmonijskimi in običajnimi glasovi in 108 basi pod ceno prodam. A. Ko-ser, Streliška ulica 14. 44781-26 Nov gramofon krasen komad, za večji lokal, z lepo zbirko plošč poceni prodam, pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Res prilika 2900«. 45084-26 pianini Kumiite na obroke od Din 400.— r.rve svetovne fabrikate B8 aendorfer. Steimvav. F8rster Petrof. H5lzl. Stingl orig. ki * k I j « S o <• sodn; Izvedenec ln bivS1 ilMteH MsHee- ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 fvoga' Beethovnove ulice) Najcenejša izposojevalnica! 293-26 Klavir lep InstTument za 4000 Din in harmonium za 1300 Din proda Hevbal J.. Kamnik. Sutna št. 34. 44757-26 Vdovec brez otrok ter posestnik in obrtnik v Ljubljani, srednjih let, želi primerne ženitve. Resne neano-nimne dopise pod »Soliden« na ogl. oddelek »Jutra«. 45133-25 Poštena sirota pridnih rok. išče starejšega dobrosrčnega gospoda v svrho ženit-be. Samo resne ponudbe pod značko »Tihi d^m« na ogl. oddelek »Jutra«. 45107-25 Izobraženo dekle staro 20 let. žel znania v svrho ženitbe z go snodom učiteljem. — Ponudbe na osti. odd »Jutra« pod »Dekle z Kromat. harmoniko kupim ali vzamem za še.«t m»secev na posodo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pouk«. 44574-26 Pianino dobTO ohranjen. prodam Rožna dolina, Cesta IV/21. 44999-26 ffarmonif !akn doh»r. s p-emiVaio-Či> Via vi's*n»n n r brat« prodam -t troje pupulo»m^ i porabne Drt-zbibn* p lajniiji Jen;. D sicer s 40 po 0ir> 65«.- «(-50 p-Dic I3oo. — 8 60 po Dii 1500. - Izvolite « iMebni. ig.edati gitovo boste naši »troj k: bo ta »»io porab 'ak i» izdelovanje noga vie. kakor vseh Irugit pletenih pretmetov PiSit« na naslov Kat1 Vaji. Ce lj«. 30529 Motorje za vrtilni tok 380 Volt. od 2—4 RP. kupimo več komadov. Cenjene ponudbe z navedbo cene in tur na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takojšnje plačilo«. 44327-29 Več šivalnih stroiev v dobrem stanju po nizk' ceni proda trgovina perila C. J. Hamann. Ljubi ;ana 44927-29 Stružnico (Drehbank) pripravno za precizno mehaniko ali za urarja prodam za 3500 dinarjev. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 45013-29 Pletilni stroj 8/50 proda ali po«odi Ma-lešič, Liubljana, Rožna ul. št. 25AIL 45116-29 2 pletilna stroja 8/36 in 8/40, dobro ohranjena po zelo nizki ceni proda Hlede Andre5. L;ub-liana VII — ieleznikarieva ulica 7. 45125-29 Elekromotor 2 do 3 PS, 300 volt, ku-oim. Ponudbe z natančnimi podatki in ceno na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Elektromotor«. 45205-29 K' Pianino dobro ohranjen kupimo. Ponudbe na: Sokol Murska Sobota. 44758-26 Uharice za lov, komad 550 Din, proda Import živali. Bled. 44815-27 Ruševce krotke peteline, komad po 800 Din, proda Import živali, Bled. 44816-27 Psa zelo dobrega čuvaja. S leta starega, mešanega ovčarja, pTodam. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 44S99-27 Preklic Podpisani preklicujem vse, kar sem žaljivega govoril o gospodu V i 1 a r Josipu, pek. mojstru v Ljubljani, Celovška cesta št. 68. kot popolnoma neresnično in izmišljeno. Ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Matija Goltihič. krojač. 44707-31 Preklicujem kot neresnično, kar sem žaljivega pisal o g. Stani Aleš, in jo prosim oprošče-nja. Fr. Cvetko, 45233-31 Preklic! Podpisani obžalujem in preklicujem javno vse besed in obdolžitve, ki sem jih izrekel 8. oktobra t. 1. na Krekovem trgu v Celju o g. Francu Pipanu, šoferju v Celju ln se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Celje. 10. oktobra 1931. Leskošek •Tosip. Celie. 45236-31 Prostovoljna javna dražba dobrega klavirja, žimnice. kuhinjske posode, ženske obleke in perila ter nekaj steklene posode in porcelana bo v ponedeliek dne 12 oktobra ob 9. dopoldne na Gosposvetski cesti št. 2 Tli. nadstropje, desno. 44727-3? Pletilne stroje 10/80 in 10/100 proda Per* »oris. Ljubljana. ooStni pre dal 307 230-29 Pisalni stroj proda »Tehna«. Ljubljana Mestni trg štet8-6 Najugodnejši prilični nakupi za gospodinje! Nogavice lz čiste svile 30 Din, namizni prti 31 Din, s kožuhovino obrobljene rokavice 25 Din, 10 modernih modelov pribora rje prostega 550 Din v elegantni tasali, ciopls-nica zadostuje. Pošljemo v hišo na OKlcd. Jo. Shaplra, Dunaiska cesta 36. 45250-6 Praktičen za lepo in slabo vreme je novi trenchcoat 1932 Novi trenchcoati &o tako elegantni kakor moderni. Nova moda trenchcoatov je v istini tako praktična, ker so plašči izdelani za lepo in slabo vreme. Izgledajo elegantni, so odličnega kroja, nepremoč-ljivi v dežju, topli v zimi (podloga iz velblodje dia ke se da pripeti in odpeti), a nizka jim je cena. kar gre hvala velikemu prometu Kastner i Ohler-a. Naslikani trenchcoat brez posebne podloge stane samo 435 Din. Posebna podloga, ki se pripne, stane 150 Din. Gospodje v Zagrebu naj posetijo oddelek moške konfekcije v II. nadstropju, a gospodje izven Zagreba naj naroče po naslednjih merah: gornja širina plašča preko prsi, okoli vsega života pod pazduho, širina plašča okoli trebuha, cela visokost gospoda. Trg. in Uvozna tvrdka Vesela novica za Ljubljančane je otvoritev nove vinarne in delikatese v Vegovi ulici 2, nasproti Univerze (poleg lekarne Bahovec, Kongresni trg). — Obiskovalci Kino Matice, Univerze bodo to otvoritev posebno pozdravili, kakor vsak, ki bo le imel priliko novi lokal obiskati. Poleg najcenejših jedil in delikates ter vseh vrst vina se toči za reklamo teran francoske trte, pristen »Gemme« po 16 Din liter. 12699 Moderno! LJOBlJRHfl 15- J- E E » C Chlc! S» Petra 7/1' DES DAt^ Solidno! se priporoča Poceni! niča 4. 12651 hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi SEVER & KOMP, LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5. 1244? Spalnice smrekove, poljubno pleskane, za ceno Din 2600.—, kompletne in trde, politi-rane, od Din 5700,— naprej ima stalno v zalogi in izdeluje po naročilu 11798 Pohištveno mizarstvo Anton BIZOVICAK Glince cesta H/1, postajališče cestne železnice Fant z dežele star 22 Ifet, išče službo za hlapca ali kaj sličnega, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Priden, pošten fant«. 45247-2 Najboljše violine strune, eitre, tamburice, gi tare ter sploh vsa glasbila io potrebščine v velikanski izbiri ALFONZ BREZNIK zapriseženi strokovnjak LJubljana Aleksandrova cesta it. 1. 11658 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite i>f globoko znižanih cenah f »Musika«, Sv. Petra c. Najceneje izposojuje, pravlja in uglašuje. 4352: Za jesensko saiitev nudimo po znižanih cenah razna drevesa za drevorede in okras, konifere, okrasno (cvetlično) grmovje, grmovje za ograjo, gozdne sadike, vrtnice, plezalke, sadno drevje, sadne divjake itd. Cenik na zahtevo brezplačno. UPRAVA VELEPOSESTVA TIŠINA pošta BANKOVCI, Prekmurje. 12461 Modni salon Frida HcSfmann Janežičeva ul. št. 11, Prule 12696 se cenjenim damam za izgotovitev oblek in plaščev najtopleje priporoča. t Edina slovenska tedenska revij »Življenje in svet«. - Posamezn številka 2.— Din. POZOR! POZOR POPRAVLJANJE SNEŽNIL ČEVLJEV in GALOŠ Ako hočete imeti svoje SNEŽNE CEA L JE in GALOŠE v vseh barvah temeljit popravljene, se obrnite na čevljarno . ALBIN ERŽEN, 1252 Tavčarjeva ulica 4 (Sodna ulica) Ona napravi, da postaneio zobje nag?lo beli. KOLYN OS napravi, da postanejo zobj. naglo beli, ker odstrani ž njih zoprne rume ae madeže, zaostanke hrane in zobni ka men. Njena antiseptična pena. ki čisti, pr< dre do vsake brazdice in razpokline in ur čuje nevarne klice na ustnah, ki povzro^ jo gnitje zob Ako želite imeti dobre zobe, blesteče bt začnite uporabljati KOLYNOS! V treh dm boste ugotovili razliko. Zadostuje en cent | meter te kreme razmazati po suhi ščetk. V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena prijateljica, gospa Gabrijela Cidrich profesorica na drž. ženskem učiteljišču dne 10. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. oktobra t. 1. ob 3. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. 12697 V Ljubljani, dne 10. oktobra 1931. Žalujoče prijateljice m I + Potrti v neizmerni bolesti naznanjamo vsem, ki ste jo poznali in spoštovali, da je umrla dne 10. t. m. ob 12. naša nad vse ljubljena, predobra hčerka, sestra, svakinja, teta, gospodična Šircelj Josipina blagajničarka-uradnica drž. železnic po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne nam ranj-ke se bo vršil izpred hiše žalosti, Jenkova ulica 15, v ponedeljek, dne 12. t. m. ob pol 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra, Počivaj v miru, zlato, trpeče srce! Ljubljana-Trbovlje, dne 10. oktobra 1931. žalujoče rodbine šircelj, Hamrla, Koman. Iglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh9 O. Hanstein: Ali je kriva? Roman »Čudna reč! Justični svetnik mi je v razgovoru omenil, da je imei sina, ki je še mlad umrl. In na tisti nesrečni ladji, na jadrnici ,Elizabeti', s katero se je potopil mladi Wellhorn, kakor ste najbrže brali v listih, so imeli kakor priča ladijski spisek, kuharja z imenom Mamert.« Barmenski uradnik ga je pogledal. »To bi sa utegnilo ujemati?« »Kaj bi se utegnilo ujemati?« »Meni ni nič znanega o tem, da bi bil Ferdinad Mamert mrtev.« »Ferdinand Mamert?« Uradnik je pomislil, nato je pozvonil in naročil nekaj starih spisov. »Počakajte, prav natanko se ne spominjam več — vidite, dvanajst let je že tega — časih je vendarle dobro, da se papirji spravljajo. »L>a. da, nisem se motil. Pred dvanajstimi leti.je Oskar Mamert naznanil svojega nečaka, ki se je pri njem učil, zaradi poneverbe. Glejte, tukajie. Ferdinand Mamert, sin notarja doktorja Mamsrta v Berlinu. Seveda so ovadbo potlej umaknili m stvar se je potlačila. Kakopak! Oskar Mamert se je bil dal zanesti po prvi jezi. Oče je bil potem tukaj, in kolikor se spominjam, sta poslala mladega človeka čez veliko lužo.« »Gospod kolega, to je zelo dragoceno — in če bi' bilo treba, bodite tako prijazni in zaslišite Oskarja Mamerta še enkrat o vsem tem.« »Ako bo nujno potreba, drugače ne!« Uradnik se je zasmejal. »Sicer je pa v spisih fotografija in natančen opis. Najprej je bil namreč pobegnil, a potem se je iz lastnega nagiba vrnil in javil oblastem.« Doktor Schluter si je ogledal sliko. »Mogoče — ali jo smem vzeti s seboj?« Nato je prebral opis: »Na desni roki manjka sredinec. Prirojena napaka.« »Izvrstno, hvala, gospod kolega.« S predsedstva je šel na pošto in napisal brzojavko: »Kapitan Jensen, Hamburg. Ce količkaj mogoče pridite v zadevi prisege takoj v Berlin. Troške povrnemo. Visoka odškodnina. Komisar Schluter, policijsko predsedstvo.« Njegova naloga v Barmenu je bila opravljena. Šel je na postajo. Ce se zdajle odpelje, bo zvečer v Berlinu. Tu itak ni bilo več posla zanj. A v tem mu je prišlo na um, da bi lahko bolje porabil čas. Ogledal si je vozni red. Cez deset minut je odhajal vlak, ki ga je mogel v treh urah pripeljati v Detmold. To ni bil velik ovinek, in višji stražmojster Schreiber ga je bil že opozoril na računskega svetnika, u Kupil si je vozni listek in vstopil. Zdaj je imel časa za premišljevanje. Izvrstno! O tem, da je imel justični svetnik pri pojavljanju lažnega sina prste vmes, skoraj ni bilo več dvoma. Najbrže je bila vsa reč njegovo delo in ie bil celo nalašč naročil svojega potomca. Grdobija je morala biti tedaj zasnovana že pred smrtjo starega \Vellhorna! Smrti starega moža, ki je bolehal za močnim zaapnenenjem žil, je bilo itak zdavnaj pričakovati. A če je imel justični svetnik pri pc-dtaknjenju sina prsie vmes, tedaj ni mogel biti kriv tatvine in uničenja oporok;. To se ni ujemalo. Čemu uničevati oporoko, ko jo je moralo sodišče itak proglasiti za neveljavno, meneč, da je osnovana na napačni podmeni? Samo zato, da bi osumil Gudulo? Če je bil sin živ in s tem pohčerjenje neveljavno, bi tudi tako ne imela pravice do dediščine. Schluterju se ni zdelo več verjetno, da bi mogla biti Gudula res tatica. Večkrat jo je bil obiskal. Zelo slaba je bila, ker je nikakor ni bilo moči pregovoriti, da bi bila po pameti jedla. Brezčutna, z odprtimi, žalostnimi očmi je ležala na postelji, vdana v neizbežno usodo. Fberhardov obisk je bila zavrnila. To je bilo edinikrat, da jo je Schluter našel razburjeno. »Prosim, prosim, ne! Prosim, tega nikar! Tega ne prenesem! Ne morem ga sprejeti — nikoli, nikoli več — ko me je tako neizmerno sram!« Nato jo je popadel krčevit jok in zvečer so jo prepeljali v bolnico. Od tistih dob so materi dovolili, da jo je smela vsak dan obiskovati. Ure in ure je posedala stara žena ob postelji svojega otroka. Veliko govoriti ni smela z njo, a zato jo je rahlo božala po čelu in ji šepetala prijazne besede. Tedaj — sled? Schluter je imel o zadevi z lažnim sinom že svoje mnenje. Kdo je utegnil biti za tem? Edino brata in izmed njiju dveh najbrže računski svetnik. V Detmoldu je šel najprej na policijo, da bi kaj izvedel o njem. »Neumna reč! Mož se je grdo zašpekuliral. Najbrže se je zanašal na dediščino. Iz msstne službe se bo mora! skoraj gorm-o umakniti, škoda, vsi smo ga imeli radi.« »Ali je drugače spodoben človek V »Seveda!« Schluter je nekaj namignil o svojem sumu. »Tega ne verjamem! Kakopak — nemogoče ne bi bilo — ali — ne, on tega ni zmožsn!« Doktor Schluter se je napotil k računskemu svetniku na stanovanje. Le-ta mu je sam odprl in se vidno prestrašil, ko je zagledal tujega gospoda. »Kriminalni komisar doktor Schluter iz Berlina.« Schluter je nalašč dokaj izzivalno povedal svoje ime in stan. Če je bil mož kriv, ga ie moral ta obisk zbegati: ali svetnikov obraz se je zjasnil, kar oddahnil se je. •■Prosim, stopite noter — mislil sem ze -— —« Obmolknil je in peljal komisarja v svojo sebo. Bila je snažna. Čedna, brez vsakega posebnega razkošja. »Cisto sami ste?« »Da, seveda — namreč--« Nekaj potlačenega ie bilo v njegovem vedenju in Schluter je hotel najprej zbuditi njegovo zaupanje. Naidelikatnejši okusi SANA čokolada Za vse in vsakega TVORNICA ZRCAL, BRUSILNICA STEKLA A. VRHOVEC, Ljubljana Za Gradom št. 9 (na koncu Streliške ulice) Izdeluje vsakovrstna brušena in nebrušena zrcala in stekla, kakor tudi stekla za avtomobile. — Graviranje in matiranje stekla. Popravlja stara, pokvarjena zrcala. Delo solidno! 12558 Cene konkurenčne! 275 Poceni in vendar najboljša je VATA za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce La cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 PRESELITEV! Pisarna FKANCOSKt LINIJE (FRENCH LINE) HAVRE - NEW YORK zastopnik IVAN KRAKER se je preselil dne 1. OKTOBRA t. 1. iz Kolodvorske ulice štev. 35 na MASARYK0V0 CtSTO št. 14 nasproti izhoda glavnega kolodvora kokošie, purje. gosje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDfl, CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Pletenine, mode in šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind. 12506 plet. •Snlon SavniG Skofja Loka Zahtevajte vzorce na ogled. Ženske ■§ + ne toguit * X. K' I ikv ram uo«t*ne pt ri-oda! Nt imejte »tra hu! Pišite nam »m io mi ram po&jem v) tisoč lam stalno veseljem in sigurno*tjr. uporabljani 17S f Periodolin | iu tekom sne are Oo F ste rešea: »teh »krb: p in strahul Ni kak t raz garanje - kot mnog' , ti&oči drugih lam. bo f ste tudi vi tadovoljn Overovlje.no in tajam čeno neškodljivo nikdat ? idpovedujoče sredsiv , ta 90 Din. ta močnr j nature io r tasurelib ' slučajih močneji: pe riodolin ea 150 ia 180 Din Izključna razpo šiljatev po laboratorija W. H. OLXVIDT, Praga-VrSovice XIII. Ruska 12. V. Pošt. pred 12. (Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7. Nevotfl IVototn Najaovela »!«lin»ka pa* tetna Železna zelo praktična složljiva postelja a tapeciranim madracora — praktična za vsaka bil«, hotele, ca putujuče oso-be in nočne službe. Stane Dia' 3W—. Razpoii. Ijam poitom ia železnico« po povzetja* Lctcna »latinska patentna zelo praktična iloi-Ijhra postela a tapeciranim madracom. — Stane »ia 2«e_ Pol)«1ca falentna potic!« složljiva praktična sa touriste, vojake in za Serijalne kolonije. Stane Dia 3M.-r. LiefeMofcl praktičen ta ležanie in vedenje. Sta-ae Dia Po tem imam čisto čo-hano perje kg po Dia 4®^— čisto belo gosje kg po Dia IM— in čisti puh kg po Dia. 35«—. L BROZOVIČ, ZAOREE Bk» t2» SL Ogromno partiio molkih rokavic prodamo naravnost zasebnim odjema cem. Moške triko-rokavice, Moške rokavice, vol- Elegantne moške tri-cele toplo podložene, nene, dvakrat pletene, ko-rokavice, zelo do-v rjavi, drap, sivi ali V črni, drap, rjavi in bre kakovosti, cele črni barvi par sivi barvi par podložene z volno v Din 16.— Din 30.— barvi sivi, drap, rjavi ali črni z zaponko par Din 35.— Moške pletene volnene rokavice, zelo tople, v temni ali svetli sivi, irap in rjavi barvi par Din 45.— Moške rokavice, švedska imitacija usnja. Zelo elegantna rokavica za ples in promenado, v barvi krem, drap in sivi par Din 50.— Moderne angleške pletene moške rokavice, na roko pletene, najbolj priznan angleški izdelek v svetlosivi barvi ali krem par Din 65.— Najmodernejše moške volnene rokavice, na roko pletene, najbolj priznan angleški izdelek v svetli drap, krem ali svetlosivi barvi, par Din 98.— Moške usnjate »Nap-pa« rokavice, cele podložene z volno v barvi svetli in temni rjave ali sive barve par Din 95.— Iste rokavice z lepo zaponko Din 115.— Usnjate gla^ee rokavice, beie, za svečane prilike par Din 95.— Moške rokavice iz jelenove kože za pranje, zelo fina vrsta, v beli ali krem barvi par Din 115.— Delovna usnjata rokavica za šoferje, strojevodje in si., dolge, debelo podložene z volno, podaljšane z zapestnicami (štuc-nami) iz pletene volne par Din 180.— Iz naših ogromnih skladišč prodajamo naravnost zasebnikom. Okoristite se z našo postrežbo po pošti, mi varujemo vaše interese s tem, ker vam rokavice, ki vam ne bi odgovarjale, zamenjamo ali vrnemo denar. Naši dosedanji odjemalci so že dobili naš veliki zimski katalog z 164 stranmi s prvim naročilom, seveda brezplačno. Pošiljke v vrednosti preko 250.— Din pošljemo brezplačno. Mero za naše rokavice vzemite tako: izmerite dolžino okoli iztegnjene roke v centimetrih in pošljite to mero nam z naročbo. Moške usnjate rokavice »Nappa« za šofiranje ali strojevodje iz zelo močnega in elastičnega usnja, podložene z janječ-nim krznom z zaponko na zakopčanje v rjavi barvi par Din 245.— Največja trgovska in izvozna tvrdka v Jugoslaviji CftpfaerSČ/i/er Zagzeb. ^ čudo današnjega dneva „HOBBY" amer. univerz, preparat za pranje, čiščenje,i za higijeno in čistočo v hiši in povsod. Tisoče zahvalnih priznanj in odlikovanj. ' Vsaka škatljica ima obširno navodilo za ; uporabo. Zahtevajte povsod! Glavno zastopstvo Beograd »OBOIIOT« Cara Uroša 19, telefon 23-0-13. 310 I 10 m i ii ii t lahko žrtvujete za pre^'^ novega kataloga od tvrdke Trgov, dom Stersnecki Celje štev. 20 v katerem je bogata izbira dobro idočih ur in zlatnino po izredno nizkih cenah! Nikel anker remontoar ura 40 Din, ista lepo gravirana 50 Din, tula posrebrena 90 Din, zapestna 91 Din, budilka 45 Din, navadna stenska 130 Din, stenska s kukavico 180 Din Zahtevajte brezplačni, ilustrirani cenik! iKttub tezfeim pridobitnim prilifeam (Kljub gospodarsfci Griži Ogromna, možnost dobiticov z nakupom srečk drž. razredne loterije pri: V novi kolekturl nova sreča! Z eno edino srečko zamorete zadeti: Din 2,200.000 1,000.000 „ 500.000 400.000 i t. d. >i 12650 Glavni kolektarl tSf drž, razrejns loterije TRGOVSKO DELNIŠKO DRUŠTVO F3ELAČIČEV TRG 7 ■ DOLAC 8 ZAGREB Prodajna ekspozitura: i Pavla Radiča (Duša) ulica broj 6. 'Brzojavi HERMES — Telefon 32-85 Znatno izboljšan igralni načrt za 23. kolo. Vsaka druga srečka zadene Cena cele srečke Din 200.—, Cena polovice srečke Din 100.—, Cena četrt, srečke Din 50.—. H a s 18 d n i e Žrebanje 19. in 20. XI. 1931 Mehanik JURKOVIČ Dunajska cesta 36 I sprejema vsakovrstna popravila avtomobilov, motociklov. stab motorjev in vsa druga, meaaD!xi pripadajoča dela. — Delo stro kovno in ustrezajoče po zmerni ceni. 12535 POZOR! iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje to barvanje po najnižjih cenah. g-^nbnruova ulica * 166 ANTON BO C, Ljubljana £= uug ftftr. fr kfjgS***. Fr. ševčik ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 8 LJUBLJANA__Telefon 33—78. Orožje, municija za lov, šport in obrambo. Smodnik in vse lovske potrebščine. Največja izbira. Najnižje cene. Automatske pištole kal, 6.35 od Din 250.— naprej Lovske puške dvocevke od Din 950.— naprej Lovske stročnice 100 kom od Din 50.— naprej Strašilne pištole vseh vrst, najceneje. Novost: Browning puška kal. 20. Pšenico domačo, samo od producentov, kupuje in mlinom prodaja za račun »Prizada« GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana 12539 0BUČILNIU 12672 Prvi poskus Vac bo privede! do tega, da boste vedno kupovali v »Iliriji«. Naši kreditni pogoji so tako ugodni, da bodo hipoma izginile Vaše skrbi, kako si preskrbite potrebno obleko, perilo čevlje zase in za otroke. _ IfclRI^A NA ORROKE 1 LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 Violine od Din. 60. Mandoline • 129 Giiare • • 169. Bočne harmonike 69. KROMATIČNE HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE LT.Q Zahtevajte brezplačni tvorniškl 1 CENIK: | HEINEUHEROLD (ViARIBCRst.HH Ležalne stole 140. p« poroetjo 150 W» Spalne fotelje pa>tent. divame, ©tonvane. garniture, modroce, postelj- ue mreže, želeane fcložljdT« postelj« in tapetniške »-delke nudi najceneje Rudolf Radovao tapetnik Mestei trg štev. 13 KASTHER & OHLER-Jl) ZELO ODLIČEN KRZNEN PLAŠČ Konfekcija Kastner & Ohler vam nudi tudi za novo sezono velemestno izbiro krznenih plaščev. Od te veleizbi- re vam priporočamo te kvalitete: Skunks-kan. plašč . . Din 1620.— Nertz-kanin plašč . . Din 1830.— Seal-elektrik plašč . . Din 2020.— kakor tudi ostalo izbiro nutria, žre-beta, mačke itd., na čijih ogled vljudno vabimo. Plašči za dame iz dobre tweed tkanine, ovratnik in manšete iz jančjega krzna, z našitimi žepi, dvovrstnimi gumbi, naokoli pas z zaponko, podložen do bokov z dobro flanelo, a do kraja s polsvilenim brokatom. Naša nova cena Din 485 — Zimski plašč iz okusne enonarvne rips - tkanine z bogatim krznenim ovratnikom in poševno našitimi krznenimi manšetami v zelo dobro uspeli moderni liniji; ves podložen s polsvilenim brokatom in vatiran do bokov. Naša nova cena Din 890.— ,ame izven Zagreba morejo imski plašč naročiti po teh najvest eje kalkuliranih cenah. Za dobro postrežbo jamčimo s slovesom največje trg. in izvozne tvrdke Jugoslavije. — Plašče pošiljamo franko po osebnih merah dame. Jamčimo za dobro izdelavo s tem, da plašč, ki mogoče ne bi odgovarjal, zamenjamo ali vrnemo denar. Zimski plašč za dame iz močnega su-kna v raznih lepih barvah, ovratnik in manšete iz modernega progastega pliša z gumbnimi okraski, vatiran do bokov, ves podložen s polsvileno podlogo. Naša nova cena Din 510.— Plašč za dame iz prav dobre angleške tkanine »ge- noppt«, z bogato izdelanim ovratnikom in manšetami iz jančjega krzna, modernega kroja, vatiran do bokov, do kraja pa podložen s polsvileno podlogo. Naša nova cena Din 760.— Dame izven Zagreba morejo naročiti po sledečih merah: Dame izven Zagreba dobe na zahtevo veliki brezplačni katalog s 164 str. Obseg okoli prsi okrog bo tov _ širina ledij__ širina prsi cela dolžina dolžina rekavov mladostna lepota! 231 NOVA KOZA OBRAZA. Z »porabo jahalnega medicin biološkega ,.re jaraia lr Uorramt & Cie. Pariš. »Astngent Specjai Venus« poeun« >braz » 10—14 ineb pomlajen tzgubije se ia redno vs>e gube. madeži, pege. ooboljice. mašfcjba n groba koža — Obrai p^stant leten, svež in mebek. kakoi prt •najbnem otroka. — Garnitura «tane 92 dinarjev LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA »o ikra« vsakt- lame Oe prav »o prsa še tako jak« takržljana 10 viseča dobila oodo t uporabo »Laii de Juno« tavidno bajnost. okr.g lost in trdnost v najkrajšem 6aso — Stane 85 Din. RAVNO OR2ANJE TELESA se doseže i oositvijo »Saša Gerad»hai terja«. Pospešuje normalno iibanje tn pravilno lelovanje oljaft. V 14 ineh se pripognjen in grbaot hrbei popolnoma ooravna Stane 52 Din CENTIFOLIA, fcozmetiškl zavod, Zagreb. Jarišičeva b Zahtevajte brezplafine Ilustriran* senike) IV Večjo stanovanjsko knpim Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »3006«. 11576 ■ Ravnateljstvo in učiteljski zbor državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani javljata tužno vest, da je njegov član gospa LUTZ-°" PEČ po izdatno znižanih cenah stalno na zalogi samo Ing. t* 11 zeli Ljubljana-šiška Beljaška ulica št. 4. lastna uvajrna ln tovarna za »EMAJLkx lutzovfc. peci za galvanlčno ponikla nje in izdelavo emaj-li ranih predmetov ka kor: hišne StevUke občinske in uradne n» pise itd. Sprejmejo se zastop niki! Tel. 3252 Lutzove peči 243 danes po polnoči po dolgi in mučni bolezni mirno preminila. Pogreb blage pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. oktobra ob 15. uri izpred mrtvašnice Leonišča, Stara pot. Pokojnica je bila plemenit značaj, vzorna učiteljica in odgojiteljica, živeča le svojemu poklicu, in vsem vedno odkritosrčna, dobra prijateljica in tovarišica. Mi in njene mnogobrojne učenke jo bomo vedno ohranili v prijaznem spominu. Mirno počivaj, blaga duša! V Ljubljani, dne 10. oktobra 1931. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeh! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani