Prepričanje je treba preliti v akcijo
Ne bi mogli reči, da je naše delo v pri-pravah na letošnje kongrese posebno lahko. Smo pač prišli do stopnje v našem razvoju, ko so se najrazličnejše težave kar nagrma-dile. O tem je bilo že veliko povedanega in napisanega — in tudi v kongresnih gradi-vih glede tega sestavljalci (in vsi, ki bodo sodelovali v javni razpravi) ne bodo imeli dlake na jeziku.
Pomembnejše od »slikanja« trenutnega stanja pa je iseveda ugotavljanje vzrokov in na podlagi tega sestavljanje nalog, ki naj bi nas pripeljale iz takšnih in drugačnih za-gat.
Vse bolj se soočamo z dvema težnjama v družbeni praksi, ki svojevrstno odseva raz-merje družbenih sid: na eni strani je vse večja odločenost nadaljevati dn ustvarjalno razvijati začrtano smer, ne glede na številne težatve in stranpoti — na drugi strani pa so fKjskusi zadrževanja in ponovnega uveljav-ljanja rešitev in sredstev, ki predvsem ria področju gospodarske politike poskušajo u-rejati odnose na starih etatističnih in cen-
tralističnih osnovah, poskusi torej, ki ne u-poštevajo ustavnih načel, niti pravic in od-govornosti delaivcev.
Predvsem ne smemo podleči skušnjavi, da bi za vse težave iskali krivce in vzroke nekje zu-naj nas. Pa naj bo ta »zunaj« sve-tovna recesija, ali pa neustrezni sistemski zakoni. Tako kot na Kosovu lahko reši zaple-tene raemere le pospešen družbenoekonom-ski razvoj (kljub terou, da bi nekateri še vedno raje raziskovali le krivdo zunanjega sovražnika), tako bomo tudi vrsto nepravil-nosti in težav v našem gospodarstvu lahko rešili le tako, da bomo odločno preprečili sle-lierno odločanje mimo delavcev in mdmo rezultatov njihovega dela. Da se bomo raje bonili za pravo, učinkovito samoupravljanje.
Seveda pa predkongresna aktivnost ne sme biti le naštevanje ugotovitev in napovedi, temveč mora naše prepričanje o tem, da smo na pravi poti, preliti v določeno akcijo. Kajti le s to, ne s parolami, bomo resniono ure-sničili obljubo, da bomo stopali po poti, ki smo jo začrtali s Titom, Kardeljem in dru-gimi velikani naše revolucije.