Štev. 51 V Ljubljani, sobota S. marca 1940 Loto V Zanimive vesti angleškega tiska o mirovnih pogajanjih med Finsko in Sovjeti: Sovjetski pogoji za mir s Finsko Nova meja naj bi potekala pod Mannerheimovo črto, Rusija naj bi dobila tri finske otoke in nadzorstvo nad Petsamom London, 2. marca. o. Dopisnik »Daily Tele grapha« iz Amsterdama poroča, da je dobil v roke fotografijo besedila mirovnih pogojev, pod katerimi bi bil Stalin pripravljen razpravljali s Finci o miru, ko bi Rusi zasedli Viborg. Dopisnik pravi, da je dobil poročilo iz Nemčije. Sovjetski pogoji so naslednji: 1. Nova meja med Finsko in med Rusijo naj bi bila potegnjena nekaj malega pod Vi-borgom proti Ladoškemu jezeru tako, da bi v ruskih rokah ostal glavni del postojank, ki so jih Sovjeti zasedli februarja v Mannerhei-movi črti. 2. Trdnjave pri Koivistu in obrežne topniške postojanke Fincev na celini med Vibor-gom in nekdanjo rusku-finsko mejo bi dobili Rusi. 3. Finska bi Rusiji odstopila otoke Hog-land, Lavasaari in Seiskari v Finskem zalivu. 4. Rusija naj bi dobila nadzorstvo nad finskim pristaniščem Petsamom za najmanj 10 let. Nova sovietsko-finska meja na severu bi potekala čez Nautsi, kjer se razteza sedanje rusko-finsko bojišče na severu. 5. Finska vlada naj bi se malo spremenila, tako da bi Stalin lahko dejal Rusom, da se ni pogajal z vlado, katero so Sovjeti tako silovito napadali. Po trditvah angleškega lista se o teh pogojih Finci in Rusi že nekaj dni pogajajo, toda obe stranki držita pogajanja v tajnosti. Zdi se, da je sporna samo še druga točka gornjih pogojev. Ce so navedbe angleškega lista resnične, je treba ugotoviti, da je Sovjetska Rusija po treh mesecih vojne in silovitih izgubah močno popustila od svojih zahteV, katere je stavila Fincem v lanskem novembru. Odrekla ee je zahtevi po trdnjavi Hangoe, ki predstavlja ključ do Finskega zaliva in Finske. Dalje je Sovjetska Rusija pustila na cedilu tudi vlado izdajalca Kuusinena, ker se je Stalin prepričal, da je ravno njegov poskus s Kuu-sinenom pospešil popolno združitev vseh Fincev. Brž ko bi sovjetska vojska zadela Viborg, sodijo Sovjeti, da bi bila njena past oprana in bi se potem lahko pogajali za mir, katerega Rusija potrebuje, če hoče začeti kako akcijo v Črnem morju. Angleški list poudarja, da je do teh pogajanj prišlo na prizadevanje Švedske in Nemčije. Zapora nad izvozom nemškega premoga v Italijo ne bo omajala dobrega razmerja med Anglijo in Italijo London, 2. marca. Reuter. Snoči je izšlo uradno angleško sporočilo, da bodo od polnoči naprej britanske vojne ladje zasegle ves nemški premog, ki gre po morju v Italijo. Večje število italijanskih ladij je že včeraj nalagalo nemški premog v holandskih lukah. Angleška mornarica ni storila nič proti onim ladjam, ki se jim je posrečilo, da so do polnoči zapustile Rooseveltov odposlanec UI^Iavbii Nemci kričeče povdarjajo, da Pil nill«ljll bi Nemčija sprejela samo mir, kakršnega bi narekovala ona Odposlanec predsednika Roosevelta, Sumner I za odločujoči udarec, za katerega nihče ne more Welles, je včeraj zjutraj dopotoval v Berlin in je imel od 12 do 14.30 prvi posvet z nemškim zunanjim niinistrom Ribbentropom, za njim pa še daljši r«zgovor s tajnikom zunanjega ministrstva Weis-zackerjem. Danes ob 11 dopoldne ga je sprejel kancler Hitler v kanclerski palači, jutri pa bo Wellcs obiskal še vodjo nemškega vojnega gospodarstva maršala Goringa, v ponedeljek bo pa odpotoval čez Švico v Francijo. Iz nemškega poluradnega vira so v včerajšnjih VVellesovih posvetih prišla naslednja pojasnila: Sumner Wcllcs je prvi dan svojega obiska v Berlinu ugotovil, da Nemčija nima pripravljenih nikakih mirovnih predlogov za Anglijo in Francijo, marveč je trdno odločena vojskovati se, dokler ne bo dosegla glavnega cilja. Ta cilj je: osvoboditev Nemčije in sveta od »angleških gospodarskih klešč«. Razgovor Wellesa z nemškim zunanjim ministrom je moral razpršiti dvome o tem. Po drugi strani pa je včerajšnji dan služil pripravam zd razpravljanje o širših vprašanjih, na katera daje veljaven odgovor lahko samo Hitler. Šest mesecev sedanje vojne je pokazalo, da je Nemčija nepremagljiva, da je zavezniška blokada nad njo neuspešna. Nemčija ne more pristati na noben mir, za katerega naj bi žrtvovala svojo varnost. Njena pogoja sta vrnitev kolonij in pa svoboda za nemško udejstvovanje v vseh tistih pokrajinah, ki jih Nemčija smatra za svoj življenjski prostor. Ko sta zahodni velesili po zasedbi Poljske lani v oktobru odklonili nemške mirovne ponudbe, je Nemčija končno sprejela boj z njima. Zato izjavljajo, da bo kancler Hitler pri današnjem snidenju z Welesom odločno odbil misel na kakršenkoli mir, razen na mir po nemških pogojih. To stališče podpirajo — po nemški sodbi — naslednja dejstva: 1- Sovražniki Nemčije danes uvidevajo, da ne morejo zmagati niti vojaško, niti gospodarsko. 2. Britanska blokada se ne sUmo ni posrečila, temveč so nemški obrambni ukrepi pripeljali v težak položaj Anglijo. 3. Nemška vojska čaka na ukaz, da zamahne Obisk berlinskega papeškega nuncija v zasedeni Potiski Rim, 2. marca. V vatikanskih krogih pravijo, da bo te dni odpotoval na Poljsko apostolski nuncij pri nemški vladi msgr. Orsenigo. Vatikan je nedavno posredoval pri nemški vladi za poljske katoličane zavoljo grozot, ki so jih morali Poljaki pretrpeti. Vatikanski radio je o tem večkrat poročal. Uspeh tega posredovanja je bil, da je nemška vlada dala dovoljenje papeškemu nunciju v Berlinu, da sme obiskati Poljsko. Tam se bo skušal prepričati o dejanskem stanju v zasedenih krajih in o položaiu poljskih katoličanov pod nemško oblastjo. Poslovilni govor dosedanfega bolgarskega min. predsednika Sofija, 2. marca. m. Bivši predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Kjoseivanov se je včeraj poslovil od uradništva zunanjega ministrstva ob navzočnosti novega zunanjega ministra Ivana Popova. Kjoseivanov je poudaril v poslovilnem govoru, da se politika Bolgarije na vseh po-priščih pod novo vlado ne bo nič spremenila, ker gre samo za nadaljevanje dosedanje politiko. Izvajanja je zaključil z ugotovitvijo: »Veselim se, da je kralj Boris izbral za zunanjega ministra Ivana Popova, ki bo nadaljeval to politiko, in kateri ima vse možnosti, da zasede najvišje mesto v državni upravi.« vedeti, kdaj se bo dogodil, toda za katerega so vsi prepričani, da bo zasenčil vse dosedanje pojme o vojni moči in o vojaških uspehih. V nevtralnih političnih krogih nemške prestolnice pa pravijo, da ima vse to govorjenje namen prepričati ameriškega zastopnika o nemški moči m vplivati na Ameriko, da bi pri Angliji in Franciji dosegla čim več popuščanja za nemške zahteve. Da Nemčija ni tako prepričana o svoji zmagi in da še vedno računa na morebitno sklenitev miru po ameriškem posredovanju, priča sprejem, ki ga je bil ameriški odposlanec deležen v Berlinu. Ta sprejem je navzlic zasebnemu obisku imel čisto uradni značaj. Noben zasebni odposlanec še ni bil deležen takih časti, kakor jih je bil Welles. luke. Anglija je ves izvoz premoga iz Nemčije smatrala za izvoz, ki spada pod nadzorstvo, in ie bila o tem obveščena tudi italijanska vlada. 1'oda upoštevajoč škodo, ki bi jo mogla pretrpeti italijanska industrija pri nenadni uveljavitvi tega sklepa, je bil Italiji dan rok, v katerem naj bi italijanska vlada dobave nemškega premoga uredila kako drugače. Rim, 2. marca. Italijanski politični krogi posvečajo veliko pozornost ukrepom, ki jih je Velika Britanija izdala za izvedbo popolne pomorske blokade Nemčije. Italijanski politični krogi zatrjujejo, da so kljub vsemu temu med Londonom in Rimom dobri odnosi in dobre zveze in vsi pogoji, da se to vprašanje reši sporazumno. Italija bo še naprej kupovala nemški premog in ga vozila.poslej po železnici čez Brenner. Rim, 2. marca. Havas: Italijanski veleposlanik v Londonu Giuseppe Bastianini, ki je prebil nekoliko dni v Rimu, je zapustil snoči italijansko prestolnico ter se vrnil v London. Vrnitev italijanskega veleposlanika v Londonu bo pospešila ita-'lijansko-angleška gospodarska pogajanja, ki so zastala zaradi težav, ki so se pojavile v zvezi z vprašanjem premoga. Anglija nudi Italiji toliko premoga, kolikor ga Italija potrebuje, v zamenjavo pa zahteva izdelke italijanske težke industrije. V Rimu bi želeli ta premog plačati izključno s poljedelskimi pridelki ter naglašajo, da italijanska težka industrija ne more sprejeti naročil za Anglijo, ker mora gledati, da se zviša vojna sila Italije. Pristojni krogi smatrajo, da Anglija še ni spregovorila glede tega zadnje besede. To je verjetno tudi razlog, da fašistični tisk ne razlaga angleškega sklepa o zapori izvoza za nemški premog, ki se izvaža v Italija Pomlrfevanje im Balkanu: Obisk romunskega zunanjega ministra v Bolgariji Bukarešta, 2. marca. o. Agencija United Press poroča, da bo romunski zunanji minister Gafencu v kratkem uradno obiskal Bolgarijo, kjer je njegov obisk pripravljal finančni minister Constantinescu. Potovanje romunskega zunanjega ministra v Bolgarijo je v zvezi s po- skusi za popolno pomirjenje med Romunijo in Bolgarijo. Sofija, 2. marca. Bolgarski zunanji minister Popov in romunski poslanik Filoti sta podpisala pogodbo o prometu med obema državama, ki je bila sklenjena v Sofiji, 24. februarja t. 1. Sovjetska vojska skuša obkoliti goreči Viborg Helsinki, 2. marca. o. Včeraj so sovjetske čete s treh strani napadle Viborg. Finci so vse napade zavrnili in še vedi.o drže mesto. Sovjetsko letalstvo, zlasti hudo bombardira cesto, po kateri dobivajo finske čete v Viborgu strelivo in pomoč. Mesto Viborg je v ognju, toda nad njim še vedno vihra finska zastava. Sovjeti skušajo čez Viborški zaliv obkoliti mesto. Včeraj so sovjetska letala skušala spustiti za finskimi črtami večje število padalcev, ki so jih pa Finci povečini postrelili, preden so prišli na tla. Od začetka sedanje vojne do včeraj je zaradi sovjetski letalskih napadov izgubilo življenje 563 civilistov, ranjenih pa je bilo 1289 oseb. Helsinki, 2. marca. Včeraj so finska letala izvedla več ogledniških poletov in bombardirala sovjetske postojanke. Tako so bombardirala tudi vlak, ki je vozil sovjetske vojake na bojišče. Nekajkrat je prišlo tudi do letalskih spopadov. Sovjeti so bombardirali Kuovalo, Abo, Rihimaki, Ha-pamaki, Pjeksamaki in Savonlinu. Ubitih je bilo 14 oseb. Sprememba v vodstvu sovjetske zun. politike Moskva, 2. marca. Včeraj je sovjetska vlada izdala uradno poročilo, da je bil pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin odstavljen s svojega dosedanjega mesta in postavljen za prosvetnega komisarja. Potemkin je prebil skoraj tri leta na mestu prvega pomočnika komisarja za zunanje zadeve pri Litvinovu in Molotovu. Že 15 let se nahaja v službi sovjetske diplomacije. Bil je že poslanik v Grčiji, veleposlanik v Rimu in več let v Pariza. Marca 1939 je prišel v osrednji odbor stranke. Na mesto Potemkina ne bo imenovan nov pomočnik komisarja za zunanje zadeve, ker ostaneta še itak dva pomočnika v službi, in to Dekanozov in Ložanov. Ta odstranitev bi utegnila biti v zvezi s spremembo dosedanje sovjetske zunanje politike, zaradi katere se je Rusija zapletla v vojno s Finci in bi utegnila zaradi Nemčije priti v vojno še z Anglijo, Francijo in Turčim Nove izgube na Severnem mor'u London, 2. marca, o. Uradno poročilo mornariškega ministrstva pravi: Dve nemški letali sta včeraj napadli skupino trgovskih ladij, ki so pkrfe v oboroženem spremstvu, a nista povzročili nič škode. Angleška letala so se takoj dvignila, toda do boja ni prišlo. Včeraj zjutraj so videli nemško letalo tudi nad izlivom reke Temze. Protiletalski topovi so začeli takoj streljati in letalo je v veliki višini zginilo nad Severnim morjem. Predsinočnji polet angleškega letalstva nad Berlinom je tretji v zadnjih štirih dneh in peti od začetka vojne. Zadnji polet nad Nemčijo je bil od vseh najdaljši. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila na oporišča in niso naletela nikjer na nemški odpor. Ob vzhodni angleški obali se je potopil včeraj 7418 tonski angleški parnik »Pyrhuss«. Najbrž ga je zadel torpedo nemške podmornice. Nemška letala so potopila včeraj letonski parnik »Katval- Vesti 2. marca Nemci se tako krčevito oklepajo Hitlerja, ker vedo, da je Nemčija zašla tako daleč, da jo čaka enaka usoda kakor po svetovni vojni in je Hitler njihova zadnja nada. Ce Nemčija ne bi bila v nudeni položaju, bi se ne zdravila z narodnim socializmom, je govoril včeraj voditelj angleške delavske stranke major Atlee. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Be-neš je včeraj govoril češkim delavcem v Franciji in dejal, da je Nemčija odgovorna za vse, kar se dogaja danes na Češkem, in je odgovorna tudi za vse kar se bo dogodilo po zmagi nad Nemčijo. Bodočnost Evrope je samo v novi Zvezi narodov... Seveda ne bi te zveze smeli voditi razni Beneši, ki so ga s prvo tako polomili. 800 mornarjev iz nevtralnih držav je doslej izgubilo življenje zaradi potopitve ladij po nemških podmornicah ali minah, pravi poročilo angleškega ministrstva za gospodarsko vojno. Nemška vlada je izdala uradno sporočilo, v katerem odločno zavrača vesti, da bi bila Nemčija po svojem poslaniku na Irskem stavila Angliji predlog za sklenitev miru, kakor so to poročali angleški listi. Knjiga »Hitler mi je govoril«, katero je spisal bivši predsednik senata v Gdansku, dr. Rauch-schnig, in ki je zaradi svojih trditev o nemških političnih načrtih vzbudila po vsem svetu ogromno pozornost, je od danes dalje prepovedana tudi v Jugoslaviji. V Labinu je bil slovesen pogreb rudarjev, ki so izgubili življenje ob eksploziji plinov v premogovnikih pri Raši. Pogreba se je udeležil tudi voditelj fašistovskih delavskih organizacij Cianetti. Rotterdamski župan je včeraj dal izjavo, v kateri pravi, da je novi angleški sklep o prepovedi glede izvoza nemškega premoga v Italijo hudo zadel gospodarsko življenje v Rotterdamu. To pristanišče je zaradi vojne in blokade zgubilo do sedaj okoli 70% svojega pomorskega prometa. Romunsko gospodarsko ministrstvo je izdelalo obsežne načrte za obsežnejše in boljše izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Kalifornijska reka Sacramento je prestopila bregove in poplavila več mest in vasi. Čez 5000 ljudi je brez. strehe. Finski narod ne sme pozabiti, da bo Finska za vsako ceno obnovljena, tudi če bi mimogrede izgubila samostojnost, je govoril včeraj angleški nadškof iz Canterburyja na neki prireditvi za Finsko. Razprava proti nekemu Elscrju, ki ga dolže, da je pripravil atentat na Hitlerja v Monakovem, se bo začela sredi meseca v Berlinu. Javnost ne bo pripuščena k razpravi. Finska ima zdaj v vojni službi nad milijon ljudi, vštevši ženske, je izjavil finski poslanik na Norveškem Nemške oblasti so nenadoma odpovedale predavanje o nemški pomorski vojni, ki bi ga moral po radiu imeti poveljnik nemškega vojnega brodovja admiral Raeder, veliki zagovornik podmornic in min. Angleško mornariško poveljstvo zavrača vesti, da bi se angleško vojno brodovje zbiralo blizu izliva reke La Plate za novo pomorsko bitko ob južno-ameriškem obrežju. Vsi Španci, ki so jih rdeče tolpe pobile med državljansko vojno, veljajo za vojake in bodo njihove rodbine dobile pokojnino. Neznanci ao spet izropali več vagonov romunskega žita in moke, ki je šla čez sovjetsko Galicijo v Nemčijo. Na sovjetsko-turški meji ni bilo nobenega vojaškega spopada, pač pa je tudi tam živahno na vseh straneh, je dejal včeraj v angleški poslanski zbornici tajnik zunanjega ministrstva Buttler. Poveljnik slovaške Hlinkove garde Mach, ki je hkratu vodja propagande, je včeraj odpotoval v Berlin, kjer bo Hitlerjev gost. Nemški strokovnjaki so štiri leta izdelovali ma-gnetične mine, angleški inženirji pa so njihovo skrivnost pogruntali v štirih tednih, trdi glasilo angleškega kolonial. ministra Edena »News Cronicle«. Suočnje francosko vojno poročilo pravi, da so se ponekod udejstvovale patrole. Madžarski državni upravitelj Horthy je včeraj dobil najvišje naše odlikovanje, red Karadjordje-ve zvezde. Odlikovanje mu je ob 20letnici na-mestnikovanja izročil naš poslanik v Budimpešti. Sloviti švedski raziskovalec Sven Hedin, velik prijatelj nemškega narodnega socializma, je dospel v Berlin in bo sprejet tudi pri Hitlerju. Zdi se, da bo Sven Hedin skušal doseči, da bi se Nemčija zavzela za sklenitev miru med Finsko in Sovjeti, Francoski tisk poudarja, da so vsi Francozi s popolnim razumevanjem sprejeli vladne ukrepe o uvedbi nakaznic za živež itd. Listi poudarjajo, da ee znajo Francozi odpovedati vsem svojim dobrinam brez godrnjanja, kadar je to potrebno zaradi domovine. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je dal izjavo, v kateri pravi, da veljajo določila nevtralnosti tudi za javno mnenje. Nevtralne države morajo z vsemi sredstvi vplivati nanj, da ne bo v ničemer kazalo čustev sovražnosti proti Nemčiji Kakor kaže istovetje vojskujoče se države nevtralnost s popolnim zavezništvom, ki naj obsega cela čustva .. . Angleška vlada je sporočila Italiji, da bo od včera) dalje preprečila vsak prevoz nemškega premoga iz holandskih luk po morju v Italijo. Dozdaj so Angleži Italiji dovoljevali, da je potrebni premog vozila po morju iz Nemčije. Novi angleški 6klep pomeni hud udarec za Nemčijo in za Italijo. dis« in norveški parnik »Brott*, italijanska ladja »Mirella« (5300 ton) pa je zadela ob mino v Severnem morju in se je potopila Ljubljana od včeraj do danes »Kos prepeva, gnezdo znaša, brezen lepo gori gre«. Tako je zapel naš pesnik Valentin Vodnik svojo pesmico o nestanovitnosti marčnega vremena. Marcu ponekod pravijo tudi sušeč — lepa, stara, naša beseda. Najbrž je bil svoje čase pust, suh mesec, z zmernim, suhim mrazom, ali kaj, — sicer si človek precej težko predstavlja, kako naj bi bil prišel do svojega imena. Včasih so najbrž marca — vsaj lep čas — hodili po suhem, pa naj se je zemlja že prej otajala in so se pota utrdila že konec februarja, ali pa se je to zgodilo šele pozneje, v začetku aprila. Naj bo že kakor hoče, dejstvo, je, da je zdaj marec navadno moker, blaten mesec, in da tudi april ni dosti boljši. Zadnji dnevi februarja meseca so napovedovali, da smo se iz zime prav za prav že izmotali. Do godu svetega Matije se je vleklo ledeno, mrzlo vreme, Matija pa je z velikim pridom tajal led in preganjal sneg. Po okoliških gričih so skoraj na mah olcopnela prisojna pobočja, sneg pa je kar vidoma jemalo tudi z osojnih. Po ulicah, ki niso tlakovane, pa se je napravilo blato — prvi znanilec gorkejših časov. Vse je kazalo, da smo se za letos že iznebili snega. Toda marec ne bi bil marec (saj ne pravimo zastonj o kakšnem človeku, da je muhast kakor marčno vreme), če ne bi bil norčav in namazan z vsemi »žavbami«. Kar takole čez noč se premisli in ti iz ponujajoče se pomladi napravi spet zimo. Včeraj se je vreme vedlo skraja prav čedno, lepo gorak je bil dan in prijazen. Popoldne pa se je nebo začelo kaliti, vedno gostejši in enotnejši je postajal sivi zastor in marsikdo se je nadejal že dežja, tako da je že premišljal, če bi se mu ne izplačalo vzeti s seboj za vsak primer — dežnika. In v zgodnjih večernih urah je tudi v resnici začelo narahlo škropiti, do dežja pa se ni moglo pripraviti, ampak je prej odnehalo. Ko pa smo se davi zbudili, smo spoznali, da je mrzla burja, ki je vlekla že snoči, postala še občutljivejša in sitnejša. Povrhu so se ze nad vse zgodaj začele z vetrom raznašati posamezne snežinke, pozneje pa se je napravil kar pravi snežni ples, ki mu je burja dajala jx>skočni takt. Vmes se je nekajkrat izza megla prikazalo tudi sonce, tako da ta ples najbrž ne bo trajal dolgo in da nas ne bo znova zametel. Tako se vsaj zdi, reči pa ni prav nič gotovega, marec si lahko izmisli, kar se mti zdi. V Ljubljani so davi na meteorološki postaji namerili spel temperaturo —2.8° C, spet smo zlezli pod ničlo. Na letališču so imeli celo —4.4° C, razlika tedaj ni bila tolikšna, kolikršne smo pri teh dveh krajih bili vajeni. V Mariboru imajo vselej hujši mraz, ker so bolj na odprtem, tam jih zdeluje panonska burja, ki ne pozna šale, in panonski mraz, ki je kar hud. Tam so davi zabeležili —6° C. Drugod po državi so tokrat precej za nami, zlasti pa oni tam na Primorju. V večini obmorskih krajev so davi zapisali okrog 7° nad ničlo. Kraljev spomenik na Kongresni trg Včeraj je v nekem ljubljanskem časopisu izšel članek, v katerem piše, da se je izredno veliko število naših davkoplačevalcev izjavilo za to, da mora spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. na vsak način biti postavljen v središču mesta, na Kongresnem trgu — kakor je bila to prvotna zamisel, ki je v resnici najprimernejša. Nastala je »'tudi posebna akcija, da bi se dosegla izvedba te zahteve. Nad sedemdeset podpisov je že na poli, ki so jo podpisali davkoplačevalci s Kongresnega trga in okolice. Tako je tudi prav! Celo lastni pošteni tabor je v svojem glasilu na ta način z vso nejevoljo vrgel v obraz odboru, ki ga setsavljajo njegovi politični somišljeniki, da je dovolj njihovega šarjenja in njihovega izmikanja l Spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja hoče odbor za postavitev potisniti preč iz mesta, ven, na rob, v Tivoli, na mesto, ki je najmanj primerno, ker je tako izgubljeno in ob strani! Na ta način bi se zdel kraljev spomenik odrinjen popolnoma vstran, preč od javnosti, v skorajšnjo pozabo! Vprašati je treba to trmasto gospodo v odboru, ki postopa tako svojevrstno: a) Zakaj hoče na vsak način odriniti kraljev spomenik iz srede mesta, s Kongresnega trga, vstran, na povsem nepomembno in povsem neprikladno mesto? b) Zakaj se tako krčevito otepa »Južnega trga«? c) Zakaj je namesto prvotne krasne zamisli trošila in razmetavala denar za vsakovrstne natečaje? č) Kakšen namen ima pretveza, da je v Belgrad treba voziti našo ilovico, češ da je druga zanič, ko je vendar za srbske in hrvaške kiparje dobra kar njihova ilovica in jim ni treba uvažati slovenske ilovice? d) Kako razumeva ta odbor za postavitev kraljevega spomenika nalogo, ki bi se mu bila morala zdeti častna in vzvišena? e) Če misli ta odbor še dolgo »delovati« v smislu, kakor ga je bil razodeval doslej? Naši davkoplačevalci, ki so v fond za postavitev spomenika prispevali z rodoljubnim, čistim in iskrenim srcem dragocene znske, zahtevajo zdaj že ne glede na politična prepričanja jasno in odločno, naj ta odbor s svojimi metodami in s takim svojim »delovanjem« pri priči prenehal Mera potrpežljivosti je polna! Površnost ali kaj? Z uredbo o umetniških šolah se je ustanovila slovenska glasbena akademija s srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Zato se že nekaj časa sem na hiši v Gosposki ulici št. 8 bere tabla z napisom: Državna glasbena akademija in: Državna srednja glasbena šola. Toda ta napis ni točen, ker se ne sklada z umetniško uredbo, ki določa (v čl. 68., odst. 4.), da se sedanja visoka šola državnega konservatorija z oddelki: operno šolo, dirigentsko šo- lo in pedagoškim oddelkom spreminja v glasbeno akademijo v Ljubljani in sedanja srednja šola državnega konservatorija v srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Uradni naslov obeh novo ustanovljenih slovenskih glasbenih šol je torej: 1. glasbena akademija v Ljubljani in 2. srednja glasbena šola v Ljubljani. Zakaj je bilo treba ta dva naslova spreminjati in iz glasbene akademije v Ljubljani narediti državno glasbeno akademijo brez v Ljubljani in iz srednje glasbene šole v Ljubljani državno srednjo glasbeno šolo brez v Ljubljani, ni prav umljivo in tudi v ničemer osnovano. V Ljubljanico je padel Radovednost jo včasih človeku zagode salamensko neprijetno. Tako se je tudi danes dopoldne zgodilo okrog 80 letnemu moškemu, ki je pri kavarni »Central« stopil preveč dnleč z brega naprej pogledat, kako delavci spuščajo sneg v Ljubljanico. Kar na lepem pa mu je na snegu spodrsnilo, omahnil je, nekaj časa še otepal z rokami, potem pa se je zadričal v Ljubljanico. Ljudi je obšel strah. Pa k sreči ni bilo nič hudega. Možak se Je dvignil, bil je do pasu v vodi (čudno, da se ni potolkel, ker je voda tako plitva, višina brega pa znatna), malo poprhal — kopel je bila seveda od sile mrzla — nato pa se je odpravil k železni lestvici in po njej zlezel spet lepo na suha, varna tla. Ptiči ene sorte skupaj lete Hude reči se j>leto na tem svetu, in v nemajhni meri jih je kritva človeška samogoltnost in neumnost Močne države so se zapletle v vojsko — zdaj se sicer še bolj oddaleč spoprijemljejo, vsaj na suhem, nemara j>a se bodo v kratkem tudi tu že zares in z vso ihto pograbile za lase. Ta čas pa jx>&kušajo in oprezujejo na vseh straneh, vsaka zase išče svojo »šanso« pri tistih državah, ki so v sedanjem prepiranju ob strani. In veliki tekmeci so poslali k majhnim, mirnim sosedom svoje možakarje in ženščine, ki bi radi od njih izvedeli kaj koristnega. Pa tudi domače izdajalce marsikdaj radi podkupijo, da jim prinašajo važne podatke. Tega »hudičevega semena« se je zdaj natreslo povsod po Evropi neverjetno mnogo, vsako deželo so zdaj našli na zemljepisni karti, v vsako zdaj vtikajo svoj nos. To so ti zločinci, ki škodujejo slednjemu miroljubnemu narodu. Tudi k nam dandanašnji prihajajo ti vražje svatje, ki preže in poslušajo, da bi izvedeli kaj porabnega. Zato je v teh časih previdnost dvakrat na mestu, previdnost proti vsakemu človeku, ki ne govori našega jezika. Nikomur takemu nič čenčati — to je zlato pravilo. Čimprej ga odpravite ki čim krajše, tem boljše. Taka žlahta pazi samo na to, da bi nas ociganila in da bi izvohala vse tiste koristne reči, ki bi njihovim delodajalcem doma pozneje utegnile prav priti. Zato pa je najbolj prav, če vse — tudi kar slučajno kdo važnega ve — lepo obdržimo zase. Kar je doma skuhano, naj tudi lepo med nami ostane, tuji ljudje pa, ki se delajo — zdaj tudi že po važnejših podeželskih krajih, — prijazne, pa je treba, naj že bodo sumljivi ali ne, če začno postajati preveč radovedni, odpravki kar na kratko. 250.000 din z« zapeljano dekle Belgrad, 2. marca. j. Že pred dvema letoma je bila v Belgradu razprava proti »čaršijskemu miljencu« inž. Svetozarju Stojanoviču, ki je bil zapeljal, nato pa pognal v obup mlado dekle Milo Dimitrijevič, da je izvršila samomor. Dogodek Je izzval senzacijo toliko bolj, ker je na sodno *a-sliševanje obtoženca prihitel dekletov oče in na zapeljivca streljal. Sodišče je takrat obsodilo Stojanoviča na deset mesecev strogega zapora, mati pokojne Mile pa je tožila tudi za odškodnino. Zahtevala je odškodnino v znesku milijon dinarjev. Sodišče je sedaj zaključilo tudi ta proces in je dosodilo Dimitrij e viče vi 250.000 dinarjev. Trbovlje Brezposelni, ki zaradi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve, si morajo preskrbeti nove izkaznice in se morajo zato zglasiti na občini od 5. do 8. marca. Dosedanje razvidnice so razveljavljene. Kdor si ne preskrbi nove, ne bo imel pravice do javne zaposlitve in podpore. Vsak naj prinese s seboj delaV' sko knjigo in dosedanjo izkaznico. Vode primanjkuje iz občinskega vodovoda vodno bolj. To čutijo posebno oni, ki imajo hiše v višjih legah in to je tudi večina rudarskih kolonij. Občina in rudnik bosta morala povečanja vodovoda vzeti resno v pretres. Dviganje in padanje tržnih cen Ljubljana, 2. marca. Živilski trg na Vodnikovem trgu je bil danes prvič po letošnjem snegu in hudem mrazu živahnejši. Bil je dobro založen z vsemi potrebščinami in živili. Bilo je prvič večje število prodajalcev in prodajalk ter je bilo dopoldne prav živahno vrvenje. Cene nekaterim živilom in dobrinam so se na-pram lanskemu marcu dvignile za 100 odstotkov, pač posledica mednarodnih zapletljajev in dogodkov. Dovoz južnega sadja, pomaranč je postal zadnji čas prav živahen. Pomaranče so 1.50 do 2 din komad. Trg je danes nudil prav veliko izbiro lepih jabolk vseh vrst, mnogo je bilo na izbiro kos-mačev, renatk, kanadskih in drugih vrst. Jabolka so se nekoliko podražila. Bila so danes najlepša od 5 do 7 din, ko so bila poprej 4 do 6 din kg. Prav slaba, zamrznjena jabolka so bila po 1 do 2 din kg. Perutninski trg je bil srednje založen s perutnino, ki je bila od 25 do 35 din komad. Cene jajcam so padle. Danes so bila po 1 din komad, 9 lepih jajc pa za 10 din. Trg je bil bogato založen z jajci. Krompir je na trgu še vedno drag. Prodajajo ga po 2 din kg, ko je bil lani osorej že po 0.75 din kilogram. Torej so cene kormpirju visoke in višje za več ko 100%. Domačega motovilca in domačega radiča ali cikorajevca je na trgu dokaj na izbiro. Motovilec in radič sta bila po 2 din merica, lani ob tem času 1 din. Na trgu je obilo cvetače, ki je po 5 din kg, pred tedni je bila po 9 din kg. Cvetače je obilo na trgu. Cene mesu so ostale še vedno neizpremenje-ne in stalne od lanske jeseni, Na trgu so bile danes hruške prava redkost. Lepe in debele štajerske hruške so bile po 6 din kg. Cene drugim živilom so neizpremenjene od lanske jeseni, ko so se cene nekaterim življenjskim potrebščinam znatno dvignile. Za enkrat ljubljanski trg še ne trpi večjega pomanjkanja blaga. Včerajšnji petkov ribji trg je bil srednje založen z morskimi in rečnimi ribami. Na Jadranu je bil te dni dober lov. Cene sardelicam so bile 12 do 16 din kg, poprej celo 16 do 20 din, ker jih je primanjkovalo. Zborovanje okoliških gostilničarjev Maribor, 1. marca., Te dni so imeli gostilničarji iz obeh mariborskih političnih okrajev, ki so organizirani v svojem Združenju gostilničarskih obrti za Maribor okolico, občni zbor. Vodil ga je dolgoletni predsednik Matija Holc, udeležili pa so se ga tudi okrajni glavar Eiletz, zastopnik združenja Maribor—mesto Povodnik ter tajnik zbornice TOI dr. Koce. O-delu združenja v lanskem letu je poročal predsednik Holc; nato je povzel besedo zbornični tajnik dr. Koce ter je podal v podrobnih obrisih sliko dela gostinskega odseka pri zbornici TOI. Opozarjal je zlasti na uspeh, s katerim je bil spremenjen najnovejši trošarinski pravilnik. Zanimivo statistično poročilo je imel tajnik združenja. Navajal je, da je v združenju včlanjenih 346 gostilničarjev; v preteklem poslovnem letu so je prijavilo 8 novih članov. Ti obrati imajo 124 pomočnikov in 14 vajencev. Vsi gostinski obrati so lani iztočili 1,300.000 litrov vina, 350.000 1 piva, 35.000 litrov žganih pijač in 300.000 litrov sadjevca. Vsi skupaj so plačali 3,700.000 din davkov, tako da odpade povprečno na vsak obrat 11.000 din davkov na leto. Proračun za prihodnje leto predvideva 52.000 din izdatkov, ki se krijejo s predvidenimi dohodki, letos pa je imelo združenje 116.000 dinarjev dohodkov in 83.500 din izdatkov. Pri volitvah je bila izvoljena dosedanja uprava s predsednikom M. Holcem' na čelu, ki vodi združenje že 15 let Podpredsednik je Kostajnšek, člani uprave pa so Kerenčič, Grašič, Finžgar, Ketiš, Šarh Marica, Kovačič, Urbanc, Vračko in Klobasa. Jutri dopoldne pa v Union I Ob enajstih dojx>ldne bo jutri v veliki dvorani hotela Uniona prva mladinska akademija, ki jo bo priredila Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Zveze dekliških krožkov in Slovenske dijaške zveze. Pri tej akademiji bosta sodelovala godba »Sloga« ter dijaški orkester I. realne gimna-zaje v Ljubljani. Na sjx>redu te akademije, ki jo bodo obiskali tudi številni naši odličriiki, so izredno zanimive točke, ki bodo pokazale telovadno izurjenost naših fantov in deklet. Za to prireditev, ki bo nekakšna uvodna prireditev k veliki akademiji Zveze fantovskih odsekov — prihodnjo nedeljo _ vlada v mestu in v okolici veliko zanimanje. Muslimani na Hrvaškem niso preganjani Zagreb, 2. marca. j. Po Bosni in Hercegovini se raznašajo vesti, da v Zagrebu oblasti na vso moč preganjajo muslimane, ki jih je okrog 3000. Kakor pravi zagrebško časopisje, ni težko uganiti od kod take vznemirljive vesti prihajajo. Zaradi tega je hrvaško muslimansko društvo v Zagrebu izdelalo posebno spomenico, v. kateri zavrača odločno vsa natolcevanja in odločno zatrjuje, da se čutijo muslimani v Zagrebu kot doma. Vse hrvaške kulturne in gospodarske organizacije v enaki meri upoštevajo muslimanske kraje. Dalje našteva sjiomeniea, koliko muslimanov je obrtnikov v Zagrebu, koliko v šolah, in koliko v raznih službah. Na koncu pravijo, da jim žele Hrvatje samo dobro. — Ta izjava je samo odmev notranjega boja, kdo si bo osvojil muslimansko prebivalstvo v Bosni in Hercegovini za primer, če bi Bosna in Hercegovina ne dobili avtonomije. Obsojeni orožniki, ki so pretepali kmete Bihal, 2. marca. j. Pred sodiščem se je zaključila razprava proti 11 orožnikom, ki so krvavo pretepali in mučili kmete v Benakovcu pri Bosanski Krupi ob volitvah leta 1935. Zaradi volivnih goljufij so bile volitve v vasi ponovljene, toda nasilje se je nadaljevalo v nezmanjšani meri. Orožniki so prijeli pri ponovnih volitvah 50 kmetov in jih potem strašno pretepli. Najhujši je bil orožnik Josipovič, potem pa tudi neki Franc Slak. Sodišče je osem orožnikov obsodilo na zaporne kazni od 70 do 20 dni, proti trem najbolj nasilnim, to je proti Slaku, Josipoviču in Šimuniču, pa je izločilo postopanje in bo razprava zanje posebej. Kmetje se z obsodbo niso zadovoljli in so Driiavili revizijo in prizir. Jutri v Planici Jutri bo praznik naših skakačev — pomembna prireditev za drž. prvenstvo v skokih v Planici. Tekmovalo bo v mednarodnem razredu 11 Nemcev — kolikor jih doslej Nemčija še nikoli ni poslala v inozemstvo. Med njimi so najbolj znani: svetovni prvak in rekorder Bradi, Gregor Holl ter prvak klasične kombinacije Gustl Berauer. Od ostalih je Weiler, ki je zmagal v Ga-Pa, Palme, Mair, Wein, Wimmer in Marr pa so stilno najbolj izglajeni nemški skakači. Zares gre! Naši skakači vedo to! Pa se ne boje slavnih imen — v borbo pojdejo zagrjzeno in dobro pripravljeni, saj so žo tretji dan na skupnem treningu. Imena: Jakopič, Klančnik K., Pri-bošek, Florjančič, Bevc in Novšak so v skakalnem svetu jx>znana. Tem se bodo pridružili Palme1,' G. Klančnik, Šušteršič, Zalokar, Nedog, Bukovnik, Mežik, Polda in še nekaj najmlajših, ki se ne bodo dali kar tako odpraviti. Okrog 20 naših skakačev se bo borilo, da ostane zmaga doma. Vožnja je polovična (obrazec K 13); vstopnina k tekmi je samo 5 din, in še vlaki vozijo zelo ugodno. Sleparije s plačevanjem davkov Davčni eksekutor, župan In dva davkoplačevalca pred sodniki Maribor, 1. marca. Pred mali senat so prišli danes dopoldne štirje obtoženci, sami ugledni možje iz ptujske okolice. So to bivši davčni eksekutor in sedaj trgovski zastopnik 83 letni Anton Klemec z Brega pri Ptuju, 80 letni posestnik Janez Krajnc od Sv. Barbare v Halozah, 42 letni posestnik in gostilničar Rudolf Debeljak iz Dolan pri Sv. Barbari v Halozah ter 56 letni posestnik Anton Korenjak iz Cirkulan, občina Sv. Barbara v Halozah. Na založno klop jih je spravila sledeča čudna zgodba o davkih: Anton Klemen je bil od leta 1932 do 193G za eksekutorja pri davčni upravi v Ptuju. Užival je zaupanje svojih predpostavljenih, katerega pa je zlorabljal. Ko je leta 1937 prevzel davčno upravo v Ptuju nov šef, je ugotovil, da so bili odpisani davki nekaterim premožnim posestnikom. Konkretno je to ugotovil pri Debeljaku in Korenjaku, in sicer so bili tema odpisani davki na podlagi lažnih podatkov o njihovem imovinskem stanju. Te podatke je po naročilu davčne uprave zbral obtoženi Klemenc, potrdil jih pa je tedanji župan občine Sv. Barbara v Halozah Janez Krajnc. Na podlagi teh potrdil je bilo odpisanih Debeljaku 37.150 din, Korenjaku pa 21.803 din davka in doklad. Tako je potem prišla Klemenčeva mnaipulacija na dan ter je sledila ovadba in sodna preiskava. V preiskavi je Klemenc priznal dejanje in krivdo. Vedel je, da je napisal lažne podatke o premoženjskem stanju obeh soobtožencev, kljub temu, da sta imela oba premoženje ter bi bila predmetne davke lahko plačala. Prizna tudi, da mu je te listine potem potrdil župan Krajnc. Ta pa pravi, da mu je Klemenc te lažne listine podtaknil v podpis ob neki priliki, ko je bil poklican na ptujsko davčno upravo, da tam potrdi neke listine glede plačila vojnice davčnih zavezancev iz njegove občine. Zupan je te listine podpisal in potrdil z občinskim pečatom, katerega je prinesel s seboj, ne ve pa, kaj mu je Klemenc podtaknil v podpis. Oba ostala obtoženca, Debeljak in Korenjak pa zanikata krivdo ter pravita, da je Klemenc ravnal čisto na svojo pest ter ga ona nista nikoli nagovarjala, naj jima izposluje odpis davčnih zaostankov. Ko so bili ti zaostanki odpisani, je pa prišel Klemenc k obema ter ju je prosil za živila in neko manjše posojilo. Zanimiva jpzprava ob času poročila traja. 31 Smrt Yznemirja Craigley College Gospa Beroard-Mose j« gledala v svoje otte. »O ne, nisva ee dogovorila.« »(Pa ste se vkljub temu nadejali, da ga ioete srečali? Vedeli ste torej, da je vča-ih šel iz šole tudi aam, kaj ne?« »O, ne, to ee pravi... da ... Zdelo se ni je, da dela tako,« je rekla obupano. Kadar pomislim na nevarnost, v katero em zapeljala to dete, ne morem sama sebi idpustitil Prosim Vas, sir Willfrid, nikar le mečite krivde na gospoda Doddaf On li kriv! Vse je bilo tu tako krasno! Morda ;e Vam bo zdelo čudno, vendar sem zamenjala verovati, da je ta stvar s He 11 ar ji ,amo neka vrsta čudnih 6anj, Da je mo-foče kaj takega samo v Ameriki. Da... ieprav je umrl Erik, vendar nisem mislila, la bodo ti ljudje prenesli svoje maščeva-lje... semkaj... v Anglijo ,.. Mislila ;em, da je končano s to strahoto! O Bog, cako sem se zmotila!« Vsa zmučena ee je zleknila v naslonjač, toda sir Willfrid ni odnehal z izpraševanjem: »Ali veste povsem zanesljivo, da se liste bili dogovorili z Irvinom za današnji izprehod?« »Da, da, vem! Včeraj ga celo nisem niti videla. Odšla sem do šole, toda to je bilo le slučajno... Irvin je bil žalibog pogosto preveč trmast.,, Odiiajal je eam, če- pi av sem ga prosila, naj tega ne dela...« Gospa Bemard-Mose je potegnila žepni robec in vstala. »Oprostite mi, prosim Vas... Kasneje bom odgovarjala na Vaša vprašanja ... Toda sedaj...« Dušila se je v solzah in stekla iz sobe. Na hodniku so se še slišali njeni koraki, ko so 6e vrata spet odprla in je v sobo stopil debel policaj. »To je Harrison, gospod,« je rekal inšpektor Sownders. »On je zaslišal kmete v okolici.« Po Harrisonovem poročilu so kmetje, ki so od petih zjutraj delali na 6'-ojih poljih v bližini šole, videli gospo Bemard-Mose, MacPheya in gospoda Netltona, nekateri od njih pa so videH tudi neko ženo v Tdečem klobuku, pa. ji niso poznali in ne bi mogli reči, kdo je bila. Toda nihče od njih ni videl nobenega učenca. VIrillfrid je ukazal policaju, naj nadaljuje s preiskavo, nato pa je poslal po gospoda Hiffa. Gospod Dodd je naročil profesorju matematike, naj zasliši učence, koliko vedo o jutranjem Mosejevem izprehodu in o njegovih namerah za to jutro. V vedenju gospoda Hiffa ni bilo niti 6ledu več o humorju. Pred sirom Will-fridom ee je vedel kakor podrejeni častnik pred svojim višjim. I »Izprašal 6em vse učance, gospod, zla- sti pa tiste, ki so v »ti 6palnici z Mose-jem. Samo eden med njimi je videl Mošeja, ko je zjutraj šel iz spalnice.« »Pravite, da je neki učenec »videl« Mosa, ko je šel ven?« »Da, gospod,« je rok el gospod Hiff in udaril s petama. »To je winch mlajši. Zbudil 6e je okrog četrt na šest. V pre-graji, nasproti njegovi, 6e je Moše oblačil in rekel, da gre iskat štorkljino gnezdo, o katerem mu je nekdo pripovedoval prejšnji dan. Toda ni hotel povedati, kdo mu je bil to rekel. Prosil je Wincha, naj nikomur ničesar ne pove, in nato odšel. Ali bi morda hoteli osebno zaslišati dečka?« »Ne,« je rekel eir Wilfrid in vihal svoje brke. »Mose je torej odšel iz spalnice, poslej pa ga ni nihče več videl...« Jezno je pogledal prof?sorja matema-tike. »In Vi? Kaj ste delali zjutraj?« »Jaz gospod, jaz gospod?« Ogoreli obraz gospoda Hiffa je bil zrcalo ponižnosti. »Spal 6em, gospod! Zbudil 6em se šele okrog osmih!« »Dobro.« Sir Willfrid je prikimal z glavo proti vratom in profesor matematike je odšel. Tedaj se je 6ir Willirid obrnil k Mac-[ Pheyu. I »Ste li morda pri žrtvi našli kake sla-J dove ptičjih jajčec?« »Nisem, gospod! Našel sem samo me-j tulja, in rad bi zvedel nekaj več o tem štorkljinem gnezdul« Sir Willfrid je zgrabil svoj monokel, | pa ga je spet 6pustil, ker so se vrata na- | glo odprla in je v sobo stopil zdravnik Woodhouse. Bil je zelo razburjen. »Torej, dragi Woodhouse, ali ste pre- t gledali truplo?« je vprašl sir Willfnd in vstal. »Sem.« »In kaj 6te ugotovili?« , . Zdravnik se je približal pj-auu mizi, »Da otrok ni umrl takrat, ko ga je povozil vlak.« Zavladala je tišina. Vsi prisotni so izbuljili oči od presenečenja. »Gospod Bog!« je vzkliknil nazadnje . sir Willfrid. »Ali ste popolnoma prepričani o tem, gospod zdravnik?« »Popolnoma! Lahko bi navedel vsaj štiri razloge, ki to medicinsko dokazujejo in ne dovoljujejo nobenega dvoma! Irvin Mose je umrl danes zjutraj okrog četrt na 6edem. Seveda ne morem določiti kraja, kjer je umrl, niti točnega vzroka smrti, toda lahko potrdim, da je bilo vse to celo uro prej, preden ga je povozil vlak.« »Morda pa ga je povozil kak prejšnji vlaik,« ®i je usodil pripomniti gospod Dodd, »Ne, gospod ravnatelj,« ga je prekini! inšpektor Sownders, ki je bil srečen, da je mogel tudi on končno nekaj ziniti. »Moj sin dela kot uradnik na postaji v Saltmarchu. Med tem brzim vlakom iz Londona in tovornim vlakom, ki vozi ob štirih zjutraj, na V6ej progi ni nobenega drugega vlaka.« Mislil sem, da bo tukaj nekaj drugega vmes,« je rekel MacPhey in pristopil k muz. »Vidite, 6ir Willfrid, vse to je insce-mrano in jaz sem v to dvomil še prej, preden nam je zdravnik potrdil. Malega Mošeja je ubila ista 06eba, ki je ubila njegovega brata. Sedaj lahko do neke mere rekonstruiramo zločin. Morilec je snoči govoril s svojo žrtvijo in jo zvabil s pripovedko o štorkljinem gnezdu. To je seveda zvabilo Irvina, da je vstal pred zajtrkom in šel iskat gnezda. Winch ga je videl, ko je odhajal iz spalnice ...« »Toda, kako je za vraga mogel priti do železniške proge, ne da bi ga bil kdo opazil?« je vprašal s ir Willfrid. »To je vendar jasno! Kar ni šel z materjo, je moral paziti, da ga nihče ne vidi, saj je bil storil nekaj prepovedanega,« je pojasnil MacPhey. ^ »Naš nasprotnik je vražje prebriean, sir Willfrid! Oseba, ki je ubila Irvina, dobro pozna šolsko življenje. Ve, da moram jaz ob petkih iti v vas, prav tako tudi ve, kdaj vozi skozi brza vlak iz Londona. Toda premetenost te osebe ni brez napak: mislila je, da nas more prepričati o tem, da je njeno žrtev povozil vlak .., »Ne uvidim, koliko bi nam te podrobnosti mogle pomagati,« je rekel sir Will-frid. »Vidite, kaj se dogodi, če se stvar ne vodi pravilno. Ni mi bilo treba pristajati na to skrivnostnost; ni mi bilo treba prepuščat: stvari zasebnemu detektivu. Edino z neposrednim postopkom 6e odkrivajo stvari, moj gospod!« Od tu in tam Prihodnji teden bo finančni minister dr. Šutej sklical na posvet predstavnike obrtniških, trgovskih in industrijskih združenj, da se bodo pogovorili o nekaterih preosnovah in spremembah v davčni zakonodaji. I'a združenja so se pritoževala v svojih spomenicah, da jih je zadnja davčna zakonodaja preveč udarila zlasti, kar se tiče davčne obremenitve. Finančni minister pa je takrat izjavil, da ne smejo misliti na kako temeljito spremembo, pač pa bo rad ustregel tam, koder se bo pokazalo v dejanskem izvajanju uredbe, da se godi krivica. Ker pa bodo imela vsa obrtniška združenja svoje posebno zborovanje prihodnji teden, je finančni minister sklenil, da bo povabil zastopnike pridobitnih krogov na posvet za konec prihodnjega tedna. Razpravljali pa bodo le o nekaterih formalnostih in o kazenskih sankcijah. Predsednik radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič se je vrnil pred dvema dnevoma v svoje stalno domovanje v Knjaževcu. Stari Stanojevič je bij dobra dva meseca v nekem niškem sanatoriju, kjer se je zdravil zaradi gripe. Ves ta čas so ga obiskovali radikalni prvaki in drugi politiki, med. njimi tudi predsednik Dragiša Cvetkovič. Aca Stanojevič pomeni namreč kljub svoji starosti veliko politično avtoriteto med radikali in za radikalno stranko neprecenljiv kapital. V srbski demokratski stranki je že začelo pokati. Nedavno je bil izvoljen za kragujevsko okrožje poseben delovni odbor, kateremu je načeloval bivši poslanec Milanovič-Bena. Proti tej izvolitvi je biil člam glavnega odbora demokratske stranke dr. Radosavljevič, ki je dobil mesto drugega podpredsednika. Znano je namreč, da je Milanovič bližji demokratskim uskokom in izključencem kakor pa predsedniku glavnega odbora Milanu Grolu. Zato je sedaj odstopil dr. Radosavljevič in utemeljil svoj odstop, češ da večina delegatov na zborovanju ni imela pravilnih polnomočij. Res pa je le, da so se spori, ki so se do sedaj omejevali le na belgrajske prvake, prenesli tudi v vrste demokratskih pristasev. Tudi med Hrvati je precej ljudi, ki jim sporazum ni po godu. Glasilo HSS »Seljaš-ki dom« sc s temi ljudmi bavi in pravi zanje, da so to zgolj talci, ki so služili lepe denarje in vlekli mastne plače na račun sporov med Hrvati in Srbi. Po drugi 9trani pa rovari proti sporazumu pokvarjena hrvaška gospoda. Po vsej verjetnosti prišteva »Se-Ijaški dom« med slednje tudi hrvaške frankovce, ki proti sporazumu ostro nastopajo, pa ne samo z besedami, temveč tudi s terorjem. Pred tremi dnevi je namreč belgrajsko »Vreme« poročalo, da je zagrebška policija spravila na varno nekaj najbolj gorečih framkovcev, med njimi znana prvaka dr. Buča in dr. Budaka. Ostali pa so bili večinoma študentje. Videti je, da Hrvatje nočejo poznati nobenega usmiljenja z ljudmi, ki jih je sama večna nezadovoljnost m nergavost. O silni popularnosti dr. Mačka med Bolgari ve mnogo povedati »Hrvaški dnevnik«. List pravi, da so Bolgari pri zadnjih manifestacijah ob ustanovitvi bolgarsko jugoslovanske trgovinske zbor-n.ice zmerom naglašali, da jim je najbolj simpatična osebnost dr. Mačka, katerega spoštujejo zlasti zaradi njegove borbenosti in odkritosrčnosti. Bolgarsko javno mnenje je po pisanju »Hrvaškega dnevnika« prepričano, da je dr. Maček jamstvo, da pomeni rešitev hrvaškega vprašanja tudi začetek reševanja vzajemnih odnosov med vsemi južnimi Slovani. Lovski rekord je baje postavi! vneti lovec iz Kosovske Mitroviče Muharem Sadikovič. Mož je postrelil v enem mesecu 11 volkov, 80 jerebic in gosi, 31 zajcev, 2 lisici in tri divje svinje. Pri tem svojem poslu je doživel marsikatero hudo uro, zlasti pri lovu na volkove. Drugi lovci, ki so mu za uspeh nevoščljivi, pa pravijo, da je rekord .lahko postavil, ker je vsa divjad prihajala zaradi silnega mraza in zaradi visokega snega v neposredno bli-, žimo človeških bivališč m da lov nanjo ni pomenil posebnega napora. »Na boben« je dal svojega dveletnega otroka kmet Trajko Jamčijevič iz Marijova pri Prilepu. Trajkuje umrla žena in mu pustila pet malih otrok. Trajko z otroki ni vedel kam. Oženiti se ponovno ni mogel, ker imajo v njegovem kraju navado, da se vdovec nič vec ne ženi. Zato je sklenil najmlajšega otroka oddati dobrim ljudem. Da bi dobrotnika preje našel, je dal pozvati občinskega bobnarja, ki je na trgu razglašal, da se oddaja dveletni otrok. Pojavilo se je več ljudi, med njimi tudi en cigan. Nazadnje pa je otroka prevzel kmet, k* svojih otrok ni imel. Okrog 15 milijonov kilogramov tobaka bo imela letos naša država na razpolago za izvoz. Čeprav ima naša država izvrsten tobak, pa se vendar v tujini ni nikdar pojavljala kot vnet prodajalec in se ni skoraj nikjer spuščala v konkurenco z Bolgari, Grki in Turki, ki so vsi letno prodali v tujini po 40 do 50 milijonov kilogramov tobaka. Lani je naša država prodala v tujino vsega nekaj »ad 3 milijone kilogramov za okroglo 97 milijonov dinarjev. Monopolska uprava se za izvoz ni posebno brigala; po drugi strani pa velikemu povpra-sevanju tudi ne bi mogla zadostiti, ker enostavno inf a ni imela na razpolago. Doma je poraba ve-v*a’.P°. drugi strani pa je monopolska uprava z setni silami omejevala sadnjo tobaka. Sedaj paf f Je P°kazalo, da bi bil tobak siguren predmet za izvoz in da j konjskem mesu. Kako se je poraba tega mesa dvignila, se najboljše vidi w statistike zemunskega trošarinskega urada, ki pravi, da se v mestu zakolje tedensko po 5 do 6 konj. Meso prodajajo mesarji po 6 din kilogram mst % i h, m mmm Danes premiera monumentalnega velefilmavtehnikoloru ŠESTDESET SLAVNIH LET LJUBEZEN IN SREČA KRALJICE V glavnih vlogah; Ana Neagle, Adolf Wohlbruck, C. Aubrey Smith itd. Film j« napravljen po zasebnem dnevniku Kraljice Viktorije! Nastopajo najbolj znane osebnosti preteklega stoletja, podani so vsi najvažnejši dogodki tega fifesa in prikazani vsi kralji, kjer so se v tem času odigrali večji dogodki. — Razkošna oprema, sijajna režija in neprekosljiva igra! Predstave danes ob 16., 19. m 21. uri Matineja^jutri KINO UNION T*** jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21, uri aa-ai Različne zemljiškoknjižne transakcije v Ljubljani Ljubljana,. 2. marca 1940. Pred dnevi smo že omenili, kako so bile februarja letos živahne kupčije z zemljiškimi parcelami, posestvi, hišami in vilami. ZemlijSk»prometna komisija zadnji čas prav strogo proučava vsako spremembo zemljiške posesti in je odklonila odobritev pri mnogih kupnih pogodbah, ko je šlo za prav čedne vsote, ker kupec ni bil popolnoma zanesljiv državljan odnosno je bilo znano, da bo naša posest prešla v nemške roke. Kupci morajo komisiji sedaj največkrat predložiti dokumente o domovinstvu in državljanstvu, nato še le sklepa komisija, ki obstoja iz predsednika okrajnega 6odišča in zastopnika mestne občine ljubljanske, o odobritvi predložene kupne pogodbe. Objavljamo danes še kupne pogodbe, po katerih 60 prodali: Fran Rozman, gdč. Ivana Snojeva in gdč. Katarina Snojeva, vsi nameščenci tobačne tovarne v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 47, Mariji Kovačičevi, trgovki na Miklošičevi cesti št. 34, zemlj. pare. št. 334 njiva k. o. Spodnja Šiška v izmeri 730 kvadr. metrov za 58.600 din. Marinko Anton, knjigovodja, Ljubljana, Roina dolina VI/6 Antonu Kušarju, posestniku, Ljubljana, Tržaška ce6ta št. 34, zemlj. pare. št. 1348/171 k. o. Dravlje travnik v izmeri 897 kvadr. m;trov za 42.500 din. Dr. Čeh Josip, posestnik, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino št. 9, dr. Rajnerju-Bassinu, zdravniku. Ljubljana, Knafljeva ulica št. 15, nepremičnine vi. št. 394 k. o. Kapucinsko predmestje, obstoječe iz hiše št. 9 na Cesti v Rožno dolina in vrta, za 300.000 dinarjev. Mestna hranilnica ljubljanska mgr. pharm. Robertu Munnayerju, lekarnarju, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 78, in soprogi Malki posestvo vi. št. 944 k. o. Petersko predmestje I. del, obstoječe iz stavb in dvorišča, za 450.000 din. Mestna občina ljubljanska trgovcu Ivanu Gre- Jutri ob 11. vsi v Union gorcu, Ljubljana, Vošnjakova ulica št. 7, pare. štev. 300/9 k. o. Poljansko predmestje (Ozka ulica) v izmeri 123 kvadr. metrov za 14.760 din. Kvadratni meter je bil po 120 din. Mergenthaler Adolf, posestnik in tovarnar, Ljub-ljana-Moete, Zaloška cesta št. 37 Viljemu Bitencu, zasebnemu uradniku, Vodmatska cesta št. 19, pare. št. 66 k. o. Moste v izmeri 1327 kvadr. metrov za 19.905 din. Inž. Miiller Mirko, ravnatelj Jugoslovanskih Solway-tvomic — Lukovica, Tuzla, Bosna, Henriku Mallv-ju, Ljubljana, Gledališka ulica št. 10, vi. št. 529 k. o. Kapucinsko predmestje (hiša št 3 za Bežigradom in vrt) za 405.000 din. Martinc Alojzij, posestnik na Rudniku št. 2, Župni cerkvi sv. Simona in Jude na Rudniku pare. št. 185/2, 186/2, 188/2 k. o. Rudnik v skupni izmeri 2.714 kvadr. metrov in pare. št. 188/4 k. o. Rudnik v izmeri 400 kvadr. metrov za celotno kupnino 48.000 din. Vprašanje ureditve novega pokopališča na Rudniku je 6 tem končno rešeno in likvidirano po dolgih letih. Zaradi novega pokopališča so se svoj čas razvile prav živahne debate. Staro pokopališče okoli cerkve je bilo za Rudnik premajhno in prenapolnjeno. K novemu pokopališču, za katerega je rudniška občina votirala 10.900 din za napravo ograje, bo vodila nova cesta. Roza Dovič roj. Jeras, posestnica, Ljubljana-Moste, Pokopališka ulica št. 36, Alojziju Accettu, železniškemu uradniku, Trnovski pristan št. 16b, in ženi Nadi zemlj. pare. štev. 373/19 stavbišče k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 764 kvadr. metrov za 38.200 din. Kregar Andrej, posestnik, Vižmarje št. 59, gdč. Minki Zaletelovi, tovarnarjevi hčerki, Virmarje št. 90, zemlj. pare. št. 1044/8 k. o. Viižmarje v izmeri 800 kvadr. metrov in zemlj. pare. št. 1045/2 iste k. o. v izmeri 1429 kvadr. metrov za 95.000 din. Ob priliik še druge zemljiškoknjižne spremembe. MLADINSKA AKADEMIJA ZFO Športne vesti Drugo kolo tekem pomladnega prvenstva v hrvaško-slovenski ligi. Jutri bo odigrano drugo kolo pomladnega prvenstva po naslednjem sporedu: Zagreb: Gradjanski : Slavija (Osjek). Haik : Saik. Split: Split : Concordija. Varaidin: Slavija : Bačka. Ljubljana: Ljubljana : Hajduk. Z jutrišnjo tekmo proti Hajduku odpre Ljubljana svojo nogometno sezono. To je prva tekma v letošnjem letu. Zdi se, da je vse skupaj prišlo prehitro. Pri nas smo še vedno v znamenju zimskega športa in se pred prvo nogometno tekmo komaj znajdemo. Vendar pa je jutrišnji g03t eden najboljših klubov hrvaško-slovenske lige, klub,/ki je vedno privabil veliko število občinstva na igrišče. Hajduk je znan po svoji hitri, temperamentni in odlični igri. Jutrišnje gostovanje Hajduka je še prav posebna senzacija zaradi nastopa češkega in-ternacionalca Sobolke, ki igra sedaj v Hajduku. Po slabi igri, ki so jo dali naši igralci v Sarajevu, moramo odkrito priznali, da tudi za jutri ne pričakujemo nič posebnega. Domačim, ki igrajo na svojem igrišču, želimo čim lepši uspeh; zmage pa si zaradi nestalne forme naše enajstorice skoraj ne upamo prerokovati. Tudi v srbski igri so na sporedu zanimive tekme. V Belgradu: Bask : Jcdinslvo. BSK : Jugoslavija. V Novem Sadu: Vojvodina : Slavija (Sarajevo). V Subotici: 2ak : Gradjanski (Skoplje). V Zemunu: Zemun : Bata. Državno akademsko prvenstvo. Včeraj so se v Kranjski gori začele tekme za državno akademsko prvenstvo. Pri teh tekmah sodeluje okoli 60 slušateljev ljubljanske in zagrebške univerze; Bel-grajčani na te tekme niso poslali nobenega tekmovalca. Tekme je organiziral JASO iz Ljubljane — prav dobro. Včeraj dopoldne je bil na sporedu smuk. Rezultati so bili: 1 Heini Hubert (Zagreb ASO) 3:07.2. 2. Dr. Novak Jože (Ljubljana JASO) 3:18.2. 3. Herle Franci (Ljubljana ASK) 3:24.8. 4. Žerjav Drago (Zagreb ASO) 3:44.2. V ženski konkurenci je zmagala: 1. Mravljak Tatjana (Ljubljana JASO) 2:47.4. 2. Pavlič Erika (Ljublj ana JASO) 3:14.8. 3. Hirschl Edita (Zagreb ASO) 3:22.6. V skokih je zmagal Legat Srečko (Ljubljana JASO) Izven konkuerence je zmagal Novšak Elbin (Bohinj). Prvenstvo danes nadaljujejo s tekmami v slalomu in s tekom na 15 km. Novo mesto Drevi ob 8 zvečer bo v dvorani Prosvetnega domu v Novem mostu akademija »Kulturnega združenja« ljubljanskih učitelj iščn i-kov, na kateri so glasbene točke in pa Komedija »Vzgojitelj Lancvec«. Ernst nam je zbral v tej komediji nekaj originalov iz učiteljskega življenja, katerih ne manjka kljub vsem modernim reformam v našem javnem življenju. Predprodaja vstopnic v knjigarni Krajec. Grelniki pred sodniki Maribor, 1. marca. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta danes dopoldne dve razpravi. Pri prvi sedijo trije prijatelji tuje kuretine, ki so strašili kurjerejce okrog Razvanja pri Mariboru ter izvršili nič manj kot 21 tatvin. So to 31 letni Franc Kovačič iz Polane pri Slivnici, 23 letni Ivan Krček s Pobrežja ter 24 letni Rafael Kovačič iz Hoč. V jeseni leta 1939 je bilo izvršenih okrog Razvanja večje število tatvin in vlomov. Orožnikom je šele po dolgotrajnih preiskavah uspelo, da so prišli storilcem na sled. Brata Kovačič sta vršila v glavnem ta tatinski posel ter sta sama izvršila 13 tatvin. Zomagal jima je včasih Krček, ki je sodeloval pri desetih takih podvigih. Kovačič Franc pa je na svojo lastno pest izvršil še osem vlomov. Plen so tvorile kokoši, domači zajci in vino, včasih pa tudi obleka in perilo. Ukradene kokoši je Kovačič nosil v Maribor na trg ter jih prodajal. Vsi sedaj le deloma priznavajo to, kar so zagrešili. Franc Kovačič je dobil tri leta strogega zapora, Krček osem mesecev strogega zapora in dve leti izgube častnih pravic, proti Rafaelu Kovačiču pa je bilo postopanje izločeno. Pri naslednji razpravi se obravnava zanimiva društveno-športna zadeva iz Studencev pri Mariboru. Obtožon je 42 letni ključavničar Franc Blužič zaradi prestopka prevare. Obtoženi je bil leta 1937 in 1938 blagajnik športnega kluba Studenci. Klub je nameraval napraviti otroško igrišče ter je v ta namen zbiral prostovoljne prispevke. Izdal je tri nabiralne pole, ki so vse tri prišle v arhiv kluba, kjer se še danes nahajajo. Blažič pa si je za obe napravil še posebno polo, s katero je najbolj marljivo pobiral, saj je nabral vsega skupaj 6465 din v gotovini ter 20 različnih daril v blagu. Nabiral pa je pridno zaradi tega, ker so se stekali vsi prispevki v njegov žep ter jih je porabil zase. Obtoženec sedaj krivdo priznava, pravi pa, da ni nabral toliko, temveč le okrog pet jurjev. Nalašč pa je napisal v polo višje vsote, da bi vzbudil pri ostalih darovalcih neko tekmovanje ter bi mu potem več dali. Blažič je bil obsojen na štiri mesece in 15 dni zapora, pogojno na dve leti. APZ — koncert 11. t. m. ob 20 v Unionu v proslavo 20 letnice Univerze kralja Aleksandra I. Vstopnice v vrat. loži na univerzi. Vljudno opozarjamo, da si čimprej preskrbite vstopnice, ki so od 40 do 10 din, stojišča 7 in 5 din. Šinkovec Filip, občinski tajnik v Sv. Petru pod Sv. Gorami, je v petek v brežiSki bolnišnici umrl. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne v Sv. Petru pod Sv. gorami, kamor so prepeljali njegovo truplo. Rajni je bil zelo blag in delaven mož, doma iz zasedenih krajev. Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališču na lastnike takih predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo, kdaj, kje in pri kom si jih nien zastopnik lahko ogleda Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer-3ko stanje Tempe- raturi' v CC c C* > r, et Oblačnost od 1 -ir | Veter (»mer, in kosi Pada- vine e 60 «5 , -r. "S s a * S m/m 00 ! Ljubljana 773-ti 9-0 2-6 76 10 s, - Maribor 770-5 3*7 • 6‘ij 80 10 s, — — Zagreb 764 1 7-0 -3-0 90 mgl. 10 u — Belgrad 764v 8-0 -1*0 80 8 0 — Sarajevo 768t> 10-0 -60 ■JI mgl. ii 0 — —e Vis 766 1 11-0 7-0 70 6 NW, — Split 766-1 13-0 7-0 90 6 0 _ Kumbor 766'2 14-0 7-0 90 7 NES Rab 767*3 9-0 6-C 90 7 0 .... Duhovnih 765-t 13-0 5-0 90 6 s» — — Vremenska napoved: Oblačno (visoka megla); zmerno mrzlo in stanovitno vreme. Tu in tam bo snežilo. Najnižja toplota zraka na letališču —4.4® C. Koledar Danes, sobota, 2. marca: Sknplicrj. Nedelja, 3. marca: Kunig'unda. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-seva c. 41; mr. Trnko«y ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. C ib er-Fran, Srbska ubca št. 7/1., telefon št. 36-41. »Desetega brata«» bomo videli v nedeljo 3. marca točno ob 5 popoldne na frančiškanskem odru. Igrali bodo člani dramske družine frančiškanske prosvete. Ker je veliko povpraševanje po vstopnicah, si jih preskrbite še danes v trgovini Sfiligoj, in na dan predstave pri blagajni. Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki bo imelo v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 20 v veliki unionski dvorani svoj jubilejni simfonični koncert, je izdalo ob tej priliki v lepi programni knjižici vse podatke o svojem 20 letnem delu, ki je izredno zaslužno za razvoj simfonične glasbe sploh, predvsem pa za razvoj slovenske literature za godalni orkester. Poleg prireditve velikih simfoničnih koncertov je posvečalo društvo vso pažnjo domačim delom za godalni orkester in prav njegova zasluga je, če je bilo marsikatero domače delo napisano tudi za sestavo godalnega orkestra. Knjižica s točnim programom jubilejnega koncerta se dobi v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice, kjer so na razpolago tudi vstopnice za jubilejni koncert, ki bo v veliki unionski dvorani 4. t. m. ob 20. Drevi ob 18 bo v Hubadovi dvorani predavanje dr. Ivana Karlina o instrumentalni glasbi v Ljubljani od ustanovitve Filharmonične družbe pa do začetka delovanja Glasbene Matice. Predavanje je izredno zanimivo ter nam bo pokazalo glasbeno življenje naših prednikov. Vstop prost. Predavanje bo v Hubadovi dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Uniforme za rezervne častnike. Rezervni častniki, ki prebivajo v Ljubljani in še nimajo vojaške uniforme ter si je iz svojih sredstev tudi ne morejo nabaviti, naj pošljejo najkasneje do 10. marca t. .1. tozadevno pismeno vlogo mestnemu vojaškemu uradu na Ambrožev trg št. 7-1. Nekolkovani vlogi naj prilože potrdilo o imovinskem stanju ter mero svoje uniforme. lj°vske karte in ribolovnice odslej izdaja obči oddelek mestnega poglavarstva v sobi št. 39 v 1. nadstr. hiše na Mestnem trgu 2. Za utrditev mestnih cest in ulic je mestna občina tudi letos poskrbela v proračunu ter sta v ta namen že razpisani dobavi 40 vagonov drobnih granitnih kock ter 12 tonskega cest-va'jarja in bo za te dve nabavi mestna obema morala šteti okroglih 400.000 din. Zdaj ima mestna _ občina tri velike valjarje in en majhen_ valjar, vendar pa ti valjarji še ne zadostujejo za redno in povečano utrjevanje mestnih cest ter je zato nabava novega tež k c,m valjarja prav potrebna. Ljubljansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sobota, 2 marca: »Strahopetec.« Premiera. Pro mierskl abonma. Nedelja, 3. marca ob 15: »Princeska in pastirček.« Mladinska predstava. Znižane cene. — Ob 20: »Rdeče rože.« Izven. ZnižaDe cene. OPERA. — Začetek ob 20. Sobota, 2. marca: »Tosca.« Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova. Nedelja, 3. marca ob 15: »Lumpacius Vagabundus.« Izven. Znižane cene. Ob 20: »Balet Hrestač « »Jolanta.« Izven. Znižane cene. Mariborsko gledališče Sobota, 2. marca ob 20: »Cigan baron.« Nedelja, 3. marca ob 15: »Navihanka.« Znižane cene. — Ob 20: »Vdova Rošlinka.« Premiera. Proslava Golarjeve 60 letnice. Ponedeljek, 4. marca: Zaprto. Torek, 5. marca ob 20. uii: »Shupanova Mizica«. Gostovanje ljubljanske drame. Jubilej slovenskega gledališča. Izven, CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6. marca ob 20. uri: »Kovarstvo in ljubezene:. Go6tovtaje mariborskega gledališča Vojna na morju gre na življenje in smrt Kdor se stalno ne zanima za dogodite, fci ee dogajajo danes na vseh morjih, ta si bo t- iko ustvaril pravo sliko o pomorski vojni, ki divja sedaj med Nemčijo in Anglijo. To ni samo vojna med vojnim brodovjem in vojno mornarico. Takšna vojna je nemogoča, ker nemška mornarica ni dovolj močna in njen 6trategični položaj ni dovol) varen, da bi mogla Nemčija izzvati na boj angleško vojno mornarico. Zato se je Nemčija omejila na vojno proti angleški pomorski trgovini in trgovskim ladjam, ki sodelujejo v tej trgovini. Na morju s* torej bije gospodarska vojna. Vojna v letih 1914—1918 je bila podobna današnji, vendar je Nemčija takrat razpolagala z močno vojno mornarico, ki ie bila tedaj zadosti močna in bi mogla izzvati angleško. Vojna mornarica 'e temelj, na katerem počiva vse gospodstvo na morju. V sedanji gospodarski vojni ni izzvala Nemčija angleške vojne mornarice na boj in marsikdo, ki ne ve, kaj pomeni premoč na morju, misli, da se tam ne dogaja nič poseonega. Vendar se zelo moti. Britanska vojna mornarica ima nalogo, da brani angleško pomorsko trgovino in pomorsko trgovino angleških zaveznike v pred sovražnikom in da zasleduje sovražne ladje. Nasprotno pa se mora in more nemška vojna mornarica posluževati 6amo takega orožja, ki se lahko skriva pred pazljivostjo britanskih vojnih ladij. T•■» eo podmornice, mine in letala in včasih tudi vojne ladje. S takšnim orožjem se lahko vodi pomorska vojna z veliko srditostjo. Angleško pomorsko vodstvo je sedaj napravilo prav poseben načrt, da bi se moglo uspešno boriti proti nemškim podmornicam in minam. Anglija je v ta namen mobilizirala del prebivalcev, ki so bili dosedaj ribiči in so lovili ribe v vseh delih sveta na malih ladjah. Ti ljudje hodijo sedaj na lov na mine in sovražne podmornice Delo je zelo težko, nevarno in drzno Angleški pomorščaki so povsem prežeti z mislijo, da mora zmagati Anglija Angleška taktika je obrambna Nemci skušajo napraviti vtis, da je njihovo vojskovanje na morju zelo uspešno. Nemci pripovedujejo in pišejo o ogromnem številu potopisnih sovražnih trgovskih ladij. Moramo pa se vpiašati, kaj pomenijo te številke v resnici. Nemci ne povedo, da na vsako posamezno potopljeno ladjo pride mnogo večje število drugih nemških ladij, ki so ukrcane v angleških lukah in s katerih izkrcavajo blago, ki je bilo namenieno za Nemčijo. Nemci zelo malo govorijo o škodi, ki jo jim povzročajo Angleži s svojo dovolj dobro organizirano blokado na morju in ki predstavlja tudi neke vrste zmago nad nemškim brodovjem. Taka vojna utegne premagati Nemčijo prav tako, kakor je bilo leta 1918. Prav ta skrita vojna je Nemči)i onemogočila nadaljnjo vojskovanje. Poleg malih ribiških ladij ima tudi prava angleška vojna mornarica svojo posebno nalogo, da spremlja svoje trgovske ladje, ki ne smejo same na daljno pot Vojne ladje spremljajo trgovske v konvojih, ki predstavljajo skupino dvajset do trideset ladij skozi one dele morja, kjer je pričakovati napadov nemških podmornic. Od časa do časa sorem-Ijajo trgovske ladje tudi aeroplani, posehoo v bližini angleške obale ali angleških pristanišč. Na ta način Netopir se tudi da udomačiti so Angleži zelo zmanjšali izgubo svojih ladij in povečali občutek varnosti. V spremstvu takih konvo- ( jev prihajajo v Evropo med drugam tudi čete iz Ka-nade in aeroplani iz Zedinjenih ameriških držav. I Dogodek z nemško križarko »Admiral Graf von Spee« je jasno pokazal svetu, kako pazljivo in budno opazuje angleška vojna mornarica »Admiral Graf von Spee« je bila ena od treh voinih ladij, ki jih je Nemčija zgradila prav r. ozirom na trgovsko vojno. Ta nemška križarka je bila ladja izredne hitrosti in močno oborožena. Tako zgrajenih je le malo ladij. Da ni bila angleška vojna mornarica tako pazljiva, bi »Admiral Graf von Spee« še *edno resno in z uspehom ogrožal zavezniške trgovske ladje. Angleške ladje so tedaj prisilile sovražnika, da se je v največji hitrosti zatekel v oknlje najbližnjih trdnjav. Končno je ta težka, močno oborožena oklopna križarka zapustila svoje zavetišče, a ne, da bi se borila z nasprotnikom, temveč. da se sama požene v zrak, predno jo hrabri nasprotniki ponovno napadejo. Gospodarska vojna je neusmiljena Gospodarska vojna se nadaljuje. Mogoče bo v bodočnosti zavzela druge oblike, prav gotovo pa je, da se bo vodila še nadalje z isto krutostjo in neusmiljenost. Mogoče bodo zavezniki še nadalje izgubljali 6voje ladje, s čemer morajo tudi na vsak način računati, kajti Angleži, ki vodijo samo obram-beno vojno na morju morajo biti vsak čas pripravljeni, da odbijejo napade, ki bi prišli od katerekoli strani. Morda bo spet prišlo do pomorskih bitk kakor je bila ona, v kateri je bila izgubljt-na in potopljena angleška ladja »Ravvalpindi« in nemška križarka »Admiral Graf von Spee«. Angleži ne morejo misliti na represalije, ker Nemci čuvajo svoje ladje. Nemške trgovske mornarice danes ni sltoro videti na visokem morju. Nemške ladje stojijo skoro vse v nemških ali pa v nevtralnih pristaniščih Kakor hitro bi zapustile svoja oporišča, so že v nevarnosti, da jih napadejo sovražne ladje. Če bi pa do tega tudi prišlo, potem j:«n ne preostane tudi nič drugega, kakor da potopijo same sebe. Izven nemških zalivov plovejo samo nemške podmornice in nekaj nemških križak. Predpostavljati moramo še, da. bo nemška zračna mornarica napravila še več škode, kakor jo je dosedaj. Toda Nemci bodo morali računati, da bodo naleteli tudi v zralyi na močno obrambo, ki ji pomaga francoska zračna mornarica in ki se stalno množi z odličnimi letalci iz Kanade, Avstralije, Južne Afrike in Nove Zelandije Zavezniška zračna mornarica bo kmalu tako močna, da bodo morali nemški letalci uvideti, da bo vsaka zračna vojna zelo, zelo nevarna in poleg tega tudi maščevalna. Tudi če bo Nemcem na nekaterih krajih uspelo, da bodo prodrli, vendar morajo stalno računati, da angleški narod ne bo odstopil niti za las Vsi Angleži sp prežeti z eno mislijo, da morajo zmagati. f pa srce in duša naroda eno, potg*B*6e .takšnega naroda, ki je obenem obojpaefl' z najmodernejšim in \zado6tnim orožjmJ^j»e'tnore tako lahko premagati. Angleška petrolejska ladja »Gretafield«, ki so jo zažgala nemška letala. Ime Josipa Delmonta, rodom Dunajčana, je v svetu lovcev in krotilcev zveri dobro znano. Že kot šolarski deček je kazal veliko nagnjenje do pustolovščin in si je koi akrobat v nekem cirkusu zlomil nogo. Nato se je posvetil potovanju po svetu in lovu na divje živali. Nad dvajset let je preživel s tem svojim poklicem. Ob neki priložnosti so ga vprašali, Katera žival mu je najljubša. In Delmont je pripovedoval tole: »V svojem prostem času sem se pogosto ukvarjal s krotenjem netopirjev. Dosegel sem znatne uspehe. Zlasti neki tako zvani k a Ion g mi je ostal v nepozabnem spominu Kadarkoli se je ponoči prebudil in mu je bilo Jolgčas, je začel tako rezko cviliti, da sem moral vstati in ga iti tolažit. In kakor hitro sem prišel do njegove kletke, je bil popolnoma miren. Ker mi je to njegovo cviljenje motilo nočni _ počitek, sera ga začel zapirati v neki oddaljeni, s slamo kriti koči, sam pa sem spal v svojem šatoru. Toda spet so me budili iz spanja njegovi obupni klici. Ker me ni bilo volja, da bi ga bil šel tolažit, sem si skušal pomagati z glasom Odzval sem se na njegov vrišf in žival je res vsakokrat utihnila. A ko sem dru- Tudi sovetska rečna pSovba propada Podpis nemško - sovjetske pogodbe postavlja v ospredje preskrbo Nemčije s hrano po Sovjetih. Gre za to, ali morejo Sovjeti preskrbeti Nemčiji to, kar so ji obljubili, ne da bi pri tem sami trpeli in čutili pomanjkanje. V primer, da to zmorejo — če smo optimisti — pa nastane drugo važno vprašanje: kako naj Sovjeti izvedejo prevoz. Brez dvoma je vprašanje prevoza za Sovjete velika težava pri tej sijajni organizaciji, ki jo premorejo. Ce gledamo sredstva, ki jih Sovjeti trenutno premorejo, pridemo do zaključka, da dani besedi ne bodo kos, ampak jo bodo morali požreti seveda največ na nemški račun. Če je železniški promet popolnoma na psu, se ne more reči, da je rečna plovba kaj na boljšem. Rečni promet je igral v gospodarstvu Rusije v vseh dobah vazno vlogo. Iz Belega in Baltskega morja so prevažali blago na čolnih na razne kraje. Šlo je po rekah in prekopih, ki so vezali važnejše reke med seboj. Toda revolucija in nastop Sovjetov, ti dve dejstvi sta v tem marsikaj spremenili in rečno plovbo polagoma upropastili. Za prekope se ni nihče brigal in tr so se polagoma natrpavali s peskom, kamenjem in podobno navlako. Prav tako se niso brigali za zadostno število in oskrbovanje čolnov in rečnih vlačilcev. Ti, kolikor so jih imeli, so vozili z veliko zamudo in so se vedno dogajale nesreče. Sovjetska »Pravda« od 26. julija 1939 priznava, da se je število nesreč občutno povečalo. Sovjetsko časopisje pa ne računa, koliko škode je bilo pri teh nesrečah, ki jih je letno okrog 10.000. Računa se, da gre zaradi teh nesreč v izgubo letno kakih 400 milijonov rubljev. Tudi leto 1939 ni prineslo zboljšanja v rečnem prometu. Od 12.885 čolnov in remor-kerjev, ki so v popravilu že več kakor eno leto, jih je samo 6572 sposobnih za plovbo. Nekateri izvedenci pravijo, da je bilo v zadnjem letu, ko je bila sezona v polnem razmahu, polovico kaspiškega brodovja nerabno. O takem nesmiselnem gospodarstvu pravijo statistike takole: I.eta 1933 je na sovjetsko rečno plovbo odpadlo še 30% prometa, leta 1939 pa priznava »Pravdat, da je ta odstotek padel na 15%. Treba bi bilo marsikaj spremeniti in zboljšati, da bi mogla Sovjetska Rusija izpolniti vse obljube, ki jih je bila dala Nemčiji. Če bo Nemčija hotela imeti od svojega zaveznika res kako korist, se bo moralo to kmalu zgoditi. Gotovo pa je, da za Sovjetsko Rusijo predstavlja vprašanje prevoza resno oviro, ki se ne bo dala tako hitro popraviti. go jutro prišel k njemu, me je kalong najprej pošteno ozmerjal, nato pa spet prijateljsko podrgnil svoj smrček ob mojo roko. Dobra žival se mi je začela smiliti in sklenil sem jo izpustiti. Odstranil sem čez dan leseno steno pri njegovi koči in počakal zvečer v bližini, da bi ga opazoval, kaj bo storil Dolgo časa se ni upal iz svojega skrivališča. Po dolgem oprezanju pa jo je le popihal in z divjim vriščem izginil v noč. Nekam žalosten sem se odpravil spat. A komaj sem dobro zaspal, že me je prebudilo nekakšno praskanje po obrazu. Pregriznil je mojo mrežo zoper komarje in se splazil okoli moje postelje. Ko sem osupnjen sedel v postelji, je kalong zaprhutal proti meni in me objel. Obvisel mi je na obrazu in se me tako krčevito držal, da mi je občutno opraskal kožo na licih. Nato je kalong vsako noč odletel v džunglo, zjutraj pa se je vračal in spal po dnevi na drogu mojega šatora. To je trajalo več mesecev. Naposled pa je prišla nesreča. Neki moj hud pes ga je popadel z zobmi, ko je visel na drogu mojega šatora. Vnela se je kruta bitka. Moj pes je sicer zmagal, a dobil je precej težkih prask, kalong pa je s pregriznjenim vratom obležal na bojišču. Nikoli ne bom pozabil njegovega zadnjega prosečega pogleda. Storil sem vse, kar mi je bilo mogoče, da bi ga bil rešil, a bilo je vse brez uspeha; še tedne in tedne sem nato slišal ponoči njegovo strahotno vreščanje in nekajkrat sem prestrašen planil iz postelje. Izguba mojega miljenca me je motila v spanju.c Program radio Ljubljana Sobota, 2. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošče v venček povežimo, brez besede jih navijmo — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošče v venček povežimo, brez besede jih navijmo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice (bere M. Boltar-Ukmarjeva) b) Kaznovana trdosrčnost«. Lutkovna igrica, izvaja radijska Pavlihova druščina. (Prenos 'iz velikega študija) — 17.30 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Obramba in zaščitna sredstva protiletalske zaščite — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30 Ježkove muhe. Za 89 pisane šare. Izvajajo člani rad. igral, družine, zvočne kulise in plošče — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna igra Rad. orkester. Nedelja, 3. marca: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Klavirske skladbe Vasilija Mirka (prof. Silva Hrašovec) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 "Vse navzkriž (plošče) — 9.45 Verski govor (dr. V. Fajdiga) — 10 Prenos eerkv. glasbe iz stolnice — 11 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nastop gojencev klasične gimnazije v Ljubljani — 14 Mojstri harmonike (plošče) — 16.30 Naloge slov. dekleta (gdč. Alb. Bajdova) 17 Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Vesele pesini poje D. žagar (pri klavirju prof. P. šivic), vmes citre solo (M. Bebain) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura _________ 19.40 Objave — 20 Glasbene slike (plošče) ________ 20.30 Koncert slov pesmi. Sodeluje Radij ko» morni zbor in Radij, orkester; dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba (plošče). Drugi programi Sobota, 2. marca: Belgrad: 20 30 Prenos iz Sarajeva — Zagreb: 20.30 Ork in vok. konc. — Bratislava: 20.20 Pisan spored — Sofija: 20 Zbor in ork. — 21 Valčki — Angleške postaje: 21.30 Lahka gl. — Bermiinster-Sottens: 20.50 Honeggerjev »Smrtni plese — Budimpešta: 20.30 Ork. konc. — Bukarešta: 20 15 Ork. konc. — Francoske postaje: 22 Pisan spored — Trst-Milan: 20.45 Veber jeva opera »Carostrelec« — Rim-Ban: 21.30 Violina — Florenca: 20.30 Opereta. Razstava r slavo rdeče vojske. Najnovejši pas za sovjetsko armado. (Izpopolnjen model z velikim številom lukenj, ki omogočajo sovjetskemu vojaku, da lahko več tednov prebije brez hrane.) R. L. Stevensons Na lužnem morju Pogostil nas je s kokosovim punchem. Nepriljubljenost prejšnjega guvernerja je bila vzrok, da so se ti otroci Izraela docela izselili; uradniki-domačini so se odpovedali svojim službam ter se umaknili na svoje kokosove plantaže v oddaljenejših okrajih otoka. Kot odgovor na to reč, je guverner Papeeteja izdal odlok, da mora biti do nekega določenega dne popisana in registrirana vsa Paumotujska zemlja. Prebivalci tega polotoka pa so napol nomadi: o večini od njih se ne da reči, da bi pripadali temu ali onemu otočju. Vsak pripada različnim otokom, na katerih ima svoje posestne deleže ali pa svoje sorodnike. Prebivalci Rooatave na primer — so možje in žene, starši in otroci, od žandarja do mormonskega preroka — lastniki — nočem reči zemlje — pač pa koralnih deri in doraščajočih kokosovih palm na enem od bližnjih otokov. Tja so — z žandarjem ha čelu — odrinili vsi skupaj pred približno dvema dnevoma. Vsi so šli tja, od dojenčka pri materinih prsih, od učitelja z vsemi njegovimi učenci, učenci s svojimi škriljnatimi izolami in knjigami in tam se zdaj vse vprek prepirajo o mejah. V duku slišim, kako se njihovi ostri glasovi mešajo 6 truščem valov ter s kriki plahutajočih morskih ptičev. Popolnost njihov ega bega je 'bila občudovanja vredna; podobna je bila izletu ptic-selivk, za njo eo ostajale prazne hiše, ki bodo kakor stara ptičja gnezda, spomladi spet oživele. Človek opazi, da se je celo sam dobri, nedolžni in vendar tako neobhodno potrebni magister vdal v vso to reč. Približno petdeset ljudi se j 2 odpravilo ven, in le sedem jih je, tako so mi pripovedovali, ostalo doma. Ko pa sem priredil na krovu Casce« slovesnost, pa me jih ni obiskalo le sedem temveč celo mnogo več kakor sedemkrat sedem. Odkod so prišli, kako 60 o tej stvari izvedeli in kam so p.otem, ko so vse lepo pojedli, spet izginili, je pač več, kolikor bi utegnil uganiti. Če bi bil hotel verjeti pripovedkam, ki krožijo po nizkem oto. ii !n ‘ct- kar one pripovedujejo o strahoviti prisotnosti duhov, ki velevajo ljudem, naj se izogibljejo atolskih obrežij, potem bi si bil lahko mislil, da jih je bilo nemara kakšnih štiirdeset od tistih, kar jih je pri naši pojedini, prišlo naravnost iz kraljestva mrtvih. Samota, ki je objemala ta kraj, nas je napeljala na misel, da bi tod najeli hišo in postali za nekaj časa prebivalci tega osamljenega otoka — domislica, ki 6em se je bil od tega časa naprej, kolikor sz je le dalo, neprestano trdovratno držal. V ta namen nas je zaupal mr Donat nekemu Tanieri Mahinui, ki je v svoji osebi vzdrževal dve precej nasprotni lastnosti in značilnosti kateheta ter kaznjenca. Bralec se bo nad to stvarjo brez dvoma smehljal, pojasnim pa lahko prav natančno, da je imel talent za oba poklica. Svojo nadarjenost za poklic kaznjenca je že dokazal s tem, da je bil nekoč o priliki opravil povsem solidno, kar čedno tatvino, tatvino take vrste, za katero povsod na svetu človek, ki jo izvede, najde precej dolgotrajno »penzijo« v temnici.Tamara je bil možak, plemenit človek že od rojstva — če pred kratkim je bil, kakor nam je sam prav rad pripovedoval, poglavar dežele, v kateri je živelo osem sto duš, in sicer v Anaaji. V neki slabi uri je oblastem v Papeeteju prišlo na misel, da so obremenili poglavarje s pobiranjem davkov. Veliko je vprašanje, če 60 sploh pobirali davke; nekaj pa je gotovo, da država teh davkov nikdar niti oddaleč ni povohala, in Taniero. k; se je cdlikoval po tem, da je obiskal Papete, kjer je prav pridno razsipaval po različnih lokalih, so izbrali za grešnega kozla. Bralec naj si dobro zapomm dejstvo, da ni bil Taniera, ampak oblasti v Papeteju krive za prvo napako Obtožba, ki so jo objavili, ni bila v nikakršnem razmerju z zločinom Nikdar še nisem slišal o kakšnem Poline-zijcu, ki bi bil sposoben prenesti tolikšno breme; pošteni, odkriti Havajci — posebno eden, ki je bil pri belcih kot 6trog. neuklonljiv sodnik posebno v časti — so se spotaknili na ozki poti zaupnika. In Taniera je bil, ko je sedel v kletki, mnogo preponosen, da bi bil izdal svoje pomagače: drugi so ž njim delili plen, Aazen je oretrpel sam. Bil je obsojen na pet l«t Ta čas pa še ni bil pretekel, ko sem se ž njim seznanil; še vedno je živel ob jetniški hrani; to je bil edini in konec krajev niti ne tako zapmi ostanek njegovih verig, in na dni, ko bo spet prišel v svobodo, je, kakor se mi je zdelo, gledal kar s precejšnjo zaskrbljenostjo. Kajti sramote svojega položaja se sploh ni zavedal, ni se pritoževal nad ničemer drugim, kakor nad premajhno izbiro jedi, ki jih tod nudi okolica, v kateri je moral živeti, in po ničemer drugem ni hrepenel, kakor po perutnini, po jajcih in po ribah, ki jih je bilo na njegovem, bogatejšem otoku v izobilju. Kar pa zadeva njegove občane, ga zato niso prav n'č manj upoštevali Solarček, ki se mora sa kazen naučiti deset tisoč grških verzov in je v ta namen tudi zaprt, uživa pri svojih tovariših velik ugled. Tako je bilo tudi s Taniero- bil je človek, ki ga je bil zadel udarec, nikakor pa ai bil osramočen; le pod bičem nerazumljivih bogov je ječal, Job, ali recimo rajši, Danijel, ki je bil padel v levjo jamo. Prav verjetno je, da so o tem pobožnem Robinu Hoodu krožile celo pesmice, ki so mu bile zložene na čast Po drugi plati pa je bil kaj pripraven še za neko drugo službo, za službo, ki jo je opravljal v cerkvi, saj je bil po prirodi resen, obziren, dober človek, ki je imel povrhu še svečan, izrazit obraz in 6olnčen nasmeh, mojster v najraznovrstnejših strokah in obr-tih, znal je graditi ladje prav tako dobro kakor graditi hiše, razen tega pa je bil obdarjen še z govorniškim talentom, ki je bil tolikšen, da je ž njim ob grobu nedavno umrlega poglavarja iz Fakarave ganil vse navzoče do solza. Nikdar še nisem srečal človeka, ki bi kazal tako izrazito nagnjenost do cerkve; nad vse rad je imel učena razpravljanja in kaj rad se je dal poučevati o dogmi ter o zgodovini raznih sekt, in ko sem mu nekega dne pokazal slike v nekem zvezku Chambersove enciklopedije, je prihranil vse svoje občudovanje — razen seveda za po-dobe opic — izključno le za kardinalske klobuke, kadilnice, svečnike in katedrale itd. Da, zazdelo 6e mi je, kakor bi mu bil, ko si je ogledoval kardinalski klobuk, neki skrivnostni glas šepetal na ušesa: «Tudi tvoia noga stoji že na prvem klinu te lestvice!« Pod skrbnim Tanierovim vodstvom smo se kaj hitro namestili v privatni hiši, ki je bila v vsej Fa-karavi vsaj po mojem mnenju najboljše opremljena a pohištvom. Ta hiša je stala tik za cerkvijo na podolgovatem oblastem jeziku obdelanega sveta. Nad tri sto vreč zemlje je blo uvoženih za vrt guvernerjeve palače, in sicer s Tahitija, in ta postopek je treba vselej kaj naglo spet obnavljati, kajti veter prst odpiha, jo raznosi v razpoke koralnih čeri in jo raznosi na vse strani, tako, da prav kmalu o njej ni več ne duha ne sluha Ne vem, koliko zemlje so porabili za vrt pri moji vili, prav gotovo pa ne ravno malo, kajti prav do vrtnih vrat se je raztezal drevored cvetočih banan, na drugem zemljišču pa, tam, kjer so bila tla posuta z običajnimi drobci razbite korale, 60 uspevale kokosove palme ter mikiji, da celo figovci so zeleneli 111 bih lepo sveži. Zato pa seveda nikjer ni bilo moči opaziti niti ene same travnate bilke. V ospredju je ločil plot iz staket zemljišče od bele ceste, od lagunskega obrežja, ki so ga obrobljale pal- ^lii • ®une same, v kateri so se podnevi zrcalili oblaki, ponoči pa zvezde. Z zadnje plati pa nas je varovala utrdba iz necementiranih koralnih kosov pred ozkim zasom grmičevja in bližnjim oceanom, čigar grmenje in šum sta odmevala po V6eh hišnih prostorih Hiša sama je bila enonadstropna ter je imela verando spredaj in zadaj. Imela je tri prostore, tri šivalne stroje, tri mornarske skrinje, mize, 6tole. dve postelji, zibel, puško dvocevko, nekaj povečanih, pisanih fotografij, nekaj oljnatih odtiskov po Wilkieju in Mulreadyju ter francosko litografijo z napisom: «La brigade du Gčneral Lepasset brulant son dra-peaCi devant Metz« V visoki lopi v pritličju smo našli še zarjavelo peč, ki so jo izvlekli na piano tei jo postavili na mesto, kamor je spadala. Tik zraven smo v koraljniku izdolbli jarek, iz katerega smo zajemali slano vodo. Pri hiši pa je bilo tudi nekaj živega inventarja: petelini in kokoši in nekaj slabo vzgojenih mačk. ki jih je Taniera vsako jutro krmi! z olupljenim kokosovim orehom. Njegov glas je bil za nas vsako jutro budnica Vstajati smo začeli, kakor hitro s* je skozi vrt razglegel njegov vedri gla»: «Pooty — pooty— pooty — poo — poo — poo — pooty — pooty — poo— pool« (Nadaljevanje.) « L. » . . Za ,n*0*,0T*n8b® tiskarn« f Ljnhljanl: Joie Rramarl*. - Izdajatelj: tal lot« Sodja. - Oredn Ilc: Mirke Ja»ornlk - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« libaja rsak delavnik »b U Mesečna naročnina 12 din, ca Inozemstvo U din. UrodmUtvo} Kopitarjeva olie* 8/IU leielon 4001 do 4006. Uprava 1 Kopitarjeva aUea •