St. 49.
V Gorici, 6. decembra 1878.
Tedaj V1U.
„Soea" izhaja ?sak ptfcek ia ?elja
s po&to prejeraana ali v Gorici na dom
poSiljtna:
Vse leto.....f. 4.50
i»ol leta.....„ ^30
Uettrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznamlih ia prav tako pri .,jpo-
ilankah" se plaeuja za nav&dno tristop-
B9 wito I
8 kr. i% so tiska 1 krai 7   »   »»   »     »   3   »
«    „    ,»    »      >,    3    »
Za veLo 4rk« po proitoru.
Posamezne Stevilke se dobivajo no 10 soldov v Gorici v tobakaraici v .go* sposki ullci blizo . „treh , kroitff. in. na.starem trguf— t Trstw v tbbakaroi-ci „Via dclla caseima 60".
Dopisi in narocnina naj bo blagovo-Ijno poSiliajo uredniStvu. „SoCe" y Gorici Via del Giardino V Zoratti-jevi, his II. nodfjtr.                                           "    v.
Rokopisi se ne vraftajo; dopisi naj so blagovoljno frankujejo. — Deialcen m drugim nepr*mo2ttira se, ntroftrina zmia, akp ho oglaao pri urcdnistvu.
Glasilo sloreiiskega politifciiega dniStia g«ri§kega m brainbo iiarodnUt pravie,
VAB1LO.                      |
Ohriii zbor pev>U'ga drifetta „Slavec* je preluta na Oeterttk I*J. deiemb. <> \a 1-. v prv.storih gori&ku ntalntft*. 1*. n. gg. tlni>t.v«'iii-ki M« prav \Ijuilno vabij«», da sr v obiluout >te-vilu in tiicuti <>b na/uutijnii uri /buruvau.ja vdi»-lf/e tint b»»Ijt.\ ker pridt' na dnevui ml prevrav-nava drn>t\<Miih pra\il. \>h'il kutiTi* b«»dn dru>t-venikoiii irnimut nmi'iio /laj'ana. Tudi di'iiami-farj(«Y»i {MsrodJM }>»» zitanieuito. I'odpisini ••dlmr se ltdaj nadcjit obilm- vdelt.>ln>.
tldlur S'avcd.
Naznanilo in vabilo.
V.-led sklfpa otlbor<»vei»a dn<» 0. <1<m\ t. 1. bod;; ubi'ni zb««r p»risk«.' <'italni<v din*
J4,   dn'riidiM  0^    /'.   ;tri   Zt'tnV
i iiavaihiiiti illinium ri'dom. Odbor, ki no so po-sebej udom vabila razp«>slal, prieakuju prav obil-ne vdehtfifve.
(hi odhom uomke tiUilnv:*:.
Na§ dezelni zhor. in.
Xaj vci (zradiva so dale Icto.snjim dr/i-Inozbor-fikim obravuavaui innogobrojnc poticye, kalerih jcbilo doSlo od vseh s-.trani in v razliCnih-zaduvah 93. Mi»j temi je bila rl'.ilna polovica dijaSkih prospnj za pod-pore iz de^tdiit-'ga zaloga in zopet mej U-nii najmauj dve tretjini proSenj Koperskih pripravnikov. Od kod to ? — Ko je bilo uciteljisCe v Gorici, sc je le prav redko kateri pripravnik oglasil za deiulno podporo; od kar se je pa v Kopcr presiiilo. mno/.»! se take pro.^nje od leta do Ieta, dasi tudi vlada pripravnikom Se precej izdatne stipendije dovoljuje. To, meuiino, je en do'kaz vie. da nas je vlada s preseiitvijo ufite-lli§ca hado udarila, da ni 6 tern htvari uic korUtila la dr2avni raosnji tudi ne. Zadosta je, videti Kopcr —in sodba je storjeoa; a kdor tarn nekoliko <!asa bi-va, terau se sodba za vselej vtrdi, da ni  v nobenem
LISTEK.
Pravopisne o p a e k e.
(dalje)
dahnem, d'hniti einmal athmen^ sestave: iz-dalinem, oddahnem, zdahnera.
d'hor, -rja litis; dihur bi smeli pisati le, ako bi smeli^tudi pis namestu pes (—p's) in nus namestu nos.
daa rfi'w, d'n's, don's hodie, danaSnji, -a, -e hodkrnuSf danica lucifer, daniti se lucescere; dan's se ne spominjam, da bi bil kje sli^al v na-rodu, temuc" le d'n's z naglasoin na poslednjem zlogu, all pa, ako se naglas na prvi zlog potegne, dOn's z odprtim, Sirokira o, ki je tukaj ravno tako opravifien, kakor v besedi pop'r, kjer je tudi vsled nazaj potegnjenega naglasa iz * nastal; primeri srb. dknas in papar; kedor tedaj poper pi§e, ne paper, mora pisati tudi dones, ae danes.
"davri iz dvari — driri Thilr; Trubar in Dalmatin pi§eta vedno dauri, kakor se po Dolenskem Se zdaj sem ter tja govori,
d'ska, -6 Brett
d'i, d!2ja JUgen, d'26v'n, *vna, *o regno? rischf d^fivje Bmnwitter,                         ;
oziru pripravcu kraj za kakorSno si nodi vcfjc uiili- J fcCe. Mesto ji; iidljudno in »j«*i;ovi prvbivalc.i tudi ni-m), liog vi\ kako tiijiidiii; ulicc so oske, temuc, male ' icdiuv -.stanovanja so vi'cinoma, da Hug previdi, lira- | na in vse ^kupaj je drago, zelc drago, da dijak ne dobiva ti^a /a nu^tfriiih IK glii. (kar jc nekda naj-ni/a mi'M't'iiiiKi za .staiiovauje in luano), kar je v (lo-iici /a 1*J gld. iini'l. Naj ne govorimb o drugib raz-liu'iali, katfi'e tudi nir kaj no ugajajo pivseljencmu /avodu. - / ozirotu na to je tiuli K'to.s do/olni zbor pur;«vil nujno ir/oAnjo, naj so ueiteljiSfe zopet preseli u tu/uega Kopra v prija/.no (Jorlco. Ali bo kaj po-uiagaloy Dvouiimo; kor so bile prev/ele init'ijativo v tcj zaib'vi jako uplinuo oscbe•-katere so se vedno na ki'tnihi in nii'iida tudi ostancjo. ¦* Opravi^ujejo se slier, da in'iteljska pripravljavniea vtcgne ugodno vpli-, \ati v iiaroiliifiu oziru na razvoj ^lovauskega duba v niof-no pttitalijatn'tMii Istii. Co res tako inisliju, po-tem morauio ob/.alovati, da se urilis^a, v kateiih se iiuajo mladt'iiri ndgojiii za prevazen uritelj.ski stan— rabijo v pioipeli pulitiOnih nameiiov in naj so mini ti nanuMii >e tako ugodui. I'o naSem menjenji naj bi se piipravniki v pjavem duhii odgojevali tain, kder drnge raziurre podurc.vanju in izobraiii'iiju iinjholjc ugajajo in potem naj bi se vznaiaju vtrjeni in vzna-nostih dobro pudkovani ucitelji razkropili po Istri in koder treba- pa se zgorej ouieujeni namen najhitroje tloHc/.e.—I'tavijo tudi, da mora vlada enako pravicna bill liorl?kemu in I^tri; ce na»i je dala ifwsko uCl-trij:'¦•''«', je praviciio, da je preinustila moSko v Istro. Cv i'a pomisliino, da nam je vec vzela in manjda-la iu da to, kar nam je dala, najbrae ne bo stalno (kar nam kaze razpust Celovskega zenskega ucitelji-fiC-a), in dalje puniisliino, da se Gorica za tako uciliSce prav posebuo prilega, mej tem ko se Kopcr nikakor za to ne sposobi,—da je vsled preselitve zavoda ve-cinoma tudi Istranom Skoda nastala, ker morajo tudi oni za gvoje siuovo v Kopru vec trositi, kakor bi jih v Gorici stali—in da so se slednjifi tudi dri!avi stro-ski za ta zavod brze narasli, nego zmanjsali, ne mo-remo nikakor pritrditi, da je kaj jedra v izgovoru naslanjajofem se na vladno pravicoljubnost. Zato skle-pamo, da je v vsakem oziru 2eleti, da se moSko u6> teljisce zoptt prcseli na svoje staro mesto.—
Tudi v.-;eucili»cuikom, gozdnarskim, kmetijskim, zivinorcjhkim akademikom, ki sc na raznih uciliScili holajo, naklonil je dezelni zbor obilne podpore—-in prav je stotil. Dubevni interesi so podlaga materjalnim;v nasi dc2eli so bili do zdaj zalibog oboji silno zane-
ganem se, g'niti se moveri, sestave: zga-nem, zg'niti, pa: nagnem, nagniti, pregndm, pregniti, ugnem, ugnfti, itd.; uganem ali v-g6nem, vg'nitij conjectum asaequi, je prvotno dru-gega debla in korenine, ali pri nas se je popolnoma g to pomeSalo, tako, da se govori tudi ugibati (ali prav za prav vgibati) za staroslovensko uganjati conjicere.
gom'zeti wimmehu
h'bat, h'bAta Mtich,
jameni, j6ti pretender*, incipere, sestave: objamem, podjamem, snamem, vjamem, vna-mem, vzamem, vrjamem, pa: najmem, prej-mem, prim em, zajmem; part. perf. I. vzamSi (Dalm. predgovor cez Jezaja); velevnik: naj ml, sprejmi, priini, zajmi, pa: objemi, snemi, vjemi itd., ali po staro z naglasora na i: objemi, snemi, vjemi itd. dvoj. objemiva, snemiva, vjemiva itd. Tukaj je e ule v starej slovenSCini v navadi, mogoce, da po vplivu debla sadanjega Casa dotiCnih nedovrSnih glagolov: jemlje, objemlje itd. Iz debla sadanjega casa se je e pri nas vrinil tudi v nedolofinik, kakor sem ter tja tudi u2e v starej slovenSeini: jemati, objemati, najemati, po-jemati, zajemati itd. za staro: imati, obimati (obtmckati se sliSi se dan danaSnji), naimati, poimati, zaimati itd. -• Pri tej priliki nekaj o besedah ganimatj ia saalmiYt ki Ate m tako pri*
marjeni; treba je tedaj, da! so obudyo, vzdigwojp in razvijejo. To pa no gro broz sposobnih mot, kiitere hi mora dezela le lo izgojiti, aUjihvsaJ v izgojipod-' pirati; kajti nialo jo takih de2elanov pii nas, bodi po-sestnikov, obertnikov, ali karkoli, kateri bi mogli svoje talentirane sinovo v dolgili Studijah | samo ob svojl moCi vzdiievati. Zato jc pa tem potrebnejSo, da jim dezela pomaga—ker je za GoriSke dijake Iprav malo fitipendijev—ko jib drugod n. pr. na Kranjskem pray, mnogo imajo. Driavne stipendije jo pa prav tcSko dobiti oniin—ki niso v vsakem oziru odllcul.
Da bi se le obdarjeni po/ncjo, ko stopijo v jayno ^ivljenje, spominjali, da so z dezelno nomofijo postal!, kar so in—da bi dosledno tudi nekoliko, Bvojega dolo-vanja posvetili javnemu blagru svojo dozele.
Za prospeb javnega obaevanja je odmenil dezelni zbor nad 10,000 gld,, ki so razdelu mod one okraje, kateri so prosili pomoci za izdolavanje in popravlja-nje svojib ccst Od zacctka ustavne dobo do zdaj jo ims detain! zastop prav radodarno troslldouav zajav-no ceste, a noprlmerno vefia j« korist, katero jc Btom celi dotal! naklonil, Zato labko rccomo. da je v tem, oziru prav razumel drug! glavni iutero? detalo in da je kapital plodonosno nalo^il.—
Dopisi.
Iz Kanala 2. decembra (Izv. dop.) Dr. Lisjak, na§ vrli obCiuski zdravnik, vmil se je pretekio sabo-to zveCer iz Bosne v Kanal. Kanalci so ga slovesno sprejeli, Sit so mu Litalni5ni udje iu povci s pozar-no stra^o v polni praznicni opravi in z raznimi de-putacijami z zastavo naproti. Ko pridrdra voz, §e Casa nema doSlec iz voza stopiti, vse ga obstoni otbje-. raaje in poljubovaje ga. Sprejem je trajal dober cetrt ure, potem seje Mela velika druzba mej groraenjem topiSev in petjem Citalnicmh pevcev proti Kanalu po-mikati. Aprednoje dospelado Kanala, spremenilase je v velikansk sprevod. V trgu je bilo Se vbo na no-gab, vsi so obce priljubljenega doktorja z oCividno ra-dostjo pozdravljali. Sprevod ueje pomikal naravnostk nLevuu, kjer se je mej petjem, govori in napitnicarai na stotine kupic rujnoga vinca na zdravje in sreCao vrnitev g. Lisjak-a spraznilo; cezeno uro potem sprej-mill so ga vsi se svetilniki prcskrbljeni (tudi ulica, ki pelje proti njegovemu domu je bila raszvitljena) proti
ljubili na§im knjitavnikora. Zanimati je ruska 0* blika za srbsko zaimati in na?o zajemati. V ru» fidini stoji v sestavah ve5 krat U za predlogom, kjer ga na§ in drugi slavenski jeziki ne pripuS^ajo. Pri nas se je namrec n obranil le za tistimi predlogi, ki so prvotno res na n se koncavali. Predlogi, ki so ne* kedaj imeli n na koncu, so s, v, k. Poslednji pa se v sestavah ne rabi; toraj ostaneta le S in V: sn-eti, vn-eti, sn-esti, sn-iti, s'n-j'm. Zaimku i, ja, je pa se v starej slovensCini za vsemi predlogi spred pristavlja n, ki je na dalje v na§ej slovenSfiini in srb* gCini temu zaimku celo popolnoma prirastel, kakor tudi besedama n 61' r in n 6 d r i j e. Poslednja se fie zdaj skoraj lespredlogom v rabi, v nedrije, v ne-driju, prva pa se v srbS&ni stanovitno glasi unu-tar ali unutra. — Kakor se n v starej slovenfifeinl zaimku i, ja, je po krivej analogiji predpostavlja za vsemi predlogi, da si je prav za prav le za gori o-menjenimi tremi etimologiCno opraviCeu, tako se je vrinil v ruMni tudi v sestave perenimat', prini-mat', ponimat', perenjat',: prinjat', ponjat' za naSe prejemati, prijemati, pojemati, pre-jeti, prijeti.*) Kes sem naSel tudi v starej hrvaS* kej knjigi „Bernardini Spalatensis Evangelia et epi-
*) 0 tcj atvari na tanko piJe J. Baudonin de Oouvbttat v ksjiSicl   «Glottologi5e3kya eamgtki, Vypiwk |, Varwel
njegovemu domu, kjer se je slavUenec do solz ginjen j za izkazano mu ljubezen prav srcno zahvalil,nakarse i ie ljudtsvo mej glasnimi iivijoklici razSlo.
Vse to je jasen dokaz, kako priljubljena oseba | |eg, dr. Lisjak in kaj on pri Kanalcihvelja — Pretekli pondeljek 2. tin. vrnilse je tudig. Henrik Malnic, sin naSega g. zup&na, iz Bosne. Tudi njegaso Kanal-ci na dostojen nacin sprejeli; zgorej omenjene korpo-racije obciuski zastop i. t. d. sprejmili so ga ysi se svetilaibi na njegov dom, na grad, kjer so srecnijstar-Si celo druibo s6 sladkim vincem posluiili, pri kte-rej priliki je gotovo v soda za nekaj decimetrov vec prostora nastalo.    _______
Iz KobariSkega K«ta, 26, nov.— (fev, dop.)
(Cerkveni tabor v Kotu.) V nedeljo 24. novembra obhajal je KobariSkiKot vcliko, nenavaduo svcfanost, katera je privabila v Sedlo od vseh strain zares o-gromno mnoflco ljudstva. Nova jSeljika cerkev, v vsakem oziru velicasten temped boiji, kakor§nih ni mnogo na GoriSkem, je prejel ta dan svoj prvi bla-goslov, da w bo mogla odsihdob v njem sluiba bo/ja opravljati. — Kdor je pred nekaj ieti obhojeval tesni, nbogi Kot in videl njegove Betlehemske hlevcike, mora se danes, ko vidi v Breginji, Sedta in Borjani tako dostojne veze bozje, zacuden upraSati, od kodi je doSla tem ljudem duSevna in gmotna srenost, da so vse to v malih letih dognali? V edinosti, pravijo, je moc, ;in to ni prazna govorica; a ie jo obraeamo na Seljske razmere, moramo obialovaje priznati, da na tem temelji — na teinelji edinosti nararec — ni zidana tamkajsnja cerkev. MariveS je bil vzbudil po-sebno izbor primernega prostora za cerkev dolgotrajne, Strastne prepire med posameznimi vasmi, katerih vsaka je ielela svetiSce kolikor mogoce blize svojih ognjiSe iraeti, kar ae da samo na sebi inbrez oziranapravde in velike stroSke, ki so iz tega nastali, Se kot neko blago tekmovaoje tolmaciti — in bi se morda tudi, ako bi ne biia hnda strast prevzela posebno glav one straoke, ki je slednjid vsled ministerstvene razsodbe propala. Vsaj zdaj, ko je prepir konecno re§en, mo-rala bi se strast polecr in za vselej zamreti: v novem tempeyu, v posveceni h:ai mlru in sprave, bi se mo-rali pomirjeni stranki roke podati k nadaljnemu sloz-nerau delovanju, saj bo treba ieprecej truda in zrtev, predno bo vse dovrseno, da se bo vjemala krasota stavbe z dostojnostjo zvnnanje in notranje oprave. — Sloiite se torej vrli Seljani, StanoviScani, Podbeljani in Homcani, in kakor ste si do zdaj drug drugeniu nasprotovaje tekmovali, tako tekmujte odsihdob v blazji namen, ki vas namesto cepiti — zopet zedini; kajti v slogi je moc in ta moc vas bode castila pred vsem svetom, kakor Yas dosedanji razpor pred sve-tom sramoti.
Pravi temelj novi cerkvi je nstanovila neomah-Ijiva vstrajnost Seljskih va§canov in v tem jih je vtrjevala domaca duhovScina od vzbuditelja pc. gosp. Petra Kobal-a, sedaj dekana v Bovcu, do danainjega t. g. vikarja, kateremu ostaja sieers-ievazendelcastne naloge. Naj bi jo pogumno in srecno dovr§il!
Cerkvena svecanost blagoslovljenja je bila prav lepa in posebna hvala gro pc\ g. dekanu Kobaiiske-mu, da se je vkljub svoje boiehavosti — v ta namen
ˇ  Sedlo potrudil. Slovesno ma§o je pel domaci rojak, pC. g. Filip Kramer, zupnik DornberSki, kateri je imel tadi slavnostni govor. Prav primerno je razlagal
ˇ njem, kaj je domovina v ozjem in §ir§em pomenu, kaj domoljubje; bieal je renegatstvo, neslogo, prepire, strast tozbovanja, nemarnost v domaCih kmetijskih in javnih zadevah in sklepal, da v pomanjkanji pravega domoljnbja tiCi gmotna in dusevna rev&ina obCin. V drugem delu govora je spodbujal k ljubezni do dru-zega doma, svoje domace cerkve, v poslednjem delu, 0 skrbi za tretji dom unkraj gcoba,  krenil pa je na
stolae, Venetiis I495,B na str. 73 a: o d n e m i in Btr. 74 at odnimlje§ za-naSe odvzemi, odjem-ljeS, tudi Erelj pi§e: iznamem, iznami, izna-meS (Eopitar, slovn. str. 30), za kar ima Trubar: izmem, izmi, inf. iz^eti (Eopitar, slovn. str. 408), Dalmatin (Luk. 6, D): izmi, izmeS; ali dan dana-snji se niS podobnega ni v srb§6ini ni v naiej slo-TenScini ne nahaja v narodu navadnem jeziku. Potem-takem moramo za rusko zaniraat' pisati zajema-ti, in ako si ne npamo te domafie besede rabiti tudi T pomen interesskren, pomagajmo si z dragimi do-maCimi besedami in obrati, ali pa recimo in piiimo poobcno evropsko interesirati, kakor izobrazeni pri nas navadno govore. Namestu zaniroiv bi mo-rali reCi po na§e zajemljiv. Ako nam to n6 po volji, pomagajmo si z drugimi domafiimi besedami, ali pa recimo, kakor Rusi, interesen, interesanfen. — Iz korena j*m imamo tudi §e neke samostavnike 8 polglasnikom v deblu: pdj'm, pdjma Begriff, a'nj'm, s'njma ali s'm'nj, s'mnjk (concilium), Jahmarfy' Kirchweih. voVm, vdzma ali uz'm, 6zma Ostern, srb. vazam. Staraoblika s^nj'm. s'-n j ma je pri Dalmatinu Se navadna, primeri Ezekiel 27. Zdaj se &ovori nekod s'j'm, s'jma, kakor v hrvaS-fini 84jam, s4jma. Navadna obUka pa je s'm'nj, I'maja z glasao jrestayof ia 04 tod potem pridevnik
pot cerkvenega razodenja, kamor mu jaz ne morem slediti.                                                                 .
Duhovnikov je bilo Iepo Stevilo skupaj, celo iz sosednje Italije je bil kateri, —le najblizjega so-seda smo pogre§ali. Zakaj? Bog si ga vedi!— Pri gostoljubnem domaiem vikarji — je bilo po konca-nem svetem opravilu— prav 2ivahno gostovanje, mej katerim je veselih in zanimivih napitoic kardelevalo. Napilo se je mej drugim tudi g. vitezu Winklerju, kot bivSemu okrajnemu glavarju Tolminskemu, (v ka-terej Iastnosti je mnogo pripomogel, da se je cerkev v Sedlu zidala) a ne kot drzavnemu poslancu.
Na vefier se je dru§tvo preselilo v Tabor velike dvorane g, Janeza Cui-a, ki je zdaj §olski rabi od-menjcna. V tej za Seljane ^astni, a za iolske nad-zornike malo fiastni sobani so bili zbraoi gostje od vseh strani naSe delele: iz BovSkega, Tolminskega, Vipavsbega i. d. Pc\ gospod dekan BovSki je veseliei predsedoval, se razume, v odliino narodnem duhu. Tudi tukaj ni bilo napitnic ni konca ni kraja. Proti 10 uri nas je duhovMina zapustila, mi pa smo skupaj ostali do ranega jutra.
Gospod Cui, kateri se je najvstrajnejfe trudil, da se je delo nove cerkve zaMo, redno vrsilo in kon-aalo ter je moral za to gotovo mnogo prestajati, ob-nesel se je tudi pri tej priliki kot pravi Lgostoljubt pod kojega streho se nam je vsem prav dobro godilo. Mej gosti je bil tudi gosp. Andrej Gran ter posest-nik v §t. Petru pri Gorici, kateri je kot Seljski rojak — skazal svojemu rojstnemu kraju posebno ljubezen s tern, da je novo cerkev blagoduSuo obdaril. Mej drugim ostane krasna kljoCa, katero je podaril, lep spomin njegovim rojakom.
Malo znani Kot je obmejen od zlog Bene§kih Slovencev, s katerimi so na§i predniki v vedoih pre-pirih in tudi v bojih ziveli; zato je Kotar naSi kro-novini pravi Crnogorec: krepke postave, trezen — pijancevanje in kavo Ie malo pozna — drzen in v-strajen. Ljudstvo je sploh veselega znaCaja in duho-vito. Ce en sinko le vi§o §olo povoha, rodi dva advo-kata, ali vsaj narodnega nnunca". 2alibogT da sluzi najlep§a Solska dvorana v srediSci Kota — za pivnico mesto za Solo, ker ni ucitelja. — Do leta 1848. so se Kotarji v obfie 3 tihotapnim tobakarstvom peLali; od tedaj izvira nemarnost v poljedelstvu in zivinoreji; tu ne vidi§ ni cnega lepega domoccga Zivinskega repa, — pac se pa kmetje bahajo s tern, cla imajo dve, tri leta staro seno. Zarad pomanjkanja Sol vodijo obcinc v celej ustavni dobi vecinoma taki mo2je, ki niti erk ne poznajo. Sploh je v tem oziru Kot zanemarjen in jako bi bib zeleti, da bi merodajni gospodje tudi tu za potreben ljudski poduk primerno preskrbeli.
—m —
(Z Sezane, 2. dec. (tzv. dop.) Leto je u^e preteklo, od kar je nasa 2upanija, ena najvecjih na Gori§kem, sirota — brez oceta 2opana. Slednjic se blizajo nove volitve, in kaj si moremo za blagor ob-cine boljega obetati, nego da se volitve obnesejo v zmislu vecine sedanjega stareSinstva ? V tej tolazljivi nadi nas vterjuje prav posebuo neumorno prizadeva-nje voditelja sedanje vecine, kateremu je vsako sred-stvo in vsak kraj ugoden, da Ie more svoje v dveh katastralnih obcinah neomahljivo vdane volilce obde-lovati, kako in kaj jim je volitu Edino, kar moramo prLv iz dna srca ob2alo\ati, je to, da moz> za katerim stoji sedanja vecina, ni v takem polo^aji, da bi mogli njega posesti na obeinski prestol; kajti le v tem slueaji bi mogli prav radostnega srca vsklikniti; 0 srecna, presrecna obaina, re§itelj ti je najden t Uspeh zadoje stareSinstvene seje od 25. novembra t. 1. razkriva prav jasno sposobnost odli&iega moza.
s'mdnji, -a, -e» Na krivo etimologijo se opira pi* sava somen j, somnjaali celo z rodiinikom so-menja, kakor da je beseda izpeljana od so in me-njati, kakor scsed od so in sedeti.
k'b'I, k'bia— §kaf, krblica keblu podobna posoda.
k&cka, tako se imenuje v Kibnici tista [mala trivoglata strau strehe, ki je nad koncnicama poslopja. Ali se sme misliti, da je ta beseda po svojej etimo-logiji ena z ogrsko-slovensko k 61 k a das Haar, ne vem; to pa je gotovo, da bi se poslednja beseda na Kranjskem izgovarjala: k&6ka.
k'daj qitando, k'daj aliquando, nek'daj quondam, k'dar qmndo, mm, si, nigdar (navadno ua-mestu nlk'dar) mmgitam. — V pomenih cum in si rabimo dan danaSnji namestu k'dar okrSeno obliko k\ ki se pi§e napadno ko, kar je druga od k' raz-licna besedica. Vse do konca 17, stoletja pa beremo vedRO le kadar, kedar za danaSnji k* in kakor ali koker za danaSnji pravi ko. DanaSnji pravi ko «#, quam je tedaj iz k a k' r ali k 0 k' r, k r pa iz k'dar, k'd'r; ko se iz k'dar po naS.h glasoslov-nih zakonih ne moglo narediti in se tudi v resnici ne* naredilo, kakor nam to naSega jezika zgodovina jasno pi'ida,
V pomentj mm beremo bese4o k4d»r naj pxej
Politifini pregled.
Delegacijske razprave so letos posebno 2ivahne in zanimive. Ustavoverni prvaki pod ua-delni§tvom dr. Herbst-a razvijajo na fiuden na-din svoj avstrijski patrijotizem, da se jim za-radi tega u^e saljivi listi, nekdaj njihove stranke, kakor „KikirikiB, „Figaro" i. dr. na ves glas krohotajo; nositelj zvunanje politike, grof An-drassy ^anje pa sad tiste politike, katero je leta 1871. price!. Njegovi takratni privrzenci in va-rovanci mu koplj^jo zdaj jamo. Dotlatnega kredita, ki ga je Andrassy zahteval za 1. 1878 k u2e dovoljenim 60 miljonom za Bosensko okupacijo, ni hotel budgetni odsek dovoliti in opozicjja je bila tako moLna, da je moralo skupno minister-stvo z dovoljcnjcm cesarjcvim dotiLni predlog nazaj vzeti. V seji due 30. novembra jc grof Andrassy v poldrugo uro trajajocem govora raz-lozil nagibe Bosenske okupacijc. Govoril je mnogo, in kakor pravijo, gladko, a povedal ni niL novega; ampak opravi^eval je svojo politiko tako, kakor bi bila ncizogibno edino reSilna za Avstrijo. Pozvedcli smo iz njegovcga ekspoziVja se cnkrat, -— da ni Slovanstvu prijazcn, dcsar tudi od madjarskega diploinata pri^akorati ne moremo. Andrassy je zahteval zncsck 20 miljo-nov za potreb^eine avstrijske armadc v Hosni in llercegovini za 1. 1879 •— a dr. IIerh>t} kateri letos pri vsaki priliki prav poredno nagvja pr-vernu madjarskeinu magnatu, je zahtevani kredit za malcnkost 5 miljonov okrhnil. Stvar pride pa vsakako pred drzavni zbor, kateremu je pridr* zano, da dovoli po svojem spoznatiji tudi vceji znesek. — Delegacijc prenchajo te dni svoje zborovanje, ker je s posebnim cesarjcvim roC-nim pismoni skliean drzavni zbor za 10. t. m,
Fml. Jovanovifi je poklicau na l)unaj? kamor se je te dni podal. Namen tega poklica ni prav ziian, vendar se lahko ugane.
Na Cesketn so 29. pretek. novembra slovesno obhajali 500 letnico srarti ncpozabljivcga cesarja Karola IV., ki je za Casa njegovega 33 letnega vladarstva dezeli neizmerno veliko ko-ristil. Pod njim so imeli Cehi svojo zlato ddbo.
V  ogerski zboraici poslancev je po dolgi, viharni razpravi z 202 glasoma proti 180, te» daj le z neznatno vecino 22 glasov obveljal vladi ugoden naerfc adrese. S tako zmago se Tisza ne more, Bogve, kako poiia§ati. Hrvatski zastopniki so, kakor se dobro razume, glasovali s protivladno manjsino. Sploh so se letos Hrvatski poslanci vscskozi mozato obnasali.
V  Pesti so madjar&ki §tudentje napravili opozicijonalnim madjarskim poslancem baklado in upili: „Naj pogine Tisza, iivijo KoSut!K Malo dni poprej je poeila pred palaco ministra Tisza z dinamitom napoinena bomba — ravno ko je imel dru^bo pri sebi in tudi Andrassy-a vmez. Potres je bil tako silen, da so iipe po oknih popokale in da je nek vratar, ki je nasproti hise stal, vsled eksplozije na tla cepnil. Kdo je pe-
voaitnej izpovedi iz 15.stoletja; „Ya ze dalsan dam, kyr sam to prelomil, kar sam oblubil, k a d a r sam karst priell*. Dan dana§nji bi rekli: „Jaz se dolian dam, ki s'm to prelomil, kar s'm obljubil, k' s'm krst prejel." — V 16. stoletja pi§e n. pr. Dalmatin I. Moz. 19. B: 9Inu sonce je bilu gori izeSlu na zemlo, kadar je Lot bil v' Coar priSal." Zdaj bi rekli-„In sonce je bilo posijalo na zemljo, k * je Lot bil v Coar pris'l". — I. Pet. 2, C pise Dalmatin: ,on nej pretil, kadar je terpil.* V Schoulebaovem izdanju evangelijev iu listov leta 1672. se bero te besede rav* no tako: „on n^j pertil, kadar je terpil> Zdaj bi rekli: „on ne pretil, k* je trpel". Na str. 233. ima Sctiito-leben: nVunim istim Casu, kadar je Jerusalem ial je on hodil po sredi skuzi Samario inu Galileo.a Zdaj bi rekli: nTisti Cas, k' je v Jeruzalem S'l, je hodil Je-zus itd.* — Konec 17. stoletja JpiSe p. Janez od sv. Kriza v svojih pridigah I. str. 16: BLoth te popot-nike je posili v' svojo hi§o pelal, jzatoraj tudi Bug ie bil poslal angele, de bi ga posili z' hiie na hrib zpe-Mi, kadar je imel Sodomo po/gati". Zdaj bi rekli: BLot je popotnike po sili v svojo kiso vodil; zato je tudi Bog, k* je imel Sodomo po^gati, angele poslal, da bi ga po sili iz hise na hrib izpeljali",
' (Dalje.)
tardo nastavil — se ni zvedelo in se menda tudi ne bo. Kak dan pozneje se je z enako silno mocjo raztre§5ila bomba, kojo no neznane roke nastavile v vezo tiste hise, y kateri seje ravno klub vladne stranke posvetoval.
Kuga bratomorne predrznosti pa se ni za-nesla iz blazene Italije, kder u2e dolgo razsaja, samo na Ogersko, arapak je segla §e veliko vi§e. Tudi v sre^nem „Rajhua, kder vlada zdaj brez-ozirno „blut undeisen", so uze zasa&li cele za-boje Orsini-jevih bomb—in strah pred njimi je velik na cesarskem prestolu in okrog njcga. Ko se je te dui nemski eesar. ki je zdaj nekda uze dobro okreval, vrnil iz Potsdania v Berlin, pre-povedal je ostro. da ne sine biti o njegovein prihodu nikogar na kulodvoru razen njegove rod-bine. —- Stari "Wilj^m hoee zdaj znput prev/.eti vlado, katera jc^bila zaOuMio izroeena kronnemu princu. To se bode nekda na sluveseu nafin zgodilo.
Due 1. deeembru miznanii sc je v Sarajevo in anuadiii uka/. v katerem ^e je baron Filipo\ie od armade pu>l«Ail. in puveljni>tvo ar-made v liosni in Hereegovini «»ddal vujvudi \VurteMhei>keinu. Osubnu po*lu\ili so se ub 11. uri dopoludne v-i utiniji in uradniki v Sarajf-vem od If.irt'iiu Tilipoviea na ihoriM'i njegovega konaka. V svojem iiugovnru poudarjal je baron Filipovb"' p'^ebne zu*ltigf armade. >p<uuinjal se ci'«ai>kilj pi'iznauj, kat-Ta j«* eela armada pre-jela, kakor tudi posiiw/niki, in je dejal. da je ponuseit na tu, da je vndii tako ariuudo. I'm praviei, rekel je. ruti >e vsak, hvala n.t^im v-spe!non». v/viM-nega in simnsvi^tiicgu. Saiun.svrnt plenienita vodila bode v bodm'no>ti k iiuj>lav-nej>im rinoin; a ta sainusve^t pa tudi leliko Mjo-duje. ee se spridt v /«n-ko iieeliiuiir^t. l'I»-menita s»m^v«>t uv iiiinije, jugo dela tudi po dovt^euem delu. On upa, da -i bmle dnuju armada plemi into KiiiKisvest nbranila. Njega zani-ma naj^reneje njeiia, kakor vsarega posmtnrga osoda. Na ta ognvor odgovoril je vojevoda Wilr-temberskij slavil 1'ilipoviia slaviia dela, in sklene svoj govor se r^ivio"-kIict,m I'ilipoviCu. Na ve-eer sviraia je godba treh vuja&kih godb, in je bil grad razsvitljcn z bengaliekim ognjein.
Razae vesti.
Dr. Kenda, ok-inski zdravnik v AjdovScini, se je pretek. nedeljo iz Bosne na svoje mesto povrnil in je bil prav sloves&o sprejet.
Dr. Nikolaj Tonkli, brat znanega goriskoga odvotnika in df/e':;»'g;i ju.-lai ea. je polu^il pred krat-kem odvetni*ko priscgo v Trstu in je odprl v Tol-minu svejo pisurnico. VosOimo uovetnu odvetniku obi-io sree>. katoro naj bi v pravem duhu iskoristil sebi in narodu v prid!
Uradna zmes. Prito^evali amo se uzeveckrat v naSem listu. da naSi uradi ne marajo ali ne morejo (kar nam je oboje enako krivicuo) izvrsevati v svojem poslovanji postavtio zagotovljene narodne euako-pravnosti. Prav posebno smo enkrat omenili opoinin-skih Hstkov, katere piiua^ajo zamudnim davkoplatfe-valcem daCui eksekutorji; — te so dobivali zamudniki — vsaj v okraji GonSke okolice — v nem§ko-itali-janskem jeziku. Ali je naSa pritoiba pomagala, ali kaj druzega — istina je, da je zdaj ncmSkemu ali italijanskemu tckstu dodan tudi sloveosk opomin. Ali za Boga, kaka sloven^ina! Clovek mora biti uze do-ber kos jezikoslovca. da pripravi pravi zmidel na dan. Vsakakor pa je videti, da spada prevoditelj nemSkega „Mahnzettela-a k onim Slovencem. kateri hrepene* po zedinjenji hrvasfiine z naSim jezikom; kajti slovenski razdelek nove tiskanice je pravi slovensko - hrvaski npotpourritf. Neki posestnik je izrezal iz takega opo-minskega listka svoje imc in druge vpisane uradne date ter ga je vrnil c. k. davkarskemu uradu z do-stavkom: »Ce hocete u^e ubozega davkoplagevalca muclti, mu6ite ga v Bo^jem imenu, a prizaaesite ne-dollnemu slovenskemu jeziku!" Kaj pravite?
Weberjev 4. bataljon, v katerem je mnogo Tr2a6anov. prigel je vfieraj jutro iz Bosne zopefc vJTrst v garnizijo. Ker je bil piihod ufe !za poprejSnji ve-Cer napovedan, Cakala je v sredo ves popoludne o-gromna mnoliea, v luki in je do pred namestnije vea prostor zalegalat   Yse ja hrepenelo pozdrftyiti svoje
vrle rojake, ki so se v hudih bojih tako hrabro ob-nesli. Ko so se vCeraj jutro izkrcali, sprejel jih je za to odbran odbor in ogromna mnoZica jih je nav-du§eno pozdravljala in spremila do voja§nice. Neka-tera javna poslopja, med njimi tudi magistratna pa-lafia (6ujte!) so razvesila zastave. Popoludne so tr-za§ki rodoljubi pogostili eeii bataljon v prostorih Dreher-jeve pivarne, — v kateri in okolo katere se je zopet neitevilna nmozica tria. Vse to se je opra-vilo brez onih 500 gold., ki so zadnji udarec daii lojalnemu mestneaiu zboru.
IzpuSden in izpojen. PredsinoCuem ob 7. uri so izpustili enega izmed onih 15 tiCkov, ki so v veliki kletki pri sv. Antouu zaprti, ker sumi pravica^ da so so svojim rovarskim kljunom rcvolucijonarne proklame trosili, tribojue ital. zastave natikali, bombe nastavljali itd. so ve da vse le v 5ali. OproSften jetnik se zove YinriMizo Luciardi, je iz Vidma doma in je bil poprej mej uredniki bivSega dnevnika „I1 (iori-ziano-. Kakor se pripoveduje, ga je polit. oblast za vselej i/.podila iz avstrijskih dezel.
..Narodni domu v Ljubljani. Silna potreba zidaiija ^tiarodnega doma", v katerum bi se ztlru2!Ia ra/na uarndua drustva v Ljubljani, in kjor bi se na >irjej in do.stojiieJM'j pudlogi uarodno in soeijaluo jav-no /i\lji>nje razvijati inoglo, iuti si> zdaj posobno ve-duo bolj. /.atoi'i'j so se v tent oziru v ljubljanskih uarodtiili krogih resni ra/govori zopet zaceli, in jevse upaiijc, da budo sreouejSi vspeh imeli, nego prejSnjo Ca>e, ko je ta misel v razgovore prihajala, a ne, do-vrsila h»!.                                                   SI. N.
Parizka razstava je> bila sklenjeua 10. t. in, W.topniua je doiu^la \2 nulijonoviu Gali.TUi frankov. Tii tej r.i/.ttavi je bilu 111:; obrtnikov odlikovanih, ki m> preji'li: UJ velikih daril. inn zlatih, UK) sre-bru.ih iu :W> brouantili svetinj in U81 pohvalnih phem.
V Ljubljani je statu ii.i. novembra pred po- I rot mi suilmjo tmjir.i trzaskih rogovilezev: Meneghini, Kiv.iui iu luiider, kati-ri so v Trstu po inestu trosili italijanske reudmijoiiaiuo proklame in bill pri tern /aMiYui. Kot /ato/uik je luugiral drzavui pravdnik, baron N eu gebauer iz (itadea; zagovarjal je pa za-lu/xmv ljubljanski odvetuik dr. Mose, /animiva je sodba, kateni je drzavui pravdnik izrazSl v svoji iz-v!.-.tni zatozbi o delovanji italijanisiinov, katero podpi-ra znana strahopetuoht italijanskeganaroda, kije le piipravljen zaviatuo koga vuioriti; popisal je ita-lijaie<k<i v proklamaciji naglascno svobodo, ki se ka^e v !*•!!), da hocejo svojega ustuvnega kralja z dinami* torn v zrak razpr.siti; italijatiski ideal bo petarde, ki na Vfcch straut'h nokaju. 1'riporoCal je koucno, naj se zatozenci krive spoztiajo hududelstva veleizjajc.
Po konCanem zagovoru, v katerem je dr. Mo§6, poudarjal, da se dejanje zatoiencev, tudi ako hi bilo dokazauo, ne more smatrati za veleizdajo, aropak da je v tem sluiaji le k vecemu zloCiustvo motenja j a v n e g a in i r u, so porotniki glavno vpraSanje: ali so zato^eni krivi hudodelstva veleizdaje — z 10 glasovi pioti 2 glasoma zanikali, dodatnemuvpraSa-nju pa, ali so krivi zlofiinstva motenja javnega miru t » proti 3 glasom pritrdili. Vsied tega je sodoija obsodila Meneghir,i-ja na 18, Rezini-jain Binderjapa vsacega na 14 mesecev teSke jefie, poostrene z enim postom vsak mesec. Po dostani kazni so iz vseh avstrijskih deiel izpodeni, ker so laski podlo2niki.
Baron Filipovid je postal ljubljanski aastni mescan, Kaj mislite, tudi ljubljanski Hem6urji Bopri-znali velike zasluge slovaoskega generala pri zasedanji Bosne, ki se bo menda v nedavnem casu smcla ime-novati nova avstrijaka kronovina. Saj smo vedno dejali, da NemSkutarji vendar niso tako firni, kakor jih ljubljanski aBrencelj" slikaSDa bi leseboy ne bili?—• Preteklo saboto je sproiil v mestnem zboru g. Re* gali nujni predlog, naj mesto izvoli Filipovi6-a za Castnega melcana. — A osivelemu renegatu De-2manu so se koj skrhani zobjev prokletih grabljah na§picili, da je zafiel, ker ni mogel meritoricnega nred-loga, pa vsaj nujnost zagrizeno izpodjedati. Na to je priblo do jako viharnega razgovora, mej katerim je mestni 2upan zopet enkrat svojo nepristranost osve-doCii. Slednjic nastane velik hrup, 2upan skoCi po konci ter iz srede dvorane naznani, da je seja skienena.
Narodni udje mestnega zbora so na to zapustili dvorano, le nemskutarji so §e tako dolgo v njej ostali, dokler so se popolnoma streznili, ter to sklenili, kar se je pri naslednji seji dne 3. decembra zgodilo. V tej seji je bil namred baron FilipoviS soglasno za castnega me§Lana imenovan. Samo dobtavni predlog Regalijev, da se ima diplom v slovenskem jeziku sestaviti in izroCiti, so nemSkutarji, s 13 glasovi proti 8 (narodnim) ovrgii, 6e§, da so se do zdaj v Ljubljani diplomi castnega me^anstva §e vedno v nem-ikem jeziku pisali. Gospodje nemSurji ne mislijo na to, da ni vse eno, ali se diplom velikonemcu Beust-u, ali pa Slovanu Filipovi6-u pokloni, — Da so pa za podelitevme§Canstva vsi glasovaM,jedokazrenegatske strahopetuoati, ki seje zbala osode trlaSkega meBtue-ga zbora,
Obravnave pred porotniki v Gorici so pret. sredo zopet zacele. Prva obravnava proti brato-ma Josipu [in Matiju Kaus-u zaradi gifljufije je na zahteyo drzavnega pravdnika odlo2ena do 16. t. m., kernipriSla priiSa in odskodovanec Aleksander Neuern, kateri je proti poludne iz Prage brzojavno naznanil, da je bolan. — 0 naslednjih obravnavah porofiimo prihodnjic.
Oozdna in sadna drevesa po ceni na prodaj. C. k. ministerstvo kmetijstva z razglasom od 8. novembra t. 1. naznanja, da se gozdna in sadna drevesa, kakor v prtjSnjih letih, tako tudi letos in spomladi prihodnjega leta dobivajo v c. k. Primorski eentralni drevesnici (k. k. kustenlftndische Central Saatsehule). Cena dreves eno-, dve-, tri- in Stirilet-nih, je nizka; soseske ali gospodarji, (Se doka2ejo, da nimajo premo^enja, dobijo nekoliko dreves za pogo-zdenje zanemarjenih gozdov all drugih ZemljiSc tudi brez placila.
Od gozdnib dreves se dobivajo: borovci (dvelet* nib 100 po 40 krajc., triletnih 100 po 60 kr.,) Bmre-ke (dveletnih 100 po 30, triletnih po 40 kr„ Stirl-letnih no 50 kr.), meeesni (dveletnih 100 po 50 kr.; triletnih po 70 kr.), divji kostanji (dveletnih 100 po 1 gld. 50 kr., triletnih 100 po 8 gold.), jelie (dva-letnih 100 po 1 gold., triletnih po 1 gold. 50 kr., Stirilettnh po 2 gold.), navadne akaeije (enoletaih 100 po 30 kr., dveletndt po 60 krajc), glogovci (dveletnih 100 po 1 gold.), poletne lipe (triletnih 100 po 8 gl„ itiriletuib po 4 gold.).
Od sadnega drevja se dobivajo: breskve (dve* letuih 100 po 4 gold., Stiriletnih 100 po 20 (gold.), kostauj (enoletnih 100 po I gold. 20 kr,, dveletnih po 2 gld. 00 kr., triletnih po 3 gold, 50 kr.). coSnjo (triletnih 100 po 8 gold, 60 kr., fitirilotnih po 8 gl.), hrulke (dveletnih 100 po 2 gold., triletnih po 8 g!d„ Siiriletnih po 6 gold,), jabelka (dveletnih 100 po % gold., triletnih po 3 gold., stiriletnih po 4 gold,).
Gozdnih dreves je na prodaj 1 milijon in 25.760, in sicer borovine 410.075, in listnega drevja 615.085; — sadnega drevja 105.201, todaj skupaj 1 milijon in 131.021.
Kdor ^eli tega drevja kaj dobiti za placllo all brez plafiila, naj se obrne na c. kr. nameutniStvo v Trst.
Vabilo nanaro6bo. Dr. Bleiweisova sve-canost, spisal in sestavil po stenogiafskill svojihbi-ljezkah Ant. BezenSek s pomocjo prof. Dr. 0elest inav Zagrcbu.
To bode naslov knjige, kl se bode izdala, akose oglasi dovoljno narofinikov, po uredtiiStvu „Jugoslav, Stenokrafa", ter bo imela to 6 en op is te velike na* rodne sveLanosti, ki se je vrsila v elavo naSega oca* ta pod geslom: Slovenci in Hrvati slo2imo set Zadr* ievala bo ta knjiga vse govore, ki so se pri tej priliki govorili po steuografskih virih, vse tele gram e, ki so dosli, in tudi sliko d.ra Bleiweisa, •—Cena jej bo okoli 50 novc.
Kdor si M\ knjigo nabaviti, naj se oglasi pri urednislvu nJugosl. Stenografa vZagrebu cim prej mogoce, ker knjiga se bode—ako se oglasi dovoljno naroCnikov-—tiskala precej, tako da bo v decembru t. 1. gotova.
Denar naj se izvoli pozneje poslati, ko bo izda-nje knjige slediio, ali pa jo bode dobil narofiuik po postnem povze.jj.
Za naroCuike bo knjiga pozneje znatno draiia.
V Zagrebu 26. nov, 1878.
Ant. BezenSek
urednik nJugosl. Stenografa"
v Zagrebu,
Iz odborove sejo naSega c. kr. kmetijskega drustva.
Dve prav zanimivi to&ki ste bili v seji dne 2. dec. na dnevnem redu; razpravljalo se je prviS, kedo ima biti predlozen prih. obc. zboru v potrjenje kot druStveni tajnik. Oglasilo se je 5 kompetentov, izmed kterih predlaga odsek, sestavljen iz gg. dr. Levi, mons. Pauletic in Bitter, nekega Bonghi-ja iz Ravene na Italijanskem kot naj sposobnisega. Po kratki razpravi se sklene, da, ako pozve odsek Se to, da je ta kom-petent dovolj ve§6 nemSkega jezika, da se skHce ob-6en zbor, kteremu se predloii omenjeni kompetent v potrjenje. Ko bi pa ta kompetent ne bil dovelj zmo-zen nemSCine, je pa predsedniStvo naproSeno to zlu2-bo v tretjid razpisati.
A veliko boy zanimiva je bila razprava o pismu g, dr. Levi-ja, s katerim naznanja svoj izstop izku-ratorija define kmetijske Sole. On vtemeljuje svojo odpoved s tern: 1. da je deZelni zbor letos sklenil tako reformo kmetijske Sole, proti kterej je on se svojim prepricanjem vsikdar bil, in tudi kuratorij, ki je vedno povdarjal, da ima biti Sola enotna z edinim naMniStvom ali vodstvom, 2. da je 15 me.scev minu-lo, a dezelni odbor ni nikdar sklical kuratorjia k po-Bvetovanji. lie ko je on bii v Pari»«nri wastevi, skli-
cal je v vsi naglici kuralorij v sejo, v kterej je ve- | tfna sprejela od deielnega odbora predlagani nacrt za '• razdelitev (dualizem) knietijske Sole. Sedanji sklep de-zelnega zbora, pravi dr. Levi, je v popolnem naspTo-tji so sklepom, kterega je 1. 1876podal knratorij gk-de Sole, kiga je tudi sprejel dei. zbor 1. 1877, koje v seji narotfl odboru, da naj izdela na5rt za preurav-navo Sole vedno z ozirom na to, da ostane edno skup-no vodstvo in ne dva samostalna oddelka. Njegova Cast i prepricanje mu tedaj nedopustita, dabi Sena-dalje ostal v kuratorji, v kterem vidi sedaj svoje ko-lege vse predrugacenega menjenja, tertlabise Seda-jje trudil in bojeval za svoje principe, toliko m®nj pa, ker vidi, da je vsled deielnozborskega letosnjega skle-pa tudi odvzeta retina v kuratoriju udoro, ktere iraa izvoliti kmetijsko drnStvo. G. podpredseduik W. Bitter obzalnje tern bojje to odpoved, ker vidi, v koliki negotovosti plava obstanek kmetijske Sole tor da bi bilo prav, ko bi g. Levi Se dalje pomagai Soli.
Dr. Levi odgovarja, da meni, da mu tudi drolt-vo mora pritrjevati, da tu se ravna v prvi vrsti za princip, nainrefi, ali more naSe kmetijsko druStvo Se na diuje vdelelcvati se sodelovanja pri kmetijski Soli, ktera je sedaj razdeljena v dva samostalna oddelka, kar je gotovo bilo proti principu druStva, in ker je nasemu druStvu v posvetcvalneui odbora (kuratoriju) odvzeta veCina. Poprej se mora to vpraianje reliti, potem se Se le mere govoriti, ali in kedo ima bid ud kuratorija.
Grof. Mantica ostro govori ter predlaga, da se imenuje poseben odsek 3 udov, ki ima Studirati;
1.  ali se more na§e druStvo Se na dalje vjemati z novo riforrao in ce ne,
2.  kaj je druStvu storiti.
Izvojjeni so: grof. Mantica, dr. Levi, dr. Mau-rovich. Temu porocilu o prezanimivi seji, ktere so se. zali Bog vdeleiili namesto 9 le 3 slovenski odbor-niki, ko je bilo navzoCih 19 italijanskib, hoCemo mi pristaviti ncktere besede, kar nam naSe prepricanje veli. Iz vsega tega se more posnemati, da dr. Levi, ki je bil vedno za odstranitev slov. oddelka, ki pa je vsled letoSnjega dezelnozborskega sklepa samostalen postal, ne more tega strpeti, ter da je vrgel jabelko razpora mej zastopa deiele in kmetijskega drustva. Uie to, da se je toliko ital. odbornikov vdeMilo te seje, kar je zelo redka prikazen, da so v doti&n od-aek izvoljeni gori omenjeni 3 gospodje, izmed ktevih poznamo tudi tretjega kot jako hudeganasprotnika so-le, kpie, da je tern gospodom ljubSe, Solo unici-ti, kot videti, da bi na njej vzlval samostalen slovensk oddelek vse pravice, ktere morejo vgajati mu, da po-stane koristen slcvenskemu kmetijstvu. SliSali smo tudi vie prav iz ust enega onih 3 odsekoveev, da kmetijsko druStvo je dezeli pripustilo za kmetijsko Solo svoje posestvo za mesnicami. Ker je pa dezelni zbor sedaj storil kmt. druStvu krivico s tern, da je proti nace-lom druStva vpeljal dualizem, (torej storil tudi slovenski oddelek samostalen, opazka ured.) in ker je potisnil Stevilo druStvenib zastopnikov v kuratoriju v manjSino, ima druStvo pa pravico stopiti na noge in preudariti, ali more Se pustiti svoje posestvo dezeli za Solo. Menda gospode Se toliko bolje aevolja tare, ker je druitveno posestvo vsled razdelitve pripadlo vbo-gemu slovenskemuoddelku.
¦i Vsakako se prifienjajo zelo zanimive stvari in komaj, da smo mogli misliti na to, da se bo Sola obr-nila na bolje, uze spodjedajo novo stavljene, trdne in pravigne temelje Soli, ktera, ni cuda, da mora v ta-kih razraerah hirati. Pafimalo domoljubja, Le se vedno vse, kar bi moglo dezeli koristiti, spodkopava, ker ni po voljionim, kterim se mrzi, ako le sliSijo, da bi vbogi Slovenec dobil koScek enakopravnosti.
Trino porofcilo fSrme J03. Pipan et Comp. v Trstu 26. novembra 1878.
Vec nego 2 leti trajajoea negotovost in zalostne trgovinske razmere se nijso Se za las spremenile; mi 2ivimo v jako slabej dobi, ki je najbrze prelazna do-baf do vainih, a takih sprememb, ki bodo trajne, in slonele na solidnej podlagi. 2elja vsega sveta je, da se mtro zgodi, kar se ima zgoditi, kajti ta vecna negotovost je postala u2e nestrpljiva; bremena postaja-jo vedno veca, mej tem ko barometer dohodkov vseh Btanov, posebno pa nizjih, v jedoomer pada.
Tukaj je okupacija Bosne in Hercegovine prou-zroCilanekoiiko ve6 5ivahnosti trgovinske, ;dela se se precej v one kraje; a kupaija z notranjo Avstrijo in z mostranskimi dezelami je popolnem potrtaj Speku-lacijska 2fla je moCno otrpnela; vsi trgovci se omeja-yajo Ie na vsakdanja, najpotrebnejSa poslovanja, kar je uzrok mlabovosti v cenah ra^mega blaga.
Kava. Fine baze Ceylon se drii prav dobro Perl manjka.—Rio, kateri se posebno dosti izvaza v Bosno in Hercegovino, gre dobro izpod rok po Se precej dobrih cenab, ki pa so Se zmirom ugodne za ku-povalce, in katere bodo teSko Se kaj znizale se, kava Bio prodaja se od gld. 85 do 96, in najfineja zbrana BO gW; 102 do 106; Java gld. 110[do 130; Malabar nat, gl. 106 do 118; Malabar plant, gl. 125 do 145-
Ceylon nat gl. 90 do 114; Ceylon plant, gl. 128 do 154; Moka gl. 120 do 130.
01 je. V oCigled dobrej letoSnjej letini iu dova-2anju novega blaga, miruje nekoliko ta . kupfija; vse iaka in priCakuje nizjih cen, in akoro gotovo je, da zadnje Se zdatno padejo; letos se smemo nadejati sploh dobrega in cei>ega olja.
Denes velja jedilno oije od gl. 46 do 54, nami-zno Monte St Angelo gl. 68 do 74; francosko Aix gl. 80; pavoljnato ali kotonolje gl.44 do 4*: laneno gl. 45; ribje olje gl. 75.
Sadje. Akopram je skoro vse levantovsko sad-je letos posebno lepo in prav po ceni. je vprafianje po tem blagu letos innogo manj.se, nego Iani: samo roiitf, kakor smo uze sporofali, so htm &labi itt drajri.
Mast. Ker se tega blaga dovaza prav xuno^o iz Anglczkega, in je prav vehka konkurraca po-elmo v tem blagn, padle so cen« za kakth '»'\'n. — J>»*nes se dobi Wilcox. I. po Ui do 47 gold., Bancroft I. po 48 do 4H.50 gl.,--cenejp, nego stab Speli.
Speh.—Dcbelega blaga nij prav nir na ti\i\i, iu Se celo lehko blago priinanjkujc.kcrgikiz Atiglezkf^ malo dova/ajo, in so v zadnjem fasu tukaj za ru-I.<» in grSko nakupili bpeha, slabega in dobrega, kotikor so ga splob naSli. 1'riJruktije se nekoliko nizjega blaga v prihodnjem nieseru, lepega in debeiega pa ne bodtr pred februarjein.-—Speh po 17 do 19 kosov v zabfji velja 46 do 47 gl. in cez.
Petrolij--prodaja se zdaj po tako nizkej « r»i. kakor Se nikoli ne; cena mu je 11.7"i gl., in za ve-liko mnoiine §e 2'Vo ceneje: uizja pat* ne more po-stati ta cena; pa tudi dosti \ihjih cen ne utegnei!io doziveti to zimo.—
Do»naci pridelki.—Fizolacenc vedno padajo: blaga je prav dosti, pa vpra.<anj, posebno iz inosfraii-skega prav malo. NaSemu trgu delajo v tem blagu veliko konkurenco cniomoiska skladiriea, ker od tarn izvazajo vse ba2e fizola na 1'rancosko in druge kraje po jako nizkih cenah, tako. da morajo pri nas erne se veliko pasti, predno si moramo odpreti zopet. .itara pota. Tudi maslo ne gre naprej, akopram jr teno, ker rusko blago izpodriva muse dontaec. -~ Hhv subih je povsod dosti, zatorej jih ponujajo navse kriplje.
Fizol rudeft plaCujc se tukaj po 8 gl. !>0 kr.  do
9  gl.,—bohiuec 9.50 do 9.75 gl.,-   niandolon !».7."» do
10  gl.,—bel po !) gl.,—zelen po 9.2."i gl.r-mefcui po 7.50 do 7.75 gl.—Maslo prav firm, uaravno po h."ii» do 82.50 gl.,—konoplje po 2(> gl.,—proso po \t>.o\t do 10.75 gl.,—sube slive po 7.50 do 7.7*» gl.,—gori-Ske olupljene po 50 do 52 gl.
LISTOTCA UBKDXLSTVA. Jiosp. K. l.\ v Vr. >"ikar >.<• ne hudujteT Z notico „tat v kuti", kiituro smu iz „'-luv. >. \'<>* ntttisnili, nismo, Bogino! nikogiir itiliti iiitrncruviil!, rmj;n:u;tj'' pa castitljevega stanu, h kuteremii /.nlibug pripiulii nw!(i|«nit-ne2. Objarili smo stvar za to, ker voum, da mar.-ikttt»'r iui»:h cast, citateljer K-a. bodi iz aolskih let alt od po/tu-jih «Kil. pozna. „§Tind!eru jo bil in tako sejo menda tudi pnd n.<u(» kuto „ priSvindlal." Kedo mora kaj za to V Istina je pa da jc rest pozitivna, ker so Ljubljaiiski porotntki K-a obsodili.
Zdravi!
Dunajska borza.
Enotni dri. dolg v bankovcih  .   .   .   •	G 61' gl *t   n 71  „ 112 „ 784 ,, 2-»  „ 116   „ 100 „ »  .» 5  »	drc. 15 4.> SO Co 75 30 56	kr.
1860 &r&. posojilo    ...•,... Akeije narodne banke...... Kreditne akeije.........			«
			"
			"
			»
=als Bestes undTreiiwurdigstes. :   :
Die Regenmantel Wagendecken (PlachenV BeHfmbyii. Mistolfe
\~i der k. k. pr   Fabrik r
rt von M. J. Elsinger & Sohne i
^^  in Wien, Neubau, Zollergasae 2, '-• |
|   Liaferanten de$ k. und le. Kriec»ministertunis, Sr. Mat 1       Kriegsmarine, vieler HumanltStsanstalten etc. etc.
Naznanjam,
da sem svojo pisarnico prelozil v I. nad-stropje Tominz-ove hiie na trgct prestolne cer-kve stev. 29.
Antoa Ersettig, in^enijer.
8?ii 8110 ilE    ' /nileta kava raznih sort iz
Otrondce za strto in zieto too
in      Dobiva se v pnnlajalniei   za   disavino
Of drogherijij jru^i.AXTOXA MAZZOLI-ja v ^nspu*»ki iilici \ (ioriti, kot zastup-
0
J
0
Oprihnniijti g'*-|i«»dmj«' niu»>go.   prvir,   kw pi jllfl   tti   tr«*ls;i   '.'!Jj.!.   tl;i   Z!lij«*   »|n.fkajo  in   ˇ
drugir.  k«*r jhii n»" lt^ u\r blaga v /gubo, lukoi pri 's.ruji.    K.ttnega -»¦   blizt*  tn?' fjinu /uttWi s. tipi-kattjem. 1^1 Mok:t t:» v .-IviC.ih po f* ^ K.'' I gl. t kr Kilo
Hi I'ttvtd'.ihr, .-'•si.ifi.tb po > , m*- &K,      :>u  „     „
pj Ziv».1.iv.t k.iva •; r«i ;¦ .<'' t li. • ^ K
uiku in gliivjK-ga zalu/niku   za me-tu in
Ulago in (• na st.t taka, da je laltko raziuui'ti i»bi!n«» in uaglo rasprothijo tcb jak«» <;I-.nitiH!i:riiih i/.'h Ikuw hi so iiisti in Iutz   tlvuw   priuit^i   rahi j«»:   z njiuii
i
PpC3CIXIXZK3CDC3CDeg
GOST1LN1CO
Pi
n
A N G E L J U"
i VUKLO I) 0R0)
Oorici
prcvzel je potlpisaTii ter zagotavlja, da bode njegova najveca skorb, imcti naj-boljso domaio, dobro kuhinjo in sploii vso nataoeiio postrezbo v vsakvm obziru. Tudi vozniki bodo vselej skrbno postre-zeni. Voditcljica gostiloe ostane ROTEA HAPPACHEK. PriporoCa se uljudno
Mihael Bras.
W»T»teIJ in odgovorni nradsik: AMXON FABUANI. — Tiskw: MADJNG t Ctorid.
Vazno oznanilo.
S pomocjo slavnoznaiipga prahu Iwelh zamore si vsakdo v mkaterili minutih, in ne da bi se motil z umt'tno zluzenimi stroji* napravljati PIVO, odlicuo po svojem okusu in po zdravstvenih lastnostth in nic nize od onih piv, ki se narejajo v t'aveni, na Dnnaji, na Bavai^kem. in siccr prav po ceni. kajti liter stane, ce se vsi stroski vracunijo, samo 14 centezimov. Navadua cena zaboja za 125 litrov   6 gld.
»          n         »        9     GO     s        3     ,
r,       B     30     „       2     „
^Prosto poStmne v vsej Italiji *'* Avstriji.) V vsakem zaboju je  prav  razuniljiv poduk,   kako se ima ravnati,   kar je tako lahko, da se ni mogoce zmotiti. KaroCuje se pri
G- Perino in Coggiola (Italia).