NO. 29 AM€R!CAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING N6WSPAP6S ittBOtk AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 13, 1982 VOL. LXXXIV HA1GQV0 POSREDOVANJE Rev, Edward Pevec pomožni škof NI USPELO; ŽE DANES SE VRNE V ZDRUŽENE DRŽAVE David Stockman zopet v težavah; napadalci i čtanl Reaganove vlade WASHINGTON D.C. — Načelnik zveznega proračuna David A. Stockman je zopet tarča napadov zaradi svojih trditev o obsežnosti primanjkljaja zveznega proračuna za 1. 1982, ki se bo končalo 1. oktobra letos. Napadalci so sami člani Reaganove admini-šracije, ki trdijo, da so Stock-mandva napovedovanja o tem, da bo proračunski primanjkljaj letos večji od 100 milijard dolarjev, namenoma neresnična. Ti člani vlade, ki podpirajo znižanje zveznih davkov in nasprotujejo vsakršnemu povišanju Te-teh z namenom, da bi bil na ta način zmanjšan napovedan primanjkljaj, menijo, da razpoložljivi podatki pričajo o tem, da bo primanjkljaj letos le okoli 70 milijard dolarjev. Stockman naj bi vse to vedel, a, tako trdijo njegovi nasprotniki v vladi, nasprotuje že uzakonjenemu znižanju zveznih davkov in tudi tolikšnim izdatkom za obrambne namene. Obe točki podpira predsednik Reagan, ne pa Stockman. David Stockman naj bi torej objavil neresnična poročila o obsegu zveznega proračuna zato, da bi spodbujal kongresnike k povišanju zveznih davkov in znižanju izdatkov za obrambne namene ZDA. S tem bi Stockman posredno dosegel tisto, kar ni zmožen doseči neposredno. Kot kaže, ima Stockman še vedno podporo predsednika Reagana, zahrbtni napadi njegovih nasprotnikov pa utegnejo škodovati enotnosti administracije. Opazovalci Reaganove vlade so prepričani o tem, da bo Stockman med žrtvami prve obsežnejše re-orgnizacije administracije, do katere pa še ni prišlo. ------o----- S. Gotbzadeh, bivši zunanji minister Irana, aretiran TEHERAN, Iran — Iranski policisti so aretirali bivšega zunanjega ministra Sadega Gotbzadeha in ga obtožili sodelovanja v zaroti, namen katere je bil atentat na verskega voditelja, ajatolija Homeinija. Skupaj z Gotbzadehorn je bilo aretiranih okoli 10 drugih oseb, večinoma članov njegove družine. Komunike iranskih vojaških sil je povedal, da je bil Gotbzadeh pod nadzorstvom dalj časa in da so mu agenti prisluškovali. Na podlagi, tega prisluškovanja, pravi' komunike, imajo zanesljive dokaze o zaroti zoper Homeinija in o Gotbzadehovi vlogi v nJej. V letih pred revolucijo, ko je ajatola Homeini bival v izgnanstvu, je bil Gotbzadeh e-den njegovih najzvestejših sodelavcev. Po prevratu leta 1979 je postal Gotbzadeh .vpliven član revolucionarnega vodstva. Nekaj časa je vodil iranski radio in televizijo, kmalu po ugrabitvi ameriških talcev novembra 1979 pa ga je Homeini imenoval za zunanjega ministra pod takratnim predsednikom Bani-Sadrom. • ■L Novi grobovi John Alich V soboto, 10. aprila, zjutraj je v St. Vincent Charity bolnišnici umrl 94 let stari slovenski pionir John Alich, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v Cleveland januarja 1905. leta in bival najprej v okolici E. 39 St. in St. Clair Ave., potem pa nad 60 let na Bonna Ave., mož Josephine, roj. Jakšič, s katero je bil poročen 67 let, oče Johna A. in Leone Marie Alič (umrla lani), 4-krat stari oče in 4-krat prastari oče, član Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. V letih od 1915 do 1919 je delal kot mlekar, nekaj let je imel lastno mlekarno na 6718 St. Clair Ave., potem bil zaposlen pri Brown Body Co. in končno pri General Motors Corp. Pogreb bo iz Grdinove-ga pogrebnega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Joseph Champa V nedeljo, 11. aprila, zjutraj je v Holy Family Cancer Home umrl 78 let stari Joseph Champa, rojen v Sodražici, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland leta 1926 in bival nekaj let na 1161 Norwood Rd., zadnjih 29 let pa na 2190 Glenridge Blvd., mož Marie, roj. Virant, oče Raymonda, stari oče Cindy, brat Rudyja in Franka (oba že pok.) ter Pepe Krašovec (SFRJ), zaposlen pri Fisher Body na Coit Rd. 39 let, do svoje upokojitve'leta 1965, član ABZ št. 12 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Privaten pogreb v oskrbi Želeto-vega pogrebnega zavoda. na E. 152 St. bo jutri, v sredo, na pokopališče Knollwood. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Družina bo hvaležna za darove v pokoj- I. S knjigo “Novi prispevki k življenjepisu Josipa Broza Tita” je jugoslovanski pisatelj Vladimir Dedijer zadel v vseh ozirih v polno. Obrnil se je na založbo ‘Liburnija’ na Reki, ki je do tedaj kot taka komaj obstajala. Vedel je, kaj počne. Izognil se jes znanim založbam z njihovimi lektorji, z njihovimi založniškimi nadzorovalnimi odbori, v katerih imajo besedo predvsem komunisti. Liburnija mu je ponudila jamstvo, da bo vse tako tiskano, kot je Dedijer v rokopisu oddal, — brez kontrole od zgoraj. Dedijerjev zviti načrt je u-spel. Temu je sledil krik vseh tistih, ki so se čutili prizadete, in predvsem tistih, ki so se čutili poklicane, da obvarujejo Titovo resnično oseb- Žid ameriškega rodu streljal na islamske vernike v mošeji JERUZALEM, Izr. — Na, velikonočno nedeljo je 38-letni Alan H. Goodman, židovski priseljenec iz ZDA in oblečen v izraelski vojaški uniformi, vdrl v islamsko mošejo Dome of the Rock v tem mestu in streljal z avtomatsko puško znamke M-16 na zbrane vernike. Ubil je 2 Islamca, 25 drugih pa ranil, predno so ga razorožili in odvedli izraelski policisti. Streljanje v mošeji je povzročilo več izgredov. Arabci so demonstrirali na ulicah tega tako za kristjane, Žide in islamske vernike svetega mesta. V teh izgredih je bilo ranjenih najmanj 150 oseb, policisti in vojaki so uporabljali solzilni plin, da so ukrotili demonstrante. Poulični izgredi so bili najobsežnejši v tem mestu v zadnjih 15 letih, vse od zasedbe vzhodnega dela mesta od Izraelcev v 6-dnev-ni vojni leta 1967. Izraelci so tudi streljali, pri tem pa ranili 11 oseb. Uradno poročilo izraelske vlade trdi, da je Goodman blaznež, ki je storil atentat na lastno pest ter da ni bila vpletena nobena organizacija. Goodman je baje študent v nekem židovskem semenišču v Jeruzalemu. Vlada Menahema Begina je obžalovala napad na mošejo, prvo večjo versko zgradbo, ki so jo gradili Islamci po ustanovitvi svoje vere. Mošejo so začeli graditi že leta 688 in jo končali 3 leta kasneje. Stoji na kraju, kjer je bil najsvetejši židovski tempelj, ki so ga bil porušili Rimljani leta 70 in od katerega še stoji le del enega zidov, tkzv. Wailing Wall. Islamci verujejo v to, da je njih prerok Mohamed odšel v nebesa prav s tega kraja, zato je omenjena mošeja tretja na lestvici najsvetejših islamskih točk, takoj za svetima mestoma Meka in Medina. ------o------ Ameriška Domovina druži Slovence po vsem sv etn! *ti*ttf*H+tt***i**iH*ttt+i nikov spomin Holy Family Cancer Home. nost pred sramotenjem od strani enega njegovih zgodovinarjev. Sicer drži, da je na koncu 1268 strani Tito še vedno junak jugoslovanske revolucije in veliki ustvarjalec države. A podoba revolucionarja ni na noben način več neomadeževana. Bajka partizanske borbe je opraskana, njen junak, Josip Broz Tito, ni noben polbog več, marveč kaže človeške poteze. Za strokovnjake prinaša Dedijer sicer komaj kaj no-včgd, a kar se tu v nakladi 70,000 izvodov, (ki je bila takoj razprodana), pripoveduje široki jugoslovanski javnosti, ki je doslej v Tita tako verovala, je zmožno funkcionarje vladajočega razreda soočiti z vprašanji, na katera bo težko odgovoriti. Tito je ukazal v začetku u-pora, leta 1941 — tako na pri- LONDON, V. Br. — Poskus državnega tajnika ZDA Aleksandra M. Haiga. da bi posredoval med Veliko Britanijo in Argentino in tako prepre-tinske zasedbe Falklandskega tinske zasedbe Falklandskega otočja, ni uspelo. Haig bo že danes odpotoval v ZDA. Zaenkrat še ni prišlo do incidenta med Argentino in Veliko Britanijo. Argentinci spoštujejo blokado, ki so jo napovedali Angleži, izredno močna angleška mornariška enota je še vedno za teden dni oddaljena od Falklandskega otočja. Dejstvo pa je, da imajo Angleži v falklandskih vodah najmanj' 4 podmornice, ki so, vsaj tako trdijo Angleži, pripravljene potopiti vsako argentinsko ladjo,, ki naj bi se pojavila v teh vodah. Haig je prepričan o tem, da je še vedno dovolj časa za mirovno rešitev spora, da pa se ta čas naglo zožuje. Ministrska predsednica angleške vlade Margaret Thatcher noče odstopiti od trdnega stališča, da morajo kot prvi, ne-obhodni^predpogoj za . resnejša pogajanja vsi argentinski vojaki zapustiti Falklandsko otočje. Ta predpogoj je pa povsem nesprejemljiv argentinski vojaški vladi, ki je že imenovala svojega pdsebnega guvernerja za otočje, ki ga je preimenovala v Malvinsko o-točje. Argentinci trdijo, da želijo pogajanja, a so kljub temu pripravljeni sprejeti boj z Angleži, ako to zahtevajo Angleži. Predpogoj za Argentince je, da bi postalo otočje v' pravem smislu svoja last, kar pa Velika Britanija ni voljna sprejeti. Diplomati sedaj iščejo pot, po kateri bi mogli obe državi trditi, da sta v sporu zmagali. Zaenkrat so bili ti poskusi brez sadu. Kot kaže, posebno v Veliki Britaniji je vedno več dvoma o tem, ali je Falklandsko o-točje vredno vojnega spopada z Argentino. V prvih dneh po zasedbi, je vojne ukrepe Thatcherjeve vlade podprlo kar 68 odstotkov Angležev, mer poroča Dedijer, — da morajo biti vsi omahljivi komunisti brezobzirno postreljeni. Kaj ostane ob tem od čiste, nravno opravičene revolucije, če so streljali celo svoje ljudi? Jugoslovan čuje tu, da so bila med vojno dolga pogajanja z Nemci, ki niso obravnavala samo vprašanj o izmenjavi ujetnikov, marveč tudi o vojnem premirju. Kajti Titu je postalo, tako piše Dedijer, v teku vojne jasno, da so kralju zvesti četniki pod generalom Dražo Mihajlovičem komunistom daleč bolj nevarni kakor pa Nemci. Kaj ostane, se utegne marsikateri občan vprašati, od dolgotrajne, blodne partizanske borbe proti fašizmu, če so se visoki funkcionarji pogajali z Nemci, medtem ko so najnovejša javna povpraševanja pa kažejo, da je za vojno le 36 odstotkov povprašancev. V Argentini, kjer so gospodarske razmere že itak težke, silno občutijo posledice ekonomskih ukrepov', ki so jih podvzele Anglija in druge članice Evropske gospodarske skupnosti. Te države so namreč ustavile uvoz iz Argentine. ------o------ Šele ta teden postane Kanada popolnoma suverena država TORONTO, Kan. — Jutri bo prispela v Kanado angleška kraljica Elizabeta II. Na posebnih slovesnostih, ki bodo v soboto v prestolnici Ottawa, bo Elizabeta II. s posebnim kraljevskim ukazom proglasila velja vnost nove kanadske ustave. S to ustavo bo postala Kanada popolnoma suverena država, in to prvič v svoji 115-letni zgodovini. Doslej je bila v veljavi v Kanadi tkzv. British North America Act of 1867. Kanadčani so mogli dopolniti to u-stavo le s privoljenjem angleškega parlamenta. Veliko se je zanimal za novo ustavo ministrski predsednik Pierre E. Trudeau, ki je končno zmagal. Francosko govoreči Kanadčani, predvsem bivajoči v pokrajini Quebec, niso zadovoljni z novo ustavo. V tej pokrajini je posebno močno prepričanje o separatizmu. Pokrajinsko vlado vodi Rene Levesque, voditelj Parti Que-becois, katere osnovna želja je, da bi bil Quebec neodvisen z le določenimi, strogo omejenimi povezavami z o-stalo Kanado. Ti separatisti se boje, da bo nova ustava vodila k enotnejši, centralistično vodeni državni enoti, v kateri bodo imeli francosko govoreči in pokrajina Quebec še manj pravic kot doslej. partizani izgubljali svoje življenje v boju? Ali je bila jugoslovanska narodno-osvobo-dilna borba, kot se uradno imenuje, morda v isti meri tudi državljanska vojna, v kateri so se komunisti znebili svojih notranjepolitičnih nasprotnikov? Dedijer poroča, da je po vojni vprašal Tita, zakaj še zmeraj hodi v uniformi o-krog. Tito mu je odgovoril: “Uniformo bi slekel, ko bi bilo vseh 16 milijonov Jugoslovanov razumnikov. A razumnikov je v naši družbi malo, poznam pa miselnost kmetov. Poznam njihovo češčenje uniforme. Vesti se moram tako, kot si želi večina ljudstva.” Ali je bila maršalova podoba, utegne vprašati Jugoslovan, le sredstvo oblasti? (Dalje prihodnjič) ' CLEVELAND, O. — Danes dopoldne bo uradno potrjeno, da je papež Janez Pavel II. imenoval 57 let starega Ed-warda Pevca, sina slovenskih priseljencev, za četrtega pomožnega škofa 'clevelandske škofije. Zadnja 3 leta je rev. Pevec predsednik Borromeo semenišča, kjer je tudi predaval na sedaj zaprti Borro-meo višji šoli polnih 22 let. Rev. Pevec je bil rojen v Clevelandu in je njegova rodbina bivala v senklerski naselbini. Posvečen v duhovnika je bil leta 1950 in potem služil 3 leta kot pomožni župnik pri Sv. Lovrencu v Nev-burgu in Sv. Mariji v Elyriji, Ohio. Štiri leta je bil rev. Pevec splošno priljubljen župnik pri Sv. Vidu v Clevelandu in sicer v- letih 1975-1979. ko je bil Družabni večer— V soboto, 17. aprila, v Slovenskem domu na Holmes Ave. priredi Tabor DSPB Cleveland svoj pomladni dru-> žabni večer. Večerjo bodo servirali od 7. do 9. zvečer, za ples in zabavo bodo igrali Veseli Slovenci pod Dušanom Marsičem. Vstopnice so v predprodaji in lahko pokličete Milana Zajca (851-4963) ali Filipa Oreha (943-4681). Slovanov koncert— Moški pevski zbor Slovan poda koncert v nedeljo, 18. aprila, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vsi vabljeni. Da ste na tekočem— Združena slovenska društva (U.S.S.) naznanjajo,; da nudijo Slovencem možnost, da so vedno na tekočem glede slovenskih prireditev v širšem Clevelandu. Ako boste poklicali tel. št. 531-4131. boste slišali podatke o bližajočih se prireditvah v našem mestu. Vesti stalno spreminjajo tako, da so točne in sveže. Ta servis imenujejo “Slovenian Source” in je na razpolago noč in dan. Poročila so seveda posneta na magnetofonskem traku. Ako želite pojasnilo o tem, kako naj bodo vključene vesti tudi o vaši organizaciji, lahko pokličete na tel. 481-7512. Kartna zabava— V soboto, 24. aprila, začenši ob 6. uri zvečer, prireja P.T.U. odsek farne šole pri Mariji Vnebovzeti tkzv. kuhinjsko kartno zabavo in sicer v šolskem avditoriju. Podeljene bodo vstopne in druge nagrade, na razpolago bo- . do razne igre in seveda okrepčila. Vsi ste vabljeni! Tiskavnenni skladu— Frank Mlinar, Euclid. Ohio je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. John Dcjak, Mayfield Village, Ohio je prav tako daroval $12 v naš tiskovni sklad. Bogdan Kovačič. Manhattan Beach, Kalif, je pa daroval $10 temu slovenskemu listu. Vsem darovalcem iskrena hvala! Večerja in ples— V soboto, 24. aprila, priredi Slovenski dom na Holmes Ave. svojo pomladansko večerjo in ples. Vsi ste vabljepi. Vstopnice imajo člani direk-torija. imenovan za predse dnika Borromeo semenišča in ga je nasledil pri Sv. Vidu sedanji župnik, rev. Jože Božnar. Kot pomožni škof bo rev. Pevec vikar za vzhodni del okraja Cuyahoga ter okraja Lake in Geauga. Rev. Pevec je zelo razgledan in visoko izobražen duhovnik. Doktoriral je na univerzi Western Reserve leta 1964. Njegovi starši so že pokojni. ima pa sestri Dorothy Szymanski (Brecksville, ,Q.) in Helen Jerse (Lakeside. Kalif.) tor brata Williama v Mentor j u. V kolikor je znano, je rev. Pevec prvi duhovnik slovenskega rodu iz širšega Clevelanda, ki je postal škof v stoletni zgodovini Slovencev v »tem mestu. Začetek rednih vaj— Slov. folklorni inštitut sporoča. da se začenjajo redne vaje vseh skupin za Drugi festival slovenske folklore v Ameriki, kateri bo 3. in 4. julija na Slovenski pristavi. Skupine Nagelj. Rožmarin in Goriški Slavček imajo vaje \sak torek ob običajnem času. Triglav in Karantanija imata vajo to nedeljo ob 1. pop.. Sava pa ob 4. pop. Tisti, starši in mladi, ki se žele priključiti SFI, naj pridejo na te vaje. Za informacije kli-imenujejo “Slovenian Source” -----O--rr-- Prihodnja konvencija republikanske stranke najbrž v Dallasu WASHINGTON. D.C. — Voditelji republikanske stranke so se odločili, da bo strankina predsedniška konvencija 1. 1984 najbrž v Dallasu, Texas. Znano je, da je predsednik Ronald Reagan naklonjen temu mestu, kar je odločilno. Uradna potrditev te odločitve bo šele v juniju, ko bo redna seja Republican National Committee. V demokratski stranki zaenkrat ni biio veliko povedanega o tem, v katerem mestu se bodo zbrali demokrati leta 1984. da si izberejo svojega tekmeca na prihodnjih predsedniških volitvah. Več mest že tekmuje za kraj demokratske konvencije. Prihod več tisoč delegatov vedno prinaša izbranemu mestu veliko denarja. VREME Spremenljivo oblačno danes z verjetnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura c koli 65 F. PreUžno sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 56 F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 67 F. - Ce še niste naročnik Ameriške D<)inbvine, postanite še dane«! Madeži na podobi polboga — Vladimir Dedijer o Titu Iz Clevelanda in okolice ■ .'t Ta rirv LIT: AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-062« — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor fr Published Tuesdays and I ridays except first two week* in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. Beseda iz naroda... Naj živi slovenska pesem v Chicagu! Pregledo- SUBSCRIPTION RATES: United States: ;> $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada arid Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 29 Tues., April 13, 1982 Naše dragotine Veliko se v zadnjem času piše o slovenski tradiciji tako, da bi skoraj človek dobil vtis, kot da naša narodna in krščanska naloga na tujem ni nič drugega kot varovati, ohranjati in izročati naslednjemu rodu zapuščino ali dediščino naših prednikov. Na ta način se zožuje naš pogled na celotno stvarnost, ki nas obdaja in ki nikakor ne obstaja samo iz tradicije, in nikdar iz zgolj verskih izročil. Obseg našega življenjskega zvanja kot Slovenci in kristjani je mnogo širši in vsebuje koordinacijo sedanjih, aktualnih vrednot slovenske prisotno^-sti v širnem svetu, ki nastajajo med nami izven matične domovine, z onimi, ki smo jih prinesli s seboj in jim s splošnim imenom pravimo tradicija. Oni dan smo brali poročilo o uspehu srečk, ki jih je razpečala Slovenska kulturna akcija v Argentini po svobodnem svetu, da bi z njihovo prodajo rešila svoj obstoj. Ali nam že ta korak vodilne kulturne ustanove v zdomstvu sam po sebi nič ne pomeni? Ali nas ne. mora postati sram, ko je tako idealno zasnovana in požrtvovalno ohranjevana dragotina slovenskega duha na tujem po 25 letih finančno opešala zaradi naše brezbrižnosti? Pa vse kaže, da njen klic po pomoči ni zbudil zaželenega zanimanja. Komaj tretjina srečk je bilo prodanih (v Ameriki in Kanadi od 5000 menda komaj okrog 80) in bi zatorej s srečkami ne bilo mogoče tega bisera naše duhovne, kulturne afirmacije rešiti brez nekaj večjih mecenskih darov. Pustili bi bili propasti nadaljevanje slovenske in krščanske tradicije, o kateri toliko pišemo! Koliko je na severno-ameriški polobli slovenskih ljudi, ki o tej izseljenski dragotini sploh vedo, kaj'šele, da bi jo podpirali in razmah slovenskega duha na tujem z branjem njenih umetnin zasledovali? Pa je vendar legitimacija naše narodne zvestobe in ljubezni, ki se je brezbožci doma najbolj boje.. Ali bi ne bilo prav, ko bi vse premislili, potem pa primerno ukrenili? Nekaj dolarjev se človeku ne pozna veliko, tam doli v Argentini pa veliko zaležejo. Naslov je: Slovenska kulturna akcija, Ramon 1. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. Nam vsem pomeni ne le nadaljevanje slovenske tradicije daleč od ljube domovine, ampak mnogo več: je najmočnejša in edino trajna afirmacija naše narodne in kulturne prisotnosti v svetu izven domovine; ta bo ostala kot neizbrisen spomenik ohranjevanja in nadaljevanja naše tradicije, in kot naš dragocen doprinos k razvoju svetovne Umetnosti in kulture. Pred nekaj meseci smo dobili mohorjevke iz Celovca za 1. 1982. To pot je zlasti zanimiv in poučen koledar, ker govori o 130-letnici ustanovitve te edinstvene Slomškove ustanove, pa izčrpno poroča tudi o korakih brezbožnega režima v Sloveniji, da bi jo uničil.. O tem častitljivem podjetju, obnovljenem po drugi vojni kot nadaljevanje stare Mohorjeve družbe in ne podvrženim nobeni komunistični cenzuri, kakor ji je celjska, ni treba na široko govoriti. Je poznana in priznana povsod, kjer bivajo slovenski ljudje, saj je najuspešnejša kulturna družba z bogato in častitljivo tradicijo, ki je iz slovenskih ljudi v teku 130 let napravila enega najbolj kulturnih narodov na svetu. Kdo med Slovenci bi je ne spoštoval, cenil in z njo sodeloval? Posebno še v našem času, ko iz gole potrebe junaško rešuje ogroženo slovenstvo na Koroškem s svojimi domovi za slovenske študente. Dvojna naloga torej: ohranjati Slomškovo tradicijo izdajanja dobrih knjig na eni, in aktivna vzgoja slovenske tradicije na Koroškem na drugi strani. Naša dragotina prve vrste. Ko pa človek pregleduje v koledarju članstvo celovške Mohorjeve družbe tu v Ameriki, bridko osupne. En sam primer! V velemestu New Yorku in okolici živi lepo število “starih” in “novih” izseljencev, med njimi dolga vrsta izobražencev v donosnih, visokih službah. Ni znano, da bi kaj slovenskih ljudi živelo v pomanjkanju, nasprotno, živijo v materialnem udobju. Članski imenik v koledarju pa izkazuje samo — reci in -vpiši — dva uda ne le v mestu New York, ampak v celi državi New York. Morda je pomota... Ko bi vsaj bila! Saj tudi v New Yorku mnogo govorijo o dediščinah in izročilih. Komentarja ni umestno pisati, bil bi namreč porazen. CHICAGO, 111. val sem cerkveno pesmarico “Hvalimo Gospoda”, ki je izšla v Ljubljani leta 1979. Z veselim presenečenjem sem opazil več pesmi skladatelja dr. Vendelina Spendova. Čeprav te pesmi - (v glavnem odpevi pri berilih) prikažejo le majhen delček skladateljevega glasbenega dosežka, je to vsaj riekkj zasluženega priznanja k trudu tega požrtvovalnega Slovenca. Na žalost je to majhno priznanje v Sloveniji večje, kot ga pa dobi med nami v Ameriki. Dosti je Slovencev v A-meriki, ki se sploh ne zavedaj o, da je naš g. pater Ven-delin odličen. skladatelj, saj sam zloži ali uredi približno . četrtino pesmi, ki jih prepevata dva slovenska zbora, v Chicagu. Če bi mu bilo dano delati v večji slovenski naselbini, najbrže ne bi bil deležen tega prikrajšanja. % Zbor “Slovenska pesem”, pod vodstvom p. Vendelina, se pripravlja na peti letni koncert, ki bo podan pri Sv. Štefanu v soboto, 24. aprila. Spodobi se, da ob tej priliki napišem nekaj misli o našem pevovodju, skladatelju, župniku in prijatelju, čeprav se dobro zavedam, da nisem strokovnjak ne na glasbenem • polju in ne na verskem, vem le, kaj čutim in kakšnega človeka štejem za velikega Slovenca in dobrega duhovni- 4 "" . ; • L,,). > . , Zdi se mi čas, da našemu pevovodju povemo, da kljub težavam njegovo požrtvovalno delo rodi sad, da smo mu mi člani zbora hvaležni, da z navdušenjem prepevamo (skoraj vse) njegove skladbe in da upamo, da bo še mnogo novih pripravil, čeprav mu sedaj dolžnosti župnika vzamejo večino časa. Obenem mu tudi želimo vse najboljše, ko je pred kratkim praznoval svoj 60. rojstni dan. * G. pater Vendelin se odlikuje na treh področjih: kot duhovnik, Slovenec in skladatelj-pevovodja. Med slovenskimi duhovniki je že dolga tradicija odličnih skladateljev. (Moje osebno mnenje je celo, da najlepše- slovenske pesmi niso narodne, ampak cerkvene.) Le izreden glasbeni ■ talent se lahko pridruži vrsti teh skladateljev. Prepričan sem, da bo naš g. pater Vendelin, doktor cerkvene glasbe, prištet med te velike umetnike; njegovo ime že sedaj spada vzdolž Tomca, Mava, Hladnika, Hri- barja itd. Njegove pesmi ne bodo postale popevke, ker so preveč zahtevne in globoke, prepevali pa jih bodo cerkveni pevski zbori. Rad bi videl, da bi njegove skladbe slovenski organisti vsaj pogledali. Samo en primer naj navedem — kantata “Turki na Slevici”. S spremljavo orkestra nam ži-vo‘ in mogočno prikaže čudež ria gori. Zame osebne je skladba sama pravi čudež, saj so se mi ob petju takih in pojdobnih kompozicij utrdili čuti, da sem Slovenec in pripomogli ohraniti: v meni slovensko zavest. Za vedno bom videl pred seboj pokojnega g. Alfreda Fischingerja, kako je sedeč pri klavirju, ves prevzet spremljal to kantato. Razumljivo je, da mora biti človek, ki posveti večji, del svojega življenja .slovenski glasbi, velik in zaveden Slovenec, vendar bi rad vsaj nekaj misli poudaril. P. Vendelin je od začetka svojega prihoda v Ameriko in vseskozi delal med — Slovenci. V glavnem je Vodil zbore, cer-. kvehe in mladinske, in na ta način ogromno doprinesel k ohranitvi slovenske kulture v tej deželi. Izmed dolgega, imenika slovenskih duhovnikov v Ameriki, (ta imenik , najdemo v Koledarju Ave Marije), lahko skoraj na prste naštejem tiste, ki še delajo med in za Slovence. Priznam, da so bile težave velike, ali g. pater Vendelin jih je premagal. Ko nas je učil pri mladinskem zboru, je večkrat poudaril, da je v prvi vrsti treba ohraniti slovensko besedo in slovensko pesem. To je v glavnem, kar nas razlikuje od drugih narodov, to nam daje pravico do imena — Slovenec. Ko vidim število u-deležencev pri kosilih vedno večje in število slovenskih rojakov pri koncertih in drugih kulturnih prireditvah vedno manjše, se mi zdi, da pozabljamo, kaj je važno. Zanimivo (in žalostno) je, da na kosilih po slovenski maši večkrat naštejem nad tristo ljudi, dočim jih je bilo pri slovenski maši manj kot sto. Nekateri od teh pa potem godrnjajo, da slovenska pesem v Chicagu umira. Ko bi prišli k slovenski maši, bi vedeli, da slovenska pesem, pod odličnim vodstvom Janeza Arko in nasvetom g. patra Vendelina, vsako nedeljo mogočno zadoni. Tretje področje, pri katerem se naš g. pater Vendelin odlikuje, je kot duhovni vod- ja. Pred tremi leti j g postal župnik pri Sv. Štefanu. Se sedaj nisem prepričan, če je to v naš prid ali našo škode. Ima veliko manj časa za skladbe in za delo med Slovenci; to je gotovo v našo škodo. Ako pa smo prepričani, da je vredno obdržati slovensko faro pri Sv. Štefanu, je pa to gotovo v naš prid. S svojo veliko potrpežljivostjo bo dosegel, da bodo vsi farani spoznali in razumeli, da je bodočnost Sv. Štefana povezana v glavnem z ohranitvijo slovenstva. Brez tega ne potrebujemo Sv. Štefana ne mi “novi” naseljenci (malo manj kot 40 let v Ameriki) in ne čikaška nadškofija. Do takrat je pa mogoče dovolj, ne potrebujemo Sv. Štefana nu samo zaradi slovenske pesmi in besede in pa zaradi našega župnika. V \ Ob zaključku bi rad v ih1®*, nu vseh pevcev javno povedali g. patru Vendelinu, kako ve-1 ga imamo med v\-: > " I seli smo, da nami. Vem, da so v Chicagu še drugi nadvse p o ž r t v ovalni ljudje, ki se izredno trudijo, da se slovenska beseda,1 pesem, ples — naša kultura — ohrani. Ne morem vseh omeniti; danes pišem o našem skladatelju. Zahvalim se pa tudi njim za ves trud. Prav lepo jih vabim na naš koncert in prosim, da pripeljejo s seboj, od blizu in daleč, vse svoje prijatelje in znance, katerim je slovenska stvar pri srcu. Na svidenje na koncertu v soboto, 24. aprila, ob 7.30 zv. v veliki dvorani pri Sv. Štefanu. Lojze Arko B. C. NOVAK: Novo delo o Trstu in še kaj Med naše ljube dragotine spada tudi Ameriška Domovina. Vsi vidimo in čutimo, da nam počasi umira. Stari naročniki, podporniki in sodelavci polagoma odmirajo, novih ni. Pravijo, da je to naravna usoda vsakega etniškega lista. Naj bo tako. V vsako obveščevalno podjetje je neke vrste živ organizem, ki ga sestavljajo in vzdržujejo ljudje, živi ljudje. Ko tak organizem zboli na nevarni bolezni, ki se ji pravi ljudska brezbrižnost, mu je treba operacije. Pa ne take, ki bi ga oslabila in skrajšala življenje (kot je redukcija tedenskih izdaj), ampak taka, ki mu življenjske moči pomnoži in utrdi ter življenje na dolgo dobo podaljša. Kakšno operacijo potrebuje AD v sedanjem položaju? Vsi vemo odgovor: organizirana, strumna in obširna akcija za pridobivanje novih naročnikov in sodeA lavcev. Ko bi vsak sedanji naročnik pridobil dva nova, kot jih je ta pisec, bi si list gospodarsko tako opomogel, da bi Jaka Debevec ml. lahko nosil klobuk postrani in bi gotovo tudi spet začel z izdajanjem tretje številke vsak teden. ^ Ali smemo dopustiti, da v našem času, ko toliko govorimo o tradiciji, preneha osemdesetletna ameriška tradicija tega častitljivega lista zaradi naše brezbrižnosti, ne pa zavoljo gmotnih težav njegovih naročni- kov. in bralcev? Je velika dragotina, rešimo jo! ...ii.L: L1 N t-t- V * v. Vsak mora priznati avtorici, da je zelo verjetno zavzela čisto pravilno stališče, kar se tiče simpatij primorske duhovščine med vojno. Vendar bi ob tej priliki rad pridal nekaj svojih opomb k vojni dobi. - - ■ ’ Zanimivo je Magajnino poročilo o Natlačenovem predstavniku, ki je vzpostavil zvezo s primorsko duhovščino. Kdo je bil ta predstavnik in kdaj je prišel na Primorsko? Vsekakor pred oktobrom leta 1942, kajti takrat je bil Natlačen že ubit po naročilu OF. Kar pove Magajna o sredini, ni jasno in razumljivo. Kadar govorimo o sredini, moramo imeti v mislih tudi dva ekstrema, od katerih se sredina razlikuje. Tako imamo na eni strani stališče, SLS, ki je odločno proti OF, na drugi strani pa stoji OF. Položaj je torej verjetno bil tale. Del prirnorske duhovščine je odobraval stališče SLS in je bil proti OF. Drugi del je odobraval delo OF in jo tudi podpiral, vsaj moralno. Tretji del, to je sredina, pa je ostal neopredeljen, ni bili niti za SLS niti za OF, je pa možno, da je na tihem simpatiziral z OF. Če zelo pazljivo prebiramo Magajnino analizo, bomo videli, da sta moje tolmačenje in njena analiza zelo, blizu. Moti me samo njeno enačenje, — ki pa je povzeto po partizanskih virih — sredine, s simpatizerji OF. S tem pa sem se že dotaknil njenih virov. Res je, da jih je zelo težko dobiti in so redki, vendar če hočemo, da bo oris imel bolj objektiven značaj, bo v bodoče treba pritegniti še ne-partizanske vire. Lepo prikaže Magajna težko stališče primorske duhovščine po vojni. Čeprav je duhovščina v večini simpatizL rala in podpirala OF med vojno in čeravno je nastopila v prid jugoslovanskim teritorialnim zahtevam pred mednarodno komisijo leta 1946, so jugoslovanske oblasti v com B in pro-komunistična SIAU-UAIS v coni A vendar nastopali proti duhovščini. Z napadi na cerkveno vodstvo, na Tržaškem predvsem na italijanskega škofa Santi-na, so skušali ljudstvo odvrniti od vere. Duhovniki so zato nastopili v obrambo vere in vsaj na zunaj tudi v o-brambo škofa Santina. Proti škofu samemu pa so postavili jasne zahteve po priznanju slovenskih' pravic in slovenskega jezika v cerkvi. Vendar razmerje mčd-ila4?— jansko čutečim škofom San-tinom in slovensko duhovščino nikoli-ni bilo lahko. Lepo osvetli to težavno razmerje zahteva slovenskih duhovnikov po lastnem tedniku v. Trstu. Že oktobra 1945 so slovenski duhovniki Začutili potrebo po slovenskem verskem listu- Da se pogovore o tem, so sklicali poseben sestanek. Ko je bil o tem obveščen škof Santin, je izrečno prepovedal kakršenkoli sestanek slovenskih duhovnikov. Tako so lahko začeli tiskati katoliški Slovenci v Trstu svoj tednik “Teden” šele leta 1947, ki pa je imel le kratko življenje zaradi nesoglasij s škofom. Pisateljica nato opiše delo katoliških organizacij na Tržaškem. Kot smo že videli, so imele Marijine družbe staro tradicijo, njihova delavnost pa se je po vojni raztegnila na socialno in kulturno področje. Duhovniki, ki so prišli iz osrednje Slovenije, kjer so se udejstvovali v Katoliški akciji, so nadaljevali s svojim delom pri novem Sv. Antonu. Ustanovili so skupine za dijake, dijakinje, učiteljice in izobražence. Te skupine so vodili Jože Prešeren, Ivan Vrečar, Jože Jamnik in Lojze Škerl. Prof. Jože Peterlin, ki je tudi prišel iz osrednje Slovenije, je ustanovil za srednješolce š ti r i n a j stdnevnik “Mlada setev”, ki je izhajala od 1946 do 1950. • Leta 1948 se je ustanovila za srednješolce Slovenska dijaška zveza. Slovensko karitativno društvoi (SLOKAD) je skrbelo od leta 1947 dalje za dijaške počitniške kolonije. Slovenski intelektualci so se združili v Zvezi katoliških izobražencev, temu pa je sledila ustanovitev Slovenskega katoliškega starešinstva. Slovenske akademičarke so ustanovile decembra 1946 Slovensko Vincencij e vo konferenco. Duhovniki pa so ponovno oživili svojo organizacijo in ji dali novo ime Duhovska zveza. K temu bi samo pripomnil, da imam vtis, da avtorica ne pozna zapletenega razmerja med predvojnimi katoliškimi organizacijami v osrednji Sloveniji; ne razlikuje med organizacijo Katoliške akcije za dijake in med Slovensko dijaško zvezo. Vsaka od teh je predstavljala različne tendence in imela različno vodstvo. Dvomim, da so vsi našteti duhovniki predstavljali smer Katoliške akcije, kot nakaže avtorica,: dočim spada delo prof. Peterlina gotovo v krog Slovenske dijaške zveze. :-:r.;g^.|!a.jcr-clh.lgo' bilc-ua.Tiv- U žaškem predvojne razlike °' srednje Slovenije omiljene, če ne zabrisane. Vse skupine so zasledovale skupen cilj, °' hraniti mladino katoliški veri in slovenski narodni zave' sti. Verske organizacije s° poudarjale predvsem prvo. kulturno-prosvetne pa drug0. Potem oriše Magajna usta' novitev katoliške politične organizacije. Kmalu po usta' novitvi SDZ v Gorici v začetku leta 1947, je bil ustanovljen na pobudo rev. Petra Šorlija, slovenskega duhovnika pri Sv. Ivanu, pripravljalni odbor, in 20. julija istega leta se je vršil občni zbor, ^ je dal novi organizaciji in16 Udruženje slovenskih in hrvaških krščanskih socialceV-Nova organizacija se ni P6' čala le s političnimi, temV®0 tudi s socialnimi in kulturami vprašanji. Ker je sodel° valo pri ustanovitvi nekaj hr' vaških predstavnikov, je bil0 ime organizacije razširjen0 tudi na Hrvate. Dočim ^ mlajši tržaški duhovniki p° 1 pirali ustanovitev lastne P°, litične organizacije, so bi nekateri starejši duhovni0 še vedno pristaši slogaštv0' ki je bilo ukoreninjeno v tr5 diciji Edinosti, to je skup11 narodne politične stranke, c° prav pod vodstvom liber3 cev. (Dalje prihodnjič) Maškaradni ples v Fairfieldu kar dobro uspe! FAIRFIELD, Conn.—Kl)1! slabemu vremenu in sne: iŽ^J M zametov, je naš maškara' ples še kar dobro uspel. , naših ljudi je bilo bolnih, J ta nagla vremenska sprem6 ; ba zelo vpliva na star6 ijudi- , .J Odbor Slovenskega kmU nega društva Lipa se v y dragi prijatelji in znanci’ , ste prišli od daleč in b ^ prav prisrčno zahvaljuj®’ ^ hvala gre vsakemu za raz j 4 šanje povabil, za oznanil0 cerkvi ter v buletinu. lw Ije gre zahvala vsem 113 j članom in prijatelj®111^ predprodajo vstopnic, i I m .. . ; i ■1 APRIL 13, 1982 tf--; i' Kanadska Domovina Y^..v tv. ' Počasi;, toda sigurno! f TORONTO, Ont. — Poznani je pregovor, da resnica poča- j si, toda nedvomno pride na dan. Najbolj je bil slovenski.j narod prizadet v obdobju od leta 1941 do 1945. Bil je prizadet v ogromnem številu življenj, ki jih je terjala ta doba, v ogromni materialni škodi, in strašno je bil prizadet z lažnim prikazanjem vseh teh dogodkov, ki so zakrivili to tragedijo. Današnji oblastniki so dolgo časa poskušali in deloma poskušajo še danes prepričati svoje državljane, zamejce in deloma svetovno javnost, da je ta tragedija nastala po krivdi okupatorja in njegovih sodelavcev-domačinov. In početje komunističnih revolucionarjev so dolgo časa skušali pokriti pod plaščem borbe proti okupatorju. Dejstva so seveda govorila drugače in narod je to doma kaj kmalu spregledal, toda zaradi okupatorja se ni mogel zadostno upreti revoluciji, ki je narod takorekoč pribila na križ, da se ni mogel braniti. Slovenija je imela to zadnjo vojno neprimerno več smrtnih žrtev kot med prvo svetovno vojno, kč jih je padlo kakih 15,000 Slovencev na vseh frontah. V drugi svetovni vojni je na slovenskem teritoriju padlo vsaj trikrat toliko ljudi kot v prvi svetovni vojni. Te žrtve so bile: talci, pobiti od Nemcev (G000), civilno prebivalstvo, pobito po Italijanih ali pomrlih po taboriščih na Rabu in drugod, pobiti civilisti s strani revolucije med vojno in po vojni, pobiti partizani med vojno, pobiti domobranci med vojno in po vojni itd. Vse te prej omenjene žrtve so bile popolnoma odveč, povzročene ali direktno po KP, ki je revolucijo začela, ali pa posredno po okupatorju, ki se ni pustil izzivati, in po domobrancih, ki so pač branili sebe in svoje. Edinim žrtvam, ki se jim Slovenci nismo mogli izogniti, so tisoči Slovencev, ki so padli v italijanski ali nemški vojski, ker so pač bili mobilizirani na bivšem italijanskem ozemlju ali na Gorenjskem, S t a j e r s kem in Koroškem. Brez revolucije bi Slovenci takorekoč prebili vojno brez večjih žrtev. Že tekom revolucije so nekateri komunistični veljaki, kot Kardelj in Tito, hote ali nehote priznali, da je prvo in zadnje, kar njih zanima, zmaga revolucije. Po vojni so to ponovno potrdili ; Tito, M. Djilas, med Slovenci pa sedaj gen. Maček. Naj citiram še najnovejšo pričo. Djilas je opisal Titov odhod iz Jugoslavije junija 1944 kot sramotni beg vojskovodje, za katerega se pričakuje, da ostane med svojimi vojaki na vojnem polju. Vladimir Dedijer, v svoji najnovejši knjigi, ta odhod Tita v Italijo in potem na Vis opisuje kot strateško potrebo. Zanimiv je opis Titovega obiska v Moskvi, septembra 1944 (stran 384/5). Stalin je najprej svetoval Titu, naj vendar pusti kralja v domovino. Tito pa o tem ni hotel nič slišati, nakar ga je Stalin hotel takole poučiti: “Pa ni potrebno, da se bo vrnil za večno. Naj pride začasno in ob ugodnem trenutku mu porinite nož v hrbet! Na direktno Vprašanje Stalina: Povejte mi, Valter (to je bilo ime Tita še za časa Kominterne), kaj bi Vi napravili, ako bi se Angleži izkrcali v Jugoslaviji. Tito je odgovoril: “Nudili bi jim naj-odločnejši upor.” To pričevanje se seveda krasno ujema s pogajanji partizanov z Nemci, kjer so partizani nudili Nemcem premirje z argumentom, da so njihovi nasprotniki samo četniki in v slučaju angleškega izkrcanja, so partizani pripravljeni pomagati Nemcem Angleže vreči v morje (stran 386). Glavni namen tega članka pa je, da resnica o največji slovenski tragediji prihaja na dan tudi s strani režima. V slovenskem tedniku “7D” od 8. oktobra 1981, je takole zapisano: “Večina vrnjenih domobrancev je bila po obsodbah pred naglimi vojaškimi sodišči justificirana, razen mladoletnikov, tistih, ki so lahko dokazali, da med vojno niso imeli krvavih rok, in tistih, ki so jih zadnje dni prisilno mobilizirali. Kolikor lahko WE STA3Q EE» GNTAIIS’S CBE0IT yfilBSS AID CAiSSES! Hranilnice in Posojilnice v Ontariju so varne, ker za njimi stoji s svojo denarno rezervo O.S.D.I.C. The Ontario Share and Deposit Insurance Corporation — a creation of the Ontario Legislature — stands behind all Ontario credit unions and caisšes populaire:;. It backs them with reserves of more than $40,000,000. They are safe with OSDIC. You are safe with them. OSDIC — the symbol of security. Zanimivo je, da so se po Stalinovi smrti le vrniti na svoje domove in nekaj jih je celo prišlo zopet v begunstvo na Dunaj. Med njimi je bilo celo nekaj oficirjev, ki so potem tožili Anglijo, ker so jih prisilno vrnili Sovjetom. Kot resnica pa seveda velja piščeva izjava, da je to verjamemo nepopolnim podatkom iz Bele knjige slovenskega protikomunističnega upora, je bilo takrat ubitih približno 7000 (sedem tisoč) domobrancev, slovenskih fašistov. Menda ni treba posebej dokazovati razpoloženja milijonskega naroda, ki se je štiri leta boril za obstanek proti odpadnikom iz lastnih vrst. Tudi odpadnikom in domačim fašistom po drugih državah Evrope se ni godilo bilo nasilja, vendar ne naroda, nego partije, Tudi kot delna resnica se lahko vzame, ko pravi pisec, da so bili likvidirani, da se narod obrani bodočih zlobnih nakan. Kako to zadnjo resnico vskladiti z najbolj elementarnim pravilom vsake justice, da za namene bodočih, dejanj ne moreš biti kaznovan — kaj šele s smrtjo! —, bo nam razložil novi pričevalec resnice iz zasužnjene domovine. SPT KOLEDAR v ; ;• -*> i f • • r*f : r ' ; ‘ '' - ' ■ - ^ ''? L ; 1 . . društvenih prireditev nič bolje, čeprav mnogi med ;; njimi niso tako odkrito in J sramotno prisegli Hitlerju g kot domobranci. Uničenje do- ; mobrancev ni bilo samo re- !; volucionamo nasilje, ampak ; predvsem . obrambno nasilje ; l naroda, ki se je moral zava- j j rovati pred bodočimi, zlobni-. " 'mi'nakanami' teh ‘sil.’! '> -A : > APRIL . !< ■ • . H ,> * :4 Analiza gornjega:«* EU- .Df,- Kbo, MPBOeveW; ----- U * priredi pomladm “Družab- bičič je 12. marca 1981 dal izjavo, da se je likvidiralo par tisoč največjih zločincev. To število je sedaj pisec članka povišal na sedem tisoč. Bližamo se takorekoč korakoma resnični številki 11,000 in seveda še par tisočem domobrancev in civilistov, ki so ostali doma. Vsi pobiti naj bi imeli krvave roke, ker je teh bilo po piscu 7000, je moralo, pasti silno število partizanov,, da je bilo to možno?! Krivdo pisec skuša odvrniti od KP in jo vreči v naročje naroda. To je tipično za KP, ki je vedno skušala vpreči v svoje ilegalne zadeve čim več ljudi, ker jih je na ta način potem lahko vodila. Gp^ voriti pa seveda o narodu, češ da je zahteval tako množično prelivanje krvi v mirnem času, je zadeva, ki si jo lahko izmisli samo KP. Domobranci se seveda ne morejo primerjati s kvislingi iz zahodnih evropskih držav, niti se ne morejo primerjati z državljani zahodne in srednje Evrope, ki niso bili Nemci, pa so se borili skupaj z Nemci, recimo, na sovjetski fronti, ki so res prisegli in dokazali z dejanji, da si ali želijo zmage Nemčije, ali pa da se za isto potom sile borijo. Vsekakor, cela zahodna Evropa je obsodila in justifici-rala po vojni nekako 1650 kvislingov in izdajalcev.' Po tem ključu bi torej Slovenci bili narod najhujših^in najštevilnejših izdajalcev v zgodovini človeštva! Celo Sovjetska zveza ni justificirala množično vojakov, ki so se učlanili v nemško vojsko, nego jih je poslala v taborišča. ni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collintvoodu. Igrajo, Veseli Slovenci. 18. — Pevsko društvo “Slovan” poda koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne. 24. — Pevski zbor Planina . priredi pomladanski koncert’ .ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley: Ave, na Maple Hts. Po koncertu ples. 24. — Zbor “Slovenska pe- sem” priredi peti letni koncert v dvorani pri Sv. Štefanu v Chicagu, 111. Začetek ob 7:30 zvečer. Po koncertu »»»Of *»»»»*»»—»« Prvenstvo v taroka TORONTO, Ont. — Slovensko lovsko in ribiško društvo vas, vabi na letošnji tarok turnir in to v nedeljo, 18. a-pdla, na Lovskem domu pri ALUstonu. Pričetek bo ob enih popoldne. Kakor vsako leto, zmagovalci bodo prejeli lepe pokale. Vpis za študente in upokojence, je brezplačen. Vsi, stari in mladi, šte vabljeni na sodelovanje. Morda je letos vaša vrsta, da postanete prvak v taroku! Hrana in pijača bo na razpolago pred turnirjem in po njem, Pridite in pripeljite s seboj svoje prijatelje, da bodo tudi, oni uživali napetosti iger! SH&AC MIRO SETTINGS: Važno naznanilo Naznanjamo, da je zlatarska delavnica in trgovina MIRO SETTINGS prenehala svoje delovanje v mestu na 55 Queen St. v Torontu, Ont. Obveščamo vse svoje odjemalce, da se je ta trgovina preselila v New Toronto in se združila z Alderwood Jewellery na 857 Brown’s Line, katera se nahaja na Alderwocd Plaza. Alderwood Jewellery ima sedaj zalogo obeh trgovin in vam nudi veliko izbiro pri nakupu zlatnin, ur, kristalu in drugih za darila primerne dragocenosti. Po želji izdelujemo in predelujemo zlatnino, pri tent Ithko uporabljamo vaše zlato in kamne. Alderwood Jewellery kupuje zlatnino. Nudirtto vam najboljše cene za zlate kbvance, staro dentalno zlato ht vso vam nezaželjeno zlatnino. V Alderwood Jeweljery izvršujemo vsa zlatarska in urarska popravila. Povečamo oz. pomanjšamo prstane, zalotamo verižice in zapestmee, popravljamo uhane, očistimo ure in menjamo baterije pri eletkričnih urah in še več. ’ Obiščite Alderwood - Jewellery ali pa . nam telefonirajte za nadaljnjo informacijo na 255-4429. Zelo bomo vje,-' seli obiskov naših■ ameriških prijateljev, ko se bodo hui-dili v Torontu! z : , ' f bo za pleš igral orkester “Glas. Slovenije.” 25.Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju priredi kosilo in ples v spodnji dvorani SNI). Serviranje od 1. do 2.30 popoldne. MAJ L — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer. 8. — Slovenska šola pri Sv, Vidu priredi ' Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. IR. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku. 22. — Mladi harmonikarji prirede svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu, Začetek ob 7,30 zvečer. Po koncertu domača zabava. 30. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights, Chardon Rd. 31. — Š.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ 5. — Dr. Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ obhaja 60-letnico- obstoja. Počaščeni bodo 50-lelni člani. 6. — Otvoritev Slovenske pristave s piknikom. Gostovala bo USS godba na pihala. 20. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, - četnike in civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, »Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. 27. — Belokranjski klub priredi. piknik na Slovenski pristavi. ; Igra Belokranjski orkester iz Girarda, Ohio. JULIJ 3. in 4. — V Lemon ta, lil. bo praznovanje spomina 120-letnice smrti slovenskega svetniškega kandidata, škofa Antona Martina. Slom-šeka. Praznovanja se bo tudi mariborski škof ‘ Prane/ 'Kramberger. Istočasno bo vseameriško koyenskp. romanje v Remont?. 11. — Misijonska Znapikarska Akcija ima; svoj', piknik ha , Slovenski pristavi, 18.—< Slovcnsko-amcriški Primorski klub priredi piknik na' lovski farmi. 21. — Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 25. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 25, — SJKJ). Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku. AVGUST L — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku. SEPTEMBER 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop. 26 — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — “Fantje na vasi” iz Clevelanda prirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku. 9. — Društvo ŠPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju Sv. Vida. 9. —■ Slovenska folklorna Kreš priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 9. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleve-' land State univerzi. 16. — Tabor DSPB Cleveland priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-wood u. Igrajo Veseli Slovenci. ' ■ i .. . ■ ' ’ ' / 16. — Klub slov. upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner. 17. — Občni zbor Slovenske pristave. 31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 31. — Slomškov krožek PO* streže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne. NOVEMBER 6. —- Štajerski klub priredi vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. 13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester. DECEMBER 19. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem harod-nem domu na St. Clair Ave. ------------o—----‘1 Izredno povišanje stroškov v bolnišnicah •• • • ► . v Washington,' B.C. —, Računi bolnišnic za oskrbo ,bbJni-kov so se v preteklem 1 Iptu zvišali skoraj dyalcyat ftako visoko, kot se je nA- spTdSno dvignila inflacija. .'/ Uradniki “Ameriovi-ije pokojnin socialnega, rovanja. Upokojenci imajo ej še vedno- updnje, da jim v jUUju primaknjenih tie-dolarjev na Social Secu-(■jčeku. - ?b zadnjih Vesteh icdpjrjo, da ho 1300181, Si> -jtv fond pokojn^isfccga .darovanja že v prihpphjertr o tako izčrpan, da Ut.bodo gli izplačevati rednih po- Gizella Hozian poroča iz Chicaga... ŠESTDESET LETNICA LEP USPEH Članstvo in prijatelji društva sv. Ane 170 Ameriško Slovenske Katoliške Jednote se je dne 21. marca zbralo v lepem številu pri Sv. Štefanu. Še enkrat smo skupno prišli v cerkev kot nekdaj s svojimi zastavami na čelu. Ker je bilo malo hladno, smo v cerkev prišli zgodaj, zato ni bilo petja za naš prihod. Napolnili smo pa lepo cerkev in to je bilo važno. Zadonela je slovenska pesem in sv. maša se je začela. To so brali preč. g. župnik Rev. Vendelin Spendov, ki so tudi duhovni vodja našega društva. Somaševali so Rev. Joseph Hren, prof. iz Fenwick High School. Prisostvoval je tudi Mr. Frank Foys. On bo . v nedeljo, dne 13. aprila v Holy Name katedrali posvečen v diakona. Daritvene molitve je prebrala dijakinja Barbara Krampač, ki je tudi članica društva. G. župnik so z izbranimi besedami prisrčno pozdravili vse navzoče, dali zaslužno priznanje ter izrazili častitke za to visoko obletnico. V molitvi smo se spomnili vseh živih in pokojnih članov. Vse je bilo zelo praznično in prisrčno. Tudi oltar je bil lepo okrašen z belimi in rudečimi nageljčki. Božji mir smo čutili v dno duše in v tej zbranosti smo pristopili k obhajilni mizi. Pevski zbor pod vzornim vodstvom g. Janeza Arko, je zapel več krasnih pesmic. Med temi tudi “Oljsko goro tihi mrak pokriva” . . . Tistim, ki to bolj redko slišimo, je vzbudila spomin na trpljenje Gospodovo. Dvignila nas je pesem “Marija skoz življenje”... Za zaključek smo še skupno zapeli “Je Angel Gospodov ... Tudi dvorana je bila lepo pripravljena. Vse mize so bile okrašene z doma narejenimi rožcami, katere je naredila pridna roka ' naše vrle predsednice, Mrs. Mary Balažič. Kuharice in kelnarji pod imenitnim vodstvom Mrs. Frances Rusove so že pripravljeni čakali. Naš duhovni vodja so zmolili za stolni blagoslov. Zasedli smo mize in se okrepčali s zelo dobro in okusno hrano, katere je tudi bilo več kot dovolj. Himne, “God Bless America” ... in Hej Slovenci . . . so zapeli Vince Rigler, John Oman in Edd Korosa, Jr. Seveda smo vsi pomagali. Program je lepo vodila Mrs. Mary Edwards. Ona je pozdravila v imenu Odbora-vse navzoče, se v imenu tega vsem zahvalila, ter podala kratko zgodovino. Izrazila je tudi veselje, ker je: bila še ena ustanoviteljica navzoča, to je Mrs. Agnes Ha-ward. Predstavila je ves sedanji odbor ter prebrala imena tistih, ki so poslali darove, ki so društvu častitali po pošti ali po telephonu in tistih, ki so se opravičili, da niso mogli priti, bodisi zaradi bolezni, razdalje , in iz raznih drugih vzrokov. Predstavila je,tudi važne osebe ki so se odzvali našim vabilom. Tako so iz Lemonta bili navzoči preč. pater Fortunat Zorman, urednik Ave Maria in vedno velika pomoč pri vseh naših romanjih. S svojo navzočnostjo so tudi počastili društvo glavni predsednik Mr. Edward Kucic s svojo pridno ženo Emmo, glavni tajnik Mr. Robert Kosmerl in pomožni tajnik Mr. Robert Verbiscer in njegov oče. Glavni predsednik se je zahvalil društvu za sodelovanje. Par besed so spregovorili Rev. Hren. Imena članov, ki so pri društvu 50 let ali več je klicala tajnica. Darove so jim pa delili glavni uradniki. V imenu dr. sv. Štefana štev. 1 KSKJ je lepo pozdravil predsednik tega društva Mr. Lud Leskovar, ki je tudi član glavnega odbora. Društvo Sveti Križ je zastopal predsednik Mr. Štefan Copot ter v imenu tega časti-tal. Za Prekmurje Social Klub je pa pozdravil predsednik Mr. Anton Rous. Mrs. Korine Leskovar je zastopala Slovensko Žensko Zvezo in dr. (Sare) Slovenian American Radio Club. Ona je tudi urednica mesečnika Zarja. Ona nas je prisrčno vzpodbujala za na-daljna skupna društvena dela in navduševala za slovensko skupnost. Deklica v narodni noši je še lepo pozdravila društvo sv. Ane ter tajnici zro-čila krasen šopek rudečih nagelj čko v, kot izredno lepo pri- znanje za vsa sodelovanja. Nastopili so še ti naj mlajši plesalci od Sare pod skrbnim vodstvom gdč. Magde Simryh. Tudi oni so bili luškani in nas poživili. Zapeli smo še skupno več priljubljenih pesmi kot “En hribček bom kupil” in “Ko sem še majhen bil” . . . Baro so vodili spretni mladi možje: Glavačevi, Balažičev! in Krampačovi. Seveda so pomagali tudi drugi. Za Raffle so prevzele Marija Kebriča, Teresa Glavač in Simone Vučko. Več ljudi je darovalo lepe dobitke in tudi nekaj peciva so žene prinesle. Pri tiketih so neumorno - delale in vzele naročila za KSKJ Cook book Teresa Balažič, blagajnica, Bertha Čebular, nadz. in priljubljena Marija Glavač. Lepi napis na odru je naredila gdč. Rosemary Volf. Muzikantje so še zaigrali in peli in se tako vsi na lep način po domače razveselili. Vladalo je med vsemi lepo razpoloženje in zadovoljnost. Nekateri so še vprašali, zakaj pa muzika v postu? Drugi pa odgovarjali, saj tudi Bog ima rad vesele ljudi. Nekateri so še rekli, ko so se poslavljali: “Da! To je bil res praznik društva Sv. Anne.”- Odbor je pa zahvaljeval: HVALA VEČNEMU BOGU ZA TAKO LEP IN USPEŠEN TER VESELJA IN ZADOVOLJNOSTI POLN DAN! BOG PLAČAJ VSEM OBILNO! ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Prvi ukaz v tej “šoli” je bil odstraniti z oblačil in osebnih stvari, v prtljagi vsak znak, ki bi lahko izdal naša imena, poklic, naslov domovanja, sorodnikov ali karkoli osebnega. Razdeljeni smo bili po dva ali štirje po sobah. Vsakemu je bilo naročeno izvedeti ime in izvor sobnih tovarišev, uganiti njihove o-sebne sposobnosti in navade ter o vsem poročati na skupnem sestanku. Če je bil kateri toliko nepreviden, da je sostanovalec izvedel njegovo ime, je pomenilo, da je v obveščevalni šoli padel kot nesposoben za to službo. Vsak si je pa moral zgodbo svojega življenja in pripovedovati o sebi izmišljene stvari. Na skupnem sestanku se je zgodba razmo-trivala, da se dožene sposobnost za pripovedovanje te vrste; ta lastnost je nujno potrebna v primeru, ko se mora agent privaditi živeti v nasprotnikovem ozemlju. V sobi z menoj je bil nekdo, ki je bil po zunanji podobi odličen gospod. Ne spominjam se, pod katerim imenom mi je bil predstavljen, a pozneje sem zvedel, da je njegovo pravo ime Bob; priimka ne želim omenjati. Pripovedoval je, da je Rus, ki je kot begunec utekel iz Sovjetske zveze in bil v civilnem živ- PRVI SLOVENSKI KOVANCI na razpolago je še nekaj zlatnikov in srebrnikov kovanih leta 1978. Na kovancih, ki so krasno darilo za poroko, krst, sorodnike v domovini so ovekovečeni Cankar, Prešeren, Trubar, Baraga, Slomšek in Krek še Bled, Brezje, zemljevid Slovenije, Vojvodski prestol in mariborski in ljubljanski grb. Nakup predstavlja izvrstno naložbo ker cena še posebej sedaj ko je zlato in srebro padlo več kot ugodna. Srebrna serija na razpolago po originalni ceni od 1978 to je USA $93.--, zlata serija v krasni šatulji pa USA $348,— informacije: Dr. Peter Urbanc, 1 Daleberry Place, Don Mills Ont, Canada M3B 2A5 tel: 447-4332. Ijenju trgovec z zlatnino. Ničesar nisem mogel ali hotel verjeti. Rusko je res govoril gladko, ampak s povsem a-meriško izgovorjavo soglasnikov. Težko je bilo verjeti, da je bil trgovec; njegov razgovor se je prepogosto zasukal na mednarodne zadeve. Pri skupnem zasedanju sem dejal,'da mu nič ne verjamtm: njegova izgovorjava ni bila dovolj ruska, tudi slovanska ne. Sodil sem in povedal, da je akademik, mogoče celo u-čitelj mednarodnega prava, mogoče diplomat. Oboje sem uganil. Bob je bil, kot sem pozneje v Egiptu zvedel, A-merikanec starega pokolenja in svoječasno prvi tajnik a-meriškega poslaništva v Beogradu. Za Boba in za druge sem razvil zamotano pravljico o sebi: po rodu jugoslovanski priseljenec v Ameriki, pre-mogar v državi Kansas, pozneje pa prodajalec in ocenjevalec zemljišč. Slučajno je bii med nami “pčenec” iz Kansasa, ki je dobro poznal tamkajšnje premo-garsko okrožje. Ta se je prepričal, da govorim resnico, ker sem vse vedel o dotičnih krajih in o okrožju premogar-ske unije št. 14. Bob pa me je v skupini razkrinkal, da lažem. Dejal je, da sem mu govoril srbsko in slovensko in da on te jezike dovolj pozna ter ve, da je moja izgovorjava tako nerodna in napačna, da ne morem biti niti Jugoslovan niti kak drugi Slovan. Govoril Sem mu seveda nalašč tako nepravilno in tu pa tam namenoma vmešaval francoske besede. Sodil je, da sem belgijskega izvora in da nisem nikdar bil premogar, temveč najbrž krojač ali kaj sličnega po poklicu. Da sem prevaril Boba, se mi je štelo v priznanje. Obveščevalna šola je vključevala vežbe v prikrivanju in laganju samo za samoobrambo. Bolj važen je bil pouk glede resnicoljubnosti. Vse, kar gre v agentova poročila, mora biti resnično in nepobarvano, v prid ali na škodo kogar koli. Bistvo obveščevanja je pač v resnici. Kar vidi, sliši ali ' počenja, mora poročati, pa če je za njegovo stran dobro ali slabo, vse brez pretiravanja. Vodilni so vprašalni zaimki in prislovi: kdo, kje, kaj in kako. Kdo je kaj storil in kako je izvršil. Tudi zakaj ni važno vprašanje, ker vodi k tolmačenju in agent ne sme tolmačiti. Njegova naloga je povedati, kje in kdaj se je kaj zgodilo. Ta del pouka v pripravljanju poročil na podlagi za to pripravljenih informacij je mnogim delal preglavice. V tečaj so prihajali agenti, ki so se po odsluženju v Nemčiji in Italiji vrnili domov. Ti so nam predavali o svojih doživljajih in o pobegu iz dežel nasprotnikov. Vsak primer je bil drugačen. Malokateri je ubežal, ko je bil že prijet ali če ga je zasledoval sovražnik. Taka pripovedovanja so bila koristna kot pouk v opreznosti. Eno, včasih dve uri na dan je bila vežba na radiu, najprej Morsov sistem za črke, nato tajni načini za oddajanje poročil in navodila, kako varovati in stalno menjati oddajne postaje na sovražnikovem ozemlju. Pisali smo pisma s skrito pisavo, uporabljajoč sprva naj preprostejšo “tinto”, kot na primer limonov sok, mleko ali celo seč, pozneje pa izredno komplicirane pripomočke. Drugi del tega učenja je bil, kako napraviti tako pisavo vidno s segrevanjem s praški in raznimi kemikalijami in kako skrivati tajna poročila, inštrumente, fotografske aparate, denar, vse, česar bi sovražnik nikdar ne smel najti na zasačenem agentu. To je bilo predmet rednega pouka in sicer nekajkrat v vežbah skozi nepoznane gozdove ponoči, s kompasom. A- genti, ki so prišli iz vojaških vrst, so se morali odvaditi vojaškemu obnašanji!, ki bi jih izdajalo, da niso civilisti. Za vse je bil pouk v rabi ročnega orožja in najmodernejših eksplozivov. Eden izmed silnih eksplozivov je bil na primer kot suha ajdova kaša; dal se je kuhati kot kaša ter je bil za uživanje neškodljiv, a uporaben na naš način, je lahko podrl železen most. Drug tak eksploziv v obliki vrvi je bilo samo treba oviti okoli drevesa, ga povezati z električno žico, odstraniti se in pritisniti gumb in mogočni hrast je ležal na tleh., (Se nadaljuje) ------o----- Latinska m slovenska imena mesecev I. Januar — Prosinec TI. Februar — Svsčen HI. Marec — Sušeč IV. April — Mali traven V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VII. Julij — Mali srpan VITI. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kirnove* X. Oktober — Vinotok XI. November — Listop&d XII. December — Gruden FOR SALE Handy-man special — 1 family possible 2 — Recher area — to settle estate. 486-0241 (28-31) REMODELING Kitchens, baths, dry wall, porches, garages & roofing. Call Andrew Kozjek, Tom Žnidaršič 481-0584 or 692-0633 (21-30) 3 rooms furnished (up) with garage. Security deposit. E. 66 St. House for Rent Mineral Springs, Fla. 942-4747" (25-30) HIŠA NAPRODAJ V lepem delu Euclida, je naprodaj zidana hiša z 2 spalnicama. Možna tretja na vrhu. Razdeljena klet. Za podrobnosti kličite 731-2907. (28-29) ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa dela na hiši> znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways)' Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545. (x) HELP WANTED DOMESTIC Laundry and cleaning for 3 adults, 1 day a wk. — Shaker Hts. Area. References. Call 371-3131 (29-30) HOUSE FOR SALE 3 Bdrm. Bungalow. Alurri' sided. Euclid. Vicinity of Recher Hall. 486-0241. (29-32) HIŠA NAPRODAJ Za dve družini. 6 in 6 sob ne Addison Rd. Tel. 391-1083. (29-32) Darujte v tiskovni sklad Ameriške Domovine! Prijalel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. fiS St. 3fil-42l2 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. MALI OGLASI POMOČ IŠČEMO Iščemo žensko za popolno oskrbo starejše gospe, priklenjene na vozičku. Pet dni na teden, od 8.30 zj. do 4.30 pop. V okolici. Za pojasnilo, kličite 361-4976. Po 6. zvečer. (TX) Apartment For Rent Near St. Vitus, off St. Clair. Two bedroom apt. down. Call after six. 361-6858, (X) Za zanesljivost in slvarnosi cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 54(3 St. Glair Ave. tet. 881-2388 MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering ser-rice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popok.o odgovornost. Na razpolage ▼•eh vrst perutnina. Se priporočam^: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 WILLY POGREBNI ZAVOD Nabaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KK 1 9411 •k Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. sk Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani. •k Psurkinaa prostor. Zračevalni sistem. 24 črna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, III. 60432 ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 441«? Moj novi naslov: ................................ ......... »M....M.. UOJTU IME: ...................................... Moj »tari naslov: ............................... ..........*.............................. PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Let Your Life Insurance Work for You American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. Scholarships, social activities, and recreational facilities pi-0' vided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the coupon below. American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is ...... Name ........x..-........ Address................... City ..............State GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East «2 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-8300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235