Velenje, 7. oktobra 1977 Leto XIII Številka 39 /398/ Cena 3 din Le enotni bomo lahko rešili tudi najbolj zahtevne naloge Tudi v občini Velenje smo dosegli v zadnjem razdobju pomembne uspehe, vendar pa s trenutnim stanjem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni Letošnjemu 8. oktobru - prazniku občine Velenje dajejo posebno obeležje jubileji tovariša Tita in naše Partije. Tq veliko obdobje zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki je globoko povezano z imenom in delom tovariša Tita, smo delovni ljudje in občani občine Velenje počastili z odkritjem veličastnega Titovega spomenika ter s številnimi novimi delovnimi zmagami, kar vse izraža delo, sporočila in misli tovariša Tita. Nobenega dvoma ni, da smo tudi v občini Velenje dosegli v zadnjem razdobju pomembne uspehe. Ti niso majhni. Če pa se poglobimo v stanje, s kakršnim se trenutno srečujemo, pa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. To potrjujejo tudi analize našega gospodarjenja. Znano je, da izkazujejo nekatere temeljne organizacije združenega dela izgubo, rezultati drugih pa tudi niso najbolj spodbudni. Če bi delovali tako, kot smo se dogovorili in če bi dosegli še večjo aktivnost, bi temeljne in druge organizacije združenega dela ter vsi skupaj dosegali drugačne rezultate, kot jih sicer. S slabostmi, ki smo jim priče, se bomo morali torej kar najodločneje spoprijeti. Zlasti bo potrebno še bolj poglobljeno delo v kolektivih in s kolektivu Težiti moramo za tem, da bomo delali in gospodarili tako, da bomo uresničevali dogovorjene razvojne načrte ter izpolnjevali skupno sprejete obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Naloga nas vseh bi morala pravzaprav biti, da delamo še bolje, kot smo se dogovorili oziroma zapisali v planske dokumente. Ni treba ponovno poudariti, da smo takšne in druge naloge že zapisali v naš srednjeročni program razvoja. Vendar tega plana in nalog, ki iz njega izhajajo, v posameznih kolektivih niso obravnavali in uresničevali tako, kot smo se dogovorili Če bi jih, bi bil položaj zagotovo drugačen, kot trenutno je. Dejstvo je, da posameznih nalog in akcij ne uspemo izpeljati tako, kot smo se dogovorili, oziroma tako, kot bi bilo najbolje. Morda bo kdo rekel, da gledam na trenutno stanje bolj kritično, kot v resnici je. Pa ni tako! Znano je, da dobršen del Šaleške dloline izginja, se ugreza. Zmanjšuje se naš življenjski prostor. 2Zato bi morali toliko bolj enotno delovati, morali bi se poenotiti in iskati akumulativne perspektivne programe, ki bodo zagotavljali občinski skupnosti tudi za vnaprej hiter razvoj. Niapredovati mora tudi proizvodnja v Gorenju; uveljaviti je treba proizvodnjo zahtevnejših izdelkov ter nove programe, kar vse rrnora prav tako zagotoviti novo perspektivo vsem našim ljudem. Kar zadeva razvoj malega gospodarstva ne napredujemo tako, kot smo si zamišljali oziroma kot bi lahko. Podobno je na področju gostinstva in turizma. Prepočasi rešujemo probleme, s katerimi se srečujejo naši občani pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb na vseh področjih, za katera že imamo organi- Lzirane samoupravne interesne skupnosti družbenega in gospo- ———■!—— IH IWM !■■ II ■■■[■■■M——« darskega pomena, in sicer na osnovi doslednega uresničevanja načela svobodne menjave dela. Ni mogoče tudi mimo dejstva, da so mladi, ki prihajajo iz šol, zaskrbljeni. Zanima jih, kje se bodo lahko zaposlili. Srečujemo se s prakso, ko v organizacijah združenega dela najprej trdijo, da potrebujejo strokovnjake, drugič pa izjavljajo, da je strokovnjakov dovolj. To kaže, da ni planov potreb po kadrih. Mladim moramo omogočiti, da se bodo v naši občini vključevali v proizvodnjo na višji ravni, da bodo lahko pridobljeno znanje pokazali doma. Ob tem pa ni mogoče tudi mimo vprašanja, koliko in kje so angažirani strokovnjaki; vodstveni kader je angažiran, premalo pa drugi strokovni kadru Težišče naših prihodnjih prizadevanj in delovanja bo moralo biti ob kar najširšem dogovarjanju enotna akcija vseh. Pripraviti je treba skupen program akcij, določiti naloge in njihove nosilce. Obstoječe stanje moramo čimprej preseči Nujna je ocena doseženega, in sicer za vsa področja dela in življenja v občini. Ugotoviti moramo dosežene razultate, nakazati perspektivo in se dogovoriti za naloge. Takšne celovite programe akcij smo že imeli, žal pa jih, kot lahko ugotavljamo, ne uresničujemo. Imamo močno idejnopolitično silo, 3.000 članov Zveze komunistov, pa druge družbenopolitične organizacije. Z aktivnim delom nas vseh resnično lahko naloge, ki so pred nami, izvršimo. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja so tudi v občini Velenje dane solidne osnove. To omogoča dosežena raven materialne baze ter uveljavljanje vsebine zakona o združenem delu. Dosledno uresničevanje teh nalog pa mora in zagotovo bo zagotovilo tudi še večjo enotnost. Probleme in razvojne naloge bomo tako zagotovo lažje in uspešneje reševali O tem velikokrat govorimo, v prihodnje pa moramo naloge uspešneje in hitreje uresničevati Le enotni bomo zmogli rešiti tudi najbolj zahtevne naloge. Z našimi akcijami pa moramo priti do slehernega delovnega človeka, do slehernega občana, skratka do sleherne družine, te temeljne celice naše socialistične samoupravne družbe. Skrb za človeka, ki jo tolikokrat poudarjamo, ni in ne sme biti samo fraza, pač pa osrednje vodilo vseh naših prizadevanj, vseh naših akcij, kar vse zagotavlja višji življenjski in družbeni standard vseh naših delovnih ljudi in občanov. Tudi ob letošnjem občinskem prazniku je treba izreči našim -delovnim ljudem in občanom vse priznanje. V akcijah so se znova pokazali in izkazali Tako kot v preteklosti tudi sedaj. Vsem našim delovnim ljudem in občanom čestitam za naš skupni praznik - 8. oktober v imenu občinske skupščine ter v svojem imenu. NESTL ŽGANK, predsednik Skupščine občine Velenje * *********************** ********************* * t * 5 * i * * * V čast letošnjega praznika * * občine Velenje * $ bo svečana razširjena seja * $ občinske skupščine Velenje J * v soboto, dne 8. oktobra 1977 * ob 8,30 uri v Domu kulture Velenje * * * + * * * * ******************************************* * Praznik občine Velenje-8. oktober PETEK, 7. OKTOBER: 11,00 — Otvoritev IV. osnovne šole Velenje 16,00— Otvoritev II. vzorčnega sejma SOZD Gorenje v Rdeči dvorani 18,00 — Odkritje skulpture pri Zdravstvenem domu v Šoštanju in kulturni program 19,00 — Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti Šoštanj ter podelitev krajevnih nagrad in priznanj 19,00— Predvajanje novega barvnega filma „Velenje — srečal v dlaneh" na Titovem trgu v Velenju SOBOTA, 8. OKTOBER: 8,30 — Svečana razširjena seja občinske skupščine v domu kuilture Velenje Na seji bodo podeljene Kajuhove nagrade in srebrni grb občine Velenje 9,15 — Polaganje vencev pred spomenik žrtvam fašizma na Tiitovem trgu v Velenju 11,00 — Komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju 19,30 — V domu kulture Velenje: Ivan Cankar „Za narodov blcagor", komedija v izvedbi Drame SNG NEDELJJA, 9. OKTOBER: 9,00 — Razvitje prapora lovske družine ,Smrekovec" v Beslih vodah 10,00 — V domu kulture Velenje matineja slovenskega mla- dirnskega filma ,,Dolina miru" 14,00 — (Otvoritev asfaltirane ceste Silova — Laze Za 8. oktober — praznik občine Velenje čestitamo vsem našim delovnim ljudem in občanom Skupščina občine Velenje Izvršni svet Skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet Zveze sindikatov Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinski odbor ZRVS Velenje Novi izdelki Gorenja Številni novi izdelki, ki jih bodo predstavile temeljne organizacije združenega dela na II. vzorčnem sejmu sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, postavljajo Gorenje na evropsko raven proizvodnje, v Jugoslaviji pa mu zagotavljajo vodilno vlogo do leta 1985 Danes, v petek, 7. oktobra popoldan bodo v Rdeči dvorani v Velenju odprli v okviru manifestacij ob letošnjem občinskem prazniku Šaleške doline II. vzorčni sejem sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Pred II. vzorčnim sejmom sestavljene organizacije združenega dela Gorenje smo zaprosili za krajšo izjavo o pomenu sejma in razvojnih usmeritvah generalnega direktorja sozda Gorenje, Ivana Atelška: „S to manifestacijo bo Gorenje znova izpričalo svojo fiziognomijo in hotenje za še hitrejše osvajanje tržišča. Koncept razvoja oziroma programska usmeritev, ki jo želimo prikazati na letošnji razstavi, bo pokazala tudi naša prizadevanja po vse večji zaokrožitvi programa ter njegovo notranjo tehnološko in tržno povezanost. Posebej velja poudariti, da bodo temeljne organizacije združenega dela po krajšem zatišju razstavile nove izdelke, ki postavljajo Gorenje na evropsko raven proizvodnje, da posebej ne omenjam dejstva, da zagotavljajo ti novi izdelki Gorenju vodilno vlogo v Jugoslaviji do leta 1985. Trditi je mogoče, da je doseglo nadaljnje povezovanje v dohodkovnem smislu ponoven vzpon na osnovi novih kvalitet, ki jih ponujajo novi družbenoekonomski odnosi. Sicer pa postaja Gorenje vsak dan bolj evropska oziroma svetovna firma, da posebej ne omenjam uveljavitve Gorenja doma, saj skorajda ni kraja v Jugoslaviji, kjer ne bi bih prisotni. Tovarne Gorenja pa se pojavljajo tudi zunaj naših meja (Grčija, Avstrija), širimo mrežo podjetij in predstavništev (Zvezna republika Nemčija, Francija, Danska, Avstralija) itd. Za tak razvoj so zaslužni in ga podpira vseh 18.000 delavcev Gorenja. Prav vsi pa vemo in se zavedamo, da se ne moremo razvijati samo enostransko, pač pa, da moramo razvijati vse elemente, ki so potrebni za določeno proizvodnjo, to je tudi razvoj, nastop na trgu, finance, dolgoročno planiranje itd. In prav dolgoročno planiranje je bilo in je vzvod vsega ustvarjanja Gorenja. Pomembno je, da pred sprejemom odločitev temeljito preučimo koncept razvoja. Potem tudi uspehi ne morejo izostati. Znova naj poudarim, da računamo, da bo doseglo Gorenje 1985. leta 30 milijard dinaijev bruto produkta. Za dosego tega poglavitnega razvojnega cilja se moramo vsi skupaj, od temeljnih organizacij do sestavljene organizacije združenega dela, kar najbolje organizirati. Gorenje bo dobilo tudi v prihodnjem letu nove dimenzije. Tudi delitev dela znotraj Gorenja je postavljena na osnovi predvidevanj bodočega razvoja. nameniti izvozu. Dosežki prihodnjega leta so eden od vzvodov za dosego ciljev plana za obdobje 1980- 1985. Z ozirom na konceptno usmeritev bomo tudi morali pristopiti k nekaterim organizacijskim novostim znotraj Gorenja, predvsem kar zadeva tržne in servisne funkcije, organizirati temeljne organizacije združenega dela povsod tam, kjer so dani vsi pogoji, še bolj usposobiti trgovino in prodajne točke za izvajanje nalog, ki so pred njimi itd. To so poglavitne naloge, ki so pred sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. To so obveze, ki smo si jih sami določili in sprejeli. To predstavlja življenje Gorenja, to predstavlja interes vse naše skupnosti, vse to pa predstavlja tudi višji standard vseh naših delavcev ter vseh naših delovnih ljudi in občanov." V torek je obiskala Velenje štiričlanska irska parlamentarna delegacija, ki jo je vodil Brendan Corish. Poleg njega in njegove soproge sta bila v delegaciji še Patrick Harte, poslanec stranke Fine Gael in Michael J. Healy generalni I sekretar spodnjega doma. Delegacijo pa so spremljali Jože Božič, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine SRS, Luka Banovič, predsednik odbora za notranjo politiko zveznega zbora skupščine SFRJ in Ivo Klemenčič, član izvršnega sveta in republiški sekretar za industrijo. Pomembne goste iz republike Irske je sprejel predsednik občinske skupščine Nestl Zgank s sodelavci in jih seznanil z delom občine in občinskih organov, z razvojem industrije, gradbeništva, cestnega omrežja in gospodarskim planom naše občine. Gostje so si potem ogledali tudi našega giganta | bele tehnike, tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Plan SOZD-a Gorenje za leto 1978 Delegati delavskega sveta sozda Gorenje bodo v sredo odločili o planu za leto 1978 -Obravnava predloga izhodišč za izdelavo srednjeročnega plana do leta 1985 V sredo, 12. oktobra, se bodo sešli na 6. sejo delegati delavskega sveta sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Dnevni red predvideva sprejem plana sestavljene organizacije združenega dela Gorenje za leto 1978, obravnavo predloga izhodišč in terminskega plana za izdelavo srednjeročnega plana do leta 1985 ter sprejem predloga ukrepov za posamezne temeljne organizacije združenega dela, ki so v prvem polletju poslovale z izgubo. Delegatom bo posredovana tudi analiza o sodelovanju delegatov v delu občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter informacije o dohodkovnih odnosih na nivoju delovnih organizacij in reprodukcijske celote DOM. Obisk v Lendavi in Čakovcu Prejšnji teden so se mudili na obisku v Lendavi in Čakovcu predsednik skupščine občine Velenje, Nestl Zgank, sekretar komiteja občinske konference ZK Franjo Korun ter generalni direktor sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, Ivan Atelšek. S I. vzorčnega sejma sozda Gorenje 1976 v Rdeči dvorani v Velenju Notranja specializacija mora omogočiti še hitrejše izvajanje nalog, ki stojijo pred to veliko skupnostjo. Za več kot 12 milijard dinaijev izdelkov moramo v letu 1978 prodati, posebno pozornost pri tem pa moramo Od delovnega načrta do zaključnega računa Drugi del elaborata „Od delovnega načrta do zaključnega računa" je logično nadaljevanje ter utrjevanje osnovnih pojavov ekonomske teorije prvega dela. od petka do petka Iz prakse družbenega pravobranilca samoupravljanja VARSTVO DRUŽBENE LASTNINE V ustavi SFRJ čl. 129 - 131 in v Zakonu o združenem delu člen 232 so določila o varstvu družbene lastnine. V teh členih so določbe, ki obvezujejo delavce da pazijo družbeno lastnino pred uničenjem in poškodbami. Družbeni pravobranilec samoupravljanja pa ima pravico in dolžnost, da na lastno pobudo ali pobudo delavcev zahteva od OZD, da ugotovijo vzrok nastale škode na sredstvih družbene lastnine, lahko pa tudi začne postopek pred sodiščem zaradi varstva družbene lastnine. To obvestilo je dano zaradi tega, ker je v občini Velenje precej primerov nevestnega upravljanja z družbeno lastnino in so že tudi izdani ukrepi družbenega pravobranilca samoupravljanja. V Lendavi so se gostje iz Velenja pogovarjali s predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter delovne organizacije Gorenje — Varstroj o nadaljnjem razvoju organizacije združenega dela Gorenje - Varstroj ter o utrjevanju medsebojnih odnosov med občinama Lendava in Velenje, Med pogovori v Lendavi je bila še posebej podčrtana ugoto-j vitev, da je ob petrokemičnj industriji nosilec razvoja v občini organizacija združenega dela Gorenje - Varstroj, ki dosega v zadnjih letih največji vzpon. V Čakovcu pa so se predstavniki občine Velenje in sestavljene organizacije združenega dela Gorenje podrobneje seznanili z razvojem občine ter z razvojnim načrtom organizacije združenega dela Gorenje -Mural, v okviru katere si prizadevajo, da bi ob povečevanju proizvodnje pospešeno odpirali nova delovna mesta. FINANČNO POROČILO O ZBIRNEM SAMOPRISPEVKU PO KS ZA ČAS 01) 1 1 do 31. N 1Q~ | Krajevne skupnosti Delovnemu človeku, samo-upravljalcu želimo namreč omo- gočiti ali vsaj olajšati odločanje, saj s popolno informacijo o poslovnem procesu precej zmanjšu- jemo negotovost pri načrtovanju, ustvarjanju in nadziranju. Kakšne in koliko informacij naj sprejemajo organi samoupravljanja in drugi, na različnih ravneh, je seveda odvisno od njihovih pristojnosti, toda vendar je le potrebno vedeti, da višja odloče-valna raven potrebuje zgoščene informacije, niige odločevalne ravni pa čim širše informacije. Pogosto se namreč -zgodi, zaradi različnih objektivnih ali subjektivnih vzrokov, da se srečuje samoupravljalec le z na enoten način pripravljeno informacijo, kar pa ni v skladu z našim sistemom. Zavest samoupravljalca bomo negovali le, če mu bomo v določenem trenutku posredovali take informacije, katere bo razumel in se bo lahko zavestno odločil. Pri vsem tem ne smemo preiti v drugo skrajnost, ki bi s poplavo informacij kmalu dosegli ne-sistematičnost ter nepreglednost. V pomoč naj nam bo rek: „Ne vsakemu vse, le tisto, kar je potrebno za posamezno odločitev." V delu je zajeta problematika posameznih dejavnosti in sicer investicijske, kadrovske, nabavne, proizvodne, prodajne in finančne, ter njihova vsebina. Tako se srečujemo s problemom o nadomestitvi starega osnov- nega sredstva z novim. Vprašanje je, na podlagi katerih kriterijev se bomo odločili za investicijo. Katere informacije mora prejeti samoupravljalec za pravilno odločitev? S primerno podano vsebino in utrjenim znanjem o osnovah ekonomske teorije in prakse bomo podali odločitveni ravni možnosti za eksaktno odločanje. Enako bo na primer z danes aktualno temo ali nov delavec ali nadurno delo. Naš namen je torej jasen: širiti krog potrebnega znanja za oblikovanje pravilnih odločitev na vseh samoupravljalskih ravneh. Znano je namreč, da dajo informacije določeno moč, znanje pa je potrebno, da lahko to moč pravilno uporabimo. V ta namen je potrebno posvečati čedalje več časa družbeno ekonomskemu izobraževanju neposrednih proizvajalcev, kajti znanje, ki si ga pridobijo učenci v šolah o družbeno ekonomskih problemih, s katerimi se srečujejo že ob prvi zaposlitvi, je premajhno. V tem lahko vidimo vzroke v mnogih negativnih stališčih samoupravnih organov do zaple-tenejših ekonomskih odločitev. Znanje lahko izpolnimo le s ■ permanentnim izobraževanjem, katerega del je posredovanje primarnih informacij. V tretjem delu elaborata bo pisal tov. Zagožen Jože, dipl. oec. FRANC ŽEMVA, dipl. oec. Zaposl. obrt., kmet., SKUPAJ januar - avgust 100' 70% 30' AVGUST 1977 100' 70% 30 + 100 upok. 1. Velenje — levi breg 2.563 2.202,729,60 1.541.910,70 660.Š18,90 296.266,00 207.386,20 88.879,80 2. Velenje - des. breg 3.040 2.612.679,65 1.828.875,75 783.803,90 351.404,05 245.982,85 105.421,20 3. Šmartno — Velenje 793 681.531,25 477.071,85 204.459,40 91.665,60 64.165,90 27.499,70 4. Šalek - Gorica 402 345.492,50 241.844,75 103.647,75 46.168,55 32.528,00 13.940,55 S. Stara vas 380 326.584,95 228.609,45 97.975,50 43.925,50 30.747,85 13.177,65 6. Staro Velenje 471 404.793,45 283.355,40 121.438,05 54.444,50 38.111,15 16.33335 7. Pesje 543 466.672,70 326.670,90 140.001,80 62.767,25 43.937,05 18.830,15 8. Konovo 395 339.476,45 339.476,45 45.659,40 45.659,40 9. Cirkovce 65 5.863,20 55.863,20 7.513,55 7.513,55 10. Plešivec 96 82.505,65 82.505,65 114)96,95 11.096,95» ll.Paka 200 171.886,80 171.886,80 23.118,70 23.118,70 [J 12. Šentilj 352 302.520,80 302.520,80 40.688,90 40.688 90 h 13. Škale 406 348.930,25 348.930,25 46.930,95 46.930,9511 14. Bevče 81 69.614,15 69.614,15 9.363,05 9.363,05 li 15. Kavče 281 241.501,00 241.501,00 32.481,75 32.481,751 181.366,101 16. Šoštanj 1.569 1.348,452,10 1.348.452,10 181.366,10 17. Bele vode 109 93.678,30 93 678,30 12.599,70 12.599,70 b 18. Skorno — Florjan 323 277.597,20 277.597,20 37.336,70 37.336,70 p 19. Zavodnje 124 106.569,80 106 569 80 14.333,60 14.333,60 ji 20. Ravne 445 382.448,20 382.448,20 51.439,10 51.439,10» 21. Družmirje - Gaberke 389 334.319,90 334.319,90 44.965,85 44.965,85 L 22. Lokovica 210 180.481,15 180.481 15 24.274,60 24.274,601 23. Topolšica 502 431.435,90 431.435,90 58.027,90 58.027,90 li 24. Šmartno ob Paki 573 492.455,75 492.455,75 66.235,05 66.235,05 »s 25. Gorenje 326 280.175,50 280.175,50 37.683,45 37.683,45 [j 14.638 12.580.396,20 4.928.338,80 7.652.057,40 1.692.056,75 662.859,00 1.029.197,701 Velenje, dne 19.9. 1977 f DOSTAVLJENO KS, NAŠ ČAS, SZDL, LS ODDELEK ZA FINANCE 1 ž • BILO JE PRED 36 LETI Združitev štajerskih partizanskih čet in napad na Šoštanj V začetku oktobra je prišlo v Šaleški dolini do pomembnih dogodkov. ki so bili v zvezi s sklepom centralnega komiteja KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet o prehodu partizanskih enot v ofenzivo in o večjih partizanskih akcijah v posameznih pokrajinah. Večjo akcijo so lahko izvedle le združene partizanske čete in tako je prišlo do sklepa o ustanovitvi Štajerskega partizanskega bataljona. V septembru je pokrajinski komite KPS za severno Šlove-nijo pripravljal združitev partizanskih čet. Prihod Pohorske čete na šaleško območje ter njeno zadrževanje na tem območju je bilo že v zvezi s pripravami za koncentracijo štajerskih čet. Združitev štajerskih partizanskih čet je bila izvedena na šaleškem območju, ker je bilo določeno, da bodo združeni partizani napadli Šoštanj. Pohorska četa po 23. septembru veijetno zato ni izvajala akcij na šaleškem območju, ker je bilo predvideno, da se bodo na tem območju združile štajerske partizanske čete. V zvezi s pripravami na združitev štajerskih partizanov in s pripravami za napad na Šoštanj so prišli na Graško goro k Pohorski četi Miloš Zidanšek, Tone Žnidarič in Božo Mravljak, ki se je vrnil z mariborskega območja v Šaleško dolino. Od javke pri Čebulaiju v Mislinji je prišel na Graško goro tudi Dušan Kveder-Tomaž, ki je tedaj deloval v Mežiški in v Mishnjski dolini. Kveder se je kmalu vrnil v Mislinjsko dolino, Božo Mravljak pa je začel zbirati podatke za napad na Šoštanj in se je pri tem povezal s sodelavci osvobodilnega gibanja v Šoštanju in v njegovi okolici. Spomernik v Šoštanju Z Graške j gore se je Pohorska Seta podalaa na bližnji hrib jrmado. Nia tem hribu nad rasjo Plešivecc blizu Navršnikove □netije je bbila na vrhu majhna asa, obdanaa z gostim smreč-sm. Na tej j jasi se je utaborila 'ohorska četta in tu je pričakala evirske in s savinjske partizane. Ja tej jasi je : bila izvedena združitev štajerrskih partizanskih SeL Po 1. oktttobru je iz svojega aborišča na a Dotrovljah krenila »roti Šaleškki dolini Savinjska Seta, istočasrsno pa tudi Revirska Seta. Določeieno je bilo, da bodo avinjski in i revirski partizani lobifi zvezo j s Pohorsko četo v 'enku pri ŠŠoštanju. Spoznavni ;nak je bilolo sovje skovikanje. 'artizani so si se našli v gozdu nad elezniško piprogo blizu železni- škega predora v Penku in od tu odšli na Grmado. Savinjski in revirski partizani so prišli na Grmado v noči na 5. oktober. Tu so združili čete v Štajerski bataljon, ki so ga razdelili na tri čete. Vsaka četa je dobila eno od lahkih strojnic, ki jih je prinesla s seboj Pohorska četa. Razen mitraljezcev so bili vsi borci oboroženi s puškami in ročnimi bombami. Za komandanta bataljona je glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet imenovmlo Franca Roz-mana-Staneta, ki je prevzel poveljstvo nad bataljonom šele po napadu na Šoštanj. Zaradi odsotnosti komandanta so na Grmadi postavili začasni štab, ki so ga sestavljali Tone Žnidarič ter komandirji čet Joža Letonja-Kmet, Miha Pintar-Toledo in Rudi Knez-Silas. Ob združitvi je bilo na Grmadi okoli šestinštirideset partizanov. Iz Pohorske čete se je vključilo v bataljon štirinajst partizanov. Na koncentracijo je iz Cirkovc prišel tudi Franc Polh, ki je z Grmade odšel v Mislinjo na javko k Čebularju, a je potem sodeloval pri napadu na Šoštanj. , Po združitvi čet so partizanski funkcionarji na Grmadi na osnovi podatkov, ki jih je zbral Božo Mravljak, pripravili načrt za napad na Šoštanj. Pri izdelavi načrta so sodelovali Tone Žni-darič-Martin, vsi trije komandirji čet in po nekaterih virih tudi Miloš Zidanšek. Vsekakor je bil prisoten tudi Božo Mravljak. Kasneje zajeti partizan Ernest Divjak je pri zasliševanju navedel, da so bili k izdelavi načrta pritegnjeni tudi vodje sedmih skupin, na katere se je razdelil bataljon pri napadu na Šoštanj. Bolj verjetno je, da so vodje teh skupin bili le seznanjeni z načrtom in z nalogami posameznih skupin. Na Grmado je za kratek čas prišel iz Mislinj-ske doline ponovno Dušan Kveder. Več preživelih borcev štajerskega bataljona omenja, da je napad na Šoštanj neposredno vodil Jože Letonja-Kmet. Že na Grmadi so bili partizani bataljona obveščeni, da bodo napadli Šoštanj in seznanjeni z načrtom za napad ter z nalogami posameznih skupin. V, noči na 6. oktober je Štajerski bataljon zapustil Grmado in se podal'v gozd Ležen, kjer je pre-danil in nato 7. oktobra zvečer krenil na Gorice pri Šoštanju. Na Goricah se je bataljon v skladu z načrtom razdelil na sedem skupin. Vodstvo Štajerskega bataljona oziroma napada na Šoštanj je računalo na možnost nemške intervencije iz Velenja in iz Savinjske doline. Zato sta dve skupini partizanov pred začetkom napada krenili v zasedo. Zasedi sta bili v Družmiiju ob cesti Šoštanj — Velenje in v Penku ob cesti Šoštanj — Šmartno ob Paki. Od te ceste se v vasi Gorenje odcepi cesta proti Moziiju. Zaseda v Družmiiju naj bi zavrnila prihod Nemcev iz Šmartnega ob Paki in iz drugih nemških postojank v Savinjski dolini. Po obeh navedenih cestah bi lahko prišle tudi nemške sile iz Celja, če bi v Celje pravočasno prispelo poročilo o partizanskem napadu na Šoštanj, kar pa se ni zgodilo. Vodstvo napadalcev pa je postavilo še nekaj partizanov pred stanovanjsko kolonijo uslužbencev Woschnaggove tovarne. Zasedo pri tej koloniji so postavili zato, ker so po dobljenih poročilih partizani domnevali, da bi se lahko vmešali nekateri hitler-janci, ki so tam stanovali. Zaseda v Penku je morala minirati tudi cestni most v Penku. Določeno je bilo, da bo eksplozija v Penku znak za začetek napada. Pred napadom so partizani prekinili telefonske napeljave, da bi zmanj šali možnost nemške intervencije iz drugih krajev. Danes ni mogoče ugotoviti, kakšne podatke so partizani dobili o nemških silah v Šoštanju oziroma v Šalešld dolini. Vemo pa, da je bila v Šoštanju orožniška postaja in da sta bila v Šoštanju dva štuima verman-šafta, ki sta vključevala nekaj nad štiristo vermanov. Oba šoštanjska šturma sta imela, kot smo že navedli, dve posebni skupini, ki sta šteli po petnajst mož in ki ju je bilo treba upoštevati. Vsako noč sta bila orožniški postaji dodeljena za patruljno službo po dva ver-mana. Sovražne sile v Šoštanju, ki bi jih morali partizani upoštevati, so torej predstavljali orožniki, posebni skupini ver-manšafta in nekateri oboroženi Nemci in njihovi sodelavci. V sosednjem Velenju, ki je bilo po tedanji cesti šest kilometrov oddaljeno od Šoštanja, sta bili orožniška postaja in posebna skupina vermanšafta, ki je štela dvanajst mož. Posebno skupino, ki je štela deset mož, je imel tudi Šturm vermanšafta v bližnji Topolšici. Pri velenjskem premogovniku je bila obratna zaščita, ki je tedaj štela okoli deset mož. Upoštevajoč vse navedeno, bi lahko Nemci v Šaleški dolini zbrali proti Štajerskemu bataljonu okoli osemdeset varmanov, orožnikov in pomožnih policistov ter obratnih zaščitnikov in še nekaj Nemcev ter njihovih pomaga-čev, ki so imeli orožje. Te sile pa bi lahko zbrali le, če bi se vse odvijalo po pripravljenih alarmnih načrtih. Dejansko pa Nemci niso bili pripravljeni na tako veliko partizansko akcijo, kot je bil napad na Šoštanj. Predvsem pa je bilo pomembno to, da Nemci niso ničesar zvedeli o pripravah za napad na Šoštanj in da so jih partizani povsem presenetili. Dne 7. oktobra zvečer je imela šoštanjska zveza namških deklet v domu Štajerske domovinske zveze prireditev. Prisotni so bih šoštanjski okupatorski funkcionarji. Le malo pred začetkom napada se je prireditev zaključila. Ob 22. uri je neka verman-ska enota korakala in prepevala po mestu. Veijetno je imela prej apel ali pa je tudi bila na prireditvi v domu Štajerske domovinske zveze. Zaradi večerne izmene delavcev v šoštanjski tovarni usnja in pri velenjskem premogovniku je vodstvo napada na Šoštanj odločilo, da se bo akcija pričela šele ob 1. uri zvečer. Po eksploziji v Penku so partizani vdrli v Šoštanj. Varnostna policija je poročala, da se je napad pričel 7. oktobra ob 23. uri, po poročilu šoštanjskega župana pa ob 23,30. Zaseda v Penku je minirala most ob 23. uri, malo kasneje pa so začeli partizani streljati v Šoštanju. Še pred začetkom streljanja je Božo Mravljak pospremil eno od skupin napadalcev pred stavbo orož-niške postaje. Ta skupina je ves čas blokirala orožniško postajo. Zavzetje orožniške postaje ni bilo v načrtu. Verjetno je vodstvo napada računalo na močan odpor. Orožniki pa so bili povsem demoralizirani ter bi zavzetje orožniške postaje ne predstavljajo posebne težave. Orožnik, ki je bil ob začetku napada na postaji, se je s puško in ročno bombo skril pod posteljo. Orožnik, ki je bil na že omenjeni prireditvi v domu Štajerske domovinske zveze, se je skril v bližini orožniške postaje. Člani posebnih skupin šturmov vermanšafta se niso zbrali po predvidnem načrtu in niso posegli v dogajanje. Nemci in njihovi pomagači in prav tako vodje vermenskih štuimov ter posebnih skupin so se poskrili. Pač pa je že po začetku streljanja hitel na orožniško postajo brivec Stanko Štraus, kije bil za tisto noč dodeljen orožniški postaji za patruljno službo. Pred orožniško postajo je bil hudo ranjen, a nihče od orožnikov mu ni skušal pomagati. V času napada sta bila ranjena še dva pripadnika vermanšafta, in sicer pomožna delavca Lenart Drev in Alojz Kumeršek. Štraus in Drev sta v bolnišnici, kamor so ju spravili po napadu, podlegla ranam. Partizani bi morah v Šoštanju kaznovati nekaj okupatorskih veljakov in izdajalcev in med njimi župana Huberta Haukeja, komercialnega direktorja v Woschnaggovi tovarni Wolf-ganga Klimenta in Hansa Gruberja. Partizani so jih iskali na njihovih stanovanjih, a jih niso našli, ker so se pravočasno poskrili. Iskali so tudi zagrizenega hitlerjanca gostilničarja Franca Galofa. Skupini, ki jo je vodil Lojze Ribič, je bilo ukazano, da mora prijeti H. Gruberja in zažgati žago, last firme Hauke — Stroinigg. Gruberja partizani niso našli, zaplenili pa so mu med drugim vermansko uniformo ter razne dokumente. Ribič je vrgel v spalnico H. Grubeija starejšega ročno bombo, ki pa ni eksplodirala, a Nemci so le registrirali, da je povzročila za 50 RM škode. Ribičeva skupina je uspešno zažgala žago. Celjski gasilci so bili o požaru v Šoštanju obveščeni 8. oktobra ob 3. uri zjutraj. Ob 4,50 je že bilo trideset celjskih gasilcev v Šoštanju, a niso imeli kaj gasiti, ker je žaga že pogorela do temeljev. Šoštanjskim gasilcem je po odhodu partizanov uspelo, da so obvarovali pred ognjem skladišče s 500 m3 lesa. Po napadu so Nemci ugotovili, da se požar ni razširil zaradi popolnoma mirnega ozračja. Ena od partizanskih skupin je vdrla tudi v prostore matičnega urada in tam zanetila ogenj, a požar se ni razvil. Morda so partizani hoteli zažgati tudi pošto, ker je pri poštnem uradu zgorelo 15 m3 drv. Obstreljevali so tudi nemški dom v Šoštanju. Partizani naj bi se v Šoštanju oskrbeli tudi z živili. Res so izvedli nekaj rekvizicij, predvsem pri ljudeh, ki bi jih morali prijeti. A, dosti živil niso zaplenili. Zaplenili so tudi nekaj oblačil in pri Klimentu med drugim tudi pisalni stroj. Partizani so s streljanjem, z glasnim poveljevanjem in tudi s petjem ustvarili vtis, da jih je zelo veliko. V mestu so bili dobri dve uri. Ko je udaril plat zvona pri šmihelski cerkvi v Družmiiju — že prej je bilo določeno, daje to znak za umik — so se umaknili iz Šoštanja. Skupine so se zbrale na Goricah, kjer so se partizani prešteli. Nihče ni manjkal. Z Goric je bataljon krenil proti Skornemu, kjer je predanil. Kmetje so partizanom preskrbeli hrano. Zvečer se je bataljon ustavil pri kmetu Goličniku v Lepi njivi nad Mozirjem, kjer so borci večerjali, nakar so partizani krenili proti Dobrovljam. Nemci ob partizanskem napadu na Šoštanj niso nudili nobenega organiziranega odpora. Povečini so se poskrili. Kljub temu, da seje v Velenju lepo slišalo streljanje iz Šoštanja in da je velenjska orožniška postaja imela telefonsko zvezo s Celjem, Nemci niso poslali Šoštanju nobene pomoči. Omenili smo, da so celjski gasilci zvedeli za dogajanje v Šoštanju ob 3. uri zjutraj. Že pred tem je lahko bila obveščena policija v Celju. Tudi iz bližnjih orožni-ških postaj niso posredovali. Partizanske zasede so ostale brez dela. Vodja vermanske štandarte Celje zahod je v svojem poročilu navedel, da je bil šele 8. oktobra ob desetih dopoldne obveščen o dogodkih v Šoštanju. Obvestil ga je vodja šturma Šoštanj II Hans Gruber. Nemci so se zganili šele 8. oktobra zjutraj. V Šoštanju so zbrali petdeset vermanov in nekaj orožnikov, ki so obkolili in preiskovali del šoštanjske okolice. Ob 11. uri dopoldne je šoštanjska orožniška postaja obvestila vodjo štandarte Celje — zahod H. Wolfa, da bi za obkolitev in za patrulje nujno potrebovali pomoč. Wolf je do pol enih popoldne zbral devetdeset vermanov iz dvanajstih celjskih šturmov, ki so jih oborožili z brzostrelkami ter jih odpeljali na tri različna mesta v okolici Šoštanja. Nemška akcija je potekala takole: v zgodnjih dopoldanskih urah 8. oktobra so šoštanjski vermani in orožniki pričeli obkoljevati območje, na katerem naj bi se zadrževali partizani. To območje so vermani obkolili s treh strani, s severne strani pa naj bi ena policijska četa preiskala teren. Vermani, ki so prišli iz Celja, so okrepili zapore, del teh vermanov pa so pritegnili k preiskovanju obkoljenega območja. Policisti in vermani so prečesali gozd in preiskali vse domačije na obkoljenem območju. Wolf je poročal, da se je končala akcija neuspešno zato, ker je bilo na voljo premalo izurjenih mož za gozdnato in gričevnato ozemlje. Po nemških virih ni mogoče ugotoviti, katero in kako veliko območje so Nemci zajeli s svojo akcijo. Vendar pa so se omejili na okolico Šoštanja in 8. oktobra bataljona niso zasledovali in zato seveda niso mogli naleteti na partizane. Napad na Šoštanj je bila skrbno pripravljena in uspešna akcija. Kljub temu, da ni bilo organiziranega nemškega odpora, lahko to akcijo ocenjujemo za pravo vojaško dejanje in tudi kot zelo dober primer partizanske taktike. Pomanjkljivost je bila v tem, da partizani niso zavzeli orožniške postaje, kar bi lahko opravili brez večjih težav. Savinjski prvoborec Ludvik Zupane navaja, da je neki orožnik (verjetno tisti, ki se je skril pod posteljo — op. M. Z.) pozval napadalce z okna orožniške postaje, naj ne streljajo, partizanski mitraljezec pred orožniško postajo pa ga je zavrnil: „Marsch zurueck!" Zupančevo pričevanje potrjuje, da bi orožniška postaja ne nudila odpora. Po napadu na Šoštanj je bil zaradi ravnanja orožnikov v noči na 8. oktober odstavljen s svojega položaja dotedanji vodja šoštanjske orožniške postaje. Partizani so povzročili v Šoštanju kar znamo škodo. Za- radi rekvizicij in poškodb na stavbah je bilo za 5.586,10 RM škode. Največ so partizani pobrali v Klimentovem stanovanju. Največjo škodo so povzročili partizani s požigom Hauke-jeve žage. Gradbeni urad Celje je ocenil škodo na 35.000 RM. Seveda pa to ni bila vsa škoda, ki jo je povzročil partizanski napad. Prišteti bi bilo poleg drugega treba še stroške za popravilo mostu v Penku in za nemško akcijo na šoštanjskem območju. „. Gmotna škoda, ki so jo povzročili partizani z napadom na Šoštanj, pa v tistem času ni bila tako pomembna. Najbolj pomemben rezultat partizanskega napada na Šoštanj je bil velik odmev te akcije ter velik moralni in politični uspeh partizanov. Napad na Šoštanj je okrepil narodno zavest in moralo Slovencev v Šaleški dolini ter opogumil sodelavce osvobodilnega gibanja in tudi borce Štajerskega partizanskega bataljona. Propagandni in moralni učinek šoštanjske akcije pa ni bil omejen le na Šaleško dolino. Napad na Šoštanj je odmeval po vsej okupirani slovenski Štajerski in še dalje. Glas o partizanski zmagi v Šoštanju je prodrl celo do slovenskih izgnancev v Srbijo. Šoštanjske dogodke je ljudska govorica močno povzdignila. Ljudje so pripovedovali o velikem številu partizanov in o njihovi dobri oborožitvi. O vdoru partizanov v mesto Šoštanj je poročal Slovenski poročevalec z dne 24. oktobra 1941, ko je objavil komunike poveljstva narodnoosvobodilnih slovenskih partizanskih čet o napadih na Šoštanj, Lož in Bezuljak. Tako se je vest o napadu na Šoštanj razširila po vsej Sloveniji. Kljub temu, da partizanske skupine v Šoštanju niso uspele izvesti vseh nalog, ki bi jih morale — ni jim uspelo prijeti in kaznovati šoštanjskih okupatorskih veljakov in izdajalcev — je bil politični in moralni namen akcije dosežen. To pa je bil eden ed glavnih ciljev napada na Šoštanj. Napad na Šoštanj je bila ena najpomembnejših akcij štajerskih partizanov v letu 1941, sodi pa tudi v vrsto najpomembnejših partizanskih akcij v Sloveniji v tem letu. V, Šaleški dolini pred 1944. letom ni bilo več tako velike partizanske akcije. Pomena napada na Šoštanj pa vendar ne smemo pretiravati. V prispevkih o napadu na Šoštanj večkrat beremo, da je bil Šoštanj prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Gre le za vdor partizanov v Šoštanj in ne za osvoboditev tega mesta. Res pa je, daje bil napad na Šoštanj prvi napad na mesto v Sloveniji, in da so partizani dve uri Šoštanj obvladovali. Dr. Milan ŽEVART (Iz knjige Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini) Spomenik žrtvam NOB iz Šaleške doline Em. jgBB r,,js§ r-gfii Udeleženci jubilejnega 10. mednarodnega kongresa emajlircev, kije bil ob koncu septembra na Bledu, so zadnji dan dela kongresa obiskali Velenje. V skupščinski dvorani jih je sprejel in pozdravil predsednik občinske skupščine Nestl Žgank, zatem pa so si ogledali proizvodnjo v TGO Gorenje Velenje. Gostje na tiskovni konferenci v termoelektrarni Šoštanj 27. septembra: inž. Tone Tribušon, inž. Janez Sterniša, Dragan Petrovič, predsednik republiškega komiteja za energetiko, dipl. inž. Mirko Bizjak, glavni direktor REK Velenje, dipl. inž. Dušan Janežič in dipl. inž. Franc Potočnik Od 23. septembra do 2. oktobra je bil v športno rekreacijski dvo rani Golovec v Celju X. jubilejni sejem obrti. Na sejmu je sodelovalo tudi Združenje samostojnih obrtnikov občine Velenje. Razstavljeni izdelki velenjskih obrtnikov so vzbujali veliko zanimanji obiskovalcev sejma. Srečen otrok v zdravem okolju Prvi teden v oktobru je teden otroka, ki poteka v Sloveniji letos pod geslom: Srečen otrok v zdravem okolju — Razmislimo, če nudimo našim otrokom res vse kar je potrebno za njihov razvoj Prvi teden v oktobru je vsako leto mednarodni dan otroka. V Sloveniji poteka ta teden letos pod geslom „Srečen otrok v zdravem okolju". V tem tednu se še bolj zamislimo ob tem, da je potrebno zagotoviti slehernemu otroku pravilno rast in razvoj, omogočiti mu moramo, da bo razvil vse sposobnosti in se pripravil na življenje. V tej pripravi imata vzgoja in izobraževanje pomembno vlogo. Na razvoj otroka v veliki meri vpliva okolje v katerem otrok raste. Nanj vplivajo naše navade in ravnanja. Od nas je odvisno, kakšno osebnost bomo razvili, zato moramo otroku omogočiti, da se bo raz- vijal v okolju, ki bo nanj najbolj dobro vplivalo, nuditi mu moramo vse, kar je za njegov razvoj nujno potrebno. Naša naloga, naloga samoupravne socialistične družbe je, da omogočimo vsem otrokom enake pogoje za razvoj, nudimo jim enake možnosti šolanja, možnosti vključevanja v mladinsko in pionirsko organizacijo in kasneje možnost zaposlitve in delovanja na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Ob letošnjem tednu otroka bo društvo prijateljev mladine Velenje pregledalo dela teh društev v krajevnih skupnostih. Potrebno pa bo razmisliti tudi o ustanovitvi še večih takšnih društev. Naloge društev prijateljev mladine so zelo obsežne. Tako skrbijo za hitrejši razvoj otroškega varstva v krajevnih skupnostih, urejajo igrišča, skrbe za koristno izrabo otrokovega prostega časa, za aktivnosti med počitnicami in še bi lahko naštevali. Na to kakšna osebnost se bo razvila pa v veliki meri vpliva predšolska vzgoja otroka in prizadevati si moramo, da bi bil organizirane družbene predšolske vzgoje deležen prav vsak otrok. Ker pa vseh otrok še vedno ne moremo zajeti v vzgojo varstvene ustanove je organi- Kot na robu življenja Pri Ivanki Hlastec se podira hiša - Ni opravičila za nasilno vselitev - Otrokom je kljub temu treba pomagati Kuhinja je majhna, bedna in zatohlo je, vonj po prekuhanem perilu pa dra fi nosnice. Vse je nekako brezupno, kot na robu življenja, kot na robu humanosti. Zidovje že dolgo poka in mokrota se je zalezla v stene in skozi stekla na oknih, kakor da ni tiste svetlobe, tistega sonca od zunaj. Upanje pa ostane, upanje na izboljšanje. Ni daleč do tja, do teh ljudi, do te hiše. Le v Pesju zaviješ čez progo in jo mahneš proti rušnemu področju. Čez nekaj sto metrov je na koncu asfaltne poti opozorilo. V kup zemlje zabodena tabla (prehod in zadrževanje sta življenjsko nevarna) in skoraj podrto poslopje ne daleč od nje, tujcu ne dajeta zaupanja za nadaljnji korak. Pa vendar, moram še kakšnih sto metrov globlje do hiše, ki se, čeprav le stežka, le upira ugrezanju in zlomu. Ivanka Hlastec, srčni bolnik s kroničnim vnetjem srčne mišice, prav gotovo revmatičnega porekla in mati štirih otrok (peti je na poti), od katerih so trije še mladoletni, pripoveduje: „Sem smo se vselili pred 11 let. Sedemčlanska družina smo saj je tu tudi moja mati. Mož je privatni zidar, vendar pa večkrat brez zaposlitve, v reden „šiht" pa noče. Ne daje mi nobenega denarja, ampak se raje predaja pijači. Večkrat je tudi zagrozil, da nas bo pobil. Jaz sem bila zaposlena v Gorenju, vendar sem že dve leti v bolniški. Mesečno dobim 1.400 dinarjev bolniške. Najhuje je, da že od januarja v hiši ni vode in elektrike, jaz pa imam fanta, ki je star dve leti in pol in dve dekleti, mlajša ima 8 let, starejša pa deset. Najstarejši sin ima sedemanjst let in dela v TUŠ. Skozi razpoke v zidu pada prah, v deževju pa je tu prava kapnica. Z živci sem že cisto na koncu, mož pa mi pravi, delaj kakor veš in znaš." In me izza hladilnika, ki že od januarja ni v uporabi gleda dvoje praznih oči, najmlajšega otroka, najn dvoje otroških nič kaj nebrižnih, nič kaj veselih oči. Pri tajnici samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva Jelki Fužir, pa je vsa zgodba dobila nekoliko drugačno podobo. »Družina Hlastec", pripoveduje Jelka Fužir, ,je do leta 1969 stanovala na Šercerjevi cesti v Velenju. V tem letu pa je Rudnik od lastnika odkupil hišo v Pesju, v katero sta se kmalu zatem nasilno vselila Ivanka in Rudolf Hlastec z dvema otrokoma. Ker nista bila zaposlena, so se večinoma preživljali z občasnimi socialnimi psdporami. Ivanka se je potem leta 1971 zaposlila v Gorenju, vendar pa je morala zaradi bolezni prekiniti delo." ,Jn kaj je bilo s stanovanjem? " sprašujem. „Gorenje se je zgovarjalo, da stanovanjskega problema ne morejo rešiti in da je to problem Rudnika in naše samoupravne interesne skupno- sti. Kljub temu pa so Ivanki ponujali stanovanje v primeru, če se razveže. Rudnik pa je letos ponudil dvoje stanovanj. Prvo v Tuinu, dve sobi in kuhinjo, kar je odklonil mož (pa tudi po mnenju patronažne medicinske sestre Darinke Bošnjak to stanovanje ni primerno za Ivanko Hlastec, saj so sobe vlažne in mrzle in se težko ogrevajo. Ivanka je ledvični in srčni bolnik, mož Rudolf pa asma- zirala občinska skupnost otroškega varstva in vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj za otroke v posameznih krajevnih skupnostih Potujoče vrtce. V to vzgojno dejavnost bodo pritegnili predvsem petletne otroke in jim tako zagotovili, da se bodo v prihodnjem šolskem letu lažje vključili v malo šolo. V zadnjem letu so se dobro uveljavili tudi vrtci na domovih in tako smo poskrbeli za varstvo otrok od 8. mesecev pa do treh let. Ob tednu otroka pa bi se prav gotovo moral zamisliti sleherni izmed nas. Ali res dovolj skrbimo za naše otroke? Jim res nudimo čisto vse kar potrebujejo za razvoj? Nismo morda včasih preveč zadovoljni, če nudimo otroku le materialne dobrine? Za otrokov razvoj je pomembna ljubezen in občutek varnosti. Jim to nudimo v dovolj veliki meri? Mati se vme iz službe utrujena in slabe volje in s takšnim izgovorom pogosto odpravi svojega otroka, ki ga zanima toliko mogočih in nemogočih stvari. Morala bi se zamisliti kljub utrujenosti in slabi volji, saj bo s tem, ko bo otroku pokazala prijazen obraz in pripravljenost, da se z njim pogovarja, dala otroku zelo veliko. Otrok bo tako vedel, da ga ima rada, da si kljub temu, da ima veliko dela vzame čas tudi zanj. M. T. nasi kraji in ljudje Takole je v kuhinji. Sinko gleda korajžno, a pravega veselja ni. Opozorilo je samo dovolj zgovorno tik), nato pa sobo in kuhinjo v Šoštanju. To stanovanje pa je bilo za tako veliko družino premajhno. Sedaj jim bodo na Rudniku najbrž ponudili stanovanje v „provizorijih" v Velenju. Mi na naši samoupravni interesni skupnosti bi prav radi pomagali, vendar pri dodeljevanju stanovanj nimamo besede. Sicer pa menim, da so na Rudniku tudi tokrat pokazali veliko mero razumevanja in upam, da bodo začeto akcijo izpeljali do konca." Takšna so mnenja. In kdo bo dal stanovanje? Najmanj trije bi lahko pomagali. REK, Gorenje, TUS? Najbrž bo stanovanje nudil tisti delovni kolektiv, saj to seje sedaj že nekajkrat izkazalo, v katerem sta humanost in tovarištvo najbolj izražena in ki ne gleda okolice zgolj v prizmi lastnih odrekanj in pridobitev. Za konec, da ne bo nesporazuma, pa še to. Ni namen članka iskati krivca, saj jih ni, ni tudi tožba, le nizanje dejstev, in prošnja, da se vendar kaj uredi. Ta teden je namreč tudi teden otroka in še sedaj vame gleda dvoje izgubljenih, otožnih otroških oči. BORIS ZAKOSEK Čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik -8. oktober se pridružujejo tudi Center za informiranje, propagando in založništvo, Velenje Uredništvo Našega časa Uredništvo Radia Velenje Skrbimo za prizadete otroke Vpis na Posebno osnovno šolo v Velenju večji kot prejšnja leta — Učenci aktivno vključeni v pošolske dejavnosti — Evidenco vodijo tudi o učencih, ki so šolanje že zaključili — Oddelek za delovno usposob-Ijanje pomembna pridobitev Posebna osnovna šola deluje v naši občini 2e devetnajsto leto. V letošnjem šolskem letu imajo v 13. oddelkih 151 učencev in pa oddelek za delovno usposabljanje s petimi učencu V večini slovenskih mest upada vpis v prve razrede, na velenjski Posebni šoli pa so v letošnjem šolskem letu prvič mešali vpisati dva prva razreda. Otroci, ki obiskujejo to šolo so v pretežni meri priseljenci. Za otroke vozače imajo na šoli organizirano varstvo, večina potrebnih pa kosi na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. Letos so uredili urnik tako, da imajo ob četrtkih manj pouka in nato svobodne dejavnosti, tako da se vanje lahko vključujejo tudi vozači. Na tej šoli imajo kar devet svobodnih dejavnosti, za katere meni ravnateljica Leopolda Lukič, da vse aktivno delujejo. Še posebej pa se lahko pohvalijo s šolskim športnim društvom, ki je lansko šolsko leto tekmovalo za pokal Slovenije šolskih športnih društev in se uvrstilo na tretje mesto. Poleg učnega dela skrbno načrtujejo tudi vzgojne programe. Ob praznikih in spominskih dnevih pripravljajo proslave. Lansko leto je izšel zakon s katerim se Posebne šole preimenujejo v osnovne šole. Na velenjski Posebni šoli želijo, da bi šolo imenovali po Alfonzu Sariiu. Doslej nosi to ime pionirski odred na tej šolL Tovarišica ravnateljica pa je povedala, da vodijo na šoli tudi evidenco o svojih učencih tudi potem, ko šolo že zapuste. Največ njihovih učencev se zaposli v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, manj na Komunalno obrtnem centru, Galipu in Tovarni usnja Šoštanj. Zaposle se na nekvalificiranih delovnih mestih, nekateri se priuče ali pa si pridobe polkvalifikacije. S storilnostjo dela so v vseh delovnih organizacijah z njimi zadovoljni, pomembno pa je tudi to, da ti delavci vztrajajo na monotonih delovnih mestih. Tudi fluktuacija pri teh delavcih ni višja kot pri ostalih. V kolektive se dobro vključijo. Na to se privajajo že po končanem sedmem in osmem razredu, ko odhajajo med počitnicami na obvezno prakso. V letošnjem šolskem letu pa so na tej šoli odprli tudi oddelek za delovno usposabljanje. To je vsekakor zelo pomembna pridobitev, ker so tako otroci vključeni v organizirani vzgojno izobraževalni proces in so doma. Po Sloveniji dajejo takšne otroke v zavode, v Velenju pa se zave- Ravnateljica Posebne osnovne šole v Velenju Leopolda Lukič damo, da je oskrba teh otrok za družbo zelo draga, s pedagoškega vidika pa se zavedamo, da je bivanje pri starših pri teh otrocih in v teh letih zelo pomembno. Starši, katerih otroci so vključeni v oddelek jih skrbno vodijo vsak dan v šolo, v šoli pa storijo vse, da bo usposabljanje doseglo maksimalne uspehe. M. T. pPP t. V vili Široko v Šoštanju so se pred nedavnim zbrali učenci nekd meščanske šole. To je bilo že drugo njihovo srečanje. Pred dvema letomaso| se prvič zbrali, in to po 45. letih. Drugega srečanja se je udeležilo sedemnajst nekdanjih učencev. Ob [ hodu je vsakdo dobil rdeč nagelj, nato pa so skupaj odšli k bivši šoli, kjer so| pri spomeniku takratnega ravnatelja Hribemika obudili spomine na sošolci ki so že umrli. Ravnatelj Kajuhove šole Karel Kordež jih je za tem povabih! šolo ter podaril Kajuhovo plaketo bivšemu profesorju Jožetu Lekšetu ter f Mariji Weingerl. Nato so se vrnili nazaj v vilo Široko, kjer so prijetni trenutk ob obujanju spominov, pesmi in harmoniki Jožeta Šaleja kar prehitro mil Sklenili so, da se bodo čez dve leti znova zbrali. MILKA UR: T Občina Velenje je med šestdesetimi slovenskimi občinami: — na 5. mestu po narodnem dohodku na prebivalca, — na 5. mestu po družbenem proizvodu na prebivalca, — na 11 mestu po številu zaposlenih žensk, — na 12. mestu po skupnem narodnem dohodku — na 13. mestu po številu gospodinjstev, — na 13. mestu po številu osebnih avtomobilov, — na 14. mestu po številu televizijskih naročnikov, — na 16. mestu po številu prebivalcev, — na 16. mestu po številu radijskih naročnikov — na 33. mestu po skupni površini, — na 33. do 34. mestu po številu naselij. ŠTEVILO NASELIJ: v 60 slovenskih občinah je 5.983 naselij, od tega v občini Velenje 42. SKUPNA POVRŠINA SRS znaša 20.254 km2, pri Čemer je velenjska občina na 33. mestu s 182,38 km2. ŠTEVILO PREBIVALCEV: 31. 5. 1976 je imela Občina Velenje 33.932 prebivalcev in je bila na 16. mestu med občinami v SRS. GOSPODINJSTEV je v Sloveniji 515.531, od tega v občini Velenje 9.256, kar pomeni 13. mesto med 60 občinami v SRS. AKTIVNEGA PREBIVALSTVA ima SR Slovenija 1,031.175, od tega jih je v občini Velenje 16.369. PO SKUPNEM NARODNEM DOHODKU, ki je znašal v Sloveniji leta 1974 57.077.605 din (v 000 din) je velenjska občina na 12. mestu; dosegla je 1.803.797.000 din skupnega narodnega dohodka (leta 1975). NARODNI DOHODEK na prebivalca je znašal le ta 1974 v Sloveniji 32.022 din. Delovni ljudje občine Velenje so dosegli v letu 1975 56.872 din narodnega dohodka, s čimer so se uvrstili na 5. mesto med 60 občinami v SRS. DRUŽBENI PROIZVOD NA PREBIVALCA je dosegel v občini Velenje v letu 1975 66.901 din, s tem se je občina Velenje uvrstila na 5. mesto v SRS. ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŽENSK v Sloveniji hitro narašča septembra 1975 je bilo v republiki zaposlenih 295.792 žensk, v občini Velenje pa 31 3. 1976 7.162 žensk, kar je uvrstilo občino Velenje na 11 mesto v SRS po številu zaposlenih žensk. Odstotek zaposlenih žensk znaša v primerjavi z vsemi zaposlenimi (19.240) nekaj nad 37 odstotkov. OSEBNIH AVTOMOBILOV je bilo 31.12. 1975 v Sloveniji 270.732 od tega v velenjski občini 5.954, ki je s tem prišla na 13. mesto v republiki. TELEFONSKIH NAROČNIKOV je bilo 31 5. 1977 1787, radijskih naročnikov (leta 1976) 9.239, s čimer je občina Velenje na 16. mestu v SRS ter televizijskih naročnikov (leta 1976) 9.049, s čimer je občina Velenje na 14. mestu v SRS. NETO OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA je znašal 4.249 din. V naši občini je bilo v tem letu zgrajenih in vseljenih 373 stanovanj, od tega največ v novi stanovanjski soseski Šalek-Gorica II. Precej stanovanj pa je v gradnji. občina Ko je Rudarski šolski center Velenje odstopil krajevni skupnosti Stara vas - Velenje godbeni dom so ga ti s hitro akcijo in ob finančni podpori delovnih organizacij in občinske skupnosti otroškega varstva, kar najhitreje preuredili v vrtec. V vrtcu, ki nosi ime Rožle je našlo varstvo kar 80 otrok. To je prav gotovo zelo pomembna pridobitev te krajevne skupnosti. letošnjem letu ali točneje 17. junija je zaživelo tudi rehabilita-jsko zdravilišče v Topolšici. V lepo urejenem objektu Toplice se i nekaj časa zdravijo občani naše in mozirske občine. To je šele rva faza bodočega velikega rehabilitacijskega centra, katerega gradnjo je narekovalo neizkoriščeno termalno bogastvo v tem du naše občime. t > >, ~ _:_____:_:__:-- lajstarejši mciost v Velenju (čez Pako v Starem Velenju) ni več mogel bremaena vse gostejšega prometa, zato so ga podrli in zgra-ili novega. TJako so odpravili ozko prometno grlo tudi na tem delu feljske ceste. . V Velenju bomo danes dopoldne tudi uradno odprli novo 4. osnovno šolo, ki bo nosila ime revolucionarja Veljka Vlahoviča. Šola ima 21 oddelkov, obiskuje pa jo 563 učencev. Sola ima pogoje, da bo med prvimi v Velenju prešla na celodnevno šolo. 21. avgusta so v Skalah odprli nov otroški vrtec Jurček, ki bo lahko sprejel 44 otrok. Gradnja tega prepotrebnega objekta za krajevno skupnost Škale - Hrastovec je veljala 2.400.000 dinaijev. Denar za vrtec so dobili iz sredstev krajevnega samoprispevka, nekaj pa sta prispevala še RFK Velenje in skupnost otroškega varstva Velenje. Novi vrtec je sprejel prve otroke predvčerajšnjim. V krajevni skupnosti Gorenje so v avgustu uspešno končali dela na cesti Ogradnik — Skorno. Skoraj 950 tisoč dinarjev je stala 2330 metrov dolga nova asfaltirana cesta. Veliko pa so krajani prispevali tudi sami s prostovoljnim delom. Primorski študentski oktet prvič v Velenju Minuli teden se nam je na petkovem kulturnem večeru predstavil primorski študentski oktet. Tudi tokrat je bila knjižnica polna hvaležne in glasbe željne publike. Oktet se je v Velenju prvič predstavil. Sestavljen je iz primorskih študentov, ki jih veže skupno hotenje spo lepem petju. Njihova povprečna starost je 22 let. Kljub temu, da so skupaj razmeroma malo časa (oktet je bil ustanovljen 1957 leta), imajo za sabo že lepo vrsto koncertov. Delujejo pod umetniškim vodstvom mladega glasbenika Matjaža Ščeka. Program, ki so ga izvajali, je bil zasnovan v dveh delih. V prvem delu smo imeli priložnost spoznati izbor čitalniških pesmi iz obdobja romantike, drugi del pa je navdušil s pisano paleto slovenskih narodnih pesmi v priredi« Franca Marolta. Skoda le, da je bil prvi del po izbiri pesmi premalo pester, čeprav po izvedbi lepo in kvalitetno izveden. Oktet je presenetil s prijetnim svežim, neizumet-ničenim zvokom, ki gaje danes tako malo zaslediti v tovrstnih sestavih. Glasovno je bilo to zlito, izena- čeno petje, v katerem ni bilo nobenega individualnega izstopanja. Posebno sprejemljiva je bila dinamična raznolikost v skladbah, ki je bila izvedena na muzikalno zrel m prepričljiv način. Vsaka skladba je bila za oktet in občinstvo novo doživele. Skrbna izdelanost skladb in vsake fraze posebej je prav gotovo sad trdega in napornega dela vsakega od njih. Vsem skupaj za v bodoče še veliko umetniških užitkov in skupnega muziciranja. DANICA SUPOVEC Okvirni program kulturnih prireditev v sezoni 1977/78 Tudi za sezono 1977/78 je ob- - Ivan Kalcina, Sarajevo, lutnja - II. DOM KULTURE SoSTANJ Tudi za sezono 1977/78 je občinska kulturna skupnost zagotovila sredstva za abortmajske predstave, ki bodo v domu kulture Velenje pa" tudi v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Nosilec akcije je Kulturni center Velenje oz. njegov programski svet, ki je sklenil, da se tufi za letošnjo sezono ne razpiše posebnega abonmaja temveč, da so prireditve odprtega tipa in vstopnice dostopne vsem zainteresiranim. Ker vse prireditve s strani izvajalcev še niso potrjene, zlasti niso potrjeni roki in cena odkupa, je sprejeti program le okviren. Spremembe programa so tudi mogoče, če za po-, samezno delo prireditveni prostor ni ustrezen ali, če so končni stroški višji od dogovorjenih. V tem programu niso zajete redne prireditve ob „petkovih kulturnih večerih" ter prireditve, ki jih organizira Glasbena mladina Velenje. I. DOM KULTURE VELENJE 1. Zborovska pesem - Slovenski oktet (15. 10. 1977), - Akademski pevski zbor "TONE TOMŠIČ", Ljubljana, (8. 2. 1978), - Dekliški pevski zbor gimnazije Velenje in mešani pevski zbor GORENJE, (marec 1978), - Dunajski pojoči dečki, (prireditev še ni potrjena); 2. Orkestralni koncerti - Moskovski godalni kvartet (prireditev je bila 29.9.1977), - Romunska državna filharmonija (21. 10. 1977), - Orkester slovenske filharmonije s solisti, v okviru »Festivala revolucije in glasbe", (25. 11. 1977), - Komorni orkester Latvijske državne filharmonije (marec 1978), - Komorni orkester RTV s solisti, - Zagrebški solisti s pianistko Dubravko Tomšič; 3. Solist - Ivan Kalcina, Sarajevo, lutnja -kitara, (8.4. 1978) 4. Gledališče Ivan Cankar: „Za narodov blagor", komedija, SNG Ljubljana, (8. 10. 77), - Tone Partljič: „Oskubite jastreba", satira, SNG Maribor, (novemb. 1977), - Mirko Mahnič: „Že čriček prepeva", mariborska čitalnica, SNG Maribor (januar 1978), - Dostojevski: „0 tuji ženski in možu pod posteljo", komedija, Primorsko gledališče Nova Gorica, (marec 1978), - F. S. Finžgar: „Razvalina življenja", ljudska igra, predstava amaterskega gledališča Velenje, (februar 1978) 5. Opera in balet - Umberto Giordano: „Andre Chenier" ah P. I. Čajkovski: „Evgenij Onjegin", SNG Ljubljana-opera, - Ivo Tiardovič: „Mala Flo-ramy", opera Split (še ni potrjeno) ali Stevan Hristič: „Ohridska legenda", balet SNG Maribor; 6. Kabaret - Satirični kabaret „Metla" (Tone Fornezzi - Toff)? Lj (november ali december ? Ljubljana, 1977); IV. CENE VSTOPNICAM SE FORMIRAJO TAKOLE: II. DOM KULTURE ŠOŠTANJ - Slovenski oktet, koncert, (januar 1978), - Koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Velenje in Mešanega pevskega zbora ..Gorenje" (marec 1978) - Oton Zupančič: »Veronika Deseniška, zgod. drama, Šentjakobsko gledališče Ljubljana (februar .1977), - „Avtoštop", kabaret (M. Zupančič in B. Cavazza), (april 1978) ah - Rolf Hochutt: „Lovčeva smrt" (Hemingway), monodrama, V. Peer, SNG Maribor (dec. 1977); III. ŠMARTNO OB PAKI - Koroški akademski oktet, koncert (8. febr. 1978), - Koncert Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Velenje in mešanega pevskega zbora GORENJE ali F. S. Finžgar: ..Razvalina življenja", ljudska igra, (AG Velenje), - Oton Župančič: „Veronika Deseniška" ali J. Jurčič - A. Inkret: „Deseti brat", dramatizirani roman, (april 1978), - Satirični kabaret , .Metla", (Teme Fornezzi - Toff), novemb. ali dec. 77; če so stroški odkupa prireditve 1. do 10.000 din 2. do 20.000 din 3. do. 30.000 din 4. nad 30.000 din Vse prireditve bodo objavljene v Radiu Velenje in tedniku NAS CAS, plakati bodo razobešeni na panojih in na javnih mestih, izdelani bodo ustrezni transparenti in reklamna okenca. za mladino cena ne glede I. prostor 20 din II. prostor 25 din na prostor 10 din 30 din 25 din 15 din 40 din 30 din 20 din 50 din 40 din 25 din Vabimo vas, da se udeležite naših prireditev. PROGRAMSKI SVET PRI KULTURNEM CENTRU VELENJE OSNOVNA ŠOLA MIHA PINTAR - TOLEDO Letos, ko praznujemo 35-let-nico PO, je bila naša konferenca še posebej slovesna. Po krajšem kulturnem programu je delovna predsednica otvorila konferenco. Poročilo o delu v preteklem šolskem letu je bilo zelo izčrpno. Delovni program za letošnje šolsko leto je obsežen in vsi pionirji se bomo morali potruditi, da bomo tudi naslednje šolsko leto zadovoljni z opravljenim delom. Naše konference se je udeležil tudi predstavnik tovarne GORENJE, s katero je naš pionirski odred tesno povezan. Sporočil nam je pozdrave in čestitke osemtisoččlanskega kolektiva. Na konferenci smo izvolili nov odbor pionirske organizacije, kateremu želimo veliko uspehov pri delu. , Ob koncu pa se je še enkrat oglasila pesem iz mladih grl in zaldjučila slovesno in delovno vzdušje pionirskega praznika na naši šoli. . OŠTIR BOŠTJAN, novinarski krožek OŠ Miha Pintar - Toledo OSNOVNA ŠOLA KAREL DESTOVNIK - KAJUH Učenci Kajuhove šole smo imeli 29. septembra 1977 pionirsko konferenco. V svoji sredi smo pozdravih tudi tajnika krajevne skupnosti, Milana Novaka. Za vesel začetek smo zapeli Pionirsko himno, nato pa izvolili delovno predsedstvo. Pregledali smo delo preteklega šolskega leta, ki je bilo uspešno in zelo raznovrstno. Delovalo je 14 krožkov, ki so vsak po svoje prispevali, da je bilo preteklo šolsko leto zanimivo. Največ učencev je sodelovalo pri Veseli šoli, bralni znački, osmošolci so se naučili plesati, pevski zbor in recitatoiji so uspešno nastopali na prireditvah, fotografi so razstavljali svoje fotografije, uspešna je bila likovna dejavnost. Veseli pa smo tudi uspehov ŠŠD, saj so fantje republiški prvaki v odbojki. Tudi šahisti so na tekmovanjih zabeležili več zmag. Načrti dela za to šolsko leto, ki smo jih pionirji sprejeli na konferenci, so za nas velika obveza. Pridno bomo morali delati, da jih bomo izpolnili Poleg dobrega učnega uspeha, ki je pogoj za delo v krožkih, se bomo vključili še v zeleno stražo, pomagali pri urejanju okolice šole in Šoštanja, sodelpvali pri bralni znački, kurirčkovi pošti, na občinskih proslavah. Predstavili so se nam novi odbori razrednih skupnosti, od drugega do osmega razreda. Njim in mentorici, Jožici Perhavc smo zaželeli uspešno vodenje pionirske organizacije. FINKŠT METO) A, novinarski krožek OŠ Karel Destovnik -Kajuh OSNOVNA ŠOLA ANT( AŠKERC 29. september je dan pia jev, praznik za vse pionirje. 1 sebno slavnosten pa je bil let ko mineva 35 let od ustanovil ZVEZE PIONIRJEV. 35 let takrat, ko so mnogi naši sov niki postali prvi pionirji. Tak še niso imeli rdečih rutic modrih čepic z značkai temveč je bila titovka z rde zvezdo njihov znak. In pravi so mnogo pripomogli, da da skozi svetle učilnice lepih, i vih šol odmeva NAŠA, SI VENSKA beseda. Kakor vsako leto, smo tu letos pripravili na naši šoli n no letno pionirsko konfereo ob tem dnevu. Konference so udeležili predstavniki ! GRADA in krajevne skupno Vsi so bili nad našim delom smo jim ga na kratko op močno presenečeni. Oblj so nam denarno pomoč in; moč pri natisu našega glasila MLADI VETER. J Na tej konferenci smo sp jeli plan dela za šolsko 1977/78, v pionirski odbor smo izvolili 13 pionirjev šole. Preden smo zaključili lel šnjo konferenco, je predstavi Vegrada še dodal: „Pianirji, vašem delu vidim, da boste I nekaj let poštah dobri graditi in samoupravljalci naše bodne domovine, morda boljši od nas!" MARINKA ZAPUŠEK l Na Vrhorskem vrhu na Graški gori, skoraj 700 metrov visoko so se 29. septembra zbrali pionirskega Odreda Ivana Kovačiča — Efenka z osnovne šole Gustav Šilih, da bi kar najbolj proslavili svoj pionirski dan. V strmino so se zagrizli, kot stari planinci in nič jih ni motilo, sabo nositi tudi spominsko ploščo, ki so jo izdelali sami v spomin na dogodek izpred let iz časa narodnoosvobodilne borbe, ko so na Vrhorskem vrtni 1. julija leta 1942 četo. Njihov cilj je bila domačija Frana in Marije Kotnik, kjer so se v tistih težkih dneh zbirali utrujeni in lačni borci. Imeli so tudi geslo: Ali imaš kaj tobaka? , ki prijazno domačijo. Zato so pionirji simbolično podarili zavoj cigaret Franu plošča pa že krasi pročelje domačije in opozarja planince in druge obiskovalce tega pomemben pomnik naše revolucije. Splitski umetniki v Velenju Drevi bodo odprli v galeriji Kulturnega centra Velenje v počastitev občinskega kulturnega praznika razstavo likovnih umetnikov iz pobratene občine Split — Pokrovitelj je občinska kulturna skupnost — V kulturnem programu sodeluje Klapa „Kaštela". Tudi za letošnji občinski praznik je Kulturni center Velenje pripravil primerno likovno razstavo. Tokrat se nam bo predstavilo 14 likovnih ustvarjalcev iz pobratene občine Split. Želja po kulturni izmenjavi je bila izražena že v številnih med- sebojnih srečanjih in ta razstava je le ena izmed mnogih akcij, ki so že bile in ki še bodo ustvarjene med obema mestoma oziroma občinama. Pokroviteljstvo nad to kulturno prireditvijo je prevzela občinska kulturna skupnost, ki je omogočila iz- dajo priložnostnega kataloga. V njem je po ena reprodukcija vsakega avtorja ter uvodna beseda Petra Kra-peža, predsednika skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje ter strokovna beseda Nevenke Bezič Božanič, predsednice likovnega sosveta pri samoupravni interesni skupnosti za kulturo občine Split. Zato priložnost so Spličani pripravili tudi poseben plakat. V kulturnem programu bo nastopila Klapa ..Kastela" iz Splita, ki ima devet pevcev. Peli bodo dalmatinske narodne in umetne pesmi. Umetniški vodja Klape je Berislav Vuletin. Kot vsak kulturni večer se bo tudi današnji pričel ob 19. uri. Takoj po končani prireditvi bo na Titovem trgu predavanje filma ..Velenje, sreča v dlaneh . Seveda sta obe prireditvi brezplačni. Vabimo, da se ju udeležite v čim-večjem številu. S prireditve na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo v Velenju Slovesno na pionirskih konferenca v šport telesna kultura rekreacija ATLETIKA LENJCANI V BELJAKU V nedeljo so se velenjski atleti udeležili mednarodnega krosa Beljaku, ki ga je organiziral ikajšnji klub. Poleg velenj-iov so barve Jugoslavije bra-tudi tekmovalci kranjskega Triglava, sicer pa so na tem tkmovanju sodelovali še tek-lovalci iz Nemčije, Švice in ivstrije. Naše štiričlansko zastopstvo je doseglo prav zavidljive rezul-ftate. Pri članih je namreč Josip Šamo, pri članicah Šverc, pri mladinkah Jeromel, vsi pa so člani atletskega kluba, naš četrti zastopnik Miro-Budna je bil zelo dober, saj pionirji, med katerimi je najmlajši (štiri leta mlajši od zmagovalca) zasedel Četrto mesto. V. TRADICIONALNI AVTORALLY INVALIDOV Preteklo nedeljo so začele prireditve v okviru občinskega praznika. Letos so s prireditvami začeli invalidi. Na že tradicionalnem reliju, ki je pravzaprav preiskus v spretnosti vožnji in v streljanju z zračno puško je sodelovalo kar 50 invalidov z območja celotne celjske regije. Letos so udeleženci morali opraviti tudi preiskus v poznavanju cestno-prometnih predpisov. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom SO Velenje. Organiziralo ga je domače društvo invalidov ob pomoči AMD Velenje. Rezultati: I. EKIPE: LAŠKO, VELENJE, CELJE, ŠMARJE PRI JELŠAH in ŽALEC POSAMEZNO: skupina A: Trupej-Jelen (Laško), Turnšek-Tumšek (Žalec) in Pristovšek-Pristovšek (Velenje) skupina B: Stropnik—Pire, Berlinger-Pavlič in Mravljak—Fink (vsi Velenje) Pri reševanju testov je bil odličen Pavel Mejaš iz Velenja, najboljši strelec je bil Mato Pavlič iz Žalca, a najboljši v spretnostni vožnji je bil laščan Marjan Šardi. • ODBOJKA PRVI CILJ JE DOSEŽEN Prizadevno in trdno delo vodstva in igralk odbojkarskega kluba GLIN - Ljubno ob Savinji je že rodilo prvi veliki sad. Ob spremembah v sistemu tekmovanja se jim je nepričakovano ponudila priložnost, ki so jo, *ob razumevanju OK Čma na Koroškem, zgrabile z obema rokama. Uvrstile so se namreč v 1. republiško odbojkarsko ligo. eda pa mvrstitev na to raven kmovanja ni le plod kančka če, ki se jjim je nasmehnila. V največji meiri je k temu pripomogla oživiitev odbojkarskega športa na Ljubnem in posredno v vsej Gormji Savinjski dolini, saj že sedanja ekipa pravzaprav predstavlja selekcijo najboljših igralk v občini, svoj prispevek so dali številni turnirji in tekme na Ljubnem in drugod in navsezadnje tudi zelo lepi tekmovalni dosežki. Nastopanje na taki ravni, načrtovano je bilo šele za prihodnje teto, bo potrebovalo še več delovne zavzetosti in pomoči drugih dejavnikov. Te doslej, resnici na ljubo, ni še nihče odklonil, le obljube bo treba uresničiti. Na Ljubnem na vse to niso bih nepripravljeni. Vodstvene vrste so izpopolnili, seveda so vralta odprta vsem, ki bi bili voljni pomagati, zaenkrat so ; uredili tudi strokovne zadeve in se resno lotili usposabljanja kadrov, saj i se že sedaj precej članov in članic pripravlja na sodniške im vaditeljske (trenerske) izpite. Posebno skrb so posvetili tudi; skrbi za mlade igralke in jih bodo v bodoče načrt-' no izbirali jpo osnovnih šolah, v svoje vrste pa vabijo vse, ki jih igranje odbojke veseli. Tekmovanje na Republiški ravni namreč nujna) terja mladinsko ekipo, Id b«o kalila svoje moči v celjsko-marnborski ligi. daj rcedno obiskuje tre-s trikkrat tedensko 16 igralk, dokiajšen problem so seveda dijakianje in študentke, in za silo ga b*o treba rešiti. Igralke so zadovroljivo opremljene, osnovno oppremo so nabavili s pomočjo GGLIN-a in s sredstvi, ki so jih w klubu sami izbrali. Tekmovanjtje se bo pričelo 15. oktobra, pnri OK GIJN Ljubno pa računajo na pomoč navijačev, ki boo igralkam pri premagovanju treeme v prvih tekmah v neprecenlji\ivo vspodbudo in pomoč. Piše: JAKOB GROŠL Najbolj žal mi je za dobro uvrstitvijo v Kumrovcu. Tekel sem po vzorcu prejšnjih let. Kot osrednjo privlačnost sem smatral dvoboj z Ladinekom. Dotedanje stanje tekov v Kumrovcu 2 : 2 ni moglo ostati neodločeno. Tokrat sem ga dvakrat ujel za dalj časa, vendar nisem mogel vzdržati njegovega tempa. Ni bilo temu krivo samo varčevanje moči za finale atletskega pokala, resnično sem imel preveč rahle noge. Kot rojen za asfalt, sem tokrat nasprotno mnogo bolje tekel na makada-mu. Kot rečeno, sem bil zadovoljen z doseženim časom, ne pa z uvrstitvijo; bil sem petindvajseti. Ladinek in Vivod sta se uvrstila na 14. in 18. mesto, sodeč po uvrstitvi v Velenju bi tam nekje bilo tudi moje mesto. Vedenik ponovno ni pokazal svojih sposobnosti, maščeval se mu je prehiter start. Prvič je na tej progi nastopil Čajič, ki tudi ni mogel poseči v boj za visoko uvrstitev. S tem tekom je skupno razmerje dvobojev z Ladine- kom 7 : 3 v tekmečevo korist. V to razmerje niso všteta morebitna srečanja na krosih, ki sem jih prav gotovo izgubil, pač pa samo cestni teki od 1974 dalje, ko sva se oba zavedla hudih bojev v medsebojnih srečanjih. V jubilejnem 25. teku je nastopilo in vzdržalo novo rekordno število tekmovalcev, kar 132. Ponovno, že četrtič zapored je zmagal Sead Kondo. S to vrsto zaporednih zmag je prekosil Franja Mihaliča. Kakšna razlika v primerjavi z njegovim prvim nastopom leta 1973, ko je v preveliki zagnanosti po precejšnjem vodstvu blodeč končal nekaj pred ciljem na kupu zidne opeke. Mesec dni po zadnjem tekmovanju letošnje, že nekaj let nedosežene, vrste nastopov se mi je nenadoma ognojilo desno stopalo. To je posledica teka, mislijo nekateri. Vzroka res ne vem. Po mesecu dni bolniške sem miroval še dva meseca. Kakšna bo vrnitev? Zaradi dveh, treh velikih želja v atletiki si vsekakor želim, da bi bila v slogu letošnje pomladi KONEC Ivan Ladinek (70) član ŽAK Maribor, največji tekmec Jakoba Grošla /O ljubljanska banka V dveh letih na cilju Gotovo že poznate stanovanjska posojila na podlagi motiviranega varčevanja in govorili smo že o dodatnih posojilih tistim občanom, ki brez teh sredstev ne bi uspeli priti na cilj, se pravi, dokončati gradnjo ali kupiti stanovanje. Lahko trdimo, da danes ni več reklamni trik, če rečemo, da lahko občan v pičlih dveh letih pride do svojega stanovanja. Gotovo brez posojil ne gre. Da pa trditev vseeno drži, bomo skušali potrditi s konkretnimi številkami in na primeru. Če se občan v Ljubljanski banki obveže, da bo tri leta varčeval za stanovanje in vlagal mesečno po 2.000 din, pomeni, da ta mesečni obrok pri današnjih življenjskih stroških sicer ni majhen, vendar v družini, kjer sta zaposlena oba zakonca, s pametnim gospodarjenjem pri družinskem proračunu, vendar lahko prideta na ..zeleno vejo". Po izteku varčevalne dobe, se pravi po treh letih, bo naš občan po varčevalni pogodbi prihranil 72.000 din, na njegova privarčevana sredstva pa mu bo banka odobrila 100.800 din posojila, skupaj torej 172.800 din. V najboljšem primeru ima občan pravico tudi do dodatnega družinskega posojila (140.000 din), in tako zbrani dinarji znesejo kar 312.000 din. Gotovo, da ta vsota še ni dovolj velika za nakup stanovanja ali zidavo hiše, vendar imamo pri tem v mislih še nekaj ..dodatnih virov", ki jih pač moramo upoštevati, ker spoznanje izhaja iz prakse in poznavanja problematike o nakupih stanovanj. V delovni organizaciji, kjer občan združuje svoje delo, gotovo skrbijo tudi za to, da bi se delavec kar najbolje počutil in živel v ugodnih stanovanjskih razmerah. Najbrž mu bo tudi delovna skupnost pomagala s posojilom. Tako je občan z vsem zbranim denarjem gotovo že prišel, ali pa se vsaj približal številki, ki odpira vrata v lastno stanovanje. Kako v dveh letih Še vedno pa nismo odgovorili na vprašanje, kako uspe občanu že po dveh letih dobiti posojilo v banki, kjer je namensko varčeval za stanovanje in je bil pogodben rok tri leta? V Ljubljanski banki ima občan možnost, da s premostitvenimi posojili že pred rokom treh let dobi celotno vsoto. Povedati pa je treba, da bo za občane to kar trd oreh. Moral se bo seveda še dodatno zadolžiti (morda pri sorodnikih, prijateljih, znancih), da bo lahko že predčasno odplačal vse manjkajoče obroke in si s tem pridobil pravico, da zbere sredstva že v dveh letih. Z odplačilom vnaprej, mg banka prizna enake pogoje kot bi jih imel po izpolnjeni pogodbi o namenskem varčevanju, torej po treh letih. Res ne gre brez kombinacij in odpovedovanja, vendar najbrž tudi ni treba posebej poudarjati, kaj pomeni mnogim ljudem, da se v lastni dom lahko vselijo kar leto dni pred predvidevanji. Odgovori na vsa vaša vprašanja Če ste se tudi vi odločili, da boste varčevali za stanovanje ali za gradnjo hiše, pa bi radi kar najhitreje živeli pod svojo streho, se oglasite v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vam je najbližja in dobili boste odgovore na vprašanja, ki vas žulijo. Delavci temeljne organizacije združenega dela ELEKTROSTROJNI OBRATI REK VELENJE čestitajo članom kolektiva Rudarskoelektroenergetskega kombinata Velenje ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje k občinskemu prazniku - 8. oktobru! TOZD ELEKTROSTROJNI OBRATI lllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllIllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBlllllllllllllllllllllllllllllllllEIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIIllIllIlllllllllllllllllllTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllll lllllllllllllllllllllllllf lllltllllllllllltllllllllt llllllllllllllilf Itlllf l«HltHHUMUMflirrniHllllIlllllt»t*llll1ll11ll(Illllir Čestitkam za občinski praznik 8. OKTOBER se pridružuje delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj in istočasno sporoča javnosti: da so dela na izgradnji IV. faze elektrarne končana, da so naprave pogonske preizkuse odlično prestale in so pripravljene za poskusno obratovanje, da je v nedeljo, 25. septembra že bila izvršena prva sinhronizacija, kar pomeni, da je novi turboagregat že bil priklopljen na 380 KV električno omrežje in vanj že oddal prve kilovatne ure, da bodo v mesecu oktobru še izvršeni zadnji preizkusi naprav in preizkušeno avtomatsko upravljanje proizvodnega procesa, da bo novi proizvodni blok v novembru opravil 1-mesečno poskusno obratovanje in da bo nato v pogodbenem roku brez bistvenih ka-snitev, ki so nadoknadene, pričel redno obratovati Elektrarna Šoštanj z vsemi svojimi proizvodnimi enotami. Instalirana moč; blok 1 30 MW blok 2 30 MW blok 3 75 MW blok 4 275 MW blok 5 335 MW Skupna moč: 745 MW elektrarne, kar pomeni več kot 40 % vseh slovenskih elektroenergetskih objektov. V ospredju deponija premoga (zmogljivosti 1.000.0000 t premoga z mogočnim korčastim deponijskim strojem in transportnimi trakovi, ki zmorejo 800 ton premoga na uro. in dobavljati dragoceno električno energijo našemu gospodarstvu. Tudi ostale tri manjše enote, ki so pred slabim letom dni slavile 20-letnico obratovanja, so s svojim zanesljivim obratovanjem in visoko obratovalno pripravljenostjo proizvedle toliko električne energije, kolikor jo je naše gospodarstvo od njih zahtevalo. Kotel, dimnik in hladilni stolp novega 5. bloka Kotel bo proizvedel 1005 ton pare na uro, pritisk pare 187 atm. temperatura 540° C. Dimnik višine 230 m bo odvajal dimne pline iz kotla skozi posebne elektrofiltre v atmosfero. , Hladilnik pa bo na uro ohladil 32.000 m3 vode na potrebno temperaturo. Novi turboagregat TEŠ IV: levo turbina, desno generator Turbina ima moč 335 MW in poganja generator moči 394 MVA. Generatorska napetost je 21 kV, ki jo nato z glavnim transformatorjem transformiramo na 380 kV. Generator bo letno proizvedel pri 6000 obratov, urah 1.800,000.000 kWh pri čemer bo ostalo še 185 milijard kilokalorij za daljinsko ogrevanje. ..Toplotna komanda" — prostor, kjer se vrši nadzor nad celotnim tehnološkim procesom pridobivanja dragocene električne energije. Preko komandnega pulta in komandne plošče lahko dva človeka s pomočjo procesnega računalnika, s pomočjo avtomatike regulacije in signalizacije nadzirata obratovanje vseh glavnih in pomožnih naprav za proizvodnjo električne energije. Termoelektrarna Šoštanj iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik — 8. oktober in jim želimo tudi v prihodnje kar največ delovnih uspehov! nova zdravo rjavo gorrenje tovearna gospodinjske opreme 633320 velenje TOZD Gradbeni elementi TOZD Mali gospodinjski aparati TOZD Pralna tehnika TOZD Chrometal TOZD Vzdrževanje TOZD Orodjarna TOZD Embalažnica TOZD Servis in maloprodaja TOZD Avtopark TOZD Zamrzovalniki TOZD Pohištvo TOZD Gostinska enota TOZD Elektronika TOZD Štedilniki TOZD Hladilna tehnika TOZD Kondenzatorji TO ZD Gorenje - Promet Delovna skupnost skupnih služb INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ, Ustanovljena leta 1788 Priporočamo: — gornje kromovo usnje, — goveje vegetabilno usnje, — usnjeno konfekcijo, — zaščitna sredstva! VELENJE ERA VELENJE, organizirana v treh TOZD-ih MALOPRODAJA, VELEPRODAJA IN KMETIJSTVO beleži tudi v tem letu naglo napredovanje v realizaciji in organizacijski usposobljenosti za vedno večjo iastno in kooperacijsko proizvodnjo ter osnovni trgovski in veleprodajni preskrbi ožjega in širšega območja. Sorazmerno ceneno preskrbuje TOZD MALOPRODAJA ožje in širše območje z ŽIVILI , GOSPODINJSKIMI POTREBŠČINAMI, GALANTERIJO, TEKSTILOM, KONFEKCIJO, PERILOM, STEKLOM, PORCELANOM, KERAMIKO, 2ELEZNINO, GRADBENIM MATERIALOM, STROJI, VOZILI, GOSPODINJSKIMI STROJI, POHIŠTVOM, ŠPORTNIMI POTREBŠČINAMI, KRMILI,, GNOJILI, ORODJEM IN SEMENI TER ŠE IN ŠE. Uresničujemo parolo: vse za potrošnika. Zelo močan razvoj doživlja TOZD VELEPRODAJA, ki s svojo grosistično prodajo GOSPODINJSKIH STROJEV GORENJE, LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN KERAMIKO preskrbuje skoraj vso Slovenijo in zahodno Hrvatsko. Močno se v tem TOZD-u razvija obrtna kooperacija, ki tako organizirana skrbi za močnejši razvoj malega gospodarstva v občini in izven nje. V TOZDU KMETIJSTVO je čutiti izredno aktivnost pri razvoju kooperacije kmetijske proizvodnje s preurejanjem kmetij in aktiviranjem zemljišč družbenega sektorja, saj se iz organizirane kmetijske proizvodnje zagotavlja okrog 90 odstotkov potrošnje mleka, 50 odstotkov potrošnje govejega mesa, vsa potrošnja piščančjega mesa in sadja v naši občini. Polni delovne pripravljenosti si v kolektivu želimo še več delovnih uspehov in se tako pridružujemo ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBClNE VELENJE KOLEKTIV VELENJE _/ Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za praznik občine Velenje, 8. oktober, iskrene čestitke! čestita ob prazniku občine Velenje vsem delovnim ljudem in občanom! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije TOZD, DSSS in DO ter vsi delavci čestitajo občanom in vsem delovnim ljudem občine Velenje ob občinskem prazniku, 8. oktobru z željo za dosego še večjih delovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih uspehov. OD OBRTNIŠKE DO INDUSTRIJSKE GRADNJE TOZD RUDARSKI PRAKTIČNI POUK TOZD ELEKTROKOVINARSKI OBRATI TOZD PEDAGOŠKA DEJAVNOST DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE n.sub.odg. DELA l/C/ rudarsko elektroenergetski kombinat velenje n. sol. o. čestita) jo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za občiinski praznik z željo, da bi bil tudi letošnji 8. oktober prelomnica pri še večjem nadaljnem prizadevanju in še pomembnejših prihodnjih delovnih zmagah, Energija - temelj našega gospodarstva! Krijemo več kot polovico slovenskih energetskih potreb! Uvrščamo se med 60 največjih delovnih organizacij t/ Jugosilaviji! Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje pošiljamo pozdrave in čestitke ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje Delavke in delavci delovnih organizacij GORENJE 'vz/Mm ' 1 # K mm iiiip mm iMum* trnim/mm*////''* M I ■m^mr Wm M i 1 fli i i 'Vy/////y mfm^ (jmacsvM llltk 1 jlZi I ^Z////////,'/////, JM ■ -VJSM itajjraJ Integral — industrija termoplastov, grafike in lepil, Velenje, je delovna organizacija, ki je zrasla iz majhne delavnice za izdelovanje lepilnih trakov. Zdaj je naš delovni program dokaj širši. Delamo v novih proizvodnih prostorih. Proizvajamo različne izdelke iz plastike. Naše motorske čelade srečate po vsej Jugoslaviji. Z novo čelado, ki prihaja na trg, bo vožnja še varnejša. Poleg čelad izdelujemo nove avtomatske patentirane navijalce za r a Preprost mehanizem zagotavlja brezhibno delovanje. V grafičnem oddelku sitotisk izdelujemo različne prop-oc-ndne materiale: nalepke, plakate, koledarje. Tiskamo na najrazličnejše materiale: na plastiko, pločevino, papir. Z Galipom iz Šoštanja se združujemo v kemično-predelovalno industrijo. Zelja po napredku, po združevanju sil, ki bodo le-tega omogočile, nas vodi v to, da vse osebne interese podredimo skupnemu cilju. VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU 8. OKTOBRU INTEGRAL VELENJE Komunalno obrtni center Velenje TOZD KOMUNALA TOZD STORITVE čestita občanom občine Velenje za občinski praznik — 8. oktober in se priporoča! PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE p. o. »TOPLOVOD« velenje KOROŠKA CESTA Ja OSNOVNA DEJAVNOST: — distribucija toplotne energije — vzdrževanje vseh toplovodnih naprav — montaža ter projektiranje toplotnih naprav GALIP industrija galanterije in plastike šoštanj Predelava vseh vrst plastičnih materialov, izdelava gumbov, galanterijskih proizvodov za pohištvo (stilno okovje) ter drugih vrst galanterijskih, armiranih in kemičnih izdelkov, galvanizacija ter izdelava orodij in priprav za navedene programe. Vsem delovnim ljudem in občanom v občini Velenje čestitamo za občinski praznik, 8. oktober, in jim želimo veliko delovnih uspehov! Poslovnim sodelavcem in občanom občine Velenje čestitamo za praznik! veletrgovsko, gosllnsko - turistično in proizvodno podjetje CELJE m LOVNIMI LJOOO Čestitkam se pridružuje in se priporoča za nakup1 -tozd prodaje šoštanj, -tozd pekarn in slaščičarnceue -tozd grosist celje mer/ za vsak okus -ob vsakem času GRADBENO INDUSTRIJSKO simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost ljubljanska banka podružnica velenje ljubljanska banka potdružnica velenje čestita za praznik občine Velenje vsem varčevalcem in poslovnim prijateljem Z g zavarovalna skupnost | triglav Območna skupnost Celje i 't t '/ i } ? V V ? ? ? ? i i | s svojimi predstavništvi v: v 4 2 \ \ Velenju | Žalcu { SI. Konjicah f j Šmarje pri Jelšah J | Šentjur pri Celju f f Laško | i i i i čestita k občinskemu prazniku občine Velenje f f I t > t ^ ž ž 5 Ž A\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^ K f Ob izgradnji nove šoštanjske termoelektrarne so ponosni tudi delavci Gradisa-tozd gradbena enota Celja, saj so bili nosilec večine gradbenih del. Gradbena dela so bila gotova v roku 20. mesecev. Ta uspeh je bil dosežen predvsem zato, ker so že na prejšnjih objektih izvajali gradbena dela in so tako že ustrezno opremljeni za tovrstno gradnjo. ž PODJETJE LJUBLJANA TOZD Gradbena enota Celje, n. sol. o. Poslovnim sodelavcem ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik — 8. oktober! Ob izgradnji nove šoštanjske termoelektrarne so ponosni tudi delavci Gradisa-tozd gradbena enota Celja, saj so bili nosilec večine gradbenih del. Gradbena dela so bila gotova v roku 20. mesecev. Ta uspeh je bil dosežen predvsem zato, ker so že na prejšnjih objektih izvajali gradbena dela in so tako že ustrezno opremljeni za tovrstno gradnjo. Znaten delež Gradisa v velenjski občini je tudi v stanovanjski in ostali visokogradnji. Med objekti, ki jih prav zdaj gradijo, je tudi novi dijaški dom Rudarskega šolskega centra Velenje. Moda mladih Ml M#»NI$AL*M Trgovina M Oddelek po meri s svojimi storitvami Ob 8. oktobru prazniku občine Velenje, čestitamo! FJfil /K STEKLARSKO PODJETJE p. o. 63001 CELJE Splošno steklarstvo • SteklobrusiIstvo • Steklograverstvo • Izdelovanje ogledal in okvirjev OBRAT VELENJE Velenje, Celjska cesta 47, telefon 850-057 Priporočamo se za naročila in čestitamo delovnim ljudem in občanom občine Velenje za občinski praznik! Gozdno gospodarstvo NAZARJE - TOZD GOZDARSTVO ŠOŠTANJ - OBRAT GOZDARSKE KOOPERACIJE ŠOŠTANJ Ob 8. oktobru, prazniku občine Velenje, čestitamo vsem prebivalcem in poslovnim prijateljem DES Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Hajdrihova 2 TOZD ELEKTRO SLOVENJ GRADEC Francetova c. 12 Projektiramo, gradimo in vzdržujemo električne naprave, izvršujemo instalacije, vršimo servisne usluge. Ob občinskem prazniku občine Velenje iskreno čestitamo vsem občanom in delovnim ljudem! CESTNO PODJETJE CEUE Celje, Jurčičeva 1, p.p. 96 PROIZVAJA kamnite materiale in asfaltne mase ter VZDRŽUJE, REKONSTRUIRA IN GRADI ceste in cestne objekte, prav tako PROJEKTIRA. Čestitamo vsem prebivalcem občine Velenje za občinski praznik! Dajmo IN dustriji 0 DPADNE Surovine vsem delovnim ljudem in poslovnim sode lavcem čestitamo za praznik občine Vek nje! itojjj VELENJE poojetje za vzor2evanje stanovanjskih his čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje ob občinskem prazniku — 8. oktobru! podjetje za PTT promet Celje TOZD za ptt promet Velenje čestitamo ob 8. oktobru — prazniku občine Velenje vsem delovnim ljudem in občanom šaleške doline! tovarna modne konfekcije [ VETERINARSKA POSTAJA VELENJE sedež Šoštanj se pridružuje čestitkam ob 8. oktobru, prazniku občine Velenje! zavod za urbanizem velenje velenj« 63320 tomšIČeva ulic« it. 16 Predstavljamo svojo glavno dejavnost in sicer: Prostorsko in urbanistično planiranje in projektiranje, kar zajema pripravo in izdelavo urbanističnih in prostorskih projektov in načrtov, regulacijskih načrtov, pripravo urbanističnih pogojev za gradnjo. Naše stranske dejavnosti so: — projektiranje gradbenih objektov, kar zajema izdelavo oziroma projektiranje gradbene tehnične dokumentacije — Inženiring, kar zajema organizacijo in posredovanje pri gradnji kompletnih objektov — Urejanje stavbnega zemljišča, kar zajema pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo, odstranjevanje obstoječih objektov, asanacijska dela, organizacija in nadzorstvo pri gradnji komunalnih objektov idr. — raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih Čestitamo k prazniku občine Velenje in želimo veliko uspeha pri nadaljnji izgradnji. ŠAUEŠKO SAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM, Velenje • SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOM Velenje • BOLNIŠNICA Topolšica • ZDRUŽENE LEKARNE Velenje Za praznik občine Velenje, 8. oktober, čestitamo vsem prebivalcem občine Velenje! n MLADINSKA KNJIGA -, Velenje Cenjenim kupcem se priporočamo z veliko izbiro poslovnih in strokovnih knjig ter gramofonskih plošč resne glasbe. Vse to lahko kupite na obroke. Na zalogi imamo tudi galanterijsko in spominsko blago! Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za 8. oktober — občinski praznik! k podjetje za urejanje voda '63001 celje Skvarčeva 4. p. p 144 Poslovni predmet: — vodnogospodarska dejavnost, — študijsko-projektivna dejavnost, — izvajanje vseh vrst objektov vodnih in nizkih gradenj, — proizvodnja gradbenega materiala in gradbenih elementov, — proizvodnja in montaža Čistilne tehnike — montažna dejavnost, — namakanje, — projektantski inženiring. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE .Trgovsko podjetje . __ . ŠMARTNO »VINO« OB PAKI čestitkam za praznik občine Velenje, 8. oktober, se pridružuje tudi delovni kolektiv Trgovskega podjetja „VINO" Šmartno ob Paki. Se priporočamo! Gostinsko podjetje »PODI GRADOM« VELENJE i Čestitamo t cenjenim gostom i za praznik i občine Velenje i in se priporočamo! GOSTINSKO PODJETJE dam, ŠOŠTANJ Čestitamo ob prazniku občine Velenje! SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za občinski praznik — 8. oktober! gor<;nj» lesna soitanj Klub samoupravljalcev VELENJE Se pridružuje čestitkam delovnim ljudem in občanom Šaleške doline za praznik občine Velenje — 8. oktober! • REDNI KINO • KINO V DOMU KULTURE • KINO ŠOŠTANJ Priporočamo obisk filmskih predstav v naših kinodvoranah ter čestitamo ob prazniku občine Velenje! m nama LJUBLJANA Tomšičeva 2 TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem, čestitamo za praznik občine Velenje. Letošnjo praznovanje obeležujemo z odprtjem nove samopostrežne trgovine na Koroški cesti 46 v Velenju! Kolektiv čestita krajanom Šoštanja za krajevni praznik in občanom velenjske občine k občinskemu prazniku. Organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav, športnih in kulturnih prireditev Za 8. oktober — praznik občine Velenje čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje! RDEČA DVORANA Velenje avto celje Vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje čestitamo za občinski praznik - 8. oktober! Trgovsko podjetje na veliko in malo s servisi AVTO CELJE Celje IV. SLASClCARNA IVAN MOVH ŠOŠTANJ Za občinski praznik 8. oktober iskreno čestitamo vsem občanom! SPLOŠNO KLEPARSTVO JANKO MEH Velenje Celjska cesta 67 opravlja vsa kleparska dela in se priporoča za naročila! Pridružujem se čestitkam za praznik občine Velenje. POCAJT DANILO, IDA - KOTNIK IVAN IZDELOVANJE DROBNIH PREDMETOV IZ KOVINE IN PLASTIKE - KLJUČA VNIČARSTVO VELENJE, Celjska cesta 68 Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Velenje za njihov praznik — 8. oktober in se priporočamo! GOSTILNA „MELANŠEK" PESJE Vsem cenjenim gostom čestitamo za praznik občine Velenje in se priporočamo za nadaljnji obisk! JERICA MLJAC Cvetličarna „IRIS" VELENJE, Prešernova 7 Čestitam za praznik občine Velenje 8. oktober in se priporočam! GOSTIŠČE EVA R2EN ŠOŠTANJ nudimo: razne specialitete na žaru, suhe salame in pršut Čestitam za 8. oktober praznik občine Velenje vsem strankam in občanom ter se priporočam za obisk! BIFE ANČKA ANDREJC ŠOŠTANJ Matija Gubca 5 Vsem strankam in občanom občine Velenje čestitam za 8. oktober, praznik občine ter se priporočam za obisk! MIZARSTVO BUNDERLA VILI Pesje - Špeglova 36 VELENJE Za praznik občine Velenje 8. oktober čestitam vsem strankam in občanom! ZDRUŽENJE SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE VELENJE Foitova 6 v telefon 851 228 obrtnikom nudimo knjigovodske storitve in obenem priporočamo izdelke in storitve obrtnikov — članov združenja obrtnikov Vsem občanom ob občinskem prazniku 8. oktobru čestitamo! BIFE POLANEC - Zofija -Pesje Avtokleparstvo — ličarstvo Polanec Alojz — Šoštanj NUDI krače,, fondi, žarno ploščo in kotlete na žaru Ob prazniku občine Velenje — 8. oktobru čestitata vsem strankam in občanom ter se priporočata! KEMIČNA ČISTILNICA ANICA GLAŽAR Partizanska 66 — Pesje VELENJE Čestitam vsem strankam in občanom občine Velenje za 8. oktober — praznik občine ter se priporočam! BIFE URBANC ŠOŠTANJ Za občinski praznik 8. oktober čestitam vsem občanom in gostom ter se priporočam! MIRO HUDOVERNIK, ing. el. VELENJE, Celjska cesta 43 vam nudi: — lesene obloge — vrtno leseno opremo, ograje, vrtne ute, klopi Ob prazniku občine Velenje čestitamo vsem poslovnim sodelavcem in občanom! MARTIN PIRECNIK urar in zlatar VELENJE, Prešernova 9 Vsem občanom občine Velenje čestitam za 8. oktober - praznik občine in se priporočam! „NAPOTNIKOV HRAM" ZA VODJE -TONE POTOČNIK Čestita vsem občanom za 8. oktober — praznik občine Velenje in se priporoča! GOSTIŠČE „PRI VIDI" VIDA GORŠEK ZAVODNJE Pridružujem se čestitkam vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje za praznik — 8. oktober! Priporočam se za obisk, zadovoljni boste! PIREČNIK ALOJZ—ROZI-KA LESOSTRUGARSTVO IN IZDELOVANJE DROBNIH LESNIH PREDMETOV ŠOŠTANJ, Tovarniška pot 2/b vam nudi: — pohištvene ročaje — lesene gumbe — podpate za lesene cokle Za praznik občine Velenje 8. oktober čestitamo vsem strankam in občanom ter se priporočamo! Marica STROZAK Beno „Izdelava predmetov iz plastičnih mas" „ELEKTROMEHANIKA" — 63320 VELENJE, Celjska c. n.h. — Elektromehanika — Izdelava plastičnih mas Čestita svojim poslovnim partnerjem za 8. oktober — praznik občine Velenje! AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLICARSTVO JOŽE MURŠIC VELENJE Za praznik občine Velenje — 8. oktober čestitam vsem strankam in občanom ter se priporočam! STANE GRUDNIK Gostilna pri POŠTI ŠOŠTANJ vam (Tudi: > — domače suhe klobase — savinjski želodec in — razne druge specialitete Za praznik občine Velenje — 8.' oktober, čestitam vsem gostom in občanom ter se priporočam za obisk! 1 DELOPST JOŽICA in ing. FRANC Plastika in strojno mehaništvo TOPOLŠICA - LAJŠE 203 b 63325 ŠOŠTANJ telefon 063 880-064 Čestitamo vsem poslovnim partnerjem in občanom za praznik občine Velenje — 8. oktober! KEMIČNA ČISTILNICA MARJANA POLAK VELENJE Koroška cesta 44 Za praznik občine Velenje — 8. oktober, čestitam vsem strankam in občanom! ZBIČAJNIK IGOR SPLOŠNO KLEPARSTVO VELENJE opravlja — stavbno kleparstvo in - hidroizolacijo ČESTITA SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN STRANKAM ZA PRAZNIK OBČINE VELENJE 8. OKTOBER IN SE PRIPOROČA. a zavarovalna skupnost triglay Območna skupnost Celje Kakšne so ugodnosti življenjskega zavarovanja pri ZA VAROVALNI SKUPNOSTI j TRIGLA V, da je postalo pravo ljudsko zavarovanje? UGODNE ZAVAROVALNE VSOTE, VSAKOLETNA UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH, BREZPLAČNO ZAVAROVANJE OTROK, DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE, so posebnosti, o katerih je vedno premisliti. Zavarovalna skupnost takoj izplača zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene\ zavarovalne vsote vam, če bi prej umrli, pa svojcem. Mesečno premijo plačujete \ do izplačila zavarovalne vsote. Pomnite še to: Zavaruje se lahko oseba stara od 15. do 65. let. Ena sama plačana mesečna premija zagotovi jamstvo zavarovalne skupnosti, s tem | pa lahko izplačilo cele zavarovalne vsote. UDELEŽBA PRI PRESEŽKIH Vsak življenjski zavaro vanec pri ZA V A RO V A LNI SKUPNOSTI TRIGLA V prejme \ po posebnem pravilniku vsako leto tudi delež pri presežkih. Zavarovalna skupnost\ izplača deleže skupaj z zavarovalno vsoto. Čim večja je premija, čim dalj č zavarovanec plačuje zavarovanje, tem Večji je delež., i BREZPLA ČNO ZA V A RO VANJE O T ROK 'i Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 30. dneva starosti do izpolnjenih 15 starosti je brezplačno zavarovan za smrt po dopolnilnih pogojih za življenjsko \ zavarovanje. Ta dodatna zavarovalna vsota znaša 10 % osnovne zavarovalne vsote, toda največ 1.000 dinarjev. DODA TNO NEZGODNO ZA V A RO VANJE Majhno mesečno doplačilo zelo poveča zavarovalno zaščito. Po stopnji nevarnosti, so poklici razvrščeni v pet nevarnostnih razredov; v prvega spadajo najlažji\ poklici, v petega najtežji. Mešečna premija je lahko drugačna, ustrezno temu pg i spremeni tudi zavarovalna vsota. ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJE JE ZA VAS, ZA VAŠO DRUŽINO ALI ZA VAŠE OTROKE, POT V SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE. koledar Preklicujem veljavnost servisne knjižice za avtomobil 101, št. motorja 0180844, št. šasije 595884. Alojz Landekar, Šer-ceijeva 5, Velenje. Prodam staro hišo v Belih Vodah št. 21, cena 35.000,-din. Naslov v upravi lista. VAJENKO SPREJMEM. Frizerski salon Kristina Dobnik, Koroška 11, Šoštanj. PRODAM nemške ovčarje (mladiče) z rodovnikom, odličnih staršev. Jože Pocajt, Jenkova 17 a, Velenje. c, 7. oktober - Marko rta, 8. oktober - Pelagija sija, 9. oktober - Janko deljek, 10. oktober - Danijel k, 11. oktober - Milko l, 12. oktober - Maks tek, 13. oktober - Edvard dežurstva . 1977 dr. Pavel Grošelj L1977 dr. Jadvviga Kosi L 1977 dr. Jadwiga Kosi BO. 1977 dr. Ivan Kralj STANJ: [7. 10. do 10. 10. 1977 Peter Lazar prireditve kov kulturni večer l petek, 7. oktobra ob 19. .bo v okviru prireditev ob ijem občinskem prazniku imi večer, ki bo posvečen rnemu sodelovanju s po-imi občinami. Pod iviteljstvom občinske kul-ae skupnosti bodo odprli itavo likovnih del 14 sodob-splitskih umetnikov. 1 kulturnem programu bo elovala KLAPA „KAŠTE-" s sporedonm dalmatinskih ava siikanicc in ilustracij v f Šoštanju je: od 5. oktobra p odprta razsstava slikanic in icacij. Razstava je v pred-Iju Doma kuilture. Ogled je jpč vsak dellovni dan med in 12. uro terr ob prireditvah fciopredstavalh. mali oglasi lupim MOTOR ZA NSU 10 C. Panič Novak, Kersni-»2, Velenje. f torek, 27. i septembra sem Jenkove do Homšičeve ulice ibila žensko zapestno uro la (gravirano „ERA' za 10 \ PoStenega najditelja pro-, da jo vme pproti lepi nagra-Marija Stropnnik, Tomšičeva Velenje. RODAM moDntažno garažo, jo z opeko.. Informacije v tilni Meianšekk - Pesje. •RODAM priribližno 40 m2 iketja 2,5 x 112 x 25, strešno ko za gradboeno uto in 18 ecev stare p ga nemškega »rja brez roddovnika. Dolejši, »ka 100, Veieenje Jgodno proddam malo tovor-prikolico. I Informacije na »ja Gašperja 19, Šoštanj. mirno obrlrt oddam lokal v Jici Velenja. . Naslov v upravi REDNI KINO VELENJE 7. 10. - petek ob 17.30 in 19.30 VINETU - nemški-jugo-slovanski vestem 8. 10. - sobota ob 17.30 in 19.30 ZLATO - angleški pustolovski film. Režija: Peter Hent. Igrajo: Roger Moor, Suzana York 9. 10. - nedelia ob 17.30 in 19.30 ZLATO" - angleški pustolovski film 10. 10. - ponedeljek ob 17.30 in 19.30 DOKTOR DIVJAK - BRONASTI MOŽ - ameriški avanturistični film. Re. ija: Michael Anderson. Igrajo: Ron Ely, Darrell Zwerling 11. 10. - torek ob 17.30 in 19.30 JEKLENA PEST - ameriška psihološka drama. Režija: Valter Hill. Igrajo: Charles Bronson, Jemes Cobern 12. 10. - sreda ob 17.30 in 19.30 PIAF - francoski. Režija: Guy Casaril. Igrajo: Brigitte Ariel, Pascale Christophe 13. 10. - četrtek ob 17.30 in 19.30 TIGER ŽRE LEPOTICE - seksi komedija - ameriški. Režija: Roger Vadim. Igrajo: Ročk Hudson, Angie Dickinson DOM KULTURE VELENJE 9. 10. - nedelja ob 9. in 11. uri OTROŠKA MATINEJA DOLINA MIRU - jugoslovanski vojni film. Režija France Štiglic. Igrajo: John Kitzmiller 10. 10. - ponedeljek ob 20. uri JEKLENA PEST - ameriška psihološka drama. Režija: Valter Hill. Igrajo: Charles Bronson 12. 10. - sreda ob 20. uri -ameriški MLADI LEVI FILM JUGOSLOVANSKE KINOTEKE KINO ŠOŠTANJ 8. 10. - sobota ob 19.30 DOKTOR DIVJAK BRONASTI MOŽ - ameriški avanturistični film. Režija: Michael Anderson. Igrajo: Ronni Ely, Darrell Zwerling 9. 10. - nedelja ob 17.30 in 19.30 JEKLENA PEST -ameriški psihološki film. Režija: Valter Hill. Igrajo^ Charles Bronson. 10. 10. - ponedeljek ob 19.30 ZLATO - angleški pustolovski film. Režija: Peter Hent. Igrajo: Roger Moor Susana York 12. 10. - sreda ob 19.30 TIGER ŽRE LEPOTICE -seksi komedija. Režija: Roger Vadim. Igrajo: Ročk Hudson, Angie Dickinson 13. 10. - četrtek ob 19.30 PIAF - fancoski film. Režija: Guy Casaril. Igrajo: Brigitte Ariel, Pascale Christophe prebivalstva velj in Marija Rajkovič, rojena 1957, ekonomski tehnik iz Velenja; Milan Herlah, rojen 1953, elek. iz Črnove in Marija Ramšak, rojena 1951, prodajalka iz Bevč; Franc Dvorjak, rojen 1951, kontrolor iz Velenja in Marjeta Ačko, rojena 1958, prodajalka iz Celja. V mesecu septembru se je rodilo v naši občini 20 fantkov in 14 deklic. ŠOŠTANJ Rojstva: rodil se je 1 deček Poročili so se: Branko VNUCEC, roj. 1945, viličarist, Šoštanj, Cesta talcev št. 15, Josipa ŠKRABLIN, roj. 1947, usnj. delavka, Šoštanj, Cesta talcev 15, Alojz KONOVŠEK, roj. 1955, električar, Lokovica št. 81, Marija BLATNIK, roj. 1957, delavka, Bele vode št. 7, Jože HRASTNIK, roj. 1954, kmetovalec, Skorno št. 24, Marija MEDVED, roj. 1952, kmetovalka, Beie vode št. 66 Umrli: Albert BRAČIČ, inv. upokojenec, Selo št. 9, star 69 let Včeraj so odkrili doprsni kip revolucionarja Biba Roecka, ter proslavili 200-letnico osnovne šole — danes pa bodo na slavnostni seji zbora delegatov KS poselili plakete, priznanja in nagrade — Žalna slovesnost pred spomenikom talcev pa bo v soboto, 8. oktobra ob 11. uri V spomin na veliki dogodek izpred 36. let, ko je skoraj 50 borcev komaj rojenega prvega štajerskega bataljona, v nočnem napadu iz 7. na 8. oktober, za nekaj ur zavzelo mesto Šoštanj in tako dokazalo svetu, kako krhka je lahko moč nemške vojske, praznujejo krajani Šoštanja krajevni praznik. PREHITRA VOŽNJA Voznik osebnega avtomobila CE 536-32 Iv n Lipnikar je peljal 29. septembra letos po Koroški cesti v Velenje. Ko je pripeljal v križišče s Kidričevo cesto je hitrost zmanjšal ker je nameraval zaviti. Za njim pa je pripeljal s preveliko hitrostjo voznik osebnega avtomobila CE 101-025 Vlado Blatešič, ki svojega vozila ni uspel ustaviti in tako trčil v zadnji del voznika Lipnikaija. Pr: nesreči se je voznik Blatešič težje telesno poškodoval. IZSILJEVAL PREDNOST V križišče Kidričeve in Tomšičeve ceste je pripeljal 30. septembra letos voznik kolesa s pomožnim motorjem Mehmed Bujabašič. Zaviti je nameraval nL Efenkovo cesto in to v trenutku, ko je pripeljal po prednostni cesti voznik avtobusa CE 536-68 Anton Jazbinšek. Ta kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Voznik Bulja-bašič se je hudo telesno poškodoval. ZBIL PEŠAKINJO Voznik osebnega avtomobila CE 628-02 Stanislav Bračič je pripeljal 3. oktobra letos v križišče Šaleške in Rudarske ceste i i na prehodu za pešce zbil pešaidnjo Marijo Glažar, ki je dobila pri nesreči hude telesne poškodbe. ŠOŠTANJ Akcija proti okupatorju, izpeljana skoraj v osrčju Evrope, v krajih, kjer se je čutil neomajnega gospodarja, je takrat močno odjeknila po nasi domovini. Tudi danes, po tolikih letih, je prijetno slišati, kako se je majhen, trpeč narod, ki z duhom ni klonil, uprl tujemu zavojevalcu. Šoštanjčani, tako kot že leta nazaj, tudi tokrat kar najbolj slovesno proslavljajo svoj krajevni praznik. AVTOSERVIS USLUGE VLADO PRAPROTNIK ŠALEK- VELENJE Ob prazniku občine V eienje — 8. oktobru čestitam vsem strankam in občanom! IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV RADOVAN RADŠEL ŠOŠTANJ Goriška 9 Ob prazniku občine Velenje -8. oktobru, čestitam vsem poslovnim partnerjem in občanom! VELENJE: Poroke: Zlatko Prislan, rojen 1954, gradbeni tehnik iz Topo ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in starega ata ALBERTA BRAClCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Iskrena hvala vsem, ki so nam v času bolečih trenutkov kakorkoli pomagali. Posebna hvala primariju dr. Alojzu Fijavžu za njegovo prizadevnost in skrb že v začetku njegove bolezni doma, kakor tudi vsemu zdravniškemu osebju bolnice Topolšica, pevskemu zboru DPD Konovo, vsem govornikom, družbeno političnim organizacijam, članom LD Velenje in gasilcem. Žalujoči: Žena Angela, hčerka Ivica, sinova Albert in Slavko z družinami, sestra Roza in ostalo sorodstvo Program prireditev se je začel že v sredo z rokometno tekmo med rokometnima kluboma Celje in Šoštanj. Včeraj pa je bila izvedena prisrčna proslava pri celodnevni osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju. Na proslavi, ki so se je udeležili številni družbenopolitični delavci iz naše doline, nakdanji in sedanji učitelji te šole in številni občani in delovni ljudje naše občine so počastili dvesto let šolstva v tej krajevni skupnosti in v občini, odkrili doprsni kip revolucionarju Bibu Roecku po katerem se šola imenuje, svečano proslavili prehod celotne, šole na celodnevni pouk in predali namenu novo šolsko igrišče. Zelo dobro so celotni program pripravili in izvedli učenci te šole. Danes, na predvečer napada na Šoštanj pa bo ob 17. uri slavnostna seja zbora delegatov krajevne skupnosti Šoštanj in podelitev priznanj, plaket in nagrad petim najzaslužnejšim krajanom. Izredno lepe plakete so delo akademskega slikarjin kiparja Zaharija iz Ljubljane in simbolizirajo obdobje od kmečkih uporov do danes. V sredini pa je šoštanjski grb. Pred zdravstvenim in kulturnim domom bodo danes ob 18. uri odkrili kip „ženski akt", delo akademskega kipaija Tineta Kosa. Po odkritju kipa bo ob 18.30 v kulturnem domu kulturni program v izvedbi Šaleškega okteta in ansambla Potepuhi. Jutri pa bo ob 11. uri tradicionalna ko-memoracija pri spomeniku talcev. Program so pripravili učenci in učitelji osnovne šole Karel Destovnik Kajuh. V programu sodeluje tudi šoštanjaka godba in Šaleški oktet. Med programom bodo predstavniki delovnih organizacij položili vence na vsa spominska obeležja narodno osvobodilne borbe v tej krajevni skupnosti, popoldan pa bosta še prijateljska nogometna in košarkaška tekma. GOSTIŠČE, PRENOČIŠČE „TREBU2E" TINKA ZAJC VELENJE, telefon 063-85-488 Vsem občanom, posebej pa še gostom čestitamo za praznik občine Velenje — 8. oktober ter se priporočamo za obiski MARIJA JERIC GOSTI LNA PAKA49, VELENJE nudi: — suhe salame, budjolo — domače pečenice — sprejema naročila za družabne večere Za praznik občine V »lenje- 8. oktober čestitam vsem gostom in občanom! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA ZDRAVKO KOTNIK VELENJE Celjska 35 Za praznik občine Velenje 8. oktober čestitam vsem strankam in občanom! EXPRES KEMIČNA CISTILNICA FILIP KOLAR ŠOŠTANJ Ob občinskem prazniku 8. oktobru čestitam vsem strankam in občanom ter se priporočam za obisk! „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velerje, Titov tig 2, p.o. „NAS CAS" je bil ustanoven 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALESKI RUDAR": kot tednik pa izhaja ,JNAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Veleli e. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinaijev, letna naročnina 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinaijev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava CZP dolenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mneiju Sekretariata za informaeje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 rie plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. Na svečani razširjeni seji Skupščine občine Velenje, ki bo v soboto, 8. oktobra, bodo podelili letošnjo Kajuhovo nagrado profesorju Ivanu Marinu ter osnovni šoli Biba Roeck Šoštanj, srebrne grbe občine Velenje pa pobratenim občinam Vmjačka Banja/ Split in Subotica. KAJUHOVA NAGRADA Letošnjo Kajuhovo nagrado za leto 1977 prejmeta: Prof. IVAN MARIN Ivan Marin je s svojim nesebičnim, vztrajnim ter dobrim strokovnim delom razvil glasbeno kulturo v občini na najvišjo raven. Izjemno se oblikuje na dveh področjih: pri vodenju dekliškega pevskega zbora gimnazije Velenje, ki je na mladinskem pevskem festivalu v Celju prejel leta 1971 srebrno, leta 1973 zlato, leta 1975 pa bronasto odličje, hkrati pa zelo uspešno vodi rudarsko godbo, ki je, med drugim, na letošnjem republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v umetniški skupini osvojila drugo mesto. Opravlja pa tudi vrsto pomembnih dolžnosti na kulturnem področju, tako v občini, regiji in republiki, da posebej ne omenjamo njegovega sodelovanja na številnih manifestacijah. OSNOVNA ŠOLA BIBA ROECK ŠOŠTANJ Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju so ob polletju šolskega leta 1973/74 med prvimi v Sloveniji prešli na celodnevno osnovno šolo, s čimer je zbor delavcev prevzel izredno odgovorno nalogo. V drugem letu delovanja so že dosegli zavidljiv uspeh, tako v izobraževalnem kot vzgojnem smislu. V šolskem letu 1976/77 so prešli na celodnevno šolo tudi peti razredi, z letošnjim šolskim letom pa vsi drugi višji razredi in podružnici. Na šoli deluje Napotnikova galerija, ki opravlja kulturno poslanstvo, pomembno za širše področje. SREBRNI GRB OBČINE VELENJE Ob letošnjem občinskem prazniku bodo prvikrat podelili tudi srebrni grb občine Velenje. Prejele ga bodo pobratene občine: VRNJAČKA BANJA SPIiT SUBOTICA Kajuhovo nagrado 1977 dobi tudi osnovna šola Biba Roeck Šoštanj, ki je prva v naši občini prešla na celodnevno šolo Eden izmed uspehov, ki jih je prof. Ivan Marin dosegel s člani Rudarske godbe, je tudi osvojitev srebrne plakete v umetniški skupini na 5. tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Rogaški Slatini junija letos. ^ Otvoritve novega doma se je poleg predstavnikov izvršnega sveta skupščine občine Velenje, ki je bil pokrovitelj sla velikega števila krajanov, in gasilcev udeležila tudi štiričlanska delegacija iz Novega Sela, s katero je krajevna skupi Šmartno ob Paki pobratena — Novi dom veljal 2.100.000 dinarjev — Krajani v obliki udarniškega dela, denarni drugih prispevkov prispevali za dom kar 380 tisoč dinarjev Prebivalci Šmartnega ob Paki so letošnji 8. oktober, praznik občine Velenje proslavili s pomembnim delovnim uspehom. V nedeljo popoldne so slovesno predali namenu nov gasilski dom. Novo pomembno pridobitev za vse krajane Šmartnega ob Paki in okolice je simbolično odprl Franc Goričnik, 83, ki je že od leta 1920 član gasilskega društva, kar trideset let paje bil tajnik gasilcev Šmartnega ob Paki. Na otvoritveni slovesnosti je o pomenu nove pridobitve spregovoril predsednik društva Ivan Rakun, ki je opisal dosedanje 74-letno delovanje društva. Predsednik gradbenega odbora, kateremu so gasilci v zahvalo za uspešno vodenje del, poklonili novo sliko doma, pa je naglasil, da dom ni rezultat dela in prizadevanj samo gasilcev, ampak vseh krajanov Šmartnega ob Paki in okolice oziroma vse družbene skupnosti, hkrati pa je otvoritev doma ponoven dokaz, kaj vse je mogoče napraviti s skupnim delom. Gradnja tega pomembnega objekta je veljala skupaj z urejeno okolico 2,100.000 dinaijev. Denar so dobili od samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, iz sredstev krajevnega ■ - ■ V sredo smo v Velenju izročili namenu še eno pomembno pridobitev: nov cestni predor pod razvalino Šaleškega gradu in odsek asfaltirane ceste do Sela. Predor, ki so ga gradili delavci REK Zasavje, tozd rudarska gradbena dejavnost, je dolg skupaj z izvlečno cevjo 93,4 metra, širok pa 9,6 metrov. Njegov investitor je bila samoupravna komunalna skupnost občine Velenje. Novi predor je izredno pomembna pridobitev, saj bo s prestavitvijo ceste odpravljeno ozko grlo skozi vas Šalek, pridobili pa smo tudi nove prepo-trebne površine za stanovanjsko in drugo gradnjo. V primeru potrebe pa bo lahko služil tudi kot zaklon za tamkajšnje prebivalce. samoprispevka, od sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje, prodajo starega doma in v obliki kreditov pri Ljubljanski banki, podružnici Velenje. Pri tem je treba omeniti, da so sami krajani opravili pri gradnji doma 4100 udarniških ur, tako da znaša vrednost njihove lastne udeležbe v obliki udarniškega dela članov društva, mladine, ostalih krajanov, prevozov, lesa in drugega materiala ter denarnih prispevkov 380 tisoč dinarjev. Na slovesnosti, se je predsednik gradbenega odbora Avgust Podgoršek zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način prisp da imajo danes v Šmartnen dom, še posebej pa samot ni interesni skupnosti za va pred požari občine Velen vse razumevanje in poni obliki dotacij in odplače kreditov. Ob otvoritvi doma so| pravili tudi priložnosten I turni program, v katerem nastopili godbeniki šošti Zarje, recitatoiji z osnov moški pevski zbor in čla mače folklorne skupine. Pred začetkom slavja je l Šmartnem ob Paki tudi ga vaja gasilcev velenjske ob TRGOVSKO PODJET V torek so v krajevni skupnosti center Desni breg v Velenju : svečanostjo otvorili otroški vrtec Tinkara. Svečanosti so se udeležili i družbeno politični delavci in krajani, v programu pa je p( sodelovala tudi rudarska godba. Angela Vutkovič, predsednica j. odbora je v uvodnem govoru poudarila pomen te pridobitve za i najmlajše v tej krajevni skupnosti, ki se že nekaj let srečuje s prol otroškega varstva. Novi vrtec lahko sprejme 120 otrok. V kratkem | dokončali tudi potrebno zaklonišče, ki bo nekoliko večje in v kateri v slučaju nevarnosti lahko zateklo 200 ljudi. Celotna investiri, 7,421.000 dinarjev in ni večja od predračunske. To pa je, žal redek, J hvale vreden primer. Odprli smo novo SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO na Koroški cesti 46 v Velenju (nasproti Rudarskega doma). Bogata izbira - solidna postrežba! .Se priporočamo za obisk nami LJUBLJANA Tomšič TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE Dom-rezultat prizadevanj vs Med slovesnostjo ob otvoritvi gasilskega doma je predstavnik delegacije iz pobratenega kraja v občini Vrnjačka Banja izročil Ivanu Rakunu, predsedniku društva umetniško fotografijo Z nedeljsko slovesnostjo so v Šmartnem ob Paki proslavili tudi jubileje tovariša Tita in naše partije