Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
JVelja
za Avstro-Ogrsko . . K b —
» Nemčijo.............» 7’50
» ostalo inozemstvo .	» 9-—
za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 16 h. ------------------1
Za oglasila se plačuje po 10 h. med besedilom po 20 h za 1 cm* vsa kokrat; minimum 24 cm’. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 20 h za 1 cm’. — Za male o g 1 a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravniètvo lista „IViir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 27. septembra 1918.
v
St. 39.
Današnja številka obsega 6 strani.
Brez naroda.
Na Dunaju in v Budimpešti so dobili urne noge. Grof Tisza se je vozil po Hrvatskem in v Bosni, da poizve, kaj menijo hrvatski in srbski politiki o Jugoslaviji. Vrnil se je v Budimpešto, odkoder bo diktiral, kako naj se reši jugoslovansko vprašanje; saj na Dunaju itak ne vedo, kaj naj ukrenejo. Vedó samo to, da se mora naše vprašanje rešiti pred mirovnim kongresom.
Čudna usoda! Več kakor deset let pred vojsko smo prepričevali danajske vlade, da je jugoslovansko vprašanje nujno in da ni nič manj važno kakor sprava med Čehi in Nemci. To je pridi-govala vsa slovenska javnost tudi med svetovno vojsko, toda niti na Dunaju niti v Budimpešti se za to niso zmenili.
temelje, na katerih naj se ta mir zgradi. O teh avstro-ogrska nota molči.
Kaj hočejo z Bosno?
„N. Fr. Presse11 poroča, da Madjari ne nameravajo priklopiti Bosne Madjarski, da bi izgubila vsako samostojnost, ampak bi dobila samostojno upravo; do Ogersko bi bila v takem razmerju kakor je sedaj Hrvatska in Slavonija. Za Hrvatsko bi se ustava razširila. Tako bi ostala Bosna od Hrvatske ločena.
Dr. Sommeregger o našem vprašanju.
Dr. Sommeregger je v K. T. objavil dva članka, v katerih precej trezneje sodi o jugoslovanskem vprašanju kakor drugi koroški Nemci. V članku „pred rešitvijo jugoslovanskega vprašanja" piše: »Nasproti na globoko segajočemu delovanju nasprotnikov naši nemški politiki čestokrat niso v vprašanje globlje prodrli, kakor da je označujejo za „hecarijo“. S tako nevednostjo, da ne rečem neumnostjo, se pri nas obravnavajo taka vprašanja, ki so mednarodnega pomena." Kajpak da dr. Sommeregger ne stoji na našem stališču in bi nam privoščil le »gotovo mero narodne autonomije" (samostojnosti). Z vojaškim absolutizmom pa, pravi, in z radikalnonacijonalnimi recepti se Avstrija ne da vladati. Stare razmere so mrtve, vojska jih je razbila. Žal pa so še vedno ljudje, ki tega nočejo uvideti. Ne žalujemo po preteklosti, ki se nikdar več ne povrne, marveč skrbimo za težko bodočnost." Pa tudi dr. Sommeregger bo moral svoj program glede Jugoslavije revidirati, če ne bo tudi on prišel z boljšim spoznanjem prepozno. Čudno! Nas Nemci nikdar ne razumejo, pa čez leta prihajajo vedno bliže našemu stališču, pa vedno prepozno.
„Freie Stimmen" zopet hujskajo.
Češki časnikar Strakabf je imel razgovor z našim urednikom in je ta razgovor objavil v »Videnskem Denniku". »Fr. St." se vsled tega kar penijo in so objavile notico »vom Hetzer Smodej". Kajpak so ga naslikale kot pansla-' vističnega hujskača in kažejo na nemškutarsko deputacijo pred cesarjem, češ da so ti »poklicani zastopniki koroških Slovencev" odločno odklonili deklaracijsko politiko Jugoslovanov. Kdo bi se ne smejal takim nerodnim domišljijam, da so ljudje kakor Lutschounig, Scheriau iz Mostiča, ukovski župan Ehrlich in drugi, ki so se pri ljudskem štetju vpisali za Nemce, — »poklicani zastopniki koroških Slovencev" ! »Fr. St." hočejo ostati v svojem nespametnem radikalizmu do svojega konca dosledne! Samo to jim svetujemo, da s svojo brezmejno hujskarijo proti politično neljubim osebam prenehajo. Naš urednik se grožnjam dejanskega napada ne bo umaknil! »Fr.St." pozivajo namreč na poboj z besedami: »Hujskač Smodej naj vendar že strese z nog celovški prah in naj ne preizkuša še nadalje tako hudo potrpežljivosti nemškega prebivalstva!" Celovško prebivalstvo je sito Lacknerjevih pozivov v štim-cah in Volksratovega priveska. Čez sedem let vse prav pride, pravijo, sedaj pa, ko čas tako hitro poteka in se razmere bežno izpreminjajo, bo prišlo še prej prav!
Slovenski socijalisti na Koroškem
so imeli 15. t. m. v Celovcu posvet. Postavili so se na stališče samoodločbe narodov, želeči, da zavlada povsod enakopravnost. Pozdravili so sklepe nemških socialnih demokratov iz alpskih dežel v Zeli am See.
Za nadaljevanje vojske.
»Deutsche Zeitung", glasilo Vsenemcev, je objavila članek, v katerem piše: Če sklene Nemčija danes mir, bodo znašali letni izdatki države v mirnem času 211/2 milijarde. To se pravi, da bodo morali nemški davkoplačevalci plačevati na-
Tisza je napravil načrt: Napraviti hoče „ve-iko" Hrvatsko — brez Slovencev, Bosno in Her-;egovino bi pa priklopil k Ogrski, Dalmacijo pa >i priklopil menda k »veliki" Hrvatski. Slovenci )i dobili neko autonomijo (samoupravo), ki bi jo 'Jemci čez par let zopet vzeli, češ da ne more Siveti. To je tisti »velikanski" načrt, s katerim mčejo rešiti najvažnejše vprašanje v državi.
Kaj pa pravimo k temu Jugoslovani? Slovencev nihče ni vprašal, in če bi nas, bi dobil jdgovor: Slovenci, Hrvati in Srbi spadamo sku-aaj. Le taka Jugoslavija bi imela življenjsko moč
n lepo bodočnost.	.
Tisza pravi, da se mora bosensko vprašanje rešiti v sporazumu z Bosanci. Kako si to predstavlja? Vprašal je v Bosni par ljudi, ki imajo sa seboj 50 pristašev, in ti naj predstavljajo polj o Srbov, Hrvatov in moslimov v Bosni, lo naj bi bila — samoodločba srbo-hrvatskega naroda v Bosni.	,
Kako pa hočejo ta svoj načrt izvršiti? Morda še sami niso na jasnem! Toda gotovo je, da ga p nameravanem smislu enkrat za vselej ne bodo mogli rešiti, ker v tako rešitev Slovenci, Hrvati in Srbi nikdar ne bomo privolili! Zato ni na to misliti, da bi potom ustave, potom državnega zbora bila taka rešitev mogoča.
Morda pa mislijo na oktroà, na rešitev tega pprašanja s § 14-. Vlada bi rekla: Tako-le bo zanaprej, vi narodi pa morate biti zadovoljni!
Napol oficielno se je poročalo, da ima Hus-jarek le nalogo pripraviti pot drugemu. Že pred Hussarekom se je imenoval Bardolf, torej vojak, ki ima močno pest.
Bodi, kakor hoče. Eno si naj naša vlada dobro zapomni! Jugoslavija pride, naj še tako poskušajo s preživelimi antonomijami narodov, ki živč na kompaktnem ozemlju! Proti volji narodov za katerih kožo barantajo, ne bo ničesar trajno držalo. To jamči svetovni tok, ki se tudi pred našimi dnrmi ne bo ustavil.
Politični pregled.
Odgovor na mirovno noto.
Antanta je mirovni predlog našega zunanjega ministra Buriana odklonila. Angleški zunanji minister Balfour je odgovoril le za svojo osebo pri — zajutrku, ki ga je dal kolonijalni zavod časnikarjem. Dejal je: »Tekom zadnjih štirih let niso Nemci prišli s predlogi, ki bi jih bilo mogoče 'označiti za mirovne predloge. Kolikor se spominjam, nismo dobili nikdar konkretnega (jasnega) predloga o pogojih, pod katerimi bi hoteli Nemci skleniti mir." Nadalje je dejal, da nič ne pomaga zapirati diplomate v kamrice, dokler bruhajo na frontah topovi in dokler se armade v krvavih bitkah borijo na življenje in smrt.
Amerika je podala sledečo službeno izjavo, podpisano od tajnika za zunanje zadeve Lansinga: Od predsednika Wilsona sem pooblaščen sporočiti, da se bo glasil odgovor ameriške vlade na avstro-ogrsko noto tako-le: Vlada Združenih držav je mnenja, da more dati samo en odgovor na predlog avstro-ogrske vlade glede formalne konference bojujočih se strank. Že ponovno in odkrito je sporočila ameriška vlada pogoje, ki jih smatrajo Zedinjene države za podlago mirovne možnosti. Zato ne more sprejeti predloga, da se vrši konferenca o zadevi, v kateri je že jasno označila svoje stališče.
Francoski ministrski predsednik je na mirovni predlog odgovoril v seji francoskega senata med velikanskim aplavzom: V zadnjem času začenja prepadena Nemčija pojmiti, kakšne ljudi ima pred seboj. Naši sinovi so na delu, da končajo ogromno delo, ki so je začeli njihovi očetje. Francija se ne bori osamljena za pravičnost. Bratski narodi bodo skupno izvojevali zadnjo zmago za človeške pravice. Sovražnik mora razumeti, da med zločinom in pravico ni pogajanj. Mi iščemo samo pravičen in trajen mir. Clemenceau je končal: Na noge, sinovi domovine ! Dovršite osvoboditev narodov iz verig nečistega nasilja. Na noge do brezmadežnega miru! Cela Francija, vse misleče človeštvo je z Vami!
Tudi Italija je predlog odklonila kot predlog, ki je samo navidezni predlog za mirovna pogajanja brez resnične vsebine in brez verjetnosti, da bi imel praktičen uspeh. Nedavne izjave nemških in avstro - ogrskih državnikov vztrajajo še vedno na krivičnih mirovnih pogodbah, sklenjenih v Brestu Litovskem in v Bukarešti. Antanta in Združene države so že dovolj označile svojo iskreno željo po pravičnem miru in obenem tudi glavne
mesto dosedanjih 13% svojih dohodkov, vbodoče 60 °/o dohodkov za davke. To pomeni nadalje notranji polom nemške države in izgubo vsega zunanjega kredita. „Deutsche Ztg.“ zahteva, da se vojska z odločnostjo nadaljuje, da bo mogoče od sovražnikov izsiliti veliko vojno odškodnino in okrepiti gospodarsko moč Nemčije. Mir v sedanjih razmerah bi pomenil samomor Nemčije. — Vsenemci se torej še niso spametovali. Kakšni odgovori prihajajo vsled tega od sovražnikov na mirovne predloge Avstro-Ogrske, žal vidimo.
Voj Slea-
ltà! i jim sk a ofenziva. — Umik Turkov.
16. septembra so Italijani začeli ofenzivo. Po silnem artiljerijskem ognju so napadli med Brento in goro Solarolo, zahodno od Piave. Po besnem boju so se morali umakniti. Od tega dne na laški fronti neprenehoma grmi. „N. Fr. Presse" poroča, da imajo Italijani v prostoru med Sette Communi in ob izlivu Piave pet armad, močnih skupaj kakih 800.000 mož. Zdi se pa, da je ta številka prenizka.
S tem, da so Italijani začeli ofenzivo proti Tirolski, priznavajo, da je bila njihova taktika v prejšnjih letih zagrešena. Rojila sta jim po glavi samo Trst in Gorica; zato so prodirali v to smer, ne da bi si bili dovolj zavarovali bok in hrbet s tirolske strani. Dosegli dosedaj po naših poročilih niso ničesar. Kljub temu pa njihove ofenzive ni smatrati za končano, marveč se bode morda še par tednov nadaljevala. Na gorah pade tam zgodaj sneg, včasi že začetkom oktobra, in potem na velike boje v tistih višinah ni misliti. V vojski človek ne sme prerokovati, ker so uspehi odvisni od toliko slučajev, ki jih je težko prej uganiti. Pa če bi računali po preteklosti, bi dvomili, če bo ofenziva proti Tirolam imela večjih uspehov; je precej pozna. Vsekako bo pa teklo mnogo naše dragocene krvi.
Na Francoskem se vršijo ob Hindenburgovi črti zelo vroči boji. Nemci vedó, kaj tam branijo in delajo silne protinapade. Najhujši boji se vršijo za Kambré. Pri Moevre so jih Nemci ustavili in jim iztrgali ta kraj 17. t. m. Še-le v noči od 19. na 20. t. m. so ga Angleži zopet osvojili. Silni boji se vršijo tudi pri Epehi in Guskuru. Vendar so Angleži še nekoliko napredovali, tudi južno-vzhodno od Iperna.
Veliki boji se vršijo v Sveti deželi, kjer so začeli Angleži z ofenzivo. Turki poročajo, da se po načrtu in v redu umikajo, Angleži pa poročajo, da so povsod zlomili turški odpor razen na levem turškem krilu v Jordanovi dolini. Angleži so zasedli Nazaret. Na angleški strani se bojujejo tudi čete arabskega kralja iz Hedže. Ujeli so 8000 mož in zaplenili 100 topov.
Tudi v Macedoniji so se vneli boji med Črno in Vardarjem, kjer so francoske čete napredovale. Z Grki vred so ujele 5000 mož in vplenile nad 80 topov. Pri Doiranu operirajo angleške in grške čete, najtežje boje z Bolgari je pa imela srbska armada. Bolgari se zelo hrabro branijo. Umaknili so se na novo črto južno od Prilepa in severno od Doirana.
Dnevne vesti.
Duhovniške vesti. G. Jožef Zedischnig, kaplan pri mestni župniji Št. Ilj v Celovcu, je pre-zentiran na župnijo Trebnje; njegov tovariš, g. Jožef Czermak, pa za vikarja in kanonika v Brežah. G. Zedischnig je pred odhodom iz Celovca nevarno zbolel na vnetju grla in srca. Nahaja se v sanatoriju „ Marij a pomagaj" in se mu obrača na bolje. Za mestna kaplana pri Št. liju v Celovcu sta imenovana gg. Tom. S c h r i e f 1, kaplan v Trgu, in Jos. Hofman, kaplan v Zagorici. Na slepiču je bil operiran v sanatoriju „Marija pomagaj" v Celovcu g. župnik Avgust Križaj iz Guštanja. Operacija se je dobro posrečila.
Narodni svet za Koroško. V četrtek, dne 19. t. m. se je v Celovcu pod predsedstvom dr. Korošca ustanovil pokrajinski odsek N. S. za Koroško. Po ustanovitvi se je razvil razgovor o narodnostnih in gospodarskih vprašanjih na Koroškem, katerega so se udeležili najodličnejši zaupniki slovenskega koroškega ljudstva.
Dr. Korošec v Celovcu. Povodom ustanovitve pokrajinskega odseka N. S. za Koroško se je mudil v četrtek, 19. t. m., v Celovcu g. načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Živo se je zanimal za razmere v Celovcu in ob naši narodni meji. Še isti dan si je šel ogledat naš Rož, nakar se je odpeljal y Ljubljano. Deputacija celovških Slovencev mu je ob prihodu v Celovec priredila prisrčen sprejem.
Smrtna kosa. Dne 20. t. m. je umrl v Celovcu bivši pivovarnar Gustav Lochs, star 70 let. Pred nedavnim je bil prodal pivovarno.
Revizija Grafenauerjeve obsodbe. V soboto, dne 28. septembra, se vrši pred deželnim sodiščem v Gradcu revizija obsodbe g. posl. Grafenauerja. O poteku bomo poročali.
»Goriška Straža.“ Dne 19. septembra 1.1. je začel v Gorici izhajati tednik „Goriška Straža" in velja do konca leta 6 K. Uprava je v Gorici, Gosposka ulica 4.
Na pomoč ! Z ozirom na oglas v našem listu, v katerem tiskarna Družbe sv. Mohorja prosi slovenske kmetovalce, da ji prodajo za njeno osobje del svojih pridelkov, se obračamo na gg. poverjenike naše družbe, da blagovolijo po možnosti to akcijo podpirati.
Delavske zahteve pred pritožbeno komisijo. V torek, dne 25. t. m., je razsojevala pritožbeno komisija v Celovcu o raznih zahtevah in pritožbah rudarjev v Črni, Možici in na Lešah. Delavstvo v Črni in Možici je zahtevalo vsled draginje 100 % zvišanje plače in 50 % zvišanje draginj-skih doklad. Po zadnjem štrajku je Unija zvišala delavstvu plače samo za 33 3/10 %. Komisija je zahtevo delavcev glede zvišanja plač odklonila, ker je Unija zvišala plače za 33 3/10 %, pač pa je razsodila, da jim gre povišanje doklad na 80 %. Glede odškodnine za stanovanja je razsodila, da imajo dobiti tisti delavci, ki ne dobivajo stanovanja, na mesec zato oženjeni 6 K, neoženjeni 3 K. Glede boja za § 1154 je razsodila, da ni kompententna za generelno (splošno) razsodbo. Delavstvo s tako nizkim zvišanjem plač ob tej draginji ni in ne more biti zadovoljno.
Pošiljatve iz Romunije in Ukrajine. C. in kr. višje armadno poveljstvo in udeležene centralne oblasti so dovolile, da se smejo vojaki in civilisti, ki pripadajo armadi, iz zasedenih krajev v Romuniji in Ukrajini pošiljati domov živila v poštnih zabojih do 10 kilogramov brez omejitve glede števila teh zabojev. Poskrbljeno je, da bodo prišle te vojnopoštne pošiljatve neovirano v posest naslovljencev. To pa ne ovira, da ne bi kontrolirali prejemnikov tudi glede teh na ta način dobljenih živil po splošnih predpisih glede prijave zalog, dobivanja nakaznic itd.
Vojni album c. in kr. težkega topniškega polka št. 7, prej c. in kr. trdnjavski topniški polk št. 7 (sestavljen iz trdnjavskih topniških bataljonov št. 8 in 10). Polk izda obširno ilustrirano spominsko knjigo. V interesu popolnosti tega spominskega dela se vabijo vsi pripadniki in prijatelji polka, častniki in moštvo ter njihove družine, k sodelovanju. Zbero se vsi junaški čini in doživljaji polkovih baterij od začetka vojne v Belgiji in Franciji, Srbiji, Romuniji, Rusiji, Italiji in Turčiji v težkih bojih do sedaj in od sedaj naprej in se izrazijo našim potomcem v spomin v obliki te knjige. Prosi se, da se pošljejo vsakovrstne fotografije, beležke iz dnevnikov, spise o činih in doživljajih polkovih pripadnikov in slike padlih tovarišev. Vsa na razpolago dana snov se po uporabi vrne nepoškodovana. Vsi častniki, ki so kdaj pripadali polku, se nujno prosijo, da pošljejo kratek opis svojega vojaškega službovanja, sedanji naslov in svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Čisti dobiček je namenjen v korist vdovskemu in sirotinskemu skladu polka. Na vse dopise in vprašanja na naslov: C. in kr. težki topniški polk št. 7, oddelek vojni album, Dunaj, X./75, se takoj odgovori.
Guštanj. (Umrl) je dne 21. t. m. kmečki sin Janez Repotočnik pd. Konečnikov na Se-lovcu, star šele 3 leta. Pred par dnevi je bil še čvrst in zdrav. Žalostnim starišem naše sožalje!
Tolsti vrh pri Guštanju. Guštanjska tovarna, ki sedaj počiva, koplje in lomi na Osi-androvem posestvu ob Meži kamenje. Drobno kamenje in zemlja se odvaža v Mežo ob Osiandrovi strani, da bi nemški graščak napravil ob tej priliki cesto pod svojim gozdom. Če pride povodenj, bo to zemljo odnesla in bo Blatnikov in Vezjakov jez zasulo ; če bo voda poplavila polje, bo to kamenje zasulo vse polje ob reki. Pri Slovencih oblast vse vidi, tukaj je pa slepa. Mora res priti Jugoslavija, da nas reši takih neznosnih razmer!
Sosed.
Kaj je vlada napravila iz slovenske občine. Iz Selovca pri Guštanju se poroča: Tolstovrška občina je trdo-slovenska občina, ki je imela tudi narodno zaveden občinski odbor, ki ga je vlada razpustila; vlada je izročila občino v nasprotne roke. Namesto dosedanjega občinskega tajnika je nastavila Slovencem nasprotnega nadučitelja. No, če bodo imeli pri občini veliko besedo Nemci Osiander, gospa Brundula, Gaiersberger ter Zei-chen, tedaj bodo imeli kmalu vsi kmetje take gospodarske strehe, kakor jo ima g. Brundula na Krivogradov! kmetiji na Brdinjah. Tako skrbi vlada za Slovence, menda vse po § 19 državnega temeljnega zakona! V trdoslovenski občini slovenski občinski odbor razpustiti in občino izročiti Nemcem, taka je ravnopravnost pri nas na podlagi § 19, g. ministrski predsednik !
Pobrče. (Umrl) je dne 16. t. m. v Vancivasi izreden mož, ki je vreden, da se ga posebej spominjamo. Jožef Jager, stari oče velespoštovane Teljanove družine, je v 90. letu svoje starosti zatisnil trudne oči. Bil je najstarejši Radeckijev veteran v župniji. Služil je cesarju celih 9 let, 8 mesecev in 10 dni v burnih časih, daleč od svoje domovine brez odmora in dopusta. V vedno zvestem službovanju se je vojskoval proti Lahu leta 1849. in 1859. In ko se je po tako dolgotrajnih naporih in bojih spremenjen vrnil domov, ga domačini niso več spoznali. Rad in z nekim mladeniškim navdušenjem je vedno pripovedoval o očetu Radeckem in svojih vojnih doživljajih. In radi smo ga poslušali. Vsako mesto mu je bilo znano. Vsega se jo s čudovito natančnostjo spominjal. In tudi sedanjo laško vojsko je z živahnim zanimanjem zasledoval. Nosil je jubilejno svetinjo in invalidne pokojnine dobival letnih 300 kron. Pa vsi prestani napori niso vklenili njegove jeklene narave. In zamenjal je puško s plugom. Hodil je tudi tu pot trdega dela. Iz nič se je povzpel do uglednega gospodarja. Bil je umen in priden, pa tudi pošten gospodar, prav stare slovenske korenine, kakor jih je sedaj prav malo. Bil je vse: hlapec, kočar, trgovec, gostilničar, bučelar in kmet. Tržil je z vsem, posebno z živino, domačimi pridelki in bučelami. Pa ni hlepel za prevelikim bogastvom in ni iskal oderuških dobičkov. Poštenost mu je bila nad vse. Pač zlat nauk za sedanje čase. Sicer še vedno čil in zdrav, so mu zadnji čas začele pešati oči in noge. Kot dober katoličan je bil večkrat previden s sv. zakramenti in po kratki bolezni umrl, ko je ravno pred enim letom pokopal svojo tretjo ženo. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva. Naj počiva v miru!
Izobraževalno društvo v Globasnici priredi v nedeljo 29. kimavca 1.1. ob 1I?4. uri popoldan v prid dobrodelnih namenov igri „Posestrimi“ in „Doktor Vseznal" s petjem in deklamacijami ter vljudno vabi čislano občinstvo cele okolice na radovoljni poset. Po igri se sprejemajo novi člani, fantje in dekleta od 14. leta starosti kakor tudi odraščeni obojega spola.
Možica. (Na jajčjo pojedino) vljudno vabimo tukajšnji delavci in delavke slavno veli-kovško okrajno glavarstvo. G. Zimmerl ima pripravljenih 3 0 0 0 j a j c. Bila so tu nabrana oziroma sem poslana za nas stradajoče delavce, a mi se odločno za nje zahvaljujemo in radi drugim voščimo dober tek. Že pred dobrim mescem se je potrudil g. Zimmerl in jajca vsa preiskal, a našel je komaj 400 še zdravih. Da hi vsaj te rešil za naše prazne želodce, jih je hotel prodajati. A okrajnemu glavarstvu se je zdelo potrebno uničiti še teh 400, in prišel je ukaz: pred 1. oktobrom se jajca ne smejo prodajati! Tedaj jih pa jejte sami, gospodje ! Pa ne recite pozneje, če se bomo pritožili, da ste nas dobro preskrbeli !
Možica. (Močno „štrafane“) bodo vse kmetice in lastnice kur, ki ne bodo oddale jajc! Tako je že davno pred cerkvijo na znanje dal naš občinski sluga. Modre in usmiljene kmetice pa so jajca raje dale po pošteni ceni ubogim delavcem, namesto da bi jih nesle k trgovcu Zi-merlu. Po ukazu slavnega c. kr. okrajnega glavarstva morajo tam segniti do 1. oktobra, potem jih nam bodo šele privoščili. Zdaj pa vprašamo svojo zdravo pamet, kdo kazen bolj zasluži: vrle kmetice ali pa okrajno glavarstvo?
Možica. Hvala Bogu, da se je nekdo usmilil v „Miru“ tudi Možice! Saj veste, gosp. urednik, če se kuha kaša, se lahko prismodi, če je nihče ne zmeša. Tu pri nas se pa kuha na toliko strani, da bi človek v teh izgladovanih časih skoraj ne verjel: kaša za uradnike, delavce in kmete, za vojake in Lahe, za grofe in najemnike, socijaldemokraška in strokovna, nemčurska, in zraven še prav luštno vre tudi lonček z jugoslovansko. Za zadnjo se ne bojimo, meša jo 587 podpisov. Pa drugi, drugi! Ni bilo koga, da bi mešal, zato se je že marsikaj prismojenega skuhalo. Zdaj pa upamo, da bo pisatelj zadnjih novic in morebiti še kdo drugi večkrat prijel „kuhlo“ v roke in zmešal posebno tudi kašo za nas kmete. Malo smrdelo bo in marsikdo bo kihal, pa saj je to zdravo.
Možica. (Jugoslavija pred durmi!) Dve trgovini imamo srečni Možičarji, pa vendar smo bili dolgo časa celo brez vžigalic. Nikjer jih nisi mogel dobiti. Zdaj jih je pa naenkrat dosti, da jih še za nami mečejo. Če plačaš z debelim denarjem in nimaš drobiža, ti pa kar nasujejo škatljic vžigalic. Seveda so — Siidmarkine. Ali jih vidiš, prebrisane tičke? Morajo dobro vedeti, da s tako robo kmalu ne bo več „kšefta“. Mi Slovenci pa še mislili nismo, da bi mogla biti Jugoslavija že tako blizu. Sudmarka in naši trgovci pa so nas zdaj poučili.
Pliberk. Kaj lepo slavnost je obhajala Vi-nikova hiša na Belšaku na praznik Marijinega rojstva. Postavili so kot vojni spomenik nov, lep križ. Na Mali šmaren so g. dekan križ slovesno blagoslovili. — Na praznik Imena Marijinega je zadela Vinikovo rodbino velika nesreča. V tem hudem času pomanjkanja jim je poginilo naenkrat troje goved radi preobilo povžite detelje.
Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti!
Naše žrtve.
Melviče. (Drugo poročilo.) V torek dne 17. t. m. je došlo iz Belgrada žalostno brzojavno poročilo, da je v tamošnji vojaški bolnišnici dne 16. t. m. umrl vojak Janez Weber pd. Blažičev na Rut, ki je služil pri lovskem bataljonu št. 8. Hitro ob izbruhu svetovne vojne je odrinil k vojakom in bil skoraj vedno na bojnem polju. Bojeval se je proti Rusom, pozneje proti Lahom. Za svojo hrabrost je bil večkrat odlikovan in postal poddesetnik. Z božjo pomočjo je bil obvarovan skozi štiri leta v najhujših bojih pred kroglami in smrtjo. Ali kar krogle niso zamogle, storila je to bolezen v ušesu in glavi, ki je mlademu možu — bil je star 30 let — pretrgala nit življenja. Zapušča žalujočo mlado vdovo, dvoje malih otrok in od žalosti potrte stariše, brate in sestre, Bog naj bodi njihov tolažnik! Rajni je bil pošten krščanski mož, blagega značaja in zategadelj priljubljen pri vseh ljudeh. N. p. v m. tam doli na jugu! — Dne 14. sušca 1.1. je bil na tukajšnem pokopališču pokopan vojak Adam Simšič pd. Pa-velnovc na Rut, ki je umrl na želodčni bolezni, katero bolezen si je nakupal pri vojakih. Ob njegovem grobu žalujejo vdova, štiri nedorasli otroci, stariši, brati in sestre. — Od jeseni lanskega leta se pogreša vojak Urban Grafenauer. Vsako poizvedovanje za njim je brezuspešno. — Od zadnje naše ofenzive proti Lahom se pogreša vojak Jakob Jošt pd. Kovačev na Rut. Vsako povpraševanje za njim je zaman. — Spominjajte se tudi imenovanih vojakov pri sv. mašah, katere darujete vsak dan v slovenskem dijaškem domu v Celovcu za naše slovenske padle in umrle vojake.
Koroški gospodar.
Gospodarski položaj na Koroškem v jeseni 1918.
Dne 19. sept. se je zopet vršila pri deželni vladi v Celovcu seja gospodarskega sveta. Ta posvetovanja prihajajo vedno važnejša, in traja vojska še naprej, bodo nekako nadomestilo za deželni zbor. Ker je stvar tako pomembna, je v ta svet pozval deželni predsednik tudi zastopnike okrajnih gospodarskih svetov ter zastopnike delavcev in uradništva.
Dež. predsednik grof Lodron je najprej poročal o položaju sledeče: Od zadnje seje dne 10. avg. so se vršili izgredi v Beljaku. Taki izgredi nam položaja ne zboljšajo, nasprotno, uniči se, kar je še blaga. Upati je, da se take prikazni ne bodo več ponavljale. Priznati moramo, da so se izgredi vsled tega vršili, ker se je hotelo po brezmesnem tednu dati ljudem drago ogrsko meso. Ljudje ne vedo dosti, kako težek je položaj in naj deželni vladi in vnovčevalnici za živino preveč ne zamerijo, če hočete varčevati s klavno živino. Vlada je tedaj tudi nameravala, dati ljudem v poboljšek nekoliko več moke, ali v deželi se je dovažanje*žita vsled deževja zapoznilo, od zunaj pa ni prišlo nič! O ogrskem mesu sodijo ljudje, da si ga pač ne morejo privoščiti, ker je predrago, in ker si ga mi ne moremo privoščiti, naj ga še drugi ne dobé. Zdaj se je posrečilo pregovoriti armado, da ona vzame to drago meso in nam dovoli, da dežela zato da vojaštvu 220 glav živine manj, nego je bilo naročeno. Lansko jesen z moko nismo bili nič na boljšem, kakor letos, a imeli smo dosti mesa, zdaj pa živine že hudo primanjkuje, vojaščina pa je zahteva več kakor lani. Vlada je v stiski zahtevala, da se močnejše pritegne Ogrska in se živina naroči iz Ukrajine. Menda se bo to zgodilo, ali dočasa, da se zadeva uredi, bo minilo nekaj časa, a ljudstvo medtem ne more stradati, in na fronto je treba misliti še naprej. Vojakov ne smemo pustiti stradati, če naj še naprej odvračajo sovražnike od naših mej. Zdaj moramo vzeti, kar se da iz dežele dobiti, četudi se vnovčevalnica ljudem hudo zameri.
Dne 18. je vnovčevalnica imela izredno zborovanje, na katerem se je obravnavalo o vprašanju, ali naj morebiti društvo rajši preneha? A v tem slučaju bo vojaščina začela sama rekvi-rirati in taka rekvizicija ne pozna več nobenih ozirov. Ko je minule dni bil deželni predsednik na Dunaju, se mu je posrečilo, že naročeno re-kvizicijo še ustaviti. Zato je vnovčevalnica za prodajo živine sklenila, delovati še naprej.
V	oskrbovanju z moko smo danes na tistem stališču kakor meseca marca. Polna kvota, ki jo ljudje zahtevajo, ni mogoča. Časniki so sicer poročali, da se v Gradcu in Dunaju izdaja polna kvota, a to ni res. Za zdaj tudi ni upati, da bi se mogla v doglednem času dati polna kvota; pač pa bo mogoče dati priboljškov. Ko pride meseca oktobra brezmesni teden, se bo dala polna kvota moke, samo za božični čas. To obeta ministrstvo za prehrano, garantirati pa ne moremo, da se res izvrši. Položaj ni preslab, a ker le manjka moke, se mora skrčiti kvota.
Dovažanje mleka se je po letu zboljšalo, ker je pač bilo dosti krme, a neizogibno se bo dovoz meseca novembra zopet skrčil. Kaj naj počne deželna vlada? Ko bo manjkalo mleka, porečejo agrarci: zvišajte ceno! In če ceno zvišamo, porečejo konsumenti: Cene zvišujete, mleka pa je vedno manj.
Sena in slame se letos zahteva od dežele polovico več kakor lani. Lani je vojaščina zahtevala 148.000 met. stotov sena, letos 280.000! Govorilo se je pač, da je košnja na Koroškem bila letos jako bogata. Obrnili smo se ponovno na Dunaj, a do zdaj se ni doseglo nič, vendar je še upanje, da se zahtevana množina sena vsaj nekoliko zniža.
Na divjačino se ljudje preveč zanašajo; domišljujejo si, da je jelenov bogve koliko. A število ni tako obilno in če se v revirju začne streljati, se divjačina splaši in posknje ter pride le v nočni temi na pašo, da je lovec ne dobi pred oči. In da se to, kar se ustreli, enakomerno porazdeli, se je napravil v Celovcu poseben urad: „Wildverwertungsstelle“ (vnovčevalnica za divjačine). Ljudstvo naj se pa zaveda, da se pomanjkanju mesa ne bo odpomoglo, četudi ustrelimo zadnjega jelena.
Pridobivanje premoga je težavno. Bilo nam je obečano, da se Koroška s premogom zadostno preskrbi. A tudi ministru za javna dela ne moremo očitati, če je voda vdrla v Št. Štefan-ski premogovnik, kateri zdaj stoji že tri mesece, pa bo še dalje časa počival. Do zdaj je izpadlo že 500 vagonov premoga, ki bi ga imeli od tu dobiti. Zahtevalo se je od ministra, naj nam to izgubo nakaže od drugod, in obečalo se je, da bomo vsaj deloma od drugod odškodovani. Časniki so poročali, da je na naslov deželne vlade došlo 20 vagonov premoga, a od tega naši uradniki ali njihove rodbine niso dobili nič, to je šlo za zavode, zdravnike, lekarne in nekaj za uradnike drugih resortov. Zdaj je prišlo po listih to v javnost, in vlada je morala napeti vse sile, da se nam ta premog ne vračuna v nam dovoljeno množino. Ljudje, ki so ta premog dobili, ne dobe več listkov za premog in oskrbovanje javnosti je s tem olajšano.
V	sledeči debati naglašal je socijaldemokrat poslanec GrOger, da se izgredi lahko ponavljajo, če prehrana ljudstva ne bo zadostna. Čuditi se moramo, da je delavstvo do zdaj mirno vztrajalo. Čudno je, da se določujejo brezmesni tedni, na deželi pa je mesa dosti, tam se dobi po gostilnah teletina in ovčje meso; zakaj se tega ne dobi v mestu? Zahteve vlade naj bi vnovčevalnica za živino odklonila, saj ni mogoče, da bi lastna vojaščina po deželi nastopala kakor sovražnik. Ljudstvo s prikrajšano karto ne more živeti in pričakuje polne karte moke; tudi krom-piija še ni. Divjačino hrani gospoda baje za svoje drvarje, a dvomim, da bi ti kaj dobili. V Št. Vidu je poročal učitelj Bohrer, da ima Knapič dovoljenje, da sežge 160 met. žita v žganje! Tu se vse neha, ko vsako zrno potrebujemo za kruh. Blazno je, zahtevati zdaj zvišanje cene mleka, saj kmetje tega ne zahtevajo, za to pa vlada ni tu, da brani le koristi velikih posestnikov.
HOnlinger naglaša, da se na deželi pač gostilničarjem še posreči, ujeti tupatam kako ovco ali tele. Vobče pa kmetje nimajo več mesa, nego ga potrebujejo v času, ko njihov delavni dan traja 16 ur. Ako bi se pustilo rekvirirati živino od vojaščine, potem bi za oskrbovanje mesta ne ostalo nič več. V mirnem času so Celovcu dajali večji gospodarji s svojimi molznimi kravami 5000 1. mleka; teh ni več, opustili so produkcijo mleka, ker se ne splača več in mleko zdaj prihaja od daleč, ker redijo le živino in je mleko postranski zaslužek. Vršili so se razgovori o ustanovitvi mlekarske zadruge, ki bi Celovec oskrbovala, seve deloma pod pogojem, da se zviša cena mleka. Ne razumem pa, da se ljudje toliko razburjajo radi cene mleka, ko ena obleka stane 1000 K — pa je vse tiho.
Župan Wetzlar graja, da se je z brezmesnimi tedni na Koroškem pričelo, ko jih še drugod ni. S tako pičlo množino moke ne moremo več izhajati, ko ni masti, ne sočivja. Naj se zabrani, da bi se v Celovcu ponavljali beljaški izgredi. Zakaj je dr. Lemisch odstopil od vodstva žitnega urada? In s tistimi 20 vagoni ni vse v redu!
Zatem jih je še došlo, ker to ni vseeno, če ta ali oni doktor dobi 15 ton, sosed zraven pa niti enega grama ne! Tistemu, ki zmrzuje, ni nič boljše, če ima sosed dosti kuriva. Mesto ne more svojih drv spraviti z gore sv. Urha. Dobili smo vojaških konj, ki so pa pri vožnji tako propadli, da jih je vojaščina kar zopet odvzela.
Obč. svetnik Wilfan opozarja na dejstvo, da so Ogri vzeli iz Benečije večjo množino živine. Zakaj to naši vnovčevalnici ni bilo mogoče? Živimo pač pod palico Ogrov. Zdaj se hoče zvišati cena mleka? Od česa pa naj ljudstvo potem živi? Danes so došle klobase, k'gr stane 56 K, in okajeno meso stane 58 K ! Od kod naj vzame uradnik ta denar? Tudi sadja se bo težko kaj dobilo. Zadnje dni je prišlo v vnovčevalnico 37 svinj. Kam pride meso, kam drobnina? Naj Špeh vsaj ostane v Celovcu in naj se ne pošilja ven v mala mesta, ki si sicer lažje pomagajo.
HOnlinger poroča, da so Ogri dobili iz Fri-julske 23000 glav goveje živine, ker je pač Ogrska imela pri armadnem poveljstvu svoje strokovnjake zastopnike, naše poljedelsko ministrstvo pa na to ni mislilo.
Okrajni glavar vit.Rainer: V mojem okraju delavci zvišane cene mleka ne bodo več prenesli. Rekvizicija živine se je okrajnim glavarstvom že naročevala: naj se sestavi komisija, ki z vojaškim spremstvom ljudem odjema živino: če se to zgodi, so okrajna glavarstva pri kraju s svojim delom.
E. Posch (Beljak) poroča, da je bilo nekega dne brezmesnega tedna v Beljaku pri Moserju na jedilnem listku kar sedem vrst mesa! Tujci in Židje tu dobe vsega. Za gostilne se naj uvede listek za meso. Zvišanja cene mleka ne prenesemo več. Popred so bili v Beljaku izgredi radi mesa, zdaj bi nastali novi izgredi radi mleka.
Fin. svetnik Raunegger (Beljak): Tudi več brezmesnih tednov ne prenesemo več. Nihče ne more prezreti, da med ljudstvom vre in zdaj se naj zviša cena mleka! Kmetje morajo nekoliko potrpeti. Naj bi se čutili vsi kot otroci iste dežele, boljše bo, če se ne prepiramo. Za krompirjem je kmalu treba gledati. Letos nas je krompir rešil, če se to zamudi, smo pri kraju. Tembolj, ker letos dobimo iz Galicije 400 vagonov, ki jih je treba pravočasno spraviti na mesto.
Svetnik Schumy: Vse se v Avstriji kvari s tem, da tajno trgovanje zbira blago in ga oddaja po nečuvenih cenah premožnim slojem, drugim pa potem ne preostane, kar bi potrebovali. Uradniške plače bi se morale sorazmerno z draginjo povišati, država naj svoje uslužbence tako oskrbi, da bojo mogli živeti. V mesto pride malo drobnice, na deželi pa imajo po gostilnah svinjskega, telečjega, ovčjega mesa, to vse gre prepovedanim potom. V mestu pa ni mesa niti za bolnišnice. To je treba odpraviti. Brezmesne tedne smo uvedli, da se prizanese živini, ako pa že hoče z vso silo armada tisto, kar smo sebi pritrgali, se bomo v bodoče po tem ravnali. Svinje, ki jih je Wilfan omenil, je vnovčevalnica na lastni račun pitala na Ogrskem. Meso in Špeh se razdelita med Celovec in Beljak. Enakomerna razdelitev mesa pa ni mogoča, dokler mesarji ne pridejo pod kontrolo. Armadi moramo dajati svojo klavno ži-živino po 4 K, na drugi strani pa kupovati ogrsko po 12 K! In nikogar ni, ki bi napravil red.
Stumer (Borovlje): Nihče se ne pritožuje, da bi bilo mleko prepoceni! A nabiralci mleka ne izvršujejo svoje dolžnosti, sicer bi mleka došlo dosti več! O divjačini se je reklo, da jo gospoda potrebuje za drvarje, a če hočemo drv, se nam pravi, da ni delavcev. Pod Stolom se je na zadnjem lovu nastrelilo 32 divjih koz, o teh se je reklo, da so jih razdelili drvarjem, pa menda ni tako. Zadnji čas je tudi, da se dobi krompir! Povsod pa bi bilo treba kontrole.
Okrajni glavar vitez Rainer: Tega jaz več ne zmorem.
Dvorni svetn. Posanner: Plača za potrebno osobje bi se dobila brez težave, le imenujte nam osebe!
Stumar: Pri nas smo sladkor sami delili, pa so ga vsi dobili, ne kakor drugod, kjer ga delijo branjevci. Tudi pomanjkanje masti bi ne bilo toliko, ko bi se bolj pazilo na koline. Zdaj pa se mora kolina še le po treh dneh naznaniti, ko je kontrola že nemogoča. Razni kraji bi se z mastjo lahko sami oskrbeli.
Vitez Rainer: Borovčiči predlagajo, da se naj kolina napoveduje popred!
Posl. Kapeller zastopa kmečko stališče: kmeta ne moremo siliti, da daje mleko pod ceno, če pa se že sili, naj se kmečkemu ljudstvu poskrbi obleka in obuvalo, ker je zdaj že vse pošlo-in ljudje nimajo več obleke.
Gratzhofer (Velikovec) toži, da ljudje oddajajo premalo mleka. Občine naj bi na mesec dajale v Velikovec 384 kg surovega masla, avgusta meseca pa ga je došlo le 71 kg. Mleka bi
Slovenski kmet na pomoč, da ne omagamo!
Vsakemu je znano pomanjkanje v mestih. Za denar ne dobiš potrebnih živil, da preživiš sebe in družino. Pomanjkanje je hudo. Da olajša tiskarna Družbe sv. Mohorja svojemu osobju ta boj za obstanek, se obrača do naših slovenskih kmetov s prošnjo, da del svojih pridelkov prodajo tiskarni za njeno osobje. Kupujemo vsakovrstna živila, kot krompir (repico), sadje, maslo, kašo i. dr. Če pridete v mesto, pripeljete lahko s seboj ali pa naznanite v tiskarni naslov, da pošljemo koga tja. One kmete, ki so bolj oddaljeni od Celovca, prosimo, da nam potom dopisnice naznanijo, kaj nam morejo prodati in kje. Pišite torej na naslov:
Tiskarna Družbe sv« Mohorja, Celovec, Vetrinjsko obmestje 26«
Gg. poverjenike Družbe sv. Mohorja prosimo, da nas pri tej človekoljubni akciji kolikor mogoče podpirajo.
Mi Vaili duševno Hrano, Vi
nam telesno I
moralo priti 700 litrov, prihaja ga pa 200 litrov. Na Pastrici so gospodarji, ki imajo po 20 krav, pa včasih niso oddajali nobenega mleka! K nam prihaja živil kupovat na stotine ljudi, tudi iz sosednih dežel.
Dr. Nitsche (Beljak) poroča, da šobili že-lezničaiji dozdaj še mirni, a razpoloženje je postalo nevarno. Še iskrica, in smodnik se vžge. Ribištvo naj hi se ne preziralo. Tajna trgovina ne škoduje, v kolikor se vrši v nahrbtnikih, marveč tam, kjer se kupčuje po vagonih.
Dr. Lemisch: Svetuje, naj se krompir še en teden pusti, ko še raste, in je bilo do zdaj premokro. Od predsedsedstva žitnega urada pa je odstopil deloma vsled bolehnosti, deloma, ker je vsa uprava dunajskega urada prišla v nered. A izpremenile so se tudi stvari na Koroškem. Naši poslanci se niso brigali za Seidlerja, ali ostane, ali ne. Tudi politične oblasti v deželi so čestokrat delale, kar so hotele. (Vitez Rainer: Menda ne okrajno glavarstvo celovško?) Ker smo storili svojo dolžnost, nas suvanje z nogo ne razburja, ko piše „Arbeiterwille“, da podgane beže iz ladje, ki se potaplja. Naši kmetje so vas do zdaj obvarovali gladu, le tako je bilo do zdaj mogoče gospodariti.
Posl. GrOssbauer zahteva za kmete obuvala in obleke; naj bi se jim pustile vsaj ovčje kože, da si nabavijo irhovine. Kmetu se godi še bolje, kakor ljudem po mestih, ker pač kmet proizvaja živila. A nagi ljudje ne bodo mogli delati.
Dvorni svetnik Posanner konštatira, da se je mleku cena po državni uredbi preveč zvišala. Morebiti se le posreči, da se dvigne produkcija s sredstvi, ki jih ima deželna vlada, a stvar še ni gotova. Deželna poslovalnica za sadje se je ustanovila in že krepko deluje. Dokler deželne potrebe niso pokrite, nobenega stota sadja ne pustimo čez meje. Dežela in armada potrebujeta 600 vagonov, potem šele se prepusti drugo prometu. Do 200 kg pa si vsakdo lahko naroči za domačo potrebo. Za oddajanje divjačine se bo v deželi napravilo 7 do 8 mest. Pod Stolom nastreljene divje koze so se na licu mesta razdelile med ljudi, ki so bili prihiteli od vseh strani. Od tam ni bilo mogoče odpeljati nobenega parklja. Radi krompirja se je potrebno naročilo. Do zdaj smo dobili 22 vagonov z barja pri Tinjah. Oskrbovanje mesta nam povzroča peklenske muke. Da se ne bo mogel nihče odtegniti oddajanju maščobe, se bodo svinje dne 31. oktobra zapisale po živi teži. Pri volni se je cena zvišala in doseglo se je, da dobi, kdor jo je oddal, nekaj volne v štrenah. Zaradi usnja si je deželni predsednik prizadeval kaj doseči, pa se ni nič doseglo. Rib je v naših vodah malo. Iz Spitala bi se dobile po 200 kg, a s to razdelitvijo se vlada ne more ukvarjati.
Dež. predsednik grof Lodron obeta, da ne bo brezmesnih tednov, če bo kaj mesa, a na Dunaju se govori že o mesecih, ki bodo brez mesa! Če si ljudje ob brezmesnih dnevih vedó dobiti mesa, je to kaznivo. Na Dunaju se je tudi povedalo, da dežela letos potrebuje večjega dovoza krompirja, ker je letina slabša kakor lani. Krompir z barja je zelo dober, le s kropom se mora oprati.
Dr. Lemi sch: Saj. so se na barje zvozile ogromne množine umetnih gnojil. ..
Dež. predsednik: Da bi se bilo preveč maščobe dalo manjšim krajem, ni res; vedno se je v prvi vrsti gledalo na Celovec in Beljak ter na industrijske kraje. Prizadevamo si, da dobimo v deželo masti, a urad za ljudsko prehrano nam poroča: Izključeno! Listek za meso se je v Nemčiji uvedel za vso državo, to gre, ni pa mogoč listek za posamezno deželo. Ako vlada hoče povišati ceno mleka, s tem ne namerava služiti agrarcem; ko se ustanovi zadruga za oskrbovanje mest z mlekom, se ji bodo dale premije. Promet z nahrbtniki se bo ustavil le, v kolikor služi za-
kotni trgovini in v kolikor se vrši Čez deželne meje. Da se bo pridelalo več premoga, se je zadnje dni vzelo s fronte 6000 delavcev. Radi divjačine se je naročilo, da se mora oddati ba določena mesta in se ne sme porabiti kar v ožji okolici, a preveč ne bo došlo.
Raznoterosti.
Prva čevljarica v Beljaku. Čevljarska zadruga v Beljaku je priznala Ivano Avernikovo, hčer čevljarja Avernika, za čevljarsko pomočnico. Ta je prva čevljarica v Beljaku.
Prave žemlje In kifeljce so jedli v Budimpešti, ko so jo posetili nemški žurnalisti. Pri slavnosti je bilo kakih 26.000 oseb, žemlje in kifeljne so prodajali po eno krono, tako da se je prodalo 50.000 komadov tega dobrega belega peciva. Postavili so se Madžari in pokazali Nemcem, da bodo jedli bel kruh, ako bodo ž njimi prijatelji, in to še v petem letu vojne, ko je Avstrija že vsa grižava vsled slabega črnega kruha.
Izgredi v Solnogradu. Graški listi poročajo, da je bil pri zadnjih demonstracijah v Solnogradu oplenjen in demoliran tudi znani hotel ,,Evropa", kjer zboruje avstrijsko-nemška komisija za poglobitev gospodarske zveze med centralnima državama.
Eksplozija v Wdllersdorfu. O eksploziji v WOllersdorfu se poroča, da je bilo od 450 delavk 300 žrtev eksplozije. V objektu 143 so vtikale delavke pri mali municiji vžigalnike v stročnice, ena stročnica je eksplodirala, na mizi so ležale vreče smodnika, ki se je vnel. Ogenj se je prijel oblek delavk. Samo najsprednejše so stekle ven goreče, druge so se onesvestile in padle ter obležale mrtve. V bolnišnico so prinesli 40 ranjenih, dve sta tam umrli. Cesar je poslal na kraj nesreče svojega krilnega adjutanta grofa Ledohow-skega, ki je imenom cesarja in cesarice izrazil zaupnikom delavcev njuno sožalje, obiskal ranjene v bolnišnici in razdelil nekaj daril.
Književnost in umetnost. *
Izšla je 3. številka „Kurenta" s sledečo vsebino: Damir Feigel: Soba štev. 69. Manica: Največji blagoslov. Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 40 odseku za ljudski blagor. Bahun: Valeja. Jože Plot: Politika gospoda Matevža. — Ustrezi vsakemu ! Tudi mecen. Pozor na papirnato blago ! Izpremenjene vrednote. Napačno razumel. Za naše gospodinje. Netaknost. — V prilogi: Njegova zadnja želja. Neverjeten Tomaž. Narobe svet. Pozna njo! Vedno „nobel“. — Listnica uredništva. — Slike: Maksim Gašpari: Naši zvonovi. Homatije v Rusiji. France Podrekar: Sedem kranjskih Švabov ali „joj tebi, Korošec!" „Durchhalten!" Areh Smrekar: Razžaljeni berač. Slovenske titularne žene in neveste madžarov. Gospod sodarski pomočnik jeseni 1918. „Kurent“ velja do konca tekočega leta K 10.-— in se ga naroča v uprav-ništvu „Kurenta“ v Ljubljani, Stari trg 19.
Dekla
zdrava in poštena, se išče za župnišče, pri katerem je malo gospodarstvo.
Ponudbe na upravništvo „Mira“ št. 39.
j Bartolomej Pirc |
^	brivski mojster (vojni invalid)	jL
’ Celovec, Kardinalsplatz 6 I
se priporoča «lavnemu občinstvu v mesta kakor tudi g *	na deželi za obilni obisk.	P
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš preljubi in predobri soprog, preskrbni oče, sin, zet, brat, svak in stric, gospod
Davorin Zwitter
o. kr. okrajni sodnik
sinoči ob 8. uri, po kratkem, težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 48. letu svoje dobe, preminul.
Našega preblagega pokojnika spremimo v nedeljo 15. t. m., ob pol 5. uri popoldne, k zadnjemu počitku na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Priporočamo ga v blag spomin.
Rudolfovo, dne 14. septembra 1918.
Franja Zwitter roj. Majzelj
soproga.
Jerica Zwitter
mati.
Franci, Lida in Martina Zwitter
otroci.
Fran Majzelj
tast.
JADRANSKA BANKA V TRSTU.
OGLAS.
0
Na podlagi zaključka rednega občnega zbora delničarjev Jadranske banke, ki se je vršil dne 15. maja tek. leta, in pooblaščenja c. kr. vlade, odločil je nižje podpisani upravni svet, da izda
25.000	delnic Jadranske banke po K 400'— nom. vrednosti
dvigajoč s tem delniško glavnico za K 10,000.000'— na K 30,000*000'— in to po sledečih pogojih:
1.	Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na
20.000	delnic po ceni od K 575*— ftel-quel
dočim se
5000 delnic po ceni od K 675’— tel-quel
prepusti javni subskripciji tudi za nedelničarje.
2.	Delnice IX. emisije sodelujejo na uspehih banke z isto pravico in dolžnostjo od 1. januarja 1919 dalje, kakor stare delnice.
3.	Opcijska pravica pripada imetnikom starih delnic, kateri morejo dobiti za pet starih delnic dve novi po prvenstveni ceni od K 575'—. Delničarji, ki želijo izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic pri enem zavodov, ki so navedeni kot subskripcijsko mesto.
4.	Predbeležbe na delnice javne subskripcije po K 675*— sprejemajo navedena subskripcijska mesta, toda upravnemu svetu pristoja pravica reparticije subskribiranih delnic.
5.	V slučaju, da bode o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic kot je predbeležil, se mu povrne odveč vplačana svota dne 1. novembra tek. leta.
6.	Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med 25. septembrom in 15. oktobrom 1918; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica.
7.	Dobiček na tečaju novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu Jadranske banke.
8.	Subskribira se pri sledečih zavodih:
a) Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju (L, Tegetthoffstrasse 7—9), v Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkovicu, Opatiji, Splitu, Šibeniku in Zadru;
ò) Banka i štediona za Primorje na Sušaku in njene podružnice v Bakru in na Rijeki;
c)	Prva Hrvatska štedionica v Zagrebu in njene podružnice v Bjelovaru, Brodu n. S., Cirkvenici, Delnicah, Djakovu, Karlovcu, Kraljevičih, Novi Vinodelski, Osijeku, Požegi, Rijeki, Senju, Sisku, Sv. Ivanu Zel., Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovci, Virovitici, Vukovaru in Zemunu;
d)	Hrvatska centralna banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem in njene podružnice v Mostaru in D. Tuzli;
e)	Hrvatska Zemaljska banka, podružnica v Zagrebu;
f)	Srpska banka v Mostaru;
g)	Živnostenska banka, podružnica na Dunaju.
Trst, dne 25. septembra 1918.
Upravni svet Jadranske banke.
Podružnica Ljub Delnlika glavnica: K 10,000.000.	iljanske kreditne bi Kolodvorska ulica št. 27.	inke v Celovcu. SpPBlBma vloge no knjižice in na tekoči pačun.
Rezervni zaklad: K 1,500.000.	Centrala v Ljubljani.	Ighup In ppndaia DPednnstnih pnpip|ev vseh vpst.
Prodaja srečke razredne	Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo,	Srečke na obroke,
loterije.	Split, Trst.	promese k vsem žrebanjem.
Listnica upravništva.
Vse cenjene naročnike prosijno, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznmiijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter Številko, ki je tiskana v zgornjem kota naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Klhàlek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Trgovina s papirjem, razglednicami in galanterijskim blagom u
Celoucu, Liòmanskega ul.ZS
u bližini stolne cerkue
„pri vojnem invalidu“ Sustau Blažon
▲ Slaunemu obfinstuu u mestu in zlasti na deželi priporočam suojo trgouino za 7 nakup raznega galanterijskega blaga, i umetniških razglednic, pisemskega pa-pirja, šolskih in pisarniških potrebščin.
J Kulantna postrežba in primerne cene.
Pg MalPlžjgm naročilu HJeg. c. In ftr. Bpost. flličanstua
45. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima 22.747 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 700.000 kron.
Glavni dobitek znaša
250.000 kron.
Žrebanje se vrši ]aoni> na Dunaju 3. ohtobra 1918. Ena srečka stane 5 kron.
Srečke se dobivajo pri oddelka za dobrodelne loterije na Dunaja, IH., Vordere Zollamtsstrafie 5, pri kr. ogr. loterij, dohod, ravnateljstvu v Budapešti, IX., glavni colninski urad, v loterijskih kolektnrah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za knpce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Služkinja
Kupim
vsako množino mošta, kisa, žganja. Cena po dogovoru.
Franc Potočnik, Drvešavas, p. Pliberk.
2 bencin-motorja
prvi 16/24 HP za K éOOO'— drugi 3 '/s HP „ „ 3200'— takoj sposobna za obrat, ima na prodaj
Franc Kraut
Pliberk na Koroškem.
□ Raramente □
kakor mašna oblačila, plnviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizetc, keiihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddilek za pBramsntBloiBfovBsa društva v Celovcu.
hvaležni odjemalci potrjujejo, da koreninski pokončevalec ,ntaoal8am‘ v treh dneh brez bolečin odstranjuje kurje oči, bradavice, trdo kozo. Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Zobobol odpravlja „FldeB“, če trdovraten revmatizem povzroča zobobol, kadar so vsa sredstva odrekla in Če so zobje votli. Če ni uspeha, denar nazaj. Cena 3 K, 3 škatljice 7 K, 6 škatljic 11 K. Nič več zobne kamnenc nasede, nič več slabega duha izusti Snežno-bele zobe dobite po zobnem tluidu ,,XirlB“. Takojšnji učinek! Cena 3 K, 3 steklenice 7 K.
Podgane, miši
se popolnoma Iztrebijo s podgansko smrtjo. Če ne pomaga, denar nazaj. 100 zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke uničuje z zalego vred korenito „Thlera“. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek zoper uši zraven 2 K.
KEMENY, Koiloe (Kas.a), poštni oddelek 13/660, Ogrsko.
Vzgojišče za deklice!
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli“ I
v Št. Rupertu pri Velikovcu no Koroškem |
= se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se = deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo itlrlrazredno ljudsko šolo.
Na svoji četrt nre od „ Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi več dedkov, ki želijo obiskovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo. Šolsko leto se prične dne 5. novembra 1918. Plačilo 70 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v St. Ruperta pri Velikovcu na Koroškem.
Daj nam mir, Gospod !
Pesem za 3 ženske glasove in orgle se dobi pri šolsk. ravnat. A. Kosi-Ju, Središče (Staj.). Partitura 80 h, pevski part 30 h.
Poljedelski stroji in orodje.
Rožni mlini za zdrob in moko!
Cena: I. vrsta 155 K. Teža : približno 13 kg.
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena Je mlinu, in sicer najboljše vrste, 155 K, brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina zaračnni se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega ma-terijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmelje naj finejšo moko! Stroj se naroča pri ti
Znamka „Davor“
' D. ŠTUCIN
DUNAJ, XVIII., Hohnegasse št. 4. P4T Dopisuje se slovensko.
Zoper miši in podgane
je orig. prof. Loefflerjeva in dr. Danyszjeva baeilna kultura „Terror z vohom" najradikalnejše uničevalno sredstvo.
c,»., z. ..pl.™ 1000, .op.,	K 14;- } loko „„ P0rati„.
Dobavitelji c. in kr. vojnega ministrstva, c. kr. nižjeavstrijskega namestništva, deželnoknltnrnih svetov itd.
Ravnateljstvo Terror-zavoda
Dunaj, I., Jasomirgottstrafle 5.
ki zna kuhati, poštena, zanesljiva, želi kmalu službe, najraje v kakem župnišču. Ponudbe na npravništvo lista „Mir“ št. 39. Znamka za odgovor.
V zalogi Družbe sv. Moharja g Celoucu
je nanovo izšla knjiga:
Izbrani spisi dr. ložefa Vošnjaha
I. zvezek:
Troje angolsM češčenj.
Povest.
Cena: Mehko vez. 88 h, za družnike 66 h, po pošti franko 14 h več.

100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, Jabolčnik, grenadine, malinovec, poprova meta, mnikateleo, po-meranònlk, diieòa perla, viinjeveo. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 20 K po povzetju. Dišeča perla stane 25 K.
311H. BROLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, MoraDa.
Demanti za rezanje stekla.
Demantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 5 po K 28'— in spaldemantov po K 32*— oddajati, ker Je privoz demantov prekinjen in se dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah.
Povzetna poštnina stane 1 K.
Za reclno in solidno blago jamči
Jan. Grolich,
500 kron v zlatu
(e ne odstrani krema Grolioh z zraven spadajočim milnim praškom vse ■olnone pege, maroge, šolnine opekline, ogrce, obrazno rdeiloo
itd. in ne ohrani kože mladostno svežo
___________ in nežno. Cena K 8"60 s poštnino vred.
„	3 porcije stanejo K 21-20, 6 porcij
K 39'GO. Vse brez kakih nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
Jan. Grolich,
drožerlja pri BKNO 638,
angeln,
Morava.
Fvamvdol t,sK?e,z;veW^
lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3*60.
Rvdyol Uarofr^
pordeči bleda lioa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*86. — Povzetje 45 h več. — Naslov za naročila:
IMN. BROLICH, drožEPija ppl angelu, Brno 638, Mapava.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavllfteva ulioa it 7.
-------------- uraduje vsak dan, Izvzemll nedelje In ------------
praznike, od 10. do 12. nre dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulioa it 7.