Rasit^ poIMcue Ąesti. O Jugoslavlii in 0 zahtevah JugoslovanoT p?ge in razpravlja sodaj ves svct. Veliki svetovni lis li, ki poprej niao nikdar omGnili besed& Jugoslovan, se sedaj dan za dnGm pGČajo z jugoslovansMm vprašanjem, ki je naenkrat postalo svetovno vprašanje . JugosIovansko-ČGško-poIjska posvetoviaaija v Ljubljani so vzbudila vf?6splošno zanimanj©. Vsi narodi na BViGtu (cgIo Italijani) priznavrajo opratvjičenost naših zahtGv pn naSi sv.obodi in samostojnosti. Le zagrizeni Nemci in njih bratci Madžari so zopor nas. A to n»s ne napravlja maloduŠnG. Na vsenGmškG in maiflžarske zagrizenc« se nihče ne bo oziral. ¦;> Radi tega, Jfugoslovo.ni. glavo po konou! Bliži. se naSe odrešGnjel Spodnještaierski soclalnl demokrati za ]ugo Blovwnsko iaeklaraoiio- V Gaberju pri Celju se jg dne 25. avgusta vršilo krajGvno posvetovanje sodrugov in so'družio iz Gelja, Gaberja in .TGharij, tev dGželiio zbttrovianj© BlovGnjskoštaaGrskih socda|dGmokraJtj6ni!h organizacij. KrajGvncga zborovanja, ki sg jg vrgilo dopoldne, se je udeiežilo okoli 120, popoldanskGga posv«tovanja slovenskoštajerskili orgaliizacij pa 156 zastopnikov iz 20 spodnještaierskih industrijskih krajgv. Poleg raznih ftrankinih zadev }g zbor razpravIjal tudi 0 naših narodnih zahtovah. V prcdsedstvo go bili izvoljeni: PotGš iz Stor, Siter iz Trbovelj , SalGznik iz VclGnja in Gorjanc iz Celja, zapisnikarJcin: Pohar iz ZidanGga mosta, Malovrh iz Hrastnika, Mlinar iz Cclja in Crctnik iz Grobclnega.. Sprejel je resolucijo za skorajš&n splošGn mir na podlagi samoodloCbe narodov in za uvodbo splošne in enake volilne pravioe za dcžclni zbor in podobtnG zastope. Odpravijo se naj vso predjiiravicG posedujočih razrodov, Slovensko delavstvo sg izjavlja za dcklaracijo jugoslovanskih poslancov z dnG 30. maja 1917. Slovensfco flGlavstvo je Gno z vsem slovGngkim narodom v želji po združitvi našGga troimenega naroda Slo voncev, Hrvatov tn Srbov v lastno djGmokratiSno državo. _ SklGnilo se jG, da se v vsaki občinl, k]6r le prcbiva 5—1,0 sodrugov, ustanovi krajevna organizaci:ia jugoslovanskG soo.-d6m. strankG,ki uvedo strankin davck po 70 v na mGSGC, katcrega mora plačevati vsak strankin pripadnik. V odbor dGŽGlne organizacije, ki ima svoj sedež v Trbovljah, so sg izvolili sodrugi: Siter, Ule, Majdie^ Tratnik (vsi y. Trbovljab), Malovrh iz Hrastnika. Pefinik iz Zidanega mosta in Orosel iz GGlja,. Nadzorstvo vodita Valenček (Vclcnjg) in Danko (RajhGnburg). NamGstnika sta iGrmadnik iz Celja in PoteS iz Štor, Govorili go sodrugi Siter, Kristan, Peteian, Saloznik, Cobal, Malovrh, J. CrGtnik in Brczovšek. Ustanovilo sg bo za Slov6nski StajGr posGbno soc.-dem. politično društvo, ki bo s kilioevalo sho'de» KrajGvnG orgajnizacije so*ciald)emo kratične strankG na SlovGnskcin Stajerskem ee bodo naslaniale Eot slovGnskG organizacije na slovensko politifino sredSCG jugoslovanske sooialne dGmokracije v Ljubljani in ne več na nemški GradeC. Sodrugi go sHenilf, 9a bodo s posebno viiGmo Birili svoje 2a^ sopisio. NeniSka soclalna demokraciift za samoodločbo avstrijskih narodov. DnG 18. avgusta sg \g vršilo v mestu ZeU na Solnograškero zborovanjG odposlanccv nGmŠko socialne demokracijG iz avstrijskih alpsldh dežel, katGro je sklical voditelj ŠtajGrskih ncmških socialnih dcinokratov, poslancc Resel. Po daljSi in tG meliiti razpravi jg bila sklGnjena sledGČa reaolucija: Vsak avstrijski narod ima pravico, da odločujp prosto in samostoino 0 svojih narodnih zadGvah. Ta pravica samoodloSbe gro tako dalGČ, da sl sme osnovati vsak narod svojo posebno državo. Avstrija mora postati zvGza svobodnih in enakopravr.ih dlržav in v tGm okviru naj se reši tudi iugoslovansko vprašanje. — Zastopnild ncmškGga delavstva so sg tokrat prvi5 jasno in odločno postavili na stran avstrijskih slovanskih narcdov, S tGin sklcpom. bodo morale ratutiati nGmŠkG mGšSansko stranke in tudi vlada. Ta izjava nGmgkih socialnih dGmokratov le skrajno nG prije*no dirnila nGmgkG nacionalcG, ti jo ali kratkomalo zamoTftujGjo, ali jo pa sarao na kratfo omenjajo, kor jira jG pač silno neprijetna. Toda sfiasomiia se bodo Že morali priva^iti takim, Cepra-T jim skraJnD nGvŠefilm izjavaro! Ueniška lJuttezeB flo bližr.Jega. iNGmSK Ko5tv»rj! sd zagrizeni nasprotniki jugoslovanslrega jgl banja. NjiH strupono nasprotovanjo }e žg tako veliko, Ha niso hoteli flati svojib otrok birmatl slovGnstemu Bfofu. K temu so V^ baje prlgovarjali nemgBU fluhomild. K^ftevski nGmŠki kmGtje pa so postali takoeagrizeni, da n« Hajo nobenomu Slovencu oe trohlce ž> Til. S tom hočGjo onemogoftiti Slovencem, H so na Etavljen! na Kofievšfcera, Oa Tfi ostali na evojiff Boa»flanjib frajifi, KaEp vse Hmg^aC© postopafa Blovenal e Nemd, K pridejo B nahrbtiiikl t u5ib hi§&. O'd t(sS * orltrgajo ln Jim aajp !6«l8> RloT»iwi Ha|o Kem«em ftcuB, ^*1 * *§&*"¦>* $mmm®. «1 0fptfcp^BV(t f^rtto«anlk iiralal IJbmser jo fo flrjwp«1 r« ¦nmsKj,, H8 prtpravi yis» l»otrolnio, — SkIfi»a|BQaV ozirom nai zunanji politiSni položaj dGlegacijsko zasedanje važnGjšo nego pa zasedanje drž. zbora« StrossjmayerjeY naslodiiik — Madžar? Hrvatstt listi poročajo, da jg zelo verjotno, da bo za Skofa v Dlakovem imenovan kaloški posvie6eni škof dr. Horvath, Madžar, ki sedaj potujG po Bosni in Hcroegovini, da bi se navadil kake bcsedice hrvatskGga jezika. Vcst, dia bi zasodol stolico vGlikega hrvatskega bisknpa Strossmayprja Madžar, se nam zdi tako gorostasna. da je nikakor tig morGmo verjeti* C'cS<i> Kaici v D><tžuainh. Cesar Karel in cesarica Zita sta se dne 26 avgusta odpeljala z obiloim spremstTom na obisk k saškemu kralja v Draldane, kjer sta ostala en dan, Cesar je ob tej priliki imenoval s&škega kralja za imenitelja koroško solnograškega pešpolka št. 107. Saški kralj Friderik Avgast je stric naSega cessrja. Zmešnjave v Rusiji. Po poročilih ki prihajajo iz Moske in Berolina, zmagujejo y R'iiiji zopet sovjetove (sedanje raske vlade) čete, Čehoslovaki so bili na veC krajih poraženi. V Petrograda je izbrahnil dne 15. avgnsta protispor bele garde (meSčanska organizacija proti boljševikom). S prva se je posrečilo belogardistom premagati nasprotnike in zasesti nekaj važnih mest. Konečno pa so vendar bili premagani. — V ozemljrj pri Vladivo stoka prodirajo japonske, pri Arhangelskn pa ameriške čete, ki hitijo na pomoC Čehoslovakom. — BoljSeviki so nmorili tudi carjeviCa, Carica s hčerkami bo Ysled papeževega potredovanja spuščens na svobodo. Carievie nmorien? Nekemn ruskemu knezu »e je te dni po^rečilo zapustiti Rusijo in pobegniti na AnglGško. Kncz je pripovcdoval, da so ruski socijalni revoluci onarci krnaln potGm, ko so ustrGlili biT&&ga carja Ni]<ola.:a, umorili še tudi njGgovega sina — ruskGga car^Gviča. Uradno šg pa ta vest dosedaj nl potrjena. St.itnik W<lfgatig, ki je dal U3".reliti desetnika TaSaka in je feri nedavas oht)! ±a umora in potem oproščen, j$ bil pred kratkim d ideljea arBtrijskem« prehranjevRlnerau ministrstva.