«V AR
Ki

Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja za celo leto 2 gold. 50 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. nov. dn.
Tečaj III. V Uubljani 15. maja 1863. List 10.
Šmarnice za učitelje.
Pervi tečaj „Uč. Tovarša" je nam leta 1861. prinesel lep sostavek pod naslovom: „Šmarnice za šolnike", kterega še zdaj rad večkrat prebiram, in ravno ko sem uni dan bral imenovani sostavek, mi je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi naš marljivi „Tovarš" zopet enkrat kaj povedal učiteljem za šmarnice. „Pa je že prepozno", bo mi marsikteri sobrat za-vernil, „veseli mesec majnik že doteka". Res je to; toda, prosim te , ljubi sobrat! ne bodi nevoljen, če pridem s svojimi šmarnicami nekoliko prepozno; prepričan sem vendar, da ti bodo ravno toliko koristile, kakor če bi jih bil bral pri začetku tega mesca, to se ve, če jih boš s tem namenom bral, kakor ti jih jaz podelim. Ljubi bravec! ponudim ti za vsaki dan eno cvetico, ki je nisem sam zredil, ampak sem jo le vzel iz svojega dnevnika. Preglej jo, in če ti je všeč, vsadi jo v svoj šolski vertec in večkrat jo poglej; gotovo te bo veselila.
G?etica m mks dan v mesca.
1.	Premislite, ktere svete dolžnosti vam naklada dragotina, ki vam je po vaših učencih izročena, in kako bi se odgojevala duša, ki je namenjena, da bi postala tempelj božji. (Sv. Hie-ronim.)
2.	Vi hočete iz svojih rejencev lepovedne može odgoje-vati s tem, da jih psujete in pretepate? Poglejte zlatarja! Če hoče lepo posodo narediti in olikati, ne rabi vedno kladva,
temuč ima majhno orodje, s kterim kaki vogel rahlo poravna, in ravno tako vzdiguje in popravi tudi tam, kjer je še kaj vdertega; tako dobi novo zlato delo prijetno podobo. Ravno tako naj se tedaj druži ojstrost z mehkostjo in ljubeznijo. (Sv. Anzelm.)
3.	Kakor rosa naredi zemljo rodovitno, tako store dobri učeniki otroške serca rodovitne za vse dobro. (Sv. Vincenci.)
4.	Odgojajte mladino naj pred za Boga in zavoljo Boga, in potem še le za svet. (Albert 111. bavarski vojvoda.)
5.	Ni manj zasluživno, če duha podučuješ, kakor če daješ telesu jesti. (Sv. Bernard.)
6.	Dobro je učenje, če storiš, kar učiš. (Sv. Ignaci.)
7.	Važno je, če premeden ali nevedin učenik uči pervi poduk. (Sv. Hieronim.)
8.	Otroke moramo spoštovati. (Juvenal.)
9.	Vsaki nauk toliko globokeje sega v serce, kolikor bolj učenci učenika ljubijo. (Petrarka.)
10.	Veliki znesek vseh učiteljskih čednost je: ljubezen in veselo serce. Stopi v šolo kot angel, in vsi tvoji učenci bodo angeli. (Škof Sailer.)
11.	Mladost je mehka in podobljiva kakor vosek; lahko se naredi iz nje vsaka oblika. Zato se ne obotavljaj in jo zgodaj vadi čednosti. (Sv. Basilij.J
12.	Zadovoljnost je redka. Kjer pa je, vse poživlja in s pravim duhom napolnuje. (Kellner.)
13.	Lepota da zemlji toplo let', nedolžnost inladenčem rožni cvet. (Vodnik.)
14.	Branje in pisanje je le lupina, jedro pa keršanska omika in žlahtno serce. (Slomšek.)
15.	Ne pozabi, da vse vaje v šoli morajo biti kratke in praktične, ne pa vodil in pravil toliko kolo, da bi se pretežko obračati ne dalo, pamet težilo, šolsko omiko pa mudilo. (Slomšek.)
16.	Verli učitelj ne sme biti les, še manj pa led; inači bi v šoli zima bila in dobrega sadu ne rodila. — Ako hočeš svojo šolo oživljati, skerbi za pošten kratek čas. Vse stori, kdor težavno polajša, in koristno posladi. (Slomšek.)
17.	Stan učiteljski je sicer težaven in potiven stan; kdor ga prav spozna, njegovo ceno visoko spoštuje. Moder in priden školnik človeškemu rodu veliko več koristi, kakor naj slavniši
vojskovodja, kteri sovražnike strahuje, ter premaguje kraljestva in užuga varoši. Učitelj v tistem, neznanem kraji dobro sadi in polivaje skerbi za boljše ljudi in bolje čase. Naj si ga svet ne spozna in večidel slabo plačuje; v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime, in med svetniki bo njegovo plačilo. Pa tudi vsem slabim in zanikernim šolskim učiteljem gorje, po kterih se svet pohujšuje ! Bolje bi bilo celino kopati ali pa derva sekati, kakor naj žlahtneje blago, drago deco, slabo učiti in pa divjake rediti. V naj globokejše peklensko brezdno pridejo slabi starši, verli slabih staršev pa zanikerni učitelji. Bog nam pomagaj ! (Slomšek.)
18.	Tudi rodovitnemu, lepo vredenemu vertu je šola podobna, in učenik vertnarju. Ali oba, učenik in vertnar, morata modro ravnati, če želita koristne zeliša, dobre ljudi, pridobiti. (Agrež.)
19.	Kakor pa modri vertnar zemljo poznati želi, v ktero hoče sejati in saditi, njo pridno obdeluje in popravlja, kjer še kaj pomanjkuje, in še le potlej sejati in saditi začne: tako naj (udi skerbni učenik dušo in serce zročenih otrok pripravlja, preden da začne sejati in saditi. Preden pa ko vertnar v pripravljeno zemljo seje, si pred vsem oskerbidobro seme; zakaj, kar bo sejal, bo tudi žel. Skerbno vredi in modro v pripravne grede razdeli, potem ga pridno zaliva in pleve. Sicer so med gredami za razločbo semen in sadežev riže in jamice napravljene, ali kadar pogleda vert, vidi, kakor bi bila ena sama greda, kar vsakega serčno veseli. Tako bo tudi zvesti učenik skerbel za dobro seme, ga lepo vredil, modro razdelil, in žlahtne ci-inice ljubeznjivo in poterpežljivo redil. Dobro vredeno in raz-deleno seme je njegov nauk in vse vednosti njegovih učencev, ali lepo se vse v eno zedini. (Agrež.)
20.	Drevesce, ki v hosti ali na pašniku divje zraste, vedno divjak ostane, ki le slabega sadu rodi in človeku le malo koristi. Le potem, ko je divjak požlahtnjen, smemo od njega pričakovati dobrega, pa tudi obilnega sadu. Ravno tako tudi človek, ki zrase brez potrebnih naukov, ostane vedno neotesan, neroden in nepriljuden. — To potrebno omikanje ali požlahtnjenje se pa godi v šoli, ki je kraj, kjer se mladi človek podučuje v vseh za življenje potrebnih vednostih, kjer se napeljuje modro, lepo in priljudno se na svetu obnašati, in kar je še naj več vredno, kjer se nauči tukaj tako živeti, da si more s tem
kratkim časnim življenjem kupiti večno življenje nebeško. (L. Gestrin.)
21.	Šola učitelju ne sme biti vsakdanja prenavadna reč; temuč učitelj naj se vede in obnaša v šoli vedno tako, kakor bi nanj pazil naj modrejši pedagog.
22.	Učitelj ne sme misliti, daje šola zavoljo njega, da v nji gospoduje kakor sainovladar; pa tudi ne sme misliti, da je šola za to, da bi ga živila, — temuč edino zato, da bi v nji koristil človeštvu.
23.	Ne bodi ošaben, ker druge podučuješ. Učiteljeva ošabnost je učiteljskemu stanu nekako prirojena, pa mu je zelo škodljiva. Ponižnost je lepa cvetica, ktera mora tudi cveteti v šoli na učiteljevi stolici.
24.	S svojimi učiteljskimi sobrati bodi prijazen in Iju-beznjiv. Če vidiš, da je kdo na nepravi poti, ga bratoljubno zavračaj, če moreš; sicer pa ne raznašaj slabosti njegovih, da ne postanejo orožje zoper šolo in učiteljstvo.
25.	Če imaš svojo družino, to je, ženo in otroke, glej, da iz tvoje hiše sije lepi zgled miru in domače izreje. Gorje učitelju, kjer ima doma vedno hudo uro! Taki učitelj ne more biti nikjer, tedaj tudi v šoli ne miren in zmožen za kako imenitno delo.
26.	Ne misli, da že dovolj znaš in veš, če toliko veš, kolikor je zapovedano , da moraš učence naučiti. Dober učitelj se v vseh potrebnih in koristnih vednostih neprenehoma uri.
27.	Učitelj naj se ne peča nepotrebno z ljudmi, kteri nimajo dobrega imena. Kdor se meni s slabimi ljudmi, se omadežuje. Če pa je učitelj omadeževan, omadežuje tudi svojo šolo in ves učiteljski stan.
28.	Uči svoje učence vsega, česar potrebujejo za življenje. Varuj, da se ti ne vgnjezdi v šolo nepotrebno čenčanje in kako zaviravno ptujstvo. Premisli, kaj bodo enkrat tvoji učenci, in potem jih odgojaj.
29.	Kadar bereš, beri kaj takega, da ti bo kaj koristilo. V marsikterili spisih fv knjigah in časopisih) je dosti prazne slame, pa tudi škodljivih in nevarnih iskric, ki ti lahko veliko nesrečo napravijo. Dobro berilo je tečna jed, slabo pa hud strup, ki mori dušo in telo.
30.	Nikoli ne pojdi v šolo nepripravljen in nikoli iz šole nepopravljen. To je: pripravi se za vsaki šolski nauk
posebej; in če ti vest očita, da si v šoli kaj napak zakermil, popravi napako, kolikor moreš, preden greš iz šole. Tudi beseda se kuje in krivi, dokler je še gorka.
31. Ce te svet preslabo plačuje, misli, da se je že od pervih do sedanjih časov na svetu tako godilo , in da so drugi, ki so bili veliko izverstnejši od tebe, še veliko več terpeli, kakor zdaj ti prenašaš.
Dobrokoli.
I z zgodovine keršanske ljudske šole.
(Dalje.)
Ne more se sicer reči, da so v prejšnjih časih podučevanje in odgojenje popolnoma zanemarjali ali le staršem prepuščali, ker povedali smo v poprejšnih listih, da je keršanska ljudska šola tako stara, kakor keršanstvo samo; pa cerkev je po svojem poklicu na to dvoje posebno se ozirala:
1. da si je spodredila potrebno število duhovnov za cerkvene opravila in opravke pri službi božji; 2. da je ljudstvo v keršanski veri in nravnih resnicah podučevala, kar je sicer pervo in naj potrebniše pri slehernem podučevanju in odgoje-vanju, pa vendar ne le edino. Vse postave, ki so jih dajali cerkveni zbori, papeži in škofje, se ozirajo na eno od tih dvojnih.
Ravno ta namen, da bi namreč mladost v keršanski veri podučevali, ter jo obvarovali, da od vere ne odpade, izvolila si je tudi bratovšina za podučevanje v keršanskem nauku; po-terdil jo je pa papež Piji V. 1. 1571., in 1. 1732. vpeljali so jo tudi na Dunaju; 1. 1750. so jo osnovali po rimski šegi v jezui-tarskem samostanu, in razširila ter obrodila je blagronosni sad po tej deželi, potem tudi po Ogerskem, Stajarskem, Kranjskem, Solnograškein in Tirolskem.
Naj bolj trudil se je pa mož imenitnih zaslug tudi po drugi strani, O. I. Parhamer; njegovo ime se sicer ob času Marije Terezije in Jožefa prav dostikrat v misel jemlje. Rojen 15. junija I. 1715. na Zgornjem Avstrijanskem, stopil je 1. 1734 v društvo Jezusovo; bil je učenik po več mestih, dover-ševal šole, začel vspešno delati 1. 1747. podučevaje katoliško ljudstvo posebno pa mladost v resnicah keršanske vere ter
ostane v tem poklicu nevtrudljiv do konca svojega življenja. L. 1750. izdal je svoj katekizem, ki je bil prestavljen skoraj v vse avstrijanske jezike. L. 1754. prehodil je kot misijonar in predstojnik katehetiških misijonov Avstrijansko, Štajarsko, Koroško, Kranjsko in Tirolsko. Popotoval je po romarsko, s palico v rokah in v plajsč zavit, ter nosil dolgo brado. Imel je pri svojih misijonih, ki so terpeli večidel po en teden, po dve, ali tudi po tri pridige na dan; bičal je v svojem jedernatem govoru, ki ga večkrat solil z zajedljivimi šalami, pregrehe in razvade; odkrival je gerdobijo pregrehe, in je veliko dobrega med ljudstvom zasejal; njegovi nasprotniki in nevošljivci nena-vajeni take tečne hrane nastavljali so mu na njegovi ternjevi poti marsiktere zapreke. Vsejano seme je dozorelo, in marsikaj prav dobrega sadu obrodilo; ginljiva pesem: „Sveto, sveto" je živi dokaz tega. Posebno pa na Dunaju je o. Parhamer povzdignil bratovšino za podučevanje v keršanskem nauku. Napravili so bukve za bratovšino, v ktere se je lastnoročno zapisal cesar Franc, Marija Terezija, nadvojvodi in nadvojvodine pa veliko duhovnih in svetnih zglednih oseb. Bratovšina je imela svoje spraševanjske bukvice in zgodovinski katekizem. Otroci so bili razdeljeni v verste; imeli so svoje prednike, ki so jih izpraševali. Vsako nedeljo nesli so nalašč napravljene bandera pred njimi peljaje verste v cerkev, kjer je bilo izpraševanje v keršanskem nauku. *)
Vsako leto bila je slovesna poskušnja, k kteri smeli so priti pa le otroci, ki so celo leto pridno k nauku hodili in bukvic in katekizma pridno se bili naučili; veliko zglednih oseb bilo je pričujočih; ubogi otroci bili so obdarovani z oblačili, drugi pa kako drugače.	(D.ije Pr,h.)
Kako naj se v šoli borilni spisi obdelujejo.
Učenik naj najpred berilni spis sam prav izverstno prebere , postavim:
Neko prijazno vas je obdajalo vse polno naj rodovitni-šega sadnega drevja. Spomladi je bilo čez in čez vse pre-
*) Kaj pa znajo dan današnji na Dunaji ? Cerkvene naprave zasmehovati, zaničevati, grajati in se iz njih norčevati. Ali se ni to vidilo očitno pri sejah v deržavnem zboru? Tako dalječ se di ljudstvo zapeljati.	Pi,.
preieno s 'prelepim cvetjem. Veseli ticki so se gnjezdili po košatem drevji in so sladko prepevali od jutra do večera. Jeseni pa so bile vse drevesa polne slastnega sadja mnogih plemen. Otroci so se razveselovali po vertih in si nabirali lepih jabelk, hrušek, češpelj in sliv. — Bili so pa v tisti vasi nekteri hudobni dečki, ki so začeli preganjati ljube tičke, so jim razdirali gnjezda in pobirali mladiče. Uboge Hvalice so bile vse preplašene in so zapustile ta nemiren kraj. Potihnilo je potem v prijazni vasi lepo tičje petje, in vse je bilo žalostno. Namest ljubih tičkov pa so prišle gosence in drugi požrešni merčesi, in so požerli lepo cvetje in perje drevesno. Vse gole in brez sadja so stale drevesa po vertih. Otroci pa, ki so popred vsako leto dobivali obilno sadja, so zdaj žalostni postopali pod suhimi stebli, in niso imeli kaj djati v usta. Dobri tički, ki so jih pregnali hudobni otroci, so popred po drevesih pobirali škodljive gosence in merčese, da je sadje lepo cvetelo, rastlo in obrodovalo.
Ce tičke preganjaš in gnjezda razdeneš,
Tnd' pelje in sadje od sebe preženeš.
Ko učenik ta spis prebere, naj reče naj pred kakemu bolj zmožnemu učencu , da naj ga bere, potem drugim i. t. d. Dobro je, če se berilni spis večkrat prebere, zato da se ložeje posamezni sostavki in vkupna tvarina učencem bolj v spomin vtisne. Ponavljanje je mati vsega učenja. Ko pa učenik berilni spis obdeluje, naj se vedno ravna po zmožnosti svojih učencev. Vendar pa naj vedno tirja, da učenci vse vprašanja s polnimi stavki odgovarjajo. Učenik se ne sme nikoli samo z nekterimi učenci, post., z bolj zmožnimi in pridnimi pečati, temuč naj pokliče zdaj tega, zdaj unega, da mu odgovarja. Vsa šola mora eno misel obdelovati. Tako le naj bi se ravnalo:
I.
Učenik naj ves berilni spis od stavka do stavka spraša. Odgovarja se večidel z besedami sprašavnega stavka, post. 1. stavek: Kaj je obdajalo vse polno naj rodovitnišega sadnega drevja ? (Neko vas je obdajalo i. t. d.) Kakšno vas je obdajalo vse polno naj rodovitnišega sadnega drevja? (Neko prijazno vas i. t. d.) Potem ko se pervi stavek spraša, je prav, če ga zopet naj pred posamezni učenci, potem pa (udi vsa šola enoglasno ponovi. Če se tako ravna, znajo potem učenci berilni
spis pozneje bolje pripovedovati. 2. stavek : S čim je bilo vse prepreženo? S kakšnim cvetjem je bilo vse prepreženo? Kako je bilo prepreženo? Kdaj je bilo prepreženo? — Potem naj se tudi ta stavek ponavlja posamno in vkupno. S tem si učenci jezik urijo. Tako naj učenik tudi ravna pri drugih stavkih do konca berilnega spisa.
II.
Učenik naj sproži poglavitno misel tega spisa, post.: Kaj nam kaže ta berilni spis? (Ta berilni spis nam kaže, kakšna škoda se godi, če otroci tičje gnjezda razmetavajo.) V kterem stavku je poglavitna misel zbrana ? (V zadnjih dveh pesniških versticah.)
III.
Berilni spis naj se tako razklada, da se pazi na osebek in po vede k. Kdor stavek v spisu razume, tudi vé, od koga ali od česa se govori, in kaj se od kake osebe ali reči pové.
—	Učenik naj reče kakemu učencu, da naj bere 1. stavek, in naj praša : Od česa in kaj pripoveduje ta stavek? — (To naj učenik več učencev vpraša.) Od česa in kaj pripoveduje drugi stavek? — Tako naj se ravna pri vseh stavkih do konca berilnega spisa. — Od česa in kaj se pripoveduje v 8. stavku t. j. po 7. piki? — (V 8. stavku se pripoveduje od ptičjega petja, da je v vasi potihnilo in da je bilo vse žalostno.) Od česa in kaj se pripoveduje v zadnjih dveh pesniških versticah ?
—	(V zadnjih dveh pesniških versticah se pripoveduje od kakega otroka ali odrasčenega , ki to povest bere, in se mu pové, da kaj se zgodi, če tičke preganja in gnjezda razdira. Te dve verstici govorite z otrokom ali odrasčenim človekom.)
IV.
Kakšen je naslov ali ime tega spisa? — Kterim pticam pravimo, da so ptice pevke? — Povejte mi nektere? — Kam gre veliko tičev jeseni? — Pravimo jim selivne ptice. Imenujte več selivnih ptic! — Drugi tiči so tudi po zimi pri nas; tedaj so stanovitni na enem kraji ; pravimo jim stanovitni tiči ali stanovitne ptice. Povejte, ktere so take? — So tudi tiči, ki imajo na nogah kožico, da morajo plavati; imenujemo jih plavavke ali ploskonožne tiče. — Pa so tudi (iči, kteri druge manjše tiče lové in jedo; in ti imajo ojstre zakrivljene kremplje, pravimo jim tedaj, da so
ujede, zgrabljivi tiči ali roparice. Naštejte še enkrat vse plemene tičev! —
Kaj je vas? — Kdo stanuje v vasi? — Ali ljudje samo v vaseh stanujejo? — Kteremu drevju pravimo sadno drevje?
—	Imenujte sadne drevesa! — Kterim sadnim drevesom pravimo, da so rodovitne? — Kako pravimo takim drevesom, ki nič sadja ne rodé? — Kako pravimo drevesom, ki so vgojzdu? — Imenujte gojzdne drevesa! — Kakšno drevje je tedaj vas obdajalo? — Koliko je bilo tega drevja? — Spomladi je bilo čez in čez i. t. d. Ali je zmirom pomlad? — Koliko časa je pomlad? — Kaj je tedaj pomlad? — Koliko je letnih časov? Kteri so? — Veseli tički so si gnjezdili.... ali: so delali gnjezda. Kdo je naučil tiče, da znajo tako umetne gnjezda delati? — Jeseni pa so bile vse drevesa polne.... Kdaj so bile drevesa polne sadja? — Kdaj so drevesa zelene in cve-tejo? — Kdaj imajo sadje? — Kdaj so gole? — Kakšnega sadja so bile vse drevesa polne? — Ktero sadje je slastno? — Koliko sadnih plemen poznate? — i. t. d. Uboge živaliee so bile vse preplašene .... Zakaj so bile preplašene? Kaj so storile? Kakšen je bil ta kraj? Ali je prav, če tiče plašimo?
—	Pevskih tičev ne smemo plašiti in poditi; še le vabiti, vaditi jih moramo k sebi. Namest ljubih tičkov pa so prišle gosence in drugi požrešni merčesi. Kakšne živali so gosence? — (Tukaj naj učenik kaj pové od gosenc in inerčesev, od škodljivih in koristnih, post. od sviloprejk i. t. dj Vse gole in brez sadja so stale drevesa.... Kdaj pravimo, da je človek gol? — Ktere gore so gole ? i. t. d.
V.
Kakšni so bili ti dečki, ki so pokončali tičje gnjezda? — Ali bote tudi vi tako delali ? — (Terpinčenje žival.)
VI.
Kar zadeva slovnico v tem spisu, naj učitelj obdeluje posebno prilog in časovnik ali glagol. Post.: Kakšna je bila ta vas, od ktere smo brali? — Kaj je vse prijazno? Kakšno je bilo sadno drevje? Kako je bilo rodovitno? Na kteri stopnji je prilog „rodoviten ?" — Poiščite vsili prilogov v tem spisu, in povejte na kteri stopnji so? Zapišite jih! Kaj so delali tički po košatem drevji ? — Kaj pokaže beseda „gnjezdili, prepevali ?" — i. t. d. (Učenik naj ne pozabi, da
naj vedno raji vpraša: „kaj kaže ta ali una beseda", kakor pa: ^kterega plemena je ta ali una beseda". Pomen, ne pa pleme besedni je poglavitna reč.)
VII.
Potem, ko se je ves berilni spis od konca do kraja na vse strani obdelal, naj učenci bukve zaprejo, in naj ga s svojimi besedami pripovedujejo, pozneje pa iz glave v pisne knjižice čedno zapišejo. Vse spise učencev pa naj učenik vselej popravlja, in sicer posamezne pregreške posamezno, obče pa očitno na deski. Ne sme pa učenik misliti, da se morajo in morejo vsi berilni spisi po enakem kopitu obdelovati. Naj po-glavitnejša reč pri branji je, da učenci razumejo to, kar berejo in da se navadijo vsaki spis dobro premišljevati in v vsakdanje življenje prenašati. Sploh pa mora učenik vediti in spoznati, da, če se vselej in za vsako berilno uro ne pripravlja prav skerbno, ne more nikakoršnega berilnega spisa v šoli tako razlagati, kakor ga je treba. In le za tako pripravljanje smo podali čast. bravcem pričujoči načert. — Dobro bi bilo, ko bi se kdo naših spretnih tovaršev lotil in obdeloval v ,,Tovaršu" bolj poglavitne spise v naših šolskih berilih. „To-varš" bo sicer tudi storil, kar bo mogel; toda, kdo bi tirjal, da bi mogel sani vse nositi na svojih plečih!
Praktična slovensko - nemška gramatika.
(Dalje.)
V.
Stavek, osebek in povedek.
Kar je bilo dosihmal posamezno obravnano, jemlje se tukaj skupno in se primerja med sabo. Otroci naj se zavedo, kaj narede, kedar od reči povedo, kaj da delajo, kakšne da so, in kaj da so, ali otroci naj se zavedo, da napravijo stavek.
Ba&IdfeoJe.
Povej mi, kaj dela konj ? Konj vozi. Kakošen pa je konj, ali kakošen more biti? Konj je močen . . . Kaj pa je konj? Konj je žival. Ravno tako mi povej od petelina, od kosa. Povej mi tudi od Janeza, kaj dela, kakošen je, kaj da
je? Povej mi sam od sebe, kaj delaš, kakošen si; če se primerjaš z odrasčenim človekom , kaj si tedaj ? — Ktere besede nam povedo djanje reči? Djanje ali stanje reči nam povedo časovni ki ali glagoli. — Povej mi tedaj sam od sebe, kako djanje? Jaz pišem. — Kdo piše? — Jaz. — Kaj si povedal? — Da pišem. Kaj pa Janez dela? Janez števili. — Beseda, od ktere se kaj pove, se imenuje osebek. Kakšen razpol besed (Redetheil) je tukaj osebek? Osebno zaime... pa ime, tedaj osebek je večidel osebno zaime ali pa ime. — Povedal si poprej sam od sebe, da pišeš, —da si majhen, da si deček, in to povedanje v stavku se imenuje p o v e d e k. Kolikeren je tukaj povedek ? — Trojin .... Kako se pravi besedam, ktere kažejo djanje, tistim ktere kažejo lastnosti, in tistim, ktere od imen pripoveduje, kakošne da so? — Kaj tedaj more biti povedek ? — Nekako tako naj skuša učitelj otrokom nauk od stavkov razloževati. Ta nauk je za nezrele otroke zadosti težaven, ker misliti morajo tukaj na dvoje : 1) na posamezne besede, k kteremu razdelku govora da gredo, 2) morajo iz teh posameznih besedi cele stavke narejati, tako da se zavedo, kaj da so naredili pa zakaj, da so tako, in ne drugače naredili. Mladost pa se tako težko do kje pripelje, da bi delala in zraven premišljevala.
Poslužujem se tudi tukaj domače prilike, ter primerjam stavek z družino. Za gospodarja postavim osebek, za družino pa povedek . . . Gospodarju je ime Martin . . . Pri tej hiši je tedaj Martin za gospodarja. Ima pa Martin družino. Hlapcu je ime Jaka . . . Jaka je tedaj tukaj hlapec. Zamore pa Martin še drugo družino imeti. Pri kaki drugi hiši pa ima, post., gospodar drugo ime. Utegne se kteri mojemu razkladanju posmehovati; ali pomisliti je potreba, da se pri otrocih z domačo priliko več opravi, kakor z učenimi razpravami, ako le človek pravo zadene. Vse drugače je podučevati nevedne otročaje, kakor pa bolj odrasčeno mladost. Pri otrocih more učitelj za vse mišljenje, za vso logiko podlago delati; lahkomiselni otroci morajo začeti misliti; tukaj ni nič znanega, razun tega, kar s telesnimi počutki vidijo... Stavek je pa že misel z besedo povedana. Tedaj si mora učitelj prizadevati, da zbu-juje notranje dušne moči, post., spomin, um, in sicer tako, da nauk naslanjuje na kaj znanega. — „Qui bene distinguit, bene docet".
Pristavljam pa sicer, da pisaje te verste se nočem nikamor za zgled postavljati, ali komu svoje misli vrivati, tudi ne svoje metode, kakor edino zveličavne hvaliti ... V Rim več potov derži, in po vseh se pride do srede mesta. Omenil sem precej v vvodu, da prosim častite gospode sodelavce na šolskem polji, da razodevajo tudi oni svoje skušnje, da bodem pametne ugovore hvaležno prejemal i. t. d. „Učiteljski Tovarš" tudi vsakemu dopisniku svoje verstice odpira. Več misel, gotovi svet.	(D.ij, pHh.-»
Pomenki
o
sl©veisk©m ptsaajl.
XXII.
(7. Sicer se piše in; tu pa najdem „k hčeri i vnukom" — kacega pomena je i sam na sebi ?
T. / pomeni v staroslovensčini in v množili slovanskih jezikih et (-que, atque) in etiam, in kakor se te besedici menjate velikrat v latinskem, tako pomeni i v slovenskem zdaj to zdaj uno: a) in, b) tudi ali vsaj tudi), p. polje i gora cvete; kakor pri nas, tako i pri vas; prišli so i oče i mati (et — et) itd.
U. Bral sem ga nekterekrali že v boljših knjigah; ali se pa govori, ali se sliši kje v ljudskem govorjenji po Slovenskem?
T. Govori se ob krajih slovenstva in pri bližnjih sosedih naših sploh; v sredi pa se čuje dostikrat v začetku besede: „i kaj ti je, i pa inu reci, i pa pojdi" itd.
U. Ali ni ta i nemški „e, ei, ie, je nun ?" Ali se ne sliši časi bolj „e kaj to, e no, pa mu daj?"
T. Ko bi mu bil tudi v rodu, za to še ni nemški e, in ali nisi ravno ti mi terdil že, da so a, e, i, o, u povsod, kar jezik gre, torej v vsili jezikih? Po tem i ali e sam za se ni ne nemška ne slovenska, ampak vsili jezikov lastnina.
U. Na zadnje bodo le nemškutarji rabili oboje i in e; Nemci in Slovenci bi se pa ogibali tega in unega!
T. Torej pravim, ker je v staroslovensčini v ravno leni pomenu v navadi («do večera; i do smerti; i do sego dne itd.), v
kterem je v novoslovensčini sini ter tje, da se ga nikar ne ogi-bajmo v pisanji.
U. I meni je kaj všeč, in rad bi, da bi se te besedice bolj poprijemali v slovenskem pisanji, ker je kratka pa umevna. — Od kod je pa n v in, kar navadno pišemo ?
T. Prav zdi se mi, da je besedica in sostavljena iz i pa n' (sed, vero) z debelim ali s terdim polglasnikom na koncu, in ker je glasnik ta nekako srednik med u in o, torej pišejo tu nu tam no, in od tod razlika, da so slovenski knjižniki pisali v sostavi nekteri inu, nekteri ino.
U. Saj sem res bral v bolj starih bukvah večidel inu, in še v najni knjižici najdem zdaj no zdaj nu.
T. Do Kopitarja in zlasti Vodnika so skorej sploh pisali inu, Vodnik pa ima v svoji pismenosti i, in, ino. Po njem so se ravnali drugi, in še dans pišejo eni in, eni ino. Menda je vse eno; izrekuje se v in nekaki polglasnik celo v novoslovensčini.
U. Tedaj je in sostavljena pa spet okerhnjena besedica iz i -i- no — in ?
T. I pomeni et, no ali n'pa jam, se d, vero, torej in c) sed etiam, eteniin, jam vero, kar sedaj pravimo časi in pa... Sliši se no in noj samo tudi namesti in, p. oče no (noj) mati.
U. Kako je pa zastran no in nu — ktero je pravo ali ktero je bolje ?
T. Pomniti je, da je no ali nu (noj — nuj) vez (conj.) pa tudi medmet (interj.) V znamnje spodbade, spodbudovaje koga kličemo sploh no, nu, mi nu, nuj (wohlan) itd.
U. Kako že čem pisati na vse to?
T. Jaz pišem in, dasi mi i kej dopade in se morda v višji pisavi nam spet poverne; govori se ino pa inu ali in. Ker je pa no ali nu veznik in vmesnik ali medmet, bi se morebiti dalo tako vravnati, da bi se veznik pisal no (in0)? medmet pa nu, nuj, nujta, nujmo, nujte (age, agite)!
XXIII.
U. „Hrepenenje" berem tukaj, drugod pa tudi hre-penjenje, kakor poželenje in požel j en je, pri volj en in primaknen, hranjen in vtaknen", pa si pomagaj !
T. Pravo je hrepene nje in poželenje, pr i vol j en in primaknjen, hranjen in vtaknjen.
U. Ali si tega si tako svest, da kar na ravnost, po vsih ustih poveš, ktero je pravo, ktero je krivo?
T. Da. Oblike že kažejo, kako se ima narejati terpivno deležje in iz njega glagolsko ime. To se naredi', ako se unemu —je privesi ali pritakne. Kakor so doslej glagole razredovali, imajo glagoli 2. oblike na koncu — niti, 3. — eti in 4. — iti. Kako se deležje izobrazuje, ti je znano, in glagoli 2. oblike imajo vsi -njen, 3. -en, 4. -en ali -jen — z nekterimi spremembami
—	po sprednjih soglasnikih, kjer so zlasti jezikovci imenitni.
U. Jezičniki so l, n, r. Ti se sami spreminjajo in oni spreminjajo druge; ali iz tega, kar si mi povedal, mi ni razvidno, kako se nareja terpivno deležje, bodi si iz nedoločivnika, bodi si iz djavnega deležja.
T. Res je una razdelja glagolov pomanjkljiva; všeč, prav všeč mi je nova razredba glagolska (po slovnici 1. 1854) v pet razredov, kterih pervi je deblo brez vezivnega ali izo-braznega samoglasnika v nedoločivniku pred končno slovko — ti, v drugem je vezivnik a, v tretjem e, v četertem i in v petem u.
U. Saj se res glasi koj bolj umevno; povej mi povej , kako mi je ravnati v prejšnjih prilikah ?
T. Glagoli uni so po tem iz 3. in iz 4. razreda, kterim je veznik ali e ali i: hrepeneti, poželeti, privoliti, primakniti, hraniti, vtakniti itd.
U. Kako se tedaj izobrazuje terpivno deležje pri pervih dveh in pri druzih tema enacih ?
T. Pri teh glagolih se glagolska naloga dobi v nedolo-čivnem, če se jim sname — ti, torej hrepene-, žele-, in k tej se pridene v terpivnem deležji — n: hrepene», želen, in za glagolsko ime — je: hrepenenje, zelenje.
U. In kako se godi to pri unih na -niti in -iti?
T. Ti so vsi iz 4. razreda, kjer se glagolska naloga konča na—i: voli—, hrani—, mahni—, primakni—, vtakni—, nagni. — Glagoli s to nalogo dobivajo v terpivnem deležji
—	en, torej: volien, hranien, mahnien, itd... in ker se to sklene ter z eno besedo izreče, se i pred en spremeni v j (kakor tudi sicer pred samoglasniki) in j spremeni zadnje spremenljive soglasnike glagolskega debla ter se vanje vtopi. To se godi zlasti pri jezikovcih, ki se tudi topljeni imenujejo.
U. Da se i in n z j v Ij in nj stopita, vem; da se pa tudi r, tega ne razumem.
T. Res pravimo le pervima soglasnikoma (Ij, nj), da sta topljena, ker ji j stopi, zmehča in je z njima tako zedinjen, da se v tej zvezi posebej ne izgovarja. Za tega voljo ne smem razdeljevati: hvaZ-jen, sun-/en, ampak hva-Ijen, su-njen. Pri r je drugač, ker se j v r navadno ne vtopi v slovenskem: svar-/en, udar-/en; vendar je nekako sam mehak in topljen. Ker se tudi v teh soglasnikih vjemajo povedane oblike in imenovani razredi, primerjajva iz teh nekaj glagolov!
U. Dvignjen, mahnjen, sunjen, primaknjen, usahnjen, in sploh glagoli 2. oblike imajo v terp. deležji topljeni nj, v 3. se ima pisati po tem velenje, bolenje, žvergolenje, mergolenje, hrepenenje, donenje, kopernenje, trohnenje, bobnenje, kam-nenje iz kamneti, bobneti itd., in v 4. hvaljen, hranjen, hranjen, deljenje, privoljenje itd.; tudi mislim, daje sploh prav: varjen iz variti, storjen, gospodarjen, udarjen itd.
T. Prav tako; v 2. vsegdar -njen, v 3. -en (želen, zaželena, poželenje), v 4. -ien -jen] za r pišejo naši sosedje jugoslovanski večidel le -en, v slovenskem pa se -jen lepše poda: svarjen, storjen, nam. svaren, stvoren, gospodaren itd.
V. Z vonje nje tolikrat berem in zvone nje, — ali je kteri razloček med to pisavo ?
T. Iz zvone t i ali morebiti še bolje iz zveneti (lauten, tonen) je zvonenje, zvenenje, in iz zvoniti (lauten) je zvonjenje; tako iz beleti, sloneti, moleti, goreti... je be-lenje, slonenje, molenje, gorenje, — iz beliti, slon/ti, moliti pa beljenje, slonjenje, moljenje itd. Nekteri so neki v obeh oblikah v navadi na -niti in -eti, torej iz usahniti, omerzmti, oterpn/ti - usahnjenje , omerznjenje, oterpnjenje ; iz usahneti, omerzneti, oterpneti pa bi bilo usahnenje, oinerznenje, oterp-nenje itd.
U. Prav veseli me, da imam sedaj gotovo kopito, po kterem čem meriti in soditi čevlje glagolske, ker se tolikrat najde pože/Jenje, hrepen/enje, primakne» itd.
T. Žali Bog!
Učenik: „Kaj boš prejela, Rezika, ko boš šla k sv. birmi t" Učenka: „Lepo belo obleko z obročem".
Učenik:	Kakšna beseda je po nemški „Schulbank"?
Učenec:	„To je zložena beseda, ein zusammengesetztes Wort".
Učenik:	„Iz česa je zložena „Schulbank"?
Učenec:	„Iz des k".
i ® 1 I ©
Iz Braslovč. Nemila smert nam je pokosila verlega moža na književnem in šolskem polji. 10. prei. m. so umerli tukajšni dekan prečastiti gospod Miha Stojan, stari 59 let. Rajnki so bili eden naj serčniših prijatlov rajnega knezoškofa Slomšeka in nekdaj tudi vrednik naših ljubih „Drobtinic". Naj počivajo mirno!
Iz Maribora. Gospod Franc Košar, špiritual v tukajšni du-hovšnici, je spisal po nemški obširni življenjopis knezoškofa Slomšeka, in vabi naročnike. Ta spis bo gotovo znamenit; obsegal bo kakih 14 tisnih pol, kteremu bo tudi pridjana lepa nova podoba preljubega rajnkega. Za naročnike bo veljala ta knjiga 1 gold.; prodajala pa se bo drajše. Mislimo, da jo bomo že v kakih 2 ali 3 tednih dobili.
Iz Celovca. 13., 14. in 15. vezek „Cvetja" nam bo prinesel „Veroniko deseniško^, „Kitico Andersenovih pravljic" in „zbirko pripovednih pesem iz življenja sv. Cirila in Metoda".
Iz I<]ubljane. Ravnokar so prišle na svitlo: Svete pesmi. Če ter te bukvice. Nabral in na svitlo dal L. Jeran, duhoven ljubljanske škofije. Ta lična knjižica obsega 3 svete maše, 63 smar-ničnih in drugih Marijnih, 17 raznoternih pesem in nekaj za latinske pevce. Skoro vse te pesmi imajo že lepe napove gosp. Riharjeve; ktere jih pa še nimajo, so obljubili naš slavni mojster, da jim jih bodo kmali naredili. Vsi slovenski pevci in pevke bodo gotovo veseli te bogate zbirke.
V ljubljanski škoiii: Za terdno sta postavljena g. Cebin, učitelj v Račjem in Anton Pavčič, učitelj v Dolu.
Peter
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnik.
Natiskar in založnik : Jož. Rudolf Millo.