Paveličeva Hrvaška odpo-klicala svoje čete z ruske fronte Tukajšnji New York Post prinaša brzojavko iz Evrope, ki veli: Sledeč vzgledu Mkdžar ske in, Bmramije, je po zaneslji-vili poročilih zdaj tudi Hrvaška zahtevala od nemške vrhovne komande dovoljenje, da odpoklice domov svoje čete, ki se naihajajo na rutici fronti. To dovoljenje je tudi cbofcila. Računajo, da je hrvaška pomoč Hitlerju o5bs=earala 2 do 3 divizije. Marijometni predsednik vteuJe, Paveftic, je izjavil, da so mu te eete potrebne za vzdrževanje javnega reda in miru na hrvaškem ozemlju. Vojaški izvedenci so prepričani, da so Nemci privolili v to, ker nameravajo odpoldica-ti svoje laMne ki fronti ima samo še 100 milj do Tripolisa, itajvečj^a oeiškega prfisitanisča ob Sredozemskem morju v Ajfriki, toda 'zavezniški aeroplam tako zelo bombardirajo ipristanSoe, dia skoro že ni več porafbno, ■General Bernard L. Montgomery je v svoji novi ofenzivi prodrl že lOO milj proti zapadu in je razbil najmočnejšo Rom-melpvo črto pri Buerat el Ha-un. Medtem ko Montgomerv-jeva armada »brez prestanka podi Rommelovo armado pred sebod, jo tndi neprestano (bombardirajo in obstreljujejo aero-plani. Angini sedaj prodirajo proti Tuniziji, kjer se bo Osma armada adružila z zavezniško armado pod genralom DwigM D. Eifeenhoweriem- "PA SE SPET OGLASI —PODGAKA!" "To je upravni častnik," je odgovoril mornar. "Kaj pa ti misliš," se je zareza* kapitan, "da me boš vlekel za nos, (buddy?" Fante je jezico m so ga vprašali kje se je naučil ameriških izrazov. Zafrkljivo jim je pojasnil, da je bil leta 1938 v New : Yorku. kateresra dobro poena. Potem je vprašal kako je sedaj v New Yorkn. Mornarji so stiskali zobe,1 j ker mu niso mogli do živega, tej podgani, ter so izrazili željo, da ara spet srečajo, ko bodo boljše rnepo;oženi in v stanju, j da =e pomenijo z njim v pravem ameriškem žargonu, kate-! resra bo spremljal tndi kak eksplozivni pozdrav. Toda kapitana potopljene 1&-' dje so fantje vendarle rešili s tem, da so podmorniškega ka-j pitana izpraševaHi, kje se je na-i ueil amerilcanskesra jezika. Mož j je ibil ves cats skrit v bluzi na-'vadbega mornarja. VOHUNSKI PROCES V RIMU Iz ljulbljanskega Jntra. — Pred posebnim ©ocHšeem za zaščito države v Rimu je bila včeraj razprava proti skupini 13 Slovanov, med njimi nekaterih italijanskih državljanov v vojaški službi. Obtoženi so fbiHi vojaškega vohunstva v vbjnem času na ozemlju bivše Jnsfoslavije na bivši meji, v "ViJle de Nevoso", v "Gorizi-jj", "Triestu", "Udimi" in drugod, in sicer od teta 1938 do vštetega leta 1941. Mjed njimi je bilo 5 obsojenih na smrt, in sioer Josip Roje, Anton Grzi-nsa, Joteip Žefrin, Franc Vicič in Vincence Hrmtin. Izmed o-stafliih so 'bili olbsojeni: Giovanni Primo na dosmrtao ječo, Ivo Stegasr na 24 tet. Josip Žnidar-šic in Anton Gribec na 16 let ječe. Trije olbtoženei so (bili za> radi nezadostnih dokazov o-pro§5eni. Obsodba peta na smrt olbsojenih je ibila izvršena! danes olb zori nekje v okolici i Rima. — JTC. Kansas City. — Mlad mornar Hersdhel Lee, Jr., je dejal, da kar najbolj jezi ameriške mornarje, ko so torpedi rani na morju je zaf rMiea v domačem ameriškem jeziku, kar se večkrat pripeti. Te zafrkliee sevtb. pridejo o»d nacij&kiii častnikov ali kakega člana posadke, ki je bil kdaj živel v Aimeriki, sedaj pa &haži Hitler- j ju in njegovi gangi. Ko je bila torpedirana ladja, na kateri je bill 18-letni Lee, so! se možje rešili in so v svojih' rešilnih čolnih prebili noč na morju, proti jutru pa se je naenkrat pojaviik pole.ar ene^ra rešilnega čolna podmornica, katere kapitan je hotel vedeti.; I kje je ladijski poveljnik. Eden od mož na rešilnem čolnu mu je odgovoril, da se je potopil z ladjo vred. "Kdo pa je tisti-le z zlatimi našitki?'' je vprašal porogljivo j podmornični kapitan v pravi amerikainščini. ' Apel na predsednika v zadevi Flynna Sydney S. Baron, izvrševalci tajnik odbora za dhuovilev Flynnove dbravnave, je naslovili na predsednika Roosevelta tele^gram, v katerem ga naproša, naj umakne Flvnnove nominacijo za ameriškega ministra v Avstraliji. Brzojav se glasi: "'NajčeLnik senatnega odlseka za vnainje zaili velikanske zaloge vojnega materjala ter so, polbili 13,000 nemških vojakov! in častnikov. Ofenzivo, ki je že sedma ruska ofenziva v dveih mesecih, je organiziral general Grigorij Žukov, ki je lansko zimo rešil iMoskvo in je bil sedaj imenovan za maršala ter je , šesti maršal pod komunistično vlado. Pred Lenimgradwim je bilo vjetih 1261 Nemcev. Leningrad je zelo važno me-sto za obramlbo Rusije, ker se nahaja blizu meje Finske in baltiških-držav. Normalno ima. mesto 3,000,000 prebivalcev in je drugo največje rusko mesto. O dragih velikih ruskih zma-gafe ■n^žu, StaJingraidn, ob sredn jem Domu m s kavkalske fronte. Ko so Rusi prišlj. v Ka-mensk, so razbili četrti italjan-| ski armadni zbor. Kamensk se nalbaja 90 mib' «everno od Ro-j stova. Na Kavkazu so Rnsi prekoračili rdko Manič in so zavzeli Divnoue ob žeJlezniei, Iki teče. proti zapadu do Baku-Rostovi železnice. Dail je proti jugu so Rusi zavzeli Čerkesk, ob cesti ( iz Pjatogorska proti zapadu vi Mjajkap. I Na vse teh frontah so Rusi osvobodili mnogo utrjenih kra-[ jev. najbolj važno pa je, da so raabiK najmočnejše nemške n-! trdbe in so si s tem odprti pot. dk> še večjih uspehov. Kot pravijo ruska poročila, Neraoi na mnotcriih krajih beže, toda vstavijo se na vsakem kraju, ki je le količkaj pripraven za obrambo. Rusi pa jiih s svojimi tanki zopet preženejo. Prejšnji teden so ruski topovi ra^bJli 470 nemških utrjenih Starodavna trdnjava ob Ladoškem jezeru Schluessburg, kjer so Nemci sklenili jekleni obroč okoli Leningrada 17. avgusta, 1941 je bila zavzeta pod poveljstvom maršala G-rigorija Žukova in maršala Klemen ti j a Vorošilova. — ŠOLA, IZ KATERE SO IZŠLI RUSKI GENERALI Slika nam kaže palačo slovite ruske vojne akademije generala Fnmzeja v Moskvi. Premogarska stavka PET TISOČ PREMOGARJEV SE UPIRA POZIVU, DA SE VRNEJO NA DELO Wilkes-Bare, 17. januarja. — Premogarji od štirih linijskih lokalov so glasovali v zadevi vrnitve na delo in odločili, da se ne bodo pokorili pozivu War Labor Boara in J. L. Lewisa, da končajo "divjo" stavko in se vrnejo na delo v interesu skupnega vojnega prizadevanja. Ti štirje lokali predstavljajo okrog 5 tisoč članstva— vseh premogarjev, ki so zastavkali na poiju trdega premoga ali antracita, je okrog 17 tisoč. Unijtski lokali v različnih okrožjih nadaljujejo s sklica van jem se'j in shodov, da bi se doseglo sporazum na podlagi zahtev premogarjev. Washington.—Uradniki odbora za vojno delovno silo so izjavili, Sa se bo zadevo 19 dni trajajoče stavke antra- in hiše eo se tresle kot <*b potrearu, ko &o aeropland metali najtežje boanbe po dve in ipo etiri tone. 'Medtem ko so v soboto bombniki leteli skozi oblake, so v nedeljo pomoči leteli ob jasnem nebu in v luninem svitu. Pri sobotnem napadu so Angleži rz^nfoili aamo en aerobian, v nedeljo pa so jSh izgubili 22, ker je bife protizračna dbram-ba bolj pripravljena. Letalci so po svoji vrnitvi sporočili, da so imeli na poti tja in nazaj več zraičsnih fcdtk m nemškimi aeroplami. Najmanj 1 sovražni zasledovalni aeroplan .ie bil izstreljen in je treščil na tla. Ob koncu napada je Berlin gorel rua mnoarih krajih. . Kot pravi neko noročilo iz ! Londona, je bilo pri nanadu v nedeljo okoH 500 bombnikov, ki so vrgli več sto najtežjih bomb rn okoli 100,000 vžigal-nih bomb. Nova zmaga tguerilcev v Bosni UP poroča iz Londona dne 12. januarja, da moskovski radio poroča, da so jugoslovanski gueriici potolkli 2000 vojakov osišea v teku 1 jutib bojev za mesto Cvjetič, kjer so ponovili, veliko število nemških voja>-kov, med njimijj^ga po^ov-nika in več drugih višjih oficirjev. Vseučiliški profesor Isro Pehani umrl Iz Ljubljanskega Jutra. — V komaj tednu dni smo Slovenci izgubili že dragega zaslužnega moža. Kakor re pred nekaj dnevi presenetila slovensko javnost novica o na*rK ?mr-ti docenta dr. Cbolewe, tako je v soboto pomoldne vzbnd^o splošno obžalovanje oznanilo v li^Eh, da je v svoj} najlepši življenjski in delovni dobi umrl vs^ueiKški profesor inž. Igo PebaraL Že od leta 1921 dailie je bil mn tehnični fakultet? ljubljanske raiiverze honorarni predavatelj za rudarsko pravo. 1924 do 1929 je biil predstojnik o-'krožnih rudarskih uradov v Ljdbljani in Oe!ju. 1929 pa se je pričela njegova prava vseu-eii'iska karijera. ko je bil ime-novam za izrednega profesorja in 1935 za redne sra. Uglednemu pokojniku bo v naši agodovini ohranjen časten spomin. JIG. - J Na tisoče otrok xboli vsako Jj leto za otroško paralizo. — Prispevajte v sklad za pobijanje te strains bolezni! ZGODOVINSKO OBLEGOVANJE LENINGRADA, KI JE TRAJALO 17 MESECEV, JE BILO VČERAJ ZLOMLJENO, KO JE RDECA ARMADA RAZBILA NEMŠKI ŽELEZNI OBROČ V SVOJI OFENZIVI JU2NO OD LADOŠKEGA JEZERA LENINGRAD-OSVOBOJEN 7r.nnA\/iwcirn not rrnx/Awir t cmimod aaa tn »r^ . ... __________________ I . C« , ^ . ..v V • . - v MKSMMHKn % ^ mMt mmmmmtmKAaAmmm^mm ^ itevllke 'poleg^^Sva' ra^dal % i / ' A CJ A ■ B ■ A | ka nekaj vkC kot _ I Vaia naročnina poteče. V teh i ■ v I , /\ ^^ \ /m rC | ■ ■ /\ 11 g^V na dan dobivate... splošnega povišanja cen, potr g i \U M 'A /m L 1 J&m ■ 'm.\ W M M 1 )) C 'GLAflr VAB ODA" I je list Vaše sodelovanje. Sknš \ \ ^ ^ ^^^^ W V-^ J-/ JL JL Ar po poŠti naravnost na dom imeti naročnino vnaprej plači t _ _ ^ ^^ fiLji (hrumi »ob*, ntdrfj h» tmaskm -te—_______C,«tSIa^Rkih deTavcerr AmerfkL cHajte, KAH v A3 Z&smx -----—'" ** »«*• WmttiM imiM — N»m M. i, JU« C*ytm * Mrt tri, in«._H ' No. 12. - Stev. 12. (Telephone: CHrisea 3-1242) NEWYORK, TUESDAY, JANUARY 19, 1943. - TOREK, 19. JANUARJA, 1943 ^ VOLUME LL - LETNIK LL RWR. Naši ljudje imajo tudi velike simpatije do hrabrih ruskih borcev in tako sem zopet T>re>-jeVt ček v znesku $35.—, katerega mi ie je "za te brajbre ru-«ke farrte" ooslala rojakinja Faftmv Ansich, iz Trvington, V. J. I Ta vrHa žena je prispevala že enlrrat mrei Jeoo vsotico za naše slovenske siromake v domovini m rafvno*-*ko je todi že orwroevafa za B-WK v svojem fcrwm Piše tudi da ona sicer ni hocfBfta. toda bo dala, 2&0 rioide vse prav. ko fed voina toncfflna. en tisočak za nase *jn»fi v Sl«m, £u*wlUm —rftnm, U gm rabijo tWL Nad N mOjonov prodanih »tehlmir Je dokxx "j* rov* dobrodelno« tL Zahtevajte pravi pMin - FupwHer s Sidrom na P A! N-EXPELLER ^^ Jugoslovanske sirote, ki jih pripeljejo v Švico, tam nasitijo in oblečejo ter dbujejo, zakaj ti revčki pridejo iz Jugoslavije v capah m bosi ter v takem zdravstvenem stanju, da bi se morali kamnu smiliti. Isto je z grškimi -sirotami. Kaj je z našim«i slovenskimi otroci, 'katere 90 naciji tncfi pograbili *n. jih odgnali od staršev in domovine, si lahko predstavljamo in v domovini sami otroci, ki so ostali doma, trpijo pomanjka&oe vsega. Kako bodo gfedafi tisti, ki bodo preživeli to strašno do* bo, na našo demokratično civilizacijo m na noše vesoljno krščanstvo, je težko reči, to pa vem, kako sano gledWi mnogi, kj smo b?li malo bolj odprtih oči, na civiFbsacijo, ki je prinesla i zadnjo vojno — morda malo po matem zašije luč spoznanja SIVALKE izkušene, na fini slami; dragi klobuki. — JOHN FREDERICS 29 E. 48th STREET OT YORK, T. 1______1—18, 19, 20. DELAVCE POTREBUJE Monte Christi Co. tovarna za barvanje slamnatih kit v Railway, N. J,, išče mlade delavce, četudi niso ameriški državljani. Dobra plača. Zglasijo naj se y uredil * MONTE OHRISTT CO. 58 TV. 39th St., New York City -_1—15, 18, 19 KUHARSKA KNJIGA: a Recipes sf A l l Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 82! stranici Eecepti 10 napisani t angleškem jeziku; ponekod pa so tadi ▼ jesikn naroda, ki nra je kaka jad posebno t navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa (me, ki se zanimajo za tarnanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izveibati in izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENir PUBLISHING CO 316 Wart 18th StrMt Haw York. H. T - ^ ' - - . f * ... * - __ ujema. Ne, ne zahtevam, da verjamete, zahtevati pa moram, da stvar smatrate kot zaupno in da nikdar javno, ne izdate, kako ste te informacije dobili. To pa le zato, ker, kakor Vam je najbrž znano, predpisi v zavodih strogo prepovedujejo Vsem stopiti v zvezo z komur-koM v kakih posvetnih zadevah. Posebno pa še zato, ker moramo spoštovati željo gotovih oseb, ki so že zdavnaj v večnosti, da molčimo o tej tajinstve-*ni zadevi. Torej, če kdaj vsebino porabite, ne izdajte nikdar, od boga »te prejeli te informacije. Pa zakaj Vam potem sploh poročam, boste začudeno -vprašal if Iz sledečih razlogov: 1. Termin absolutne molčečnosti je potekel 30. januarja 1999 in Rudolfov sin Franzl danes lahko govori, če hoče. On ima tudi vse potrebne dokumente, da se izkaže. Da tega še ni »storil, so menda krive sedanje razmere v Evropi, kjer je menda se danes skrinjica shranjena z originalnimi dokumenti njegovega nesrečnega o-četa. Ali v tresorju neke večje banke v Zurichu, kjer je bila' •deponirana leta 1912, ko jo je prinesel pater Rotman ie Maribora. Če pa mogoče od leta 1929 ni več tam, potem je v palači pokojnega barona Richar-da von Bienertb, na Dunaju, Stadionstrasee 2. Vendar slednje ni verjetno in sicer za to ne, (ker baronica Marie von Bie-! nerth je pred šestimi leti iavnši j la samomor v valovih Donave. , Njena mati, Anka von Bienerfch Schmerling pa je poldrugo leto potem umrla (meseca julija 1937). Zato ni verjetno, da bi bila skrinjica še tam. Tanko-I vestna stara baronica von Bie-1 nerth je gotovo skrbela, da je stvar prišla na varno mesto, potem, ko je njena biči, ki je bila prijateljica Franca in pisateljica, odšla prostovoljno v večnost Se bolj verjetno je, da je Marie sama poskrbela za varnost teb važnih dokumentov če so bili od leta 1929 res tam. Baron von Bienerth in sin Rolf sta oba pred več ko 20. leti umrla. Oče je bil v letih okoli 1910 dalj časa avstrijski ministrski predsednik. V teb oko^ liščinah je umevno, da bi bilo natančno, če bi spregovorila 1 prej ko stopi v javnost on sam | Franc Sorine. Le on more zadevo s potrebnimi dokumenti dokazati, nikdo drugi. . 2. Zato, ker je — in to nas kot SloVenoe najbolj zanima — Franc Sorina sin nesrečnega; prestolonaslednika Rudolfa, se mora po vsej pravici smatrati 1 kot sin naSega naroda. TTjego- > va krvna malti je b3a Rusinja, (Kadafljevanje na 4. str.) POTREBUJEMO SIVALKE za šivati na finih' slamnikih. — Dobra plača in' dolga sezona. — Vprašajte pri HUMBERT & GREENE, Inc. 40 W. 37di ST., 7th Moor NEW YORK CITY 1 — 18, 19. 20 SIVALKE Izkušene na slamnikih; Batom slama; dolga sezona; dobra plača. BETTY COED , 33 W. 35th STREET 12tb Floor NEW YORK, IT. Y. 1—18th to 22nd (5x) Najboljši prijiteli , ^ neareŽi vam je; SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do ! 6. leta starosti. ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE; $ j 0,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni itan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, ffl. j Primorski Slovenci v sever-no-afrtffld itaMjanski vojski London, 12. jam. J. L C. (Ra-dk> prejemala skoba.) — V te-. kn oddaje kmdoaske^a radia v slovenščini je govornik poročal o bojih v Severni Afriki in navedel naslednje zanimivo poročilo. ki j» prišlo aaveasniftcom v robe: Poveljnik nekega itaiHjaii-skega bataljona, major Rosto Vito, je »poročil itailijanskemu vojnemu minktrn, da primorski Sloveooi, ki štejejo polovi-, 00 mofitva v njegovem bataljonu, čisto odkrito izjavljajo, da se ne bodo borili, temveč o prvi priliki pršili na zavezniško stran. Avti so le precej v rabi j Washington. —Pregled uporabe avtov je pokazal, da se že vedno voai na cWo 73% o-bramibnih delavcev v avtomobilih. Seveda j« v mnogih slu-, čajih to potrebno, toda veliko število delavpev v vojni industriji se pr«v*ža na delo in % dela, tor domov k "kmchu" in spet natzaj v tovarno zgolj zato, ker se jim to zdi koanodino in pripravno. Po dragi aferam pa mnoge tovarnarje skrbi, so delavci, ki živijo daleč od tovarn že skoro izrabiM:svoje avtne obroče in dragih ne morejo dobiti, to pomeen. da jfen bo tsžko te-dno prihajati na delo, ako se na bodo vzpostavile kak« posebne avtcMsne tveao. KONEC NEKATERIH NARODOV . . . Ameriški časnikar O. L. Sulzberger popisuje v New York Times divjanje Nemcev in Italjanov po zasedenih balkanskih delželah in pravi, da je nevaanost, da bodo nekateri narodi iztrebi jeni, ako de letos ne pride od za/vezinikov pomoč. Lakotfca, bolezni, pdbdjamje in poniževanje, — piše ©uda-berger — rascsajajo po vzbodni Evropi v takem obsegu, da se zamejne vliajde boje, da bodo mogoče nekateri narodi iztrebljenj drugi pa stalno pohabljeni v po osišču zasedenih pokrajinah, ako zavezniški narodi eeto leto ne razvijejo dejanskega posredovanja. j Od 110,000,000 lju»fi, ki so pred vojno žive& med sovjek «ko mejo ter črto od Gdanska do Trsta, kjer ee vzhod srelftnje % zaipadom, je znano, da je bilo namenocna ie pobitih nad 600,000 Jjudi in vse mogoče je, da bo to etevflo še pomnoženo, p redno bodo te pokrajine osvobojene od mesarjenja in ropa-^ -» . Ce4e družine tako miroljubnega naroda, kot so Slovenci, so s silo pregname iz starodavnih domačij in v razne dežele jih je že bilo pregnanih na mii^oaie Poljakov, da napravijo prostor nemškim naseljencem. Ljudi pobijajo iz nobenega drugega povoda, kot samo, da bo po mnenju nočijev manj vredni ljudje. Vere se zatirajo, kot katoliška' vera na Štajerskem, kjer je naoijski gauleiter naznanil: "Prejšnje vere bomo odpravili m bomo vpeljali novo vero nemške krvi in nemskga pleme- Od1 smrdljivih poljskih detevskib taborišč pa do črnogorskih gora ter do pokopaliških atenskih uiic divja lakota. Mrzlica in pomanjkanje brane hodita roko v roki po balkanskih deželah. Krhke kosti, žnftaenoa, logar in neznane nove bolezni, ki nastajajo vsied pomanjkanja potrebnih vitaminov, spremljajo politično pobijanje. Zaradi pomanjkanja brane so mnogi srbski otroci oslepeli. ■ V Jugoslaviji je vzplanitela državljanska vojba, katero podžigajo osiiki agenti v namenu, da se bolj zasožnijo narod. Mesto da bi se borili proti skupnemu sovražniku Nemcem in Lahom, se 6etniki, partizani in hajduki bore med seboj. Nemci zatirajo Slovence in jih ponem&njejo za Vefiko Nemčijo; hrvatski usbadi more Sibe v imenu VeMke Hrvatske. Naciji ščuvajo Bolgare, da zatirajo tumke narodnoaftne manjšine, da bi s tem nastal spor med Sofijo in Ankaro. Vse to navaja vodo na Hitlerjev mlin. V tej veliki zmešnjavi Nemci iz balkanskih dežel odvažajo žito, premog, baker, Železo, svinec, cink, krom, bavksit, petrolej, mangan, meso in tobak, posebno pa ie odvažajo delavce na prisilno delo na trdnjavah in nemških tovarnah. Rumunaka ki ima obširna polja pčeoaoe, kna samo koruzni kruh; Bcflgiarom, M imajo obito tobaka, primanjkuje cigaret: na Grškem ni skoro več mogoče dobiti rib m olja, kajti vse to vzame Nemčija* V Beogradu m črnem trgu je cena mesa osemnajstkrat viija, kot js bila pred vojtao, če ga je sploh mogoče dobiti Poljaki morajo za Nemoe graditi utrjeno črto med Vislo in Bugom, Grki pa utrjujejo Mefcgcasovo črto skozi Makedonijo do Ovčjega polja, Skopske gore. in Kosova. Iz raznih krajev Jugoslavije skrivaj prihajajo pisma t inozemstvo in oabltevajo, da Združeni narodi v povračilo za morjenje pretoivafetva bombardirajo ZagH*- Bu OwiMd ud PnMlAsd by Blorenie PuUUblnc Oo^Uf, (A Oorpontton) Fnuik Saknr, President; Ignac Hude, Treunrer; Joaepb Lopaba, See. Place et basliwm ot tfa« corporatlon ind addrenee at above ofXloeca: 21S WEST 18th STREET, NEW XORK, N. X. 50th Year "QUa Naroda" la lnaed every day except Saturday*, BnaflejB and HoUdaya. Snbaerfptfcn Tearty 90. Adrertlaement «1 Agreemaet Za celo leto relja liat aa Ameriko ia Kanado 96.—; sa pol leta fS.— j aa Mart leta |U0_ — Za New York sa celo leto $7*—; aa pol leta «840. Za inoaenwtro m celo leto ; aa pol leta «8JS0. "CUaa Naroda" ltbaja Taakl daa IsfaemB aobot, nedelj ta pcamifcor. "8U8 NAHODA", Sit WEST Wk STKEBT, NBW TOKK, M. Z Ti I pipi nn: CBoisea S—IMS TT-nflrn . "frt^^Tio-n^ iT« VioT-WV flrvcrwv^ i* iTTVm/wv^arf-* rrvvmnl Tv^to v; la V^n ^ v Tot* 1010 nra. ■>Vn(?AtTti Va yt ri»?«1'T? /To on ■JA rvvwX-'K T i-onmrtpToTiSin rv^n-' 1571—Na Marijance, polka Kje so moje rožice Marinka pegia—polka Daqume UuireWty tambnriea orkester St. M575—Terozlnba polka Na planlncah—val?ek Jerry Kopriv** In orkester Za toz. cenik Iti cene ploSč se obrnite na: JOHN MARSICH. Ol. 251 W. 4žed SL, N en- ¥«rk Note z* PIANO-HARMONIKO a 1 i KLAVIR BUKK/KS PIT SFRINU HALE UK BLOSSOM t Cveto! čaB> StLOVKNttKi FAJSTJh, vttfc hum rjtouALA_ •o JEZh&LU KOLO__ »lilo VALiLAY SYLVIA POLKA_ t am na vktm1 utteijj ^lAitmuH WALTZ v_ ■I'AVAJ MILKA MOJA »KPHAN WALTZ___ • »kkle na vhtu «j. marička, pegljaj HAUČ1CA ILAIU KAPETANB_ jukmo na Štajersko -TAJERIS___ HAPPY POLKA ■*E NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za $1. MOJA_I>FK! E JE 6K MLAIIA Pa SSe bmnatf: N® roftti pri H.VtltiAKNI SIOVENIC Pt/BI/IMNINt« lil «M West I8th SL. few V«ri sposobnosti, a doma je pa naše! obvestilo, da je njegov zvest čuvaj, Bummer, srečno presta! vse vojaške preisknš-nje, ter je bil potrjen za službovanje v armadi. mena, ki je bilo določen čas v zraku, vsebuj očem. malenkostno količino tega plina, hitrejše' razvijala, poprej cvetela in I Iprej dozorela. Koperžinski je1 j preložil Akademiji znanosti 1 dognanja svojih poizkusov z eti lenorn na lucerni. Klijoča semena so bila izpostavljena 48 ur ozračju, ki je vsebovalo v enem litru zraka do. 8 tisočmk litra etilena. Rastline vzrasle iz kvašenega semena, so pokarale mnogo naglejši razvoj, dosegle so dvojno višino, nastavile več cvetja ter so teden dni prej dozorele. . V drugem letu je bila košnja posebno pomemibno zvišana. V primeru s kontrolnimi parcelami so dale take parcele za polovico več sušine nadzemskjth, in ve« ko enkrat več sušine pod zemskih delov, donos semena pa je podvojil. Zgodnejši in zvišani pridelek pripisujejo, ruski učenjaki silnemu razvoju korenin, ki se-pokaže po kvašenju z etilen. plinom. Mcčni učinek etilena na .razvoj korenin je že splošno znan in je podoben učinku tudi drugih reujtlinskh hormonov ali auk^insv. I Tako vidimo, da gredo znanstvena dognanja z vsega sveta roko v roti ne glede na prijatelje ali sovražnike, ne poznajo nobenih državnih ne družabnih meja, temveč vodi jih ena »kupna mieel. Pronikniti kar najgloblje v življenje, da bo imel od tega koristi ves človeški rod. I. K. Gospodarja so zavrnili, psa potrdili Hollywood. <— Ijoroy Hotmanedieu se je vrnil z nabornega urada poparjen, ker so ga^ vojaški zdravniki zavr- ndlfl zjrratdi (nezaxJosne fizične i . Znanost postavlja svet na glavo topla. Zato sejemo solnčnice šele takrat, ko pade toplota zemlje par stopinj nad ničlo. Večini čitateljev je znano, da križamo rastline na takšen način, da najprej skopimo ženske rastline,, to «e pravi, da jim porežemo Se nedozorele j praSnike, na osirotel peatiČ pa j nane«emo zreli cvetni prah z j druge rastline. T Takšen način j pa -daje kaj malo prireje, zato I so krenili ruski raziskovalci na navidez povsem nemogočo pot. Navidez pravimo, ker so tudi te strofccrrajake napotile k novemu spoznanju neke stare k?nečke navade. L»epa debela ; in povsem zdrava telica ne zanosi, in ne zanosi, pa Če jo vodiš k (Petrovemu ali Pavlovemu biku. Pa pravi kmečka mo dr ost: "Puščati je treba preživi bivali, pa se bo unesla in zanosila." Prav tako je napravil ruski profesor Nemlljerrko. Na-rezal je na njivi Sop klasja o-ziirme upnice prav, ko je pri-|pravTja1a kr cvetu. Klasie je vtaknil v vodo v svo-fo delav-: niči. ga je o nravem času o*ko-■ nil in opravit z drugo plenico. ; Ujčinek je bil prav dober in se je pokazal že čez nekaj dni, ko je odrezano klasje začelo za dolov at i zrnje. Že v mlečni zrelo-, sti (dva do tri tedne po opra-! šenju), so bila zrna povsem raz-, vita, začela so se pa naglo sušiti in grbaociti. Še zeleno zrnje je pobral Nemilgenko in ga posušil. Ti poiskusi so dali 16 odstotkov zrnja, kar je tudi pri navadnem križanju že odličen uspeh. Tisoč zrn je tehtalo ; le 8 gTamov, vendar pa so pri I nizki toploti v 10 dneh vsa zrna vrikalila in odgnala. Ruski po-izkusirik je mnenja, da bi se dal ta način križanja uporabiti tudi pri druurih rastlinah, zlasti pa pri žitaricah. Tako se da dobiti v rastlinjaku na leto po tri do-dtiri rodove križancev, kar je zlasti za praktično stran teh poiskuzsov, to se pravi za vrtna! ja in kmeta največje važnosti. Ta način križanja ima tudi -svojo slabo prtat v tem, da «o zrna kilava in izgubljajo pri daljšem shranjevanju svojo kaljivost. Zato bo treba najti primerne .postopke za zorenje zrn na odrezanem klasju. V to smer gredo tudi novi poizkusi. O plinu se pri nas sliši kaj malo dobrega. Že v mirnem ča su srečamo besedo piin v listih največkrat v zvezi z zastrupitvijo z njim. Danes si belijo strokovnjaki glave, kako «e izogniti nevarnostim v primeru sovražnega napada. Imamo pa poleg koristnega svetilnega plina — če odštejemo samomore — še nekatere pline, ki so prav tako koristni. K tem plinom spada tudi etilen. V Rusiiji do lajo že dalj časa poizkuse, ki naj ugotovijo, kolikšen je vpliv tega plina na klijoče seme. Že leta 1936 je ugotovil Sarajev, da se je konojflja, vzrasla iz se- KKRDO J DVA NEC . Zjutraj ........... j| Slovanska m 1'ETEB JEREB Petin rot* ; VASI IAJ MTRK : PrKloknt.n____.. ..ta KOKRO PREIXJVF*: L? <*nkrat ...............at Slav« 4etn .................. HK VULAftlč: Butuarin; JOS PAVClČ: Potrkan plea ......M TZ STARE ZALOGE pa im« mo se naslednje pesmi, k&terjrr smo znižati cene: Ameriška slovenafca Ut«. (fteimar) M Orlanke hhaoe (Vadepiree) _ M ■MUh Itmi (Kari A<■■!!) .?• I ■* Trij« me&aal sborl (Glasbeaa Ma-tlea)---j« P pepelnitnl do^I, hastate ta Mit, zbor in orkester. (MtMr)^. M Mladini, pesni za mladina ■ klavirje* (E. Adasatt) ______ M \ ■ D» pesni, (Pnt»rw) za mU zbor in sala_______M i Nafti himni, dvafiaaaa .,.,. , . ..... JI Gmkl (IrtMW), U. ^ ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podporni slo- i venskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk ..............?ft > ^SJkT zbor^tB*}«!)1 _ll •» Ban ftel na ptaninoe, (Bajnk). podpori —---m | ZA CITRB: i Poduk za rite«. — « trail — ( (K«i*ljrid) -----1— ZA KLAVIR: ► Bori pcWeK — Karatakn — — Ji KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. a« West 18th Street, Hew York. W.Y. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KAUJE. SLOVENSKE PESMI Zbirka • narodnih peaml Izdala Glasbena Hatict t Cbvdaoda. Con — $LM KaOI AdanK—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODNII1 PESMI ra noftkl zbor.........................11 SEST NARODNIH PRSMI za na- iki zbor .................... SEST NARODNIH PESMI ss ne-iani zbor ......M fnat Veutnrlnl—6EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......M Pcrda Jnvan««—fc MLADIH LET. ■MftU zbori.................M Potcr Jereb OSEM ZBOROV (na-ftU in anftanlt .•.. JI Moški zbori OSKAR DE V: BarHca; OJ, noj »o«1 * ftov; Kan ni. fantje^ drav v vaa poj- ......,tM.«tt«i<»t>H D8KAB DEV: ■ jSreCno, Unbca noja; Ko ptUB-ea na tuje gre; Sod; MoJ ofla ' na komian dva; Ooblv sen pisemce; Slovo; J« Tptbnila Hi« 4# BUIL ADAMIČ: Modra devojka (belranuiJaka..J< Vso noC pri potod ......r... * Ji Jorjevs .t.....••*•*.*«•«*■.•• JS Hodi Micka done; Kaj drugega bočen; Tdravlea ........JI VASILIJ MIRK in A. QROBMING. Vetrlč; P« pradbri .....----.JI DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki dale paljndna navodila, kak« ameriški državljan, Polep vpraSan}, ki Jih navadno sodniki stavijo pri Izpitu aa državljanstvo, vsebuje knjl«ra le v n. dela nekaj rafnlh letale la spudvvin« Zedinjeniti dišav« V HL delu pod aasiovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedt- njenlb dritav, Lin čolnov govor t Gettysburgu. PnsdsednOd Zedinje-alh držav is Poedlne drtave. Cena knjižic! Jo samo 50 centov. ta se doM pri: 8L0TWIC PUBLISHING CO. n* mm Htb SL, New Yerfc je majala. j * Naprej" je zopet oakkcal Pedro kot brez uma in se bli-sžail oltarju, »plezal nanj in do-^pel do pod«tasvka soho. Vse o-krcig njtiga si je nadelo pošastne in ostudne oblike; vse je bi-< lo tema in negotova svetloba,' še edina, ki jo je milo razsvetljevala zlata svetilka, se je ede-f lo, da ®e tiho, dobrotno in veselo s*nelilja med temi strahovi. I - ivjljtfb temu pa ga je taj nemi nepremični nasmeh, ki ga je bil . In Salte. J. apattob liascoutah, Martin Dolenc North Chicago te Waakagaa, istk Wart* MAKI LAUD: EltamUUr, Pr. Vsisgless MICHIGAN: Dstrott, L Ptenfeat MINNESOTA: Cblabolm. J. I^kaahte «7. Joa. J. Psshal Bveletn. Louls Oonte ..Gilbert, Louis V«sssl Hlbblng. Joka Porfls MONTANA: Mound up, M M. Pas las Wasboe. L Obampa NBBBASKA: Omaha. P. Broderieh TOME: Gowsnds Kari MsntMte •Uttle Palta. Fvnnh Masla Worcester. Pater Bads omo^ H. A.. GEQUEB: ZLATA ZAPESTNICA Kaj se je dogodilo med njima, ki sta se ljubila, da se je nazadnje odločil udejstviti misel, ki »o se mu lasje od groze ježili, ko se mu je samo v glavo pri'kradia? Nthče ni mogel vedeti. Toda bil je tu m prišel, da izpelje svoj zločinski naklep. V njegovem nemirnem pogledu, v klecajoči h kolenih, v potu, ki mu je v debelih kapljah lil s čela, £e je bralo, kaj je hotel. Stolnica je bila samotna, popolnoma samotna in pogreznjena v globoki moMc. Vendar pa so se od časa do časa zaslišali nedoločni glasovi, včasrh je zaškrtalo v !e«u, ali je TVter aa^uštel aii — kdo ve? — morebiti je vaiaia domišljija, kL, Če je razdražena, vsakovrstne reči sliši in vidi, in čuti, česar nikjer ni. Toda Ibilo je res tako: zdaj je. slišal od blizu, zdaj daleč, al a j za seboj, zdaj zraven sebe kot pridušene vzdihe, 'kot šum oblek, ki se vlečejo po tleh, kot odmev korakov, ki venomer prihajajo in oddajajo. . Pedro se je «ilil, da bi svojo pot nadaljeval; dospel je do o-graje in stopil na prvo stopnico h glavni kapeli. KTpoginkrog ta kapele leže giobovi kraljev, kaiterih kamenite podobe'z roko ob meču, na vse veke počivajo, takorekoč na straži stoje. "Naprej," je tiho zamrmral in poskušal stopiti, pa tm mogel. Bilo je, kot da so njegove noge v pftodče vkoreninjene. Povesil je oči, njegovi lasje so se jezili od groze; tla v kapefli so tlila narejena in širokih, temnih grobnih plošč. Za hip mu je bilo, kot da ga mrzla roka, brez mesa, z nepremagljivo silo zadrfujje na onem mestu. Ugašajoče svetilke ki so se v dnu ladje svetlikalo kot izgiibTjene zvezde, so se maiale pred n^enrovimd očmi in sofee z nagrobnikov in oltarne podob so se majale in oela stolnica s svojimi granitnimi arkadami se Nadaljevanje.- V njegovem naročju žive: nolk visokioet, skrivnostna po-jzija in neka sveta groza, ki nsem (posvetnim mislim in nizkim zemeljskim strastem brali jo preko praga. » Telesno slabost krepi gorski '.rak; tbreoaboštvo najde adra-vu-o v venskem ozračju. Toda naj se stolnica zdi na-iim očem še tako mogočna, ka-iarkoli vanjo stopimo, vendar rtis ni nikoli tako globok kot v Inevih, ko razvija vso krasoto ;vojega verskega veličanstva, co so njeni tabernakeljni po-criti z zlatom in kameni, nje-le stopnice s preprogami, ujeli stebri z gobelini. Ko potem gori tisoč srebrnih »vetifk, ki iažariVajo reko luči; co oblak kadila valovi v zrak in glasovi !kora in harmonija □rgelj in z\*onov pnetree&jo stavbo od njenih najglobljih temeljev do najvišjih vrhov, ki jo venčajo, šele tedaj čuti človek in 'spoznava strašno božje veličanstvo, ki v njej pretoiva. jo s svojim dihom oživlja in jo s odsevom svoje vsemogočnosti napolnjuje. Na dan, ko se je vršil prizor ki fra nameravamo pripovedovati, sto v toled^ki stolnici prae nova!i zadnji dan sijajne osmine na Čast presveti Devici. Pobožna slovesnost je privabila velikansko število vernikov, toda ti so se bili že na vse strani razkropi, luči v kapelah in na velikem oltarju so bk le že pogaišene, in obe velikan-Bki krili etolničnih vrat sta se škripajoč zaprli za zadnjim To-ledancem, ko se je v senci prikazal bled mož, ki $e je za hip ustavil, dokler ni ukrotil svojo vznemirjenost. Kar moč po-tihoma se je pflazil in se bližal ograji visokega kora. Tam so *e v svitu svetilke mogle spoznata njegiove poteze. — Btl je Pedro. ! N"i je dežele na svetu, kjer bi se toliko ukvarjali z vzgojo novih rastlinskih vrst in proučevanjem rastlinskega življenja, kakor so to delali pred to vojno v Uusiiji. Dela učenega Mičurinovčjga učenca, profesorja Lisenka, so postala že skupna Last. vsega znanstvenega sveta. Bistro je opazoval nekoč JLisenko kmeta^ ki je se-jal v pozni zimi oziumi ječmen. Na učenjakc,vo vprašanje, kako si upa še sedaj sejati ooimino, mu je kmet odgovoril: LiGroei se ne letijo na sever, zato bo zemlja še zmrznila in to seme v njej bo dalo obilnejši pridelek, kakor če bi sejal v jeseni'*. Učenjak je izvršil na to pobudo v svojem zavodu poizkuse s podobnim ja: jenjem . različnh žitnih vrst in je dognal, da dajo ofcilnejši in varnejši pridelek kakor ozimrne, ki morajo prestati vse tegobe dolgotrajne zime na prostem. Danes se jejo v Rusi ji že na stotisoče hektarjev jarjenega žita, ki ga pripravijo tako, da puhtijo pravilno namočeno ozimno žito določeno dobo na neki za vsako žitno vrs-: to določeni stopinji mraza. Ta-' ko predela zrnje v tej umetni zimi in v kratkem času isto mla d ost, kaker jo doživi v jeseni naravnost na njivo vsejana o-zimina PoljedeJsfka veda, ki nemirno išče no\'ih možnosti za izboljšanje pridelkov, je prišla do ne-' kih novih odkritij, ki so prav kakor jarjenje zanimivi in obetajo veliko praktično vrednost. Khnet deli setev na jesensko in pomladno, odnosno poietno. Nikomur še ni prišlo na um, dal bi sejal ozimino na pomlad, saj I so izkušnje prikazale, da nejar-jeno seme ne da klasu. Ta modrost je bila v veljavi vse dotlej, dokler ni Lisenko .izdelal iz starodavnega kmečkega početja pripravnega prestopka za setev oeimin na pomlad. ' Zadnja leta pa je kmetijska znanost dognala iz nekih opazovanj rasti poletnih rastlin, ki so se same zasejane v jeseni, da se neke pomladne setve lahko s pridom sejejo že v jeseni ter prinesejo celo boljše pridelke. Ena takšnih pomladnih rastlin, ki dobro izkoristi jesensko setev, je solnčnica. Že marsikdo je opazoval, da je scinčni-ca, ki se je sama zasejala in preži mila v zemlji, na pomlad krepkejše pognala, ter boljše in bržs napredovala, kakor, če jo se tako skrbno vsejemc« spomladi. To opažanje pa je o-stalo »lično gornjemu jarjenju kmečkega ječmena neizkoriščeno, ker ni telo nobenega Lisen-ka ki bi znanstveno utemeljil in za široko prakso uvedel te nove izsledke. Toda v zadnjih letih so tudi ta* pojav v Rusiji točneje proučili. Celih 15 let so delale ruske kmetijske poizkusile postaje obširne poizkuse s sejanjem soinčuio pozno na jesen. Dolgoletni poizkusi so jasno pokazali, da se da s pozno jesensko setvijo solnčnic doseči za eno oelo sedmino večji pridelek nasproti običajni pomladni setvi. Pokazalo se je mimo tega še, da je solnčnično seme od jesenske setve mnogo boljše kakovosti, kakor od pomladanske. Danes se v Rusiji segejo solnčnioe z redkimi izjemami samo pozno na jesen.. Ker so se vršili poizkusi v Rusiji pod stičnimi talnimi in podnebnimi razmerami kakor so pri nas, so tudi naše kmetijske poiskusne postaje preverile ta ruska dognanja. Za pozno jesensko setev solnčnic je najprikladnejša laš^a zemlja, v težki namreč lahko v6da uniči č« zimo seme Njivo pognoji in zorji ter dofcro prevleči. Najvažnejša okolnost za uspeli pozne jesenske setve solnčnic je pravi čas za setev. Sejati morimo namreč takrat, ko lahko računamo,, da seme, ki smo ga posejala,, ne bo začelo pred zimo kaliti. Solnčnično seme ktije šele tedaj, ko je zemlja Kratka Dnevna Zgodba -GLAS NARODA" ~ New Vmh_____TUESDAY, JANUARY 19, 1943 ™ _ . _ =SSB3= bsssbs— - -n--,„ r V8TAWQVLJBN L. lflM 1—" ■■ ■ ■ wwa^gg^^g^gggBgeaeagsgggggaggaaaaeateai "GLAB NARODA" « New Imk TUESDAY, JANUARY 19, 1943 Islandski ribic ROMAN — Spisal PIERRE LOTL ki s« mrna V zadnjem ča^u se je bila navadila, hoditi že na vse zgodaj tja a a leč, kjer neha kopna zemlja, na obrežno skalovje pri Poib Ji venu. . Ogibala se je Jauove rodne hiše, da bi jo ne videla -j j. gov a mati ali sestrice. Sama, čisto sama je hodila tja na sk; ajiii rob ploubazlaneške zemlje, ki se steza kakor jelenovo rogovje tja v sivi preliv la Afiancthe. Tu je presedala cele dneve ob vznožju osamljenega križa, ki je gledal tja v neizmerne daljave morskih voda . . .. Povsod na skalnih bregovih te ribiške dežele se dviga i >01110 takih kamnitih križev, kakor da prcteijo milosti, kakor da hočejo umiriti te nepoojne, skrivnostne globine, ki izvabljajo može na svojo gladko površino ter jih ne vrnejo nikdar več, } ogel mejo najlepše in najkrepkejše izmed njih. Krcg tegia križa pri Pcr> Ev ene so tla vedno zelena, pretkana z nizkim bodičjem In na te.j višini je bil morski zrak a lo či.-t, komaj da je neznatno dišal po soli in goemonu, ali bil je poln prijetnih septamberskih vonjav. . Od tu je bilo videti daleč tja po lactngani obali, kjer so rMa kviSlcu strma predgorja drugo nad druginu Vsa bre-a obala, je razcepljena na brezštevilno ozkih polotočkov, iztezajo kaikor igle v tiho brezkončnost morja. . > . rcbu je bilo morje vse polno čerij, videti je bilo kaziš o to, ali tam dafije ni nič motilo njegovega gladkega zr-Iz vseh zalivov je prihajalo tiho, božajoče šumenje in m je, lahno in skrivnostno. ~In daljine so bile tako mir-e. n globine tako tithe1 Velika modra brezmejnost, gror b .Gra^sov, je čuvala svojo neprodirno skrivnost, in samo-i n ve ter, neznaten kakor dih, je trosil nad valovi vonj bodičja, l j<- vnovič zaevelo v poslednjem jesenskem solncu. Ob določenih urah se je morje redno zniževalo in povsod 30 začele kazati črne lLpsla Seda;' je ostajala doma; sedela je sključena v kota. roke Usnjene med koleni, glavo naslonjeno na steno. Čemu vstajati, čemu legat ? Kadar je bila preveč zmučetna, se je vrgla za hip oblečena ns posteljo. Sicvr pa je vedno ne-1 premično sedela tu, kakor otrpla, Zobje so ji šklepetali od mraza, ker ee^ni nikamor gonila. In nekaj jo je vedno tiščalo za senca kakor železen obreč. Čutila je, kako ji izpftahnevajo lica; usta so ji bila suha, kakor da bi imefla mrzli do, in od časa Uo časa se ji je izvijalo iz grla sunkoma stokanje, dolgo, dolgo, stokanje, glava pa ji je tolkla ob granitno steno. Ali pa ga je klicala po imenu, nežno, tiho, kakor da bi bil čisto blizu, in Šepetala run je slatJke besede ljubezni. Zgodilo se je pač včasih, da so ji ušle misli za hip tndi drugam, na neznatna, popolnome brezpomembne stvari. Ta-xo se je na primer včasih zagledala v eew.o kamnite podobe Matere božje, kako se je polagoma vzpenjala višje in višje po končnikih njene posteče, čim niže se je pomikalo solnce. Ali potem se ji je še silneje stisnilo srce, krik: se ji je izvil še »lasneje iz prsi, in glava ji je omahnila ter udarila ob zid. In potekale so ure, draga za drugo, po dnevu,'zvečer, po noči, zjutraj — vse so po vrsti odhajale. Kadar je računala, pred koliko easem bi se bil že moral vrniti, jo je obšla še večja groza; ni hotela več poznati dni in njihovih imen. Kadar se na Islandn razdrobi ladoa, vedo navadno drugi o rem kaj pripovedovati; dostikrat s0 videli od daleč ves žalostni prizor, ali pa £0 na*'i kcfsove, mrtvo tnnplo„ sploh kak zr,r»k, kak ostanek nesreče. Toda o "Leopoldini" ni nihče vedel ničesar povedati ni nihče ničesar videl. • Moštvo "Mani^ Ivane" jo je videlo poslednjikrat 2. avgusta. Rekli so, d i je odpi.ula najbrže dalip proti severu loviti. In potem, kar ■c je dalje zgodilo, to je Tma neprodirna skrivnost. Čakati, vedno čakati, pa nič vedeti. Kdaj res pride tre-r itok, ko ne bo več pričako vala T Sama ni vedela tega; ali sedaj si je sko o želela, da bi se zgodilo to čim preje. "O, če bi bil res mrtev, ko bi vtsaj kdo imel na bi hotela Devica, h kateri je toliko molila, ali pa kaka druga nebeška moč, storiti čudež ter .;i pokazati njenega Jana — živega, na potu proti domu — a ji pa vsaj njegovo truplo, pokopano pod valovil Samo da bi bilo že gotovo, samo da bi že vedela! Včasih se ji je hipoma zazdelo, da vidi tam daleč na ob-zor ju belo jadro; ''LeopolJina" se vrača, naglo se približuje • bali. Tedaj se je mehanično zganila, kakor bi hotela vstati ler pohiteti na obalo, da vidi, 6e je res. . Zgrudila se je ter zopet obsedela. ' Ah, kje je bila v tem t renurtku ' 'Leopoldina ? " Kje je pač mogla biti f Na morju, Kotovo na morju, v onih strašnih daljavah ob Islandu, zapuščena, razbita, izgubljena. » ^ Slednjič se ni mogla -reč iznebiti te mi^li, mučila jo je poroči in čez dan; ostariki razbite ladje plavajo po tem, rožno-sivem raorju; počasi, počasi, brezglasno, tiho kakor v posmeh se ziblje j o gredi globokega miru mrtvih voda. . GOVOR DR. KREKA -4*. pod preds. jugoslov. vlade, Nemci, Italijani in MM žari so se izkazali nevrednim tujerodnih HiftTijii^, Hr. Krek je v svojem govora rojakom V domovini najprej šati od nacistov in fašistov. Kje so zdaj one širokoustne trditve siji uničenje in Ameriki propast? Goebbelsu in Gaydi go zmanjkala primerna jresal za vzdrževanje mržnje, maščevalnosti in poblaznele nadutosti v vrstah njihovih pobesnelih nacističnih in fašističnih tolp. Na mesto tega se pojavlja strah, bojazen pred odgovornostjo in obračunom, ki ga bodo zmagoviti zavezniki zahtevali brezpogojno in neusmiljeno.. Divje besnenje okupatorjev v zasužnjenih deželah teh dejstev ne bo niti v najmanje apre-menilo. Ko Nemci in Italijani zdaj že zopet pobijajo nedolžne ljudi, ko pred njihovimi morilskimi pel Otoni poginja novih 150 taloev v Mariboru in Celjn, ko general Robotti vsak teden postreli dodatne deseterice Slovencev, so to le zverinsko strupeni izlivi divje jeze slepih norcev. Naš narod trpi neizmerno in brez prestanka, toda* tudi njegovim krvnikom se z neizprosno do^Iednjostjo bliža' konec. Srce nam krvavi, ko slišimo ____________„ o tem in dobivamo poročila o' o gospodarstvu nad vsem eve-( barbarskem uničevanju naših | tomf Kije je zdaj ono nacist ie-j srbskih bratov iSremu, Bački in| no napihovanje, ki je preroko-I Vojvodini, kjer so se Madžari valo Veliki Britaniji konec, Ru- VT——1:1:-- in Nermci združili z vstaškimi tolpami v izvrševanju novih zločinov in zverstev. Njihov na-men je izkoreniniti ves naš narod. Ne vemo koliko časa trpljenja je še odmerjenega našemu narodu, toda zagotovo je, da naši peklenski sovragi ne bo do dosegli svojih namenov. Iz teh razvalin in iz svojega trpljenja se nam bo rodila nova Jugoslavija, od usode nam na- tnPHi^nn cVirnmo /i r«v»Avm n o .C2i* ■NOVA IZDAJA' Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MO-RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen jo danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA Ob dveh zjutraj. (Ponoči je^ pazila na vsak korak, ki se je bližai. Pri naj-najmanjšem šumu, pri najt^jem nenavadnem zvoku sta ji zatrepetai senci; začeli sta jo že grozno boleti, ker sta bili vedno tako napeti na vsak čum. Ob dveh zjutraj. — Tudi nocoj je pokušala, kakor druge noči, s sklenjenimi rokami in odprtimi očmi v temo. Zunaj nad planjavo je bučal vete? v zategflih glasovih. Naenkrat se začojejo moški koraki, naglo se približujejo po poti. Kdo je neki prihajal ob tej uri T Planila je kvišku elektrizirana, srce ji je nehalo biti. (Nadaljevanje prihodnjič.) * < SKRIVNOSTNO PISMO. (Nadaljevanje z 2. str.) nje ni poznal. Vzgojila pa ga je blaga slovenska mati, kateri je (bil dan v rejo kot sirota. To po posredovanju prejšnjega dvornega kaplana Zidanska in takratnega direktorja znanega katoliškega zavoda "Augusti-neum" na Dunaju. Oba sta bila doma v bližini Pohorja. Dr. Nar potnik, pooznejši lavantinski škof (baa zavoljo te zadeve je bil imenovan za škofa) je bil iz Konjic, kjer je dom knezov Windischgraetaov. (Ko bi bil pa cesar Franc Jožef, ki je imel pravico odobre-nja, vedel resnico, ne le da bi ne bil Napotnik nikdar postal škof, pač pa bi bil poslan na kako najslabše mesto, na primer za kaplana v kako kaznilnico. To se je zgodilo sorodniku Matiji Ljubša, nastavljen v kaznilnici Karlau blizu Graza za čisto kratek opis o tragediji v Mayerlingu.) Zidanšek pa je bil iz Špitali-ča. Pri posredovanju je bil tudi neki kaplan Matija Prece, ki je že davno umrl. Zakonci, ki so vzeli Franzla v rejo, so bili najemniki, oziroma uslužbenci na veleposestviih kneza Win-disdhgraetza; on je bil nekak o-skrbni^:. Njih lasten otrok je umrl in so ga nadomestili z Franzlom za 30 kron mesečno. Mati ^je bila zelo dobra z otrokom, oče pa je bil robat nasilnež, ki je neusmiljeno pretepal Franzla in ženo, ki ga je ščitila, kolikor je pač mogla. Po tragični smrti cesarice Elizabete v Genevi, je mati, ki je bila vedno v skrbeh, zbolela. Čutila je, da se bliža konec in poklicala k setoi Franzla in mu raao-cLela, xla on ni njiju otrok. KSdo *> njegovi pravi starši, mu ni povedala, najbrž sama ni vede la. Natanko dva meseca po smrti cesarice Elizabete, je umrla 10. novembra 1898. Ko so pokopali blago mater, so takoj drugi dan odvedli Franzla tuji ljudje, neznano kam. (Zidarifšek je bil pozneje dolga leta profesor bogoslovja v Mariboru. Leta 1929 je še bil tam. Nekaj let pozneje sem slišala, da je umrl istotam) Videta sem Franzla kot otroka v Konjicah pri služabniku kneza Windiaeihgraetza, pa takrat seveda nisem vedela, kdo je ta otrok. Čudno pa se mi je zdelo, da sta era obiskovala moj sorodnik inženir Ivan Arh in dvorni svetnik Žolger. j (Nadaljevanje.) K bov, Hrvatov in Slovencev, katere ni mogla in ne bo nikdar uničila niti naša 'lastna slabost, niti strašna sila brezobzirnih sovražnikov. . Toda Nemci, Italijani in Ma džari so zdaj dokazali še nekaj drugega, in to še vedno dokazujejo. Povsem izključno in popolnoma nedopustljiivo je, da bi se jim dovolilo vladati nad katerimkoli, pa bodisi še talko majhnim delom našega naroda. Ko smo skozi četrt stoletja krvaveli pod njihovo tiranijo in klicali na pomoč, nas »vet ni ki je bil 1)81163 Pa je groza nji- ' hovih zločinov tako neizmerna da je vse človeštvo sprevidelo, da bi za vsakega Slovenca in-sploh za vsakega Jugoslovana, priti pfcd njihovo oblast, pomenilo, da se jih žene v klavnico. Danes vsakdo ve, da se naši narodi ne bore le za dosego nekih višjih vrednot, do katerih. imajo pravico kot kulturne edinice, temveč da jim gre za golo življenje. Vkakdo ve, da v svojem boju za osvoboditev vseh Jugoslovanov ne izbiramo med dobrim in hudim, temlveč da nam ni preostala nobena dru ga možnost življenja, kakor ona v svobodni in zedinjeni Jugoslaviji, skupnemu državne mu domu Srbov, Hrvatov ii Slovencev. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Zemljepisni «vKovalni odbor je izbral izmed ve« tisoč slik samo najboijie barvane slikata zbirka je teke popolna, da je ta vsakega ne> obbodiio potrebna tekom vojne in pa voJnL Vključeni so nanasiednjl zemljevidi: — svet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob izbruha vojne), Angle&ko otočje. Francija, Nemčija. Italija, 6vie*, Holandska, Belgija. Švedska, Norveška. Danska. Unijo sovjetskih soeja-H*tičnih republik. Bolgarska, Rnmnnska, Jugoslavija. Grško, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Japonska, Pacifik Južna Amerika (severni del). Jufna Amerika (južni dri), Afrika. Severna Amerik^ Kanada, Združene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. izbranih resničnih fotografij iz vseh Svet pripada ljudem, katerih rado-vednost nima obzorja Ta atlas, ki mm sebe popravlja, ima namen reftlti marsikatera nasprotujoča si vpraMnja. ki nastanejo v raznih nagovorih. Strani so ridadiSče svetovnega znanja ln podajajo ras- sežnoet zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in globoClno oceanov In jezer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih otokov in viankoet svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga dnnaSuja vprafianja. SEDAJ 40 centov PO POŠTI V URADU —' 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET New YORK, N. Y. trctlarino na alkohoJne pijače; navadno vino 600 kun hektoliter, vino boljše vrste 2.400 kun hektoliter. , Paveličeva vlada 6e je odjo-cila, popraviti tri topniške žolne jugoslovanske donaveflie ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADE Ker želi, da se čim bolj razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. KoprivSek uredil z založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani ceni, to je Sedaj 35c Dva komada za 70 centov. Naročite lahko tndi pri: Slovenic Publishing Co. 216 Wert 18th St., ; Now It mornarice, ki so bile potopjene v teku bojev o priliki napada na Jugoslavijo Hrvaška hoče ustvariti lastno rečno vojno bi od o v je. Na ^bosanskih planinah je zapadel sneg in začel hud mraz. iZ ogTomnimi muikami in velikanskim trpljenjem si je naš narod zaslužil to priznanje. lavo je v al 6i ga je s evojo zvestobo in z žrtvami zta skupno stvar i zedinjenih narodov v boju za svolbodo. Zaslužen isi poln zaupanja bo junaško vztrajal in prenašal vse izkušnje, stoječ na pragu zmage, ki pa bo privedla v novo dobo, dobo srečnežih let naše narodne zgodovine. Vsi za Jugoslavijo in celo, nepri-krajsano, združeno in svobodno Slovenijo v njej! — (JIC.) NAPADA borcev se boje.. Vlaki, ki vozijo v Sloveniji, okupirani po Italiji ter tudi na Primorskem in v, Tista, imajo prikloplgene ,posebne vagone, v katerih je vojaška posadka in so nameščene strojne puške. To vse radi tega, ker «o Slovenci še mnogo vlakov iztirili ali dru gače uničili. Tako pripovedujejo ocividkd, (ki eo prispeli čez Trst in Italijo v Liabono. vesti iz balkana. (JIC.) Lonidkxndki radi« poroča o (krčevitih toda bre&* uspešnih naporih Paveliča, da bi osvobodili polkovnika Fran cetiča. Tega častnika so partizani vjeli v Srednji Basni, ko ee jim je (posrečilo s »treli iz navadnih pušk strmoglaviti njegovo letalo. (Po dragih vesteh je polkovnik Fnmoetič že umrl v njetniifevn.) z <31880011 poročil iz čaaopfeja pod nemško kontrolo je zagrebška občina občutno dvignila Molitveniki v krasni vezavi importir&ne iz starega kraja... Slovenski molit? anikl: KVIŠKU SRCE — (ŠL 355) 216 x 3* ločev — 224 strani ▼ belem celoildn Cena 75 centov KVIŠKU SBCE—štv. 415 Vk x 8% inter — 224 strani 75 RAJSKI GLASOVI — OL 4tt) 2% x 4 i nCer — 250 straal rsterii Sr. Križer Pot Cena |UI RAJSKI GLASOVI—K. 415) 2*4 X 4 Inter — 250 strani Sr. Križer Pot fLM NEBESA NAS DOM — (fei. 415) 2% x 4*4 Inter — 384 inter Cena 75e NEBESA NAS DOM—(M. 415) 2* x 4*4 inter—381 strani 75e (Ker se nam je posrečilo dobiti te molit?eolke po selo nlskl ceni, jib tndi moremo prodajati po «orl snateni cenJL Zaloga pa ni posebno j velika, sato jih naroČite Čimprej, J da Vsm bomo mogli I njimi po-streči. Angleiki molitveniki: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino r nanje Slovenic Publishing Company 211 WEST 18th STREET NEW YORK; N. Y.