April / mali traven - 2018, leto XXII, številka 1. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci Na vrtu cvet, na veji ptica, na mizi praznična potica. Veselo poje aleluja! Velikonočni zvonovi naj zazvonijo najlepšo praznično pesem in prinesejo radost v srca. Vesele praznike vam želimo občinski svet, odbori, občinska uprava in župan Občine Juršinci. 2 Juršinski smučarski dan na Kopah Glasbeno-gledališka predstava ČAS BI ZAVRTEL NAZAJ ... 40. let zborovskega petja Draga Beca April 2018 - 3 - April 2018 SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! živimo mi in naši otroci. Jutranje sanje so mi dale misliti, me popeljale v te lepe, moje, naše kraje, ki ti ob prebujanju dajo misliti, kako smo vse preveč zahtevni, neučakani, nestrpni, ko pa so vendar dnevi, čeprav vsaki dan drugačni, lepi in prijazni. Samo dajati moramo in jih sprejemati. Enostavno, kot sporočajo prihajajoči krščanski prazniki. V čestitki ob praznovanju nismo govorili o številnih letošnjih projektih, ki smo jih predstavljali že ob sprejemanju letošnjega proračuna, kjer smo vsi skupaj, od občinske uprave, občinskega sveta, strank in zainteresirane javnosti sprejeli proračun, ki nam bo omogočal nadgradnjo kvalitete bivanja v deželi sanj, občini Juršinci. Zadovoljne, mirne in spokojne velikonočne praznike želim vsem občankam in občanom Juršincev, Alojz Kaučič, župan Velikonočni prazniki so pred vrati. Dnevi, ko se kot vsako leto pogosteje srečujemo, izmenjamo pozitivne misli in pričakovanja, pozabimo na slabo. Slabo pa poznamoter se vprašamo o pomenskosti besede. Kaj je slabo, zakaj nezadovoljstvo, zakaj nerganje, zakaj uperjenje prstov v druge? Zakaj se pogostokrat iščejo krivci mimo naših dejanj, slabih misli, nerealnih hotenj? Pogosteje bi se morali zamisliti, razumeti in sprejeti sporočilo največjega krščanskega praznika; sprejemati različno, z njimi živeti in odpuščati, najprej sebi in drugim. Obiskal sem deželo. Lepo, prekrasno. Nikakor se nisem mogel načuditi njeni lepoti, bila je urejena, čista. Jutra so te razvajala z neskončnim občutkom svobode in volje. Ko sem hodil po tej deželi, sem spoznaval prijazne ljudi, preučeval sem kraje, ki ležijo na ravninskem in malo hribovitem delu. Vsak del te dežele ti je ponujal občutke sreče in zadovoljstva. In ko si zvečer legel v posteljo, ko je potihnil dnevni vrvež, je dežela pokazala še večerni obraz svoje lepote. Tiho in spokojno so se dnevi poslavljali in v večerni meglici se je nakazovalo, da bo jutri še en lep dan. Lepa dežela. Se sprašujete, le kje so ti kraji, kdaj sem tam bil? Te dežele nisem obiskal nikoli, v njej sem in živim že vse svoje življenje. Vse prevečkrat, priznam, tudi sam pozabljam o tej moji, naši deželi, naših krajih, vaseh, ki so jo ustvarili predniki in kjer delamo in IZDAJATELJ: Občinski svet Občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Kukovec, Anica Žmauc, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 750 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. SPOŠTOVANE BRALKE, SPOŠTOVANI BRALCI! Prisrčno pozdravljeni na straneh prve pomladne številke Juršinskih novic. Zima se je letos pokazala v svoji mogočnosti, verjamem, da so z njo imeli dosti opraviti predvsem tisti, ki so veliko na cesti, in tisti ki so skrbeli za čiščenje, otrokom pa je zagotovo godila. Zimski čas je tisti, ki poskrbi za mirovanje narave. Torej, zima se je umaknila najlepšemu letnemu času, ki kar kliče k življenju. Narava je oživela in tudi mi smo ponovno oživeli z njo. Že hitimo okrog domov in urejamo okolico, čistimo in skrivnostno opazujemo naravo. Sonce nas prijetno greje in nam vliva nove prepotrebne energije za vsakdanje delo. Včasih se nam zdi, da je pomlad nov začetek. Čeprav v bistvu v našem življenju ni ne začetka in ne konca. Pomlad nas postavlja le v točko kroga, ki daje novi zalet. Je energija, ki združuje ljudi. Je čas, ko svetle, tople, sončne in cvetoče misli potolažijo ljudi ter zmanjšajo njih skrbi. Samo prepustiti se je potrebno. Zakaj ne bi bila pomlad začetek nečesa novega? Postavimo si vrednote tako, da bomo v njihovem izpolnjevanju našli lastno zadovoljstvo in navdušenje ter zadovoljstvo in navdušenje tistih, ki so nam blizu. Pred nami je znova pomladna številka občinskega glasila. V našem uredništvu smo se trudili, da bi vam z besedo in s sliko čimbolj približati aktivnosti, ki so se dogajale v občini, po naših vaseh in društvih. Še vedno vas pozivamo, da se trudite skupaj z nami in tudi vi zapišete kakšno zanimivo dogajanje ali nam pošljete foto utrinek in z veseljem ga bomo objavili. Če bi pa želeli karkoli napisati za naše in vaše občinsko glasilo, pa nekako ne najdete pravih besed, pa nas pokličite in eden od članov uredniškega odbora vam bo z veseljem priskočil na pomoč. Ob prihajajočih velikonočnih praznikih vam želim tako v svojem kot tudi imenu celotnega uredništva Juršinskih novic vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Odgovorni urednik Damjan Šimenko 4 April 2018 - MAMICE Z DOJENČKI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU Župan Alojz Kaučič po utečeni tradiciji dvakrat letno organizira sprejem mamic. Decembrski sprejem je potekal 21. decembra 2017 na sedežu občine. Vabljenih je bilo enajst mamic z novorojenci (8 punčk in 3 fanti). Sprejema se jeudeležilo sedem mamic, ki so s seboj prinesle svoje malčke. Župan je povedal je, da je takšno srečanje zanj eno najlepših, tokrat pa je bilo še toliko bolj posebno, ker je lahko popestoval vnučko in vnučka. Mamicam je čestital ter jim v imenu Občine podaril knjižno darilo in cvet. Vsem je zaželel zdravje, materam veliko veselja pri opravljanjumaterinskega poslanstva, otročičem pa brezskrbno in srečno otroštvo. Občinska uprava občine Juršinci VABLJENE MAMICE SO BILE: 1. Tjaša Kirbiš iz Bodkovcev s hčerko Ano 2. Sara Kaučič iz Juršincev s sinom Brinom 3. Petra Jagarinec iz Senčaka pri Juršincih s hčerko Auroro 4. Polonca Kočnik iz Hlaponcev s hčerko Lano 5. Patricija Potočnik iz Dragoviča s hčerko Zaro 6. Sandra Horvat iz Zagorcev s sinom Anejem 7. Nicole Kukovec iz Juršincev s hčerko Klaro 8. Samantha Pintarič iz Gabrnika s hčerko Lio 9. Tamara Slatič iz Juršincev s hčerko Zojo 10. Samanta Holc iz Zagorcev s sinom Jakom 11. Klara Šenkiš s Kukave s hčerko Zojo DOBRODELNA PRIREDITEV Z LADOM BIZOVIČARJEM USPELA V imenu Športnega društva Juršinci in Oktoberfešte Juršinci se Vam iz srca zahvaljujemo za dober odziv na dobrodelni prireditvi “stand up LADO BIZOVIČAR”, ki je potekala v petek, 22.12. 2017 v športni dvorani v Juršincih. Moto dobrodelne prireditve je bil: Srečen otrok, je nasmejan otrok, zato jim pomagajmo, da bodo srečni in nasmejani. Ponovno ste dokazali, da v času, ki je kot tempirana bomba, še imate posluh za dobrodelnost. Sredstva,ki smo jih zbrali s pomočjo sponzorjev in seveda vas, bomo namenili otrokom Osnovne šole Juršinci in Vrtca Juršinci. Ker smo društvo, ki daje velik poudarek na šport, smo se odločili,da mlade spodbujamo k športu in zdravemu slogu življenja. Zato bomo z zbranimi sredstvi otroke peljali v Planico na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih poletih. Del sredstev bomo namenili juršinskemu vrtcu. 5 - April 2018 Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, ki so nam omogočili dobrodelno prireditev. To so: Občina Juršinci, Osnovna šola Juršinci, Prostovoljno gasilsko društvo Gabrnik, Vinogradništvo Toplak, Vinogradništvo Vršič, Trsničarstvo in drevesnica Herga Alojz, Poslanec državnega zbora Andrej Čuš, Elektroinstalacije in meritve Andrej Čeh, Demetal Ključavničarstvo Denis Matjašič s.p., Ti amo točeni parfumi Mitja Zorman, Jagoda Všečka, Okrepčevalnica pri Darinki, Bar Kaučič, Okrepčevalnica Pumpa, Bar Žabica, Okrepčevalnica pri Stolpu, Gostilna pri Ovinku, Bar Cobra Vitomarci, Turistična kmetija Amur, najem blagajn Prodinamik, Grafično oblikovanje Ikaruss, Davidov hram, Cvetličarna Anita Cerkvenjak, Ozvočenje Apaudio, Envirago poslovni inženiring, Plindom, Zaključna dela v gradbeništvu Stanko Viher s.p., Izposoja šotorov Krodo, Agro auer, Tlakovanje Oblak in Mesarstvo Valenko. Še enkrat hvala in upamo na tako sodelovanje še naprej. Ob tej priložnosti se v imenu Športnega društva Juršinci in Oktoberfešte Juršinci vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo pomagali našim malčkom in šolarjem iz Juršincev in okolice, iz srca zahvaljujemo. Upamo, da ste srečni in nasmejani. Darjan Čeh GLASBENO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA ČAS BI ZAVRTEL NAZAJ Člani KUD dr. Antona Slodnjaka Juršincih so 24. februarja 2018 v juršinski večnamenski dvorani predstavilo glasbeno-gledališko predstavo Čas bi zavrtel nazaj. Nastopili so: Gledališka skupina Juršinci, Mešani pevski zbor Sv. Lovrenc, Ljudske pevke, Otroški in mladinski zbor San Lorenzo, Stanko Plohl in Julija Toplak. Sedemdeset nastopajočih se je skozi pesmi in s kratkimi prizori spominjalo starih časov. Prireditev se je začela in končala s pesmijo Toneta Rusa Čas bi zavrtel nazaj, ki so jo zapeli moški člani odraslega mešanega pevskega zbora. Franček in Micka sta se skozi predstavo spominjala lepih starih časov od otroštva do danes. Zjutraj pred šolo sta morala napasti živino,spomnila sta se stroge učiteljice, ki je zahtevala red in disciplino, sicer te je postavila v kot, ali pa si moral ostati v šoli še po pouku. Ugotovila sta, da danes več ni tako. Otrokom ni potrebno delati, ubogati in predvsem jim manjka druženja. Tudi odrasli so se nekoč bolj družili. Predvsem ob zimskih večerih so peli, kartali in luščili košice. Micka se nadvse rada spominja dolgega čakanja na Frančeka, da je prišel iz vojske. Kmalu sta se poročila. Na poroki so jima igrali »Kovačečjaki«, ki so s pojštertancem zaslužili za kuharice in muzikante. Življenje jima je hitro minevalo. Otroci so odrasli in si ustvarili družine. Danes se veselita obiska otrok, posebej vnukov. Micka jih vsako leto pričakuje ob praznovanju godu. Tudi letos so jo obiskali in ji prinesli telefon, ki se ga ni prav nič razveselila. Oba sta bila mnenja, da ga ne potrebujeta, ker si želita, da ju osebno obiščejo. Njune spomine so popestrile tudi ljubezensko pismo iz vojske, podoknica, poročni marš in mnoge druge zapete in zaigrane pesmi. Predstavo si je ogledalo lepo število gledalcev, ki so s ploskanjem pokazali, da jim je bila všeč. Vsem se zahvaljujemo za obisk in prostovoljne prispevke. Za KUD zapisali: Lidija Kunčnik in Cvetka Vratič 6 April 2018 - 40 LET ZBOROVSKEGA PETJA DRAGA BECA V soboto, 10. marca 2018, je v cerkvi Sv. Lovrenca v Juršincih bil koncert, skromno poimenovan »Pevsko druženje v Juršincih«, ki je imel prav poseben pomen in namen. Tokrat ni šlo zgolj za druženje pevcev, ampak za druženje tistih pevcev, ki so v zadnjih 40-ih letih sodelovali z našim rojakom, odličnim basistom Dragom Becem. Drago namreč prav v letošnjem letu praznuje jubilejnih 40 let pevskega sodelovanja v različnih pevskih skupinah. V Juršincih so se tako zbrali ubrani glasovi iz vse Slovenije, najštevilčnejši so bili iz Koroške, skratka pevske zasedbe, v katerih je Drago prepeval nekoč ali pa z njimi prepeva še vedno. Zvenele so pesmi različnih žanrov, od koroških ljudskih, do avtorskih in priredb. Nastopili so: - Koroški vokalni kvartet, ki aktivno več ne prepeva, se pa pevci kvarteta ob posebnih priložnostih še zberejo in zapojejo; - Koroški oktet, ki v okviru Kulturnega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem deluje že od leta 1961. Drago je pri Koroškem oktetu pel štiri leta in to ravno v času, ko je oktet praznoval častitljivo 50. obletnico delovanja; - Družina Breznikiz Pameč pri Slovenj Gradcu, ki poje od leta 1976 in s pesmijo združujejo že štiri generacije Breznikov; Vsi nastopajoči, združeni v pesmi - Moški pevski zbor Tomaža Tozona in ViribusUnitis, pri katerem je Drago pel 15 let. Zbor se je leta 2002 oblikoval na pobudo zborovodje Tomaža Tozona, ki je želel obuditi podobo številčnega moškega sestava lesarjev iz nekdanjih let. Zbor je sprva deloval pod okriljem Glasbene matice Ljubljana, zdaj pa že vrsto let samostojno združuje izkušene pevce iz vse Slovenije, - Mešani komorni zbor CarintiaCántat Slovenj Gradec, ki deluje od leta 1996. Zbor sestavljajo pevci iz vseh treh dolin Koroške, zato upravičeno nosi ime CarinthiaCántat, kar v prevodu pomeni Koroška poje. Drago prepeva s CarintioCántat že 17 let; - Mešani komorni zbor CarintiaCántat Slovenj Gradec, zborovodja Tone Gašper - Juršinski fantje, ki so aktivno prepevali med leti 1983 in 1993, tokrat pa so zapeli v zasedbi Draga Beca in Darka Bogše s pomočjo članov družine Breznik; - Mešani pevski Sv. Lovrenca, pod vodstvom zborovodkinje Lidije Kodrič Kmet, v katerem Drago prepeva dobro leto dni. Del občinstva na sobotnem koncertu sta bila tudi Franc Šegovc s soprogo Hermino iz Ansambla Štirje Kovači. Drago je zapel z vsemi nastopajočimi in pokazal veličino svoje pevske duše, ki že 40 let bogati slovensko kulturo in svojo vlogo zmeraj odlično izvede, ne glede na to, ali poje kot solist, kot del vokalne zasedbe ali kot del velikega pevskega zbora. Besede zahvale so Dragu izrekli župan Alojz Kaučič, Tomaž Tozon, dolgoletni glasbeni producent na Radiu Slovenija in eden najvidnejših in zaslužnejših zborovodjev v Sloveniji, Tone Gašper, zborovodja Mešanega komornega zbora CarintiaCántat, Lidija Kunčnik kot predsednica KUD-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci in Polona Berlak kot predstavnica MePZ Sv. Lovrenc. Darila za gostujoče pevce sta prispevala Vinogradništvo Matjaža Žnuderla iz Senčaka in Vinogradništvo Kaučič iz Juršincev. Vsi nastopajoči, združeni v en mogočen pevski zbor, smo koncert zaključili skupno, z večno pesmijo Marija skozi življenje in Dragov jubilej vtisnili v nepozaben spomin. Zapisala: Nataša Žajdela Lah 7 - April 2018 PROŠNJA ZA FINANČNO POMOČ PRI NABAVI GASILSKEGA VOZILA GVC 16/25 Prostovoljno gasilsko društvo Grabšinski breg deluje že skoraj 80 let na področju zaščite in reševanja, humanosti in pomoči ljudem v vseh vrstah nesreč v občini Juršinci in širše. Društvo je bilo ustanovljeno v letu 1939 in že od začetkov je požare obvladovalo s takratnimi razmerami primerno opremo. Tako je prva motorna brizgalna bila v domu gasilcem na razpolago že od ustanovitve naprej in je še sedaj kot delujoč eksponat v gasilskem domu. V naslednjih letih se je društvo opremilo z gasilskim vozom s konjsko vprego, katero je ob pridobitvi traktorjev zamenjal traktor. Vozu je sledilo prvo rabljeno motorno vozilo IMV 1600, ki se je v nadaljevanju nadomestilo s kombiniranim vozilom TAM 80 A 5. V sredini 90-ih let se je vozni park posodobil z avtocisterno in s kombiniranim vozilom, ki sta v uporabi še sedaj. V društvu vseskozi deluje preko 100 članov, ki se redno izobražujejo in usposabljajo za vse vrste morebitnih nesreč. V naših vrstah aktivno delujejo pionirji, mladinci, članice, člani, starejše gasilke in gasilci. Delujemo na gasilskem in tudi na družabnem področju, v katerega vložimo veliko prostega časa. S tem namenom smo uredili vadbeno športno-rekreacijski prostor za druženje in sprostitev vaščanov in vseh, ki se nam pridružijo. Trudimo se po najboljših močeh, da bi bili najbolj uspešni na vseh področjih delovanja, še posebej na področju reševanja, vendar nas finančna sredstva omejujejo pri nabavi prepotrebne opreme. Ker se naše društvo razvija in želimo biti iz dneva v dan bolj usposobljeni ter v primeru nesreč pomagati sočloveku, smo primorani slediti zahtevam na področju varstva pred vsemi vrstami nesreč. Za opravljanje našega poslanstva pa ni dovolj samo naša pripravljenost za pomoč in žrtvovanje prostega časa, temveč potrebujemo tudi sodobno opremo in tehniko, ker se morebitne nesreče bliskovito razvijajo z razvojem materialov in tehnologije na vseh ravneh življenja in okolja. Ker je obstoječe vozilo staro preko 25 let, dotrajano in ni več kos vsem vzponom in zahtevnim nalogam, smo primorani v nabavo novega gasilskega vozila v skladu s predpisi v gasilski organizaciji. Zaradi vse zahtevnejših intervencij in posredovanj gasilcev želimo nabaviti novo vozilo GVC 16/25, ki bo sposobno prepeljati na intervencijo več operativnih gasilcev in različne opreme, ki jo potrebujemo za reševanje pri nesrečah. Z novim vozilom bomo lažje, hitreje ter bolj varno pomagali vsem občanom v stiski in drugim, ki bodo našo pomoč potrebovali. Projekt nabave novega vozila, ki bo služilo naslednjih nekaj desetletij, predstavlja veliko finančno breme za naše društvo. Kljub izdatni finančni pomoči Občine Juršinci, moramo sami še zbrati preko 85.000 €. Za uresničitev navedenega se obračamo na vse občanke, občane in vse ostale, da nam pomagate pri omenjenem projektu. Člani gasilskega društva Grabšinski breg vas bomo od aprila naprej obiskali na vašem domu z namenom zbiranja finančnih prispevkov za omenjeni projekt nabave novega vozila GVC 16/25. Vljudno naprošamo vse, da nam priskočite na pomoč s finančnimi prispevki, s katerimi bomo nabavili vozilo in povečali operativno sposobnost in zagotovili pomoč vam, ko jo boste potrebovali. Svečano predajo novega vozila GVC 16/25 in 80 let društva bomo praznovali v naslednjem letu. Ob prihajajočih praznikih vam želimo vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ vaši gasilci PGD Grabšinski breg. ZAIGRALA JURŠINSKA SIMFONIJA GODAL Letos smo se člani KE društva Juršinci odločili, da spet oblečemo svoje violine, violončela in kontrabase in z njimi zaigramo na letošnjih povorkah. Prvi nastop smo odigrali 10. februarja, saj smo se na mrzlo sobotno jutro odpravili proti Svetemu Tomažu,kjer smo zmagali. Še isti dan smo se odpravili proti Središču ob Dravi, kjer smo nastopali prvič. Za naše lepe skladbe so nas nagradili s 1. mestom. V nedeljo nas je čakala daljša pot do našega nastopa. Z avtobusom smo se smo se prvičodpeljali na Vir pri Domžalah, kjer njihovo pustovanje poimenujejo Striček. Njihova povorka nam je bila zelo všeč, saj je nastopalo veliko skupin. Čeprav nas niso poznali, so gledalci navijali za našo skupino. Med samo povorko smo srečali tudi znanega pevca Dejana Vunjaka, s katerim smo se lahko tudi fotografirali. Lepo vreme, dobra volja in lep nastop so nas so popeljali na 3. mesto. V torek smo zaigrali tudi na Osnovni šoli Juršinci, kjer so nas lepo sprejeli in pogos- tili. Obiskali smo dom ostarelih, kjer so nas bili zelo veseli. Polepšali smo jim dan z zaigrano skladbo. Popoldan smo zaigrali še v Cirkovcah. Čeprav je močno snežilo, smo veselo igrali in se na podelitvi nagrad veselili 2. mesta. Naš dirigent nam je zelo dobrodirigiral, mi smo lepo igrali, zato smo dosegli zelo lepe nagrade. 8 April 2018 - OBČNI ZBOR DRUŠTVA GOSPODINJ »MARTA« JURŠINCI 23. 2. 2018 smo gospodinje Društva gospodinj »Marta« Juršinci organizirale redni občni zbor, ki je bil na Kmečkem turizmu Toplak v Juršincih. Udeležilo se ga je 17 članic in 18 gostov, med katerimi je bil tudi župan Alojz Kaučič, ki nas je lepo nagovoril in vzpodbudil k dobremu delovanju društva. Dotedanja predsednica Ida Cafuta je podala letno poročilo, v katerem je navedla vse dogodke, katerih so se naše članice udejstvovale. Sledila izvolitev nove predsednice. Z novo predsednico Romano Hrga iz Dragoviča je društvo dobilo tudi novo (staro) ime: »Društvo gospodinj Juršinci«. Nova predsednica je podala plan dela za leto 2018. Pričela je z vzpodbudnimi besedami in željami po druženju, sodelovanju in izmenjavi mnenj med članicami. Izrazila je željo, da bi se društvo prevetrilo z novimi člani. Povedala je, da se bo v letu 2018 odvilo kar nekaj zanimivih predavanj na temo zdravega življenja, zelišč in izdelovanja domačih mil in čistil. Članice bomo izvedle kuharske tečaje – prvi je bil že 8. 3. 2018 na Društvo gospodinj Juršinci VABILO temo »CMOKI«. 10. 3. 2018 smo se odpravile na strokovno ekskurzijo v Mele, kjer smo si ogledale orhideje in prečudoviti vrt vrtnarije Kurbus. 7. 4. 2018 ob 10. uri bo društvo gostilo Vesno Forštnerič iz naravoslovnoizobraževalnega društva »Sapientia«, ki nas bo poučila o izdelavi domačih krem. Junija si bomo članice ogledale Čajnico zeliščarice Danice Kolarič pri Sv. Ani ... Še naprej bomo izvajale ustvarjalne delavnice in delavnice ročnih del. Vse izdelke bomo rokodelke pokazale na svojih tradicionalnih razstavah. Prva razstava bo od 24. do 26. marca, ko si boste obiskovalci lahko ogledali izdelke z velikonočno tematiko, prav tako pa boste lahko kupili domače potice različnih okusov in drobno pecivo. Gospodinje bomo tudi spodbujale naše žanjice pri Sv. Duhu in na Polenšaku. S svojimi dobrotami bomo pomagale tudi pri izvedbi občinskega praznika, pekle bomo gibanice na prireditvi vaških iger in na prireditvi Noči pod topoli. Organizirale bomo različne pohode po občini Juršinci. Z veseljem se bomo odzvale povabilu k sodelovanju z Domom upokojencev Juršinci. Nova predsednica je izrazila željo po sodelovanju z drugimi društvi, ki delujejo v naši občini, kot tudi s sorodnimi društvi izven občine. Poudarila je, da si uspešnega delovanja društva ne predstavlja brez prizadevnih članic, ki žrtvujejo svoj prosti čas in tudi kakšne dobrine, ko pripravljajo kmečke dobrote. Članice Društva gospodinj Juršinci čestitamo vsem ženam, dekletom in mamam ob prihajajočih praznikih, prav tako pa vabimo, da se nam pridružite. POVABILO. TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA in DRUŠTVO ROJAKA JANEZ PUCHA, sta v okviru projekta RADIOTELEVIZIJE SLOVENJIA, z naslovom Nepoznana Slovenija, 13. 09. 2017 posnela serijo, v kateri sta predstavila del naše Občine. Serija je temeljila na predstavitvi razglednih stolpov v Sloveniji. Vljudno vas vabimo na kulinarično razstavo in razstavo ročnih del, ki bo v večnamenskem kulturnem centru Juršinci po naslednjem časovnem razporedu: - 24. 03. 2018 od 14. do 18. ure - 25. 03. 2018 od 7.30. do 20. ure - 26. 03. 2018 od 9. do 13. ure PRISRČNO VABLJENI! Prvi del navedene serije bo na sporedu 25. 3. 2018, drugi del 1. 4. 2018, tretji del 8. 4. 2018 in četrti del 15. 4. 2018 na TV Slovenija 1, ob 21:15 h. v 1. delu bodo lokacije: Lendava, Sotinski breg, Žusem v 2. delu: Plački vrh, Zavrh, Gomila v 3. delu: Boč, Krašnji vrh, Mirna gora v 4. delu: Rašica, Vrhnika, Hrastovlje/Podpeč, Cerje Lepo vabljeni k ogledu. Dragica TOŠ MAJCEN 9 - April 2018 TUDI V GRLINCIH SE NEKAJ DOGAJA Kratki povzetek dogodkov zadnjih treh mesecev v Grlincih: - 3. 12. 2017 – izdelava adventnega venčka, - 5. 12. 2017 – obisk Miklavža naših otrok na domu, - 24. 12. 2017 – postavitev jaslic v kapeli, - 10. 2. 2018 – 3. vaške koline, - 24. 2. 2018 – izdelava snežaka na vaškem središču. IZDELAVA ADVENTNEGA VENČKA Bilo je zelo mrzlo nedeljsko popoldne. Zbrali smo se pri kapeli, potem pa smo šli po smrekove veje za venček. Kar dobro nas je zeblo v prste, ampak smo zdržali. Adventni venček smo naredili po standardu zadnjih let, barva bela in vijolična. Zvečer smo se zbrali, da smo prižgali prvo svečko in zmolili rožni venec. Tako smo se družili vsako nedeljo zvečer, prižgali svečko in molili. OBISK MIKLAVŽA OTROK NA DOMU Miklavž – prvi od treh dobrih mož, je prišel tudi v Grlince. Obisk je bil bolj v poznih urah, ker so morali prej otroci na obisk Miklavža v Juršince. Bilo je zelo mrzlo, ledeno, ampak našega Miklavža in njegovih dveh pomočnikov parkljev to ni motilo. Obiskati so morali kar 19 otrok. Vsi so bili zelo presenečeni, Miklavž in parklja pa zadovoljni, da so jih lahko tako presenetili, čeprav v poznih večernih urah. TRETJE VAŠKE KOLINE V jutranjih urah smo se zbrali pri družini Toplak – Jerenec, spili kavo in čaj, potem pa po navodilu mesarja Stanka Zorka in vodja kuhinje Romana Frleža začeli z delom. Potekalo je gladko, čeprav je bilo dokaj mrzlo. Zelje, jetra super, ampak zvečer pečenka in koline,najbolši del mesarije. Na večerji se nas je zbralo čez 30, doživeli pa smo tudi presenečenje. Obiskal nas je prijatelj Marko Munda s skupino kurantov. Seveda smo pogostili tudi njih, potem pa so šli naprej in obljubili, da nas drugo leto spet obiščejo. Zelo smo jim hvaležni za to presenečenje. Ko so kuranti odšli smo nadaljevali naprej in zadnji zapustili tretje vaške koline ob 2.30. Iz srca se zahvaljujemo Borutu in Simoni, da sta nam omogočila ta dogodek izpeljati pri njih. POSTAVITEV JASLIC V KAPELI Na pobudo botra vaške kapele Ivana Divjaka smo na sončno nedeljsko jutro ob devetih pričeli s postavljanjem jaslic v kapeli. Pomagali smo vsi po vrsti, otroci so postavljali ovčke. Postavljene so bile od 24. 12. 2017 do 2. 2. 2018 IZDELAVA SNEŽAKA NA VAŠKEM SREDIŠČI Ura je bila ob devetih. Mrzlo, zamrznjeno, suhi sneg … Rekli smo, da to ne bo mogoče. Premišljevali smo in na koncu »stuhtali«, da bo vendarle šlo. Lopato za lopato in že smo naredili kup, potem pa oblikovali snežaka in njegovo ženo, ki je v trenutku posnetka stopila v ozadje. Na koncu sta snežak in njegova žena izpadla dokaj dobro glede na vremenske razmere. Sicer nas je gromozansko zeblo v prste, ampak za Grlinčane velja staro pravilo: »Če imaš voljo, v Grlincih zmoreš vse«. Vaški odbor Grlinci, Silva Žmauc 10 April 2018 - TRGATEV IN MARTINOVANJE NA KUKAVI V letu 2017 smo v društvu Kükava99 imeli lastno trgatev. Na pobudo Marinke Plohl smo v bližini vaškega doma KÜKAVA99 vzeli v najem manjši vinograd. Vinograd so obrezali, negovali, škropili starejši člani društva. Čeprav sta nas v tem letu prizadeli dve naravni nesreči,najprej pozeba v aprilu in nato močna toča v juliju, nam to ni vzelo volje. Zato smo bili toliko bolj veseli, da nam je vsaj nekaj ostalo za trgatev. V nedeljo, 17. 9., ob 9. uri smo se zbrali trgači in pütari, da poberemo to, kar nam je narava pustila. Naprešali smo 210 litrov mošta, s čimer smo bili na koncu kar zadovoljni. Naša kletarja Janez Plohl in VladoToš sta mošt dobro negovala, zato smo mlado vino lahko poskusili že na našem 2. martinovanju, ki je potekalo v nedeljo, 19. novembra. Naše članice in člani so nam pripravili martinove jedi, kletarja odlično vino, tako da se je naše druženje zavleklo pozno v noč. Kletarja društva Kükava 99 za vino letnik 2017: Janez Plohl in Vlado Toš, berači in pütari društva Kükava 99 MIKLAVŽEVANJE NA KUKAVI Na predvečer godu Sv. Miklavža smo se zbrali na Kükavi 99, da skupaj pričakamo Miklavža. V času naših staršev je Miklavž obdaroval pridne otroke s suhim sadjem in z oreščki, poredne pa s šibo in z repo. Danes so se te navade spremenile. Otroci so priklicali Miklavža, ki je letos najprej pustil parklje zunaj, nato pa jih je vendarle povabil med otroke, da so malo zarožljali z verigami. Miklavž je imel seznam vseh pridnih otrok, pogovoril se je z vsakim posebej, otroci pa so mu obljubili, da bodo pridno ubogali svoje starše. Nekateri otroci so zapeli, drugi nekaj zmolili, Miklavž pa je vse razveselil z darili. Pred odhodom je otrokom obljubil, da se naslednjo leto zopet vidijo. Jožica Rakuša PRIJATELJSKA TEKMA V PIKADU V soboto, 24. 2. 2018,je v okrepčevalnici Pumpa potekala prijateljska tekma v metanju pikada med vaščani Kukave in Gradiščaka. Tekma je bila zelo napeta, saj so vsako vas nastopali najboljši tekmovalci v metanju pikada. Tokrat je bilaboljša ekipa Kukave. 11 - April 2018 TRADICIONALNO »ŠNOPS« KARTANJE MED VASMI HLAPONCI, KUKAVA IN ROTMAN Vsako leto se tretjo soboto v januarju na pobudo predstavnikov vaških odborov Hlaponci, Kukava in Rotman zberemo igralci in navijači priljubljene igre »šnops« in se pomerimo v tradicionalnem kartanju med vasmi Hlaponci, Kukava in Rotman. Letošnje kartanje je potekalo 20. 1. 2018, sodelujoči pa smo se letos ponovno zbrali v vaškem domu v Hlaponcih. Skupaj se nas je zbralo nekaj več kot 60, kar je največ do sedaj, zato tudi z veseljem zapišemo, da je bila letošnja udeležba rekordna. Največ znanja, spretnosti in dobre igre je v letu 2018 ponovno pokazala ekipa s Kukave, ki je bila ponovno boljša od ekipe iz Hlaponcev in ekipe iz Rotmana. Vsekakor je tudi letošnje druženje minilo v duhu prijateljstva in dobrega medsebojnega sodelovanja med sosednjimi vasmi. Da je temu tako, so prisotni dokazali s svojim neutrudnim druženjem do ranih jutranjih ur. mag. Donald Rus, občinski svetnik ZGODBE IZ OMARE Spoštovani, Moje ime je Nadja Šičarov in kot konservatorka-restavratorka delam v Slovenski kinoteki, kjer oblikujemo novo posebno zbirko, zbirko domačega filma na 8-, S8- in 16-mm traku. Filmski trak je bil v drugi polovici 20. stoletja priljubljen medij za dokumentiranje vsakodnevnega življenja – največkrat potovanj, praznovanj, porok in družinskih običajev. Znanje o analognem filmskem traku se danes s prevlado digitalnih medijev izgublja, vedno težje pa so dostopni tudi projektorji za »osmičke«, s čimer izginjajo analogni filmski zapisi zgodovine našega vsakdanjika. V Slovenski kinoteki želimo več pozornosti nameniti raziskovanju domačega filma in omogočiti, da kot marginalizirana filmska zvrst postane del naše filmske dediščine. Z javnim pozivom, imenovanim Zgodbe iz omare, želimo obuditi pozabljene družinske zapuščine, zato lastnike domačih filmov pozivamo, naj jih predajo v hrambo v naš arhiv, kjer jih bomo konservirali, dokumentirali, identificirali, digitalizirali (v skladu z zmožnostmi) in omogočili dostop do njih v raziskovalne namene. Z namenom, da širimo zavest o pomenu in vrednosti domačega filma, želimo s pozivom doseči čim večje število lastnikov filmskih zbirk, predvsem prebivalcev cele Slovenije in ne samo Ljubljane. To so tako mladi, ki so filme morda nasledili od prednikov, predvsem pa starejši občani. Ker so lokalni časopisi priljubljeno branje za občane vseh generacij, bi Vam bila neizmerno hvaležna, če bi pristopili k projektu in omogočili, da v eni od številk časopisa Jurišinske novice objavimo članek o zbiranju domačega filma in poziv k njegovemu odkrivanju in hranjenju (v priponki). Takšno sodelovanje bi bilo namreč izredne pomembnosti za reševanje spregledane filmske dediščine. V upanju na vnaprejšnji odgovor se vam najlepše zahvaljujem. Lep pozdrav, Nadja Šičarov Arhivski oddelek Slovenska kinoteka Miklošičeva 28, Ljubljana M: 0038640386362 E: nadja.sicarov@kinoteka.si www.kinoteka.si 12 April 2018 - OGLED LUČK IN JASLIC 26. decembra smo člani KED Juršinci organizirali avtobusni prevoz za ogled božično okrašenih lučk in jaslic v Mozirju. Tam smo si ogledali številne lučke različnih barv, velikosti in oblik. Različno in posebno je bila okrašena vsaka stavba, rastlina in vsak predmet. V Vojniku smo si ogledali še razstavo jaslic, ki so bile izdelane iz različnih materialov. Pri izdelavi jaslic so se oblikovalci res potrudili. Imeli smo se lepo… Anica ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVO HLAPONCI OBISKALI STAREJŠE VAŠČANKE Spregovorili smo tudi o materinstvu. Biti mama je najtežja služba na svetu, zato člani Kulturnega društva Hlaponci želimo vsem ženskam izraziti spoštovanje za dolgoletno uspešno opravljanje le-te. Vse matere in žene so se zelo razveselile našega obiska. Povabili smo jih na proslavo, ki so jo pripravili mladi člani društva. Ob dnevu žena in materinskem prazniku pa voščimo in želimo vse lepo materam, predvsem tistim, ki niso bile deležne našega obiska. D. Š. Ob dnevu žena in materinskem dnevu se člani Kulturnega društva Hlaponci tradicionalno spominjamo vaščank, ki so dopolnile 80 let. Trenutno jih je v Hlaponcih 10. Vsem smo podarili skromno pozornost, lepo rožo. V juršinskem domu smo obiskali tri Elizabete oziroma Lizike, to so: Lizika Janša, Lizika Hojnik in Lizika Šegula. Povedale so nam, kako preživljajo čas v domu in kako se kratkočasijo z različnimi dejavnostmi. Zaupale so nam vsaka svojo življenjsko zgodbo, ki je vsebovala precej grenkega, pa tudi lepih in prijetnih dogodkov so se spominjale. Lepo je bilo z njimi poklepetati in jim prisluhniti o njihovem življenju danes, kot tudi nekoč. Veliko so znale povedati o preživljanju časa v domu Juršinci, ki si ga krajšajo s petjem, z ročnimi deli in s športnimi aktivnostmi. Zgodba vsake matere in žene je po svoje zanimiva, edinstvena, posebna. 13 - April 2018 ALEŠU FRLEŽU PODELJEN BRONASTI ZNAK CZ V sredo, 14. 3. 2018, je v Prvencih, v občini Markovci, potekala slavnostna prireditev ob 1. marcu – dnevu civilne zaščite. Na prireditvi za celotno podravsko območje je bilo petim posameznikom in trem organizacijam za delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči, podeljen bronasti znak Civilne zaščite. Dva posameznika pa sta bila prejemnika srebrnega znaka Civilne zaščite. Občina Juršinci in GZ Občine Juršinci sta za prejemnika predlagala Aleša FRLEŽA. Gasilski začetki Aleša Frleža segajo v leto 1985. Od 1. 6. 1985 je član PGD Ptuj, kjer je opravil osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca in bil član operativne gasilske enote Ptuj vse do konca leta 2009, ko je zamenjal društvo in se včlanil v PGD Grabšinski breg. Od njegovih začetkov v gasilstvu pa do danes je opravil številne tečaje za pridobitev činov in specialnosti (tečaj za gasilskega strojnika, tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, za nosilca izolirnega dihalnega aparata, tečaj za vodjo enot, tečaj za poveljnika gasilskega društva, za bolničarja, za reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi, tečaj za tehničnega reševalca, tečaj za inštruktorja, za člane višjih poveljstev, usposabljanje za informatiko in tečaj za vodje intervencij). Na podlagi navedenih izobraževanj je pridobil ustrezne nazive v činih, v katerih je tudi postopoma nadgrajeval znanje in veščine na gasilskem področju. Aleš Frlež ima v tem trenutku čin višji gasilski častnik I. stopnje. V vsej 32 let in pol trajajoči dobi udejstvovanja v gasilskih vrstah je bil udeležen na več kot 1000 gasilsko reševalnih intervencijah. V teh letih si je z marljivim delom pridobil številna priznanja in odlikovanja. Trenutno v sklopu operative opravlja naslednje funkcije: poveljnik GZ (aktivno od 20. 4.2012; je član poveljstva gasilske regije (aktivno od 20. 4. 2012); namestnik poveljnika GD (aktivno od 4. 3. 2011) ter voznik intervencijskega vozila (aktivno od 8. 12. 1989). Organizacijsko opravlja funkcije kot član regijskega sveta (aktivno od 20. 4. 2012) in je član upravnega odbora GD (aktivno od 17. 2. 2012). Na podlagi vsega zgoraj navedenega in številnih izkušenj v gasilstvu je Aleš Frlež s 1. 4. 2014 bil imenovan na funkcijo poveljnika CZ Občine Juršinci. Od nastopa funkcije je CZ občine Juršinci uspešno izpeljal številne cilje, med katerimi so najpomembnejši: dopolnitev, zamenjava in pomladitev pripadnikov CZ občine Juršinci, izvedba usposabljanja novih članov in pripadnikov CZ, dopolnitev in zamenjava dotrajane opreme in sanitetnega materiala, nabava in nakup osebne varovalne opreme za pripadnike CZ, nabava druge ustrezne opreme za pripadnike CZ ter odstranitev stare neuporabne opreme iz skladišča CZ. Aktivno je sodeloval pri pripravi in izdelavi načrtov na področju civilne zaščite. Prav tako je dobro skrbel za intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za civilno zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter pomoč pri usmerjanju dela civilne zaščite. Prav tako Aleš Frlež daje velik poudarek operativni pripravljenosti gasilcev, pridobivanju gasilskega podmladka, usposabljanju gasilcev in prebivalstva, povezuje več nivojev na področju gasilstva in hkrati tudi civilne zaščite. Bornasti znak CZ staAlešu Frležu podelila Dragomir Murko, poveljnik Civilne zaščite za Podravje in Janez Petrovič, vodja izobraževalnega centra zaščite in reševanja. Zaradi odsotnosti župana se je slavnostne podelitve udeležila podžupanja Dragica Toš Majcen. Alešu Frležu ob prejemu bronastega znaka CZ iskreno čestitamo. Občina JURŠINCI Foto: Dragica T. M. VABILO NA RAZSTAVO Člani Kulturnega društva Hlaponci vabimo na razstavo ob materinskem dnevu, ki bo 23. 3. 2018 in 25. 3. 2018 v Večnamenski dvorani Juršinci. Ogled bo možen pred in po prireditvi. Vljudno vabljeni na ogled! Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Člani Kulturnega društva Hlaponci in Vaški odbor Hlaponci 14 April 2018 - TUDI TO JE PGD GABRNIK Vodstvo in člani društva se trudimo, da delujemo po pravilih gasilske službe, v skladu z vsemi veljavnimi pogodbami in v skladu s statutom društva. Tako opravljamo operativne in preventivne naloge v zvezi z gasilstvom, se izobražujemoin usposabljamo ter sodelujemo na gasilsko-športnih tekmovanjih. Vendar to še zdaleč ni vse. Pomagamo tudi ostalim društvom, vsem, ki so potrebujejo pomoč. Med člani društva je veliko pozitivne energije, delavnosti in požrtvovalnosti kar se kaže v minulih uspehih društva ter v načrtih za prihodnost. Zato smo tudi organizatorji najrazličnejših družabnih dogodkov. Eden takšnih družabnih dogodkov, ki dvignejo veliko prahu, je prav gotovo tekmovanje v bobu, kjer gre za tekmovanje, ki ga ni daleč naokoli. Nekaj zaradi tega, ker je izvedba takšnega tekmovanja odvisna od ugodnih snežnih razmer, ki so v naših krajih že prava redkost, in od tega, ker se takšne ideje lahko rodijo samo v glavah Pukažov. Gre za vožnjo po vrečah, napolnjenih s slamo, po stari kolovozni poti s Kukave v Gabrnik. Ta pot je dolga 270 metrov, ima 50 metrov višinske razlike, poimenovali pa smo jo kar proga Pukaž. Priprave na takšno tekmovanje se začne že pozno jeseni, ko je čas za čiščenje proge in nujna vzdrževalna dela. Progo pripravimo vsako leto, nato pa nam ne preostane drugega, kot da čakamo na ugodne zimske vremenske razmere. Tudi letos smo že počasi izgubljali upanje, da iz našega boba (zopet) ne bo nič, nakar je kar naenkrat prišla zima v pravem pomenu besede, ne samo na koledarju. Nemudoma so staknili glave naši mladi Pukaži z Rokom Novakom na čelu in priprave na tekmovanje so stekle. Da je bilo tekmovanje 17. februarja organizirano tako, kot je treba, je bilo potrebnih veliko ur prostovoljnega dela, od priprave proge, iskanje sponzorjev, medijskega oglaševanja, pogostitve, do skrbi za varnost vseh tekmovalcev. Prav zaradi vsega naštetega je tekmovanje izjemno uspelo, saj se ga je udeležilo čez 40 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v tri kategorije. V kategoriji do 18. let je zmagala Lea Muhič pred Žanom Lorenčičem in Janom Muhičem, v kategoriji nad 18 let je slavil Jani Herga, ki je bil hitrejši od Blaža Simoniča in Nejca Strnada, v kategoriji ekipno je slavila ekipa Zvone Teama. Ker je šlo za izjemno zanimivo in atraktivno tekmovanje, si ga je ogledalo veliko radovednežev od blizu in daleč, dogodek sam pa je bil deležen tudi velike medijske pozornosti. Ker pa se zima ni in ni hotela posloviti,smo dva tedna pozneje organizirali še prvi after bob party. Tudi ta dogodek nam bo ostal v lepem spominu, saj se je po progi spustil skoraj čisto pravi bob domače izdelave, poimenovan kar Apollo 11, spogumno tričlansko posadko. Več o tem si lahko ogledate na naši spletni strani www.pgdgabrnik.si ali našem facebook profilu. Tako smo mesec februar Pukaži preživeli v snegu, v katerem se zelo dobro znajdemo in nam je bilo kar malo žal, ko je prišla odjuga, z njo pa je odšla tudi zima, za katero upamo, da se spet vrne naslednjo leto. Vendar se hkrati že veselimo prihajajočih dogodkov, ki bodo v Gabrniku spet nekaj posebnega. Prvi takšen dogodek, bo že okrog velike noči, ko bodo naši mladi Pukaži pokali na rahlo »prismojeni« način, kot so ga zmožni samo oni. Vabljeni tudi na 22. tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Juršinci, ki bo 7. julija na športnem parku v Gabrniku. V želji, da postanete z nami še naprej vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom »Na pomoč!« PGD GABRNIK MIRAN MUHIČ DRUGO MESTO ZA ŠD JURŠINCI V METU TROJK V petek, 23. februarja, je Športno društvo - košarkarska sekcija Sveti Tomaž v telovadnici osnovne šole organiziralo tekmovanje v trojkah in met na koš – trojka. Tekmovanja so se udeležile tri ekipe iz ŠD Sveti Tomaž, ekipa iz ŠD Sveti Jurij ob Ščavnici, ekipa ŠD Juršinci in ekipa iz KK Ljutomer.Zmagala je ekipa Lotmerk KK Ljutomer pred ŠD Juršinci. Rezultat tekmovanja: 1. Lotmerk KK Ljutomer 2. ŠD Juršinci 3. MARK ŠD Sv. Tomaž 4. ŠD Sv. Jurij ob Ščavnici 5. Oltajmer ŠD Sv. Tomaž 6. Gasilci ŠD Sv. Tomaž Tekmovanja met na koš iz trojke se je udeležilo 23 tekmovalcev, zmagal je Andrej Copot. ŠD Juršinci - April 2018 ŠD JURŠINCI ORGANIZIRALI SKOKE Po petih letih so na manjši smučarski skakalnici 18. februarja spet organizirali tekmovanje. “Odleglo mi je,” je po poskusnem skoku na juršinski 25-metrski skakalnici dejal Matej Kostanjevec s Ptuja. Eden od okoli 30 tekmovalcev, ki so se spustili po Štampohovem bregu. Pokazalo se je, da je vzdržljivostni športnik, tudi padalec, a raje kot na smučeh s čisto pravim padalom, najbolje opravil s poskusnim skokom, saj je pristal pri 23,5 metra, rekord male skakalnice pa znaša zgolj kaka dva metra več. Po treh skokih v seriji se je pokazalo, da je vsestranski skakalec kar zmagovalec, njegov najdaljši skok je namreč meril poštenih 25 metrov. Petkrat so se povzpeli na vrh skakalnice Po petih letih, ko je snega za skoke vedno (z)manjkalo, so člani Športnega društva Juršinci poprijeli za lopate, delali ves konec tedna in na koncu vasi je bilo skoraj tako živahno kot v Planici. “Danes bomo praznovali slovensko zmago, saj ga ni, ki bi nam lahko to preprečil,” je napovedoval zgovorni Matej Tuš, strokovni komentator dogajanja, ki si ga je prišlo ogledat več sto obiskovalcev od blizu in daleč. Blatni, prezebli, a dobre volje so bili navijači pogumnih skakalcev, ki so se morali na vrh skakalnice povzpeti kar petkrat, dvakrat v poskusni seriji in trikrat v tekmovalni. Padcev ni manjkalo, smuči so letele na vse strani, a to poguma tekmovalcem ni jemalo. “Prvič sem tukaj, na skokih v Juršincih, s prvim skokom sem že opravil in dobro kaže,” je sredi tekmovanja povedal Dalen Dabič iz Športnega društva Destrnik, ki zase pravi, da je športnik po duši, in kolegi mu pritrjujejo, da so taki vsi. Noge res gredo včasih po svoje, zato se rekordni skoki končajo tudi z odbitki zaradi padcev ali kakega podrsa z roko. “Mi navijamo za vse, najbolj pa za našega ata,” so med vihtenjem plakatov pripovedovali navijači Gabrijela Jelka Holca iz Senčaka. Kristjan Lovrec, predsednik juršinskega športnega društva, razlaga, da brez dobre volje in veliko prostovoljnega dela skokov tudi letos ne bi bilo. “Upali smo, da bomo uredili veliko, 45-metrsko skakalnico, a ni šlo. Nič zato, tudi spust po mali je za vsakega tekmovalca prav posebno doživetje, in če bo sneg, če bo mraz še malo stisnil, bomo v Juršincih skakali,” je še pred začetkom tekme napovedoval Lovrec. Matej Rižnar je dodal, da se je sam udeležil kakih petnajstih dosedanjih tekmovanj, torej polovice. Strah te ne sme biti, pa gre, so dejali tekmovalci, ki so se prav tako kot obiskovalci veselili tudi druženja s smučarji starodobniki, domačini, ki sestavljajo skupino slovenskogoriških smučarjev. “Biti moraš dovolj star, tam okoli 60 so prava leta, dobro pa je, če so smuči, ki jih nosiš naokoli, še starejše. In naše so, najstarejše, ki jih imamo, so bile narejene leta 1935. Imamo pa tudi take, ki so narejene iz lesa, iz hrastovih dog, vinskih sodov, kar je naša posebnost. Obiskujemo različne smučarske prireditve po Sloveniji pa tudi na tuje gremo,” je povedal Anton Lajh. Pred desetletji je bil med začetniki smučarskih skokov v Juršincih: “Začel je, že leta 1970, takratni učitelj telovadbe v vaški šoli, Franc Cafuta. To je že četrta skakalnica v naših krajih, nekdaj smo skakali v Grlincih pa Bodkovcih in Gabrniku. Tam so v soboto pripravili zelo obiskano tekmovanje v bobu. Ni kaj, v Juršincih skrbimo za zdrav duh v zdravem telesu.” ŠD Jušinci 15 16 April 2018 - ZLATI OREL NA EKIPNI TEKMI NA SKAKALNICI V JURŠINCIH V ROKE ŠD POLENŠAK! V smučarskih skokih je v posamični tekmi tekmovalo 19 skakalcev, v ekipni pa 6 ekip, pripravili so tudi tekmovanje v »Maretovi muldi« (bob 1 na 1 na izpadanje). Športno društvo Juršinci je v nedeljo, 4. marca, na Štampohu pripravilo že drugo tekmovanje v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Na to tekmovanje sta po družbenih omrežjih vabila celo komentator smučarskih skokov na RTV Slovenija, dr. Andrej Stare, in domačin Dejan Zavec, ki je pred tekmovanjem celo premišljeval, da bi tudi sam opravil nekaj skokov, a si je kasneje zaradi zahtevnosti skakalnice premislil. Tekmovalo se je v posamični in ekipni konkurenci. Tokrat so imeli tekmovalci možnost po dva skoka na posamični in ekipni tekmi. V skokih je v posamični tekmi tekmovalo 19 skakalcev, v ekipni pa 6 ekip. V ekipni tekmi je prehodni pokal “ZLATI OREL” osvojila ekipa ŠD Polenšak. Tokrat so pripravili tudi majhno presenečenje, in sicer spust po “Maretovi muldi”, vožnja z napihnjeno zračnico po modri ali rdeči progi. Tekmovalo se je po sistemu 1 na 1 na izpad, tekmovalo pa je 28 tekmovalcev. Za naslednjo leto si zelo želijo, da bi tekmovanje pripravili na veliki 45-metrski skakalnici in v Juršince poskusili pripeljati kakšno odmevno ime iz svetovnega pokala. Gledalcev se je čez cel dan zbralo okoli 500. Člani Matej Rižnar (ŠD Juršinci) Matej Kostanjevec (Aeroklub Ptuj) David Kvar (ŠD Polenšak) Veterani Uroš Kirbiš (Trgovišče) Milan Potočnik (SSK Bled) Zvone Čuš (ŠD Juršinci) Tekmovanje v “Maretovi muldi” (bob 1 na 1 na izpadanje): 28 tekmovalcev Denis Brumen (ŠD Juršinci) Franc Plajnšek (Bar Hentek) Darko Plohl (Kükava 99) Ekipni rezultati, tekmovalo je 6 ekip: Športno društvo Polenšak (Renato Lebar, Matjaž Lebar, David Kvar) Športno društvo Juršinci (Marko Gabrovec, Zvone Čuš, Matej Rižnar) SSK Bled (Milan Potočnik, Roman Skela, Uroš Kirbiš) Mladinci Matjaž Lebar (ŠD Polenšak) Renato Lebar (ŠD Polenšak) Nejc Lovrec (ŠD Juršinci) 17 - April 2018 ŠPORTNO DRUŠTVO: ŠAHOVSKA SEKCIJA IN SMUČANJE PO STAREM Šahovska sekcija pri Športnem društvu Juršinci je v letošnjih zimskih mesecih spet uspešno organizirala in izvedla »Slovenskogoriško šahovsko ligo« (SGŠL). Sodelovalo je 10 ekip: Šahovska sekcija Petanjci, Šahovsko društvo Gorišnica, Sivi Panterji Ptuj, Športno društvo Žetale, Bar Kavalo Hajdina, Šahovski klub Malečnik, Športno društvo Juršinci, Društvo upokojencev Gorišnica, Šahovska sekcija Spuhlja in Športno društvo Sveti Tomaž. Letošnjo SGŠL so osvojili šahisti iz Petanjcev, z one strani Mure, ki so se ligi pridružili lansko sezono. Pokal je zasluženo odšel v Prekmurje. Na zaključnem hitropoteznem turnirju, ki smo ga izvedli v restavraciji »Gastro« na Ptuju, je sodelovalo 38 šahistov iz vseh desetih ekip, ki so tekmovale v ligi. Zmagal je David Murko iz Šahovskega kluba Ptuj. Člani Sekcije za smučanje po starem smo se tudi to zimo preizkusili na različnih tekmovanjih v smučanju po starem: - 28. januarja smo se udeležili 8. svetovnega prvenstva v smučanju po starem v Leogangu (Avstrija); - 10. februarja smo se udeležili 18. tekmovanja v smučanju po starem v Škofja Loki; - 17. februarja smo se udeležili 6. tekmovanja v smučanju po starem v Bočni v Savinjski dolini; - 25. februarja smo se preizkusili na 16. tekmovanju v smučanju po starem na smučarskem centru Cerkno; - 10. marca bomo izvedli tudi naše že 2. tekmovanje v smučanju po starem na Kopah (Pohorje). Nameravamo se udeležiti še podobnega tekmovanja na Golteh in zaključka letošnjega smučanja po starem, ki bo na velikonočni ponedeljek na Kaninu. Anton Lajh JURŠINSKI SMUČARSKI DAN NA KOPAH Po dveh uspešno izvedenih tekmah v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici »Štampoh« v Juršincih je Športno društvo Juršinci ob koncu zimske sezone organiziralo še juršinski smučarski dan na Kopah. Juršinski smučarji smo se z avtobusom odpeljali na smučanje na Kope nad Slovenj Gradcem. Poleg rekreacijskega smučanja smo organizirali še »Vseslovensko srečanje starosvetnih smučarjev in tek- movanje v smučanju po starem«. Tekmovanja so se udeležili starosvetni smučarji iz desetih slovenskih društev: Rovtarji (Škofja Loka), Gora (Predmeja), Emaus (Bovec), Ta leseni (Kropa), Kamniške grče (Kamnik), Veseli Savinjčani (Mozirje), Podmeninski gadje (Bočna), Kulturnica (Gaberke), Oldtajmer (Duplek) in Slovenskogoriški smučarji (Juršinci). 18 April 2018 - NASTOPILI SMO NA SVETOVNEM PRVENSTVU V SMUČANJU PO STAREM – LEOGANG 2018 Avstrija je smučarska dežela, to kažejo na vsakem koraku. Naši severni sosedje imajo obilne snežene zime, visoke planine z vso potrebno zimsko športno infrastrukturo in številne smučarske prvake, ki zmagujejo po vsem svetu. Na osnovi vsega tega so med prvimi začeli obujati tudi smučanje po starem ali »Nostalgieski«, kot to starosvetno smučanje imenujejo. To je smučanje na starih lesenih smučeh in temu primerno nošo, podobno kot je bilo nekoč naše bloško smučanje. Z leti je takšno smučanje postalo zelo priljubljeno in množično tudi v drugih državah. Okrog leta 2000 so si na Solnograškem (dežela Salzburg) zamislili celo svetovno prvenstvo v smučanju po starem (nekakšen smuk in slalom). Organizirajo ga vsaki 2 leti v Leogangu, ki je čudovita gorska vasica med visokimi gorami na Solnograškem, približno 400 km od Juršincev. Letos so organizirali že 8. svetovno prvenstvo v smučanju po starem. Na pot smo se podali v nedeljo, 28. januarja 2018, ob 3. uri zjutraj iz Juršincev. Smučarji so bili: Moca, Vlado, Franček, Ivan, Peter, Tončekin še 3. serviserji: Sabina kot fotografinja, Silva je poskrbela za malico in Frenk je nosil slovensko zastavo. Vsi smo bili zelo veseli, da odhajamo na svetovno prvenstvo in da bomo seveda tam lahko tudi tekmovali z ostalimi udeleženci. Na poti do Gradca ni bilo niti za vzorec snega. Nekaj kilometrov naprej med avstrijskimi Alpami pa je bilože vse v snegu. V Schladmingu je bila prava zimska idila in proti našemu cilju je bilo vedno več snega. Po približno petih urah vožnje smo prispeli v Leogang. Takoj smo se začeli pripravljati na tekmovanje. Najprej smo seveda obilno pomalicali in tudi pletenko z našo kapljico smo imeli s seboj. Sledil je prevzem startnih številk. Kontrolo opreme so izvedli organizatorji svetovnega prvenstva. Ogledali smo si proge in se pripravili na start. Naši trijeserviserji, ki so bili obenem tudi naši navijači, so nas čakali spodaj v cilju.Na startuslaloma je bilo seveda največ domačinov Avstrijcev, bili pa so še: Nemci, Čehi, Slovenci, Švicarji, Italijani in Nizozemci. Tekmovalo se je v treh kategorijah in več disciplinah z omejitvijo v letih: smučarji pionirji, kandahar smučarji in moderni starosvetni smučarji. Vlado, naš najstarejši smučar,je s številko 11 začel prvi od naših. Zaradi napake pri pripravi smuči je imel velike težave takoj po startu in odstopil jepri tretjih vratcih. Tako je ostal brez uvrstitve na svojem prvem svetovnem prvenstvu. Pa ostali tekmovalci? - Tonček se je ujel v zadnjo zanko pred ciljem in na koncu osvojil 7. mesto. - Šofer Ivan zaradi tehničnih težav s smučmi ni tekmoval. - Mojca je z nekaj težavami na progi prišla na cilj in zasedla 13. mesto. - Franček pa je lepo in sigurno pripeljal na cilj in dobil 21. mesto. - Peter, naš najmlajši, tudi ni bil dovolj pazljiv pri zadnji zanki pred ciljem in medalja se mu je izmuznila. Kljub vsem težavam je osvojil 19. mesto. Seveda nihče ni pričakoval medalje, cilj nam je bil predvsem sodelovanje in nastop na svetovnem prvenstvu. Srečni in zadovoljni smo se vrnili domov, za dve leti pa bomo poskušali znova. Anton Lajh V JURŠINCIH ZMAGA ZA ŠIC BAR V Juršincih je 26. decembra potekal eden od najmočnejših božičnih turnirjev v Sloveniji. Na že 14. tradicionalnem turnirju, ki so ga domačini poimenovali Štefanov turnir, se je predstavilo 24 ekip iz celotne Slovenije. Zaradi časovne stiske so organizatorji (ŠD Juršinci) bili primorani omejiti število ekip na 24, več kot 23 ekip pa je ostalo brez nastopa, vseeno pa so organizatorja nagradili eno ekipo, saj so naredili žreb med 23-imi ekipami, katera niso bila uvrščena na turnir. In bila je izžrebana ekipa KMN Majolka, ki se je uvrstila v kvalifikacije za turnir. Številčno občinstvo (čez cel dan se jih je zbralo več kot 1200) je lahko uživalo ob nogometnih vragolijah zvenečih imen iz sveta futsala in nogometa. Z žrebom je imelo kar nekaj ekip kanček smole oz. na drugi strani sreče. Zagotovo so imeli najtežje delo v skupinskem delu igralci ekipe Jagode Vščeka, saj jim je žreb namenil ekipo Manar GT (večina jih igra pri Benediktu v 1. slovenski futsal ligi) ter ekipo Krovstvo Trčko (skoraj vsi igrajo za Kebelj v drugi ligi). Iz skupinskega dela sta se iz vsake skupine v četrtfinale uvrstili dve ekipi. Kar nekaj favoritov se je poslovilo že v skupinskem delu. V osmini finala se je pričelo zares, nobena ekipa si več ni smela privoščiti spodrsljaja. Vsaka napaka je lahko ekipo drago stala. Že prva tekma v tekmah na izpad nas je presenetila, saj so igralci Tiamo točeni parfumi kot drugo uvrščena ekipa skupine D presenetili ekipo Nadzori in svetovanje Franc Selišek, ki so brez težav zmagali v skupini A. Ekipa MS je brez večjih težav premagala Ludo društvo (lani drugi). Še večje presenečenje so pripravili igralci DM Destrnik, saj so premagali Bar Kleopatro. Stari znanci turnirjev v Juršincih – Manar GT niso imeli večjih težav z Montevideom, prav tako Ekipa, da te skipa proti MKG team. Zvone team je skoraj presenetil Krovstvo Trčko (1:1p). Šic bar je s težavo preskočil Klimo aktiv (p0:0). Turisti iz Celja so rutinirano premagali Bar Trsek (4:0). V četrtfinalu so se poslovili DM Destrnik, od njih so bili boljši igralci Tiamo točeni parfumi (0:0p). Polfinale so si še zagotovili igralci Šic bara, bili so boljši od ekipe MS (2:0). Turisti so še enkrat rutinirano premagali nasprotnike, tokrat Krovstvo Trčko (3:1). Manar GT pa ni imel večjih težav z Ekipo, da te skipa (6:1) 19 - April 2018 V prvem polfinalu smo spremljali stare znance iz minulih turnirjev, Tiamoti so imeli na začetku kar nekaj priložnosti za vodstvo, vendar je nasprotni vratar Kukavica več kot odlično posredoval. S kančkom sreče so zmagali igralci Šic bara (1:3). Druga polfinalna tekma med Turisti in Manar GT je bila zelo napeta, do zadnjega sodnikovega žvižga nismo vedeli kdo bo postal prvi finalist. Redni del srečanja se je končal z 0 : 0, na veliko žalost ekipe iz Kapele so po streljanju 6-metrovk napredovali v finale igralci Turista iz Celja. Dvorana se je pred finalom lepo napolnila, saj so navijači pričakovali pravi nogometni spektakel. Po odpeti himni, sta se ekipi športno pozdravili in finale se je lahko pričelo. Na začetku dvoboja so bili tihi favoriti igralci Šic bara, vseeno pa Turisti niso šli v tekmo z belo zastavo. Ves čas sta se obe ekipi izmenjevali v narekovanju ritma, obe ekipi sta pustili srce na igrišču. A že po nekaj minutah je bil rezultat 2 ;1 za Turiste, pri Šic baru je šel iz vrat Kukavica, da bi naredili višek igralca v polju, a se Ljutomerčanom to ni obrestovalo, 2 minuti pred koncem so dobili gol za 3:1. Vsi smo že mislili, da je konec, ko pa je na sceno stopil Sašo Kovačevič in z dvema zadetkoma v zadnji minuti izenači. Takoj po tretjem zadetku Šic bara je sodnik odpiskal konec, in za zmago ene od ekip so se morale streljati 6 metrovke. Še pod vtisom zadnjih dveh golov, ki so jih prejeli Turisti v izdihljajih tekme so pričeli z izvajenjem kazenskih strelov. Vidno poklapani so že v prvih dveh serijah naredili napaki pri izvajanju. Šic Bar je ponujeno izkoristil in zmaga je bila na dlani. Usodo Turistov je zapečatil Sašo Kovačevič. In veselje na strani Ljutomerčanov se je pričelo, po dveletnem postu so zopet osvojili Štefana. REZULTATI: 1. mesto: ŠIC BAR 2. mesto: TURISTI 3. mesto: MANAR GT 4. mesto: TIAMO TOČENI PARFUMI Naj peterka turnirja: Edis Kukavica (ŠIC BAR), Marko Čupič (Tiamo), Rok Pevzdevšek (Turisti), Sašo Kovačevič (ŠIC BAR) in Matic Lokovšek (Manar GT). DRUGA PRIREDITEV SKOKOV V BODKOVCIH IN KAR 32 TEKMOVALCEV Kot je povedal predsednik Športno-rekreacijskega društva Bodkovci, Stanislav Viher, so ugodne vremenske razmere izkoristili za pripravo smučarskih skokov. Te so priredili drugič, in to v Športnorekreacijskem parku Bodkovci. Lepo število gledalcev je videlo zanimivo prireditev na dveh skakalnicah, na katerih je nastopilo 32 tekmovalcev: 15 članov, 10 veteranov 7 otrok do 13 leta. Člani in veterani so nastopili na 20-metrski skakalnici, otroci do 13 leta pa na 10-metrski. Ves čas tekmovanja je prireditev kljub mrzlemu vremenu spremljalo lepo število obiskovalcev, ki so si lahko zavetje poiskali v Bodkovski hiški, kjer se je kurilo v kaminu, pri katerem so se lahko pogreli. Naš namen je bil, da se družimo. Odziv je bil odličen. Ljudje niso prišli samo iz naše občine, ampak tudi iz sosednjih občin in še širše. Zaradi varnosti veteranov naleta nismo dvignili za daljše skoke. Letos smo dodali 10-metrsko skakalnico za otroke,v prihodnje bomo dodali še 15-metrsko skakalnico za veterane in mladince, članom pa dovolili višji nalet in jim omogočili skoke okrog 20 metrov. »Tako bomo v prihodnje imeli prireditev na treh skakalnicah«,je zadovoljno sklenil predsednik Stanislav Viher. REZULTATI: DO 13let 1.Teo Kostanjevec 2.Doroteja Kozar 3.Tilen Viher 4.Miha Rajšp 5.Anže Hrga 6.Maruša Gril 7.Teo Matjašič Veterani nad 35 let: 1.Boštjan Matjašič 2.Janez Jus 3.Uroš Kirbiš 4.Gabrijel Jelko Holc 5.Matjaž Habjanič 6.Darko Plohl 7.Jože Leben 8.Branko Gril 9.Stanislav Viher 10.Anton Kozar ČLANI: 1.Matej Kostanjevec 2.David Kvar 3.Marko Gabrovec 4.Matjaž Lebar Denis Ferenčič Jure Šmigoc 7.Matej Rižnar 8.Urban Slodnjak 9.Dušan Rižnar 10.Renato Lebar 11.Mitja Polič Mitja Majer 13.Andrej Torkar 14.Tadej Ciglarič 15.Matej Matjašič 20 April 2018 - ČEBELE IN OPRAŠEVANJE Opraševanje rastlin je v preteklosti potekalo spontano in brez posredovanja ljudi. Na poljščine, ki potrebujejo opraševanje, so opraševalci prihajali iz bližnjih habitatov (mejic). Z intenziviranjem kmetijstva so se najprej povečale velikosti posameznih sejanih poljščin, nato pa tudi mejne površine, ki so s tem postale manj primerne za bivanje opraševalcev, poleg tega jim niso več nudile zadostnega vira primerne hrane. Na nekaterih območjih se je zaradi odsotnosti teh opraševalcev močno povečala potreba po vzpostavitvi načrtovanega opraševanja poljščin, predvsem z dovozi čebel in čmrljev. Od opraševanja je odvisnih ogromno število rastlin. Od približno 240.000 cvetočih vrst rastlin, je kar 220.000 takšnih, ki jih oprašujejo opraševalci. Ostale vrste oprašuje bodisi veter ali voda. V primeru, da govorimo o gospodarskih rastlinah je kar tri četrtine poljščin, ki imajo koristi od opraševanja. Med njimi je veliko sadja jabolka, hruške, češnje, melone, jagode…, nekatera poživila, kot sta kava in kakav, poleg tega je opraševanje potrebno tudi za pridelavo semena za večino zelenjave, zelišč in začimb. Končno je potrebno opraševanje tudi za proizvodnjo vlaken, kot sta bombaž in lan. Skupna globalna vrednost opraševanja rastlin je zato ocenjena na 218–530 milijard € na leto. V zadnjem obdobju se pomena čebel in opraševalcev zavedamo veliko bolje kot pred časom. Pozornost javnosti je tema pridobila predvsem zaradi množičnega izginjanja čebel, kateremu so bile priča najprej Združene države Amerike, nato pa delno tudi Evropa. Poleg tega so bili v zadnjem obdobju pogosti primeri visoki padcev čebeljih družin preko zime zaradi različnih in ne povsem razjasnjenih vzrokov. Te spremembe so imele široko odmevnost in so nas opominjale na krhkost ekosistema v katerem živimo in od katerega smo zelo odvisni. Bolj kod kdajkoli smo pričeli razmišljati o posledicah, ki bi nas doletele, če bi opraševalci izumrli ne-nazadnje na svetu že obstajajo področja, kjer je potrebno opraševalce v času svetenja rastlin na površine načrtovano vnašati in na ta način zagotavljati servis opraševanje, ki je pred tem potekal spontano in brez naše pozornosti. Organizacije združenih narodov (OZN) so za Evropo zapisali, da se število čebel zmanjšuje že od leta 1965. Posamezni čebelarji pa predvsem od leta 1998 poročajo o neobičajni šibkosti in umiranju čebel, zlasti konec zime in v začetku pomladi. Pomena opraševanja se zelo dobro zavedamo tudi čebelarji v občini Juršinci kot na državnem nivoju, zato v zadnjem obdobju vse bolj delujemo tudi v smeri, da bi zagotovili čim boljše pogoje za preživetje čebel in ostalih opraševalcev. Damjan Šimenko ENOSTAVNA EKOLOŠKA VZGOJA RASTLIN Z ORGANSKO HRANO ZA LIST, CVET IN PLOD Domača ekološka vzgoja in pridelava rastlin postaja vse preprostejša z novimi izbirami organskih gnojil in krepilcev, ki delujejo hitro in direktno na rastlino ter povečajo bodisi njihovo rast, cvetenje ali formiranje plodov. V preteklosti smo lahko večinoma doma vrtnarili tako, da smo rastlinam dodajali umetna -kemična gnojila, ki so povečini zakisala zemljo in agresivno delovala na razvoj rastline. Končni rezultat so bila nerodovitna tla in na hitro vzgojene rastline z neokusnimi in nezdravimi plodovi. Če gledate tla kot živi organizem, lahko zlahka vidite, zakaj je pomembno,katerovrstognojilaizberemozauporabo.Umetna–kemičnagnojila dejansko “ubijajo” tla, medtem ko se organska gnojila izboljšajo tla in ohranjajo zemljo rodovitno. Umetna – kemična gnojila uničijo strukturo in rahlost tal. Vsebujejo kisline, vključno z žveplovimi in s klorovodikovi kislinami. Te kisline raztopijo talne delce – maso tal, ki drži skupaj strukturo tal. Ko je masa tal, ki drži strukturo tal primerno za rast rastlin, uničena, je rezultat stisnjena površina, ki preprečuje vstop deževnice in vlage v tla. Umetna gnojila vplivajo na mikroorganizme, ki živijo v tleh. Kislost kemičnih – umetnih gnojil škoduje zemlji, s čimer se spreminjajo vrste mikroorganizmov, ki živijo v tleh. Ti mikroorganizmi so koristni, ker rastlinam zagotavljajo nar- avno odpornost proti boleznim. Kislost vpliva na njihovo odmiranje. Kemična gnojila se izpirajo v podtalnico, saj jih rastline ne morejo v celoti absorbirati. Zaradi svoje kislosti ubijajo deževnike.Deževniki so izredno pomembni za zdrava tla. Redko boste opazili deževnike v tleh, ki so bila gnojena s kemičnimi gnojili. Brez teh čudovitih bitij zemlja trpi zaradi pomanjkanja prezračevanja in izločanja naravnih gnojil. Kemična gnojila spodbujajo rastlinske bolezni. S hitrim sproščanjem imajo visoko vsebnost dušika v primerjavi z organskimi gnojili, ki se počasi sproščajo. Kadar je preveč dušika (N) v primerjavi s fosfatom (P), so rastline bolj dovzetne za številne okužbe.Visoka količina umetnega dušika, pa tudi pomanjkanje mikrohranil je povezana z glivičnimi in bakterijskimi boleznimi na rastlinah. Sadje in zelenjava, gnojena z umetnimi gnojili, ima nižjo hranilno vrednost in je manj okusna. Kar se tiče okusa, se bo večina strinjala, da ni nobene primerjave med okusom sadja in zelenjave, ki se prideluje organsko, in tistimi, ki se gojijo kemično. Kemična gnojila zagotavljajo kratkoročne rezultate, vendar dolgoročno škodujejo tlom, podtalnici in našemu zdravju. Danes se nas večinazaveda, da se uničevanje zemlje ne more nadaljevati. Vedno več se nas vrača k ekološkemu načinu vrtnarjenja in se osredotoča na izboljšanje naše zemlje za pridelavo zdravega pridelka. Pri organskem – ekološkem načinu prehranjevanja rastlin lahko vidimo takojšne rezultate. Korenine rastejo hitreje, kaljivost semena je višja, rastline postajajo močnejše, cvetovi cvetijo dlje, rastline imajo več in okusnejše plodove. Kakovostna organska gnojila nove generacije niso nevarna za okolje, človeka ali hišne ljubljenčke. Tudi pri aplikaciji, kljub hitremu delovanju, ne povzročajo poškodb ali ožigov na rastlinah, ker niso agresivna kot umetna gnojila. Organska gnojila uporabljamov trdni ali v tekoči obliki. Trdna gnojila so najboljša v obliki čim manjših pelet(da se hitro stopijo) uporabne za temeljno gnojene ali še bolje v obliki mikro granul, predvsem za dogno- - April 2018 jevanje rastlin v rastni dobi. Splošna organska gnojila se uporabljajo za začetno temeljno gnojenje – boljša gnojila vsebujejo naravne stimulatorje, kot so:mikoriza in leonardit. Namenska gnojila za določene rastlinske vrste (plodovke, jagode, borovnice, sadno drevje in druge rastline) so zelo primerna na bazi naravnih alg, v obliki mikro granul, da jih lahko enostavno potrosimo in tudi sorazmerno hitro pridejo do korenin. Zelo enostavna in primerna za gnojenje in dognojevanje pa so organska tekoča gnojila, ki se praviloma delijo po namenu uporabe, glede na razvojno fazo rastline oz. rastlinsko vrsto, kjer želimo ali več zelene mase, cvetov ali plodov. Rastline praviloma potrebujejo v zgodnji fazi rasti več hranil za hitrejšo rast - kot je dušik (N), za cvetenje več fosforja (P) in za formiranje plodov več kalija (K) in fosforja (P). Tako jim pravimo tudi organsko gnojilo za list, cvet in plod. Z organskim sistemom list, cvet in plod lahko na splošno pokrijemo gnojenje rastlin skozi celo rastno dobo, glede na razvojno fazo rastlin. Po drugi strani pa tekoče gnojilo za cvet uporabimo za vse cvetoče rastline, list za vse zelene rastline in plod za vse plodovke - večkrat v času vegetacije od marca do septembra. Uporabna so tudi v zimskem času, praviloma v 21 polovični koncentraciji. Organska tekoča gnojila, ki vsebujejo naravne proteine, omogočajo hitro in zelo učinkovito delovanje gnojila. Proteini so ključna hrana za rastline, ki jo enostavno sprejemajo kadarkoli, tudi v času suše. Proteini pozitivno vplivajo na številne procese v rastlinah, saj omogočajo hitro rast ali cvetenje ter obilen pridelek. Dajejo moč in energijo rastlini na povsem naraven način. Delujejo hitro (že v 24 urah!), poraba je zelo majhna (povprečno 25ml na 5l vode). Dodajamo jih enostavno ob zalivanju. Zraven pa lahko dodamo tudi še naravne krepilce proti boleznim, škodljivcem ali za odpornost določenih rastlininp., ki se praviloma ne smejo mešati z umetnimi – kemičnimi gnojili, saj sicer izgubijo svojo učinkovito delovanje. Zakaj ne bi torej izbrali organsko gnojilo namesto umetnega – kemičnega? Tako bomo poskrbeli zase in za zdravdomač pridelek oz. okusne in obilne plodove, za bujne cvetove brez bolezni terzelenjadnice. Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr. ZASTIRANJE TAL IN DEKORACIJA NA ORGANSKI NAČIN Ste se že znašli v situaciji, ko je bila vreča z lubjem enostavno prevelika za vaše roke, avto ali nakupovalni voziček? Potrebujete pomoč pri nakupu organskega materiala za vrt? Iščete boljšo rešitev za dekorativno lubje, vrtno zastirko, zaščito proti razraščanju plevela, zaščito pred izsuševanjem vaše visoke grede? Obstajajo različne rešitve za potrebe naših organskih vrtnarjev, vendar se v zadnjem času največ za te namene uporablja zastiranje s kokosovim lomljencem ali z organsko zastirko. Gre za kocko iz mletih kokosovih orehov in palminih vlaken. Kokosovo vlakno ali kokosov ostanek, naravni odpadni proizvod, ki nastane pri predelavi kokosovega oreha, prihaja iz zunanje kokosove lupine. Uporaba kokosovega lomljenca je okolju prijazna alternativa neobnovljivim zastirkam, kot je npr. lubje. To je samo delček prednosti, ki jih prinašakokosova zastirka. Kokosova organska zastirka je povsem naravna zastirka, je brez umetnih barvil in kemikalij za impregnacijo, katere večinoma vsebujejo lubja in ostale okrasne zastirke. Organsko zastirko sestavljajo 100 odstotkov čista kokosova vlakna. Delci Organske zastirke so veliki od 20-40mm, ki funkcijo zaščite rastlin in tal opravljajo celo sezono. Kasneje jo preprosto vkopljemo v tla ter tako zagotovimo boljši vodno-zračni režim ter v tla vnesemo nujno potrebno organsko maso. Z uporabo preprečujemo razrast plevela. Kokosova zastirka ima nevtralno pH vrednost - kislost, za razliko od šote ali lubja iglavcev.To je idealen pH za večino rastlin. Uporabljamo jo za zastiranje tal na zelenjavnem vrtu, kot uporabno (zaščita pred pleveli, zadrževanje vlage, zaščita pred močnim dežjem idr.) ali dekorativno zastirko (okrasne gredice). Organska zastirka ima popolno naravno pH vrednost za optimalno absorpcijo hranil. Je idealna za mešanje med zemljo na vrtu ali v posodah, tako lahko sami prilagodimo razmerje zrak-voda za optimalno ravnotežje zadrževanja vode in drenaže. Kokosov lomljenec je povsem obnovljiv vir, za razliko od lubja evropskih in tropskih dreves, ki prihajajo iz relativno neobnovljivih virov. Poleg tega izsekavanje gozdov ni okolju prijazno, pridelava kokosa pa ne ogroža ekosistema. Pridelava kokosove zastirke je trajnostna industrija. Zastirka iz kokosa zadrži tudi do 50 odstotkov več vode kot običajna zastirka (slama, mulč, lubje). Vodo vpijedo svoje kapacitete, višek odteče – zato ni nevarnosti za gnitje korenin. To je pomembna prednost predvsem v sušnih območjih, saj lahko z zastiranjem vrta zmanjšamo porabo vode za polovico. Prav tako odlično ščiti pred zmrzaljo. Kokosov lomljenec uporabljamo v vseh letnih časih. Organska zastirkaje koristen dodatek komposta, saj pomaga uravnotežiti materiale, bogate z dušikom, kot so trave in kuhinjski odpadki. Masa komposta se poveča, dodamo rahlost. Kokos je vsestransko uporaben za izboljšanje težkih tal. Kokosova zastirkana primer pomaga peščenim tlom hraniti hranila in vlago. Kot dodatek glinenim tlom pa zastirka izboljša kakovost tal, preprečuje zbijanje in omogoča prost pretok vlage in hranil. Organska zastirka ima neomejene možnosti uporabe. Testirali smo le nekatere od njih npr.: odličen substrat za sajenje orhidej, dekorativno za ostale notranje rastline, kot material za ustvarjanje, nudi optimalen življenjski prostor hišnim ljubljenčkov (v terariju, ptičji kletki), primeren je za igro otrok in domačih živali. Kaj pa je najbolje? Polži je ne marajo! Kokosova zastirka je na voljo v tesno stisnjenih blokih. Priprava je povsem preprosta – potrebujemo nekje 101 vode ter nekaj minut časa. Velikost bloka se poveča, iz kocke dobimo 60l naravne zastirke. Za pripravo lahko uporabimo večjo posodo ali samokolnico. Lahko pa blok tudi preprosto položimo na želelno mesto in zalijemo z vrtno cevjo ali zalivalko. Ko je kokosova zastirka namočena, se uporaba praktično ne razlikuje od uporabe lubja. Uporaba zastirke, z vsemi svoji prednostmi je zares široka. Dajmo ji priložnost v svojem organskem domu. Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr. 22 April 2018 - PRAZNIKI IN OTROCI Spet prazniki … čokoladni zajčki in jajca kukajo iz vsake izložbe. Ni ga otroka, ki si jih ne bi želel. Starši tako težko preusmerimo pozornost na bistvo prihajajočega praznika, velike noči. A vendar smo in ste tisti, ki otroke učimo pravega pomena praznikov. Zdi se, kot da se vse vrti okoli daril in hitrega tempa življenja, pa vendar so prazniki čas, ko bi si morali vzeti več časa za osebe, ki nam pomenijo največ. Zagotovo so to otroci. Pomembno je, da čarobnost in misterioznost praznikov otroci začutijo predvsem doma. Z otroki lahko pečete piškote, praznični kruh, ustvarjate, okrasite svoje domove, plešete, pojete ali pa se enostavno z njimi igrate … Idej je veliko. Pravzaprav je povsem vseeno, pomembno je, da ste z njimi. Na svetovnem spletu je ogromno idej in tudi sami imate spomine na svoje otroštvo, za izdelovanje okraskov za okrasitev hiše, drevesca pred hišo, prikupnih pisanic, zajčkov in piščančkov, ki na nek način zaznamujejo prihajajoči praznik, ki jih lahko izdelate skupaj. Otrokom dovolite, da sami ustvarjajo, da je njihov izdelek tisti, ki bo krasil vaš dom. Morate vedeti, da je nanj izredno ponosen, saj je najboljši, ki ga zmore (tudi, če ni ravno takšen, kot ste si ga zamislili vi). Obiščite kino ali pa ga pričarajte kar doma. Otrok naj izbere film, pripravite si prigrizke in uživajte v prazničnem vzdušju. Naučite svoje otroke izražanja svojih občutkov ob pripravah na praznik in ob samem praznovanju, pripravi jedi, velikonočne košare, obiska samega obreda. Zapišite njihove občutke. Lahko jih delite z družino in pošljete kot voščilnico. Zanimivo bo te misli brati čez leta, ko bodo odraščali. Ostal vam bo čudovit spomin. Na veliki petek pa kljub postu običajno lepo diši iz kuhinj. To je priložnost, da vsa družina sodeluje pri pripravi velikonočnih jedi. Še posebej otroci se veselijo barvanja pisanic oziroma pisank. Tradicionalne velikonočne jedi imajo svoj simbolični pomen, zato jim ga otrokom tudi povejte. Velikonočni zajtrk, ki se ga veselimo prav vsi, naj pripravljajo vsi člani družine. Po zajtrku se naj otroci podajo v lov za pirhi. Na pirhe lahko napišete sporočilca, ki naj bodo otrokovim letom primerna, nato jih skrijte na različna mesta. Sporočilce, ki ga ima otrok na svojem pirhu ali čokoladnem jajčku, naj sliši vsa družina, ki naj bo tudi navzoča pri »lovu«. Med zelo pomembnimi opravili naj bo priprava in dekoracija praznične mize – usmerjajte otroke in jih spodbujajte, da izražajo svoje ideje. Otroci so običajno navdušeni nad pripravo mize, sploh pa v primerih, ko je to vsakdanje opravilo enega od članov. Skupno delo bogati otroka in nas. Potrebujemo le zvrhan koš dobre volje in potrpežljivosti. Pospravljanje, kuhanje in ostala družinska dela so priložnost za druženje – čas, ko preidemo od besed k dejanjem. Sandra Kukovec Čebelarsko društvo Juršinci naproša vse sadjarje in ostale, da v času cvetenja za zatiranje bolezni in škodljivcev v nasadih uporabljate okolju prijazna škropiva. V tem primeru bodo drevje in druge cvetoče rastline dobro oprašene, prav tako pa ne bo prihajalo do zastrupitev. Hvala za sodelovanje, Čebelarsko društvo Juršinci VABILO UREDNIŠTVA JURŠINSKIH NOVIC Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive, pa tudi žalostne dogodke, ki jih piše življenje. Če želite, da bi kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili nam, to sporočite. Vse vaše prispevke in fotografije pošljite na naslov: • Občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, s pripisom ZA JURŠINSKE NOVICE • po e-pošti: jursinske.novice@gmail.com ali damjan.simenko@gmail.com Prispevke lahko oddajate tudi v tajništvu Občine Juršinci. Vesele velikonočne praznike vam želi uredniški odbor Občine Juršinci. LOVSKA DRUŽINA JURŠINCI Spoštovani občani, lastniki zemljišč na katerih se razprostira naše lovišče. Lovci si želimo še naprej dobrega sodelovanja. V tem času je zelo pomembno, da se naši hišni prijateljipsi ne gibljejo prosto po lovišču, kajti prihaja do velikih škod na divjadi. Prav zato naprošamo vse lastnike psov, da jih držite na kratko! UO LD Juršinci DOGODKI NA JURŠINSKEM POKOPALIŠČU Občani so sporočili, da se na juršinskem pokopališču dogajajo nepravilnosti: nekdo odstranjuje posajene rože, poškoduje rastline, odstranjuje sveče … Vsak, ki uredi zadnji dom sorodnikov, želi, da rože in sveče ostanejo tam, kamor jih položi. Kakršno koli poseganje na tuje grobove je žalostno in neprimerno dejanje, zato želimo, da se tovrstno početje ne bi več nadaljevalo. 23 - April 2018 Naše usluge in storitve: - elektroinstalacije jaki in šibki tok; - instalacije alarmnih sistemov; - strelovodne instalacije; - instalacije centralnih sesalnih sistemov; - varčna razsvetljava; - meritve elektro in strelovod instalacij; - produkti za široko potrošnjo; - najem travnatega igrišča v Gabrniku; - najem prostora za piknik v Gabrniku (nogomet, odbojka na mivki ...). MALO ZA ŠALO Sklanjanje »No, Janezek, ti pa nam povej, kako se sklanja – babica,« je učiteljica v šoli povprašala Janezka. »Brez pomoči zelo težko, ker jo boli križ,« je pojasnil Janezek. suhomontaža lajh naredimo vam: storitve in svetovanje, d.o.o., Janez Čuček Podvinci 59a, 2250 Ptuj Nudimo naslednje storitve: ● varnostni inženiring (ocene tveganja, usposabljanje, pregled delovne opreme, meritve toplotnega okolja, osvetljenosti in meritve notranjega hrupa), meritve el. instalacij in strelovodov, ● kompletne storitve iz požarne varnosti, ● storitve koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih, ● svetovalec za ADR ( prevoz nevarnih snovi ), ● varnostni svetovalec za kemikalije, ● najem in postavitev gradbenih odrov (tipski in klasični), ● najem tovornega vozila do 3,5t, Informacije: 031 332238, (+38631332238); 02 745 0651 • mansarde • amf stropove • spuščene stropove • stenske obloge • predelne stene • napušč ...povsem po vaših željah Aleksander Lajh s.p. Dragović 3b 2256 Juršanci 041 977 504 aleksander.lajh@gmail.com 24 April 2018 - Ključavničarstvo Denis Matjašič s.p. Sakušak 1a, 2256 Juršinci, Slovenija E: info@demetal.si KmetijsKa mehanizacija in ključavničarski izdelki po naročilu www.demetal.si T: 02 754 60 33 M: 041 909 405 Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. Z vami že Šmigoc Franc s.p. 15 let Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net • Električna diagnoza BOSCH • Izpušni sistemi • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum • Servisiranje, polnitev klimatskih naprav • OZON - novo - Zagotavlja nenevarno nekemično dezinfekcijo vozila. Odstranitev alergenov, odstranitev neprijetnih vonjav v vozilu, primerno za klimatske naprave in oblazinjeno notranjost vozila. DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE!