Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1"- Štev. 83. V Ljubljani, sreda 13. aprila 1938. Leto III. Angleška vlada daje italijanskemu vladarju naslov cesarja Abesinije . . . Angleški vojni minister obišče 22. aprila Rim Loudon, 13. aprila, o. Uradno potrjujejo vest, da bo angleški vojni minister Ilore Belisha takoj po podpisu sporazuma med Italijo in Anglijo obiskal Rim, spotoma ko pojde na pregled trdnjav na Malti. Angle- ški vojni minister ho predsedniku italijanske vlade Mussoliniju nesel osebno pismo angleškega predsednika Chamberlaina, v katerem ta izraža Mussoliniju zadovoljstvo nad sklepom italijansko-angleškega sporazuma in nad obnovitvijo zgodovinskega prijateljstva med obema državama. Angleški vojni minister bo dospel v Rim 22. aprila. Mussolini ga bo sprejel 23. aprila in ga pridržal na zasebnem kosilu. Vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila, da izda angleškemu poslaniku v Rj-mu nove poverilnice, t katerih daje itali- janskemu vladarju naslov kralja Italije in cesarja Abesinije. S tem sklepom je An-lija uradno priznala italijansko oblast v Abesiniji in tako modro spravila s sveta vprašanje, ki je nad dve leti ogražalo mir na Sredozemskem morju in v Evropi. Glede angleškega predloga v Ženevi, naj Zveza narodov reši abesinsko vprašanja tako, kakor ga je rešila večina evropskih držav, je angleška vlada prepričana, da bo za svoj predlog dosegla enoglasno pritrditev vseh članic zveznega odbora, kar je za sklep potrebno, ker sovjetska Rusija in Kitajska se tega zasedanja ne bosta udeležili. V zboru Zveze narodov jo pa angleškemu predlogu itak zagotovljena večina zaradi udeležbe držav, ki so italijansko oblast v Abesiniji že priznale. Francija bo podprla anglešk' predlog pri ZN Rim, 13. aprila. AA. Stefani: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so sedaj zaključena pogajanja med grofom Cianom in lordom Perthom in da se sedaj sestavlja le še končno besedilo sporazuma. Angleški predlog za rešitev abesinskega vprašanja niso sprejeli ugodno samo v Italiji, ampak tudi povsod drugod v Evropi, ker bo tako odstranjen glavni vzrok, ki je oviral sodelovanje med evropskimi državniki. Italijansko časopisje tudi poudarja spremenjeno stališče Francije, ki bo brez pridržkov podprla angleški predlog pri Zvezi narodov. Francija bo v kratkem tudi imenovala novega poslanika v Rimu, kakor izjavljajo odločujoči francoski politiki. Prijateljstvo med Jugoslavilo in Italijo se utrfuie: Zastopstvo naše vojne mornarice v Italiji Trst, 13. apr. o. Včeraj je dospelo v Trst zastopstvo jugoslovanske vojne mornarice. Zastopstvo sestavlja pet višjih častnikov naše mornarice pod vodstvom poveljnika našega vojnega brodovja, admirala Poliča. Zastopniki naše mornarice bodo ves čas svojega bivanja gosti italijanskega mornariškega ministrstva. V Trstu je naše častnike sprejelo zastopstvo italijanske vojne mornarice pod vodstvom kontre-admirala Toscana. V njegovem spremstvu so si jugoslovanski gostje ogledali Trst, obiskali vse večje tovarne, čistilnico za petrolej ter ladje- delnice v Tržiču, Zvečer so v spremstvu italijanskih tovarišev odpotovali v Benetke, od koder pojdejo na obisk v vsa velika italijanska vojna in trgovska pristanišča, predvsem v Genovo, Livorno, Spezio, Napoli, Gaeto, Taranlo in Brindisi. Obisk zastopnikov jugoslovanske mornarice v Italiji in sprejem, ld ga bodo tam deležni, je dokaz, da se prijateljstvo med obema državama prav zadnje čase razveseljivo razvija in poglablja, kar more samo koristiti Italiji in Jugoslaviji, prav tako pa miru v vsej Evropi. Novi srditi boji na španskih frontah Perpignan, 13. aprila, o. Navarski oddelki nacionalistične vojske pod poveljstvom generala Mo-scardoja, ki obkoljujejo 43. rdečo divizijo, ki se umika po^ porazu pri Barbastru proti francoski nieji, so včeraj dosegli vas Escalo blizu francosko-katalonske meje in bodo zdaj prodirali vzdolž meje, da preprečijo rdeči vojski beg v Francijo. Te *deče čete, ki jih skušajo nacionalisti obkoliti, Steljo kakšnih 18.000 mož. Zaragosa, 13. aprila. A A. (Reuter.) Na vseh frontah v Kataloniji in Castellonu so se ponovno začele vojaške operacije. Doslej ni še nobenih podrobnosti o njih. Nacionalistični oddelki, posebno oddelki gene-raia Arande, ki vrše ofenzivo proti morju v odseku Morena, so davi po tridnevnem odmoru zaceli krepko vojaško akcijo v raznih odsekih vzhodne in katalonske fronte. Glavno nacionalistično poveljstvo sporoča: Včeraj so navarski oddelki podili zadnje sovražne oddelke po dolinah Pirenejev. Zavzeli smo vrhove Santa Marina in Siera Balava, vrh Comielo in planoto La Calada Na planoti Las Alduras smo zavzeli 15 vasi. V dolini Noguere in Rivargocena pa smo zavzeli vas Aren. Na fronti pri Balagveri smo odbili tri sovražne napade. Armada generala Arande je prodrla skozi re- publikanske vrste med Morello in Vinarozzom v dolžini 15 km. Republikanske čete so se umaknile do Albocasera. Tako so nacionalisti s to sijajno zmago zavzeli postojanke med San Mateom in Al-bocaserom in si tako preccj olajšali prodiranje proti morju. Barcelonska poročila Barcelona, 13. aprila. AA. (Havas.) Uradno poročajo, da so republikanci nadaljevali s svojo ofenzivo severno od reke Ebra in da so zavzeli vas Granja Secar južno od reke Frage in tako prisilili nacionaliste, da so se umaknili Čez reko Segre. Poročilo pravi, da se bitka pri mostu Bala-guera nadaljuje in da imajo republikanci borbo v svojih rokah. V letalski bitki pri Tortozi so republikanska letala in republikanska protiletalska baterija sestrelila tri nacionalistična letala. Anarhistična narodna delavska zveza je imela včeraj sejo, in je ob tej priliki sklenila sledeče: Vsi Španci, ki pripadajo narodni delavski zvezi in ki so stari od 17 do 45 let, se smatrajo za vojake. Delavska zveza bo posebno skrbela za rekrutiranje svojih članov po potrebi, kakor bo prišlo navodilo od vlade. Sindikati bodo imeli pravico, da v vsakem trenutku in kjerkoli zapro one osebe, ki se niso pokorile vladnemu ukazu. Naša država na milanskem velesejmu Milan, 13. aprila. AA. Včeraj dopoldne ob 9 so odprli jugoslovanski paviljon na 14. milanskem velesejmu. Najprej so nad vhodom izobesili jugoslovansko državno zastavo. Svečane otvoritve so se med drugimi udeležili jugoslovanski generalni konzul v Milanu Kosta Mišič, trgovski ataše in zastopnik trgovinskega muzeja dr. Anton Filipič, ravnatelj zagrebške blagovne šole Braniša z uradniki trgovinskega muzeja. Kakor prej tako je tudi letos jugoslovanski Paviljon arhitektonsko eden najbolj zanimivih, v notranjosti pa so razstavljeni številni statistični Podatki o trgovini z Italijo. Tokrat je v paviljonu ll'di mnogo ^propagandnega turističnega materiala. Z velikim okusom je razstavljeno blago, za katerega se na našem trgu Italija najbolj zanima. Zelo lepo je organiziran turistični'oddelek. Ta oddelek je uredil »Putnik«. Tujci bodo lahko opazovali lepote kraljevine Jugoslavije po številnih fotografijah, ki so razstavljene, prav tako pa tudi narodne noše. Trgovinski muzej, ki je letos zopet priredil to razstavo, je podal zvesto sliko o stanju našega gospodarstva, turizma in propagando zelo poglobil za Jugoslavijo. Trgovinski muzej je med drugim za ta velesejem izdal tudi posebno turistično brošuro. Razstavilo je 410 zasebnikov. Pričakujejo velik obisk ne samo iz Italije, ampak tudi iz drugih delov Evrope. Francoska „vlada narodne obrambe" fe dobila v zbornici ogromno večino Pariz, 13. apr. o. Nova francoska vlada se je včeraj predstavila poslanski zbornici s posebno •zjavo, v kateri pravi, da upa na sodelovanje ? vsem zvestimi republkanci iin poziva zbornico narod za obrambo svobode, domovine in miru J' teh težkih časih. Državna obramba zahteva krepko gospodarstvo, ki mora vse delati za v«ruost države. Zato mora zmagati pri delavstvu zdrav razum in ne ovirati dela za državno ^hrambo s stavkanjem in zavzemanjem tovarn, vlada bo storila vse, da obrani francoske koristi, j.ri tem jo morajo podpirati vsi dobro misleči *' rancozi Po izjavi je zbornica izglasovala Daladieru Zi)upnico z ogromno večino, kakršne do zdaj še dobila nobena francoska vlada; 576 poslancev •!e glasovalo za vlado, pet proti njej. Takoj nato •le vlada predložila zbornici zakon o izrednih Pooblastilih, da bo mogla izvesti svoj obrambni, gospodarski in socialni program. Ta zakon 'je *»il sprejet s 508 proti 12 glasovom. Dejstvo, da Je zbornica sprejela ta naravnost diktatorska Pooblastila priča, da je sedanja francoska vlada tista in taka, kakršno si francoski narod v teh nevarnih časih želi. , *a nevmešavanje bo moral prenehati *' liCr ni 0(1 novembra dalje nobena država »en Anglije plačala prispevka za stroške odbora. Francija bo branila Češkoslovaško Pari*, 13. aprila, o. Novi zunanji minister Bon-net je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika ▼ Parizu Osnskega na dalji razgovor, mod katerim mu je dal zagotovila, da se stališče Francije glede češkoslovaške obrambe in glede Srednje Evrope ni nič spremenilo. Francija lto v vsakem primeru nadaljevala s svojo staro politiko do CSR. Praga, 13. aprila. AA. (CTK) Nacionalistične >Narodne Novine« objavljajo podrobno glasovanje češkoslovaške manjšine v Avstriji, ter poudarjajo, da je češkoslovaška manjšina pri tem, ko je v nedeljo glasovala v veliki večini za priključitev Avstrije k Nemčiji, delala to ob misli na državo, ki je prav te dni postavljena pred nalogo, rešiti vprašanje svoje manjšine. »Narodni Novink konča vajo svoje poročilo takole: Izid glasovanja češkoslovaške manjšine, ki dokazuje svojo zvestobo do države, kateri jo je usoda priključila kot drugi domovini, naj služi za primer narodnim manjšinam na Češkoslovaškem, da tudi one gredo za njo. Nemški državljani v ČSR so za včeraj dobili dovoljenje, da lahko izobesijo na 6Vojih domovih zastave s kljukastim križem, toda le stkupno s češkoslovaško državno zastavo. Do hudih nemirov in pobojev je prišlo v francoskem Tunisu, ker so morale oblasti prvič po dolgem času razglasiti vojno stanje. Nemire so povzročili arabski levičarji. Milijardo in četrt dolarjev . za ameriško boino mornarico Newyork, 13. aprila. AA. (Reuter) Še ta teden bodo ameriškemu senatu predložili zakonski načrt o graditvi bojnih ladij. Poučeni krogi trdijo, da bo la zakonski načrt določal vsoto ene milijarde 260 milijonov dolarjev, torej ta vsota je za 140 milijonov večja, kakor pa je bila določena po zakonskem načrtu, ki ga je zbornica sprejela. — »Newyork Times« piše, da bo ameriška vlada zahtevala pooblastilo za graditev treh križark, ki bodo imele po 45.000 ton, namesto prejšnjih po 30.000 ton. Zahtevala bo tudi, da se zgradita 2 večji matični ladji, za kateri je bilo prvotno določeno, da morata imeti po 15.000 ton. Namesto ladij te velikosti so do zdaj zgradili 2 inatičiv ladji, ki bosta imeli po 20.000 ton. Zakon o nadzorstvu nad romunskim tiskom Bukarešta, 13. aprila, o. Uradni list prinaša danes zakon, ki se nanaša na nadzorstvo nad tiskom in nad podjetji, ki imajo v lasti romunsko časopisje. Zakon je bil sprejet snoči na po 13. aprila. Tudi v včerajšnjem drugem kolu ni bilo brez presenečenj. Težko je reči, kdo je za ta presenečenja poskrbel, ali naši igralci, ki se ne dajo kar tako ugnati v kozji rog, ali pa tuji mojstri in velemojstri, ki kar ne morejo doseči več kot skromne pol točke. Prva sta včeraj igro končala Šorli in Bro-der. Šorli, ki ne ljubi preveč počasnih in dolgočasnih iger, je za hitrejši razvoj svojih figur žrtvoval kmeta. S tem si je svoj položaj zelo utrdil in bi bil njegov nasprotnik gotovo sprejel remis, če bi mu ga bil Šorli ponudil. Nepričakovano pa je nato Šorli naredil hudo napako, ki mu ie odnesla figuro in colo točko. — Astaloš je z belimi figurami uprizoril hud napad na črnega Steinerja. Po ugodni zamenjavi dveh figur za kraljico je nato Astaloš hitro zmagal. — Tudi mlajšega Vidmarja spremlja skoraj nič manjša nesreča kot Šorlija. V včerajšnjem drugem kolu ga je premagal Kostič, kljub temu, da je Vidmar stal že boljše, a je moral zaradi te nesrečne ure igrati prehitro in zato preveč površno. — Izvrstno se v boju z mezde je znašal v marcu letos ‘248.766 din, kar J najmočnejšimi udeleženci turnirja dr?;i Prein-pomeni, da je delavstvo v letošnjem marcu zaslu- falk. V prvem kolu se je uspešno upiral Fol-žilo okroglo 260,000 din dnevno več kot 1937. ' tvsu. včerai Da mu ni mosel do živeča niti Tar- tysu, včeraj pa mu ni mogel do živega niti Tar- takower, ki se je tudi pri tem najmlajšem igralcu moral zadovoljiti samo s polovičko. — pruge igre so bile ob pol 7 zvečer prekinjene in so se nadaljevale ob pol 9. Pirc je pri tem nadaljevanju kljub majhni prednosti nasproti Trifunoviču dosegel le remis. Igrala sta zelo hitro, k čemur ju je zaradi silno premišljena igre v srednjem delu partije deloma prisilila tudi ura. — rurlaini je tudi danes igral odlično in ugrabil Nedeljkoviču celo točko. Od mlajših domačih igralcev je prav on, čeprav je to prvj mednarodni turnir, ki se g« je udeležil, do zdaj dosegel največ in ima do sedaj prav toliko točk. kot najboljši, če že ne sinemo reči, da vodi. —■ Dr, Vidmar in Foltys ter Tot in Szabo še niso končali iger drugega kola in bodo igrali na velikonočni ponedeljek, 18. aprila. Stanje po II. kolu: Furlani, dr. Trifunovič, dr. Astaloš, Briider in Kostič po t in pol, Pirc, Preinfalk, dr. Tartakower i, Szabo I (t), Fol-tys, Tot, dr. Vidmar pol (t), Steiner, Vidmar ml. pol, Šorli, Nedeljkovič 0. Danes igrajo v III. kolu: Preinfalk—Furlani, dr Vidmar—dr. Tartakower, Kostič-Fol-tys, Steiner—Vidmar ml„ dr. Trifunovič—dr. Askaloš, Broder—Pirc, Szabo—Šorli, Nedeljko-vič—Tot. Za sekundo sem ostal sam z lady Floro. Lepo plavo glavo je naslonila na levico, s katero je bila oprta na podboje vrat. Stal sem tik poleg nje. »Zahvaljujem se vam za vaš obisk,« je rekla- Molčal sem, ona pa je nadaljevala: »Upam, da boste Je prišli.« Ker sem še vedno molčal, je dejala: »Pridite zopet. To se pravi, če vam dovolijo.« Prijel sem jo za roko. »Jutri,« sem ji zašepetal s tesnobnim glasom. Tiho se je zasmejala. »Jutri? To je malo prekmalu, ne, jutri mi ravno ne ugaja. Reginald se odpelje k svojemu ljubemu polkovniku Hartfieldu v Tralee. Sicer pa končno, zakaj ne. Če «e nc bojite, da se boste dolgočasili, pa pridite. Čakala vas bom ob pol osmih pri večerji.« Tiho in zelo hitro sva izmenjala vprašanja in odgovore. Bila sva že v prednji sobi, Antiopa si je ravno de-vala klobuk na glavo. Antiopa je začela govoriti šele, ko smo bili že približno kilometer od gradu. »Ralph«, je dejala upravitelju. Ralph je zadrževal konje toliko, da ropot voza ni bil več tako močan. »Ralph,« je dejala Antiopa, »govorila sem z lady Arbuklejevo. Svojemu upravitelju bo dala navodila, da je Tomu Lallyju dovoljen nov rok. Najemnino bo moral plačati šele do konca septembra. Do tedaj se pa more marsikaj izpTemeniti.« Nadaljevala je: »Ovadba proti stari Magdi, ki so jo zasačili prt nabiranju drv v Clarer-jevem parku je uničena... Pomirite uboge ljudi, Ralph.« Upravitelj se je priklonil in je zo- Plerre Bčnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 31 pet pognal konje. Po kratkem molku je grofica Ken-dalska še vprašala: »Ali ste bili v Traleeju, Ralph?« »Bil sem v Traleeju, Vaša svetlost, da sem pregledal prostovoljce iz tega okraja in da sem določim dan za naslednje strelske vaje in pohode.« »Ali gre vse po Vaši želji, Ralph?« »Izvrstno, Vaša svetlost.« »Bili ste torej v Traleeju?« »Bil sem v Traleeju in pri povratku sem se domislil, da bi mogla biti Vaša milost še v Clareju, Zapeljal sem tedaj noter, ket vem, da imajo v Clareju samo avtomobile in ker poznam odpor Vaše milosti do prometnih sredstev te vrste.« »Hvala, Ralph!« To je bilo vse. Pol ure kasneje smo videli pred seboj v temi luči Kendal-skega grada. Vso vožnjo ni Antiopa izpregovorila z menoj niti besede. Bilo je drugi večer. Lady Flora je s srebrnim nožem obrezovala hruško. Nenadno 6e me je prijel neprijeten občutek, da moram zelo paziti na besede. »Ali Vam pri nas ugaja?« je dejala površno. »Biti bi moral zelo razvajen, če bi mi ne ugajalo«, sem odgovoril z dovršeno hlinjenostjo. Smehljala se je. »Razumem Vas, to je zelo ljubeznivo od Vas. Toda, ko ste 6e odločili za potovanje na Irsko, gotovo še niste vedeli, da me boste tukaj srečali.« Bila je povsem prepričana o vrednosti svoje osebe. »No,« je menila, »Vam ni tako, kakor meni. Dolgočasim se tukaj do smrti.« »Zakaj ste torej še tu?« sem vprašal nekam nataknjeno. Pogledala me je začudeno s svojimi lepimi očmi. »Zakaj sem še tu? Samo zaradi dolžnosti« »Zaradi dolžnoeti?« »Da, zaradi Reginaldovega zdravja. Londonski zrak mu ne prija. Pa ludi škotski je zanj premočan, Razen tega ste se pa Vi sami dotaknili nekega načrta...« Ta trenutek je umolknila in položila na krožnik polovico hruške, ki jo je prerezala. »Ne boste se čudili, če Vam povem, da imam že zdaj zelo, zelo veliko zaupanje v Vas. Ali Vas smem prositi, da bi govorili z menoj kot pravi prijatelj?« »Prosim.« »Gre za sinovo ženitev. Kaj mislite vi o tem?« »Kaj mislim jaz o tem?« sem vprašal začudeno. »Premoženje tu sploh ni važno,« je nadaljevala z mirnim glasom. »Malokdaj sta dva človeka v teh stvareh tako odgovarjala drug drugemu.« »Morda zaradi starostne razlike?« »Ah,« je menila lady Flora. »Antiopa je re6 deset let starejša ko Reginald. To drži. Toda po značaju je še tako mlada. Tudi to ni vprašanje.« Z negotovostjo eem vprašal: »Potem vas pa ne razumem.« Pogledala me je nekam čudno. »Ne vero, ali varo smem pripovedovati naprej,« je menila. »Poudarjam še enkrat, da se bojim biti neobzirna. »Imate pravico, da ste,« sem ji odvrnil. Njen pogled je bil popolnoma miren. »Tedaj naj bom. Toda še prej mi morate priseči, da do grofice Kendal-ske ne čutite nič drugega, kakor otroško prijateljstvo, o katerem mi je pripovedovala. Če so vaša čustva druge vrste, bi se morala bati, da vam ne bi povzročila bolečine in bi molčala, »■Kaj hočete reči s tem?« »Vsaka mati ima skrbi,« je resno nadaljevala. »Tako zelo, kakor si želim, da bi se moj sin poročil z Antiopo, bi za nobeno ceno na svetu tega ne dovolila, dokler mi ne bi bilo popolnoma jasno, da so neke govorice popolnoma brez smisla.« »Kakšne govorice mislite?« »A, saj vam priznani, da so neum-' ne. Toda še enkrat vam ponavljam, da si hočem biti čisto na jasnem. Vi ste moj prijatelj. Preveč sem vam že povedala, da bi mogla zdaj molčati. Povejte mi, ali mislite, da je Antiopino srče še prosto? Kaj mislite vi o tem?« »M;slim, da živi Kendarlska grofica edino in samo za svojo domovino « »Za katero domovino?« »No. — Za Irsko!« Lady Flor« ie izbruhnila v smeh, »Nc bodite vendar tako otročji.« »Nc razumem vas čisto ...« Filmi, ki jih velja videti.., ali ne videti Maneža (Kino Sloga). Rokopisa za la i i Im, kjer dejanju uravnava tirišče bratovski spor, sicer brez dvoma ni napisal Evripid, vendar je napisan občutno boljše kot so bile doslej obravnavane podobne drame, ki naj bi razgrinjale sočutja vredno bednost cirkuškega življenja. Ju pa tam sicer udarijo ob ljudi z ol>eutl j i vej-Sim smislom za red in snago v filmski kompoziciji nekatere okorne nelogičnosti, vendar se zgodba v svoji celotnosti nikjer ne obrača docela sovražno proti načelom, ki v masi ustvarjajo občutek sprejemljive verjetnosti, — dasi je tu pa tam pri podrobnostih koncipirana — brez »že ni ran ja« — z nedolžno naivnostjo. Igra je živa, figure iz cirkusa to pot niso papirnati »neznani junaki«, ampak pravi ljudje, ki iz do-ži vi jen e nuje razgalijo svoje resnične, človeške strani — izven in preko zlagane, druge, vsiljene, cirkuške biti. Drama je pomaknjena v ospredje, cirkuški film ob tej prili ni — kakor običajno — samo reportaža v slikah levov, tigrov, konj, dasi so v njem izborni posnetki artistične spretnosti in odlično dresiranih živali. V svoji stroki spada brez dvoma na vidno mesto. Če umolknejo topovi (Kino Matica). Čudo prečudno, da se pri nas predvajale! vselej lotevajo nerodne naloge, ki nosi etiketo: spreminjanje naslovov. Kaj je bilo treba iz »Ma; -timea« delati »Cvetoči španski bezeg« in »Beli jorgovan«? Wiliam Joyee je dal svojemu izredno znamenitemu romanu, ki je v kratkem času dosegel številne naklade in bil preveden v vse kulturne jezike, naslov >They gave him agm« ~ »Dali so mu puško«. Producent je ohranil ta preprosto lepi naslov, pri nas pa smo ga izpremenili, menda da bi bil bučnejši in bolj »vabil«. 'Van Dyke, veliki umetnik v režiji, je v tem delu res prekosil samega sebe in sami sebe so prekosili tudi nosilci glavnih vlog, Spencer Tra-cy, Franchot Tome i® znamenita ameriška igralka Gladys George. Van Dyke je elemente dela iztrgal literaturi im besedam s silovito stvariteljsko močjo, samosvoje, presnoval jih je z burno, svežo patetičnostjo, ki je udarna brez primere in sili gledalce, da se do dna duše razgibani uklonijo osnovni misli, pa se vendar z občudovanja vredno spretnostjo izogiba za-senčenosti po tendenci. Spojil je najznačilnejše prvine v mogočno dejanje, ob katerem si je dal časa za refleksijo in za razgrinjanje perspektiv istočasno, ko je to dejanje prožil in stopnjeval z dinamiko ter tempom, ki bi bila sposobna do kraja premagati tudi najbolj lagodnega duha. Spencer Tracy je ustvaril podobo človeka z zlatim srcem in hladnimi možgani, pretresljivo lep lik preprostega moža iz ljudstva: Gladys George je v tem delu razkazala mogočni register ameriške tragedske umetnosti in nam prva odkrila njeno posebnost: izbrano ekonomičnost v zunanjem^ podajanju čustev — in prav to je nstvarilo neizbrisen dojem žive resničnosti. Film zasluži prav obilnega obiska. Maribor Trtni dan bo ta teden jutri, v četrtek, dne 14. aprila. Na velika soboto tržnega dne ne bo. Mesarske stojnice in prodajalnice bodo na velikonočno nedeljo zaprte, na velikonočni ponedeljek pa odprte. »Slehernik« v mariborskem gledališču. Na velikonočno nedeljo bo v mariborskem gledališču premiera Hoffmannsthalovega »Slehernika« v O. Zupančičevi priredbi. Mariborski Ljudski oder uprizori jutri, v četrtek v dvorani na Aleksandrovi cesti 6, prviS »Pasijon«, ki ga bodo naslednje dni prirejali v unionski dvorani. Obsojen zaradi izsiljevanja. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 54-letni delavec Matija Staner, ker je pred časom od nekega mariborskega uglednega obrtnika hotel izsiliti 500 din na ta način, da mu je zagrozil, da bo njegovi ženi izdal neke njegove intimnosti z drugimi ženskami, drugim pa njegove manikulacije v pridobitnem delu. Sodniki so ga zaradi poskusa izsiljevanja obsodili na 14 dni zapora in 60 din denarne kazni. Celiske novice c Huda avtomobilska nesreč« v Drešinji vasi pri C«lju. Včerai okoli 8 zjutraj se je pripetila v Drešinji vasi pri Celju huda avtomobilska nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado človeško življenje. Po cesti iz Žalca proti Celju_ je privozil težak tovorni avtomobil. Pred Drešinjo vasjo se je prijel z roko zadnjega konca avtomobila 17 letni sin viničarja Vihernik Anton iz Gotovelj pri Žalcu, ki se je peljal s kolesom v Celje. V Drešinji dasi, kjer je cesta precej ozka, je pridrvel iz Celja osebni avtomobil. Šofer ni opazil kolesarja, ki se je držal tovornega vtomobila, ter ga z vso silo spodbil, da ja vrglo kolo in Vihernika preko ceste. Vihernik si je pri padcu prebil lobanjo in dobil hud* notranje poškodbe. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico, Njegovo stanje je zelo resno in bo najbrž podlegel poškodbam. Ta nesreča je ponovni opomin vsem kolesarjem, ki imajo še vedno to nesrečno navado, da se tako radi obešajo raznim motornim vozilom, avtobusom in tovornim avtomobilom. Del celjske industrije z izločanjem tovarniškega dima, saj in plinov, predvsem z žveplenim dioksidom, povzroča delu Celja In njegovi okolici veliko škodo z ogroževanjetu rastlinstva in higiene ter s tem tudi interesom tujskega prometa. Po vzorcu drugih mest se bodo ukrenili potrebni koraki, da prizadeta industrija z uporabo modernih sodobnih naprav in boljšega kurilnega materiala izboljSa in odpravi stanje, ki škoduje meslu Celju. Štiri omel,-dni okoliši dimnikarjev v Celju. Da se uredi dimnikarska služba v Celju natančno, se bodo določili za Celje štiri ometalni okoliši. St. Jernej Slana nas je v zadnjih dneh že dvakrat obiska* la. V nižinah je prizadet predvsem oreh, v višiik legah pa je vzel mraz tudi drugo 6adje. Nekaj škod® je doslej tudi na trtju, v kolikor je namreč že od' gnalo. Pa tudi za prihodnje dni ne obeta vreme n>® prida. Vzrok večjega gozdnega požara vrh Gorjah' cev, ki smo ga pred kratkim doživeli, je kolikor-toliko pojasnjen. Neki koristolovci izza Gorjancev so zažgali precejšen kompleks gozda namenoma« da bi odvrnili pozornost od tega, kar se je istočasno na drugem koncu gozda. Tam so namre* neki liudje od istem času odvažali iz gozda nakra* dene borovce. Let je bil pozneje naložen na vlaK na neki belokrajinski železniški postaji, ."f, močne sape se je požar v gozdu tako razširil, o glasovanja udeležilo kakih 300 nemških državljanov. Stalno letalsko zvezo med Belgradom in Tirano sta sklenili vpeljati naša država in Albanija. Zvezo bodo vzdrževala jugoslovanska letala »Aero-puta«. Računajo, da bodo to progo še letos vključili v krožno progo Praga-Zagreb-Split-Dubrovnik, ki bi se podaljšala do Tirane, kjer bi se združila z novo progo do Belgrada, odkoder pa bi spet lahko z letali »Air France« odleteli v Prago. — Mislijo, da bo ta krožna proga prinesla našemu turizmu velike koristi. S tajinstvenim zločinom ima mnogo posla varaždinsko sodišče. Pred 19 leti so našli pod neko Pečino mrtvega in razbitega posestnika Mirka Urečiča. Oblasti so najprej prijele njegovega svaka Vinka Buziča, a so ga kasneje izpustile. V *apor pa so ga spet vtaknili, ko se je po 18 letih ha sodišču prijavil gozdni čuvaj Alojzij Rihter, ki je natanko opisal umor in povedal, da je Buzič s a m vrgel svojega svaka raz pečine. Prej ni hotel Prijaviti zločina, ker se je bal Buzičevega mašče-vanja. Ko je sodišče razpisalo razpravo, je dan obravnave Rihterja zadela kap. Vaščani so dejali, d» je bila to kazen za Rihterja, ki je hotel spraviti za zmerom v zapor nedolžnega človeka iz osebnega sovraštva. Berača so linčali kmetje v vasi pri Maglaju. Berač Muharem Delič je bil nekoliko preveč nasilen človek, ki se je tudi prerad prepiral. V torek je prišel v vas in se sprl z županom. Med Prepirom je potegnil nož in začel obdelovati žu-Pana Andreja Gerarda. Na klice na pomoč je Priteklo okrog dvajset kmetov, ki so nasilnega berača dobesedno razbili. Z noži, kamenjem, koli lr> lopatami so ga potolkli na tla ter ga mikastili tako dolgo, dokler je kazal znake življenja. Ko le izdihnil, so ga pustili ležati na cesti. Vrelti nafte so se pojavili po potres« v podkožju Bilogorc pri Galovcu blizu Bjelovarja. — ljudje so opazili, da je začela pritekati iz zemlje 't^ka temna in mastna masa, ki močno zavdarja P® petroleju. Ker je teren okrog izvirka mehak 'n zato nepristopen, so se kmetje obrnili na oblast, N da primerna sredstva na razpolago in pošlje ‘udi nekaj strokovnjakov, ki bodo preiskati, če izplača novo rudninsko najdišče izkoriščati. — izvirek je precej močan. p v Tatu briljantov so sodili včeraj v Belgradu. *oštni uradnik na eni izmed belgrajskih pošt, ,'odor Bohun, je ukradel na pošti nek zavitek, ,kl ga je doma odprl in našel v njem 78 briljan-iov, katere je neka belgijska tvrdka poslala svojemu odjemalcu v Belgrad. Doma je skril dragocenosti v slamnjačo, toda prijeli so ga takoj, ko ■le hotela njegova žena spraviti v denar tri bri-lante. Sodišče ga je obsodilo na eno leto robije, «nio pa na dva meseca strogega zapora. Bohun , °. kajpak izgubil tudi službo in pravico na po KoJnmo. :„v 2*7'1 nietra. Ker so se potrgale vse telcfon-« električne žice, je bil Bitolj brez zveze z čisti’* u in brez luPi- vel'k0 Število delavcev Prpst ,'ce’ težave na so v tem, ker sneg brez '-stanka pada Danes zadnjikrat I Danes telefoniramo dop od 10—11 in pon, od 16—18 ure j Zloraba zaupanja Najlepši film sezone < Ne zamudite ogledati 8i ta flim in tekmovati za dragocena darila ob 16, 19.15 in 21.15 uri KINO UNION! Abus de confiance z Danielle Darrieiu Telefon 22-21 Stanovanjsko vprašanje mariborskih mestnih uslužbencev Maribor, 12. aprila. Uslužbenci Mestnih podjetij v Mariboru so si ustanovili Zadrugo za gradnjo stanovanjskih hiš, katere član more postati vsak uslužbenec Mestnih podjetij in mestne občine mariborske, ki izpolnjuje pogoje pravil te zadruge. Zadruga je vpisana v zadružnem registru in včlanjena pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Namen zadruge je pomagati članstvu, torej uslužbencem mestne občine in njenih podjetij pri gradnji lastne stanovanjske hišice, do česar je mogoče najcenejše priti s skupno močjo in na zadružni podlagi. Spričo dejstva, da imajo danes že vsi stanovi možnost posluževati se ugodnosti, ki jim jih nudijo ustanove njihovih delodajalcev, bodisi država, banovina ali zasebna podjetja v uživanju cenenih stanovanj, so s kor & j edini uslužbenci pri mestni občini in Mestnih podjetjih v Mariboru, ki doslej še niso tega deležni. Veliko socialno nalogo je v tem pogledu izpolnila mariborska mestna občina leta 1928 z izgradnjo 147 hišic tako imenovane »Delavske kolonije«, kar pa je le tedaj rešilo stanovanjsko vprašanje. Dolga leta sem se poraja težnja občinskih uslužbencev, kako bi tudi ti prišli do cenenih stanovanj, bodisi v mestnih hišah ali, kar je naj-idealneje, do lastnega stanovanja. Mariborska mestna občina je izvršila doslej v svojem obsegu vidna in velika koristna dela na socialnem polju in tudi v skrbi za svoje uslužbence je izkazala veliko dobrohotnost, ki se more zgledno predstavljati drugim mestom, zato so ji bili in bodo njeni uslužbenci hvaležni. Zadrugo za gradnjo stanovanjskih hiš so ustanovili nameščenci (članov je sedaj že 35), da v etapah po 30 hišic zgradijo stanovanje hišice z vrtom za najvišjo vsoto po 100.000 din po najugod- nejših pogojih na 15 do 20 letno mesečno obročno odplačevanje. Parcele bi bile skupne na bivšem Rosenbergovem posestvu, sedaj občinskem. Posojila, ki bi jih zadruga nudila članstvu, namerava najeti pri zavodih, kjer so uslužbenci zavarovani, to je pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, OUZD odnosno SUZOR-ju v Zagrebu, pri kraljevski banski upravi — sklad za zgradnjo malih stanovanj, Borzi dela in zadrugah, kjer se nudi danes zelo nizka obrestna mera. Hišice sodobnega ustrezajočega tipa se morejo odplačevati po amortizacijskem računu po 400 do 600 din mesečno, kar je še vedno znatno ceneje kakor pa morajo uslužbenci danes plačevati v privatnih hišah stanovanja, medtem ko si z gornjim odplačilnim zneskom sleherni mesec bliže prisvaja končno lastni dom. Veliko socialno nalogo, za katere izpolnitvijo že dolga^ leta hrepeni uslužbenec mestne občine je mogoče doseči edino, ako tudi priskoči na po moč mestna občina kot njegov delodajalec. Potrebno je zadrugi samo jamstvo, ki bi ga dala mestna občina za najem posojila ca. 3,000.000 din, za kar bi ji zadruga predložila vsako možno jamstvo v okviru svojih pravil, t. j. deleže oziroma hipoteko do popolnega izplačila. Vse posle upravljanja in nadziranja hiš in hasnovalcev bi izvrševala zadruga tako, da mestna občina polej* tega, da ji je podano poroštvo popolnega odplačevanja posojil ne bo nikdar imela stroškov za administrativno poslovanje, kakor je to pri delavski koloniji. Izvedbo tega načrta in izkazano podporo v obliki jamstva mestne občine bi gotovo toplo pozdravila vsa javnost, ker bi bile izpraznjene občinske hiše po mestnih uslužbencih res docela na razpolago meščanom-davkoplačevalcem, ki bi prišli še prej do cenenih stanovanj, katerih nizke najemnine bodo vedno najboljši regulator cen stanovanj v mestu. Gasilci - junaki v nesreči Ljubljana, 13. aprila. Ze včeraj smo podali zanimivo sliko o požrtvovalnem in človekoljubnem delu naših gasilcev, katerih kratko geslo je: »Na pomoč!« In pri tem ne vprašajo nikdar, ali je goreča hiša njih nasprotnika ali prijatelja. Požarne nesreče Podatki o požarnih nesrečah so za lansko leto prav zanimivi. Pri požarih se je lani ponesrečilo 36 oseb — civilistov, predlanskim 41 in 43 oseb v letu 1935. Lani ogsnj ni zahteval med prebivalstvom človeških žrtev, pač pa je predlanskim zgorela ena oseba, a tri osebe v letu 1935. 2al pa objokujejo gasilci dve smrtni žrtvi v lanskem letu. Kronika že dolga leta ni zaznamovala dveh tako tragičnih smrti med gasilskimi četami kakor lani. Pri velikem in groznem požaru tovarne v Prevaljah sta lani, 24. decembra, dobila smrtno nevarne poškodbe in opekline dva junaška gasilca, in sicer Luka Kert in Valentin Vezjak. Kronika pa drugače zaznamuje med gasilskimi četami za lani 44 poškodb gasilcev, predlanskim 68 in v letu 1935 celo 111. Gori omenjeni civilni ponesrečenci so dobili svoje poškodbe med gorečimi poslopji. Statistika pa dalje navaja, da je bilo drugače med meščani odnosno vaščani poškodovanih lani 14 oseb, predlanskim 16 in 13 v letu 1935, Divji element pa je zahteval svoje žrtve tudi med živino, govedo in konji. Lani je zgorelo in poginilo v ognju 28 krav, predlanskim 54 in 1 .1935 celo 62. V tem pogledu je statistika za lansko leto prav zadovoljiva, lahko pa rečemo, da je pokazala dobra organizacija gasilstva svoje pozitivne uspehe. V ognju pa je lani zgorelo 322 glav drobnice in perutnine, predlanskim 523 in v letu 1915 692. GasHci ohranili nad 80 milijonov premoietra Poročilo gasilskega inšpektorja inž, Dolenca prav lakonično, brez vsakih hvalisavih fraz navaja dalje, koliko so gasilci s svojimi akcijami obvarovali premoženja in imetja. Za lansko leto pravi poročilo dobesedno: »Gasilci so s svojim nastopom in gašenjem obvarovali okoli 80 milijonov dinarjev nadaljnje škode.« V seznamu požarov pa je omenjeno pod rubriko; »Kako velika škoda bi lahko nastala na sosednjih poslopjih, ako bi ne bilo vmes poseglo gasilstvo« — da so gasilci obvarovali prebivalstvo pred nadaljnjo škodo za 80 in tri četrt milijona dinarjev, predlanskim je znašala ta kalkulacija 86,781.700 din in v letu 1935 ogromno vsoto 120 milijonov dinarjev. Druge reševalne afrciie Poročilo za lani omenja dalje: Razen pri požarih so se gasilske čete udejstvovale tudi pri reševanju smučarjev, ki jih je pod Storžičem (na lansko Veliko noč) zasul snežni plaz, dalje pri petih poplavah, kjer so obvarovali prebivalstvo pred nadaljnjo škodo v cenitvi nad 1 milijon -dinarjev. Kie ie naivečkrat gorelo I Prav zanimiv je statistični pregled, kje je največkrat gorelo, oziroma, katere gasilske župe so Gasilski zajednici v Ljubljani prijavile največ požarov. Največ jih je bilo lani v župi Murska So- i bota, namreč 99 ali 14.2% vseh požarov, predlan- | skim jih je bilo celo 166. Samo v mareti lani je gorelo v krajih te župe 19 krat. Navedena župa je res največja, kljub temu pa največkrat gori v se-vernovzhodnem predelu naše banovine. Kaj je vzrok? Tam je zaznamovanih mnogo malih požarov, V Prekmurju spravljajo kmetje seno na 6Voja dvorišča v velikih stogih. In kljub pazljivosti se dostikrat primeri, da začne goreti to seno. Na drugem mestu glede požarov je ptujski okraj. Tam je lani gorelo 71 krat, predlanskim 60 krat. V ptujskem okraju je bilo prav mnogo požarov lani podtaknjenih, mnogo jih je bilo pa tudi iz koristoljubja. Na tretjem mestu je Celje s Konjicami , z lanskimi 57 požari, predjanskimi 54. Najmanj požarov je lf.nl zaznamoval radovljiški okraj, namreč V6e leto 4, predlanskim 7. V drugih okrajih je bilo lani požarov: Brežice 16, predlanskim 25; Črnomelj 24, Dol. Lendava 15, predlanskim 15; Dravograd 9, predlanskim 13, Gornji grad 7, predlanskim 12, Kamnik 24, predlanskim 36, Kočevje 10, predlanskim 20, Kranj 19, predlanskim 30, Krško 27 (43), Laško U (11), Litija 15 (17), Ljubljana - mesto 46 (22), ljubljanska okolica 48 (35), Ljutomer 35, Logatec U (11), Maribor - desni breg 56 (76), Maribor • levi breg 11, Maribor - mesto 12 (11), Novo mesto 27 (23), Slovenj Gradec 16 (12), Škofja Loka 8 (8) in Šmarje pri Jelšah 21 (21). Požari po -mesecih Prav značilen je pregled požarov z ozirom na čas. Največ požarov je bilo lani julija, kar 83 ali 11.9% vseh požarov^ predlanskim pa je izkazoval marec rekord, namreč celo 107 požarov. Zanimivo je dalje, da je bilo lani od septembra do konca leta zaznamovanih razmeroma manj požarov kakor pa v mesecih od januarja do konca avgusta. Največkrat je gorelo v času od 20 do 2 ure ponoči, najmanj požarov pa je bilo med 14 in 15 uro. Posamezni meseci izkazujejo naslednje število požarov: januar 61 (44), februar 54 (63), marec 62 (107), april 58 (95), maj 67 (61), junij 75 (72J, julij 83 (71), avgust 78, september 37 (92), oktober 46 (52), no vember 46 (68) in december 32 (52). Tako nam ti podatki nazorno kažejo, kakšno in kako ogromno delo so lani napravili naši gasilci. Šport in starost Ne smemo misliti, da samo žene iz kakršnih koli razlogov skrivajo svojo pravo starost. St mnogo je drugih ljudi, ki imajo tudi razloge, da skrivajo pred javnostjo svoja leta, To no velja samo za filmske in gledališke ljudi, ampak tudi marsikateri znameniti športnik v svoji nečimer-nosti poee vedeti, koliko je prav za prav star. Mlade svetovno znane športnice ob pričetku svoje športne kariere pač nimajo nobenega razloga skrivati svojo pravo starost; dogodi se celo nasprotno, da se namreč izdajajo za starejšf kot so v resnici, kot je bil to primer pri sedanji svetovni prvakinji v umetnem drsanju Migan Tav-lor. Za Sonjo Henie ve ves svet, da je postala svetovna prvakinja že v svojem 13 letu in da je to ostala deset let. Še razmeroma zelo mlada je tudi nastopila svojo zmagoslavno pot pri filmu. Sonja Henie prej ni imela nobenih razlogov skrivati svojo mladost, sčasoma pa prav gotovo tudi ona ne bo hotela prekoračiti določenih let. Zanimiva ugotovitev pa je vsekakor ta, da so športnice dosegle svoje najlepše uspehe v svojih mladih letih. Znana danska plavalka Ragnhila Hue-ger je s svojimi 18 leti že nekajkrat svetovna rekorderka v plavanju. Maks Schmeling, ki se bo junija letos boril za svetovno prvenstvo v boksu, je star 32 let in je v svoji najodličnejši formi. Njegov črni nasprotnik Joe Louis je mlajši devet let. Ravno v boksu starost ne igra tolikšne vloge. Nekateri bokserji so naenkrat zablesteli, toda prav tako dosegli svoje največje znanje šele v zreli dobi, kot je to primer pri Schmelingu. Seveda to ne zavisi samo od telesne konstrukcije, kajti športnik more ohraniti svojo duševno in telesno prožnost, če podredi svoj način življenja športu. O angleških poklicnih nogometnih igralcev je mogoče zvedeti vse, samo vprašanje starosti je vedno diskretna zadeva. Angleška športna javnost pa se zato tudi ne zanima, zanjo je važno le to, koliko zna. Starostna meja angleških nogometašev se giblje okoli tridesetih let. Vendar pa so na Angleškem tudi primeri, ko še štiridesetletniki nastopajo z najboljšim uspehom. Znani angleški nogometaš Rutherford je svojo nogometno kariero zaključil, ko je bil stnr že blizu petdesetih let. Skrivnost dolgoletne dobre forme angleških nogometašev je v njihovem popolnoma Spartanskem načinu življenja. Večina angleških nogometnih igralcev živi tako rekoč točno po uri. Prožnost telesa si ohranjajo z odgovarjajočimi vajami, z lahko atletiko pa si razširjajo pljuča in krepe srce. Tudi v drugih športnih panogah kot v tekili na dolge proge in v hitrostnem drsanju imamo športnike, ki so pri svojih štiridesetih letih dosegali rekorde. Tak primer za hitrostno drsanje je Norvežan Thunberg in finski olimpijski zmagovalec v maratonskem teku Kolehmainen. Pri tenisu iu golfu ne igra starost nobene vloge. Za Rockefellerja je znano, da je bil še pri svojih 90 letih navdušen igralec golfa Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-1| sko stanje 1 Tempe* ratan v C< lielattvna 1 vlaga v % I (C O C oc II o~ Veter (smer, jakost) Pada- vine J- * •«5 a > ec i xc Vc a « a 5 S »)SJA Ljubljana 763-3 9-0 6-4 71 8 0 ... Maribor 763-0 9-3 40 80 10 NW„ — Zagreb 7718 12-0 2-0 70 2 NE; — Belgrad 769-3 14 0 -ID 90 4 NNE, — — Sarajevo 767 7 120 00 90 10 N* — Sušak 7673 150 50 50 6 NE, — Split 7591 12-0 6-0 50 4 NE, — Kumbor 7557 15-0 8-0 70 10 NE, — — Rab 766 1 10-0 2D 50 3 NE, — — t iciuciia&a iiduuvCUa vjcioiHci SprO-* menijivo in nekoliko toplejše vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: včeraj je bilo do 7.15 večinoma oblačno, nakar se je skoraj popolnoma zjasnilo. Od 10.40 no na razpolago in prosi, da z njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. Radiofonska oddajna postaja obvešča svoje naročnike, da bo ves čas, ko se bo vršil mednarodni šahovski turnir v Ljubljani, prinašala dnevno poročila^ od 23—23.15. Poročal bo g. Mirko Kragel. Krajevna protituberkulozna Uga v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo 13. aprila L L ob 18 v mali dvorani mestne posvetovalnice na magistratu (Mestni trg). Članstvo se poziva, da se občnega zbora čim številne}# udeležil Ljubljansko gledališče DRAMA, začetek ob 20. Sreda, 13. aprila: Gospodična Julija, Snubač. Ked Sreda. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila: Pokojnik. Izven. Znižano cene. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Rdeče rože. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Nočna služba. Izven znižane cene. OPERA, začetek ob 20. Sreda, 18. aprila: Jakobinec. Red Četrtek. Od 14. do 16. aprila zaprto. Nedelja, 17. aprila ob 15: Grofiea Marica. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Manon. Gostuje /Jata Gjungjenac in Josip Gostic. Izven. Ponedeljek, 18. aprila ob 15: Sveti Anton, ljubljenih patron. Izven. Znižane eetie. — <>b 20: Rigoletto. Izven. Znižane cene. ii prikupna opera znanega češkega skladatelja Dvoraka, se bo pela v sredo za red Četrtek, ker bo gledališče od četrtka naprej »a velikonočne praznike zaprto. V operi sodelujejo: ga. Ribičeva, gdč. Nollijeva ter gg. Banovec, Mar-cec, Marjan Rus, Janko, Kolacio, Petrovčič in gdč. Rupnikova. Ali ste že poravnali naročnino? Pasijon in še kaj Dev. Mar. v Polju, 12. apr. Na cvetno nedeljo je priredilo prosvetno drusvo pri D. M. v Polju Gregorinov pasijon »v casu obiskanja«. Predstava je v splošnem prav dobro uspela. Vlogo Kristusa je odlično igral g. Omahen. Tudi drugi igralci so častno rešiti svoje naloge. Opazili smo nekaj prav talentiranih moči Posebno priznanje smo pa dolžni dati re-j?- llerschegarju R„ ki se je z vso vnemo lotil težkega dela. Naredil je tudi kulise sam, m sicer tako, sardana«. Stražmiki na uličnih križiščih so imeli v nočnih urah polne, roke posle, če so hoteli ukrotiti vso to pisano družbo, ki se je večer za večerom zbirala na barcelonskih ulicah. Niso pa imeli opravka samo s tem, da so pazili na red in na to, da kdo ne bi kalil nočnega miru. pač pa so bili, vsaj v zgodnjih jutranjih urah, tudi precej zaposleni s tem, da so opotekajočim se vinskim bratcem pomagali odpirati hišna vrata. In ko so bili ti dobrovoljčki spravljeni za domače zapahe, kjer so jih najbrž čakali tudi domači »policaji«, je začelo po ulicah postajati vedno Dolj mirno, dokler jutranji svit ni pregnal veselega in morda celo preveč zadovoljnega življenja. ... a danes? Takšna je bila Barcelona pred dvema letoma, takrat, preden se je začela sedanja državljanska vojna v Španiji. Tedaj je Barcelona štela dober milijon ljudi. Danes -je Barcelona v vsakem oziru čisto drugačna. V zadnjem času se je število njenega prebivalstva skoraj kar podvojilo. Res nekateri že računajo, da se skriva za obzidjem Barcelone že nad dva milijona ljudi. Odkod je prišel ta drugi milijon? To so povečini ljudje iz vseh mogočih španskih krajev, ki so pribežali v Barcelono, da bi poiskali tu varnega zavetišča. Med njimi pa niso samo tisti, ki so semkaj samo pribežali, pač pa je dosti tudi takšnih, ki so se neprostovoljno morali »zateči« sem. V tem mestu, ki je nekoč imelo vsega v izobilju in ki je bilo znano še celo po svojih prav posebnih jedilih, je danes zavladala velika lakota. Ljudje nimajo več. niti najpotrebnejšega. Po tri ure čakajo prestra-dane gospodinje, kdaj bodo prišle na vrsto, da si bodo mogle kupiti le nekaj pomaranč. Nazadnje pa se morajo prepričati, da jih je zmanjkalo. Pravijo, da imajo ljudje v Barce- loni na razpolago dosti izkaznic za nakup kruha, kruha pa ni mogoče nikjer dobiti. Prav tako imajo izkaznice za sladkor, sladkorja pa »je zmanjkalo«. Veliko je tudi pomanjkanje mesa. Celo ribe so zelo »shujšale«-. Barcelona, nekdanje mesto živahnega razpoloženja in veselosti, je postalo mesto groze in strahot Zamrl je smeh, namesto njega pa se jo začelo pritajeno in zaskrbljeno prišepetavanje in zabavljanje nad tistimi, ki »imajo v svojih rokah oblast«. Niti med najbolj zagrizenimi španskimi republikanci si nihče več ne upa misliti na to, da bodo zmagali rdeči. V rdeči vojski ni več prave discipline, upori so na dnevnem redu, za zidom pa končavaio svoje življenje vsi, ki so samo poskusili misliti tudi vsaj nekoliko po svoje. Te 'upornike kosijo kar s strojnicami. Še vedno strahujejo mesto številni vojaški marksistični oddelki, čeprav že slutijo. — kajti te slutnje ni mogoče več pregnati —, da se tudi njim bliža konec. Nekdaj tako razkošno razsvetljeno mesto Barcelona je danes v temi Francova vojska je pretrgala električni daljnovod, ki je speljan od Trem pa. visoko gori v Pirenejih, do Barcelone V mestu pa ni samo ugasnila luč, pač pa se je moralo ustaviti tudi vse delo po tovarnah, ki so bile navezane na električni pogon Pa tudi, če Francova vojska ne bi zavzela omenjene velike elektrarne v Pirenejih, bi bila danes Barcelona vseeno v temi, kajti v nevarnosti pred zračnimi napadi so morali pogasniti tudi plinske svetilke po ulicah. Mesto pa nikakor ne kaže, da je izumrlo. Neprestano se oglašajo nemirne sirene in opozarjajo. da se bližajo sovražna letala, na morišču pa regljajo strojnice. V mestu je tako rekoč videti le tek na življenje in smrt. Višji častniki in možic, ki jih je navdušila za boj v Španiji rdeča Sovjetija, imajo v svoii oblasti tudi nočna barcelonska zabavišča. Po barih teera starodavnega mesta skušajo dati vsaj nekoliko miru svoji slabi vesti in vsaj s še nekaj veselimi uricami potolažiti svoj obup. ki je pri-kipel do vrhunca, v katerem nihče več ne pozna meje in ki se ne ozira več ni na še tako številne žrtve brezvestnosti. Niti v pijači n e najdejo več utehe, in res se z vso upravičenostjo lahko boje jutrišnjega dne, ko bo tudi zanje prišlo maščevanje za vsa njihova grozodejstva. Menda res ni več nobenega drugega španskega mesta, v katerem bi bilo že toliko notranjih nemirov, toliko revolucij in krvopre-litja. kot ravno v Barceloni, še vedno je to mesto v oblasti komunistov, ki so katalonske, boje za samostojnost-na španskem ozemlju hoteli izkoristiti v svoje namene, in ki »o našli svojo »veličino« v tisočih in tisočih nedolžnih žrtev. V taborišču španskih beguncev "• p w ...... Za brazdo II Ženske vladajo v »Jutranji zarji Kako so Aurorčanke ugnale moške, ki se ne marajo ženiti Trditev, ki jo jc nekoč izrekel vplivni politični velmož, in ki pravi, da »Ameriko vladajo ženske«, utegne v gotovem oziru res držati. 0 tem pa res ni nobenega dvoma več, če človek pomisli samo na razmere, ki vladajo v ameriškem mestu Aurora — kar bi 6e po naše reklo »Jutranja zarja«. V tem mestu, pravijo, da imajo ženske vajeti v rokah Ultimatum moškim 0 moških, ki žive v tem svojevrstno lepem ameriškem mestu, pravijo, da so veliki sovražniki žensk in da je zato med njimi zelo malo takšnih, ki 60 v svojem življenju kdaj sklenili, da se poroče. Posebno, če gre za poroko iz ljubezni. Zenske se počutijo v tej »Jutranji zarji« zelo omalovaževane in zaničevane ter so zato sklenile, da tem večnim samcem vendarle eno zagodejo in naredijo konec organizirani »protiženski zvezi«. Sklicale so že številne sestanke, na katerih so skušale najti pot, ki bi jim prinesla vsaj nekoliko več upoštevanja in spoštovanja. Nazadnje pa so konec marca leto6 sklenile poslati tem brezsrčnim moškim tale končni poziv, ki bi ga politična javnost imenovala z besedo ultimatum: »Če ste že tako zelo nezadovoljni z nami, če nas toliko podcenjujete in nas na vseh poljih bojkotirate, potem nam dajte vsaj priložnost, da se branimo in da vam me isto dokažemo, kar očitate vi nam. Pustite nas samo en dan vladati nad AuroTo!« Moški iz Aurore so sc na ta nenavadni sklep smejali, češ, to so spet skuhale te neumne ženske. Nekateri med njimi so bili za celo trdno prepričani, da so ženske tokrat skušale narediti malo šale. Ker so bili tako zelo prepričani, da se bodo te njihove ženske samo še bolj osmešile, so privolili v to, da takoj naslednji dan res prevzamejo »vso vlado« nad Auroro ženske. 29. marca so tako Aurorčanke res zavladale nad svojim mestom. Hotele so na vsak način pokazati moškim, da tudi niso kar tako in da znajo tudi »nositi hlače«. Ob 8 zjutraj so se pojavili na aurorskih ulicah prvi ženski policaji, po hišah so začele raznašati pošto same izbrane lepotice ter se hehljale, ko so izročale pisma in časopise moškim, ki še niso mogli prav uganiti, ali gre za šalo ali pa za res. In Aurora je dobila tudi svojega »novega župana «v osebi 23 letne Mary Brootland, policija pa novega »policijskega predstojnika« 25 letno Ma-rion Evans. Ženske iz Auroire so 6e dobro zavedale, zakaj so na najvišja mesta postavile največje lepotice. Uganili pa so kmalu tudi številni samci, ki so ta dan brez dela pohajkovali po mestu in zbijali na račun žensk vse mogoče slane in neslane šale. 14 dni zapora ali - poroka Nekako ob 10 dopoldne je policija po ukazu svojega novega »predstojnika« uprizorila po vsem mestu čudno racijo, kakršne še ni bilo vse od takrat, ko je bila v tej deželi revolucija. Zenski po* licaji so nenadoma na cesti ustavili vsakega mo* škega, pa če se je mudil po še tako važnih opravkih. Vsakega so vprašale najprej, če je poročen , ali ne. Če je dejal, da je, ga jc »policaj« takoj po* slal domov. Če je tudi šel, je drugo vpraašnje. Pa tudi če ni bil preveč pokoren, ni bilo tako hudo« kajti teh poročenih moških v Aurori je bilo silno malo. Neprimerno več pa je bilo samcev, ki eo jih ženski policaji takoj vse od kraja aretirali in jih zaprli. Vse popoldne je bilo na policiji zasliševanje teh samcev, ki so drugega za drugim privedli iz zaporov pred novega policijskega »predstojnika« — pred žensko. Tu so morali vsi ti samci poslušati najprej dolgo moralno pridigo o tem, kako si ja treba predstavljati zakon in ga ceniti ter zaradi tega tudi z ženskami ravnati malo drugače, kakor pa je bila dozdaj navada v Aurori. Nato pa jim je policijska predstojnica stavila na izbiro dvoje, na* mreč ali se hočejo v pol leta poročiti, ali pa se raje odločijo za 14 dnevni zapor. Če pa kdo od njih misli, da se bo lahko 6 svojim milijonskim premoženjem odkupil, ter sc na ta način izognil zaporu in poroki, se bridko moti. Tako eo na policiji vsakega posebej opomnili. Poleg tega pa 60 jih precej obsodili tudi na denarno kazen, ali na nakup nogavic, bonbonier, klobukov, lepotičja za ženske. To kazen je predlagala lepa »županja« Ma* rion Evans. Moški samo še gasilci Vse se je tako zdelo, da bo čast žensk i* Aurore zdaj le rešena in da jim nihče ne bo mogel več očitati, da so neumne, nesposobne i^)]lfyir4a celo dosti manj vredne kot moški. Usoda” pa jltji tega zmagoslavja ni privoščila v popolni meri. Pravijo, da so precej 6voje slave zapravile takrat, ko je v glavnem policijskem poslopju nenadoma bruhnil požar. Tedaj so ženske, ki 60 bile tu zaposlene kot voditeljice varnostne službe, v silnem strahu pridrvele na cesto in začele klicati moške na pomoč. To bi se z drugimi besedami reklo, da Aurorčanke potrebujejo pomoči moških samo takrat, kadar je treba gasiti ogenj. Za gasilce jih le še smatrajo sposobne. Programi Radio Ljubljana Sreda, 13. aprila: 12 Za kratek 6as (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kono. Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: »Prebujenje«, recitira g. V. Bitenc — 18.20 Glasbene sliko na ploščah — 18.40 Nočni lokalni vlaki (e. inž. Roglič Stanislav) — 19 N .povedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Mosečni kulturni pregled — 19.50 Šah — 30 Orgelski koncert (g. pr>f. Matija Tomc) — 20.40 Koncert pevskega zbora »Grafika — 21.30 Mozart: Koncert za violino in orkester (ploSie) — 22 Napovedi, poi ročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. POD CRNO KRINKO »Daj, nehaj že s tem, lepo te prosim. Ali mar res nič ne poznaš zgodovine?« »Ne muči me vendar vedno z zgodovino. V kakšni zvezi s tem je zdaj zgodovina?« »E, dragi moj, zgodovina nas uči, da so navadno vsi naj-večji in najslavnejši ljudje imeli dosti nevšečnosti ravno zaradi žensk. Praviš, da se ti je zapičila v glavo. Pazi, da je morda zaradi nje ne izgubiš!« »Ti si slab prerok. Aleen je tako lepo in prikupno dekle, da jo moram pobližje spoznati.« »Jaz sem zaspan, ti pa delaj, kar hočeš. Lahko noč!« B&rham je odšel v svojo sobo. Medtem so se vrnile v stanovanje tudi tri nove prijateljice. Aleen je bila od sile navdušena nad predstavo, ki jo je gledala v baru, m komaj je čakala, da bo mogla tudi sama nastopiti. Glorija je vprašala Aleeno: »Prosim te, povej mi vendar, čemu si se tako zelo prestrašila, ko je Smiles spustil svoj čudni smeh?« »Sram me je povedati.« »Beži no, ne bodi vendar neumna in povej,« je pomagala prigovarjati še Heddy. »Morda se bo to vama zdelo neumno in smešno.« »Ah, kaj, povej vendar. Ali ne vidiš, kako zelo sva radovedni.« »Ko sem bila še majhna, smo imeli doma staro Indijanko, ki je materi pomagala pri gospodinjstvu. Bavila se je tudi z vra-žarstvom. Prerokovala je ljudem usodo. In res, dostikrat je uganila vse do pičice natančno. Meni pa je vedno dejala: ,Varuj se človeka s spačenim obrazom! Varuj se ga še prav posebno takrat, kadar se smeje!' No, in zdaj sem prvič v življenju srečala človeka s takim obrazom. Smiles se je smejal. To je bilo zame nekaj strašnega! Spomnila sem se na to, kar mi je prerokovala Indijanka.« »Nehaj z vražami. To je za otroke,« je dejala Glorija. Dobro vem, da je Smiles ničvrednež, vendar sem prepričana, da ni tako slab, kakor so nekateri drugi.« »Nekaj je res na tem. Jaz na njenem mestu bi se tudi bala tega Smilesa,« je pripomnila Heddy. »Toda, dobro, vsakdo ima svoje prepričanje in misli. Tako tudi ti misliš po svoje. Do tebe kaže Smiles posebno obzirnost. A ne mislim s tem reči nič.« »Tudi ničesar ne moreš misliti,« je odvrnila Glorija. »Ti, Heddy, sploh redkokdaj kaj misliš.« »To je vsekakor najboljše! Čim manj misliš, tem bolj si zadovoljna.« »Naj že bo karkoli, resnica je, da sem se tega človeka silno zbala,« je končala razgovor Aleen. »No, pojdimo spat, dekleta. Zdaj je že čas,« ju je priganjala Glorija. Hitro so se odpravile v posteljo in brž zaspale. * * * Bilo je že proti jutru, ko je avtomobil naglo odpeljal izpred hiše, v kateri je imel Smiles svoje zabavišče. Smiles se je stisnil v avtomobilu v kot ter ukazal šoferju, naj vozi skozi mesto z največjo hitrostjo in zavije proti Bronxu. Skoraj se je zdelo, da se skriva, da ga ne bi zapazili prijatelji ter morda bog ve kaj mislili, ko je danes tako pozno odšel z doma. Avtomobilu se je po ulicah silovito mudilo. Čez čas se je ustavil v uličici v četrti Bronx. Smiles je brž skočil iz voza ter stopil v hišo, katere zunanjost ni bila ravno prikupljiva in je vzbujala prej strah ko pa kaj drugega. Povzpel se je po škripajočih stopnicah do drugega nadstropja ter krepko potrkal na vrata kakor po dogovorjenem načinu. Vrata so se odprla in Smiles je vstopil. Tu je bilo vse zakajeno. Iz sob, ki so bile ločene po mali prednji sobi, se je slišalo mrmranje. Smiles je stopil v sobo. Za malimi mizami so sedeli čudni ljudje. Smiles je pristopil k mizi sredi sobe, na kratko pozdravil in navzočim nekaj pošepetal. Nekdo od njih je vstal in udaril po mizi. Nastala je grobna tišina. »Bratje, člani vrhovnega sodišča. Prišel je naš član Smiles, ki naj nam poda poročilo o važnih dogodkih. Naj brat Smiles govori!« Smiles je v največji tišini začel: »Bratje! Znano vam je, kaj se je vse dogodilo zadnje dni v Pine-Lakeu. Pri meni sta dva naša človeka iz te organizacije. Razgovarjal sem se z njima. Zdaj se moramo odločiti, kaj jc treba z njima narediti. Povedal vam bom najprej potek dogodkov, nato pa bomo skupno poskusili kaj skleniti. Na vsak način je za nas velika nevarnost, dokler sta ta dva človeka med nami.« Še dolgo je v zakajeni sobi donel Smilesov glas. Medtem pa sta Nick Stumpas m Barham mirno spala v mehkih in razkošnih posteljah, s katerima jima je postregel prijatelj in stari tovariš Smiles. Drugi dan zjutraj je prispel v Newyork tudi Jones. Vsi so ga prisrčno sprejeli. Prinesel je dosti zanimivih novic iz Pine-Lakea. Pripovedoval je, kaj se je zgodilo s starim Petrom. Pri" povedoval pa jim je tudi o tem, da se je neki njihov član, Frank Taylor, začel nekaj upirati. Razgovarjal se je s Cliffom in je bil od sile razburjen. Cliffu pa se je vseeno posrečilo, da ga )e nekoliko pomiril. Policija še vedno ni našla nič sledov za njin**' Razburjenje po mestu je še zelo veliko. Sicer pa je vse dob*** Barham in Nick sta z velikim zanimanjem poslušala novice, pa tudi Smiles se je za vse vidno zanimal. »Draga gospoda, drage moje dame! Čutim posebno prijetno radost, da vas morem pozdraviti za skromno mizo. To večerjo sem priredil na čast uglednim prijateljem, ki so prišli iz Pu' stega in mrtvega podeželja, da se v največjem mestu sveta, v našem ponosnem Newyorku nekoliko razvedre, pozabavajo in tako odpočijejo od napornega in odgovornega posla, s katerim se sicer v svojem življenju bavijo. Nadejam se, da bodo naše spoštovane dame znale ceniti zasluge mojih tovarišev z® Ameriko in da se bodo potrudile, da jim pripravijo čim Prt" jetnejše bivanje med nami.« »Slovenski dom« Izhaja nak delavnik ob tl Mesečna naročnina 12 Din, ca InoiriuN 19 Din UredniHvo« Kopitarjeva ulica 4/ITI Telefon 400« do 4009. (Jpravat Kopitarjeva n 11 ca fc Ta jogoalovancko tiskarno v Ljubljani: K čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Kotiček.