DeDar sveta vladar. Naše, slov. ljudstvo ima nekaj aa aebi, česar pri druzib ljudstvih ui ali ni vaaj v toliki meri. Kakor je namreč nam ljubo, če naai daje kdo zaalužka, tako ga dajemo tudi mi drugim, a ne vprašamo veliko za to, ali aam ga more ia lioče drugi tudi dati. Ia ravao to je, česar ae dobimo v naših daeh od drugih, tedaj od ljudi, ki aiso aaše krvi, ali pa, če so, tisto zatajč. Na vseh straneli ae zapčra aašim Ijudem zaslužek ia kar ne potegne manj, ae daje se jim denarja, če jitn ga je treba. To se kaže posebao pri hraailni cab, ki ao v rokah aemčurskih mogotcev. V Gradci, v Mariboru in po neki strani tudi na Ptuji, v Celji ia v Ljubljani se več ne vpraša, je li človek, ki iače deaarja aa posodo, vredea, da se mu ,še zaupa, ampak oadi jim gre za to, ali vleče z Nemci ali pa je — ae bodi grdo rečeao — Sloveaec. Tembolj pa smo yeseli, da imamo sedaj že slov. deaarae zavode, posojilaice, ki poma gajo aašitn Ijudem iz zadrege, ako ao vredai še zaupaaja. Pred aami leži račuaski sklep ,,Hraai!nega ia poaojilnega društva" aa Ptuji ''in aicer za upravao leto 1887. 0 njem imamo to-le veselo poročilo: _ Dae 23. suaca t. 1. imelo je ,,braailno ia poaojilao društvo" svoj četrti občni zbor. Temu zboru predložil se je račuaski sklep za četrto poslovao leto, to je za dobo od 1. proainca 1887 do 31. grudna 1887. Iz uatmeaega poročila načelstva do zadružaikov povzeli smo sledeče stvari. Zadruga izpolaila je svoje četrto leto. Ko je leta 1884. stopila v življeaje, bile so gospodarstveae razmere v okraju že nepovoljae; Slovenci pa so ,si morali omialiti lastni denarai zavod, ker ad |_jih političai nasprotaiki po avoji brezobziraoSti ia krutosti do tega ailili. Zadruga imela je koj s prva tekmovati z dvema stariaia deaaraima zavodoma; nje staaje bilo je že zaradi tega težavao. Strast političaih nasprotaikov Sloveacev se dozdaj še ai pomirila, ker nvidevajo, da zadruga aapreduje, da je ni mogoče zadušiti. To so s prva skušali doeeči po posebaih maaevrib., ia še zdaj skušajo doseči z obrekovanjem in s tem, da trosijo razae laži o njej med avet. Pravi ia zavedni Sloveaci se za to malo zmeaijo, mlačaeže pa lehko prepriča predložeai račuaski aklep, da poaojilaica počasi, toda leto za letom napreduje. Napredek kaže število zadružaikov, ki je zaaaalo koacem leta 1887 že 1672 in visokost vplačaaih deležev, katerib je bilo 24.161 gld.; hraailaib vlog bilo je koacem leta še 164.322 fl. 85 kr., tedaj več za 26.682 fl. 94 kr. aego prejšaje leto, da-si se je med letom vzdigailo 61.037 fl. 40 kr. Denarni promet zaašal je 353.777 gld. 70 kr., tedaj 165.613 gld. 84 kr. več, nego leta 1886. Tudi rezervaa foada sta se znatao povekšala, kajti oba vkup zaašata 11.122 fl. 95 kr. Kakor prva tri leta, delali so odborniki tudi miaolo leto brezplačno ia eisti dobiček, ki je zaašal 3;30 gld., bode se valed sklepa občaega zbora pi^ipisal posebaemu rezervnemu foadu, isto se je zgodilo tudi prejšaja leta. Dozdaj zadruga ni imela aobeae izgube. Tudi bodoče leto obrestovala bode braailae vloge po 5 od 100 gld., od dolžaikov pa terja 6 od 100 fl. V aačelstvo ao se izvolili dozdajni odboraiki apet, isto tako v aadzorstvo. To bode gotovo tudi pripomoglo, da ai pridobi zadruga vedao več zaupaaja ia podporaikov', v vseh krogih. Uspeh kaže, da je bila posojilaica za Sloveace Ptujskega okraja potrebaa, da ae bode razvijala, akoravao ao gospodarstveae naše razmere aepovoljne; toda, Sloveaci moramo priti do apozaaaja, da se moramo mi, ker Bas je malo ia aismo bogatiai, vsi ravaati po geslu: ,,Svoji k svojim" ia delati z združeairai močmi. V to pomozi Bog!