Pernina piaeans * gatovirJ. 24S. štev. ti h a ji’: rsKca necteSž «n prasnffe®«? v s a 5s el s n Ote 16. url «!št«vilni «hodi. ustanavljanje no- prti. zedinjenje v najkrajšem ca-vih organizacij, zanimanje za orga- j ,u v.seženo. Velik del naloge pri mzacijo med kmečkim proletarija- delu za zedinjenje ima izvršiti slo-tom. vse to nas je navdajalo z upa- , venski del celokupnega delavstva v njem, da bo v novi državi proleta- ! državi. Naš prihodnji strankin zbor rijat v najkrajšem času najmočnejši j bo imel nalogo iti v tern oziru ko-faidor. A to" veselje in tipanje je, j rak naprej. Prva nalosa strankine-žal, kmalu izginilo. Kakor povsod, j ga zbora pa bo. ustvariti možnost vseh, da se lotimo resnega dela za zedinjenje jugoslovanskega proletariata. znaki, ki kažejo, da ima pro-Ie tari jat resno voljo do združitve, so tu. te bomo znali prijeti za stvar na primernem kraju in izvršiti vsak po svoji moči našo dolžnost, nam je uspeh zagotovljen. Pozabimo na preteklost in idimo na delo za boljšo bodočnost vseh izkoriščanih! Strokovna internacijoisala in Churchill — istega mnenja. i921 ponesrečile, se je mednarodna strokovna zveza vedno zopet sklicevala na to, da je vzpostavitev svetovnega gospodarstva mogoče doseči le s politiko sprave. Protestiral je ,.proti zahtevam, ki bi de« lavstvo srednje Evrope pahnile za celo generacijo v suženjstvo, zabra-nile novo gospodarsko vpostavitev Evrope, sovraštvo med narodi poostrile in uničile kulturo«. S sklepom z dne 14. marca 1921 je zahteval biro mednarodne zveze strokovnih organizacij, da se »naj skliče nepristranska enketa, s ka-: tero naj se med posameznimi deže-i tako je tudi med jugoslovanskim proletarijatom prišlo do razdora, ki ie delavstvu doprinesel težke posledice. Prvi udarec je razdor zadal vrnitve v naje vrste onim, ki so jih vsled razkola zapustili. Za svojo osebo sem prepričan, da ogromna večina teh je šla po drugi pot; s po- našim organizacijam in časopisju, j štenim namenom koristiti proletar-torej glavnim bojnim sredstvom, s j ski stvari. Zato jim moramo vrata katerimi je proletarijat razpolagal, j c«ipve?š ju» nrulejn zopet ped eno Nasprotniki, ;n zopet ped oosebno klerikalci, so j streho. Ko to izvršimo, smo nare- ta moment razumeli, zato so se z vso silo vrgli na stranko in njene inštitucije. Ker so vedeli, da z načelnim bojem ne dosežejo ničesar, so udarili po drugem taktu: osebni gonji. Nebroj laži in obrekovanja so vrgli v svet, z namenom, da speljejo delavstvo na lim ter tako povzročilo med delavstvom razdor. In ža-fi!’Ojr, ss je našim nasprotnikom nakana'posrečila. Dosegli so, da se je delavstvo razdvojilo m sc začelo med seboj prepirati. Posledice smo občutili takoj in jih še danes prenašamo. Prišel pa je čas, da se delavstvo vpraša, ali hoče trajno trpeti razkol v svojih vrstah. Znaki kažejo, da ne in da se ie v vprašanju zedinjenja jugoslovanskega proletariata začelo svitati. Vprašanje je le, kdaj in kako pridemo do zopetne združitve. Sem mnenja, da je predpogoj za dosego zedinjenja vsestransko vza- dili velik korak naprej do zedi- njenja Različna so vprašanja, o katerih bo treba razpravljati in iih rešili tako, da omogočimo združitev. Različna so o teh vprašanjih tudi mnenja, vendar pa niso nasprotstva v načinu rešitve tako velika, da bi jih ne bilo mogoče uravnati. Globoko sem uverjen, da pridemo prav kmalu skupaj, če bomo znali ločiti osebna vprašanja od stvarnih. Poudarjam, da nam bo delo za zedinjenje veliko olajšano, če se vsi postavimo na stališče vzajemnega zaupanja. Le z zaupanjem in s stvarno diskusijo pridemo do cilja, Ki si ga vsi želimo! Na strankin zbor moramo priti vsi pripravljeni tako. da bo debata o n*ših zadevah vzvišena nad vsem, kar bi znalo škodovati ali ovirati (I. G. B.) Angleški kolonijalni mi- ! jo ne bodo ovirale iz vojjae izhaja-nister Winston Churchill je govoril joče obveze, marveč vsaj za sedaj v Dundee govor, ki je potreben v prehodni dobi omogoči prodajo kritike v marsikaterem oziru. Ne- blaga od naroda do naroda na na- katere misli njegovega govora pa j ravni, , Eovo. lami, če potreba , razsodiščem, do ST* reparaciiska' ’ na poslanilki konferenci v Londotm! »o* tndl glede zmožnosti vlad glede na odpravo težkih go- ne oziraje se na oticijelna poveliče-spodarskih neredov, ki sta jih po- vanja določb versaillskega miru, se vzročila vofnsi in ciihIco nasilni mir. n&in zde kot priznanje vlsd, dci si Depresija na svetovnem trgu, ! ne vedo pomagati, kako bi rešile s pravi Churchill, vpliva na položaj svojo dosedanjo politiko gospodar-angleškega delavstva. Ogromni dol- j ske probleme, govi, ki znašajo stotine in tisoče nit- j Sele sedaj, ko so postale razme-lijonov funtov, in odškodnine, ki j re brezupne skoraj, Prihajajo v znašajo še ogromne je zneske, je na- 1 vladnih krogih zmagovalnih držav ložii en narod drugemu. Amerika, ' na misel, ki so jo doslej zagovarjali Anglija, Francija, Italija tipajo vse, , samo delavski voditelji in peščica da prejmejo velikanske vsote ne- ; neodvisnih narodnih gospodarjev, nar ja druga od druge ali pa od Nem- I Mednarodna zveza strokovnih čije. Tirjati dolgove je postal glav- | organizacij je že zdavnaj navajala ni posel, ki zahteva v prvi vrsti po - ! pozitivne predloge k gospodarske-zornost mnogo politikov in parla- mu kaosu, ki se strinjajo z mislimi ‘ Churchilla. Na svojem londonskem kongresu novembra 1920 je nastopila za »splošno anuliranje« vojnih dolgov in za ustanovitev mednarodnega j razdeljevališča za surovine. Nacijo- šein časopisju stvarna diskusija, da na ta način damo priliko strankinim zaupnikom, da pridejo na strankin zbor temeljito pripravljeni in infor in naših organizacij. V to svrho je jemno zaupanje, ali z drugimi bese- j nujno potrebno, da se začne v na-dami izraženo, osebna vprašanja ne smejo pri razpravljanju o zedinjenju igrati nobene vloge! »Ko razcepljenemu, razbitemu in uničenemu delavskemu gibanju gori streha nad glavo, ko mu je rešitev v internacionalnem zedinjenju in v novzdigi zasnovani na popolni notranji demokraciji in ko moremo Pogreške grup in posameznikov zdraviti in odpraviti samo s skupnim sodelovanjem, ni čas za raziskovanje starih grehov in za razkopavanje starih ran, za kopanje filobokejšega prepada med posameznimi tabori delavskega razreda, temveč čas je za zravnavanje jarkov. katere smo kopali za vodenje bratomorne voine in za kopanje čitn globokejšega jarka med zedinjenim proletarijatom in njegovim razrednim nasprotnikom. « dokazujejo, da se pričenja tudi v | ^e pnnicijamu ic ‘Y“‘* *‘ seže sporazum tako glede poprave krogih vlad jasniti, kako nepnmer- ; rl. ki so jih se pred pol letom^ imeli dolgujoče države. Do končne ureditve naj se pri eni zadnje omenjenih dežel najame tako mednarodno posojilo, da se takoj prično vpo-stavljalna dela.« V resoluciji, ki je bila sprejeta na mednarodni konferenci dne 31. marca in 1. aprila 1921, se naglasa napaka vlad, da so Iskale za problem vpostavitve le »izključno fi-nancijelno rešitev, ki z ozirom na položaj svetovnega gospodarstva ne more voditi do kakega rezultata.« Mednarodna zveza strokovnih organizacij je zaraditega izjavila, sda je dolžnost ententnih vlad. Nemčijo brez obotavljanja sprejeti v zvezo narodov ter skleniti ustanovitev mednarodnega reparacijskega zavoda, ki naj se mu naroči, da študija tehnično organizacijo splošne in fin. uprave vpostavljenega dela.« Pobude Churchillove gredo v, isti smeri, kakor tu v kratkem na-* vedene zahteve mednarodnega de-> lavstva. ki ni moralo šele poizkušat; leta napačno, da ne rečemo ka« tastrofalno reparacijsko politiko, da se prepriča, da je le z mednarodno solidarnostjo in opustitvijo nasil-stev mogoče premagati svetovno krizo. Seveda ne zadostuje, da kak minister zmagovite države ob kaki priliki spravljivo govori. Če hočemo sedanjo svetovno krizo, morajo postati te misli prepričanje ne le angleških državnikov, marveč tudi mentov in celo narodov.^ Vsaka omenjenih zmagovalnih držav ima pravico do ogromnega uvoza blaga kor nadomestek za plačalo dolžnih zneskov. Na eni strani skušajo prejeti plačilo. Na drugi strani pa sku preostane — s carinskimi tarifami in vsakojakimi posebnimi zakoni se obvarovati, da ne bi prišla njih industrija vsled tega velikega, negospodarskega uvoza popolnoma Iz ravnotežja Posledica vsemu temu je. da je svetovna trgovina resno, zedinjenju, moči in razvoju stranke j ovirana in v nekaterih primerih po- išaio — in jim tudi kaj drugega ne j nalni, in povsod, kjer je mogoče, , olnoma ustavljena. Kupna sposobnost dolgujočih držav je popolnoma ugasnila. Upajoče države ne morejo uvažati nobenega blaga v dolgujoče države, ker jim te že več dolgujejo, naj se ukrenejo koraki, da se prepreči brezmejno izdanje denarja in omeji njega kroženje; za to potrebna sredstva bi bila zabranjevanje nepotrebnih izdatkov, zlasti v vojaške namene, kakor tudi znatni imo-vinski davki. Kongres polaga vendar važnost na mednarodne korake... Ti mednarodni koraki morajo iti dalje kakor dovoljevanje novih trgovskih kreditov. Izvesti jih je mogoče le, če se zvezi narodov ali eni tej pod- kakor morejo plačati. V Nemčiji se j rejeni organizaciji dovoli izvesti mirani o vseh onih točkah, ki čakajo i vrši intenzivno gospodarsko delo- mednarodno posojilo, za katero jam- j vlad ostalih držav, ki so izšle iz čijo resnična bogastva in pomožni ; vojne kot zmagovalke. Zveza na-viri vseh narodov brez izjeme. Po- rodov bi morala postati iz interna-sojilo bi se pod kontrolo zveze na- ] cijonale vlad internacijonala naro-roclov dodelilo različnim deželam, j dov. Zmagati mora uvidevnost, da rešitve. Razprava v časopisju pa se mora vršiti v okviru absolutne stvarnosti: izločiti se mora iz razprave vse osebnosti in pa stvari, katere se morajo rešiti le na strankinem zboru. V' dnevih, ko se spominjamo na one čase po preobratu, ko smo bili vsi v eni vrsti in se skupno bojevali za emancipacijo proletarijata; v času, ko gledamo na ruski proletariat, ki praznuje četrto obletnico ruske revolucije in skuša popraviti napake, ki so bile v gigantski borbi neizogibne; v dobi, ko stopa reakcija z vso surovo silo v boj proti proletarskemu razredu, je dolžnost nas vanje; velik z avtoriteto zmagovalcev omogočen izvoz omogoča Nemčiji, da si zopet pridobi vsak trg, na katerem se pojavi. Zedinjene države plavajo v zlatu, toda njih izvoz je jako omejen: njih trgovska mornarica je fiasko; v Ameriki je trikrat toliko nezaposlenih kakor na Angleškem Ali niso to razočarljiva nasprotstva, vprašuje Churchill. Kaj je zdravilo? »Po mojem mnenju,« pravi Churchill, »bi bilo koristno za svet. če bi se vse mednarodne obveze iz vojne revidirale in postavile zopet na praktično mogočo mero. Neobhodno potrebna pa ie posredovalnica za mednarodno trgovino, ki primerno njih potrebam, da bi dvignila njih finančni položaj in v namen njih vpostavitve in oživitve produkcije izključivši vsakršno drugo nalogo. Kongres izjavlja, da se ti ukrepi, katerih uresničenje se razteza na določeno dobo, ne sme izvesti neodvisno od drugih zahtev delavske internacionale, ki se tičejo produkcije, razdeljevanja surovin in nadziranja transporta! je splošno razveljavljenje mednarodnih dolgov, ki izhajajo iz vojne, res eno najradikalnejših sredstev, ki utegne popraviti vplive valutne krize.« Tisti državniki, ki imajo pogum., nastopiti to radikalno politiko, bodo tudi problem brezposelnosti naiprej rešili, kateremu ne morejo vlade, predvsem zmagovitih držav, ničesar odpomoči, dokler samo čl-, sti kapitalistični vladohlepni interesi Ker so obravnave londonske po- j mednarodno gospodarstvo obvladu-slaniške konference marca meseca ; jejo — in onemogočajo. LISTEK. H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalje.) Bairich ni hotel vedeti, ali se veseli tudi Hans, ali ne. Strmel je predse in je mrko mislil, da mora biti konec tega. Sam si poišče svojo pot... Tu je dejal Hans, z nekšnim iz-vestnim pogledom od enega do drugega v trojici gospodov: „Ali strica Hesslinga bo žgalo.“ In kako so se zdaj muzali in se komaj le še s silo zadrževali, to je opazil tudi Bairich. ‘'pregovoril je konzistorijalni svetnik. Nobenemu delodajalcu ne more biti vseeno, v kolikor to razume on, če njegovi ljudje prekoračijo neko izvestno mejo omike. To izpremeni odnošaje, stališča in pravice, to je v resnici .to prekucija Vse je govoril resno in svareče. Pa da je njegov glas celo do zadnje sence zakrival škodoželjnost, obraza, obeh ostalih sta jo izdajala. Strmeči Bairich je videl, da generalni direktor tu nima nobenega prijatelja, in je prisluhnil. Dr. H e ute uf el je učil: „Zoper nasilje posameznika je treba najti protiutež, in to je —“ „Duševna omika,“ je zaključil Klinkorttm, Heuteufel pa nato: ,,Omika in celo duh sta le sredstvi v dosego namena. Njemu in njemu enakim je treba spet enkrat predočiti, kaj je osebna svoboda. Po poti, ki so jo nastopili gospodje, in sicer s tihim pritrjevanjem oblasti, pridemo v državno suženjstvo, celo preje nego bi kdo mislil.11 Svečano molčanje. Delavec Bairich se je udal silnem zaupanju napram njim, ki so tako mislili in govorili. „To je pa tudi res,“ je zatrjeval in je udaril po mizi. , Ali veste, zakaj nismo dobili v Gausenfeld električne? Ker moramo ostati sami med seboj in ne smemo biti prosvitljeni in moramo popivati v njegovi kantini. Saj to je kakor geto!“ je kriknil, ponosen na zadnjo besedo. Gospodje, s stisnjenimi ustni, so naglo namežiknili drug drugemu in so potlej stopili malo v stran. Klinkorum je izjavil: „Za dane dovolj. Prihodnjič, gospod Bal-iich, bi utegnili učiti vi mesto mene, o državi bodočnosti mogoče.*4 „Čeprav —“ je pripomnil Zillich. Saj že- , lezni mezdni zakon tudi že leži med staro baro.“ Bairich je občutil, razočaran in ljut: Kaj ■saj človek zahteva od buržujev. Neumm so kot moja zadnjica in vrhu tega še hinavski... Znanost svojo imajo le zato, ker imajo denar. Sem ž njim potem pa njim za vrat. Tu ni hvale, ne prizanašanja. Vsak veljaj, kar je! Pospravil je svoje stvari, vstal, zanesel stol na prejšnje mesto in se ]e poslovil z mnogimi nerodnimi pokloni. Medtem so se gospodje pritajeno razgovarjali. »Stvari so, kakršne so, in izreče jih marsikdo. Odvisno pa je zelo od tega, kdo.“ Ko je bil delavec že zunaj, je Klinkorum šele prišel s pravim jedrom na dan. „Kaj naj rečem. Pojmov manjka in zbog ^ega besedi. Ni mu več dovolj, da je stlačil mojo hišo, pribežališče moje Muze, v svojo dolino reve in gnusa, da ji je vzel vrednost in jo osiromašil: meni hoče vzeti življenje!“ Nista mu hotela verjeti, toda dokazal jima 'e s številkami in dati, ki mu jih je dal^ sam Hesslitigov stavbenik. Tretja delavska hiša bo kmalu nastala: v načrtu že obstoja — in kje, in kje? Za Klinkcrumom, ali bolje: v loku krog njega — da bo s treh strani zadelan, a spredaj je deželna cesta, prah in bencinov smrad. Konec vsega tega — kar v roko mu človek lahko seže. Klinkorum je seveda prisegel, da končno to ne bo kar tako, češ da so sodniki na svetu .. Bairich je že hotel zunaj zapreti vrtna vrata, toda Hans Buck je priletel za njim. »Prisluškoval sem. Neumni so in hinav« ski!" Bairich je mislil: Sreča tvoja! Kajti z osta-. limi vred je bil že zavrgel pobiča! „To so namreč sami grdi zavistniki," jte izjavil Hans Buck „ln pa še knjiga, ki naj bi mi jo bil ti ukral — ali nekaj podobnega!“ Rekel je naenkrat ti. Pri tem je plesal od v eselja „Papa je hotel, naj to natvezem temu tul-t nju — in ta se dela, kakor da verjame; je namreč plačan. Takšni so.“ „To je -- domenjena — igra?“ je rekel Bairich okorno In je resnobno strmel v zviti obrazek. Petnajst let, pa že zna presojati ljudi in je vesel pri tem! Njihova podlost je pobiču Sa,a! „Pojdi z menoi!" je zahteval. „Do velike smreke, odkoder je videti vilo. Dalje ne smeš." (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. 248. KRALJ ALEKSANDER V BEL- j GRADU. LDU. Belgrad, 31. okt. Snoči ob desetih- ie dospel semkaj z oricn-ekspresom kralj Aleksander iz Pariza. Z njim je prišel tudi ministrski predsednik Pašič. ITALIJA PODPIRA ALBANIJO. ! LDU Belgrad, 1. nov. »Tribuna* javlja: Aktivno sodelovanje Italije pri albanskih napadih na na- , že ozemlje je vedno bolj očiviuno. 1 Italijanske ladje prevažajo albanske oei'% o ožje in municijo in sploh se Italijani obnašajo napram Albancem kot zavezniki. Pred petnajstimi : dnevi je italijanska ladja »Brioni«, 1 ki vozi iz Valone v Drač, izkrcala veliko četo oboroženih Albancev na naši meji v bližini Skadra. Pred nekaj dnevi je ista ladja transportirala albanske čete. Italijanska ladja, ki vozi na proeci Krk-Petras, je že večkrat prevažala municijo iz Valone v Drač. KONFLIKT Z MADŽARSKO. LDU. Dunaj, 1. nov. Uradno se Objavlja: Gibanje tolp ob nižje - avstrijski in štajerski meji je postalo zadnje dni precej bolj živahno. Snoči so napadle tolpe naše predstraže severozahodno od Friedburga na Štajerskem, nakar so odposlali pred-straži ob štirih zjutraj na pomoč tovorni avtomobili z odelkom alpskih lovcev. Na cesti pri Pinggau je zavozil avtomobil v brzojavni drog in se prekucnil ter pokopal vojake pod seboj Bilo je devet mrtvih in sedemnajst ranjenih. Žrtve so prepeljali v Hartberg. Snoči srno ustrelili dva oborožena Madžara, ki sta napadla naše oddelke na štajerski meji, enega pa smo ujeli. KARFL IN ŽITA NA POTL LDU. Budimpešta, 1. nov. Madžarski dopisni urad javlja: Angle- ški poslanik Hohler je danes dopol-di-c naznanil zunanjemu ministru grofu Panffvju sta sta po sporočilu poveljnika donavskega brodovja v Baji kralj Karel in kraljica Žita na krovu angleškega monitorja na poti proti spodnji Donavi. LDU Budimpešta, 1. nov. Listi poročajo, da se je peljal posebni vlak, ki je imel nalogo odpeljati bivšega kralja Karla na angleško topniško ladjo, danes ob petih zjutraj mimo Batteszeka, kjer je kralj vstopil. Pred vlakom, v katerem se je aeljal kralj, ic vozil drug vlak pobi vojaštva, za kraljevim vlakom pa še en vojaški vlak. Vsaki so se ustavili na donavskem mostu med Battaszkom in Bajo, nakar je stopil ktalj v voz, ki ga je prepeljal k angleški ladji. Vsa okolica je bilo močno zastražena. LDU. Budimpešta, 1. nov. Listi poročajo, da so legacijskega tajnika barona Borowiczenyja, ki je spremljal kralja Karla v letalu iz Švice na Madžarsko, aretirali in ga zaprli. LDIJ. London. 1. nov. V spodnji zbornici je izjavil Chamberlain v odgovoru ha interpelacijo, da velesile še niso določile kraja internacije razkralja Karla. DR. RENNER V PRAGI. LDU. Praga, 1. nov. Včeraj dopoldne je dospel v Prago bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Renner. Njegov prihod ie očividno v zvezi s skupnim postopanjem socialističnih strank proti restavraciji tiabsbur-govcev. Dr Renner je imel v teku dneva posvetovanje s frakcijami nemških socijalnih demokratov m češko socijalistično stranko. POMOČ AVSTRIJSKEGA DELAVSTVA RUSKEMU. LDU. Moskva, 31. okt. Avstrijski delavci so poslali ruskemu zastopniku za stradajoče na ozemlja Volge 7000 kg zdravil, inštrumentov in obve7il. RUSIJA PLAČA CARSKE DOLGOVE? LDU. Berlin, 31. okt. »B. Z. ara Mittag« poroča iz Rige: Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je poslal Angliji, Franciji, Japonski in Zedinjenim državam noto, v kateri izjavlja, da je sovjetska vlada pripravljena, plačati dolgove carske vlade vse do leta 1914. pod pogojem, da se ustavi vsaka oborožena intervencija proti Rusiji, da se sklene z njo splošni mir in da pripo-znajo velesile sovjetsko vlado Ci-čerin predlana v svrho dosege tega cilja sklicanje mednarodne konference. PaHtff ne vesti.1 4- Razdelitev države v oblasti. Narodni skupščini je predložen zakon o razdelitvi države v oblasti, O oblastni in srezki avtonomiji in o centralni upravi. Zakonski načrt, ki med drugim predvideva razdelitev Slovenije v ljubljansko in mariborsko oblast. Ljubljanski oblasti bi pripadel tudi sodni okraj Laško in področje okrajnega glavarstva Brežice razvcii onega del a sodnega okraja Kozje, ki bi pripadel mariborski oblasti. Občina Velika dolina v krškem okraju bi pripadla pod oblast Zagreb, občina Osilnica pod Karlovac. Ljubljanski^ oblasti naj se priključi tudi Prezid in Žumberk, a Dol. Lendava bi pripadla pod oblast Varaždin. -f Hrvaška opozicijonalna bur-žoazija je imela te dni v Zagrebu svoje zborovanje. Zborovanje je vodil bt. Radič. Kaj so na tem zborovanja sklenili ni natančno znano, razen, da Radič ne gre prej v Belgrad, predno ne bi dosegel takega pozitivnega uspeha, ki bi upravičil izpre-membo njegove taktike. +- Ob južni meji Albanije je zbra-uib nad 12.000 grških prostovoljcev in na severu ogrožajo Albanijo Jugoslovani. Albanska vlada je zaradi tega ogroženja protestirala pri antanti. 4- Zemljoradnlška stranka namerava baje razširiti svoje delovanje tudi na Slovenijo, ker so se samo-stojneži izneverili čistemu kmetiške-m« programu in se nagibljejo na stran srbske radikalne stranke. V Celju hočejo zemljoradniki izdajati svoj tednik „Nova vas“. — Kapitalistične stranke, kakor razvidno, delajo torej na vso moč, da bi čimbolj ljudem mešale glavo. Z ustanavljanjem vedno novih naslovov, da bi odvrnile delavsko - kmečki proleta- nove obrti. Če mu bo ta obrt med delavci kaj nesla, to je pa seveda nekaj drugega Študija o Kočevski železniški zvezi z Jadranskim morjem. Hud prepir je nastal v Jugoslaviji, ali naj se gradi Musilova proga ali pa Klo-dič - Hrovatova. Musilova gre po vsaki po 80 K. Treba je pismeno prošnjo, kakor je razvidno iz razglasa, ki je nabit na magistratu. Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra 1921. Prvo obletnico svojega obstoja obhaja dne 7 novembra 1921 Podporno društvo slepih v Ljubljani. Ob Kajfeževih in Auerspergovih gozdih, j tej priliki se zahvaljuje vsem p. n. »Svoboda« v Tržiču priredi v nedeljo 6. novembra ob po! 8. ur! zvečer v dvorani Konsumnega dnn štva predstavo »Sin«, spisal E. Uangl. Vstopnice I. vrste 12 K, 11. vrste 10 K, m. vrste 8 K. — So-drugi! Udeležite se polnoštevilno! rlat od socializma. Mi pa mislimo, da je naš delavsko - kmečki proletariat preizkusil in pokusil toliko buržoaznih „dobrot“, pred, med in po vojni, da se ne da več odvračati od socialistične misli! -f Sporazum zaradi Zapadne Madžarske je veleposlaniška konferenca v Parizu odobrila. -(- Obširno amnestijo pripravlja madžarska vlada za vse habsburške prevratnike, ki so povzročili Karlov puč, In kaj je ta ista buržoazija delala s socialističnim delavstvom?! Morila ga je, mučila in preganjala, obsojala na dosmrtne ječe itd.!! — K, da, vrana vrani seveda ne bo Izkljuvala oči! + Francoski kredit za stradajoče Ruse. Finančni odsek francoske zbornice je sprejel zakonski načrt za kredit 5 milijonov frankov za stradajoče v Rusiji, od katerih bodo 4 milijone uporabili za n n-' n nakup živil. — Francoska, izgleda, hoče spremeniti svojo dosedanjo taktiko v vprašanju pomoči za Rusijo. Najbrže se ji hoče nekoliko prikupiti, da bi ji sovjetska vlada j ne delala kake zgage pri novem j »prijateljstvu« z Angorci. Dnevne vesti. Neslavni bivši diplomatski kandidat in še bolj neslavni bivši Peskov kandidat izza afere »Error in persona«, g. Emi! Stefanovič, po-sk-iša sedaj s svojo srečo s snubitvijo delavstva s svojim listom »Delavske Novice*. Bivšemu diplomatu menda že prav hudo prede, da se je po vseh svojih brodolomih obrnil navsezadnje do delavstva! Kajti, kakor izvemo iz »Jugoslavije*, ne izdaja Ust »Delavske Novice* NSS. temveč g. Emil Stefanovič pod lastno firmo trgovanja z delavci kot Klodič - Hrovatova pa po vaseh v kočevski kotlini. Stvar je treba preštudirati. Kajfež in Auersperg imata gozde in bi rada izvažala les po železnici, kar na debelo. Sitnost pa je s to progo, ker ima 25 metrov dviga in pa medvedi se nahajajo v kočev- i skih gozdih. Ta železnica bo torej manj vozila, ker je prestrma, kakor pa ona Mladič - Hrovatova, ki ima le 15 metrov dviga in je 10 km krajša. Glasoval bom za železnico po kočevski kotlini, ker ne verujem, da bi kočevske medvede navadili na vožnjo, v kočevski kotlini pa prebivajo ljudje, ki se kaj radi vozijo po železnici. Vrhtega se bojim Musilove železnice, ker če bi prepočasi vozila, bi nas na vožnji medvedi napadli. To ne bi bilo prav prijetno. Da .se nahajajo res medvedi v Kočevju, mi je pravil neki poslanec, ki je imel tam doli shod, pa ga je prišel pod okno medved poslušat. Torej le napravite železnico za naše prijatelje Kočevarje, ne pa za — medvede. Vpoklic novih rekrutov je odložen na pozneje. Klerikalna vzgoja. Iz Šmiklavža pri Novi Štifti so pripeljali v blaznico na Studenec 18 let staro Antonijo Grudnik. Pravijo, da je zblaznela zato, ker jo je neprestano plašil domači župnik, da je storila neodpustljiv greh, ker je šla na neko nekleri-kalno veselico! Ta slučaj bi bil tudi pravno zanimiv! Študijsko potovanje. Bolniška blagajna za Slovenijo odpošlje svojega šea - zdravnika dr. Bleivveisa na večtedensko potovanje po Nemčiji, dn preuči tamošnje socialno -zdravstvene naprave, ki so kakor znano najuzornejše in ki naj se upoštevajo pri delovanju bodočega okrožnega urada za socialno zavarovanje v Sloveniji. Obenem si bo dr. Bleiv/eis ogledal poslovanje blagajniških ambulatorijev v Nemčiji. Tozadevne izkušnje bodo merodajne pri ureditvi blagajniških ambulatorijev v Ljubljani, Mariboru in drucih mestih. „Pomen in naloga državne zaloge šolskih knjig46. Pod tem naslovom smo prejeli članek g. Janka šuklie, ki priporoča in se zavzema za ustanovitev državne zaloge šolskih knjig po vzorcu bivše avstrijske c. in kr. zaloge šolskih knijg na Dunaju, in sicer v svrho, da se regulirajo s tem čim nižje cene šolskim knjigam in šolskim tiskovinam, dalje da država dotira šolske podporne knjižnice in šolska podporna društva, da izdaja učne in pomožne knjige za vse šole, osnuje šolsko - znanstveno zbirko knjig itd. (Dasi imamo socialisti o šolstvu povsem svoje mnenje, vendar je gotovo, da je pravilnejše, če država založništvo šolskih knjig prevzame sama, kakor pa da se zaloga takih krjig pušča v rokah zasebnega dobičkarstva. Op. ur.) Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 2. novembra t. 1. ob 20." uri v mali dvorani »Mestnega doma«. Dru-Jtvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije, Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Podčetrtek. Razpis v »Uradnem listu«. Ljubljansko učiteljsko društvo nadaljuje s predavanjem: Utisi potovanja po Srbiji, predavatelj g. Črnagcj — v petek, dne 4. novembra t. 1. ob 1 pol 8. uri v šoli na Ledini. Med 5 domačih revnih vdov ima ljubljanski magistrat razdeliti 400 K, ve ustanovnim in podpornim članom za njihovo dosedanjo naklonjenost in požrtvovalnost. Ob tej priliki pa prosi tudi ostalo javnost v Sloveniji, da ne pozablja naših slepih, temveč se jih ob vsaki priliki spominja kakor: — pri ženitovanjih, društvenih veselicah in prireditvah, ri oporokah in žalnih dogodkih itd. b tč, iajizdatnejša podpora pa ie, da pristopi vsakdor kot ustanovni član K 500.—) ali vsaj kot podporni član (K 20.—) k Podpornemu društvu slepili v Ljubljani. Wolfova ulica 12. Promet šolskega vlaka Ljubljana - Kranj. Od 2. novembra t. 1. dalje vozi na progi Ljubljana drž. kol.-Kranj šolski vlak z odhodom iz Ljubljane drž. kol. ob 13.48 in prihodom v Kranj ob 14.31 dnevno redno razen ob nedeljah in praznikih. S tem vlakom se smejo prevažati brez izjeme tudi drugi potniki. Opozonlo. Ker je po novi nared-bi od l novembra 1921 dalje izpolniti položnice poštnega čekovnega zavoda v dinarski veljavi, opozarja delegacija ministrstva financ davkoplačevalce, katerim so se že dostavile opozoritvene položnice za plačilo davkov v kronski veljavi, da so te položnice veljavne, ako stranke na sprednji strani položnic napisane kronske zneske tako prečrtajo, da ostanejo zneski čitljivi, nad njimi pa napišejo odgovarjajoče zneske v dinarjih in parah. Kronsko vinarski znesek je zaokrožiti, ako ni s 4 deljiv, navzgor n. pr. 33 vin. = 9 para. 115 K 75 vin — 28 din. 94 para. Stranke ki ne znajo pisati naj prosijo poštni urad, da jim položnice v prednjem smislu popravi. Poštna uprava je v priznanja vrednem uvi-devaniu položaja zaukazala poštnim uradom, da gredo v tem oziru strankam no možnosti na roko. Razglas o novi uredbi davka na poslovni promet je prinesel Uradni list št. 131. Nove bankovce po 10 dinarjev so pripeljali iz Amerike v Belsjrad. Na eni strani je naslikan orjak, ki obrača kolo. na drugi pa Dobro polje in kot simbol nacionalnega osvo-bojenja Sokol. Kdaj bodo novi bankovci dani v promet, še ni določeno. Občinsko sodišče mariborsko je od 1. nov. t. 1. določilo tele cene v kavarnah. Nove cene so nastopne: črna kava 3 krone, kapucinec 3 K, bela kava 4 K, mleko 4 K, čaša čaja 6 K, garnitura čaja 8 K, limonada 5 kron, čokolada 7 K. Celjski opat Franc Ogradi je umrl v visoki starosti v soboto. Rojen je bil 1. 1836. Čevljarska zadruga za Ljubljano In okolico vabi člane na sestanek, ki se vrši v četrtek 3. nov. točno ob 7. uri zvečer v gostilni Mrak, Rimska cesta 4. Za sestavo cenika se prosi, da se vsi člani sestanka udeleže. = Ameriški kapital v konkurenci z angleškim v Evropi. V Pragi se je te dni med čehoslovaško vlado in zastopniki Standart Oil Compani sklenil dogovor, po katerem preide vsa petrolejska produkcija na Ce-hcslovaškem kot monopol v roke imenovane družbe. Tudi Angleži so se silno potegovali za tako koncesijo v Pragi, toda njih zahrbtna politika je imela menda dosti besede pri tem, da se je njihovo potegovanje končalo z neuspehom. drgg&fsisacliski vestnik. Bz strani*«- Politična organizacija JSDS v Spodnji Šiški sklicuje dne 2. novembra ob 7.30 zvečer v bivši nemški šoli javno predavanje z dnevnim redom • Komunalna politika. Vabijo se vsi pristaši stranke, da se predavanja udeležijo. Ker je dnevni red važen, je udeležba dolžnost. Odbor. Iz strel«, organizem«*. Seja Osred. društva oblačilnih delavcev, podružnica Ljubljana se bo vršila danes zvečer ob 7. uri v društvenem prostoru. Udeleže naj se je tudi člani paritetne komisije. Stavka krojaških pomočnikov v Sarajevu je dne 31. t. m. izbruhnila. Krojaški pomočniki naj ne potujejo tja, dokler ne javimo konec stavke. trapiš8* Stanovanjska mizerija v Celju. Konec je že skoro letošnje sezone stavbii;ske obrti in konec je, se mi zdi, tudi našega premišljevanja o rešitvi stanovanjske krize. Občinski svet celjski je v prvi seji novo izvoljenega občinskega sveta soglasno sklenil, naj županstvo zahteva od vojaške oblasti odstopitev barak, ki se nahajajo na občinski zemlji v svrho preureditve istih v stanovanja. Do danes se še ni ničesar zganilo. Čitali smo, da je mariborska občina že dobila od vojaške oblasd v to svrho nekaj barak, akoravno je bil mariborski župan mnogo pozneie potrjen, kakor pa celjski. Zdi se nam, da občutimo nekakšno mlačnost. Čitali smo, da namerava vlada uvesti nekakšen davek, katerega dohodki bi se edino uporabili za zgradbo stanovanjskih hiš. Če pa že centralna vlada nima smisla za to, ker najbrže ne mara verjeti, da se drugod nič ne zida, ker vidi v Bei-gradu ravno na tem polju velikansko živahnost. Letošnje leto se i® zgradilo v Belgradu 760 stanovanjskih hiš. Za prihodnje leto je že na magistratu vloženih 4000 prošenj za dovoljenje za zgradbo novih stanovanjskih hiš. In pri nas v Celju se niti ena ni zgradila. Da se bo morala občina tega vprašanja resno poprijeti, je jasno, ker se zasebniki ne zganejo. Treba bo zahtevati dovoljenja za pobiranje dohodninskega davka tam in v tistih občinah, kjer je to potrebno. Treba bo resne volje in videli boste, da bi šlo naprej. »8 IVKVia 9t od 1. do 15. novembra! UIU. MUSKA IILIU SIEII. e ===== fEOmCVfflf ZfSPISG! i 6KEJEHD ZIIBB ===== T SSK© V. SNE 2A SOLE, SBPftK. STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ... Zfi SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ5S, BROŠUR ITD. STEREOTIPI JA* i. S TO G RAFIJA. Stare obleke, čevlje in pohištvo kupuje Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Mariborska eskomptna banka, Maribor, Tegetthoffova nlfca ll —-!====: Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC prevzema denarne vi o ge in iz-vršile vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji. - - ..■■immu rr~r~n i~tr ■ ■ i m i iinrirT'*-*’**” Jidajmelj: Ivan Miicar. Tisk Učiteljske tiskarne v. Ljubljani, Odgovorni urednik; Maks Žagar.