Festa deUUnita CSenih ograjah piše »plakauranje prepovgg^^R ribuna študentski časopis številka 4/5 cena 30 din torek 11.12.1984 letnikTOOCBT MED PRAZNIKOM REPUBLIKE IIM DNEVOM JLA ii študentski UVODNIK zvoljen je pvi predsednik SMS ilitiki se vedno govori s stališča pravilnosti, ne-itencirane celote. Zelo se pazi, da je videz itaosti organa, organizacije, združenja itd. ne-" zadet. Organ vedno nastopa, kot da ni bilo di-sije, t.j. različnih stališč, spopada različnih, če nenasprotnih^interesov, spopada nasprotujočih olitičnih in družbenih praks. Vsakdo, ki jebil na uli onem sestanku gotovo ve, da tam nastopa ložica želja,pobud, predstav itd. Še zlasti, če neki jan, kot je RK ZSMS, v cnem rfiesecu spremeni ie iz DA v NE.MHMHHH toje logično, da bodo določena odstopanja od itane poti, ki so bile razglašene pred meseci kot do pravilne, označene za »napake in nepra-losti v zvezi s tem«. Pravilna je torej ena pot, ispeh je le napaka, nepravilnost, torej stvar idbe; vse na strani izvajajočega subjekta. ijekt premisleka (ali nepremisleka) ostaja v oza-nedotaknjen, kriva ni ideja svobode, ki pošilja poleona po kostanj v žerjavico v carsko Rusijo, ije Napoleon, ali celo vsak posamičen vojak, se ni dobro boril. Kritike rezultatov določene ije se ustavi na izvajalcih, takih kot so, neo-ino od družbenega in političnega trenutka. tj moramo raziskati laboratorij misli, idej, za-li, ki je prinesel na platno tisto enotno stališče ičenega organa. Koga to enotno stališče ščiti, ive predstave predstavlja? Kakšna politična tsa se udejanja s takimi stališči (v ZSMS, v lenskem in jugoslovanskem političnem prosto-! Seveda bo moje početje tu mnogo bolj Dmno, ker mi manjka informacij za celovitejšo sojo .¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BiHHHHliHHi,-»stališč in predlogov« predsedstva RK ZSMS [ferenci je razvidno med drugim tudi naslednje: Idsedstvo RK ZSMS je predlagalo RK, da izreče dsedniku kritiko, ker je »s ponujenim odstopom |kle na neki način omogočil, pa čeprav pre- o, da se je z razpravo o pravih razlogih in vzro-jšele začelo.« (Gre za razpravo ob zapletih v i s kandidatno listo.) Če tu upoštevamo tvo, da je predsednik vsaj od oktobra naprej na- I iste argumente, ki jih je predsedstvo slišalo e« po prekinjeni konferenci, proti kandidaturi kin je torej »razpravo o pravih razlogih« večk-iaačenjaJ, potem je paradoks še večji. Razen če (tsednik ni bil vreden kritike ravno zato, ker je Jno razpravo zahteval, nazadnje s pretnjo jtopa. Tega orožja se je moral poslužiti, ker ar-jienti niso zalegli. Kot se je izkazalo na jferenci, je ravnal prav, v skladu z voljo ference. HHHHBHHHHHBHB predsedstvu. Problem ni v tem, dajedobil kritiko, pač pa v tem kdaj in zakaj jo je dobil. ¦¦¦¦¦ Predsedstvo je predlagalo sprejem odstopa kandi-datke za mesto vodje CIRZ (Center za informi-ranje, raziskovanje in založništvo). Kandidatka ni dobila podpore Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri RK SZDL. To stališče se je ujemalo s stališčem predšedstva ZSMS, zato v tem primeru ni bilo govora o pritiskih ZK in SZDL, na ZSMS. Zanimivo pa bi bilo vedeti, zakaj je kandidatka odstopila z liste šele po prekinjeni konferenci in ne prej, oz. zakaj sploh je odstopila potem, ko je vztrajala na listi do konference in še teden dni po njej. Kdor je sledil diskusiji na sejah predsedstva, je lahko videl, da se je zlasti en del predsedstva zelo trudil pokazati, da bi bilo to naj-bolje zanjo in za ZSMSJ^BBMBMB^HBBBB Predsedstvo je predlagalo RK, najprej na začetku seje 30. oktobra, naj bo kandidat za vodenje podr-očja SLO in DS na kandidatni listi, za nadaljevalno sejo pa je predlagalo, naj ga na listi ne bo. Obrazl-ožitev je bila naslednja: »Potem, ko se je predsedstvo informiralo (hic!) o vlogi Janeza Janše pri pripravi verzije gradiva za problemsko konferenco o podružbljanju varnosti in obrambe in ko je pretreslo še sedanje družbene razmere v ZSMS in družbi sploh, še posebej pa odnose vfron-tni SZDL, je predsedstvo sklenilo, predlagalo konferenci, da umakne kandidaturo Janeza Janše s kandidatne Hste.iHHHIHBHHHHHHHBHH Predsedstvo ocenjuje, da je predlagana kandidatu-ra Janeza Janše že doslejresno načela učinkovitost in akcijsko sposobnost predsedstva in celotne repu-bliške konference in njenih organov. Zaradi neenotnosti v zvezi z njegovo kandidaturo je priha-jalo do nezaupanja in nesodelovanja med ljudmi, ki delajo na posameznih področjih, kar je nezdru-žljivo z normalnim delovanjem teh organov. Za ta-ke razmere so odgovorni vsi, vendar je potrebno poleg osebne odgovornosti tistih, ki so v teh sta-liščih že bili osebno imenovani, izpostaviti tudi odgovornost Janeza Janše. V teh razmerjih Janez Janša ni videl ali pa ni priznaval argumentov, ki do-kazujejo, da celotna stvar ne zadeva le ZSMS in odnosov v njej, pač pa tudi širše družbene razmere, odnose v SZDL, v ZSMJ in Jugoslaviji kot celoti in ki se zaostrujejo tudi zaradi njegovega vztrajanja na kandidatni listC.HHHHHHHHHIHHHH idsedstvo je predlagalo RK, da izreče kritiko Ipredsedniku iz istih razlogov kot predsedniku, laje ta imel toliko večji greh, ker je na prekinjeni nfevenci govoril o razpadu nekega monopola v MS. kkazalo se je, da prenagljeno, saj je bil na (ke pritiske kritiziranega monopola v predseds-prisiljen podati odstop s kandidane liste. V sv-diskusijah $e je zavzemal za demokratizacijo osov znotraj ZSMS in znotraj predsedstva, za imentirano diskusijo še pred zapletom v zvezi s didatno listo. ¦¦¦^¦¦¦¦BfliHMHHH pedstvo je sprejelo tudi odstop enega od dveh lidatov za sekretarja, ki je zahteval, da se volil-ostopek v celoti ponovi zaradi nepravilnosti. roril je o napačnosti vodenja postopka v ZSMS, ) pritiskih SZDL in ZKS. Zastopal je stališča Ijanske in obljubljanske regije.HHHH^H isedstvo je predlagalo konferenci, da ob razre-i izreče kritiko sekretarju, ker je formalno naj-odgovoren za vodenje kadrovske politike in nega postopka. Na napake je sekretar skupaj s Isednikom in podpredsednikom večkrat opoza-le da njegova opozorila niso bila »slišana«. Tu-n je dobil kritiko zaradi prakse, ki jo je diktiral lopol moči znotraj predsedstva RK ZSMS in ki večjim delom aktivnosti tudi sam krepil, v iuini« odločitvi pa se je razšel z večino Kljub temu, da predsedstvo ugotavlja tudi osebno odgovornost Janše, konferenci ne predlaga niti te-ga, naj mu izreče kritiko, kot je to storilo v primeru predsednika, podpredsednika in sekretarja. Ni sje potrudilo, da bi Janša sam odstopil s kandidatr\e liste, kot se je potrudilo v primeru podpredsednika in kandidatke za vodjo CIRZ. Pri tem je vsem jasno, da se predsedstvo ni šele po prekinjeni seji informiralo o Janšini vlogi ne le pri prvi verziji gra-diva, ampak tudi pri drugi in konferenci o podru-žbljanju SLO in DS, o njegovi celotni družbeni in politični dejavnosti v času, ko je opravljal profesio-nalno funkcijo v vodstvu ZSMS, o rezultatih njegove dejavnosti, ki so se izrazili predvsem kot razburkanje dela politične javnosti, tistega dela, ki je sproduciral veliki pečat Jugoslavije v aprilu in ,maju letos in ne onega, ki mu gre za realizacijo koncepta pluralizma samoupravnih interesov, za Zvezo komunistov kot kolektivnega intelektualca itd., da ne bo nesporazuma. Če pa je predsedstvo politično oceno sprejemalo šele po prekinjeni konferenci in to prvič ..., potem bo takšna praksa predsedstva ZSMS vedno za svoj korektiv potrebo- vala razne kocrdinacijske odbore, partijske sekre- tarje in vrhovne aktiviste SZDL, da bodo mladim povedali, kaj pravzaprav delajo njihovi mladinski funkcionarji. Mladi v samem vodstvu, kaže, da te- ga brez namigov na t.i. zunanjih pritiskov niso zmožni. Kaj od tistega, kar so prodajali z dobrimi nameni na trgu političnih dobrin, je kupil komu- nizem, kaj pa barbarstvo, bo mladinsko vodstvo zvedelo od »oblasti«. Politična praksa mladinske- ga vrha je torej pripeljala do »pritiskov«, zato ima taista politična praksa, ki ni sposobna pravi čas oceniti razmer v družbi in učinkov lastne akcije, se- daj polna usta napada na avtonomnost ZSMS, na- pada, ki ga je sama zahtevala. Morda je očitek, da ni sposobna, napačen; v tem primeru bo držalo, da ni hotela ocene posredovati vsem članom predseds- tva in OK, ker bi takšno njeno ravnanje zanjo pomenilo enako kot nesti glavo na tnalo rablja. Raje je reševala, kar se je še rešiti dalo, potolkla njenemu monopolu nasprotno, kar se je potolči dalo. Sredstev pn tem ni izbirala. Torej v teh zaple- tih ni šlo predvsem za spodbude od zunaj, čeprav na tej točki ob obravnavanih zapletih izkazana praksa nekaterih pol. funkcionarjev zasluži kritiko in odstavitev, pač pa so nekateri mladinski funkcio- narji, vključno z Janšo, ki je crlastni dejavnosti in njenih rezultatih največ vedel, zadrževali informa- cije, ki bi mladim v OK in predsedstvu služile pri presoji o tem, ali naj Janšo sploh evidentirajo ali ne, ali naj tudi druge funkcionarje v ZSMS eviden- tirajo za naslednji mandat ali ne. Namesto pravoča- snih informacij pa je monopolna struja sforsirala njej ustrezne ocene dela funkcionarjev, zahtevaia dva kandidata na listi v imenu več demokracije, de- jansko pa zato, da bo ob negativno ocenjenih dote- danjih funkcionarjih priskrbela (samo njim) na- sproti kontrakandidate (kar ji ni uspelo, ker je dela- la preveč šarlatansko) — nikakor ne tudi sebi, Sklicevanje na demokracijo in demokratičnost je tudi v razvoju dogodkov v ZSMS pokazalo, da je vedno potrebna konkurentna in ponovna analiza zahtev, po spremembah in demokraciji, saj sama zahteva še ni osvobojena nedemokratične izvedbe v nedemokratičnih razmerah. Obstaja velika ne- varnost, da zahteve po demokraciji prikrivajo željo po legitimaciji prakse.nekega monopola moči. To velja za vse nivoje političnega in družbenega ži vl j e n j a .¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦1 Ravno v razburkanih dnevih aprila in maja letos Komunist ni v celoti objavil neke izjave, ki je Titu pripisovala tudi to kvaliteto, da je vpravem trenut- ku spoznal nosilce protisocialistične prakse in jo tu- di odrezal, kar je vedno pomenilo odrezati tudi njen vrh. (Bilas, Rankovič) Malo huda bi bila v primeru ZSMS govoriti s temi besedami. Vendar vrh neke prakse je pospravljen v kroge izven ZSMS. Ostali pa so epigoni, ki s frazami o avtonomnosti in frontnosti razbijajo tisto, kar so njihovi vzorniki postavili na kongresu v Novem mestu.iMHHBHHHHHHIHIHHH^HH Po tem, kar so delegati OK zahtevali na nadaljeval- ni seji konference in kar so zahtevali*, predsedniki in sekretarji na posvetu predsednikov in sekre- tarjev, sem prepričan, da bo do obračuna z monopolom moči v ZSMS moralo pritiše pred kongresom leta 1986. Mladi gotovo ne bodo hoteli več služiti kot rezerva svojega vodstva v sporih z drugimi vodstvi DPO, pri čemer ne bodo vedeli, za- kaj pravzaprav gre. MI^HHBHHI IGOR LUKŠIČ *Zahtevali niso vsi, pač pa veliko (ne večina) raz-pravljalcev, naj predsedstvo odstopi, naj se volilni postopek, ki ni bil pravilno voden, ponovi in naj se razčisti in globalno analizira volilni postopek (niso bili zadovoljni s predlogi in stališči predsedstva). una Lv- V s e m galjotom ^HHIH v i le "vamp Fragmenti zapisnika sestanka sveta doma (s. d.) bloka A ŠD za Bežigradom 13.11. 1984: Medseboj-ni odnosi v domu (bloku A) so se bistveno posla-bšali, kar je krivda le enega človeka, ki piše pritožbe proti drugim stanovalcem. Le-te so čisto subjektivne narave, njihov pisec Roman Kolar pa jih je oddal brez poprejšnjega opozorila oz. dogo-varjanja ali obravnavanja v svetu doma. S. d. je zavzel stališče, da se zaustavi postopek preselitve stanovalcev Darka Južne in Mira Stanenkoviča iz bloka A. Izvoljen je bil tudi nov svet doma (predsednik Miran Kalin, podpredsednik Darko Južna). ¦¦¦¦¦¦¦¦ili^m Roman K.: »Ni mogoče prenašati ENOTEDEN-SKIH IN CELO DALJŠIH ŽUROV v sosednjem apartmaju. Nobena prošnja ni zalegla. Stvar se vleče od lanskega novembra, ko sem tudi oddal prvo pritožbo, le da tedaj Južna ni imel za sostano-valca Stanenkoviča, ampak Kalina. m Kmalu za tem sta mi prišla v sobo težit dva tipa, pri tem pa sta se malce igrala tudi z noži. Na srečo sta se znesla le nad omaro. Za njima je prišel tudi Ju-žna, menda da bi me v primeru česa hujšega branil. Fragmenti z zbora stanovalcev bloka A 20. 11. 1984: prisotnih približno 45 stanovalcev (45%). Provokacije, medklici, nestrpnost.¦¦¦¦¦ Študent iz dela Romanu K.: »Ti in tebi podobni so le za zdraho!... Ti si brez zavesti!<<¦¦¦¦¦¦¦ Miro Stanenkovič istemu: »Ti si psihopata asocijalni! «¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Ugotovi se, da sta bih po žuru 24. 10. oddani dve pritožbi (sedem podpisnikov).HH^HHHHBH Prisotna (in prej seveda tudi povabljena) je bila tu-di tov. Jožica Plahuta, predstavljena kot »tovariši-ca iz uprave« (uprave Študentskih dornov za Bežig-radom). Večina prisotnih zahteva, predlaga,odob-rava, naj se Roman K., njegov prijatelj iz istega apartmaja Gvozdič ter njune sostanovalke (kao stvaraoci problema) preselijo iz bloka A — pač kam drugam.lHHBHHIHMHHHmi Tov. Jožica Plahuta: »Na Gerbičevi bi se dale najti 4 postelje (za Romana K. in »njegove« — op. a.)... Vseeno mi je, kdo kam gre, samo da ne pride do fizičnih obračunavanj.« ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦m Zbor po bučni itn razpravrsklene, da nihče ne bo šel iz bloka in da bodo počakali na odločitev disci-plinskega sodišča.flHHBmmMHHmi Miran Kalin: »Gre le za to, da Roman Kolar nc more Darka.«HHHiHHHHHHIIHHHHi Študent iz dela: »V bloku sploh ni aktiven!« (Ro-man K. namreč — mimogrede rečeno, je v< fotografske sekcije ŠD).J Roman K.: »Kako naj seobtnem na domsko sai oupravo, ko pa so ravno v svetu doma najhujj razgrajači?! «MHH Miro Stanenkovič: noče nie reči. Tov. Jožica Plahuta: »Vseeno mi je, kdo kam grej samo da bo mir.zpnLana v prati. poosiji, s$«mirah m On&tnikm - je t»ita gradivc prieujoC« owdst«v» - pripis uredništva| Naše zadovoljstvo ob prejemu prispevka tov. Andreja Rusa je bilo veliko. In to iz več razlogov. Prvič, ker smo zelo veseli, da se mladi, uveljavljaj-oči znanstveniki, bodoči cvet našega družboslovja, tvorno in konstruktivno vključujejo v oblikovanje vašega in našega lista in tako prispevajo k dvigu njegove kvalitete, drugič pa nas, drage bralke in spoštovani bralci, jako veseli, da je pryi korak v tej smeri napravil prav tov. Rus, ki.je lansko leto vseskozi po malem izražal dvome v demokra-tičnost in odprtost tega uredništva, češ, da je mogoče »podajšana roka oblasti«, teoretsko pa prevoč ortodoksno marksistično. Prispevek tov. Rnsa razumcmo, globoko upamo, da se ne mo-timo, kot priznanjc uredništvu, da so bili njegovi dvomi ncosnovani. Vendar pa, nas vsemu pre-pričanju v njegovo dobronamernost navkljub, prispevek ne bo odvrnil od budnosti in pazljivosti, kajti tov. Rus se je ponavadi oglašal prav v časih, ko je sovražnik rovaril proti naši, načelom samou-pravne demokracije zvesti uredniški politiki. Ker se bližajo časi, ko je realno pričakovati ofenzivo vseh mogočih sovražnikov, od anarholiberaiov do klerofašistov in njihovih pomagačev, se pripra-vljamo, da bomo iz utrjenih položajev do zadnje kaplje krvi branili tisto, za kar se borimo in noben taktični manever nas ne bo Dresenetil! Smrt fažiz-mu (in kultu dela)! ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦f UREDNIŠTVO P. S. Upamo, da je tekst kljub svoji neznanstvenosti in ideološkosti kolikor toliko razumljiv, feonv nismo najprej definirali pojmov.l poprava druge popravljene izdaje — Uvodnik v jribuno z dne 5. 11. 1984) i^^HM tcr tudi druga izdaja stališč Andreja Klemenca ne inanjšuje zmede, da ne rečem napak, pri obravna-iintelektualnega dela, sem seodločil, da razčistim Isnovne sociološke pojme, ki so v tekstu zbrkljani; la naj se to razume kot polemika ali pa koi koprava. ¦¦¦¦HHHHiHHHBBHHHHHH Sociološka opredelitev lajbolj fascinantna v razliki med intelektualnim in ničnim delom je prav njuna podobnost. V obeh jrimerih gre namreč za delo.^HHM^HHHI rsociologiji opredeljujemo delo kot zavestno, feotrno, k cilju usmerjeno delovanje.HHHHB [ delom kot ZAVESTNIM delovanjem oz-BČujemo psihološko stanje posameznika, oziro-na vrsto tnentalne aktivnosti. ^^m^gm^n IMOTRNOST delovanja opozarja, da se delo iz-aja organizirano preko pravil in norm, ki jih bodi-iorganizacija postavlja posamezniku ali pa si jih apostavlja sam. Gre torej za to, kako, po kakšnem lostopku in s kakšnimi sredstvi bom prišel do oločenega učinka svojega delovanja. ¦MHHH ISMERJENOST K CILJU poudarja, da smotri selej služijo nekemu cilju, končnemu učinku, ki ni ujno skladen z osebnim ciljem. Tako lahko na rimer celo poletje pakiram posušene vodne bolhe, ar je cilj mojega delovanja, čeprav je moj osebni ilj priti do denarja. Tudi v tem primeru lahko cilje oloča organizacija ali posameznik sam.BHHi ' definiciji pa je še implicitna komponenta: delo ot DELOVANJE, ki okarakterizira delo kot ružben proces. To pomeni, da je zaključna faza ela, ki je PROCES, njegova REALIZACIJA. )elo je torej proces v družbeni menjavi in meha-izem družbene interakcije. Zavestna in smotrna lejavnost, ki svojega učinka ne more (noče, ne upa) ključiti v družbeno menjavo ni preko njega vzpos-aviti družbeno interakcijo in delo. ¦H^HHHi It tako intelektualno kot fizično delo lahko taknemo v isto definicijo, pa moramo določiti osledno razliko, da ju sploh lahko ločimo^^^ togoji izvajanja dela | izično delo je vsekakor zavestno, smotrno, k cilju smerjeno delovanje. Vendar je nujni in zadostni ogoj izvajanja fizičnega dela le to, da je človek pri ivesti, da zavestno deluje. Pri tem se mora podre-iti obstoječi organizaciji dela in hkrati privzeti Jj, dosegati učinek, za katerega je plačan. Kaj in iko delati, smotre in cilj navadno določa orga-izacija. Fizično delo torej predpostavlja, da posa-leznik zavestno deluje, o ciljih in smotrih svojega elovanja pa ne odloča sam. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ jvajanje intelektualnega dela zahteva drugačne ogoje. Poleg tega, da mora posameznik bolj ali nanj zavestno delovati, mora predvsem sam dol-čati smotre in cilje svojega delovanja. Ali gre še za itelektualno delo, kjer so posamezniku določeni ostopki njegovega delovanja, ali pa kjer se ta ne lentificira s ciljem lastnega delovanja? Zdi se, kot a v primeru, ko smotre in cilje določa posamezni-u nekdo drug, o intelektualnem delu ne moremo jvoriti. Dober primer je računalnik. V sistemu, jer so vgrajeni algoritmi (t.j. postopki, smotri elovanja) in vtipkane zahteve (t.j. cilji delovanja), : tako blazen izračun ne bo nič več kot rezultat, :sar se matematiki zavedajo. Slabost analogij je, a nikdar ne gre za isto stvar. Tako tudi računalnik i inteJektualec. Vendar ostaja vprašljivo za akšno delo gre v primeru posameznika, ki po aločenih postopkih procesira informacije in dose-i naročeni učinek. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ azliko med fizičnim in intelektualnim delom smo )ločili na podlagi različnih pogojev dela. Vtem ko rvo predpostavlja, da o ciljih in smotrih lastnega elovanja posameznik ne more odločati, pa itelektualno delo predpostavlja ravno svobodno :biro smotrov in ciljev lastnega delovanja.HH )bračun HHHH meda, ki je prisotna v uvodniku, s katerim se spo-adam, je nastala prav zaradi nedognanega pojmo-anja dela.^HHHHI^HBHHHii^lHBHl lemenc nastopa zoper delitev dela na intelek-lalno in fizično. Ta delitev loči intelektualno in zično delo na podlagi razlike med REZULTATI ezultat fizičnega dela je fizično otipljiv produkt. ezultat intelektualnega dela pa je misel, nekaj eotipljivega. To pomeni da imamo s fizičnim dom opravka vselej takrat, ko lahko rezultat tega tla izmerimo, opišemo, mu določimo fizikalne stnosti. Intelektualno delo pa za razliko daje tak :zultat, da mu fizikalnih lastnosti ne moretno dol-Siti, saj gre za misel. ¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦i V Ljubljani, v socialistični kapelici na Kersnikovi 4, je bil 16. in 17. novembra simpozij o židovskem vprašanju. Udeležili so se ga predavatelji iz Novega Sada, Budimpešte, Dunaja in Celovca. Od napove-danih gostov je manjkal samo Mihaly Vajda, ma-džarski filozof, ki mu oblasti niso izdale potnega lista. Vajda pa je v sporočilu obljubil, da boprišel v Ljubljano ob prvi priložnosti. Simpozij so skupno organizirali Sociološka sekcija za raziskovanje socialnih gibanj, Filozofsko društvo, ŠKUC—Fo-rum in Radio Študent. Med prisotnimi so bili v glavnem asistenti in študentje FF in FSPN, pa tudi nekaj občanov. Žal smo pogrešali nekatere profesorje, ki pa so bili takrat verjetno na Bledu, kjer je potekal seminar Samoupravna demokracija in religiozno vprašanje. Ni dvoma, da so blejski hoteli veliko bolj udobni kot socialistična kapelica, kjer nas je oba dneva pošteno zeblo. Manjkal je tu-di dopisnik Vjesnika Stane Pučko, da bi nas spet opozoril, da nismo dovolj kompetentni in intelek-tualno sposobni, da bi o teh rečeh razpravljali, kot po njegovem mnenju nismo bili na javni tribuni Intelektualno delo in svoboda. Morda pa je mislil, da ne bo slišal nič »senzacionalnega«. Pa se je zmo-til. Slišal bi lahko novice, ki so širši javnosti slabo ali pa sploh neznane. Vseeno je bila debata tudi brez manjkajočih precej živahna in plodna. Udeleženci simpozija so poslali tudi pismo »šesteri-ci« v Beogradu, -v katerem pravijo, da ker bo (ob)sodba izrečena v imenu ljudstva, oni nočejo bi-ti soudeleženi pri tem nasilju nad mislijo. Avtor te-ga teksta se vnaprej opravičuje zaradi morebitne nestrokovnosti, vendar pa je bil tudi on do sim-pozija za to temo skoraj tabula rasa.l Laslo Sekelj: Antisemitizem v Jugoslaviji Novosadski filozof in sociolog nam je predstavil izredno zanimivo in dokaj neznano temo. Malo lju-di na primer ve, da je bila Jugoslavija v drugi svetovni vojni prva država, ki je bila »očiščena« od Židov. Od 75 000 predvojnih Židov in 6000, ki so k nam pribežali tik pred vojno, jih je bilo ubitih 60 000 ali 80%.Tako visokega odstotka ubitih Židov nima niti Poljska. BBHHHHHHHH Sekelj pojmuje pod antisemitizmom vsako obliko antagonizma proti Židom, pa naj bo ta religiozni, kulturni, etnični ali rasistični. Židje so imeli vedno vlogo grešnega kozla in antisemitizem je bil veliko-rat samo neadekvaten odgovor na situacijo in sko-raj vedno tudi spremljevalec antidemokratizma. Razlikuje klasični in moderni antisemitizem. V kla-sičnem antisemitizmu v srednjem veku; so Žide si-lili, naj se asimilirajo, moderni antisemitizem pa je proti asimilaciji, češ da Židje s tem onesnažijo in ogrožajo čisto raso. Za antisemitizem so značilne tri stopnje. V prvi stopnji se antisemitizem kaže kot prepričanje posameznika in se ne izraža na javni sceni. Je pa to predpogoj za nadaljnji razvoj antise-mitizma. Druga stopnja je občutek, ki že ni več na individualni, temveč že na skupinski ravni. Na tej stopnji imamo propagando proti Židom s strani raznih skupin. Tretja stopnja je akcija, ko antise-mitizem postane že del politične ideologije, kar lahko pripelje tudi do državno-pravnega antisemi-tizma in v zadnji instanci do genocidaJHH^BI Židje so se naselili na našem ozemlju že pred našim štetjem in prvi pisani podatki jih omenjajo v letu 332 pr. n. š. O morebitnem antisemitizmu do 15. stoletja vemo zelo malo. Znanopa je, da so bili leta 1496 Židje prvič pregnani iz Slovenije (mišljeno je ozemlje, na katerem so živeli naši predniki in kije danes podobno slovenskemu etničnemu ozemlju). Ves srednji vek, v bistvu pa od rimskega imperija naprej, se je antisemitizem pojavljal na verski pod-lagi. Njihova domnevna krivda za Kristusovo smrt, jih je stala mnogo glav. Spomnimo se samo okrutne španske inkvizicije. Leta 1867 so Židje v Avstro-Ogrski postali enakopravni, vendar z izjemo Slovenije, kjer je bil istega leta sprejet pro-tižidovski zakon. Čeprav se je predavatelj nenehno opravičeval, da položaja Židov v Sloveniji ne poz-na dovolj dobro, se je dalo razbrati, da smo se jih tu dokaj popolno »znebili« dosti pred Auschvvitzem, Majdanekom, Treblinko in drugimi koncentracij-skimi taborišči, resda ne na tako okruten način, a rezultat je bil podoben in njihovo število se je hitro zmanjševalo. Moderni antisemitizem sejev Slove-niji začel med meščanstvom in preprosto ljudstvo ni bilo zanj preveč dovzetno. Kmalu so ga prevzeli krščanski socialisti oziroma takratno krekovstvo, ki je na začetku imelo izrazito antiliberalne in an-tisemitske poteze. Vsekakor pa bi bila na tem podr-očju potrebna celovita raziskava, za katero pa do sedaj še ni bilo interesa. Kot zanimivost naj ome-nim, da Sekelj pri nas za to svojo raziskavo ni dobii nobene podpore, temveč so ga podprli ŽidjeJH V predvojni Jugoslaviji so Židje prestavljali 0,5% celotnega prebivalstva, samo v Sarajevu pa kar 5,3% prebivalstva mesta. Tja so se naselili že v srednjem veku pregnani Židje iz Španije in so pos-tali posrednik v trgovini med Turki in Zahodom. Zanimivo je, da se v takem okolju v Sarajevu an-tisemitizma skoraj ni dalo zaslediti. Židje so bili v Juden glavnem zaposleni vsvobodnih dejavnostih, največ pa v trgovini, vendar v njej niso imeli monopola, kot drugje. Antisemitizem se začne pojavljati že kmalu po ustanovitvi Kraljevine SHS. Na začetku je bil najizrazitejši na Hrvaškem, kjer je bila zelo bojevita katoliška cerkev na čelu z nadškofom Ste-pincem, ki je nadaljevala verski antisemitizem in skupaj z ostanki frankovcev Žide obtoževala domnevnega židovskega boljševizma. Proti njim, vendar ne diametralno, lahko bi se celo reklo ob bok njim, pa se je postavil Ante Radič, vodja HRSS, ki se je zavzemal samo za izgon, ne pa tudi za uničevanje Židov. Njegovo geslo je bilo: Brez Židov, ne proti njim.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ V 30-letih ,so po vzoru na nacistično Nemčijo antisemitsko usmeritev sprejele vse fašis-tične organizacije na naših tleh. Naj omenim samo ORJUNO, ustaše in srbske fašiste oziroma ljo-tičevce. Slednji so v letih pred vojno vso krivdo za krizo v Jugoslaviji naložili Židom in jih obtožili, da hočejo uničiti Jugoslavijo. V istih letih je bil tudi zloglasni proces v Bitoli, kjer so sodili Židom, češ da za svoj verski praznik (ki ima pri njih podoben značaj kot pri kristjanih velika noč) pečejo brez-kvasni kruh v krvi svojih, židovskih otrok (po legendi naj bi brezkvasni kruh padal 40 let z neba, potem ko so Židje zbežali iz Egipta). Vendar pa je vlada ukrepala in proces prekinila. Leta 1938 je vlada Stojadinoviča, čigar vzor je bil Hitler, tudi formalno-pravno začela izvajati antisemitsko poli-tiko. Dogovorjeno je bilo, da se ne bodo več mogli akreditirati konzuli in ambasadorji, ki so židovske-ga rodu in da Židje ne bodo več dobili turističnih viz za potovanje v Jugoslavijo. Ena od posledic te-ga ukrepa je bila da je leta 1940, ko so Židje iz Ne-mčije, Avstrije in Madžarske z ladjo bežali po Do-navi, da bi se po Črnem morju in skozi Bospor prepeljali do Izraela (oziroma do Palestine, kot se je takrat imenovalo to ozemlje) naša vlada vsezad-ržala in jih deportirala v taborišče, kjer pa so bili s prihodom Nemcev že junija 1941. leta likvidirani. Iz tega obdobja so znani tudi tako imenovani Koroščevi zakoni, ki so vsebovali »humerus clau-sus«, s katcrim je bil omejen vpis Židov v šole v razmerju z njihovim deležem v celotnemprebivals-tvu. To je pomenilo, da se je drastično zmanjšalo število Židov v šolah, sai so se do tedaj veliko bolj šolali kot ostali narodi in etnične skupine. Ob tem so tudi odstranjevali Žide iz vojske ali pa so jim vsaj onemogočili napredovanje. Zadnji ukrep pa je bil prepoved opravljanja trgovine s hranch O žrtvah med drugo svetovno vojno smo že govorili. Naj omenim še podatek, da se je v partizanih borilo 3900 Židov, od katerih jihjepadlo 1500. Med njimi je tudi dvanajst narodnih herojev.flHlBHHI Po vojni se je 6000—7000 preživelih Židov izselilo v Izrael. Razlogov je bilo več, a je poleg glavnega, da so pač tam dobili svojo novo domovino, verjetno pomembno tudi dejstvo, da so bile pri nas po vojni obvezne delovne sobote, za Žide pa je sobota praznik.iHPi^^H^IHHHHBi^BBBIHH Zanimivo, marsikdaj pa tudi namerno pozabljeno dejstvo je, da so ob prvi izraelsko-arabski vojni leta 1948 naše ladje prevažale orožje, ki so ga Izraelci kupili od Češkoslovaške. Države okoli Izraela so bile vse po vrsti še monarhije in v glavnem pod vplivom Velike Britanije. Izrael je imel daleč naj-bolj demokratično ureditev v tistem delu sveta in ker je vodil obrambno vojno ter je predstavljal naj-boljši teren za širjenje vpliva socializma (gre za širjenje vpliva Sovjetske zveze), je v začetku preje-mal pomoč v glavnem iz socialističnih držav.BB Pozneje se je razmerje sil na tem območju spreme-nilo in s tem tudi naši odnosi z Izraelom, vendar pa je do leta 1967 antisemitizem ostal le na prvi stop-nji, to je na ravni posameznika. Leto 1967 in tretja izraelsko-arabska vojna pa sta prinesla obrat. V časopisih se je pojavila antisemit-ska kampanja, vendar do organizirane politične akcije ni prišlo. Žide so enačili z Izraelci ali pa kar s cionisti. Isto se je ponovilo tudi leta 1973 ob četrti izraelsko-arabski vojni. Židje, ki še živijo v Jugo-slaviji, so tožili časopise zaradi antisemiMzma, ven-dar procesov nikoli niso dobili.HHHI^HHH| Lahko bi rekli, da naši časopisi, z nekaterimi izje-mami, še vedno zelo neobjektivno pišejo o Židih. Ni dolgo tega, kar je izšla knjiga o masonih, kjer avtor enači Žide z masoni. Miklos Szabo: Žid kot podoba sovražnika Antisemitizem izvira iz treh predsodkov. Izvirni antisemitizem je temeljil na verskem predsodku. Židovstvo je bila ena redkih nekrščanskih ver, ki je živela skupaj s krščansko vero. Pozneje se je prid- ružil še socialni predsodek, ki je bil neadekvati reakcija na domnevno bogastvo židovskih trgovc (vse Žide so enačili s trgovci) m naciona) predsodek, ki je nastal iz »ogroženosti« nacije pre mešanjem Židov s čisto raso. Mobiliziranje t< predsodkov je vedno služilo določeni politični u meritvi. Antisemitizem je postal ideološka ko ponenta kulturno-nacfonalnega nacionalizma. Predavatelj razlikuje dva načina formiranja . rodov v Evropi (za ostale celine je stvar bolj zako plicirana). Prvi je koncept državnega naroda. Pi tej poti so šle tiste države, ki so se prej pomeščani Narod se je formiral na temelju teritorialne pi padnosti. Po tej poti je šel razvoj zlasti v Anglij Franciji in skandinavskih deželah. Pri svojem razi oju so poudarjali modernizem. Svoje sovražnikes iskali predvsem zunaj svojih meja (za Francoze s bili npr. glavni sovražniki Nemcii. Drugi-način koncept kulturnega naroda. Narod se razvije pre državo. Nacionalna kohezija je odvisna od deja' nikov, ki so šibkejši od moči države in zatosepoji vi občutek ogroženosti. Razvoj naroda vidij predvsem v tradicionalizmu, kar je posledica previ like bojazni pred tujimi kulturnimi vplivi. Političn elita zavzame prohibitivno stališče do tuji vplivov, da ne bi postali anacionalna kulturn skupnost. Tafobija pred kozmopolitizmom je bil predvsem stvar inteligence, ni pa bila sila, ki bi ob vladovala preprosto ljudstvo. Preprosti človek n nacionalist nasploh, temveč je njegova nacionalra zavest konkretna. Je Nemec, Rus itd. Zato se mol rajo tudi tuji vplivi prikazati v konkretni obliki tujej etnije, če se hoče mobilizirati čustva. Tak razvoj je| imela npr. Avstro—Ogrska. Sovražnika so iskali znotraj svojih meja. Podoba sovražnika je zelo va- žna za nacionalno identiteto. Treba je bilo poiskati skupino, ki je imela značilnosti tuje meščankosti. Ta vloga ni bila rezervirana samo za Žide. V podobnem položaju so bili tudi Armen- ci, Grki itd. Sovražnik ne more biti nacionalna ma- njšina, ker je kulturnemu narodu potreben sovra- žnik zunaj nacionalne skupnosti. To je lahko samo taka etnija, ki jeorgansko vgrajena v družbo. Zato nočejo asmilacije, kot je to bilo v srednjem veku, temveč se borijo proti etniji, ki je že asimilirana. Zidom zamerijo, da njihova asimilacija ni dovolj globoka ali pa da ni resnična. Zato moderni antise- mitizem nastopi še po asimiiaciji. Veljapaomeniti,| da židovska asimilacija ni družbeno popolna, Čeprav so meščanski Židje celo antiklerikalni, v za družbo še vedno ostanejo Židje. Žid je nevarei kot meščan, kot anacionalno bitje. To omogo političnim skupinam, da nastopajo patriotsk Energijo nacionalnega občutka lahko ria ta nač uporabijo proti notranjemu političnefau naspn tniku, ne da bi kazali svoj konzervativni zna. (primer Nemčije). Žid kot sovražnik se kaže v tr konkretnih podobah. 1. Žid kot poosebljenje menjalne sfere v tra[H gospodarstvu 1 Ta metafora pooseblja Žida kot trgovca ali bankj rja. Nasproti produktivnemu kapitalu niso imel negativnega odnosa, temveč samo proti sektorji menjave, ki se je prikazovala kot neproduktivnail da je njen profit nepomemben za funkcionirani gospodarstva in predvsem, da je prevelik ter množica /brala in hotela to točko uničiti. Poglejmo si pomcmbncjSc dutumcv zivljcnju lc točkc. 28. junija 1712 sc je Isaacu Rousscauju in Suzanne Bernard v Ženevi rodil sin. 4. julija so ga krstili za Jeana Jacquesa in pet dni kasneje mu je umrla ma- ti. Odraščal je pri teti Suzanne Rousseau. 1722 se napoti v šolo k pastorju Lambercieru v Bassey. 1725 ga pod okrilje vzame patron Abel Du Cor%- mun, s katerim se razideta leta 1728. V naslednjih desetih letih potuje po Italiji in Fran- ciji ter opravlja razne poklice. 1742 pred Akademijo znanosti predst-avi Načrt o novih glasbenih znakih. 1743 nastane disertactja O moderni glasbi. 1749 pri Enciklopediji sodelujes prispevki o glasbi. 1750 ga Akademija iz Dijona nagradi za razpravo o prispevku napredka znanosti in umetnosti k prečiščevanju nravi. 1755 teče tiskanje razprave O izvoru neenakosti nicd ljudmi. DOBRA 1761 januraja izide roman v pismih Julija ali Nova Hcloisa. decembra pa v Amsterdanu natisnejo Eniila ali o vzgoji. 27. maja 1762 dajo Emila v prodajo, 3. junija ga parlament zapleni in 9. junija zažge. Prav tako v Žcncvi organizirajo požig Emila in Družbcne pogodbe. Rousseau se pred pritiski zateče v Neuchatel. 1764—1765 začne z redakcijo lzpovedi. 1766—1767 prebiva v Angliji. 1770 v Parizu končuje Izpovedi. 1771 začne pripravljati razglabljanja o poljski urcditvi. 1773 zloži Dialoge ali Rousseau sodi Jeaha Jacquesa. 1776 začetek Sanjarjenj samotnega sprehajalca. 12. julija 1778 dopoldne umrc. 1794 so posmrtne ostanke prenesli v Pantheoo. Rousseaujeva dela na našem ozemlju Dela Jeana Jacquesg, Rousseauja pri nas slabše poznamo. Glavni vzrok za to je dejstvo, da je zelo malo del prevedenih. Medtem ko so v Zagrebu in Beogradu prevajali Rousseauja že ob koncu prejšnjega stoletja (Emila je 1. 1889 prevedel Ivan Širola, Veroispovjest savojskog vikara in Društve-ni sporazum sta v Beogradu izšla pred I. svetovno vojno), pa smo na Slovenskem prve prevode doča-kali šele po II. svetovni vojni. Marija Jamar se je lotila Emila, ki je izšel 1958, Maks Veselko je prevedel Družbeno pogodbo, poleg tega pa imamo v slovenskem jeziku še Škerlov prevod Izpovedi iz 1956. Poleg teh izvodov pa hrani NUK še makedonske, ruske, angleške, nemške prevode in seveda nekatere originalne tekste (Du Contact Social et Du Primcip Politique, Les Confessions, Emile ou de 1' Education). Pričujoči odlomki iz Razprav o znanosti in umetnosti ter O izvoru nee-nakosti pri nas še niso bili prevedeni. Kaj je obnova znanosti in umetnosti prispevala k očiščevanju nravi Barbarius hic ego sum, qui non intelligor illis Ovid, Trist. V. Eleg. x, 37 Predgovor Pred nami je eno od velikih in lepih vprašanj, ki niso nikoli vzemirjala javnosti. Tej razpravi ne gre za pronicljive metafizike, ki so zmeraj dosegali mesta v Hteraturi in ki jih programi akademije niso vedno izvzemali, razprava se zavzema za eno od re-snic, ki zadevajo srečo človeštva. Predvidevam, da mi ne bo zlahka oproščeno, da sem si drznil vzeti ta del. Po vsem tem, kar naredi občudovanje, ne morem pričakovati drugega kot vseobsegajoče graje, prav tako ne pričakujem odobravanja nekaterih modrih iz javnosti, na katere lahko računam. Tako je tudi sklenjeno: ne skrbim za to, da bi ugajal krasnoumcem niti ljudem po modi. V vseh časih bodo ljudje, ki jih bodo po-djarmljala mnenja njihovega stoletja, njihove dežele in njihove družbe. To danes naredi svobodo-misleca in filozofa, ki zaradi istega razloga ne bi bil nič drugega kot fanatik iz časov Lige. Kadar si želi nadživeti svoje obdbbje, o takih bralcih ni trebapi-sati. Še beseda preden končam. Računajoč na slavo, ki sem jo sprejel, sem to razpravo že skoraj predelal in povečal, ko sem bil ob neki drugj priložnosti zaposlen z drugim delom. Danes sem prisiljen obnoviti jo v obliko, v keteri je bila krona-na. Dodal sem samo nekaj zabeležk in pustil dva dodatka, ki ju je lahko prepoznati in s katerima se Akademija morda ne bo strinjala. Menil sem, da spoštovanje, pravičnost in znanje zahtevajo od mene to opozorilo. Prvi del Gledati človeka, ki se z lastnimi napori izkopava iz nevednosti, ki z lučjo premaguje temo, v katero ga je zavila narava in se dviga na višjo stopnjo, se duhovno razteza skoraj do nebes, presega velika-na, razsežen je kot sonce v vesolju — je lep in ve-ličasten prizor. Še teže in veličastneje je s takih višin vrniti se vase, preučevati človeka, spoznati njegovo naravo in njegov smoter. Vsa ta čudesa so se prerojevala z generacijami. Evropa je ponovno padla na raven barbarstva prvih obdobij. Ljudje tega dela sveta, danes tako razsvetljenega, so pred nekaj leti Živeli v položaju, ki je bil slabši od nevednosti. Ne vem, kateri drug znanstveni izraz kot navednost bi zaničljiveje oz-načil to stanje in bi na svojem povratku nasproto-val skoraj nepremostljivim zaprekam. ravno — začela se je čutiti glavna prednost trgova-nja z muzami — ljudje so postali družabnejši, v njih se je zbudila želja, da bi ugajali drug drugemu s sv-ojimi dostojanstvenimi izdelki, ki so bili plod medsebojnega sodelovanja. Milo bi bilo živeti med nami, če bi bilo zunanje zadovoljstvo odraz srčnih dispozicij, če bi bila dostojnost krepost, če bi naše maksime služile pra-vilu, če bi bila resnična filozofija neločljiva od na-slova filozofa. Toda toliko kvalitet gre le poredko skupaj in krepost ne koraka z velikim bliščem. Bo-gastvo nakita lahko predstavi bogatega človeka in njegova eleganca človeka z okusom. Zdravega in krepkega človeka spoznamo po drugih značilnos-tih. Pod preprosto delovno obleko in ne pod poz-lačenostjo dvorjana bomo našli moč in čilost tele-sa. Okrasje ni nič manj tuje kreposti, ki je moč in čistost duše. Poštenjak je atlet, ki se rad bori gol in zaničuje vse nevredne ornamente, ki zavirajo up-orabo njegovih sil in so bile namenjene Id za to, da bi zakrili nekatere telesne hibe. Preden je umetnost izoblikovala naše nravi in na-učila naše strasti govoriti izumitničen jezik, so bile naše nravi rotoate, vendar naravne in razlika v postopkih je že na prvi pogled najavljala razliko v značajih. Človeška narava v bistvu ni bila naj-boljša, vendar so ljudje našli svojo varnost v možnostih za medsebojno pronicljivost in ta prednost, katere vrednosti danes ne čutimo več,jih je obravnavala pred pregreho. Danes so pronicljivejše raziskave in prefinjen okus zreducirali vlogo umetnosti do načelnegadogajanja zreducirali vlogo umetnosti do načelnegaugajanja. V naših nraveh vlada nevredna in varjiva uniformi-ranost in za vse cVLove se zdi, da so bili vrženi v isti kalup. Brez pr nka se sledi uporabi, nikoli last-nemu geniju. Nobena stvar sj ne drzne zdeti nič drugega, razen tistega, kar je v tej stalni prisiljenosti so ljudje, ki oblikujejo skupino, ki sejirečedružba, postavljeni v iste stvari, razen če jih od tega ne odvrnejo močnejši motivi. Nikoli se torej ne bo ve-dek), s kom imamo opravka. Če bomo hoteli spo-znati svoje prijatelje, bo treba počakati na večje okoliščine, ki so bistvene za spoznanje. Poglejte Grčijo. Nekoč junaška Ijudstva, ki so se bojevala v Aziji, enkrat pred Trojo in drugič pri las-tnih ognjiščih. Prvotne književnosti v srca prebi-valcev še niso prinesle izprijenosti, toda razvoj umetnosti in neskladje nravi in makedonskega jar-ma so kmalu sledila in Grčija, zmeraj marljiva, zmeraj nasladna in zmeraj suženjska ni v svojih revolucijah nikoli izkusila nič drugega kot spremembe gospodarja. Vsa Demostenova zgo-vornost ni mogla oživeti ljudi, ki so jih razkošje in umetnosti izmučili. To je bilo v času Eneja in Terenca, ko je Rim, ki ga je ustvaril pastir in so ga proslavili poljedelci, začel propadati. Toda po Ovidu, Katulu, Marcialu in množici opolzkih avtorjev, katerih že sama imena izzovejo sram, je Rim, nekdaj tempelj kreposti pos-tal teater zločina, sramota narodov in igrača bar-barov. Ta svetovna prestolnica je na koncu padla pod jarem, ki ga je naprtila mnogim drugim na-rodom in na predvečer njenega propada je bil ene-mu od njenih meščanov dan naslov arbitra dobrega okusa. Nasproti temu si zamislimo nravi maloštevilnih ljudstev,ici so bila zaščitena pred okužbo z drugimi ničevimi vedenji in so s svojo krepostjo ustvarili lastno srečo. To so bili prvi Perzijci, pri katerih se je učilo kreposti, tako kot se pri nas uči znanosti: edinstven narod, ki je sam z lahkoto podjarmil Azijo in bil tako slaven, da je zgodovina njenih ins-titucij veljala za roman modroslovja. To so bili Ski-ti, o katerih so nam ostale slikovite pohvale. Potem Germani, pri katerih se je pero, naveličano opiso-vanja zločinov in žalosti učenih in pohotnih ljudi, razbremenilo z načrtanjem preprostosti, nedolžno-sti in kreposti. Podoben je bil tudi Rim včasu svoje revščine in nevednosti. Tak se je prikazoval vse do naših dni ta neotesan in po pogumu tako hvaljen narod; po pogumu, ki ga nobena nesreča ni mogla pobiti in po svoji zvestobi, ki je noben primer ni mogel pokvariti. STH4H IN PCKiUIVI f-.dvard kodn-k " vzdigovali mesto, znano tako po svoji srečni nevednosti kot po modrosti zakona, republika raje polbogov kot ljudi, katere čednosti so se zdele človeštvu superiorne? O, Sparta, večna sramota ničeve doktrine. Medtem ko se pregreha v Atenah predstavlja skupaj z lepimi umetnostmi, medtem ko tam tiran s takšno pozornostjo zbira dela princa med poeti, ti vsvojih stenah loviš umetnosti in umetnike, znanosti in učenjake! Dogodek je označil to razliko. V Atenah sta bivala vljudnost in dober okus, bila je dežela govornikov in mislecev, eleganci stavb se je prilega-la eleganca govora, povsod se je videl marmor in živahna platna — dela najspretnejših mojstrov. Iz Aten so odšli izdelki, ki so služili za modele v vseh pokvarjenih dobah. Lacedemonova slika ni tako sijoča. Tam, so rekla druga ljudstva, so se ljudje ro-dili krepostni in prav tako je vzdušje samo inspiri-ralo krepost. Ostali so nam samo spomini na juna-ška dejanja teh ljudi. Nam ti spomeniki pomenijo manj, kot zvedav marmor, ki so nam ga pustile Atene? Potrebna je bila revolucija, ki je povedla človeka do zdravega razuma in je prišla od tam, od koder smo jo najmanj pričakovali. To sta storila neumni musliman in večna nadloga književnosti, ki je oži-vela med nami. Ostanki Konstantinovega trona so prinesli v ItalijočrepinjeantičneGrčije. Francijase je na svoj način obogatila s tem odpadlim listjem. Kmaluje znanostsledila književnosti: umetnostpi-sanja se je združila z umetnostjo mišljenja. Stopnje-vanje, ki se je zdelo tuje in morda ne najbolj na- Torej niscr zaradi neumnosti nekaterih imeli rajši drugačne vaje od duhovnih. Niso zanemarjali dejs-tva, da so v drugih deželah lenuhi preživeli svoje življenje z razpravljanjem o najvišjem dobrem, o razvadi in o kreposti in da so si oholi ugovarjalci dajali največje pohvale, druge pa so obkladali z barbarskimi zaničevalnimi imcni, vendar so sc zavedali svojih nravi in se naučili /aničcvati njihovo doktrino. Ali bom opazil, da jc bilo v osrčju Grčije, kjer so po- Res je, nekaj modrih se je upiralo splošnemu toku in se v dobi muz zavarovalo pred pregreho. Toda kaj, ko pa so poslušali mnenje, ki ga je prvi in naj-nesrečnejši med njimi dobil o poetih svoje dobe: Tako sem si tudi glede poetov kmalu ustvaril svoje mnenje, saj sem spoznal, da ni bila modrost tisto, kar jih je usposabljalo za oblikovanje slovstvenih umetnin, temveč neke vrste nagon ali navdihnjenje, podobno kakor ga je najti pri vidcih in prerokih: tudi ti oznanjujejo marsikaj lepega, rie da bi vedeli, kaj govore. Naposled sem potrkal še pri obrtnikih. Zakaj dobro sem vedel, da sam nisetn imel nikakega teh-ničnega znanja, zanje pa sem bil uverjen, da razumejo veliko lepih in koristnih reči. In res, nisem se varal: izvedeni so bili v stvareh, ki jim jaz niscm bil vcšč, in tako so bili do neke mere modrejši od mene. Z druge pa, gospodje sodniki, sem takoj videl, da imajo ti vrli rokodelci isto napako, kot scm jo našel pri pcsnikih. Ker so bili dobro podko-vani v tchniki svojc stroke, so si prisvajali nezmot-Ijivo modrost tudi v drugih, pa bodi še tako važnih prcdmctih. Zatcgadclj scm namesto oraklja VIII vprašal samega sebe, kaj imam raje: ali da ostanem, kakršen sem, torej ne moder v njih modrosti, pa tu-di neumen ne v njih neumnosti, ali pa da bi bil v obojem takšen kakor oni. i.: odgovoril sem sebi in oraklju, da je zame najbolje, da ostanem, kakršen sem. Ta človek mene gotovo ne dosega v modrosti. Zakaj kakor kaže, nimava ne jaz ne on kaj prida znanja, da bi se lahko postavljala: vendar sem jaz na boljšem, ker si on domišljuje neko vednost, pa je v resnici brez nje, jaz pa prav tako ničesar ne vem, a si tudi ničesar ne domiSjujem. Videti je torej, da sem jaz le za troho modrejši mimo njega, da, česar ne vem, tudi mislim ne, da vem. (Platon: Apologija, prevedel Anton Sovre) Tako je torej po sodbi bogov najmodrejši in po mnenju Grčije najbolj učeni človek naredil po-hvalo nevednosti. Mislite, da bi spremenil mnenje, če bi oživel med nami, med našimiumetniki in uče-njaki? Ne, gospoda: ta človek bi nadaljeval z za-ničevanjem naših ničevih znano:sti. Ne bi pomagal povečati množice knjig, ki nas jpoplavljajo z vsem mogočim in razen spomina naanj in na njegovo krepost svojim učencem in našiim nečakom ne bi zapustil zapovedi za vsako prililko. * Kar je Sokrat začel v Atenah, je v Rimu nadaljev. Katon, ki je zbesnel nad izumetničenimi Grki, ki so zapeljali krepost in pomehkužili pogum. Toda še vedno so prevladovale znanost, umetnost in dialektika: Rim se je napolnil s filizofi in govorniki. vojaško disciplino so zanemarjali, kmetijstvo za-ničevali, zaobjeli vse sekte in pozabili na dom vino. Imenom, posvečenim svobodi, nesebičnos.i in poslušnosti zakonom, sosledilaimena Epikurja, Zenona, Arcezila. Potem ko so se učenci pojavili med nami, so govorili njihovi lastni filozofi, so se poštenjaki izgubili. Vse je bilo dobro, dokler so se Rimljani zadovoljili z izvrševanjem kreposti, kopaj so jo začeli preučevati, je bilo vse izgubljeno. Toda prekoračimo to časovno in prostorsko raz-! liko in pogkjmo, kaj se dogaja pri nas, pred našimi očmi; ali bolje, odvrnimo se od odvratnih slikarij, ki žalijo naš okus in prihranimo si žalost, da se pojavljajo iste stvari z drugimi imeni. Nisem zaman govoril in priklical Fabricijevo dušo, kaj bi ga ne mogel postaviti v obdobje Ludvika XII, ali Henri-ka IV.? Med nami, res je, da Sokrat ni izpil strupa — v še bolj bridki čaši je izpil žaljiv posmeh in za-ničevanje, kar je bilo stokrat huje kot smrt. Tako so sijaj, razkroj in suženjstvo v vseti časil kaznovala naša ohola prizadevanja za izhod iz srečne nevednosti, kamor nas je postavila nesko-čna modrost. Zdi se, da nas teika koprena, ki pok-NADALJEVANJE NA 13. STRANI študentski časof :k razgovor s Christophom Schubikom, rtom Schindelom in Raimund Lowom ob ttiju »ŽIDOVSKO VPRAŠANJE«, opravljen zčrpavajočih celodnevnih diskusijah in v gočih tehničnih pogojih (Katera pizda iz lištva si je nesramno prisvojila diktaion in ter za privatne namene, bomo še ugotovili!). IUNA: »Robert, ti si avstrijski žid in pisatelj in m verjetno zaradi svojega porekla najlažje dal, kaj pomeni danes v Avstriji biti Žid? V ka-i oblikah se danes, v času nadvlade fašizma z ačnimi sredstvi, kaže antisemitizem, potem ko moral po porazu fašizma transformirati? ERT: Za antisemitizem danes velja, da je ovinsko tabu izražanja, vendar pa se dejansko vlja zamaskiran močnejši kot kdaj koli. O teh ah bi Iahko veliko govoril, toda zamaskirane-e moreš odkrito stopiti nasproti, poleg tega pa rar zakrije še s tem, da se Avstrijci, za razliko cmcev, tudi sami čutijo kot žrtev nacizma. An-litizem je prikrit vsakdanjik, vendar se ma-lira preko drugega kanala, preko odnosa do li manjšin v Avstriji. HH^HHHHHHH (UND: »Za razliko od medvojnega časa ne odkrit politični antisemitizem, ta je politični ki si ga zaenkrat ne upajo načeti niti skrajni iarji. Vendar lahko tudi jaz rečem, da je dnevni antisemitizem zelo močan. To na neki ipotrjuje tudi pred kratkim izvedena sociolo-nketa, v kateri se je vsak peti Avstrijec radi-) negativno opredelil do židovstva, 50% pa je ia/o do Židov negativno nagnenje. Zanimivo jeantisemitizem najmočnejši tam, kjer Židov ni (Koroška, Tirolska), še bolj zanimivo pa s stopnjo izobrazbe pri ljudeh izginjajo razni )dki, pri antisemitizmu pa je obratno, bolj Žid o v sko vpraš a nje kot so ljudje izobraženi, bolj narašča mednjimi an-tisemitizem, v splošnem seveda. Lahko pa, spet samo v splošnem, rečem, da med delavskem razredom antisemitizma ni.HH^HHHH^H TRIBUNA: »Je danes antisemitizem v ofenzivi?« ROBERT: »Ja, lahko bi rekli, da je v počasni ofenzivi...« ¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦H RAIMUND: »Do leta 68 je bil v ofenzivi, nakar je upadel, toda v zadnjem času spet narašča.HHI TRIBUNA: »Se lahko vse »breme« židovstva prenese na druge manjšine?HH^HHH|HBHi ROBERT: »Ne, seveda ne! Zdi se mi, da je danes močnejša od protimanjšinske ANTIINTELEK-TUALISTIČNA oblika, v katero se sublimira sov-raštvo do Židov. Na neki način se kaže tudi v le-vičarskih gibanjih v obliki ANTICIONIZMA, ki pa kar vsevprek enači Žide s politiko izraelske vlade. Toda tudi v proizraelsko nastrojenih krogih je ANTISEMITIZEM močno prisoten, seveda v optiki tega, da imajo Židje svojo državo in je s tem problem rešen. Če Židom drugod po svetu ni kaj všeč, naj odidejo tja, saj imajo svojo državo. Zato se mi kot avstrijskemu Židu zdi zelo pomembno kritizirati izraelsko politiko, ker ostali Židje to kri-tiko predvsem drugače sprejemajo, kot pa če pride s strani Nežidov. Po mojem mnenju je to zlasti na-loga levih židovskih intelektualcev.«¦¦¦¦¦¦¦ TRIBUNA: »Kakšno obliko dobiva danes židov-sko vprašanje v luči Marxovega zgodnjega spisa »Zur Judenfrage«? ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i^Bi danes CHRISTOPH: »Ostaja temeljna poanta— vpra-šanje človeške emancipacije, oziroma kako naj bi proces te emancipacije izgledal. V tem smislu je Marxov »leitmotiv« v tem' tekstu še vedno ak-tualen, predvsem zaradi svoje odprtosti. Drugo pa je, kako bi se dalo danes povezati vprašanje židovs-tva in vprašanje obče človeške emancipacije. Židovstvo je danes veliko bolj opredeljeno, speci-fizirano, kot je bilo v Marxovem času, ko je bil Žid predvsem poosebljenje praktičnega egoizma ci-vilne družbe. Danes pa je treba upoštevati širše komponente, ki jih je židovstvo vsebovalo v Marxovem času, danes pa so se transformirale izven njega (izven židovstva, opombaTRIBUNE). TRIBUNA: »Proletarsko gibanje je dolgo zapa-dalo v zmoto, da zadostuje revolucionarni preboj na obči liniji, na liniji politične likvidacije kapitalis-tičnega razreda, medtem ko danes postaja vse bolj aktualno vprašanje t.L posebnih emancipacij v širokem spektru od nacionalne emancipacije pa tja do feminizma in emancipacije nekega novega odnosa do narave. Zdi se, kot da je vprašanje preb-oja na generalni liniji pozabljeno, oziroma kot pra-vijo nekateri, potlačeno zaradi izkustva totalitariz-ma. Vendar ali ni to izmikanje bolj posledica celotne svetovne, torej desne, politične klime?« CHRISTOPH: »Nobenega smisla nima primerjati proces revolucije na svetovnem nivoju z neko lin-earnostjo, to lahko zbrišemo. Možna je scveda priredba: Peter LoMm* prevod priredbe: J"*o Mcdcr režiser. scenograf, kostumograf: Petef LotedMfc ^ drsuristurcs' i»MWd *^^BW» Dons A» novw lektorica: Nwb Smi asistentka reSie: BatoiM«« asistent soenografiie: Bnako Drcfcmtfa asistentka kostumografiic: NMtof-'— ______________________________asistenlka kostumografije: N«*i ShfaT__________________________________________ ~ StefkaDn* Borfe Mi Aloka Vjpofa* Zvone Hrib» Shm Črito BnAo SMdh^a Macfc Borii Carmum M^tete^llUo Ofcom ftfatfca <*•*L¦« svetovna socialna politična sprememba ravno sk-ozi te partikularne emancipacije...¦¦¦¦¦¦¦ RAIMUND: »To je predvsem vprašanje politične strategije, kako izločiti in potem sintetizirati te posebne interese. Mora nam biti jasno, da so tudi ti posebni interesi kljub enotni formalni označitvi v sebi razcepljeni, nehomogeni. Tako lahko govo-rimo tudi o npr. konservativnem fenimizmu.E PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NA6 JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL . KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS «JE PRObAL KDO NAS JE PRODAL KDO NAS JE PRODAL UJBTNIK SVOBODE Bodll sem sa s plastično steklenico v roki z barvno fotografljo nasmejanih stardev v sobl obkoUen s taplsonom ln tapetaml obkoljen s polivlnilastUni lgračaml na podu z barvno slikanlco o sreči s svobodo v zaJUenJenem stanovanju s prljateljl v ogledalu z redom pri bablci, s samoto na dvorldču, s pasom na vozičku z glavo v stranlsču, z duso na smetifiču Rasel sem ln strah me Je bilo in bal sem se: bal sem se čarovnlc bal sem se ciganov, bal sem se pollcajev bal sem se mravetj, sosedov, hribov, levov bal sem se ptičev, zdravnlkov, mačk, umazanih zob in neumitlh nog, avtomobllov, morskih psov, alg, temnlh ullo, glažun, staršev, vlšlne, vrtca, žoge, mraza, koslla, gugalnlc, mila bal sem se odgovornostl, samostojnostl, odraalostl bal sem se, da ne bi bil slep bal sem se, da ne bl ostal sam ne vem kako, toda zrasel sem, in potem: Doblll so me, ko sem kradel v samopostrežnl dobill so me, ko smo si jlh kazali v kletl dobili so me, ko sem jokal doblll so me, ko sem pobegnil od doma ko sem pisal ljubezenska pisma maminim strankam ko sem scal v šolaki veži, ko sem pisal po zidu, ko sem se vozil z mopedom, ko sem vlomil v avto dobili so me, ko sem spal s sošolko ko sem rezal gume učiteljem ko sem plačal snažllkl, da mi Jo pokaže , dobill so me, ko sem razbll lzložbo dobill so me, še preden sem naredU kaj lepega se preden sem naredll kaj dobrega doblll so me, ko sem hotel skočitl skoz oKno Učit»yi %o govorill: »SaJ te lmamo - radi!« A kaj bl lagal, sem relftl, Jaz pa sebe ne! A kaj bi lagal, sem rekel, Jaz p» sebe ne! BU sem nevoščljlv, Jezen, zloben, tn zavldal sem Jim kako to zmo: Res ne vem, kako Res ne vem, kako LJliDJE ud duma, mav so me pretepal. Sej ni blo tko jemte! Socjalna delavka pa k'r furt na fUrt k n'm. SeJ im kva, ke j' delala sam 48 ur na teden, jest sem ledelah. reukih stvarl, za ktero nisem n'č kriv -:e ma >!ed pa take fine reči, duma Je biv itak. sam fržov JoJk pajznu dnarnco, pa so me dubl, jasen! Pol pa [naredu, sem biv kriv, se m zdi, de.ravn zarad tega. pa so me dal v dom. T'm so bli šele Stosi, t'm. če s r se ta glavn. Kva b guvoru, bl predovg trajal. No Ja, puatov pršu dam, so ml fantje rekl? »Dej, tl s foha, pejt mav Dolgtajt Je biv, pa aem šu. Pa so sam mene nJel. _«___u. _«_ Pa sea l»pn teku v ta pravo smer, pa sem biv epet not. Siten) Islten, siten. Tuki - sama gulazen! Mamo par ta topllh ud takeh Ma vse bi prudal: majko, prjatle, ma vse, ma tU at porojo al pa za novo r't! Ja tko je, ka čmo, ne ArnpaJ rug stran, na drug stran so pa tud zaprt, aam drgi fnt, nimas sreCe! pa ftls v redu - sam nimam sreče. Zele b lohka pud marelo ... z mrzlem plram v rok... . pa nker nbene mreže :.. babnce v a baje clo zgorl brez, Ce me na nategujejo, unl... ZveiSer b se s k'šno zmenu, pa mav . Pa b k'sno mav pijvalu pa tak, no, n'č (zavod za zaščito malih Ijudi) KJX 81, KALA, KJS 81? Na železniški postaji me je našla. Ne vem, od kje jo poznam. najbrž z dvorisfta. Kekla je - da je za vinjak moja oelo noč. Hja, za vinjak . . Včasih je bila ohola In visoko se Je noslla. Vedno Je bila polna masnic in pentelj ZdaJ je bila prazna, votla; le lupina. samo fizlka. Razpadala Je in tečna je bila in razdražljiva in zoprna tn smrdela je. Hotela je vinjak Pošteno ga bo plačala v parku.je rekJa. Kje si, mala. kje si? za vlivjak., pa si v nebesih Kje sl, mala, kje si? Kupll sem vinjaka ln pivi. Poklical sem Jo po imenu. Prisla Je kot pes. Hotel sem ji povedati, dajo poznam od nekje, da vem . . Popila sva. Sel sem po drugo rundo, tretjo, peto... Potem so zaprli. Zaudarjala je po trohnobi in razočaranju Ni me zanimalo. zakaj, vseeno mi je bilo ... vem ... ni potrebovala usmH)er\ja Bila je tako prekleto poceni in mlada. Kje si, mala, kje si? za vinjak, pa si v nebesih > KJe si. mala, kje si? Sedla sva na klop Mraz je bil, uh! te pozne, vlažne Jeseni. Hotela Je, da bi jo, saj sem jo zaslužil. Rekla je, da sem dober, da sem lep. da že cel teden ni imela tako mladega! Bilaje stara in prazna Mhm. prestara, da bi verjela, premlada, da bi umrla. Rekla je, da pozna nekaj prav dobrih vež. in kleti. Začelo Je padati. Dež Oh, srajne! Videl sem le pogorele oči in telo brez spomina. Nlsem je hotel. Pravil sem ji, da ne morem, da sem prevefi pofci!, da sem pljan. Razjezlla se Je: - dovolj sem dobra za tebe! - je sopla in se odper\)ala.. Prsi in trebuh, ki Je zavrnil loliko otrok in tako malo moških! Zajahala sva . . Kje si, mala. kje si? za vlnjak si v nebeslh Kje si, mala, kje si? Opravtla sva. Ne vem, zakaj sem jo Iz usmiljenja? Ali iz jeze? Pridusala se je, da vse svoje dolgove plaCuje Da noee ničesar zastonj Rekel sem ji, kaj bo potem, ko niti zastonj ne bo ve<5 mogla? Dani se Eh. naj gre vse v tri krasne! Vse ženske so zjulraj grde, tucli tlste, kl so zvečer lepe, sem rekel Prisla Je kot pes ... Odsla je kot pes .. Bilaje tako prekleto mlada tn poceni. Kie sl, mala. kje si? m usnmrov fabk i V Jjenlnov park pogledajo zjutraj psi, če je še tu. I V Lonlnovem parku zrasejo spomladl zelene klopi. I V Leninovem parku si podajajo roke. (Dober dan. Na svldenje.) ' V Leninov park pridejo starci merit zimo pomladi. (Nekateri še berejo časopts. V Lentnovem parku zmajujejo z glavami. i V Leninovem parku sede pijanci. Trije. (So osJa|*M.prU? Kdo ve?) I Srednji ima bergle Imel je nesreco v fabnki^^^^^ lostala dva pa le v zivljenju Lep dan bo, ze FM^HHimaJo f V Leninovem parku so otroci Igrajo se v p^^^^K. (Tja so zjutraj scali psi.) Prijaleljstvo je majhen kisel bonbon. ^^^^r V Leninovem parku se glasno smejejo^^^H^^ V Leninovem parku se prenvajo ^^¦(HBIHfcfiHi^avi se bratca tepeta za biclk Utnyeni starsi na klcpeh se odjdfeo otf šJči%riitbl*fl»jpcnosU V Leninovem parku sj^Bkjo |^^proteiTt je po tem.'%, — SaJ srce je zoga. ^^Kk ^^?: - *^^^^ V Lemnov park prid^^^^Bc^i igrat nogomet. (Danes ne ši^^^ftcez lastiko. Se jim ne Ijubi ali i^^^K ;. ^Ha V Leninovem park^^^^R^puncka z gugalruce (Joka "*a V Lemnovem park^^^^Blj^io ;4 V beninovem Parl4HHv jfernljejo drug drugemu igrace Stars: jUi^fopet vraca, Tako se zdl, da s^S^^S^^'^iii V Lenlnovem pjjfBflSffllr da se r.ir. r.e 3godl , V Lenlnovem parku"se stiskajo. Teni arjiibezen. IV LeniotStem parku - ¦ in tuje Vca. ¦ mi^3^^ t^ IV I^eninovem parku i , ^^ffij^l^Br ^ I Vienlnovem parku r ? ^^^^^^H f UM^avemparKu., Baaaa^B^ i. POVPRSCJS Pridem dam, foter vrata odpre, ves penast se dere, de v ostarijjo mat za nim po havstini zija, de od živlena prov ne6 nima. z nega je hotla fiJoveka storit, a nemu je ratal sam mene nrdlit ona bi drgac ze zdavnej s\a in si nasla druzga - bolsga, vse skep je brez veze - kaj jez v tc je normaln - tko ti povem. Vse je v redu. vse je iepo, vse je tako, kot je ze blo. problem je sam v tem de je men popovn vseen, vseen mi je, kdo s svetom opleta vseen mi je, kdo je, kdo ne, kdo zivi in kdo umre, vseen mi je, k vseen mi je, I vseen mi je, I vseen mi je. W Na cesto so druzino z otroc nagr rl zanc je prjatu prjatla zaklov. I sosed je, zgleda, sef v fabrk poato J v klet je pijancek za zmeri zaspa f v trgovini so spet kruh podražil, m mlado prodajaJko iz vasi so dc otroc pa so se kr igral, se lovil, se po dvoris sknval, teta v pritličju da vse za denan, ona ze ve, kdo je sveta vladar. vse skep je brez veze - tko U poi to je normaln - kaj jez vem. Vse je v redu, vse je lepo, vse je tako. kot je že blo, problem je sam vtem, de je men popovn vseen, vseen mi je, kdo 3 svetom opleta, vseen mi je, kdo je. kdo ne, kdo zivi In kdo umre, k vseen mi je, L vseen mi je, Avseen mi je, ineen mi je. * ČOKOLADNIH OKUSOV CČAKA) ^ ^ ^ ^ ^T^\ Zivi nekje na robu mesta in dobrega okusa V deželi, kjer so reklame požrle pregovore. i*-—~n^*"0*^ Nofi je zdrobila lice mesta.. t: ¦ / ^X Stalaje na avtobusnl postaji zraven samopostrežbe. V i 1 \l ) V izložbi vlst njen bel obraz in zraven barvni plakat. 1 \ # Neonska oev ji lupi šminko ln slači * mladost. 1 \ m Luči so razblle hišam čela.. I ^^^w Podnajemniška soba je vlažna, nezakurjena ln draga. \ I ^ Ko prlde. si bo skuhala Caj tn odsla spat v tisti mrzll In ozki pogra\ I NekoC Je blla otrok, potem ni več zdržala - sla je v mesto. A» Dobra J8 blla v računanju pa se Je zaposlila v SDK. ^L Ceste so pisani trakovl.. 1 Utrtjena Je bila. (Štedila je za garsoiijero.) V Sreda ]e slab delavec - je rekla in vzdihnila. \ Ona čaka. Ona čaka. 1 Ona 6aka. Ona čaka. ' \ Ona čaka. Ona čaka. \ Zivljenje ima šest čokoladnih okusov. Življenje Ima sest čokoladnlh okusov. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čak Ona čaka. Ona 6aka. Ona čaka. Ona Caka. Ona čaka. Ona čaka. Ona iaka. Ona čak Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona čaka. Ona 6aka. Ona čaka. Ona 6ak EOXN! ZOOT! i*oja mat je žvela llkamor nl hotela iej je itak bla r najlepšem konc sveta Aene so v šol učil t\i pripovdval In govorll la ni nlkjer tako lepo lot je doma [Je verjem da s kje doma ne misl da kje stamyeš to Je sam zato 3a ne morš letet Nlkomur nisi nič dovžen nikomur nls nič fovš ne brigajo se zate naredi neki zase Zgin. zgin preč od tu! najd se, najd! Pravjo da s lohk srečen že s tem da nis nesreoen pravjo da s lohk vesev ze sam že s tem da s žlv Pravjo če oes tu žvet se morS klanjat spomenikon se morš klsnjat vsem kar ni od dons Zgin, Zgin.. preč od tu! najd se, najd! Cakaš da ti kupjo karto na kteri bo pisalo sam do kam lahk greš Al čakas da ti kupjo vse te razloge s katerimi te prkJenJO) da zgleda kot da nofteš it Zgin, zgln . pree od tu! najd se, najd! kceste so široke ceste so dovge fcvobode Je le lolk lcolkor sl je vzames Ivobode Je le tolk Ivobode Je le tolk Cvobode Je 1« tolk Ikoik6r sl je upas vzet Svobode Je le tolk Svobode }e le tolk i «*v -horto in 1» to"- ¦ š NUS PRIKAZUJE HVC nPMKAMVBA Ne hčere, ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina me pesni pojo. (V. Vodnik) a k u 1 t as theo 1 o g ic al labacensis V Sloveniji obstaja Teološka fakulteta v Ljubljani in z oddelkom v Mariboru. V Ljubljani se ta fa-kulteta nahaja na Poljanski cesti 4. Ta ustanova je od 1952. leta izven Univerze. Današnji status Teološke fakultete je specifičen in se definira kot visokošolska znanstvena institucija (teologija — znanost o bogu). Ustanova je avtonomna in po mnogočem različna od ostale visokošolske institu-cije. Financira jo Cerkev, a 15 odstojkov njenega proračuna je pomoč države, za katero so na fa-kulteti rekli, da je simbolična. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Teološka fakulteta je moška ustanova, dekletje zelo malo. Študij traja 6 let. Po končanem študiju večina študentov postane in dela kot duhovnik V^vsod kjer so Slovenci. Prva dva letnika študija imajo dosti filozofskih in antropolodkih predmetov, ostale letnike pa največ teološko usmerjenih. Poleg teoloških predmetov študirajo sociologijo, psiholo-gijo, retoriko, pedagogiko, slovensko stilistiko, moderni ateizem, ustavno pravo SFRJ, tuje jezike in še nekatere ,,civilne" predmete. Od pogovornih jezikov sem zvedel.da dosti študentov obvlada 2 ali 3 tuje jezike. Poleg tega študirajo še latinščino, staro grščino, hebrejščino. V predavalnicah so križi. Po celi fakulteti je veliko slik z religioznimi motivi. Večina profesorjev je oblečena v tradicio-nalne obleke, mlajši profesorji so taki kot študentje. HHHHHHHHH^HH^HHIHiH Študenti so razdeljeni po redovih: frančiškani, sal-ezijanci, lazaristi, kapucini, minoriti in redovnice. Te različne »smeri« izhajajo iz različnega načina življenja v bivalnem okolju. Poleg njih obstajajo še laični študenti, katerim ni cilj postati duhovnik in štofijski študenti, ki so, na kratko povedano, štipendisti škofij. Študij je enoten za vse te različne »frakcije«. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Profesorji so večinoma duhovniki.iHHI^HHHI Za razliko od ostalih študentov ne študirajo SLO in DSZ SFRJ 1 in 11, nimajo telovadbe in nepreje-majo bonov.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Na fakulteti letos študira 177 študentov, ki priha-jajo iz vseh krajev Slovenije, trije iz zamejstva, eden iz Argentine in 4 iz Vojvodine. Več kot polovica jih je iz delavskih in kmečkih družin. Ta podatek govo-ri, da je cerkev kanal za socialno mobilnost otrok teh družin. Podobno v naši družbi velja za vojsko. Fakulteta je formalno odprta ustanova. Vpiše se lahko vsakdo ,ki ima pogoje za vpis na druge visokošolske ustanove. Na fakulteti študira šest deklet, ki bodo po diplomi predavala verouk. Lansko leto je bil povprečen uspeh študija 7,75. Devetdeset odstotkov vseh študentov konča v rednem roku. Kakšno je zanimanje za to fakulteto? Kakor so mi povedali, zadnje desetletje opažajo 1.7-adec zanimanja za študij teologije in poklic duhovnika. Vzroke prvenstveno vidijo v Cerkvi, manj pa v zunanjih dejavnikih. Zanimivo pa je, da zadnja dva vpisa kažeta blag porast. Ta podatek vežem na aktualno ekonomsko, politično in mo-ralno krizo, ki vpliva na ljudi, da se obračajo k Cer-kvi. Ta tendenca ni tako močna, če to presojamo po tem, da gre za blag porast vpisanih v prvi letnik. Veliko študijske literature je v tujih jezikih, malo pa v slovenščini, tako da je veliko študentov »pri-siljeno« študirati tuje jezike. Pri temjim je v veliko pomoč, da gredo lahko tned počitnicami v tujino zaradi organiziranega medcerkvenega sodelovanja. Kakšen je položaj Teološke fakultete v družbi? Teološka fakulteta v družbi je kot nekakšen privesek državi. Po ločitvi cerkve in države je bila fakulteta postavljena izven Univerze in je avtonom-na ustanova. Na formalni ravni skoraj ni nobenih konfaktov z ostalimi fakultetami Univerze. Zato pa ima uradne odnose s teološko fakulteto v Regen-sburgu, Gradcu, Salzburgu, Zagrebu in Beogradu. Na profesorski ravni so stiki z drugimi profesorji na Univerzi. Študenti Teološke fakultete nimajo skoraj nobenih uradnih stikov z ostalimi študent-skimi ali mladinskimi organizacijami. Znotraj fa-kultete so organizirani v Cirilsko društvo sloven-skih bogoslovcev, ki je, pogojno rečeno, njihova »mladinska organizacija«.¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Znotraj tega društva imajo več sekcij: pogovorno skupino, glasbeni krožek, glasilo Pogovori, skrip-tarno, foto-klub, športne sekcije in planinsko sek-cijo. Tako so znotraj fakultete segregirani od osta-lih študentov. Sama fakulteta je z vseh štirih strani obkrožena s stavbami tako da izgleda kot kakšna trdnjava. Bodoči duhovniki in drugi »teološki po-klici« živijo na svoji fakulteti svoje življenje. Če pride do kakšnih stikov, so ti zgolj naključni. Po-skusi sodelovanja pa so bili. Dogovarjali ali pogo-varjali so se z RK ZSMS pred nekaj leti, da bi skupi-na študentov Teološke fakultete sodelovala na delovni akciji. Njihov pogoj je bil, da bi jim na delovni akciji omogočili prostor za mašo. Od ta-krat ni bilo več drugih dogovorov ali pogajanj. nevinosrce nova zbirka ljubavnih i rodoljubnih pjesama Poleti imajo svoje delovne akcije iri obnavljajo stare cerkve. Edini uradni stik, ki ga ima Teološka fakulteta z državo, je preko komisije za odnose z verskimi skupinami. Študenti Teološke fakultete v bivalnem okolju Študenti se zelo identificirajo s svojo fakulteto in ko sem jih vprašal, kaj bi izbrali, če bi se ponovno odločili, so vsi vprašani izjavili, da Teološko fa-kulteto. Dobil sem vtis, da so zadovoljni s svojim študijem. Skoraj stoodstotno izhajajo iz vernih družin. Večina je končala srednjo teološko šolo. Mogoče je tisto, kar najbolj loči študente teologije od drugih, način bivanja. Razdeljeni so že v omenjene »frakcije«: frančiškane,selezijance,laza-riste, kapucine. Vsi razen laičnih študentov živijo v semeniščih (verskih študentskih domovih). Po ne-katerih elementih se mi zdijo podobni domovom oz. intetnatom vojaških gojencev. Med različnimi »frakcijami« so tudi razlike. V nckaterih semc-niščih so odnosi bolj dcmokratični, v drugih je nad-zor večji in izrazitejši. Živijo v skupinah in imajo svojega v/.gojitclja, ki je njihov »očc in mati«. Zjut-raj vsi vstancjo ob isti uri, imajo mašo, skupni zajtrk, potcm grcdo na prcdavanja, po predavanjili jc kosilo, počitck, čjis za šluclij, malica, ma.ša, vcče- rja. Ura za spanje ni strogo določena, ker pa mo-rajo ob delovnih dnevih zgodaj vstati, predposta-vljajo, da ne bodo ostajali budni pozno v noč. V prostem času se veliko družijo med seboj. So primeri, da imajo nekateri družbo zunaj semenišča, a-to so v glavnem izjeme.HH^HHHHHBHHI V bistvu so študenti tudi v bivalnem okolju ločeni od ostale mladine. Stikov z neposrednim okoljem in mladino skorajda ni. Stiki so versko pogojeni z verskimi mladinskimi skupinami ali »formalno« — z mašo. Obstajajo pa zato stiki med redovi, ki so neka vrsta kompenzacije za to pomankanje stikov z ostalo mladino. Gre tudi za zavesten proces loče-vanja od ostale mladine. Ko organizirajo športne turnirje, tekmujejo med redovi ali skupinami ver-nih študentov. Nisem slišal, da bi poskušali povabi-ti tudi ostalo »neverno mladino«, kot da sploh ne razmišljajo o tem, kot da ni čutiti potrebe. Rezultat je, da eni drugih ne poznajo. Stereotipi in površno poznanje ostajajo še naprej. Razen aktivnosti, ki so vcrsko obarvanc, grcdo tudi v kino, opero in gleda-lišče. Pri izhodu v mesto so v glavnem v družbi sošolcev in sostanovalcev v semenišču.HHMH Kar sc tičc njihovcga socialnockonomskcga statu-sa, lahko rečem da jc zclo urcjen in relativno iisok. Ta vprašanja scštudentov sploh nc tičejo, ker drugi skrbijo zanjc. V tcm pogledu so zclo podobni gojcnccm v vojaških Solah. V bistvu so tudi oni gojcnci, lc da v tcm primcru Ccrkvc. Bivanje v scmenišču in študij sta brezplačna. V bivanju nista zajeti samo postelja in hrana, temveč tudi obleka. vstopnica za kino t.j. vse, kar potrebujejo. Seveda morajo na to odgovarjati z znanjem in pokornostjo. Na ateiste gledajo pač kot na Ijudi, ki imajo druga-čna prepričanja, seveda ateizma nesprejemajo, kar so posebej poudarjali. V tetn pogledu so pluralisti in priznavajo pravico do različnosti v mišljenju z »neverujočimi«. V pogovorih s študenti Teološke fakultete sem opazil strpnost in razumevanje za na-sprotna nv.šljenja. Posebej se je to pokazalo, ko sem jih spraševal o idcji, da bi zgradili džamijo v Ljubljani. Vsi vprašani so bili za to, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, samo eden je rekel: »Meni osebno ne paše, da bi na panorami Ljubljane-bil en minaret«. Ostali pa so se tako izrazili:| »Imajo pravico, zakaj pa ne...« »Ne bi bilo pošteno ovirati jih pri takšni stvari«. »Vsak človek ima pravico, da izpoveduje svojo vero, take potrebe moramo otpogočiti tudi drugim« .¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦B »Je proti človeškemu dostojanstvu, da nimajo džamije«! HiHHB^IHHHII^HIHIHHHHi Kot študenti Teološke fakultete so različno sprejeti s strani ostalih študentov v stikih, ki so v glavrar>i naključni. Eni jih gledajo z začudenjem in zani-manjem, drugi pa jih občudujejo, ker imajo šestle-tni študij, celibat. So primeri, ko ostali študenti na-nje gledajo s predsodki in omalovažujoče in to ne nujno samo »neverni«. IHMHHHIHHii^^l NlT Palac] in vojaška suknjal Študenti te fakultete se srečujejo z nekaterimi problemi, ki ižhajajo iz položaja Cerkve v naši dru-žbi. Čeprav uradno nosi naziv fakulteta, t.j. visokošolska ustanova, je država ne priznava kot tako. Pred nekaj leti študenti niso bili socialno za-varovani, ker jim ni bil prjznan status študenta. Zdaj je to vprašanje urejeno. Prejšnje generacije študentov te fakultete so bile lahko klicane na služenje vojaškega roka teoretično v vsakem tre-nutku. Pri tem so morali prekinjati študij in iti v vojsko. To govori, da so bili diskriminirani glede na ostale študente. Z novim načinom služenja vojašekega roka je ta problem zakrit. Dekan fa-kultete mi je rekel: »Vsakdo čuti neko diskrimina-cijo, krivica se ti godi. Vsak študent računa, da bo imel težave. Družba na te stvari ne gleda dobrohotno«. ¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦IH Kar se tiče služenja vojaškega roka, so vsi pouda-rjali, da v vojski nimajo zaupanjado njih in nekdo je postavil vprašanje: »Zakaj nas potem sploh kiičejo v vojsko?« §¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Njihovi vojaški spomini: (¦¦¦¦BHHi »Si vojak ii.alilll.kategorije. Nekateri oficirji nam zaupajo, nasplošno pa je diskriminacija. Značke ne moreš dobiti, če nisi član ZK« ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ »Ta odnos v vojski je negativen, ne smeš irneti verske literature, ne smeš iti k maši, se ne smeš gru-pirati. Redno te kontrolirajo in nadzorujejo. Šel sem k tnaši in takoj se je zvedelo. Zato sem moral na politični zagovor.«^^H^^^^HmHHi »Umaknejo te s straže, zato ker si študent teologjje, zakaj pa me potem kličejo v vojslko?«HHHM Počutijo se zunaj družbe ali nad mjo. Nihče mi ni povedal, kaj bi hotel spremeniti w družbi. Vsi so ostali na nivoju posameznika, da rmoraš spremeniti posameznika. Seveda tudi znotraj ištudentov TFso različne struje ali kot je rekel nelci študent: »Med nami so tudi progresivni in konzervativni.« IHH Za konec Opazil sem, da so odnosi med študenti TF zeld pristni, sproščeni, človeški in kooperativni. Na zu- naj so bili odprti in pripravljeni na>pag@VL>r brez barier in predsodkov. Njihova odprtbst me je presenetila. Z njimi sem se pogovarjal o Grmiči teologiji osvoboditve. hrvaški katoliški cerkvi, at- eizmu in slišal sem nekatere politične vice.HH^ TF je letos v težki finančni krizi. Ali po besedah, ki sem jih slišal na fakulteti: »Potrebno je gospodarno gospodariti, vsak dinar je treba dvakrat obrniti. Znižali smo honorarno uro, iskali smo notranje rezerve.« V času zimskih počitnic, bo po napovedih »akulteta zaklenjena, zato, da bi kaj privarčevali. Izpiti bodo v ogrevanih semeniščih. To bo prvič v zgodovini fakultete. V tej ekonomski krizi se posebno pokaže veljavnost pregovora: »Kdor jc bližje ognju, mu je topleje«. Za tiste, ki so oddalje- ni. je pač jasno. ¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦^¦¦i Vprašanje vernosti ni vprašanje dlobre volje nekp-, ga, ni vprašanje dovoliti ali prepovedati, ni stvarj komitejev za ateizacijo države ali »komitejev groglasitev ateistične države«. VpraŠanje vernosti* ^jjltudi vprašanje svobode. R. Luxemburg pravi, da je svoboda, svoboda misliti drugače!! »Če bog ne obstaja, si ga moramo izmisliti.« Človeku ponujajo različne bogove, v katcrc naj ve-j rjame ali je prisiljen na ta ali drugi način vcrietiJ Kdaj se bo človek kot človek emancipiral? ¦¦! G. ATANASOVSI xn študentskičasopis riva vsa njena dejanja, opozarja, da nas ni nameni-la ničevim iskanjem. Toda, ali nam je katera njena lekcija koristila ali pa smo jo poponpmazanemari-li? Ljudje, zavedite se že enkrat, da vas je narava želela zavarovati kot mati, ki iz rok svojega otroka iztrga nevarno orožje; zakaj vse skrivnosti, ki vam jih narava skriva že tako izvirajo iz slabega in vam zagotavlja, da muka, na katero naletite, ko jih preučujete, ni nič manjša od dobrot. Ljudje so iz-prijeni, še slabše bi bilo, če bi imeli nesrečo, ker je trpinčen naš ponos!? Kaj? Poštenost naj bi bila hči nevednosti? Znanost in krepost sta neprimerljivi? Kakšne posledice prinašajo te sodbe? Toda za us-kladitev prisotnih nasprotij nam ni treba drugega, kot da pogledamo ohole naslove, ki nas krojijo in jih tako brezplačno dajemo človeškim znanjem. Pustimo torej znanosti in umetnosti njim samim. Videli bomo, da bo to pripomoglo k njihovemu na-predku in ne pretehtavajmo več vseh točk, kjer se naši dokazi skladajo z zgodovinskimi sklepi. Razprava o izvoru neenakosti med ljudmi Predgovor (odlomek) Najbolj koristna in najmanj od vseh človeških ved predočena se mi zdi veda o človeku in drznil bi si J rečiv da ena sama inskripcija iz delfskega templja I vsebuje pomembnejša navodila kot vse moralis- ¦ tične debele knjige skupaj. Prav tako gledam na J predmet te razprave kot na eno najbolj zanimivih I filozofskih vprašanj in na žalost tudi eno najtrših ¦ za filozofe, ?akaj kako začeti s spoznavanjem izvo ra neenakosti med ljudmi, če ne začnemo s spozna vanjetn samega sebe. Kako se bo človek lahko gle dal s tistega konca, iz katerega ga je ustvarila nara-va, nasproti vsem spremembam, ki so jih dediščina in narava stvari morale izdelati v svoji izvirni sesta-vi, kako naj ne meša tistega, kar izvira iz njegovega bistva s tistim, kar so okoliščine in napredek dodali njegovi prvinski obliki. To jepodobnoGlaukusovi statui, ki so jo čas, morje in neurjatakospremenili, da je bolj podobna divji živali kot bogu. Človeška duša je v osrčju družbe spremenjena s tisočkrat oži-vljenimi vzroki, s črpanjem vzajemnosti ved in na-pak, s spremembami ustroja, z nadaljujočim pretresom stasti ter je zato takorekoč nespoznavna. Zlahka je moč videti, da je v teh nasledujočih si spremembah treba iskati prvi izvor razlik, ki so razločile ljudi, ki so po spjošnem priznanju na-ravno enaki med seboj — tako kot so bile živali, dokier jih različni fizični vzroki niso spremenili do takih različic, ki jih lahko opazimo. Dejansko je samoumevno, da prve spremembe niso spremenile vsega naenkrat in vseh posameznikov na enak na-čin. Nasprotno, eni so bili bolj izpopolnjeni in bolj pokvarjeni in so črpali dobre in slabe stvari, ki niso bile združljive z njihovo naravo, drugi pa so dalj časa ostali v svoji prvinski obliki. To je bil prvi izvor neenakosti in zlahka ga pokažemo, bodisi na splošno, bodisi da z natančnostjo zaznamujemo prve vzroke. Naj torej moji bralci ne pomislijo, da se drznem hvaliti, da sem videl tisto, kar se mi zdi težko vidno. Te težko izdelane raziskave, o katerih se je malo razmišljalo, so zato edina pomagala, ki nam os-tanejo za povzdigovanje medsebojnosti težav, ki nam izmikajo spoznanje o resničnih temeljih človeške družbe. Nevednost človeške narave meče negotovost in opolzkost na resnično definicijo na-ravnega reda: »Zakaj ideja o redu,« pravi Burlama-qui, »in še bolj ideja o naravnem redu sta v očitni povezavi s čioveško naravo.« »Prav zaradi te človeške narave,» nadaljuje, »njenega ustroja in oblike je treba razkrojiti načela znanosti.« Ne brez špekulacij in škandalov se opazi nekolikanj sogla-sja, ki vlada temu pomembnemu predmetu med različnimi avtorji, ki so ga sprejeli. Med najbolj slavnimi pisatelji bi komaj našli dva, ki se tega zave-data. Ne da bi govorili o starih filozofih, za katere se zdi, da so si za nalogo zadali ugovarjati drug drugenfu o najbolj temeljnih načelih, so rimski pravniki indiferentno podvrgli človeka in vse druge zivali staremu naravnemu zakonu, kajti bolj so se zavedali pojma zakona, ki si ga je narava sama na-ložila, kot tistega, ki ga je predpisala, ali bolje rečeno, vzroka za posamičen sprejem,, v skladu s katerim so pravniki razumeli besedo zakona, ki se jim je zdela izraz splošnih poročil, ki jih je vzposta-vila narava med živimi bitji. Za tako slabo seznanjenega z naravo in tako malo skladnega občutka za besedo zakon bi bilo težko ustvariti dobro opredelitev naravnega zakona. Vsi, ki jih najdemo v knjigah, imajo razen hibe, da niso enotni, skupno tudi to, da so plodovi različnih ved, ki ljudem niso naravne in idej, ki si jih ne bi mogli zamisliti pred izstopom iz naravnega stanja. Začnejo z iskanjem pravil, ki bi bila za skupno up-orabo primerna, da bi ljudje upoštevali drug druge-ga, potetn pa poimehujejo z naravnim zakonom zbirko tistih pravil, ki jih brez drugih pojasnil naj-dejo v univerzalnem delovanju. To je brez dvoma precej udoben način za sestavljanje definicij in raz-laganje narave stvari s skoraj arbitralnimi skladnostmi. Toda ker ne bomo poznali naravnega človeka, je brezplodno, da bi določili zakon, ki ga je prejel. Vse, kar lahko jasno vidimo, je, da za zakon ni! zadostovala volja tistega, ki ga je zakon zmogel ukrotiti z vodo, temveč je moral ta zakon, da bi bil naraven, nemudoma govoriti z glasom narave. Ko sem pustil vse znanstvene knjige, ki nam ne po-kažejo drugega kot ljudi, take kot so, sem medite-rajoč o prvih, najbolj preprostih operacijah človeške družbe zapazil dva, razumu preddobna principa. Medtem ko prvi silovito zadeva naše blagostanje in našo ohranitev, nam drugi vzbuja prezir do trpljenja in umiranja nam podobnih bitij. To tekmovanje in splet dveh načel lahko naš duh naredi, ne da bi st hkrati pojavilo načelo družabhosti, za katerega se mi dozdeva, da odliva vsa pravila naravnega reda, pravila, ki jih razum ta-koj spet vzpostavi na drugih temeljih, kadar po postopnih razvijanjih pride do mesta, kjer tlači na-ravo. Zaradi tega ni dolžnosti, da bi iz človeka dela-li filozofa, preden ni ustvarjen človek. Njegovih na-log do drugih mu niso narekovale pozne lekcije modrosti in dokler bo kljuboval notranjim impu-lzom usmiljenja, tudi drugim ne bo storil žalega, razen v opravičljivem slučaju, ko gre za njegov obstoj in mora dati prednost sebi... S tem poma-galom se končujejo tudi stari prepiri o sodelovanju živali pri naravnem zakonu, kajti jasno je, da oro-pane svobode in svetlobe ne morejo spoznati tega zakona. Toda ker so, tako kot mi, obdarjene z občutljivostjo, naj tudi one sodelujejo pri na-ravnem redu in zato jim je človek dal nekaj nalog. Tako se dozdeva, da če meni ni dovoljeno škodova-ti mojim bližnjim, mi to ni dovoljeno, ker jc le-to občutljivo in ne zato, kcr jc razumno-bitjc. Ta lastnost jc skupna tako. človcku kot živali tcr dajc encmu vsaj pravico, da drugi ne smc /. njim slabo ravnati. Prvi del (odlomki) Filozofi, ki so preučevali temelje družbe, so občuti-li potrebo, da bi se povzpeli do naravnega stanja, vendar do tja ni nihče prišel. Eni niso pomišljali, ko so opisovali občutek za pravično in nepravično, ne da bi prej predstavili ta pojma in njuno uporabo. Drugi so govorili o naravnem redu, s katerim vsak ohrani tisto, kar naj bi mu pripadalo. Tretji takoj podelijo oblast močnih nad šibkimi, ne dabihkrati pomislili, da je moralo preteči nekaj časa, preden sta se pojavili oblast in ureditev. Skratka: vsi, ki so govorili o potrebah, zatiranih željah in oholosti, so v naravno stanje prenesli ideje, ki so jih vzeli iz družbe. Govorili so o divjem človeku, nikoli ne o meščanu. V večino naših zavesti ni nikoli prišel dvom o tem, če je naravno stanje obstajalo, čeprav je v svetih knjigah dokazano, da je prvi človek, ki je od Boga sprejel luči in zapovedi in dodal Mojzeso-vim pisanjem vero, ki jo je dolžan vsak filozofski kristjan in je zato treba zanikati, da ljudje pred vesoljnim potopom niso bili v naravnem stanju in da jih tja ni pahnil nepredviden dogodek. Tak pa-,radoks je težko braniti in nemogoče potrditi. kar bo izhajalo iz nje, bo resnično, v njej ne bo na-§ pak, razen tistih, ki jih bom jaz nehote vrinil. Čas, o ¦ katerem bom govoril, je že dalei. Kako si se^ medtem spremenil iz tega, kar si nekdaj bil! To, kar | ti bom opisal, je takorekoč življenje pred lastnos- ¦ tmi, ki si jih sprejel in ki so ga tvoja izobrazba in § navade delno pokvarile, niso pa ga izničile. Čutim, | da obstaja obdobje, kjer bi se posameznik želel us-1 taliti. Ti boš iskal čas, kjer se boš želel ustaviti. J Nezadovoljen s sedanjim stanjem, z vzroki, ki za i tvoje potomstvo najavljajo še večje nezadovoljstvo,' si boš morda želel, da bi zmogel vse še enkrat zgra-1 diti. Ta občutek mora pohvaliti tvoje prednike, kri- | tizirati tvoje sodobnike in vzbujati strah tistim, ki • bodo na nesrečo živeli za tabo. j Žaključimo, da je bil divji človek, begajoč po | gozdovih, brez iznajdljivosti, brez besed, brez do- J micila, brez vojne in povezave, brez vsakršne j potrebe po bližnjih in brez vsake želje, da bi jih hra- ( nil, morda brez vsakršnega spoznanja o drugih po- J sameznikih, podvržen le peščici strasti in zadovo- j ljen sam s sabo ter imel samo za tako stanje I primerne občutke. Čutil je le resnične potrebe, gle- J dal je le tisto, kar ga je zanimalo, njegova inteligen-, ca je opravila tak napredek kot njegova nepomem- \ bnost. Če je slučajno kaj odkril, tega ni mogel spor- j očiti, ker ni poznal svojih otrok. Umetnost je umrla , z izumiteljem. Ni bilo ne napredka ne izobrazbe. I Generacije so se nepotrebno množile in vsaka je J začela na isti točki, stoletja so tekla v obilnosti ( prvih dni, prostor je bil že star, človek pa je bil še' vedno otrok.. Oziraje se na stare napake in ukoreninjene predsodke sem menil, da se moram prebiti do zdra-vila in pokazati, da ta naravna neenakost nima toliko realnosti in vpliva, kot ji ga naši pisatelji pri-pisujejo. Zlahka se vidi, da med razlikami, ki ločijo ljudi, številne izhajajo iz naravnih. Te razlike so plodovi navad in različnih načinov življpnja, ki so jih ljudje sprejeli v družbi. Prav tako robustnost ali prefinjenost ter moč in šibkost, ki sta od tega odvi-sni, prihajajo iz trdega ali pomehkuženega načina življenja in ne iz prvinske sestave telesa. Ne samo izobrazba, tudi duhovne moči postavijo razliko med omikami in tistimi, ki to niso. In ne samo to; tiste prve zaobjame v skladu z omiko — tako kot se velikan vedno bolj oddaljuje od pritlikavca, če gres-ta po isti poti. Če primerjam veličastno razliko med izobrazbami in načini življenja, ki vladajo v razli-čnih redih družbene ureditve s krepostjo in enotnostjo živalskega in divjega življenja, kjer se vsi enako hranijo, enako živijo in delajo natanko iste stvari, potem razumetno, da mora biti razlika med ljudmi v naravnem stanju manjša kot med ljudmi v družbi. Prav tako moramo razumeti, koliko naravne neenakosti zaobjame institucioni-rana neenakost. Toda, katera prednost je bolj favo-rizirana na škodo drugih, kadar narava v delitvisv-ojih darov nameni toliko olajšav, kot jipripisujejo? Začnimo torej tako, da odTttBiigm^^^fejstva, ki ne zadevajo vprašanja. Ni potrebno uporabiti razi-skav, pri katerih ni možno priti do zgodovinskih re-snic, ampak samo do razumnih domnev in pogojev, ki so primerni za razsvetlitev narave stva-ri, ki so postavljene v resničen izvor in so podobne tistim, o katerih premišljujejo naši fiziki v zvezi z nastankom sveta. Religija nam zapoveduje, da ve-rjamemo, da je Bog ustvaril človeka in ga postavil v naravno stanje. Toda religija nam ne brani, da si us-tvarimo nekaj zamisli o človekovi naravi in o bitjih, ki so ga obkrožala ter o tem, kaj bi nastalo iz človeškega rodu, če bi bil prepuščen sam sebi. To je tisto, kar me sili, da preučim v tcj razpravi.Prizade-val si bom, da bom o človeku na splošno govoril v jcziku, ki bo prijal vscm narodom, ali pa bom, pozabljajoč na prostor in čas, mislil samo na človc-ka, ki mu bom govoril. Za sodnika si.bom vzel Platona in Kscnokrata in vcs Človeški rod naj bo moj avditorij. () človek, nc glede na to, od kod si in kakšno je tvojc 'mncnjc, poslušaj! Tu jc tvoja zgodovina, ta-kšna, ki scm ji verjel in nc taka i/. tcbi podobnih la-žnih knjig, ampak iz naravc. ki nikdar nc laže. Vse, D*UG\ Kako se to lahko zgodi v stanju stvari, če med njimi ni nobenega občudovanja? Čemu služi lepota tam, kjer ni ljubezni? Kaj čuti duh med ljudmi, ki ne govore in kaj je z zvijačnostjo tam, kjer ni splekt? Zmeraj bom ponavljal, da močni zatirajo šibke. Toda, kaj mi razloži beseda o zatiranju? Eni prevla-dujejo z nasiljem, drugi pa ječijo in služijo njihovim muham. To je tisto, kar opažam med nami. Ne vem pa kako bi to lahko rekli za divje ljudi, ki bi z muko razumeli, kaj sta služnost in dominacjja. Človek se bo lahko polastil sadeža, ki ga je odrezal nekdo drug, mogel bo spraviti divjad, ki jo je ustrelil, v jamo, ki bo drugemu služila za zavetjc.loda zakaj nikoli ne bo prišel do tega, da bi ubogal? KakŠne bodo verige odvisnosti med Ijudmi, ki niČesar ni-majo? Če me preženejo z drevesa, bom šel na druge-ga, Če me na enem kraju trpinčijo, me ne bo nihče ustavil, da bi Šel drugam. Ali obstaja človek z močjo, ki je superiornejša od moje, še bolj izk-rivljen, len in divji, da bi me prisilil, da bi mu služil, medtem ko bo postajal len? Mora se odločiti, da mc niti za trenutek ne izpusti iz vidika, da me obdrži zavezanega in da ga v spanju moti skrb, da mu ne bom zbežal ali ga ubil, kar pomeni, da sc prostovoljno izpostavi Še večji muki, kotjetista.od katere se je želel oddaljiti in jo naložiti meni. Po vsem tem se bo njegova previdnost za trenutek zrahljala: zaradi nepredvidenega suma bo obrnil glavo, jaz pa bom naredil dvajset korakov v gozd, moji okovi bodo zlomljeni in ne bo me več vufct. Drdgi del ••«¦»¦¦¦¦¦¦« ¦ ITTlfll ¦¦¦¦¦¦•¦•• Prvi, ki se je ogradil zemljo, si je rekel: »To je moje,« in našel dovolj preproste ljudi, ki so mu to verjeli (»Ta pes je moj,« so rekli revni otroci, »to je moj prostor na soncu,« — toje začetek in podoba o prilaščanju vse zemlje. Pascal, Pensees Misli, 1. del art IX, člen 53), je bil pravi ustanovitelj družbe. Zl-očini, vojne, smrti, bede in groze niso bile pri-hranjene tistim Ijudem, ki so ruvali kole in polnili jame ter vpili: »Ne poslušajte tega goljufa, izgublje-ni boste, če boste pozabili, da so sadovi od vseh in da je zemlja nikogaršnja.« Toda velika pripadnost je stvari pripeljala do točke, ko se niso mogle več dogajati, tako kot so se prej. Lastninska ideja je bi-la odvisna od mnogo predhodnih idej, ki so se lahko rodile postopoma in ne naenkrat v človeškem duhu. Potreben je bil napredek, ki je iz-hajal iz iznajdljivosti in luči, jih prenesti in postopo-ma zaobjeti, preden so prišli do zadnjega termina naravnega stanja. Povzemimo torej vse stvari in prizadevajmo si zbrati pod eno zorno točko ves počasni redosled dogodkov v njihovem najboli«»% Prvi človekov občutek je bil občutek njegove ek-sistence in njegova prva skrb je bila skrb za ohra-nitev. Zemeljski produkti so jim priskrbeli vse potrebno, instinkt jih je privedel do tega, da so ga uporabljali. Zaradi lakote in drugih apetitov je postopoma okusil tudi drugačne načine bivanja in eden od njih je večno trajal v njegovem svetu. Tako nagnjen, oslepljen in oropan vseh srečnih občutkov je počel samo čista živalska dejanja. Ko je bila potreba zadovoljena, se spola nista več poznala in tudi otrok ni več poznal matere, potem ko se je enkrat ločil od nje. S stopnjo, s katero se je širil človeški rod, so se mn-ožile tudi težave. Različna okolja, podnebja in letni časi so jih prisilili, da so začeli drugače. Neplodna leta, dotge in mrzle zime in žgoča poletja, ki so pos- I pravila vse, so od njih zahtevala novo dejavnost. Zaradi obsežnosti morja in rek so iznašli trnek in postali ribojedci. V gozdovih so si naredili loke in puščice in postali lovci in vojščaki. V hladnih prede-lih so se pokrivali s kožami in glavami živali, ki so jih ustrelili. Z grmenjem vulkanov ali po kakšnem drugem srečnem naključju so spoznali ogenj. To je bilo novo bogastvo nasproti zimski surovosti. Na-učili so se, kako ta element ohraniti in ponovno na-rediti, sčasoma pa so na ognju pripravljali tneso, ki so ga prej uživali surovega. Taka označitev od človeka odmika druga bitja in v njegovem duhu seveda zaplodi zaznave o določenih pojmih. Ti poj-mi, ki jih izrazimo z besedami o velikem, malem, močnem, šibkem, o živem, o počasnem, o st-rahopetnem in drznem ter o drugih podobnih ide-jah, ki skoraj brez pomisleka pri človeku izvabijo določene refleksije ali pa sramežljivost, ki mu je na-rekovala najpotrebnejše varnostne mere. Nove luči, ki so izhajale iz teg napredka, vsebujejo njegovo superiornost nad drugimi živalmi in mu omogočajo, da jih spozna. Postavljal jim je pasti in jih na tisoč načinov spreminja). In če so ga nekateri presegali po moči ali hitrosti, je za tiste, ki so mu rtiorali streči, sčasoma postal gospodar, za druge pa cepec. Številna stoletja sem pretekel z eno potezo, ki je ne-naravna zaradi zanemarjanja stvari, ki sem jih hotel povedati in zaradi napredka, ki je skoraj neo-bčutljiv na njihove začetke: zakaj bolj ko si dogod-ki počasi sledijo, laže jihjeopisati. Prvi napredekje spodbudil človeka, da bi opravil še naslednje ko-rake. Poffem se je duh vse bolj razjasnjeval, de-javnosti pa so se izpopolnjevale. Kmalu potem, ko je nehal prenočevati pod drevesi in se zatekati v jame, je našel nekakšne ostre in trde kamnitc se-kire, s katerimi je sekal les, kopal zemljo in delal koče iz vejevja. Svetovano mu je bilo, da naj tc vcje XIV prevleče z blatom in ilovico. To je bilo obdobje prve revolucije, ki je oblikovalo ustanovitev in raz-likovanje družin ter predstavilo neko vrsto las-tnine, iz katere so kmalu izvirale bitke in spopadi. Medtem ko so bili najmočnejši resnično prvi, ki so si postavili bivališča tam, kjer so se čutili dovolj sposobne za obrambo, je gotovo, da so jih šibkejši raje posnemali kot pa da bi jih poskušali izseliti. Tisti, ki so bivališa že imeli, pa si niso poskušali pri-lastitiše sosedovega — ne zato, ker jim ni pripa-dalo, ampak zato, ker bi se s tem nujno izpostavili živemu spopadu z družino, ki je tam prebivala. Prve srečne premike je povzročil učinek novega položaja, ki je v skupnem prebivanju združil može in žene, očete in otroke. Skupno življenje je rodilo najbolj mile občutke, ki jih poznamo ljudje: zakonsko in starševsko ljubezen. Vsaka družina je postala majhna družba, ki je bila bolje povezana od medsebojnih povezav in svobod, ki so bile prejšnje in edine vezi. To je tudi povzročilo razlike v načinu življenja spolov, ki sta doslej poznala samo enega. Ženske so čuvale koče in otroke, medtem ko so mo-ški iskali hrano. Z nežnejšim načinom življenja sta spola izgubljala divjost in zlobo. Če je vsak posa-meznik postal sposoben za boj z divjaki, so se sku-paj še laže ubranili. Zaradi pripomočkov, ki so jih izumili, da bi zadovoljili potrebe, so ljudje uživali veliko prostega časa. Zaposleni so bili s preskrbo različnih ugodnosti, kijih njihovi očetješe niso poz-nali. To pa je bil tudi prvi jarem, ki so si ga naložili brez premisleka in prvi izvor slabega, ki so ga pri-pravili svojim potomcem. Čeprav so nudaljcvali omiljevanje duše in telesa, so te ugodnosti avtoma-tično izgubile vso svojo privolitev in so bilc ist-očasno degcneriranc zaradi pravih potrcb. Pri-laščanjc jc postajalo krutcjše od posedovanja, ki tu-di samo ni bilo milo. Izgubili so jih šc prcdcn so jih sploh imcli. Tu si malo bolje /amislimo, kako sc jc uporaba besed v osrčju vsake družine zasidrala in izpopolnjevala in lahko si mislimo, kako so različni posamezni vzroki razširili jezik in naglasili nujno potreben napredek. Velike poplave in drhtenje zemlje so obkrožili naseljene kraje, zemeljske rev-olucije so odrezale dele kontinenta na otoke. Med ljudmi, ki so bili tako združeni in prisiljeni, da živijo skupaj, se je bolje oblikoval skupen idiom, kot med tistimi, ki so se svobodno raztezali po gozdovih. Prav tako je možno, da so po prvih po-skusih navigacije otočani k nam prinesli uporabo besed. Vsaj verjetno je, da so se družba in jeziki ro-dili na otokih in se tam tudi izpopolnili, preden so jih spoznali nacelinah. Vsejezačelospreminjati na-ličje. Ljudje, ki so dotlej bivali po gozdovih, so sprejeli trdnejši temelj, so se počasi zbliževali in zd-ruževali in v vsaki deželi oblikovali poseben narod, zvezo nravi in značajev in ne z načeli in zakoni, temveč z istim načinom življenja in z istimi potreba-mi združeni v celoto. Izum dveh takih umetnosti, kot sta metalurgija in .kmetijstvo, je naredil revolucijo. Za pesnika sta to zlato in srebro, za filozofa pa sta to železo in žito, ki sta omikala Ijudi in pogubila človeški rod. Divjaki iz Amerike ju niso poznali, druga Ijudstva pa so prav tako ostala barbarska, ker so uporabljala lc eno od teh umctnosti. To je tudi eden od najboljših vzrokov, zakaj je bila Evropa bolj omikana od drugih delov svcta — zato, ker je bila najbolj /aložcna z žele/.om in žitnimi polji. Tcžko jc verjcti, da so sc ljudjc sami spomnili, da bi iz rude narcdili snov in ji dodali vsc potrcbnc sestavinc, da bi jo spravili v tckočo stanjc, šc prcdcn bi vcdeli. kaj bo i/. vscga nastalo. Po drugi strani pa še težje pri-pišemo to odkritjo naključni zaznavi, da se ruda pojavlja v suhih prcdclih. Dejali bi, da jc na ta na-čin narava pripravila varnostnc ukrepe, da bi nas odvrnila od svojc fatalne skrivnosti. Ostanc samo še posebna okoliščina, da so ob opazovanju bru-hajočega vulkana prišli na missel, da bi to naravnd operacijo posnemali. Še vedmo pa so potrebovan veliko poguma in previdnostii, da so razširili na* porno delo in zrli v daljno priihodnost. To ustreza že popolnejšim duhovom, ki jpa jih oni niso mo^ imeti. O sebi vedno sprašujemo druge, ker si sami sebe te ga ne upamo vprašati. Sredi vse filozofije, hu manosti, vkljudnosti in vzvišenih maksim imamc samo zunanjo varljivost in ineresnost. čast brei kreposti, um brez pameti, ugodje brez sreče. Zad ošča mi, da potrdim, da tu ni naravnega stanjaj človeka in da sam duh družbein neenakost, ki joje družba zaplodila, spreminjata in zamenjujeta vsa naša naravna nagnjenja. Prizadeval sem si, da bi razložil izvorinrazvoj nee-nakosti, ustanovitev in zlorabo politiČnih družb, tako kot se lahko od narave človeka stvari odda-ljijo z lučmi razuma in neodvisno od svetih dogem, ki dajejo suvereni oblasti sankcijobožjepravice. Iz tega sledi, da neenakost, ki je bila v naravnem sta-' nju skoraj nična, črpa svojo moč in razraŠčanje inj napredka naših sposobnosti in razvoja človeškega sveta ter postane končno stabiina in legitimna z us-tanovitvijo lastnine in zakonov. Prav tako izhaja,' da je duhovna neenakost, ki jojedoločila pozitivna pravica, vedno v nasprotju z naravno pravico, ka-dar z njo ne tekmuje v skladu s fizično neenakostjoj Ta razlika zadostno določa, kaj naj si mislimo ol tem vidiku neenakosti, ki vlada med vsemi omiha nimi ljudstvi, zato ker je očitno proti naravnemu zakonu. Način, skaterimjetanecnakostopredelje-na, dovoljuje, da otrok ukazuje starcu, da embecil vodi pametnega, da ima peščica vsega prevei, medtem ko mnogi sestradani pogrešajo najnujncj-j še. m cenah Rezultat takšne kazenske politike: ameriški zapori so tako polni, da jih bo vsak čas razneslo. V mno-gih celicah velikih od šest do devet kvadratnih metrov sta tudi po dva zapornika. V zloglasnem zaporu San Quentin Prison v Kaliforniji prebivajo zaporniki v šotorih na dvorišču. V Texasu so posta-vili pločevinaste koče. V več kot štiridesetih zvez-nih državah so zapori tako prenapolnjeni, da so sodniki od sodnih oblasti zahtevali več prostora v zaporih, v nasprotnem bodo zapornike puščali na svobodo.H^HMHHBHHB^HHBMBH Guvernerje in kaznilniške uradnike pa skrbijo predvsem visoki stroški, ki nastajajo v zaporih. V povprečju stane vzdrževanje enega jetnika za čas enega leta 16.200 dolarjev. Kaj so alternative? Iz Študije, ki jo je objavila National Governor's Ass-ociation pred dvema letoma še vidi možnosti v izre-kanju večjega števila pogojnih kazni v tem, in da bi si kaznjenci z »dobrim obnašanjem« zaslužili pre- »zapornik« zapustil stanovanje. Konec tega leta bo »GOSSlink« prvikrat up-orabljen. Uporabljal ga bo Robert Babcox, šerif Lake Countya v Illinoisu, zato da bo zmanjšal šte-vilo svojih jetnikov. Ministrstvo za pravosodje je izdalo nalog za raziskovalni projekt, ki bi raziskal kateri »tip kriminalca« najbolj ustreza »GOSSlin-ku.« HH^HHlH^BiHHHHI^^HHHHBH Da bi rešili problem prenapolnjenih zaporov se vlada odloča za gradnjo novih objektov, ne glede na dejstvo, da so le-ti že po nekaj mesecih ponovno prenapolnjeni. V zvezni državi Delavvare pa so vladni uradniki »prišli do spoznanja« da odprtje novega zapora »tako krepi pravosodje, da bodo odslej tudi za kriminalna dejanja. za katera je običajna pogojna kazen, izrekali nepogojne zaporne kazni.« Trenutno je v gradnji 963 povih zaporov, v katerih bo prostora za 171.000 oseb. Stroški: preko sedem milijard dolariev. Za gradbene firme je to prava zlata jama. Leta 1980 so zvezne države izdale 133 milijonov dolarjev za gradnjo novih zaporov, leta 1982 pa že 800 mi-lijonov. Če se bo število zapornikov tudi vnaprej vzpenjalo tako hitro kot v zadnjem desetletju, bo morala vlada v naslednjih desetih letih za gradnjo zaporov zagotoviti približno 50 milijard dolarjev. Kot prodajni hit so se izkazali »modularni zapori« — že zgrajene celice, ki se jih sestavlja oz. zlaga skupaj, tako da je gradnja zelo hitra. Takšne že zg-rajene celice so tudi cenejše, saj znašajo stroški za eno posteljo le 18.000 dolarjev, tnedtem koznašajo ob gradnji običajnih zaporov stroški na posteljo od 50.000 do 70.000 dolarjev. Več gradbenih firm seje povsem specializiralo za gradnjo teh »modtilarnih zaporov.« Modular corrections Systems v New Yorku je proizvedla že 13.000 teh »modularnih« celic. Podjetje GELCO Space iz Pannsylvanije po-sluje z dobičkom in ob tem poudarja, da predsta-vljajo »največjega dobavitelja mobilnih struktur z več kot desetietnimi izkušnjami.«¦¦¦¦¦¦¦ Vedno več privatnih podjetij prcvzema nalogc, ki so jih doslej opravljali državni kaznilniški uradni-ki. Neka študija ministrstva za pravosodje ugota-vlja, da se »zaporom v večini primcrov izplača sodelovati s privatnimi podjetji.« Peter Gree-nvvood, strokovnjak za vprašanja izvajanja kazni, pri podjetju Rand Corporation pravi: »Čas je, dase vlada prcncha ukvarjati s posli povezanimi z zapo-ri. Kadar želimo novosti, jih iščcmo pri privatnih podjetj i h.« ¦¦¦¦¦IHIHBHHHHHHHiiH Podjctja Prison Hcalth Services, Szabo Prison Hcalth Scrviccs in Corrcctional Mcdical Svstems so sc na primcr speciali/.irala /a /dravstveno oskrbovanje za rešetkami; druga, kot naprimer Servomation oskrbujejo zapore s pripravljeno hrano. Servomation v strokovnih revijah objavlja oglase pod parolo: »Justice is being served«.BB Trend je povsem očiten: svobodno tržno gospo-darstvo je tisto, ki lahko pomaga varčevati pri izvrševanju kazni. Vlade številnih zveznih držav in okrajev podpirajo privatno iniciativo na tem podr-očju, da bi s tem zmanjšale finančna bremena. Don Hutto, bivši šef uprave zaporov zvezne države Viriginia pravi, da so privatna podjetja cenejša, ker so »vlade že po svoji naravi potratne. V vladi imamo urade in potem spet urade, ki so prejšnjim nadrejeni. Politični procesi so razvlečeni. Lahko tfaja dve leti, izdajo se milioni dolarjev, zapor pa še vedno ni zgrajen. V nasprotju s tem pa lahko CCA postavi zapor v nekaj mesecih. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Hutto je danes uslužbenec podjetja CCA — Corrections Corporation of America. CCA je eno prvih privatnih podjetij, ki se je začelo ukvarjati z zapori v deželi. Vzdržuje dve instituciji: zapor za mladoletnike v Tennesseeju in zapor v Houstonu, v katerega gradnjo je CCA sama vložila milijone dolarjev. V njem je zaprtih več kot tristo oseb kaznovanih zaradi ilegalnega prehoda meje. Urad za priseljevanje (INS) plačuje firmi CCA dnevno vsoto 24 dolarjev za vsakega zapornika. To je ka-kih 30 odstotkov manj kot stane vlado oskrba zapornika v zaporu, ki spada pod upravo INS.H » Vedno več podjetnikov spoznava v problemu pre-napolnjenosti in zastarelosti ameriških zaporov donosno možnost za sklepanje poslov,« napove-duje časopis industrialcev »Dun'sBussiness Month« v svoji junijski izdaji. Larry Wormack, predstavnik CCA ocenjuje, da bo v naslednjih treh letih tafirma sklenila pogodbe za naslednjih 2100 zapornikov. Predsednik tega podjetja, T. Beasley, je prepričan, da stoji CCA« na braniku neke nove industrije«. Bealsey ocenjuje privatne zapore kot odlično priložnost, da se nekaj postori, »karjeproduktivno in prinaša dobiček, obenem pa je še humano.«HH Wesley Box, lastnik South West Detention Ser-vices iz Denverja, ki je konkurenčno podjetje CCA — je prav tako optimističen. Trenutno je privatna industrija zaporov še nerazvita. Vendar pa vedno bolj postaja jasno, da »so da zapore, ki so v privatni lasti ceneje in bolje upravljati,« s tem pa se bodo v naslednjih letih tudi možnosti za sklepanje poslov na tem področju, pomnožile. Box je svoje usluge pravkar ponudil nekaterim r^^ifr1 v New Mexicu. Za isti projekt se zavzematudi podjetje Behaviorak Systems iz Pomone v Kaliforniji. To podjetje že sc daj vzdržuje zapore za Urade za priseljence v Colo-radu in Kaliforniji. Predsednik tega podjetja Ted Nissen, meni da vlada sploh ne more biti kompetentna za rentabilno upravljanje nekega podjetja. Vladni nameščenci so, po njegovem, »le-ni« in »predobro plačani«. Nissen dobi dnevno 26 dolarjev na zapornika, računa pa s tem, da pri letnemu prometu v vsoti 4.7 milijonov dolarjev us-tvari približno osem odstotkov dobička.HHIH Nissen je prepričan, da so njegovi zapori bolje orga-nizirani in bolj humani, kot tisti, ki jih upravlja država. Zaradi teh razlik v kvaliteti se bo koncept privatnih zaporov vedno bolj uveljavljal, »še posebno pod Reaganom, ki zelo podpira privatni sektor.« Nissen pravi, da je njegovo podjetje sposobno »prevzeti vsa področja izvrševanja kaz-ni, vključno s plinskimi celicami.«HBHBlHIBB Pri Behavioral Systems pa so kljub temu pravkar izgubili naročilo: Podjetje T. J. Fenley je Uradu za priseljevanje (INS) ponudilo, da bo Nissenove zapore v Kaliforniji upravljalo za pičlih devet dolarjev dnevno na zapornika in je posel seveda ta-koj tudi sklenilo. ^¦¦¦¦¦¦¦¦[¦^¦¦¦¦l Podjetje Buckingham Security Limited iz Lewi-sburga iz Pennsylvanije bo naslednjo pomlad pol-ožilo temeljni kamen za zapor za 720 oseb. Charles Fenton, predsednik podjetja, je nekdanji upravnik zapora. Pred nekaj leti je vzbudil pozornost, ko je čestital svojim paznikom, ki so bili obtoženi prete-panja vklenjenih zapornikov z lesenimi koli, z na-slednjimi besedami: »Odlično delo.«I^Mi^BBBi V Texasu gradi podjetje Palo Duro Detention Ser-vices zapor za 600 oseb v opuščeni vojaški bazi. Fir-ma s poetičnim imenom Eclectic Communications vzdržuje zapor za mladoletnike v mestu Ojai v Ka-liforniji, podjetje Danner spravlja pod ključ ile-galne priseljence z blagoslovom INS.HHHHHI Poleg podjetij, kot so Danner, CCA in Behavioral Systems, ki so bila ustanovljena posebej za gradnjo, vzdrževanje in upravljanje zaporov, obs-tajajo tudi veliki koncerni, ki v industriji zaporov vidijo zgolj donosno področje investiranja. Firma Control Data (ki sprejema velik delež naročil :a oboroževalno industrijo) spada v to kategorijo. V lanskem januarju je Control Data odprla »Correc-tion Service Division« — oddelek za usluge po-vezane z zapori. Medtem se je Control Datatrudila pri številnih državah in okrajih dobiti pravico gradnje in upravljanja zaporov.¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Velekoncern, ki že upravlja zapor, je Radio Corpo ration of America. RCA tako že od leta 1975 upra-vlja zapor za mladoletnike v Wearsvillu v Pennsyl-vaniji. To pomeni, da ima prav ta elektrokoncern čast imenovati se »upravitelj prvega privatnega zapora v ZDA.«HIHHHHHHHHIHIIBBi XV cšitev, »vse vtakniti v arest« ima poleg tega tudi nkcijo stabiliziranja kontrole belcev nad črnci. iženjstvo še vedno obstaja. Po ustavi je dovoljeno ot kazen za zločin za katerega je obtoženec avnomočno obsojen.« Ustrezno se z zaporniki idi postopa. V večini držav zaslužijo le nekaj ntov na uro, v drugih državah — kot na primer v exasu, kjer morajo opravljati težka poljska dela pa ne dobijo ničesar.HHHHHIHHHBHB irideset odstotkov jetnikov predstavljajo črnci. posebno visoko je število jetnikov med mlajšimi nimi moškimi: 4.5 odstotka črnih moških med 20 29 letom je v zaporu. Irwin Waller, kriminolog iottawski univerzi, je primerjal deleža zaprtih v DA in v Južni Afriki: v Južni Afriki je 428 od 10.000 črncev v zaporu (petkrat večji delež kot pri tlih Južnoafričanih), v ZDA je zaprtih 749 od 50.000 črncev (sedemkrat večji delež kot pri belih meričanih). Eden od petih črncev lahko priča- uje, da bo najmanj enkrat v svojem življenju v iporu .¦¦¦¦^¦¦¦^¦¦¦^¦¦^¦¦¦l rnci so, kar je pokazala tudi študija, ki jo je izpe- ala Rand Corporation, financira pa jo vlada, bsojeni na daljše zaporne kazni kot belci. Nadalje izkriva, da ekonomski položaj najverjetneje vpli- jna to, da se črni moški zatekajo k zločinu. VeČ ot tretjina črnih moških je brezposlenih. Carol lergman pravi: »Če stopnja nezaposlenosti na- en odstotek, paralelno z njo naraste število L; ;kov za 4.5 odstotke.«HHHHBHilHB| baljše kazni za brezposelne črnce, zatrjuje Walter fcollings, zagovornik temeljitih reform kazenskega \r:-: lahko tako ocenjujemo tudi kot vladno poli- >>z individualnimi akti izničuje uporništvo ¦i -aracije mlajših črnih moških — Ijudi, za Btere v družbi ni prostora, in njihove talente, Rerese in energijo koristno izrabljajo.«¦¦¦ obodno tržno gospodarstvo se ne ustavlja niti ed zaporniškimi zidovi. V ZDA se množijo djetja, ki gradijo zapore po močno znižanih ce- ' hin jih istočasno tudi upravljajo. Z naraščanjem ipnje kriminalitete narašča tudi profitna stopnja. ireči ameriški »patrioti« vidijo v Washingtonu restolnico svobodnega sveta.« V resnici je to estolnica zaporov sveta. Nikjer drugje ni zaprt iji delež prebivalstva. Vsak 145. prebivalec tega tsta s 640.000 prebivalci namreč sedi. Večino je-ikov predstavljajo črnci. Število »inmates« ipornikov, op. prev.), kot jih imenujejo v uradni-iamerikanščini, narašča letno približno za deset Istotkov. ¦¦^¦¦^¦¦¦¦^¦I^HHI^HHHR iporast števila zapornikov ni omejen le na Was-ngton. Od leta 1982 do leta 1983 je števjl.o je-ikov v zvezni državi New Jersey naraslo za 13.6 stotkov, v Kaliforniji prav tako za 13.6 stotkov. Severna Dakota pa je s 27.3 odstotnim irastom v enem letu rekorder. I^^HBHHB avosodno ministrstvo je v avgustu letos objavilo idatek, da je več kot 450.000 ljudi jetnikov nacio-Inega Biroja zaporov (Bureau of Prison — »fede-j prisons«) in zaporov v posameznih zveznih iavah (»state prisons«). K tej številki moramo išteti še približno 250.000 zapornikov, ki sedijo v rajnih zaporih (»jails«) in v preiskovalnih zapo-i. V zadnjih desetih letih se je število zapornikov 6661 zaporih v državi podvojilo. (Preračunano na vilo prebivalstva je v ZDA zaprtih dvakrat vec di kot v ZRN in osemkrat več kot na izozemskem). ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ lade posameznih zveznih držav in poslanci v Was-ingtonu so se zgrozili nad tem trendom. Vendar iso skoraj vse zvezne države v zadnjih desetih le-li poostrile kazensko zakonodajo ali pa so odpra-ile izpustitev proti varščini. V državah Texas, ashington in Zahodna Virginia mora naprimer idnik na zahtevo državnega tožilca izreči asmrtno kazen za obtoženega, ki mu je tretjiČ iporedoma dokazano težko kaznivo dejanje felony« — zločin op. prev.) Težko kaznivo de-nje pa je lahko: posedovanje mamil, ponarejanje kov, kraja. ¦^^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦B i olitiki trdijo, da opravičujejo poostritev kazenske I skonodaji državljanske iniciative, ki se zavze- j lajo za ostrejše kazni. Parlamentarci in ljudje iz lad, ki imajo različno prepričanje — zatrjujejo, da osedolžni ukloniti temu »pritiskuodspodaj.« Sk-ajno liberalni Senator Edvvard Kennedy in sk-jjno konzervativni mormon iz Utaha, senator Or-n Hatch, oba demokrata se družno zavzemata za ov kazenski zakonik. National Crime Survey mi-istrstva za pravosodje pa dokazuje, da se je kljub iku in kriku o naraščanju kriminalitete stopnja zl-Einov v zadnjem desetletju komajda kaj spremeni-. Spremenila se je vsekakor barva kože žrtev zl-Einov. Carol Berman, predstojnica protizapor-iškega lobija (National Moratorium on Prison bnstruction) zatrjuje: »Pred desetimi, dvajsetimi tije bilo veliko več črncev žrtev zločina. Ti zločini strani policije večinoma sploh niso bili registrira-.« Odkar pa so belci vse pogosteje žrtve zločinov na naslovnicah časopisov pojavlja cel plaz divjih odb o umorih in ubojih.HHi^BHHHHH ločin je v ZDA že več desetletij eden največjih užbenih problemov. Letno postane tretjina anov gospodinjstev žrtev zločina. ¦¦¦¦^¦¦1 li presenetljivo, da meščani iščejo enostavno ešitevproblema. »War on crime,« vojna krimuna-i,seglasi parola. Vednosejessilonastopaloproti ivražniku — zakaj ne bi to tudi tokrst (Leben des Galilei, prevedel Janko Moder, Brechtova danska verzija Galileia) Želja po temeljitosti je posledica netemeljitosti. Močan sem v želji biti temeljit, okoren in slaboten sem še na dolgi težki prašni poti temeljitosti. Svet se giblje v alternativi barbarstvo ali komunizem in to alternativo odločamo tako zelo danes: to so prispevki mene, tebe, njega' in vsakogar. In prispev-ki so le, če so temeljiti. ¦¦^¦¦¦¦^^¦¦¦H Brechtove dramske simfonije o temeljitosti, o kate-rih je v našigledališki in literarno teoretični dolini brati dosti vljudnih besedi, so le redko vstale v na-šem prostoru, toda ko so, so razburile slovensko ljudstvo. Tudi zaradi tega sem se študijsko spustil v globočine Brechtovega Galileia. Galilei je leta 1609 izračunal, da sonce miruje in da se zemlja vrti. (Galilei je skušal dokazati Koper-rvikov sestav svetovja.) Že takoj v dramski uverturi zraste pred nami bogata brechtovska pokrajina, ko Brecht položi Galileiu v dušo misel: (Zdaj, Andrea, pa smo odrinili veh, na vsa jadra...) Torej 2000 let so ljudje mislili, da se sonce in zvezde neba vrte ok-oli njih, sedaj pa se je Galileo Galilei z izračunom, ki govori drugače, pomaknil iz varnega pristana kolektivnega človeka, ki ga jaše in računa misel vladajočega razreda, v dalj, na ocean. Galilei: (Na-počil je trenutek velikega užitka, da raziskujemo vzroke vseh stvari...) Mislim, da je to uživanje v raziskovanju centralna Brechtova bivanjska dra-matika. Uživanje v raziskovanju in ustvarjanju (dramskih) iger o spreminjanju sveta —je osnovni motiv Brechtove metode temeljitosti. Njegova temeljna usmerjenost je družbenost. Galilei: (Pa ravno to hočem, da bi tudi ti razumel. Zato ravno delam, da bi ljudje razumeli...) Tu se odpre silovit in predvsem natančen Brechtov proces dela z jezikom ljudskih množic. (Nujna je raziskava tega procesa skozi dramo.) Brecht v dramah uporablja vsakdanji jezik, ki pa je poln gftvornih obratov, ta-ko da zgrabi kolektivnega človeka. Fritz Haug: (Ustvarjal je jezik zagrabljajoče natančnosti. Krepke primere za odločilne zveze v življenju je izdelal kot pogovorne besede... Primer: Sagredo: (Pomiri se Galilei), Galilei: (Sagrego, rajši se ti raz-turi!) Odnos do kolektivnega človeka je v Galileiu povsem jasno izdelan. S predpostavko, »da jc mišljenje ena izmed največjih strasti človeškega ro-du«, gre Brecht naprej: (In takile ljudje (kolektivni človek, op. M. B.), da ne bi mogli doumeti resnice? Saj kar hlastajo po nji.)|HHBI^HBHilHIH Brechtova temeljitost vseskozi nosi v sebi metodo samopreverjanja injevdramskemfinalutudijasno dialoško zastavljena. Že v uvodnih partizanskih bojih Galilei pravi Kuratorju: (... a kdaj naj se sam učim? Človek božji, jaz nisem tako bistre glave kakor gospodje s filozofske fakultete. Jazsem za-bit. Ničesar ne razumem. Moram torej polniti vrze-li v svojem znanju. In kdaj naj to delam? Kdaj naj raziskujem? Gospod, moja znanost je še vedno vedoželjna!) XVI In ko. je v začetku lepo postavljeno, da je Galilei 1609. leta izračunal, da sonce miruje in da se ze-mlja vrti, Galilei s tehniko samopreverjanja komentira svoj izračun: (Dragi moj, potreben mi je čas. Potrebni so mi dokazi..., ...temveč bom imel čas, čas, čas, čas, čas, da bom lahko formuliral svoje dokaze, zakaj ni še zadosti, kar imam do zdaj. Vse skupaj ni še nič, samo klavrno obiranje...) Peterokraka izpostava časa deluje kot grozovit opomin netemeljitosti. Nujno je opazovati, prime-rjati, znanje je šele od tod, naslednji obraz in roka pa je to znanje uporabiti. S pripombo seveda, da je človek usoda človeka. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Razredni boj na florentinskem dvoru. Galilei s p-edpostavko, »če je resnica preslabotna za ob-rambo, mora preiti v napad,« razbije Filozofa in Matematika, ki vdrami funkcionirata kot ideologa vladajočega razreda. Brecht ilustrira njun strah pred pogledom v daljnogled, zakaj jasno je, da si bosta morala po tem pogledu izmisliti novo in predvsem prepričljivo iluzijo.. Biti v dogmi — zapor brez primere. Galilei govori z argumenti, da ar-gument večine še ni argument, da argument avto-ritete ni argument, temveč da je avtoriteta ar-gumenta šele pot k resnici. Galilei: (Aristotel je bil vendar brez daljnogleda! Filozof: (Če bi hotel kdo blatiti Aristotela, avtoriteto, ki jo priznava ne samo vsa znanost antike, temveč tudi sami cerkve-ni očetje, potlej se mi kajpada zdi, da je odveč vsakršno nadaljevanje diskusije...) Galilei silovito odvrne: (Resnica je hčerka časa, ne avtoritete. Naša nevednost je neskončna, odluščimo jo vsaj za drobcen milimetrček! Zakaj bi neki še naprej hoteli biti tako pametni, ko pa smo navsezadnje vendarle lahko vsaj za bore trohico manj neumni!)BBHl Tu je Galileiu jasno, da sam ne more naprej zgolj s sokratično odprtostjo. Galilei je partizan odtlej, ko je izračunal, da sonce miruje in se zemlja vrti. Zakaj partizan: Partizan Lukacs: »Bil sem prisiljen za svoje znanstvene ideje bojevati neke vrste par-tizanski boj, to je z nekaterimi Stalinovimi citami in podobno, omogočiti izhajanje svojih del in v tem potlej svoj drugačni nazor z vso potrebno pre-vidnostjo izražati tako odkrito, kolikor je le do-puščala (vsakokratni) položaj. Lukacs ima za sabo skušnjo Karla Korscha, Galilei pa Giordana Bruna in kakor Jozsef Revai za Lukacsa ugotavlja, da mu je povsem znana njegova intelektualna gverila, ta-ko inkvizitor v drami Papežu pokaže partizansko mesto v Galileievem tekstu. Papež: (Dovolil sem mu knjigo, če ob koncu zapiše misel, da zadnje besede nima znanost, temveč vera. In po tem se je ravnal.) Inkvizitor: (Ampak kako? V njegovi knjigi se prerekata bedak, ki seveda zagovarja Aristote-love nazore in modrijan, ki 'ravno tako naravno zastopa mišljenje gospoda Galileia, sklepno pripombo, vaša svetost, pa izgovori kdo? Modrijan že ne.) V osmem poglavju drame Brecht preko Malega meniha in Galileia pove, da v njegovem delu ne gre za planete, temveč za človeka — vsakogar vseh. Vzeti ljudstvu (kmetom iz Kampanje) tisti zadnji motiv, ki ga imajo za prodano nevrednoteno delo, vzeti jim iluzijo, religijo... Mar je to humano, se sprašuje Mali menih. Brecht mu odgovarja: (Ali veste, kako školjka Margaritifera dela sVoje bisere? Tako da v smrtno nevarni bolezni zapre v sluznato kroglico neznosno tuje telo, na primer zrno peska. Pri tem malodane plača življenje. Vrag naj vzame bisere, meni je več do zdrave školjke.) Vprašanje Malega meniha je vprašanje današnjega kolek-tivnega človeka? (In se vam ne zdi, da se bo resnica, če je to resnica, uveljavila tudi brez nas?) Brecht silovito bridko reagira: (Ne, ne, ne. Samo toliko re-snice obvelja, kolikor je izsilimo, zmaga razuma more biti samo zmaga razumnih.) In kakor se pe-snik Miljkovič sprašuje, če bo svoboda pela tako, kot so sužnji peli o njej, tako Brecht sprašuje vdra-mi: (Dostikrat premišljujem: z veseljem se datn zapreti deset sežnjev globoko pod zemljo v ječo, do oder ne seže več noben žarek svetlobe, samo čc v vračilo za to izvem, kaj je svetloba.) Deveto poglavje vzpostavi vprašanje, zakaj je tova-rišija nujna. Galilei je molčal osem let o resnici. Za-kaj ni resnice organiziral? Ali bi jo sam (s še tremi) lahko? Dejstvo je, da je njegova resnica nagovarja-la vsakogar v njihovih konkretnih situacijah. Galil-ei je bil v teh osmih letih študiral, domišljal in se jasno zavedel, komu razredno s svojim delom pri-pada. Galilei: (Lahkobi pisal vdomačem jeziku, za množice, namesto, da pišem po latinsko za nekaj redkih. Za nove misli so nam potrebni ljudje, ki de-lajo z rokami. Kdo drug sicer želi zvedeti, kje so vzroki stvari? Tisti, ki vidijo kruh samo r\a mizi, ne marajo vedeti, kako je bil pečen, sodrga se rajši za-hvaljuje Bogu, kakor peku. Tisti, ki kruh pride-lujejo, bodo pa razumeli, da se nobena reč ne giblje, če je ne giblješ...) Mesto v tem poglavju je revolu-cionarno jedro Brechtove metode.(... Ni moj na-men dokazati, da sem imel doslej prav, ternveč ugotoviti, ali sem imel prav... Da, vse, prav vse bomo še enkrat pretresli. In ne bomo drveli naprej s sedemmiljskimi koraki, temveč po polževo. In to, kar bomo danes našli, bomo jutri zbrisali s table in šele takrat spet zapisali, ko bomo še enkrat ugoto-vili. In tisto, kar bi radi našli, bomo takrat, ko bo najdeno, še posebno nezaupljivo obravnavali...) Deseto poglavje govori o materializiranju Galil-eieve resnice med ljudstvom.HHI^HHHIH No, Galilei 22. junija 1633 pred inkvizicijo prekliče svoj nauk. Njegovi trije prijatelji so mislili, da ko bo umiral, bo dejansko dvignil svojo resnico v življenje. Menili so, da bo Galilei zdržal. Preklical je. Andrea, Galileievega prvega učenca, je to streslo v temelju: (Nesrečna dežela, ki nima ju- nakov!) Brecht je postavil tu metaforo: Andrej ob spoznanju preklica postalo slabo. Na to Ga| poreče: (Dajte mu kozarec vode). ¦¦¦¦¦ Od leta 1966—42 Galilei živi v podeželski hi bližini Florence, do smrti je jetnik inkvizicije. ( lilei sila pozorno razišče pomanjkljivost svoj partizanstva, hkrati pa Brecht odgovorno ina kaliptično zastavi vprašanje znanosti, razpravi komentar, ki v svojem večdimenzionalnem t( buči skozi celoten tek drame. Partizanstvo. samokritika Galileievskega partizanstva) se nalno izpostavi v obračunu o vseh dramatskih petostih, v dialogu med Andreom in Galileiem. Galilei Andreu pove, da je spisal v ogromnem poru (partizanskega boja)tekst »Discorsi« (pis ga je v dolgih jasnih nočeh, na skrivaj), le-ta prebujenje. Sedaj se Andrea zave, da je ^jaii vseskozi bil partizan. Vse globočine Andreiovel bezni do Galileia, tovarištwa, ki seje razvijalo discipliniran in vztrajen deMovni proces, so po Andrea globoko pretresle;. Andrea: (Skrili s snico. Pred sovražnikom. Tudi na področju ste bili stoletja pred nami.)i Andrea vradosti n šlja, da je Galileiev preklic pomenil samo urr političnih spopadov in popotovanje naprej v znanosti in da bi Galileiev padec v brezno por poraz. Prišli smo do centrai Galileievega parti; tva. Brecht meni, da je znanost skrb za zr vsakogar. Qa je poskus znanosti napraviti dvomljivce: (Revščina mnogih je stara kot L. lece in s katedre učijo, da je tudi nepremak, kakor gora. Naša nova umetnost dvomov \? vdušila veliko Ijudi. Iztrgali so nam telesko in ga obrnili proti svojim mučiteljem. Ti sebič: nasilni možje, ki so pohlepno izkoriščali sac znanosti, so obenem čutili, kako je hladr znanosti uprto v tisočletno, a umetno revšči* bi jo kaj lahko odpravili, kakor hitro bi pcfl njimi.) Tu je izpostavljena tragika Galileil parti?anstva. Teleskop je kolektivni človek ol proti svojim mučiteljem. Tu in sedaj bi potrebno odpreti frontalmi-sokratični boj, i vedno odločilne elementarnosti v partizanskeni činu bojevanja. Galilei meni, da bi s svojim pad v smrt, s svojo potrditvijo spoznanja o mučite lahko rešil človeštvo. Znanost bo (za mučit sčasoma odkrivala vse, kar še čaka odkritja, t to je peklenska pot, ki vodi stran od človeS (Prepad med vami in človeštvom utegne lepega tako zazijati, da bo na vaš radostni vrisk ob L ¦ novi pridobitvi vse človeštvo zakričalo v g Brechtova metoda s svojo disciplino zakljui dramo: Še malo ne vemo zadosti. V resnici smo na začetku. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦{^¦¦i ER/HL FILIPČIČ BOLNA NEVESTA idnji dvorani Mladinskega gledališča že dru-prizarjajo kot otvoritveno predstavo sezone Eičev tekst. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ikot Ujetniki svobode (Kegler, Altamira), os-udi Bolna nevesta skoraj dosledno ujeta v lu-i. torej variacija na način bolj ali manj r-nih primerkov iz sedemdesetih let in ostalih vih dram, ki se s fragmentarno nedosled-|io lotevajo vrste tem in jih v glavnejn raz-l^ z duhovito porogljivostjo, obenem pa se ¦enemu modelu tudi umika, se v končni pfvenci ujame za svoj rep in se z relativno fcbo spopadc z vprašanjem ljubezni in možnos-:ne realizacijclHBHHHBBHHBiHHH prizoritev Ujetnikov svobode (sezona 1982/83 idi takrat je Filipčičevo igro režiral Janez Pi- tmaturg pa je bil pokojni Marko Slodryak) alnem delu prekinila z dosledno igrivostjo onšalantnim igranjem z vrednotami, s pri-vanjem kaotičnega sveta porogljivo degradira-»litičnih, znanstvenih, ideoloških, umetniških ritet. Izpostavila je antegonistične koncepte Kronosovih sinov: predsednika ZDA, pred-ika SZ in miroljubnega zamaknjenca. Nora sivnost prvega, nasilna ideološka doslednost Čga in nedejavna religiožnost tretjega so bile azane kot med seboj izkijučujoče se variante, ipredstavo preko neskončnega poigravanja na dnem in situacijskem nivoju pripeljale do čneresnobe, takodajesvetovnakatastrofa(va-la zaključka drame, ki je bila objavljena v blemih št. 2/1982) postala odveč — zadostova-tesnobnost zadnjega prizora, ki hkrati pomeni linacijo ludističnega principa v njem samem, [ se na podoben način dogaja tudi v Bolni teti. nn deiu je dinamično dogajanje ujeto v reosebno pripovedovanje Tatjane — bolne 'cste (intenzivna, v skladu z uprizoritvenim iceptom razslojena interpretacija Damjane ne) in ostaja v mejah ironičnega posmeha. Spet irisotno poigravanje z jezikom: gre za uporabo tčii, jezikovnih mixov (energičen nastopŽeljka a), sociološko in generacijsko pogojenih na-dv govora. Svet, kot ga prikazuje Filipčič, preds- lart et jstvo, kako neuničljiva je igra (pre)moči, nam rije že Choderlos de .Laclos v Nevarnih razme-, Roman v pismih, kjer si markiza de Merteuil ikont de Vralmont hočeta podrediti svet oz. se opati do oblasti, se skrči in izostri v idejno-iskem Kvartetu Heinerja Miillerja. De Sadov-princip tistih, ki zavračajo norme v imenu )ode! Svoboda je svoboda drugačnega ali 3oda je svoboda močnejšega! Trga se oba akte-avedata.ko se po »via negativi« hočeta povzpe-i Boga/Satana. Z močjo zapeljevanja, neobčut- Ijivostjo in nedotakljivostjo si Markiza in Vikont podredita ljubimce, ki podležejo etično-moralnim principom. Ti so v območju t.i. moralnega zakona. Z njima je drugače, saj oba priznavata le zakon moči. Zato njun odnos pripelje le do umika v igro in do samouničenja. Beseda je v vlogi neustavljive sle po mučenju, največja pohota v vzdržnosti,dose-ganje božanskega z živalskostjo, izziv telesu njego-va minljivost. Seks kot razkritje skrivnosti je le sredstvo nadvlade. Boj med zmagovalcem in po-ražencem. Seksualna militantnost kot moč.kotup- or in diktat v enem. Oblika represije in odgovor na-njo. Morda pa je bistvo teksta, kakor tudi uprizo-ritev v besedah Malrouxovega junaka iz Kraljevske poti: »Upor je zame pogrošna zadeva in nimam zaupanja vanj. Svetu, kije vstagnacijijetreba iztr-gati njegove lastne, v njem zakoreninjene podobe ... Svetovnega reda ne poruši nobeno naključje, temveč volja, ki se sama okoristi z njim«. To pa je tudi pozicija skupine Laibach, ki ustrezno dopol-njuje vizualni del predstave. Je sinonim statično zapete škatle — dveh lož — v katerih se nahajata igralca. Tudi sinonim prihodnosti — poglobljene ocene na koncu predstave. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦fl Tako nas v Mali dvorani, kljub konverzacijski zasnovi teksta, preseneti izrazito dinamična, inte-nzivna, celo alternativna predstava. Igra ne temclji na vživljanju v tekst, ne na Brechtovem potu-jitvenem efektu, ampak je neke vrste erekcijska dis-ciplina. Ne temelji na konvenciji, temveč na princi-pu šoka. Gledališče spet zahteva redukcijo sredstev, da bi ta postala bolj vidna. Zahteva — pa-radoksalno — kopičenje že znancga, že odkritega vendar potisnjenega v ozadje, za ponovno sintezo, kreacijo novega. Ta predstava delno že sledi temu. Vsak najmanjši podton (gib, pogled, niansa v gia-su) ima tu svoj namen oz. pomen. Čeprav igralca sedita, igrata njuni telesi intenzivneje, kot če bi se neprestano gibala. ¦¦¦¦¦¦¦¦HHHHHHIH Vsakakretnjaje preračunana na čim večji učinek. Glas sam izraža pomen, beseda je le osnova zanj. Ivi Zupančič in Danilu Benedičiču je to popolnoma uspelo. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BHHHHHHHHHHB V Kvartetu gre torej za izredno intenzivnost igre z velikim kreativnim razponom, ki ga igralca obvla-data tako, da jima niti spola ni težko zamenjati, kakor tudi ne igrati štirih, popolnoma različnih vlog. Pomembni sta tudi scenska (Meta Hočevar) inkostumska(Marija Vidau) rešitev, ki dopolnjuje-ta celotni koncept uprizoritve. Trojnost piostora (salon, loži in škatla, odprta v neskončnost) je iden-tična s časom. Z radikalnim pristopom k tekstu (delo režiserja Edvarda Milerja in dramaturga Bo-risa A. Novaka), z izbiro eiementov, ki označujejo danes tudi t. i. marginalno oz. alternativno sceno — umetnost na vseh področjih (od imagea do glasbe) izstopa Kvartet iz splošne gledališke pro-dukcije. Zato tudi ni slučaj glasba skupine Lai-bach, saj v grobem sovpada s konceptom predsta ve. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦i Zanimivo, da se je stilno, idejno — estetsko tako intenzivna in alternativna predstava pojavila prav znotraj institucije same. HIHHHHHIHHHHI Marinka Poštrak ne vesta tavljajo vsakdanji tipi, ujeti v ozek obroč ambicij, razvad, businessa, uveljavljanja za vsako ceno (Battelinova duhovito izpeljana podoba silaškega r-rimitivca, neizrazito odigrana vloga Adele-Jo-Žice Drage Potočnjak, več odličnih manjših krea-cij Gojmira Lešnjaka...). Iz tega kroga izstopa le kmet (Sandi Pavlin je oblikoval izjemen. dosledno izpeljan lik) z vednostjo o drugačnem smislu življe-nja in Tatjana s svojo ljubeznijo. V tem svetu brez vrednot, svetu norosti, želje po uspehu, svetu, v katerem dobiva ljubezen postvarjene dimcnzije, se zgodi Tatjanin poraz, prikazen v drugcni delu, v « katerem se kaotična igra odvija naprej, vendar brez Tatjane, njena pripoved je končana — ljubezen ni bila ljubezen, temveč fikcija, želja. Iro:^čna no-rčavost se sprevrže v temo, tesnobno prizadetost« Tatjana zapusti nesmiseln svet Ijudi z banainimi ci-lji, kjer ostaja kot slaba vest tega začaranega kroga le kmet, odide na potovanje, v katastrofo, v smrt? Vrne se pomirjena in že povsem odmakjnena od zmešnjave, ki se še vedno nadaljuje in izteče kot predstava v predstavi. ¦HHHHHHi Prizorišče, ki je v lanski sezoni vsaj delno še funk-cioniralo kot možnost zanimive mizanscenske pos-tavitve (odra na vsakem koncu pravokotnega prostora in koridor med njima, nad katerim se na * obeh straneh dvigujeta tribuni za publiko), je kot v tretje (že uprizoritev Strahu in poguma in Šeligove Ane) variirana scenska in mizanscenska realizacija" odrskega prostora že povsem konvencionalno in celo utesnjujoče. Večina dogajanja je skoncentrira-na na največjo igralno površino, ki pravzapravedi-na dopušča svoboden razmah igre(preozek prehod med gledalci igralce razen od nekaterih duhovito izpeljanih prihodih in odhodih celo precej vidno utesnjuje). IHHHH^HHMMHHHIHIHH Uprizoritev Bolne neveste ostaja v vsakem pogledu v okvirih že znanega in že (pre)večkrat ponavljane-ga špektakla, temelječega na sicer ubrani ansambel- * ski igri z nekaterimi omembe vrednimi igralskimi dosežki in na podlagi teksta, ki se otrese začetne ležerne zafrkancije in zastavi tudi resnejša vpraša-nja o človeku, medčloveških odnosih in svetu. Katarina Žumer Umik je pripeljal do tega zapisa. O Nico lahko veste takorekoč vse, od njenih ex — projektov, avantur, plošč, sodelavcev in zobnih past lahko jo imate za staro prežvekujočo kravo, ki melje nostal-gijo trave ali alter-legendo, iz katere energije črpajo novovalovski poizkusi, lahko je Undergr-ound ali podzemlje ali pa vam je bilo dolgčas % neprepoznavanju in se bi radi spet prepoznali v tistem »tapravem« — rockerski žurki in najljubši pesmi pokojnega Jima, ki jo je Nico zapela, koje otipala pravi impulz te publike. Lahko veste vse to, poznate vse kar je vredno vsakodnevne reproduk-cije na RS. Premalo je in sicer se lahko silite, da použijete ta nastop z užitkom, vendar apetit, ki j; preveč navajen množične konsumpcije, ki jo nudijo z udarjajočo energijo ritma nabite punk — novo-valovske predstave podjetja ŠKUC R.O.P.O.T., težko spravi do! erotično napetost sakralne mirnosti, ki monodično izraža občutja s komaj zaz-navnimi spretnembami, potlačeno ritmičnostjo, ki se substituira v izrazito dinamiko, razpon občutij, ki kapljajo iz istega vokalnega modusa. Elitizem? Mogoče, toda kot odpor do neobčutljivosti vnaprejšnje konsumpcije, ki je v zadovoljnosti z »drugačnostjo« nezmožna dojeti Drugo.HHBH Za koncert velja fraza »spodletelosrečanje«. Niko-gar, še najmanj organizatorje, lahko obdolžimo za eksploatacijo legende, v celotnem blišču in bedi subkulture je koncert sam zase obljubljal. In-timnosti Festivalne dvorane so manjkale kated-ralske klopi in vonj po kadilu namesto cigaretnega dima in škripajočih pirovskih flaš. Kdor je resnično lahko použival glasbo samo v tem ambientu in večino bleferjev je treba odšteti, zanj ta zapis nt* velja.HHBIHHIIHBIHBIIBHBHHHnBBf Pojdite kdaj v cerkev. IHHHHHHHHHHB AGNUS DEI xvn P r Pre e m 1 mi Kaj: Igra ZBOR avstralskega pisatclja Errola Braya (1980) kHHHHHHBH^HHMB Kje: GLEJ Ljubljana ¦¦¦¦¦^¦^¦HHIIM Kdo: Matjaž Zupančič (1983 režiral v Glcju — » H a rdco r e « HHHHHIHHHHHBHHHBHI Kdaj: Deeembrska premiera 1984 ¦¦¦¦¦¦¦¦I Tekst Errola Bravaje pri nas prvo prevcdeno delo tega avtorja, jasno, do danes še ncobjavljcno. Up-ajmo. da se bo po premieri v Gleju našel kdo, ki ga bo izdal ali pa vsaj ubjavil.|^^HHBHHHBI V poznih nočnih urah fantje v Gleju že veselo v ad i j o: ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦H Andrevv: Srečo Špik, Colin: Branko Šturbej, Da-vid: Matic Rozman,¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Michael: Roman Končar, Pau.l: Gojmir Lešnjak, Peter: lvo Godnič. Garrv: Boris Kerč.HHHHH Dramaturginja je Darja Dominkuš, sceno posta-vlja Igor Fistrič, Meta Severjeva dečke kostumira, giba jih Sinja Ožbolt, glasbo pa je priskrbel Ric-hard NVagner. Vse skupaj je poslikal T. Stojko. ZBOR — 12 do 15 let stari dečki pojejo v pevskem zboru neke sirotišnice. Upraviteljica gospodična Lavvsonova je večino dečkov že kastrirala v dobri veri, da bodo ohranili deške glasove in še naprej zmagovali na pevskih tekmovanjih. Le najstarejši, Andrevv, jajca še ima, kot vodja zbora dečkov, pa ostalih šest v sobi terorizira. Celotna igra se dogaja v fantovski spalnici............¦¦¦HHHHHHIH ......Kaj: Igra ZBOR avstralskega pisatelja Errola Brava (1980)M^HMHHHBBBHHHHHI Kje: GLEJ Ljubljana.............¦¦^¦¦¦^¦¦¦i P. S.: Za Premiero se zanima Errol Bray osebno in če bo zbral cca. 50 starih miljonov za pot, ga bomo v Ljubljani decembra tudi ugledali. Good luck, Errol! Po nepotrjenih vesteh bo igra Zbor evrop-ska premiera. ¦¦¦¦¦¦¦^¦^¦¦^¦¦¦¦¦i Zbor Avtor: Errol Bray| (Igra je bila predmet seminarske obdelave na 8. državni konferenci avstralskih dramatikov Can-berri, v maju 1980).HBMHHHHHI^HHHIH (Prevedel Branko Gradišnik) Izbor treh odlomkov:|BIH^BHHHBBIHH .......1. Andrew: A še vedno izrezuješ tiste obraze? (Premolk). To je noro. Zakaj izrezuješ samo ob-raze? Kaj pa lasje? (premolk). Za tole bi te lahko ne-kam spravili. Nekega dne bodo zvedeli, odpeljali te bodo v norišnico in te dali pod ključ. (Premolk.) Zakaj me ne maraš več: Lani si me maral. Še vedno se zabavamo. Še vedno sem enak. (Premolk). Ka-dar se ti približam, otrpneš. To mi ni všeč. (Premolk.) A si ljubosumen na druge? Ne morem pomagati, če sem vsem všeč. Meni ne pomeni to nič. Gospodična Lawsonova te je spustila v to sobo samo zato, ker sem jo jaz prosil. Rada me ima. Od nje iahko dobim karkoli — če si kaj želiš. Vedelaje, da si bil lani flor name. (Michael ga pogleda.) Povedala mi je. Rekla je, da sem tiste vrste fant, ki ga imajo drugi fantje radi. Čisto resno je govorila o tem. Toliko da se nisem zarežal. Bilo je smešno, dokler ni rekla, da ji je eden od fantov povedal, da midva spiva skupaj. Ampak pri tem je bila res v re~ du. Reklaje, da razume,da pa moram ostatičistza takrat, ko se bom poročil. Kar naprej je hodila okrog mene in se me dotikala, še posebno mojih las, všeč so ji moji lasje. Zdi se mi, da sem tudi njej všeč. Obljubil sem ji, da ne bova več počela tega, i rekel sem, da bi rad ostal skupaj s tabo, ker sva dob ra prijatelja — vsekakor sem jo pregovoril. Michael: Pregovoril, da mi je dala odrezati jajca. Andrew: Ne očitaj tega meni. To je zato, da bi lepše pel. Da bo tvoj glas ostal visok. (Premolk). A zato nočeš govoriti z mano? Misliš, da sem hotel, da bi se to zgodilo? Vsem soprafiom so odrezali jajca. N samo tebi. BMBBMMBMBUiHmBBMI^^ (Molk) ¦¦¦¦^¦¦¦^^¦¦¦¦¦¦i ar . ere Garry: Znorel je. Kaj pa jc? Lani pa nisi bil tako živčen. Lani si pa kar prosil za tisto.^HHBBHIHiHIHBHHH (Michael pobesi glavo in obrne Andrevvu hrbct). Nc začenjaj tega. Kaj drugcga pa naj dobiš tu notri? Saj nisem pedi. Ne začenjaj tcga. Porival bi z vsa-kim. Normalno je, da so ti ljudje všeč — in če ti je nekdo všeč, porivaš z njim. (Premolk.) In ti si mi všeč. (Premolk.) Kdo ve zakaj. Tak ponosen prasec si. Rad me ponižuješ. Ampak všeč si mi. Jaz pa te-bi. Nima smisla govoriti, da ti nisem. Ker vem. Vi-dim po tem, kako me še vedno gledaš. Samo preveč ponosen si, da bi priznal. (Premolk.)HHI^IHH Zakaj si tako prekleto ponosen? (Premolk.) (Potem Andrevv za spoznanje trše): Priznaj, da sem ti všeč. (Michael se obrne, v roki drži nož, stopi pro-ti Andrewju, ta se malce napne. Michael gre k mizi in odloži nož. Obstane tam. Premolk. Andrevvsto-pi k Michaelu in mu položi roko na ramo.) Andrew: Priznaj! MlHHBHBHHH (Michael se odmakne. Andrevv stopi za njim in ga grobo zasuče k sebi.)^BB|^BgBH Priznaj! ¦¦¦¦¦¦¦mHHi (Michael pogleda navzdol.) MM^—i Priznaj! ¦¦¦^¦¦¦¦¦¦^¦^¦¦¦^¦¦¦l (Andrew ga udari v trebuh. Pograbi Michaela za grlo, ga strese, in pahne na posteljo. Michael izdavi vzkrik. Andrevv ga nenehno udarja. Michael pade s postelje. Andrew poklekne obenj, še vedno udarja. Zdaj neha.) Priznaj. (Premolk). A si v redu Mic-hael. (Vzdigne Michaela na posteljo. Michael si ob-raz zakriva z roko. Andrew jo nežno skuša odma-kniti z obraza.) Žal mi je. Žal mi je. (Usede se k Mic-haelovemu zglavju in ga objame.) Svet je tako gnil, če ne moreš nikogar imeti rad. Nočem ostati zaprt tu-kaj. Imel bi te rad tudi, če bi bila svobodna. Svet je gnil. Moraš skrbeti zame. Moraš me imeti rad. Dru-gi me imajo. (Premolk.) Me boš imel rad, (Pahnejo Clina stran, da tclcbnc po tlch. Michacl stopi k njcmu.)!¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Michael: .lc s tabo v redu?HHHHBHHHIB Colin: (v sol/ah). Nc bi se smeli spravljati nate. (Colin lcže na svoj pograd. Michael počasi vstanc in si zapnc hlače. Drugi ga opazujejo.)MHIHI Michael: Upam, da ste se pošteno nasmejali ob tem, ko ste prizadeli Colina in videli moje izna-kaženo telo. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i David: (Ob Colinovem pogradu.) Nismo ti mislili nič narcditi, Colin. Ti si se prvi spravil na nas. Andrew: S tvojim telesom ni nič narobe, Michael. Michael: Mršav sem. Same kosti so me.l Andrew: Pa kaj?^H^H Michael: Nakaza sem, nimam jajc.l Garry: Mi tudi ne.HHI Michael: Andrevv jih ima.l Andrew: Ti si lep tudi brez jajc. Saj veš, da sem te vedno imel najrajši. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Michael: Zato so mi jih pa tudi odrezali, a ne? Ker si imel mene najrajši. Tebi jih pa gospodična Lavvsonova ni odrezala. David: Prestar je.l Micahel: Kaj? ¦^¦¦¦¦¦¦¦¦1 David: Andrevv je prestar. Nič ne bi izboljšalo njegovega glasu, zato nima smisla da bi mu naredili Michael: A ne veste? (Premolk). Ti gotovo veš, Colin. Ti ves čas prebiraš knjige.| Peter: Ne vemo kaj? I Michael: Vsi smo prestari. Gospodična Lavvsono-va ne ve, kaj dela. Če hočeš, da nekdo ohrani visok glas, ga moraš skopiti pri osmih ali devetih letih. Tukaj pa sta najmlajša Peter in Colin, ki imata dva-najst let. Pri dvanajstih je prepozno. Celo če ste dovolj nori, da se po vašem splača izgubiti jajca, zato da bi lepo peli, so vas prevarali. Meni so jih od-rezali lani, pa poslušajte, kakšen glas imam. Se že niža. Se že krha. Prisluhnite Paulovemu, ki se že tu-di krha.HHMHHHIHHHHHHBHHi Paul: Daj, da vidimo, kako koga fukaš, Andrevv. Bomo vsi gledali. !¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Peter: Pa kaj si ti, nekakšen perverznež? Andrevv: Bi rad, da te pofukam, Paul?| Garry: Vse večji in večji postaja.l Paul: Kaj pa Michael?HpHl Paul: V vojsko bom moral. i Peter: Zakaj? Paul: Da se bom izuril. Kako naj se drugače poučim o vseh rečeh, ki jih bova morala vedeti? Ne bi rad, da me ujamejo. Vsak bebec lahko prikoraka v kako stavbo in vrže vse v zrak, ampak jaz ne na-meravam ubiti sam sebe ali pa se pustiti ujeti. Peter: Zvit boš moral biti.HHHHHHHBH^H David: Daj no, MichaelJ Peter: Sami perverzneži ste. I Paul: Ti bi tudi rad gledal. Peter: Seveda bi rad.l^lH Paul: Saj sem zvit. In ko bom to končno storil, bom o zadevi tuhtal že leta in leta. Moji načrti bojo popolni. In imel bom nekaj ljudi, kakršen si ti, kate-rim bom zaupal, tako, da mi bojo pomagali. Ne bo nas treba veliko.HHHHHHHHHIBHHBHIH Garry: (Gre k Michaelu.) Daj no, Michael.^HBH| (Paul, David in Garry se zgrnejo okrog Michaela, ta pa skuša vstati in se odmakniti.)| Paul: Sleci se.¦¦¦¦¦¦¦¦ David: Tega sploh ne počne.l Garry: Saj samo za hec.l 'Michael se skuša preriniti skoznje. Pograbijo ga, potegnejo z njega srajco in ga spravijo na tla, tam pa mu začno snemati hlače.)HHHHHHHHHH Michael: (Vpije.) Pustite me pri miru!| |Paul: Hej, saj govori.l (Colin jih napade z veliko knjigo, jih tolče vsevprek po glavah in ramenili.)¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ David: Zgini.llBHHIHHHHIHHHHHHHi Paul: Spizdi. HHHHBHHHI^^HHHH Peter: Kaj bo prvo na vrsti?¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Paul: Ne bo samo ena reč. Kakih devet ali deset krajev hkrati bo. Nastavili bomo tempirane bombe, tako da bo na različnih krajih eksplodiralo ob istem času. Tako bodo kifeljci in drugi zaposle-ni, medtem pa bomo mi izropali par bank. Morali bomo imeti denar, da si bomo nakupili vso opremo, ki jo bomo potrebovali.l Peter: A bomo koga ugrabili? Paul: Ne. To je nevarno. Če nam kdo ne bo všeč, ga bomo ubili. Najprej vse politike. V zrak bomo vrgli nekaj šol in policijskih postaj.HHIHIHIHHi Peter: Kaj ne bi mogli nekaterih ugrabiti in jih mučiti? ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Paul: Če bi koga zares sovražili, bi ga lahko. Peter: Odrezali so ti jajca in te prisilili, da si jih požrl. (Premolk.) No, nam jih vsaj ni treba požreti. Paul: Pa si si zadnje čase dobro pogledal, kaj jes: (Se zasmejeta.) Meni pa je najbolj všeč smrt od tP sočih vrezov. Vzamejo dolge, ostre nože in ti zaj rezujejo v telo, ne pregloboko. Kar naprej zaj rezujejo, dokler ni s temi vrezi prekrit vsak cen timeter tvojega telesa in se ti vse telo naenkrat razpoči in ti gresta kri in črevesje na vse konce. Peter: Bi me rad spet porival? Paul: Saj sva ravnokar. Peter: Zakaj ne pobegneva od tod? Paul: Morala bi dobiti dolgo vrv. Tisto okno, katerem sem ti pripovedoval, je v tretjem nadstro pju. In edino je. Pa sploh, kam pa bi šla? Peter: Prijatelja imam, ki bi naju skril. Paul: Če bi ga znal najti in če bi naju res. Pa bi ga bilo preveč strah. In njegovi starši bi zvedli. Nič m bom storil, dokler ne bom imel izdelanega dobrega načrta. ¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦^^¦¦H Peter: Bi lahko razstrelila kako letališče?HH Paul: Saj bova morala. Hočeva ustvariti tc zmede, kot je le mogoče. Letališča, vlake, avtot — vse bova vrgla v zrak. In potem bova nekega4 prevzela oblast in spremenila vse to in pobesila kujj ljudi. Peter: Dajva no porivat.l Paul: Ti je všeč, a ne? Peter: Ja.§¦¦¦¦¦ Paul: Ti je bolj všeč z maVio ali z Andrevvom? Peter: S tabo. (Da roko Paulu čez rama)! Paul: Kaj pa če Andrevv odkrije?! Peter: Kaj me briga. I Paul. Koliko si žeiiš?! Peter: Zelo. Res zelo. Bolj, kot kar koli.l Paul: Me ljubiš?B Peter: Ja. Bolj kot kogar koli. Porivati znaš boljj kot kdor koli. ¦¦¦¦^¦^¦¦¦¦¦¦¦H Paul: Lažeš se. ¦ Peter: Ne, se ne. Prisežem.l Paul: Andrewu si rekel isto.l Peter: Samo zato, da ne bi zasumil. Paul: Bi rad, da te spet zvežem?! Peter: Ja, to mi je všeč:| (Luč počasi zamre.)| Paul: Bi rad, da ti stiskam kožo?l Peter: Ja, ti veš kako*je treba. Andrevv pa ne v< Dober si.lHHHHIii^^HliBHI Paul: Bi rad, da te tolčem po riti? Peter: Ja.^HHHHBHHI Paul: Bi rad, da te porivam z vso silo?! Peter: Ja. ¦¦¦¦¦¦¦¦ (Luč ugasne.)HHMIHHHHHHHi (Pripravila in izbrala Sabina Potocky) XVIII študentski časopis (stoječ za Michaelom). Še vedno si mi všeč. (položi • roki Michaelu na rame. Michael se mu odtegne in vstane). ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦Hi Pcter: Bral sem o tem, kako so v starih časih m IjuJi. IHBHHHHHHHHHHI^HI^IHii Prima jc bilo. Odtrgali so jim roke in noge. Paul: Najboljše je to, kako se jim je posrečilo,dasd ohranili Ijudi pri življenju, potem, ko so z njimi na-redili vse to. Tu pa tam so ti zarezali v život in vlili noter razbeljen svinec.^l^HH^HHIHHH| Peter: Pa vso kožo so ti odrli.HH^HHHMH Paul: In ti iztrgali črevesje, te spet zašili, notri pa pustili žareče kamenje.HHIHI^IHHIJi^HHH &TURBIRANJE POSPEŠUJE EGOIZEM 1 Razširitev slušljivosti Radia Štucient na celo slovensko ozemlje| II. Neodvisna mladinska radijska postaja _^^^^_ , Ena najvišjih pridobitev /adnjcga časa je spo/-nanje, da ima življenjska stvarnost svojoavtorumi-no zakoriitost, ki z njo nasprotuje idealističncmu gledanju apriornih teoretikov in moralistov. MHI EDVARD KOCBEK, Tovanšija ¦¦¦¦¦¦¦i Misel, ki izraža potrebo po AKTU ALNOSTI. Ta-krat (leta 1942)indanes(leta 198...)! Je pačtakpna tem ukrojenem svetu, da se situacije pbnavljajo, pa čeprav pod drugačno fasado. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦I Gremo v gibanje, v RAZVOJ! Obračunajmo s konservativizmom naših uradnih krojačev! Obleka je že zdavnaj pretesna, nepraktična za nove čase dnevne (u)porabe. Povsem jasno je, da se nam, če ne bomo mladi sami prevzeli iniciative na vitalnih področjih našega bivanja iz fok preživelosti, v nad-aljnjem (ne)razvoju tega bivanja prekleto slabo piše. Dotaknimo se le enega izmed mnogih odl-oeujočih dejavnikov: ¦HBHHMHBBBHH IMETI LASTNO NEODVISNO RADIJSKO POSTAJO !!! ¦¦¦¦¦MHHHHHHH O, poglejte heretike! Marsikdo od množice va-ruhov tradicije bo takoj vzkliknil: Na ogenj z njimi! MlADINSKA RADIJSKA POSTAJA je za da-našnje odločilno stanje našega (ne)razvijanja vit-alno potrebna! Predvsem za detronizacijo obstoje-čega v naših glavah, ki je preživelo in zato posilje-valno. Dežurni teoretiki in moralisti so naredili v svojem posiljevanju okusa. triode, načina življenja, mišljenja. (ne)razvoja že več kot preveč škode za nadaljno usodo slovenskega. Poneumljanje us-merjenih ničhudegaslutečih nezavedajočih drža-vljanov slovenske republike je zadobilo simptome katastrofičnosti. V obstoječem, problerriov oz. ka-tasfrofičnosti polnem, nas prav ma!o bViga širši svet!? Tako pa trenutno je!! Pomctimo (naj)prej doma! ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Torej, MLADINSKA RADIJSKA POSTA.f A! Naipnmcrncjši obstojcu vzorcc na Slovenskem jc lcdvomno RADIO S I UDhN I, k.atcrcga slišnosl »naklada«) je lc Ljubljana / ožjo nkoiico. Zato: I. Vsaj ra/širiti slušljivosl RADIA ŠTUDl.NTna celotno o/cmljc Slovenije in v lu-m primcru časovno podaijšati obstoječi dncvni progrnm RŠ fkoliko. sc primcrni subjckti urcsničcvanja -tC!|l!j. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦I .. usian-')ViR'\ novc neodvisnc MLADINŠKL RADI.ISKE POSTAJE. Najprimcrncje v l.)v. } bljani ali v Mariboru — pač odvir>no od (^rga- ¦ '¦¦''¦"(.•ijskih rnTmančnib^ogojev tnuV\ \c-Aih--.i' i vse to: pomanjkanje alt. gačncsti), brezizhodnosti v obstoječcm?... Utopija ali nujna realnost rcaliziranja!? 4O razširitvi slišnosti RADIA ŠTUDENT o/. MLADINSKI RADIJSKI FOSTAJl se jc v zadnjem času poročalo v Mladini, štev. 15 (12.4. 1984) in Večeru (11. 8. 1984)! ¦¦MHHHB Zadeva je življenjskega pomcna za dvig splošne ravni glasbene osveščenosti (ne samo mladega) slovenskega publikuma! To bi dvignilo tudi kritično-revolucionarno zavest mladine nasploKi Kdo se tega boji!? Odpravilo bi neenakopravnost in razlikovanje pri dostopu do glasbenih in vseh drugih informacij, kakršnemu smo v okviru Slove-nije glede (ne le!) kreativne aktualne glasbe priča sedaj! Vzdrževati neenakopravnost tam, kjer jo je moč zlahka izničiti (radijski valovi sežejo tudi v najbolj zakotnezaselke!), pomeni postavljati nalaž eno temeljnih načel naše družbe! ¦§¦¦¦¦¦¦¦ Informacijska osvoboditev ljudi iz ne-Ljubljane ne more biti delo samo ljudi iz ne-Ljubljarie, pač pa je potrebno zavzemanje vseh tistih, ki program in vrednost RADIA ŠTUDENT poznajo in menijo, da je omenjena razširitev slišnosti (z vsem, kar sodi zraven!) življenjsko potrebna in nujna! ¦¦¦¦2 Pozivamo občinske in republiško konferenco ZSMS, RADIO ŠTUDENT, mladinska glasiia in druge pristojne in zainteresirane. da razpravljajo o navedeni zamisli ter jo s skupnimi močmi udejanimo!!! ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I Kakor si bomo postlali. tako bomo spali! Zgodo-vinska logika. ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦! Ivo ŽAJDELA Ljutomer PROMOCIJA VELIKE PLOSCE *•**•**•***** SKUPINE S R P BO 17. DECEMBRA 1984 ****L V MLADINSKEM GLEDALlSCU ••••***•*••• DVAKRATZAPOflEDOMA! *** VLJUDNO VABLJENI! |E ZAMENJUJ LJUBEZNI S SPOLNOSTJO OPRAVIČILO ^^—^ Bralcem se opravičujemo zaradi številnih napak v tretji in četrti številki, ki nastanejo pri tiska^N Inju, v pripravi pa jih ne odpravijo, ker tam nimajo primernih strojev. Bralce obveščamo, da ) piramo prostovoljne prispevke za gradnjo lastne tiskarne. • •••••••••• [ __ Uredništvo 1 Plakate za to številko je prispeval Matjaž Jgjumtvik / OTVORtTEV STALNE / GALERIJE NA FILO FAKSU Z lctošnjim šolskim lclom sc na Ill.O 1-AK.SU od-pira stalna galcrija. ki naj bi omogočaia stva-ritcljcm vi/ualnih predmetov ra/stavljanjc \c tcli. Omcjitcv naj ne bi bilo ra/cn kvalitolo. Prva ra/sta-va bo il. 12. ob 20. uri v klctnih prostorih lll.O l'AKS A: Prcdstavila sc bo-individualna lolo grupa Dachau s »prvo lotdgrafsk^ komcnuirativnosocia- lisiično maiiifcstacijo / naslovom ln mcniorijam Miki Stojkovič.« HHHHHBHHHHIHIHHi Vsc /aintoresirane sivaritcljc \abimo da sc oglasijo v sabi 16 vsak poncdcljck ob 20. uri.ostalo popula-i.ijn pa \abinio na pr\\> ra/stavo v torck. Razstava bi> odprta od 11. do 14. 12. Časop.s študentov Umverze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredništvo: Andrej Klemenc, Igor Lukšič Mpjmir Ocvirk Sašo Daneu Samo škrbec. Dejan Verčič.(v. d. glavni urednik) Hasan Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje ' .n tehn.čna ured.tev: Andre, Kocjan. D.stribucija: Zoran Thaler. Lektoriranje: Samo Koler. Tajnik: Nela Malečkar. Naslov uredništva: Kersn.kova 4 L,ubl,ana. teefon: 319-496. Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik) Andrej Lukšič, Zoran Kariž. AleS Kardelj Bojan Klenovšek Robert Škrl,, Pr.mož Hainz. Matjaž Jevnišek. Igor Lukšič, Andrej Klemenc. Mojmir Ocvirk. T.sk: T.skarna Ljudska pravica. Priprava: IBM Dnevnik. Naklada 5000 izvodov. cena posamezne števiike je 25 din Uprosčeno temel|nega davka za promet po sklepu št. 421-170, z dne 22. januarja 1973 Javni sestanki uredništva so ob ponedeljkih ob 18. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 10. do 12. ure. ' IN BRALKAM NAALEDi riiiLKiilue^