poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevmkc, glasilo Socialnučnc ivrw delovnega ljudstva obćine Do m tak. irhaia dvakrat mesečno, vsa apapadinitrva v občim ga dobivajo brezplačno Glaailo urna urrdnilki odbor v sestavi: Marjan Bolhar. Matjaž Brojan. Nada Humar. Štefan Mark ovit Jote Skok, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, ttl: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel 72)486. tehnični urednik: Zdravko Lipovlek, tel.: 721-082 Glasilo izhaja v nakladi 12.000 m*>dov m p bika Delavska univerza Domžale Rokopise sprejema odgovorni urednic, Ljubljanska 94, Domžale, nar ocene oglaae sprejema Delavska univerza Do m tak, Kolodvorska 6. Rokopisov ne vračamo, fotografije pa le izjemoma. Glaailo je na podlagi ffckpa It 421-1/72 z dne 26.11 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oprolčeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo j* bilo dne 26. 7. 1970 odlikovano t Priznanjem SkupMi na občine Domžale za uapeino Informiranja, dne 24. 4. 1974 pa i »rebrnim Priznanjem Osvobodil o« fronta slovenskega netode za uspeino informiranje delovnih ljudi in občanov obćine Domiale. - DOM2ALE,15. 10. 1982, Leto XXI, St. 13 OB LETOŠNJI AKCIJI NNNP Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita postajata z novim zakonom sestavni del samoupravljanja in dobivata resnično osnovo podružbljanja v temeljnih sredinah krajevni skupnosti in temeljni oziroma organizaciji združenega dela. Toda ne glede na določila novega zakona lahko ugotavljamo, da smo že več let načrtno kadrovsko utrjevali komiteje za SLO in DS, krepili teritorialno obrambo, oblikovali in opremljali enote civilne zaščite in dajali poudarek narodni zaščiti kot organiziranemu dejavniku na področju družbene samozaščite. Poleg tega smo veliko naporov vlagali v sistem zvez, izvajali številne programe na področju usposabljanja in pridobivanja strokovnih znanj na najrazličnejših vajah, tečajih in seminarjih tako v učilnicah, kakor tudi na najrazličnejših poligonih. Zadnja leta smo skušali s praktičnimi akcijami pod naslovom ,JMič nas ne sme presenetiti" oceniti realnost naših varnostnih in obrambnih načrtov, način delovanja posameznih dejavnikov v različnih situacijah in sposobnost usklajenega delovanja vseh vojaških in civilnih struktur na območju Jjočine. Stvarne in realne ocene so pokazale, da smo na obrambno-zaščitnem področju veliko dosegli, da pa ostajajo še številna vprašanja tako političnega in materialnega, kakor tudi kadrovskega in organizacijskega značaja. Čeprav smo na osnovi letošnjega republiškega programa na področju prometne varnosti, protipožarne zaščite in organiziranega delovanja na področju družbene samozaščite že opravili številne naloge, pa nas čakajo še posebne aktivnosti v vaji, ki jo pripravljamo za 16. oktober. Ker smo v dosedanjih akcijah prišli do uresničevanja posameznih ukrepov v mirnem času in izrednih razmerah, bomo v letošnji skušali najti odgovore na vprašanja. — kako smo pripravljeni na izvedbo splošne mobilizacije na vseh področjih; — kako bodo posamezni organi delovali v najtežjih pogojih, ko bo nastopila drugačna kadrovska situacija; — kako bodo delovali posamezni samoupravni in delegatski organizmi in kakšno bo delovanje družbenopolitičnih organizacij povsod tam, kjer so le-te tudi danes prisotne. Ce poznamo osnovni koncept splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, če smo bili vključeni v dosedanje delo, potem vse to ne bo nič novega, ampak le organizirano preverjanje našega dela na obrambnem področju. Vaja bo torej samo praktična preizkušnja našega poznavanja obrambe in zaščite ter nuđenja splošnega ljudskega odpora v najtežjih razmerah. In ker je delovanje na tem področju pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana je potrebno, da sodelujemo v vaji tam, kjer je naše mesto in kjer bomo opravljali tiste dolžnosti, na katere smo razporejeni v delovnih sredinah in krajevnih skupnostih. Kafe| KuJar AKTIVNOSTI V POČASTITEV KONGRESA: POHOD DOMŽALE NOVO MESTO Mladinska pohodna enota ljubljanske regije bo v počastitev 11. kongresa prehodila pot iz Domžal do Novega mesta. V pohodni enoti bo 90 mladih iz ljubljanske regije. Idejo za pohod je dala O K ZSMS Domžale, zato bo na pot odšlo iz naše občine kar 25 pohodnikov. Komandant MPE bo Bojan Završnik, predsednik OO ZSMS v Zdravstvenem domu, kot načelnik štaba pa mu bo pomagala Ksenija Cankar, članica predsedstva OK ZSMS Domžale. Ostali štabovci bodo iz ostalih ljubljanskih občin. A naj o podrobnostih spregovori Bojan sam: Začetek pohoda bo v Domžalah prvi dan kongresa, to je 22. oktobra ob 8. uri. Zbrali se bodo vsi pohodniki, položili bomo venec k spomeniku NOB in slovesno pričeli s pohodom. Pot nas bo vodila do Janč in od tu do Višnje gore. Prenočili bomo prvo noč v naselju MDA Suha krajina v Žužemberku. Drugi dan nas bo pot vodila po občini Trebnje, kjer se bomo ustavili tudi pri spomeniku padlih borcev na Marencih. Prespali bomo na Lanšprešu. V nedeljo pa si želimo, da bi vsi pohodniki lahko prisostvovali plenarnemu zasedanju na 11. kongresu ZSMS. Po končanem kongresu planiramo še srečanje z delegati naše ljubljanske regije v Domu JLA v Ljubljani, kjer bomo tudi slovesno končali pohod. Za hrano bo na pohodu skrbela vojaška kuhinja, ki bo šla z nami na pot Pripravljamo tudi športno in kulturno—zabavno srečanje ter razgovor o 11. kongresu ZSMS. V pohodni enoti bosta tudi pohodnika iz občine Trebnje, vojaki in predstavniki društev. Želimo, da bi nam pohod čim bolje uspel." BLIŽA SE 11. KONGRES ZSMS NOVO MESTO, 22., 23. IN 24. OKTOBER 1982 Vse bliže je konec oktobra in to je čas slovenskega mladinskega kongresa. Že vse leto v ZSMS potekajo najrazličnejše aktivnosti, vodili smo javno razpravo in obiskali vrsto OO ZSMS, da bi dobili čim boljšo sliko o mladi generaciji in njenih težavah. Kongres v Novem mestu bo potekal v težkih ekonomskih razmerah in najbrž bodo tudi razprave odražale takšno stanje. Ključne usmeritve 11. kongresa ZSMS so bile objavljene v obliki plakata v vseh večjih dnevnih časopisih in • (Nadaljevanje s 1. strani) kdor jih je prebral, ve, da so mladi postavili zahtevo po doslednem uveljavljanju samoupravljanja in s tem napovedali boj BIROKRACIJI IN TEHNOKRACIJI, ki hlepita po oblasti v tovarni, šoli, krajevni skupnosti in poskušata gospodariti s ključnimi ekonomskimi vzvodi v družbi. Mladi vemo, da so naloge ZSMS enake nalogam vseh ostalih subjektivnih sil. Znotraj teh nalog pa imamo tudi posebne naloge, ki se jih moramo lotevati zaradi specifičnega družbenoekonomskega položaja mlade generacije, to je neenakopravnega položaja mladih. To pa so konkretni problemi brezposelnosti, štipendijske politike, reševanja stanovanjskega vprašanja, zablode in težave usmerjenega izobraževanja ... Da bi zares lahko kaj dosegli, moramo okrepiti delo 00 ZSMS v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih^na šolah. To nam bo uspelo le s krepitvijo zavesti, da so delavski sveti, skupščine krajevne skupnosti, sveti šol in njihovi organi mesta vsakršnega odločanja. Vztrajati moramo kljub porazom, kijih ne bo malo. Krepiti moramo torej svojo delegatsko zastopanost v organih samoupravljanja, a ne le številčno, temveč tudi vsebinsko. Mnogi od kongresa veliko pričakujejo in upamo, da bo res pomenil prelomnico v našem delu. Upamo, da ne bo tako kot ponavadi, ko veliko lepega s pompom sprejmemo, uresničujemo pa ne. Domžalske mladince bodo na kongresu zastopali naslednji delegati: Stane 0RA2EM, 1958, tehnolog—pripravnik v^ DO Papirnica Količevo, Jure RLFELI, 1966, dijak 2. letnika SDS Vida Janežić Poljane, Franc RAJER, 1953, delavec v Leku, TOZD Droge Mengeš, Cveta ZALOKAR-0RA2EM, 1960, obsolventka Filozofske fakulete. Tatjana GUBENŠEK, 1965, dijakinja 3. letnika In o čem bodo naši delegati spregovorili na kongresu? Razprave, ki jih bodo imeli na kongresu, so plod številnih srečanj z mladimi delavci, dijaki in študenti in niso njihova lastna . mnenja. Pa naj delegati sami spregovorijo,na katere probleme bodo opozorili na kongresu: JURE RLFELf: „Sem dijak 2. letnika srednjega usmerjenega izobraževanja, zato sem na lastni koži občutil vse napake in probleme reforme šolstva. Ne bom imel težav s tem, kaj bom povedal, želim le, da bi nas kdo tudi upošteval, saj mnogokaj vidimo bolje kot tisti, ki o tem govore iz svojih pisarn, šole pa še videli niso znotraj." STANE ORAŽEM: „V svojem prispevku se želim lotiti množičnosti ZSMS. V svoje vrste ne vključujemo zadosti mladih, zato se bom lotil tudi vzrokov apolitizacije in nezainteresiranosti mlade generacije. Del krivde tu nosi tudi ZSMS, ker se prevečkrat ukvarja le z manifestativnimi akcijami, premalo pa s tistimi, ki mlade zares zanimajo. Mladi so med seboj tudi zelo razslojeni, zato so interesi različni. Nekateri si žele le zabave, plesov, manifestacij, drugi od ZSMS pričakujejo tudi kaj več. Saj se že srečujejo z ekonomskimi in eksistenčnimi vprašanji. Kakšno je torej mesto in naloge ZSMS, da bo zares predstavljala mlado generacijo? Kongres mora najti odgovor na to vprašanje." TATJANA GUBENŠEK: „Na kongresu želim spregovoriti o problemih mladih v krajevnih skupnostih. Srečujejo se z velikimi denarnimi in prostorskimi težavami, saj krajevne skupnosti rešujejo le komunalne težave. Tako ostaja velik prostor, ki ga zlasti izkorišča cerkev, saj tam mlade drugače in bolje zabavajo. Večina 00 ZSMS nima lastnih prostorov; tudi ostale DPO v krajevni skupnosti ne znajo prisluhniti mladim, zlasti pa bi se morali bolj organizirati mladi komunisti, ki na mladinsko organizacijo takoj po vstopu v ZK pozabijo in se počutijo nekako vzvišeno nad ZSMS. RAJER FRANC: ,,Na kongresu bom zastopal interese mladih delavcev. Lotil pa se bom vprašanja honorarnega dela in dela tistih, ki bi morali biti že upokojeni, saj to še povečuje nezaposlenost. Pri ukinjanju teh stvari se prevečkrat obnašamo prestrahopetno in se bojimo zamere." CVETA ZALOKAR-ORAZEM: ..Domžalska občina je znana po malem gospodarstvu. Pri obrtnikih združuje svoje delo tudi vrsta mladih delavcev. V svoji razpravi sc želim dotakniti položaja teh delavcev in zlasti njihove možnosti, da se vključujejo v samoupravno organiziranost. V ZSMS moramo tudi doseči, kako organizirati tc mlade v ZSMS." ZAHTEVAMO PRAVICE ZA PALESTINCE Palestinska revolucija se bori za ustanovitev Palestinske neodvisne demokratične države v kateri bodo živeli Žid je, kristjani in muslimani enakopravno. Zločinska dejanja podivjanih Beginovih, Šaro-novih in Hadadovih hord ter genocid nad Palestinci, ki se mora primerjati samo s tistimi v nacistični Nemčiji, je vzpodbudil tudi mladino Domžal, da pripravi protestno zborovanje. Na ploščadi pred dvorano Komunalnega centra se je v sredo, 29. sep-I tembra 1982 zbralo več kot tisoč mladih, ki so zahtevali umaknitev Izraela, zaustavitev pokola nad Palestinci in zrušitev krvosesa Begina. (Nadaljevanje na 3. strani) Protestnemu zborovanju so ve udeležili •> Uevihivtti transparenti; (Nadaljevanje z 2. strani} § Na začetku zborovanja je Miro Ukmar, predsed- | ni k OK SZDL, orisal zgodovinske okoliščine za do- 1 godke na tem delu Bližnjega Vzhoda. Nato so se § dijakinje Centra srednjih šol predstavile s pale- 1 stinsko liriko. Ob koncu je Sabina Bertoncelj, pred- § sednica osnovne organizacije ZSMS Ekonomske | srednje šole.na Centru srednjih šol prebrala nasled- f nje protestno pismo: PROTESTNO PISMO PROTI IZRAELSKI AGRESIJI Obnemeli smo: Navajeni smo na vsakdanje vesti o narav- I nih katastrofah, državnih udarih, vojnih spopadih, navajeni § krvavih podob televizijskih ekranov, navajeni tudi, da te stra- I hote čimprej zdrsi jo mimo nas in da nanje gledamo kot na § kruto stvarnost današnjega sveta. Toda pokol nemočnih pa- § lestinskih civilistov se je boleče zarezal v našo zavest. Pokol, = ki so ga v režiji militaristične izraelske vlade izvedli podivjani j§ desničarski falangisti, ki jih je ščitila agresorska izraelska § vojska, je več kot navaden vojni zločin. To je krvav zločin, I ki je v vsej luči osvetlil cionistično politiko izraelske vlade in I njene cilje, ki jih z vsem žarom pooseblja Menahem Begin in I njegovi morilski generali. - Mladi iz vse domžalske občine so izrazili svoje ogorčenje nad krvnik i i Libanonu Z obličja zemlje želijo izbrisati palestinsko ljudstvo, ki je trpinčena žrtev agresivne izraelske politike in obenem žrtev neenotnosti v arabskem svetu. Temu ljudstvu, preganjenemu, brezdomnemu, ki nosi na sebi vso težo današnjih svetovnih protislovij, niti IZrael, ne ZDA ne priznavata pravice do samostojne, neodvisne države v lastni domovini, kar je ena temeljnih pravic vsakega človeka. Od te pravice palestinsko ljudstvo ne more in ne bo odstopilo, navkljub desetletni izraelski agresiji zasedenih arabskih ozemelj, navkljub žrtvam in lov. Miro UKMAR. predsednik OK SZDL Domžale med prvdoča-njem podatkov o strahotah nasilnega ravnan ja libanosnskih falangisiov in izraelskih krvnikov. Mladi so na protestnem zborovanju ostro obsodili iako ravnanje. pokolu nedolžnih ljudi v begunskih taboriščih. Krvav zločin I je globoko odjeknil po vsem svetu. Tudi številni Izraelci se § zgražajo nad tako krvavo in umazano vizijo izraelske po- § litike, pa četudi jo vodi nekdo, ki se lahko ponaša z nagrado, I ki naj bi bila podeljena za nesebično, dolgoletno, naporno § delo za mir med narodi. Zato podpiramo Palestince v boju za = lastno državo, obsojamo krvavo politiko nasilja in zahteva- I mo, da se Menahemu Beginu, predsedniku izraelske vlade in § glavnemu režiserju pokola v palestinskih taboriščih odvzame 1 Nobelova nagrada za mir. Le tako bo ta ohranila svoj med- 1 narodni pomen v prizadevanjih za humanejši in pravičnejši \ jutrišnji svet. Mladinci, pionirji in delovni ljudje § Domžal, zbrani na protestnem zborovanju | v Domžalah, 29. septembra 1982 § ZAKLJUČKI POSVETA S PREDSEDNIKI KK SZDL IN SEKRETARJI 00 ZK V KS 1. Predsedniki KK SZDL in sekretarji OO ZK v KS sprejemajo informacijo o stanju v gospodarstvu in se zavedajo, da situacija, v kateri smo, zahteva popolno mobilizacijo slehernega delovnega človeka in občana tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti. 2. V aktivnostih za spremembe planov kasnimo. Zavedati se moramo, da morajo biti predlogi sprememb kvalitetni in da se v njih mora odražati dejansko prilagajanje spremenjenim možnostim, spremenjeni plani morajo biti usklajeni z možnostmi in potrebami, predvsem pa realni. 3. Presedniki in sekretarji ugotavljajo, da so delovni ljudje in občani ZA doseganje stabilizacijskih ciljev in na tej osnovi za zagotavljanje kvalitetnejšega in hitrejšega razvoja, vendar pa ob tem zahtevajo maksimalno zaostritev odgovornosti za nepravilnosti. Pri tem morajo instituti družbenega nadzora dosledno opravljati svojo nalogo, družbenopolitične organizacije pa izvajati politične konsekvence. •» 4. Obenem se zavedajo, da je le točna in pravočasni informacija, ki prikazuje dejansko stanje tista, katere posledice bodo široke aktivnosti, v katere bomo zajeli čimveč delovnih ljudi in občanov. Zato naj postane stalna praksa, da bomo na vseh zborih delovnih ljudi obravnavali informacijo (konkretno) o stanju v gospodarstvu. 5. V vse akcije morajo družbenopolitične organizacije vstopati enotne, politična aktivnost mora biti bolj učinkovita, v večji meri se moramo naslanjati na naš delegatski sistem in od delegatov zahtevati, da dosledno izpolnjujejo svoje dolžnosti. Obenem pa jim moramo omogočiti, da bodo izvajali tudi posledice za neizpolnjevanje dogovorov, zakonov in drugih obveznosti. 6. Bolj uspešno in odgovorneje moramo razreševati težave pri oskrbi prebivalstva ter tako preprečevati omaloževajoče situacije masovnih nakupov v inozemstvu, ob tem pa moramo zahtevati zagotavljanje enakomerne in urejene preskrbe z energijo v zimskih mesecih in doslednejše izvajanje akcije varčevanja. 7. Na zborih delovnih ljudi in občanov moramo v večji men prisluhniti težavam vseh občanov ter jim omogočiti, da bodo povedali, kakšne težave imajo in jim pomagati pri njihovem razreševanju. 8. Člani Zveze komunistov naj v KS sprejemajo funkcije v sami. upravnih organih in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v sleherni KS pa naj bodo tudi nosilci razprave o vlogi članov ZK v SZDL. 9. V skladu s sprejetim rokovnikom naj v vseh KS izpeljejo volitve samoupravnih organov, pri čemer naj posebno pozornost namenijo oceni njihovega dosedanjega dela in kadrovskim rešitvam. 10. V mesecu oktobru mora sleherna KK SZDL izpeljati letno programsko konferenco in pri tem še posebej oceniti uspeSnost poetičnega dela skozi usklajeno akcijo družbenopolitičnih '.siv nizacij v SZDL - koliko in kako so posamezne družbenopolitične organizacije skupaj z vodstvi vključene v razreševanje družbene problematike in kaj SZDL v svojem okolju pomeni. 11. Vse KK SZDL naj se aktivno vključijo v priprave in sama rajo DOMŽALE 82 v okviru NNNP 82 in pri tem posebno pozornost namenijo kadrovskim rešitvam na področju SLO in DS. (vojna organiziranost) 12. V mesecu novembru je potrebno izpeljati javno razpravo ovst bin-ski zasnovi Občinskega poročevalca, v tej javni razpravi, katere osnovni dokument pripravi Svet za informiranje Predsedstva OK SZDL Domžale, naj sodelujejo vsi zainteresirani delovni ljudje in občani. 13. V okvir družbenopolitičnih organizacij v KS naj se dogovorijo, kateri delegati bodo obiskovali Solo samoupravljanja, ki se bo začela v mesecu oktobru. i (Nadaljevanje na 4. strani) I 15 16 (Nadaljevanje s 3. strani) 14. V mesecu oktobru bo potekala javna razprava o problematiki kinematografov v naši občini, v to razpravo se bodo prav tako vključevali vsi zainteresirani krajani. Osnovni dokument bo objavljen v Občinskem poročevalcu, svet za kulturo pa bo ob koncu razprave pripravil okroglo mizo o tej problematiki. V času od 4. do 8. oktobra 1982 v KS potekajo razprave o pripravah na jesensko setev ter o tezah za izdajo zakona o invalidsko- pokojninskem zavarovanju v zvezi s starostnim zavarovanjem kmetov. Poživiti je potrebno delo konference svetov potrošnikov, ki jo je potrebno kadrovsko okrepiti in v njenem okviru vseskozi spremljati stanje preskrbe z osnovnimi živili in kurjavo. 17. Do 15.10.1982 v KS poteka evidentiranje delegatov v koordinacijske odbore in svete predsedstva OK ŠZDL Domžale. Svet za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovsko politiko bo evidentirane kandidate obravnaval in jih predlagal predsedstvu v potrditev. 18. Predsedniki KK SZDL naj obveščajo OK SZDL Domžale o svojih sestankih, da se jih bodo člani 10 oz. predsedstva OK SZDL lahko udeleževali, obenem pa naj že predlagajo, kaj bi lahko obravnavali na sejah organov OK SZDL v letu 1983. 19. Prisotni predlagajo, da bi se sestanki koordinacijskih odborov in svetov sklicevali v posameznih krajevnih skupnostih, ob takih priložnostih pa bi se njihovi člani seznanjali tudi z njihovo problematiko. 20. Zaključki naj se obravnavajo na seji predsedstva OK SZDL Domžale in objavijo v Občinskem poročevalcu. ALI POZNAŠ ORGANE PREDSEDSTVA OBČINSKE KONFERENCE SZDL? KOORDINACIJSKI ODBORI IN SVETI 1. KO za družbeno planiranje in stabilizacijo ter varčevanje 2. KO za urejanje osnosov med samoupravno družbo in cerkvijo 3. KO za LO in DS 4. KO za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti 5. KO za boj proti alkoholizmu in narkomaniji 6. KO za kadrovska vprašanja 7. KO za družbene organizacije in društva 8. KO za družbeno izobraževanje 9. KO za proslave 10. KO za družbeni položaj in aktivnost invalidov 11. KO za uvajanje celodnevne šole 12. KO za usmerjeno izobraževanje 13. KO za pogrebne svečanosti in komemoracije 14. Svet za mednarodne osnose in vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini 15. Svet za kulturo 16. Svet za telesno kulturo 17. Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk 18. set za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo 19. Svet za socialno in zdravstveno politiko 20. Svet za vzgojo in izobraževanje 21. Svet za znanost 22. Svet za prostorsko planiranje in varstvo okolja 23. Svet za družbenopolitični sistem 24. Svet za organiziranost in razvoj SZDL ter kadrovsko politiko 25. Svet za informiranje 26. Svet za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko 27. Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu 28. Svet za malo gospodarstvo 29. KO za uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu. USMERITVE ZA IZVEDBO LETNIH PROGRAMSKIH KONFERENC SZDL Dosedanje izkušnje s pripravo in izvedbo letnih programskih konferenc organizacij SZDL bodo dobrodošle tudi letos, ko jih bomo izvedli tretjič, kajti v praksi so že potrdile upravičenost na tak način opredeljenega preverjanja opravljenega dela in oblikovanja usmeritev za naslednje obdobje. S kritičnim pristopom bomo na letnih programskih konferencah preverjali uresničevanje zastavljenih programskih usmeritev in pri tem še posebej ocenili uspešnost političnega dela skozi usklajeno akcijo družbenopolitičnih organizacij v SZDL. Ocenili bomo, koliko in kako so bile posamezne družbenopolitične organizacije skupaj z vodstvi vključene v razreševanje družbene problematike in kaj SZDL v svojem okolju pomeni. Zato moramo izhajati iz konkretne, v lanskem letu sprejete programske usmeritve in v ves sistem odločanja vnašati več doslednosti, odgovornosti, javnosti in kontrole. Poročilo o dejavnosti SZDL v preteklem letu bo le del letne programske konference, na kateri bomo poleg dogovora o skupnih akcijah ,v prihodnjem letu spregovorili tudi o aktualni konkretni problematiki iz našega okolja. Odločiti se moramo za obravnavo tistih problemov, ki so v naših sredinah najbolj prisotni, kateri so, se moramo demokratično odločati. Morda se bomo odločili, da bomo ocenili delovanje naših delegacij v zbore skupščine ali skupščin SIS, kjer mora SZDL poskrbeti, da bodo delegatske skupščine pod nenehnim vplivom in nadzorstvom družbene baze, kajti le tako bodo izpolnile pričakovanja volilcev, ki so jim zaupali pomembne dolžnosti, katerih rezultat bi moral biti med drugim tudi to, da se skupščine uveljavijo kot kraj, kjer se sporazumno določa politika in prevzema odgovornost za njeno izvajanje. Morda se bomo dodločili za obravnavo realizacije dosedanjih srednjeročnih planov in sprejeli njegove spremembe, pri odločanju za le-te pa moramo dosledneje upoštevati realne možnosti. Morda pa se bomo odločili za izdelavo ocene, kako skupaj z vsemi drugimi dejavniki v praksi konkretno uresničujemo naš samoupravni socialistični sistem. Letne programske konference pa moramo tudi izkoristiti za razreševanje eventuelnih kadrovskih vprašanj, ki jih moramo razreševati v skladu z dogovorjenimi stališči. Morda pa boste na svoji programski konferenci prisluhnili predlogom zbranih članov konference . in skupaj z njimi razreševali nastale probleme, pri tem pa ne pozabili, da komunalna dejavnost ni edino, s čimer naj bi se v naših krajevnih skupnostih ukvarjali. Prosimo vas, da v skladu z dogovorom sprejetim na posvetu predsednikov KK SZDL letne programske konference izpeljete v mesecu oktobru in nam takoj sporočite, kdaj jih boste organizirali, da se jih bomo lahko udeležili. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo v mesecu novembru letna programska konferenca OK SZDL Domžale, ki pa bo lahko izpeljana le na osnovi letnih programskih konferenc KK SZDL. NOVO Ne veste kam bi s šotorom? Pravilno shranjujemo in opravljamo kompletni servis šotorov in ostalih platnenih izdelkov. OREHE K IZTOK Prečna 12, Domžale PRED RADIOFOTOGRAFSKO AKCIJO V OBČINI '18. do 28. oktobra bo v občini poteka/a radio-fotografska akcija, katere se morajo v skladu z zakonom in odlokom Občinske skupščine Domžale (objavljen v tej številki v Uradnem vestniku) udeležiti vsi občani stari nad 39. let. Radio fotografija ima namen, da pravočasno odkriva med prebivalstvom vsa poznana obolenja prsnega koša, pomembna pa je zlasti zato, ker čim-hitreje uspe zdravstveni službi bolezen odkriti, tem preje lahko začne z zdravljenjem, ki ima v začetnem razvoju bolezni veliko več možnosti za popolno ozdravitev. Samo radiofotografiranje ne predstavlja nobene nevarnosti za človeški organizem, kar potrjujejo večletne izkušnje, saj podobne akcije potekajo že več desetletij. Vsak občan, ki je torej rojen v letu 1943 in preje, bo do 15. oktobra prejel osebno vabilo, na katerem bo datum in točen čas ter mesto pregleda (baza). Pozivamo vse občane, da se vabilu odzovejo v na njem določenem času in kraju, saj bodo tako omogočili nemoten potek akcije. V primeru, da res ne morete priti v za vas določenem času, se na bazi oglasite v času, ki je predviden za zamudnike tj. 26.10.1982 od 16. do 18. ure v Domu upokojencev v Domžalah, ali pa v drugem ustreznem času, ki si ga izberete v planu akcije. Slikanja so oproščeni: - bolniki, vezani na posteljo, opravičilo izda zdravnik, — nosečnice, ki naj se na kraju slikanja zglasijo zaradi evidence prisotnosti. Vsi, ki pa vabil ne bodo prejeli, pa so se na osnovi odloka dolžni radio fotografirati, naj se oglasijo na najbližji baZI' VSI UDELEŽENCI AKCIJE NAJ S SEBOJ OBVEZNO PRINESEJO VABILA IN OSEBNE IZKAZNICE! PROSIMO OBČANE, DA SE RA DIOFO TOG RA F/JE, KI JE BREZPLAČNA, TOČNO IN ZANESUIVO UDELEŽIJO, SAJ BO AKCIJA EKONOMSKO UPRAVIČENA LE, ČE SE BO PREGLEDU ODZVALO CELOTNO PREBIVALSTVO. VSAKO OPRAVIČENO ODSOTNOST JE POTREBNO OSEBNO OPRAVIČITI, NEOPRAVIČENA ODSOTNOST PA BO V SKLADU Z ODLOKOM DENARNO KAZNOVANA. OBČANI! POSKRBITE ZA SVOJE PREVENTIVNO ZDRAVLJENJE, IN OBČUTEK VARNOSTI, KI VAM GA ZAGOTAVUA STALNO STROKOVNO NADZORSTVO ZDRA VSTVENE SLUŽBE/ j AMCE 1 STREHA ZA S TUDI V DOMŽALAH V domžalskih delovnih organizacijah se že dlje časa pojavlja problemsko zagotoviti vsem delavcem minimalne življenjske pogoje. Pri tem ugotavljam, dje največ neurejenih odprtih vprašanj pri delavcih, ki prihajajo iz drugih krajev Slovenije in ostalih republik in pokrajin. Ti delavci prihajajo k nam z namenom, da zaslužijo prepotrebna sredstva za preživljanje, za družino, za gradnjo stanovanjske hiše. SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANCAR TINE Vir, čufarjeva 6 DOPISUJTE V GLASILO Ti delavci ponavadi živijo v izredno slabih stanovanjskih razmerah ali v barakah ali kot podnajemniki v preurejenih gospodarskih poslopjih. Prihajalo je tudi do tega, da so se ti delavci menjali v istih posteljah, pač glede na delovni čas. Za vsa ta „bivanja" so velikokrat morali odšteti nesorazmerno velike deleže težko prisluženih sredstev in ker jim ni ostajalo veliko sredstev za življenjske potrebe, so vršili velik pritisk za dodatno povečanje osebnih dohodkov. Zaradi vseh teh neurejenih razmerij so ti delavci nezadovoljni, delo trpi, pada storilnost. Zato že dlje časa v naših delovnih organizacijah poteka akcija za gradnjo doma v obliki malih stanovanj, kjer naj bi ti delavci zadovoljili minimalne potrebe po stanovanjskem standardu. Zato so delovne organizacije Papirnica Količevo, Lek Mengeš, Toko Domžale, Helios Domžale, Komunalno podjetje Domžale in GIP Obnova pristopile k samoupravnem sporazumu o gradnji samskega doma s 130 - 1S0 ležišči, pri čemer naj bi največji delež ležišč prevzela Papirnica (45 ležišč) in Helios (40 ležišč); v Toku in Komunalnem podjetju bi potrebovali po 15 ležišč, v Leku 6 ležišč in GIP Obnova 19 ležišč. Tem delavcem pa je poleg ležišč potrebno nuditi še organizirano družbeno prehrano, možnost športno-rekreacijskega kot kulturnega delovanja, ter zdravstvene usluge. Zato sta stanovanjska skupnost in občinski sindikalni svet med zainteresiranimi delovnimi organizacijami izvedla anketo. Te delovne organizacije, ki bodo tudi prek stanovanjske skupnosti financirale gradnjo doma, naj bi odločale o tem, kako naj bi ta dom izgledal. Predlagajo, da bi to bile 1 -3 posteljne sobe, s skupnimi sanitarijami za po dve sobi in manjšimi čajnimi kuhinjami za pripravo manjših obrokov, tako da bi bili ti osnovni pogoji za bivanje zagotovljeni. Iz vseh navedenih potreb je najprimernejša lokacija ob Krakovski cesti, ki je že v veljavnem prostorskem delu družbenega plana 1981 - 1985 občine Domžale opredeljena kot ena od možnih. S tako rešitvijo bi tudi čimveč potreb delavcev zadovoljevali z dejavnostmi, ki že obstajajo in so namenjene stalno naseljenim prebivalcem. Sredstva, namenjena za tovrstno reševanje, so že zagotovljena tako v samih ddovnih organizacijah kot tudi deloma prek stanovanjske skupnosti, kar zahteva tudi veljavna zakonodaja (ni več možna gradnja in potem prodaja za trg s strani gradbenih podjetij npr. GIP Obnove). Zato se z vsakim nadaljnjim odlašanjem gradnje doma dela dodatna Skoda, saj sredstva ležijo neizkoriščena, kot tudi ti delavci še nadalje živijo v nemogočih, včasih tudi človeku neprimernih pogojih. Zavedati se moramo, da bomo s tem, ko bodo delovne organizacije in delavci rešili svoje tovrstne težave, da se bodo lahko še bolj posvetih predvsem delu in ustvarjanju novega dohodka. Več dohodka bodo delovne organizacije ustvarile, več bodo lahko prispevale tudi za ostale naše potrebe. Mi občani Domžal pa pokažimo tudi svojo solidarnost s temi delavci, da čimprej omogočimo izgradnjo tega bloka malih stanovanj, za naše soobčane, ki so tudi doslej (slabo) in v slabem bivanjskem standardu živeli z nami in ob nas. Občinski sindikalni svet Domžale ItllllltllllMIllIlllIllMtllltlltllltllllllllllllltllllllMlMIllllllttlllllt.....IMIMIIlIlItlltlllllMIllItllMirilltlllltliMItllllllllltlllllltlllllllirilMIMIIIIIIIIMlIlIMllIfllllllllllllllllllll A EKIPA PLAN RADIOFOTOGRAFSKE AKCIJE OBĆANI PIŠEJO: datum čas radiof. od do ur baza naselje oseb opomba 18. 10. 1982 19. 10 20. 10 21. 10. 22. 10. 10-14 15-18 7 . 7 7 7 7 Domžale Dom upokojencev Depala vas Domžale Zaboršt 3904 23. 10. 7-14 7 Osnovna šola TRZIN TRZIN 698 25. 10 , 11-12 12.30-17.30 1 5 Gostilna PIRC Rova Kulturni dom Radomlje Rova Kolovec Žiče Dolenje Zagorica Radomlje Hudo Skrjančevo. 129 545 26. 10 26. 10. 10-14 15-18 3 HOMEC POS Homec Nožice PREVOJE pisarna KS Vrba Šentvid Prevoje Imovica Prevalje 431 308 27. 10. 7-8.30 1,5 Garni hotel Trojane Trojane Učak Prvine Hribi Zide Jelševica Zavrh Bršlenovica Sentožbolt 150 9.30-13.30 4 Krajevni urad Blagovica Selce Poljane Ćešnjice Lipa Prilesje Vel jel nik Golčaj Podsmrečje Zlatenek Jelša Mali Jelnik Vošče Zg. Loke Blagovica Gaberje Loh Gorenje Vranke Podmilj Javorje Sp. Petelinjek Suša 425 27. 10 14.30-15.30 1 Rafolče Martinček Straža Dupeljne Rafolče Vrhovlje 115 28. 10 7-9 2 Brezje 3 MARN Krtina Brezovica Brezje Rača Laze Skocjan 237 9.30-10.30 11.30-13 13.30-15.30 16.30-17.30 1 Kokošnje 7 RESNIK 1,5 Osnovna šola Vrhpolje 2 Gostilna Frfrav Krašce 1 Gaberje Zalog pod Trojico Kokošnje Gončica Račni vrh Trojica Žeje Studenec 116 Dole Zg. Tustanj Stegne Sp. Tustanj Zg. Javoršči Vrhpolje Sp. Javorščica 171 Dole Gorica Imenje Krašce Prikernica Selo 205 Gaberje Hrastnik Mošenik Ples Limbar. gora Selce Zg. Dobrava 125 B EKIPA PLAN RADIOFOTOGRAFSKE AKCUE datum čas radiof. od do ur baza naselje oseb opomba 18. 10. 1982 11-13 14-17 5 Osnovna šola IHAN Ihan Brdo Selo Gončica Prelog 500 19. 10. 11-14 15-18 3 3 Osnovna šola Dragomelj Gasilni dom Loka pri Mengšu Dragomelj Bišče Sentpavel Mala Loka Pšata Loka pri Mengšu in Dobeno 351 309 20. 10. 21. 10. 10-14 9-14 15-18 7 15-18 8 Mengeš dom upokojencev Mengeš Topole 1663 22. 10. 23. 10. 23. 10. 10-14 7-10 15-18 7 3 10.30-14.30 4 Krajevna skupnost Vir Vir Podrečje KS - DOB Dob Gorjuša Želodnik 1092 398 25. 10. 25. 10. 9-13 14-15.30 5.30 Induplati 16-18 2 Papirnica Zg. Jarše Preserje Količevo Črnelo Turenše Češenik 594 233 (Nadaljevanje na 7. strani) •llMIIIIMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIII(llflllllllllltllflllllllllllllllMIMIIItllllirilIlllllli«lltUttlllirtlM1IIIMMIIIIItllIlltUIIIMIIMIirillli.......IlItlllirilllllltlllllllllllMIMrillMIllllllIfll Prečitala sem članek „V Kopru smo letovali" in kot mamica, ki je imela 7 letnega sina v koloniji o kateri piše člankar, se vodstvu kolonije, posebno tov. Ireni zahvaljujem za skrb in prizadevnost, ki so jo izkazali mojemu Ervošolčku, saj mu je še danes štovanje v Kopru lep spomin ter zatrjuje, da bo šel prihodnje leto še v kolonijo. Ob tej priliki Društvu prijateljev mladine iz Domžal predlagam, da skuša organizirati dnevno varstvo otrok - šolarjev med počitnicami, kot je to organizirano v Krajevni skupnosti Selo v Mostah, občina Ljubljana Moste-Polje in na ta način poskrbite, da ne bodo otroci ostajali sami doma, prepuščeni ulici. Z.L. TEDEN OTROKA! Kakor vsako leto, poteka tudi te dni teden otroka. Letošnja tema je namenjena otrokom v mestih in ima naslov ..Mesta in otroci". Tako je odredila mednarodna organizacija „UNICEF", ki vsako leto opredeli nosilno temo iz obvezne vsebine celovite skrbi za otroka ter jo posreduje mednarodnem javnosti. V naši republiki sprejemamo vsebinsko orientacijo pro- frama tedna otroka (od 4. do 0. oktobra), ki ga je predložila Zvezna organizacija za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije. To je hitrejše ustvarjanje pogojev za dnevno varstvo otrok, organiziranje prostega časa (telovadnice, športna igrišča, organizacij raznih izletov v različnih letnih časih, smučanje, plavanje, in drugo) ustanavljanje strokovnih služb, prostorsko načrtovanje in izgradnja stanovanjskih sosesk, skrb za zdravo prehrano, za zdravje otrok, ter več pozornosti kulturnim in socialnim problemom, kot so: neurejeni odnosi v družinah, kajenje, mamila, nedostojno obnašanje, potepanje, kraje in podobno ... Akcijski program je skupni dogovor med vsemi zainteresiranimi organizacijami in društvi. Naloga občinskih in krajevnih organizacij pa je, da prispevajo tem perečim problemom še večjo skrb. Otroci so naše veselje, sreča, bodočnost, pa tudi skrb in bolečina. Od nas vseh je odvisno, kako se bodo razvijali, rasli, da bodo sčasoma postali nosilci razvoja naše socialistične, samoupravne, neuvrščene skupnosti. To v vednost in razmišljanje vsem pristojnim, ki odgovarjajo za vzgojo, varstvo in razvoj naših otrok. Danica Zidari č iitiiiiiiiiiir«iiiiiiiiittiiiiiTiiii»iiriiiiiiii.....iiiiiiiiintit......iiitiiiiiiiiiiittiiiiiiiiii(iiiitiiiiiiiiiiiitttiititiiiii»i)tiiiuriiii(iiiiiiiii>iiiirfiiiittiiiii«iit.....tlfllillfltllt^l■4l•1M (Nadaljevanje s 6. strani) temveč povsod, kjer najdejo skupni interes. 26. 10 26. 10. 10-15 16-18 5 Osnovna šola JBT Domžale 2 Dom upokojen. Domžale Rodica Sp. Jarše Sr. Jarše Domžale zamudniki 514 27. 10. 27. KI. 27. KI. 7-10 10.30-13 16-17 3 Gostilna Pavle Krašnja 3.30 Krajevni urad Lukovica 1 Urankar Zlato polje Obrše Krašnja Krajne brdo Koreno Kompolje Negastrn Sp. Loke Vrh Zirovše Videm Preserje Sp. Koseze Trnjava Zg. Prapreče Brdo Ceplje Gradišče Lukovica Zlato polje Obrše Mala lašnja Preserje Brezovica Podgora Trnovče 300 373 92 28.1(1. 8-9.30 1.30 Peče obrat Gora Križate Podgorica Induplati Pretrž Zg. Koseze 173 28.10. 10-13 14-17 6 Kulturni dom Cešnjice Dešan Hrib Moravče nad Ribčami Katerija Podstran Pogled RudnikPodstran Pogled Rudnik Serjuče Soteska Sp. Prekar Drtija 601 Sp. Dobrava Moravče Velika vas Zalog pri Kresnicah Zalog pri Moravčah lt1IIMIIItllilll1llltllIllIIIIMIIIIItlIIIIMIIIll)llllllM1(IIMtltllltMtllfM*lllllf.....flllllfllllllllirilllfMIfKItIMIIIlItlltlltIJtIl.....(lit......tll>IIlllll«tlltlllMlltMtrltlillirilltlltlietI REFERAT TOV. MIRA BIRKA, PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ZSS DOMŽALE NA 10. KONGRESUZSS VLOGA IN POVEZOVANJE OOZS V KRAJEVNI SKUPNOSTI V svoji diskusiji želim spregovoriti o problematiki delovanja koordinacijskega odbora v krajevni skupnosti. V naši občini smo k ustanovitvi koordinacijskega odbora sindikata pristopili leta 1980, ko je predsedstvo republiškega sveta ZSS sprejelo usmeritve za razreševanje nekaterih vprašanj organiziranosti in delovanja zveze sindikatov v krajevni skupnosti. K tej akciji smo pristopili s ciljem, da bi delavec v svoji krajevni skupnosti postal resničen samoupravljalec In da bi odpravili dvojnost delavca kot samoupravljalca v njegovi TOZD In kot občana v krajevni skupnosti, ki pričakuje, da bodo za uresničevanje njegovih Interesov In potreb v krajevni skupnosti skrbeli drugI. Koordinacijski odbor sindikata smo ustanovili v eni od večjih krajevnih skupnosti. V okviru le—tega sodeluje štirinajst osnovnih organizacij ZS. Aktivnost koordinacijskega odbora sindikata in aktivnost delavcev v tej krajevni skupnosti smo ocenili v času javne razprave o kongresnih dokumentih. Iz ocene dejanske aktivnosti lahko ugotovimo, da so delavci iz združenega dela pomembni sodelavci in aktivisti pri uresničevanju samoupravljanja in aktivno sodelujejo v organizacijah in društvih v krajevni skupnosti. Kljub velikemu številu organizacijskih povezav, ki pa so dostikrat formalne in le po imenu delegatske, pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati. Za nas so namreč pomembnejše neposredne povezave med organizacijami združenega dela in krajevno skupnostjo, aktivnost delavcev v krajevni skupnosti, in pa, da bo delavec tudi samoupravljalec in aktivist v krajevni skupnosti ter da bodo delavci kot samoupravljala v TOZD soodločali tudi o zadovoljevanju svojih potreb v krajevni skupnosti. Ugotavljamo, da kljub ustavi, zakonu o združenem delu in drugim zakonom, dokumentom ZK, SZDL, ZSM, skupščine, ostaja krajevna skupnost neizkoriščen prostor za neposredno politično in samoupravno aktivnost delavcev. Delavci se kljub temu, da gre za njihove temeljne interese premalo pojavljajo v sekcijah, svetih in drugih oblikah organiziranega delovanja v krajevni skupnosti. Posebej smo opazili pomanjkljivo sodelovanje na področjih delovanja SIS tako družbene dejavnosti kot materialne proizvodnje, kjer kljub delegacijam in različnim oblikam organiziranosti teh SIS v krajevni skupnosti še ne prihaja do neposrednega povezovanja med delavci iz TOZD in delovnimi ljudmi ter občani v KS. Kažejo se tudi velike pomanjkljivosti pri pripravi, usklajevanju in sprejemanju planov krajevne skupnosti. Se vedno namreč prihaja do premajhnega usklajevanja plana z drugimi nosilci planiranja, tako v OZD, kot samoupravnimi interesnimi skupnostmi in tudi v okviru občine. Delegatska povezava krajevne skupnosti in združenega dela je sicer formalno urejena v statutih KS, v samoupravnih aktih delovnih organizacij pa skoraj ne — Samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavcev ter drugih delovnih ljudi v njej pa ne bo mogoče uresničiti, če ne bo izkoriščen naravni most med KS in združenim delom, ki smo ga izpostavili z delegatsko zastopanostjo združenega dela v samoupravnih organih KS. Zato bo potrebno tudi v samoupravni aktih TOZD urediti status delegatov TOZD v skupščino KS oz. druge organe, v katere delegiramo delegate po takoimenovanem delovnem principu in opredeliti njihovo vlogo in odgovornost, obenem pa bo potrebno doseči, da se združeno delo s KS ne bo povezovalo le na področju izgradnje komunalnih objektov. Kot posebno obliko sodelovanja s KS s TOZD posebnega družbenega pomena se ponekod že uveljavljajo sveti potrošnikov, prek katerih je omogočeno uveljavljanje interesov delovnih ljudi in občanov kot potrošnikov ter skupno samoupravno odločanje o načinu in obsegu poslovanja, kvaliteti storitev in podobno. Eno od pomembnejših področij skupnega delovanja krajevne skupnosti in temeljnimi organizacijami združenega dela so obrambne in samozaščitne naloge, kjer se je povezovanje in skupno delovanje bistveno razširilo. Kažejo pa se še vedno pomanjkljivosti pri načrtovanju akcij in usklajevanju kadrovskih zadev na področju SLO in DS. Ocena sedanjega dejanskega stanja nam kaže, da nam ni uspelo doseči dogovorjene aktivnosti združenega dela oziroma Zveze sindikatov v krajevni skupnosti. Za odpravo pomanjkljivosti in slabosti ter za hitrejši in učinkovitejši razvoj družbenoekonomskih odnosov in krajevne skupnosti bi bilo potrebno naslednje: — bolj aktivno in učinkovito obravnavanje in usklajevanje programov dela krajevne skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, — bolj aktivno povezovanje in sodelovanje med organi krajevne skupnosti in organi temeljnih organizacij združenega dela, — povečanje aktivnosti temeljnih organizacij združenega dela pri dajanju pobud krajevni skupnosti za reševanje potreb in interesov delavcev v krajevni skupnosti, — povečanje aktivnosti in delegiranih delegatov na področju informiranja svojih samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela o potrebah in interesih delavcev v krajevni skupnosti ter obratno, — spremljanje aktivnosti in odgovornosti delegatov temeljnih organizacij ZS v organih krajevne skupnosti, krajevni konferenci SZDL in koordinacijskemu odboru sindikata, — določila o organiziranosti delavcev za uresničevanje njihovih interesov v krajevni skupnosti je treba opredeliti v statutih OZD in KS, pravilih OS ZSS in OO ZS ter ustreznih dokumentih K K SZDL, — in ne nazadnje Občinski svet ZSS in Občinska konferenca SZDL morata sprejeti dogovor in program o organiziranosti ZS za vključevanje delavcev v samoupravno in politično življenje krajevnih skupnosti. OKROGLA MIZA MLADIH MLADI NE VIDIJO SVOJE PERSPEKTIVE! Na CSŠje 00ZSMS na ESŠorganiziralaokroglo mizo o problemih, ki se pojavljajo ob uvajanju usmerjenega izobraževanja. Na njej so sodelovali predstavniki drugih letnikov, mentor 00 ZSMS in predstojnik. Dijaki so bili zelo kritični in so opozorili ria vrsto težav in pomanjkljivosti na področju uvajanja usmerjenega izobraževanja. S tem člankom želimo pokazati nekaj najbolj perečih vprašanj: - dijaki drugih letnikov še nimajo učbenikov in menili so, da je nesmiselno, da smo uvedli usmerjeno izobraževanje še predrto so bili izdelani programi in natisnjeni učbeniki. Učbenike jim obljubljajo šele v drugem polletju, - program je preveč natrpan. Imajo kar 30 ur pouka brez učenja doma. Snov v učbenikih je preobširna, doseženo znanje pa so ocenili kot preveč faktografsko, - vzdušje med dijaki je izredno slabo, saj so zbegani in ne vedo, kaj jih čaka. Pogoji se stalno spreminjajo. Tako jim na primer ni že v začetku leta pojasnjeno kakšni bodo pogoji za prehode iz programa v program. Osebne motivacije ni, učenci so brez volje; odločanje in vplivanje na spremembe ter sploh kazanje napak tistim, ki bi lahko kaj spremenili, jim je onemogočeno, - tudi učitelji so opozorili na vrsto svojih problemov. Imajo možnost individualizacije pouka, a nimajo časa ukvarjati se s posameznim učencem, da bi resnično lahko spoznali nagnjenja in sposobnosti. Preslabo je tudi informiranje na relaciji učitelj - učenec, - zlasti je treba uvesti enotna merila za razvrščanje v pro- grame in o tem informirati lovolj zgodaj tako učence kot tudi starše. Lani so to izvedli na podlagi uspeha, lastnih interesov, želje staršev in mnenja profesorja o dijakovi sposobnosti. O tem so se pogovarjali tudi na razrednih urah, zato je v razre- -dih prisotno tekmovalno vzdušje in vsak je pač gledal le nase in svojo usodo, - ko smo se pogovarjali o praksi, je bila glavna pripomba nagrada za delo. Menili so, da morajo OZD sprejeti enotno dogovor o nagrajevanju, saj neenotnost povzroča hudo kri med dijaki. Pri tem naj se upošteva tudi to, ali nekdo dela dobro ali slabo, njegova zainteresiranost ... Motivacija za delo je slaba, saj mnogi, ki so dobro delali, niso prejeli nobene nagrede, slišali pa so tudi pripombe, da OZD-om po/zročajo samo izgubo in težave. To so bile glavne pripombe in zaključki okrogle mize. Upamo, da bodo naleteli na odmev, saj je vzdušje med mlado generacijo izredno slabo, mladi so nezainteresirani, ne vidijo prave perspektive. Kaj to pomeni,pa najbrž marsikdo, ki kroji usodo usmerjenega izobraževanja, ne ve. Takojšnja akcija je nujna. c z FOTOKOPIRANJE PREPISOVANJE RAZMN02EVANJE BORIN MITJA MASLJEVA 6 DOMŽALE Delam hitro in pocenil Informacij« na tel. 722-166 od 6. - 7. ure, ali popoldan. PRED KONGRESOM ZSMS: SREČANJE MLADINE DOMŽAL IN KOPRIVNICE V soboto, 2. oktobra smo mladi odšli na obisk v pobrateno občino Koprivnico. Občinski konferenci Zveze socialistične mladine Domžal in Koprivnice že vrsto let sodelujeta, vendar pa želimo to sodelovanje poglobiti s sodelovanjem med društvi in 00 ZSMS. V Koprivnici smo obiskali spominski park NOB in galerijo naivne umetnosti v Hlebinjah. V popoldanskem času smo imeli skupni sestanek predsedstev OK ZSMS Domžale OK SSOH Koprivnice. Na njej smo se pogovarjali zlasti o tem, kako še poglobiti sodelovanje, saj bi želeli preseči sodelovanje zgolj na nivoju občin. Tako smo se dogovorili, da bomo povezali posamezna društva /taborniki, planinska društva/. Centra srednjih šol in 00 ZSM v delovnih organizacijah. Ustavili smo se tudi pri nekaterih perečih problemih /zaposlovanje, delovne akcije, šolski sistem, neaktivnost mladih komunistov/ in si izmenjali izkušnje pri reševanju teh problemov. Zvečer so mladinci v vasi Koprivniški Ivanjec pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali tudi člani folklorne skupine Kulturnoumetniškega društva Svobode iz Mengša. Ob koncu smo se mladim zahvalili za gostoljubje in zares kvaliteten program, ki so nam ga pripravili. Povabili smo jih, da nas spomladi oni obiščejo in povabilo so z veseljem sprejeli. Upamo, da bomo tudi mi tako dobri gostitelji. Cveta Zaloka-Oražem INOVACIJA V PROIZVODNEM PROCESU Za razvoj in pospešitev inovacijske dejavnosti v naši občini so Občinski sindikalni svet. Občinska raziskovalna skupnost in društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav (DIATI) Domžale organizirali predavanje v Tosami, takih predavanj pa nameravajo pripraviti še več. Se vedno premalo upoštevamo in vključujemo znanje in ustvarjalnost v proizvodni proces, kot dobri gospodarji si za obratovanje priskrbimo rezervne dele in rezervne surovine. Običajno pa pozabljamo na rezerve znanja. Tudi na tem področju bi morali imeti rezerve. Za vsaki izdelek je potrebno vedeti .koliko časa in v kolikšni meri je donosen in kdaj ga bo treba nadomestiti z novim, da bomo naprej ustvarjali dohodek. Poznamo štiri vire ustvarjalnega dela: - množično dejavnost (MID) - obstoječe znanje - razvojno raziskovalno delo (RRD) - tuje znanje (literatura, seminarji, posveti, sejmi, razstave, informacijski sistemi, patentni spisi in tuja licenca). Na osnovi tega ustvarjalnega dela pa lahko nastanejo različne oblike inovacij: (Nadaljevanje z 8. strani) - odkritja, ki so družbena lastnina in se ne morejo zavarovati kot izumi, - izum, po zakonu se jih" zavaruje s patentom, - tehnična tajnost, ki se običajno ne zavaruje po zakonu in se prodaja kot now-how, - tehnična "izboljšava, se tudi zavaruje po zakonu, - koristni predlog. V Sloveniji je po podatkih za leto 1981 bilo v proizvodni sferi zaposlenih cca 600.000 ljudi. Prijavljenih je bilo 2500 inovacij, kar pomeni, da imamo 0,4 % inovatorjev med zaposlenimi. Vendar je ta podatek zelo različen za posamezne DO, ponekod imajo tudi do 30 % inovatorjev. Povprečno število inovatorjev v Zahodni Evropi je 6-8 %, v DDR pa celo 30 %. Izračunana vrednost ene inovacije je cca 200 tisoč din. Če bi nam uspelo v dejavnost vključiti le 5 % zaposlenih, bi imeli 30 tisoč inovacij letno, kar bi pomenilo 6 milijard din. Za pospeševanje inovacij bi morali stimulirati tako izumitelje, kot tudi OZD. Izumitelj bi moral biti udeležen pri delitvi inovacijskega dohodka s 6 %, 4 % tega dohodka bi dobili vsi strokovni in vodilni delavci, ki so sodelovali pri procesu inovacije v proizvodnji, 40 % bi se delilo na vse delavce, JO % bi se ga uporabilo za pospeševanje RRD, 40 % pa bi ga namenili za najbolj potrebne sklade. Organizacije združenega dela pa bi stimulirali tako, da bi inovacijski dohodek izuzeli iz davčne osnove, pri čemer bi bilo potrebno spremeniti republiške predpise in zakone o davkih na dohodek TOZD. Predlagana davčna olajšava bi tako v večji meri silila vse TOZD, da ne preidejo molče preko uporabljenih inovacij češ, saj avtorji ne zahtevajo ničesar, ampak bodo povsod zainteresirani, da dokumentirajo vrednost novega tehnološkega znanja, ki so ga jiporabili v proizvodnji ter tudi po tej poti povečajo družbena sredstva za amortizacijo. Izračunano vrednost posamezne materialne pravice izvirajoče iz uporabe inovacij, ki se uporabljajo nad 1 leto, bi ob bilanci prenesli v osnovna sredstva TOZD, nato pa bi jo na osnovi 106. čl. Zakona o združenem delu in Zakona o amortizaciji vsako leto nadomeščali s predpisano amortizacijo. Inovacijski dohodek DO oz TOZD naj bo tudi kriterij za pridobitev družbenih sredstev v obliki kreditov. Da pa bi inovacije v delovnih sredinah polno zaživele pa je nujno potreben posebno usmerjen in izšolan strokovni delavec organizator M1D, ki bi ga morala imeti vsaka DO z več kot 500 zaposlenimi. Praksa je namreč pokazala, da tam, kjer tega človeka imajo, dosegajo velik dohodek na račun ustvarjalnega dela. Poleg tega pa so potrebni tudi dobri samoupravni akti o inovacijah. Dejstvo pa je, da je inovacijska dejavnost kljub parcialnim uspehom in posameznim pozitivnim rezultatom na obrobju gospodarskih dogajanj in bo brez odločnejših družbenopolitičnih posegov le malo napredovala v naslednjih letih. Pomembna pa je ugotovitev, da bo širše odpiranje inovacijskih procesov v proizvodnji bistveno pospešilo stabilizacijska prizadevanja in zelo pozitivno vplivalo na krepitev samoupravnih odnosov v združenem delu, saj podobne rasti dohodkov in produktivnosti dela ni mogoče zagotavljati s kakršnimikoli drugimi naložbami Vlaj Cvetka KARATE POKAL DOMŽAL Obveščamo vse ljubitelje borilnih športov, da karate klub Domžale prireja tradicionalni karate turnir „POKAL DOMŽAL". Tekmovanje bo v absolutni kategoriji in v kategoriji rumenih in oranžnih pasov za Člane ter tekmovanje v katah za članice. Poleg borb bodo tudi demonstracije karateja in samoobrambe. Prireditev bo v HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH, v nedeljo 24. 10.1982 ob 14. uri. S. Sorotar PA ŠE RES JE: PAPIR VSE PRENESE! Tako pravimo mi, nemara je resi Papir vse prenese, zlasti kar se okrog njega in z njim dogaja: v naši občni enako, kot v drugih. Papirja, te pomembne materije civiliziranega časa, vse bolj primanjkuje. Surovin prav tako, pa še drage so. Ob vsem tem se poraba papirja nenehno povečuje. Alg je zato čudno, da je tudi za to področje porabe prišla zahteva - zmanjšajte količine papirjal Pa smo jih? Kako je v resnici? Kje smo v gospodarjenju z njim? Zlahka lahko ugotovimo naslednje: Porabe papirja se še nenehno povečuje: v delovnih kolektivih se veselo vrtijo razmnoževalni stroji v nekontroliranem in neustavljivem procesu potiskovanja desettisočev, stoti-sočev listov na A4 formatu. Kdo vse ne razmnožuje tistega, čemur pravimo „gradivo? ", začenši s šolami, kjer že pojejo razmnoževalni stroji, preko mladinske organizacije, ki ima svojega, do drugih družbenopolitičnih organizacij, ki vsaka po svoje nekontrolirano vrti svoj „gestetner". Preko njega se tiska in kasneje spne na stotisoče strani. Kje so krajevne skupnosti, kje so delovne organizacije — največje tovarne ..gradiv". Nijkogra ni, ki bi uvidel, spregledal in ukrepal, da se družbeno — škodljivo, nepotrebno ravnanje pri razmnoževanju ustavi.'Kajti ta dejavnost, ki se je zlasti razmakni/a v silovitem razmnoževanju različnih samoupravnih splošnih in normativnih aktov - je dosegla razsežnosti preko vseh razumnih meja. Nikogar ni, ki bi preštet vse strani razmnoženih gradiv, nikogar ni, ki bi izračunal, koliko družbo vse to stane. Ironija je v tem, da je v poplavi omenjenih gradiv informiranost — vse manjša. Kajti s količino informacij pada pripravljenost ljudi poglobiti se vanje. Nesmiselno je, da bi v borbi za manjšo porabo papirja ukinjali glasila združenega dela, ki (v glavnem) dobro obveščajo delavce v združenem delu. Z njihovo ukinitvijo bi izgubili precej, prihranili pa nekaj, vendar malo. Smotrneje se je poglobiti v naša ravnanja pri razmnoževalnem papirju, kjer se brez posebnega kasnejšega rezultata potiska tri do štirikrat večja gora papirja. Za pretirano razmnoževalno ihto doslej še nihče ni odgo-arjal v smislu razsipništva z družbenimi sredstevi; dotlej dokler se to ne zgodile bodo iz razmnoževalnih prostorov po vesoljni občini s tipičnim zvokom oglašali številni razmnoževalni stroji... Matjaž BROJAN ..KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV RADOMLJE KRAJEVNA KONFERENCA SZDL RADOMLJE obveščajo vse delovne ljudi in občane, svojce in znance padlih borcev v NOV, pokopanih na pokopališču borcev v Radomljah, da bo žalna komemoracija ob DNEVU MRTVIH v soboto, dne 30. 10. 1982 ob 17. uri pri grobnici borcev v Radomljah." V zadnji številki je prišlo v rubriki »Dober dan, domžalski občan« do neljube pomote V naslovu se je prikradla tiskarska napaka. Janeza Peterko Svellina je tiskarski škrat ponaredil v Janeza Petita, Prizadetemu Studljanu tov. Janezu Peterki—Svetlinu se za spors-Ijaj opravičujemo. Uredništvo Usposabljanje za izvenšolske mladince: MIRNO NA POKLJUKI V septembru mesecu je na Pokljuki potekalo usposabljanje za SLO izvenšolske mladine (fantov In deklet) iz domžalske in kamniške občine. Letos so se mladi iz obeh občin udeležili tega usposabljanja združeno, pač zaradi racionalizacije. Mladi, 16—17 letniki, so se udeležili izobraževanja potem, ko so se odločili, da šolanja ne bodo nadaljevali, v izobraževanje pa so vključeni tudi tisti, ki po prvem letniku srednje ali poklicne šole tega šolanja ne bodo nadaljevali. Program izobraževanja mladih na Pokljuki za SLO obsega celoten program srednjih šol, seveda pa je bil dan poseben poudarek praktičnemu delu. Tega dela je sorazmerno več kot teoretičnega in zato zvečine poteka na terenu. Organizator tega izobraževanja — sekretariat za LO si je delo organiziral tako, da je potekalo strogo po pripravljenem programu. Kako je za mlade Dom-žalčane in Kamničane potekal dan na Pokljuki? Ob 5. uri vstajanje, potem je sledilo postiljanje, pa telovadba, umivanje. Po zajtrku je bilo treba počistiti kasarniško dvorišče, potem pa so sledile aktivnosti preko jutranjega informiranja, pregledov vojaške opreme normalno delo po programu: Najprej predaja raporta, branje dnevne za povesti in dviganje zastave ob petju himne. pripravili so recital itd. Delo je bilo izredno pestro in naporno, saj so ob vsem tem poskrbeli za ostalo vojaško življenje in organiziranost (straža od 6.-24. ure). Vse to bo pripomoglo, da bodo mladinci dobro usposobljeni za potrebe SLO in DS, predvsem pa, da duh in potrebo usposabljanja prenesejo v združeno delo in krajevne skupnosti, koder bodo delali. Navadili so se na vojaški red in disciplino, pridobili so si borilne veščine ter spoznali z borbenimi postopki. Kaj so povedali mladi? Ahmetovič Ismct, Domžalčan, Vojaško usposabljanje na Pokljuki 60 šestnajstletnikov, ki ne obiskujejo srednje šole, se je v septembru udeležilo spoznavanja vojaških veščin, Obiskali so tudi Bled in Begunje ter, kakor so zatrjevali, preživeli 18 nadvse zanimivih dni Redno delo—pouk se je začenjal ob 7.15 trajal pa je šest ur dopoldne, torej do enih; s počitkom oz. odmorom za malico vmes. Ob pol dveh je bilo kosilo, počitek pa je bil do šestnajstih, ki so ga mladi izrabili v glavnem za različne športe (streljanje z zračno puško) Popoldanski pouk se je začenjal, ko je povedal komandant Janez GREGORIČ, ob šestnajstih in je trajal do osemnajstih; včasih so pouk celo podaljšali. Ob pol sedmih je bila večerja, po večerji pa so organizirali gledanje TV dnevnika, ogled filma, doma v ulici Vetjka Vlahoviča: Ker nisem še zaposlen, sem se nekoliko laže kot drugi odzval vabilu na izobraževanje. Zanimivo se mi zdi razstavljanje orožja, metanje ročne bombe. Tu sem si pridobil precej prijateljev. Nekatere poznam že iz Domžal, z nekaterimi sem se spoprijateljil tu. Tudi z nekaj Kranjčani, ki so tačas tudi tukaj na usposabljanju, sem se spri ja-teljil. Meni se to usposabljanje ne zdi naporno, tudi hrana se mi zdi v redu. Ker mi je zelo všeč, bom skušal to svoje usposabljanje na- daljevati v teritorialni obrambi. MARKO TRAMPUŽ, podporočnik doma iz Mengša: Lani sem bil komandant usposabljanja na Pokljuki. To usposabljanje je pomembno, da mladi nekaj pridobijo, saj v osnovni šoli ne prejmejo tega znanja. Tu dobijo pri tej obliki izobraževanja osnovna znanja ter se navadijo živeti, ob upoštevanju discipline, reda, naučijo se živeti v skupnosti, tako da nekdo, ki pride iz osnovne šole to skupno življenje spozna. Darja Žagar, Domžalčanka, uslužbenka podjetja »BALKAN SAVA REKA« — predstavništvo Ljubljana: Življenje tu je zanimivo. Krasno se mi zdi organiziranje taktike. Pridobila sem si veliko prijateljic, zelo se razumemo, tudi z dekleti iz Kamnika se poberemo. Prvič sem spoznala vojaško puško, zanimivo se mi zdi vojaško življenje. Res je zelo naporno, pa bo že. Helena BURGAR, doma iz Loke pri Mengšu, delavka v IN-DUPLATI v Jaršah: Precej naporno je vse skupaj, nisem navajena tolikih naporov. Vojaško življenje je v splošnem še kar, le hrana se mi zdi precej-enolična. Z dekleti se razumem, prijateljice smo. Danes sem z vojaško puško prvič streljala. Bilo je malo naporno, sicer pa na vojaškem usposabljanju nimam prav nobenih problemov. Peter RESNIK iz Blagovice, delavec pri Napredku v TOZD Gostinstvo in sicer v skladišču Veleblagovnice: Meni se delo zdi naporno; Danes smo naprimerimeli »vod v napadu« Tudi sicer je taktične vaje precej. Mene zelo zanimajo različna orožja in tudi pripravljenost vojakov. Vojaško življenje zlahka prenašam. Sprva je bilo težje, sedaj zelo v redu in ni problemov. Hrana je kar dobra, čeprav vojaška. Prijateljev imam precej. Z mojega konca sta še dva prijatelja in dve prijateljici, da smo skupaj. Rafko RODE, delavec v IN-IJUPLAT1, doma s Skrjančeve-ga: Prvič sem spoznal vojaško življenje, nikoli še nisem bil celo na taborjenju ne. Meni je zelo všeč, da se navadiš na red, življenje v skupnosti. Malo težko je le v začetku, potem se že navadiš. Prijateljev imam mnogo; čas nam hitro mineva. Tudi dekleta so kar živa, in jim vojaška kar leži... Malo nam je nerodno pri po-stiljanju, pa kar gre. Do konca imamo še teden dni, pa bo že. Znanja smo dobili mnogo, veščine še več. Bilo je zgledno vojaško življenje. NAJAMEM GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. Šifra: »DOGOVOR«. iinitiinni»iHuiHiiHnniwniiMHiuiniHHiiiiMiiiiiiiiiiiiti!iiitiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii VRAČANJE K TRADICIONALNEMU PREVOZU: VOZITE SE S STARIM DOBRIM KAMNIČANOM (vozi samo ob delavnikih, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa do nadaljnjega ne vozi) KAMNIK MESTO — LJUBLJANA ' 6001 7171 6003 6009 6011 7173 6013 6017 Kamnik mesto 4.39 5.08 6.19 12 24 14.04 15.20 16 52 1925 Kamnik 442 5.11 622 12.27 14.07 15.39 16.55 19.28 Bakovnik 4.45 5.15 6.25 12.30 14.10 15.42 16.58 19.31 Homec pri Kamn.4.49 5.20 6.29 12.34 14.14 15.47 17.02 19.35 Jarše 4.52 5.24 6.32 12.37 14.18 15.50 17.05 19.38 Bodica 4.56 528 6.36 12.42 14.21 1554 17.09 19.42 Domžale 4.59 5.31 6.39 12.45 14.24 15 56 17.12 19.45 Trzin 5.03 5.35 6.43 12.50 14.27 16.00 17 16 19.49 Črnuče 5.11 5.43 6.51 12.58 1441 16.08 17.24 19.57 Brinje5.17 5.49 6.57 13 04 14.46 16.14 17.30 2003 Ljubljana 5.22 5.54 7.02 13.09 14.52 16.19 17.35 20.08 LJUBLJANA — KAMNIK MESTO 6002 6008 6010 7172 6012 6016 Ljubljana 5.29 11.34 13.15 1426 15.00 18.34 Brinje 5.34 11.39 13.20 14.32 15.05 18.39 Črnuče 545 11.44 13.25 14.39 15.10 18.45 Trzin 5.52 11.51 13.32 14 46 15.17 18.52 Domžale 5.56 11.55 13.36 14.51 15.21 18.56 Rodica 558 11.58 13.39 14 53 15.24 18.59 Jarše 6.01 12.01 13.42 14.57 15.27 19 03 Homec pri Kamn. 6.04 12.04 13.45 15.00 15.30 19.06 Bakovnik 6.09 12.08 13.49 15.05 15.35 19.10 Kamnik 6.12 12.12 13 59 15 09 15.38 19.14 Kamnik mesto 6.14 12.14 13.55 15.11 15.40 19.16 IIMIIIIMIMIIIIIIliMliniHIIIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllliliMlllllllllllillllllilUlIllllllllllllllllllllllllItlllllllllllllllllll (Nadaljevanje s 17. strani) ODGOVOR: Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale je v mesecu septembru izvršila izmero najbolj perečega dela odseka ceste Šentvid—Imovica v Krajevni skupnosti Prevoje, na podlagi prejšnjega dogovora s tov. Pevec Janezom, tajnikom krajevne skupnosti. Navedeni odsek izmerjene ceste tangira lastnike — mejaše Kotnik Janeza, Šentvid 15 ter Cerar Stanislava in Požene, Šentvid 10. Preostala izmera rekonstruiranih cest v Krajevni skupnosti Prevoje se bo vršila v mesecu oktobru 1982 po programu, ki ga bosta napravila Krajevna skupnost Prevoje ter Samoupravna komunalna interesna skupnost Domžale. Priprava in izračun podatkov za izpeljavo v zemljiški knjigi pa se bo vršila v zimskem času. Odgovor pripravil v.d. tehnični vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale tov. Anton PRE-SKAR, dipl. ing.). KRAJEVNA SKUPNOST SIMON JENKO DOMŽALE JE VPRAŠALA: Zakaj ni asfaltiran pločnik do križišča na cesti talcev — nasproti slaščičarne Bistrica. Nujnost glede na velik promet pešcev (Toko, Dom upokojencev) ter kolesarska steza, ki se mora umakniti iz pločnika na cestišče). ODGOVOR: Zemljišča del pare. št. 3965 in 3964 k.o. Domžale, ki je v uporabi Kokalj Ane in Janežič Ivanke, Domžale, Cesta talcev 4, ni bilo mogoče sporazumno pridobiti. Ker urbanistični dokument predvideva rušenje objektov Cesta talcev št. 4 in št. 2, ni bilo mogoče uvesti razlastitvenega postopka, ker ni finančnih sredstev za izplačilo odškodnin za oba objekta. Potrebno bi bilo ca 9.000.000,00 din. Delnega razlastitvenega postopka samo za funkcionalno zemljišče pa ni mogoče uvesti, če urbanistični dokument predvideva rušenje objekta. Zato bo potrebno urbanistični dokument ustrezno spremeniti. (Odgovor pripravil v.d. tehnični vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje Domžale tov. Anton PRE-SKAR, dipl. ing.) KRAJEVNA SKUPNOST SIMON JENKO DOMŽALE JE VPRAŠALA: Ali bo kaj storjeno na nepreglednem železniškem prehodu na Cankarjevi ulid? ODGOVOR: Nezavarovan železniški prehod na Cankarjevi ulici v Dom- žalah prav gotovo pomeni stalno pevarnost občanov, ki uporabljajo ta prehod. Kljub tej nesporni ugotovitvi pa v obstoječih planskih aktih SKIS in krajevne skupnosti ni predvidena rešitev v tem srednjeročnem obdobju. Vašo pobudo, da se pristopi k ustreznemu zavarovanju tega železniškega prehoda, bomo obravnavali na prvih sejah organov ki so zadolženi za delo na področju varnosti v cestnem prometu. Istočasno bomo opravili tudi razgovore s predstavniki ŽG Ljubljana, ker sodi vprašanje varnosti na železniških prehodih predvsem v njihovo pristojnost. Pri reševanju tega vprašanja bo glavno vprašanje prav gotovo vprašanje financiranja saj stanejo avtomatske zapornice preko 4 milijone dinarjev. O poteku razgovorov s predstavniki ŽG in o ostalih aktivnostih vas bomo tekoče obveščali. Odgovor pripravil Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Domžale). KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOIV1ELJ — PSATA JE VPRAŠALA: Kaj je bilo storjenega pri pre-numeradjah hišnih številk, da bi ne vladala tolikšna anarhija, kot vlada? ODGOVOR: Mi smo že pred delegatskim vprašanjem, da se vključi v letu 1983 tudi Dragomelj v prenume-racijo, imeli izdelan program naselij, ki naj se uvede ulični sistem, ter naselja, ki se prenume-rirajo. Z zahtevo Krajevne skupnosti Dragomelj—Pšata smo dali v plan za leto 1983 tudi naselje Dragomelj. Delo pri numeraciji ni tako hitro. Potrebno je izmeriti novozgrajene hiše, izdelati geodetski elaborat, vnesti hiše v katastrske mape, nato mape povečati v M 1:10000, izdati odločbe o spremembi namembnosti (objektne spremembe), izdelati načrt hišnih številk naselja, poiskati lastnike hiš, izdati odločbe o določitvi hišnih številk itd. Konkreten odgovor na delegatsko vprašanje je naslednji. Geodetska uprava je v mesecu juliju in avgustu že izmerila novozgrajene objekte naselja Dragomelj. Ves nadaljnji potek dela bo tekel po programu tako, da bo v letu 1983 naselje Dragomelj prenumerirano. Odgovor pripravil načelnik Geodetske uprave Zmago Čer-melj, geod. ing.) Opravljani prevoza s kombijem do 8 oseb stalno ali ob- Prevzamem tudi prevoz plastičnih izdatkov. Telefon: 722 273 PRESKRBA V OBČINI VSE VEČ TEŽAV Kar smo v našem časopisu že napisali o preskrbi se uresničuje. Posledice vse večjega izvoza in bistveno zmanjšanega uvoza vse bolj prizadevajo založenost naših trgovin. Pomanjkanju posameznih proizvodov, o katerem smo že pisali, se pridružujejo nove težave še pri zagotavljanju oskrbe z drugim blagom. Tam pa, kjer smo do sedaj imeli le občasno pomanjkanje, pa nastopajo vsakodnevne težave. Vse to velja kljub nesporni ugotovitvi, da se je aktivnost vseh, ki so dolžni skrbeti za preskrbo, bistveno povečala in je bilo vloženo tudi precej dodatnih sredstev. Preskrba s prdmogom ostaja nedvomno najbolj odprto vprašanje. V devetih mesecih tega leta je bilo v našo občino dobavljeno preko edinega oskrbovalca TGDO Napredka 6.219 ton premoga. Glede na potrebe očanov, ki znašajo letno približno 18.000 ton, ugotavljamo primanjkljaj v višini 13.500 ton. Kljub dobavam, ki bodo do konca leta še sledile, bo zagotovljena le slaba polovica potrebnih količin. Močno se je poslabšala oskrbljenost s plinom za gospodinjstva. Iz znanih razlogov ni sredstev za uvoz, plinarna iz Ljubljane v mesecu septembru ni dobavljala plina za gospodinjstvo, ampak le za tiste družbene ustanove, ki imajo prednost pri oskrbi. Vrsta manjkajočega blaga, ki ga rabimo za dom in obrt, se vse bolj daljša. Pomanjkanju blaga, o katerem smo že pisali, se pridružuje pomanjkanje tekstilnih izdelkov, talnih oblog, obutve itd. Za preskrbljenost z živili lahko ugotovimo, da je sorazmerno dobra (olje, sladkor, moka itd.) občutno pa se je poslabšala oskrbljenost z mesom, posebno z govejim. Vzrok za to so prenizke odkupne cene živine. Tako klavnicam ne uspe zagotoviti zadovoljivih količin za zakol. Tudi če se cene uredijo, ne moremo pričakovati izboljšane preskrbe z mesom — posebno govejim, saj bo potrebno z našega področja izvoziti večjo količino tega blaga. Potekajo tudi velika prizadevanja, da bi se povečala oskrbljenost s svinjskim mesom, vendar pa še ni rešeno vprašanje, kako bo s pokrivanjem izgub, ki nastanejo s prodajo svinjskega mesa. Razveseljivo je, da je v letošnjem letu dobro preskrbljeno z ozimnico. V občini poteka organizirana akcija od 25.9. do 25.10. v vseh večjih enotah, ki prodajajo živila. Cene ozimnice so naslednje: jabolka 16,00 din, čebula 28,75 din, krompir 11,05 din, paketi ozimnice — Eta pa stanejo 830,00 din (24 kom) in 430 (12 kom). Vprašanja preskrbe so predmet obravnav na vrsti sestan-kov v okviru družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij ipd. Pred kratkim je bila tudi konferenca svetov potrošnikov, kjer so bila obravnavana vsa vprašanja preskrbe, posebej še preskrba s sadnjem in zelenjavo. Sprejeta je bila vrsta sklepov, katerih namen je Izboljšati stanje na tem področju. izvršni svet občine Domžale, ki redno spremlja preskrbo v občini in aktivno posega za njeno Izboljšanje, je namenil temu vprašanju posebno sejo, kjer je bila sprejeta vrsta sklepov, kako v sedanjih zaostrenih razmerah izboljšati založenost naših trgovin, in kako čimbolj pravično razdeliti med občane tisto blago, ki ga sicer primanjkuje In je na voljo le v manjših količinah. S SKUPNIMI MOČMI USPEŠNEJE! ( o delu strojne skupnosti) Ena izmed zelo uspešnih oblik povezovanja kmetovalcev ne le v naši občini so strojne skupnosti, Id v marsičem pripomorejo k boljši in kvalitetnejši obdelavi zemlje in torej tudi k boljši preskrbljenosti našega tržišča s kmetijskimi pridelki. Danes bi vam radi predstavili strojno skupnost, ki združuje kmetovalce iz vasi Cešenik ter Krtina. V njej so: Pavel Marinček, Janez Gabršek, Primož Grošelj, Rok Grošelj in Janeza ter Simon Franca. (Nadaljevanje na 19. strani) (Nadaljevanje z 18. strani) Ta strojna skupnost, ki deluje v tesni povezavi z Emono TOZD Kooperacijo, uspešno deluje že več kot 10 let in je v tem času dosegla zelo lepe uspehe. Najbolj poznana je po kombajnu za pšenico, s katerim požanje pšenico ne le v KS Dob, temveč tudi v bližnji okolici kot je Krtina, Radomlje, Rova. Zal je ta kombanj že zelo star, iz leta v leto je več problemov z rezervnimi deli, zato so se člani strojne skupnosti odločili, da si kupijo novega in so ga že naročili. Ob tem naj omenimo, da pri kombajnu sodelujejo se Stane Habjan, Ciril Birk in Edi Ccrar, kmetovalci iz Doba. Eden izmed najbolj popularnih posevkov v zadnjih letih je vsekakor silažna koruza, zato so se člani strojne skupnosti, nekateri iz med njih (večina) so se usmerili v živinorejo in so v ta namen že izgradili tudi nove hleve, odločili za nakup silo kombajna za siliranje korzue, kateremu se je pridružil tudi trak za spravilo silaže. Tako da je zdaj že kar običaj, da na vsakem kmečkem dvoriSču stoji tudi silos in da se na osnovi pogodb oddaja kar precej mleka in mesa. V jesenskem času je sejanje pšenice dosti lažje, saj pri tem uporabljajo sejalnik za pšenico, ki jo na osnovi pogodb tudi oddajajo ali zamenjajo za koruzo. Skoraj vsi jo sejejo blizu ha, ker pa je treba zemljo, da obilno rodi, rudi pognojiti, sta tu dva trosilca hlevskega gnoja in trosilec za metna gnojila, ki jih dobijo na osnovi pogodb. Menijo, da je tržišče kar dobro založeno z njimi, le cene so včasih previ- soke, težave pa so tudi s posameznimi ..sezonskimi" umetnimi gnojili. Po pogodbah oddajajo tudi krompir, zato so kupili sadilec krompirja, vsak zase pa imajo tudi okopalnikc. Če bi hoteli naštevati vse kmetijske stroje, bi porabili kar precej prostora, zato le o najpomembnejših: sejalnik korzue, ličkal-nik, sadilec pese, cisterne za gnojevko in drugo. Strojna skupnost ima svoje vodstva (sedanji predsednik je Primož Grošelj) svoj žiro račun in svoje poslovanje, o katerem dvakrat letno razpravljajo na uradnih sestankih, sicer se pa srečujejo skoraj vsak dan in se dogovarjajo za uporabo posameznih kmetijskih strojev. Denar, ki ga zberejo, porabijo za popravilo posameznih strojev, nekaj pa ga namenjajo tudi za nakup novih strojev, pri katerem jim na osnovi zbranih sredstev s posojili pomaga TOZD Kooperacija, s katero uspešno sodelujejo na vseh področjih. Udeležujejo se predavanj, strokovnih ekskurzij, in so hvaležni za pomoč, ki jim jo nudi družba. Ugotavljajo, da se v okviru strojne skupnosti lažje gospodari, kvalitetnejše obdeluje zemljo in tudi več pridela. Zadovoljni so z regresi tako za umetna gnojila, za nafto, ki jim je zagotovljena kljub pomanjkanju, za dober nasvet in pomoč pospeševalca. V času, ko so kmetijski stroji tako dragi, da bi jih posameznik zelo težko kupil sam, vidijo velike perspektive v razvoju svoje strojne skupnosti, za katero bodo vsak po svoje skrbeli, da bo še bolje delala, še več pridelala in tako koristila ne le njim.temveč nam vsem. y ŠOLSKE POČITNICE SO MINILE .. . Pogovarjal sem se z Nataško Kosmač z osnovne šole ,,Jurij Vega" iz Moravč. Dekle je doma iz Limbarskc gore, 5t. 1 pri Moravčah, na zastavljena vprašanja pa je povedala: ,,Uspešno sem končala 3. razred osnovne šole v letu 1981/82. Za uspeh je ob koncu šolskega leta prejela pismeno pohvalo in bralno značko ter bon za 500,00 din v gotovini. V času šolskih počitnic je bila Nataška nekaj dni na počitnicah na Veliki planini in sicer skupno % teto in stricem. Na planini, da je bila letos že v drugič: počutila seje dobro, saj je dosti videla, posebno pa ji bo koristilo v šoli pri spoznavanju narave. Neučila se je plavati, spoznala pa )Y tudi nove prijateljice, s katerimi si že dopisuje. Pravi, da ji je morje ostalo v spominu, da bo prihodnje leto odšla z mamico na počitnice. V tem mesecu bo šla v četrti razred; pouka se veseli. Resnično je, da si bomo sošolci imeli kaj povedati o svojih doživljajih med šolskimi počitnicami. jGjc Novak Dober dan domžalski občan: PREDSTAVLJAMO BRATA JANEZA IN MILANA JUHANTA Na razstavi malega gospodarstva, ki je bila od 26. - 30. maja 1982 v hali Komuna/nega centra v Domžalah, je na ploščadi pred halo obiskovalcev najbolj zanimal stroj za izdelavo cementnih blokov, delo kovaške in ključavničarske delavnice Janeza in Milana Juhanta iz Spodnjih Jarš 15. Zato naj bo tokrat beseda o teh marljivih obrtnikih, ki nadaljujejo skoraj 100-letno kovaško tradicijo v Jaršah. Pogovarjal sem se predvsem z Milanom in Janezom, marsikaj je pa povedala tudi mama Pepca, vdova po pokojnem očetu Jožetu, ki se je smrtno ponesrečil v kovačiji. ..Milan, povejte mi prosim kaj več o vasi dejavnosti, pa o inovacijah, po katerih je postala poznana vaša delavnica." , Jarše so bile nekoč znane po številnih kovačih. Poleg naše so bile tu še kovačije Nejka Pir-nata, Pavleta Mava, Lojzeta Vrtarja, pa še Mihe Vojska na Rodici. Naša kovačija je bila znana predvsem kot fužina, saj smo v glavnem izdelovali sekire, krampe, motike, pa tudi zaprav-ljivčke, ki sta jih izdelovala tudi Jernej Pirnat in Miha Vojska in smo jih gledali na razstavah v nekdanjem ljubljanskem vele-sejmu. Lastniki naše kovačije so bili nekdaj Cerarji, oče Jože, ki se je za kovača izučil pri kovaču Avmanu na Viru, seje sem priženil leta 1934 iz Gore pri Komendi. Oče Jože je poleg sekir, krampov, lopat in drugega orodja izdeloval predvsem mesarsko opremo. To kovano orodje je vozil predvsem v Celje in druge kraje Slovenije, zaprav-ljivčke pa največ v Ribnico. Prvo nesrečo je imel leta 1935, ko se je pri delu razletela brusilna plošča in mu odtrgala desno roko, smrtno se je ponesrečil leta 1955, ko ga je ubil kovaški „norec", veliko peresno avtomatsko kladivo." ..Kaj pa družbenopolitično delo med vojno in po vojni? " „Naša hiša je bila vedno zavedna in je po svojih močeh prispevala za osvobodilno gibanje. Ker je okupator izselil sorodnike v Rudniku pri Radomljah, smo to zemljo obdelovali in skrbeli za kmetijo. Po vojni je bil oče predsednik gradbenega odbora pri popravilu in zidavi zadružnega doma v Grobljah ter osnovne šole v Jaršah. Vsi smo tudi po svojih močeh delali pri obnovi. Vsi smo tudi v gasilskih vrstah, brat Janez že več kot 20 let. Je tudi član UO Gasilskega društva Jarše-Rodica. Prejel je tudi republiško gasilsko priznanje, gasilsko priznanje je pa prejel tudi brat Jože. Veliko smo tudi prispevali pri gradnji gasilskega doma. Brat Janez je tudi član IO za izobraževanje delavcev v obrti in to že več kot 9 let. Sam sem pa član IO Združenja obrtnikov. Mama Pepca je lani prejela srebrno priznanje OF za več kot 30-letno delo pri organizaciji RK v Jaršah, kjer je tudi predsednik. 16 let smo tudi pokrovitelji prvomajskih srečanj na Rudniku pri Radomljah.' „Kaj pa delo po drugi svetovni vojni? " Najprej je spregovoril Janez. (Nadaljevanje z 19. strani) „Pred leti in tudi še sedaj delamo največ usluge. Delali smo predvsem kompletno stavbno ključavničarstvo za stanovanjske bloke, pa vprežne vozove, traktorske prikolice, pa mrliške vozove." Za njim je spregovoril Milan. „Največ delamo usluge za razna podjetja, ker imamo stroje, ki jih marsikatero podjetje nima. Veliko uslug opravimo tudi na velikem strugarskem stroju. Nekaj let smo tudi delali opremo za silose za tovarno Mlinostroj. Ce je potrebno^ smo delali in še delamo tudi ponoči, da tako pomagamo podjetjem, da nimajo večjih zastojev in to posebno še sedaj v času stabilizacije." „Kako je bilo po očetovi smrti?" „Težko je bilo. V delavnici so bili trije pomočniki in mi mladi fantje. Nismo niti dokončali osnovne šole in že smo delali v kovačiji, tako brat Jože in Janez, ki mu je bilo komaj 13 let, ko je tudi že pričel delati v delavnici. V dveh letih je v Domžalah napravil kovinarsko šolo in postal pomočnik. Prva leta po očetovi smrti je bila nosilec obrti mama, odtlej pa sva osilca obrti z bratom Janezom, zaposlena sta pa tudi brata Franci in Jože. Sam sem se učil v Litostroju, nekaj let delal v Mlinostroju, v letih 1980/81 sem pa ob delu končal delovodsko šolo. Težko je bilo tudi leta 1976, ko nam je pogorela delavnica in hiša. Vse smo obnovili in na levi strani Bistrice dokupili od soseda Marina potrebno zemljo, da imamo primeren dovoz do delavnice. Včasih smo imeli tudi več zemlje in redili dve kravi, ob arondaciji pa so jo nam pobrali." ,J?oznan ste kot inovator, predvsem po stroju za izdelavo cementnih blokov." ..Avtomatski stroj za izdelavo cementrnih blokov smo poleg Domžal razstavili tudi na zagrebškem velesejmu in na sejmu obrti v Celju. Imamo veliko novih idej, ki jih tudi uresničimo. Doslej smo teh načrtov le še malo z risali, da bi tako služili za večjo proizvodnjo, prednost pa imamo, ker imamo veliko in primerno delavnico. Idej in ljudi, ki pridejo s temi idejami je veliko.žal pa ni denarja, da bi te ideje uresničili. Ze dalj časa uspešno sodelujemo s Hidro-metalom v Mengšu, s katerim sodeluje tudi Marinova obrtna delavnica iz Most. Sedaj delamo 2 črpalki za Koper za prečrpa- ie vode po načrtih Hidro-l, Zmogljivost bo 1000 sekundi. Za Gradiš smo ili razviti polžnico-de- hidrator za separacijo mivke, katere zmogljivost je 20m3 na uro. Ta izdelek je bil tudi na razstavi v Domžalah. V sodelovanju z Litostrojem smo izdelali polže za Toplarno v Ljubljani. Tudi za toplarno v tovarni Crvene zastave v Kragujevcu smo izdelali potrebno opremo. Za tovarno v Srpenici, ki je obrat tovarne Helios, smo po japonskih načrtih izdelali polže za mešanje krede. Po nemških načrtih smo v naši delavnici izdelali polže za predelavo v podjetju Koteks-Tobus, prav tako tudi dehidratorje za Gradiš, ki dela v Iraku." „Prosim, da mi malo več poveste o stroju za izdelavo cementrnih blokov." „Ta stroj smo izdelali po zamisli ing. Tomas Franja iz Litije, ki je delal v betonarni v Hotiču. Večina je izdelan iz domačih materialov. Električna instalacija je izdelana po zamisli int. Andreja Počivavška. Stroj izdela 700-800 kom. cementnih blokov na uro. Doslej smo izdelali že 12 strojev, serijsko jih pa ne moremo izdelovati, čeprav je zanje veliko povpraševanje. Da bi bilo to mogoče, bi rabili najmanj 300 starih milijonov. Te stroje delamo že 3 leta, vendar jih je zaradi zaostrenih gospodarskih ukrepov težko plasirati. Plasiramo jih lahko le v nerazvite kraje. Proti-tipna cena doma izdelanega stroja je 100 starih milijonov, uvoženi stoj bi pa stal prav-gotovo dvakrat več. Za izdelavo tega stroja so vložili svoje zamisli in znanje tudi Kladivar Žiri, Hipos Muta je izdelala vso hidravliko, Iskra Kranj vse električne kontakte. Poleg tega so pripomogli k izdelavi še Strojne tovarne Maribor, POZD TIBA Ljubljana je pa izdelala elektromotorje. Materiala iz uvoza je le za 5 %, vse drugo je domače delo." ,JCaj pa kot obrtnik pravite k davčni politiki?" ,JPri davčni politiki niso nič upoštevali, da smo izgubili gospodarja, moža in očeta malih otrok,' je najprej pripomnila mama Pepca, sin Milan je pa nadaljeval, „ v Domžalah so davčne olajšave le za stroje, na zgradbe pa ne, pa tudi če dobiš kredit. Občina se ne briga za poslovanje, to je naša skrb. Ne zanima je, če imamo pri strojih izgubo, obrtnik mora biti vedno produktiven. Pri nas ni sanacijskih programov. Čeprav je petek večer, kot vidite, pri nas še vedno delamo, povsod pa ni tako." ,JSa kakšne težave pa naletite pri svojem delu? " „Naša obrt je šumna obrt in kot taka v kraju ni najbolj priljubljena. Za parkiranje nimamo potrebnega prostora. Če ne bi dobili izhoda na parceli, ki smo jo kupili od soseda Marina, ne bi imeli možnosti dostopa k delavnici. Če hočemo še naprej Uspešno delati, nam bi morala občina dati pri tem potrebno podporo, saj lahko lepega dne nastane vprašanje nadaljnjega obratovanja. S krajevno skupnostjo v Jaršah imamo dobre odnose." Prizadevnim bratom votarjem želimo pri njiho nadaljnjem delu še večjih uspe hov, saj jih je treba občudovati da lahko v bratski skupnosti delujejo tako nemoteno lepem sporazumevanju. Pa da bi imeli pri inovacijah še več uspehov. Tone RaVnikar no-ivem tspe-•vati, losti in v Stroj za izdelovanje betonskih kvadrovcev, izdelek iz Juhantove delavnice. Ta stroj je bil tudi razstavljen na nedavni razstavi malega gospodarstva v Domlalah. Povedati je treba, da je na stroj vključena obilica inovacij, tehničnih izboljšav, skratka domače pameti, ■>tem strojem v Jugoslaviji nadomeščamo podobne stroje, ki smo jih doslej uvažali... O Domžalah pišejo: REVIJA RIBIČ V.deveti številki glasila slovenskega ribištva RIBIČ piše Franci Flls v rubriki »Novice iz Domžal« o aktualnostih ribištva v občini Domžale. Prinašamo povzetek njegovega članka v tej redni slovenski reviji. Tole je v tej reviji o problemih ribištva napisal Franci Flis. Že nekaj časa nisem pisal o problematiki, pa tudi o delovnih uspehih naše RD Bistrica—Domžale. O vse splošno znanem onesnaževanju voda je bilo prelito že toliko črnila, da se mi zdi skoraj brez pomena ponovno odpirati to rak-rano naših dni. Na letošnjem zboru RD je predstavnik zveze ribiških družin za nase območje tovariš Brajer poudaril, da je treba vztrajati na poti, ki smo si jo začrtali v svojem petletnem ribiško—gojitvenem načrtu toliko časa, da se bo stanje naših voda izboljšalo. Seveda je to resnica. Resnica pa je tudi, da so bile vode, s katerimi upravljamo, v letu 1981 verjetno največkrat izpostavljene poginu rib v Sloveniji. Skoda je velika, navajamo jo v dinarjih. Vendar opažamo, da ne more nobena odškodnina (zahtevki se vlečejo več let) vzpostaviti poprejšnjega stanja naših voda. Če se bo stanje, kakršno je danes na našem območju nadaljevalo, ne bo v letu—dveh niti kilometra čiste vode več, kljub »opevani« čistilni napravi v Domžalah (ki mimogrede, nima biološkega čiščenja, nanjo pa ie ni priključen marsikateri onesnaževalec). Reka Pšata, nekoč zelo bogata salmonidna voda. se zaradi prevelikega odvzemu vode spreminja v gojitveni potok, v spodnjem delu pa — kljub Čistilni napravi — ugotavljamo. da so ribe izpostavljene vplivom težkih kovin. O Kamniški Bistrici ne kaže izgubljati besed. Stanje vode se ni izboljšalo, nivo vode tudi tukaj pada, onesnaženost pa je nespremenjena — porazna! Da ne bom poročal samo o slabih novicah, moram pohvaliti delovno organizacijo TERMIT, tozd Pesko-kopi v Moravčah. Njihov primer bi lahko služil drugim delovnim organizacijam na domžalsko—kamniškem področju. Tozd PESKOKOPI je znana po tem, da predeluje in čisti kremenčev pesek, za uporabo v livarstvu. Do letos so čistili ta pesek v potoku Drtinščici in je mnogo peska »odšlo po vodi«, do izliva Kamniške Bistrice v Savo. Sedaj pa jim je uspelo, da s posebnimi črpalkami in napravami ohranijo kvaliteten kremenčev pesek kot produkt čiščenja, nam pa, upamo, v bodoče čisto Drtinščico. Ta (malo večji) potok spet poribijamo. Poskusni vložek se je — koit kažejo prvi rezultati — izplačal. Glede na težko stanje naših tekočih voda, vidimo rešitev v oživljanju ribnikov. Pod vodstvom našega dolgoletnega predsednika IO Franceta Plešca (ki je z voljo mladeniča pognal kolesje preizkušenih članov RD) in po delih, ki so bila strokovno za- Jernej S/A RS je najstarejši član kolektiva Kinematografi Domžale. .13 let že skrbi za aparature v Kinu Domžale. (Nadaljevanje z 22. strani) kino tudi kot zabavo. Všeč so mi zlasti ljubezenski filmi. Tekom časa sem si oblikovala svoj okus, kaj je v filmski proizvodnji dobro in kaj ni. V kino hodim v družbi, všeč pa mi je če človeku ponudi kaj tudi v razmišljanje. Premulo sc danes posvečajo temu, da mora film nekaj tudi povedati ne le pokazati. Filmsko proizvodnjo spremljam, čeprav ne redno. Jernej SI ARI), 51 let operater in upravnik kina v Domžalah, kjer opravlja to delo najdlje že 35 let. Spremljanje dogajanj v filmu v Domžalah ne st;ignira,vend;ir tudi ne napreduje, saj ne moremo slediti razvoju kot lahko sledijo v republiških centrih. Pač materialno capljamo precej zadaj, Zato pa skušamo programsko slediti aktualnim dogajanjem na področju filma, povezujemo se s kinematografskim podjetjem Ljubljana. Iz tepa sodelovanja smo že toliko pridobili v programskem smislu, da si praktično ne moremo želeti še več, saj imamo v Domžalah najaktualnejše filme. Kaj si naj želim? V 35 letih smo zamenjali v kinu Domžale le dve aparaturi, to pa je znak kaka zadaj smo. Tehnološko ne moremo slediti zahtevam sodobne projekcije filmov, zlasti po zvočni plati ne moremo posredovati tistega, kar bi lahko. KARATE S TEKMOVANJ IN SEMINARJEV Domžalski karatcisti so v preteklih mesecih sodelovali na več tekmovanjih in seminarjih. Vzttajno in načrtno delo že kaže dobre rezultate. Na tekmovanju v Kočevju je D. Zaje osvojil I. mesto v absolutni kategoriji in s tem pokal Kočevja. Se uspešnejši pa je za domžalske kara-teisu bil Kamnik. Tam je bil v absolutni kategoriji zopet prvi D. Zaje, v srednji kategoriji M. Sever in Irena Cerar druga v katari. V letni karate šoli v Umagu je treniralo 12 članov. Skupno je bilo v Umagu 82 članov iz 13 slovenskih klubov. Poleg številnih treningov in tekmovanja pa so na tem seminarju pripravili trenerji temeljit program dela /:i naslednje leto. Obenem pa so mnogi člani polagali za nove'stopnje v karateju. S tekmovanja: Irena Cerar 1. mesto v katah, Ivo Kaltuk 2. mesto v srednji kategoriji in Dušan Zaje 3. mesto v katah. Z izpitov: Dušan Zaje je položil izpit za mojstrski pas 1. Dan (čini pas), nekaj članov za plavi in več članov za rumni in oranžni pas. In Je nekaj o programu. Poleg rednih treningov v Domžalah, Lukovici in Mengšu bodo organizirani obiski tehničnega mentorja Vlada Paradižnika v vseh selekcijah. Mojster 4. Dan bo obiskal Domžale 4. oktobra, Lukovico 26. oktobra in Mengeš 14. decembra. Za ljubitelje k ara tej a v Domžalah bo v Hali 24. oktobra organizirano tekmovanje v več kategorijah, 19. decembra pa javna podelitev mojstrskih pasov. Diplome bodo dobili karatcisti Sankukaj stila, ki so ta zahteven izpit položili v letih 1980-1982. Iz Domžal sta to Slavko Sorotar za stopnjo 3. Dan in Dušan Zaje za stopnjo 1. Dan Toliko iz programa dejavnosti karate kluba Domžale. V naslednji številki pa boste lahko brali o trenerjih domžalskega kluba in sekcij. Tudi kolesarska prireditev domžalskega Diska v kateri se je približno 200 kolesarjev popeljalo po domžalski občini je lepo uspela v vrsti športno rekreativnih prireditev. Ta prireditev je stekla izpred slaščičarne Kalimero. Njen lastnik Ibrahim Ilijaš je udeležencem prireditve postregel s čajem in pismenimi priznanji. Vredno posnemanja! /--^ PRIMER IZ DOMŽALSKE TRGOVINE: MOJ LOV ZA CEMENTOM (zapis, kateremu naj sledi.. J Pozno poletje in prvi jesenski dnevi so čas, ko iz naših trgovin kupci odpeljejo največ gradbenega materiala, med katerim je zlasti v zadnjem času najaktualnejši cement. Tudi sam sem ga potreboval, kajti fasada moje hiše je pokazala „rebra" in treba bi jo bilo pokrpati. Vzel sem pot pod noge in od trgovine do trgovine. Povsod tisti značilni „nimamo", ponekod še nekaj besed, ki so obljubljale, morda prihodnjič, oglasite se, pokličite po telefonu, nasvidenje in že sem stal pred naslednjo trgovino. Ker mi torej te poti niso prinesle uspeha, medtem pa je začelo primanjkovati že tudi bencina, sem se odločil za telefon, si pripravil telefonski imenik, vzel telefonsko slušalko v roke in klical, klical. „Halol Dober dani Imate cement, prosim? " „Nimamo, nimamo, niti ne vemo, kdaj ga bomo dobili. Nasvidenje!" Tak je bil največkrat telefonski pogovor, na moje veliko veselje pa me je ob nekem telefonskem pozivu prijazni glas le vprašal: „Koliko ga pa rabite? " Kar verjeti nisem mogel. „Kako, kaj ga res imate? " sem nejeverno vprašal. „Koliko ga torej rabite? " me je še enkrat vprašal prijazni tovariš. „Koliko ga imgje? " sem izstrelil kot iz topa." „Oglasite se v ponedeljek, če ni že ves rezerviran, ga boste lahko dobili. Nasvidenje." V moji glavi se je prižgala rdeča lučka: rezerviran, rezerviran, rezerviran in v ponedeljek navsezgodaj sem bil med prvimi kupci. „Prosim, želite!" „Cement!" „Kakšen cement, ga nimamo!" „Kako nimate, saj ste rekli, po telefonu ste rekli, da v ponedeljek bo, če ne bo ves ..." ,Jaz nisem nič rekel, cementa pa ni." „Bi ga lahko rezerviral? " „Kako rezerviral, pri nas ne rezerviramo cementa!" ,Ja, kako ne rezervirate, saj ste rekli, da ..." ,Jaz, da bi kaj rekel, ne pri nas cementa ne rezerviramo..." Tovariš se sploh ni želel več pogovarjati z menoj in z žalostnim adi jo sem odšel nazaj k svoji nezakrpani fasadi. Sedaj pa se sprašujem, kako je mogoče v naši družbi, kjer ni možnih rezervacij, kjer ni priviligiranih ljudi, po nekih, meni neznanih poteh le priti do stvari, ki jih sicer kot navaden državljan ne moreš ali pa težko dobiš. So še vedno odločilne VIP?, ki jih v naši družbi sploh nikoli ni bilo? ROKOVNJAČ 20NTA Oni dan sem imel srečo srečati dolgega moža v pol kmetski opravi, izredno premetenega in z vsemi žavbami namazanega. Ccsnil bi ga že po butici, ako mi ne bi razkladal kaj čudne Storije o rokovnjaški svojati. Akorav-no sem sam s celim srcem pri tej navlaki, sem modro molčal in si svoje mislil. „Lej, slišati je bilo, da so rokovnjaške navade zopet gor postavili, tam na početku Črnega grabna. Istina je to, istina, dobro pa je bila videna drugi dan, ko sem štorkljal mimo kupov nesnage, med katero je ležal prenc-kateri i osebek v človeški koži." Ej, sem si rekel sam pri sebi in sc ročno popraskal za ušesom, rokovnjači smo bili nekdaj res rokovnjači, ali pili nismo nikdar preko mere, sc manj pa puščali za sabo kakove sledove. Današnji rokovnjači so sc hudo izgubili! „To še nič ni," je trobez-Ijal nepridiprav naprej. „Brdski grad se vsak dan bolj podira in dela vsemu človeštvu pravo sramoto. Le kako bi sc izšlo, ako bi se skup spravili in zbrali kakovi dinai tudi za razvaline, preden jih vzame vrag. Obnavljati samo malo ploščo na stolpu istinito ni veliko delo. Kajpak bi bila bolj primerna kakšna akcija z lopatami ali vsaj z zidarskimi lopaticami, če me spomin ne vara, da se temu tal'o rtee." Smenta, sem si mislil, tale kmetavz ni od muh. Težko mu bo kožo sleči, s katerekoli plati „Sem videl nove Kmetske slike, prav lepo zaigrane, pa .'kun govorov in drugega je bilo ob 130-lctnici brdskega grašaka. Ze prav, že prav, nič ne rečer.., kali, ali vseeno mi malo na misel hodi, da bi veljalo na našega notarja in na vse okoli njega pomisliti tudi kdaj vmes, ne samo na okrogle obletnice. Pa ne, .kameradi, da ste zdaj na vse skupaj pozabili za kakove deset let, morebiti pa ste vstran dali celo do 150-letnice." Izpulil sem si stoti las, zajavkal in zabentil, da je kultura v stabilizacijskih časih itak na psu, zakaj bi bilo na Brdu in okolici drugače. Kaj bi me trpinčil brez potrebe! ,jNa kraju ti povem samo še to: Ne bom se mnogo prevaral, ako ti rečem, da je med nami zmeraj več ljudi, ki imajo tisoč izgovorov, tudi pri drugih oranžah, samo zato, da je treba manj postoriti okoli potrebnega. V našem času je vsak jako dobro znal, kaj ima napraviti in sc ni na druge zanaša!. Posamezno odgovornost je prevzela takozvana kolektivna, med katero se lahko skrije jako dosti lenuhov in stremuhov." Kaj sem hotel, Žonta sem, sem si rekel na tiho in dal kmetiču v borni opravi skorajda prav. Istočasno sem menil, da je v meni še toliko prave istinite rokovnjaške krvi, da sc lahko zanesem nase. Obral sem ga do zadnjega beliča, da ne bo več trobrzijal neumnosti. Odgovornost je pač odgovornost! Zvit pozdrav izza leskovih dobrav! ZONTA