PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /n	1*
Abb. postale I gruppo	“ L6H3 “HJ »IT*
Leto XX. St. 132 (5815)
TRST, četrtek 4. junija 1964
PREDSEDNIK VLADE USTOLIČIL KOMISIJO ZA PROSLAVE 20-LETNICE ODPORA
Moro: «Ideali odporniškega gibanja orientacijski kriterij demokracije»
Vodstvo KDpoudarilo voljo, da se dosledno nadaljuje z uresničevanjem vladnega programa Danes dokončen sporazum s sindikati glede družinskih doklad ? - Giolitti o nujnosti povezave med ukrepi proti konjunkturi in reformami - Mariani o koncentričnem napadu na PSI
RIM, 3. — V poslanski zbor niči so nadaljevali razpravo o vladnem zakonskem osnutku o ustanovitvi in poslovanju deželnih organov, med katero je desničarska opozicija ponavljala že znane argumente proti deželni ureditvi, medtem ko se je v senatu nadaljevala razprava o državnem proračunu za druge polletje 1964. Med to razpra vo je minister za zvezo s parlamentom Delle Fave sporočil, da bo predsednik vlade Moro odgovoril ob zaključku prora-
čunske razprave na vprašanja senatorja Terracinija in Nen-cionija v zvezi s pismom zakladnega ministra Colomba. Senat je vzel na znanje to izjavo, senator Spano (KPI) pa je pripomnil, da bi njim bilo ljubše, če bi Moro odgovoril takoj 'na to vprašanje.
Po razpravi pa so se Terracini, Spano in Pema zglasili pri predsedniku senata Merzagori in protestirali zaradi zadržanja predsednika vlade; v izjavi novinarjem pa je Terracini dejal, da je spričo tega politični položaj bolj nejasen kot kdajkoli in da ga je treba čimprej razčistiti: «Ce bi ne prišlo do tega razči-ščenja, bo treba zaključiti, da se je hotelo namerno popačiti pomen razprave o proračunu, česar bd senatne skupine ne smele spre. jeti z brezbrižnostjo.»
V razpravi so senatorji proučili proračune ministrstva za zunanje zadeve, obrambnega minisrstva, ministrstva za kmetijstvo, notra-
njega ministrstva in ministrstva za pravosodje.
Minister za delo Bosco je imel danes napovedani sestanek s predstavniki sindikalnih organizacij glede družinskih doklad, ki je trajal tri ure, vendar pa še niso dosegli sporazuma. Po sestanku ie minister izjavil časnikarjem, da bodo na jutrišnjem sestanku dosegli po vsej verjetnosti dokončen sporazum glede tega vprašanja.
Predsednik vlade Moro ie danes ustoločil nedavno imenovano komisijo za proslavo 20-letnice odporniškega gibanja, ki ie nato izvolila osemčlanski izvršni odbor z nalogo, da pripravi koledar manifestacij in program dela, ki ga bo predložil komisiji čimprej.
V svojem govoru je predsednik vlade Moro pripomnil, da so nekatere proslave odporniškega gibanja že bile, da pa hočejo nadaljevati te proslave na organski način, s čimer bodo poglobili idejne osnove italijanske demokracije. Naloga proslav, ki jih bo organiziral odbor, pa bo tudi povezati znamenite dogodke preteklosti s sedanjo stvarnostjo, da bi ta-
ko dokazali, da so «ideali odporniškega gibanja živi in učinkoviti: izraženi v ustavi, pomenijo bistveni orientacijski kriterij za demokratično življenje v Italiji».
Minister za državni proračun Giolitti je v intervjuju za tednik «Espresso» dejal med drugim, da kdor je prepričan, kakor je o tem prepričan tudi on sam, da imajo sedanje gospodarske težkoče davne in globlje vzroke, ne more živeti v prevari, da jih bo moč odpraviti naglo: to ni mogoče, dokler ne bomo uveljavili zdravil, ki morejo ozdraviti vzroke teh težkoč. Temu morejo biti kos le reforme strukture in gospodarsko načrtovanje. Minister je nato poudaril, da je treba sedaj posvetiti glavno skrb vprašanju investicij.
Na vprašanje, ali je počasnost vlade pripisati pomislekom PSI, da bi prevzel soodgovornost za politiko, ki pomeni žrtev za delavce, je Giolitti dejal, da je za socialistično stranko zelo težko voditi gospodarsko politiko. Iti ne more dati v najbližji prihodnosti delavcem gospodarskega izboljšanja, ampak jim «more dati le zagotovilo, da se bo ognila najslabšemu (brezposelnosti) in da bo vestno spoštovala sindikalne svoboščine, medtem ko sedaj uporabljivi instrumenti ne dopuščajo učinkovitega nadzorstva nad profiti». Zaradi tega je treba pospešiti uresničenje reform, ki edine opravičujejo sodelovanje sociali-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Johnson o vojaški premoči nad SZ Velik uspeh republikanca Goldwaterja
«New York Times»: «Določitev Goldwaterja za kandidata bi pomenilo nesrečo ne samo za republikance, temveč tudi za vse tiste, ki verujejo v nujnost sistema dveh strank, ker bi republikanska stranka prišla v roke najbolj nazadnjaških ljudi»
da bi ostali kandidati kot sta Nixon, Scranton in drugi nabrali več glasov. V krogih demokratske stranke izražajo obžalovanje zaradi tega napredovanja glavnega voditelja desnega krila republikanske stranke ter očitajo ostalim republikanskim voditeljem, da niso storili vsega, da bi napredovanje prav najbolj konservativnega svojega politika zaustavili, namesto da oi ga od vsega začetka izolirali.
«New York Times» pripominja, da je Goldwaterju uspelo zbrati okrog sebe tiste pristaše, ki sanjajo o takih političnih metodah, ki bi bile zastarele celo za prejšnjo generacijo; zbral pa je okrog sebe tudi množico nezadovoljnežev in bojazljivcev, ki nasprotujejo novemu razvoju v Ameriki in v svetu.
«Določitev Goldwaterja za kandidata», piše isti list, «bi pomenila nesrečo ne samo za republikance, temveč tudi za vse tiste, ki verujejo, da je za zdravo politiko Amerike nujno potreben trden dvostranski sistem. Njegova izvolitev bi pripeljala vodstvo republikanske stranke v roke njenih najbolj nazadnjaških ljudi». List nato poudarja, da je Goldwaterjev program tako zelo konservativen in nevaren v mednarodnem okviru, da ne ostane sedaj
WASHINGTON, 3. — Predsednik Johnson je v svojem govorni v akademiji obalnih straž v New Londonu izjavil med drugim, da je vojaška moč ZDA sedaj večja kot moč «katerega koli nasprotnika ali skupine nasprotnikov». Pri tem pa je poudaril, da je namen te sile v bistvu, da se končajo spopadi ne pa, da se uniči človeška civilizacija, ker so ZDA vedno pripravljene ugodno sprejeti vse tiste predloge katere koli države, ki nudijo stvarne perspektive za mir. Dalje je dejal, da A-Tnerika, skupaj s «svobodnimi harodi» odgovarja za varnost in da je atomska sila ZDA močnej.
•a kot jo ima Sovjetska zveza.
♦Ta jedrska premoč se bo še nadalje večala, dokler ne bo skle-•jen sporazum o nadzorstvu oboroževanja.» Nadalje je rekel, da •o ZDA na boljšem tudi glede konvencionalnih sil, kot na pr. v Pogledu specializiranih enot v borbi proti subverzivnim akcijam.
Nato je dodal, da spadajo med Izpopolnjeno orožje obrambe izstrelki in protiizstrelkii «Nike-X», ki bodo še bolj izpopolnjeni ter bodo postali najboljši protibali-atični izstrelki na svetu.
Johnson je omenil tudi novo letalo «F-3», ki ga sedaj .proučujejo in ko do izpopolnjeno, bo bolj.
Ie kot katero koli lovsko letalo ?li taktični bombnik. Nato pa je Izjavil; «Tisti, ki bi hoteli rešiti sleherno vprašanje z jedrskimi bombami ne dokazujejo poguma, temveč so le razbijači, ne dokažejo, da so razumni, temveč Prezirajo svet in prihodnost človeškega rodu.» Nato je še povedal, da razpolagajo ZDA s tisoč balističnimi medcelinskimi izstrel.
*i in z izstrelki «Podariš» za podmornice, ki so popolnoma oborožene in pripravljene za uporabo, medtem ko jih ima Sovjetska zve.
?a dosti manj in nobeden ni sposoben za izstrelitev z morskega dna. Ta Johnsonova izjava je v Sveži s sovjetskim sporočilom, da so v SZ izstrelili izstrelke, ki so Podobni «Polarisom», Nato se je Johnson še pohvalil, da imajo
ZDA čez 1100 strateških bombnikov, glede ZSSR pa cenijo, da •jih ima na razpolago manj kot *oo tretjino tega števila za obstreljevanje ciljev v ZDA. Konč-bo je dejal, da je prav ameriški vojaški potencial omogočil, da so ZDA v zadnjih treh letih dosegle določeno število precejšnjih «rezultatov na področju miru» ter pri tem haštel moskovski sporazum o delni Prekinitvi jedrskih eksplozij, neposredno teleprintrsko povezavo med Washingtonom in Moskvo in končno Prenehanje proizvodnje Azijskih snovi v ZSSR in ZDA.
Na primarnih volitvah v Kaltfor hi ji za predsedniške kandidatu je smagai danes republikanski senator Barry Goldwater, ki je prejel 1 ml-11 j on 76.166 glasov, medtem ko je Rockefeller prejel samo 1.021.678 glasov. Potemtakem je prejel Gold Jvater 51 odstotkov, Rockefeller pa 49 odst. glasov. Goldwater računa sedaj lahko s 433 delegati na prihod-nji republikanski konvenciji. Raču-ha pa se, da jih potrebuje 655, da bi si zajamčil izvolitev za kandidata.
Opazovalci trdijo, da Je sedaj zelo verjetno, da bo Goldwater izvoljen za kandidata republikanske stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ker so baje politične razmere v Kaliforniji nekakšna povprečna podoba stanja v vsej državi. Zelo malo je namreč verjetno,
nič drugega kot zaupati v razsodnost volivcev, ki bi morali odslej naprej sistematično odklanjati Goldwaterje-vo kandidaturo. Najresnejša njegova nasprotnika sta Rockefeller in «improvizirani kandidat» Cabot Lodge, toda prvi je preveč slaboten, drugi pa zares samo improviziran. Oba pa se nista dovolj potrudila, da bi od vsega začetka organizirala učinkovito volilno kampanjo.
Barry Goldwater je star 55 let in pravijo, da je precej inteligenten, ter da se imponira ljudem s svojo visoko postavo, z od sonca ožganim obrazom in svetlimi lasmi. Diplomiral je leta 1929 na univerzi v Arizoni in je po smrti svojega očeta vodil tri velike trgovine, k: so last njegove družine. V politično življenje je vstopil pred petnajstimi leti v Arizoni, kjer je bil prvič izvoljen za republikanskega senatorja, čeprav je Arizona po tradiciji demokratska. Vnovič je bil izvoljen z veliko večino glasov leta 1958. Golwater je poročen že 29 let ter Ima dva sina in dve hčerki.
V demokratični stranki pa je zmagal Pierre Salinger, prav tako v Kaliforniji. Komentatorji pravijo, da pomeni njegov uspeh, da še vedno Kennedyjevo ime vpliva na Američane in povzroča «čudeže». Pierre Salinger je bil namreč Kennedyjev načelnik tiskovnega urada v Beli hiši. Pri teh volitvah pa je šlo le za kandidaturo demokratov za senatorja v ameriškem kongresu.
stov v vladi v sedanjem položaju; vila in še vedno spravlja v nevar-«v nasprotnem primeru bi se naša nost z absurdnim zadržanjem spri-
vloga (absurdna vloga za politično stranko) omejila na funkcijo prisilnega upravnika tujega bankrota».
Kar zadeva odnose med vlado in sindikati, je minister izključil potrebo po blokiranju mezd in dodal, da je treba s sindikati ugotoviti «mejo skladnosti, ki se postavlja objektivno med povečanjem denarnih dohodkov in v odnosu s povečanjem stvarnega dohodka». Giolitti je pripomnil, da more ugotoviti z zadovoljstvom, da ni nobena od večjih sindikalnih organizacij odklonila take diskusije. Vendar pa da bo vlada morala nadaljevati s svojo gospodarsko politiko, dasi bo ta naloga skrajno težka, če bi sindikati odklonili svoje sodelovanje. «Delavski sloji so neposredno zainteresirani, da se izognemo dvojni alternativni nesreči, ki pa more biti tudi istočasna: inflaciji in brezposelnosti; in kje drugje, kot v delavskih slojih more najti svojo široko in trdno družbeno podlago vlada, ki vodi politiko reform in gospodarskega načrtovanja ter akcijo proti konjunkturi, ki stremi za tem, da zagotovi zaposlitev in stvarne mezde delavcev, hkrati pa hoče ostvariti pogoje za velik in stalen gospodarski razvoj».
Na koncu je minister Giolitti odgovoril še na vprašanje, kakšen je po njegovem mnenju odnos med vprašanji konjunkture in reformami. Minister je dejal, da akcija, ki jo vlada levega centra vodi proti konjunkturi, ne more biti taka, kot bi jo vodila katerakoli druga vlada, ampak na to akcijo vplivajo temeljne politične odločitve te vlade in njeni dolgoročni smotri:	«Poglejmo npr.
dve veliki reformi, urDamstiko in deželno ureditev: kako je moč u-smerjati, dosledno z usmeritvijo vlade levega centra, konjunktur-no akcijo na področju gradbeništva, krajevnih financ, glede vprašanj javne uprave itd., če je ne vključimo v te dve temeljni dolgoročni obvezi. Toda ko smo že določili to doslednost, mora akcija proti konjunkturi, da bi bila učinkovita, učinkovati takoj: njeni tehnični roki so mnogo krajši od tistih, ki so potrebni za uresničenje reform».
Mariani, član vodstva PSI in predstavnik nove levice, je dal novinarjem izjavo, v kateri poudarja med drugim, da «vedno bolj siloviti napadi, ki jih desnica in levica usmerjata proti PSI, zahtevajo ne le dolžnostno obrambo stranke in njene politike, ampak tudi nič manj dolžnostni protinapad», ker gre za uresničenje vladnega programa temeljnih reform gospodarske in družbene strukture. «Desnica, ki noče reform in skuša zvre-či na delavce težo konjunkture, ve, da bo izgubila svoj vpliv med mno. žicami, če bomo zasledovali do kraja in z ustrezno odločnostjo smotre, ki jih je postavil PSI; KPI pa, če ji ne bomo ostali dolžni za napade, ne bo mogla nadaljevati s tem zastarelim 'nagonskim antisocializmom’, ki nasprotuje stvarnim koristim delavcev». Mariani zaključuje: «Nujen je protinapad, zatrdno ne zato, da bi, kot povračilo, pospešili, organizirali ali finansirali razcepe v KPI, ampak da bi med delavstvom ideološko in politično okvalificirali to jalovo komunistično politično linijo, ki v Italiji že ne vidi drugega kot skrajnostni napad na PSI in neusmiljeno borbo proti vladi, ki v njej sodelujejo socialisti, pa naj stane kar hoče, celo sindikalno enotnost samo, dragoceno pridobitev delavcev, ki jo je KPI v teh mesecih spra-
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiuiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiminiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po posvetovanju 43 ameriških strokovnjakov
Honolulu: «Brez posebnih priporočil» Veliki manevri SEATO pri Manili
Rezultate posvetovanj držijo v največji tajnosti Včeraj sta o njih poročala Johnsonu Rusk in Mac Namara
WASHINGTON, 3. — Posvetovanja 43 ameriških civilnih in vojaških strokovnjakov v Honolulu-ju, na katera je predsednik John-ison vezal nadaljnje korake v Jugovzhodni Aziji, so končana. Rusk jn Mac Namara, ki sta mu predsedovala, sta se vrnila v Washington in poročala o rezultatih predsedniku Johnsonu. Že v Honoiu-luju je neki ameriški predstavnik izjavil, da strokovnjaki ne bodo jjriporočali nobene temeljite spre-thembe vojaške politike ZDA v jlužnem Vietnamu. Predstavnik je dpdal, da je konferenca pripravili vrsto priporočil za «zboljšanje operacij, ki jih vodi južnoviet-nlimska vlada proti gverilski taktiki Vietkonga». Povedal je, da ,e bilia večina sestankov posvečena piloučevanju, kako naj bi na najboljši način uporabili tistih 125 milijonov dolarjev, ki jih je dodatno zahteval predsednik Johnson za Južni Vietnam.
Po prihodu v Washington ie Rusk izjavil, da je šlo pri posvetovanjih predvsem za «zaščito jugovzhodne Azije» in za to, da bi
«nasprotnik nedvoumno razumel, da mi govorimo resno». Dodal pa je, da v Honoluluju niso pripravili nobenega načrta, ki ga bodo predložili Johnsonu. Podobno izjavo je dal tudi Mac Namara, ki je dejal, da so proučevali «zelo zapletena vprašanja, predvsem pa, kako naj ZDA pomagajo sajgon-ski vladi, ki ji predseduje Ngujen Kan v borbi proti komunističnim gverilcem». Sicer pa vlada ZDA drži vse novice o posvetovanju v največji tajnosti.
Iz Manile poročajo, da se bodo južno od mesta začeli največji vojaški manevri v zgodovini SEA TO. Pri manevrih bo sodelovalo več kot 20.000 vojakov, 75 ladij in več sto letal ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije in Filipinov. Manevri se imenujejo «Operacija ligtas» po filipinsko ali «operacija reševanja»; Tajlandija, Pakistan in druge države pa bodo na manevre poslale svoje opazovalce. Manevri imajo namen pokazati «sposobnost si.’. SEATO, da lahko naglo in z odgovarjajočo močjo odgovorijo
n,? katero koli prošnjo za pomoč v primeru napada na katero koli državo zavezništva SEATO.»
Iz Londona pa poročajo, da se je predsednik vlade Home razgo-varjal z generalnim tajnikom SEATO Sufanugkonom o položaju v jugovzhodni Aziji.
Južnovietnamski zunanji mini ster je v Washingtonu izjavil med drugim, da je njegova vlada zahtevala od ZDA, «naj upoštevajo upanja Vietnamcev» ter dejal, da je «po padcu fevdalizma» v Južnem Vietnamu nastal tàlk socialni in politični položaj, ko bo «mogoče bolje obračunati s file: komunističnimi gverilci», ker bo spričo vladne •politike južnoviet-namski kmet postal «prostovoljni branilec svojfe vasi in vrednot svobodnega sveta».
V Vientianu pa se je včeraj zaključil prvi sestanek veleposlanikov Velike Britanije, ZDA, Kanade, Indije, Tajlandije in Južnega Vietnama. Na sestanku so govorili doslej samo o postopku. Posvetovanja Se bodo nadaljevala jutri in bodo trajala verjetno deset dni,
čo vprašanj, ki so se pojavila v CGIL z razkolniško operacijo na škodo PSI».
Po obsežni diskusiji, ki so se je udeležili tudi Rumor, Moro in Colombo, je vodstvo KD potrdilo veljavnost političnega sodelovanja levega centra in voljo, da se v lojalnem sporazumu s strankami vladne večine nadaljuje z doslednim uresničenjem vladnega programa, tako da se «akcija vlade vključi v perspektivo politike načrtovanja in v pozorno oceno konjunkture, da bi se uresničenje programa spojilo s politiko obrambe valutne stabilnosti, kupne moči mezd in ohranitve seda nje ravni zaposlitve». Tajniku stranke se nalaga, naj te temeljne usmeritve tolmači drugim strankam koalicije, da bi utrdili vladno politiko.
PREDSEDNIK SFRJ NA FINSKEM
Tito je obiskal pomembna finska industrijska središča
Potovanje po turistično znameniti «jezerski srebrni poti» - Obisk je podaljšan za en dan
HELSINKI, 3. — Predsednik Tito je odpotoval danes s soprogo in ostalimi člani jugoslovanske delegacije v spremstvu predsednika finske republike dr. Kekko-nena in njegove soproge s posel nim vlakom na obisk pomembnih industrijskih in turističnih središč Finske. Finska vlaaa je omogočila tudi večjemu številu finskih in tujih časnikarjev, da spremljajo predsednika na današnjem potovanju. Predsednika sta dopoldne prispela v mesto Hae-menlinna, kjer sta se po kratkem zadržanju vkrcala na motorno jahto «Pampere» in po tako imenovani »Jezerski srebrni poti» nadaljevala potovanje do mesta Val-keakoski. «Srebrna pot» je ena največjih turističnih privlačnosti Finske, prekrasni pejsaži, izredne barve jezer in okolnih gozdov privabljajo vsako leto številne domače in tuje turiste. Poleg tega je to področje zibelka finske lesne industrije, katere glavne objekte je predsednik Tito danes o-biskal.
Tako v Haemenlinnu, kjer je mestni svet izročil predsedniku Titu v spomin .na obisk tega 300 let starega mesta plaketo skladatelja Sibeljusa, kot v mestu Val-
keakoski, kjer je predsednik občine izročil maršalu Titu zlate ključe mesta, so prebivalci, po večini oblečeni v narodne noše, priredili visokemu gostu iz Jugoslavije zelo topel sprejem. V mestu Valkeakoski si je predsednik Tito v družbi predsednika Kekko-nena ogledal razne mestne obrate in se prepričal o resničnosti trditve, da samo Finci znajo iz lesa napraviti tisoč raznih predmetov. Neposredno pred odhodom iz mesta v Helsinki, kamor se je predsednik Tito v spremstvu dr. Kek-konena vrnil nocoj, je bilo objavljeno uradno sporočilo, da je maršal Tito na željo dr. Kekkonena sklenil podaljšati svoj obisk na Finskem za en dan. Potemtakem bo predsednik Jugoslavije s soprogo odpotoval iz Finske v ponedeljek. 8. junija zjutraj.
SINDIKALNE NOVICE IZ ITALIJE
Zakonski predlog za 13. plačo
RIM, 3. — V poslanski zbornici so razdelili poslancem osnutek zakonskega odloka, ki predvideva
iliiititiiiHHiiiiiiiiiiitiiHimiiHmiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiliiimimfiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiliimliimiiiiiiiiiiiiititMMiiiiitlitiiiiiMiiiliiiiimiiniiiiHiiiiiiiiiMiHHi
PO DVEURNEM RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM VLADE SZ
Wilson je predložil Hruščovu načrt «enajstih točk»
Sovjetski pogoj za obravnavanje načrta je, da se NATO odreče večstranski jedrski sili - Hruščov je pristal le na dve točki načrta
MOSKVA, 3. — Britanski laburistični voditelj Wilson, ki se včeraj pogovarjal s Hruščovom dve uri, je šele danes — po razgovoru s prvim podpredsednikom sovjetske vlade Kosigi-nom — na tiskovni konferenci povedal, da je predložil Hruščovu načrt enajstih točk za rešitev glavnih mednarodnih vpra-
šanj:
1.	Poskusiti s pripravo posebnega «splošnega načrta» za razorožitev, ki naj bi slonel na podlagi tistih predlogov, ki so bili sproženi v letošnjem januarju v predlogu laburističnega zunanjepolitičnega strokovnjaka Patricka Gordona-Walkerja zunanjemu ministru Butlerju.
2.	Važen korak ik prenehanju oboroževalne tekme bi bil pristanek na predlog glede prenehanja proizvodnje sredstev za prevoz jedrskega orožja; ta korak bi pomenil prvi uspeh v borbi za temeljito skrčenje števila raket in bombnikov na tisti minimum, ki bi jamčil velesilam zadostno jedrsko moč.
3.	V razorožitvenem procesu pa b; morali med tem uničita ne samo bombnike za prevoz atomskih bomb, temveč tudi nekatere tipe izstrelkov in tankov in drugega ofenzivnega orožja.
4.	Doseči bi morali sporazum proti širjenju jedrskega orožja, nn podlagi katerega bd bilo prepovedano prenesti nadzorstvo nad atomskim orožjem z ene jedrske «le na nejedrsko silo ali pa pomoč kakšni nejedrski sili, da si ustvari jedrsko orožje.
5.	Vse države bi morale podpisati dogovor, da je sleherna pomoč njihovih državljanov tretjim državam pri izdelavi jedrskega orožja protizakonita.
6.	Velesile bd morale nadalje poskušati skleniti sporazum o prepovedi pošiljanja atomskega o-rožja na področja, kjer vlada napetost, kot na pr. v Latinsko Ameriko, na Srednji vzhod in v Afriko; poseben sporazum bi morali skleniti tudi glede nadzorstva nad dobavo orožja tretjim državam.
7.	Poskusiti bi morali doseči sporazum o izključitvi iz jedrskega kiluiba drugih zahodnih in vzhodnih držav, kot Nemčije, Poljske, CS8R in drugih; dogovoriti bi se morali tudi glede sistema inšpekcij proti nenadnim napadom.
8.	Potreben bi bil dogovor, na podlagi katerega bi se vsi obvezali obveščati OZN o vseh prodajah orožja tretjim državam in prepovedati bi morali tudi zasebno trgovino z orožjem.
9.	Velesile bi morale sodelovati pri krepitvi organizmov za mir v OZN in podpirati predlog za novačenje in vežbanje enot v službi OZN.
10.	Potrebni bi bili tudi sporazumi za vsakoletne sestanke na vrhu med' predsedniki vlad velesil med zasedanjem glavne skup ščine OZN.
11.	Odobriti bi morali nov načrt o sodelovanju med Vzhodom in Zahodom v Afriki, kjer bi obe skupini držav lahko združili svoje napore pri pomaganju Afriki za dosego socialnega in gospodarskega napredka.
Wilson je nato povedal novinarjem, da je Hruščov pristal samo na 4. in 7. točko, to je na prepoved širjenja atomskega orožja in na jedrsko zamrznjenje v srednji Evropi ter inšpekcije proti nenadnim napadom. Toda glavna pripomba Hruščova je bila, da je prvi pogoj za obravnavo vseh teh načrtov v tem da se članice atomskega pakta odpovedo ustvar. janju večstranske jedrske sile na podlagi katere bi Zahodna Nemčija vstopila v jedrski klub. Wilson mu je odgovoril, da se to ne bi zgodilo, ker so ZDA odgovorne za uporabo atomskega orožja. Wilson je še poudaril, da so po-
tatali sporazumov, ki bi omogočili zboljšanje mednarodnega položaja; prav zaradi tega je tudi sestavil svojih II točk.
Nato je povedal, kakšne pripombe so. bile k tem točkam s sovjetske strani. Glede 2. in 3. točke bi Hru-ščov pristal na nadzorstvo ie v primeru, če bi najprej odstranili vojaška oporišča v inozemstvu in fcc bi umaknili vojaške kontingente iz njih, ter če bi dosegli bistven sporazum glede razorožitve. Glede točke 5 je pojasnil, da gre za nadzorstvo državljanov Zahodne Nemčije in ZAR v inozemstvu. V pogledu točke 6 je Wilson izjavil, da je zadovoljen, ker Hruščov nasprotuje «razvoju atomskega oboroževanja na Srednjem vzhodu». Hruščov je polemično omenil, da je Sovjetska zveza tik pred sueško krizo leti* 1956 predložila «embargo» glede pošiljanja orožja na Srednji vzhod ter da je takrat naletela na odpor Edenove vlade. Wilson pa je dejal v zvezi s točko 6, da laburistična stranka predlaga nadzorstvo tudi nad pošiljanjem navadnega orožja na Srednji vzhod ter posredno izrazil mnenje, da ZSSR ne bi smela nasprotovati pogajanjem glede sporazuma v tem smislu.
Glede točke 7 je Wilson povedal, da gre za razširitev Gomulkovega načrta za dosego brezatomskega področja v srednji Evropi. Glede točke 9 pa je dejal, da vse kaže, da je ZSSR «nasprotna silam miru pod vodstvom OZN», namesto tega pa pristaja na točko 11, t. j. na predlog za vsakoletne sestanke na vrhu. Pri tem je povedal, da pridejo v poštev ZDA, ZSSR, Anglija, Francija in Kitajska, ki bi morala biti «zastopana bolje kot sedaj». Ob zaključku je Wilson še poudaril, da trenutno ni nevarno-
sti postavljanja na dnevni red «na nasilen način» berlinskega vprašanja. «Vzhod in Zahod imata glede tega vprašsmja nespravljivo nasprotna stališča, toda izključiti je treba možnost, da eni ali drugi mislijo nasilno spremeniti status quo v srcu Evrope.»
Vsedržavna stavka pristaniščnikov
RIM, 3. — Nadaljuje se tridnevna vsedržavna stavika pristaniških delavcev, ki se bo zaključila v soboto 6. Lm. ob osmih zjutraj. Stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije OG4L, CISiL in UIL. Namen stavlke je, da se reši vprašanje «funkcionalnih avtonomij» v pristaniščih in da se poudarijo pravice pristaniških delavcev. Podobne stavke so bile že 1., 2., 17. in 28. aprila in 12., 14. in 16. maja.
Stavkovno gibanje nadaljujejo tudi tekstilni delavci, ker delodajalci niso privolili v njihove zahteve normativnega značaja, ki so jih postavili njihovi sindikati. Danes so se vzdržali dela poldrugo uro, jutri se bodo vzdržali štiri ure, v petek pa spet poldrugo uro. Delavci nočne izmene pa bodo jutri stavkali osem ur.
Jutri in pojutrišnjem pa bodo stavkali delavci v industriji cementnih proizvodov: jutri bodo stavkali delavci v Toscani, Emiliji, Umbriji, Abruzzih, Campani-ji, Lucaniji, Kalabriji in na Siciliji; pojutrišnjem pa v Piemontu, treh Benečijah, Lombardiji, Liguriji, Marche, Lazi ju, Pugliah in na Sardiniji.
Z današnjim dnem se je začela tridnevna stavka nameščencev ministrstva za zunanjo trgovino zaradi tega, ker niso sprejeli u-kirepov za reorganizacijo ministrstva.
uiiiHiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiii
PO VEČTEDENSKIH DEMONSTRACIJAH
OBSEDNO STANJE V SEULU
Zaprte so vse šole, prepovedana vsa zborovanja, uvedena je cenzura ter določena policijska ura
SEUL, 3. — Demonstracije, ki trajajo že več tednov, so se danes tako zaostrile, da je Seul v obsednem stanju. Policijo so morali popolnoma zamenjati z vojaškimi oddelki. Demonstracije so se začele že zgodaj zjutraj, ko so prišli dijaki v središče mesta in predrli policijske kordone. Policija je začela metati solzilne bombe, študentje pa so odgovorili s kamenjem, tako da je prišlo do krvavih spopadov. Demonstranti so se polastili številnih policijskih vozil in jeepov. Sele vojska je vzpostavila relativni red. Toda že popoldne je bil položaj v mestu tak, da so demonstranti svobodno hodili po mestu in na nekem križišču blizu vladne palače celo sami urejali promet. Po mestu so krožile povorke demonstrantov, pred njimi pa vojaški tanki. Baje je policija aretirala okrog 400 študentov. Študenti so vzklikali: «Vojaki so na naši strani».
Vlada je imela izredno sejo ter hotela proglasiti obsedno stanje. Sele na posredovanje generala Hamiltona Howa, ameriškega poveljnika na Koreji ter Samuela Bergerja, veleposlanika ZDA, ki sta prispela v predsedniško palačo s helikopterjem, obsedno
stanje ni bilo takoj proglašeno, temveč se je to zgodilo — proti predvidevanju — šele pozneje, trebni vsi napori za posredovanje Proglasil ga je južnokorejski pred-med ameriškim in sovjetskim stali- sedniiic Park Cung in sicer za ščem, da bi se dosegla sklenitev vse področje Seula. Pooblastil je
načelnika glavnega štaba, naj po-sikrbi, da se bo vojaški zakon, ki je stopil v veljavo ob 20. uri (po krajevnem času) izvajal. Hkrati je Park Cung naslovil na meščane poseben poziv, naj vzpostavijo red ter zagrozil, da bo vsak poskus rušenja vlade strogo kaznovan. Načelnik glavnega štaba je prepovedal vsa zborovanja in demonstracije ter uvedel cenzuro nad tiskom ter odredil, da se vse šole v Seulu zaprejo. Določil je tudi policijsko uro ob
Položaj na Cipru
NIKOZIJA, 3. — Predstavnik OZN je sporočil, da je neki ciprski Grk streljal na 15-letnega Turka in ga ubil. Predstavnik je poudaril, da je to prava smrtna žetev v zadnjih tednih.
Voditelj ciprskih Turkov Ku-čuk pa je predložil Makariosu, naj skliče sejo vlade — na «zeleni črti», ki loči oborožene pripadnike obeh narodnih skupnosti — pod zaščito OZN. Kučuk je zahteval tudi, naj Makarios javno izjavi, da je ustava še vedno veljavna.
V Atene pa je prišel posredovalec OZN za Ciper Sakari Tuomio-ja, ki je izjavil, da je za Ciper možna rešitev, da pa bo zahtevala dolgo časa.
dopolnitev 13. plače oziroma pokojnine aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem za le^o 1963. Poročilo, ki spremlja zakonski načrt, pravi najprej, da ministrski organi proučujejo sporazumno s sindikalnimi predstavništvi načrt vključitve glavnih dveh doklad, ki jih dobivajo sedaj državni uradniki, v plače in mezde. Ti dve dokladi znašata 70 oziroma 80 lir za vsako točko koeficienta plače. To poenotenje plač bodo izvedli postopno v treh letih in uradniki .bodo imeli od tega precejšnje ugodnosti, zlasti v zvezi s periodičnimi poviški in 13. plačo. Korist pa bodo imeli tudi upokojenci ,saj se bodo pokojnine zvišale sorazmerno z zvišanjem plač. Da pa bi imeli uslužbenci od tega korist takoj, pravi poročilo, jim zakonski odlok kljub slabemu gospodarskemu položaju, priznava enkratno vsoto dopolnila 13. plače za leto 1963, ki bo enaka enemu mesecu začasne doklade. To ugodnost priznava zakon tudi u* pokojencem, katerim bodo dopolnili trinajsti mesec pokojnine.
Danes so objavili sklepno resolucijo, ki so jo odobrili na vsedržavni skupščini gradbenih delavcev CGIL. Resolucija obravnava glavna vprašanja gradbene stro-ke, t.j. zaposlitev, nove predpise o urbanizmu in o sodobnem gradbeništvu, ki morata ustrezati socialnim nalogam.
Resolucija med drugim zavrača poskuse delodajalcev, da bi izko-ristili skrčenje proizvodnje in zaposlitve v gradbenem sektorju da bi ogražali mezde in kršili pogod-bene predpise. Težave, ki so nastale v gradbeništvu, je treba pripisati nesposobnosti podjetnikov ki niso nikoli modernizirali delov-nih metod na podlagi sodobne organizacije in industrializacije proizvodnje. Resolucija poudarja odločno voljo delavcev gradbena stroke, da okrepijo svojo borbo ter navaja glavne zahteve: odo’-britev novih urbanističnih pred-pisov, ki bodo preprečili špekulacije; splošno uveljavitev zakona štev. 167 s finansiranjem gradbenih del občin; uporabo vseh sredstev, ki so bila določena za gradnjo ekonomičnih in ljudskih stanovanj, zlasti pa stanovanj, ki jih predvidevata zakon štev. 60 in 1460; organičen zakon za gradnjo-ljudskih hiš, ki bo rešil resno vprašanje stanovanj za delavce itd.	-
S posebnim poudarkom po ra-diu-televiziji je bila danes objavljena vest o ustoličenju posebnega odbora, ki bo pripravil program za proslavo dvajstletnice odporniškega gibanja v Italiji. Pomembnost tega dogodka sta s svojimi izjavami podčrtala tudi predsednik republike in predsednik vlade. Na žalost se ta pozitivni odnos do odporniškega gibanja ne upošteva v zadostni meri prav v naših obmejnih krajih — za razliko od ostalih področij Italije.
V mednarodnem' dogajanju pa spada med glavne vesti velik uspeh najbolj konzervativnega ameriškega republikanskega voditelja Goldwaterja, ki je v Kaliforniji pri volitvah za predsedniškega kandidata na prihodnjih novembrskih volitvah premagal a 51 odstotki glasov zmernejšega Rockefellerja. Demokratična javnost upravičeno izraža zaskrbljenost in poudarja, da bi Goldwa-terjeva izvolitev pomenila veliko nevarnost za mednarodni razvoj ter obtožuje ostale republikanske kandidate, da se niso dovolj potrudili, da bi uspehe Goldwaterja preprečili. — Važne so tudi izjave predsednika Johnsona, ki je v nekem svojem govoru poudarjal zlasti veliko vojaško premoč ZDA nad Sovjetsko zvezo ter temu dejstvu pripisoval dosedanje svoje diplomatske uspehe: od moskovske pogodbe do teleprinterske povezave med Moskvo in Washingtonom.
Kot je bilo že napovedano, posvetovanja 43 civilnih in vojaških strokovnjakov v Honoluluju niso dala takih rezultatov, ki bi bili lahko objavljeni, temveč jih držijo v strogi tajnosti. Vse kaže, da je bil edini namen posvetovanj, «da bi nasprotnik razumel, da mi govorimo resno,» kot je izjavil državni tajnik Rusk. Ta namen potrjujejo tudi največji manevri v zgodovini SEATO, ki se bodo začeli danes južno od Manile in pri katerih bo sodelovalo več kot 20.000 vojakov, 75 ladij in več sto letal ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije in Filipinov. Za manevre so še prav posebej poudarili, da gre za to, da se pokaže «da so sile NATO sposobne naglo in z ustrezno močjo odgovoriti na katero koli prošnjo za pomoč v primeru napada na katero koli državo SEATO».
Končno je nadvse zanimiv načrt enajstih točk, ki ga je za rešitev najvažnejših mednarodnih vprašanj predložil predvčerajšnjim Hruščovu laburistični voditelj Wilson. Toda Hruščov je zahteval, da se članice NATO najprej odrečejo organiziranja večstranske jedrske sile kot pogoj, da se diskusija o VVilsoiiovem načrtu sploh začne.
Ha današnji dan pred dvajsetimi leti
Objavljamo odlomek iz knjige Corneliusa Ryana «Najdaljši dan stoletja», ki opisuje prvi dan zavezniške invazije v Normandiji l. 194i. Odlomek je natisnjen v knjigi Djordja Fedenkoviča «Maršali, generali in politiki o drugi svetovni vojni». Knjigo, ki smo nanjo že nekoč opozorili, je izdala «Mladinska knjiga» v zbirki školjka. Citatelji, ki žele brati naprej ta odlomek, si ;o lahko nabavijo v Tržaški knjigami.
V	štabu 15. nemške armade, blizu belgijske meje, je sedel mož in napeto gledal, kako vstaja jutro 4. junija 1944. Podpolkovnik Hellmuth Meyer je sedel v svoji pisarni, utrujen in z zaspanimi očmi. Od 1. junija ni prespal niti ene noči. Zadnja noč pa je bila najhujša. Vse življenje je ne bo pozabil.
Meyer je izpolnjeval nehvaležno, izčrpavajočo in za živce nevarno dolžnost. Razen svoje dolžnosti obveščevalca 15. grmade j® vodil tudi protivohunsko sekcijo invazijske fronte. Srce te organizacije je bila prisluškovalna radijska služba 30 mož, ki so delali v ekipah brez počitka v betonskem zaklonišču, polnem preciznih instrumentov. Vse njihovo delo je bilo prisluškovanje in nič drugega. Vsak izmed njih je gladko govoril tri jezike in nobena besede, noben Morsov šepet, ki so ga poslali zavezniki po valovih, jim ni mogel uiti.
Meyerjevi ljudje so bili takšni strokovnjaki in njihova oprema tako popolna, da so na daljavo 200 kilometrov prestrezali sporočila, odposlana iz jeepov v Angliji. To je Meyerju zelo pomagalo. Ameriški in angleški MP, ki so se pogovarjali med seboj po radiu, ko so usmerjali kolone čet, so mu bili v veliko pomoč, da je sestavil seznam raznih divizij v Angliji. Toda Meyei-jevi prisluškovalni aparati že nekaj časa niso več prestrezali nobenih klicev. To je bilo važno: radio je dobil ukaz, naj molčh To je bil še en znak več, da ga je bilo treba priključiti že zbranim podatkom, da je lahko doumeval, da izkrcanja ne bodo več dolgo odlašali.
Razen številnih poročil agentov so podatki te vrste Meyerju omogočali, da je dobil predstavo o naklepih zaveznikov. Svoje delo pa je poznal. Večkrat dnevno je brskal po svežnjih raznih poročil in iskal kaj nenavadnega, nenormalnega, sumljivega — kaj kares neverjetnega.
In prejšnjo noč so bili njegovi ljudje prestregli nekaj neverjetnega, nujno časopisno brzojavko, snreieto v temi. Nujna vest Associated Press NKY : Eisenhower napoveduje zavezniško izkrcavanje v Franciji.
Meyer pa je poslal po teletipu snoročilo OKW (Oberkommando der Wt hrmacht, Hitlerjev vrhovni štab). Potem je telefoniral v OB West ( Oherbefehlshaber West), vrhovni štab von Rund-stedta in v vrhovni štab generala Rommela (armadna grupa B).
V	OKW so sporočilo izročili generalu Alfredu Jodlu, šefu operativnega štaba. Toda obležalo je na njegovi mizi. Jodl ni dal znaka za preplah. Mislil je, da je Rundstedt to že storil. Rund-stedt pa je mislil, da je Rom-melov vrbovni štab izdal potrebno povelje.
Na obali je bila torej samo ena armada pripravljena:	15.
pred Calaisom. Sedma armada, ki je branila obalo Normandije, ni zvedela za sporočilo in ni ničesar ukrenila.
In vtem ko je Meyer čakal 180
kilometrov od tod, v vasici La Roche-Guyomu, ki je že dvanajst stoletij dremala na ovinku Sei-ne, približno na pol pota med Parizom in Normandijo, se je vrhovni poveljnik armadne grupe B feldmaršal Ervin Rommel pripravljal na pot v Nemčijo.
Tisto jesen je von Rundstedt, odgovoren za obrambo Evrope, naprosil Hitlerja za ojačenja. Namesto čet so mu dodelili smelega, ambicioznega, trmoglavega Rommela. Von Rundstedt, šestdesetletni aristokrat, je bil globoko ponižan, ko je videl, da prihaja Rommel z Gummibefeh-lom ali «elastičnim poveljem», ki mu je nalagalo, da opravi inšpekcijo obalnih utrdb — sloveče a-tlantske trdnjave — in predloži svoje poročilo neposredno OKW, firerjevemu vrhovnemu štabu. Von Rundstedt je bil užaljen in razočaran spričo prihoda mladega Rommela — imenoval ga je «maršal Bubi» (maršal deček) tako, da je vprašal feldmaršala Wil-helma Keitla, šefa OKW, da li naj ima Rommela za svojega naslednika. Keitel mu je odgovoril, «da ne sme povzemati napačnih zaključkov» in «da Rommel kljub svojim velikim sposobnostim ne more prevzeti podobne naloge».
Kmalu po prihodu je krenil Rommel na bliskovito inšpekcijo atlantske trdnjave, in tistega, kar je videl, se je ustrašil. Samo na redkih krajih so bile betonske in jeklene utrdbe dograjene, namreč v glavnih pristaniščih, zalivih in proti ožinam, začenši severno od Le Havra približno do Holandske. Drugod je bilo treba vse delo še opraviti. Ponekod se delo sploh še ni bilo začelo. A celo takšna, kakršna je bila, je bila atlantska trdnjava strašna zapreka. V njej je kar mrgolelo topov. Toda po Rommelovem mnenju jih je bilo še premalo. Nič se mu ni zdelo dovolj močno, da bi zaustavilo juriš, ki ga je Rommel — ne da bi pozabil na mučen poraz, ki mu ga je bil zadal prejšnje leto Montgomery v Severni Afriki — zanesljivo pričakoval. Pod njegovim kritičnim očesom je dobivala atlantska trdnjava podobo tatarske utrdbe. 1-menoval jo je, uporabljajoč enako slikovit kakor univerzalen jezik, «fantazija», izraz iz Hitlerjevega slikovitega besednjaka.
Rommel je odločno zagovarjal to teorijo. Poznal je samo eno sredstvo, da se odbije napad: frontalno, s sklonjeno glavo.
Rommelov adjutant se dobro spominja tistega dne, ko je feldmaršal pojasnil svojo strategijo. Stali so na pusti obali in Rommel, močna- in zamaščena postava, v dolgem plašču z ruto okrog vratu, je korakal vzdolž in «počez in mahal s svojo «uradno» maršalsko palico, s črnim korobačem s srebrnim jabolkom, od koder je visela resa iz belo-rdeče svile. S koncem korobača je po-kazoval na pesek.
«Vojno bomo dobili ali izgubili na teh obalah,» je rekel. «Samo eno možnost imamo, da odbijemo sovražnika, in sicer, kadar bo v vodi, ko se bo brodeč boril, da bi zlezel na suho. Naša ojačenja nikoli ne bodo prispela na kraje napada in pričakovati jih bi bila neumnost. Glavna o-brambna črta bo tu. Vse naš5 sile morajo biti pripravljene vzdolž teb obal. Verjemite mi, Lang, prvih štiriindvajset ur invazije bo odločilnih... To bo za zaveznike in za Nemčijo — najdaljši dan.»
Hitler je v celoti odobril Rommelov načrt in tisti dan je odšel von Rundstedt na zapeček. Rommel je izpolnjeval von Rundsted-tova povelja samo, če so se uje-
...............................•■»..l.iiimliu
V soboto v Ljubljani otvoritev mednarodnega lesnega sejma
Po dvoletnem presledku se bodo v soboto, 8. junija 1.1. spet odprla vrata 5. mednarodnega lesnega sejma, ki bo od 6. do 14. junija v vseh prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani Kot je znano, prireja Gospodarsko razstavišče specializirane mednarodne lesne sejme vsako drugo leto, zadnji je bil leta 1062.
Znano je, da je lesna stroka ena najpomembnejših industrijskih vej v LR Sloveniji, zlasti je pomembna zaradi izvoza, *i narašča iz leta v leto. V nekaj letih je slov. lesna industrija, skupno z jugoslovansko, naredila velik koran, saj se jo pojavila že ob boku industrijsko visoko razvitih držav in pričela enakopravno tekmovati na zahtevnih tujih tržiščili, ne samo z lesom in polizdelki, marveč predvsem s finalnimi proizvodi. Danes je v Jugoslaviji vrsta renomiranih lesno industrijskih podjetij, ki že vrsto let .zvažajo svoje izdelke, zlasti pohištvo ter proizvode lesne galanterije, in to predvsem na tržišča s trdno valuto. Pri t8ko naglem razvoju lesne industrije so odigrali pomembno vlogo tudi specializirani mednarodni lesni sejmi v Ljubljani, saj se te prireditve — poleg sejmov v Parizu in Kčlnu — uvrščajo med vodilne svetovne specializirane sejme za lesno stroko.
Letošnji sejem bo zavzel vse pokrite prostore GR in vrh tega ge dobršen del odprtih razstav-nih površin, tako da bo po svojem obsegu doslej največji lesni
sejem. Kolikšno zanimanje vlada za ta sejem med domačimi in inozemskimi razstavljavci, nam priča dejstvo, da so bili vsi razstavni prostori praktično oddani že pred pomladjo in da je bilo treba nabaviti še precej nadstrešnic za proizvode, ki bodo razstavljeni na odprtih površinah pred kupolno dvorano A.
Na letošnjem sejmu sodeluje 101 podjetje, in sicer 84 domačih in 37 inozemskih razstavljavcev. Prvič sodelujejo na tem sejmu Francija, Velika Britanija in ZSSR. Med inozemskimi razstavljavci, k: bodo na sejmu prikazali najraznovrstnejše sodobne stroje, orodje in reprodukcijski material za lesno industrijo, sodelujejo izključno ugledna podjetja, znana po vsem svetu. Stroje, opremo, orodje in reprodukcijski material razstavljajo podjetja iz Avstrije, CSSR, DR Nemčije, Francije, Italije, Poljtke, Švedske. Velike Britanije, ZR Nemčije, SZ in, seveda, Jugoslavije. Skupno torej 11 držav. Leta 1962 je sodelovalo 9 držav.
Ob letošnjem mednarodnem lesnem sejmu se bodo v Ljubljani večkrat zbrali tudi strokovnjaki iz vso države na šte vilnih predavanjih.
Med drugim so ha sporedu tri stiokovna predavanja o strojni opremi, o oblikovanju v lesni industriji v ZDA, predvideni pa so tudi sestanki med izvozniki zaradi skupnega nastopa na tujih tržiščio ter sestanek francoskih gospodarstvenikov z jug. proizvajalci lesnih izdelkov.
mala z njegovimi idejami. Da bi ravnal po svojem preudarku, je uporabljal nepreklicen argument: — Firer mi je dal izrecna povelja.
V nekaj mesecih je njegova trmoglava vztrajnost vse spremenila. Na vseh obalah, ki so bili po njegovem mnenju prikladne za morebitno izkrcanje, so njegovi ljudje ob pomoči prebivalstva, rekrutiranega na kraju, zgradili številne pregrade proti tankom in ladjam, narejene iz različnega orodja : jekleni tetraedri z ostrimi zobci, bunkerji z zobčastimi robovi, ostri leseni koli, betonski stebriči v višini morja med plimo in oseko. Med vsem tem pa so bile položene mine. Ce bi mine odpovedale, bi jih zamenjale bombe, ki bi se razpočile ob najmanjšem dotiku.
Neobičajni Rommelovi izumi (izmislil si jih je tako rekoč sam) so bili preprosti in strašni hkrati. Lomili, razbijali naj bi izkrcevalne ladje ali pa jih zadržali dovolj dolgo, da bi omogočili obalnim baterijam njih uničenje. Rommel je menil, da bodo sovražnikove čete tako ali drugače zdesetkane znatno prej, preden bodo stopile na trdna tla. Nad pol milijona teh podmorskih smrtonosnih zaprek je bilo zgrajenih vzdolž obal.
In vendar Rommel, ki je zahteval mnogo, še ni bil zadovoljen.
V pesku, v zalivih, na vseh cestah in v vseh kotanjah vzdolž obal je dal položiti nešteto raznolikih min — od širokih, sposobnih uničiti tank, do majhnih S min proti vojakom, ki bi, brž ko bi človek stopil nanje, poskočile in se razpočile v višini pasu. O-balo je pokrivalo nad pet milijonov teh min.
Ura invazije se je približala: falanga ladij je rezala sive in razburkane vode Rokavskega preliva in se bližala Hitlerjevi Evropi. Ladje so prihajale, val za valom, na trideset kilometrov dolgo fronto: 5000 najrazličnejših vrst. Med njimi so bile nove in brze jurišne prevozne ladje, zarjaveli tovornjaki, majhni parniki, krajevne ladjice z Rokavskega preliva, ladje-bolnišnice, zastareli tankerji, obrabljene obalne ladje In celi roji okornih remorkerjev. Bile so tudi neskončne kolone ladij za izkrcavanje z ravno palubo, težkih in neestetskih, dolgih tudi nad sto metrov.
Večina izmed njih, kakor na primer velike prevozne ladje, je nosila med drugim čolne za juriše na obale. Nad vsemi ladjami so plavali baloni protiletalske zaščite. Lovske eskadrilje so letele nad oblaki. Obkrožajoč vse to, varujoč ta fantastični mimohod ladij; polnih ljudi, municije, orožja, raznih potrebščin in hrane, topov in motornih vozil, pa je bila na straži strahovita armada 702 vojnih ladij.
Okrog desetih zvečer so se po vsej Angliji letalske čete povzpele v motorna in jadralna letala. Letala, ki so nosila izvidnike, katerih naloga je bila očistiti za padalce določena področja, so bila že vzletela. V 101. letalski diviziji, v Newburyju, je vrhovni poveljnik Dwight Eisenhower s skupino oficirjev in štirimi vojnimi dopisniki gledal, kako vzle-tako prva letala z vzletišča. Celo uro so govorili o teh ljudeh in bili bolj v skrbeh za letalsko operacijo kakor za vse druge faze ofenzive. Nekateri izmed njegovih štabnih oficirjev so mislili, da bo treba ta napad drago plačati z 80% izgub.
Eisenhower je gledal, kako se letala težko premikajo po vzletišču in kako se počaai vzdigujejo drugo za drugim, potem pa izginjajo v noč. Eisenhower se je ozrl v črno nebo. Vtem ko je ogromna formacija še bobnela nad tlemi, preden je krenila proti Franciji, se je dopisnik Red Miller ozrl na vrhovnega poveljnika: Eisenhower je imel » s°l* zami zalite oči.
Nekaj minut pozneje so invazijske čete na Rokavskem prelivu slišale brnenje letal. Bobnenje je naraščalo; letala so letela nad njimi, val za valom. Formacije so letele dolgo. Potem je bobnenje njihovih motorjev utihnilo. Na poveljniškem mostu «Herndona» so oficirji in vojni dopisnik Tom Wolf vzdigovali glave, upirali oči v temo in iate-govali vratove, ne da bi mogli črhniti le besedico Ko pa je zadnja formacijo odletela nad njimi, je zamigljala svetloba v oblakih, nad ladjevjem. Počaei je prenesla Morsove signale:	tri
kratke, enega dolgega:	V kot
vietoria.
»led svojim obiskom po Jugoslaviji si je sovjetski obrambni minister maršal Malinovski (tretji od desne)
ogledal tudi tovarno «Iskra» v Kranju
It 11/ege ^ g/pf/fi/i.ire
«
*
frlihaYòtvf*
«Ricerche slavistiche»
Izšel je X. zvezek revije «Ricerche slavistiche» (z letnico 1962, toda natisnjen šele aprila 1964). Založnik te imenitne revije je še vedno Sansoni iz Firenc, urejuje jo pa Giovanni Maver ter poleg njega še Ettore Lo Gatto in Riccardo Picchio. Z daljšimi prispevki sodelujejo v tem zvezku Evel Gasparini (L'orizzonte culturale del «mir»), Josef Warszaws ki (Il problema dei Silviludia di Al. K Sarbiewski), Sante Graciotti (Sulla biblioteca di Krasicki),
..............umili.......ttnililiiiiiiiiiitiiliiinnuimi.......................nimmiili........................ninnimi.......linnnni............................................................
Prva ženska v Italiji «vitez dela»
BOLOGNA, 3. — Z odlokom predsednika republike je postala Gilberta Gabrielli Minganti kot prva ženska v Italiji «vitez dela». Odlikovanka vodi od 1. 1947 tovarno, ki Izdeluje orodje.
Berta Gabrielli, rojena 1. 1897, se je z 21 leti poročila z Mingantijem, ki je 1. 1919 odprl majhno delav- ] nico. L. 1923 se je delavnica preselila na sedanje mesto in se povečala v tovarniški obrat, ki je zaposloval nekaj stotin delavcev. 2e takrat je žena sodelovala z možem. Med vojno je bila tovarna porušena in Nemci so lastnika prisilili, da je stroje prepeljal v Palgzzolo sulltJglio m tudi ime potijeja so ukazali zamenjati.
Po vojni se je 1. 1946 pričela obnova tovarne. L. 1947, ko je tovarna že spet dobro delala, je Minganti umrl. Alberta je potem osebno prevzela vse vodstvo. «Od tistega trenutka, pravi, je tovarna postala moja družina in neposredno skrbim zanjo. Delam po dvanajst ur na dan in često si še nesem domov razne papirje in registre. Delam vztrajno in z drugim se ne ukvarjam. Vendar pa sem mnenja, da ne delam nič izrednega.»
O odlikovanju pa je gospa Minganti dejala: «Nisem na to mislila. Menila sem, da so druge ženske bolj zaslužne od mene. Vsekakor pa uradna priznanja niso zame temveč za delo mójega moža in vsega osebja.»
S PROCESA PROTI HUNSCHEJU IN KRUMEYU
Večtednov so plinske telite morile madžarske Žide
Pred vstopom v plinsko celico sta nekoč dve Italijanki iztrgali esesovcu pištolo in ga ustrelili
FRANKFURT, 3. — Na procesu proti Ottu Hum cheju in Hermannu Krumeyu, ki sta Adolfu Eichman-nu pomagala pri zapiranju in pre-peljevanju madžarskih Zidov v taborišče Auschwitz, je danes pričala dr. Ellen Lingens-Reiner, bivša jet-nica v tem uničevalnem taborišču Povedala je, da je spomladi 1944 prispelo v taborišče okrog 400.000 Zidov, za katere je bila «edina možna usoda smrt, kajti v taborišču ni bilo ne barak ne oblačil ne jedi in ne vode za te nove jetnike. Od tistega dne so plinske celice delale s polno paro skozi šest ali osem tednov, dokler ni bilo grozno delo dokončano Novi prišleci, ki so bili v Auschwitzu sprejeti ob zvoku nemških koračnic — je dostavila priča — so verjetno mislili, da so plinske celice kake delavnice, ker se niso prav nič ustavljali, ko so jih vodili tjakaj. Spominjam se samo, enega primera upora, ko sta dve Italijanki razumeli, da ju vodijo v
smrt, pa sta nekemu esesovcu iztrgali iz rok pištolo in ga ubili».
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiMiMiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiMiiiiitiuiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiM
Ni se še ustavila epidemija paratifusa
Fotografija Horata Adolfa Eich-mana, 24-letnega sina nacističnega kriminalca, ki je bil v Izratlu obsojen na smrt. 8 kljukastim križem na rokavu Horst A. Elchmann v Buenos Airesu poveličuje delo očeta, morilca 21dov
Predsednik LR Kitajske Maocetung je v Pekingu sprejel italijanskega senatorja Paola Battina Vittorellija (PSI), ki je član komisije za zunanje zadeve v senata
ZAR bo v kratkem izstrelila satelit
KAIRO, 3. — «ZAR bo v kratkem izstrelila umetni satelit», piše danes list «Al Gomhouria» ter pri tem navaja «zanesljive vire» ministrstva za znanstveno raziskovanje.
Po pisanju »ista si ministrstvo sedaj prizadeva za sporazume z nekaterimi državami, ki imajo kontrolne postaje, da bi sledile bodočim satelitom ZAR. List Se dostavlja, da so se uspešno zaključili poskusi s tristopenjsko raketo, ki naj spravi satelit v orbito.
V krogih blizu nemških znanstvenikov, ki delajo v Egiptu, potrjujejo vest omenjenega lista in pravijo, da bo satelit, ki bo težak 20 do 30 kg, istreljen najbrž letos poleti.
sveta za trgovino, ki so danes raz pravljali o sedanjem stanju in perspektivah razvoja jugoslovansKeaa turizma Po do sedaj sklenjenih aranžmanih se pričakuje, da bo letos znašal dotok deviz namesto predvidenih 90 milijonov dolarjev nad 100 milijonov dolarjev (lani 66,7 milijona). Med osnovnimi pogoji, ki zagotavljajo tako pomembno povečanje deviznega dotoka od turizma, se omenjajo podališanje turistične sezone skoraj na celo leto, izgradnja novih prvorazrednih hotelov, cest, zabavišč in drugih raznin objektov, ki bi omogočili inozemskim turistom, da dnevno več poramjo kot do sedaj
Letalonosilka ki sc rada zaleti
Obisk iz Poljske v Jugoslaviji
BEOGRAD, 3. — V Beograd je danes prispela delegacija Fronte narodne enotnosti Poljske pod vodstvom Jana Klsha, člana CK Poljske združene delavske stranke. Danes dopoldne se je delegacija, ki bo v Jugoslaviji prvenstveno proučevala razvoj kmetijstva, v zveznem odboru SZDL raztovarjala o kmetijski politiki in vlogi SZDLJ na vasi. Studijska delegacija Fronte narodne enotnosti Poljske ho za časa desetdnevnega bivanja v Jugoslaviji obiskala poleg Srbije, še Hrvaško m Slovenijo.
Perspektiva turizma v Jugoslaviji
BEOGRAD, 3. — Jugoslavija ima vse pogoje, da konec sedemletnega gospodarskega razvoja, t.J. 1. 1979 doseže letni dotok 500 milijonov do larjev od turizma. To Je mišljenje nekaterih članov odbora zveznega sveta za blagovni promet zvezne skupščine in odbora gospodarskega
LONDON, 3. — Epidemija parati-fusa, ki je izbruhnila v Aberdeenu na Škotskem, se še širi. Nekatere osamljene primere so danes registrirali v Glasgov/u: nekega otroka dveh let in dečka trinajstih let so spravili v bolnišnico. Število potrjenih primerov v bolnišnici v Aberdeenu pa se je davi dvignilo na 287, kar Je 16 primerov več od včeraj zvečer. Sumljivih primerov je 39. Po mnenju zdravstvenega inšpektorja Macqueena, najbrž ni mogoče pri tem misliti na tretji val epidemije. Povedal Je nadalje, da gre za poseben tip paratifusa, ki so ga našli v Španiji, v Južni Ameriki, na jugu ZDA in pa samo enkrat v Veliki Britaniji pri neki skupini turistov, ki so bili prej v Španiji. Lani so bili samo trije osamljeni primeri paratifusa v zvezi z uživanjem zmrznjenega mesa v konservah, ki so prišle iz iste argentinske tovarne kot letos. Ugotovilo se je, — po analizi v laboratorju — da je bilo meso okuženo z nepitno vodo iz neke reke ob tovarni, ki so Jo uporabljali za ohlajevanje konserv po zacinjenju. Po mnenju zdravstvenih oblasti se je konserva med ohlajevanjem na mestu, kjer Je bila zacinjena, rahlo odprla ter nato spet zaprla, medtem pa Je že prišla v konservo majhna količina okužene vode.
Sporočajo, da Je v 1200 šolah na področju West Riding v šolskih kuhinjah prepovedano uživanje mesa v konservah.
Zadnja vest: Danes zvečer Je bila v bolnišnicah 301 oseba (262 potrjenih in 36 sumljivih primerov).
RIM, 3. — Danes popoldne so are
tirali Romola Vasellija, vnuka znanega rimskega gradbenika istega imena. Obdolžen je goljufije ter izdaje nekritih čekov za vsoto 800 milijonov lir. Romola Vasellija, sina Maria Vasellija (ki je prvorojenec omenjenega gradbenika Romola Vasellija), so odpeljali v zapore Regina Coell.
Samomor študenta in mlade žene
FIESOLE (Firence), 3. — Danes zjutraj je neki zidar, ki je šel na delo, našel pod nekim drevesom trupli nekega moškega in ženske. Ugotovili so, da je moški 27-letni študent Luigi Poggiali, ženska pa prav toliko stara Franca Marchi Boni. Poggiali m Marchi Boni, ki je že nekaj let ločena od moža, sta se že nekaj časa poznala. Spoznala sta se v neki bolnišnici. Zdi se, da sta sklenila napraviti samomor, ker je bil zakon mlade žene ovira, da bi se lahko poročila s Poggialijem. Ugotovilo se je, da sta zaužila znatne količine nekega uspavalnega sredstva.
Temperatura
RIM, 3. — Danes ob 13. url Je bilo najbolj toplo v Rimu (28 stopinj), takoj za Rimom pa so Trst, Bologna in Neapelj s 27 stopinjami, sledijo Benotke, Firence in Pescara s 26 stopinjami, 25 stopinj pa je bilo v Boemi, Veroni, Campobas-
su in Cataniji. Najbolj hladno je bilo ob tej uri v Turinu (21 stopinj).
Poročila iz evropskih prestolnic o temperaturi ob 7. uri zjutraj navajajo največjo vročino v Atenah (24 stopinj), nato v Beogradu (23), v Varšavi (20). medtem ko je bilo najbolj hladno v Oslu (8 stopinj).
NORFOLK (Virginija), 3. — Ameriška letalonosilka «Lake Champlain» ter norveška trgovska ladja «Skau-vaag» sta danes dopoldne trčili v zalivu Cheasapeake zaradi zelo goste megle. Na ameriški ladji so nastali požari, ki pa jih je posadka v 45 minutah pogasila. Ranjencev baje ni bilo. Ista letalonosilka se je 6. maja zaletela v ameriško torpedovko «De-catur».
Na Jugu nove letalske proge
PALERMO, 3. — Od danes so glavna mesta na Jugu povezana z letalskimi progami družbe ATI. Moderna letala «KK» s 44 sedeži bodo vzdrževala zveze na progah Neapelj-Palermo Trapani ■ Pantelleria, Palermo ■ Catania In Neapelj - Reggio Calabria - Catania.
MILAN, 3. — Neozdravljivo bolna leži v milanski bolnišnici 62-letna Adele Bonfanti. Zdravnikom je dejala, da bi pred smrtjo še rada videla svojega 30-letnega sina, ki Je pred letom odšel od hiše Pred dnevi so ga videli v Milanu, toda on nič ne ve o stanju matere.
REGGIO CALABRIA, 3. — Kmetica Maria Stella Cnspo, stara 33 let, Je z udarci s palico pobila 40-letnega moškega, s katerim je že več časa skupaj živela. Zdi se, da Je bil umor zaključek prepira, k» je med obema nastal zaradi ljubosumja.
Nekaj ur po zločinu so karabinjerji žensko aretirali.
LIZBONA, 30. — Neki kmet je moral ugrizniti svojega osla, da ga je prisilil, da izpusti njegovo roko. Osel je namreč zgrabil z zobmi roko svojega gospodarja in je ni hotel izpustiti, tudi ko ga je gospodar tepel s palico. Sele ko je kmet ugriznil osla v gobec. Je ta izpustil roko.
»S:

..... .wi8wP!#i4PMafe:i?... s	* pPkaSag
V Opatiji so preuredili staro, že skoraj neuporabno ladjo v plavajočo restavracijo In bar ter ji dall ime Barba Rude. Na ladji so tudi ležišča. Pravijo, da jr ladja stalno polna gostov In so ležišča že v naprej rezervirana za več mesecev
Pavao Galič (L a fortuna del Manzoni nei periodici di Dalmazia) in Ignazio Ambrogio (Per una rilettura del «Son Makara»). Irena Mamczarz, Eridano Bazza-relli, Domenico Cuccamo Tadeusz Ulewicz in Giovanni Maver re-cenzirajo poljska, ruska in francoska slavistična dela ter nekaj letnikov zagrebških Studia Romanica (et Anglica Zagrabien-sia). V rubrikah Letture in Segnalazioni naletimo večkrat o-men jene srbohrvatske avtorje ali dela, ki se nanašajo na srbohrvaščino, le redko pa je v tem zvezku srečati kako navedbo, ki se nanaša na slovenistiko. Omenjen je le spis Cronie Lettere di Graziadio Ascoli a Franz Mi-klosich (iz zbornika «Studi in o-nore di Ettore Lo Gatto e Giovanni Maver»), ter iz istega zbornika prispevek W. Giustija (Un curioso opuscolo attribuito a un «emissario russo») in S. Škerlja (O «Pleonastičnih nikalnicah» v slovenščini) ter končno Storia della letteratura slovena B. Meriggija. Na koncu objavlja revija kazala vseh dosedanjih devetih zvezkov. Kot vsi dosedanji pomeni tudi ta zbornik o-bogatitev slavistične znanosti v Italiji ter na slavističnem področju sploh.
Odmev partizanstva v nemški pesniški zbirki
V peti štvelki «Borca» je poleg leposlovnih in drugih sestavkov objavljeno poročilo Ivana Krefta Odmev partizanstva v nemški pesniški zbirki. Avtor piše o pesniški zbirki Louisa Fiirnberga El Šhat. Zbirki je dal Furnberg ime po puščavskem kraju, kjer so na meji med Aziio in Afriko od začetka leta 1944 do začetka 1946 bivali jugoslovanski ljudje, ki jih je okupator pregnal iz njihovih domačij ali pa jih onesposobil v boiu Hkrati z zavednimi Jugoslovani, pu se je Louis Furnberg, znan protifašistični bojevnik ter prijatelj in občudovalec jugoslovanskih partizanov, srečal tudi z jugoslovanskimi. poli-skimi in grškimi odpadniki, ki jim velja ves njegov prezir, sai jih je v 44-dnevnem skupnem bivanju dodobra spoznal.
«Numerično reševanje enačb» nov zvezek Knjižnice Sigma
Na tem mestu smo omenili menda skoraj vse zvezke Knjižnice Sigma, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga v Ljubljani. Založba izdaja to zbirko za Društvo matematikov in fizikov SRS in je torej jasno, da gre za dela s področja matematike in fizike. Pred kratkim je izšel zvezek Numerično reševanje enačb, ki ga je napisal Zvonimir Bohte. Ob delu se kot nestrokovnjaki ne bomo ustavljali, priporočamo pa ga vsem tistim srednie-šolcem višjih razredov, ki se čutijo v matematiki močni, nadalje pa profesorjem m vsem, ki se ukvarjajo z uporabo matematike. (Kniižico bo mogoče V kratkem dobiti tudi v Tržaški knjigarni.)
Sodobnost št. 6
Z junijsko Številko se je zaključila I. knjiga XII. letnika «Sodobnosti» V te; številki objavlja prozo savio Andrei Hieng (Trt zelo žalostna poglavja, pesmi pa Kajetan Kovič: Niko Košir je prevedel nekaj pesmi iz sodobne španske lirike (pesniki Angel Gonzales, José Afiustin Goytisolo, José Angel Valente in Jesus Lopez Pache-co); prvi del izbora je izšel Je v prejšnji številki. V tej številki je objavljen koncept predavanja pokojnega inž. arh. Dušana Grabrijana Slabosti in veličina arhitekta Jožeta Plečnika; predavanje je avtor govoril svojim tovarišem v nemškem vojnem ujetništvu leta 1941 Končana je v tej številki razprava Janeza Stanonika Lonpjeltoui in Smolnikar. V zaglavju Problemi sodobne družbe objavljata France Cerne in Janez Jerov-šek tri razprave. Pod naslovom Ob novi študiji o Stritarju piše Stefan Barbarič o knjigi Jožeta Pogačnika Stritarjev l iterami nazor; Emiljan Cevc poroča o albumu Miheličevih risb, Vladimir Koch pa poroča o filmskem festivalu v Oberhausnu.
Izdan zapisnik zborovanja «Tridentinsko na morju»
Tridentinska pokrajinska ustanova za turizem je zbrala ter izdala v posebni knjipi (v ciklostilu) popoln zapisnik zborovanja, ki je bilo pod geslom «Tridentinsko na morju» v dneh od 23. do 25. marca nn «Aupu-stus 11», motorni ladji družbe «/-talia». Zborovanja so se udeležili časnikarji iz Italije in drugih držav, poleg številnih predstavnikov turizma ter ministrstva za turizem.
• « •
JUAREZ (Mehika), 3. — Pevka Abbe Lane fe zaprosila in danes dosegla pri sodišču v Jurezu raz-poroko z dirigentom Xavierom Cugatom, potem ko je bila z njim poročena 12 let.
ZANIMIV ZAKONSKI PREDLOG ZA ALBANSKE ŠOLE V ITALIJI
Za izvajanje ustave in najosnovnejših načel pedagogike in šolske psihologije
Predlog se nanaša na najmanj 200.000 ljudi albanskega porekla - Težave mladih Albancev v šoli, ker ne znajo italijanski, in učiteljev, ki ne znajo albanščine
Kot smo 23. maja poročali so demokrščanski poslanci Rulfi-ni, Foderaro, Restivo, Cassiani, Giuseppe Reale, Nucci, De Zan, Ernesto Piicci, Galli, Merenda, Bova, -Semeraro in Spinella pripravili zakonski predlog in ustrezno obrazložitev za uvedbo albanščine kot JČnega jezika v šolal) v albanskih naselbinah v Italiji. Gre v celoti za nekaj občin z nad 200 tisoč prebivalci, ki so albanskega porekla in ki so ohranili svojo materinščino, svoje ljudske običaje in navade, kot beremo v sami obrazložitvi. Tu tudi zvemo, da je v naselbinah s prav tolikšnim številom prebivalstva, albanska govorica že izginila. Nikakega dvoma ni, da je ta pobuda poslancev vse hvale vredna, ko je njen namen rešiti «jezikovno, kulturno in tolklorno bogastvo» albanskega življa v Italiji. Toda, kar velja za te Albance, povsem enako velja tudi za Slovence v videmski pokrajini, za 11 občin s popolnoma slovenskim prebivalstvom in za 9 občin, v katerih so popolnoma slovenske vasi. To, kar privoščimo albanskim nasel-binam, na katere se pričujoči zakonski predlog nanaša, si želimo tudi za Slovence v videmski pokrajini, in pri tem poudarjamo, da člen 6 državne ustave in o-stala načela, ki se v obrazložitvi navajajo v celoti veljajo tudi /.a Slovence v videmski pokrajini.
V naslednjem objavljamo zakonski predlog in obrazložitev:
Posebni predpisi za pouk v osnovnih šolali italijanskih občin albanskega porekla
Člen 1.
V	osnovnih šolah v občinah republike, v katerih se po navadi govori v italijansko-albanskem jeziku, se mora pouk vršiti v odnosu na jezik, ki se tam govori in v odnosu na krajevne tradicije.
Člen 2.
Minister za javno vzgojo, po mnenju komisije strokovnjakov, ki jo sam imenuje, bo določil pro grame, predvidene z gornjim čle noni, ki naj se vključijo v dl daktiene programe osnovne šole Učni programi dveh razredov prvega cikla, bodo morali olajša ti pri učencih prehod iz materin skega italijansko-albanskega jezi ka, k osvojitvi italijanskega jezika.
V	razredih drugega m tretjega cikla, bodo programi morali zagotoviti učencem sposobnost, brati in pisati v italijansko ■ albanskem materinem jeziku ter zadostno poznavanje kulturnega in zgodovinskega bogastva ter običaje teh skupnosti.
Člen 3.
Za usposabljanje učnih moči za osnovne šole v občinah, ki jih
p redvidepa pričujoči zakon, bo minister za javno vzgojo poskrbel za ustanovitev posebnih tečajev pri vseučiliščnih inštitutih, kjer obstajajo stolice za albanski jezik in slovstvo.
V	navedenih osnovnih šolah bodo teritorialno pristojni šolski skrbniki namestili titularne, poverjene in suplentske učne moči, ki bodo razpolagale s posebno kvalifikacijo, o kateri je govora v prejšnjem odstavku.
Člen 4.
Minister za javno vzgojo bo na temelju ugotovitve posebne, po njerh imenovane komisije, z dekretom določil občine, ki jih pričujoči zakon predvideva.
Člen 5.
Za vse, na kar se nanaša izvajanje pričujočega zakona, bo poskrbel minister za javno vzgojo s svojimi odredbami.
Obrazložitev
Člen 6 naše ustave izrecno zagotavlja in potrjuje jezikovnim jnanjšinam pravico, da jih bo državna zakonodaja ščitila.
V	Italiji so številne občine, v katerih je v rabi albanski jezik.
Po neuradnih seznamih so to sledeče občine;
Pokrajina Palermo: Piana degli Albanesi, Contessa Entellina, Santa Cristina Gela;
. pokrajina Catanzaro; Amato, Annali, Caraffa, Carfizzi, Palagorio, tan Nicolò dell’Alto, Vena di Maira, Marcedusa;
pokrajina Cosenza: Acquaformosa. Castroreggio, Carpanzano, Cercato, Civita Albanese, Falconara Albanese, Firmo, Frascineto, Lun-Kro, Piataci, Marri, Macchia, San 1 asile, San Benedetto Ullano, San Cosmo Albanese, San Demetrio Corone, San Giorgio Albanese, San Martino di Finita, San Giacomo di Cerzeto, Santa Caterina Albanese. Santa Sofia d’Epiro, Farne-ta, Eianina, Cervicati, Spezzano Albanese, Baccarino Albanese in l°ggi:
pokrajina Potenza; Barile, Ma-schito, San Costantino Albanese,
San Paolo Albanese, Ginestra, Casalnuovo Bucano;
pokrajina Campobasso: Campo-marino, Portocannone, Montecil-fone, Rionefo, Ururi;
pokrajina Foggia: Casalnuovo di Monterotondo, Casalvecchio di Puglia, Chienti;
pokrajina Avellino: Greci; pokrajina Lecce; Martignano,
Sternatia, Zollino;
pokraiinB Taranto:; Montepara-ho, San Crispieri;
pokrajina Reggio Calabria: Roccaforte del Greco;
pokrajina Pescara: Rosolano, Villa Badessa:
pokrajina Matera: San Giorgio Lucano.
Gre za 63 majhnih občin, razdeljenih v 12 italijanskih pokrajinah in s skoraj 200,000 prebivalci, v katerih so se skozi ato •etja ohranili jezik in običaji prvotnih naseljencev (toda navedc-hi seznam je le približen).
Državljani občin, v katerih je v rabi albanski jezik, pa imajo, v primerjavi z onimi, ki živijo v drugih občinah, koder se govori kak drug nenacionalni jezik, neko posebnost: in ta je v tem, da so se povsem vključili v nacionalno skup» ost, katere se čutijo sestavni in dejavni del in kateri so dali slavne rodoljube in odlične politične delavce, med katerimi je tudi Francesco Cri-spi, in od katere se ločijo edino po tom, ker so ohranili jezik svojih očetov.
Gre za jezik v najpopolnejšem pomenu besede.
Kakor je bilo rečeno, je albanščina, ki je v rabi v Italiji, «jezik, tako po svoji sintaktični in slovnični sestavi, po korenu, z katerega iznaja, ker ne izhaja Iz nobenega od jezikov, ki se govore zahodno od sredozemskega bazena ali v loku severne Evrope, ker se je ohranil v svoji malone čisti obliki. Gre za jezik, ki se govori že stoletja in je še vedno edini ali glavni način izražanja zadevnega prebivalstva in ki označuje dragocen zaklad ljudskih običajev, verskih obredov, navad in značilnostij ki se nanašajo na družbeno in družinsko življenje».
Zabeležiti je treba še, da je ta jezikovna ikupnost dala kulturi slavne pesnike in pisatelje. Nekateri teh itabjansko-albanskih književnikov so še celo danes predmet študija v albanskih šolah, kot na primer:
Girolamo de Rada (1814—1903); Beke Matranga C1560—1619); Nilo Catalano- Francesco Maria de Lecce; Nicolò Figlia (1700-1769); Antonio Santori (1819—1894): Gabriele Dara; Giuseppe Serembe (1843—1891), Giuseppe Scljiro (1865—1927) in drugi, med katerimi tudi nekaj anonimnih.
To jezikovno in kulturno bogastvo, katerega obstoj ne jamči noben zakon, je treba zaščititi; v zaščito zainteresiranih manjšin, iz moralne dolžnosti do prednikov sedanjih državljanov tujega jezika, ki so deloma ustanovile občine, v katerih se danes govori v albanščini, iz dolžnega spoštovanja do že navedenega u-stavr.ega načela; v spodbudo in iz solidarnosti do številnih ita-lijansko-albanskih skupin, ki danes izseljen:	iz	rojstnih občin,
predvsem v nekaterih velikih središčih, kot v Rimu, Palermu, Bariju, Cosenzi, Firencah, Milanu in Grottaferrati še nadalje ohranjajo žive svoje stare navade in s\/oj jezik	• -----
Zanemarjenje, zakonodajalca ili bilo krivično in neupravičeno- in bi s časom odločilno pripomoglo k temu, da bi zamrle in se porazgubile jezikovne, kulturne in folklorne z ustavo zajamčen« vrednote.
Pomislimo le, da se v številnih občinan, v katerih se je nekoč govorilo po albansko, v stoletjih in zaradi pomanjkanja zaščitnih zakonov, albanski jezik ne govori več.
Te občine, še vedno po neuradnih podatkin, so naslednje:
Arietta dl Petrona, Zangarone, Zagarise, Belvedere, Belvedere di Spinello, Casabona, Curinga, Giz-zera .Spinello di Belvedere, Zin-ga, Pargheila in Martirano Lom-oardo (pokrajina Catanzaro);
Biancavilia di Sicilia, Bronte in San Michele di Ganzeria (pokrajina Catania):
Carosino, Faggiano, Fra Gagnano, Monteiasi, Montemesola, Roccaforzata, San Giorgio Ionico (pò-krajina Taranto);
Montegrassano, Rota Greca, Montaldo Dffugo, San Borenzo del Vallo, Serra di Aiello (pokrajina Cosenza);
Mezzoiuso, Palazzo Adriano (pokrajina Palermo);
Sant’Angelo Muxaro (pokrajina Agrigento);
San Chirico Nuovo, San Chirico Raparo in Brindisi di Montagna (pokrajina Potenza);
Monteleone di Puglia .Castél-luccio dei Sauri, Faeto in San Paolo di Civitate (pokrajina Foggia);
San Martino in Pensilis. Sant’E-lena Sannita. San Giacomo degli Sehiavoni in Santa Croce di Ma-gliano (pokrajina Campobasso i;
Castelnuovo d’Africo in San Giorgio Morceto (pokrajina Regno Calabria);
Ginestra degli Sehiavoni (pò-krajina Benevento);
Galatina (pokrajina Becce);
in Panni (pokrajina Foggia).
Omenjene občine štejejo skupaj nad 200.000 prebivalcev.
Nujni problem, ki se sedaj postavlja, je prav zaščita albanskih jezikovnih manjšin v občinah, v katerih je ta jezik še vedno običajno v rabi,
V	ta namen je treba šolsko zakonodajo prilagoditi tej stvarnosti.
V	kolikor bi se glede tega ustrezno ne ukrepalo, bi to med drugim pomenilo, kršiti najosnovnejša pravila šolske pedagogike in psihologije, na temelju katerih se mira učitelj znati prilagoditi zahtevam učencev in okolja, v katferem t» živijo in so živeli.
Z druge strani to ustreza načelom veljavnih didaktičnih načrtov, ki jih je pred kratkim poudaril minister za javno vzgojo Buigi Gui, v odfiovoru na neko vprašanje v parlamentu.
Vsi razumejo velike nevšečnosti, ki izhajajo iz dejstva, ko učitelj s težavo razume svoje učence, vtem ko se morajo mnogi od teh. s svoje strani «tout court» izražati samo v italijanščini, v kateri so se pred tem povečini kaj malo vadili.
Ker se ne morejo izražati, kot se izražajo po navadi in ker je težko improvizirati prevod iz albanščine v italijanščino, so primorani učenci občin tujega jezika opraviti prve cikle svoje šolske vzgoje v velikih težavah.
Pomislimo, da s,, z druge strani tudi sami učitelji pogosto znaj-
dejo v težavah in pozivajo starše svojih učencev, naj se doma izogibajo rabi materinskega jezika in naj gov&re samo v italijanščini, ki pa jo povrh vsega tudi sami ie komaj približno znajo.
Doma, na ljudskih prireditvah, pri verskih obredih otroci zadevnih občin govorijo v jeziku, ki je drugačen od italijanskega, žive po tradicijah svojih prednikov, slišijo govoriti o zgodovini svojih albanskih prednikov. Toda predvsem, in dobro je to ponoviti, se izražajo v materinem jeziku, ki ni italijanski, pač. pa albanski ali, morda bolj točno, italijansko-albanski jezik
Pričujoči zakonski predlog zato nastaja iz objektivnih potreb ustavnega, didaktičnega in psihološkega značaja.
Te zahteve so bile predmet študija in sklepov mnogih kongresov italijanskih Albancev in so na Siciliji, kjer ima pri palermskem vseučilišču svoj sedež mednarodno središče za albanske **udi’e. ki mu predseduje dr. Rosolino Petrotta. doživele poglobljene in popolne sociološke raziskave.
Člen 1. zakonskega predloga teži za tem. da se zaradi posebnosti razmer, ki se nameravajo urediti, zakonsko potrdi načelo, ki ga vsebujejo že učni progra-mi'in ki zagotavlja, da se mora v osnovnih šolah v tistih italijanskih občinah, v katerih se po navadi govori italiiansko-alban-ski jezik, pouk vršiti v odnosu na jezik, ki je v rabi, in v odnosu na krajevne navade.
Člen 2. pooblašča ministra za javno vzgojo, da določi ustrezne programe, po posebnih splošnih predpisih.
Člen 3. predvideva, da naj se v osnovnih šolah, o katerih je govora, namestijo učne moči, ki bodo opravile posebne vseučiliščne tečaje iz albanskega jezika in albanskega slovstva
Glede tega je treba poudariti, da že obstajajo stolice za albanski jezik in slovstvo pri vseučiliščih v Palermu, Rimu, Bariju, in Neaplju, tako da ni potrebno ustanavljati nove stolice.
Zdi se primerno poudariti, da
ta člen, v bistvu, ni nič drugega kot konkretno izvajanje'člena 240 enotnega zakona o osnovnem šolstvu, ki je bil odobren s kraljevim dekretom od 5, februarja 1928 štev. 577, ki pravi takole:
«Pri nameščanju na šolah v občinah, kjer se po navadi govori jezik, različen od italijanskega, se bodo bolj upoštevale tiste učne moči, ki 'dokažejo, da v zadostni meri znajo krajevni jezik.»
Spričo dejstva, kako primerno je točno določiti nujno poznavanje resničnega stanja, t.j, katere so italijanske občine, v katerih se po navadi govori v albanskem jeziku, člen 4 prepušča ministru za javno vzgojo določitev teh občin, potem ko je o tem izrazila svoje mnenje posebno po njem imenovana komisija strokovnjakov.
Z odobritvijo tega zakonskega predloga bo parlament, v duhu spoštovanja ustavnega načela, napravil uslugo kulturi, zaščitil bo dragocen jezikovni in folkloristični zakiad, konkretno bo spoštoval že priznana načela soline pedagogie in psihologije in bo zadostil zakonitim in stoletnim željam nadvse italijanskega ljudstva, pa čeprav tujega izvori».

— Znaš kej, Jakec, jest uro se odloču, de bom menja« meštir. Kej češ, tle pr temi zguni ni nei. Moreš bet zrni-ram tle, ku prvezan. Jn pole touč ure, de be znali Trje-šlini, kolko je ura. Ma pole se vsel’h nobeden ne ravna po uri jn zmiri vsi zamedijo. Zamedijo službo, zamedijo sejo, zamedijo vlak, zamedijo kosilo jn vse. Jn pole nanka nei ne šaeajo.
— Ja, vse prou. Ma kakšen mešt.T pej misleš začent?
— Znaš, jest sm taku mislu, de be h lo narbul-še postat direktor. Mene je aden pravu, de tu je lepo jn lahko delo. Jn pošacano jn dobro plačano. De zjutraj prideš u pisarno ukuli desete, prebereš časnike, naročeš an kafè, pole pokličeš tajnico jn podpišeš an par kart, pole se zmeneš ž r jo, kam bosta šla zvečer večerjat jn pole greš Jest mislem. de tu be znou jn zmogu.
— E Mihec, ti lepu govoriš! Ma ni miga taku lahko postat direktor, kokor ti misleš! Za tu je treba jemet gotove lastnosti jn sposobnosti, ke jeh nima vsak.
— Sej znam, znam. Sej glih zatu ti pravem, de be me ti, ke vse znaš, kej poduču jn razložu, koku nej se ravnam.
— Ma ti morem povedat, de bet direktor je tudi an riščo. Zatu, ke dandanes denejo kakšnega direktorja tudi u pržon. Magari ne vsacga — ma lahko te tokà glih tebe. Zatu, ku se odločeš, je dobro, de znaš. Je res lepo žiulenje, ma lahko derà samo an cajt jn pole se znajdeš u lukni. Vidi, ke perfina tle pr nas je pršla ta navada, de denejo direktorje u pržon. Zatu dobro premisli!
— Sej sm premislu. Znaš, če si direktor, an cajt ti gre dobro. Jn lahko derà tudi dosti let. Sej si reku, de ne denejo miga vsacga u pržon.
J n ki je napisano, de be mo-gu bet glih jest? Jest jeh poznam tolko, ke so leta jn leta jn nobeden se ne zmisle, de be jeh zapru. Jn ni hudič, de be pr tolkeh direktorjeh glih jest jemu tu pegolo. Ma pole .navsezadne, tudi če končam u pržoni, ne be blo prou tolko hudo. Za jest be me dali, kvartir tudi; če je za več caj-ta, tudi obleko. Jn pole, če grem u pržon ku direktor, me bojo zmiram butše tratirali koker anga navadnega držaulana. Se ti ne zdi? Jn zatu te p rosem, de be me kej poduču, kak u be jest pršu do lega.
— Ben, za ke češ, ti povem. Ta prvo moreš delat finto, de vse znaš jn de vse zastopeš. Jn moreš gledat na obnašanje: neč se mejšat sez navadne-mi ledmi, ma zmiri hodet samo ukuli tisteh, ke kej pomenejo. Jn tam moreš gledat, de nardiš lepo figuro. Jn pole moreš jemet dobra lahte, de kašenkrat kašnega lahko namalo popahneš . ..
— Vidi, Jakec, sej jest tu zastopem: dregnet kakšnega z lahtam, tu be že znou. Tudi se mejšat samo z gospodo — be tudi znou. Ma kak u čem delat finto, de vse znam, če pej ne znam? Kej se lahko dela finto?
— Se zna, da se lahko! Moreš govort o današnji stvarnosti, od perspektiv, od razvoja, postop-keh, položaju, mehanizmu, usmerjanju, odnosih jn take reči. Jn se moreš navadet povleč pravilne zaključke ...
— Ja, ma od katereh reči?
— Jn pole, če češ bet gvišen, oženi se s kakšno hčerjo al sestro od kakšnega, ke je nekej, jn pole te bo ben uan pomagau. Jn nanka zludi te ne premakne več!
— Ma kej tudi oženu de be se?
— Ma ja, ja! Sej videm, de nisi za tu! Nečko pesti te ideje jn ostani tle z mano!
Pia Lindstrom je hčerka velike p-metnice Ingrid Bergman in njenega bivšega moža dr. Lindstroma. Zdi se, da je «več po materi», kot «po očetu», kajti materi ni le fizično podobna, pač pa se je tudi posvetila filmu in ne medicini
.......................
ZELO AKTUALEN POJAV, KI PA NI ZNAČILEN LE ZA NAŠE KRAJE
Beg ljudi s kmetije v industrijo v občinah Sovodnje in Števerjan
Privlačnost treh tovarn za ljudi sovodenjske občine - Razmerje med izseljenci in priseljenci - Kako je v najmanjši slovenski občini na Goriškem
IlIlliiliiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiillllluillIlliiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiii
PRED GOSTOVANJEM CELJSKEGA GLEDALIŠČA
Danes predstavljamo avtorja A. Rivemala
če kdo kaj da na literarni horoskop, naj upošteva tale podatek: Alexandre Rivemale je bil rojen 11. novembra 1918, torej na dan premirja v prvi svetovni vojni. Po šolanju v Cannesu je hotel postati vojaški pilot (iščimo spet zveze z Rezervistom), potem pa se je na materino prigovarjanje odrekel vojaškemu poklicu. Študiral je geodezijo jn postal inženir, pa si nato premislil in se lotil z večjo ljubeznijo političnih ved, iz katerih je doktoriral na Sorboni.
Med minulo vojno so ga uje H Nemci, pa jim je pobegnil iz ujetništva in se šel mornarja. Po vojni pa ie bil v političnih misijah v Avstriji in Nemčiji, bil založnik in pisatelj.
Najprej je napisal zbirko povesti pod naslovom Pariški vrabčki, nato pa se je posvetil pisanju radijskih iger. S pr vencem Azuk ali slon v hiši je 1952. zmagal na natečaju francoske RTV. Napisal je o-krog 20 radijskih iger, od katerih so mnooe igrali daleč po svetu. Leta 1960 je napisal ko-medijo Rezervist in zanjo dobil nagrado Francoske akademije.
O svoji komediji je zapisal tole: «Rezervist je komična
zgodba, na viaez absurdna, v bistvu pa zelo preprosta, ker je to večna zgodba o nedolz-nežu. ki ga zelo logično izrabljajo v absurdne namene. Pod šaljivostjo situacij in dialogov se skriva tragična resničnost vojne, če se bo občinstvo od srca smejalo Amédéjevim nezgodam, si bomo pisali piko v korist zoper napihnjene bedake, če bosta pa v razrušenem mestu Amédé in Roza zaustavila smeh, da bi se identificirala z mladino vsega sveta, ki bi hotela živeti in se ljubiti, bomo zmagali s celo igro.-»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniifiiniimiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Kako se opravimo za na izlet in za šport
Hlače so idealne, niso pa za vsako * Tudi za krilo in bluzo velja: čim večja udobnost, tem bolje
Junij je brez duomo, poleg maja, najprikiadnejši mesec sa izlete v naravo. To je tudi najbolj primeren čas — če izvzamemo tiste dijake, ki jo pred izpiti — za organiziranje daljših m krajših izletov tako u hribe, kot tudi na morje.
Ker dela marsikateri maten precej preglavic prav vprašanje, kako obleči za te izlete svojo hčerko, ali sina, naj vam v današnjem članku naštejemo nekaj praktičnih nasvetov.
Predvsem naj omenimo na prvem mestu vprašanje dolgih in kratkih ženskih hlač. Nikoli ne bomo dovolj poudaril, praktičnosti tega oblačila, toda tudi «nevarnosti». ki jih hlače predstavljajo za žensko estetiko in eleganco. Zato svetujemo vsem, ki nimajo primerne postave (in sem spadajo vse debeluške, v glavnem nizke ženske, oziroma dekleta in vse. ki imajo kratke noge), da se raje odpovedo hlačam, kot da bi izpadle v njih neelegantne, dostikrat tudi smešne.
Seveda pa ni nikjer rečeno, do bi ne mogi, biti zn izlete primerno oblečene, tudi če se ne
moremo ponašati z brezhibno postavo. Športno krilo in primem na bluza bosta prav tako praktični in lepi ter bosta včasih še bolje odgovarjali svojemu namenu.
Športno krilo pa mora biti tudi pravilno krojeno, da bo res športno. Izključena so torej vsa ozko krojena krila, ki nas ovirajo pri hoji in ki nam ne dovoljujejo dolgih korakov, predvsem pa nas vežejo in ovirajo na primer pri vzponih. Najbolj primerno športno krilo bo takšno, ki bo krojene z globoko gubo, ali pa tudi z več gubami, ali pa, ki bo povsem enostavno rahlo zvončasto.
Športno krilo zahteva seveda tudi športno bluzo, ki naj bo narejena na primer iz tanjšega po-pelina, gladkega ali vzorčastega, m krojena tako, da bo dovolj široka in udobna, da nas ne bo vezala preko ramen.
Tudi fantje morajo biti za šport oblečeni športno. Platnene ali tanke volnene hlače bodo za nedeliske izlete najbolt primerne in seveda k tem sna-tajnčn vzorčasta srajca, ki se ne bo prehitro zamazala.
2.
SOVODNJE: V sovodenj ski občini, kljub večjemu številu prebivalstva (od koncu lanskega leta je bilo tu 1.784 stalnih prebivalcev ob manjšem številu pripadnikov oboroženih sil, ker je tu meja krajša kot v doberdob-ski občini) je bilo gibanje prebivalstva skoro enako onemu, ki smo ga zaznamovali v Doberdobu. Zal nam je, da imamo za sovodenjsko občino podatke ie od 1. januarja 1951 dalje, ker so prejšnje matične knjige verjet-on na županstvu v Zagraju. Vasi, ki danes tvorijo sovodenjsko občino, so do razmejitve 1. 1947 spadal« pod občino Miren in pod občino Opatje selo (Vrh). Po razmejitvi so vse te vasi začas. no priključili občini v Zagraju, 3. januarja 1951 je bil sprejet zakon štev. '17, ki ie ustanavljal občino Sovodnje. Nimamo zaradi tega podatkov o gibanju prebivalstva v času od 15. septembra do 31. decembra 1950.
V sovodenjski občini je bilo pred leti zelo razvito kmetijstvo in z njim se je ukvarjalo veliko število družin. Dandanes je tudi tu kmetijstvo postranski vir dohodkov, prebivalci so v velikem številu zaposleni v go-riških tovarnah in delavnicah, mnogi pa so dobili zaposlitev v treh tovarnah, ki stoje na sovo-denjskem ozemlju ali tik na meji sovodenjske občine, to je v papirnicah v Rupi in v Rubijah ter v predilnici «Cotonificio goriziano» na zgornjem delu Sovodenj. Bjudje, ki so bili še pred nekaj leti kmetje, so sedaj postali tovarniški delavci in zvečer, po osemurnem delavniku v tovarni, gredo še na svoja polja. Gospodarske razmere v občini so se izboljšale; če pogledamo v hiše vidimo moderno pohištvo, frižiderje in druge gospodinjske aparate, nekateri so že pričeli popravljati svoje stavbe,
Kljub temu pa se tudi prebivalci sovodenjske občine selijo v mesto, zlasti v Gorico.
Tu je razpredelnica o gibanju prebivalstva v zadnjih trinajstih letih:
Leto	Izseljenci	Prišel j.
1951	37	17
1952	42	10
1953	34	14
1954	38	22
1955	33	28
1956	23	14
1957	40	27
1958	41	20
1959	38	15
1960	23	25
1961	73	26
1962	96	37
1963	40 Skupno 558	44 299
Razmerje med izseljenci in priseljenci je bilo nekako enakomerno, v letih 1961 in 1962 pa smo zabeležili veliko število izseljencev. rlasti v Gorico (28 tn 54). kjer so bila v tem času na razpolago številna nova stanovanja. Zanimivo pa je dej. stvo, da je bilo števi’o prispM«.tičev lani višje od števila izseljencev. K temu je brez dvuu.a pripomogla predilnica v Sovod-njah, ki je z zaposlitvijo domače delovne sile, tudi take ki je bila že zaposlena v kaki drugi go-riški tovarni .zaustavila proces izseljevanja
Tudi tu upažamo priseljevanje deklet iz Jugoslavije, vidno je medsebojni priseljevanje t do-berdobsko občino (številke smo priobčili ko smo govorili o tej občini), vidno je precejšnje gibanje z občino Žagraj. ki ima na Krasu svoj zaselek Martinščino (San Martiri; del Carso), edino italijansko vas na goriškem Krasu.
Skoro polovica ljudi, ki se Je izselila iz Sovodenj, je šla v Go rico. V glavno mesto pokrajine je v teh 13 letih prišlo iz Sovodenj nič manj kot 252 oseb. 36 se jih je izselilo v Zagraj, 38 v Ronke 2 v Števerjan, .40 na Tržašk i 30 v videmsko pokrajino. V Sovodnje pa so ljud-
je prišli: 82 iz Gorice, 31 iz Doberdoba, 2 iz Steverjana, 3 iz Ronk, 31 »z Zagraja, 20 s Tržaškega, 20 iz videmske pokrajine, 47 iz Jugoslavije.
Sovodenjska občina je izgubila precej prebivalstva, vendarle pa obstajajo nekateri znaki (števila izseljencev lani in v prvih letošnjih mesecih), da to izseljevanje ugaša, ker so tovarne tik pred nosom. Morda bi še kaka nova tovarna zaposlila še ostalo delovno silo \ tej občini in zaustavila tako nevarno izseljevanje.
ŠTEVERJAN: Preidimo na Ste-verjan, najmanjšo slovensko občino na Goriškem, saj je bilo tu lani, ob zaključku leta, le 888 prebivalcev (vključeni so številni orožniki in financarji, ker se tu državna meja na dolgo razteza), in ki je zabeležila v povojnih letih najmočnejši padec prebivalstva v primerjavi z ostalima dvema občinama.
Od 15. septembra 1947 do 31. decembra 1963 se je iz Steverjg. na izselilo 445 ljudi, priselilo pa le 158. Tu ni tovarn, precej ljudi hodi na delo v oddaljene go-riške tovarne po slabih poteh. Zaradi tega je razumljivo, da se ljudje selijo v mesto. Bjudje se tu ukvarjajo le s kmetijstvom, če izvzamemo nekaj gostilničarjev in trgovcev. Poleg tega pa »o Steverjanci do sedaj prodajali svoje pridelke po zelo nizkih cenah raznim prekupčevalcem in le sedaj so pričeli z raznimi gospodarsk.mi prireditvami in s turizmom, kar pripomore k temu, da ostane denar doma.
Tudi števerjanska občina je bila ustanovljena z že imenovanim zakonom štev. 17 z dne 3. januarja 1951, Od razmejitve do
tega datuma je zadeve tega o-zemlja upravljala občina v Koprivi.
Številke o gibanju		prebival-
stva	v Steverjanu so	naslednje ;
Leto	Izseljenci	Priselj.
1947	3	11
1948	32	7
1949	58	7
1950	19	9
1951	20	7
1952	33	13
1953	27	11
1954	23	6
1955	20	6
1956	43	2
1927	17	12
1953	71	2
1959	20	3
1961	22	13
1961	41	16
1962	45	24
1963	15	9
	Skupno 445	158
Tudi od tod je velika večina izseljencev šla v goriško občino, kar 271, to je več kot iiolo-vica. Drugi izseljenci pa so sli v glavnem v furlanske občine kot so Kopriva, Slovrenc, Mosa Krmin, nekaj v ostali slovenski občini Doberdob in Sovodnje. nekaj v videmsko pokrajino. Beležiti je tu treba, bolj kot v So-vodnjah m Doberdobu, izseljevanje v tujino. V Jugoslavijo se je, zlasti v prvih letih po raz-mejitvi, izselilo kar 56 oseb.
Kar se priseljevanja tiče, imamo na razpolago naslednje številke: iz Gorice je v teh letih prišlo v Števerjan 72 oseb, nekaj jih je prišlo iz bližnjih furlanskih občin, 27 pa iz Jugoslavije.
O števerjanski zgodovini v zadnjih letih moramo nekaj spregovoriti. To je edina občina, kjer so se pokazale v preteklih letih težnje po odpravi upravne samostojnosti, oziroma po odcepu dela občine in po priključitvi k Girici. Ta afera je bila na dnevnem -redu, če se ne motimo, pred približno 7 leti. ko so se prebivalci Jazbin, ker so bili zapeljani in zahtevali priključitev h Geriči, vzdržali občinskih volitev. Nevarnost ni danes mimo, ker so na delu druge, prikrite sile, ki bi hotele uničiti števerjansko občinsko samostojnost, s pretvezo, da je ob-čina majhna in da se ne more samostojno razvijati. Potrebno je, da se Steverjanci te nevarno, sti otresejo in se zavedo, da je občinska samostojnost le v go. spodarski neodvisnosti. Za slovensko manjšino je ohranitev občinske samostojnosti zelo važna. Zaradi tega bi bilo želeti, da bi se ne ponavljale ob priliki gospodarskih in kulturnih prireditev v Steverjanu, take nevšečnost; in zapreke, kot so se zgodile pred kratkim.
Morebitna ukinitev števerjan-ske občine bi slabo vplivala tudi na upravno avtonomijo ostalih dveh slovenskih občin na Gori-škem Podatki, ki smo jih tu podali, dokazujejo, da se prebivalstvo .lasih občin krči in da se ljudje selijo trumoma v mesta. Na upraviteljih naših občin leži težka odgovornost, modernizirati življenje V naših vaseh 1. asfaltiranjem cest, z gradnjo šol, z ureditvami vodovodov, z nameščanjem telefonskih kabin, skratka z vsemi tistimi storitvami, ki so danes nujne za moder-no in dostojno življenje. Samo na tak način bodo naši ljudje ostali na slovenskih tleh in se ne bodo utapljali v morju ita-lijanstva v mestih.
MARKO WALTRITSCH
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Glasbeni kaleidoskop;
18.00	Italijanščina; 18.30 Koncert; 18.50 The Medallion Piano Quartet; 19.15 Sirimo obzorja;
19.30	Harmonija zvokov; 20.30 Včeraj in danes; 21.00 «Ljubezenska pisma», drama.
Trst
12.00	Plošče; 12.25 Tretja atran; 13.15 Tržaški motivi; 13.35 Umetniško bogastvo tržaških cerkva; 13.45 Simf. koncert.
Koper
7.15 Glasba za dobro jutro;
11.00	Otroški kotiček; 11.30 Uverture; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester Wolk;
14.00	Glasba po željah; 14.30 Aktualnosti; 14.40 Melodije; 15.30 Zbor JBA; 16.15 Tretja stran;
16.30	Koncert; 17.40 Madžarski
orkestri; 18.00 Prenos RB; 22.15 Ansambel Red Norvo:	22.40
Ritmi
k.
ČETRTEK, 4. JUNIJA 1964
antologija; 10.30 Orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 13.15 Giro d’Italia; 13.30 Odrska glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 18.00 Ob 20-letnici osvoboditve Rima ; 20.35 Bahka glasba; 21.00 Politična tribuna: 22.15 Tržaški trio.
II. program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Donatella Moretti; 9.15 Ritmi; 11.10 Giro d’Italia; 11.20 Vesela glasba; 12.05 Romantično popotovanje; 14.00 Pevci; 15.15 Kolesa in motorji; 15.45 Koncert; 16.10 Rapsodija; 16.35 Orkestri; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.00 Najnovejše; 20.35 Osvoboditev Rima; 22.10 Jazz
III. program
Nacionalni program
18.30 Medicinske vede; 18.45 Milhaudov kvartet št. 7; 19 00 Socialna varnost v deželah skupnega tržišča; 19.30 Koncert; 20.40 Prokofjev; 21.20	Mahler je ve
skladbe; 2130 Portret P. Gobet-tija.
8.3q
Strani
Jutranji pozdrav; 9.00 iz albuma; 10.00 Operna
la;
Slovenijo
ODI
9.25 Zabavna
8.55 So-glasba; 10.15
Pihalna godba ; 10.30 Nova pesmica; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Po tipkah in strunah; 13.30 Glasbeni sejem; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod;
16.00	Vsak dan; 17.15 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Intermezzo; 18.45 V skupčinskih odborih; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Marjanca Krošelj; 21.40 Škerjanc: Koncert za fagot in harfo; 22.15 Skupni program JRT ; 23.05 Zabavni orkester; 23.20 Jazz.
Ital. tele vit i/o
8.30 Sola; 15.00 Giro d’Italia;
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dneevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.40 Kmetijska oddaja; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.40 V obrambi zakonitosti.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 TV priredba; 22.05 Sejem sanj. ob koncu šport.
Jug. televizijo
10.00	TV v šoli; 11.00 Francoščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.10 Na črko, na črko — mladinska oddaja; 19.00 Aktualne teme; 19.30 Narodna glasba; 20.00 Dnevnik; 20.30 Studio Sarajevo; 20 45 Willis: Pred vsakim pragom; 2145 Poročila.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepričakovan dogodek vas bo rešil nevšečnosti. Ne rinite v ospredje.
BIK (od 21.4, do 20.5.) Previdni bodite, ker nekaj ne bo prav. V družini napetost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Te-meljiteje boste spoznali nekega svojega sodelavca. V družbi se boste odlično znašli.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Upoštevajte tuje nasvete. Vzdušje za začetek novih družinskih odnosov.
LEV (od 23.7. do 22 8 ) Uspeh pri vsakem delu, ki se ga
HOROSKOP
_
lotili. Obisk ali pismo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ce se ukvarjate s trgovino, je danes vaš dan Jezni boste.
TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Previdnost v poslovnih zadevah Ne navdušujte se preveč. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22 11.) boste | Ne tvegajte preveč, da se vam kaj
ne ponesreči. Prijetni trenutki v družini.
STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Več dejavnosti, več iniciative. Nerazpoloženi bosta KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Ce se ne podvizate, boste zamudili. Nova ljubezen se poraja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spet se boste prenaglili. Privoščite si nekoliko več zabave RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preveč podcenjujete svoje tekmece. Spor v prijateljski družbi.
4. junija 1964
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najmižja 18, ob 19. uri 23.6; vlage 57 odst., zračni tlak narašča. veter 3 km severozahodni k, nebo 1 desetino poobliačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 4. Junija
Fran«
Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 1.24 in zatone ob 12.41 Jutri, PET 1	5. junija
Ferdo
10 let «Galeba»
ENOTNA STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV
V tiskarni «Graphis» v teh dneh zaključujejo s tiskanjem jubilejne številke našega mladinskega lista «Galeb», ki slavi letos 10-letnico svojega obstoja in rednega izhajanja.
Čeprav gre po obsegu za skromno publikacijo, predstavlja ta jubilej vendarle zelo pomemben dogodek ne samo za našo založniško dejavnost v Trstu temveč tudi in predvsem v okviru prizadevanj za naš mladi rod, ki naj se razen v šoli, vzgaja tudi ob dobrem, zdravem in resnično našem, slovenskem mladinskem čtivu. Mislim, da je «Galeb» opravil na tem področju veliko in pomembno delo, saj je kot prvi zaoral po vojni v zaraščeno njivo slovenske mladinske publicistike na Tržaškem. Pobudo zanj je dala pokojna učiteljica in pisateljica Mara Samšova, ki ga je tudi sama urejevala v prvem letu njegovega izhajanja. Vanj je vlila vso svojo veliko ljubezen do mladine in predvsem do slovenske šolske mladine na Primorskem ter mu tudi nakazala smernice, ki so v bistvu še danes njegovo vsebinsko vodilo. V naslednjih letih se je najprej pod uredniško roko Jožice Martelančeve in Rade Jelinčičeve, nato pa vse do danes pod požrtvovalnim in smotrnim pedagoškim in uredniškim vodstvom Milana Jereba, sicer pomembno razvil v kvalitetno mladinsko revijo, toda njegovo poslanstvo je ostalo slej ko prej isto, ki je narekovalo njegovo rojstvo: nuditi našim šolskim otrokom v lepi slovenščini lepo primemo berilo, vcepljati otrokom ljubezen do svojega jezika, ljubezen do svojega rodu in s tem že od mladih nog navajati mladino na tisto pot, ki bo njej in nam vsem skupaj edina lahko zajamčila naš narodni obstoj na tej zemlji.
Ko danes prelistujemo zajetno zbirko, ki se je nakopičila v desetih letih z vztrajnim delom uredništva in mnogih zvestih sodelavcev, se lahko šele prav zavedamo kakšno veliko delo je bilo doslej opravljeno. Na 1718 straneh je zbranega toliko res lepega, poučnega in zanimivega branja, predvsem pa toliko imen uglednih avtorjev in šolskih otrok samih, da moremo u-pravičeno govoriti že kar o malem almanahu domala vsega, kar je bilo na Tržaškem v teh desetih letih napisanega in narisanega za naše najmlajše čitatelje, čeprav so se mladinskemu branju posvetile kasneje tudi nekatere druge publikacije in revije, ki izhajajo bodisi v Trstu, bodisi v Gorici.
Je pa tudi vse to veliko delo, je mladinski list «Galeb» naletel med našo mladino med našimi starši in med našim učiteljstvom, ki ga je dolžno posredovati, na zadosten odmev, na zadovoljiv sprejem? Tudi na to zelo važno vprašanje imamo odgovor, ki samo potrjuje pomembnost «Gale• ba». Na vseh tržaških osnovnih šolah je nanj naročenih 71 odstotkov vseh otrok, na vseh tržaških srednjih šolah 33 odst. otrok, v glavnem seveda iz prvih razredov, na »o-riških osnovnih šolah pa je na «Galeba» naročenih 42 odstotkov vseh učencev, pri čemer velja omeniti, da se je šele letos začel na Goriškem bolj sistematično širiti. To so brez dvema lepi podatki, ki po sebno za tržaško področje dokazujejo, da se tudi učiteljstvo v lepem številu zaveda važnosti, ki jo ima ta mladinski list za pravilno vzgojo mladine. Seveda bi bilo prav, da bi «Galeb» našel čimprej pot do vseh, prav vseh otrok, da bi našel svoje propagatole pri vseh šolnikih brez izjeme in da bi razširil krog svojega območja tudi še povsod tja, kjer živijo slovenski otroci, ki pa morajo zaradi nerazumevanja ali celo nasprotovanja do nar ših osnovnih in naravnih nar rodnih potreb, obiskovati italijanske sole, t.j. v Beneško Slovenijo in na Kanalsko.
Ob izidu jubilejne številke, ki bo obsegala 68 strani in v katero so prispevali svoje prispevke izključno šolski otroci iz skoraj vseh šol na Tržaškem in delno na Goriškem, želimo «Galebu», da bi še dolgo izhajal, da bi se še bolj okrepil, da bi raztegnil svoja krila povsod tja, kjer živi in raste slovenska mladina v Italiji ter ji še naprej prinašal lepo, zdravo in plemenito slovensko besedo, pisano z globoko ljubeznijo in iskrenostjo ter v resničnem slovenskem duhu.
j. k.
V tržaškem trgovskem pristanišču je delo včeraj popolnoma počivalo
Danes stavka tekstilcev
Zadovoljstvo pristaniških delavcev zaradi solidarnosti jugoslovanskih prista-niščnikov - Skupščina in povorka - Stavka se nadaljuje do sobote zjutraj
V okviru vsedržavne stavke pristaniških delavcev, ki so jo enotno napovedale vse tri sindikalne organizacije, se je včeraj ob 8. uri pričela tudi v Trstu stavka prista-niščnikov, ki je bila stoodstotna, tako da je popolnoma počivalo delo v trgovskem pristanišču, kjer je čakalo na razkladalna ali nakladalna dela 14 ladij. Redno pa je potekalo delo na štirih ladjah v industrijskem pristanišču, ki ne pride v poštev za stavko.
Pristaniški delavci stavkajo proti funkcionalnim avtonomijam, to je srotd dodelitvi dela operativne oba-e in pomolov industrijskim podjetjem, ki skrbe za nakladanje in razkladanje ladij z lastnimi delav-Ker bi to pomenilo, da bi s časom prišla pristanišča v zasebne roke, se pristaniščniki proti temu odločno upirajo, pri čemer se sklicujejo tudi na zakon, po katerem morajo skrbeti za delo v pristaniščih pristaniške družbe. Ta zakon sicer dopušča neke izjeme, ki pa smejo postati splošno pravilo, obrambo svojih pravic stavkajo delavci v razdobju dveh mesecev že osmič, saj so se vzdržali dela ~ pristaniščih 1., 2. in 20. aprila ■ 12., 14. in 16. maja. Sedanja stavka bo trajala tri dni, to je do sobote zjutraj.
Pristaniški delavci so se včeraj zjutraj sestali na skupAčini, ki jo je sklical sindikat CGIL in na ka teri so razpravljali o sporu. Med skupščino jih je tajnik seznanil tudi s sklepom jugoslovanskega sindikata prevozniških delavcev, da ne bodo pristaniški delavci v Kopru in na Reki delali na ladjah, ki bi zaradi stavke morebiti obrnile smer in priplule v koprsko ali reško pristanišče namesto v tržaško. Delavci so sprejeli z navdušenjem vest o solidarnosti Jugoslovanskih pristaniških delavcev ter so naročili sindikalnemu vodstvu, naj sporoči izraze njihovega zadovoljstva jugoslovanskemu sindikatu in delavcem.
Po skupščini so odšli delavci v povorki na Trg Unità in po Kor-zu ter so poleg drugih gesel izrazili na transparentih tudi zadovoljstvo spričo solidarnosti jugoslovanskih pristaniščih delavcev. To navdušenje je razumljivo, saj so jim delodajalski in drugi krogi očitali, da ima njihova stavka za posledice le večanje prometa v Kopru in na Reki. Sedaj bo postal ta očitek še bolj jalov.
tri delegacije delavcev na vladni komisariat, na županstvo in trgovinsko zbornico. Na vladnem komisariatu jih je sprejel dr. Molinari, ki je rekel, da posvečajo oblasti temu vprašanju vso pažnjo, saj je življenjskega pomena za tržaško pristanišče. Na županstvu je sprejel delegacijo odbornik za delo dr. Gasparo, na trgovinski zbornici pa neki funkcionar, ker je bil predsednik dr. Caidassi odsoten. Ta razgovor je bil še toliko bolj potreben, saj je ravno trgovinska zbornica zavzela najbolj ostro stališče proti stavkam pristaniških de. lavcev, češ da ne škodujejo le tran. žitnemu prometu v Trstu, pač pa pomenijo tudi dušenje industrijskega razvoja, ki naj bi bil mogoč le s funkcionalnimi avtonomijami, ki zagotavljajo podjetjem cenejše razkladanje in nakladanje surovin in izdelkov ter s tem tudi večjo konkurenčnost na zunanjih tržiščih.
Včeraj se je pričela tudi 48-urna stavka uslužbencev špediterskih družb in prevoznih podjetij. Včeraj so stavkali vsi delavci, uradniki pa so na splošno delali. Izjalovili so se tudi poskusi nekaterih delodajalcev, da bi pridobili brezposelne delavce za stavkoka-šrizo. Stavka bo trajala do jutri zjutraj.
Zahvala Sindikata slovenske šole
Pedagoški odsek Sindikata slovenske 'šole se zahvaljuje vsem učiteljem, profesorjem in nastopajočim učencem, ki so pripravili obe šolski prireditvi v Avditoriju dne 17. in 31. maja t.l.
Napovedana razstava risb. je morala zaradi tehničnih ovir odpa sti.
vinske zbornice in mu bo predsedoval poslanec Dosi.
Na kongresu bodo razpravljali predvsem o znižanju tare, standardizaciji raznih vrst embalaže in izkoriščanju domačih surovin za izdelovanje embalaže.
Kongres bo prirejen v okviru tržaškega mednarodnega velesejma, saj bo AIFIL uredila v okviru razstave lesa poseben paviljon, ki bo posvečen izključno embalaži iz lesa.
Opozorilo šolnikom
državni značaj, je odobrilo ministrstvo za javno vzgojo.
Šolniki, ki se za tečaj zanimajo, naj za podrobne informacije pišejo na naslov:	Direzione Corso
Montessori — Scuola Segala via Frattini — Verona.
Nalezljive bolezni
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 21. do 31. maja letos ugotovili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: davica 4 (1 izven občine); škrlatinka 32; paratifus 1; ošpice >08; norice 45 (1 izven občine); šen 1; oslovski kašelj 7; priušesma slinavka 7; rdečke 5; garje 1; infekcijsko vnetje jeter 3.
Vsedržavne sindikalne organizacije tekstilnih delavcev so sklenile, da bodo delavci stavkali ta teden po en dan ter prepustile izbiro datuima sindikatom pd pokrajinah. Na podlagi tega sklepa sta sindikata tekstilcev v Trstu napovedala za danes enotno 24-urno stavlko, ki se prične ob 6. uri in se bo nadaljevala do iste ure jutri.
Stavka delavcev opekarne Valdadige
Včeraj so na Združenju indu-strijcev razpravljali o 12 odpustih, ki jih je napovedalo podjetje Val-dadige. Ker so bila pogajanja brezuspešna, sta sindikalni organizaciji zahtevali sklicanje sestanka na uradu za delo. Včeraj so delavci opekarne stavkali iz protesta proti tem odpustom.
POMORSKI MUZEJ ODPRT OB PONEDELJKIH
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bo pomorski muzej odprt v poletnem razdobju od 1. junija do 30. septembra tudi ob ponedeljkih od 9. do 12.30.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKO LJUD SKO GLEDALIŠČE IZ CELJA
nastopi pri nas v SOBOTO, NEDELJO in PONEDELJEK s komedijo
REZERVIST
(Alexandre Rivemale)
Uprizoritev je bila nagrajena s prvomajsko nagrado 1964
Predstave: v soboto ob 21. uri v AVDITORIJU v nedeljo ob 17. uri v AVDITORIJU v ponedeljek ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH
Šolsko skrbništvo opozarja učitelje in šolske vrtnarice, da bo v Veroni od 1. julija do 30. septembra tečaj za specializacijo v metodi «Montessori». Tečaj, ki ima vse-
..........................limimi.miiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimmmmit
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
Občina pripravlja sklicanje gospodarske konference o Trstu
Ostavka Vidalija in Bernetičeve na mesti svetovalcev Pristanek občine na zapiranje pekarn ob nedeljah
Kongres o lesni embalaži
Italijansko združenje proizvajalcev lesne embalaže AIFIL je lani prvikrat imelo svoj redni letni kongres v Trstu v okviru tržaškega mednarodnega velesejma. Združenje je sklenilo, da bo ime-
Na sinočnji seji občinskega odbora so odborniki sprejeli na znanje ostavko občinskega svetovalca Vittoria Vidalija in svetovalke Marije Bernetičeve, ker sta preveč obremenjena s parlamentarnim delom. Na njuni inesti bosta prišla Luciano Pahor in Jole Burlo. Formalno bo moral o tem še odločati občinski svet na prihodnji seji. Nato je odbor sklenil podeliti izredno pohvalo mestnemu redarju Ga-
Zadevni dekret o nedeljski zapori pekam pa mora Izdati prefektura, ki je pristojna za določitev umika1 vseh trgovin in javnih lokalov.
Poleg tega je bilo na sinočnji seji sporočeno odbornikom, da je občinska uprava že dala deželnemu svetu na razpolago 7 svojih uslužbencev, in sicer na osnovi določil posebnega statuta, da bodo upravno osebje deželne uprave črpali iz uradov državne uprave in
bornik, padejo vse obtjžbe na občinsko upravo o nekih špekulacijah s stavbišči.
briellu Morassiju zaradi posebnih uprav krajevnih ustanov, zaslug na delovnem mestu.
Na seji je občinski odbor sklenil sprročiti prefekturi, da občinska uprava nima nič proti zapori pekarn ob nedeljah. To vprašanje, ki je bilo v ostalih italijanskih pokrajinah že svoj čas rešeno, se polagoma rešuje tudi pri nas, in bodo v kratkem pekarne v vsej tržaški pokrajini v nedeljah zaprte.
lo svoj kongres letos ponovno v
__ ___ .	Trstu ,in to 28. junija. Kongres
Za časa povorke so odšle tudi | bo v veliki dvorani tržaške trgo-
„„„„„............................—«......................................................"
DANES POGAJANJA ŠTIRIH STRANK
Sestanki predsedstva ter komisij za pravilnik in overovljenje izvolitev
Vložena dva priziva v zvezi z izvolitvijo svetovalcev
Preden greste na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo
15-dnevna naročnina L 500,—
Danes se bodo nadaljevali razgovori predstavnikov Krščanske demokracije, socialistov, socialdemokratov in republikancev. Ti razgovori so šele uvod v prava pogajanja, ki bi morala dovesti do sestave odbora levega centra in usvojitev programa, ki bo sprejemljiv za vse štiri stranke.
Včeraj so bili v zvezi z deželo trije sestanki. Dopoldne se je sestala komisija za pravilnik deželnega sveta, ki bo morala določiti razne predpise o delovanju sveta, o sejah, komisijah itd. Sestanku je predsedoval dr. de Rinaldin». Komisija se bo ponovno sestala 11. junija.
Včeraj je začel opravljati svoje novo delo tudi bivši pokrajinski tajnik odv. Pierotti, ki »o ge dodelili deželi, pri čemer mu v začetku pomaga dr. Piermani, bivši tajnik poslanske zbornice, ki je strokovnjak z« vprašanja postopka in za pravne zadeve sploh.
Popoldne se je sestalo predsedstvo deželnega sveta, ki je razpravljalo predvsem o organiziranju uradov. Prav tako se je sestala komisija za overovljenje izvolitve svetovalcev. Komisija je vzela na znanje dva priziva, ki jih bo proučila kasneje. Ponovno se bo sestala 12. t.m.
Nova pomorska zveza z Dalmacijo
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da je bil Trst od 31. maja ponovno vključen v pomorsko progo E/3, na kateri vozi motorna ladja «Gentile da Fabriano».
Ladja prihaja v Trst vsako nedeljo ob 14. uri iz Ancone, Riminija in Benetk ter odpelje iz Trsta isti dan ob 18. uri namenjena v Benetke, Rimini, Ancono, Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik.
Nova letalska zveza na progi Ronke-Rim
Sinoči je pristalo na letališču v Ronkah novo potniško letalo «Fokker F-27», s katerim bodo danes odprli novo bolj ustrezno letalsko zvezo med tem letališčem in Rimom.
Novo letalo je moderne konstrukcije in lahko sprejme 44 potnikov, ki se bodo' Udobno peljali,
| saj je v kabini umetni pritisk, tako da potnikov ne bo motila višina. Letalo doseže komercialno brzino 450 km na uro, kar mu bo omogočilo dokaj hitro vožnjo v Rim.
Urnik predvideva, da bo letalo vzletelo z letališča v Ronkah ob 6,55 in pristalo v Rimu ob 9,15; ustavilo se pa bo še v Benetkah
in Florenci. Odhod iz Trsta je predviden ob 6,30. Prvotni urnik je predvideval, da bo letalo odpeljalo iz Rima ob 20,10, kasneje pa so ta urnik spremenili in bo letalo vzletelo ob 18,25, kar pa je za potnike neugodno, saj tako izgube možnost, da opravijo svoje posle v popoldanskih urah v Rimu. Nova letalska zveza je namreč namenjena predvsem za poslovne ljudi, ki lahko v enem dnevu opravijo svoje posle v prestolnici.
Mizarji v Sv. Roku še vedno stavkajo
v ladjedelnici Sv. Roka še ved-Ho traja stavka delavcev imzar-skega oddelka, ki jih hočejo nre-mestiti v Tržaštoi arzenal. Delav-ci stavkajo že od 1. aprila, to je nad dva mesečni. Včeraj so poku* cali na urad za delo predstavnike kovinarskih sindikatov, katerim so sporočili, da ni glede teh delavcev še nič novega kljub številnim intervencijam na pristojnih mestih v Rimu. Le kaj dela ministrstvo za državne udeležbe?
Pri trčenju motorjev si je zlomil nogo
Včeraj zjutraj se je na Trgu Cagni v neposredni bližini končnega postajališča filobusa št. 19 dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 52-letni delavec Valentin Curmam iz Boljunca št. 292. Okrog 7. ure se je Gurman na svoji lambreti TS 26700 peljal r,a delo, ko pa je privoz'! do prej omenjenega Kraja, je trM v motorno kolo, ki ga ja z desne pr:-vozil 61-letni Giovanni DaneiUt * Trga Cagni 5. Zaradi trčenja se je Curman prevrnil z lambrete tn si pri tem zlomil dasno nogo. Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 10 dneh spiejeli na ortopedsici oddelek. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-praviH agenti prometne policije.
ker o ponesrečencu ni bilo ne duha ne sluha. Zadevo so kmalu razčistili, včeraj pa so poškodovani avto s pomočjo žerjava odstranili in odpeljali v Trst.
Z vespo v tovornik
Okrog 11. ure včeraj se je 40-letni Galliano Marsich iz Ul. Scalinata 26 peljat v prikolici vespe, ki jo je vozil njegov prijatelj G tu. lio Maggiorino iz Ul. Valdir.vo. Peljala sta se po Ul. F. Severo navzgor, teda vespist je iz neznanih vzrokov zadel ob zadnji del tovornika, lei je parkiral na cesti. Pri tem se mu ni zgodilo nič hudega, Marsich pa se je pobil in opraskal po desni roki in čelu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden,
Šola Glasbene Matice v Trstu
priredi
nastop gojencev
v soboto, 6. junija ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah in
v nedeljo, .7. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini
Sodelujejo solisti, mladinski pevski zbor in orkester harmonik
Vljudno vabljeni !
Ljudska prosveta
Prosvetno druitvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. junija teden ljudske umetnosti.
Kdor želi sodelovati s svojimi delt dobi tiskana navodila v društvenih prostorih.
Planinsko društvo priredi večer diapozitivov iz društvenih izletov 12. junija ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi deli, naj se javi pri Vi-siniju v Ul. Roma 13.
Zatem Je občinski odbor sprejel sklep, ki ga bo predložil v odobritev občinskemu svetu, o nakupu nepremičnin v Ulici Fabio Severo, v katere bodo namestili urade borze dela, ki so sedaj na Trgu Oberdan v palači štev. 6. Vprašanje novih prostorov borze dela se postavlja že nekaj mesecev, ker mo; ra pokrajinska uprava preurediti prostore na Trgu Oberdan za začasni sedež mednarodnega centra za teoretsko fiziko. Prvi sklep, ki ga je občinski odbor predložil v odobritev za nakup novih prostorov v Ulici Diaz, je večina svetovalcev zavrnila, ker je bila cena previsoka, hkrati pa bi bila borza dela, v okviru katere je tudi urad za delo, preveč od rok za delavce, ki prihajajo v njene urade. Zdi se torej, da je občinska uprava našla sedaj bolj primerne in cenejše prostore kot prvič, da bo to vprašanje enkrat za vselej rešeno in da bo lahko mednarodni center za teoretsko fiziko začel pravočasno delovati.
Odbornik Gasparo je na seji podal poročilo o pripravah za gospodarsko konferenco o Trstu, na kateri bodo sodelovali predstavniki ustanov in organizacij iz Trsta in dežele, ter iz raznih drugih italijanskih mest. Podrobnosti o programu napovedane konference bodo objavili pozneje, potem ko se bodo o tem pogovorili predstavniki štirih strank levega centra v občinskem svetu.
Odbornik za urbanistiko podžupan prof. Cumbat je pojasnil, da so neresnične vesti, da je občinska uprava izdala dekrete, da nekatere stanovanjske hiše v Ulici Pescheria niso primerne za bivanje, da so nehigienske in da statično ne nudijo jamstvo za bivanje v njih. Dejal je, da je res prav nasprotno, in da so občinski funkcionarji pri pregledu teh stavb ugotovili, da so stavbe popolnoma v redu ter da ne obstaja noben razlog, da bi jih morali podreti. S tem, je dejal od-
iiMiiiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiimiiuiiHiuiiiiiiiii.iiiiiaiiiiiiiiiiiiHiiiHiiHiiiiHi
Bronasta kolajna in diploma za Lučko Petelinovo iz Nabrežine
Sestanek strokovnjakov za petrolej
V Trstu so se sestali strokovnjaki pomembne petrolejske družbe, ki se ukvarjajo s proučevanjem olj, ki služijo za izolacijo v velikih transformatorjih. Strokovnjaki so prispeli v Trst iz Italije, ZDA, Nemčije, Norveške in • Anglije in bodo razpravljali še danes o raziskovanjih olj, za katera zahtevajo potrošniki vedno
Vojaški dopusti za kmečko delo
Obrambno ministrstvo je te dni poslalo vojaškim poveljstvom navodila glede dopustov kmečkim fantom, ki služijo vojaški rok, da b; lahko pomagali doma pri kmečkem delu zlasti ob košnji, žetvi in trgatvi. Taki izredni dopusti bodo trajali 10 dni ter čas za potovanje. Dodelili jih bodo, upoštevajoč potrebe vojske in družinske razmere prizadetih vojakov. Tak izreden dopust bo vojak lahko do-bcdjlo kakovost.	bil samo enkrat v letu.
....i...................
NESREČE NA DELU
Padec zidarja s strehe in delavca s tovornika
Ranjen pomorščak pri delu na ladji
Avto po škarpi a šoferju nič hudega
Preckttnoènjim okrog 21. ure se
je 22-letni Paolo Bauder iz Ul. Scompanni 12 peljal z avtom proti Borštu, nenadoma pa se je kolo spraznilo in avto je zletel s ceste ter se kotalil skoraj 40 metrov po škarpi. Pri vsem tem pa je Bauder imel veliko srečo, ker se mu ni zgodilo nič hudega. Izko-bacal se je iz avta in odšel domov.	Pozneje	je	nekdo	zapazil
prevrnjeni avto in je opozoril dolinske	karabinjerje	ter komisariat
javne	varnosti	v	Miljah.	Agenti
javne	varnosti	so pohiteli	na kraj
nesreče in se j*im je čudno zdelo.
Ko je včeraj okrog poldne 41-letni zidar Orlando Orlando iz Ul. Giusti 12 popravljal streho hišne garaže, se, je spotaknil in je nerodno padel s strehe z višine 3 m. Verjetno si je zlomil le-vo ramo, zlomil si je levo roko in se pobil po hrbtu. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec.
Tudi pri delu se je včeraj popoldne ponesrečil 37-letni Mario Ferluga iz Ul. Valmaura št. 2. V industrijskem pristanišču je razporejal bale papirja na tovorniku, pa je nerodno stopil, zgubil Je ravnotežje in padel s tovornika. Pobil in ranil se je po čelu in bradi ter si je verjetno poškodoval desno nogo. Razen tega si je zvinil gleženj desne noge in je izgubil spomin. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni-	.
Prav tako se je ponesrečil na delu včeraj dopoldne 42-letni Giuseppe Rabusin iz Rocola št. 1755. R abusiti, ki je pomorščak, Je bil zaposlen na ladji «Rosandra», ki jo sedaj popravljajo v Tržaškem arzenalu. Popravljal je prekat, pa se je nenadoma odtrgal držaj, za katerega se je prijel pri delu. Za-radi tega je delavec zgubil vsako oporo in je padel iz višine 5 m. Pri tem se je pobil in ranil po čelu in prsnem košu. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
potem v nezavesti padla na tla. Na srečo je takoj zatem prišel neki njo a sorodnik, ki je že na stopnicah zavohal vonj po plinu. V kuhinji je takoj zaprl_ pipico, odprl okna in poklical rešilni avto RK. Battistellovo so v polniš-nioi sprejeli na četrti medicinski oddelek, kjer se bo morala zdraviti pet dni zaradi lažje zastrupitve.
Padec ženske
Ko je včeraj dopoldne 66-lelina Carmela Pucci vd. Geromet, ki stanuje v Ul. G. Gozzi 5, sia po stopnicah, ji je nenadoma postalo slabo in je padla. Pri tem je je pobila po čelu in nosu ter se je ranila v desno nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zdraviti se bo morala 8 dni.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 2. lin 3. junija se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 21 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Maria Chicco vd. Bressan, 81-letmi Enrico Rossi, 79-letna Luigia Trobe z vd. Locar, 50-letna Bruna Nunin, 62-letna Fiorina Cadetti vd. Solerti, 60-letna Emma Hervatin por. Baldi, 46-letna Silvestra Bencina, 89-letni Antonio Bru-
Nazionale 16.00 «Scandali nudi» Prepovedano mladini.
Arcobaleno 16.00 «Recoil» Robert Taylor. Vera Miles.
Excelsior 16.00 «La rosa del delitto» Kriminalni film.
Fenice 16.00 «2X3 controspionaggio».
Grattacielo 16 00 «Appuntamento tra le nuvole» Metrocolor. Dolores Hart, Karl Malden.
Supercinema 16.00 «Cacciatori di donne». Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «I deportati di Bota-ny Bay» Alan Ladd, James Mason.
Filodrammatico 16.00 «Le tardone» Franchi-Ingrassia, Walter Chiari.
Aurora 16.30 «Compagnia di codardi»
Cristallo 16.45 «Passioni segrete» — Montgomery Clift. Prepovedano mladini.
Capaci 16.30 «I malamondo» Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Un generale e mezzo» Technicolor. Danny Kaye, Diana Dors.
Impero 16.00 «L’ultimo treno da Vienna».
Moderno 16.30 «Sedotta e abbandonata» Stefania Samdrelli, Saro Urzi.
Astra 16.30 «L’isola della violenza».
Astoria 17.00 «I figli dei moschettieri» Technicolor.
Vittorio Veneto 15.30 «Me Lintocta» John Wayne, Maureen O’Hara.
Abbazia 16.00 «La città prigioniera» David Nlven, Lea Massari.
Ideale 16.00 «Quando l’amore è romanzo» Ann Blyth, Paul Newman.
Marconi 16.00 «Il terrore di notte» Eleonora Rossi Drago.
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.15 (v dvorani ob 16.00) «Delitto per delitto» Kriminalni film.
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28. junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih.
prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni Izlet na Slavnik In v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
Prosvetno društvo Prosek-Konto1
vel priredi v nedeljo dne 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Prosvetno društvo v Skednju priredi 29. Junija letos izlet na Bled. Vpisovanje vsak dan, razen v sobotah In nedeljah, od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Skedenjska ulica 124-1. Zaključek vpisovanja z oddajo zadnjega mesta.
Prosvetno društvo «l«o Gruden» v Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni izlet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za izlet vsak dan od 18. do 20. ure pri Rudiju Pertotu v Nabrežini.
Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. m 29. junija na Pokljuko z vzponom na Tošč. Vpisovanje v Ul. Geppa v uradnih urah.
7. junija izlet na Vremščico. Sestanek ob 7. url zjutraj pred avtobusno postajo.
Vsi se še spominjamo kar dveh zlatih kolajn, ki ju je lansko leto na mednarodnem tekmovanju za otroške risbe v Forte dei Marmi prejela mala Mariza Škrk iz Nabrežine. Letos pa smo dobili novo zmagovalko, ki »e ponaša s tretjo nagrado, ki jo je prejela na letošnjem 8. mednarodnem tekmovanju v istem kraju, učenka tretjega razreda slovenske osnovne šole t> Nabrežini Lučka Petelin. Šolski patronat in turistična ustanova tz Forte dei Marmi, ki organizirata to mednarodno razstavo, sta letos izbrala in povabila 38 učencev, od katerih 35 iz Italije, med katerimi je bila tudi Sloven-
ka Lučka Petelinova, en učenec z Malte, ena učenka iz Češkoslovaške in ena učenka iz Francije. V soboto so bili vsi tj otroci v Forte di Marmi, kjer je bilo tekmovanje «ex tempore». Za udeležbo na tekmovanju je naša Lučka narisala «Otroke na travniku ...» in s to risbo si je med 38 tekmovalci zaslužila tretje mesto za katere je dobila bronasto kolajno m diplomo.
Pridni Lučki čestitamo za tako lep uspeh, priznanje pa gre tudi njeni učiteljici pospej Vlasti Le-
S kolesom v jarek
V železarni Italsider v Skednju se Je sinoči hudo ponesrečil 35-let-ni uslužbenec železarne Lino Orel iz Ul. Ponticello 32, ki se je po-bil po levem sencu, se ranil po zgornji levi veki ter si zlomil desno zapestje. Orel Je tudi izgubil spomin in v bolnišnici, kamor so ga prepeljali s taksijem, ni znal ničesar povedati, kako se je dogodila nesreča. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo.
Nekaj časa potem so iz ambulante Italsiderja telefonirali v bolnišnico, da se je Orel ponesrečil, ker je s kolesom padel v neki Jarek. Orel se je malo prej na kolesu vozil po stezicah v notranjosti železarne. Ko je privozil v neposredno bližino termoelektrične centrale, je zaradi razritega tlaka izgubil ravnotežje ln strmoglavil v jarek ter se hudo pobil.
Lažja zastrupitev z gorilnim plinom
72-letna gospodinja Emma Bat-tistella por. Missini iz Ul- Milino 29 se včeraj zjutraj ni zavedla, da je prekipevajoča voda na gorilniku ugasila plamen gorečega plina. Plin je začel uhajati iz od-
njeni učiteljici pospej Vlasti Le- puma. rim je «acci ““«j»»* « pi*»vi ki ji je do lega priporno-1 prtega gorilnika in napolnil pro-||j0i	' *	I «tor. Batlistellova je nekaj minut
AMERIČANKE,	IT ALO AMERIČAN-
KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabktnje, Indonezljanke, Korejke, Havajke, Rodezljke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani, Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Club Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE, ITALOAMEHICANE
spagnole, germaniche, slave, arabe. Indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ro. desiane venendo In Italia sposerebbero Italiani. Fidanzamento immediato. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 5013 Roma.
mat, 91-letna Maria de Domini, 46-letnl Domenico Ponziamo, 44-letna E-velina Ruzzier por. Tamaro, 77-letna Maria Kordiš vd. Pulko, 51-letna Gl. na Grada ra por. Pastore, 62-letna Anna ciac vd Macor, 64-letna Vladislava Szymezak por. Della Vedova, 81-letna Anna Leban vd. Skočir, 49-letsiii Lodovico Glovannlnl, 1 dan stari Riccardo Nardo, 4 ure stara Luana Itanco, 88-letnl Giuseppe Sussi, 77-letna Lidia Levi vd. Levi.
SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom
v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN.
Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4.
Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo!
Mali oglasi
PODI in pokrivala Za pode, preproge In sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette in Me-raklon. Beneške zavese po meri, zastori, Cinz lavatex, prevleke lz plastike.
A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6, Tel. 95-919.
FANTA ali dekle 14-16 let Išče trgovina Jestvin Resinovič, Piazza San Francesco 8.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.)
Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori. Trg Unità 4; G. Papa, Ul. Fel-luga 46.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. — 7.)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro cómp. Neri, Ul. Dante 7; Godina. Trg S. Giacomo 1; Alta Minerva, Trg S. Francesco: Ai Due Mori, Trg Unità 4; G, Papa, Ul. Felluga 46,
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - III. >v. I riini hliH 2<t lelt lou «■•?»»
NOVO Miriam Steiner:
Vojak z zlatimi guirbt (Pota mladih)	L 350
CINE FOTOMATERIALE
SEČU UN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
valil prljutelje ln znance, naj ga obiščejo.
Hvala 1
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Cisilin ni goljufal in kradel temveč skrbel za interese bolnišnic
Do tega zaključka je prišel obtožencev zagovornik odv. Sferro, ki je valil krivdo tudi na zastarelo zakonodajo o javnih delih
Inženir Serafino Cisilin, načelnik ehničnega urada v Združenih bolnišnicah, je za njegovega branilca odvetnika Sferca kazensko nedolžen.
Kot je znano ie na eni prejšnjih razprav javni tožilec Visalli zahteval za Cisilina 10 let zapora, plačilo enega milijona lir globe in doživ-ljenjsko prepoved opravljanja javnih služb. Ne bo lahko torej odvetniku Sfercu, ki je na včerajšnji razpravi na kazenskem sodišču pričel s svojim obrambnim govorom, prikazati Cisilina za popolnoma nedolžnega.
Odvetnik Sferco, ki je odbornik za javna dela pri pokrajinski upravi, je pričel svoj govor s tem, da je opisal zastarelo zakonodajo o javnih delih, zakonodajo, ki je že zapadla v pozabo ter orisal nekatera pravila te žakonodaje, katerih se danes nihče več ne drži. Tudi za uslužbence v upravah javnih del ni nobenih pravilnikov, še posebno ne za tiste, ki oripadajo tehničnim uradom bolnišnic, zato ni mogoče soditi te uslužbence na podlagi neobstoječih zakonov, še več, Cisilin, ne samo, da v svojstvu načelnika javnih del v bolnišnicah ni goljufal in kradel, marveč je pravzaprav skrbel za dobrobit in za interese bolnišnic samih.
Odvetnik Sferco je med svojim govorom prišel do trditve, da se je Cisilin pravzaprav znašel po pomo-
ti na zatožni klopi in da bi namesto njega morali tam sedeti ljudje, ki so res odgovorni za njemu pripisane nepravilnosti. Cisilin je že plačal s tem, da je izgubil odgovorno mesto. Dovolj je plačal, ker se je preveč zanesel na svoje podrejene, kateri so mu dostavljali dokumente, ki niso bili popolnoma v redu.
Branilec je zato začel razčlenjevati točke obtožnice proti inž. Cisilinu ter pri vsaki ‘.očki začel pobijati pripombe in zahteve javnega tožilca.
Cisilin je obtožen, da je pri gradnji skladiščnih prostorov pralnice in kuhinje v glavni bolnišnici goljufal in imel finančno korist od podjetja, ki je izvrševalo dela ter da je pri istih delih uporabljal delavce uslužbene v bolnišnici, namesto delavcev gradbenega podjetja, ki je imelo dela v zakupu. Odvetnik Sferco je te nepravilnosti obrazložil s tem, da je bil Cisilin prisiljen tako narediti, sicer bi se zgodilo, da bi morala uprava bolnišnic plačati globo zaradi nespoštovanja pogodb. Po pogodbenih pravilih mora vsaka uprava, ki daje kateremukoli gradbenemu podjetju dela v zakup, popolnoma izprazniti prostore, v katerih mora biti delo izvršeno, sicer mora plačati izredne stroške za izpraznitev prostorov. Isto se je torej dogodilo tudi v pralnici in kuhinji bolnišnice, kjer je Cisilin uporabil
bolniške delavce in s tem prihranil upravi bolnišnice nepotrebne stroške.
Odvetnik Sferco se je nato dolgo zadržal na znani zadevi funkcionalnosti ogrevalnih naprav, katere so nastavili v bolnišnicah, ter o meritvah in poskusih, ki so jih opravili Foresti, delovodja Ban in sam Cergol, da so ugotovili prihranek nafte. Zadržal se je tudi na okoliščini, da je tedaj inž. Cisilin dal odstraniti stare ogrevalne naprave, potem ko so bile nove že nastavljene. Branilec je cbrazložil, da Cisilin ni mogel drugače narediti, ker ni mogel odstraniti naprave pozimi, ko je večja potreba po topli vodi in toplih prostorih ter je počakal na poletne mesece, ko je to opravil brez težav.
Na koncu svojega govora je odvetnik Sferco zahteval od sodišča popolno oprostitev za Cisilina, iz dveh razlogov: prvič, ker dejanja ne obstajajo in drugič, ker Cisilin ni zagrešil dejanja. Cisilin si je samo prevzel veliko odgovornost na svoje rame, da je upravi bolnišnic prihranil nepotrebne stroške, zakrivil pa je samo to, da je preveč zaupal svojim podrejenim
Razora va se ho nadaljevala danes, ko bo odv. Sferco nadaljeval s svojim govorom. Za odvetnikom Sfercom bo govoril odvetnik Anno-scia, ki tudi brani Cisilina.
SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GOBICI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimniii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Odsek ceste Senožeče ■ Razdrto popravljen in na novo asfaltiran
Vsa cesta na relaciji Sežana-Ljubljana bo povsem popravljena do 15. junija - Proslava 20-Ietnice tragičnih dogodkov v Gabrovici pri Črnem kalu
Urejevanje cest na Primorskem, ki jih je poškodovala zima, se približuje h koncu. Zdaj so v celoti uredili odsek Senožeče - Razdrto ter vse druge odseke na relaciji Senožeče - Ljubljana, razen odseka med Razdrtim in Hruševjem. Strokovnjaki predvidevajo, da bodo ta zadnji odsek asfaltirali najkasneje do . 15. junija. Številne o-
Idrijski
realčani
pozor
r
V soboto in nedeljo, 6. m 7. t.m. imamo v Idriji snidenje. Nekateri ste prejeli vabila, mnogi pa ne, ker nismo vedeli vaših novih naslovov. Pridite gotovo vsi, tisti, ki ste šli skozi brez «cvekov,>, z redkimi «cve-ki» ah mnogimi «cveki», maturanti in ne. Zal ne bo med nami nikogar, ki se ne bi srečal že z «Abrahamom», a to nas bo tem bolj sililo k obujanju naših mladostnih let, prebitih v Idrijski kotlini. Nekateri se nismo videli *e skoro štirideset let in celo mnogo čez, kar nas bo spravilo v zadrego in postavili si bomo vprašanje, če naj se «vikamo» aii «tikamo». Odločili se bomo za slednje, kar nam bo dalo občutek vrnitve v mladostna lete in tako bolj sproščeno obujali spomine na Rake, Kovačev rovt, Kobalove planine, na Grablje, na Žabjo vas, Pront in vse ostale idrijske «becirke». Mnogo se je Idrija od takrat spremenila in še mnogo načrtov h', da se ji lice spremeni, toda idrijski humor je še zmerom svež, kakor nekdaj in Idrijske «rihte» z «žlikrofi» na čelu še zmeraj obstajajo. Lahko oi tu našteli zaradi obujanja spominov še marsikaj, m rajši pr mr animo to ta snidenje in tistim, ki bodo skrbeli za dobro n; Ijo, in zato nasvidenje, pa je «aus in ferUk».
SKORO IDRCAN
štiri žive sežgala, 19. pa so jih od- I ga, ki igrajo Indijance, gnali v internacijo, od koder so |	*	*	*
se le redki vrnili. Fašisti so nato vas do tal požgali.
V nesreči so se preostali prebivalci združili v zadrugo, se bojevali proti okupatorju in po osvoboditvi ustanovili prvo kmečko delovno zadrugo, ki še danes obstaja. S pomočjo ljudske oblasti so na novo zgradili hiše in gospodarska poslopja ter začeli s skupnim obdelovanjem zemlje.
Danes so ponosni na prehojeno pot, posebno radi pa pripovedujejo, kaljio jih je takrat opogumilo darilo predsednika Tita — kamion. Gabrovica je bila med vojno prva trdnjava partizanstva na meji proti Trstu. Tu je 'bil sedež VOS za Istro, tu sta- delovali- partizanski tehniki Snežnik in Žena, tu je bila izpostava okrožne narodne zaščite, važno križišče kurirskih zvez itd.
Vaščani so zdaj začeli z akcijo za postavitev spomenika ob dvajsetletnici fašističnega vdora. Ta spomenik nameravajo postaviti jeseni.
kvare na cesti pa niso nastale samo zaradi /ime,, ampak tudi zaradi velike obremenjenosti, saj gre dnevno po tej cesti na stotine tovornjakov in na tisoče osebnih vozil. Cestno podjetje v Kopru se je zdaj odločilo asfaltirati z bito-gratnbzotp, kar bo nedvomno podaljšalo uporabnost cestišča.
H koncu gredo tudi dela pri obnavljanju ceste Postojna ■ Ilirska Bistrica - Rupa. Večino del bodo tudi tu končali do 15. junija, oziroma na najbolj prizadetem odseku Ribnica - Rupa. Tudi tu so se odločili za sanacijo z bitogra-mozom.
Določene okvare so nastale tudi na novi kraški magistrali. Pristojna podjetja so že zagotovila sredstva za popravilo okvar.
* * •
Pristojni cestni organi so sporočili, da je cesta na Mangart odprta za osebne qvtomobile, za avtobuse pa zaenkrat še ne. Kakor je znano ,je cesta na Mangart ena najvišjih gorskih cest v Alpah, saj se vzpenja nad 2.000 m visoko.
* • •
V Kopru je predaval podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Beno Zupančič o temi «vpliv kulture na formiranje socialističnega človeka.» Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje, zlasti med prosvetnimi, kulturnimi in javnimi delavci, ki so tov. Zupančiču zastavili tudi vrsto praktičnih vprašanj. Govornik je med drugim poudaril, da so potrebe po kulturi zmeraj večje in da bodo zaradi • ega potrebne tudi spremembe v strukturi delitve narodnega dohodka v korist tega področja.
• • •
Prebivalci partizanske vasice Gabrovica pri Črnem kalu proslavljajo te dni 20-letnieo tragičnih dogodkov. Dne 28. maja 1944 e namreč vdrla v vas fašistična 'ako imenovana kazenska ekspedicija, ustrelila štiri domačine,
Tudi na Primorskem so zdaj sredi volitev novih delavskih svetov in upravnih odborov. Letos volijo samoupravne organe ne samo podjetja ampak tudi zavodi in ustanove. Za kandidate izbirajo predvsem mlajše ljudi, ki so politično in gospodarsko razgledani, kajti pred delavske svete se postavlja zmeraj več odgovornih nalog. Na volilnih sestankih se delavci zavzemajo za polno koordinacijo dela med organi samoupravljanja in upravnimi vodstvi, pri čemer je seveda treba končno besedo o vseh vprašanjih go spodarjenja — vkliučno odločanje o investicijski politiki — prepustiti delavskim svetom in upravnim odborom.
Na Postojnskem snemajo film «Winetou» po znamenitem romanu Karla Maya. Film ie v ko produkciji Jadran filma in Rialt filma iz Berlina. Prvi del so že posneli, zdaj pa snemajo drugi del. Za več prizorov bodo izkoristili Otoško jamo pri Postojni in še nekatere kraje v okolici Postojne. zaključne scene pa bodo snemali na Reki. V glavnih vlogah nastopajo Francoz Pierr Bruce kot Winetou, Amerikanec Lex Barker kot Old Shaterhand, Nemka Karin Dor igra Riano, medtem ko igra Antony Stil Forestara, šefa razbojniške tolpe. V filmu nastopa tudi večje število domačinov s Postojnskega in Bistriške-
Reško podjetje Brodokomerc je začelo odpirati ' na Primorskem posebne trgovine — imenovane «internacionalni bazar». Take trgovine so pred dnevi odprli v Kopru, na Škofijah, v Krvavem potoku in v Sežani. V trgovinah prodajajo izključno mednarodno blago visoke kvalitete, žgane pijače, cigarete, vžigalnike, tranzistorje, fotoaparate, parfume itd. Skratka tu dobi tuj turist vse od ameriških cigaret do škotskega whiskyja, pariškega parfuma in japonskega tranzistorja.
• * * *
Divaški taborniki so si letos že petič po vrsti priborili naslov «partizanski odred» ter si pripeii peti rdeči trak na svoj prapor. To je vsekakor izreden uspeh, ki je v glavnem zasluga njihovega vodje Janeza Canžeka, ki letos praznuje 30-letnico delovanja v taborništvu.
Tudi državno podjetje IRI bo član konzorcija goriške industrijske cone?
Predlog je goričkemu županu sporočil predsednik prolesor Petrilli
Državno podjetje IRI (Istituto rija stavka zaradi neurejenega per la ricostruzione industriale) I vprašanja o «funkcionalnih avto-
je naklonjeno vstopu v konzorcij industrijske cone v Gorici. Predlog je goriškemu županu dr. Gai-larottiju sporočil predsednik prof. Giuseppe Petrilli. Župan, ki je vest sporočil odbornikom na zadnji seji, se je zahvalil prof. Fetril-liju za prijateljstvo in občutljivost, s katero spremlja naporna prizadevanja Gorice, da bi se dvignila iz razmer, v katere so jo potisnili zgodovinski in geopolitični razlogi. Omenil je številne obiske predsednika IRI na Goriškem ter dodal, da je IRI vedno izkazovala solidarnost, ki jo je država dolžna Gorici. Doslej so v glavnem pristale na vstop v konzorcij naslednje ustanove:	občina Gorica in
Sovodnje, pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica in IRI.
Odborniki so sklenili podeliti zemljišče za gradnjo garaž stanovalcem novega naselja IACP v Ul. Ponte del Torrione. Nakupili bodo poletne obleke za osebje pri občinskih servisih ter kurjavo za šolske in občinske urade. Občin* ska sejna dvorana bo dograjena do meseca septembra, tako da se bodo svetovalci takoj po počitnicah lahko sestajali v novih prostorih.
Stavka tekstilnih delavk
Danes bodo štiri ure stavkale tekstilne delavke iz Podgore. Stavkale bodo ob koncu vsake izmene. Ob 10. uri bo FIOT-CGIL priredila sindikalno zborovanje pred glavnim vhodom, na katerem bodo pojasnili razvoj pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe.
Stavka
pristaniških delavcev
V vsedržavni stavki, ki so jo proglasile tri sindikalne organizacije, sp včeraj sodelovali tudi pristaniški delavci iz Tržiča. V povorki so odili na Trg Republike, kjer je zbranim govoril vsedržavni tajnik kategorije Pizzignacco ter tajnik Delavske zbornice Ber-gomas. ‘ Po zborovanju je odšla na županstvo delegacija, ki so jo vodili konzul, vicekonzul pristaniških družb in dva sindikalna za. stopnika. Sprejel jo je prefekt dr. Primcivalle. Stavka se je začela včeraj ob 8. uri in bo trajala do 8. ure v soboto 6. junija. Katego-
nomijah».
Huda nesreča sinoči na Majnici
Sinoči ob 21.30 se je pripetila na Majnici v bližini «Fogolarja» huda prometna nesreča, pri kateri sta se dve osebi hudo ranili. 74-letni trgovec Liberale Ferrari iz Tržiča se je s kolesom peljal v smeri proti Gradiški. V isti smeri se je peljal tudi 20-letni motociklist Isidoro Braghetto, po poklicu polagatelj ploščic, doma iz Gradiške. Motociklist se je od zadaj zaletel v Fer-rarija in ga vrgel s kolesa. Braghetto se je kakšnih 50 metrov peljal dalje s kolesom na motociklu in se zatem prevrnil v jarek. Oba
ponesrečenca je s svojim avtomobilom odpeljal v bolnišnico deželni svetovalec Tullio Bergomas, ki se je ravno v tistem trenutku peljal domov. Ferrarija so pridržali na opazovanju zaradi zloma lobanje, pretresa možganov in zloma uda, Braghetta pa so pridržali na zdravljenju za 10 dni zaradi udarca v glavo, šoka in rane na obrazu. Na kraj nesreče je prišla prometna policija da ugotovi njene vzroke.
Otrok se je ranil pri igri
Sinoči okrog 21. ure so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Generale Chinotto 22 v Gorici, kjer se je ponesrečil pri igri 7-letni Pietro Scaramuzza. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico ,k;er so mu ugotovili precej globoko rano na čelu ter so ga pridržali na zdravljenju.
VSEDRŽAVNA ZVEZA ZA LJUDSKE IN ŠOLSKE KNJIGE
Razpis natečaja za slovensko čitanko
Za prvo najboljio čitanko za 5. razred bodo plačali 500.000 lir
Vsedržavna zveza za ljudske in šolske knjige * sedežem v Ul. Mi Chele Mercati 4 v Rimu razpisuje natečaj 20 sestauo čitanke za peri razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Prstu Ustanovo je za razpis natečaja 00 oblastilo ministrstvo 20 javno vzgojo. Besedilo mora biti v skladu z učnimi programi za bsnov ne šole, ki jih vsebujeta dekreta št. 503 od 14. junija 1955 in št. 1388 od 23. novembra 1955. Besedilo naj se prilagodi potrebam slovenskih šol Tudi število struni naj bo v sklada z dekreti. Sestav l.ialci naj besedilo predložijo dr. Guida Manziniju, ravnatelju vladne knjižnice v Gorici v dveh tipkanih izvodih najkasneje d> 31. avgusta 1964. leta opoldne. Dcio bo pregledala komisija, k- j> La imenovalo v soglasju s šolskima skrbnikoma v Trstu -n Gorici, ministrstvo za javno vzgojo. Ustanova za ljudske in šolske knjižni ce-
bo izplača >a avtorju tag-arh v zresku pol milijona ifr. V tej reni so 1 ktjtu'ene ilustracije in morebitni teksti drugih -i vtorjtv ki se bodo plačali. Piscu knjige, ki bo p-e irti drugo mesto bo (vplačano -ZCC.0C0 lir. Sestavljali«’ knjige Im -netal vnesti vie tisfe popravke, ki jih bo med tiskanjem knjig, ie; od išče s i::-trulo za po-|rft*ne. Kongo bo tiskala vstaneva za iv. c skr m kolike knjige, ki bo dctciila karakter črk i.r.nat knjige število kopu in proli n.o ceto hii,ičaja se lahko udeležijo italijanski dtfavliani. ki so 71. nn gusta leics dosegli 21 leto statasti.
liiititoiiiiiMiitiHiMiiiiiiMtflliHtHliiHmillitiiimiiHilHfimtnimiiiiiiiHliilliliiiltittinilltilliMiiinltiitiftnmiiltitmiiiiiMlHiiiiitmiHilliliiiiMiillttiitiMtitnituuit
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V GORICI
Ljubezenske dogodivščine Venere po Izjavah nekaterih njenih ljubimcev
Na Travniku je dala istočasno sestanek dvema orožnikoma - Romantični sprehodi ob Soči in v okolici Rdeče hiše - Nasprotujoče izjave o Castaldijevi listnici
Razprava proti Vittoriu Zonnu, ki je obtožen da je vrgel s Permskega mostu kaplarja Alda Castaldia v Sočo, k'er je utonil, se je nadaljevala tudi včeraj. Tokrat so začeli z zasliševanjem prič, ki so količkaj v zvezi z enim ali drugim od treh protagonistov te zadeve, ki so Venera Cavallaro, Vittorio Zonno irt Aldo Castaldi.
Pri dopoldanski razpravi. Vi se je začela ob io. uri jin so jo prekinili okrog 13. ure. so najprej zaslišali kapetana Tausa, ki j» bil poveljnik edinice, v kateri je služil umrli Castaldi. Povedal je o preiskavi, ki «o jo uvedli potem, ko je 23. oktobra 1960 Castaldi izginil neznano kam ter se ni več vrnil v vojašnico .Sli so tudi na dom Venere Cavallaro ker so slišali o njegovih odnosih s to žensko, vendar, niso izvedeli tam ničesar, V gostilni, ki je v Ul. Mangano, pa so dobili kovček, ki je
VČERAJ V GORICI CELA VRSTA PROMETNIH NESREČ
Alojza po % ožil
V gorlški civilni bolnišnici se od včeraj dopoldne zdravi 77-letni Alojz Cevdek z Peči St. 37, ker je včeraj dopoldne padel s kolesa. Ob 8.45 se je odpeljal v mesto na protituber-kuloznl dispanzer. Na Korzu Italia in sicer blizu Ul. Pltteri ga je pahnil mestni avtobus. Pri padcu se je udaril v levo roko in glavo. V bolnici se bo zdravil 30 dni.
Neka) pred 4. uro ponoči so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju 37-letnega šoferja Felicia Gobrlnija iz Ul. Mattioli št. 15. Pri padcu m. Trgu Cavour si Je zlomil levi gleženj. V bolnici se bo zdravil 20 dni.
Z vespo je v Ul. Fatebenefratelli padel hidravlik 24-letni Giuliano Olivo iz Ul Formico 32. Podrl ga le neki avtomobilist z «bianchino». Ve-spist se je potolkel po desni roki in komolcu ter se opraskal po le-
Čevdeka s Peci m «‘«Ini a v lobu«
V bolnici se bo zdravil mesec dni • Nesreča priletnega moža z Majnice • Ostale nesreče
KINO «IKIS» PBOSEK
predvaja danes, 4. t. m. ob 19.30 url film o vojni:
RAPINA Al CAMPO 3
(Rop v taborišču 3)
Igrajo: STANLEY BAKER in HELMUT SCHMID
miw na mm
Wk
predvaja danes, 4. t. m, ob 18. uri Technicolor film:
IIUI! LA
(Tajni dnevnik blazneža) Igra NANCY KOVACK
vem kolenu. Na kraj nesreče Je prišla prometna policija, ki je sestavila zapisnik. V goriško civilno bolnišnico so ga pripeljali z avtom Zelenega križa. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov, kjer bo okreval v dveh dneh.
Upokojenec 72-letni Jožef Jančič iz Podgore Ul. Madonnina del Fante 16, se je ob 11. uri peljal s kolesom po Verdijevem korzu. V bližini bara De nicolò ga Je po naključju pahnil mali kamionet. Pri padcu se je udaril v levo piščal. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 15 dni.
Ob 12.15 so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Cnspi, kjer je zaradi trčenja obležala v mlaki krvi 58-letna Rosa Janjo por. Odorico, bivajoča na Tržiški cesti štev. 60. Odpeljali so jo v bolnico, kjer se bo zaradi ran na čelu in pretresa možganov zdravila 10 dni. Zapisnik o nesreči so sestavili mestni stražniki. Vzrokov nesreče za enkrat še ne vedo. Nekateri sodijo, da jo Je povozil avtomobil, spet drugi pa so mnenja, da jo Je pahnila neka kolesarka, ki je po nesreči Izginila neznano kam.
Ob 11.10 so mestne stražnike poklicali v Ul. Diaz, kjer sta se pred bolnišnico «Fatebenefratelli» trčila vespa in fiat 600. Z vespo se je peljal 43-letni Franco Frescura iz Stan-dreža Ul. Sv. Mihaela 275, z avtom pa 29-letni Emilio Pessotto iz Gorice Ul. Rabata 16. Vespist se je iz Ul. Garibaldi peljal čez Korzo v Ul. Diaz, ker je nameraval parkirati pred bolnišnico. Namesto da bi se ustavil, je izsiljeval prednost ter povzročil trčenje z avtom, ki se )• pripeljal z nasprotne strani. Vespista so obvezali nar v bližnji bolnišnici. Udaril se je v levi gleženj. Skoda na vozilih je malenkostna.
Ob 11.30 se je s fiatom 600 z registrsko tablico GO 4442, ki ga Je vozil 30-letni Bogdan Šuligoj iz Catte-rinijeve ulice 43, na Korzu Italia zaletel v motociklista 20-letnega Arnaldo Carratua iz okolice Gardskega Jezera. Šuligoj se je peljal po Korzu v smeri proti kolodvoru ter se namenil čez cesto v Ul. Rossini. Iz nasprotne strani se je pripeljal motociklist. Na sredi Korza sta vozili trčili. Nihče se ni ranil, poškodovali p* sta se obe vozili zlasti pa motocikel.
Skrb sovodenjskih lovcev za razmnoževanje divjačine
Sovodenjski lovci so zelo zaskr-ljeni za usodo divjačine, zlasti pernate, ld je pogostoma žrtev dela na polju. Marsikdaj se je ie zgodilo, da je motoma koatlka ubila taaan-ko, ki je valila jajca. V takšnem primeru so kmetje poskrbeli, da so se mladiči zvalili in bili spuščeni v naravo. Lovska zveza v vasi plača za vsako takšno gnezdo po 1.500 lir. Sprejemajo ga v gostilni pri Ušarju, kjer gospodar tudi izplača denar.
predstavila kot Stella. Z njo se je sestajal na Travniku v bližini galerije Bombig ter sta hodila na Grad, ali na polje okrog Rdeče hiše in imela tudi intimne odnose. Zato je prijateljsko odsvetoval Zonnu naj ne hodi s to žensko, ki da ima več drugih moških. Pozneje ni več videl Zonna do 4. novembra 1960. ko sta se srečala na Travniku in je Zonno napeljal pogovor na Cavallarovo ter zahteval od njega naj priseže, ali je tisto, kar mu je prvič povedal o njej dejanska resnica. Fumo je to ponovno potrdil in tako sta se razšla.
Pri popoldanskem nadaljevanja razprave, ki se je začela oh 17. uri je predsednik sodišča dr, Ros-'ai ' pbMical ng pričevanje najprej orožniš : ega podpolkovnika Osvalda De Palmo, kii je bil za časa zasliševanja Zonna poveljnik onžni. kov v Ooiici. De Palma je poridil zapisnike, ki nosijo njegov pod pis ter je izjavil, da je Zonno priznal zločin brez kakršnega koli pritiska ali vpliva, po soočenju z Venero, kateri je dai tuoi poljub na lice.
Takrat pa je obtoženec protestiral in izjavil, da prve tri dni m dobil drugega kot kozarec vode (samo dne 22. novembra I960 so ga podvrgli petim zasliševanjem). Priča De Palma pa je ponovno potrdil svojo izjavo. Zonno je na. to dejal, da so mu priporočali pri. znanje, češ da mu bodo kot Div-šemu karabinjerju upoštevala o-lajševalne okoliščine kot samoobrambo in ljubezenski konflikt. Tudi to njegovo trditev je podpolkovnik odločno odklonil
Po kratkem odmoru je prišel na vrsto kot priča poročnik Cam-peis, ki je bil eden izmed voditeljev preiskave. Dejal Je med drugim, da je Zonno po soočenju Cavallarove hotel imeti zakonik in po nekaj minutah začel z izpovedjo. Zonno je zanikal, da bi vprašal za zakonik. Tudi Campeis je izjavil, da je Zonno v presledkih med enim in drugim zasliševanjem lahko jedel in pil ponoči pa tudi spal ker je bil v fotelju v pisarni. Obtoženec je proti tej izjavi ponovno protestiral kot že pri prejšnji priči.
...............................................................
IZ RAZGOVORA Z RAVNATELJEM PTU
Uvedba turističnega kosila s ceno od 500 do 1000 lir
Izdajanje tranzitnih vizumov na meji tudi za nemške in avstrijske turiste, bi koristila turizmu r Gornjem Posočju in v Gorici - Hotelska kriza v Gorici
bil last Castaldija in v katerem je bila vojaška obleka. Tam so tudi izvedeli, da se je CastaH; po navadi preoblačil v tej gostilni v civilno obleko in nato odšel v mesto. Povedal je tudi, da je bil Castaldi bolj miren in sam vase zaprt tip, precej brezbrižen v svoji službi ter ga za* > niso predlagali za čin podčastnika. Tisti dan ko je Izginil so ga uradno obvestili, da je premeščen v Krmin. kamor bi moral oditi še tisti večer. S prijateljem Debolinijem pa naj bi Imela tisti večer okrog 21 30 domenjen sestanek z dvema dekletoma. Najbolj zanimiva pa je bila kapetanova izjava, da ro našii Castaldijevo listnico (ni vedel točno povečati če v kovčku ali v nahrbtniku) ter so Jtf‘izčočlll njego-* vemu očetu. Ta izjava Je v nasprotju z zaoisnikom orožnikov, kjer Izhaja, da je vzel Castaldi jevo listnico Zohno po prepiru na mostu.
Kot drugega so zaslišali orožnika Fabia Zudasa, ki je že letR 1948 hodil s Cavallarovo, katera je bila zanj samo Ana. Nekoč na Travniku je imel z njo domenjen sestanek ter je tam arečal drugega orožnika, po imenu Agostino Dominici. Tudi ta je čakal svoje dekle. Ko pa je prišla Venera, sta ugotovila, da sta oba čakala njo, ki je bila z obema domenjena za sestanek. Ker je Dominici imel motocikel, je takrat šla z njim. Drugače sta se sestajala okrog 21. ure na pevmskem mostu in se sprehajala do 23. ure in več ob Soči. Ko je spoznal njen lahki značaj, jd je zapustil proti koncu leta 1959, ko je bil premeščen v Videm. Septembra meseca 1960 te je zopet vrnil v Gorico, kjer ga je Venera ponovno iskala celo v vojašnici, vendar ni hodil več z njo. Omenil je tudi, da je okrog njene hiše večkrat opazil tudi druge vojake in civiliste, med katerimi je bil tudi kaplar, katerega je pozneje po sliki v časopisu spoznal za Castaldija,
Naslednja priča je bil orožnik Augusto Fumo, ki je že leta 19B7 služil pri orožnikih v Gorici skupaj z današnjim obtožencem Zon nom. Povedal je, da je že leta 1936 hodil z Venero .ki se mu je
Avto podrl kolesarja
Včeraj popoldne okrog 15,30 se je pripetila v Ul. Lungh’Isonzi v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 68-letni kolesar Antonio Veniero iz Gorice, Ul. Colombo 1.
Ob tisti uri se je peljal 30-letni Liborio Rizzutto doma iz Gorice, Ul. Scaramuzzi 5/a z avtom bianchina po Ul. LunghTsonzo proti ločniškemu mostu. Blizu hiše št. 10] pa je avtomobilist trčil v omenjenega kolesarja, ki se je peljal s kolesom pred njim v isti smeri. Kolesar je s precejšnjo silo treščil na tla in obležal. Takoj so poklical avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v civilno bolnišnico. Zdravniki so pri pregledu u-gotovili, da si je mož pri padcu prebil lobanjo in dobil pretres možganov. Sprejeli so ga na zdravljenje s pridržano prognozo, ker niso gotovi, ali mu bodo mogli rešiti življenje. Na kraj nesreče je prišla izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je napravila zapisnik
Oče in sin v bolnišnici zaradi posledic pretepa
V civilni bolnišnici v Gorici se zdravita oče in sin iz Skrij v So-vodnjah, ki sta se v torek popoldne stepla zaradi družinskih stvari. Zdravila se bosta vsak po deset dni: oče zaradi rane na prsih, sin pa zaradi rane na obrazu.
Jožef Tomšič, oče, ki je že v jutranjih urah pregloboko pogledal v steklenico žganja, se je okoli 14. ure sprl s sinom Davorinom. Beseda je dala besedo, tako da je oče v navalu Jeze pograbil litrsko steklenico ter z njo zamahnil po sinu. Ob udarcu v glavo se je steklenica razbila ter ga porezala po levi strani čela ln lica. V sinu je to po-vsročilo reakcijo. Po nekaterih govoricah naj bi c-četu vrgel kozarec v prsi, po drugi pa naj bi ga prerezal z nožem. Očeta so ustavili na glavni vaški cesti ir ga odpeljati z avtomobilom vaščana v bolnišnico. Ranjenega sina pa je v bolnico odpeljal neki drug vaščan.
Ze prejšnji teden je zapadel rok, do katerega bi morali gostilničar-in hotelirji na Goriškem prijaviti svoj pristanek na uvedbo turističnega kosila po stalni ceni. Zato smo se obrnili do ravnatelja Pokrajinske turistična ustanove rag, Falzarija, da bi nam povedal, kako je s to zadevo.
«Na splošno je predlog za uvedbo take enotne cene, v kateri naj bi bilo vse zapopadeno, naletel na ugoden odmev,» nam je takoj v začetku pojasnil ravnatelj. Pova-dal je še, da bo znašala po douj daj poslanih predlogih cena turističnega kosila od 5«0 do 100<) Hi, kar Je seveda odvisno od kategorije gostišča, od velikosti porcije n od izb ic Vsekakor bo r.a posebnih .cenikih, ki jih bo preskr-he'n )TU, naveden tnč-n neini ‘n r'ai'..,„ cfna «vse * <; Večina gostinskih obratov se je odločila tu dve Visti menija, 1' se b sla
loč !» pi svoji sestavi .n seveda tucl p., ceni.
Kar pa se hotelskih cen na splošno tiče, še sedaj nimamo točnega cenika, čeprav smo že V juniju, to se pravi že sredi poletne sezòne. Take cene bi morali pripraviti že pred koncem prejšnjega leta, v novembru, al- pa vsaj v decembru. Ce bi se med tem splošne cene dvignile, bi lahko spremenili tudi že pripravljen cenik in bi v njem dvignili določene cene za tqjiko odstotkov, za kolikor bi se dvignila splošna raven cen na trgu. Vsekakor pa bi na ta način zlasti tujim turistom omogočili, da se pravočasno seznanijo z našimi pogoji m se pripravijo za letovanje.
«Sliši se, da bodo morda še ta mesec uvedli izdajo tranzitnih vizumov za avstrijske in nemške turiste na nekaterih mejnih pre-
hodih v Jugoslaviji. Ali Vam je kaj znanega o tem,» smo še postavili vprašanje g. ravnatelju.
«Uradnega obvestila sicer še nimamo, vendar mislim, da bo tudi do tega v kratkem prišlo. Seveda, če bodo izdajali take tranzitne vizume npr. na Predilu, jih bodo morali tudi na nekaterih drugih mejnih prehodih, kot npr. v Rožni dolini pri Gorici .Tako bi lahko nemški in avstrijski turisti prišli po krajši poti do gornji Soški dolini in skozi Gorico, kadar so namenjeni v Gradež. Kaj ta kega bi bilo nedvomno v korist tako Gorici, kot krajem v gornji Soški dolini ter bi se po isti poti turisti lahko tudi vračali.
Seveda pa bi se morala Gorica na to bolje pripraviti, zlasti kar se tiče hotelskih sob O tem se je že mnogo govorilo in pisalo, pa je le ostalo še vedno pri starih pomanjkljivostih
Vozni red vlakov
ODHODI
Proti TRSTU: 0.17 (D), 5.42 (A), 6.42 (A), 7.39 (D). 8.07 (A), 8.29 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 16.32 (A), 18.15 (DD),	18.44 (A), 20.11 (A),
21.37	(A), 22.06 (D), 22.56 (DD) •). Proti VIDMU: 4.28 (A), 6.24 (A),
6.57 (D), 7.26 (A), 8.06 (D), 10.52 (A), 13 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD)*‘),
15.38	(A), 17.30 (A), 18.45 (A), 19.57 (D), 21.01 (A). 21.36 (D), 22.55 (A).
V JUGOSLAVIJO (Nova Gorica): 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A). PRIHODI
Is TRSTA: 4.27 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.49 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD), 15.36 (A), 17,27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.57 (A), 21.35 (D) 22.54 (A).
It VIDMA: 0.16 (D), 5.40 (A), 6.40 (A), 7,37 (D), 8.02 (A), 8117 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 16.30 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.02 (D). 22.53 (DD).
Iz JUGOSLAVIJE (Nova Gorica): 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A).
A — potniški vlak; D — brzo-vlak; DD — ekspresni vlak.
•) Vozi ob nedeljah od 21. junija do 13. septembra 1964 in od 13. decembra 1964 do 21. februarja 1965.
*•) Vozi ob sobotah od 20. junija do 19. septembra in od 12. decembra 1964 do 14. avgusta 1965.
VERDI. 17.30: «Cerimonia infernale», L. Harvey ln S. Miles. Crno-bell film, ki Je prepovedan mladini pod 14. letom
CORSO. 17.30: «Lazzarilo di Tor-mez» (Il piccaro di Salamanca). J. Menenedez in M. Carotenuto.
VITTORIA. 17.30: «Pugni... pupe... e dinamite», E. Costantlne in G. Grad. Francoski črnobeli kine-maskopski film. Zadnja predsta-va ob 21.30.
CENTRALE. 17.15: «Norman, astuto poliziotto», Norman Wisdon in J. Jayne. Angleški črnobeli fHm. Zadnja predstava ob 21.30.
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO», Korzo Italia št. 89, tel. 24-43.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,8 stopinje ob 15 uri; najnižjo 15 stopinj ob 3. Povprečne dnevne vlage je bilo 48 odstotkov.
VELIKA IZGUBA ZA ITALIJANSKI SPORT
Nenadna smrt predsednika Bologne Renata Dall’Are
MILAN, 3. — Predsednik Bologne Renato Dall’Ara je danes pozno popoldne na sedežu predsedstva nacionalne nogometne lige podlegel srčni kapi. Dall’Aara je prispel v Milan, kjer bi moral imeti razgovor s predsednikom Interja Morattijem. Ker predsednika milanskega kluba, s katerim bo Bologna odigrala v nedeljo odločilno tekmo za italijanski naslov, še ni bilo, se je veselo razpoloženi Dall’Ara pogovarjal s predsednikom nacionalne lige dr. Perlasco. Nepričakovano pa je Dall’Ara onemel in se mrtev zgrudil na tla Ker sodni organi še niso izstavili dovoljenja za prenos trupla v Bo-
18. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
-----I——I----I  -----------------
jn Ai! lig a [|Af| a fin cr in
Na cilju v Alessandrii zmaga italijanskega prvaka Mealiija
Anquetil še vedno v vodstvu splošne lestvice
ALESSANDRIA, 3. — Končno etapa tudi za italijanskega prvaka Mealiija. Sicer se je vse uredilo tik pred ciljem. Za 120 km je djr-ka potekala mimo v znamenju številnih defekt^.' Tu pa tam so nekateri poskusili z begom, vendar nihče se ni upal sam ha 'pot, še posebno, ker je kolesarje čakal vzpon na 1149 m visokem Passo del Penice, šele na vznožju gorskega
; Defilippis, Honrubia. Zilioli 30 ;
12. Mugnaini, Ottavi ani, Dancel-li 20;
15. Moser E., Mealli, Grain 10.
prehoda so se udeleženci Gira razživeli. Mugnaini se je trudil, da bi
logno, so pokojnega Dall’Aro po ložili na mrtvaškem odru v častni dvorani sedeža nacionalne lige.
Vest o nepričakovani smrti je močno potrla vse igralce Bologne, ki se v Fregene pripravljajo za nedeljsko tekmo z Interjem. Večina teh je bilo mnenja, da bi morali tekmo odložiti. Spočetka se je govorilo, da bodo Bolonjčani že jutri zjutraj odpotovali s trenerjem Bemardinijem v Bologno, kjer bo prisostvovali pogrebu.
V	Bologni se je takoj sestal odbor nogometnega kluba, ki je uredil vse potrebno za pogreb umrlega predsednika, ki bo v petek. Odbor je javil Bemardiniju, naj ostane z igralci v Fregene vse do tekme z Interjem. Izvedelo se je, da vodstvo Bologne ne bo predlagalo odložitev dvoboja za italijanski naslov, pa čeprav je vest o smrti Dall’Are precej potrla igralce.
V	nekaterih krogih menijo, da bo prišlo do odložitve tekme. To pa lahko odredi samo vodstvo nacionalne nogometne lige.
Dall’Ara, ki bi v kratkem praznoval 72. rojstni dan, je bil najstarejši predsednik italijanskih nogometnih klubov. Že 30 let je vodil kot predsednik Bologno in pri tem je dobil precej zadoščenja. Zal je imel tudi nekaj žalostnih dni, ko so njegove igralce po krivici obtožili uživanja bodrilnih sredstev. Pod vodstvom «presidentissima», kakor so ga imenovali, je Bologna osvojila evropski pokal, zmagala je na mednarodnem turnirju v Parizu ob priliki svetovne razstave 1937. leta ter je štirikrat osvojila naslov italijanskega prvaka.
KOŠARKA
MILAN, 3. — Nocoj so v Palali-du odigrali tekmo prvenstva I moške košarkarske lige med domačim Simmenthalom in gostujočim Igni-som in Vareseja. Po zelo ostri borbi je zmaga pripadla bolj živahnim Milančanom 79:74.
ATLETIKA
TOKIO, 3. — Japonska atletska
Vodstvo Lokomotive Je sedaj brzojavno obvestilo tržaške prireditelje, da ima vizume in da je zato pripravljeno nastopiti kadarkoli.
Ker ženska odbojkarska vrsta Bora nima več dosti prostih terminov (šestorka se namreč pripravlja za kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v A ligo), je vodstvo športnega združenja sklenilo izvesti turnir že jutri v večernih urah. Naravno je, da bodo tekme temeljito služile borovkam za trening za kasnejše zahtevne nastope. Sicer ne smemo misliti, da jutrišnje tekme ne bodo privlačne. Za gori-ško šestorko vemo, da nastopa v italijanski A ligi, zaradi česar so gostje zelo močne in predvsem vigrane ter polne tekmovalnih izkušenj. O Zagrebčankah pa skoraj nima smisla govoriti. Vse igralke so visoke in izredno gibčne ter skoraj nepremagljive. To so občutile Tr-zveza bo predlagala^uvedbo svetov- , žačanke Bora na lastni koži nega prvenstva v atletiki, ki naj med gostovanjem pri Lokomoti-bi bilo vsaka štiri leta.	I vi. Čeprav so borovke pokaza-
NiiimiiiiiiiiiitiimimiiiMiimmiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
"77 Deseta tekma
V nedeljo
pondi«' v «žogobrcu»
na Proseku	O
; mladi-stari
Kot vsako leto bo tudi letos na športnem igrišču «Velika roana», v nedeljo, ob 17. uri na Pro&ku tradicionalna nogometna tekma Stari - Mladi ali da se bolje razumemo erogarji» in «žagarji».
Tekma, ki je navadno privabila na Prosek precej gledalcev in ki jo oodo letos le desetič odigrali, bo gotovo zelo zanimiva. Stari in mladi se vneto priprav- -Ijajo na ta dogodek.
Tudi proseška televizija s svojim speaker jem bo na igrišču in prireditelji upajo, da se bodo odzvale vabilu tudi TV Zgonik, Salel, Rie-manje, Koludrovca, Gabrovec,
Briščki in Mali Repen. Zagotovilo za udeležbo pa so le dale TV drugih drlav. Na tekmi seveda ne bo manjkalo novinarjev kra-ških in inozemskih, časopisov ter agencij.
Gotovo bodo marljivi Prosečani pripravili kaj novega za letos. Saj mladi vedno kaj novega pripra-
■ iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiin n iiiiriiiiiHi umilili! m un mn in mi imi mi n imi m m iiiiiiuiiiiii m im
JUTRI ZVEČER NA STADIONU «PRVI MAJ»
Ženska šestorka Bora
na mednarodnem turnirju
proti AGI in Lokomotivi
Jutri zvečer bo v dvorani stadiona «Prvi maj» na Vrdel-ski cesti ponovno vse živo. Bor je, namreč organiziraj ženski
odbojkarski turnir, ki je bil sicer na sporedu že pred mesecem dni, a ga je moralo vodstvo zaradi nepričakovane, sicer
utemeljene odpovedi Zagrebčank, odložiti ria primernejši ’dà-tum.
ni jo; le 3 leta zaporedoma zmagajo in stari, seveda zgubljajo. No, ko bi letos stari zmagali, bi bila že lepa novica. S tem bi zaslužili porcijo kalamarov, ker po stari tradiciji zmagovalci jedo kalamare, poraženi pa fižol.
V nedeljo 7. t.m. torej vsi na Prosek, kjer razvedrila, zabave in pristne domače kapljice, fižola ’n kalamarov ne bo manjkalo.
Zbirališče na «Križadi» ob 15. uri, odhod avtokolone s Proseka ob 15.30.
BRUNO RUPEL
le verjetno najboljšo igro ne, so se morale predati,
s pičlo razliko, boljšim Zagrel čankam. Za žensko vrsto Bora bo jutrišnji nastop povratpa tekma proti Lokomotivi in ker poznamo dekleta, smemo pričakovati. da se bodo hotele temeljito oddolžiti za poraz v hrvat-skem glavnem mestu, če se jim bo to'posrečilo je seveda drugo vprašanje, na katerega bodo odgovorili zavrtljaji na parketu dvorane stadiona pri Sv. Ivanu.
Turnir, ki se bo začel ob 20. uri, bo potekal po naslednjem razporedu :
Lokomotiva — Bor AGI — Bor Lokomotiva — AGI
Alessandria (2
I#
2.	BitOSsi Frs
3.	Bouquet Walter tf
Italijanski nogometni pokal
Roma in Fiorentina v polfinalu turnirja
MILAN, .3. — Roma in Fiorentina sta se že uvrstila v polfinale turnirja za italijanski nogometni pokal 1963-64.
Roma je na domačih tleh premagala Atalanto 1:0 (1:0). Gol je v 44’ prvega polčasa dosegel Leonardi. Gledalcev je bilo 15.000. Sodil je Righetti iz Turina.
V Firencah je Fiorentina z enakim rezultatom odpravila Milan. Prvi polčas se je zaključil neodločeno. V 42’ drugega dela Igre pa je Nuti dosegel gol, ki je prinesel domačinom zmago. Kotov je bilo 7:5 za Fiorentino. Pred 25.000 gledalci Je sodil Varazzani.
TENIS
RIM, 3. — Vodstvo italijanske teniške zveze je določilo reprezentanco, ki bo od 12. do 14. t. m. nastopila v Turinu v četrtfinalu evropske cone za Davisov pokal proti švedski. V reprezentanci so Nicola Pietrangeli, Giordano Majoli, Giuseppe Merlo In Sergio Tacchini.
VATERPOLO
RIM, 3. — Danes Je odpotovala v Dubrovnik italijanska vaterpolo reprezentanca, ki bo nastopila 5. t. m. na uradnem dvoboju z Ju-goslavijo. Dan kasneje pa bodo imeli Italijani v Hercegnoviju prijateljsko tekmo z Jugoslovansko reprezentanco.
prišlo do napada in ko se je pognal v beg, je šla za njim precejšnja skupina kolesarjev. Tudi Španec Soler je hotel poskusiti srečo, a Zancanaro, Bitossi in drugi mu niso dovolili, da bi si pridobil preveč naskoka. Medtem ko so hitrostni kolesarji počasi zaostajali, so se gorski pojavljali v prednjih vrstah. Na zadnjem delu vzpona je Balmamion potegnil in prvi privozil do cilja gorske nagrade. V spustu so se zopet pojavili hitrostni kolesarji, ki so začeli diktirati tempo. Malo pred ciljem so Boucquet, Baldan in Mealli sprožili napad. Njim se je takoj pridružil Bitossi, ki je nadomestil Baldana. Ta je namreč padel in je bil tako odrezan od borbe za prvo mesto, ki je pripadlo Mealliju tik pred pre-sènetljmnv Biiossl.fem.
Na ciiju io. etape s. Margherita -Alessandria (204 km);
BRUNO (Cynar), 6 ur j . j prečno hitrostjo 32,709
2.	Bitošsi Franco (Springoil Fuchs)
3.	Bouquet Waltpr planària Ro
,rpan*) 6 ur
5.	Pifferi Aldo (Lygie)
6.	Liviero
ten«
Reybròéck \	■	'
9.	Ongenae .
10.	Sarti, 11. Baffi, 12. Vigna, 13. Daglia. 14. Ignolin, 15. Brugnami, 16. Martin, 17. Sartore, 18. Tala-millo, 19. Pelizzoni, 20. Zandegù itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ANQUETIL 91.44’21”
2.	Fontona z zaost. 33”
3.	Zilioli l’22”
4.	De Rosso l’31”
5.	Mugnaini 2’08”
6.	Adorni 2’22”
7.	Balmamion 37)3”
8.	Motta 3’40”
9.	Carlesi 3’51”
10.	Maurer 4’50”, 11. Poggiali 91.49’38”, 12. Ronchini 91.50’58”, 13. Zancanaro 91.51’»”, 14. Gomez del Moral 91.52’27”, 15. Bitossi Ol-Sfi»”, 16. Suarez 91.5T37”, 17. Soler 91.57’ in 57”, 18. Pambianco 91.58’31”, 19. Moser A. 91.59T5”, 20. Zimmerman 92.00’07” itd.
LESTVICA GORSKE NAGRADE
1.	Taccone	HO	točk
2.	Balmamion	100
3.	Gomez del Moral 70
4.	Bitossi	50
5.	De Rosso	40
6.	Peretti, Poggiali, Zancanaro,
ATLETIKA PO SVETU
Dallas Long-atlet tedna
Dva nova italijanska državna rekorda
RIM, 3. — Tudi prejšnji teden so prišle najboljše vesti z atletskih tekmovanj iz Amerike. Atlet tedna je brez dvoma Dallas Long, ki je v Los Angelesu izboljšal za celih 12 cm svetovni rekord v metu krogle. Vsi časopisi so polni Dallasa Longa, medtem ko je šel 32-letni Parry O’ gnen v pozabo, kljub temu, da se bo tudi letos predstavil kot outsider na olimpijskem odru. Skupno z legendarnim Nurmijem je O’Brien edini atlet, ki si je v treh zaporednih olimpiadah osvojil po eno kolajno.
V Ameriki je presenetil čas 20”1 Edwina Robertsa v teku na 220
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitmiiiiiniimiii
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Koper in ajdovsko Primorje
v B skupini
kvalifikacijskega tekmovanja
V odločilnem srečanju za prvo mesto v jstrsko-koprski nogometni ligi je Koper nepričakovano, vendar zasluženo, premagal Buje na njihovem igrišču s 3:1. Koprčani so prikazali doslej najboljšo igro v prvenstvu in povsem zasluženo zmagali. Bili so hitrejši 'n tehnično boljši ter so zaključevali akcije s pogostimi streli na vra-
ta. Najboljši igralec na igrišču je bil Jermanič, ki je bil tudi dvakrat uspešen. Razen njega sta se odlikovala pri zmagovalcu še Furlanič in Kleein, pohvaliti pa je treba rudi vse ostale igralce.
S to zmago je Koper osvojil prvo mesto, saj ima tri točke prednosti pred Bujami. Sicer imajo Buje še eno neodigrano tekmo z Umagom, ki pa ne bo vplivala na razvrstitev na vrhu. Zanimivo je, da so Koprčani zaključili prvenstvo brez poraza. Le dve tekmi so igrali neodločeno in obe na domačem igrišču.
Zdaj čakajo Koprčane naporna kvalifikacijska srečanja za vstop v republiško ligo. Ta tekmovanja se začno v drugi polovici junija, v njih pa bo sodelovalo osem moštev.
Koprčani so zdaj na višku forme in če se bodo temeljito pripravili, imajo kljub močni konkurenci možnosti za uvrstitev v republiško iigo.
* * •
V torek so v Ljubljani izžrebali pare za kvalifikacijska tekmovanja za vstop v republiško nogometno ligo. Kakor je znano zastopata Primorsko na teh kvalifikacijah Koper in ajdovsko Primorje. Obe primorski ekipi je žreb uvrstil v B skupino, V prvem kolu se bo Koper pomeril na domačem igrišču s prvakom gorenjske podzveze (bržkone Tržič), Primorje pa bo igralo prav tako doma s prvakom ljubljanske podzveze (bržkone 3ratstvo iz Hrastnika). Ti tekmi bosta na sporedu 21. junija, naslednjo nedeljo pa bodo povratna srečanja. Zmagovalci teh
MmumimuMIMIHMIMIIUMMHHIIIMIlJHIIIMIIIIIHIHMMMIHIIIMIIIIUMHMMMMMIIIimiMMHmMIIMMHMinin
HARALD NIELSEN NAJBOUŠI STRELEC A LICE
Bologni milijon lir
vredna trofeja «Caltex»
[LAN,. 3, - 1
C***
A lige
MILAN, 3, — Harald Nielsen je osvojil za Bologna peto trofejo
...---- reMrvjrano za najboljše strelce prvenstva
zlata trofeja bo pripadla klubu, Nielsenu pa bodo
kot najbolijgmu strelcu letošnjega prvenstva izročili v dar bronasto ijo nagrade. Letos se je prvič povzpel tako visok*
■ ' iripadle «oriundom» kot Sivoriju,
reprodukcij
tujec.
NOGOMET
TURIN, 3. — Heriberto Herrera je novi trener in tehnični vedja Juventusa. «H. H. drugi», kot so ga imenovali, Je paragvajskega porekla.
Letos se > je prvič povzpel tako visok Prejšnja leta pa so te trofeje pripadle «oriundom» kot Manfrediniju in Altafiniju. Nielsen je že lani dosegel isto število golov kot Manfredini, a ker je odigral štiri tekme več, je bil njegov količnik slabši. Končna lestvica najboljših strelcev A lige je naslednja:
Bologna
LR Vicenz:
Fiorentina
Sampdoria
Milan
Juventus
Milan
Inter
NIELSEN	količnik	0,67 <21	golov v 31 tekmah)			
Vinicio	»	0,58 (17	»	» 29	»	)
Hamrin	»	0,57 <19	»	» 33	»	)
Barison	»	0,54 (13	»	» 24	»	)
Altarini	»	0,466 (14	»	» 30	»	)
Sivori	»	0,464 <13	»	» 28.	»	)
Amarildo	»	0,45 (14	»	» 31	»	)
Jair	»	0,40 (12	»	» 30	»	)
srečanj in srečanj v A skupini se bodo ponovno pomerili med seboj na osnovi žreba. Tako bodo dobili dve zmagoviti ekipi, ki »e Posta uvrstili v republiško ligo. Obstaja pa še možnost, da se Kladivar uvrsti v drugo zvezno ligo. V tem primeru si bo še ena ekipa priborila pravico za vključitev v republiško nogometno ligo.
jardov. V Evropi pa je treba zabeležiti izreden napredek v metih. Najbolj se je v zadnjem času izkazal Avstrijec Thun v metu kladiva, medtem ko je 24-letni Poljak Wlockowski izboljšal za 4 m lastni rekord v disku in tako dosegel z Danekom, Trusenjevom in Piatkowskim z 59,78 m četrto najboljšo evropsko znamko.
V Italiji pa so izboljšali dva državna rekorda. Sar je dosegel v skoku s palico 4,45 m, mlada Trio pa je za 1 cm izboljšala rekord Vettovazzijeve v skoku v daljino.	.
Sezonske lestvice z najboljšimi rezultati 1964. leta so naslednje: 100 M
10”2 Figuerola (Kuba)
10”2 D. Johnson (Jamajka)
10”2 Stebbins (ZDA)
10”2 Carr (ZDA)
EVROPA
10”3 Ottolina (Italija)
10”3 Ryedko (SZ)
10”3 Foik (Poljska)
200 M
20”2 Carr (ZDA)
20”6 Young (ZDA)
20”6 Rivers (ZDA)
EVROPA
20’’7 Badenski (Poljska)
ITALIJA
21”3 Berruti 21”3 Mazza
400 M
45”9 Badenski (Poljska)
V torek so v Nabrežini podelili nagrade najboljšim učencem in dijakom, ki so se izkazali na šolskih atletskih tekmah. Zgoraj Neva Zidarič, spodaj pa Giuseppe Suseri
45”9 Trousil (CSSR)
46”0 Tobler (ZDA)
46’’0 Bernard (ZDA)
ITALIJA 48”1 B. Bianchi
800 M
•1’47’T Hoffman (ZDA)
1’48”1 Brightwell (VB)
1’48”2 Bulter (VB)
ITALIJA
1’49”1 F. Bianchi
1500 M
3’39”6 Davies (Nova Zelandija) 3’41”0 Weisiger (ZDA)
3’42”7 Whetton (VB)
3’42”7 Wiggs (VB)
ITALIJA 3’48”9 Spinozzi
5.000 M
13’41”6 Clarke (Avstralija)
13’44”2 Baillie (Nova Zelandija) 13’46”6 Scott (Nova Zelandija) EVROPA
13’58”4 Murray (škotska) ITALIJA)
14’26”2 Conti
10.000 M
28’56’’0 Halberg (Nova Zelandija) 29’03”4 Mc Ardle (ZDA)
29’13”0 Jefimov (SZ)
ITALIJA 30’24”2 Ambu
110 M OVIRE 13”4 Hicks (ZDA)
13”6 Lindgren (ZDA)
13”7 Morgan (ZDA)
EVROPA 14”0 Mazza (Italija)
14”0 Cornacchia (Italija)
400 M OVIRE 50’’7 Roche (Avstralija)
50”8 Hardin (ZDA)
51”0 Atteberry (ZDA)
EVROPA
51”2 Cooper (VB)
ITALIJA)
51”5 Frinolli
3000 M ZAPREKE 8’39”0 Vincent (Avstralija)
8’43”4 Naroditzly (SZ)
8'44”8 Blackwoods (Avstralija) ITALIJA)
9’07’’2 Rizzo
VIŠINA
2.18 Brumel (SZ)
2.16 Rambo (ZDA)
2.16 Petterson (švedska)
2.16 Russ (ZDA)
ITALIJA)
2.06 Bogliatto
DALJINA
8.29	Boston (ZDA)
8.01	Mays (ZDA)
8.00 Davies (VB)
ITALIJA
7.30	Bortolozzi
TROSKOK
16.87 Malcherzyk (Poljska)
16.48 Okazaki (Japonska)
16.23	Boase (Avstralija)
ITALIJA
15.84 Gatti
PALICA
4.99 Hanesn (ZDA)
4.97 Morris (ZDA)
4.95 Uelses (ZDA)
4.95 Kirk (ZDA)
EVROPA
4.90	Preussger C. jmčija)
ITALIJA
4.45	Sar
KROGLA
20.20 Long (ZDA)
19.77 Matson (ZDA)
19.45	O’Brien (ZDA)
EVROPA
19.23	Lipsnis (SZ)
ITALIJA
18.44	Meconi
DISK
62.94 Oerter (ZDA)
62.45	Danek (CSSR)
61.01	Weill (ZDA)
ITALIJA 53.11 Dalla Pria
KOPJE
81.60 Rasmussen (Norveška)
81.17 Makovina (Poljska)
80.90	Pedersen (Norveška)
ITALIJA
77.67	Lievore
KLADIVO 68.50 Klim (SZ)
68.14 Thun (Avstrija)
67.67	Connolly (ZDA)
ITALIJA
57.30	Cristin
DESETEROBOJ 8.043 Yang (Formoza)
7.731 Hodge (ZDA)
7.727 Hermann (ZDA)
eveV'WWAf
JOŽA H OR VA T:
01.
Vodnik je nekaj časa molčal, hado BezaiJpifc*pègtedoyil
aj Kaparo, afilj Smokvino, potem se obrne k svojim in uka-: — Odvedite ju! Vi trije odpeljite ta dva v gozd h gospodu tniku drugi na mesta in da se mi ne ganete! — Vojaki so se koj porazgubili, legli so vsak na svoje mesto na robu gozda, »krili so se z vejami in postali neopazni, kakor so bili, eden i tistih treh pa sune Kaparo s puško in ukaže: — Pojdi!
—	Kam naj grem? — vpraša Kapara v besu in obupu.
—	Pojdi, kamor sl bil namenjen... v gozd!
še enkrat je s pogledom objel cerkvice po hribu, gričke, danice, vinograde, gozdiče... in se za večno poslovil od tega raja in tega sveta. Zagorje.. .1 Prav ti je, Kapara, tu imaš >jstni kraj! Nisi hotel na Kozaro, zdaj boš lahko vesel, da mreš tu, kjer si se «rodil*!
Odšli so. Smokvina in Kapara naprej, drug zraven dru-ega, njima za petami tisti trije s prstom na puškinem pete-nu. V začetku gozda opazi Ilija, da je v zasedi veliko več volkov, kakor je mislil. Najbrž nekoga čakajo, nekoga lovijo,
koga? Če čakajo partizane, zakaj so fronto obrnili proti ceti, menda ne mislijo, da se partizani v Zagorju vozijo s ko-ijami! Ako pa ne čakajo pastizanov, koga pa potem čakajo? raj bo zdaj, kakor hoče, v vražji torbi je! Do smrti je treba zdržati, potlej je že lahko. Zmeraj se je bal tega, da ne bi
živ padel sovražniku v roke. Preganjalo ga je ,da bi zaradi mučenja vse priznal. Vedel je, da se s tem ne bo rešil smrti, a bo zato umazal preteklost, tisto najlepše, kar mu je podarilo življenje — dneve osvobodilne borbe. Ali se sploh more kako rešiti? Ne more! Kmalu bodo odkrili, kdo je in kaj je in potem... Tako Je to: kjmur so vislice usojeae-se ne bo utami.
J*
' Prišli so v gozd. Steza je bila prazna, a po hrzanju konj, ki se Je razlagalo a bliiini, Kapara sklepa, da je to verjetno t#ta>mitraljeftl SeA fn da |et*4lič poln «vojaščine, Ofegji-
vaf, 'gmcnro! Krham med* dre^efh^opazi »-'tip&ver TdbovlfT.? Ali je mogoče? Da! Opazi nekoliko topov, katerih cevi so sršele visoko proti nebu, a podstavki so bili pokriti z vejami in z zelenjem. Ni in pi ipogei razumeti^ kaj paj vse to pomeni. Malo dalj, na majhni jasi, opazijo skupino vojakov, kako se tiho pogovarjajo, kadijo in stražijo dva kmeta, ki sta sedela pred njimi in zaskrbljeno gledala, kaj se dogaja okoli njiju. — Okrepitev? — vpraša eden od vojakov in Kaparov spremljevalec potrdi: — Da, okrepitev! Ta dva naj sedeta h kmetoma, imejte jih dobro pred očmi, eden od vas pa naj obvesti satnika.
V gozdu je bilo tiho, le tu pa tam je zacvrčala ptica in to je bilo vse. Sonce se Je že zapletlo med vejevje in razprostiralo svojo plamtečo preprogo. Nekje blizu se oglasi golob duplar: — Gru... gru... grumi...! Sence so se že podaljšale in prijeten hlad se agio in neopazno spremeni v mraz. Ni bilo dvoma, prikradla se je noč.
— Kaj je z vama? — vpraša Kapara kmeta, h kateremu je sedel.
Kmet je imel na glavi ponošen zagorski tulec, bil je prileten, zguban, gnilih zob in — pijan. Zaudarjal je po pokvarjenem vinu »n od tega mu je obraz privzemal obupen, spokorniški videz. Na Kaparovo vprašanje je odgovarjal z globokim, hripavim glasom:
— Kaj Je z nama? Sam vrag vedi! Bil sem v zidanici in ko sem šel domov, sem naletel na te domobranske tolovaje, niso me ne vprašali ne mi kaj rekli, kar povlekli so me v gozd in zdaj moram sedeti tu, to je vse.
— Stari, ne razgrajaj! — ga opozori stražar, a kmet malomarno zamahne in nadaljuje:
— Rekli so mi, da sem pijan in da moram sedeti tu pod bukvijo, dokler se ne streznim. Pa kaj bom do sodnega dne sedel tu pod bukvijo? Nisem ne partizan in ne kurba, kaj neki hoče vojska od mene? Tudi tega mojega pajdaša, ki sedi tu zraven mene, tudi njega so povlekli v gozd in ga ne pustijo domov, pa vina še pokusil ni. Zakaj pa njega držijo?
Kakšen hudič pa je to, si je vrtal po glavi Kapara, kaj iščejo ti topničarji, koga čakajo? Popolnoma gotovo je, da so postavili zasedo in da nekoga čakajo. Koga? To, da ujamejo vsakogar, kdor se jim približa in ga ne spustijo, to delajo tudi partizani ob takih prilikah. Vsakega kmeta, ne glede na to ali je moški ali ženska, otrok, starka ali starček, kdorkoli naleti na zasedo, vsakega zadržijo, da ne bi po kakšnem naključju razodel sovražniku, kaj je videl. A komu so topničarji postavili zasedo, koga čakajo? Partizane?! Enega so ujeli. Kaparo! Morda še zmeraj ni vse izgubljeno, morda je še kakšna možnost, da se reši, drobna, majhna, neskončno majhna. Bo mar brez vsakega odpora pustil da ga ustrelijo, da mu vzamejo življenje kakor tistim nesrečnežem po taboriščih smrti? V tem trenutku se spomni Smokvine, mu dà s prstom znak, naj se mu približa in ko se Franjo nagne z ušesom, da bi bolje slišal, mu Kapara šepne: — Ko pride noč, bova poskušala uiti... Če golsneš kaj o meni, te bom zaklal Jaz ali pa kdo od mojih, si slišal! — Ni se upal odgovoriti, le pokimal je, da razume, zaprl je oči in tako težko vzdihnil, kakor da mu je padlo pol Medvednice na hrbet. Čez nekaj minut je vendar zbral toliko moči, da je namignil Kapari, a ko mu je Ilija
približal uho, je domobran dolgo iskal besede, menda ni v» del, od kod bi začel in je nekaj momljal, hlipal, hotel je Ki pari mnogo kaj očitati, pa je menda občutil nesmiselnost vsi ga, zamahnil je z roko in šepnil; — Hvala ti... za vse!
Po stezi je v spremstvu vojakov prihajal satnik obkn žen z družbo vodilnih častnikov. Eden od stražarjev ukaz ujetnikom, naj vstanejo. Satnik, velikanski brdavs, črnih žii natih brkov se zaleti med nje in ker je bil že obveščen o ten kdo jim je padel v roke, je začel takoj zasliševati:
— Kje sta se torej zadnjič tolkla s partizani?
V vasi Gluboki Breg! — naglo odgovori Smokvina.
— Kdaj je bilo to?
— Kdaj je bilo to...? — se zamisli domobran. — Gospo satnik, to je bilo pred dvema dnevoma.
— Gospod satnik... opila sva se in sva spala v neki zid« niči.
Malo da ga satnik ni požrl od jeze: — Tako,..?! Ali ve( kje so zdaj partizani?
— Ne vem, gospod satnik.
— Pa ti? — se obrne h Kapari — veš ti?
Ni odgovoril, ni mogel odgovoriti. Ali Kapara sanja, ali J buden? Ali je pijan, nor, morda ga je hudič obsedel, kaj? K priseben, ker... ker, ker... tu pred njim... tu pred njim sti ji topničarski satnik Bužan, prav tisti satnik, ki ga je pre dvema letoma, ko Je bil Kapara še drvar, skoraj ubil, ga zdi lai do krvi s tisto svojo pištolo, ga slekel in tako nesramn pustil v gozdu na Kozjem Hrbtu! S tem človekom, s katerir se je Kapara tako želel kjerkoli srečati , se je srečal zdaj t( zdaj je pred njim! Kakšna ironija! Kaj se je življenje tak kruto poigralo z Illjem, je mar to zaslužil? S čim je tak užalil usodo, zakaj ga tako neusmiljeno, tako surovo kaznuj«
— Slišiš, ti prašeč, kaj te sprašujem?
(Nadaljevanje sledi)