2!). številka , v ponedeljek (>. febrnvarja XV. leto, 1SS2 Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol lota S gld., za fetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meso«-, po :i<> ki. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši »Gledališka ■tolbft*. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Izredni občni zbor društva »Narodni dom v Ljubljani". Včeraj 5. t. m. vršil se je občni zbor za to ve-levažno podjetje v čitalničnej dvorani. Ob 11. uri prične zborovanje začasni predsednik g. dr. Mosch e , predstavi gOBp. J. Vončino, magistralnega tajnika kot vladnega komisarja, imenuje g. J. Hribarja, kot zapisnikarja, g. Ig. Gruntarja in dr. J. Kotnika za veri tikatorja zapisnika. Dr. Mosche poudarja potem v daljšem govoru važnost „Narodnega doma". Če imajo Nemci, katerih je le 5% v deželi, svoj lastni hram, zakaj bi mi Slovenci, katerih nas je 96 % na Kranjskem, ne postavili si dostojnega poslopja. Poroča o delavnosti začasnega odbora, v katerem so bili gg. M urni k, Potočnik, Stare, Hribar in Mosche in dostavlja, da društvena, pravila nikakor Še nijso povsem završet a, nego da se bodo predlogi o pre-naredbi pravil uvažali in da bode o tem redni občni zbor, ki bode meseca marca, stavil primerne nasvete. Omenja dalje, da se je v malo dneh samo v Ljub ljani podpisalo 02 deležev, da je zanimanje splošno, da tudi pri druzifa Slovanih nuse podjetje vzbuja simpatije, kar dokazuje ravno došli telegram literarnega odbora umetniške besede v Pragi, Ta po g. zapisnikarji prečitani in z živio-klici sprejeti telegram slove tako: ,.Literarni odbor „Umelecke Besedyu v Praze s nadšenim pozdravuje dnešni den, jimž počiti ma soustfedeni sil bratrskeho naroda bIon inskeho zfizenim narodniho domu v bile LubU.ni: Buh clejž by nad zdarnvm počinanim vašim zajasal veškeren narod slovinsky i každe srdce slovinske. Beseda Umelecka" (Literarni odbor „Umčiecke Besede" v Pragi z navdušenjem pozdravlja deuašnji dan, s katerim se ima začeti osredotočenje močij bratovskega naroda slovenskega s tem, da si postavi ,,Narodni dom" v belej Ljubljani, Daj Bog, da bi nad srečnim prizadevanjem Vašim razradostil se ves slovenski narod in navdušilo se vsako slovensko srce. Umčlecka Beseda.) Predsednik konstatuje potem, da je občni zbor po §. 7. društvenih pravil sklepčen, ker je navzoč-nih 25 društvenikov, kateri zastopajo 42 deležev in preide potem k 2. točki dnevnega reda to je: volitev predsednika. Po predlogu gospoda dr. Papeža izvoli se za predsednika per acclamationera gospod dr. Alfonz Mosche, kateri, zahvaljujoč se za izkazano čast, izjavlja, da volitev sprejme in izraža zagotovilo, da bode z vsemi svojimi močmi pospeševal velikanski, a vsled tega težavni namen društva, „kajti, dejal je, dolžen sem to narodu in domovini!" (Živiol) Volitev odbora izvrši se po listkih in za skruti-natorje imenuje predsednik gg. dr. Bleiweisa, dr. Papeža in dr. Stareta. Po dovršenem skrutiniji naznani g. dr. Papež izid volitve. V odbor so voljeni gg.: dr. Fran Papež s 35 glasovi, Josip Kušar s 85 glasovi, Peter Grase Iii s 35 glasovi, dr. Valentin Zarnik s 34 glasovi, dr. Karol p I, Blei weis s 34 glasovi, Fr. Fortuna s 34 glasovi, Ivan Hribar s 33 glasovi, Janez M urnik s 33 glasovi, V a a o Petričič s 33 glasovi, dr. Anton Jarec s 33 glasovi, F er d o Souvan s 33 glasovi, dr. Josip Stare s 30 glasovi. Zu temi so dobili Se g. Zmagoslav Rohrman 6, g. Fran Uren 4 in gg. Tomaž LoČnikar in dr. Ivan Tavčar po 2 glasova. K 8. točki dnevnega reda predlaga g. Ivan Hribar, naj se v pregledovalni odbor per accla-mationem izvolijo gg. dr. J. Mundil, Fran Ks. Souvan ml., dr. Jarnej Zupanec, cl r. Ivan Tavčar in Janez Knez, kar se zgodi jednoglasno. K 4. točki dnevnega reda poprime besedo g. d r. K a r e 1 B1 e i w e i s vitez T r s t e n i š k i in jako živahno poudarja važnost in potrebnost „Na-rodnega doma", v katerem bi se stalno ušatorila vsa narodna društva, vsled česa bi se naše socijalno življenje razvijalo mnogo ugodneje. Z o/irom na Rusine, ki nijso posebno premožni, a imajo vender uže svoj narodni dom in na druge narode, ki imajo skoro v vsacem mesteci svojo društveno hišo, izraža svoje prepričanje, da bode to i pri nas mogoče. Le nekatere določbe pravil bi po njegovem mnenji in po posvetovanji z raznimi domoljubi po deželi utegnile ovirati uspeh in to bi bili zlasti previsoki deleži, kateri naj bi se znižali na r>0 gold. (Jovornik konečno tudi dvomi, da bi nameravana loterija imela uspeh, kakeršen se pričakuje. Temu nasproti zagovarja g. Ivan Hribar deleže po 200 gld., ker bi se z manjšimi deleži namen še težavueje dosegel, ker bi oni, ki podpifie zdaj jeden delež, tudi potem, ko bi se znesek zn žal za polovico ali celo za :> četrtine, tudi ne vzel več, nego le jednega. Govornik m sli, da ne bode težko pridobiti zadostno število deležnikov, ko odbor izda načrt amortizacije ter se bode i/, njega občinstvo prepričalo, da }e podjetje na najsolidnejšej podlagi in da bode odboru mogoče (spolnjevati prevzete obveze. Govornik razlaga potem jako zanimivo v kratkih, a dobro premišljenih potezah načrt, kako se bode ravnalo. Polovica potrebnega denarja bode se nabralo prostovoljnimi doneski in loterijo In le polovica vzelr na deleže na posodo. Slednji se bodo v 81. letih amortizirali, ker se jih bode vsako leto gotovo število izžrebalo in v gotovem izplačalo, tako se bodo tudi obresti zmanjševale leto za letom. Glede loterije pa govornik opozoruje, da se loterija ne sme vzpore-1 staviti z navadnimi loterijami, ker hode pri njej merodajna tudi narodnostna ideja in narodno navdušenje in ker bodemo našli podpore tudi pri družili Slovanih. Ker .se nikdo več ne oglasi za besedo, sklene g. predsednik sejo ob 12. uri opoludne. Tako je ustanovljeno društvo »Narodni dom v Ljubljani". Na delo, neumorno delo tedaj, rojaci! LISTEK. ur o it. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva knjlgu. X. (Dalje.) ,.Mož pije, da pozabi skrbi, oče Sergej Mihaj-lovič," dejal je kočijaž, ki je pri vsakej krčmi utihnil in se zamislil. „Naprej!u zavpil je jezno Markelov. Tarantes drdral je zdaj čez trg, kjer je po kislem želji duh telo, potem mimo hiše gubernatorjeve, pred katero je bilo nekoliko mnogobojnih stražnih hišic, nadalje mimo policijske hiše, čez boulevard kjer so nedavno drevored nasadili, a drevesca so se uže posušila, mimo trgovske hiše, kjer je polno psov bilo, kateri so se v lajanji in tuljenji skušali in naposled iz mesta ven. Tu došel je voz kmalu celo vrsto dru-zih vozov, katerih vsak je bil po jednem konji vlečen. Zdaj, ko so bili nafti znanci zopet v čistem zraku, tekel je VOZ po širokej cesti, ob kateiej s» vrbe rastle, da j-' bilo veselje, Markelov, o katerem nam je tudi kaj povedati, bil je šest let starejši od svoje sestre. Ortgo-jen je bil v topniškej šoli, iz katere je izstopil kot lajtnant; odpovedal se je službi zaradi necega prepira s svojim šefom — nekim Nemcem. Od tega časa sovražil je vse Nemce, osobitO pa na Ruskem rojene. Ta odpoved slu/bi bila je povod, da se je tudi s svojim očetom r. zpr), I ateregu tudi potem do njegove smrii videl nij; po njeni dobil je malo posestvo, kjer se je potem naselil. V Petrogradu shajal se je cesto z množine, najodličnejšimi pristaši napredne stranke, ter je pobožno slušal ter si naposled njihove nazore prisvojil. ČMtal je le malo in to samo o stvareh tičnč.h se javnosti, osobito Her-cena. Živel je kot Spartanec ali pa menih. Pred nekaterimi leti zal,ubil >e 'C bil v neko mlado de kle, ki ga je pa grozno p evarila; nevesta njegova zaročila se je z nekim adjutantom tudi Nemcem. Zdaj črtil je Markelov vse Nemce in tudi vse adju- tante. Skušal je spisati nekoliko člankov o slabostih ruskega topničarstva ali neimejoč dar ti za temeljito izvazevanje, nij nijednega članka zavrSil. S svoj«* okorno pisavo namazal je pase vender mnogo velikih pol surovega, sivega* papirja. Markelov bil i'- avojeglaven, predrzen <'iovek, ki nij niti kaj odpustiti niti pozabiti mogel; vedno Bmatral Be je razžaljenim, tudi Be se komu dru-zemu krivica dogodila in sposoben je bil /<> vse. Kratkoumen. kakor je bil, gledal je zmerom le na jedno ter isto in česar nij razumel, t<» tudi zanj nij ekzistiralo; laž In zv}ja6o je pa uuv.il. Z ljudmi višjih krogov bil je malobeseden in celo osoren; s prostimi ljudmi prijazen; 8 kmetom občeval je kakor z ljudmi svojega stanu. Kkonoin bil je -ie Inje vr.ste; ukrepal je vedno o raznih secijalističnih namerah, katere izvršiti j<- bil isto tako nesposoben, kakor je bil nesposoben izvršiti svoje članke 0 slabo.-tih ruskega topničarstva. Sreče sploh nij imel — ni najmenj ne; uže v kadetnej šoli zvali so ga nesrečnežem. Istinit in odkritosrčen, strastveu in nesrečen, bil je časih neusmiljen in krvolok, da bi Y%Z Generala Skobeljeva napitnica. (Konec.) „Gospoda moja, komu se ima zahvaliti domo vina za ta dobri izid tako velikega podjetja? V prvej vrsti spominajmo se pazljivosti, katero je obračal zdaj v Gospodu speči car na to podjetje. Pokojni car poprijel je trdno ekspedicijo in poznal je neizmerno pomembo Ahal-Teške zelenice na vhodu Korasana in Afganistana. Drugič pa je bil izid ekspe-dicijs zagotovljen s tem, da je od početka vzvišeni nadpoveljnik se udeleževal z gorkim srcem tega podjetja. V hvaležnem priznanji se srečnega smatram, da morem omeniti vsestranske pomoči, katero so mi dajale vse bližnje centralne uprave in mini-sterstvo za vnanje poslove. Naš poslanik v Teheranu, gospod pl. Sinovjev, nam nij le olajšal izvr-šenje naše naloge, nego skrbel je tudi za to, da so se pridobljeni uspehi zavarovali. Mi li treba govoriti o junaštvu naših izvrstnih kavkaških čet in i njimi junaštvom tesno zvezanih turkestanskih in orenbur-ških vojnikov ! Zastave kavkaške zavihrale so v Ahal-Teškej ekspediciji skoro neposredno po sijajnih krvavih bitkah v azjatskej Turčiji. Večina čet udeležila se je bila v vojnej zgodovini še skoro n»kdar se pojavljenega naskoka na Kars. Prevelika je bila nada do zmage za vojskovodjo, kateremu je biia izročena ekspedicija, prevelika je bila ta nada, da bi se ne bil z vsem srcem udal duhu čet. Če pa je srce na pravem mestu, so tudi uže tri Četrtine zmage gotove. Istinito, ne morem se teb Čet in hra brega častniškega kardela spominati, da bi ne bil globoko ginen. Spominajmo se palita tovarišev, spo minajmo se, kako so služili, se bojevali in pali ' Spominajmo se nepo^abijivega generala Fetruševiča, tega utelešenja dolžnostaega čuvstva, skromnosti in omike! Spominajmo se vseh onih, kateri so kot junaci pali za vero, cara in domovino: kneza Na-galova, grofa Orlova, M.unenceva, Bulvgina, Subova, Szudickija, Jablončkova, Merhileva, Greka, Javanova, Kunakovskija, Morica, Nelepova, Jurenova. Da, gospoda mota, dokler imamo v svojih vrstah take častnike, moremo vsakej še tako visoko naobraženej sovražnej armadi gledati smelo v obraz. Treba se nam je le spomniti pred Geok-Tepe palih tovarišev. Ko bije v boji odločilna ura, tedaj skušaj mojih doseči. Koneeno spregovorim naj še nekaj besedij do Vas: Prosim Vas vender, da mi dovolite prijeti mestu čase z vinom čašo z vodo in da ste priče, da nijsem niti jaz niti kdo drug govoril pod vplivom brezmerne razburjenosti, niti ne govoriti mogel. Mi živimo v času, ko so celo kabinetne skrivnosti težko ohranijo pred javnostjo. Kar pa se godi v takej družbi, kakeršna je naša, pride vender na jtden ali drug način v javnost, in zato nij previdnost nepotrebna. Izkušnja zadnjih let nas uči, da, če se Rus polasti po naklučji misli, da po zgodovini pripada velikemu in mogočnemu narodu, ali če, kar bi bilo strašno, isti Rus misli na to, da pripada velikej družini z druzimi slovauskimi ro dovi, ki se zdaj zatirajo iu stiskajo, da se v takem slučaji v sredini naših znanih „doma pitanih" inozemskih nesorodnih drugov pojavijo glasovi nevolje in graje in da ti gospodje menijo, da takov Rus nij v normalnih razmerah, marveč pod vplivom kakeršnih koH bahanalij. — Iz tega uzroka naj m: bode dovoljeno zameniti čašo vina s č išo z vodo. Istinito je zelo čudna prikazen, zakaj pretresa čudna bojazen naše društvo in tudi posameznike, če se dotaknemo tega vprašanja, katero je srcu vsakega Rusa tako legitimno in le posledica naše tisočletne zgodovine. Mnogo je uzrokov tej prikazni. A tu nij prostor, da bi se o njih razpravljalo. Glavni uzrok pa se vender mora iskati v neslogi, ki vlada mej jednim znanim delom našega društva, takozvano inteligencijo, in mej ruskim narodom. Vsakokrat, gospoda moja, kadar se je vzvišeni vladar te dežele obrnil do svojega ljudstva, vsakokrat se je skazalo rusko ljudstvo stoječe na višini svojega poklica in vredno tedanje politične naloge. Pri inte-ligenciji se to nij vselej zgodilo; in če je kdo pred caroin kedaj napravil bankrot, bila je to baš inteligencija. Jaz sem te misli, da se ta prikazen lehko razlaga; kozmopolitični „evropizem" nij vir moči in oblasti in se mora smatrati le kot znamenje slabosti. Izven naroda nij nobene moči in inteligencija predstavlja le v združbi z narodom moč. Danes, v dan pridobitve Geok-Tepe, spominamo se palih tovarišev, in nehote polasti se nas dobro, sveto čuvstvo. Jeden izmej najslavnejših maršalov Napoleonovih časov je dejal, da v vojni padajo vedno jedni in isti. Moje vojaško srce in nedavna izkušnja mi vzbujata čut, da so tu ravno isti zbrani, o ka terib govori maršal. Iz tega uzroka bodo razumevali vojaki besede moje le vojaški in sicer v zmislu, da one nijmajo s poHtiko nič posla." Potem spomina se general naroda ob Jadran skem morji, kateremu se je zdaj boriti za vero in ezavisnost in konča svoj govor tako-le: „Jaz ne morem dalje, gospoda moja. Moje srce u tri pije rčevito in bolestno. Velika tolažba je in ostane vera na historični poklic Rusije. Gospoda moja! Jaz napijam iz polnega srca na zdravje Nj. veličan-tvu caru !" tedaj zaslužil ime zveri — a pri drugej priliki bil je pripravljen brez oboLaljanja sebe in svojo bodočnost žrtvovati. Ko so se uže tretjo vrsto od mesta vozil' zavil je kočij¡1/. y mali drevored trepetlik ; zrak je bil mrzel, a napoj en rožnim dokom, a nad njim širilo se je nesvetlo nebo. Baš tedaj izšel je mesec rudeč in širok kot bakren ščit. Komaj je bil tarantas v gozd zavil, ustavil se je uže pred malo hišo, ki je zdaj mesec zakrila. Na spred njej strani ni/.ke hiše razsvetljena so bila tr četverooglata okna; vrata so bila odprta in nič ni kazalo, da se sploh kedaj zapro. Na dvorišči videli se je v poluternini visoka ki bitka, pri katerej je bilo par belih konj uprežeriih; dva mlada, tudi bela psa prilezla sta Bog ve od kod. ter začela ne srdito, glasno lajati. V hiši premikala se je luč; taranta ustavil se je pred stopnicami in Markelov in Nežua nov stopila sta iz vo..,. „Zdaj smo doma!" dejal je Markelov. „Naš bodete še dru^e goste, katere dobro poznate, ali s jih ne nadejate. Samo izvolite vstopiti!" (Dalje priti.) Politični razgled. Notranje dežele« V Ljubljani G. februvarja. Naznanili smo uže v zadnjem listu može, katere je cesar imenoval v komisijo, katera se ima, posvetovati o upravi, da se napravi priprostejša, se stroški kolikor možno znižajo in kolikor možno mnogo prihrani v državnem gospodarstvu. Ti možje pa so večinoma desničarji in to strašno peče usta-vake; vsi listi ustavaški bljujejo kar strup ne te može in odrekajo jim vso sposobnost za ta posel, Češ, da še n;jso nikjer pokazali svoj „ ekonomični" talent. To pisanje je lehko umevno, če le pregledamo imena teh mož in vidimo, da se ne glasijo tako kakor Plenner. Čehi poganjajo se z vso silo in močjo za ce«ko v *<> m*ni <%•<•<». Pred kratkim poslali so profesorji peticijo in zdaj zopet predložilo je prošnjo za češko vseučilišče 393 doktorjev prava jednako prošnjo gosposkej zbornici, naj oi vzprejela in potrdila postavni načrt o češkem vseučilišči. Mi to zabeležujemo, da ookatemo, kako vstrajni so Čehi, in da tudi pokažemo, koliko se je treba boriti za trohico jednakopravnosti pod „slovansko" vlado. Skoro nas obhaja humor in skoro bi dejali: Ri-sum teneatis .... Ali bode večno trajalo ? Ruski nezavisni list „Go!os" razmotriva avstro-ogrske razmere in se izraža o liotraujcj litftIHifrti ;i v atrijske?! tako-le: „Glede na nemire na jugu avstrijske politike nerazumljivo nam je le jedno: Zasleplenje centralistične stranke in nje organov, kateri za vse zlo, katero je zadelo Avstrijo, vedno delajo odgovorno „slovansko politiko" vlade. „N. fir. Pr." neče nič slišati o Slovanih in trdi, da Avstrija more obstati le na neraškej podlagi. Do zdaj je Avstrija stalo veduo na 'nemškej podlagi tudi v času, ko je bil»i tepena pri Solferinu; Avstrija nemške podlage tudi tedaj nij zapustila, ko je bila pri Sadovi skoro uničena. Č>* torej Avstrija, da si je postala Slovanom prijaznejša, še vedno obstoji, in če je zdaj Se celo bolj močn- in krepostna — nijma Avstrija tega Bvojega okrepljenja zahvaliti temveč razširjenju svoje podlage, katero razširjenje v tem tudi slovanskim rodovom priznala, da si do zdaj le bolj v principu, bolj na papirji kakor v praksi, v resnici? Centralisti, sovražniki Taaffejevi in prihodnosti Slovanov nečejo te proste resnice izpoznati." Sto in stokrat boril se je uže naš list proti nemškemu ftchul vereiim in naštevalo se je ravno tolikrat pogubno to njega počenjanje, demo-ralizacija učiteljev in podkopavanje najtrdnejših stebrov, ne le jednega naroda, nego cele države. Nemški ta schulverein, kateremu se je zazibala zibel v Bero-linu, hotel je evojo propagando delati tudi v Magja-rih, a oni stopili so mu z vso odločnostjo nasproti v parlamentu in v listih. Naj le navedemo, kaj piše „Westungarischer Grenzbote" : „Kar se tiče „bero-linskega schulvereina" vprašamo le: kaj bi storila nemška vlada, Če bi v Krakovu poljsko tako šolsko društvo se ustanovilo, da bi delovalo za Poznansko in v Pragi, da bi delovalo za Lužico in Sprevrald? Naj se pokaže agent gori omenjenega društva na ogrskej zemlji, pograbili ga bomo na podlagi zakonitih določil in — ga poslali kot odgonca čez mejo." To so možate besede, in ogrska vlada bi jih gotovo tudi dejanski izpolnila, pri nas pa vlada ne vidi nič, ne sliši nič, kot bila mrtva stvar bi . . . O nemirih >in Jugru nij poročati posebnih novic, ker je brzojavnim uradom ostro prepovedano taka poročila sprejemati. Vlada neče, da bi se mej narod širile natančne vesti o bojih. Tej vladnej na-redbi nasproti pa pravi „ Narodni list" : „Narod, kateri se velikodušno uklanja starim naredbam in pošilja svoje najboljše s nove, da padajo za kralja in zakon, ima pravico, da se seznani, kaka je usoda njega sinov na bojišči. Komu na korist tajiti istino? ČJemu zatezanje in skr.vanje. Istina mora na svitlo, prej ali slej." (Glej denašnji telegram.) Vnanje države. Prihodnji ruski državni proračun za 1. 1882. dokazuje, da se je financijelno stanje Rusije znatno zboljšalo. Mestu primanjkljaja tega leta 50 milijonov bode v letu bodočem le 4 Va milijona. Državni dohodki proračunih so se na 762,004.512 rubljev. Francoska vlada izdala bode na vnanje svoje zastopnike okro/.nico, v katerej jim bode naročila, naj ona vprašanja, o katerih so se začela pogajanja in razpravljanja pod prejšnjim kabinetom, rešijo. V prvej vrsti je tunezijsko vprašanje. Vladni program naznanil se je vsem občinam na posebnih listih, ki so se prilepili po voglih. Pariški listi, iz-imši Gambettine, ta program dobrim pripoznavajo in pričakujejo od novega kabineta rešitve še nerešenih vprašanj. Državni podtajnik angleški Dilke poudarjal je v svojem govoru pred volilci, da so mej Francijo in Anglijo razmere prijateljske, osobito vlada zložna misel o tunezijskern vprašanji. To vprašanje dobiva zdaj novo lice, kajti zdaj nastali so nermri na jugu Egipta; abisinski kralj Ivan prikazal se je na meji s 15.000 možmi. V Turčiji dela se na to, da se upelje občna brambena dolžnost brez ozira na veroizpovedanje. Naravno je, da se tem nameram ustavlja ljudstvo in tudi nekateri višji krogi. Vlada pa bode baje navzlic tem odporom vender le energično izvela to svojo namero. Dopisi. Iz Ljubljane 5 febr. [Izv. dop.J Čudom čuditi se mora človek, ako si privošči natančneje premišljevanje o ukazih n naredbuh glede rabe slovenskega jezika pri sodnijah. Saj nij nikakeršna tajnost in vsakdo se lehko prepriča, da se je uže 1. 1864. in pozneje skozi več let uradovala slovenski, dokaz temu registrature; povsod dobile so se slovenske tiskovine, pri tukaj šnjej c. kr. mestnej odredjenej sod-niji protokoliralo se je samo slovenski, — nihče, niti najbolj zagrizneni nemškutar nij se ogibal slovenske rešitve in tudi gosp. Gertscher, takrat še svetovalec pri tukaj Šnjej deželnej sodniji, reševal je slovenske vloge za zemljiščne knjige v slovenskem jeziku. Da, dovoljeno je bilo celo v slovenskem jeziku delati sodnijske izpite in 1866. leta sta dva še sedaj v Kranskej službujoča uradnika pri sod-nijskem izpitu na slovenska prašanja odgovarjala le slovenski, imata potrjeno v svojih spričevalih. — Nam nij znano, da hi bile po tej dobi razglašene in veljavne postale naredbe, katere bi ovirale ravno navedeno praktike, očitajo nam celo, da imamo zdaj nam prijazno ministerstvo, a. pri tem oobene tis ti a pravic, katerih smo se posluževali uže pred 17 leti. Človek ne ve, kaj bi mislil, ali da se uže po-obst-ije, da je Avstrija jedoakopravnost z Nemci ljemajoča krivica še brini in brca na vse kriplje, da potem pogine na vekov veke, ali pa, da se nam hote sploh odvzeti vse pravice. Gotovosti nijmamo ni kake, ampak tavamo v temoti. Izpred porotnega sodišča na Dunaji. Vesteneck proti „Tribtini". (Dalje.) Dr. Porzer preide za tem na ponocna popi-janja, katerih so se udeleževali Vesteneck in njegovi pristaši. Vitez Frtiozl-Vesteneck pajdašil se je pri vinu z ljudmi, ki so pač še na silno nizkej stopinji človeške naobraženosti in proti katerim sta Hačin in Razpotnik, katera je toženec »*adi znanih uzrokov nelepo opisal, v nravnem oziru prava viteza. Da se Vestenecku predbacuje razširjevanje de-moralizacije, je to očitanje po pričah Poklukarji, Svetci in Vošnjaku popolnem opravičeno. Sicer je pa Franzl-Vesteneck glede tega očitanja res preobčutljiv. Kaj se na pr. predbacuje vladajočim ministrom, zoper katere objavljajo se še hujša očitanja. Se ve da je razloček v tem, da ministri, katerim Be jednake stvari predbacujejo, so nekrivi, mej tem, ko je okrajni glavar Vesteneck demoralizaeijo zares razširjeval in to celo pod c. kr. ščitom. Govornik navaja citate iz preslušanja Svetca, dr. Vošnjaka in dr. Poklukarja ter omeni, da se je vse to Friinzl-Vestenecku očitalo uže v deželnej zbornici, ne da bi on bil to utajiti ali ovreči ali opravičiti skušal. Ako bi tožnik v teh besedah bil raz-videl laž, lehko bi se bil kot priča pre-slišati dal, česar pa on nij storil, in to je gotovo zopet dokaz njegove krivde. Ima se torej vse, kar so one tri priče povedale, smatrati za polno resnico. Ako okrajni glavar, ki se hvalisa, da se prišteva mej ustavoverno stranko, tepta skoro vse v temeljnih zakonih zajamčene pravice, sme se reči, da je meje prekoračil, kjer nehava dobrodušnost in kjer se začenjajo nepoštena dejanja. Ako se od elementarne uime unesrečenim kliče: "Vi ne dobite nič, ker ste tako in tako volili, to gotovo nij več sredstvo za raz-gir je vanje čutil za ustavo in ustavne ideje mej ljudstvom. Državne in cesarske podpore dajejo se za revne vsacega mišljenja, za kristijana in žida, Slovenca in Nemca in pravo zadel je kmet v svojej srčnosti, rekoč: To vender nij v zvezi z volitvijo, na kar je okrajni glavar grozil z zaporom. To je vender nepošteno dejanje! Pri volitvah v trgovinsko zbornico upisavalo Be je, kot je to dokazano, davkoplačevalce le radi udeležitve pri volitvah; okrajni glavar o b 1 j u-bil je volilcu kočijo itd. Baš v tacib krajih, kjer ljudska naobraženost nij še tako globoko ukoreninjena, mora tako delovanje okrajnega glavarja podvojenim zlom vplivati, — ono je torej dvakrat kaznjivo. Kar zadeva volilne agitacije, sem jaz gotovo poslednji, ki bi jo smatral za nedopustljivo. Ako pa uradnik, ki ima izdavati naredbe in voditi, stopi mej stranko, potem je to nedopustljivo in nepošteno. Kakove bile bi to posledice, če bi tako postopanje smatrali za pravo? Kako bi se dalo delovati zoper nemštvo, če bi okrajnim glavarjem bilo dovoljeno agitirati na korist Čehom in Slovencem? Slobodno zvrševanje kultov, jednakost pred zakonom, to vse bilo je tožniku prazna črka. Navedeno je bilo, da so priče tožniku sovražne. Tu se pa vender mora malo nazaj ozreti na uzrok. To se je zgodilo, ker so politični neprijatelji plemenitega gospoda Vestenecka, da je on svoj delokrog cesto na kaznjiv način prestopil in ker so to smatrali za nepoštenost. Ker je Vesteneck cesto prekršil zakone, ker je kot c. kr. okrajni glavar ravnal nepošteno, za to bilo bi pristojno, da on sedi na mestu Hamana na zatožnej klopi. (Dalje prih.) je mnogo vseskozi elegantnega in odličnega občinstva, mej katerim nam je posebno omenjati deželnega predsednika gosp. Winkler j a z gospo soprogo, deželnega gosp. grofa Thurna in generala S tu be n r au ch a. Prostori bili so j.iko lično oza!j-šani, ples izredno sijajen in fino urejen, oprave brdkih plesalk jako ukusne in bogate, plesalci ne-utrudljivi, godba mikavna, splošna zabava izvrstna, konec pa — ob Va 7. ur' zjutraj. Če še dostavimo, da je četvorko in kotiljon plesalo 64 parov, da je bilo pri teh dveh plesih mnogo jako lepih in zabavnih „figuru, da so gg. Sos, Wbl fling. Dre-nik in Rpvnikar kot reditelji plesa pridobili si vseobčno priznanje in iskreno zahvalo, da se vsakdo lepega večera radosten spomina, da je bila to najlepša dozdanja zabava, smo površno storili svojo poročevalčevo dolžnost. — (Sinočnji ples veteranov) v kazin skem steklenem salonu bil je dobro obiskan in prav vesel. Navzočni so bili g. deželni predsednik Winkler, general Stubenrauch in mnogo vojaških dostojanstve nikov. — (Občni zbor trgovskega pomoč-nega društva) bil je včeraj popoludne v magi-stratnej dvorani. Zmagali so narodnjaki z ve liko večino. Obširneje poročamo jutri. — (Šišenska čitalnica) nam je s si-nočnjo Vodnikovo besedo v Kozlerjevej pivarnid napravila prav prijeten večer. P tje, govor, dekla- narekovati! Tako se nam £odi v časih, ko mamo Slovana na justičnega ministra stolu. Boljših časov si pač ne moremo zaželeti! Dr. I T. Telegrama »Slovenskemu Narodu". Dunaj 6. februvarja. O napadu na činogo rskega kneza, katero vest so raztrosili nekateri listi, mej njimi Triester Tagblatt, nij tukaj ofieijelno nič znanega. Sarajevo 6, februvarja. (Oticijelno.) V 1. dan t. m. zjedinili so se vstaši v pokrajini Ti ientište in Hastaci, kjer so šli čez Drino in v 2. dail t. m. dobil znatno pomoč. Naše čete za-sele so v 2. dan t. in. brez boja Sužjezno. V 3. dan t. m. potisnile so naše čete do Karavie, llumica in Bastaci prodrle mnogo močnejše vstaške trume po močnem hoji. V 4. dan t. m. napali so vstaši Sužjezno, Humice in Brod, a bili so odbiti. Naših vojakov so 4 mrtvi, 17 ranjenih. Vstaši izgubili so mnogo več mož. niacua SaJllr»iešani zbori bili so pi.iv dobri in burka Razne vesli. Domače stvari. — (Sijajni ples) v ljubljanskej čitalnici t. m. bil je v vsacem oziru izboren, kajti privabil „Gluh mora biti" se je predstavljala tako vrio; ua je vzbudila veliko hvale, a še več smeha. Po besedi bil je v praznično okinčanem prostoru živahen ples do ranega jutra. Šišenski čitalnici in nje odbornikom, kakor tudi mičnim pevkam — vso hvalo! — (Od sv. Krištofa) pri Laškem trgu se nam javlja žalovanje o smrti gosp. Gustava A d o 1 f • Uhlich-a, posestnika Rimskih toplic, ker je bil ranji, „da si po rodu Nemec, pravičen našemu narodnemu gibanju, vnet za občinski blagor, velik dobrotnik in prijatelj šolam, zlasti pa šole pri sv. Marjeti, za katero je nabral 2000 goid. in dobrotnik ubogim i. t. d." Mi to tem rajši zabeležimo, ker so blagi ljudje vedno redkejši. — (Boj za slovenščino pred ljubljansko mestno delegirano okrajno sodni jo ) V 3. dan t. m. vršila se je pred imenovano sodnijo dve uri trajajoča borba za slovenski zapisnik. Dr. Valentin Štempihar prinesel je ?abo odgovor na slovensko tožbo dr. Moscheta, o katerej se je bila obravnava s slovenskim odlokom razpisala na 3. februvarja. Gospod svetovalec Ledenig pa je hud nasprotnik slovenskih zapisnikov in komaj preteče dan, da ne bi gospod svetovalec zadavil slovenskega protokola. Zadnjič je dr. Štora iz dr. Zar-nikove pisarne in flagranti zasačil, ko je narekoval pri sodniji slovensk zapisnik. Vzlic kolekom in potrati časa moral je dr. Štor obrniti, raztrgati, kar je bil narekoval, ter z nova nemški pričeti. Tako se nam godi pod ministerstvom Pražakovim v časih ko so naši poslanci odločni in odločilni podpiratelji vlade. Od tedaj daje gospod svetovelec Ledenig slovenske tožbe samo nemškim referentom, kateri imajo strogi ukaz, zavrniti vsako slovensko polo. Gospod sodni adjunkt Rizzi bil je denes poklican, da je just ficiral dr. Štempiharja slovenski zapisnik. Najprej je gospod adjunkt obljubil, da bode sam prenemčil ta zapisnik, kar mu je bilo na prosto voljo dano. V istini bi ne bilo napačno, če bi se ta praksa ukoreninila pri našej mestnej delegiranej okrajnej sodniji. Če bi naši nemški go spodic adjunkti vsak teden v nemščino preložiti morali nekoliko slovenskih protokolov, potem bi se konečno še sami slovenščine privadili, katero zdaj tako grozovito lomijo! V tem slučaji obljubil je gospod Ri/./i, d-. hode pretolmačil slovenski pro tokol. Ali gospod svetovalec Ledenig spoznal je to za nepotrebno, tako da se je konečno gospod dr. Štempihar po dve uri trajajočem boji udal, ter sam prevzel pretolmačenje slovenskega protokola. Gospodom zastopnikom pa se je zagrozilo, da se bodo v prihodnje neusmiljeno k on tu macirali, če bi se branili nemško (šolstvo v Švici.) Za šolstvo je v Švici precej dobro skrbljeno; le 8°/o ne zna ne brati ne pisati. Za višjo omiko skrbi .100 nižjih indnstrualnib fn realnih šol in 40 višjih tacib šol; 67 gimnazij 4 univerze namreč v Bazin, Ziirichu, Ilernu in (Jenfu--3 akademije, namreč v Laussanne, Neuenbtirgu /Ul Freiburgu polytehnika v Ziirichu in 0 semenišč^/ — * (Nekaj o prebivalstvu Z je « I/, n'j enih držav.) Po zanesljivih v'rdi zna'ta deiujfënje prebivalstvo Zjedinjenih držav okrog H9 milijonov Ijudij. Od teh jih )G slabih 88 °/„ rojenih Àmerikaneev, dobrih 12% pa tujcev. Po narodnosti se dele sledeče: Največ, namreč kakih 45 je Ircev, Škotov in Angležev; 80% rterm»«iov ;; 15 °/n Romanov; 8 % Atrikanov in 2% Indijauov. — Od 100 °/0 po rodu ainerikanskiii otrok so starši pri 32 °/0 tuici ; pri 35 "/o j« oče tujec in mati Atnerikaaka, pri 33 % >a je oče Amerikanec in mati tujka. *(Kje se nahaja največ d i jam an to v.) Razen družili različnih žlahtnih mineralij nahaja se Itraziliji tudi posebno dosti dijamantov. Indija slovi glede dijamantov kot prva z ozirom na velikost posameznih eksemplarov. Brazilija pa z ozirom ua množico. Najlepšo zbirko braziljanskih dijamantov, vednosti kneih 70 milijonov frankov, ima portugalski dvor. Kolikor je sploh mogoče skupno težo in vrednost dobljenih dijamantov cemti, znaša te/a do leta 1850 najdenih dijamantov 44 stotov, v vrednosti 450 milijonov frankov. * (Statistika neviht.) Število dni z nevihtami odvisi od da'jave kacega kraja od „aequa-torja;" čim bližje mu jn, tem ver neviht ima po navadi. Tako ima otok Java 97 dn«j v letu z nevihto, Sumatra 80, Ilindostan T>0, Borneo 54, Rio de Janeiro 51 itd. — V Evropi jih ima največ, Î8 Italija; Avstrija jib ima 23, Ogrska, Radenska in Wttrtemberg jih imajo po 22, Šiezija, JBelgi)a in Barvarska po 21, Holandija 18, Prusija 17, Fran-cozka in južna Rusija po 16, Severna Rusija 10, Angležka in Švica po 9, Norvegija 4; skrajni sever slednjič nijma večjidel nobenega dne z nevihto. Heteorologično poročilo. A. V LJubljani: Dun Čas opazovanja Stanje barometra v mm, Temperatura Vetrovi Nebo Mo krina v mm. j 3. februvarja Ob 7. uri ijutraj ob t, nri popoldni ob 9. iri mftr 768*08 ■■. 700*65mm. 750-94 mm. — 12-8« C — 08° C — 5-6° C alabottn ïihod htn-ulrije klabolcn obod jasno jasno j javno 0-0) ma. 4. februvarja ob* 1. ari zjutraj 0V1 2. uri popoldni ob 9. nri mor 747 -76 n. 746*06n. 744*90mm. — L2*6»C + 0*9° 0 — 50» C slaboten Wll'..| slabotna barja ilabotm uho d jasno ja.no jasno OOO am. 5. februvarja ob I, uri zjutraj ob ?. uri popoludne ob 9. uri iToftr 744*84m. 711-5»; min. 742*60m. — 10-8° C + 2-1° C — 4-8° C slibol« nhod ilabottp j 11 malimi slabotna burja 1 jasfo jasno jaano 0 MU ai¡1, B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk ji; ostal kot sploh v Evropi, tako tudi povsod v Avstriji zadnje dni zelo visok in jo bil tako l rdim komorno ra/.deljen, da jo znašal razloček mej makri-lunin v planinskih krajih in moj minimoni oh adrijanskem jugu samo 7 mm. Vetrovi so hili tudi zadnjo dui precej slabotni in nij so imeli nobene posebne smeri. Temperatura je bila povsod jako nizka; sploh je stala precej globoko pod normaloui; razloček moj maksimum po dalmatinskih otokih in mej miiiitnora v ISlu in Sibiuji je znašal 13u C. Nebo je bilo vočjidel povsod popolnem jasno, sem pa tja tudi megleno Dežja ali snega n j palo nikjer nič. Morje je bilo, kot prej-nje dni, skoraj popolnem tnin.<>. Poslano. Tako imenovano „štnjersko rieteljno lene" je teto« pO nizke' <,pni, ker se gospodarji boje tiste kmetijske nesreče: BpredenicaJ, v tukajšnjih hribih ta „židau (SHde) še nij znana; torej bode najboljS". /anaprej dobivati deteljno s^me od tukaj. Grof Attema si ga je OŽe oskrbel. Ona je: 65 gld. za I no kil. Šola Itovte, posta: Logatec. Xnjcl: 5. februvarja. Pri slonu: Schneemann, Hach in L »hode 1 Dunaja. — Pederzolli iz Gradca. — Brazda iz Sinje. Dr. Vok iz Vipave. Pri Malici > Ganz, Wesel z Dunaja. — Jesenko iz Hudapešte. Pri h\ si H j «Ii cesarji: Likar iz Idrijo. Loterij ne «recke 4. februvarja. V Trstu: 31, 12, 49, 47, 86. V Li ne i: 73. 23, 30, 62, 43. 10 BO Ak'-ije narodne banke....... 821 Kreditne ak 56 HG 50 (54-2) GLAVNO SKLADISTE najčistije lužne KISEL1NE poznate kas najbolje okrepljujude piče, I kaa Izkzian llek proti trsjnon kaliju plucevlno I žtlzdea bolesti grkljan« I proti ■Marala kataru, ta IST ■ (PASTI LLEISI) •* mmd Hinke Matto nij a c *oj>. ZD-u.m.ajs:k:3, borza \ dne 6. februvarja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 25 kr. Enotni državni dolg v srebru . • . . 76 Zlata renta...........93 1860 državno posojilo.......131 Št. 1344. ~ (48-3) Oznanilo. Magistrat naznanja, da bo zapisnik' volilcev v dopolnenje srenjskega zastopa ga leto 1882 v eks-peditu od 25. januvarja do l>2. februvarja 1882. za Splošni pregled ležal. Vsak za volitev opravičen ima pravico, zoper ta zapisnik, >'ko meni, da i« kdo, ki nijttia volilne pravice, upisan, ali kdo, ki ima volilno pravico, izpuščen i I: ne v pravi volilni razred uvrsten, reklamirati. Ta reklamacij;'. rror > pa do 22 februvarj . 1882. magistrr.tu ustno ali pismeno gotovo predložena biti, ker na pozneje vložene reklamacije se ne bo oziralo. To se hišnikom za-se in da svoje za volitev Opravičene Btaoovalee opomnijo, naznani. Mestni magistrat v Liilrijani, dne 24. januvarja 1882. Župan: Laschan. Učenec so takoj sprejme pri (78-1) sv. 1'iorljftna ulice prodaj* speoertjskega blaga. Srčni pozdrav! vsem čestitim prijateljem, od katerih pred odpotovanjem v Sarajevo nijsem mogel oaobno posloviti se. Karol Gressel, (75—2) c. kr. oticijal vojaškega oskrbništva. Zaradi smrti prodajalo se bode v graščini na Rrdu pri Kranj i v četrtek dne ». februvarja t. I. in če treba tudi naslednji dan večje število goved {muricodolsko pleme), mej temi 13 molznih krav, 4 voli, 3 biki, 10 mlado živine, potem več konj, mej temi tr letna žolta kobila, daljo več kmetijskih in drugih voz, kmetijsko orodje in razne druge reči na prostovoljnej draibl onemu, kdor bode največ ponudil, takoj plačal in takoj odvel kupljene reči. Kdor ima veselje kaj kupiti, je povabljen. (71—3) Vozni listki v Ameriko. Kreiranje agentur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi za varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo-potujoči, kakor n. pr. Angleži in Amerlkanol s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agentih, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarif u. Svetnje in natančnejša poročila daje (70—2) G. kr. koncesijonirana glavna agentnra Amolela Itcifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Bez., Kolowratring, Pestalozzigasse Nr. 1. Na Kr»rJ«'*i«K pošta Hudo (P Osendorf), p rodado 86 6Í6Z11Í deli mlatilnice z vrtilom vred za 60 gld. a. v. (61—2) W L J 5« 2 M 9 se «T * g Ä S 3 e SR CO ™ rt "a3 ' _j M J *s oj m -* S I 9 S . ««S ~ v ž, 5 .£ *.-vs . § a s rs u _ o. fcfc o I ,— >■ o ._r > <& ts ¿¡ .m O '_¿ O U z: cid i íes s c *a i j ,/j O v. rt C rt _ rt »X ö S jj *- 'h •— .-_ 3 'O - g>'S •» S > 9 « _; > i: -j JS 5 N 8 m I n Í 3 g '« p O ■ sil al iT •sds. lipi« RBoHHBR I Jeden mili j |/nf.r,nn nirlnau lilu zlato-briljantnl ordni, 100 kosov za l«» Ur., KUUlJUn-UrUIIUV, gld, l, U60, zelo fini briljantni in komični ordni, 100 kosov za gld. 4, 5, 6; velo lini ženski orepe-ordni, gld. 4, 5, 6, 8, 10, dalje gld. 2.60, 1 do 20 kosov 1O0. Plesni programi, proatl, 100 kosov gld. 2. elegantneJSi pld. 3, zelo fini gld. h. jBr' Žametne maske, 10, 15, 20 kr., atlas 40, .r)0 do 75 kr., norske kapico. Bortirane, 10 kosov, St. 1 60 k ., It 2 gld. i. Ar. 8 zid. 1.60, it 1 gld. 3, št.. f> gld. .'», in envelope, 25 kosov. gld. I. 0, 2, 2.60 fini zid. 5. £|f^"" Xorska znamenja, 10 kosov . o kr., gld. 1, 2 do HkW Nosovi, i kos (>, 8, 10, 16, do 80 kr. Odborniška znamenja. Dol ali barv.ui atlas, 20 do 30 kr. y. Zakeljua tura gld. L.20, 1.80. Sladkorno-klobučna tura. noono-stražarska tura gld 2.25, nove papagenn turo gld. 1.80. Premikajoče se karte gld. 280. Lobnarska tura za 12 parov, gld. 2.50. Kotiljonskih ordnov sortimenti, vttot^%m T e m Stev. gld. 1, 1.50, II. 2, l sortiment, 50 kosov, to — letu le III. IV. V. VI. VII. VIII. XI. X. 2.50, 3, 4, 5, 6.60. 7.50, 10, 15. a.,,1.., .wl . . posrebreni, pozlačeni in fino IMIIIII i t ti IV. VIII, emajliranl, 50 kosov sorti- ranib: gld. 1. 2 •!<> 4; fini veliki križci Malteški ordni t verižicami, 50 kosov gld. 6, «, 10, 15 in 17. Velika iuks-tombola, obstoječa iz 77 kosov raznih stvarj, noj temi efekti, glavni in postranski dobitki, vkup gld. 10, z zabojem gld. 10.60. Talaljicc, param, krav.it , lepotičje. i. t. d v zalogi. Snežene kepe za bombardiranje v plesno dvorano vse plešo potem mej snežinkami. 12 kosov malih 50 kr., velikih gH. 1. Jedna partija živalskih mask, naglavnioe, karikature politične osobnosti lO kOBOV sortiranih gld. 1, 1.60, 2; dalj- gld. 2.50, 3, 4 in v.še ledino le pri: (28—4) EMUJA Kl) WITTE, Wien, Kämtnerstrasse 59. Telegr. natdov: Witte, Wh'ii, KUrtnertttritNtie. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Cenilniki o turah, juksnih rečeh itd. sedobo zastonj. Da sc izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povEodi izrecno dr. Bobov žKljniNki i»aixa»p;( iz lekarne B. Tragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo živ I jonski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega Življonskega balzama. Pravi dr. Rozov zivljenski balz m dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca IS. Fragneija, lekarna nk črnemu orlu" v Pragi, Kcke dor Spornergasse Nr. 206—8. V Ljubljani: VilJ. Mayr, lekar; d. Fioeoli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V Kam eni ku: Jos. Močnik, lekar. j0*5*~ Vse lekarne in večje trgovine z materijalnlm blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskoga balzama. Isto tam: Praško vseobčno domače mazilo, gotovo i u izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar so otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne inozoljčke, črmasti tur; zoper zauohtnioo ali takozvanega črva na prstih; zoper obustavljanje, oteklino, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajonji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in ledi ji, če ae noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; /oper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rano in take, ki se gnojo; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožico na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo užo gnojiti, ulo izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. V Žk«tUV** in :*.S (209—24) Bal/aiu za uho. Skusimo in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno užo zgubljen sluh. 1 Bklenica 1 gld. av. vetj. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i 6. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".