51. številka.
V Trstu, v sredo 26. junija 1889.
Tečaj XIV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako gredo in aoboto ob 1. uri popoludne.
„Edinost41 stane:
tm vse leto gl. H.-; izren Avst. 9.— gl. za polu leta „ 8.—; „ „ 4.50 w za ietrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številke »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TnttJ po S nov.,
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na narocbe brez priložena naročnine se upravniitvo ne o»ira.
EDINOST
Vsi dopisi He pošiljajo ur^dniAtvu v ulici CnrintiA nt. 28. Vsako pismo ninr.i biti trankovano, kur nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vrarajo.
Oglasi in oznanila se račune po H nov. vrstica v petitu ; za naslove t. debelimi črkami nt» plačuje prostor, kolikor bi gn
ohseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd se račune po pogodbi.
"Naročnino, reklamacije in inserato prelomit upravniitvo v ulici Carintia 28. O d p rje reklamacije ^ prosto poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za PrimorsKO. /
»V aJinotl J« n.oe«.
Vabilo na naročbo.
S 1. julijem začne II. poluletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo naroČbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista.
Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svoje dolžnost čim prej store.
Cena listu je:
za vse leto . za pol leta za četvrt leta
. gld. 6.-. gld. 3.-. gld. 1.50
V drugem poluletju bodemo nastojali, da list čim bolj popolnimo ter ga storimo zanimivejšega in priljubljenejšega našemu občinstvu. Prinašali bodemo dobrih člankov, gospodarskih in polit, razprav, natančna tržna in borzna poročila ; imamo tudi pripravljenih raznovrstnih izbornih podlistkov. Doba v prili. poluletju bode tim zanimivejša, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, v katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo ie kak dolg pri upravništvii; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo.
Upravništvo „Edinosti".
Potreba slov. otroškega vrta
na G r e t i.
I.
Vsem je pač znano iz opisov v listo-vih in po lastnem prepričanju s kako zagrizenostjo se zaganjajo naši sodeželani Italijani v nas narod. Tržaški okoličan jim je ubog trpin, kateremu ne privoščijo niti, da 8e omika v njegovem lastnem jeziku temveč povsod, kjer le morejo, silijo mu laščino. Znano je tudi, da slavni magistrat v Trstu pri vsej svojej zagrizenosti in strogo italijanskemu duhu, vendar trpi še v nekaterih učilnicah v okolici deloma
PODLISTEK. Slepce v bonlognskem gozdu. j
Francoski spisul Leon Guorin; provol I. TroSt.
ii. :
Nekega večera bila je vsa družina zbrana v sobi okolu dobrodejnega ognja. | Honorina je sedela na starčekovih kolenih 1 ter se igrala z njegovimi belimi kodri;! gospa Senanska povzame besedo, rekoč:' „Dragi starček, če bi se ne bala, da mej imenujete neoprezno, prosila bi Vas neke1 usluge; prosila bi Vas, da nam pripove-! dujete dogodbe svojega živenja, kajti po-1 vem naravnost, da sem čestokrat mislila, poslušaje Vaš govor, da niste bili vedno v tako žalostnem položaju." — „Da, da, dobri prijatelj, pripoveduj nam svojo dogodbe," silila je Honorina. — „Drage volje, odvrne starček; ti dogodki vzbujajo v meni pekočih bolesti, toda prikrival je bodem v svesti tolikih znakov ljubavi, s kojimi me obsipljete sleharni dan".
„Nisem bil vedno sam na svetu, zdelo se mi je, da tudi nisem rojen za to, kar som. Smel sem misliti, Če uŽe ne na milo usodo, vsaj na srečo: obe sta me na mah zapustili. Moja rodbina bila je spoštovana.
slovenske razrede, deloma pa po nekoliko ur učenja v slovenskem jeziku.
One uže tako redke slov. razrede pa pri tem išče, da jih polagoma nadomesti z laškimi ter v zadnje privleče vso deco kateregasikoli rodu in jezika. To pa dela pod pretvezo, da v dotičnih krajih bivajo tudi italijanske družine ter da mora tudi njim biti pravičen. Kakšne pravice pa ve magistrat deliti, to ve vsakdo, ki ima z njim opravka, samo nekateri naših ljudi so še tako zaslepljeni, da nočejo uvideti krivice ter vedno še pričakujejo od mestne gospode polno mesa v tem ko ima ista prazne lonce.
Enako jo magistrat počel tudi v Ro-janu. Od nekdaj bila je v tein okraju slovenska ljudska šola s tremi razredi. Pred nekoliko leti osnoval se je četrti razred, popolnoma laški. Da bode ta imel kolikor mogoče moči in učencev, ustanovita se je tudi laška paralelka tretjega razreda; na to se je razdelil v dva Četrti laški razred itd. Prej so imeli tamošnji prebivalci Se precej dobro trirazrednico v slovenskem jeziku, sedaj imajo pa zmešano učilnico, podobno bolj babilonskemu stolpu nego šoli.
Kje so pa v Rojanu laške družine P O teh ni tam ni duha ni sluha, samo sem ter tja biva tu ali na Greti kak uradnik, koji pa svoje otroke pošilja v meščansko šole; ostalo ljudstvo je, ali okoličansko-kmetsko ali pa so železnični in drugi de-lalci s svojimi družinami — vsi slovenskega rodu.
Razvidno je, da ae je tu po krivici vsilila italijanska šola, kajti ves živelj je slovenski in vanjo zahajajo zgolj slovenski otroci.
Morebiti se je ustanovila italijanska šola v Rojanu za to, ker je očita potreba, da se slovensko ljudstvo priuči laščini brez katere ne more izhajati ? To je napačna misel, ki se lehko rodi samo v plehkih možganih strastnih slovenskih so-
Imol sem na dvoru Ludvika XVI. častno službo; kot držnvnik užival sem vse spoštovanje in priznanje: bil sem srečen; kot zasebniku bila je moja sreča še večja. Mlada, lepa deklica uživala je vse moje zaupanje kakor tudi jaz njeno. Da bi Bog še bolj utrdil prijetno vezi med nama, dal nama jo hčerko, najljubeznivejšega otroka in najbolj vrednega najino ljubezni.
Prvih deset let najinega zakona minilo je v veselju in največjem miru: nobena meglica nama ni motila Čistega obzorja; toda na mah se stemni in skoraj ni bilo okolu naju kot gosta tema. Revolucija, koje prihod smo čutili kot grom iz daljave, revolucija izbruhne: Frr.ncija je promenila lice. V tej borbi starih idej proti novim, naravno, da smo smatrali kot sovražnike vso one prijatelje, koji so bili rov a rji.
Objavili so me sumljivim ter odločili v prognanstvo. Bilo jo koncem leta 1792.; iztrgali so me iz rok soprogi in hčerki; peljali so me daleč od njih: v ječo. V nesreči me je težilo to, da so mene samega odvedli. Mojej soprogi in hčerki ni nikdo učinil zla; da si se je vlada polastila mojega premoženja, vedel sem, da imata se pomoči proti potrebi. Tudi med
vražnikov in nekaterih naših zaslepljencev. Mi trdimo uprav nasprotno, kajti prepričani smo breziniselnosti te trditve.
Prasamo te, dragi okoličan in slovenski občan Tr»ta, kam se lehko podaš z las-čino ? Potreben si res kruha in zaslužka, ali — ako nočeš gladu poginoti — v Ita-talijo si tega ne bodeš sel iskat, saj tam doli sami stradajo, da postajajo črni. Odprta ti je samo Avstrija, po kojej stanujejo večinoma slovanski tvoji bratje, katere ti umeš. Prekorači openski vrh in nikdo te ne bode več laški nagovoril ampak slovenski. Se li morda bojiš, da si ne dobiš v Trstu zaslužka ? Tukaj si v do-mačej hiši; od pravekov so tod bivali Slovani in ista vlada pripoznava slovenstvo teh dežel; na« jezik ima tod ravno toliko pravice kakor italijanski in nikdo ne moro več tega tajiti. Samo deželna vlada je po krivičnih okolnustih prešla v roke strastnemu sovražniku — ali to je le začasno ; razmere v Trstu postajejo nevarne istej vladi in brez dvojbe tuhta zadnja pomoč-kov. Pokazalo se je veleizdajstvo sedanjih gospodarjev v Trstu in v bllŽnej bodočnosti iskalo se bodo dobrih potuočkov, da se protiavstrijski val zajezi.
Čemu bi tedaj so učili laščini? Čemu bi še mi pomnoževali vrsto avstrijskih nasprotnikov P Prevladujočej laskej stranki na magistratu širjenje italijanščine ni smoter poveličati italijanski narod, ampak on-stranskim bratom pokazati, da je Primorska italijanska dežela, koja čaka odrešitve. Zadnji pojavi jasno pričajo o voleizdajstvu Irredente, za čije zlobno čino magistratni organ „Indipendento" ni nahajal druge graje nego „brezmiselne otročarije".
S tem, da gojimo v svojej sredi laščino, izjavljamo so pred vsem prijatelje one stranke, ki se odlikuje osobito po svojem protiavstrijskem mišljenju ter nevede pomagamo rovati proti državi; daljo delujemo v svojo največjo duševno škodo, kajti naša deca ne da bi se v šoli pri-
učila čemu koristnemu za živenje, — kar se edino more zgoditi na podlagi materinega jezika — mori se duševno ter iz šole prišedši po pet letnem obiskovanju, navadi se za silo brati in pisati italijanščino, vse to pa nepopolnoma in brezuspešno, kajti prekmalo vse pozabi. Slednjič delujemo tudi proti lastnim interesom, pravicam in dolžnostim.
Ustavni zakon in najstarejša zgodovina zatrjujeta, da so tod bivali in še vedno bivajo Slovenci. Naš jezik ima iste pravice kakor drugi jeziki. Le iskati nam jih treba in zahtevati. Dokler pa bodemo zaspano in mirno gledali od strani ter puščali, da nam Italijani nastavljajo šole in učitelje, uradnike in župane ter jih mastno plačujejo z našim težko pridobljenem denarjem, sovražniku bode vedno bolj greben rastel in nastavil se bo v našej hiši kot gospodar, mi pa ostanemo istinito njegovi sužnji!
Do enačili misli nas napotujejo žalostne razmere, ki vladajo po tržaškej okolici sploh.
Tudi v četrtem okraju, namreč v Rojanu, na Greti in v Barkovljah zasejal je sovražnik svojo ljuliko. Osnoval je namreč na rojanskej šoli čeloma laske razrede in v Barkovljah podpolno laško dvorazred-nico. Ali s tem ni bil se zadovoljen.
Da doseže najvišjo stopinjo svojega narodno morilnega delovanja, pridružilo so mu je rudečo lahonsko družtvo „Pro pa-tria* ter na Greti osnovalo otroški vrt ali zabavišče, v katerega se sprejema deca vsake narodnosti, ter neusmiljeno raznaro-duje in polaščuje. Da imenovani vrt neizmerno dosti škoduje v duševnem oziru slovenskemu življu v IV. okraju, tega nam ni treba posebej poudarjati. Znano je, da so tod nastanovljeni večinoma delalci pri železnici in manjši uradniki, siromašno ljudstvo ki so z velikim trudom in muko bori za vsakdanji kruh. Ne samo oče te-muč tudi mati je Čestokrat prisiljena od-
načelniki rovanja imel sem prijatelje; j Tisoč zmedenih idej se mi je podilo hvala njim, moja soproga dobila je dovo-! p0 možganih.
ljenje, da me sme hčerka obiskavati v ječi. | Udal sem se mirno volji Božjoj.
Prvikrat ko sem jo videl po tako ža- j Nif,om impl doToli rao5i' da bi bil lostnej počitvi, pozabil sem takoj vse trpijo- Prefital v Ječi V™***™	^sti;
nje. Pritisnil sem jo na prsa, na srce,' zdravJ° ae "" shu^ zbnlo! flfem novarno-
objemal jo v joku in veselju . . . onesvestil Bom se ! ... Pozdravila me je v svojem in svoje matero imenu, ostala pri
Ozdravši zgubil sem vid. Bilo je nokaj časa pred smrtjo Robespierre-vo. Mislili so: sedaj slepec ne moro škodovati repu-
meni dve uri ter so ločila, rekoč: „Na™ in 80 me izPU8ti,i- ~ Znnmn > bil° svidenje prihodnji teden!" Osrečila me je	kam st. nek. zginili žena in
za dolgo časa: lahko sem čakal osem dni.|Mi moJa ; n*akih vosti ™em	mo&cl do" t, , . . i , j- biti o njih. Nič več nisem imel, ni sorod-Razven tega mi jo pomagala tudi pre- J, ...
. , ... i nikov, ni prijat liev, ni sreče.	Moral bi izvrstna misel moje soproge, da mi jopo- ,.,.„,
i . i . j i .. i ... ,-i i {(bi! beračiti. Kupil sem bil z	nekaterimi slala nekaj dobrih knjig, tesiteljic v vsakej1 . . v
•• t i- i •• v	„„„„0*0! asignati, ki so mi bili še ostali, psu in
nesreči, prijateljev, koji \ as ne zapuste' '
j	slabe gosli. V času oliilnosti naučil sem
ni ne prevamo nikdar.	"
j se bil igrati na to godalo, no da bi bil
Do konca 1. 1793., do smrti Ludo- mislil, da mi bode lcedaj edina podpora, vika XVI. nadaljevali so se pohodi moje; Nastanil sem se bil nekoliko od Passy, hčerke. Potem preteče teden, da je ne na robu boulognskega gozda v onoj revni vidim ; potem drugi, tretji ... Bil Bem, koči, od koder ste me bili pozvali oni dan, kakor da me je strola zadela. Kam je prišedši, da mo popeljete v svojo gosto-neki prešla? Kam njona matiP Ali ne j ljubno hišo. Ostalo Vam je znano." živiti več? Morda sta pali pod krvnikovo; Mej pripovedovanjem videti jo bilo sekiro? Toda no, moja smrt, na mah go- večkrat, da je gospa Senanska izredno gatova, bila bi zadostila. Morda sti bili pri- njena. Ko je slepec nehal govoriti, vglo-siljeni se izseliti, ne da bi me bili mogli bila se jo v globoko meditacijo. Sled-o tem obvestiti?	njič reče slepcu:
daljiti se ves dan od doma ter si iskati zaslužka. Naravno je, da svoje mnogoštevilne dece ne more puščati doma same niti nema osebe, ki bi jo nadzorovala t odsotnosti starišev. Otroški vrt jim je prišel tedaj kakor navlašč; tu je prava otro-čarnica kamor pripeljejo matere zjutraj svoje majhne otroke ter jih nazaj vdobe na večer.
Laška gospoda jim preskrbi celo živeža in revnejšim tudi obleke ali za to tirja od njih največjih zahtev namreč narodnost in moralnost. Obe ti lastnosti, kateri povzdigujeti človeka ter ga ločiti od neumne živali, v onej šoli se vdušijo liki majhen mrčes.
Laški otroški vrtovi so prave „frama-zonske lože" za nevedno deco, katera srka polagoma, strup v občutna otročja srčica ter kazi svojo duševno in telesno nrav. Tovarnice so, ti vrtovi, ali fabrike v katerih se pretvarjajo slovenski otroci v odpadnike od naroda pri tem pa tudi sovražnike vere in moralne pokveke.
Slovanske matere se tedaj začasno odkrižajo vsak dan skrbi za lastno deco. a pri tem ne pomislijo, da pošiljajo v šolo pohujšanja in raznarodenja sad lastnega telesa, za katerega bodo edino one pred Bogom odgovarjale.
Da je temu tako dokažemo v prihodnjem članku.
Politični pregled.
Notranj« dežele.
22. t. m. sešle so se avstro-ogerske delegacije. Voljeni so predsedniki, podpredsedniki in perovodje, izbrani odseki, razdeljeni referati in delo se je začelo. Predložen je uže skupni državni proračun za leto 1890. Iz tega je razvidno, da bode prihodnje leto treba 144 miljonov v pokritje skupnih troškov. Od teh potrosilo se bode nad 125 miljonov za vojsko in sicer 114,158.578 gld. za stalno vojsko in 11.244.077 za mornarico. Potrebščina za stalno vojsko je letos na prvi pogled manjša nego lansko leto, in ako letošnjej potrebščini prištejemo še doplačila k lanskemu proračunu, so si troški obeh let enaki. Redni troški za vojsko se množe v istej meri, kakor naša brambcna sila raste. Vsako leto nam prinese izrednih troškov, bodisi da je treba ustvariti nov polk, ali vpeljati novo orožje, kakor na pr. puške-repetirke, za katere je vojno mini-sterstvo izdalo uže nad 37 miljonov. Za mi-
„Gospod, kako se je zvala Vaša hčerka?*
„Kakor ta-le angeljček," odvrne starček pritisnivši malo Honorinico na prsa.
„In Vi, gospod, kako se zovete?" doda gospa Senanska s tresočim glasom.
„Honorij pl. Serigny."
„Moj oče! moj oče!" zaupije gospa Senanska, „Vas aem našla! Oh, hvala Bogu, ki je vporabil roko moje hčere v to, da je Vas vrnil našim srcem".
Presrečni starček je objel gospo Se-nansko ne hoteč verjeti tolike sreče. Kmalu so se bili vse domenili. Po smrti Ludo-vika XVI. začeli so zopet ljudi zapirati. Gospa pl. Serigny in njena hči bili sti prisiljeni nagloma bežati. Pismo, ki je gospoda pl. Serigny obveščalo o tem, ni niu bilo oddano. Za to pa tudi ni ničesar vedel o tem, kar se je zgodilo.
Gospa pl. Serignv umrla je kmalu v prognanstvu. Njena hči je bila VHprejeta
v družino gospoda Senanskega, koji jo je pozneje zaročil s svojim sinom. Ko so se prognancem zopet otvorila vrata v Francijo, vporabili so pomiloščenje ter storili, kolikor le možno, da bi zvedeli, kje neki je gospod pl. Serignv, toda vse zaman. Zgoditi bi se bilo moralo Čudo, da bi jim odvzelo otožnost, kojo jim je to prouzročalo,
To čudo se je ravnokar izvršilo.
nistrovanja grofa Bvlandta porasli so redni vojni troški za 11 milijonov! A tudi pod sedanjem vojnim ministrom baronom Bauer-jem so v dveh letih ponkočili uže za 3 milijone! S tem pa nesmo Še dosegli vrhunca, kajti vojno ministerstvo jo odločilo oborožiti konjico s karabinami-repetir-kami. pomnožiti topničarstvo za 14 teških baterij itd. Vse to pride v redni proračun in troški bodo čedalje večji. Neumorno dela tudi mornarski oddelek vojnega mi-nisterstvA in troški za mornarico rastejo še v večjej meri. Tolaživno je le to, da vojni minister !etos ne zahteva toliko izrednih kreditov nego druga leta. To je tolaživno iz dveh razlogov, iz gospodarskih ozirov in iz političnih, ker nam nekako jamči, da se nam v bližnji bodočnost, ni bati nevarnosti. Vseh politikov oči so uprte na Dunaj; vse čaka na Kal-nokvjev govor, kateri, po mnenji dunajskih novinarjev razbistri položaj. Nekateri listi vedo že naprej povedati, da bode Kalno-kyjev govor v vsakem obziru markanten odločen, da jasno opišo odnošaje mej našo in sosednimi državami. Posebno glede Balkanskih razmer hoče baje grof Kalnoky brez okolišev povedati svoje mnenje in točno opisati stališče naše države proti Rusiji in Balkanskim državicam. O tej priliki se dunajski Smoki prav razjarjeno zaganjajo v Rusijo, Srbijo in Črnogoro ter se delajo, kakor bi hoteli vse žive požreti. Kaj nam minister Kalnoky pove iu ali vstreže dunajskim in peštanskim novinarjem, o tem prihodnjič.
Poljaki v Galiciji postopajo proti Rusom tako, kakor so nekdaj in deloma še dan danes Lahi v Istri proti nam in hrvatska vlada proti opozicjonalcem. Vse zavedne in odločne može, ki bi glasovali in agitovali proti graščakom in njih zaveznikom s praznimi izgovori zapirajo, da potem sami delajo, kar hočejo. Na volilnem shodu v Lvovu je poslanec Romanović točno opisal to poljsko gospodarstvo v deželnem zboru ter z ostrimi besedami obsodil njih absolutizem v sklepanji zakonov. Vsak gališki deželni zakon je zasukan tako, da hujše zadene kmeta nego graščaka. Za predlogo ruske levice, se poljska večina ni še nikdar zmenila ter stopa navadno preko njih na dnevni red. Ker je je pa Romanovič mnogokrat spravil vender le v zadrego, odkrižali so se ga b tem, da so ga s kakim ničnim izgovorom izključili za več sej iz zbornice. No to ne pojde večno dalje, narod se probuja, ruski kmet se čedalje bolj zaveda in tudi poljski seljak se je začel gibati ter si prizadeva, otresti se plemenitaškega gospostva. Uže letos stopi levica pomnožena in ojačena v zbornico vkljub vsemu nasiUtvu graščakov, in morda ni daleč ura, ko tudi njim od-poje za vselej!
V nanje dežele.
„Nord" glasilo ruskega vnanjega ministerstva piše, da je ves hrup, ki ga je zagnalo avBtro-ogersko novinstvo sama gola borzna spekulacija, brez vsake realne podloge. Kar se piše in kriči o ruskem oboroževanji ob avstrijskej in nemškej meji je pretirano. Rusija oborožuje v to-likej meri, kakor je svoje dni natanko povedal „Ruski Invalid" nič več. Rusija jo bila in bode vedno za to, da se ohrani mir. Nevarnost torej ne preti od vshoda, a na zapadu tudi ne, saj je Francija popolnoma mirna ter ne skrbi za drugo nego za razstavo. „Nord" maha o tej priliki tudi po Criapiju, ki si je prizadeval Francijo počrniti pred svetom, češ, da hoče zlorabiti stoletnico francozke revolucijo ter delati mojnarodno propagando.
Vse časopisje se bavi s Srbijo. Nedavno zaplenili so v neki belogradski tiskarni proglase, s katerimi pozivljejo avstrijske Slovane zvlasti Srbo naj se spuntajo in1 združijo s Srbijo, Ta puntarski proglas je i prinesel v tiskarno nek sotrudnik napred-1 njaškega glHsil« „Videlo". Napredrijaki, sedaj taje, da to ni res in da tudi ni mogoče, da bi kak sotrudnik „Videla" stal z
ono tiskarno v zvezi, v katerej se je za časa zadnjih neredov najbolj ščuvalo proti naprednjakom. Nemški listi pišejo ta proglas na rovaš radikalni stranki in Rusiji. Vsa stvar pa ni tacega pomena, kakeršnega jej pripisuje židovsko-liberalno časopisje „Vossisch Ztg." piše v nekem dopisu iz Belegagrada, da je v srbskej prestolnici di-nastično vprašanje na dnevnem redu ter da se to javno na ulicah in v gostilnah pretresa. Za časa Milanove vlade, je zadela huda kazen onega, ki bi se bil drznil le omeniti ime črnogorskega kneza ali pa Karagjorgjeviča, dan danes vsak slobodno pretresa vprašanje, ostanejo li Obreno-vići na prestolu, ali pa preide srbska krona na enega višje imenovih dveh knezov. Temu dopisu se pač uže od daleč vidi, da je spisan za to, da „vzbuja zanimanje".	|
Kneza Koburga je poprijela muha, da tudi on drži „govorance". Ta prilika se mu je ponudila pri odhodu srbskega poslanika iz Sofije. Knez je dal veliko gostijo ter odhajajočemu zastopniku srbske vlade napil, „da ga stem vidno odlikuje", kakor je sam rekel, za njega zasluge, ki si jih je pridobil za dobro sporazumljenje obeh sosednih držav. Te mu je še dodal vročo željo, da Bog ohrani mladega kralja Aleksandra I. in kraljevi rod Obrenovičev. <
Na Francoskem se republikanske zmerne stranke čedalje bolj bližajo. Jules Ferry izustil je te dni velik govor, s katerim se bavijo vsi francoski listi, ker je izkušeni državnik izrazil željo, da bi se republikanske stranke bližale ter je videti, da se tudi oportunisti udajejo. Jules Ferry obsoja zahtevanje radikalcev, da se ustavo revidira, v tem in pa v cerkvenem vpra-' šanji se Ferry ne bode mogel nikdar sporazumeti z radikalci a še manj z intran-singenti. Ferry z ostrimi besedami obsoja postopanje generala Boulangerja in njegove stranke.
O razmerah na Angleškem je govoril te dni nek znamenit diplomat ter rekel, da je nemogoče, da bi vlada mogla kedaj vstreči irskim zahtevam. Irci hočejo svoj parlament in celo svojo upravo. Ako, vlada njim kaj tacega dovoli, oglasijo se lahko tudi Skoti in sedaj zjedinjena Anglija bi imela tri parlamente. To bi bilo slično severno-amerikanskim zjedinjenim državam, a za angleške razmere ni prikladno. Ta govor je bil naperjen proti ljudstvu, ki si prizadeva, priboriti tlačenim Ircem pravice, ki jim gredo, katero jim pa oholi in zelo liberalni Angleži kratijo.
O nemsko-švicarskej razmeri piše „Standard", da se Švica nikakor ne more odreči svojej pravici, dajati zavetje ubežnikom zaradi političnih hudodelstev.; To pravico si mora Švica čuvati ter jo. braniti, ako bi druge države prav s silo j navalile na njo, česar pa ni pričakovati. Ruski listi se malo bavijo s tem vpraša- ( njem ter so na strani Švice.
Italijanska zbornica se razido prve dni julija meseca. Do tega časa ostane kraljeva družina v Rimu.
DOPISI.
V škednju, dne 16. junija. *) Žalostne a resnične dogodke moramo ti „draga Edinost" poročati iz naše vasi. Iz vseh dopisov od nas v6la je, akoprav ne v vsih ozirih, neka hvala, katere dopisnik zares ni pretiraval, posebno glede naše cerkve.
A žalibog danes tudi on molči, kajti gotovo bi ne mogel svojega Čuta popolnoma zadovoljiti.
Dandanes je v našej vasi v vsakej borni koči ali v premožnejši hiši, za vsakim voglom, v vsakej družbi, v krčmah
*) Dopis smo kolikor možno uhlu?ili. kor r.ilel ho nam je prestrog in kur no radi vidimo rHJipor mej naftimi žalibog ufco prove? raztelešenimi okoličani. Kder nam pa gre proti sovražniku našega jeziku, pripravljeni smo ga odločno braniti.	Op. Ur. '
in na prostem le ena govorica; in marsikdo v sklepu pogovora misli z glavo in«jaje uiarisikaj o našej cerkvi in njenih |irt>«!dtojnikih.
1'zroki tega besedovanja so pa sledeči:
Nedolgo tega ee je kar čez noč rodil nov cerkveni starešina, ne da bi bil voljen od žu pijan o v, kakor po starem običaju in kakor isto predpisujejo menda cerkvena pravila. Ni se to še popolnoma pozabilo, zopet so bili na enkrat stari cerkovniki odstranjeni, tudi brez naznanila župljanom; in vendar cerkovnike le-ti plačujejo.
Nabiralo se je potem med vernimi župljani za novo nebo v cerkvi (baldakin); skupila bc jo precejšnja svota, da bi moralo po našem menenju denarja še preosta-jati ali računa preostanka nesmo videli.
Imeli smo tudi v našej cerkvi lep ka-tafalk, katerega je podarila družina pokojnega Tonello, ali zdaj katafalka ni več videti, niti živa duša ne ve kje se nahaja.
Neki pobožniki so nabrali lep znesek za katerega so kupili 12 sveč, hoteči jih podariti v čast Materi Božji; ali slednje se jim je zabranilo in sveče, ne da bi gorele v našej cerkvi, v koji namen so bile kupljene, gorele so v kapucinskej cerkvi ▼ Trstu!?
V	obče je bilo ostro prepovedano, donašati daril za cerkev ; kdor je mislil kaj podariti, je moral to storiti s primernimi novci. Od kqdaj pač je poBtava, da se cerkvi razun denarja ne sme nič podariti P
V	našej cerkvi je bila pri vsakej sveti maši v navadi le jedenkrat pobirati miloščino (almožno); ako je trebalo več denarja, pobirala se je miloščina po dvakrat dokler se je nabralo zadosti. Vse to se je pa javno oznanilo, da so verniki vedeli, za knj treba toliko denarja; ko je bila potrebna svota skupaj, se je zopet oznanilo, da se od zdaj naprej ne bode več pobirala druga miloščina. Sedaj so pobira po dvakrat pri vsakej bv. maši.
Upeljala so je v cerkvi tudi posebna skrinjica v katero se stavljajo milodari za maše v prid vernim dušam v vicah.
V	enak namen se je nabiralo tudi ob Vsih svetih na pokopališču.
Osnovala se je tudi družba sv. reš-njega Telesa, za kojo se tudi nabirajo doneski vernikov.
O božiču, o sv. rešnjem telesu itd. je navadno poljubovanje (ofer) za cerkvene potrebe.
Pri božjem grobu gorelo jo druga leta na dveh prav velikih svečnikih 24 sveč, koje so prav pristojale takemu božjemu grobu, letos pa so gorele oljnate lučice za katere se je olje nabralo med župljani.
Napravile so se o božiču jaslice, kjer je bih isto tako pušica za nabiranje mi-lodarov; v velikem tednu je bilo v cerkvi razpostavljeno ov. razpelo in poleg njega zopet pušica. O vsem tem nabiranju pa nemamo nikacega računa.
Ali pustimo to, da bi le drugo reči še ne bile na dnevnem redu, ker ako bi zgoraj navedena objava koga kaj zanimala, imamo še nekaj boljega za prilogo.
Pred letom dni učili so se pevci neko pesem: Salvo regina ro slovenskim tekstom, ali na enkrat je bila ta pesem prestavljena v latinski jezik; druga pesem, Ricijeva „Ave Marija" zahtevala so je v laškem tekstu, in dolgo se je kljubovalo, da se je to slednjič v latinščino prevelo. Žalostno je, da se mora uprav v našej vasi v laškem jeziku v cerkvi poti ! vrhu tega slišal se je celo laški govor — v škedenjski cerkvi.
Od prvo nedelje meseca maja sem, ne sliši se več lepo petje v našoj corkvi ; odstopil je pevski zbor, na kojega je bil ponosen vsak župljan, marveč se slišijo le glasovi nodolžnih otrok. Med tem, ko jo bila prej cerkev ob nedeljah in praznikih zini raj polna, je zdaj večinoma polu prazna.
Odkar nas je prečastiti g. Kompare zapustil, nesmo slišali v našej cerkvi vež ganljivega govora o verskih resnicah, ker sedaj se v našej cerkvi naš mili jezik jako zlorabi. Človeku nevšečno udarjajo na ubo pripovedi ali pridige, ki se drže v najgršem narečju tako, da, če bi so prav smelo o tem več govoriti, bi se ne moglo, ker bilo bi prepohujšljivo.
Pokojna Antonija Godina, žena Antona Godina po domače Packo je v svojej oporoki volila, da bi za pogrebom pevci peli, kar se je pa pevcem prepovedalo ter ae celo redastvo poklicalo na pomoč.
O nekem denarju je bilo nekaj čitati celo v laškem listu „U Piccolo".
Torej zopet blaženi laški jezik !
Stare naše šege in >običaji se skrunijo vse in povsod, samo kar se tiče bire, se strogo navade drži in celo „koša" se ne pogreša o takih prilikah.
Iz vsega tega naj bi štovani čitatelji teh vrstic spoznali so li zgoraj omenjeno tožbe prebivalcev naše vasi in sploh >sih župljanov opravičene. Nekateri so doae-daj tekmovali med seboj, kdo bode bolj deležen vsakovrstnega Žrtvovanja za cerkev, bodisi v duševnem ali gmotnem obziru.
A zraven druzega pogovarjanja se sliši pogosto: Prišel je k nam sam in to le pod zaščito naših naj zagrizenejših nasprotnikov ; seveda, da zadobi njih podporo, obljubiti jim je moral, delati tako, kakor bodo oni vkazovali; torej iztrgati nam iz srca narodni čut, vničiti nam vse nade do boljših časov v narodnem oziru in ker vera brez naroda ni mogoča, zatreti v narodu tudi verski čut, kar pa upamo, da §e mu ne bo posrečilo; kajti Bog, v katerega upamo, bode usliŠal našo prošnje, koje so le te, da bi nas na vsak mogoč način rešil takega veri in narodu nevarnega bitja.
Z Notranjskega, 25. junija. (Izv. dop.) Volitve v deželni zbor so pred durmi. Mnogo se od tukaj še niso opisovale, ker pa uže mora biti tako in ne drugače — pa bodi. Kakor je obče znano, gojimo Notranje: prav toplo željo, da bi imeli poleg zaslužnega moža g. dr. Vošnjaka, za deželnega poslanca domačina, kateri ima vsa potrebna svojstva pristnega narodnega zastopnika. Isto željo izrazili smo bili tudi pred tremi leti, ter si izbrali izmej dveh domačinov-kandidatov, sposobnejšega in bolj znanega g. Ilinka Kavčiča. Vsak odkritosrčen opazovalec nam mora priznati, da se nismo varali v tem moži. Dasi novinec, ni zamudil, ko je bilo treba zagovarjati ter braniti pravice in koristi svojih volilcev, oziroma davkoplačevalcev. Tako splošno priznanje čuli smo iz ust mnogih gg. deželnih poslancev, mej kojimi je omenjeni gospod jako priljubljen. Tudi o raznih slovesnih prilikah čuli smo na-pitnice iz ust č. gg. duhovnikov, ki so priznavali zasluge g. Kavčiču ter mu napi-vali kot vrlomu narodnemu zastopniku. Ne bi omenjal tega, a ker se baš v na-pituicah odkrito izražajo osebna mnenja, nisem mogel zamolčati. Skušnja je učiteljica življenja, ta skušnja bodi učiteljica tudi nam. G. Kavčič je svojo skušnjo kot narodni zastopnik uže dostal in kakor vsakdo ve in vedi: častno dostal. A komaj so minila tri leta, uže ga hočejo nekaterniki zamenjati brez kakega uzroka z drugim — v tej zadevi z neskušencem.
Kdo bi nam potem mogel reči, da smo zavedoi, če ne volimo moža, kojega dobro poznamo, da se jo VBelej kazal kot pravi, zanesljivi in odločni narodni zastopnik, kakaršnega bi si marsikoji kraj želel imeti zastopnikom svojim. Ako njega ne bi volili, pokazali bi se popolnoma nehvaležne sluge, koji plešejo tako kakor jim godejo drugi. In tukaj gro tudi za našo korist, toraj se nam ni šaliti ter si prebirati. ker je dosedanji kmetiški zastopnik tudi sam kmetovalec, ki dobro pozna naše križe in težave ter je popolnoma vešč v zastopanji svojih volilcev, zastopal nas bode izvestno bolje nego kak
— novinec. Ne prodajajmo prvenstva za skledico leče. Srce in zdravi um velita nam činiti tako, in tako bodemo volili.
Ako bi pa svoje odločne zagovornike tako prezirali kakor bi nekoji radi, bili bi na jako krivem potu: kopali bi sami sebi propad, v kateri bi gotovo strmoglavili. Da bi pa uprav mi Notranjci, ravnali tako nespametno ter si morda prebrali slabo za dobro, to se pač ne sme zgoditi j toliko mož ima Notranjska še vedno in varovali jo bodemo takega čina. Če bi tako ravnali kakor ne bomo, slični bi bili onemu Hibničanu, ki je konja iskal, rekoč: „Saj vajm, de je v taj dulini, pa ga grem vender v iino-le poiskat". Izogniti se hočemo vsakeršnemu očitanju ter se pokazati v dan volitve kot zavedni in nevstrašni Notranjci; voliti hočemo svojega domačina vrlega narodnega kraetiškega zastopnika g. II i n k a Kavčiča. Kot poznat rodoljub, z dušo i telom Slovan, ima vsa svojstva pristnega slovenskega zastopnika. Živil nam ga Bog !
Iz Orehka 21. junija (Izv. dop.) Uže v soboto večer t. j. 15. t. m. oglašajoči se topovi naznanjali so, da bode za Ore-hek prihodnji dan prevelike važnosti. Preteklo nedeljo pokazala 89 je res vas v najlepšem svojem oblačilu. Za rana zbrali so se vaščani ter skušali drug drugega prekositi v delu. Nekateri so postavljali maje, drugi zopet razobešavali zastave, kojih je bilo nad štirideset, zopet tretji i i to so bila vrla naša dekleta, so pletla vence, s kojimi so skušale okrasiti druž-tvene prostore. Pripravilo je namreč narodno bralno družtvo prapor svoj, pod kojim se bode po vzgledu drugih po tegovalo za pravice i narodnost svojo. Ob treh bila je mala otroška veselica, mesto na dan sv. Alojzija. Sosedje naši pokazali so, kako jim je na srci mladež tukajšnje šole. Bog jim poplati trud in ljubezen, kojo goje do nežne mladine naše, Vsemogočni jim povrni, kar so poklonili nadi naše prihodnosti. Ob štirih prišla je obče zaslužna požarna bramba postojinska in ž njo tudi mnogo odlične gospode. Častna požarna bramba pokazala je, da spolnuje odrešenikove besede: „Veselite ae z veselimi". Pokazala je s svojim pohodom, da ni samo pripravljena v sili pomagati nesrečnežem, marveč, da jej je na srcu probujenje našega naroda. Gotovo, da zasluži takšna narodna požarna bramba, da bi imela v vsakej vasici podružnico svojo. Najsrčnejšo zahvalo dolžni smo jej izreči kati, da je tako okrasila naš narodni praznik.
Ob petih je prišel velezaslužni gospod župnik iz Hrenovic blagoslovit družtveni prapor. Ves dan pripravlja o se je k dežju ; dobele kaplje jele so uže padati, ko se prikaže iz družtvonih prostorov prapor. Naenkrat se je zjasnilo nebo ter pokazalo jasno svoje lice, gotov dokaz, da ima Slovence vsaj ljubi Bog rad, čeprav nas žele ptuji narodi popolnoma poteptati ter nas hočejo imeti za svoje sužnje.
Pevaje šel je ves sprevod iz družtve-nih prostorov na vrt največe naše dobrot-nice preblage gospo Nolli. Zaslužna požarna bramba delala je od družtvenih prostorov do vrta častni spalir. Na vrtu jo velecenjeni g. župnik s kaj lepimi in v srce segajočimi besedami povdarjal važnost današnjega dne. Nato so zapeli vrli naši pevci : „Želje Slavjana". Gospića Srebotnjakova jo z krepkimi in jedrnatimi besedami nazdravila družtvu, ter podarila v imenu vrlih naših deklet krasne trakove za prapor. Nato se zahvali gosp. učitelj visokorodnej gospodi in sicer velecenje-nemu g. župniku, preblagorodnomu gosp. Josipu Deklevi iz PoBtojne kakor kumu, premilej goBpej Nolli kumici, za preveliko požrtovalnost, kojo goje do malega družtva. Zagotavlja tudi največo udanost i najsrčnejšo naklonjenost ob vsakej priliki tudi dejanski kazati.
Zahvalil se je tudi vrlim Orehovčan-( kam za preprijazno udanost do narodnega j bralnega družtva.
Veselim srcem zahvaluje se dalje go-j vornik tudi zbranim gostom, želi najboljših vspehov čaatnej požarnej brambi. Dalje se g. govornik ozre na zastavin trak ter povdarja, da mu je najsvetejša dolžnost ozreti se tjekaj, kjer stoji geslo: „Vse za vero, dom, cesarja". Vabi zbrane, naj ^ bi bili ob vsakej priliki pripravljeni, vse storiti, da se ne onečasti, kateri teh treh najimenitniših predmetov. Poudarja potem naj bi bili vedno zvesti, v sreči ali nesreči tem trem najvažnejšim faktorjem ter da naj bi žrtovali, ako bi trebalo tudi zadnjo kapljo svoje srčne krvi za najboljšega, najpravičnejšega, najljubeznjivejšega in najusmiljenejšega očeta, premilega nam vladarja Frana Josipa I. Ter povabi zbrane naj zakličejo trikratni slava in gromoviti živio narodu slovenskemu, koji je prvi steber cesarstva avstrijskega. Burni „ži-. vio" in „slava" klici pritrjevali so njego-j vemu govoru. Potem zapoje zbrano ob-1 činstvo „cesarsko pesem", Zastava se vrne v družtvene prostore, a iz navdušenih src zadoni: „Ustanimo zarja vstaja". Tako v lepej složnoBti smo se zabavali do pozno noči, dokler nas ni častna požarna bramba zapustila. So enkrat smo se jim najuda-nejše zahvalili ter jih odpustili z bratskim „na zdar"*
Praznovali smo v resnici tak dan kakoršnega Orehek še ni doživel. Vsak je odšel s željo, da bi naše družtvo, ki ima tako železno voljo, napravilo kmalu še kakšno slovesnost.
Razvidi se, da bo jo jel tudi borni naš rod zavedati, če se tako združimo ter skupno delujemo premaga nas ne najhujši sovražnik in vresničijo bo besoda pesnikove, da:
„Človeštvo ena bode naj družina Rešitelj svetu, bode naj Slovan".
V Koianskej Dolini dne 20. junija. [Izv. dopiBj. V našej Košanskej Dolini vlada že mnogo let veliko poraankanjo. Ljudstvo trpi poman kanja živeža kajti minuli so nekdanji dobri časi, v katerih si je tukajšni prebivalec zaslužil muogo novcev s prevažanjem blaga iz postaje svt. Petra v Bistrico in Reko. Vse to je ponehalo leta 1872 ko so je zgradila železnica ( svt. Peter-Reka; prišle so tudi slabe letine in revščino pomnožile. Ljudstvo je obteženo z davki in pristojbinami, vendar pa ako ob tožbenih dneh zajdea v uradne t našo c. k. okrajne sodnije, videl bodeš j stati skorej pred vsakim uradnikom pisača našega Dolinarja, kateri toži zdaj za nično posest zdaj za to in to posojeno svoto za ' razžalenje časti itd. Vso to mnogo stane in troši se brezpotrebno drag čas in denar. ^ Zalibog, da so v našej dolini dogaja še nekaj druzega kar je gotovo tudi uzrok uboštvu, prepiru, razuzdanosti, potrate težko zasluženega denarja. Menim namreč grdo ; navado uže davno ustanovljenih plesov ob ' cerkvenih shodih, ali žegnanjih. Na teh plesovih se vidi kako naša mladina ponosno stopa našopirjena, na vse čudne načine napravljena, tu no vidiš nobene revščino, nobenega pomankanja ampak same fante gizdavo oblečeno kajti ni ga skoro, da se nebi iskazal s sreberno žepno uro
podružnica v dobrem denarnem stanju, kajti v blagajni je uže preko 100 gld. Stavljeno na glasovanje vsprejme se jednoglasno. — K 4. točki .posamezni predlogi" oglasilo se je več govornikov. Izražali so vsi željo, naj bi se v kratkem napravil slovenski otroški vrt na Greti. Predsednik omenja, da je o tem užo pisal v Ljubljano slavnemu vodstvu. Naše politično stanje v okolici je sedaj neznosno, a upa, da se bodo v kratkem merodajnim krogom oči odprle, da bodo spoznali „stražo ob Adriji!" — Okoličani ne bodejo pač večno samo zato na svetu, da bi vrle svoje sinove v vojsko pošiljali in davke plačevali! Nekateri „narodnjaki* sicer pravijo da bode bolje, a mi ne smemo le čakati, delovati moramo med tem sami in prvo naše delo naj bode, da odpremo na Greti kakor hitro mogoče slovensko otroško zabavišče! — Neki drug govornik je predlagal, naj bi podružnica nabirala darove, obleke itd. Predsednik se strinja a predlogom govornika ter omenja, naj bi podružnica napravila vsako leto „božičnico" kakor podružnica v mestu. Dokler nimamo pa lastnega otroškega zabavišča razdelilo naj bi ae nabrane darove otročičem iz Barkovelj, Grete in Rojana, obiskujoče slovenske razrede dotičnih šol. G. Andrej Martelanc predsednik več družtev v Barkovljah — (v Barkovljah se nahaja več domačih narodnih družtev, katera imajo uže na tisoče premoženja i o katerih bode pisatelj teh vrstic spregovoril v spisu — govorečem o okoličanih) — omenja, da bi v tem lahke delovali odborniki domačih družtev ; naj bi oni podrnžnico podpirali, da bi v ta nacnen darovo in novce nabirali. Razpravljalo se je nadalje o tem ter prešlo slednjič k 5. točki dnevnega redar Volitev novega odbora. Ud g. Čokelj predlaga, naj bi se volilo „per aclamatiunem" ter čita imena dotičnih gg. odbornikov. Predlagani so ti le gospodje : Predsednikom Dragotin Martelanc, tajnikom Anton Škabar, blagajnikom Jakob Ferluga. Namestniki: Andrej Martelanc, Just Piščanec, Vekoslav Jerina. Pregledovalci računov: Ivan Plesnik, Franjo Godnig in Just R. Stavljen ta predlog na glasovanje vsprejme so jodnoglaHno. Ud, dotični predlagatelj g. Čokolj misli, da niso vsi člani v tem edini ter prosi predsednika naj stavi njegov predlog zopet na glasovanje. Zgodi se to in predlog jo bil vsprejet jednoglasno, g. Čokelj pa ao izrazi s tem zadovoljnega. Predsednik g. Martelanc zahvaljuje se na to, ter pravi, da bode novoizvoljeni odbor vedno deloval po svojih močeh, enako se zahvaljuje v imenu celega odbora.
Po končanem zborovanju zapeli so vrli pevci „Adrije" nekaj krasnih naših zborov in občinstvo so jo zadovoljno razšlo, z nadejo, da se pri prihodnjem občnem zboru vidimo v še večjem tevilu, da bodemo mogli o večjih vspehih poročati. X.
Domače vesti.
Imenovanje. Trgovinski minister imenoval je poštnega oficijala gospoda Ivana B a s a j a ces. kr. poštnim kontrolorjem za Gorico. Čestitamo!
Imenovanja. N. E. namestnik in predstojnik finančne direkcije v Trstu je ime-
in verižico, tako, da ni več razločiti med \ , , .	, , ,	,, T
,	.	' , _	. ... noval eolnim pregledovalcem v kopru J.
kmetom in gospodom. Isto opaziš tudi pri k,t..	, . , , ..	„	a
j	.	.. , . , . MVitvar: eolnim oskrbnikom v Rovinju S.
dekletih, ki se nosno enako gizdavo in Q , ., , , . „ .. ,	" 0
, .	. J ,	* ,	I Schuudok ; eolnim oficnalom v Trstu S.
šopirno ter tratilo denar v malovredni j ™ . , . ,	* ,, a ,.
,	,	, . I-Bried; asistentom v Piranu h. Sauli: asis-
plos no da bi ga bohše porabile. Želeti t. .	T TT ,	• L .
f.	, T ,	,, ,,..	tentom v Ivopru J. Ilartmnn ; asistentom v
bi bilo zategadol, da se ta škodljiva na-'v , , n . T, , , , . -
. ° ; . . .	J . i voloskem Potra Kolar, dosedanjega račun-
vttda opusti ter da vlada in županstva te
vrste veselic prepovejo.	I. Rodoljub.
Občni zbor
Podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti. (Konec.)
Predsednik pokliče nato blagajnika, g. I. Ferluga naj poroča o svojem delovanju.
skega podčastnika pri 72 brambovskem batalijonu pri sv. Ivanu; davčnim inšpektorjem E. Rovis; fin. konerpistom. Dr. Colcuc; začasnim fin. koncep. J. Tomažič; c. kr. višjo Hodišče v Trstu je imenovalo kancelistom v Ajdovščini C. Schrev; kance-listom v Rovinju I. Rasatti in sodnim av-8kultantom dr. C. A. Giacomelli.
Volitve V Istri, ki so bile tako burne,
Iz poročila blngajnikovega vidimo, da je kakor £e nikdar, so v kmečkih občinah
zvršene. Naša atranka »e je podala v boj z neomabljivim zaupanjem v svojo moč, in da se je vse vršilo po pravici, bili bi si priborili kljubu vsem nam neugodnim razmeram vendar se več poslancev nego smo jih. Vsekako smemo pa biti tudi s tem uspehom zadovoljni ; pa Italijani, ki so se bahali, (ali pa morda same sebe tolažili), da ne bode v prihodnjem deželnem zboru nikake premembe, so se za to pot ljuto prevarili. Uže danes imamo mi svojih osem poslancev za vnanje občine. Ker imamo v kmetskih občinah večino, osigurano nam je tudi eno meato v deželnem odboru. To je vendar uspeh, h kateremu je pripomogla samo zavest našega naroda v Istri. Živel naš narod, slava našim zavednim volilcem. Izid volitev je nastopni:
Pazin: Laginja i Oukic izabrani jednoglasno za zastupnike ovoga kotara.
V o I o s k o : Jednoglasno izabrani Mandić i Jenko za ovaj kotar.
Koper: Pobjedismo ; izabrani V. Spinčič i Flego sa 60 glasova; protivnici dobili 20 glasova.
Krk: Volarić i Seršić izabrani sa tri-desetdva glasa proti četrnajst protivničkih glasova.
Volitve za goriftki deželni zbor. V
okraju sežanskem izbrani ao enoglaano za poslance Mohorčič in A b r a m , v goriškem okraju dr. J. vitez T o n k 1 i in prof. C e r i n , v gradiški pa D e 11 o r e. V tolminskem okraju izvoljena ata dr. Gregorčič in dr. Nikolaj T o n k 1 i soglasno.
t Kari Tem&ar župan v Senožečah umrl je dne 22. t. m., v 68 letu; pogreb ae je vršil dne 24. t. m. Med svojimi znanci bil je jako spoštovana oseba. N. v m. p.
Tržaško podporno in bralno družtvo
javlja čast. članom da bode imelo dne 7. julija izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Predrugačenje družtvenih pravil po novi postavi leta 18b8. 2. Volitev odstopivsih svetovalcev in svetovalk. Kje bode zbor se naznani pozneje.
ODBOR.
Slovensko bralno in podporno družtvo V Gorici bude naposled vendar enkrat
moglo javno blagoslovititi svojo zastavo, kojo ai je omislilo uže pred petimi leti. Javnemu blagoslovljenju in sprevodu po mestu stavila je dosedaj nebrojnih ovir deželna politična vlada tako, da jo moral odbor slavnost odložiti na nedoločeno dobo. Se-le z razpisom c. kr. namestništva od 5. junija t. 1. je naznanilo okrajno gtavar-stvo družtvenemu predsedništvu, da je na-mestnižtvo dovolilo, naj se slavnost vrši po istem vsporedu, ki ga je sestavilo družtvo samo.
Slavnost se bode vršila v nedeljo dne 7. julija, to je na prvo nedeljo po godu sv. Cirila in Metoda, družtvenih patronov, Predpoldauska slavnost, sv. maša in bla-goalovljenjo bode v cerkvi sv. Ivana, oziroma na prostoru zunaj cerkve; popoldanska veselica in banket pa v prelepili pre-storih gostilne pri „Ogerski kroni" v sredini Gorice. Zastavi bo kumovala plemenita gospa, visukorodna grofinja Dragotina I Lanthieri, iz starodavne plemenitaške hiše, ki ima obširna posestva na Goriškem in Kranjskem, čije členi so se odlikovali na cerkvenem, državnem, vojaškem in znanstvenem polju.
Natančnejši program se priobči v kratkem. Gotovi .smo, da bodo o tej priliki v Gorico prišlo mnogoštevilnih gostov iz vseh slov. pokrajin.
Natečaj za darila in podpore ustanovljene po ranjcem Economu je odprt do 30. t. m. Pravico do teh podpor imajo ubožni in pridni obrtniki, delalci in dninarji, udove in nesposobni delalci. Istega dne se bodo podelile tudi štiri dote vsaka po 240 g!d. ubožnim, pridnim in poštenim nevestam, ki se poroče v tem letu. Prošnje se predlagajo pri mestnem magistratu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda na-
zbrali ao prijatelji Vekoslava for. 303 >/j.
—	Pevci delalskega podp. družtva slaveč Ivana nabrali so 1 goldinar. — V pusici nameščeni v Čitalnici nabralo se je f. a.
Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral.. so je: V spomin tretje obletnice ne-pozabljivega Ivana D o 1 i n a r j a meato venljivega venca na grob, sledeče svote zbrane po gospodih: Fr. Kravos, I. Ipavic, M. Polšak, Fr. Kobal, V. Jerina in Bizjak.
—	Darovali pa so: N. N. v kavarni „Te-desco" 1 gl., A. Škabar, I. Vičič, I. Šutaj I. Požun, V. Jerina in A. Može po 50 kr,; J. Može 40 kr.; Fr. Ivanovič, [. Umek, Križ L., Tonko J., Mramor, I. Gulin, F. Kobal, A. Ščuka, D. Kravos iz Ajdovščine po 80 kr. ; M. Polšak, F. Ilinčič, F. Zorn, A. Sancin, Boroščekov, J. Straus, J. Mikol, Trpin Fr., A. Čokelj, Fr. Kravos, A. Ličen, Vuhovec, J. Fabjan, F. Furlan, A. Švagel, J. Habe, F. Žgane, Jakob Pertot, Š. Flo-rerin, J. Ipavic, M. Žetko, I. Pirili, Ž. P., Jožefa Pertot, M. Prele, A. Dujc, Ant. Stolfa, J. Umek težak, A. Kolman, P. Silič, F. Martin, D. Šmidt po 20 kr. A, Vertovec, A. Frank, D. Mervar, F. Benko, Pipa, Godesa, Križk, A. Krolik, A Grap-nik, Krokar, Š. Devetak, A. Ferluga, M. Cerkvenik, J. Znidarčič, A. Vouk, Anton Grmek, A. Ubač, J. Kristan, J. Cesar, G. Perjavic, K. Šnajder, M. Vidmar. A. Kre-čič, S. Jakomin, A. Domšičič, Ajca, J. Hlad, J. Šnebel, Švagel, A. Sancin, M. j Dumič, G. Domšičič, Sosedov sin, M. Me-tlikovič, M. Ostroska, I. Ruštje, A. Furlan, A. Vidmar, G. V., J. Vouk, Plevna, K. Kompare, M. Straus, A. Maričič, J. Ma-lečkar, I. K., L. Ostroska, G. Istinič, A. Urabic, J. Bratina, J. Sklemba, A. Jer-1 nejčič, A. Z. Kolesa, J. Kuhelj, F. Brau-dih, J. Turkovič, Neimenovani, M. Ženko, A. Ličen, V. Godina, Verdikon, V. Pe-trovčič, N. N., R. Benčina, Ant. Leveč. Medved po 10 kr.; Iv. Kovačič 15 nvč.; I. Miklačič 5 nvč. in N. N. eden novčič. j Skupaj 20 gld. 31 kr.
Poznati občinski tajnik dekanski, do-
poslal nam je nastopno dopisnico, v katero je zlil vso svojo starinako italijansko kulturo. Dopisnica slove:
Vas lepo prosim „Mattino" od 21. junija t. 1. št. 1344 čitati, in sicer „Dopis iz Dekani" katerega sem jaz pisal.
Ako najdete v temu dopisu kaj, da bi bilo neresnično, pišete proti meni, kar hočete, menije „S e z k o jedno", pravi čeh.
.lest govorim v korist našemu ubogemu kmetu, in ker vsak človek lahko misle kar hoče (ker, die Gedanken sind frei) tudi jest mislim da bi bil za nas, boljši Franza nego Flego, ker Flego z njegovo trdo glavo, gotovo ne bo nič odpravil, in na zadnije bo mogel aam kmet trpeti.
Ako ste Vi in „clique" druge mnenje, bodite.
Vas pozdravljam Ivan Monfreda Dekani 24/6 1889	obč: tajnik
Sedaj, ko imauio volitve za aabo, bode g. Monfreda vaaj lahko povedal svojim italijanskim prijateljem in pokroviteljem, da jim je v Koperščini za večno odzvonilo in da jih niti lokavo pridobljeni a lov enaki glasovi ne morejo več rešiti, še manj pa taka kultura kakoršna odseva iz gori navedene dopianice!
P. n. gospodom volilcem velicega posestva. Kar. pol. narodno družtvo „Slov. jez" vabi Vas uljudno k volilnemu shodu, ki bodo v Kviškem dne 30. junija t. 1. I ob 5. uri pop. Odbor „Slov. jeza".
„Indipendente" prepovedan. Minolo soboto je državno pravdništvo ustavilo izhajanje tega ultralahonskega časopisa, organa mestnega magistrata in primorskih neodrešencev, in to na podlagi §. 11 tiskovnega zakona, drugi odstavek. Po zadnjem zapadejo zaporu od onega tedna do jodnega meseca in globi od 50 do 500 f. vsi oni, ki javijo predpoatavljeuej oblasti
neverjetna poročila o uredniku časopisa, da oblast prealepe. — Menda je prepoved v zvezi tudi a zadnjimi preiakavami in zapori. Vsa kakor se godč v Tratu čudne stvari. Nastane pa praaanje: kdo bode sedaj javno zagovarjal interese ultralahon-ske stranke? Za umršim papežem, izvoli se drugi — za prepovedanim Tndipenden-tijem, rodi ae najbrže drugi ali se ta na loga poveri njegovemu majhnemu prvorojencu, ki bode kaj vesel, da mu bode možno zastopati zajedno družtvo „Progreaso" in „pantigane" na tržaškej Reni!
Toča je dne 14. t. m. krajema uničila pridelke polja v Trebelnem pri Mokronogu na Kranjskem.
Strašen pretep je nastal predainoč-njim v nekej krčmi v starem mestu mej nekaterimi grškimi in laškimi mornarji. Nek M. Ruasi bil je z turškim nožem smrtno ranjen po nečem černcu imenom Muhauied Arab ; vlekel ae je do velicega trga, tu onemogel in umrl. Druge tri ao prenesli v bolnico kjer ao v srnrtnej nevarnosti ; ostale so vteknili v zapor. To so prave „tajnosti starega mesta" !
Onega R. Costantinija, ki ga je re-daratvo valed hišne preiskave zaprlo potem pa zopet izpustilo, izpokali ao iz Trata na podlagi zakona od 27. julija 1872 ker ae je tod brez službe potepal. Sedaj ae nahaja zopet v rojstnem gnezdu Rovinju.
Dom in Svet. Št. 6. II. tečaja prinaša naslednjo vsebino: Groblje, balada po na* rodnej pravljici A. K. Črnošolec spisal Krasjanin (Dalje); Iz burkaste preteklosti Miho Gorenjskega, spisuje Tine Brdnik; Srečen lov, umoreska spisal M. O. (Konec); Domača zemlja, pesen; Strupene rastlino, piše S. Robič III.; Ali je umetnost sama sebi namen ? spisal Andrej Kalan : Slovstvo ; Raznoterosti.
Živinska kuga na Kranjskem je ponehala in prosta je zopet kupčija z prašiči in govedi po sejmovih.
Bratje „Sokoli"!
Podpisani odbor vabi Vas, da se v ponedeljek 8. t. in. ob 8. uri zvečer anidete v telovadnici, radi pogovora o letošnjih izletih. Na zdar!
ODBOR.
Listnica uredništva
G. I. T. — „Sob. iiisma" nesmo mogli objaviti radi pomanjkanja prostora. Oglasite bo zopet; zdravi! — (i. Gr. dopis in oglas nam je došel prekasno in moral je izostati.
Zahvala.
Ob bridkej izgubi svoje nepozabljive skrbne in presrrno ljubljene soproge, sestre, matere in tašče
Marije Štrukelj
izrokujemo toni potom vsem prijateljem in znancem za jako tolaživno sočutje, ki seje nam sknzo-valo v toliki meri, a osobito slavnemu pevskemu družtvu „Hajdrih" za krasno in ganljivo petje za obilno spremstvo k zadnjemu počitku, svojo najiskrenejšo i najtoplejšo zahvalo Na Prošeku, dne 21». junija 18S9.
V imenu žalujočih :
Janko Štrukelj,
učitelj.
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto I Visokočastiti duhovščini
priporočam »e vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistep;« srebra, kineS-kega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
monstranc, kelihov,
svetilni« in svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi do se mi je predložil načrt
11-24
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17
Stare reči ^popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. gg. naročniki naj mi blagovole poslati iste nefrankovane.	'	— 11
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine proatol
Edina, velikanska
zaloga papirja za tapetarje
in velika zaloga
ŠPANJSKIH STEN
22-104	pri
G. BERTIN-U
Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko.
Listnica upravništva
Gospod *•'. D v m. P. Vso v redu. Na zdar!
Dunajska boraa
25 junija
Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld — „	v srebru — — — „ 8-180
Zlata renta— — — — — — — — n 10S.95 5% avstrijska renta — — — — — „ 98.93 Delnice narodne banke — — — — » 905.— Kreditne delnice — — — — — — „ 301.—
London 10 lir Bterlin--— — — „ 119 3 )
Francoski napoleondori — — — — * 9 <U>
C. kr. cekini--_ _ _ — — „
Nemške marko — — — — _ _ ■— „ 58 »D
L bridko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežu-lostno vest, da jo nuš prelj ubij oni in nepo-zabljivi siu oziroma brat in unuk,
Anton Martelanc,
bivši strežaj na avstro - ogerskem parniku „Thisbe", umrl v bolnišnici v ltio Janeiro v Ameriki dno 11. Aprila 188». Priporočamo ga v blag spomin! V Barkovljah, dno iU. junija 1889.
Žalujoča obitelj.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku nRručbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrati tiskarne kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnioe, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike. svako-vratno skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava so p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebno tiskanice i knjige /a crkvene urede.
Onda ima na prodaj sliedeće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk o ena prijo »O nvč.
sada IO tvrdo vezana......n. ®0
Sodnijski obrazci sustavi! H. Trnovec . . n.
Vilim Tel, prevod Cagnora......n. tO
Ljudmila prevod .1 Lebuua.....n.
Filip prevod Križinana.......n.
Antigona prevod Krizmana......n. HO
Trst iu okolica od Silo •......n. 3©
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . u. ^O Istra pjesma	„ A. K , . . n. 9O
Ove hu knjige jako prikladne za darove o praznicih zalo ili si. občinstvu preporuiaino. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
f h
P LTil
H
m

Vporabite ugodno priliko!	i
Prevzel sem od likvidacijo neke velike tvornico žepnih ur v razprodajo ostalo zalogo	|W||
r in, ker sein primoran iste čim prej razpečati, odločil »om se, uže tako neverjetno	^
izko ceno še enkrat znižati. Jaz prodajam zatogadolj Mimo še malo času lepo dobro	|gg:
tekočo žepno uro z pozlačenem okrovom, skupno z krasno pristno pozlačeno verižico za nečuveno nizko cono gld. 2.55. Vporabite teduj ugodno priliko in naročaj 11» takoj kajti vsled ogromne razprodaje bode zaloga kmalu pošla. Prosim v naroč" gld. 2.55 i/.rečno povdai-jati, na kar se bode pošiljatev proti postnem vršila po „Uhren Central-Expedltlon Wlen II. Bez. Darwingasse 23 (nUJ blago so brez ugovora nazaj jemlje. —
[LM
km p
Lril

IIILI m |i |t v ----■	l—J
točilnih pismah ceno
eni povzetju takoj iz-	LJI:
— N. T5, Neugiijiijrtro	I Ti
1—2
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.