' j i 'r* >,>. r-i Slovenske narodne yraže in prazne vere, primerjane drng-im slovanskim in neslovanskim. (Spisal J. N avratil.) < & m & > Čitatelju. čsljr r '''\ y ra^il n* vs:l^a Prazna vera, nego samo ona, katera je ver- s k ega značaja, to je, katera sega kolikor toliko v vero (v verske nauke); zato pišemo: „vraže in prazne vere“ , a n e : „vraže ali prazne vere.u — Na priliko: „če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo", — to je vraža; ako pa veruje kdo, da piči slepec (slepič) desetkrat huje od gada, to je samo prazna vera (ali kriva misel brez verskega značaja). Vendar ne tajimo, da je včasih težko ločiti vražo od prazne vere, zato ker je večkrat ta poblojena z ono. Namesto ,vraže1 čita se res tudi v znanstvenih knjigah nove dobe samo „praznoverje“, zlasti se pa za vražni a, o, govori in piše zdaj po navadi — ‘ praznoverni, a, o, tako tudi praznooerec ali pvaznovernik, a ne „ vružnik. “ Zato ne štej niti nam v greh, če se udarno v sili — občni ali pa novi rabi. Učenjakom, kateri so premišljevali vraže in trdili, da izha­ jajo do malega iz poganstva, t. j. da niso nič drugega, nego nek­ danje poganske (nekrščanske) vere ostanki, — pritrjujemo tudi mi. Naši poganski predniki, kateri so se pred desetimi veki, — a tako i drugi narodi, kateri so se še poprej ali pa pozneje pre­ verili (pokristijanili),— niso se mogli — ni pet ni šest — povse iz­ nebiti stare poganske „narodne“ vere, katere šobili vajeni od mladih nog. — Prenesli so tedaj iz stare vere v novo (krščansko), mnogokaj nekrščanskega, in tako je stara (narodna) vera postala potlej. .. vraža. Da izhajajo sedanje vraže do malega res iz poganstva ali poganske vere, kaže nam prestar cerkven govor sv. Eligija, ki je umrl uže 1 . C59 ter govoril tedaj kristijanom še pred več nego 1226 leti tako, kakor se čita tudi v Grim. „D. Myth.“ 4. izd. na str. 401 i. d.: Prečitaj iz dolgega (latinskega) govora samo ne­ koliko vrstic, pa sodi sam! 118 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. (Liber 2. cap. 16.) „Ante omnia autem illud denuntio at- que contestor, ut nullas Paganoram sacrilegas consuetudines, ob- servatis, non caraios (caragios*) non divinos non sortilegos, non praecantatores, nec pro ulla causa aut infirmitate eos consu- lere vel interrogare praesumatis, quia qui facit hoc malam statim perdit bapt,ismi sacramentum. Similiter et auguria vel sternutationes nolite observare, nec in itinere positi aliquas aviculas cantantes attendatis, sed sive iter seu quodcunque operiš arripitis, signate vos in nomine Christi, et symbolum et orationem dominicam cum fide et devotione dicite, et niliil vobis nocere poterit 'nimicus. Nullus christianus observet, qua die domum exeat, vel qua die revertatur, quia omnes dies deus fecit; nullus ad inchoandum opus diem vel lunam attendat“ — — — — . „Nullus sibi pro- ponat fatum vel fortunam, aut genesin, quod vulgo nascentia di- citur, ut dicat, ’qualem nascentia attulit, taliter erit’, quia deus omnes homines vult salvos fieri et ad agnitionem veritatis venire“ itd. — — — — ------------- ------------------------- — ------------------— Ne nahajajo li se te ali take vraže še dan današnji med priprostim ljudstvom krščanskim? Treba pa vedeti, da so imeli poganski narodi poleg svoje pqganske vere tudi še dosti vraž (praznoverj a). Čitaje, — kako je učen pogan, namreč grški pisatelj Teo- frast, — vsaj 300 let pred Kr. rojstvom v svojih izvrstnih spiskih: „ m * o l yapxz.TYipi?“ popisal praznoverca poganskega, — misliš res, da ti popisuje kdo kakega sedanjega praznovernika; samo grških boginj imena in molitve oziroma žrtve „bogom“ ali „boginjam“ namenjene, spominjajo te, da je govorjenje o poganskem, a ne krščanskem praznovčrcu. Nekatere izmed onih vraž, s katerimi pita Teofrast svojega praznoverca, kanimo — primerjaje vražo vraži — porabiti po­ zneje na pravem mestu, da se uveriš, kako so si v rodu z našimi sedanjimi, in kako so prihajale take vraže nekdaj od naroda do naroda. Pa utegne kdo vprašati: „A čemu se nabirajo in razglašajo zdaj take stvari (morda poreče kdo tudi: „take . . . neumnosti")? Učenjakom (veščakom) ni treba dopovedati tega; drugim bodi pa povedano v razjasnilo, da smo se poprijeli tega — ne baš prelahkega posla po vzgledu več slovanskih in neslovanskih učenjakov, prvih zato, ker so vraže in prazne vere človečjega roda prva zgodovina, najstarše ustno poročilo iz one predavne dobe, ko so bili narodi še nevedna deca brez potrebnega izkustva, ne znajoč prirodnih moči, ne znajoč pravih uzrokov različnim pri- rodnim pojavom (dežju, toči, blisku, gromu, streli itd. itd .); drugih zato, ker dokazujejo i vraže, kako smo si rod z drugimi velikimi *) Glej Ducange pod besedo: „caragus“ ; (cararius). J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. 119 narodi evropskimi; tretjič zato, ker se nahaja v vražah in praznih verah še mnogo starih in ba j e sl o v n i h ali bogoslovnih ostan­ kov; pa tudi zato, da bodo imeli vsi narodni učitelji naši v rokah pri­ praven pomoček, ter ž njim lahko zatirali škodljive vraže in prazne vere med mladim zarodom slovenskim; kajti jalovi bodo mnogoteri nauki v šoli, v cerkvi in v knjigi, dokler se ne iztrebijo izmed ljudstva neke stare vraže, katere se drže kakor klošč starih ljudi ter so na potu vsakemu napredku. Ta namen, (da se iztrebijo škodlj ive vraže), utegne se pa doseči tem poprej, ker primerjamo domače domačim in tujim, zato da se bode videlo, kako so si nekatere vraže po bistvu v rodu, po rabi ali načinu, oziroma po nasledkih pa včasih po- vse navskriž. Isto znamenje pomenja v te m kraju srečo, (dekličem vdajo, možitev), v onem pa . . . nesrečo (dekličem n e v d a j o, nemoži - tev); isti dan (n. pr. petek) je temu ljudstvu nesrečen, onemu (oziroma tudi istemu ljudstvu po drugih krajih) pa srečen dan. V nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i — slepci. (Preganjali smo vraže in prazne vere uže I. 1848, 1849 in 1850 v svojem „Vedežuu, pa ne na ta način.) Potrebno znanstveno razjasnjevanje t.. j. razlaganje mnogih vraž in praznih ver s pravimi prirodoznanskimi i drugimi razum­ nimi uzroki,— kajti samo smešeč jih, ne opraviš ničesar — pre­ puščamo gg. narodnim učiteljem! Tako ne bodemo razlagali ni po- .stanka vsem vražam in praznim veram, ampak samo ,najvažnejšim1; vendar obilneje nego n. pr. Adolf \Vuttke, katerega smo se držali najbolj gledč razporeda, in to iz posebnih uzrokov prve izdaj e njegove jako čislane in uže davno razprodane knjige o nemških narodnih vražah sedanje dobe. (Zarad kratkosti značimo prvo iz­ dajo (Hamb. 1860) samo z rimsko številko I., drugo (Beri. 1869) pa samo z rimsko števiko II; arabska številka za njima znači te ali one izdaje stran). Da je naše delo po bistvu in po primer­ jalnem načinu povse samostojno, kažejo ti uže prvi listi. Dodati mislimo tudi posebno zbirko »praznih ver", zlasti o živalih. Trditi smemo brez straha, da so z besedami našega jezika vred, i mnoge vraže... indoevropske, a pojedine celo svetovne. Nekatere so pa med različnimi evropskimi narodi nastale stopram za krščansko dobe. Slišali bodemo, kako so mnogo vraž zatrosili med nevedno ljudstvo nekdaj tudi . . . ,zaslepljeni učenjaki1 ali uprav neved- neži, — sosebno predniki našim sedanjim razsvetljenim — zdrav­ nikom, ki pitajo zdaj praznovernega kmeta preradi . . z bedakom, ne vedoč, da je pobral on nekatero neumno vražo baš od njihovih — praznovernih prednikov. Dokazov za to trditev ne mislim ostati dolžan. Pridejo na vrsto — na svojem mestu. 120 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Ker so Germani (Nemci) in Romani (Lahi ali Talijani) Slo­ vencem in drugim Slovanom uže toliko sto let sosedje ali mejaši, ni čuda, da se je sosed od soseda, mejaš od mejaša — navzel kakor kake besede, tako tudi kake vraže. Beseda ,črv‘ (Wurm) za pomen: „kača“ po slovenskih za­ govorih. kaže, da so bili oni zagovori poslovenjeni po nemških.*) Tako svedoči tudi to, če je v kakem nemškem zagovoru „slog“ (Reim), v istovetnem slovanskem ga pa ni, da je slovanska beseda preložena z nemške.**) Težko in pretežko, da. nemogoče je razso­ diti osedobi natanko, kdo je kaj pobral pri kom; ali če pomisliš, da so se bili Nemci mnogo poprej pokristijanili nego Slovenci in drugi Slovani, veruj, da smo iz početka več tako znanih cerkvenih vraž prejeli od nemških sosedov. Da smo kesneje zalivali sod z domačo kapljo, razumeva se samo sabo. Ako pa premisliš še to, da so po mnogih, zdaj nemških krajih in deželah nekdaj živeli Slovani (zmisli se samo bivših Slovanov Polabskih, uže povse ponemčenih, dalje Serbov-Lužičanov, katerih je tudi uže mnogo potujčenih, kakor i Slovencev,***) ako, velim, premisliš vse to, pritegneš tudi ti, da se med tem in drugimi po­ nemčenimi Slovani brez dvojbe nahaja več takih „nemških“ vraž, katere so bile iz prva — slovanske. Tako se je, vem da, i med poslovenjenimi nemškimi na Slovenskem ohranila kakšna nemška vraža, ki jo prištevamo zdaj slovenskim. Resnici je podobna i ta misel, da so se evropske pripovedke (oziroma vraže) pomnožile o križarskih vojskah kolikor toliko z onimi, ki so jih priobčevali križarji, vrnivši se domov iz jutrove dežele.f) Da so nekatero vražo zatrosili med slovensko ljudstvo c i ­ gani, uveril sem se sam, ujevši jedno „cigansko“ (zatrošeno po neki Ciganici v okolici Celjski). To je prvi poskus, da se znanstveno sestavijo vse naše narodne vraže in prazne vere. S tem pa nečemo reči, da se v naši zbirki nahajajo v se slovenske vraže in pr. v., dasi jih smo mar­ ljivo nabirali ter obilo nabrali po volikem delu vse (politično raz­ kosane) „ slovenske dežele “ — nekaj sami, nekaj po vrlih znancih in prijateljih. Hvala jim na posebni ljubavi. Imena, ali vsaj početne pismenke onih, kateri so nam pri­ občili večjih ali manjih zbirek, čitajo se pri dotičnih podatkih; do- *) Glej „Letopis“ 1882—83 na str. 338 in 339. **) Prim eri pri Grohm. (202 in 203) č e ik e besede: ,,At’ stoji [zlodfij nebo zlodžjka t. j. ta t ali tatica] jako Štok (sic!) a hledi jako kozel1 1 — t6m n e m ­ š k im : „Sie sollen stehen wie ein Stock und schauen wie ein Bock,“ ***) Gl. „Kopit. Spomin1 1 1880 na str. 152. t) Prim. pisateljev predgovor knjigi: F r' L. F. v. Dobeneck: „Des deutschen M ittelalters Volksglaube und Heroensagen.1 1 Izdal Jean Paul (Richter) Berlin 1815. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 121 daje se skoraj vsaki vraži, tudi „domovnicat. j. kraj, da se zna od kod je. Ako je katera brez nje, znači to, daje nam znana iz rojst- venega kraja, oziroma iz njene okolice,*) ali pa da je sploh znana. Kdor nismo izrčcno imenovali kakega svedoka, ali poročevalca (prostaka), ondi se čita praviloma vsaj ime dotičnemu kraju ali deželi — z dodatkom: „Po ustnem poročilu" (skrajšano: „Po ustn. por.“) Mnogo vraž in pr. v. nabrali smo tudi med „Dunajskimi Slo­ venci", t. j. med slovenskimi dijaki, pa tudi pri . . . slovenskih kostanjarjih in pomorančarjih, ki prihajajo in odhajajo, kakor žr- javi, kedar jim je doba. Jako so nam pri tem poslu ugajale knjige in novine, po katerih so se razglašale take zbirke tudi pri nas. Navajali jih bodemo po hvale vrednem vzgledu drugih (slo­ vanskih in neslovanskih) pisateljev te vrste zdušno in natanko. Nekoliko drugih slovanskih, dozdaj še nenatisnenih vraž, na­ brali smo med različnimi znanci in prijatelji slovanskimi na Dunaji. Nakanili smo bili iz prva razglašati Slovencem samo slovenske vraže . . . pa smo se premislili kesneje ter poprijeli „primerjalnega načina", ki obveljujo čim dalje tem bolj, ter se nadamo, da bode zanimal i Slovence, ker zvedo na ta način, koliko imajo po širo­ kem svetu bratov, ne samo po krvi," nego i „po vraži", — in od kod se jo pritepla nekatera vraža — k nam. Uveriš se pa dragi čitatelj, primerjaje vraže vražam (domače tujim, a tuje domačim), tudi o tem, kake globoko zakorenjenene in žilave so premnoge vraže. če tudi utegne, kar smo uže omenili, naš „primerjalni način" pripomoči, da izpregledajo i . . . slepci, pa s temi besedami vendar nismo hoteli reči, da se iztrebijo zdaj vse vraže izmed slovenskega ljudstva — kakor bi pihnil. Zlasti se stari ljudje ne morejo „odkrižati“ starim zakore- njenim vražam. Nasprotovala bode torej šoli še več let domača hiša z mo­ gočnim roditeljskim vplivom. Vendar smo se uverili sami, da se košati nekatera vraža v istem kraju, — v isti vasi samo še po nekaterih hišah ali morda v jedni sami hiši. Kakšen starec ali starka jo še pameti in čisla; mladina je pa več nežna, ali vsaj ne veruje več va-njo. Zato je mogoče, da so kako ,našo‘ vražo . . . zagrebli uže z onim včrnikom ali privržencem njenim, po katerem smo jo zvedeli stoprav pred nekoliko leti ali morda še za mladih nog. Izmislili se nismo — tako nam poštenja! — nijedne. O tej priliki se pa ne moremo vztrpeti, da ne bi opozorili gg. narodnih učiteljev, a oni naj opozarjajo mladi zarod slovenski, ♦7 Konst. pl. W urzbach blagovolil je zapisati v svoj „Biogr Lexik.,“ da sem menda Stajarski Slovenec ter se rodil okoli 1830. 1. — Broz zamere bodi povedano, da sem so rodil v Metliki na Kranjskem 5. marca 1826. 122 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vero. kako zviti so mnogi praznoverci: kedar jim neče namreč kdo ve­ rovati „praznili kvant” o čarovnicah, duhovih, strašilih zakladih itd. itd , — pravijo, ter se celo pridušajo: „To je prava Božja resnica, — to sem videl sam se svojimi očmi, ali slišal na svoja ušesa,— ali pa: to so mi pravili pokojni oča (ali mati),*) ki so doživeli to sami “ Včasih se ,pozavajo' (sklicujejo) na kakega poštenega soseda, včasih na več poštenih svedokov ali prič, itd. itd. — samo zato, da bi se jim verovala . . . debela laž. Posrečilo nam se je na Dunaju 1 . 1884. po skrbnem popra- ševanju na laž postaviti takega možica, ki je bil pripravljen pri­ segati celo na „mašne bukve“, — z istim svedokom, na katerega se je bil 1 . 1882. pozval glede neke prazne vere o kačah. (Na drobno mislimo o tej dogodbi poročati v dotičnem predelu). Da bi se pa dosegel naš namen, t. j. da bi so tem hitreje iztrebljale škodljive vraže in prazne vere, ki so neizrečeno na poti pravi narodni omiki, morali« bi gg. narodni učitelji zlasti šolsko mladino o vsaki priliki opozarjati na nje (vselej s potrebnjim raz- jasnilom). A zato jim treba znati vse take (škodljive) narodne vraže in prazne vere. — Komur je tedaj znana katera taka, prosimo naj jo blagovoli priobčiti v izvirnem jeziku (po napisnici ali kakor mu drago) na ravnost nam,**) da se razglasi po tej zbirki. Še nekaj: Ta zbirka utegne dopovedati s pripravnimi pri­ meri vsakemu čitatelju i to: Glede na zgodovino in razširjenost sedanjih narodnih vraž . . . nima nijeden narod pravice . . . sme­ šiti zarad njih kakega drugega naroda; — nego „vsak naj po­ meta pred svojim p r a g o m 1 1 . One ,rasvetljenjake‘, kateri hočejo pa zarad takih ,neumnosti1 po sili smešiti siromaka prostaka, treba opomniti, naj se zmislijo nekih ,učenjakov' (res da pravih, ,praznovercev‘), ki so verovali ne samo v stari, nego i v novi dobi še v nauk, da bi se s tako zvanim, ,modrijanskem kamenom‘ (lapis pliilosophorum, Stein der Weisen) — misliti si pa moraš namesto kamena — nekako teko­ čino — dalo iz vsake proste kovine napraviti zlato, ali pa srebro iz ,rdečo4 tekočino zlato, — z ,belo‘ pa srebro. S tem izmišljenim, a ne še izumljenim kamenom, t. j. ne­ kakim ,vesoljnim topilom' (menstruum universale, allgem Auflo- sungsmittel), dala bi se — tako so trdili stare dobe učenjaki — pregnati tudi vsaka bolezen, dalo pomladiti se telo in podaljšati življenje. Treba tu v misel vzeti tudi ono razsvetljeno gospodo, ki veruje cel6 o sedobi, da se vračajo ter prikazujejo (mrtvih ljudi) „duhi“ po veščakihali umetnikih poklicani, — na ta svet in da od­ *) T o n i vselej neresnično; mnogokrat je pa izmišljeno. **) Napisu naj se,dodajo samo te besede: „Oberster Gerichtshof, Wien.“ J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere 123 govarjajo — molče s kakim znakom ali pa pismeno — na dotična umetnikovo vprašanje. Vsi pametimo še jako dobro, kako je bil tak umetnik (du- hovnjak, ,spiritist‘) ki je bil lani iz dalnjih dežel povabljen na Dunaj, zato da je pred zbrano veliko gospodo Dunajsko v neki hiši ,duhe klical1 z onega sveta, tukaj pa poklicani duh (d 1 / 2 1884) zasačen bil v samih . . . nogovicah. (Bil je slepar Mr. Bastian sam.) Vse Dunajsko novine poročale so potlej o tem, po dveh preimenitnih velikaših na duhovit način razodetem sleparstvu, — a vendar se niso dali preveriti nekateri v ,duhove1 zatelebani in zaslepljeni ,učenjaki1 . Zato še enkrat: „Vsak pometaj pred svojim pragom“, — pa bode čisto povsod! Na Dunaju, maja meseca 1885. Pisatelj. P r v i d e l. Vraža *) po svojem bistvu. vy® »raža se opira na usodo (osodo) — ali pa na čaro (ča- S ysran je). A. Vraža pa usoda. Neznabožcem ali poganom bila je usoda neka ,nadbožan- stvena1 moč ali oblast, kateri so bila podvržena celo njihova bo­ žanstva (njihovi „bogovi“ ali maliki). Dasi je krščanska vera uso lo nadomestila s premodro božjo voljo, ter nekdanjo narodno (pogansko) ,vero v usodo' . . . iztrebila do malega, — vendar ni ta narodna vera izginila dozdaj p o v s e izmed krščanskih narodov. Kedar kdo utone, ali se ubije ali umre kakorkoli , nepri- rodno1 , — pravijo ,priprosti ljudje1 , zlasti „ženske glave1 1 med Slo­ venci vendar še zdaj, da mu je bilo . . . ,sojeno1 — „namenjeno“ tako, ali da mu je bila —, (menda) sojena taka sm rt1 . — (Sploh.) Po ustnem poročilu pravijo tudi naši bratje Srbi in Hrvatje o takih prilikah po gostem : „tako mu je sudjeno“ ; „sudjeno mu bilo1 1 ; Čehi (z Moravci vred): „to mu bylo souzeno“ ; „co komu souzeno, tomu neujde“ (češko-mor. pregovor); Poljaki: „tak mu bylo przyznaczone“ (sojeno) ali . . „przyznaczenie“ : — Rusini: „suženo jemu bylo; isto tako Talijani (Lahi): „gli era destinato“, ali: „il destino“ ; Francozi: „e’ est son sort“, ali: ,il devait1 . . . Tako bi nam odgovarjali na naše vprašanje menda i vsi drugi jkrščeniki1 — prostaki. čujmo samo še to, kar pravijo L itovci: „tai buwo jo lik- kims“ (to mu je bilo sojeno); a Lotvinci: „tas jau bija winnam *) ,Vraža', iz osnove ,vrag‘ in priponke ,-ja‘ : vrag-ja [kakor nsl. te ža iz teg -ja , M ia (concursus) iz bžg-ja], v staroslovenščini = mantoia (iiavtsia), divinatio, W eissagung; strus., ,v o r o ža ‘, incantatio, Zauberei. Miki. lex. 74. — Po M arku: ,v r d ž ' (ž), vraži, tudi v r a ž a (ž), der Aberglaube ,die Wahrsagerei, die Schw arzkunst‘. — Zdaj nam rabi beseda ,vraža' (zaničljivo „babja vera“) po navadi samo za prvi pomen izmed zadnjih treh nem­ ških. Pri Murku čitaino tudi (nenirodno) bosedo: ,p r e v e v a 1 , zu viel, zu grosser Glaube, Aberglaube [ = Deber glaube, po lat. ,super-stitio‘; — pisatelj]. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 126 liktz“ (to mu je bilo namenjeno, ,bestimmt, geordnet'). Grim. „D. Myt,h!. 4 izd. II. 719 v opomnji. Da je srbski narod veroval nekdaj usodo, priča nam poleg navedenega izreka prezanimljiva srbska pripovedka: ,,Usud“ , k j. poosebljena usoda. Prim. Vukove „Srpske narodne pripovijetke" 1853 (13) str. 89— 99. Isto svedoči stara srbska narodna pesem, v kateri se jemljo v misel »knjige staroslavne“ , v katerih je, „od vekomaj*1 zn pi­ sano vse, kar se bode godilo; iz teh knjig čital je in prerokoval stari Jug 15ogdan še pred Lazarjevo svatbo, kako se bode godilo poslednje dni [srbskega carstva]: „Jug izvadi knjige staroslavne, *) Te kazujo pošljednje vrijome: Vidite li, moja bračo krasna! Vidite li kako knjiga kaže, JM nstainide pošljednje vrijeme, Nestanude ovce i všenice, 1 v polju Cele i cvijeta*. . . itd. „Milica jo Lazu sudj enica , Na njemu < ’ ,e ostanuti carstvo*. Vuk „Srps. nar. pjes. II, u Beču 1845 v 32. pesmi: „Ženidba kneza Lazara“ str. 183 (vr. l>4— G7); 184 (vr. 104— 111) in 185 (vr. 1 5 0 -1 5 8 ). Isto tako nam kaže narodna pesem: „Sm rt Marka Kralje- viča“ starosrbsko vero, da je človeku sojeno, kedaj in kako mu bode um reti: Ondi 1 1 . 441. Živo te spominja srbskega „Usuda“ ruska narodna pripo­ vedka : ,,Marko Bogatin pa Vasilj Nesrečnik1 1 v zbirki A. I. Afa- nasjeva; tako tudi ruska narodna pripovedka: „Sreča pa Ne­ sreča Tako vero, kakoršno imajo priprosti Slovenci ponevedoma v usodo (kedar kdo utone, ali se ubije itd.), slišal sem uže več­ krat tudi na Dunaju med priprostimi Nemci (in Nemkami, da celo med takimi, katere se prištevajo »izobraženemu svetu. **) Še dan danes veruje nemško ljudstvo po vzhodni pruski in po saksonski deželi, da je bilo tatom, ubijalcem (,morilcem1 ) in drugim hudodelcem sojeno tako („dass es ihre Bestimmung ge- wesen sei“), da so morali delati tako, ter da niso mogli drugače 1.; 8 . — Prim. tudi Grim. ,,D. Myth.“ 4. izd. II. 714— 719 in III. 259— 267, kder se korenito razpravlja ta stvar — ne samo glede starih (in poznejših) Germanov, nego i glede starih Grkov, Rimljanov in drugih (tudi sedanjih) narodov. *) Zovejo se tudi ,starostavne‘. Vuk rjefin. 713. — Kdo ne misli ne­ hote na ,Šembiljske (Sibiljske) knjige'? **) „Es war ihm h a lt so bestimmt," — pravi o takih prilikah po domače Dunajfan ali Dunajčanka. — „Was bescheeret ist, entliiuft nicht“, fiita so pri sredovečnem (mlid.) nemškem pesniku: Schweinichen, 8, 249. 126 J, Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Iz vsega tega vidiš, da je bila vera v usodo, kakoršna je pri Turkih in drugih Muhamedovcih, nekdaj, — dasi ne do kraja taka — tudi pri poganskih Germanih, Grkih, Rimljanih, — Slo­ vanih, Litovcih in Lotvincih. — Vendar stari Slovani niso tako trdno (,blind‘) verovali v usodo kakor n. pr. T urki; kajti pri Slovanih se je usoda dala tudi pre­ drugačiti z molitvami in žrtvami (daritvami). Prim. K rek: „Ein- leitung in die slav. Lit.-Gesch“ . 1 1 1 . I. Usodne dobe (usodni časi). Glede na usodo so nekateri časi srečni, nekateri pa nesrečni. Pravijo jim „usodne dobe“ ali usodni časi (Schicksalszeiten). Kdor jih zna in verno pazi na-nje, ,lahko si izbere. . . sam svojo usodo1 , t. j. nakloni si srečo in se ubrani nesreči. (Včasih si utegne pomoči tudi . . . z „večno pratiko1 4 .) K usodnim dobam šteje priprosto ljudstvo zlasti pojedine dneve (v tednu, v mesecu in v letu), ki so „srečni“ (ugodni, dobri), ali pa „nesrečni“ (neugodni, slabi), tako da mora biti dete, katero se narodi tega ali onega dne — srečno ali pa nesrečno, ,vse žive dnf‘, — da se srečno ali pa nesrečno z vrši vsako delo, katero se začne ,srečnega1 ali pa ,nesrečnega dne1 . Nesrečnega dne se ne sme človek tudi nikamor upotiti (na pot odpraviti se), ne sme se niti seliti, niti ,zadati se, t. j. na­ stopiti nove službe1 . „Srečni“ in „nesrečni“ dnevi pa niso povsod isti. Tudi uzroki temu razločku so različni. Vendar izhajajo iz poganskih časov glavni uzroki, ki jih je nekoliko prestvaril krščanski vpliv. Dnevi v tednu. Nedelja (staroslovenski iiejV K A iit: nedelja, iz ,ne delati1 ). To nam kaže očito, da je nedelja krščanskega (kristijanskega) po­ stanka ; kajti samo kristijanu velja prepoved, da ne sme delati ta dan, oziroma zapoved, da mn ga je posvečevati.. Zato so tudi vraže „o nedelji1 4 cerkvenega ali krščanskega svojstva. Nekod pravijo Slovenci: „Srečno ono dete, katero se narodi v nedčljo“ (Krčevine pri Ormožu na Š taj.; Ž a b n i c a na G o r en j- skem. Poved. A. Tk. in Fr. K—t.). Ista vera je v slovansko-nemški vasi „Jarom*"fice“ na Moravskem in v njenem obližji. (Poved. K. P.). Nemci verujejo, da bivajo „srečni“ nedeljski otroci *) ali ka­ kor jim pravijo Nemci nekod ,,Solnčevi otroci1 1 **), ki vidijo tudi duhove, strahove in zakopane zaklade. ”) „Sonntagskinder sind Gliickskinder“ I. 10; (II. 57). **) „Sonnenkinder“. Mor. Busch, jDeutscherVolksglaube”, Leipz. 1877; lii. J N avratil: Slovenske narodne vražo in prazno vere. 127 Po tem sodimo, da je nemška vraža predkrščanska, in da so se je nekateri štajerski Slovenci in nekateri Moravci kedaj navzeli od nemških deželanov ali sosedov (naj se tudi med temi zdaj morda ne sliši več); ta opomnja velja tudi Žabničanom. če se niso te vere navzeli od nekdanjih nemških sosedov, pa so jo podedovaliv po svojih nemških prednikih; kajti Valvasor svedoči, daje bila Žabnica (Safnitz) nemška naselbina in za njegove dobe še napol nemška. — Nismo mogli te vere zaslediti pri drugih Slovencih, niti pri drugih Slovanih — ni čitajoč, n\ poprašujoč. *) Serbi-Lllžičani pravijo samo to, da vidi oni, kdor se je rodil v ne­ deljo, lahko strahove (.,Gespenster“), a srečno ono dete, katero se narodi sveto noč (in der Christnacht). Veckenst. 435 in 436. „Kdor si v nedeljo reže nohte, ta ima nesrečo ves teden“ . D. Tk. ( = D. Trstenjak) „Glasn.“ 1860. 1 1 0 . — Tudi ta vraža je menda nemške gore list. Prim. pri Busch-u, 13. Kdor gre v nedeljo rib lovit, lahko mu se pripeti, da na­ mesto ribe kačo vlovi. (Mart. vrh. Tušek. „G1.“ 1858, 1 1 . zv. 80.) Lovci, kateri hodijo ob nedeljah na lov, morajo po smrti brez gl a v e, s puško na rami, v temnih nočeh plaziti za divjačino. Zato se sliši po noči često žvižganje in kako psi lajajo „ v časi cel6 kak strel dolino preleti". (Skarnjice blizu Dobja na Štaj. „Kres“ 1882. 268); „ Črtice” 91. Da ta vzraža ni vzrasla na domačem, nego na tujem (nem­ škem) svetu, uveriš se, čim prečitaš pri W uttke-ju II. 16 in 17 (§. l(i) spisek pod napisom: „Wodans Mythe“ oziroma: „Wilder .Iiiger“ (divji lovec) itd. — Po jako razširjeni nemški v^ri je namreč „divji lovec“ — duh imenitnega moža, ki je hodil celo ob ne­ deljah in praznikih v lov, a zato mu je zdaj hoditi v lov do sodnega dne. Po gostem ga spremljajo ,,ognjeni psi“, in druga strašila ali duhovi, zlasti pa nekdanji grešni lovci (ki so gazili ljudem strn ali setve) — včasih brez glave. Srbi so „od pamtiveka“ posvečevali „sveto“ („svetlo“) ne­ deljo, sosebno pa „mlado nedeljo"; vendar so hodili nekdaj srbski velikaši „v lov“ brez straha baš ob nedeljah, ter se vračali do­ mov brez ikake nesreče, pa i brez sreče, to je s praznimi rokami. V pesmi: „Ženidba kneza Lazara“ veli car Stepan: „Danas petak, a sjut.ra subota Preko sjntra svijetla nodjelja, Poči čemo u lov u pianinu." — (Vuk: II. 182, vr. 49— 50). Dalje čitaš ondi ob istem lovu na str. 183 (vr. 8 6 — 8 8 ) tako: *) Jako nam pa bode drago, ako nam kdo po pravici posvedoči ali razglasi, da te vere ni zdaj več ni v tem, niti v 6nem kraju sloven­ skem v nijedni hiši. — Za tiskanja pravila sta nam veleč. g. N-k. in V. K., da jo ta vera tudi med Slovenci okoli Celja. (Konjice in Medlog; v tem kraju sluje posebno ^nedeljski sin*.) 128 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. „Otidoše u lov u pianinu, Lov loviše po gori zelenoj, N i dobiše, ni.šta izgubiše“. — Ohranila se je pa prekrasna narodna pesem*), ki nam pri­ poveduje, kako je Marku Kraljeviču zato, ker je bil prešel v lov neko nedeljo, slučajno v mlado nedeljo na sv. Jurija dan, rano brez molitve in ne umivši se, jezdečemu pod konja iznenadi priletela strahovita „zmija“ (kača), ovila se Marku okolo života, ter ga ho­ tela ujesti, a kako duhovito ga je rešila njegova „ljuba“ ( = žena), .. . posestrivši „zmijo krilašico“ (od šest krila i četiri glave), ker po srbskem narodnem običaju največji sovražnik, ako ga pobratiš („pobratimiš“), — največja sovražnica, ako jo posostriš („pose- strim iš“), mora se ti izpremeniti pri tej priči v prijatelja — prij atelj ico. — Naposled ‘zmija1 izpregovori iz zelene trave, da ona ni ,zmija krilašica1 , nego „mlada nedjelicau, ter poduči soprogo Mar­ kovo (Andjelijo) tako: „Andjelijo, o ljubo Markova, . . . Svetuj, ljubo, svog ju n ak a Marka, Da nerani 1 1 lov u ned jel ju, Pre nog b’ um’je i Bogu pomoli. — Da me nisi, ljubo, posestrila, Ja bih bila Marka po g u b ila/ — Nemcem je nedelja — srečen dan tudi za poroke (I. 10; II. 57). — Jako radi se ob nedeljah poročajo i Slovenci, da bi jo pa za to kde imenovali „srečen dan za poroke", tega nisem mogel zvedeti do zdaj. Isto velja o Poljakih, ki se n. pr. na Poznanjskem (Posen) po navadi poročajo v nedeljo, ter nosijo tudi otroke krščevat samo ob nedeljah. Kolb. IX. str. 171 in 1G7. Nohti se po stari nemški vraži ne smejo rezati v nedeljo. (Wolf, Zeitschr. fiir D. Myth. 1 2 0 0 ; prim. I. 10; Busch 13.) Kdor zboli v nedeljo, — umreti mu je po nemški vraži, ki se čuje v Marki (I. 1 0 ), oziroma na Braniborskem (Busch 13). Kdo ve, ni li ta vraža, (ki se sliši med Serbi-Lužičani; Veckenst. 435) bila iz prvine slovanska. Vemo, da so nekdaj ondod živeli S lo ­ vani, ki so sezidali tudi slovansko mesto „Branibor“ (Branden­ burg), **) a ponemčili se s časom, vendar ne še povse. *) Pogrešamo je v vseh Vukovih zbirkah in izdajah njegovih srpsk. nar. pj. Nahaja se pa v Iv. Filipovičevi z b irk i: „Kra\jevič Marko u narodnih pjesm ah“. U Zag. 1880, str. 214—218; malo drugače v brače Jovanoviča z b irk i: ^Kraljevič M arko“. Po najnovejši (še nenatisneni) ,varijanti‘ bosanski, — v kateri Marko uže . . . puško nosi, — pripetila se je pa Marku 6na ne­ sreča samo zato, ker je šel v mlado nedeljo pred solncem (,prije sunca1 ) v lov. Priobčil nam pisatelj K. Grober na Dunaju 1 . 1885. **) „Unter dem Namen b r a n n i l o r (sic.) schon als W endenstadt bedeu- tend, hernach lange Zeit die erste Stadt der Mark und Bischofsitz“ — piše nemški prof. Dr. H. A. Daniel v svoji knjigi: „Lehrbuch der Geographie fiir hohere unterrichtsanstalten.“ (Halle 1872 na str. 381.) J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. 129 Kakor bodemo videli pozneje, imajo čehi za vsak dan, kedar kdo zboli, posebno vražo, — njihovi nemški sosedje (deželani) pa nijedne. Prim. str. 150— 151 Grolimann, ki je ondi ponemčil, (preložil na nemški jezik) češke vraže te bire. Češka vraža p rav i: Kdor zboli v nedeljo, pa mu ne odleže deveti dan, ta umre. (O. Frh. v. Reinsberg-Diiringsfeld: „Fest- Kalend. aus Bohmen". Prag 18G4 na str. XV.) Ista vraža (o nedelji) pripisuje se v Cčm. 1853. 47G pone­ deljku, zato se pa pogreša ondi taka vraža za nedeljo. Muhamedovcem je (vsaj po jutrovi deželi) nedelja nesrečen dan. (Busch. 17.) Arapom in Turkom je nedelja nesrečen dan zato, ker je na­ slednjo noč umrl „prorok“ Muhamed. Busch 18 (2 razst.). Ponedeljek (skrajšan: pondeljek, stsl. iio iic , \ t . i i , iih k i . : pone- dčljniku), t. j. prvi dan po nedelji. Večini Slovencev je ponedeljek navaden dan, nekaterim pa kot delavnik najsrečnejši, ali najbolji dan za posebna dela: za ral, setev, košnjo itd., a koroškim Slovencem sosebno za poroke. (Poved. O. R..) Zakaj? Tega zdaj ne ve več živa duša. Morda zato, ker je ponedeljek prvi dan po svetem dnevu? — Temu ne pritrjuje vse slovensko ljudstvo; kajti štajerskim Slovencem je ponedeljek |vsaj nekod] nesrečen dan. Primeri „Crtice“ 2 2 1 . — Tudi drugi Slovani ga prištevajo nesrečnim dnevom. Poljakom in ,Rusinom‘ je ponedeljek sploh nesrečen dan. Neki Rusin pravil mi jo (1882), da njegov ded ni hotel v ponedeljek („ponedilok“) začenjati nikakega važnega dela: oranja, sejanja, žetve, košnje itd. — Zlasti žetev in potovanje začenjati v ponedeljek („poniedzialek“) zabranjuje ljudem i poljska vraža, ki prišteva ponedeljek tudi onim nesrečnim dnevom, ko ni dobro bolniku niti začeti zdraviti se, ni zdravil zavživati. (Kolb. „Lud.“ III, 93 in VII, 174.) češka vraža (po „Ččm.“ 1853. 47G): —Kdor zboli v p o ­ nedeljek, pa mu ne odleže („nelepši se") deveti dan, ta umre; — po Reinsb.-Diiringsf. (1. c.) pa: Kdor oboli v ponedeljek, ostane bolan največ devet dni, ali pa umre. Slovak veli: „V ponedeljek ni dobro začeti prve rali." Dobš. 59. — Ako mu pa v ponedeljek ženska pride prva v hišo, misli, da bode pri gospodarstvu srečen teden. Dobš. 47. V ponedeljek ne dajo Slovaki (sosedu) ognja iz hiše, nekod zato, da ne bi bil ves teden nesrečen („nešt’astlivy“), nekod pa zato, da se jim ne bi godilo zlo (naby zle nevodilo*) sa jim.“) Dobš. 47. — Ista vraža je nekod tudi pri Nemcih. Busch 14. (Primeri tu na 130 strani.) 9 130 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Za svatbe pa ponedeljek Slovakom ni nesrečen dan, zato ker začenjajo svatovati baš v ponedeljek (Dobš. 15), kakor koroški Slovenci — vsaj v Pokrčah. (Povedal Osv. R. iz Pokrč.) Bolgar odhaja na daljne ali važne pote najrajši ob pone­ deljkih in sredah. (Povedal 1 . 1885 Bolgar Ivan Nestorov iz Kolofera v južni Bolgariji pod Balkanom.) Srbom v Srbiji je pa ponedeljek (se sredo in četrtkom vred) srečen dan, a to soseb ponedeljek za kakega važnega dola početek n. pr. ako hoče kdo hišo zidati („kuču graditi “) itd. (Poved, neki srb. trgovec iz gornjega Milanovca 1 . 1885.) Nemcem je ponedeljek nekod (Wostf., Lauenb.) sploh nesrečen dan.*) Ni svetovati se ne sme ob ponedeljkih po nemški (tirolski) Busch vraži. I. 60. — Ugoden je ponedeljek na Nemškem samo — tatom. Busch. 14. Nemški ponedeljek znači namreč ^Mesečev ali Lunin dan“ . V rodu si je pa mesec z nočjo ali temo (ki ugaja tatom), zlasti pa z izpremenljivostjo in nestanovitnostjo. Iz istega uzroka, iz katerega nočejo Slovaki v ponedeljek dajati ognja iz hiše, nečejo Nemci nekod istega dne posojevati ničesar, posebno ne mnogo novcev (,ker bi se iznebili sicer sreče na v e s t e d e n 1 . Busch. 14). Po treh svedokov verjetnih ustnih poročilih je ponedeljek nesrečen dan (za važnih opravil početek) tudi ruskim Nemcem po baltijskomorskih ,oblastih1 (Ostsee-Provinzon), soseb v Rigi; a isto tako i pravim Rusom po velikem ruskem ,carstvu1 , (zlasti v Smolensku, Moskvi in Petrogradu, — pa i po Kav­ kazu in Litovcem po L itvi), — povsod . . . iz neznanega nam do zdaj uzroka. Nijeden Rus (prostak) noče začeti v ponedeljek sta­ viti ali zidati si hišo; a nekod, n. pr. v Smolensku neče ti ruski „mužik“ (kmet) ali ,,izvoščik“ (vozač) za novo hišo, ki jo staviš, (ob ponedeljkih privažati gradiva . . . za nikake novce. — T a t a r ji Muhomedovci) po Kavkazu nimajo te vraže. — Prim. tudi rusko vražo o sredi in o petku. Muhamedovcem po jutrovi deželi oziroma Arapom in Turkom je ponedeljek • — srečen (,dober1 ) dan. Busch. 18. Vtorek (zdaj po navadi „torek“ ; da se je s časom obrusil v kaže nam stsl. KiTOpuiNKi.: vbtorhniki. = drugi dan (po nedelji) iz stsl. Ki.TopT.iA: v’ i.toryj, to je: drugi). „Torek“ je nesrečen dan mnogim štajerskim Slovencem. Temu je kriva menda narodna vera v strahovito „Torko“ ali „Torkljo“, ki ima po nekih krajih zdaj ob torkih svoj dan. B. R. — V Pesniški *) „Der Montag ist ein Ungliickstag, wcil das an ihm Begonncno wie der Mond nicht wochcnalt w ird.“ I. 10. Am Montag darf fdaher] nichts un- ternom m en werden, was dauernd sein soll“. Ni „otroci poncdeljski” (Mon- tagskinder) ne živ6 dolgo („sterbcn einen schnellen Tod“. Bavar.J II. 67. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. m dolini (na Štajerskem) pravijo, da je bil torek nekdaj posvečen „ boginji Torklji". Prim. „Novice“ 1857. 107; dr. Jos. Pajek: „Čr­ tice “ 239.*) ,Prostoslav Kretanov‘ , ki je hotel potujoč po Štajerskem „ obiskati “v dva sloveča gospoda, pa ni zatekel nobenega doma, piše šaljivo: „če ni bil tisti dan torek, (pa) sem najbrže srečal zjutraj kako . . . babo.“ („Sloven. N ar.“ G . aprila 1882.) Prim. tudi štajersko-slovensko vražo: „Kateri hlapec ali dekla nastopi službo v torek (ali pa v petek), ne dosluži leta.“ (Sta- vešnici pri Radgoni: „ Črtice" 2 2 1 .) Nekod je Slovencem torek (se sredo in petkom vred) „slab dan“ samo za kako posebno opravilo; n. p. za sečnjo (drevja); v Dutovljah (zapisal L. Žvab); hrvatskim Slovencem („ Kaj kavčem") za perilo (pranje) — v Podstenali; po ust. por. Porokam torek ne ugaja. V torek se ženijo samo konje- dirci (pri S trugah; povedal nek Stružanec); — „konjedirci in beriči" pa v Kranji. (Zap. L. Žvab.) Slovakom ugaja baš torek za poroke; kajti poročajo se po navadi ob torkih, dasi začenjajo svatovati uže v ponedeljek (večer). Dobš. 15 (4) in 17 (5). Otroci, kateri se rode v torek, niso . . . pametni. V Mali pri­ stavi (na Notranjskem) pravijo namreč neumnemu človeku, „da je prišel v torek na svet." Zap. L. Žvab. Tudi nekaterim Srbom v Bosni in Srbiji je torek (s petkom vred) nesrečen dan za važna dela: „U utorak (utornik) neide ni vuk kroz šumu ali trnje, jer se boji, da ne izgubi dlaku" (sic). Pravila sta mi to (1 . 1884) v Beči neki Bošnjak in neki srbski trgovec iz gornjega Milanovca (v Srbiji). Na ,Prosari-planini‘ in drugod je pa Bošnjakom sam torek nesrečen dan v tednu; zato veli dinga bosanska poslovica: „Nesretan je, ko da se uro- dio u utorak.“ (Poved. 1 . 1885 stotnik in pisatelj C. Griiber, ki je živel tudi v Bosni ter nabiral ondod narodne pesmi in drugo ,narodno blago.) V Nišu in okoli njega nečejo v torek začenjati nikalcega dela rekši: „Tko je počeo u utornik, nije dobro prošao da petka. “ (Poved, neki Nišan.) V Dalmaciji nečejo ,mornarji' potovati v torek kakor n \ v petek. (Otok Hvar. Povedal A. B-i.) Čeh : Kdor v torek oboli, a ne ozdravi se tretji dan („tre- tiho dne"), umre še isti teden. ččm . 476. Serbi Lužičani pravijo: „Ako se kdo ženi ali moži v torek (ali pa v petek), bode mu zakon srečen." (Veckenst. 435.) Nemcem jo pa torek srečen dan za sodna opravila, zlasti za pogodbe, poroke in svatbe (I. 1 0 ; II. 58). Tako tudi Nemcem *) Torklja pride še na vrsto v II. delu; gl. tudi p. b. „sobota“ na str. 140. Da je pri Slovencih dobila ime po torku, toj misli pritrjuje tudi slavni naš Miklošič. 182 J. N avratil: Slovenske narodno vraže in prazne Vere. na češkem sploh za ženitev ali možitev najbolji dan; zdaj pra­ vijo da „zato, ker je torek sv. Ane dan“. (Grohm. 117.) Ugaja torek po nemški vraži nekod tudi r novim službam“, zato se ondod zlasti posli radi ,zadajejol (hodijo v nove službe) ta dan, ker si tolmačijo „I)ienstag“ = Dienst-tag “ Nekdaj so se nemški posli ob torkih in petkih samo selili (zadavali pa ne). Web. „I)emokr.a 1 1 1 . 195. — Sicer pa pravijo i Tirolci, da torku ni n ič k a j upati, zato ker letajo tega dne . . . čarovnice na svoj ples. Busch. 14. — Stara Dunajčanka, trda Nemka, svarila je nekega prebolevšega znanca mojega, naj ne hodi prvič po bolezni iz hiše v torek, ker je nesrečen d an .— „ Težko, da bi kdo, t. j. kateri Nemec v torek ali v petek izpremenil navado svojemu življenji."*) Kočevarjem je torek (s petkom vred) zdaj nesrečen dan samo za potovanje, t. j. da se neče nijeden prostak odpraviti daleč na pot. (Priobčila mi 1 . 1884. mlada Kočevarja, jeden iz Mlake (Moos) pri Kočah, jeden pa iz novih Lazov, Hinterberg.) Lahom je torek (s petkom vred) neugoden dan za svato- vanje in za potovanje: „Ne di venere, ne di marte non si sposa ne si parte.“ („Ueber Land u. Meer.“ 1884— 85, str. 730.) Muhamedovci po jutrovi deželi, zlasti Arapi in Turki pri­ števajo torek nesrečnim dnevom, zato ker so bili nekdaj tega dne pomorjeni mnogi „slavni mučeniki1 1 za Muhamedovo vero. (Busch, 18.) — Židom je pa torek posebno „dober dan“ za vsako pod­ jetje in za potovanje, zato ker se v sv. pismu one besede, ki se či- tajo po vsakega dneva stvaritvi: „in Bog je videl, da jo dobro,“ pri torku nahajajo— dvakrat. (Priobčil mi vseučilišne knjižnice Dunajske dobrovoljec dr. Frankfurter.) Sreda (stsl. c p u fla : sreda) tako „krščena“ zato, ker je srednji dan v tednu, t. j. n a sredi m ed nedeljo in soboto. Sreda je, kar smo uže slišali, Slovencem nekod neugoden dan za „sečnjo (drevja) 11 gl. v tore k! V Ratju (pri Hinjah na Kr.) pa pravijo, da v sredo (ka­ kor v petek) ni dobro upotiti se kam. Slovakom je nekod sreda (s petkom vred) nesrečen dan za potovanja in vsakega dela početek.**) V istem smislu je sreda (s ponedeljkom vred) brez zna­ nega nam uzroka nesrečen dan tudi Rusom in Litovcem. (Povedal letos neki znanec, llus, ki je živel na Kavkazu, v Petrogradu, Moskvi in Litvi, pa mi ni znal povedati omenjenega uzroka, zato ker ga ni zvedel nikdar sam.) Vse znane nam do zdaj bajeslovne *) „Niclit leicht wird Dienstags oder Freitags oine Verandcrung in der Lebonsordnung vorgenommon vverdon. Web. „Demokr.“ III 210. (Ni tako davno, da so bile te besede prvič razglašeno.) **) „Z domu nevychadzaj do cesty, prače [d61a] ne začinaj vo stredu a v piatok; to nedobre." Dobš. 48. — J. N avratil: Slovensko narodno vraže in prazno vore. 138 ruske in druge knjige molče tudi povse o tem. Morebiti, da se zve ta uzrolc glede srede in ponedeljka pri R u s ih... baš vsled tega razglasa. — Po ruskih narodnih pripovedkah je poosebljena Sreda — čudna prikazen, ki nas spominja zlobne Torke ali Torklje. (Iz Hudjakova veliko-ruskih pripovedek („skazok“) str. 106. A. Afa- nasjev: „Poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu.“ Mosk. 1865 do 69; I. 242. Prim. tudi Grim., nU. Myth.“ 114— 5.) ,,Kdor je na sredi, ima zlato jab’ko *) v skledi1 1 — veli belokranjski pregovor. Vendar se ne upam trditi, da ugaja sreda zato ali pa iz kakega drugega praznoverskega uzroka za poroke Slovencem, sosebno Dolenjcem, ki se po navadi jako radi poro­ čajo ob sredah, če se ne varam, godi se ondod tako po stari zapovedi ali naredbi, bodi se cerkveni ali pa posvetni, s katero se je prikrajšal nekoliko čas potratnemu svatovanju, ki se je vr­ šilo nekdaj od ponedeljka do sobote večera, tedaj po ves teden. Zanimljiva utegne biti pa opomnja, da jo v neki dolenjski župi, kder so se poprej poročali tor začenjali svatovati tudi ob sredah, stoprav v novi dobi dotični gospod župnik (zato ker so svatovali in „mrsili“ potlej tudi še ,,v petek1 1 ) naredil tako, da se poročajo njegovi župljani zdaj vponedeljek ter svatujejo samo do petka, t. j. do polnoči med četrtkom in petkom. Jako bi se tedaj motil vsak, kdor bi kedaj hotel dopovedati učenemu ali neučenemu svetu, da ugaja tem ljudem . . . zlasti p on e d el j e k za poreko. V Istri je vera, da samo na ,,kvatrno sredo“ ni dobro lu ­ žiti. (Isto velja pa tudi o kvatrnem petku in kvatrni soboti.) — Ni na drevje plaziti („na stabla pojti“) ni dobro te dni. (Zapis. J. Volčič.) Čeh v eli: „Kdor zboli v sredo, pa ni mogel še spati sedmi dan („a nemel-li spani dne sedmčho1 1 ), umre tretji dan po tem.“ Cčm. 476., — ali pa: Kdor oboli v sredo in dobro spi sedmi dan, temu odleže, da preboli' tretji dan, ali mu je pa huje ter umre sedmi dan. (Reinsb.-Diiringsf. str. XV.) Bolgarom in Srbom (tem v Srbiji), je sreda (kakor pone­ deljek) srečen dan — Bolgarom soseb za potovanje. I. Nestorov, pravil mi je (1885), da je on kot dijak odhajal z doma v dalnja domača in druga mesta n. pr. v Zagreb, a potem v Beč samo ob ponedeljkih in sredah (po svojih roditeljev želji). Serbom-Lužicanom je Sleda (se sobotp vred) neugodna za možitve ali ženitve, z;i potovanje in pšenično setev. (Veckenst. 435.) Tudi Nemcem je sreda, nekdaj Vodanov dan („Wodans Tag“), nekod nesrečen dan, zlasti viharen, — ugoden čarovnicam, ki letajo zvečer na svoj shod.*) *) Belokr. ,Jab’ka (ž.) kakor srb. hrv. .jabuka* = jabolka, jabolko stsl. jablfcko.1 1 '**) „Am Abend fahron die Hexon, die Sturmeswesen, aus.“ II. 68. 134 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazno vere. V sredo — pravijo Nemci, da je Judež izdal svojega Gospoda ; zato se ne sme ta dan m gnojiti ni sejati, in nič važnega začeti. II. 58. Tirolci pa mislijo, da je sreda nesrečen dan zato, ker se je Judež obesil v sredo. M. Busch (15), ki pripisuje pravi uzrok cerkvenemu vplivu, zato ker je bil ta dan (pri starih Germanih) v poganski dobi posvečen namreč maliku Vodanu. — Opozarjamo na to, da sta po n e d e Ij ek in sreda nesrečna dneva tudi Rusom in Litovcem, da pa rusko-litovskega uzroka tej na­ rodni veri nismo mogli še zaslediti do današnjega dne. Prim. na str. 130 in na str. 132. Muhomedovci se neizrečeno boj6 poslednje sred« „Safar“- meseca. V Kahiri (Kairo) ne upa se tega dne živa duša iz hiše, rekši, da imajo „besi“ (hudobni duhi) posebno moč do človeka. Busch, 19. Četrtek (stsl. yctk)>iti ; četvn>ti>ki>) = cetri dan [po nedelji], četrtek je Slovencu — navaden dan, — ni srečen, niti ne­ srečen ; nič posebnega se ne pravi, — nič „vražjega“ ne veruje med Slovenci o njem. Maloruske žene nečejo lužiti v četrtek („v četverg babi ne zoljati.“), rekši, da je . . . greh. Dragom. 22.*) Srbkinje pa mislijo, da se ne sme presti „u oči“ četvrtka [t. j. oni večer pred četrtkom]. — Čitaj o tem smešno pripovedko pri Vuku, „rječn.“ , na str. 823 pod besedo: „četvrtin“ . Prim. tudi v tem spisu p. b. „sreda“ : v Istri itd. Srbom v Srbiji (vsaj v gornj. Milanovcu) je pa četrtek srečen dan. Prim. ,,Ponedeljek Srbom“ str. 130. Češka narodna vera: Kdor zboli v četrtek, pa se ne ozdravi deveti dan, — umre. Ččm. 47G. Silo imeniten bil je starim, poganskim Germanom (Nemcem) ta dan, posvečen njihovemu bogu ali maliku Gromovniku, ki mu je bilo ime Tlmnar ali st.-v.-n. Donar = Donner; od tod nem­ ški**) „Donnerstag“ : četrtek. Čuje se o njem med Nemci res še mnogo vraž iz stare poganske dobe. — Ne sme se po nemški vraži tega dne začenjati nikako „ važno delo“, nekod zlasti ne s vato vanj e;***) ob četrtkih ne opravlja nemško ljudstvo nekod (kakor ob sopraznikih) mnogo domačih in gospodarskih opravil — menda [ponevedoma] v spomin nekdanjemu poganskemu praz­ niku. Prim. II. 58— 51) in 1 . 1 1 . *) Mih. Dragomanov: „M aloruskija narodnyja pretlanija i razkazjr itd .“ Ki[j]ev, 1870. **) Na tanko: nvn. (,,novo-visoko-nemški“j. ***) ^— besonders in Gegcnden, wo slawische Elemcnto (sic) ein- vvirkon, da wird ara D o n n e r s t a g keine Hochzeit gehalten, sonst... donnertfs in der Eho.“ Tako sosobno pri severnih Nemcih. — Po južno-nemških krajih jo pa baš nasprotna vera: „Donnorstagheirat — Gliicksheirat ‘. II. 68—59. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 135 Kriva je pa nekih učenjakov misel, da je bil četrtek pri starih Slovanih posvečen bogu Perunu, (Razloge nasprotni misli zvemo malo kesneje, ko bode govorjenje o postanku imena „teden“ in pojedinim dnevom v njem.) Mahomedovcem po jutrovi deželi je četrtek (poleg petka) najbolji dan: „blaženi dan“. Buscli, 18. Petek (stsl. iiatcki. : potekli = peti dan po nedelji). Po hrv. Slovencev narodni veri je pa Kristus svojega trp­ ljenja dan za ,vuspomenu‘ (spomin) svojih ran na „križnem drvu“ krstil „petekMat. Valj. „Kresu, 1884. 613. Petek je nakaterim narodom evropskim nesrečen, nekaterim pa srečen dan. Slovencem je petek sploh „nesrečen dan“ . Ob petkih se ne upoti nihče rad na dalnje pote; nikdo ne pričenja rad važnih ali težavnih opravil. Tako po Dolenjskem.*) L. P. „Glasn.“ 1862. 240. Potrjujejo nam pismena in ustna poročila, da se ista vera nahaja tudi po Gorenjskem po „suhi Krajini* 1 ali Notranjskem, med Slovenci po S t a j e r s k e m, po Koroškem, po Goriškem oziroma po slovenskem primorju . . . „Petek — nesrečen dan“. .. povsod znano, piše nam L. Žvab, ki je živel v Dutovljah (na Krasu), v Kranju, v „beli Ljubljani1 1 , zdaj v Trstu. — Za Gorjansko (na Krasu) potrdil tudi K. Štre- kelj; za Trboje (na Gorenjsk.) S. Knific-; za Ipavo Ž. Sežun. Belokranjski pregovor: „Petek— slab začetek1 * (Meti.) znan je tudi v Duto vij ah in po vsem Krasu. (Zapis. L. Žvab.) če si pa začel kako delo, n. pr. setov, uže poprej, delaj brez skrbi tudi v petek naprej. (Neki Semičar.) „Kdor se v petek smeje, v nedeljo se joče“ (Mala Pristava na Notranjskem. Zapis. L. Žvab.) — ali: „Kdor se v petek veseli, — tega v nedeljo žalost obhaja. “ (Na Dolenjsk. L. P. „Glasn.“ 1862.) ali pa: »Kdor se v petek veseli, ta v nedeljo žaluje; kdor pa v petek žaluje, ta se v ne­ deljo veseli.” (Tržič. P. Pk.) V petek ni dobro striči las, ker ras to . . . prehitro potem. (Dutovlje. Zapis. L. Žvab.) — Za nekaj je pa petek vsaj neka­ terim Slovencem vendar srečen ali ,,dober“ dan: „K(J.or si reže o petkih nohte, dobi trdne z obe. “ Na Dol. „Glasn.“ 1862. 367; ali ga nikdar zobje ne bole. („Glasn.“ 1860. 110.) V petek popoldne se mora pokazati solnce, če je še tako oblačno. (Pri Strugah blizu Ribnice.) Ta vraža je pač nkrščanskau, ki nas spominja prvega „velikega petka * * . Srbo-Hrvati po Slavoniji, po nekdanji „ gornji vojaški kra­ jini1 *,**) po Bosni in Hercegovini verujo tudi v nesrečni petek.— *) „Dolenjsko“ in „Gorenjsko“ (broz kakega pristavka) znači v tem spisu, 6no: kranjsko-dolensko, to p a : kranjsko-aorenjsko stran. *) Lika, ,Otočac‘, Ogulin in ,Slunj‘ (Sluin). 186 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere Tako se boje ondod tega dne, po Hervatskem pa samo pravo­ slavni, t. j. Srbi,*) da se ne upajo delati uže v četrtek večer („u oči petka"). Poved, častnik Vukotinovie v Beeu (1882**) in dr. K-ic iz Slavonijo 1 . 1885. Tudi Srbom v nekdanji srbski Vojvodini je petek nesrečen dan, sosebno za dela in potovanje (Ustn. por.) Srbi v Nišu in po njegovi okolici nečejo v petek nikakega dela počenjati, pa ni nadaljevati nečejo v petek kakega poprej po­ četega, a do petka ne dovršenega posla. Moj svedok trdi, da velja to o vsi stari Srbiji. V Starem Vlahu ne vprezajo („ne hvatajw“) volov v petek, misleč, da bodo potlej ,,goveda" krvomočna („ . . . goveda krvo- m ute“). Miličevič „Glasn. srps.“ 1873. zv. 37; 115. Razun tega praznuje narod skoro po vsi Srbiji na leto po dvanajst posebno imenitnih petkov, ,narodnih svetkov1 , ki jih je po „Glasniku srpsk.“ 18G7, zv. 22. 90— 93 priobčil Miličevič se zanimljivo bajko vred o tem, kako je kristijanom razodel te petke, (ki so jih bili Židi zapisane oteli nekemu ujetemu apostolu), židov­ skega modrijana sin, hote pokristijaniti se, in kako je zato oča . . . zaklal njega in sebe! — — V isti Srbiji je pa petek nekod. . . sploh srečen dan, ki ugaja vsakemu M započetku“, tako da je nastala ondod uže davno narodna poslovica: „P e tak— lep z apočetak“. (Poved. 1.1885 neki trgovec iz gornjega Milanovca.) Pogrešamo te narodne poslovice v obeh,Vukovih zbirkah, tako tudi v Miličevičevem spisu: „Život Srba seljaka“ v „Glasniku srps.“ zv. 22 (18G7) in 37 (1873) . . . čehom in Moravcem (po ust. por.) je petek, kakor Sloven­ cem sploh nesrečen dan. Čeh veli: „V patek započatč džlo se nedaži — jdenazpa- tek.“ Ččm. 1853; 491. „Kdo v patek se smeje, v nedeli plače;“ ali: ,,Kdo se smeje v p&tek, plakati bude v nedeli." (Čelak. 497.) Po ustnem poročilu je ta pregovor, ki se veže z našim in poljskim, znan i na Moravskem. — Čeh: „Kdo rozstune se (oboli) v patek, a ne zlepši se (ne popravi se) za tyden, umre ve čtrnacti dnech.“ ččm. 476. Tudi mnogim Slovakom je petek (kakor sreda gl. str. 132) sploh nesrečen dan. Dobš. 48. Zato se Slovaki ne selijo v petek (niti v sredo); Dobš. 47. Zato jim velja pri gospodarstvu i to pravilo: „Co v pi«tok uliahlo sa, neprisadzuj; neschovaš“ (kar se je v petek izleglo, ne pripuščaj; ne ohraniš). Dobš. 60. *) „Hrvati ( = hrv. Slovenci) ne znajo za nesrečni petek.“ Povedal neki ,Kajkavec1 iz Podsten. Zagreb č a n (prostak) pa veruje vendar še va-nj. Povedal Iv. pl H. **) Stotnik K. Grober slišal je v Bosni na Prosari-planini, kder.je živel najdalj3, samo za torek, da jo nesrečen dan, — nikdar pa za petek, ki je Turkom . . . svetek. (Zato lahko, da je to vražo nekod zatrl poprejšnji „turski strah“.) J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 137 Nekod pa ne drže nič na dni („ne dajii nic na dni“) in pra­ vijo : „My pracujeme (delamo) na svatielio Mojžiša (Možeža), t. j. .... kedy možemo (a kedy čo načim) = kedar moremo (in kedar je treba).“ Dobš. 48. Potrdila mi je to neka Slovakinja od „sv. Jurja“ na Ogr­ skem (šest ur od Požuna), rekši, da pri njih ne veruje živ krst v nesrečne dni, bodi si ponedeljek, torek, sreda — ali petek itd. Bolgar se v petek ne upoti rad na p o t; za druge posle mu pa petek ni nesrečen dan. (Poved. I. N e s t o r o v.) Rusom je petek sploh nesrečen dan, kajti ruska poslovica veli: „Kto vi. pjatnicu delo načinajeti., u togo ono budet'i> pjatitb- sja; t. j. kdor v petek delo začenja, temu pojde rakovim potem.1 1 *) Dalj. „Poslov.“ 1 1 1 31. (Afan. I.; 231.) Po mnogih krajih ruskih ženske ob petkih ne predejo, ne lužijo („ne varjatn šeloka“*x), ne pero perila (,,ne stirjajufa. belja), ne izgrebajo iz peči pepela, a moški ne orjejo, niti ne vlačijo („ne pašutb i ne boronjatr.“), zato ker mislijo [zdaj], da je jako velik greh („boljšoj grehi) “) opravljati taka dela ob petkih; pa tudi zato ne, da ne zapraši matere Petke („matušku Pjatnicu1 1 ***) in da jej ne zameto s pazdirjem in prahom oči, ker hodi tačas po izbah (Afan. I. 233— 234). Malorusi ne znajo sicer ni srečnega niti nesrečnega petka; ven­ dar čislajo več pojedinih (ugodnih) petkov, rekši, da se člokeku kateri se posti ob onih petkih, ni bati tega ali onega zla. Vseh onih dva­ najst petkov navaja I) r agoman o v v svoji knjigi n. p r: „Kdor se posti prvi petek (,,velikega posta"), ne bode beden (nadložen); kdor se posti drugi petek, (pred „ Velikim dnem“ , t. j. pred Veliko nočjo), ni mu se bati nagle smrti itd. itd. Tudi med štaj. Slovenci je znana ,,kriva vera“, da se ude­ leži posebnih milosti božjih vsak, kdor se posti ,,dvanajst dolo­ čenih petkov" med sv. Matijem in božičnimi prazniki. (Slomšek, „Drobt.“ 1846, 56; prim. „Črtice“ 147.)— Dokazano je z 6 nimi besedami, da je bila ta kriva vera (vraža) pred 1200 leti tudi . . . nemška. Ni mi treba menda praviti, da so si vsi ti „dvanajsteri pet,ki“ rod med sabo in z ,,velikimi petki“ srbskimi, premda se zdaj med sabo „strinjajo“ . . . samo po številu in postu. Poljakom je pa petek nekod sploh srečen dan. To priča poljski pregovor: ,,Piatek — dobry poczatek" (petek — dober početek). Tako po ustnem poročilu znanih mi Poljakov n. pr. iz Tarnopola, Czortkowa (ob Podolji) i. dr. *) „Pjatitbsja: um ikati se: zuruckweichen. Prim. 1. češki pregovor o petku. **) Šelokfc ali po izr. šolok& = lug. ***) Gl. dalje pod napisom : „Ozir na teden1 1 . 138 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Vendar treba vedeti, da so mnogi Poljaki ta poljski pregovor pobrali samo v šoli . . . iz slovnico (izmed raznih primerov poljske govorice), da tedaj poljska včra v „srečni petek" ne sega tako daleč kakor ta pregovor. Pravil mi je znanec (Poljak iz „Rzeszowa“), da navzlic navede­ nemu pregovoru, ki ga je znal iz poljske slovnice tudi on — veruje v njegovem rojstvenem kraju in okoli tega vse v ,nesrečni petek1 , in da tudi njegova mati, ki se je rodila v Varšavi, ni ho­ tela pri gospodinjstvu ob petkih začenjati nikakega važnega dela, ni seliti se, ni potovati, niti najemati nove dekle. Tudi po mnogih drugih krajih je Poljakom petek nesrečen dan („feralny dzieii“) posebno za žetev in za potovanje: „Nie roz- poczynač žniw (ne začenjati žetve w dnie feralne, t. j. Ponie- dzialek i Piatek, podobnie jak nie wyježdžač w d rog 9 w te dnie“ (ne odpravljati se na pot). V Kujavah — povsod. (Kolb. III. 9 3 .) „Kto s i< } šmieje w piiitek, zaplacze w niedziele“ — pravijo i Poljaki. Tako tudi po vsi Galiciji : „Kto w Piatek taheuje, a w Sobotni spiewa, ten nieoh sie w Niedziele nieszczešcia spodziewa“ (naj se nada, t. j. pričakuje v nedeljo nesreče!) Serbom-Lužičanom je (s torkom vred) i petek srečen dan za ženitve ali svatbe. Morebiti, da so se ti bratje naši, ki žive sredi Nemcev, te vere navzeli od nemških sosedov? čitaj dalje! Nemcem je petek isto tako, kakor Srbom in Poljakom nekod srečen, nekod pa nesrečen, — oziroma: nekod najsrečnej ši, a nekod najnesrečnejši dan. Prvo misel, daje petek srečen ali najsrečnejši dan pri­ pisujejo nemški učenjaki poganskemu vplivu ali „poročilu“,*) t. j. spo­ minu na ljubeznjivo boginjo Freijo (Venero starogermansko, po kateri je nemški petek dobil ime „Freitag“ = Freija-tag: Frejin dan); drugo misel, prvi nasprotno, tolmačijo pa s »poročilom kr­ ščanskim" o velikem petku. Kodar se je tedaj ohranilo poročilo o ljubeznivi boginji Freiji, ondod jo petek Nemcem najsrečnejši dan, pripraven zlasti za svatbe in dobro se odseda pravijo — vsako delo, v petek začeto; otroci, ki se narode v petek, pa krste v nedeljo, — srečni bodejo kakor oni, kateri se' rode v nedeljo. — V petek treba zapreči in žeti začeti, ob petkih (zlasti kedar mesec raste), morajo se po nemški vraži rezati tudi nohti, zato da . . ne bole človeka potem zobje. Ta nemška vraža, s katero se strinja i slovenska, str. 135) sluje po nemškem ,,sploh". II. 59 ; **) sosebno pa po Sileziji [pruski], po Branibosrkem in Tirolskem, Busch, 157. — *1 ,,Der verhiingnissvollste Wochentag ist der Freitag; je nachdem aber die heidnische oder die cbristliche Uoborlieferung iibervviegt, gilt er als der gliicklichsfc oder aber seltener, als der ungliieklichste Tag.“ II. 59 (I. 11). **) Od haitijskega morja, [ob katerem so stanovali nekdaj Polabski Slovani], celo v Tirole; „Von der Ostsee bis nach Tirol hinauf1 1 , veli Busch, 16;. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 139 Tudi lase naj si strižejo Nemci le ob petkih; tako jim ve­ leva ali vsaj priporoča domača vraža (II. 59 ; Buseh, 1 G); Slovencu pa ne ugaja — kakor smo eitali na str. 135 — za ta posel petek, zato ker rasto potem prehitro. Po drugih nemških deželah (zlasti po katoličanskih, kodar se misli, ali se je vsaj mislilo nekdaj na „trpljenja dan“) — ondod je pa petek najnesrečnejši dan za vsako važno delo, za poto­ vanje, selitev in za nove službe I. 11 ; II. 59. Na Dunaju noče v petek „zadati se“ , t. j. v novo službo priti nijeden hlapec, nijedna dekla. To velja tudi o mnogih drugih bolj ih (gosposkih) služabnikih in služabnicah, ki se štejejo med „omi- kane“ ali „izobražene“ . — Pa da hoče služabnik ali služabnica res tudi priti tega dne v novo službo, odgovorila bi takemu poslu gospodar Dunajčan in gospodinja Dunajčanka, da . . . tega dne . . . ne, kajti je . . . petelc. Posebno se pa boje na Dunaju . . . „ nesrečnega petka “ žen­ ske, in to ne samo prostakinje, nego tudi premnoge „izobražene gospe“ . Te vrste Nemcem in Nemkam je petek nesrečen dan tudi za po r o k e. — Nesrečno bode tudi dete, katero se porodi v petek. *) Po koroško-neinški vraži ne sme se v petek prati v potoku, sicer . . . nastane povodenj. (Iz istih virov: I. 11 in II. 59.**) „Kdor se v petek smejo, joče se v nedeljo" — ta pregovor čuje se nemški tudi po Tirolskem (Busch. 16.) Prim. franc.: „Tel qui rit vendredi, dimanche pleurera.“ čel. 494; angl. „He that sings on friday, shall weep on Sunday.“ (Ondi.) Da je petek Francozom, celo Parižanom nesrečen dan, zlasti za potovanje, dokazal je Fr. Sarcey v svoji „Revue“ 1 . 1884. s tem, da zaslužijo v Parizu vse železnice z izvoščiki in dostavniki („omnibus“) vred ob petkih po stanoviti navadi manje nego ob drugih dneh. Trdo se drže iste vraže tudi Romunci. (J. Slavici, 65.) Mllhamedovcem (Turkom i. dr.) je poleg „blaženega četrtka11 petek — njihov svetek — najugodnejši dan; zato mu pravijo „izvrstnik“. (Busch, 18.) Opomnja. Katerega koli prostaka Slovana, ali drugega pri- prostega človeka sem vprašal, je li mu znan uzrok, zakaj mislijo ,ljudje‘ , daje petek . . . nesrečen dan, ali zakaj je nekaterim . . . srečen dan, — razun jednega Slovenca, ni mi znal povedati nijeden uzroka niti temu, niti onemu. — Oboje je stara narodna vera, ki prehaja od očeta na sina, od matere na hčer. Sin veruje očetu, *) N ahaja sc ta vraža tudi v nekdanji nemški naselbini, Žabnici. (Poved. Fr. K-t. po m aterinih bescdali: „Kateri otroci se rode v nedeljo, so srečni; kateri pa v petek, so n esrečniPrim. pod bes. „nedelja“.) **) Prvo polovice te nemške vraže navzeli so so tudi koroški Slovenci. (V Pokrčah. Poved. O. R.) 140 J. Navratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. hči materi, ne vprašaje zakaj; tako prehaja od roda na rod, a živa duša ne vpraša . . . zakaj ? Tako radovedni so samo pojedini učenjaki, ki premišljujejo take ,pojave' ter jim ugibljejo uzroke. Slišali smo, kaj je po nemških učenjakov mislih krivo nemški vraži ali ,,narodni veri“ v srečni in nesrečni petek. Po naši pusti pameti, dal bi se vzlic ostankom nekdanje poganske vere v boginjo Frejo uzrok tudi srečnemu petku razlagati s krščanskim poročilom, namreč z veselim spominom na srečno rešitev („odrešenje“ ). Res ovršavajo protestanti veliki petek kot vesel praznik. S tem veselim, pa zatemnelim spominom smel bi se morda tolmačiti tudi uzrok srečnemu petku pri nekaterih Srbih in Poljakih, kateri niso (n. pr. ob meji Podoljski) v nikaki dotiki z Nemci. Pri vseh onih kristijanih, kateri so se iz prvine na veliki petek spominjali ,trpljenja in smrti1 , obveljala je tedaj vera v „nesrečni petek", *) — pri onih, kateri so mislili na srečno rešitev, zakorenila se je pa vera v „srečni petek". Ne da se „srečni petek“ tolmačiti z neravnim ali lihim šte­ vilom, t. j. ,,neparom (5), češ, da znači po slovanskem bajeslovju neravno ali Uho število (,,nepar“) srečo;ravnoali sodvo (,,par‘ ) pa . . . nesrečo (kakor dokazuje z drugimi besedami J. A. Vo- r&ček v „Slovansk. Sborn.“ 1884 str. 572). Ta misel ne more obveljati zato, ker bi dosledno morali biti vei lihi dnevi v tednu . . . srečni, kakor so n. pr. nekaterim Slo­ vencem (Semičarjem) vsi lihi (,neravni1 ) dnevi v mesecu . . . [za potovanje] srečni, — sodvi (,ravni‘) pa nesrečni. Tako mi je povedal in (po dvakratnem vprašanju, da ne bi bilo kako zmote) dopovedal 1 . 1884. na Dunaju . . . Semičar, G— č, rek ši: „n. pr. 19, 21, 23. itd. . . . so srečni („dobri“) ; . . . 20, 22, 24. itd. . . . pa nesrečni (,slabi1 ) dnevi za potovanje Sobota (stsl. Ciinim: sabota, izr. sombota). Da ta beseda ni postala na ravnost iz hebrejske, kakor se misli sploh, povedano jo na strani 142. O tem dnevu nisem mogel dozdaj iztakniti druge vraže slo­ venske nego to, ki jo je priobčil dr. Jos. Pajek po svojih „črti- cah“ duševnega Žitka štajerskih Slovencev“, kako strašno je kazno­ vala (žrla) nekdaj Torklja take predice, katere so dolgo predle „ob sobotah na večer“ ; str. 238. Pri Malorusih krojači ne šivajo v soboto večer, nego samo do večera, misleč, da je greh. (Dragom. 22.) *) Zato ker jo v potek ,Bog‘ um rl, tedaj petek „prav za prav velik praznik" — rekel je omenjeni Slovenec (prostak) Ant. M. od Dobr6polj. J. Navratil : Slovenske narodne vraže in prazne vere. 141 Srbom v Srbiji je sobota sploh nesrečen dan • — vsaj okoli gornjega Milanovca. (Povedal mi neki trgovec iz Milanovca 1 . 1885.) ,Serbi-Lužičani‘ pravijo: V soboto (kakor v sredo) človek ne sme ženiti se ali možiti, niti odpraviti se nikamor na pot. Tudi se ob sobotah ne sme sejati rž. — Proso sejati treba pa po njihovi veri baš v soboto. (Veckenst. 435.) Češka vraža: Kdor oboli v soboto in drugi dan še boleha (,,stune“), umre v treh dneh; ako mu pa tretji dan odleže, in dobro spi, ozdravi se, predno mine štirinajsti dan. Reinsberg- Diiringsfeld XVI. uči malo drugače: „Če se začne bolezen v so­ boto in traje ves teden, umre človek tri dni pozn e j e; ako mu pa itd.,“ kakor zgoraj. Nemška vr. šteje soboto med nesrečne dneve. V soboto večer se n e sm e presti, drugače se izpridi preja še tisto noč, ali jo kdo ukrade, ali si pa sprede človek . . . „vrv za vrat“ itd. . . . *) [ štaj.-slovenska vraža prepoveduje isto tako, da se ne sme presti v soboto večer, samo da nepokorno predice izroča v kazen . . . strahoviti Torklji, ki je po bistvu brez dvojbe istovetna z nemško Harko (,Harke‘). Prim. I. 238 (§ 423 a), Grim. „D. M. I. 2 1 0 in v „Glasn.“ 1804. na str. 353--354 spisek: „0 torki1 1 .] Sobota je po nemški narodni veri ,,starega Boga dan“ , ne­ delja s pondeljkom vred pa „novega“ . **) Po tirolski veri je sobota posvečena Materi Božji, ter mora ta dan solnce kolikor toliko posijati njej na čast. (Busch, 17.) Nekod pravijo Nemci: .. . zato da si posuši Mati Božja . . . srajco (11. 60), — ali kakor pravijo drugod: tančico, t. j. „pajčolan“. (Sam slišal 1 . 1884. v Neu-Purkersdorfu blizu Dunaja.) Muhamedovcem je sobota (kakor premnogim krščanom petek) nesrečen dan „za pot“ , pa tudi „za kup“ itd .; zlasti nečejo ob sobotah kupovati hiš, — pa ni striči si las, niti rezati nohtov (kakor ni mnogi Nemci in nekateri Slovenci ob nedeljah). Prim. Busch 19. Ozir na teden in njegove dni. Beseda „teden“ (ki je pogrešamo v stari slovenščini), postala je kesneje iz stsl. „tr» d:»m.“ (ta dan). Ko se je namreč po pre­ teklih 7 dnevih vrnil zopet prvi dan (nedelja), rekali so naši predniki, daje zopet „te den“. ***) Tako je nastal pojem „teden“ ;f) še poprej pa je bila iz istega uzroka za pojem „teden“ začela rabiti starim Slovencem beseda, ,nedčlja‘. Res vele tednu še dan *) „Galgenst,rick“. II. 60. **) ,,Dor 8 a m s t a g gehort dem a 1 1 e n Herrgott, der S o n n t a g (und Montag) dem jungen“. II. 60. ***) Tako pravijo štajerski Slovenci še dandanes za „ta dan“. f) Prim . hrv. tjedan, ,t.ajedan‘ ,tajdan‘, č. tyden (stari rodilnik: „teho dne“ poleg novega: (,tydne‘); polj. tydzien (rod. tegodnia in tygodnia, po novem tudi „tydnia“). 142 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. danes Rusi nedelja, Srbi nedelja ali nedjelja, Bolgari nedeli. ali sedmica; pa i Slovencem rabila je v Trubarjevi dobi nedelja („ne- dela“) poleg besede ,teden1 (keden ali ,kedem‘) za ta pomen. *) Delitev časa na „ tedne “ po 7 dni znana je od nekdaj Ki­ tajcem, Semitom in Peruvanom. Naučil se -je menda človek tega merila najprej v jutrovi deželi . . . od meseca, ki potrebuje za svoje 4 dobe . . . za vsako po sedem dni. Dognano je, da je došel teden ,od Egipta1 po „ Aleksandrijcih" Grkom in Rimljanom še prod krščanstvom, in da so ga iz Rima dobili Germani (Nemci) tudi še pred krščansko vero — v 4. ali 5. veku po Kr. Zato so po Rimskem vzgledu nadeli dnevom v tednu iz prva samo poganska, t. j. nekrščanska imena, ki jim rabijo do malega (razun srede in sobote) še dan danes, samo da zvone zdaj v književnem jeziku ali „novo-visoko-nem ški“ malo drugače nego „ staro-visoko-nemški“ itd. Da vidim o! Latinski 1 . dies Soliš (nemški zdaj: Sonntag); 2 . dies Lunae (Montag — Mond-tag); 3. dies Martis (Diens-tag iz Dies- tag, švab. „Zies-tagu, a ta iz Ziewes-tag po germanskem vojnem bogu: „Zio“ = M a r s ) ; 4. dies Mercurii (Mittwoch), nekdaj menda st. v. n. „\Vuotanes tac“ ? st-saks. Wodanesdag = W 6 dans-tag, (Vodanov dan);**) 5. dies Jovis (Donnerstag — ,Tag des Donnar1 , ki je bil starim Germanom tudi ,Gromovnik1 kakor Rimljanom Jupiter ali Jov); 6 . dies Veneris (Freitag = Frejin dan, ,Tag der Freija1 , ki je bila Germanom — kakor Rimljanom Venera — boginja ljubezni); 7. dies Saturni, kesneje: dies sabbati, od hebr. besede „sabbath“ (posreduje iz njenega grškega lica); st. v. n .: ,sambaz-tag‘ = S a m s t a g ; (Angleži pravijo poleg ,Sabbath‘ tudi še zdaj ,Saturday‘ ). Treba pa vedeti, daje pri Rimljanih teden starejši od teh bajeslovnih ali zvezdoslovnih imen, kesneje uvedenih, ki so se — po glasoslovnih pravilih nekoliko izpremenjena — ohranila tudi v romanskih jezikih (v laškem, francoskem, španjskem itd.), razun 1. in 7. dneva, ki sta bila prekrščena po cerkveno-latinskih imenih: ,Dominica‘ pa ,Sabbatum‘. Prim. „Slovan. Sborn“. 1884 str. 56G. Slovenci smo teden prejeli stoprav s krščansko vero, in to, prvi izmed vseh Slovanov, v nekdanji Panoniji. Zato naši dnevi v tednu nimajo ,poganskih imen*; krstili so jih (do malega) *) Prim . Miki: „Die cliristl. Term.“ in „Lexic. palaeosl.-gr. lat.“ 425. Isto tako židovski s a b b a th znači poleg prvotn. pomena (,počitka dan‘) tudi ted en . **) Angleži pravijo sredi Se zdaj „Wcdnosday“ (po starem : „Wodnes- day“). Da jo bil pa Wuotan (Wodan) starim Germanom to, kar Rimljanom Mer- kurij, pričata Taci t in P a ve 1-Di a k on. Tacit pravi, da so Germani častili „ Mer­ kurja", najbolj ter mu žrtvovali ob posebnih dnovih cel6 .. . 1 j u d i. (Germ. c. 9.) Pavel Diakon pa potrjuje (19) izrčeno, d a je bil Germanom ,Wodan‘ ali ,Gwodan‘ to, kar Rimljanom Merkurij. (Prim. Grim. „D. Myth.“ 4. izd. I. 99—100. 102—104.) J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 143 po številih, — bodi si po načinu cerkveno-latinskem,*) ali pa po grškem, vendar so jih redili ali vrstili malo drugače; kajti Grkom, — ki so se držali hebrejskega načina in reda, v krščanski dobi pa krstili prvi dan, t. j. nedeljo v.uptax.r! = Dominica, Go­ spodov dan, je po hebrejski matici ponedeljek r)vi-iov. = drugi (dan); torek idvr, — tretji; sreda TSTapm = četrti; četrtek tcsvt% ; — peti; petek Tiaparasuni, (čitaj novogrški: paraskevč = pripravljanje, pripravljanja dan**); sobota < ra(3(3«T ov. V novi grščini čitamo poleg navedenih cerkvenih imen tudi ta po Rimljanskem kroju skrojena imena: 'h rft; Eetoivs? ^uipai, dies Lunae; r, toO "Apeco; vijj.spa, d. M artis; v i toO 'Epij.ou -fr j.., d. Mer- curii; v i toO A i< 5 i; d. Jovis; 'h 'A^po&ms d. Veneris; 'h tou Kpovou r d. Saturni; za „nedeljo“ rabi pa tudi posvet­ nim piscem cerkveno ime: x .u p tx x ,V i. Po tem vidimo, da so se Grki do malega držali staroza- konskih imen, in svetopisemskega reda, da se pa slovenska imena ne strinjajo m z imenstvom grškim, n\ z latinskim. (Tu si mislimo samo cerkveno-latinska imena; kajti ogibali so se krščanske vere oznanovalci kakor živega ognja . . . poganskih imen. Glede na ime , sreda1 , in na staroslovensko lice sobota (sabota = som- bota; iz st. v. n., ,sambaz‘, a ne na ravnost iz hebr. ,sabbath‘, niti iz grško-lat. lica < rdt(l{kT O v, sabbatum), moraš pa, če premisliš do dobra vse okolnosti, — vsakakor pritegniti slavnemu Miklo­ šiču, ki trdi z bistroumnim Kopitarjem, da so bili dobili Slovenci teden v Panoniji s krščanstvom vred uže po prvih (zgodovinskih) oznanovalcih, in da so od njih prejeli s časom ,teden1 z vsemi drugimi imeni vred vsi drugi bratje slovanski ***); samo Polabski Slovani krstili so četrtek — posnemaje nemški način, po bivšem domačem Gromovniku „perendan“ = stsl. perum> di.m., t. j. Pe- runov dan (Donnars- ali Donners-tag). — Motijo se tedaj vsi oni, kateri mislijo, da je bilo to jedino pogansko ime Polabskim Slovanom ostalo . . . iz poganske dobe; kajti da so dobili vsi Slovani teden in,njegovovih dni imena1 stoprav s krščan­ stvom, to nam kažejo uprav ta imena, ki se strinjajo vsem tako razkosanim Slovanom. . Živo spominjaje se še starega domačega Gromovnika Peruna, ,krstili* so Polabski preverjeni Slovani — kakor smo rekli — posnemaje nemški način, četrtek „perendan“ ; a petku so vzdeli a) ,feria secnnda'; ,t.ertia‘, ,quarta‘ itd. **) „Riisttag“ (Vorbeveitungstag), zato ker so se Židi tega dne priprav­ ljali za svojo soboto (K. Schenkl). — Židi sami pravijo pa petku „šiSi besabbitth", izr. btsab&t ( = šesti dan v tednu) ali pa tudi „ereb sabb£th“ = Sabbathabend (kakor vel6 Nemci soboti tudi „Sonnabend“). ***) prim . Miki. „Die cliristl. Terminologie der slav. Sprachen1 1 . (Denk- schriften XXIV. 1—68.) 144 J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. ime: ,,skopy dan“ (sk6 pi dan *). — Tako se je n. pr. tudi Nemcem staro pogansko ime s r e d i... („Wuotanes tac“ ?) s časom izprevrglov „Mitt- woche“ (f.), a naposled v „Mittwoch“ (m.), isto tako pogansko ime soboti v v sedanji „Samstag“ ; ostala jim pa druga poganska imena. Če šteješ ponedeljek za prvi dan tednu, zato ker znači torek ali vtorek („vi,toryj“) drugi dan, — ondaj res ni ,sreda! = srednji dan v tednu; ako pa računaš po cerkvenem načinu nedeljo za prvi dan, a ponedeljek za prvi po nedelji, torek za drugi dan po nedelji (tedaj tretji v tednu), — ondaj je sreda tudi pri nas in drugih Slovanih po tem računu uprav na sredi tedna. Ker je pa za razlago narodnih vraž važno, da še ve, kateri dan je kateremu narodu prvi dan v tednu itd., bodi povedano še to, da se po Stulli-jevi svedočbi ,ponedeljnikl zove [nekod] tudi , p r v i 1 — in da M. Busch navedeno nemško vražo (po kateri nečejo Altenburški Nemci v ponedeljek posojevati ničesar drugim ljudem, ,ker bi se iznebili sicer sreče na ves teden') — razjasnuje uprav s tem: ker je ponedeljek ljudstvu [nemškemu] ,večinoma1 prvi, a ne drugi dan v tednu. Zbog različne štetve tedenskih dni ne more biti pa jedi- nosti ni gledč uzrokov takim vražam, katere so zavisno od lihih ali pa od sod veh števil. Zabi se s časom — kakor mnogim drugim, tako i takim vražam pravi uzrok, — a stare zakorenjene vraže ostanejo med ljudstvom tudi . . . brez znanega mu uzroka . . . ali vsaj brez pravega (starega), ki se je umaknil morda kakemu novemu. V srbskih in bolgarskih pesmih nahaja se često poosebljena „sveta Nedelja1 1 , — tako tudi „sveta Petka“, tedaj obe kot svet­ nici, in se pri Srbih in Bulgarih tudi časte kot svetnici. „Svi so sveči redom posadili: Navrh stola Gromovnik llija, Nasred stola Sava i Marija, Po dnu stola P e t k a i Nedj elj a“. Vuk: „Srps. nar. pjesme. 11. (1845), str. 1 0 0 . „Da svetkuju petku i nedjelju1 1 . „Ne svetkuju petku i nodjelju Ni Iliju, koji gromom bije.“ — Ondi str. 206. ................... [„Nemanji(Si stari] Sagradiše visoke Dečane, U Prizrenu crkvu svetu P e t k u . '1**) — Ondi str. 199. vr. 43. *) „Stsl., skapyj dbnb“. Po M iki: .. . ,,etwa der k a r ge Tag, wegen der faste“. Ondi str. 20. **) Žumberska cčrkev ,sv. Petke1 v župi Sošički pol uro nad Rado- vico, dobro poldrugo uro od Metlike, je zdaj na pol porušena (brez krova in oltarja) . . . Vendar se jej Žumberčani še zdaj zagovarjajo kakor sv. An­ tonu za krm ače in drugo blago. Žumberska cerkev „sv. Nedeljo1 1 v Rada- tovičih stoji blizu kranjske moje (Bušinjo vasi), pfišice malo uro od Malih Lešfi, d v e uri od Metlike. J. N avratil: Slovonske narodne vraže in pražile vere. 145 „Zaspala svfita Nedelja Na svfita Petka skuto’i.“ itd. (Bolg.) Milad. str. 34. „Zborfc sa sabra i zaigra Na ličens denfc, na Velikdenb, Na hubava Sveta Petka, Sveta Petka i Nedelja.“ — (Bolg.) Čolak str. 280. Srbi mislijo še dan danes, da je sv. Petka — sv. Nedelji ,majka‘. To razlagajo nekateri tako: ,boginja Zora1 — mati Solncu. Prim. Afanasjeva „Poetičeskija vozzrenija“ . . . I. 242. Poleg sv. Petke („Pjatnice“) poosebljuje se v maloruski, tako zvani „Šaloputski molitvi1 1 tudi ponedeljek in sreda.*) Ponedeljek imenuje se v njej — kakor kakšen sv. Peter . . . ,Božji ključar*, ki pa po morju brvi poklada in jetnike (ujetnike) iz jetništva rešuj o: „Svjatij Ponediločku Božij Gospodnij kljušniku (sic) Šfio po morjam kladki kladeš A nevoljnika z nevolji vizvola(j)eš Prim i dušu raba Božogo . . . Da ponesi na nebesa: T am 'svjata (sic) Ptjatnicja**) Naša prefiistaja (sic) m atinka, A Pravaja Soroda I usja [vsa] naša pravedna ridnja •**)“ — itd. (Dragom. 36.) Opomnja. Namesto „Pravaja ali P r a v a Sereda" (sreda) pravijo Malorusi tudi „Pereplavna“ (preplavna) sreda. — „Pere- polovenije“ zove so ruski namreč svetek, kedar se začenjajo deca kopati. | ) — Razlikuje se tedaj Šaloputska (dobra) Sreda, deci pomočnica, od (z l e) Srede velikoruske, liže na str. 133 omenjene, ki predicam, ako jo kličejo na pomoč, sicer pomaga, t. j. doprede in celo dotke, potlej jih pa — zadavi. Ne jemljo se pa v tej Šaloputski molitvi v misel drugi 4 dnevi: nedelja, torek, četrtek in sobota. V očenašu Šaloputskem poosebljen je pa s ponedeljkom „klučnikom“ (sic) tudi četrtek („Suvertočka“ kot svetnica, ki po­ maga ljudem v nebesa). .... „Suvertočko“ ne sutobrasnaja, uhopi i ponesi nas na nebesa . . .“ (To je — s priobčeno češko vražo o četrtku — vse, kar sem mogel iztakniti o tem dnevu v slovanskem bajeslovju.) *) Šaloputi (Malorusi) žive po južno-ruskih krajih. **) Malorusi izrekajo Pjatnicja; tako in>H TH M H H je tudi v Dragom k n jig i; a ne Pjatnica1 1 (velikoruski), kakor čitaš v tej molitvi poleg 5 drugih tiskovnih grehov v „Slovansk. Sborniku“ 1884. str. 669. ***) T. j. rodnja (rodbina). f) P. Ivaščenko: Zapiski jugo-zapadnago otdela imper. ras. geogr, obščestva. II. (1874), 94. 10 146 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Zanimljiva je ,svete Pjatnice‘ (sv. Petke) maloruska slavnost, ki jo je 1875 1 . videl A. J. Lonačevskij v Krinioi (== Studencu), kraju kakih 1 0 ,verst4 od mesta Lubna, ter po njegovem po­ pisu priobčil tudi J. A. Voraček v svojem mičnem spisu: »Slo­ vanski tydon“ v „Slovansk. Sborn.“, 1 1 1 . 1884. na str. 570 71. Ondi je popisano tudi bolgarsko praznovanje sv. Petke ( 2 dni pred sv. Jurijem), ki je podobno našemu „proščenju“, samo da plešejo mladi Bolgari v Slivnu, v Plodivu . . . z nališpanimi bol­ garskimi ,momami‘ (dekliči) narodno ,horo‘. 0 maloruski slavnosti bodi povedano na kratko samo toliko: Prevelika množica ljudstva, s posodicami v rokah, zbira se v logu okoli čudovitega studenca, katerega postanek in zdravilna moč se pripisuje sveti „Pjatnicji“ ; nekateri postavljajo tudi prižgane sveče studencu na zagrajo, zvečer pa polegajo razdelivši se na skupine, ob gorah okoli studenca — moški posebe, a ženske posebe — pod drevje; devajo potem lučice na drevje ter popevajo v zborih do kakih jednajstih, t. j. dokler lučice ne pogasnejo. — Nekateri odhajajo potlej domov; drugi pa ostajajo speč pod drevjem ali pri vozovih čez noč. Drugega dne ustanejo za rana, umijejo se najprej se stu­ denčnico, a potem opravljajo stoprav prepobožne in žive svoje molitve, mnogi klečeč, priklanjajo se in šepetaje. Zlasti po maloruske slavnosti posebnih običajih, ki se zd< 5 g. Voračku jako stari in poganski („ velmi stareho, pohanskeho puvodu“), dalje po tem, ker je bil v romanskem in germanskem tednu petek posvečen . . . ženskemu božiinstvu, — sodi o n , da so stari poganski Slovani, — ako ne boginje tega imena, — brez dvojbe častili in klicali kako drugo boginjo („by- tost ženskou1 4 ). Ta misel pa ne more obveljati, prvič zato ne, ker so brez dvojbe Slovani, in to ruski Slovani poslednji, prejeli teden, a z njim vred petek , . . stopram s krščanstvom; drugič zato ne, ker ruska ,Pjatnica‘, (malorus. tudi ,Pjatinka - m atinka- ) bolg. in srb. ,Petka1 ni nič drugega, nego da se je moški petek iz- prevrgel v žensko petko po grškem imenu temu dnevu (pa s konč­ nico slovansko): „paraskevgij“ (f.) gen. paraskevgijtj = irapaTCsuT), dies Veneris, ki se nahaja poleg imena poteki, m. v stari slovenščini (Cloz. Sup.), v srbščini pa „paraskevija“ ali „paraskeva“ samo za pomen: „sv. Paraskeva“ ali „sveta Petka", kakor so si jo p o domači li južni Slovani. *) Da je temu res tako, svedoči nam srbski izrek: „ Ubila te sveta Petka Paraskevija!“ Gl. Vuk. rječn. na str. 488: Para- *) Sv. Paraskeva ali sv. Petka, grško-vzhodne cerkve svetnica, bila je rodom Srbkinja, tor se praznuje v Srbiji njen svetek 14. oktobra po starem (26. oktobra po novem) računu. Njej na čast postijo so v Srbiji ves teden. „Slovnik nauč.“ VI. 296. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 147 skeva, Paraskevija (die heil. Paraskewe, S. Parasceve), in na str. 490: Petka. Ondi čitaš tudi srbski izrek: „N audila'*) mu „mlada petka", t. j. naškodil mu je mladi petek (der Freitag nach dem Neu- monde). Po srbski narodni veri spada tedaj sosebno ,mladi petek1 med nesrečne dobe. Srečne in nesrečne dnevne dobe, oziroma ure. »Srečna ura, kedar si so rodil!“ — ali pa: „nesrečna ura, kedar se je rodil ta človek!'1 . . . take izreke slišal sem za mladih nog po gostem med Belimi Kranjci. . . Ondod (okoli Metlike) in drugod po Slovenskem, t. j. po nekaterih krajih kranjskih, š ta- jerskih, koroških, goriških, (tudi po ,Me(d)jumurji‘ in okoli Varaždina) veruje priprosto ljudstvo še dandanašnji v Rojenice a li Sojenice, ki sodijo, ,vsako dete1 uže ob njegovem rojstvu, kaj bode [ iz njega], in kako mu bode umreti naposled, ter so jako podobne grškim Mo i ra m (;/.oTp«i), rimskim Parkam (Parcae) in severnim Nornam (Nornen, -ir). Na drobno bodemo govorili o njih v II. delu. Tukaj samo še toliko, da jim pravijo Bolgari „orisnieiu, „urisnici“ ali „naročnici“. Afan. III. 343 **), in da se jako trudijo noseče Bele Kranjce v Železnikih, na Radoviči . . ., „da ne bi porodile ob uri, za katero se pripoveda „od Rojenic1 * , da je nesrečna1 1 . (Seznal brat Anton stoprav 24/4. 1885 v Metliki.) Za setev je ,dober1 nekod samo dopoldanski čas, — ne­ ugoden tedaj popoldanski. (Podstene pri Banjiloki.) Jako vkorenjena je pri Srbih in Hrvatih vera v srečno in nesrečno uro — ali, kakor vele Srbi: „dobri i zli čas“, ki znači po Vuku uprav „trenotek“ (Augenblick, punctum temporis). Isti Vuk piše v svojem „rječniku“ na str. 125. p. 1.: „Dobri času tako: „Kao što se u narodu našemu misli za dobru i z 1 u sreču, tako se može kazati i za dobri i zli čas (pa što se počne u dobri čas), ono dobro bude, a što se počne u z li [čas], ono bude zlo.“ „Po gdjekojijem se mjestima ovo več zaboravilo, jer n. pr. u Srbiji, kad ko na polasku reče: „s Bogom o staj!“ — odgovori mu se ili: „s Bogom pošao!“, ili: u dobri čas pošao! kao i kad se što zlo dogodi, što se kaže: „u zao čas!“ ili „u z’o čas!“ — „Ali u Crnoj gori i po njezinem okolinama upravo se kaže (n. pr. kad se napija, ali kad se djevojici daje dobra molitva) dobri čas, kao što se i u protivnijem dogodjajima govori „zli čas". — Prim. tudi Daničičev „rječn.“ pod besedo „čas“ na str. 901— 902. *) N am esto; nalm dila (iz „na“ in hud, a, o). **) Po MikloSiču izhaja prvo in drugo ime iz grškega oplfro (consti- tuere, določiti), tretjo pa iz domačega korena: „na“ in „rok (rek)“. 10* 148 3. N avratil: Slovenske nerodno vraže in prazne vero. Srbski narod govori še dan današnji : „dobra sreča" in „zla sreča" ( = „fortuna secunda et adversa"). Prim. ondi; *) a srečo [dobro in zlo] daje. . . Usod (srb. „Usud“). Ja sam tvojega brata sreča. „Ja sam tvoja sreča.“ Meni je Usud tebi dao. Vuk. „Srps. nar. prip." 1853. br. 13, str. 90 in 91. „Srbski dobri čas“, a sosebno kot začetek kakemu važnemu delu ali kaki imenitni zgodbi, nahajamo še zdaj pri Germanih in Romanih. Nemci pravijo še dan d an es: „zu glucklicher, gnter stunde geboren werden“. Grim. ,1). Myth.“ 4. izd. 1 1 . 71G ( 1 . op.). V starošpanjskem Cidu čita se cesto: ,el que en buen ora. . . en buen punto nascio.“ — Tako je nastal iz pojma o „dobrem času", t. j. o dobri uri kakega početka (franc. ,a la bonne heure1 ) tndi francoska beseda bonlieur (m.) = sreča (sploh). Gl. ondi. Po nekaterih švicarskih krajih mislijo ljudje, da bode ne­ srečno ono dete, katero se narodi' ,ob dvanajstih1 („in der zwolften Stunde". Kant. Ziirich. Vernal. 395). Serbi Lužičanl vele: , 0 poldne se ne sme delati na polju. 1 (Veckenst. 434.) Srečni in nesrečni dnevi v mesecu in v letu. Slišali smo uže (gl. str. 140), da so nekaterim Slovencem lihi (neravni) dnevi v mesecu: 1, 3, 5, . . . (za potovanje) ugodni ali „ dobri"; s o d vi (ravni): 2, 4, 6 , . . .p a neugodni. V vsem letu je sto nesrečnih dni, kateri so, to se pa ne ve. (Povedal neki Semičar 1 . 1884.) Nekod je pa ta vera, da so za gospodarska opravila, n. pr. za setev itd. srečni ali „dobri" oni dnevi, pri katerih je „v pratiki" (koledarju) „devica", nesrečni pa oni, pri katerih je . . . „škorpijon“. (Poved, neki dečko iz Podsten pri Ban- jeloki.) Lahko se uveriš iz vsake pratike, — iz vsakega koledarja — da se ne strinjata ta praznoverska računa glede nesrečnih dni; kajti škorpijona vidiš (navprek) vsako leto samo pri kakih 30 dneh.**) To število pride tudi na dan če razdeliš 3G5 ali gladko 360 dni med 1 2 nebeških znamenj. Ker velja to tudi za „devico“ zato bi po tem računu bilo v vsem letu (gladko) samo po 30 srečnih, a po 30 nesrečnih dni, ki so tedaj slovenskemu *) Iz tega jo razvidno, da je beseda ,,sreča" (stsl. sfcrešta ali srošta, occursus; prim. stsl. s-aroti, obviam fieri) iz početka značila v so (dobro in zlo), kar so je kom u primerilo ali pripetilo, in se strinja tudi s skr. s’ri. Bopp. 356. **) V pratiki za prestopno leto 1880 samo pri 28tih, za 1 . 1884 pri 33tih, za 1 . 1885 pa pri 32tih dneh. Čeh (prostak) veruje v 43 nesrečnih dni v letu. (ččm 1853. 492.) Ker so četrtina teh nesrečnih dni strinja skoro povso z nemSkimi (gl. str. 149), zato sodimo, da so sc zatrosili nekdaj po nemški „stoletni pratiki" (ki se je pralagala tudi na češki jezik). Trim. I. 12; 1. op. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 149 kmeta nekod ,dies fasti' in ,nefasti‘ (srečni in nesrečni dnevi); pa samo za gospodarstvo, a ne za tožbe, niti za potovanje. *) Po Tirolskem in po nekaterih bavarskih krajih vernje ljud­ stvo v 28 nos rečnih ali ,zatornih‘ dni („Schwendtage“ **), med njimi je tudi novo leto, sv. 3 kraljev dan, sv. Florijan in sv. Ni­ kolaj (Miklavž). Vrhu tega se pa Tirolci in severni Nemci boje še 3 1 ne­ srečnih, tako zvanih zavrženih dni („ver\vorfone Tagea). Med temi jih je pet, ki so posebno nesrečni: 3. marca; 17. avgusta pa 1. 2. in 30. septembra meseca. Premda se nemško število 3 1 jako ujema se slovenskim, — pa nista ta računa vendar v nikaki zvezi; kajti v prvem mesecu jo po nemški vraži sedem nesrečnih dni, a ,škorpijon4 pride v jednem mesecu na vrsto samo po 2, 3 ali 4krat. Švabom ***) so pa najnesrečnejšiti trije dnevi: 1. aprila,zato kor se je kakor pravijo, tega dne rodil Judež ’rjavec, veleizdajavec („der rothe Judas, der Erzverriitlier“) ; 1. avgusta, zato ker je bil po švabskem poročilu tega dne hudič pahnen v peklenski brezen, in 1 . septembra meseca, zato ker je bila neki ,tega‘ dne pokončana Sodoma in Gomora; po Češki vraži pa 1 . decembra „Ččm.“ 1853. 492.) Švabi znajo vsaj uzrok, zakaj so ti trije dnevi najnesreč­ nejši v le tu ; drugi Nemci pa no vedo, zakaj so jim oni (poprej omenjeni) dnevi nesrečni, oziroma ,z;itorni‘ in „zavrženi.“ Bolijo si glave in ugibljejo nemški učenjaki, da so ti dnevi utegnili biti za p o g a n s k e dobe ,usodni dnevi1 . (M. Busch, kije na str. 2 0 in 2 1 . n a drobno naštel vse 6 ne nesrečne dni.) Pravijo pa Nemci, da človek, kateri se narodi takega dne, ne živi dolgo, ali ga pa tare siromaščina in nadloga. Zakonski ljudje, kateri so se poročali takega dne, ne bodo si zvesti ter se ,razkrušijo‘ skoro po poroki. Kdor se kam upoti takega dne, doleti ga na potu nesreča (kvar). Ob takih dneh ne začenjaj človek (Nemec) ničesar zidati, ne odstavljaj nikakega živinčeta, katero si namenil za rejo, ne sej niti ne sadi! — Kdor se na kakšen ,zatoren dan1 rani o n e k i uri, ki je pa ljudem neznana, — ne more mu se zaceliti (rana). Kdor se začno pravdati na tak ali pa na ,zavržen* dan, — za- pravda . . (Ondi.) *) ,,Dies fast.i“ bili so Rimljanom uprav oni dnevi, kedar se je smelo s&dit.i (oziroma tožiti); ,,dies nofasti“ pa, kedar se ni smelo soditi; nefastus, a, um, znači pa tudi sploh nesrečen, čna, o (ungliicklich, Ungliick bringend). **) Tako pravijo nesreCnim dnevom tudi v Alzaciji (Elsass). Prim. Sclimeller-Fromm. II. 037 p. b ,schwenden‘ — ,,sehwinden oder abnehmen maehen,“ verscbvvinden maclien, zu Grunde ricliten, vornichten itd. ***) „Švabam “ l-ekel bi H rvat ali Srb. 160 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. „Dvanajstere noči" ali „sveti večeri" (tudi # lvolčje noči"). K usodnim dobam spadajo tudi zlasti tako zvane dvanajstere noci (Zwolfnachte, „die Zwolften“), Slovencom in drugim Slovanom po tem imenu neznane, štejejo se po navadi od božiča do sv. 3 kraljev. Po nekaterih (nemških) krajih zovejo tako onih 1 2 dni ali noči pred božičem, nekod onih 1 2 dni po novem letu itd. Tej razliki je nekoliko kriv tudi novi (Gregorijev) koledar. Navadni račun se strinja se starocerkvenim. V tej dobi. (ki so jo Grki imenovali „dodokahemeron“, dvanajsteri dnevi), n is o se namreč smeli grško-latinske cerkve kristijani postiti, zato ker so to 1 2 -dnevno dobo slavili (praznovali) kakor kakšen svetek.*) Tomu navzlic kaže vse, da izhaja to slavje do malega iz poganskih časov. Prim. 1. 13 in II. 61. „ Dvanajstere noči« bivale so pri poganskih Germanih v oni dobi, ko so praznovali zimski solnčni kres (Winter-Sonnenwende) a za tega svojo dvanajstdnevno Julovo (,Jul-Fest‘) ter mislili in verovali, da v tej (dobi bogovi obhajajo svet, a posebno njihov gla- soviti bog Vodan. Njegovo častje omenjalo se je uže v XII. voku po vsi Nemčiji, — samo p o čisto slovanskih krajih ne. II. IG.) Ta doba ugajala je zato Germanom, in jim ugaja še dan danes, se posebno za usodno vedeževanje in za ,čaranje1 . Vsak dan (izmed teh dvanajsterih) določuje ali napoveduje vreme za ves mesec drugega leta. Ta vera je nekod tudi med Slovenci, samo da pazijo Slo­ venci (ki ne znajo dvanajsterih noči) na vreme onih 1 2 dni pred božičem t. j. od sv. Lucije (13. decembra) do božičnega večera ter prerokujejo po njih vremenu - vreme za vseh 1 2 mesecev dru­ gega leta. (črni vrh. A. Domicelj.) V tej dobi, a sosebno po noči razsaja, pravijo Nemci, tudi ponočni ali divji lovec („der wilde Jager«). Nemški učenjaki tr­ dijo, da je ta ,divji lovec1 istoveten ž njihovim Vodanom t. j. da se je ta poganski bog v bajki s časom izprevrgel v ,divjega lovca1; nemško ljudstvo pa veli, da je to duh nekakega imenit­ nega moža, ki je tudi ob nedeljah in praznikih hodil v lov ter mora zato hoditi zdaj lovit do sodnega dne. Strahovitih stvari čitamo v nemških bajkah o divjem lovcu in o .divjem lovu („wilde Jagd1 1 , ki ima v nemščini še več drugih imen). Ponočni lovec — pravijo nemške bajko — nosi širok klobuk in drvi s svojimi psi (po gostem ognjenimi) in z drugimi živalimi (rdečimi, večkrat tronogatimi); spremljajo ga tudi različni duhi, *) I. 13. čitaS v 1. opazki: .Bostimmt schon bei Ephraem Syrus im vier- ten Jahrliundert als Festzeit; dies vvurde bostiitigt durch das Concil. „Turon “ II. im Jahre 567. Augusti Handbuch der chvistl. Archiiol. I. 542, III. 471. J. N avratil: Slovenske narodne vražo in prazne vero. 151 (posebno uboge duše nekrščnih otrok), ali pa nekdanji lovci, ki so za živih dni gazili ljudem po njivah žito, tudi čarovnice in druga bitja, ki so včasih brez glavo, ali pa vlačijo svoja čreva za sabo, največ jezdijo (večkrat tudi na kozlih in petelinih) po zraku. Za tega (tačas) pa se sliši velik krik, pokanje z biči, konjsko rezgetanje in pasje lajanje. Ponočni lovec sili ljudi, katere sreča, da mu se morajo pridružiti, več milj dalje jih pa telebi z visočine ob tla, ali pa jim zavije vrat ter jih raztrga, — meče na tla tudi konjskih beder (s podkovami), ali pa tudi mrtvaškege mesa — kos za kosom itd. itd. Tudi Slovenci (štajerski in gorenjski) pripovedajo si o ,divjem ali ponočnem lovcu* dosti zanimljivega. čitaj v ,Črticah1 na strani 91 — 92. Uže pod besedo ,nedelja* (str. 127) opozorili smo čitatelje, da so se štajerski Slovenci po vsi priliki te vere v ,ponočnega lovca* navzeli od Nemcev, s katerimi živč v je d n i deželi skupaj. Dobro je znana tudi Gorenjcem, „divja jaga,“ to je „velika tropa psov, ki v eno mer teko. „Za njimi pa teče šepast mož, s sekiro v roki.** On pse vlada in jim zaukaže, kam morajo teči ali koga raztrgati. Kdor se psom ubrani, tistega mož s sekiro po­ seka. Kdor „divjo jago“ sreča, (ta) se mora prekrižati in na stran stopiti, ter se ne geniti, dokler ne odhrumijo metno, pa se mu nič ne zgodi. Pa joj njemu, ki bi začel kričati, ali hotel celo pot zabraniti psom! Razstrgali bi ga na drobne kose.** (V. Raič. ^Pomladansko cvetje** 1871. 203.) Koroškim Slovencem je ponočni lovec: „ponočni mož**; ki je strašno velik, da kar goro prekorači; mnogo psov ima za seboj in ga daleč slišijo, kedar kliče pse. Divji lov pa je njim „po- nočna jaga“, a ne ,divja* (Pokrče O. R.) Po nemški vraži treba obesiti na hišo, da jej ne naškodi divji lov, volovskih glav z rogovi vred. Od tod navada, da de- vajo zlasti lovci na svoje hiše radi še dan danes živalskih glav in rogov ali „rogovil“ rekši ,zarad lepšega* . . . ne vedpč pravega uzroka. Res, da tuja beseda „jager“ oziroma „jaga“ sama po sebi n i še še dovolj dokaza za to, da je tudi vsa ta bajka, oziroma vraža o divjem (ponočnem) lovcu, in o divjem lovu — tuja, kajti priprosto ljudstvo pobralo je po nepotrebnem že mnogo tujih besed, popustivši dobre domače vrstnice. Če pa premislimo, kako zelo je ta slovenska bajka podobna po bistvu germanski ali nem ški; če premislimo, da razun Gorenj­ cev, štajerskih in koroških Slovencev (ki so jim Nemci bližnji sosedje), drugi Slovenci — drugi južni Slovani — in drugi 152 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vero. Slovani sploh*) — n e znajo niti „divjega (ponočnega) lovca,“ ali niti „divjega ponočnega lova“ **), če premislimo vse to: sili nas misel, da so štajerski Slovenci in Gorenjci pobrali to bajko pri nemških sosedih. Wuttke izvaja početek divjemu lovu iz razsajanja viharjev (,aus dem Toben der Stiirme1 ). Prim. II. 17. Dobeneck pa misli, daje divji lov***) pri Nemcih [zatro- šen] ostanek rimske vere v lovsko boginjo Diano, ki je po noči divjala po gajih in po gozdih. Bodi resnična ta misel, ali pa ona, — po naši pusti pameti navzeli so se omenjeni Slovenci vere v „divjo jago“ in „ponoč- nega jagra“ na ravnost od Nemcev, ter jo prestvarili s časom po svoje. Tako so si štaj. Slovenci na jugo-vzliodnem podnožju Po­ horja tujega Vodana ali ponočnega lovca prestvarili v hudobnega duha „Šenta“, a „dvanajstere noči“ v »volčje noči“ — zakaj, priobčil je D. Tk. v „Glasniku“ 1859, II. zvez. 50 in se čita tudi v črticah 1 1 na str. 226. Spomina je vredno, da se prikazujejo posebno ob teh 1 2 nočeh i (nemški) voleji 'pastirji („W ahrw 6 lfe“), t. j. ljudje, ki se izpreminjajo radi ali neradi v požrešne volkove s tako zvanim volčjim jermenom („Wolfsriemen“) ali čarovnim pasom („Zauber- giirtel)“ . . . I. 118, in da je volk po germanski bajki Voda- nova žival („das Thier W uotans“). M. Busch 21 G . Po Gorenjski bajki teka za tropo psov še past mož, s se­ kiro v rokah. Da je ta šepasti mož tako zvani „šepasti hudič“ vidi se iz omenjene š ta j.- s l o venske bajke o Šentu, ki tudi šepa (šanta, štaj. „planta“ ali „šentava“) in ima sekiro v roki, — kakor oni šepasti mož . . . na Gorenjskem. Vendar se ime ,Šent‘ znanstveno ne sme izvajati iz ,šento- vati‘ ali ,šentavati,‘ nego je res ista tuja beseda, kakor v imenih ,Šent-Jakob, Šent-Peter itd. iz sred.-vis. nem. ,sente‘ poleg ,sancte‘ ,sante‘, sande, ,sant‘, a vse te oblike kakor tudi starofriz. ,sent‘ in se­ danji nemški ,sankt1 iz latinskega „sanctus“ (svet), Weig. II. 522. Zastran svetega in nesvetega pomena besede ,Šent‘ primeri sa- krament ( = sv. zakrament in — kletev). Nemci pravijo svojemu ,divjemu lovcu1 t. j. Vodanu po raz­ ličnih krajih tudi: Wode, Wodejiiger, Waldjiiger (a iz tega je po­ stal menda ,wilder Jager1 , skrajšan Waud, Wau itd. — Iz imena *) Razun Serbov-Lužičanov, ki so z Nemci še tesneje zvezani nego Slovenci. S temi vred mu pravijo sicer samo ponočni lovec (N a c h t- jiiger”, a no „ w i 1 d e r Jager” itd ); bistveno se pa strinjajo njihovo bajko o njem tudi — z nemškimi. Prim. Vockenst. Graz, 1880 ; 36 (1), 38 (10) itd. **) Grolim. piše na 3. strani svoje knjige : „Der Aberglaube aus Bohmon und Miihren.“ (Prag, 1864): „Der Glaube an den wilden Jiiger ist in allen deutschen Gegenden verbreitet, in s 1 a v i s c h e n fehlt er ganzlich.“ ***) „Das vrathende Heer“, isto, kar ,,wilde Jagd “ (Dobeneck) I, 56. J. N avratil: Slovensko narodno vraže in prazno voro. 153 ,Wau (Wau-Wau)‘ postal je naš ,bav‘ (bav-bav), s katerim neumni ljudje otroke strašijo. < Vzel je pa Vodan s časom na- se krščansko obliko, ter postal Nemcem: „St. Nildas und Kuecht (hlapec) Rnprecht**,*) Bartl ali Krampus; II. 19), to je sv. Miklavž in „parkelj“ **) — Ta ,tujka* svedoči, od kod se je priselil ta „parkelj,"***) ki pohaja na Miklavžev večer (5. decembra) z Miklavžem, kot škofom napravljenim, vse hiše ter straši ,rožljajo* z verigami in pobira one otroke, kateri so hudobni, in 6 ne, kateri nečejo pred Miklavžem moliti ali pa ne znajo, dasi bi uže lahko znali. Do malega ista navada, kakor pri nas .... je namreč i pri Nemcih. Tudi pri njih hodi o Miklavževem Miklavž po hišah, in to v dolg, bel plašč ogrnen in s škofovo kapo pokrit, zato da deca poklekujejo in molijo pred njim. Tako deco daruje potler z orehi in jabolki, hudobne pa tepe s a m se šibo ali jih pa vtika (tudi sam) v vrečo. Drugod kaznuje tako take otroke pri Nemcih samo hlapec Ruprecht ( = Bartl, Krampus, tudi Rumpanz, Klaubauf, Teufel). Prim „ Pr. “ 7/12 1884. Pri nas ,nosi‘ Miklavž po noči; drugi dan (6 . dec.) za rana nahajajo pridni otroci v nastavljenih kapicah ali klobukih, tudi na pladnikih, nekod celo v nastavljenih čižmicah ali škornjicahf) . . . jabolk in orehov, (nekod tudi suhih češpelj, strdi ali meda, potice itd.; Črtice 104), pa i po kakšen novec v jabolko zaboden. Vsako dete dobi za nametek tudi šibo — v svarilo, ako ne bode pridno; - hudobni otroci dobivajo pa samo ,brezovo šibo* nekod v repo zabodeno; črtice 104). Vse kar čitaš ondi o šibi, velja tudi za kranjske Slovence. Po večjih slovenskih mestih jemlje Miklavž sabo tudi po enega ali po dva angela. Nokod jezdari sv. Miklavž na svoj večer med Slovenci celo na ,belem konju*. — Pr. Hubad (pri Šum. „Die Slovenen1 1 : „Volk. Oesterr.- Ung.“ X. 104). Skoraj povse tako biva to oni večer pred sv. Miklavžem tudi po Češkem in Moravskem, samo da ondod daje Miklavž ('„Mikulaš“) pridni deci jabolk a li orehov po molitvi, in to po mnogih krajih sam, vrhu tega jim „naložiu še po noči — č rt („čert“) nosi vrečo sabo, pa le za strah, a ne pobira dece va-njo. V Česk. Trebovi (Trebove) spremlja Miklavža namesto ,črta* — ,smrt* (mož v belo oblečen) — brez kake vreče; kajti otroci so tako pametni, da se skrivajo. Zlim otrokom zabode česko-moravski *) Iz stnem. ,Hruodperaht‘, t j. ,Ruhmesprao.ht‘, pridevek (Beiname) bogu Wuotanu. Busoli. 25. **) Koroški Slovenci mu pravijo „špic-parkelj“ (O. R. iz Pokrč.) ***) Pomni: parkelj, rod. parkclj-na (a ne: p ark elj,— kija: die Klane). f) „Der Schuh ist ein frilhes llechtssymbol fur Auflassung von Gut, Adoption u. dgl. piše Grimm. Rechtsalterth.“ 156. 379. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Miklavž, tako kakor staj-slovenski sem pa tam tudi samo g re ­ zovko1 v repo ... ali pa v kako podzemljico. (Po ustnih poročilih različnih Cehov in Moravcev.) V vsakem kraju je kaj posebnega, bistvo pa ostaja. Poglavitni dari so povsod jabolka pa orehi, a šiba (po navadi ,brezovka‘) — za kazen. Iz prva je pa bila taka šiba menda tudi dar; kajti breza, oziroma ,brezova metla' ali ,brezova šiba' bila so in so še bajila, sosebno soper čare. M. Busch-u (23) znači šiba Vodanovo sulico. Pri Slovakih deli Miklavž (,Mikulaš‘) pridni deci kar iz rok v roke na Miklavžev večer, (dobivši poprej one dare skrivaj za razdelitev sa m . . . od hišne matere). — Po ustn. por. g. Kluch-a iz Zniova. čitaj tudi pri Dobšinskem str. 178 in 179. Ondi se omenja tudi „Lucka“ (Lucija), ki opravlja nekod Miklavžev posel, kakor pri nemških Korošcih Perlita. Gl. niže! Prim. tudi Grolim. 2. in „črtice“, 93. Dobro pametimo, da je 1 . 1842 tudi v Novem mestu (na Kranjskem) v neki ,gosposki hiši' na sv. Miklavža večer pridnim otrokom poleg jabolk in orehov... tudi sladkih smokev in drugih (na kmetih nenavadnih) sladkarij delil Miklavž iz rok v roke — sam. Pri Poljakih deli Miklavž („Mikolaj“) pridnim otrokom na Miklavžev večer sam po angelu, ki ga spremlja z vragom („dya- blem“) vred; — kodar pa ne pohaja hiš zvečer, ondod deva otrokom darove po noči pod vzglavje. Pri avstro-ogrskih Srbih ne pohaja ,sv. otac Nikola, hiš zvečer, nego prinaša (,prinosi‘) vrli deci samo po noči . . . (Povedal V. B. iz bivše srbske Vojvodine.) Pri Srbih v Srbiji ni tega običaja, kakor ni pri Rusih, niti Malorusih; — pri Ro- muncih na Sedmograškem pa biva — do malega povse tako kakor pri Nemcih. Prim. W. Schmidt: „Das Jahr u. seine Tage in Meinung u. Brauch der Romanen Siebenbiirgen.“ Hermanst. 1866; 1. — Tudi n a m je znana lepa ,legenda o sv. Miklavža4 , kako je v prvi polovici IV. veka v Miri (Myra) po noči na skriv­ nem daroval tri uboge device iz preblagega nam ena itd. Vendar se nam dozdeva, da ni postal sedanji običaj vsled tega dejanja; nego da je, — glede na to, da izhaja najstarše ime Miklavže­ vemu odljudnemu hlapcu ali tovarišu, (ki ga legenda no jemlje v misel), iz grmansko-p o g a n s k e g a imena, in da kolovrati o Miklavževem po Koroškem (po nemški Glinški dolini, ,Glanthal‘) še zdaj P elit ra-baba („die Perchtl“ = , Perlita' ali ,Berhta‘, starogermanska boginja), ter daruje (nevidna) tudi pridne otroke . . .; prim. A. Schlossarjevo razpravo v „Pr.“ 7/12 1884), — daje, velimo, glede na vse to, n a š sedanji običaj nastal iz kakega poprejšnjega germansko-poganskega, ki mu je pa kesneje modra cerkev omislila drugo . . . krščansko lice. Primeri tudi to, kar piše M. Busch (25): „Der ,Schimmelreiter . . . bei den J. N avratil: Slovenske narodno vraže in prazno vere. IBS Kirmsen . . . Norddeutschlands und Schlesiens . . . ist . . der alte ,Himmelsriese' Wuotan auf seinem weissen ,Sonnenrosse‘ . . . In dem h. Martin und . . . Nicolaus . . . vorbergen sich . . . ehemalige Gotter.“ Vrnimo se zopet k dvanajsterim nočem ! Rusi pravijo dvanajsterim nočem ali večerom od božiča do sv. 3 kraljev sveti večeri („svatye večera1 1 ) ali na kratko: svetki („svjatki“), ki so tedaj nepretrgan narodni zimski 'praznik. (Iv. Snegirev: „Ruskie prostonarodnie prazdniki i suevernye obrjady.“ Mosk. II. [1838], 1 Prim. tudi »Slovanska Sborn.“ 1885, str. 44.) — Ruski kmetje („poseljane“) mislijo, da hotli ob teh sv. večerih z neba novorojeni Bog, in da potuje po svetu; zato se šteje ondaj vsako delo v velik greh. (Afan. III. 740.) Vse kaže, da so „ sveti večeri1 1 ruski navzlic temu krščan­ skemu imenu iz istega vira, kakor ^dvanajstere noči“ germanske, kajti i na Ruskem se je pri narodnem praznovanju teh sijajnih praznikov poleg mrvice krščanskih obredov ohranilo mnogo po­ ganskih. K takim obredom spada brez dvojbe i vedeževanje, po katerem bi ljudje (a zlasti neomožene ženske in neoženjeni moški) radi zvedeli svojo bodočnost, t. j. bodočo usodo. Spominjali se bodemo različnih načinov takega vedeževanja pod napisom: ,;badnik“ (badnjak, sv. večer), ,božič1 , ,staro leto', ,novo leto1 . . . Po vse neznan je pa Rusom „divji lovec“, ki je vsekako germanska posebnost. Brdnik ali sv. večer. — Božič. Badnik ( = sv. večer) je belokranjska beseda za ,bednik1 (izr. br.dnik) = srbohrv. ,badnjak1 , .badnji dan1 (uprav lat. vi- gilia *) od stsl. „b'i.deti“ ali čuti (vigilare), kar se je pa v po­ ganski dobi godilo t. j. culo ta večer iz drugega uzroka nego zdaj. Srbom je „badnjak“ **) zdaj samo glavnja, ,što se u oči božiča [božični večer] loži na vatru.1 Vuk rječn. — Hrvatom znači pa badnjak tudi to, kar ,badnji dan1 . Dan. rječn. 147; Ilič Luka. „Narodni slavonski običaji1 1 (u Zagr. 184G), 1 0 0 . Božič, ki ga ni najti v „staroslovenski knjigi" (pogrešamo ga vsaj v Miklošičevem obilem staroslovenskem slovniku), nastal je po jZmanjšavi1 iz imena ,Bogl, — hrv. ali srb. ,božič1 , ki je bil Hrvatom in Srbom iz prva uprav „mali ali mladi bog nezna- božački1 1 . Dan. rječn. 576. Dalje čitaš ondi: *) Bolg., ,budni večer' Afan. III. 73Q . **) Bolg., biidnik, 166 J. N avratil Slovenske narodno vraže in prazne vere „U narodu se priča, da su Srbi imali neke zasebne Jcucanslce [domače] božice1 .*) Miličevič, slave 11. — V krščanski dobi preneslo seje ime „ božič “ na dete „Isus“ (Jezus**), pa i naKristovo rojstvo. Miki. Monum. serb. 23.***) Res da se nahaja ,božič1 po Daničičevi svedočbi v knjigi sto- prav od 16. veka; a sodeč po njegovih prvih gori navedenih be­ sedah mislimo, da je to ime tudi Slovencem rabilo baje uže za pogansko dobe, namreč za pomon: ,domači božič1 (malik) = „kučanski božič Ne moremo pa tega trditi za druge Slovane, katerim ta be­ seda zdaj ne rabi. Bolgari, Slovencem in Srbo- Hrvatom po jeziku najbližji, pravijo božiča zdaj ,kračun ali „koleda‘;, Rusi po domače (po starem) koročun'1) f) = karačun (v Psovsku sobotky) ,Srbi-Lužičani: ,.gody“ ; Cehi: ,,vanoce“ (hody, „svetle ali štedrovnicove svatky“); Slovaki: vjanoce in ,,kračun“. Primeri rnm. „krečun“ (kri.čun), madž. : ,karatsony‘. Han. ,,B. kal.“ 42. i dr. Glede korenike imenu ,kračun‘ . . . ne strinjajo se učenjakom misli. Nekateri jo izvajajo iz „ kratek*, misleč na „kratke ali krače dneve“, a ne na dolge noči, ki nastajajo o božiču (gl. Miki. lex. 310); K. J. Erben iz ,krak‘ („od lcreti, creare) itd. (Ččm. 1857, 411 — 412); J. J. H a n u š iz korena „kar“ = rezati, darovati (obeto- vati“). ,,Bajesl. kalend.“ 18G0. 43. ff); Matzenauer zadnji iz korena ,krak‘ : „jiti [iti], kračeti [koračiti], ire, gradi srb krakati (gradi), . . . kračum> tedi puvodne prihod (prihod) adventu s, ,Advent*. Dokazuje se pa z verjetnimi dokazi, da so stari Slovani v predkrščanski dobi obožiču,into uže oni večer pred njim (nabad- nik) praznovali zimski veliki narodni svetek: zimski solncni kres, j-fj-) to je čas, ko počenja dan rasti, — a letni veliki svetek: litni šolnini kres, f f f f ) t. j. početek krajšim dnem, onašem navadnem k r e s u ali Ivan ju. Prim. „B. k al“. str. 7. Živo nas spominjajo res nekatere božične in kresne navade oziroma vraže — nekdanjih poganskih običajev, ki so se ohranili, četudi kolikor toliko izpremenjeni, do današnjega dne. *) Hausgiitzen (Schutzgottheiten dcs Hauses = Lares et Penat.es. **) Dan. ondi. Tedaj je božič v tem zmislu to, kar Nemcem „Christ- kindlein“. Prim . Vuk srps. nar. pj. I. 115. 116 in 117. ***) Govori se med Jugoslovani tudi o „treh božičih1 1 . — Kri- stovega rojstva dan jo prvi božič, novo leto — drugi, sv. ii kralji — tretji. „Mali božič1 1 zove se pri Srbih osmi dan po božiču, t j. „mlado a 1 i novo leto“. ( = Vasiljev dan). f) Znači uprav „eiunium nativitatis domini1 1 (Miki. lex. 910 p. b. kra- čuni)) = štaj.-slov. „sv. post1 1 , t. j. ,badni dan1 . f f ) Miklošič molči v lex. 310. o zadnjem dvojem izvajanju ter omenja samo prvo, re k ši: . . . „Dorivant a kratv.kt propter brevitatem diorum.1 1 f t f ) Winter-Sonnenwende. t t t t ) Sommer-Sonnenwendo. J. N avratil: Slovenske narodne vraže m prazne vere. 157 Krščanska cerkev bila je namreč tako modra, da je zatirajoč stare poganske bogove (malike), na vse moč vendar odjenjavala novim krščanom ter jim puščala iz prvine stare narodne obi­ čaje, kolikor se je le dalo. Sosebno slavni papež Gregor Včliki ukazal je bil še prod kakimi G O O leti po Kr. r., naj se poganski prazniki s časom pre­ vračajo v krščanske svetke, da pa treba one kolikor toliko posne­ mati, zato da so se prevorjenci laglje privajali nove vere. *) Tako je bil stari zimski solnčni kres (vsaj pri nas in pri Srbo-Hrvatih) s časom prekrščen v narodni božič ali b o ž i c, da si je to ime poganskega postanka, kar smo menda uže dopovedali. Premda je pa med sedanjimi božičnimi vražami brez dvojbe mnogo poganskih, vendar niso vse poganske, nego jih je priraslo dosti v poznejši (krščanski) dobi; kajti živa domišljava človeku — ne miruje. Na badnik hodijo dekle v Metliki in po njeni okolici (vsaj no nekaterih hišah) o mraku na dvorišče po drva za v kuhinjo, pa katera prinese v naročaju naglo si naloženih drv (polen) „na par“ , ona se vda — še ono leto. Prim. ,,črtice“ , 13. Pri Serbih- Lužičanih je ta običaj na staro leto. Veckenst 439. Na sv. večer lijejo (1 ij 6 ) ali v i i v a j o — kakor med štajerskimi Slovenci, **) tako i po mnogih drugih krajih slovenskih, dekleta***) raztopljen svinec v mrzlo vodo, ter prerokujejo po svinčenih po­ dobah, „kakega stanu" bode radovedne vlivalke ženin. (Po različnih poročilih biva tako po vsem Gorenjskem, Vipavskem, Notranjskem (A. St.), Koroškem pri Slovencih (O. R.) . . . Ta običaj, ki ga pogrešamo na Dolenjskem med Belimi Kranjci, Srbi in Rusi, nahaja se tudi pri slovanskih Moravcih (vTrebiču in po okolici; poved. K. P .); pri naših Rusinih in Poljakih v Galiciji, samo da se pri poslednjih dveh narodih ne ovršava na badnik, nego oni večer pred sv. Andrejem, in da vlivajo rusinska in polj­ ska dekleta „po kmetih1 1 namesto svinca v mrzlo vodo tudi raztopljen vosek, po mestih pa z voskom vred tudi svinec. (Levov, Zloczow, Rzeszovv itd. po prijateljskih poročilih.) Slovenci rabijo nekod namesto svinca tudi jajca: v Mali Pristavi ,na Notranjskem 1 ,zlivajo1 na sv. večer (predno gredo k polnočnici) jajca v kozarec vode; zjutraj gledajo podobe in ,pre<- rokujo1 iz njih (Zapisal Žvab). *) Prim . „Biblioth. d. Unterli. u. d. W iss.“ 1884. V. 200. Osw. Heim: „Neuiahrsgebrauche“. **) „Črtice“ 11. ***) Vendar nekod tudi dečaki (,fantje1 ) in za šalo tudi mladi gospodje. ,,Ljubljanski Zvon“ 1886, str. 100. 168 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere Tudi slavonske devojke vlivajo iz istega namena v vodo raz­ topljen svinec ali pa j a j c a (llid 1 0 1 ); tako tudi Česko-slovenske. *) Mednyansky Sammlungen aberglaub. Mar. br. 50. Srbske ,devojke1 vlivajo nekod sam jajc ji beljak, in to oni večer pred Ivanjem (kresni večer), pa stopram na ,Ivanj dan‘ vjutro ugibljejo, bodo li se skoro vdavale (Vuk, rječn. 210) ; nekod pa n. pr. v nekdanji ,Srbski Vojvodini1 pa samo „olovo“ = svinec, in to z Nemci vred — na svoje staro leto. (Poved. V. B.) Ista navada in narodna vera ali vraža je do malega tudi po vseh nemških deželah, — pa ne na badni dan, nego oni večer pred sv. Andrejem, pred sv. Tomažem ali pa na staro leto. Nemcem, a zlasti radovednim Nemkam, in to: ne samo prostakinjam, nego tudi gospodičnam in gospam rabi za vlivanje svinec, cink ali pa j a j c a; vendar največ svinec. Razlagajo si nevdane ženske svinčene in druge podobe tako, kakor pri n a s ; žene (oziroma gospe) in moški (oziroma gospodje) tolmačijo si pa podobe vsak po svoje glede na svojo bodočnost. Nekateri razlagajo takim podobam pomen — po njihovi senci, ki se vidi pri luči na steni. — V si Slovenci (kranjski,**) štajerski, koroški, goriški . . . tudi ,hrvatski‘ ali ,Kajkavci1 ***) verujejo, da govori živina na badni k („sv. večer ali to noč“) zlasti o polnoči, ter se pogovarja „o bodočih zgodbah v domači hiši“ , oziroma tudi o svoji bodočnosti. Po navadi mislijo Slovenci pri tem na vole in krave, po Štajerskem in Koroškem, — menda . . . zarad ravnopravnosti tudi na konje. — Hrvatski Slovenci pa vele, da govore na badnjak o polnoči vse štironogate ,,živine“ i „znado, kaj se bude dogodilo v buduce“ . (M. Valj. ondi.) Neki Semičar mi je pravil (1884), da govori živina vsak dano polnoči, samo da jo no slišimo. Kdor hoče slišati in vedeti, kaj govori živina to noč, mora imeti sabo praprotovo seme, ,ki cvetč in zori na Ivanovo noč1 , ter iti poslušat (skrivaj) v hlev ali pa nad hlev. f) Nekod pa ni trebfi za to praprotovega ali stelnega semena, nego samo . . . zdravih ušes. (Meti.) Prim. str. 159 pod besedo: Poljaki; dalje „Kres“ 1881, str. 241— 242, in razpravo o kresu, kedar pride na vrsto. Ta narodna vera je (brez praprotovega semena) tudi med Hrvati oziroma Slavonci, ki mislijo, da se razgovarja živina . *) S 1 o v a k bi rekol na ravnost „slovenske“ ; kajti prilog „slovilški a, o1 - jim na rabi. Da no bodo dvoumja, pišemo ,,česko-slovenski“ (skrajšano „6.-sloven.“) **) Gorenjci, Notranjci in Dolenjci z Belimi Kranjci vred. ***) Vsaj v Varaždinu . . . M Valjavec, „Slov. Glasn.“ 18B9, str. 8G f) Prim . ,,Črtice“ 11. — Poročali so n a m : za Gor enjsko in Kras gg. Žvab (Kranj, Dutovlje); za Koroško 0. R. P okrče); za različne dolenjske kraje Cesar nismo vedeli poprej sami, različni prostaki iz Ribniške okolice, Velikih Lašč, Strug, Semiča itd. itd .; za Notranjsko pa A Št. na Dunaju. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 159 („marva“) za polnočnice, in to, samo med povzdigovanjem . . . tudi človeku ,razumljivo1 . L. Ilič 1 0 0 . — Med Srbi menda ni te narodne vere ; pogrešam je vsaj pri Miličeviču („Glasn. srps.‘; zv. 22 in 37); pri Vrčeviču v „Srbad.“ 187(5 . . . Po Češki narodni veri govore na sveti večer („štedrv večer1 1 ) o polnoči vsa goveda (z vso prirodo vred) ;y ali gorje onemu, kdor se predrzne poslušati jih ; ne ujde nesreči ččm. 1854. 550. Moravci se strinjajo z Belimi Kranjci. (Trebič. — Povedal K. P.) Prim. še niže — poljsko narodno vero. Pri Slovakih govore na sveti večer konji. (E. Cerny. S l o ­ venska čitanka1 * . 18G4. I. 12.) Po veri Serb0V-LuŽi6an0V govore ,sv. noč1 , ž i v a 1 i ‘ ; pa samo tak človek, kateri se je rodil v nedeljo, umč njih govorico. Veckenst. 437. Poljaki pravijo, da kedar gospodar na badnik (,w wilije Bo- žego Narodzenia1 ) po večerji živino, a sosebno vole, nakrmi z ostanki od večerje (,,szczatkami zebranimi po uczcie z wieczerzy‘l), nadrobivši vmes hleba in soli, potlej govore voli o polnoči — po človečje, ter prerokujejo, kako se bode njihovemu gospo­ darju godilo drugo leto. Osk. Kolberg: ,,Lud, jogo zwyczajel‘ itd. Krakow 1883. XVI. (,Lubelskie‘) 1 0 1 . Med istimi Poljaki pripoveduje se (kakor med Slovenci), kako se je bil radoveden gospodar na badnik po večerji skril v hlev — oziroma po poljski pripovedki — v jasla, naslušai, ter slišal, da mu prerokujeta vola — smrt, — Poljski ,vol‘ govori v granesih (verzih): „Lež gospodarzu w žlobie, *) a wkrotce bcdzic po tobie1 1 (a v kratkem bode po tebi). Res je, pravijo, da jo ta gospodar umrl ne dolgo potem. (Kolb. XVI. 101.) Ta pripovedka sluje tudi pri Malorusih, samo da pravijo oni, da se razgovarja živina „na novo leto“, t. j. po noči pred novim letom. Dragom, i). Jako je tej pripovedki podobna ta šaljivo-žalostna pripo­ vedka moravska: Povedal je bil namreč gospodar pred družino, da pojde na badnik poslušat v hlev, kaj bode govorila živina. Zmenita se na­ gajiva hlapca ter skrijeta pod jasla. Ko prileze praznoverski gospodar v hlev, veli hlapec hlapcu z izpremenjenim, debelim glasom: ,Čemu si pa klavern nocoj?‘ — „A kako ne bi bil klavern“, odgovori mu oni— »voziti nama bode letos gospodarja viin na . . . (zdaj izreče ime mestnemu po­ kopališču)". Tako pretresejo ie volovske besede ubogega gospo­ *) V jaslih. 160 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. darja, da hudo zboli' od prevelikega straha in umre res na na­ glem. (Povedal K. P. iz Trebiča.) Francozi po nekaterih krajih verujejo, da se razgovarjajo na badnik pred polnočjo in popolnoči do poldne konji, krave, voli, biki in osli, — pa brez prerokovanja. Še poprej nehajo go­ voriti, ako ima človek, kateri jih streže, kak smrten greh na sebi. — V Šampanji (Champagne) pa ni te vere. (Po ustn. por. Prim. tudi Grim. 111. 485.) Tudi po južno-nemški (tirolski in koroški veri) znajo ,krave* na sv. večer govoriti in to od litih do polnoči. I. 15. Tako i po dolenji Avstriji voli, krave in konji. Nekod pravijo, da se raz­ govarjajo v isti dobi v se živali. (Pressbaum. Po ustn. por.) Znana je ondi tudi šaljiva pripovedka, podobna nekoliko m o­ ravski. Posnemaje ,konjski1 glas, očitala sta zvita hlapca, skrita pod jasli poslušajočemu gospodarju skopost (pri družinski in ži­ vinski hrani), rekši, da se utegne poboljšati; pa sta se na žalost — prevarila. Druga dolenje-avstrijska pripovedka (Busch, 30) po- dobnejša je slovenski, nego tej. Pri severnih Nemcih se pa po- menjajo goveda in konji na staro leto, t. j. o polnoči m ed sta­ rim in novim letom, tudi ono noč pred sv. 3 kralji. I. 14. Po tem takem se Kočevarji, ki imajo sem pa tam (vsaj stari ljudje, a posebno ženske glave) tudi še to vero, ne mo­ rejo izgovarjati, da so se je nalezli od kranjsko-slovenskih sosedov, (črni potok. Po ustn. por.) Še jedenkrat bodi povedano, da tudi naš mladi zarod, ki mora hoditi v šolo, nima več toliko vraž in praznih ver, kakor so jih imeli in jih še imajo stari ljudje, a zlasti ženske glave. Slavni Valvasor pripoveduje v svojem slovečem delu „Die Ehre des Hertzogth. Crain** 1G89 II. ; 7 knj., 476 str.) o zna­ meniti vraži, praznoverski navadi, ki se je vršila na badnik še za njegove dobe na Kranjskem. V Istri („Histerreichu zdaj „Istrien“), ki je spadala nekdaj k deželi kranjski, bila je namreč ondaj taka navada, da je prinesel na badnik vsak gospodar domov velik panj, ter ga vrgel v hiži na ogenj; kajti v Istri — veli V. — imajo po sobah povsod ognjišča (,Kamine*), a ne peči. 0 večerji dajali so tlečemu panju vsake jedi po žlico ali po ko­ šček, opominjajo ga, naj samo jč. Sodil je Valvasor (ter se menda ni varal), da je ta na­ vada ostanek nekdanjemu poganstvu, ko so naši predniki žrtvovali (darovali) še domačim malikom. *) Na vso moč — pripoveduje Valv. na dalje — zatirala je naša duhovščina to malikovavsko navado, grajaje jo hudo v cerkvi, ter jo tudi zatrla — nekoliko. Mnogi kristijani se pa vendar niso *) Ueberbleibsel des lieidnischen „Hausg6tzenopfers“, veli Valvasor, ki nam pa ni priobčil, kako so Istrani zvali ta kranjski „panj“ (Klotz) ondaj v izvirnem jeziku. J. N avratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. dali preveriti po v s e, nego ostali trdovratni, izgovarjajo se, da ne bi imeli vse drago leto ni „zvezde“ ni nsreče“,*) ako bi popu­ stili staro navado. Naj se je pa s časom ta prvotna navada zatrla v Istri (zahman smo vsaj popraševali po njej znancev in prijateljev, kateri so ži­ veli v Istri), ohranil se ji je vendar sled do današnjega dne. „Glava“ ( = glavnja) ali „cok“ ( = B čok“) pravijo zdaj Istrani v Pazinu božičnemu panju, ki ga še zdaj palijo vso bo­ žično noč, a n e dajo mu več pokušati nikake jedi. (Po­ vedal D. Nemanič 17/1. 18S5 na Dunaju.) Se vedno devajo tudi goriški Slovenci na sv. večer tak panj ali čok po imenu ,božič1 na ogenj, ter ga zažigajo namesto navadnega ,, vzglavnika1 . — Sedeč okoli ognjišča, molijo Boga, prepevajo svete in posvetne pesmi, ter ponujajo ,božiču1 vina iz majolike, a na to ga tudi polivajo ž njim (,Arkiv‘ 1854. 280.), pa ne vedo več, zakaj. Ista navada s čokom ,božičem1 je na sv. večer tudi še na Krasu (vsaj na Goranskem); vendar mu tam ne ponujajo zdaj vina, nego ga samo polivajo ž njim. če pa ,božic‘“(ki gori vso noč na ognjišču), pregori do drugega dne tako, da mu se vidi zgoraj ,luknja', pomenja to, da se omoži dekla pred letom. (Po­ vedal K. Štrekelj.) Srbi vele takemu panju „badnjak,“ ki mora biti usekan iz surovega ,Cerovega1 lesa. Mnogi Srbi sekajo ,badnjake‘ pred soln- cem, a predno jih posekajo, posujejo jih se žitom ter pozdravijo vsakega, rekši: ,Dobro jutro i čestit ti badnji dan1 . Onega, kateri prinese .badnjak' (zvečer, kedar se uže zmrači) v hišo, posuje pa ,domačica‘ se žitom „u kome je preko dan sta-- jao (stal) prvi iver od badnjaka." V Risnu (v Dalm.**) ovenčajo Srbi badnjake z ,lovoriko1 . — V Crmnici (v Orni gori) nazdravi jim oni, kateri jih prinese v hišo, z inajoliko vina, in napivši se sam, ,napoji1 tudi njih, t. j. polije jih z vinom. (Vuk, „rječn.“ 11 — 12 in p. b. ,polažajnik‘ 533.) Nekateri domačin črnogorski polije badnjak potem, ko se na ognjišču (ali v peči) razgori, z vinom in oljem ter vrže v ogenj ,prgišč1 moke in soli . . . Afan. (III. 735.) Potem se (v Srbiji B u Paračinskoj") badnjak dene na ogenj tako, da mu debiji kraj prilično premaši „preko vatre“ (ognja) . . „A koji prvi ugleda, kad taj kraj badnjaka pregovori i padne, obečaju mu dati ovcu ili ja g n je / (M. Dj. Miličevič: „Život Srba seljaka“. ,Glasn. srps.‘ XXII. (1867, 122.) V Črni gori tli badnjak ,v peči' do novega leta. (Ves ta čas ne jemljo jestvin se stola.) Vsak gost, kateri pride o božič-' nih praznikih v sobo, privzdigne badnjak proti zadnji strani, a *) „Weder Štern noch Gluck“ — piše Valv. **) ,Na m esta1 , tudi v Črni gori. Afan III. 736. 11 162 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. dokler letajo iskre, govori: „Toliko bodi našemu domačinu deee, krav, ovac, ali novcev" . . . Afan. III. 73G. — Prim. tudi „Srbad.“ 1876, str. 1 2 (V. Vrč.), ki pa govori samo o tako zvanem „polaz- niku“, t. j. naprošenem gostu, ki pride na božič prvi v hišo. (Malo drugače ovršava ta običaj ,z iskrami* bolgarski hišni gospodar. Afan. III. 737.) Tudi Hrvati palijo ,na badnjak* — „badnjake“ ter polivajo tak silo velik panj z vinom, predno ga porinejo v peč. (Stare, „Kroaten“ gl. ,V6 lker Oesterr. Ung.‘ 10. zvez. II. 125.) Da mečejo badnjake na ogenj i Hrvati (,katoliki*) po Dal­ maciji, svedoči Vuk n. n. m. Ohranil se je ta starodavni običaj tudi pri Jugoslovanih na Laškem (,V južni Italiji*). Ondi mora hišni oča na badnik zapaliti toliko glavnjo, kolikoršno moro vzdigniti, in to veliko poleno, (ki mu pravijo tudi ,badnjak*), mora goreti dot.le, dokler ne zgori do kraja. — Istega večera zažigajo omenjeni Slovani butarice smrečja pred hišami svojih glavarjev (,principalov*), nevest in pri­ jateljev, ki jih pa morajo zato pogostiti in napojiti. (V Makušev . . . „o Slavjanaln. Malizkago grafstva vi> južnoj Italii.***) Akad. nauka XVIII. 1870. — J. Baudouin de Courtenay. „Slovansky Sbornik** 1884, str. 20. Pri Bolgarih mora ,budnik* neprenehoma tleti od badnika do sv. 3. kraljev. Po nekaterih bolg. krajih pogase na badnik po vsi vasi stari ogenj, ter si napravijo iz suhega lesa n o v ogenj, ki mu pravijo: božji ali sveti ( = živi) ogenj, ter zažigajo ž njim drva na domačih ognjiščih. Afan. 111. 737. Znamenito je, da se pali ,božič* ali ,badnjak* o božiču še dan danes tudi pri nekaterih Nemcih n. pr. Meklenoborcih (Meck- lenburger), ki mu pravijo ,jul-block‘ , pri Angležih, ki ga zovejo ,yule-clog* (Han. ,B. kal.* 20), ,Chrismas-lop* pa v Londri, kder ga zažigajo na sam božič, in to pred vsemi domačimi ljudmi [kakor Srbi]. ,N. fr. P r.‘ 2l/ia 1882, str. 2 . — L. 1585 (tedaj pred 300 leti) zažigali so Angleži ,yule log* slovesno z „lanjskim ogorkom** (ostankom), na sam badnik Nič dobrega pa ni značilo, ako se je kdo dotikal goreče glavnje, predno so odvečerjali. Dr. R. R ost: B Freya“ 1866., str. 297. — Primeri temu i to jugoslovansko vero: B Pošto se badnjak na vatru, u veče, naloži, ne smije ga ni- kakova ženska ruka taknuti u kuči, niti uljesti [priti] koji u kuču . . ., pa ni niko muški prije polaznika, ,da ne bi izkobila muske*, t. j. da bi se v oni hiši rodili (,radjali‘) sami dečki (,dje- tiči*), a ne deklice (,djevojke‘). „Srbad.“ 1876. 1 2 (gl. tudi 13). Francozi velč badnjaku ,souche de noel*, t. j. božični panj. Grim. ,D. M yth.‘ 4. izd. (1878) III. 485. *) V treh vaseh, ki se jim veli: Acquaviva Collecroce, San Felice Slavo £ a Monte Mitro — okolo „Termoli“ ob jadranskem morju, v okraju (distretto) arinskem. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere 1(53 Ondi čitamo v izvirnem jeziku te zanimljive vrstice: „Le 24. decembre, vers les six heures du soir, chaque famille met a son feu une enorme bftche [poleno, čok], appellee, souche de noel. (On defend aux enfans de s’y asseoir, parsque, leur dit on, ils y attraperaient la gale [garje, srab]). Notez, qu’il est d’ usage dans presque tout le pais, de mettre le bois au foyer dans toute sa longueur, qui est d’environ 4 pieds et, de l’y faire brftler par nn bout.“ Prim. tam tudi n a v 486. strani, br. 28. — Vse to nam je potrdil neki Francoz iz Šampanje (Champagne) — razun onih besed v oklepu (—). Tako se godi tudi slovenskim in drugim vra­ žam. Til se kateri kaj pristriže, a tam pritakne; jedro pa vendar ostane. Stari Skandinavci imenovali so zimski solnčni kres j o l ali joli ter ga slavili z ,j u 1 - b i o k o m‘. Stari Germani kurili so o tej dobi po gorali in hribih kres, ali so pa takali ž njih goreča (lesena ali iz šibja spletena) kolfesa — podobe s o 1 n c u ; metali tudi goreča kolesca k višku. Ta poganski običaj ovršavajo Nemci nekod n. pr. v Švajci*) še zdaj, samo da so ga prenesli na pustni večer.**) Razvidno je iz vsega tega, da so si vsi ti prestari običaji rod, in da izhajajo iz predkrščanske dobe, ko so — ne samo naši pradedi, nego i drugi narodi evropski, oziroma indoevropski, zaži­ gajoč velike panje ali glavnje itd., praznovali zimski solnčni kres o božiču“, ko se je po narodni bajki rodilo solnce. Srbi mislijo še dan danes, „da se sunce radja (rodi) o božiču. (Gl. Vukov posmrtni spis: „Život i običaji naroda srpskog.“ str. 6.) Jako se pa motijo oni, kateri sodijo s Hanušem po besedah srbske narodne pesmi koledniške: „Za staroga za badnjaka, za mladoga za božic5 ,a — da je bil ,Badnjak‘ tedaj kakšen bog, najbrže Peru n. „B. kal.“ 21.“ „Badnjak“ ni drugega, nego skrajšek iz in z a „badnji dan“ ali „badnji panj“, kakor je n. pr. srb. ,bezbožnik‘ ali ,bezbožnjak‘ skrajšek iz dveh besed („bezbožni čovjek“). Da se je ,badnjak‘ s časom v srbski narodni pesmi izprevrgel v nekakega boga, pripetilo mu se je tako, kakor ,koledi‘, ki jo jo ruska narodna pesem izpremenila v božico ali boginjo, ter premamila celo letopisce in zgodovinarje, dasi ni ,koleda‘ po mi­ slih novih učenjakov nič drugega, nego . . . latinska beseda ,ka- lendae‘. Prim. Krek „Einleitung in die slav. Literaturgesch“. 311 ; M. Zabylin, „Slovansky Sbornik“ 1885, str. 45. *) V vasi M att (v kantonu Glaruškem). Busch, 43. **) Kočevarji mečejo goreča kolesca k višku še po starem o kresu. (Po ustil, por.) 164 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Kakor se je nekatera ,sveta beseda4 s časom izprevrgla . . v grdo kletev,*) — tako se tedaj mrtva (obredna) stvar ali tako (obredno) dejanje, ,naopako‘ izpremeni včasih celo — v božanstvo, kedar zabi preprosto ljudstvo kaki besedi pravi koren ali pomen. Dozdeva se nam, da znači v navedeni srbski koledi ,stari badnjak* (namreč po krivili mislili pevčevih**) starega b o g a, v katerega so verovali Slovani tudi za poganstva; — ,mladi božič* je pa = novi bog, t. j. ,dete Isus‘ = božji sin. Tej misli naši pritrjuje, kakor je bilo uže povedano, tudi učeni Daničič; velimo: ,pritrjuje'; kajti sodili smo tako, še predno smo čitali ta ,nazor1 v njegovem „rječniku“. Jako lepo pripadajo temu zmislu tudi naslednje besede v isti srbski pesmi: ,,Božič baje po svem svetu1 * , t. j. ,n6 vi ali mali Bog* = s in božji čara (dela čudeže) po vsein svetu, namreč : z novo vero. Primeri temu srbski izrek: „B o ž e i B o ž ič u 1 1 ***) . . . in nemško narodno vero, uže na str. . . . v opomnji navedeno: „Der Samstag gehort dem alten Herrgott, der Sonntag dem jungen“.f) Da pa izhaja — kakor ime božič, tako i ,badnjak* =: ,badnji dan* iz poganske dobe, utegne posvedočiti ,narodno bdenje* po­ nočno, ki biva o božični dobiff) pri vseh naših jugoslovan­ skih bratih (Bolgarih, Srbih in Hrvatih) še dan današnji — zdaj res da stoprav „u oči bogojavljenja1 * (oni večer pred sv. 3. kralji, tretjim božičem); pa preradi se menjajo taki bajeslovni ali prazno- verski dnevi, t. j. da prehajajo običaji na druge dneve . . . večkrat zbog novega ,koledarja*, kar smo uže slišali. Pa vselej to ne pri­ pada. — Poslušajmo! „Što ljudi naši sad misle, da u oči ovoga blagdana otvara se nebo, te neki po ljutoj januarskoj zimi nočuju na polju, nebi [li] to vidili i očima ugrabili, — a neki prije sunca u jutru ku- paju se u mrzloj vodi; ono je preostatek velikoga narodnega bdenja, gde se očekivalo jarko sunce . . (Tako piše prof. N. Nodilo v „Niar. listu * 1 1885, br. 7.) — Prim. tudi Ilič, 108; Milič. „Glasn. srps.*1 22, 128; Vuk: „Živ. i obič.** — Vrč. nSrbad.“ 187G, str. 33. *) Komur ne zadoščujeta ,šent,‘ pa ,sakram ent‘, oni naj premišljuje tuje (laške, francozke, madžarske) kletve. ,Sakram ont‘ rabi za kletev tudi Nem­ cem, ki so ublažili to kletev s časom v ,sapram ent‘, ,saprm ent‘, ,saprlot.‘, ,sakrlot*. . . . Vse to so pobrali tudi Slovenci. **) Zmisli se tega, kar smo malo poprej povedali o ,boginji Koledi* v ruski narodni pesmi. Tako so tudi Istrani za Valvazorja, palčč božični panj ali ,cok‘ in pitaje ga z različnimi jestvinam i, mislili menda res na ka­ kega poprejšnjega malika. ***) p n tako zvanem ,sjakanju*. Vuk, „Život i običaji naroda srpskoga." 1867, 5.; „rječn.“ 36. f) Ni dvojbe, da je ta ,mladi Bog* = Kristus ali ,K rist1;. (vsak či- tatelj ve, zakaj praznujemo kristijani namesto sobote — nedeljo.) j-f) Mislimo tu na vse ,tri božiče* ali: na dobo „svetili (12) večerov.” J. N avratil: Slovonske narodne vraže in prazne vere. 165 Vse kaže, da se je starim Slovanom iz prva v dobi onih ( 1 2 ) ,svetih večerov1 po dvakrat na leto odpiralo nebo, ter zato i po dvakrat bivalo ,narodno bi>denje‘, in to: 1 . s početka one dobe, to je: o (prvem) božiču, a 2 . koncem iste 1 2 dnevno dobe, to je: ,o bogojavljenju' ali o naših sv. 3. kraljih. — S časom so si pa nekateri narodiči — bodi si po kakem mogočnem vplivu ali pa ne — izbrali in ustanovili samo prvo — a nekateri samo poslednjo noč te 1 2 dnevne dobe za omenjeno narodno slavnost.*) Mnogi kranjski in štaj. Slovenci verujejo, da se odpira nebo ,božično noč' o polnoči, oziroma po polnoči. (,Vedež‘ 1849, I. polov., str. 192.; „Kres“, str. 241; „ Črtice8, 14); — nekateri štaj. Slovenci pričakujejo pa tega čudeža — s Hrvati, Srbi in Bolgari vred o ,sv. 3. kraljih*. („Crtice“, 73; Karav. pri Afan. III. 741; prim. tudi tu niže p. b : „Bolgari“, ki se tudi zastran ,polnočne dobe1 strinjajo z onimi ,nekaterimi1 štaj. Slovenci. Da ovršavajo ,pravoslavni1 to ,narodno bdenje' samo o (prvem) božiču, a katoličani samo o sv. 3. kraljih, ondaj bi se smelo reči, da je tej razliki kriv novi koledar, ki je preskočil 1 2 dni, tako, da so pravoslavni toliko dni zaostali za katoličani. Vtem slučaju biva pa to (do malega) baš narobe. — „Beli Kranjci hodijo [nekod] na badnik pred polnočnico iz­ pod streh," zato da bi videli, kedaj se nebesa odpro; kajti kdor bi to videl, česar bi požolel, vso bi dobil. („Kres“ ondi.) L. 1849. slišal sem v beli Ljubljani praviti to pripovedko, ki sem jo znal uže poprej od mladih nog: Rila je uboga žena,, ki je tudi to slišala in gledala z okna ter molila glavo skozi okno, čakaje, kedaj se odpre nebo. — Ko se je to zgodilo, hotela je naglo reči: „Bog mi daj debelo kravo", pa se ji zareče v naglici, iti veli: „Bog mi daj debelo . . . glavo. Pri tej priči ji naraste glava, kakor ,škaf‘. Treba je bilo lep kos zida odbiti oknu, da je mogla ž njo v sobico nazaj. Kolika nesreča namesto sreče! — Do smrti jo je nosila debelo ,bučo‘. Prim. „Vedež“, 1849, I. polov., str. 192. Znamenito je, da se pripoveduje ta prečudna ,zgodba' malo drugače tudi pri vseh drugih Jugoslovanih; samo da se je »pri njih" nesreča ,z debelo glavo' pripetila ono noč pred sv. 3. kralji (pred ,bogojavljenjem‘), in to nekemu spoliotnemu možu. Hrvat (Slavonec) je na naglem hotel reči: „daj mi Bože čabar [čeber] blaga" ; pa izblelcne v naglici: „daj mi Bože čabar glavu !“ D. (Ilič, 108) . . . Srbin hoče reči brzo: „daj mi Bože blaga punu mericu" [vaganico, m ernik]; pa mu se zareče ter veli: „daj mi *) Da so tudi stari, uže preverjeni Nemci ob ,dvanajsterih nočeh' po svoji nekdanji poganski navadi po dvakrat na loto prečuli vso noč, in to: 1. o božiču, a '2. po novem letu ,— svedoči (2tt) M. Busch, ki zove to : ,,das Venvachcn der Christ- und Neujahrsnacht“. — Zdaj so jim od­ pira nebo samo še o nov.pm letu. 166 J. N avratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. Bože glavu kao mericu!u — ,Res‘ je temu mahom narasla glava kakor (srbska) ,merica4 , onemu pa kakor (hrvatski) „čeber“. Vsak je moral nositi svojo do smrti — kakor spohotna Slovenka svojo ,debelo bučo1 . (Prim. „Glasn. srps.“, 22; 128.) Bolgari, — ki pravijo, da se je to pripetilo ono noč baš o polnoči, in da česar pravičen („praveden“) človek zaželi, kedar se odpre nebo, da to tudi dobi, — pripovedajo isto tako, da je gledal ono noč z okna ubog, pa pošten mož, ki bi se bil rad obo­ gatil na naglem. Ko se je pa odprlo nebo, zaplete mu se jezik, in nam esto: „daj mi Bože šinik zlato" *) (vaganico ali mernik zlata), reče naglo: „daj$mh|Bože šinik glava !“ **) Zgodilo se je res i njemu tako, kakor ubogi slovenski ženi itd. (Povedal Bolg. I. Ne- storov 1 . 1885.) Starim Čehom odpiralo se je nebo po štirikrat na leto: o božiču, na vzpomlad (,na jafe‘), o kresu ali Ivanju in o sv. Mi- halu, pa ne vsakemu, nego samo verniku, kateri se je poprej po­ stil in tako nastal vreden te sreče. Han. „B. kal.“ G3. Sedanji čehi ne znajo te vere. Prim. dalje: Slovaki. Niti Moravcem se ne odpira več nebo na sv. večer, nego zakladi („poklady“), ter ostajajo odprti, dokler ne mine polnočnica. Treba si torej naglo nagrabiti novcev, pa ondaj pete brusiti brez zam ude; kajti po polnočnici zapro se zopet vsi zakladi, in če za­ mudiš pravi čas, zgrne se zemlja nad tabo in te zasuje živega v grob. (Povedal K. P. iz Trebiča.) Slovaki (,v Zvoleni1 ) pravijo, kedar koli vidijo severni žar (,žar severnou'), da je nebo odprto, in kdor bi tam pod-nj stopil L po den***) stanul“l, da bi ga potegnilo k višku (,že bv zhuru byl vytažen‘). Han. ,B. kal.‘ 193. Ista vera je med čehi. ččm. 1854; 547. — Tudi kedar se bliska, mislijo prostaki, da odpira Bog kako okno ali vrata ne­ beška. Cčm. 1853; 490. Nemcem se odpira nebo zdaj nekod samo še na staro leto o polnoči, če stopi človek v isti dobi na razpotje, vidi vse, kar se bode godilo v novem letu. I. 14; Busch 34. Kdor vzame k polnočnici sabo tri zrna pisanega ,graha‘, t. j. fažola, in tronogat stolec iz deveterega lesa, ter se posadi na-nj pred cerkvena vrata, vidi in spozna vse čarovnice. Meti. Prim. „Vedež“ 1850, str. 384. Tu ni določena doba, kedaj se mora ta stolec delati in do­ delati^ Štajerski Slovenci v Pavlovcih določili so pa tako: „Ce si kdo začne n a g o d sv. Lucije pred svitom stolec delati in to delo do božiča ob jutrih pred svitom nadaljuje, pa si stolec k ,polnočki‘ zanese in med sv. mašo na njem kleči, vidi med po­ *) **) Bolgari ne sklanjajo imen. **'*') To je ,,poden“ nsl. pod-nj.’ J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 167 vzdigovanjem vse copernice, vse imajo namreč proti vratom obrnene obraze. Vendar mora paziti, da iz cerkve hitro pod kap uide, da ga coprnice ne dobe, ki bi ga sicer na drobni prah raznesle.* („Črtice“ 93.) Ista vraža, ki smo jo zarad lagljega primerjanja nalašč po­ novili — vso, sliši se (s tako določenim poglavitnim časom za zdelavanje tega preimenitnega stolca) tudi po mnogih kranjsko- slovenskih krajih, povsod kolikor toliko drugače, a bistvo ostaja isto. Štejejo pa povsod od sv. Lucije (13. decemb.) do božiča oziroma do sv. večera (24. decemb.) dvanajst dni. V Črnem vrhu (pri Idriji) vele, da treba po sv. Luciji, t. j. po začetku tega dela še 1 1 dni pridevati, in to vsak dan po košček drugega lesa; vendar ondi ni treba človeku za to vstajati pred svitom, niti mu se je bati, da bi ga, ako ne pobegne . . . hitro pod kap, čarovnice raznesle ,na solnčni prah' (kakor pra­ vimo kranjski Slovenci). Zapisal A. Domicelj. Po Kompolj ski veri mora biti ves les za tak stolček ,onl (t. j. moškega spola,' n. pr. hrast gaber itd.), a ne ,ona‘ (t. j. ne ženskega spola; n. pr. breza, bukev itd.). Po ustn. por. V Banji loki (na Kranjskem blizu hrvatske meje) treba za tak stolec samo trojega lesa: orehovega, črešnjevega pa jel6 - vega. Oni, kdor ga zdeluje, ne sme izpregovoriti ni besedice. — Mojega svedoka stric, delal je tak stolec pred kakimi 15 leti (če računaš namreč od 1 . 1883 nazaj). Dan za dnevom hodile so . . . čarovnice popraševat, čemu ga dela. On pa ni ,črhnil1 , ter videl potlej res . . . . pri polnočnici s tistega stolca vse ča­ rovnice, ki so se obračale pri povzdigovanju nazaj. Silile so do njega, pa mu niso mogle do živega, zato ker se ni maknil s stolca, ter. . . poznal potem vse. (Po ustn. por. 1 . 1883.) Leto poprej pravil mi je neki kostanjar iz Strug (blizu Ribnice), da je bil i njegov brat (mizar) napravil tak stolček in ga res tudi rabil t. j. pokleknil na-nj pri polnočnici med po­ vzdigovanjem; ali malo da se mu ni od strahu pripetilo nekaj ,strašno neprijetnega1 , ker je videl, kako so lazile čarovnice . . . kar po steni. — „Ce se pa vrže“ — dodal je mož — v cerkvi v posvečeno vodo drobtin od ,župnika*, *) ne more nobena čarovnica iz cerkve, dokler jih ne pobere cerkovnik. “ Tako (kakor pri štajerskih in kranjskih Slovencih) dela se v isti namen , stolec na tri noge* . . . 1 2 dni pred božičem i med hrvatskimi Slovenci V Dobri (onkraj Kolpe), in to iz deveterega *) Božičniku, poprtniku ali poprtnjaku pravijo nekateri Slovenci ob južni in zapadni kočevski moji celo do Planino ,župnik1 , ribniški ,župnik1 , (prim. koč: ,sipling‘, iz ,sip‘ = sieb, tedaj ,ein siebgrosses Brot'. Schroer, ,S itz.-B er. der k. Ak. d. Wiss. 65; (1875) 477 p. b. „^iplinc“ ; ($ = ž). P riprosti Kočevarji izrekajo tudi ,schupling‘ a l i ,žiipling‘; na Črnem potoku (Schwarzenbach) pa „Schiplitzen“. 168 J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. esa ( , , deveterih drv“). — Vsa drva pa morajo biti „moška“, a nijedno ,žensko1 vmes, kar uči z dragimi besedami tudi kranjsko- slovenska (Kompoljska) vera. Ali predno poklekneš na ta stolec pri polnočnici, moraš zakuriti pred ,cerkvo‘, ter po polnočnici hititi (zalučiti) ga maliom v pripravljeni ogenj. Ondaj nimajo čarovnice nikake moči do tebe; drugače bi te raztrgale ,na cempere1 . Mojega poročevalca o č a zdelaval je uže tak stolec, zaželevši poznati vse čarovnice svojega kraja, — pa je prišla nekakova . . . zapreka vmes, da ga ni dodelal za časa. — V Ratju (pri Žužemb) pa trdijo, da mora oni, kdor hoče videti čarovnice na sv. večer v cerkvi, k polnočnici sabo vzeti butaro ,lučil, natesane iz vsakega lesa, ter sesti na njo. (Po ustn. por.) V Semiču spozna čarovnice pri polnočnici lahko vsak, kdor vrže v cerkvi v blagoslovljeno vodo tri kamenčke, ki jih je pobral na .razkrižju1 , ter jih vzame potem zopet v roke ali k sebi (zato ker obračajo čarovnice o povzdigovanji! glavo k vratom). Po ustn. por. Prim. štaj.-sloven. vražo: „Kdor k polnočnicam prviv v cerkev pride, vidi vse coprnice', če v večno luč krajcar dene '. Črtice 1 I . V Kostelu (na Kranjsk.) ,dejo‘, da se mora človek v isti namen obleči ves ,napak1 , ter stati pri polnočnici pred oltarjem (brez kakega ,stolca‘ ), a pred povzdigovanjem naj se obrne, pa ugleda vse čarovnice, ker obračajo pred povzdigovanjem oltarju hrbet. (Po ustn. por.) O čudotvornem ,stolcu‘ iz deveterega lesa napravljenem, pri- poveda si i hrvatski narod — vsaj v Slavoniji. Na njem človek pri polnočnici sodi a li pa stoji. Da čarovnice ne raztrgajo takega predržneža, mora vzeti dosti pšenice sabo, ter jo na po­ vratku raztresati po potu. Dokler pobirajo čarovnice pšenično zrnje, odnese on srečno pete. Ilič 93. Tudi na Moravskem, in to ,moravskim Vlahom1 *) znan je oni ,stolec1 . Kdor hoče vedeti, katere žene so čarovnice („bosor- kyne“), početi ga mora delati isto tako o sv. Luciji ter dodelati ga uprav ,na božjega rojstva1 dan. Vrhu tega mora si pa dobaviti iz mrtvaške rakve kos deske, iz katere je izpala hrga (.krkoška1 , č. suk), sesti za oltar na ,stolec1 ter gledati skozi „luknjo v deski“ po cerkvi. Katera ženska je čarovnica, ima vsaka golido ali kablico („hrstek“) na glavi. (F. Bartoš ,,Osveta“ 1880. I. 455.) V glavnem strinja se, zlasti z jedno slovensko vražo, tudi Češka, ki uči ta k o : *) Njihov jezik ima v sebi mnogo jugoslovanskih besed, premda so jim po Miklošiču bili pradedi . . . Romanci. Popisal jih je vrlo in za- nimljivo Bartoš. ,Osvčta‘ 1880 1 . str. 309 i. d. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 169 Kdor o polnočnici (,jitrnf‘ ) sedi ali kleči na stolcu, iz deveterega lesa (,na stoličce z devatera drfvi sestavene1 ), spozna vse čarovnice, katere so v cerkvi; stoje namreč z hrbtom (,zady‘ ) obrnene k oltarju. Ččm. 1854. 550; Han., ,B. kal.1 41. Znan jo ta čudodelni stolček ,iz deveterega lesa1 tudi Nemcem po Solnogradskem in Tirolskem (Ččm. 1854; ondi), pa i po go­ renji Avstriji in v Kočevju. (Po ustn. por.) Povsod se nareja in postavlja iz istega znanega nam na­ m ena; samo način je nekoliko različen. Tu ga postavljajo pri pol­ nočnici pred vrata ali z a vrata, a tam na božični dan pri rani maši — za oltar (kakor moravski Vlahi). Zdi se nam, da se je ta ,čudotvorni stolec1 nekdaj iz Nemčijo selil in preselil v slovanske dežele; kajti med tako zvanim deveterim lesom (,,neunerlei Holz‘ ), iz katerega so ne­ kdanji Nemci delali tudi ,živi ogenj1 (Nothfeuer), nahaja se zgoli tak les, ki je v staronemškem bajeslovji značil ali pomenjal kaj posebnega (,,bedeutsame Biiume1 1 ) ; n. pr, bezeg (,Hollunder‘, sam- bucus nigra), črni gltfg (,Kreuzdornl, lat. rhamnus cathartica), tisa (,Eibenbaum‘, taxus) itd. In še dan danes rabi ,deveteri les1 po mnogih nemških krajih prostakom za bajilo (pomoček), s katorim se čuvajo zlih čar, pa tudi ,oddelujejo‘ ž njim. (Prim. I. 90—97). S časom so nekateri Slovenci pomnožili prvotni ,dewteri les1 — na ,dvanajsteri1 , nekateri zmanjšali na ,troji les1 , ter iz­ umili . . . premodro, da mora biti ta les . . . zgoli ,on‘, a ne ,ona‘; kajti m ož je . . . močnejši od ženske; tedaj tudi ,sto- lec‘ iz samega moškega lesa — močnejše bajilo. — Drugi pa izmodrovali in razglašali nauk, da ne bi ta stolec . . . kar nič koristil, ako bi bil samo kos ,ženskega1 lesa vmes!! Videli smo, da ta novi nauk ni padel — na kamen it svet. Kakor prerokujejo štajerski Slovenci po 1 2 dnevih od sv. Lucije do božiča — vreme za vse leto t. j. za vseh 1 2 mesecev drugega leta z 1 2 platiči ali polovicami iz šest ,lukov‘ *) razpo­ lovljenimi in nekoliko s soljo potrošenimi (dalje gl. v „Črt.“ 1 1 ), — tako si prerokuje nekod tudi kranjski Slovenec, in sicer brez čebule itd. . . . vreme za novo leto. Kakoršno vreme je namreč onih 12'dni od sv. Lucije do božiča, tako vreme bode vseh 12 mesecev novega leta. — Dvanajsteri dnevi pomenjajo tedaj „me­ sece". (Črni vrh pri Idr. Priobčil A. Domicelj.) Taka vera je tudi pri Slavoncih, ki vele onim 1 2 dnevom „brojanice“. Ilič, 104. Skoraj na isti način, kakor štajerski Slovonci, prerokujejo si vreme za novo leto tudi Serbi V gornji Lužici (Oberlausitz), toda na ,staro leto1 . I. 4 9 . *) T. j. Čebul, a ne ,bukev1 , kakor se čita zbog tiskovnega groha v „črticah“ na 11. str. 170 J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. Taka navada je na badnik tudi pri severnih Nemcih (1. 49), pri Nemcih na Češkem, in nekod tudi pri južnih Nemcih oziroma v dolenji Avstriji (v Modling-u blizu Dunaja. Vernaleken *) 340; (prim. Busch 31). če gre človek na sv. večer na razpotje; če naredi ,ris‘ z leskovo palico, ki je bila blagoslovljena na cvetno nedeljo; če poklekne potlej sredi risa in zavižga, pride hudič, pa če ga vpraša človek za kakšen zaklad, pove mu zanj. Ali tisti človek mora imeti seboj ,črne bukve* ter mu brati iz njih. **) Dokler pa bere, sliši strašno grmenje in treskanje, ter vidi okoli sebe gro- zovitnih reči. Ako se ne da zastrašiti, in prebere iz bukev vse, — dobi zaklad; če se pa da zastrašiti ter skoči iz risa, — vzame ga hudič. (I g. Po ustn. por.) Nekoliko drugače si to pripovedujejo štajerski Slovenci. Prim. „Črtice“ 12— 13. Po Nemškem se vzdigujejo o tej dobi pogrezneni zakladi sami ob sebi . . . a po noči cveto t. j. gore s plamenom I. 16. — Taka vera je tudi pri Romuncih na Sedmogradskem. (W. Schmidt: „Das Jahr u. seine Tage“ . . . in pri Francozih : „La veille de noel pendent la genčalogie qui se chante a la messe de minuit, tous les tresors caches s’ouvrent.“ Grim. ,D. Myth.‘ 485 (4). Serbi-Luž. imajo pa to posebno vero: da cveto 6 no noč pred božičem cvetice pod snegom. Veckenst. 437. — Ista vera je tudi nekod med Slovenci. (Fr. Hubad pri Šum. „Die Slovenen1 1 X. 95.) „Ako bi kdo na badnjak o polnoči, kedar se sv. maša služi, med povzdigovanjem tripot obletal cerkev ,na okolo*, videl bi na vratih številke napisane, one naj v loterijo postavi, pa bode dobil1 1 . (Varaždin. M. Valj. „Glasn.“ 1859 I. 8 6 .) ,,če je na sv. večer človek sam kde pod milim nebom in če strel čuje v zraku, znači to Slovencem (Belim Kranjcem), da bode vojska, a če čuje, da režejo („žagajo“) deske in skoblajo pod nebom, napoveduje to hudo bolezen in mnogo sm rt1 * . (L. Gojko, „Kres“, 1881, str. 241) Prim. „Ark.“ 1863. 315. Na Ig u blizu Ljubljane hodijo ljudje na sv. večer v druščini pod milo nebo (,na gmajno1 ) molit, in če se jim zdi, da slišijo streljanje v zraku ali pa grmenje, mislijo tudi, da bode vojska. (Po ustn. por.) Malo drugače Fr. Hubad pri Šum. 90. Primeri tem vražam nemško vražo pri Buschu, ki piše na 30. strani, da hodijo nekateri (Nemci) na božično noč poslušat na razpotja in k menjikom,***) in če se jim dozdeva, da slišijo, *) „Alpensagen, Volksiiberlieferungen aus der Schweiz, Voralberg, Karnt., Steierm. u. Oosterr.** Wien 1858. *#) Iz ,črnih bukev* se bero tedaj lahko tudi v temi. Kdor pa ne zna brati, m ora se poprej naučiti, ako hoče namreč zaklad dobiti. ***) Tako i ,hrvatski Slovenci* okoli Skrada, pa na ,staro leto*. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 171 kako žvenkečejo meči ali rezgečejo konji, ondaj prerokujejo, da bode vzpomladi v novem letu vojska. Serbi-Lužičani: Ako greš prvi božični dan na kako njivo (,Saatfeld‘ ) in tam poslušaš, slišal bodeš, kaj se bode godilo v prihodnje. (Veekenst. 437.) Maloruske (podoljske) deklice tekajo na badnik poslušat pred sosedova vrata, ter si prerokujejo [bodočnost,] iz ulovljenih besed. (Lucija grofica Stadnicka. „Slovansk^ Sbornik“ 1883 str. 433.) Drugod hodijo poslušat pod okna. če hoče kdo ,znati1 , bode li kdo umrl v kateri hiši, naj gre ves ,naopak‘ (narobe) oblečen k oknu, kedar se vrši polnoč­ nica, pa naj pogleda skozi okno ,naopak‘ t. j. ,nazaj čez glavo1 , pa bode videl, če bode komu umreti v oni hiši, — rakev (,trugo‘). Tako hrv. Slovenci v Dobri. (Po ust. por.) Drugače se to pripoveduje med staj. Slovenci, ki so usta­ novili tudi znak za možitev. (Prim. „Črtice“ , 11.) Moravska: Na kmetih okoli Trebiča hodijo na sv. večer gledat od zunaj skozi okno v sobo, kdo izmed domačih ljudi je bled, a kdo ne. Kdor je bled, onemu bode umreti pred letom ; drugi ostanejo živi. (Poved. K. P.) V istem mestu polagajo predno, odhajajo k polnočnicam (zdaj k rani maši), na dvoje razkalana polena (,polinka‘) na gorko krušno peč (,na pekarnu1 ) za vsakega človeka v hiši po jedno polovico t. j. po jeden platič, in to tako, da je skorja zgm-aj, ,gola‘ stran pa zdolaj. Čigar polence (,polinko‘) leži narobe, kedar pridejo iz cerkve, oni bo pred letom mrtev. Prim. temu . . . način sfe žlicami *) pri Srbih. Milič. „Srps. GIasn.“ 2 2 . (1867). 123. Slavonska: Čim začno Slavonci na ,badnji večer‘ večerjati, ,upuhne‘ (upiše, prižge) gospodar tako zvano ,trojstvo1 , t. j. tri tanke voščene svečice. Troje izmed družine izbere si vsako po svečico in verno pazi, katera komu najprej ugasne, onemu bode isto leto umreti. Ilič, 95.**) Slovenska: Če ugasne na sv. večer brez uzroka luč, gotovo bode to leto mrlič v hiši. (Zapisal A. Hudovernik). Isto ta k o : Komur se na sv. večer, kedar pride duhoven v hišo, ***) vidj^ na steni senca brez glave, onemu bode umreti pred letom, (črni *) Kašike = žlice. •*) „Jedinstvo“ t. j. debelo svečo, v krpo zamotano, utrne gospodar sam s prsti. Vse te sveče, blagoslovljene o posebnem času (,na svčtlo Ma- rinje1 ) v cerkvi stoje o setvi v ,bisagah1 med semenom; [zato, da bi ga obilo pomnožil božji blagoslov. P is] ***) Nekod po Kranjskem hodijo (kakor za Valvasorja) duhovni še zdaj po hišah kropit in kadit: 1. na sv. večer, 2. 6ni večer pred novim letom in 3. pred sv. kralji. Prim . „Vedež“ 1848; str. 204. — Po Dolenjskem opravljajo to ljudje (menda povsod) sami. — 172 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. vrh. Zapisal A. Domicelj.) Prim. „Črtice“ 12: „Ako se komu na sv. večer, kedar l u č v hišo prinesejo, od glave nič senca na steni ne vidi, bo prihodnje leto umrl". Srbska: »Kad se u veče[r] stanu [začno] moliti Bogu, onda zapale božičnu voštanu sveču, pored ,žiže‘ ili lojane sveče, pa starešina [gospodar] a i ostali glede, kojemu se od čeljadi [dru­ žine] n e vidi senka, prema toj božičnoj sveči i za ono drže, da če te godine umreti". (Milič. ,,Glasn. srps“.) 2 2 . 123. „Još se u oči Božiča rastopi masti u tiganju (ponjvi), pa se svi ukučani nad njom ogledaju, i na kome ne bude glave, drži se, da če te godine um reti.“ (Ondi.) „če sv. večer vrata na senici ali kde drugde loputajo ali cvrlikajo, znači to, da bode mrlič v hiši, predno mine leto dnij.“ (Bel. Kr. L. Gojko. „Kres“ 1881, str. 241.) — Meklenoborški Nemci (ponemčeni Slovani) vele: Kdor v ,dvanajsterih nočeh1 jako zalo­ putne vrata, bati mu se je, da trešči drugo leto strela va-nj. Busch, 27. Na sv. večer izvira iz studencev srebro in zlato. Ako prideš o pravem času pred polnočnico k studencu, lahko postaneš srečen. Pravijo, da je bil nekdaj tako srečen neki mož, ki je prišel o pravem času ,na studenec' vode pit; ko pa zajme, bila je kupica — polna zlata in srebra. (Okoli Zatičine. Zapisal A. Hudovernik.) Prim. Grohm. „Sagenb.“ 1. 202: Vervvandlg. des Wassers in Silber. « Istega večera se voda v potokih izpremeni v najboljše vino. (Dobje na Štaj. ,,Kres“ 1882 str. 269); pa ostane izpremenjena samo nekoliko trenotkov. (Na Dolenjskem ,,Glasn.“ 1863, 146.) Neznana je — žalibog ! — ubogim Slovencem prava doba, da bi se napili zahman sladke kaplje ter napolnili sode ž njo. Pa tolažimo se s tem, da niti Nemci niso na boljem. Kaj jim pomaga, da vedo, da se vrši to božično noč baš o polnoči, a njihova včra pravi: »gorjč pa onemu, kdor bi si zajel tega vina; — bilo bi mu na nesrečo!" I. 15. Prim. glede nemške vraže še malo dalje. Tudi moravsko-vlaška vera uči tako, da se uprav o pol­ noči (isti trenotek, ko se je rodil Izveličar) odpre nebo, a ,na zemlji* se vsa voda izpremeni v vino. Uvčriti se pa o tem, t. j. kušati ga, te sreče bivajo deležni samo prepobožni ljudje. Grohm. 44 (279). Prim. Grim. „D. Myth.“ 551. Po maloruski narodni veri se voda izpreminja v vino na osvetek sv. 3 kraljev *) Dragom. 144. — To velja tudi za Nemce v česk. kraljestvu. Grohm. 44 (280). Po češki veri biva to o polnoči pred sv. Filipom in Jakopom; pa samo 6 ni, kdor ima praprotov cvet, natoči si lahko vina, kolikor hoče, iz vodnjakov, ali si ga pa zajme iz rek; kajti to *) M rus: »bagatij večir“, ra s : „kanun krSčenija" ali ,bogojavljfarija‘. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. uro se vsa voda izpremeni v vino. „Kvšty“ 184G; str. 523; prim. Grolim. 44. (281). Kakor so po Valvasorjevem poročilu na Gorenjskem pred 2 0 0 leti hodile na sv. večer zvedljive dekline*) gledat v studence, misleč, da se jim prikaže v vodi namenjenega ženiha (ženina) podoba, **) — tako se godi to po Gorenjskem še dan danes. Zato poje miločutni pesnik: „čula jo ko je Se dete bila, Kaj nocoj se čuda vse godi, Dobro v6 in ni še pozabila, Kaj zvedti dekleta o polnoči Vsaka onega zagleda v vodi, Ki ji v zakon rad roko bi dal. Ki odmenjen ji je po osodi, In kedaj si bode jo izbral.“ (Gr. Krek:***) „Na sveti večer o polnoči. “ 18G3; 9.). Ta vera je nekod tudi po Dolenjskem, vsaj v Zatičini. (Za­ pisal A. Hudovernik.) Da je znana i goriškim Slovencem, utegne potrditi mlajši rahločutni pesnik, ki popeva: „Pod goro gre dekletce mlado, Ko svet obhaja sveto noč Spoznalo bi v potoku rado, Kaj viSja joj nam enja moč.“ (S. Gregorčičf) ,,Poezije“ 1882 in 1885.) Za Valvasorja ni smelo radovedno dekle pri studencu ni k višku pogledati, ni izpregovoriti, in to, po njegovih mislih zato ne, ker bi utegnilo tako dekle o taki priliki izreči ...božje ime, ki pa preseda hudiču, snovaču in pomagaču pri vseh čarah (?! ?) (Sedanji razsvetljeni učenjaki razlagajo , m o 1 k 1 pri mno­ goterem ,čaranju1 — povse drugače. Ta razlaga pride na vrsto v razdelku B, kder bodemo govorili o tako zvanem dejanskem ča­ ranju.) Drugačen način slovenskih deklet (kako si prerokujejo t o ,s črevljem1 ) zvemo v razpravi o starem letu. Srbske devojke vedežujejo v ta namen p o navadi oni večer pred mladim petkom in pred mlado nedeljo (,,u oči mlada petka i nedjelje“) itd. Prim. „Devojačka vračanja u Srijemu, šta treba raditi, da se sudjenik u snu vidi.“ Vuk: „Život i obič.“ •) Valvasor piSe nem ški: ,M:igde‘ [ = deklo, ,dcčve‘]. **) T^rim. Valv. „Die Ehre des Hertzogtli. Crain“ 1689. II. 7. knj., 476. (S. podobo). ***) Rojon v Četcni na Gorenjskem (1840). f) Rojen v Vrsnu na levem bregu Soče (1844). 174 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 323— 327. Na poseben način vedežuje pa drugde domačin o bo­ žiču za najstaršo devojko pri hiši z ,ražnjem1 . (V. Vrčevič „Srba- dija 1876, str. 12 (4). Pri Poljakih (na Poznanjskem, Posen) hodijo na badnik („w vvilijo Božego Narodzenia“) po večerji dečaki in deklice na ulice v vasi in lučajo star črevelj z nogo na višek in preroku­ jejo po tem, da pride namenjenik ali namenjenica (,narzeczony lub narzeczona1 ) z one strani, na katero pade črevelj s prednjo stranjo. Kolb. IX (1875), 116. Deklice imajo pa še dragih nači­ nov, po katerih zvedo tudi to, bode li namenjenik lepe ravne rasti, ali pa — grbast. (Prim. ondi!) Ruske oziroma maloruske deklice hodijo o tej dobi zvečer ali pa po noči iz hiše ter vprašajo stoječ pri vratih mimo ho­ dečih moških, v Podolji ruskem pa prvega m oškega, katerega srečajo, kako mu je ime misleč, da bode tako ime tudi njiho­ vemu ženihu — in da bode tudi tako — lep. Nekod kličejo . . se zobnjakom *) na glavi. („Slov. Sborn.1 , 1885 str. 49 —50 in 1883 str. 433.) Češka deklica zakoplje na sv. večer po večerji ribje kosti pod kako drvo ter pazi, kdo pojde prvi mimo ali okoli tega dre­ vesa.' Kakoršnega stana je človek, takega (stana) bode i njen Ženih. (Han. „B. kal.“ 32; 4. o d st, kder se čita uprav pred tčm nači­ nom še drugačen.) Štaj. Slovenci pravijo: „Kdor [hiteč od ,polnočke‘ domov] s potem pade, bo prihodnje leto um rl.“ „Črtice“ 1 1 . Skandinavci (Švedi) dirjajo pa na božič vjutro od ,včlike maše‘ proti domu na vso moč, misleč, da b6 de srečen oni, kateri priteče prvi v domačo vas, ter ondi streli. Zlasti si mislijo, da pospravi on drugo leto tudi prvi svojo letino. (,Freya‘ 1866, str. 298.) „Ko pridejo [štaj. Slovenci] od ,polnočke‘ domov, zbudijo vso živino, tudi kokoši in svinje. Potem dade konjem in govedom jesti, in pred kravjim hlevom z ,blagoslovljenim1 smodnikom ustre­ lijo, da nimajo copernice moči do krav“. „Črtice“ 11. Tudi kranjski Slovenci dajo živini nekod (n. pr. v Ponikvah in Strugah pri Ribnici) po polnoči, v „Hrvačah“ pri Ribnici**) uže o polnoči, — in to brez streljanja — detelje. Na moje vprašanje, zakaj, odrezal se je ,Hrvačan‘ ta k o : „Zato da se ne bi živina, ki se pogovarja to noč, . . . tožila, da strada.1 1 Stružanec mi je pa odgovoril, da pravijo nekateri [vrnivši se iz cerkve in pokladaje živini]: „Naj ima tudi živina del sv. maše.“ *) Zobnjak (r ,belen$‘, po domače tudi ,sv. Apolonije trava1 (hyoscy- am us niger ,scbwarzes Bilsenkraut*). **) Moj svedok izgovarjal je razločno ,Hrvače‘ ; Pet. Kozler piše ,Hor- vače1 [Krobatscli]. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 175 Po mnogih slovenskih krajih, ne samo kranjske dežele (po Dolenjskem cel6 do hrvatske meje), nego tudi po Koroškem (v Pokreah, povedal 0. R ); po Goriškem i. dr. dajo živini o božič­ nih praznikih ,božicmlca‘ ali drugega belega božičnega kruha, nekod peko pa živini z božičnim kruhom vred, poseben hlebec. V Ločniku blizu Gorice pravijo takemu, o božiču iz vsakot.erega žita umešenemu ,testu' tudi ,božič1 . ,Arkiv‘ 1854. 280. Kodar načenjajo božičnik (poprtnik ali župnik) uže na božič,*) ondi ga dado živini pokusiti uže istega dne zjutraj, kodar pa stoji na mizi vse ,t,ri božične praznike1 (,tri božiče1 , t. j. na božič, novo leto in sv. 3. kralje) ter ga načenjajo stoprav na sv. 3 kraljev dan, ondod ga dajo živini pokušati še le tega dne.**) Drugi (n. pr. Semičarji) dajo ,živini božičnega kruha* po trikrat: 1. na božič, ali na ,sveto rojstvo1; 2. na novo leto; 3. na sv. 3 kraljev dan. (Poved. G.) Ob istih dnevih dajo tudi v Dutovljah na Krasu živini onega njej namenjenega posebnega hlebca. (Po zapisku Zva- bo vem.) Koroški Slovenci v Pokrčah (kder ne pek6 božič- nika), dajo živini [tudi konjem] navadnega ,belega kruha' in p o ­ svečene soli, pa ne o božiču, ampak na novo leto in na sv. 3 kralje. (Pokrče. Povedal 0. R.) V ta namen nosijo s o 1 na novega leta in sv. 3 kraljev dan poprej nalašč v cerkev, kder se posvečuje po stari navadi. Kateri pa imajo še ,lanjske‘ posve­ čene soli, dajo živini kruha ž njo vred uže oni večer poprej. čemu ali zakaj se pa daje živini o tej dobi božičnika, ,bo­ žičnega1 ali drugega kruha (nekod, kakor smo slišali malo poprej tudi soli), — tega ne zna zdaj več živ krst. — „Stara navada*1 — to ti je navadni odgovor, če povpra­ šuješ po uzroku. Pa glej prve , b e 1 e vrane*, ki je priletela z Dolenjskega k nam! Neki Dolenjec nam je povedal, da v njegovem kraju ljudje živini dajejo božičnega kruha, (nekod velikonočnega) zato, da se živina potlej bolje redi. Ta navada je tudi v Kranju na Gorenjskem. Zapisal Žvab. Nekateri modrujejo tako: „Ker se o božiču vse veseli, naj se veseli tudi živina, ter dobi o tolikih prazniki kaj boljšega! „Res, jako lepa misel! Vemo, da se je mnogim čitateljem prikupila na prvi mah! — Nam pa ne ugaja, da povemo po pravici, ni ta ni 6na. Po naših mislih izhaja i ta navada iz onih časov (pogan­ skih), ko je bil ubogi nevedni človek v vednem strahu, da ne *) Tako se je godilo vsaj v naši domači hiši. **) V Kompoljah in Ponikvah (na Kranjsk.) načenjajo ,božični kruh, tiže na božič in pekč ,župnik' za sv. 3 kralje posebej; v Včlikih Laščah stoji pa ,župnik1 , vse tri ,božične praznike* na mizi. Načenjajo ga tedaj še le na sv. 3 kraljev dan, ter daj6 živini po košček. 176 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. bi zlobni ,besi1 (hudi duhi) in v kesneji dobi zle čarovnice na- škodile njemu, njegovi družini, njegovi živini, in njegovemu imetku sploh. Zato so menda soseb o svojem velikem prazniku, zimskem solnčnem kresu, toje o božiču, odganjajo sovražne bese in ča­ rovnice, z navadnim ali pa tudi smradljivim kadilom kadili*) in z blagoslovljeno vodo **) kropili po hišah in po hlevih itd., ter rabili še drugih ,bajil‘ soper bčse in čarovnice. Med taka bajila spada tudi kruh in sol; obojemu se je nekdaj pripisovala ter se še dan danes pripisuje čudotvorna moč. V popisu srbskih običajev, kakor jih je popisal Miličevič, čitamo v „Glasniku srpsk.“ 22, 125: „česnica***) se iznese vruča na ručak, po gornjoj kori namaže se medom, pa se na nju sune jedna kašika soli. — To se posle izreže i ostavi.“ — Srbi mi­ slijo namreč, da je ta sol koristna za ,marvu‘ (živino) i lekovita za „boles[t]nike“ t. j. da ima bajevno ali čudotvorno moč. — Nekoliko dalje (na str. 140) pripoveduje nam ista knjiga tako: „Polazeči na nočne sastanke momci uzmu za pojas [pas] po glaviču bela luka, po koru hleba, koju pospu solju; jer se drži (misli), da u te vesele dane svaka nečista sila dobije oblast.1 1 Tu je sicer govorjenje o ,beli nedelji1; ali bajevna moč na­ vedenih bajil [česna, kruha in soli] soper vsako nečisto silo, ni navezana na belo nedeljo, nego velja o vsaki priliki. Kako krepko bajilo je kruli (,dar božji1 ) češkemu narodu, kaže nam ta_ českonarodna vera: „Če kaj najdeš, pljuni na to trikrat, predno vzdigneš, sicer bi utegnila biti stvar začarana in ti naškoditi na zdravju. — Samo hleb smeš brez straha (,smčle‘ ) pobrati in jesti, kajti do božjega dara (,nad darem božim1 ) nima moči n iy hudobni duh („zty duch‘), niti njegova drhal (,soudruhove jelio1 ). ččm. 1854 534. Vsak vidi, da je tu v mislih navaden (neblagoslovljen, ne­ posvečen) hleb ali kruh. Čehi dajo živini, in to uže na sv. večer božičnega kruha s soljo potrošenega (ki mu pravijo „vanocm' pletenice1 1 ), ter kade z navadnim kadilom samo po hlevih — tudi . . . brez znanega uzroka. Nijedno izmed tega trojega ni blagoslovljeno. (Iz. Ces. Tre- bove po ust. por.) *) Nekateri Srbi (v Srbiji) kade, da jim ne bi ,nahudile‘ čarovnice (,veStiee‘), sobo, sežigaje zdaj na žrjavici. . . staro obučo, k ar strašno smrdi. „Glasn. srps.“ 22; 140 — 141. **) Da jo blagoslovljena voda rabila tudi poganom, svedofii Teofrast, popisujoč svojega praznov&rca v omenjenem spisu (str. 118). ***) To je ,čestnica‘, božičen kruh, na poseben bajcven način mešen in v žrjavici pečen. Ž njim se tudi vedežuje. Prim. ondi na str. 124. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 177 Temu priterjuje tudi nov znanec K. H. iz Budejovic (Bud- weis), kder dajo živini o božiču orehove ,pletenice1 (Striitzel mit Nussen gefullt) in kruha se soljo. — Vsega trojega pa vržejo tudi v vodnjak, zato da voda ne usahne to leto. Na Nemškem devajo nekod detetu pred krstom v plenice kruha in soli, zato, da ne bi imele čarovnice do njega moči (I. 197 §. 346). če vtakne mati hčerki v obleko drobet hruha in soli ne more je nikdo uročiti („schutzt ihre Tochter vor dem bosen Blick“). Grohm. 156. Nekod pripisujejo Nemci kruhu še zdaj večjo bajevno moč nego soli: Priprosta Nemka iz Heinfelda (v dolenji Avstriji) pravila mi je, da tam dajo živini na sv. večer navadnega belega kruha, soli, po 3 mačice in po 3 šipke ali srbovke („Hetschepetsch“), baš zato, da ne bi mogle živini naškoditi . . . čarovnice. Menil sem, da se pripisuje čudotvorna moč najbrže m a ­ čicam1 , na cvetno nedeljo v cerkvi blagoslovljenim in potlej shranjenim. Na moje vprašanje, katera izmed teh stvari je pri tem poglavitna, odgovorila mi je pa ženica pri tej priči: „kruh“ ; — „soli pridevajo samo zato, da bi živina rajši použila vse skupaj." (V Gablitz-u pri Dunaju dajo pa živini, „zato da se ji ne bi kaj zgodilo1 1 , — na sv. večer hruha v posvečeno vodo po­ močenega in se soljo potrošenega; po hlevih s tako vodo tudi krope in z navadnim kadilom kade. V obližji: v Dombachu, v Purkersdorfu, v Pressbaumu . . . pa po hlevih samo še k a d 6 , a n e krope ter ne dajo živini n a sv. večer nikakega kruha — morda uže kakih 100 let; za ljudi se pa peče po teh krajih o božiču tak k r h 1 j a k (.Klotzenbrot,1 ), kakor n. pr. po sloven­ skem Štaj., Prim. „Črtice“ 16.*) Da pripisuje priprosto moravsko-vlaško ljudstvo navadnemu (neblagoslovljenemu) kruhu bajevno moč, dokazuje nam ta vraža: Pri moravskih Vlahih se mora živina na badni dan (,na štedr^ den1 ) postiti z ljudmi vred; samo krave dobivajo na tešče (,na hladno1 ) po košek jOsuha1 t. j. ,presnega, nekvašenega hleba1 [,proste pogače1 , rekel bi Beli Kranjec], zato, da jim ne bi prihodnje leto škodile . . . čarovnice, niti prijemale se jih bolezni ^upece1 č. choroby). „Osveta“ 1880. I. 453. *) Nismo mogli zvedeti, da tudi kranjske Slovenke o božiču kde pekd ali da so pekle kedaj ,krhljakl - ali pa tako zvani jkuc-kruh1 , ki ga • pekli še štaj. Slovenke o božiču. Gl. „črtice“ 12, a zlasti lil, kder pa treba v 34. vrsti namesto „Valjavec“ — Citati: Davorin Trstenjak. — Je li ta .bajcvni kruh1 znan i ogerskim Slovencem ? — Prim. tudi Miki. lex. 32B (kucija, kutija). 178 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Naj pripisuje zdaj katero koli ljudstvo n. pr. božičnemu kruhu posebno ali bajevno moč samo zato, ker je ta kruh na mizi stal na sveti večer; na božič, ali oziroma vse tri božične svetke . . . ter se mu zdi zbog tega „tako rekoč“ blagoslovljen ali posvečen; — temu navzlic trdimo z dokazi, da se je iz prvine pripisovala taka moč kruhu ,samemu na sebi1 — tako tudi soli, ki se še dan danes v mnogih krščanskih cerkvah n e posvečuje, kakor se to godi na pr. na sv. 3 kralje nekod po Nemškem ; ’ („Illustr. W eltu XXIII. str. 218), — na Štefanovo tudi na dolenjem Štajerskem („(Jr- tice,“ 233), o novem letu in sv. 3 kraljih na Koroškem (gl. na str. 175) in drugod. ,Blagoslovljenega ali posvečenega kruh a1 , ,posvečene so l i‘ itd. (razun posvečene vode), začela je tedaj vraža zahtevati za bajila stoprav v poznejši - krščanski dobi. Tako im a pri štajerskih Slovencih četveroperesna detelja bajevno moč osedobi samo tedaj, „ako so jo komu mašnik blagoslovili.“ — Pri vseh drugih Slo­ vencih in drugih narodih ima taka detelja bajevno moč tudi — brez mašnikovega blagoslova. T a vraža je vsakako starejša od one (štaj.). Mislimo, da je zdaj uže dosti veljavnih dokazov za našo trditev. Tu naj vpletemo še to, da pogrešamo om enjene navade (da bi se dajalo o božiču, o novem letu ali o sv. 3 kraljih živini ka­ kega kruha in soli) pri vseh »pravoslavnih ‘ (Rusih, Malorusih, Srbih . . .), pa tudi pri Rusinih, Poljakih, Hrvatih, Francozih . . . Z dotičnih knjig molkom strinjajo se tudi ustmena poro­ čila. — Zatrla se je ta navada tudi pri mnogih dol.-avstr. Nemcih zlasti okoli Dunaja stoprav v novi dobi; v ,rajhu‘ živo­ tari menda samo še med . . . Švabi, pri katerih se posvečuje (pa samo o sv. 3 kraljih) tudi kruh in sol za ljudi in živino. („Illustr. W elt“ XXIII., str. 216.) Koračimo dalje! — Nekateri Slovenci po Kranjskem devajo na sv. večer poleg božičnika na mizo tudi opravo (obleko) . . . in posej (otrob*), ki se potlej spravijo in kedar zboli' kako svinjče primeša se jih prgišče (pest) oblojam, ali se jih pa da nekoliko povžiti domači svinji, kedar ima mlade, zato da ne more nič na- škoditi mleku. (Semič. Po ustn. por.) Prim. „črt,ice“ 12, kder se čita, da položi štaj. Slovenka poleg ,stalnika‘ [božičnika] v bel prt zavitega, molek in velik pisker ,pšeničnih otrobov,1 in da so ti otro.bi baje dobri ,za bole­ čine v zobeh in soper grižo1 . *) Beli Kranjci vele: .otrobe' [ž. mn.J otrob; tako tudi ,prgišč1 (ž.) a ne prgišče. J. N avratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. 179 Kočevarji devajo na badnik k božičniku na mizo vsakoterega žita, ključe, žlice, nože . . . in jarem in to, jarem zato, da se voli redijo in da ne cepajo. Za druge naštete stvari moj svedok (mlad dečko) ni znal uzroka; samo za nož je rekel: Kdor ima sabo tak nož, ni mu se treba bati nikake čarovnice. (Mlaka = Moos, blizu Kočevskega mesta — na jug.) Kdor bi se na badnik ali kesneje, dokler je božičnik na mizi, naslonil s komolcem na mizo ali pa celo sedel na njo, izhitili bi mu sev po komolcu ali pa po . . . životu tvori (Meti.). Ce božičnega dne kak stranski človek prvi pride v hišo (pra­ vijo mu ,gost,‘), mora vsaj na nekoliko časa sesti, zato da je po­ tlej dosta piščancev pri hiši. (Bel. Kr. — L. Gojko. „Kresu 1881, str. ‘ 241.) Hrvati vele takemu gostu ,polažaj‘ tudi ,položaj1 (sic). ki mora (vsaj v Slavoniji) stopiti najprej v kuhinjo in sesti k ognjišču. Gospodinja mu prinese v rešetu ,Žitka1 , ki ga da on živadi! Nekod posujejo tudi ,poležaja‘ se Žitkom. (Ilič 100.) Srbi pravijo takemu gostu (nalašč naprošenemu' ,polaznik‘, ,polažajnik‘, tudi ,polaženik‘, ki mu pa, posajaje ga, izpodmikajo ,stolico1 , da sede na tla, ako se da . . . p rovariti. Ogrinjajo ga s ,ponjavo' (debelo odejo, Bettdecke), zato da bi se delala tako de­ bela smetena po mleku. Cit. dalje v ,,Glasn. srps.“ 22, 126. ,Hrvatski Slovenci* na božič ne vidijo radi, če pride vjutro najprej ženska v ,hižo‘ ; kajti če pride moški, ondaj bode tisto leto dosta ,pipličev‘ (piščancev) ; ako pa pride ženska, ondaj ne bode ,pipličev‘, nego sekire rade ,zvaljujejo‘, t. j. krhajo se tako, da se izvali (odleti) kosec ostrine. (I)obra. Po ustn por.) Angležem značilo je še 1 . 1585. nesrečo (ogenj itd), če jena božič kakšna ženska prva stopila na hišni prag, srečo in blago­ slov pa, če je stopil nanj (prvi) kakšen mož.. („Freya“ 1866, str. 297.) Naj priobčimo kot zvršetek božičnim vražam še nekoliko starih slovanskih in tujih praznoverskih običajev, kakoršnih pa, kolikor je nam znano — ni po Slovenskem; če se je pa kaj takega vendar ohranilo v kakem slovenskem kotu, — pride morda vsled tega na dan tako, kakor so prišli ,ponavljevalni glagoli4 stopram po naši razglašeni dvojbi - pred 25 leti. „Glasn.“ 1860, str. 44. Rusi, Rusini, Bolgari, Hrvati, Srbi in Slovaki*) razstiljajo na božični večer slame ali sena v sobi . . . po mizi ali pa po tleh ter imajo pri tem posebne praznoverske običaje. Rusi ,na Ukraj[i]ni‘ in v ,beloruskih krajih razstiljajo snop slame po tleh (v prednjem kotu), a sena po mizi — pod prt. Pri večerji potezajo po nekoliko bilek sena izpod prta ter pre­ rokujejo po njihovi dolžini, kako visok bode lan ; ali pa izpulijo *) Tudi Poljaki. Prim . Kolb. XVI. 101— 102; Szujski, 36; B. kal. 16. 12 * 180 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vera. iz snopa slamko: če je ,s polnim klasom', bode drugo leto rodo­ vitno, če pa ,s praznim1 , — nerodovitno. (Afan. III. 743.*) Do malega tak običaj imajo Hrvati v Slavoniji. čim se na ,badnjak‘ zmrači, nosijo v sobo same slame ter jo razprostirajo ,po stolu1 (mizi) — ,pod stolnjak1 (prt), ali pa pod ,vrečo1 . Kateri izvleče pri ,obedu1 izpod ,stolnjaka‘ ali pa izpod vreče najdaljo slamko (,slanjku‘ ), oni bode najdalje živel. (Ilič med 94. in 101. str.) Srbi imajo drugačen običaj: „U oči Božiča, pošto se bad- njaci unesu u kuču i nalože na vatru, uzme domačica slame i kvočuči (a za njom djeca pijučuči) prostre po sobi ili po kuči, ako nema sobe.“ (Vuk: „Život i obič. 3.) — V Srbiji biva vse tako, samo da se ,unosi‘ slama zvečer še pred ,badnjakom‘ (panjem). „Glasn. srps.“ XXII. 122. „Večeraju na vreči, a ne na trpezi (mizi)“. — Vuk piše ondi (4) tako: „Na Božič se obično ruča s vreče (prostre se prazna vreča mjesto čaršave ili po čaršavi) i ,sofra‘ (miza) se ne diže (niti se kuča čisti) za tri dana.“ Prim. „Glasn. srps.“ XXII. 123 in 127. V ,Boci‘ (Boki) pa jedo s ,slamnice‘ od badnjega dne do maloga Božiča. Vuk ondi, 5. — Uzrokov nam ne pravi. „0 Gruži (v Srbiji) ono uže (povreslo), v kom je doneta slama, da se pospe po kuči u oči Božiča ne dreše, nego slamu izvuku iz njega, a njega ra[z]šire, oko vreče, na kojoj večeraju pa sutra mame kokoši u njega i nabrane, da bi one dobro nosile jaja i ne raznosile ib po mahali.0 („GI. srps.“ 22, 123.) Drugod p a: od božitnje (sic) slame gdekoji nose na njive, da bi bolje rodile. Gdje- koji udaraju rogom od božitnjega peciva [pečenke] vočku ne- rotkinju**) govoreči: „Ja tebe rogom, a ti mene rodom.“ ***) Vuk ondi. Nekateri Srbi se po trikrat zagroze drevesu se sekiro (,sje- kirom1 ), t. j. jeden zamahne, a drugi ali žena mu reče: „ne si- jeci rodi[t]če!“ Tako trikrat zapored; a nato veli, da bode ro­ dilo. — Vuk ondi 5— 6. Vrč. „Srbad.u 1876, str. 12 (6). Morasvki Vlahi se pa drevesu ne groz6, nego ga . . . lepo prosijo. Cim namreč (ubožnejša) gospodinja umesi testo za bo­ žični kruli, gre na vrt in boža drevo z obema rokam a, (katerih se drži še testo), in pravi: „Stromečku, obrod’, obrod’ !“ (Kulda 102; Bartoš „Osveta 1880, I. 454.) Meklenoborški Nemci pa nerodovitno drevo celo darujejo, vtikaje mu (na staro leto) v razpoko kakšen novec. (Busch, 108.) *) Nekoliko drugače biva to pri Eusinih in Poljakih v Galiciji. „B. k al.“ 15. **) Fonetično t za d: (nerodovitno sadno drevo). ***) T. j. : a ti [obdaruj] mene z rodovitnostjo. J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 181 Bolgarka natrese na badnik (,budnik‘ ) pred večerjo po sobi čiste slame, pogrne mizo z belim prtom ter dene na vse 4 ogle po nekoliko bilek slame in po toliko glavic česna, kolikor je dru­ žine v hiši, na sredino pa pest pšenice, s kadilom pomešane. V nekaterih krajih puščajo slamo (kakor Srbi) po tri dni na tle h ; potlej jo skrbno zbero ter podlagajo perotnini, da bi se bolje re­ dila. G. Czirbusz. „Die siid.-ung. Bulg.“ („Volk. Oesterr.-Ung.“ XI. 1884; 372— 373.) Poljaki (na Poznanjskem) jemljo lepe slame k polnočnicam (,na jutrznie1 ) in k rani maši [„na pastoraIkaa]. S to slamo ob­ vezujejo potem sadno drevje v sadonosnikih („drzewa owocowe w sadach"), zato da bi bolje rodilo. Tako obvezujejo po večerji, se senom iz snopa, prinesenega v liišo pred večerjo, drevesa na vrtu (,w ogrodzie1 ) . . ., zato, da se ne bi gosenice zalegle na njih. (Kolb. IX, 115— 116); — na Lubelskem pa obvezujejo tudi s povresli (,powrosIami ze s!omy‘) iz prvega (navadnega) uzroka. (Kolb. XVI 102*). Slovaki (v Trenčinski in Turčanski stolici) puščajo lepo, dolgo slamo po goli mizi razstlano in pogrneno s prtom — vse božične praznike na njej. — Potem jo odneso ter obvezujejo ž njo sadno drevje ,zato da bi jim obrodilo.1 („Mednyanski Horm. Taschenb." 1829 Prim. Ilič 103.) Tudi Nemci obvezujejo ob tako zvanih „dvanajsterih nočeh" oziroma o božiču ali pa na staro leto skoraj povsod („fast all- gemein") sadno drevje se slamo ali s povresli (Strobseile) I. 14; Busch, 108. — To potrjuje R. Schulz s tem, da pripisujejo ger­ manski narodi slami še zdaj veliko važnost, a Skandinavci (Švedi) oplodno in celilno ali zdravilno moč, ter potresajo, zato o božiču (Juel-fest) vse sobe ž njo. Na Nemškem so — pise isti pisatelj — potresali nekdaj se slamo celo tla po cerkvah, dokler ni bila ta . . . ,poganska navada1 prepovedana. Serbi-Lužičani stresajo sadno drevje o polnoči, kedar se zvoni k polnočnici tudi samo zato, da bi jim lepo obrodilo. Han. „B. kal.“ 31. — Obvezujejo ga iz istega uzroka tudi s6 slamo. Veckenst. 43 7. čehi ,tresejo1 sadno drevje na sv. večer, kakor bi ga hoteli prebuditi iz zimskega spanja. Potlej vodijo roditelji deco — pred solncem na vrte, in kličejo tako: „Stromečku [drevesce] vstavej, ovoce (sadje) davej, dnes je štisdr^ den.“ *) Drugi božični dan hodijo v Kuj & vali (,Kujawy‘) gospodarji, opasani s povresli v cerkev. Vračajo se domov narojajo iz njih ,drobna' povreslica (,powr6šelka‘ ) ter obvezujejo drevje iz p r v e g a in d r u g e g a uzroka. (Kolb. III. 92.) 182 J. N avratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. Ponavljaje to pesmico, mečejo roditelji na drvo jabolka, a deca pobirajo *) vesela te dare, pojoč pri tem : ,Stromeček vsta- val, ovoce daval, že je štčdry den.“ Han. ,B. kal.1 31, kder raz­ laga to tako, da hočejo deca navzočo Morano [smrt, zimo] v dre­ vesih prebuditi v bodočo Živo [ = vzpomlad]. Znamenito je, da so hodili nekdaj tudi Nemci (v Turingiji) o božični dobi, t. j. o ,dvanajsterih nočeh1 sadnih dreves stresat (aufrutteln) ter budit, govoreč: „Baumchen, schlaf nicht, Frau Holle [ = Erdgottin itd.] kommt.“ Busch. 23 in 29. Po severni Nemčiji in po Sileziji zdaj celo streljajo v drevje (med veje), in to na staro leto po noči, zato da bi sadje obrodilo v novem letu. I. 14. Slišali smo (na str. 174), zakaj staj. Slovenci, kedar pridejo od polnočnice domov, pred kravjim hlevom, in to z blagoslov­ ljenim1 smodnikom ustrelijo. Tud Srbi streljajo o božiču, pa z navadnim (neblagoslovlje- nim) smodnikom na sam „božič, 1. u jutru rano, kad ustanu“ ; 2. „prije nego sjedu za ručak (obed), izbace po nekoliko puške“. Pa V u k („Život i obič.“ 4) ni dodal uzroka. Prim. „61. srps.“ 22.124. Da se strelja velikemu svetku božiču na čast in slavo, kakor si misli zdaj morda i narod, to brez dvojbe ni prvotni uzrok. Učenjaki trdijo, da so pogani z velikim ropotom (pokanjem z biči itd.) preganjali ,bčse‘ (zle duhe), misleč, da se ga boje. (Prim. Fr. Hubad „Letop.“ 1878 na str. 14, zlasti 2. opombo.) Pokanje z biči, ki se ni zatrlo še povse **), izpremenilo se je v streljanje še le v krščanski dobi, potem ko je bilo namreč izumljeno mnogo silnejše ,ropotalo1 — strelni prah ali smodnik, ki je rabil potlej, ter rabi še dan danes, (p ojača n s cerkvenim blagoslovom), tudi po nekaterih slovenskih krajih — zlasti soper čarovnice, ki so po praznoverskem nauku zlemu duhu verne služabnice in družabnice. „česar se pa boji zli duh, — tega se boji gotovo tudi njegova drhal,0 — tako so menda modrovali ne­ vedni ljudje v oni mračni dobi. — ,Quod erat demonstrandum.1 Prim. tudi Fr. Hub. pri Šum. „Die Slovenen“ (X. 96). Dodatki. Na stran 130 (4. razst.): Da je ponedeljek ruskemu narodu res nesrečen dan, potrjuje tudi Afanasjev 11 1 , 252 (3. op.). „V 'i> ponedeljniki. ne dolžno, načinati. dela i vyezžatii na dorogu“ *) Beli Kranjci rabijo (s Hrvati in Srbi vred) glagol za imenovalnik ,doca‘ zmčrom v m nožini; neki Slovenci pa le v jodnini. — Oboje je pra­ vilno. P rim .: „Gospoda so šota1 1 in ,gospoda se šetajo1; ,družina dela in — delajo1 . To o tej priliki samo zato, kov je nekdo pred nekoliko leti razglasil pravilo, ki zameta našo staro ndrodno rabo, pa po krivici. K riva (nena- rodna) raba je pa jdecam1 (pravo: ,deci‘) kaj dati itd. — Pis. **) „Črtice“ G4. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 183 [hoditi na pot]. „ Posej vt> ponedeljnikb, budeši> bezhlšbnikfe® — pravijo kmetje ,Rjazanjske gubernije.1 — A zakaj pravi ruski narod, da je ponedeljek nesrečen dan, tega nam ni priobčil ni Afanasjev. — Na str. 133. (1. razst.): Da je pa ruskem u narodu i sreda nesrečen dan, o tem molči Afan I. ‘ 242, ponavljaje ondi samo pripovedko o (zlobni) „Sredi“ iz Hudjakova veliko-ruskih pripo- vedek. Na str. 178. (5. razst.): Po drugem ustnem por. devajo nekateri Semičarji k božičniku tudi pšenice, ključe in nož, — pšenice (menda) zato, da bi obrodila v novem letu, a nož zato, ker pravijo, da kdor ima sabo tak nož, da mu ne more na- škoditi nobena moč. Za ključe mi pa moj poročevalec ni znal povedati nikakega uzroka. (Dalje drugo leto.) Popravki: čitaj na str. 118. (v opazki): . . . caragus, carajus | = sortilegus]; 125. v 3. v rs ti: . . v usodo; Na str. 131. 27 ostalo je : „v Beči“ nam esto: v Beču . . . in še neko­ liko takili „slučajov.“ 133. 30: sprf.n/; — 135 7 : IIA T T > K T > , petek« ; 142 (v 2. o p .): . . častili Merkurja najbolj, ter mu itd .; 152. 3 : štajerski in koroški Slovenci in G orenjci; 156. 13 : ,kračnn, kolad* ali koleda; 156- 28: (na badnik); 166 (v 1 op.): Bolgari ne sklanjajo imen p o p o ln o m a -, 170. 6 (od zdol.): m ejnikom ; 171 (v 2. o p .): . . . v cčrkvi, — stojfi itd. N am esto: nCeski, a, o“ čitaj povsod dosledno: češki, a, o (po dom at- le m preglas) u). Iz važnoga uzroka priporočamo starejšo (tudi srbo-hrvatsko) rabo, da bodo je d in o s t večja v pisavi s lo v e n s k i in ju g o s lo v a n s k i sploh. Pisatelj. O ^ . 9