đj^ ^^ j^f Goreniskj časnik od leta i947 \j\m/ it^v Prvi predhodnik tedkik gorenjc tm 1900 PETEK, 9. FEBRUARJA 2007 Leto LX, št. 12, cena 1,21 EUR, 2.90 SIT» 19 HRK Odgovorna urednica: Mafija Volčiak Casopts izhaja ob torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov «'m'w.gohen skjülas^st Minister za šolstvo in šport Milan Zver se je pogovarjal z lastnik! zemljišč v Planici, na katerih namerava država zgraditi nordijski center. Jože KOSNJIK, Anka Bulovec v projektu. Načrtovalci ure- S pogovorom v Planici je ditve nordijskega srediSia v bil zadovoljen tudi župan ...................................... Plarud, v katerem naj bi bilo Kranjske Gore )ure Žerjav. Planica • Minister Milan že leta 2010 srvetovno prven- "Ocenjujem ga zelo pozitiv- Zver, ki je nad sto lastnikov stvo v poletih, so optimistični no," je povedal za Gorenjski glas. "Se posebej se mi zdi pomembno, da nihče od last- pozval, nai se odločijo, ali tudi zaradi rezultatov ankete, bodo zemljišča prodali ali jih s katero so lastnike zemljišč dali v dolgoročni najem, je spraševali za njihovo mnenje nikovzemlpč ne nasprotuje bil po sestanku zadovoljen in o gradnji športnega srediSča. projektu, kar je potrdila tudi prepričan» da bo okrog sto Okrog 90 odstotkov lastni- anketa med lastniki. Kolikor milijonov evrov vredno kov se )e izreklo za ureditev poznam stališča lastnikov športno središče v Planici Planice, drugi pa se niso zemljišč, bi bil zanje najpri- končno le zgrajeno. Nekateri opredelili. Po ministrovem memejši dolgoročni najem. lastnÜd zemljišč na območju mnenju pa je pomembno, da Dogovorili smo se, da se skakalnic so povedali nekaj nihče ni bil proti projektu, ki bomo ponovno srečali aprila, pomislekov, vendar so bili bo poleg rekordnih poletov kjer se bomo lahko že pogo- vsi za to, da se Planica uredi prinesel Planici in Ratečam varjali o konkietnili predlo- in da se za sramotno dolgo tudi dobiček in hitrejši raz- gih. Kranjskogorska občina urejevanje doline skakalnic . Na torkovem sestanku v je za ureditev Planice in za pod Poncami najde partner- obnovljenem domu v Planici zgraditev sodobnega nordij-stvo zainteresiranih in zago- so se dogovorili, da se apriJa skega središča, kakršne iina- tovi sodelovanje sodelujočih znova srečajo. jo po Evropi. " ureditev Planice Minister Milan Zver med lastniki zemljišč fn novinarji / fotc.Anu suUy^ Na otok na lastno odgovornost Strokovnjaki naj bi v tem mesecu odločili, kakšna bo prenova objektov na Blejskem otoku, ta čas pa se za obisk Blejskega otoka lahko odločite na lastno odgovornost. Viu^aStanovnjk Bled - "Po novem letu smo bih dvakrat priča padanja opeke s strehe, in sicer prvič s strehe mežnarije, drugič pa s strehe cerkve. Obakrat so bili turisti v bližini. Po posvetovanju z odvetnikom glede odgovornosti, ki bi bila v primeru nesreče ogromna, smo se odločili, da za en mesec zapremo otok. V tem mesecu bomo dali pregledati strehe, in kjer bo treba, bomo strehe zavarovali. Potem pa bo stroka povedala, kako bomo ižvedli obnovo ' nena- den ukrep, za katerega so se Blejski pletnarji te dni nimajo veliko dela, kot kaže, pa ga pred dnevi odločili pri Druž- bodo vsaj do konca februarja imeli še manj. bi sv. Martina (njen ustanovitelj je župnija Bled) pojasnjuje Danica Sebanc in dodaja, da so združenje čolnarjev ter podjetje Carman^^d. o. o., ki posoja male Čolne, obvestili, da za obiske Blejskega otoka v tem času ne prevzemajo odgovornosti. "Res smo minuli torek dobili obvestilo, prvič s priporočeno pošto, da naj goste, ki jih nameravamo peljati na otok, obvestimo, da se tja podajajo na lastno odgovornost," pravi predsednik sekcije blejskih pletnarjev (trenutno jih je štiriindvajset) Marjan Žvegelj. ^ 4. stran POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA SKA BAN BoMka ^ fu^^if^ttf^j^^ p^ GerlitžeN Do 100'Cm prSičS 7,5 km smuka v do(mo KI osterie odprta! ghija pot do smučarskega veselja - ie ftVitech Osslach«- Se«« do htiütx KanzeJbahnl ^ « ^ EXPO 1. MaAiMdni t^sm WTM>AIOMU OOVflMKD < HOmSKE OPPE 12 CO AKTUALNO Statut je v prvo padel I mestni svet je po posveto» u predstavnikov svetniških sku» pin. ki potekalo ia zapmmi vrati. i obravnavo osnutka statuta obćme. Zi n;egov sprejem potrebna dvotretjinska večina glasov svet- n 3 KRONIKA Večino avtomobilov razrežejo Približno 70 ödstötkov ultr^derih vo-2'\, predvsem iz srednjega in nižjega cenovnega rarreda, tatovi razrežejo v tako (menovanih irnih garažah. Lani je na Gorenjskem izginilo $2 motor- i\, od tega 22 avtomobilov. RAZGLEDI Koliko plačujete za smeti? Danes objavljamo, kakine so cene komunalnih storitev po gorenjskih občinah. Oi>Čine so jih do uveljavitve zakona o kontroli cen no doloma e, zadnja eta pa nad bed! država. Tako kot voda bodo tudi druge komunalne storitve vedno dražje. 9-11 KMETIISTVO VREME Krava Roža ima četverčke i Danes bo oblačno spcukMmm. ] Po nižinah bo d^evaio. Jutri Na Zelenarjevi kmetijt v Spodnjem Podjelju v Bohinju je krava Roža po- vrgla ietver^ke in v enem popoldnevu poveg'g{as.sl GORENJSKI GLAS petek, 9. februarja 2007 KRATKE NOVICE lju8ljana Janša je predlagal Iztoka jarca Vlada je na sredini seji zaradi prevzema nove dolžnosti od-pokllcala Iztoka jarca» rojenega leta 1963, s funkcije slovenskega veleposlanika v Izraelu, na katero je bil imenovan av-gusta 2004. Iztoka jarca je v sredo predsednik vlade janež janla predlagal za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je v letih 2001-200426 delal kot državni sekretar Državni zbor bo o prediogu glasoval v začetku marca. Predsednik vlade Janez janša je zapisal, da ima kandidat bogate izkušnje na področju, za katerega je bil predlagan. Ker je bil med pogajalci za vstop Slovenije v Evropsko unijo in je -deloval tudi na slovenskem predstavništvu pri Evropski uniji, zelo dobro pozna evropsko kmetijsko politiko. Njegove izkušnje bodo še posebej koristne med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, j, K. L)UeL)ANA Sprejet poslovni načrt za Žirovski Vrh Vlada je sprejela poslovni načrt družbe Rudnik Žirovski Vrh, javnega podjetja za zapiranje rudnika urana, za leto 2007. Poslovni načrt je osnova za zapiranje in trajno prenehanje izkoriščanja uranove rjde ter za preprečitev posledic rudarjenja. Letos naj bi nadaljevali zapiranje odlagališča Jazbec ter začeli sanirati odlagališče Borit. J. K, arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas • Knjigo prejme TONE PAVLIC iz Radomeii KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu janež Petek, ki bo letos praznoval 80. rojstni dan, in žena Ana, leto dni starejša, stanujeta v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem. Poročena sta 52 let, v zakonu se jima je rodilo pet otrok. Živita v Janezovi rojstni hiši, ki je stara kmečka hfSa, ie danes ogrevana le na drva. janež je po pokficu kovač, 28 let je bil zaposlen v Planiki, popoldne pa je delal na kme- tiji, kjer deia n ni zmanjkalo. Tudi danes imata v hlevu . ft IH Ana in lartez Petek deset glav živine, tri krave dojilje ter bike in teleta, za katere skrbita sama, Vsako jutro rada spijeta belo kavo s sveže na-molzenim mlekom. Ker kmetija obsega tudi kar precej zemlje, ki jo je treba obdelovati, sta vedno vesela sinove pomoči, ci živi v sosednji hiŠi. Na Gorenjski glas sta naročena od leta 1949. Ana v njem prebere povest, Janez pa najprej pregleda osmrtnice, nato pa izlušči vsebine, ki ga zanimajo. Pravi mu Gorenc". Ker zelo rad bere, si v njem želi veČ odlomkov iz II knjig starejših pisateljev. Ob dopoldnevih, ko je čas za jemanje zdravil, poleg Časopisov rad prebira tudi romane. Čeprav so mu pred nekaj leti vstavili spodbujevalec za srce in ima težave s pljuči, ima veliko energije. Ob koncu mojega obiska pa s ponosom povesta, da se vsi otroci in vnuki vsako nede-Še vedno radi zberejo prf njima. D. K. Sorodstvo za vlado sporno Vlada je v sredo obravnavala pobudo kandidata za škofjeloškega župana Dušana Krajnika, da bi sorodnikom kandidatov prepovedali članstvo v volilnih organih. • i i « Jože Ko§n[ek vah, verjetno zainteresirani za določen rezultat volitev", Škofja Loka - Ker se je kandi- je zapisala vlada. V stališču datu za župana občine Skof- do Krajnikove pobude je še ja Loka Dušanu Krajniku zapisala, da bi izločitev so- zdelo sporno Članstvo naj- rodnücov iz volünih organov ožjih svojcev enega od kandl- povzročila znatne težave. Če datov za župana v volilnih bi uporabili 35. člen Zakona organih (na take primere so o splošnem upravnem poop ozarjal i tudi v nekaterih stopku, kj ureja izločitev drugih občinah, na primer v uradnih oseb. bi morali izlo-Izoli), je dal pobudo Ustav- čiti širok krc^ sorodnikov in nemu sodišču» naj oceni za vsakega Člana preverjati, ustavnost 25. člena Zakona o ni morda bolj ali manj od- volitvah v državni zbor. ki daljen sorodnik kandidata- tako ravnanje dopušča. Kraj- nik ie menil, da je s tem krše- c)ušan Krajnik: no načelo enakosti (14. člen ^ikon je protiustaven ustave), načelo enakega varstva [zz. člen ustave) in nače- Za mnenje o stališču vlade lo enakosti volilne pravice do pobude za oceno ustavnosti 25. člena zakona o volitvah v državni zbor smo (43. Člen ustave). Ustavno so- dišče pred odločanjem prosilo za stališče vlado, ki je vprašali tudj njenega predla- na seji v sredo menila, da gatelja Dušana Krajnika, taka ureditev ni sporna. V Povedal je, da je kljub stal- obrazložitvi je zapisala, da so iSču vlade, da 25. člen ni v volilni organi kolegijski in nasprotju z ustavo, pluralno sestavljeni, v kate- prepričan, da bo ustavno rih odloča več posameznikov sodišče v oceni ustavnosti in ne samo eden, zato očitki tega člena Zakona o volitvah Dušan Krajnik / foto,ima Dok o protiustavnosti ne držijo, v državni zbor odloČilo nje- Izlo^itev IZ volilnega organa mu v prid. "V moji pobudi je varstva pravic (22. Člen us-zaradi sorodstvenega raz- toliko elementov, ki se tave) in na načelo enakosti m merja z osebo, ki kandidira, navezujejo na načelo splošnosti volilne pravice 22. in 43. člen, ne pa tudi i., 2. in 5. Prepričan sem, da bo ustavno sodišče u bi bila potrebna, če bi nalogo demokratičnosti (1. člen us- (43. člen ustave). S stališča protiustavnost spornega čle- voliltiega organa opravljala tave), na načelo suverenosti teh Členov 25- Člen Zakona o na zakona, ki ne ureja posamezna oseba. Pluralna ljudstva {3. člen ustave), na volitvah v državni zbor ni vprašanja nezdružljivosti seslava in kolegijsko odloča- načelo pravne države {2, člen skladen z ustavo. Ocenju- funkcij in izločitve člana vo- nje sta zagotovilo za zakoni- ustave), na načelo enakosti jem, da je vlada pri spreje- tost, "četudi so sorodniki pred zakonom (14. člen us- manju stališko TuŠek, Prešernov kip pa oblikoval Bojan Špenko. Likovni dogodek se je zlil v večer poezije in glasbe. Prešernove pesmi sta recitirali Greta Kutnjak in Andreja Rakovec, lastne stihe pa Vesna Mugerli - Pomlad. Nastopil je mešani pevski zbor Maj, ki ga vodi janež čadež. Družbo sta razvedrila Nejč Slapar s harmoniko in Matjaž MInatti s kitaro (na sliki). Kot je povedal slikar Tu-šek, so srečanja umetnikov ob Prešernovem dnevu že tradicija gostilne. S. S. Z mamf po MOVA äcztveiia Bell vrhevt OoSptnitov l7.3v t otoki 319, Domovina papeža Benedikta XVI. 31.3., 6on Hamolatfa 3J. Pustavanja 17.2., 8eR«ikl karneval 17.2, Severn «a ljubitelj rastlin 10.3., Vai dan 2d dan žena 10.3„ Zugspitze 3.3., Nakupi v Trrtu 15.2. 3.3„ 15.3, Predstavitev klasične Grčije z Meteore. v torek, ]3.2. ob IS.OO un v hotelu Krek v Uscah. Zaradi la^e tehnične uvedbe potrdite sv0}0 udeležbo nd nai telefon. KRANJ ŽICtOKA M/Sl 70 30S RADOVLJICA 04/S3 70 44S TKŽIČ 9S0 UUeUANA »lib 0«/57»420 AtPCrOUA .'s ^It ismrn Naklo bilo brez pusto Na akademiji ob stoletnici organizirane kulture v Naklem so nastopile razne skupine. Za delo se je vsem zahvalil župan Občine Naklo janež Štular. Naklo • Leta 1906 v Naklem so ustanovili Bralno društvo, kjer so se prvič družili ljubitelji kulture. Seveda Je tod klila slovenska beseda in pesem med preprostimi judmi že prej, je dejal predsednik Kulturnega dmštva Dobrava Naklo Marjan Ba-bič na akademiji ob stoletnici organizirane kulture kraju. V kulturnem domu, ki so ga dogradili po drugi svetovni vojni, je spet oživela igralska in pevska dejavnost. Od leta 1949, ko je društvo dobilo današnje ime, so njegov utrip spodbujali mnogi ljudje. Preteklost so posebej zaznamovali učitelj |ože Kožuh, sklada- Petje je v Naklem od nekdaj priljubljeno, kar dokazuje tudi zbor Dobrava. tel j in pevec Tine Zelnik ter rezbar )anez Vovk, fe spom- Miha Štefe je pripravil sce- Naklo brez nrih pusto. Smi- upokojencev Naklo, učitelj- sel njegovili bes^ je potrdil ski pevski zbor OŠ Naklo, r>ester kulturni spored, Id sta vokalno instrumentalna sku- govornik med sloves- narij akademije, ki so jo po-nostjo v sredo. Poudaril jc svetili tudi slovenskemu le, da je imela kultura vedno kulturnemu prazniku. ga povezovala Anja in Aleš. pina Odsev, igralki otroške- svoj prostor tudi v Šoli m Zbrane v domu Janeza Fi- Občinstvo so navdušili me- ga oledališča Živčki iii skupi- župniji Naklo. Del razvoja lipiča je nagovoril tudi žu- šani pevski zbor Dobrava, na Godci iz Nakla. Po prire- in današnje delo skupin so pan Janez StiJar, Ob zahvali članice dramske skupine ditvi je sledilo družabno sre- predstavili na razstavi v ob- vsem kulturnim ustvarjal- Eve Kuhar, kvintet Vedrina, čanje nastopajočih in obis- činski stavbi. Njen soavtor cem je ugotovil, da bi bilo folklorna skupina Društva kovalcev. Preddvorski razvojni projekti Občina Preddvor je še brez projekta večje vrednosti, s katerim bi lahko kandidirala na razpisih za državna ali evropska sredstva. Stofan Saje BSC v Kranju. Težava je v lijona evrov. Občina ima ve- vsaj del denarja od odvzete ....................................... tem, da njihovi predlogi ni- liko potreb tudi pri preskrbi pitne vode na njihovem ob- Preddvor - Na januarski seji majo regionalnega pome- MaČ in Možjance s pitno močju. Stane Bergant pa je občinskega sveta Občine na, zato bo težje priti do de- vodo, obnovi lokalnih cest razmišljal, da bo treba Preddvor je župan Miran narja. tn mostov, urejanju jezera Zadnikar med drugim sez- Od 15 predlogov so uvr- Ornava, adaptaciji vrtca na nanil zbrane s prizadevanji stili na seznam le tri: dogra- Zgornji Beli in še Čim. Ker za pripravo projektov, s ka- ditev kanalizacije v Bašlju terimi bi pridobili denar na skupno s kanalizacijo in to- bo morala zagotoviti do 50 odstotkov lastnih sredstev spodbuditi tudi prebivalce k prispevku v delu in denarju pri posodobitvah zelo zaostale občinske infrastrukture. Več o tem. razpisih države in evrop- plovodom za naselje Hrib v za vsako naložbo, se bo tre- ne so trenutne razvojne skih strukturnih skladov. Preddvoru za 420.000 ev- ba odločiti, kateri projekt možnosti, bo znano po ravnavi in sprejemu letoš- Občine Za zdaj imajo le nekakšen rov. zbirni center Preddvor bo imel prednost. Kot je seznam želja, ki ga usklaju- za 250.000 evrov in poslov- menil Bojan Lavrinšek, bi jejo z razvojnim centrom no cono Preddvor za 1,5 mi- se v občino moral vrniti njega proračuna Preddvor. Na otok na lastno odgovornost Strokovnjaki naj bi v tem mesecu odločili, kakšna bo prenova objektov na blejskem otoku, ta čas pa se za obisk Blejskega otoka lahko odločite na lastno odgovornost. i 1. stran opozorilo, saj mnogi želijo cih, saj marca na Bled že za- marcu. O tem. kako naj bi na otok tudi zato, da si Bled Čnejo prihajati tudi skupine potekala obnova (in pred- "Ker je bila še v soboto na in okolico ogledajo z otoka turistov," je v imenu blej- vsem kdo jo bo plačal) pa otoku maša, me preseneča in ne zgolj zaradi obiska cer- skih pletnarjev še dodal nenadni ukrep, vendar ga kve. Je pa v tem času za nas, Marjan Žvegelj. bomo mi seveda spoštovaU pletnarje, res bolj ali manj bi se prihodnji teden dogovarjali tudi na sestanku Tako naj bi do konca tega pri blejskem županu janežu in zato sem nanj že opozoril "mrtva" sezona, saj sem meseca morebitni turisti na Fajfarju. "Od napovedanega kolege pletnarje, ki jih je si- sam na primer v zadnjem Blejski otok lahko prihajaU sestanka z županom Bleda cer te dni ob jezeru bolj mesecu na otok peljal zgolj zgolj na lastno odgovornost, pričakujemo odgovor, ki bo malo. Težko rečem koliko štiri turiste. Bolj pa me skr- predvidoma pa naj bi objek- v dobro blejskega turizma. turistov bo upoštevalo naše bi. kaj bo v prihodnjih mese- le na otoku odprli spet ob tem pravi Sebančeva. GORENISKI GLAS petek. februarja 2007 GORENJSKA 5 v Sto let Eie Zbontar Gospa Eia se je rodila 6. februarja 1907 na Rakeku na Notranjskem, Suzana P. KovaČiČ drugo svetovno vojno je na študija preselila v Ljubljano. ............................................................................Rakeku odprla svojo trgovi- Eia se je tedaj zaposlila v Kranj • Eia Zbontar je vital- no z mešanim blagom. Lju- Mercatorju kot trgovka in v na stoletnica z dobrim spo- bežen jo je odpeljala iz rodne tej službi je ostala vse do minom. Še vedno je na teko- Notranjske na Gorenjsko. upokojitve. Medtem je tudi Čem z dnevnim dogajanjem. Poročila se je 2 Ivanom iz hči Nataša konČaJa študij. saj prav vsak dan prebere Ča- Sp. Upnice pri l^covem in Po moževi smrh se je dru- sopis. Gospa Eia, njen dekli- nekaj časa je družina živela žina leta 1983 preselila v noski priimek je bil Zupan, se na jesenicah, kjer je imel vozgrajeno hišo na Kokrico je rodila 6. februarja 1907 na Ivan krojaško podjetje; za- pri Kranju. Eia ima vnuke Damjana Pogačnik Petemel Rakeku na Notranjskem. tem pa so se preselili v Sp. Urško, Alenko in Blaža ter iz Zdravstvenega doma Družina je bila velika, pri Upnico, Ko je sin, prav tako pravnukinji Spelo in Nežo. Kranj, ki se me je s čestidco hiši je bilo osem otrok; ELa je Ivan, končal Šolanje na Družina za mamo Elo lepo bila druga najstarejša. Izuči- kranjski gimnaziji, se \e cela la se je za traovko in Se pred družina zaradi njegovega skrbi. "Za moje zdravje pa zelo skrbi zdravnica dr. spomnila tudi ob mojem visokem jubileju»" je povedala Eia Žbontar. Ustanavljajo gasilsko zvezo Osem prostovoljnih gasilskih društev v občini Cerklje bo ustanovilo svojo gasilsko zvezo PCD Cerklje se bo kmalu selilo v nov gasilski dom. Simon Šubic njene ukinitve. O pravilnosti njihovi nameri sta že izrazila Cerkljah, kjer letos praznuje- ..................... naše odločitve pa bo sodil tudi Gasilska zveza Slovenije jo 115 let od ustanovitve gasi- občini Cerklje čas/ je razložil Blaž Kaple- in domači župan Franc Če- skega družtva. Zato so še bolj veseli, da se bodo kmalu vse- Cerklje - bodo kmalu ustanovili svojo nik, občinski gasilski pov gasilsko zvezo. "Gasilsko nik in član iniciativnega od- zvezo Cerklje želimo ustano- bora za ustanovitev Gasilske tvih potekajo redni letni ob- občina zgradila ob Cesti v Po- buij, je pojasnil Kaplenik. Te dni po gasilskih druž- ili v nov gasilski dom, ki ga je viti, ker bi radi gasilstvo v ob- zveze Cerklje. čni zbori, na katerih ustanovi- lieo. PGD Cerklje, ki je osred- čini spravili na višjo raven in Predsedniki in poveljniki tev samostojne gasilske zveze nja gasilska enota v občini, je v samostojne okvire. Pred- vseh osmih prostovoljnih ga- prenileva še članstvo. Izstop svoj stari dom že prodalo, s vsem starejši čiani so navdu- süsldh druitev v občini Cer- iz sedanje Gasüske zveze Ko- kupnino pa bo poplačalo del Seni nad našo idejo, saj smo kije so že podpisali pismo o kra in ustanovitev lastne so stroSkovt^adnjenovegaob- V Cerkljah svojo zvezo že nameri za ustanovitev Gasil- tako že potrdili na Šenturški jekta in tako postalo njegov imeli. Letos mineva 55 let od ske zveze Cerklje, podporo Gori, Zgomjem Bmiku in v solastnik. Zidali po dolgem in počez Boštjan Bogataj Vse pobude bo presodilo ba zasebnim investitorjem, Gorenja vas • Občina Gore- kmetijsko ministrstvo ki želijo na lastni zemlji (po- Največ pobud gre v smeri dedovani) zgraditi dom za nja vas-Poljane je lani začela gradnje zasebnih hiš, Mo- lastne potrebe, gradnjo tudi razvijati novo strategijo pros- horičeva pa z žalostjo ugo- omogočiti. "Le malo naših torskega razvoja, ki so jo za- tavlja, da ni nobene pobude občanov si lahko privoSä. da upali Domplanu. Marjeta po oživitvi starejših hiJ. Sko- bi šli v Škofio Loko in kupo- Mohorič Petemelj pravi, da raj vse pobude gredo v raz- vali zemljišče po sto in več so v fazi zbiranja zbrali 17S pršeno gradnjo, čeprav dr- evrov za kvadratni meter, pobud za spremembo pros- žavna strategija govori o po- Naj rajši ostanejo doma, pri torskega plana; "Skoraj vse zidavi znotraj poseljenih ob- nasinohranjajonašekraje, " so na območju izrazito raz- močij. "Veliko pobud za je menil Bogo Žun. Hkrati pršene gradnje, kar bo v na- gradnjo nastanitvenih cen- pa so se svetniki strinjali, da daljevanju postopka še velik trov je na območju Starega preprostih prekategorizacij problem. Nekaj pobud gre vrha in Podbrda. V obeh pri- celotnih območij iz kmetij- za prekategorizacijo zemljišč merih bo moral odločitev skega v stavbno zemljišče gozdnih v kmetijska 5ča ter iz slednjih v i. obratno oa vdiko r I sprejeti tudi občinski svet," je razložila M o horičeva. Svetniki so menili, da ie tre ne bodo dovolili. Tako na j bi se zgodilo tudi v primeru Žabje vasi. KRATKE NOVICE Kropa "Taleseni" za deveti pokal Kol ed nI ki KroparskI "taleseni" smučarji in ljubitelji smučanja po starem bodo jutri, v soboto, z začetkom ob 10. uri pripravili v Kropi že tradicionalni. deveti pokal edni- ki. Smučarji v stari smučar- ih opremi m o bodo pomeril v spustu po travniku za gostilno Jarem ter v skokih za pokal "svinjska glava'*, pred razglasitvijo rezultatov In družabnim srečanjem pa bo ie "posladek" za ljubitelje kulturne dediščine. Zaigrala bo tudi gorjanska godba. C. Z. Duplje Dupljanci peli Prešernu v čast t>iaó 25 let gojijo pevci moškega pevskega zbora Triglav Duplje običaj» da na predvečer PreSernovega praznika, 8. fe- bruarja, zapojejo pri znamenitih vodnih koritih v Spodnjih ZgOf Dupljah. Nekajkrat so se jim pridružile tudi pev- ke ženskega pevskega zbora Dupljanke. Tradiciji so ostali zvesti tudi letos. Pevci so v sredo zvečer pod vodstvom zbo-rovodkinje Nade Kranjčan najprej zapeli v Spodnjih Dupljah, nato pri koritu pod cerkvijo v Zgornjih Dupljah, večer pa končali s tradicionalnim druženjem na bližnji Sidetovi oziroma Rozmanovi domačiji. Čeprav letos ni bilo tako mrzlo kot lani, so Člani druSrva Kriva jelka poskrbeli, da poslu- ialcev in tudi pevcev ni zeblo. 1. K, Tržič Župana zanima kultura Ob slovenskem kulturnem prazniku se je tržiški župan Borut Sajovic udeležil več prireditev v občini. Prejšnji petek je obiskal območno srečanje odraslih pevskih zborov Tržič poje 2007 v Križah, kjer je namesto govora prebral Prešernovo Closo. izrazil je obžalovanje, da je Občina Tržič za reditve nastopajočih od drugod lani namenila 47 milijonov tolarjev, vendar vsi računi še niso plačani. O tej problematiki in o prihodnosti tržiške kulture se je župan pogovarjal z domačimi kulturnimi ustvarjalci na sprejemu, ki ga je pripravil zan}e 7. februarja popoldne. Dan prej je sodeloval tudi na proslavi v domu Petra Uza rja v Ročevnici, kjer so ga bili veseli starostniki in zaposleni. S. S. KRATKE NOVICE Kran) Krvodajalska akcija za zaljubljene u o enoto Klub Študentov Kranj v sode Rdečega križa Kranj organizira krvodajalsko akdjo, ki bo v torek, 13. februarja, v Ljubljani. Ker je ravno pred valenti-novim, 50 jo poimenovali Krvodajalska akcija za zaljubljene. Odhod bo ob 8. uri Iz parkirišča nakupovalnega centra Su» pernova v Kranju. Prijave sprejemajo na telefonski Številki 031/606 805. Vsak krvodajalec bo prejel kino vstopnico in presenečenje Kluba Študentov Kranj. S. K. Kranj Valentinova razstava na Primskovem v Ustvarjalnem ateljeju Maje Rogelj na Prirnskovem v Kranju je v dneh do 14. februarja na ogled Valentinova razstava, in sicer vsak dan od 9. do 11. ure in od 17. do 19. ure. Danes ob 17. uri bo v ateljeju klepet o zeliščih z Vero PrelovŠek, v torek ob 17. uri pa bo brezplačna otroška delavnica. S. K. Kamnik Zgodbe mojega kraja Učenci OŠ Frana Albrehta iz matične šole v Kamniku ter podružnic v Nevljah, Mekinjah, Tunjicah in Vranji Peči so v sodelovanju s kamniško knjižnico zaključili projekt, ki so ga izvajali v sklopu leta kuHure. "Uporabniki, torej tudi učenci, spoznavali dediščino, odkrivali svojo identiteto in različne kulturne ustanove. Splošne knjižnice smo to pobudo poimenovale naj bi v sklopu tega projekta v lanskem Zgodbe mojega kraja, v naši ici pa smo se dogovoril s šolskimi knjižnicami omenjenih šol, da bi se projekta lotil vsaka glede na specifiko šole," je povedala direktorica kamniške knjižnice 6reda Podbrežnik Vukmir. Učenci so v okviru projekta ustvarjali svojo prvo knjigo, spoznavali življenje pesnika Frana Albrehta in raziskovali etnološko dediščino v svojih krajih, j. P. ZABAVA V KRANJSKI GORI Sobota, 10.2.2007, ob 20.00 uri Pub I egender hote) Alpina MOŠKI VALENTIN z ženskim striptizom Sreda, 14.2.2007 Restavracija Fabula Valentinov romantični slow food, s presenečenjem za dame Pub Legende, hotel Alpina Valentinov romantični meni z živo glasbo in presenečenjem za dame VSEMire SI CASVDVOJEÜJ Petek, 16.2.2007, ob 20.00 uri Pub Legende, hotel Alpina Zabavazzapeijlvimi plesalkami « o fi 9 a T S Sobota, 17.2.2007, od 18.00 dalje Prireditveni lotor Arena pri hotelu La rix TRADICIONALNO P U ŠTOVANJE Z BOGATIMI NAGRADAMI S pevko Aiyo in Zahod bendom od 18.00 OTROSKO PUSTOVANJE (izbor naj mask) od 21.00 PUSTOVANJE ZA ODRASLE (izbor naj mask) VABLJENI! INFO:t031 208417 hit holidays K ran/ska Gora 6 GORENJSKA GORENISKl GL\S petek, o. februarja 2007 ZCLEZNfKI Kinologi v športni dvorani noloiko društvo Skofja Loka-Železniki jutri, lo. februarja, prireja tekmovanje v agilltyju. Začetek tekmovanja bo ob 10. url v Športni dvorani Železniki, med nastopajočimi pa bo tudi trikratna svetovna prvakinja SHvija Trkman. Med nastopajočimi bo veliko tekmovalcev z Gorenjske, ki se bodo tokrat pomerili v 3. dvoranski tekmi za zimski pokal Eukanuba. B. B. www, vo I kfiwaee n .si Cisto majčkene cene Popust do 600.000 SIT z4A-* RiM la J uAf IVi m mvìm, («m« »Htm« na Hill mMpovMy V iivMM /J fWOno AM^r M^jtAaBiV^Kc * * llftVKDI >a cWif JÄ-ZlfBl š ko f| a Lo ka Slovesnost za Kamnitnikom občina Škofja Loka in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Škofja Loka danes, ob i6. uri, vabita na slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom. Po spominski slovesnosti bodo delegacije odnesle vence tudi k spominskemu znamenju v Vešterskem mlinu, ki so ga Nemci zažgali 8. februarja 1944. V n|em so zgoreli partizani, ki so de a I v partizanski tehniki. Za sloves- nost pripravljajo bogat kulturni program. B- B. Gorenja vas-polj ANE Čadež imenoval podžupana Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, je s 1. februarjem imenoval dva podžupana, ki mu bosta pomagala pri vodenju in zastopanju občine. Na položaj podžupana je tako imenoval janeža Hrovata iz NSi in Dušana Marca iz LDS, Cadež trenutno županuje nepoklicno, kako bo v prihodnje, pa se še odloča, je povedal na ponedeljkovi seji občinskega sveta. B. B. Najsodobnejši CNC didaktični stroj Bo^an Bogataj vse komponente in orodja ..............................................................................kot stroji v modemih proiz- Skofja Loka • Škofjeloška vodnjah naSega gospodar- Šola za strojništvo sodi med stva," pravi direktor šole najbolje opremljene šole v Martin Pivk. Šola za strojnil- Sloveniji, saj želijo s kvali- tvo Ško^a Loka, ki zdnižu- tetnim praktičnim delom je tako srednjo pouka vajencem in dijakom šolo, ima letos skupno kar ponuditi možnost takojšnje 1200 slušateljev, za prihod- zaposlitve brez dodatnega nje Šolsko leto pa ponuja učenja. "Pred kratkim smo dva nova programa iziobra- v učilnice namestili najso- ževanja za poklic avtoservi- dobnejši stroj CNC avstiij- ser, ki združuje znanje avto- skega proizvajalca EMCO, mehanika in avtoelektrikar- ki je trenutno edini in hkia- ja ter avtokaroserist, ki zdni- ti naj zmogljivejši didaktični žuje poklica avtokleparja in takšen stroj v Sloveniji. Ima avtoličarja. 89.8 91.1 96.3 1 RADIO SORA prijiitvlj R^dio Sora d.a.o.. Kapucinski trg 4. 4220 Škofja Loka, tel,: 04/506 50 50, fa*: 04/506 50 60, e-maiì: infoca đic^-sora. si ibotlpjiwfinkupime i' ml \ 'fi sllb.^ll ( *l m %f%s\ /BOR m JEOCA KROfOV I 'I 'Ml 111 •'1 * N .1^1 ^'ii mmm * «bamölmb[H mmn Gorenjski Glds i I »i iPfi[VOO POUNIH flMK i.'^i n www.royriifiì-W.^i mmM D>V — siv /Mi V ^tito UCSTROEM Ù mrtosm^ KhanI REPUBLKA SLOVEhtUA USTAVNO SOOlŠĆE Števi 1 ka: U-I-33Ö/ 0&-10 Datum: 25. 1. ODLOČBA Ustavno sodišče |e v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem s pobudan^i Nevenke Grozine Iz Kranjske Gore« Damjana JensterJa z Sleda in MIlana Polaka Iz Gozd Martuljka, Mija Dasoviča z Kranjske Gore ter Mariana Skukana iz Kranjske Gore in Maruše Škopac Iz Ljubljane, na seji 25. januarja 2007 odločilo: Odlok o začasnih Gora (Uradn za zavarovan(e Gorenjske, št. 6/06) ODrazložitev v Obcin razveljavi. A. 1. Pobudniki izpodbijajo Odlok o začasnih ukrepih za zavarova/ije prostora v Občini Kranjska Gora (v nadaljevanju Odlok), ker je z njim na nezakonit način spremenjen 9, člen Odloka o prostorskih ureditvenih p0g0)ih za območje Občine Kranjska Gora (Uradni list, st. 37/02 - ur. p. b. - v nadaljevanju Odlok o PUP), kl območjem za stanovanja m kmetije določa dopustne namembnosti In dejavnosti- Z Odlokom naj bi bila spremenjena Odlok o PUP in namenska raba, določeria s prostorskim planom. Sorememba Odloka o PUP naj bi bila mogoča le po enaXem postopku, kot je predpisan za osnovni akt oziroma po skrajšanem postopku, določenim v 34. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS. št. 110/02 in 8/03 • popr. -v nadaljevanju ZUreP*i ). Pobudniki navajajo, da Izpodbijani akt predpisuje pridobitev soglasja občinske uprave, za kar naj ne bi bilo pravne podlage v ZUreP-1 in v Zakonu o gradìM objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nasi, - v nadaljevanju ZGO-1). Oprede ftve zgradb v 3. ć nu Odloka naj bi bile v neskladju z Uredbo o uvedbi in uporabi eno* tne k I asff ikac ij e vrst objektov m dotočivi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03). Občina naj ne bi predlagaia vpisa začasnih ukrepov zemljiško knjigo v skladu s tretjim odstavkom 62. člena 2ureP-1. Odlok pa naj bi bil pripravljen tudi brez programov priprave prostorskih aktov, kar naj Dl bilo v neskladju s tretjim ocfslavkom 83. člena ZUreP-l. 2. Pobudnika Marjan Skukan m Maruša Škopac kot lastnika objekta na območju, za katerega so predpisani začasni ukrepi, navajata, da sla pndoblla gradbeno dovoljenje za gradnjo sob za prenočevanje, ker na; ne podlagi izpodbijanega odloka gradnja apartmajev ne bi bila dopustna. Njun objeki naj bi bil še v gradnji, zato bi v primeru razve-iavìNe Odloka lahko zaprosite za spremembo gradbenega dovoljenja za gradnjo aparimajev. 3. Občina odgovarja, da Odlok ne spreminja prostorskih dokumentov občine, ampak jih le podrobneje definira. Namenska raba zerrv tjišč naj se ne bi spreminjala. Odlok naj bi bif sprejet za celotno občino, zato naj ne bi bila smiselna vknjižba začasnih ukrepov v zemljiško knjigo. Določba 3. člena Odloka naj bi podrobneje definirala stanovanjski hotel iz 6. člena Odloka o PUP. Določbi 4. In 5. člena Odloka naj bi pojasnjevali 1. in 2. točko 9. člena Odloka o PUP. Z začasnimi ukrepi naj bi se v strnjenih vaških naseljih omejevala gradnja večjih objektov, ki naj bi bistveno presegali stavbne volumne obstoječih stare)ših objektov. Gradnja večjih objektov naj bf bila dopustna le v novrh naseljih na obrobjih vasi, Z izpodbijano določbo 6. člena Odloka naj bi Občina omejila število stanovanjskih enot v posameznem objektu in s tem preprečila gradnjo večjih objektov. Z Odtokom na; bi bili podrobneje opredeljeni pogoji z.a posege v prostor. Vsi ti ukrepi naj bi bili vključeni v nove prostorske akte. ki naj bi bili že v pripravi. B. 4. Ustavno sodišče je pobudo Nevenke Grozina poslalo v odgovor Občini. Nato je pobude uradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo, ker so po vsebini er>ake. Zato teh pobud tudi ni pošiljalo v odgovor nasprotni udeleženki, saj je ta imela možnost, da odgovori na vse zatrjevane neskladnosti Odloka. Pobudnika Marjan Skukan in Maruša škopac sta lastnika nepremičnine na območju, ki se ureja z izpodbijanim aktom, zato izkazujeta pravni interes. Ker se navedbe v pobudah vsebinsko ne razlikujejo, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje pravnega interesa drugih pobudnikov. Ustavno sodišče je pobude sprejelo in glede na Izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zatcona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. 5. Odlok na območju, ki se ureja z Odlokom o PÜP. ureja prepoved gradnje, rekonstrukcije m sprememtse namembnosti obstoječih objektov in delov objektov v objekte In stanovanja za sekundarno brva- nje. Z določbo 4. člena Odloka je predpisano, da je na posameznih ureditvenih območjih dopuščeno le krajanom, ki opravljajo turistično dejavnost, da poleg treh stanovanjskih enot, namenjenih za stalno bivanje, uredijo se tri nastanitvene enote za turistično dejavnost pod pogojem, da pridobijo lokacijske pogoje in soglasje h gradnji, k; jih izda občinska uprava. Po določbi 5. člena v posameznih ureditvenih enotah vaških jeder novozgrajeni objekti ne smejo imeti več kot bivalnih enot, pri rekonstrukciji pa se štev Po določbi 6. č ena pa je v posamezn vršinah razpršene gradnje dopustna e z eno ne sme ureditvenih enotah in na posta novanjskih objektov 6. ZUreP-1 v določbah 31. do 84. člena ureja začasne ukrepe za zavarovanje urejanja prostora. Po teh določbah se prostorski ukrepi (ahko sprejmejo na podlagi programa priprave prostorskega akta. če obstaja utemeljena nevarnost, da bo sicer izvedba prostorske ureditve onemogočena aii močno otežena, oziroma da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe all znatno povečali posegi v pravice lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov. Po 2. in 3. točki drugega odstavka 31. člena ZUreP-1 se začasni ukrepi sprejmejo za širiNe naselja, ki še ni določeno s strategijo prostorskega razvoja, In za prostorske ureditve, za katere èe nI sprejet lokacijski načrt. Ustavno sodišče ie v skleou st. U-l-d6/04 z dne 22. 2005 že sprejelo stalisče, da začasni ukrepi niso predpis, ker akt o začasnih ukrep ureja le posamična razmerja, čeprav ga je sprejel občinski svet v obliki odloka. Zato Ustavno sodišče ni pristojno za njihovo oceno. 7. Pobudniki trdijo, da Odlok spreminja namembnost in pogoje gradnje, ki jih določa Odlok o PUP. Zatrjujejo torej, da Odlok vsebuje splošne norme m da je torej predpis. Ustavno sodišče je ie večkrat ocenjevalo, ali in pod kakšnimi pogoji je treba akt šteti za predpis, pr čemer je bil ključen materiafnl kriterij. Tako je Ustavno sodišče v več odločbah zapisalo, da je, ne glede na izpolnjevanje formalnih pogojev, treba šteti za predpis akt, v katerem so vsebovane splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo pravice In obveznosti pravnih subjektov, ali če bi te norme navzven povzročale pravne učlrv ke (podobno v odločbi št. U-l-87/96 z dne 16. 7. 1998. Llradr*i list RS, št. 56/98 in OdlUS VII, 145, v sklepu št. U-1-110/96 z dne 26. 11.1998, OdlUS Vfl, 210, v odločbi št. U-Ml1/98zdne 6. 5. 1999, Uradni list RS, št. 41/99 in OdlUS VMI. 87. v sklepu št. U.i-244/99 z dne 9. 12. 1999, OdlUS IX, 157, v sklepu št> U-l-96/01 z dne 21. 6. 2001, OdlUS X, 127 ter v odločbi št. U-l-291/02 z dne 12. 12. 2002. Uradni Ist RS, št. 3/03 in 6/03-popr. in OdiUS 8. Odlok določa začasne ukrepe za območje, kij lokom o PUP, in ne za širitve naselij, ki še niso določena s strategijo pn^storskega razvoja, oziroma za prostorske ureditve, za katere še ni sprejel lokacijski načrt, Kot to določa 81. člen ZUreP-1. Z izpodbijanim Odlokom je Občina na območju, ki ga ureja Odlok o PUP. prepovedala spreminjanje namembnosti obstoječih objektov in delov objektov v objekte in stanovanja za sekundarno bivanje, omejila velikost objektov in določila pred gradnjo pridobrtev dodatnih lokacijskih pogojev. To pa pomeni, da Občina z Odlokom nI sprejela začasnih ukrepov, kot tO določa 81. člen ZUreP-l, ampak je 2 njim spremenila vse- bno Odloka o PUR 9. Ker je glede na navedeno Odlok treba šteti za predpis, s katenm je bil spremenjen Odlok o PUP, bi ga morala Občma sprejeti po postopku, določenem v tretjem odatavku 34, člena ZUreP-1. Po tej določbi pa je treba pripraviti program priprave, javno razgrnitev, javno obravnavo in pridobiti mnenja nosilcev urejanja prostora. Ker Občina Odloka ni pripravila In spreje a membe in dopolnitve prostorskih aktov, je Od ok v neskladju s tretjim odstavkom 34. člena ZUreP-i. Glede na to ga je Ustavno sodišče razveljavilo. 10. Ker je Ustavno sodišče Odlok razveljavilo z ZUreP-1, ni ocenjevalo že zaradi neskladnosti pobudnikov. C. 11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločt^o na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestas^: predsednik dr. Janez Če bul j ter sodnice In sodnika dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger. Milojka Modrijan, dr. Minam Škrk In dr. Dragica Wedam Lukič. Odločbo je sprejelo soglasno. Predsedn dr. Janez òebulj GORENJSKI GLAS petek, februarja 2007 vil ma.stano fnik @g-gia5.si 7 Na velikanki kar tri tekme Poleg običajnega dvodnevnega programa na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih bo letos na sporedu 5e dodatna tekma v petek popoldne. Vilma Stanovnik Ljubljana • "V tej zimi organizatorji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih res niso Lmeli veliko sreče z vremenom, odpovedi tekmovanj pa so botrovale tudi odločitvi Walterja Hofferja, vodja tekmovanj v smučarskih skokih. da nam poleg tradidoml- nih dveh tekem v Planici ob koncu sezone ponudi še dodatno tekmo. To bomo pri- pravili petek popoldne, uradni trening pa bo tako že v Četrtek. Za nas, organizatorje, ta tekma ne bo predstavljala dosti dodatnih stroškov, največji bo strošek nagradnega sklada. Tega pa bomo pokriÜ p^s^jnlk OK Planica Drago Bahun ìn generalni sekretar Primož Finžear (v ospredju) sta s prodajo tv-pravic," je na priložnostni tiskovni konferenci dober mesec pred marčev- prepričana, da $e marca v Planici obeta še en velik slovenski športni praznik. skim finalom v Planici sporo- vin, ki bi jim še olajšale pri- program. Ne le, da se nam v go Bahun in dodal, da si želi, čil generalni sekretar organi- prave na tekmovanje, ki je v treh dneh obetajo tri zaniini- da se zaplet med ŠD Planica zacijskega komiteja v Planici temiinu, ko je lahko v Planid ve tekme, za nas je Planica in SZS prej liredi v ko- Primož Finžgar in dodal» da že prava pomlad Letos bo to tudi prireditev, kjer se druii- rist Plariice, ki potrebuje dol- priprave na tekmovanje pote- od 22. do 25. marca. jo vse generacije. Tako bo če- goročno rešitev. Že zato, ker kajo normalno, da že izdelu- "Marec se približuje in ve- trtek namenjen otrokom» ki imajo organizatorji tekme jejo sneg in smučino na veli- sel sem, da nam je za letošnji naj bi jih v Planico ta dan pri« svetovnega pokala zagotov-kanki, da pa se obenem vese- športni praznik v Planici šlo okoli pet tisoč, " je povedal Ijene vsaj do leta 2010, ko bo lijo tudi novih snežnih pada- uspelo pripraviti res pester predsednik OK Planica Dra- v Planid svetovno prvenstvo. NOGOMET Domžale S Kekom do prve zmage Na razmočenem igrišču v Domžalah se je naša nogometna reprezentanca minulo sredo prvič predstavila pod vodstvom novega selektorja Matjaža Keka in po uspešno izvedeni enajstmetrovki Klemena Lavriča proti ekipi Estonije slavila zmago z rezultatom 1 : o. Na prijateljski tekmi so bili naši nogometaši predvsem boljši v prvem polčasu, v nada-levanju pa so za večjo razliko v zmagi naredili še p/eveč napak. Te bo treba odpraviti do nadaljevanja kvalifikacij za EURO 2008, ko se bo naša reprezentanca 24. marca v gosteh pomerila z ekipo Albanije. 28. marca pa bo gostila ekipo Bolgarije. V. S. TENIS IgUBLjANA Prvaka Majerkeva in Urbanija Končalo se je še zadnje letošnje zimsko državno prvenstvo v tenisu, kjer so se za naslove pomerili starejši mladinci. Zmagi sta po pričakovanju osvojila Mariborčanka Tadeja MajerlČ, v finalu uspešnejša od Mance Kunavar (Domžale), in domači igralec, Ljubljančan Mike Urbanija, ki j nem dvoboju ugnai Domna Korelca. B. M. p \j If. HOKEJ Jesenice Visok poraz naših v Nemčiji Kljub zapletom glede nenastopanja jeseniških hokejistov na reprezentančni prijateljski tekmi v Nemčiji In na turnirju na Danskem sta v začetku tedna predsednik HZS Damjan Mi-hevc In predsednik HK Acroni Jesenice Pavle Rupar dogovorila glede spornega zavarovanja igralcev na reprezentančnih tekmah. Tako so v torek na prijateljsko tekmo z ekipo Nem« Čije v Ingolstadt odpotovali tudi igralci iz ekipe naših prvakov, čeprav je kapetan Dejan Vari zbolel tik pred odhodom, prav tako pa bolan ni Šel na pot Anže Tertikar. NaŠI hokejisti pa v sredo zvečer v Ingolstadtu niso Imeli natančne roke, saj so z domačo reprezentanco izgubili kar s 6 : O (l : 9,1 : o, 4 : o). V sredo ponoči so prispeli domov, že včeraj popoldne pa so z Brnika poleteli na Dansko, kjer bodo sodelovali na EIHC turnirju v Koebenhavnu, kjer se bodo jutri najprej pomerili z Non/ežani, v nedeljo popoldne pa Še z domaČo reprezentanco Danske. V. S. KOŠARKA IguegANA Kranjčani so se dobro upirali Minulo sredo so košarkarji Triglava odigrali zaostalo tekmo 1$. kroga lige UPC Telemach. V dvorani na Kodeljevem so se pomerili z ekipo Ceoplina Slovana, ki pa so se j^ dobro upirali, čeprav so na koncu izgubili loi : 85. Tekmovanje v ligi UPC Telemach se bo nadaljevalo prihodnji teden, saj je ta konec tedna v dvorani na Kodeljevem na sporedu finale pokala Spar. Včeraj sta bili na sporedu prvi dve tekmi, danes bo ob 17.30 derbi med Hellosom in Ceoplinom Slovanom, ob 20. uri pa še med Krko in Loka kavo TCC. jutri ob 16. in 18.30 bosta polfinalni tekmi, v nedeljo ob i8- uri pa še finale. hJaslov bo branila ekipa Uniona Olimptje. Že jutri bodo tekmovanje v 1. SKL nadaljevale košarkarice. Ekipa Hit Kranjske Core bo ob 18. uri v domači dvorani gos-ila Kozmetiko Afrodito, Odeja bo gostovala pri Črnomlju, ekipa Domžal pa se bo ob i8. uri doma pomerila z ekipo KED P. Ilirije. V. S. VABILA PRIREDm/E Tekmovanje v turnem smučanju na Jezerskem - jutri, v soboto, bo na jezerskem potekalo 12. tekmovanje v turnem smučanju. To bo hkrati tudi lO. memorial Luke KarniČarja in Rada Markiča. Prireditev, ki jo pripravlja Planinsko društvo jezersko, se bo s startom začela ob 10. uri, več o njej pa izveste na WVAV. mem ori a I. s i. V. S. Turnir v namiznem hokeju - V Mengšu (Spas teater) jutri pripravljajo tako imenovani Zimski pokal oziroma 4. turnir za slobo ob 10. venski pokal v namiznem hokeju. Pričetek uri, prijave pa so še danes možne na httpiZ/nhzs.madpa-ge.com/. V. S. Vabilo na testiranje za bodoče tekmovalce v bobu - Gob zveza Slovenije bo to nedeljo, 11. februarja, pripravila testiranje za izbor tako imenovane skeleton ekipe Slovenije. Na testiranje lah-co pridejo tako fantje kot dekleta, stari nad 18 let, testiranje pa se bo ob 12. uri začelo na atletskem stadionu ŽAK v Ljubljani, Prijave in dodatne informacije po elektronski pošti lnfo@5lo-bob.si. V. S. Rokometni spored - V 1. A ženski rokometni ligi bo ekipa Škofje Loke KSI v nedeljo z začetkom ob 18. uri gostila ekipo Celja Celjskih mesnin. V 1, B ligi za moške bo ekipa Terma jutri go- stovala pri Gorišnlcl, v 1. B ligi za ženske pa bo ekipa Vita Centra Naklo jutri ob 18. url gostila ekipo Sežane, ekipa Save Kranj pa bo gostovala pri Jadranu. V II. ligi za moŠke - zahod bo ekipa Dupelj Tržič že danes ob 19- uri v športni dvorani Tržiškfh olimpijcev gostila Mitol Sežano, Jutri ob 19. uri se bosta v Cer-jah pomerili domača ekipa Cerkelj in Alpiesa Železnikov, ekipa Radovljice pa bo gostovala pri Ajdovščini. V. S. Odbojkarski spored - Calcit Kamnik se bo jutri, v soboto ob 20. url vŠD Kamnik pomeril ž vodilnim Salonitom Anhovo. V Izredno pomembni tekmi v boju za obstanek pa se bosta ob i8. url ŠD Planina Kranj pomerila Astec Triglav in Logatec. Zelo pomembno gostovanje je tudi pred igralkami Broline Kamnika, ki se bodo v Ljubljani pomerile z ŽOK Šentvidom, JeseniČanke pa gostujejo v Benediktu. V 2. DOL vse gorenjske ekipe gostujejo • Termo Lubnik v Šempetru. Telemach Žirovnica v Beltincih in ŽOK Partizan Šk Loka v Zrečah, V 3. DOL igrajo doma - UKO Kropa : VC Portorož {OŠ Upnica ob i8. uri), Astec Triglav II : TOM Mokronog (ŠD Planina Kranj ob 20. url) - ženske - Bohinj : Pizzeria Morena (Oš Boh. Bistrica ob 17. uri) In Triglav Kranj : Tabor Ljubljana (ŠD Planina Kranj ob 20. uri). B. M. MERKUR ROKOMETNI KLUB VITA CENTER NAKLO vabinat^mo l'I. kroga 1. B DRL za ženske ined ekipama RK VITA CENTER NAKLO in ŽRK SEŽANA v ŠPORTNO DVORANO V STRAHINJ v soboto, 10. februarja 2007. ob 1B. uri. VSTOP PROSI VUUDNO VABUEN ODBOJKA TEKMA OSEMNAJSTEGA KROGA 1. DRŽAVNE ODBOJKARSKE UGE J utrl, V soboto, 10. febnjarja 2007, bo v Športni dvorani Planina ob 18. un zelo pomembna tekma prve državne odbojkarske lige med ekipama Astec Triglav in Logatec. Lahko bi rekli, do je to že prva zaključna žogo za obstonek domačinov v ligi, saj imajo na lestvici pred Logatčani 3 točke prednosti, sedanje 6. mesto po morajo za obstanek zadržati. Zato vas vobimo, da si v čim večjem številu ogledate se eno zanimivo predstavo knanjskih odbojkarjev, ki so letos že nekajkrot novdusili občinstvo. Poleg odbojke bo za dobro razpoloženje poskrbela plesna skupina Tinca, na programu po imamo še koksno presenečenje za vo$. asrec v A 8 I o mort. 5U bic@g'g/os, si GORENJSKI GLAS petek, 9. februarja 2007 6rmk Na letališču razstrelili nahrbtnik Na brnlikem letališču so v ponedeljek razstrelili sumljivi nahrbtnik, ki ga je nekdo pustil v bližini lokala Avionček. V njem so k sreči bile le osebne stvari. Na zapuščen naiirbtnik v kotu letališke stavbe za lokalom Avionček so postali pozorni okoli 15. ure. Policisti so takoj pregledali §e bližnjo okolico ir opravili razgovore z zaposlenimi in obiskovalci. Obvestilo o najdenem nahrbtniku so večkrat objavili po ozvočenju, vendar se lastnik ni javil. Policiji zato ni preostalo drugega, kot da nahrbtnik oceni kot potencialno sumljiv predmet, zato so kraj zavarovali in preprečili dostop nepooblaščenim osebam. Pripadniki enote za protibombno zaščito so nahrbtnik razstrelili 2 uporabo vodnega topa. Tedaj se je izkazalo, da so bile v nahrbtniku samo osebne stvari, brez dokumentov. Ko je bil postopek končan, se je promet potnikov normaliziral, je 5e sporočila policija. S. Š. KRIMINAL kran) Šola brez računalnikov Ena od kranjskih osnovnih šol je zadnji konec tedna posta- la tarča predrznih vlomilcev, ki se na izobraževanje požvižgajo. Iz šolskih prostorov so namreč odnesli za dvajset tisoč evrov računalniške opreme In digitalnih fotoaparatov. Begunje na Cor£N)Skem, Kranj Vzela denar Neznani storilec je v noči na torek vlomil v stanovanjsko hišo v Begunjah in si prilastil ves denar, ki ga je našel. Lastnika je vlomilec oškodoval za približno 350 evrov. Isto noč je nekdo vlomil v začasen leseni objekt podjetja iz okolice Kranja, v katerem so poslovni prostori. Neznani vlomilec je vzel nekaj denarja, z vlomom pa je podjetju povzročil za 290 evrov škode. Kran; Vlomil brez uspeha v sredo ob 22.34 je neznani storilec skušal skozi vhodna vrata vlomiti v neko stanovanje v Kranju. Nepoštenih namenov pa ni mogel povsem uresničiti, ker ga je prepodila lastnica, ki je bila v tem Času v stanovanju. Vlomilec je zato povzročil minimalno gmotno škodo, ki znaša samo deset evrov. KUR I D A T R Kropa Vlomilec v trgovini Pred dnevi je nekdo vlomi trgovino v Kropi. Vzel je več zavojev cigaret različni znamk, nekaj steklenic pijače in kozmetične Izdelke. Povzročena škoda bo znana po popisu blaga. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ Gosposvetska ulica n, 4000 Kranj razpisuje prosti delovni mesti Referent II za področje odpadnih vod (m/ž) - diplomirani inženir kemijske tehnologije - znanje osnov Iz računalništva, - vozniški izpit Tehnik II v laboratoriju za SK (m/ž) •srednji kemijski tehnik - znanje osnov iz računalništva z izbranimi kandidati bomo skieni Ì de ovno razmerje za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa. Kandidati naj svo^e vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva razpisa na Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Cosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, OTVORITEV VIINSKE KLETI AVIIN vmWIlADni^O IN KLTTfUimO nianc ardtovic. ele barve in 2 za zatiranje splošne krimi- registrsko oznako KR R5- nalitete na Policijski upravi 390. Kranjski policisti so isto Kranj. nOč zapdjali za voznikom V letu 200S so policisti iz- Volkswagen Pasata, ki se je sledili in vrnili lastnikom vidno izognil policijski kon- osemnajst ukradenih vozil, troli. Neznani voznik je za- predlani šestnajst. Največja peljal na dvorišče gostinske- ovira pri odkrivanju avtomo- ga lokala, tam vozilo zapustil bilskih tatvin je, da se te do- in pobegnil neznano kam. gajajo ponoči, zato oškodo- Luksuzne avtomobile tatovi največkrat prodajo v vzhodni Ugotovili so, da gre za ukra- vanec krajo prijavi Šele na- del Evrope. / cotad kì<.u deno vozilo. To sta samo za- slednje jutro. V tem času so dnji dve tatvini avtomobilov, vozQa že kjerkoli. "Domne-0 katerih je letos že poročala varno» da priVližno 60 do 70 gorenjska policija. Sicer pa odstotkov odtujenih vozil ostane v Sloveniji, saj gredo v razrez v tako imenovanih audi našli v Ukrajini," je povedal Robek. Večkrat se tudi zgodi, da po- noÜ vlomijo v stanovanje in so tatovi letos odpeljali te več golfov in meganov, med naj- Tatvin vozil po postopku ukradejo avtomobilske klju-razbiti steklo, zlomiti volan- Če, ki jih lastniki radi pušča-sko ključavnico, strgati in jo na vidnih mestih, in nato vrednejšimi letošnjimi trofe- črnih garažah in kasnejšo spojiti kontaktne žice sko- iz garaže odpeljejo vozilo, jami avtomobiiskih tatov na prodajo po delih. Tu gre rajda iii več, saj tatovi vse Kraje vozil srednjega «nov- Gorenjskem pa je bilo teren- predvsem za starejša voziJa bolj uporabljajo specialna nega razreda so bolj priJož- sko vozilo Jeep Grand Che- in avtomobile iz srednjega orodja in elektronske pripo- nostne. navadno z večjih rokee,vTednopribiižno25ti- in nižjega cenovnega razre- močke, opaža policija. "Pri parkirišč," je pojasnil Roda. Vozila iz višjega in viso- krajah luksuznih avtomobi- bek. Najboljša zaščita pred soČ evrov. "Na Gorenjskem najpogo- kega cenovnega razreda pa šteje izginjajo avtomobili tatovi, najpogosteje kar je v igri veliko denarja, krajami avtomobilov so do-zato tatovi delujejo načrtno. datno vgrajene alarmne na- znamk Audi, Volkswagen in organizirane skupine, na- Lastnika dragega vozila tudi prave, pogosto je zadosten Renault. Lani smo sicer ob- vadno prodajo v vzhodne dr- zasledujejo, da ugotovijo razlog, da si tat premisli, že ravnavali 52 kraj motornih žave. Zgodilo se je že, da so njegove navade in poti giba- vamosma kljuka na volanu, vozil, od tega 22 osebnih av- na Gorenjskem ukradeni nja, preden izvedejo tatvino. je svetoval Hoja planincev ob državnih mejah Planinci so se srečali s predstavniki policije, da bi pojasnili novosti pri gibanju obiskovalcev gora ob državnih mejah. Sto tak Sate Evropske unije, bo gibanje na ....................................... teh območjih povsem ne- Kranj - Planinska zveza Slo- omejeno. Član predsedstva veni je se pripravlja na delo- PZS Rudolf Skobe je postavil vno srečanje planinskih orga- vprašanje o gibanju planin-nizacij v prostoru Alpe-jad- cev ob meji s Hrvaško. Izve-ran, ki bo marca letos v Meži- del je, da bo lahko gibanje ci- Na srečanju treh dežel planincev na Gorjancih, bodo na pobudo predsednika Snežniku in drugod sproščeno šele po vstopu HrvaŠke v EU. Predsednik P2S Franc PZS Franca Ekarja uvrstili tudi temo Planinstvo na območju državnih meja. Tej problematiki so namenili tudi posvet v Kranju, na katerem so se 2- februarja 2007 Ekar je poudaril, da je odpiranje gora proti Avstiiji in Italiji za naše planinstvo zelo pomembno zaradi možnosti zbrali ob planincih iz Sloveni- širjenja raznih dejavnosti, je in Avstrije tudi predstavni- Zato bodo skušali ob sodelo-ki slovenske polidje in avstrij- vanju z drugimi državami ska polidjska delegacija. oživiti območja ob mejah. Predstavnik ministrstva za Kot so menili avstrijski pla- notranje zadeve RS Jože nind, bo treba poskrbeti za Grah je predstavil sporazume smiselne povezave s planin- in predpise, ki uiejajo gibanje skimi px)tmi in oznaöd tudi ob državnih mejah Ìii preha- nekdanje stražarske poti. Pla- janje meja v gorskem svetu, nind z obeh strani so se stri- Kot je ugotovil Jože Mencin iz njali, da je nujno poenotenje Polidjske uprave Gorenjske, markadj na vseh poteh. Med že sedaj ne zaznavajo kršitev drugim so govorili tudi o so- teh predpisov. Prihodnje leto, delovanju pri reševanju ob ko bodo novi predpisi izbrisa- nesrečah v gorah, ki je bilo li dosedanje meje z državami doslej bolj izjema kot pravilo. nesreCe Škof)^ Loka Zaspal s cigareto v roki V sredo četrt pred polnočjo je OKC v Kranju prejel obvestilo o požaru v stanovanju v tretjem nadstropju stanovanjske- ga bloka v Frankoven naseiju v Škofji Loki. Polidstj so ugotovili, da je 22-letni fant pri kajenju cigarete zaspal. Zarad cigaretnega ogorka je kasneje zagorela postelja, ogenj pa se je nato razširil še na nekatere druge dele pohištva. Požar, ki je povzročil za približno tri tisoč evrov Škode, so pogasili gasila iz Škofje Loke. Povzročitelja požara bodo pollasti kazensko ovadili zaradi povzročitve splošne rjevarnosti. Škof)A Loka Deblo priletelo v nogo V torek zjutraj se je v gozdu nad svojo domačijo v DavčI pri spravilu dreves poškodoval 43-letni kmet. Ko je prežagal deblo že podrte bukve, se je to skotalilo po strmem pobočju in ga udarilo v nogo. Pri udarcu je kmet utrpel hude poškodbe leve noge, zato so ga po prvi pomoČI na kraju dogodka s policijskim helikopterjem odpeljali v Urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani, kjer je ostal na zdravljenju. S. S. Opravičilo V zadnji Številki Gorenjskega glasa smo na Kroniki pod naslovom "Zbitt pešec umrl v reševalnem vozilu" poročali o prometni nesreči v Tržiču. Zaradi naglice pri pripravi poročila smo objavili premalo preverjeno informacijo domačinov, da je peiec pogosto v vinjenem stanju hodil sredi ceste, kar je pri njegovih sorodnikih povzročilo utaljenost in prizadetost, za kar se jim iskreno opravičujemo. V dodatnem preverjanju okoliščine prometne nesreče, ki se je minulo soboto zgodila na regionalni cesti med Križami in Seničnim, smo na Policijski upravi Kranj izvedeli, da pr povzročitelju nesreče obstaja sum vožnje pod vplivom alkohola. Uredništvo A Priloga Gorenjskega glasa v današnjih Razgledih objavljamo, kakšne so cene komunalnih storitev po posameznih občinah. Občine so jih do uveljavitve zakona o kontroli cen dokaj svobodno določale, zadnja leta nad njimi bedi stroga država. Vsi pa se zavedamo, da bodo v prihodnosti dražji tako odpadki kot tudi voda. Koliko za smeti? Simon Šubic Dosedanje izkušnje kažejo, da dokazi strokovnjakov o neoporečnosti takšnih centrov ne prepncajo dovolj. Morda pa bi bili bolj prepričljivi ekonomski argumenti. Kolücor je na Gorenjskem obän, toliko je tudi različnih škovnih cen, so torej v zad- plačali, je odvisno od lega, ječih predpisov na področju žakli, v Tenetišah, Tromeji, njih letih vodo zelo težko to- kako dobro v dstilni napravi, varstva okolja {tako v EU kot Siihadolah ali kje drugje. liko podražile, da bi pokrile razliko. Ce zato v komunal- na katero je priključeno vaše Sloveniji) zmanjšanje koUći- povsod bo treba streti zelo kanalizacijsko omrežje, oči- ne odloženih odpadkov na trd oreh • doseä soglasje lo- čen komunalnih storitev. Do nih podjetjih nastajajo izgu- stijo odpadne vode. Večji je odlagališča in vzpostavitev kalnega prebivalstva. Dose- uveljavitve zakona o kontroli be, jili pokrivajo z amortiza- faktor čiščenja» nižja je daja- regijskih centrov za ravnanje danje izkušnje kažejo, da do- cen v letu 2000 so občine cijo, ki bi jo sicer namenila tev. Če v vašem kraju še ni z odpadki- In medtem ko se kazi strokovnjakov o neopo- dokaj svobodno določale investicijam v vodno infra- javne kanalizacije, potem pia- drugod po Sloveniji že po- rečnosti takšnih centrov ne cene vode, odvajanja in 0Šče- strukturo. Zaradi omejeva- čujete Še toliko višjo dajatev. spešeno pripravljajo na grad- prepričajo dovolj. Morda pa nja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Odtlej pa via- nja rasti cen pa so vam nekatera komunalna Do precejšnjih razlik seve- njo svojih regijskih centrov, bi bili bolj prepričljivi eko- etja da prihaja tudi pri obračuna- na Gorenjskem Še vedno ne nomski argumenti, kajti so- da vsako leto izda posebno (s privolitvijo občinskih sve- vanju storitve ravnanja 2 od- vemo, na kateri lokaciji ga doben center za ravnanje od- uredbo o oblikovanju cen ko- tov) v zadnjih letih začela po- padki. Med drugim tudi bomo zgradili, če sploh kje. padkov je lahko za lokalno munainih storitev, ki podaja sebej zaračunavati Števnino, zato, ker nekje storitev obra- Vse bolj namreč kaže, da s okolje tudi velika razvojna precej stroge pogoje za nji- priključno moč in podobne čunavajo po prostornini pov- postavitvijo sodobnega cen- priložnost hovo višanje. Najbolj po- pritikline, ki so bile nekdaj zročenih odpadkov, drugje travKovorjunebonič. Ado- O tem bi znali povedati membna zahteva je, da povi- vračunane zev osnovno ceno računajo po odvozih, spet Wer občina Tržič uradno ne krajani Leskovca pri Velikih šanie cen ne sme preseči let* vode. tretji cene postavijo na šlevi- sporoči, da odstopa od skup- Brusnicah, dvanajst kilome- nerasti življenjskih stroškov. Razlike v cenah prihajajo lo oseb v gospodinjstvu, ne- nega projekta. Kovor ostaja v trov od Novega mesta, kjer Vsako novo ceno najprej tudi zaradi različnih dajatev, kje pa je merska enota kva- igri. Kjerkoli so svojo deponi- so 31. januarja odprli regijski odobri občinski svet, nato pa Višina vodnega povračila dratni meter bivalne poviši- jo že napolnili, vedo, da je center za ravnanje z odpadki mora komunalno podjetje je tako odvisna od deleža iz- ne. In samo namig, če npr. odvoz odpadkov na druga, {tudi deponijo) za dolenjsko ponavadi precej oddaljena regijo. Gre za prvi tovrstni odlagališča, tudi petkrat center v Sloveniji, ki je zgra- pridob i ti še predhodno so- gube vode v vodovodnem plačujete prispevek za ločeno glasje ministrstva za gospo- omrežju. Ta pa je zaradi do- zbiranje odpadkov, gre še za darstvo- Ce nameravajo cene trajanih azbestnih cevi, opo- eno pritiklino, Id so si jo do- dražji, zato je 12 ekonomske- jen po vseh sodobnih nor-dvigniti za več kot dva odstot- zarjajo upravljavci vodovo- mislili zaradi omejevanja ga vidika najbolj smiselno, mativih in evropskih (Sloven- ka, se mora strinjati Še mi- dov, tudi več kot 50-odstotna, cen. da imamo na Gorenjskem skih) predpisih, z njim pa so nistrstvo za finance. Razlikuje se tudi okoljska da- Komunalna podjetja opo- tako center za predelavo kot Občine, ki do leta 2000, jatev za onesnaževanje oko- zarjajo. da so obstoječa odia- tudi odlaganje odpadkov. zadostili potrebam regije vsaj za naslednjih 30 let. V na primer pri postavljanju Ija, saj država določi zgolj t. i, gallšča vse bolj polna, tudi na Naj bo torej bodoči gorenj- projekt, id ga bo sofinancira- cen vode, niso preveč vestno ceno enote obremenitve, koli- Gorenjskem. Ni čudno torej, ski center za ravnanje z od- la tudi EU, se je vključilo 15 sledile pokrivanju t. i. stro- ko dajatve pa boste dejansko da sta glavni usmeritvi obsto- padki v Kovorju, na Mali Me- dolenjskih obdin s skupno 160 tisoč prebivalci. Najbližji sosedje pa regijski deponiji niso nasprotovali, ker so zaradi nje precej iztržili. Zgradili so jim kanalizacijo in novo cestno infrastrukturo, izplačujejo pa tudi rento za KS in individiialno rento za . najbližje vaščane. Dolenjski regijski center za ravnanje 2 odpadla je torej vzorčen primer, kako je možno doseči sožitje, če so zadovoljeni interesi vseh vpletenih strani, škoda le, da na odprtju ni bilo gorenjskih županov. Ali kot je dejal minister za okolje in prostor Janez Podobnik: "Dolenjska je lahko vzgled- Sam bi si želel, da bi morda tudi gorenjski župani skupaj s komunalnimi podjetji prišli pogledat» kako so obäne kar nekaj let tkale to zavezništvo." V niidaljevanju objavljamo pregled cen komunalnih storitev po posameznih obÖ- nah, ► 10- stran IO GOREN|SKl G]J\S petek, 9. februarja 2007 KOMUNALA Razgledi 4 9. stran Zadnja podražitev je bila leta padne vode. Vodovodna za- odpadlci od marca dalje obra- sodo in 17,93 evra za 240- 2004. Vodarina znaša 0,292 druga Preddvor je za 3eto Čunavali: odvoz odpadkov na litrsko posodo V Kranjski Gori so cene evra na kubični meter, zad- 2007 določila ceno vodarine osebo na mesec bo 1,0038 dvakrat mesečno), so svetni- komunalnih storitev za 20- njič so jo povišali leta 2001, 0,50 evra na kubični meter evra, deponiranje odpadkov ki morali sprejeti zaradi za- spodinjstva naslednje: voda- cena odvajanja In čiščenja vode za gospodinjstva in dru- na na mesec na la deponije Draga, smeti rina znaša 0,1311 evra za ku- odpadnih voda pa 0,19 evra ge uporabnike. Odvoz od- velikost zabojnika, ki ga ima- pa sedaj vozijo na deponijo v bični meter, odvajanje od- na kubični meter 2 zadnjim padkov računajo v Kranju s bo 0.0090 evra. Okoljska Logatec. Nove cene bodo za- padnih voda 0,6701 evra na povišanjem leta 2001. V fazi prispevki in davkom 0,0389 dajatev za onesnaževanje čele veljati, ko jih bo potrdilo kubični meter, čiščenje od- sprejemanja novih cen sta evra na kvadratni meter sta- okolja zaradi odlaganja od- ministrstvo za finance, to je padnih voda pa 0,7505 evra dva predloga: cena za ČišČe-na kubični meter. In cene pri nje odpadnih voda (0.72 novanja za en odvoz na te- padkov bo 0,0054 evra. den. Cenik velja od 1. junija aprila ali maja letos. V Škofji odpadkih? Cena odvoza od- evra) in cena za odvajanje od- 2005 padkov znaša 1,0323 evra na padnih voda (0,61 evra) za Cena preskrbe s pitno Loki o zvišanju cen občinski vodo (voda, vodno povračilo svetniki še niso odločali, ven- Iz občine (ezersko so nam in okoljska dajatev v kubič- dar tolikšnega povišanja, kot mesec na osebo, odlaganja novo storitev (novo zgrajeni cene sporočili Še v tolarjih, nih metrih) na območju ob- so ga sprejeli v Železnikih, pa 0,5071 evra. Cena za odva- kanalizacijski sistem in sani- preračunano v evre pa je čine je za gospodinjstva, ki ne bo. janje odpadnih voda velja od ran obstoječi). Predlogi so cena vode o»i2 evra za kubič- so piiključena na javno kana- leta 2002, za čiščenje odpad- trenutno v postopku pridobi- ni meter brez Stevnine, repu- lizacijsko omrežje, 0,7711 cene povprečno višje za 60 odstotkov, v Loki pa napove- nih voda od leta 2000, odvo- vanja pozitivnega strokovne- bliškega vodnega povračila evra. za gospodinjstva, ki dujejo 20-odstotno poviša- za in odlaganja odpadkov od ga mnenja na pristojnih nii- in DDV, Količina porabliene niso priključena na javno ka- leta 2002, cena vode pa od nistrstvih. leta 2003. vode se odčitava dvakrat let- nalizacijsko omrežje, pa Zbiranje in odvoz odpad- no in plača Likasantu. Cenik 0.9674 evra. Števnine so na n)e. ^ena voaanne )e v leznikih razdeljena na go- spodinjst\'a, ki plačajo 0,15 Z |esenic so nam cene po- kov v občini Bòhiiìj zara6i- ravnanja t odpadki v občini položnicah prikazane loče- evra na kubični meter, go- sredovali iz javnega podjetja navajo po 6.82 evra na kubiČ- pa je različen za gospodinj- no. Cene storitve preskrbe s spodarstvo (0,27 evra) in ne- Jeko-in, d. o. o. Vodarina ni meter, deponiranje pa stva z enim članom, za go- pitno vodo (območja, kjer ni gospodarstvo (0,22 evra). znaša 0,2483 evra za kubični 11,59 ^ zbiranje spodinjstva z dvema člano- javne kai^aiizacije) veljajo od Enaka razdelitev velja pri ka- meter, odvajanje odplak in odvoz velja od leta 2000, ma ali več in za lastnike po- i. januarja 2006. Cene sto- nalščini, kjer gospodinjstva 0,1884 ^^ za kubični me- za deponiranje pa od 2003. čitniških hiŠ. Za veččlanska ritve odvaianja in čiščenja plačajo najmanj (0.21 evra), ter, čiščenje odplak pa 0.1355 Cena kubičnega metra vode gospodinjstva velja cena od- odpadnih in padavinskih evra za kubični meter (cene od leta 2001 znala 0,31 evra. voza s smetarskim vozilom voda pa v kranjski občini ve- evra). Za negospodarske de- veljajo od 1. maja 2006 da- Odvajanje kubičnega metra 1,29 evra, za odvoz s samo- Ijaio od i. januarja 2007. Ije}, In Še odpadki: cena od- odplak stane 0,21 evra, čišče- nakladalnikom pa 1,47 evra. V občinah Škofja Loka in javnosti velja srednja cena (0,25 evra). V Žireh cen komunalnili voza odpadkov na osebo na nje odplak pa 0,30 evra, kar Cene veljajo od decembra Železniki javno gospodarsko mesec znaša 1,8067 ^^^^ oboje velja od decembra 2004. Ker Jezersko nima in- službo ravnanja z odpadki storitev niso spreminjali že (cena velja od 1. oktobra 2001. Kot sporočajo iz Bohi- frastrukture za odvajanje in opravlja koncesionar Loška od 1. oktobra 2004. Za voda- 2004 dalje), cena odlaganja nja, se cene v kratkem ne čiščenje odpadnih voda. tam- komunala. V Skofji Loki pov- rino gospodinjstvom zaraču- odpadkov pa na osebo na bodo spremenile. kajšnja gospodinjstva s tem prečno gospodinjstvo v indi- najo 0,42 evra za kubični mesec znaša 1,2167 evia Javno podjetje Komunala tudi nimajo stroškov. (cena velja od i. decembra Tržič zaračunava za vodarino Po podatkih Komunale odpadke plača 6,9^ evra na vode. Za odvajanje in 2003 dalje). (cena velja od 1. avgusta Kranj stane v obäni Šenčur mesec. V ceno je vključeno ic komunamui voda odštejejo o. Komunalne storitve na 2003 dalje) 0,358$ evra za odvoz odpadkov enkrat te- zbiranje, odvoz in končna evra ični meter, zbira- 4 « « iNv^ii i AltiC dbvi J k ila ^ viAij^/ N./,^^«.«^ v«ta vu* v^j^avjisv • uaiiva a<. | v. v »-»t, l^i n. « a a i-a aaiN. ln^l , l^uil a- UO UVCllSVltVC območju občine Žirovnica kubični meter vode. Za ka- densko {z okoljsko dajatvijo oskrba ostanka odpadkov, nje, odvoz in odlaganje od- opravlja podjetje )eko-in, d. nalščino je od 1. marca 2004 in prispevkom za ločeno zbi- papirja, steklene embalaže, padkov pa 1 fx.^'j'iit, M. ijeucwuiv jv vu i. liitiuk^ uj ^lacp^.• osyji* Mt ^apii jci, v>i• i^đtev, ^autswi ^^a jaai .>Laaik Z3K0H3 o o. o., z jesenic. Od prvega ju- določena cena 0,0612 evra ranje odpadkov) 0,0389 evra kosovnili odpadkov, izvedba evra za kubični meter stane 21,37 lija 2005 cena odvoza odpad- na kubični meter. Zbiranje, (9.32 tolarja) na kvadratni in vzdrževanje zbiralnic. Za preskrbo s pitno vodo v 1 1 * Lifo ^^.l'V&a iio rvt^i/iv.!!! i^. ivi. ^uiioiijt., iviai j iia iv> aviiaii li iii T ^.vii T aii | v ^ u ii o i la J k., ^A lyy o y ti.i • * KOntrOll CCn v kovna osebo na mesec znaša odvoz in odlaganje odpadkov meter stanovanjske površine okoljska dajatev in DDV. občini Gorenja vas • Poljane 1,8067 ^ prvim januar- stane od 1. oktobra 2002 da- letu 2000 jem 2003 so ceno odlaganja Ije 2,0827 evra na osebo; da- oziroma približno 3,90 evra na mesec za 1 oo-kvadratno Stroške zbiranja, odvoza in od 28. oktobra 2005 gospo- končne oskrbe plastične in dinjstva plačujejo 0,28 evra odpadkov na osebo na mesec jatev za onesnaževanje oko- stanovanje. V južnem delu kovinske embalaže ter stro- zakoibičninietervode, zaod- 1 ^ • JI • vsa^a^vvi V^WWV «iati 'WO^W • ^a I^I >aA.\. T O • IJ e \J SO o DCmC QOKä] uravnali na 1.2167 ^vra. Za Ija je 0,7697 evra na osebo. odvajanje odplak je treba od- 1 J *ajoji.| 1. js. LXua \j\i wv s^ii.* « vwitt svobodno §teti 0,1884 evra za kubični Naklo, zaračunava Komuna občine zaračunavajo po Ške obratovanja zbirnega vajanje in čiščenje komunal-Gospodinjstvonn v občini 1,0494 evra (251,47 tolarja) centra trenutno krije prora- nih voda pa gospodinjstvom za enkrami odvoz, torej za čun občine. Gospodinjstva z zaračunajo 0,72 evra za določale cene meter, za čiščenje odplak la Kranj za oskrbo s pitno štirikratni odvoz na mesec večjim številom članov ali bični meter. Ta cena velja od 0,1355 evra za kubični meter vodo po 0.3142 evra za kubiČ- približno 4,20 evra. Cene so večjimi količinami odpadkov 1. marca laiii. Ceno zbiranja, J _J * * ^vvau * vi|a w * I J ta I o < •< i ta«. • » , ^ o U'a ai cm aau^o^ta^^ a v aa av^^aa < « a . VOCie, OQVäiania lam), medtem ko vodarina brez priključka na javno ka- cembra 2004. Vodarina od 1. (ceni veljata od prvega maja ni meter vode. Uporabniki nazadnje spremenili i. de- (zaradi neločevanja odpad- odvoza in odlaganja odpad- plačajo povprečno 12,12 kov pa so nazadnje popravili v • v m ciscenia meter. znaša 0,2519 evra za kubični nalizacijo plačajo 0,0605 aprila 2005 naprej znaša evra na mesec, v večstano- i. oktobra ^o05. Za p^a^nj^ evra vodnega povračila in 0,3194 evra (76,54 tolai-ja) na vanjskih objektih pa se stro- nje zabojnika morajo gospo- Po podatkih Komunale % 1*1 J usja a avvaiauaaaiw Odpadnin voda Radovljica stane v radovljiški 0.4754 evra okoljske dajatve za kubični meter vode ter kubični meter vode. odvaja- šek giblje od 5 do 11,68 evra dinjstva odžteti 22,25 ^^ za nje odpadnih voda 0,3516 na mesec. Cene se niso spre- kubični meter odpadkov. občini ravnanje z odpadki 0,0723 evra DDV; vodarina evra (84,38 tolarja) in čišče- menile vse od leta 2001. V Za odvoz odpadkov v obči- in ravnani a z 24,23 evra za kubični meter, ter odvajanje in čiSčenje od- nje 0,1781 evra (42,74 tolar- občini škofia Loka je decern- ni Medvode skrbi Snaga najpogostejša storitev, to je padne vode stane skupaj ja). bra 2006 znašala vodarina Ljubljana. Končna cena za odpadki. Odtlej štirikratni odvoz odpadkov 0.9224 evra. Uporabnikom, V občini Cerklje za enkrat- (vključno z vodnim povrači- uporabnika z DDV za eno , J , na mesec iz 120-Utrskega za- ki so priključeni na javno ka- ni odvoz odpadkov (z okolj- lom in DDV) 169,60 tolarja praznjenje 240-litrske poso- pa vlada vsako bojnika, pa mesečno 13,33 naJizacijo, zaračunavajo sko dajatvijo in prispevkom na kubični meter oziroma de znai^a 2,21 evra, ob štirih » . J evra. Cene so nazadnje spre- 0,1374 evra za čiščenje in za ločeno zbiranje odpad- 0,708 evra. Odvajanje in čiš- praznjenjih na mesec 8,86 leto izda menili sredi leta 2004. Voda» 0,1882 evra za odvajanje ku- kov} Komunala Kranj računa čenje voda oziroma kanalSä- evra, za pol manjšo 120- , rina znaša od 23. oktobra bičnega metra vode ter 1,2887 evra oziroma 308,83 na (vključno z okoljsko dajat- litrsko posodo pa za ètiri posebno 2005 dalje 0,3455 ^^ za ku- 0,0648 DDV; skupaj plačajo tolarjev, za štiri odvoze me- vijo in DDV) povprečno lo- praznjenja 4.43 evra. Za pre- ure dbo o oblikovan u cen meter porabljene vode. bični meter, odvajanje in čiščenje odpadnih voda pa skupno 1,12 evra za kubični 0,8268 evra. Cenik ravnanja sečno torej 5.1548 evia ško gospodinjstvo stane skrbo s pitno vodo Modvoš- z odpadki velja od i. decembra 2004. En odvoz na leden s prispevkom za ločeno zbi- bra 2004. Kubični meter (1237.15 tolarja). Cene so zadnjič spreminjali i. decern- 182,02 tolarja na kubični čanom račune meter oziroma 0.76 evra. V Železnikih so cene na- naia Kranj, Uporabniki meter po V občini Bled za obračun ranje, okoljsko dajatvijo in vode od i. februarja 2004 zadnje popravili 1. junija vode 0.4447 evra KOmunalnin storitev ravnanja z odpadki davkom stane 0,0389 evra dalje stane 0.2767 evra ozi- lani, v vmesnem času pa so cena čiščenja odpadnih vod velja cena 22,05 evra na ku- na kvadratni meter stano- roma 66,40 tolarja, medtem občinski svetniki že sprejeli znaša 0,0588 evra za kubični , -t , »vjja vviia aiu ... storitev, Jo bični meter, v ceno pa so za- vanjske površine. jeti zbiranje in odvoz odpad- ko cen za odvajanje in čišče-Za uporabnike v občini nje odpadnih voda še niso 1 • - (VLj Npn-f»— -r.........- ..........'-r' podaja preCC) kov (5,36 evra), odstranjeva- Preddvor, ki niso priključeni postavili. meter, odvajanja pa 0,245 esTa za kubični meter (vse nje odpadkov (11,84 evra) ter na javno kanalizacijo, ima novo podražitev zbiranja, odvoza in končne oskrbe odpadkov. Cena, ki jo morajo cene so brez DDV). Skupaj z Cene storitev ravnanja z plačati gospodinjstva z 120- vsemi taksami uporabniki, ki Stroge pogoje ločeno zbiranje frakcij in Komunala Kranj enak cenik, odpadki v kranjski občini ve- litrsko posodo in odvozom so priključeni na javno kana- za njihovo prebiranje odpadkov (4.85 Gospodinjstva plačujejo od i. Ijajo od 1. februarja 2007. Po dvakrat na mesec, znaSa 7,17 lizacijsko omrežje, zd kubič- januarja 2006 po 0,8831 novem tarifnem sistemu evra, za 240-litrsko posodo ni meter vode plačajo 1,4469 • w visanie. evra). Osnova za izračun je za gospodinjstva kubični meter - velikost zabojnika. evra za oskrbo s pitno vodo bodo občanom (gospodinj-ter odvajanje in čiščenje od- stvom) storitev ravnanja z pa 10,27 €VTa, Nove cene, 11,25 evra za 120-litrsko po- evra, tisti, ki mso, pa 1,1172 evra {DDV vključen). « GORENJSKI GLAS petek. o. februarja 2007 11 KOMUNALA Razgledi V občini Vodice za pitiio fcubiöii meter vode brez taks Publicus. Kanalščina Ko- V Mengšu osnovna cena evra, osnovna cena kanalšči- Vssko vodo in odvoz smeti skrbi in davkov od 1. julija 2003 mendčane stane 0,06 evra vodarine že Šest let znaša ne je 0,098 evra za kubični )avno podjetje Komunala plačajo 0,503 evra. Odvaja- za kubični meter, cena rav- 0,388 evra za kubični meter. meter, odvoz in deponiranje J^QVO CCIIO Vodice» d. o. o. Cena vodari- nje odpadnih voda Kamniča- nanja z odpadki pa je ločena Za kanalščino plačujejo odpadkov pa občane stane ne za gospodinjstva se je na- ne že več kot leto Ln po) sta- na dva dela. 2a ravnanje s ko- 0,098 evra za kubični me- 5.372 evra za kubični meter. Jl^lDr^i odobll zadnje povišaia sredi febru- ne 0,392 evra za kubični me- inunalnimi odpadki plačuje- ter, za odvoz in deponiranje Cene za kanalizacijo in od- ^ ^ ' arja 2000 in znaša 0,36 evra za kubični meter. Za kanalščino občani plačujejo i»o8 ter, čiščenje odplak na CČN jo 0,064 ^^ za liter, 2 biolo- odpadkov pa brez takse za padke so se zadnjič povišale obČiHSki SVCt nato pa mora Domžale-Kamnik pa še 0,319 evra za kubični meter škimi pa 0,053 evra za liter. obremenjevanje okolja še v prvi polovici leta 2002. Za zagotavljanje pitne 5^586 evra. Mengšani poleg občini Moravče je občin- evra za kubični meter, taki- očšščene vode. Za zbiranje, vode, odvajanje in čiščenje driavnili taks in davkov pia- ski svet zadnje povišanje cen na cena pa je nespremenjena od oktobra 2002. Zbira- odvoz in odlaganje odpad- odpadnih voda ter odvoz čujejo tudi občinske lakse - potrdil septembra 2003 in IcoTTÌIIÌI^ItìO kov skrbi podjetje Publicus, smeti v občinah, združenih za vodo 0.078 evra za kubič- tako sprejel osnovno vodari- nje in odvoz odpadkov v vo- d. o. o., ki od 1. aprila lani ob- Upravno enoto Domžale. ni meter in za kanalščino no za gospodinjstva v zne- diški občini izvaja javno pod- čanom za liter smeli, pri če- skrbi JKP Prodnik, V občini jetje Snaga, občani pa za to mer je všteto zbiranje in od- Domžale že od avgusta 0,020 evia. V občini Trzin so vse obra- storitev plačajo 15,94 za voz, zaračuna 0,037 ^^^ 2002 gospodinjstva za voda- vnavane cene nazadnje povi- 0,090 evra, odvoz in deponi- "kubik". Ta cena, ki se je na- V Komendi za izvajanje rino plačujejo 0,495 evra za 1 i. avgusta 2002, vse za zadnje za 14 odstotkov povi- javne službe s pitno vodo s kubični meter, za kanalščino približno 14 odstotkov, šala marca lani. združuje pomočjo Komunalnega pod- 0,133 evra za kubični meter. Osnovna vodarina za gospo- za kubični meter, zbiranje, odvoz in odlaganje jetja Kamnik skrbi občinski za odvoz in deponiranje dinjstva tako znaša 0,308 odpadkov ter dajatev in da» vek. V občini Kamnik storitve 0,48 evra, cena pa je takšna treba prišteti še takse in dav- preskrbe s pitno vodo in od- že odi. julija 2001-Tega dne ke, odvisne pa so tudi od vajanje ter čiščenje odpad- se je nazadnje spremenila tega, ali je gospodinjstvo pri- nih voda opravlja koncesio- tudi višina kanalščine in ključeno na čistilno riapravo nar Komunalno podjetìe cena javne službe ravnanja z ali ne, so nespremenjene že ročili, da je cena m3 vode od podjetje pridobiti še ranje komunalnih odpadkov rÉrpHVinHTìn pa občane stane 6,794 evra ^ sku 0,628 evra za kubični meter, osnovno kanalščino soglasje Režijski obrat. Za kubični smeti pa še 4,606 evra. evra za kubični meter, kanal- Prispevek pripravili: Urša ixlinìsttstva. zs meter vode občani plačajo Omenjene cene, ki jim je ščina Trzince stane 0,079 Peternel, Ana Hartman, evra, odvoz in deponiranje Danica Zavrl Žlebir, Cve- QOSDOdàTStVO nHnaHVnv n? ? J^io ^vrs 7a rn TAPinrwTV ^TI-MAN ^AII: & odpadkov pa 2,819 ^^^^ ^^ kubični meter. to Zaplotnik, Stojan Sa)e, Simon Šubic, Suzana Kova- I z obč ine Lukovica so spo- čič, Bo^an Bogataj, Mate- Rant, Maia Bertonceli, Kamnik, d, d„ občani pa za odpadki, ki jo izvaja podjetje približno šest let. marca 2001 visoka 0,615 [asna Paladin Odločitev občine Komenda, da bo v suhadolski jami uredila sodobno sortimico in predelovalnico odpadkov za širše območje Gorenjske, je naletela na različne odzive. Zaskrbljeni in nezaupljivi so predvsem krajani najbližjih zaselkov • Suhadol, Most in mengeških Topol, a župan Tomaž Drolec zagotavlja, da so skrbi in slaba volja le posledica napačnih informacij. Predelovalnica ne prines • v nic Jasna Paladin bivalcev, torej večji del Go- ..............................................................................renjske. Občina, Id bo dobila v nekaterih medijüh se je takšno predelovalnico, bo namreč pojavil napačen po- lahko zelo vesela, saj vam za- datek, da bodo v Komendi gotavljam, da iz takine na- uredili odlagališče odpadkov, prave ne bo prišlo nič slabe- to pa je občane zelo razburi- ga," je po petkovem zboru o. 'Še enkrat poudarjam • krajanov Suhadol, sosednje gradili bomo le sortimico in Mengšane, predvsem kraja- predelovalnico in dokler ne Topol, ki so se na zboru bom jaz župan, v Suhadolah krajanov zbrali na pobudo ne bo ostal niti kilogram hipana Franca Jeriča, skušal smeti!" ie odločen Tomaž potolažiti Tomaž Drolec. Drolec, ki v lem 25 milijonov Krajani iz omenjenih za evrov vrednem projektu, ki selkov se namreč najbolj boga bo znatno podprla Evropa, jijo morebitnega smradu, zaobänoin večji de) Gorenj- povečanega prometa, one-ske vidi zelo lepo priložnost. snaževanja podtalnice in "Če hočemo Gorenjci iz- drugih okolju škodljivih de» koristiti 13 milijonov evrov javnikov, a strokovnjaki po- Večina krajanov Topol je kljub prvotnim pomislekom izgradnji predelovalnice odpadkov po nepovratnih sredstev, ki v udarjajo, da takšni obrati za predstavitvi projekta zdaj nekoliko bolj naklonjenih. Bruslju že čakajo za ta pro- okolje niso nevarni. Smeti se jekt, in pet milijonov evrov, bodo namreč sortirale in pre- je že dogovorjeno, vozili na omenjeni predelovalnici. kaj let, a v manjših kolidnah ki jih bo k temu prispevala še delovale v povsem zaprtih Malo Mežaklo v jeseniško Druge izbire omenjene obči- in na prostem, in od koder je država, moramo projekt pri- prostorih s poddakom in bio- občino. ne niti nimajo, saj si bodo prva hiša oddaljena približno javiti Še letos. A občinske loškimi filtri, ki bodo prepre- II Pridobiti smo morali kar morale prav vso problemati- 900 metrov, gradili v vsa- prostorske dokumente, ki Čevali uhajanje neprijetnih zz različnih soglasij in verje- ko odlaganja smeti urediti v kem primeru, odločiti se je takšen objekt sploh dovolju- vonjav in drugih snovi. Takš- mite, da projekt ne bi bil naslednjem letu ali dveh, saj treba le še o njeni velikosti, jejo, imamo le v Kovorju in v na hala bo po vzoru podo- podprt, če bi bila la tehnolo- je odlagališče na Dobu pol- to pa bo odvisno od drugih Komendi. Pri nas bi lahko bnih obratov iz tujine velika zgradili manjšo predeloval- približno 21-krat lao metrov. II gi)a okoiju neprijazna, poudarjajo na komendski obči- no, ljubljansko Barje pa za občin. Mengšani so se na po-omenjene občine tudi nima budo svojega župana odloči- nico, skupaj z občinami v njej pa bodo komunalne ni, kjer že imajo podporo prostora. Kot je krajanom Še li, da je najbolje, da si v pri-kamniško-domžalske regije odpadke iz gospodinjstev vseh sosednjih županov, tudi poudaril komendski župan, hodnjih tednlli tudi sami in vse do Šenčurja. 2a pri- najprej zrrdeli. osušili ler lo- Tomaža Štebeta, prejšnjega bodo predelovalnico odpad- ogledajo kakšen tak obrat v biižno 90.000 prebivalcev, a čili na kovine, plastiko, gorlji- mengeškega župana, id pa je na meji z meiigeško ob- tujini, saj se bodo lahko le na nepovratna sredstva nam bodo namenili le v primeru. ve snovi in drugo, tako da bo ostalo le trideset odstotkov svojim občanom kot kaže po- čino, v suhadolski jami, kjer lastne oči prepričali, kako zabil povedati, da je že skle- podjetje Publicus odpadke resnična so zagotovila ko- da zajamemo 200.000 pre- odpadkov, ki pa jih bodo, kot nil dogovor o sodelovanju pri pravzaprav predeluje že ne- mendskega župana. . .L 12 GORENJSKI GlAS petek, g. februarja 2c07 NARODNI PARK Razgledi Ožja skupina strokovne komisije za pripravo Zakona o Triglavskem narodnem parku po besedah predsednice komisije Inge Turk v teh dneh pospešeno pripravlja besedilo osnutka zakona o edinem slovenskem narodnem parku. Š Š J zakona uprav avsk načrt Petra Lotrič nih tez. Zato, pravi Marjeta ...................................... KerŠiČ Svetel, je koalicija Morda so se prav zaradi nevladnih organizacij med- skorajšnjega nastanka novega osnutka zakona o TN P ravno tem napisala svoj predlog zakona, katerega dJj je, da mora v tem tedmi zganili tudi pri upravljavec narodnega parka koalidjj nevladnih organizacij imeti v rokah piavna in upra- za ohranitev Triglavskega na- vna orodja, s katerimi bo lah- rodnega parka in v okviru ko s parkom upravljal kct s . , mednarodnega festivala gor- parkom druge kategorije po Tudi pn javnem niSklh ßlmow Catikarjevem lUCN, saj bo ie tako lahJ^o domu v Ljubljani pripravili naredni park kot tak dobil ZSVOdU INI ne posvetovanje o prihodnosti tudimednarodjiopriznanje." - TNP» ki se bo odvijalo danes Začutili so tudi, kot pravi sedijo križem zvečer ob i8. uri v kongresni predstavnik koalicije Tomaž dvorani Cankarjevega doma. Ogrin, da predlog zakona o rok. V tem Na posvetu bosta sodelovala TNP, ki je trenutno v drugi ^ tudi ugledna gosta iz tujine obravnavi v državnem zboru tednu so zaceli David Sheppard, vodja pro- in je morda bolfe poznan kot grama za zavarovana območ- VuČ7. februarja Kje: Primorska ali Benetke Program: I, Odhodi: Jesenice ob 6. url, Radovljica ob 6.30, Kranj ob 7. uri. Ilirska Bistrica - vas Vrbica: družina Štemberger ogled kmetije 2 degustadjo kozjega sira, mleka, skute, namazov In peciva • ogled litrske Bistrice - Hruška: srečanje s "5ko-romati" • Prem: cerkev sv. Helene s posllkavaml slikarja Toneta Kralja, srednjeveški grad Prem in Kettejeva spominska soba • pokullna suhega in svežega sadja, medice in žganja ter nakup jabolčnega in balzamičnega kisa na kmetiji Sanabor • domaČa večerja v primorskem gostišču. Cena: 33,50 evra (8.028 SIT) / darilo: pustni krof / nagrade za maskirane potnike II. Ogled najbolj slavnega pustnega karnevala v Benetkah in znamenitosti v osrčju mesta. Cena: 23,50 evra (5.632 SIT) Prijave: Gorenjski glas: tel.: 04/201 42 41. Informacije, prijave In vplačila: Agencija Linda; tel.: 04/233 84 20 ali info(^llnda.sl. Sedež si zagotovite s predplačilom. Po želji lahko zavarujete fiziko odpovedi: Skoromatl: 1,45 evra; 00 popusta Gorenjski Glas 10% valentinov popust v času od 9. do 24.2.2007 za vhodna vrata, okna, parkete, laminate in tekstilne talne obloge Joka pri nakupu teh izdelkov nad 1.000 € nudimo dodatne ugodnosti za notranja vrata 2 <0 ta I V I e ti co CL « Kranj, PrHTiSKov«, Mtrha Va^nova 14. Od 00 90 brezplačna tel. številka: 080 19 55 pesem v vdsem 4omu GG naročnine t 04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si, www.gorenjskig as.si Za nošo centralo v Komendi iščemo informatika (m/ž) VASE NALOGE: * Sodelovali boste pri rozllčnih projektih s področja IT. * Skrbeli boste zo pravilno in nemoteno delovanje računalnikov in strežnikov v okolju Windows Server 2000 In 2003. * Nudili boste podporo uporabnikom. VAS PROFIL: * Imate Izobrozbo račuriolniške ail druge ustrezne smeh In najmanj 2 leti delovnih Izkušenj s področja sistemske odministroclje. * Imate dobre organizocljske sposobnosti, ste komunikativni in pripravljeni delali v timu. * Znonie fujih jezikov (nemškega olì angleškega) je prednost. KAJ LAHKO PRIČAKUJETE OD NAS: Ponujamo vam sodobno delovno okolje z veliko mero samostojnosti, temeljito in strokovno uvojanje v delo, stimulativno plcčllo ter raznoliko In odgovorno delo v dlnomlčnem kolektivu. Delovno razmerje bomo sklenili zo določen Čas z možnostjo podaljšanja zo nedoločen čas. Če ste pripravljeni sprejeti fzziv, nam pošljite prljovo s svojo telefonsko Številko, življenjepis v lobelarični obliki v slover^skem In nemškem (oli angleškem] jeziku, sliko ter potrdilo o Izobrazbi In dodatnih Izobroževanrih do 23. februorjo 2007 na naslov: Lidi d.o.o* k«dv Žeie pri Komendi 100/1218 Komenda i6 GORENJSKI GLAS petek, o. februarja 2007 POLITIKA Razgledi Matej Lahovnik, doma sicer na Koroškem, je leta 2004 v prvi volilni enoti kot član stranke LDS kandidiral za poslanca v državnem zboru in bil na Gorenjskem tudi izvoljen. Ko je januarja letos izstopil iz stranke in iz poslanske skupine LDS, se je pojavilo vprašanje, kako bo kot poslanec deloval sedaj in ali hkrati s stranko zapušča tudi Gorenjsko. pre sem se v oca svo vest Matej Lahovnik, samostojni poslanec državnega zbora Dakica Zavri Žlebir "Izvoljen sem bil na podla- Kaj ste v dveh letih, odkar ..............................................................................gi programa, ki sem gà v ve- ste poslanec, uspeli v Dr- Po izstopu \z LDS ste v Dr- liki meri sam napisal, in žavnem zboru doseči ko- žavnem zboru neodvisni vrednot, ki se pri meni niso ristnega za Gorenjsko? poslanec. Na kakšen način spremenile. Kar se tiče moje- ''Moja naloga kot poslanca delujete, ko v ozadju vašega ga prebivali^, je enako kot opozicije je vesten in učin- odločanja ni več politične takrat» ko sem kandidiral v kovit nadzor vlade. Verja- stranke? državni zbor. Skladno z mem, da spadam med tiste "Delujem kot samostojni Ustavo je poslanec predstav- opozicijske poslance, ki se v poslanec, pri čemer se je tre- nik vsega ljudstva in ne zvezi s tem dovolj in tudi jas- brCCäJ, S€ni ba zavedati, da tiidi drugi po- strankarskih organov. Pri no oglašajo- Kar se dče pri- J. slanci» ki so Člani političnih delu v državnem zboru sem dobivanja konkretnih pro- Se tudi strank, niso dolžni upošteva- vedno zagovarjal strokov- jektov, pa je treba upoStevati, ti navodil političnih strank nost. Tako bo tudi v prihod- da poslanci opozicije nima- Z ilOVim pri odločanju, temveč se mo- nje. " ^ rajo odločati po svojem pre- ZUpSnOm pričanju oziroma po svoji ve- Imate Še vedno poslansko sti. Ustava Republike Slove- pisarno na Gorenjskem in mo niti približno takšnega vpliva na zakonodajno in izvršno oblast, kot jo imajo poslanci vladnih strank. V par- . sb. Ustava Republike Slove- pisarno na Gorenjskem m slanci vladnih strank. V par- 1^311] 3 nije je glede tega jasna. Tudi kontakte z gorenjskimi vo- lamentu smo praviloma pre- v preteklih dveh letih se ne- livci? glasovani. Upam, da bodo gospodom kajkrat nisem strlnjal s stališ- "Vsak prvi ponedeljek v vsaj skupni sestanki poslan- čem stranke oziroma poslan- mesecu imam poslansko cev državnega zbora, ki smo i CmCtOm, skega kluba in sem se odloČil pisarno v Kranju. Pred krat- bili izvoljeni na Gorenj- ^ 4 po svoji vesti. Sicer namera- kim smo imeli v Kranju skem, dobiaosnovazato, da S K3tCnm vam še naprej delovati v od- tudi sestanek poslancev skupaj^negledenastrankar- boru za gospodarstvo ter v državnega zbora, ki smo sko pripadnost, zagovarja- SC D0V3 odboru za finance in mone- bili izvoljeni na Gorenj- mo ključne projekte, ki jih o J .. tamo politiko, ker so pač eko- skem, z namenom, da se denimo pripravlja Regional- Q020V0riI3 nomske teme tiste, ki jih naj- seznanimo s projekti, ki jih na razvojna agencija v Kra- no, menim pa, da na dolgi tudi Z3 bolje poznam. II ''Vse, kar sem želel javno je pripravila Regionalna nju. Mislim pa, da je tudi rok za Gorenjsko ni dobro, povedati, sem zapisal v od-razvojna agencija. Ob tej širši javnosti znano, da sem da je v isti kohezijski regiji stopni izjavi. NikoU nisem Izvoljeni ste bili na Gorenj- priložnosti sem se srečal bil med tistimi poslanci, ki skupaj z Ljubljano." sestsnek v skem, gorenjski pokrajinski tudi z novim županom Kra- smo najbolj glasno naspro- pral strankarskega perila v javnost in tega tudi ne na- odbor LDS je od vas zahte* nja gospodom Pemetom, s tovali tiščanju Gorenjske v Ste že pripravljeni komenti- meravam početi sedaj» ko n3slednjih val. da vrnete poslanski dneh. fi mandat. Kako odgovarjate na 10 zahtevo? katerim se bova dogovorila tudi za sestanek v naslednjih dneh." kohezijsko regijo skiipaj z rati svoj odstop s podpred* sem izstopil iz stranke. Svo-Ljubljano. V tej finančni per- sedniškega mesta in pozne- jim nekdanjim strankarskim spelctivi to sicer še ni usod- je izstop iz LDS? kolegom žcEm vso srečo." Ožigosani SEDMICA Masieta Smolnikar Posebna JaunomnenJska vprašanih (v E Z petinpetde- marsikaUro obliko družbene obstaja odprto vprašanje ob- raziskava Eurobarotnetra je Zapostavljenosti državlja- , z drugače verujočimi pa nestrpnosti. Če ie ne prepreči, Čutka zapostavljenosti invali- nov. stare petdeset let, pokazala, da v Sloveniji di- Jtin'in^estdwßt odstotkov (v pa vsaj omeji. Denimo, ne- dov in starejših od petdeset let, ki so poklicno še dejavni, de- skriminacijo najbolj občutijo invalidi (enainosemdeset od' stotkov vprašanih), pripadniki romske narodnosti (osem- EZ dvainšestdesetI. zgodovini človekove strpnost Romov, bi bila v Sloveniji manjša ali vsaj v Česar Matjaž Hanžek v svoji karieri varuha Človekovih ni mogoče pnmeijaU s težavami invalidov. Na is- družbe verjetno ni obdobja, ko ne bi večina na takšen ali mejah evropskega povprečja, pravic medijsko ni izpostav- tem. če ne celo na slabšem, pa če vse dosedanje vlade do- Ijal. 50 v sodobni slovenski družbi tisti, ki za Da se invalidi v slovenski o za deset odstotkov vprašanih) in drugačen način ožigosala sledno uveljavljale zakon oda-starejši od petdeset let (sedem- manjšine oziroma drugačnih jo in odprta vprašanja reševa- družbi Čutijo zapostavljene, siare. Človek pri osemdesetih deset odstotkov vprašanih), od večine. Čeprav ni opraviČ- le pravočasno. me niti najmanj ne čudi. Zal ali devetdesetih letih je klj kar je nad povprečjem Evrop- Ijiva nobena pojavna oblika Predvidoma zato, ker se je v je tako. da invalidi niso zapo- li umski in telesni čilosti iz ske zveze. Poleg navedenih »«trpnosti (ta se vedno širi probUmatiko romskega vpra- stavljeni samo na področju družbenega življenja domala družbenih skupin so v Slove- od znotraj navzven in je šanja v Sloveniji (s pomočjo zaposlovanja ali, bolje rečeno, povsenv izključen. Praviloma niji ruidpovp rečno nezaželen i odraz sta nja nezadovoljst va ). tudi hoynoseksualci, nekoliko je povsem izkoreniniti dejan- varuha Človekovih pravic Matjaža Hanžka) vključila in nezaposlovanja, na kar jav- njihovega mnenja, v nosf občasno opozarja, tudi pripravljenosti ne upoštevajo bolj 5tn7rij kot drugi evropski sko ni mogoče (niti z različni- mednarodna javnost, so se njihovo zasebno življenje j i spoštujejo ne domači ne narodi pa smo do sodržavlja- mi deklaracijami in priporo- začele stvari po hitrem po- radikalno drugačno od življe- širša družbena skupnost. Jzo-nov neavtohtonega narodne- čili, ne), saj dominira v ego- stopku premikati in pričako- nja neinvalidov. Kajj nü pri- liranost starostn ga izvora in do drugačne, se centrični naravi vsakega po- mer, pomaga siepemu napis. Pozor stopnica ali Delo na di; s pripadniki drugih etnič^ države kot celote. Je pa res, da m-etra Romi ne bodo več strehi? NiČ. In pravi nekrŠČanske veroizpove- sameznika in družbe ah celo m.n vati je, da v naslednji javno- I raziskavi Evrobaro- krize vrednot, nad katero se bo morala družba. Ari se stara nih skupin v Sloveniji prijate- lahko politično vodstvo ob udarni objekt slovenske ne- je en sam samcat primer družbene di- evr ljuje enainšestdeset odstotkov podpori množičnih občil strpnosti. Do nadaljnjega pa skriminacije invalidov. ali slej resno in učinkovito zamisliti. GORENISKI GLAS petek, februarja 2007 EKONOMIJ stefan.zargi(gig-gias.si 17 Zirovski mizarji uresničili tridesetletne sanje v sredo so v Žireh odprli nove proizvodne prostore delniške družbe M Sora, enota Mizarstvo. Investicija je vredna več kot tri milijone evrov, v petih ietih pa načrtujejo podvojitev proizvodnje. BoJtian Bogataj Žiri • Kako velik dogodek se je v sredo odvil v novih prostorih družbe M Sora, je kazala polna dvorana 2 gosti iz 12 držav, med njimi celo iz Japonske, in celodnevna zabava 2 već kot tristo gosti. "Za nas )e danes velik dan, saj uresničujemo do^oletne sanje. Čeprav je tradicija mizarstva v Žireh zelo dolga, pa so biJe v preteklosti prisotne tudi ideje, da bi ga preprosto ukinili. Temu smo se upirali, zato lahko danes tudi odpiramo olaio v svet sodobtie tehnologije. Uresničujemo sanje," je na odprtju povedal direktor AJeS Dolenc in po- gromko zaploskali. Plod do- vodnja stavbnega pohištva. brega dela so v sredo kronali Enota Stavbno pohištvo, sku-tudi z dolgoročno pogodbo z paj s hčerinsko družbo Nori» japonskimi partnerji. ca, je vodilni specializirani M Sora, trgovina in pioiz- ponudnik stavbnega okovja, vodnja, d, d., je eno najmlajših družb na Gorenjskem, drugih materialov in polizdelkov za izdelavo oken In saj je biJa v sodni register vpi- vrat. Pred leti so zgradili so-sana šele oktobra lani. Kore- doben veleprodajni center in nine zadruge, med ustanovi- skladiSče, ki že postaja pre- ji najdemo Kmetijsko goz- lesno. darsko zadrugo M Sora in "Danes odpiramo 2400 udaril, da sanje niso dovolj, '^Prepotovali smo Evropo, pogledali tudi h konkurenci in se odločili za popolnoma saj je za to treba imeti tudi avtomatizirano linijo za izdelavo oken." p rs vi Aleš Dolenc ; cotasd Kave^ pravo energijo in zdrave temelje. "Naša investicija te- družbenimi eksperimenti» M Sora, delo bodo obdržali Še novi opremi. "Že ob grad-melji na dobrem poslovanju že kmalu pa so začeli razvija- obstoječi delavci. Z njimi na- nji novega objekta smo raz-zadruge v letih, ko jo je vodi- ti Številne dejavnosti. Tako črtujemo v prihodnjih petih mišljali tudi o novi proizvod-la Frančiška Primožič," jede- danes odkup mleka in živine letih podvojiti proizvodnjo," nji opremi. Prepotovali smo jal direktor, njegovim bese- predstavlja zgolj osem od- nam je v sredo povedala Neja Evropo, pogledali tudi h kon-dam in v zahvalo prejšnji di- stotkov prihodkov. Danes M kupnlk, direktorica enote kurend in se odločili za po-rektorici pa so zaposleni, za- Soro sestavlja pet prodajaln. Mizarstvo. Poleg osnovne in- polnoma avtomatizirano li-družniJd M Sore, dobavitelji žaga s sušilnico» veleprodaja vestiäje v objekt so v družbi nijo za izdelavo oken, druga in dmgi poslovni partnerji stavbnega okovja in proiz- veliko pozornosti namenili velika naložba pa je bila izbira sodobne tehnologije za lakirnico. Z njo bomo še izboljšali kvaliteto proizvodnje, kjer ne bomo zavrgU niti kaplje laka. To je ponicmbno tudi z ekološkega vidika," pravi Aleš Dolenc. Celotna linija je sestavljena z med seboj povezanimi stroji, ki opravijo vse potrebne obdelave na posameznem lesenem kosu. Ko ta zapusti linijo, gre direktno v lakirnico. Novi sistem lakiranja omogoča zaščito in lakiranje posameznih kosov okna in ne le okna kot celote. Tako bodo v M Sori bistveno izboljšali zaščito okna Jia spojih, saj pri klasičnem lakiranju ti spoji niso zaščiteni in lahko vlaga sčasoma prodre v notranjost spoja in povzroči poškodbe. Lakirnica ima tudi sistem hitrega sušenja, kar dodatno utrdi vse premaze. Po končanem testiranju proizvodnje naj bi kompletno proizvodnjo s stare lokacije preselili do letošnje pomladi. Približno polovico investicije je družba financirala iz lastnih sredstev, za drugo polovico so zaprosili za pomoč banke. Hkrati so se prijavili na objavljene javne razpise za razvojno pomoč in posodobitev, zadostili vsem kriterijem za dodelitev pomoči, vendar bili zavrnjeni, ker zadruge niso upravičene do Novi objekt v Industrijski ulici je z opremo vred vreden več kot tri milijone evrov. razvojnüi pomoči. zadružnike, pa segajo skoraj kvadratnih metrov proizvod- 60 let v preteklost, saj je bila nih prostorov in še dodatnih leta 1948'Ustanovljena Kme- 600 kvadratnih metrov do- tijsko nabavna prodajna za- datnih prostorov v skupni druga Žiri. Skozi leta se je vrednosti tri milijone evrov. ime, povezovanje in organizacija spreminjala skladno z V nove prostore bomo prese- Neja Rupnik, direktorica lili celotno proizvodnjo oken enote Mizarstvo Kranj Nagradi Mirku Tušu m Robertu Ličnu Revija Manager je pred dnevt podelila nagrado Managerski izziv 2007. Nagrada za drzen in prelomen poslovni načrt je šl3 v roke Mirku Tušu, nagrada za najuspešnejše krizno vo* denje pa je prejel predsednik uprave Steklarna Rogaška Slatina Robert Ličen. Managerski izziv je priznanje za ambicioznost in izkaz zaupanja nagrajencema, da bosta zastavljene načrte tudi izpeljala. Revija Manager bo po podelitvi spremljala rezultate izbranih podjetij in po letu dni javila, kako so se njihovi načrti uresničili. B. B. i ob- Telekomu n! uspelo na Kosovu Mednarodni razpis za izbiro drugega mobilnega operaterja na Kosovu se za Telekom Slovenija ni izšel po načrtih. Kosovska agencija za telekomunikacije je pred dnevi namreč sporočila, da so izbrali konzorcij Kosmocel, ki je v domači ter italijansko- ameriški lasti. Telekom je na razpisu sodeloval s hčerinsko družbo lpko.net, ki ima na Kosovu licenco za opravljanje fiksne telefonije ter dovoljenja za Širokopasovne in kabelske storitve. Telekom bo morda sprožil revizijski postopek. B. B. Za logotip dvesto tisoč evrov Vlada se je ta teden seznanila z novim sloganom in logotipom I feel sLOVEnia. Medtem ko so slogan sprejeli, pa so logotip zavrnili in uradu vlade za informiranje naložili, da pridobi celostno grafično podobo za slogan, Gregor Kraje, direktor urada, pa je povedal, da so v zadnjih mesecih opravili testiranja obeh relitev v domači in tuji javnosti, javnost je slogan sprejela precej bolje kot logotip, zato slogan ostaja aktualen, urad pa bo objavil javni razpis za izdelavo celostne grafične podobe za slogan Slovenije. Vreden bo približno dvesto tisoč evrov. B. B. M&AN .NCA LOf^ in^ofiriocli«' 04/2&4KI-777. www. on^l dir25lBt 3 sodelavce v Kranju! BODITE NAH PODOBNI: ^ k^tivni m (znd|dljivi « odgovorni in />8tan{ni « Ìm«Ìt«vUjÌo ♦ l^Fjni noN^ih inàoj ŠTUDENTA REFERENTA PftOOAJE turrttienlt) ^n iiim»jtv « v»aj V.^topnjd uob/vb« (z^^tne detovr« izkuSnje v ^grnaji) * sridnj* n^mSkègs in fl^é Vai^ pniAki^tme r^jfc^yx)^ do 162X47 fm^O'A^fi^ n«. TursO£na sg^no^ SonAk« (jbvi^i tr| 17« ?000 Hdobcr» 9 pnpMk pouk, ' tečaji u i ikuolfi^. i8 KMETIJSTVO cveto, zaplot n i k g-glas. s i GORENJSKI GUS petek. o. februarja 2007 Proti povečanju zdravstvenega prispevka Cveto Zaplotnik kmetov povećala skoraj za ....................................... trikrat, sprememba pa naj bi Ljubljana • Predsednik kme- najbolj prizadela kmete, ki tijsko gozdarske zbornice so se prostovoljno vključili v Peter Vrisk je v torek minis- obvezno pokojninsko in in- tru za zdravje Andreju Bru- validsko zavarovanje. "Na Čanu predstavil stališča bistveno povečanje osnove zbornice do predlaganih za plačiio prispevkov ne mo- sprememb zakona o zdrav- remo pristati, saj knjigovod- srvenem varstvu in zdrav- ski podatki kažejo, da mno- stvenem zavarovanju. Po ge kmetije poslujejo nega- predlaganem zakonu naj bi tivno," je dejal Peter Vrisk m kmetje, ki opravljajo kmetij- napovedal za prihodnji te« sko dejavnost kot edini ali den sejo zborničnega stro- glavni poklic, plačevali kovnega odbora za socialne zdravstveni prispevek od do- zadeve, na kateri bodo pred- hodninske osnove pod ena- stavnikom ministrstva za kimi pogoji kol samostojni zdravje poskušali dokazati, podjetniki. V zbornici ugo- da se prispevki za zdravstve- tavljajo, da bi se višina pri- no zavarovanje ne morejo in spevka za nekatere skupine ne smejo povečati. Škof)a Loka Usposabljanje za varno delo na kmetiji Zakon o varnosti In zdravjj pri delu določa, da morajo biti za varno deio na kmetiji usposobljeni vsi, ki jim delo na kmetiji pomeni edino dejavnost In so obvezno ali prostovoljno pokojninsko In Invalidsko zavarovani kot kmetje. Usposabljanje je treba "osvežiti" na vsaki dve leti. V škof)e- olkl kmetijski svetovalni službi bodo obnovitveni tečaj pripravili v ponedeljek ob 9. in ob 15. url v gasilskem domu na Trati, vsak udeleženec bo po uspešno opravljenem testu prejel potrdilo o usposobljenosti. Cena tečaja je skupaj z davkom na dodano vrednost sedemnajst evrov (4.074 tolarjev), za drugega udeleženca z Iste kmetije pa osem evrov (1.917 tolarjev). C Z. Bled Predavanje o semenskih sortah krompirja V predavalnici Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled bo v torek ob 10. uri predavanje o semenskih sortah krompirja. Predaval bo priznani strokovnjak Andrej Lukan. C. Z. TEHNISK ŠOLSKI CENTER KRANJ ZA POKLICE PRIHODNOSTI RAZPIS ZA PRIDOBITEV NAZIVA PREDAVATELJAICA ViSjE SOLE ZA PROGRAM MEHATRONIKA (VI. stopnja) 23 naslednja predmetna področja: strokovna terminologija v tujem jeziku {angleški In nemški jezik), poslovno sporazumevanje in vodenje, ekonomika in menedžment podjetij, varnost in zdravje pri delu ter varovanje okolja, tehniški predpisi tn projektiranje, elek-tromehanski elementi In sistemi, meha- tronika 1 in 2. robotski sistemi, računa • niško podprte tehnologije, Informacijske tehnologije, komunikacijske tehnologije, programiranje, meritve v meha- troniki, prakllćno ìzot)faievanje. Skladno z 92. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgojö in Izobraževanja (UL RS, šl. 98/05, 129/06), 8 33. in 34. členom Zakona o višjem strokovnem Izobraževanju (ULRS, št. S6/04) bo naziv predavatelj/-Ica višje šols podeljen kandidatu/kandidatki, ki Izpolnjuje predpisane pogoje glede Izobrazbe skladno s Pravilnikom o izobrazbi o^^davateljev In drugih Strokovnih delavcev v višješolskem študijskem programu Meha- ironika (UL RS, št. 101/04) in najmanj tn leta delovnih Izkušenj ter vidne dosežke na svojem strokovnem področju skladno z Merili za določitev vidnih dosežkov na strokovnem področju za pridobitev naziva predavatelj višje šole (UL RS št. 20/06). Prijave z življenjepisom In dokazili o Izpolnjevanjü pogojev pošljite v 8 dneh od objave na naslov. Tehniški solski center Kranj, Višja strokovna šola, Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, s pripisom "Prijava na razpis za pridobitev naziva predava- te1j/-lca višje šole". Za podrobnejše Informacije lahko pokličete po telefonu: Krava Roža ima četverčke Malo je kmetij, ki bi v enem popoldnevu podvojile stalež govedi. Prav to se je zgodilo na Zeienarjevi kmetiji v Spodnjem Podjelju. Njihova krava Roža je povrgla četverčke in povečala število repov v hlevu s štiri na osem. Cveto Zaplotnik ven Štrlel še en par nog. Čet- - en bikec in tri teliò pridobil na teži deset kilo- doiini in nato še na Velem Spodnje Podjel;« - Ko je [an- ke! V Bohinju )in ne pomni-ko Korošec, gospodar na 2e- jo, tudi sicer so redki, zelo gramov in tudi "sestrice" niso za njim dosti zaostale. polju. Zelenarjeva Zeienarjevi dobro skrbijo za manjSa» obsega okrog pet lenarjevi kmetiji, v ponede- malo je primerov, da vsi pre- kravo, prvič doslej ji pri krm- hektarjev kmetijskih zem-Ijek, 22. januarja, okrog poldneva prišel iz službe, je njihova sedemletna krava, kri- sti zelo vampasta. Mislil sem njef po trikrat na dan, doda- nad Pokrovcem kosijo Še na žanka med simentalcem in si: to bo pa spet eno veliko jajo jim še raztopino mJeka v roke. Redijo goveda, doslej enju dodajajo tudi močna Ijišč in hektar gozda. Rovta v Krava je bila v času brejo- krmila. Teličke spuščajo k Konjski dolini in Klemenjeki ciko, že sama telila prvega tele, " pravi Janko, oötno za- prahu. so jih imeJi največ štiri, ter Janko Korošec Četverčki - bikec Veselko in teličke Neva, Nimfa in Srečka telička. Potem so se dogodki dovoljen, da so njihovi čet- In kaj bodo naredili s telič- pet ali šest ovc, že deset let v hievu odvijali kot v kakem verčki tudi po več kot dveh ki? "Najraje bi jih obdržali, a oddajajo turistom apartma, napetem filmu. Okrog treh tednih zdravi in razposajeni za to nimamo dovolj prosto- "Od kmetiistva ni veliko popoldne se je na svet "sko- in da se tudi sicer dobro laz- ra. še približno mesec dni hodka. delamo predvsem bacai" dnigi teliček, ob štirih vijajo. Ko so jih drugi dan po jih lx>mo imeli, potem bomo zato, da bo Pr' Zelenarju še še tretji. Ko je Janko potem telitvi stehtali, je bikec imel dva prodali," pravi Janko in naprej zeleno/' se pošali Jan- šel pogledat, ali je z njihovi- 23 kilogramov, ena telička poudarja, da s telitvijo verjet- ko, ki dela v bohinjskem mi trojčki vse v redu, ni mo- 22 kilogramov, ostali dve po no ni bilo nobenih težav, ker podjetju Filbo in je tik pred gèl verjeti, ali vidi prav: iz 10 - skupno torej 85 kilogra- je bila Roža vse lansko pole- upokojitvijo, žena Vera pa je varne kravje "posteljice" je mov. Bikec je v dveh tednih tje na paši, najprej v Konjski že upokojena. Zbornica nasprotuje znižanju plačil V kmetijsko gozdarski zbornici nasprotujejo znižanju plači) za kmetijsko okoljske ukrepe in za območja 2 omejenimi možnostmi za kmetijstvo. Cveto Zaplotn 1 k skega programa {Skop) in darstvo in prehrano pojas- pridelave in večjimi zaliteva- Kmetijsko okoljskega pro- njujejo, da je višina plačil za mi pri kmetijsko okoljskih Ljubljana - "Pri pregledu grama (Kop)," je na nedavni kmetijsko okoljske ukrepe za ukrepili. Razlika je tudi ta, da ukrepov, ki jih predvidevata novinarski konferenci dejal obdobje zo07-2013 predlaga- za novo programsko obdobje predlagani uredbi o plačilih namestnik vodje zbornične- na na podlagi izračunov Fa- jajo pri kmetovanjii vse za kmetijsko okoljske ukrepe ga sektorja za kmetijsko sve- kullete za kmetijstvo v Mari- zahteve iz navzkrižne sklad-iz programa razvoja podeže- tovanje Tomaž Cor in dodal, boru, uredbe Evropske unije nosti, to je dosledno izvajala 2004-2006 v letih 2007- da predlagani uredbi omogo- o najvišji višini plačil in raz- nje okoljskih in druglli stan-2010 in o plačilih za ukrepe Čata ministru še dodatno položljivega denarja. Izraču- dardov. Kmetijsko okoljski 2 OSI IZ programa razvoja podeželia 2007-2013, smo spreminjanje (7nižpv;inje) plačil. V zbornici temu na- ugotovili, da ministrstvo za sprotujejo, prav tako tudi kmetijstvo, gozdarstvo in zniževanju plačil za območja ni so nj^rejpni na drugačnih ukrepi, kot so ohranjanje osnovah, kot so bili za Pro- lobarja, ozelenitev njivskih gram razvoja podeželja 2004-2006, kar je posledica površin in integrirano poljedelstvo, so prav zaradi dru- prehrano bistveno znižuje z omejenimi možnostmi za uredbe Evropske unije pa gačnih izhodišč tudi drugače sredstva za nekatere ukrepe kmetijsko dejavnost Na mi- tudi natančnejšega razlikova- ovrednoteni kot v prejšnjem Slovenskega kmetijsko okolj- nistrstvu za kmetijstvo, goz- nja med običajnim načinom programskem obdobju. Cerklih, Naklo, Kran}, Brezje O spremembah davčne zakonodaje Kmetijska svetovalna služba vabi na predavanja o spremembah davčne zakonodaje za kmetijstvo. Predavanja bodo v ponedeljek ob 10. uri v prostorih kmetijske zadruge v Cerkljah, v torek ob lo, uri v zadružnih prostorih v Naklem, v sredo ob 9.30 v Domu krajanov na Brezjah in naslednji petek, 16. februarja, ob 9. uri še v prostorih KG2 Sloga na Phmskovem. Predavala bo mag. Olga Oblak, specialistka za agrarno ekonomiko v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. C. Z. Poljane, Žiri, Škofja Loka, Železniki Izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti Kmetije morajo za pridobitev neposrednih plačil (subvencij) izpolnjevati zahteve tj, navzkrižne skladnosti, Kmetijska svetovalna služba bo o tem pripravila veČ predavanj, V torek ob 9. uri bo v kulturnem domu v Poljanah in ob 15. uri v dvorani DPD Svoboda v Žireh, v sredo ob 9. uri v gasilskem domu na Trati in naslednji petek (16. februarja) ob 9. uri še v kulturnem domu v Železnikih. Predavala bosta Marija Kalan In Franci Pavlin iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj. C Z. f GORENJSKI GLAS petek, o. februarja 2007 FINANCE / PISM M cveto.zaplotnik@g*g/a5.s i 19 Evro besedi sliki Na likovnem in literarnem natečaju "Nasvidenje tolar, pozdravljen evro!" sta se izkazala učenca kranjskogorske osnovne šole Danaja Mertelj in Peter Tempfer. CvCTO Zaplqttjik in Banka Slovenije, ugolav- delila nagrade in priznanja, tolar, evro • Prešeren ostane ja, da je zamenjava tolarja Na literarnem natećaju, na in obstane, " je zapisala v Ljubljana-V sredo je bilo še za evro potekala po načrtih katerem so s prispevki sode- kratki pesmi z naslovom sklepno dejanje uvedbe evra in brez večjih težav, posa- levali učenci od sedmega do Obstati. Na likovnem nate- v Sloveniji. Vlada je na seji mezne motnje, Id vsebinsko devetega razreda osnovne čaju, ki je bil namenjen sprejela poročilo o prehodu niso vplivale na zamenjavo. Šole, )e prvo nagrado prejela učencem od prvega do šeste- na evro, Banka Slovenije in pa so liiCro odpravili. Zadnje Danaja Mertelj, učenka de- ga razreda, je priznanje za uvrstitev od četrtega do dese- vladni urad za informiranje dejanje osnovnošolskega napa sta razglasila rezultate li- tečaja pa je bilo v sredo v vetega razreda Osnovne šole (osipa Vandota Kranjska tega mesta prejel tudi Peter kovnega in literarnega nate- prostorih Banke Slovenije, Gora. "Vse od nekod pripla- Tempfer iz petega razreda čaja za osnovnošolce z na- kjer sta Samo Nučič, na- va in se zlije,/ kot ura, kot kranjskogorske osnovne slovom "Nasvidenje tolar, mestnik guvernerja Banke srce-vedno znova bije,/a ne šole. Strokovna komisija, ki pozdravljen evro!". Poročilo Slovenije, in Alenka Pavlo- mine - le nekje se ustavi ...j je izbrala najboljše izdelke, odbora za tehnične priprave vec z ministrstva za Šolstvo Danes tolar. A že evro se po- ni imela lahkega dela, saj je na uvedbo evra, ki sta ga vo- in šport avtorjem najboljših javi davi: drugačen vonj pa- izbirala med i74<) likovnimi dila ministrstvo za finance literamih in likovnih del po- pirja vsakega drugače gane, in 436 literarnimi deli. Občutno povečali bilančno vsoto Hypo Aipe-Adria-Bank je lani presegla načrtovane rezultate in je na dobri poti, da uresniči dolgoročni načrt - uvrstitev med pet največjih bank v Sloveniji. CvTTO Zaplotn i k deležem se uvršča med deset nie prebivabtva je v primerja- Banka, ki je del fmanČne ..............................................................................največjih bank v Sloveniji, vi z letom prej povečala za 56 skupine Hypo Group Alpe Ljubljana - Banka, ki ima na Poslovni izid iz rednega po- odstotkov, pri posojilih pod- Adria, se je lani tudi kadrov- Gorenjskem poslovni enoö v slovanja je od predlanskih jetjem je dosegla 3Ó-odstotni sko okrepila in je ob koncu Kranju in v Domžalah, je 3,9 milijona eviov povečala porast, Vrednost posojil pre- leta štela 273 zaposlenih, kar lani po nerevidiranih poda- na lanskih 8,9 milijona, Čisti bivalstvu 5e ob koncu leta zna- je 35 več kot leto prej. Vzpo- tkih povečala bilančno vsoto poslovni izid pa s 1.2 na $,5 šala 229,4 milijona eviov, od redno z uspešnim poslova- za 34 odstotkov oz. bistveno mili j ona e vrov, tega je bUo kar 9J odstotkov njem širi tudi poslovno mre- bolj, kot so jo v povprečju Pri kreditih, katerih vred- dolgoročnih, pretežno stano- žo, v sredo je na Ptuju odpr- banke v Sloveniji, ki izkazu- nos t je ob koncu lanskega leta vanjskih posojil, pri katerih la že dvanajsto poslovalnico v jejo 15-odstotni porast. Z 1,13 dosegla 892,2 milijona evrov, dosega banka v slovenskem Sloveniji, letos pa bo odprla milijarde evrov bilančne vso- je dosegla nadpovprečno, 41- bančnem prostoru Že ii- Se tri - v Velenju, Trbovljah te in 3,$-odstotnim tržnim odstotno povečanje. Kreditira- odstotni tržni delež. in že tretjo v Ljubljani. LjUBgANA Best of Best zavarovalnice Wiener Städtische Zavarovalnica Wiener Städtische je januarja n ponudbo z novim sv O) o enjskim zavarovanjem Best of Best. Kot poudarjajo v ljubljanski podružnici zavarovalnice, je novo življenjsko zavarovanje posebna obveznica, ki sta jo skupaj pripravili Wiener Städtische in Erste Bank. Vezano je na priznane svetovne delniške indekse Euro Stoxx 50 {delnice največjih podjetij evrskega območja), Standard Poor's 500 (delnice 500 najboljših ameriških podjetij) FTSE 100 (britanski finančni trg) in Nikkei 225 (delniški indeks tokijske bofze) In zagotavlja zavarovancem vrednost premoženja naložbenega produkta ali eno od treh jamstev. Ob doživetju jim jamči izplačilo vsaj 115 odstotkov vplačanega kapitala ali vsaj 80 odstotkov najvišje vsakoletne vrednosti ob- veznice v celotnem obdobju trajanja zavarovanja- v pnme-ru smrti se vplačani kapital Izplača upravičencu, ob nezgodni smrti pa se mu izplača 150 odstotkov vplačila. Zavarovalna doba je dvanajst let, najnižji znesek vplačila je 3.000 evrov {718.920 tolarjev), vplačila pa sprejemajo do 30- junija oz. do zapolnitve predvidene kvote. C. Z. Lj u eg AN A Zavarovanje plačilnih kartic in osebnih stvari SK8 banka v sodelovanju z Zavarovalnico Tilia omogoča svojim strankam zavarovanje plačilnih kartic in osebnih pred- metov za primere kraje aH zlorabe. Paket Zavarovanje kartic plus vključuje zavarovanje za primer nepooblaščenih dvigov gotovine in opravljenih plačil z ukradeno ali Izgubljeno kartico, za krajo predhodno dvignjene gotovine ter za krajo ali gubo osebnih predmetov, ključev, ročne torbice ali torbe ter stroškov klicev z mobilnega telefona, ukradenega ali izgub- jenega skupaj z zavarovanimi plačilnimi karticami. Zavarovanje je namenjeno vsem lastnikom ter pooblaščencem osebnih računov v SKB banki. Letni strošek zavarovanja znaša deset evrov. C. Z. UuegANA Nižja provizij'a za varčevanje v skladih Raiffelsen Krekova banka, ki že dve leti in pol trži investicijske sklade sestrske družbe RaifTelsen Capital Management, je s ponedeljkom uvedla posebne ugodnosti za dosedanje varčevalce v skladih. Vlagateljem, ki imajo v skladih več kot 10.000 evrov, je provizijo za vsa nadaljnja plačila znižala za četrtino, vlagateljem z več kot 30.000 evrl pa za polovico. Popust velja ne glede na višino novega plačila. C. Z. PREjEU SMO Avtobusni prevozi, Sterbenc Andrej s.p. trudi za konstruktivno reh- ce označil za "Marijino je MK Triglav 2000 /ani rea- nordijskega centra Kranj Je vanje vstsh problemov, tudi družbo", na drugem pa je z liziral uporabo Športnih ob- znašala 8jo mio SIT, od takih, ki segajo v bližnjo in veliko mero nestrpnosti od- jektov v vifini 25,7 m^io SIT. lega je M OK prispevala manj jene. Ko smo gospoda Ster- daljno preteklost! benca prosili za pojasnilo. stranjeval s sestanka povab- dovolje nam je dostavil aneks, ki ga v družbi SCP Tehnik, d. d., do tedaj nismo imeli. Tudi cena iz aneksa se ni ujemala z dejansko zaračunanimi cenami. Katera pogodba je SGP Tehnik, d. d. Odnosi z javnostmi ta, Ijenega v.d. direktorja Zavo-za šport Jožeta jeniterle- pa je občine za iG,j mio SIT. Debela lažje, daje M. Šubic s strani kot 25 odstotkov (21} mio SIT). Šubic pa permanentno navaja (16 člankov v Dnevni- "ostro kritiziral Javomikovo ku), daje bila ta "milijardna Kot avtor "Analize financi- interpretacijo razdelitve sred- investicija " na bremen u ranja izvajalcev programa stev za Šport," Če bi bilo to MOK. Kdo torej manipulira Športa v Mestni občini Kranj res, bi se zanesljivo razvila z javnostjo? M. Šubicu so v V nadaljevanju podajamo prava in kateri znesek Je Se enkrStl za obdobje 2000 • 2006" sem zelo polemična razprava. veliko napoto razni Hvastiji, odgovor na pismo Avtobusni pravi, se z g. Šterbencem do prevozi, Šterbenc, kije bilo danes nikakor nismo uspeli objavljeno v Gorenjskem gla- dogovoriti. su, It. jo. dne 2. februarja Prav tako pojasnjujemo, Jože ne more iz svoje kože udeležencem predstavil doku' me mirane ugotovitve. Za osnovo izdelane analize sem Skakalci S K Triglav krepko Polerud, Jenšterieti. Javomiki plačujejo uporabo skakalnic in drugi. Njegov trud, da bi se na Gorenji Savi. Starši tek- na njegov "ukaz" umaknili vzel podatke iz proračuna movalcev, razen reprezentan- iz športne sfere, je povsem Zfl- M OK 2000-2006 in poslovna tov, morajo opraviti sezoni man. Tudi Jože poročila Zavoda za Sport lyo prostovoljnih ur pri vzdr- predsednik SK Triglav 20 let 200'j, na strani 21. Prosimo da g. Rjaveč, ki ga g. Sterza njegovo objavo, kot sledi: bene navaja v pismu, ni za- ^ Vzpostavljen sisUm redne- poslen v družbi SGP Teh- ^ ^^^ ^^^ ga plačevanja zapadlih ne- nik. d. d., zato ne vemo, s pomembnejša sestanka pred- ku men tih lažni, potem ima Vrednost Uga prispevka zna- kdaj bo odšel v ''športno pen- f. ^ ^'•fl'y' ^ ^^^^^ 2003. 2004 in zevanju in obnovi skakalnic (in ne pol stoletja, kot trdi 200^. Če so podatki v teh dO' ter organizacij tekmovanj. Šubic), se bo sam odločil. II spornih terjatev v družbi kom g. Šterbenc v družbi stavnikov kakovostnega in vr- šubic prav in je dokument ša letno okoli 15 mi6 SIT. SGPTehnik.d,d.,učinkovi- SGP Tehnik, d. d,, komuni- hunskega športa. Na prvem manipulacija. Ker pa izha- izgradnjo ao-metrske skakal- Za zaključek pa samo še to izvajamo od septembra eira. J predstavniki klubov iz dejstva verodostojnosti nice pa je SK Tričav vložil tole: Če želimo dobro celotne- Z006. V primeru podjetja Glede na to, da družba zbrali z namenom, da uredt- podaticov, sta nesporni pred- 165 mio SIT sponzorskih in mu kranjskemu športu, je po- Avtobusni prevozi, Šterbenc SGP Tehnik, d. d., zaposlu- P status profesionalnih tre- ^^^^ ^^^ ugotovitvi: realni donatorskih sredstev in naj- trebno sistem uporabe cen- Andrej s.p. pa gre z vidika je skoraj štiristo ljudi in da ^^ zadnjem pa so padec dotadj društvom za 50 manj za 35 mio SIT prosto- tralnih objektov spremeniti. družbe SGP Tehnik, d. d., so se v preteklem letu zgodile jjcbwiio ustanovi- za sporno terjatev. Na sedežu družbe SGP obsežnejše kadrovske spre- tev Zveze Športnih orgamza- odstotkov v zadnjih sedmih letih^ vrednost koriŠčenih ur voljnega dela Članov kluba. Zato je žaljiva trditev, da dvigniti dotacije društvom rta realno vrednost v membe in reorganizacije, cij Kranj. Udeleženci so se ^^^^^ klubov na centralnih "skakalci ne plačujejo niti z letom 2000 Tehnik, d. d,, smo imeli eno novo poslovodstvo družbe ne vsebino sestankov ^yj^j^tih pa je v treh zadnjih centa za opravljene skoke", pogodbo o prevozu delavcev, more dopuščaH. da bi pošlo- razdehU na dva dela. En del irt vanje potekalo izključno na J' predstavljal predstavnik ^^^^^^ y ^^ panovanja" (Vitomir Gros podlagi ustnih dogovorov z Sm- ^.d^i^^^nci. je tudi je NK Tričav prejel iz prora sklenjeno leta 2005 med SGP Tehnik, d. d., in Avtobusnimi prevozi Šterbenc 'ljudmi, ki so družbo SGP drugega pa ostali pred- letih porasla kar za 102 odstotka. športnih društev poenotiti času "avtokratskega žu- skupno stališče do organov in analizi, ki so jo panovanja" (Vitomir Gros) uprave M OK. , da je treba sistem raz- čunskih rezerv 12. i mio SIT, Andrej s.p. Pri pregledu pre- Tehnik, d. d., že zapustili. Cepivi sesta- ^^iß^^nja "brezplačnih ur" SK Triglav pa 5,8 mio. Tore/ ..............potekal rduhu kon. ^^ jetih računov smo ugotovili, da le-ti vsebujejo drugačne cene od pogodbeno dogovor- Vsekakor pa poudarjamo, da se novo poslovodstvo družbe SGP Tehnik, d. d.. struktivnega dialoga, saj je Miran Šubic ostale udeležen- (oŽE Javornik, predsednik S K Triglav Kranj če^ar izmislil. Razmisleka no v nogometni klub. Izgrad- vreden pa je tudi podatek, da nja Državnega panožnega v v 20 KAŽIPOT, ZAHVALE, MALI OGLASI info@g-glas. si GORENISKI CÌAS petek, 9, februaria 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 y ^iditju v/ po |iM<' - {o stci^Nf'f^đ iri i ifìMno uMQrii janež Rozman s.p. • Rozman bus, Lancovo 91,4240 Radovljica TeL: 04/53 ^49» P«- ^ANJ> SOBOTNA MATINEJA Gosttjse: Mladinska lutkovna skuDina KPDSfnih«! ALICA V ČUDNI DEŽELI Sobota. 10. februar 2007. ot» 10. uri, v Prešernovem «ledaHku «I W' iTsV, Corcniskl Clds c^v Serva TirAi C 4 JI gekkoprojektj ncprcmicninc 1 Bnrof 7SA, 4CD0 Kmi | 04 Z341 999 ^ 031 67 40 33 PftO DAMO STANOVAN KRANJ -CENTER: nova stanovanja v popolnoma obrtovljerii meSfanski hlli v centru mesta. • i'sobno ma, pri 98.075r4' EUR (23.502.791,25 SIT). • 3*sobno duplex 94,87 m2,1. stropje in mansarda. Cena: EUR SIT). B£CUN|C NA CORENfSKEM: dvosobno s shrambo, $0 m7. I. 1988, nadstropje 3/4, lastno parkirišče, balkon» mirna lokacija. Cena: 98.063J6 lUR (23,5 nio SIJ). KRANJ • PLAM NA 1: dvosobno, ma, I. 1978, nadstropje 4./?, delno opremljeno, balkon, lep razgled, rrifr- rta lokacija, vsa infrastruktura. Cena 105,000 EUfi (25.i$2.20o,oo srr). P1»DDAM0 HIŠE: ZG. BRNtK: »amcMojna hiia, 159 mt. v pritličju Izdelano stanovartje, mansarda v III. gradbeni fazi. Kiož* nost dveh stanovanj. Cena zelo uso^jna' 108.500 EUR {26.000.940 ODDAMO POSLOVNI PRODOR KRANJ OKOLICA: oddamo poslovne prostore različnih velikosti za različne dejavnosti. STANOVANJA KUPJMOi KRANJ IN OKOLICA: za znanke stranke IHemö véé stanovanjskih enot različnih velikosti in cenovnih razredov. VEČNA: www* g«kkoprojekusi novofradnje» «d^pucOei % venum.,, firhof 4000 Xfioj fsnt ••polu: liđijai^venum^fi ^ PRODAJA Sko^a Loka. Pod stanovanje z balkonom, 1.76,1. nad,, 62 mz, CK, delno obnovljeno, mima okolica. Cena: 108.496,08 EUR (26.000.000,00 SIT). Vredno ogleda. Skof^ Loka, C rene, soo m2, zazidljl-va parcela, sončna, ravna, el In voda v bližini. Cena: 125 EUR/m2 (29-955.00 SIT/ma). i Zg. Sllnje, prodamo hiio, cca. 172 mz ' stan, površine, 270 mz zemljiSča, 1. brez Fasade, izdelano 1. nadstr. Cena: 179435,82 EUR (43 000,000,00 srr), ISĆEMO Kranj, 2a najem iS^emo eno- ali dvosobno opremljeno stanovanje za Sk. Loka, okolica, za nakup i§&mo dvodružinsko hilo s 400 - soo m2 FESSTi de Ol On nepremičninska Stritarjeva uliC3 Kranj, Tefefon: 73 75 236 73 70 Internet. STANOVANJA PflODAMO: KftAN) « RIANIMA II: enosobr» suoova^ n^, p/eddano v eno^npolsoboQ slanova^ nje, 53,CP3 m?, VL rad.^ i fzg. >98), cena 90^000,00 EUR {21.560 60O1CO SIT) ^ KHANJ ' PtANINAl: 2^2 sobne suoova njOi M.90 m:. L za. 1975^ «ni 116.841,97 tUR (2fl.OCOOOO.CO « SeH^f/o ntséft dvosobno stano^ van^e, ^ m, I izgradnje 1973. VII* nad. cena ioi,occ,ooELfR SIT), TRŽlC • garsonjera, 17,79 m2,1. izgradnje 1973. nadn cena 37.5so,oo EUR (8,99^422 SrO, KRAN) • garsonjera, 26 ms.l. ^gradn|e 1982, prftiičje, cena 60.$00,00 EUR (14498.220,00 SIT). PARCELE- tK. LOKA • SV. DUH: zazidfjjva 500,00 mz, cena ijo,« EUR/mz www.fess t GA-NI CA Hi, d.ao, P.E Mlakarjeva ulica 107; {OPC Šenčur), 420S Šenčur 04/25-17 T99, fa*: 04/26-170^ e-poiu: Info^nepremknine^gani si STANOVANjE RADOVgiCA • PREŠERNOVA UUCA, r^ mirnr lobci|i prodamo tnsobno ita-r^ovanj« v rzmen 72,94 ni2< obj^ star 17 eti vrsoKO pntriC)e/3, runKCjonana rupored^. « od kopalnice. balkon, zM. urejeno, CK. vsi pri- i, prevzem rnoien takoj CENA 116841,92 EUR (sl.coo.ooo^ooSiT), KnANj^STAROMESINOjEDRO.pro- damo kompleho oprèmijeno rnjin- urdno, enofobno stanovanje v dvcH etatah. 43^69 m2, adaptirano >990, brez balkonai vsi pnUfuCki. CK, vsdjfvo tako). CENA: 73.026,20 EUR (17.500.00O1OO SIT), KRANJ * ŽUPANČIČEVA U Lt prodamo enosobno «a nova nje, 34,30 m 2^ v koa pa/ce^ lacija. prevzem po dogovoru. CENA* 125,00 EUR/m2 (29 955.00 Srr/ma). KUPIMO Na radišnih k^oqah, nujno kupimo več različnih nepremičnin za nam ž* znarve Aktualna ponucft» nspr^ mićnin na : >vww,nepreniipo$ta: mdn«p^$)Ol.net CTANOVANjE PRODAMO; KRANJ • Planina I: dvosobno. 65 m2, nad. 4 /7.1.1978. c«na loo.oco £UR (23.9OOC SIT). KRANJ • Planina I: ^^obno, 63 m2, nad. 2./3.1 1976. cena 93.SOOO EUR (Ì3.604S4& KRANJ • ZL po^ tfl&obno, So mt, nad Vp/2, I. 1949, cena 1026^ EUR (24.600000 SIT). ŠK. LOKA • Trna: dvoinpolsobno« 72 ms, nad. 8./9,1.1986, cena 106.000 £Ufi (2s.401.a40 SET). tU. LOKA: dvosobno. ms, nad py4,1. 1999. C«na 94.ooo£UR(22.S26.i6oSI'n. HfSE PROOAMO: KRANJ • Bitnjei sarno^h^na^arnjsl^a 2GO mi, £46 mi parcela, I. 1976, cena 250.000 EUR (59.910.000 SfT). KRANJ - BftTtje, samostofna (K«PfN}, 170 rnž. 746 mi parceU, 1.1974. cena 175.265 EUR (42.000000 Sl'Ó. BL£D • okobca: saitiosto^na (K+P4N), 1SS nu. 800 m2 parcels, 1.1968, cena 280,000 EUR (67.099,200 SITÌ, m p PROJEKT « t A P «A Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111 PCIOOAMO: KRAN) • ZLATO POLjE: dvosobno, 47 m2,1 obnovljeno L Olì opreml- jeno, vpr^ano vZK, partčk;. oprpmfjena iojhinja in kopalnica, od1l^ na lokacija* Cana: 100*000 EUR (23*964.000 SO). NA R£LACI|I hi!a, 300m2, pare 574 m2j Nt* gr* i^* . 04. moderno zasnovana, možno&i obrti, odlična lolQdja, ugodna cena Cena* 145.000 fUR {^747.800 SfF)* KRAN) • OKOUCA: samostojrta hi§a 2CC mi, {>arc 350 IV* gr. faza, K4P4M, iahko dvostarK>vanjskd, v ure* lenem naselju, v Miž^nl vrtca, »kame* Cana: 179.000 EUR SKOPlALOKA^ZMINEO&amofloina nov^radn^a IIL pod. gr, f^, 250 parceia mi. nczkoenergij&ka, v naselju novih hI!, razgled* Cena: EUR (57 mio SIT), DVORI E PRI CERKLJAH: pamU 1000 m2, vsi pnkij. ob pare, narejen id^no na^ft. sončna leg«, (üdoyil razgled. Cena: 100 EUft/ms {23.964 SfT/mjJ, ZA ZNANE KUPCE NU)NO KUPIMO: V KAAN}U ALI 8U2N)I OKOUCI « gar-sonjero* ench, dvo- in trisobno* NA REU^CI)! KRAN) * SENCUR ^ CERKL|E « Osnovanje v nižjem nad* stropju, do S3.500 EUR {20.009.940 SIT)* PREDDVOfi • en> ah dvosobne. iuiHdifo ria Cotenjsbenn Celotno ponudbo nepremičnin najdete na r\a^ spletni strani TeL Caroline d* o* o* PE Kranj, )ez«r$ka ce&la anov 234 S3, fax. CSM 041/305955 41 Potrudili se bomo za vu! NOVO 1)5 alraktivnrh novozgnjenih apartma^ v hrvaäd Istri OvgBnoanmotud jtvnt divžte rtfprerr>lćnin Ža vofll* Vsi aintarvioni pottiäte? Zbramo pri)av«i AICTUALNA PONUDBA NA NAŠI SPLETNI STRANI: ! t NEPREMIČNINE fiEAL ESTATE SVET RE i5*o*o* ^jficA 13 4000 «U^^ij Tli.: o4/2an^ooo F«i*i04/2026-4f9 EmaJ' kranj^sv^t-nepremijnine.si http!//www svet«nepremi£nirte.si STANOVAN|A prodvne KRAN| • nova star>ov9nja v posk>vno stanovanjskem objektu v bližini vodovodne^ stolpa^ od 41 rtu do 94,10 nu. Stanovanja todo zgrajens do juBja 2007* Cene od 1*698,58 EUR/ma {407X1471OO SfT) do 2*010^ EUR/m2 KRAN) • Planina hdvos^no, 63,1 m2 s kletjo^ I 1978, 477 nad*, zastekljen balkon, nova kopalnrcii Z icga, ZK vseljivo aprila^ Cena 104 330 EUR (25 mio sn), KRAN) • Kebetcva: garsonjera 25,34 m2, 2, nadstropje, I* 1966. sončna, brei balkona, ZK. Cena 59.673 EUR (>4,3 mio Srt). KRAN) • Koroi^ cj 41 m2 v hii\ adap tirap>o f 200$, lastni vhod, t*2, dn/amia, klet, vredno ogJeda. CK na olje. Cena 83.041 EuR (>9,9 mio SIT). KRAN) 'Cosposvetska: enosobr>o, 4I19 m2^ 2. nad., I 2005. CK plin, opremi )eno, balkon, velika Uct miren okol^S, nsobno. HLnadstr., v Bmen 90 ma, leto rzzr, 1 »03. cena 150.225,33 EUR mìo STT). 6M, alpski bloki, dvosobno^ k IL nad- str., v izmeri 7? m2. I* izgr. 1989* cena 169200,79 EUR (40^6 mio SIT), 8ted, alpski bloki, dvosobno* v izmerj 53 mz, izgr, 1989, cena Jii.300,00 EUR (26,7 mio SIT)* Bisbio pri Tržiču • garsonjeri, I. nadstr. v (z* men 17,79 m2,1. izgr, 197^ delr>e obnovlje no 2003. cena 37.556.y EUR (9 mK> Sd). Kflwjg fkflina L, o. IV. nadstr. v rz^ meri 63.10 mi, I izgi. 197& kopalnica ol> novljena 2006, CK. telefon, vseljivo apri 2007, cena 1070CO.00 EUR (2« mìo SfT)* • v IZ- Knnj, nanirta, tnsobno, meri 948 m2, i izgrad 1938. klasično ogrevanje, telef.t potrebno obnove, cena 105.992,32 EUR (254 mio SIT). Tržili mestro fedro, 6 dvosobnih stan^ vanj v trinadstropnr h\i\ velikosü od 514,50 mz ^ 83,00 m2, lete izgr* 1957, v celoii prenovljena leta 2COO (tlaki, instaladie. ko^ paino, CK, telefon, dvigalo) balkona m, certa 1350 EUR/mz (323.^400 SlT/nu), vpisana v ZK, ysdjVa tak^* STANOVAN|E V HtŠI • PRODAMO Poljansb delna • cca. 10 km Leke prodamo v pntlk^u enonadstropne hi$e trisobno stano van je v izmeri i04m2 z garažo m vrtom v izmen 404 ms, ieto i^. 197^, samostojni vhod, vsi priključio ločeni, cena n2.669.0GEUP (27^10 SfF). Hi$E • PRODAMO dliüna Cerkdj na Gorenjskem, pritlič* na, tlorisa i2x 11 ma na parceli velikosti 572 ma. I, izgradnje 1992, cena 162744*11 EUR (39 mio SFT) )(ran; z ekeflco {5 km), civonadstropna, podklAeru z garažo, stanovanj, pwriine 380 m2, možnost poslovnega prostora So m2 z uporabnim dovoljenjem, na par-celi velikosti 712 mz, leto izgrad 1982, cena 317.143,00 EUR Coreijsla • dvonadstropna, vHk ko^ 730 rna, ria parceli velikost] 2370 ms, zgrajena Ma 1894 leto pfer>ove 2003. opre* ma: ^U CK, bbelsti imemet kSma, ved telefonov, balkon, garaža, lerasa. več parkir* Hih mestr urejena zemtj^ika knjiga - hMi let^ m d^rec z vsem sodobnim udobfem na atraktivni lokaciji, v bližini dostop n avtoce sto, primerno tako za stanovanjsko na* membr>ost kot za poslovrw, zdravilstvo, sdravshre, sanatorij. Cena 1.500.000,00 EUR (3S9460.000.00 SfT)* Bfižina Kranja •Bntof, trojček* novogradnja, na parceli velikosti 175 m2, u^rabne povrl^ ne 140 rn2 2grajer>e bedo do podaljšane IIL gr ^e, prTtlif]e kuhinja, jedilnica, dna/ru soba, WĆ shramba, p/edsoba Q8 m2)i v nadstropju óa oireii^ sobi. ^Mica, ko^l* nica {59 fm). podstreSje • možnost do^^ nega prostori ^ 25 Hik bodo s tefa» m balkonom, ogrevane predvidoma na plin* Vsaka hiia irru Ir parkirna mesta ir> vrtove: 3Si A^f^i ^ Cena Ai » 141003,00 EUR {33*789956.00 SIT}* A2 « 135578.00 EUR{3Ì^.9ii, 00 SIT^, DOV je te vidjučen v ceno* kupec ne plača proviale. POSLOVNI PROSTOR ^ PRODAMO Kranj, Stražriče, visoko pndičje* v izme* n 209 m2, leto izgradnje 1974, delno obnovljena 2002, lastno parkirt$£e 30 m2, za trgovfno air podobr>o dejavnost, cena 133533*65 EUR {32 mio SfT). POSLOVNI PROnOR ^ ODDAMO V WgEM: SM)» Leta^ I* nadstr,, smere 125 rru, eto izgr, 1990, za pfsame* nwečna najemnina 1.250.00 EUR (299550,00 Sri) in stfOiki m 38 rh2 v pritličju, leto i2gf. 1990, za mimo dejavnost na najemnina 49400 EUR {118.382,00 in stroSki* SKUU)ISCNI PROSTORI • PROIZVOD^ NE HALE - PRODAMO « NA|EM Stegne pri Ljiift>^ni, velikosti 600 ma, eto izgradnje 1975, cen» 427.7^49? EUR (102,5 SIT), možnost tudi naj* ema • cena 4172,92 EUR mesečno ^ stroilti (1 mio srt4 stro&ki). PARCELA « PRODAMO Knnji Rupa * zazidljiva v izmeri $57 ma, cena 85.54498 EUR {20,5 mio sit}. Sfižtna Sko^ Loke^ zazidljiva, v izrr>eri 746 mz, cena ni.900,00 EUR (26,8 mio $rT)* lavernBU Revtriad jesenkamf, vizrriei 759 na parceli «iekmb in telefon, sončna, dostop z lavne ceste, geodetsko odmera, 6 km od avtoceste, cena a? 556.3J EUR (9 m» SrT). Ske^ L^* Poljanska dolina (Gorenja vas) v izmeri 764 m2, lepa, sončna, cena 43 816.00 EUR {10.5 ni>o PARCEU ZA VIKEND • PRODAMO: PaiffMe * Bistrica nad TržiČem, v tzm^ ri 1.097 cena 27466,19 EUR (6.582*000.00 srn. KsKERN N EPREMIC NI NE 12, 4000 Tel. 04/202 13 53. ìoi 66 GSM 05V320 700. Email: infbiSikj^kcm.si POSLOVNI PROSTORI: Oddamo: KRANJ mestno jedro, 2 pisarni ié rn 20 m2, souporaba WC m čajne kuhinje, V I* nad, canova 2002, prfmemgza mirne dejavnosti (odvetnik, ser/isr^ ^ntve), tudi za stanovanje, cena « 10 EUR/m2 (2.39640 S IT/m2)* KRANJ « Planina: poslovni prostor v samo^t^nem obj^u 54 m2 in 76 m2, v pritličju, primerno za m^rno dejavnost ali trgovir>o, staro 22 let, cena «8 EÜR/m2 (1.917,00 SIT/m2). KRANJ, pred mestnim jedrom vei pis^ arn: v pritičju 18$ mz aH nadstropju a 166 m2, parkirišče pred obnova leta 1998, cena « 5 EUR/m2 (1*198.00 SIT/m2}. Predarlo: SLED< bližina • gostinski objekt, letnik 86, kr ima v kleti 174 mz, pritličju 118 m2. nadstropju 118 m2, m prizidek 9B leta, ki ima v kleti 40 fn2 in prrtlič|kj67 mz, gostinski del (15 sob) Ima 530 m2 in stan. del 120 ms. zemljišče 1310 mz, cena » 980.000 EUR (234,80 mro KRANJ; s*iaoiscno*proizvoone pros- tore v izmeri 120 012 ali veije 170 m2, v tovarniškem objektu z dostopom za dostavo, starost 50 let, cena • 450 EUR/m2 (107.838.00517). HL^E: Prodamo; HfiAniE • stan hila vel. 180 m2 (K, P In MJ, sarriostofna, zgrajena . 1990, 435 m2 zemljišča, na robu naselja, cena: 175.500 EUR (42,0^517), SLEjSKA DOBRAVA: 150 let stara kmečka Kiša, 150 ms v eni etaži, parcela t.240 m2, nS kleti, sončna loksc^^a 2 razgledom, cena «150.000 £UR Ö5-9 mro SFT), SESNtCA: 30 let staro hiio na pan;eli 960 rnz, hiia ima klet, pritličje, nadstropje in podstreho, vsaka etaža 90 mž, lo&pä je gariža 1; rtiž in manjša brunarica, cena « 200.300 EUR 48*0 mie SIT) KRANJ ka hiša na parceli 850 ms. letni k 1955 95 mz v vsaki etaž), klel, pritličje, u nadstropje in neizdelano podstrešje, možnost poslovne d^avnosti, cena « 292.105 EUR (70,0 mio S1T), gUBNO: enodružinska stan* hiia iz zgrajena leta 1990, klet s jo mz, pritličje« 78 m2 in mansarda a 70 ma. balkoni, poleg hiSa je vrtna uta 2 žarom, parcela m 533 mz, cena ■ 196.127 EUR(47>omioSIT). DRULOVKA stan. hiSa stara 45 let. primerna tudi za dvodružinsko stan. površina 270 mz, ve 1*000 m2. cena • 229 510 EUR mio SITI* ŠKOPJA LOKA: poslovno stan. hila, letnik 99, uporabne površine 480 m2, v celoti Izdelana, izhod na teraso v pritličju, ločen vhod za stanovanje, dvojna garaža, s spodnjem delu hrSe poslovni, cena • 392.255 EUR (94,0 mio ZEMgiŠĆA^ Prodamo: Baidj* stav. parcelo 1550 mz z leseno nanco ob potodku, po 75 EUR/mz ♦973 srr/m2)* Brog ob Savi: stavbno zemljišče 487 mz »h 42Č ma po >25 EUR/mz {29.956,00 srr/mz). Britof^ Voge stavb, parcela 717 m2, s plačanim komuna nim pris cena » 180 EUR/m2 (i .135,00 .0 • Voge stavb parcea 540 rru, cena - »40 eUR/m2 (33»549,oo Coriče. stavb, parcelo za stan. hiio 998 m2 po 95 EUR/ma (22.765,00 TriiČ ' bli£na stavb, parcdo 900 mz, po 80 EUR/mž (19.171.00 SIT/mz)* STANOVANJA: Prodame: KRANJ, Pianiru (* dvosobno, 60 m2 v 9. nad., leinik 75, cena m 91.387 EUR (21,90 mio SIT). KRANJ, PUniru I* trisobno. 7740 m2 v 9. nad./12 nad, letnik 74, cena • 1O4323 EUR {25.0 mio SIT) KRANJ, DrukTvka: dvosobno. 634 m2 v 2* nad., leinik 89, etažna CK, plin pred vrati, cena ^ 95.000 EUR (22,8 mio SIT), KRANJ, 2ato polje tnsobno. 79,6 m2 v visokem prittr^u, niz^ blok, obnova 2003. cena » 110.582 EUR (26,5 mio SIT). ÌKOF]A LOKA dvosobno, 60 mz v 8. etnik 82. južna lega, prazno, , cena » 95.977 £Uft {23,0 m 10 srn. Virww*k3*lc6rn .si NEPREMIČNINE STANOVANJA_ PRODAM ŠK, LOKAFrBnkovOrras. ISS, 40m2 ♦ atKJ, rkizeK btok, mirna okolica, sončna lega, veliko zelenja, vpisan v ZK, c©na 78.800 EUR (18,8 mJo SIT). 031/751-284 DVOSOBNO stanovanje na Zlatem polju v Kirnju, ugoOno. 8 031/378-03fi >0667 so DVOSOBNO vŠk. Loki. 9 040/45?-279 >oooeà p, I DVOSOBNO 60 Cii2. Planina I derno obnoviier>o. opremljeno, 31.800 EUR (22 0110 SIT). « 031/377-001 WMHÌ POPOLNOMA leno garsonjelro <26 nad Žustemo. m oprem-V Kopru lik •066 70C09I4 ODDAM SOBO v Kranju» opremljena, ogrevana, oddam sanjskemu moškemu, itzenia c. 54/B. VE Šucev;s 27. Knnj V 30. dneh prodamo vašo nepremrćnino 04/2344060. 041/»6Sd1. 041 /3M 89«, 041/734 198 24ur/ddn GARSONJERO ru Bfedu u GARSONJERO v Kranju* delno oprernijeno. cena 270 EUR (64703 V LOKI oddsm erroaobno neKom* foftnc stanov8n|ei 50 m 2, 9 0590/16*418 700M42 ŠTIRI SOB NO stanovanje etaia tiise* novogradnja na Brezjah, cena po c^tovoo), 95-77. 040/435-438 zgornja rnfi/cu pri 04/530- 7C0Mea HIŠE PRODAM . gr. fazi. Hiio Žoreznikf okolica v novogradnja 2004, na sondnl pae Woorke. baBtoiske ograje» ZlOAK navadni, ročno izdelan. « •314 roùtòté kupim ODKUPUJEMO $mreKovo hloOovino. plaćkio iako), žaga Verea, d.o.o., s 04/2&-51-209. 041/66&-360 noosir, STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA vbodna vrata $ ceneje, « 04/23-10-020 .30% KURIVO PRODAM & m3 bukovih drva - polena. 040/577^ 26 BUKOVE bnkete za pakirano po 20 cena 100 EUR/t (23.964 Sm. » 04l/&34.79d. Ran), rouM ORVA metrska afl razžagana. bukova, mešana in brezova, možnost dostave. « 040/33S-719 roooase LCSENC brikete za kunavo. ugodno, 04/63.31.648, 040/68-74-25S LESNE bnketeza ktj^avo. ugodno.. V 04/ 6 3-31 -€48. 040/88-74-2S 7oocA?e STANOVANJSICA OPREMA GOSPODINJSKI APARATI prodam &OJL£ft 80 I m DoOarim voć kosov faUien? kispalnèxe opreme, 9 04/239. 44-49 ^0009^1 HLADILNIK m praln QÙ09Ì9 NERJAVEČ šiedieralrih gnojil 650 in 1000 kg. PAJEK SIP 3.S m. 9 -226 7COOOOO ROTACUSKO Kosilnico 165 SIP in ^ valr^i stroj Singer 04/26.21-801 ROTACIJSKO kosilnico 24 cot, meialnik lesta, nov 2 kg. b 70009^3 TELESKOP s nikom In ventilator za seno. odjemalec silaie. mlin (iro- lar). oKopa{nik z dognojevanjem za k^ ru20 4 vr^te In obračalnik SIP d m. S 041/962-291 room*? TRAKTOR 402. široka kabir>a, I, KUPIM TROSILEC umetnega gnojila, manjš) okrogh. PRIDELKI PRODAM 6 sarja 2. Cerkiie ^mom^ TEUČKO sinienlaiko, staro 14 dni, b 04/513-25-46 VISOKO 169 brejo kravo. b 04/69-S7- VfSOKO menlalko breio telico ali kravo si* ZAJCE, stare 4 mesece za zakol a rejo, KUPIM SfKCA simentalca nad 200 041/271.294 8ÌKCA simentalca ali druge mesne pasme, Starega Oo 10 dni, S 04/533- 07.55 }000a?4 6IKCA simeniatoa 04/25-91-294 do 14 dn 7000e?6 BIKCE težke od 150 do 400 kg. b 041/62l>624 7OQO091 TELETA simentalca, starega do 20 dni in cisterno lì gnojevko 4000 I, b 04/2S7.H>84_ OSTALO_ prodam $0-lllrskl kromasli sod za vino. cena 40 EUR (9585,80 S^Ti, b 031/438- 577 »QCtlQS7 kupih BETONSKE stebre 041/271-294 kozolec, 70GDM; POSLOVNI STIKI KREDm Do 7 let, na osebni dohodek ali pokojnino, do 50 % obremenrtve Krediti na osnovi vcsib, ter ledsingi za vozita stara do 10 leL MOŽNOST OC^LAČO NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMI NUMERO UNO Robert Kukovec Mlinska ul. 22, Marfttor fdi 02/252-48.26, mote 04i/75C^^ ZAPOSLITVE (m/ž) nuoim DEKLE ali fani dobi delo v strežbi, v yi Tonac v Kran|u. Grrnjčeva 1, b 1 7ocfiatt HOTEL ZLATOROG. Ukane 84, Bo-hir>i$ko Jezero zaposN KV kuharja in eno osebo za pomoč v kuhinji, Inf na, b 031/39&907, Andrej Kosorooo»^ IŠČEMO dekle Dopoldanskem 031/663 IŠČEMO natakaric in natakarice, Hombre club. Obstift&fvö ifì lunzèffi d.o.o.. C. svobode 15. &le<3, b 040/680-127 'occToo IŠČEMO dekle ali fanla za delo v kablnii In za strežbo, AJojz Kovii s.p.. Poljanska c. 63. Gorenja was, b 7cooei5 IŠČEMO ŠTUDENTKO za delo v strežbi, dvakrat tedensko, od 8 do 15 ure, Przzerlja Palermo, Fra nkovo naselje 67, 4220 Skolia Loka. b 041/S3&-833 W7M KUHARJA al kuha()a • picopeka spm-Jmemo v redno delovno razmerje. Picerija Tonač, Grad iS. Cerklje. b 041/754-746 T00r»i3 NATAKAR/tCA (n šlLKlent za pomoč pri razvozu hrsno dobi delo, Piceri/a Toriac. Grad 15. Cerklje, b Odi/754-74 6 7000549 REDNO ali honorarno zaposlim dekle (er kuharja za delo v gostinskem lokalu Okreočevalnica Klane. Klanec 38, Komenda. b 041/570-937 rooùn? SIMPATIČNO dekle dobi delo v strežbi - izkušnje, Manja Reme s.p.. Delavska c. 65. Kran|. b 04i/723> 633 ŠTUDENTKO za delo v strežbi, v po Dol danske m ftasj i&äemo, Kamazi d.o.o., C. na Brdo 30. Kranj. b 70C0&đ£ ZA DCLO v strežbi zaposlimo natakana - natakanco, BENZ d.o.o., Gävmceäa43, NBMO. 9 051/312^40 7ixm ZAPOSLIM dekle za strežbo. BAR MARJANA, Brniška c. 60. Vodice, b 7000347 ZAPOSLIM več urejenih deklet za streibo v vokaki. Bar Buttertt/. Savska toka 20, Kranj. b 031/2S(M667cioo9?e ZAPOSUMO trgovca v trgovini s kolesi, zaželerK) tucf znanie s&Sa»^^ r servčarsnja Wies TtQ&jftà GrsšeA. Mill^ Hladnckova 11, Križe. b 04/5d5-60-10, Milka nrceii ZAPOSLIMO še ene^a Picerija Pod gradom. Korona cesta 26. Triič. b 03i /571-781 7omi ZAPOSLIMO lovno razmene. la talcev 41, Krani v redno de-Silvester. Ces-040/307-404 Family Frost d.o.o.. LJubljana Išče 2anesljive ljudi za ulično prodajo naših artiklov. Če ste zrelejših let, radi vozite, prodajate in ste vesele narave, potem ste kot nalašč za nas. Za dodatne informaoUe poklfdtte 05 V671-163 ZAPOSUM voznika E kaEegooje s rned-narcdn transocrt. Stare šiela^ s.p., Luža 60.VQOko.B041/624-796 TAKOJ si roj u zaposlimo delavca za delo na krivljenje pločevine. Pela .0.0.. Strahn} 31. Naklo, 9 •20-G0. 031/6S4-845 TAKOJ zaposlimo štiri zastopnike, polog osnovne plače možnost ae d> datne letne stimulaciie 5.600 EUR (1.341.984 sm, Posredništvo Zdene Brovć s,p„ Virmdse 170, ŠKofja Loka. v KRANJU zaDOShmo »elefonlsta/ko. delo od pon. do pel. od 8. do 13. ure. izobrazba ni pomemtana. Fantom international, d.o.o.. Ul, m. Grevenbroicl^ 13. Cehe, 9 051 /43 5-145 hims» ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo zastopnike in vodje skupin za terensko prodaic novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pog<^i In uvajanje v delo, Sinkopa, d.o.o.. Žirovnica 67. 041 / 7 8 3-a 67, 04 0/66 6-345 EKONOMISTA za samostojno delo v nabavi In izvozu ( dva delavca). Pnjave: LE • TEHNIKA d.o.o.. duceva 27, Kranj 7ooaB7i REDNO zaposlitev dobi izkušen kuhar, ki je pripravljen sprejeti nove Izzive. Pisne ponudtj© na nasfov; Monsun d.O'O.. Mlakar;eva ul. 91B, Šenčur, ml. na, b 04/27^13-00 7CC097e OELO DOBI matianik - tovorni program, PrO{ Matevi s,p., Zbrlje 4 C Medvode. b 041/691-764 V MIZARSKI delavnici zaposlimo mizarja ali lesarskega tehnika. Smolej d.o.o., Kovor. Pod gozdom 30. Trilč. 7COOe72 ZAPOSLIM trtzerko, Arkdreja Urbančič S.D.. Dvorje 112. 4207 Cerklje, « ZAPOSLIM debavca za predelavo lesa na žagi m izdelavi palet. OD po dogovoru, Ognnc Milan s.p. SP. Brnik 62. 041 /854-880 7000870 RENAULT SfTK) uspeše n proda;ni>servrsni center vozil Renault v Sloveniji. S svojimi étevilnimi dejavnostmi smo tudi pod^elje z najceiovitejžo ponudbo. Zaposlili želimo: 1 . VODJO TRGOVINE IN SKLADIŠČA Od kandidata pričakujemo: * V* ali Wi. stopnjo ustrezne izobrazbe, • organizacijskei vodstvene in pogajalske ■ sposobnost timskog« del«> ■ izkušnje s trženjem avtornobiiskih in natìorrvestnlh delov so prednost 2. SPREJEMNIKA • MEHANIKA Prijavite se kandidati, kj ispol r^jujete naslednje pogoje: « IV. al i V. stopnjo ustrezne izobrazbe. a orgarizacijske in komunikecijske sposobnosti, e Izkužnfe s popravili motornih vozil so prednost. Delo ;e Z9 nedoločen čas s tnmeseinim poskusnim delom. Nudimo urejene delovne ra2n*iere. stimulativno plačilo In strokovno zpopo Delovno m«sto jo v PE Remont v Kranju (poz. 1) In Ljubljani {poz. 2). Vaée ponudbe pričakujemo v B dneh po obiavi na naslov: ©SDÌT Avtohlia Real, d.o.o.. PE Remorit Kranj, »za rupis«, Ljubljanska cesta 22.4000 Kranj. ZAPOSLIM samo9totnega gradbenega delavca. J.J.G Dvorje 50a, Cerklje. 9 In . d.o.o.. •2S0 roooBM ZAPOSLIMO servberja visokotlačnih) aparatov Karcner s poklicno oz. SiKl- njo tehnično izobrazbo, Grtaa d.o.o.. Zg. Bitnje 1. 4209 Žabnica. 70000^8 ASSA ABLOY Slovenija ä. o. o. Kebetova ulica S, 4000 KRAN) K sodeloi^nju vabimo SERVISERjA za delo na terenu (m/ž) Zoželeno V. stopnja eUktro tehnične Izobraibe. znanje angleškega jeziko, upora ba osebnega ročunofnika. ročno spretnost, na tofj^nost. Prošnje lah k-o pošljete po poŠti i na e-po§to: 20. reoruana 2C07 Dodatne informacije na tel.: 04/280-77-23 od 13, -14. ure. ZA POS LI M o sldšči čarja. zaželen« de^ ovne izkušnje. Kraljevi mignon d.o.o.. Gasilska C. 39. Šenčur, 77.77 70C076« ZAPOSLIMO avtomehantka, pisne prošnje na nastov. AG GANTAR d.o.o., Ul. Bratov Praprotnlk 10» Naklo liČEM INŠTRUKTOR MATEMATIKE lèòe delo- pomoč pn učenju, b 040/381-295 '000299 IŠČEM kakršno koli administrativno delo ali delo na računalniku (tipkanje, Orelipkavanie i|>d ), b 031/206-352 7WXM26 50'LETNA iščem delo najraje v popoldanske m času. b 041/643-216 roooo*o DUO ROLO tède dolo ne obletrticati. poroka z zabavno In narodno glasbo. IŠČEM OELO pomoč domu. b 041/58&-438 7C40M1 na 7000M1 Zaposlimo dve osebi (m/ž) z naslednjo izobrazbo: • ZlOARjA • MIZAR)A, TESAR)Aall . DELAVCA, KI JE VAJEN ZIDARSKIH ALI LESNOOBDELOVALNtH DEL Dela se izvajajo na terenu v RS in sicerza postavljanje otroških igrišč. Zaposlitev je za določen Čas od 1. marca do 31. decembra 2007 rve. z možnostjo pooaijsanja z Poskusna doba je i mesec. Pisne prošnje z življenjepisom pošljite na spodaj navedeni nas do 16. februarja 2007. FLORA d. o. o., Zg. Bitnje 133,4209 2ABNICA ONE MAN BAND ali duo. išče zaposlitev. igranje na obternrcah, ohcetih m ostalih zabavah, b 031 /59&-163 /OÙÙMi STORITVE HUDIM ADAPTACUE. UiwSiv> NeoarsKà deb. barvanie napuièo/, fiaaed, iwovih torcv. colaci garat zverska poor^ B.B.M.« Bof^ in gartr>efy d.n.o*, UL M. Malens 18«. U Ttruu ASTEHKS ^NČILA Roznwi F^ s.p.. S^nicno 7, Križe. teL: 5Ö-5S-170. 041/733*709: laìuzììB. roloji, roleie, amelne uvose. pJtM2avQS«i Komami-kl, markizfi, MVi^ ast?nks.net loootf« BARVANJE lasad In napuscev do. 15 teDruajia 20% popusta, M«ga* matrÌKi d.o.o.. Staretova 39, Kranj, 041/570-Ö57 7txo972 BEUENJE notranjih pro^tooT/, kjUmie Sien in stropov, odstranjevanj« tapet, barvani« vseh vrst fasad, pramazl oken, vrat in napüicev, Pavec Ivo s.p . Podbrezie 179, Naklo, « 031/39-29- 09 fowz?i BYTRY01 BENE IN OSTALI Struževo 7, Kranj, izvaja vsa gradbena dela, noirarijB Ofrwte. fasade, adaptaci- fè. urejanje m naskn materàilom. skWpe e Kamenjem fn Dfl(ooom,«041/»i^ 70X640 BYTY01 SKALA d.n.e. Srruževo 3a. Kranj, uvajajo dela od ^meljev do strehe, notranje omele. tasede. adaptacije, ka/rinite škaipe, ure>anje in tlakovanje dvorišči z nasini ah vasim 041/222-741 BYTYOi. OĆE Slruievo Kranj bena deia. IN SIN, d.n.o., i vam nudi vsa grad-ometi, fasade, 9. hilro in poceni., 8 04i/59;>492 GRADBENIK REXHO d.n.o. Adergas 1CerKIre, Itvaja od temeljev do strehe, notranji omoti, vse vrste fasad, kamnita ikarpe» edaptaciie. urejanje m Hakovanje Borise, 8 041/Sd&-9d6 ?OQwr IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ po sitemu Knauf, montaža stresniti oken Velux Irr polaganje iami-natov. izd. brunaric In nadstreikov* Mesec Damjan s.p«, Jazbine Po^ jane, 8 041/735*842 toooo^^ NUDIM. v»a Qradbona dela, notranji omeli, vse vrste fasad, adaptacije, nosrog radnje, Uakovanje dvoriić, kva^iletno, hitro In poceni, Gradbeno podjetje Kranj d.o.o., Zupanova Šenčur. 8 051 /354-039 700MÌ PRENAVUAMO HIŠE m stanovanja v Kranju In okolici - rezervi rajle svoj ler-niine Megamatrìx, d^o^o«, Staretova 39. Kraini, 8 041/570-957 Uarfw s*p., C* na pop. TV, video, mak 04/233-11-99 TOCATh/ RTV SERVIS Klanec 53, ih go$.epdratov TESNJENJE OKEN IN VRAT uvoieru tesnita do 30 ^ pnhranka pri ogrevaniu Preprt^a In prahu nI Zmanjšan hnjp. 10 let gar^c^. BE & MA, d.o.o.. Ek« serieva 6, KammK Oi liĆEM IŠĆEMO ose Do za celetinevno nego nepokretne osebe prekö cAlega ioà^ na, 8 041 /44-65-67 rcAM» t t I I CORENfSKI GLAS petek, 9. febmarja 2007 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-glas.si 23 IZVAJALCE Od do končne izdelavo hiie. * gr* laze grajen« 700096? IZOBRAZeVANJE NUDIM Pi£St*\ TEČAJI • UGODNE CENE. dlaiv daran, aino in SMng piesi 2&VQe generacije. cm1 /82cmd6, vavw.stufc^tanm.corri nxofi^ ZASEBNI STIKI 2ENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posr»duj8 za poétene jyexß, za vsésiàrosnpovseiStO. MnoQO se le že sc>02nal0, rvaj se Vas èe veci, 031/505-495 ^00037 SMETNJAKI kovinski, zelo močni, ob- novlÌ9al ali novn na 2 a)Ì 4 kolesih, fi 04/23-26^26. 040/S 45-8 $0 TRI QOBEUNE. • 031/202-631 RAZNO PftODAy www.corenisk clas.si 2 PTIČJi k(etKi, ugodno, fi SPOROČILO O SMRTI Umrl ie u i eni delavec bolnišnice Ignac Koležnik Ohranili ga bomo v lepem spominu. Delavci BolnUnice Golnik • Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergifo Za vedno je zaspal naš dragi mož, oči in dedi Tone Štrukelj Od njega se bomo poslovili danes, v pclek, g. februarja 2007, ob »5. uri na pokopališču v Bitnjah, Za/a bo na dan pogreba od 9. ure dalje v poslovilni vežid na tamkajšnjem pokopališču Žena Marija, hčerki Kristina in Bogomila z možema ter vnuidnje Nina, Eva, Anja, Maruša 4 i i samo k trp^je... » g v srah tu^ boiečirui in tiha soiza večnega spomina. ZAHVALA 54. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedi, siii, laA brat in stric Rajko Dolenec I2 Cerkeli Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težldh tiOTutkih pomagali in nam stali ob strait. Posebna zahvala sodelavcem podjetja Sava Tìres, d d., in njihovemu sindikatu, soddavcen podjetja Iskracmeco, d d, in njihovemu sindikatu, posebna zahvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, gospodu župniku in pogrebni službi Dvorje za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu župniku Razingenu iz Smajlna v Tiihinju za spodbudne besede v zadnph dneK Hvala \'sem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste pi v tako velikem številu pospreniili na njegovi zadnji poti. Vsm imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tilka, hčerki Irma in Tatjana z dnjžinama ZAHVAIA V 77- letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi moŽ, oče, stari oče, stric, tast, svak in bratranec Franc Kogovšek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, manccm, upokojenski in invalidski organizaciji, sodelavcem centralnega laboratorija in profilov Sava Kranj za topel stisk roke, izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Se posel>ej se zahvaljujemo sosedom za denarno pomoč ter izrečena sožalja. Iskrena hvala dežurni službi zdravstvenega doma Kranj Z3 hJter prihod in nuđenje prve pomoči. Hvala pogrebni službi Navček ter pevcem Zupan. H vala tudi župniku Janezu Zupancu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se počastili njemu v spomin, se §e enkrat lepo zahvaljujemo. VSI NJEGOVI C^elmca, 3. febniarja 2007 SPOROČILO 0 SMRTI Svojo življe njsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Velo Aleš Rozman rojen 1925 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 4, februarja ^007, ob 14- uri na pokopališču v Šenčurju, Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKI IV SAVA ZAHVALA sredo, 31. januarja 2007, se je ustavilo srce drage tete ustine Hlebčar p. d. Crkove fustirte iz Srednje vasi 17 pri GoriČah Zahvaljujem se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala g, župniku Trstcnika za poslovilni obred, pevcem iz Kranja za lepo petje ter Tišino in pogrebniku leriču. Posebna zahvala pa vsem sosedom za pomoč. Nećakinja Marinka z družino ZAHVALA V 27. letu nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat Marjan Kristan p. d. DomaČejkar{ev Marjan Iz Doleoje Žetine Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter drugim znancem za vse tolažilne besede, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter darove za maSne namene, Hvala Gorski reševalni službi Skofja Loka, Gorski policijski enoti, enoti vodnikov psov, gasilcem, domačinom ter znancem za pomoč pri iskanju, še posebej hvala g. Martinu Demšarju iz Martinj Vrha. Posebna zahvala gre tudi g. župniku jožetu Stržaju iz Poljan, župniku iz Leskovice, g, župniku Francetu Šuštarju iz Gorenje vasi, nosačem, pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, lanku Lahu za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Ma mi, ljubezni tvoje ne pozna, meni. ZAHVALA da ugasnejo žc tvoja smrt. Ob slovesu naše ljube mami, mame, tašče, sestre in tete Zofije Klemenčič roj. Kristan iz Strahinja se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izrečena sožalja, cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Tomazinu in sestri Vidi Raztresen iz ZD Tržič. Hvala kolektivoma OŠ Naklo • vrtec Duplje in AŠ Maselj. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku (anczu Zupancu za lep obred, pevcem za ganljivo petje, nosačem za spremst\'o, zakoncema Štamulak In podjetju Navček. Vsem, ki ste na kakršen koli način počastili mamin spomin, še enkrat iskrena hvala. VSI NIEN] Dolgost življenja našega je kratka, kaj z na ncev it zasula je lopata groba. /Dr. F. Freieren} ZAHVALA a prišel kot Kljub našemu srčnemu upanju, da bo iz tega zmagovalec, so bili naši upi neusližani Janez Lap Ob tej boleò in mnogo prei^odnji i^bi se iskreno zahsaJjujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani Še posebej se zahv^jujemo osebju SB Jesenice, sosedam Mileni, ixfli. Anid in drugim vaščanom, patru Mihu Volka za lep pogrd^ni obred, aÄ^lcu Braneta za iskrene poslovilne besede ter vsem znancem za izrečena pisna in ustna sožaljc. Prav posebna zahvala prijatelju Lojzetu za izpdnitev njegove zadnje želje za slovo ob Dolini tihi. Vsi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Posavec, Borovi je/Ferlach» Melbourne, februar 2007 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Ivane Rovtar z Bukovice se iskreno zahvaijujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodom župnikom Damjanu Proštu, Ivanu Mihebču in Bojanu Likarju za lepo pogrebno mašo in pogrebni obred ter cerkvenim pevcem z Bukovice. Hvala osebju Dializnega centra v Naklem, vsem dializnim voznikom in Domu upokojencev v Kranju. Hvala zdravnici dr. Zamanovi, patronažni službi iz Škofje Loke in ge. Anici Smid z Bukovice za njeno nesebično pomoč pri negi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v zadnjih letili obiskovali in ji stali ob strani. Hčerka Marija z družino Bukovica, 31. januarja 2007 » 24 i nfo®g'^a5.si GORENJSKI CIAS petek, o. februarja 2007 AN KETA Kaj mi pomeni Prešeren STOIAN SAI£ v dneh, ko slavimo sloven- turni praznik, smo s obiskali eno manj opaznih prireditev, na kateri so kranjski slikarji odprli razstavo v Čast največjemu poetu. Udeležence smo vprašali, kaj jim pomeni Prešeren. Vinko Tifšek iz Kranja: "PreSeren je bil simbol kreativnosti. Njegovo deio navdihuje vse umetnike In spodbuja ustvarjalnost Slovencev. V Čast mi je, da so nagradili moje delo s prizna-njem po njegovem Imenu." Vesna Mugerll iz Hotemaž: "Meni pomeni veliko. Za njegov 20S. rojstni dan sem napisala pesem "Dr. Fig'. Nekaj jih je nastalo tudi le- 4 tos. Na Prešernov dan pa se sprašujem, zakaj praznujemo njegovo smrt!" Bojan $penko iz Hotemaž: "Priznam, da sem pesnika sovražil, ko sem se mora v Šoli učiti Krst pri Savici. Sedaj iz lesa oblikujem njegovo podobo, ki je všeč mnogim. V Izdelavi je kip v naravni velikosti." Doma ne poznajo poraza Minulo sredo zvečer so odbojkarjl blejskega Autocommercea v dvorani v Radovljici premagali ekipo romunske Constante in si zagotovili finale pokala Top Teams. Vilma Stanovnik Radovljica • Nabito polna dvorana športnih navdušencev je - ki)ub nogometni tekmi v DomžaJah • minulo sredo zvečer pričakala domače odbojkarje Autocommerca, ki so v četrtfmalu pokala Top Teams gostili moštvo romunske ekipe CVM Tomis Constante. Blejd so bili tokrat za tekmo še posebno "nažgani", saj so v še enkrat več želeli dokazati, da so v domači dvorani premočan tekmec celo za najbolj kvalitetne in motivirane ekipe. "Previdno, najprej je treba zmagati na tekmi, nato pa odlično odigrati še dodaten niz»" je soigralce in pred- vsem razgrete navijače opo- Odbojkarji Autocommercea so v nabito polni domaČi dvorani še enkrat dokazali, zarjal kapetan domače ekipe so postali zrela evropska ekipa. / foto Lnj dou Matija Pleško, Toda njegova skrb )e bila tokrat odveč. tudi že pokalnih zmagoval- res boljši igraid Constante, odigrali v domači dvorani. Z Že v začetku prvega niza cev ves čas očitna, tako da se ki so povedli s 5:2, prednost zmago so si zagotovili naso odbojkarji Autocommer- je tekma končala z zanesljivo treh točk pa so zadržali do stop na zaključnem turnirju cea povedli s 3:1, potem pa zmago s 3:0 (18.18,15). prvega tehničnega odmora, najboljših štirih ekip pokala razliko ves Čas poviŠevaU. To pa še ai bilo dovolj za V nadaljevanju niza so Blejd Top teams, ki bo 10. in 11. Gostje iz Romunije so se jim slavje, saj je - po novih pravi- s pomočjo odliùiega bloka marca v italijanski Modeni nato sicer približali na 12:16, Mednarodne odbojkar- ustavili napade Romunov, in uresiučiJi še enega odveli- vendar so v nadaljevanju do- ske zveze • treba zmagovalca izenačili na deseti točki in se kih ciljev te sezone in evrop- maÜ odbojkarji uspeli obdr- določiti v dodatnem nizu, če- zatem oddaljili na 18:14. ^ ske usmerjenosti blejskega žati prednost in pri izidu prav so Blejd na prvi tekmi v zaključku so domači odboj- kluba. "Za nas je bila tekma 24:i8pritidozaidjučnežc^e, Romuniji izgubili zgolj z re- karji znova "poleteli" na kri- veliko doživetje, vzduSje je ki )o ie takoj zatem izkoristil zuJtatom 2:3. Tako so mnogi lih skoraj dva tisoč navijačev bilo res izjemno in enostav- CvitiJriČ. T;iH| v r^Haljeva živčni finale tek- tpr mirno, 7. re7ii no nismo mogli izgubiti," pa tekme je bila premoč naših državnih prvakov in letos me in imeli so prav. V dodatnem nizu so bili na začetku 25:20, končali najpomemb- so na koncu v en glas zatrje-nejšo tekmo, kar so io kdaj vali lampioni. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno s padavinami. Po nižinah bo deževalo, jutri, v soboto, bo oblačno z občasnimi padavinami. V nedeljo bodo padavine povsod ponehale. MeACkja RS ta ololje , Urad ta PETEK o SOBOTA f t 4 f J « 4 2/4X 2/4°C NEDELJA I/A^C o 9/6'C U/9'C janež LotriČs Kolcrlce: "Na pamet znam veliko Prešernovih pesmi. Najbolj všeč mi je Zdravljica, ki je naša himna. Veseli me, da je poetova podoba tudi na novem denarju. Posebej ga cenim kot dobrotnika." Peter Trobec iz Kranja: Prešeren nas spremlja od II Šoie. Po osamosvojitvi se ob himni istovetimo z pokončnostjo, Ponosen sem, da so po prevodu Po- i) v ruščino tam primerjal Prešerna s Puškinom." "Slovenijo čutim" ostaja Jože Košnje k Ljubljana - Novi slogan Slovenije "Slovenijo čutim" in "1 "love" (ljubezen). Ima dvojno sporočilo: Slovenija je dežela in dilava, ki vabi z ljubeznijo, njen obiskovalec pa po ob- feel Slovenia" v angleščini je isku obdrži do nje pozitivni, bil v slovenski in tuji javnosd osebni odnos. Beseda "love" dobro sprejet, zato naj osta- je že v osnovi nekaj pozitivne, je sklenila vlada na sredi- nega, prikupnega, lahkotne- ni seji. Besedna rveza "jo ču- ga, prešernega, duhovitega, tim" je spodbudna in nago- Predlagane grafične podobe varja k pozitivnemu odnosu oziroma logotipa v obliki lido dežele in njenih posebno- povega lista pa javnost in rudi sti, hkrati pa dviguje narodno stroka večinoma ni sprejela. pripadnost in samozavest. zato je vlada sklenila, da je angleškiizvedbisloganaješe treba izbrati novega. To naj posebej pomembna beseda bi se zgodilo §e letos. kran) Zamejci v Prešernovo čast v počastitev 8. februarja, kulturnega praznika Slovencev in državnega praznika v Republiki Sloveniji, so tudi Slovenci v zamejstvu organizirali številne prireditve. VVidemski pokrajini v Italiji bo danes v ßarnasu praznovanje Dneva slovenske kulture, na katerem bodo sodelovali glasbeniki Akademija za glasbo iz Ljubljane in gojenci slovenske gledališke Šole v Špetru. Na avstrijskem Koroškem je bila že v nedeljo praznična akademija v Katoliškem domu prosvete v Tinjah, na kateri je bil slavnostni govornik slovenski minister za kulturo Vaško Simonitti. Minister je bil osrednji govornik tudi včeraj zvečer v Celovcu, kjer so organizirali prireditev v počastitev stoletnice organiziranega kulturnega delovanja med Slovenci na Koroškem. I. K. Čestitamo mladoporočencem Kranj, 3. februarja • Mitar Travar in Suzana Gorenjski glas prisrčno Čestita in jima s čestitko, prejeto na matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. Kranj. moi broker Priloga Corenjsksca clasa v TOREK 13. februarja 2007 RADIO KRANJ d.O. o. Stritarjeva vL 6, KRANJ IbUl^ON. (04) 2812-220 remcl> (04> 2812'221 tKUHK <04) (091) 303-505 FAK' (04) 2812-(04) 2812- •criMiVd« ^mM^/ mmm rad le kr « a tf I o* h r anj www. radio« kr a/) L fiikiBDU posLUSflna RAOUSK» POSTRJR jin GORErusKim « I I ••• •• ## PRILOGA GORENJSKEGA GUSA CG L » V ^ ^ « A ^ ----'."-r.y - --.v •--- ~ ' L Is > ^Vi s \ > ^ _ < A M s « » V t ^ ^ .vi^ A « ^ J • 1 is/ t. r; a» * t ♦ t J ■•'rtv/.. ; If ... V ^ ' . V ♦ > « V • A < « ^ t h « ^ A St. « V L y •. * « ♦ ♦ ft * é J I" ■■i v- ^ ' s ^ ^ M ^ ^ ^ ^ • «t ^ . « ^ « V t V ^ s^J^V ^ ^ r: A » t CI '■K -. / '/A TL. / VI ri > N é % . .s - * • K V v. ^ , v 1 \ ■ tu w ^ ^ • • ^ • > ^ v » s M > ^ ^ s • v ^ L^ >:r • »^r • * ' o •nO' II « / mm : ^ V ^ C • SHÜ^^B^ M m ^HH ^m A ' te » ' V.s^ M ' » % J » ^ 4 * » 4 » ^ ^ I di Ifk ki s VA a : i vtntìui V 02 PETEK 9.2.2007 GL A 6BA m L . J I? nAKC inOSNAft g^enjskih gkisbertikov. ?r$äsPQvf/€ni pogo vori 8 55 »^IdH^élM glđskeniKf ff a ^creff/sf:ehf t < • I I I Cena knjige je 16,70 EUR (4,000.00 S [T), bralcem Gorenjskega glasa p3 priznamo 2Q% popust. zato stane le 13.35 EUR (3,200,00 SIT). Svoj izvod knjige lahko kupite na Gorenjskem glasu. Zoisova 1 v Kranju ali jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 od 7. do 15. ure ali po e-pošti: narocnine@»las.si. Gorenjski Glas i KONCERT U ZlUO DOMŽALE 'SASA LENDERO 'ADI SMOLAR *KORADO in BRENDI K 16. 2.-19^ 'SKUPINA KATRCA *druiina FERME s Trojan tercet DOB ANSKIVENGRLI OKROGLI MUZIKANTI 'blklorfìa skupina iz 'ANSAMBEL SPEV 'EVA CERNE zma|0valk3 bitke talentov 06 •VESELI SVATI E CRESNIEVCA *p i esalci STUDIO RITEM KRAN] vodit^ij in scenarist BORIS KOPITAR VSTOPNICE: DOMŽALE: VELE O.D. • ODDELEK TRAFIKA KAMNIK: VIDEO KLUB METUU MENGEŠ: HRAM ROŽICE • FOTO REPANŠCK LJUBLJANA: PASAŽA MAXIMARKET AVTOBUSNA POSTAJA KRANJ: GORENJSKI GLAS • NAROČNINE PODARJAMO S X 2 NAGRADNI VSTOPNICI za koncert Žametne vrtnice. Ali je D(1 koncert Zamöcrie vrtnice že kdai v Komead □o 12. februarja pošliite SMS na 031 69 11 11 s pra odgovorom, vašim imenom, pnimkam in naslovom Negrajencd bosta o&iavljena v torkov^ številki. Dve vstopnici za koncert preinie Mania Hafner. ŽaDn^ca 14 Žabnica, ki le poslala pravilen odgovor rosa <1 ÌÌ Loka TV d.o.o. Lokalni TV progr^ Kapucinski trg 8, Škof)a Loka Tel: 04/512 99 66 E-pošta: dtv (g) loka tv. si 11 LN A OddAjnik bibnik 51. kanal IVdinov vrh teSlcD^a Lökä in Žiri 22. kanal Želnniki 24. kanal XS Ljubijaiu, IVbcMje in Novo mesto 66« kanat vLa^ovka TV. T*2 Qd5l?i fttjSB^ k a I ^kèTtiTs i 's t e m u 1 wa m n i k Tako kot vsako leto so bile tudi tokrat pomemben faktor obleke nastopajočih, nekateri izvajalci so morda celo bolj poskrbeli za zunanji videz kot za glas. ß Nina Valant a je 2 obleko najbolj izstopala ravno zmagovalka Alenka Gotar, ne moremo reči, je pa bila tudi njena olivno zelena kreacija opazna, kako tildi ne, saj je bil njen kreator slavni Milan Gačanovii, sešil pa jo je Borut Sulin: To ni bilo povsem po mojem okusu in izboru, vendar nismo imeli iasa za popravke oziroma za drugo varianto. O ceni ne bom govorila, lahko povem. da ta obleka verjetno ni med najdražjimi in tudi ne med najcenejšim. Problematično je bilo to, da sem v času pred Alya, Boštjan Dermolj (Nude) in Zana /M^Tma Imo precej shujšala, zato mi je obleka lezla dol" upal je tudi, da so Nudovd mini topom S svojo rdeče-čmo obleko kombinezone kupili, vse sama, izvedbo pa prepustila na kreacija brez vlečke, je izstopala Eva Čeme. Av- ostalo pa predelali in dode- kreatorki Saši Pust. Najbolj pa je izvedela,, da bo na odru DoLt narisala Najprej je mislila, da bo nje- tor njene kreacije je Matevž lali, da je bil videz ve je presenetila Zana, sicer ne tudi ventilator, je sešila Sc Ogorelc, ki o stroških raz- soljski. Bolj opazni so bili lako s svojo obleko, ki je bila to. Risala, iivala in poprav- košnega videza nastopajoče tudi zaiadi pimce, ki je bila zelo lepa, temveč s tem, da je kar dober . Ko- ni želel govoriti, zagotovo gola» a po celem telesu po- jo je naredila popolnoma liko jeza vse skupaj zapravi-niso nizki. Boštjan Dermolj, slikana z barvami. Alya tudi saina in to vse od skice do la, še ni uspela izračunati. pevec skupine Nude, je de- tokrat ni odstopala od svoje izvedbe. KristalČke, ki so bili Ogrlico, ki jo jc nosila, je, jal, da so njihove obleke ne- preverjene roza barve. Krea- posuti po nedolžno beli ol> zanimivo, dobila iz oddalje- precenljive vrednosti. Za- cijo s kratkimi hlačami in z • 4 šivala še zadnji dan. nega Singapiuja, Območno srečanje odraslih pevskih zborov Tržiča je potrciilo, da za petje ni starostnih meja. J3 Stojan Saje % snovna I 9 X šola Križe je prejšnji teden gostila 26. revijo Tržič poje. Za prireditev, ki jo je organizirala izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tržič, se je prijavilo sedem odraslih pevskih zborov. Kot je obiskovalce seznanil povezovalec programa Janez Ki- kel, gre za zbore z več kot 12 pevci, male pevske zasedbe pa bodo nastopile na podobni prireditvi jeseni. Nastopi udeležencev revije so potrdili, da za zborovsko petje ni surostnih meja. zbor Ignacij Hladnik iz Triiča odlikujeta množičnost In kakovost. Prvi je nastopil moški zbor Društva upokojencev Tržič, Kruh je predstavil mešani vodjo Staneta Gninna in vo- ? ečjih zborov, je tudi toki ga vodi Stane Bitcžnik, cerkveni pevski zbor Križe, kalno instnimentalno sku- krat vodil Tomaž Meglič. Od zadnja leta pa deluje v okri- kjer dirigira mlada zboro- pino Zali rovt je pri eni pes- treh pesmi je vsak zbor za-lju Kulturnega društva Bi- vodja Manca Bohinc. Meša- mi spremljal Jolly club trio. pel vsaj eno ljudsko peseni, strica. Slednje društvo je za- ni pevski zbor Kres iz Kul- Mešani pevski zbor KUD sicer pa je bil izbor precej stopal še ženski pevski zbor, turnega društva sv. janeža Lom je vodil Jože Tišler. Mc- raznolik. Strokovni spremici ga vodi Monika Donko. Krstnika Kovor je vodil izku- Šani pevski zbor Ignacij Ijevalec nastopov je bil Mati-Domače kulturno društvo še ni Andrej Zupan. Zboro- Hladnik iz Tržiča, ki je eden ja Gobec s Ptuja. ^ - PETEK 9.2.2007 03 KULTUR/ V Galeriji Prešernovih nagrajencev in v Galeriji Mestne hiše v Kranju so v torek odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. I Igor Kavčič in sedež, pa se je spomnil na Picassovo mojstrovino in na nekoliko svoj način ponovil red nekaj več kot tudi sam. Sicer pa je bikec Šestdesetimi leti oziroma vol eden izmed nje- nas je Pablo Pica- govih značilnih motivov, ki SSO naučil, kako se ga spremljajo še iz petdese-da najbolj prepros» tih letko se je na neki nato narediti skiilpturo bikove čin zapisal grafiki. Makuc glave, skombinirajte sedež velja za enega od ključnih in balanco Starega kolesa," predstavnikov tako imenova- ob razstavi akademskega sli- ne "ljubljanske grafične karja in grafika Vladimiqa šole", ki je to likovno smer Makuca, Prešernovega na- pri nas postavila v sam i umetniški vrh. "Trideset let § sem delal izključno grafiko, mogoče vmes kakšno risbo, grajenca (1979) m nagrajenca Prešernovega sklada (1962), ugotavlja prof. dr. Lev Meoaše, umetniški vod- slikati nisem utegnü. V celo- Akademski slikar m grafik Vladimir Makuc ob svojih pticah ja Galerije Prešernovih na- ti me je zaposlovala grafika, grajencev v Kranju, ki je to- izdelava plošče in potem ti-krat skupaj 2 Galerijo Mest- skanje..." V Galeriji Prešernovih na- glednih razstavah, tudi to-grajencev na nasprotni stra- krat iz Makučevega opusa ne hiše oživela v znamenju Njegova dela iz tega obdo- ni trga so v razstavišču v pri- izbral več skic in risb, ki v slik, risb, grafik, skulptur bja so zvečine na ogled v ^^j^ na ogled skulpture, ki mnogočem nakazujejo PavŠlarievi hiši, medtem ko Makuc največ ustvaril osnovne likovne smernice. priznanega primorskega ustvarjalca starejše generaci-" Makuc nas uČi, kako nai« Mestna hiša, razen nekaj grafik iz šestdesetih in sedem- v osemdesetih letih, kasneje ki avtorja spremljajo že več pa, kot je povedal, le Še na kot petdeset ustvarjalnih let. bolj preprosto narediti desetih let, gosti predvsem različnih likovnih srečanjih. Tokratna razstava nam še skulpturo režeče bikove gla- dela iz zadnjega obdobja, v ve," ob umetnikovem "reže- katerega sodijo njegove slike kamor so ga vabili, v mično delavnico v Kamnik čem biku", ki je med drugim v mešani tehniki (tempera, pa na Forma vivo v Sečo. na ogled na tokratni razstavi, školjke, pesek, steWene čre- '^'ani je nastajal njegov opus enkrat znova potrjuje, da Vladimir Makuc velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih likovnih nadaijuje Menaše. Gre za pinje...) Žena z drvmi, ptice, motivike iz solin, pa tudi ustvarjalcev, Danes živi in hommage Picassu? "Nitine. volički, figure v krajini ... kamniti kipci. "Tukaj so ustvarja v Ljubljani. Kot je izdela] sem ga zase in imel "Mediteranske pokrajine so predstavljeni kamniti okru- povedal, se v zadnjem času obešenega nad vratih svoje moj priljubljeni motiv, vča- ški, ki so v osnovi delovne največ posveča risbam in sU- delavnice, kjer ga je zagledal sih se usmeijani k detajlom, skice," razlaga Vladimir Ma- kam, medtem ko je grafiko tudi zaradi napornih po- izdelavi. Lev in se navdušil zanj," o pokrajina je prazna, na videz kamniti stebrički s prvič javno razstavljenem brez življenja, spet drugič va- ziranimi pticami na vrhu pa stop kov pri n delu razlaga Vladimir Ma- nje opazno umestim živo bit- v tokratni postavitvi delujejo bolj ali manj opustil. Razsta- kuc in dodaja, da sta mu od je, malo ptico, človeka ...," kot celota. Prof. MenaŠe je va bo na ogled do sredine starega kolesa ostala balanca razlaga Makuc. kot po tradiciji ob večjih pre- marca. kranj Prešernovo Oro Včerajšnje odprtje razstave likovnih del Nejča Slaparja je bilo uvod v obeležltev letošnjega kulturnega praznika, ki ga vsako leto pripravijo tudi v Makedonskem kulturnem društvu Sv. Ciril in Metod v Kranju. Razstava je odprta v Makedonskem kulturnem centru na Savski cesti 34 (v nekdanjem Intexu), kjer bo jutri, v soboto, 10. februarja, ob 18. uri tudi srečanje literatov, ki so ga organizatorji poimenovali Prešernovo Oro 2007. Že ob i6. uri bodo učencem makedonskega jezika v Sloveniji podelili spričevala, v večernih urah pa bo na vrsti ples za ljubitelje makedonske ljudske glasbe. I. K. Kran)skaGora Muzik teater pod Vitrancem Danes, v petek, 9. februarja, ob 20. uri bo v Dvorani Vi- tranc v Kranjski Gori v okviru Muzik teatra, nastopila world music skuptna Terra Folk. I. K. i dr i) a Bil je rudnik Prejšnji teden so v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu Cewerkenegg v Idriji odprli razstavo posvečeno Rud* niku urana Žtrovski vrh. Lani je minilo 46 let od odkritja uranove rude, zato so delavci RŽV-ja v sodelovanju s Studiom Grad pripravili razstavo fotografij avtorjev Marjana Smerketa, Vlastje Simončiča, Zmaga Logarja in To-maža Lundra» ki je naredil tudi izbor in povečave, saj je bil vrsto let zaposlen v rudniku. Fotogra^je prikazujejo delo In raziskovanje v rudniku ter Življenje v njegovi okolici, poleg tega so tudi pomemben dokument in prtspe- vek rudniku v spomin, saj ta počasi dokončno zapira svoja vrata. Razstava je odprta do i. marca. P. M. B. Na kranjskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine na razstavi predstavljajo sodelavce in njihove dosežke, za katere so prejeli Steletovo nagrado in priznanja. ■ J Igor Kavčič tudi osem sodelavcev kranj- izjemna prizadevar^ja pri vo- skega zavoda. Na tokratni denju prenove gradu fablje ra2Stavi si lahko na panojih s (2002) in Bernarda [eseiiko bnovljeni spo- kratkimi predstavitvami v Filipič za izdelavo kakovost-meniki, za ka- sliki in besedi ogledamo na- ne dokumentacije ob pose-tere so kolegi- grajene konservatorske in gih na kulturnih spomenice in kolegi restavratorske dosežke. Ste- kih (2005), preieli Steleto- letovo nagrado za življenjsko Ob odprtju razstave so ne« vo nagrado in Steletova pri- delo je leu 1997 prejela ne- kateri od dobitnikov pri- znanja, kažejo konservator- kdanja dolgoletna direktori- znanj pripravili tudi kratke sko delo in napore v najlepši ca kranjske enote Olga Zu- predstavitve nagrajenih pro- luü in so ponos ne le njim in pan, Steletova priznanja pa: jektov, ter ob diapozitivih stroki, temveč vsem, ki s temi kultumimi spomeniki Milan Sagadin 2a prezentacijo ostalin pozno rimske postrega za zammjve m mestoma tudi zelo duhovite živimo in uživamo v njihovi cerkve na Ajdni (1993), Nika razlage o naši kulturni de-na novo razkriti podobi," je k Leben za obnovo kapele diščini, s katero imamo razstavi med drugim povedal novi vodja kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, MUoš Ekar. V sv. Petra v Stiažišču (1997). Renata Pamič za obnovo m- ske kapele na Vršiču (1998), Vladimir Knific za obnovo opravka ta ko rekoč vsak dan, Konservator Vladimir Knific pa jo vendarle tako maio po- i« slikovito opisoval znamo. Pripovedovali so, obnovo Pocarjeve domačije kako se ob njihovem stro- v Zgornji Radovni. Šestnajstih letih, odkar slo- Pocarjeve domačije v Zgor- kovnem delu na eni strani vens ko konserva torsko d ru5-tvo podeljuje Steletovo na- nji Radovni (15)99), ^^^^ Marolt za tridesetletno stro- srečuiejo tudi s povsem praktičnimi težavami, ki kulturno dediščino. Zanimi- va razstava v delovnem grado in priznanja, je bilo za kovno restavratorsko delo spremljajo skrb za našo času zavoda odprta Se ves svoje dosežke nagrajenih (2001), Damjana Pečnik za osebno in hkrati narodovo mesec. n«M d».«-. Trg Cjtn 4. jwf*» Gorenjska 96 MHz RADIO Z A RADOVEDNE FOTO NATEČAJ Po$l]iie nam Gorer^sks ler ljudi, ki lu živijo, Teme, ki nsj jim foiografije ustrezajo, so: I RADOSTI ŽIVUEMJA:DRUŽlNAJGRA.HOBUI ■ ŠPORT • • PRAZNOVANJE: ORUŽNSKA SREČANJA. KUüNARIKA, I OKRAŠEVAIDE.DARIlA ■ PRIREDITVE: KULTUfiNE. ŠPORTNt DRUŽABNA SREČANJA - NASE VSAKDANJE DELO • MESTNI IN VAŠKI IfTFIP ŽIVLJEJ4JA Folografijs, ki bodo izbrane ?a razsiavo, {5.032 SITI, ostale vam bomo m i2\ VÄ»a^ofSca(telapnćakiiefTOÜ0 2 ?0f>? v (^atr>i cUiki po eteWfon«aj pa5u na IMIW90I«! b prpwn 'Za toiü roiečai' it no CD|u / riirmčtio tesOx») negefuTTuta 15*21 cm'tt riöikv. Gotenpti yßs ZaswA T 4000 Ktai^prfc uiki Vow imo io Vatnh t'ii'vw^Uf Gorenjski Glas L 04 PETEK 9. 2.2007 TELEVIZIJ TV3 zaključila pogovore TV3 je v preteklem tednu s podpisom pogodbe uspešno zaključila pogovore z največjim kabelskim operaterjem UPC Telemach in si tako utrdila prisotnost v skoraj polovici slovenskih domovih opremljenih s kabelsko televizijo. Pogodba predstavlja temelj za uspešno sodelovanje ter medsebojno promocijo programa TV3 ter storitev, ki jih ponuja UPC Teiemach. A. B. TV SPORED PETEK 9.2. ll«alftyTV 12.402lotìn v HcliywoQdu 13.05 Kritićnor«-inan^ U.S5 Trfci 14.4$ N^pdb 15.10 Po- cltniŠiciposneTkilSJSTob^indpdd 16.25 2iveti sanje 17.15 Re^evđnje ìwìW 17.40 18.05 2ivdl$kl vn 79.00 19.25 Novinar v modrem 20.15 2ivdlski vn 20.40 Vrhdme zgodbe 21.05 Preizkuinia vzdriljimii 31.35 Zloćin v Hollywoodu 22.00 ?rmranti 22.45 Pod nolerr 23.10 Newyoftkd pelidjd 00.05 9m\ male klinike. Lik, ki "V Drami se počutim od ga Igra Maša Derganc. se to- lično in pravzaprav ne vidim nikakršne nujnosti, da bi bila 2 možem skupaj tudi v službi." Maša, igraistvo imate sicer v družini, vendar pa sle kot mala deklica začeli obisko- vati balet Kdaj in zakaj sle se potem odločili, da boste raje igralkah Sta z Borutom kdaj igrala skupaj} "Sva, in sicer v Prešernovem gledališču v Kranju. II Ko sem bila mlajša, me je Skupaj sva igrala v predstavi zelo navdušil balet. Po kon-čajiJ nižji baletni Šoli pa sem ugotovila, da pri baletu nimam velikih možnosti za nadaljnjo kariero zaradi svo- "Važno je imenovati se Ernest \ kjer sva se tudi spoznala." Kako zgleda delavnik igral- je nepopolne baletne konsti- ske družine, kot je vaSa? tudje, ki je pri plesu baleta "Naš delavnik je zelo in- zelo pomembna. Mama me tenziven. Tako zdo, da sem je nato spodbudila, da sem komaj uspela odgovoriti na začela hoditi v gledališče. vaša vprašanja. )a, delavnik Preko tega, da sem imela v je zelo dinamičen. Z dobro srednji Soli abonma v pripravljenostjo in umikom► Ijanski Drami sem tako ugo- ki zahteva veliko prilasaja- tovila, da bi mi igralski poklic zelo ustrezal," nja, pa nam uspeva zelo dobro." mu je dodeljena po najbolj- Je med Mašo in likom dr. ših močeh, v gledališču, tele- Sršenove kaj podobnosti? Ste že v mlajših letih doma nastopali pred družino ali pa prijateljih Z novo sezono NMK-ja se vrača tudi vaš Hk dr. Sršenove. V čem vse se igranje viziji ali filmu. Vse vloge pa so seveda različne." "Seveda je. Mislim, da v vsakem liku, ki ga odi II seveda, kot zelo veliko v NMK-ju razlikuje od igra» Se na snemanjih NMK-ja ram, najdem nekaj podobnosti s sabo. Glede Maše otrok. Nisem bila nastopaški nja v Drami? otrok, nastopala pa sem 2 velikim vesel jem. " tudi za kamerami tako za» pa mislim, da bi te podo- "V številnih stvareh. Vsak bavate, kot pred kameiami? bnosti lažje opisali moji igralec odigra vsako vlc^o, ki II Še bolj. (smeh)" soigralci." Nekdanja Miss Hawaiian Tropic, Playboyjeva zajčica, sanjska ženska, pevka in še icaj bi se našlo, Nina Osenar, bo od marca dalje tudi televizijska voditeljica. n 9 Nina Valant o svojih izkušnjah in občutkih, vsak teden pa bo moral vsak izmed njih predlaga- ina Osenar bo ti dva sostanovalca, ki se mu namreč na Ka- zdita primerna za izločitev, nalu A vodila Gledalci pa bodo tisti, ki nov resničnost- bodo z glasovanjem odločali ni šov Big Bröl- o tem. kdo gre domov. her. To bo šov, kjer bo 12 tek- Do konca januarja se je za movalcev živelo v okolju, v šov prijavilo 1720 tekmoval cev, za primerjavo, za zadnji BAR se jih je prijavilo 1370 katerem ni ničesar, razen najosnovnejših stvari, nikomur iz zunanjega sveta ne in to le dokazuje, da je led dovoljeno vstopiti v hišo med Slovenci in Slovenkami Big Brotherja, ki jo že gradi- za sodelovanje v resničnostjo pred stavbo Pro plusa. nih Šovih dodobra prebit. Tekmovalci se bodo spopa- Izbiraukajididatovboteam- Nina Osenar po novem rdečelaska / ^ouy. pop tv dali tudi s posebnimi naloga- sko delo, pri katerem bo so- osebnostno pestrih ljudi, kar Brother. Gledalci jih bodo mi, s katerijni si bodo lahko delovala že utečena, usklaj bo vplivalo na zanimivo sku- prvič lahko spoznali šele v prislužilidenariasi takopo- na in izkušena skupina tele- pinsko dinamiko v šovu. prvi oddaji, kasneje pa jih višali tedenski proračun, vizijskih strokovnjakov in Prvi krc^ avdicij se bo pričel bodo lahko 24 ur na dan kdor pa naloge ne bo opravil, psihologov. Izbrali bodo 12 že naslednji teden, v začetku spremljali preko spletne ne bo dobil ničesar. V spo- psihično stabilnih in fizično marca pa bo komisija že po- strani in si izbrali svojega vednid bodo osebno poroča- zdravih kandidatov in hkrati slavila prvo generacijo Big kandidata. C PETEK 9.2.2007 05 NOMIN ^TOR .36 GORAZD ŠiNIK V teh dneh preprosto ne gre uprave Tatjana Hudobivnìk. spogledovanje s krokarjem, brez kulture. In prav je tako. Vsaj za zdaj gredo novemu žu- mračno zgovomi slikarjevi av- Prešernov dan, slovenski kuJ- panu govori dobro "iz ust". Z toportreti, temačna ^obina ze- tumi praznik 8. svečana» r\a željo, da bi naj preživeli kultur- lenih spekljov, vse to je obje-39. dan gregorijanskega kole- no bogat praznik, se je zahvalil malo potopisna esejistična be-darja, in dnevi pred njim pri- vsem 20 razstavljavcem in po- sedila. Frand Bečan, verjetno našajoveliko sporočil. Umetni- vtxial, da smo v Kranju ponos- najbolje med zdravniki, ki publiki, poiitika kidtumi« ni na tiste, Id sledijo riotranje- razmišlja, zakaj je moral Sokom. Zavest ponos in zaveda- mu glasu in umetnosti name- krat (grški filozof 470 pr. a št* nje. Na enem od teh dogajajij, njajo ves svoj čas. "Umetnost 599 pr. n. Št) umreti in a^ je Škofii Loki, v Gaferijl Ivana povezuje, je lepilo različnih do- vendarle imel prav. O potova- Grohaip (1867-1991} je nasta- vekovih dejavnosti," je pred nju po Mehiki je povedal nekaj lo enkratno odprtje razstave skupinskim slikanjem reke] zanimivih podrobnosti, tudi o kolažev Ane Šalamun. Dogo- Damijan Perne. Praznično do- srečanju 2 malo gluhonemo dck je pospremil skorajda dru- bre voljne smo prisluhnili due- indijansko deklico. O bivanju žinski žur. Na dnigem. v za- lu kitar Matica Dolenca in Bla- in razumevanju življenja. O Ateksanòer Prime. Franc Bečan In )anez Do«nar sebni galeriji Ak)}za Ovsenika ža Kastelica iz glasbene Šole, zdravniškem življenju, pokli- iz Britofe, ki jo posveča slikarju simpatična mladenka ob ved- cu, ki je pravzaprav življenjski zahvalil gostiteljema, Ak)jzu in muna, leta 1999 PreŠemovega ških knjig, slikanice Samsara • |tóetuTisnikaiiu(i928-i998}, no čutru harfi Zala Košnik pa slog. o senilni demend starejše njegovi ženi Mari Ovsenik. nagrajenca, je predstavila di- deklica, ^ (i ni para, ter Prise je s potopisi in eseji pred- je že tako romantično občutje bolnice, o alkoholiziranem Bolj židane volje smo izgledali rektorica Muzeja Jana Mlakar. sluhni školjki. V nastajanju pa stavlja] zdravnik Fraira Bečan. naredila še bolj čarobno. In še edincu na kmetiji, ki ne bo ob ponujeni nam zas'tó in vi- "Duhovita likovna govorica je že novo delo. Vsestranskega In na Ovsenikov "dvor" ter na obäniska novost. 2e dolga leta imela naslednika... Kako je te- pavskem vincu zelen, ki nam navduši otroke vseh starosti, ki umetnika, pesnika in pisatelja je sproščal dušo in misli. Prešerno se je nasmejalo tudi Do- mnu. mlajšemu Ovseniku, ki je že skoraj nadomestil očeta Alojza v družinskem mizarskem podjetju. Tudi dtrai Aleksander Prime, ki je bil Do-mnu v pomoč pri ohiaiij^ju dobre volje, je že prevzel dru-änsko optiko. Tako razposaje- Domen in Aleksander ni smo isivaii še lunin sij in si zaželeli še kakšnega podobne- ga večera. Precej dobre volje pa so nam pripravili v loški Galeriji Ivana Groharja. Verjetno v eni od Nejč Slapar, Mirkö Tavčar, Damijan Pemé in Tatiar^a Hurvnik Zala Košnik najbolje obiskanili galerij na ^sr, MIha in j^a Hawlina Gorenjskem. Loški muzej, ki Tuškovo iitsko. ki krasi dni- nam niso ponudili tako sijoče kla pripoved Sem in tja sovoä ga vodi Jana Mlakar, umet- jim potovanja po domišljiji Matjaža Pikala poznamo še žinsko teraso, je sijala tako pol- slovenske kulinarične ponud- silile solze. Morda prirojenega nostna ^odovinarka in profe- niso tuja. Ana Šalamun nespo- kot glasbenika skupine Auto- na luna. da so besede sem in be, kakršno so pripravili učen- nam prastraha Glasbeni pod- sorica an^eščine, pa sodi kar v mo sodi med boljše slovenske dafe, v kateri igrata tudi brata tja kar bolele. V Galeriji Mest- d srednje gostinske Šole iz Ra- ton dtrarja Aleksandra Primca sam vrh dogajanja pri nas. Ob likovne ustvarjalce," je zapisala Andrej in ]aka Hawüna. In v ne občine Prešernovega mesta dovijke. Seveda smo klepetali iz domačega AfS Ozara ter začetnem spogledovanjem z Jana Mlakar v grafično čudovi- tako zelo družinsko umetni- .se je z razstavo predstavilo Likovno društvo Kranj, župan tudi o politiki in o "spodletelem" občinskem statutu dan Damijan Perne pa je praaiiku poprej. V družbi vedno zani- glasovi Janeza Dolinaija in izjemno barvitimi kolaži umet- to oblikovan spremni katalog, škem vzdušju, ko so še otrod v Čast sprejel in pc^ostil delavce v kidmri- mivega akademskega slikarja Franca Novinca iz Godešiča Dvajset slikarjev od tridese- pri Škofji Loki pa je bil pometih se s sw)jimi deli predstavlja nek povsem umetnostne nara- v avli občine, pred župansko ve. Franc NovirK, profesor na pisarno. Predsednik Likovne- ALU, je te dni odpri razstavo gadruštva Nejč Slaparjev ijne« svojih del v Žalcu. Leta 1984 je nu astvarjalcev predstavil nji- bU nagrajenec Prešernovega hovo delovanje in se ob prilož- sklada, pet let prej, leta 1979, jiosti zahvalil- Ob zagotovilu, pa je sodeloval v alpinistični da se njihovo ustvarjalno delo odpravi na Everest, pod kate-ne konòije, je spomnil še na rim je nastala zanimiva slikar- Bienale mesta Kranja. Ob prvem finančniku občine Mirku jeva izpoved. Posebno izpoved pa nam je Tavčarju, ki na županovo in pripravil zdravnik Franci Be- Franc Bečan z Ak^zom in Man Ovsenik mestno srečo ne odhaja na po- Čan, vodja splošne družinske Matjaž Pik^ Ana Šalamun s hčerko Klaro nujeno mu delo v gospodar- medicine v ZD Kranj. Okolje drugih nastopajočih so v dobri nice, grafične oblikovalke in v katerem se odlično bere kriti- dobili priložnost za direndaj, jc stvo, sta NjeČu Slaparju pri- galeri je, ki jo zaznamujejo dela uri povsem navdušili povablje- ilustiatorke Ane Šalamun je ka slikarja Žige Kariža. Svoje- sluJinila še župan Damijan Perne in direktorica mestne nagrajenca PreŠemovega skia- ne. Frarxi Bečan se je v svojem zaigrala glasba. Kitara, sakso- vrstno spremno besedilo pa je bila barvita galerija Še bolj praznična. Za vse otroke vseh slaro- da Jožeta TL- sti. Matjaž je raztegovalmehin Pod galerijskim obokom so za» až Pikate, ob tej priložnosti še godei, kako se v hiši na koncu rezali oče Peter Hawtiiu ter si- godec na mali harmonikL Mat- vasi ljubita, ljubita, ljubita ... nova Miha in Jaka iz družine jaž in Ana sta avtorja dveh otro- Aplavz navdušenja! Bravo! osmih otrok. Peter Ha\^iina, v ____ Rastavljavd - slikarji Likovnega društva Kranj z županom Franc Hcnnnc devetdesetih letih loški "župan", takrat se je te} službi še reklo predsednik skupščine občine, rodoslovec, svetovljan in ljubitelj umetnosti, se z ženo Ireno, rojeno Goiiič, prav te d]ii odpravlja v deželo tanga in južnoameriške umetnosti Precej mednarodnega vpliva pa s seboj nc^i Ana Šalamun, saj je mladost preživljala v ZDA. Angliji in Nemäji. Opus hčere pesnika Tomaža Šala- KOMPASHOLIDAYS •x»^-ozna- slovenske javnosti so zmago- vaici so mi hekli» da sem fe- valki letošnje Eme AJenki Goiar z Ministrstva za obrambo sporočili, da se bo nomenalen pevec," je povedal naš kandidat. Ob tem nam je Še povedal, da jim je soglasju z vlado, letošnjega vso pomoć pri nastopu po- Evrosonga udeležil minister nudila tudi neka finska to- za obrambo Kahlo Ehjavec in vama. ki zaradi strogih pravil ne ona. Vlada je odkupila Evroviziie ne želi biti imeno- samo pravico do naslova pes- vana. Kahlotu je za spremlja- mi, ki jo bo naš novi pred- nje na odru ponudila 135 stavnik sicer pel v angleščini oklepnikov, od katerih naj bi (ker bo tako v besedilu manj prav vsi imeli vso potrebno I I i r"- jev). Naslov pesmi bo konfiguracijo. S tako obilno " tako Fiovr from South, ki ga scenc^aJijo, ki bo edinstve- nistrstvu intenzivno pišejo bozmalosrečeinjezikovnili na v vsej zgodovini popevk novo pesem z naslovom vaj s pomočjo hipnoze uspe- za Evrovizijo, bo Kahlo na Flovr from S o uf H. Prvi takti Io zapeti tudi našejTiu pevcu. Medtem ko pevka Alenka ne- glasovalce po vsej Evropi naredil še dodaten vtis. Izvedeli koliko razočarana do nadalj- smo tudi, da bo naš pevec po njega za javnost ne daje iz- končanem Evrosongu lahko jav, pa je Kahlo povedal, daje oklepnike odpeljal domov. prepričan, da se je vlada tudi ponudili pa mu jih bodo po tokrat odločila praviJno. "Ce ugodni ceni S3 milijard. Tre- hdo misi, da ne znam pet, Ovrvik Skofieločanka BrisiU Langerholc. / ^otc^ ^^^^ i-a^^B et Holt VRTIMO GLOBUS Skromna poroka Nick Lachey bo po odmevni ločitvi od Jessice Simpson spomladi znova mladoporočenec, Iz njegovih izjav pa je moč razbrati, da v drugo ne bo ponovil Istih napak. Z MTV-jevko Vanesso Mi-nnillo se bosta aprila brez veltkega pompa poročila v Mehiki, kjer sta se zaljubila, In ne bosta dopustila, da slava poseže v njuno zasebno življenje. Pevec je namreč prepričan, da je snemanje serije Mladoporočenca, s katero je Javnosti na stežaj odprl vrata v svoj dom, eden od poglavitnih razlogov za ločitev. Jason bo očka Jason Priestley, kl je zaslovel kot Brandon v seriji Beverly Hills 90210, se veseli svojega prvega otroka, ki ga bosta s soprogo, vizažistko Naomi Lowde poleti. Zaročila sta se maja 2004. leto kasneje je sledila rajska poroka na Baha- mih, kjer so bili prisotni tudi drugI zvezdniki kultne serije. Navdušeni dirkač Jason je po hudi nesreči avgusta 2002, ki je bila zanj skoraj usodna, prav s pomočjo Naomi dobro okreval. Ellen v ditemi KomiČarko £llen DeCeneres )e doletela čast, da bo letošnja gostiteljica oskarj-ev, priprave na slovesno podelitev pa so prinesle tudi težave. Voditeljica pogovornega Šova običajno poka šale v preprostih hlačah in supergah, zato se ne more odloČiti, kaj naj za oskarje obleče. "Znani oblikovalci so me zasuli 2 lepimi oblačili, Cucci mi je poslal cel paket prečudovitih stvari," tarna Ellen. Kariera na višku, zasebno na dnu Ryan Philllppe, ki se je lani razšel z eno najbolj zaželenih hollywoodskìh igralk Reese Witherspoon, ločitev doživlja kot najtežje obdobje svojega življenja. Najtežja je ločitev na očeh javnosti, meni Ryan, ki ga Je prizadelo medijsko blatenje, saj so mu očitali stvari, za katere nI kriv. Žene ga le Še misel na otroka, sedemletno Avo In triletnega Deacona, in čeprav je njegova kariera na vrhuncu, je trenutno to zadnja stvar, o kateri razmiSlja. Laura Rožman je dijakinja ptujske gimnazije, prihaja pa Iz Vidma. V prostem času se ukvarja z manekenstvom, je pa tudi fotomodel. Rada pleše \n poje, njena slabost pa je pogosto obiskovanje trgovin. / fo^