PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XX. Št. 163 (5846) SINOČI JE POVERJENI PREDSEDNIK VLADE MORO UMAKNIL PRIDRŽEK Segni imenoval novo vlado levega centra danes ob 11 pa bo zaprisegel nove ministre V novi vladi sta le dva nova ministra: Mariotti in Scaglia; Pieraccini je prevzel ministrstvo za proračun, Mancini javna dela, Mariotti pa zdravstvo; novi minister za delo je Umberto delle Fave - Poročilo Ingraa na zasedanju centralnega odbora K Pl ja; na kateri' bo’ Moro obrazložil kolegom glavne poteze svoje programske izjave. Nova vlada se bo Predstavila v senatu verjetno v Četrtek 30. t. m. V primeri s prejšnjo vlado, je v novi vladi zelo malo sprememb, zlasti kar zadeva osebe: nova mini. stra sta le Mariotti in Scaglia: prvi je zamenjal Giolittija, drugi pa Bo-sca, toda ne v istem resoru. Umberto delle Pave je prevzel mini; strstvo za delo, Scaglia pa je novi tninister za zvezo s parlamentom. Pieraccini je prevzel ministrstvo za proračun, ki ga je v prejšnji vladi imel Giolitti, Mancini je prevzel ministrstvo za javna dela, namesto Pieraccinija, medtem ko je Mariotti prevzel ministrstvo za zdravstvo, ki ga je v prejšnji vladi imel Mancini. V novi vladi je 19 poslancev in 7 senatorjev, kot v prejšnji vladi. Na današnjem zasedanju centralnega odbora KPI je Ingrao podal poročilo o političnem položaju, v katerem je dejal med drugim, da komunisti dajejo «povsem negativno oceno zaključka vladne krize in sporazuma, iz katerega izhaja odložitev ali zvodenelost dveh glavnih reform, vključenih v novembrski sporazum (dežele in urbanistični zakon), odložitev načrtovanja, u-radna vključitev politike dohodkov RIM, 22. — Ob 19.30 je poverjeni predsednik vlade Moro odšel na Kvirinal k predsedniku republike Segniju in umaknil pridržek, hkrati pa predložil Segniju v podpis seznam ministrov nove vlade levega centra. Segni je podpisal odlok, s katerim sprejema ostavko, ki jo je Moro podal 26. junija, in odlok o imenovanju Mora za predsednika nove vlade, hkrati pa ša — na predlog Mora — odlok o imenovanju novih ministrov. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade: Aldo Moro (KD) Podpredsednik vlade: Pietro Nenni (PSI) Ministri brez listnice: Attilio Pic-cioni (KD), Giulio Pastore (KD), Giovanbattista Scaglia (KD), Lui-gi Preti (PSDI), Carlo Arnaudi (PSI). Minister za zunanje zadeve Giuseppe Saragat (PSDI) Minister za notranje zadeve: Paolo Emilio Taviani (KD) Minister za proračun: Giovanni Pieraccini (PSI) Minister za pravosodje: Oronzo Reale (PRI) Minister za finance: Roberto Tre-melloni (PSDI) Minister za zaklad: Emilio Colom-bo (KD) Minister za obrambo: Guido Andreotti (KD) Minister za prosveto: Luigi Gui (KD) Minister za javna dela: Giacomo Mancini (PSI) Minister za kmetijstvo in gozdove: Mario Ferrari Aggradi (KD) Minister za promet in civilno letalstvo: Angelo Raffaele Jervoli-no (KD) Minister za pošto in telekomunikacije: Carlo Russo (KD) Minister za industrijo in trgovino: Giuseppe Medici (KD) Minister za delo in socialno skrbstvo; Umberto delle Fave (KD) Minister za zunanjo trgovino: Bernardo Mattarella (KD) Minister za trgovsko mornarico: Giovanni Spagnolli (KD) Minister za državne soudeležbe: Giorgio Bo (KD) Minister za zdravstvo: Luigi Mariotti (PSI) Mihister za turizem in prireditvi: Achille Corona (PSI) Novi predsednik vlade in ministri bodo prisegli jutri ob 11 na Kvirinalu. Moro je nato obiskal predsednika senata Merzagoro in predsednika poslanske zbornice Bucciarelli Duccija in ju obvestil o imenovanju nove vlade. Po obisku se je zadržal z novinarji in jim sporočil, da se bo ministrski svet sestal na prvo sejo verjetno v petek; na tej seji bodo imenovali državne pod tajnike. Po tej seji bo ponovna se io —.. l a nrvVsvo vi rv7i v vladni program, pritisk k raztegnitvi levega centra na vso deželo in s tem napad na levičarske u-prave«. Nato je Ingrao poudaril, da je «e. notnost sil, ki se sklicujejo na socializem bistveni činitelj srečanja med delavsko levico in katoliškim gibanjem, ki naj se ostvari na avtonomni podlagi in naj potisne demokratične katoliške sile, da bodo premostile konservativne meje in-terklasizma«. Ingrao je pripomnil, da si bo KPI še nadalje prizadevala za dosego akcijske enotnosti, tudi kljub temu, da se je PSI «še bolj premaknil v desno«. Vendar pa je Ingrao tudi kljub temu, mne. nja, da je treba še nadalje nakazovati perspektivo politike reform in «odnosa med reformami in revolucijo«, novo enotnost pa da nameravajo zgraditi na «stvamih vprašanjih, ki so neposrednega in perspektivnega pomena«. Ingrao je poudaril bratske odnose, ki vežejo komuniste s PSIUP in prikazal potrebo, da se tudi ti odnosi krepijo z akcijo, diskusijo in iskanjem skupne poti. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri. iiuuiiiiiiituiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiitiiijtfumiiiiiiiiilumitmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuii Po vsej Sloveniji proslave ob dnevu ljudske vstaje Številna srečanja preživelih borcev LJUBLJANA, 22. — Slovensko okrog 14 in pol milijona dolarjev, ljudstvo je danes slovesno proslavilo 22. julij, dan ljudske vstaje. Slovesnosti so se pričele že sinoči s tradicionalnimi kresovi. Največja proslava je bila danes dopoldne v Dragi pri Begunjah, kjer so se zbrali vsi še živi borci Kokrškega odreda in položili vence na spomenik padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Za mnoge od njih je bilo to prvo srečanje po razformiranju enote leta 1945. Bivši borci, člani delovnih kolektivov in mladinci iz Slovenije so danes obiskali znana. središča ljudskega odpora v Beli krajini in družine, ki so med vojno dale največjo materialno pomoč in podporo enotam jugoslovanske ljudske armade. V okviru slovesnosti so organizirali mnoga srečanja preživelih borcev. Obvezanci predvojaških vaj in člani študentskega kluba iz Mozirja pa so skupno z bivšimi borci XIV. divizije odšli v Ljubno ob Savinji, kjer je bilo nocoj veliko partizansko zborovanje s sporedom. V mnogih krajih Slovenije so odkrili spo-minske plošče padlim borcem in položili vence na njihove grobove. Vedno večji dotok turistov v Jugoslavijo BEOGRAD, 22. — Po predhodnih podatkih je znašal devizni dotok od turizma v letošnjem prvem polletju kar je za 34 odst. več kot lani v istem času. V ta znesek pa niso vključene prometne usluge, ki običajno sodelujejo v skupnem prihodu od turizma za 25 do 30 odst. Zanimanje za Jugoslavijo se je posebno povečalo v zahodnoevropskih državah, posebno na Angleškem, kjer so jugoslovanske konzularne oblasti dale v juniju za 30 odst. več vstopnih dovoljenj kot lani junija. Zaradi povečanega zanimanja za obisk Jugoslavije nameravajo nekatere britanske letalske družbe uvesti vsakodnevne polete v Jugoslavijo. Po poročilih iz Holandske so jugoslovanske konzularne oblasti izdale v prvem polletju okrog 40 odst. več vizumov kot lani. Število obiskovalcev pa je občutno večje, ker mnogi Holandci potujejo posamezno in dobivajo vstopna dovoljenja na meji. Povečano zanimanje za obisk Jugoslavije se je zapazilo tudi v Švici, kjer je samo v preteklem mesecu bilo izdanih za 20 odst. več vizumov kot lani v istem času. Naj-večje zanimanje za Jugoslavijo pa je še vedno v Zahodni Nemčiji, kjer je v prvem polletju bilo izdanih okrog 210.000 vizumov, in pa v Avstriji, kjer je bilo izdanih 208.000 vstopnih dovoljenj. Tem ugodnim podatkom pa je potrebno dodati, da se avstrijski in drugi turisti, ki so letos obiskali Jugoslavijo, pritožujejo, da je padla kvaliteta prehrane in ostalih gostinskih uslug in pa komfort v nekaterih hotelih. '•Mini m,iiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiniiniiiiHiMiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiimiumiiuiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniiiiiiiitiiimiiiiiiiim U Tant prispel v London na razgovore o Cipru Govorili bodo tudi o Južni Rodeziji in Južni Afriki Grška vlada odklanja pogajanja o Cipru s Turčijo LONDON 22 — Glavni tajnik OZNI U Tant je prišel danes z letal m iz Pariza v London. Jutri Sa ,'ho »prejela tudi kraljica Eliza-”,eL>. tfo mnenju opazovalcev je U T Mitov obisk velike važnosti, ker tajnik OZN nekaj ur po-... i je London zapustil grški —lisaSrtei predsednik Papandreu. eveda se bo U Tant razgovarjal s člani britanske vlade tudi o Južni Rodeziji, Južni Afriki, o Jerneju in o svojem bližnjem obisku v Moskvi S tem v zvezi se bo posvetoval s Butlerjem, ki bo odpotoval v Moskvo prihodnji teden V krogih OZN so vedno bolj zaskrbljeni zaradi naraščajoče napetosti na Cipru. Kakor je znano, skuša britanska vlada, doseči neposredne razgovore med Grčijo in Turčijo. Grška vlada pa poudarja, oa je treba spor reševati v okviru OZN., To omenja tudi uradno sporočilo, ki so ga objavili o raz-govorih ki jih je Papandreu imel v Londonu. Sporočilo pravi da sta s® Papandreu in Home sporazumela, 'ta j,e treba rešiti ciprsko vprašanje v okviru Združenih narodov. Na tiskovni konferenci je Papandreu izjavil, da nima nobenega namena sestati se s predsednikom ‘Urške vlade Indnujem. Pripomnil je, da bi bil sestanek v sedanjih okoliščinah nevaren, ker bi spodbujal ekstremistične elemente na Lipru na prevratno dejavnost. Papandreu je izključil tudi možnbst sestanka n^ed predstavniki obeh držav. Poudaril je, da mora Ciper dobiti popolno neodvisnost v skladu z načeli 'Združenih Narodov in najboljši način za rešitev spora je Posredovanje OZN, Zanikal je na- to trditev o pošiljanju grških čet na Ciper in dejal, da gre za omejeno gibanje študentov atenske u-niverze ali pa dezerterje gršike vojske. Butler se pripravlja na obisk v Moskvi LONDON, 22- — Angleški zunanji minister Butler je imel danes razgovor s sovjetskim poslanikom v Londonu Soldatovom. Govorila sta o bližnjem Butlerje-vem obisku v Moskvi. Butler bo odpotoval v ponedeljek z letalom in to bo njegov prvi obisk v Sovjetski zvezi, kjer bo ostal 5 dni, Razgovarjal se bo z Gromikom in verjetno tudi s Hruščovom. Zatrjuje se, da bosta Gromiko in Butler govorila o poljskem načrtu za sklicanje pripravljalne konference o Laosu. Kakor je znano, predvideva poljsiti načrt začetne razgovore voditeljev treh laoških političnih struj v neki nevtralni državi. Pri razgovorih b; bili navzoči kot opazovalci predstavniki Velike Britanije, Sovjetske zveze, Indije, Kanade m Poljske. Britanskega zunanjega ministra se posebno zanima ta n*jcrt, ker sta Velika Britanija m Sovjetska zveza predsednici ženevske konference iz leta 1962, ki J e določi-la nevtralnost Laosa. Indija, Ka-nada in Poljska pa so članice mednarodne nadzorstvene komisije za Laos. Kakor poročajo iz Vientiana, vztraja predsednik laoske vlade Suvana Duma, da bi moral biti sestanek med voditelji treh struj v Novem Delhiju. Sufamuvong predlaga, kakor je zinano Džakarto ali pa Pnom Penh. o-sedaj Izboljšanje odnosov med Francijo in OZN PARIZ, 22. — Predstavnik francoske vlade Peyrefitte je po današnji seji vlade izjavil, da je včerajšnji U Tantov obisk v Parizu »konkretiziral izboljšanje odnosov med Francijo in Združenimi narodi«. Dodal je, da so ((napadi proti Franciji, ki so bili bičajni v prejšnjih časih, prenehali«. Zatem je minister izjavil, da so z U Tantom govorili, o številnih vprašanjih, predvsem pa o vlogi, ki jo morajo imeti Združeni narodi v svetovnih zadevah. Pripomnil je: ({Imamo nekaj upanja V novo organizacijo vloge, ki pritiče Združenim narodom.« Kar se tiče finančnih prispevkov Francije za stroške OZN, je minister izjavil, da si je de Ganile pridržal svoj odgovor. Današ* nji «Le Monde« piše, da je bil sestanek de Gaulla z U Tantom »popoln uspeh z osebnega vidika«. List pa dodaja, da »Francija ne bo dala niti vinarja za kritje primanjkljaja za operacije v Kongu« in da francoska vlada ni postavila nobenega predloga. Jordanija priznala jemensko republiko A/MAN, 22. — Jordanija je skle. nila priznati jemensko republiko. Po zrušitvi monarhije v Jemenu septembra 1962 je Jordanija do sedaj priznavala monarhistični režim Imama Al Badra, Jordanska podpora kraljevim četam je polagoma pojenjavala zaradi ponovnega žbliianja med Jordanijo in ZAR. Proslava obletnice poljske republike VARŠAVA, 22. — Ob navzočnosti Hrušlčova, Novotnyja, Ulbrich-ta, Gomulke in drugih poljskih političnih osebnosti je bila dknes v Varšavi vojaška parada ob 20. obletnici ustanovitve ljudske republike. V začetku je poljski minister za obrambo maršal Spychalsky imel kratek govor, v katerem je med drugim poudaril, da je povečana vojaška moč Poljske Beden najtrdnejših sklepov varšavskega pakta«. Po vojaški paradi je bil mimohod članov poljskih mladinskih organizacij. Hruščov, Ulbrioht in Novotiny bodo odpotovali iz Varšave jutri zjutraj. Regionalno sodelovanje Turčije, Irana in Pakistana CARIGRAD, 22. — Nocoj so objavili uradno sporočilo o turško-iransko-pakistanskem «vrhu». Sporočilo pravi, da so trije državni poglavarji »prepričani, da je regionalno sodelovanje bistveni činitelj za pospešitev razvoja in za prispevanje k miru in ustalitvi«. V okviru tega regionalnega sodelovanja so trije državni poglavarji odobrili ustanovitev ministrskega sveta, ki ga bodo sestavljali zunanji ministri in drugi ministri treh vlad in ki bo imel nalogo spreje. mati in izvajati odločitve v zadevah skupnega interesa. Dalje so z zadovoljstvom sprejeli na znanje sklep treh predsednikov vlad o u-stanovitvi odbora za načrtovanje, ki bo usklajeval načrte za razvoj treh držav. Dalje določa program o gospodarskem, kulturnem in tehničnem sodelovanju, ki so ga odobrili, razvoj trgovine in turizma med tremi državami, integracijo gospodar- De GauIIe v razgovoru s tajnikom OZN U obiskom v Parizu Tantom med njegovim skega razvoja, izboljšanje letalskih in pomoTskih zvez in morebitno u-stanovitev skupne trgovinske zbornice. Trije državni poglavarji so podpisali tudi spomenico, ki določa sklepe o delu, ki naj se začne v skladu z navodili državnih poglavarjev Danes je bila v Carigradu prva seja vodstev organizmov za načrtovanje treh držav. V kratkem bodo ustanovili v treh prestolnicah delovne skupine, da bi y čim krajšem času prišlo do regionalne ga sodelovanja za razvoi. Politični opazovalci ugotavljajo, da čeprav uradno sporočilo ne o-menja usklajevanja zunanje politike treh držav, je vendarle gotovo, da so na konferenci govorili tudi o tem. Nove stavke RIM, 22. — Jutri se bo začela 48-uma stavka delavcev v lesni industriji, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Za 28. julija je napovedana nova 11-urna stavka železničarjev, včlanjenih v CGIL. Istega dne bo 24-urna stavka nameščencev v sladkorni Industriji, ki so jo razglasili vsi trije sindikati. Stavko so napovedali, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Neredi v Singapuru SINGAPUR, 22. — Davi je prišlo v Singapuru do novih incidentov, med katerimi je bilo več mrtvih in ranjenih. Policijska ura, ki so jo bili ukinili ob 6. zjutraj, je bila ob 11.30 vzpostavljena. Namestnik ministrskega predsednika Rahmana, ki je sedaj na obisku v ZDA, je izjavil, da je med neredi zgubilo življenje 8 oseb, 341 pa jih je bilo ranjenih; aretirali so 157 oseh. Med ranjenci sta tudi dva policaja. Pozneje je namestnik ministrskega predsednika sporočil na tiskovni konferenci, da je vse mimo, toda policijska ura to ostala v veljavi do jutri zjutraj. __________________________TRST, četrtek 23. julija 1964 Včeraj novi spopadi v New Yorku Policija dobila nova ojačen ja Luther King poziva črnce, naj v volilni kampanji podprejo Johnsona Še drugi republikanski senatorji odpovedali podporo GoIdwaterju NEW YORK, 22. — Po neredih v Harlemu je preteklo noč prišlo do spopadov med policaji in črnci v Brooklynu. Večje skupine črncev so demonstrirale po ulicah. Ko so jih začeli policaji napadati in razganjati ter streljati v zrak, je prišlo do spopadov. V prvih jutranjih urah je neki policaj hudo ranil čmca, o katerem trdi, da je plenil po trgovinah. Sledili so spopadi, med katerimi je bil med streljanjem policajev ranjen še en črnec. V Harlemu so odredili izredne varnostne ukrepe. Načelnik new-yorške policije Murphy je izjavil, da bodo proti koncu tedna še okrepili policijo. Sporočil je tudi, da ie dobil po telefonu številne grožnje s smrtjo. Tudi županov namestnik Screvane je izjavil, da mu le neznanec telefoniral :n ga opozoril, da če ne bo policaj Gilligan, ki je v četrtek ubil črnskega dečka, razrešen do petka, bo ubitih 12 policajev. Kakor poroča policija, je bilo v zadnjih 24 urah H ranjenih med črnci, dva pS med policaji; aretirali so 28 oseb. Danes popoldne si je newyorški župan Wagner ogledal Harlem in je zatem pozval prebivalstvo na mir. Danes je peti dan neredov in napetost še ni pojenjala. O položaju sta se po telefonu pogovarjala tudi Wagner in predsednik Johnson. V Greenwoodu, v državi Mississippi je črnski voditelj Martin Luther King v nekem govoru izjavil, da bi preiskava, ki jo je uvedla zvezna policija, utegnila pripeljati do odkritja, da so osebe, ki so odgovorne za izginotje treh integra-cionistov pred približno enim mesecem v državi Mississippi na visokih položajih. Domneva se, da so bili trije mladeniči ubiti. Luther je pozval ameriške črnce, naj podprejo predsednika Johnsona med volilno kampanjo. King ie začel petdnevno kampanjo v državi Mississippi za izbiro integra-cionističnih delegatov, ki bi jih poslali na konvencijo demokratične stranke, ki bo v Atlantic City, Poudaril je važnost, ki jo za črnce v ZDA imajo prihodnje volitve. Spopadi v Harlemu so preprečili načrte Goldwaterja in predsednika Johnsona, da ne bi vnašala v volilno kampanjo rasnega vprašanja. Intervencijo zvezne policije v New Yorku, ki jo je odredil Johnson, rasisti obsojajo kot vmešavanje v zadeve države. Včeraj sta tudi dve osebnosti 'z države Maryland postavili Gold-tvaterju jasen ultimat. Senator Glenn Beall in župan iz Baltimora Heodore Mckeldin sta umaknila svojo volilno podporo Goldwater- ju in zahtevala, naj ta pojasni in menja svoje stališče glede odnosov med belci in črnci. Tudi republikanska senatorja Ja-cob Javits in Kenneth Keating sta izjavila, da ne bosta podpirala Goldvvaterja pri predsedniških volitvah. Pripomnila sta, da v sedanjem trenutku ne vidita možnosti te podpore, da pa upata, da bosta to lahko storila pozneje, če bo Goldvvater obsodil ekstremistične skupine. Keating je pripomnil, da bo skrbno pregledal način, kako je Goldwater v preteklosti glasoval v kongresu o raznih načrtih zakonov. Ana PowelI, mati črnskega dečka, ki ga je1 v četrtek ubil neki policaj, prisostvuje vsa obupana pogrebu svojega sina •»IIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIHIIMIIlieMIHIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIHIHIIIIIIIIHIIIIIIHnilllllllHIlimilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHHIlillllllHIIIIIIIIIIIHlilllllllllHlIlllllllllHIIII SODNA RAZPRAVA PROTI 60 oseb zapustilo CNEN po odstavitvi Ippolita Včeraj sta bila zaslišana ministra Spagnolli in Medici ■ CNEN namešča osebje tudi sedaj tako, kot ga je nameščal prej RIM, 22. — Na sodni razpravi proti bivšemu glavnemu tajniku prof. Ippolitu in njegovim devetim domnevnim sokrivcem so danes zaslišali ministra Spagnollija, in ministra Medi-cija, ki je hkrati predsednik CNEN. Spagnolli se je v glavnem za držal na preiskavi, ki jo je skupno z nekaterimi demokrist janskimi senatorji izvršil o poslovanju CNEN, ker se je kot senator zanimal zlasti za znanstveno raziskovanje na področju jedrske energije. Znano je namreč, da so zaključke te preiskave, ki je ugotovila, da je bil glavni tajnik CNEN povezan z raznimi zasebnimi družbami v sklopu družbe «Archi-medes«, objavili v tisku, glede česar je Spagnolli izjavil, da mu še danes ni jasno, kako je to prišlo v tisk, ko pa so oni to preiskavo izvršili po naročilu vodstva demokristjanske skupine senatorjev. Obramba je postavila svoje pridržke glede objektivne vrednosti te preiskave. Minister Medici pa je v glavnem pričal o sedanjem poslovanju u-pravne komisije CNEN in glavnega tajnika te ustanove. Dejal je, da se upravna komisija sestaja sedaj enkrat na teden in da se sej upravne komisije udeležujejo tudi člani nadzornega odbora; zanikal je, da bi upravna komisija v teh zadnjih časih priznala nameščencem CNEN kakršnekoli predujme na odpravnino ali upokojitev; dodal je, da priznajo podporo nameščencem, če zanjo zaprosijo iz posebnih razlogov, ni pa vedel povedati iz kakšnih skladov se daje ta podpora; pripomnil je le, da te podpore predlaga glavni tajnik, o tem pa odloča upravna komisija; nova uprava ne daje finančnih podpor periodičnim publikacijam; kar pa zadeva podpore raznim ustanovam, je Medici dejal, da te podpore še vedno uživajo nekatere ustanove, kakor npr. združenje za razvoj Juga. Na vprašanje, ali ima CNEN še vedno vinkulirane sklade pri kreditnih zavodih, je Medici sicer dejal, da ima CNEN svoj sklad pri Banca Nazionale del Lavoro, ki služi za uresničenje programov, skromen sklad pa tudi pri Banco di Napoli, vendar pa ti skladi niso vinkulirani. Na vprašanje, če so zmanjšali osebje, odkar je on prevzel predsedstvo CNEN, je Medici to zanikal, dodal pa je, da je med tem časom okrog 60 oseb zapustilo na lastno pobudo CNEN ali pa ne sodeluje več s CNEN iz raznih razlogov ;na vprašanje pa, ali je CNEN namestil novo osebje, pa je Medici dejal, da je bilo potrebno da gre le za nekaj primerov. Na namestiti novo osebje, vendar pa vprašanje obrambe,- ali je CNEN namestil to osebje z javnim natečajem, je Medici dejal, da ni šlo za prave namestitve, ampak za pogodbe ki-so jih sklenili-zato ker si potrebovali določene - osebe za znanstvene smotre , ustanove. K temu odgovoru Medicija je odv. Gatti pripomnil: «In prav tega obdolžujejo nas«. Razprava se bo nadaljevala v petek. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiniumiiiiiaiiiiiiiHiitiiiiiimiimiimiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiti Prihodnji teden sestanek med Erhardom in Adžubejem Nemški liberalci se zavzemajo za sestanek med Hruščovom in Erhardom BONN, 22. — Zahodnonemški podtajnik za informacije von Ha-se je sporočil tisku, da bo kancler Erhard sprejel Alekseja Adžubeja v torek, 28. julija ob 16. uri. Kalcor piše današnji «Die Welt», bi bila sovjetska vlada naklonjena sestanku med Hruščovom in Erhardom, o katerem se je že večkrat govorilo in o katerem pravi Erhard, da je mogoč samo v Bonnu. Dalje postavlja Erhard pogoj, naj do sestanka pride, samo ce so s sovjetske strani pripravljeni na »pozitivna pogajanja«, kar z drugimi besedami pomeni, da bi morala Sovjetska zveza popustiti in začeti razgovore na podlagi zahod-nonemških zahtev. Liberalna stranka pa je vedno naklonjena nepo-srednim nemško - sovjetskim sti-kom. Na sestanku liberalnih poslancev so ponovno zahtevali, naj bi prišlo do sestanka med Erhardom in Hruščovom in da je to najboljše sredstvo za izboljšanje odnosov med obema državama. Konferenca o neodvisnosti Gambije LONDON, 22. — Danes se Je *a-čela v Londonu konferenca o neod- rence je minister za Commonwealth Duncan Sandys izjavil, da namerava britanska vlada »storiti vse, kar more«, za nadaljnjo finančno pomoč Gambiji, ko bo postala neodvisna. Sandys je dejal, da bo neodvisnost Gambije razglašena februarja prihodnjega leta. Pripomnil je, da bi morala Gambija ostati v tesnem stiku s Senegalom, kar se tiče obrambe in zunanje politike, ter sodelovati s to državo na finančnem področju. Predsednik gambijske vlade Ja-vara je izjavil, da se ne bi smela prekiniti britanska finančna pomoč spričo gospodarskih težav te dežele. Dalje je dejal, da bi morali najti kako obliko združenja s Senegalom. Pripomnil je, da bi to združenje bilo v skladu z gibanjem za popolno afriško integracijo, ki ga Gambija v celoti podpira. Na podlagi ankete, ki jo je izvedla OZN prejšnji mesec, so mne. nja, da popolna integracija Gambije s Senegalom ne bi bila sedaj realistična, čeprav sta Gambija iij Senegal etnično, zemljepisno, gospodarsko in zgodovinsko sorodna. Po mnenju OZN bi bila bolj u-mestna federacija ali postopno združenje obeh ozemelj na podlagi poprejšnjega sporazuma o sodelovanju na sektorju obrambe ter o nekaterih trgovinskih in carinskih ukrepih. Obe vladi sta se že načelno sporazumeli o nekaterih od teh predlogov, o katerih bodo se- visnosti Gambije. V začetku konfe- daj razpravljali v Londonu. Moro je včeraj končno qbjavil seznam ministrov nove vlade, v kateri sta le dva nova ministra. Danes bo vlada prisegla. V New Yorku so bili tudi včeraj manjši spopadi med čenči in policaji. Črnski voditelj Luther King je začel kampanjo z^ imenovanje delegacije integracioni-stov za konvencijo demokratske stranke.' Hkrati je pozvat črnce, naj med volilno kampanjo počk prejo Johnsona. Tajnik OŽN V Tant, je prišel včeraj iz Pariza v London na raz* govore s člani britanske vlade o Cipru in o drugih perečih vprašanjih. V Parizu je član francoske vlade izjavil, da je U Tantov obisk v Parizu »konkretiziral izboljšanje odnosov med Francijo in OZN«. U Tant se bo razgovor-jal z angleškim zunanjim ministrom Butlerjem tudi o njegovem bližnjem obisku v Moskvi, kamor bo odpotoval v ponedeljek. Butler se bo v Moskvi posvetoval s Gromikom med drugim tudi o Laosu in o poljskem načrtu, naj bi sklicali ožjo konferenco treh laoških voditeljev ob navzočnosti predstavnikov Velike Britanije, Sovjetske zveze, Indije, Kanade in Poljske kot opazovalcev. V zvezi s svojim obiskom v Moskvi se je Butler včeraj posvetoval s so-vjetsklm poslanikom v Londonu Soldatovom. V Bonnu pa so včeraj sporočili, da bo kancler Erhard sprejel A-lekseja Adžubeja 28. t. m. Se vedno se govori, da se pripravlja morebitni sestanek med Erhardom in Hruščovom. Za tak sestanek se še posebno zavzemajo zahodnonemški liberalci, ki so v vladni koaliciji. Medtem ko napetost med Grčijo in Turčijo še vedno traja zaradi spora o Cipru, poročajo, da so predsedniki Turčije, Irana in Pakistana sklenili sporazum o regionalnem sodelovanju na številnih sektorjih. V ta namen »• sklenili ustanoviti ministrski »ve* treh držav, ki bo »prejemal in Izvajal sklepe skupnega interesa. Prav tako bodo usklajevali gospe-darski razvoj treh držav. Agrarna reforma v Venezueli in vzorna kmečka naselja Slovenski nrfvinar Bogdan^Po-gačnik je pred nedavnim za daljši čas odpotoval v Ameriko. Sedaj pošilja od tam številna pisma, od katerih eno tukaj objavljamo. La Julia je novo naselje kmetov, ki so dobili zemljo v agrarni reformi blizu Turmera. Santa Teresa pa je znamenit rum, ki ga hkrati z velikimi količinami sladkorja proizvaja bogati podjetnik Volmer v tovarni v isti pokrajini Aragua. V to zeleno pokrajino venezuelskega podeželja Kakih sto petdeset kilometrov daleč od Caracasa smo se vročega dne odpeljali z avtomobilom državnega inštituta za agrarno reformo. Žeja brezzemljašev po zemlji Je ostala, kot je gnala nekoč lla-nerase v Boli var jevih časih. Se dan j a venezuelska vlada in zlasti stranka Acion Democratica jim zdaj — čeprav do veleposesti in kapitala še vedno zelo obzirno — to stoletno željo uresničujeta. Sprejel nas je Francisco San-doval, glavni tajnik kmečke zveze Union Campesina za to naselje. »Življenjska raven kmetov se je od nekdanjih pogojev do današnjih poboljšala za 99 odst.!» Razkazal nam je vse, kar smo želeli videti, in celo sam je začel z ogledom dveh ali treh raztrganih primitivnih koč, rancho-sov, ki so, za silo, pokriti s pločevinastimi ostanki, ždeli za ograjo ob koncu naselja kot primer, kako so nekoč tod vsi živeli. V naselju živi 43 družin oziroma skupno s sosedi iz Jobo Dulce Skoraj 100; razpolagajo z 270 ha lemlje; na splošno ima vsak kmet po 3 hektare. Pozimi gojijo slasti fižol in koruzt), poleti, v suhem obdobju, pa krompir, čebulo, paradižnike, korenje in zelje. Na 25 hektarih gojijo banane. Glede trga so se pohvalili, ker so precej blizu velikih mest in dobro prodajajo v Caracas, Carabolo in celo na portugalski otok Curacao. Da jim ne gre slabo, sem sklepal tudi po tem, ker so nekateri kmetje s slamniki na glavah priropotali mimo nas z velikimi traktorji in ker sem tudt pred nekaterimi' hišicami o-pazil sicer rahlo zdelane a vendar avtomobile. To kmečko naselje sicer ni kolektivna zadruga in kmet je lastnik svoje zemlje, vendar pa se v njem prepleta vse polno prehodnih oblik in pod vodstvom U-nion Campesino, ki je dejansko sindikat, postajajo te enote venezuelskega podeželja nenavadno pomemben člen splošnega ekonomskega, političnega in prosvetnega razvoja. »Vsi enako», mi je odvrnil Francisco, ko sem ga vprašal, če so dobili kmetje pri razdelitvi zemlje različne deleže... «Tudi jaz nisem dobil nič več kot drugi, čeprav sem v vodstvu.)) Ker pa nekateri, ki že živijo v vasi in so člani kmečke zveze, še sploh nimajo zemlje, sem ga vprašal, če le-ti ne sodelujejo z ostalimi v skupnih akcijah. «Zakaj ne? Saj med nami ni razlik. Oni samo še čakajo na zemljo in so zato na delu Union Campesino še kako zainteresirani. Saj sem tudi jaz na svoje 3 hektare čakal 24 let!» Za razna melioracijska dela in namakanje so sam! ustanovili, kot je rekel «9 podjetij z upravnim odborom, prostovoljnimi delovnimi urami in navideznim kapitalom«. Najeli so tudi kredit v banki za 300.000 bolivarjev. Posebno značilna pa Je urbanistična koncentracija njihovega naselja in družna skrb za skupne komunalne gradnje. Bil sem v eni izmed stanovanjskih hi* s štirimi prijetno hladnimi, čeprav majhnimi prostori, tekočo vodo in prho, s plinskim štedilnikom in hladilnikom. Hišica, ki ima še 100 kv.m zemljišča, stane 5.000 bolivarjev, kar lastniki lahko odplačujejo mesečno v roku 20 let. Večino otrok smo našli v lepi, nizki vaški šoli. Šolsko poslopje so zgradili vaščani sami. Knjižnica »Arturo Sanco Villena« je za sedaj nameščena zasilno v enem izmed prostorov šole. Pesmi velikega pesnika Maria Blanca zraven praktičnih strokovnih knjig o mizarstvu ali kmetijstvu ter dobre otroške ilustrirane revije «Trlcolore».... Se pred koncem leta pa bodo knjižnico preselili v novi komunalni center, precej veliko stavbo, ki Jo gradijo in kjer bodo razen tega tudi prostori za urad kmečke zveze in prireditveno dvorano pa majhne učne delavnice za mizarstvo in ključavničarstvo v moškem ter za šivanje in kuhanje v «ženskem» krilu «centra». «Danes delajo tu samo trije«, mi Je pojasnil Francisco, »kajti v Času poljskih del, kot Je zdaj pospravljanje trsa, ostali kmetje plačajo po 3 boli-varje dnevno tem delavcem tukaj, enkrat do dvakrat tedensko, zlasti v nedeljo pa delamo pri gradnji vsi skupaj.« Ko nam je pokazal še prav tako skupno zgrajeni lepi bolniški dispanzer «asen-tamienta«, kjer mi je vzbudilo pozornost tudi skrajno preprosto a praktično in higienično pohištvo, kakršnega «uvaja» v naselju domača delavnica, in se zasmejal ob Franciscovi pripombi, da so dispanzer- imenovali po zdravniku «dr. L. V. Rojasu iz okolice, menda prvem zdravniku v Venezueli, ki je (zato je bil res ljudski) finančno propadel«, sem naredil pozitivno črto pod asen-tamiento Julia y Jobo Dulce. Obiskal sem še drugi podobni naselji, La Morita, Santa Rita in Alleanca, kot je eno krstil pokojni J. F. Kennedy. Mislim, da bi ti asentamienti lahko res postali osnova za preobrazbo dežele, ki je doslej bolehala na kritičnem nesorazmerju med povsem zapuščeno divjo vaško ter koncentracijo mestne fasade v Caracasu že iz urbanistično arhitektonskega in sanitarnega stališča pomenijo te tipizirane nove vasi nekaj nadvse koristnega; z njimi se vas civilizira in njihova oblika je začela vplivati celo na sanacijo žalostnih ranchov na robovih mest. V svoji mentaliteti postajajo ti kmečki «cam-pesini«, čeprav formalno privatni posestniki, že celo bližji delavcu kot nekdanjemu kmetu. Njihove poljedelske kulture, čeprav je izbira formalno povsem prepuščena kmetom, dejansko smotrno usmerjajo iz agrarnega inštituta, ministrstva za kmetijstvo in zlasti iz bank, ki dajejo kredite in v marsičem določajo minimalne cene kmetijskim pridelkom. Po svoje zanimivo je bilo tudi srečanje z naseljem, ki se je razvilo na nekdanji latifundiji kot «Društvo za živinorejo«. V bistvu gre za živinorejsko zadrugo, kjer ima 76 članov v skupni lastnini 4000 hektarov pašnikov in okrog 2.000 glav živine, med njimi 600 krav mlekaric, V uradu delegacije Nacionalnega agrarnega inštituta za pokrajino' Araguo v Maracayu sem naletel na šefa delegacije, inženirja agronomije Edmunda Roja-sa. ((Zaradi silnega pritiska gosto naseljenih kmetov smo morali marsikje odkupiti latifundij-sko zemljo in jo razdeliti prej, kot smo utegnili urediti potrebne ceste in prekope. Zato to zdaj delamo vzporedno, ko so kmetje že na novih parcelah.« Kmetje, čeprav delajo že na svojih parcelah, so psihološko zelo nezaupljivi do gojenja sladkornega trsa, ki se ga spominjajo z nekdanjih latifundijskih plantaž, je povedal Rojas. Čeprav delajo zdaj za svoj račun, ne dobavljajo zadostnih količin trsa tovarni za sladkor v tem okrožju, ki pa je seveda še vedno privatna last bogatih Vol-merjev. «Pa jo nacionalizirajte«, sem odkril enostaven izhod, on pa se je zasmejal, češ saj bi radi, vendar to ni predvideno, 60.000 bolivarjev za morebiten odkup pa nimajo. Nadaljevanje tega problema sem odkril v Tacarigui. Tu je v eksperimentalni obliki prevzela tovarniški obrat država, Carparacio Venezolana de Fromento. Okrog tega podjetja živijo na svojih razparceliranih zemljiščih kmetje, ki naj bi v zadružni povezavi oskrbovali tovarno s trsom. «Toda poizkus se ni obnesel«, mi je odkrito priznal upravnik podjetja, čeprav je omenjal, da se je proizvodnja povečala. Kako pravzaprav ekonomsko sociološki zakoni precizno delujejo tudi v na videz divjih plantažah sladkornega trsa. Ce bi ti zagoreli campesini imeli tudi tovarno v svojem okviru in če bi njihov zastopnik sedel tudi v upravnem odboru zadružnega podjetja, verjetno ne bi ločili koristi svoje parcele od koristi sladkorne tovarne, ki jim sicer edina lahko pomaga k večjemu blagostanju. Napredna Julia se bo zaradi polovične poti morala še nekaj časa boriti z latifundijsko Santo Tereso. BOGDAN POGAČNIK Za reklamo In popularnost pred predsedniškimi volitvami so potrebne vsakovrstne fotografije. Senator Barry Goldwater, republikanski kandidat za predsednika ZDA, se je dal v bazenu pri svoji vili v Phoenixu v Arizoni fotografirati opremljen za podvodni ribolov Folklorni festival v Koprščini V okviru poletnih prireditev 1964, ki jih prireja Turistična zveza v Kopru, se bo v ponedeljek pričel V. jugoslovanski folklorni festival. Tega dne bo v Piranu slovesna otvoritev tega festivala z naslovom »Zem-lja-ilovek-ples». Nastopile bodo skupine izvirne folklore narodnih manjšin, ki žive v Jugoslaviji. Kolikor smo poučeni — sicer bomo o tem še pisali — bodo nastopile madžarska, slovaška, rusinska, italijanska, romunska, turška in štptarska skupina, Privlačne prireditve bodo tudi v torek v Izoli in Ankaranu, v sredo v Portorožu, v četrtek v Kopru ter v petek v Piranu, Portorožu in Izoli. V zadnji številki revije Jezik in slovstvo je dr. Bratko Kreft napisal članek O humanistični šoli in izobrazbi. Članek je zavzet zagovor humanistične šole in izobraževanja. IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIHIIIIIIIIIHMI,,,,in,,UIIMIUMHMIIIIIHnHMHMHlillUUmtonnUUMMHIIMI Mili) OHIItlllMIlll II fllll II 1111111011*1 IIIIIIIIIIHUHItlllllMIIMHIHlOIMnillllllIHnuillUnilllllllHIIIIIllllltllHIIIIIIII PONEKOD RAHEL PADEC TEMPERATURE Vročina im splošno še prevladuje vendar so se pojavile tudi nevihte V Polesinu je med hudim nalivom veter podiral drevesa - Nevihte tudi v Angliji, Franciji in Španiji RIM, 22. — Za stopinjo ali dve vsul plaz okrog 700 kb. nižja temperatura danes v primer javi z včerajšnjim dnem daje prebivalcem Rima nekaj upanja, da bo mogoče sledilo še nadaljuje znižanje temperature. Sicer je vročina znatno popustila ponoči, že od jutra je v višjih predelih mesta pihljal rahel vetrič, ki je mogoče posledica včerajšnjih številnih neviht na jugu. V Milanu se vročina nadaljuje brez bistvenih sprememb, vendar je bila bolj znosna zaradi pihljanja. V Benetkah je danes deževalo, vendar se zrak ni shladil in temperatura je ostala skoraj nespremenjena. Benečani in turisti so sprejeli dež kar z navdušenjem in se mu niso niti umikali. Vlažnost dosega okrog 90 odstotkov. Vrsta neviht v Dolomitih je vročino omilila. V Bocnu Je bila maksimalna temperatura sicer 32,5, vendar je to nekoliko manj kot prejšnje dni. Vsekakor pa se znatno znižanje temperature čuti ponoči Nevihte, ki so včeraj zvečer divjale v Gornjem Poadlžju, so povzročile tudi prekinitve državnih in pokrajinskih cest v bocenski pokrajini. Nekaj kilometrov od Cardana je narasla voda odnesla kakih deset me- močna nevihta nad Polesinom. Veter je izdrl velika drevesa ter razkril nekatere niše. Pokrajinska cesta Basso-Polesana je bila prekinjena, ker je nanjo padlo nekaj dreves. Temperatura, ki je še ob 15. url znašala 38 stopinj v senci, se je znižala na 18 stopinj. Tudi v Bologni se je temperatura nekoliko znižala zaradi neviht v okolici. Pozno popoldne se je tudi nekoliko laže zadihalo. Oblake, ki so se zbrali nad mestom, pa je veter pregnal. V Jolanda dl Savola (Ferrara) je na področju okrog 2000 ha padala močna toča. V kraju Maržo je bilo po tleh 5 cm toče. Po sadovnjakih. nasadih melon, riža in v vinogradih je škoda ogromna. Medtem ko je po vsej Furlaniji in Julijski krajini še vedno zelo vroče, je bilo vendar nekoliko bolj hladno v Čedadu, kjer je zjutraj še precej deževalo. Toda že okrog 10. ure je termometer spet kazal 28 stopinj. Po podatkih melereološkega urada aeronavtike Je bilo danes ob 14.30 najbolj vroče v Rimu, kjer Je bilo 34 stopinj; v Trstu ln Bologni je bilo 32, medtem ko je bilo 31 stopinj v Veroni, Milanu, Firencah, m zemlje | Poročilo o temperaturah v evrop- poplave ter prekinitev železnice Ma-1 sklh glavnih mestih ob 7. url zju-; drid - Valencia. Danes je bilo v prestolnici še precej sveže. Blizu 8e-vilje pa so zabeležili temperaturo 45 stopinj. ln kamenja. _ ........ Danes popoldne je divjala zelo11raj navaja sledečo lestvico; Atene trav ceste, ki je bila komaj ureje- Cataniji in Messini. Najbolj «hlad-na po nedavnem plazu. Na državno I no Je bilo s 28 stopinjami v Potenzi fce#to čez prelaz Gardena pa se je | ln Catanzaru. 27 stopinj, Beograd 26, Dunaj 23, Rim Ciampino 22, Madrid ln Varšava 21, Praga 29, Berlin in Ztirlcn 18, Bonn 16, Lishona in Pariz 16, Oslo 15, London 14, Moskva in Stockholm 13. V zadnjih 24 urah je bilo v Angliji in Franciji več neviht in meteorologi pravijo, da se bodo pomaknile proti vzhodu. V raznih deželah se pojavlja problem pomanjkanja vode. V Frankfurtu In drugih nemških mestih so prepovedali uporabljati vodo za u-mivanje avtomobilov, zalivanje travnikov in polnitev bazenov. Tudi v Švici so v mnogih krajih pozvali prebivalstvo, naj štedi vodo. Po Renu prevažajo ladje samo polovico teže tovorov zaradi nevarnosti, ker je voda plitva. Gladina švicarskih jezer Je za meter In več pod normalo. Temperatura ženevskega jezera se je dvignila na 27 stopinj, kar Je pravi rekord. V Baslu je danes termometer pokazal 36 stopinj, v Zilrichu in Ženevi 33. V Franclji so nevihte v raznih predelih — tudi v Parizu — nekoliko znižale temperaturo. V Greno-blu se je temperatura znižala za 9 stopinj na 23. V Lyonu je pa še vedno 36 stopinj v senci. Huda nevihta nad Madridom in okolico v pretekli noči Je povzročila Kdaj naj žena ne dela PARIZ, 22. — Poročena ženska z enim ali več otroki v starosti vsaj sedmih let bi morala opravljati samo domača opravila ter ne bi smela opravljati nikakršnega poklica. Takšno mnenje je izreklo 72 od stotkov oseb (poročenih moških in žensk), ki jih je v statistične namene anketiral francoski državni ln. ittitut za demografsko preučevanje. Po drugi strani pa 60 odstotkov izprašanih oseb meni, da poročena Jenska brez otrok mora opravljati kak poklic. Skoraj soglasno mnenje Izprašanih oseb pa je, da mora Jena z enim ali več otroki v nežni dobi ostati doma. Inštitut navaja, da tretjina žensk, ki delajo, neha opravljati svoj poklic po poroki. Vsekakor pa imajo tiste ženske, ki so na vodilnih mestih ali opravijo svoboden poklic, močnejšo ' endenco za nadaljevanje svojega dela tudi po poroki. Nesreča v gorah CHAMONIX, 22. — Med vzponom na Aiguille Verte je vodnika Roberta Simonda in tri alpiniste plaz potegnil v neko ledeniško razpoko. Vodnik in gospa Legoupil sta mrtva. Neka alpinistka je hudo ranjena in so jo prenesli v bolnišnico v Chamonbcu. • jtl Letališče na Brniku na Gorenjskem ima vedno mnogo prometa, pa naj gre za turiste, za izseljence lz Kanade, ali pa — kakor pred dnevi — za člane ljubljanske Opere, ki so se s tremi letali pripeljali s turneje po Sovjetski zvezi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII||||MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|llllllllll|lllllllll|lllll|llllllllllllllllllllll|llllllll||ltllll||||lllllll,1,11,,|MI,,l,ll|||||||||||1|,|,llll,l,l|||||||||||||||)||||||||||||||||||||||n)||||||| V Živahne priprave za zagrebški Letos Jeseni, v času od 5. do 20. septembra, bo v Zagrebu 67. mednarodna sejemska prireditev hrvaške prestolnice. Priprave na ta važen gospodarski dogodek potekajo že zdaj zelo živahno, čeprav manjka do odprtja velesejma še poldrugi mesec in ko je povsod nastopil poletni premor. Osrednja prireditev letošnjega zagrebškega Jesenskega sejma bo kakor vsako leto obsežen mednarodni vzorčni velesejem. Glavna razdelitev te razstave bo letos predvidoma takšna: strojna Industrija, črna in barvasta metalurgija, ladje delska industrija, elektroindustrija, precizna mehanika, optika, kemična in kovinska predelovalna Industrija. industrija motorjev In vozil, lesna Industrija, gradbeništvo, tekstilna, grafična in živilska Industrija. Splošni velesejem bodo spremljale številne druge specializirane prireditve, med katerimi naj omenimo zlasti III mednarodno razstavo pomorskega ln rečnegu gospodarstva; XIII teden usnja ir, obutve; Razstavo Jugoslovanskega turizma: Revijo sodobnega oblačenja Itd. Na mednarodni razstavi morskega in rečnega gospodarstva bo nastopila lad-jedelska industrija, poleg tega pa so napovedala svojo udeležbo tudt številna podjetja s področja morskega in rečnega brodarstva, morske in rečne luke, elektrostrojna Industrija za ladjedelstvo; ribiška in trgovinska podjetja, ki so kakorkoli 7; rvs r\ '*• ! »■> ’ ~ Krt J ff) jesenski velesejem spodarstvom. Kakor vsako leto, tako bo tudi na letošnji prireditvi nastopila v okviru tedna usnja ln obutve strnjeno vsa jugoslovanska Industrija s tega področja. Tu bomo lahko občudovali kvalitetne izdelke iz usnja, obleke, galanterijo, obutve vseh vrst, krzna ln Izdelke lz krzna, tehnično usnje, Itd. Razstava turizma bo Imela obenem Informativen In komercialen značaj; na njej bodo prikazane naravne lepote Jugoslavije, poleg tega pa bodo domači proizvajalci razstavili bogat izbor izdelkov, ki so z tega ali onega vidika povezani s turizmom. Na reviji sodobnega oblačenja bodo najvidnejši modni ustvarjalci lz Jugoslavije prikazali svoje zadnje stvaritve. Ob sodelovanju s proizvajalci modnih tkanin in kozmetičnih Izdelkov, nam bodo tl letos predstavili modele ln dodatne predmete garderobe, usnjeno galanterijo In bižuterijo, ki se bodo nosile v zimski sezoni 1964-63. Na jesenski prireditvi bodo letos nastopili številni jugoslovanski proizvajalci lz vseh Industrijskih, kmetijskih in obrtniških področij; poleg teh pa so se doslej prijavili razstav-ljalci iz 41 tujih držav, tako n. pr. iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Finske, Nizozemska, Japonske, Italije, Madžarske, Norveške, Poljske Romunije, Zahodne in Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Velike Britanije in Združenih ameriških držav. Udeležba azijskih in afriških držav v razvoju se je letos še povečala v primerjavi s prejšnjimi prireditvami. Tako bomo letos v Zagrebu lahko obiskali razstave Alžirije, Ceylo-na, Etiopije, Gane, Gvineje. Indije, Indonezije, Iraka, Irana. Kuwaita, Libanona, Liberije, Malija, Maroka. Senegala, Pakistana, Toga, Tunizije, Združene arabske republike, Tanganjike in /.anzibara. V okviru zagrebškega velesejma bo letos 18. ln 19. septembra tudi posebno srečanje »Mednarodna tribuna pravnikov In gospodarstvenikov«, ki jo bo organizirala uprava velesejma ob sodelovanju z institutom za primerjalno pravo v Beogradu. Uprava sejma Je organizirala srečanje pravnikov ln gospodarskih Izvedencev, z namenom, da bi »prispevala k napredku pravne komponente zunanjetrgovinskih poslov. Ker Je zagrebški sejem prireditev, na kateri se zbira celotno jugoslovansko gospodarstvo, pa tudi veliko število inozemskih gospodarstvenikov, zlasti lz tistih držav, s katerimi ima Jugoslavija Intenzivne gospodarske stike, Je zagrebški sejem n»iprim'‘rnej*e n» katerem je mogoče organizirati sistematična srečanja in izmenjavo mnenj pravnikov in gospodarstvenikov kot tudi izmenjavo mnenj domačih in inozemskih pravnikov o ožjih strokovno specializiranih vprašanjih mednarodnega trgovinskega prava«. Glavni namen tega srečanja bo po viem tem omogočiti tujim strokovnjakom, da se seznanijo z Jugoslovansko zakonodajo ln s stališči jugoslovanskega prava glede posameznih vprašanj, ki se tičejo zunanje trgovine, hkrati s tem pa omogočiti Jugoslovanskim strokovnjakom, da se pobliže spoznajo s paralelno zakonodajo držav, s katerimi Jugoslavija vzdržuje zunanjetrgovinske stike. V skladu s tem bo program »tribune« obsegal naslednja predavanja oziroma srečanja: Sodobni način in viri reguliranja mednarodne trgovske kupoprodaje; Položaj direktorja in drugih upravnih organov v poslovnih odnosih jugoslovanskih gospodarskih organizacij z inozemstvom; Položaj ln vloga jugoslovanskih bank v zunanjetrgovinskem prometu in Reševanje mednarodnih trgovinskih sporov pred Zunanjetrgovinsko arbitražo pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu. Na predavanjih bodo nastopili tudi znani strokovnjaki lz tujine. Sejemska uprava je napovedala, da sl bo prizadevala, da bi so taka tribuna odslej ponavljala vsako leto ln sicer dvakrat, to Je ob priliki spomladanskega ln jesenskega velesejma v Zagrebu. B r Diplomati tihotapci NEW YORK, 22. — Bivši mehiški veleposlanik v Boliviji Salvador Par. do-Bolland je bil danes obsojen na 18 let Ječe, ker je hotel vtihotapiti ogromne količine heroina v ZDA. Obsojeni sta bili še dve osebi, ki sta tudi zapleteni v razpečavanje mamil; Francoz Rene Bruchon je bil obsojen na 15 let, bivši urugvajski diplomat Juan Carlos Arizti pa na 10 let. Vsi trije obtoženo! pa morajo le plačati globo, ln sicer vsak po 40.000 dolarjev. -4-«- 4-- Monarhistična poroka LIZBONA, 22. — V San Pedro de Cintra sta se poročila princesa Klavdija, hči »pariškega grofa«, tei Amedeo d’Aosta, sin pokojnega spo letskega vojvode, tistega, ki naj bi bil kralj Paveličeve «neodvisne» Hrvatske. Mladi mož je sedaj vojak, ln sicer pri mornarici. Zdi se pa, da boleha na nekakšni fiksni ideji, če Je poročevalec agencije Anse, ki se je z njim razgovarjal, lahko napisal, da «se zdi, da Arne-deo d’Aosta verjame v možnost re stavraclje monarhije«. BUENOS AIRES, 22. - Neko sedemnadstropno poslopje se je — najbrž zaradi eksplozije plina — v Buenos Airesu zružilo. Doslej so izpod ruševin spravili pet trupel, boje pa se, da se bo to število povečalo Še za kakih deset. LAS VEG AS, 22. — Win*ton Bell, predsednik bivših bojevnikov v Las Vegas, je moral zapustiti svoje mesto, ker je hotel organizirati lepotno tekmovanje, na katerem bi morale lepotic? nastopiti z »monokinijem«. Bellov hierarhični predstojnik je izjavni, lia lepotno tekmovanje ne spad? med namene združenja bojevnikov. Vsekakor pa sta se dve dekleti ie prijavili za tekmovanje, medtem ko se je aa »odnike prijavilo kar vseh jlanov zdn žen Ja... tj In ha ^ bliltrt't.'ttvf* Sto let s Hamletom Kritike in eseji • Uredil Dušan Moravec Kot 26. zvezek Književnice Mestnega gledališča ljubljanskega je izšla knjiga Sto let s Hamletom. Tudi ta knjižica kritik in esejev, ki jih je zbral in uredil ravnatelj gledališkega muzeja v Ljubljani Dušan Moravec, spada v okvir počastitev 400-let-ni ce Shakespearovega rojstva. Čeprav je bila prva uprizoritev Hamleta na Slovenskem šele 1899, pa se je en dar že v letu 1964 — torej pred sto leti — začelo vztrajno, uspešno in kontinuirano prizadevanje, da bi Shakespeara dobili v slovenščini. Dušan Moravec v uvodu h knjižici na kratko prikazuje to pot od prvih prevodov pa do različnih uprizoritev Hamleta v slovenskih gledališčih, med katerimi je kot doslej zadnje uprizorilo to Shakespearovo tragedijo prav Slovensko gledališče v Trstu v režiji Jožeta Babiča ter s Stanetom Starešiničem kot Ham-mletom. Urednik knjižice je zbral pisane prispevke o Shakespearu in Hamletu od leta 1874 — Dragotin Šauperl: Prvi sad svojega truda vam tukaj podojeni (Zora, 1874 — napisano 1865) — do članka Josipa Tavčarja v tržaškem gledališkem listu 1961-62. Poleg omenjenih dveh so objavljeni še spisi 29 drugih avtorjev. V knjigi je tudi več slik oseb, scen in prizorov z uprizo- Knjlga Stanke Vilharjeve ocenjena v Sodobnosti Sedma številka Sodobnosti objavlja na uvodnem mestu Izjavo sodelavcev revije ob ukinitvi revije Perspektive. S tem vprašanjem se v zaglavju Glose in komentarji ukvarjata še Dušan Pirjevec in Bojan Stih. Pod naslovom Kultura in nekultura pa se Niko Grafenauer ustavlja pri incidentu v Križankah ob poskusu uprizoritve Rožančevega dramskega feljtona Topla greda. Pesmi objavljajo v tej številki Edvard Kocbek, France Forstnerič in Franček Rudolf, prozo pa Andrej Hieng in Miodrag Bula-tovič okr»-jinski upravi priznati, saj se zanima, da bi asfaltirala še najbolj zakotno cesto, ki jo upravlja. ((Makadamske« ceste postopoma .z-ginjajo in se predvideva, da jih v nekaj letih sploh ne bo več, pri tem seveda mislimo na pokrajinske ceste in na tiste ceste majih občin, ki jih je pokrajinska (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniii,i,Hlini,,1||llI1|l|iiiiiinu„inll(IIIII(ll(|(|||||1||||MllJ1|IHI||M||||l|(llJ1(||11||||(|||||llHll|Hlllllllll|llll()lllll|(»HII|l,lnl,ll,||ll||,(mi,i« OVEN tod 21.3.) do 20.4.) Ne pojte se odločno zavzeti neko sta- lišče. ki zadeva vašo stroko. Nemudoma reagirajte na nekatere spletke. BIK (od 21.4. do 20.5.) Le vztrajnost vam bo omogočila zmago nad nasprotniki. Vaše želje se bodo .1-polniie, samo n- takoj DVOJČKA (od 21.5.' do 21.6.) Ne odvzemajte poguma onim, ki vas podpirajo, pa čeprav postav-Ijajo pretirane zahteve. Dobre možnosti za načrt, ki se tiče neke drage vam osebe RAK (od 22.6 do 22.7.) Polni boste dobre volje, da bi rešili neko precej zamotano vprašanje Ne vdajajte se neizpolnjivim sa njam LEV (od 23.7 do 22.8 ) Odločno se zavzemite za to, da se nek J poslovno razmerje dokončno razčisti. S svojim slabim razpoloženjem boste prizadeli nekoga, ki vas ljubi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Posvetite se čelu z večjo skrbnostjo, ker je uspeh odvisen samo od t®ga. Zaupajte v pomoč svojega Predstojnika TEHTNICA (oi 23 9. do 23.10.) 2e v teku jutra boste dosegli nekaj dobrih finančnih uspehov Manjši nesporazum v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Uresničili boste svojo pobudo, ker vas bo nekdo ustrezno podprl. Prijeli boste prijetno vabilo. STRELEC (od 22.11. do 20. 12.) Ugodne sptemembe v pogledu pogojev vašega dela. Nepričakovano zadoščenje v teku večera. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi vas nekateri vaši kompleksi obvladali. Pokažite več razumevanja za težkoče drugih VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite previdni povsod, nenadni posegi vam ne morejo zagotoviti uspeha. Ne skušajte prepričati družinskih člano, o nečem, v kar ne morejo verjeti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zagotovljen je uspeh onim, ki delajo na področju reklame. Za dosego nekega bistvenega uspeha je potrebna večja poglobljenost, v delu. uprava po zakonu sprejel* v svojo: režijo. Sedaj so v teku važna cestna dela. Na odseku Bajta - šempolaj-sko krilate - Semnplai rširijo Ul asfaltirajo še neurejen del komenske ceste; dela bodo stala 16,556.000 lir. Ko pa no zaključen ‘celoten program obnovitve te ceste, bodo stroški znašali 41,390.000 lir. V preteklem letu so bila konča-na dela za odpravo ozkega grla na Proseku za skupnih 42,000.000 lir del, ter ureditve obalne ceste Milje - Sv. Rok, za skupnih 2 milijona 600.000 lir stroškov. Poleg tega pa je pokrajinska uprava obnovila most na žaveljskem potoku, in sicer na cesti, ki veže Ric-manje z Domjom, za 1,400.000 lir del. Sedai so v teku dela za ureditev pločnika na cesti pri Sv, Roku za 3,179.000 lir vrednosti in razširitev ceste med Križem m Nabrežino za 2,500.000 lir izdatkov. Lansko neurje, ki je tako močno prizadelo miljsko in dolinsko občino, je prisililo pokrajinsko u-pravo, da je morala urediti nekatera hribovska dela ter zgraditi ali okrepiti vrsto podpornih zidov za skupnih 10,000.000 lir stroškov. Hkrati pa ima pokrajinska uprava že od preteklih let v načrtu ureditev in obnovitev ter asfaltiranje številnih občinskih cest, ki so po zakonu prešle v njeno režijo Zaradi zaposlenosti zadevnih državnih prispevkov, ki jih pokrajinska uprava po zakonu mora dobiti, so morala biti številna omenjena dela odložena in so vključena v letojnii proračun za skupno vsoto 500,000.000 lir, od katerih 150 milijonov n« račun pokrajinske uprave. Na gradbenem področju pa se ze bliža h koncu gradnja novega poslopja zavoda IPAMI (Pokra-?avo.d za Pomoč materam in otrokom), saj je bilo do konca maja letos izvršenih že za nad 90 milijonov lir del. vilm?1 n°,vo., P°sl°PJe slovenskih hf hvre.1nj,h so1 pri Sv- Ivanu bo v kratkem končano in je doslej pokrajinska uprava že vložila za razna dela 112,543.000 lir. Poleg tega je pokrajinska uprava poskrbela za opremo te šole, in sicer za šolske klopi ter za razne laboratorije in kabinete. Pri tem pa je treba še omeniti gradnjo r.o-vih paviljonov v bolnišnici pri Sv. Ivanu ter dokončno gradnjo novega sedeža pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso, o čemer pa bomo poročali posebej. ljeni še s kapuco, obrobljeno z lisičjim krznom in tudi podloženi so bili s krznom. Drugače pa se je pri vseh modelih uveljavil kroj, ki daje manj poudarka ramenom, zato pa večjega životku, ki je bolj tesno prilegajoč, hrbet pa je v nasprotju s tem zelo ohlapen in nabran. Tej modni liniji so dali ime «napeta jadra« in res daje vtis, kot bi nam v hrbet pihal prijeten veter. Medtem ko se bodo revije velikih italijanskih modnih hiš še nekaj dni nadaljevale, so se v ponedeljek zvečer že zaključile pravtako v Florenci revije, na katerih je prikazalo svoje modele 13 italijanskih boutiques. Tudi na teh ni bilo opaziti nobenih posebnih novosti za prihodnjo zimo. Kupci so se s to tendenco strinjali, ker so mnenja, da je sedanja modna linija kar prikladna ter ustreza moderni ženi. Tako lahko vsaj sodimo iz števila kupčij, ki so bile že do sedaj sklenjene. Kozmetika Nekaj za nas obraz Pogosto čujemo ,da so v kozmetični negi zelo koristen pripomoček razne obrazne maske. Maske, ki jih danes uporabljamo, postanejo to šele takrat, ko smo si snov, ki naj masko sestavlja, položile na kožo. Za maske danes namreč uporabljamo razne mastne in testene zmesi, paste .olja, a tudi tekočine. Mastne in testu podobne zmesi položimo oziroma razmažemo naravnost po k )ž: v olja in tekočine pa namočimo plasti vate i". gaze, ki smo jim izrezali odprtine za oči im usta, nakar jiih položimo kot masko na obraz. V domači kozmetiki lahko napravimo takšne maske tudi iz sočivja; paradižnikov, kumaric ali krompirja. Zrežemo jih na tanke Lstiče in položimo naravnost na kožo. Z masko na obrazu moramo le. žati vsaj 15-20 minut z zaprtimi očmi. Tako se sproste in odpočijejo obrazne mišice in živci, telo pa umiri. To v splošnem pogledu, sicer pa maske delujejo bolj v neposredni obliki na kožo samo, ker pač pjihova snov vsebuje razne zdravilne in hranilne elemente .Imamo maske, ki sožo belijo, druge, ki jo namaste, take, ki ohlapno kožo napno ali pa jo stisnejo, čistijo itd. Imamo nadalje kisikove in hormonske maske, takšne, ki kožo razkužujejo, luščijo itd. Niso pa primeri e za vse kože, hiti morajo skibno pripravljene, in to samo po strokovnjakih. Kakšne maske pa lahko pripravimo sami doma? Predvsem' nekatere osvežujoče :n hranilne n.a-ske. Omenili smo tisto iz kuma-ričnih lističev, ki jih potožimo za dvajset minut na očiščen obraz. Po dvajsetih do 25 minutah lističe snamemo, na kožo pa naj še pet minut deluje humarični sek, nakar obraz splaknemo z mlačno vodo in namažemo s kremo. T« maska napravi kožo mehko, svežo in bolj sveti.. I aliko si j., , napravimo vsak dan, dokler traja sezona kumine. Zadostuje pa tudi, če jo napravimo dvakrat tedensko. Podobno masko lahko napravimo z rezinami paradižnikov. Masko z ovseno moko pa bomo ra normalno kožo sestavili enkrat na teden, in sicer takole; žlico ovsene moke premešamo s pol žličke boraksa in potem dodamo toliko svežega surovega mleka, da dobimo gosto zmes, s katero si zatem srednje debelo premažemo obraz. Po 10 minutah obraz splaknemo a mlačno vodo. Osvežujočo masko napravimo s smetano in breskovim sokom. Žlico breskovega soka zmešamo s pol žlice smetane in zmes nato razmažemo po obrazu za dvajset minut. Takšno masko si lahko napravimo enkrat na teden v poletni sezoni. Grobi, precej mastni in nečisti koži i brazgutimcami, ki su nastale zaradi mazoljev, bo zelo prijala maska s kvasom. Zmes za masko si pripravimo iz dveh dkg kvasa, ki ga zmešamo z veliko žlico mleka. S to zmesjo zatem namažemo obraz v tanki Plasti. Po desetih minutah se ma-ska strdi, nakar obraz dobro u-mijemo z mlačno vodo in kožo osušimo tako, da tekočino #upije-mo» z mehko brisačo. Takšna maska kožo zgladi in očisti. Napravimo jo enkrat na teden, dokler ne dosežemo zaželenega uspeha. Snovi za maske, ki jih običajno pripravljajo tovarne, pa dobimo tudi v drogerijah. Običajno so to praški ali moke, ki jih moramo pred uporabo zmešati z vodo, limono m sokom ali čajem, da dobimo gosto zmes, ki jo nato razmažemo s čopičem po obrazu. Tako pripravljene maske so iz snovi, ki ne morejo škoditi nobeni koži, učinkujejo pa osvežujoče in hranilno. Vse omenjene maske, če so do bro in pravilno pripravljene, o-sveže obraz, ga nahranijo ter ovlažijo njegovo kožo. — 4 — 23. julija 1964 Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.2, najnižja 22.9 ob 19. url 28; zračni tlak 1014.9 rahlo narašča, vilage 72 odst., veter 6 km zahodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 27,2 stopi, nje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. julija Branislav Sonce vzide ob 4.38 in zatone ob 19.44. Dolžina dneva 15.06. Luna vzide ob 19.16 in zatone ob 3.09 Jutri, PETEK, 24. julija Kristina PO POLDNEVNI PREKINITVI STAVKOVNEGA GIBANJA Včeraj od 12. ure zoper Slavka nameščencev Javnih skladišč Medla zagotovila ministra za trgovsko mornarico za ureditev spora Od včeraj 110 delavcev Feszegy v dopolnilni blagajni ■ Napoved odpustov v podjetju Dilfi - Stavki delavcev lesne industrije in v kamnolomih Razmere v tržaškem pristanišču se niso do včeraj izboljšale in uslužbenci Javnih skladišč ter pristaniški delavci so včeraj ob 12. uri spet začeli stavko, ki bo trajala do 8. ure danes. Za naprej se ne ve ničesar gotovega, ker je mnogo odvisno od razvoja morebitnih razgovorov med sindikalnimi predstavniki in vodstvom Javnih skladišč. Tudi te stroke in da še vedno traja. Razen tega je še vedno v veljavi sklep, da se delavci vzdržijo nadurnega In prazničnega dela. Danes ob 10. url bo na sindikalnem sedežu v Ul. Duca d’Aosta 12 skupščina stavkajočih delavcev, katerim bodo sindikalni predstavniki poročali o dosedanjem položaju. Od 6. ure v soboto 25. julija do včeraj so bili razgovori, toda brez . 6. ure v torek 28. julija pa bo tri-uspeha. Morda bo danes dosežen dnevna vsedržavna stavka delav-malenkostnl napredek, ali pa se bo I cev, ki so zaposleni v kamnolomih borba uslužbencev Javnih skladišč nadaljevala. Zaradi včerajšnje stavke je bilo v pristanišču blokiranih 22 ladij. Sindikalni predstavniki in vodstvo Javnih skladišč hočejo doseči platformo za nadaljnja pogajanja, ker bi bilo nesmiselno, če bi se pogajanja začela brez upanja za rešitev spora, ki se je začel pred poldrugim mesecem in je spravil v krizo tržaško pristanišče. Kakor poročajo iz Rima je minister za trgovinsko mornarico sen. Spagnolli v izjavi, ki jo je dal glede spora v tržaškem pristanišču, dejal, da je za rešitev tega vprašanja treba prej doseči ustanovitev ustanove za tržaško pristanišče, ki naj bi imela glede tega glavno besedo. Pripomnil je, da je naloga ministrstva za trgovinsko mornarico, da pospeši rešitev tega problema, da pa je dolžnost operaterjev in prizadetih uslužbencev, da pri tem sodelujejo. Minister je obljubil, da se bo ministrstvo zavzelo za čimprejšnjo ustanovitev ustanove za pristanišče po dogovoru z zakladnim ministrstvom, ker pač mora zakladno ministrstvo dokončno določiti vsoto državnega prispevka tej ustanovi. O kritičnem položaju v pristanišči. je na svoji zadnji seji razpravljalo tudi združenje pomorskih družb, ki je sklenilo o položaju v pristanišču obvestiti družbe, ki jih zastopajo, da bodo lahko pravočasno podvzele ukrepe glede svojih ladij. * * * Tudi včeraj so v znak protesta proti odpustom delavcev stavkali delavci v ladjedelnici Felszegy, ln sicer poldrugo uro v treh skupinah. Stavkovno gibanje se nadaljuje, ker vodstvo podjetja trmasto vztraja pri odpustih in je včeraj, razen odpustov z dela 40 delavcev pred nekaj dnevi, spravilo 110 delavcev v dopolnilno blagajno. Tudi podjetje Dilfi je sindikalnim organizacijam včeraj sporočilo, da namerava odpustiti z dela 34 svojih delavcev, in sicgr zaradi pomanjkanja dela. To bi bil udarec za delavce v tem podjetju saj gre za napovedan odpust polovice delovne sile. V podjetju Dilfi je zdaj zaposlenih skupno 70 delavcev. Sindikalne organizacije so se seveda uprle in so opozorile vodstvo podjetja, da zahtevajo razgovor na uradu ža delo in preklic odpustov, sicer bodo s primerno akcijo ščitili interese prizadetih delavcev. V podjetju Italslder se je včeraj ob 6. uri začela 24 urna stavka «na presenečenje«, ki bo trajala do 6. ure danes. Ta stavka spada v okvir borbe delavcev v tem podjetju za proizvodno nagrado. * * * Sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni v lesni industriji opozarjajo, da se danes začne po vsej državi 48-urna stavka delavcev in kamnoseških laboratorijih. V soboto ob 9. uri bo v prostorih prosvetnega društva «Igo Gruden« v Nabrežini skupščina stavkajočih delavcev, ki jo sklicujeta obe sindikalni organizaciji. Na skupščini se bodo pogovorili o sedanjem položaju in o načinu nadaljnje borbe. 200 milijonov za gradnjo petih hiš v Rocolu Tehnično-upravni odbor deželnega skrbništva za javna dela je odobril povišani izdatek skoraj 200 milijonov lir za zgraditev petih poslopij s 37 stanovanji v zgornjem Rocolu. Odobren je bil tudi izdatek nad 150 milijonov lir v okviru komisarskega proračuna za zgraditev novega paviljona šolskega zavoda za otroške skrbnice in oskrbovalke dojenčkov, kakor tudi strošek 51 milijonov za ureditev dograditve občinske klavnice pri Sv. Soboti. IZ CAPE TOWNA Z «EVROPO» V TRST «Marko» je dobil prijatelja Ljubka pingvina sta bila deležna navdušenega sprejema na pomorski postaji - Kako se bosta imenovala; «Pepi» in «Toni» ali «Max» in «Lilli»? - Kakšnega spola sta? Po dolgem pričakovanju je vče Taj opoldne pingvin Marko končno le dočakal prihod dveh svojih vrstnikov iz daljnih južnih morij. Po večtedenski vožnji sta namreč prispela v Trst s prekooceansko ladjo «Evropa» dva ljubka pingvina, ki bosta delala družbo našemu staremu znancu v tržaškem akvariju. Kako jima je ime? V Trstu so ju krstili za Maxa in Lilli, toda mornar Dino Fonda, ki je skrbel zanju med vožnjo, j e dejal, da ju kličejo uPepi» m «Toni»' Kakšno ime jima bo ostalo še ni končno določeno. Toda to ni važno. Ze nekaj pred poldnevom je Marko kora-cal po obrežju na pomolu pomor-ske postaje. Ni vedel za kaj prav. zaprav gre in tudi ni bil vznemirjen ter je pohlevno ubogal svojega vodiča. Fotoreporterji so ga seveda slikali v vseh pozah, posebno še v trenutku, ko je «Eu-Topa-n zaplula v pristanišče. Mini- ................................................. KRITIČNO STANJE V OSKRBOVANJU MESTA Z VODO V višjih mestnih predelih včeraj ves dan brez vode Delno ali popolno pomanjkanje vode tudi v mnogih vaseh spodnjega Krasa - Poziv vodovodnih uprav v Trstu, Miljah in v Dolini naj štedijo z vodo. Ker je vodstvo Acegata skrčilo dobavo vode, je moralo županstvo odrediti, da se zaprejo javne pipe, napajališča in javne pralnice za vso dobo, dokler bo trajala suša. Položaj glede preskrbe mesta z vodo je še vedno zelo težaven, če ne celo kritičen. Včeraj je morala uprava Acegata uvesti splošno racionalizacijo vode s tem, da je zmanjšala dotok po glavnih vodih iz rezervoarjev, v katerih je nivo vode padel pod varnostno stopnjo. Delno ali pa celo popolno pomanjkanje vode so zaradi tega občutili v raznih mestnih predelih, posebno v višjih legah, kamor zaradi šibkega pritiska voda sploh ni prispela. Med drugim niso imeli včeraj in tudi predvčerajšnjim niti kapljice vode v višje ležečih poslopjih v Barkovljah, v Rocolu, in celo v samih središčnih ulicah. Razumljivo je, da so stanovalci v teh predelih spričo izredne vročine močno prizadeti in razumljivo je tudi nji- najrta 0 prejemkih in kompeten-hovo negodovanje in pritoževanje na i cpredsedništva in posameznih upravo Acegata. ----- ---------------- Danes zasedanje deželnega sveta Danes popoldne se bo v dvorani tržaškega občinskega sve. ta sestal deželni svet pod predsedstvom dr. de Rinaldinija. Na dnevnem redu je med dugim notranji pravilnik sveta, osnutek načrta o prejemkih sejni Vodstvo Acegata je zaradi tega sklenilo, da bo danes poskusno obnovilo normalen dotok vode v mesto za dve uri dopoldne ln za dve uri proti večeru, obenem pa apelira na prebivalstvo, naj štedi z vodo in naj omeji potrošnjo na nujni minimum, ker bo sicer spet primorano pristopiti k ostrejši racionalizaciji. Pomanjkanje vode pa so včeraj možno občutili tudi v nekaterih va. seh spodnjega Krasa in predvsem v Zgoniku, Saležu, Samatorci, Sem. polaju. Prečniku in Praprotu. Tudi uprava kraškega vodovoda je naslovila na prebivalstvo poziv, naj v teh kritičnih dneh omeji potrošnjo vode. Podoben poziv je izdala na prebivalstvo tudi uprava vodovoda v Miljah, ki je tudi sporočila, da bo zaprla dobavo vode od 22. ure do 5. ure zjutraj. Spričo pomanjkanja vode tudi do. linsko županstvo opozarja občane, odborov in prizivi proti volilnim rezultatom, ki jih je pregledala pristojna komisija. Dopoldne se bosta sestala odbor in komisija za pravilnik. Predviden je tudi sestanek voditeljev svetovalskih skupin. Deželna skupina BSI je razpravljala o dnevnem redu današnjega zasedanja deželnega sveta. Sklenila je zahtevati takojšnjo razpravo v dvorani o pravilniku, s čimer bi se zamenjal vrstni red dai, ki ga je pripravil urad predsedstva. Poleg tega bodo socialisti zahtevali tudi diskusijo o pravicah do pritožb v zvezi z zaščito slovenske manjšine in o aplikaciji tajnega glasovanja. IJIIIIH iliillllllimiillltlllllllllllllllillilllllilliriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii DVOJEZIČNOST IN TURISTIČNA USTANOVA Ali ne leži Sesljan v slovenski občini? Jezik domačinov samo z eno besedico in še na zadnjem mestu mm mmu m DELLA ftMEBA DUIKO-AUfcVSIKA C IX CORftiSPOHOiKTfc-tAK&lO AUSKUWpT,£ ||4P OR« ATtO« niPOR«ACU£ Objavljamo sliko napisa, ki je v Sesljanu pred sedežem avtonomne turistične m letoviščarske u-stanove. Pod naslovom ustanove, ki je samo v italijanščini, je pojasnilo v italijanščini in treh tujih jezikih, na zadnjem mestu spodaj pa v slovenščini: informacije. To je edino besedilo o slovenščini, ki je postavljena med tuje jezike in na zadnje mesto, Ali je Sesljan nekje v daljnih krajih, kjer sploh ni Slovencev in kamor Slouenci prihajajo kot turisti ter jih štejejo prav za zadnje? Ali ni Sesljan v devinsko-nabrežinski občini? Ta napisna tabla, kakor smo o-menili, pa služi le za pojasnilo turi stom in je majhnega obsega. Na sedežu same ustanove, ki so jo pred kratkim odprli pa je napis samo v italijanščini: Azienda autonoma di soggiorno — juffieio centrale viaggi CIT — Ente promncia-le Turismo. O slovenskem napisu ni na čedni stavbi ne duha ne sluha. Danes bo seja občinskega sveta e Nabrežini. Pričakujemo, da bo občinski svet tudi o tem spregovoril, ker je o vprašanju napisa na tem kraju pred nekaj meseci že razpravljal. Prav tako pričakujemo, da bo občinski svet ali občinski odbor, kaj povedal tudi o poslovanju v uradih avtonomne turistične in le-toviščarske ustanove v Sesljanu, ker smo slišali, da v njih ne marajo slišati slovenske besede. Ukradli so ji zlatnino denar in izkaznico Predvčerajšnjim se je na komisariatu na Opčinah zglasila 41-letna babica Zofija Škabar por. Balss iz Repna štev. 96 in agentom povedala, da so v nedeljo, verjetno okrog 19 ure, neznani tatovi skozi okno prišli v dnevno sobo njenega stanovanja v prvem nadstropju, ko je bilo prazno. Neznanci so pobrali nar cel predal neke mize, v katerem je Skabarjeva hranila zlato zapestnico, zlato ogrlico z ziatlm obeskom z gravirano vrtnico, zlat funt šterting ter usnjeno torbo z dvemi siringami za Injekcije V predalu je *SkaD*r-Jeva imela tudi 13 000 lir, vozniško dovoljenje, osebno Izkaznico 'n izkaznico poklicne osbice. Skr barje va, kl je tatvino opazila šele po dveh dneh, ko je hotela vzeti svoje stvari, Je utrpela pi ibližno 90.000 lir škode. Agenti zo uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove. Nadaljnja izmenjava katastrskih knjig Na uradu za zvezo med zunanjim ministrstvom in vladnim komisariatom v Trstu je bil včeraj podpisan protokol o nadaljnji izmenjavi zemljiških knjig katastrskih občin na obmejnem področju na Tržaškem. Zadevna mešana ju-goslovansko-italijanska komisija je zasedala od 15. do 22. trn. in je včeraj s predajo knjig zaključila svoje delo, nadaljevala pa ga bo v oktobru, ker delo ni še ponol-noma zaključeno. Protokol sta včeraj podpisala dr. Milivoje Ivičič in odv. Guido Gerin. Italijanska delegacija je jugoslovanski delegaciji izročila štiri zemljiške knjige in dokumentacijo za katastrske občine Miljski hribi, Plavje in Gročana v kolikor spadajo pod jugoslovansko področje, jugoslovanska delegacija pa je italijanski izročila zemljiške knjižne podatke za male dele devetih katastrskih občin na Krasu, ki spada pod Italijo Kakor je znano je bila prva izmenjava katastrskih knjig v aprilu, in sicer za katastrske občine Zgonik, Salež, Gabrovec in Veliki Repen ter za Škofije. Nalezljive bolezni V razdobju od 11. do 20. tm. so v tržaški občini zabeležili naslednje nalezljive bolezni; davica 1, škrlatina 3, tifusna mrzlica 5, pa-ratifus 2, ošpice 11, norice 8, oslovski kašelj 2, vnetje ariušasue slinavke 2. lo pa je še precej časa, preden slavnostni tre- je Marko dočakal nutek, ko se je na mostičku, ki so ga prislonili k ladji, pojavil mornar z novima gostoma tržaškega akvarija. Ko je Fonda spustil novodošla pingvina na tla, dva metra pred Markom, se je ta prestrašil ter zbežal nazaj. Srečanje torej ni bilo prav prisrčno. Toda kaj kmalu je minilo prvo presenečenje in že ko so se vsi trije prebivalci Antarktike Znašli na trdnih tleh pomola pomorske postaje, so začeli koraca-ti v gosjem redu proti izhodu. Okoli njih se je zgrnila pravcata množica ljudi, posebno otrok, ki so jim napravili špalir ter jih spremljali še dolgo časa ob obali proti akvariju. Zdi pa se, da je pingvin Marko že starejši, saj se je kmalu utrudil. Upehala pa sta se tudi njegova mlajša sovrstnika (stara sta od 1 do 2 let) in tako so vsi prispeli do akvarija v naročju svojih spremljevalcev. Pri vsem tem je igrala odločilno vlogo velika vročina. Kot je znano, ljubi pingvin hladna podnebja in mrzlo vodo. Vse tri ži-valice so to pokazale v trenutku, ko so jih postavili na rob velike kadi v akvariju. Zapodile so se v vodo in začele plavati pod gladino s presenetljivo hitrostjo. Nenavadni gostje so seveda povzročili velik preplah med ribami, ki so skakale iz vode kot ponorele. Pingvina, ki sta včeraj prišla v Trst, prihajata iz Capetouina. Bila sta v skupini sto pingvinov, ki so_ jih zajeli na nekem otoku v južnih morjih. Nekdo je nekega večera iz nagajivosti ali kakega drugega razloga odprl vrata številnih kletk. Vsled tega je 80 pingvinov zbežalo. Med njimi sta bila tudi nova tržaška gosta, ki pa nista imela sreče. Kmalu so ju namreč ujeli. Prodali so Ju potem Tržaškemu Lloydv•. po dva funta šterlinga Za vsakega. Kakšnega spola so pingvini, ki sedaj živijo v tržaškem akvariju? Mornar Fonda pravi, da je eden I izmed novodošlecev samec (mor-1 nar nam je pokazal, kako ga je žival okljuvala po roki), drugi pa samica, ki je zelo pohlevna. Fonda je še dejal, da je Marko po njegovem mnenju samica. Ravnatelj akvarija dr. Relli je pojasnil, da je nemogoče ugotoviti spol pingvinov, ker se na zunaj ne razlikujejo. Mornar Fonda je še povedal, da je med vožnjo dajal pingvinom hrano dvakrat na dan: zjutraj in zvečer. Vsega skupaj sta živali pojedli po štiri funte in pol rib na dan. iilliiiiiimiiMiiiiiiillilliiimiiillliiiiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiifmtmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii SKLEP SEJE UPRA VNEGA SVETA DELA VSKIH ZADRUG Nova veleblagovnica Go-op na Trgu Stare mitnice Novo poslopje bo zavzemalo nad 1500 kv. m površine - V zadnjem nadstropju javna restavracija, pod zemljo obširen parkirni prostor Na seji 21. t. m. je upravni svet Delavskih zadrug odobril eno najpomembnejših pobud v okviru programa razvoja mreže samopostrežnih trgovin ustanove; gradnjo velike veleblagovnice v središču mesta. Za izvedbo tega sklepa, do katere bo seveda prišlo šele v prihod-njostl, so Delavske zadruge že kupile obširno stavbišče s površino nad 1500 kv. m. na Trgu Stare mitnice, kot je že pred časom sklenil upravni svet. Na isti seji so pregledali tudi nekatere predloge, ki zadevajo konkretno ureditev veleblagovnice s posebnim ozirom na funkcionalno razvrstitev posameznih prodajnih in blagovnih sektorjev. V tej zvezi naj bi se govorilo, da bosta pritličje in prvo nadstropje zanesljivo namenjena za prehrambeni trg. V istem kompleksu pa bodo uredili tudi druge sektorje kot na primer sektorje za elektrogospodinjske stroje, za oblačila, za hišno opremo in pohištvo. V zadnjem nastropju mo. gočne zgradbe naj bi bila urejena modema restavracija za prosto postrežbo, v kletnih prostorih vele- blagovnice pa naj bd uredili obširni parkirani prostor. Upravni odbor je tudi že dal nalogo za pripravo ln izdelavo zadevnih načrtov. Upravni predsednik Delavskih zadrug Nereo Stopper je podčrtal go. spodarski in socialni pomen te po-bude in pri tem poudaril, da bo veleblagovnica Delavskih zadrug v Trstu prva te vrste v Italiji na področju zadružništva. Poleg tega je Stopper tudi orisal pomen te realizacije v okviru naporov ustanove, da čimprej v celoti preuredi svojo strukturo potrebam časa, da bodo iiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiMiiiniiiiimeeiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiimiuiii,Hlinili SMRTNE POSLEDICE HUDE PROMETNE NESREČE NA OBALNI CESTI Voznik motofurgona Ape podlegel hudim poškodbam V njegov motor se je sredi ceste zaletel športni avto t Ferrari» in ga dobesedno zmečkal 29-letni trgovski uslužbenec Antonio Giassetti, ki je predvčerajšnjim zvečer postal žrtev hude prometne nesreče na obalni cesti pod Križem, o čemer smo obširneje poročali v včerajšnji številki, in katerega so kmalu po nesreči sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo, je včeraj zjutraj umrl kljub naporom zdravnikov, da bi mu rešili življenje. Giassetti je bil uslužben pri trgovini Adriane Slamič por. Umek v Grljanu in je z motornim furgo-nom Ape razvažal klientom naročeno blago. Ko je že opravil svoje delo pri zadnji vili pod Križem, je na glavni cesti hotel zaobrniti vozilo in se vrniti v Gf-Ijan. V tistem trenutku je z veliko hitrostjo privozil v smeri proti Sesljanu močan športni avto »Ferrari« TS 60937, ki ga je upravljal 81-letni Umberto Russo iz Tržiča, Ul. Blasina 12. Šofer je v zadnjem trenutku sicer skušal preprečiti tr- čenje in se sunkovito izogniti fur-gonu, kar pa mu ni uspelo. S sprednjim delom je avto zagrabil lahko vozilo in ga vlekel še kakih 40 m naprej. Nesrečni Giassetti je ostal v popolnoma zmečkani kabini furgona v nezavesti in g hudimi poškodbami. Prvi reševalci, ki so hoteli priskočiti nesrečnežu nav. P°moč, ga sploh niso mogli rešiti iz zmečkane kabine in so morali počakati na prihod bolničarjev in zdravnika RK, ki pa so se zakasnili, ker se je prva ambulanta RK med vožnjo na kraj nesreče pokvarila in so morali poklicati drugo. Zdravnik in bolničarji so morali nato peš prihiteti na kraj nesreče in nuditi ponesrečencu svojo pomoč, vendar pa je že takoj po bežnem pregledu ranjenca zdravnik ugotovil, da je njegovo stanje skrajno resno in da bo težko preživel. To tragično predvidevanje se je potem žal tu di uresničilo. Delavske zadruge lahko učinkoviteje razvijale svojo dejavnost v o-brambo interesov potrošnikov. Upravni svet Delavskih zadrug je razen tega sprejel tudi pomemben sklep glede uvedbe elektrogospo-dinjskih strojev v blagovni seznam zadrug po najugodnejših cenah, kar že dalj Časa zahtevajo člani zadrug. Prodaja teh predmetov bo omejena samo na člane. Pred zaključkom seje so potrdili skorajšnjo otvoritev prve zadružne veleblagovnice v Gorici, ki bo v sredo 29. t. m. ob 18. uri. • Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da so z odlokom ministr-1 stva za zdravstvo prenehali veljati i profilaktični ukrepi proti kozam za osebe, ki prihajajo iz perzijskega zaliva. Zaradi tega tudi preneha obveznost oddajalcev sob prijavljati pristojnemu zdravstvenemu uradu osebe, ki bi prišle iz omenjenega področja. lili RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM 1. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1964-65 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Ginnastica št. 72 ali pri predsednici Dijaške matice v Ul. Geppa 9/II. (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški matici posebno prošnjo po navodilih razpisa Dijaške matice. 4. Vsa ostala pojasnila In navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1. ali po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška matica). Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure. SOLSKE VESTI Ravnateljstvo državne srednje in industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) opozarja prizadete starše, da je vpisovanje učencev in učenk za I. in II. razred Državie srednje šole do vključno 25. julija t.l. Istočasno je tudi vpisovanje učencev in učenk za III. razred Državne industrijske strokovne šole. Ravnateljstvo državne nižje srednje šole v slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Via Caravaggio, 4 sporoča, da se je vpisovanje v I. razred za dijake, ki so v poletnem roku zaključili V R. osnovne šole, pričelo 1. ju. lija in se bo zaključilo 25. julija 1964. Za dijake, kl imajo popravne izpite, se vpisovanje zaključi 25. septembra 1964 Ravnateljstvo državne srednje jo. le v Nabrežini obvešča, da je vpisovanje v I. razred vsak dan do 25. t.m. Ravnateljstvo srednje šole v Dolini sporoča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede v tajništvu šole vsak dan od 8.30 do 12.30 in se zaključi 25. julija za vse one učence, ki So izdelali v poletnem roku tekočega šolskega leta. Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Katinari obvešča starše, da je vpisovanje učencev za 1. in 2. razred do vključno 25. julija t.l. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom y Trstu Ul. L. Frausin 14 sporoča, da je rok vpisovanja v prvi razred do 25. julija t,l. Poletno uradovanje slovenskega Dijaškega doma v Ul. Ginnastica 72 je vsak delovnik od 9. do 13. ure. «Pepi» in »Toni« se prvič srečata z »Markom« na izkrcevalnem mostičku ladje «Evropa» ......................................„............i....■iiiiiiiiiiiiiiii.m..........i... ŽE DESET DNI GA JE ISKALA BENEŠKA KVESTURA Danes; v MIRAMARU predstava «Luči in zvoki«. Ob 21. in 22.15 uri v italijanščini «Massimiliano e Carlotta«. Vozijo avtobusi s Trga Goldoni. * * » Nazionale Zaprto zaradi počitnic. Arcobaleno 16.00 «L'imboscato» Robert Taylor. Excelsior Zaprto zaradi počitnic. Fenice 16.00 «1*1 castello maledetto« Technicolor. Prepovedano mladimi. Grattacielo 16.00 «11 Texano» Technicolor. John Wayne. Alabarda 16.30 «Le donne del mon-do di notte« Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.30 «Furore sulla cittš« VVilliam Holden. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Omicron» Prepovedano mladimi. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capitol Zaprto zaradi počitnic. Garibaldi 16.00 »Varnima Vanimi« — Sandra Milo. Impero 16.30 «Scaoco alte follia«. Moderno Zaprto zaradi počitnic. Astra 17.00 «Pari.gi nuda» Prepovedano mladini. Vittorlo Veneto 17.00 Revija filmov groze. «11 vUlaggio dei dannati«. Astoria Danes počitek. Abbazia 16.00 «1 due volti detla ven. dettia« Technicolor. Marlon Bran-do. Prepovedano mladini. Ideale 16.30 «La spada della vendet-ta» Tecihmieolor. Frank Latimore. Marconi 16.30 «11 conquistatore di Maracaibo« Technicolor. Brigitte Oorey, Hans Borsody. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «11 conguistatore dt Maracaibo« Tecihmieolor. Brigitte Corey, Hans Borsody. Pa ra d iso 20.30 «Cen-to ragazze e un marinaio« Technicolor. Elvis Pre-sley, S. Stevens, C. Goodvvim. Arena Diana (Ulica Revoltella. fil. št. 11) 20.30 «1 lancieri neri« Technicolor. Mel Ferrer. Mali oglasi Iz poboljievalnice pobegli mladenii z nožem napadel dve ženski v Trstu Prvi napad mu je uspel, pri drugem pa je slabo naletel in po prijavi napadenke so ga prijeli agenti komisariata iz Kolonje PODI tn pokrivala za pode, preproge In sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moauette m Me-raklon. Beneške zavese (tende vene-ziane) po meri, zastori. Cinz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. p. ITALPLAST Tel. 95-919. — Trg Ospedale št; 6, Agenti wkomisariata iz Kolonje | Ul. Giulia mladeniča, ki je bil na so predvčerajšnjim zvečer prijeli !as podoben opisanemu napadal-komaj 16-letnega mladeniča, ki je cu. Agenti seveda niso izgubljali “ *' J ' ' časa; brž so se mu približali, ga zagrabili m odpeljali na komisa- pred kakimi desetimi dnevi ušel iz poboljševalnice v Benetkah in se priklatil v naše mesto, kjer je v dveh dneh izvršil dva roparska napada na dve osebi. Prvi napad mu je uspel, pri drugem pa je slabo naletel, ker je žrtev prijavila napad policiji. Mladega pokvarjenca so aretirali predvčerajšnjim okrog 19. ure v Ul. Giulia agenti, ki so bili pod poveljstvom majorja Giulianija, šefa komisariata v Kolonji. povod za zasledovanje mladega napadalca je dala 67-letna Antonija Flego vd. Godina iz Ul. Kan-dler 9, ki je nekaj po 12. uri prihitela na komisariat in povedala, da se ji je med sprehajanjem po neki poti na Bošketu nenadoma približal visokoraščen mladenič, ki je bil oborožen z nožem. Z grozečo kretnjo ji je nastavil nož na trebuh in zahteval naj mu izroči ves denar kar ga ima pri sebi. Prestrašena ženska je napadalcu povedala, da nima niti lire in mu je celo pokazala prazno denarnico, kar je lopova prepričalo, da se je njegov poskus tokrat izjalovil. Godrnjaje je spravil nož v hlačni žep in se naglo oddaljil. Ko je premagala strah in preplašenost se je Flegova odpravila na komisariat in povedala kaj se ji je zgodilo. Podrobno je opisala napadalca, kar je agentom, ki so se takoj podali na lov, zeio pomagalo pri njihovem nelahkem delu. Vse njihovo patruljiranje po okolici, kjer se je napad zgodil, je bilo ves popoldne zaman, končno pa je ena izmed policijskih patrulj okrog 19. ure zagledala v • Predvčerajšnjim je tržaški kvestor dr. Pace v spremstvu šefa kabineta dr. Bartolinija bil na vljudnostnem obisku pri generalu Giuliu Barbertsu, novemu poveljniku tržaškega vojaškega prezldlja. riat, kjer so ga začeli zasliševati. Tako je prišla na dan postolov-ska zgodba mladega nepridiprava. Najprej so po osebnih podatkih agenti ugotovili, da gre za 16-letnega Vincenza M., katerega išče beneška kvestura že dobrih deset dni, odkar je ušel iz poboljševalnice. Potem pa se je Vin-cenzo začel sproščeno izpovedovati kot da bi se hotel bahati s svojimi podvigi. Gladko je priznal napad na Fiegovo, razen tega pa tudi napad, ki ga je v nedeljo zagrešil v Ul. Bonomo, kjer je z običajno grožnjo z nožem izsilil od neke ženske 5000 lir. Ta Vin-cenzova izpoved je agente nemalo presenetila, ker napada v Ul. Bonomo nihče ni prijavil in tako bodo morali sedaj iskati še napaden-ko, da ugotovijo koliko je resnice v mladeničevi izpovedi. Seveda so mladega napadalca pridržali na komisariatu, kjer so ga zasliševali tudi včeraj, zelo verjetno pa je. da ga bodo pa opravljeni preiskavi napotili na zaj v poboijševalnico v Benetke nos trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sorodnikom. Na polju ga je zadela srčna kap Včeraj zjutraj Je nekdo poklical agente s komisariata v Miljah, ker. je v bližini bloka pri Skofljao na nekem polju opazil negibno ležečega moškega. Agenti so prihiteli na označen kraj, kjer t;o našli mrtvega 74-letnega kmeta Giuseppa Grisona iz begunskega taborišča pri Orehu, baraka štev 9. Na kraj najdbe je prihitel tudi sodni zd.avmk dr. Ni-colini, ki je po bežnem pregledu trupla ugotovil, da le snet nastopi Ih okrog 5. ali 3. me zarili srčne zapl. Agenti so nato obvestili državnega pravdnika dr, Pascolija. ki je telefonsko Izdal dovoljenje za pre- Z vespo v motofurgon žrtev prometne nesreče je postal včeraj okrog 13. ure 20-letni mesar Ltvio Cosclani Iz Ul. Ginnastica 43, kl se je na vespi TS 32980 po Ulici T. Luciani vozil proti Ul. Settefon-tane. Ko je privozil do vogala Ul. Matteottl je z vespo trčil v motofurgon «ErcoIe» TS 27712, ki ga je iz omenjene ulice piotl Ul. Piccardt privozil 44-letni Giovanni Battlston iz Ul. Petronio 17. Zaradi trčenja se Je Cosclani prevrnil z vespe m se pri tem pobil po levi rami ln desni podlakti. Z avtom RK so pone-siečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 5 dneh. Zastrupitev s starimi ocvrtimi sardoni Sinoči so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 20-letnega delavca A-diiana Llcena s Trga Resplghl 5, katerega so malo prej na domu prijeli hudi želodčni krči ln Je začel bruhati. Llcena, kl se Je zastrupil s hrano, so v bolnišnici pregledali in ga nato premestili v bolnišnico pri Magdaleni, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Povedal je, da je popoldne okrog 16. ure v neki gostilni v središču pojedel 15 ocvrtih sardonov, ki po vsej verjetnosti niso bili sveži. Povzročil je nesrečo in potem zbežal Od včeraj zjutraj ob 9. agenti prometne policije vneto iščejo brezvestnega šoferja, ki je v Ul. F. Veneziain na vogalu Ul. Spor-cavilla z avtom »toplino C« dregnil 50-letriega Albina Macchiut-tija iz Ul. Gaspara Stampa 8 ki nato zbežal. Macchiutti se je pri nesreči udaril po levi peti ter so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh STANOVANJE V VILI NUDIM hišni pomočnici tudi z družino. Pisati Casella Postale 364 Trieste. CINE FOTOMATERIALE SEGUL IN Tnt, Ul. Mazzini 53 Teletun 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo. Hvala I Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 22. julija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO; 57-letn-i G-iorgio Na-verri, 95-letna Carlotta Bervussi vd. Niederkorn, 70-letni Giovanni Filip-pi, 70-letnl Giovann i Gi aromi ni, 65-letna Luci a Cafar0 por. Barbaro, 83-letni Romano Spangher. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (29. do ŽC.) AW’Alabarda, Ul. deiristrla 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti ll; Croce Az-zurra, Ul. Commereiale 26- Mlzzan. Trg Venezla 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; de LeKenburg, Trg S. Giovanni 5; Vielmetti, Trg della Bor-sa 12; Mianl, Drevored Miramare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (21. do 21.) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Cen-tauro. Ul. Buonarroti 11; Croce Az-zurra, Ul. Commerelale 26; Mlzzan. Trg Venezla 2. Preed letom dni je preminila Marija Luxa Oppelt Mož, sin Marijan z družino, sin Miro ln sorodniki se je spominjajo z ljubeznijo. Sv. maša bo v župni cerkvi na Proseku Jutri, 24. julija, ob 7. uri- Gneča v «Pidočinu» včeraj popoldne V TEH VROČIH PASJIH DNEH Pretoplo morje ne nudi svežine številnim domačim in tujim kopalcem Natrpana obula od Lazareta do Sesljana - Campinge so turisti zasedli do zadnjega kotička - Temperatura še vedno nad 30 stopinj Poletje je že v polnem teku, čeprav je še daleč do tistih pasjih dnevov,- ki jih koledar postavlja nekje sredi avgusta. Vročina je pritisnila, saj je v ponedeljek kazal termometer 34,2 stopinje, predvčerajšnjim pa se je temperatura zvišala do 36 stopinj, medtem ko se je tudi včeraj držala krepko nad 31 stopinj. Seveda so v tej vročini kopališča natrpana kopalcev, ki si delajo utvare, da bodo našli nekaj svežine v morju, že navsezgodaj so tramvaji, ki vozijo v Barkovlje natrpani predvsem žensk in otrok ter moške mladine. Delavci, uradniki in vsakovrstni uslužbenci pa se potijo na svojih delovnih mestih ter z mislijo uživajo, kako se bodo lahko osvežili v morju med popoldanskim odmorom ali proti večeru. Vendar v teh vročih dneh tudi morje ne nudi svežine, že nekaj dni je temperatura vode zelo visoka: 26.8 stopinj. Kljub temu je obala od Lazareta preko Barkovelj tja do Sesljana natrpana kopalcev, se največ jih je v Lazaretu, v občinskem kopališču «Pedočinu» in vzdolž. barkovljanske obale do Mi-ramara, kjer leži telo ob telesu na sončni pripeki, v poznih popoldanskih urah pa se od Miramara proti Barkovljam vije neprekinjena procesija ljudi, ki se po celodnevnem kopanju vračajo med od sončne pripeke razbeljene zidove svojih domov. Na glavnem postajališču tramvaja je potem pravi naval ljudi, ki morajo v tramvajskih vozovih prestati še potno kopel, preden izstopijo v središču mesta. Srečnejši so tisti, ki imajo avto, saj si lahko poiščejo manj natrpane kotičke na obali pri Grljanu, pod Križem, v Brojenci in v Ses-'janu, kjer pa zamenjujejo domačine v velikem številu tujci, ki so v P a valu . prihrumeli' prbti jugu k n?orju„ , , , še posebno številni so v Sesljanu nemški in avstrijski turisti, ker so , tam krasni prostori za campinge. Tam se.naselijo, med zelenjem postavijo svoje šotore in so dva koraka od morja, kamor lahko skočijo vsak čas. Največ jih je pri restavraciji «Caravella» manj v cam-pingu «AUa Pinela«. ki je' kljub temu do zadnjega kotička zaseden. V glavnem so sedaj vsi campingi polno zasedeni, le škoda, da jih je ob naši tržaški obali premalo, sicer bi turisti raje prihajali na našo obalo in bi se tu ustavili dalj časa v veliko korist našega mesta. Tako pa se tujci samo mimogrede ustavijo pri nas, potem pa odrinejo ali proti Italiji, večji del pa jih odpotuje v Istro in na dalmatinsko obalo. V teh vročih dneh so še posebno zadovoljni lastniki barov, ki prodajajo velike količine osvežilnih pijač, se posebno lepe dobičke imajo lastniki stojnic z osvežilnimi pijačami Pri kopališčih. Teh je kar precej: skoraj pri vsakem kopališču najdeš stojničarja, ki ima za točilno mizo zaboj poln steklenic in kosov ledu, na mizi je razstavljeno tudi ______ ____________________________ ..iiiiiihimriiiiliiiHiifhiiiiimtmitiimiiHfirtiiittthiTititiimfiit Sindikalna kronika sadje po katerem segajo kopalci, ki čakajo v vrstah pred stojnicami. Prav v teh vročih pasjih dneh pa se je znova pokazalo, da ima Trst vse premalo kopališč za potrebe domačih in tujih kopalcev. Prav tako se ravno v takih razbeljenih dneh, kot so sedaj, ugotavlja kakšen nesmisel je, da so javna občinska kopališča v Trstu ločena za moške in ženske, ker se pogosto dogaja, da je v moškem oddelku manj kopalcev, v ženskem oddelku, kamor prihajajo matere z otroki, pa jih je toliko, da dobesedno hodijo eden čez drugega. Ali bi ne bil že čas, da še podobne omejitve odpravijo in. da gremo tudi v Trstu naprej z duhom časa. Vročina je za vse enaka in pravico do kopanja in do okoriščanja občinskih kopališč imajo vsi ne glede na spol. Morski pes v zalivu Kopalci, pozor! V zalivu je morski 'peš! Včeraj dopoldne' okrog 9.30 ga je kakih 200 m od obale opazil neki karabinjer s postaje v Križu, ki je o tem takoi obvestil pristaniško poveljstvo in pa vsa obalna kopališča, ki so preko zvočnikov opozorila kopalce na nevarnost. Oče in sin ranjena v predoru pri Montebellu Okrog 11. ure včeraj dopoldne je prišlo do nesreče pod predorom pri Montebellu na trbiški cesti, katere žrtev sta bila 54-letni pek Leonardo Gherbini iz Ul. Giuliani 34 in njegov 12-letni sin Claudio. Obe sta se peljala na motoriu ADe TS 18554 s Katinare proti Sv., Jakobu, ko se je mptor na pol poti logov nenadoma prevrnil. Pri tem je Ghert ni starejši udaril z glavo v kšb nb motorja in si povzro-skozi predor iz nepojasnjenih- raz- Ker so se Agricoltori Giuliani iz Gorice uprli zahtevi sindikatov za Pogajanje o sklenitvi pokrajinskega sporazuma za dninarje, spora-zuma, ki je zapadel 11. novembra lani, so sindikalne organizacije proglasile 48-urno stavko dne 28. in 29. julija. FISASCA - CISL sporoča, da so s 1. julijem letos zvišali minimalne prejemke ženske delovne sile v trgovskih podjetjih. Poviški so bili priznani na podlagi vsedržavne pogodbe, ki so jo delodajalci Podpisali lanskega 18. decembra. Draginjska doklada je bila izenačena s L februarjem letos, tako da je od tega dne dalje v veljavi enotna razpredelnica tako za moško kot za žensko delovno silo. Z.a vsa ostala pojasnila je na voljo Urad sindikata V Ulici Roma 20. FILLEA-CGIL sporoča, da bodo danes in jutri stavkali lesni delavci, 48-urna stavka je vsedržavnega značaja in so jo soglasno proglasile tri sindikalne organizacije, ker so se razbila pogajanja za skleni-tev nove vsedržavne delovne pogodbe. Gasilci še preiskujejo Sočo in nabrežji Goriški gasilci so tudi včeraj ves dan raziskovali strugo Soče in nabrežji, da bi našli ostale de-ie telesa umrlega Armanda Breganta, ki je izvršil samomor lanskega oktobra. Delo pa je bilo popolnoma brezuspešno. Poveljstvo gasilcev bo danes sestavilo načrt, da bi nadaljevali s sistematičnim iskanjem. Jjžhcna Na povratku domov sta padla z mopedom Sinoči nekaj po 21. uri sta se na mopedu Motom 48 vračala proti domu 16-letni soboslikar Danilo Hvalič, ki stanuje v Ul. Ponte del Torrione 8, ter 17-letni Giulio A-1'essio iz Ul. Forte del Bosco 11. V Ul. Brigata Casale pa sta iz neznanih vzrokov izgubila ravnotežje in padla z vozilom vred. Z nekim avtom so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico kjer so zdravniki ugotovili Hvaliču u-darec na glavi in zlom reber na desni strani ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Se huje Jo je izkupil Alessio, ki si je pri padcu zlomil desno stegnenico in se bo moral zdraviti 40 dni. Nesreča priletnega pešca izven črtastega prehoda Včeraj opoldne je 30-letni šofer Ferruccio Sclauzero iz Ulice Duca D'Aosta-z avtom fiat 600 povozil brezposelnega uradnika 60-letnega Carla Costamagno iz Ulice Buonar-roti 2, Costamagna je nameraval pied številko 162 prečkati cesto. Najprej je pustil, da *e prvi avtomobil, ki je vozil v koloni, šel mimo, potem pa je na hitro skočil s pločnika na cesto. Takrat je bil dva metra oddaljen od črtastega prehoda za pešce. Sclauzero je sicer pritisnil na zavore, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Podrl je priletnega pešca, ki se je udaril v glavo in si prebil čelo. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga za 15 dni pridržali na zdravljenju. iirmrnirk- predvaja danes 23. t. m. ob 18. uri v dvorani in ob 20.30 uri na prostem film: Appuntamento per uccidere (SESTANEK ZA UBOJ) Velika ljubezenska zgodba so vraštva in brezusmiljenega maščevanja IGRAJO: Charles Aznavour, Giovanna Ralli, Raymond Pel-legrin, Paolo Stoppa In drugi. DOBRE IN SLABE STRANI NAFTOVODA Pri gradnji, ki bo stala 115 milijard bodo zaposlili okrog 5000 delavcev Pristanišče v Tržiču bo prišlo v I. razred z zaposlitvijo nadaljnjih 400 delavcev - Predvidevajo nastanek novih industrij ■ Potrebni ukrepi za zaščito turističnih interesov Gradeza Kot smo že te dni poročali, so se prejšnji ponedeljek na županstvu v Starancanu ponovno sestali predstavniki občin tržiškega o-kraja, da bi razpravljali o nameravani gradnji naftovoda. Potem ko so poslušali poročilo člana komisije, ki si je ogledala podobne naprave v Wilhelmshavenu v Zahodni Nemčiji, so na sestanku prišli do zaključka, da je dolžna deželna uprava razpravljati in odločati v tem vprašanju tako z u-pravnega kot z gospodarskega vidika, ker se to tiče vse dežele. Največji odpor proti gradnji naftovoda na področju med Tržičem in Gradežem je v krogih, ki jim je poverjen razvoj turizma in zlasti v Gradežu se bojijo, da bo terminal naftovoda umazal vodo m obalo ter odvrnil turiste od Gra-deža, ki sedaj živi od turizma in čil veliko rano nad desno obrvijo, na desni roki in na desni rami, njegov sin pa si je povzročil manjše rane po glavi, desnem zapestju in desni nogi. Mimovozeči avtomobilist je oba ponesrečenca odpeljal s svojim avtom v glavno bolnišnico. Sprejeli so ju na nevrokiruški oddelek, kjer se bo moral oče zdraviti mesec dni, njegov sin pa 8 dni. NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiitiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiniiiiMi zasluži z njim lepe milijarde vsako leto. Ti krogi še niso dali jasnega odgovora in tudi ne številk, ki naj bi dokazale obseg škode, ki bi jo povzročil naftovod turizmu na tei obali. Poglejmo danes tudi drugo stran medalje in predvsem kaj menijo nekateri strokovnjaki o naftovodu. Strokovnjaki gledajo na to gradnjo predvsem s stališča nadaljnjega razvoja industrije, prometa in zaposlitve. Terminal naj bi postavili blizu rtiča Sdobba ob izlivu Soče ter bi bil oddaljen približno 18 km od Gradeža. Naftovod naj bi speljali vzhodno od Palmanove in zahodno od Vidma in Humina in bo pri kraju Timau s 6 km dolgim predorom prešel v Avstrijo, odkoder ga bodo skozi drugo galerijo speljali na Bavarsko. Gradnja naj bi PREVEC SADJA NA GORIŠKEM TRGU Z večjo prodajo na tujih tržiščih bi lahko pomagali našim sadjarjem To velja zlasti za breskve, ki gredo dobro v denar v severnih državah V zadnjih mesecih smo navajeni slišati samo o nenehnem dviganju cen, o naraščajoči draginji in podobno. Ce to velja za potroš-no blago na splošno, pa je iz takega dviga cen, zlasti v tem času, izvzeto sadje, ki ga prihaja vedno več na trg ter je ponudba precej večja od povpraševanja. Tc velja še zlasti za breskve. V zadnjih letin so uredili na Goriškem precej novih breskovih nasadov, ki sedaj že dajejo sadove. Proizvodnja je torej precej narasla, dočim je potrošnja več ali manj vedno enaka, ali vsaj ni tolikšne razlike kot pri proizvodnji. To je opaziti ne samo na trgu na debelo v Gorici, ampak tudi pri drobni prpdjjji na sosednjem tržišču. Dnevno prihaja na ta trg od 55 do 65 -stotov breskev, normalna prodaja pa se vrti okrog 25 do 30 stotov dnevno. Logična posledica je, da cena pada in je sedaj že tako nizka, da se nekateri sadjarji že resno sprašujejo, ali se bo v bodoče gojenje breskev še izplačalo. Vsekakor bo treba na tem področju poseči po modernizaciji, večji uporabi racionalnih metod, predvsem pa bo treba temeljito preurediti prodajni sistem. Na Goriškem imamo več vrst breskev, od katerih so nekatere primerne za potrošnjo na domačem trgu, druge pa gredo lahko v izvoz. V prvo kategorijo spadajo breskve, ki so manj odporne ter se hitro pokvarijo. V drugo kategorijo pa bolj žlahtne in odpornejše sorte, kot so npr, Aleksander, Trionfo in Isontina. 2e sedaj jih iz nekaterih sadjarskih podpočij, kot je okrog Co-rone in drugod, pripravljajo za izvoz v Nemčijo, kjer gredo lahko in dobro v prodajo. Seveda pa morajo biti take breskve lepe, zdrave in vse enako debele, ter Je treba organizirati nagel prevoz v primernih hladilnih vozovih. Taka organizacija je seveda povezana s precejšnjimi stroški, vendar je na zadružni podlagi izvedljiva tudi za naše sadjarje ter se dobro izplača. Zato so strokovnjaki mnenja, da bi bilo napačno misliti na zmanjšanje proizvodnje, ampak je treba misliti raje na izpopolnitev in izboljšanje prodaje, zlasti na tujih tržiščih, med katermi prideta v poštev v prvi vrsti Avstrija in Nemčija, kjer še posebno cenijo 6adje iz goriških Brd, ki je tudi tam znano po svojih odličnih kvalitetah, s katerimi prav lahko u-spešno tekmuje s podobnim sadjem z drugih področij. 14 1N O «1B18» PBOSEK predvaja danes 23. t. m. oh 19.3« uri Warner Bros film: «L 'impero deH 'otlio» (CARSTVO SOVRAŠTVA) Bos moških in divje strasti žensk_— samokresom na svoje stanovske tovariše in tri od njih več ali mani hudo ranil ,tako sinrtikari, kot drugi organi in zastopniki protestirali proti odredbi, ki je dovoljevala tem čuvajem nošnjo orožja v notranjosti obrata, se je vodstvo CR DA te dni odločilo in prepovedalo svojim čuvajem hoditi v notranjosti ladjedelnice z orožjem. V bodoče bodo smeli nositi ramokre-se le pri nočni službi okrog ladjedelnice in drugih obratov. Ta odredba je naletela na splošno o-dobravanje in so jo sprejeli z olajšanjem tudi čuvaji sami. Z njo bodo onemogočili ponavljanje takih krvavih dogodkov, kot je bil že omenjeni in pa napad nekega drugega čuvaja na nekega sindikalista pred dvema letoma, ki je bil pravtako hudo ranjen. katere ukrepe v korist raznih šolskih zavodov, ukrepe v zvezi z borbo proti malariji in v korist pokrajinskih uslužbencev. Vzeli so tudi na znanje dober potek pokra inske počitniške kolonije v Gradežu, kamor so poslali otroke iz pokrajinske gluhonemnice, in v Lužnici v Kanalski dolini, kjer letujejo gojenci zavoda Duca D’Aosta iz Gradiške in iz: sirotišnice Lenassi iz Goriče. Razprava o ATA na tajni seji obe. sveta Včeraj ob 21. uri se je v Gorici sestat občinski svet. Sklicali so ga z namenom, da bi nadaljevali diskusijo o odpovedi konvencije med občino in podjetjem ATA, lei vzdržuje mestni avtobusni promet. Po nekaj minutah so prekinili javno sejo ter nadaljevali obravnavo argumenta na tajni. Kakor prejšnje krati je tudi včeraj veliko število delavcev tega podjetja, ki že skoraj tri tedne niso f>rejeli mezde, spremljalo potek diskusije v dvorani, pozneje pa so na zaključek seje či kali na dvorišču pred sejno dvorano. --------_ S seje pokrajinskega odbora Na običajni tedenski seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek zvečer, je predsednik dr. Chienta-rolli poročal d problemu naftovoda in o razvoju tega vprašanja po ogledu podobnih naprav v Wil-helmshavenu v Nemčiji ter v Raveni. O tem problemu bo moral izreči svoje mnenje tudi pokrajinski sVet na svoji prvi seji, ki bo predvidoma sklicana za petek 31. t.m. zvečer. Pripravili so tudi dnevni red za to sejo. Odborniki so nato odobrili ne- Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo v skladu s prefekturnim dekretom v nedeljo 26. julija na praznik sv. Ane vse 'cvetličarne goriške pokrajine odprte od 8. do 13. ure. iliiiiiiHitKiiiiiiiiiiiiiiMMtiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimitiiiiitiiiiiiiuiiiuiiiniitiiiiiiiiiiiiiiliiiliiliimiitiiitiiMiiiitiiiii DELOVANJE GORIŠKIH PLANINCEV Uspeli turi na Prisojnik in na Bavški Grintovec Spotoma to turisti srečali tudi mnogo divjačine Slovensko planinsko društvo iz ! dar pa so srečno premagali vse trajala tri leta, od 1964 do 1967 in prvo nafto bodo spustili vanj predvidoma leta 1966. Gradbeni stroški za celotno napeljavo so predvideni na 115 milijard lir, od tega 70 milijard na področju v Italiji. Pri teh delih bodo zaposlili o-krog 5.000 delavcev, med njimi varilce, mehanike, monterje, strojnike, mizarje, električarje in popravljalce. Krajevne oblasti se bodo morale pobrigati ,da bodo na njihovem področju zaposlili predvsem domačo delovno silo. Pri gradnji bodo poleg cevi potrebovali tudi velike količine električnega in drugega materiala. Premer cevi bo znašal po en meter in polna zmogljivost naftovoda bo dosegla 40 milijonov ton letno. Zaradi povečanega prometa se bo okoristilo tudi pristanišče v Tržiču, ki bo iz sedanje II. kategorije II. razreda prešlo v I. kategorijo I. razreda z vsemi davčnimi in drugimi olajšavami, Računajo. da bo v Tržiču pristalo letno lahko okrog 1000 ladij s surovo nafto, povečini ladje - velikanke, ki se bodo ustavile po 24 ur v pristanišču in izvedle tudi potrebna popravila in preskrbo. Ko bo naftovod dograjen bodo v petroleiskem pristanišču stalno zaposlili 200 ljudi, približno toliko pa še nri raznih dejavnostih na obali. Ker se predvideva, da bodo ob naftovodu, ki bo največji v zahodni Evropi, nastale tudi druge industrije, nai bi v teh zaposlili vso razpolnžljivo delovno silo iz Tržiča in vse naše pokrajine. To bi bila v glavnem predvidevanja strokovnjakov, ki bi jih bilo treba postaviti v sklad s tem, kar Dravijo turistični izvedenci o negativni strani naftovoda. Iz primerjave pozitivne in negativne strani bi se morala potem izcimiti odločitev, ki bi morala upoštevati »plesno korist domačega prebivalstva in gospodarstva na splošno. Vsekakor pa bo treba v primeru. da se odločijo za gradn’o, podvzeti vse potrehne ukrepe, da se negativne posledice naftovoda zmanjšajo na najnižjo možno stopnjo. PO TREll DNEH VESELJA Z izvolitvijo zvezdice zaključek praznika v Števerjanu Števerjanci in Gaberei so zadnji večer pojedli tudi «pršut», ki so ga priigrali v Doberdobu Gorice je v nedeljo 12. t.m. organiziralo za svoje člane in prijatelje dve visokogorski turi, ki sta, tudi po zaslugi lepega vremena, obe dobro uspeli. Prva skupina, pretežno iz Gorice in Podgore, se je povzpela na vrhove Bavškega Grintovca, potem ko so se z avtomobili pripeljali do vasi Bavščice v podnožju. Od tU so se preko planine Bukovec povzpeli na vrh, 2384 m visoko, odkoder so imeli lep razgled. Med potjo so srečali tudi mnogo divjačine zlasti srnjakov, ki jih lovci v tem kotu razmeroma malo preganjajo. Verjetno pa bodo v prihodnjih mesecih prišli večkrat sem na lov, ker si prav sedaj na tem področju postavljajo lovsko zavetišče. Mladinci iz Standreža pa so bil: v drugi skupini, ki se je z lastnimi vozili odpeljala na Vršič do Tičar-jevega doma. Od tu so se odpravili preko severne stene skozi »okno,) in po grebenu na vrh Prisojnika 2574 metrov visoko. Na tei poti jih je precej oviral led in sneg in marsikje so morali pri plezantu uporabljati tudi vrv. Ven- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiuiimitiiniiiiiiriiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiMiiii KRATKE IZ BOLNIŠNICE Posvetovanje v Gorici o potrošnji mesa Da bi omejili potrošnjo govejega mesa, se v zadnjem času vrši kampanja, pri kateri priporočajo večjo potrošnjo kokošjega mesa, ki vsebuje podobne hranilne vrednosti in je za poletne mesece še bolj priporočljivo. Jutri, v petek popoldne, se bodo v prostorih trgovinske zbornice v Gorici sestali predstavniki te ustanove in drugih zainteresiranih krogov, da bi se pogovorili, na kakšen način bi najbolje in najlaže izvedli propagando v tem smislu na področju goriške pokra- Bala tekstila v Podgori zlomila delavcu zapestje Nesreča delavke pri rezanju blaga v podjetju Poletti V goriški civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto so ob 12,30 obvezali levo roko delavki 19-letni Mariji Del Pont iz Rude, ki se je ranila na delu pri podjetju Poletti v Ul. Gallina. Mladenka se Je urezala z rezalnim strojem v kazalec leve roke; rezala je blago za dežnike. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom Zelenega križa. Doma se bo zdravila 20 dni- Ker je avtomobil vodovodnega line. Ce bodo pri tem .mH, ^ I °.?«*'** bi to prav gotovo učinkovito vplivalo na cene mesa, ki so v zad njem času v porastu,' Čuvaji v GRDA bodo brez orožja Ker so po tragicu-- n dogodku od 10. julija, ko ie čuvaj pri GRDA v Tržiču Ciro Locont streljal s nadoma prečkal pot, se je včeraj oo 15. uri zaletel vanj motociklist 30-letni Aldo Cechet iz Foljana. Pri trčenju si je zlomil levi komolec .Cecheta, ki je po poklicu elek trovarilec, so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh Ponesrečil se je v bližini doma. Na delu v podgorski tekstilni tovarni se Je ob 16.30 poškodoval 46-letni Simone Farano iz Carduc-cijeve Ulice 63 v Gorici. Nanj je padla bala tekstilnega blaga, ki so jo nakladali na tovornik. Zlomila mu je desno zapestje ter mu stisnila desno stran prsnega koša. V bolnišnici so ga pridržali i zdmvljenlu za 30 dni. Kvestura išče osebo ki je lastnik hranilnika Goriška kvestura išče lastnika hiamlnika goriške Hranilnice številka 1514, ki ga je nekdo skril, preden je nameraval ukrasti v Ul. Manzonl avtomobil «Giulietto», last Ricarda Giardinija, ki stanuje v isti ulici. Poskus tatvine je bil izvršen pred dvema dnevoma. Policija sodi, da bi ugotovitev lastnika omenjenega hranilnika utegnil pojasniti, kd > je oseba, ki je hotela ukrasti avtomobil. V hranilniku, ki je prav gotovo ukraden, je tudi nekaj denar)«. ovire in lep razgled z vrha jih je poplačal za prestani trud. SPD ima za bližnje tedne na programu še nekaj visokogorskih tur in družinskih izletov z avtobusom, ki se jih bodo lahko udeležili tudi tisti, ki jih noge več ne nesejo na vrhove, ali ki nimajo lastnih prevoznih sredstev. števerjanske lepotice: v sredini zvezdica Branka Korenova z druži-rama Nevino Rožič in Klaro Maraž Veseli Barilorferji iz Ljubljane Steverjanski tradicionalni praznik se je zaključil z izvolitvijo zvezdice ((Briškega griča« za leto 1964. Trak z nageljni je zvezdici Branki Korenovi podelil predstavnik društva Saverij Rožič. Za družici so steverjanski fantje izbrali Nevino Rožič in Klaro Maraž. Ob zaključku praznika se je. v imenu \ Bardorferjevi,. gostov iz Ljubljane, ki so igrali za ples, ia-hvalil Lipe s priložnostno pesmico, v kateri je opeval lepoto Brd, briških deklet in okus briškega vina z besedami; »Briško vino je dobro od hudiča, / in najlepša dekleta so z briškega griča, / naj se v Števerjanu nikoli ne posušijo pipe, / da pili boste vi in tudi vaš Lipe.# Pesmico je humorist napisal na pladenj, s katerim so prireditelji pogostili člane ansambla. Sklenili so ta pladenj vokviriti ter ga obesiti na zid v prosvetnem sedežu kot spomin na prijetne dneve, Ki so jih pripravili Bardorferji. Pred zaključkom prireditve so fantje pripravili zanimiv obred, kateremu pa ni mogel prisostvovati kdorkoli. Zrezali so «pršut», ki •ta ga prejšnjo nedeljo v Dober- dobu priigrala na briškoli Drago Gravnar, član ((Briškega griča«, ter Leopold Pahor, član «Skale» iz Gaberij. «Pršut», ki je bil velik in tudi okusen, so zalili z dobro briško kapljico. Pojedini so prisostvovali tudi fantje iz Gaberij. VERDI. 17.00: «Tempo d’estate». R. Brazzi in K. Hepburn, ameriški barvni film, zadnja predstava ob 21. uri. CORSO. 17.00: ((Rommel, la volpe del deserto«. James Mason. Angleški Črnobeli film VITTOR1A. Zaprto zaradi počitnic. CENTRALE. Ob 17 uri, zadnja ob 22.00: «Tre morti per Giulio«. J. Claude in Brianly, L. De Funes, ameriški čmo-beli film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, v Raštelu št. 26, tel. 33-49. TEMPERATURA VCERA.I Včerajšnja najvišja temperatura je znašala 33,5 stopinje ob 15 uri, najnižja 18 stopinj ob 4.30. Povprečne vlage je bilo 60 odstotkov. OSTANKI ob koncu sezone... PITASSI GORICA - KORZO VERDI. 92 RAZPRODAJA PO POLOVIČNIH CENAH! potrjuje vsem, da je 10 prava POZOR! Kol dokaz navajamo nekaj cen ZA MOŠKE Obleke iz labke vol-^ ^ g m ^ Suknje iz bombaža Hlače Srajce Obleke Suknie Kratke hlače Srajc« » 2.350 » s 950 » » 850 0 OTROKE » 3.900 ZA ZENSKE Obleke iz bombaža Tailleurs Krila Hlače 1.300 dalje 1 800 „ 1.100 „ 1.100 » » » 1.200 500 750 dalje r OD ^ 20. JULIJA DALJE k- DEŽNI PUŠČI NYL0N PO L 2.900.- .. ' .....:^... ...? ~~ . '!... / ... ^gMlM Pii Jslli P|PPi| iilliiil l ■ Šli ATLETIKA V PREJŠNJEM TEDNU Francija i najmočnejšo reprezentanco Evrope? V soboto in v nedeljo dvoboj leta ZDA - SZ RIM, 22. — Italija je zaključila prvi del atletske sezone z dvobojem proti Franciji. Srečanje se je končalo s premočno zmago Francozov, ki so si nabrali 50 točk prednosti. Poraz so izvedenci pričakovali, vendar so upali, da ob zaključku dvoboja ne bo prevelike razlike v točkah. Italija se ni mogla nikoli zanašati na enotnost ekipe, vendar se je vedno znala braniti s posamezniki evrop-ake vrednosti. To se je tudi pripetilo v Annecyju. Poudariti pa je treba vnemo, s katero so se Francozi po ne preveč zadovoljivem nastopu na rimski olimpiadi, spravili na delo. V nekaj letih so si ustvarili eno najmočnejših evropskih reprezentanc, kar dokazujeta zmagi nad Veliko Britanijo in Zahodno Nemčijo. Za napredek atletike v Franciji se morajo predvsem zahvaliti tudi vladi, ki je zvezi konkretno priskočila na pomoč. Sicer je bila tudi Italija na precejšnji višini, saj so bili njeni reprezentanti v zadnjih štirih letih v posesti petih svetovnih rekordov (največje število po ZDA in SZ) in sedmih evropskih. Prvi sezonski atletski ciklus se bo zaključil v soboto in nedeljo v Sieni, kjer bo mednarodni miting. Avgusta pa se bodo verjetni olimpijski kandidati zbrali na skupnem treningu. Sledil bo odhod v Tokio. Ottolina ima precej možnosti za osvojitev ene olimpijskih kolajn, pa naj bo zlata, srebrna ali bronasta. v teku na 200 m. Italijanski reprezentant je letos dosegel tretji najboljši čas na svetu in bi lahko tudi ponovil Berrutijev exploit. Naravno je, da se nanj zanašajo tudi za štafeto 4x100 m, ki je z 39”3 iz Annecyja pokazala, da spada med najboljše na svetu. Po sprinterjih obstajajo največje na-de za zaprekaše, ki se bodo znašli pred zelo močnimi Američani. Trenutno lahko upajo samo na vstop v finale. Na progi 110 m z ovirami bodo imeli Ottoz. Mazza in Cornacchia kaj težko delo, medtem ko se bosta Prinolli in Morale potegovala na 400 m dolgi progi za boljša mesta. Predvideyajo, da bo v hoji na 50 km Pamich, ki je trenutno najmočnejši v tej težki panogi, gotovo prinesel Italiji zlato kolajno. Vprašanje pa je v kakšnih pogojih bo potekala ta panoga in če se bo Pamich znašel v podnebju dežele vzhajajočega sor.ca. Ne smemo mimo vesti, da bo v soboto in v nedeljo v Los Angelesu atletski dvoboj leta med repre zentancama ZDA in Sovjetske zveze. Kot skoraj vedno do sedaj so Američani favoriti v moški konkurenci, medtem ko so sovjteske atletinje močnejše od ameriških tekmovalk. TENIS ANCONA, 22. — Danes se je zaključil teniški dvoboj mladinskih reprezentanc Italije in CSSR. Zmagali so Italijani s 4:1. Izidi današnjih tekem so nasled- nji: Ma laioli (It.)-Holeček (CSSR) 3:6 7:5 6:2 Bologna (It.)-Suck (CSSR) 6:1 6:3 Holeček-Suck (CSSR) : Mariolo-Bo-logna (It.) 6:4 6:2 • * * WIESBADEN, 22. — Danes se je začel izločilni turnir za pokal De Galea. V prvi tekmi je Nemčija premagala Holandsko 4:1. V tej skupini so še Italija, Jugoslavija in Švica. V drugi skupini, ki jo sestav- ljajo Luksemburg, Spfnija, Belgija, Francija in Madžarska, so Spanci premagali Luksemburžane 5:0. NOGOMET SANREMO, 22. — Vodstvo AS Carlin’s Boys, ki organizira mladinski nogometni turnir (od 22. do 30. avgusta letos v večernih urah), je javilo klube, ki se bodo udeležili tekmovanja. Vsega skupaj bo nastopilo 12 mladinskih enajstoric, od katerih jih bo 7 italijanskih. Italijo bodo zastopale enajstorice Milana, Juventusa, Torina, Bologne, Rome, Sampdorie in Carlin’s Boysa. Iz tujine pa bodo prisotni v Sanremu igralci Spartaka (Mo-ikva), Birminghama, Sportinga (Lizbona), zmagovalka švedskega mladinskega prvenstva (finale bo 9. avgusta v Stockholmu), Augsburga in Partizana (Beograd). JADRANJE TRST, 22. — Posadka jadrnice razreda RORC ::Mila 11», včlanjena pri tržaškem Adriaco Club je pod vodstvom Rovlne zmagala na mednarodni transjadranski regati Dubrovnik - Ancona - Trst. Zaključna etapa Ancona - Trst se je končala z zmago jadrnice «Podgorka» last splitskega Mornarja. Regate se je udeležilo 17 posadk. Končni vrstni red je naslednji: Mila II., Marinella, Cigno Nero, An-namaria itd. Italijansko prvenstvo v dirkališčnih panogah Maspes in Gaiardoni prebredla prvo oviro MILAN, 22. — Prvi večer italijanskega kolesarskega prvenstva v dirkališčnih panogah, se je zaradi močne plohe predčasno zaključil. Na sporedu so bila izločilna tekmovanja profesionalcev v hitrostni vožnji. V prvi skupini je italijanski prvak Maspes izločil s časom 11”4 Arientija in isto se je posrečilo svetovnemu prvaku Gaiardoniju v drugi bateriji, kjer je imel za nasprotnika Lombardija. Njegov čas je bii 12”2. Pred nastopom profesionalcev so izvedli polfinale \ hitrostni vožnji verjetnih olimpijcev (amaterjev). V prvi je Damiano izločil Carnelli-ja. v drugi pa Pattenella Turrinija. Na sporedu je bil tudi finale v zasledovalni vožnji amaterjev za trak «Umberto Dei». Po ostri borbi je s časom 4’59" in s povprečno hitrostjo 48,170 km na uro zmagal Rancati pred Donelli.iem. POKAL RAPPAN STOCKHOLM, 22. — V tekmi za pokal Rappan ie domači Malmoe premagal atenski Panionos 5:1 (2:1). * * * KOŠIČE, 22. -- češkoslovaška e-najstorica iz Košič je nocoj premagala v tekmi za pokal Rappan Wie-ner 3:2 (2:1). MiiimfiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimmiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiuiiiiiiiimiiiiffii NA CESTI MADRID - LA C0RUNA Trener Genoe Santos se je smrtno ponesrečil r Vračal se je z dopusta v Italijo MADRID, 22. — Trener nogometne enajstorice Genoa Argentinec Beniamin Cesare Santos je umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je pripetila sinoči na cesti Madrid-La Coruna. ■ Santos je v torek zjutraj odpotoval iz La Corune v spremstvu žene in obeh hčera in se je z avtom namenil v Madrid, od koder je nameraval z letalom nadaljevati pot do Genove. Pri nesreči sta se ranili tudi obe hčerki, od katerih je ena imela težje poškodbe. Med- Za nogometno prvenstvo A lige 1964-65 Nova in stara imena ATALANTA Trener: VALCAREGGI (prejšnji Ceresoli) NAJETI IGRALCI Petroni in Bolchi (Inter), Landoni (Lazio), Battaglia (Juventus), An-guilletti (Solbiatese). PRODANI IGRALCI Domenghini (Inter), Christensen (Lazio), Setti in Bertoni (Pro Pa-tria). POSTAVA 1963-64 Cometti (Pizzaballa); Pesenti, No-dari; Nielsen, Gardoni, Colombo; Domenghini, Milan, Calvanese, Me-reghetti, Nova (Magistrelli). VERJETNA POSTAVA 1964-65 Cometti (Pizzaballa); Pesenti, No-dari; Bolchi (Nielsen F.), Gardoni, Colombo; Battaglia, Landoni, Petroni, Mereghetti, Nova (Magistrelli). BOLOGNA Trener: BERNARDINI (potrjen) NAJETI IGRALCI Maraschi (Lazio), Bui in Muccini (Spal), Turra (Catania), Fara (Ales-sandria). PRODANI IGRALCI Renna in Marini (Lazio), Demarco (Vicenza), Lorenzini in Cimpiel (Brescia), Ragonesi (Alessandria). POSTAVA 1963-64 Negri; Furlanis, Pavinato; Tumbu-rus, Janich, Fogli; Perani (Renna), Bulgarelli, Nielsen, Haller, Pascutti. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Negri; Furlanis, Pavinato; Tumbu-rus, Janich, Fogli; Perani, Bulga-relli, H. Nielsen, Haller, Pascutti (Maraschi). CAGLIARI Trener: SILVESTRI (potrjen) NAJETI IGRALCI Nene (Juventus), Gallardo (Milan), Cera (Verona), Visentin (Bari), Nic. colai (Torres Sassari). PRODAN IGRALEC Torriglia (Livorno). POSTAVA 1963-64 Colombo; Martiradonna, Tiddia; Mazzucchi, Vescovi, Longo; Torriglia, Greatti, Cappellaro, Rizzo, Riva. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Colombo; Martiradonna, Visentin; Cera (Mazzucchi), Vescovi, Longo; Cappellaro, Greatti, Nene, Gallardo, Riva. CATANIA Trener: DE BELLA (potrjen) NAJETI IGRALCI Rozzoni (Lazio), Facchin in Fan-tazzi (Reggiana), Badiani (Cesena), Di Giacomo in Codognato (Inter). PRODANI IGRALCI De Dominicis (Reggiana), Battaglia (Atalanta), Turra (Bologna), Fanel. lo (Napoli), Miranda (Juventus). POSTAVA 1963-64 Vavassori (Branduardi); Lampredi, Rambaldelli; De Dominicis, Bicchie. rai, Magi; Danova, Biagini, Fanello (Miranda), Cinesinho, Turra. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Vavassori (Branduardi); Lampredi, Rambaldelli; Magi, Bicchierai (Codognato), Fantazzi; Danova, Biagini (Rozzoni), Di Giacomo, Cinesinho, Facchin. FIORENTINA Trener: CHIAPPELLA (potrjen) NAJETI IGRALCI Morrone (Lazio), Orlando (Renna), Bertini in Balsimelli (Empoli), Pao. licchi (Verona). PRODANI IGRALCI Seminario (Barcellona), Lojacono (Roma), Canella (Messina), Petris in Bartu (Lazio), Salvori (Roma). POSTAVA 1963-64 Albertosi; Robotti, Marchesi (Ca-stelletti); Guamacci, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Maschio (Canella), Petris, Benaglia (Lojacono), Seminario (Bartu). VERJETNA POSTAVA 1964-65 Albertosi; Robotti, Marchesi; Guar. nacci, Gonfiantini, Pirovano; Hamrin, Maschio, Orlando, Bertini, Morrone. tem ko je Santos umrl takoj po sprejemu v bolnišnico v Medina del Čampo, so njegovo hudo ranjeno hčerko odpeljali v spremstvu sestre in matere v polikliniko Valladolida. Beniamin Cesare Santos se je rodil 1924. leta v argentinski pokrajini Santa Fe. Spočetka se je skupno z očetom zaposlil kot pek, kasneje pa se je posvetil nogometu in je igral kot polkrilo v enaj-storici Rosaria. S 25 leti se je preselil v Turin, dve leti kasneje, t.j. 1951. leta, pa je prestopil k Pro Patriji, ki je tedaj igrala v A ligi. Kasneje se je posvetil trenerskemu poslu in se je v glavnem ba-vil s pripravami mladih nogometašev. V lanski sezoni je treniral Genoo in vodstvo kluba mu je tudi za letošnjo sezono poverilo nalogo trenerja. Vest o tragični smrti je žalostno odjeknila tudi v Bustu Arsi-ziu, kjer je Santos deloval in stanoval dolgo let in kjer se je poročil z domačinko Liliano Milani, ki mu je rodila dve hčerki. SKOKI V VODO RHEYDT, 22. — Nemški državni prvak v skokih v vodo (naslov si je osvojil v nedeljo) Klaus Bielke se je med treningom za tokijsko olimpiado smrtno ponesrečil. Bielke je treniral skoke s trimeterske skakalnice, ko je padel na plavalko, pri čemer si je zlomil hrbtenico. Skakalec je umrl nekaj ur po sprejemu v bolnišnico TV ZA OLIMPIADO RIM, 22. — Italijanom bo dana možnost, da bodo eno uro dnevno prisostvovali preko televizijskega ekrana dogodkom na tokijski olim. piadi. To bo mogoče s pomočjo satelita «Synoom 3», ki ga bodo avgusta izrecno izstrelili za televizijski prenos olimpijskih iger. Evropska televizijska zveza (UER) je sklenila sporazum za prenos z ameriško družbo Coinunication Sateili-te Corporation (COMSAT). Prenos bo v večernih urah. iiiiiiiihii in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii iiiiiii n im milili 111111111111111111111111 iiiii n iiiiiiiiHiiiiHiiiirtuMiiiiiiiiiiiaiHiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiii Rekorderja na smučeh V Cervlniji (Breuil) je bilo v preteklih dneh kaj nenavadno tekmovanje smučarjev. Cela vrsta zimsko oblečenih tekmovalcev in tekmovalk je skušalo doseči svetovni rekord na 1 km dolgi poti, ki so jo prevozili po določenem zaletu. Med moškimi je tega dosegel Italijan Luigi Di Marco, ki je zabeležil hitrost 174,757 km na uro, s čimer je odnesel naslov Američanoma Dorworthu in Vaughanu, ki sta ga branila s 171,428 km. Pri ženskah pa je bila najhitrejša Avstrijska Christl Staffner, ki je progo prevozila s hitrostjo 143,027 km na uro. Na sliki zmagovalca po končanem tekmovanju. Varese — novi član A lige FOGGIA Trener: PUGLIESE (potrjen) NAJETI IGRALCI Maioli (Verona), Micelli (Catanza-ro), Tagliavini (Udinese), Favalli (Brescia), Micheli (Spal), Brotini (Inter). PRODAN IGRALEC Santopadre (Potenza). POSTAVA 1963-64 Moschioni; Bertuolo, Valade; Bet-toni, Rinaldi, Faleo; Oltramari, Gambino, Nocera, Lazzotti, Patino. VERJETNA POSTAVA 1964-85 Moschioni; Micelli, Valade; Betto-ni, Tagliavini (Rinaldi), Micheli; Oltramari, Favalli, Gambino, Nocera, Lazzotti, Maioli. GENOA Trener: ? NAJETI IGRALCI Giacomini (Lazio), Gillardoni (Napoli), Cappellini (Inter), Vanara (Alessandria), Catalano (Bari), A-groppi (Torino). PRODANI IGRALCI Meroni (Torino), Bean (Napoli), Piaceri (Lazio), Fossati (Torino), Baveni (Bari). POSTAVA 1963-64 Da Pozzo; Bagnasco, Fossati (Cal-vani); Colombo, Bassi, Rivara; Bi-cicli, Meroni, Locatelli (Piaceri), Baveni (Pantaleoni), Bean. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Da Pozzo; Bagnasco, Calvani; Colombo, Bassi, Rivara; Bicicli, Catalano, Locatelli (Cappellini), Giacomini (Pantaleoni), Gilardoni. INTER Trener: HERRERA HELENIO (potrjen) NAJETI IGRALCI Peirb (Torino), Domenghini (Atalanta), Malatrasi (Roma), Della-giovanna (Potenza), Sirena (Trevi-so), Favalli (Cremonese), Monte-fusco (Napoli). PRODANI IGRALCI Szymaniak (Varese), Panzanato in Zaglio (Napoli), Masiero (Samp-doria), Boninsegna (Potenza), Cappellini (Genoa), Di Giacomo in Codognato (Catania). POSTAVA 1963-64 Sarti; Burgnich, Facchetti; Tagnin (Zaglio), Guameri, Picchi; Jair, Mazzola, Milani (Di Giacomo), Sua. rez, Corso. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Sarti; Burgnich, Facchetti; Malatrasi, Guameri, Picchi; Domenghini (Jair), Corso, Mazzola, Suarez, Peiro (Domenghini). JUVENTUS Trener: HERRERA HERIBERTO (prejšnji Monzeglio) NAJETI IGRALCI Combin (Lione), Rosa (Napoli), Mi. randa (Catania), Mazzia (Lazio). PRODANI IGRALCI Nenč (Cagliari), Bercellino II. (Po. tenza), Rossano (Palermo). POSTAVA 1963-64 Anzolin; Gori, Sarti; Castano, Sal-vadore, Leoncini; Stacchini .(Del-1’omodarme), Del Sol, Nene, Sivori, Menichelli. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Anzolin; Gori, Sarti; Castano, Sal-vadore, Leoncini (Sacco); Stacchini, Del Sol, Combin, Sivori, Menichelli. LR VICENZA Trener: SCOPIGNO (potrjen) NAJETI IGRALCI Demarco (Bologna), Patregnani (Spal). POSTAVA 1963-64 Luison; Volpato (Zoppelletto), Sa-voini; De Marchi, Carantini, Sten-ti; Vastola, Menti, Vinicio, Del-1’Angelo, Campana. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Patregnani (Luison); Volpato, Sa-voini; De Marchi (Campana), Carantini, Stenti; Vastola, Menti, Vi. nicio, Dell’Angelo, Campana (Demarco). LAZIO Trener: MANNOCCI (prejšnji Lorenzo) NAJETI IGRALCI Petris in Bartu (Fiorentina), Dotti in Fascetti (Messina), Renna in Marini (Bologna), Manganotto (Mantova), Piaceri (Genoa), Gori (Biellese), Bernasconi in Bruschet-tini (Parma), Christensen (Atalanta), Vitali (Triestina). PRODANI IGRALCI Morrone (Fiorentina), Recchia in Garbuglia (Messina), Mazzia (Juventus), Maraschi (Bologna), Giacomini (Genoa), Landoni (Atalanta), Rozzoni (Catania). POSTAVA 1963-64 Cei; Zanetti, Garbuglia; Carosi, Pa-gni, Gasperi; Maraschi, Landoni, Galli (Rozzoni), Governato (Mazzia), Morrone. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Cei; Zanetti, Dotti; Governato, Pa-gni, Gasperi; Renna, Fascetti, Petris (Piaceri), Manganotto (Christensen), Bartu. MANTOVA Trener: MONTEZ (prejšnji Bonizzoni) NAJETI IGRALCI Pagani (Messina), Correnti (Reggiana), Scesa in Trombini (Torino), Scaratti (Tevere Roma), Tac-cola (Prato), Ghizzardi (Bari). PRODANI IGRALCI Schnellinger in Nicole (Roma), Simoni (Torino), Recagni in Giagno-ni (Reggiana), Manganotto (Lazio). POSTAVA 1963-64 Zoff; Morganti, Schnellinger; Ta-rabbia, Pini, Cancian; Simoni, Jonsson, Nicole (Volpi), Mazzero, Recagni (Tomeazzi). VERJETNA POSTAVA 1964-65 Zoff; Scesa, Morganti; Jonsson (Tarabbia), Pini, Cancian; Trombini, Correriti (Jonsson), Pagani, Taccola, Mazzero. MESSINA Trener: COLOMBAN (prejšnji Mannocci) NAJETI IGRALCI Recchia in Garbuglia (Lazio), Canella (Fiorentina), Gioia (Piša), Bagatti (Lecco). PRODANI IGRALCI Fascetti in Dotti (Lazio), Canuti (Potenza), Geotti (Lecco), Beni tez (Milan), Pagani (Inter). POSTAVA 1963-64 Geotti (Rossi); Dotti, Stucchi; Be-nitez, Ghelfi, I.andri; Derlin, Fascetti, Morelli, Canuti, Morbello. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Recchia; Garbuglia, Stucchi; Cieri-ci, Ghelfi. Landri; Bagatti, Derlin, Morelli, Canella (Brambilla), Morbello. MILAN Trener: LIEDHOLM (potrjen) NAJETI IGRALCI Benitez (Messina), Salvi (Samp-doria). PRODANI IGRALCI Gallardo (Cagliari), Poppi (Alessan. dria). POSTAVA 1963-64 Ghezzi; David (Noletti), Trebbl: Pelagalli, Maldini, Trapattoni; Mora, Lodetti (Sani), Altafini, Rive-ra, Amarildo. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Ghezzi; Noletti (David), Trebbl; Benitez, Maldini, Trapattoni; Mora, Lodetti, Altafini, Rivera, Amarildo. ROMA Trener * LORENZO (prejšnji Miro) NAJETI IGRALCI Schnellinger in Nicolč (Mantova), Tamborini in Tomasin (Sampdo-ria), Salvori (Fiorentina), Dori (Ve. nezia), Flamini (Udinese). PRODANI IGRALCI Malatrasi (Inter), Orlando (Fiorentina), Sormani in Fontana (Samp-doria), Frascoli (Spal). POSTAVA 1963-64 Cudicini (Matteucci); Fontana, Ar-dizzon; Malatrasi, Losi, Carpanesi (Frascoli); Orlando, Angelillo, Sormani (Manfredini), De Sisti, Leonardi. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Cudicini; Tomasin, Ardizzon; Schnellinger, Losi, Angelillo; Leonardi, Tamborini, Manfredini, De Sisti, Dori (Nicole). SAMPDORIA Trener: ’ OCtVIRK (potrjen) NAJETI IGRALCI Sormani in Fontana (Roma), Lojacono (Fiorentina), Masiero (Inter). PRODANI IGRALCI Tomasin in Tamborini (Roma), Bergamaschi, Toschi (Brescia), Pienti (Trani), Salvi (Milan). POSTAVA 1963-64 Sattolo (Battara); Vincenzi, Tomasin; Delfino (Bergamaschi), Bernasconi, Morini; Wisnieski, Tamborini, Salvi, Da Silva, Barison (Fru-stalupi). ’ VERJETNA POSTAVA 1964-65 Sattolo; 'Vincenzi, Fontana; Masle-ro. Delfino (Bernasconi), Morini; VVisnieski, Lojacono, Sormani, Da Silva, Barison. TORINO Trpripr* ROCCO (potrjen) NAJETI IGRALCI Meroni in Fossati (Genoa), Simoni (Mantova), Gualtieri in Gerbaudo (Cosenza), Cardillo (Venezia), Ca-relli (Fanfulla), Varnier (Vittorio Veneto), Ballario in Crivelli (I-vrea). PRODANI IGRALCI Peirb (Inter), Scesa in Trombini (Mantova), Agroppi (Genoa). POSTAVA 1963-64 Vieri (Reginato); Poletti (Scesa), Buzzacchera (Teneggi); Cella (Lan. cioni), Rosato, Ferretti; Peirb, Pu-ia, Hitchens, Ferrini, Moschino (Crippa). VERJETNA POSTAVA 1964-65 Vieri; Poletti, Buzzacchera; Cella (Ferretti), Rosato, Ferrini; Meroni, Puia, Hitchens, Moschino, Simoni. VARESE Trener: PURICELLI (potrjen) NAJETI IGRALCI Szymaniak (Inter), Andersson (U-dinese), Miniussi (Triestina), Ron-danini (Pro Patria). PRODANI IGRALCI Ferrari (Udinese), Lorenzi (Pro Patria), Marchioro (Catanzaro). POSTAVA 1963-64 Lonardi; Soldo, Maroso; Ossola, Beltrami, Ferrari; Spelta, Cucchi, Traspedini, Pasquina, Vetrano. VERJETNA POSTAVA 1964-65 Lonardi; Marcolini (Soldo), Maroso; Ossola. Beltrami, Soldo (Ron-danini); Spelta, Szymaniak, Traspe. dini, Pasqutna, Andersson. A. R. m Venček vedrih :