»»proletarec" je
delavski list za
misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Organ Y ugnala v Federation, S. P.--Glaitilu Jugoslovanske Socialistične Zveze
— glasilo — prosvetne matice j. s. z.
JT.—NO. 1445.
CHICAGO, ILL., 22. MAJA <May 22), 1935
• t*
PuHUbrd weekly .t U. k M t.
LETO — VOL. XXX.
NASILNA DEJANJA POD KRINKO PATRIOTIZMA
UNIJE IN STAVKARJI PREDMET NAPADOV
PROPAGANDA REAKCIJE ZVRAČA KRIVDO ZA KRIZO NA 'RDEČKARJE'
Izgoni, umori, razbijanje shodov, aretacije in druga nasilja nad delavskim gibanjem
NASILJA prihajajo v tej deželi skozi to krizo v običaj celo bolj kakor pa v letih, ko je vstopila v vojno; takrat je _ smel vsakdo oklofutati kogarkoli in potem priseči, da je to storil v obrambo ameriške zastave.
Zdaj ni vojne; nobena dežela nam ne preti z invazijo. A kljub temu sejejo reakcionarji med maso drhalsko razpoloženje— čei*, sovražnik je tukaj — zapopaden v rdečkarjih — ki irtjtkajo delavce v stavke, odvračajo povrnitev prosperitete. blatijo in ogrožajo ustavo, odvzemajo Amerikancem službe in' relif in hlapčujejo Moskvi, kjer
PRIZORI NASILJA S KUBE
J
je najbolj odvratna vlada na svetu.
karji v Sacramentu, Los An-gelesu, v Decaturju, 111. itd..
Vsa ta propaganda lažneja brez konca in kraia
"patriotizma", ki kontrolira deželo popolnoma, je naperjena edino proti delavskemu razredu. Ne zoper komuniste kot take — ampak njen namen je preprečiti organiziranje ameriških delavcev v unije — negle-
de kako so konservativne, koriščevalcem sd nevarne glede na svoje politične in socialne nazore, zato pa se je A-neriška trgovska komora tudi toliko trudila, da bi^ugonobila Wagnerjevo predlogo za urav-nanje odncšajev med delavci in delodajalci.	j
Dočim ekonomski razvoj for-sira novo razmerje, so pa delodajalci že vedno drže nazorov iz pred desetletij in zahtevajo "svobodne odnošaje". Vladna kontrola in vladno reguliranje industrije jim je "boljševizem". Za delavca zahtevajo svobodo (?) ,da se sam odloči za unijo katero "on" hoče, ali pa nobeno; ob enem so v ofenzivi za črtanje vseh določb v ^programu new deala, katere smatrajo za
Kaj pomagajo delavcem "na-vduševalni" revolucionarni govori demokratov in naddemo-kratov, kakor sta Huey Long in "father" Coughlin, če pa pada po njih v vsakdanjem življenju isti bič, kakor poprej!
nijo
Kuba, ki je bila v vojni m«d Zed. državami in Spa« "osvobojena", je danes ie prav tako podložna, kakor nekoč, kajti iikorisčevalci »o jo vladali prej in po-| sneje. V prošlih par letih se ljudstvo Kube muči, da se
bi osvobodilo te more. toda to je napor, ki so mu v oči-fled mogočnosti ameriškega kapitalizma, kateri je fak-* lični gospodar Kube, ne posreči. Na sliki je prisor, ko vladni vojaki streljajo v smrt obsojene upornike.
Iz"| Vzrok temu stanju je razre-ne'| dni gospodarski sistem. Socialistična stranka je za odpravo razredov. Dokler bo vladal razred izkoriščevalcev, ostanejo razmere v bistvu nespremenjene. Delavci, pridružite se stranki, ki je za korenito odpravo
Češki Nemci za nacije
75 odstotkov čeških Nemcev je pri prošlih volitvah v parlament dne 19. maja glasovalo za nacijsko stranko in le 25 odstotkov za druge stranke. Napredovali so tudi češki fašisti na račun drugih reakcionarnih Francijo nemogoča, kajti nihče strank. Stranke, ki so za ohra- ne bi smatral takega predloga nitev demokratske oblike vlade resnim ne v eni ne v drugi de-
Zveza med Francijo in sovjetsko Unijo ustvarila novo ravnotežje v Evropi
Čehoslovaska se pridružila dogovoru. — Komunisti v Franciji morajo v novo orientacijo. — Socialisti ostanejo nasprotni militarizaciji.
Vnanja politika sovjetske U- Francijo je bila načelno prav nije se je v prošlih desetih letih tako nenaravna, oziroma celo stopnjevaje temeljito spreme-i bolj^kakor pa je današnja zvenita. Pred 10. leti bi bila celo misel na zvezo kapitalistične Francije z USSR in slednje s
Dogovor med Francijo in USSR določa, da si bosta vzajemno pomagale, ako bo ena ali druga napadena. Francoski vojni aparat pride v tem slu-
je «— nezadostno razširjen de lavski tisk.
Kapitalistična propaganda v tej deželi se ob vsaki priliki pobaha z demokracijo, s svobodo govora, tiska in zborovanja. V resnici deluje kolikor je v njeni moči za korumpiranje volitev in za okrnjenje civilnih svobodščin.
V Madisonu, Wis., so fašistični "patrioti" razbili prošli teden shod dijakov Lige za indu-strialno demokracijo, ki je socialistična organizacija. Par njenih vodilnih članov so vrgli v bližnje jezero. Liga za indu-strialno demokracijo ne propagira nasilja, toda poslužili so se &a patrioti pod krinko, da se bojujejo zoper "rdeča" študen-tovska društva, katera propa-ffirajo nasilno strmoiglavljenje vlade.
Galiup v New Mexici je druga
in za socialne pridobitve, so o-stale v večini in prejele 10 od-
kakor pri prejšnjih volitvah.
kvarne "prosperiteti" in pri
stranske — to je, v prid IjuJ-i^*1'^ * x ,
J ' H J jstotkov več glasov
Kapitalistična propaganda razglaša danes vse stavke za delo komunistov in nevv deal za največji polom, če je nevv deal polom, tedaj imajo delavci vsekakor dovolj vzroka stavkati v boju za izboljšanje razmer. Ampak kako to, da isti delavci tako radi verjamejo in se vja-mejo propagandi, katera jim
želi. In tisti, ki bi kaj takega predlagal, bi bil smatran za izdajalca v eni kot drugi.
Zveza predvojne Rusije s
za. Francija je bila dežela demokracije in liberalizma, in njena himna Marseljeza. V j čaju na pomoč tTSSR, ali pa carjevi Rusiji pa so propaga- slednja Franciji, ako bo ta na-torje francoskega vladnega si- padena. Temu njunemu dogo-stema tirali v Sibirijo, v ječe, voru se je prošli teden pridru-• na vislice in pred pu^ke.	žila tudi Cehoslovaška. Vablje-
KONVENCIJA W0RKMEN'S CIRCLE V POMOČ DELAVSKIM USTANOVAM
Jubilejna konvencija pod-|žrtvam fašizma v Evropi itd., porne organizacije Workmen'sjje prispevala $61,900. Circle, ki se je vršila v Nevv IIničesar dobregav JVzrokLYbrku, je trajala teden dni.
Ukvarjala se je mnogo tudi s frakcijskim bojem v newyorški soc. stranki. Prevladovala je skoz in skoz struja, ki odobrava stališče večinske frakcije newyorške stranke. Konvencija je priporočila izmed angleških socialističnih listov posebno Nevv Leader, kateremu je spet prispevala precejšnjo vsoto. Socialističnim listom, stranki in raznim židovskim delavskim ustanovam, dalje v pomoč
Sprejela je resolucijo, s katero apelira na eksekutivo am. soc. stranke in na odbor soc. stranke v Nevv Yorku za enotnost stranke, v kar je potrebna sprava obeh spornih
Novoizvoljeni predsednik Nathan Chanin je izjavil, da je pristaš demokratičnega socializma in bo propagiral zanj. Delegati takozvane "militantne" frakcije so nasprotovali njeigo-vi izvolitvi. Dobil je 651 glasov, proti njemu pa jih je glasovalo 219. Vseh delegatov je bilo okrog 900.
Načelno, z ozirom na geslo francoske revolucije, "svoboda, enakost, bratstvo", je torej USSR Franciji danes bližje, kakor prejšnja. A kljub temu je zveza med njima nenaravna, kajti ena je za ohranitev in u-trditev^ kapitalizma, druga pa ga hoče iztrebiti.
Carjevo Rusijo in Francijo je spravila v zvezo bojazen pred kajzerjevo Nemčijo. Sedanjo Rusijo in Francijo pa je potisnil v zbližanje in zvezo Adolf Hitler s svojimi imperialističnimi ambicijami.
Veliko ljudi ne verjame, da je Hitlerjeva Nemčija sovjetski Uniji sploh v čem nevarna, kajti med njima je velika Poljska, in pa baltiške republike, dočim Francija meji na Nemčijo. Toda v Moskvi razumejo, kaj je storila Nemčija med svetovno vojno z Belgijo. Isto se lahko posreči Hitlerjevi Nemčiji z obmejnimi državami, ako se odloči za vojno s sovjetsko Rusijo.
ne so v sprejem in razširjenje te pogodbe tudi Poljska, baltiške dežele in — Nemčija.
Dasi je zveza Francije in sovjetske Unije obrambnega značaja proti Nemčiji, želita obe, da pristane v skupni dogovor tudi "tretji rajh", ker bi se s tem odrekel nadaljevati s pripravami za osvojevalne konflikte.
Ko je bil pretekli teden francoski vn&nji minister Pierre La-val na diplomatičnem obisk« v Moskvi, so ga sprejeli z velikimi častmi. Banketa njemu v čast se je udeležil tudi .Tosip Stalin, istotako posvetovalne konference.Reprezentanti francoskih časopisov, ki so bili z Lavalom v Moskvi, so poročali, da je Laval navedel med svojimi pogoji za zvezo tudi zahtevo, da kominterna vpliva na komuniste v Franciji, da prene-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
iami s špijonažo
VOHUNSTVO BO USPEVALO, DOKLER OSTANE KAPITALISTIČNA DRUŽBA
Špijoni v vseh vladah in armadah. — Značilen slučaj v USSR. — Smrtne kazni zla ne odpravijo
V PARIZU Je l)ila nedavno zaključena, oziroma potlačena obravnava proti krdelu vohunov, ki so špijonirali, kakor je trdila obtožnica, v prid sovjetske Unije. V Nemčiji so pred nekaj tedni odsekali glavo dvema plemkinjama, ker sta pomagale z informacijami o tajnostih nemške armade in nemških arzenalov poljskemu častniku, o katerem je nemška tajna služba dognala, da je špijon poljskega vojnega ministrstva. Na Poljskem so zajeli špijonski krožek, ki je izvrSeval enako služb« PTtet Hitlerjeva vlad*'.
V	Zed. državah aretirajo tu pa tam kakeiga Japonca, ko litro zasumijo, da ni težak, za kakršnega se predstavlja, am-
rpak tehnični veščak japonske armade, čigar naloga je izvedeti za skrivnosti ameriškega oboroževanja.
špijonaža je tako staro sredstvo, kakor organizirana človeška družba. Ampak današnja vohunska služba je že "umet-~ nost", kajti vlade najemajo za špijone ljudi, ki se znajo pretvarjati, ki obvladujejo čimveč jezikov, ki so pretkani in tehnično ter politično naobraženi.
V	zasledovanju špijonov so vlade običajno jako oprezne. Poljaka in Nemčija sta danes v zelo prijateljskem razmerju. Zato je Hitlerjeva vlada obsodila v smrt le nemške državljane, oziroma državljanke, ki so pomagale poljskemu špijonu, dočim državljanom poljske republike ni storila drugega, kot da jim je naložila zaporno kazen.
Vsaka vlada natančno ve, da so druise vlade zastopane v njeni deželi ne samo s poslanikom in konzuli, ampak tudi z najspretnej&imi špijoni. Vsaka se potrudi, da vrača milo za drafco.
V	reviji Nation z dne 8. maja piše Louis Fisher, kako se je Poljski posrečilo uriniti svojega špijona na enega najbolj odgovornih mest v sovjetski Uniji.
On opisuje, kako je sovjetska tajna policija nerodno postopala, ko je izzvala škandal z aretiranjem petih inženirjev neke angleške komisije, v katerem je sovjetsko sodišče areti-rancem sicer dokazalo krivdo, toda škodo je imel sovjetski uvoz v Anglijo in pa odnošaji med obema deželama. Kadar kaka vlada zasledi špijone druge države v svoji deželi, lahko dvigne veliko prahu, toda prizadeta vlada se bi lahko branila s tem argumentom: Vj ste zasledili naše špijone in zdaj vpijete ter se zgražate. Ko bomo mi prišli na sled va!;im vohunom, bomo enako vrnili.
i
V	slučaju poljske špijonaže v sovjetski Uniji pravi Louis Fisher med drugim:
"L. 1920 je maršal Pilsudski udri s svojo armado v sovjetsko Ukrajino in okupiral njeno mesto Kijev. Sovjetski armadi se je posrečilo vpadalce odgnati in jih pognati v beg, dokler nista dospeli obe armadi pred Varšavo. Z rdečb armado sovjetske Rusije je prišel v Poljsko tudi mladi ukrajinski komunist z imenom Konar. Ko so bile sovjetske čete v Poljski premagane, je bil med ujetniki tudi Konar. Ko je poljska oblast uvidela, da ima med komunisti v Ukrajini zaupno mesto, je zaseigla vse njegove dokumente, ga gnjavila skozi več dni z vprašanji o najmanjših podrobnostih, poizvedela o vseh njegovih znancih, sorodnikih in njegovem delu, o njegovih razvadah itd., in ko je izvedela vse, ga je spravila spoti. Konar — lojalen sovjetski Liniji, je bil skrivoma ubit. Toda javno ga je pol jska vojna oblast izpustila, oziroma mu dala priliko "pobega". Toda ta "Konar" je bil treniran poljski špijon, ki je svojo vlogo mojstersko igral. Vrnil se je v sovjetsko Rusijo v vlogi junaka. Pravil je, kako je ukanil-Poljake, izdal precej njihovih "skrivnosti", ki so (bile sovjetski vladi itak znane, in tako se je rinil po lestvi višje in višje.
V	nekaj letih je postal ta špijon poljske vlade — podko-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
NESREČE SO PRIVILEGIJ DELAVCEV
NOV USPEH VZAJEMNEGA DELA
Konference v VVaukeganu se udeležilo 36 delegatov. — Triumfalna vprizoritev "Rdečih rož"
primera. Poboji, umori in u ffrabljenja so sredstva, ki se jih ; in svoja življenja privatni interesi že par let po- nagrabi čimveč profita »lužujejo s pomočjo naščuva-1 riščevalce. nih domačinov v boju proti organiziranim rudarjem. Nobena oblast jim ne pride na pomoč.
Enaki vpadi proti dclavcem se dogodili v mestu Racine, v Chicagu, v Toledu, nad dninarji v Arkansasu,	stav-
Med tem ko se bogati troti; smatra za "novice". Pač pa je zabavajo s potovanji in obiski "novica", kadar si mlada mili-lokalov, kjer se udajajo razuz- Jonarka Barbara Hutton, ki'še danostim, med tem ko se lahko- ni. nikdar de,a,a 7a Preživlja-žive hčere multimilijonarjev|nmenja HVOje*a >inca' "poročajo" s "knezi ci", tvegajo dela
lila zlat rudnik. Tri izmed pet- sti, ki pričajo, da je sloj, ki u-
in''tiri desetih rudarjev so rešili, stvarja bogastva, oropan vsega
v	; i * , .. ,. in v slučaju brezdelja izročen
v (4iicagu je končala živi je- .	. J
ni«	, a i Hiegotovosti m pomanjkanju,
nje ?obi in svojima hčerkama . v. , .	. . „ ;
doč m se bogataši s svojimi dru-
re-u. Pa., je padla na vzpenja-j Vsled "zamrznjenosti" prihran- *c dobi za dena^
Vesti o samomorih starih de-J v premogovniku skala in u- kov je bila brez sredstev.	pravM^kak Huey' Long* ali° du-
lavcev, ki si končava jo življe- bila sedem premogarjev.	fn pntpm bj ]ahko nayed|. cfi ^^ rou|fh,|n> ' amp'ak od.
nja, da se otmo bedi in zavrže- Eksplozija v premogovniku i„ vrsto vesti o pretepanju in j pravi jih lahko le delavski ravnosti,^	|	\e 7;a"| pobijanju delavcev v stavkah, red, ko se odloči za strmoglav-
o sodnem preganjanju organi- ljenje kapitalizma in za novo|
nje, da jih li*ti še komaj ome- prla izhod 99 delavcem in de njajo. Poškodbe in smrtne ne- lavkam. Le nekatere so rešili, sreče pri delu se že dolgo ne { V Johannesburgu je voda za-
zatorjev, ki vabijo delavce v gospodarsko uredbo, ki jo ime-unije, in vse polno drugih ve- nujemo socializem.
Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice ter prireditev pod okriljem kluba št. 45 JSZ v nedeljo 19. maja v VVaukeganu Je bila nova manifestacija našega vzajemnega dela. Chas. Pogorelec je predsedoval zborovanju in Max Marolt je hrt zapisnikar. Tajnica Frances Za*kovšek je poročala o delu konferenčne organizacije od prje^njaga do tega zborovanja in o uspehu prejšnje prireditve.
Na tem zborovanju je bila posebno dobro zastopana poleg drugih tudi milvvauška naselbina, še bolj pa na priredit-
vi popoldne, na kateri je dramski odsek kluba št. 1 v-prizoril dramo "Rdeče ro<že". V moralnem oziru je bila ta prireditev popolen uspeh in tudi brez prebitka ne bo.
Iz prebitka prejšnje prireditve je Konferenca že takrat prispevala $50 v agitacijski sklad JSZ. zdaj pa $25.
Prihodnja konferenca bo enkrat v jeseni spet v VVaukeganu, ker je centrum tega okrožja. Za tajnico je bila ponovno izvoljena France* Zakovšek.
Več o tem zborovanju in prireditvi bo v prihodnji številki v dopisih.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
____lwUj« Jufotiovaaska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. *
NAROČNINA v Zedinjcnih državah za celo letu |3.00; za pol leta $1.75; za
četrt leta $1.00. ___Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $^.00.
Vai rokopui U Otfla»i morajo hiti v naivni uradu najpozneje do pondeljka
_ popoldne za priobčitcv v številki tekočega tedna.
KAJ JE PROPAGANDA IN KAJ ZAVAJANJE?
P R t) L E T 1 R E C
Published every Wedneaday by the Yu gos lav Workmen\s Puldinhing Co., I
Estad>lihhcd 1006.
----—--Jl!E-1. j.------. t '- ___
fditop................................Frank Zaitz.
Buainess Manager.................Charli-*.Pogorelec.
Assbtant Butiineas Manager.............J„hn Rak Jr.
ne.
SUB8("RIPTION RATE3: United States: One Vear $3.00; Six Months $1.75; Three Months $100. __Foreign Countrias. One Vear $3.50; Six M,>nth» $2.00.
P R O L L T A It E C 77
WEST 26TH STREET	CHICAGO, ILL.
T.lephon.: ROCKWELL 2864.
Poslanec Tinkham slepomiši
"Patriotične" organizacije, VV. R. Hearst v svojem časopisju, ter tu in tam kak kongresnik. zahtevajo, da vlada Z od. držav prekine diplomatične odncšaje s sovjetsko Unijo.
Za Azrok navajajo, da sovjetska vlada z njenim komisarjem Maksimom Litvinovom vred ni držala obljube.
Kakšne obljube? Zagotovila, da se Moskva s svojo tretjo internacionalo ne bo več umešavala v notranje zadeve te dežele m da se bo po tem ravnala tudi ameriška komunistična stranka.
Sovjetska vlada je obljubo držala. Komunistične stranke niso več tako disciplinirane kot pod Zinovjevom. Moskva jim le nalaga, kaj ne smejo početi, ne pa, kaj morajo storiti. Prej je bilo o/bratno. Nedvomno kominterna Se podpira svoje sekcije finančno, kajti kako naj bi bile drugače sploh v stanju eksisti-rati z aparati, ki so v razmerju s številom članstva izven vsake proporcije.
Kljuib temu pa so trditve ameriških patriotov gorostasne. Poslanec Holden Tinkham (republikanec iz Mass.), je dne 14 maja v kongresu vpil, da je treba proti "rdečkarski" nevarnosti nekaj ukreniti, in ta "nekaj" naj bo odpoklic ameriikega poslanika in vsega njegovega štaba iz Moskve. Na kratko, Zed države naj spet zbrišejo USSR z zemljevida.
Kongresnik Tinkham je zelo nespreten "državnik". V svojem govoru proti sovjetski Uniji je bil toliko nepreviden, da je krivdo za stavke, izigrede, poboje in gospodarske polome pripisal skoro popolnoma nji. Vsakdo, ki ima v gospodarstvu količkaj znanja, razume, da je sovjetska Unija za gospodarski kaos v Zed. državah toliko kriva, kakor so bile Zed. države krive katastrofalne suše, ki je parkrat prizadela sovjetsko Unijo.
Tinkham se je končno izdal tudi s sledečim stavkom v svojem govoru:
. .S tem mislim predvsem točko 7-a v NIRA, ki je delodajalce proti njihovi volji prisilila priznati zastopnike revolucionarnih industrialnih unij in se pogajati z njimi. . ."
Nobena izmed obstoječih industrialnih unij v Zed. državah ni "revolucionarna v smislu, kakor se v delavskem gibanju tolmači to označbo. Ampak po Tinkhovem mnenju je skrajno "revolucionarno" že to, da se delavci v avtni, tekstilni, premogovniški in nekaterih drugih industrijah upirajo proti izkoriščanju toliko, da izražajo svoje nezadovoljstvo s stavkami.
Recimo, da bi kongres in administracija sprejela zahtevo Tinkhama in drugih "patriotov" ter prekinila diplomatične odnošaje s sov j. Unijo. Mar bi to pomenilo konec krize? Konec stavk? Konec nezadovoljnosti v Zed. državah?
Samo kak poslanec, kakršen je Tinkham, tbi mogel verjeti v take gluposti. Očividno je, da Tinkham verjame — ampak kar on propagira, je drastičen boj proti ameriškemu delavstvu, ker se združuje v'unijah in s stavkami izraža svoje zahteve. To je nelojalno. Dolžnost delavcev je ubogati in se zadovoljiti s plačo, kakršno jim nudi gospodar. Kdor hoče več, je prevratnik in Tinkham bi iga poslal na vislice, če bi imel diktatorsko moč.
Čine, češko prireditev isti čas Prec|avanja jn diskuzii« 1,1 cirkus v VVheelingu.	y ang,eikem odgA™
Vse priznanje klubu št. 11, odib^ru. iigralcem in drugim, ki su pomagali, da je bila taka prireditev mogoča.
Louia Pavlinič.
Brookwoodski igralci v Chicagu
Chicago. — V ne leljo večer 2. junija bomo v Chicagu imeli priliko videti dramsko skupino brookvvoodskih igralcev, ki po-i ujejo iz mesta v mesio iu igrajo, pojo ter recitirajo pre l delavskimi skupinami. So nekak-<rn ;>«»tni«ui delavski teater. V Ifrkftjcu bodo igrali po i av§pl-cijo okrajne socialistične stranke in delavske šole. Program se bo vršil v Labir Lyceumu (v dvorani VVorkmenVs Circle) na Ogden in Kedzie.
Program te skupine ima še posebno zanimivost za tiste a-
To »lik« i« neke knjižnice v »ovjeUki Uniji to pri- men .like apel na delavce sa pridobivanje snanja. Na	»"»teiske skupine, kj Se ukvar-
obcili ronoji ameriški listi, zaradi napisa v nji (vidite ga	ravno, da ameriškemu kapitalitmu to ne ugaja, ker jr jajO Z dramatiko, na primer
na desni), ki pravi, da je snanje tujega jeiika močno	izobraževanje delovnega ljudstva v razrednem djha Za lia' dramski krožek kldba
iredstvo v borbi sa življenje. Protisov jetska propaganda	skrajno sovražen in hoče ta račin v* g oje preprečiti s	J j|j seveda tudi Za našo pU-
take slike in gesla izrablja v net* n ju sovraštva proti	friismom preje prodno se bi utegnilo ljudstvo predra- kKLt/a V L-^UL-n	™
/sem nasprotnikom sedanjega sistema. V resr ci je po-	miti.	0I1K,?; \ K0llK0 *e nJin Program
__-__ __K«1 I < L i i t n /I II n .11 U r<i Ki /i n i vi i U
—- razlikuje od naših običajnih programov? V čem se ločijo
iskov
"Ako bo jugoslovanska vlada dovolila taki delegaciji ob-,bili veseli uspeha. Zahvaljuje- V V.. * , ! ,
ati ječe in delovati v Jugoslaviji za osvoboditev političnih J jo se za sodelovanje soc. pevJ , , Tu »"m11 - - -	-	'	J	' igralcev? Vse to bomo lahko
jetnikov, bo to nekaj izrednega, kajti do zdaj ni se nobena vla- skemu zboru Zarja , pevcem	w - j " •••••j
. i	.. • presodili prvo nedeljo zvečer v
in pevkam zbora Delavec in
da privolila, da bi kritikujoče in propagandistične komisije iz drugih držav preiskovale njene ječe in stanje političnih jetnikov. Niti jim ni če nobena odo/brila potnih listov v ta namen. Izjeme so bili le nekateri pisatelji in žurnalisti, katerim pa so vlade oziroma uprave jetnišnic pokazale le toliko kolikor je prijaio njim.
Mi smo za osvoboditev razrednih delavskih borcev iz ječ v vseh deželah in v ta namen podpiramo vsako akcijo, ki služi temu namenu.
Omenjeno podvzetje pa po našem mnenju ni zamišljeno s tega stališča, pač pa, da se zbere, nekaj gmotnih sredstev pod ekriljem komunistov in za njihove namene. Niti ne more biti govora o skupnosti akcije, dokler le ena skupina piše proglase, določa odbornike in urade, nato pa vabi dru/e skupine, organizacije in časopise, da pomagajo pri zbiranju prispevkov in se j. pridružijo."
kluba st. 1 JSZ
Cicero, III. — V petek 10. maja sem se udeležila seje angleškega odseka kluba «t. 1, kateri rjoluje pod imenom Social StuJy Cluib. Po *cji j c gru-davala sodružica Miss Fink, po poklicu učitel jica, ki p >u£uje na višji šolf. Govorila je o vzgoji otrok v > oli in d ma Imela je s sabo več knjig, iz kadrih je nam citirala in tolmačila učni sistem, s katerim se vpji. va na odgojo učencev. Izvajal* je, da .^e ta šolski sistem Irži plitvoati in patriotizma, kakr-šenje po godu privilegiranemu sloju.
Rekla je, da je enako površna tuli vzgj|a doma. .-JlaiSi se bore za preživljanje druž.nt, mladina pa dorašča in se brigi s star' i vred bolj za zunanjost kot pa duševno oblikovanje, k, kuje značaje. Značaj pa je tisto, kar dela človeka lepega in velikega. Ker učenec ni vzj> jen v socialnem čustvovanju, pride po skončanju šole v življenje brez razumevanja vzrokov, pa si ne zna razložiti, čemu kriza, brezposelnost in drij-ge nadloge.
„Starši lahko ta nedostatek popravijo s svojim vzgojeva-
0 SLAVN0STI TRIDESETLETNICE "PROLETARCA" V GIRARDU
drugim gostom iz Clevelanda. Človek sploh ne more dobiti
prave besede, da bi izrazil svo- začenja s petjem in konča _______________________
ie vzradoščenje tako, kakor ga s Petjem, poleg tega so pa vmesjsoc^jni problenf— za vpraša-čuti. Rečemo le, da v skupnosti j tri pevske točke. Nadalje so,nje socialne vzgoje — tako lahko vse premoremo.	tri kratke enodejanke, ki tpor-
Priznanje in zahvala udele- j tretirajo delavske boje. Ime žencem iz Sharona, Salema, Prve Je "Model 7a" in se VVarrena, Youngstowna, Go- nana a na življenje avtnih de-vvande in seveda rojakom in ro lavcev ter njih stavko. Druga jakinjam v Girardu, ki so nas l'e "Puppet Shows— Who's posetilkter pomagali k lepemu Hooey?". Na živ način poka-moralnemu in gmotnemu us- zuJe kontradikcije 4new deala' pehu.	ter zbija šale na njegov račun.
Tu in tam se eujc opazko— *nie tretje skice je "With Both češ, kaj bo tisti mali socialisti- Fists" in portretira lansko stav-Joni klub. ko nihče zanj ne po- ko tekstilnih delavcev. Na ra-rajtal Ta prireditev je pr.čaia.Ul,n	"patriotov" pa igral-
| da nismo osamljeni. Kljub te- ci H8 po številu) nastopijo v j mu, da nam neprijatelji žele masni recitaciji "Uncle Sam škodo, delujemo uspešno dalje VVants You", ki je satira dana
njem otrok, je rekla predavate* Pred sabo imam program, ki|jjjca
Žal, da se briga za ta važni
malo staršev.
Angle' ki odsek kluba št. 1 vrši s prirejanjem teh diskuzij in predavanj zelo hvaležno nalogo.
Po končanem predavanju in diskuziji je s. J. Rak naznanil, da ima seboj zavoj "Majskega Glasa", in apeliral, da naj vsakdo vzame namanj 3 izvode ter se potrudi, da jih razproda.
Kristina Turpin.
Girard, O.—Slavnost 30-let-nice Proletarca, ki jo je v soboto 4. maja priredil v Slovenskem domu klub št. 222 JSZ, je nad vse pričakovanje sijajno uspela, da>i smo vedeli že v naprej, da taka slavnost mora končati z ugodnim rezultatom. Ampak Če človek upošteva sedanje mizerne razmere, ne bi
paj, ni bilo nobenega sedeža več, zato so se morali tisti, ki so prišli pozneje, zadovoljiti s stojišči.
Spored je vključeval petje in govore. Nastopil je mešan pevski zbor "Zarja" iz Clevelanda, odsek kluba l.-t. 27, ki ga je množica z veseljem pozdravila. Pel je posebej tudi njegov mi-
Kaj so "nacionalni borci"?
Hrvatski komunisti v Ameriki so poslali vsem jugoslovanskim društvom apel za prispevke v pomoč. . . "nacionalnih borcev". . . v Jugoslaviji, ki jih zatira in davi "pobesnela fašistična vlada".
Akcijo eo pričeli organizirati po atentatu v Marseillesu in posebno še v času volilne kampanje v Jugoslovansko skupščino, ki so se vršile 5. maja.
Kaj komunisti smatrajo za "nacionalne" borce? Mar naj naša društva prispevajo v pomoč "ustašem" pod vodstvom Mus-solinijevega agenta Ante Pavelica? In za tiste hrvatske separatiste, ki jih je podpirala pred atentatom madžarska vlada?
_ Avstrijska vlada preganja Hitlerjeve nacije. Nekaj j i b je pobila, precej jih ima v ječah in še več v koncentracijskih kem-pah. V jeziku nemških patriotov so vsi «matrani za "nacionalne borce". Za svoj patriotizem so pretrpeli več, kakor pa Pave-ličevi "nacionalni borci" na Hrvatskem.
Šovinisti so zlo za vsak narod. Ako dobe "nacionalni borci" na Hrvatskem oblast, ne bodo postopali z zavednimi delavci in njihovimi voditelji prav nič bolj "milostno", kakor ravnajo z njimi vlade v Avstriji, Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji ali v Madžarski.
Čemu hrvatski komunisti rajše ne kolektajo v pomoč razrednih žrtev v Jugoslaviji? Zato, ker so oportunisti in izrabljajo sedanji šovinistični sentiment hrvatskega ljudstva v korist svojih financ.
Odbor, ki zibira prispevke v pomoč "delavskih in kmetskih voditeljev, hrvatskih, slovenskih in črnogorskih nacionalnih borcev", prav dobro ve, kaj počne. Ampak "namen posvečuje sredstva". Glavno je, da se dobi sredstva, ki jih potem kolek-torji lahko porabijo za karkoli. V pomoč žrtvam v jugoslovan-*kth ječah jih gotovo ne zbirajo, čeprav trde, da so jim poslali že $90.
Eden zelo zavajalnih stavkov v cirkularju, ki so ga poslali društvom, je sledeči:	" y
"Oni (delavski, kmetski in nacionalni borci) apelirajo na nas izseljence v Ameriki, da jim... izvolimo dva delegata v mednarodno komisijo, katera bi šla v Jugoslavijo in bi tam ob-iakala vse politične jetnike po kaznilnicah in pregledala njihovo stanje ter bi v imenu nas izseljencev predala vladi v Beogradu zahtevo za amnestijo za vse politične jetnike. .."
Proletarec z dne 1. maja je na sličen apiel komunistov navedel med drugimi sledeče argumente:
pričakoval tako ogromne ude-iški in nato ženski ztbor. V due-ležbe. S. F. Zaitz je prišel k tu sta nastopila Tony Podobnik nam že dopoldne. Takoj popol- in Tony Klučič od zbora "Dela-dne so pričeli prihajati gosti iz vec" iz Nevvburgha, v drugem zunanjih naselbin -n povpraše- duetu sta peli Josephine Turk vali, kje je Fr. Zaitz, kajti vsa-jin Victoria Poljšak, čuli smo kdo bi rad govoril z njimj nadalje dober kvartet pevske-O k rog 6. ure zvečer je ustavifrga zbora "Delavec" in oktet pred Slovenskim domom velik j "Zarje", /al, da ne morem na-bus, s katerim so se pripeljali I vesti imen vseh teh pevcev in
v na;ih nalogah in za naš program.
. Nikakor ne smemo pozabiti izreči priznanja kuharicam, strežajem v točilnici in vsem drugim, ki so nam na kakršen
šnje civilizacije in obenem svarilo pred novo vojno.
Iz tega obrisa je razvidno, da je ta "sho\v" striktno prole-tarski in vreden, da ga vidi vsakdo, ki se zanima za igre in
Piknik kluba st. 118 JSZ v Strabane
koli način pomagali pri delu in j dramatiko. Kot pove ime samo,
pripravah.
H koncu še priporočamo, da naročite "Proletarca" vsi, ki ga še ne prejemate, ker je vreden, da ga citate in tudi agitirate zanj. čimveč bo naročnikov in čitateljev, več bo članov in tim močnejši bomo proti reakciji.
Klub št. 222 JSZ.
pevk, ker nimam zabeleženih. Avdijenca je vsak njihov nastop »pozdravila z burnim a-
Mladi John Vchar iz Clevelanda je v angleškem jeziku a-peliral na tukajšnjo mladino, da naj pristopi v socialistični
"Zarjani" iz Clevelanda in pa nekateri člani in članice zbora "Delavec" iz Nevvburgha, O. Kmalu nato so dospeli drugi gosti iz Clevelanda v privatnih avtih — okrog 80 oseb vsega skupaj, da je nas kar presenetilo.
Nase M) i na Sharon - Farrell, Pa., je bila skoro stoodstotno zastopana. Pri li so d.) malega vsi naši sodrugi in somišljeniki ter množica drugih prijateljev. Tudi iz VVarrena je bila dobra udeležba. Iz bližnjega Youngs-towna je med drugimi prišel John Petrich, eden izmed ustanoviteljev Proletarca. Salem, O., je bil zastopan; sploh ipa iz Salema ne zamude nobene dobre prireditve, pa naj se vrši kjerkoli v tem okrožju. Iz daljne Govvande, v državi Nevv York, je prišel John Mateko-vich s »oprodo in družino. Tudi iz oddaljenih naselbin v Penni je bilo precej udeležencev, med njimi Fr. Racich, ki ima v Girardu brata in nekaj drugih sorodnikov — vsi delavsko zavedni ljudje.
Girardčani so se udeležili slavnosti rekel bi, okrog 75 odstotkov. Izmed ostalih nekateri niso prMi iz bojazni, da bi imeli z njih pomočjo še večjo udeležbo, drugi pa niso mogli priti bodisi vsled krize ali kakega drugega vzroka.
S programom smo pričeli kmalu po 8. uri. Oznanjali smo, da se prične ob 7 ker pa so ljudje še vedno prihajali, smo spored dobre pol uro zadržali. Dvorana je bila nabito polna, j ja ne bo tako kmalu pozabljen. Dasi smo znesli vse stol4* sku-j člani tukajšnjega kluba so
O sporedu priredbe v Bridgeportu
Bellaire, O. — Tistim v tej okolici, ki se niso udeležili pri-. .	redltve kluba kt.ll ^soboto 11.
plavžem in jfh nagradila po maja, je lahko žal, ker so zamu vsaki skoneani pesmi z iskre- m; snnmH lrokrSniV,	„„
nim odobravanjem.
Strabane, Pa. — Naš klub št. 118 JSZ priredi piknik v nedeljo 26. maja ob 2. pop. v Frank Drenikovem parku. Igral bo Ludvikov orkester.
Ta piknik ni namenjen samo so ti igralci dijaki in dijakinje! za zabavo, pač <pa je prirejen z
Lrookvvood Labor Collega, vsi delavci in delavke. Na dramski turnej so šli te dni, ko se je končala šola. Razdeljeni so v dve skupine, ena je odšla proti srednjemu zapadu, druga je
vidika, da omogoči organizaciji tudi nekaj prebitka. Porabljen bo v korist skupne delavske stvari.
Kvota našega kluba v unit-ed socialist drive je določena
dili spored, kakršnih se ne ponavlja. Kajti v takih naselbinah se vprizori vsako posamično igro samo enkrat. Program je bil res bogat in je vreden priznanja. Vodil ga je Jos. Snoy.
pa ostala na vzhodu. To je že $25. Mi hočemo ostati zvesti v tretje leto te brookvvoodske "ša- svojih nalogah in se potruditi, takve", toda na srednjem za- da kvoto tudi dosežemo, padu nastopa prvič. Kritiki so Občinstvo v tej in sosednih se entuziastično izražali o nji. naselbinah vabimo, da pride v Vstopnina je 35c v predprodaji nedeljo 26. maja v Drenikov
in 40c pri blagajni.
Pub. odbor.
klub št. 222. v katerem bo la- Slovenska šal.»igra "Luka in
friro imela poseben angle4 k > poslujoč odsek.
Za njim je bil predstavljen Frank Zaitz, urednik Proletarca, ki so ga udeleženci navdušen o pozdravili. Obrazložil je pomen slavja in 30-letno delo Proletarca in vseh, ki so delovali, ali še delujejo v našem po-kretu. Navzoči so govoru pa-zno sledili in mu na izvajanja pritrjevali s ploskanjem. Mnogi so mi pozneje omenili, da bi ga radi še poslušali.
Ko je Zaitz svoj govor končal, je bilo sporeda konec. Bar-bičevi muzikanti iz Collin-wooda so pričeli v gornji dvorani igrati plesne komade in veseli svet, posebno mladina, ki je še vedno prihajala, tako da je bila vrhnja dvorana polna tudi po programu, se je pričel sukati ob zvokih godbe v razigranih pbrih. V spodnjih prostorih pa je bila gnječa to-1 i le*^fJCda sjNfe Bilo težko preriniti skozi. Vse je bilo zatopljeno v pomenke—rokovali so se Clevelandčani ^ Sharončani, predstavljali se drug drugemu, in tako je mineval večer v prav pri jateljskem razpoloženju. Posebno Girardčanom dan 4. ma-
Jaka" je izvabila mnogo smeha. Osebe v nji so nalogo izbor-no izvedle.
Joseph škofova sinova — e-nemu je 10 in drugemu 12 let — sta zaigrala par komadov na harmoniko in kitaro tako izborilo. da sta očarala avdijen-co. Žela sta buren aplavz.
Za njima sta nastopila sinova Jos. Snoya. približno iste starosti, kakor prvo omenjena, in predvajala angleško šalo-Uro "Listen, Louis!" šala predstavlja dva žida, ki skušata u-gnati drug drugega v kozji roig, dokler se mlajšemu ne posreči posoditi starejšemu le en dolar namesto pet. Za svoji vlogi sta se dobro pripravila.
Nato je bila vprizorjena igra v angleščini "Hans von Kmash." Komedija vsebuje mnogo šale. Vloga Hansa je bila v veščih rokah, istotako druge vloge v tej igri.
Po sporedu se je razvila v gornji dvorani plesna in v spodnji pa prosta zabava. V tej je takoj zaorilo slovensko petje. V tem neprisiljenem razpolo-
Naša knjigarna
Knjigarna Proletarca si je nabavila iz starokrajskih knjigami spet večjo zbirko raznih slovenskih knjig. Takoj ko bo cenik urejen, ga objavimo.
park ter se zabava z nami vred, pri tem pa bodo imeli zavest, da s svojo prisotnostjo koristijo skupni delavski stvari.
John Terčelj.
Poravnajte naročnino
Ako vam je naročnina na Proletarca potekla, ne odlašajte s poravnavo!
"Radniku" in drugim komunističnim
listom
Hrvatski komunistični list "Radnik" z dne 14. maja iporo-ča na prvi strani o konvenciji illinoiske socialistične stranke v
Laž je, da se je prvi oglasil proti predlogu urednik Proletarca, kajti v razpravi o komunistični komunikaciji se rti niti
t* . . . . .	oglasil, ob enem pa se je vzdr-
Decaturju in/o komunističnem žaUla<ovanjt.
manevru za "enotno fronto". Komunistična stranka je poslala soc. konvenciji apel za edinstveno akcijo, za kar je porabila tri tipkane strani. "Radnik"
"Stari socialistični advokati so se branili z nogami in roka-' ml, da ne bi prišlo do enotne fronte", je istotako neresnična trditev, objavljena v omenje-
da pojasnijo svoje predloge. Dalje pravi "Radnik":
"Prvi je proti tej zahtevi vntal urednik Proletarca Zaje in dokazoval, da je treha od-hiti vsako sodelovanje » komunisti. Za njim je govorila stara »fanla in blatila komuniste r ženiu smo za nekaj ur pozabili j najgrttmi ir.razi... Nato j? l>il preJ-
na krizo in druge težave, ki nas lf* <lan, na vanje. Za dovoliter
?ovora komunističnemu zastopniku je fcilo oddanih 17 prla^ov, proti 16, ostalih 12 delegatov pa ni hotelo'glasovat'."
tarejo.
Udeležba je bila povoljna, posebno če se upošteva okol-
pravi, da je hotela socialistična i nem Poročilu "Radnika" in v birokracija apel zamolčati, za- nekaterih drugih listih njihove stopniku kom. stranke, ki je bil stran^e.
navzoč, pa odreči besedo, toda Na izvajanja komunističnega delegati so zahtevali, da se pi- gornika je odgovarjal .^amo smo prečita in da se naj zastop- A1 Benson iz Milvvaukeeja; nikom komunistov da priliko, llen*°n je dejal, da se ne bi o-
glasil, ker pa je komunistični zastopnik lagal o našem pokre-tu v VVisconsinu, ga mora zavrniti. Nato je konvencija šla preko tega in nadaljevala z dnevnim redom. Tisti, ki so glasovali, da se komunističnemu zastopniku dovoli govoriti, *o to utemeljevali z razlogom, da niso za njegov manever, ampak princip svobode govora jim narekuje, da se naj mu da besedo.
.......... ■ , ' ' ' *
Proletarec, May 22, 193S.

ANDREAS LATZKO:
§GD£M U
ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČ
k-
hr^m
PRECLED 2E OBJAVLJENE VSEBINE
Bsron Mangien, glavni tU Inior velike avtne tovarne r HtnbliVU* J* I>rtH' božiči n tapletel v nenpo-rtium » »vojo ieno, zato da je ime! toliko več povoda odpotovati v Berlin. l>ejal ji je, da ga kliče važna tr-•uvaka konferenca. V Berlinu kra je po naključju uzrl tovarniški delavec Kari AM,	mati je nekikJ slu«
lila pri baronovih starših. Baron ni mogel dobiti taksi-j« ttto je najel kočijo, ki se je medpoloma potila. \t-Itopivii. j* profil bližnjega delavca, naj mu odnese prtljago- i* Kari	j* i>aron* silovito nahrulil ndi tega. Baron je naglo dobil drug«, ki so mu p »sel radevoljt* in uihiino izvršili. A4>t pa se je med tem pri-fe| spraševati in čuditi, kaj neki je privedlo barona, katerega je »ovražil posebno zaradi smrti svoje makre. na tak dan v Berlin.
(Nadaljevanje.)
Mar je bilo sploh mogoče, da kdo, tako boirat in neodvisen, ne bi preživljal božičnega večera v družini? Vratar bi se bil lahko lagal, si privoščil potegavščino, toda slika?... Slika v ilustriranem listu?
Potezo za potezo je Abt obujal zamegleni spomin, dokler ni osvežena slika pregnala vseh dvomov. Muzajoči se gospod, fotografiran z ženo in otroki na trati pred njegovim novim dvorcem, je bil brez dvoma isti mož, ki se je pravkar nastanil v najboljšem berlinskem hotelu. Le kaj išče tod, medtem ko prižigajo v Hamburgu božično drevo za njegove otroke? Navsezadnje se morda ne razume dobro s svojo ženo? Lahko da je bila družinska slika v listu naročena. Tudi neke vrste reklama.
Kakorkoli tolažilno bi bilo za Abta, če bi bil videl osovraženega človeka nesrečnega — se je vendar takoj otresel te misli, ker se ni hotel strahopetno pomiriti s prividi. Kogar je pognala zdoma zagrenjenost, ta ne nosi glave tako visoko kakor gospod baron, ne stopa tako zapet v svoje gospostvo mimo navadnih smrtnikov. A kaj naj bi ga drugega —--
Posli? — Nikar! Največjemu siromaku ni bil ta večer kar tako.
Ne da bi natanko vedel, zakaj, je čutil Abt, da ga je bilo to vprašanje vznemirilo vsega. Kakor pes, ki je drhte ovohal divjačino je stal sredi gneče, zmerom še strmeč v sleme daljne hotelske palače. Sprva so ga samo suvali v stran, se v hitenju mimo njega zadirali nadenj, sčasoma pa so postali nanj pozorni. Reka ljudi se je pričela trgati te^ je postavila otok radovednežev okrog prometne ovire. Ljudje so si začeli šepetati in naj-«brže so ga imeli za pijanca. Kdo naj bi se sicer postavljal na vogal glavne ulice kakor kakšno znamenje, sajav in zamazan, kakor da hoče zbujati pohujšanje v svečani gneči.
S krepkimi sunki si je nato Kari Abt utrl pot, naglo odveslal z rameni in komolci, ne da bi zatrdno vedel, kam. Kaj naj bi počel ssvojim Časom? Doktor Landau ga je bil povabil šele za pol deseto, za britje in preoble-čenje zadostuje dvajset minut — da bi se vrnil prej kakor treba v svojo nezakurjeno luknjo, ga res ni mikalo, toda to prekleto srečanje z baronom mu je potepanje do kraja skazilo. Zdaj ni mogel napraviti niti koraka, ni mogel nikjer postati ali se kam zapreti, ne da bi ga spominjalo na gospoda barona, ki bi lahko pokupil vse, kar je ležalo lepo urejeno v številnih izložbah.
Ne, s takimi mislimi v glavi ni bilo mogoče, da bi sfe bil lahko mirno klatil po ulicah. Da bi sam sedel v gostilni, ga je mikalo še manj, m celo misel, da bi moral prebiti ves večer z doktorjem Landauom, je prestrašila zdaj Abta tako zelo, da bi se bil najrajši kar pri priči telefonično opravičil in s kakršnokoli pretvezo obisk odpovedal, če ne bi bila to ne-oprostljiva, čisto pobalinska nehvaležnost, pustiti svojega dobrotnika zadnji hip na cedilu.
Človek doktorjeve izobrazbe bi lahko našel boljšo zabavo, kakor pa je družba zagrenjenega, nevednega tovarniškega delavca. In 2daj naj bi ga Abt pustil samega? Ne!
Odločno se je pognal nazaj v gnečo in suval okrog sebe tako brezobzirno, kakor da se nikomur izmed hitečih ljudi ne mudi tako kakor njemu. Samo proč, proč iz bližine skušnjave! — Na vsakem vogalu ga je znova prevzela bojazen, da bi se utegnil vendarle
vrniti ter ipred hotelom ozmerjati barona. Na be<gu pred samim seboj je prišel po mračnih stranskih ulicah do Šleskega kolodvora ^er se stisnil v prvi vlak mestne železnice, ki Je peljal proti vzhodu.
Tema pred okni voza je hladila njegove od svetlobe utrujene oči kakor obkladek. Od-»e je od trušča in vrvenja in bi bil tudi zadremal, če bi bil le mogel prepoditi nadležno, trmasto povračajočo se vprašanje:
"Zakaj je odAel baron zdoma? Zakaj preživlja ta večer v hotelu ?" "Zakaj?"
II.
Baron je moral kradoma smukniti mimo °beh gospodov, ki sta ga že dolgo čakala v hotelski veži; mnogo nujnejši kakor baje va-*na konferenca mu je bil telefonski pogovor z Mimi. Hotel je slikati, ali se je izvršilo vse Po načrtu, ali sta mož in sin res odpotovala in aH je bilo za varnost dodobra .poskrbljeno.
Tedaj se je domislil prizora ob Branden-burtkih vratih. Ce bi ne bila tako neprijetna,
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca
Vte naročnini, ki jih poiljejo zoetopniki in drugi agitatorji Proletarca, no itete na bari polletnih naročnin. Namreč igitator, ki pcilje eno celoletno, je zabeleien v tem seznamu z dvema polletnima.
V. IZKAZ.
Chas. Pogorelec, na agitaciji po zapadu 83
Anton Jankovich, Cleveland, 0..........40
Vincent Pugelj, VVest Allis, Wis.	13
John Zornik, Detroit, Mich.	.... 6
Anton Zidanšek, Sharon, Pa.	.... 5
John Krebelji Cleveland, O.	.	5
Anton Zornik, Herminie, Pa..... „ ......... 4
Jacob Rožič, Milwaukee, Wis.	3
Frank Zaitz, Chicago, lil. . ....	2
Anton Sular, Arma, Kana.	______ 2
Jacob Tomec, Crafton, Pa.	.... 2
Peter Bernik, Chicago, III.	.... 2
Lawrence Selak, Star City, W. Va. ........ 1
Anton Skaberne, Maynard, O.	..... 1
Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 169 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 261.
DIKTATOR, KI GA NI VEC
skoraj odurna misel, češ, prevaril boš prijatelja pod njegovo lastno streho, na njegovem ležišču — vrhu tega celo v sveti božični noči
—	bi se Mangien niti trenutek ne bil bavil s snu' nim vprašan jem, zakaj ni bil deležen prijaznosti neznanega proleta. Tudi tako se je naglo otresel »pomislekov — zakaj bi si neki kvaril veselje, ko ni odgovoren za nič? Mimi sama je prišla s predloigom za sestanek
—	tudi "važna konferenca" je bil njen domi-slek, krivec pa je bil samo Bodo sam. Zakaj pa pusti svojo ženo za praznike samo? Drugače jo je na poslovna potovanja vedno vlačil s sabo. visel je na njenih krilih tako trdno, da ga je morala s tisoč težavami oslepariti za sleherno bežno urico ljubimkanja. Prav zaradi tega se je s takšno silovitostjo oprijela nepričakovane priložnosti, biti brez strahu pred kazalcem ure dve celi noči "prosta".
Na pisalni mizi je ležalo obvestilo hotelske telefonistke, da so že dvakrat, ob sedemnajstih, dvanajst minut in ob šestnajstih, šest in dvajset minut vprašali po gospodu baronu. To je mogla biti samo Mimi. Ni računala z zamudo in je že trepetala, da navsezadnje vendarle ni bil mogel zdoma in da je ostal doma.
Barona je zabavalo, da jo je pustil Še nekaj časa v nestrpnosti; umival si je v kopalnici roke in se nato naglo preoblekel. Sluga mu je asistiral. Baron je predobro vedel, kako daleč se je spozabil, da goljufa svojo ženo s to "fr-fro", kar je dobra Mimi vsekakor bila.
Toda za dve skrivni ljubezenski noči je bila najbolj pripravna takšnale "frfra". Kaj more navsezadnje uboga Mimi za to, da vodi nekakšen neizpremenljiv naravni zakon najbolj mrzle, najbolj dolgočasne može, kakršen je bil Bodo Brenken, ravno k najbolj živim, sprememb potrebnim "frfram"? Omožiti se s takšno ženo ter jo potem še samo pustiti v Berlinu na ljubo osemdesetletni materi, tolikšna lahkomiselnost zahteva pokoro.
Mangienovo zaničljivo muzanje je izginilo, ko je vstopil boy, ki je po naročilu gospodov justičneiga svetnika Rille in ravnatelja Krii-gerja treščil v sobo s sporočilom: vsak čas bo ura šest in spričo svetega večera je nemogoče, da bi se začetek konference še dalj odlagal.
Baron je dobro vedel, da mu ne bosta pobegnila, tudi ne, če bi ju pustil čakati do sedmih. Ni bil le slučaj, da je bil z liste svojih nadzornih svetnikov izbral prav ti dve imeni: teh dveh ne bi mogel zadržati ne božič ne smrt v sorodstvu, če gre za denar. To je držalo ko pribito. Splezala sta s kremplji in zobmi, s priklanjanjem in brcami iz najnižjih socialnih plasti, pa sta sovražila slehernega, ki je ibrez truda in poniževanja že po svojem rojstvu stal na vrhu lestve. Naj bi bil uslužen ali neuslužen, naj bi ju pustil čakati ali ne, za ta dva je ostal zmerom zaničevani očetov mi-Ijenček. Zakaj jima ne bi dal časa, da izplju-jeta svoj žolč?
Na vožnji iz Hamburga v Berlin je bil iz-tuhtal baron premeten vojni načrt: hotel je sporočiti Mimi oficijelno svoj prihod. Preko sluge bi vprašal gospodinjo, ali sme priti na obed. Tako bi Mimi po ovinku obvestil in že naprej izbil tla vsem sumničenjem — le ta prekleta kočija mu je (prekrižala ves račun. Za "skok" v prodajalno igrač je bilo zdaj prepozno, če pa se napove za gosta, mora Mimi-ne otroke, kajpak obdarovati. Poizkusil je s telefonskim naročilom in njegovo ime je učinkovalo čudežno kakor zmerom. Trgovec je dal »gospodu baronu svojo besedo, da bo poskrbel za pravočasno dostavitev, pa Čeprav bi moral sam s taksijem zapeljati stvari v Bren-kenovo vilo.
Drugi poziv je ibil manj srečen. Namestu sluge se je na aparatu oglasila takoj Mimi in glas njenega pozdrava je pričal, da ni bila sama v sobi.
"Pazi, kaj ti porečerfi, draga moja!" — jo je poučeval baron. — "Vprašal te bom zdaj, ali smem priti jutri na obed — potem pa mi povej, da se je Bodo s fantom odpeljal v Brenkenburg in da leži tvoje dekletce z vročino v postelji."
(Dalje prihodnjič.)
Dne 12. maj« j« umrl marini Josip Pilsudski, diktator Poljske in eden isroed najjačjih diktatorskih personalitet, kar jih pozna povojna doba. Podlegel je raku. Star je bil 67 let. Pilsudski je bil jo rodu Litvinec, toda vzgoja ga je soblikovala v poljskega nacionalista, kar je ostal do konca. Njegovo življenje je pestro poglavje. Bil je carjev jetnik v Sibiriji, borec za osvoboditev Poljske in drugih ljudstev v carjevi Rusiji, med vojno se je v ta namen pridružil s svojimi četami avstro-ogrski armadi, po zmagi Nemčije na vzhodnih bojiščih je postal kajzerjev jetnik, ker ni maral sprejeti njegovega načrta za poljsko "avtonomijo", nato ga je jela preganjati njegova lastna dežela, a končno je le zavladal v nji in postal njen absolutni poglavar. V vojni s sovjetsko Rusijo je okupiral velik del sovjetske Ukrajine in njeno mesto Kijev, toda končno ga je sovjetska armada izgnala in mu skoro vzela Varšavo. Francoskim strategom se je posrečilo, da so Poljaki sovjetsko armado na svojem ozemlju premagali in tako je Pilsudski spet postal diktator nad staro zgodovinsko deželo poljskih kraljev.
V mladosti in tudi v poznejši dobi je bil Pilsudski socialistični revolucionar. Cilj in smoter mu je bil boj zoper carizem. Ko pa je dobil oblast, in že prej v borbi za vlado, je postal "praktičen" politik. Pilsudski je imel mnogo slabih svojstev. toda kar ga je uveljavilo doma in v svetu je bila njegova odločnost, napraviti is Poljske močno, res neodvisno deželo, ki bi lahko stala v notranji in zunanji politiki na svojih nogah. Na sliki je Pilsudski, kakor je bil pred par leti, predno se ga je lotila bolezen.
n.	rr v • v
Simon Kavac:
POGLED SKOZI PROŠLOST
(Nadaljevanje.) Fred Petsche se je februarja 1906 umaknil iz aktivnosti v mladem slovenskem socialističnem gibanju popolnoma. Nihče ni odstopil toliko razočaran, kot Ferdinand, o katerem smo vedeli vsi, da je za praktično delo eden rzmed najsposobnejših naših članov.
Meni se je vsega zaupal, bodisi v načelnih in v privatnih zadevah. Februarja 1906 je poslal pismo Slovenski socialistični zvezi, v katerem je navedel razloge svojega izstopa. Poslal mi je kopijo pisma, ki se glasi:
Chicajfo, IU., meseca februarja 1906.
Slovenski socialistični zvezi v Ameriki, oziroma odboru "Proletarca". Cenjeni sodrujfi:
Pred tremi meseci je slovenski socialistični klub v Chicagu sklenil izdati list "Proletarec", kojejra program naj bi .bil "jednakost, bratstvo in svoboda".
Ustanovljen je bil v času lažnjivih napadov izza strani Konde in Sakser-jeve ter bil namenjen v zagovor pro-letarijata, v obrambo organiziranih delavcev, bodisi splošnih ali posameznih. ker pod imenom »bratstva in svobode drugače sploh, ni mogoče.
Jaz sem bil imenovan pomagačem za ekspedicijo, kar sem radevolje sprejel, da čimprej izvršimo lepi program, ki je ibil. Proletarcu vtisnjen na čelo. Mislil sem brez dvomov, da bo ta list slovanskemu narodu svobode zlata zarja, da bo prava preroditev naroda.
Poleg meni naloženega "malega" posla, kojega sem doslej vestno izvrševal, sem napisal tudi članek "Doli s socialisti" etc. V tem članku sem zagovarjal socialistične zadeve in naloga sploh, ki so jih socialisti izvrševali ter odbijali lažnjive napade s strani Glasa Svobode. I^e nekaj nad pol kolone sem porabil v lastni zagovor, ki mi ga program Proletarca niti odrekati ne sme.
lašla je prva številka. Več nego eno stran so vzele šaljive podofbe. Jaz jim ne ugovarjam, niti nihče drugi jim ni, ugovarjalo pa se je za pol kolone prostora, ki sem ga porabil v lastno obrambo proti lažnjivim Kon-dovim napadom. Noben delavski list bi mi ne mogel odreči te pravice. Dali so napisati pismo pod imenom Frank Stonich, ki Je bilo nedvomno naperjeno proti meni. Smatram, da Frank Stonich še nikdar ni bil socijališt, kljub temu zahteva v drugi številki Proletarca odprto zadavljenje svobode. Njemu so se priklopile oseft>e, ki so naravnost pokazale osebno naivnost. Ena teh ose»b je moralična pro-palica, torej o njej basta.
Ena teh drugih oseb, oziroma so-dru.gov, ki pa goji proti meni osetbno sovraštvo, in to brez vsakega vzroka, sploh osoba, katero sem zelo spoštoval, pa me je pričela osohno napada* i. Meni, da sem jo za hrtitom opravljal, kar pa nikdar res ni bilo. Nadalje, da ako mene pri društvu ne bi bilo, bilo bi vse dot>ro in od nobene strani ne bi bilo napadano. Proletarec p» M delal dober "kšeft".
Sodrugi, upam, da bodete l>esedo
"kšeft" s programom dobro tehtali, potem mogoče si prideta ta dva elementa v vsaj nekoliko nasprotstva.
Nadalje o izjavi, da g. John Kumar noče dati oglasa listu, dokler bode moja malenkost sodelovala.
Dobro. Sploh ne verjamem, da je g. Kumar to izreke!, in ako je. se zadovoljujem s tem, da je omenjeni gospod klerikalec, in jaz? —
Nadalje, da ne emem niti o*el>nih pisem sodrugov odpirati (a la Charles Brecken) brez da bi bili od "general managerja" cenzurirani. Ta zadeva I je "seji popolnoma znana. Sodrugi, kaj takega niti španska inkvizicija ne zahteva, tudi ruska vlada zdaj ob revoluciji ne, In ako hočete to doseči, morete le z odtegnjenjem "Post Debit", toda tu v Ameriki ne; dokler bo vladala trinoška re-piiblikanska stranka, neit° "svobodnim" socijalistrtm te izjemne postave nikdar privolila. Kako *e naj bi jaz l>oril za svobodo, dokler bi i>il suženj vaših idealov?
Te zadeve je nekdo poročal s. Kavčiču brez moje vednosti, nakar je on pi.sal ono pismo klubu. Zopet tu je "obercenzor" zahteval, naj se ne tehta vsebine pisma, temveč se naj obrača za poročila le na klubovegu tajnika. I/e nanj se je treJrn obračati v poizvedovanju. kdo se je predrznil "obercenzurat" napadati.
Sodrugi, te razmere ne ugovarjajo le svobodni misli, ampak tudi zdravi pameti.
S tem moj posel pri "Proletarcu" odklonim, to je posel, pri katerem sploh nimam drugega dela kot le kakih 1200 naslovov napisati in list na pošto odpraviti. Za to je vsakdo dober, ker sploh ni to nikak od1>or (glej 2. številko Proletarca), ker je delo premalenkostno. Odibor je le par predsednikov in masa tajnikov.
Tem šestim se skaže čast, uredniki se le imenujejo, expeditorje in druge hlapce pa se zamolči.
Seveda »bo tu "general m a nage r" takoj zavil, rekoč, "za čast mu je! Meni in predsednikom bi bil rad jed-nak, ha-ha, oni hlapec, ki za nas na pošto žaklje vlači."
Ali pa: "Anarhist je, po njegovem mnenju je vsako delo enako vredno."
Mogoče se bo tudi na druge načine zvijal, toda verjemite mi, da čas ni vec daleč, ko bodete vsi razkropljeni, ako vas sloga in bratstvo ne bo navduševalo.
Sodrugi, jaz sem s. Prešerna zelo spoštoval zaradi njegovega neutrud-ljivega dela, nikdar mu nisem nič zalega storil, ve-ndar me je nečastno napadel.
Zaradi mene sicer ne bodete zgubili ničesar .ampak če se bo tako napadalno početje v splošnem nadaljevalo, in to brez vzroka in podlage, kakor v mojem slučaju, tedaj rečem vam, da Proletarca kmalu ne bode več.
Ol) enem izstopam tudi iz kluba ter tako pretrgam vsako vez, ki bi me uklepala v spone bratstva, jednakosti in svobode, vulgo nasprotstva, fevdal-nosti in duševne sužnosti.
S spoštovanjem, Ferdinand Petsche.
Končno vrsto v pismu je naj-prvo napisal "Z radikalnim pozdravom", nato jo je prečrtal in jo nadomestil "S spoštovanjem".
(Dalje prihodnjič.)
VOHUNSTVO BO USPEVALO, DOKLER OSTANE KAPITALISTIČNA DRUŽBA
(Nadaljevanje s 1. strani.) revolucionarja, ki ima neizmerne zasluge. A v resnici je bil nič drugega kot tajni agent poljske vlade. .
Ko so tega podkomisarja Konarja na neki slavnosti v Moskvi govorniki na vso moč hvalili, je bil izmed Ukrajincev ne-vzoč nekdo, ki je Konarja intimno pozimi. Gledal je tega in se čudil. Nikakor ni pravi, si je mislil. Nato je svoj dvom razi >žil tajni policiji (iPU. "Nekaj j<* tu narobe", je dejal. "Konar je bil moj intimni prijatelj, ta človek pa niti opazi ne, da sem tukaj."
GPU je razpostavila svoje stražnike, ki so pazili na vsako dejanje podkomisarja "Konarja". Kmalu so ugotovili, da je v tesnih odnošajih s poljskim poslanikom v Moskvi in da si izme-njavata navodila in informacije._ s_
V krogih sovjetske vlade je to odkritje porazno vplivalo. *Ves čas je svet bil pod vtisom, da je Čeka, in nji sledeča GUP, policijski aparat, ki nima primere. A kar naenkrat trešči mednje vest, da ima poljska vlada svojega človeka — pristnega špi-jona — v sovjetski vladi!
Ta škandal ni dobil v,svetovni javnosti veliko pozornosti, ker ga je vlada v Moskvi zadušila ko hitro je mogla. Pod-komisar "Konar" je bil obsojen v smrt in ustreljen. Poljska vlada je molčala, kajti za špijone se ne poteguje noben kabinet. Ko hitro koga izslede, je odslej le njegova briiga, kako se izkoplje iz kaše.
Večina špijonov ne pride nikoli "v roke pravici". Kajti ko hitro začutijo, da so jim na sledu, se vrnejo v svojo deželo. Pridejo drugi, ki nadaljujejo njih delo.
špijonaža je svojstvo ekonomskega sistema, ki sloni na profitu, ropu, izkoriščanju in imperializmu. Ko hitro ta sistem izgirte, bo špijonaža le še spomin na umazano prošlost.
Pogorelec in Oven o agitaciji v naselbinah
Chicago, III. — Na prihodnji seji kluba št. 1, ki se vr^i v petek 24. maja, bo ipo končanem dnevnem redu obravnavan predmet "problem naše agitacije v naselbinah sirom Zed. držav". Govoril bo Chas. Pogorelec, kije bil tri mesece na a-gitaciji v zapadnih državah, in Joško Oven.
Na člane in članice apeliramo, da naj se seje vsi udeleže in da pridejo začasno. Tajnik bo v dvorani ob 7. zvečer in pobiral članarino. Kdor ni še napravil obračuna za vstopnice kake klubove 'prireditve, naj to stori na tej seji. — P. O.
Girard, Ohio
Slavnost 30-letnice Proletarca v soboto 4. maja v Slov. do* mu je sijajno uspela. Udeležba je bila večja nego smo si jo upali pričakovati. Stolov je zmanjkalo in smo si jih morali izposoditi od drugih. Upam, da nam tisti, ki so morali v dvorani ves čas stati, to oproste.
Spored je otvoril in ga vodil s. John Tancek. Girardski sodrugi smo iskreno hvaležni pevcem in pevkam ter vsem drugim, ki so pomagali v programu in k uspehu te prireditve.
V kratkem govoru je mladi J. Vehar iz Clevelanda apeliral na mladino, da naj se organizira. Glavni govornik je bil Fr. Zaitz, urednik Proletarca, kateri je s tem nastopom znova dokazal, da je priljubljen govornik. Vse priznanje soc. pev. zboru "Zarji" in tistim članom in članicam zbora "Delavec", ki so prišli na našo prireditev in jo obogatili s svojimi koncertnimi nastopi.
Priznanje za uspeh zaslužijo v polni meri naše kuharice, natakarji in drugi, ki so pomagali.
Zabava je bila res neprisiljena, razpoloženje vseskozi družabno. Veselica je trajala pozno v jutro. Prireditev se je v vseh ozirih izborno iztekla: bila je triumf za tukajšnjo naselbino. — John Kosin.
Hrvatsko-srbska sekcija I. w. O.
Pred nekaj leti so komunisti skušali osvojiti podporno organizacijo Workmen's Circle. Ker se jim to ni posrečilo, so si u-stanovili svojo, ki posluje pod imenom International VVorkers Order (IVVO). V nji se dele narodnostne skupine po sekcijah. Hrvati in Srbi imajo svojo, ki je imela 6.-8. maja v New Vorku konferenco z 12 delelgati. Tajnik sekci je Radatovič je poročal, da ima 1096 odraslih članov in 337 v mladinskem v 23 društvih. Za glasilo je bil izvoljen "Radnik".
Popravek
V prejšnji številki je v poročilu o smrti. sodružice Emme Adler navedeno, da je bila žena tajnika socialistične interna-cionale Friedrich Adlerja. Namesto žena se bi moralo glasiti mati.
lllllllUltliii.i'
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
....................
ti m; ■ ■ ■ ■ ■■ ■1 !■
: BARETINCIC & SON ■
-	Tri 1475
m POGREBNI ZAVOD
■	424 Broad Street
■	JOHNSTOWN, PA.
i w
IMiVMi
FEXCLS
RESTAVR/ CIJA IN . KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, IU.
Tel. Cravrford 138«.'
Pristna in okasna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna.
...........................................................
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI ]
JE
IISKIIIM
2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jetika.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA iN TRGOVCE
a ■ xt m
ni
. PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
I	ritVA f KALIN It, A V LHILAbU	,
0	Nafti vozniki pobirajo perilo po vnem mestu, Ciceru in	jI g	Berwynu in dovajajo čistega na dom *	■
1	TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMČENO	g
•	1727 1731 W. 21 st STREET CHICAGO, ILL. ■
fl	i
Telefoni: CANAL 7172-7173

T-l
FRANK ZAITZ:
O H IS K I
NOVO PRESELJEVANJE
(Nadaljevanje.)
Okrog i). dopoldne je vlak železnice U. &. O. dospel v Youngsto\vn. \'ozni red označuje čas in prihod s precejšnjo razliko. "Čemu?" sem vprašal. Nihče nima točnega pojasnila. Ampak železnice so vsled krize, k. nkurence busov in aero-planov ter privatnih avtov sitno prizadete, pa so prisiljene hraniti, zato danes nikoli ne veš, krhri spremene voznt red. Na tiskane se je vsled tega težko zanesti, kajti ponavadi jih železnice izdajo kvečjemu dvakrat na leto, čas odhoda in pri-! hoda vlakov pa menjajo velika bolj pogosto.
Sporočil sem Johnu Petrichu v Youngstown in Johnu Kosinu v Girard čas i>rihoda mojega! vlaka, kakor je bil označen na! voznem redu. Razlika pa je bila med tiskanim in taktičnim prihodom riad uro časa. ."Na postaji ne bo nikclgar," sem menil. Tudi ako bi bil kdo prišel, se bi naveličal čakanja. Motil sem se. - John Petrich iz Youngstowna in John Bogatay i7, Girarda sta me sprejela na postaji.
Odpeljali smo se v 3ogataje-vem avtu na Petričev dom. Razkazal mi je h&o in kleparsko delavnico tik nje. Osmelil sem se ter ga vprašal: "Kje je tista tvoja hiša, ki je prešla v posest SNPJ?"
"Ta, tu, z delavnico vred," je odgovoril.
John Petrich je bil do krize v svoji delavnici zaposlen od jutra do poznega večera. L) >-hodke je vlagal v stroje, v material in morda i v druga pod-vZetja. Prišla je kriza in njegovo gospodarstvo obrnila v rakov tok. Naročila so pojemala, j ali pa so bila tako slabo plačana, da o kakem primernem za-, služku ni bilo več govora.
Umrla mu je žena, ki mu je bila v vsem v veliko pomoč. 1 Kot da ta nesreča še ni bila do-1 volj, je utonila hči, kar je bil; za Johna drug težak udarec. Ima Če sina, ki je poročen in etela pri očetu, kadar imata na-: ročila. Edina hči, ki mu je ostala, gospodinji. Pozna se ji, da pogreša mater in sestro, kajti j vsi so bili zelo navezani drug na drugega.
John Petrich je eden izmed ustanoviteljev Proletarca. L) > kler je živel v Chicagu, je pre-i
vzemal razna odborniška mesta in pomagal kolikor in kjerkoli je niDget Bil je tajnik socialistično z\(ze še predno je bila ustanovljena današnja J. S. Z. Po naselitvi v Youngs-tovvnu se je posvetil kleparski obrti, toda član JSZ in naročnik je zdržema. Po svoji naturi je čisto drugačen tip kakor pa njegov brat Frank, bivši tajnik JSZ, ki si je prc':lo"j-imo šel Ukat d^ia v Kalifornijo,—John Petrch je realist in v pokretu je bil praktični delavec. Bodril sem ga, naj svoje podvzetje skuša zopet dvigniti in rešiti kolikor se tla, pa je dejal, da ne ve, kako bo, kajti je že v letih in bi težko zmogel vso to borbo takorekoč zopet od kraja. Mislil sem si, da če ne bi bil izgubil soproge, nedvomno bi bil še vedno enako energičen kakor nekoč in premagal ovire.
Prvič sem videl Jofona Petri-cha na pogrebu Jožeta Zavert-nika 1. 1929. Prišel je, da se po-slednjič poslovi od sodruga, s katerim sta delala v mladosti. Tu sem se sestal z njim drulgič. Je iskren človek, močen značaj — to uvidi vsakdo, ki ima o-pravka z njim.
Po tem kratkem obisku na Petričevem domu je naju Jtfhn Bogatay odpeljal v Girard. Oglasili smo se v Slovenskem domu pri John Kosinu in pogledali tudi drugod po poslopju. John Tancek in več drugih so spravljali stvari v. red za večerno prireditev. Pokazali so mi tudi nekoliko .predelane "spodnje prostore". Zadnjič sem bil v tem domu, ko je praznoval desetletnico, mislim da leta 1927.
Posebnih sprememb od tedaj v domu nisem opazil. Kuhinja je bolj praktično urejena in tudi par drugih predelav je bilo izvršenih*. V kuhinjo je prišla mlada ženska, sporočila, da prične s pripravljanjem, kajti zvečer bo obilo gostov in pevcem ter pevkam iz Clevelanda bodo servirali večerjo. "Rada bi nekoga, da bi zvozil nakup-Ijene stvari skupaj", je rekla: Nihče ni tisti moment vedel, kam, h komu se naj obrnejo. Je pač povsod enaka težava.
Pustil sem naše ljudi v domu, da ?e ukvarjajo z delom in skrbmi za prireditev, John Bogataj pa me je odpeljal k Andreju Krvini, kjer mi je Mrs.
ZAMENJAJTE VAŠ KOTEL ZA GRETJE VODE
Na sliki ja Paul Jaher s družino, ki ga je ivema vlada pratalila s njegove nerodovitne farmo v Minnesoti na plodno aemljo v Alaski. S tem preseljevanjem v oddaljeno dešelo so odtrgani od sorodnikov in prijateljev prav tako, kakor emigranti, ki so morali v iskanju kruka sapustiti starše in vse, ter se podali v novi svet.
Krvina pripravila kosilo, popoldne pa sva se z Bogatajem odpeljala preko ohijske meje v naselbino Sharon, Pa. Oglasila
sva se v domu in nato pri Fr. Kramarju. Cas je potekal in treba se je bilo vrniti.
V	Farrellu in Sharonu, ki sta naselbini skupaj in imata skupni dom, kakor npr. Waukegan in No. Chicago v Illinoisu, sem bil leta 1927. Sklicali smo sestanek, na katerem se je nam posrečilo ustanoviti socialistični klub. V njegovo nesrečo se je vanj takoj naselil pesimizem. Kljub temu je mala skupinica več ali manj vztrajala. L. 1932 so poskusili z reorgani-ziranjem kluba, toda res aktivna skupina ta klub tudi potem ni postal. Tajnik Joe Godina je zbolel, toda tajništva ni prevzel nihče drugi. Končno se je začel ukvarjati z novo reorganizacijo kluba Jos. Cvelbar, a napor je bil brez uspeha.
V	Sharonu in Farrellu je dovolj zavednih slovenskih delavcev in delavk za vzdrževanje zelo aktivnega kluba. Ko sem govoril z nekaterimi v njihovi naselbini in še več na prireditvi 4. maja v Girardu, sem se sam pri sebi čudil, kako to, da ne more taka skupina razumnih ljudi ohraniti kluba in ga utrditi, da bi mogel kljubovati oviram in neprilikam. Rad bi jih bil obiskal še v nedeljo 5. maja — prav s tem namenom — toda zaradi svojega dela sem moral odpotovati že zjutraj po gi-rardski prireditvi.
V	dvorano Slovenskega doma v Girardu sem prijel pred 7. zvečer. Ko sem kupoval vstopnico, je bil pred menoj po istem poslu rojak, ki se mi je zdel zelo znan. Pozdravil me je kar tako mimogrede. "Ravno tak je, kot Matekovič iz Gowande v New Yorku. Ampak on ni — kajti čemu naj sploh pride na prireditev tako daleč!" Toda bil je Matekovič s soprogo — pa sva se še enkrat pozdravila. Tam v skupini Clev;elandčanov pa se je med drugimi smehljala Rozi Jurmanova. "Kako kaj či-kaški fantje", me je vprašala. In sem jf povedal, da izborno in da pridejo to poletje na obisk v Cleveland. "Izroči jim pozdrave", mi je naročila. Rokovanja-je bilo veliko. Ponehalo je, ko so ugasnile luči — signal za pričetek sporeda.
(Dalje prihodnjič.)
Minnesotska federacija SNPJ in komunisti
"Radnik" z dne 14. maja poroča, da je minnesotska federacija društev SNPJ dne 28. aprila sklenila prispevati v prid mi-meografiranega slovenskega komunističnega lista "Iskra" v Clevelandu $15, za Radnik $3 in v obrambni fond Tom Moon-eyja $10. Pravi, da je bilo na zborovanju zastopanih 23 društev.
Kakorkoli so komunisti v manjšini, so se za svojo stvar
močno zavzeli in ker so agresivni s svojimi predlogi zlahka zmagujejo. Zavednih delavcev s socialističnim prepričanjem, ki bi bili sposobni na zborih in sejah tekmovati s političnimi reprezentanti privatnih političnih struj in s komunističnim o-portunizmom, pa je v severni Minnesoti premalo. Se slabše za SNPJ in delavsko gibanje v severni Minnesoti pa je, da je med Slovenci zelo malo takih, ki bi hoteli in so sposobni za praktično delo v korist ljudstva. - •
"Radnikovo" poročilo je sicer zelo netočno, ker je docela prezrl, da je bila konferenca enako naklonjena Majskemu Glasu. Ampak že to, da nasa društva tako zlahka zlorabljajo, je slabo znamenje.
deželo iz krize.
Ta masa je v delavski |>olitiki nevedna. Za čitanjc ji ni, razen športa, storij in "lahkih" novic.! če jim |Kinudiš delavske letake, jih ponavadi vzamejo, n ko hitro se odstraniš, jih vržejo prfič.
Demagogi, ki hočejo, da dM-lavstvo ostane razdružtno, se gibljejo- nu:d njimi in jim priporočajo \ podpiranje "doi>iv lju-f di", kot so Huey Long, Coughlin, dr. Tovvnsend itd. Demagogov je več vrst. Eni na primer vpijejo, da A. F. of L. nič ne pomeni za delavce razen škodo, in da so socialisti izdajalci delavskega razreda. V ne to spravlja delavsko maso v še večjo nezaupljivost in se predaja želji, da bi res *p**i&el kak Mojzes in jo odvedel iz krize.
Mini nami je tudi nekaj "unit-ed frontarjev", ki ponavadi razdirajo kar so drugi zgradili. Res škoda, da delavstvo vsled svoje nezrelosti za trezno politično in industrialno akcijo zadržuje preobrat. Ako bi tisti, ki trdijo, da so zavedni, nehali z bratomornim bojem, bi napredek delavstva pospešili. Tako pa bo treba čakati, da izvrši delo evolucija s svojo polževo brzino.
Ako pa bo morebitni preobrat socializem ali fašizem, je največ ležeče na tistih, kdteri sedaj vpijejo, da so za "united front".
J. A.
ŽENA POD JARMOM FAŠIZMA
Piše Ana Jermanova, Ljubljana.
I ., , , 111 1 tr »* 'i if s «
V par urah vam lahko zamenjamo vaš staromodni vodni kotel z novim modernim, hitrim, avton»a tirnim grelnikom in tankom z zelo nizkimi stroiki. Sedanji kotel popolnoma insuliramo . . . Pritrdimo novo peč, zraven pa dodamo se kontrolnik za temperaturo... ter instaliramo zanes-
ljivo in varno zapornico. Posledica bo — imeli boste prvovrstni moderni in ceneni grelnik z vso opremo. In najboljše od trira je. da vam zamenjamo vse to brez takojšnjih naplacil. 24 mesecev časa za plačilo. Vprašajte nas *e danes za detajtirane informacije.
NOBENIH TAKOJŠNJIH NAPLACIL Obroki $1 na mesec za 24 vneaecev.
Public Service Company
Of NORTHERN ILLINOIS • • ■
"Majski Glas" zadovoljuje vse čitatelje
VVindaor Heighta, W. Va. —
Dasi je tu le malo Slovencev, se mi je posrečilo razprodati vse rzvode prvega naročila in nato tudi nadaljire iztise Majskega Glasa, ki ste mi jih poslali. Z izgovori so se najbolj trudili Hrvati, ki našemu gibanju niso naklonjeni. Slovencev je tu le kakih pet družin in nekaj v okolici. Z vsebino Majskega Glasa so vsi zadovoljni.
John Vidmar.
KADAR SI ŽELITE KNJIGE, naročite at jih iz ProlefarČeve knjigarne."
Razmere v Duluthu in drugo
Duluth, Minn. — Razmere
so tu, kar se zaposlitve tiče, nič boljše kakor drugod. Dve glavni tukajšnji industriji—jeklar-na in cementarna — le po malem obratujeta. Prošle mesece je bilo vposljenih nekaj več ljudi kot lani v enakem času.
Vsako pomlad se tu prične sezona izvažanja železne rude po jezeru, in z železnicami do I >u 1 nt ha. To da priliko železniškim in parobrodnim družbam zaposliti nekaj sto ljudi več. Sezona traja 6 mesecev. Včasi je to delo pomenilo zaposlitev za tisoče delavcev. Izboljšane tehnične naprave so povzročile, da je treba zdaj za isto količino dela mnogo manj delavcev.
Pod težo razmer so brezposelni delavci v Duluthu in po železnem okrožju prisiljeni posluževati se relif a. Tako životarijo in nekateri med njimi celo pravijo, da niso Še nikoli živeli boljše. Ko gre človek mednje s sugestijo, da se naj organizirajo, mu odgovarjajo: "čemu, ko pa vseeno lahko živim!"
Včasi je tu in tam v krogu teh delavcev predlagana resolucija, s katero se zahteva javna dela, ki bi zaposlila brezposelne. Toda so proti, češ, čemu se bi borili za delo — rajše zahtevaj-mo več "relifa"!
Tako je med maso, ki ne raz-Iglablja in vsled tega ne ve, da I si razmere poslabšuje.
Tudi izhod imajo. Mnogi pravijo: Ako nam Iioosčvelt ne bo povečal relif a, bomo drugo leto glasovali za remiblikance.
Fnako nezavedno govore o zahtevi za lx>nus bivšim vojakom, kakor da bi to moglo rešiti
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Priredba kluba št. 11 JSZ v soboto 11. maja je nadvse dobro izpadla. Igralci so svoje vloge »prav posrečeno izvedli. Udeležba je bila obilna, dasi se je v bližini vršila velika češka prireditev, kakršnih se udeležujejo tudi na^i ljudje. Na zabavo in predstavo so prišli poleg tukajšnjih rojakov tudi iz naselbin VVindsor Heights, W. Va., Ramsay, Pi-ney Fork, Blaine, Shadyside, Bellaire, Barton, Martins Ferry in par drugih.
Hvala vsem za poset. Klub bo V povračilo deloval naprej na agitacijskem in kulturnem polju.	\
Med udeleženci sem razpe-čal precej Majskega Gla^a, mnogo izvodov pa že prej. Vsem se dopade.
a
Klub št. 11 too predvajal svoje dramske točke v soboto 25. maja v Sharonu v prid Slovenskega doma. Igralski zibor se bo potrudil, da svoje nastope izvrši čimbolj^e; prireditelji se
nadejajo obilne udeležbe. *
Dne 30. junija se bo vršila tu konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Pričela se bo v društveni dvorani ob 10. dop. Popoldne bo piknik, ki bo ob enem slavnost 30-letnice Proletarca. Na klube in društva apeliram, da zastopnike za to zborovanje g-otovo izvolijo. O programu bo poroča-no pozneje. Vsi na plan za uspeh konference in slavnosti 30. junija. — Joseph Snoy.
Dva pomembna koncerta
Johnstovvn, Pa. — Po dolgem času je stopil v ospredje gojitve slovenske pevske umetnosti spet slovenski pevski zbor "Jugoslavija". Koncert in zabavo priredi v soboto 25. maja ob 8. zvečer v Slovenskem delavskemu domu na Moxhamu. Spored bo zelo pester. Nastopi tudi hrvatski pevski zbor "Rodoljub" s slovenskimi in -hrvatskimi pesmami. Sodelovala bo slovenska godba Moxham in s plesnimi nastopi Clark's Dan-cing and Singing School. Mr. Clark, ravnatelj te šole, bo zaigral par klasičnih komadov na klavir. Vstopnina je samo 25c.
Prej omenjeni hrvatski pevski zbor "Rodoljub" priredi slavnostni koncert k svoji 25-letnici v. soboto 31. maja v Hrvatski dvorani v Cambria Cit>\ Sodelovalo bo več drugih zborov, med njimi obnovljeni slovenski zbor "Jugoslavija".
V nedeljo 1. junija pa priredi "Rodoljub" velik piknik na svoji farmi (Croatian Recrea-tion Park). "Rodoljub" ima sloves, da je eden izmed najboljših jugoslovanskih pevskih zborov v tej deželi. Šteje kakih 50 izvežbanih pevskih moči v moškem in ženskem zboru.
A. Vidrich.
(Nadaljevanje.)
2. Fašizem In žena.
Cc pomeiif fašizem za človeštvo nesrečo, pomeni za ženo katastrofo. Kajti nikdar še ni imela žena tako zagrizenih nasprotnikov vsega ženskega napredka, vsakega dviga kot je fašizem vseh barv, pa najsi bo to italijanski fašizem, nemški narodni socializem ali avstrijski krščanski korporativizem.
Musolinijeva sodba o ženi je takAna kot sodba vsakega re-akcionarca: žene nimajo lastne volje, so preveč zaupljive in lahkoverne, sentimentalne in romantične. Žele se samo zabavati. Niti v umetnosti, niti v zakonodaji, niti v medicini še niso napravile nič pomembnega. Pravi, da bodo prešli še vekovi, da bodo žene razumele politično igro. (Kakor da je politika igra!) Prav tako niso sposobne niti za administracijo in svoje mnenje pri glasovanju v parlamentu dvanajstkrat menjajo. Ko so dobile volilno pravico, so takoj pozabile na svojo glavno dolžnost: roditi in skrbeti za družino. Dalje trdi Mussolini. da so žene mnogo bolj inferiorne kot moški in da se imajo mnogi veliki možje zahvaliti za svojo propast ženskam. Nikdar pa še ni dosegel noben moški svoje veličrne zaradi tega, ker mu je pomagala Ženska. Iz teh razlogov naj ostane žena doma, naj rodi o-troke in naj daje nežne pobude možem.
Bodisi da Mussolini tako govori iz prepričanja ali iz osebne mržnje do žensk, resnica je, da fašistična Italija tudi ravna z ženo tako, kakor je Mussolini govoril. Italijanski žene neprestano predočujejo, da je njena edina naloga roditi čim več otrok ter jih vzgajati v vojaškem duhu, da bodo nekoč pomagali ustvarjati veliki italijanski imperij. t
Najslabši je v Italiji — kot povsod — položaj mezdne delavke. Kvalificiranih delavk ne priznavajo, njihov položaj je enak položaju najslabše plačanega težaka. Mezda delavke znaša često polovico manj kot mezda njenega tovariša delavca. V mnogih primerih ženske niso vključene v delovno pogodbo, tako da je de-
lodajalcu na prosto dano, kako n ^"V^t' CPhas- p}°*ore]% *2>
, . . . V . , * _ po 25c: Frank Pojrorelec m Frank
risanja in telovadbe — kj<>r pač ne more ničesar pokvariti.
Političnih* pravic italijanska žena nirria. Mussolini je razpustil 1. 1927 vse ženske organ]-zacije in ustavil vsa njihova glasila.
Mussolini se je neštetokrat z visoko donečimi frazami proglasih za varuha materinstva ter družinskega življenja. Dogodki, ki se odigravajo v resničnem življenju, pričajo o nasprotnem. Nedavno so francoski listi prinesli sledečo vest: Zakonca Pietro Beck sta skozi leta prenašala neznosne perse-kucije, zato sta sklenila pobegniti čez mejo. Miličniki so u-strelili ženo na begu. Bila je noseča... Fašistično varstvo materinstva!
Sredi noči plane Četa miličnikov v stanovanje ter odvede očeta v ječo, v konfinacijo. Zakaj? Ker je tujerodec ali ne-fašist. Družina ostane brez rednika, v pomanjkanju. "Zavarovali bomo družino."
Tak je za ženo fašistični paradiž v Italiji, deželi "lepote in solnca".
Italijanska žena je bila že vedno precej brezpravna in je bilo njeno stališče povečini precej reakcionarno. Zato ji fašistično naziranje gotovo ni prizadelo takega udarca, kakor Hitlerjev režim nemški ženi, ki je bila popolnoma enakopravna z možem in je uživalo njeno javno delo velik u-gled. In vendar je zmagal Hitler prav s pomočjo ženskih glasov. Kako je to mogoče? Množica malomeščanskih žen se je navduševala za Hitlerja, dasi je natanko poznala stališče narodnih socialistov napram ženi. še predno je prišel Hitler na krmilo, je napovedal, da bo okrnil njihove dosedanje pravice, katere jim je zagotovila demokratična wei-marska ustava. Iztrebil jih bo tudi iz vseh služb, posebno državnih. "A pridobil je žene kljub temu, ali pa morda prav zato.
(Dalje prihodnjič.)
PRISPEVKI V PODPORO MAJSKEM GLASU
i »i V.
IZKAZ.
plačujo žensko delovno moč. Nedavno je izšla odredba, iz katere se jasno vidi, da žene ne smejo delati več kakor 11 (!) ur dnevno. Iz te odredbe se pač jasno vidi, na kakšni višini je socialno varstvo delovne žene vjtaliji.
Ko so prišli v Italiji na oblast fašisti, so odpravili cele množice žen iz uradov in šol, ne da bi jim pokazali drugo možnost preživljenja. Sedaj je po vseh uradih ženskih moči v veljavi omejeno število, ki se ga morajo strogo držati. Posamezni upravni oddelki pa morejo odsloviti sploh vse žene iz -uradov, če se jim zdi to potrebno.
Posebno podrejeno in poniževalno vlogo ima italijanska žena kot učiteljica in profesorica. Poučevati namreč ne sme tako zvanih oblikovalnih predmetov, kakor so zgodovina, filozofija in literatura, ker bi se lahko spozabila in podajala snov za "nemoški" način. V njen delokrog spada samo poučevanje prirodnih znanosti,
Notary Public Phone Canal 3073 Edini »lov. cvetličar v Chicagu
JOHN GOTTUEB
1845 W. Cermak Rd., Chicago, III.
Venci za pogrebe naša »pecialiteta
Boltezar. Skupaj $2.50.
Ročk Spriagt. Wyo. Frank GriHm $1? John Jereb 5e«; R. S. W. lOc. Skupaj $1.60. (Poslal John Jereb.) Dotroit, Mich. Frank Česen $1.50. Cleveland, O. Neimenovan $1; John Kosi« (Girard) 30c. Skupaj $1.30. (Poslal Ivan Babnik.)-
Weit AIIm. Wi». Anna Bvrjrant 70c; po 25c: Otio Hamibericer in Mr«. Pun-car. Skupaj $1.20. (Pos^l Frank Matkorich.)
' Someriet, Colo. Margaret Reden-šek 60c; po 20c: Math Konu>rly in Anton Justin; po lOc: Frank Barne« in J«rney Majnik (Bowie). Skupaj $1.10. (Poslal Anton Majn;k.)
W. Aliquippa, Pa. DruŠ. št. 122 SNPJ $1.00.- - -
Chicago, lil. John Ra.ver 50c. Strabane, Pa. John Terčelj 40c. Farrell, Pa. Frank Kramar 40c. Warr«n, O. Frank Petrich 2oc. New Market, N. J. John Rupnik 10e.
Skupaj v tem izkazu $11.85. Prejšnji izkaz $45.75. skupaj $57.fi0.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily
Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Dailjr Tal. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tat t Crawford 8440
If bo tmwer —- Call „	Auatin 5700
i
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tet. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Charles Pogorelec:
Z AGITACIJE PO ZAPADU
(Nadaljevanje.)
V Salt Lake City sem dospel po eno nočni v žnj!. Ker ni bil mol namen ostati v tem prijetnem mestu dalj kot do odhoda natfiinjcga \laka, sem mislil, da se tak >j odpeljem proti naselbinam okrog llelperja, toda vsled slabih voznih zvez . em ♦udi tu imel smolo. Vprašam na kdo lvoru 0. P., kdaj odpelje v lik v Helper. O igovor je bil, da ta železnica nima zvez 1 z dotičnim krajem, lahko se pa peljem .t D. lt. G. & \V, železnico, toda vlak ou.)elje šele ob 10. zvečer. Ni ml kazalo dru-•feja kot ostati brez koristi v mcitu ali pa iskati drugih zvez, j
oljarn ter opazujem ljudi, ki hite mimo mene, pa mi misli nehote uidejo v zbornične dvorane zgoraj, v katerih "ljudski" zastopniki sklepajo zakone v korist onih, ki podedujejo bogastva, in v škodo tistih, ki garajo zanje. Pa si mislim: ej, ko bi se to ljudstvo, ki gara v rovih, na kmetijah, v industriji itd. zavedlo svoje ogromne sile, bi izvolilo zastopnike v tole p st-
hoittUru, ivuy
Novi odbor soc. stranke
v Illinoisu
Na konvenciji illinoiske soc. stranke v Decaiurju dne 11.-12. maja je *>il izvoljen /a na sledmi termin sledeči »lbor: on je moj sorodnik. Živi tam in L ren Norman, ki je dobil naj-tam. Ako želiš, te moj sin od- več glasov (48) ; stanuje v Ma-pelje k njemu. Prav hvaležen rionti. 111.; Dotigla« An fersnn, vam bom zato. P-a srno se od- IlliopolU; John Fisher, Gilcs-peljali do Jožeta Skerla. Jože pie; Harry Ashby, Kast St. ima svojo "peclarsko grajfck?i4 Loui*t Nate Kgnor, Deeatur; no" visoko nad mestom.. Avto Arthur. Mi l)owelI, Chicago; M V precej godrnjal predno je o. Jackson, Hra-lley; Muvnird pripihal do cilja. Skerla Jolii- Krueter, Chicago; Rudolph C. m o doma. Se mu ipre Istavim. Olson. Chicago; I>onald J. Lo-(), tako, ti si torej Charlie Po- trich. Chicago; Morris Blumin gorelec. Pričakoval sem te že. Chicago.
ne. Dosedanji tajnik odbora illi-
ftc
Jačo, katerih prva skrb bi bilu|lmaš že stanovanje?
dobrobit onih, ki ustvarjajo bo-jVVell, jaz imam / e eno posteljo noiske soc. stranke je bil J ^astva. K tko vse drugačen duh
bi prevkioval v palači! Ali te zavesti med usivarjajočimi alo-ji v tej državi še ni, nas pa čaka naloga, da jih zbudimo in
oe
in če ti je všeč, s« lahko kar j Brinocar, tu rojen Slovenec, k; vdomačiš tu. Sem sicer >am c, je član angleškega kluba v pu se bova "bečJala" skup tj. j Springfieldu. Tajnika voli ekse-Vesel sem bil snidenja s Um kutiva. Dali <bo v tu urad izvo človekom. Je dobra duša in za-|ljen ponovno, to poročevalcu
daj ni še znano.
mCilU "O pa iSJVttli UlUgin ZVeZ,l	. . ..........'	•	v uuuiu viu^a ni	ij«
da dospe m do cilja. Po dalj-' °n?aniziramo. Torej na delo! j teden delavec.	zr
šem iskanju izvem, da pelje ija!^' 110,11 zopet proti mestu na Nasieanje jutro sva Sla na bih«, toda tele ob treh pop jI- bu"no Postajo. Ob 3. popoldne lov za naročniki. "Koliko bo
Zveza med Francijo in sovjetsko Unijo ustvarila novo ravnotežje v Evropi
(Nadaljevanje s 1. strani.)
hajo s protimilitariatičn > pro-»I jen je francoskega militarizma pagando.	h komunistično p/opagan Jo v
Francija je namreč podal j- armadi, kajti z dem oraltairu-sala vojno dbveanost in zvišila njem vojaštva bi škodovali voj-izdatke za oboroževan je. Stalin ni sili francosko-ruske zveze, je nato izjavil, ia prav lahk * Socialisti v Franciji so izja-zr popade, čemu potrebuje, vili, da bodo delovali naprej Francija čimjačji vojni aparat, proti podaljšanju vojno- ibve« kajtl za svoj > vamoit mora zne službe in nasprotovali ve-
tem vsaki <vojo toCko. Dozlaj S^Mm! ','T, 'r **	«n»^rteom.
-,> s, odvali vabilu zbori "Zar i^", ^ n 7	, i"! v T"	da."»J
i«" fnlm.lr klu'm II -»7	lzJavo tolnittfilo za mvjdilo kominterna zveže v kori.it .svo-
"SloiV. " *n>. ,!,> .„..«'' ' k,,mil»' t""' v.Franciji. Ja naj! je obrambe in »ploh koristi <v<»
^. i. i! ,•,'.!.. i . ■ »i ' nehajo z bojem proti obor že- tovneifa delavstva s socialisti-
l'li'(l	Kodba j yanju, kajti v korUt te zveze | dno" internacionalo. 1'ou larja-
,' ., . ...	.. i<'. da si Francija zgradi čmja- jo. da ako se je lahko spora 7. u-
Nastopil ,o tud. govornik. Ljj vojn,: „ t ki ,fa Hitlcr
\ slučaju s a .ega vremena se m. bo , <(i bo ta prireditev vrnila v spod
Piknik organizacije brezposelnih v Clevelandu
Cleveland, O. — V nedelj j?, junija priredita na Pinturj; vi farmi piknik Jugoslovanska sekcija, ki deluje za zavarovu-J nje brezposelnih* in pa klub | brezposelnih, ki se sedaj ime-nuje Workers Alliancc of Cleveland, O. __ .
I! i' inca r k a tekma na tem p kniku.se prične že dopo .'ne | Popoldne bodo pevski zbor skupno zapeli "Svobodo" in
dne. Ker sem imel torej do. olj časa, sem si ugledal mesto, ki je v resnici eno najlepših, kar J£m jih še \ i.lel na svoji poti. Je čisto, ulice široke in Te pa lega. Veliko slano jezero je oddaljeno od mesta okrog 18 milj, torej ne bo prilike, da si ga ogledam. Podam se v palačo državne zbornice, kjer si ogledam razne zgodovinske pred-
me bus odpelje v novi kraj, da nadaljujem s svojim delom.
Predavanje v klubu
št. 1 JSZ
uspeha, ne vem,'; sem menil "ali poskusila bova. saj je pre	..
■Po treh urah dokaj lepe vož-|ceJ na*ih Uudi v teh kempah In;	~ L?6^* Z*
nje, dokler smo bili v ravnini, ^	- - '"'kaj. To^ini,n*ke«	dni> M- ma'
potem pa skozi snežene zame- 1n?e? U8Peha I,e ^T" Odpeljeva
te, kajti snežilo je da kaj, po ujugasti cesti, klancih in soteskah, dospemo v kotlino, kjer je mestece Helper. Izložimo prtljago. Kam sedaj? Poznal nisem nikogar razen Charlija mete. slike, muzej, kakor tudi i Bizjaka in Johna Kebola, ki sta dvorane obeh rbornic, kjer sej bila na par zadnjih konvenci
kujejo zakoni, žal, večinoma v prid posedujočih slojev; kot po drugih državah, tudi tu nima delavstvo nobenega svojega zastopnika.
jah SNPJ v Chicagu. Ali križ v takih krajih je, da imajo rojaki po večini naslove na pošti, _ uličnih naslovov pa ne. Torej | bo treba vprašati za koga. Sto-
se k našemu prijatelju in somišljeniku Chas. Bizjaku v bližnji Standardville. Okolica je tod pusta, ali kljub temu zanimiva. Premogarske kempe so tipične kot povsod po goratem zapadu. Ilišice premogarjev so .postavljene v brdlh, da se le s previdno vožnjo avta more do njih.
Palača je krasna stavba, zi-^im v gostilno, kjer sem slu-
dana z marmorja, ki ga je v tej državi precej. Kupolo znotraj zaljšajo krasne zgodovinske slike o iprihodu prvih naseljencev v te kraje divjega zapada. Ker je to dežela mormoncev, se razume, da slike in drugi predmeti predstavljajo v prvi vrsti obiležje te verske sekte in njenih predstavnikov.
Po daljšem obhodu in ogledovanju raznih zanimivosti se Človek utrudi. Sedem in razmi-
čajno naletel na natakarja Hr vata. Vprašam ga, če pozna tu kakega Slovenca. Da, mi odgovori. Par blokov nižje ima gostil no Tone Skerl. Torej se podamo k njemu. Je prijazen človek, ki rad postreže posebno človeku, ki se nahaja na agita-cijskemu potovanju
V tem kraju smo dotlej imeli poleg Ane Sugarjeve samo t»e enega naročnika, Jožeta Skerla. Vprašam tudi po njem. O,
ja bo v dvorani SNPJ predaval s. Fran k česen iz Detroita o predmetu "Kakšne metode bi bile za socialistično gibanje najboljše, da pridobi ameriško ljudstvo v svoj krog?"
Vstopnina je prosta. Po predavanju in diskuziji bo zabava. Klub št. 1 vabi na ta predavanje vse članstvo JSZ v tem mestu in somišljenike. Povabite s
Dospeva do Bizjaka, ki nas su,1m) 8Voje znanCe in P"^1^-
nitilMSKI K LIHI
"SOČA"
i % (1 a n o n a h n r g a
vprizori
v NEDELJO 2. JUNIJA
k
VELIKO SOCIALNO DRAMO
"itiiEC i: no/Ji
i,
v Izobraževalnem in zabavnem domu
LIBRARV, PA.
PRICETEK OB 2. POPOLDNE. Sodelujeta tudi godba in pevski zbor Ilirija
PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA. Vstopnina na predstavo 40c; samo na plesno zabavo 25c.

66
Grandsons "
A novel aboul llircc graud*on« of a Slovrne workcr
BY LOUIS ADAMIČ
Pricc $2.50
Orilrr from
PROLETAREC BOOK STORE
«°>639 WEST 26TH STRKFCT/ CHICACtO, ILLINOIS
je prijazno sprejel. Po kratkem pogovoru se domenimo glede agitacije. On je sicer moral popoldne na delo, sicer pa je Jože znan po naselbini in zraven «mo dobili še Johna Skoka, ki je šel z nama okrog. Torej gremo na agitacijo, ki nam je vze-j la nekaj ur časa predno ^mo biskali vse in uspeh je bil dober. Dobili smo precej naročnin, zraven pa smo bili pri Biz-jakovih prav prijazno postrežem zakar iskrena hvala.
Naslednje dni smo potrosili i agitacijo po Helperju, Evvol-lu, Kenilworthu itd. Uspeh povsod povoljen. Drugi dan obiščeva z Bizjakom rojake vi Priče, Utah. Nitjih sicer veliko,! ali kar jih je so večinoma naprednega mišljenja in tudi tu i je dobil Proletarec nekaj naročnikov. \ nedeljo se odpeljeva v National in Consumers kempei Tudi tu sem ni bila pot zaman, dasi razmere tu niso nič kaj ugodne. Sestal sem se s Frank Stavarjem, ki sva se poznala še v Pueblu, Colo., Andy Juvanom itd. Rojaki so večinoma naprednega mišljenja, po-strežljivi in dostopni agitaciji delavski list.'
P. O.
Dne 2. junija na Library
Library, Pa. - V nedeljo 2 junija vprizori v Izobraževalnem domu dramo "Rdeče rože" dramski klub "Soča" iz Strabane. Sodeluje tudi pevski zbor "Ilirija". Vsem na Libra-ryju in v sosednih naselbinah priporočamo, da se udeleže te zanimive predstave. Povsod, kjer jc -bila igrana, je napravila mogočen vtis.
Poročevalec.
nji dvorani Slov. nar. loma n:t |St. Clair Ave.
Pripravljalni odbor vabi vse delovno ljudstvo na to prireditev. Delavske organizacije so izvojevale delavstvu marsikaj in še veliko več pa je treba še-
la dosači. , .—____
Penzije na primer so bile nekdaj za delavce nekaj čisto neznanega. Odškodninske postave tudi. Danes so prišle že precej v veljavo in zdaj je na'a najnujnejša zahteva za brez-poselnostno zavarovanje. Klub *e trudi tudi za izboljšanje relifa in za stanje brezposelnih vobče. Zato upravičeno pričakuje, da pridete dne 26. maja na njegov piknik, ki se vrši delavstvu v korist.
John Krebel.
Vabilo na operni koncert v Kimball Hali
Chicago.—V nedeljo 26. maja ob 8:13 zvečer priredi v Kimball Hali, na Jackson in Wabash, operni koncert International Grand Opera Com-pany.
Vstopnice so po 40c, 55 in 83 centov.
Izvajane bodo arije iz skladb Wagnerja, Verdija, Seebacka, Chopina-von Ritterja in Bizela.
V nekaterih bo med drugimi pel znani hrvatski tenorist Si-
Naravno, da trancoski komuni iti ne bodo pričeli slaviti armade ali podpirati ob >roževa-nje, pač pa ostanejo francoskemu militarizmu nasprotni — ampak le navidezno. Socialistična stranka, ki je sedaj s komunisti v "enotni fronti", se s tem ne strinja in predlaga komunistom združenje v enotno delavsko stranko v Franciji, ki naj postane v taktiki samostojna in se v ta namen osvobodi navodil in kontrole iz Moskve.
Francosko-sovjetska zveza je politično situacijo v Evropi zelo spremenila. Francija in USSli posedujeta najmočnejši, armadi na evropskem kontinentu. Hitler mora s tem dejstvom računati. Marsikaka dežela bo šla zdaj rajše pod o-jkrilje te nove dvozveze, kakor I da si bi iskala zaslombe v Nem-
Francoski komunisti ne bodo mogli več prirejati v Parizu in drugih francoskih mestih proti-militarističnih demonstracij ter izdajati proglase, da se imperialistična Francija združuje z drugimi kapitalističnimi deželami za napad sovjetske Unije. Če bi to v očigled te zveze še počeli, bi sme' i 1 i samega seber Niti n.e bodo delovali za oslab-
mela s kapitalistično francosko vlado, se bo toliko hglje z de-lavsko-socialistično internacio-nalo, ki je vzlic fašizmu v Nemčiji, Italiji in Avstriji i.:e vedno največja uteža na tehtnici miru v Evropi.
Nedvomno bodo dosedanje spremembe v sovjetski vnanji politiki povzročile nove spremembe in prej ali slej tudi od-nošaje med obema internacio-nalama.
mon Babin, ki je znan mnogim Naslednji dan sva z Jožetomjeika! kim Jugoslovanom. Pel je Skerlom obiskala še ostale po tuc,i na slavju^30-letnice Pro-
Helperju, kjer sva dobila l<e nekaj naročnikov, in potem se je bilo treba odpraviti naprej, odnosno, nazaj proti Salt Lake Cityju in nato v naselbine v Wyomingu.
Naj omenim, da sem v naselbinah v Helperju in okolici dobil najlepše vtise. Kajti počutil .sem se med njimi kot že *tar znanec in prijatelj. Jože Skerl ne samo da mi je pomagal v a-gitaciji pač pa mi je nudil vse udobnosti svojega doma. To za človeka na potovanju mnogo pomeni. Ko sva si ob slovesu segla v roke. me je prosil, naj mu ne zamerim ako ni bilo vse tako kot bi moralo biti. čemu neki, Jože? Brez tvojega sodelovanja bi bil uspeh našega dela manjši, mnogo manjši. Hvala za vse skupaj. Isto velja tuli Charlesu Bizjaku in njegovi soprogi, kakor tudi ostalim, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri agitaciji. Vsem skupaj iskrena hvala ter na svidenje, kajti med vas fte pridem.
(Dalje prihodnjič).
letarca dne 10. marca.
Ljubiteljem glarfoe toplo priporočamo, da se udeleže tega koncerta, posebno še Članom in članicam pevskih zborov, ker jim taki koncerti nudijo obilo vzpodbude. — N. N.
Matt in Lizi Kure v zakonu 25 let
Cicero, 111. — V soboto 18. maja sta bila Matt Kure in njegova soproga Lizi povabljena v Communit.v House na "par-ty", niso pa prijatelji njima povedali, da je to pravzaprav njuna srebrna poroka, dokler nista vstopila v dvorano. Prišlo je nad dve sto ljudi. Bila sta deležna nič koliko voščil. V banketni dvorani je predsedoval F. Gcdina. Ampak glavno vlogo so imele kuharice in stre-žajke, ki so obložile mize z dobrotami, ki so jih pripravile, veliko pa so jih prinesli tudi gostje.
Zakonca Matt Kure sta v na-1 Zvezni senat je dne 16. maja selbini splošno znana. Ona je končno sprejel takozvano Wag-dobra gospodinja, žena in ma- nerjevo predlogo, ki določa, ti, Matt pa vzoren soprog, akti- kakšni smejo biti odnošaji med ven društveni delavec in somi- delavci in delodajalci, in pa.na-šnjenik našega gibanja. Ravno čine za izravavanje industrial-tako tudi njegova sopre^a in'nih konfliktov, sin. Zaeno z drugimi jima kli- Zakon zabranjuje unije, ki čem; "Se mnogo let!"	jih financirajo kompanije. V
Prijatelj. smislu te določbe bi bile k>m | j>anijske unije prepovedane,
Sprejem Wagnerje-ve predloge sma -tran za zmago AFL.
PIUIIEDBE KLUBOV
J« S!« lirn
V sledečem seznamu so priredbe klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočit«.
MAJ
STRABANE, PA. — Piknik kfilba st. 11S JSZ v nedeljo 26. maja v Fr. Drenikovem parku.
CHICAGO, ILL. — Predavanje v klubu št. 1 v petek 31. maja v dvo-rani SNPJ.
JIJNfJ
BRIDGEPORT, O. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v nedeljo 30. junija.
BRIDGEPORT, O. — Piknik kluba št. 11 in konferenčne organizacije JSZ v nedeljo 30. junija.
JULIJ.
SO. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 14. julija piknik kluba št. 224 JSZ.
MOON RUN, PA.—Slavje 30-let-nice Proletarca pod pokroviteljstvom kluba JSZ in Konference v soboto *"*. nedeljo. 13.-14. julija.
CLEVELAND, O. — Piknik klub« št. 27 in odsekov v nedeljo 21. julij« n« Pintarjevi farmi.
AVGUST
VVAUKEGAN, ILL.- Piknik kluba it. 45 v nedeljo 4. avgusta.
CHICAGO, ILL.—Piknik socialisti-čre stranke v Pilzen parku v soboto 24. avgusta.
BRIDGEVILLE, PA.—Konferenca klubov JSZ in društev Prsvetne matice v nedeljo 25. avgusta v Društvenem domu.
Bilo srečno!
VVaukegan, 111. — Poročila sta se Frank Korenčan in Angela Dobrovoljc. Poroka je bila izvršena civilno. Vršila se je v SNI). Mlademu paru obilo sreče. — Poročevalka.
Nov slovenski list
V Pittsburtghu, Pa., je začel aprila t. 1. izhajati nov slovenski list z imenom "Naprej". Poudarja, da je "edini slovenski list v Pennsylvaniji". Geslo mu je "za lep<-o bodočnost slovenskega naroda v Ameriki",. Naznanja, da bo izhajal dvakrat na mesec. Prva številka ima 4 strani velikosti magazina. Načelno je novi Ust neodrejen. Kdo ga urejuje in izdaja, v listu ni navedeno.
Falcon Call, glasilo socialistične mladine
Maja meseca je izšla prva številka mladinskega socialističnega glasila Falcon Call, tiskana na rotografijski sistem. Prej je Falcon Call izhajal v m i m eogra f i ra n e m tisku.
Prva številka Falcon Call-a je vsebinsko in tehnično izborno urejena. Pišite po izvod in priložite lOc v znamkah na sle-dečf naslovi TKe Falcon Call, 1 E. 15th St.. Nevv York. N. Y.
Sygan, Pa.
ampak družbe bodo nedvomno našle kak izhod, ki jim bo omogočil svoje unije "legalno" fi^ nancirati.
Za VVagnerjevo predlogo je posebno agitirala A. F. of L., ker se je točka 7A v Niri izkazala za delavce neučinkovita. VViignerjevi predlogi je brez-otzirno nasprotovala ameriška trgovska komora in lokalne trgovske abornice, češ, da ako jo kongres odobri tako kot je, bo nad trgovskim in industrialnim Življenjem dežele zagospodovala z diktatorsko silo Ameriška delavska federacija.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1
NAROČITE SI DNEVNIK
•PBOsvI:TA"
Stane *a celo leto $€.00. pol leta /3.00
Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba z* novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo je*
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
£A II
V A I
j t
• • • • . it » i » i i i i • ) i t • « «" • • • » *
Sorodnikom, prijateljem in znancem »e zahvaljujeva za udeležbo na najini srebrni poroki, ki to jo nama priredili v »o-beto 18. maja. Zavedava »e, da je zahtevala tolikšna prireditev mnogo truda in požrtvovalnosti, zato »va vtem, ki so to izvršili," iskreno hvaležna.
Ni nama mogoče izraziti občutkov, ko sva videla toliktno množico, katera naju je ob vstopu v dvorano obkolila in za-orila: 4 Surprise!" Krasen dar, ki so nam ga izročili, naju bo vedno spominjal na ta nepozabni večer. Upava, da nama bo dana priložnost to naklonjenost saj deloma vrniti.
MATT in ELI7ABETH KURE,4 Ciccro, lil. .
Iz naše naselbine se redkokdaj kdo oglasi v javnosti. Morda je temu vzrok premalo navdušenja za delavski pokret. čemur pa smo sami krivi.
Na Spominski dan v četrtek 30. maja priredi tukajšnje društvo št. 6 SNPJ in artgleško poslujoče društvo št. 669'SNPJ skupno veselico, na katero vabimo vse tukajšnje in okoliško občinstvo.
Naš socialistični klub ima v načrtu prirediti enkrat to poletje slavje 30-letnice Proletarca. Podrobnosti sporočimo pozneje. —■ Lorcnz Kavčič.
Naznanilo
i »i
No. Chicago. III. — Tukajšriji socialistični kltKh št. 4* TJ^Z ie na svoji seji dne 15. maja sklenil, da se iz »r<»-tove-ga vzroka rnremenl datum klubo-veffa piknika. Kakor je bilo *e poro-čano, hI *e imel vrniti zadnjo nedeljo v juniju. Sedaj se je pa kluli odločil za dne 4. avpusta.
Nam simpatičnim klubom in dni-, Utvom, ki mrt*oče slmpatil do na-svira klnhs niso hoteli prirediti svoje-i *a piknika Nti dan. sr s tem dajr priliko. da se poslu^i j o *<la j prosteea <la-j | tuma. — John Zakovšek.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA

SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE

Pišite po cenik
PROLETARCU
J
A Vugoslev VVeekl.v Devoted
t« the Interest-of the VVorkera OKFICIAL one AN OF
Yti,ru'.iv IVdeiation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION C O-O PEK A TI V E
C O M M (J N \V K ALTU
NO. 1445.
Publi»h««i W««kly at 363» W 26th St.
CHICAGO, ILL, May 22, 1935.
VOL. XXX.
HIGH FINANCE CALLS A HALT ™FIT ls L00T WHAT IS Y0UR ANSWER?
ClTv-at c. .pital ha-* a t lenuh s po k en out pretty clearly in the resolutions adopted a fevv day« ago by the United States Cham-ber of COrhmerce. Pretty clear-ly, ibut perhaps not so fully nor
capitnli-ti do not understand j eial legislation. Some time or tlie situation any better-4,han other—upon matjre considera« they did in 11)33, but they have tion—after we've got business got out of their blue funk. They to running vvell in its old are inclined to think once more grooves. But not this year, nor
that <God's in his heaven and
vvith so much emphasls as itjalTs vvell vvith the vvorld—not vvill speak later on.	!quite well, perhaps, but by no
In the spring an J sumnier of
LSS wa.s in a state of servt"' .i,s l'ur«'<Me. The t-mor-
ent an:l panie lear.	J'"".4:. M,ow,w." may
.i..« ♦ . ,i.......* think of "getting back to nor-
1933 practically the vvhole ca pitalist class bevvilderme
This vvas n »t due to the out-come of the 1932 election, nor'ma,cy' to any manifesta t iona of popu- "The lar unrest that had taken plače. What puzzled the capitalists and literal ly "^cared them stiff" vvas the fact that the economic erisis, after running its course for three fiscal years, working ruin in the fields o£, industry and of commeree, had finaHy begun to vvork ruin in! the financial field as vvell.
The really povverful capitalist«—vvhich in our day means the financiers—hpd flattered themselves that, no matter what disaster might befall ma-nufacturers and mine ovvnors, railway corporations and mer-cantile houses and, of course, millions upon millions of vvage workers and vvorking farmers, their great financial institu-tions vvere safe and sound as the ročk of Gibraltar. In Feb-ruary, 1933, they had a rude avvakening. Banks and trust companies began to crack and fall, each dragging others dovvn vvith it.
i means so ill as they had feared. For them, the Nevv Deal has
next—oh, no? Thank y ju kinrf-ly, Mr. President, for vvhat
who vi' »P more h>h'y th > ehmet1 to »ret Ihingii unju*tly for t h« i r. »''vi
thintes thev »Jo not nwd -th in th;»y do the irettinjr of thini?« jmtiy bv others vitally needed? I* not their the erimc of al! erimes? I< it any I • a erime to preverit people from o1»-tainirvg mean< of life t h in to »leal, r«»i?> or mur ler?
And y.-t vvhat i - the ideal of to I »v.
y«u've done s) far, but please j 1« not th. wront«. of-ih« n n-produei don't go any farther until J^d aiiovelfie ri.?ht Qf th-» produ -r?
gettmg
Moor has done his vvork-—the Moor may go." They won't be too rough about it. \IRA was extended for a months. Thev will even consider the pre«priety of en-actijig, some time or other, some possible measures of so-
give the vvoid.
And their next word vvill be u sharper one.
The Ne\v Leader.'
^ 7 ■
Consent or Combat
BY JOHN RAK
1'cations?	city vvhich is practically under
At the last three JSF con- J the control of a Socialist ad-youth problem ministration. The Chicago given con- young comrades of branch No.
Free sptaeh and free press ar« murh more than safety vahres on the hoiler of difeontent. They are the in-diapensable requirernents of peaceful and orderly pregress, for it is only in the free clash of opinion that conaenti niay trim.r.ph over combat.—A. (i.
i What's th*.« relationsh p of he *vho I produeed t thbusand, yet has a mil lion, to the tl»ou%and who pr>du*<d | % million and. be»veen ali of t h nO j have on!y a thousand? Are facts in i na ture to he trifled vvilh? Ia there no con-equence vv.ien the word loot i« | < haaged to profit ju.*t. to cover up a . theft?
How far ha* humanity fallen wlwn i it say*, 4,We must not give up our
rijjht to loot"? An I "Our lootem vvill v..... .i .	i
be! i »me Cl-nld if loot ii denTed th«n"? ^ u*^os,av vvorkers, Also, "Unless we ailow 'o»t we will organi«« branches,
\Vhen one reads the early history of Proletarec so elabo-ralely covered in articles by comrade Frank Zaitz, Ivan Molek, Simon Kaucic and others, oo • cannot help but a Imiie the V>irit of these early comrades! 1
i.id their determ nation lo win. Detroit, l .evelan I, Milvvaukee, j debates, participating in vari In spite of lacing ali kinds <>1 Johnstown and ('hicago weie ous cultural activities and tak-
vvell represt nted with youth ing an aetive part in election delegates. This points out that
ventions the an I its vvork vvas siderable attention. The delegate body consisted of (idite a
1 have been doing their share sel I ing literature, .sponsorUjg
fevv youn^ jomrades. Cities like lectures, street comer meetingg Detroit, C.eveland, Milwaukee, debates, participating in vari-
IT DOESMOVE!
By John M. Work
The s u pe r-c a p i ta 1 ists vvere dazed. They momentarily lost faith in their system and in themselves. And so they raised no protest when the incoming President demanded and a frightened and self-drstrustful Congress voted to him vvhat might almost be called dieta-torial po vve rs. The capitalists never liked the Nevv Deal, but they had nothing to offer instead. At any rate, it vvas not chaos. It wouId give them tim?
It ia always encourajrinjf when you can deteet a attght movenient of the
iv rape h»:iran mind—provided it is« not a harkward movement.
So little dcH'« the avera?e human mind move, that it has the appear-ance of a stajrnant pool. Not a čase of "stili waters run deep," for it is sha!low. But the appcarance is de-eeptive; it does move sli^htlj'. Over a period of years you can d^tect it.
A sliffht movement forward may be *e«n in the averaire mind's reaction toward old ajfe pensions. Most people favor them now.
Only a few years ak'o, their reaction was qu:te different. You could teli thdn that retir<yi (fenerals, re-tired judfea and widows of deceased President« g:ot bij? pensiona, that a ereneral Ls of no more importance than a shop worker, that a jud«re ia of no more importance than a far-mer, that a President'« widow is of no more importanoe than a workinjj-man's widow, that those who do the u^eful work should 4>e the first to hej pensioned, and that if anyone «h »uld do without pensions it shou'.d »i>e the srenerals, the judffes and the Presi-dent's widows who are well-to-do and do not need them—-but, so askew was the? avera>fe mind that the averajfe man threw ur> his hands and excla i.n-
Maybe you won't believe it, but that is exactly the speoies of absurd argument w«» had to meet, only ten years ago, when we were contending for old age pensions.
The average mind has abandoned that ridkulous position. The average man and the average woman ar»* heart'ly in favor of old pensions now. Likewise of uneniployment insurance. We are not eertain, but we rather believe the averatre person would also sanetion socialized health service.
We state these facts for your en-couragement. The average mird is
lo-»e our jobs"? And our preachem, we can name them, stand in the pul-pit, and are quotid in the papers "VVe siand by tht loot system"? And we, ourselves, vote to elei-t people \vho say openly "We stand for loot"? And we elect them, knowing and ex-peeting ihat they, in their official ca-pacity will keep us from w »rking.
The word profit means that vvhich s obtained for vvhich no equivalent is given. If it does not mean that, why do those vvho get it so insistently de-mand it? If they are vvilling to vvork for vvhat they get, why not join vvith vvorkers in produetion on equitable basis? Facts on the face of thin^i.
The loot ayatem! That is vvhat vve have! Yet, this is the truth.
We, the race, are only young—in-fantile. Ali infants waW)le and fall dovvn. They try many ways before the right one.—Liano Colonist.
problems, battling seltish, reii-ious and nationalistic elementa ihey have come out as vietors. I'hey establisheJ Prol.:arec 30 years ago vvhich has carried the Socialist message to thou-sands of Slovenes and other
helped to published
literature, among others the annual American Family Al-manac, The May Herald, books and pamphlets. It( helped to organize an Elueational Bu-reau of the Yugoslav Socialist Fed e ra t i on w hich is doing good vvork on the cultural and edu-cational field supplying its units vvith plays, literature ani lectures.
AH this is the Work <»f a small group of Vugoslav Socialists. This is an achievement vve can aH feel proud of, but only to feel .proud about it is not enough. It took a lot of hard vvork on the part of loyal comrades everywhere to keep our
contacts have been made amon/ the younger generation and some have been recruited into our ranks. The number may be small at present and the future of our Sf^cia-list pub-lication vvill depend mostly upon hovv much interest and effort thev are vvilling to give it novv.
to turn around. They endured i that an old age pension woul» it, because they did not knovv' pauperize. a factory worker. It was
vvhat else to do. Tvvo ycars have gone by. The
not explained why it would not pau-perize a ge neral, a judg > or a Presi-dent's vvidovv.
WARNS OF FASCIST TINGE IN NEW MOVEMENTS
Promises of "painless cure" for the de pre? si on vvhich leave the ca«pitaliat syatem intact, as enubodied in the pro-grams of Father Cv>ughlin, Huey I^>ng and others are "puerile and impos-sible," as vvell as "stronglv tinged with Fascism," in the opinion of the national executive Cfrmittee of the Socialist'pa rty. The committee's statement follows: "To the masses of the American people it is becoming increaMngly
garded as conduct um jecoming a .Socialist.
' VVhile the Townsend clirbs are not Fascist in špirit, they are for the most part transient and futile, and their proposal to finance pensions by a sale.s tax is, of course, utterly repug-nant to Soc a list tfieory. It is just poaeible that in »pecial circumstances, where the Tovvnsend idea has balvan ized into action a vigorous, though
■ publications going. When fi-
A RAP FOR HEARST Ma"cfial problem* whteh were
not fevv, had to be met, the We should be etemally vigilant comrades responded vvith con-not ai toge'her stagnant; it does move against attempts to check the expres- triblltions taken OUt of their slightly. The novement is provoking- sion of opinions that we loathe.—	r* .	-	o«
iy slovv, and it is no vvonder you be-lThe late Sunreme Court Justice	Wa«eS 80 th*\ the
come invpatient— but it does move! lOli/er Wendel Holmes.	Cialist message -vvould go on
■	among the Vugoslavs. Now the
question arises: Can vve keep vvhat has been established by our early pioneers and continue the-vvork they have been car-rying on? Will this and the coming voung generation of Vugoslavs be vvilling to con-trbutc their etforts to keep Proletarec and its other pub-
In Detroit branch 114 organ-izcd a fine group of boys and girls. They have held several šucceaafut programa, partici-pated in the cultural activities of the branch and arranged debates vvith the Chicago Youth group. As Socialists every-vvhere, they are also aetive in fraternal organizations. Cleveland has its youth group organ-ized vvithin the branch. There are the Turk sisters, Vehars, Rose Sumrada, Betty Bogatay, Ilersichs, Turkmans and others, ali doing vvhat they can. In Milvvaukee our Youth group has become passive. There is
The Men Of The Future
Theae thinga shall be; a nobler race
Then e'er the world has known shall rise, With flame of freedom in their souls
And light of knowIedge in their eyes.
They shall be gentle, brave and strong
To spili no drop of blood, but dare Ali that may plant man's lordship firm On earth, and fire, and sea, and air.
Nation vvith nation, land vvith land
Uitarmed shall live as comrades free; In every heart and brain shall throb 1 he pulse of one fraternity.
J. A. SYMONDS.
no reason why vve cannot have .tralized point. What is your a more aetive youth seetion in a ansvver?
campUigus.
»Summing it ali up they vvere a help to the branenes when called for duty. But the importance as to the future of Proletarec- and i ta other publications vvhich vvill reat upon their shoulders has so far shovvn little or no interest among the young comrades. Are vve going to let that vvhat our pioneers established and vvorked for ali these years pass out of exis-tence or vvill our ansvver be, "X Proletaree is here to stay"! It vvould be vvell for the young comrades to diseuss it novv and ask themselves: Hovv much c%an vve contribute in the way of financial security and circulation of 'Proletarec? What vve sorely need is more contact vvith another and joint conference« vvhere vve could diseuss these matters in general. Let's talk about this at our meetings, through the Emglish page of Proletarec and plan for a joint meeting at Some cen-
.................................................mw.....
Searchlicht s
................Jlllh.........lili
BRANCH MEETING FRIDA Y
Chicaijo, III. The Englhh S<'ction of bran?h 1 JSF vvill hold its regular business meeting Fri«lay, May 24, at 7 P. M. at the office of Proletarec. Various important business matters makes it imperative that ali m< mbers attend prcmptly. Plans vvill be out-lined for future activities, sueh as debates, outings and atritation.
Pub. Committee.
IS THE WALI BEGINNING TO CRACK
clear that the nevv deal cannot fulfill	Jn«perienc«d group, it
may be worth vvhile for seasoned and thoroughly grounded Socialista to mahe contacts vvith them in tfce at-tempt to transfer their activity from the false foundation on vvhich it Ls based to the substantial foundation of true Socialism. In general, Socialists should steer clear of them."
its promises to end their suffering vvithout any serious disturbance t) their accustomed economic system, capitalism. The predictaible result is the appearance of numerous Inove-ments making stili more fantastic promises of painless cure, hased upon stili more puerile and impossrble <m?o-nomics than those of the new deal.
"The majority of these movements are strongly tinged vvith Fascism, or at least vvith ideas s'inilar to those vvhich marked the early stages of the Fascist movements novv rampant in Europe. Because of their extravagant promises, thcy are making a tremen-dous, though doubtless temporary, ap peal to the maisos, and Socialists arr frequently tempte I to offer their co operation, either »because they have been confused iby some su»perficial r.1* semblance ibetAveen the a'tr. * of these movements and those of true Socialism, or in the hopes of eapturing th movement or vvinning converts to So cialism.
"The N. E. C. issues an cmphatk vvarning against sueh tactics. Therr can be no short cut to Socialism, and
m
any diversion of energy into sueh channels vv.ll on!y confuse and em l»arrass the Socialist movement, lead ■ ing to endle * disputes, misunder standings and disappoinfments. Ulo-pia, Inc.. Share the VVealtM and th National Union for Social .lu«tiee ar» not only futiV	dangernus be
cause of their Fascist tendervcies, and vve declare that connection vvith any of these organizations ia to be re-
THE THING TO F1GHT FOR
By NORMAN THOMAS
The things for vvhich labor should fighl are unchangetl. They include:
Real Security legislation—-in Congress the Lun dec n BiH; in Pennsyl-vania. Connecticut and Wiaconsin the Socialists bills—not the Presidenfs miscallcd Security bili.
The Wagner BiH proteeting labor organization. strenghtened by amend-ments, particularly by extending its provisions to ogricultural labor.
The 30-hour vveek bil!, not as a cure ali but a help in1 the fiKht igainU unem,ployment.
Federal anti-lynching legislation.
Congressional investigation of the ?xploitation of share croppers.
Labor >hould fi«ht AGAINST:
Exlension of NRA.
Tho big army and navy billa d^-<ired by ali imperialists, fascists, and i ni nie* of labor.
Ali forms of the sales tax—that means adcquate inconie and inherit-ance taxation instead.
Our governor vvent before his con-stituents to teli them about the ca-tastrophe vvhich confronts the people of Illinois if the inerease in the sales ax is not voted by the assembly on Tuesday. He nearly cricd for the needy in the old hypocritical politicaJ way. His hcirt just bled for the mis-eratble vvretches and the only way out that he could see vvas the sales tax. It is too bad that the Socialist Party isn't strong enough to have been able to ansvver on the radio and to have urged the Illinoisans to just flood the legislators vvith demands that they vote against the sales tax. There are any number of other means of raising the required amount to satis-fy the Federal government so that federal Tunds may be pro ure I. What's the matter vvith a state inconie tax on incomes of $5000.00 or more? My guess is that the sales tax will l>e inerease-d because the people. although they abhore it, stand passive^ hy. The Socialist Party in Illinois had a grand opportunity t> vvhip the old politicians in this ga me but vve weren*t equal to the lask. We have no mone.v and vvhere there isn't any money there can't be much action.
M
A lot of cxciting things happened in Chicago in recent vveeks. The de-mocrat who vvas city elerk for 24 years in our fine city vvas promoted to the treasurership by the voters at the last election because in his clerk-ship he had stolen enough but he could steal more as treasurer. Any-way, the new democratic city elerk must have sme 1 le d the bad odor vvhen he took office an<l bad the books exam ned.They >ay only $400,000 are lacking. And the old city elerk says if I am short 1*11 pay for I have the money in the bank. By the next election the people vvill forget aH about the steal and reelect the crook again. It's the same old stofy ali over again.
The other important thing that happened vvas the investigation of the University of Chicago by our State senate committee, for communistic teachings. It i.s a shame that the people of Illinois must pay for sueh investigation* vvhen the »money seem« to be so badly needed by the relief administration. Obl man VValgroen, the drug store magnate, had some silly cTiarges against the University. It proved to be a fiz/.le for, he eouldn't prove an.vthing. But Wal green got his satisfartion. When h > first vvithdrevv his niece from the i tlniversity and fired the charges he demanded a public hearing. The Pre- ' sident of the Univeraity and the i Tru«tees couldn't see it that way so he stirred up ihe poor piliticians at Springfield to investigate. And like a lot of dunces they fell in line. Novv the hearing* are public. And the po-
litcians of the corrupt machine« vvant to teach the educators a thing or tvvo and preseribe lavvs to remedy truthful teachings.
I have just read an account of the Toledo auto strike »ettlement and it just makes me dispise eertain leaders of the A. F. of L. After the men have vvaged sueh a courageous and unified struggle to gain an.vthing but the en-tire doavamis is siekening. It is re-ported tha« in the conversations be-tvveen the strikers' committee and the managenient the A. F. of L. leaders urged the strikers to settJe and stocd by the conipany officials rather than by the milifant workers. What is more nauseating, the union vvas sup-posed to have been read out of the A. F. of L. because it wouldn't settle vvhen Dillon the A. F. of L. organiier wanted them to. It isn't bad enough to have the company thugs and gun-man, the politicians, the police and militia on the side of the company. Union officials, vvho are supposed to help strikers, give their support to the enemy of unionism. That's a fine hovv do you do. VVhat the eonsidera-tion vvas none can say but it certain-ly looks as if someone vvas paid off.
THE RACE WITH THE REAPER
Why should anyone less than a hundred years old die?
Tvvo reasons: Ignorance and capitalism.
Lgnorance includes lack of the vvill and the self-control to do the light thing, as vreli a-s lack of knovvledge.
Capitalusm prevents most people fro.n doing the right thing even vvhen they knovv what to do.
There is no inherent reason why the average person should not live far beyond the century mark before the svvish of Father Tirne'« acythe cuts him or her dovvn, and be in good physical and mental health ali the vvhile.
It can be done by »gfcining knoar-ledge and Socialism. * -
Milvvaukee Leader.
In A Land Of Plenty
Almost a third of the vvorker« in Dayton, Ohio, who constitute about tvvo fifths -of the total population, are unemployed, the Federal Emer-gen<y Relief Administration mates on the basis of a study mad« in July, 10.*14.
LEAVE IT TO FAITH
"Rebirth of faith vvould improvt the lot of virtually ever.v family 'n the land. It vvould raise the financisl and spiritual level of the vvage-earn-ing elasses.,M—B. C. Forbea, Hearst business vvrKer.