κ predslovanski etnologiji Zakarpatja.

(Εοΰέντζης.)
K. Oštir, Ljubljana.

Kratice: A = K. Oštir, Alarodica (Razprave I). BA = Bei-
trâge zur alarodischen Sprachwissenschaft. DAN = Danuvius-Asamus-
Naissus (Arh. arb. II). IP = Illyro-Pelasgica (I. c. II). IT = lUyro-
Thrakisches (1. c. I). SA = Sumerski izvor abacističnih številčnih imen
(Čas XVI). VZ =Vorindogerm. (= alarod.) Zahlwôrter auf dem Balkan
(Arh. arb. II). VZf = Nadaljevanje k VZ (1. c. III). Kogar zanima
vsa ta stvar, najde natančneje podatke v teh razpravah; tukaj se
omejim na navedbo dotičnih mest. Večina tukaj navedenega materiala
se obravnava IT, VZf 160 sqq.

Modestin, Nast.Vj. XXXIV 115 sq. napada jednačbo: Κοΰΐντζης
= ^Koscg^, *Kosçdzb, IT 109, 114, v shrv. Kasezi, slov. Kaseze, Koseze
„Edling" in sicer glede menjave α « o ter glede τζ = dz, ostaja pri
svoji razlagi: Αόβελος < *Αοβέντζ'ης = Lovinac in Κοαέντζης < *Κόαενος
— Kosinj (z zamenjavo končnic) ter poživlja : „Sada treba, da pri-
stalice mišljenja ,Kosentzes zastupa Kasege' . . . razložito dokazu, da
je opravdanije njihovo tumačenje."

§ 1. Modestin 1. c. povdarja pravilno, da izraža τζ predvsem
C, h čemur cf.: *Bélicé > Βΐλίτζειν, *Licé > ΑΙτζα, *Cçtina > Τζίντ-
[ζ]ηνα, *Raztocé > 'Ραΰτώτζα ; glede lokala cf. še *Nov['h]gradé >
Νουγράδε, *Med/urecbju > Μεγνρέτους in morebiti *-i/cA'5 v Αοβριακίκ,
ΛΙοκριακίκ {Πιζύχ?). Vendar piše Konst. Porfyrog. τζ tudi za z n. pr.
Manazkert > Μαντζικιέρτ Marquart Osteurop. u. ostasiat. Streifz.
463, celo za s n. pr. Tisia^ > Τίτζα; povrh tega je Κοαέντζ-ης — ης
kakor *ΟΗναΙΐητβ>[Ί,] > Φαλιμέρ-ης — morebiti = *Kosen''s z z > s kakor
g > k w *Ostrog'b > "Οατρωκ. Ce je Γουτζη(>κά = *G'bdj'bska, bi τζ iz-
ražal naravnost dž, seveda je radi Γουτζηκα tudi *G'bd[b]ska (ali celo
*G'bd[b]ščbka?) možno.

^ Tisia spada kot staroevropski relikt najhitreje k predslov. *tisi
in predlat. taxus ; k staroevropsk. a <x> ΐ in ks>ss cf. illyro-trak. -ζαρον :
ζιραί, Costa- : ΚίΟτο- etc. IT 80 in predgršk. κριξύς : κριοοόο. etc. IT 121,
Weichsel : *Visla.

2 K. Oštir.

Nikakor ni fonetična diferenca med *Kosçdzb in Κοοίντζης tako
velika, da bi opravičila mnenje : Κοα-έντζης in Αόβ·ελος stoji mesto
*Κόα-ινος in *Λοβ-ίντζης·, niti tedaj, če bi bilo popolnoma sigurno, da
morajo ta imena biti hrvatska, ker ta podmena ne razloži -ΐλος v
Λόβ-(λοξ.

§ 2. K â : α > slov. a : o v predslovanskih besedah, kamor
spada shr. Kasezi = slov. Koseze : slov. Koseze = shr. Κοαέντζης, pr.
sledeče :

slov. *abl'bko : stvn. apful BA § 122, IT 92 —
slov. *agnç : lat. agnus VZ 276 —
slov. *asika : slov. *osika —

slov. *bag(τ>)ηο : stvn. bah s staroevropsk. g <x> k" DAN 353 —
slov. *bag^n, „purpur" : slov. *bàgeur- > *boiurb „mak itd." IT
107 —

slov. *bala : lit. bala VZ 287, DAN 358 —

slov. *bahvan'b : slov. *bol'bvan'b BA § 104, IT 103 —

slov. *bara : predalb. *barr- > ber- VZ 287 —

slov. *baran'i, : slov. *boran-b BA § 81, IT 84 —

gršk. *ghâth- > χάαιος ' άγα&ύς , χρηατύς Hesych. : slov. *got-ov'b;

germ. *ghôthâ- > got. gôps in s predgršk. ' oo O ά-γα&ύς BA

§ 49 -

let. kâmis : slov. *choméstorb IT 120 —
slov. *kolimagb : *kolimog'b IT 119 —

slov. *korak'b : slov. *krok'b in s O x> '*krakh- > alb. krah^ BA 353 —

slov. *ka- : slov. *^o- IT 131 —

slov. *lachanjb : slov. *lochanjb IT 121 —

slov. *lakn'b > *1αη%^ : lat. acnua s predlat. I > i > j > j > ' > O

IT 89, VZf 147 —
slov. *laiy : slov. *loiok'b IT 90 —
slov. *ma- : slov. *mo- IT 129, BA § 354 -

lit. *âlw- > àlvas : slov. *olovo; praoblika *âlal(a)w- Β A § 113,

Razprave II 74 —
let. âmah : slov. *omela BA § 422, A 288, IP 35 —
slov. *arQdbje : slov. *orQdbje, predalb. *arand- > annts „jeklo" BA

§ 117 -

lit. *râp- > rope : gršk. ^άπνζ BA § 149, IT 100.
Obširno se razpravlja o staroevropski alternaciji * α"^ IT 90,
VZ 266, h čemur iz illyro-traščine cf. Βηααοι : Βίααοι, Μχοι : Mxtç,

1 Če slov. kn ostaja, tedaj */αη·δ < *ΙαοΚη% < ^lak'nu-.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 3

βώνααος : βόνααος, Κορπΐλοι : Κορπίλοι etc. in spodaj § 8 predslov.

> *ΟαοΗ·6 : *Čech'b, gršk. μάχαιρα > illyro-trak. *më/ekj- > got.
mëkeis : slov. *mečb IT 79, 100, *sékyra : *sekyra (predskyt. οάγαρις) ΒΑ
§ 10, *chrib- : *chrbb- VZf 160.

§ 3. Slov. *kosçg'b *kosçdzb „Edling" v slov. Koseze id. ter v
Κοαέντζης „vodja Hrvatov" — k ohranitvi ç-vokala v Κοοέντζης na-
pram hrv. Kasezi pr. : *Cçtina > *TCevTiva > Ζεντίνα > Cetina (iz illyr.
*kent- „koni" IT 124), Πεοίντα > Pset etc. — poleg slov. *kasçgi,
*kasçdzb „Edling" v hrv. Kasezi — slov. Kaseze je torej možno iz-
vajati iz predslov. *kaseng- oziroma *kSseng-; predslov. *ka/âseng-
obstoji iz debla *ka/âs- in formanta -eng-. Ker se glasi nemški kor-
relat k slov. Koseze, Kaseze „Edling = vrsta plemenitašev", ker je
dalje hrv. Κοαίντζης jeden izmed vodjev Hrvatov na njihovem potu
iz zakarpatske Bele Hrvaške na jug, zato se more sklepati, da
je slov. *kolasçdzb pomenilo vrsto slovanskih plemenitašev in
sicer že v zakarpatski domovini Hrvatov. Da se je Κοαέντζης
že v Beli Hrvaški nahajal, se da popolnoma neprisiljeno izvajati
iz: 01 ôi Χρωβάτοι κατώκονν τηνιχαϋτα εκεΐ&εν Βαγιβαρείας, ενϋ-α είαΐν
άρτΐως οι Βελοχρωβάτοι. μία δε γενεά όιαχωρια&εϊοα εξ αύτων, ^γονν
αδελφοί πέντε, . . . ό Κοοέντζης . . . μετά τον λαοΰ αϋτφν ήλ9ον εις Jελμa-
τίαν . . . Poφhyrog. De administr. imper, cap. 30. Da ni *ka/as-eng-,
iz česar je nastalo v slovanskih ustih *kalosQg'b in *kalosçdzb, niti v
deblu niti v formantu slovanskega porekla, o tem so si danes vsi na
jasnem; diskrepanca obstoja, kakor znano, samo v tem, odkod je
prišlo *^â/asen^- med Slovane; Lessiak veže *kas§g'b s turšk. kazak,
Ramovš z langobard. Gausing-. Lessiakova razlaga bazira na
možni, a nedokazljivi zameni -ak v kazak z -çg'b v *kos§g'b; proti
Ramovševi razlagi govori sledeče:

1. Zahteva *Ka/osçg^ langobardsko *Gaosing--z G označujem

medijo-fortis — iz germanskega *gauting-, torej alponemški G iz
germ. g in alponemški -s- iz germ. -t-, kar se pa za langobardščino
v dobi, ko so Langobardi še ob Moravi in dalje proti vzhodu
sedeli — ti odlomci so se namreč po Ramovšu Razprave II 319
pomešali s Hrvati in jim dali Κοβέντζης — ne da dokazati, h čemur
še Kelemina Casop. zgod. narodop. XX 1502 cf.

2. Porfyrogenetovo poročilo pravi jasno, da so Κοαέντζης in
drugi vodili Hrvate iz Bele Hrvaške na jug; Bela Hrvaška je bila
pa vsekakor onkraj Karpatov in nič ne govori proti temu, da se
je Κοαίντζης rabil že v Beli Hrvaški; zatorej tudi v slučaju, da je že
v podkarpatski langobardščini germ. *gauting- prešel v *Gaosing-

1·

4 K. Oštir.

— kar je pa treba še le dokazati —, ne more podkarpatsko *Gaosing-
razložiti zakarpatskega Κοαέντζης.

3. Zakarpatski izvor besede *kosçg^, *kasçg'b potrjuje tudi
Hauptmannovo istovetenje besede *Kasçg^, „Edling" z imenom
Kesigesburg, grada sorbskega kralja Cimislava, Zborn. kr. Tomislava
313; Kesigesburg je po Hauptmannu „Kasazov grad". Na Sorbsko
so prišli *kasçdzi ali že z zapadnimi Slovani ali pa še le z zapadno-
slovanskimi Hrvati, če je namreč *kas§g'b v resnici še le hrvatska in
ne že praslovanska beseda, kar mi je verojetneje, to vkljub temu, da
te besede pri vzhodnih Slovanih ne nahajamo.

K α > e v slov. *kasçg% > sorb. > nemšk. *Kesig v ATes/^esburg
(Annal. Bertiniani a. 839) — radi sledečega i? — pr. Demelchion (805)
Dalmatae etc. Niederle Slov. starož. III 119, Jarina > Gorrenberg
1. C. 121, *Nižane > Niseni Nisani 1. c. 120, Milzani Milzeni I. c. 121.
i(n) v Kesiges- iz slov. ç praoblike *kasçg^, je presojati tako kakor
slov. Q > sorb.-nemšk. u(n) v Lunsizi Lusici I. c. 121, Sermunti Seri-
mode I. c. 115, *ChQt-? > Chutici Chuntici 1. c. 118; v koliko je i
mesto Ç na račun nepopolne apercepcije in grafike staviti, se ne da
določiti, to že zaradi tega ne, ker je nam natančna izgovarjava
praslov. g v prasorbščini neznana. Iz daleminc. *vitçdzi > Withasii
Witsezen se da vsaj sklepati, da je § prešel v *jâ, najhitreje črez od-
prti ë, torej bi *Kasçg%, črez *Kasjeg v nemških ustih s substitucijo
-jeg- z nemškim -ig- moglo preiti v *Kasig > Kesiges-. Na sorb. dial.
§ > i pač ni misliti.

§ 4. Iz zgornjega sledi, da je *ka/osçg^> *ka/os^dzb južnim in
zahodnim Slovanom vsaj deloma poznano; četudi je *ka/osçg'h na
prasorbščino in hrvaščino-slovenščino omejeno — sedmograški Kosses-
dorf se ne da natančneje opredeliti —, se vendar iz tega ne da z
gotovostjo sklepati, da ni bilo besede *ka/osçgb že v praslovanščini.
Mnogo praslovanskih besed je celo na samo jeden jezik omejenih,
n. pr. *abbje, *azbno, *bloska, *bredina, *b'bk'b, *cé, *čapb, *čblpQ,
*dervbnja, *dešev'h, *d§gna, *dolb'b, *dr^b, *glen'b, gležg, *glémyzdjb,
*jevin'b, *knétb, *krida, *kusi'b, *k%dblo, *krbnQ, *hk'bno etc., vendar o
njih nihče ne dvomi, da so že praslovanske. Zato je a priori vero-
jetneje, da je *ka/osçg'b že praslov. institucija, in sicer ne le samo
hrvaškega dela Praslovanov, ampak splošno praslovanska, ki se je
po razidu Praslovanov morala umakniti drugim podobnim organi-
zacijam, ali pa je spremenila le ime.

Praslov. *kalosçgb „glavar ali slično", iz česar Κοαίντζης „eden
izmed hrvatskih vodjev", sorb. > nemšk. *Kesig „kralj?" v Kesiges-

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. S

burg „ime grada kralja Cimislava", slov. Kaloseze „Edling", je po
mojem mnenju relikt predslovanskih prebivalcev na terenu za-
karpatske domovine Praslovanov, ki se je razprostirala od kar-
patskih vrhov do današnjega Kijeva in Varšave. Ni nobenega dvoma,
da so se Slovani ali bolje tisti del Indogermanov, iz kojih so se
Slovani izcimili, semkaj doselili ter se z avtohtoni pomešali in seveda
tudi kulturo zakarpatskih autohtonov sprejeli, med
drugim tudi stan *kalosçg-ow.

§ 5. Od jezika zakarpatskih avtohtonov se ni ohranilo ničesar,
izvzemši geografske nomenklature in besed, ki so jih po-
slovanjeni avtohtoni kot relikte ohranili. V prvih generacijah
po amalgamaciji zakarpatskih avtohtonov z doseljenimi Slovani je
vladala dvojezičnost, ker se avtohtoni niso mogli črez noč priučiti
slovanskemu jeziku. Ker so bili doseljeni Slovani gotovo manje kul-
turni kakor avtohtoni, so sprejeli zakarpatsko kulturo in tudi zakar-
patsko stanovsko organizacijo, med tem tudi avtohtonski *kà/aseng-,
ki je v slov. ustih prešel v *ka/osçg'b in *ka/osçdzb. Slični pojav na-
hajamo na pr. pri Grkih, ki so sprejeli od predgrških avtohtonov
institucijo „kraljev" — βαΰιλενς iz *βατ-ιλ- je priznano predgrška beseda
radi liby. βάττος „kralj" ΒΑ § 225, IT 106, VZ 299, 305 —, „tiranov"

— gršk. τύραννος = etrusk. Turan „Venus", sem z r O tudi malo-
azijat. Θεαγ-γελα „kraljev grob" IT 129, VZ 272, 274 —, „prytanov"

— gršk. πρίιτανις = etrusk. pur&ni Hammarstrom Glotta XI 214 —,
„prvakov" — gršk. ο'ρχαμος iz *όρχαμος < ^ork"-, ki spada z J < i cc
Θ > T > t k maloazijat.-etrusk. trqqa „deus", Tar/u, 0-τωρκ-ονδα ; k
J Ό t pr, še Ερμής : etrusk. Turms —. Celo imena podložniških insti-
tucij so predgrška, na pr. πενέαται „servi apud Thessalos" — izvedeno
iz predgršk. *πεν- „ogniišče" = predlat. Pénates „bogovi ognjišča",
*πεν- „ognjišče" iz *πεν- „kamen, na kojem se kuri" : etrusk. pen-O-na
„kamen" Cortsen Etr. Standes- u. Beamtentit. 50; k „servus" iz
„ognjišče" cf. stcksl. ognjištb „mancipium" in lat. verna „v hiši rojeni
suženj" iz *versna : etrusk. verse „ogeni" = etrusk. *versta > lat. Ke[r]sta
„boginja ognja na ognjišču" BA § 100-3 —, tako da so razmere na
Grškem slične onim pri zakarpatskih Slovanih, ki so od avtohtonov
sprejeli — oziroma obdržali, v kolikor so Slovani poslovenjeni avtoh-
toni — ne le besede in institucije *korljb, *k'bnçdzb, *ζαραη^ ampak
tudi *orb'b *rob'b, o čemer cf. spodaj § 12.

Iz tega sledi, da ni socijološko-državotvorno nikakega pomisleka
proti naziranju, da doseljenec sprejme stanovsko organizacijo avtoh-
tonov, posebno če je doseljenec stanovsko še tako nediferenciran.

6 K Oštir.

kakor so to bili Praindogermani, ki poznajo le „kralja" (lat. rëx etc.),
„bratstvo" ter „zadrugo" (idg. *bhratr-, *sebha), dočim se druge
stanovske in politične posebnosti še le pri posameznih idg. plemenih
razvijajo, tako da celo pojem „liber" v gršk. ε-λεύ&ερος = lat. liber
niti idg. izvora ni, če je izveden iz etrusk. laut-n „familija" > *leuth-er-
„k familiji spadajoč". Ravnotako predidg. je evropski *teutS „narod",
h čemur IT 110, VZf 150 cf., in arijsko-keltogermanski *arjO- „arijec,
gospod", ki je idg. dial. y-izvedenka iz staroevropskega korrelata k
lyk. ara „Iiber, heros" BA § 83, 566.

§ 6. Predno poskušamo dognati prvotni pojem predslov. *kâla-
seng- „glavar", par besedi o jeziku zakarpatskih avtohtonov. Po vsej
verojetnosti spadajo zakarpatski avtohtoni k Venetom, ki so segali
do Baltijskega morja in ki so v najbližji sorodnosti s podkarpatskimi
in severnobalkanskimi Illyri. lUyro-Veneti (slednji se nahajajo, kakor
znano, tudi v vzhodni severni Italiji) tvorijo z Liguri v zapadni Nemčiji,
zapadni severni Italiji in Galiji, s Pikti v Angliji, z Ibero-Baski v
Španiji, z Etrusko-Raeti v centralni Italiji in v Alpah, s Predkimerijci
v južni Rusiji ter s Predgrki, ki so v najožjem sorodstvu z Malo-
azijati, predindogermansko staroevropščino v centralni, južni in za-
padni Evropi, vsled česar se zakarpatska geografska nomenklatura
ponavlja v navedenih jezikih :

Καρπάτης : predalb. karps „skala", bask. -karri „kamen" etc. BA
§ 72, A 291; izvedeno iz Κάρπις = Καρπάτης?

*T'hr-t('b)r „Tatra" : s staroevropsk. u » au k predgršk. ταύρος
„gora" BA § 142, 271, A 281, 277; sem s staroevrop. (a)u oo a Τάτροι
(pisano Τάγροί) z dissimilatorično izpalim r, ohranjenim v predgršk.
Τάρ-ταρ-ος ter dak. Τευρίοκοι.

Serrorum montes : predrom. chaîne de montagnes", bask.

i-zarr- „altura" A 278, IT 127.

*ba/es- v Βαΰτάρναι > Bastarnici montes in v *Bes-kalëd- > *Bes-
kyd-, *Beščad- : bask. basa- „silvestre" in morebiti predgršk. βααά' . . .
όρϋς Hesych. DAN 354.

*bôk- „bukev" v Κοΰτού-βωκοι (k Κοοτου- pr. predgršk. κάοτον
ξνλον . , . Hesych.) : predslov. s staroevrop. ô <x> au *bauka (k illyr. -a
cf. VZ 281) > *buky, predgerm. *bauk- „bukev, vrsta posod", pred-
gršk. βαύχαλις „vrsta posod" in dalje s staroevrop. au <x> â predgerm.
Bacenis silva > *bôk- „bukev", predgalsk. Baco »božanstvo gozda
Baconens en Saintonge", predlat. *oâca > èacca „vrsta posod" IT 118.

Βούόινον ορος : predgršk. βδαροί' όρύες. δένδρα Hesych. etc. VZf 162.
"Α'λαννον ορος, 'Λ-λανύν : predgršk. λανύς „*kamen" A 284.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 7

'Ρίπαια δρη spadajo s staroevropsk. r oo Z IT 93 (n. pr. Furfinium :
Fulfinium, οάρπη : θάλπη) k staroevrop. *a-l(i)plb- „gora" v predgršk.
άλίβας- . . . η δρος Hesych., &λιφ πέτρα Hesych., "Αλπ/βια etc. ΒΑ
§ 132 sq.

Predslov. *k'ulilm- > *ch'blblm'b > ^šblim, : predrom. *culalm-
IT 121.

Predslov. *plberg- ( > prégynja, brégi> poleg *plbarg- — kakor
illyro-trak. -dava : -deva — v predslov. *porg-b „prag") = predgerm.
*bergaz : predrom. *barga, maloazijat. πέργαμα etc. Β A § 52, IT 91,
VZ 290.

Predslov. *k''nb- ν *chrib- *chrbb- in ν *chri[b]d- spada s staro-
evropsk. ' <x> 0 m b <x> pp k predrom, *kra''pp- BA § 72, 177, VZf 160.

§ 7. Staroevrop. *da/ân- oo ^t'^'aun- „voda" (: etrusk. &an-) na-
hajamo V predslov. *daun- > *Dunajb-cb ( < *Dunajb), Τάναΐς = *dan-

> *ΟοηΊ,, Μνα-πρ-ις, Dana-s-tris, Βορν-α-ϋ-ένης „Dnëpr" etc.; *plba'ra>
*'wa''[rj- V Java-πρ-ις = Βορν-0-Μνης (k -ΰ- cf. IT 95), Danu-vî-us
(: *faun- ν *paun- > Donau) = *Duna-vb ter ν *pur-a/u[njt- > Πόρατα

> Πνρετύς = *Ρ'ύηί% > Βρούτος (če ne *P'brQt'b7) je sorodno s pred-
gršk. βιρρωΒ^ηναι· ταπεινωϋ-ηναι Hesych. ter bask. barr- „bas" > be -pe,
a-pur-tu etc. BA § 125, 147. Κ mda^n cf. obširno DAN 348 sqq.

S Z/-prefiksom IT 122 spada k *plwa''r- „globok" *Tï-wa/er- v
*Tiverb-ci Τιάρ-αντος, iz česar s trak. tj > *člc > s *Seret'h z izpalim
η kakor v *Ρ·ύΓρΐ7,-Πόρατα in z î-prefiksom (+ ιερός) 'Ιέρααος (k nt c»
s(s) cf. ""Urband- > Urbanus : Urbas IT 130). *-t(u)r- v Dana-s-tr-is =
Τνρας „Danastris" je sorodno z bask. i-turri „fonte" ter z ligur. A-
tura in dalje radi staroevrop. t xi d z Duras in z *a-du(r)- v ''Od'bra
poleg w-i- prefigiranega Vi-adua ; v Baltijsko morje se zliva Τουρονντης
ΒΑ § 263, 333, IT 129, 134.

"Υπανις izvira iz μήτηρ ^Υπάνιος, ob koji so živele črede divjih
belih konjev : staroevrop. *k/huban- {k radi QObân?) „konj" je so-
rodno s predslov. *kobn-jb > *konjb ter radi staroevrop. ό » m s *ko-
monjb; h k ■» (h) iz kh cf. kret. *kuti „4" : predgršk. ίτ- = etrusk.
hu9^, -ut „4" etc.; h v "Υπανις je morebiti še le grški radi u- > v-. K
M-vokalu pr. predlit. kameli etc. A 291.

Staroevrop. au : a : u tiči v *Baug- > *Bug'b (k au cf. Raugis =
*Baugis, Bangis = *Baugis) : *5α^- > Vago-, Vagus, *Bog'b > Βογοϋ :
Buciges; to deblo spada k predslov. *bagt>no in k predrom. *bauga
„blato" V frc. boue, puschl. bçga in s staroevropsk g ^ k k predgršk.
βάγ.οα ■ βάθ-ροΐ' Hesych. — 1. c. adnot. *βακύαν βύρβορον —, βακχυαν
βό&ρον Hesych., *βακοίας- πηλός Hesych.

8 K. Oštir.

Έξα-μπαΐος „ t o p 1 i dotok reke "Γπανις" : staroevropsk. *a/eksa''
„voda" — v Axa etc. A 280, 304; k Έξα- pr. še *Εξω-βνγ- (cf.
zgoraj Βνκης „reka in močvirno jezero") v ΈξωβνγΙται — -|- *vxajj,
ki spada s staroevropsk. j(j) <x> th (cf. ίαμβος : ΐϋ-νμβος etc. IP 22) k
predgršk. νάφ&α „nafta" oziroma s staroevropsk. th « < ; 007· k
preditalsk. *nafar > *nahar (z etrusk. f > h) v Nahar- »osebno ime",
nar »žveplo" = Nâr »reka". Drugače o Έξα-μ-παΐος IT 1332.

Sellianus : predstaroprusk. salus »Regenbach" iz staroevropsk.
*sa'/- v rečnih imenih A 307; semkaj najhitreje predgršk. ελος »moč-
virje" ter staroevropsk. *sil-eng- v *Sblçdza »rečno ime" = predgerm.
Σιλίγγαι. Semkaj spada tudi predslov. *s(i)l-aw- v *S(b)lov-én-e VZf
160, če ne morda k predlat. *silawa > silua »gozd"; *Slovéne bi bili
tisti del Praslovanov, ki so živeli v močvirnatem oziroma gozdnatem
delu praslov. domovine, h čemur še pr. *Volynjane iz *Volyn- : pred-
lat. Velia „palus" VZf 161, nasproti *Ch'brvat-, ki so živeli ob Kar-
patih, o čemer spodaj § 8 cf., ter *Lçch-, ki spada s staroevropsk.
kh {> slov. ch) : k k predslovansk. *lQka = predromansk. *lanca VZf
160, dočim je predgerm. Lugii ob zahodni meji praslovanske domo-
vine izvedeno iz staroevrop. *lug- »močvirje" (illyr. ε'λος Λενγεον etc.)
VZ 287.

A-gal-îngus ζ e/î/j^-formantom kakor zgoraj *Sbl§dza — Σιλίγγαι :
staroevropsk. *kh/gal- «soi" ν predstvn. hal-hus »salina", iber. E-gel-
esta salinae, bask. *galtz > gatz »sol" — ob reki Agalingus = Dana-
stris leži *Galičb — oziroma staroevropsk. *gal- rečnih imen VZf 160,
ΒΑ § 68.

Nusacus : staroevropsk. */ia's- ν rečnih imenih, predgršk. νάαος,
predlat. i-nsu-ία etc. DAN 378.

Άξιάκης, oziroma s staroevropsk. ks «s s(s) IT I2I25 Asiaces :
staroevropsk. ^aksa", *ksa' »voda", o čemer literaturo zgoraj pod
"Εξαμπαΐος cf.; semkaj s staroevropsk. *ro-r-prefiksom, kakor zgoraj
V-i-adu[r]a : *Od'bra IT 129, predgerm. *ivi-ks-l- > *wixsl- > Weichsel
oziroma s staroevropsk. ks > ss *wissla v slov. *Visla ter v lat. *Vissla
> Visela Vistla > Visiula > Ούιατούλα, Visculus, če ΟυιΟτονλα ne iz *wi-
kst- (cf. Κααταλία „ime vrelca" etc. DAN 359) poleg *wT-kts- > *wTks-
zgoraj obravnavanih oblik. Morebiti tudi Visela iz *Vicsla kakor vis-
cum : ίξύς IT 101.

Rhode in Sagaris : ligur. 'Ρύδ/τανός in maloazijat. Sagaris, pred-
ital. Σάγρος.

*Ros- »pritok Dnepra" : staroevropsk.*r-a('uJ^s-=0 */-a('ujss-, plural
k *aks- »voda", o čemer zgoraj pod Έξα-μπαϊος cf., ohranjeno tudi

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 9

V 'Ρωξολανοί > ^Ρίνΰίναλος ter v *Rusb iz *Rauss- oziroma *Rosb iz
*Rass- in v predskytsk. *Raus- > iransk. *Rauš- > 'Ρώς „Volga" in
*Ras- > iransk. *Rah- > 'Pa id. VZf 161.

*-sna v predrusk. rečnih imenih : predslov. *Sa/en- {a «> ê kakor
-dava : -deva) DAN 353.

Ήρι-δανύς spada v -δανός k staroevropsk. H^^^lda"!!- „voda", o
čemer zgoraj § 7 začetek cf. ηρι-, v kolikor ni z gršk. ljudsko etymo-
logijo opraviti, spominja z â oo g na predgršk. ^Αραί „imena otokov"
= predlat. arae „klečet" etc. A 286; ker pa se zliva Ήρι-δανός v
morje na jantarovem pobrežju, spada *fηρι■ >*/f/ept- k predkelt.
*web(a)r- > *web(a)r- > kymr. gwefr „jantar" IT 125.

Obširno o staroevropskem izvoru pred b a 11 o slovanskih rečnih
imen cf. DAN 375 sqq.

O predslov. izvoru besede *bara cf. zgoraj § 2. Predslov. *bolto
spada k illyro-trak. Di-baltum „kraj v močvari med dvema potokoma"
IT 102, 122; hetit. wellu- „reka" odgovarja s staroevropsk. e : eili
{Βηρη- : Βηρ(ε)ι- etc. IT 80) predslov. *vila IT 103; predslov. *odr'b
spada, če pomeni prvotno „kleč v reki", k predital. adra id est petra
DAN 376i ter z λ· 00 r > i? k predgrk. άδίας- εαχάρα, βωμός Hesych.

§ 8. *Wen(a'')t- (poleg t' κ d kakor Καρπάτης : Καρπάϋ-ης, Τάναϊς :
*Οοτη : *t'aun- > *paun- > Donau, maloazijat. ΤυρΟηνος : Θνραηνος : ζίνρ-
ζηλα DAN 352) > Ενετοί Venetfhji Vénaledi > pr&a^erm.*Wenalelupld-,
finsk. Venàjà, predslov. *Vctiči so severni Illyri v vzhodni Nemčiji
globoko noter v Sarmatijo med Karpati = Οίενεδιγ.α δρη in Baltijskim
morjem (cf. Ούενεδικός κόλπος) in zapadni Illyri v vzhodni zgornji
Italiji; *W-ena''t-, ki se nahaja tudi v Mali Aziji in Galiji, je staroevrop.
lu-prefigirano *a''n(a'')t(r)- „človek" (cf. predlet. vepris — ^r&as\ow.veprb :
predlat. aper), ohranjeno v hetit. antu-hša-, predgršk. &ν&ρω-πος ter
v "Αντες > slov. *Qtin'b „gigas" VZf 160.

Iz staroevropsk. *t(h)ëutld- oo *lëud- «Ijudje" (k th χ I cf. predgršk.
&ώραξ : predlat. lonca) je izvedno predgerm. *leud- = predslov. *ljudb
in predlit. tautà, predslov. *tud-jb »ljudski, tuj", h čemur tudi pred-
slov. Dudlebi s staroevropsk. Z oo kakor v predgalsk. Αευδό-ριξ VZf
150, IT 110.

Iz staroevropsk. *ssir-b- „otrok", 6-podaIjšava k illyro-trak. -βαριάς
„*sin", -οαρ-νη „*hči", -<7«/"r/os „*sin" IT 89, bask. sor „roditi" BA § 459,
881, je nastal predslov. *sbrb'b „sin" > *Sbrb-in'b „Srb" ter predgršk.

Σιρβαίονον ' βρέφος από ξένης ενηνεγμένον και πεπρα[γ]μένον Hesych.
VZf 161.

10 κ. Oštir.

Κ *Rusb : *Rosb, *ΙςοΗτ,, *Volynjane, *Slovéne, Βονόΐνοι cf. § 6-7.

Νενροί : predskytsk. α-νορ ,,νονς" ter s staroevrop. r Ο predgršk.
*νοος > νους IT 134, VZf 160. Κ staroevropsk. eu œ ο pr. predskyt.
^Ρ-ενξίναλοι : 'Ρ-οξολανοί, ki spada k staroevropsk. *r-a''ksa^-n/l „vode",
ohranjenemu tudi v *Εϋξεννος > Εύξεινος in Άξεινος.

Staroevropsk. *a^b(a)r- „orjak", ohranjen v predgršk. βρί ' επί
τοϋ μεγάλου Hesych., βριμός· μέγας . . . Hesych. δ-βριμος „fort, robuste,
violent", predgotsk. abrs „ίΰχνρός", se ponavlja v predslov. *obr-b *obon
= Άβάρεις „neslov. narod" VZf 161. Za staroevropsk. izvor te besede
govori predgršk. b = predgerm. ό ter α oo u v ϋβρ-ις «insolence".

Predslov. *Ch'brvat-in'b, *ΟΚΓοναΙ-ίη% (k o cf. Hrovat, Χρωβάτοι,
Κραβάτοι Chroati, Crauati etc.) poleg morebitnega *K'hrOat- etc. (cf.
korvackoj, Karwat, Κραβάτοι) — *ΟΗαΙοηναΙ- radi češk. Charvat etc.
je nesigurno — iz *0/ιτ,ΐΎ)αία (gora) ,,Καρπάτης" kakor Ilija > ilurvb;
po Sloven-im : Slovène nastane analožno *Ch'brvate > *Ch'brvati >
^CkbrvaH. k κ> kh > slov. ch kakor Καρπάτης : Καρπά&ης, predslov.
*k/gruša : *chruša; k al al ur oo ralu > slov. alol^r oo rol^, cf. glede â « α
zgoraj § 2. Glede α =o u cf. Bag- : Bug- § 7, *Οοη% : '^D-bnépr- (k â oo e
radi Δάναπρις cf. illyro-trak. -dava oo -deva in predslov. *8αη% : *Séhr,
DAN 353), predgerm. *Wenap : *Wenup- „Venetus", Τάρταρος : *Τ%γ-
tf-bjr- etc. zgoraj § 6 in predvsem illyro-trak. Σαλα-μ-βρία : Σαλν-μ-βρία
IT 82. Glede metateze primerjaj illyro-trak. Bargullum : Βράγυλος, Ter-
geste : Tragurium (+ fe-prefiks v Τε-τραγγούριν), Αλβανοί Arbεn- (k
illyro-trak. I <a r cf. Fulfinium : Furfinium, predgršk. κααωρίς : καααλβάς
IT 93 ter s predalb. "Αλβιον sorodno 'Ρίπαια § 6) : L'ab- ter pred-
vsem s Καρπάτης sorodno predgršk. Κάρπα&ος : Κράπα9ος „otok" in
predrom. *crapp- ; posebno poučno v tem oziru je gršk. χρεμάοτρα, ki
je dalo v illyro-trak. ustih *kar(a)massl- > slow.*kor(o)myslo IT 99. K
/J oo υ pr. Φιλιππό-πολις > illyro-trak. Pulpu-deva > Plovdiv, (Δάνα-)πρ-ις :
(Danu-)vifrJ-us, (Duna-)vb, -ΰαπα : -dava, Σαπαΐοι : Σά[/]ϊοι etc. IT 102.

Illyro-trak. ^k'^a'rwalat^a" — k â : α cf. zgoraj § 2; α v slov.
*Ch'brvat^ je morebiti analožen po -a/'B-formantu — tiči tudi v aspi-
raciji stnord. Harfada, ker je, kakor sem IT 79, VZf 149 skušal
dokazati, germanski premik konsonantov povzročen po illyro-trak.
artikulaciji predgermanskih avtohtonov, vsled česar illyr. b, p v pred-
germanskih reliktih neizpremenjen ostane; neverjetno je, da bi *Ch%r-
vatb še le iz germanskih ust prišel do Praslovanov, to radi tega, ker
ni bilo med Praslovani in med Pragermani nikakih stikov, izvzemši
identité staroevropskega substrata, o čemer cf. IT passim. Proti ger-
manskemu izvoru govori tudi končno naglaševanje v shr. Hrvata, ker

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 11

germanščina naglasa prvi zlog, dočim je v illyro-traščini eksistiralo
tudi končno naglaševanje IT 131 sq.

Sicer pa zgoraj suponirano *Ch'brvat-in'b kot izpeljanka iz *€Η%γ-
vata (scilicet gora) ni neobhodno potrebno, ker so morebiti eksistirali
že v predslov. dobi v Zakarpatju *Καρπατοί (avtohtona končnica je
neznana), čijih razmerje do Καρπάτης je isto kakor v Κάρποι do pred-
alb. karps „skala", Ταϋροι „narod" : predgršk. ταϋρος „mons", Κοΰτού-
βωχοι do *bok- „bukev" zgoraj § 6, Axiacae do Axiaces „reka", Na-
vari do staroevropsk. *navar- „globel" > bašk. nabar-, predrom. *na-
vafrj etc. DAN 374, Alauni do Alaunus „gora". Celo z možnostjo
je računati, da je *Καρπατ- bilo prvotno ime naroda, ki je živel ob
*Karp- (= predalb. karps „skala") „Karpati" — cf. Κάρποι „ime
podkarpatskega naroda" in Κάρπις „*Karpati" — ; k -αί-formantu v
*Εαρπ-άτ- „Karpačani" cf. illyro-trak. imena narodov Catarb-at-es
„narod in reka", ligur. narode Casmonates, Veleiates, Ilvates etc. V
tem slučaju bi nastal Καρπάτης δρος še le na podlagi etnika *Καρπ-ατ-,
ki je iz *Καρπ- „skala > Kaφati" izveden.

• Slednjič je možno tudi ^Ch^rvatb „Hrvatija, Hrvati" > *Ch'brva-
iini) kakor *Rusb „Rusija, Rusi" >*/?usin%; \z *ΟΗ%Γναίίηι> analogično
*0Η.Ί,Γναί7, kakor iz *Lçsé/ane ( > madj. Lengyen) *Lçch'b. *Lçch-j'én^e
iz *lçch- = *lQka s staroevropsk. α œ e in k ^ k" > slov. ch, o čemer
zgoraj *Ch'brvatin'b ter še venet. *karant- „kamen" > shr. korutina,
slov. *KorQtjbsko poleg Chorutane in spodaj § 14 cf. Če je glaso-
slovno *Lçchjéne > *Lcšeiane > madj. Lengyen s substitucijo slov. s z
ugrofinsk. s v ns {> madj. č <x> d) neverjetno, tedaj je predslov.
*Lçg-jén-e > *Lçzéne > Αενζενίνοι izvedeno iz predslov. *l§gT> — k k/g
<x> k" > slov. ch cf. *k/gruša : *chruša ter predslov. *lQgi> — ; najbližje
madj. Lengyen je seveda iz *lçdo (= predrom., predgalsk. *landa) iz-
vedeno *Lçd-jén- (cf. Içdhsk'b), čigar dj ozirom iz tega nasladi ''ž ali
bi prešel v madj. d.

Če je *Čech'b : *Čech'b (k a* oo cf. § 2) > *ČacA^ kot praoblika
možno, tedaj mi je najverjetneje, da je *Če/ech'b iz *keleks- „mladič"
— cf. analožno *Sbrh-in'b iz *sbrb'h „sin" — nastalo ; k reduplik.
*ke/ë-ks-^ cf. predlit. kêksé „kurba" in brez reduplik. predgršk. κάοαα
„*mladenka > kurba". K staroevropsk. *ka''s(s)- „mladič" cf. s ts x> st
predgršk. κέατερ ' νεανίας ( > Κάοτωρ ; -ωρ kakor ν κααωρίς „kurba")
ter illyro-trak. *-klga's(s)- (s k g y sestavljenkah IT 78) v Λαϊ-κώαης.

^ Κ prehodu kš > ch cf. predslov. *pbl-ch'b : predgršk. μνω-ξός
A 299.

12 K. Oštir.

Άατι-κύαης, Ούολο-γαΙΟης, Dril-gisa, predskytsk. Ούαί-γααος (pikt. οϋαος
„volk" = bask. otso id.) IT 136. κάαΰα je tudi iz *κάξα razložljivo
kakor predgršk. κριξός > κριΰαύς IT 121.

§ 9. Na ta illyrski = staroevropski substrat se je vlegel naj-
starejši val Indogermanov, v katerem je prešel palatal K v velar k in
ki je razpal v Tračane na illyrskem teritoriju, v Kimerijce v pred-
skytski južni Rusiji, v Tohare v Aziji in v Hetite v Mali Aziji; jezik,
ki se je govoril v tako nastalem illyro-traskem Zakarpatju in na
severnem Balkanu je bil po slovarju večinoma še illyrski = staro-
evropski, po končnicah pa indogermanski, kakor se to da najlepše
konstatirati na hetitščini, ki je po besednem zakladu večjidel malo-
azijatska — in torej s staroevropščino sorodna —, po sklanjatvi in
spregatvi pa pretežno indogermanska. Domneva se, da bazirajo na
idg. K > ^-dijalektu take baltoslov. besede, kjer je idg. palatal v
velar prešel n. pr. *akmOn, *ghans- etc. > lit. akmuô, slov. *gQSb etc.
O stališču traščine med idg. jeziki cf. VZ 295. O glavnih črtah illyr-
ščine cf. predvsem IT in v uvodu navedena dela passim : a) kvanti-
tativna in kvalitativna alternacija vokalov (dolžina w kračina,
labialvokaloodelabializirani vokal). b)Pri konsonantih alter-
nacija tenuis 00 media 00 aspiracija, prehod konsonantov ϋ· ô s
š n v I i k v i d e, menjavanje r v I oziroma redukcija likvid v Uj >^ > O
ter menjavanje geminataoosimpleks, h čemur tabelo IP 22 cf.

§ 10. Še le na illyro-traski substrat Zakarpatja so se naselili
Slovani, se pomešali z avtohtoni in jim vrinili slovanščino; ker pa so
bili Slovani manj kulturni kot avtohtoni, so se oprijeli avtohtonih
šeg in običajev, ali bolje rečeno avtohtoni so se sicer poslovanili,
kar se tiče jezika, vendar so si pridržali po večini svoje predslovanske
institucije in ž njimi vred tudi odgovarjajoče izraze.

Tako je religija Slovanov po večini predslovanska IT 104 in
index s. v.; manje živalstvo {*osbh [iz lat.], *ΒαταηΊ>, ^golqbb, *konjb,
*korva, *kopr'b, *kuna, *koÎ'b, *ogar'b, *orb, *ρΙοίαη%, *sbrna, *melko,
^ch-brH, *νοίΊ,, *veprb, *ζς6η, *vek'bša etc. IT index s. v.), rastlinstvo
{*abolnb, *avon,, *bersky [iz lat.], *bor'b, *buky, *b'br'h, *čerša [iz lat.],
*chléb'b, *dçtelja, ^dcbn,, *grabr-b, *gmša, *ch'bmeljb, *οΗ%Γβη·ύ, *kQd/žel-,
*konoplja, *lbn'b, *po(l)skonjb, *lan'b, Hçdina, *korvajb, *lQka, *lQg^,
*loMika, *ma-cés-, *ma-klen-b, *mo-drén%, *mçta [iz lat.], *omçg%,, *ο/-βοΑ·&,
*poltb, *proso, *répa, */"&ž&, *tyky etc. 1. c), minerali (^bahvan.'b, *bordy,
*železo, *sbrebro, *olovo, *vbtrb, *kosa, *mo-tyka, *mosçg'b, *ok-bno,
*sk'blçg^, *tik(r)%, *médb, *Ιοροη, *user-çg^ etc. I. c); predslov. je 1. c.
tudi *gord'b, *cholst'b, *chorm'b, *kold§g'b VZf 160, *kQpélb, *k'bnjiga.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 13

*k'brga, *k'brčbma, *k'brčag%, *lék'b, *mečh [iz gršk.], *brbnja, *mo-gyla,
*ned'bro, *nbMva [iz gršk.], *pénçdzb, *peRter- DAN 364, *sablja,
*taborb, *tovans(t)jb, *tyn'b, *vosk'b etc., o čemer obširno IT index
s. v. cf.

§ 11. Predno preidem k *kasçg-& nekoliko besed o zakarpatskem,
predslov. družabnem redu, kamor spada tudi *kasçg^. Predslovanstvo
izrazov zakarpatskega, staroevropejskega socijalnega reda bazira:
a) na pomankanju sorodnih besed v drugih idg. jezikih ali na ome-
jitvi na germanščino in slovanščino, ki je posledica istega palaeoevrop-
skega substrata, b) Na sorodnih besedah v illyro-traščini južno od
praslovanske domovine na severnem Balkanu in v južni Rusiji, kjer
pa se je na illyro-traski substrat vlegla še iranska skytščina ; da ni
v zakarpatski illyrotraščini, izvzemši reliktov v slovanščini, o tem ni-
česar ohranjenega, je razumljivo, če pomislimo, da je bila starim
piscem hyperborejska Sarmatija bajni svet. Iz tega sledi, da si od-
govarjajo illyro-traski relikti v slovanščini (in germ.) ter ohranjeni
korrelati v južni Rusiji in na severnem Balkanu kakor na pr. galski
elementi v Franciji in keltski jeziki v Britaniji in Irski, oboji so hro-
nološko in geografično različni refleksi skupne ilIyro-traščine, s čimer
odpade dozdevna nemožnost, spraviti lUyro-Trake v zgodovinsko in
geografsko zvezo s Slovani. Kedaj so prišli Slovani v Zakarpatje in
kako dolgo so se zadržali Illyro-Traki v Karpatih, so postranska
vprašanja, ki nas, če operiramo s predslov. illyro-trašk. substratom,
ne tangirajo ; da bi bili Illyro-Traki kedaj podvrgli Slovane, o tem ne
ve zgodovina ničesar, sicer bi pa ta teza komaj razložila zakarpatsko
geografsko nomenklaturo, od koje se predslov. substrat ne sme ločiti,
ker osvajajoči narodi navadno prevzemajo že obstoječa imena.

a a) Jedro družabnega reda tvori familija in središče familije je
ognjišče; predslov. izraz za ognjišče se glasi *taw&rïs(t)- — s < ss
< ts, s čimer se v staroevropšč. menja st; pr. predslov. *sbrna : pred-
lit. stirna etc. IT 113 —, iz česar je izvedeno slov. *tovans(t)-j'b „to-
variš". K predslov. *taw&ristls- „ognjišče" spada s staroevrop. ts « st
00 t (cf. predgršk. αάρ-πη „riba, ki se zove tudi βονς" : predidg. dijal.
*sta^«r- „bik" : *ta'ur- *ta'rw- id. etc. VZ 302) predskyt. *ΤαβαΊτ- z
r 'χ> O kakor skyt. Άπί ,,Γη" : predgršk. άπειρος etc. IP 33, iz česar z
iransk.-skyt. ai > ï Ταβιτί ,,'Ιατιη = boginja ognjišča"; k ai > i ci.
spardga-paësa- > Σπαργαπίοτις.

β) „Družina" (oziroma „zadruga") se je izražala s *sta'p-
„hiša", ohranjenim v predslov. *stap- > *stopan'b „domačin" ter v
predalb. *štap- > štep > štspl „hiša", h čemur spada s staroevrop. ap

14 K. Oštir.

30 ub predslov. "^b-stbba etc. DAN 365, 367. S prehodom si oo z (cf.
Τιριοτρίς : Τίριζα, predlit. stumbras : predslov. zcbn etc. IT 113) in s
podaljšavo z -u^A-formantom je nastal illyro-trak. *ζιβ-υθ- »družina,
zadruga" — k u v *b-si'bba oo / v *ζιβ- cf. IT 81 sq. — v illyro-trak.
ζιβυϋ-ίάΐς ' ai Θρ&οοαι, οι Θρά·/.ίς γ ν/j Ο ι ο t. Poglavar predslov. *spad-
00 illyro-trak, ζιβνϋ- „*družina, *zadruga'' — oboje je izvedeno s staro-
evropsk.-maloazijat. -a(n)d- oo -«('nJiA-formantom iz *sta''p- ,,hiša", h
čemur maloazijat. krajevno ime Λ-οπ-ΐνο-ος oo Ε-θτ/-εδ-ιινς etc. DAN
365 cf. — se zove *ga-spad- > slov. *gospodb »gazda"; k *ga- cf.
maloazijat. Όοο-γ&α, ,,*glavar bogov > Ztio," etc. BA § 96, k -(n)th-
formantu cf. DAN 369 sq. in k *sta''p- oo ^tsa^p- > *sp- v *go-sp-od-b
cf. poleg semkaj spadajočega Α-ΰπ-ενδ-ος še IT 90.

b) V zakarpatskih familijah in zadrugah, nastalih po amalga-
maciji illyro-traskih avtohtonov s priseljenimi Slovani, je vladala, vsaj
v prvih generacijah, dvojezičnost, ki se — poleg kontaminacij kakor
*koza = predslov. *koprb ,,caper" (: etrusk. κάπρα etc. ΒΑ § 11, VZ
277; *kopr'b je še ohranjeno v rastlinskem imenu *kopr'b, ki ima
močan vonj IT 119) + stind. ajâ, *gov§do = *g"ow- + predgršk. =
illyro-trak. βόλιν&ος DAN 370 — predvsem javlja v imenih družin-
skih članov.

a) Predslov. *kobbfa spada s staroevropsk. i oo s k predgerm.
*kabis- > Kebse itd. BA § 737; tudi slov. k = germ. k govori za
staroevropsk. izvor brez ozira na maloazijat. *k(h)ab- v cba-tra
„*ženski otrok" > „hči" in ka-hb- ,,mož hčere"; -itis- je staroevropsk.
formant za »ženski" spol VZ 289.

β) Predslov. *lada spada morebiti k maloazijat. lada, ki je
nastalo iz *lâbda kakor predgršk. Οίβδη > ΰίδη ; k *lâbda cf. z â oo «
predgršk. λνπτά »kurba" in z è oo m kavk. *la''md- > *la''nd-.

γ) Predslov. *péga „paelex" v poib-pega„ uxor dimissa" (: idg. *poti-
ali predgršk. βάττικες " γυναίκες VZ 315 s oo i) in Pri-pégala «Pria-
pus ... Beelphegor impudicus" iz *paig- in *paig- iz *pai[llr]g-, ohranje-
nega V predlat. paelex, predarm. *farg-j- > harč, predhebr. pilleges
etc. BA § 107; k llr^aO cf. illyro-trak. Diurpaneus > Diuppaneus,
Όρδησαύς > Όδηβϋύς IT 89.

δ) Predslov. *kurhva »kurba" je identično z illyro-trak. *gâ[rJ-uS
„žena" v Μαδα-γανα »soproga Herakleida" ; h kompozicijski leniciji
k > g cL maloazijat. Κελε- : Πυ-γελα, k au > slov. u oo al a cf. illyro-
trak. -traulis : -τραλις, k r <χ> Ο ci. *Isk-bn : "Οακιος. Sem tudi predalb.
*ga''ran- > gron- »žena" z izpadom nenaglašenega a" kakor ter >
š-tr-as; k an oo u[n] v gron- : *kauru'"â > *kurbva cf. illyro-trak. Σαλαμ-

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 15

βρία : Σαλνμβρία IT 82 sq. in dak. ôiilluva : ôdlua 1. c. 86. Semkaj
tudi predgršk. *γαρ/- „žena" ν Hesych. γαρρίαι · γάμοι, če rr dial. iz
rw in če pomenski prehod kakor v žena > ženiti sç; k -u"-[j]â-ior-
mantu cf. VZ 281 etrusk. vescu" : Vescon-ia, lar&u" : lar&u-ia, malo-
azijat. ΜαϋΟων : iVaoov[''-j]a etc.

ή Predslov. *ken-, *khen-, *khn- > *čen-, *chen- > *sen-, *chn-
> *n- »soproga" — k chn- > n- cf. *čbrchn'b > *čbrn% in *kšen- „usnje"
(v lit. ši-kšna > šikšno-sparnis »netopir") > *chen-to-pyrb > *šctopyrb
„ netopir" : * [ch] ne-to-pyn id. — v *pa-šenogT, *pa-čenog'b^ »maritus
sororis uxoris meae", predarm. /:''e/i-/»sestra soproge", z-o-k'^an-c"
»mati soproge". Predarm. k" ostane neizpremenjen, dočim prehaja
idg. kh v x; o v z-o-k^an-č" je predarm. prefiks kakor n. pr. v etrusk.
pu-ia »soproga" > predgršk. ό-πνίω »se oženim"; č" iz tj je ali for-
mant ali pa = etrusk. a-ti »mati" ; z- je arm. prefiks kakor v z-ard :
άρτνς, *szoe-Mur- > arm. *k''esur > *z-k''esur > skesur in kesur z opustit-
vijo prefiksa z-, vsled česar je lat. gener < *g^neros identično z arm.
*gh^neros > *(d)zaner *z-aner > aner „γαμβρύς, oče ali brat žene", -ag-
V *pa-šen-og-'b je illyro-trak. -a"[njg/k-formant kakor v *baro(n)g- >
Βρύγγος : Βάργος. *sk'blçg% : ακάρκη (arm. z-o-k^an-č" je tudi iz *k''an-kj-
izvedljivo) etc. IT 86, predgršk. -(n)g- v οπάτα(γ)γος etc.

Iz predslov. še cf. k -o^-formantu : *Svar-og'b ,,'Ήφαιΰτος = bog
ognja" — njegov sin je "Ηλιος = *Svarožitjb — : etrusk. var »ogenj"
s s-prefiksom kakor dak. Coryllus : Σ-κορύλων etc. IT 104, 124 sq.

^m'bnog'b = predgerm. *manag- in s staroevropsk. g <xi kk pred-
irsk. menice : predalb. *man > mi »več", ki spada z illyrotrak. n(n)
00 nt IT 96, 109, 130 sq. k etrusk. mantissa »additamentum" IT 130,
BA § 183, 791.

*chQdog% < *khand(h)- : predgršk. *χαν&- > κάν&αροι- . . . μεγάλοι
Hesych. in s staroevropsk. k" m g γάνοος'ό πολλά είόώς και πανούργος . . .
Hesych.

*kolimog'h ,,σκηνή" : illyro-trak. *kalîm- < gršk. καλνβη IT 119.

*tvarog% »tvarog (iz kobiljega mleka?)" — Skyti in Prusi so
uporabljali konjsko mleko ! — : predslov. *ίοναΓΊ, »*konj > osel, tovar"
IT 110; cf. tudi IT 94. K α > 6» cf. Άμήδοκος : Μήάοκος IT 90; pred-
skyt. βού-τνρον je sestavljeno iz lyd. ϊ-βν ,,πολύ" (h čemur ζ ù oo r IT
81 sq. tudi predfryg. πι- v πι-κίριον : predslov. *korva) in *tzuar- > *tar-

^ *pa-šanog% ali z asimilacijo a-e > a-a ali pa iz *pa-šenog^, z
e : ë kakor "Cech'b : *Čach'b § 2.

16 K. Oštir.

kakor v illyro-trak. Σουρεγέ-&ης : *Svarog'b z â oo fi IT 82. K predslov.
*melko = predlat. melca = predrom. *malga cf. BA § 56, IT 94.

*pirog^ : pyro in z û oo r illyro-trak. *πι[r]- v Πιέ-φειγοι = Μελινο-
φάγοι IT 83.

*i-bnaleg- (cf. -dava : -deva) > predslov. *bno/eg'b ,,γρΊ^'ψ" : predgršk.
ϊ-βινος αετός Hesych. VZ 274.

*či>rtogb : *čert-m'b > *čerTm> in s t <x> st (cf. *ia''uro- : *sta^uro-)
*čb/erst-ja : predalb. kafrsjtun, illyro-trak. -χόρτα etc. v krajevnih
imenih IT 115.

pa- v *pa-šenogb komaj = pa- v *pa-storbka, *pa-sbrb'b, hitreje k
staroevrop. ^o-pa" > etrusk. pu-ia „soproga", predgršk. ό-πνίω „se
ženim", illyro-trak. -πουος -pus v ženskih imenih IT 89, predgerm.
^ap^a- > got. aba „soprog", ki spada s i? oo k predarm. *for- > hor
„zet"; morebiti tudi arm. z-ok^anč" iz ^plfo-k^an-k-, iz česar femininum
^fok^ank-j > z-ok^anč", v kojem slučaju *paSenog'b iz *polâ-k'en-ag-. Iz
predslov. ali bolje iz južnoruske staroevropejščine je izposojena tudi
turkotatarska praoblika, iz koje turšk. badžanak > bulg. badžanak;
isto velja za turkotatarske, predslov. *čbrtogb, *tvarogb odgovarja-
joče oblike. Poučno v tem oziru je predslov. *k'bnjiga, ki je došlo k
Slovanom črez južnoruski predidg. kulturni center, odkoder je tudi
ugro-finsk. > madj. konyv prevzet. V illyrotraski južni Rusiji prehaja
u v f in ^ v ^ in tu je assyr. kunukku dalo *kunlg- kakor Δόλογ-
κοι : Dolongae, *k-brčag'b (: κρωααός) : *k'brga etc. IT 92 sq., *[vjr'bg/b :
βρίζα, βρϋτος : brisa etc. I. c. 81.; k g(h) χ k" v *k'bnjiga : illyro-trak.

> arm. knik" cf. arm. *thagh- > fuz : gršk. τϋχον.

Ce je -og- v zgoraj navedenih vzgledih illyro-trak. -a[n]g- cc
-afnjk-, spada morebiti semkaj tudi predkimer. *kâssak- v južni Rusiji
— cf. z ohranjenim n illyro-trak. Κοοίγγας „ime vladarja" etc. spodaj
§ 13 — v Κάααχος Εάααγος „osebno ime", oset. Kasag „Kabardinec",
strus. Kasog'b „Čerkes", tako da bi bila diferenca med *Kasçg% in
*Kasog'h slična razliki med illyro-trak. Βρόγγος < *barong- in Βάργος

< *Βαρα''γος < *bdrong-. Seveda se ne da dokazati, da mora južno-
rus. *Ksssak/g- „ime naroda" izhajati iz illyro-trak. *kâss-a''ng- „glavar",
dasi ni izključeno, da je s *Kasog'b morebiti sorodno turšk. kazak
„prosti neodvisni človek" ( > rus.^ozo^^), če je izposojeno iz južno-
rusk. predkimer. *kâssak- „glavar" oziroma če je izvedeno iz južno-
rusk. > kavk. narodnega imena Kasog'b-Kasag. K vezi med turšk.
kazak „kozak" in Kasogh ( = Cerkes) — Cerkesi imajo sledove tako-
zvane «stepske kulture" in so pred vpadom Tatarov tvorili del južno-
ruskih stepskih nomadov, oni so tudi ustanovili Cerkask »glavno

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 17

Ognjišče kozaštva" — cf. Ebert Reallex. VI 254, tako da je mogoče,
da so si Turki izposodili besedo kazak seveda, če ni kazak iz turščine
same razložljivo, oziroma če je v turščini prehod *kâssak- > kazak
verjeten, o čemer ne morem ničesar gotovega dognati, kakor je
celo njihovo ime Τ-νρκαι- : Ί-ϋρκαι : Οϋργοι IT 124 najhitreje predturšk.
izvora. Da je narod Kasogb-Kdsag prvotno živel v južnoruski stepi in
da se je deloma z doseljenimi Kimerijci, Skyti, Slovani in Turkotatari
pomešal, deloma pa se njim izognil v kavkaške gore, je a priori ver-
jetneje kakor obratno.

Isti staroevropski-maloazijat. *k<'>a^n- „žena, soproga" nahajamo
tudi v lyk. knna „mati" — „mati" iz „žena" kakor obratno slov.
mati > lit. mote „žena" ali pa radi tega, ker „soproga" moža je
„mati" otrokom —, nadalje v predlit. lai-gôn-as „brat soproge" (k
*lai- „brat" iz *wlai- cf. predalb. veta „brat") s kompozicijsko lenicijo
k > g kakor maloazijat. Κερε- : Ουι-γερις; seveda je lit. laigônas tudi iz
*laiguo izvedljivo kakor žmuo : žmon-a, zato govori predvsem pred-
alb. *wa^lagô" (k ai oo a cf. illyro-trak. μόναιπος : μόναπος IT 81) >
*ΐνεΙαε > veta in *wa''lagen- > νίαζεη-. Pod vplivom staroevropsk. >
lit. laigônas je v idg. *daiwer „brat soproga" nastopil velar v ags.
tacor. *k''n- „soprog(a)" iz „žena" (cf. sumer. gen „žena") tiči v etrusk.
*Xne-ati-ei > netei „socrus = ♦soproga/e mati" z etrusk. χη- > n- VZf
162, ea > e v ce(a)lxls in ie > e Velies > Vele, ati pomeni v etrušč.
„mati"; pod vplivom etrušk. „soprog(a)", *xneatiei „tašča" je prešel
m in g idg. *gem- v gršk. γαμ-β-ρύς, stind. j'âmatar- „zet" v n in g(h) v
lat. gener, arm. *[djz-aner id. > aner in v lit. žentas id., v kolikor ni
tu računati z idg. *gen- „roditi". Isto *k''ne- > slov. *chne- > *ne- tiči
v predslov. *ne-vésta „*žena nova", o čemer spodaj sub κ cf. ; pod
vplivom predslov. = staroevropsk. k" <» k v z-ok^anč"^ „tašča = mati
soproge", predslov. *pa-š/čenogi, „mož sestre soproge" je prešel K v
idg. *swe-kur- v k" > alb. h v vjeher in v k v slov. *svekry. Pri
*svekry pride tudi k predslov. *ti-kst- „oče soproge > *tbstb „tast" v
poštev, o čemer spodaj sub ζ cf.

ζ) K staroevropsk. '^ka^š^š > *kaHš : *ka''št oo *ka''t „ soproga" —
k s^s x> t cf. predidg. dial. *sta''uro- : *tsa''r-p- ( > ΰάρπη „riba, ki se
zove tudi βοΰς") : *ta'uro-, *ta''rw- etc. VZ 302, IT 109 sq. — cf. *k(a')tš
> *kš v *wo-prefigiranem IT 128 predlat. vo-x-or *vu-xor > u-xor, iz
česar je s staroevropsk. o : δ m kš > šš kakor Weîchsel : Visla nastalo
predlit. *wO-ššzu-je > *wuoSwjë > uošve „mati soproge", uošvis „oče
soproge" ; predlit. *zuO-ššw- iz *woššu- in *ššu- iz '*ššur- kakor "Οακιος
iz *Isk'br'b. Z alu se menja v staroevropščini O lat. u-x-ôr- in eu v

2

18 K. Oštir.

predslov. *ššeur- > *sjur- > *šur-j'b „uxoris f rater", ki se sicer veže s
stind. syâla- id. K ô : û/u : eu cf. illyro-trak. Βέ-βρυκες : Βρεϋκοι, Μώτ-
ρεες : Ά-μούτριον, Πώταλος : Πανταλία > Peutalia kakor -dava > -deva
etc. IT 82. K predlit. [zvjiiošve spada dalje predkelt. *wo-kšw-ij- „nurus",
iz česar črez kymr. *gzuaxwia- > ^gwaxuâ- > *gwa[h]ud- kymr. gwaudd
in s *XÎvi- > *xzve- > xe stkorn. guhit, bret. gouhez „nurus". K *ka''tš
„uxor" črez *ka''št (cf. poleg *wl-kts- v Weichsel in s > ss Visla
se nahajajoče *wT-kst- [: predgršk. Καβταλία „ime vrelca" etc. DAN
359, k is 00 si cf. še VZ 272] v Ohierovla etc.) predslov. *kšt- v *ii-kšt-
*swi-kšt- > *ibstb „oče soproge" in *svbstb „sestra soproge" ; k je
morebiti še ohranjen v prehodu idg. k v *swe-Rur- „oče moža" v k
v slov. *svekry „mati moža", *swi- „sestra" spada k lit. svaîné
„sestra soproge" (idg. *sw- „svoj), *ti- „oče" je otroški izraz kakor
etrusk. a-ti „mati", got. aipei id. Predgršk. κααί-γνητος „brat = *sin
iste matere oziroma soproge" je v s-konsonantu nejasno; 6 še le na
gršk. tleh iz τ radi tessal. κατι-γνειτος ali pa je tessal. r iz pragršk. s
nastal na isti način kakor je *kj > *is prešel v tessal. ττ, sicer pa
primerjaj predgršk. οΰκον, τοκον s ts napram f v predlat. *peik- >
flcus poleg osk. *fëc- v rom. *fêcatum in v predarm. fuz.

η) „Oče" kot »roditelj" se izraža v predslovanščini s staro-
evropsk. *s*sa''r- »roditi > *tsa''r- : *sta'r-, ohranjenim v predslov.
*sbr-b'b ,,sin" (poleg idg.*s^n*), čigar s iz ts radi ts > ss > o- w pred-
gršk. Σιρβαίονον βρέφος από ξένης ενηνεγμένον και πεπρα[γ]μένον Hesych. ;
*sbr-b'b je staroevropsk. -ό-izpeljanka kakor etrusk. mean : mean-pe,
maloazijat. Μεοαα-βα etc. Semkaj spada tudi illyro-trak. -ααρος, -βαλος,
-ααος „*sin", -οαρ-νη »*hči" IT 89 ter etrusk. s/-an-s »pater?" s staro-
evropsk. Λ" oo i? kakor tudi illyr-trak. -ϋου-πο-ς „*sin" IT 114, ki je radi
illlyr.-trak. u oo / in p b s *sbrb'b identično tvorjen. S staroevrop. s's
> st nadalje semkaj predslov. *star- > *-storb ,,sin" v *pa-stor'b-k'b,
*pa-storb-ka (če ne iz idg. *pôd-duktor-), h čemur še predarm. ustr
„sin" z u- po dustr = lit. duktë »hči" cf.; stind. str-l »žena" kot
»roditeljica" je najhitreje tudi predidg. porekla. S staroevrop. α oo e«
kakor predgršk. *yl|fii^oç : Ε'ύξεινος IT 82 se da predslov. *star- > *stor-
„sin" s predslov. *steur- > *stjurh »filius" v stcsl. pra-štun, »pro-
nepotis filius" spojiti. Korenski vokal je izpal v predslov. *str- »oče">
ki je ohranjen v *stryjb »brat očeta = stric" = lit. strujus »starec"
in v predlat. *str- v stritavus »pater atavi" ; -Ofu- v *stryjb je ali ana-
logično po idg. *pdtmJo- »očetov brat" > lat. patruus ali pa je *str-ûj-
sestavljeno z idg. *âuj- > *aj- v slov. *ujb »stric = matere brat". S
*^sa^r se mçnja staroevropsk.-maloazijat. *t/da''r v etrusk. -&ur ,,sin".

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 19

a-ti[r] „mati" (če ne otroški izraz), lyk. ti-der-, ti-de[r]-imi „otrok,
sin", cba-tra „*žena otrok > hči" in predgršk. -δεο/ν- „otrok, potomec"
v άδελφι-δοΰς άετι-δεύς, h čemur s t/d oo ts lyk. tuhe-s ,,άδελφι-δοϋς" cf.

„Brat" se je v predbaltoslov. izražal z *ζυα'Ί-, h čemur zgoraj
pod ε predlit. [w]laigônas „brat soproge" cf.; poleg tega pride v
poštev otroški izraz *a''-na''n- v lyk. nên- »sestra ?" etc. poleg ner-
„brat?" = bašk, a-nafrji id., predarm. /jer »soproga moževega brata",
ki pa se veže tudi z idg. *jen9-ter-. K *a''-na''n- ali k *a^n- spada pred-
germ. > stvn. eninchilî „vnuk", ki je v sufiksu identično s predslov.
*v-'bnQk'b > (z dissimil nq > nu?) *v'bnuk%, tako da predgerm. *an-enk-
= predslov. *un-ank-; sicer pa je en v germ. *an-ink- in au v
nuk'b razložljivo tudi tako kakor v illyr. > lat. drungus „četa" : predlit.
draûgas > predslov. '^drug'b „drug" IT 116, spodaj § 12 aδ.

i) „Bračno sorodstvo" se izraža v predslovanščini z *ga''-
la^w-, ohranjenim v '*ζ%1%Όα „sestra soproga" iz *guluwOs = pred-
gršk. '^galozvOs > γαλόως, predlat. *glowôs > glos glOr- poleg aspirira-
nega *gHowOs(s)- > *[x]lOssus > dijal. lussus „frater mariti", odkoder
g' v predarm. *glfneros (mesto *g'neros = lat. gener) > *[d]zaner >
γαμβρός" ter Z v lat. levir mesto *devir „frater ma-
riti" ; predidg. izvor zahteva poleg g ^ g'^ tudi g/g oo t/d v predarm.
tal (iz *talwos?) kakor predarm. art „ager" = predgršk. άτρά-φαξνς
„atriplex hortensis" : αγρός, predslov. *kQd/žel- IT 1354. Praoblika
*g/ta^la''-'wô-s(a'') „sestra soproga" je -(s)s- izvedenka, h čemur malo-
azijat. prnna > prfine-zi etc. cf., iz *ga'la''-w- »soprog", iz česar z r-
formantom predfryg. (gršk.?) *γαλ/α-ρο-ς > γάλλαρος γέλαρος ' αδελφού
γυνή; *t/ga''l(a'')-w- »soprog" je w-izpeljanka, h čemur lyk. ara-> ara-
wa-zi- kakor *t/ga'la'-wO-s(a^) cf., iz ^t/ga'l- ,,γάμος", ohranjenega v
predlat. (etrusk.?) Talassus »*bog ženitve, poroka, poročni vzklik",
predgršk. τΰλις »dekle, ki je godno za možitev" (= etrusk. taliS^a
»ime dekleta", Thalna »cogn. Ju(v)entii"), etrusk. redupl. *tul-sur-S^i-r
> tusur&ir „ con juges" z izpalim Z IT 88, VZ 273 sq. kakor v pred-
gršk. *τα-μα- > ταμάς ■ γαμβρός Hesych. (= sumer. t/dam- id.) = pred-
germ. *ai[paj-pum- > nvn. Eidam {*aipa- »prisega") in s staroevropsk.
t(<') co d w predkelt. *dâm- > korn. dof »gener" in predgršk. δαλίδας'
τάς μεμνηατενμένας Hesych.; -m- teh oblik je neaspirirana alternacija
k m' > w V *g/ta''la''-w- in je še ohranjen v predkelt. > *kleim- > ir.
cliamuin „zet" s staroevropsk. g oo R, če spada ta beseda sploh
semkaj.

Predalb. dars-me »poroka" spominja s staroevropsk. g ■» t/d in
I 'x> r x\& predlat, Talassus — k r primerjaj še etrusk, tu-sur-^^i-r s s

2*

20 K. Oštir.

z alternacijo ti d'»si z —; predslov. *zQs*ra „dota" v malorus. z/asira,
bulg. > rum. zestra morebiti iz *zen-sr- < *zer-sr- (reduplik. kakor v
etrusk. tu-sur-H-r). Skupna oblika predalb. dar-s[r]-mt Qs. r > O cf.
trokt >tokt) in predslov. *zçs'ra je morebiti redupl. *dza^r-ts(a)r. Staro-
evrop. *tlga''l- »oženiti se" morebiti iz *t/ga'l »vezati" BA § 452 ;
ohranjeno je »vezati" morebiti še v predgršk. *i-ta[lj > ΐτας'

<}ρχος . . . Hesych. in v *o-itO- id. > got. aips, ir. oeth ; semasiološki
se da primerjati stir. luge »prisega" : got. liuga ,,γάμος".

y) »Nevesta" se izraža v predslov. s *chne-vésta > *nevésta ;
k *chne- »žena, soproga" cf. zgoraj pod f. K *-vesta »nova, mlada"
iz *-waistS cf. s staroevropsk. O < ' <» r (Vi-adua : *Od'bra) predgršk.
*a-blwanst- ,,za možitev zrela mladenka" v άβαριατάν γνναικιζομίνην.
κ.α&αιρομίνην -/.αταμηνίοΐζ . Κύπριοι; *b/wa(r)ist- — k b <» τυ ci. illyro-
trak. Di-baltum : Js-ovîXtoç etc. IT 102 — je staroevropska -si-feminina
podaljšava (cf. maloazijat. femin. Αλα-ΰτα, Ερμα-ΰτα ; 3Ιαμα-0τα) iz bašk.
barri ,,ηον" etc. ΒΑ § 110, kamor spada s staroevrop. st <x> d tudi
predalb. *ab/warido- > ri, re »nov, mlad, nevesta" črez alb.
rifdje/e in predrom. *bar[ijst- »mladenka, nezakonska žena" v *ba[rj-
stard- »bastard" (r-r > 0-r) z germ. *hard- kakor v nvn. Bankert. K
*waist- v *nevésta morebiti tudi etrusk. *waist-r- v αχ-vistr »ime
krilatega ženskega bitja iz kroga Afrodite, možkega bitja in sicer
Erota" ; k etrusk. ai > a' > i cf. Avaini > Auini. Glede semasiologije
pr. semkaj spadajoči predgršk. 'Α-<ρροδ-ίτη, ki je maloazijat-etrusk. -Itt-
deminutiv k *α-φροο- »mladenka" in čigar φ iz bh ali ph — staro-
evropski koren se glasi *pa'r- oo *ba''r- ,,ηον, mlad" — spominja na
p" v predarm. *p''e[rjats- > ^p^eas- »nevesta", iz česar z arm. -ay
p'^es-ay »zet". K si oo is cf. Vistula oo Visla, k α oo e cf. bask. barri : berri,
predarm. ts > s kakor k > *ts > s, k p" <x> b <x> w cf. -phara : -βαρα :
-ι-[/]αρος IT 102. *ay,u v etrusk. ax[uj-vistr ao axuvizr etc. morebiti iz
%α-χυΙη] kakor alf ni : alfius in tako h ^k^n- v predslov. * [ch] ne-vesta.

λ) Pojem »mladenka" tiči najhitreje tudi v zgoraj pod ζ obrav-
navanem staroevropsk. *^a's's : (s s" > s) *ka^š'š oo *ka^t ,,uxor", če
spada k predlit. kë-ks-é »kurba" in k predslov. *Čech'b : *Čech'b >
*Čach'b, o čemer je bil govor zgoraj pod § 8 konec. Semkaj spada
poleg etrusk. huš(i)ur »mladiči" (Λ iz χ = h) in lyk. *k[c^]s- „sin" v
wa-kss- > waz(z)- »posinovljenec?" z wa-prefiksom še illyro-trak.
κτ-ίαται * τ&ν Θρακ&ν τίνες οϊ χωρίς γυναικός ζωοιν in predslov. *k'^alst-
> *cholsi'b »caelebs" ter *chol-k'b *chol-p'b id. K i oo/-alternaciji v
*kati-st- > κτίβται : *k'ali-st- > *k'alst- > *cholstb cf. predslov. *tiud- co
*liud- etc. IT 1099 ter etrusk. *a-cal- »mladič", ohranjeno v acale

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 21

Aclus „Junius" in άγαλή-τορα · παϊόα. K s's oo i oo / cf. predgršk. αιχύη :
predslov. *tyky : predgršk. κο-λοκύ-ν»η IT 110. Semkaj tudi ks v
illyro-trak. Μάμο-ξ-ις?

μ) V zgoraj pod ε obravnavanem staroevropsk. *k''(d')n oo
*k(a^)n- „uxor" nam je iskati staroevropsk.-maloazijat. *k(''^a^n „roditi",
to deloma radi lyk. knna „mati", deloma radi etrusk. a-cna-na-sa
„rodivši BA § 450, 460"; iz iIlyro-traščine spada semkaj -κενϋ-ος
„*otrok" oziroma s staroevropsk. en ό u (kakor di-scopela scupula IT
82, Σαργεντίας : Σαργετίας 1. c. 86) -κύ&ης id., čemur odgovarja pred-
slov.-predgerm. *kçdo > *čcdo, *k'bdblo in *kinplâ-. K t' <χ d cf. pred-
germ. *t^eut''- > *peup- poleg predgal. Αενοο- etc. VZf 150.

§ 12. K predslov. izrazom družabnega ustroja cf.:

a a) *orb'b *rob^ = predgerm. *arbaid- je predindogermanskega
izvora : prvič radi predskyt. *ρρπ- „homo, vir" v Ό-ιόρπα-τα ,*virago
> skyt. ime Amazonk" — Herodotov οιορ ,,&νδρα" etc. je iranska
ljudska etymologija; o-prefiks kakor v &-νορ = predgršk. *νο[ρ]ος >
νους, *"0-ρβο-ς > Όαρος : 'Pâ —, kamor spada s staroevropsk. p ^ m
(cf. Σαπαϊκή : Σαμαϊκή) tudi predgršk. */ορμα-τα > όρμάται ' οί άνδροκτόνοι.
Σκύ&αι Hesych. Drugič radi âr oo ra, h čemur illyro-trak. Bargullum :
Βράγνλος primerjaj, in tretjič radi staroevropsk. O <a d v *orb'b : pred-
lit. dârbas „delo", h čemur cf. predslov. *dëb-tel- »detelja > žolna" >
*détel- poleg *dèm-tel > *dçtel-, predlit. dobilaî napram predlet. âbuls,
amols VZf 148. Slednjič tudi radi b oo p v predgršk. ϋ-εράπ-ων <1ν·
d-ρωπ-ος etc., ki je sorodno z baltoslov. besedami.

β) Predslov. *dolk'b, *dlak'b z al » la kakor Sr <x> ra v predidočem
*orb'b *rob-b — k α oo a cf. zgoraj § 2 — v pomenu „ človek" tiči v
*vhlko-dolk'b, dijal. *vblko-[d]lakn, „λνκ-άν9ρωπος" : illyro-trak. -τάλκης
v osebnih imenih IT 116 s staroevropsk. d <x> t YT 92.

γ) Predidg. izvora je tudi *gostb = hostis = Gasi, to radi pred-
gršk. λέ-αχη „vrsta gostilen" ; k le- cf. maloazijat. Λα-γβενς etc. IT
127, k ghs (v predgršk. ξένος) > sgh cf. ξίφος : *αχίφος > ακίφος etc.
ΒΑ § 10, 54, 86, 422, 781, A 303, IT 101, kjer tudi nadaljna vez
predslov. *gostb.

6) Predlit. draûgas = predslov. *drug'b = predgot. driugan spada
z illyro-trak. i? oo « {Πά-λοδα : Πο-λύνδα etc. IT 86) k illyr. > lat. drun-
gus „četa" IT 116 in je z illyr. Hldr-a^ng- „secundus" v *itring- >
*itrig- > *itrij- > lirius „Secundianus" identično IT 116, VZ 306.

K (n)g 00 (j) cf. predslov. *omçg'b *omejb „aconitum napellus =
lisjak", ki spada z m oo 6 k illyro-trak. έβήνοι ,,άλωπεκίδες" IT 89. Pred-
slov. *k'bnçg^ = predgerm. *kuninga- : illyr.-trak. Αε-καίνεος „dak. rex

22 K. Oštir.

et pontifex", predgerm. *kunja- IT 122 z u oo ai kakor illyro-trak.
μόνωπος : μύναιπος, Ανόαλούς : Αοιδαλΰός etc. oziroma radi Di-celineus
= Αε-καίν(ος z u oo / kakor germ. *rug-j- < predslov. *[w]r'bg-jb : illyro-
trak. βρίζα etc. IT 81 sq. Predalb. *seltng- > sil'ég- »jagnjič" : illyro-
trak. ααλία „τράγιον" (: ligur. saliunca) IT 115. Prehod g, ki je iz ng
po IT 86 nastal, v / se je izvršil najhitreje črez asimilacijo iz g na-
stalega velarnega spiranta na sosednje palatalne vokale — sicer pa
je -g- črez velarni spirant izpal v Τράγιλος > Τραϊλίων etc. IT 118 —,
h čemur na pr. etrusk. Egeria > eierie cf. Manje verjetno je, da je
ng prešel v n in /i v y, h čemur IT 90 cf.

i) Predslov. *palkd- > *p'bik-b — k « in končnemu naglaševanju
cf. »pretrgani" naglas v let. puîks Oštir Baltoslov. metatonija
(= Razprave II) 102 — je identičen s predgerm. *p'alk- > *fulka-;
staroevropski izvor mi je verjeten radi nemožnosti, baltoslov. in germ.
besedi iz idg. *pul-k- (: *plë- kakor v *pal-no-) izvajati, in radi never-
jetnosti, da je germ. oblika iz slov. oziroma baltoslov. *palkâ- iz
germ. izposojena. Tudi predslov. *ρο5Η s končnim naglasom ne iz
germ. *fast-, ampak oboje iz staroevropsk. *p'asta- (cf. slov. posta),
ki ga vezem na podlagi staroevropsk. [rjst <x> rt (cf. predgršk. βαΰτάζω :
etrusk. far&- BA § 218) s predarm. *part- > pah-k" ,,post" in dalje
(s p <x> h) s predgršk. ίί-βαρτος ' απ?.ηατος . . . Hesych. in *a-ba[r]st- >
*ά-βαοτ-ΰαι > άβάβαι ' άριϋτήβαι . . . Hesych. s semasijaloškim prehodom
kakor v lat. Jejunium > jejento.

Staroevropska etymologija besede *p'hlk'h in *fulka- mi je ne-
jasna: možna je sorodnost z etrusk. ηιβχ- »narod", ki je mogel iz
*pelk'- nastati, to s p <xm kakor etrusk. lepalial : lemrecna BA § 224,
illyro-trak. Σαπαϊκη : Σαμαϊκή in z u oo e kakor etrusk. crutlu- : cretlu-,
illyro-trak. Burticum < *bur[onJtik- : Πιροντικόν IT 82 ter I <x> O kakor
etrusk. zal „2" : za-&rum- »2 X 10", stlacial : stacias etc., illyr.-trak.
-ϋαλος : -ΰαος IT 89 ; poleg tega se nahaja etrusk. me/- le v podaljša-
nem meyj-, tako da je pri *melxl- > me/l- tudi z dissimilatoričnim iz-
padom računati. Staroevropski *p''ùl-ka-^ je morebiti s ^'^''^-pluralom,
h čemur illyro-trak. *Thrâ(l)j-ï-k- > Θράκες : à-βτραλί-αν ,,Θράκα" {f oo st
je staroevropsk. alternacija) in predarm. -k'', bask. -k- cf., izvedeno
Iz staroevropsk. '^p^ûlal- „človek", ki je ohranjeno v predskyt. Πάλαι
„ime naroda" in morebiti v reduplikacijsko pluraliziranem predlat.
'^po-paH- oo ^pu-p^al- > populus <» *pnjaH- > publicus s predlat. oo in
o 00 uleu, h čemur cf. etrusk. capatine : caφates > cafate in Utanius :

' H čemur s p <x> b predskyt. Belcae „Scythici populi" cf.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 23

Otanis oziroma bolje o : eu v &ucer Tocernius : predgršk. Τεύκρος,
τενχρος * αδελφός νόϋ-ος Hesych. = lyk. tuhe-s ,,άαελφι-δοϋς", Λοκόμων :
Lauxume, čigar a se more menjati z e radi lauc- : leucle. Če pa je
*p'blk'h-Volk vkljub temu idg. porekla, mora predbaltoslov.-germ.
*p''ulka-, iz česar germ. *fulka- in slov. *p'blk'b, pripadati traškemu
sloju, kjer je radi illyr. alternacije O » (Καρπάτης : Καρπά&ης) idg. d.
*palkâ- prešel v ^p^alka-, čigar p" da v germ. /, dočim k neizpremenjen
ostane kakor v got. kaupatjan napram haubip; k ohranitvi neizpre-
menjenega konsonantisma v idg. > trak. besedah v germanščini — p' >f
ni nikaka „Lautverschiebung", ampak internogermanski prehod —
cf. Feist Indogerm. u. Germ.^ 82. Ker pa je nastal p' iz idg. p v
traščini pod illyrskim vplivom, zato je tudi *p'blk'b traškega, če tudi
idg. izvora.

ζ) Sigurno staroevropskega porekla je predslov. *tjud- > *t(j)ud-jb,
*stjud-jb »ljudski > tuj" (to radi alternacije t oo st) radi alternacije t ca d
v predlit. tautà : predslov. *tjud- in predgal. /ίενδό-ριξ — iz česar s
predslov. -/- in -o-pluralformantom Dud-le-bi VZf 150 —, dalje radi
alternacije i? oo <^ v illyr. Teuta : Τευθ-ίς, predgerm. ^peup- in slednjič
radi alternacije t^"^ oo / v predslov. *ljudb predgerm. *leud-, o čemer
obširno IT 1099 sq., VZ 304 primerjaj. Etymon tiči v etrusk. laut-n
„familia", iz česar predgršk. ε-?.εν&ερος in predlat. lïber ,,*familiaris >
liber, liberi".

b a) Predslov. *k'bmetb je z oo g^, o čemer § 2 cf., identičen
2 illyro-trak. κομηται ,,dak. plemenitaši nižje vrste" in radi kret. καμάν
,,άγρόν" VZ 290 pravzaprav »»poljedelec" ; k o oo u, če ni že predslov.
o dal ΐ — ker je idg. o že idg. dijal. v baltoslov. a prešel —, cf.
illyro-trak. βόναΰος : βούνααος etc. IT 81. Ζ ofr-prefiksom iT 122 spada
semkaj illyro-trak. Δι-κύμης »dak. knez" poleg Comosicus »dak. rex et
pontifex".

β) Predslov. *zeupân- > slov. *ζ]'αραη% > *župan-b je identično z
illyro-trak. *deuppân- v Diuppaneus < Diurpaneus »Dacorum rex qui
et Decebalus"; k J > ž cf. Dierna > Zerna, -ϋ-ίονρδος > -ΰουρδος, k
eu > iu cf. illyr. Teuta > trak. Τιοϋτα, -eus < -e(ag)o- kakor ν § 12 a rf.
Illyro-trak. *deur-pân- — k r > i? cf. še άνιαραεξέ > άΐΗαααεξέ — je ν
*deur- identičen s *theur- v -&ίονρδος > -βονρδος boga Ζιβελ-ϋ-ίουρδος in
s * tur-ν gesti-s-tyrum »locus possessorum" ter je soroden s pred-
gršk. τύραννος, maloazijat. *the(r)an- oo *su(r)an- ν Θεαγ-γελα Σοναγ-γελα
»kraljev grob" IT 129 pripomba 6 ter slednjič z etrusk. Turan »*gospa >
Venus" etc. IP 31, IT 115. K illyr.-trak. alternaciji i"^ oo f oc J in eu : u
(tudi v Dor-paneus?) cf. predslov. *chruša : *kruša : gruša, illyr. Τεν9ΐς:

24 K. Oštir.

Teuta : Teuda etc. IT 1099, VZf 150; *-pân- v *d(e)ur-pàn- je naj-
hitreje formant kakor v predgot. siponeis ( < *kse-pâne(j)a- : staro-
evropsk. *k(a'')ts- „mlad" zgoraj § 11 Βλ) „Junger" in morebiti v
illyro-trak. Ααϊπανης, Άρό-πανοι, za kar govori predvsem z Diuppaneus
identični predlat. dubenus oziroma dubius „dominus" z etrusk. n <a (j)
kakor alfni : alfius in s staroevropsk. p χ b oziroma p p' > /, ker
je lat. -b- tudi iz -/- izvedljivo. Manje verjetno je, da tiči v *-pân-
samostojna beseda v pomenu „župa" IT 117, tako da bi pomenil
*d(e)ur-pân- „gospod župe". Iz *župan'b je nastalo *župa in stčešk.
hpdn, to ali z *žp > gp iz *žup- ali hitreje z *d[-bjp- > *gp- kakor
dijal. advent- > agvent; *d'bpan'b iz illyro-trak. *du(r)pân-, ohranjenega
v *dur-pân- > Dorpaneus.

γ) Predslov. *vitcg'b *vitcdzb „eques" iz illyro-trak. *zvT-tëm-g-,
čigar *-tëm- „konj" spada s staroevropsk. i <x> d (lit. tautà : slov. *tjud-,
illyro-trak. Tierna : Dierna, Ούτος : *V-yd'b, Τάναϊς : Dorvb etc. IT 92)
k predslov. *dëm- „konj" v s -ieZ-formantom (kakor dak. dico-tela etc.
VZ 271, VZf 148) podaljšanim *dem-tel- > *dçtel- „detelja" — h
„konj" > „detelja" cf. *konJb > poljsk. koniczyna; *komonjb > češk.
komonka ; bašk. zamari : predgal. vT-sumarus, μερι-αειμόριον, predirsk.
seamrog, predgerm. > stisl. smàri IT 93 ; etrusk. δάμνος : predlit. dobi-
laî s staroevropsk. m oo b etc. BA § 152 a, A 292 —; k staroevropsk.
*t/da^m „koni" cf. še etrusk. δύμνος, ,,'ΐππος", predgršk. δίκ-ταμνος IT
128, morebiti etrusk. *them-sa > thensa „Prozession, Gôtterwagen",
oziroma s staroevropsk. tld <x> ts bašk. zamari „konj" > predgal. vl-
sumârus „detelja".

Predgal. *wï-sumâr- <x> ^wT-tum- „konj > detelja" razloži zajedno
*wT- v *wï-tëm-g- > *vit§g'b *vitçdzb „eques"; k *«;r//-prefiksu, na-
stalem iz w- in r/i-prefiksa IT 128, BA § 242, cf. še *Odi,ra : Vi-adua;
staroevropsk. *k(a^)s's „voda" ÇΩ-ξ-oς, A-x-a, Κάαας, Cusus, ΚαΟτ-
αλία etc. A 280, IT 127, IP 28, DAN 359) : Vi-stula Vi-scla Wei-chsel
Vi-sla ; etrusk. e-vi-tiu- : tiv- ; predlat. vi-pera : predgršk. παρώας ; pred-
lat. vi-spillo : sepelio ; predosk. Vi-teliu : predslov. *telç etc. VZ 306 ;
predgal. vi-gn-eta „ so lis oculus" : bask. i-gu[n]-zki „solnce", e-gun
„dan" ; predlat. vi-sc-um < predgršk. \_/Υ-ξ-ός : (s staroevropsk. ts < s's
> s£) predgršk. *κθτ- > Οτελίς (Hesych.) ά-ατνλίς Hesych. etc. Prefiks
w- je staroevropsk. alternacija k è- ν illyro-trak. Βι-&υνοί : Θννοί, Βί-
μερος : Ji-μερος etc. IT 128. -g- v *wî-têm-g- je illyro-trak. -nk/g-ior-
mant z izpalim nosnikom, kakor v illyro-trak. ακάρκη : predslov. *sk'b-
hg'^f ο čemer spodaj § 13 in zgoraj § 11 b ε -a(n)g- cf. Illyro-trak.
Vitus Βϊ&νς Βεΐ&νς Βεϊ&ας, ki je najbolj razširjeno traško ime in ki

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 25

med drugim označuje »heroje, sina boga Ares in tudi (kot konje-
niki v rimski armadi) služeče Trake", je po mojem mnenju hypo-
koristikon iz illyro-trak. *Viteng- kakor n. pr. Mucatra < Movxa-rçahq,
Τίπας < Τιπάτης, 'Ράοχος < 'Ραακονπορις, če ni ζ glasoslovnim pre-
hodom ng > O, o čemer zgoraj § 12 a δ cf., računati. Slov. *vitçdzb
se navadno iz germ. *wiking- črez *vitsçdzh > *vitçdzb ali s k' > t
razlaga, vendar za ta glasovni prehod manjka v praslov. vzgledov; k
*skilUng- > *stblçg'b cf. spodaj. Staroprus. witing > ive/aiiing je naj-
hitreje iz slovanščine izposojeno, če tudi baltoslov. *wïtëlîng- ni iz-
ključeno.

δ) Predslov. *k'bnçg'b, *k'bnçdzb = predgerm. *kuning-, *kunj'a- v
stvn. kuni-nchi je radi staroevropsk. u oo i (n. pr. predslov. *[w]rugjb

> germ. *nigja- : dak. *j:çiyja > βρίζα etc.) identično z illyro-trak.
*kulineng- oo *kulinc(j)- v dak. Αί-χαίνεος Di-ci/eneus ,,pontifex maximus
et rex", ki je kakor njegovi nasledniki rezidiral na gori Κωγαίονον,
morebiti pomotoma za *Κώναιγγον = *k'bnçg'b z zamenjavo si med-
seboj podobnih v in /, torej *Κωγαιονον mesto *Κωναιογον in *Κωναι-
ογον pomotoma mesto *Κώναιγγον; manje verjetna je razlaga IT 115.
Iz *Κώναιγγον (pač le grafično za *kuneng- z odprtim u in e) in iz
*kuline(i3g)- v Δε-χαίνεος, Di-ci/eneus (tudi tu je ai, i, e najhitreje le
grafična nesigurnost za iz u nastali palatovokal) se da germ. *kuning-

= slov. *k'bn§g'b in germ. *kunj'a- brez vsake težave izvesti, tako da
je ravno germ. *kuning- : *kunja- predvsem le po illyro-trašk. glasov-
nih zakonih razložljivo; u oo z (ai) in ng <x> (J) cf. zgoraj § 12 a δ ter
IT 81. *ku/in- spada k maloazijat. kn-ta-wata »poveljnik" — tudi
predskyt. ime kralja Κανίτης, predalan. Cand-ac »ime kneza" se sme
ob tej priliki omeniti — in dalje s staroevropsk.-maloazijat n oo / (cf.
illyro-trak. βόναοος : βύλινϋ-ος etc. IT 87) k maloazijat. kele »kralj" ;
Hesych. κοινός δεαπότης . , . morebiti iz predgršk. *χονβς. Sem more-
biti tudi *ku/in- v gršk. imenih Κνννίδαι ' γένος ^Αϋ^ήνηαιν, εξ οϊ) ό ιερενς
τοϋ Κννν(ε)ίου Απόλλωνος Hesych. (iz Κννν(ε)ιος ' Απόλλωνος επί&ετον
Hesych., če Κύνν(ε)ιος = *kunj'a- »kralj") in Κιν[ν]υράδαι· ιερείς Αφρο-
δίτης Hesych., ki je izvedeno iz Κιν[ν]ύρας· Απόλλωνος και Φαρνά(κης)
παις, βαθιλεΐ)ς Κυπρίων Hesych. Κ rfi'/e-prefiksu ν Δε-χαίνεος Di-ci/e-
neus cf. illyro-trak, Δί-ερνα : predslov. *νοΓη^, JÎ-μερος : Βί-μερος, δι-
ίλλίί^α : predslov. *bel(e)n- etc. IT 122; v sestavljenki Δε-καΐνεος, kjer
je radi nenaglašenosti nastopila lenicija (cf. maloazijat. Kaoa : -καζος),
je prešel -ng- črez -(n)g- v > (j).

K lyk. kele »kralj" cf. še predskyt. *α-χολ- »kralj" (k c- cf. IT
124 illyro-trak. Coryllas : Σ-κορύλων etc.) ν Σκνλης »kralj Skytov" >

26 K. Oštir.

Σκόλο-τοι radi ,,αύμπααι ât είναι οϋνομα Σκολότους, τον βαοιλέος έπωνιμίην"
ter Hesych. *καλόϊς ' βαϋιλεύς.

ε) Predslov. *korljb „kralj" = predgerm. *kalerl- ζ illyro-trak.
α 00 e kakor -dava : -deva in s prehodom „kralj (ags. ceorl), *starešina
( > starec), junak > tlake oproščeni, prosti mož ( > mož) > prostak"
(cf. slično *kosçdzb „Edling > libertinus") spada s staroevropsk α oo o
(illyr.-trak. -parus : -parus etc.) k dak. *korul- „kralj" v Coryllus „rex
et pontifex maximus", Coryllas poleg Σ-κορύλων (k s- cf. IT 124)
kakor /^ar/Veliki iz germ. *karl-; -/-formant se ponavlja v maloazijat.
χοαλδδεΐν „kralj", čigar dd iz J VZ 304 in čigar ' > O med o-a iz r
kakor v illyro-trak. *Isk'brb : "Οβκιος, *Od'bra : Vi-adua, maloazijat.
tider- : tideimi, τύραννος : Θεαγ-γελα = Σοναγ-γελα „kraljev grob" IT 129.
K izpadu u/a-vokala cf. illyro-trak. Σπαράδοκος > Σπάρτακος etc. IT 90,
lat. cerésea > illyro-trak. *ke'rsjâ > slov. *čerša 1. c. ; poleg u/a —
morebiti tudi v predskyt. plemenu Κόραλ^ι poleg / v Σ-κίλονρος „ime
kralja", če iz *Σ-κονριλος — nahajamo tudi u/au v predlat. sella cu-
rulis — ki so jo etruški kralji v Rim uveli Muller-Deecke Etrusk.
I 345 —, h čemur illyro-trak. -τραλις : -traulis, etrusk. afle : ufle : aufle
in glede u oo ύ zgoraj § 2 ter IT 90, VZ 266 cf. Prvi u v curulis
se nahaja napram o : a : e v istem razmerju kakor illyro-trak. -busta :
-bostes (k o 00 α oo e cf. -dova : -dava : -deva) ali etrusk. u oo o v Uta-
nius : Otanis.

ζ) Črez illyro-traski jezikovni substrat je prišel k Slovanom in
Germanom tudi lat. Caesar > *césarjb, got. kaisar; zato govori pre-
hod vulgarnolat. dolgega širokega, iz ae nastalega ψ v ai, h čemur
primerjaj illyro-trasko izgovarjavo ai za ?; v άναβι]θω > ναβαίοα IT 85
ter ae > odprti dolgi e v έκκληοία > ecclesia, ki je moral črez Balkan
potovati v Romanijo, ker etrusk. e oo ai, vsled česar ακηνή > scaena,
v tako pozni dobi ne pride več v poštev. Ni verjetno, da bi bili
rimski legionarji, na kojih račun je razširitev te besede staviti, govo-
rili še diftong ae, vsaj nobeden romanski dijalekt ga ne pozna; rimski
„hyperurbani" diplomati pa ne pridejo v poštev.

η) Predslov. *bylj'a, *bolJar-e je radi S oo α (cf. illyro-trak. Eptula :
Eptala, Δνλν- : Δαλη-, ζουρά : -ζαρον, -βνρος : -βαρι etc. IT 82) ter radi
û <xi oi v *bylja : turk. > srgršk. βοιλάδες (če namreč iz južnoruskega
illyro-trašk. kulturnega centra tudi Orchon-turšk. boild) po vsej vero-
jetnosti najhitreje staroevropski relikt; k « oo o/ v illyro-traščini cf.
'Pvui- ι'Ροιμη-, Jvδaλaός : Δαίδαλους, Λουδίας : Λοιδίας etc. 1. c. Za staro-
evropski izvor govori tudi Λ-pluralformant v *boljar-e, h čemur cf.
predskyt. CAors-ar-f = Πέρΰαι {ch iz ρ" >/ΙΤ 105) καρ-αρ-ύες „ οίκοι...

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 27

κατ//ρίίς άμαξας", etrusk. plural clen-ar IT 135. Staroevropsk. izvora
je tudi koren *bû/al- — iz česar z illyro-trak. -ya-formantom *bylolja
> *bolja-r > *boljar-e kakor missa > *mbša, χάνναβις > ^konoplja, ca-
subla > *košulja etc. DAN 374 —, ki ga nahajamo ne le v illyro-
trak. Δεχί-βαλος „Dakov kralj" (a oo e kakor -dava : -deva), Κεροί-βανλος
βαοιλεύς, predsarmat. Ουαΰτό-βαλος, ampak tudi v predfryg. βαλήν
„kralj", ki je radi staroevropsk.-maloazijat. b co p dalje v vezi z Iyd.
πάλμυς »kralj". Če spada turšk. bajar k *boljar-e, tedaj je turška beseda
staroevropska, če ne še le slovanska izposojenka.

c) Staroevropskega porekla v predslov. h i e r a r h i j i \&*ν7,ΙοΗνα!%
„maga, magus", bodisi da je izvedeno iz predslov. in predgerm. na-
rodnega imena *Walulk'- > ^Vol-blckb, *Walxa-, ki kaže napram predgal.
Volcae in illyr. Valcum v Pannon. infer. illyro-trak. aspiracijo kakor
Καρπάτης : Καρπά&ης ter illyro-trak. a oo o/u kakor Δαλη- : Δολ- : Δονλ-
etc. IT 82, bodisi da je *v'blchva/i, < *mlbchval'b < *wuliš-wa sorodno
z dak. πολίϋται »duhovniki boga Zalmoksis" z illyro-trak. p œ w kakor
Καρπάτης : ^Ckbrvatb, Pulpudeva : Plovdiv, -δαπα : -dava etc. IT 102 in
st co ts > ss > s kakor n. pr. predslov. *sbrna : predlit. stirna, dak.
ϋίβα < *αέβα[γ]α : predalb. *siëbag- > *ίΙββ]ε§- > štog- : Τειριβιάς : Tiristis
etc. IT 113; na vsak način je -liia-formant v illyro-traščini poznan
Πακτ-ύη, πιτ-ύη, Mal-va etc. IT 97, VZ 281.

Illyro-trak. *kâ/apir, *kaumïr- ,,εΐδωλον" tiči ν predslov. *kalypb
(oziroma z illyro-trak. aspiracijo k" > slov. ch v *chypb; iz *kypb
madj. kep kukor *pyrbje > perje) in *kumir-'b ter s staroevropsk. p co b
(v sestavljenkah) v illyro-trak. *κεβρ- (k α oo e cf. -dava : -deva) oseb-
nega imena Διο-α-κέβριος (Dio- je idg. *diw- „bog" + illyro-trak.
*deu(r)- ^τύραννος", o čemer zgoraj § 12 h β cf.); k -s-kompozicij-
skemu formantu cf. IT 95. Semkaj spada dalje predgršk. Κάβ(ε)ιροι
„pelasgijski bogovi, demoni, služabniki bogov", etrusk. cepen »duhov-
nik", predsabinsk. cupencus id. K vokalnim in konsonantnim alterna-
cijam v *ka^pa^Tilr-k- cf. glede p ca b illyro-trak. Ζιποίτης : Ζιβοίτης etc.
IT 91 ter maloazijat. Δαπας : Μονι-δαβη, glede η co r cf. illyro-trak.
π 00 r IT 87, glede à/à oo e oo ΰ oo au pr. IT 81 sqq. ter glede plb > m
v illyro-traščini cf. Άβνδών > Άμνδών, Σαπα'ίκή > Σαμαϊκή etc. IT 102.
Morebiti spada semkaj tudi illyro-trak. Ζείπας v &υαιααται περί ιερέα
Ποπιλίου Ζείπα in Ζεπέ kot dux ; ^ oo ζ kakor predmaked. κάλιΟ-ος : illyro-
trak. ζειλά etc. IT 105. Predskyt. πόποι ' oi γαρ Σκν&αι αγάλματα τινά
έχοντες ύπόγαια τφν &εών πόπονς αύτα καλοϋΟι Et. Magn. ali stoji po-
motoma mesto *κοποι, ali pa s staroevropsk. k X /j-menjavo vrst kakor
predgršk. φάL·- : χάλι- : predmaked. κάλι-ϋ-ος : predtrak. ζειλά etc. IT 105.

28 K. Oštir.

§ 13. Po tej disgressiji o predslovanski kulturi v Zakarpatju,
posebno glede stanovske organizacije, se povrnem k predslov.
*ka/osçg'b „Edling", ki reflektira illyro-trak. *ks/ase-ng- in je zakarpatski
predslov. korrelat k illyro-trak. Κοβίγγας, Ιερεύς της "Ηρας καΐ ηγεμών
Κεβρηνίων καΐ Σκαιβο&ν, Cosingis „žena kralja Nikomeda I", ΚόΟων
»trakijski dynast"; Κοΰίγγας je izveden z /j^-formantom iz *ka's,
kamor spada z izpadom vokala tudi -ks- v illyro-trak. *Σ/Ζαλμολ-ξ-ις
„bog zemlje" (: predgršk. Σε[λ]μέλη „zemlja") > Ζάμολξις Σ/Ζάλμοξις
in v predgršk. Αιύνν-ξ-ος „bog vina" {*di-zvonn- : /οίνος) VZ 291, IP
67. Glede vokalne diference med Κοΰίγγας in *kaseng- > *kosQg% cf,
illyro-trak. -porus : -parus IT 82 in Αορζέν&ης : Αορζίν&ης etc. IT 80,
glede a «> s v *kosçg'b : *kasçg% cf. zgoraj § 2.

K illyro-trak. *kcfs- „princeps ali slično" cf. predhet. aspiri-
rani ^k^aš- > *haš- „kralj" v haššuzuet = LUGAL-u-e-it »kralj je po-
stal" H r ozn y Hethit. Keilschrifttexte aus Boghazkoi 99, BA § 229,
kjer so vknjiženi nadaljnji azijatski refleksi; iz -o- v Κοαίγγας etc. se
ne da razbrati, ali tiči v njem s ali š, vendar z ozirom na slov. ck
iz s je s verojetneje, seveda je *kosçg'b tudi iz *kaššeng- razložljivo,
če prehaja le s v cA in če je s > ch starejši kakor slov. prehod
geminata > simpleks (isti baltijski pojav bi v tem slučaju še le v
baltijščini nastopil), tako da je šš dalo v nasprotju s š > ch (in kš >
kch > ch) ss > s. Poleg tega je tudi s substitucijo s-glasa po s/a-
vokalu s s računati, ker baltoslov. po s/a ne pozna s-konsonanta ;
nadalje je vpoštevati staroevropsk. s °o s" > s-alternacijo ( > bask.
z 00 s, etrusk. s oo s etc. IP 22) in slednjič se je v hetit. s-konsonant
razpasel na račun s-glasa idg. *esmi > het. ešmi. K staroevropski
alternaciji geminata v *kslašš- > *kalosçg% : simpleks v Κοαίγγας cf.
illyro-trak. Βη/έααοι : Βέϋοι etc. IT 90, VZ 266. Predgršk. ε-ΰΰήν „an-
tistes sacrorum" morebiti iz *ε-ξήν kakor predgršk. κριξός > κριΰΟός,
predgr.šk. C//zxes^ > predgršk. Όλίοσίίς, κιξάλλης >*κιššάλλης > κιττάλλης,
Weîchsel > ^Vissla > Visla etc., Αιόννξος > *ζίιόνυα6ος > Αιόννΰος etc.

Ce pomeni *ka''s/š- prvotno „glava", iz česar *ka''s-eng- „glavar",
tedaj tiči etymon v etrusk. *cass-'^ „glava", predgršk. κοττίς ,,κεφαλή",
κόττα id., seveda le če reflektira ττ gršk. dijal. -šš- (cf. kj > *šš > ττ v

^ Spada z o-prefiksom k epirot. οάξα ,,ϋ-άλαΟΰα", tako da je
praoblika *ol0-dllulikš- »mornar".

2 etrusk. *cass- „glava" se da rekonstruirati iz Isid. Orig. XVIII
14 „cassidemantem a Thuscis nominatam dicunt. lili
enim galeam cassim nominant: credo a capite"; ta etimolo-

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 29

gija je sicer komaj pravilna, vendar suponira možnost, da je bil lat.
etimologistom znan etrusk. *cass- »caput".

^ Cf. tudi praslov. *Tvarog'b poleg SvarogT, Peisker Blatter f.
Heimatk. 4, 7/8, 49 sq. Peisker 1. c. 55 išče v *Dévin'b (skok'h) „Jung-
fernsprung, Felsenriff" avest. daëva-; bližje stoji staroevropsko *-dëva
»Fels, Burg", ohranjeno v illyro-trak. -daleva »*Burg" BA § 141,
DAN 365.

att., boeot., tessal., euboe., kret.) oziroma -τα· (v boeot., kret.) =
staroevropsk. ts, iz česar je mogel s(s) w Κοαίγγας etc. nastati; ker pa
se v staroevropščini ts (>ss >s) regularno menja s t(t)^ — cf. illyro-
trak. Μεταμβρία : Μεϋαμβρίη, predgerm. > angl. flint : stvn. vlins, pred-
gršk.-maloazijat. τύραννος Θεαγ-γελα : Σοναγ-γελα, predarm. fuz, pred-
lat. *theik- > flcus (osk. *fêcatum) : predgršk. ΰνκον, illyr. Dentheleti :
Denseletae, etrusk. te-ce : ze-c (z = ts), iber. Tartessus : Tharsis etc.
BA § 372, IT 109, VZ 271 —, je ττ v gršk. κόττα morebiti že pred-
grškega izvora, za kar govori tudi s Κοαίγγας etc. sorodno Κότνς
„ime boginje Kybele, cele vrste traških vladarjev" ter predgršk.
-κ[α^]τ- v fàva-y.x- „maître, chef, roi", predtohar. [w]nà-kte „bog",
predgršk. \ΐυ\νέ-κτα-ρ „božja pijača" — isti *ka't-r »božji" tudi v
διά-κτορος »sluga bogov = Hermes" ; semkaj morebiti tudi pred-
gršk. κτ-ίλος ' ό προΊίγούμενος της ποίμνης κριός Hes., ki ga je pa
ravnotako mogoče staviti k ir. cit »ovca" — VZ 278, čijih *w(a)nale
spominja t w <» p (kakor predgršk. αντός : lyk. eptte- BA § 187, pred-
gršk. *ταρ-χν/ν- > ταρχύω : venet, e-kupe-t(h)aris) na *p(fn- »zgoraj"
v lyk. e-pn »*zgoraj > k"; k pomenu cf. stind. upa »zgoraj > k".

Formant -eng- v *kos§g'h oziroma -ing- v Κοαίγγας — k vokalni
diferenci cf. illyro-trak. -ζένϋ-ης : -ζίν&ης; -eng- se mora suponirati
radi praslov. prehoda in in Τη v b in i — je sestavljen iz staroevrop-
skega genetivnega formanta -η-, ο čemer A 300 cf., ter iz -Â:/^-sufiksa,
h čemur še cf. illyro-trak. Πιέγγας, Brunga, Στρόγγες, Dolongae poleg
Μλογκοι, /ίρέγκων etc., predgršk. ελμιγγ-, αάλπιγγ- (< *goveji rog";
cf. βάλπη „riba, ki se zove tudi βονς" Hesych.), αϋριγγ- etc. Iz istega
sufiksa z alternacijo n co O izvira -kig-iormant v predgršk. θπάτα(γ)γος,
illyro-trak. Δρέγκων > Δρήκων etc. IT 86 in v zgoraj § 11 b ε nave-
denem, tako da je na primer predslov. *sk'blçg'b identično z illyro-
trak. ϋκάρκη ( < *ακάρεγκη) ,,άργύρια". Glede a co u cf. illyro-trak.
Eptala : Eptula, ζίαλη- : Δουλ- etc. IT 82, glede l co r cf. illyro-trak.
Αοιδίας : 'Ροιδίας etc. 1. c. 85, glede izpada vokala e med r in (n)k
cf. illyro-trak. Bugaraca > Βούγαρκα 1. c. 90, glede g co k primerjaj

30 K. Oštir.

z istim formantom Dolongae : Μλογκοι etc. 1. c. 92, tako da je predslov.
*sk'blçg^ in illyro-trak. ακάρκη le Kronološko in geografično različni
refleks ene in iste staroevropske praoblike, ki se pod različnimi
akcentskimi pogoji v različnih alternacijah pojavlja. K u-vokalu v
*sk'blçgi, cf. še illyro-trak. *askul- oo *(a)sul- „zlato" v "Αανλα „zlatokop
pri Philippih" ter S-capte-n-sula z zlatokopi; k sâ: oo s(s) cf. Τίβιβκος :
Τιφήαας IT 101, Visela : Visla.

Ramovš Razprave II 313 smatra stcsl. (1 X) slcblçzb za nastalo
iz sklçzb, ki se nahaja v mlajših csl. tekstih, vendar je sk-blçzb Zogr.

> poznocsl. sklçzb verojetneje, to posebno radi Sav. kn. skblçzb <
*sk%lçzb kakor Sav. kn. *b'hdçstç > bbdçstç. K illyro-trak. *skuleng- >
*sk'blçg'b spada z illyro-trak. u oo / (: -βνρος : -βιρι, Druži- : /Ιριζι-, -sucu :
-sicu-, predslov. *[w]rbgjb : βρίζα etc. IT 81 sq. — radi illyro-trak.
-βνρος : -βιρι : -βαρι etc. 1. c. semkaj tudi *ακίρκη : *ακίρκη [kakor Suci- :
Ζικι- : Ζίκε- etc. in ζ er > ar kakor Σερκίς > Σάρκη] > ακάρκη —, lat.
cupellus > illyro-trak. *kulibilullr- > slov. *k'bbbh : *čbb'br'b etc. IT 91,
97, predgršk. 'Οδυαεύς ι Όοιααενς etc. VZ 270, A 300) illyro-trak.
*skilleng- v predgerm. *skilling-, predslov. Hcblçg% > stcsl. etc. štbl^gt,;
k / 00 // cf. Κορπίλοι : Κοπρίλλοι etc. IT 90, VZ 266.

Poleg predslov. *skuleng- > *sk'blçdzb ( > sk'blçzb Zogr., skblçzb
Sav. kn., sklçzb) in *skileng- > *ščblcg%> ( > stblqg'b, ščeljagb} se nahaja
tudi *stblçg'b ( > stblçzb, stbljazb, steljag'h) ; razlaga te v najstarejših csl,
spomenikih manjkajoče oblike je nesigurna: morebiti kakor r. dijal.
železo > železo iz štblczb ali pa iz ^skblçg'b, kontaminacije iz *sk'blçg^
+ *ščblcg7, oziroma še le slov. dijal. izposojenke iz germanščine
napram avtohtonemu *sk'bl§g^> *ščblcg'& s prehodom *scblçg^} > *stblçg%,
h čemur bliska : blistati sja cf. Mnenje, da je *siblçg'b *siblçdzb pra-
slov. refleks germ. izposojenke *skilling- s k > t pred & oziroma s tsb

> tb pred sledečim dz, da je dalje *st'blçdzb ( > *ščblcdžb) iz *stblcdžb
assimilirano ter da je sklçzb (XIII, stoletje) iz stlçzb nastalo, mi je v
očigled stcsl, sk'blçzb skblçzb, dalje radi singularnosti praslov, kb > tb
(k *vitçdzb cf. zgoraj § 12 h γ) in radi redkosti assimilacije t-dž > f-
dž — baltoslov. *pljautjâ je radi jau iz eu v πλεν-μων starejše kakor
iz njega dissimilirano *plau-tjs — težko akceptirati.

Ramovš Razprave II 312 sqq. smatra -ç^-izposojenke za ger-
manske. O *k'bnçg% je bil že zgoraj § 12 b (5 govor. Predslov. *pénçg'b
*pénçdzb, ki je po IT 96 skupno s predgerm. *panding- *panning- iz
lat. pannus črez illyro-trak. *pand- (cf. rum. pînzà IT 96) oo *pann- oo
*pën- s sufiksom -eng- (ki je eventuelno analogičen po *skilling- ;
^sk'blçg'b) razširjeno — )a nd nn cf. predalb. *mand-j- > mes oo illyr, >

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 31

lat. mannus IT 96, 109, 130, kare cf. -dava : -deva etc. IT 81, k
-enn- oo -en- cf. Κορπίλλοι : Κορπΐλοι I. c. 90 —, se 1. c. izvaja iz germ.
*panding- : *panning-, pri čemer pa je težko razložiti a > é napram
a > o v *koldçgh ^mosçg-b *kos§g'b *korl§g'b; izvajanje germ. *pand- iz
lat. pondus kakor Masa iz Mosa je precej nesigurno, to radi tega, ker
je pondus > germ. *pand- edina lat. izposojenka z o > germ. a,
pri zelo stari izposojitvi bi povrh tega *fant/d- pričakovali, to radi
kelt. Volcae > germ. *Walx-. Povrh tega je pri Mosa > Maas tudi z
o oo α v substratu računati Mogontiacon : Magantia, muince : μανιακής,
Mona : Manau, Mosa : Masao, ki ga v vseh teh slučajih ni mogoče z
germ. o > a razlagati; tudi pomenski prehod pondus srebra (bakra?)

> Pfennig ni popolnoma jasen.

Po mojem mnenju je najverojetneje, ta tiči v *panding- *pan-
ning- : *pénçgh „denarius" staroevropsk. izraz za „rudo (srebro, baker)"
v nasprotju s *skilling- *sk'blçgb „zlatnik" — cf. IT 79 sq. ter pred-
vsem predgršk. *κβλονν- „zlato" > χλοννύς- χρναύς Hesych. iz *sk(u)lon-t-
(poleg *skulen-g-) s sk<x> ks kakor οκίφος : ξίφος, u <» O kakor οί'ανπος :
οίαπ-ώτη, -n-t- oo -n-g- kakor predgršk. ελμι-ν-ϋ- : ελμι-γ-γ- in nt > nn
kakor predlat. ponti-fex : predgršk. πύννος · μάγος Hesych etc. IT 96,
109, 130 —; k illyro-trak. izrazu za „rudo (baker, srebro)" *pand-eng-,
iz česar znd >n(n) kakor *mand-j- >mεs : mannus, perεndï : *peraun(n)-
*Perun'b, Basante : Basanius etc. IT 96, 109, 130 predgerm. *panding- :
*panning- oziroma z ann » enn > ën predslov. *pénçg'b, cf. *pan(n)eng-

> *paneg- (kakor Πολόνοα > Πάλοδα) > *pang- (kakor Σπαράδοκος >
Σχάρτοκος; k en > O cf. še Περοντικύν > Burfonjticum) v ΙΙαγγ-αΙος s
srebro- in zlatokopi. -eng- je morebiti ohranjeno v *Pançgb >
Panega = ΙΙάναξ „potok v Pangajskem okrožju".

Illyr. *pa^nd- „ruda" tiči tudi v trak. ϋ-ηΟαυρός" ; i < a^n

kakor Μελιτιάς < Μελαντιάς etc. IT 86, k t ca d cL Τάραντος : Δάρανδος
etc. IT 92. Med ^pa^nd- in *pit- posredujoča oblika *pe(n)d- „srebro"
je ohranjena v staroevropsk. *šo-ped- „srebro" > fin. hopea in v iber.
Όρ(τ)ο-οπεδα „srebra bogato pogorje" A 310, VZ 304. K -ua v
πιτ-νη cf. illyro-trak. But-ua etc. IT 97, k ntid <x> n(n) ca t cf. Basa-nt-e :
Basa-n-ius Urba-n-us : Urba-t-e etc. I. c. 130; *so- v staroevropsk.
*šo-pe(n)d- se obravnava A 310, BA § 120, kjer je tudi o predslov.
*sbrebro govor. V *pa-nd- < *par-nd- tiči staroevropski izraz za „rudo"

> „srebro", kar se s *sir- ca *šo(r)- determinira kot „bela ruda".

Isti -en^-formant kakor v *penqg% nahajamo poleg *sk'blçg'b *ščblcg'b
— k illyro-trak. *skul- „zlato" cf. še zlatorudi illyro-trak. R-escul-um,
"ΛαυΧα in Σκαπτψονλη IT 121; k sk co s(s) cf. Τίβιβκος : ΤίβιΟις, aie je

32 K. Oštir.

^ Poleg *j-àsser-ing- > isenga id. iz predtohar. yfujsare »zlato".

V *skul- odpal kakor Όοκιος > Σκίος etc. IT 90 — še v predslov.
*ausser- »zlato" > *ausser-eng- > *userçgi^ „uhan (iz zlata)", ki je iz-
vedeno iz zlatorudega D-eusara IT 121, kjer je tudi o prefiksu d/r-
govor. Semkaj spada dalje predgršk. *αύαρ- v &ηα-ανρός in brez r-
sufiksa predsabin. ausom etc.; k pomenu cf. iz predsabin. ausom
„zlato" izvedeno predgršk. *aiaa-v&a > àav&a „uhan" DAN 369.

K i\\yro-trak.*sku(r/l)- „zlato" tudi predgerm. *skwatta- »denar,
zaklad" Schroder KZ 48, 266; k rll<cO cf. ^Od^ra : Vi-adua etc.
IT 89, -att- je maloazijat.-staroevropsk. deminutivformant kakor n. pr.
iber. Baritto, maloazijat. Βαρατ&α. Predslov. *skot'b »živina" spada k
ir. cit »ovca", gršk. κτίλος zgoraj § 13.

Predgerm. *massing- = predslov. *mosçg% je ali z -en^-formantom
razširjeno predidg. *mas(s)- v predstind. kâ-ms-ya- (: ka-ms-a-, h ka^-
prefiksu cf. IT 131), predstprus. cassoye „mosçg^>" — sem tudi pred-
perz. (^massya- >) mis »cuprum" in μίαν ' των μεταλλικών τι Hesych.?
—, ali pa je sestavljeno iz *mass- + sumer. etc. niggi »stagnum" BA
§ 115, 118, IT 94, za kar govori kopt. βαΰ-νερ ^aeivag »stagnum";
k staroevropsk.-maloazijat. b <x> m cf. BA § 224 ter illyro-trak. Τίβιαις :
Τιμι'ιβης etc. IT 103, kopt. beseda je najhitreje izposojena iz maloaz.

Predslov. *koldçg'b = predgerm. *kalding- je s staroevropsk. k 'x> k"
sorodno s predslov. *k'ald- > *€ΚοΜί> etc. VZf 160.

Predslov. *vertçgb, *[Ojretçgb je že radi zver <» wre illyro-trak. po-
rekla, cf. illyro-trak. Βέργη : Βρεγε- IT 90 sq.; k etymologiji cf.
DAN 378i oziroma dodatek na sir. 34.

§ 14. Če je teza: *kosçg%> = illyro-trak. Κοαίγγας pravilna, tedaj
je pričakovati, da so poleg Κοαέντζης tudi drugi hrvatski vodje Λ'ρώ-
βατος, Κλονκάς, Λόβελος, Μονχλώ, Τονγΰ, Βονγά predslov. = illyro-trak.
izvora.

Κ Χρώβατος = Καρπάτης cf. zgoraj § 8.

Κλονκάς iz slov. *Klukas < *Klukas'b, ki reprezentira predslov.
*Klau + kâs- ; k *klau- cf. illyro-trak. Clev-ora »krajevno ime" iz
*Clavora kakor -dava : -deva etc. IT 81 sq. *kâs- »sin" kakor v
osebnem imenu Δαϊ-κώαης, "Αατι-κόοης z οΐΰ =c α/fi-alternacijo (kakor
illyro-trak. Κομο-, Καμα-, 'Ρακώλη : 'Ραίκηλος, čigar ë iz gršk. â ali
kakor -dava : -deva IT 82), h čemur cf. s kompozicijsko lenicijo k > g
IT 78 predskyt. Γωδί-γααος, ObaÎ-γααος (: pikt. οίαος, bask. otso »volk")
ter z al S. : ai (kakor 'Ράκηλος ι'Ραίκηλος, μύναπος : μύναιπος) illyro-trak.
ΟΌολο-γαίαης.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 33

Λόβελ-ος iz *Lovel['b] ali *L'bvel['b] (k o = ■& cf. Muccur- > *M'bk'hr-
> Μόκρον, Makar; *V-'brm- > "Ορμος, Vrm etc.) iz predslov. *Lalu'wel-,
ki je sorodno z illyro-trak. osebnim imenom Άλλον-πορις, čigar -por-
prehaja v -pol- {^Ραιΰκον-πορις : 'Ραακού-πολις kakor 'Ροιδίας : Λοιδίας
etc. IT 85) in čigar o se menja z e (Seici-per kakor Βύλονρος : Βέλ-
λονρος etc. IT 82) ; k p co zv cf. Pulpudeva : Plovdiv, -δαπα : -dava, Καρ-
πάτης : *Ch'brvat'b etc. IT 102. Začetni a v Άλλούπορις : *Aluwel- >
*Luzvel- > ^L'bvelf'bJ > Λόβελ-ος je odpal kakor v Άμήδοκος > Μήδοκος,
Arutela > *Lotrb, Όδρύααι > Druži- IT 90. Ce o v Λόβελος = slov. o < a,
tedaj *[AJlâwel- : Άλλού-πορις z a co u kakor Σαλα-μ-βρία : Σαλν-μ-βρία,
Epta-la : Eptu-la < (s hypokoristicno okrajšavo!) Έπτη-τράς < ^Επται-
τράλις IT 81 sq.

Μονχλώ je = illyro-trak. *Muk''ula, če stoji Μονχλώ mesto *Μ%,Μο
iz *Μ%οΙι%Ιο kakor Μόκρον iz *M'bk'br- ( = Makar iz Muccur-) z izpadom
nenaglašenega k ω = o cf. 'Ραΰτώτζα : * Raz [rb] toče", k ov = -b cf.
Γοντζηκα : *G'hd[bJska-Gacka, k illyro-trak. *Muk'ula cf. osebno ime
Mucalus. Glede k co k" > slov. ch cf. Καρπάτης : *Ch'brvat'b ; *KorQtjbsko
korutina = venet. *karant- „skala, kamen" : Chorutane; pannon. camum
„vrsta pive" : *ch<bmeljb; predgršk. κύρτος · ό εν τοίς κνϋΐ [κροτός] =
κρότων : predgerm.-predslov. *k''urf- = '^k^ruf- > *xrup- = *ch'bri'b;
predrom. *ca/ulm- : predgerm.-predslov. ^k^u/ilm- > *xulm-, *ch'blm-b
*šblm'b; predskyt. *karw- > καρ-αρ-νες „ οίκοι .. . κατήρεις άμαξας" :
(s staroevropsk. w oo m IT 104) predslov. *chorm'b; κεράϊν : *ch'breh-b;
predrom. *kra^pp- : (s staroevropsk. pp oo b) *chrib- chrifbjd- etc. VZf
160; Cambus : *ChQb'b; Χερτόβαλος : κερτόβαλος-Gerulata (= *chruša :
*kruša * gruša; etymon predgršk. ^klk"!ga^n! r v κόγ-χναι : &-χερ-δος :
ά-γίρ-δα DAN 370, -βαλος „ovočje" DAN 371); κλίβανος : *chléb'b;
*krok'b : predalb. *krak''- > krahε; predgrk. *κπτ- > ά-κτη : predslov.
*ch'bb'btb ; predtrak. κτίαται : (t co Γ) predslov. *cholstb.

Mucalus — oziroma *Muclus, če Μονχλώ = ^M'bchlo < *MukHa, z
α 00 i? IT 90 — je latinizacija trak. *Muc(a)la co *Muk''(u)la > *M'bch(-b)lo
(k α 00 u cf. zgoraj pod Λόβελος), hypokoristicno okrajšanega iz Muca-
ira < Μονν.α-τράλις; ni izključeno, da je Μονχλώ nastal iz *M'bch['b]lo
< *M'bch'bdlo = Muca-tra z dijal. -[djl- ter trak. r oo / (cf. 'Ροιδίας :
Αοιδίας) in t co d (cf. -τόκος : -δοκός etc. IT 92). Radi hrv. Mohliči je
poleg Μί,οΜο tudi *Mochlo suponirati z illyro-trak. u co a > slov. ■6 oo o,
o čemer zgoraj pod Λόβελος cf.; sicer pa je Μονγλώ morebiti =
*Mochlo, cf. Όΰτρονμπίτζα = Ostrovica, oziroma Mohliči iz ^M-bchlitji
z shrv. dijal. ■& > o?, vendar cf. praslov. o v korošk. Mochilich Kele-
mina Casop. zgod. narodop. XX 150i.

a

34 K. Oštir.

Imeni obeh sestra Τονγα in Βοϋγά iz *Tuga in *Buga sta sestav-
ljeni iz illyro-trak. *Tau- oziroma *Bau- + *gâ „*žena" ; k *Tau- cf.
osebno ime Tau-zig- {-zig- „sm" = etrusk. šex- „hči") in k *Bau- cf.
krajevno ime Bafvjos, osebno ime *Βατυ-α > Bâ-ς, Βον-βάς {Βον- =
*Bov-?).*-gâ „*žena" kakor Μαόα-γαύα »soproga Herakleida"; k w

> O v *-gava > *-gaa > *-gâ cf. -deva > -dea, Αεουελτός > Deultum,
Ti-erna < predslov. ^vorni), di-essame < predalb. να[γ5]ίτε etc. IT
102, 122.

Dodatek k str. 3224: %ertçg^ *[v]ret§g^ »Kette" najhitreje iz
*(w)a^rll(u)t- »aes" v sumer. urud, sumer. > assyr. wartt > erU, pred-
germ. *arut- > stvn. aruzzi, predgrk. */άλυτις > αλυβις »chaine", h
čemur še s t <a I : i > j predlit. varias „ cuprum" = kret. *waria =
predgršk. αίρα ,,αφϋρα" cf.

K str. 1 opomba: Če ne slov. ks > s (napram kš > kch > ch)
kakor predskyt. Ά-ξαβ-ΐτις „(sâbel)krumme Landzunge = r. kosa"

> slov. *sab-'ja, predlit. auksfrjas »zlato" > slov. *user-§g% »uhan"
(: sumer. guš-kin »zlato", predgršk. ξαν&ός »*z lat o las"), predlit.
ešketras > {šk w ks) slov. *esetr'b DAN 359.

Résumé:

Contribution à Γ ethnologie préslave :

Κοΰΐντζης-ΚαΙosçgh avec Γ -çg'b préslave (à quoi il faut comparer
userçgb, sk'blçgè, k'hnçg'b, koldçg'b, vitçgb, mosçgb, pënçg'b, vertçgb, omçgi,
etc. en préslave et avec quoi change avec -eng- oo -a"g- Γ -ogb préslave
en pašenogb, rrvbnogb, chçdogh, koUmog<b, tvarogb, TlSvarogb, pirog-by
bnogh, cbrtog'b etc.) est dérivé de Jiašš- „roi" en héthite (en étrusque
cass- „tête" = en prégrec κόττα id.), alo étant la suite du change-
ment préslave de quantité de Γ â.

Pour prouver ce qui a été dit, Γ auteur définit la langue de la
population préslave du territoire au delà des Carpathes comme
produit mixte de Γ illyrien pré-indogermanique et du thrace indo-
germanique et renvoie outre à la préslavité de la nomenclature géo-
graphique de la patrie des premiers Slaves aussi à Γ origine préslave
de Γ organisation des familles et classes sociales des Slaves.

aa) Καρπάτης, T-brHr-, Serrorum montes, Βαΰτάρναι, Beskyd-,
Bescad-, Κοατούβωκοι, Βούδινον, "Αλαννον δρος, 'Ρίπαια, ckblm^), šblrrvb^
plberg-, chnb-.

κ predslovanski etnologiji Zakarpatja. 35

3·

β) Dunajb(cb), Δάναπρις, Don-h, Danastris, Βορνο&ίνης, Πόρατα,
Τιάραντος, Viadua-Odbra, "Υπανις, Baugis, Έξαμπαϊος, Sellianus, Aga-
lingus, Nusacus, Άξιάκης, Visla, Rhode, Sagaris, Rolus-, Ηριδανός,
bolto, vila, odrb.

γ) Ενετοί, Dudlebi, Sbrbin.'b, Ruiosb, Νευροί, Ob(o)n, Ch'brvatim,
Lçchb, Čecht), Volynjane, Slovène, Lugii.

ba) tovarisb, stopan'b, gospodb, kobbta, lada, -pégai'-kurbva, paSe-
nog'b, nevesta, sbrb'b, tb-stb, svb-stb, šurjb, pa-storblcb, stryjb, ζΊ>Ηνα,
cholsi'b, cçdo, Ichdblo etc.

β) orb'b-rob'b, dolk'h-dlak'b, gostb, drug^, p'hlk'b, (s)t(j)udjb, Ijudb,
k'bmetb, župan^j-d-bpam, vitçgi,, k'bnçg'b, korljb, (lat. > illyr. ' slav.)
césarjb, bylja-boljare.

γ) m,lchv%, kypb-chypb, kapb, kumin,.

Préslaves sont aussi les autres chefs croates cités avec Κοαέντζης:
Χρώβατος, Λόβελος, βίονχλώ, Τοϋγα, Βονγα.