1953 (Zdfi List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 26-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike sc ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMIJSIISTIČKE PARTIJE S.T. O. Samo še teden dni nas loči od kongresa, zato pohitite z nabiranjem prispevkov! ìimet- OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 225 TRST -SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1953. CENA 20 LIR ms toitčis u tj mali ino IjudL r-Prf dneh 27., 28. februarja in «barca se bodo sestali delega-demokratično izvoljeni na ^jčnih sestankih in bodo raz-p 1 ‘vljali, sodili, kritizirali de-^^anje vodilnih organov, dve-7o delo Partije, njeno politi-njeno taktiko, njene meto-in njene oblike organizacije, intettacije in propagande. Dele-Abe* bodo prispevali k začrta- la L jmla e Partijske linije in izvolili vodilne organe, c’ìat ru°un dela, ki ga je treba la ppUtirali in.soditi, je poln ak-mošhosti, uspehov in izkušenj. ;VeJn je tudi napak, pomanjklji-Pjti in slabosti. Upajmo, da bo ki detoni diskusiji (v tisku), ki iašk? V3d3‘ca neposrednega pose-njiž's strani priprostih članov ’n^0i Partijskih voditeljev še :elja^°tna, in ustni na celičnih '^^nkih (ki je še pomanj-11 i: jva zaradi influence in ne-vj /ko tudi zaradi pusta), sle-ški 6 bolj živahna, zgoščena in avòjfiP°lnjena kongresna dis-‘ijd. Od te diskusije za visi jkaJj samega kongresa in naše norikče delo. iOD^°ngres se bo vršil v po-,, klanem mednarodnem polo. ) Tru- Izjave o. zunanji politiki ,ja^hingt°nske vlade, njena 'Stvža dejanja na tem polju ta-L,*V v Evropi kot na Daljnem Jodu, dokazujejo, da je ne-)ro'n°st vojne nadvse grozeča, r J4di kar se tiče našega Ozem-resii se nahajamo na predvečer . 1. šodkov, ki bodo verjetno '°^nčn° odločili njegovo u-?. -,0; Titovo potovanje v Lon-Pja; ’ verjetno potovanje De 2, ls®ei'ija v Washington, se-nek med Edenom in Dulle-, P41 v svrho razpravljanja o ne aškem vprašanju, podpis kanskega pakta, začetek vo-Dd l16 kampanje za politične vo. e lVe v Italiji .in... obletnica ki'Sovitega 20. marca. Sot vidimo, d0^t:Sanaša ^ d hi Partija so to važna katerih mora vedno ja- jjr 3 in točno določeno stališče, li |3i o gospodarskem stanju leti bo obravnavalo in. z njim razvoju borb za dvig živ-'pru kg ravrd naše=a delovne- _____________________ ojai o I1 0 I rij» lete lanS* lohi ili del 1 U :a 1 ino sov1 :di< sb ido ga ljudstva, o nujnosti večjih naporov za vzpostavitev enotnosti delavskega razreda, o važnosti utrditve tržaške sindikalne organizacije. Ti dve leti intenzivnega dela in borb sta mnogim dali razumeti važnost bitke za demokratične svoboščine, ki jih vojaška uprava s polnočjo svojega demokristjanskega prefekta vedno bolj omejuje, nujnost ustanovitve široke demokratične fronte, ki naj zahteva razveljavljenje zloglasnih fašističnih zakonov in spoštovanje človečanskih pravic tako v naši, kot v coni, kjer gospodujejo titovci. Naš kongres se bo vršil v znaku proletarskega i-nterna-cionalizma, bratstva med narodi, neizprosne borbe proti nacionalizmom vseh vrst, odkritim ali zakrinkanim, proti koz-mopolitizmu, ki delalasira in raznaroduje. Pregled tržaškega političnega stanja, tako na italijanskem kot na slovenskem polju, nam bo dal možnost boljše določiti našo politiko zavezništev, iskati metode in oblike za zbliževanje z; vsemi, ki se hočejo v dobri veri boriti za mir, delo in svobodo. Pripraviti se moramo na ta kongres, da izboljšamo naše partijsko delo, naše delo med mladino, v sindikatih, med ženami, na polju slovenske in italijanske kulture, v občinskih svetih, med upokojenci, brezposelnimi in brezdomci, med obrtniki in poljedelci, med partizani in bivšimi preganjanci, v vsakem demokratičnem in množičnem gibanju, predvsem pa v gibanju partizanov miru, ki mora vedimo-uživati našo glavno pozornost. Pojdimo na kongres vedro in z zaupanjem in dokažimo, da smo vredni simpatije, s katero nas obkroža mednarodno komunistično in demokratično gibanje ker dobro ve, da lahko z nami računa, kot se računa s silo, vdano stvari socializma. VITTORIO VIDALI POZIV IZVRŠNEGA KOMITEJA KP STO POHITIMO S PRIPRAVAMI na kongres naše Partije Izvršni komite je z zadovoljstvom pregledal razvoj del v pripravo IV. kongresa Partije, ki redno napredujejo kljub epidemiji influence, ki sili stotine tovarišev na začasno prekinitev delovanja. Potrjujemo datum sklicanja kongresa (27-28. februarja in 1. marca) ter vzpodbujamo tovariše k pospešitvi predkongresne diskusije, tako ustne kot pismene s tem, da se polnoštevilno udeležujejo sestankov in pišejo v našem tisku. V teku tega tedna bodo izvoljeni delegati za kongres, ki morajo biti izbrani med voditelji in člani, možmi, ženami in mladinci, ki so se odlikovali s svojo delavnostjo, dokazali svoj požrtvovalni čut in prispevali k organizacijski in politični okrepitvi Partije in demokratičnega gibanja ter k širjenju njunega tiska. Delegati ne bodo morali samo predstavljati svoje organizacije, temveč bodo morali tudi poseči v diskusijo in v delo kongresa, da dajo tako svoj osebni doprinos. Izvršni komite vabi vse sekcije in celice, naj v tednu med 22. in 27. februarjem organizirajo konference, debate, hišne sestanke za pojasnjevanje važnosti in ciljev našega kongresa. V nedeljo 1. marca se bodo organizirali kulturni večeri v proslavo zaključka kongresa. Istočasno naj se vsi tovariši smatrajo mobilizirane za uspešno uresničitev tekočih akcij vpisovanja novih članov, širjenja tiska in nabiranja prispevkov za kongres, ki jih je napovedal Centralni komite. IZVRŠNI KOMITE KP STO VES CIVILIZIRANI SVET OBSOJA SKLEP PREDSEDNIKA EISENH0WERJA dokler je Pobude za rešitev - 2500 ameriških pastorjev zahteva pomilostitev - Akcije tržaških žena Ves civiliziran svet je dvignil svoj protest proti obsodbi zakoncev Rosenberg. Ta protest je zajel še silnejši odmev tedaj, ko se je izvedelo, da je predsednik ZDA Eisenhower zavrni! prošnjo za pomilostitev. Branilec obsojencev je napravil šje poslednji poskus. Vložil je ponovni priziv na ameriško vrhovno sodišče. V pričakovanju revizije procesa pa je zaprosil za odložitev u-smrtitve. Kot je znano bi nedolžna obsojenca usmrtili na električni stolici v ječi Sing-S:ng okrog 1.2. marca. Zahteve PODPRIMO VIDALI JEV PREDLOG GLEDE REŠITVE TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA Tito in De Gasperi pripravljena na razdelitev Tržaškega ozemlja Izjave De Gasperija v senatni komisiji za zunanje zadeve-,.Etnični otoki" - „Tanjug„ predlaga sestanek med Titom in De Gasperijem - Ameriška vlada je zadovoljna s potekom razgovorov Dogodki zadnjega tedna, v zvezi s spopolnitvijo vojaških napadalnih zvez v tem delu Evrope, potrjujejo kar smo pisali v zadnji naši številki o balkanskem bloku in barantanju s Tržaškim ozemljem. Razne evropske in prekooceanske agencije in tisk so posegli v diskusijo, ki se vodi o tem vprašanju in dali svoje mnenje predvsem kar se tiče spora med Italijo in Jugoslavijo, ali bolje rečeno tržaškega vprašanja. Sam atlantski prvak De Gasperi je pod pritiskom zapadnih velesil izjavil v senatni komisiji za zunanje< zadeve, da je Italija pripravljena na izvedbo barantanja na etnični podlagi s priključitvijo Trsta in ožjega obmorskega pasu cone B k Italiji ter ostalega dela cone B in slovenskih «etničnih JUTRI BODO POLITIČNE VOLITVE V AVSTRIJI -judska opozicija bo branila pavice Slovencev v parlamentu Titovci in klerikalci so se povezali z zatiralci Slovencev Titovska fronta je pozivala na odkrito izdajstvo - Tov. Kacianka je nosilec liste Ljudske opozicije za koroški deželni zbor bodo v Avstriji voli-državni in deželne zbo- ošči Pozorišču nastopajo v Vnem tri struje, razdeljene ST*3?16 stranke in skupine; to (rtbjS*dcina Ljudske opozicije, idi e lavi; idi e -al^.ern°krati in klerikalci, —/i. h dve skupini se pote- :jo o 3za °blast. Titovci so ja-1 djst odkrito pozvali svoje je ,Laše’ naj glasujejo za so-iecy ,e™°krate- Miub temu, da 0 vrstah kandidatov te skupi-1 1 enega Slovenca in da se ranka odlikuje po- svojih gj °Plh proti Slovencem To kot podli izdajalci . e“a naroda in kot plačani an, i Imperializma. Razne id /Pine in skupinice so se ' v doi jlni kampanji poskušale pri-rlZati Slovencem z namenom, :m bi jih premotile, naj jim poznajo svoje glasove. Zato so )iv 0 li Ini kampanji obljubile ^f^/tkaj. Seveda bodo te ob-Pr* e Popolnoma pozabljene, to bodo preštete glasovnice. °roški titovci -se v zadnjem la»3Wel?,bratij° s ,s'ocialde" 1 sL;?.", kljub temu, da se jih Iv.3 i* v®aj' v javnosti otepanj’p- °sno Se jih sramujejo. Planja v li-stu «Neue Zeit» razvidno, da bi social-”■*£~°krati radi sprejeli sloven-i) 't 5'lasove> toda Slovencev aklh, se pa sramujejo, ca [j “i vsaj nekoliko opravi-fovc'V0^e izdajstvo slovenski _jro 1 ftcm-eljujejo svojo pod-trrtS°Cialdernokratski stran-»Ai Sj,ec’ ' kje ;ar «J našega j-ezika? So mAvìk aldem,°krati kaj na-/i|ezia . zat°, da bi bila povr-skoda, ki so jo utrpeli dvig postopno asimilacijo -slovenskega življa? Ne, vsega tega socialdemokrati niso napravili. Tega niti napraviti ne m-orejo, saj so sami zagrizeni sovražniki Slovencev. Kot taki težijo za tem, da bi čim-prej odpravili celo ostanke dvojezičnega pouka na -šolah, tam, kjer še obstaja. Vi popo-lnoma slovenskem Velikovcu so v zadnjem času skrčili slovenski pouk na eno uro tedensko. In temu pravijo titovci «priznanje narodnostnih pravic Slovencev!» Nič boljše ni na gospodarskem in socialnem področju. Socialdemokratska vlada ni popolnoma nič ukrenila za to, da bi zajezila naraščanja draginje, povišala delavske mezje, zboljšala socialno skrbstvo, da bi delavci in nameščenci pre-jeh trinajsto mesečno plačo; nič ni naredila za to, da bi zajezila naraščajočo brezposel- nost (v mali Avstriji je danes 300.000 brezposelnih-!) ne za to, da bi preprečila- propadanje kmetijstva. Pač pa je. ta vlada povišala davke in druge dajatve. Ta dejstva neizpodbitno potrjujejo, kako «se te sile zavzemajo tudi za socialni- napredek in go-spodarski dvig ljudstva». Zdrave in napredne sile avstrijskega ljudstva so se zedinile in predložile enotne kandidatne liste bodisi za deželne, kakor tudi za državni zbor. No-silec liste Ljudske o po lici j e za koroški deželni zbor je znani koroški slovenski rojak tov. Johan Kacianka; med kandidati pa je tudi tov. Andrej Haderlap, glavni urednik-slovenskega lista «Ljuds-ki glas». Slovenska predstavniki na kandidatni listi -Ljud-ske o-pozicije za državni zbor pa sta tov. Wieser Vincenc in Kompoš Siman. otokov» cone A k Jugoslaviji. Seveda predstavljajo te «etnične otoke» naše slovenske podeželske vasi, ki naj bi bile odtrgane od Trsta in izročene titovskim zatiralcem. Italijanski krogi se na splošno in odkrito strinjajo s tako rešitvijo. Kljub temu, da omenjajo mimogrede tudi «tristransko noto» ki je že davno pokopana, zvijačno govorijo zato, da bi prikazali italijanskemu ljudstvu ta. ko rešitev, kot uspeh demokri-stjanske politike. Medtem pa je prišel uraden in blažen odgovor tito/ašističnih krogov, kateri se načelno strinjajo s tako rešitvijo. Titovci prosijo De Gasperija naj vendar nekaj več žrtvuje. Istočasno pa diplomatski dopisnik «Tanjuga» predlaga sestanek Tita z De Gasperijem, na katerem naj bi se seveda ta že zastarel predlog o etnični rešitvi konkretiziral. Tito je zaigral še eno «karto» glede Trsta, in to na podlagi muzike, (ki jo je v znanem članku napisal general Kveder), da v slučaju «napada» bi Trst moral biti branjen (reci zaseden) s strani Jugoslavije. Francoski list «Tribune des Nations» javlja, da je Tito poslal vrhovnemu poveljstvu atlantskega bloka svoja mnenja o uporabi Trsta v skupnih za-padnih napadalnih načrtih, misleč seveda na vlogo, ki bi jo Trst moral imeti kot vojaška luka za oskrbovanje vojne, ki jo pripravljajo na Balkanu. Sestanek poveljnika vojaških enot na STU Wintertona s poveljnikom atlant. skega bloka samo potrjuje to trditev. Titovsko časopisje poroča, da je v sporazum med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo vključen poseben člen, kateri predvideva pristop Italije k temu napadalnemu bloku. Zato je povsem jasno zakaj se jim mudi rešiti tržaško vprašanje. Kar se tiče izpopolnitve tega pakta, se razgovori vojaškega značaja vodijo v Ankari in političnega v Atenah. Jugoslovanski tisk pa pravi, da je balkanski blok «vzgled za vzpostavljanje obrambnih sistemov». Kako obrambnega značaja pa je, nam dokazuje izjava ameriškega predstavnika v Beogradu Allena, ki je med drugim dejal, «da je ameriška vlada obveščena o poteku razgovorov in da je z njimi zadovoljna», To se pravi, da je ta blok odkrito na- padalna poteza ZDA. Gospod Alien je istočasno udaril tudi po šibki strani te zveze in sicer o Trstu. Jasno je izpovedal mnenje vlade ZDA, da se bosta o tem Italija in Jugoslavija čim preje sporazumeli. Nekateri krogi trdijo, da bi lo takega sporazuma moralo pri. ti v teku prihodnjega marca m licer po italijansko-francoskih raz govorih v Rimu, ki bodo kot je znano 26. t. m. in po sestanku zunanjih ministrov treh zapadnih velesil ter obisku fita v Londo-nu. Za tem Je mo-oče, da pride do sestanka Tito-De Gasperi. iztegne se zgoditi, da pride celo do tega, da čez noč objavijo «direktni dvostranski sporazum glede Trsta». Kot vidimo se imperialistom in njihovim hlapcem zelo mudi. Na noben način pa nočejo pri reševanju našega problema vzeti v poštev želje in zahteve prebivalstva STO; kajti slednje so v navzkrižju z njihovimi načrti, m pri tem jim pomagajo seveda brez izjeme vse krajevne slovenske in italijanske nacionalistične stranke in glasila, ki so navezana na imperialistično korito, pri čemer prednjačita titofašistična a-gentura in italijanski najbolj zakrknjeni šovinisti. Pri tem naj omenimo tudi polemiko med titopendentističnim «Corriere» in «Giornale di Trieste» v kateri je prišlo ' še enkrat do izraza naj-ostudnejše protislovensko stališče italijanskih šovinistov in proro-katorski značaj «indipendentistov» ki s Slovenci našega Ozemlja nimajo nič skupnega. Nevarnost, ki nam preti je torej vedno večja. Imperialistične vlade in njihovi krajevni hlapci nočejo upoštevati naših pravic. Zato moramo utrditi in pospešili našo borbo proti etnični delitvi našega Ozemlja in proti vsakemu barantanju! Storiti moramo vse kar je mogoče, da pride do enotnega nastopa vseh demokratičnih sil za združitev o-beh con, do odstranitve okupacijskih čet in imenovanja enotne civilne uprave, do začasne rešitve, ki bi odstranila nevarnost razdelitve STO in dokončne vključitve našega Ozemlja v vrsto vojaških napadalnih objektov proti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije. Danes je bolj kot kdaj koli prej aktualen predlog tov. Vidalija. Vsakdo, ki je vsaj deloma navezan na interese našega prebivalstva, mora o tem povedati svoje mišljenje in o te m za nas usodnem trenutku zavzeti jasno in odkrito stališče! A. B. PARIZ — 114 poslancev, ki pripadajo raznim desničarskim skupinam je ostro- napadlo ta-kcimenovano evropsko vojsko. Poseben odbor, ki so ga ustanovili ti poslanci, bo povabil vse parlamentarce, naj se pridružijo, kampanji proti evropski vojski. Tudi številni evropski oficirji, ki so vključeni v omenjeno vojsko, postajajo z dneva v dan bolj o-bupani zaradi nasilja, ki ga izvajajo nad njimi ameriški gospodarji. V ITALIJI NADALJUJEJO BORBO za zaščito republiške ustave Predstavniki opozicije v italijanskem senatu nadaljujejo borbo proti sleparskemu volilnemu zakonu, ki ga -skuša De Gasperijeva vlada uveljaviti v najkrajšem času. Demokratični senatorji se morajo zo--perstavljati številnim mahinacijam klerikalne vlade, ki skuša vsiliti protiustavni zakon, z namenom, da bi opozicija ne razkrinkala zlonamernega početja demokristjanov in njihovih hlapcev. Demokristjani se poslužujejo nasilnega glasovalnega ustroja z namenom, da bi zatrli vsak protest, ki ga zakonito prikazujejo predstavniki delovnih sil Italije. S protizakonitim početjem izsiljujejo tako-zvane nujne rešitve v-olilnega zakona. Senatorji opozicije so temeljito dokazali, da je tak način vladanja izraz nespoštovanja uglednih in poštenih predstavnikov katerih dolžnost je in bo, da se v imenu -demokratičnih sil borijo proti kršitvi najosnovnejših členov u-stave in proti klerofašistične-mu nasilstvu, ki skuša s tem cepiti nacionalno enotnost. na °ven I^avilV nc\ PO nacizmu? So li JJU kaj za to, da bi zaje- mar Vele; nemško ekspanzijo in «PONEV SE SPOTA KOTLU» Tudi na Koroškem so poskušali titovci potegniti za nos klerikalce. Zelo so se trudili za to, da bi ustanovili s-kupno z njimi listo Slovenske skupnosti po znanem tržaškem vzorcu. Toda pregovor pravi, da gre osel na led samo enkrat, drugič se ga boji. -Pri tem mislimo na klerikalce. V slovenskih občinah STO so naivneži nasedli titovcem in šli z njimi ter jim tako omogočili, da so se polastili dveh malih občin. Dr. Ti-schler pa, izgleda, da je bolj prebrisan in se ni dal ujeti na limanice. Zato se danes titovci zelo ježe. Zmerjajo klerikalce, da se niso hoteli združiti z njimi zato, ker so jim več koristi stranke, ki je udinjana nemškutarjem, kot pa interesi Slovencev. Pri tem pa enostavno pozabljajo na dejstvo, da tudi oni delajo isto. Poziv ki so ga naslovili na svoje pristaše, in v katerem vabijo Slovence, naj volijo za socialdemokratsko stranko Avstrije nam to zgovorno potrjuje. Drugi pregovor pravi, da se «ponev ne more špotati kotlu». To povsem- velja za titovce, ki so prav tako kot klerikalc-i popolnom-a udinjanj sovražnikom koroških Sloven- CeVflTOV «SOCIALIZEM» LEPO «NAPREDUJE» To je razvidno tudi iz dejstva, da brezposelnost v Jugoslaviji vedno bolj narašča. Posebno žene so strašno prizadete. Delodajalci jih mečejo na ceste z izgovorom-, da niso dovolj «rentabilne». V «Novi Gorici», ki pa je še vedno ni — ker mii vemo samo za St. Peter p-ri Gorici in Solkan je po pisanju titovskih listov nad 400 brezposelnih delavk. Iznajdljivi titovski novinarji so si izmislili na račun teh nesrečnic to-le: «Število brezposelnih se bo v maju znatno znižalo. Tedaj bodo že češnje dozorele. Večina brezr poselnih bo dobila zaposlitev pri obiranju in, odkupovanju češenj. Do ta-krat pa naj kar notrpč». Hvala lepa za take besede. Toda prazni želodci se z njimi nikakor ne morejo zadovoljiti. Pa še nekaj zanimivega poročajo ti gospodje v zvezi s tem vprašanjem: Tako-le pišejo: «Precej ženske delovne sile bi lahko zaposlili v tiskarni, ki bi bila za goriški okraj in za vso Primorsko zelo potrebna. Edina ovira so potrebni tiskarski stroji, ki bi jih bilo treba uvoziti...». Skratka povedano: odirajo jelena, ki ga sploh še niso ulovili. Govorijo o tiskarni, ki je še nimajo in jo menda zlepa ne bodo videli v. «Novi Gorici». ENKRAT SO LE RESNICO POVEDALI «Ljubljanski dnevnik» se hvali z uspehi jugoslovanske vojne industrije. Poroča, da je pričela obratovati velika tovarna smodnika. Na kraju, kjer je bila prej raztresena vas so zgradili celo mestece z mnogimi tovarniškimi poslopji. To tovarno so začeli graditi po letu 1948. Prej je niso gradili zato, ker so jim- sovjeti svetovali, naj ne gradijo vojne industrije. Vsekakor lepo priznanje. Z njim samo še enkrat pritrjujejo, da je resnica to, kar mi pišemo, Namesto mirnodobske industrije raste v Jugoslaviji samo vojna industrija, zaradi česar vlada v deželi silna beda, taka, kakršne ne pomni zgodovina; Kajti Titovo geslo je: vse za vojno, vse za provokacije, kot to narekujejo prekooceanski gospodar ji. «TITO GOVORI» Znani agent angleške obveščevalne službe Randolph Churchill, ki je bival med vojno v Titovem glavnem stanu je spravil titovske propagandiste in potvarjalce zgodovine v resno zadrego. Ne moremo sicer soditi čemu je to napravil. Morda je prišlo nehote do pomote... On je namreč ocenil knjigo «Tito govori», katero je zrežiral špijon Dedijer. Med drugim je v oceni priznal, da knjiga ne opisuje resnice, da so v Dedijerjevem umotvoru zelo velike netočnosti. Sel je tako daleč, da je priznal, da je jugoslovanski državni udar leta 1941 organizirala angleška tajna obveščevalna služba, da je to storila zato, da je zaustavila Nemce pri prodiranju proti Grčiji in Kreti in izkrcanje v Siriji in Libanonu. Vsekakor velike senzacije! Jasno kažejo, da je bil tudi Tito že takrat v mrežah omenjene službe. Tega pa zaenkrat jugoslovanski časopisi in «Primorski dnevnik» še ne poročajo. Raje so enostavno preskočili vsa važnejša poglavja Churchillove ocene. ČUDNO SO POTA BOŽJA... Ko so titovci uvideli, da je sleherni -poiskus za združitev s ',-lerigalci zaman so poslali na Koroššo okrog 20 duhovnikov, da bi priredili vrsto pevskih koncertov. Toda to jim ni dalo zaželenega uspeha. Ljudstvo jih je povsod bojkotiralo. Zato so se v -«znak protesta» vrnili zelo hitro domov. Radovedni smo, če bodo sedaj v Vatikanu obsodili te duhovnike in jih izobčili. Krški škof jim je namreč prepovedal maševati v njegovi škofiji. Torej prava vojna! Res čudna so pota božja.., V Ankari in Atenah izdelujejo napadalne načrte Titofašisti so poborniki provokacij na Balkanu V Ankari so se te dni zbrali zastopniki vlad titofašistične Jugoslavije, monarhofašistične Grčije in Turčije, z namenom da dokončno določijo obliko takoimenovanega «balkanskega» napadalnega bloka. Titofašisti se hvalijo, da i-majo oni glavno zaslugo ža ta sporazum, da so oni dali pobudo zanj ter «da so s tem maršal Tito in njegovi -sodelavci dokazali svoj realni, smisel za nujnost sodelovanja». Na tej konferenci izdelujejo tudi podrobnejše načrte za dejansko vključitev De Gaspe-rijeve Italije v ta napadalni pakt. V zvezi s tem- se razpravlja tudi o tržaškem vprašanju, odnosno, kako priti po najkrajši poti do zaključne faze barantanja z našim Ozemljem. Istočasno kot v Ankari, je v teku druga konferenca v Atenah, kjer je med najvažnejšimi točkami dnevnega reda tudi vključitev Italije v balkanski pakt. Do vključitve bo prišlo čim bo «rešeno» vprašanje Trsta, to je čim bo razkosanje STO dejansko in dokončno izvršeno. Krogi, ki od blizu sledijo razvoju, bodisi- -konferenci v Ankari, kakor tudi v Atenah, zatrjujejo, da «dela zelo hitro napredujejo in da vlada med opolnomočenimi predstavniki v-seh treh držav popolno soglasje v pogledu vseh vprašanj.» Povsem jasno je, da drugače tudi bit; ne more, saj' se vse to vrši po že vnaprej točno določenem načrtu, ki so ga sestavili ameriški netilci vojne pod taktirko njihovega poslanika v Beogradu Allena. Solidarnost s kolonialno mladino Mladinci sveta! 21. februar, obletnica junaške borbe ladjedelniških delavcev v Bombayu in mogočnih manifestacij egiptovskih delavcev in študentov, ki so dvignili zastavo odpora proti angleškemu kolonializmu, je postal tradicionalni Mednarodni dan solidarnosti mladine proti kolonializmu. Sijajen uspeh kongresa narodov za mir in izvrstni rezul- tati doseženi pri pripravah mednarodne konference za ob. rambo pravic mladine, dajejo letos temu dnevu še večji pomen. 21. februar 1953 se bo proslavljal pod geslom: «Mladinci združite se, za mir, narodno neodvisnost in pridobitev vaših pravic». Mladinci sveta! Začnimo vse možne pobude za uveljavitev sklepov kongresa narodov, za sklenitev pakta miru med petimi velesilami, da zahtevamo preneha, nje vojn, ki so v teku: v Koreji, Viet Namu, Laosu, Cambridgeu, Maleziji, da prisilimo na prepoved bakteriološke, ga orožja in vseh orožij za množično uničevanje, na uresničevanje volje vseh narodov po neodvisnosti, ki je njihova sveta pravica; da se borimo proti zatiranju, omejevanju in rasni diskriminaciji. Dajmo močan polet zadnjim pripravam mednarodne kon. ference za obrambo pravic mladine, ki bo na Dunaju od 22. do 27. marca 1953. Pospešimo borbo za življenjske zahteve mladine in za mir. Prirejajmo naše konference, zbirajmo sredstva za potovanje delegatov in za sklad mednarodne solidarnosti v korist mladine zatiranih dežel. Mladinci sveta! Spričo mrzličnih naporov vojnih hujskačev, spričo o-gromnih zmag, ki jih žanjejo sile miru, je naša naloga zdru. žiti vso mladino, željno miru in neodvisnosti. Naj priprava in proslava tega mednarodnega dneva solidarnosti mladine v borbi proti kolonializmu še bolj okrepita voljo, vero, navdušenje mladine v borbi za mir, narodno neodvisnost in boljšo bodočnost. TAJNIŠTVO SVETOVNE ZVEZE DEMOKRATIČNE MLADINE Minister notranjih zadev Sceiba je skušal izsiliti, da bi se diskusija -o- eventuelnih popravkih predlaganega sleparskega zakona končala v trinajstih dneh. V tem pa vladi ni uspelo in je večina v senatu z glasovanjem preprečila nameravano samovoljo v-lade. V senatni komisiji se je razpravljanje končalo. Sedaj se začenja dokončna diskusija -c-popravkih tehnične izvedbe volitev, na kateri se bodo senatorji opozicije do zadnjega borili, da preprečijo uveljavitev sleparskega zakona. Tudi pri tem razpravljanju se skuša vlada posluževati svojega glasovalnega stroja, da bi preprečila intervencije demokratičnih predstavnikov, ki bodo ponesli v senat protest tistega ljudstva, ki je za podvig domovine največ žrtvovalo tei je pripravljeno boriti se zato, da prepreči nameravani državni udar, ki ga snuje de-mokristjanska vlada. Ponovne številne manifestacije na katerih so spregovorili demokratični senatorji, so dokaz, da ljudstvo ne bo odnehalo, pač pa se bo strnilo okoli voditeljev -demokratičnega tabora, da razbije namene vlade, ki skuša zagotoviti demo-krtščanski stranki absolutno večino v parlamentu, da bi tako lažje nemoteno zapeljala italijansko ljudstvo v ponovni vojni požar in v ponovno klanje. Delovni ljudje Italije so danes bolj kod kdaj koli prepričani, da ne bo miru ne v Italiji in ne v svetu., če se de-mokrščanske spletke ne preprečijo. Ravno zato se sedanja vlada poslužuje diktatorskih metod, ker ve, da z zakonitim pr-oporčnim volilnim zakonom ljudstvo lahko prepreči njeno nedemokratično početje in nje. ne zahrbtne namene. branilca, ki so bile podprte od vse človekoljubne javnosti sveta, so bile deloma sprejete. Zvezno sodišče je namreč odredilo, da se odnese usmrtitev do 31. marca. Jasno pa je, da bo ta odredba veljala vse dotlej, dokler ne bo vrhovno sodišče izreklo svoje zadnje besede. Do tedaj pa vsa poštena svetovna javnost lahko upa na rešitev nedolžnih -obsojencev. Medlem pa se ameriška špionska služba trudi, da bi pridobila nesrečna zakonca Ro. senbergeva za to, da bi vohunila zanjo in da bi poslala v smrt druge ljudi. To pa oba obsojenca odločno zavračata in sta pripravljena raje sama umreti, kot pa da bi kaj ta-aega naredila. Po vsem svetu so v teku najrazličnejše akcije za rešitev nedolžnih žrtev vojnih histerikov. Za njuno rešitev se zavzemajo najrazličnejše osebnosti iz vseh področij. Od vsepovsod romajo protesti na ameriška zastopstva v tujini, kakor tudi neposredno v Belo hišo. Celo papež in številni škofje so podprli upravičene zahteve milijonov ljudi iz vsega sveta. 2,500 ameriških pro-testanskih pastorjev- je ta teden prosilo Einsenh-owerja, naj sprejme delegacijo, ki bo v njihovem imenu zahtevala pomilostitev. Pred vladno palačo v Washingtonu stoji noč :n dan na stotine ljudi iz vseh delov ZDA. Vrstijo se v izmenah. V rokah držijo velike transparente, s katerimi pozivajo Eisenhowerja, naj ne u-smrti nedolžnih žrtev. Vodstvo vzhodnonemške de-m-okrščanske stranke je pozvalo kardinala Spellmana, naj intervenira pri Ikeju. Veliko senzacijo pa je vzbudila izjava bivšega ameriškega bojev- HONG KONG — V sredo so ameriški napadalci izvršili enega izmed največjih bombnih napadov na ruševine Pjongjanga. 379 letal je odvrglo 375 ton bomb na izmučeno mesto. V Kožedu so te dni Ameri čani ubili še enega korejskega vojnega ujetnika. BERLIN — Prof. Gerard Ei-sler je imel v nekem nabito polnem gledališču v Unter den L.indenu konferenco, na kateri je prikazal kdo so tisti, ki bežijo iz Vzhodne Nemčije. Te je razločil v tri -kategorije in icer 1. v naivneže, ki naseda-o imperialistični propagandi, zlasti radijski; 2. sovražnike delavskega razreda in socializma, ki se zavedajo, da je konec dobe izkoriščanja in 3. v zločince vseh vrst. Nikakor pa ne beže kmetje, ne delavci in ne pošteni intelektualci, ki si s svojim delom pošteno- -služijo svoj kruh v Vzhodni Nem. čiji in ki so gotovi, da se jim kuje boljša in srečnejša bodočnost. Vztrajajmo še odločnejše v zahtevi za rešitev Rosenbergovih! nika Walter ja Lauberja, ki je bil osumljen v-ohunstva in are tiran, a kasneje izpuščen na svobodo, nakar se je zatekel v sovjetsko cono Dunaja. Ta je izjavil, da je pripravljen sodelovati s sodniki ter jim dokazati, kako ga je ameriška tajna policija na vse načine poskušala prisiliti do tega, da bi izjavil, da je kriv. Ista policija mu je stavila alternativo ali postati drug Rosenberg ali pa drug Greenglas, t.j. izrodek, ki je kriv, da sta Rosenbergova po nedolžnem obsojena na električno stolico. Ta mož bi z lahkoto pred sodniki prikazal vso nesramno montaturo, na podlagi katere se je izvršil proces. Tudi v Trstu se še vedno nadaljujejo akcije za rešitev. obsojencev. Posebno demokratične žene so zelo aktivne. Ta teden je njih delegacija obiskala židovskega rabina, ter imela sestanek s škofijskim tajnikom. Oba sta delegaciji izredno prijazno sprejela in ob ljubila vso svojo solidarnost. Delegacija je bila tudi na se dežu VU v Trstu, kjer je izročila protest proti krivični ob. sodbi. Naša človečanska dolžnost je, da v prihodnjih dneh še bolj poživimo naš-o akcijo za to. da pripomoremo k rešitvi nesrečnih obsojencev. OD TEDNA PETEK, 13. februarja — Enajst laburističnih poslancev je v angleški zbornici zahtevalo sestanek med Stalinom in Churchillom; sestanku bi moral prisostvovati tudi Eisenhower — Prebivalstvo Dresdena je z enominutnim molkom počastilo spomin 200 tisoč mrtvih, ob 8. obletnici divjega ameriškega bombardiranja, neposredno pred osvoboditvijo mesta s strani Rdeče armate — V Perziji je silovit potres uničil mesto Turud in tri okoliške vasi ter povzročil 1500 smrtnih Žrtev. SOBOTA, 14. februarja — Prvi minister Izraela Ben Gurion je sprejel ameriškega poslanika v. Tel" Avivu, da z njim določi podrobnosti Svojega potovanja v ZDA v zvezi s protisovjetsko kampanjo in špijonskim delovanjem organizacije «Jonit» NEDELJA, 15. februarja — Centralni statistični urad Nemške demokratične republike je objavil, da je bil gospodarski načrt za leto 1952 dosežen 103 odstotno — Trije angleški in eden francoski vojak, ki so imeli odpotovati v Korejo, so se zatekli v Nemško demokratično republiko — V italijanskem mestu Benevento je strašna železniška nesreča zahtevala 22 človeških žr- tev; brzovlak je skočil s tira ker so zavore popustile. PONEDELJEK. 16. februarja — Na Danskem se je uprlo 85 vojaških novincev v znak protesta proti podaljšanju vojnega roka od 12 na 18 mesecev TOREK, 17. februarja — Na Danskem se nadaljujejo upori in protesti vojakov proti podaljšanju vojnega roka; tudi vojaki kraljeve garde so se izrazili proti podaljšanju — Zaradi silne zmešnjave, ki izhaja iz bede, pomanjkanja živil, lakote in neizogibne črne borze, je Sing Man Ri proglasil v Južni Koreji izjemno stanje SREDA, 18. februarja — V o-Kraju Ankhe je vietnamska ljudska vojska uničila šest važnih postojank francoskih kolonialistov, razpršila sedem sovražnih stotnij in zaplenila veliko orožja Četrtek, 19 februarja: — Eisenhower je izjavil, da Amerika ne bo skrčila podpore svojim satelitom v Evropi. S tem je dal razumeti, da njegova vlada ne bo štedila s sredstvi za organiziranje sabotaže v deželah tabora miru. — Titovski poslanik Velebit je dospel v London, kjer je izročil svoje poverilnice kraljici Elizabeti. STRAN 2 Diskusija v pripravo na IV. redni kongres KP STO < Kiiisli il sliblK tok SKtSKTSJSiSS ESsASSi V posebnih pogojih strale-. lem našim delom? Gotovo smi drugih krajevnih sindikalnih qvv- - tem iiasnu ucium i vruvuvu suit baze in vojaške okupacije | malo napravili za prevzgojitev v katerim se razvija borba na. šega delavskega razreda za lastne zahteve, se najboljši na čin za presojanje uspehov in neuspehov našega delovanja kot komunistov v okviru te borbe, ne more po mojem mne nju nanašati C e na materialne pridobitve gospodarskih, po godbenih, moralnih in social nih izboljšanj, temveč mora tudi odgovarjati zahtevam na čina borbe izhajajočih iz ob jektivnega priznavanja zgoraj omenjenih posebnih pogojev, M so vsi lastni naši coni. Brez tega bi bile slepilne in tudi nedosegljive že same naše sin. dikalne pridobitve. Zato si je treba predvsem postaviti vprašanje, kakšno naj bo zadržanje delovnih množic do ZVIJ. Mi komunisti trdimo, da ZVU uresničuje v Trstu načrte angleške in ameriške vlade, kar praktično pomeni načrte severoameriških vojno-hujskaških monopolistov, načrte, ki so nasprotni -miru in sodelovanju z deželo socializma in državami ljudskih demokracij. Mir in sodelovanje s temi deželami, sta pa nasprotno neogibno potrebna pogoja za razvoj dela in napredek našega mesta, katerega gospodarsko ogrodje je sestavljeno iz prometa in svobodnih gospodarskih odnošajev z deželami v notranjosti. Zato pa politika, ki jo vodi ZVU ustvarja v našem mestu gospodarsko krizo, brezposelnost in bedo. To politiko nujno spremlja takšna notranja politična ureditev, ki odvzema našemu delovnemu prebivalstvu temeljne svoboščine in vsak znak demokracije. Postaviti si moramo torej vprašanje, ali smo uspeli o-svetiiti delavcem te elemente tržaške situacije in ali smo v ta namen storili vse, kar je bilo in je v naših močeh. S tem v zvezi moramo brez nadaljnjega priznati, da pri zavzemanju naših stališč po-gostoma nismo bili dovolj pripravljeni in odločni v besedah in akciji, dočim je počanost in pomanjkanje jasnost, dalo v gotovi meri svobodno pot vladnim ukrepom, ko bi bile delavske množice odločno korakale z nami za jasnim in točno določenim programom. Toda pravilno je tudi priznati, da so borbe za delavske zahteve katerih smo se udeležili, mogočno prispevale k razkrinkanju ZVU, uničenju legende, ki jo je ustvarjala propaganda nasprotnikov o domnevni «demo. kraciji» ali «socializmu» ali pa enostavno o takoimeno-vanem «svobodnem svetu», katerega nosilci naj bi bili Trumanovi ali Eisenhowerjevi Amerikan-ci ali pa bajko o ZVU, stvari-teljici toliko opevane blaginje ameriškega tipa, to je o avtomobilu, hladilniku ali električ. nem sesalniku za prah v vsaki delavski družini, Smatram, da je naša borba odprla oči ne malo zaslepljenim, ki so tudi v Trstu v tej povojni dobi verjeli sovražni propagandi in da danes ne uspevajo -več med tržaškimi delavci takšna varljiva verovanja. Po mojem mnenju je nesporno, da je naš prispevek v borbah za delavske zahteve pripomogel ustvariti v tržaških delavcih zavest, da je vsaka takšna, tudi najnynjša borba, obenem borba proti politiki ZVU, proti vsemu, kar ZVU predstavlja. Drugi stvarni pogoj, po katerem moramo pregledati naše delo na temi polju je uvrstitev sindikalne borbe tržaških delavcev v vzporedno borbo delavcev Italijanske republike, 'ki jih vodi Italijanska splošna zveza dela (CGIL). To je sedaj eden temeljnih pogojev delavskega gibanja naše cone, Popolno in dejavno priznanje te nujnosti je v preteklosti zahtevalo in tudi sedaj zahteva vsakodnevno neizprosno borbo proti degeneraciji titovstva, ki je do polovice leta 1948 privedlo tržaško sindikalno gibanje do razkroja in skoro popolne likvidacije. Titovski voditelji so bili zavrženi od tržaških delavcev, izgnani iz sindikatov; kljub temu pa ne smemo misliti, da so ti izdajalci prenehali rovariti in ogražati borbene pozicije delovnih ljudi. Nasprotno, oni so povečali svoj arzenal orožja, ki ga uporabljajo proti borbenim organizmom delavcev in po sramotnem propadu njihovih poskusov, da bi ustvarili razbijaške sindikate in se udeležili volitev v tovarniške odbore, računajo- sedaj, bolj 'kot kdaj koli, na najbolj umazano anarhično demagogijo, na širjenje pesimi, zrna, nezaupanja, razkrajalne-ga dela, sovraštva do italijanskega delovnega ljudstva. Izvršujoč nalogo, ki so jim jo zaupale sile reakcije m gospodarjev, bi hoteli titovci osamiti delovne ljudi naše male cone, ker vedo, da bi bili osamljeni popolnoma razoroženi in prepuščeni na milost in nemilost ZVU in krajevni reakciji. Kakšen je torej obračun, ki ga lahko predložimo v zvezi s delovnih množic, potem ko so titovci zapravili razredno imovino našega ljudstva. Zato moramo to delo pospešiti tako, da postane vsaj toliko učinkovito, kolikor je potrebno, da bi organizacijske mere, ki so jih Enotni sindikati povzeli s CGIL in njenimi strokovnimi zvezami, dale kar največje u-spehe. Vseeno pa lahko mirne duše trdimo, da že v-se tržaške strokovne kategorje skladno ko rakajo s kategorijami CGIL ter s tem pridobivajo na moči in odločnosti kot borbeni organizmi, a pridobivajo tudi postopoma vedno boljše pogoje ravnanja ter boljše sindikalne položaje. Končno se morajo naši uspehi in neuspehi nujno nanašati ha vprašanje enotnosti delov nega ljudstva, ker je to glavni pogoj, ki mora biti podlaga borbe delovnih ljudi za dose go njihovih zahtev. To je pa prav gotovo naše najtežje delo. Titovstvo je v naši coni ustvarilo takšno stanje, da se je zdelo, da je vsaka možnost popraviti že prej obstoječe globoko bratomorno nasprotje nepopravljivo izgubljena. Zato lahko prištevamo med naše uspehe dejstvo, da so v podjetjih na splošno po večini odpravljeni umetni razlogi, zaradi katerih so bili v preteklosti delavci ene struje vedno v stanju sovražnosti proti svojim delovnim tovarišem iz vrst De lavske zbornice in obratno. Toda na tem polju, bolj kot na katerem koli drugem, je treba še mnogo izvršiti in vse naše delo se mora izostriti in izboljšati. Nujno je potrebno odstraniti sefctaštvo, ki nas med drugim sili, smatrati vredne spoštovanja in bratskih čustev le delavce, ki nam sledijo in odobravajo naše odločitve ter videti v vseh ostalih le izdajalce in prodane gospodarjem in vladnim oblastem. Ta način gledanja na stvar je globoko krivičen in nasprotuje možnostim razširitve borbene fronte delavcev. Razumeti moramo neštevilne razloge, ki silijo ne. katere sloje delovnega ljudstva na pozicije nasprotne našim. Znati moramo pobijati te razloge, ki jih širi sovražna propaganda s tem, da damo pravo vrednost in postavljamo na prvo mesto neprimerno močnejše razloge, ki silijo prav te delavce, da se nam pridružijo, kot so skupnost v delu, potrebah, trpljenjih in željah do boljšega življenja, Ta upoštevanja veljajo po mojem mnenju ne samo za nam nasprotne delavce, marveč tudi za aktiviste in številne vodilne kadre Delavske zbornice in organizmov. Ni mogoče zanikati, da se verjetno med voditelji razbija-ških organizacij nahajajo tudi najemniki kapitalistov, osebe, zaslepljene od antikomunistič-nega besa, ki jih dela smešne in zlobne. Toda mi ne smemo zapasti v napako, da bi to posplošili in vrgli vse v isti kotel ter dalj s tem dokaz, da se damo tudi mi zavesti od predsod. kov in besa. Osebno sem prepričan, da so v vrstah DiZ osebe, ki sicer ne razumejo delavskih .interesov kot jih razum-mo mi, vendar pa so prepričane, da delujejo v korist delovnih množic. Ce bi mi na drugi način presojali — to je, če bi smatrali vse člane in voditelje DZ skupno za gente kapitalistov — bi bilo nemogoče v praksi voditi nasproti njim iskreno in pošteno akcijo za enotnost, ter bi tako ovekovečili razdvojenost in težko "stanje v katerem se nahajajo danes sile dela v Trsu. Zato se To so, po mojem mnenju, nekateri glavnih pogojev, ki jih je treba brez predsodkov upoštevati pri ocenjevanju naših uspehov in neuspehov v borbah za delavske zahteve. ERNESTO RAD1CH udi Za uspešno borbo proti našim političnim nasprotnikom v splošnem je zelo važno, da se utrdi ideološka budnost, ki mora biti trajna in razširjena med vsemi tovariši tako, da se razčisti in odpravi ne samo vsak odklon, marveč obenem vsako duševno razpoloženje in način izražanja, ki je svojstven za buržoazno, je pa v nasprotju z našimi internaci onalističnimi načeli, V naših celicah se pogostoma govori o kozmopolitizmu, toda vse preveč na splošno. Ne ugotavljajo se vedno nekateri njegovi pojavi, ki prodirajo tudi med pripadnike demokratičnih organizacij in včasih celo v Partijo samo. Kritika in samokritika morata utrditi disciplino in ne jo oslabiti; morata izboljšati Partijo in ne ji škodovati. Zato je potrebno, da kdor kritizira sebe ali druge, nudi s svojim delom za Partijo, pozitiven prispevek za izboljšanje in popravo napak. Iz statuta KP STO Skepticizem in cinizem sta na primer dva pojava duševnega razpoloženja povsem tuja naši ideologiji, ki nam daje toliko jasnosti perspektiv in utemeljenega optimizma pri ocenjevanju položajev in naših možnosti za dosego uspehov in zmag. Kljub temu pa se pripeti, da postanejo celo tovariši glasniki črnogledin, negotovih in nejasnih mišljenj, ki nimajo nič skupnega z resnim ocenjevanjem dejanskih potežkoč ali možnih neuspehov v eni ali drugi akciji. V takem primeru se namreč vedno najde napotilo, da se lahko premosti ali izogne tem potežkočam s tem, da jim kljubujemo stvarno in s prizadevnostjo. To razpoloženje dokazuje, da obstaja pri nekaterih tovariših premalo zaupanja v delavski razred, partijo in njene borbe. Ce gremo do izvora teh duševnih razpoloženj, najdemo vpliv kakega stika z «indipendentistič-nimi» elementi ali njihovega tiska. Dejstvo je, da je vsa men- bon», ki jo podžiga kozmopoliti- zgodovino in kulturo svojega na- zem, kljub svoji dozdevni razbrzdanosti — izraz tistega ciničnega skepticizma, kateri prav gotovo ni delavska, marveč docela buržoazna značilnost, pa naj se pojavi kjer koli in v kateri koli obliki. Proza «Ellepi» v «Corriere di Trieste» ali /razarjenje gotovih faltranih izobražencev so dejansko docela prenasičeni z raznimi nadutimi frazami, kot: «ni vredno», «čemu bi se trudit», «vse je le golo naključje», «jaz sk'rbim zase in to mi je dovolj», «saj itak prevlada vedno krivica» itd. Po taki poti se krene v gostilno, kjer se utopi skrbi v vinu, ali pa v bar na «coca-colo» in tako se pozabi na borbo. In prav tega si ieUjcTnašCnasprot-niki, od imperialistov pa do cele črede njihovih več ali manj bedastih hlapcev. Tudi v osnovi gotovih zgrešenih pojmov glede narodnosti, domovine itd. — kot smo že večkrat ugotovili — najdemo vpliv buržoaznega kozmopolitizma. Celo med nekaterimi tovariši se slišijo včasih izrazi, kot n. pr. «nisem ne Italijan in ne Slovenec» in to kot nekak dokaz.., internd-cionalizma. Delavska stvar prav gotovo ne vsiljuje nikomur, da tdliteta poznanega «viva la e po mora zatajiti materini jezik, roda. Ravno obratno: prav delavska stvar vse to uveljavlja ter daje napredno vsebino, ki je či-nitelj emancipacije delavskega razreda in to v meri, v kolikor je zmožen nositi vlogo predstra-ie v obrambi gospodarskih, političnih in kulturnih interesov svojega naroda, in tudi tega nočejo ne imperialisti in ne njihovi hlapci. Kozmopolitizem pa se ne izraža samo v skepticizmu in zanikanju narodnosti, marveč v številnih drugih oblikah, mentalitetah tn zadržanjih, ki imajo skupno značilnost v tem, da koristijo buržoaziji, ker stremijo za zmanjšanjem zaupanja proletariata in naroda v stvar socializma tn njegovih sil. Kozmopolitizem zadene torej večinoma manj zrele plasti srednjih slojev, toda večkrat vpliva v gotovi meri tudi v šibkejših, sektorjih delavskega razreda. ppc komunističnih svetovalci nji 'Irne kirr Ko se pripravljamo na kongres naše Partije, je nujno potrebno, da poglobimo in razvijemo tudi diskusijo glede občinskih vprašanj. Politika zavezništev v občini je v korist uprave in prebivalstva Nedvomno je, da se morajo ..bčinah, kjer je vodstvo javne uprave zaupano delavskemu razredu in njegovim partijam, ostvariti od časa do časa, pri priložnostnih ali temeljnih vprašanjih, gotova zavezništva med raznimi sloji prebivalstva in strankami, ki jih predstavljajo; kajti občinska uprava je eden gonilnih središč življenja mestne skupnosti, prva stopnja politične družbe in v praksi njen glavni temelj. Pri vseh poskusih zadušiti demokracijo, so prvi na vrsti napadi na občinske uprave in njih zadušitev. Za to smo imeli dokaze v dobi fašizma in tudi danes lahko ugotovimo, ko skušajo odvzeti vsako avtonomijo občinskim upravam. Ravno tako je tudi res, da morejo ta zavezništva in enotnost, ki jim sledi, občutno vplivati na meščansko zavest državljanov ter roditi uspehe, ki jih osamljeno ne bi bilo mogoče doseči. Zato je popolnoma v skladu z vsem tem dejstvo, da se v občinskih upravah pod vod-stvorn ljudskih partij iščejo in ustvarjajo manj ali bolj široka zavezništva, kakor so pač primeri in vprašanja, ki se postavljajo pred mestno življenje. Ce se pa hočemo ozreti na razvoj dogodkov v naši občini, bomo videli, kako je to pravilno postavljanje koristilo interesom uprave, predvsem pa interesom prebivalstva. Nekateri tovariši so kritizirali to naše stališče do manjšinskih skupin, posebno po zadnji volilni kampanji — ki so jo naši nasprotniki vodili z do tedaj nepoznano sovražnostjo in silo — ter prišli do zaključka, da bi morala naša Partija, po veliki volilni zmagi, sama upravljati občino, ne da bi iskala sodelovanje z nasprotnimi političnimi skupinami. To je precej dvomljiva teorija, ki bi brez dvoma privedla do, vedno obžalovanja vredne, še večje poglobitve razdvojenosti delavskega raz- O partijskem delu na podeželju Na podeželju se je šele pred kratkim, ob reorganizaciji sekcij, ko smo dali novo organizacijsko obliko naši Partiji, začela pravilna diskusija o načinu delovanja naših partijskih organizacij. Tovariši so začeli z večjim zanimanjem razpravljati o boljšem partijskem delovanju, dolžnostih komunistov pri vsem, kar se v njihovem delokrogu -dogaja, pri čemer pokazujejo- večji čut odgovornosti. Prav gotovo je to 'korak naprej k izboljšanju v-sega našega delovanja na podeželju. Jasno je pa, da bo naše delo želo uspehe le, če bomo to diskusijo in prizadevanja za rešitev raznih vprašanj, ki stoje pred nami, pravilno usmerili. V nadaljevanju predkongresne diskusije je potrebno, da naši tovariši in predvsem naši sekcij.sk.i komiteji ne pozabijo, da ima vse naše delovanje kot glavni cilj združitev večine slovenskega prebivalstva v enotno demokrati- čno fronto, ki se mora dosle- Otfnos politične partije do njenih napak je eden najvažnejših in najzanesljivejših kriterijev za to; kako resna je partija m kako dejansko izpolnjuje svoje dolžnosti do svojega razreda in delovnih množic. Odkrito priznati napako, razkriti njene vzroke, analizirati položaj ki jo je povzročil, pozorno presoditi sredstva, ki se z njimi dà napaka popraviti — vidite, to je znak resne partije, vidite, to potrjuje, da partija izpolnjuje svoje dolžnosti, vidite, to se pravi vzgajati in šolati razred, potem tudi množice. Lenin dno in z uspehom boriti za pravice delovnega ljudstva, za naše narodne pravice in za mir. Borba za mir se pri nas istoveti z borbo za odhod okupacijskih čet iz obeh con našega ozemlja, proti vsem tistim, 'ki pripravljajo njegovo razkosanje, prepad našega mesta in podeželja in izpostavljajo naše ljudstvo najhujšim posledicam v primeru poslabšanja mednarodnega položaja. Pri globoki preučitvi vsega, ker je bilo doslej v tem smislu -storjenega prihajamo do zaključka, da vse to ni dovolj -in da stoji pred nami vprašanje, kako poiskati novih načinov našega delovanja. Želela bi se dotakniti nekaterih vprašanj, ki so nastala v teku predkongresne diskusije v nekaterih celicah ali sekcijah. Na aktivu neke sekcije na podeželju so bila postavljena glavna vprašanja, ki jih je treba čim prej reši-iti. Seveda je bilo teh vprašanj precej in takoj je postalo jasno, da vseh ne moremo naenkrat rešiti, ker bi sicer ustvarili le zmešnjavo in ne bi ničesar dosegli. Zato smo sklenili, da se najprej posvetimo rešitvi o-rganizacij-skega vpra- Takšno postavljanje problemov je zgrešeno in dokazuje, da nimajo- tovariši še jasnih pojmov o načinu delovanja določene sekcije ali celice. Ti naši tovariši niso razumeli predvsem, da je naš položaj izredno- kompliciran, da je namreč naše Ozemlje -strateška baza in center mednarod nih spletk, kar pomeni, da so tudi naše odgovornosti večje in da je naše delo težje kot bi bilo v normalnem položaju Z drugimi besedami to pomeni da moramo, če hočemo storiti svoj odolžnost, delati po načrtu. Ta načrt naj vsebuje glavno vprašanje, nato druga važna vprašanja jn končno manj važne stvari, ki jih je treba napraviti. Poleg tega mora delovni načrt vsebovati tudi kako mislimo izvesti delo in rešiti določena vprašanja. In tretjič, m-ora biti jasno, kdo bo ta dela izvršil in do kdaj. Mislim, da če bodo naši tovariši uvedli tak način dela, če bodo pretino nekaj določijo, stvar globoko predisku-tira-li tako, da bodo vsi imeli jasne pojme, bo naše delova nje v kratkem doživelo dobre uspehe. Takšen način delovanja je edini, 'ki bo rešil tudi vprašanje udeležbe na celičnih sestankih, ki ga tovariši po-go reda in mi-ljskega prebivalstva. Gotovo je težko uresničiti tudi začasna zavezništva z vrhovi strank, ki so zastopane v občini — kajti kot take lahko smatramo predstavnike teh strank, ki sedijo v občinskem svetu — na vsak način pa oblajajo- možnosti z velikim odmevom na bazi, katere pa moramo upoštevati, če želimo ostati zvesti danim obljubam in predloženim volilnim p-ro- Nobena stranka ne bi mogla uspevati brez zavezništev. LENIN gramom. Dejstva sama so že večkrat dokazala, da se to lahko zgodi- tako pri upravnih kakor tudi pri vprašanjih političnega značaja, razen, naravno, načelnih stališč. Ce vzamemo za primer proračun, kl ga lahko smatramo kot središče v-sakega občinskega delovanja, kjer -skupine ah stranke dokazujejo svoja pre-pričanja in namene v političnem in socialnem pogledu, bomo videli, da predstavlja doseženo soglasno izglasovanje posebno važen element, ker razen tega, da potrjuje pravilnost in resnost uprave, priznava tu dii njeno demokratično smer in njeno politično-soci-al-no vsebino. Glasovanje proti volitvam v coni B in zadnje proti razkosanju našega Ozemlja, sta enotni dejanji občutne politične vrednosti, z možnimi odmevi ne samo v ožkem- krogu našega mesteca, temveč še dalje do pisarn, ki so zainteresirane pri tržaškem vprašanju. Soglasnost pri glasovanjih za u-stanovitev komisije za cene, one za gradnjo novih hiš in proti neprimernim bivališčem ter drugih dà sklepati, da ima občinska uprava velike možnosti na polju zavezništev ter so obenem nadaljnji dokaz pravilnosti linije, -ki jj sledijo komunisti v občinskih upravah. Zato ostaja pri nas smer uresničevanja manj ali bolj širokih zavezništev okrog -občinske uprave, tudi pri priložnostnih vprašanjih temeljne važnosti, ker smo prepričani, da bomo na ta način, s pravilnim postavljanjem problemov in v njihovo čim boljšo-rešitvijo, služili interesom in željam delavskega razreda in vsega prebivalstva. In ne .samo to; s takšnim postopanjem bomo prispevali k utrditvi o-zračja pomiritve in medsebojnega razumevanja, tako potrebnih v tej coni, ki živi v stalnem vznemirjenju zaradi- nevarnosti razkosanja in barantanja. Vse zadeve in vprašanja upravnega, političnega in socialnega značaja bo lahko rešiti v korist vseh v meri, v kateri bomo znali zbuditi zanje zanimanje prebivalstva, uresničiti najširšo enotno-st in najširšo privolitev. Po mojem- mnenju mora biti ta in nobena druga politika, ki jo morajo voditi komunisti, če hočejo ostati zvesti obveznostim, ki so si jih prevzeli pred prebivalstvom in v celoti izpolniti mandat, 'ki- jim ga je zaupalo ljudstvo. GIORDANO PACCO Posebno v Trstu je treba imeti to nevarnost pred očmi. Stalno se moramo boriti, da izsledimo konkretne primere in opozarjamo vse tovariše pred nevarnostjo škodljivih vplivov razrednih sovražnikov, ki jih skušajo tirati v porazujoč cinizem ali najbolj bedasti fatalizem, pa naj bo anarhičen ali klerikalen. Proti temu se morajo boriti komunisti, kjer koli se pojavlja, predvsem pa v notranjosti naših vrst, ki jih taki pojavi ne smejo okužiti. LAURA WE1SS Komunisti smo ljudje posebnega kova. Ustvarjeni smo iz posebnega materiala. Mi sm0 tisti, ki tvorimo armado velikega proletarskega stratega, armado tovariša Lenina. Nič ni višjega kakor čast, pripadati tej armadi. Nič ni višjega kakor naziv člana partije, ki ji je ustanovitelj jn voditelj bil tova. riš Lenin... Ko nas je zapuščal, nam je tovariš Lenin naročal, naj cenimo visoko in o-hranimo čist veliki naziv člana partije. Prisegamo ti, tovariš Lenin, da bomo častno izpolnili tvojo za. povedi... Lanske upravne volitve so pokazale, da im-a KP vel-ik vpliv m.ed delovnim ljudstvom. Kljub sleparskemu volilnemu zakonu imamo v vseh občinskih svetih cone A STO večje ali manjše število svojih zastopnikov, oziroma izvoljenih predstavnikov delavstva. Njihove naloge v zvezi z u-pravijanjem občine so v glavnem zapopadene v volilnem programu, ki je izraz ljudskih teženj in potreb. Medtem, ko služijo volilni programi raznim protiljudskim strankam ali gibanjem samo kot krinka za varanje volivcev in za pridobivanje glasov, je volilni program KP osnova vsega delovanja komunističnih svetovalcev. Naši svetovalci se drže tega načela. Zavedajo se, da so dolžni čimb-oljše izpolnjevati obveze, ki so jih sprejeli. Ker jim je ljudstvo zaupalo ko jim je dalo svoj glas, morajo biti tega zaupanja tudi vredni in :se izkazati pri upravljanju občinskih zadev. Minulo bo kmalu leto dni od zadnjih volitev in lahko že povzamemo prve zaključke naš h uspehov in nedostatkov. Na tem mestu nimamo namena spuščati se v -obravnavo uspehov naših svetovalcev, o raterih je ljudstvo najboljši sodnik — marveč mislimo se dotakniti nekaterih pomanjkljivosti, da najdemo način kako jih bomo odpravili. sejo. Ti sestanki so nujnpg^ trebni. Na njih se mora |v3j-učiti vsa vprašanja, k-i s-ijj0v dnevnem redu občinske fibe ter druga vprašanja, ki s^šaj namerava predlagati v in te o. Tudi vsak komunisi za obč. svetovalec je dolžanri, ] se čimveč zanima za občič d zadeve in poskrbi, da je ka boljši njegov prispevek kr 2 bremu in koristnemu up3 ljanju občine. (da, Naši svetovalci, kot KP, imajo dolžnost v o k obč. sveta in uprave stalni vajah partijska načela iram' nijo, kar pomeni: voditi j redno borbo v korist rev. sih slojev, pravilno s oc h ' politiko v pomoč istih, sc^ -merno obdavčevanje da . ^ plačevalcev; zavzemati sl-®Q obrambo nacionalnih in čl! čanskih pravic, boriti -se J^at anglo - ameriškemu okuJbša rju, ki ovira samostojno, po pravijanje in je glavni vec zatiranja naših narok ■ = ----i______1: __ P® stnih pravic, boriti se za L." Iz prisege Leninu Ena naj večjih napak komunističnih svetovalcev je. da so premalo povezani z volivci. Preveč poredkoma se vršijo sestanki volivcev in ponekod sploh se niso še vršili. Sestan ki s prebivalstvom občine predstavljajo glavno izhodišče za odpravo večjega dela po manjkljivosti naših svetovalcev. Na teh sestankih so svetovalci dolžni poročati o sploš nem delovanju občine in o posameznih vprašanjih, ki neposredno zanimajo volivce. Obenem ima ljudstvo možnost seznaniti svetovalce ž raznimi krajevnimi zadevami, ki jih občina lahko reši v korist svojih Občinarjev. Istotako morajo naši svetovalci navezati tesnejše stike s partijsko organizacijo t. j. z njenim vod stvom in predvsem pa s celicami določene občine. Na ta način bodo partijci seznanjeni z občinskim; problemi, imeli bodo priliko kritizirati svetovalce in jim dajati nasvete. Dogodi se, da se skupine naših svetovalcev ne sestanejo pretino gredo na občinsko Kako organiziramo plenum celice Naša Partija se nahaja že nekaj tednov v fazi predkongresne diskusije. Prav zaradi tega nameravam spregovoriti o problemu diskusije, da vidimo kaj se lahko stori, da bo slednja res učinkovita, da si bomo iz diskusije lahko povzeli nauke za bodoče delovanje in istočasno razčlenili pomanjkljivosti ter si nakazali način za izboljšanje, da bom-o tako izboljšali vse delovanje vse Partije. Kako se vrši celični plenum? Vse naše delo je odvisno od načina, kako pripravimo celični plenum. Uspeh celičnega plenuma odvisi od ce. ličnega komiteja in voditeljev skupin. Celični komite ali tajništvo celice se m-ora predhodno sestati in pripraviti dnevni red, 'ki mora imeti malo točk, nanašati pa se morajo na konkretne probleme, ki bodo zanimali tovariše in prebivalstvo. Na dnevni red naj se postavijo politični in organizacijski problemi, ki se morajo izvajat; v teritorialnem delo- krogu, kjer deluje celica. Taj- I sija. Poskrbeti je treba, da se ništvo celice lahko tudi določi udeleži disku-sije čim večje snovi, o katerih bodo razprav- število tovarišev, ki naj anali-ljali člani komiteja, ki se mo- zirajo izvršeno delo, način iz- rajo do dneva celičnega plenuma pripraviti za intervencije, katere bodo poživele diskusijo. Celični komite nakaže istočasno voditeljem skupin ali drugim, katere tovariše je tre. ba približati, da ,se jih povabi in jim pove kakšni problemi se bodo razpravljali. Prav tako bo celični komite določil katere simpatizerje se povabi. To bo naloga voditeljev skupin, ki jih bodo povabili ustmeno ali pismeno. Uspeh celičnega plenuma odvisi predvsem od navedenega pripravljalnega dela. Celični komite se mora potruditi, da dà celičnemu plenumu značaj slovesnosti. Dvorano naj se okrasi s celično zastavo, kako sliko, napisi it-d. Na plenumu predseduje in ga vodi celični sekretar. Po poročilu, ki ga pod-a za to določen; tovariš se otvori disku- sanja prosvete in v tem smi- stoma postavljajo. Napredo- slu smo si postavili načrt. Ko bo to vprašanje rešeno, se bo sekcija lotila drugih vprašanj, dokler ne bodo vsa rešena. V zvezi z udeležbo na -sestankih je neki- tovariš predlagal, naj bi s-i nekako po vzgledu vodij skupin člani sekcije sami razdelili delo med tovariši na način, da bi vsak od njih odgovarjal za deset ali več tovarišev, jih vodil -in vzgajal in to stalno, ne samo pri določeni akciji. Ta tovariš ni pomislil, da imajo voditelji sekcij velike odgovornosti in se ne morejo posvečati le enemu vprašanju in ostale zanemarjati. V neki drugi sekciji je prišlo celo do- predloga, naj bi novi člani Partije imeli svoje posebne -sestanke, stari pa svoje. vali bomo le če bomo svoje sklepe tudi izvedli in če bomo vršil; -stalno- kontrolo nad izvršenim delom, za kar bodo morali odgovarjati tovariši, ki so si delo prevzeli. Na ta način bomo tuli lažje spoznali kje so naše napake, ki ovirajo boljše sodelovanje naših organizacij in našli tudi morebitna resnejša vprašanja, ki so temu razlog. Nadaljevati moramo diskusijo- o v-se vprašanjih, postavljati pred Partijo vise nove probleme, ki ibi se pojavili, ne prenehati z iskanjem nove oblike delovanja Partije na podeželju. To je edina pravilna pot, kj bo utrdila našo Partijo-in ustvarila možnosti vedno večjih uspehov. MIRA r. Avstrijski «Iraitar» v službi ameriških imperialistov (Po reviji «Slavjanje) vrši-tve, če se je dokončalo zadovoljivo, če bi se lahko- izvršilo več in -boljše. Preučitev naj se napravi torej kritično in samokritično, nakažejo naj se napake in kritizirajo voditelji, ker samo s kritično preučitvijo in prikazanjem storjenih napak, se bomo lahko ‘izboljšali -in s tem izboljšali vso Partijo. Istočasno naj se nakaže kaj je treba še izvršiti, da se bo ob zaključku plenu- litev in odpravo brezposelni.3 in stanovanjske krize, zanf 11 ti se za izboljšanje življenj; arn pogojev občanov, dajati nost v izvrševanju najnuj ob sih javnih del, itd. V tem P/0 slu je treba obenem po-o-sf-10. borbo proti vsakemu naci;ali .izmu in titofašizm-u, ki sl. potom svojih svetovalcev, sopisja in radia si prid(del vpliv med ljudstvom, upo^^r Ijajoč demageško govoric«<m'° Baši Potrebno je, da se člani Cel tije zavedajo, da naloga koom nističnih občinskih svetom « cev in enostavna marveč je-j; vezana z mnogimi težkočarfspo ovirami. Zaradi tega naj pc osnovne organizacije Pai da bolj zavzemajo za navej tud vprašanja In naj nudijo vil. pomoč našim občinskim-viteijem, kar bo ned-voji;^ pripomoglo k izboljšanju >čat ga občinskega delovanja v-st L rist -sirš:h ljudskih množicijUj| ALBIN SKti r-a; ~ ------------Irei PRISPEVI. za kongrt 'inž: gl Milje, 1. polog 32.525 lirj] lezničarji 10.700, občinski meščenei 7.190, Sv, Ana i' ILVA 1.250, pristaniščniki h soč 720, občinski kom.it« razne ustanove 20.000, cel. I pangher 1910, cel. Caha 450, cel. Buttoraz 3.000, sk' na delavcev Aquile 1.500, ; 01 Pina prijateljev . 620, ladje u' niča Sv. Roka 400, Plavje Pr®t Martinuzzi 260, cel. Zetkin atič Sv. Barbara 3.040; posameli ki; Baizero 250, Smol 200, servato 500, Evgen 300, Secete lič U. 400, Ortensia 750 lir6 de i Sekcija Pončana 1.050, V- : cija Sv. Alojz 500, Sekoi:‘ Curiei skupno 65.710; Rogvou' 500, Košuta 500, Križman ui Juriševič 100, Mariani Gianfresco 100. Susan 100, o nn : j • ^ dini 200, Baldi 100, Celli ja', Delpiero 100, Boje 1.000, T' 195 nel-ii 500, Verzier 100, BartU^, mei za skupino tovarišev ' igj Cergolj za skupino prijatelern in simpatizerjev 2.355, B< šte-vento 100, Zlatič 100, Gra»vel. 100, Luxa 100, Devide 300, 1 tu^ si-nelli 100, Malan 100, PuH.a i 200, Petrič 400, Rebec za -Sp.a pino tov. 790, Alessandro -p -. Marija 100, Silvio T. 100, itttai ma lahko povzelo zaključke z 100, Liberio 100, Simonato ‘eč načrtom v katerem je določeno delo, ki si - ga prevzame celica in kjer bodo tovarišem nakazane naloge na podlagi njihovih sposobnosti in možnosti. Hotel hi še navesti primer, kako bi- se morala odvijati diskusija. Vzem-imo kot primer predlog tov. Vidalija v tržaškem- mestnem- svetu glede vprašanja STO. Po kratki obrazložitvi enega izmed tovarišev iz celičnega komiteja se preide na diskusijo. V diskusiji naj skušajo tovariši obrazložiti, kako je bil predlog sprejet med prebivalstvom, eventualno naj tudi povejo svoje mnenje o predlogu, razčlenijo če ga je celica dovolj popularizirala, kritizirajo naj tovariše, ki niso še razumeli važnosti popularizacije, kritizirajo gotove akcije, ki bi lahko boljše uspele in nakažejo kaj b; celica še lahko napravila (popularizacije predloga, hišni sestanki, debate s prebivalstvom in drugimi strankami itd.) tako, da se ob zaključku diskusije, ko se je zbralo ys epredloge, lahko začrta na-č,rt dela, ki ga mora izvršiti celica v -določenem roku. Naloga voditeljev skupin pa je tudi, da so v teku tedna v stiku s tovariši, da jim na ta način lahko pomagajo pri izvedbi poverjenih nalog, dočim bo tajništvo celice na prihodnjem sestanku razčlenilo izvršeno 'delo in dosežene rezultate ter določilo nove naloge. SILVIO RABAH Solarn 100, Fabbri 100 l3e" vecchio 100 lir. iVeč: Sekcija Skedenj 1.220, !rne cija Barkov-lje 1.970, seK1 ^ Sv. Alojz 3.125, nadaljnji I šte log sekcije Curiei 4.625, ' 2a Togliatti Sv. Ivan 900; Bo. 40 ghelli Raimondo 1.000 lir lo 3: KUŽI Baracchini 100, Baracch. S. 100, Nella in Licia S. £j , podporni prijatelj 50, ReiV G. 45, Prodan Silvana 100, ^Ver cade! M. 150, Mauro Gi*od ‘ na 50, Butoraz 100, Germ^g 50, Bruno S. 100, Santinibji^ 150, Rizzotti L. 150, El-er A)asla ni j a 150, Cian F. 150, Cefi S) 50 Pprliio- M on Ferluga M. 20, -MercaC, ' A. 20, Ciacchi M. 50, CCT 1 C. 50, Scholz 100, Cač DaC5” 50, Raseni 50, Spazzapafltajfr 100, Barriera 50, Ciacchi-ra'1 155, Svetina A. 25, Merca* p L; A. 20, Angela L. 50, Coe LnjP rij a 50, Stanko L. 50, Ciaf) ,g® M. 50, Ciacchi S. 100, ViZaci' 50, Korošec D. 100, Božii$ega' D. 150, Božiglav A. 150, LreZp JI do B. 150, Mercantici G. ^2dri Cova N. 150, Savron S. 50, 'itali; luri R. 50, Kozina 50, Novela 60, Parenzan E. 50, Crovfetkil 150, Vekjet G. 50, Ferlug^fugj 100, Hrovatin E. 100, Ele^evii 100, Vouk M. 100, Norbed«a 13 100, Fontanot V. 100, Podvin G. 50. Tariao 50, KrižmaA 100, zbirka tov. Millo G. ”edel Berlocchi 100, Bolla 100, ii tanot M. 100, Fontanot R. Sergio T. 100, -Spartaco E. Nedoclan 300, -Piciga M. ^ga Nella L. 100, prijatelj. 100 °?es (Nadaljevanje na IV. strd 2at L 19$l. FEBRUARJA 1953 DBUO STRAN 8 -- VIDNI SADOVI TITOVSKEGA „SOCIALIZIVIA“ lepopisno težak —oložaj slovenskih žena a H ji v. Sloveniji kot v osta-1 poselnih delavk, zihteval pre- predelih Jugoslavije je feposelnost najtežje zadela e. Titovski fašisti jiih ne-I ri /Ujen-o mečejo na cesto — l L/ timo, bedo in stradanje. Z k im dnem se veča število žposelnih slovenskih delavk ujnopakim dnem se pred vrati °fa Vskih takoim-enovanih «poki sfiovalnic dela» v Ljubljani, ske riboru, Celju in drugod ki sesajo vrste sestradanih že-v in deklet, ki iščejo kakršno unisi zaposlitev. Niso redki pri-ilžaiti, ko v takšnih vrstah sre-občiE delavko, ki drži enega o-je ka v naročju, drugega pa :k kr za roko. Poleg starejših, . up3 50-letnih žena, stojijo ida, 18-letna dekleta. Titovi isti pa jih še nadalje brez ' ,pišljanja mečejo iz podje- ok italn a jamo preteklega oktobra je j1 registriranih v Ljubljani reJ 2.000 novih brezposelnih • a, medtem, ko je v celotni soc’>enij;i njihovo, število do ' časa že preseglo . 20.000. takrat do danes so se no-1 ^"tisoči delavk znašli na irli-n c Nad dve tretjini od: njih se filatere z otroki, kar še bolj ’ku&ša njihov že tako nevzdr-ojnOj položaj. mrol° razi°S> da so brezpo-za (de delavke prisiljene uvr-)selL* sc dan za dnem pred ti-zaniskim; borzami dela. jenj^arnest°, da bi jim dali za-ti jfhtev in kruh, se jim titov-jnuj °blastniki smejejo, se norem r®jo- iz njih, jih ponižujejo in 30.0JI0 na najbolj grob način. iaciZalij° Oset, brezposelno de-:i s)ko iz Rogaške Slatine, ko =ev ie prišla prijaviti na bor->rid( de'a v Celje, so poslali se-upo*lkrat v Ro g a rš ko Slatino lrič< “dokumente», da bi dobila t. lm'0č» in «zaposlitev». A do Saške Slatine in nazaj mi Celje je okrog 50 km: Ko 1 kcomenjena delavka prepoto-/etoia sedemkrat po 50 km so c ii nesramno nasmejali in ^sporočili, n;m,a «pravice nal pomoči» za brezposelne Pa da naj gre kamor ve, ker ivet; tudi zaposlitve ne morejo o vtl. a ufakšne in podobne primere ^°hiževanja in žaljenja lahko JU pate vsak dan v vsakem a.X:st u- Kaj vse si titovci do-,Z1 iuiojo z delovnimi ženami, 1K.H razvidno iz dogodka na __l2i dela v Kamniku. Titovski kretar tovarne «Toko» v | |jjhžalah je, izkoriščajoč te-J jf gospodarski položaj brez- ko te borze dela, da se mora jo delavke podvreči njegovemu «pregledu», če hočejo, da jih bo sprejel na delo. Odkrito je postavil kot pogoj za sprejem na delo — lepo zunanjost žene in dal na znanje, da bo sprejemal le tiste, ki so pripravljene se prodati za namestitev. Ta podli titovski izrodek je mislil, da se bodo brezposelne delavke dale tako ponižati in da bodo dovolile, da jih izbira in kupuje kot blago na sejmu, po lepoti in okusu. Toda delavke so na to nesramno zahtevo odgovorile z enotnim in energičnim protez stom. Raje so ostale še nadalje brezposelne, kot da hi sprejele pogoje tega fašističnega pokvarjenca. Titovski fašistični zločinci se torej ne zadovoljujejo samo s tem, da so vrgli matere, žene in dekleta na ulico, temveč si prizadevajo še umazati njihovo dostojanstvo, poseči s svojimi umazanimi kremplji na njihovo poštenje in čast. Titovski pokvarjeni buržoaziji ni dovolj, dla si med sabo drog drugemu prevzemajo žene! Ni jim dovolj, da so se pogreznili do vratu v blato- razvrata in nemorale! Hočejo se še «pozabavati» tudi na račun trpečih delovnih žena, brezposelnih delavk in nameščenk. Vsakemu poštenemu človeku se pri tem stiskajo prsti v pest, ki se grozeče dviga nad glavami zločincev. Cast in poštenje je neločljivi del življenja našega ljudstva. Našim delovnim ljudem je družina sveta in ne dovoljujejo nikomur da bi jo skrunil! Tega ne bodo dovolili niti titovim fašistom:! Ramo ob rami z našimi brati in možmi, bomo me slovenske žene skupno z ostalimi jugoslovanskimi sestrami 'zvojevale svobodo, mir in srečno bodočnost našim otrokom. MAJDA ZAGORC 23. februarja poteka 35. obletnica ustanovitve mogočne in nepremagljive Rdeče armade, miroljubne oborožene sile narodov Sovjetske zveze, ki je že ob svojem nastanku odnesla zmago nad eno izmed najmočnejših kapitalističnih vojsk in začela izvajati za svojo domovino in vse delovno človeštvo nalogo ohranitve miru in obrambe socialistične graditve. V 35 letih svojega obstoja je vedno branila SZ pred napadi imperialistov iz vseh strani in prav njej pripada največja zasluga za uničenje nacifašistične zveri. Danes, ko se zaostruje mednarodni položaj predstavlja mogočna RA za vse človeštvo dragoceno sredstvo za ohranitev miru, ker je velikanska ovira za izvajanje napadalnih načrtov imperialistov, Brez njenega obstoja bi danes človeštvo gotovo že krvavelo v tretji svetovni vojni. ŠE NEKAJ O NAČRTIH ZA RAZDELITEV OBČINE DEVIN-NABREŽINA TUDI Z GOSPODARSKEGA VIDIKA bi nova občina ne mogla uspevali Za ločeno občino se navdušujejo italijanski šovinisti, titofašisti in njim udinjani dobičkarji - Načrti v znamenju dokončne razdelitve STO Neutemeljeni izgovori o zapostavljanju vasi v zapadnem delu občine Ze leta 1946 se je govorilo o razdelitvi devinsko _ nabre-žinske občine. Za razdelitev so se potegovali italijanskii nacionalisti, ki prebivajo po večini v krajih -ob m-orju. Računali so, da bodo v novi občini prišli do premoči in da ,se bodo tako z lahkoto prerinili na upravo. Seveda so- ob vsaki priliki dobivali navidihe od svojih gospodarjev, bodisi iz Trsta, kakor tudi iz Rima. Nova občina, pretežno italijanska naj bi tvorila tudi nekak italijanski etnični most med Tržičem in Trstom. Ko se je govorilo o razdelitvi Tržaškega ozemlja po znanih etničnih črtah, ki jih je koval zlasti pokojni grof Sforza, je prihajalo stremljenje po ustan-o- ZLONAMERNO PODTIKOVANJE TITOVCEV JE OBSOJENO NA PROPAST Občinska uprava v Miljah izenačila proračun za leto 1953 Proračun znaša 113.244.633 lir dohodkov in prav toliko izdatkov - Nobene razlike med mestom in vasmi - Ni res, da občina zapostavlja Slovence Vzgojni prizori V Clevelandu so v enem samem večeru, v teku štiri ure trajajočih televizijskih spore-dov treh postaj in radijskih sporedov štirih oddajnih postaj v programih, namenjenih otrokom: oddajali naslednje «vzgojne» prizore: štiri umore, napad z bodalom:, osem pretepov, orgijo pijancev in 18 bitk s streljanjem. V nedeljo 1. februarja je bila zaključna seja m-iljskega občinskega sveta. Na njej so zaključili razpravo o občinskem proračunu za tekoče leto. V predvidevanem proračunu so izdatki izenačeni z dohodki. To je najboljši dokaz pravilne občinske politike, ki jo je občinska uprava vseskozi vodila. Vsi letni proračuni, ki so bili do sedaj sestavljeni in predloženi, so bili tudi pravilno izvedeni ter zaključeni brez vsakršnega primanjkljaja. Za proračun, ki predvideva skupno 113.244.633.— lir dohod, kov in prav toliko izdatkov, so glasovali vsi svetovalci razen titovskega. Glede raznih drugih postavk ŽIVLJENJE IN DF.LO V DEŽELAH SOCIALIZMA Iržavni obračuni za leto 1952 r Vzhodni in Zapadni Nemčiji INI :ki i 1T ki iite| el. aha sK' --------------- o, : OBRAČUN LETA 1952 dje BVEH DELIH NEMČIJE je ^rebival.stvo Nemške demoin aBčne republike in Vzhodne me-hičije končuje leto v po-OOTm drugačnih pogojih. Sepeta 1952. so delavci Nemih® demokratične republike za-1 §radnjo socializma; de-ieSfep- mesta in dežele so do-velike uspehe v vseh sek-n 'Op mirne graditve. Na i podatkov komisije za 9i f„.F gospodarstvo bo indu-Ii t;i S Proizvodnja na koncu T Za 45 o ds. večja kot le-art-f .?• V letu 1952. so se in-v kapitaiov v primeri itetem"1 1950 P°dv°iile- v 0 . T6*11 so začela obratova- •atp 6vilna nova podjetja. 0 i usPehi so bili doseže- >uiiau q v Poljedelstvu: v teku j sa _ se je setvena povr-o n f razairiia in dosegla ra-Mtt Z- ^6ta 1939- Pridelek po ie-arju se je povrnil na pov-13« ° raven iz dobe 1934-j,,. Proizvodnja žita se je ecala za 20 odst. in siad-.-ne pese za 9 ,0.d.st. v prime-ek‘ z ietom 1950. I isti dobi se ji stevilo glav živine poveča-, 1 Za 10 odst., perutnine pa Bo. 40 odst. Ustanovljenih je . 0 ?35 Poljedelskih zadrug, ki „cJnUzuiej° 13.500 kmečkih dru- ei^’vljenjska raven prebival-' / a se je izboljšala. V prvih ritrofl.1?1 mesecih leta 1952 se je a^a mesa iu mesnih iz-.. °v povečala trikrat, rib in za 72 odst., proizvodov A, sla za 51 odst. el g, a( pil» zgrajenih stanovanj-ie dokaz velikega za-)aQania ljudske vlade za bla-,titalan^e Prebivalstva. Samo v iÌ3ralna*lee v Berlinu je bilo a(5pajfinih 1148 stanovanj. i Rinoma nasprotno pa je a() J.6 v Vzhodni Nemčiji. Le-V-;Za .a3 je bilo leto remilita-;iij6ac^e in poslabšanja živijenj-čteaa stanja prebivalstva. . azd -elnost in beda> dva ne" 'j(. ,ruzijiva spremljevalca ka. 'eaia lzm'a’ sta še bolj poslab-v!atlr'k tanie delavcev. Po po-60 vloženih .prošenj za 8 novih stanovanj. Komisija je seveda le posvetovalnega značaja Glede nadaljevanja borbe za naše nacionalne pravice je občinski svet pooblastil ožji odbor naj sestavi vlogo na VU z zahtevo, da se ukine stari fašistični zakon in da se zopet postavijo dvojezične table. Nadalje je občinski svet sklenil, da se pošlje mons. Trinku čestitke ; ob priliki njegove 90-letnice. Prihodnja seja bo v ponedeljek 2. marca ob 17. uri. "Goriškem. V tem prizadevanju vidijo tržaški Slovenci velik prispevek v njih borbi za stalnost tukajšnjih slovenskih šol in za splošne narodnostne pravice. Okrog te pobude se dvigajo razne akcije. Glavni odbor SHPZ je odposlal komunistični in socialistični skupini v italijanskem parlamentu pismo, v katerem pozdravlja pobudo in prikazuje važnost, ki jo ima tudi ' za Trst. Roditeljski svet iz Podlonjerja je organiziral «Praznik učeče se mladine», kjer je bil poleg govora Bidovca o narodnostnih pravicah Slovencev s posebnim ozirom na borbo za stalnost slovenskih šol tudi kulturni nastop 'otrok. Pri Domju in v Borštu so bili hišni sestanki, v Elerjih pa je bil uspel roditeljski sestanek. KONFERENCE na časi kongresu Na čast kongresu Komunistične partije STO bodo v prihodnjem tednu naslednje konference in prazniki: V ponedeljek 23. t. m. ob 20. v krožku Pisoni. V sredo 25. t. m. ob 20 v krožku VOM. V četrtek 26. t. m. ob isti uri pa v naslednjih krožkih" Haas na Vrdeli, Pečar v Ko-lonji, Rinaldi pri Sv. Jakobu, pri Magdaleni in na Greti. Praznik na čast kongresu bo v četrtek 26. t. m. v krožku Kraljič v 'Domu pristaniških delavcev. Jutri bo v Barkovljah pestra kulturna prireditev, kjer bo govorila tov. Jelka. V četrtek 26. t. m. bosta dve konferenci o borbi za nacionalne pravice Slovencev ki jih organizirata prosvetni društvi v Dolini in Boljuncu. Tudi v drugih krožkih in sekcijah pripravljajo konferen. ce, dočim se bodo vrstili v soboto 28. t. m. in nedeljo 1. marca v vseh krožkih prazniki na čast delegatomi IV. kongresa. Za tede ---dni — Sobota, 21. - Eleonora Nedelja, 22. - Marjeta Ponedeljek, 23. - Peter D Torek. 24. - Matija Sreda, 25. - Feliks (Sreč,_ Četrtek, 26. - Viktor (Z slav) r— Petek, 27. - Leander. “N* ZGODOVINSKI DNEV----------- 23. 1918 so sovjetske čete pr vi in Poskovu porazile ško vojsko. Tega dne ji ustanovljena slavna . armada. 26. 1943 je umrl primorski j partizan Janko Premrl-V 27. 1936 je umrl veliki so\f biolog J. P. Pavlov. UTiTiTTii jijtTIfyS TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel k' in pevski duet - 19. Pogo ženo 22.30 Stavki iz z! koncertov. NEDELJA: 8.45 Kmetijski daja - 11.30 Oddaja za najn - 12.15 Od melodije do melo 13. Glasba po željah - 15. mladina pred mikrofonom Koncert pevskega zbora - i filmskega sveta - 21.32 Izt lirika - 21.45 Verdi: M OC DE, i. in 2. dejanje. PONEDELJEK: 13. Slov r motivi - 19. Mamica pripovbtrt ki kvintet, iz Zaer._ 1 SEJA GORIŠKEGA MESTNEGA SVETA Komunistični svetovalec proti manevrom večine Roditeljski sestanki Mnogo zanimanja vzbuja novica, da so komunistični in socialistični poslanci1 v italijanskem parlamentu iznesli vprašanje, naj se dokončno uredi GORICA — Na zadnji občinski seji mestnega sveta sta prišli v razpravo dve važni vprašanji in sicer najemnine stanovanj INCIS in proračun občinskih podjetij. Glede pretiranih najemnin, ki jih zahteva državna ustanova INCIS od najemnikov, se je pritožil eden izmed demo-kristjanskih svetovalcev, tc pa verjetno, ker je tudi sam prizadet. Stanuje namreč v palači, ki je last navedene ustanove. Navedeni svetovalec je predložil tudi protestno resolucijo, ki jo je podprlo več drugih svetovalcev. Demokristjana inž. Graziato in odv. Cu-iot pa sta skušala prikriti to stanje in sta se potegovala, da bi se vsebino resolucije čimbolj omililo. Očividnim manevrom obeh zagovornikov izkoriščevalcev najemnikov se je zoperstavil komunistični svetovalec tov. Batti, ki je opozoril občinski svet na njegovo dolžnost, da ščiti interese prebivalstva in ne pretirane zahteve INCIS-a. Slednja izrablja stanovanjsko krizo z zahtevo pretiranih najemnin in daje na ta način pobudo za špekulacije na račun najemnikov. Intervencija našega svetovalca je imela u- V predilnicah na Goriškem najavljenih 389 odpustov Prizadeti bodo delavci in delavke v Podgori in Ronkih GORICA — Ravnateljstvu predilnic se je povsem ponesrečil poskus, da bi izključili od volitev za tovarniško komisijo vse tiste delavce, ki so začasno odstavljeni z dela. Zaradi tega so ubrali sedaj drugo pot. Tik pred volitvami za tovarniško komisijo nameravajo, kakor so že sporočili, odpustiti z dela 389 delavcev in delavk (5 moških in 204 žene v podgorski predilnici, 13 moških in 167 žena pa v Ron-kah). Najavljene odpuste o-pravičujejo tudi tokrat, češ da se je znižala prodaja proizvodov. Gospodarstvo naše province je že obremenjeno s približno 12.000 brezposelnimi. Najavljeni odpusti predstavljajo torej za naše gospodarstvo nov in še težji udarec, ki bo še povečal kritično stanje in zopet znižal kupno moč delovnih množic. Zapora tovarne olja v Tržiču, znižanje delovnega urnika v Solvay in številnih drugih, večjih in manjših podjetjih, je že itak privedlo do občutenega znižanja življenjske ravni posoškega delovnega ljudstva. Sedaj bi se -moralo pridružiti 12.000 brezposelnim še 389 novih, kar bo imelo neizbežne in žalostne posledice tudi na tržišču v splošnem. Industrijci, ki z veliko lah- *** Peter Sambo, ki je bil zaradi umora očeta oktobra lanskega leta obsojen na 24 let zapora bi bil moral v torek ponovno stopiti pred sodišče ker sta njegova zagovornika vložila priziv na prizivno porotno sodišče zaradi previsoke kazni. Ker je bil pa eden njegovih zagovornikov, odv. Bologna bolan, je bila razprava preložena na prihodnji torek. *** V sredo zjutraj so z rešilnim avtom RK prepeljali v bolnico 60-letnega Karla Gerlanca, stanujočega na Opčinah, ki je, verjetno v pijanosti, padel z okna prvega nadstropja svojega stanovanja. Zdravniki so prvotno ugotovili le lažje poškodbe «Rdeča kapica» v Trebčah Najmlajši igralci z Opčin bodo jutri v nedeljo 22. t. m. uprizoril; v Prosvetnem domu v Trebčah igro v treh dejanjih s petjem «Rdečo kapico» skupno z dvema baletoma. Sodeloval bo tudi openski orke-po igro, ki je že ob prvi uprizoritvi na Opčinah dosegla lep uspeh. Začetek ob 16. uri. Kulturna prireditev v Barkovljah Prav tako bodo jutri v nedeljo 22. t. m. gostovali v Prosvetnem domu v Barkovljah pri Rumeni hiši mladinci P D «Cebulca» z zabavno enodejanko «Anafabet». Domača šolska mladina bo prispevala k sporedu svoje recitacije in druge šolske produkcije. Da bo prireditev še bolj uspela bo sodeloval tudi priljubljeni pevski oktet s Proseka-Konto-vela, ki bo zapel nekaj .svojih lepih pesmi, med njimi že znano «Moskvo». Pred začetkom bo imela tov. Jelka kratek nagovor o šolstvu in prosvetnem delovanju. Začetek ob 16.30. PREŠERNOVE PROSLAVE: pri Sv. Barbari v Prosvetnem domu v petek 27. t. m. s sodelovanjem pevskega zbora iz Elerjev, recitacijami in nagovorom. Ob tej priliki bo tudi razdeljevanje članskih izkaznic. Začetek ob 20. uri. v Elerjih v Prosvetnem domu pa drugo nedeljo 1. marca ob 16. uri z zanimivim spo- proslava pri Sv. redom. Kajuhova Jakobu P. D. «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu priredi v petek 27. t. m. ob 20. uri na svojem sedežu ul. Montecchi 6, IV. proslavo pesnika - borca Karla Destovnika - Kajuha z nagovorom, kulturnimi sporedom in dokumentarnim filmom. — Sentjakobčani, udeležite se polnoštevilno! «Jurček» na Kontovelu Drugo nedeljo 1. marca bodo Križani gostovali z otroško igro «Jurček» v štirih dejanjih s petjem in godbo na Kontovelu. V tej. igri nastopajo sami najmlajši, ki bodo v pionirskem pevskem zboru pod vodstvom Frančka Žerjala tudi za. peli nekaj lepih pesmi. Začetek ob 16. uri. OBČNI ZBORI: v Saležu bo imelo PD «Rdeča zvezda» svoj občni zbor v sredo 25. t. m. ob 20. uri. v Trebčah PD «Primorec» pa v petek 2:7. t. m. ob 20. uri. Člani, udeležite .se polnošte- vilno občnih zborov! Prešernova proslava na Opčinah Frejšnji petek 13. t. m. je bila v Prosvetnem domu na Opčinah lepa in zanimiva kulturna prireditev v proslavo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri kateri so sodelovali mladina in najmlajši, o Prešernu je govoril tov. Košuta in med predavanjem so se vrstile številne recitacije, ki so jih izvajali: «Sonetni venec» — Neda, Kida, Uto, Irenka in Silvij potem «Vrbi» — Torči Sosič, «Dohtarja» — 'Torti in Karla Hrovatin, ki je tudi lepo zapela «Nezakonsko mater», Drago Gorup je podal «Uvod h krstu pri Savici», Majda — «Nuno in kanarček», Pia — «Memento mori» i.t.d. Vsi so se zvrstili v lepem podajanju via-nejših pesnikovih dei, ki so jih v glavnem naštudirali s pomočjo tov. Stanke. Ivan Hrovatin je zapel še «Mornarja» in «Kam/» Ub klavirju je vse pevske točke spremljala tov. Saška. Za zaključek je še lepo zaigral domači orkester, ki je še bolj povzdignil to lepo in dobro obiskano prireditev. Ne moremo si kaj, da ne bi ob tej priliki omenili, kak trn v peti je sovražnikom, ljudstva naš vrli openski orkester pod vodstvom tov. Werner ja. Kljub vsem napadom «Demokracije» bo naš orkester neumorno vršil svojo velevažno godbeno vzgojno kulturno nalogo med slovenskim delovnim ljudstvom z gojenjem slovenske, slovanske in svetovne glasbe in to brez titovskih in an. gloameriških podrepniških podpor. KULTURNA PRIREDITEV V GABROVCU Nedeljski nastop pevskega zbora Salež - Zgonik - Mali Repen in svetoivanske dramske družine je privabil v društveno dvorano vaščane in okoličane, ki so Jo napolnili do zadnjega kotička. Otvoril je prireditev moški zbor, ki je pod vodstvom tov. H. Miliča zapel več umetnih pesmi. Za njim je spregovoril tov. Pegan iz Saleža o pomenu prosvetnega delovanja za naše ljudstvo, posebno še v tem času, ko Smo Slovenci vedno bolj narodno zatirani. Pozval je navzoče, naj se strnejo vsi pošteni Slovenci okrog svojih prosvetnih društev, da bomo tako uspešneje vodili borbo za popolno narodno enakopravnost. Sledila je šaljiva igra v 3 dejanjih «Trije snubci», ki je vzbudila mnogo veselega'razpoloženja med gledalci. Lepo prireditev je zaključil mešani zbor z nekaj u-metnimi in udarnimi pesmimi. koto mečejo na cesto tako veliko število delavcev, se gotovo niso vprašali o vzrokih zastoja povpraševanja- in prodaje proizvodov. Vprašanje je tudi, ali so se sploh pobrigali, da bi našli drug izhod iz tega stanja. Ce bi to storili, bi se morali pač brez nadaljnjega pridružiti kampanji sindikalne organizacije FIOT, ki je predlagala naj bi povzela vlada potrebne korake proti depresiji tekstilne proizvodnje ter dala pobude za razvoj ljudske potrošnje. Industrijci tega niso storili, ker hočejo reševati vse svoje probleme edino le z nadizkoriščanjem delovne sile in odpusti. Prav tako niso niti mignili s prstom proti diskriminacijski politiki vlade speh, ker je občinski svet sprejel resolucijo, kot je bila predložena. Zupanu pa je bila poverjena naloga, da intervenira pri vodstvu INCIS-t. Tov. Batti je segel tudi v diskusijo glede proračuna občinskih podjetij. Nastopil je proti povišku občinskih tarif, ki bi imele za posledico podra. žitev cene za dobavo vode, plina in elektrike. Pozval je občinski svet naj se odločno upre poviškom cene elektrike, ki ga namerava uvesti vlada. Občinski svet bi moral nato odobriti proračun. Toda občinski odbor je vključil v ta sklep tudi odobritev poviška cene elektrike, ki ga je vsilila vlada. Tov Batti se je temu zoperstavil, ker vprašanje sploh ni bilo na dnevnem redu in njemu so se pridružili tudi drugi svetovalci cpoxici je. Zaradi tega je moral župan spremeniti prvotno predoženi sklep, dočim bodo o poviških elektrike razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. 20. Moški kvintet iz ZagrC 21. Književnost in umetnici 21.45 Verdi: MOC USODE, i re 4. dejanje. » , TOREK: 13. Glasba po žet L 19. Tehnika in gospodarstDec 19.25 Angleščina po radiu iški Citamo za vas - 22. Beetht „i Simfonija št. 9. . SREDA: 19. Zdravniški ves° 20.30 Sola in vzgoja - 21. tan cert violinista prof. Karla e < cina - 21.30 Vokalni kvartet, ■' ČETRTEK: 13. Pevski durnv harmonika - 19. Slovenščinin Slovence - 21. Radijski oifenš Niccodemi: UČITELJICA - . Večerne melodije PETEK: 13. Glasba po žepar. 19. Kraji in ljudje - 19.25 A g0 ščina po radiu - 20.30 TrE]“ kulturni razgledi - 21. KoT. komornega zbora Skrjanč:vic čl.25 Zgodovina pomorstva.lene ten ne zbt • c Uje liži NOGOMET |iza PUST glede trgovinskih izmenjav z inozemstvom. Žrtve te politike in zaslepljenosti industrij-cev bi morale biti torej tudi tokrat delovne množice. Zdravstveno poročilo za mesec januar Občinski urad je izdal zdravstveno poročilo za mesec januar 1953 iz katerega povzema, mo nekatere podatke. Splošno zdravstveno stanje je bilo v tržaški občini dobro, zmanjšali so se primeri nalezljivih bolezni. Občinski zdravniki so izvršili 9292 pregledov v ambu-latorijih, 353 pregledov na domovih in 182 bolnikov so poslali na brezplačno zdravljenje v bolnico; 3490 bolnih upokojencev se je predstavilo v am-bulatorijih na pregled. Šolski zdravniki so v januarju pregledali 488 učilnic in 7624 učencev. Oti teh jel bilo 284 učencev odstranjenih pod sumnjo nalezljivih bolezni, 935 postavljenih pod zdravniško nadzorstvo, za 47 učencev je bila predlagana premestitev v •pc.sebne šole in za 635 v kli-matične kolonije: V januarju je v tržaški ob-žini umrlo 307 oseb, rodilo se jih je pa 220. Tržačani so praznovali letos pusta s še večjo živahnostjo, kot prejšnja leta, čeprav jim je razmeroma nizka temperatura, posebno v večernih in nočnih urah nekoliko nagajala. V mestu m okolici, posebno pa Po glavnih ulicah je bilo že v popoldanskih urah dokaj živahno. Srečal si maske vseh vrst, ki so se šetale posamič ali v hrupnih skupinah in vzbujale zanimanje pri gledalcih. Posebno pozornost pa je vzbudil sprevod mask iz Skednja, ki je bil v resnici pester in posrečen. Skedenjci so se letos dobro «odrezali» z alegoričnim vozom «mandrijerjev» v nošah, kočijami, godbo in pestrimi maskami. Ce je bilo v Trstu na pustni torek živahno, niso Milje v pustni razigranosti prav nič zaostajale. Ze par dni se je govorilo, da bo prišel v Milje sam... kralj Faruk. In res se je v popoldanskih urah «izkrcal» iz motornega čolna trebušasti Faruk z vsem svojim spremstvom, oa dvorjaniKov, dam, brkate telesne straže pa do «slavne» Nariman. Duhovita in dobro posrečena pustna. humoreska miljskih veseljakov je vzbudila veliko zanimanje in še več smeha. V večernih urah pa se je živahno razpoloženje preselilo v bare, plesne dvorane in krožke, kjer se je nadaljevalo «pustovanje» do prvih jutranjih ur. Pri tem ne smemo seveda pozabiti našega podeželja, kjer so skoro v vseh vaseh tudi letos oživili staro pustno tradicijo, ki se je zaključila na pepelnico z običajnim «pokopom». Te «pokope» je pa letos policija na več krajin prepovedala, očividno na pritisk verskih krogov. Da je bil letošnji pust živahnejši nikakor ne pomeni, da se je morda splošno stanje izboljsaio, kot skušajo prikazati nekateri listi in med prvimi titopendenti-stični «Corriere». Ravno obratno: ljudstvo je izrabilo prav letos to staro tradicijo morda v še večji meri, da vsaj edini dan v letu pozabi na vsakodnevne skrbi in težave. Jutri bodo odigrane nogorL tekme, ki so bile najavljen ' 1 prejšnjo nedeljo in se nisoted. graie zaradi slabega vremeiinei I. kategorija: Picchettini , stalunga, v Boljuncu ob r 1 Skedenj - Vesna, v Trebčakeg 10.30: Pristaniščniki - Rozandhai Trebčah ob 13; Arzenal - Ofjn v Boljuncu ob 15; Primorje, 0 - Rojan, v Nabrežini ob I5n i II. kategorija: Greta -Auj ot v Trebčah ob 9; Nabrežina • 7\ jan B, v Nabrežini ob 10.3( nion - Staro pristanišče, v.. Ijuncu ob 13; Opčine B - CeC~~— v Trebčah ob 15. Počiva SK 1 če. D Prispevki 7 kongres Ir4 za kongres (Nadaljevanje z 2. stranili Ciani sekcijskega koifli pri Magdaleni 4.500 lir, s^_,r ja Sv. Ivan 3.000, Bark