PoBtnlna pMaoa « gotovini
Mi
/
tena 1 Oln
Letna naročnina znaša Din 40-—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, I. nadstr. Račun pri Poštni hranil, št. 16J60,
Rokopisov ne vr ačamo!
21-09 TELEFON 21-09
V Ljubljani, dne 4. marca 1933.
štev. 9 — Leto II.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Izvor naše sile
Najraziurvrstnejše krize, s katerimi se človeštvo v sedanji dobi osrečuje, se razvrščajo v čedaje bolj zamotane sisteme tako, da povpiečnemu človeku sploh ni mogoče več slediti po teh libirintih krivulj in kanalov, po katerih se odtekajo vsi številni izrodki tega najnovejšega izuma današnjega gospodarstva. Človek, ki stoji v vrtincu današnjega življenja in opazuje vse to brezumno krože-oj®, odrivanje in prelivanje, dobiva vtis, kot da se vrtimo okrog lastnega repa, katerega P® zgrabiti ne moremo.
Čut odgovornosti, breme lastnih po-grešk, polomi, uspehi in neuspehi tujih in lastnih spekulacij, vse to se v divjem vrtincu Prenaša s hrbta na hrbet, in to s tako hitrostjo, da jemlje vid mirnemu opazovalcu. In v vsem tem grozni čavem vrtiljaku odmeva ■* vseh strani pesem visokih fraz, lepih govoranc in napitnic, zraven pa škripljejo nizki toni defetizma, hinavskega zavijanja in tartarskih vesti. Vse skupaj pa spremlja visoka flavta politične godlje. Tako nekak je končni akord naše gospodarske in duhovne krize.
Kje so krivci? Kdo je ustvaril to strašno ozračje, to epidemijo nepoštenja, korupcije, krivic,'nemorale in duhovne inferiornosti? Kdo je ubil vso vero, ves idealizem, vsak čut dostojanstva in človečnosti? To so vprašanja primarnega nastanka vseh teh težkih gospodarskih in duhovnih razvrvanosti, ki nas težijo in ovirajo vsako pošteno zamisel?
Mi vsi moramo vase, z brezobzirno doslednostjo, z živo resnico in popolno objektivnostjo! Napravimo vendar enkrat temeljit obračun sami s seboj in popravimo vse napake, ki smo jih z/vršili in jih vršimo danes zavestno ali podzavestno! Odstranimo vso mržnjo, vse osebne nevšečnosti, zavedajmo se vendar enkrat, da smo ljudje, da smo bratje po jeziku, krvi in srcu! Če bomo vse to storili, naše delo ne bo težko. 'Pravimo delo...
Današnji čas zahteva delavnosti in ne besed, toda vsa ta naša delavnost se mora vršiti v znamenju morale in tvornih misli vsega naroda. Po vsej naši domovini so vzplamtele peklenske iskre sebičnega osvajajočega duha. Zažigale in uničevale so materialna bogastva in fizična življenja. Tako je bilo nekdaj v zgodovini tako je tudi danes. Vendar je naš narod s trdno vero v Višjo pravioo in visoko moralo, ki ga je duhovno vezala z Bogom, in z globoko mislijo o sreči vseh bratov, premagal druge, premagal pa tudi samega sebe Obvladal in uničil je silo ognjenih stebrov, da se osveži in okrepi za delo in prospeh svojega velikega doma... In zopet so se pričeli zbirati zli duhovi, da poteptajo in uničijo duhovne odlike zdravega naroda; zamotali in porušili so moralo, zavrteli se v divji krogotok pohlepnosti, prostaškega materializma, profitarstva in dobič-karktva, uporabljajoč pri tem najnizkotnejša in najpodlejša sredstva.
S tatoil delom so hoteli pokopati stvarstvo potokov krvi in grmade kosti. Tu pa je vrtala nova sila. Z zgodovinsko tradicijo, s plemenito zamislijo in najcistejšimi nameni
je vstala sveža, mlada generacija, da z vso ostrino svoje besede, z vsem zaletom svoje velike domovinske ljubezni postavi trden alront vsem onim, ki pod krinko lažinacio-nalizma ali drugih prepričanj ^podkupujejo v narodu ljubezen do lastne grude, zaupanje do lastnih sil in vero v pravioo in poštenje. Kriza nas je mobilizirala, poklicala nas pod zastavo Narodne odbrane, da čuvamo nacijo in državo, da ostranimo zla, ki grozijo uničiti državo in nacijo. Vstali smo’ in njih je strah...
Narodna odbrana opominja nacijo na sodbo, ki se izvršuje v današnjih dneh. Ta sodba mara biti pravična in stroga. Ko bo sodba izvršena, ibodo izginile razredne raz-lLkej izginila bo mržnja, pa tudi oboževanje zlata in vsako častihlepje. Narodna odbrana je vest naroda samega, ki ga stalno opominja na njegovo lastno silo, zato ta naša viteška organizacija podžiga k razgibanju narodove sile v borbi proti vzrokom krize. Narodna odbrana ne obljublja, da bo vse to storila sama dn da bo v vsem preporodila nacijo, ker narod ima v svoji duši sam zrno preporoda in tudi sposobnost izhoda iz vsake krize. Tako poedinec kakor celota nosijo moralno odgovornost za sodobno stanje, zato se mora vsakdo iztrezniti dn delovati na svojem poslu, kjer koli more, da se izkesa svojih grehov, da prestane pokoro in postane zopet vreden član človeške in narodove družbe.
Vsakdo naj ve, pa najsi je to naš kmet, delavec, obrtnik, industrijalec, trgovec, učitelj, duhovnik ali uradnik, da je čarobna palica ozdravljenja edino v njegovih lastnih rokah. Zaveda pa naj se tudi, da je naša moč v visoki morali, v vestni delavnosti in tudi v zavesti državljanskih dolžnosti. S povzdig-njenjem morale in s spoznanjem, da je v ediinstvu duhovna in fizična sila nacije, bomo premagali krizo in oblast hudobne volje, ki cesto mami k brezvladju.
Narodna odbrana zbira pod svojo zastavo zaklade nacionalnih misli, da ustvari novega jugoslovanskega državnjaka in popolnoma preosnuje Jugoslovane in jugoslovansko državo v političnem, moralnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu, na osnovi enakih pravic vseh državljanov. Narodna odbrana hoče ustvariti veliko skupnost, v kateri bi se počutil vsakdo kot med brati in tovariši.
•V sebi hočemo jačitd moralo našega preprostega kmetiča in osvežati s to moralo duh vseh slojev. Zbirati hočemo okoli sebe ljudi, ki se bodo brigali za duhovno vezo med inteligenco in narodom.
de na ta način Immo zajezdili in zavorili oni brezumni vrtiljak, ki nas podi po vseh odtenkih gospodarskih nesoglasij, ki imajo vse svoje skupne vezi v strašni moralni razr-vanosti in popolnoma etičnem razsulu.
Kdor želi narodu dobro; kdor ljubi poštenje in pravico, komur je tudi najbednejši naš človek brat in tovariš, ta stopa samozavestno in korajžno v naše vrste. Narodna odbrana rabi neustrašne borce, ljudi kristalno čistega značaja, ravnih hrbtenic, nevezanih niti na levo niti na desno.
O lavnih napisih in drugih malih
zadevicah
»Slovenski Narod« je prinesel med članki, ki jih pišejo njegovi čitatelji, kratko ves* o kapelici, na Grmiščih v šmarski občini, ki ima nad vse zanimiv napis. Na tem napisu je vkleeano z zlatimi črkami, da je bila ta kapelica postavljena v sporom te in te obletnice papeža Lecna XIII., v spomin te in te obletnice cesarja Franca Jožefa, v spomin itd. Skratka cel kup jubilejev. Pod napisom se svetijo v večen spcmin. imena odbornikov. Naravno je, da vsak potnik pred to kapelico poet oj i, 6 ta in se čudi. Že marsikdo .se je pri tem vedelo nasmejal. Ta napis je torej res posebnost svoje vrste: iz njega odseva živ vzgled, kako so naši ljudje pred vojno z raznimi rimskimi in dunajskimi jubilejii hoteli ovekovečiti svoja imena. ^Samota simplici-tas,« vzklikne nehote človek, ko stoji pred tem dokazom slovenske budalosti, in si misli, kako prav je, da si na ta način narod postavlja svoje prave spomenike.
Dopisnik »Slovenskega Naroda« vprašuje, kako je mogoče, da ta napis še danes stoji tam, kjer je stal. Vprašam vas, ki poznate razmere po deželi: kdo naj ga podere? Posameznik? Bog obvari! Rekli bi, da je poško-doval kapelico. Staviim,	napadli in
pretepli, češ da se nima vmešavati v javne zadeve. Morebiti bi bil oelo kaznovan, ker se je dotikal tuje lastnine. Paragrafi tu ne delajo razlike. Saj vemo, kakšen ropot je bil v Ljubljani proti »čistilcem«, ki bo odatramh ekrivaj nekaj spomenikov, ki so le P1™01#? čakali, da bi jih sploh kdo pospravil. Da jih j® pospravila občina, bi s® bili vsaj v muzeju
ohranili, tako so menda izginili. Tega menda vendar nihžle ne bo trdil, da bi bili lahko ostali...
Istotako je tudi s to kapelico in njenim slavnim napisom. Mislim, da še nobenemu G rnuiščanu ni prošio na misel, da bi moral ta napis izginiti. To opazi le tujec, ki pride mimo... Vas se torej gotovo ne čuti poklicano, da bi odstranila to, kar smatra celo za svoj kras! Kdo torej? Občina? Šmarska občina? Bog ve, morda bi se domačini celo uprli, če bi občina hotela to storiti. A občina najbrž© misli, da to ni njena zadeva. Saj ni prišel še nikak tak ukaz od zgoraj. Kdo torej? Žandarmerija? Ona mora skrbeti za javni red in mir. Kaj njo brigajo stari napisi, če so se ohranili že toliko let po vojni! Morebiti bi se ljudstvo celo vznemirilo, če bi oblast hotela napis odstraniti. Ne pozabimo, da je to ljubljanska okolica, najzveetejši Šušteršičev okraj. Vem, da so na Slovenskem zavedne vasi čn občine, ki so tako prežete z jugoslovansko in državno mislijo, da vedo, kaj je njihovemu okraju v čast 'in kaj ne. Povsod še nismo tako napredovali. Mora se pa reči, da se je zelo malo storilo, da bi naše vasi in občine tudi na zunaj .pokazale svojo državljansko zavest.
»Pohod« je že pisal o neki gostilni na Dolenjskem, kier sta še pet tet po osvobojen ju visela na steni sliki cesarja in cesarica (čeprav obrnjeni v steno). Taki pojavi govore o mišljenju in zavednosti ljudstva ... Koliko . naših vasi in občin pa je n. pr. doslej postavila spomenik osvobojen ju? Drugod n. pr. na Češkem je skoraj vsaka vas zasadila »lipo
svobode«, vsak večji kraj ima spomenik pre-zidenta Masaryka, legijonarjev ali drugih za svobodo zaslužnih mož. Pri nas smo komaj postaviti spomenik v vojni padlim vojakom, da bi po naših malih mestih, trgih in vaseh stali spomeniki Jugoslaviji, letu 1918., svobodi in osvoboditeljem, tega še nismo dočakali.
Pri takih prilikah bi izginili spomeniki, ki ne soglašajo z našo svobodo. Taki spomeniki — tudi če bi bili samo v obliki stebrov, p ramid ozir. spominskih plošč bi vendar le pričati da se kraj zaveda svojega osvobojenja. Ako bi bilo v tem oziru kaj inicijative, bi se bilo vse to že po marsikaterih krajih zgodilo ... In drugo leto bo že dva„setletn:.ca svetovne vojne Ali bi je ne slavili najlepše s takimi spomeniki. Način spomenika bi bilo treba prepustiti vsakemu kraju, da si ga postavi po svojih razmerah, kakor se mu zdi najbolj primerno. Šenčurski proces je najbolj lepo pokazal, kako malo se še naši ljudje zavedajo, da je naša narodna država resnica, da je to država z zakoni in dolžnostmi in da ni to samo zahteva nekaterih. Kdor greši proti nji, mora nositi odgovornost, kajti z državo se odloča usoda milijonov.
Pojdite v naše kmečke hiše in boste videli, ali boste našli v njih kaj državljanske zavesti. Pred vojno ste našli marsikje cesarske slike, kronprinca Rudolfa, cesarja ob njegovi krsti in Bog ve še kake člane cesarske familije. Zdaj so redke družine, ki bi vsaj z eno sliko kazale svojo jugoslovansko zavest. Še bolj ko slike bi govorile različne izjave, deklaracije, spomenice. Nobena založba se ni potrudila, da bi kaj takega izdala. Ali za to, ker bi ne bilo odjemalcev. »Jugoslov. Matica« je izdala v lepi obliki majniško deklaracijo. Kje jo vidite?! Ravnokar smo zopet podpisovali spomenico. Ali bi ne bilo prav, ko bi jo imela vsaka narodno zavedna hiša na steni. To so besede, ki govore mladi ni. To se priče naših priseg. Dokazi našega čuvstvovanja. Vsaj v šolah bi morali vse to imeti. V vsaki zavedni češki hiši imate take spominske in zgodovinske .izjave na stenah.
Treba hi bilo v tem oziru več državne ozir. nacionalne propagande. V južnem delu
naše države je to drugače. Tam najdemo povsod slike, ki pričajo, da hoče narod tudi na zunaj pokazati, kar čuti v srcu.
Morebiti se zdi vse to komu malenkostno in nepotrebno, a stvar je taka, da tudi te male zadevice igrajo svojo vlogo pri vzgoji državljanske zavesti. Zato se ne čudimo, da še stoji napis na grmiški kapelici. Koliko podobnega bi še našli! Kdo je te ljudi učil drugačnega čuvstvovanja. Nihče. Po vojni je bila vsa pozornost obrnjena na vsakdanji kruh, in ljubljanska okolica je poskrbela za to, da je izrabila ugodno priliko, ko je bil ljubljanski kolodvor poln ... Potem so prišle iste stranke ko prej, isti ljudje ko prej, isti nauki ko prej. Nič se ui izpremenilo. Cernu bi se torej izpre-minjal napis na kapelici. Nasprotno: naj ostane, da bo pričal poznim rodovom o uda-nosti do Kima in Dunaja in da bo še pozni potnik obstal pred njim, prečital in se zamislil ...
Vidimo torej, da nam preostaja na tem polju še mnogo dela, ki ga bo morala izvršiti Narodna odbrana. To je drobno delo med narodom. Ako cvete zadnje ča9e tako razširjena propaganda z letaki, zakaj bi ne nesli med narod tudi onih njegovih izjav, ki jih je sam podpisal za Jugoslavijo. Ne daleč od omenjene kapelice, komaj četrt ure od cerkve ob stezi v gozdu je druga kapelica, popolnoma iste oblike, pa brez napisa. Ce bi vprašal domačina, (Ki kdaj so te kapelice, hi ti povedal, da je nekoč imela gorniška cerkev toliko denarja, da ni vedela kam z njim, zato so zidali kapelice; ob tej priliki so prenovili tudi kapelico v gozdu, ki stoji v spomin na veliko bitko, ko so tu francoski vojaki z zadnjimi silam', branili Ljubljano pred Avstrijo. Ta kapelica je brez napisa. In vendar bi bil mnogo bolj umesten kakor na prvi. Če ga niso napravili nekdaj, ki ga lahko napravili zdaj. Morda bi iz njega narod spoznal, da so bile v naši zgodovini še važnejše stvari ko jubileji rimskih papežev in avstrijskih cesarjev. Ta »francoska kapelica! je prav lepa izletna in razgledna točka ob .robu ljubljanskega barja. Zaslužila bi večje pozornosti, ker leži okoli nje toliko zgodovinskih spominov, zakopanih v tiho krasoto gozdne samote.
Poziv slovenski Javnosti!
Zgodovinski dnevi, v katerih se je krojila usoda narodov, ko so se prestavljali državam mejniki, so prinesli tudi večini Slovencev davno zaželjeno in težko pričakovano nacionalno svobodo in državno samostojnost. Vendar je morala pasti tudi v to čašo sreče grenka kaplja bridkega razočaranja. Velik del našega naroda je moral ostati izven mej naše zedinjene domovine, tisoči pa žive razkropljeni po širnem svetu to-in onstran oceanov, kjer z žilavimi slovenskimi rokami sodelujejo pri ustvarjanju dobrin, ki naj služijo napredku in blagostanju tujih, mogočnih narodov. Vsem sinovom našega rodu, krvi in jezika ki so v težnji za poštenim delom rn zaslužkom bili prisiljeni iskati si pri tujih narodih in v daljnih zernlah svojo drugo domovino naj bodo v prihodnjih dneh posvečene naše misli in naša skrb.
Ločeni od rodne grude, živeči v krajih, kamor ne seže slovenska govorica, so stalno izpostavljeni nevarnosti, da utonejo v tujih morjih. Slovenski narod pa je že itak tako majhen po številu in po višjih silah okrnjen do onih skrajnih mej, da ne prenese več na-daljnih izgub. Za vsako oeno ohraniti, kar je našega, bodi naša deviza, ki nam jo narekuje skrb za naš naredni obstoj in razmah. Kdo naj bo bolj poklican služiti temu cilju samoohranitve, če ne domov:na! Kot redna mati vseh svojih otrok ne sme proza biti onih, ki so jo morali začasno zapustiti; njena zvestoba bo obilo nagrajena z njihovo zvestobo. Nuditi našim izseljencem sredstva, ki jih spajajo s slovensko zemljo, njeno govorico in im vst veva njem je narodna in moralna dolžnost vsakogar, komur je pri srcu usoda našega naroda..
To stalno duhovno vez med nami in našimi izseljenci bo najuspešneje vzpostavila in vzdrževala slovenska knjiga. Kot neizpodbiten dokaz in verna slika našega kulturnega •življenja in naše težnje za vsestranskim napredkom bo slovenska knjiga odkrivala na-, šim rojakom širom sveta lepoto maternega jezika, jim vlivala ljubezen do rodne zemlje, krepila njihovo narodno in državljansko zavest. Dobra knjiga bo našemu človeku v tujini, izpostavljenemu v posebni meni nevarnostim materijalnega in duševnega prepada, ostrila čut in pogled na večno veljavne zakone etike in morale, ona bo podžigala njegovo volijo za dosego tiste stopinje izobrazbe, ki ga bo uposobila za uspešno tekmo v ži vljenjskem boju in mu hkrati pribo-rila tudi med tujerodci ono vrednost in ceno, ki mu po njegovih, po prirodi danih in prirojenih svojstvih in vrlinah pripada.
Spričo velrke knjižne nabiralne akcije, ki se ima izvesti v prihodnjih dneh, moram podčrtati razveseljivo dejstvo, da je to hvalevredno in koristno nalogo prevzela naša srednje-in visokošolska mladina. Naj bi že ta pojav, da se naša mladina prostovoljno stavlja v nesebično in konstruktivno službo svojega naroda, našel pri vsej naši narodno misleči in čuteči javnosti ugoden odmev in vzdramil srca vseh Slovencev. Nikdo naj se ne odteguje tej prostovoljni žrtvi, kdor količkaj more, naj ne dopusti, da se nabiralci vračajo iz njegov-ve hiše praznih rok. Vsak, tudi najmanjši dar, prispeva k zaželjenemu uspehu, dobro delo slehernega darovalca bo pa prejeto najlepše plačilo, globoko hvaležnost naših rojakov v tujini za lepo slovensko knjigo.
Ban doktor Marušič.
Naša beseda
Naše politične veličine odpirajo usta na široko, da se pojavlja pri nas nov po-kret, ki teh veličin ni prav nič vprašal za dovoflenjc ali se sme narodu enkrat povedati čista resnica, pa naj si bo ta resnica neprijetna levi ali pa desni strani. Zato ni čuda, da nas gotovi ljudje uvrščajo med levico, drugi nas potiskajo med desničarje, ker se jim dozdeva nemogoče, da bi bili pri nas ljudje, ki jim ni mar politična opredelitev, pač pa jim je glavna skrb in briga, narod in država. Iz teh razlogov in tudi zato, da si bomo na čistem, izjavljamo, da Narodna odbrana po svojem nazoru in prepričanju ne pripada nobeni bivši pa. tudi ne nobeni sedanji strankarski skupini, pač
pa da so vsa njena stremljenja nad vsakim političnim žongliranjem in da obsoja vsako protidržavno anacionalno nepošteno in krivično delo, pa naj ga opravlja kdor koli in na kakršnem koli mestn. Naši somišljeniki in prijatelji pa bodo tudi razumeli, da je tudi nam danes odkrita beseda nedopustna, da pa se iz teh razlogov tudi ne bomo nikdar in v nobenem slučaju posluževali zahrbtne in zakotne publicistike, s katero nas danes osrečujejo in begajo nasprotniki v objemu s političnimi vpokojenci.
Kdor je pošten in odkrit, kdo rje iskren in nepokvarjen, ta ve, kdo smo in kaj hočemo.
»TOHOD*
1-11 ■ ■ ■■'*■ II.
Od sobote do sobote
Ooma
X »Sv»ji k svojim« tudi v pomorskem prometu. Naš© primor]© boluj© danes na izcedno težki krizi. Naše ladje ležijo zasidrane v lukah z mrzlimi kotli, naši mornarji pa se sprehajajo po obalah in gledajo z upravičeno srditostjo na tuje zastave, ki prevažajo naše blago in odjedajo našim ljudem grenak pomorščakov kruli. Nezaslišana je činjenica, da se naš izvoz po morju vrši še danes v 75 % slučajih pod tujimi zastavami. Krivda takih prctinacionalnih in nesocialnih dejstev leži v prvi vrsti med našimi izvozniki, ki se iz nerazumljivih razlogov poslužujejo tujčeve zastave. Naša javnost bo morala tudi tu izpre-govoriti krepko besedo, kajti nikakor ne moremo dopuščati, da bi ležale naše ladje nezaposlene, med tem ko tuje mornarice odjedajo kruh našim mornarjem.
X Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je izkazovala v letu 1032 218 milijard dinarjev prometa.
X šenčurski proces. Dosedaj so bili zaslišani že vsi obtoženci in tudi vse priče. Posebnega junaštva pa ti narodni junaki ne kažejo.
X Slovansko Sokolstvo v Ljubljani. V nedeljo se je vršila v Ljubljani seja vseslovanskega Sokolstva, ki je eaiodušpo obsodila protisokolsko rovarjenje.
X Prosvetna zveza razpuščena. Z odlo-Kcm kraljeve banske uprave Dravske banovine je bila razpuščena Prosvetna zveza v Ljubljani, ker je prekoračila svoj delokrog. Pričakujemo, da pride ljubljanski Radio v roke prosvetnih organizacij z nacionalnim in socialnim programom. Vsaka eksploatacija zasebnih gospodarstvenikov bi bila samo v škodo te kulturne institucije. Upamo tudi, da ne bodo imeli pri tem besede in zaslužka večkratni zaslužkarji.
X Narodna skupščina je v petek 24. februarja v načelu in podrobnostih sprejela novi društveni in zborovalni zakon.
X Narodna skupščina je v sredo soglasno ratificirala pakit Male entente.
Važni sklepi banovinskega sveta
Prejšnjo soboto je bilo zaključeno zasedanje banovinskega sveta naše banovine. Odobren je bil banovinski proračun in z njim je bila zaključena zopet ena poslovna doba.
Na zaključni seji je bil zelo zanimiv referat načelnika finančnega oddelka o socialni politiki banovine in o ustanovitvi fonda proti bedi. V svojem poročilu je referent ugotovil, da je v naši banovini približno 50.000 delavcev brez poela, kar znaša vštevši družinske člane 150.000 ljudi, katerih obstoj je ogrožen.
Za omiljenje krize je banovinski svetnik g. Vidmar predložil resolucijo, ki z dodatki g. dr. Roša naproša gospoda bana, da na merodajnih mestih ukrene vse potrebno, da se sedanje stanje popravi. Resolucija navaja med drugim:
Banovinski svet Dravske banovine ugotavlja, da so omejitve in ustavitve poslovanja podjetij, nezaposleni in splošna beda širših slojev prebivalstva najbolj občutljivo prizadeli Dravsko banovino kot najbolj industri-jalizirani del naše države. Vse te omejitve in ustavitve, vsa ta nezaposlenost pa ni vzrok pomanjkanja naročil, pač pa zgolj popolna neaktivnost kredita v obrti, industriji in trgovini in nelikvidnost denarnih zavodov. Nezaposlenost in beda zavzema že take razsežnosti, da je potrebna kar najhitrejša pomoč.
Edini izhod iz tega položaja vidi banovinski svet v tem, da naši rogu talini, papilarno varni zavodi postanejo zojR-t likvidni. Banovinski svet ima po obsegu svojega denarnega poslovanja pravico zahtevati, da državni denarni zavodi, predvsem Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica, stavljajo sredstva, ki so jih prejeli iz Dravske banovine, na razpolago našim denarnim zavodom v okvirju potreb gospodarstva v naši banovini. Ravnotako pričakuje banovinski svet, da bo tudi Narodna banka podeljevala kredite obrti, industriji in trgovini v Dravski banovini po dejanskih potrebah naše banovine. V to svrho prosi banovinski svet Dravske banovine gospoda bana:
1. da za dosego teh potreb intervenira pri vseh ministrstvih, ki prihajajo v poštev, in jih obvesti o stališču banovinskega sveta;
2. da ustvari poseben organ za Dravsko banovino iz vrst zainteresiranih krogov z nalogo, da izposluje kredite v konkretnih slučajih za posamezne denarne zavode in stav-lja centralni vladi predloge za sanacijo našega denarništva in tudi predloge za smernice naše kreditne politike;
3. kraljevo vlado prosimo, da za odstranjen j e vladajočega pomanjkanja denarja, ki je glavni vzrok gospodarske krize v Dravski banovini, s spremembo odnosnih zakonskih odredb dovoli neomejeno vlaganje javnih in pupilamih denarnih sredstev v papilarno varne denarne zavode Dravske banovine. Predvsem prosimo gospoda ministra za trgovino in industrijo, da izda na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za 1. 1932-33 nujno odredbo, da ti že vloženi kapitali smejo ostati v naših pupilamo varnih denarnih zavodih.
Hirtenberška afera
V tekočem tednu je balo zunanjepolitično gibanje zelo živahno. Likvidirana je predvsem hiirtenberška afera tihotapljenja orožja iz Italije preko Avstrije v Madžarsko, ,ki po mirovnih pogodbah nima pravice do oboroževanja in ne glede nato orožja tudi ne potrebuj©, saj ji nihče na svetu ničesar noče. Toda kakor so pokazali že razni podobni škandali se Madžarska za to obvezo preveč ne zmeni ter se stalno zalaga z orožjem povečini iz Italije, ki madžarske pustolovske načrte prav rada podpira, računajoč da bo iz tega sama dobila največje koristi. Avstrijski nacrijonalisti, katerim so odkar je v Nemčiji na vladi Hitler, zrastli zelo rogovi, so skušali zadevo potlačiti, nakano so jim pa preprečili socijalisti, ki so v državnem zbdru razkrinkali vse temne naklepe italijansko-avstrijsko-niadžarske reakcije. Mala Antanta, Francija in Anglija so vložile na Dunaju najostrejši protest z zahtevo, da se zaplenjeno orožje čimprej vrne odpošiljatelju v Italiji. Po daljšem oklevanju in upiranju je avstrijska vlada, ki se je predvsem bala izgubiti že dovoljeno francosko posojilo, na to pristala in orožje je bilo odpiremljeno nazaj v Italijo. S tem je zadeva sicer službeno zaključena z veliko blamažo tihotapcev', ni pa zaključeno poglavje 'tajnega oboroževanja Madžarske, ki pod pctuho svoje zaveznice in varuhinje Italije pripravlja nasilno izpremenitev stanja v Srednji Evropi.
Japonska ofenziva
Na Daljnem vzhodu je začel generalni japonski napad na severno Kitajsko. Močni oddelki japonske konjenice in pehote, podpirani od topništva in zračnega bojnega bro-dovja, so vdrli v bogato pokrajino Džehol, kjer se jim je postavilo v bran kakih 150.000
mož kitajske vojske. Ker je Društvo narodov obsodilo to japonako početje za nepravično in roparsko, je Japunska kratkomalo izstopila iz Društva narodov, da ji ne lx> več treba dajati neprijetnih pojasnil in izgovorov. Velesile, ki bi morale sedaj v smislu obvez do Društva narodov nastopiti proti Japonski z najodločuejšimi koraki, bi sicer rade zajezile nadialjne širjenje Japonske in naraščanje njenega upliva, se nahajajo v veliki zadrega, ker ne vedo, kako'bi vto naredile. Od‘gospodarskih prisilnih ukrepov si ne obetajo mnogo, ker bi ene same pri tem vsaj toliko trpele kot Japonska a vojaški koraki so prenevarni, ker bi lahko pognali Japonsko v borbo do skrajnosti, pri čemer bi si Anglija in Amerika, ki prideta pri taki oboroženi akciji predvsem v poštev, prav lahko opekli prste, zlasti spričo svojega sedanjega težavnega notranjega položaja. Pomehkuženi ma-terijaliatični zapadni svet gleda lahko samo s topim nasmehom na uštih, kako si edini narod sveta, ki je zadržal še svoj stari tradicionalni bojni duh in prezir do lažne udobnosti, mirno deli svet in se roga vsem zavidnim gledalcem, vedoč da mu zavist sama ne more škodovati.
Hitlerjeva diktatura
V Nemčiji se vedno bolj uveljavlja krvavi Adolf. Izgleda, da si je dobro ubil y glavo vzgled svojega velikega učitelja tam preko Alp. Njegovi napadalni oddelki, ki so se pod novim irežinom povzpeli do glavne policijske čete v rajhu, delajo prav pridno »red« po nemških ulicah. Kot žrtev tega »redu« je padlo v teku tega tedna v Nemčiji 65 mrtvih in na stotine ranjenih. Komunisti, ki so bili še pred kratkim tako glasni, so se preko noči 'poskrili. Sicer v temi še vedno pokajo njih samokresi, toda fašistični prvaki Goebbels, Firick in Goerring napovedujejo, da tudi to ne bo dolgo trajalo in vstala bo prerojena in pomlajena Nemčija, ki bo s svojim nanovo skaljenim Siegfriedovim mečem razsekala zavozlani versajski vozel, tako da bodo na mah rešeni vsi problemi nemštva, s katerimi so si celo nekdanji Viljemovi ministri zaman belili glave. Toda še vedno močna opozicija očividno ne misli tako. Njeni udarci prihajajo sicer iz teme, toda kakor svedeči požig državnozborske palače, ne zadenejo vedno v prazno. Kancelar Hitler se je vsaj toliko zmotil v svojih računih, da je pozabil, da njegovi rojaki niso Italijani in bo zato tudi državljanska vojna v rajhu dolgotrajneša in mnogo bolj krvava.
Slike nemškega cesarja Viljema II., ki so
jih ob prevratu pometali iz nemških uradov, so po nalogu pokrajinskega aiamestmika v Hessenu postavili zopet na nekdanje mesto.
Politično policijo tvorijo v Neančiji napadalni oddelki nacijonalnih socijalistov skupaj z redno policijo.
Čikaškemu županu Čermaku, ki je bil ranjen o priliki atentata na Roosevelta, se je obrnilo stanje na boljše in ne obstoja več nevarnost za njegovo življenje.
LISTNICA UREDNIŠTVA
0., Rajhenburg. Brez dokaznega materijala ne moremo priobčiti. Ali ste pripravljeni trditve potrditi tudi pred sodiščem? — K., Gornji Logatec. Anonimno v koš! — 8., Jesenice. Ne smemo! — M., Grosuplje. Ni dovoljeno! — K., Prevalje. Za političen list. Pošljite kaj na-cionalno-socialnega! — M., Črnomelj. Kupčija se je napravila v redu. — S., Črnomelj. Z objavo počakamo. — K., Novo mesto. Napišite »frizer«.
Na tujem
Po izjavi notranjega ministra Fricka se bo veleizdaja v Nemčiji kaznovala s 9mrtjo in bo v kratkem vladi# s prisilno naredim izdala v tem smislu zakon.
Italijanska kraljeva dvojica je dospela v spremstvu več bojnih ladij v Aleksandrijo v Egiptu, da vrne lanski poset kralja Fuada. Vendar se kljub temu obisku pripisuje političen pomen.
Vodstvo »Jeklenih čelad« v Nemčiji zahteva na svojih javnih shodih, da mora biti bodoča nemška državna zastava, čmo-belo-rdeča. Te barve eo one bivše cesarske zastave.
Zadnji španski ministrski predsednik pod
kraljem Alfonzom admiral Azana je umrl v Madridu.
Nemška vlada je izjavila, da bo odklonila francoski konstruktivni razorožitvem načrt in da bo obnovila pred Društvom narodov syoje ugovore glede tujih kolonijalnib armad.
Budimpeštanska policija se nahaja neprestano v pripravljenosti zaradi komunističnih poskusov velikih deraonsbacij brezposelnih, pri katerih naj bi se izropale trgovine v središču mesta.
Oton Habsburški je prispel v Pariz, kjer bo ostal nekaj tednov, baje zato, da prouči neke tajne dokumente pariških arhivov, k> so mu potrebni za njegov študij.
Nemški nacijonalni socialisti so sklenili izvesti državni udar po volitvah 5. marca ne glede na to, kako bodo te volitve izpadle.
Na predsednika Zedinjenih držav je bil poskušan atentat. Zupan mesta Chicaga Čer-mak, ki je predsednika spremljal, je bil pri tem težko ranjen.
Na razorojatveni konferenci zahteva Francija internacionalizacijo vsega civilnega zra-koplovstva.
Angleški državni proračun bo po družbenih računih 'imel letos okrog sedem milijard dinarjev deficita.
Najavljeni obisk MacDonalda novoizvoljenemu predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu še ni gotov, temveč odvisi od uspeha predhodnih pogajanj angleškega poslanika Undsay-a -z ameriško vlado.
Bivši francoski ministrski predsednik Herriot odpotuje te dni na Poljsko, kjer misli zbrati gradivo o življenju Friedricha Chopina. Herriot je znan kot dober skladatelj in muzik.
Bivši nemški minister dela Steegerwald,
član katoliške stranke oentrum, je bil na svojem volilnem shodu v Krefeldu težko ranjen od narodnih socijalistov.
V Bulgariji se nadaljujejo preganjanja komunistov. Dnevno se vrše hišne preiskave po komunističnih redakcijah in pri komunističnih poslancih.
Nova Rooseveltova vlada je deloma že imenovana. Za notranjega ministra je postavljen liberalni advokat v Chicagu Ickes.
Vojna med Kolumbijo in Perujem traja dalje ter ni posredovanje Društva narodov tudi tukaj zabeležilo nikakega uspeha.
Žena bivšega nemškega cesarja Viljema princesa Hermina je obiskala Hitlerja in se na dolgo z njim razgovarjala.
Štirje nemški iposlanci češkoslovaškega parlamenta so bili izročeni sodišču, ker so bili člani »Volksporta«, vojaškega pokreta, ki je uperjen proti varnosti češkoslovaške države.
Pruski notranji minister Gdring je izdal
naredbo, s 'katero eo zabranjeni vsi spisi, v katerih se žali Hitler.
V Bolgariji so zopet na dnevnem redu politični umori, ker je prekinjeno premirje med raznimi skupinami makedonstvujuščih-
Hočemo ljudi ravnih linij in neupognjenih hrbtenic, hočemo vihre in borbe!
Vinko Gaberški:
Oficiial Urabetz
Nedavna zgodba
Pi išla je nova oblast. Lepo, mimo je bilo treba prijeti za krmilo, in zavoženo ladjo obrniti v pravo strujo. In krepko je bilo treba prijeti za veela. Ali kaj, ko je pripravnih, spretnih rok premalo! Tako «e je zgodilo, da je bilo razglašeno, da se naj vsak, ki čuti v sebi silo in voljo, javi za delo. Tudi onim, ki doslej niso baš kako kazali ljubezni do naroda in zemlje, naj bo prizaneseno; upoštevati je pač treba veliko nasilje, pod katerim sipo vsi trpeli, — je biilo rečeno, — in pa še posebne razmere, v katerih so živeli posamezniki. Bodi pozabljeno.
Gospod oficijal Urabels, ki je s svojimi tovariši in somišljeniki, že nekaj mesecev vedel, da jf P° razčiš5enju in ustaljenju razmer določen za pijonirja kulture in moči v naših krajih, ki jih je treba po vojni popolnoma prepojiti in pregnesti, je bil zelo poparjen. Čutil je, da je ostal med dvema stoloma na tleh. Kajti povedano mu je bilo, da tam gori za njega ni in ne bo mesta, pa če bi se tudi razmere tako razčistile in ustalile, kakor si nikdo ni mislil. Tam, so rekli, je dosti lastnih ljudi, domačinov; in še preveč. Kdo bo sprejemal in prevzemal še druge, ki so od drugod in ki, hm, kakor se reče, vendar niso čisto pravi?
Kdo bi se potem čudil, in tudi gospod oficijal Urabetz se ni, da je začutil v sebi silo
in voljo. To se pravi: ljubezen in vnemo. In zgodilo se je, da je hitro prve dni po polomu dobila oblast prošnjo, v kateri je bilo sporočeno, da je tudi — gospod oficijal Matko Vrabec srčno rad pripravljen poseči vmes in pomagati pri novi zgradbi. Davno mu je že bila srčna želja, izpregovoriti odkrito besedo, ali saj vemo, kako je bilo: strašne razmere, pritisk, rodbina, služba... Srca utrip je pa le ostal, in domača kri, in dobra misel v tišini.
Gospoda so se spogledali, pokašljevali so, in so rekli: Saj to je vendar tisti?! Da, — tisti. Nastal je molk in zadrega je bila velika. Pa je izpregovoril referent ifi je rekel: Jaz sem, kakor vi vsi, dosti pretrpel. Hudičev človek je bil, so mi pravili. Ali, gospoda, ne bodimo živine! Morda ga je ganil in strl veliki trenutek. Strašne razmere, pritisk, rodbina, služba ... Sprejeto.
Oficijal Matko Vrabec pod novo oblaetjo sicer ni bil vodja oddelka, oficijal je pa le ostal. A čivkal je čisto drugače. In kako glasno! Videl pa je, da njegov glas ne zaleže kaj bodi. Zdelo se mu je, da še ni dovolj storil. Tu je treba kaj ukreniti. Začlanil se je v razna narodna društva in vstopil je v najmočnejšo stranko. Sestankov in sej se je pridno udeleževal. Na shodih je vzkliknil včasih kak »Tako je!« in nazadnje je zaklical tudi že krepak »Živio!« Zeno — gospo Jerico Vrabčevo — je poslal k narodnim damam, da je organizirala prodajo cvetk, rezala v žemljice gnjat, ali pa nalivala kavo pijanim narodnjakom pri veselicah. Vse je šlo gladko; samo z otroki je bil križ. Oh, ta moderna deca! Slaba vzgoja, a vendar toliko dobra, da jih je bilo sram oče-
ta. Zastudilo se jim je vse, in razbežali so se prek mej Svoji k svojim.
Na vsak način se je pa gospodu oficijalu Matku V rabcu zdelo, dia. še ni prišel do prave veljave. Odrivajo ga. Še ni stal z obema nogama trdno na teh tleh. Vera, vera. Nesrečna vera. Kaj ko bi? Ampak nerodno je. Da bi se čisito ločil od preteklosti, ko ima z njo v srcu vkoreninjenih še toliko zvez? Ali ne samo v srcu. Njegova misel še vedno hodi tja prek vasovat. On še drži postojanko, in zatrdili so mu, da jo tudi obdrži, ko bi se kedaj kje kaj kako izpremeniilo. Saj še nič ne ve...
Možu so pešali živci, po cele noči ni spal. Kakor megla se je zamišljeno vlačil okoli. Kaj mu je? Li boleha ali kaj? Nazaj v staro vero se mu ni dalo. Morda bi tudi nekoliko težje šlo. Ali kaj ko bi poskusil s kakim večjim korakom, ter bi si izbral zopet kako, e katero bi popolnoma zabrisal svojo preteklost, ter imel morda kako večjo korist? Da! že. Ali kaj porežejo oni tam gori? Jim li ne bo nazadnje vsega preveč? Tako je medlel in pešal gospod Vrabec, in kdo ve, kje bi se bil naravni razvoj ustavil? Vse je kazalo, da mora priti do razkroja. In prišlo je.
Nekega dne je nastalo v uradu strašno razburjenje. Gospod Vrabec je ravno prebiral »Narodni Glas«, ko je vstopil v pisarno gospoda načelnika in drugega oficijala gospod delegat iz Ljubljane. Pristav in dnevničar sta morala oditi.
»Gospod oficijal Vrabec«, pravi gospod delegat slovesno, »je to Vaša pisava?« Vrabec je pogledal pismo v roki delegatovi, ki je bilo naslovljeno na nekoga tam prek, in je prebledel.	-*>
»Da, moja.«
»Gospod oficijal Vrabec, je to Vaš podpis?«
»Da, moj.«
»Gospod oficijal Vrabec, li res mrzite naš narod, sovražite našo oblast 'in ste nesrečni, da	morate biti	tu med nami?«
»Kako ste	prišli do pisma, gospod	dele-
gat?« je siknil — Urabetz.
»Hm, radi	izrezka in seznama,	¥	j® v
njem, je pošta sumila, da so v njem	kaki di-
narji. Odprla ga je. Gospod Urabetz, opravili smo. Oficijal — ste bili.«
Drugi dan so našli Urabetz-a obešenega na mogečnem hrastu v Dobravi, kamor j® ko rad zahajal.
Pokopali so ga čisto ob zidu »a (ppkvpaU-šču, kjer je bil kraj za take. Vendar so pa drugim storili krivico. To je popravila narava sama. Svet je tam visel in zavoljo hude moče se je zemlja prepotegmila. Plaz je pcdrl zid in iz razritega groba se je pokazala zdrobljena rakev. Iz nje je gledalo nesrečno truplo.
Veliko trški dopisnik »Narodnega Glasa«, ki je dober Človek, ampak slab politik, je £°' slal listu kratko poročilo o žalostnem slučaju-Za konec je pretresljivo omenil:
Vsakdo propade, kdor narod taji, še zemlja ne mara njegovih kosti.«
List pa novice ni objavil, kajti Matko Vrabec je bil plačujoč naročnik. Tudi drugače ni izšla niti črka; kajti o mrtvih se naj P**0 samo dobro.	-	- '
»POHOD*
Strm* 3.
Z obhodov
t
Koritarju
Sna se želja je Tebi spolnila.
Po dolgem si boju koritar poslal, Obraze prijavljen je žalost oblila,
*0 p sredi njih lužni slooo si jemal.
Na oot pa so dali Ti tud’ navodilo, Zapomni si dobro to besedilo:
Delodajalcu ncjbolie ustreže*,
Ge vedno o ustih vodo držiš.
Ko pa na liečer o postijo se uležeš, Neustrašeno lahko iz ust jo spustiš.
'Otrobov na vedno si nekaj prihrani, <0a bodeš jih vezal o priliki dani.
‘Ce bodeš se držal tega načela,
Ne bo Ti korita konkurenca vzela.
Zagreb
KRIŽEV fot našega absolventa
Sem absolvent mizarske strokovne šole v Ljubljani. Odpotoval sem v Nemčijo v strokovno šolo za notranjo arhitekturo. To šolo »etn obiskoval dve leti in napravil izpit za Arhitekta notranje opreme s prav dobrim Uspehom. Vrnil sem se iz Nemčije in iskal službe v Jugoslaviji. Kmalu sem zvedel, da tvornica pokučtva Bothe i Erman v Zagrebu rabi arhitekta za notranjo opremo in da se. ie ta tvornica obrnila v Beograd, češ da nima lastnih strokovnjakov in da mora namestiti «hega Nemca. Neki ugleden gospod se je zavzel zame in me tvornici oziroma ravnatelju Pismeno priporočal. Sam sem se tudi ponudil tvrdki, pa sem bil enostavno odbit.
Drugi slučaj: Dobil sem poziv od Novo-Rradiške tvornice pokučtva, Josip Kušljac i sinovi, Nova Gradiška, da lahko takoj nastopim službo. Predložil sem moje delo in so bili jako zadovoljni. Jaz sem delal v tvornici vsak dan, tudi ob nedeljah, dnevno po 11 ur v pisarni. Vse je šlo v redu in tvornico sem zadovoljil. Tvornica ima pa arhitekta g: Schlofa z Dunaja. Nahajal se je v Zagrebu v bolnici, kjer je bil operiran. Obrnilo 8e mu je na bolje in zopet dela že 14 dni. Ker je pa tvornici delo pošlo, so meni danes odpovedali in me reducirali. Gospoda pa, ki ni naš državljan, bodo obdržali. Jaz jim isto delo delam kot on, a obdržali bodo njega, ker je Dunajčan. On je že star in je pri tvornici že 3 leta. Ima plače na mesec Din 3000, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo prosto. Mene so plačali po Din 1400 na meseč in sem bil popolnoma zadovoljen. Dotični gospod je pa prišel tudi toliko naprej, da uči mizarske vajence v državni šoli in ima plačo po Din 20 od ure. Torej tako se dela!
Maribor
slovenskemu delavstvu tekstilne
TOVARNE BRAUN V MARIBORU
Delavci!
Vi ste morali med delovnim časom v delavnicah podpisati pole, glede katerih se Vam je od nameščencev tvrdke reklo, da s podpisom izjavite, ali ste za ali proti nacionalni delavski organizaciji. Ker se je izreklo, da bo tisti, ki se bo izjavil za nacionalno organizacijo, odpuščen, ste pod tem nedopustnim pritiskom podpisali pole, glede katerih tudi niste bili obveščeni, kakšen bo dopis na nacionalno delavsko organizacijo. S tem Vam »poročamo javno, za kakšen dopis so izrabljali Vaše podpise:
P. n. Narodna strokovna zveza v Mariboru:
Delavstvo tvrdke Ivan Braun prosi s lem, da blagovolite vzeti na znanje, da radi denuncijacij nekega zaupnika Vaše organizacije ni voljno postati član Vaše zveze.
Delavstvo odreka Vašim zaupnikom vse Pravice in dolžnosti napram delavcem, tako, da je smatrati Vašo agitacijo v imenovani tovarni za končano.
O tem sklepu se obveščajo Vaši zaupniki in tudi tvrdka Ivan Braun. Z odličnim spoštovanjem: Delavstvo glasom pril. imenika.
Nacijonalni delavci!
Vedite, da so ti podpisi popolnoma neobvezni za Vas, da Vas noben podjetnik ne siliti k takim ponižujočim in sramotilnim izjavam, vedite, da stoji prejkoslej celokupna nacionalna javnost na Vaši strani.
Ne ustrašite se tedaj groženj in pristopite vsi k Narodni strokovni zvezi v Mari-boru.
Gospoda Brauna pa bodemo na drugem mestu podučili, kako ne sme inozemski podjetnik ravnati z našim nacionalnim delavstvom.
V organizaciji je moč, na okup narodni Proletarci!
MODERNA ŽIDOVSKA GALERa V MARIBORU
Pri tvrdki Jugotekstil, katere predstavnika sta gospoda Rosner in Lobi, ne poznajo ^urnega delovnega časa. Uradniki morajo biti že ob 7 zjutraj v pisarni, delajo čez 12. nro in morajo biti že ob pol 2 v pisarni in delati čez 6. uro, včasih do 7. včasih do 8. ure.
Mesečna plača, ki znaša v mnogih sluča-■Uu manj ko 1000 Din, se izplača na ta na-vin« da morajo uradniki podpisati, da gotovi Qel plače prejemajo kot redni del plače,
ostali del pa kot plačilo za nadure, kar vse je nezakonito.
Ker je g. Rosner odličen član mariborskega Rotary kluba, priporočamo Rotary klubu, da uvede socijalni tečaj za proučevanje zakona o zaščiti delavcev.
POLJSKA, RUMUNIJA IN CELO TURČIJA NAS UČE...
Poljska je v zadnjem času nanovo uredila predpise o zdravnikih. Zdravniško prakso smejo vršiti samo poljski državljani in to le oni, ki so študirali na Poljskem ali če. imajo inozemske diplome priznane tudi od Poljske. Ge v tem smislu upravičen zdravnik odloži! poljsko državljanstvo, ne sme več vršiti prakse, pa tudi zdravnica Poljakinja, čim se poroči z inozemcem, ne sme več or-dinirati.
Rumunija je 6. XII. 1932 občutno pristrigla peroti tujim »umetnikom«. Noben tujec ne sme biti dalje kot 14 dni v Rumuniji in še to le tedaj, če je njegovo znanje tudi stvarno., priznano. Tujci, če so uslužbeni v domaOlf varfjetejih, kabaretih itd., smejo le najdalje do 3 mesecev bivati v Rumuniji. Za vse-umetniške produkcije tujcev je odrejena taksa v iznosu 26% od kosmatega dohodka.
Turčija s 1. junijem 1933 ne trpi med svojimi obrtniki nobenega tujca. Tudi njena alkoholna in tobačna monopolska uprava ne smeta v bodoče inozemcem dajati v zakup svojega blaga. Dosedaj obstoječe zakupne pogodbe s tujci ne bodo več obnovljene! — Kaj pa pri nas?	i
NASKOK NEMŠKIH TOVARNARJEV NA NACIONALNE DELAVCE
V Mariboru je nastala prava hajka na elane nacionalne strokovne organizacije. V nekaterih nemških tovarnah — imena bomo še objavili — so doslej imeli samo internacionalni marksisti svojo organizacijo in se naše nacionalno delavstvo ni smelo jamo kazati. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov, pa so tudi naši delavca smelo šli v volitve in dobila lepo število zaupnikov. To pa je bilo preveč i za marksiste i za nemške tovarnarje. Zato je bilo .treba udariti po nacionalcih, kakor jih marksisti radi imenujejo. In pričela se je prava hajka. V nekaterih tovarnah so zahtevali od delavcev podpise, češ, naj se izrečejo za ali proti organizaoiji, namreč proti nacionalni delavski organizaciji. In zažugalo se je, da bo vsakdo, ki je za organizacijo, takoj odpuščen. Razumljivo je, da so bili vsi proti. Kdor pa ni upognil glave, je moral na cesto. Skoro neverjetno so sliši, da so morali slovenski delavei v letu 1933, torej 15 let po osvoboditvi izpod tujskega jarma, na cesto i*. nemških tovarn samo radi tega, ker so člani nacionalne strokovne organizacije. Kje je tukaj oblast? Kje je tu zaščita našega slovenskega delavca? Ali naj nacionalisti sami napravimo red? Če ne bo šlo drugače, ga bomo pa napravili. O tem naj bodo prepričani vsi nemški tovarnarji in mariborski marksisti.
POLITIKA POJEDIN, POPIVANJ IN ZABAV
Ni treba naglaševati, da živimo v resnih, težkih dneh. Po vseh udarja in pritiska mize-rija gospodarskih nepriliik in to često tako, da mnogokateri z največjo težavo in skromnostjo se preklatimo iz enega dne v drugi še težji dan. Če pa hcčeš slišati višek tarnanja in kritiziranja, govori s sekto »južinarjev«, Nemca bi rekli »šmarocerjev«. Sekta teh »vernikov« se nekam čudno naglo pojavlja in širi ravno danes — v najtežjih razmerah. Organizatorji teh »skupščin« so po .večini gg. duhovniki, cerkovniki, organisti, farovške kuharice i. sl. Pa ne mislite, da so torišča teh prireditev župnišča, Bog varuj, tani je tako ali tako vsega — premalo. — Žrtve so ubogi kmetje, ki .na priporočilo in samovabilo domačega »gospoda« morajo, da pred faro in cerkvijo kaj veljajo, prirediti juždno. Na isto si pridrže glavno pravo vabila »gospod« sami, ozir. njihov adjutant. Seveda nesomišljenaki niso vredni priti pod tisto streho. Take prireditve kar zadenejo z enim udarcem dve muhi: 1. ustreženo je razvajenim želodcem.
2.	ker so drugi sestanki pod kontrolo, nadomeščajo jih za — štirimi stenami skrite — te-le južine. Ob polno naloženih mizah seveda — je treba besedičenj in govorov o težkih,
ne74iosnih razmerah, ki so jih zakrivili----
o davkih, ki vsi gredo v , o protiverskih
gibanjih, ki jih vodijo — —, o boljših časih, ki nas čakajo 1« pod — — in sam Bog ve, o čem vsem, kar vse vleče le na njihov mlin.
GNUSNI ČINI RAZDIRALNIH ELEMENTOV
V ».Pohodu« smto dolgo molčali o vandalizmu, ki ga počenjajo (profcidržavmi, proti-sokolski nahujskamci po raznih krajih- Potrebno .je, d® »tvori naše neustrašno glasilo posebno rubriko za objavo gnusnih činov, ki jih vedno v večjem številu izločajo žleze tako,-Bvanih — samozvanih — mučenikov drugega mišljenja.. Teh sramotnih činov mora biti-konec, zato kaže, pribiti jih v javnosti sproti taiko, da pridemo na dan z imeni krivcev, pa tudi z imeni osumljencev ali tudi z več' ali manj določno označbo skupine tistih, ki so v večji ali manjši bližini s temi čini. Tako smo te dni čitali v »Jutru« o »Vandalizmu v Črnučah«, kjer je pet zlikovcev bilo vtaknjenih v zapor, med njimi tudi organist, ker so grdo pomazali županovo hišo. Nacionalne Čr-nučane vabimo, da objavijo kar imena teh »junakov« v našem glasilu, ki naj brez par-dona razgali pred javnostjo njih imena in početja. — Mariborski »Večernik« je že priobčil nečuven napad na naše krčevinsko sokolsko telovadišče. Tu so ti .pobalina z oljnatimi barvami narisali slovenske trobojnice, poma-
zali lepo sliko sokola na pročelni steni in pristavili napase: »Dol s Tyršem, ki je pe».c
— »Dol s sokoli, ki so hlapci režima.« — »Živela samostojna Slovenija«. Kakor hitro izvemo za krivce aii osumljence, objavimo njiji imena .ter njih sigurno >poštenet življenjepise. — Širi se vest, da so se slični mazači pojavili že letos tudi pri Sv. Marjeti v Slov. goricah, vendar o tem časopisi še niso nič priobčili. Znano pa nam je, da so časopisi pisali o nekem mazanju sokolskih lepakov y tem kraju že 1. 1931. Pričakujemo, da nam .tudi Marječani poročajo o teh činih, morda postrežejo že z imeni krivcev ali osumljencev.
— V 24. številki »Učit. tovariša« objavlja g. J. L. iz Cerkelj svoj domoljubja prepojen, lep govor na shodu Narodne odbrane ter govori tam o peklenskih strojih, lepakih z mrtvaškimi glpvami, anonimnih groziitvcih itd.,, namenjenih učiteljem. Vse verjetno, a vso premalo znano. Brez oklevanja: na dan, v javnost s temi zločini in zločinci, kajti tem, ne nacijo-nalistom, ne sokolom, velja prezir v človeški družbi, zato pa je treba, da jih spoznamo!
Rogaševci
V VINU JE RESNICA
Tamburaško društvo »Lendavski glas« je imelo svojo vsakoletno veselico. So to sami zavedni slovenski fantje in večina včlanjeni pri Sokolu. Družba zelo pisana. Vsa veselica bi se izvršila v strogo nacionalnem duhu, da ne bi bilo par gospodov in dam, ki so proti vsakem pričakovanju začeli prepevati nemške in madžarske pesmi. Vino jim je stopilo že malo v' glavo in so mislili, da lahko delajo kar hočejo. Žalostno pa je ravno dejstvo, da omenjeni gospodje in dame živijo od žuljev prekmurskega kmeta. Štejejo se med inteligenco. Vprašam dotične osebe, kaj bi se zgodilo z našim ljudstvom v Italiji? Ne bi odnesli celih glav in sigurno sedeli po smrdljivih ječah. Če ti gospodje ne vedo, da amo v Jugoslaviji in jim tukaj ni všeč, naj odidejo. Meja ni daleč. Tam lahko prepevate Vaše »švabske« in »madžarske« pesmi po mili volji. Naši potrpežljivosti je konec. Če se bo v bodoče še kaj sličnega zgodilo, bomo prišli z imeni na dan iu dotične javno ožigosali. Prizadeti primite se za nos in se kmalu spreobrnite. Sicer bo prepozno!
Budni opazovalec.
Guštani
KDO JE HUJSKAČ?
Kadarkoli so slovenski voditelji še V prejšnji »stari« Avstriji zahtevali, naj se govori v slovenskih krajih v uradih z našimi ljudmi v slovenskem jeziku, ali pa, da so zahtevali slovensko šolo, ustanovili kako pevsko ali drugo prosvetno ali gospodarsko društvo na slovenski narodni podlagi, vselej in povsod in proti vsakomur so bili razvpiti kot hujskači. V nekaterih šolah so prepovedali celo .Slovenskim otrokom pozdravljanje v slovenskem jeziku, češ, da to moti nemški značaj šole, da je tako pozdravljanje hujskanja (»Aufhetzung«).
Sedaj smo v narodni jugoslovanski državi. Državni jezik je pri nas slovenski. Pa se kljub temu najdejo ljudje, ki zbirajo podpise za popolnoma nemško šolo. Pa zbirajo vrhu-t€ga podpise za nemško šolo od slovenskih staršev! Ustanoviti nameravajo celo podružnico »Švapsko njeniačkog kultumog saveza«; podpise in člane zbirajo med Slovenci, ker jih od Nemcev ne dobijo dovolj, niti dvajset z ženami in otroci vred. Zbirajo podpise, ker jih drugače ne morejo zbrati, pod lažnimi pretvezami. Pri tem jih ne ovira niti dejstvo, da v naši lastni državi omalovažujejo in sramotijo naš, slovenski jezik, češ s slovenščino se ne pride nikamor.
.Mi pa vprašamo naše guštanjske hujskače, kako daleč se pa pride z nemščino? Če se res tako daleč pride z nemščino, zakaj ne izginete vendar iz Guštanja v daljni svet? Napravite prostor našim ljudem, ljudem, ki nemški ne znajo, vi pa se podajte z blaženo vašo nemščino v daljni svet! Zelo hvaležni vam J)ORM> zato! Čudimo se, da se dva sinova tukajšnjega vtSdi tel ja Nemcev, oba iripzemca, vedno zopet vračata nazaj v Jugoslavijo. Ljudje, ki so tako zagrizeni Nemci, bi moralo v svet, saj se z nemščino pride tako — daleč — —daleč.
Pa še tisti naši ljudje naj bi se podali v svet in naredili prostor nam, ki nemški ne mamo, torej tisti, ki svoj, slovenski jezik zametujejo in se kljub slovenskemu pokole-nju in slovenskemu imenu Stalijo za Nemce. Tako se je za »švabski» kulturbund vpisala kompletna odpadniška familija, katere poglavar imenitno služi, pa imatia v istem podjetju zaslužek še obe hčerki. Podajta se v svet in naredita prostor našim, cenjeni renegatki! Morebiti pa se najde kje kak inženjer v tujini, pa če tudi je — vratar! Za »kulturbund« se se je vpisala tudi neka druga familija, katere poglavar je bil Slovenec, doma z Go-, renjske — s prelepim jugoslovanskim imenom na —ii« ali pa —itsoh (kar je za jezik končno eno in isto). Zakaj je treba jugoslovanskim invalidom in vdovam odjedati kruh, če se pa lahko z nemščino tako daleč pride? Kdo pa je vam priskrbel trafiko? In kako?!
Ko bi bile naše odločujoče oblasti vsaj v narodnem oziru tako odločne, kakor so heim-wehrovske ali hitlerjevske v Avstriji in Nemčiji, vam Nemcem in našim narodnim odpadnikom garantiramo, da bi z vašo nemščino niti 300 metrov ali pet minut daleč ne prišli, to je namreč toliko, kakor iz stanovanja v jeklarno in v ostale urade...
Guštanjsko prebivalstvo in ostala jugoslovanska javnost pa lahko mimo presodi, kdo hujska!? Ko bi ne bilo neutemeljenih zahtev po nemški šoli, ki imajo samo namen, da vznemirjajo prebivalstvo in da pcnemčujejo
slabiče, ko bd n« bilo božičnic z namenom^ da 3e Slovence kupi za Nemoe in ko bi ne bilo zvabljanja naših ljudi v poaiemče/alna društva, pa bi tudi ne bilo raznih člankov v »Pohodu«, ki so nekaterim tako neprijetni. Gotove ljudi pa, iki hočejo biti vsevedni, ugledni, ‘-(predvsem pa objektivni, prosimo, naj iščejo hujskače tam, kjer so v resnici, sicer jih bomo imenoma ožigosali kot take, kakršni so v resnici. Nam je le za red &n resničen mir!	Guštanjčan
Sreditte ob Dravi
OPEHARJENI VLAGATELJI
Javno mnenje in dnevni časopisi ponavljajo klic: »*P'VTigjiim.o zaupanje, dvignimo vero v .naše narodno gosipodaratvo in naše denarništvo«. Brez dvoma je ta apel potreben in umesten. Toda ni dovolj samo beseda. Ko je -bol obelodanjen § 5, zakona o zaščiti kmetov, ka terega se je posl užil del naših dena rnih zavodov, je bil v svrho ‘kontrole nad istimi ■postavljen, državni komisar. M.is,lili smo, da bodo počeli ti denarni zavod* v smislu tozadevne naredbe s počasno iu smotrno likvidacijo svojih obvez. Toda to se ni zgodilo v tisti meri, ki bi bila umestna in ki so jf> vlagatelji pričakovali.
Nastala .pa je in vzcvetela hova veja d®-, bičkmosnega delovanja posameznikov, namreč kupčija s knjižicami. Mora pa biti to »jen-taibilen ikšeft«, saj je vse polno oglasov, ki povedo, kdo vse kupuje knjižice. I) asi ravno iz teh oglasov ni razviden odstotek, po katerem se knjižice »eskompturajo«, vendar pravijo, da se zanje iplača le 50—70 % nominalne vrednosti. Širi se govorica, ki ,pa je po našem trdnem prepričanju neosmovana, da kupujejo prizadeti denarni zavodi po svojih slamnatih možeh lastne knjižice tako nizko pod »paric, da bi pomenilo to tiho izvensodno poravnavo. To pa ni na mestu za zdrave zavode, kar »o in morajo biti oni, ki so jim dovoljene olajšave po § 5 prej označenega zakona.
Jasno je, da vse to bega vlagatelje, a ostale odvrača od novih vlog. Vlagatelji sp zahtevali imenovanje zaupnikov iz svojih vrat, takozvanih upniških sosvetov, ki bi naj bila dodeljeni kot (posvetovalni in naidzomi organ gospodom komisarjem in upravam zavodov, ki so se poslužili ugodnosti prej citiranega zakona. To zahtevo je podkrepila tudi naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in res te gospod minister zahtevo uvidel in ji ugodil. Že novembra lanskega leta je izšla tozadevna naredba, toda imenovanje noče in noče slediti. Zakaj tako, se marsikdo vprašuje in — shranjuje svoj denar doma.
, i Pa 110 naloži dotični momentano razpoložljivih sredstev v pupilamo varne za-vode, v hranilnice in posojilnice? Enostaven odgovor, »ker se boji, da se ne bodo isti v kolikor se niso, poslužili v bodoče ugodnosti § 5 ali pa 6 noveliranega zakona o zaščiti poljedelcev«. Znano je namreč med ljudstvom, da so se tudi taiki za.vodi, dasiravno proti svojim pravilom, pečali z bančnimi posli ter dodeljevali kredite posameznikom ali posameznim podjetjem, svojim vlogam in svoji 1 uradnosti sorazmerno pa v previsokih vsotah. Ker je včasih igrala pri podeljevanju takih kreditov važno vlogo tudi osebnost ni oudno, če so nekateri taki krediti postali ‘im-mobilni ali pa so delno ali celotno izgubljeni. JŠri hranilnicah in posojilnicah ne bi smele uprave poznati ne prijateljstva, ne sorodstva.
Ni čudno, če je izgubil naš človek zaupanje. Izgubljeno zaupanje pa je zelo težko fcopet vrniti, to tembolj, če se ne more nudite sigurnost in garancija, da bo s svojo vlogo vlagatelj zamogel pri vseh zavodih vsak čas delno ali celotno razpolagati.
Bilo bii morda torej vendarle umestno, če bi se ustanovili vsaj pri tistih zavodih, ki se poslužijo zakonite zaščite, upniški sosveti, ki bodo videli poslovanje ter utrdili s t*$n sebi in ostalim vlagateljem zaupanje.
Vrhnika
TO NI SOCIALNOST
Ze dolgo se nihče ne oglasi iz našega konca. Vendar pa vkljub temu molku pri nas ni vse v redu; Nekaj takega so razne večerje po 20—80 Din z maškeradami in krofovi večeri. To se kar vrsti vsak teden. To je vendar zločin nad socialnostjo, za katero se mi borimo! Ljudje, pomislite vendar, da dve tretjini ljudstva skoro strada! To se godi danes, ko se Širi beda v črnih revirjih, ko odpuščajo že zadnje rudarje!! Tu vidiš celo srednji stan in obrtnike (delavce). Tu so vmes ljudje, ki ne dado brezposelnemu niti pare! To so oni veseljaki in sebičnega, Ju skrbe samo za svojo korist in zabavo, In aH« se dvigne v revežu besni gnev in »ko bo kaj zagrmelo, ali se bomo čudili?! Nato pomislite, pa boste opustili v teh časih vsako potratno zabavo in krokanje.
OBVESTILO!
Vae prijatelje naše ideje in našega lista obveščamo, da je »Pohode od sedaj naprej nalepljen r veii »Črnega Orla* na deski.
Zlasti delavci ga pridno prebirajte. Dobi ae pa tudi v glavni trafiki. Vse naše prijatelje in naročnike pa prosimo, da propagirajo fca našo sveto stvar in naš list, da ga bo ljudstvo čitalo.
Nekemu gospodu ni kar nič všeč naš Ust. Menda mu to ne gre po dlaki, ker po Nemcih preveč udrihamo. Pa se bo pač moral potolažiti.
Onemu, ki mu je Pohod tako v želodcu, da ne more pustiti v veži »Črnega Orla« pri miru letake za Pohod, naznanjamo, da ga danes prvikrat in zadnjikrat resno opominjamo, da pusti te stvari pri miru! Zato namreč, ker mu bomo drugikrat tako zagodli, da bo pač črn po životu precej čas?, pa četudi je ženskega spola.
Črnomelj
PREKLIC
V zadnji številki našega lista z dne
11.	februarja 1933., na strani 8 pod naslonom: »Metlika — Belokranjske težave«, smo priobčili dopis, tisoč se razmer v Črnomlju, v katerem je bilo med drugim poročano sledeče: Na občini imajo večino kmetje, ki so jam glavna skrb vinske gorice. Sposobni so navadno preglasovani in tako se širi korupcija od tam, od koder bi se morala pobijati.«
Ker ,pa nimamo nikakega povoda očitati občinskemu odboru mestne občane Črnomelj, kakršnekoli korupcije, najmanje pa da bi se -od strani občinskega odbora ozir. občine širila kaka korupcija, in ker smo bili v objavo tega poročila zapeljani od svojega dopisnika, ka občinske zadeve v Črnomlju mistificira in nesmfloo .potvarja, izjavljamo tem potom, da preklicujemo vsebino gornjega našega poročila, ker ne odgovarja resnici.
IZJAVA
Občinska uprava Mestne občine Črnomelj, kot tolmač mnenja vseh slojev prebivalstva v Črnomlju zavirača neosnovan napad na urad-ništvo v Črnomlju, ki je bil objavljen v listu »Pohod« z dne 11. februarja t. 1., pod naslovom Metlika - Belokranjske težave.
Ugotavlja, da bi impulzivnost merodajnih mest, katero impulzivnost so ta mesta v zadnjem času v izredni meri pokazala v dobrobit Črnomlja in širše okolice, mogla priti še do večjega uveljavljenja na vseh poljih javnega delovanja, če ne bi dopisnik in njegovi prijatelji teh impulzuvnosti ovirali z neresničnimi poročili.
Ugotavlja, da se ni razpaslo ni kako strankarstvo, temveč, da merodajna mesta ravno budno gledajo na to, da se ne zanesejo v vse javno življenje v Črnomlju oake strankarske težnje.
Zavračamo očitek, da bi bilo uradnišivo neizvežbano, ker smo spoznali, da je ravno to uradniŠfcvo v zadnjem času storilo veliko za ddbrobit Črnomlja in šiirše okolice, in da, če nima za seboj službenih let, ima pa pred seboj voljo do nesebičnega in požrtvovalnega dela in s tem široko bodočnost.
Z vsiljevanjem svetovaistva, kot z zadevo skrajno slabega okusa, se občinska uprava ne bo pečala.
Celje
VSEM V VEDNOST!
K otvoritvi nove skakalnice v Liscah pri Celju moramo resnici na ljubo poročati, da je ta skakalnica last celjskega smučarskega kluba, ki pa je izrazito nemško-nacionalen. Postavili so to skakalnico s pomočjo 6vojih velikašev, da vzdržujejo svojo nemško športno mladino v svoji sredini. Čudimo se naši celjski inteligenci, ki se vedno rada trka na svoja nacijonalna prsa, na svoj narodni čut, pa prireditve ni mogla smatrati sebi v zasmeh. Ni tukaj šport, ki je samo pesek v oči, za športom se skrivajo njihovi zh nameni, za tem športom se skriva njihovo nemško
rovarjenje. Spoznali boste, če ne prepozno, namene celjskega smučarskega kluba, ki je podaril drsalki Hildi Holowsiky, ki je pred nedavnim gostovala v Celju, spomin z napisom Cilli in ne Celje. Gospodje športaši, ali ne veste, da ste že v jugoslovanskem Celju. Če hočete bivši Cilli, si ga iščite v nepozabni vam Avstriji. Še to moramo povedati: tisto ha ji anje, ki se je nekoč razlegalo po celjskih ulicah, se je na večer po otvoritvi skakalnice »Petričkarjev« zopet razlegalo, kjerkoli so se pojavili gospodje smučarji in gospodične smučarke. Zatorej ni umestna opazka v tukajšnjem lokalnem listu, da se zastopniki drugih ob last ev otvoritve skakalnice niso udeležili. Mi pa pravimo, čast njihovemu še nacionalnemu ponosu. V ostalem pa imajo menda dovolj prostora za nemške prireditve v svojem časopisu. Tu smo na kratko poročali popolno resnico in povemo, da bomo bdeli nad delovanjem biših nemških mogotcev in njih zle namene pravočasno zajezili.
»Zur Ehre Gottes 1900« se glasi napis na kapelici ob državni cesti med Celjem in Vojnikom (na Spodnji Hudinji). Ko sem se podrobneje zanimal za to znamenitost, se mi je pojasnilo sledeče. Ta napis izvira še iz časov ranjke Avstrije ter je bil takoj po prevratu odstranjen. Pred kratkim pa je lastnik kapelico popravil, dal ponovno pritrditi marmornato ploščo s tem napisom, da bi vsemu svetu ka-zal svoje nemškutarstvo. Nam pa je ta kratka zgodovina sramoten dokaz, da smo 14. leto v svobodni domovini manj narodni kot ob prevratu. Gospodje, ki povsod iščete nevarnosti za ogroženo Slvenstvo, obrnite kdaj svoj pogled todii na take-le malenkosti, ko ste v iskanju malenkosti naravnost nenad-kriljivo iznajdljivi.
LETAK BREZ USPEHA
V soboto dne 11. februarja 1933 je imelo Akademsko društvo tehnikov v Ljubljani reprezentančen ples v Celju. Prireditev se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kralja. Dan pred prireditvijo, dne 10. t. m. so bili razširjeni po celjskih ulicah in javnih lokalih letaki sledeče vsebine:
»Celjski javnosti. Akademsko društvo tehnikov v Ljubljani priredi v soboto 11. februarja v Celju svoj reprezentančni ples. Ugotavljamo, da omenjeno društvo prireja ta ples proti volji večine svojega članstva in proti enodušni volji vse ostale akademske mladine, organizirane v spodaj imenovanih društvih.
Spodaj podpisana društva najodločneje protestirajo proti temu koraku društva tehnikov, ki prirejajo svoj ples v času, ki je tako kritičen za našo univerzo. Zato pozivajo društva celjsko občinstvo, naj obsodi ta korak s tem, da bojktotira to prireditev. Društvo slušateljev juridične fakultete, Društvo slušateljev filozofske fakultete, Društvo slušateljev teološke fakultete, Društvo medi-cincev, Akademska zveza, Jug. kat. akad. dr. Danica, Jug. kat. akad. dr. Zarja, Krščansko soc. akad. klub Borba, Jug. društvo akademi-čark Savica, Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev, Jug. Akad. dr. Triglav, Akadem. agrarni klub Njiva, Slovenska dijaška zveza.«
Zavedno celjsko občinstvo se sicer od tega letaka ni dalo premotiti in je prireditev tehnikov posetilo v naravnost impozantnem številu. Toda upravičeno je pričakovalo in pričakuje še, da se zadeva tega letaka razčisti. Zaman čakamo že dva tedna, da bi slišali o kakem ukrepu. Nihče ni pozval društev, ki so podpisana na letaku, je-li se strinjajo z vsebino letaka. Kaj pravi k temu letaku Akademsko društvo Triglav? Kaj pravi k temu Starešinska zveza akademskega društva Triglav? Zakaj ni Akademsko društvo tehnikov samo nič reagiralo na ta letak? Zakaj se ni oglasilo časopisje? Zakaj 6e ne oglasijo oblastva?
Ne sme se pozabiti, da se je rovarilo proti prireditvi, ki se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva Kralja. Da se sploh kdo upa proti taki prireditvi ziniti, je samo na sebi nečuven narodni škandal! Ravno tako je škandal, da se nič ne ukrene, da bi se ta zadeva razčistila!
Celjska javnost, ki je bila na tak drzen način apostrofirana, je že primerno in dostojno odgovorila; zahteva pa popolno raz-jašnjenje in razčiščenje, ker se smatra užaljeno spričo dejstva, da si sploh kdo upa priti pred celjsko javnost s takimi pozivi!
Celjski Triglavan!
8B 0 SKAKALNICI »PETRIČKARJEV«
Gori smo omenili, kdo da eo lastniki, celjske smučarske skakalnice, pozabil pa sem pripomniti, da se je ta skakalnica otvarjala v nemškem jeziku. Otvoritveni govor je imel neki učitelj, ki poučuje na slovenski šoli. Evo no v dokaz, kako daleč že sega nemškutarstvo v Celju.	.	.
GOSPA V SVILI
Kot Vaš naročnik sem bral, da brezobzirno odkrivate razne škodljivce ter tatove narodnega premoženja. Zato Vam pošiljam cvetko, ki sem jo mimogrede utrgal pred palačo z velikim križem v Celju. Neki gospod se pritožuje, da v vsem Celju ni mo* goče dobiti blaga za njegovo soprogo. Peljala, se je na Dunaj in ko je prišla nazaj v Celje* je začela razmišljati, kdo bo obleko naredit Šla je nazaj na Dunaj ter tam počakala, da je bila obleka gotova. Sedaj jo v Celju radi lepe obleke vsi občudujejo. — Spomnil sem se pesmi, ki sem jo slišal med vojno: »Bože mili, kako raja cvili, a gospoda hodaju • svili.«	Pohodovec.
Izključitev. G. Ferjančič Jovo je bil v smislu sklepa oblastnega odbora z dne 20-februarja 1963 izključen kot član Narodne odbrane.
Konkurz Sla venske banke
Mnenje sodnega izvedenca Maksa Mautnerja in Janka Krušca o konkurzu »Slavenske banke«, predloženo sudbenemu stolu 24. maja 1927.
(Nadaljevanje.)
Na 3. vprašanja:
Zveza med Slavensko banko in Trboveljskim premogokopnim društvom (dalje kratko — Trbovljami) še izhaja iz meseca juni:a 1922, ko je bila povišana delniška glavnica Trbovlja od Kron 48 milijonov na K 100,000.000—. Pri tem povišanju je prevzel po tozadevnih razglašenih komunikejih veJino novih delnic neki sindikat pod vodstvom Slavenske banke. Od cele emisije od 260.000 delnic je pripadlo starim delničarjem (na 3 stare 2 nove) 80.000 komadov, a od ostanka 180.000 komadov je dobila Landerbanka polovico, t. j. 90.000 kom., medtem ko je Slavenska banka dobila samo 10.000 kom., majoritetni sindikat delničarjev Slavenske banke 30 tisoč komadov, a ostanek od 50.000 komadov se je prepustilo generalnemu ravnatelju Praprotniku na svobodno razpolaganje.
To je prva neposredna zveza med Slavensko banko in Trbovljami in to na ta način, da Slavenska banka z nabavo te količine delnic postane delničar Trbovelj, v katere upravo vstopijo i njeni predstavniki. Ta transakcija se navadno imenuje prva nacionalizacija Trbovelj.
Po zahtevah kr. vlade ta nacionalizacija Trbovelj ni bila dovoljena, ker je ona pravilno mislila, da s tem ni dosežen cilj, za katerim je šla. Velika večina delnic Trbovelj je na ta način ostala še nadalje v rokah tujcev, in to v veliki večini Avstrijcev, ter je kr. vlada v smislu takrat obstoečih predpisov odločno zahtevala faktično izvsšitev jednA dejanske nacionalizacije. O tem priča dopis ministrstva pravde od 30. januarja 1923 R. S. St. 2795, a katerim se po ugotovitvi, da je Trbovlje društvo mešanega značaja in da mu je sedež v Beču, pa zavoljo tega med drugim ukazuje, da se 1922 izvedeno povišanje delniške glavnice od Din 25 milijonov kot že izvedeno vzame izjemoma na znanje, toda pod pogojem, da o priliki prvega povišanja
kapitala dve tretjini morate biti zagotovljene našim državljanom, oziroma našim domačim ustanovam. Z drugimi besedami, kr. vlada je zahtevalft» da se na'de poti in način, da dejanska večina delnic preide v roke državljanov kraljevine SHS. Da zadosti tej pravični zahtevi, je moralo Trbovlje y juniju 1923, torej leto dni po prvi nacionalizaciji izvesti novo transakcijo s svojimi delnicami. Prizadevanje Trbovelj, oziroma predstavnikov večin® njenih delničarjev, ki je v tem slučaju nedvomno bila Landerbanka v Beču, je šlo vidoma za da sicer formalno saj deloma zadosti teg zahtevi, d* pa pri tem ne zapusti svojega stališča, torej stališč* predstavnikov večine delničarjev Trbovelj.
Moralo se je formalno zadostiti zahtevi kralj-vlade, pa kateri bi večina delnic Trbovelj prešla v roke državljanov kraljevine SHS, toda dejansko bi ostala ta večina v rokah L&nderbanke in to tem bolj, ker se kr. vlada ni zadovoljila s provedbo tako imenovane prve nacionalizacije Trbovelj. Ona je našla v Slavenski banki d. d. v Zagrebu firmo, ki je 6voje ime zopet dala za ponovno nacionalizacijo, ki je bila samo formalne narave.
Ta tako imenovana druga nacionalizacija Trbovelj je temel' na katerem se je dalje razvijala usoda Slavenske banke in katera je po skorajšnji* logičnih posledicah privedla do današnjega stanja. Zato bomo to tako imenovano drugo nacionalizacijo Trbovelj razložil natančneje.
Kakor smo že omenili, je kr. vlada zahtevala, da večina delnic Trbovelj preide v roke državljanov kraljevine SHS in to potom vlade, in da ministrstvo šum in rudnikov z ministrstvom pravde provede razdelitev teh delnic. LSnderbanka kot predstavnik večine delničarjev Trbovelj v zvezi-® Slavensko banko se je uprla tej zahtevi kr. vlade in si je prizadevala, da to provede tako, da zvite delniško glavnico Trbovelj od Din 25,000.000'— 50,000.000-—, torej na dvojno, z izdanjem 500.000 novih delnic po Din 50 — nominale in da s temi novimi delnicami udeleži državljane kraljevi®8 SHS. S to motivacijo je Trbovlje prosilo aa povišanje svoje delniške glavnice. (Dalje sledi.)
Naša pot ie ravna: pohoditi in pomandrati moramo vsako neoošteno delo!
Film
nase ze
mlji
NAS PROSVETNI FILM
Pretekli teden smo zopet doživeli malo presenečenje ali bolje — razočaranje. Pride na šolo okrožnica: v tem in tem kinu se predvaja za šole prosvetni film: »V deželi carstva in kralja.« Vse šole si morajo film ogledati; učenci oz. učenke plačajo ži 2 Din. Za malo denarja ma!!o muzike — si misliš, ko pa se razočaran vračaš domov, vidiš, da vse skupaj niti tega denarja ni bilo vredno. In vendar plača ena šola, ki napolni kino z nad 600 sedeži — nad 1000 Din. Ako obiščejo film vse ljubljanske šole, je iz tega že lepa vsota — nad 10.800 Din Za ta denar se more že kaj zahtevati: »V deželi carstva in kralja.«
Mislili smo, kaj nam bo fi'I’m pokazal. Upali smo, da bomo videli kraje starega srbskega carstva, zadužbine, sledove starih zgradb, domovino Nemanjičev itd. Tak film bi bil res prosveten in za mladino primeren. Bilo bi treba mladino tudi že v naprej malo pripraviti, da bi film bolje razumela. Na ta način bi se vzgajala ljubezen do naše zemlje in njene zgodovine. Morali pa bi biti prvovrstni posnetki. Mi bi mladini pokazali lepote in zanimivosti naših krajev v pravi luči. Šli smo torej v kino deloma v pričakovanju, da bomo videli kaj lepega, de lema i malini dvomom. ker smo še parkrat nasedli (n. pr. pri deželi 1000 otokov itd.)
>V deželi carstva in kra'lja.« Kino je nabito poln učenoev je več nego sedežev, prve vrste sploh ne bodo mogle dobro videti. Spored začne. Razne dirke in tekme v Ameriki... Ali je to dežela carstva? Film je slab, slike neraziločne, vida se, da je to obrabljeno filmsko blago, ki ga je pet za en groš. Smučarske tekme istotako, nekje v Švici. Sv. Monic. Otroci gledajo. Oči trpe pri slabem, obrabljenem filmu. Šele na to sledi film, ki kaže prestolonaslednika na Bledu. Kakor je to za mladino zanimiv film, tako bi želeli, da bi bil dober. Pa ni. Bravo diletantsko delo. Ne ena slika ni posrečena. Na to ribiči na Jadranu ... Lep motiv! A tudi ta t im je slabo izdelan. Ubogi otroci, ki bi radi videli kaj lepega! Koliko takih boljših filmov smo že videli, n. pr. iz Švedske. Zakaj mora hiti baš film z Jadra-
na zanič. Itd. Videli smo še prihod kraljice v Novi, Dojransko jezero in pot od Travnika do Jajca. Edino pri teh zadnjih treh je bilo nekaj lepih slik, dalo pa b« se iz tega napraviti še vse "kaj lepšega.
T. zv. prosvetni film pod naslovom »Iz dežele carstva in kraija« je bil torej vrsta deloma tujih, deloma domanh filmov, mešanica raznih krajev, po večini starih ali slabo posnetih in izdelanih filmov. Zdi se, da so se tudi našega prosvetnega filma poprijeli ljudje, ki hočejo zaradili.
Doslej smo videli le par lepih filmov, to je bil film »Naš kralj« in »Sokolski zlet v Beogradu«. Tam smo pokazali, da že nekaj znamo. Naša domovina je še begata na starinah, na narodnih in prirodnih motivih — a zato še ne spada v prosvetni film vse, kar napravi ■kak diletant. Prosvetna uprava bi se morala prej preprčati, kaj priporoča svojim šolam, sicer je škoda časa in denarja.. Naloga prosvetnega filma je prevažna, da bi ga diskreditirali s slabimi izdelki. Sedaj pride baje Ufa, ki nas bo rešila iz zadrege. Zal, da ne razpolagamo sami s takimi šolami, ki bi nam ustvarile res lepa dela. Dokler teh ni, je treba previdnosti in naj se ne ponuja slabo blago na ta način, da se predpisuje šolam obligatna udeležba. Poučni film mora biti bistveni del moderne šole in vzgoje — o tem ni dvoma — a naš domači prosvetni film je treba najprej dvigniti v kakovosti, potem šele ga ponudimo šoli in javnosti.
DON IVANIŠEVIČ SUSPENDIRAN A DIVINIS
Kdo ne pozna tega narodnega duhovnika, katerega ime je že davno seglo iz dalmatinskega Splita tudi v naše kraje. Saj je don Ivaniševič borec za glagolico in vse njegovo delo je posvečeno službi našega naroda, ki ee boni za svoje zgodovinske pravice. To je še eden onih duhovnikov, ki jih je rodila naša polpretekla doba, ki so izvršili veliko delo ■nacionalnega prebujenja in pred njimi s spoštovanjem sklonimo glavo. Zal, da je te vrste duhovnikov čim dalje manj. In don Ivaniševič je suspendiran a divinis, ker ni odobraval pastirskega lisla.
Kako zanimivo? In kakšen dokaz, kako so majhni oni, ki bi morali biti veliki! In kako daleč so od naroda oni, ki bi morali biti
z injim! Ljudski glas — božji glas. In ta glas bo še proslavljal Ivaniševiče, ko bodo že davno pozabljeni Boniiačiči in drugi... Zakaj? Ker je ta božji gJ&s zapoipaden o ljubezni ne pa o sovraštvu, ker je ljubezen od Boga, sovraštvo pa od satana. To ve tudi priprost človek brez bogoslovskih razlag, če ni zapeljan od krivih prerokov.
JUNAKI NOČI
Nikaka skrivnost ni, da se trudijo po naših vaseh nahujskani in zapeljani ljud.e po noči razširjati to, kar si po dnevi ne upajo. In tako so vsako jutro hiše in ploti polni napisov, ki spominjajo na vzklike šen.urskih junakov. Seveda če bi takega nočnega junaka zalotili pri dejanju, bo. tajit na vse pretege, če pa bi hotel kdo proti njemu pričati po resnici in pravici, mu bo pretil s smrtjo.
Pošteni ljudje so siti tega protidržavnega rovarenja in bodo po nekaterih vaseh sami poskrbeli za nočno stražo. Naravno je, da bodo pudpira‘li oTožništvo pri njegovi dolžnosti. Kaji napisi! po hišah so le dokaz, da vas ni čista.
In kako pride pošten vaščan do tega, da mora vsako jutro s svoje hiše odstranjevati čačkarije ponočnih junakov, ki se svojega bedastega početja niti ne zavedajo. Kaj pa si predstavlja naš kmečki fant pod besedo: »Zi-"vela federacija!« Nič. Naučili so ga drugi, naj piše po stenah take stvari in on se po nepotrebnem podaja v nevarnost, da bo plačal svojo nepremišljenost s kaznijo, ki bo sledila, če ga zalote. V naši javnosti 6e je z nekakim •'zadoščenjem opazilo, da se je začelo od zgoraj energičtieje nastopati proti pojavom, tol so bdi j pobalinskega kakor resnega značaja, ki pa jih je treba resno zatreti, ker se je že ’■ predolgo popuščalo. Konec mora biti take »svobode«, da Ik> že vsak otrok kikirikal najrazličnejše protidržavtio vzklike.
Tudi odločnost, s katero je policija končno posegla v t. zv. avtonomijo naše univerze in energično napravila konec razobešanju raznih zastav in napisov na poslopju, ki ima služiti zsnanosti in vzgoji mladine, je naletela v javnosti na obče odobravanje. Mislimo, da bo tudi Sloveniji samo v korist in čast, da se zatro va: taki pojavi, posebno po deželi, kjer niso toliko i«raz prepričanja kakor zahrbtnega hujskanja ljudi, ki trenutno niso na vladi. Slovenija in država imata mnogo važnejših
vprašanj, ki jih je treba rešiti v korist slovenskega naroda, kakor so tista, ki jih vsiljujejo junaki noči!
DRŽAVNI GRB ALI MAŠNA BUKVA
V naši državi je menda svojčas izšla nifc' redba, da marajo vsi javni uradi in inštitucije imeti v svojih žigih tudi državni grb. Zdi se mi, da je moralo biti tako, ker viddm na vseh žigih tek grb. Le en žig, ki nosi napis: »Krajni šolski svet — Dražgoše«, sen® videl, da je namestu državnega grba mašna knjiga s 'križem. Prosimo bansko upravo, da nakaže temu šolskemu svetu poseben znesek za nabavo novega žiga, ki bo odgovarjal predpisom.
NACIONALNO DELAVSTVO SE PRIPRAVLJA NA VELIKI PRAZNIK
Letos poteče 25 let od ustanovitve prve nacionalne delavske organizacije in nacionalnega delavskega pokreta sploh. Ta pomemben jubilej bo proslavila Narodna strokovna zve-za v dneh 13. in 14. maja v Ljubljani. Za to veliko proslavo se vršijo že sedaj velike priprave in vsa znamenja kažejo, da se bo naže nacionalno delavstvo res izikazalo na dan njegove proslave. Ob priliki proslave bo razvit tudi centralni prapor NS/Z, za katerega je daroval tudi N j. Vel. 'kralj lepo vsoto 10.000 dinarjev. S tem je Nj. Vel. kralj pokazal, da zna oeniti delo nacionalnega delavstva. Nacionalisti, ki budno sledimo vsak nacionalna pe* kret, smo ponosni na armado nacionalnega delavstva, ker vemo, da je to delavstvo izpovedalo svoj čisti jugoslovanski nacionalizem v najtežjih čaaih. Oe pomislimo, da je etara Avstrija dvakrat razpustila nacionalno delavsko organizacijo radi njenega nacknacističnega programa, potem smo prepričani, da je stara Avstrija že vedela, zakaj razpušča to organizacijo.
Nas veseli pokret našega delavstva in bo dolžnost nas vseh, da se udeležimo te velike proslave Narodno strokovne zveze, pozivamo pa tudi vse ostalo nacionalno delavstvo, Ki morda še ni včlanjeno v Narodno strokovno zvezo, naj se udeleži tega slavja m manifestira za svoje pravice.	. ,	, —
Narodno strokovni zvezi pa iskreno če* -tamo h ‘kraljevskemu daru! Naj im N j. V ► kralj Aleksander I.J Naj »»vi naše laredn nacionalno delavstvo!
Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Itdaja m Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r. t. «©,«., Jožko Zemljič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani-