Leto Vili. 1910
Št. 2 . Februar.
4.KJ
D ■ ° o
i"

BOGOLJUB
CERKVEN LIST Zfi SLOVENCE
Izhaja začetkom vsakega mesca
Izdaja Katoliška bukvama Tiska Katoliška tiskarna
Stane: za celo leto K 2'-; za Nemčijo K 2-50; za Ameriko in vse ostale zunanje kraje K 3--.
Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu. naročnina in darovi pa upravništvu Bogoljuba v Ljubljani
Spisi se morajo poslati do lO., dopisi do 15. prejšnega meseca.
SSsssj&i
Ustanovljeno 1842
Priporočava preča-stiti duhovščini in p. n. občinstvu vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno fino delo in najnižjecene. Prekupcem posebno priporočava oljnate barve v pločevinastih :: puščicah : :
Ceniki na zahtevo
Tovarna
rv, laHov i
Telefon štev. 154 #t)
slikarja napisov
pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
:: v Ljubljani ::
Miklošičeva cesta 6
za frančiškansko cerkvijo
^Delovanje z elektr. močjo
3461 (1—)
in
rija ::
Trgovina z oljnatimi barvami, laki in fir-neži ter z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti ::
Delavnica ie i ijrii ulici 8

Ceniki zastonj
jjplB
Hj priznano dobro blago za
I moške in ženske obleke |
A M. I	Sw iiuiiit A - ■ - B. u . .f ^ l-i.______
sukno, platno in drugo manufakfurno blago se kupi najceneje v_____
Pogačarjev frg. Ostanki po znižanih _ cenah.
HlB
ainu ii| uruju iBiqi|UldKlurRO p
KS „PH gorenjhl" H
v trg. Ostanki po znižanih [|j
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave,
Ztt&ZrSfc Alojziju Vodniku
in ugašeno se dobi pri 36% kamenarskem mojstru
Kolodvorska ulica
Ljubljana
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, odo kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, mo-— drega, belega, aH rumenega inlet-nanking-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16 s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 1?, 14, 16 vzglavnica K 3, 3-50, 4, - Pernice 180x140 cm velike K 15, 18. .0; vzglavnica 90X70 ali 80X80 cm K 4 50, 5-—, ">'50. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn p osto
pri naročilu od iok dalje. M, Berger 7 Menici št. 697. Češki les.
Za neugajajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, prevlakah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.
Dobro! . Poceni!
r-j
Nikcl. remont, ura Amer. Roskopf ura Švic. Roskopf ura z dvoj.pokrovom prist. srebr.,c.kr. puncirana . . Izvir. Ornega ure Sten. ure, 70 cm vis. Z budilko in bitno opremo ....
Stenske ure z godbo bud. in bitno opr. Svarcvaldska ura s kukavico . . . Budiika nik., 19 cm visoka .... Budilka s stolp.zvon, 3 letno jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
14-—
5-—
2-— 5'
Max Bohruel
Dunaj IV, Margaretenstrasse 27/86.
Urar, sodnijBko zapriseženi cenilec. — Ustanovljeno 1840.
Zahtevajte moj veliki cenik s 5000 slikami, ki se pošlje vsakomur zastonj in franko ne da bi se sililo kupiti.
3603
50 °/o prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; KžT kri, moC, zdravje
3603 dosežete in ohranite, ako pijete
SLA DI N
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
v lekarni Trnk6czy
zraven roto.ža v LluMiani
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
Končno Se doseženo!
da dobi lahko vsak prekrasno uro za zelo nizko ceno. Krasno ame-rikansko zlato double švicarsko žepno uro, ki se ne da ločiti od one iz pristnega 14 karat, zlata, s 36 urnim kolesjem na sidro s sekund. kazalnikom, 3 letnim jamstvom s fino pozlačeno verižico 1 kos K 4-60, 2 kosa K 8 50. Nikakriziko. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju
E.Holzer, Krakov, Stradam 18/99.
Pristna Roskopf-pat. žepna ura K 3'50. Ilustr. cenik zastonj in franko.
ifaluEčja češka turdKa» ceneja posteljnega perja!
1	kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega
2	K 40 v, polbelega 2 K fcO v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6'K 40 v in 8 K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm
dolga 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezne pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, .3 K 50 v, 4 K. — Pošilja proti povzetju od 12 K više franko. S. BENISCH v Dešenici 766 Sumava Csško. - Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za 8035	neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.	15-2
Š. Benisch
Mesečni koledar za februar 1910.
	Dan	Godovi	Celodnev. čeič. presv. R. T.		Razne slovesnosti
			ljublj. škof.	lavant. škof.	
1 2 3 4 5	Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Spomin trpljenja N. G. J. K. Ignaci) Darovanje Gosp. (Svečnica) Blaž, škof - muč. Andrej Korzinski, škof Agata, dev.-mučenica. Jap. muč.	Ljublj. fračiškani Vrabče Ambrus Begunje pri Cirkn. Koroška Bela	Šolske sestre Petrovče } Žalec Gotovlje	3. Blažev blagoslov, ki ga lahko deli vsak duhovnik
6 7 8 9 10 11 12	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. predpepel. Doroteja d.-muč. Romuald, opat Juvencij, škof. (Pust) tPepelnica. Ciril Aleks, škof Skolastika, dev.; Viljem, puščav. T r n j. k r. K r. Prik. D. M. v Lurdn Sedmeri služabniki D. M.	Sela p. Šumbregu Rieg Hotedršiča Mirna Lichtenthurn Ljub. Trstenik Žabnica	J Teharje J Griže Sv. Peter v S. d. Galicija jPolzela J Kozje 1 Sv. Peter J p. sv. Gorami | Podsreda	j Štirideseturna pobož-> nost v čast Najsvetej-J šemu po večjih krajih.
13 14 15 16 17 18 19	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	1. postna. Katarina od Riči, d. Valentin, duh. muč. Favstin in Jovita, mučenca f (Kvatre) Julijana, dev.-muč. Donat in tovariši, mučenci t (Kvatre) Sul. in žeb. N. G. J f (Kvatre) Julijan, spozn.	Hotič Radovica Bela Cerkev Zalilog Zavrac Spod. Idrija Duplje		
20 21 22 23 24 25 26	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	2.postna (kvaterna). Elevterij Maksimilijan, šk.; Eleonora, kralj. Stol sv. Petra v Antiohiji Peter Damijan, škof Matija, apostol Tančica N.G. J. K. Marg., Valb Porfirij, škof	Leše Banjaloka Št. Vid p. Brdu Kolovrat Vavtavas Trnovo, redov. Slap	| Podčetrtek 1 Št. Vid p. j Planini Sv. Marjeta Oiimje Dobje	
27 28	|	Ned. Pondelj.	3. postna. Leander, škof Roman, opat	Razdrto Preloka	} Pilštajn.	
Odpustki za februar 1910.
1.	Torek. BI. Andrej de Komitibus. Udom 3. reda popolni odpustek v redovni cerkvi, kjer te ni, pa v farni cerkvi.
2.	Sreda. Svečnica. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki so opravljali devetdnevnico za današnji praznik; b) udom 3. reda, kakor včeraj; c) udom bratovščine presvetega Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v farni cerkvi; Č) udom bratovščine naše ljube Gospe presv. Srca v bratovski cerkvi; d) udom rožni venske bratovščine v katerikoli cerkvi; e) udom škapulirske bratovščine karrn. M. B.' v bratovski ali farni cerkvi; onim, ki nosijo višnjevi škapulir; onim, ki nosijo beli škapulir; v bratovski ali farni cerkvi, če molijo za osvobojenje sužnjev; /) udom Marijine družbe; g) udom brat. preč. Srca Marijinega; h) udom družbe krščanskih družin; i) udom bratovščine za duše v vicah danes ali v osmini.
3.	Četrtek. Sv. Blaž. BI. Odorik. Popolni odpustek: a) udom bratovščine presvetega"Rešnjega Telesa, kakor 2. dan t. mes.; b) udom 3. reda, kakor 1. dan t. m.
4.	Petek. I. v mesecu. Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki gredo k spovedi in sv. obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo na namen sv. očeta; b) udom brat.
presv. Srca pod navadnimi pogoji, danes ali pa v nedeljo.
5.	Sobota. Sveti Peter Krst. in tov. Udom 3. reda pop. odp., kakor 1. t. m. Popolni odpustek tudi onim, ki nosijo višnjevi škapulir.
6.	Nedelja. 1. mesecu. Popolni odpustek: a) udom škapulirske bratovščine Karmelske Matere Božje, v bratovski ali farni cerkvi; b) vsem vernikom, ki gredo k izpovedi in svetemu obhajilu, nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo v namen sv. očeta; udom. bratov, presv. Srca Jezusovega proti navadnim pogojem.
8. Torek. Sv. Janez Mat. Popolni odpustek udom bratovščine z belim škapulirjem, če v bratovski ali farni cerkvi molijo za osvobojenje sužnjev.
11. Petek. Sedem ustanovnikov servitskega reda. Popolni odpustek v bratov, žalostne M. B. s črnim škapulirjem, v bratovski ali farni cerkvi.
19. Sobota. Sv. Konrad iz Piacencije. Udom 3. reda popolni odpustek, kakor 1. dan t. m.
21.	Pondeljek. Sveta Angela Mericija. Udom 3. reda popolni odpustek, kakor 1. dan t. m.
22.	T o re k. Sveta Margareta Kortonska. Udom 3. reda pop. odpustek, kakor 1. dan t. m.
27. Zadnja nedelja v mesecu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec
Leto VIII.
Stev. 2.
Ljubljana — dvigni se!
h.
Pod tem naslovom smo se Pečali v zadnji številki lanskega leta s cerkvenimi razmerami in verskim življenjem v Ljuo-ljani, ki je središče slovenske zemlje in nam mora torej njen prospeh vsem na srcu biti. In kar velja o Ljubljani, velja deloma tudi o drugih mestih.
Vrnimo se danes zopet nazaj v našo Ljubljano, da vidimo, če ne potrebuje nekoliko duhovnega prebeljenja in prenov-ljenja, in poglejmo, kje imamo to delo zastaviti.
Rekli smo: S tistimi, ki so verskemu življenju že popolnoma odmrli, bo težko kaj opraviti. Suha veja se ne da več ozeleniti. Seveda ta primera ne velja popolnoma. Poskušati je treba tudi s temi, kako bi jih zopet pridobili za Boga, in obupati nad nikomer, dokler je še duša ^ njem.
Kar je mlačnega, to se da pa že ložje zopet ogreti. Saj tudi drevo, ki je pozimi svoje listje zgubilo, spomladi, ko gorkeje solnce posije, zopet ozeleni. — Mlačneže mestne, ljubljanske, dramiti in ogrevati, to bi bilo kaj potrebno in veliko delo.
Prav posebno pa, smo rekli, moramo zavarovati tiste, ki jih mestna sprijenost še ni okužila, da se ne zgube Mestno pre-
bivalstvo samo po sebi izumira, in mesta dobivajo vedno svoj nov naraščaj z dežele. Od tam prihajajo navadno ljudje verni, krščanski. Če se nanje pazi, se ohranijo; če ni nikogar, ki bi se zanje zavzel, se v mestnem šumu in blatu radi zgube. — Tukaj je točka, kjer je treba zastaviti vse sile, če hočemo imeti mestno prebivalstvo krščansko.
Kakor povsod, moramo Prvo in največjo pozornost tudi v mestu posvetiti mladini.
Med mladino so najprej dijaki, iz katerih bodo izšli izobraženci, vodniki in učeniki ljudstva. Zato je na teh največ ležeče. Na dijaštvo smo že večkrat opozarjali. Da se je med študenti zadnji dve leti mnogo zboljšalo, priča to, da jih je letos zopet prišlo mnogo več v semenišče in da sta tudi katoliški dijaški društvi na Dunaju in v Gradcu, »Danica« in »Zarja«, dobili posebno velik prirastek. — Vendar vse še ni storjeno in preskrbljeno za dijake; še se nam vedno zgubljajo. In škoda je, če se zgubi le eden. Torej merodajni krogi: dijakom še večjo pozornost in skrb, da se nam ne zgubi tudi eden ne!
Druge vrste mladina so vajenci, rokodelski, trgovski in delavski. O teh
3
smo že /iitlnjič govorili; pa ne moremo, da bi se h danes zopet ne spomnili. Pomislite; ' u jih je v Ljubljani! Ce jih ne bomo v/. . v varstvo in oskrbo mi, bodo to večii u sami socialni demokratje, zagrizeni sovražniki vere svojih mater. LiberaJc in socijalisti jih love na vse načine: s s mlkimi besedami, s pijačo, igro, Plesom iid. Kaj bo, če bodo v tem duhu odrasli! Gre se nam za prihodnjost Ljubljane. Kakšna bo pa Ljubljana v prihod-njosti, če bo večina delavskega in rokodelskega slanu v taboru sovražnikov Kristusovih! To je najbolj žalostna prikazen našega časa, da so tisti, ki so bili doslej vedno prijatelji Cerkve in Boga, postali njegovi sovražniki. To so nizki stanovi, delavci. Ce še delavstvo po mestih Bogu hrbet obrne, koga bomo še imeli v cerkvi? — Zato velja zopet na to stran vso pozornost, vso skrb in trud obrniti. Zdaj imamo le en mal odstotek vseh vajencev zbran v katoliškem mladeniškem društvu, ker za več ni prostora. Omisliti si moramo večji prostor, hišo, dom, kjer bi mogli spraviti pod streho 800 mladih ljudi. To je zdaj naša velika in važna naloga v Ljubljani. Zato vnovič opozarjamo vse prijatelje krščanskega življenja v Ljubljani in prosimo: Pomagajte! Pomagajte Postaviti dom za delavsko mladino! Gre se naenkrat za 800 mladih ljudi. V teku let pride to na tisoče in tisoče. To je naš domači misij on. Za to je zdaj zaenkrat koristnejše dati kakor za cerkev, kapelo, sveto podobo ali ne vem kaj svetega. Gre se za žive tempeljne in žive podobe božje, da se hudi duh vanje ne vseli! Torej na pomoč! *)
Prihajajo pa v mesto tudi odrasli, in tudi teh ne smemo iznimer puščati. Tudi te je treba držati, zavarovati. Kako pa? Pisali smo že o tem. Povejmo še enkrat!
*) Darove sprejema: Uredništvo ali upravništvo »Bogoljuba« in čč. gg. seme-niški spiritual Alojzij Stroj, dr. Jožef Jerše ter g. kaplan Kerhne pri Sv. Jakobu.
Silno potrebno bi bilo v sedanjem času, ko se ljudje toliko preseljujejo, imeti v vsakem mestu en kraj, en Prostor, eno pisarno ali zglasilnico, kamor bi se lahko vsakdo, kdor pride nanovo v mesto ali samo skoz gre, oglasil, zatekel, poiskal sveta in zavetja: Kam naj se obrne, kje dobi sebi primerno dobro družbo, da bo obvarovan pred nevarnostmi novega kraja. Dolgo smo že zdihovali po taki zglasilnici. Zdaj se je, hvala Bogu, odprla. Družba sv. Rafaela, ki ima skrb za izseljence in preseljence, je dobila to, kar je za njeno delovanje neogibno potrebno, namreč svojo pisarno in svojega tajnika, Ki sprejema novodošlece, in jim daje potrebne svete in navodila. Ta pisarna -- zapomnite si dobro, da boste vedeli povedati, komur bo potreba — je v hiši »Zadružne zveze« (prej: Grajzarjev hotel) na Dunajski c e s ti š t. 32. To je Prva hiša na levo, če se gre od kolodvora doli v mesto po Dunajski cesti. Torej v prav pripravnem kraju, ker je blizu kolodvora in se prav lahko najde. Sem naj se hodijo zdaj oglašati potniki v Ameriko, kateri kaj potrebujejo sveta in pomoči; pa tudi drugi, ki gredo skoz Ljubljano, in oni, ki hočejo v Ljubljani ostati; posebno mladi ljudje, ki se ne veeto kam djati in radi zaidejo v slabo druščino. Tu se jim bo povedalo, kam naj se obrnejo. — Ta naprava nikakor nima namena, ljudi z dežele v mesto vabiti. Nasprotno, bolj naj bi doma ostajali! Marsikomu ni nobene sile, zapuščati doma, kjer bi lahko imel dosti dela in dosti jela, lahko živel srečno, zdravo, krščansko in pošteno življenje. Pa mu ne diši kmečka kaša, skomina se mu po loncih polnih mesa kakor Izraelcem v puščavi, in nima miru, dokler ne zapusti doma. Nekatere pa že tudi resnična potreba žene po svetu. No, za take, ki morajo ali mislijo, da morajo iti po svetu, je tukaj preskrbljeno.
Glavna stvar je to, da človek v mestu in na tujem poišče dobro druščino. Na tem je vse ležeče. Če pride med dobre
ljudi, je rešen; če med slabe, je zgubljen. Cerkve so sicer že vsem odprte, ampak mnogi ne najdejo pota do njih. Dobra druščina ravno bo storila, da bo rad hodil v cerkev; slaba druščina mu bo zapirala pot do cerkve. — Dobra druščina se pa Ponavadi posebno pa še v mestih ne dobi na cesti. Treba jo je poiskati. Kje se dobi? V dobrih, krščanskih družbah in društvih. Če so krščanske družbe in društva potrebne v našem času povsod, so še prav posebno v mestih. Krščanske družbe in društva, je rekel neki dušni pastir v nekem velikem mestu, so po mestih potrebne tako, kakor človeku prsti na roki.
Katere družbe in društva pa mislimo? Pri družbah mislimo v prvi vrsti Marijine družbe, društva so pa različnih imen.
Društva in deloma tudi Marijine družbe pa morajo imeti svoj prostor, stanovanje, dom. Tudi v tem oziru se v Ljubljani obeta kaj boljšega. Dozdaj so bivala naša društva večinoma v >Unionu«. nu«. To je sicer dolga in široka hiša, pa
se rabi za druge namene, za društva je ostalo že le malo Prostora. Zdaj so kupili drugo hišo, »staro strelišče«, ki bo dobilo ime »Ljudski dom«, in se bo porabilo samo v take namene. Spomladi bodo hišo prezidali in priredili, in na jesen, če ne že prej, bodo društva lahko šla noter. Potem se bodo društva ložje razvila, ko bo prostora za vse, ki se bodo priglasili. To bo gotovo nemalega pomena za napredek katoliške misli in krščanskega življenja v Ljubljani. — Seveda društvo samo imeti, to je še premalo; treba je, da se prav vodi in živahno giblje. Predvsem pa je treba, da so krščanska društva res krščanska, da ljudi vodijo k pravemu namenu, ne pa odvajajo od njega, napeljujejo v cerkev, ne pa sPeljujejo od cerkve, navajajo h krščanskemu obhajanju Gospodovega dneva, odvračajo od pijančevanja in ne zapeljujejo k pitju itd.
Prihodnjič bomo zaenkrat navedli vse Marijine družbe ljubljanske in vsa važnejša katoliška društva. Potem pa pride še kaj drugega na vrsto.
Ljubljana — dvigni se!
Sokolski in naš naraščaj.
Liberalni listič »Naša bodočnost«, katerega tiskajo v liberalni »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani, poroča, da znaša sokolskega naraščaja 20C8 mladeničev in dečkov med 14. in 18. letom. Lani je bilo 985 dečkov, torej se je to leto število sokolskega naraščaja zelo pomnožilo. To so mladi rekrutje za liberalno vojsko. Kakor se sliši od raznih strani, so med temi rekruti dostikrat tako zreli mladiči, da liberalni sodrgi ne bodo delali sramote.
To poročilo je zato zanimivo, ker se vidi, kako naši nasprotniki nastavljajo mreže pri mladini.
Kaj pa na naši strani? Zveza »Orlov« šteje 94 odsekov s 1671 člani - telovadci in 1290 člani naraščaja. S podpornimi člani šteje Zveza »Orlov« 2690 udov. In Marijine družbe fantov? Na vsak način, fantje poštenega srca stopite skupaj! In držite skupaj! Bolj kot kdaj prej je potrebna organizacija naših mladeni
čev. Sovražnik se giblje......
Ko so Judje zidali po babilonski sužnosti svoj tempelj, so možaki z eno roko zidali, pri drugi roki so imeli pripravljen meč, da se branijo nasprotnikov. V naših resnih časih bi moralo in bo moralo kmalu biti tudi tako.
I. M.
A	i	PHESI	IETO REŠflJE TELO.	f
				
Pogostno sv. obhajilo.
K pogostnemu sv. obhajilu nas spodbujajo njegove preobilne
milosti.
(Nadaljevanje.)
Šesta temeljna resnica se glasi: da je milost božja k zveličanju potrebna. Ravno to k zveličanju neobhodno potrebno milost nam je naš božji Odrešenik s svojim trpljenjem in smrtjo zaslužil ter nam jo zapustil v naše zveličanje zlasti v svetih zakramentih, posebno pa v svetem obhajilu. Najboljši služabniki božji, svetniki božji, so neprenehoma zajemali iz tega neusahljivega vira milosti tisto popolnost in svetost, po kateri so postali izvoljeni dediči nebes. Na vseh svetnikih in svetnicah božjih so se milosti svetega obhajila razodevale v najlepši luči na najrazličnejše načine. Kako čudežno je bilo življenje in delovanje švicarskega narodnega svetnika blaženega Nikolaja Flueškega, ki je živel 19inpol leta brez vsake telesne hrane od samega svetega obhaijla! Kako svete sadove je obrodilo sveto obhajilo na angelskem mladeniču svetemu Alojziju! Mi občudujemo neumorno gorečnost in ljubezen svetega Pavla, ponižnost in spo-kornost svetega Avguština, srčnost mu-čencev, čistost devic, svetost in stanovitnost spoznavavcev, modrost svetega Tomaža Akvinčana itd. Vse te lepe čednosti in kreposti je obrodilo sveto obhajilo. Tu ne morem naštevati vseh prevelikih milosti, ki so jih zajemali posamezni svetniki iz pogostnega svetega obhajila. Pač pa bi rad omenil vsaj površno prečudne učinke svetega obhajila na blaženem Janezu Mariji Vianeju. V zadevi pogostnega svetega obhajila zavzema blaženi Janez Marija Vianej tako odlično
in zaslužno mesto, da si ga smemo vsi izvoliti za vzor in za zaščitnika pogostnega svetega obhajila. Na njem in po njem so se milosti svetega obhajila pokazale v toliki meri in tako očitno, da res ne poznam nobenega svetnika, s katerim bi ga inogel popolnoma primei*jati. Blaženi Vianej je bil rojen v vasi Dardilly blizo Lijona na Francoskem dne 8. majnika 1786. Imel je zelo pobožne stariše, ki so bili tako gostoljubni, da so včasi do petnajst revežev pogostili, akoravno niso bili premožni. Še pred Janezovim rojstvom so med berači pogostili tudi sv. Benedikta Jožefa Labra, ki je bil 1881 proglašen za svetnika. Ko je bil Janez Marija deset let star, je opravil prvo sveto spoved v neki noči pri g. misijonarju Groboz-u v Eku-liju. Ta pobožni spovednik je koj spoznal angeljsko čisto dušo svojega spovedenca ter ga je jel koj pripravljati za prvo sveto obhajilo. Že med časom priprave je razodeval Vianey toliko pobožnost in gorečnost, da so njegovi součenci rekli: »Glejte Vianeja, kako tekmuje s svojim ange-ljem!« Toda šele eno leto po prvi sveti spovedi je mogel prejeti prvo sveto obhajilo v hiši grofa Pingeonskega zopet ob ponočnem času. Jezusovo pričujočnost je tako živo občutil, kako ono zraveu sebe klečeče matere. Njegova duša je bila vsa vtopljena v živahne pogovore z Jezusom, da se ni mogel ločiti od presrečnega kraja. Ker je živel mladi obhajanec ob času grozne revolucije in strašnega preganjanja kristjanov, ker se je moral ude-
leževati službe božje le na skrivaj, ker je videl preganjanje duhovnikov in vernikov, ki so morali s svojim življenjem plačati drznost, da so Boga častili pri službi božji, je gotovo iz dna svoje čiste duše molil in prosil za prenehanje preganjanja ter za obilen naraščaj tako potrebnih duhovnikov. Jezus ga je uslišal. Kajti Vianej sam, njegovi součenci, njegova mati, njegova teta, gospod misijonar Groboz so govorili o tem, da naj postane duhovnik. V tem so se njegove misli in želje strinjale z drugimi v dokaz božje volje. Toda to je bilo lahko rečeno, težko pa izvršljivo. Kajti Vianej ni imel nobene druge šolske izobrazbe, kakor tisto malenkost, ki si jo je pridobil s štiriletnim obiskovanjem zasebne ljudske šole pred pripravo na prvo sveto obhajilo. Višjih ni mogel nobenih obiskovati. Sam bi moral skrbeti za učitelje, sam se oskrbovati in vzdrževati do mašniškega posvečenja. To pa je bilo naravnost nemogoče njemu in njegovim domačim. Mladi Vianej ni mogel na nikogar drugega računiti kakor na Boga, ki mu je obudil poklic do duhov-skega stanu. In ravno v tem, da je dosegel duhovski poklic kljub tolikim zaprekam, se razodeva tako sijajno in čudežno pomoč dejanske milosti pogostnega sv. obhajila. Trdno je upal proti vsemu upanju. še-le ). 1805 se je ponudila našemu svetniku prilika, da doseže svoj cilj. Bil je že 19 let star. Župnik v Ekully-ju je postal nekdanji sobrat g. Groboza, gospod Balley, ki je bil kot Sulpicijanec svoje dni bogoslovni profesor. Ta je Vianeja privatno podučeval v vseh šolskih in bogoslovnih predmetih ter ga pripravljal za duhovski stan. Kdor bere Vianejev životo-pis, se prepriča, kako neizmerne težave je moral prestati, dokler ni po 10-letnih študijah dosegel svojega cilja! Dne 2. julija 1814 je bil posvečen v subdijakona, dne 23. junija 1815 v dijakona, dne 13. avgusta 1815 pa v mašnika, ko je že dopolnil 29. leto svoje starosti. Ako je zajemal Vianej že do svojega mašniškega posve-•čenja vso moč in pomoč iz pogostnega..
skoraj vsakdanjega obhajila, kako obilno so se mu odprle vse milosti najsvetejšega Zakramenta, ko je postal njegov tako svet delivec! Ker se je višjemu pastirju dozdevalo, da Vianej za svojo duhovniško službo še ni dovolj podučen, ga pošlje najprvo za kaplana v Ekully k izvrstnemu župniku Balley-ju, da se tam spopolni posebno v vedah, ki so potrebne za spove-dovanje. Ko je požrtvovalni župnik svojo nalogo izvrstno dovršil, je sam prosil višjega pastirja, da podeli Vianeju pravico in oblast spovedovati. Prvi spovedanec našega svetnika je bil župnik Balley sam, kateremu je božja previdnost tako lepo poplačala njegovo očetovsko ljubezen, s katero je vzgojil in vpeljal v duhovsko službo našega svetnika. Vianej je bil kaplan v Ekully-ju samo dve leti. Božja previdnost ga je gotovo zato tja postavila, da je mogel že na tem svetu svojemu največjemu dobrotniku in učeniku izkazati svojo otroško hvaležnost. Kajti vsled spo-kornosti in naporov je župnik Balley tako oslabel, da ni mogel več kot eno leto nič iz sobe. Kako srečen in vesel je bil sedaj C9-letni starček, da je njegov hvaležni in sveti učenec, katerega je vedno imenoval svojega »ljubega otroka«, skrbel za njegovo dušo in telo! Nekaj dni pred smrtjo je Vianej svojega župnika in učenika še spovedal, ga previdel ter mu podelil sv. poslednje olje. Dne 16. decembra 1817 je blagi župnik, kakor je sveto živel tako tudi sveto umrl v naročju svojega svetega učenca. Nekaj tednov pozneje je umrl tudi župnik v Ars-u, ki je šele komaj nastopil svojo službo. Generalni vi-karij Kurbon je poslal koj Vianeja v Ars rekoč: »Prijatelj, vi ste imenovani za ar-skega župnika. Mala župnija je, kjer ne vlada ravno veliko božje ljubezni. Vi morate tam zanetiti več ljubezni božje.« V prvih dnevih leta 1818. je dospel Vianej kot župnik v Ars, kjer je župnikoval nad 41 let do 4. avgusta 1859 kot eden najčudovitejših dušnih pastirjev, kar jih pozna sveta katoliška Cerkev.
(Dalje.)	Župnik Alojzij Šoba.
Blagoslov in kazen v otrocih.
V nekem kraju naše domovine je živel pred več leti mož katoliškega prepričanja, ki je v svojem prostem času pri domači duhovščini v prid cerkve neko prav nizko delo leta in leta z veseljem in zvesto opravljal. Imel je sina in hčer, katerima pa ni mogel dati nikake posebne izobrazbe. A izobrazbo otrok je nadomestil Bog s svojim blagoslovom. Ta blagoslov, ki si ga ie mož zadobil s svojo poštenostjo in s svojo postransko, malenkostno a dolgo in zvesto službo v prid cerkve in duhovščine, se vidi še dandanes nad sinom in hčerjo; kajti sin ima kljub nizki iz-
obrazbi nenavadno visoko službo, istotako je hči izredno dobio omožena.
Današnji sovražniki cerkve se pa z vso silo zaganjajo v duhovnike, te nosilce blagoslova in blagostanja, jih po časnikih kakor tudi javno napadajo in na vse mogoče načine grdijo ter še pristavljajo: mi še ne bomo uživali sadu našega boja proti cerkvi in duhovščini, naši otroci, naši potomci šele bodo dobrot našega dela ht boja v polni meri deležni. Toda tako »delo« Bitna in ne bode imelo blagoslova in zastonj bodo iskali hvaležnosti pri svojih — nesrečnih otrocih.
Svetonočni utrinki.
Milobni velemir objema svet, nad sabo gledam svetle milijone, v presrečnih nadah kot nikdar popred nocoj vesela moja duša tone.
Utihnil je okrog trpinov krik, ki brez tolažbe prej solze so lili; a zdaj poslan je svetu Rešenik, tolažba in pomoč v najhujši sili
Veselo petje že doni okrog, čemu li bi ostali še potrti? Dobrotno se je učlovečil Bog, on sam nas bo odrešil večne smrti'.
On sam, ki zvan je Rešenik sveta, zacelil bo vse naše srčne rane, on sam, ki v sebi vso sladkost ima, rodi se, da osreči vse zemljane.
Raduj se torej zemeljski trpin, le v srečo bodo nam britkosti časne; v sladkost jih bo zamenjal božji Sin, ko zemskega življenja dan ugasne!
Zato pa v sladkih nadah se topim nocoj, ko gledam svetle milijone; tja gor nad zvezde nekdaj pohitim, kjer zlato solnce sreče ne zatone.
Br. Gervazij.
Prstan ir
Stara povest za mlade lj II.
»Vendar ena! Vendar ena!«
Na Svetih Treh Kraljev dan so pri-trkavali zvonovi Sv. Marjete v Mali dolini, kakor niso že davno. Kakor vsevidno oko je gledalo nebo v dolino. Bilo je veselo, vedro in čisto. En sam oblaček se je podil po modri višavi. Ali kakor da ga je strah, se je tudi ta kmalu skril za cerkvijo sv. Ambroža na Borovju. Pa se tudi ni spodobilo, da bi motil praznično radost v Mali dolini. Praznovali so slovesno ustanovitev Marijine družbe.
»Kako primeren dan!« je sklenil govornik, ki je sprejel dekleta v Marijino
svetinja.
li. Spisal Silvin Sarden/o
družbo. »Kako pomenljiv prazniki Modri so darovali svojemu Gospodu zlata, kadila in mire; ve pa ste posvetile svoji Go-spej najdragocenejši dar — svojo mladost.«
Kakor radostna vest iz nebes, se je začula z glasnega kora mila pesena:
»Trenutek je prišel vesel, kdo srečen bi sedaj ne pel?«
Osolnikova Anica si je otrla solzo, ko se je zasvetila Marijina svetinja pred njenim očmi. Dva bisera: solza in svetinja. Oba lepa, oba svetla in težko bi bilo reči, kateri je bil dražji. Enega je posvetilo dekle Devici, drugega je izročila Devica
Sv. Jane« prejme skrivno razodetje.
(Relief I. Zajca na župni cerkvi v Krškem.)
dekletu. Eden je bil otroški, drugi pa materinski dar.
»Anica, ti si bila pa vsa zamaknjena, ko so ti položili trak na rame,« je na poti iz cerkve Rupnikova Jerica nagovorila Osolnikovo.
»Zamaknjena kakor Bernardka!« je pristavila Sadnikova Meta.
»Zamaknjena že ne. Vesela pa sem bila res!« je zatrdila Anica.
»Postojmo!« je velela Rupnikova, »da pridejo vse Borovke vkup.«
Postale so ob vaški kapelici sv. Marjete. Na vse strani so prihajala in odhajala dekleta z modrimi trakovi na vratu. Poleg železne ograje pred cerkvijo pa so stali fantje: Dolinci, Borovci, Trnovci in drugi. S prezirljivimi pogledi in zaničlji-vimi nasmehi so sprejeli skoraj vsako dekle, ki je prišlo mimo njih in z dovtipi in neslanimi opazkami so je zopet odslovili. Kakor skoz gosto trnjevo mejo so stopala dekleta mimo tega živega plota fantov skega zaničevanja in preziranja. Nekatera je stekla molče mimo, druga se je na tihem hudovala, tretja je bila ranjena v svojem srcu, kakšna pa je bila tudi tako ponosna, da je vrgla fantom krepek odgovor. Tratarjeva Lenka z Borovja pa se jih je zbala in še na cerkvenem pragu je skrila trak in svetinjo v mašno knjigo.
»Kje pa je tvoja svetinja?« so jo pra-šale Borovke, ko so se sešle pri kapelici konec vasi.
»Ali si jo izgubila?«
»Ali pa si jo skrila?«
Tratarjeva Lenka je zardela v obraz.
»Pa smo te vjele,« so menile Borovke.
»Rdečica te je izdala.«
»Takoj prvi dan si zatajila Marijo,« jo je prijateljsko posvarila Osolnikova Anica.
»Zatajila je svojo Gospo,« ji je očitala Rupnikova.
»Kakor Peter svojega Gospoda,« se je hudovala nad njo Sadnikova Meta.
»Utrnjena zvezda na Marijinem nebu . . .«, je opomnila Kotnikova Tinca, »kakor si danes lahko čula v pridigi.«
Samo Strniševa Franca je molčala. Srečna se je zdela sama sebi, da se kaj takega ni zgodilo njej, sicer bi je dekleta nikoli več ne marale v svojo sredo.
Tudi Tratarjeva Lenka je morala to pot sama domov. Tako težka in dolga ji ni bila še nikoli gorska pot na Borovje, kakor na Svetih Treh Kraljev dan. Večkrat je pogledala nazaj, če gre kdo za njo. Nikogar ni bilo, razven Potiskove stare Lize, ki ni zamudila nikoli nobene slovesnosti v fari. Lenka je vzela iz mašne knjige trak in svetinjo in se zamislila vanjo: Podoba Brezmadežne na svetinji je bila resna in žalostna, ali vsaj dekletu se je zdelo tako. Okrog podobe pa so se vili vtisnjeni lilijini in rožni cvetovi. Lilijini cvetovi so bili skorej vsi še v popju, kakor bi se bali z belo krasoto prikliti na dan. Rožni cvet pa je bil široko razprostrt — pravi znak neustrašene ljubezni. In ravno take ljubezni je pogrešalo Len-kino srce.
»Zakaj sem se zbala? Koga sem se zbala? Par lahkomiselnih sirovežev, ki niso vajeni s časijo izrekati Marijinega imena. Nekaj pikrih opazk, ki nimajo pravega žela za onega, ki ve, da se take reči trenutkoma slišijo in trenutkoma tudi pozabijo. Koliko sem sedaj na boljšem od onih, ki so pogumno preslišale vse fantovske porogljivosti. Utrnena zvezda na Marijinem nebu pa res nočem biti . . .«
Lenka si je zopet obesila na vrat Marijin trak in počasi se je bližala tihemu selu svetega Ambroža. Druge Borovke so že mnogo pred njo dospele v vas. Ko je Osolnikova Anica stopila na prag domače hiše, je stala Pograjčeva Pavla gori v oknu in gledala doli proti Osolnikovim.
»Ta svetnica!« je zaničlijvo šepnila predse, ko je zagledala Anico tam na pragu.
Pavla danes namenoma ni šla ob desetih v Malo dolino k sveti maši, ampak že zjutraj v sosednjo župnijo v Logu. Ni hotela doma gledati slavnosti, ki ni bila njej po volji.
»Sedaj si privezana!« je dejala drugi dan Osolnikarjevi Anici, ko sta se slučajno srečali na vasi.
»Tebe pa priveže kdo drugi« je krotko odgovorila Anica.
»Pa tebe bo nemara bolelo, mene pa to nič ne boli.«
»Kdo me bo privezal?« je Pavla osor-no vprašala.
»Saj te je že!«
»Kdaj me je privezal?«
»To sama bolje veš.«
»Ti gledaš na moje stopinje. Tega ne trpim.« Pavla je zakričala nad Anico. Jezilo jo je, če je res njena skrivnostna zveza postala že borovška javnost. »Ako ve že Anica, ki gre malokdaj ali nikoli vaso-vat v kako hišo, kako in koliko morajo vedeti šele nekatere druge, ki jih lahko vidiš v nedeljo skorej na vsakem pragu v Borovju.« Te misli so posebno težko legle Pavli na srce. Zatorej je še enkrat zavpila:
»Tega jaz ne trpim! Najmanj od tebe.«
»Kaj pa varna je prišlo navskriž?« je hitela odpirat Kotnikova Tinca nizko okno napol lesene, napol zidane hiše, ob kateri sta se sporekli Anica in Pavla.
»Le okno zapri, da ti peč ne uide!« jo je pozdravila Pavla. Naju pa pusti!«
»Anica, pojdi k nam!« je še zaklicala Tinca in zaprla okno.
Anica ni sprejela tega vabila. »Ne grem,« si je mislila, »da Pograjčeva ne poreče: opravljat je šla.« Pohitela je po svojem opravku in potem domov.
Pavla pa je stopila doli k Tratarje-vim. Izvedela je, da je Tratarjeva Lenka, že takoj na cerkvenih vratih skrila Marijino svetinjo. »Eno zaveznico pa bom le še imela. Tej je že žal storjenega sklepa. To je še prav, da se je takoj premislila. Seveda predpusten čas je. Pri Podiravčku bo vse predpustne nedelje ples. Harmonika bo pela in prav k Tratarjevim bodo odmevali njeni glasni zvoki. Godec Živko bo pripovedoval samo take reči, ki jih fantje in dekleta radi poslušajo. To bo
veselje in smeh. K Tratarju na okno pride potrkat prešerni smeh: Lenka, ali ti ne prideš? Lenka pa bi morala reči: Svetinjo imam. Ne smem. In hudo bi ji bilo pri srcu. A sedaj, ko je svetinjo skrila, bo drugače.«
V iskrenem upanju, da skleneta z Lenko novo prijateljstvo, je odprla Pavla vrata Tratarjeve hiše. Lenka je pletla košarico iz vrbovih vej.
»Slišala sem, da so te včeraj tvoje prijateljice popustile na potu samo . . .« je pričela Pavla pogovor z Lenko.
»Zaslužila sem.«
Takega odgovora Pavla ni pričakovala.
»Zaslužila? Saj nisi kamen na cesti.«
»Kamen se vsaj ne zdrobi, če stopiš nanj. Jaz pa sem se zbala fantovskih na-gajivcev, pa sem skrila svetinjo.«
»Za to ti vendar ne bo žal?«
»Žal mi bo, Pavla, dokler ne popravim.«
»Potem pa z Bogom, Lenka!« Pavla >3 osramočena odšla.
Naslednjo nedeljo je prišel k Podiravčku godec Živko. Podiravček je odprl okno, Živko pa je široko raztegnil svoj meh. Bučno vabilo na ples se je razlegalo po vasi. Fantje Borovci so prihajali drug za drugim. Vsi so prišli, celo Medvedov Janče s šepavo nogo.
»Kje pa so dekleta? Ali jih ne bo?« se je nevoljen oglasil Gorjancev Štefan.*
Godec Živko je godel in godel, pa ni prigodel še nobene plesavke. Podiravčko-va Neža je sicer že parkrat prikrevsala v sobo. Ali njene noge so bile komaj za hojo, kaj še le za ples.
»Češminov, pojdi jih klicat ti! Za teboj pojdejo!«
»Ne pojdejo ne!« je menil Češminov Lovro.
»Zastavim glavo, da pojdejo,« se je rotil tretji fant.
»Družba nam jih je vzela,« je žaloval Strnišev Jernejče. »Prvikrat, da nimamo plesavk,«
Godec je godel in pel, fantje so pili in Čakali, deklet pa le ni bilo.
Tratarjeva Lenka, ki je sicer rada plesala, je slišala harmoniko. Vzbudili so se ji nekdanji spomini na ples, ali premotili je niso. »Enkrat sem se potajila in drugič se ne maram več.«
Do Pograjčevine pa ni segel glas hri-pave harmonike. Pavla je vedela tudi brez tega, da je pri Podiravčku ples. Še zjutraj jo je tjakaj povabil Češminov Lovro.
»Pavla, prideš?«
»Kam?« Nalašč ga je vprašala, dasi je dobro vedela kam. Ves ljubi popoldan
je ugibala, katero krilo bi oblekla, katero ruto bi dela na glavo? Tisto rjavo krilo z rdečimi razori je pretežko. Tisto belo z modrimi cvetovi se prerado zamaže. Naposled je vzela zeleno krilo in belo ruto. To se razume, da ni pozabila tudi zlatega obročka. Poizkušala je, kako bi ga obrnila, da bi se bolj svetil na prstu. In šla je k Podiravčku.
»Vendar ena! Vendar ena!« so krik-nili fantje, ko so zagledali Pograjčevo Pavlo med vrati.
»Prismoda!« je na tihem siknila Po-diravčkova Neža in zaprla vrata za njo„
(Se nadaljuje.)
Naša lilija.
Posvečeno prečastiti provincijalni prednici M. Tereziji Heidrich ofc zlatem rertovniškem
jubileju dne 12. januarja 1910.
Leta so ob nji hitela, lilija pa je cvetela.
Danes v jutru pred danico Jezus sam je stal ob gredi, na izvoljeno cvetlico plavali so mu pogledi. Danes petdeseto leto jo je vsadil v tihi nadi, da jo najde čisto, sveto v žarkih blažene pomladi. Ni se varal ob nadeji .... Glej jo tu, deviško, krasno, kot kristal na azaleji, ki ga gleda solnce jasno! Ni se varal Jezus blagi, lilija je še njegova, še trepeče v sreči dragi, v zlatem žaru blagoslova. Danes v jutru z zoro rožne pred oltar se je nagnila, obnovila je pobožno: »Tvoja, Jezus, bom — sem bila«.
S. Elizabeta.
Šola krščanke popolnosti.
(Dalje.)
Marsikaj sva že rekla o molitvi, a še čaka odgovora, namreč: h komu pa vendar še ne vsega, kar je potrebno ali naj molimo? — No, da je »vsak do-dobro vedeti o njej. Vsaj eno vprašanje ber dar in vsako popolno darilo od zgoraj
Sveta pesem je donela, tiha zemlja je strmela, bil je dan tako svečan. Jezus je z deviško roko in z ljubeznijo globoko sredi naših mirnih gred tisti dan
vsadil nov deviški cvet: belo lilijo s poljan. Kelih rosni je razvila, v jasnem žaru je blestela, vso vonjavo je razlila lilija nedolžno - b ela. In viharji, jeze vneti, njene krone niso štrli, bajnopestri, nežni cveti divneje so se odprli. Pred oltarjem zasajena, pred oltarjem je ostala evharistična ljubezen jo je zvesto negovala.
in (da) pride od Očeta svetlobe« (Jak. 1, 17), da je treba moliti k Bogu, od njega vsega pričakovati, to sva oba tako prepričana, da se nama o tem ne bo treba še posebej meniti. Ali kakor je res, da v Rim drži mnogo cest, ravno tako je pa tudi res, da jih je samo par najkrajših in najvarnejših. Ravno tako je tudi pri molitvi: z nekaterimi molitvami posebno gotovo in brž dosežemo od »Očeta svetlobe« »vsak dober dar in vsako popolno darilo«. Za danes ti imenujem in popišem eno takih molitev, namreč če molimo in častimo
a) presveto Srce Jezusovo.
O, da: prav poseben studenec milosti
je to božje Srce. Premisli
prvič, da kakor se od ognja ogenj vname, tako tudi ljubezen od ljubezni. Le začni premišljevati Jezusovo Srca, in — saj imaš človeško srce v prsih! — od božje ljubezni tega Srca se bo začelo tajati, ogrevati in bo naposled z živim plamenom zaplamtelo tudi tvoje srce. Ljubiti boš začel Jezusa s pravo, zdravo, pametno, zvesto, prijateljsko ljubeznijo, in ker je Jezus pravi Bog, pride na ta način v tvoje srce popolnoma prava in pristna ljubezen do Boga, in s to ljubeznijo tudi vse njene nerazdružne spremljevavke, vse krščanske čednosti. Tej nebeški svatovski družbici pa že vsak obiskovavec naše »šole« ve ime: imenuje se krščanska popolnost.
Drugič. Ali ne samo pamet ti pove, da bo tako prišlo: poslušaj, kaj je Jezus ob raznih prilikah, ko se je prikazoval blaženi Marjeti Alakok, sam obljubil za tiste, ki bodo častili njegovo presveto Srce: »Dal jim bom vseh milosti, ki so jim za njihov stan potrebne . . . Grešniki bodo dobili v tem srcu studenec in neizmerno morje mojega usmiljenja . . . Mlačne duše se bodo zopet povrnile k svoji prejšnji gorečnosti . . .
Goreče duše bodo dosegle veliko popolnost... Razglasi in daj razglasiti vsepovsod, da svojim
milostim ne bom stavil nobene mere in nobenih mej za vse tiste, ki jih bodo iskaliv mojem Srcu!«
Svojo besedo ti je torej Kristus zastavil, da dosežeš popolnost, če častiš njegovo presv. Srce in rad in pogosto moliš k temu Srcu. In saj veš, da nebo in zemlja nista tako trdna kakor ena sama božja beseda.
Tretjič: Jezusovo Srce nam ne govori samo o svoji neskončni ljubezni do nas, ampak tudi o vseh drugih čednostih, ki so ga polnile in krasile. Vsaka čednost, in najsi je katera še tako težka in najsi zahteva še tolike požrtvovavnosti, se nam v tem Srcu pokaže oblita od nekega nebeškega sijaja, ki pravega ča-stivca presv. Srca navdd z veselim, junaškim, požrtvovavnim prizadevanjem po vedno večji podrobnosti s tem božjim Srcem. O, kristalnočisti značaji zore le v luči presv. Jezusovega Srca.
V dokaz zgled! Če si bral pred par leti o »slovenskih fantih v Bosni in Hercegovini«, se morebiti še spominjaš nekoliko smešnega imena hercegovske trdnjavice Klobuk. Ko so se 1878. leta naši in Turki okoli Klobuka pokali, je to pokanje prestrašeno poslušalo tudi mlado štiri- do petletno Hercegovče, Peter Barba-r i č. Bil je iz občespoštovane krščanske družine, in njegov oče je bil nekaj let celo župan v Klobuku. Mladi Pero je bil živahen, ali tudi pobožen dečko. Leta 1889. se oče odloči, da ga da v šolo in sicer v deško semenišče v Travniku v Bosni. Z očetom zasedeta vsak svojega konja in hajdi na daljno pot proti Travniku! Tu je bil naš Pero kmalu vzor pridnega, nadarjenega in pobožnega dijaka. Kakor lilija je cvetel ob žarkih zdrave vzgoje v ozračju pravega cerkvenega duha pocl vodstvom oo. jezuitov in obetal postati enkrat ena najsvetlejših zvezd svoje domovine. Ali Bog je bil drugače sklenil. Ko je leta 1897. zopet pomlad v deželo prizelenela, stegnil je nebeški vrtnar svojo roko in na veliki četrtek presadil to čisto,
dišečo lilijo v svoj vrt v lepih nebesih. Součenci-in učitelji, ki so mladega Pera vsi imeli za svetnika, so vsadili na njegov grob lepo belo lilijo, ki še zdaj pričuje, da tu pod tiho rušo počiva — speč angel.
In kako je naš Pero vkljub svoji mladosti dosegel toliko čednost in popolnost? Odgovor: Vnetčastivecjebil presv. Jezusovega Srca. Po njegovi smrti so našli med raznimi zapiski tudi neko molitev, katero je sam zložil in spisal, in kjer prosi, roti Marijo in vse svetnike, da mu izprosijo srčno ljubezen do presv. Jezusovega Srca. To pobožnost je sam prav pridno gojil, a jo tudi razširjal med svojimi součenci, o počitnicah med svojimi domačimi in domačini, sploh kjer se mu je ponudila ugodna prilika. Zlasti je povsod širil in priporočal »milosti polno devetdnevnico, ki se opravlja tako, da se pristopi devet mesecev zaporedoma vsak prvi petek k sv. obhajilu na čast Jezusovemu Srcu.
Posebno rada je vedno poslušala Pera neka njegova mlada bližnja so-
rodnica, kadar ji je o počitnicah pripovedoval o Mariji in o Jezusovem Srcu. Kakor rožica jutranje solnce in jutranjo roso, tako je srkala vase duša mlade Hercegovke zlate resnice o Jezusu in o Mariji. Zapisala se je v bratovščino Jezusovega Srca in vsak prvi petek prejela sv. obhajilo. Njeno življenje je bilo res prav angelsko. Ali nebeški vrtnar je sklenil, tudi to rožico presaditi v nebesa. Ko je čutila, da se ji smrt bliža, reče svoji mlajši sestri: »Ive, prinesi mi podobo Jezusovega Srca, da jo še enkrat poljubim.« Sestra ji poda podobo, ona jo poljubi polna ljubezni, potem uprč svoje umirajoče oči v presv. Srce in mirno, res v božjem poljubu, splava njena lepa duša k božjemu ženinu v sinje nebeške višave.
Glej, dragi bogoljub, tako se živi in umira v Jezusovem Srcu. In če hočeš enkrat tako preminiti kakor Pero Barba-rič in njegova sorodnica, časti Jezusovo Srce, moli rad in pogosto k temu presv. Srcu; potem dosežeš gotovo popolnost in po lepi smrti večno plačilo popolnosti.
Dr. Ant. Z d e š a r
Umrl je
11. Tomažu Tomec, umrl
Zaprl trudne si oči . . . Tvoj duh v nadzvezdnate višine iz zemeljske je splul nižine, pri Bogu zdaj se veseli nad zvezdami.
Bil vrl mož si, blag značaj, vzoren gospodar in oče; sušite solze se pekoče, ker v blaženi odšel si kraj, v nadzvezdni raj.
Odšel si iz dežele zmot, Bogu vdan, v globoki veri; o naj poplača v polni meri Ti, Luč, Resnica, prava Pol izvir dobrot
mož...
30, grudna 1S09. v Moravčah.
Plačilo že si tam prejel, v kraljestvu prave domačije; kjer žarek večne sreče sije, bo duh Tvoj vekomaj veseJ Gospodu pel.
Tam večno vživaj blaženost. Saj k Njemu si pogled obračal, obilno On Ti je poplačal; postal si solz, trpljenja prost — nebeški gost.
Zaprl trudne si oči. .. „ a vekomaj ne bomo spali, bo prišel čas — in bomo vstali; tam združimo se zopet vsi nad zvezdami.
3. U. Limbarski
Bolgarski misijon.
Iz domovine sv. Cirila In Metoda.
Bolgarski katoliški misijon je razdeljen v dve cerkveni pokrajini. Prva se imenuje Tracija; svoje središče ima v O d r i n u (Adrianopol) na Turškem, a sega tudi v kraljestvo Bolgarijo. Iz te misijonske pokrajine smo vam že lansko leto nekoliko poročali. Danes obiščimo drugo misijonsko pokrajino, ki se imenuje Macedonijain ima za svoje središče Solun, rojstno mesto slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. V solunski okolici sta se sv. Ciril in Metod učila slovanskega jezika; prav tukaj so se začeli razkolni Bolgari najprej združevati s katoliško cerkvijo (1. 1860).
Macedonija pripada vilajetu (cesarsko namestništvo) Solunskemu. Ta vila-jet šteje 1 milijon 200 tisoč prebivalcev, med temi je čez pol milijona Bolgarov, drugi so Srbi, Turki, Grki itd. Večina je tudi tukaj pravoslavna, katoličanov je prav malo. Natančnih številk še nimamo, vendar nekoliko posnamemo iz pisma gospoda misijonarja Kazota (Caz6t) iz Zei-tenlika (oljkov gaj) pri Solunu); ta piše: »Naš misijon ima 26 katoliških vasi, 21 cerkva in kapel, 35 domačih duhovnikov, 17 deških šol s 566 učenci in 10 dekliških šol s 516 učenkami. Število katoličanov v našem misijonu je okrog 6000 duš.c
Lazaristi misijonarji (iz Francoskega) imajo svoje hiše v Solunu, Kukušu in Kavali. V šolah pomagajo tudi usmiljen-ke, ki prebivajo v Kukušu in od zadnjega leta sem tudi v Janici, po turški izreki Jenidže-Vardar. Ker sta med temi sestrami dve Slovenki — druge so Francozinje — zato nas ta misijon še bolj zanima. Tukaj priobčimo nekaj reči iz pi-
sem Slovenke č. sestre Sidonije v Janici. Meseca septembra leta 1908 so kupili naši predstojniki bolgarsko hišo v mestu Je-nidže-Vardar-u za nas usmiljenke. Janica se šteje za mesto, vendar ima sploh revne male hiše; tudi naša ni boljša. Treba je bilo raznih poprav, da je mogoče jo porabiti. V mestu je 140 katoliških družin; v okolici so pravoslavne vasi, vendar hodijo otroci v našo šolo. Stariši jih raje k nam pošiljajo, ko v protestantovske šole, dasi jih močno tje vabijo.
Šolsko sobo za kakih 100 deklic smo imele prvo leto v sosedovi kleti, ker v naši hiši ni bilo prostora. Klet je visoka dva metra, mesto oken ima line, tla so iz prsti, taka je naša šola, in vendar imamo vedno zadosti učenk.
Kakšni so ti bolgarski otroci? Revni, slabo oblečeni, pa veseli in prijazni, uka-željni in pridni, nadarjeni in pogumni. V zimskem času se mnogim pozna, da imajo pičlo hrano, rade bi jim me postregle, pa kako, ko ni kje vzeti. Kdor bi se spomnil naših revčkov s kakim darom, bi našel hvaležna srca.
Bolgarsko katoliško ljudstvo je v večini revno, ker jih vsi zatirajo; imajo in delajo ravno toliko, da se preživijo. Pouka in izobrazbe jim manjka. Šol nimajo, v cerkvi tudi malo slišijo, ker domači duhovniki redko v cerkvi verske resnice razlagajo, misijonarji pa le malokdaj pridejo naokrog pri tako razsežnem okraju.
Ker so ljudje revni, so tudi katoliške cerkve revne in zapuščene; kdor te revščine sam ne vidi, je ne more verjeti. Naj-slabeja mašna obleka po slovenskih po-družnih cerkvah bi tukaj v bolgarskih
župnih cerkvah veljala za nekaj posebnega. Ako imate kje kaj odveč, zlasti perila, pošljite nam; Jezus v svetem Zakramentu vam bo poplačal.
Bolnišnice sicer nimamo, pač pa imamo malo lekarno, kjer dobivajo bolniki zdravila, večinoma brezplačno. Vprek obišče na dan našo lekarno do 50 bolnikov. Postrežemo jim tudi doma, kolikor moremo. Vedno se zatekajo k nam tudi bolniki, ki imajo neko posebno bolezen— lakoto; a pomagati jim je težko, ker same pomanjkanje trpimo.
Ker se nam delo množi na vseh straneh, smo prisiljene pozidati novo poslopje za šolo in lekarno. Zida se tukaj drago,
ker ni v mestu skoro nobene reči dobiti, do Soluna pa je z vozom deset ur vožnje, kar vsako gradivo podraži. Z božjo pomočjo upamo še to jesen spraviti hišo pod streho in odpreti šolo. V dolgove bomo res zabredle, pa naši prijatelji na Slovenskem nas ne bodo pozabili.
Bolgarščine se Slovenke hitro nauče; ako je mesec dni med otroci, jih razume in otroci učiteljico; in govorica pride potem sama od sebe. Otroci pa se tudi naučijo nekoliko slovenski, zlasti pesmice; za silo v kapeli pri sveti maši pojemo tudi slovenske mašne pesmi.
Dober narod so ti Bolgari, vredni, da jim pridemo na pomoč.
Gruž pri Dubrovniku.
Pismo slovenskega misijonskega brata.
Slavno uredništvo! Prosim Vas, ako bi natisnili teh par vrstic, ki bodo v blagor marsikomu, a najboli v prid in mir moli duši!
O, moi mili, materni jezik, kako si lep in poln čudovite miline; kot da so zapeli zvonovi v
rodni vasici — se mi je zdelo, ko sem po 20-tlh letih težke tujine — zaslišal zopet milo slovensko govorico I Bil sem nekaj časa na Laškem, a potem 15 let v Afriki! Ko sem prišel po tem dolgem Času poln nestrpnega pričakovania zopet v
domovino, našel sem sestro in ostal en mesec v Ljubljani. O, ta sedanja Ljubljana! Ta se res lahko imenuje — bela. Ako jo primerjam z umar zanimi mesti divje Afrike, se mi zdi, da ie tu vsak dan praznik, poln nedeljske čistote, kakor pri ljudeh, tako tudi v mestu samem. Obiskal sem cerkve in zavode; a ko so zapeli pri sveti maši, — sem bil mehak kakor otrok in solzo-rosne so postajale moje oči, ko sem zopet čul premik) slovensko petje. Kako lepo so odgovarjale pri litanijah v bolnišnici redovnice — tega ne pozabim nikoli. In prav tako mi ostanejo nepozabne vse pesmi, ki so jih peli mladeniči s prečastitim gospodom Strojem v »Rokodelskem domu«, čegar ud sem tudi jaz nekdaj bil.
Sedaj sem začasno zaradi slabotnega zdravja v Briksenu. Tu je velik zavod, kjer se pripravljajo kleriki za mašnike, a tudi bratje za mi-sijone. Zal, da je ta naš zavod tako malo znan! Mi oskrbujemo misijon »osrednje Afrike«, v katerem ie bil že raini naš roiak dr. Knoblehar in še več drugih Slovencev.
Bral sem, da naš preljubi Bogoljub naoira milodare za misijone. Zato bi bilo dobro delo.
ako bi se kdo spomnil tudi našega zavoda. Saj ravno naš red pripomore toliko k spreobrn^nju divjakov. Ravno letos sem bil priča v Afriki, ko smo morali več poganskih dečkov poslati domu, ker ni bilo za vse dovolj hrane. Otrokom je treba dati hrane in knjig, drugače ne pridejo v šolo. Kdor bi videl, kako pritirajo uklenlene sužnje, zapuščene in lačne kakor živino, bi se mu gotovo ne zdela nobena svota prevelika pa tudi ne premajhna za rešitev revežev, ki jim morajo dati misijonarji mnogokrat po cel voz hrane. Tudi jaz sem nabral nekaj milodarov na Štajerskem, in za to se bo bralo za darovalce 45 svetih maš!
Blagi čitatelji Bogoljuba, spomnite se nas tudi v molitvi in božji blagoslov pride na Vas!
Mnogi znanci, prijatelii in sorodniki so me prosili za naslov; zato pa ga naznanjam na tem mestu, dokler ne grem drugam.
Bog Vas blagoslovi in Vam poplačaj stotero ! — Vaš udani
Anton Pavšek,
Missionshaus, Milland, Briksen, Tirol.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda
pod varstvom preblažene Dcvice Marije.
»Apostolstvo sv. Cirila in Metoda« ima v ljubljanski škofiji že okoli 14.000 udov.
Za razširjanje Apostolstva so veliko storile Marijine družbe. Naj bi se v vseh Marijinih družbah ustanovili odseki za razširjanje Apostolstva in za podporo vzhodnih misi-jonov.
Misiloni, ki jih podpira Apostolstvo, so
najbolj potrebni podpore, a so bili doslej od nas najbolj pozabljeni.
Spominjajte se vsakdanjega kruha sv. Antona za bolgarske misijone (gl. »Bogoljub« 1909. št- 8.. stran 242)!
Za ude »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« se vsako leto bere več sto sv. maš.

Kako se je rešil...
Med Nemci je že mnogo rešenih pijancev. En tak slučaj sem doživel sam.
Preteklo leto mi piše 6. decembra neki mlad človek, da je zelo vdan pijančevanju; to napako da sta podedovala on in njegova sestra po svojih starših. Spozna sicer grozno stanje, v katerem se nahaja, ampak njegova volja da je tako grozno slaba.
»Ako bi človek ne imel toliko priložnosti k pitju, bi bil gotovo reden, vnet za vse dobro in plemenito, navdušen in poln volje, ustvariti si pravo srečo; tako pa, ko ima vedno priliko, se zgubi v pijači, — tako da ne čuti do sebe nikakega spoštovanja in nikake moralne moči.
Ta mladi mož je bil skoro osemnajst mescev v samostanu, ali zaradi pijanosti
so ga odpustili. Čas, ki ga je preživel v samostanu, popisuje takole: »O, koliko sem molil! Kako pridno in pobožno prejemal svete zakramente; kako sem hrepenel, da bi že skoro postal spodoben in resen človek, mašnik, ki bi z vso gorečnostjo deloval proti pijančevanju! Ali priložnost me je vrgla v staro blato, uničila vse upe in razrušila vse sklepe. In zdaj sem tako neizmerno nesrečen! Pa nazaj ne morem in prijatelja nimam nobenega. Rožni venec sicer še molim, tudi kongregacijski znak in škapulir še nosim, obujam kesanje, ali k spovedi nisem šel, odkar sem stopil iz reda . . .«
Pisal mi je iz tega namena, da bi poizvedel, ako vem morda jaz za kako rešilno sredstvo. Izrazil sem mu svoje so-žalje in pisal med drugim: »Za Vas ni nobene druge rešitve, kot popolna abstinenca. Od tega trenotka, ko prejmete to pismo, ne pijte niti kapljice več, potem ste rešeni!« Poleg tega sem mu priporočil pogosto prejemanje svetih zakramentov in češčenje priprošnjice Marije Device. In glejte! Ko prejme moje pismo, sklene resnično, ne piti nič več, niti kapljice alkoholne pijače.
Potem sva si dopisovala pridno en mesec. Pisma tega spreobrnjenega človeka so bila naenkrat polna radosti. Po Veliki noči mi piše na primer tole: »Kako sem danes zadovoljen, zdrav telesno in duševno, in ne muči me nikako kesanje za potrošenim denarjem, za bedarijami, ki sem jih napravljal v pijanosti, kakor nekdaj. O, kako je to prijetno! Kako srečno bi lahko vživali vsi te vesele praznike, ko bi se vsi ljudje, ali vsaj vsi katoličani zdržali alkohola iz ljubezni do Jezusa Kristusa. Zdi se mi, da bi potem našel svet svoj izgubljeni raj. Kaj je večjega, kaj bolj plemenitega nego abstinenca, ki nam podeli darove za dušo in telo, za sedaj in za večnost! Kako malenkostni se mi zde sedaj oni, ki si ne upajo najti v abstinenci tistega veselja, ki jim ga da vino ali pivo! Ubogi ljudje, saj ne vedo, da do-
bijo nasprotno lahko desetkrat večje in trajno veselje!«
Čez en mesec mi je pisal zopet: »Sedaj sem že mesec dni popoln abstinent. Ni me stalo mnogo truda, samo odločna volja in milost božja, — pa je šlo. Sedaj vam naznanim dobiček, ki ga imam vsled abstinence takoj prvi mesec. (To lahko priobčite kjer in kakor hočete, moj podpis Vam je na razpolago.) Prej sem zgubil že vso vero, v cerkev sem šel redkokedaj, nikdar k svetim zakramentom, zdaj pa sem zopet veren, hodim tudi ob delavnikih k sveti maši in prejemam vedno ob nedeljah in praznikih svete zakramente; poleg tega molim vsak dan rožni venec, hodim kot tretjerednik k skupščinam in opravljam vestno vse dolžnosti. Prej sem mnogokrat skoro obupaval, mislil na samomor, zdaj nosim v duši nešteto upov in sem vesel življenja. Prej se nisem brigal za nobeno vzvišeno misel, za nikake vzore, zdaj pa sem že trdno sklenil, da bom nadaljeval svoje študije. Prej sem bil bolan, brez teka, ves nervozen; zdaj pa sem zdrav duševno in telesno. Prej nisem imel do dela nikakega veselja; zdaj pa najdem ravno v delu svojo zadovoljnost. Prej mi je denarja vedno manjkalo; zdaj lahko plačujem z mesečno plačo dolgove, si nakupim potrebno obleko in mi še ostane nekaj denarja. Prej nisem imel ne časa, ne veselja še v prostem času kaj zaslužiti; zdaj imam čas in veselje in si prislužim postrani še marsikako krono. To vse sem si pridobil z abstinenco v enem mesecu. Seveda pa sem trdno sklenil takoj odreči se pijači, ko sem prejel Vaše pismo. Iz tega se lahko razvidi, da je obseženo v abstinenci važno socialno vprašanje. Povrnitev h Kristusu, samozataje-vanje, popolna zdržnost, to je trojno sredstvo k rešitvi iz družabne bede. Dokler se ljudje ne oprimejo abstinence, se njih siromašno stanje ne bo zboljšalo, in ne pomaga nič! Moj cilj je, da se posvetim abstinenci popolnoma! To je danes prva in najvažnejša misija! Jaz bom dovršil svoje študije le zaradi tega, da bom lahko
deloval na tem polju z vsemi močmi. Nobena žrtev mi ne bo prevelika.«
Tako navdušeno mi je pisal mož, ki je bil pred enim mesecem pijanec brez
pomoči. Kar je napravila abstinenca iz tega človeka, bi napravila še tudi pri tisoč drugih: vnetega agitatorja za najpotrebnejšo reformo našega časa!
Med brati Hrvati,
ali: naša pot v Dalmacijo in Hercegovino.
(Piše urednik. — Dalje.)
Lepa naša slavnost v Dubrovniku je bila končana. Poživili, pokrepčali smo se za na-daljno delo v čast Najsvetejšemu, in se razšli. Večina naših potnikov se je vrnila po isti morski poti nazaj proti domu. Nekateri pa smo ostali čez noč v Dubrovniku in jo krenili drugi dan proti Hercegovini in Bosni. Potovali smo posamezno ali v prav malih skupinah, ker je najložje potovati, če je človek prost in se mu ni treba na druge ozirati.
Iz Dubrovnika vozi železnica naravnost v Hercegovino. Postaja za Dubrovnik je dobre pol ure od mesta, v Gružu. Gruž in njega okolica sta zopet zelo lepa. Takoj se začne železnica vzdigovati in sopihati v kla-kraševina. Kmalu pridemo v dolgo in široko nad morjem. Po mnogih zanimivih ovinkih se privije na vrh. Ker je Dalmacija ozka, smo kmalu na hercegovskih tleh. Kamor pa pogledaš okoli sebe, ne vidiš drugega kakor sam ljub gol kamen. Hercegovina je sama kraševina. Kmalu pridemo v Solego in široko dolino, v kateri ni nobene vasi na ravnem, ampak vse na bregu in tudi železnica vozi po bregu; v dolini sami ni kamna, kakor je povsod drugod. To je takoimenovano Popovo polje. Podobno je to Popovo polje našemu Cirkniškemu jezeru, ki se po zimi napolni z vodo, poleti pa usahne. Tukaj je tudi tako; samo zemlja menda ni tako rodovitna, ker se pečajo z mislijo, kako bi vodo odpeljali. Dolgo je to polje tako, da smo se vozili ob njem skoro dve uri. Jako dolgočasna vožnja, dolgočasna pokrajina. Morda je lepše, kadar stoji voda; zdaj je bil velik dolgčas; prava Sibirija! Po bregu so nekatere vasi, pa kakšne! Kako siromašne hišice; malo boljše od pasjih hlevov! Cerkve ni bilo nobene videti; ali sploh nobene ni ali pa so take, da niso podobne cerkvam. Samo neki pravoslavni samostan se je razločeval od drugega kamna in poslopij. Slišal sem, da hodijo ljudje od tukaj zelo v Ameriko za zaslužkom, kar je lahko verjetno; da pa vendar ljubijo svojo domačo zemljo in se iz Amerike vra-lajo zopet nazaj na svoj dom. To je kaj lepo
od njih! Če jo ljubijo ti, jo moramo tudi mi, ker naša nam kaže bolj prijazno lice. Noč je že bila, ko smo prišli do reke Neretve, ki pretaka Hercegovino. Za Neretvo je dolina menda malo bolj prijazna; a povedati ne vem veliko, ker se ni dalo kaj videti.
Ob 10. zvečer smo prispeli v Mostar, glavno mesto Hercegovine. Na kolodvoru je stala velika gruča mladih ljudi. To so dijaki, si mislim; a kakšni? Kar stopi prednje govornik in jim govori, jih navdušuje, se od njih1 poslavlja. Kdo je to? O, to je naš znanec, g. Juraj Džamonja, knjigotržec v Mostaru, kf je bil z nami na shodu v Dubrovniku! In tii dijaki, to so naši katoliški dijaki! Ko g. Džamonja konča, ne bodi len, stopim jaz pred fante, pa jih pozdravim: Kako srečno na-i ključj e, da ko stopim danes prvič na hercegovska tla, zagledam najprvo vas, vrli moji fantje! Sprejmite še enkrat moj slovenski pozdrav — in ne vem več, kaj sem še vse go--voril. Polni navdušenja smo se ločili. Fantje so skočili v vagone, mi pa v mesto: g. Džamonja in več franjevcev (frančiškanov), ki so spremili dijake. Kako so se čudili, ko so videli pred seboj urednika »Bogoljuba«, katerega tudi v Mostaru poznajo in prav pridno čitajo! Peljali so me v franjevački samostan, kjer so me vzeli čez noč pod streho. Drugo jutro sem maševal v njihovi cerkvfc edini katoliški cerkvi v Mostaru, ki je dokaj prostorna in tudi prav lepa. Ob pol desetlK istega dne sem se moral odpeljati naprej^ zato je bilo treba dobro porabiti kratk« urice, da si malo ogledam mesto. Fra (PaterJ Sebastijan je bil toliko prijazen, da se mi J4 ponudil za spremljevavca. Povedati moram tistim, ki še ne vedo, da v Bosni nosijo fra« njevci — brke. Našim ljudem bi se pač čudno zdelo, videti brkastega redovnika, a v Bosni so tega navajeni. To je ostalo še od turških' časov, ko so se frančiškani morali prikrivati pred Turki, se preoblekati tudi v turško obleko, da so mogli oskrbovati preganjane svoje ovčice — katoličane. To so bili hudi časi. O tem bi se dalo mnogo pisati, a ne utegnem,
sicer ne pridem naprej. — Najprvo sva jo zavila s fra Sebastijanom v samostan šolskih sester. Tu so mi prišle nasproti same domače prikazni, šolske sestre — Slovenke, med njimi dobra znanka iz Repenj, sestra Miroslava. Ta me je ob tej priložnosti še enkrat okre-gala, ker sem dal enkrat njeno privatno pismo v »Bogoljuba«, češ, da ni imela za to dovoljenja od redovnega predstojništva. Seveda, kdo od nas posvetnjakov se pa razume na samostanske »regelce«! Pismo je bilo pisano kakor nalašč za javnost, pa sem ga vtaknil med druge spise, nič hudega sluteč. No, pa sva se čedno pobotala s S. Miroslavo; malo smo se pogovorili, kako je še kaj na Kranjskem, in malo posmejali, pa je bilo treba iti naprej, čas je bil le prepičlo odmerjen; vsaj sestre so tako rekle. Šolske sestre sem že enkrat pohvalil, da so — večinoma — poštene Slovenke in da jih ne zadeva ono očitanje, ki sem je nedavno moral napisati zoper nemškovanje po ženskih samostanih. Naj povem ob tej priliki, da sem slišal veliko odobravanja in prejel tudi zahvale, ker sem tako odkrito povedal enkrat to neprijetno resnico. Upajmo, da bo tudi kaj izdalo! Če ne — so mi rekli — bo treba pa še! No, pa menda bo že kaj pomagalo. Jaz imam zelo rad te boguvdane duše, ki so odmrle svetu ter žive samo za Boga in za blagor bližnjega. Ampak tega si pa res ne morem razlagati, zakaj je nemščina pri njih tako strašno v čislih. Še v nobeni ascetični knjigi nismo brali, da je ona potrebna h krščanski popolnosti. Nasprotno: to je neka nepopolnost, prezirati, kar je domače. Vse kaj drugega je, nemško znati in nemško poučevati, kakor pa nemškega duha biti. To nam nikakor ne more biti všeč. Sicer so pa mnoge mlade redovnice navdušene Slovenke in se tudi tukaj obrača vedno na boljše. Naj se le kmalu obrne! — Mostarske sestre bi zdaj rade pozidale novo cerkvico in jaz jih priporočam dobrodelnosti naših bravcev.
Pojdimo dalje, da si ogledamo nekoliko Mostar! Šla sva s fra Sebastijanom čez visoki vzbočeni most, razpet čez Neretvo, ki ga vidite na naši sličici, in po katerem se cel Mostar imenuje, in prišla v »čaršijo«, tržni del mesta, kjer Turki sede, kramljajo in pu-šijo pred svojimi na široko odprtimi prodajalnami in imajo razloženega vse polno sadja in vsake vrste pridelkov. — Kar zagledava na cesti neko čudovito, strahovito prikazen. Kaj to pomeni, kaj se nama bliža? vprašam fra Sebastijana. To je ženska, turška gospa. Strah in groza! Vsa v črno zadelana, zakrita in zavita; tam pa, kjer je pri človeku navad-
no videti obraz, kjer nosek veselo v svet gleda, ima ona en velik dolg — rilec. Brez pretiravanja: prav resničen rilec. Da so turške žene zakrite, to sem vedel; a da se tako čudno nosijo, to mi ni bilo znano. Pa to je menda samo v Mostarju; v Sarajevu so bile navadno zakrite. Prav smilila se mi je reva, ki se tako pači in muči, in skoro groza me je bilo pred njo. — Take prikazni se pa dobš naslikane tudi na razglednicah. Kupim tako razglednico in jo pošljem svoji gazdarici, stari Marjani, ter napišem: »Ti misliš, da je to strašilo v turšici; pa je le živa ženska, kakršne hodijo tukaj po ulicah«. Imela je mnogo zabave s tisto figuro.
Šla sva s fra Sebastijanom v breg, kjer nad mestom stoji prav preširno velika pravoslavna cerkev; pa je bila, kakor so navadno te cerkve, hudo zamrežena in zaprta; zato sva se spustila zopet navzdol v mesto. — Kar me je neprijetno presenetilo v Mostaru, so mnogi nemški napisi, ki nimajo v Mostaru ničesar iskati, ker ga ni ondi človeka, ki bi ne razumel hrvatski. To je delo avstrijske vlade; domačini so pa v tem oziru ravno tako nespametni kakor pri nas: to kar je tuje, prav čislajo, domače pa prezirajo. Zaradi par nemških uradnikov in vojakov pa mora imeti mesto nemško lice.
Kar mi je zelo dopadlo, je bilo pa to, da naju je vsak slehrni Hrvat (katoličan), tudi uradnik in vojak, pozdravil po krščansko: Hvaljen Isus! Ta pozdrav je med Hrvati mnogo bolj v navadi kakor med nami; mi smo že preveč modernizirani. Pri nas je to samo še za otroke in kvečjemu še za stare dobre ženice, možaku se zdi že poniževalno. Namesto tega je v navadi tisti pusti in prazni »Dober dan«, »Moj poklon« in druge take reči, s katerimi nas je obdarila moderna kultura. A naš krščanski pozdrav ima nasproti hrvaškemu eno napako, ki je gotovo tudi kriva, da se ta pozdrav manj rabi, namreč: predolg je in zaradi tega nepripraven. Pozdravi morajo biti kratki: ena ali dve besedi, ne več; kakor n. pr. ravno »Dober dan«, »dober večer«, »lahko noč«, »Na zdravje«, »Na zdar«, »Zdravo«, »Živio«, »Sluga«, »Serbus«! — Zato, da bi se krščanski pozdrav ložje in bolj rabil, bi bilo potrebno, da je po zgledu hrvaškega — krajši. Beseda »bodi« je popolnoma odveč. Žal, da so bile vse naše molitve prvotno prevedene iz nemščine, namesto iz latinščine. Zato imamo »češčena Marija«, mesto »zdrava Marija«, kar bi bilo mnogo lepše in pravilnejše, »čast bodi Očetu«, namesto »slava Očetu« itd. Tudi naš »Hvaljen bodi...« nosi na sebi znak, da je prestavljen iz
nemščine. Zaradi tega je neokreten, in zaradi tega manj v rabi. Okrajšajmo ga! Tako sem si jaz mislil že tiste dni, ko sem hodil po hrvaški zemlji. In glejte, prav to so mislili tudi neki drugi gospodje, ki so se v Ljubljani pri katehetskem shodu o tem razgovarjali, in mnogi izmed njih so bili istih misli. V nekem zavodu v Ljubljani (Marijanišču) so ta kratki pozdrav »Hvaljen Jezus!« že vpeljali in baje tudi takim, katerim prej ni hotel z jezika,
zdaj gre gladko... Zato moj predlog: Okrajšajmo ga in rabimo ga bolj!
Fra Sebastijan me je peljal še v eno turško molivnico (džamijo ali mošejo), kakršnih je mnogo, ki pa ni imela na sebi nobene posebne lepote; stopila sva še v knjigotržnico našega znanca g. Džamonja, da si nakupim nekatere reči, — in ob pol desetih smo se odpeljali naprej proti — Sarajevu.
(Dalje prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Došla so nam ta vprašanja:
1.	Ali nam zadobi popolno kesanje samo odpuščanje grehov in večnih kazni ali nam vrne tudi zasluge za nebesa, katerih nas je oropal smrtni greh? — Odgovor: Vrne tudi zasluge.
2.	Ali je treba ljudem, ki so storili ali vsaj dvomijo, če so morda storili smrtni greh, takoj k spovedi? — Priporoča se že, nikdo pa ni dolžan iti takoj k spovedi, marveč zadostuje začasno samo pogojni kes.
3.	Ali se sme duhovno obhajati, kdor je etoril smrtni greh ali vsaj dvomi, če ga je
morda storil? — Odgovor: V takem slučaju naj se vselej obudi prej popolni kes; če samo dvomi nad smrtnim grehom, zadostuje, da si samo prizadeva za popolni kes, četudi misli , da ga ni obudil dovršeno (to je važno vedeti za škropulozne ali pretenko-vestne).
Na vprašanje, če se smejo taka vprašanja večkrat pošiljati, odgovarjamo: da. Samo vprašanja morajo biti tako pravilno in jasno pisana, da nam jih ni treba še enkrat prepisavati, ampak lahko kar pripišemo odgovor.
BaaaaaBBBBaEaaaBaaasaEBEBiaiiesaljaaBaBBaBaBaBaaaBaaBtiaeaBaaaaBaaBBaaaBBaBBaaa
CERKVENI RAZGLED.
■ ■
■ V*BIBRRRIBHSB3aBKB3IBDaS!!SEBSB3QIZBSRBBBHaBIDBBIB3BC!aBSfllBBSKniSIIBa!r||aia§a

Po sveto.
Obravnava za svetništvo »litrske pasti-
rice« hitro napreduje. Predpriprave v Ne-versu so že dovršene. Škof v Neversu je dal, kakor je ukazano, odpreti tudi grob Ber-nardke Soubirous. Telo njeno je razmerno dobro ohranjeno. Vsi zapisniki so sedaj pri kongregaciji svetih obredov v Rimu. Kako natančno ravna sv. Cerkev v takih stvareh, se razvidi iz tega, da je imela preiskovalna komisija v Neversu in v Lurdu 133 sej.
Boj za šolo bijejo francoski starši. Držaje je uvedla v šole brezbožne knjige, da bi se da bi se tako zamorila v srcih otrok še tista mrvica verstvenega čuta, ki so se ga otroci navzeli v rodni hiši. Povsod zlasti pa na vzhodnem Francoskem se snujejo zveze za verstveno varstvo. Nabitki, ki jih nalepljajo po zidovih in po hišah, imajo namen, da.
ozbude zdravi razum med ljudstvom. Vsebina takih nabitkov je povečini sledeča: »Učitelji niso popolni gospodarji v šoli. Starši ostanejo še vedno starši in prvi vzgojitelji, ki si ne dajo vzeti svojih vzgojnih pra-viz do otrok. Star.ši zaupajo in prepuste učiteljem pet ur na dan otroke, da jih isti vzgajajo v zmislu, v duhu in po željah roditeljev. Kako se more država, ki jo zastopa učiteljstvo, predrzniti, da osmeši in umaže vse, kar je staršem drago, ljubo in sveto?! Ako bi učitelj količkaj zinil, kar bi žalilo verstveni čut otrok in staršev, je prav tako kazniv, kakor če bi kaj drugega hudega zagrešil. Pravico imamo, da zahtevamo tak poduk, ki se sklada z našim verskim prepričanjem.«
V satanove brloge. Brezvestni trgovci z žensko mladino prodajo vsako leto samo v
Seterno Ameriko okrog 15,000 mladenk, med njimi mnogo tudi iz Avstro-Ogrske. Povsod imajo svoje agente, osobito pa ob morskih mestih, ter stikajo za takimi, ki potujejo same v neznane kraje. Starši naj ne dovolijo nikdar, da bi šla dekleta sama na daljše popotovanje.!
Prihodnje evharistično slavlje. Določeno je, da bo bodoče poletje 21. mednarodni evha-ristični kongres v severoameriški državi Kanada. Določeno je za ta namen veliko mesto Montreal. Škof dr. Burchesi je že razposlal pastirsko pismo, ki naznanja to veselo novico vernikom po širni, najsevernejši državi ameriški, ki jo imenuje škof sam deželo svobode, pa tudi deželo vere.
Umrl je belgijski kralj Leopold IL, oče princezinje Štefanije, prejšnje soproge pokojnega prestolonaslednika avstrijskega Rudolfa. Svojo oporoko je sam spisal; prve be-eede v oporoki se glase: »Umrjem v katoliški veri, v kateri sem živel; prosim odpuščanja za napake, ki sem jih storil . . .« Sv. zakramente za umirajoče mu je podelil kardinal Mercier.
338 katoliških duhovnikov na Rusko -Poljskem je toženih radi tega, ker se niso ravnali po predpisu, ki zahteva, da bi morali prositi dovoljenja pristojnega guvernerja, kadakoli so sprejeli kakega razkol-nega ruskega podanika v katoliško cerkev. Oblastva se dolgo časa niso zmenila za omenjeno določilo, kar naenkrat se je minister za notranje zadeve lotil preganjanja duhovnikov, dasi bi bilo bolje, aki bi ruski vladni možje skrbeli za kaj drugega, kakor pa da tirajo državo v samomorivno politiko.
f Kardinal Satolli. V Rimu je umrl kardinal Satolli, veleizobražen mož in učen cerkveni knez, ki je spisal več bogoslovnih knjig.
Katoliški shodi na Angleškem. Primas katoliške Cerkve na Angleškem, nadškof dr. Bourne je sprožil misel, ki se bo tudi uresničila, da naj bo namreč odslej tako, kot na Nemškem, vsako leto katoliški shod. Katoličani naj se združijo, da bodo mogli zagovarjati svoje pravice na šolskem polju.
V Združenih državah Severne Amerike zbirajo že doneske za drugo kapelo na kolesih, ki jo bodo rabili misijonarji in ki se bo dala prevažati, kakor železniški vagon. Prv«» taka kapela, imenovana »St. Anthon's Cha-Del« se je prav dobro obnesla.
Izredno odlikovanje. Dne 12. dec. minulega leta je bil krščen sinček nadvojvoda Leopolda Salvatorja na Dunaju. Botrinstvo so iz prijaznosti do avstrijske vladarske hiše
prevzeli sv. oče Pij X. Kot svojega zastopnika pri sv. opravilu so imenovali dunajskega poslanika nadškofa Granito di Bel-monte.
Katoliška cerkev na Japonskem lepo napreduje, tako zatrjuje nadškof v Tokio, msgr. Magbure, ki se je pripeljal z Japonskega. Ker se katol. vere oprijemljejo tudi boljši stanovi, bo tudi ljudstvo — tako je upati — postalo katoliško.
Po domovini.
Naznanilo nočnim častivcem presv. Reš-njega Telesa v Ljubljani. Ponoči med 3. in 4. svečanom bodo možje in mladeniči molili presveti Zakrament v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Molila se bode 8. ura: Češčenje preplašene Device Marije. Ponoči med 7 in 8. svečanom, to je tisto noč med pustnim ponedeljkom in pustnim torkom, bodo izvanredno molili moški Najsvetejše tudi v stolni cerkvi sv. Nikolaja, in sicer 30. ura: Spravne molitve. — K tej uri, ki se bode darovala v spravo za premnoge grehe, storjene v pustnih dneh, se vabijo vsi krščanski možje v obilnem številu.
Slovenski misijon v Trstu. Akoravno pri novemu sv. Antonu deset duhovnikov vsestransko deluje, ni mogoče vsem zahtevam zadostiti. Osnovati je bilo treba pred tremi leti med sv. Antonom, sv. Jakobom in sv. Ivanom nad 10.000 duš broječo novo župnijo sv. Vincencija Pavljanskega. Prostorna, v renesanskem slogu zidana župna cerkev se v sedmih letih ni mogla popolnoma dovršiti, a notranjo praznoto nadomeščamo z raznimi pobožnostmi. — Tako se je k prazniku Vseh svetnikov Italijanom dala priložnost, da vredno prejmo sv. zakramente, a za Slovence je od 11. do 20. decembra vlč. svetogorski frančiškan p. Emilijan Dovgan vodil sv. misijon. Ker se je slovensko ljudstvo primernih, stvarnih govorov zjutraj in zvečer ne le zelo marljivo udeleževalo, ampak zoper vse pričakovanje pri spovednicah in obhajil-ni mizi pokazalo svoj verski, katoliški značaj, kličemo polni hvaležnosti: Bog plačaj!
šolske sestre v Trstu, Opozarjamo na dopis v letošnjem koledarju družbe sv. Mohorja: »Novi zavod šolskih sester v Trstu«. — Ker naše šolske sestre res požrtvovalno in vzorno delujejo za krščansko izobrazbo in vzgojo mladine v svojih zavodih, ki se od leta do leta množijo, a ž njimi tudi ogromni izdatki za nove stavbe in upravo zavodov, zato poživljamo vse rodoljube in prijatelje dobre in potrebne krščanske vzgoje, naj se spomnijo s kakšnim darom tudi šolskih sester in
jim vsaj nekoliko olajšajo vsakdanje skrbi. Doneske je voljno sprejemati tudi upravni-štvo »Bogoljuba«, ali pa še bolje: naj se pošlje naravnost v Trst, Via Besengbi 14. Zavod šolskih'sester v Trstu, ki je šele v začetku in zato najbolj potreben podpore, se bo obrnil do znanih rodoljubov tudi z osebnimi prošnjami.
Prazna vera. Po Ljubljani se razpošilja neka sama na sebi dobra molitev z raznimi pristavki in neopravičenimi obljubami, da se mora devetkrat prepisati in da se bo za to nevem kaj vse dobilo. — Človek bi mislil, da je čas za take prazne vere že minul, pa so ljudje še vedno tako nespametni. Ne verjemite takim praznim obljubam. Bog zaradi prepi-sanja ene molitve ne bo delal čudežev. Treba j-e gotovo moliti, treba tudi trpeti za nebeško kraljestvo; za vse to nam je Bog obljubil plačilo. A praznih obljub, ki niso nikjer utemeljene, si ni treba delati. Take praznoverce, če nanje naletite, poučite!
Nova kapelica sv. Jožefa v Pongercih. (Župnija Cirkovee.) Kar so nameravali že pradedje. to so dopolnili dobri vnuki: namreč sezidati kapelico kakemu svetniku na čast. Kapela je delana na vaške stroške, ki jih je okrog 1000 kron. Dičiio jo razni svetniki. Nad durmi je sv. družina. Blagoslovljena je bila pred vsemi svetniki. — Sv. Jožef je krušni oče Jezusov, on je pafron naše Štajerske dežele, on je tudi varuh naše vasi.
Bosanska Krajina. V nedeljo na praznik sedem radosti brezgrešne Matere in Device se je slovesno blagoslovil glavni ogelni kamen in temelji novega svetišča Jezusa križane Ljubezni in žalostne Matere božje na brežuljku pri Cirkin-polju. ob cesti med mestoma Prijedor in Koza-rac. — Želeli in trudili smo se, da bi to silno zaželi eno svetišče Telažnice žalostnih bilo dogo-tovljeno do nedelje in svetka žalostne Matere božje; toda radi uboštva in pomanjkanja za to potrebnih sredstev se ni moglo zgoditi. Ipak smo ono nedeljo in svetek v počeščenie izpostavili milo podobo žalostne Gospe, obdali jo s sedmerimi gorečimi svečami, opravili zadružno molitveno uro, sv. obhajilo, slovesno sv. mašo, še posebno za vse dobrotnike in pomočnike, kateri so milodarili in pripomagali za to novo cerkveno napravo in še bodo to storili. — Določena je bila zadnja nedelja rožuoven. meseca to jesen?. da bode nova cerkvica slovesno blago-slovfjerfa in cerkveni službi božji izročena, ako nam bode omogočeno do takrat jo nujno potrebno dovršiti. — Bogu hvala! Sveta stavba je se-
daj že pod krovom. Zidovi so še za olepšati, sedmera okna, vrata, oltar in druge notranje cerkvene stvari napraviti, nekoliko ostanka dolga za opeko izplačati, in novo svetišče Kraljice mučenikov bo dovršeno pri ubogih katoliških kristjanih med drugoverci. To bode prvo svetišče ljube žalostne Matere božje v bosanski krajini. — Jako potreba bode temu svetišču vsaj enega zvona. O ljubitelji in častilci Marije sedmero žalosti, pomagajte nam revam, da zarno-remo povse napraviti to milo hišico božjo! Katoliški župni urad v Priedoru, Fr. Ante Babič, župnik i dekan.
Duhovka zadeve v ljubljanski škofiji. Za častnega kanonika ljubljanskega kapite-Ija je imenovan ribniški dekan veleč. gosp. Frančišek Dolinar. — Stalni pokoj je dovoljen č. g. Antonu More, župniku v Bukov-• ščici; za župnega upravitelja ravnotam je imenovan č. g. Albin Ilovski. — Nemški viteški red je imenoval za župnega vikarja v Semiču č. g. P. Stanislava Dostal, v Črnomlju pa č. g. P. Rajmunda I-Cubinek. Za dekana semiške dekanije je imenovan preč. g. prošt metliški Fr. Dovgan. — Župnija Zali-log je podeljena č. g. Frančišku Sever, župniku pri sv. Lenartu. — Premeščen je č. g. Fr. Rakovec iz Semiča v Metliko.
V	videinski nadškofiji, kjer živi tudi čez 40 tisoč Slovencev, ki jih pa italijanska vlada v jezikovnem oziru sila zatira, so dobili novega nadškofa Anastazija Rossi; od njega pričakujejo dobri Slovenci, da jim bo v vsakem ozira višji pastir.
V	Ricmanjih imajo sedaj zopet redno božjo službo in urejeno cerkveno ter versko življenje. Za župnika je izvoljen č. gospod Fr. Jedrejčič, doslej župnik v Gračišču pri Pazinu. Cerkev v Ricmanjih je prenovljena in v lepem stanju. O sv. Jožefu bo zopet veliko cerkveno praznovanje ter se bo obnovila slavna in starodavna božja pot.
Umrl je v Ljubljani semeniški profesor v pokoju, prelat in č. kanonik Jožef Smre-kar. Rajni je dosegel 68. leto starosti, dasi je vedno bolehal. Kot profesor je bil izredno priljubljen vsem, ki so poslušali njegova živahna, na vse strani temeljita in z zdravo šegavostjo osoljena predavanja. Vnet je bil zlasti za cerkveno glasbo ter je bil do zadnjega v zvezi z glasbenimi strokovnjaki in z iz-delovatelji orgel, katerim je delal mojstrske načrte. N. p. v m.!
Teden pokore v obliki zapora je dobil pri sodišču v Škofji Loki neki K. T., ker kliub opozorilu ni izkazal spoštovanja Najsvetejšemu, ko je šel mestni župnik obhajat.
Tržaški škof dr. Fr. Nagi je poklican na Dunaj kot pomožni škof kardinala Gruša, ki kot starček 90. let ne more več izvrševati vsega težavnega višjepastirskega posla. Škof Nagi ima obenem pravico, da bo nasledoval aa knezoškofijski stolici sv. Štefana na Dunaju. Škof dr. Nagi je Dunajčan ter posebno priljubljen pri cesarju.
»Novi Čas«. Tako se imenuje časopis, ki ga je jelo v Gorici izdajati »Katol. tiskovno društvo«. Ta list bo podpiral in branil težnje vseslovenske ljudske stranke. Poseben boj je napovedal liberalizmu v njegovih raznih oblikah. »Novi čas« pa hoče še prav posebno, kar z veseljem poudarjamo, gojiti med narodom ljubezen do Cerkve in podpirati bojevnike za krščansko šolo in krščansko vzgojo.
Na Brezjah je bilo lani obhajanih 65.500 romarjev.
Dva izrecna zlata jubileja. Dne 12. jan. je praznovala petdesetletnico redovniškega življenja č. m. Terezija Heidrich, uršulinska provincijalna prednica v Ljubljani. Slavljenje a je sestra zlatomašnika, čislanega in vele-spoštovanega misijonarja č. g. Karola Hei-dricha v Ljubljani. Zasluge in neumorno delavnost slavij enke so priznali celo sv. oče, ki bo ji iz Rima poslali za dar mašni kelih s pu-teno ter so ji podelili tudi sv. apostolski blagoslov. — Enako slovesnost so praznovali tudi v škofjeloškem samostanu, kjer je 19. jan. dosegla 50 let redovniškega življenja ondotna samostanska predstojnica in provinc, svetovalka č. m. Katarina Majhnič. V zgodovini loškega samostana bo tudi ime K. Majhnič zapisano z zlatimi črkami, kajti kar se je za časa njene vlade ondi zidalo, povečalo in uredilo, to je znano izvun mej kranjske dežele. V obeh samostanih so cerkveno slovesnost, pri kateri se je izvršila ponovitev redovnih obljub, opravili knezoškof dr. Anton Bon. Jeglič sami.
Nova cerkev v Trstu. Dne 22. jan. so posvetili v Trstu novo cerkev presv. Srce. Jezusovega. Slavnosti se je udeležila tudi cesarjeva hči nadvojvodinja Marije, Valerija.
Ganljiva slovesnost ljubljanske mladine Kakor vsako leto, tako se je tudi zadnjič na god Nedolžnih otročičev zbralo obilno ljubljanske mladine v uršulinski cerkvi. Sopraz-nik Nedolžnih otrok je nekako najprimernejši dan, da se mladini, sodelujoči pri »Dejanju sv. Detinstva« pojasni, koliko je še poganskih otrok in sploh poganov, ki so nesrečnejši, nego so bili betlehemski, po povelju Herodovem umorjeni fantiči, ker niso krščeni ter nimajo posebnega upanja, da bi se mogli zveličati, — pojasni pa tudi, kako po-
trebno je, da se vsi po možnosti udeležujemo misijonskega delovanja. V Ljubljani se opravi ta dan sv. maša za žive deležnike »Dejanja sv. Detinstva« v uršulinski cerkvi. Pri tej priliki se zbere vsled povabila in oznanil dokaj vernikov, osobito mladine. Pri popoldan-kem opravilu pa je bila prostorna cerkev na-i ravnost polna. Mladinoljubu dobro d6, ko vidi ljube dečke in deklice razne starosti glavo pri glavi, da se ob besedah pridigarje-vih vnemajo za ljubezen do nesrečnega človeštva, osobito do nekrščenih poganskih otrok. Popoldanske pobožnosti se je seveda udeležilo tudi lepo število skrbnih staršev, osobito mamic in drugih vernikov. Po govoru škofijskega voditelja kateheta A. Čadež-a se je izvršil slovesno zapovedani blagoslov mladine, nakar so bile litanije Imena Jezusovega.
Da je ta svečanost postala tako privlačna in domača, je pač tudi zasluga priznano iz-bornega pevskega zbora čč. ss. uršulink in mojstrskega sviranja na lepodonečih orglah. S slastjo smo poslušali osobito miCne in ljubke božične popevčice, ki so pri sv. maši in pri popoldanskem opravilu vnemale ljubezen do nebeškega Deteta v srcib malih in odraslih. Bog naj bo plačnik za ljubeznivi trud. Tudi č. predstojništvu cerkvenemu iskreni »Bog plačaj« za bajno razsvetljavo.
Za »Detinstvo«! Te dni se razpošiljajo letna poročila voditeljem Dejanja sv. Detinstva. Med mnogimi potrebami in dolžnostmi je tudi ta, da vsak katoliški kristjan po možnosti kako malenkost daruje za misijonsko delo. Dejanje sv. Detinstva je najpriprav-nejša pot, da se otroci in starejši udeleže apostolskega delovanja za razširjanje svete vere, kajti starejši, ki dajo otrokom potrebne vinarje, tako nehote store svojo dolžnost in poravnajo miloščino, ki so jo dolžni iz ljubezni do bližnjega in v znak hvaležnosti za dar sv. vere. Opozarjamo v letošnjem poročilu, ki ga bodo razdelili farni voditelji, zlasti na uvodni članek, ki bo marsikomu pojasnil, kar mu doslej še ni bilo znano. Ako bi kdo izmed čč. gg. duhovnikov želel v svoji župniji uvesti nanovo to prekoristno »Dejanje«, naj se blagovoli obrniti na škofijskega voditelja g. kateheta A. Čadež-a, ki bo poslal in oskrbel brezplačno vse, kar je potrebno. V nekaterih župnijah je mladina silno navdušena za rešitev poganskih otrok. Tako n. pr. je nabral samo v Idriji č. g. katehet Oswald 200 K, č. g. kapelan Fr. Onušič pa 100 K. V vrhniški župniji se je nabralo 175 K; iz Cerknice je poslal č. g. kapelan Jernej Pavlin 135 K; iz Škofje Loke je došlo vsega skupaj 153 K. Odlikovale so se osobito tudi župnije
Mengeš (po č. g. A. Merkunu 113 K 78 vin.), Žužemberk (po č. g. I. Žavbi 85 K), Šmihel (zavod šolskih sester), Šent Lovrenc, uršulin-ske šole v Ljubljani (po č. g. katehetu Jancu 150 K), šentjakobska župnija v Ljubljani (skupno 110 K 30 vin.), Bohinjska Bela, Hor-julj, Kranj, Hinje in še mnogo drugih. Nebeško Dete naj povrne stotero vsem, ki so darovali in ki se trudijo z nabiranjem drobnih vinarjev!
Razno.
Vojaštvo In naši fantje. Izkušnia uči, da vojaštvo, žal, pači naše iante ter jim ruje iz mlade-niških src verski čut in veselje do dela. — Nedavno je narednik pregledoval novodošlim vojakom kovčege. Ko je našel v enem kovčegu molitvenik, ga je zaničliivo prijel z dvema prstoma in pokazal drugim vojakom, rekši: »Glejte, fantje, kaj pa ta ima'« in vrgel knjižico na tla.
Taki »feldvebelčki« pač zaslužijo palico. Slovenski fantje, nikar se ne bojte pokazati tudi pri vojakih svojega verskega prepričanja, če bi trpeli radi tega tudi kaj zaničevanja. Molite v jutro in na večer. Ce ste v nedeljah zjutraj prosti, vprašajte, da vas puste k sv. maši, ker imate po postavi pravico do tega.
Nabiranle rabljenih poštnih znamk za našo narodno obrambo je prevzel gosp. Leopold Pu-har v Ljubljani. Vse naše somišljenike, posebno gospode po uradih, prosimo, naj sedaj prično z nabiranjem rabljenih poštnih znamk ter naj jih odpošiljajo na naslov Leopold Puhar, Katoliška Tiskarna, Ljubljana. — Posebno one, ki imajo sorodnike po tujih krajih, prosimo, da se udeležujejo teh zbirk. Pri vsaki pošiljatvi naj se napiše poleg nabirateljevega imena na listku tudi število in kakovost poslanih znamk. Rabljene znamke naj iz kuvert izstrižejo, da ostane znam-kin rob popolnoma nepoškodovan. Rabljeni ko-leki se ne sprejemajo, pač pa vse dopisnice tujih držav. Rabljene znamke naj se pošiljajo kot vzorec brez vrednosti, za kar zadošča navadna 10-vinarska znamka. Dobrodošle so posebno zbirke raznih znamk, sprejema se pa tudi vsaka rabljena znamka. Kot prvi dar je položil nabira-teli g. Leopold Puhar zbirko 10.000 znamk. Posnemajte!
Inserati in njih pomen. »Domoljub«, št. 17., piše: Iz mnogih pisem, ki jih dobiva upravništvo, oziroma uredništvo našega lista v zadevi oglasov ali inseratov, je razvideti, da mnogi čitatelii še nimajo pravega pojma o pomenu in namenu inseratov za list sam in za čitatelje posebej. Zato
gotovo ne bo odveč, da izpregovorimo na tem mestu dve, tri tudi o inseratih. Inserat ali oglas se imenuje vsako naznanilo ali objava kakega obrtnika, trgovca ali tovarnarja, v katerem hvali, ponuja in priporoča v nakup gotove predmete ali kake vrste blago. Vsak tak oglas mora biti plačan, in sicer se računa vedno prostor, ki ga zavzema dotični oglas, in ne število besed v oglasu. Če se kak oglas večkrat ponovi, se cena primerno zniža. Tu pa treba pripomniti, da oglasi niso pri vsakem listu enako dragi. Čim več se kakega lista tiska, t. j. č i m več naročnikov ima kak list, tem dražji so i n s e r a t i. ker se porabi zanj mnogo več papirja m časa za tisk in pa zato, ker bere inserate v takih listih mnogo več ljudi in imajo tedaj oglasi mnogo večji uspeh. — Oglase naročalo torej v naših listih domačini in tujci, Slovenci, semtertje tudi Nemci, pa tudi na politično miš-jienie se p-i sprejemanju inseratov ne gleda tako strogo, kakor to dela urednik, ki sprejema članke, dopise in poročila edinole od zvest h somišljenikov in od nikogar drugega. Vsakega, kdor torej naroči in plača kak oglas, sprejme upravništvo med svoje inserente, toda pri tem ne prevzame prav nobene odgovornosti za to. da je vse do pičice res, kar trdi inserent v svojem oglasu ali ne. Na ta način pridejo v list semtertje oglasi, pri katerih treba biti več ali manj oprezen, posebno kadar se gre za naročila, ki stanejo večje vsote denarja. Ootovo je vsakemu jasno, da se na domačih tleh veliko lažje in boljše kupi, kot pa kje v tujini, kjer si naročevalec ne more ogledati zaželjenega blaga in mora vrhutega še plačati poštnino ali voznino. Nikjer torej ni bolj na mestu znani rek »Svoji k svojim!«, kakor ravno pri inseratih. Pri branju oglasov je treba tedaj večkrat posebne pazljivosti, da človek ne izda po nepotrebnem težko prisluženega denarja. — Po tem pojasnilu smo pa prišli do najvažnejšega vprašanja: Čemu se sprejemajo v list inserati tujih tvrdk, ako upravništvo ne more prevzeti zanje vselej popolne odgovornosti? Odgovor na to ni težak: Vse to se godi edinole v korist naših naročnikov. Le poslušajte! Izdajanje in razpošiljanje takega tednika, kakor je naš »Domoljub«, stane na leto ogromne vsote. Samo za poštnino moramo plačati okroglo 18.000 kron na leto! Kie pa je tisk, papir in delo pri odpošiljanju! Če računamo za papir samo dva in pol vinarja za številko, znaša to celih 32.500 kron na leto I Jasno je, da sama neznatna naročnina 3 K daleko ne pokrije
ogromnih stroškov za izdajanje »Domoljuba« in da treba poseči po drugih sredstvih, da se pokrite primanjkljaj. Treba ie iskati in sprejemati inse a te in z njih pomočjo doseči ravnotežje v računu. Ko bi tega sredstva ne imeli, zvišati bi bili morali že davno naročnino najmanj na 5 K in bi s tem gotovo občutno zadeli žepe naših naročnikov. In da se to ne zgodi, sprejemamo inserate tudi zunanjih tvrdk, katerih zanesljivosti ne moremo vselei natančno poznati.
Vse to velja tuddi za »Bogoljub''.
»AVE MARIA«.
Nabožni list za jugoslovanske izseljence v Ameriki in glasilo slovenske Rafaelove družbe, je list, ki je začel lani izhajati v New-Yorku. Do sedaj je izšlo lanskega letnika 10 številk. Ta mesečnik je sicer namenjen v prvi vrsti ameriškim Slovencem in njih verskim potrebam. Toda kot glasilo slovenske Rafaelove družbe ima gotovo svoj pomen tudi za vse Slovence zunaj Amerike. Namen njegov je namreč, seznanjati tudi rojake zunaj Amerike z ondotnimi razmerami, da se ne bodo tako lahkomišljeno in brezskrbno izseljevali v daljno tujino, kakor se to pogosto zgodi.
Slovenska društva so tudi sklenila na predlog vlč. g. dr. Kreka, da naj se po vseh slovenskih društvih ustanavljajo posebni »odseki sv. Rafaela«: ki naj vzamejo v svojo oskrb izseljeništvo Slovencev iz domovine v razne kraje tujine. Ti odseki bodo pa mogli uspešno delovati le, ako bodo sami dobro podučeni o razmerah v tujini, med potjo itd. Zato bo zanje ravno list »Ave Maria« velike važnosti, da, podlaga, na kateri bodo mogli razviti svoje delovanje zlasti glede izseljevanja v Ameriko.
Da se pa društvom in rojakom ne nalaga preveliko breme, zato se je sklenilo, da se dovoli vsem slovenskim društvom list »Ave Maria« po posebni ceni v avstrijskem denarju. Zastopništvo in upravništvo je pre-vzeia s prvo letošnjo številko ljubljanska »Družba sv. Rafaela«, kjer naj se v prihodnje list naroča in kamor naj se pošilja naročnina. List stane za Slovenka društva samo 1 krono na leto, ako ga naroče vsaj tri iztise pod skupnim zavitkom. Posamezniki ga dobe za 1 K 50 vin. Toda te cene veljajo le, ako se list naroči pri »Družbi sv. Rafaela v Ljubljani«. List, prejeman iz Ne\v-Yorka, velja, kakor do sedaj, 75 centov, t. j. 3 K 75 vin..
Naročniki, ki so lani plačali 3 K 75 vin., imajo plačan list tudi za tekoče leto in za prihodnje leto jim ostane še 75 vinarjev.
Tisoče naših rojakov imamo zlasti v Ameriki. Gotovo nas zanima, kako se jim godi, v kakšnih razmerah žive, zlasti kakšne so njih cerkvene razmere. Zato vabimo vse Slovence k obilni naročbi na ta krasni slovenski list, zakaj le, ako se bo veliko naročnikov dobilo, bo mogoče dajati list po tej znižani ceni tudi za naprej.
»Družba sv. Rafaela«.
Darovi.
Za »Dejanje sv. Detisistvac so poslali čč. gg.: Val. Zupančič, kapelan, Dovje, 20 K; Andr. Pavlin, župnik, Sv. Katarina, 20 K 26 vin.; dr. J. M. Kržišnik, dekan, Trnovo, 42 K; Ant. Stenovec, župnik, Duplje, 5 K; Fr. Oswald, c. kr. katehet, Idrija, 200 K; Ant. Oblak, župnik, Št. Lovrenc, 40 K; Karel Čigon, vikar, Vojščica, 2 K 50 vin.; Dom. Janež, župnik, Studeno, 34 K 11 vin.; dr. A. Merhar, vikar, Ljubljana, 1 K 70 vin.; Juri Karlin, župnik, Sorica, 10 K; Andr. Krauland, m. kapelan, Kočevje, 58 K 55 vin.; Jern. Pod-bevšek, kapelan, Cerknica, 22 K; Gašper Vil-man, župnik, Ljubno, 30 K; Gustav Koller, župnik, Podraga, 5 K; M. Kralj, župnik, Tu-nice, 16 K. Dalje so še poslali p. n.: Ana Čadež 2 K; družina Goetzova v Ljubljani 2 K; g. Janez Mavec- Prevalje na Koroškem, 20 K; Marica in Ivanček Rakovec 2 K; č. g. P. Valerijan Učak, katehet, Ljubljana, 30 K; župnija Kamnje na Goriškem 7 K. V puščico se je nabralo o priliki mladinske pobožnosti na sopraznfk Nedolžnih otročičev v uršulin-ski cerkvi v Ljubljani 16 K 62 vin. — Č. g. Martin Dimnik, kapelan v Hinjah, 82 K 28 v.;1 č. g. Rihard Smolej, kapelan v Komenda, 20 kron; č. g. zlatomašnik Baltazar Bartol, žup nik v pok. (Sp. Brnik pri Cerkljah na Gorenj-, skem) 35 K; č. g. Jernej Pavlin, kapelan v Cerknici 107 K 20 vin.; g. Katarina Starman v Preski 9 K 36 vin.; č. g. Potokar Jožef, stolni vikar (sedaj župnik v Tržiču), 10 K 56 vin.; zavod ubogih šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu (II. zbirka) 20 K; č. g. Iv. Čebašek, župnik v Polhovem Gradcu 33 K 2 vin.; gdč. Marija Kosec, zbirka tovari-šic v tobačni tovarni (oddelek za svalčice), 38 K 28 vin.; g. Jožef Tavčar na Brezjah 6 K.
Za bratovščino sv. Dizma. G. župnik Iv. Čebašek 12 K 48 vin.
Za odkup zamorčka. Neimen. 30 K.
Za bolgarski misijon. Po prof. dr. J. Jer-šetu 10 K; neimenovana 2 K; g. F. Pavšič 2 K; Marijina hči po dr. Al. Nastranu 20 K za vsakdanji kruh sv. Antona; neimenovan duhovnik v Ljubljani 50 K.
Kako je z našimi Marijinimi družbami?
Kako je z našimi Marijinimi družbami. želite vedeti?
Naj Vam tedaj malo povem!
Časih sem Vas že malo trdo prijel, ko se mi je zdelo potrebno, in morda bo potreba še kdaj tako nanesla. Danes pa poglejmo enkrat to stvar od druge strani!
Bil sem preteklo leto pri mnogih Marijinih družbah, in reči moram, da sem našel pri njih marsikaj lepega in dobrega in veselega. Človeške slabosti so seveda povsodi, saj je ni njive brez plevela, naj bo še tako skrbno obdelana. Pa niso same slabosti, je tudi marsikaj cvetja lepih čednosti, dobrih del, velike gorečnosti. — Tudi nekaj mladeniških družb sem videl v dosti povoljnem stanju. Mislil sem si: Kar je mogoče tukaj, bi bilo tudi drugod.
Splošno se Marijine družbe dokaj boljše vodijo, kakor spočetka. Nevredni udje so se izključili, bolj se pazi na to, kdo se sprejme, bolj se gleda na življenje družabnikov.
Tudi dopisi za »Bogoljuba« so mi bolj všeč; vsaj v zadnji številki so bili splošno prav dobri, — predolgi seveda Še vedno. Pa tu se popisuje ne samo, kako družbe delajo parado, ampak kako se gibljejo. sučejo, delajo. Tako se je marsikaj zboljšalo.
Seveda nikakor še ni vse tako, kakor bi imelo biti. Najprva potreba je, da se mladeniške družbe vzdrami-jo, kjer še vedno spijo. Z odseki si tudi marsikje kar ne upajo začeti. Jaz pa vidim ravno v teh glavni pojav pravega življenja. Zato pričakujem še na-daljnih — ne predolgih — poročil o snovanju odsekov, oziroma o apostolskem ali socialnem delovanju.
Kakor naznanjeno, je bila v sredo, 29. grudna, v Ljubljani v knezoškofijski palači I. konferenca dekanijskih vodnikov Marijinih družb. Zastopane so bile vse dekanije. Navzoči so bili vsi dekanijski vodniki, samo kamniškega dekana, č. g. Ivana Lavrenčiča, ki je bil kot poslanec zadržan, je zastopal č. g. Valentin Bernik, župnik v Komendi. Posvetovanje je trajalo tri ure. O čem se je govorilo, ni da bi Vam vse pripovedoval
To-le pa lahko povem: dekanijski vodniki bodo, kolikor bodo mogli, družbe svoje dekanije tudi obiskovali, m sicer vsaj na vsaki dve leti.
Napravljali bodo tudi skupne shode družb po eno ali več dekanij skup, za mladeniče vsako leto, za dekleta pa po potrebi in previdnosti (morda vsaj vsako drugo leto).
Govorilo se je tudi o tem, da naj bo vodstvo vseh družb kolikor moč povsod enako in enotno. Zato naj vse družbe, katere imajo morebiti svoja posebna pravila, tiste opustč in sprejmejo splošna škofijska pravila, katera naj dobi vsakudvroke. — Rav-notako naj vpeljejo polagoma vse družbe novi družbeni molitvenik, kadar bo izšel.
Prav posebno pa se je povdarjalo, da naj se mladeniške družbe požive, in sicer kjer ni mogoče s starejšimi fanti, pa z naraščajem, s tistimi, ki šele šolo zapuščajo, kar je pač večinoma povsod mogoče.
Tudi to so gospodje potrdili, da je
pravična zahteva, da morajo vsi družabniki »Bogoljuba« brati.
Drugih sklepov ne bom našteval, ker zadevajo le bolj vodnike družb, prišli pa bodo seveda v korist družbam samim.
Prihodnja konferenca bo v jeseni. — S tem je naša organizacija izpopolnjena, in upati smemo, da se bodo napake in pomanjkljivosti pri Marijinih družbah vedno bolj odpravljale, da se bodo družbe vedno bolj izpopolnjevale in s tem tudi več sadu rodile.
Urednik
in škof. vodja Marijinih družb.
Sv. Stanislav Kostka.
Osmo poglaje.
En dan v rimskem novicijatu.
Tisti dan, ko je prejel sveti Stanislav redovno oblačilo, je bil dan njegovega največjega veselja. Zdelo se mu je, da je prejel tisto meniško oblačilo iz rok same nebeške Matere, Kraljice angelov, katera edina ga je pripeljala in razveselila, da je stopil v družbo Jezusovo. Celi dve leti je že hrepenel po tem dnevu, koliko pretočil krvi in solz, koliko premolil dni in noči in prosil za to milost nebeškega Očeta, in slednjič je dosegel svoj cilj.
Toda kakor se je sedaj pot sv. Stanislava nekoliko spremenila, vendar je ostal tudi zanaprej zgled svojim sonovin-cem, ki so bili z njim vred preoblečeni. Ako so bila vsakdanja opravila novincev še tako navadna, storil je vendar sv. Stanislav vse s tako vnemo, s tako pobož-nostjo in ponižnostjo, da ga niso imeli za angela v človeški podobi samo njegovi so-novinci, ampak tudi predstojniki. Pri tem ga ni povzdigala nikaka umetna priuče-nost, temveč njegovo čisto srce, katerega želja je bila storiti tudi vsako najmanjšo stvar v ponižno daritev Njemu, ki mu je bil začetek in konec vsega.
Ko je dovršil Stanislav duhovne vaje, je bil zopet združen z drugimi novinci. Ravno sta pretekli dve leti, odkar je sv. Frančišek Borgia uredil dnevni red, ki je ohranjen še do danes brez spremembe.
Ob 4. zjutraj je pozvonil samostanski zvonec. Takoj potem je hitel brat-la-jik od celice do celice in z glasno molitvijo, ki je bila tedaj običajna v Rimu, zbudil vse tiste, ki niso čuli zvonca. Za oblačenje je bilo določeno pol ure, ostali čas pa kakemu pobožnemu berilu. Mod oblačenjem naj po ukazu sv. Ignacija vsi povzdigajo srca k Bogu. — Premišljevanje je potem trajalo eno uro in se je tikalo trpljenja Jezusovega. Molitev je bila sv. Stanislavu že iz otroških let največja slast, zato je komaj pričakoval časa, da se prične premišljevanje. Takoj ko je pokleknil, se je popolnoma zamaknil in pozabil na vse, kar se je godilo krog njega. Ljubezen do Boga, ki je navdajala njegovo dušo, se je opazila pri njem tudi zunaj: obraz njegov je žarel in oči, polne svetosti, so bile solznorosne. Kakor priča p. Ruiz, Stanislav raztresenosti še poznal ni. Toda čemu iskati tujih dokazov, ko je povedal Stanislav sam svojemu prijatelju Štefanu Avgustu: »Nekega dne,« tako pripoveduje Štefan, »vpraša me Sta-
nislav, ko me vidi nekoliko otožnega, zakaj sem tako potrt. Povedal sem mu, da sem tako raztresen, da ne morem niti moliti. — Jaz pa ne vem — mi odvrne Stanislav — kaj je raztresenost, kajti moje srce je, tudi ako opravljam kaka druga dela, vedno in edino pri Bogu.«
Po dokončanem premišljevanju, ki je bilo skupno v neki kapeli, so podali vsi v sobo, pospravili in uravnali postelje in sploh vse uredili. Pri vsem tem opravilu je mislil Stanislav edino na Boga in je bil vanj prav tako sladko zatopljen, kakor med molitvijo.
P. Varševicki zagotavlja, da so bile misli sv. Stanislava, razun med spanjem, vedno pri Bogu. Oči je imel vedno pove-šene, pripoveduje p. Maierhofer, in jih povzdignil le od časa do časa, kadar je pogledal v nebo in pri tem globoko zavzdihnil. Ako je bil zunaj doma, je bil tako zatopljen v Boga, da ni pazil na nič, kaj se godi okoli njega. Vedno so bile njegove oči polne solz — kakor med molitvijo „ako tudi drugače, in včasih je obraz njegov lahno zardel. Ogenj silne ljubezni do Boga, ki je gorel v njegovem srcu, bi bil gotovo tudi velik vzrok njegove zgodnje smrti, da se niso njegovi predniki potrudili na vse mogoče načine obvarovati ga smrti in ga ohraniti zdravega. Zato se
lahko trdi, da je umrl Stanislav iz ljubezni do Boga. Nekoč ga dobi nekdo njegovih prednikov ob nenavadni uri na vrtu. Začuden ga vpraša, kaj dela ondi, ko je zrak tako rezek in mrzel. »Prišel sem,« mu odgovori, »da se nekoliko ohladim, ker pri molitvi je moje srce tako vroče, kot da gori.«
Ko so njegovi predniki spoznali nevarnost njegovega zdravja, so mu zapo-vedali, naj svoje navadne molitve nekoliko skrajša. Stanislav je sicer skušal na vse načine, kako bi ubogal svoje prednike, pa kljub temu se — kakor pozneje sv. Alojzij — vendar mnogokrat ni mogel ločiti od molitve. Včasih se je razvnel tako, da mu je gorelo lice v silni vročini in so mu morali devati njegovi sonovinci mrzle obkladke, in to posebno zadnje mesece njegovega življenja.
Kakor je bila ljubezen sv. Stanislava do Boga silna in vroča, je bila njegova udanost do nebeškega Očeta ponižna in globoka; bil si je svest, da gotovo zadobi, za kar prosi Očeta nebeškega.
Toda spremljajmo sedaj Stanislava pri drugih njegovih vsakdanjih opravilih, ki so brezdvomno tudi mnogo pripomogla k njegovi popolnosti.
(Dalje prih.)
Marijin sin.
Kaj nisem tvoj, Marija mati, ti mati moja — jaz tvoj sin!? Li smem tako, Gospa, te zvati, Kraljica rajskih visočin?
Kaj nisem tvoj, deviška Mati? Na prsih nosim škapulir, dobrot studenci vro bogati, srce napaja sladki mir.
Kaj nisem tvoj, Marija mati, tvoj mili Jezus moj je brat, najzadnji sem sicer med brati, a Njega kličem tisočkrat!
Kaj nisem tvoj, nebeška Mati, glej, nate mislim slednji dan, in vse bi zate hotel dati in vse trpeti srčnovdan!
Mar nisem tvoj, Marija mati, iz srčnih ljubim te globin! Čemu še, duša, vpraševati — Marijin sem, Marijin sin!
O. Leander,
Kako se gibljemo.
Ljubljana. UrMulinske Marijine družbe.
Ne morem, ne smem in tudi nočem vsega popisati, kako živimo in napredujemo v naših družbah. Saj bi nas vsi ne razumeli, če bi tudi to storil. Nekaj potez iz življenja naših družb Vam, dragi bravci in bravke, pred-očiti, bo pa menda Vam in nam v korist.
Naši časopisi v III. kongregaciji. Ko smo pred dvema letoma imeli 156 Bogoljubov skupno naročenih, smo pozivali Marijine družbe, da naj nas prekose. Kako je bilo in kako je drugod, ne vemo. Poročamo pa mi, da ima naša III. kongregacija letos nad 300 skupno naročenih Bogoljubov. Bratske in sestrinske družbe! V korist dobri stvari bo, ako se prav mnoge potrudite, da nas prekosite. Mi bi Vas tedaj spoštovali, pa se še bolj potrudili, da bi Vas v tej dobri in koristni tekmi premagali. (Prav veliko jih je še naročenih na »Detoljub«, »Našo Moč«, »Domoljub« in »Zlato dobo«.) Korajža velja! Poskusimo se, kdo dobi venec zmage!
Za knjižnico smo določili letos sto kron od svojega premoženja. — Težavno, a zelo hvaležno nalogo ima o d s e k , ki skrbi z.a prihajajoča dekleta v Ljubljano. Kakšne revice so večkrat dekleta, ki z dežele prihajajo v mesto iskat sreče, katere velika večina ne najde! Koliko prej dobrih deklet se popolnoma zgubi, je prav mnogim še malo znano Da bi se vsaj pri kaki mestni družbi zglasile! Ne! — Da te revice rešimo popolnega propada, jih moramo loviti. Moramo popraševati, poizvedovati, ako je katera prišla. Potem jo prositi, ji prigovarjati, da zahaja k družbi, k dobrim društvom, preskrbeti ji službo, jo svariti pred nevarnimi službami. Kako mnoge se dajo vjeti slabim ljudem. Kako nestanovitne so družabnice, ko pridejo v mestu. K enemu shodu že še pridejo, ali kmalu jih zmanjka za vselej — so že v zanjkah njihove nesreče. Tako n. pr. je prišla pred par tedni iz Leskovca na Dolenjskem mlado dekle brez vsega denarja in brez vsake izobrazbe. Z največjo težavo se ji je zabranilo, da ni šla služit na slabo gostilno. Ko je dobila primerno službo, jo je gospa še isti dan zapodila, ker je bila pre-naivna in nerodna. Zelo smo jo morali prositi in nagovarjati, da je šla domov, ko smo ji pot, vožnjo in stroške plačali. Nekaj obleke, nove čevlje in hrano več dni so ji preskrbeli dobri Marijini otroci. — Žalostno, da nočejo dekleta verjeti, da so bolj srečne in zadovoljne doma kot morejo postati v mestu
v popolno tujih in zanje nenavadnih razmerah. Dekleta, le doma ostanite! ne silite v mesta. — Odsek za skrb revežev je letos revnim otrokom napravil okrog 60 kosov razne obleke in 10 parov čevljev. — O od' seku za zabave pa nočem nič poročati. Vsaj se ljudje še preveč radi zabavajo in le preveč hrepene po zabavi. Ker se to — mislim da še preveč povdarja in hvali — meni tega gotovo ni potrebno storiti. Mi dobro vemo, da so zabava, igre in predstave le nekak »cukerček« k našemu delovanju, nekak dober okusen »ocvirek«, a ne že delovanje in bistvo družbe. — Kakor toliko družb, bi tudi mi lahko poročali, da smo imeli toliko in toliko pogrebov, ki so pričali, kako splošno priljubljena je bila ta in ta. Gotovo ne zamerite, ako opustim povedati, koliko cvetk je bilo utrganih, koliko jih ovenelih. Da je vsaka imela lep pogreb, ki je pričal, kako je bila priljubljena itd., tako bom takrat pisal o kateri, ko ne bom vedel nič o njej druzega povedati. Le prosim Vas, molite zanje pa tudi za nas, ki tudi za Vas molimo. Pripomnim še, da smo imeli vsako leto običajne tridnevne duhovne vaje, enkrat izlet k sv. Jo-štu, enkrat tombolo. Poleg rednih mesečnih shodov smo imeli še dva izredna shoda. Drži mo trdno skupaj, delujemo pa tudi pri drugih naših društvih. Da naša III. Marijina družba uživa pri ljudeh zaupanje kaže najbolj to, da se gospe velikokrat obračajo s prošnjo, cla da bi jim priskrbeli služkinjo, ki bi bila iz naše družbe.
Tudi pri družbah I. in II. za gospodične se letos živahno gibljemo. V II. je med drugimi 70 gospodičen učiteljic, ki so pa večjidel žal preveč oddaljene, da bi mogle redno zahajati k shodom. Te s tem opozar jam, da se v smislu pravil takoj zglase, ako še tega niso storile. Pa vendar jih v II. družbi redno k shodu pride okrog 80 in včasih še več. Kdor ve, s kolikimi težavami se morajo mlade izobražene gospodične boriti, bo cenil in spoštoval njihovo krščansko zavest in pogum. Do letos smo imeli za družbeno glasilo »Fahne Mariens«, letos pa je splošno bila želja, da smo določili »Bogoljub« za družbeno glasilo, ker podaje vsaj toliko in tako dobro berilo kakor nemški list ako ne boljšega. Tudi ta družba je organizovana po odsekih.	Peter Jane, voditelj.
Iz Komende. Pri nas je poskočilo število naročnikov »Bogoljuba« od 44 na 104. Posne-: maj te nas; če morete, pa posekajte nas!
Iz Suhadol. Suhadole niso fara, ampak navadna vas, a vneta za vse dobro. »Lahko noč, dobro spite« — to nas ni bolelo, ker nas ni zadelo. Da, odseki so potrebni, a najpotrebnejši zdržni in treznostni. V naši vasi je 18 abstinentov, večinoma iz Marijine družbe. Ne strašimo se nobenega zaničevanja; mi vemo, da je to sveto apostolstvo. Le v abstinenci nam je mogoče izpolnovati vestno družbena pravila. Imamo več izvodov »Zlate dobe«. Kdor jo hoče brati, jo dobi. Takega branja potrebujejo mladi ljudje kakor vsakdanjega kruha.
Gorica. Mesto prejšnje prednice gospodične Julije Abram, ki je vsled bolehnosti odstopila, je izvoljena na njeno mesto gospodična Pavla Makuc, učiteljica. Ker je vneta in navdušena za Marijino družbo, upamo da bo svoji službi čast delala ter pospeševala blagor družba. Sklenilo se je, da se morajo Imeti vsak mesec redne seje, katerih se udeleži vodstvo, predstojništvo in svetovavke. — Dne 2. januarja je bila v »Marijinem domu« predstava, — Opazuje se v Gorici, da se z dežele došla dekleta, kakor tudi domačinke v mestu samem, precej zanimajo za slovensko Mar. družbo. Priporoča se onim Marijinim hčeram, ki so že dalj časa v Gorici, naj tako vsako na novo došlo služabnico seznanijo s to prepotrebno družbo. »Marijin dom« jim nudi ob nedeljah podučljivo in pošteno zabavo. S tem se odvrne marsikatera neizkušena služkinja od slabih tovarišij in nevarnih potov. — O prazniku Marijinega oznanenja bo obhajala Marijina družba svoj dveletni obstoj. V ta namen — kakor se čuje — bodo duhovne vaje za Marijine hčere. — Ker je »Bogoljub« glasilo Marijinih družb, se priporoča goriškim Marijinim hčeram, naj pridno po njem sežejo ter se nanj naročajo. Če ena ne zmore, naroče naj si ga dve ali tri skupaj. Dajte ga tudi drugim tovarišicam brati. Kako si prizadevajo služabniki in služabnice pekla širiti slabo berilo. Ali se bodete dale od teh osramotiti? — H koncu javim veselo vest, da se deluje tudi za ustanovlje-tije Marijine družbe med fanti.
Svetinje. Dne 8. decembra je bil za našo dekliško in mladeniško družbo dan poživlje-nja in okrepljenja; zjutraj smo imeli skupno sv. obhajilo, popoldan pa smo imeli zborovanje, pri katerem so nas naš veleč, gospod voditelj z živo besedo vnemali za vse čednosti, ki so zlasti za Marijine otroke zelo potrebne. — Osnovali so nam tudi štiri odsek e v naši obojni družbi, in sicer: prvi je odsek za nabiranje novih udov, ki ima skrb, da noben pošten fant in poštena dekle ne bo-
deta izven družbe; drugi je pa za spodbujajoče pogosto sprejemanje sv. zakramentov; ta odsek širi se vedno bolj, zlasti med dekleti, a želeti je, da tudi fantje že vendar enkrat opustijo ta neumni strah pred ljudmi, in začnejo delovati v tem odseku. Tretji je odsek za razširjanje dobrih časnikov, zlasti »Bogoljuba«, ki je sicer že zelo razširjen, a upamo, da bo zdaj še bolj, saj brez »Bogoljuba« naj bi noben ud Marijine družbe ne bil, ker to je res naš list, ki nas uči, kako naj delujemo in se ravnamo v Marijinih družbah. Četrti je pa odsek treznosti, ki se nam seveda težak zdi, a z Marijino pomočjo, Njej na čast, žrtvuj mu z veselim srcem to malo, brez česa se itak lepše in veselejše živi. (Tako je prav, da! Ur.) Le pogum, udov že imamo nekaj, začetek je storjen! O nadaljnem poročamo drugič kaj. — Me dekleta pa smo si morale ta dan tudi izvoliti novo voditeljico, ker prejšnja nas je meseca novembra zapustila, ter odšla po poklicu svojega srca k usmiljenkam, kamor ji je po kratkem času sledila še ena od vseh spoštovana družabni-ca; želimo jima vsi, da si v tem plemenitem a težavnem tanu pridobita obilo nevenljivili zaslug za nebesa!
V Sv. Križu pri Kostanjevici obstoji protialkoholna organizacija, namreč družba treznosti. Vpisalo se jih je dosedaj 25. Število pa se vedno množi.
Iz Bemšnika na Štajerskem. Srečni smo, ako najdemo blagega prijatelja in kaj veselo ga pozdravljamo, ako vidimo, da prihaja k nam v dobrotni odkritosrčnosti. Tak prijatelj si nam postal ti, dragi »Bogoljub«, ki si sicer v skromnem številu, a konečno vendar našel pot v našo Marijino družbo. Hvala Bogu za začetek! Kakor pa je zaupnost prva in glavna vez prijateljstva, tako si štejemo tudi mi v dolžnost, da ti v skromnih besedah poročamo, kako se nam godi. Za danes dovoli, da ti kot sočutnemu prijatelju potožimo naše gorje! Vsak se veseli ob praznikih, katere smo nedavno preživeli. Tukajšna župnija pa je takrat žalovala ob zavesti, da izgublja svojega mnogozaslužnega kaplana, preč. g. Alojzija Kramaršiča. Akoravno so primeroma le kratko časa delovali v naši sredini, ostanejo vendar vsem, sosebno tukajšni mladini v neizbrisno hvaležnem spominu. Dekleta iz Marijine družbe so se dne 26. decembra 1909 po večernicah v precejšnem številu zbrane skupno zahvalile za vso njihovo požrtvovalnost in trud, ter jih prosile, da naj se nas spominjajo v molitvi, da ostanemo dobre, stanovitve. Prečastiti so nam v slovo podali še več lepih naukov in blagohotnih
opominov, ki nam gotovo vsem ostanejo v nepozabnem spominu.
Iz Zgornjega Tuhinja. Od dne 28. novembra do 5. decembra 1909 je bil pri nas sv. misijon, ki so ga vodili čč. gg. lazaristi: Flis, dr. N&stran in Plantarič. Lepa jim hvala! Malo pred misijonom je neki slepar v duhovskni obleki, ki je lagal, da je lazarist iz Ljubljane, pobiral po hribih milodare za tukajšnji misijon. Naj raj še se je približal hišam proti mraku ter prosil prenočišča, češ, da je ožuljen, da si ne upa do župnišča... Precej je menda nabral, potem jo pa pobral. Še nekaj o našem misijonu! Nobenega »štan-ta« z molki, križci i. dr. ni bilo. Če bi v domačih prodajalnah ne imeli takih stvari, bi gg. misijonarji res ne imeli kaj blagoslavljati. — Dekleta Marijine družbe so novega leta dan prav dobro predstavljale »Lurško pastirico« in zapele pod vodstvom g. naduči-telja Malenška par Ferjančičevih pesmic. Ob tej priliki se g. nadučitelju in gdčni. učiteljici prav iskreno zahvaljujemo, ker brez njih pomoči bi naših predstav sploh ne bilo. Naredila in naslikala sta kulise, poučujeta igro in petje, posojujeta obleko itd. Zato še enkrat: Bog bodi plačnik! — Za Svečnico nam pa fantje Marijine družbe obetajo igro »Sanje«. Sploh so se zadnji čas začeli zelo gibati in tudi drugi izven družbe se jim pridružujejo. Govore o »Orlih«, društvenem domu — toda ni, da bi vse izblebetali danes. Saj bi še teh vrstic ne bilo, pa dandanes je že tako: kar ni v časopisu, tega ni na svetu! Nekaj v vaše veselje, gospod urednik, pa le še: Dekleta so prav pridno agitirale za »Bogoljuba« (11 novih naročnikov!) in tudi za druge naše dobre liste. Torej stikajte za »polžem« drugod!
S černuč. Praznik Brezmadežne, 8. decembra, smo imele slovesni shod in skupno sveto obhajilo. Pogosto prejemanje sv. zakramentov se je zelo pomnožilo in tudi druge razne pobožnosti so se precej razširile, odkar imamo Marijino družbo. Z odseki se še ne upamo tako odločno nastopati, ker nismo še tako utrjene. Moramo bolj počasi pričenjati; mislimo pa ustanoviti družbo treznosti, če bo mogoče pa tudi popolnoma abstinenčni krožek. Hočemo se potruditi, da bomo vedno bolj napredovale v dobrem.
Pilštanj. Praznik Brezmadežne, 8. december, nam ostane v neizbrisnem spominu. Veliko duhovnega veselja smo že imeli, a takega še nikdar. Po dolgih, skrbnih pripravah se je ustanovila pri nas Marijina družba. Sprejetih je bilo 22 fantov in 136 deklet. Gotovo lepo število, ki pa se kmalu zopet pomnoži. Saj se je že zopet oglasilo precejšnje
štetilo kandidatov in kandidatinj. — Izpolnila se je tako naša dolgoletna srčna želja: videti našo mladino pod zastavo Marijino. Kmalu bomo začeli tudi z raznimi odseki. Tako upamo, da se z novo družbo pri nas začne tudi novo življenje.
Sv. Rok ob Sotli (Štajersko). Žalostno zdaj izgleda v naši dekliški Marijanski kon-gregaciji, — kakor na pogorišču. Naša ljubljena prednica in prva svetovalka sta se omožile; druga svetovalka je šla služit. Nekatere druge društvenice so se omožile ali doma ali v sosedne fare. Dekliški cerkveni pevski zbor razpada in to je tembolj žalostno, ker začasno niti organista nimamo. Od abstinentinj ostala je le ena. Zenitovanja so po nasvetu č. g. voditelja pri nas kratka in le po dnevu; pa tipamo, da bodo zakoni tem srečnejši. Za Marijino družbo bo pa treba sedaj takoj začeti zbirati »drobiž«, da bomo mogle imeti na praznik presv. Rešnjega Telesa volitev nove predstojnice.
Križe pri Tržiču. Marsikje so se odzvali poživil »Bogoljuba«, tudi v Križah smo se po opominu č. g. voditelja zganili. Nabralo se je 55 naročnikov »Bogoljuba«, večina iz Marijine družbe, ki dohaja pod skupnim naslovom. Nadalje se bo tudi agitiralo za družbo sv. Mohorja. Ustanovi se tudi odsek za olepšanje župne cerkve, kar je pač prepo-trebno. Začelo se je drugo življenje v družbi, kar imamo izvanredno gorečega voditelja; kako odločno so se uprli proti plesu in — pomagalo je. Na Svečnico bode sprejetih 45 kandidatinj, nekaj še pozneje, tako, da so zdaj skoraj vsa dekleta v družbi Marijini.
Iz Smlednika. Mogoče pa kdo misli, da smo mi povžarji, ker ni nič poročila od nas. Pa to ni res. Mi tako hitimo delati, da niti sporočati ne utegnemo. Ravnamo se natančno po »Bogoljubovem« navodilu. Osnovali smo do zdaj tri odseke, ki živahno delujejo. Prvi je treznostni, ki ima krog 70 udov, to je že nekaj, vendar pa premalo za tako številno družbo kot je naša. Iz par vasi se jih še nič oglasilo ni. Pozivam vas: dekleta, pridružite se nam, v skupnem delu so vspehi. Ni je pa lahko dobiti važnejše stvari kot je treznostno delo. Članice vsake vasi smo si naročile »Zlato dobo«, da bolje poznamo svojo nalogo, In povsod jo z zanimanjem berejo. Drugi je pevski odsek, ki bo skrbel za družbeno petje in sploh za pošteno petje med ljudstvom. In tretji je pa ieselniški, ki naj ljudi odvračuje od izseljevanja, ki je tudi pri nas vedno večje. Tistim pa, ki se ne dajo odvrniti, posvetiti vso skrb v dušnem in telesnem oziru. Da pa
doseki lažje delajo, se zbiramo k sestankom v društveni sobi. Mogoče v kratkem ustanovimo še četrtega, ki se bo zavzel za tiste tri velike malenkosti, ki so tudi pri nas še precej v navadi, da bo v zares lepi cerkvi, kjer so slikarji ravnokar lepo dovršili svoja dela, tudi zares lepo dostojno vedenje. (Vsem v posnemo bodi priporočena smledniška Marijina družba v tem oziru, kako dela za treznost in razširja »Zlato dobo«! Veseli me tudi izselniški odsek. O tem niso še od nikoder sporočili; in bi bil marsikje še bolj potreben. Ravno tako sporočilo o nameravanem odseku za tri velike malenkosti, o katerem ni še nikdo sporočil. Ur.)
Iz Žabnice. Kako se je v preteklem letu naša dekliška Marijina družba razvijala? Koncem leta 1908 je štela 36 članic, k sklepu leta 1909 pa 38, ki so vobče vse pohvalnega življenja in vredne Marijine hčere. Na prvem glavnem shodu v nedeljo po godu sv. Alojzija so bile sprejete na novo štiri članice; med letom se je ena omožila, ena bila izključena. Darovanje ob obeh glavnih shodih je v družbine namene doneslo skupaj K 28-70. Skupno sv. obhajilo je bilo trikrat: na oba glavna praznika in pri duh. vajah; sicer so pa članice prejemale sv. zakramente vobče na šest tednov. Predstojnitvo je štelo z duh. voditeljem vred pet udov in je imelo sedem sej. Meseca maja je imela družba duhovne vaje; vodil jih je č. g. p. superior Jan. Kun-stelj iz D. J. v Ljubljani. Na sv. Roka dan je družba poromala k lavret. M. B. na Sušo in v Zalilog. Par članic je med sv. mašo v božje-potnem svetišču prejelo sv. obhajilo. Romanja se je udeležilo dve tretjini članic. XXI. nedelja po Bink. je obiskal družbo škof. vodja Mar. družb, č. g. Jan. Kalan iz Ljubljane. Družbena zastava je dobila dva lepa trakova, ki sta stala 40 K. Ustanovili so se tudi t odseki: molitveni za glasno skupno molitev v cerkvi vsako nedeljo in vsak praznik od 1.—2. ure popoldne; olepševalni za kinčanje oltarjev o Mar. praznikih, Šmar-nicah, shodih itd.; treznostni za pridobivanje udov Družbi treznosti in časniški za pridobivanje naročnikov na katol. liste. Po pretežni večini so Mar. hčere vpisane v Družbo treznosti in v naše Katol. slov. izobraževalno društvo; katere še niso, se bodo, upamo, vse vpisale. K sklepu še eno željo: Splošno naj bi se dovolilo in vpeljalo, da bi nosile članice Marijinih družb svetinje na verižicah, mesto na neukusnih višnjevih trakovih, ki hitro oblede, in se zamažejo!
Selca nad škofjo Loko. Na praznik Marijinega brezmadežnega Spočetja je prazno-
vala naša dekliška Marijina družba svojo desetletnico. K prazniku so se pripravljale vse štiri farne Marijine družbe s tridnevnico. Dekleta so z venci in rožami lepo okrasile družbeni oltar. Na praznik je bilo skupno sv. obhajilo. Tako polna kakor je bila to jutro še ni bila, izvzemši sv. misij ona z lepa naša cerkev pri jutranjem opravilu. Vse družbe štejejo sedaj blizu 700 udov. Obliajanih je bilo te tri dni okrog 900, večinoma "samo udje družb. Popoldne smo se zbrali v društvenem domu, kjer imajo Marijine družbe svoje navadne shode. Oder, na katerem je stal nov kip Brezmadežne lepo opleten z venci in okrog kipa polno rož! G. župnik so nam naj-popred blagoslovili kip, ki ga bomo imeli za shode v dvorani. Nato so dekleta počastile Brezmadežno z lepimi pesmimi, deklamacijo in slavnosti primernim prizorom »Blažena si med ženami«. Dr. Krek so v lepem govoru pokazali posebno dve veliki misli Marijinih družb: v Marijini družbi se goji navdušenje za sveto cerkev; dekleta pa dobe v Marijini družbi pravih prijateljic. Zbor dekliške Marijine družbe, ki šteje sedaj 19 pevk, je prevzel za ta dan vse petje v cerkvi in v Domu in je to svojo nalogo v čast Materi Božji dobro izvršil. — Kdor je bil zraven, te slovesnosti ne bo takoj pozabil; povsod se je slišal en glas: lepše bi ne bilo moglo biti. Navdušenje za Marijo in za Marijino družbo se je zopet pomnožilo. Pokazala se je moč Marijinih družb; pokazalo se je pa tudi kako veljavo uživajo tudi pri ljudeh dekleta, ki se drže pravil Marijine družbe. Vsaka dekle je lahko ponosna, da se sme imenovati družabnico Marijino. — V dekliški Marijini družbi je sedaj 256 članic in 46 novink. V desetih letih jih je prestopilo v druge Marijine družbe 38, omožilo se jih je 60, umrlo 11, izstopilo 28, izključenih je bilo 16.
Iz št. Jerneja na Dolenjskem. Tudi pri nas imamo Marijino družbo, mladeniško in dekliško. Imeli smo minulo leto na dan Brezmadežnega Spočetja zjutraj med sv. mašo skupno sv. obhajilo, popoldne je bil slovesni sprejem novih udov. Sprejetih je bilo 40 deklet in 2 mladeniča. Deklet je veliko v Marijini družbi, a mladeniči se je pa le bolj ogib-ljejo. Če bo nas več, bomo lahko ustanovili več odsekov. Zdaj imamo samo časnikarski in treznostni odsek. Prvi se dobro giblje, drugi gre bolj počasi.
Št. Jur ob Taborn. Dekliška Marijina družba obhaja 2. svečana svojo desetletnico. Vpisanih je bilo v družbo ves ta čas 356 deklet. Med temi jih je šlo iz družbe prostovoljno 35, na tuje se odselilo 64, izključenih
je bilo 56, v samostan jih je vstopilo 16, omo-žilo se 28, umrlo 8. Sedaj jih je v družbi 147. Voditeljice so imele 68 sej, naukov za družbo je bilo 126, skupnih obhajil 23 in vsako leto po tri sv. maše za družbo. Dekleta so se udeležile shoda Marijinih družb v Petrovčah in v Nazarju, imele doma tridnevnico, ob katere sklepu so jim blagoslovili zastavo. Vsako leto gredo po možnosti na duhovne vaje k sv. Jožefu nad Celjem. Priredile so več iger, ono vale si šest odsekov, od katerih je pridobil najnovejši, treznostni, 16 članov. Družba oskrbuje udom in drugim vsakovrstne molit-venike, rožne vence, svetinjice, ima letos naročenih pod skupnim ovitkom 187 iztisov »Bogoljub a«, in je darovala za desetletnico skladu obmejnih Slovencev 20 K. Glavna voditeljica je bila sprva Alojzija Ocvirk, sedaj je Neža Lesjakova. Tako je skušala doseči družba svoj namen: Po Mariji k Bogu!
Vurberg na štajerskem. Obhajali smo sv. misijon od 28. novembra do 5. decembra. Vodili so ga preč. gg. misijonarji iz Celja: Franc Kitak, Franc Birk, Vincenc Krivec. — Iz naše dekliške in mladeniške Marijine družbe se je omožilo pet deklet in trije fantje; bili so pridni družabniki. Ob času sv. misi-jona je pristopilo na novo v Marijino družbo 36 deklet. Sedaj šteje dekliška družba 157 prav vrlih deklet in 80 fantov.
Šmartm pri Slov. Gradcu. 3. in 4. januarja smo imeli presv. R. Telo izpostavljeno v večno molitev. Od ranega jutra do večera smo se zbirali okoli Najsvetejšega v skupnih molitvah in petju; ljudje so se prav pridno udeležili sv. zakramentov in popolnih odpustkov. Zjutraj so molili možje in fantje iz knjige »Večna molitev«, popoldne pa dekleta in žene; bili sta vsak dan dve pridigi o presv. Zakramentu. Tudi pri nas deluje dekliška Marijina družba; šteje okoli sto udov, ni ravno veliko za obširno župnijo ali te vestno izpolnujejo družbina pravila in dozdaj hvala Bogu in Brezmadežni še ni bila nobena sramotno izbrisana iz družbe. — Skupno sveto obhajilo smo imele na praznik Brezmadežne, slovesen sprejem novih članic bo na Svečnico. Prav rade in z veseljem prebiramo »Bogoljuba«, kateri je vsem priljubljen; zdaj ga bomo naročile še več, da ga dobimo cenejše.
Iz Svibna. Tudi pri nas smo ustanovili odseke v Marijini družbi: 1. odsek za razširjenje časnikov, zlasti »Bogoljuba«; 2. odsek za lepšanje cerkve; 3. skrb za misijone. V ta namen imamo Klaverjevo družbo, da prispe-. vamo z malimi prispevki in tako pomagamo
k razširjanju svete vere, in bratovščino sv. Cirila in Metoda. Sčasoma ustanovimo kaj več.
Listnica uredništva.
Časih čutim potrebo, na koncu kakega dopisa zapisati kako opazko. Odslej bom namesto na konec dopisov te opazke nazadnje skupaj napisal. Takole: Sv. Rok: Da so se dekleta pomožile, ni tako žalostno; privoščimo jim to srečo! Da je pa ostala samo ena abstinentinja, to je pa že žalostno. Da imate tako kratke svatbe, to je pa zelo hvale in po-nemanja vredno. — Zabnica: O verižicah se bomo posvetovali. Meni se trakovi ne zde neukusni, ampak čedni; oblede pa res. Govorite o tem na dekanijskih konferencah, sporočite po g. dekanijskem vodniku svojo misel, potem bomo sklepali na škofijski, dotlej pa nikar preminjati! — Selca: Prav lepo ste naredili. Primeroma malo izključenih. Pozdravljeni! — Sv. Križ: Ali veste, vi drugi, kje je sv. Križ pri Kostanjevici? Ali veste, kje je Gadova peč? Ali veste, da tam raste najboljše vino? In vendar imajo tam družbo treznoti. Drugod pa, kjer so razmere vse ložje je pa morebiti še nimate. — Št. J u r : Glede števila »Bogoljubov« ste poleg ljubljanske nunske družbe še vedno najbolj vzorni. 30 »Bogoljubov« več kakor pa članic družbe! To družbo si vzemite za zgled drugod, kjer je časih komaj ena tretjina ali celo le četrtina udov naročnikov! — Vurberg: Število mladeniče v, 80, je zelo častno za ne-veliko župnijo. — Svibno: Vse lepo, samo treznostnega odseka še pogrešamo. — Komenda, Suhadole: V vsakem oziru pridni in posnemanja vredni. Naj bi vas posnemali povsod! — Iz Novega mesta smo prejeli po prijaznosti mil. g. prosta vabilo k zabavnemu večeru Mar. kongregacije in lep tiskan imenik udov družbe z Marijino podobico. Prijeten spominek! Hvala lepa, Bog plati! — Maribor: Vam se »Bogoljub« po vnanje ne zdi več tako lep kakor prej. Vidite, Latinec pravi: »De gustibus non est di-sputandum«, pri nas pa pravimo: »Vsake oči imajo svojega malarja«. Vam se zdi, da je bilo prej lepše, drugi pa zopet pravijo, da je zdaj lepše. Težko vsem ustreči. Treba potrpeti. — Več dopisnikom: Vnovič povemo: Zahvale iz fare odišlim duhovnikom se na željo duhovnikov samih ne objavljajo. — Vsem dopisnikom: Kratko, kratko, kratko!
Urejuje: Janez Ev. Kalan.
Obin! zbor društva sv. Horte bo no Svežoico ob 5. uri pop.
V molitev se priporočajo:
Javne zadeve: Cerkvene razm*ere in versko življenje na Hrvaškem. — Katoličani v Bosni. — Razkolni Slovani; apostol-stvo sv. Cirila in Metoda. — Poganski misi-joni. — Naši izseljenci. — Družba treznosti. — Mladina po mestih; vajeniški dom v Ljubljani.
Zasebne zadeve: Neki mladenič v preveliki obupnosti. — Neka družina, da bi se vanjo naselil ljubi mir. — Nekdo v hudih dušnih bojih. — Neka mati v dolgi in hudi bolezni. — Neka umrla Marijina hči in dvakratna lurška romarica. — Neka družina za ljubi mir. — Neko dekle za primerno službo.
Darovi.
Darovi za bratovščino presv. R. Telesa
od 10. maja do 1. decembra 1909.: Bibnica 436 K 97 v.; Vrhnika 353 K 22 v.; Dob 240 K; 2iri 224 K; Srednja vas Boh. 210 K; Semič 201 K; Kamnik 200 K; Črnomelj 150 K; Smlednik 160 K; Kranj 172 K; Crklje pri Krškem 170 K; Vodice 153 K; Komenda 150 K; Sodražica 150 K; št. Jernej 150 K; Cerklje, Gor., 150 K; Borovnica 150 S; Moravče 150 K; Raka 126 K 90 v.; Nevlje 114 K 60 v.; Stopiče 115 K; Št. Rupert 110 K; Toplice 110 K; Trata 113 K 30 v.; Polhov Gradec 124 K; Idrija 100 kron; Selca 120 K; Dobrepolje 114 K; Loški potok 100 K; Šmartin pod Šmarno goro 100 kron; Sorica 100 K; Gorje 100 K; Št. Lorenc 100 K; Polšnik 100 K; Gozd p. Kam. 36 K 60 v.; Trebelno 45 K; Brezovica 71 K 22 v.; Trn na Krasu 24 K 60 v.; Vrhpolje p. Mor. 50 K; Zagorje ob Savi 77 K 6 v.; Mitterdorf 68 K; Vače 35 K; Motnik 67 K 50 v.; Preska 24 K; Tržič 80 K; Goriče 79 K 66 v.; Mosel 34 K 50 v.; Peče 20 K; Črni Vrh nad Idrijo 80 K; Štanga 24 K; Sela p. Kam. 83 K; Pre-loka 10 K 40 v.; Podlipo 44 K; Vrh p. Vin. 10 kron. Adlešiči 35 K; Bohinjska Bistrica 65 K 20 v.; Zlato Polje 6 K 5 v.; Mirna peč 05 K 40 v.; Horjulj II. 30 K; Tunice 60 K; Bohinjska Bela 70 K; Suhor 87 K 10 v.; Hotič 25 K; Turjak 15 K; Polje 80 K; Sv. Trojica p. Mor. 10 K; Zalog pri Cerkljah 10 K; Zagradec 33 K; Šmihel pri Bud. 22 K; Cirknica 85 K; Kostanjevica 18 K 24 v.; Rateče, Gor., 33 K 90 v.; Ledine 24 K; Dovje 34 K; Kolovrat 65 K; Krka 52 K; Preserje 70 K; Vojsko 38 K 50 v.; Kor. Bela 48 K; Preska 12 K; Sv. Helena 50 K; Mavčiče 65 K; Trstenik 55 K 4 v.; Dobovc 28 kron; Št. Jakob ob Savi 7 K 80 v.; Altlag 70 K 60 v.; Javorje pri Ljubljani 20 K; Lučine 30
kron; Zalilog 37 K 50 v.; Podzemelj 16 K; Sava 14 K; Poljane nad Škofjo Loko 40 K; Zalina 83 K; Podgrad 24 K; Križe pri Tržiču 59 K 60 v.; Kokra 17 K; Golo 7 K; Prem 37 K; Struge 83 K 60 v.; Postojna 53 K 10 v.; Jesenice 52 K 6 v.; Sv. Peter na Krasu 70 K; Sv. Jošt 20 K; Dražgoše 86 K 50 v.; Dragatuš 41 K 20 v.; Trboje 20 K; Št. Lambert 32 K; Črnuče 50 K; Žužemberk 71 K; Trnje pri Sv. Petru 7 K 70 v.; Sela pri Šumbregu 78 K 80 v.; Nesseltal 32 K 40 v.; Kresnice 75 K; Št. Vid pri Vipavi 44 K; Hrenovke 70 K; Sv. Gora
4	K 40 v.; Tomišelj 50 K; Vavta vas 30 K 50 v.; Zapoge 40 K 60 v.; Homec 11 K 50 v.; Kovor 20 K; Hinje 7 K 40 v.; Vreme 20 K; Dole 74 K; Leše 12 K; Št. Janž 14 K; Razdrto
5	K 56 v.; Knežak 60 K; Stranje 53 K 20 v.; Hotič II. 4 K 50 v.; Goče 41 K 16 v.; Sora 40 kron; Rovte 20 K; Leskvica 26 K; Bevke 60 K; po čč. uršulinkah 136 Iv 80 v.; po č. g. Poto-karju 115 K; neimenovan dobrotnik 200 K; delavke v tobačni tovarni 1370 K; Sotlar Ant. 2 K; Ivana Potrato 1 K; Elsner Terez. 2 K; Elsner Mar. 2 K; Mar. Bosizio 2 K; Brajec
1	K; M. Krušnik 1 K; Bupnik M. 3 K; Kusman Amalija 1 K; M. Klemenčič 5 K; dr. Jerše 10 kron; neimenovani 7 K; Polhov Gradec 124 K.
Za Bosno. Neimen. 5 K; neimen. duhovnik v Ljubljani 50 K.
Za misijone. Iz Postojne 2 K; po g. dekanu dr. Kržišniku 10 K.
Za dom vaiencer. Neimen. 4 K; I. Mar-tinčič 2 K.
Za bolgarski misijon: č. g. župnik Zelnik 20 K; po dr. Jeršetu 10 K: po dr. Merharju 14 K. Za misijon p. Turka : č. g. župnik Zelnik K 20. Za Detinstvo: č. g. župnik Latnpret 4 K; č. g. Baloh 1 K 92 vin.
Za bratovščino sv. Dizma: g. Baloh K 148. Za »Dejanje sv. Detinstva«: Družina Goetz-ova v Ljubljani 2 K; č. g. P. Arhangel Appej, ka-tehet v Kamniku 41 K 46 vin.; č. g. Avg. Šinkovec. mestni župnik v Škofii Loki 16 K 46 vin.; č. g. Ant. Abram, župnik v Št. Petru na Krasu 13 kron.
Za neko cerkev: Josip Sedmak, Ljubljana, 20 K; Katarina Marčun, Križe. 10 K; Terezija Holobar, Griže, 10 K; Katarina Petan, Št. Vid. 5 K. — Bog podeli darovalcem za te kronce nebeško krono!
Za cerkev Jezusovega Srca v Mostaru:
2	+ 5 kron.
Za slovensko kapelo v Gradcu: Marijina družba v Bohinjski Srednji vasi 21 K 10 vin. Nekaj darov je ostalo še za prihodnjič.
Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 mil jonov kron.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjc!
Stanje vlog dne 31. majnika 1909 čez 20 milijonov kron.
J
Ljudska posojilnica irsrss •
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni biši nasproti hotela »Union" za Frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih^brestuje po 4 in^ods.o.Uov^rez
prejme vlo nik od vsakih vloženih 100 kron čistih K 4-50 na leto.
Lastna glavn. K 420 537-92
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, Za nalaganje po pošti so poštno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev.Menjice se naj-kuiant. eskomptirajo.
Dr Ivan Šušteršičfpredsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: Hnton Belec, posestnik podjetnik in traovec v Št Vidu n L Fran Povše, vod a, graščak, državni in deželni poslanec. Hnton Kobi, posestnik in trgovec Breg p B Karol Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubi,am Ivani KregarJ	<r9 m
Shft fhnrniro in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske poso]ilmce" Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župn k na Rudniku
i
l,v	tovarnar. Karol
[
ricai & Mejdc
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo največjo zalego
zgctculjenil) cblcH, za g©5ped«, dcčl^c 19 etre-l^e io neuc^ti u K©nf€R-- ciji zo dom«. =
ID |
!
S
jp
Bogata zaloge	3263
šivalnih strojen,
koles, plsalnils strojev 1
pri
lUfliUsin
Ljubljana,
Dunajska cesta 17. |
S»oji k SUOiim! Svoje cenjene odjemalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, UBliŽiC in druge zlatnine zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen.	186
Liiibljana. Kopitarjeva ulica 4. LVilhar, lirar.
Najsigurnejša prilika za štedenjel
Vzajemno podp. društvo v Ljubljani
registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19
sprejemn vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje
po 41
2 10
to je i daje za 100 K 4 K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se nji'» obrestovanje prekinilo. Rentni
davek plača hranilnica sama.	3458
Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik Kanonik Sušnik Janez L r., podpredsednik. Dr. Franc Dolšak, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
r
Največja in najstarejša tovarna lončenih pečij in raznih lončenih izdelkov
AVGUSC DRELJE
V LJUBLJANI
priporoča se slavnemu občinstvu in prečast. duhovščini v naročila na
sledilno ognjišča in psči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno iu trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust.
llustrovani ceniki na razpolago.
3460
.Katoliška Bukvama v Ljubljani'
priporoča knjige: ^HHnOBHKB
>5 t« i
Večna molitev
pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Izdaja z velikim tiskom. Cena v trpežni vezavi z rdečo obrezo K 3' , z zlato obrezo K 3*90. — Ta izdaja je tiskana s tako velikimi črkami, kakor ta-le sestavek. Obsega vseh 30 ur pred sv. Rešnjim Telesom, masne in druge molitve in pa pas j on ali popis Kristusovega trpljenja.
Voditelj v srečno večnost.
Molitvenik. Cena v fini trpežni vezavi z rdečo obrezo K 1'40, z zlato obrezo K 1"80, z vatiranimi platnicami K 2—. — Ta molitvenik je zelo popoln in obsega na 247 straneh poleg vseh potrebnih — za razne prilike prirejenih molitev — tudi stvarno razlago najpotrebnejših resnic sv. vere. Kljub svoji mnogo-stranski krasni vsebini pa ima tako priročno žepno obliko, da ga lahko spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral.
Bogu kar je božjega.
Spisal Finžgar. Dobi se v raznih vezavah po sledečih cenah: K , 180, 2-20, 3 —, %50, 4'60. — Ta molitvenik je zelo ^ fino opremljen in ima tudi prav majhno pripravno obliko.'
Nemščina brez učitelja.
Sestavil dr. Leopold Lenard. Cena K 1 '20. — Kdor se hoče naučiti nemškega jezika brez učitelja, naj si omisli to knjigo. To je edino porabna knjiga, saj pravi pisatelj v predgovoru: „Vsakega jezika se je treba učiti in vsako učenje zahteva truda. Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez truda in v nekoliko urah ali dnevih, laže in te hoče samo goljufati. — Mi ne obetamo, da se boste iz te slovnice naučili nemškega jezika brez truda in pa že v nekoliko dnevih, pač pa, da se ga boste naučili s kolikor mogoče majhnim trudom lit v kolikor mogoče kratkem času.