Gospodarske stvari. Da v kleti krompir ne gnjije in se dolgo dober in zdrav ohrani, ni dobro, da se na v e 1 ik i h k u p i h pušča, boljše ga je razgrebsti in k večemu pol črevlja debelo ležati pustiti. Na razgrabljeni krompir položi se plast suhe slame, ki pa v 5—6 dnevih vsa vlažna postane, toraj jo je treba proč vzeti in z novo nadomestiti, dokler nič več mokra ne prihaja in suha ostane. Tako bode krompir zdrav in dober. Spomladi ko krompir začne cime poganjati, zgubi dober okus in postane pust in neugodnega okusa. To se labko odvrne, ako vsakemu krompirju, ki ga hočeš pristaviti kubat, košček odrežeš in drugo k ognju pristavia. Tako pripravljen krompir je okusen in rahel, odrezci pa se lahko živini dajo. —  Sadna drevesa z apneno vodo namesto z apnenim mlekom omivati je zelo koristno. Uspeh je izvrsten in ne bode se lahko drevo našlo, kterega ekorja bi bila gladkejša, čistejša in zdravejša «od onega, ki si ga z opneno vodo omil. Napravi se pa apnena voda takole: Pogasi se blizo dva fuuta čistega apna na navadni način, potem se dene apno v 50 bokalov (pintov) vode, se prav dobro večkrat pomeša, dokler da je voda mlekn podobna. Ta tekočina se potem pusti stati, da se apno vsede, vpokoji in čista voda na vrhu obstoji. Voda se odlije in z njo dreveaa omivajo. To je že zato bolj priporočati, ker si delavec pri delu obraza in obleke z apnom ne ostrka, kar se pri rabi apnenega mleka zgodi; in torej je apnena voda priličnejša od apnenega mleka. Pr. Ldw. Gnojilo sadnim drevesom. Zdaj je zopet čas zemljo okoli sadnih dreves odkopavati iu jim pognojiti. Ne moreino dostikrat svoje bralce na potrebo tega gnojenja opominjati, ker je tako jasno kakor beli dan, da tudi drevo s časom vse sebi koristne in redivne delce iz zemlje, na kteri stoji, posrka, in da nima odkod kaj, da bi sebe redilo in vrh tega še obilen sad prineslo. Treba mu je tedaj redila po gnoju in odpiranju zemlje podajati. Pa ni zadosti samo za črevelj široko okoli debla zemlje odkopati in odpreti; bolj na airokoto storiš, bolje drevesu koristia. Na odkopano zemljo natrosi dobrega gnoj a', da črez zimo tu leži in se redivni delci po vlagi v zemljo zavlečejo. Spomladi se jame zopet zagrebejo in drevo ti bode trud z obilnim sadjem povrnilo, ako cvetja druga uima ne zaduai. Proti opeklini je neki najboljše zdravilo: vinski cvet (spirit). Ravnaj takole: Ako si se opekel, vzemi vinskega cveta ter namaži si opeklino, ali še boljse: drži opeSeni del v cvetu in bolečina bode na mah ponehala. Ako pa hočeš, da cvet dobro deluje na rano, ne smeš v k6panja rane prejenjati (če je rana velika), predno rudeča opeklina ne pobledi, ali dokler nastali mebur ne pokne, kar se gotovo v 6—10 urab zgodi. To zdravilo se rabi s posebno dobrim vspebom pri otrocih, paziti je le, da cvetni duh preveč v otroka ne pubti, ker ga labko omatni. G. L. Z.