vr informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana ■ IZ DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Gospodarski načrt 88 sprejet LJUBLJANA, 25. februarja - Na 4. seji so delegati delavskega sveta sozda Emone, največ pozornosti posvetili gospodarskemu načrtu sozda za poslovno leto 1988 sgj ga sprejemamo kot vemo v dosedaj najtežjih časih gospodaijenja. Vzporedno z gospodarskim načrtom so obravnavali tudi načrt dela poslovodnega odbora ter strokovnih služb sozda. Premišljene pozornosti je bil deležen tudi finančni načrt delovne skupnosti sozda, plan skupnih materialnih stroškov. Poročevalci so bili Ivan Muhič, Franc Molan, za načrt službe pravne pomoči pa Metod Kovač. Več o gospodarskem načrtu sozda Emone objavljamo v posebnem sestavku v tej številki galsila, ki ga je pripravila Jožica Jovan. Ko je poročal o skupni finančni politiki sozda Emona za leto 1988 je poročevalec Igor Kadunc med drugim še posebej poudaril: Zaradi pričakovanih težkih pogojev, tako na področju pridobivanja dohodka, kot tudi omejitev, ki izhajajo iz omejevalne kreditno monetarne politike, bomo morali narediti vse, da bomo ohranili in povečali združe-nost na področju finančnih sredstev. V tej smeri bomo morali s stimulativnimi ukrepi doseči, da bo interna banka opravljala vlogo, ki ji gre, ter le izjemoma s prisilo. Naše gospodarsko ravnanje in odločanje pri planiranju in poslovanju v letu 1988 še posebej temeljito - • na izhodišču, da je SOZD, v kateri smo združe- ni, lahko normalno uspešna le, če funkcionira kot enovit gospodarski sistem, v katerem organiziranost po TOZD in DO doprinaša, ne pa odnaša gospodarske učinke; • na naših dosedanjih izkušnjah glede medsebojnega povezovanja in združevanja za dosego večjih učinkov, kijih omogoča organiziranost v SOZD, in na tej podlagi pridobljene sposobnosti za gospodarsko odločanje v smeri večjih skupnih učinkov, ki bodo posledica ustreznega sodelovanja v poslovnem sistemu SOZD in izkoristka njegovih primerjalnih prednosti; • na finančno-gospodar-skem osveščanju vseh delavcev v SOZD in na zavestnem prevzemanju odgovornosti tudi za ta del procesa gospodarjenja; • na uveljavljanju odgovornosti zlasti poslovodnih in vodstvenih delavcev za uspešnost finančnega gospodarjenja in na uveljavljanju te uspešnosti kot ene od pomembnih osnov za nagrajevanje teh delavcev, in • na sprotnem ugotavljanju eksternih pogojev in pravočasnem reagiranju nanje, tako da se izkoristijo možnosti za dosego večjega dohodka oz. zmanjšajo negativni vplivi, predvsem za SOZD kot celoto. V nadaljevanju dnevnega reda so delegati obravnavali še inovacijsko gibanje v sozdu, ki mu je potrebno v bodoče posvetiti večjo skrb, poročilo o izvajanju letnega načrta naložb in kadrovske zadeve. E. I. Leto 18 marec 1988 št. 171 V spomin ob 10-letnici smrti Franca Nebca Meseca februarja mineva deset let, ko se je več kot Pettisoč glava množica delavcev Emone, družbenopolitičnih delavcev, številnih prijateljev in sodelavcev poslovila od Franca Nebca, generalnega direktorja sozda Emone. Franc Nebec je umrl 17. februarja 1978 leta. Na komemorativni seji delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij sozda Emone, ki je bila v klubu delegatov 18. februarja 1978 je o liku Franca Nebca spregovoril njegov namestnik Ljubo Filipan, pred domom Ilirije v Šiški, kjer je pokojnik ležal, pa se je od Franca Nebca s kraktim orisom njegovega deleža pri gospodarskem razcvetu Ljubljane poslovil predsednik ljubljanske mestne skupščine inž. Tone Kovič, za njim pa je besedo prevzel predsednik delavskega sveta SOZD Emona Jože Pentek, ki je med drugim podčrtal, da smo z nenadno smrtjo Franca Nebca izgubili ne samo prvega delavca Emone, temveč tudi neumornega gospodarstvenika in snovalca slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih razsežnosti. Franc Nebec seje rodil 17. septembra 1921 v Ljubljani v delavski družini. Kot mlad fant se je izučil trgovskega Poklica, ki mu je ostal zvest, se v njem izobraževal ter izpopolnjeval do zadnjega dne. Ker je že v zgodnji mladosti občutil krivice predvojnega režima, je kot mlad fant stopil v vrste delavskega razreda - SKOJ, kjer je kot član VOS aktivno deloval na terenu v Ljubljani vse do konca leta 1941, ko so ga zaprli, po povratku iz zaporov leta 1944 pa je ilegalno delo nadaljeval vse do osvoboditve. Kot prekaljen skojevec je bil že leta 1941 sprejet v vrste članov Komunistične partije Jugoslavije. Takoj po osvoboditvi je postal direktor hotela Slon v Ljubljani, nakar je bil tajnik Rajonskega ljudskega odbora in kasneje organizacijski sekretar Rajonskega komiteja Ljubljana-Siška-Bežigrad. Od leta 1948 do konca leta 1951 je bil poverjenik za trgovino in industrijo pri Okrajnem in Mestnem ljudskem odboru Ljubljana. Od leta 1951 dalje je bil vseskozi direktor pdojetja Prehrana, zametka poznejše Emone, razen v letih 1958/61, ko je moral zaradi reševanja težav v kmetijstvu prevzeti mesto predsednika Zadružne zveze Slovenije in Okrajne kmetijske zbornice Ljubljana. Leta 1970, ko je z združitvijo Prehrane in Agrokombinata nastala Emona, je bil imenovan za generalnega direktorja — leta 1977, ko se je Emona preoblikovala v sestavljeno organizacijo združenega dela pa ga je delavski svet sozda ponovno imenoval, tik pred novim letom, za njenega generalnega direktorja. Vsa svoja najboljša leta je Franc Nebec posvetil razvoju in rasti nekdanje Prehrane, kasneje Emone in današnje SOZD Emone. V njem in okrog njega je bilo zmeraj dovolj Prostora samo za delovno vnemo in optimizem. Vrline, ki so še posebej odlikovale pokojnika so bile nesebičnost, tovarištvo, predvsem pa topla človečnost do sodelavca in sočloveka. Kot gospodarstvenik je dobro vedel, daje vsak delovni človek bogastvo za dobrobit človeštva, zato je enako cenil vse svoje delavce ne glede na poklicni ali družbeni položaj. Kot tak je bil tudi sam cenjen in spoštovan in takšnega se ga tudi danes - Ob desetletnici njegove smrti - spominjamo, kot dobrega voditelja, organizatorja, gospodarstvenika in družbenopolitičnega delavca, predvsem pa kot človeka, ki je znal živeti in delati za našo samoupravno socialistično skupnost. E. I. Z zimskih športnih iger Emone - 1 - 2 — 3 - start! ■ NOVA NALOŽBA ZUNANJE TRGOVINE Nova konsignacijska prodajalna LJUBLJANA, 22. febr. - V atriju Maximarketa, prav pod Šubičevo cesto je naš zunanjetrgovinski tozd Globus - sektor zastopstva tujih firm odprl novo, lepo in sodobno opremljeno prodajalno, kjer je kupcem, ki imajo devizni račun, na voijo vrsta programov tujih firm. Bogata je ponudba akustike in videotehnike znane firme Nordmende, bela tehnika firme Miele iz Avstrije ter firme Zerowatt iz Bergama, nadalje so tu šivalni stroji svetovno znane firme Husqvar-na, pletilni stroji znamke Empi-sal, za nameček pa še pri otrocih tako priljubljene igrače - kocke LEGLO. Zamisel o koristni uporabi atrija v podhodu se je porodila ob dogovoru tozda Globus in naše največje trgovske hiše Maximar- ketom. K sodelovanju so pritegnili še Emonin Inženiring in načrt o lepi prostorni ter moderno opremljeni prodajalni je bil hitro uresničen. Kot so povedali Gorazd Novak, vodja prodajalne ter prodajalke Marjeta Smole, Jelka Lebesmiihlbacher ter Danica Blvec je sedaj delo bistveno lažje, predvsem pa za stranke udobnejše. Zaradi prostornosti so lahko na ogled postavili vse programe in si kupci lahko v podrobnosti ogledajo tisto kar žele kupiti. Naložba je veljala Emonino zu-naryo trgovino 120 milijonov dinarjev skupaj z opremo. Prodajalna je odprta vsak delovni dan od 8. do 15. ure, odprto pa je tudi vprašanje zastopstva še drugih tujih firm, saj je prostora še za nekatere. Z. G. V novi prodajalni sektorja zastopstva tujih firm je dovolj prostora za razgovor in ogled prodajnih artiklov. ■ XV. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE EMONE Tretja zmaga DO Emona Commerce KRANJSKA GORA, 29. februarja - Na XV. Zimskih športnih igrah Emone, na strminah Podlesa, so v čudovitem sončnem zimskem vremenu že trejič zapored osvojili prehodni pokal smučarke in smučarji Emonine zunanje trgovine - Emona Commerce, tokrat pokal v trajno last. DO Agroemona, večna druga, sije »privozila« enako število točk kot zmagovalka - 11, vendar je zmagovalca odločilo večje število osvojenih prvih mest. Tretje mesto in s tem bron je osvojila Maloprodaja s 25. točkami. Po vrstnem redu jim slede: Elektronski center (28), Globtour (32), Blagovni center (43), SOZD Emona (46), Maximarket (58), Mestna industrija Zalog (75) in Posavje Brežice s 77 točkami. Vse tehnične zadeve je odlično izpeljal TI-MING, iz Ljubljane Veleslalomska proga za moške - kategorije A, B, in C je bila dolga 890 metrov, višinska razlika je znašala 110 metrov, imela pa je 23 vratič. Zenske so vozile v vseh kategorijah na malce lažji progi, ki je bila dolga 700 metrov z višinsko razliko 90 metrov in je imela le 18 vratič. Na tej progi so tekmovali tudi moški kategorije D in E. Moški tekači so tekli 4 kilometre, ženske pa polovico manj. Ker je bil tek že v popoldanskih urah, ko je nastopila že delna odjuga, je bila tekaška proga, tako so zatrjevali, bolj »težka«. Kot vselej so športno vzdušje povečevali navijači Emonine Maloprodaje, ki jih je bilo za dva polna avtobusa. Vrhunec je doseglo navdušenje, ko je kmalu po končanem tekmovanju Radivoj Jesenšek, novi predsednik odbora za šport in rekreacijo SOZD podelil najboljšim ekipam in posameznikom pokale in medalje. Plan poslovanja za leto 1988 Plane poslovanja za leto 1988 sprejemamo v pogojih poglabljanja gospodarske in družbene krize. Ekonomska nestabilnost ter kopica neznank in odprtih vprašanj zahtevajo enoten metodološki pristop za sestavo plana SOZD za leto 1988. Delavski svet SOZD je že lani novembra sprejel skupna izhodišča za pripravo plana za leto 1988, ki so bila izdelana na podlagi širših družbenih usmeritev in sprejetih opredelitev nekaterih naših OZD. Emona v primerjavi s slovenskim gospodarstvom, kakor tudi v primerjavi z sorodnim SOZD, dosega boljše rezultate zlasti na področju izvoza ter boljše rezula-te merjene z donosnostjo vloženih sredstev in z ustvarjeno akumulacijo v dohodku. Vendar, če podatke o lastni reprodukcijski sposobnosti podrobneje analiziramo, ugotovimo, da nismo ustvarili niti sredstev za enostavno reprodukcijo, saj lahko z ustvarjeno akumulacijo pokrijemo le polovico vrednosti povečanja zalog, kar pomeni, da se zmanjšujejo materialne možnosti nadaljnjega razvoja. ZR za leto 87 brez izgub Ocenjujemo, da v zaključnem računu za letu 1987 v SOZD Emona, ne bo nobena organizacija izkazala izgube. To pa smo dosegli tako s pozitivnimi premiki v poslovanju v samih OZD, ki so poslovale z izgubo oz. motnjami v poslovanju, pa tudi z neposrednim poslovnim sodelovanjem drugih OZD v SOZD. Pri tem pa se ne smemo zavajati, da smo izkoristili vse prednosti, ki jih omogoča tako heterogeni sestav SOZD. Naše vodilo, da bomo boljši in učinkovitejši v primerjavi z gospodarstvom SRS oz. z dejavnostmi, je temeljno izhodišče pri izdelavi plana poslovanja, saj bomo tako zagotovili socialno varnost in ustrezen standard delavcev. To pa bomo uresničili le s samokritičnostjo do lastnega dela in rezultatov, jasno opredeljenimi nalogami, ukrepi, sredstvi in odgovornostmi. Vse večja nelikvidnost gospodarstva nam narekuje, da načrtujemo take denarne tokove v okviru Emone, ki bodo zagotavljali tekočo likvidnost poslovanja vseh OZD. Plasmaji sredstev morajo biti usmerjeni v nakup blaga, ki zagotavlja normalno proizvodnjo, oskrbo prodajne mreže in nakup lastnih blagovnih fondov za potrebe izvoza, pri čemer je potrebno upoštevati realno vrednost finančnih sredstev. Vsi plasmaji viškov finančnih sredstev na denarnem trgu, so lahko le v izjemnih primerih in to samo poslovnim partnerjem, ki nas redno oskrbujejo z blagom. Pozitivna devizna bilanca Emone, ki jo izkazujemo vrsto let kot aktivni izvoznik, mora biti v večji , meri usmerjena v poso- f W II Obnovljena poslovalnica Globtoura v Ljubljani na Gosposvetski cesti. Obnovljena notranjost Globtourove poslovalnice na Gosposvetski cesti — tu se potovanje dejansko začne. ■ TURIZEM Dobrodošli v prenovljeni poslovalnici »To je čudež«, so vsi po vrsti zatrjevali na otvoritvi, 10. februarja. Ta čudež so naši prenovljeni prostori na Gosposvetski 4. Kdor je bil v naši poslovalnici pred prenovo, in nas bo obiskal sedaj, jim bo brez dvoma pritrdil. Zakaj smo se odločili za prenovo? Zakaj tolikšna zamuda pri izvedbi? Prostori so bili dokaj nefunkcionalni. Razumljivo, sprva so bila tod stanovanja, kasneje lokal — trgovina, kjer so prodajali vse od vodovodnih pip do cevi za dimnike. Precejšnja zamuda pri izvedbi; prvotni rok za dokončanje del je bil september 1986, je nastala zaradi težav po odstranitvi stropa, tal, pri fasadi. Hiša v kateri je lokal kar kliče po temeljiti prenovi, saj je marsikaj že dotrajano, zlasti balkoni, kanalizacija. In zdaj smo tu. Vse je nare- jeno na novo, tudi galerija. Imamo prostore v katerih lahko dela deset ljudi, ostane pa še dovolj prostora za vse, ki žele turistične informacije, na izlet, na potovanje. Izmed pondube petnajstih artiklov smo se odločili za Jurija Kobeta. Njegova ponudba je bila najbližja tistemu, kar smo potrebovali. Inženiring posle je vodil Slovenijales Inženiring. Gradbeni del je opravilo gradbeno podjetje Bežigrad, opremo so izdelali v mizarstvu Usluga v Šiški. Vse skupaj nas stane okrog 80 milijonov. Nekateri so našo poslovalnico krstili za »ladjo«. V notranjosti je namreč viden lok, ki spominja na ladijski klun. Dobrodošli torej v naši »ladji«. Mi, ki delamo v njej pa se bomo potrudili, da bo vožnja z nami kar se da prijetna in varna. Delavci poslovalnice dabljanje našega poslovanja, odpravljanje ozkih grl in razvijanje povsem novih dejavnosti na osnovi vključevanja najsodobnejših tehnološko-tehničnih postopkov. Prav tako mora postati del zaokrožene ponudbe do dolgoročnih poslovnih partnerjev, ki so pripravljeni del ekonomske menjave s tujino vezati na Emono. Postopen prehod na realno ekonomijo, ki je neobhodno potreben za reševanje problemov gospodarske krize, pa ne bo vplival le na težje pogoje gospodarjenja, ampak bo terjal stalno preverjanje učinkovitosti poslovanja in hitro ukrepanje v primeru znatno poslabšanih pogojev v poslovanju. V ta namen bomo pripravili kriterije tekočega spremljanja uspešnosti poslovanja posameznih subjektov ob upoštevanju pogojev gospodarjenja v dejavnosti in pravočasno pristopali k odpravi motenj oz. sanacij posameznih problemov. Ob tem je potrebno pričakovati, da se bodo postopno pojavljali tehnološki viški delovne sile, ki jih bo možno reševati le ob dobro načrtovani razvojni strategiji, medsebojni ekonomsko motivirani povezanosti in čvrsto dogovorjeni finančni disciplini. Pri naložbeni politiki mora prevladovati interes ekonomske učinkovitosti, ki bo zagotavljal hitro obračanje investicijskih sredstev oz. ekonomsko motiviranost posameznih subjektov za neposredno vlaganje v posamezne investicije. Glede na sprejeta metodološka izhodišča za izdelavo planov za leto 1988 smo pri vrednostnih pokazateljih računali zs 130% stopnjo inflacije v SR Slovenije in s 100% stopnjo inflacije v drugih republikah, glede na povprečje leta 1987, ker sicer učinki med posameznimi OZD in za SOZD kot celoto ne bi bili primerljivi. je gotovo prenizko. Vendar nekatere OZD večjih vlaganj ekonomsko ne prenesejo (n. pr. Hotel Bernardin in še nekatere). Zakonsko amortizacijo smo planirali z indeksom 230, ki ustreza stopnji predvidene inflacije. Pri tem je treba povedati, da so ta razmerja med OZD različna. Predpisi namreč omogočajo dva načina revalorizacije osnovnih sredstev in tudi dva načina obračuna amortizacije. Tako so nekatere OZD uporabile način, ki omogoča večjo amortizacijo, druge pa obratno, to glede na njihove možnosti ustvarjanja dohodka. V planu sta še dve postavki amortizacije t. j. pospešena amortizacija in revalorizacija amortizacije. Obe postavki sta planirani nižje od predvidene stopnje inflacije. To vse pomeni da ob navedenih predpostavkah amortizacija kot celota za enostavno reprodukcijo ne bo zadoščala. Dohodek planiramo z indeksom 240, torej za 12 indeksnih poenov višje, kakor celotni prihodek. To je rezultat prej navedenih elementov porabljenih sredstev. Ostalih elementov iz tega pregleda, zaradi spremenjenega obračunskega sistema ni mogoče obravnavati posamično: Prispevke za obveznosti iz dohodka, brutto osebne dohodke in sredstva za sklad skupne porabe je treba zaradi primerjave obravnavati kot celoto. To zaradi tega, ker se je spremenil obračunski sistem v tem smislu, da se nekateri prispevki, ki so se v preteklem letu plačevali iz dohodka, sedaj obračunavajo iz brutto osebnih dohodkov, prav tako tudi nekatera plačila iz sredstev skupne porabe. Če vse te elemente združimo t. j. obveznosti iz dohodka, brutto osebne dohodke in skupno porabo ugoto- Planirana struktura celotnega prihodka in njegove razporeditve za SOZD kot celoto je naslednja: v mio din Element Ocena 1987 Plan 1988 Indeks 1. Celotni prihodek 577.448 1,314.397 228 v tem: 2. Prihodki na tujem trgu 46.236 117.852 255 3. Dohodek 98.600 236.987 240 4. Bruto osebni dohodek 52.011 132.167 254 5. Sklad skupne porabe 2.368 6.254 264 6. Rezervni sklad 3.418 8.481 248 7. Poslovni sklad 11.255 28.958 257 8. Izguba - - - 9. Akumulacija (6+7) 14.673 37.440 255 10. Povprečno število zaposlenih iz ur 12.093 12.162 100,6 Iz tabele izhaja, da planiramo povečanje celotnega prihodka z indeksom 228 oz. realno za 1,5% v višini 1.314 milijard din. V tem načrtujemo, da se bodo prihodki s prodajo na tujem trgu povečali bolj kakor na domačem trgu (indeks 255). Vse trgovinske organizacije predvidevajo nekoliko večjo stopnjo razlike v ceni, kar vpliva na planirano počasnejšo rast nabavne vrednosti trgovskega blaga od rasti celotnega prihodka. Pri materialnih stroških pa planiramo hitrejšo rast od stopnje inflacije. To zaradi že znanih dis-proporcev sedanje politike cen. Investicijsko vzdrževanje, ki je planirano z indeksom 210 je glede na predvideno stopnjo inflaci- vimo, da znaša indeks teh izdvajanj iz dohodka 238, torej bo za te namene izločeno za 2 indeksna poena manj sredstev, kakor znaša porast dohodka. Iz navedenih elementov delitve celotnega prihodka in dohodka izhaja končni poslovni rezultat, ki kaže da smo za SOZD kot celota planirali pozitivne ekonomske učinke našega gospodarjenja. Akumulacijo, to je sredstva za rezervni sklad in poslovni sklad, smo planirali v višini 37.440 milijonov din oziroma dva in polkrat več kot v preteklem letu. Največji delež akumulacije planirajo ustvariti v trgovini na drobno (34%), zunanji trgovini (29%) in v turizmu (17%). J. JOVAN JARŠE, 10. febr. — V petek prejšnjega tedna so kmetljci domžalske Kmetijske zadruge Emona v prometni coni v Jaršah, ob skromni slovesnosti, odprli novo trgovino. Staro trgovino, ki je bila v stavbi za Jugotehniko v Domžalah so morali zapreti. Stavba v kateri je bila prodajalna bo zaradi urbanističnih zahtev, oziroma zaradi nadaljevanja gradnje soseske SPB-1 porušena. Nova trgovina je le lučaj oddaljena od glavne ceste, ki pelje iz Domžal proti Kamniku, in sicer na levi strani ceste, neposredno pred znano tovarno Induplati v Jaršah. Kot prejšna prodajalna v Domžalah je tudi nova bogato založena z repromaterialom za kmetijstvo in s tovrstno mehanizacijo. Kot smo zvedeli bo tukaj imela svoj sedež tudi služba za pospeševanje in blagajna Hranilno kreditne službe, čakajo le še opremo za pisarne in priključitev telefona. Da se le ne bi preveč zatikalo, in da v čimvečji meri ustrežejo kupcem, ki jim je nova prodajalna preveč od rok, so v leseni baraki - nasproti Kuriva - v Domžalah, uredili gianjšo prodajalni-co, ki pa seveda nima tolikšne ponudbe in izbire kot dosedanja prodajalna. V mali prodajalnici bodo prodajali vse dotlej, dokler ne bodo v soseski SPB-1 zgrajena prodajalna manjšega obsega kmetijskega asortimana v kateri bodo na svoj račun prišli predvsem vrtičkarji in tisti s poldrugo njivico. Novo trgovino, ki se ponaša s prostornimi skladišči ločenimi za krmila, gnojila in škropila, z velikim ograjenim prostorom za kmetijsko mehanizacijo ter z velikim parkiriščem, vodi Ivo Peterca, ki je bil poslovodja dosedanje prodajalne v Domžalah. »Navada je železna srajca« pravi prodajalka Darinka Golob iz bližnjega Mengeša doma, ki že tri leta streže kupcem v tr- IliiiiiiMlpMi Nova stavba v Jaršah kamor se. je iz Domžal preselila trgovina Kmetijske zadruge Emona. govini Emonine Kmetijske zadruge. Ljudje se še niso navadili na novo trgovino. V Domžalah jim je bilo vse bolj pri roki, občinske pisarne, ostale prodajalne in ne nazadnje tudi kakšen bife za kavico ah šilček žganega. Prepričani pa smo, da se bodo sčasoma navadili tudi na novo prodajalno, le času je treba dati čas.« Darinka pretežno dela le za pultom. Povedala je, da gredo od drobnega orodja grablje še najbolj v denar, sledijo jim vile, velike lopate, ki jim pravijo »šafle«, manj prodajni so krampi pa tudi kose so bolj na zadnjem mestu. Da ne manjka ostalega drobnega orodja kot naprimer raznih motik, rovnic, srpov, malih in velikih Škarij, ročnik in traktorskih škropilnic, nasadil (štilov) vseh vrst, raznih klinastih jermenov, verig ter vrvarskih izdelkov menimo, da ni potrebno omenjati. Kupcem na voljo bo tu tudi strelni mlini za robkanje koruze, do-jilniki za mlado govedo, samokolnice, vedra, kangle in kanglice ter še vrsta izdelkov, ki jih klasična mestna družina ne potrebuje. so pa na podeželju v kmečkem gospodinjstvu nepogrešljivi. Dobro prodajajo semena za peso, deteljo, trave, korenje, kolerabo, repo in podobno. Na voljo imajo tudi drobna semena kot naprimer: razne solate, redkvico, paradižnik, kumare pa kaj bi naštevali, z eno besedo, semen je za velik, Velik vrt, ki ima poleg gredic vrtnin tudi gredice z rožami - z vrsto cvetov vseh možnih barv. Albin Klobučič, z Moravč doma dela pri Emoni že štirinajsto leto. Kupcem streže tako v prodajalni za pultom kot tudi zunaj pri strojni mehanizaciji ter direktno iz skladišč krmil in gnojil. »Danes ko je bolj slabo vreme in pada sneg in dež je za spoznanje manj kupcev, prodal sem le tri in pol tone mešanih gnojil. Tovrstna trenutno najbolj prodajamo, UREA, ki jo kupujejo za dognojevane koruze pride kasneje na vrsto. Od umetnih krmil prodajamo še dokaj dobro K 19 za krave molznice iz Bovisal, ki ga izdeluje Emonina Tovarna močnih krmil v Ljubljani ter Kostovit od Plive, ki nam ga dobavlja Agrotehnika. Manj dobro prodajamo otrobe ter krmilno moko, cena je za marsikaterega že previsoka,« je povedal Albin. Tretji prodajalec v zadružni trogovini je Franc Avbelj, ki prihaja na delo tako kot njegov stanovski kolega Albin in Moravč, osmo leto. Kupcem streže tako v prodajalni kot zunaj. Pa še nekaj ima na skrbi. Je voznik viličarja, s katerim razklada vreče s tovarnjakov in naklada na vozove in prikolice prodano blago, da gre delo hitreje in lažje od rok. »Eden od pomembnih prodajnih artiklov so tudi gradbeni materiali kot cement, železne mrež in opeka ter pesek in gramoz po katerega pa morajo kupci sami na separacijo v bližnji Hotič, seveda z našo naročilnico,« je povedal Franc Avbelj ter odhitel po viličarja da razloži s tovarnjaka sedem ton umetnih gnojil, ki jih je poslala INA iz Kutine,« sedaj jih bo pa okroglih sto ton na zalogi«, je še pristavil. Tako si nova trgovina Kmetijske zadruge počasi, korakoma utira novo pot. Ko bodo kolesnice dovolj globoke in se jih bodo kupci navadili, bo vse teklo lepše in bolj gladko, tako kot prej. Z. G. V novi prodajalni Kmetijske zadruge Emona v Jaršah vam bodo postregli: (z leve proti desni) Franc Avbelj, Darinka Golob, in skrajno desni Albin Klobučič, zraven njega stoji Jože Avbelj, mlečni kontrolor, ki je tudi zaposlen v tej enoti. ■ KAM PO GNOJILA IN KRMILA? Nova prodajalna Emonine KZ v Jaršah Plan poslovanja za 1988. godinu Planove poslovanja za 1988. godinu usvajamo u uslovima sve očitije pri-vredne krize. Ekonomska nestabilnost, niz nepoznani-ca i otvorenih pitanja izisku-ju od svih nas jednak metodološki pristup sačinjavanju plana SOUR za godinu 1988. Zajednička ishodišta za pripremu planova usvojio je radnički savet SOUR na sed-nici 26. 11. 1987, a bila su Pripremljena na osnovu širih društvenih smernica i usvojenih opredeljenja nekih naših OUR. Na savetovanju šefova planskih službi bila su ut-vrdena detaljnija metodološka ishodišta u svrhu planiranja nekih ekonomskih ele-menata za godinu 1988. Posebno smo skrenuli pažnju na onaj deo plana koji je važ-niji od samih brojčanih po-dataka, t. j. da se planovi mo-raju zasnivati i na merama koje če OUR-i sprovesti da postignu predvidene finan-sijske odnosno vrednosne efekte. Usporedba sa republič-kom privredom i sa sličnim SOUR-ima pokazuje da Emona postiže bolje rezultate, naročito na području izvoza, te takode bolje rezultate ako ocenjujemo unosnost uloženih sredstava i ostvare-nu akumulacijo u dohotku. No, ukoliko podatke o sop-stvenoj reprodukcionoj sposobnosti detaljnije analiziramo, vidimo da nismo ostva-rili niti sredstva za jedno-stavnu reprodukcijo, buduči da sa ostvarenom akumula-cijom možemo pokriti samo polovinu vrednosti povečanja zaliha, što znači da se LJUBLJANA, 25. febru-ara - Na 4. sednici su delegati radničkog saveta SOUR-a Emone najvišje pažnje posvetili pretresanju programa privredivanja SOUR-a za po-slovnu godinu 1988. Paralelno sa programom privredivanja razspravljali su i o programu rada poslovod-nog odbora i stručnih službi SOUR. Isto tako iscrpno se je raspravljalo i o fmansij-skom programu radne zajed-nice SOUR, planu zajednič-kih materijalnih troškova. Detaljne referate po ovim tačkama imali su Ivan Muhič, Franc Molan i Metod Kovač za program službe pravne pomoči. Više o programu privredivanja SOUR Emone objav- smanjuju materijalne mogočnosti daljeg razvoja. ZR za 1987 godinu bcz gubitaka Predvidamo da nijedna naša organizacija na završ-nom računu neče imati gubi-tak. To smo postigli pozitivnim pomeranjem u poslovanju samih OOUR, koji su imali gubitak u poslovanju, odnosno poslovali sa smet-njama, kao i neposrednom poslovnem saradnjom drugih OUR u sastavu SOUR. No, ne smemo se zavoditi mišlju da smo iskoristili sve mogočnosti koje pruža ova-kav heterogeni sastav. Naša misao vodilja - da čemo biti bolji in efikasniji u porede-nju sa privredom SR Slovenije, odnosno sa delatnosti-ma, predstavlja temeljno is-hodište prilikom sačinjava-nja plana poslovanja. Tako čemo obezbediti socijalnu bezbednost i odgovarajuči standard radnicima. Sve čemo to ostvariti kroz samokri-tičan odnos prema sopstve-nom radu i rezultatima, jasno definisanim zadacima, merama, sredstvima i odgo-vornostima. Sve veča nelikvidnost pri-vrede iziskuje od nas da načrtujemo takve novčane tokove u okviru Emone pomo-ču kojih čemo obezbediti te-kuču likvidnost poslovanja svih OUR. Plasmani sredstava moraju biti usmereni u nabavku robe kojom se obezbeduje normalna proizvodnja, snabdevenost prodajne mreže i nabavka sop-stvenih robnih fondova za potrebe izvoza, kod čega mo- Ijujemo posebno u ovom broju časopisa, u prilogu stručne saradnice Jožice Jovan. Govoreči o zajedničkoj finansijskoj politici SOUR Emona za godinu 1988. Igor Kadunc je izmedu ostalog posebno istakao: Zbog očekivanih teških uslova, bilo na području sti-canja dohotka, bilo ograniče-nja koja proizlaze iz restriktivne kreditno-monetarne politike, morati čemo napraviti sve da očuvamo i ojačamo udruženost na području finansijskih sredstava. U tu nameravamo pomoču stimulativnih mera postiči da interna banka izvrši svoju ulo-gu, koja spada u njenu nad-ležnost, a samo iznimno pri-nudno. Naše privredno po- ramo voditi računa o realnoj vrednosti finansijskih sredstava. Svi plasmani viškova finansijskih sredstava na novčanom tržištu mogu biti samo u iznimnim slučajevi-ma i to samo poslovnim part-nerima koji nas redovito snabdevaju robom. Pozitivan devizni bilans Emone, kakvog imamo več niz godina kao aktivni izvoznici, mora biti u večoj meri usmeren u modernizaciju našeg poslovanja, otklanja-nje uskih grla i razvoj potpu-no novih delatnosti na osnovu uključivanja najsavreme-nijih tehnoloških i tehničkih postupaka. Iz tabele proizlazi da je povečanje ukupnog prihoda planirano sa indeksom 228, odnosno za 1,5 odsto više, u iznosu 1.314 milijardi dina-ra. Predvidamo da če se prihodi od prodaje na stranim tržištima povečati više od onih na domačem tržištu (indeks 255). našapje i odlučivanje u planiranju i poslovanju u 1988. godini zasnivati če se u pr-vom redu • na ishodištu da SOUR, čiji smo članovi, može biti normalno uspešan samo ako funkcionira kao jedinstven privredni sistem, u kojem or-ganizovanost po OOUR i RO doprinosi, a ni u kojem slučaju odnosi privredne efekte; • na našim dosadašnjim iskustvima u vezi medusob-nog povezivanja i udruživa-nja da bi postigli bolje efekte, koje nam omogučuje or-ganizovanost u SOUR, te na toj osnovi stečene sposobnosti za donošenje privrednih odluka u pravcu povečanja zajedničkih efekata, koji če biti posledica odgovarajuče saradnje u poslovnem sistemu SOUR i koristenja njegovih komparativnih prednosti; • na finansijsko-privred-nom oveštavanju svih radni-ka u SOUR i svesnom pre-uzimanju odgovornosti i za ovaj deo procesa privredivanja; • na afirmisanju odgovornosti, naročito poslovodnih i rukovodečih radnika za uspešnost finansijskog privredivanja i na afirmisanju ove uspešnosti kao jedne od značajnih osnova za nagrad-ivanje radnika; • na tekučem utvrdivanju spoljnih uslova i pravovre-menom reagovanju na njih, tako da se iskoriste moguč-nosti za postizanje večeg dohotka, odnosno umanje negativni uplivi, naročito za SOUR kao celinu. Delegati su u nastavku ra-spravljali o inovativnosti u SOUR, kojoj bi se u buduč-nosti posvetilo više pažnje, te o ostvarivanju godišnjeg programa ulaganja i o raznim kadrovskim pitanjima. E. I. Sve trgovinske organizacije predvidaju nešto viši stepen razlike u cenama, što utiče na planirani sporiji rast nabavne vrednosti trgovač-ke robe od rasta ukupnog prihoda. Kod materijalnih troškova planiramo brži rast od stope inflacije, radi poz-natih disproporcija sadašnje politike cena. Investiciono održavanje, planirano sa indeksom 210 obzirom na predvideno sto-pu inflacije je prenisko. No, neki OOUR-i ne mogu pod-neti veča ekonomska ulaganja (na pr. Hotel Bernardin i neki drugi) Zakonsku amortizaciju smo planirali sa indeksom 230 koji odgovara stopi predvidene inflacije. Tu svakako moramo istači da su razmere izmedu pojedinih OOUR različite. Naime, propisi omogučavaju dva načina revalorizacije osnovnih sredstava kao i dva načina obračuna amortizacije. Tako su neki OUR-i koristili način koji omogučuje veču amortizaciju, a drugi obratno, obzirom na njihove mogučnosti stvaranja dohotka. Planom su obuhvačene i dve postavke amortizacije - ubrzana amortizacija i revalorizaci-ona amortizacija. Obe postavke su bile planirane niže od predvidene stope inflacije. Znači da prema ovim pretpostavkama amortizacija kao celina neče biti dovolj-na za jednostavnu reproduk-ciju. Dohodak je planiran sa indeksom 240, dakle za 12 po-ena više od ukupnog prihoda. To je rezultat prethodno navedenih elemenata koriš-čenih sredstava. Ostale elemente tabele zbog izmenjenog obračun-skog sistema nažalost nije moguče obraditi pojedi-načno. Doprinose za obaveze iz dohotka, bruto lične dohot-ke i sredstva za fond zajed-ničke potrošnje potrebno je, radi mogučnosti komparacije, tretirati kao celinu. Došlo je do izmene obračunskog sistema, tako da neki doprinosi, koji su se podmirivali iz dohotka u protekloj godini, sada se obračunavaj u iz bruto ličnih dohodaka, kao i neke obaveze iz sredstava za-jedničke potrošnje. Ako sve te elemente udružimo, t. j. obaveze iz dohotka, bruto lične dohotke i zajedničku potrošnju, vidimo da indeks ovih izdvajanja iz dohotka iznosi 238, dakle za ove svrhe biti če izdvojeno za Z poena manje sredstava od iznosa rasta dohotka. Sve pokazatelje navedene u tabeli, obzirom na metodološka ishodišta za izradu planova za godinu 1988., izračunali smo sa stopom inflacije u višini 130 odsto za Sloveni-ju, dok smo za druge republike računali sa 100 odstotnem stopom, obzirom na prosek 1987. Naime, bez toga bi komparacija efekata pojedinih OOUR kao i SOUR kao celine bila teža. Prema navedenim elemen-tima deobe ukupnog prihoda i dohotka proizlazi kona-čan poslovni rezultat - da smo za SOUR kao celinu planirali pozitivne ekonomske efekte. & ' f Kad ie leti lepo u Ptujskim Toplicama ima više kupača nego vode ■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA Radnički savet usvojio program privredivanja za godinu 1988 Planirana struktura ukupnog prihoda i njegovo rasporedenje za SOUR kao celinu u mio din Elemenat Ocena 1987 Plan 1988 Indeks 1. Ukupan prihod 577.448 1,314.397 228 od čega: 2. Prihodi na stranom tržištu 46.236 117.852 255 3. Dohodak 98.600 236.987 240 4. Bruto lični dohodak 52.011 132.167 254 5. Fond zajedničke potrošnje 2.368 6.254 264 6. Rezervni fond 3.418 8.481 248 7. Poslovni fond 11.255 28.958 257 8. Gubitak - - 9. Akumulacija (6+7) 14.673 37.440 255 10. Presečni broj zaposlenih prema satima 12.093 12.162 100,6 informator Srpskohrvatski prilog ■ VEST IZ BEOGRADA E-Commerce na sajmu YU-video show BEOGRAD, 10. februara- Na tradicionalnem sajmu YU-video show u organizaciji jugoslovenske revije YU-video, se je več četvrti put predstavila sa svojim programima - Hitachi, Nordmende, Sher-wood i Orion - Emona Commerce, sektor zastopstva stranih firmi. Na ovom sajmu u Beogradu nastupaju i prikazuju svoje programe svi oni koji na jugoslovenskom, odnosno evropskem i svetskom tržištu video tehnike i H. F. nešto znače. U večini slučajeva kvalitetom spadaju u sam svetski vrh. Da nabrojimo samo neke od njih - Sony, JVC, Pioneer, Kenwood, Tos-hibia, Sharp, Loewe, Telefunken, Sanyo i... mnogi drugi. Sajam je trajao od 5. do 10. februara. Ovogodišnja poseta premašila je sva očekivanja. Bez svakog pre-terivanja možemo reči da video tehnika vanredno uspešno osvaja potrošače i zadire u naše domove. U OOUR Globus su nam kazali da su čak i u ovoj nezahvalnoj situaciji u zadnje vreme prodali više videorekordera neko ikad do sada. B. P. Na sajmu YU-video održanom u Beogradu sreli su se iskusni prodavci moderne tehnike — Vlado Vasiljevič, poslovoda Centromerkurove prodavnice u Beogradu (prvi sa leve), Boštjan Piškur, šef prodaje konsignacije Hitachi i Orion, te Stevan Drakulič, prodavac veran Emoni več deceniju i po. Postdiplomski študenti iz Švajcarske u Emoni LJUBLJANA, 22. februara - Študenti, poreklom sa svih pet kontinenata, inače na postdiplomskom študiju u Svajcarskoj, koji su bili sedmicu dana gosti Centra za osposobljavanje rukovodečih radnika pri Privrednoj komori Slovenije, na Brdu kod Kranja, posetili su danas Emonu. Goste, dva profesora i 52 studenata, primio je Borut Šnuderl, predsednik poslo-vodnog odbora SOUR Emona zajedno sa svojim sarad-nicima. U uvodu je gostima ' obrazložio organizovanost složene organizacije, upoz-nao ih sa njenim delatnosti-ma, njenom prisutnošču u Jugoslaviji i inostranstvu. Gosti su takode na početku posete Emoni razgledali na-šu tvornicu stočne hrane u Ljubljani. U nastavku su tekli razgovori o ekonomskom povezi-vanju i saradnji u pojedinim delatnostima, a študenti su pokazali naročit interes za funkcionisanje našeg sarno-upravnog sistema u praksi. E. I. ■ DRUGI O NAMA: Da zdrav ne oboli Prof. dr. Anton Franovič, tozd Terme Čatež, Emona Hoteli na konferenciji za štampu, uoči izgradnje novog naselja i autokampa: »Naš projekat uključuje se u projekat »Zdravlje za sve preko godine 2.000«. Zauzimamo se za savre-meno stanovište, gledanje na zdravlje i čovekovo slobodno, a u prvom redu radno vreme. Svi želimo produktivnog i zdravog čoveka na radu. Želimo zatvoriti ciklus - da onaj ko nije bolestan ne oboli, ko je ozdravio da ponovo ne oboli. Geslo svih nas koji radimo u Termama u Čatežu je da kolektivima i radnicima pojedincima pružimo što više za zdravlje, uz što manje izdatke. Zato podsti-čemo naš zdravstveni kadar na postdiplomski študij.« DELO, 24. februara 1988 • XV. zimske športne igre Emone • XV. zimske športne igre Emone • Tretja zaporedna zmaga Emona Commerce Rezultati — veleslalom: Ženske — kategorija A mesto priimek in ime ekipa rezultat točke 1. NUČ Irena Agroemona Domžale 31.99 i 2. Grebenšek Irena Supermarket 33.83 2 3. Maček Maja Emona Merkur 36.44 3 4. Pišljar Karmen Emona Commerce 36.60 4 5. Miklavec Irena Emona Merkur 36.97 5 6. Beravs Ksenija Emona Globtour 37.39 6 7. Jakopič Darja Emona Commerce 37.79 7 8. Lukavečki Darja Supermarket 38.15 8 9. Puc Mojca Emona Globtour 39.04 9 10. Slak Renata Posavje Brežice 39.93 10 11. Komočar Ksenija Agroemona Domžale 41.19 12. Turjan Irena Emona Globtour 41.10 12 13. Ferari Sandra Emona Commerce 43.28 13 14. Oven Marija Maximarket 49.01 14 15. Černov Mojca Elektronski center 53.51* 15 16. Keček Marta Mesna industrija 1:17.11 16 ženske — kategorija B X. Škamperle Metka Blagovni center 33.61 1 2. Gregorič Barbara Maloprodaja 34.01 2 3. Pokoren Nataša Emona Merkur 34.17 1 4. Pirnat Neva DS SOZD Emona 34.60 4 5. Blejec Jožica Maloprodaja 34.72 5 6. Goluh Saša Emona Commerce 35.08 6 7. Cerar Elka Suprmarket 35.36 7 8. Bajc Jerka Emona Globtour 35.46 8 9. Nahtigal Majda Kmetijska zadru 35.61 9 10. Hočevar Majda Supermarket 36.05 10 11. Lončar Ksenija Emona Globtour 36.32 11 12. Bernik Beti Emona Commerce 36.57 12 13. Bradač Julka Maloprodaja 37.14 13 14. Bergant Metka Maximarket 37.29 14 15. Golja Mateja Blagovni center 37.63 15 16. Rumič Dragica Maximarket 38.61 16 17. Fackovič Marta Terme Čatež 38.75 17 18. Smodiš Jana Maximarket 39.01 18 19. Jesenšek Mojca Agroemona Domžale 39.13 19 20. Jurman Matjana Posavje Brežice 39.43 20 21. Baškovič Milena Terme Čatež 39.76 21 22. Vidic Ksenija Emona Commerce 39.91 22 23. Škufca Meta Emona Commerce 40.82 23 24. Kikelj Tatjana Elektronski center 41.13 24 25. Blažič Lučka Maximarket 41.16 25 26. Koder Saša Hoteli Bernardin 43.18 26 27. Virant Tatjana Emona Globtour 51.77 27 28. Sakelšek Alenka Mesna industrija 56.16 28 29. Iskra Silva Hoteli Bernardin 1.5.33 29 Balant Marija Maximarket Diskv. Ženske - kategorija C Moški — kategorija A Mesto Priimek in ime Ekipa Rezultat Točke 1. Mihelčič Gregor Emona Commerce 39.56 1 2. Škrabe! Njebuša Terme Čatež 42.29 2 3. Majdič Adam Hotel Union 42,75 3 4. Tomšič Brane Supermarket 43.13 4 5. Sitar Igor Emona Globtour 44.00 5 6. Matulj Boštjan Emona Commerce 44.12 6 7. Žnidaršič Jernej Posavje Brežice 44.59 7 8. Založnik Tone Emona Commerce 44.88 8 9. Rahne Marko Maximarket 44.93 9 10. Kovačič Darko Elektornski cen 45.04 10 11. Lalič Vlado Maximarket 45.27 11 12. Maučec Bojan Agroemona Domža 45.28 12 13. Merzel Robert Hotel Slon 45.53 13 14. Butala Bogdan Blagovni center 45.81 14 15. Šimenc Andraž Maloprodaja 47.20 15 16. Vrčon Matjaž Maximarket 47.90 16 17. Rajer Franci Hotel Union 49.84 17 18. Juvančič Miha Elektornski cen 50.48 18 19. Kolenc Simon Maloprodaja 51.47 19 20. Osko Branko Hoteli Bernardi 53.11 20 21. Perko Tone Supermarket 53.84 21 22. Kalčič Timur Emona Commerce 54.62 22 23. Šklander Roman Maloprodaja 55.18 23 24. Kavka Toni Zimic Brane Milikič Nenad Sajevic Franci Križman Andrej Perovšek Boštjan Šegatin Sandi Vranjek Istok Gregorc Aleksandar Vezenšek Igor Agroemona Domža Maximarket Maximarket Kmetijska zadru Blagovni center Blagovni center Emona Globtour Maloprodaja Elektornskicen Agroemona Domža 1.2.98 Odstop Odstop Odstop Odstop Odstop Odstop Odstop Diskv. Diskv. 24 X. Grahek Mateja 2. Teržan Nataša 3. Terčelj Alenka 4. Kosec Metka 5. Lupše Angelca 6. Breznik Alenka 7. GerjolDesa 8. Trobevšek Ančka 9. Trkman Draga 10. PremruNeda 11. ČebešekVera 12. Škerjanec Darja 13. Težak Mira 14. Vreček Uršula Bogovič Angelca Pipan Majda Posavje Brežice Emona Globtour Mesna industrija Emona Commerce Maloprodaja Emona Globtour Elektronski cen. Maloprodaja Emona Commerce Hotel Rivijera Maloprodaja Supermarket DS SOZD Emona Blagovni center Terme Čatež DS SOZD Emona 33,57 1. 35,22 2. 35,38 3. 35.77 4. 36,21 5. 37.78 6. 37,80 7. 38,13 8. 38,43 9. 38,62 10. 39,08 11. 39,48 12. 42,11 13. 1:47,91 14. diskv. diskv. Ekipno ženske veleslalom — prvo mesto Maloprodaja, pokal drži Cilka Benedičič z Jesenic, drugo mesto Agro-emona, pokal je prevzela Iva Rotar iz Ihana, tretje mesto je osvojila DO Emona Merkur, pokal pa drži Maja Maček DS Emona Merkur. Ženske - kategorija D 1. Benedičič Cilka 2. Rotar Iva 3. Žust Andreja 4. Škerjanec Minka 5. Ocvirk Jana 6. Škamperle Marica 7. Megušar Irena Maloprodaja Agroemona Domžale Elektronski center Agroemona Domžale Emona Commerce Maximarket Emona Commerce 33,34 X. 35,64 2. 37,X4 3. 37,77 4. 37,95 5. 41,75 6. 42,44 7. Ttfiele VeiiaBlichkeit tur vielc Jahre Na veleslalomski progi je šlo za stotinke Moški — kategorija B 1. Jesenšek Radivoj Agroemona Domžale 41.01 2. Stare Igor Hoteli Bernardi 41.50 3. Tršan Vinko Blagovni center 41.52.06 4. Toplak Matjaž Elektronski cen 42.06 5. Peterca Ivan Kmetijska zadru 42.65 6. Bezavšček Ivan DS SOZD Emona 43.23 7. Križnar Goran Hotel Slon 43.30 a. Lukman Miroslav Emona Merkur 43.40 9. Žerovnik Marko Emona Globtour 43.95 10. Bemobič Djanino Emona Globtour 43.95 n. Pirnat Vanja DS SOZD Emona 44.45 12. Krulc Dušan Emona Globtour 44.54 13. Brvar Savo Maloprodaja 44.73 14. Zupančič Igor Maximarket 45.02 15. Zupančič Pavle Maximarket 45.15 16. Šušteršič Rado Emona Globtour 45.41 17. Gunčar Uroš Agroemona Domžale 45.50 18. Peklenik Aleš DS SOZD. Emona 45.89 19. Skok Pavle Blagovni center 45.96 20. Juvančič Sašo Elektronski cen 45.99 21. Kovač Jože Emona Globtour 46.07 22. Kores Bogdan Maximarket 46.21 23. Vižintin Miran Elektronski cen 46.30 24. Švab Marjan Maximarket 46.60 25. Šarlah Danijel Elektronski cen 46.62 26. Bervar Dušan Maximarket 47.05 27. TesnerJanez Blagovni center 47.60 28. Lavrač Franc Maximarket 47.75 29. Kavšek Sašo Elektronski cen 47.89 30. Rožman Mirko Terme Čatež 48.14 31. Dokl Ivo Agroemona Domžale 48.19 32. Šetina Živan Agroemona Domžale 48.29 33. Kolarič Janez Hoteli Bernardi 48.46 34. Fabjan Tone Blagovni center 48.69 35. Vinšek Tone Emona Commerce 49.11 36. Justin Branko Emona Globtour 49.38 37. Petrič Ljubo Maximarket 49.39 37. Jadrič Brane Emona Commerce 49.39 39. Dolinar Boris Mesna industrija 49.41 40. Lovšin Marjan Eelktronski cen 49.68 41. Tršan Marko Elektronskki cen 49.69 42. Bunič Emil Blagovni center 49.97 43. Božočnik Srečko Blagovni center 50.24 44. Krmavner Jože Maloprodaja 50.43 45. Baškovič Tone Terme Čatež 50.82 46. Cunk Iztok Blagovni center 50.98 47. Horvat Dušan Mesna industrija 52.16 48. Kuhar Štefan Kmetijska zadru 52.30 49. Jamnik Ivan Terme Čatež 53.55 50. Krulc Ervin Hoteli Bernardi 53.95 51. Zajc Dragan Hotel Rivijera 56.29 52. Ermenc Grega Emona Merkur 1.02.82 53. Kovačič Ivo Blagovni center 1.07.35 54. Videnič Janko Posavje Brežice 1.13.68 Jeločnik Tomaž Interna banka odstop Žust Jaki Interna banka odstop Taufer Anton Emona Globtour odstop Marušič Matjaž Elektronski cen odstop Fackovič Dalibor Terme Čatež odstop Brančič Zlato Emona Commerce odstop X 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 37 39 4(1 41 42 43 44 46 46 47 48 49 50 91 52 53 54 Valand Stojan Plut Boris Krošelj Miloš Stražar Miran Berden Miran Marinič Josip Vagaja Martin Jamnik Janez Emona Commerce odstop Mesna industrija odstop Mesna industrija odstop Mesna industrija odstop Blagovni center odstop Hotel Union odstop Blagovni center diskv. Emona Commerce diskv. Igor Sitar v nizki preži Izidor Ambrož se je odločil za visoko prežo Moški — kategorije C 1. Svet Matjaž 2. Pogorelec Miran 3. Benčič Jože 4. OlipStevo 5. Rožman Bojan 6. Matko Bojan 7. Pošebalj Danilo 8. Železnik Boris 9. Škerl Miro 10. Bizjan Vojko 11. Račič Marjan 12. ČrnakMiro 13. Dolenc Primož 14. Guštin Dušan 15. Kontrec Drago 16. Majdič Jože 17. ValasTone 18. Rus Janez 19. Križan Jože 20. Jurič Branko 21. Laurenčič Dušan 22. Černič Marjan 23. Smrekar Edo 24. Bukovec Matjaž 25. Ambrož Izidor 26. Volaj Jani Krempelj Slavko Hlačar Matjaž Merhar Roman Emona Commerce Emona Commerce Maloprodaja Elektronski cen Posavje Brežice Supermarket Maloprodaja Emona Commerce Elektronski center Emona Globtour Terme Čatež Blagovni center Hotel Union Emona Globtour Maximarket Mesna industrija DS SOZD Emona Mesna industrija Blagovni center Mesna industrija DS SOZD Emona Terme Čatež Mesna industrija Emona Commerce Mesna industrija Elektronski center Maximarket Agroemona Domžale Mesna industrija Moški — kategorija D X. Cerar Vasja 2. Klinar Ivo 3. Osipovič Sašo 4. Kožar Vlado 5. Lojo Dušan 6. Zule Peter 7. Šnuderl Borut Mesna industrija Emona Commerce Agroemona Domžale Terme Čatež Hoteli Bernardin DS SOZD Emona DS SOZD Emona 38,04 42,57 43.53 44.71 45.71 46,40 46.53 46,82 47,03 47,18 47.24 47,85 48.25 48,68 49,07 49,09 49,48 49,51 49.54 no,49 51,23 51,36 53,53 1:00,99 1:09,56 1:14,31 odstop diskv. diskv. 32,06 34,86 35,40 36,61 36,67 37,83 44,04 X. 2. 3 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Moški — kategorija E X. Žehelj Janko 2. Bricelj Janez 3. Krt Karlo 4. Krivec Lucijan 5. Colja Emil 6. Krevs Anton Kos Janez Emona Commerce Hotel Union Emona Commerce Agroemona Domžale Emona Commerce Maloprodaja Mesna industrija 32,76 33,41 33,94 35,51 37,82 41,59 diskv. Skupno ekipno so zmagali — Emona Commerce, Agroemona in Maloprodaja. Veleslalom — ekipna uvrstitev ženske Mesto Ekipa Točke 1. Maloprodaja 3 2. Agroemona 3 3. Emona — Merkur Ij. 6 4. Globtour 8 5. Emona - Commerce 8 6. Supermarket - Lj. 9 7. Elektronski center 10 8. Posavje 11 9. Blagovni center 14 10. Sozd Emona 17 11. Mestna ind. Zalog 19 12. Maximarket 20 • XV. zimske športne igre Emone • XV. zimske športne igre Emone • Veleslalom — ekipna uvrstitev moški Mesto Ekipa Točke 1. Emona - Commerce 3 2. Agroemona 8 3. Terme-Čatež 17 4. Hotel Union 18 5. Elektronski center 18 6. Maloprodaja 18 7. Globtour 24 8. Bernardin 27 9. Sozd Emona 29 10. Blagovni center 29 11. Maximarket 38 12. Mesna ind. Zalog 56 13. Posavje 66 (op.: ob enakem številu točk je odločala boljša uvrstitev v starejši kategoriji) Veleslalom — skupna uvrstitev Mesto Ekipa Moški Ženske Skupaj 1. Emona — Commerce 3 8 2. Agroemona 8 3 3. Maloprodaja 22 3 4 Elektronski center 18 10 5. Globtour 24 8 6- Blagovni center 29 14 '■ Sozd Emona 29 17 8. Maximarket 38 20 9. Mesna ind. Zalog 56 19 10. Posavie 66 11 (op.: Emona Commerce je skupni zmagovalec zaradi več osvoje-nih prvih mest.) 11 11 25 28 32 43 46 58 75 77 Moški — kategorije B 1. Jesenšek Radivoj Agroemona Domžale 12.49.70 2. Dobršek Anton Mestna industrija 13.56.94 3. Zupanc Jože Agroemona Domžale 15.6.08 4. Šlogar Marjan Agroemona Domžale 16.16.76 5. Potočnik Janez Emona Commerce 23.53.41 Bračko Jakob Agroemona Domžale Odstop Moški — kategorije C i. Cerar Vasja Mesna industrija 11.0.94 2. Gregorc Franc Blagovni Center 15.4.89 3. Lojo Dušan Hoteli Bernardi 15.8.52 4. Zule Peter DS SOZD Emona 15.38.07 5. Starin Nande Agroemona Domžale 22.8.58 Ženske — kategorija A 1. Komočar Ksenija Agroemona Domža 7.51.64 2. Tinta Pavla Emona Commerce 9.10.00 3. Vidic Ksenija Emona Commerce 10.11.94 4. Škerjanc Daija Supermarket 10.12.66 Papler Majda Maloprodaja Diskv. Ženske - kategorija B l. GRAŠIČ Milka Maloprodaja 6.89,83 2. BREGAR Hilda DS SOZD Emona 7.28,22 3. RISMONDA Miša Maloprodaja 7.30,37 4. ROTAR Iva Agroemona Domžale 9.24,36 5. VREČEK Uršula Blagovni center 9.59,58 GRAŠIČ Ljudmila Maloprodaja diskv. Teki — ekipna uvrstitev 1. 2. 3 4. 5. 1 2 3 4 1 2 3 4 5 Smučarski teki: Moški — kategorija A mesto priimek in ime ekipa rezultat točke 1. Butala Bogdan 2. Lovenjak Drago 3. Peklenik Aleš 4. Balažič Miran 5. Tarič Dušan 6. Kalin Janko Blagovni center 12.45.71 1. Agroemona Domžale 13.58.06 2. DS SOZD Emona 14.20.41 3. Agroemona Domžale 15.28.14 4. Agroemona Domžale 15.38.67 5. Hotel Union 22.30.56 6. Tekači B kategorije: najhitrejši Radivoj Jesenšek, ki si le privozil zlato tudi v veleslalomu, drugi je bil Anton Dobršek, bronasto kolajno pa si je pritekel Jože Zupanc, (vse slike: M. Kafol) Mesto Ekipa Točke 1. Agroemona 4 2. Blagovni center 7 3. SOZD Emona 8 V družinskem veleslalomu so zmagale družine: Tro-bevše in Bradač iz Maloprodaje ter Valas iz DS SOZD Emona. Družinski veleslalom — končna uvrstitev Mesto Družina: Rezultati Točke 1. Trobevšek 1.51.96 1 2. Bradač 1.52.03 2 3. Valas 1.52.48 3 4. Pipan 1.54.88 4 5. Kobal 1.57.10 5 6. Hočevar 2.00.09 6 7. Trkman 2.10.10 7 V družinskem veleslalomu je Cunkov najmlajši dodal dragocene točke. 8. Nahtigal 2.11.75 8 9. Lukman 2.12.08 9 10. Šnuderl 2.13.13 10 11. Cunk 2.15.83 11 12. Dolenc 2.18.16 12 13. Golja 2.20.60 13 14. Peterca 2.22.73 14 15. Kunaver 2.27.03 15 Vales Diskv. Marinič Diskv. Rotar Diskv. Marko Diskv. Prvi tržni dan v novi ribarnici Maximarketa — če je dobra ponudba, je tudi kupcev dovolj. Novi izdelki: Emona kuha za vas m NOVA PONUDBA MAXIMARKETA Emonec je mrle« -naj živi ribarnica! LJUBLJANA, 25. februarja - Gostinskemu lokalu »Bife Emonec« v Plečnikovem podhodu so se lani proti jeseni iztekli dnevi. V Maxi-marketu so se odločili, da mu spremene namembnost in mu določijo takšno dejavnost, ki bo dopolnila in popestrila osnovno preskrbo v Ljubljani. »Ker je bifejev v samem središču mesta dovolj, vsakodnevne preskrbe z ribami pa malo, ni zgolj naključje, da smo se odločili za sodobno in moderno ribarnico,« je povedal Aljoša Žorga, direktor Maximarketa. Ko so danes odprli novo ribarnico, ni nihče pričakoval tolikšne gneče. Čeprav so se trgovci dobro založili in je rovinjska Mirna zares izdatno poskrbela za pestro ponudbo, slednjo pa je s sladkovodnimi ribami še dopolnila Emonina delovna organizacija Ribarstvo, je rib skoraj zmanjkalo. Tako je prvi dan prodaje odšlo na mize ljubljanskih sladokuscev več kot tona rib. Nova ribarnica v kateri je prodaja prilagojena najzahtevnejšim evropskim meri- lom, je projektirana po zamisli inž. arh. Inge Kalan-Li-parjeve. Kljub temu, da meri le 76 kv. metrov jo domiselna uporaba ogledal optično povečuje. Prenova lokala je veljala Maximarket 65 milijonov dinarjev, denar za naložbo pa so združili Maximarket, Mirna Rovipj in SIS za preskrbo. V redni ponudbi bodo na voljo sveže morske ribe, mehkužci in školjke, od sladkovodnih svežih rib pa postrvi in krapi, občasno pa razne mešane morske ribe za brodet, oslič, trlja, sipe, škampi ter ostrige, som, jegulje in raki. Kot novost naj omenimo očiščene sardele. Seveda ne manjka paniranih osličev, meso dagenj, iz uvoza pa je na voljo tudi kaviar, losos, islandski raki ter polenovka. Morda bo dnevno sveža ponudba rib le malce prispevala k temu, da se bomo z repa evropskega povprečja pomaknili bolj proti sredini, s tem pa se bo tudi jeziček na tehtnici zdrave prehrane premaknil v našo korist. Z. G. IZ PTUJSKIH TOPLIC Nove dejavnosti, večje zmogljivosti Lani so zabeležili v Ptujskih toplicah 22.000 nočitev, od tega je bilo 56 odstotkov tujcev. Načrtujejo, da bodo pridobili letos več deset postelj in okrog 30 mest več v kampu. Najpomembnejša letošnja pridobitev pa naj bi bila - fizioterapija. Kot je povedal Branko Štum-berger, direktor te temeljne organizacije, stopajo letos, v enajstem letu obstoja, z dokaj ambicioznim programom razvoja. »Razgrnili smo načrte za razširitev avtokampa. Z dodatnim kilometrom zemljišča nameravamo povečati zmogljivost kampa od 120 na 150 kampirnih mest, z ureditvijo sanitarij, pralnice in likalnice bo avtokamp postal privlačnejši tudi za zahtevnejše goste, le-to pa mu bo omogočilo uvrstitev v prvo kategorijo, sedaj je le v tretji. V naših načrtih ima vsekakor najpomembnejše mesto fizioterapija. Po sedmih dolgih letih naj bi prišla v sestav naših toplic. V bolnišnici s tem sicer niso najbolj zadovoljni, dogovor pa je, da se s 1. aprilom letos ta dejavnost prenese v Ptujske toplice. Osnovna vprašanja so razrešena. Skupščina zdravstvene skupnosti Slovenije je sprejela sporazum o delitvi dela. Z njim so toplice pridobile možnost sporazumevanja o svobodni menjavi dela z občinsko zdravstveno skupnostjo in ostalimi skupnostmi v Sloveniji. V terapevtskem delu bomo morali razširiti čakalnico, urediti telovadnico ter prostore za masažo, po potrebi pa tudi urediti kabinete za posamezne terapevtske irograme,« je povedal Branko Itumberger. Načrtujejo tudi čisto komercialne programe, ki ngj bi pripeljali nove obiskovalce, sem sodi tako pedikura kot lepotilni programi s termalno vodo in podobno. g' S globtour Zelo uspešno predstavljajo svojo ponudbo že nekaj let v štirih evropskih avto-moto klubih, največ, tako pravijo, pa naredijo za njih v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč v Celju. Kljub temu, da je bila lanska kopalna sezona zaradi slabega vremena ena najslabših, bo rezultat za poslovno leto ’87 pozitiven. Bungalovi, kolikor jih imajo dosedaj, bodo zasedeni do meseca junija zato ne morejo »glasneje« ponuditi svoje zmogljivosti na sejmih in borzah. Edini recept, kako priti do novih večjih zmogljivosti, je povezovanje z združenim delom, ki išče kakovostno rehabilitacijo za svoje delavce. O tem pa v eni naši naslednji številki kaj več. E. I. Kurenti preganjali pomlad namesto zime PTUJ, 14. februar - 28. tradicionalno kurentovanje na Ptuju je zvabilo na mestne ulice in trge množico obiskovalcev od blizu in daleč. Ocenjujemo, da si je etnografski in karnevalski del ogledalo trideset do štirideset tisoč ljudi, prišli so tudi iz zamejstva. Nedeljska prireditev se je pričela z nastopom folklornih skupin, ki so prišle iz Markove, Za-bovc, Pobrežja, Obrežja, Sp. Polskave, Cirkovc, Dolenc, Prekmurja in iz Bitole. Osrednji del folklornega dela prireditve je gotovo ples kurentov, ki pa letos niso preganjali zime temveč pomlad. Karnevalski del kurentovanja je vedno skromnejši. Kdo ve, ali je zmanjkalo denarja za pripravo skupin, ali pa težav in problemov, katere bi lahko karikirali. V Ptuju in okolici je bilo okrog pusta veselo in pestro še posebej v gostinskih lokalih. 2e od 9. februarja dalje so bile v hotelu Poetovio in ptujskih gostilnah »Haloškega bisera« na voljo pustne jedi. Najbolj so šli v promet pustni krofi, za katere je bilo treba odšteti 500 din za komad. Pustno razpoloženje je doseglo svoj vrhunec v soboto 13. 2. v hotelu Poetovio, na tradicionalnem pustnem plesu. Približno 400 gostov in prav toliko mask, se je zabavalo do jutranjih ur. Najlepše skupine mask so bile nagrajene, prav tako najizvirnejše maskirana omizja. Letos je pustni ples potekal pod motom: »Vsi se našemimo v klovne«. Pusta so pokopali v torek 16. 2. na pustnem plesu v hotelu Poetovio. Na pepelnično sredo, to je dan kasneje, so v restavraciji Ribič in hotelu Poetovio imeli sla-nikovo pojedino in s to prireditvijo so se končale pustne prireditve na Ptuju. ■ SAMO ZA GOSPODINJE! Emona kuha za vas Dodatne sedeže naj bi dobila tudi restavracija. Z nadzidavo stavbe bi povečali tudi posteljne zmogljivosti. Nekaj denarja za uresničitev povedanih načrtov naj bi dobili iz tretjega občinskega samoprispevka - program predvideva 10 odstotkov zbranega denarja. Za novo vrtino tople vode, ki bi krila potrebe v dolgoročnem obdobju bi potrebovali poldrugo milijardo dinarjev. Posebno pozornost posvečajo gostinci toplic kakovosti in strokovnemu izobraževanju zaposlenih. Učijo jih tujih jezikov, nekaj pa jih obiskuje vodniški tečaj. LJUBLJANA, 13. januarja - Za Emonin tozd Prehrana lahko trdimo, da upravičeno nosi svoje ime, saj nas kar redno preseneča z novimi artikli na pol pripravljene hra-' ne. Kot je povedal Anton Kramar, vodja tega tozda, bodo te dni na policah Emo-ninih prodajaln kar trije novi artikli, za katere lahko rečemo, da v veliko veselje in zadovoljstvo gospodinj. Gre za tri nove izdelke Emonine »Domače shrambe« - kuhano kislo zelje, kuhano kislo repo in kombinacijo dišav za kuhano vino ali kompote. Dobro domače kosilo v dvajsetih minutah Skoraj ni gospodinje, še posebej take, kije zaposlena, da se ne bi ubadala z mislijo: kaj pripraviti danes za kosilo? Tu je priskočila na pomoč Emona. V ličnih škatlal) je dala na trg odlično, že kuhano, domače kislo zelje in kuhano kislo repo. V vsaki škatli sta dva zavitka po pol kilograma zelja ali repe. S tem je poskrbljeno za manjšo ali večjo družino. Kislo zelje ali repa sta skuhana brez kakršnihkoli začimb ali dodatkov. Vsaki gospodinji je tako prepuščeno, da po svojem okusu ali želji doda pač tisto, kar ji najbolj ugaja. Kislo zelje je potrebno le stresti na vročo maščobo, na ? - m * som spečemo pečenico ali krvavico in skuhamo slan krompir, imamo v pičlih dvajsetih minutah kompletno in izdatno kosilo. Podobno ravnamo s kuhano kislo repo. Vsebino vrečke stresemo v lonec, prilijemo ustrezno količino vode, po želji lahko dodamo jušno kocko in ko repa zavre, jo zabelimo z domačimi ocvirki ali prepraženo sesekljano čebulo. Repo zgostimo z nekoliko podmeta in jed je gotova v nekaj minutah. Tako pripravimo kislo repo po domače. Kislo repo na primorski način pripravimo, kot to priporoča. kuharska knjiga, ki jo je napisala S. M. Felicita Kalinšek: Kuhano repo stresemo iz vrečke na vroče olje, dodamo strt česen, sol, poper, po-prašimo z moko, prilijemo nekaj žlic vode in dodamo za noževo konico stolčene kumine. Pokrito pražimo toliko časa, da postane repa nekoliko rumenkasta. Zraven se lepo poda krvavica, ki smo jo spekli med pripravo repe. Da bo kosilo še izdatnejše, pripravimo zraven še instant pire krompir ljubljanske Kolinske. Če ste ga pripravili pravilno po navodilu in mu dodali za oreh masla, bo prav odličen. Tudi to kosilo je pripravljeno v dvajsetih minutah. Repo in zelje je za vas torej skuhala Emona. Prihranila V velikih kotlih pod pritiskom skuhajo zelje ali repo, kar gospodinjam privarčuje delo, čas in denar kateri smo zarumenili sesekljano čebulo, dodamo le nekaj vode ali juhe, po želji podmet ali oprašimo z malce moke, začinimo po želji s kumino, česnom, ščepom rdeče sladke paprike, povremo in jed je gotova. Če medtem ča- Letošnje pustovanje je v ptujskem hotelu Poetovio potekalo v znamenju klovnov, maskiralo se je tudi strežno osebje. vam je dolgočasno kuhanje, s tem pa tudi čas in stroške energije, ki je vsak dan dražja. Z malce domiselnosti in dobre volje lahko spreminjate jedilnik. S kuhanim zeljem lahko pripravite tudi joto. Potrebujete le rezino zašinka ali kakšno drugo prekajeno meso, konzervo fižola in dva ali tri krompirje, ki ste jih olupili in zrezali na kocke. Dodamo le še prežganje, po želji začinimo in jed je gotova. Tudi s kislo repo lahko v dobre četrt ure pripravimo okusno in izdatno enolončnico. Kuhani kisli repi dodamo že kuhan fižol iz konzerve, narezano suho klobaso, vse skupaj pa zgostimo z rahlim prežganjem, ki smo ga pripravili z žlico zarumenjene sesekljane čebule. Sicer pa kaj bi pisali recepte. Dobro vemo, da bodo gospodinje same, s svojo domiselnostjo in izkušnjami, znale pripraviti vrsto dobrih kombinacij raznih jedi. Polovico dela je za njih opravila že Emona. V sedanjih časih, ko nam časa venomer zmanjkuje, pa je to že veliko. Ob koncu naj povemo še o zadnjem, tretjem artiklu, ki naj ne manjka v shrambi praktične gospodinje. To je kombinacija dišav za pripravo kuhanega vina ali kompota. Verjetno seje marsikateri gospodinji že zgodilo, ko je hotela pozimi skuhati vino, pa ni bilo pri roki bodisi cimeta ali pa je ta bil, manjkale pa so nageljnove žbice. Sedaj se to ne bo moglo več zgoditi. V domači shrambi bo v mali škatlici 20 filter vrečk, v katerih bo to in ono. Pol litru vina, sladkanega po okusu, boste dodali, ko bo vino zavrelo, eno vrečko z dišavami. Gotovo! Tako pripravljeno vino lahko takoj ponudimo. Kompot pa pripravimo ta- kole: V liter vode dodate želeno sadje in eno vrečko dišav. Sladkate po okusu. Ko je kompot kuhan, vrečko z dišavami odstranite, lahko pa jo pustite v kompotu, da se ohladi. V tem slučaju bo kompot bolj aromatičen. Toliko zaenkrat iz tozda ! Prehrana, kjer že snujejo nove misli in ideje. Kaj in o čem pa nam bo prinesel čas. Z. G. Kip starorimske boginje Fortune, ki ga je iz belega marmorja izklesal slovenski kipar in grafik France Gorše že pred vojno, krasi sedaj pročelje Emonlnegn Blagovnega centra v Ljubljani na Smartinski cesti. ■ OB DOGODKU NA DAN ŽENA LETA 1975 Goršetov spomenik v Emoni V Modnerni galeriji v Ljubljani je bila v mesecu decembru 1987 in januarja 1988 razstava del pokojnega kiparja Franceta Gor-šeta. Kaj nam Emoncem pomeni kipar Gorše? Poglejte kip Fortune, starorimske boginje nepreračun-Ijive usode sreče in nesreče, ki se nahaja na pročelju skladišča na Smartinski c. 102, kjer domuje Emonin Blagovni center. France Gorše, starosta slovenskih umetnikov, kipar in grafik je bil rojen 26. septembra 1897 v Zamostecu pri Sodražici. Leta 1925 je diplomiral na zagrebški akademiji pri profesorju Meštro-viču. Umetnik je v svojih ustvarjalnih letih veliko potoval. Poznajo ga v Italiji in Avstriji, pa vse do Združenih držav Amerike in Kanade. Za časa življenja je razstavljal na 62 razstavah v Ameriki in Evropi. Kostanjeviška galerija Božidar Jakac hrani veliko njegovih del. Leta 1938 je Gorše ustvaril plastiko boginje Fortune iz mavca v velikosti 255x74x41 cm. To plastiko hrani danes Moderna galerija in je bila razstavljena na razstavi decembra 1987 - januarja 1988. Ljubljanski veletrgovec Gregorc je naročil pri Goršetu kip Fortune iz istrskega marmorja in ga postavil na pročelje takratne Gregorčeve veletrgovine. Bil je lep in bogat okras hiše. Gregor-čeva veletrgovina se je nahajala za kavarno Evropa, tam, kjer je danes Supermarket, na prehodu pasaže na Ajdovščini. Gregorčeva skladišča s kipom Fortune je nasledila v povojnem času takratna Prehrana - sedanja Emona. S preureditvijo transporta po strogem središču mesta ni bilo več mogoče grosirati in z velikimi kamioni dovažati in odvažati blago iz obstoječega skladišča. S tem je Prehrana to skladišče za grosiranje ukinila. Skladiščne prostore pa preuredila v Supermarket. Ob tej preureditvi je bil odstranjen kip Fortune in vskla-diščen v novem skladišču na Smartinski cesti 102. Ko je bil pokojni generalni direktor Franc Nebec še med nami je imel vedno domiselne ideje. Po njegovi odločitvi so kip ponovno postavili na pročelje skladišča glavnega vhoda na Šmar-tinski 102. Boginja Fortuna s polnim ro- ' gom obilja nemo priča svoj obstoj, in tako dragi Emonec ozri se, postoj in vedi, da je to delo velikega slovenskega umetnika. Kip je bil ponovno odkrit na Dan žena, 8. marca, nekako pred 13 leti ob navzočnosti mnogo žena, ki so bile in sa nekatere še sedaj zaposlene na Smartinski cesti. Zanimiv je podatek iz arhiva Moderne galerije, kataloga 1987-1988, da je umetnik za monumentalno plastiko Fortune na pročelju hiše od naročnika prejel leta 1938 honorar v znesku 24.000 din, kar je dokaz, da so njegova dela bila že takrat cenjena in dosegala visoko ceno. Na razstavi, ki je bila zaprta koncem januarja je bilo videti mnogo del Franceta Goršeta, najdemo jih pa tudi še v mnogih drugih cerkvah v Sloveniji. V obstoječem katalogu, ki je bil strokovno prirejen, je tudi opis evidentiranih del. zato si lahko predstavljamo obseg del ki jih je umetnik ustvaril. Večer življenja je Gorše preživel v Svečah na Koroškem, Kjer je imel v nekdanjem kmečkem skednju zares lepo galerijo, vrt pa spremenil v pravcati park slovenskih kulturnikov s portreti najbolj znamenitih osebnosti naše preteklosti. Umrl je 2. avgusta 1986 po težki bolezni na Golniku, pokopan pa je v Svečah na Koroškem. Emonci, tako aktivni, kakor tudi upokojenci smo lahko ponosni na to monumentalno delo, ki je okras naše delovne organizacije. Štefka Rostohar ■ EMONA HOTELI NAM POROČAJO: Dober turistični promet v letu 87 v letu 1987 je turistične objekte delovne organizacije Emona hoteli obiskalo 294.479 gostov, ki so realizirali 1,014.421 nočitev, kar je za 1 odstotek bolje kot lani. Čeprav doseženo število no- čitev za 4 odstotke zaostaja za planiranim, je omenjeni rezultat zelo ugoden, saj je število nočitev v letu 1987 najvišje od ustanovitve delovne organizacije Emona hoteli dalje. ■ PLANINSKA SEKCIJA EMONA Kam letos v gore? Gorniki Planinske sekcije Emone so bili v preteklem letu prizadevni in aktivni, saj so izvedli vseh šest načrtovanih izletov v naše gore, ^ključno tudi vzpon na očaka Triglava. O tem smo lani večkrat tudi zapisali v našem glasilu. Skupaj se je vseh izletov udeležilo več kot sto Emonk in Emoncev. Na zadnjem sestanku sek-C|je, tik pred koncem leta, so izvolili tudi novega predsednika sekcije — Miloša Pertovta. Ker brez načrtov ne gre, so tudi za letošnje leto pripravili več izletov. Že v aprilu se bodo za začetek povzpeli na GEOS - Zasavsko goro, majnika pa bodo odšli na Kališe in čez Dražgoše na Mohor. , V juniju jih čaka pot na Črno prst, takoj naslednji mesec pa že tradicionalni vzpon na Triglav, v septembru pa za zaključek še - pot v neznano. Kakšne večje načrte jim onemogoča kronično pomanjkanje denaija. Sekcija je dosedaj prejela od Grand hotela Union znesek 50.000 dinarjev, od delovne organizacije Elektronski center pa 30 tisočakov - obema gre iskrena zahvala. Da bi sekcija lahko izvedla načrtovane izlete naprošamo vse temeljne in delovne organizacije Emone za finančno pomoč, ki jo nakažite na žiro račun št. 50100-727-3-65443 DS SOZD Emona s pripisom: za Planinsko sekcijo. Za povračilo pa bomo planinci imena tozdov in delovnih organizacij, ki nam bodo pomagali, natisnili na naše majice in klobuke. H. B. ZVEDELI SMO Po ogledu muzeja na pečenko , Pokrajinski muzej v Ptuju m temeljna organizacija Gostinstvo »Haloški biser« Emona KK Ptuj, sta v letu 1987 sklenila posebno obliko sodelovanja, s katero bi zadržali obiskovalce muzejskih ?birk še v gostinskih lokalih s tem podaljšali njihovo bivanje na Ptuju. Vstopnica za ogled gradu je hkrati tudi ^onzumacija za vse gostinske lokale TOZD »Haloški biser« in Ptujske toplice. V letni sezoni ’87 se je veliko število obiskovalcev, če- prav morda niso načrtovali, ustavilo v Grajski restavraciji, v zimski sezoni pa se obiskovalci najraje podajo do restavracije Ribič, do gostilne Rozika in ostalih lokalov. Kot zanimivost velja omeniti, da sodi muzej v Ptuju med tiste redke muzeje v Sloveniji, ki pozimi niso zaklenili vrat in na ta način se turistična in gostinska ponudba dopolnjujeta čez celo leto. I. K. Povečanje je predvsem rezultat večjega obiska domačih gostov, ki so v primerjavi z lanskim letom ustvarili za 6 odstotkov več nočitev. Čeprav predstavljajo nočitve domačih gostov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije kar 88,9 odstotkov vseh domačih nočitev, pa je v primerjavi s preteklimi leti razvidno, da število nočitev in s tem delež nočitev gostov iz SR Srbije in SR Hrvatske upada. V rahlem porastu je le število in s tem delež nočitev gostov iz SR Slovenije. Naše hotele je lani obiskalo 128.295 tujih gostov, ki so ustvarili 517.368 nočitev ali 4 odstotke manj kot leto poprej. Povdariti je potrebno, da nočitve tujih gostov predstavljajo 51 odstotkov vseh nočitev naše delovne organizacije. Največ prenočitev je bilo iz: ZR Nemčije 37,7 odstotkov, Velike Britanije 17,2 odstotka, Avstrije 10,5 od- stotka, Italije 7,4 odstotka in Švice 3,3 odstotka. Gostje so v letu 1987 bivali v naši delovni organizaciji poprečno 3,44 dni in sicer v kontinentalnih hotelih, kjer se zadržujejo predvsem poslovni in tranzitni gostje 1,7 dni, v obmorskih hotelih je poprečno doba bivanja 2,9 dni, v zdraviliških hotelih in kampu pa 5,7 dni. Kapacitete so bile v letu 1987 zasedene 60,9 odstotno, kar je za 2,5 odstotne točke. manj kot v prejšnjem letu. Manjša stopnja zasedenosti ob večjem številu nočitev je posledica novih dodatnih kapacitet v kampu Terme, ki so bile aktivirane z julijem 1986 in se v nočitve vštevajo, h kapacitetam pa ne. Za leto 1988 planiramo, 1,029.200 nočitev, kar je za 2 odstotka več kot v letu 1987. Ž.J. ■ EMONEC IMA IDEJO Elektroniko tudi v WC ZALOG, 16. februarja - Danes se z elektroniko srečujemo skoraj že na vsakem koraku, tudi tam, kjer bi si to včeraj že težko predstavljali. Vasja Cerar, energetik v naši mestni industriji v Zalogu, se je že dalj časa ubadal z mislijo, kako rešiti problem splakovanja straniščnih školjk, s^j je potezna verižica z ročko, glede na veterinarsko tehnični predpis v tej zvrsti proizvodnje nedopustna. Tuhtal in tuhtal je tako dolgo,da se mu je končno le posvetilo. V steni nameščena dvoočesna fotocelica deluje na odboj in ko se ta prekine, da signal preko elektronike elektromagnetnemu ventilu, ki odpre vodo. Po nastavljenem času, curek vode izpira školjko 6 sekund. Tako je vrvica z ročko postala nepotrebna, in v nobenem slučaju ne more priti do pre- našanja eventuelnih bolezenskih klic. Vsa naprava s foto celico, pri izdelavi so sodelovali skupaj s celjskim Elektrosig-nalom je bila predstavljena že na lanskem obrtniškem sejmu v Celju, velja 80.000 dinarjev. Omeniti moramo, da je beograjski Institut za tehnologijo mesa dal o napravi pozitivno mnenje. Kot je povedal Vasja Cerar, so do sedaj poizkusno namestili samodejne izpla-kovalne naprave na šestih straniščih. Glede na to, da deluje naprava brezhibno, bodo tako opremili v Zalogu v kratkem vse sanitarije. Predvidevamo, da bomo v našem glasilu o inovacijah v tej delovni organizaciji še kaj poročali. Drže se namreč gesla - dobro je lahko še boljše. Z. G. E-rebus nagrajuje Za reševalce nagradnega E-rebusa smo pripravili tokrat lepe nagrade. Reševalci J}aj pošljejo rešitve v zaprti kuverti na katero morate ob-vezno napisati: Nagradni E-{■ebus. V poštev za žrebanje bodo prišle rešitve, ki jih bo-bto prejeli na naslov našega Slasila najkasneje do 25. biarca 1988. Na rešitev morate napisati tudi tozd ali DO kjer de-■ate. Nagrade: 1. nagrada: Enodnevni izlet v Benetke, ki jo prispeva turistična agencija Emona Globtour (vrednost 29.000 din); 2. nagrada: ličen Globto-urov nahrbtnik za nedeljske izlete (vrednost 12.000 din); 3. nagrada: športna majica Globtoura (vrednost 11.000 din); 4. nagrada: vrednostni bon za 10.000 in 5. nagrada: vrednostni bon za 5.000 din. Pravilna rešitev nagradnih E- magičnih likov I. kvadrat: oves, vime, Emil, Sele; II. kvadrat: Sava, Abel, veda, Alan; III. kvadrat: voda, oral, Daka, Alah; IV. kvadrat: tona, Ovid, Nike, Aden; V. kvadrat: Emona, Marat, orgle, Nalis, atest Nagrade: Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 10.000 dinarjev prejme Stana Šajn, Emona Ilirija, Bife Kolodvor, Ilirska Bistrica; 2. nagrado - vrednostni bon za 8000 dinarjev prejme Ljudmila Tomše, upokojenka Terme Čatež, Brežice; 3. nagrado - vrednostni bon za 6000 dinarjev prejme Marjan Tavčar, DS Poslovne stavbe, Šmartinska 130; 4. nagrado - vrednostni bon za 5000 dinarjev prejme Rutina Kavaš, Ihan; 5. nagrado - vrednostni bon za 3000 dinarjev prejme Milka Vižintin, E-market, Potrčeva 4, Ljubljana; 6. nagrado - vrednostni bon za 2000 dinarjev prejme Marija Drinovec, upokojenka Hotelov Bernardin, Ljubljana. Čestitamo! Šestnajstič za pokal Maximarketa KRANJSKA GORA, 27. februar - Več kot 300 cicibanov in pionirčkov iz Slovenije, mladih smučarjev letnika 79, 80 in 81 seje med veleslalomskimi vratci borilo na naslov najboljšega in za pokal Maximarketa. Da je bilo navijačev veliko več kot tekmovalcev je razumljivo samo po sebi. Najlepše je bilo po končanem tekmovanju, ko je vsak prejel sladko vrečko in ko je Darko Podrebršek, kot predstavnik Maximarketa podelil najboljšim pokale in kolajne. Tudi žrebanje praktičnih nagrad, ki so jih prispevali dobavitelji naše največje trgovske hiše v Ljubljani je naredilo dan lepši. Zimska bunda, vezi marker in smučarski kombinezon pa tudi nekaj veljajo. Vsak mladi tekmovalec je prejel tudi barmanko, ki jih je prispevalo ČGP Delo iz Ljubljane. Ob koncu je zaoril še gromki hura in - na svidenje prihodnje leto. M. Kafol ZAHVALA Ob prezgodnji smrti mojega brata Petra se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v skladiščnih enotah TOZD-a Centromerkur na Šmartinski cesti št. 102, 104 in 152 za izrečena sožalja, darovano cvetje in pomoč. Tatjana Jeglič ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, se iskreno zahvaljujem DO EMONA, Mesna industrija Zalog, posebno sodelavcem laboratorija, za razumevanje ob njeni težki bolezni in za darovani venec. Nada Koganovič z družino ZAHVALA Ob smrti ljubega očeta, se najlepše zahvaljujem kolegicam in kolegom iz Emone Globtoura za izraze sožalja in darovano cvetje. Miša Kovačič z družino ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi mojega brata Toneta Ži-viča, se od srca iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Interne banke Emona za da-rovano prekrasno cvetje, za izrečena sožalja ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. Še posebna zahvala pa gre vsem sodelavcem, ki so mi v teh težkih trenutkih s polnim razumevanjem stali ob strani. Mimi Šakirova ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega brata Dragotina Jordana se iskreno zahvaljujem E-Merkur DSSS za darovano cvetje in sodelavkam za sočustvovanje — Hvala. Anuška Petrov ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Milana Saviča, se iskreno zahvaljujem delovnemu kolektivu, organizaciji Emona Merkur DSS za darovano cvetje, ter spremstvo na njegovi poslednji poti. Ljubica Čule ZAHVALA Ob smrti sestre DORE KIRN se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za pomoč v mojih težkih trenutkih. ANI ČEBULJ DSS Emona Commerce ZAHVALA Ob smrti moje drage ma-me FANI SVETEK se iskreno zahvaljujem mojim nekdanjim sodelavcem DO Mesna industrija Zalog za darovano cvetje ter spremstvo na njeni poslednji poti. JUSTINA ZUPANČIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene Jožice Habič se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Prehrane za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Miha Habič ZAHVALA Zahvaljujem se sodelavcem in sodelavkam TOZD Prehrane iz proizvodnje in predelave Šmartinska 102 za vsa izrečena sožalja in denarno pomoč ob smrti mojega očeta ALOJZIJA KOMESA. MARIJA KOMES ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Franca Torkarja se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovanje cvetja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Marija Blatnik S POSLOVODNEGA SVETA SOZD EMONA Za večjo gospodarsko učinkovitost ČATEŽ ob Savi, 18. in 19. februarja - Seji Poslovodnega sveta sozda Emona, je poleg članov poslovodnega odbora sozda, direktorjev temeljnih in delovnih organizacij Emone, ki jo je vodil Borut Šnuderl, predsednik Poslovodnega odbora sozda, prisostvoval tudi Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZK Slovenije. V dvodnevni razpravi, po točkah kratkega, a izredno pomembnega dnevnega reda, so razpravljalci obravnavali izhodišča za organiziranost, vsebino in način delovanja sozda Emona z vidika zahteve po večji gospodarski učinkovitosti in uspešnosti posameznih delovnih organizacij in našega sistema kot ce-. lote. Poročevalec v tej točki dnevnega reda Mitja Svetelj je člane poslovodnega sveta uvodoma seznanil, da je osnutek sporazuma o skupnih ukrepih za večjo gospodarsko učinkovitost delovnih organizacij v Emoni pokazal že v uvodnih obravnavah, da se bo treba te problematike temeljiteje lotiti. Za osnovno vsebinsko podlago se je ožja delovna skupina odločila za pet najpomembnejših področij, ki so: • kot vodilo naj bo sozd Emona gospodarski sistem, ki z delovanjem po podjetniških načelih, na podlagi določanja pravih ci- ljev, z izrabo vseh možnosti, ki jih nudijo strokovnost, poslov- nost, prilagodljivost, iznajdljivost in sinergija, trajno dosega nadpovprečno donosnost v vseh njenih gospodarskih dejavnostih; • kot drugo je upoštevati vlogo, organizacijo in smeri razvoja notranje trgovine v sozdu; • upoštevati je namen ustanovitve ter namene in pogoje uporabe sredstev skladov za poslovanje in razvoj delovnih organizacij in sozda, namene in pogoje uporabe prihodkov od vlaganj teh sredstev ter • nadaljnji razvoj, obliko in vsebino razmerij pri koncentraciji in uporabi sredstev organizacij združenega dela za poslovanje in razvoj in vlogo ter naloge interne banke kakor tudi • enotna merila za presojo gospodarske upravičenosti nameravanih naložb in njihove prioritete v sozdu. Prvega dne razprav seje v slednje vključil tudi član predsedstva CK ZKS Vlado Klemenčič. Uvodoma je podal informacijo o gospodarskih gibanjih v svetu, zatem pa je nakazal rezultate ekonomske politike v Jugoslaviji - po letu 1986 do današnjega dne. Poudaril je, da je bil Centralni komite ZK Slovenije kritičen do resolucije o ekonomskem razvoju SFRJ za letošnje leto, saj le ta ne izpolnjuje nekaterih poglavitnih kriterijev, ki so bili na zadnjem Kongresu ZKJ, zlasti na seji predsedstva CK ZKS opredeljeni kot podlaga za postopen izhod iz gospodarske in družbene krize. Med drugim je še dodal, da bodo na CK ZKS razpravljali še o dveh pomembnih temah - o razvojni prenovi slovenske družbe, zato je prav, da tudi v sozdu Emona razmišljate o razvojni prenovi sozda, in o motivih v razvitem socializmu. Nujno bo Disciplinska komisija tozda Supermarket, Ljubljana je na javni obravnavi 19. novembra 1987 izrekla zaradi kršitve delovne discipline javni opomin delavcu Janku Arnušu, vratarju - čuvaju, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti po tč. 5. 157. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD. Disciplinska komisija VEST IZ BEOGRADA E-Commerce na sejmu YU - video show BEOGRAD, 10. februaija - Na tradicionalnem sejmu Yu - video show, ki ga organizira jugoslovanska revija Yu-Video, se je tokrat že četrtič po vrsti predstavila s svojimi programi - Hitachi, Nordmen-de, Shenvood in Orion - Emona Commerce, sektor zastopstva tujih firm. Na tem sejmu v Beogradu nastopajo in predstavijo svoje programe vsi, ki na jugoslovanskem, evropskem in svetovnem trgu video tehnike in H.F. nekaj pomenijo oziroma sodijo v sam svetovni vrh kakovosti. Naj naštejemo samo nekaj teh firm - Sony, JVC, Pioneer, Kentvood, Toshiba, Sharp, Loewe, Telefunken, Sanyo in še bi lahko naštevali. Sejem je bil odprt od 5. do 10. februarja. Letošji obisk pa je presegel vsa pričakovanja. Brez pretiravanja lahko rečemo, da video tehnika izredno uspešno osvaja potrošnike in prodira v naše domove. V tozdu Globus smo zvedeli, da so kljub nehvaležni tržni situaciji v zadnjem času prodali več vide-orekorderjev kot kdajkoli doslej. B. P. DRUGI O NAS: Kdor je zdrav, naj ne zboli Prof. dr. Anton Franovič, tozd Terme Čatež, Emona hoteli, na tiskovni konferenci pred gradnjo novega naselja in kampa: »Naš projekt se vključuje v projekt »Zdravje za vse preko teta 2.000«. Zavzemamo se za sodobno gledanje na zdravje in človekov prosti, predvsem pa delovni čas. Vsi želimo produktivnost, zdravega človeka na delu. Zapreti želimo ciklus, da tisti, ki še ni bolan, ne zboli, kdor je ozdravel, da ponovno ne zboli. Geslo nas, ki delamo v čateških Termah, je, da kolektivom in delavcem nudimo več za zdravje z manj izdatki. Zato spodbujamo tudi naš zdravstveni kader k podiplomskemu študiju«. potrebno uveljavljati socialistično družbo z razvitim tržnim gospodarstvom, čeprav je nekaterim federalnim enotam administrativni socializem bližji. Na to vprašanje bo verjetno dala odgovor tudi bližnja konferenca ZKJ v Beogradu. V nadaljevanju seje je dala po- membne zaključke in smernice tako razprava o skupni finančni, politiki sozda Emona v letu 1988 ter razprava o gospodarskem načrtu sozda Emona, načrtu dela poslovodnega odbora ter strokovnih služb. NAJBOLJŠI IZVOZNIK: sektor mesa in mesnih izdelkov tozd Globus Trinajst ljudi -11 milijonov dolarjev! LJUBLJANA, 4. marca - Samo trinajst ljudi (sektor mesa in mesnih izdelkov tozd Globus - E-Commerce) je lani izvozilo za 11 milijonov dolaijev mesa (ži-vinri, in sicer v Turčijo, Italijo, na Švedsko, v ZRN in drugam, kakor nam je povedal Zdenko Badovinac, direktor najmanjšega in daleč najuspešnejšega sek-toija v okviru naše zunanje trgovine. Gre za komisijsko prodajo mesa v izvoz: 11 milijonov dolaijev kar pomeni indeks 1,257; (predlanskim je sektor izvozil le za 870.000 dolaijev mesa). In: izvoz tega sektorja predstavlja 17% delež v prometu izvoza Globusa. Za 3,5 milijonov dolarjev živine so izvozili v Turčijo, za 3 milijone v Italijo, 1 milijon na Švedsko, 800 tisoč (iz PIK Vrbovac, Vajde, Grude in Mitrosa), golaž konzerve v Anglijo in ZRN 700 tisoč, 400.000 (kliring) v SZ (šunka) in za 200.000 pršuta v ZRN, 700.000 (konji) v Italijo (Kooperacija in maloobmejni promet). No, in tu je še za milijon dolaijev piščancev (Pivka in Ptuj) za Turčijo. »Vse je odvisno od ljudi, od njihove volje in pripravljenosti za delo,« skromno pripominja Zdenko Badovinac, ko odgovarja na vprašanje, kako in od kod tako velik skok. Sektor je namreč, mimogrede povedano, v letu 87 ali v enem samem letu naredil več kot prej v petih letih! Zdaj zajema 31% delež prometa v Globusu, trend pa se še povečuje in z njim indeksi v tisočih. Tudi uvoz je močan: 12,6 milijona dolarjev (86) ali 17% delež v okviru Globusa (soja, ribja moka, čreva, meso, zdravila) »Tudi letos pričakujemo, da se bo izvoz podvojil v primeijavi z lani, ker gremo s šunko v ZDA,« poudarja direktor Badovinac. INOVACIJE IN IZBOLJŠAVE V MIZ Zavržena energija je izkoriščena ZALOG, 3. marca - Kakor smo že poročali, se v MIZ (Mesna industrija Zalog) nenehno prizadevajo, kako bi izboljšali to in ono, kako bi prihranili energijo oziroma jo bolje izkoristili, ko obnavljajo oziroma rekonstruirajo svojo tovarno. Če je šlo doslej okoli milijon kalorij v zrak, jih bodo zdaj okoli 70% zadržali in vrnili nazaj v proizvodni proces; in sicer toplo vodo za ogrevanje prostorov in barjenje prašičev. Ena izmed novosti, ki je pravkar v teku, predstavlja zamenjavo 18 let starega kotla (za vso toplotno energijo) za novega. Do- slej je imela MIZ samo enega, kar je zelo riskantno, kakor poudarja Anton Jurečič, tehnični direktor, zato bodo prvikrat montirali tudi rezervnega. Novi naj bi imel 86% izkoristek (stari 80%), kar pomeni lep prihranek. Tudi v dimniku bo toplotni izmenjevalec, ki bo ohlajal dimne pline do 50° Celzija in izkoriščal sicer izgubljeno toplotno energijo. No, in potem je tu še centralna mehčalna naprava, velika pridobitev za proizvodnjo, ki bo preprečevala nastajanje vodnega kamna na ceveh, na stenah cevovodov in armatur. N. I. MIZ: razrešitev izvozne registracije za EGS Novi mesni izdelki ZALOG, 3. marca - Rekonstrukcija MIZ je najtesneje povezana s prizadevanji za razširitev izvozne registracije v EGS, in sicer na razsekano sveže meso ali mesno konfekcijo, kakor pravijo strokovno (Zdaj le na zakol prašičev in govedi). Gre torej za izvoz polovic, četrti in posameznih kosov svežega mesa in seveda tudi pršutov iz Lokve, ki se bori za pridobitev dovoljenja za izvoz v Italijo. Glavna letošnja pridobitev je novi stroj za pakiranje paštete v aluminijaste luminate (male pastetke). S tem strojem bodo polnili različne paštete in mesne južine. Še ta mesec bo zaključena rekonstrukcija II. faze zorilnih komor za trajno klobasičarske izdelke, aprila pa tretja, s čimer bo obnova v celoti zaključena. Omogočala bo najkakovostnejšo proizvodnjo trajnih salam, izredno natančen nadzor vlage, tempera ture in gibanja zraka. Ustanov Ijen je tudi nov delikatesni odde lek. Večji del opreme je že monti ran. Povezava s hotelirji in njiho vimi zahtevami ter potrebami Pred nami je vrsta novih paštet v naravnem in umetnem čreve- pol pripravljeni izdelki, nabodala, zaseke, krvavice, pečenke itd. Tudi pri trajnih klasičarskih izdelkih je več novosti: nov okus, design itd. Na Šmartinski je od lani nova pakima linija za vakuumsko pakiranje raznih mesnih izdelkov in suhega mesa, ki je v svetu zmeraj bolj popularno, ker je najbolj primerno za samopostrežni način prodaje. Tak način priprav mesa in mesnih izdelkov so z lani na letos praktično podvojili. N. I. Oddelku s sadjem in zelenjavo v centru v Fužinah lahko mirne vesti podelimo vseh 5 možnih zvezdic za kakovost in pestrost. ■ OBISKI Podiplomski študenti iz Švice v Emoni LJUBLJANA, 22. febr. - Študenti z vseh petih celin, ki so na podiplomskem študiju v Švici, in so bili teden dni gosti Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, Brdo pri Kranju, so danes obiskali Emono. Goste, dva profesorja in 52 študentov je sprejel v Emoni Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona s svojimi sodelavci. Uvodoma jih je Borut Šnuderl seznanil z organiziranostjo naše sestavljene orga- nizacije, njenimi dejavnost- mi, njeno prisotnostjo v Ju- | goslavjji in na tujem. Že uvodoma so si gostje ogledali proizvodnjo močnih krmil v Emonini tovarni v Ljubljani. V nadaljevanju so stekli nevezani pogovori o ekonomskem povezovanju in sodelovanju posameznih dejavnosti med seboj, predvsem pa je študente - podi-plomce zanimalo kako v praksi funkcionira naš si-, stem samoupravljanja. E. L N. I. ■ VEST S PTUJA Zlate vilice za gostilno »Beli križ« Uredništvo revije Praktična žena iz Beograda je na osnovi zapažanj novinarjev in obiskovalcev, uvrstila ptujsko gostilno Beli križ Temeljne organizacije Gostinstvo »Haloški biser« Emone KK Ptuj, med 200 najboljših gostiln v Jugoslaviji. Gostilna Beli križ je dobitnik priznanja ZLATE VILICE ’88. Ponaša se z dolgoletno tradicijo, njeno ime pa izhaja iz časa, ko je v Ptuju razsajala kuga. Iz svoje pestre gostinske ponudbe, vam priporočajo domače jedi, pečenice, krvavice, jedi po naročilu, hišne specialitete, kot so: piščanec na način Beli križ, slani rogljički in ajdova pogača. Gostilna Beli križ razpolaga z 130 sedeži v lepo urejenih gostinskih prostorih. Pred kratkim so stilsko opremili lovsko sobo, ki je namenjena predvsem zaključenim družbam. Zlate vilice bodo teijale kakovost in postrežbo tudi v prihodnje in bodo vspod-buda tudi ostalim gostinskim lokalom za ustrezno kakovostno ponudo. I. Kovačič Ida Podgoršek, vodja kuhinje v gostišču Beli križ na Ptuju, ki je letos dobilo priznanje za kakovost — Zlate vilice. informator glasilo delavcev sozd emona Ijubljana DELO, 24. feb. 1988 su, razne vrste mesnih rulad, izdelki v aspiku (žolica), razni na- Pogrinjek s piščancem na način »Beli križ« za dober tek - in na zdravje z Rimljanom anno 69. Ureja uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Miran Blaha, člani: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Mira Dosič, Pavel Groznik, Vesna Čuber, Irena Kovačič, Mira Težak, Jure Križnar. Novinar Zvone Gjurin, prevajalka Ivana Pungerčič. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Šmar-tlnska c. 130, tel. 441-944. Tisk ČGP »Delo«, Ljubljana -naklada: 15.300 Izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov.