Leto VIIL, štev. 2 („Jutro" xv., št. 4«) Ljubljana, ponedeljek 8. januarja 1934
Cena 2 Din
;(/lil„ .. ivo wjiioij<tcvnaiijeva ulica 5. - TeleroD St. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126.
InserHtni oddelek Ljubljana, Selen-Ourgova ul - Tel. 3492 Id 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 24f>5.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teleton St 190
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podu n >•,-a Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v biSi dr. Baum-
Ponedeljska izdaja
PoneucijoK« - uaja »ju«.t<»>
vsaV ponedeljek zjutraj. — roča se posebej in velja po post prr'"mana Din 4.-, po raznažaJ cib dostavne"* Din 5.- mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Knaujeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124 .U25 in 3126 Maribor: iosposka ulica 11. Teletoi« St 2440.
Celje: Stross*nayerJeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarif u
ZASEDANJE GOSPODARSKEGA SVETA
MALE ANTANTE
Pred oživotvorjenjem načrtov za smotreno praktično 8^podarsko
sodelovanje držav Male antante, ki nai postane temeli gospodarske
obnove v srednji Evropi
Praga, 7. januarja, d. Konferenco gospodarskega sveta Male antante bo otvoril jutri popoldne zunanji minister dr. Beneš v Istrakovski akademiji .Podlago razgovorom bo tvoril program za gospodarsko sodelovanje držav Male antante, ki ga je odobril stalni svet Male antante 1. junija 1933, kakor tudi vse dopolnitve, ki »o bile Izdelane kasneje. Sestanek gospodarske konference Male antante je dogodek, Ce^ar zgodovinskega pomena se zavedajo nrav tako gospodarski politiki kakor tudi vsi aktivni gospodarski praktiki vseh držav. Program pariških posvetovanj je brez dvoma zelo obsežen in bo zato nudil priliko za meddržavna pogaiania. ki zanimajo najširše krosre posameznih držav. V zadnjih dneh so v Pragi izvršili poslednje priprave za uspešen potek praških razgovorov. V javnosti vseh teh držav Male antante pričakujejo od pražke konference zanesljivo
nerodne uspehe
češkoslovaški delegati pri tej konferenci bodo naslednji: za zunanje ministrstvo pooblaščeni minister dr. Julij Friedmann (nje?ov namestnik ministrski svetnik dr. A. gtangler), za trgovinsko ministrstvo sekcijski šef dr. Fr. Peroutka (namestnik ministrski svetnik dr J. Deyl), za kmetijsko ministrstvo dr. B Hanosek (višji sekcijski svetnik dr. ing. A. Prokeš), za finančno ministrstvo sekcijski šef F. Mar-tinec (direktor češkoslovaške Narodne banke doc. dr. Basch), za ostala gospodarska področja sekcijski šef ministrstva za javna dela ing J. Roubik, sekcijski šef ministrstva za pošte ing. J. Strnad, sekcijski šef železniškega ministrstva Jan Paul in ministrski svetnik v trgovinskem ministrstvu ing. A. Janaček. Za tajnika češkoslovaške delegacije je določen lega-cijski svetnik dr. Niederle.
V rumunski delegaciji so bivši kmetijski minister John Cemaracescu, bivši gene. ralnj direktor rumunsk:h železnic N. Teo-dorescu, član prometne direkcije državnih železnic Nicola Tabacovici, univ .prof. in direktor Kreditne banke Viktor Badules-cu in direktor narodno-gospodarskega odseka zunanjega ministrstva dr. J. Cri-stu.
Jugoslovenska sekcila gospodarskega sveta Male antante je sestavljena takole: stalni ekspert za gospodarske zadeve pri mednarodnih pogajanjih prof. dr. Vdorovič, bivši minister in generalni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani Ivan Mohorič, narodni poslanec in podguverner Narodne banke dr. Melko čnivrrija, direktor prometnega ministrstva Vaskovič in direktor konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu Peli vanovič.
Oficiozna »Prage Presse« je objavila g-lede na sestanek gospodarske konference Male antante uvodnik, v katerem pravi med drugim:
Predvsem je potrebno, da se odstranijo napačne domneve, ki so se pojavile zaradi agitacije gotovega časopisja v inozemstvu o tem dogodku, ki so ga mnogokrat označevali kot kongres. Mala antanta je — kakor znano — podvzela organsko izpopolnitev svoje organizacije, ki jo oblikuje ob ohranitvi popolne suverenosti v tvorbo, slično zvezi držav. Samo po sebi je umevno, da je moralo tej politični organizaciji s časom slediti tudi gospodarsko sporedno sodelovanje vseh treh držav, za kar so podani pogoji. Ne smemo se motiti s počet-nimi težkočami. Mnenja današnjih ljudi so tako zameglena s predstavo avtarkije, da se pogrešajo vsi gospodarski dogovori med državami po tem zgledu Tako pravijo odkriti in tajm nasprotniki gospodarske Male antante, da na eni strani Češkoslovaška sama ne more konzumirati kmetijskih proizvodov obeh bratskih držav in da si na drugi strani ne sme poslabšati odnošajev z drugimi državami, ker ne more prodati vseh svojih industrijskih presežkov samo v Rumunijo in Jugoslavijo. Taki, samo po sebi umevni zaključki se spravljajo v javnost z navidezno važnostjo kot smrtna obsodba za gospodarsko opredelitev, ki se nahaja še v statu nascendi. Vendar pa ne gre za to. Da ovržemo ta navidezni argument, si predstavljajmo, da bi vse tri prizadete države že od vsega početka tvorile popolno gospodarsko enoto.
Ali bi ne bila morda to pridobitev za gospodarstvo sveta in za gospodastvo vseh treh prizadetih džav? In vendar bi ugovori, ki se dvigajo proti tesnejšemu sodelovanju Male antante na gospodarskem področju, veljali tudi za to gospodarsko enotno državo, ker bi pač morala potem izvažati skupno svoje kmetijske .industrijske presežke prav tako, kakor bodo to morale delati države Male antante, čeprav bi sklenile še prav tako tesno gospodarsko skupnost. Resnica je, da se na grajenje enotne gospodarske tvorbe ne sme gledati samo s trgovinsko-političnih vidikov. — Prav tako je gotovo, da mora vsaka gospodarska združitev, ako se podvzame s potrebno obzirnostjo, obojestransko požrtvovalnostjo in dobro voljo, dovesti do razvoja celotnega prizadetega gospodarskega področja
Ali n-' morda tako zedinjenje v okviru Male antante vsaj neke vste višja raciona. 'zaciia ki mora v svoiem končnem učinku -krepiti tako pretežne kmetijske kakor -udi pretežna industijska področja v njihovih izvoznih možnostih, ker brez izvoza ->ač ne morejo živeti ?
Sestava delegacij kaže, da ne gre za no-
beno manifestacijo stvari, katere potreba in umestnost sta že davno ugotovljeni, temveč za delovno zasedanje instrumenta, ki je določen v statutu Male antante. prisotnost ekspertov, ki ima služiti samo stvari, kaže da se hoče tako rekoč poseči in me-dias res Zbranega je dovolj gradiva, ki bo proučeno, in ni izključeno, da se bo takoj prišlo do gotovih konkretnih rezultatov Ne glede na izmenjavo blaga obstojajo Se druga področja na katerih more prinesti sporazum in poenotenje takojšnje in zelo velike uspehe Omenlamo samo oo*tm. železniški in plovni promet, pa tudi na trgovinsko političnem >odročju se morajo države, če bodo postopale po načrtu, zelo zbližati in * moreio o*nov»M majave da
bo ustvarjena podlaga za bodoče Se tesnejše sodelovanje In končno peostaja še veliko finančno področje, ki se ne sme izpustiti iz vidika. Treba je že danes pripravljati tudi na tem področju medsebojno pronicanje, kajti nekoč boio zopet padle zapreke. ki ovirajo mednarodno finansiranje, in takrat bo lažja rekonstrukcija, če bo odločala mogočna gospodarska tvorba.
Tako veliko podjetje, kakor_je ustvaritev gospodarskega področja približno 50 milijonov ljudi se seveda ne more izvršiti v teku enega dneva Zato se mora le pozdravljati če se že lanes pričenja delo. to bo doigotramo in -.elo težavno, ki pa bo n°koč dovedlo do cilja, ko bosta zmagala hol'"'* ,iir»*p«»inct ii	volja.
Titulescu še ©kleva
N„«e težkoče rumunske vlade - Titulescu zahteva po
sicer odklanja sodelovanje v vladi
Bukarešta, 7. januarja, n. Čeprav je kralj že podpisal ukaz o unenovanju vlade pod predsedstvom lataresca. se ie sinoči raz •širna vest. d. dr. Titu.escu še ni dein tiv-no prevze. zunanjega ministrstva. Vest je izzvala v političnih krogih veliko senzac jo in jo danes vsestransko komentirajo V zvezi s temi vestm spravljajo s nočni: dolg razgovor Titu.isca z novim predsednikon. (liberalne stranke Konstantinom Bratiunom On z ministrskim predsednikom dr lata reseom Vseb na teh razgovorov m znana vsekakor pa zatriujeio da so razpravljal' o pogojih ki jih ie stavil dr Tituescu z. nadaljnje sodelovanje v vlad- Kakor se govori. Titulescu ne odobrava rreradika n h ukrekov in zahteva nai vlada brez od lašan<a stori primerne ukrepe da se pomiri Savno mnenje, v katerem te zavadai po atentatu v Sinaj m oo nato s edeč t1 ukrepih silno razburjenje Mmistrsk sred sedn i k dr Tatarescu n predsednik tberai-ne stranke Bratanu sta po teh nfnrmaci-iah dala Titu'escu zagotovila, da bo vlada storila vse. da zavlada v držav z<>re» nor malno stanje vendar pa smatra da v'adi> ne more iti mirno preko teroristične akci-
je k' io ie razvila .Že'ezna garda« ter da ie prav tako v interesu ugleda Rumunue v inozemstvu da se tak. anarhiji napravi ■konec Iz dejstva, da ie dr. Titulescu po tem razgovoru ziavil novinarjem, da bo danes odpotoval v Sinaio in prosil za av diienco pn kra'Ju. sklepajo, da je rrSo Jo sporazuma ter da bo Ttulescu deftnitv no sprevei nadaljnje vodstvo zunanjega ministrstva.
Sinaja, 7. januarja, n. Nj. Vel. kralj Karo! je danes dopldne sprejel v dveurn, av •diienci zunanzega ministra dr Titu.esca. Kakšen ie uspeh te avdiience. še m znano lz dejstva pa. da je imd dr Titulescu ta-koi po avdiienci dališ- razgovor z nvnistr skim predsednkom. sklepajo, da še n.so Bukarešte: Taule-ce ta spre-ei zunanie
Pariz, 7. ianuarra A A Havas poroča "2
Bukarešta: Titu'esco bo sprejel zunanje ministrstvo v novi rumunsk, v'adi e če ■x> nova vlada brez od'ašania izdala ukre pe ki nai pomrijo tavno mnenie Zdai vrše pogaiania ki iim ie namen da pridobe T-tuiesca za novo Vado. Poučeni •krog' sodijo, da bodo ta pogajanja uspela
vrnil
Včeraf opoldne |e Nj. Vet kralj zapustil Bled in se navdušeno pozdravljen vrnil v Zagreb
Zagreb, 7. januarja. Čeprav se je šele ob 13. uri zvedelo, da se Nj. Vel. kralj Aleksander vrne v Zagreb, so se že ob pol 3. napolnile vse ulice in trgi »od postaje do Jelačečevega trga. Ilice .in Mesničke ulice z velikimi množicami. Sprejem na kolodvoru ni bil uraden. Službeno sta bila na kolodvoru samo maršal dvora general Dimitriie-vič in upravnik policije dr Mihaldžič. Ostali dostojanstveniki so bili na po-
staji neuradno.
Pred postajo je Nj. Vel. kralj, preden je stopil v avtomobil, opazil skupino novinarjev, kj ga je viharno pozdravila. Kralj se je novinarjem takoj zahvalil za pozdrav. Pozdrav novinarske skupine je bil znamenje za ostalo množico. ki je začela prirejati kralju silne ovaciie. Navdušeno pozdravljanje je trajalo na vsej poti Nj. Veličanstva do dvora.
Finančne težkoče Bolgarske
Finančni odbor Društva narodov proti povečanju izdatkov v bolgarskem državnem proračunu
Sofija, 7. jan. AA. V zvezi z odhodom finančnega ministra Štefanova v Ženevo je objavilo današnje »Utro« članek pod naslovom »Veliko nezadovoljstvo v Ženevi z Bolgarijo« v katerem pravi:
V vladnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem, kakšno stališče bo zavzel finančni odbor Društva narodov do prihodnjega bolgarskega državnega proračuna. Zaradi tega vprašanja je v gavnem tudi finančni m nister Štefanov odpotoval v Ženevo. kjer bo tnformi^ finančni odbor Društva narodov o položaju, posebno o razn'h novih obremenitvah državnega proračuna. ki že itak izkazuje primanjkljaj. Tako n. pr ie bil zakon o olajšanju položa-ia zasebn h dolžnikov že poslan v Ženevo. Tam so ga spreieli z nezadovoljstvom pred vsem zato ker bo državni proračun Bol-garie tvvee ?<*• rrHliionov na eto. ki so po-trebn- za pokritje izgub direkcije za izvoz žita obremenjen še z nov!m primanjkljajem okoli 300 milijonov levov, ki jih bo morala amortizacijska blagajna vsako leto izdati za emitiranie obveznic dolžnkov. V Ženevi so nezadovoljni tudi zaradi črta-
nja starih neplačanih dolgov v višini 2 mi-liiard levov. Naposled je bi! finančni odbor mnenja, da bi se bolgarski državni proračun ne smel obremeniti z novim primanjkljajem, temveč bi se moral proračun za l. 1933-34 ponovno skrčiti.
Bolgarska vlada bo morala počakati na odgovor finančnega odbora Društva narodov. nakar bo šele lahko začela proučevati novi proračun. Komisar Društva narodov pn bolgarski Narodni banki ie že predložil Društvu narodov načrt za novo znižanje bolgarskega proračuna, ki ga bo sedaj predlagal ša finančni odbor Društva narodov.
Finančni minister Štefanov je dobil od svoje vlade nalog naj energično zagovarja vse ukrepe, ki j'ih je vlada doslej izdala za podpiranje delavcev, trgovstva in obrtništva ter zasebnih dolžnikov v državi. Pričakovati je tedaj zelo resnega dvo-boja med finančnim odborom Društva narodov in ministrom Štefanovim. N: izključeno. da bo moral tudi predsednik vlade Mušanov odpotovati v Ženevo in braniti tam vladne ukrepe.
t 2\
:raii€@skci stališče
v ženevi so izredno zadovoljni - Reforma Društva na-
narodov le ni aktualna
London, 7 januarja AA Ang'eški zunanji minister ie oo oovratku v London izjavil novinarjem:
Iz inozemstva orinašam izvrstne vtise Prepričan sem. da bodo pogaiania v Rimu iti v Parizu omogočila rešitev važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu
Ženeva, 7 ianuarja A A Krog1 Društva narodov so zelo zadovolim z izjavo ki jo je dal angleški zunan.r minister po sestanku z Mussolinnem Iz te I/lave Izhaja, da bo vprašanje reforme Društva narodov prišlo na dnevni red šele po ureditvi razoro/Hvenega vpra*ania. Reforma sama pa bo mogoča. kakor ie poudaril Simon, le tedaj, če bo od tega Društvo narodo% imelo koristi. V Rimu ie zmagalo francosko stališče, ki ga zagovarja tudi tajništvo Društva narodov. Glede razorožitve so bili rhnski razgovor, samo informativnega značaja in so se gibali predvsem v praktičnih smereh.
Svet Društva narodov se sestane lo. januarja.
Pariz, 7. januarja. AA. Včeraj je predsednik francoske vlade Chautemps spreiel zunanjega ministra Paul Bo-n-courja. Razpravljala sta o zuname-
političnem položaju.
Pariz, 7. ianuarja. V odločilnih francosk-h krogih so sprejeli izid razgovorov med .Mussolinijem in Simonom iz več razlogov e vidnim zadovoljstvom V Parzu prevladuje vtis. da bo vprašanje reforme Društva narodov za zdaj potisnie.no nekolko •v ozadie. in sicer zaradi tega. ker bi se moralo s takšno reformo po mnenju vseh -udeležencev Društvo narodov samo okrepiti. ne pa oslabiti Dasi so se v zadnjih »tednih v Parizu zelo bali. smatraio da ie sedai skorai dokazano da v Rimu med Mussohnnem m S monom niso bi'i zde'an ■skupn ang eško-taliiansk pred'og za re Sitev razorožitvenega vprašama Of'c;ozn pariški tisk sklera tudi po -vesediiu komu-<n-.keia. ki ga ie 'zdala o razgovoru agen clja »Štefani«, da v angleških, niti v itali-
janskih vladnih krogih ne smatrajo da b bila delna oborožitev Nemčije neobh >dno potrebni pogo' za sporazum v razorož_tve-nem vprašaniu temveč da so tudi v Rimu • n Londonu mnenia. da ne bi bila -zkhuče na izdelava skupne razorožitvene konvencije po zadnji francosk spomenic o razorožitvi.
Pariz, 7. januarja Po vesteh, k prha-iaio v Pariz se zdi. da crpisuiejo gotovi inozemski krog- predlogu v francosk- spo-menci za primer da bi se podpisala sp oš-•na razorožitvena oogdba in bi Francua ta-■koi uničila 50% svojih voiaških 'etal. enostranski in brezpogoin značai Vsa takšna -mnenia so popo'noma n.pačna kaif iasno ■ie da bo francoska vlada storla takšne •korake Še'e tedai. če se bodo tudi osta e velesile v zraku odločile za enako zmanjšanje svoiih zračrnh armad.
Uveljavliercje trpovi^kega
ST>ora7ir«a v ^HP
Rim, 7 ianuarja n Ministrski svet le na ;vojl današnii seji odobril uredbo. s katero «e takoj uveljavlja trgovinski sporazum, dosežen med Italijo in Jugoslavijo, z dne 4. ianuarja v Rimiu_
Smrt zaslužnega
frarc^slf^a
Pariz. 7 ianuarja AA. Tu je umrl gene ral Dubail Bilo mu je 83 .et Svojo vojaško
Imenovani0 učiteljev
Beograd. 7 ianuaeja. p. Z odlokom prosvetnega ministra so nastavliem za učite,je nasiednji abvtur ienti: Andrej Struke j v Podhlici. srez Kranj: los p Potisk v M. Lambertu pri Litiji: Prane Agrež pr, bv. Gabriielu sre? Novo mesto: Ivan Rupert v Skornem srez Oornj- grad: Terezija Ogrin v Starem bregu srez Kočevje: Francka Orudtner v Svetlem potoku, srez Koče vie: Ado'f *enegačnik v Prmskovem, srez Litiia: Jože Kozorog v Lazah. srez Logatec: Prvin Rottmann v Sebehorcu. srez Murska Sobota: Nada Haišek v Ra-kovcih srez Koniice: Rmil Hammerschiag v Koniščicah .rez L'tiia. M ra Kr>'5ek v Rarboriu srez <Vovenigradec; Ferdo ^koK v P-ežganiu. .rez LU'ja: Martin KuhariC v Zabrdu sre? Krani: Ado'f Orum pri Sv M;k'avžu srer S'ov«iigradec: Fran (inint v Renic' srez OnViia Lendava: M^ron M-<ič v Dragi, srez M^Mlca: ^oran Hudales v Pa^enau srez Kočevje: Avguštn Spend v Uricah srez Do'nia Lendava: Fran Tand' •v	tu sre7 Crnor^e,ti: Herm-na po-
»očn'-k v CeHiah «rez Crnnme'i Preme-<tri- \ntnn"a Co'nar i-? Oornie P'r-•nice v Crntče M-»r;;a K'ani5niV \t B'ance v Vane'n F^n	■?. Oornie	v
s^no^eti in FJeonora Kerkoč ;z V-!in«ke v
^itler?ev*» konc^sii? z iom
Pariz 7 jan. d Berlinski T»oročevalci pariški listov javljajo iz dobro informira^ n'h nemških virov da je državni kancelar Hitler priznal posameznim vodilnim z« dom iz beri nsketa finančnega sveta vse pravice Arijcev T židie ki so bili 'zena čeni z Ar;ici so dobili od H^lerja poseh ne dinlome s kater m^ so ^Hem »r^i vsemi n-adlegovanii ki - ,,m zidje v Nem čiji izpostavljeni Med finančniki ki preieli tako potrdilo od Wt\tm je: tud. vodja znane banke Franz Mendelsoho
Dr. Beneš Masary1tov naslednik
Praga, 7. januarja, č. Politični krogi, ki sedaj mnoso razpravljajo o kandidatu w noveea predsednika češkoslovaške republike. zatrjujejo, da bo v primeru, či Maearyk ne bi sprejel kandidature, proglašen za Kandidata dr. Edvard Benes, ki bo kandidaturo epreiel pod pobojem, da bo za niesov^ea naslednika v vodstvu češkoslovaške zunanje politike imenovan sedanji češkoslovaški poslanik v Parizu 2- Cteuski
Povišanje carine za blago ameriških dolžnikov
Washlngton, 7. jan. č. V reprezentančnem domu je skupicia poslancev vložila predlog, naj se za 300 odstotkov poviša carina na blago iz držav, ki se branijo plačati zapadle obroke svojih vojnih dolgov Zedi-njenim državam.
V 19 urah čez Atlantik
Natal, 7. januarja. AA. Francosko letalo »Croix du Sud« je preletelo Južni Atlantik iz St. Louisa do Natala v 19 urah. Gre za poizkusm polet, ki naj dokaže, da je mogoča redna poštna služba z letali z rran-oije v Južno Ameriko. Letalo bo jutri bržkone odletelo v Rio de Janeiro.
Nesreča na morju
Newyork. 8. januarja. AA. Zaradi goste megle sta na Hudsonu trčila nemški parnik »Geroldsheim« in španski parnik »Domini-ca« Oba parnika sta poškodovana. Njune potnike so prevzele druge ladje.
Terorizem na Španskem
Madrid, 7 januarja. AA. Teroristično delovanje na Španskem ni prenehalo. Močni nastopi so bili zlasti v Malagi
fueoslovenski akademiki v Atenah
Atene. 7. januarja, n. Z jutranjim brzo-vlakom je prispela semkaj skupina 30 jugoslovenski visokošolcev pod vodstvom prof dr Miloševiča Na kolodvoru so bi« svečano sprejeti od oredstavnika jugoslovenskega poslaništva, jugoslovenske kolonije a 5ko-iugoslovenske lige ter predstavnikov grških akademskih društev. V Grčiji ostanejo več dni ter si bodo predvsem ogledaii arteološke znamenitosti.
Drzen roparski napad
v noči na soboto je vdrl v
neznan z1o«*ec in hudo poškodoval genske Ko so prišli sosedovi na pomoč, je pobegnil
Celje
i oči na soboto 6 t m
7 januarja
je bil izvršen
ral Dubail Bilo mu je 83 .et Svojo vojsko	; Grobelnikovo hi
Službo je začelI kot podpo^j ^il "oT 15 P" Celju Neznan moški ,e
ako-nemški vojni leta l870 Nato je s.u.il on raznih edinicah in posta, šef generalnega štaba .eta 1911 General Dubail je tedaj laeovarja) uporabo težke artiljenje Lstega eta le odšel s posebnimi nalogami v Ru 3li0 Ob izbruhu svetovne vojne prev/ oovelistvo vzhodne skupine. 1916 pa je po-stal voqaSki poveljnik Pariza Zf. ^lanstv. legije časti je ustanovil oosehnr r„«v(, ki nai bi gojilo tesne družabne stike med temi odlikovane! V zadnjem času je bil generalni kancelar tega druStva.
n Lopati pri Celju Neznan mošk, je okroe pol 1 z utrai prislon-l lestev n»
rjml n, <l.™«'V7hhV kt
„„	luknjo <n	*
TJT& ST^TS-S in t«
vstala m st<»piia v »«	POfaieir
nadel neznanec m y ^t ' « rnW«r
oo e avi da se ie neza\es.n^ zgrudila Na to je vstopil napadalec v so-
bo kjer je s smokresom pobil ostali dve
ženski na tla
Prva napadenka se je medtem osvestila in pobegnila k sosedovim, kjer je sporočila, kaj se je zgodilo Ko so sosedovi o riši i v Grobelnikovo hišo o napadalen ii bilo ne duha ne sluha Ropar je odnesel samo 70 D'n
Francka in Rozalija Grobelmkova. ki mita hude poškodbe na glavi sta bil-•»renelian' z reševaln-m avtombilom * •pliskn bolnišnico medtem ko ie tretU •.ošVodovflnka lahko ostala v domač->sVrbi Orožniki so uvedli obširno pre iskavo.
Shod Združenja borcev
Snujoča se nova organizacija je imela včeraj v Ljubljani svoj prvi javni shod — Glavni govorniki so zahtevali nov gospodarski in družabni red
Ljubljana, 7. januarja.
Akcijski odbor Zru/enja borcev, ki je zamišljeno kot skupna organizaciji vojnih dobrovoljcev, bojevnikov, vojnih invalidov, rezervnih oficirjev in četnikov, jc 'sKlical za danes dopoldne v un;onsko avor.no ja^pe zborovanj v proslav? pete obletnice šestojanuarskega manifesta. Zborovanja so se udeležili tudi številni izvenljubijanski člani navedenih organi-z.icj ker ie akcijski odbor preskrbe! za udeležence polovično vožnjo. Pročelje dvorane je bilo bogato dekorirano z zelenjem, z draperijami v državnih barvah ter sliko Nj. Vei. kralja in državnim grbom. Zborovanju so prisostvovali poleg drugih tudi župan dr. D nko Pu podžupan Jarc, senatorja dr. Gregor.n in dr. Rožič, starosta ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacher, odposlanstvo čet niške organizacije z zastavo itd. Govore shoda je prenašala tudi ljubljanska radio postaja.
Zborovanje je kmalu po pol 11. uri o tvoril predsednik akcijskega odbora, ravnatelj znane tvornice »Peko« g. Av g ust Kuster. V svojem govoru je najprej podčrtal pomen 6. januarja za našo državo in naš narod. Prebivalstvo je z navdu šenjem pozdravilo to zgodovinsko gesto, ki '«3 napravila koteč prejšnjemu težke mu stanju. Danes sta država in narod močna na zunaj in znotraj. Vendar pa je še mnogo nerešenih vprašanj, ki čakajo rešitve. Dobrovijci. ki so se na frontali borili za svobodo svojega naroda, so tudi sedaj v prvi vrsti poklicani, da se borjo za korist narodne in državne skupnosti. »Mi hočemo,a je nadaljeval govornik, narodni pokret, ki bo objel vse žive in tvorne sile naroda brez razlike strank in malenkostnih razprtij, ki bo v navdušenem poletu in bratski slogi odstranil vse ovire, ki ločijo naš troedini narod od lepše bodočnosti Iztrebiti moramo ma-lodušnost in črnogledi pesimizem ter nai ti v sebi vire nove energije. Vsako obu-povanje in defitizem je zločin nad samim seboj. Naša najdragocenejša pridobitev, ki jo moramo čuvati kakor punčico v svojem očesu, je naša država. Država je za nas živa misel, ki živi v srcu narod državljani morajo biti nosilci državne misli in naša naloga mora biti, da budimo in nosimo v široke mase našega naroda ono visoko državljansko zavest, ki je temelj države.«
Zvesta in mogočna čuvarica naših državnih meja je naša slavna vojska, za katere tovariše in sobojevnike v njenih ci T jih in nalogah smatramo sebe. Naša vojska je narod v orožju in najzanesljivejši porok naše državne samostojnosti, naš pokret, naj pripravlja narod duhov no in moralno za narodno in državno obrambo. Kakor naša vojska, tako hočemo biti tudi mi vzor državljanske discipline in reda, pokorni ukazom svojega vrhovnega voditelja in izvrševalci njegovih plemenitih nalog v dobrobit narodu in države.
Velike in težke so notranje naloge, ki jih moramo rešiti brez odloga. Iz obilice problemov naj omenim samo težko gospodarsko krizo, ki pritiska vse naše življenje. Naš narod strada, zmrzuje, tlači ga brezposelnost in s skrbjo gleda v do dočnost. Zato je smoterno delo za rešitev gospodarskega in socialnega vprašanja najnujnejša naloga nas vseh. Ne pričakujmo pomoči od zunaj, moramo jo najti v sebi samem. Pri tem naj nas vodi
poštenje in nesebičnost ter ljubezen do naših bratov in zavest, da ima vsakdo pravico do dela.
G Kuster je zaključil svoj govor: Na prelomu časa smo. Prihaja nov čas, ki zahteva novih ljudi, ljudi čistih rok, čistega srca, močnega duha. borbenih in železne volje ter sposobnih ustvarjati višje oblike novega življenja. Mi združeni borci Jugoslavije, prežeti idealnega dobro-voljskega duha. začenjamo ta pokret. Ne iščemo sovražnikov, iščemo le prijatelje. V svoje vrste vabimo vse one, ki so dobre volje in ki čutijo v sebi novega duha. Težavna je pot, toda dosegli bomo svoj cilj, mogočno Jugoslavijo pod vlado naše narodne dinastije Karadjordjevičev, ki bo resnična mati vseh svojih otrok Živel kralj Aleksander, živela Jugoslavija.«
Udanostna brzojavka NJ. Vel. kralju
Zborovalci so se navdušeno pridružili govornikovemu vzklku kralju in Jugoslaviji, godba pa je zaigrala državno himno. Enako navdušeno je bil sprejet predlog, naj se Nj. Vel. kralju odpošlje naslednja brzojavka:
»Združenje borcev Jugoslavije pošilja s svojega velikega manifestacijskega zbora v Ljubljani svojemu vrhovnemu poveljniku izraze neomajne zvestobe in pokornosti. sledeč idejam šestojanuarskega preloma in je vedno pripravljeno postaviti vse svoje sile v službo svojega kralja in domovine
Izjava vojnih dobrovoljcev
V imenu sreske organizacije vojnih dobrovoljcev je njen predsednik g. Lorger podal krajšo izjavo, v kateri je omenil, da je v najširši javnosti izzvala odobravanje prvodecemberska proslava, ki so jo priredili dobrovoljci v sodelovanju z bratsk:mi organizacijami. »Našel pa se je poklicni denuncijant, ki je vložil proti takemu začetku našega pokreta ovadbo na notranje nrnistrstvo, v kateri nas dol-ži protidržavnosti Podli denuncijant, katerega ime nam še ni znano, se ni ustrašil zlorabljati za to ovadbo ime našega viteškega vsedržavnega Sokola Javno izjavljam da so sokolski predstavnki najodločneje protestirali proti temu.«
Izjava g. Lorgeria je vzbudila med zborovalci veliko ogorčenje Slišali so se klici: Dol z denuncijanti! Na dan z imen'!
Nov gospodarski in družabni red
Naslednji govornik je bil član akcijskega odbora, znani ljubljanski industri-jec in trgovec g Stane Vidmar Orsal je. do kakih blaznih pojavov je pripeljala gospodarska kriza, ko po nekod na veliko uničujejo živila, drugod pa ljudje stradajo. Nastala je gospodarska vojna
vseh proti vsem, račune pa plačuje mali človek. Armada brezposelnih se je strahovito razmnožila. Znašli smo se v položaju, da je povsod vsega preveč, da pa kljub tej preobilici večina ljudi trpi splošno pomanjkanje in se komaj, komaj ohrani pri življenju. Vse to je dokaz, da na svetu nekaj ni v redu, da je zavožen ves sedanji gospodarski sistem, zavožen naš družabni red, ki omogoča take Izrastke.
Tudi v Jugoslaviji krizo hudo občutimo. Kriza pri nas je večja kakor bi b.lo potrebno. Marsikaj bi lahko bilo bolje, če bi naši ljudje, ki so in morajo biti odgovorni za javno gospodarstvo, bili kos svoji nalogi, če bi bili pošteni in vestni ter bi imeli dovolj čuta za odgovrnost. Tukaj pričenja naša naloga. Čaka nas ogromno delo, toda ako bomo dejali vztrajno, bo delo rodilo uspeh.
Nato se je govornik bavil z gospodarskim položajem v Sloveniji, omenjal veliko važnost zadružništva ter razvoj nacionalnega slovenskega gospodarstva. Čeprav smo se politično osamosvojili, smo gospodarsko danes v nacionalnem oz.ru na slabšem kakor smo bili ob prevratu. Naš pokret hoče. da bo Slovenec na svo-j' zemlji svoj gospod, da bomo Jugoslo-veni v svoji državi gospodarji in ne hlapci. Predolgo smo že mirno gledali, kako je tuji kapital izsesaval to našo zemljo, ta naš dobri pošteni narod Naše stanovske organizacije svoje nacionalne dolžnosti niso vršile v polni meri. Zato hočemo tudi v teh organizacijah in korporacijah novega duha in temeljitih reform.
Naš človek je izrazit individualist in demokrat. Naš človek ne prenaša tako kakor Nemec n. pr. delitve v razrede, v predpostavljene in podrejene. Kljub svoji samosvojosti in kljub ogromni potrebi, da misli z lastno glavo pa ima naš človek velik sm;sel za organizacijo, se zna podrediti skupnim intersom in je do skrajnosti discipliniran ter požrtvovalen, če vidi, da je vodstvo pošteno, da je pot prava in čista. Zato pa je treba tudi v gospodarstvu računati s temi lastnostmi ter jih vpoštevati. Mi borci nismo ljudje, ki bi brez moči in volje gledali, kako propada naš človek pod tuj:m vplivom Nam je vzkipela kri v žilah mišice so se napele, postavljamo se v bran tej la-vini. In mi nismo navajeni podleči Za nas je samo ena odločitev, mi poznamo samo zmago. Ne bomo več dopustili, da se naš človek na tak način ubija, ne bomo več dopustili, da bi naš človek opravljal samo trda težaška dela za ničevo plačo, dočim tujci posnemajo smetano z mleka in žive od žuljev naših ljudi v izobilju in komfortu. Naš sedanji davčni sistem je potreben nujne reforme, da ogromni zaslužki nekaterih tuj'h podjet*j. spretno maskirani z raznimi manevri, ne bodo ostajali neobdavčeni in po vseh mogoč h kanalih izginjali v inozemstvo«
V svojih nadaljnih izvajnjih je g Vidmar govoril o brezposelnosti. Rekel Je, da brezposelnosti, ki v svojem jedru vsebuje strahovit strup, ne ustavijo razne podpore in prispevki. Vsakomur je treba preskrbeti možnost dela, vsakomur zagotoviti pravico do dela Iz tega izvira nujna zahteva po poživljenju dela na vseh gospodarskih področjih Vse zadržke tega poživljcnja pa je treba radikalno odstraniti in pritegn;ti k delu za zgradbo novega gospodarskega reda vse poštene narodne ljudi. Kapital mora biti le sredstvo delu. Z ognjem in mečem je treba uničiti glavne ovire tega preporoda, t. i. špekulacijo, razne privilegije, samoljubje, zavist, predvsem pa zlorabo državne ob-asti v egoistične namene poedincev tn skupin. Skratka iztrebiti ves plevel, ki raste na polju izkoriščanja, kajti vsak izkoriščevalec je narodni izdajalec.
Predaleč bi nas vedlo, če bi posvetili nekoliko v zakulisne borbe proti našemu zadružništvu, borbe, ki se vodijo proti tej hrbtenici našega gospodarstva, naše gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. Mi vse to vidimo, pa zato tudi jasno izjavljamo: Da nam je to naše zadružništvo prav posebno pri srcu. da ga bomo branili z vsemi silami Nam je vse eno. iz katerega izhodišča je zraslo, naše je vse, in zato bomo vsako izpodkopavanje zadružništva zaradi starih strankarsk;h računov smatrali za izdajstvo naših na-rodno-gospodarskih interesov. Kdorkoli se bo dotaknil našega zadružništva, bo zadel ob vso udarno silo našega očiščevalnega pokreta.
Tovariši, že v početku sem poudaril, da je naš gospodarski red, pa tudi naš družabni red sumljivo nagnit, da ne odgovarja več, da ni v skladu ,z duhom časa. Zato je vsako krpanje tega sistema brezplodno. karkoli se poizkuša za ozdravljenje sedanjih razmer, je vse obsojeno na neuspeh. Ves odpor okrutnega starega sistema ne pomaga nič, čas gre preko njega, nova doba se ne da več odpraviti z malimi koncesijami in korekturami. Nova doba mora napraviti konec samovolji kapitala, mora postaviti meje njegovi oblasti in odkazati mu pravo nalogo.
»Potreben nam je za vse to temeljito premišljen in točno izdelan gospodarski aičrt, po katerem je treba usmeriti vs gospodarsko podjetnost, načrt, ki mora biti zvezda vodnica vsemu gospodarskemu življenju.
Za uspeh takega gospodarstva po načrtu pa je treba ustvariti temelj. Predvsem je potrebno energično in temeljito očiščenje našega javnega življenja z odstranitvijo vseh zajedalcev in koruptnih špekulantov, odpraviti vsa politična trenja in odstraniti politične spletkarje ter intrl-gante Naši bodoči vodniki so možje, ki jih bodo izbrale naše stanovske organizacije. Iz najnižjih organizačnih edinic gredo izbrani zastopniki v sreske in bano-vinske stanovske zastope In najboljši ter najčistejši zastopniki ustanov gredo od tu da'ie v državnostanovsko zastopstvo.
Mi smo krivi, ker smo dovoljevali, da so majhni ljudje v strankarski zaslepljenosti sejali razdor med narod, delili in slepili ta naš narod razpihovali politične strasti, odvajali narod od mirnega, resnega in plodonosnega dela.
Tovariši! Zganimo se. otre9imo se mrtvila in pasivnosti, posezimo aktivno v boj. Dovolj je bilo pri nas razdiranja.
složno na delo. grad'mo temelje blagostanja našemu narodu, kujmo srečo svojega naroda! Zavihajmo rokave in stopimo na nova pota z vso odločnostjo in neobremenjeni s predsodki.
Mi vidimo, da je stari gospodarski sistem in družabni red močno nagnit, da je ta okrutni in brezsrčni starec trmast in neuvideven, da drvi slepo v prepad, da žene vse svoje pristaše brezobzirno v katastrofo. Izbire ni dosti. 2 njim ali proti njemu! Se je silno težka njegova pest, še krepko vihti svoj korobač, vendar pa jasno vidimo, da je vse to le zadnji napor, da so to še zadnji udarci. Njegova noga je že na robu propada in vodi prihodnji korak v brezdno, v smrti Na jutranjem nebu pa vidimo vstajati zoro, ki nam prinaša novo življenje. Mi smo še mladi dovolj, da se ne ustrašimo nobene dvignje ne pesti in palice. Zato lomimo zveze s starim, krivičnim in nezdravim sistemom. Zato smo prelomili s starimi metodami in predsodki. Mi gremo naprej, mi strelci, in pred nami plamen gre skoz noč kakor Bog pred Izraelcil
Dva govornika invalidov
Vojni invalid in ravnatelj elektrarne Časen pri Ljubljani g. Ivan Marinko je v svojem govoru poudarjal važnost kmečkega stanu, ki mora tudi v novem pokretu igrati odločilno vlogo. O kmetu se je pri nas v zadnjih 15 letih mnogo govorilo, storilo pa zanj premalo Kmečko ljudstvo je miroljubno, ako bi ono odločevalo o vojni, bi vojne nikoli ne bilo in bi narodi živeli mirno drug poleg drugega. Brez čvrste opore v kmečkem stanu država ne more biti trdna. Kmetje ne marajo razdvojenosti na politične stranke. Ne marajo pa tudi razdvojenosti od drugih stanov, marveč hočejo z vsemi živeti v miru in slogi.. Naše novo življenje mora vzkliti iz solidarnosti vseh delovnih poklicov. vseh koristnih stanov. V svoji borbi smo vsi enaki. Ne sme biti med nami ne priviligirancev ne izjem. Mi kličemo skupaj vse bojevnike širom naše dežele, da na temelju solidarnosti vsega naroda izvedemo naš program, ki zahteva tudi za naš narod svoj košček sonca. Živeli borci poštenja!
Drugi govornik v imenu invalidov je bil predsednik oblastnega odbora vojnih invalidov tn poštni uradnik g. Matko Štete. Razpravljal je o invalidskem problemu v splošnem in Jugoslaviji posebej. Rekel je med drug;m:
»Invalidsko vprašanje v Jugoslaviji na-leteva vso povojno dobo na nerazumevanje. Pri nobeni b vši politični stranki n smo našli razumevanja in naklonjenosti za pravično rešitev naših potreb in pravic. Jmeli smo tri invalidske zakone, vsak se je le dotaknil invalidskega vprašanja površno, polovičarsko. Noben od teh zakonov pa se ni izvajal v praksi v zaščito, marveč v škodo invalidom. Tako imamo na invalidninah stalne zaostanke. Samo v območju dravske banovine znašajo zaostanki preko štiri milijone dinarjev. Za najpotrebnejše proteze in druge ortopedične pripomočke vedno primanjkuje sredstev. Za nameščanje vojnih invalidov v državnih in privatnih službah obstojajo posebne doloCbe, katere bi morali poklicani pod kaznijo izvrševati, se ne izvršujejo. Danes, po 15 lot;h uedinjenja, mnogs vojnih invalidov nima niti rešenj v rokah. Zato je razumljivo, da nimamo niti pravega številčnega stanja vojnih žrtev, ki služi za osnovo sinotrene-ga reševanja tako važnega vprašanja kot je invalidsko. (Medklic: Kje so poslanci?)
V zakonodavstvu bi se moral zašč;titi slabejši, to je vojni invalid Pri izvrševanju vse stanovske zaščite se doslej ni vpošteval vojni invalid Vojni invalid odklanja miloščino. Zahteva pa delo in socialno pravičnost.«
Zborovanje so nato s kratk:mi izjavami pozdravili zastopn:k osrednjjga odbora vojnih invalidov iz Beograda g Liješevč. zastopnik snujoče ss nacionalno soc:ali-stične fronte Jugoslavije g. Vaient:č ter zastopnik četniškega udruženia g. Kapus.
Cilji in program Združenja borcev
Zadnji govornik je bil vojni dobrovoljec. uradnik ljubljanske občine g. Vlad mir Fabjančič, ki je razvil program udruženja borcev. V svojem obširnem govoru se je spominjal petletn;ce šestojanuarskega manifesta in nato rekel:
»Danes po petih letih čutimo vsi državljani brez razlike, kako škoda je bilo, da je vel'ko kraljevo zamisel podprlo sicer enodušno javno mnenje, da pa ni bilo organizacije najširših ljudskih množic, na katerih bi slonel novi duh. To ni bilo v prilog držav, ne v prilog razvoju dogodkov. Mi vojni dobrovoljci smo med prvimi začutili, da je minil čas na«e neaktivnosti in da moramo stopiti na plan.
Do danes se ni nobenemu pol t-ku n nobeni politčni kombinacij posrečilo povezati v eno celoto ves narod. Dosezali so sicer z raznimi sredstvi navidezne in m:n-Ijive zunanje uspehe, nihče pa ni mogel osvojiti srca naroda Srce naroda more osvojiti za velike cille Nj. vel. kralja samo nov pokret sposobnih ln nekompronrtira-nih ljudi, ki daieio jamstvo, da se bodo ideie 6. januar ia izvedle nepotvoriene in v celoti. Dobrovoljci so poklicani po svoii zgodovinski dolžnost in na temeliu visoke moralne kvartete. k<" io ima dobrovoMsko ime, da sW'o na čelo takemu novemu rešilnemu gibanju.
»Združenje borcev Jugoslaviv* hoče, da postani Jugoslaviia močna, velika si'« ki bo združevala v bratskem sož'tju vse Slovence, Srbe in Hrvate. Hoče, da se v svobodi združi ves slovanski jug od skrajnh mej, kier stanujejo Slovenci, pa do slovanskega črnega morja. Zato s prav posebnim zadoščenjem pozdrav'v»mo novo ero v razmerju med nami in Bolgari io
Združenje borcev Jugoslavije je nad-strankarski ookret v dobrobit vse«a naroda in vse države. Ed'nstvo naše mile Jugoslavije in njenega narod« nam je vrhovni zakon, ki mu ie po ustavi čuvar sam naš modri vladar. To povemo vsemu svetu zato. ker je to tako. lcer nikdar ni bilo drugače. ker to stališče zavzemamo prav vsi pošteni Slovenci, ki vemo. da smo za vse večne čase na *'v1ien'<» in smrt zvezani r n«š'mi brati. Srbi in Hrvati.
Voini dobrovolici, ki smo s svojo k^vlo ustvnrtali Jugoslavijo. se ne P«S**mo «od't' od elementov. k* eo rs'*!'	Jugoslo-
vane S*1e »vitom. ko le b5'« borV«9 r« Jugoslavijo	'n .TuaoslaviM zmago-v'to ustvariena na so n-e' bil' t'stl. ki koče io tehtat' nas borce? V'^ fvont' v tresku <»ran*t i'h n'smo sr'd»1i Pojav?!' so
siavija delo njihovih rok. V svobodni Jugoslaviji bi morali biti veseli, da jih nismo Klicali na odgovor, ne pa da sodijo obsojajo to naše pošteno žilavo slovensko ljudstvo, ki je eden najtrdnejših stebrov Jugoslavije, to slovensko ljudstvo, ki je državotvorno par excellence. Tistim, ki hočejo nas tehtati, velja: resnično, resnično vam povem, tehtani boste tudi vi in prelahki boste najdeni!
Tovariši bojevniki! Mi smo narodno gibanje, ki stremi za duhovnim, socialnim in gospodarskim preporodom naroda in države ter za konsolidacijo Jugoslavije. Mi prihajamo iz ljudstva, mi smo in ostanemo
z ljudstvom. Zato tudi globoko spoštujemo versko čuvstvo našega naroda Mi to plemenito čuvstvo visoko cenimo in mu bomo vedno dajaii vse spoštovanje. Vera. cerkev, duhovščina ima in bo imela v nas vedno le umevajoče prijatelje in spošto valce. Zato tudi upamo, da bomo z božjo pomočjo svojo započeto pot skozi vse viharje nadaljevali vztrajno in neumorno do zmagovitega konca.«
Z govorom g. Fabjančiča je bil shod. ki je trajal skoro pol tretjo uro zakliučep. Pred razhodom je godba zaigrala »Hej Slovane«.
Občni zbor dobroveifeev
Do sedaj je v dravski banovini dobilo zemljo 1C7 dobrovoljcev — Stavbna akcija
Ljubljana, 7. januarja.
Danes dopoldne se je v salonu kolodvorske restavracije vršil redni občni zbor sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki se ga je udeležilo veliko število članstva, med njimi tudi nekaj dobrovoljcev iz nekdanje Štajerske. Predsednik Lorger se je v svojem otvoritvenem govoru spominjal v preteklem letu ponesrečeni tovarišev Marka Bande in Antona Lov5'na in zborovalci so niun spomin stoje počastili z vzklikom »Slava'«. Nj. Vel. kralju so dobrovoljci poslali vdanostno brzojavko, ministru voiske in banu dr. Marušiču pa pismene pozdrave.
Predsedniško poročilo ie poudarjalo med drugim, da so dobrovoljci prav 6. januar izbrali za dan svojega občnega zbora 7. namenom. da tudi s tem počaste pet!etu'co zgodovinskega kral'evega manifesta Največ dela ie v pretekli poslovni dobi da'a odboru izdaia dobrovoljskih potrd'1 (uve-renj> v zvezi z delitvijo zemlie. Zveza je sodelovala pri vseh nacionalni manifestacijah in je iskala ožjega, organiziranega sodelovanja s sorodn;mi organizacijami Dobrovolici so tudi izdelali pravila za Združeni« borcev Jugoslavije.
Tainik Prinčič je v svojih izčrpnih izvajanjih podrobno očrtal vse javno in notranje delo zveze v tem letu in je podal nazorno sliko o tem. do kam je dos'ej že napredovala delitev zem"e dobrovoljcem. V Rak:čanu pri Murski Soboti le preielo zeml?o 43 dobrovolicev, v Murski Soboti 3. v Ha'd?ni. Spo^nii Breg pri Ptuui 41, v Oolnfi Lendavi (kolonistih 9. v Mirni na Do!»n;skem 4. v Slovenski Bistric' 4, v Križu 1, v Mckrtcah 1. v Ormožu 1. Skupaj je bilo dosle? v naši banovini dodeI'ena zemlia 107 dobrovoljcem na podlagi novih potrdil.
Rok za prošnjo «a potrdMa je bil podalj-^n. toda mnogi so ga zamudUi Na banski upravi čaka rešitve še 53 prošenj, a remije ni na razpolago. V Dolgi vasi pri Dolnji Lendavi bo agrarna reforma dala še okrog 30 ba m za to zemljo je zveza zaprosila. Razen tega je bo nekaj še v loga-
škem srezu, sicer pa bodo ostali dobrovoljci morali sprejeti zemljo v drugih banovinah, zlasti v Vojvodini. —
O živahnem tajniškem delu priča dejstvo, da je zveza prejela in odposlala 2133 donisov.
Poročilu o denarnem prometu, ki ga je podal blagajnik Šifrer, in absolutoriju. ki je bil sprejet na predlog revizorja dr Kam-biča, so sledile volitve 5vog'asno je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Alfonz Lorger, tajn'k Edvard Prinčič. b'agajn'k Andrej Sifrer. odborniki Joco Zaoar. dr. Hebein. Gorečan. Batagel. nadzorstvo d' Orel. dr. Kamb'č. Bukove, namestniki od-bomkov inž. Geržina. dr. Meršol. Habe.
Predsednik Lorger in predsednik akcijskega odbora Združenja borcev Kuster sta nato poročala o prinravah in idejnih smernicah te nove organizacije. V obširno debato. ki se je razvila o tem vprašanju, so poleg obeh r°f*rentov posedli še inž. Geržina. §:frer. Fsbiančič in drugi.
Pri slucainosrih je primarii dr. Merinl na kratko poročal še o dobrovoljski stavbni zadrugi, ki ima v načrtu gradnjo stanovanjske kolonije in postavitev spomenika fiadlim do-brovoliccm. Mestna občina je v ta namen že obljubila svet blizu igrišča Primorja. Pokojninski zavod je obljubil posojilo, banska uprava pa pojde prav tako na roko Zastopnik dobrovoljcev iz ptujskega sreza ie sporočil, da je neki ta-mošnji veleposestnik na zemlji, ki je bila od njegovega veleposestva dodeljena dobrovoljcem. posekal okrog 200 dreves, tako da je novim lastnikom prizadejal občutno škodo. Zbor je sklenil, da bo zveza solidarno nastopila v obrambo interesov dobrovoljcev. Predsednik je poročal tudi o predlogu koroških dobrovoljcev, da bi se včlanili v zvezi, kar pa po zakonu ni mogoče. Koroški dobrovoljci naj osnujejo svoje društvo Starman ie predlagal, naj bi odbor tudi za dobrovoljce iznosloval znižano vožnjo na železnici, kakor io imajo že invalidi in rezervni oficirji. Zatem je predsednik zakliučil zbor. k; je med živahnim razpravljanjem trajal blizu tri ure.
Pojdimo preko vseh ostankov preteklosti 1 se šele po bitki in nastopili, kot da je Jugo-
Vreraienski pregled
Ze drugi teden južnega vremena imamo, pa takorekoč sredi ji me. Velika at'antsko-sredozemska depresija, ki je puhala topli južni zrak čez srednjo Evropo, je hkrati vlekla nase silni mraz ki je b i znova zajel domala vso Rusijo in vse je kazalo, da se v kratkem povrne zima tud' k nam.
Pa se ni marveč se je vremenski razvoj zasukal čisto drugače Velika depresija 6e je razdvojili, razlezla se na dva centra: prvo njeno jedro je ostalo nad Sredozemskim morjem, se začelo širiti celo še proti vzhodu in potem za več dni obtičalo s središčem nekako nad Jonskim morjem: njenemu toplemu, deževnemu sektorju so pri-nadale s?dai domala vse balkanske deže'e. kjer je deževalo na vso moč. da so nastale hude povodnji. bodisi na Grškem, kot v Makedoniji, v grški in v naši. pa tudi še boli na severu, v moravskem porečju Scle polagoma je ta depresija oslabela in proti koncu tedna tudi nad balkanskimi pokrajinami izgubila svoi vnliv: naši kraji so bili ves čas le boli n3 robu njenega območja
Drugo jedro atlantska depresija, se je n-'čela že ob koncu prejšniega tedna od-m:kati raza i na ocean, kier je dobila novega ojačenia: kot mogočen ciklon se je ohrn;la p.> oceanu pr.it' severovzhodu, nekako ob norveški obali Ta depres:ja ie ostala privlačna sMa za ruski mraz. k' se ie namesto proti srednji Evropi začel gibati proti severozapadu. zaje' baltiške debele ter je: čez Skandinavijo silit' na morje. Vetrovni depresijsk' sistem pa ga ie kmalu zflokren-1 še rvdalie ter ca ob Skandinaviji speljal narai p-oti polarnim predelom severne Rusije Tako je ostala večina Evrope obvarovano pred invaz'io vzhod-n®"a m-aza nimeeto tega na je lez'a čim dalie bolj v območju topega iužnozanad-nega toka atlantske denres je. ki v d'ugi polovici tHnn m.iba s svojo molzno d;na-nvlro tooli zrak iznad južneiš b delov At'*ntsk»rta ocefna čez Vebkobrit.ansko otočie daleč tia do Belega moria- seveda je povsod tod temperatur« krenko nad ničlo, na Angleškem in Irskem na na francoski oba" do 12	C In ta topli sektor prodira čim dalje bolj prot' vzhodu.
Posebno m-az ni se(*.ai n;kjer v Evropi. Tudi v Rus'ji se ie rnii v toku tedna zelo onrlila, ker »e n' več red'l dotok n ti iz polarnih predelov rvti iz S-biriie. pač pa se je v*aj v manjši men dotekal to-nle'š' zrak bod'si od iuga kot od oceana. Nekako ves teden »e ruski mraz se"a1 samo do Kamatov. ofc^gaioč Poiisko in del Rumtmije: os*"la srednja Evropa je 'mela vreme precej kot ml s temperaturo olcrog n'čle, pa pretežno oblačn'm nebom aH meglo
Prav očitno se |e pokaralo, da je tudi mraz malokrat domačega nr'de1ka marveč da ga dob'mo dom*'« vedno kot imoort:
nič nam ni T»omaga'o. d« le bO* zemlia na debelo pokrita s.snegom: kakor h'tro ie prevladal zračni tok od top1'b k™iev. nam ie dal toplo vreme. VhiH temu. da ie snežna odeia nud'l« najboljše pogoje 7.& mraz. Kateri zračni tok. to le od katere stran' zaveto pa ravsi od r«rnoreH'tve rra^n"«« tlaka, od deo»-e«iie 0«»nre«'ie z ant*e'lr'on? so	nntmnonfneit' *«Vtor
v vremMidrem dn««l*n)u- t« n«m ta teden »nov« prav oč'tno pokaralo Pof.v van'# der»resi i pa s* vrIMo brez nam znanega programa, zato tolike težave z napovedmi
Kro* sodobne arhitekture
Ponedeljska izdaja »Tutra« bo s prihodnjo številko uvedla novo rubriko »Krog sodobne arhitekture^. V rubriki bo iz širokega nodročja arhitekture pri-občevala poljudno pisane razprave, ki bodo zanimale gotovo slednjega našega č tatelja ker sodobna arh:tektura ne obsega več samo stavbarstva, temveč posega globoko v vse panoge našega življenja.
K sodelovanju smo pridobili nekaj naših priznan h mladih strokovnjakov, in-ženjerjev-arhitektov, med njimi Maksa Strenarja, Dnmicijana Serajnika. Janeza Omahna in Hermana Husa, ki bo to stalno rubriko tudi urejeval. Ze ta imena povedo jasno, da razprave ne bodo ten-denciozno pronagirale samo ene smeri sodobne arh tekture. temveč bodo pester odsev različnih stali"č in nazorov Obravnavala se bodo raznolika vprašanja vseh problemov arhitekture od stanovanjskih hiše do 'mpozantnih javnih zgradb: od udobnega kotička ob naši kmečki peči pa do razkošno opremljene veže vel ko-mestnega hotela; od skromnega vrtički do regulacij velikih mest ter od pripro-stega grafičnega izdelka do komfortno urejenega pohištva — skratka vse. kar obsega veliki delokrog sodobnega arhitekta. kjer kraljuje mati vseh umetnosti, božanska arhitektura.
Da se umetna cbrt ne sme pozab'*', *e jasno, ker se ravno v njej največ greš; tudi dandanes.
Vsi tj problemi pa se bodo podajah z različnih vidikov in se bodo obravnavali tako v splošnem pogledu kakor v svojih podrobnostih. Teoretične teme bo do sledile praktičnim razmotrivanjem. načenjala se bodo princpielna vprašanja, uovorilo se bo o aktualnih zadevah naše ga okoliša. Preteklost in sodobnost bosta imeli dovolj prostora, prikazale se bodo razmere pri nas in drugod da bo vsakomur umljivo stališče pri nas do gotove meje visoko razvite arhitekture.
Vsi članki bodo pisani, kakor že p.ive dano. tako. da bodo dostopni vsakomur da bodo pa tudi poučenemu čitatelju nu dili zanimivo in v marsičem povsem no vo čtivj - Vsi ti članki, povezani v eno celoto, bodo pa predstavljali kos gigantske borbe za pojem nove arh tekture in bodo tvor.li gotovo važen dokument za proučevanje in razumevanje kulture današnje dobe kasnejšim generacijam.
Novi grobovi
Včeraj je umrl v Ljubi jant, Vidovdan-ska cesta 9, g. Poniž Benedikt vadničn-učitelj v pokoju Pogreb bo v ponedeljek.
8.	t. m. ob pol 3 ur iz Vidovdanske ceste
9.	»Sočani«. udeležite se po možnosti pogreba! — V Celju je v nedeljo po dolgi in mučni bolezni preminil g Josip Ružic. višji stražnik v pokoju Pokojnik je bil simpatičen m ugleden mož. ki so ga cenili vsi. ki so ga poznali.
V	Velenju je preminil v 81 letu starost hotelir in posestnik g Ivan Rak. Pogreb uglednega in spoštovanega pokojn-ka se je vršil v nedeljo ob številni udeležbi občinstva.
V	bolniSnici v Ljubljani je umrla ga Ana Zevnikova, učiteljica v pokoju Pokojmco prepeljejo v torek na Čatež ob Savi. kjer bo pogreb istega dne ob 15 uri.
Pokojnikom bodi ohranjen blag spomin« žalujočim naše sožaljel	,
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 7. Januarja.
Ves teden se je kisalo, za sv. Tri kralje se nas je pa vreme vendar usmililo. Kar čez noč je pritisnil sever in v soboto je že zmrzovalo. Ker so bila vremenska poročila kolikor toliko ugodna, jo je seveda ubrala armada smučarjev v prirodo.
Badnjak
Na naše sv. Tri kraije pade tudi pravoslavni badnjak, ki ga med nami živeči pravoslavni bratje, posebno pa polki naše divizije vsako leto prav slovesno praznujejo. Z vojaško godbo, s prapori, s cvetjem in zelenjem sc se vojaki zjutraj odpravili v tivolski gozd, da nasečejo za badnjak pripravnih dreves, ki jih potem v sprevodu odnesejo domov.
Kakor vsak polk posebej, tako je slavila praznik tudi divizija. V dolgem sprevodu, v katerem so se vrstili z zelenjem okrašeni vozovi, avtomobili, jezdeci, del pohete, naši stražniki na konjih in mnogi civilisti, se je vojska med igranjem neutrudne godbe napotila iz kasarn skozi mesto na Mirje, kjer biva komandant divizije, divi-zijski general Cukavac, ki so mu izročili badnjak. Zastopniki oficirskega zbora, podoficirji in redovi so se tu poklonili svojemu komandantu in mu želeli čestit božič. Divizijonar je oficirje in moštvo pogostil.
Nato je krenil sprevod po mestu dalje proti vojašnicam. Komandant badnjaka je vsakemu komandantu polka izročil badnjak in mu čestital božič in ko je badnjak za-plapolal v ognju, je komandant stopil pred svoje vojnike in jih nagovoril. Povsod so bili vojaki lepo pogoščeni.
Pogreb šolskega upravitelja Benedika
Danes ob 14. se je vršil izpred hiše žalosti v Hradeokega vasi pogreb pokojnega šolskega upravitelja g. Draga Benedika. Ogromna udeležba je pričala, koliko simpatij je pokojnik užival v naši javnosti. Na zadnji poti so ga spremili številni znanci m prijatelji in predstavniki raznih društev. Pred hišo žalosti je najprej zapelo pevsko društvo »Sava« žalostinko, nato pa se je začel pomikati žalni sprevod, ki mu je na čelu korakal štepanjski Sokol pod vodstvom staroste br. Slan*. Za Sokoli so se razvrstili pevci pod vodstvom pevovodje g. Dolfa Grama, za krsto, ki je bila vsa obložena fc vene5, so stopali užaloščeni svojci in sorodniki, za njimi pa številni stanovski tovariši, katerim je sledila nepregledna vrsta ostalih pogrebcev. Sprevod je krenil na šteoanjsko pokopališče, kjer se je od pokojnika v toplih besedah poslovil njegov dolgoletni tovariš šolski upravitelj g Lovro Perko, očrta vajoč pokojnika kot vzornega pedagoga, prijetnega družabnika in prijatelja, ki ga je čislal vsakdo, kdor 2a je poznal Pevsko društvo »Sava« je zapelo še eno žalostinko. nato po se je zaprl grob na krsto Draga Benedika. Naj počiva v miru!
V gledališču
V Gledališču sta bila oba praznika dneva zanimivih novosti. V opero so privabila v soboto in nedeljo množico občinstva kar tri gostovanj l zapored: gdč. Mezetova v »La Boheme« v soboto popoldne in znamenita bolgarska pevka ga. Mirni Balkanska v »Deželi smehljaja« v soboto zvečer m v »Havajski roži« v nedeljo. Tako sta bila oba praznika obenem tudi bogata praznika za naše operno občinstvo.
Na sv Tri kralje zvečer so v drami prvikrat igrali novo rusko komedijo »Sonjkin in njegova sreča« v režiji prof. šesta m z Danešem v naslovni vlogi. »Sonjkin« je prav gotovo ena najlepših iger, kar jih je letos na repertoarju, in bo brez dvoma pn najširšem občinstvu našla dopadajenje ki mu gre. Zgodba je malo nenavadna, toda človeka z vso silo osvoji. Ubog zasebm uradnik, ki je ves up svojega življenja zastavil žrebanju v državni loteriji, v resnici zadene milijon. Tolikšne sreče njegova šibka ramena ne vzdrže. še preden utegne raz-dati vso to pravljično vsoto vsem znanim in neznanim ljudem, ki se mu zdijo potrebni obnemore in zblazni. Daneš je tega izrednega človeka s tako majhno, in vendar tako brezdanjo in vseobsežno dušo. odigraj vsijajni, pretresljivi kreaciji. Komedija in igralci, ki jo igrajo, zaslužijo, da pride vsa Ljubljana pogledat to stvar.
Pri šentjakobčanih pa je oba popoldneva žel triumf špicarjev »Pogumni Tonček« v režiii ee A. Danilove in s Tončkom — gdC. Grumovo. Oba popoldneva je bila dvorana natrpano polna mladega in starega sveta in občinstvo je prav skrbno pripravljeno predstavo sprejelo z nezadržanim prizna-niem Avtor, ki je prisostvoval premieri, in ga. Danilova, sta bila deležna živahnih aklamacij.
Na plesu naših obrtnikov
2e več časa se je ljubljansko Obrtniško društvo, ki si je poleg Vajenskega doma postavilo s svojim delom že mnogo pomembnih spomenikov, pripravljalo na svojo, letos že deseto tradicionalno obrtniško zabavo, ki se je vršila snoči v dvorani Kazme.
Zabavo, na kateri se vedno zbere vsa elita naših obrtnikov, so obiskali tudi mnogi predstavniki naše javnosti, med drugimi gg načelnik dr. Marn, in višji inšpektor Guštin za bansko upravo, župan dr. Fuc, predsednik Zbornice TOI g. Jelačin, narodni poslanec Mohorič, prdsednik velesejma g. Bonač, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Majcen, zastopniki Sokolstva, raznih gospodarskih institucij itd.
2e takoj v začetku je v dvorani zavladalo izredno prisrčno razpoloženje, ki sta ga Odeon jazz in znani Zadravčev silvanec iz naše Prlekije še povečala. Originalna zamisel z japonskim dumpingom je bila prav posrečena in zlasti ona z otroki, ki so jih prodajili kar po 3 Din. štorklje so damam prav pridno prinašale otročiče; proti j^tru je najbolj »blagoslovljena« dobila lepo darilo.
Poudariti moramo dejstvo, da je naše Obrtniško društvo prvo uspelo, da na svojih zabavah zbere poleg elite tudi vse preproste naše mojstre in meščanstvo v tako velikem številu, kakor to sicer moremo zapaziti le na redkih drugih zabavah. Velik obisk te odlične organizirane zabave pa je še razveseljiv iz razloga, ker je bil ves čisti dobiček namenjen v korist onemoglih obrtnikov, njihovih vdov in Vajenskega doma v Ljubljani.
Lepa prireditev naših varnostnih organov
Družabne prireditve sta v novem letu otvorila policijski in obrtniški ples, kl sta oba med ljubljanskim prebivalstvom že zelo priljubljena. O obrtniškem plesu poročamo na drugem mestu. Zabavna prireditev »Podporne zadruge državnih policijskih nameščencev v dravski banovini« se je vršila v soboto zvečer v vseh prostorih hotela Union. Bila je naravnost rekordno dobro obiskana in je združila pripadnike vseh ljubljanskih slojev. V okusno dekoriranih dvoranah se je razvilo nadvse prijetno družabno vrvenje, ki je obiskovalce tako navezalo, da so ostali prostori polni prav do jutranjih ur. Neumorno sta svirali dve godbi, večja v veliki in manjša v gornji stranski dvorani.
Poleg številnih drugih reprezentantov so prireditev vrlih ljubljanskin policijskih stražnikov posetili gg. ban dr. Marušič, pod-ban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc s podžupanom Jarcem, državni tožilec dr. Ogoreutz, skoro vsi načelniki banske uprave, narodni poslanec Mohorič, policijski upravnik Ker-šovan, zastopnik g. generala Cukavca, predsednik Narodne Odbrane dr. Cepuder, predsednik Novinarskega Udruženja Virant itd.
Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže
Krajevni odbor JS v Ljubljani obvešča člane in prijatelje, da bo v torek 30. t. m. ob 20. v prostorih Slamičeve restavracije tretji redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročilo upravnega odbora; poročilo nadzornega odbora; predlogi in sklepanje o absolutoriju; volitev predsednika in članov upravnega in nadzornega odbora; predlogi članov; smernice za bodoče delo; volitev delegatov za oblastno skupščino; slučajnosti. Priporoča se članom, naj se zbora zanesljivo udeleže.
Obenem opozarjamo članstvo ln javnost, da bo 20. t. m. ob 20. v dvorani Uniona tradicionalni večer Jadranske straže s sodelo-
vanjem narodnih noš. Vstopnice so v prodaji po 10 Din za osebo in po 25 Din za družine s tremi člani in se dobe v pisarni J S na Tyrševi cesti Ia/TV in v Tičarjevi trgovini v šelenburgovi ulici. Vstopnice v prodaji vnaprej se morejo nabaviti najkasneje do 12. ure dopoldne na dan prireditve. Pozneje nabavljene vstopnice bodo stale za osebo 15 Din, družinskih vstopnic pa ne bo več.
Kronika nesreč
V bolnišnico so prepeljali 261etno poljsko delavko Uršo Polajnerjevo z Gornjega Jezerskega, ki se je bila pred tednom dni doma poparila s kropom. Ker se je njeno stanje poslabšalo in so se pričele opekline gnojiti, je bila prisiljena iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici.
Jože Zajec, sin posestnice iz Preseke v savski banovini, je prišel pred dnevi v Kranj, da si poišče zaslužek. Včeraj je bil v Gorenji vasi, kjer se je v neki gostUni zbrala vesela družba. Vince je razvnelo duhove in običajnemu prepiru je sledil^ pretep, ki se je pa žalostno končal. Nekdo je porinil Zajcu nož globoko v prsa in ga hudo ranil. Fanta so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje je sicer zelo kritično, a zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje.
Tudi smučanje je zahtevalo žrtve. Olga Klemenčeva, hči posestnika iz Podlipovce, občina Zagorje, je pri smučanju tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Pri sankanju se je ponesrečil tudi Janko Švegel, sin ključavničarskega mojstra iz okolice Kranja, ki si je zlomil desno nogo.
Aretacija
Policija je aretirala 291etnega Blaža C., ki je po mestu ponujal na prodaj štiri sveče, očividno ukradene v neki cerkvi Blaž je svečano zatrjeval, da je nedolžen, toda policija ga predobro pozna, saj je že desetkrat zabeležen v njenih analih vrhu tega pa za stalno izgnan iz Ljubljane.
prli 8 svojima 'epiuw g.asuvoma tudi gdf Ved-tlova in Ztipnn*
Ko so končal, oevci, je stopil pred oder predsednik prireditvenega lebora z a on : žicr.icc g. dr. Un.; k, ki ;e pozdrav ; prisotne goste gg. župana dr. Dinka Puca kot predsednika krajevne organizacije JNS za XI. in XII. okraj, direktorja Antona Juga kot zastopnika sreske organizacije, inž. Ladislava Bevca kot presednika krajevne organizacije za IX. in X. volišče in g. Rudolfa Juvana kot znanega socialnega de-, lavca. V nadaljnjem se je zahvalil vsem nabiralcem in darovalcem za prejeta naklonila, zlasti ministru g. dT. Kramerju, g. banu in drugim darovalcem. Izvajal je, da nas mora vezati bratska ljubezen v veliko celoto. Prav ljubezen nam bo dala moč in silo, da bomo zaživeli v boljši bodočnosti. Za to pa nam je treba tudi žive vere v državo in njeno silo z vitežkim kraljem ; Aleksandrom I. na čelu, ki mu kličemo vsi: • Zdravo! Po dvorani je odjeknil navdušen j pozdrav.
Zastopnik sreske organizacije JNS direktor g. Jug je naglašal, da naj velja izrek iz evangelija: Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe!« danes in v bodoče | še trdneje. Drugod še vse bolj kakor pri
nas pritiska dandanes beda na narode. Naša naloga je, da vzgojimo pošteno in zdravo mladino, ki je naš up in naša bodočnost. Naposled se je zahvalil vsem prirediteljem,
ki so si nadeli skrb, obdarovati siromašno mladino, in čestital je k obdarovanju vsem malokom, želeč jim mnogo veselja.
G. Karel Urbančič je nato povabil vse nestrpno pričakujoče otročiče bliže k zalogi dobrot. Šlo je vse lepo po vrsti: celotno je bilo obdarovanih 20O otrok iz dvorskega okraja: 35 jih je dobilo nove čeveljčke, 17 jih je odneslo domov zavoje z raznovrstnimi živili. 40 jih je obleklo nove tople oblekce. 120 pa se jih je zadovoljilo s slaščicami. Poleg domačih je vzbujala prav posebno pozornost skupina 7 bosanskih Besičev, siromašnih otročičev muslimanske rodbine, ki životari v karoseriji starega avtobusa na nekem vrtu poleg Muzejskega trga. Oče Ramo, po poklicu priložnostni delavec, leži bolan za jetiko v bolnišnici, z otroško drobnadjo pa se doma ubija bedna mati. Otroci so dobili obutev, obleko in živila. Tudi tvrdka Slamič jim je podarila za praznike 3 kg mesa. Vsi otroci so odhajali po obdarovanju domov veseli tn hvaležni svojim dobrotnikom.
K roparskemu umoru v Malem Brebrovniku
Nekaj podrobnosti o strašnem zločinu nad ubogim
starčkom
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 7. januarja.
S prazniki je nastopilo jasno vreme, zaradi česar je iz mesta oba praznika odpotovalo na tisoče izletnikov. V petek zvečer je priredilo v veliki dvorani Uniona agil-no
Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru
svoj XIV. elitni ples. k; je postal že tradicionalen. Cisti dobiček plesa se bo uporabil za siromašne akademike. Dvorana je bila po načrtih cand arh. Danila Fiirsta izredno okusno okrašena. Pri prireditvi je igral izvrstni ljubljanski akademski jazz Ronny. Otvoril je ples z županjo go. Li-poldovo poslevodeči podpredsednik DJA cand. ing. Tone Germek, nato so se pa razvrstile dame častnega komiteja, ki so prevzele pokroviteljstvo, z akademiki in ostala družba. Med gosti so b'li navzočni tudi župan g dr. Lipold sreski načelnik g. dr. Senekovič. poveljnik mesta general g. Hadžič in drugi.
Danes dopoldne je bil v dvorani hotela »Zamorca«
redni občni zbor mornarske sekcije Jadranske straže
v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil v navzočnosti mnogoštevilnega članstva predsednik g. Drago Jug. Navzočni so bili tudi zastopnik krajevnega odbora JS predsednik g. dr. Rapotec, tajnik g. Pire in drugi Predsednik g. dr Rapotec je v daljšem govoru očrtal velik pomen mornarstva v pokretu Jadranske straže in njene mornarje sekcije, ki združuje vse bivše mornarje vojne in trgovinske mornarice Nato ie predsednik sekcije g Jug na kratko očrtal dosedanje delovanje. Čeprav je bila sekcija ustanovljena šele pred tremi meseci, vendar že beleži lepe uspehe Sekcija šteje kljub kratkemu obstoju že 60 članov, nedvomno pa se bo to število še pomnožilo, ker je v Mariboru in okolici več sto bivših
mornarjev, ki kažejo veliko zanimanje za svojo organizacijo. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: za predsednika Jug, za podpredsednika Jarc, za tajnika Rozman, za namestnika Caks, za blagajnika Zagorec, za namestnika Vencelj; v odbor pa gg.: Jereb, Kokot, Lipuž, Močivnik, kapitan bojnega broda Milenkovič, Dobrovski, Goršič m Salomon; v nadzorni odbor pa Gomivnik in Hiibl. Sklenjeno je bilo, da se bodo ustanovili letos razni odseki, med njimi tudi kulturni in vodnosportni.
V petek popoldne je našla žena 341etne-ga delavci in dolgoletnega biljeterja v tukajšnjem gledališču Alojzija Wutteja, ko je prišla z dela domov, stanovanje zaprto. S silo so odprli vrata in našli v sobi na kljuki
obeSenega moža.
Policijski zdravnik dr. Zorjan Je ugotovil smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Pokojnik je že dolgo časa bolehal za želodčnim rakom in bil je trdno prepričan, da je neozdravljivo bolan. To ga je tudi pognalo v obup in smrt
Pravoslavni božič ie slavila tukajšnja pravoslavna cerkev skupaj z vojaštvom mariborske garaizije v prav veselem razpoloženju V soboto ob 13 30 je krenil dolg sprevod pod Kalvarijo po badniake, nato pa se je napotil v melj-sko vojašnico, odtod pa še v druge vojašnice na desnem bregu Drave.
Na reševalni postaji so obvezali nekaj mesarjev, ki so se porezali po prstih, v bolnico
so pa prepeljali 211ctnega ključavničarskega pomočnika Vinka Vengusta iz Maribora, ki si je zlomil desno nogo Prav tako pa je morala v bolnišnico loletna železni-čarjeva hčerka Frančiška Malekova iz Rad-vanja, ki si je zlomila desno nego pod kolenom.
Mala Nedelja, 7. januarja.
Kakor je »Jutro« že poročalo, so orožniki izsledili morilce, ki so v Malem Brebrovniku v vimčariji g. Mihaliča od ; Male Nedelje umorili v noči na 22. de ! cembra starčka Antona Balažiča. Naj navedemo še nekaj podrobnosti:
Ljudje so umor javili orožniški postaji v Ivajnkovcih, ki je zadevo vzela na zapisnik in potem nadaljnjo preiskavo odstopila orožnikom v Ormožu, v katerih rajonu se je umor izvršil. Orožniki so stikali za krivcem ter aretirali najprej 8 ljudi, vendar je bil njihov alibi dokazan.
Dne 2. t. m. je pa orožniška patrulja iz Jvanjkovcev slišala da se med ljudmi nekaj šušlja. Na podlagi teh govoric sta sc orožnika napotila k nekemu Bohincu. Preiskava je imela uspeh. Našli so se noži, vilice, kozarci in mast last umorjenega Balažiča. Na vprašanje orožnikov, kje so dobili te predmete, je žena rekla, da ji jih je izročil njen svak Janez Bo-
hinec s pripombo, da jo zakolje, ako pove, od koga jih je dobila.
Pred meseci je prevzel morilec Janez Bohinec viničarijo g. Lukačiča pri Mali Nedelji. Večkrat se je vračal v Jeruzalem
?o razne reči in tako tudi usodni petek, edaj je dozorel v njem sklep, da umori starega Balažiča. K temu je nagovoril tudi svojega brata Antona. Starčka sta umorila na prav bestialen način. Polomila sta mu več reber Ln mu prsni koš popolnoma zdrobila.
Orožniki iz Ivanjkovcev, ki so bili na sledu, so prišli v sredo zvečer z vozom k Mali nedelji, kjer so aretirali Bohinca Janeza in Antona. Krivdo sta oba sprva zan kala, vendar sta se pri hišni preiskavi našla dva kozarca, last Balažiča. Tudi ljudje v Jeruzalemu so videli usodnega petka ob 17. uri Antona Bohinca v Jeruzalemu. Glavni krivec Janez je pa baje v soboto, dan po umoru, ležal v hlevu skrit. Spričo teže dokazov sta aretiranca zločin naposled priznala.
Zagonetna bolezen v Perčecevi koloniji
Zagreb, 7. januarja.
V Perčecevi Janka Pusti na Madžarskem, kjer žive tako zvani hrvatski emigranti pod pokroviteljstvom Perčeca in njegovih tovarišev, se vrše — kakor poročajo zagrebške »Novosti« iz Budimpešte — prav čudne reči. Življenje emigrantov je obupno in mnogi bi se radi rešili suženstva, v katero so padli, zlasti oni, ki se jim je za-gabila služba proti lastni domovini in ki nikakor ne marajo sodelovati pri atentatih, ki jih tam pripravljajo za Jugoslavijo.
Kakšen je položaj na Janka Pusti, nam pove dejstvo, da straži jo to kolonijo že mesec dni madžarski orožniki. Ta kolonija
ni nič drugega kakor madžarsko vzgajali-šče za atentate v Jugoslaviji.
Zdravstveno stanje na Janka Pusti je skrajno slabo. Oktobra lani je nenadno umrl emigrant Josip Rebič, v začetku decembra lani so umrli tam kar trije emigranti, od katerih sta se dva pisala Cvi-janovič in Jurčec. Za neznano kužno boleznijo je obolelo šest emigrantov, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Veliki Kaniži. Menda gre za črne koze. Lani je tudi eden emigrantov, Josip Žarko, izvršil samomor. Tako emigranti žalostno zaključujejo svoje življenje v službi sovražnih nam tujcev. Mnogi se že kesajo zaradi svoje lahkomiselnosti, a ne morejo pobegniti.
Objave
Celjski dogodki ob praznikih
Celje. 7- januarja.
Oba praznika sta pripravila zlasti smučarjem mnogo veselja. V soboto je bilo precej toplo, v noči na nedeljo pa se je vreme malo izpremenilo in zjutraj je padla temperatura na 8 stopinj pod ničlo. Oba dni so romale dolge vrste smučarjev in smučark v bližnjo celjsko okolico. Mnogo jih je bilo tudi pri Celjski koči in na Mozirski planini, kjer so se jim nudili izvrstni tereni. Celjski zimsko-sportni klubi so priredili danes dopoldne
smučarsko tekmo na 18 km dolgi progi Sp. Hudinja—Šmartno v Rožni dolini—Sp. Hudinja. O tekmi poročamo na drugem mestu.
V soboto, na
pravoslavni badnji dan, je krenil iz vojašnice kralja Petra skozi mesto na Sp. Hudinjo lep sprevod z vojaško godbo na čelu. Sledil je oficir na konju z državno zastavo in za njim večje število oficirjev na konjih. Za njimi so se vozili oficirji, podoficirji, civilni pravoslavni verniki in vojaki v okrašenih avtomobilih in vozovih, sprevod pa je zaključil vod vojaikov s puškami. Na Sp. iHudinji so naložili badnjake na vozove. iNa povratku so oddali badnjake v stanovanjih poveljnika vojaškega okrožja in ipoveljraika polka v vojašnicah kralja Aleksandra in Kralja Petra ter v Oficirskem domu.
Na praznik treh kraljev se je dogodila oa nezavarovanem železn škem prehodu pri postaji v Petrovčah pri Celju
huda nesreča, ki bi bila skoro zahtevala človeško žrtev. Ko se je peljal hlapec posestnika Kudra iz Levca na praznem dvovprežnem vozu iz Petrovč domov in prispel ob 13.40 do omenjenega prehoda, je stal na postaj: osebni vlak, ki odhaja ob 13.30 iz Ceija Lokomotiva je bila v bližini prehoda Hlapec ni pomislil na nevarnost in je vozil čez progo. V tem pa se je začel vlak pomikati s postaje. Strojevodja ni
mogel več ustaviti vlaka. Hlapec je hitro skočil z voza in ošvrknil konja z bičem. Konja sta hitro potegnila voz. Ko sta bili živali že preko proge, je stroj zadel v voz, ki je bil še na progi, in ga razbil. Hlapec in konja so ostali po srečnem naključju nepoškodovani. V zadnjem času se zopet množijo nesreče na savinjski železniški progi. Ker noben prehod ni zavarovan, bi bilo nujno potrebno, da hi dala železniška uprava v smislu predpisov vsaj na važnejših prehodih čez žeiez-nico namestiti zapornice, da se preprečijo nadaljnje nesreče.
V petek je
umrla
v Celju (Na okopih štev. 1) 72 letna kuharica Terezija Mikoličeva. Blag ji spomin!
Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije 9. t m. se priredi družabni večer ob 21. v prostorih Zvezde Pozivajo se gg. rezervni oficirji ln gospodje, ki imajo vabila, da izvolijo prisostvovati prireditvi.
Narodnemu ženstvu sporoča ženska sekcija Jadranske straže, da se ji je posrečilo dobiti večje število krasnih narodnih noš iz južnih krajev proti odškodnini 100 Din za kompletno nošo. Reflektantke se naj pismeno ali osebno javijo najkasneje do torka dne 9. t. m. dopoldne v pisarni Jadranske straže. Tyrševa ulica la-IV.
Grafični prosvetni večer. Danes, v ponedeljek. 8. t. m ob 20. uri priredi prosvetni odbor SGRJ, podružnica Ljubljana, v dvorani Delavske zbornice GRAFIČNI PROSVETNI VEČER s pestrim, bogatim sporedom. Uvodno besedo bo imel g Drago Kosem. Nastopita orkestralni odsek »Gra-1 fika« in pevsko društvo »Grafika« ter gledališki odsek »Grafika« z Ganglovo eno-dejanko »Dedščina« v režij Rajke Kosa. — Vstop prost. Sporedi se dobe po 2 Din zvečer pri vhodu, i ZKD film »Dunaj, mesto pesmi«, ki vzbuja v Elitnem kinu Matici toliko smeha in veselja, se bo predvajal danes nepreklicno zadnjikrat. Kdor se hoče prijetno zabavati, naj še danes pohiti k predstavi, ki bo ob pol 3. popoldne, j XTV. slovanski večer J. n. a. d. Jadrana pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Alek. sandra I. bo v soboto 13. t. m. na Taboru. Pri koncertu bodo sodelovali člani opere ga. Thierry-Kavčnikova, član opere g. Pri-! možič in pevski zbor akademikov. Vabila
so razprodana. Reklamacije na J. n. a. d. Jadran, Tomanova ulica 3. Tel. 2974.
Vse prijatelje vokalnega petja, posebno še prijatelje naše starejše zborovske literature opozarjamo na koncert ki ga bosta imela pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in njegov kvintet v ponedeljek 15. t. m. v Filharmonični dvorani. Na sporedu bo vrsta naših skladateljev primorskih rojakov, katerih zbori so tvorili včasih, pa tudi še danes tako zvani železni zaklad za nastope naših pevskih zborov. Natančni spored objavimo. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Spored nocojšnjega koncerta za violončelo, ki ga bo imel čelist g. Bogomir Les-kovic ob 20. v Filharmonični dvorani: 1. Brahms: Sonata v e-molu; 2. Boccherini: Koncert v b-duru (oboje za čelo s sprem-ljevanjem klavirja). Po odmoru zaigra na klavir Gluck-Saensov Caprice in Boelma-novo Toccato g. Marijan Lipovšek. Nato bodo sledile zopet skladbe za čelo s sprem-Ijevanjem klavirja: Valentini: Sonata X v e-duru; Boccherini: Rondo v c-duru; De-bussy: Reverie; Bach: Arija! Rimski-Korsakov: čmrlov let. Koncertni spored je obilen in vsakdo mora priti na svoj račun. So po večini klasična dela izredne lepote, čustvena, polna, široke kantinele, pa tudi izrednih tehničnih težkoč. Nocojšnji koncert je prva samostojna koncertna prireditev mladega domačega virtuoza. Vabimo vse, ki se zanimajo za komorno glasbo. Sedeži so od 10 do 30 Din v prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
Darujte za nesrečne ponlavlience
Prisrčna božičnica obeh krajevnih organizacij JNS za dvorski okraj
Ljubljana, 7. januarja.
V	telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti se je vršila včeraj popoldne prisrčna prireditev Zbrali so se siromašni in pridni malčk' rz dvorskega okraja. da prisostvujejo božičnici, ki sta jo priredili obe krajevni organizaciji JNS za dvorski okraj, organiziral pa jo je poseben odbor, kateremu na čelu je bil dr. Ivo Um-nik, tajnik je bil g Andrej Ražem, blaga inik pa g. Kare' Urbančič.
V	lepo okrašeno dvorano so prihajali malčki v radostnem pričakovanju in siromašne družinice Stopnice, ki držijo na oder, so bile temno pregrnjene, in kmalu so se vžgale na visokem božičnem drevesu električne žarnice. Pod drevesom s> bile
><tav1iene jase'ce. zada i za drevo pa so se postavili nevci Goso -darsk^^a n izobraževanega društva 7B rski ok^aj pod ved-itv-m a Potočn;ka. Vi so zaoeii dvoje iep:h božičnih pesmi. Dobro vpeti zbor sta pod-
EDVARD, MARJAN*A in ŠTEFANIJA, otroci, IVANA RAPEI, sestra in ostaU sorodniki sporočamo, da nas je v petek 5. t. m. ob 5. uri popoldne naš nadvse dobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN RAK
hotelir in posestnik
po daljši bolezni v 81. letu starosti za vedno zapustil.
Pogreb predragega pokojnika se je vršil v nedeljo 7. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, na pokopališče v šmartnem pri Velenju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi.
Velenje, 7. januarja 1934.
Dogodki po širnem svetu
Rudniška katastrofa pri Duchcovu v ČSR
Prva originalna slika o strašni katastrofi v rudniku »Nelsonu« pri Duchcovu. Nočni posnetek razvalin podrtega dvigalnega stolpa.
Ključ, ki ]e odprl ameriška pristanišča
Odstranjevanje razvalin okoli šahta, katerega nadzemske naprave so bile zaradi podzemske eksplozije docela uničene.
Prvi parnik, ki je priplul z evropskim alkoholom v New York, so »prejeli s slovesnimi ceremonijami. Na simboličen način so ob tej priliki odklenili zaprto pristanišče
Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prva letošnja pomladanska moda
Svojci ponesrečenih rudarjev čakajo pred vhodom v šaht, ki ga stražijo orožniki.
Vsak „JUTROV" naročnik je zavarovan
za 10.600 Di**!
Enostaven ln ljubek model, kakršne bomo srečavali letos v začetku pomladi.
Državni predsednik — prijatelj otrok
Francoski državni predsednik Lebrun in njegova soproga, sta povabila v goste najboljše učence ln učenke pariških šoL
Zračna poštna zveza Francija — Amerika
L. U - -'
i


gsa&C




Orjaški hidropJan, ves iz kovine, s štirimi motorji, vsak po 650 k. s., ki bo oskrboval poštno službo med Francijo ln Ameriko.
Ogromna tuna
Ta velikanska tuna je bila prošle dni predmet poglavitnega zanimanja neke pariške |	prodajalne za ribe
Maksim Gorkij:
Kadar so ljudje sami
Danes sem gledal damico v majcenih čeveljčkih, blodinko z nezrelim obrazom dekleta, ki je stala na Trojicltem mostu, se z rokami v sivkastih rokavicah držala za ograjo, kakor da hoče zdaj pa zdaj skočiti v Nevo, zraven pa kazala mesecu svoj ostri, zlobni jeziček. Stari nebeški lisjak se je prikradel skozi oblak umazanega dima, bil je sila velik in rdeč, prav kakor da je pijan. Zazdelo se mi je, da ga damica povsem resno draži.
Ta dama je v mojem spominu obudila neke »posebnosti«, ki mi že dolgo časa niso dale miru. Motreč takole človeka, kadar ie sam, se mi vidi ko norec — druge besede ne morem najti.
To sem prvič opazil, ko sem bil še otrok: clown Raudel, Anglež, je nekoč šel po praznem hodniku mimo ogledala, snel cilinder in se vljudno priklonil svoji lastni podobi. Na hodniku ni bilo žive duše. Sedel sem v rezervoarju za vodo nad njegovo glavo, nisem slišal njegovih korakov, marveč sem čisto slučajno pomolil glavo iz vode ravno v trenutku, ko je clown pozdravljal samega sebe. Njegovo dejanje me je navdalo z nekim mračnim, neprijetnim čuvstvom. Potem sem se spomnil: clown in zraven tega še Anglež, torej človek, katerega poklic ali pa umetnost je ekscentričnost.
Toda videl sem tudi A. Cehova, kako je sedeč na svojem vrtu lovil s klobukom solnčne žarke in se zastonj trudil, da bi jih hkratu s klobukom poveznil na glavo. Videl sem, da je ta smola lovca solnčnih žarkov dražila in da je njegov obraz postajal zmerom bolj jezen. Kon-
čal je s tem, da je udaril s klobukom po kolenu, ga z odločno kretnjo posadi1 na glavo, z nogo razdraženo odrinil psa Tu-zika, pomežiknil, postrani pogledal proti nebu in odšel v hišo. Ko me je pri vhodu opazil, mi je smeje dejal:
»Pozdravljeni. Ali ste čitali Baljmon-tovo »Solnce diši po travi« ? V Rusiji solnce smrdi ko kazansko milo, tu pa kakor tatarski znoj ...«
Takisto je nekoč poizkušal zmašiti debel rdeč svinčnik skozi grlo majčkene lekarske stekleničice. To je bil očiten poizkus, prekršiti stalen fizikalni zakon. Čehov se je lotil dela z resno in vztrajno nepopustljivostjo raziskovalca.
L. N. Tolstoj je tiho vprašal kuščarja: »Ti je dobro, kaj?« Kuščar se je grel na kamenju v grmovju ob poti proti Džulberju, Tolstoj pa je stal pred njim ter vtaknil prste obeh rok za pas svoje srajce. In ko je oprezno pogledal okrog sebe, je velikan tega sveta priznal kuščarju: »Meni pa ni dobro.« Profesor M. M. Tihwinskij je nekoč vprašal svojo sliko na bakrenem podstavku.
»Kako kaj živiš, prijatelj?« Ko ni dobil odgovora, je globoko vzdihnil in jo pričel z dlanjo skrbno brisati, pri čemer je nejevoljno pihal skozi nos, podoben začetku rilca.
Pravili so mi, da je N. S. Leskova nekoč nekdo zasačil pri takemle poslu sedel je za mizo in visoko dvigal kosmič ! bombaža ter ga metal na porcelanast ! krožnik. Pri tem se je z ušesom zmerom približal krožniku, kakor da bi h.>tel slišati, kako br vata padla na porcelan.
Oče F. Vladimirskij je postavil predse čevelj in mu prepričevalno dejal: »No, pojdi!«
Vprašal je: »Ne moreš?«
In nato je dostojanstveno izdavil: »Tako, tako! Brez mene niti koraka!« »Kaj delate, oče Fjodor?« sem ga vprašal, ko sem stopil v s< bo.
Pozorno me je pogledal in mi pojasnil: »Glej ga — čevelj! Zanič je. Zdaj že obutev slabo izdelujejo . . .«
Nemalokdaj sem videl, kako ljudje jokajo in se smejejo, kadar so sami. Neki pisatelj je povsem trezen — zakaj mož je vobče malo pil — plakal in žvižgal hkratu napev:
*Ali grem na pot . . .« Žvižgal je slabo, ker je jecljal ko ženska in ustne so mu podrhtevale. Iz oči so mu počasi tekle solze in izginjale med temnimi kocinami brk in brade Jokal je v hotelski sobi, stoječ s hrbtom proti oknu in šireč roko, kakor da se uči plavati; toda ne zaradi telovadbe. Zamahi so bili počasni, slabi, neritmični.
Toda to ni prav nič čudnega: jok in smeh, oba sta izraza razumljivih razpoloženj. Tudi osamljenim nočnim molitvam na polju, v gozdu, v stepi in na morju se človek ne čudL
Moj sosed v hotelu »Knežji dvor«, graščak iz Voroneža, je ponoči povsem trezen, napol slečen, pomotoma prišel k meni. Ležal sem v postelji. Luč sem bil že zdavnaj ugasnil. Soba je bila polna merjčine, zato sem skozi luknjo v zasto-ru lahk videl suho lice, smehljaj na njem, in slišal tih dialog moža s samim seboj:
»Kdo je?« »Jaz.«
»To ni vaša soba.« »Ah, oprostite!« *P«'uHm.«
Umo.'kni! je, si ogledal sobo, popravil
brke, se gledal v zrcalo in tiho zapel:
»Nkem prišel na pravi kraj, kraj, kraj' Kako sem mogel ja-a-az? . . .«
Prav za prav bi bil moral oditi, toda vzel je knjigo, jo postavil s hrbtom navzgor, gledal na cesto in z močnim glasom dejal, kakor da bi nekoga karal:
»Svetlo je kakor podnevi, toda dan je bil mračen, grd — oh! V redu . . .«
Ko je odhajal, je stopal po prstih, ba-lansiral z rekami in z veliko opreznostjo zaprl vrata za seboj, tako da ni bilo moči niti slišati.
Ce se otrok trudi, da bi s prstom odtrgal sliko z lista v knjigi, v tem ni nič čudnega, toda malce nenavadno je videti, če se s tem bavi učen človek, vseučili-ški profesor, in se pri tem ozira okrog sebe ter prisluškuje, če morda kdo ne prih ja.
Očividno je bil uverjen, da je natisnjeno sliko moči odtrgati s papirja in jo spraviti v telovnikov žep. Dvakrat je mislil, da mu je to uspelo, vzel je nekaj z lista knjige in skušal z dvema patoma, kakor da je denar, vtakniti v žep. Ko pa je pogledal prste, se je namrdnil, opazoval sliko proti svetlobi in iznova pričel strgati natisnjeno, kar mu pa vendar ni uspelo. Vrgel je knjigo proč in naglo odšeL
Točno sem pregledal vso knjigo: bila je nemška tehnična knjiga z ilustracijami različnih električnih motorjev in njihovih delov. V njej ni bilo niti ene prilepljene slike. Znano je, da natisnjenega ni moči vzeti s papirja in s prsti vtakniti v žep. Profesor je to vsekako vedel, čeprav ni tehnik, marveč humanist.
Ženske neredko govore same s seboj, posebno kadar si urejajo toaleto. Nekoč sem okoli pet minut opazoval izobraženo
damo, ki je povsem sama jedla čokoladne bonbone in vsakemu posebej dejala; »Pojedla te bom!« Ko ga je pojedla, je vprašala: »No — ali sem te?« Potem iznova: »Pojedla te bom!« »No — ali sem te?« To je počela, sedeč v naslanjaču poleg okna. Bilo je okrog petih popoldne, lepega poletnega dne; v sobo je z ulice prodiral pijani šunder velikomestnega življenja. Njen obraz je bil resen, sivomo-dre oči so osredotočeno gledale v škatlico na njenih kolenih.
Lepa dama, črnolaska, je zamudila gledališko predstavo. Sama je stala v gledališkem preddvorju, si pred zrcalom popravljala lase in se strogo in precej glasno vprašala:
»Ali je vredno umreti?« V preddvorju ni bilo nikogar razen mene, ki sem takisto zamudil predstavo, toda ona me ni videla, pa če bi me bila tudi videla, mi po vsej priliki ne bi zastavila tega, malce kočljivega vprašanja.
Dosti takih »posebnosti« sem že videL Naj še dodam:
Pesnik A. A. Blok je nekoč stal na stopnicah, držal v roki »Svetovno literaturo« in nekaj s svinčnikom pisal po robovih knjige, ko se je na mah stisnil k ograji in vljudno napravil prostor nekomu, ki ga jaz nisem videl. Sta! sem na vrhu stopnic in ko je Blok. spremljajoč namišljenega moža, ki je stopal po stopnicah s pogledom, polnim zasmehovanja, srečal moje po vsej priliki začudene oči, je izpustil svinčnik, ga pobral in me vprašal: »Ali sem zamudil ?<
ŠPORTNI DOGODKI
Klubski dan smučarjev
Smučarski klubi so imeli včeraj klubske prireditve - Mladina je bila pri Iliriji - Sneg
je bil večinoma dober, udeležba povsod lepa
Maribor, 7. januarja.
Smučarska sezona v Mariboru se je prav za prav začela z današnjim klubskim dnevom Vsi mariborski in okoliški klubi so izbrali Pohorje za torišče svojih prireditev. Ugodne snežne razmere so privabile posebno na Ruško kočo armado smučarjev, ki so prisostvovali deloma kot gledalci, deloma pa kot tekmovalci pri raznih prireditvah. Dopoldne je bila klubska tekma MSK in železničarja, popoldne pa tekma v smuku ruškega Sokola. Maraton je imel svojo prireditev v soboto popoldne po terenih okoli Cinžata. Vsem tekmovalcem se je poznalo, da so zaradi zgodnje zime dobro v treningu. Tekmovanja so bila zelo zanimiva in napeta, posebno zaradi tega, ker so mariborski klubi, predvsem pa MSK, pridobili letoa mnogo novih dobrih tekmovalcev.
Na Cinžatu
Rezultati klubske tekme Maratona so bili naslednji:
Seniorji: (1 skupina 16 km): 1. štangl 1.17,27, 2. Skamlec 1.20,16, 3. Knuplež 1,25.14. (2. skupina: 8 km): 1. škof 43.08, 2. Kramberger III 43.58. 3. Kebrič 53.48.
Juniorji: (1. skupina 8 km): 1. Bauman 49.45, 2. Seidler 51.10, 3. Satler 52.15, (2. skupina 4 km): 1. Kores 26.10, 2. Paloc 28.35, 3. Žebot 28.45.
Dame 4 km: I. Kreiner 25.56, 2. Vršič 31.43, 3. Rijavec 34.35.
Popoldne je bila namesto nameravane tekme v smuku tekma v slalomu z naslednjimi rezultati: 1. Paloc 1:41, 2. Seidler 1:47, 3. Goreč 1:50.
Izven konkurence je med juniorji dosegel najboljši čas talentirani Božo Gajšek z 1:24, najboljši čas dneva pa štangl z 1:10. Tekme so se vršile pod vodstvom klubovega predsednika in je bila organizacija prireditve dobra. Na tekmi je startalo 28 tekmovalcev, pri slalomu pa 16.
Pri Ruški koči
sta danes dopoldne priredila skupno klubsko tekmo MSK in mariborski železničar, in sicer s startom in ciljem pri koči. Proga za seniorje je merila 18, za juniorje pa 8 km. Snežne razmere so bile prvovrstne in je startalo skupno 9 juniorjev (6 Zel., 3 MSK) in 20 seniorjev (11 Zel., 9 MSK), izven konkurence pa 1 član ruškega Sokola.
Doseženi rezultati so bili naslednji:
Juniorji: 1. Jerič Franc (Zel.) 33:40, 2. Zej Svetozar (Zel.) 35:20, 3. Lašič Ivan (MSK) 39:38, 4. škapin Boris (MSK) 40:48,
5.	Voller Kristian (MSK) 41:45, 6. Kranj-čič (MSK) 42:32.
Seniorji: 1. Vodenik Milko (MSK) 1:05.25, 2. Ivič Franc (MSK) 1:07:15, 3. Brlek Anton (Zel.) 1:09:46, 4. Pinterič Miro (MSK) 1:12:45, 5. Krajšek Janko (MSK) 1:13:37,
6.	Legvart (žel.) 1:14:42.
Popoldne ob 14. se je pričela tradicionalna tekma v smuku za prehodni pokal ruškega Sokola na znani progi od Ruške koče do Ruš. Dočim je bil prvi del proge pokrit z idealnim pršičem, je bil nižje ležeči del popolnoma zledenel, mestoma pa so bile tudi velike kopne lise, tako da je bila proga za tekmovalce skrajno težavna. Prehodni pokal si je letos priboril član ruškega Sokola Franjo Fric v času 24:43 (lanski čas je bil 23:26), na drugo mesto pa se je plasiral lanski zmagovalec štangl s časom 24:57. Naslednja mesta so zasedli Brlek (26:06), Pijavec (Sokol Ruše — 27:13) in Voller (29:14). Vsega je startalo v smuku 17 tekmovalcev.
Po končanih tekmah se je vsa smučarska armada odpravila v Sokolski dom v Ruše, kjer so biii objavjeni rezultati in razdeljena darila. Zvečer je bil prav tam še družabni večer, nato pa so se razigrani smučarji z izletniškim vlakom vrnili v Maribor.
Tekma celjskih klubov
Celje, 7. januarja.
Celjski zimsko-sp-ortni klubi so priredili dasies gb 9. dopoldne klubsko smučarsko tekmo na IS km dolgi progi Golovec na
Sp. Hudinji _ Prekarje — Šmartno v
Rožni dolini _ Lokrovec — Golovec. V
konkurenci je startalo 11 članov ZSOSPD v Ce.ju, oaK Olimpa in smuč. kluba v Celin, izven konkurence pa 6 smučarjev. Zaradi zmrzlega snega je bila proga težka, vendar pa ni bilo nesreč. Organizacija tekme je bila dobra.
Rezultati tekme so naslednji: 1. Herman Tkalčič (Olimp) 1:30.47; 2. Mirko Mejav-šek (SPD Celje) 1:34.07; 3. Josip Hriber-nik (smuč. klub) 1:36.56; 4. Karel Filač (smuč. klub) 1:38.26; 5. Franc Regner (Olimp) 1:41.35; 7. Feri Pleteršek (izven konk.) 1:47.06.
Celjski meaklubski prvak je postal v skupni konkurenoi član SK Olimpa Herman Tkalčič in je prejel častno darilo, ki so ga poklonili vsi trije verificirani klubi-prireditelji. Razen tega so prejeli prvi trije najboljši tekmovalci vsakega kluba od svojih klubov darilo in diplome. Na sestanku ob 20. v restavraciji »Evropi« so bila najboljšim tekmovalcem izročena darila in diplome.
Mladinska tekma Ilirije
Ljubiiana, 7. januarja.
Smučarska sekcija SK Ilirije je priredila v soboto popoldne na terenih v neposredni bližini Ljubljane (rajon Večna pot. Brdo, Bokavce) dobro obiskano mladinsko smučarsko tekmo, na kateri je startalo nič manj kot 64 mlad:h tekmovalcev. Po prijavah bi bila udeležba še večja, toda ;stočasno sta se vršili skoraj v istem okolišu še dve drugi slični prireditvi ožjega obsega, ki sta pritegnili nekatere izmed bodočih konkurentov na smučeh. Tekmovalce so prireditelji po starosti razdelili na tri kategorije in sicer najmlajše do 12 let dalje od 13 do 15 let ter končno one od 16 do 18 let. Proga za najstarejšo kategorijo je merila 6, za ostali dve pa po 3 km. Na startu ozir. cilju, ob začetku Večne poti, se Je zbralo precej občinstva, zlasti staršev tekmujočih, ki so nestrpno pričakovali svoje ljubljence Snežne razmere so bile ugodne in tudi rezultati so z ozirom na to, da je večina smučala s smučmi za ture in še slabo mazala povrhu, prav zado-
voljivi. Organizacija prireditve je bila
prav dobra.
Podrobni rezultati tekme so biLi na-
slednj i •
V	l. kategoriji (na 3 km, do 12 let)
1 Janežič Savo 9:34. 2. Urbane Anton 9:35, 3. Remic Bogdan 9:53, 4. Krizman Leander 10:07, 5. Andolšek Ivan 10:10, 6. Jan Anton 10:12 7. Jamnikar Dani j. 10:14, 8. Prevorsek Djšan 10:26, 9. Urbane Peter 10:30, 10. Sturm Lado 10:37, 11. Kostnek Marjan 10:50, 12. Trp:n Peter 10:55. 13. Derganc Silvo, Stavljanek Lado 11:02, 14. CTrad Valter 11:12, 15.
Izven konkurence sta dosegla S Križman Marjan 11:17. Izven konkurence sta dosegla Lavrenčič Josip s 8:47 in Ma-lis Tego s 9:04 (stara 13 let) najboljša časa. Na 20. mesto se je plasirala tudi pogumna deklica Martina Leitgebova, ki je prevozila progo v 13:05. Izstop i eden.
V	II. kategoriji (na 3 km, do 15 let)
1. Magister Slavko 19:51, 2. Štrukelj Ivan 20:18, 3. Kurent Ivan 30:19, 4. Sme-rajc Marjan 20:53, 5. Dimnik Dušan 21:14, 6. Gale Viljem 21:18. 7. Gregorač Franc 21:35, 8. Vahtar Zdenko 21:41, 9. Bibsr Mitja 21:49. 10. Jamnikar Marjan 22:14, 11. Krč Boris 22:38, 12. Vidervol Ivan 22:50, 13. Deisinger Janez 23:02. 14. Loborec Zdenko 23:03, 15. Rozman Franc 23:29.
v III. kategoriii (na 6 km, do 18 let) 1. Pribošek Franc 27:06, 2. Zuccato Vinko 31:35, 3. Lombar Franc 31:39, 4. Stopar Branko 31:40, 5. Dekleva Mibn 31:57, 6. Marinko Maks 33:02, 7. JenKO Kari 33:09, 8. Bricelj Franc 33:19, 9. Lav-rih Kari 34:19, 10. Zubalič Leopold 34:49, 11. Fellč Kari 34:58, 12. Osolin Anton 35:18, 13. Češnovar Ivan 35:59, 14. Gaber-ščk Miran 37:24. 15. Malis Vladimir 37:25. Izven konkurence je dosegel Hri-bern k Friderik čas 30:49.
Ilirija državni prvak v table-tenissi
V Zagrebu se je v soboto in nedeljo vršilo tekmovanje za državno prvenstvo moštev in posameznikov v tabie-tenisu — Med moštvi je zasedla prvo mesto Ilirija pred Hermesom in Sremcem
Zagreb, 7. januarja. 20:12. Precej presenetil je zagrebški Sre-
V dvorani SK železničarja so se včeraj in danes vršila tekmovanja za državno prvenstvo v table-tenisu. Ob uri so znani šele rezultati za prvenstvo moštev, pri katerem je ljubljanska Ilirija po trdem boju s Hermesom zasedla prvo mesto in prejela naslov državnega prvaka.
Ilirija je v svojih nastopih porazila Hermes s 5:4, Sremca s 5:1, Makabi s 5:1, TTC s 5:0, obenem pa dobila igri proti Gradjanskemu iz Karlovca in Croatiji s 5:0 par forfait. Doseženo razmerje setov je 30:6. Najtežji nastop je imela Ilirija proti žilavemu Hermesu: boj je trajal tri ure in se je zaključil s pičlo zmago Ilirije. Hermes je zasluženo zasedel drugo mesto, z nekaj več sreče bi bil lahko postal tudi prvak. Zabeležil je pet zmag in razmerje setov
Prvi start naSih drsalcev v tujini
Državni prvak v umetnem drsanju Polo Schwab in talentirani junior Gvido Sernec sta po božiču startala na mednarodnem prvenstvu Visokih Tater — Na potu sta obiskala še Dunaj, Prago in Mor. Ostravo
Dva naša mojstra na ledu, večletni jug. prvak v umetnem drsanju Poio Schwa<b m mnogo obetajoči junior Gvido Sernec sta dne 18. pr. m, odpotovala preko največjih drsalnih središč v Avstriji in na Češkoslovaškem v Tatransko Lomnico, kjer sta častno zastopala naše barve in barve svojega kluba Ilirije, Scbwab je v hudi konkurenci zasedel sigurno drugo mesto, Ser-nec pa je dobil lepo darilo za svoj ekshi-bicjjski nastop. Evo nekaj vtisov s te turneje;
Prvi najin obisk na poti v Visoke Ta-tre, kjer sva imela nastopiti na mednarodnem prvenstvu teh go-ra v Tatranski Lom-nici, je veljal
Duna]u
in njegovemu Eislaufvereinu.
Koliko slavnih imen je vezanih z njimi! Kachler, Bock.1, Wrede. Hiigel, dr. Preis-ecker, Szabo. Holows>ka, Landbeck, same drsalke in drsaloi svetovnega slovesa so pridobili svoje znanje na isti ogromni, motno bpli ledni' ploskvi, ki se je razprostirala pred nama. Prvič sem vozil na umetnem ledu ln kar zavida! sem svoje srečne inozemske sotekmovalce. k! imajo dan na dan od jeseni do srede spomladi tako idealno drsališče. Led je vedno v brezhibnem sta-nju. V nekaj minutah ga očistijo, zgladijo in na novo polijejo s stroji. Vstopnina — S 1.90 je razmeroma zelo visoka — zlasti za naju, ker računava v dinarjih.
Baš je končala neka drsalka obvezne vaje in začenja s prostim drsanjem. Za razred Je boljša od ostalih. Od Poljakinje Czo-rowne, znanke iz slovanskih zimskih iger v Moravski Ostravi, končno izveva njeno Ime: Landbeckova, svetovna prvakinja in rekorderka v hitrostnem drsanju, v umetnem drsan:ju pa sedaj najnevarnejša riva-Hnja avstrijske prvakinje Fritzri Burgerje-ve. V formi kot sem jo videl sedaj, je v prostem drsanju (vsaj v pasemznih likih) brezdvomno mnogo boljša od Burgerjeve ln — same Sonje.
Rada bi bila na Dunaju oVskala Se En-gelmannovo umetno drsališče, toda mudi se nama v zlato Prago.
Z zgraditvijo novega umetnega drsališča ie postala
Praga
mahoma opasen konkurent Dunaju. Po cestah, v tramvaju, avtobusih, povsod vidiš mladino in starejše, kako nosijo s seboj svoje »brusle« (drsalke). Sezona je na višku. Vltava je zamrznila čez in čez in je prepolna drsalcev. Tenišča so po večini vsa izipremenjena v drsališča in popolno zasedena. Vkljub temu pa je »Zimnl stadion« — novo umetno drsal-šče v Pragi nabasano. Pred vhodom svetlobne reklame. plakati Sonja Henie — Otta\va Sham-roeks — Sonja... vse se drsa in trenira.
Zanimanje občinstva vzbuja predvsem za Sonjo Henie rezervirani del drsališča. BaS prihaja, danes za spremembo v modri toaleti. Sonja, nedanje čudežno dete. jc že velika dama. Nediskretmo se informirava o njeni starosti. Po dolgi debati jo sporazumno določimo na 23 let. Še vedno i« kraljica na ledu, vozi šolo in prosto drsanje mojstrsko. Heinz, ki jo Je videl že prej, meni, da je postala boljša v plruetah, slabša v skokih. Za moj okus moram priznati, da mi ie v posamezni H k'h prostega drsanja Landbeckova bolj ugaja'a. Seveda ima Sonja bogatejši program. Šolo riše
mac, ki je potisnil Makabija na četrto mesto je prišel karlovški Gradjanski z eno vičilo, da ni nastopil kompleten. V ostalem so imeli Sremac, Makabi in TTC vsi po tri zmage ter je vrstni red odločil razmerje setov, in sicer za Sremca 18:15, za Makabija 23:20, za TTC pa 19:21. Na šesto mesto je prišel karlovaški Gradjanski z eno zmago in razmerjem 8:26, na zadnje mesto pa zagrebška Croatia brez zmage.
V soboto zvečer se je vršila tudi glavna skupščina JTTS, na kateri je bil Izvoljen za predsednika dr. Egon Zahradka. V odboru je kot blagajnik in tehnični referent tudi g. Nagy (Ilirija, Ljubljana).
(O podrobnostih tekmovanja in prvenstvu dam in posameznikov bomo še pisali. Op. uredn.)
Sonja skoro idealno, pač pa je drža sem in tja pomanjkljiva. Svetovna prvakinja n. pr. pri zaakmem paragrafu nazaj pač ne bi smela rok krčiti in krčevito stiskati k sebi. Najnevarnejša bo Sonji pri sedanjem evropskem, odnosno svetovnem prvenstvu po mnenju Pražanov n^ada Švedinja Vi-vian Hultčn, ki ji vsi prorokujejo sijajno prihodnjost
Zvečer hokej-tekma: Kanadci Ottawa Shamrocks: L. T. C. Praha 4:0. Nihče izmed sedemtisočerih, ki so že pol ure pred pričetkom do zadnjega kotička zasedli stadion, se ne bi bil nadejal, da bo poraz Pražanov tako hud.
V pavzi je nastopil drugoplasirani češki umetni drsalec Koudelka, naš dober lanski znanec iz Moravske Ostrave, v ekshibicij-skem drsanju. Kljub temu, da že od avgusta trenira v drsalni palači v Londonu, je bil splošen vtis prav medel. Ugajala mi je edino njegova počasna polumzka ostna pirueta nazaj na ven. Ves ostali del njegovega programa bi mogel izvajati eden od naših drsalcev enako ali še bolje. Baje je mnogo boljši v obveznih vajah.
Poleg Prage, ki prednjači s svojim umetnim drsališčem, je
Moravska Ostrava središče drsa'nega športa v C. S. R.. in sicer od 1. 1924. dalje, ko so se tiakaj preselili organizatorji in propagatorj". umetno-drsalnega športa na Češkem, bratje Slive (inž. Josip, dr. inž. Anton in dr. Alojz). V Ostravi in okolici ln nato po vsej držav! so oni organizirali ves umetno-drsalni šport »Brus!afsky Svaz« šteje danes že 45 drsalnih klubov in tudi zgraditev umetnega drsališča v Pragi je nj:hova zasluga. Omenil bi končno še, da so bratje Sliva vzorno organizirali umetno drsanje tudi pri češiko5'ovaškem Sokolu.
Ker mi ie- ing. Sliva žs februarja v Ostravi ob'iuib'i. da bo prevzel trening naših tekmova'cev, če pridejo na Češko, sva hitela iz Prage v Ostravo. Zal pa tamkaj nI bilo mogoče na ploskev, ker je tik pred prBzn:ki nastopil jug.
Zato smo se tudi predčasno odpravili dalje v Visoke Tatre, v
Tatransko Lomnico.
Prvi znanec, ki smo ga zagledali na drsališču, je bila Sonja Henie. ki je ostala do konca z nami v Lomnlci. Trenira relativno malo, eno uro dopoldne Ln eno popoldne, vsak dan pa v drugi toaleti, tako da sva resno ugibiJa, odkod jih jemlje. No, pri njej to nj nič čudnega, saj jc njen oče lastnik največjih modnih trgovin po vsej Norveški. •Tudi zvečer na plesu je nisem vide'1 nositi dvakrat isto toaleto. Splošno se govori, da se bo letos za vselej poslovila od športa, ker s® misli baje poročiti. Nekaj bo že resnice, saj je stalno v družbi vitkega mladega Norvežana, ki je baje njen zaročenec.
Vsa Sonjina moč tiči v uglajenosti šolskega in prostega drsanja. Vse stvari, lažje in težje in tudi najtežje izvaja sigurno in z lahkoto. Vendar pa žal ne vozi z izjemo Lutzovega skoka, ki ga vozi z izredno hitrostjo, nobene figure posebno individualno. Prosto drsanje izvaja, kakor je to mednarodno samo po sebi umevno, v zelo hitrem in razantnem tempu. Sploh je treba ugotoviti, da se le tempo prostega drsanja zadnje čase §e stopnjeval. Tempn, različni koraki, skoki Im zopet skoki, kombinacije, pa nekoliko manj in originalr.ejših
piruet, predvsem pa tempo-tempo, je vsebina modernega prostodrsainega programa.
Tipičen zastopnik te novo smeri v rnnet-nem drsanju je češki prvak Pražnovsky. Pred dvemi ali tremi leti so ga na Dunaju .itizirali, češ da posnema SchSfferja. Danes ga gotovo presega (seveda le v pro-•stem drsanju) in vozi popolnoma v svojem .originalnem stilu. Novembra sta oba nastopila v pariški športni palači in odobravanje za Pražnovskega je bilo mnogo večje, kot ga je bil deležen svetovni prvak. Da jia je bila kritika občinstva ln časopisja absolutno obie-ktivna. s'edi iz okolnosti, da je ista publika izžvižgala Francoskega državnega prvaka, ki je nastopil za njima.
Sedaj ko sem sam vide! Pražnovskega, mislim, da so gorenje kritike docela upravičene. Običajni Eulerjev in Rittbergerjev skok izvaja tako, da gledalcu zastane dih in njegove novitete: dvojnega Rittberger-ja, Sa!ho\va, Lutzovega in mesečnega skoka ali njegovega nizkega šestila kombiniranega v Goldovo polnizko počasno piru-eto nazaj ven na konci drsalke ne posname nihče — niti Schaiier ne. V piruetah na drsalkini krivini pa so mu naši drsalci precej b!izu. Nizka pirueta naprej na noter našega prvaka Schvva-ba pri nastopu je vzbudila mnogo pozornosti. Schaffer prekaša Pražnovskega v eleganci, zato pa izvaja mnogo lažje stvari.
Škoda, da je
iužno vreme
doseglo 30. decembra tudi Visoke Tatre. INa prvenstvu Visokih Tater smo morali •naslednjega dne nastopiti na ledu, ki ga je cokrivala voda. Kljub temu je bil izvajan dober šport in so vsi tekmovalci absolvi-irali obvezne vaje in prosto drsanje brez ipadca. Prijavljeni so bili za prvenstvo gospodov izmed znanejših: Pražnovsky «(Vys. sp. Praha). We!lmann (B. S. C. Berili«), Glass (B. S. C. Berlin), Heinz (B. K. Ostrava), Schwab (Ilirija. Ljubljana), pri .damah Pavla Schmidt (B. S. C. Berlin), iMadame de Ligne (Belgija) in B. Skopa-ilova (B. K. Ostrava).
Pri gospodih seveda prvega mesta ni bilo moči odvzeti Pražnovskemu, ki je dosegel .mestno številko 3 in 192.01 točk. Lep in časten je uspeh Scwaba, ki se je z 176.02 (točkami in mestno št 6 zasluženo plasiral ma drugo mesto. Pri damah je zmagala iSchmldova. Sonja Henie se Je tekmovanja udeležila le kot gledalka. Pri Sdimidov4 je •zlasti ugajala njena originalna »metuljčko-<va pirueta«, kakor jo sama imenuje.
Naš iunior Gvido Sernec se je držal zelo •častno. Ing. Sliva mu je posvetil pri tre-<n;ngu posebno pozornost Napredoval je •kar vidoma. Posebno bi poudaril njegov uspeh pri obeh eksibicijah v Lomnici. Dobil •je tudi prav lepo častno darilo.
Zal je dopust prekmalu potekel ln tudi v denarnicah so že preje začele zevati take praznine, da je bilo treba misliti na po-vratek. Ob slovesu, ki je bil nadvse prisrčen, sva od funkcionarjev čehoslovaškega saveza izvedela, da Poljaki z vso sigurnostjo računajo s Schwabovim startom februarja 1934 v Varšavi na II. vseslovan-sk'h igrah.
Še 24 u,r dolge naporne vožnje in zopet sva bila doma. kjer so nas žal sprejeli samo z umazanim južnim snegom. Sch.
Nogomet
Turnir za zimski pokal
Ljubljana, 7- januarja.
»Eppur si muove* pravijo naši vrli Her-mežam in komaj je jug nekoliko znižal precej debelo snežno odejo, so že zopet poslali udeleženci svojega turnirja za brezposelne igralce na »zeleno« polje. Seveda je bilo pretekla dva praznika na igrišču malo zelenega, prav za prav samo črte po in ob igrišču, medtem ko je vse drugo pokrival čuden sneg. V soboto moker in težak, danes pa zmrzel in nekoliko povaljan, tako da so moštva le e težavo poganjala žogo proti obojim vratom. Kljub vsem zaprekam pa so vzela svojo nalogo popolnoma resno in tudi publika, ki jo takšne dni odvračajo od nogometnega igrišča najrazličnejše zabave in predstave, je prišla dovolj številna. Kakor slišimo, je gmotni uspeh — vsaj za hladno sezono in naše razmere sploh — dovolj ugoden, tako da bodo Hermežani ob sklepu turnirja lahko priskočili vsaj malo na pomoč onim igralcem nogometnega športa, ki so v teh težkih časih ostali brez kruha.
Kakor znano, se je za ta turnir prijavilo 12 klubov, ki jih je prireditelj po žrebu razdelil v dve skupini, med katerima bosta oba prvo. in drugoplasirana odigrala še poseben finale. Turnir je za zdaj prav za prav še v začetni fazi in se še ne da reči, kdo bo prišel v finale.
V	skupim A igrajo: Primorje, Slovan, Jadran, Reka. Domžale in Mars, v skupini B pa: Hermes, Disk, kranjski Korotan, Korotan (L«j.) Sloga in viška Svoboda. Udeleženci so torej že po papirnati formi raznih kakovosti in nekateri že v naprej obsojeni na nižja mesta. — Zato je tam bolj razveseljivo, da so ae prijavili, ker jim gre pač za to, da dajo priliko svojim igralcem za nekaj treninga, f katerim bodo spomladi bolj pripravljeni stopili v prvenstveno borbo.
Na sporedu obeh praznikov so biU Štirje nastopi, in sicer sta igrala v soboto Sloga proti moštvu prireditelja ter I. moštvo Primorja proti Marsu, danes pa Reka proti Jadranu in oba Korotana.
V	podrobnem bi bilo zabeležiti:
Sloga : Hermes 4:2 (1:1).
Hermes se tudi v tem turnirju ni mogel ogniti svojega skoraj 2e tradicijonalnega skoka v druri ekstrem Sloga je sicer fizično močan "nasprotnik, v vseh ostalih ozlrih pa bi mu nikakor ne mogli prisoditi znanja, da bi lahko zmagoval nad moštvi Hermesovega kova. Toda Hermežani so se spuščali v nepotrebne hlperkombi-nacije, izpuščali šanso *a ianso ln se razen tega tudj manj uspešno borili s težkim terenom, kar je vse pripomoglo, da je mlada Sloga slavila nad njimi zasluženo zmago.
Tekmo Je namestu obolelega r^tfnarja vodil precej šibko g. Erlih.
Primorje I : Mar* 6K) (2:0).
V drugi tekmi je bila prva enajstorica ligaša odločen favorit in je v drugi polovici tudi na zunaj popolnoma uveljavila svojo premoč. Mars se je do odmora mnogo trudU in žilavo branil, pozneje pa ni šlo več. Zmagovalci so še brez potrebe za-atreljali dve enajstorici.
Tekmo je res prav dobro vodil g. Luke-žič.
Reka : Jadran 2:0 (OH)).
Nasprotnika sta nastopila s številnimi rezervami, posebno Jadran, in sta igrala do pavze z izmenično iniciativo, pozneje pa je Reka vendar dobila nekaj sape in si v tem odlomku priborila naskok dveh golov in zasluženo zmago. Tudi igra teh dveh moštev je precej trpela zaradi terena.
Sodil je g. Jordan — v redu.
Korotan (Kranj) : Korotan (Lj.)
4:1 (2:1).
Kranjčani so vsaj doma znani kot dobri nogometaši, danes pa so tudi na igrišču Hermesa pokazali, da se ne dajo zlepa. Njihovi soimenjaki iz Ljubljane so sicer sprva dobro osvajali teren in tudi zabili vodilni gol, toda še pred odmorom se je tehtnica nagnila na drugo stran. Po odmoru so kranjski Korotanci dodali še 2 goJa in zasluženo spravili efektno zmago. Njihovi nasprotniki so v tem delu že spet malo preveč posegali po nedovoljenih sredstvih, kar pa je strogo preprečeval sodnik g. Lukežič.
Hermes je torej sredi zime poskrbel za zanimiv nogometni spored, ki bi po tekmah samih — še bolj pa po pomenu — zaslužil bogatejši odziv.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski ; Reprezentanca I. B razreda 4:2 (3:1).
Beograd: Jugoslavija : š pa rta 3:1 (2:1). BSK ; Bask 4:1 (0:0). Božični pokalni turnir.
Sušak: Concordia (Zagreb) : Viktorija 6:1, Orient : Concordia 1:0.
Dunaj: Rapidov turnir : WAC : FAC 4:0. Rapid ; Hašk (Zagreb) 15:1 (6:0)!, WAC : Hašk (Zagreb) 8:0 (2:0))!, Rapid : FAC 13:2 (8:0)! Slednji rezultat precej razbremenjuje Haška in priča o odlični formi Rapida.
Atene: FC Wien : Enosis 3:1.
NimeS; Vienna (Dunaj) : Slavia (Praga) 1:1.
Berlin: Hertha : VSV Pankov S:0, Ten-nis-Borussia : Minerva 2:2.
Stnttgart: Ferenczvaros (Budimpešta) : Kickers 2:0.
Ulm: Ferenczvaros : Ulm 5:2.
Nurnberg: I FC Niirnberg : Wacker (MUnchen) 6.2, Schweinfurth 05 : Spv. Fiihrt 1:0.
Rim: Ambrosiana : Palenno 1:1, Juven-tus : Pro Vercelli 3:0.
Barcelona: Slavia (Praga) : FC Barcelona 3:2.
Praga: Sparta : Olimp (Pizen) 17:2.
Izločilna tekma za svetovno prvenstvo,
ki jo mora naša nogometna reprezentanca odigrati z Rumunijo, je bila po sklepu včerajšnje seje organizacijskega odbora za svetovno nogometno prvenstvo v Rimu določena na dan 15 .aprila. Vrstni red final-nik tekem bo izžeban 3. maja. Organizacijski odbor se bo spet sestal zadnje dni februarja, istočasno z izvršnim odborom Tife.
Medktubskl odbor za ZP. Drevi ob SO.
seja pri Habjanu.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Vs'. igralci ligine ia prve skupine, ki utegnejo, naj pirdejo popoldne ob 15. uri na igrišče. S seboj naj prinesejo dol^e stare hlače.
V	območju nebotičnika
Pohajkovati po ljubljanskih ulicah ni vsakogar zadeva. Vendar pa tiči vprav v tem pohajkovanju nekaka, bi rekel, idila. Posebno ob deževnih dnevih, ki jih ima Ljubljana v preobilici.
Gosta zimska megla zastira razgled raz okno. Vmes rosi, počasi; kakor niti tenke kapljice polagoma za izpremembo preidejo v gosto deževje. Spet preneha in spet ee ponavlja. Večna melodija dežja.
V	takih dnevih kaj rad kolovratim okrog. Asfaltiran tlak ima privlačno silo. Saj! posebno pod večer, ko zažare svetilke, ki odsevajo v tlaku v vseh pestrobojnih odtenkih barv. Za take pohode so seveda najbolj pripravne asfaltirane ulice. Kdo bo gazil blato in preskakoval kotanje in iz tal moleče kocke!
Tam okrog opere je nekako izhodišča za avanturne pohode. Na Aleksandrovi cesti »e vrši promenada dežnikov in galoš, posebno onih, ki jih uporablja nežni spol. — časih se niti ne prerineš skozi gosto vrsto sprehajalcev na hodnikih. V sredini ceste ni posebno varno tavati, ker ovirajo promet avti ln vozila. Posebno priljubljena je desna stran mimo Ketteja do Mad-diča. Ob deževnih dnevih so Kettejeve in Magdičeve izložbe posebno mikavne. Med obema je kino Ideal. Tedaj, ta prostor je uporabljiv zgolj za ljudi, ki imajo živce v svoji oblasti. Moraš slediti otroškemu vozičku, ki ga v spremstvu kavalirja premika po trotoarju brhka damica, ne oziraje se ne na predhodnike, ne na one, ki ji sledijo. Flirt na hodniku. — Ce se pa hočeš izogniti Scili, padeš v Karibdo — med avtoizvošček, ki so v dolgi vrsti nanizani vprav pred hodnikom na desni.
Na drugi strani je med dvema kavarnama pasaža, kjer se šetajo oni, ki nimajo dežnikov, in pa zaljubljeni parčki. Le tu mimo se laže prerineš, samo tam pred Emono so izhodišča za bari 1. ''rana z zve-zdogledi, ki se par tout ne umaknejo.
Krenem mimo Emone. Tramvaj poje svojo škripajočo melodijo, klop, ki jo običajno zasedajo postr?žčki, je sedaj prazna, že sem v objemu nebotičnika, ki raz svoje deseto nadstropje razsiplje name svetlobne žarke. Pred izložbenimi okni nehote po-stojiš, zakaj menjavajo se dan za dnem: čevlji, športni in fotografski aparati, par-femi ln oprema. Nehote mi zastoji korak za vogalom nebotičnika. Tu se je v zadnjih dnevih etabliral Korsika s svojo pe-strobarvno robo. Jaz vsaj še nisem videl popolnejše ln okusnejše izložbe, nego je ona njegovih cvetk. Barve, umetnost, to ni več zgolj vrtnarstvo. — Da si po vseh teh užitkih privežem dušo, stopim sedaj v prikupni lokal Kočevarja Kajfeža.
Nad nami čuva ponosni nebotičnik. In če sem voljan, se prepustim dvigalu, ki me popelje v blažene livade... Osem je odbila. • -et s« Je umakni! v zatočišča. Kavama nudi sedal zgol« sliko udobnega bf-vanta — *»m s*m tn*d Ča«ot»!«!. sam opazujem •.. Ljubljana v deževni zimi...
TEDEN DNI FILMA
Iz življenja za asmostan-skimi zidovi
»Sestra Angeiika« je naslov velefilmu, ki nam pokaže življenje za samostanskim zidom Takšna dela občinstvo po navadi rado gleda Sveti mir, moten od velike ljubezni, je vsebina filma, ki mu tudi godba Jana Beneša pomaga do uspeha. Glavno vlogo sestre Angelike igra ljubka Suzana Marvilleova, ki se v takih vlogah posebno odlikuje. Kdor ljubi globlja dela-prepletena z ljubkimi prizori, mu bo ta film zelo ugajal Filanska kritika pravi o tem filmu, da je neoporečno na lepi umetniški in tehnični višini.
Film po Wallacejevem „King Kongu"
V najkrajšem času se bo tudi pri nas predvajal film »King Kong«, ki je v filmski industriji med največjimi deli glede na tehnično izdelavo. Snemanje tega filma je zahtevalo ogromnega dela. Vsebinsko je film vseskozi napet. Vsak prizor je mojstrsko delo. Pri gledanju tega filma se nam zdi, da vidimo pred seboj res velikansko pošast, ki ruši in uničuje najmočnejše zapreke, pleza na vrhov najvišjih palač in z enjih grozi človeku, ki je nasproti njej skoro brez moči. Na boj zoper to strašno pošast so poklicani zrakoplovi in tanki King Kong razbije s samo enim udarcem največji aparat za bombardiranje Po večurnem boju se posreč, zrakoplovom obvladati pošast. Delo je posneto po senzacionalnem romanu Edgar J a Wal-laceja »King Kong«.
Lilian Harvey v filmu „Moje ustne varajo44
Kmalu bomo spet Imeli priliko občudo-avti to lepo filmsko igralko, in sicer v glasbenem filmu >Moje ustne varajo«. Kakor je znano, je bila Lilian Harvey nedavno angažirana od Fozfilma ter že nad pol leta deluje v Hollywoodn. Vsebina filma je pra prijetna in ugodna. Partner Lillatie Harveyjeve je lepi John Boles. Delo pa je tudi v glasbenem oziru na lepem višku.
Snov fiLma je zajeta iz romantičnega
življenja mladih knezov v mali kneževini, ki imajo vsega dovolj, a največ dolgov. V Lili, mlado, lepo pevko v nekem predmestnem lokalu, se zaljubi knezov šofer. Nekoč zvečer jo s knezovim avtomobilom zapelje domov. Razkošen voz, ki vzbudi splošno pozornost v mestecu, se ustavi pred stanovanjem male Lili in na splošno presenečenje stopi iz voza Lili. Kot blisk se je raznesla po mestecu vest: >Lili je knezova ljubica«. Za govorice izve mladi knez, ki je bil sklenil, poročiti se z ne. Ijubljeno, a bogato princeso, v kar so ga silili finančni interesi kneževine. Prav tako je slišala vse te govorice bogata princesa Solze in jok na vse strani. Knez je sklenil seznaniti se z malo Lili. Preoblečen v oficirja svoje garde se ji je približal. Kmalu sta se drug v drugega zaljubila. Po nekaj dneh je Lili dognala, kdo je mladi oficir. Istočasno" pa je tudi bogata princesa snoznala položaj ter noče ničesar več slišati o možitvi s knezom. Usoda je bila seveda mladima zaljubl'en-cema naklonjena. V deželi so odkrili obilne petrolejske vrelce, ki so pomagali izboljšati državne finance, da je lahiko mlada pevka Lili postala kneginja.
»Tajfun44
V filmih o Japonski smo skoro še vedno srečali veliko in skoro fanatično ljubezen Japoncev do domovine. Ljubezen do domovine je pri Japoncih tako razvita, da so pripravljeni na vsako še tako veliko žrtev.
Tudi v filmu Tajfunu se obravnava tako vprašanje. V tem delu nastopa med drugimi Liane Haidova v vlogi Helene Laro-cheve. Vsebina filma je naslednja:
Helena Larocheva je brezbrižna in srečna. Ljubi vse, kar je lepo: modro nebo nad seboj, poletje in mladega sumljivega novinarja Renarda Urinskega. Nima nika-kih želj, dokler nekega lepega dne ne spozna mladega in interesantnega Japonca dr. Nitobeja Tokerama. S tem je bila zapečatena njena usoda. Ljubezen do njega jo je vrgla iz ravnotežja in odprl se ji je nov svet, velik, lep in čaroben. Govorilo se je mnogo, da ima Tokeramo izvesti neko važno nalogo v prid svoji ljubljeni domovini. Helena ni o njem sploh ničesar vedela, niti tega, ali jo sploh ljubi. Njegov večni in zagonetni nasmeh ji je bil dražji od lastnega življenja Njegov mir je bil zanjo zagonetka. Odločila se je, da preizkusi, ali je ta človek tudi iz krvi in mesa. Dva dni ga je dražila, objemala in poljubljala, potem pa je prišla spet k njemu, kakor da se ni nič zgodilo. Dosegla je. kar je hotela. Nekega dne poseti Helena Tokerama v njegovem stanovanju, kjer je bilo zbranih mnogo Japoncev. Niti najmanjša kretnja ni pokazala ,da jim je gost nezaželjen. Tokeramu so pa dali nalog, naj se te ženske odkriža, ker ga ovira v izvrševanju njegove velike naloge — vsaj za toliko časa, da nalogo izvrši. Sumljivi novinar med tem časom ukrade neke važne dokumente in Tokeramo ga v borbi ubije Namesto njega se nekdo drugi prijavi kot morilec. Po izvršeni nalogi se Tokeramo sam prijavi oblastvom kot pravi morilec Kakor se je pokazal v življenju Helene, tako je tudi izginil.
To je gotovo med najmočnejšimi dramami, kar smo jih doslei videli iz japonskega življenja. Film nam pokaže mnogo japonskih običajev. Nedvomno bo ta film, ko se bo predvajal pri nas. deležen največjega zanimanja.
FILMSKI DROBI2
Hans Albers, znani filmski igralec, se je poročil z gdč. Hansi Burgovo iz znane igralske družine. Značilno je, da je Hansi Burgova židovka. a njen mož je zda i angažiran od Ufe, kjer gospodie niso baš naklonjeni židom. Na to se Hans Albers ni oziral, nego ie sledil glasu srca.
»Vihar«. Cecil B. de Mille, režiser znanega filmskega veledela »V jnamenju križa«, ustvarja novo delo z naslovom »Vihar«. Film nam predstavlja vihar v srcu današnje mladine, ki se bori za boljšo usodo, za boljše življenje. Delo poveličuje plamen mladih duš, njih ustvarjanje in gledanje na življenje sveta in narodov. Posvečeno je oni bodoči seneraciji, ki bo vodila svet in ustvarjala novega človeka
Jean Harlovv. Prej neznana statistka je zdaj up filmskih producentov Amerike Jean Harlow je srečna žena znanega operaterja Hal Rossona. V svojem privatnem življenju je ljubka in skrbna ženica, na platnu pa brezobzirno upropašča može in jih dovaja v obup in zločin Njena leoota je njena demonska sila. Pred njeno lepoto klonejo najmočnejši možje. Niecio največje delo dosle je »žena demon«.
žena v sodobnem svetu
Dobri nasveti ženam v stiski
Neki ljubljanski dnevnik je prinesel ▼ svoji zdravniški posvetovalnici ženam nekaj zanimivih nasvetov. Prvi je naslovljen na dekle, ki se je zateklo po nasvet v duševni stiski: ohlajenje razmerja tik pred zaroko. Res je, kakor se je glasil odgovor v dotični rubriki, da taka zadeva »ne spada v zdravniško pomenkovalnico današnjih dni«. Toda dekle je gotovo imelo v mislih posvetovalnico, ki temelji na indi-vidualno-psiholoških načelih in kjer dajeta nasvete zdravnik in psiholog. Tu se človek lahko posvetuje v svojih duševnih stiskah zlasti take vrste, ki izvirajo iz odnosov med spoloma, a tudi o telesnih težavah, predvsem takih, ki imajo svoj izvor v neuravnovešeni duševnosti.
Take posvetovalnice imajo povsod v velikih mestih, njihov utemeljitelj je dunajski zdravnik dr. Alfred Adler. Eno takih posvetovalnic vodi Zofija Mazarsfeldova, znana po svojem delu »Wie die Frau den Mann erlebt«, ki je produkt izkustev v posvetovalnici. Fašisti te posvetovalnice odpravljajo. Gornje vprašanje bi gotovo spadalo v posvetovalnico te vrste, kjer bi se tudi odgovor drugače glasil, zakaj danes se zlasti moški desetkrat premisli, preden se poroči, a to predvsem pod pritiskom razmer: slabo materialno stanje. nestaTnost v službi itd. zato je treba danes dajati ženskam drugačnih nasvetov kakor na primer takih-le: »Veliko je ženstvo samo zakrivilo, da se mladi možje obotavljajo; ženstvo namreč preveč popušča, ne samo po sili razmer, amrtak tudi iz neverjetne zablode svoje žensko stališče, svojo ženskost in posnema moške v resnem (!) poklicnem delu, pri športu, zabavah; celo/ obleki in razvadah. Kolika 7mota' Moz isce v ženski svoje dopolnilo, tisto, česar sam nima, skratka ženskost: ta ga privlačuje, posneman ie moškosti ga odbija! Druga du-šeslovna pomota ki se vtepa na zenstvu. je lastno podcenjevanje. Mož ne ceni cvetice, ki jo lahko in brez truda utrga ne mika ga trdnjava, ki se mu udaia brez boja in odpora Mož hoče svojo ženo resno pridobiti in zato odklanja one. ki se mu mečejo v naročje.«
Ce bi se razmere, zlasti kar se tiče mož-nnosti sklepanja zakonov, izboljšale na podlagi izvrševania takih-le nasvetov, bi bilo kaj hitro rešeno to pereče vprašanje današniega časa. zakaj resnica je, a*Je nekaj žen. ki stoje na načelnem staHču glede potrebe gosnodarske osamosvojitve s samostoin;m poklicem in vobče s pridobitnim delom Prepričana sem pa. da je večina pri tistih ženah ki bi mnogo Taiši stopile v srečen zakon kakor pa v službo, kajti /ena služ; svoj kruh s čedalje teži;m' okoliščinami: olača pod eksistenčnim minimumom. podaljšan delovni čas neprestan' očitki da odieda drugim kruh razne seka
jo, in se je treba ozirati nanje: morda nima postrežbe, morda je bolehna. morda je ubožna Premnogo vzrokov je danes, zaradi katerih se mnoge žene uprav:čeno boje poroda. Ali jih bo minila skrb, če pomislijo na zgornjo zgodbo? Ali je sploh mogoče, da zdravnik daje take nasvete? Ali ne občuti mati, ki v siromaščini in obupu pričakuje svoje dete, v takih besedah ironijo presitega? Ali ne bi bilo bolje, da tisti, ki toliko govore o materinstvu, resno delajo na ustvaritvi takih razmer in v tem smislu tudi dajejo nasvete, da bo za ženo pomenjalo materinstvo v resnici blagoslov, ne pa skrb in bojazen?
ture šefov. A ker mora živeti, mora pač vse to prenašati. Delati mora tisto, kar zahteva od nje značaj njene službe, ki se ne ozira prav nič na to, da bi uslužbenka ohranila svojo ženkost (razen v posebnih primerih), in hočeš nočeš mora »posnemati moške v resnem poklicnem delu.« To spoznanje je res nezaslišano za tistega človeka, ki mu ženska ni polnovreden človek, ampak samo »dopolnilo«. Da se »dopolnilo« loti resnega dela, ki ga more izvršiti samo subjekt mož, to pomenja res narobe svet Untergang des Abendlandes!
Ženska posnema moža tudi v športu, navadah in celo v obleki. Tudi nad tem se zgraža zdravniški svetovalec. Človek je produkt razmer in okolice in če žena prav tako dela v poklicu kakor moški, če je navezana na sožitje z njim tudi izven družine, pride nehote pod vpliv njegovih navad. Moški zlasti zamerijo ženskam kajenje. To gotovo ni priporočanja vredno, že zato ne, ker je to nepotreben izdatek. Toda če je tako grdo, zakaj pa moški po ves dan kade, pa se nihče ne zgraža nad njimi! Kar se tiče obleke, je pa treba samo to ugotoviti, da bi bilo mnogo pametnejše, če bi ženske bolj ponemale moške, zlasti kar se tiče praktičnosti in preprostosti. Zal se ženske še mnogo preveč po »žensko« šemijo, še mnogo premalo smotreno so oblečene, vse preveč so pod vplivom mode in premnogokrat pozabljajo, da sta tudi v preprostosti lahko eleganca in okus.
Popolnoma zgrešena je primera glede cvetice, ki ne privlači moža, če jo lahko brez truda utrga. Ce ima »cvetica« denar, skoro vedno privlači moža, pa naj je bila že nekaterikrat »brez truda« utrgana. Ista je s trdnjavo. Naj bo »trdnjava« še tako trdna, če je brez dote ali brez službe, je ne bo nihče oblegal, vsaj v svrho zakona ne. Morda se bodo zdele te-le besede preveč odkrite, toda današnje življenje je tudi za ženo tako trdo. da je potrebno, da gleda dejstva, kakršna so, ne kakršna ji hočejo pričarati.
*
Drugi nasvet je naslovljen na ženo, ki je pred porodom, pa ji je stanovanje pretesno. a v bolnišnici premrzlo. Nasvet se začne takole: »Te dni (ob bo/iču je bilo) bomo poslušali zgodbo o materi, ki ji ni bilo postlano na rož;cah. Na povelje obln-stev je morala v naitežavneiš^m stanju na dalinio pot, pot. ki ie v zračni črti tako dolga, kakor je dale? PrHcmurie od Ljubljane, in sicer peš. Morda je tudi kaj časa sedela na tovorni živali... Zatekla sta se ven iz mesta v dunline. ki so bde «taie za drobnico. V teh družabno krvicn h m zdravstveno nemogočih razmerah se je ztfodHo nai več ie čudo sveta Razmisbte to /godbo- m*Mvm da vas mineta skrb in zla voHa gl<»de va^p u«ode«
Žena ki ie vnraSa1« ™ nasvet 'ma doma premalo nrostora da bi mogla rocMi Morda ima tudi kop'co otrok, ki io ovira
*Tv*rist«ive tsrfee
O močeralu in drugo
Akvaristi začetniki so često v zadregi slede rastlin, ki ih morajo vsaditi v ribogojni-co, da s3 jim posel olajša, bo treba pomladi zasaditi v jarkih prikladne rastlinei, ki 6e naglo razmnože, a to *ta zlasti podvodni sveder in strekiiša, (Vallisnerija. Sagittaria sa-gittifolia). ki jih ni na Barju. Po opazovanjih sta obe rastlini z?lo trdni, ker jima tudi led ne škodni*. V akvariiah. ki so razstavljeni v ljubljanskem muzej.i. eta predpreteklem in pre'ekl?ga leta ob? rasUini ood ledom nrav dobro prezimili. ne di bi izgubili svojo ž'"vb>nj»ko mor. Kdor <»e hoče o t?m prei>rH">ti. nai etooi v muz?i.
Ribce se r>a drže v goščavi in ne jemli<)io nobene hrane Dihanje in v zv?zi z njim krvotok fita zelo počasna a njih tjlesna io-jp f>am<i 1 rir» 3 srfopini višia kakor toplota vnHe. Pod ledom ne bi mo-de živeti niti na'boli ut-^ne toplovod n'oe. ket se navadno do pmrti oreMad* že pri temperaturi 8 do 12 <=iton;ni. Lnlilto pa vztraiaio ood ledom zlate rbice. nekate-p vrste f»ev>roame-rškib ostrižev in kaipada vse naš» lepe ribice, ki posfrmMo pri najmanjšem dvigu vo^np tonlote živahne.
Zdai np'-aj o človeški ribici (Protems an-trninus) Mn.-vri m:«liio. da enada v red rib. kor pa ni res To im« ie dobila po barvi kože. ki je nodobna človeški, sicer pa spada v repi=»te hrkone (dvoživke), a pravo ime ji ie močeril. V akvariju ootreb.iii mo*eri1 svo:o po°ebno hrano namreč maibne živalce. 7.a s'1o pa ti'd i tv-^v drobno nas.tr-Trti o Najbolje je. če vržemo neka! k-pic rrviekov tub;f^-«>v v akvarii. ki se 7/tmp'o v dno m ki iih močeril r evoio lopatasto glavo iskop-lie in por3. Pravi »o. da ie motril fdio. m rp«» ima zakrnele oči pod Voto. ki so n* r-lo občutlrve. kajti moreni. ki ga snust'mo v sVvarii. si bo taVoi noisknl nait»mnei5e sto ker ie stanoval =><• podzemskih lam slo-ve,p«keca Krva. Sn-pdnn	no5?ri imata
no 3 zadnii r>a r>o 2 nrsta Ob "traneh ^"ve ima mofiril vejnale škrge (kakor ličinke močeradov), v telesni duplini eo pa tudi pliuča. Načelno d:ha čkozi škrge, vendar priplava moč-firil v akvarijih, kjer so tudi dru^e ribe in kier je nekatjnkat premslo kisika v pres1?dk'h na gladino, kar nam vzbuia m'*el. Ha jporablia tudi s>voia pliusa za dihanje. Take akvarije moramo dobro pokriti, siceo- se naooti močiril na potovanje da si poišče vodo polno kisika. Kar se tiče dihanja, se obnaša tudi činklia sl-cno. Navadno diha skozi škrgj. Ko pa količina v vodi obstoječega prostega kisika doseže minimum priplava v presledkih na gladino po zrak. Kadar menjamo vodo (če osvežimo vodo z prezrnčevalnikom ali pa s prek i somi). o*tan?ta činklia in prot-nis mirno v svoph skrivališčih Močeril ima veslast rep. plava zelo spretno ali pa leze po dnu. kier i|>5e hrano. V naših kraških jamah je mnogo -di nožnih živalic, ki prideio z vodo vrfd po močnešem deževju na dan.	.
Dobro namerno jih jemliJlo mnogi -iu-bitelii prrode domov, a v večini primer »v poainMo te uboge živalce zaradi nedovoline ne^> in več mesečnega stradanja. To je zelo kruto: bolie ie, da pustimo moč^nle v nod-zemskih jamah, oi nimamo namere, opazovati njih življenje.
V tem primeru jim moramo nuditi vs,, kar imaio tudi v prirodi, torej urejene akvarije. skrivališča, obilno hrano in vodo polno kisika. Ce jih hanimo z nastrganim mesom poveznemo zvečer tako m^eo (a ne več kakor Vtem3), zjutraj pa poberemo ostanke z natego, sicer začne voda smrdeti, zlasti v poletnih mesecih.
Močeril rodi v mrzli vodi 2—3 žive mla-di6\ v topli vodi pa odlaga samica lajctca. Za akvar je 6i vzamemo mlajše moceme-V 40—50 litrski akvarij, določen samo za močerile. dmemo lahko tudi pet večjib z,r vali V tak akvarij pogrezn-mo podvodni mah kar e kamni vred, na katerih raste, druge rastline pa vsadimo v lončke. Dno pokrijemo 2 mm na debelo z mivko, da Bi tubifeksi ne morijo pregloboko žar'11-
Zelo zanimivo piše dr. Pavel Grošeli v ilustriranem časopisu za poljudno prirodo-znanstvo >Proteus« o odkritja našega mo-čerila za časa Valvazorja in o njegovem podzemskem življenju Dolžnost akvaristov
Mati ©glasi
je, da se upoznaio e to tako zanimivo, po vsem svetu znano, a 6a;uo v naročju leo« slovanske zemlje živečo živalco. O. S.
Zgoraj ešiš:nski Sokol je podal obračun
Zgornja šiška, 7. anuarja.
Sokol v Zgornji šiški je v petek zvečer ! imel četrti redni občni zbor, ki je poka-. zal, kako globoko se je naš Sokol že vsi-dral v naši lepi občini. Sokolska dvorana pri Carmanu je bila polna, saj je prišlo na skupščino okrog 100 članov in članic. 2upo je zastopal prosvetar br. Janez Poharc, občino pa župan brat Ivan Zakotnik. Oba je ob otvoritvi občnega zbora starosta brat Červ najtopleje pozdravil ter je v imenu društva zahvalil občini za vsestransko podporo in razumevanje sokolskih teženj. V imenu župne uprave je njen delegat v krajšem govoru pozval članstvo na še intenzivnejše delo.
Poročila poedinih funkcijonarjev so pokazala razveseljiv napredek društva. Društvo nima samo vseh telovadnih oddelkov,, nego tudi svoj lutkovni oder, mladinski pevski zbor, smučarski odsek in dramski odsek. Posebno številna je deca. Telovadne prireditve so pokazale, da se po'aga vsa pažnja na pravilno izvajanje telesne vzgoje v društvu. Te telovadne prireditve so bile: javni nastop, telovadna akademija na prostem in društvene lahkoatletske tekme. Sodelovalo je društvo s telovadci vseh oddelkov tudi na okrož zletu, na pokrajinskem zletu in z nekaterimi telovadci tudi pri prireditvah okoliških društev.
Tud; prosvetno poročilo je pokazalo, da društvo deluje v sakem oziru po intenci-jah župnega prosvetnega odbora.
Ker se je že na predsestanku, ki je bil odlično obiskan, sestavila kandidatna lista odbora za poslovno leto 1934, so volitve odbora hitro in gladko potekle. V glavnem so v odboru ostali dosedanji od-
borniki, ki uživajo med članstvom občni ugled in spoštovanje zaradi svoje delavnosti.
H koncu, ko so bila vsa poročila soglasno sprejeta in izbran odbor, se je oglasil k besedi še župan brat Zakotnik, ki je obljubil v imenu občine še nadaljnjo vsestransko podporo in pozval prisotne, da še nadalje delujejo z enako vnemo za napredek Sokola.
Omeniti je treba še, da je Sokol priredil božičnico, na kateri je bilo obdarjenih nad 250 otrok. Zborovanje je zaključil starosta br. červ s pozivom, da odboru priskočijo pri delu na pomoč, kadar jih pozove, tudi vsi člani.
Prostorček za zaijubSjence
Na Angleškem paz:jo strogo na to. da se mladi zaljubljenci ne ustavljajo k zatrjevanju svoje večne zvestobe na javnih pro štorih, a tudi v nobenem gozdu niso varni, da jih ne izsledi čuječe oko postave.
Te razmere so se videle nekam dobremu možu v bližini Londona vendarle krivične in zastarele. Po vsej priliki ima mož čuteče srce za mlade ljudi, kajti ob njegovem gozdu, ki se razprostira ob prometni cesti, visi že nekaj časa deska z velikanskim napisom: »Pribežališče za ljudi, ki bi se radi poljubljali. Vsak parček se lahko ustavi s svojim avtomobilom tu. Zasebno zemljišče, zato nima policija tu ničesar iskati.«
In da je nos policiji še večji, se končuje napis s stavkom: »Policistom je stopanje po mojih tleh strogo prepovedano'«
Božič v feči
Letos 23. decembra se je zglasila pri upravi jetnišnice v Filadelfiji ženska z 18 dni starim detetom v naročju. Prosda je upravo zavoda, če sme ostat' čez praznike pri možu. Ravnatelj jetnišnice ji je to dovolil. Ženska z otrokom je žena bankirja Skwiruta, ki je bil obsojen na daljši zapor zaradi bankrota.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stric, brat in svak, gospod
JOSIP HUŽIC
višji stražnik v pokoju
po dolgi mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 13.30 v 48. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča.
Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 10. januarja ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv Danijela. Celje, dne 7. januarja 1934.
Žalujoči ostali
CMC-: *-•-• •' > ■ •• . . •
Brez posebnega naznanila.
V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam, da je preminul nepričakovano v 83. letu starosti naš nepozabni oče, oziroma dedek, gospod
PONIŽ
vadnični učitelj v p.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. januarja 1934 ob V2 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. januarja 1934.
GROZD AN — vnuk	MILENA — hči
in ostalo sorodstvo
Vmka	1 [>Ui
u lajanj* naslov« •! II tifrv m R IHn f1S
Vloge bank
Nakup |>' "i«;« travnu
■ o	kak'« '»d'
wta a rvar >4il» iv^ujrm
M « i- Zaf;b
Sk« litra 6/11
la ^ignvoi priJoiitf '.nam
kn ca 3 Din.	52 15
Knjižico
Banovinfk* hranilnice T LjuMjani k'i|>!m N«*!"*
jmve »g.a«
oddclrk Ju1'«' 99 16

v«k„ r»v~<t» 1 Hm ta lajanj* ms«»» ali iifr-r. in S Pi n M 7
Trgovino
kupim ali vtamem v M jem na prometnem kraju. Plačilo po dogovoru — Cen.j ponu-dlve Wag'>voM-te poslati pod mafko »Ki»p"m aH vzamem v na :em« na ig!a«ii odd'-'ek »Jutra«.	503 17
Brlvnico
oddam v najem v Zgornji Siiki — gootilna Ma't:n<v 45« 17
■>»k* t»es«l» | Dni j /.s ia>anj» naslova al' l
.„ Šifro M 5 Din '30 F
Trg. in gostilniško obrt
>ddam prot iiameMenju v
i*ti obrti. — Ponudbe na ogas. oddele-k »Jutra« pod »Pogoji ugodni«. 403-90
Starši!
Ne dal te igrač svojih otrok zavreči, ker po pravim za najnižjo ceno vsakovrstne Igrače v vsakem stanju. Sp?clal-na urarska delavnica Ludovik Zaje, Teševa St. 58.	515-30
Brez posebnega naznanila
I V*aka nr-aeiu i I*"1 I i« daja-nj* aaslov« aJ' . j tU »ifrn t« 5 Oin (87 j
Telefon 205?
/f% PREMO' suha <i»
POCMCNIh Kohorlčeva ul i
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja ^
Bela žena je danes strla življenje naši ljubljeni sestri, oziroma teti in svakinji
ANI ZEVNIK
učiteljici v p.
po dolgem, junaškem odporu, potolaženi s svetotajstvi sv. vere.
Pokojnico prepeljemo v torek 9. t. m. ob V29. uri izpred mrtvašnice državne bolnice v Ljubljani po blagoslovu na Čatež ob Savi, kjer se vrši pogreb istega dne ob 15. uri.
Ljubljana-čatež-Kamnik, dne 7. januarja 1934.
ANTON ZEVNIK, javni notar v Kamniku; FRANC, posestnik na Čatežu; LEO, javni notar; LA SALLE, s. KRISTINA v Kočevju, ZINKA, učiteljica v p. v Kamnika — bratje in sestri —
t** ostalo sorodstvo
. c -.'X i,.-«,vf: Z*	".'
v««?.?**-.-*- t ' "v:• .r' '■■
.ersek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.