Stev. 97.
\f TrstUf w lofi^i
22. dtctmbra 1914.
Letnik I.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
Urtdaittvo: Ulic« Sv. FranOSka AsUkega št 20, L nadflr — V«J tfcf Isl naj se poSiliaJo uredništvu lista. Nefrankiranj pisma se M
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosordj lista .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisan«: «đn«tiS otrejemm pcroftvcm v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AsUkega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
NaroCnina anaša: Za celo leto......
za pol leta...............
za tri mesece.	• • .......
Za nedeljsko izdajo za celo leto	•
za pol leta	•
VEČERNA
K 24*— . 12— . «—
. 5-20
Posamezne številke se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za*
vodov...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta.............2'—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega it 20. — Poštnohranilnlčnl račun Št 841.65Z
Na Pollskem hi v Ganem so se pričeli novi veliki boji.
Položaj m severa In zapad«.
DUNAJ, 21. (Cenz.) V Galiciji se je razvila na fronti izliv Dunajca—Ryglica, Ko-laczyce, Jaslenica (severno od linije Tn-chow -Krosno), nova bitka.
Rusi so zbrali tekom zadnjega tedna močnejše sile v ozemlju Sanok—Lisko, da napadejo z vso silo in obkolijo našo prod fronti Krosno—Jaslo prodirajočo karpatsko armado. Avstrijske sile, ki so šle preko prelaza Lupkow, so preprečile ta načrt Boji se nadaljujejo. V zgornjem porečju Latorcze, pri Also-Verecko, so prešle naše čete v uspešno ofenzivo.
Na južnem Poljskem je bilo zasledovanje umikajočih se Rusov zaključeno. Zavezniki so pričeli z napadom na sovražne pozicije, ki se nahajajo na vzhodnem bregu reke Nide, Trezewiczke in Raw-ke. Nahajamo se pred pričetkom novih velikih bo}ev.
Na neinško-francoskem bojišču so Francozi in Angleži nadaljevali s poskusom, da bi predrli nemške linije, vendar pn so se vsi napadi pooesrečili s težkimi izgubami. Namera, da bi se detaširanje močnejših nemških sil na Poljsko izrabilo v svrho, da se predre nemška fronta, se zamore označiti kot izjalovljena. —(»Tagespost«).
LONDON, 20. (Cenz.) Varšavski kore-spondent lista »Times« poroča svojemu listu z dne 18. t m.: Splošno mnenje v Varšavi je, da bodo Rusi pred Varšavo ustavili prodirajoče nemške armade. Ce se Nemcem ne posreči tekom enega tedna osvojiti Varšavo, potem se iim to sploh več ne posreči. Linija pred Varšavo nudi Rusom mnoge prednosti; tamkaj se nahajajo mnogoštevilne utrdbe, ki so za sovražnika velika ovira. Vrh tega se nahajajo utrjene pozicije na črti Skierniewicze—Varšava, ki so bile napravljene šele meseca oktobra, med njimi strelski jarki, dolgi po več kilometrov. Pričakovati je torej srditih bojev, ki se bodo vršili dolgo časa. — (»Tages-post«).__
Vojna s Turčijo.
CARIGRAD 21. (K.) Glavni stan javlja: Neka sovražna ladja je danes bombardirala obrežje severno od Alexandretto, ne da bi bila provzročila kako škodo.
Z druzih bojišč ni javiti nič važnega.	___
Olstreljevonje angleške oboli po Nemcih in belgijske po Angležih.
BRUSELJ, 21. (K.) Holandski listi prinašajo zadnje dni poročila o obstreljevanju angleške obali ter izrekajo očitanje, da Nemčija ne respektira odprtih mest.
Temu nasprotno stoji, da angleško bro-dovje že tedne v nasprotju z mednarodnim pravom obstreljuje belgijsko obal in kopališča ter da povzroča tam veliko škodo. Celo kopališče \Vestende je deloma razdejano. Tudi drugi kraji so močno trpeli.
Renski hidroplan nad Coloisom.
LONDON, 21. (Kor.) »Times« poročajo, da je vrgel neki nemški hidroplan v nedeljo na Calais dve bombi, ki pa niste napravili nobene škode.
Letalec noi Brusljem.
BRUSELJ 21. Kor.) Jutranji listi javljajo: Včeraj je letal neki sovražen letalec nad vzletališćem v predmestju Etterbeck in je skušal metati bombe, ali streljanje naših vojakov ga je prepodilo.
General Hackenzei — lenendohersL
BERLIN, 22. (Kor.) Kakor poroča »Das militarisehe Wochenblatt«, je bil višji poveljnik devete armade, general kavalerije Mackenzen. imenovan za generalobersta.
Kako varalo Francozi samega sebe.
BERLIN, 21. (Kor.) »Berliner Tageblatt« objavlja sledečo izjavo nekega vjetega francoskega stotnika: »Vojaki niso čisto nič iniormirani o vojnem položaju. V Ar-gonih se n. pr. bojujejo južnofrancoske čete, ki ne vedo, kje se najiajajo. Bojujejo se v najboljši veri, da se nahajajo na višinah Črnega lesa. Tako se varajo Francozi same sebe.
Hadtt lietilld iz kainUe Ton.
LONDON 21. (Kor.) V Liverpoolu je bilo izkrcanih 150 nemških vojnih ujetnikov iz kolonije Togo.
prekt tat
BERN 21. (Kor ) Po poročflih, ki jih je dobil zvezni politični departma od zastopstev sosednjih držav, je smatrati odpravo nemških, ogrskih in avstrijskih in francoskih civilnih internirancev v domovino kot kon čano. V splošnem se je vrnilo preko Švice v domovino okoli 110.000 oseb, večinoma žensk in otrok.
Etapna komisija bo sedaj dne 24. L m. ustavila svoje delovanje.
Le blagovna pisarna bo izvrševala še tekoče posle in napravila obračun.
BsNftUi neiikega Metan križa t
BERLIN 2. (Kor.) V Adenu nastopi ekspedicija nemškega .Rdečega križa svoje potovanje v Carigrad.
Mnaojkonje tuMeviie m UAcol
PETROGRAD 21. (Kor.) Ruski industrijalci z bombaževino so dobili od državne banke 5 l/a milijona rabljev v zlatu, da nakupijo ameriški in egipčanski bombaž, ki bo transportiran v Rusijo preko Vladlvo-stoka.
Prepoved izvozi orožja v JtaerikL
FRANKFURT ob Meni, 21. (Kor,) — »Frankfurter Zeitung* poroča iz Newyor-ka: Državni tajnik Bryan je izjavil, da predsednik Wilson ne vztraja pri zakonski predlogi glede prepovedi izvoza vojnega materijala. Časopisi napadajo predlogo, ki bo gotovo propadla.
Ivstro-oarska tanka.
DUNAJ 21. (Kor.) V današnji seji generalnega sveta avstro-ogrske banke sta bila sprejeta na znanje dopisa avstrijskega in ogrskega finančnega ministra. Glasom teh dveh dopisov sta obe vladi ukrenili nastopne odredbe glede poslovanja avstro-ogrske banke:
Avstro-ogrska banka se do nadaljnega odvezuje od izpolnjevanja določb o rednih letnih sejah in ,o sklicevanju izrednih sej občnih zborov. Čas, kdaj se ima vršiti prihodnja redna letna seja, se določi po obeh vladah v sporazumljenju z generalnim svetom banke. Ob suspenziji nasprotujočih določb dotičnih članov bančnih statutov se generalni svet pooblašča, da že pred pregledom bilance po računskih revizorjih in pred odobrerjem bilančnega sklepa po občnem zboru da izplačati na odbitek dividende za poslovno leto 1914 znesek, ki ga naj obe vladi določiti sporazumno. Dovoljuje se, da se sklepanje radi obnovljenja privilegija postavi kakor posebna točka na dnevni red rednega občnega zbora, ki se bo vršil svoječasno.
Na podlagi teh odredb je generalni svet odložil toliko sklicanje izredne seje, kolikor redne letne seje občnega zbora. Glede nadaljnega izplačila na odbitek za poslovno leto 1914. se bo sklepalo v prihodnjem letu.
Udvitie eno za oves.
DUNAJ, 22. (K.) »Wiener Zeitung« objavlja ministerijalno naredbo od 21. decembra 1914, tičoče se določitve najvišjih cen za oves. Po tej naredbi se ne smejo pri prodajanju ovsa v veletrgovini prekoračiti nastopne najvišje cene za meter-ski stot: Na Nižje-Avstrijskem 25 Kr., na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem v Trstu in Istri 26l/2 Kr„ in na Tirolskem — izključivši doklado na deželno žito — 27V2 Kr., na Češkem 23^, na Mo-ravskem in v Šleziji 24 Kr., v Dalmaciji 24 Kr. Naredba stopi v veljavo z dne 25. decembra 1914.
Žitni trg.
VRATISLAVA, 21. (Kor.) Pšenica 25.20,
rž 21.20, oves 20.40.
BUDIMPEŠTA. 21. (Kor.) Glede pšenice in rži nobene kupčije, ječmen 13.85, o-ves 13 do 13.25. Vreme deževno in sneženo.
Novoletna voiiila v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 22. (Ogrska brzojavna pisarna). „Narodna stranka dela" bo tudi letos ministrskemu predsedniku komporativno čestitala za novo leto; nagovor bo imel predsednik stranke grof Khuen-Hedervary. Grof Tisza odgovori na to posebnim govorom.
Mislim v vojni.
Zanimivi so sedaj oglasi v angleških Časopisih. Med njimi najdemo vesti, ki so
sedaj običajne po vsem svetu, po vseh državah, ki se nahajajo v vojni: osmrtnice za padlimi častniki, povpraševanja po raznih pogrešanih in poročila vojakov svojcem. Tako priobčuje poročnik Nor-mann, da je bil 30. ali 31. oktobra (ta »ali« je jako značilen, ker se na bojišču zlivajo dnevi vojakom drug v drugega), pri Messingerju ranjen, potem vjet in da se nahaja sedaj v Krefeldu, kjer postopajo ž njim jako dobro. Za velike izgube v angleškem častništvu so značilne ponudbe izvršiteljem oporok s strani trgovcev, ki plačujejo za orožje, knjige in zlatnino najboljše cene. Ponujajo se spominske plošče iz kovine, lesa in stekla. Vsled prisotnosti ogromnega števila Belgijcev in Francozov v Londonu, se nahaja po angleških časopisih tudi veliko število francoskih oglasov. Eni naznanjajo svoj srečni prihod, neki Gaston javlja svojii sigurno neutolažljivi »prijateljici« svoj »depart Londres pour Pariš;« Mlad belgijski zakonski par z najboljšimi zvezami v Londonu in z diplomatskimi priporočili, sedaj v denarnih stiskah, prosi za gostoljubnost kake bogate angleške družine v Londonu za 14 dni. Dva starejša Belgijca, ki se nahajata na Škotskem in jima tamošnje podnebje ne ugaja, bi prišla rada v blažje podnebje. Londonska prenočišča se odlikujejo po oglasih: »Popolnoma angleško, tako v pogledu lastnika kakor uprave. V hotelu ni zaposlen niti en Avstrijec ali Nemec«. Zabave se prično kakor običajno ob 8, ali pa tudi pozneje. Od večjih gledališč ste zaprti samo Lyric Apollo in Shaftesbury, ki ste bili posvečeni opereti. V Wensten-chu sei gra v 22 gledališčih. Najbolj se i-grajo starejši uspešni komadi. V gledališču Royalty se igra že tri leta večer za večerom Bennetova igra »Kažipot«. V dveh gledališčih se igra francoski. S koncertnih programov so popolnoma izginili moderni nemški in avstrijski komponisti; vendar pa kažejo vsa znamenja, da je prva šovinistična revolucija že precej ponehala in zato se zopet dopuščajo Wag-nerjevi, Brahnisovi in Dvofakovi komadi. Nasprotno pa so nemški in avstrijski glasbeniki popolnoma izključeni.
V Angliji se porablja prostovoljna darežljivost tudi v korist opreme armade in bogati ljudje preskrbujejo na svoje stroške cele armadne dele in zato tudi ne manjka po listih ogiasov teh vrst. Neka tvrdka ponuja oklopne avtomobile, opremljene s stolpom, ki ga je mogoče premikati. Neka dekliška šola želi darovati »poljsko kuhinjo za bolne vojake« in prosi za prispevke za četno bolnišnico. V Dunkerqueu želi nekdo posoditi zaprt avtomobil. Neka druga oseba naznaja zopet, da želi posoditi svoj avtomobil za sprehode rekonvale-sccntnim vojakom, vsekakor predlog, ki je vreden, da se ga posnema. Konjenik, ki mora na fronto, prosi, naj posodi ali podari kdo vojaški samokres. Neki oglas pravi: ^Iščejo se: poizvedovalni poročnik in višji častniki za neki bataljon«. Za mnogoštevilne rekrutne tabore, ki niso urejeni ravno najbolje, se iščejo potom nabiranja sredstva za provizorne zgradbe, ki bi služile vojakom kakor klubi. »Sport-mcnbataljoni«, o katerih se govori že nekaj mesecev, še vedno niso popolnjeni, ker se še vedno iščejo člani. Strah pred »Zeppelini« se vidi tudi iz oglasov. Ponujajo se zavarovanja proti »bombam, letalom in invazijam.« Neki gospod išče kapital za praktične poizkuse z neko bombo, ki bi se metala z aeroplanov na »Zeppe-line«. Vendar pa naznanja istočasno, da sprejme denar izključno od Angležev.
Slovensko siedtil&e v Trsta.
V soboto, 26. t m., ob 7 in pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah)
m
(Spisala L. Krean in K. Iindau ) Glasba je od L. Kobna. Režijo vodi g. Danes-Gradiš
Vstopnice po nizkih cenah bodo ves teden v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici „Narodnega doma".
Vožnjo v Mm.
V sedanjem času pomeni vožnja iz stare v novo belgijsko prestolnico zelo težavno podjetje. V srečnih mirovnih časih se pelje kratkomalo iz Bruslja z železnico v Rouen in odtod s parnikom po Seini do izliva, kjer se nahaja sedaj mnogo imenovani sedež belgijskega kralja in belgijske vlade. V sedanjih razmerah je posluževa-nje tira popolnoma izključeno. Za sedaj se nahaja sploh samo ena železniška zveza med Belgijo in Francijo, namreč ona iz Bruslja v Lille; toda promet je tako nereden, da se le malokdo poslužuje vlakov. Sicer pa preko Lilla tako ne bi bilo mogoče priti, kajti južno od tega mesta se
vrše hudi boji. Tako ostane pravzaprav le ena edina pot, namreč iz Bruslja v Havre in sicer po pomorski poti preko Vlissingena in Folkestona. Formalnosti, ki so potrebne za to vožnjo, so naravnost neznosne. Treba je živeti z vsemi sovražnimi armadami v prijateljskih razmerah in imeti v vsaki armadi nekaj protektor-jev, sicer nikakor ni mogoče dobiti papirjev in potnih listov, legitimacij in drugih dokumentov, ki so potrebni.
2e vožnja iz Bruslja v Viissingen je zelo mučna. Traja namreč cela dva dneva. Vrh tega je treba imeti še srečo, da se naleti na kak parnik v Antwerpnu. Redni promet namreč že dolgo ne obstoja. Ce pride človek v Viissingen, lahko čaka jako dolgo, da pride kak angleški parnik, ki ga odpelje v Anglijo. V Kanalu se pogosto pojavljajo nemški podmorski čolni, kar gotovo ne služi v pospeševanje pomorskega prometa. Kadar pa pride kak parnik, je naravnost oblegan od beguncev, posebno belgijskih mater z otroki, ki hočejo v Dunkirchen, Calais in Flandrijo, da obiščejo tamkaj svoje sinove, ki se nahajajo v belgijski armadi. Globoko skrb je čitati tem nesrečnežem z obraza, ki se jim niti ne sanja, če so njihovi svojci še živi ali že mrtvi pod mrzlo zemljo. Kljub vsej žalostni situaciji je ta materina ljubezen nekaj vzvišenega in to-lažljivega.
V Havru je ob tein letnem času navadno zelo megleno. Pristanišče in keji so zelo zapuščeni. Paroplovba je skoro popolnoma ustavljena, trgovina počiva in pri vsej tej praznoti človeku niti na misel ne pride, da se nahaja v tretjem največjem francoskem obmorskem mestu. Ceste so prazne, trgovine večinoma zaprte, ker manjka odjemalcev. Ministri in ravnatelji narodne banke se pripeljejo vsak dan v začasne sedanje urade, da podpišejo potrebne akte. Belgijski uradni list izhaja v Havru samo vsakih 4—5 dni in se tiska v prefekturni tiskarni brezplačno. Belgijska vlada živi v Havru na stroške Francije, ki si šteje v veliko čast, da je našel s svojega ozemlja pregnani zaveznik gostoljubje na francoskih tleh. Poštni urad oskrbujejo francoski <Puradniki, toda belgijska poštna znamenja in belgijski bankovci so enakovredni s francoskimi.	v
Privatna stanovanja sedmih belgijskih ministrov in pri kralju AHj^rtu akreditiranih evropskih poslanikov,: .se nahajajo v modernem delu mesta. Skoro vse vile so v zastavah in ob gotovih dnevnih urah je tamkaj zelo živahno življenje. Diplomati prihajajo in odhajajo, vojne brzojavke gredo od rok do rok. Belgijske kraljevske dvojice ni v mestu, čeprav je pripravljeno zanje krasno stanovanje. Kakor poroča korespondent lista »Neueste Zuricher Zeitung«, vztraja kralj Albert trdovratno med svojimi vojaki na bojišču, kjer jih neprestano bodri. Kralijca Elizabeta na drugi strani je zvesta družica svojega soproga in vztraja zvesto ob njegovi strani tudi v teli najtežjih urah, v katerih se nahaja sedaj belgijski narod.
Večer v Calalsu. Sven Elverstad, urednik »Politikena-c, je šel iz Londona v Calais in opisuje sedaj svoje doživljaje. Megleni, deževni in tužni novemberski dan se je že bližal večeru, ko je pristal parnik v slabo razsvetljenem pristanišču Calaisa. Vse področje luke je strogo zaprto. Videti je le vojake in v nesigurni svetlobi se bliskajo bajoneti straž. Polagoma je šla ladja mimo cele vrste velikih parnikov, na katerih so vsa okna, kakor o priliki kakega svečanega potovanja, sijajno razsvetljena. To so bolniške ladje, na katerih je na tisoče in tisoče ranjencev, a s sprednje jarbole se sveti napis »Rdeči križ« v temni noči. Znotraj v mestu so trgovine še odprte — zapro jih šele ob 9 zvečer. Po poltemnih, hladnih in vlažnih cestah drve čete radovednežev. Tu in tam je videti slikovite pojave Indijcev in Afri-kancev; za njimi prihajajo preko trga čudovito oblečeni škotski vojaki, z druge strani pa prihaja tiho mimo francoski bataljon. Na ramah imajo lopate, najbrže prihajajo vsi od gradnje strelskih okopov. Neprestano se tu prihaja in odhaja, s fronte v Calais in iz Calaisa na fronto. *
S fronte prihajajo najprej ranjenci. Med ljudstvom je slišati besede: »Les Boches!« Les Boches!«, psovka na naslov zajetih nemških ranjencev. Neki nemški ranjenec leži na krovu kočije, poleg njega pa sedi francoski skavt. Podpira mu glavo in gleda začudeno v njegovo lice. Ko zasliši ranjenec psovke množice, se najprej rahlo nasmehne, nato pa prebledi kakor stena in zapre svoje trudne oči. Neprestano prihajajo avtomobili in ambulance z ranjenci. Nemci so osvojili Dixmuiden, zunaj je krvavi ples in vsa mesta ob obrežju so polna ranjencev. 2e pred vhodom v mesto jih pregledajo vse še enkrat in oni, ki imajo
vsaj nekaj izgleda na okrevanje, so tako srečni, da pridejo v mestne bolnišnice. Morda nobeno francosko mesto ob morju ne vživa toliko »poezije« vojne, kakor ravno Calais. Ko se mesto pomiri in leže vse k počitku, se čuje iz daljave zamolklo grmenje: na fronti grme namreč topovi.
Istega večera, ko je šel Elvestad po ulicah tega bujnega mesta, je prišla zopet belgijska kraljica, da poseti svoje ranjene belgijske vojake. Kakor poroča imenovani vojni korespondent, potuje kraljica Elizabeta neprestano od ene bolnišnice do druge in sicer med Boulogne in Furne-som. Pripeljala se je z avtomobilom pred novo, še nedograjeno mestno hišo v Ca-laisu. Preko črne obleke je imela dolg plašč, na glavi kapuco. V široki obleki je izgledala nekam majhna, suha in drobna.
V	njenem obrazu ni opažati nobenih sledov kakega strahu, pač pa je videti v njenem pogledu nekaj daljnega, odsotnega, kakor v mesečini. Rekel bi, da neprestano misli, a da kljub vsemu premišljevanju ne more razumeti vsega....
Odredbe v pospeševanje živinoreje.
Posledica sedanjega položaja je, da se domače zaloge živine v dosedaj nepoznani meri pritezajo v namene aprovizacije.
Da se zadošča tem zahtevani in da se ob enem živinoreja vendar obvaruje škode, ki bi mogla spraviti v nevarnost truda-polno delo mnogih let in bi je bilo težko zopet popraviti, je ministrstvo za poljedelstvo sporočilo glavnim poljedelskim korporacijam — popolnoma priznavajoč njihove doslej ukrenjene odredbe — tista navodila, ki pred vsem prihajajo v vpo-štev za enotno postopanje v interesu živinoreje.
Posebno in s povdarkoni se je svarilo pred neracijonelnim izrabljanjem zalog živine — ki so v mnogih deželah še vedno precej izdatne — ter se je opozarjalo na nevarnosti preobširnega pošiljanja na trge, ki je tem nevarneje, ako se mlada živina oddaja v prevelikih množinah. Zato je nastopati proti prodajam v masah ali za slepo ceno.
Pred vsem je delati na to, da se ohranijo dragoceni biki, krave in iz njih izhajajoča teleta, potem je delati na čim večjo množitev mlade živine, kar ni potrebno ie kot skrb za ohranitev zalog za bodočnost, marveč se izkaže tudi — česar je pričakovati z gotovostjo — jako dobičkanosno.
V	tem pogledu se je opozorilo posebno na to, da je velik del velikih poljedelskih in poljedelsko - industrijalnih obratov (tovarne sladkorja, žgalnice, pivovarne, tovarne sladu) prišlo s ponudbo, da nakupijo in nakrmijo mlade živine v večjem številu. Poljedelsko ministrstvo polaga največjo važnost v najširše propagiranje te istotako patrijotične, kakor gospodarsko prežete pobude ter želi, da bi izvedeli o njej vsi v vpoštev prihajajoči interesenti. Je tudi pripravljeno po moči pospeševati to akcijo, ki je v dragoceno izpopolnitev in olajšanje vprašanja omejitve klanja telet. Poljedelsko ministrstvo je zato zaprosilo poljedelske glavne korporacije, naj predlože tozadevnim velikim obratom primerne pozive in naj mesečno poročajo o uspehu, pridodavši, če le možno, tudi podatke o številu.
Militaričnlm rekvizicljam je seveda ustrezati točno in natančno. Pri tem pa bi bilo posebno paziti na to, da živalim, ki so dr_agocene kot plemenske, ali radi rabe, kolikor možno prizanaša ter da se — ako so sicer v primerni kondiciji — v prvi vrsti oddajajo jalovke, ali krave, ki slabo molzejo, ali so sicer nesposobne za pleme. Ker gre vojni upravi Ie za nabavo dobre klavne živine, se priporoča nujno, delati na to, da se posamezni posestniki živine, ali tudi občine sporazumevajo med seboj radi dobave klavne živine ter uvedejo tako izmenjavanje živine, ki bo združljivo toliko z interesi vojne uprave kolikor z onimi živinoreje.
Potem se je opozorilo na prašičorejo, ki je radi hitrega množenja, malih zahtev in brze rasti prašiča ravno sedaj posebno važna za aprovizacijo in ki pri sedanjih nizkih cenah za prašičke obeta dobrih dohodkov. Priporočalo se je tudi, naj se svinje že sedaj dovajajo k merjascem, da bo na pomlad veliko število mladih prašičkov na razpolago za pleme in za rabo.
Da bodo krmila — posebno tudi ona, ki prihajaja v vpoštev za človeško hrano — v zadostni meri na razpolago, se priporoča tu varčnost, racijonalno porabljanje in skrb za obilno pridobivanje krme v prihodnjem letu. Posebno naj se slama kolikor možno hrani za krmo in naj se za steljo nadomešča z listjem, žaganjem, šoto itd. Tudi se je opozarjalo možnost porabe odpadkov v kuhinjah in klavnicah, ki posebno za prašičorejo prihajajo v vooštev.
/
Stran IL
„VEERNA EDINOST- iL 97.
V Trstu, dne 22. decembra 1914.
Samo ob sebi razumiiivo je, da treba boleznim pri živini posvečati vso pozornost in natančno izvajati zakon o kužnih boleznih pri živini. Na sploh treba delovati pa produkcijo živine v velikem številu. Od primernega vsakega posameznika in zložnega skupnega delovanja vseh se more pričakovati, da bo domača živinoreja zmagovala sedanjo povečano potrebo ter da izide brez škode iz nevarnosti sedanjih časov.
Sllfice fz volne.
Strel mrtvega. „Elsasser" poroča o sledečem zanimivem, a tragičnem dogodku z zapadne fronte in sicer po informacijah nekega očividca: Bi! se je hud boj. Na fronti je stal hraber Lotarinžan, ki se je ravno pripravljal, da ustreli. V istem trenotku ga je zadela sovražna kroglja v srce in je obležal na mestu mrtev. Še v smrti je krčevito držal svojo puško. Po bitki so pobirali na bojišču mrtve in ranjene. Neki vojak Je hotel vzet! mrtvemu vojaku puško iz rok. Ko se je nagnil, se je puška nenadoma sprožila in zadela vojaka v prsa. Zgrudil se je mrtev na tla in je bil potem z ostalimi mrtvimi pokopan v skupni grob.
Slučaj ali ka|? Na svojem zadnjem pohodu v našo divno okolico, sem se sestal z ženico, katera mi je med drugim povedala sledečo, ne sicer zanimivo, toda vendar nekam čudno zvenečo povest: Med mnogimi, ki so bili pozvani, da branijo čast in svobodo naše lepe domovine, je bil tudi moj sin. Kot zvest državljan ni mrmral zoper težko dolžnost, ki mu je bila s tem naložena. Odšel je med prvimi, ki so bili poslani na severno bojišče. Dolgo ni bilo glasu o njem; in vedno sem bila v skrbeh, in vedno prosila boga. naj ga čuva pred sovražnikom in zopet vrne / naročje svoje nesrečne matere. Nekega dne sem dobila pismo, v katerem mi je sin poročal med drugim tudi nastopno: » . . Naj vam na kratko povem, kako sem odšel gotovi smrti: Bili smo komandiram v prednje vrste, kjer naj bi prodrli sovražno fronto. Hiteli smo in skoro dospeli na določeno nam mesto, ko se moj konj bliskoma vzpne pokonci, in ker se tega nisem nadejal, me je vrgel s sedla. Poškodoval se nisem dosti, le kosti sem si pretresel, da mi še danes niso povsem v redu. Tako sem postal nesposoben za boj in odšel z drugimi ranjenci do bližnjega lazareta.
Razne politične vesti.
Misel razorožitve. Kakor poročajo bero-linski listi iz Rima, je v zadnji seji italijanskega senata, 16. t. m., senator Morandi utemeljeval predlog, s katerim se vlada pozivlje, da bi že sedaj imela stalno pred očmi kot najvažnejši smoter bodočih mirovnih pogajanj vprašanje razorožitve. Ta misel ima zelo važno jedro. Za razorožitev ali vsaj za omejitev oboroževanja je sicer sedaj propaganda nemogoča, a pri mirovnih pogajanjih bo zanjo ugodno in pravo mesto. Teoretično se je smatralo to že za jako verjetno, da bo v slučaju svetovne vojne stranka, ki zmaga, poraženi stranki diktirala mirovne pogoje take vsebine. da jej bo za bodočnost možnost oboroževanja zelo omejena. Ko bi se psreči-lo storiti položaj, da bi pri teh pogajanjih stranka, ki bi zmagala, spoznala za koristno. da se sklene res lojalen mir in bi se tudi sama zavezala, da bi v primernem razmerju tudi sama ne stopnjevala oboro-ževnja, bi bil ta del vsebine bodoče mirovne pogodbe tako dalekosežnega pomena, da bi mogel vplivati na ves bodoči razvoj vseh držav, ki so soudeležene v sedanji svetovni vojni.
»Izpraznitev Belgrada. Zadnje uradne vesti 15. decembra.« Pod tem naslovom priobčuje sobotna večerna »Neue Freie Presse« brez vsake druge pripombe sledeče:
6.	decembra se je poročalo uradno: »Južno od Belgrada pridobivajo naše čete tal. zapadno od Arangjelovca in Gornjega Milanovca ie pritegnil sovražnik nova oja-čenja in nadaljuje svoje vehementne napade proti zapadu.«
7.	decembra se je poročalo: »Operacije, ki jih je povzročilo zavzetje Belgrada, zahtevajo pregrupiranje naših moči . . .«
11. decembra smo izvedeli sledeče: »Odrejena premikanja se vrše splošno brez večjih bojev s sovražnkiom.«
14.	decembra se je poročalo uradno tole: »Od Drine v jugozapadni smeri prodrla ofenziva je jugozapadno od Valjeve-ga zadela na veliko močnejšega sovražnika in se ni morala samo opustiti, temveč je povzročila tudi dajjesežno umika nje naših več tednov najtrdovratneje, si" v no, toda z velikimi izgubami se bore Sil. Temu pa stoli nasproti pridobitev Bd-erat'a. Iz tega izhajajoči skupni položaj bo Ime! nove operativne sklepe in ukrepe, ki morajo rabiti pregnanju sovražnika.«
15.	decembra se uradno poro* . »Vsled Operativnega položaja, nastalega x o umak-Ditvi našega desnega krila, ki je postala potrebna, se je izkazalo umestno, da se začasno izroči tudi Belgrad. Mesto je bi-
lo izpraznjeno brez boja. Čete so pač trpele po prestanih naporih in bojih, a so razpoložene kar najbolje.
Spoštovanje pravic malih narodov. Be-rolinski „Tag" poroča iz Stockholma: Proilo nedeljo je na prošnjo atockholmikega dija-Štva predaval profesor Fritjof Nansen v mt-deljo zvečer o pravicah in nalogah malih narodov. Predavanju ao prisostvovali ministri Wallenberg, Šydo? in BrostrOm ter bivši ministrski predsednic Staaff. Govornik je povdarjal pomen neodvisnosti malih narodov za velike narodne in svetovni razvo|. Dogodki zadnjih dni so pa pokazali, da spoštovanje pravic malih narodov začenja izginjati, da se proglaša nauk o pravici močnejšega. Kdo pa je pravzaprav močan ? Tisti, ki si zna nabaviti največ denarja in kdor zna izdelavati najbolj učinkujoče uničevalno orožje. Moderna gesla o pangerma-nizmu, panslavizmu in panlitavizmu vodijo človeštvo v vedno večjo bedo. Narodi nimajo samo pravice do neodvisnosti, temveč jo imajo tudi dolžnost braniti. Ko bi pretila nevarnost Švedski in Norveški, bi jo morali braniti do poslednje kaplje krvi Za nas je ista pot: Nastopati moramo združeno, enako v slabem, kakor v dobrem.
O izdatkih za vojno je govoril v Eisen-cahu vseučiliščni rektor Kopsch, Id je tudi nemški državni poslanec in pripadnik napredne stranke. Med drugim je rekel: „Izdatki za vojno so znašali prvi mesec okrog 2s/a milijarde, za nadaljnje mesece pa nekaj več nego tri četrtine milijarde. Sedaj dovoljeno vojno posojilo 10 milijard pomenja obremenitev vsake glave z okroglo 160 markami. Ali more prenesti to naše ljudstvo? Da, kajti dohodki Nemčije znašajo 40 milijard na leto in od tega se na leto pri-štedi okrog 8 milijard. Vojno posojilo v znesku 10 milijard torej znaša samo nekaj več, kot enoletni prihranek našega naroda.
Nemški časopisi proti denuncijacljam.
Češki listi so že ponovno obsojali denuncijacije čeških ljudi, s katerimi preplavijo sedaj razni anonimni denuncijanti policijske, sodne in druge podobne urade Sedaj je obsodilo te denuncijante tudi glasilo Nemcev v Prostejevem, ki pravi: „Iz čeških listov doznavamo, da je prejel tukajšnji urad celo vrsto anonimnih denuncijacij. Samoposebi umevno je nastal vsled ttga vihar ogorčenja, zaic i česar zavzemamo sedaj tudi mi svoje stališče napram tej stvari. Anonimne denuncijacije nam niso znane in ne vemo, ali jih vlagajo Nemci ali Čehi, v nobenem oziru pa nočemo ž njimi imeti nič skupnega. Obsojamo take anonimne denuncijacije ne le zato, ker jih smatramo za nedostojne in podle, temveč tudi zato, ker ponižujejo ugled mesta, v katerem živimo in na čigar ugledu nam mora biti. Kdor misli, da ima vzrok za pritožbo, mora imeti tudi pogum, da se postavi s svojim imenom za pritožbo. V resnici nam je na mirnem skupnem Življenju z našimi češkimi someščani, posebno ko vemo, da jih pritiskajo iste nadloge v teh težkih časih kakor nas... Smatramo za potrebno, da v vojnem času občinski zastop vrši svoje težavne naloge na najpožrtvoval-nejši način in da absolutno ne daje povoda za pritožbe. In prav zato se, kakor češki listi, obračamo z vso odločnostjo proti anonimnim ovadbam, ki povzročajo le ogorčenje in razdor, na zunaj pa vzbujajo neveijetna mnenja o razmerah v našem mestu. Imeti hočemo mir v mestu in smatramo vsakogar, ki kali ta mir z brezimenskimi ovadbami, za svojega sovražnfea. Želeli bi, da bi naši uradi s takimi brezimenskimi ovadbami ravnali enako, kakor ravnajo uradi v Nemčiji,
ki jih mečejo enostavno v koš. Nič drugega tudi ne zaslužujejo". — To je poštena, odkrita beseda, ki bi imela svoj prav tudi pri nas v Trstu, ker se ne manjka podležev, ki skušajo uničiti poštene ljudi z brezimenskimi ovadbami
baš sedaj tudi končal tek svojega bridkosti in prevar polnega življenja umetnik, ki je bil steber tega gledališča vse od početka pa do konca. Slovensko gledališče je zamrlo, po kaj bi živel sedaj njega najmarkantnejšijiajbolj samonikli pred-stavitelj?! Verovšek je izdihnil, je zatisnil za vedno svoje trudne oči. Slava njegovemu spominu!« — Tej proslavi umetniških vrlin in zaslug Antona Verovška za slovensko gledališko umetnost se pridružuje iz vsega srca tudi naše tržaško slovensko gledališko občinstvo. Pod vodstvom Antona Verovška se je tudi naš sicer mali, skromni oder dvigal in povzdignil do take višine, kakor bi se ne bili nikoli niti nadejali. Nepozabne so nam ure užitka, ki ga nam je nudil pokojni umetnik se svojimi nepresežno vernimi tipi iz narodnega življenja: gledali smo na odru — sebe! Kdor ve ceniti veliki vzgojevalni pomen dramske umetnosti, nje veliko nalogo v napredku in kulturnem razvoju naroda, ta ohrani Antonu Verovšku trajen, hvaležen spomin.
Bolniške blagajne in njih (lani, poklicani
pod orožje. Vsled vprašanja neke politične deželne oblasti se je ministrstvo za notranje stvari izreklo v smislu, da za osebe, poklicane v vojaško službo, v slučaju obolelosti (oziroma smrti) obstoji po posebnih zakonitih odredbah ustvarjena oskrb ter da člani bolniških blagajn, ustanovljenih po zakonu o bolniškem zavarovanju v slučaju njih vstopa v aktivno vojaško službeno razmerje (vaje, vojna služba) nimalo na podlagi zakona o bolniškem zavarovanju ne za-se ne za svo§ce nlkake pravice do podpore od strani bolniških blagajn, ako so v času trajanja tega vojaškega razmerja ali oboleli ali nmrIL V slučaju pa, da je vpoklicanec v vojaško službo še pred potekom 6 tednov — računajoč od izstopa iz dela. na katerega podlagi je bil član blagajne — odšel iz aktivne vojaške službe (na dopust), pa obstoji po mnenju ministrstva v smislu § 13, št. 3, zakona o bolniškem zavarovanju pravica do podpore od strani blagajne za slučaje bolezni, katerih začetek pada v čas. v kolikor je dotičnik odšel iz vojaške službe popred, nego je poteklo onih 6 tednov, v katerih uživa za ščito blagajne. Isto velja za v tem času do-godivše se smrtne slučaje. Za bolezni, katerih začetek pada v aktivno vojaško službo, niso dolžne bolniške blagajne nikakih podpor.
3000 kron je poslala družbi sv. Cirila in Metoda za Istro podružnica „Hrvatske straže" v Sisku. Tudi belovarska podružnica je poslala lep dar. Beležeč ta dva iz gledna čina narodne požrtvovalnost* in skrbi za narodno vzgojo obžaljuje zaderski „Narodni list", da so se prspevki iz Dalmacije, ki je poprej prednjačila v požrtvovalnost za družbo, skrčili. To obžalovanje naj bo tudi zavednim Slovencem v opomin in pobudo, da se bodo spominjali naše slovensk-družbe vsaj v tisti meri, ki je možno v sedanjih časih ob sedanjih okolnostih.
Poziv očetom in materam, ženan: in sestram. Velik in resen je čas, v katerem živimo. Velik po brezprimernih junaštvih ki jih izvršujejo naše vrle čete, resen po velikih žrtvah na krvi in imetju, ki jih za hteva domovina od nas. — Radostno so hiteli naši sinovi, naši soprogi in bratje k slavnim in v vojnah izskušenim zastavam našega cesarja; in s kakim pogumom so se borili, to smo čuli. — Ve, matere, žene in sestre ste v plemeniti in požrtvovalni skrbi negovale ranjence in jih krepile ter ste zvesto skrbele za blagor svojih dragih na bojišču. Veliki so tudi darovi, ki jih plemeniti človekoljubi prispevajo za vse panoge vojne oskrbe; saj mnogim ni sedaj možno, da bi svobodno razpolagali s svojimi financijelnimi sredstvi. — Naša največja in najglavnejša skrb pa bo, da skrbimo za vdove in sirote na bojišču časti padlih vojakov. Zato kličemo vam, o-četje in matere, žene, bratje in sestre: Odprite srca! Ko v nočeh skrbi molite za blagor svojih dragih, če vam skozi tedne izostaja vojna pošta, po kateri koprnite, ko v strahu in trepetu pregledujete liste izgub, tedaj pristopite k oltarju domovine in obljubite: »Ako nam dobrotna Previdnost povrne naše drage iz vojne, hočemo uradu za vojno preskrbovanje kak znesek, ali v renti, ali drugih vrednostnih papirjih, ali v gotovini sami, darovati za vdove in sirote padlih. Ta zaobljuba ne bi — ker jo bo izpolniti šele po vojni — nikakor škodovala drugemu potrebnemu nabiranju. Pomislite na vse one, ki so zapustili ženo in otroka in ki bodo mirneje in zaupneje kljubovali nevarnostim vroče bitke, ako bodo čuli o milijonih, ki so jih — izpolnjevaje zaobljubo — darovali plemeniti ljudje! Zato še enkrat očetje, matere, žene in sestre: »Odprite srca!«
Vojna zaobljuba. Božič je praznik, ki združuje srca; okolo božičnega drevesca se zbirajo oni, ki spadajo skupaj po vezeh krvi. Odraščeni otroci prihajajo v hišo sta-rišev; stari oče in stara mati se radujeta na vnukih, sin, ki sta ga poklic in zaslužek odvela v inozemstvo, se vrača domov, če ne za dalje, pa vsaj za božični večer. — Tako dobro nam ne bo v tem letu. Komaj da je kaka hiša med tisoči in
Domače vesti.
t Anton Verovšek. Anton Verovšek, bivši režiser slovenskega gledališča v Ljubljani in v Trstu, je v nedeljo zvečer v Ljubljani umrl. »Slovenski Narod« piše o njem: »Anton Verovšek je včeraj končal trnovo pot svojega življenja. Po dolgi, mučni bolezni — lotila se ga je jetika — je včeraj zatisnil mirno in lahko svoje oči za vedno. Žnjim je legel v grob menda prvi slovenski igralec po poklicu. Verov-škovo ime je ozko združeno z razvojem slovenskega gledališča, z razvojem slovenske dramske umetnosti. Ko je bilo slovensko gledališče v najlepšem cvetu, je tudi Verovšek žel kot umetnik največje uspehe. Njegov element so bile zlasti narodne igre. Kdo na Slovenskem ne pozna Verovška kot Krjavlja, kot Ježa? A tudi v karakternih vlogah se je Verovšek pokazal pravega globokomislečega umetnika, ki je znal ustvariti iz sicer neznatnih vlog naravnost sijajne, umetniške tipe. Kako umetniško dovršeno je na primer igral vlogo starca v Turgenjevi pretresu-joči drami »Tuji kruh«! Kdor je videl Verovška v tej vlogi, ga ne pozabi nikoli. V tej in sličnih vlogah je bil pokojni nepre-kosljiv, zares pravi umetnik, poln stvar-jajoče sile umetnika. Letos so prvič, odkar se je slovenska Talija preselila v svoj novi hram, ostala zaprta vrata slovenske-j tisoči hiš in dvorov, palač in koč, kjer ne ga gledališča, in menda le slučaj je. da je!bo manjkal kdo dragih ali pa tudi več.
Kjerkoli se letos združujejo ljudje ob božičnem drevesu, ne more niti svit sveč odgnati sence s čel in oči žena, mater, sester, zaročenk, ki begajo iskajoč preko sijaja tja v daljavo, temno, negotovo. Komaj da obrazi otrok bleste v nemotenem veselju. Tudi oni vedo, da je oče tam zunaj v mrzli, tuji deželi — pred sovražnikom. — Sveti praznik povzdiga srca, tesnoba se razrešuje, skrb postaja v molitev. Oloboko je ukoreninjeno v verskem čutu naših dežela zaupanje v boga, ki prošnji do najvišjega pridružuje zaobljubo. Mnogo trajno dobrega se je storilo s tem. — Taka misel se je pojavila iz velike javnosti, privatna inicijativa jej je dala formo, skupina oseb jo je sprejela z veseljem in jo predložila uradu za vojno preskrbovanje. Je to lepa, enostavna misel, ki je blizu avstrijskemu čutu. Zato jo urad za vojno preskrbovanje rad vrača zopet v javnost. Naj najde odmeva v mnogih srcih in pomnoži pravično veselje s tem, da jim pokaže pot, po kateri potolažijo notranjo tesnobo srca z zaobljubo, da store kako dobro delol
Dnevnik „Edinost"»Trstu
i.
je izdal in založil naslednje knjige:
»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. —
Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.

ProMaMca ar Ih dragocenosti
Gt BUCHER
Trst	cono ft 35.
Bogati isber zlatamne, srebrnia*. dragocenosti in topnih ttr. Knpqje in meaj« stazo llito in tudi srebro s novini predmeti. — Sprejema nvočbe In poprarQa vsakovrstno srebrnme, zlatanines kakor tudi Šepne urr.
fl
VELIKA ZALOGA
žita, mobe, rižu, otrobov, fižola, ovsa ter koruze, in Koruzne moke
Po užodnl ceni se odotii
llia Inim 13-TRST-lb taliti 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEL
Telefon 24-03. lastnik.
Dobroznana mirodilnica
Iv. Camau
Sv* Ivan - Trst - blizu Har. doma

£nv*o in Misrutfsm«
Ani Rojic, Trst
VI« Ao*M*ttt M. riipoith s* g"«po4cm trn
dobro in Ufcitealfeo f-
Str šibo. Dumo se p«*poso<e t* Moderno frisamnj«, giato-pianjs, barvanje i.td k> Tuko vrstna lasna dela se isvrftniejo dobro i* Wno
Specijalist za sifilistične in kožne bolezni
Ima svoj anrabulaftcrij ♦
v Trstu, v ul. S. Lazzaro Št. 17,1.
- iP^lazzo Diana) == Za cerkvijo Sv. Antora novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
Zaloga za Trst in okolico redilnega raja za otroke In odrasle lei tetinega spna ia ItfMja pnfti za živali. - Ttlilca II
U MET
PLOMBIRANJE' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOS.EC6NE :
Dr.J.ČERMAK U. TUSCHER
IMOZOMV- en« KONC ZOBNI
•M* I Ki I nMM"(
ULICA CASimm, 13 H. nad.
TVRDKA G. BlAMI - TiST
je nakupila večjo množino
in jo vsled tega prodaja po K 3 60 kg na dom.
ZtiloSfl suhemu grozdja, ore&eo, fig,
91? svašših slštf.
TRST, CORSO $T. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI
Šibkost m nervoznost
v NOGAH Hi SKLEPIH, od 11-1 pop- In 3 - S ive<ar.
□□□□□□□□ I g j g g
Caffć Huovo
(NOVA KAVARNA)
Trst. PIbzzo Barrierc-Settefoatone
Prva udobnost. Bogata izbera Časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Seifert, TELEFON 15-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten BUVVETg kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreherjevo pivo, Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
af
a □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ v
11 ^^
□□□□□□□□ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
S
□ □ □ □
BSsendorfer, Gelsriiđer ssicsl, Koch t Korselt, WIrht itd. se prodajajo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. Uglašanje. Vsakovrst. popim
Zavod Klavirji Zonnonf
MARIO HALLV, Piazza S. Gia-^^ como Z, IL. Corsc. Telefon 2-5. ^
0
1
lo&tt
kU
tr&i&i m .................
FranJ« Aferam, lastnik
BI S S ■ ^ IP VitM
□□□□□□□
□
TRST, Giosue Car-ducc) 3t«vilka> 27. Podrulnlca: uBIca St, 31 („Al »uort Operale") :t Velika zaloga ntolkht In lanskih fevltav. □□□□□□□ Popravlja to**o Ir ra^Jro. Zmvn?. cer?«,
35
riaška posojilnica in hrani!fiica
rcgiilrovsff« s«dru£* 2 sr.>a«an!«#
TRST, PSfi72a deliš Csierv** St. 2,3. n tu! (v las«*** p«!*C) vhcJ po	3topK,;i«iv
POSOJILA DAJE
M Tfcnjiibo 5 Vi** mm msoies f M
na zastare in amortiiadjo trn	dobm f If T um.
CSKOMPTUJE TftUOVSKE MENKS.
VLOGE
ta. i« tudi ml r>4 in jik s^mK« po
4 T. T.
VrtJ« stalne vloge in vloge na tek. račun po ćogovorn.
T
Po*ta..-hiatiln.tuj ivva 16 00*.	LTUJ-FO;* *i 952.
I«M Tfa»iN*»in©	(fc^ drpoaif. %c eh-K^bo vrtanast-
nib lUikai'UsiiKT ia laznlii žmgin vrednot, popo.'i^1 AB vari«o	in :>oJara. «a«jem> po
iinu jo tcaaja strankam v najem po rdzvh utoab
Stanka n mil tO mKi^ov Uro*
t*^ «>« * rtu ia	In c-J % do 3 popoUne. - HcUCuj« M
drtarrtfc o» uf^lh "r.^. im

r-ra 52
B IS!
;*c fiv^iBBaukEes^fi^Jia mi
riQ «MZS3»££9!!il 19!

SBSif 9 ES