ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: 5 Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja 2. Šifra projekta: V1-0509 3. Naslov projekta:_ Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:_ Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:_ Creation of an effective system of protected areas in Slovenia 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:_ zavarovana območja, sistem zavarovanih območij, modeli upravljanja, trajnostni razvoj, načrt upravljanja 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:_ protected areas, system of protected areas, models of management practices, sustainable development, management plan Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 1 od 11 5. Naziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (RO): 6. Sofinancer/sofinancerji:_ - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Ministrstvo za okolje in prostor - Ministrstvo za gospodarstvo - Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Datum: 4.1.2011 Podpis vodje projekta: Podpis in žig izvajalca: Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 2 od 11 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? KI a) v celoti □ b) delno □ c) ne Če b) in c), _ je potrebna utemeljitev._ 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? |£| a) da □ b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev:_ Naročniki naloge so pred potrditvijo vsebin naloge vpeljali še nekaj dodatnih vsebin, ki so sicer povezane s problematiko zavarovanih območij, ne nanšajo pa se neposredno na temo raziskovalne ga dela (torej analize obstoječega sistema zavarovanih območij v Sloveniji). Med dodatne vsebine sodi izdelava oziroma oblikovanje nabora metod za oceno učinkovitosti sistema zavarovanih območij s podrobnejšo predstavitvijo nekaterih izmed teh metod in oblikovanje kazalnikov in pripadajočih metodoloških listov za analizo upravljanja zavarovanih območij. Zaradi vsebinske različnosti posameznih sklopov v nalogi, so bili ti sklopi v zaključnem poročilu, oddanem sofinancerjem, prikazani ločeno. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 3 od 11 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1:_ CRP projekt Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij je vsebinska nadgradnja predhodnih raziskav na področju učinkovitega upravljanja in zavarovanih in varovanih območij, ki so se izvajale v preteklosti. Učinkovit sistem zavarovanih območij ima jasno izraženo vizijo, zavarovana območja pa tvorijo omrežje, ki je učinkovito upravljano in ima ustrezno podporo. Analize sistemov zavarovanih območij so namenjene odkrivanju slabosti in oblikovanju predlogov za povečanje učinkovitosti takšnega sistema in se izvajajo uveljavljenih in medsebojno primerljivih metodah. V projektni nalogi smo izbrali in izvedli analizo RAPPAM, ki je bila doslej uporabljena že v več deset državah po svetu in je bila predlagana tudi s strani WWF, ki je v času pričetka tega projekta pripravljala podoben projekt v okviru projekta Dinaric Arc Ecoregion, v katerem aktivno sodeluje tudi Republika Slovenija. V tej projektni nalogi pa smo rezultate RAPPAM analize nadgradili še z vrsto drugih analiz in raziskav, ki smo jih izvedli z upravljavci zavarovanih območij in z analizo literaturnih in drugih virov ter prek intervjujev z upravljavci in drugimi poznavalci problematike. Pri vprašanju ustrezne vključenosti zavarovanih območij v omrežje sistema zavarovanih območij v Sloveniji se je izkazalo, da bi nujno potrebovali še podrobnejšo analizo, iz katere bi bilo razvidno, v kolikšni meri so zavarovana območja medsebojno ustrezno povezana z koridorji in povezovalnimi, prehodnimi območji. Osnovna analiza, ki smo jo opravili v tej nalogi in s katero smo primerjali prekrivanje obsega zavarovanih območij s podatki o večjih prometnih in drugih urbanih območjih namreč nakazuje, da so zavarovana območja medsebojno nepovezana oz. izolirana, saj jih prepredajo veliki infrastrukturni koridorji in urbanizirana območja. Kronološki pregled ustanavljanja zavarovanih območij v Sloveniji in analiza izvajanja dogovorjenih ciljev širitve števila in obsega zavarovanih območij, ki so zapisani v aktualnem nacionalnem programu varstva okolja sta pokazala, da v Sloveniji močno zaostajamo za zastavljenimi cilji na področju ustanavljanja zavarovanih območij in doseganju cilja skupnega obsega zavarovanih območij. Pri ustanavljanju in učinkovitem upravljanju omrežja zavarovanih območij je ključna politična volja in podpora, ki vsebuje tudi ovrednotenje ustreznih sredstev za zavarovana območja, da bodo lahko dosegala cilje, zaradi katerih so bila ustanovljena. Med potrebnimi sredstvi za upravljanje niso le tista za zaposlene, storitve in materialne stroške ter investicije, pač pa tudi sredstva, ki bi bila potrebna v primeru morebitnih odškodnin za omejitve rabe ali nadomestil. O slednjem v našem sistemu zavarovanih območij ni namenjena zadostna pozornost, tako da so upravljavci in strokovne službe za varstvo narave pri doseganju ciljev zavarovanih območij v primerih izvajanja določenih ukrepov varstva na zasebnih lastništvih pogosto omejeni le na uspešnost dialoga z lastniki in zanašanje na spoštovanje ekološke funkcije lastnine, ki po naši ustavi zagotavlja varstvu narave prednost pred določenimi zasebnimi interesi. V nalogi smo izpostavili priložnost, ki jo za ustanavljanje ožjih zavarovanih območij z razmeroma nizkimi stroški ponujajo območja, ki so potrebna ekološke obnove (npr. kot nadomestni ali sekundarni habitati, upravljani naravni rezervati ipd.). Pri širših zavarovanih območjih, kjer se poleg ciljev varovanja narave in omogočanja obiska in doživljanja ter interpretacije narave (in prispevanja k uresničevanju k ciljev z drugih področij, npr. varstva kulturne dediščine, če 1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 4 od 11 je tako zapisano v aktu o ustanovitvi) pa je bilo ugotovljeno, da je za ovrednotenje potreb za učinkovito upravljanje najprej treba podrobneje razčleniti cilje, zaradi katerih so bila ustanovljena in jih osvetliti v luči izvajanja javne službe ohranjanja narave, kamor sodi upravljanje zavarovanih območij. V nalogi smo poleg te problematike podrobneje razčlenili sklope upravljanja zavarovanega območja in obravnavali aktivnosti in dejavnosti, ki sodijo v sklop izvajanja javne službe ter analizirali, kako se izvaja raba naravnih vrednot in kdo so izvajalci posameznih aktivnosti v zavarovanem območju. S temi analizami smo poskušali pojasniti različna gledanja glede vloge in izvajanja aktivnosti in dejavnosti, ki jih v zavarovanih območjih izvaja upravljavec oziroma drugi izvajalci splošne ali posebne rabe naravnih virov in vrednot. Primarna naloga upravljavca zavarovanega območja je namreč nedvomno varovanje narave in omogočanje ogleda in obiska, če pa upravljavec izvaja tudi druge aktivnosti (npr. zaradi pridobivanja sredstev za upravljanje), pa naj bi se to dogajalo le na način, zaradi katerega ne bi bila omejeno osnovno poslanstvo na področju učinkovitega upravljana in varstva narave. Drugi nosilni sklop sistema zavarovanih območij se nanaša na učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji. V Sloveniji se - z izjemo dveh zavarovanih območij - v času analize ni upravljalo z zavarovanimi območji na osnovi dolgoročnih, strateških načrtov upravljanja, pač pa se upravljanje zavarovanih območij načrtuje z letnimi načrti. Analiza RAPPAM in druge analize, opravljene v projektu so sicer pokazale, da je v splošnem doseganje ciljev upravljanih zavarovanih območij ugodno; podrobnejša analiza je bila izvedena za edini dve zavarovani območji s potrjenim načrtom upravljanja in rezultati na področju doseganja ciljev v obeh območjih so bili več kot samo zadovoljivi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da tudi pri večini ciljev, ki niso bili doseženi v celoti, največji delež krivde za takšno stanje ne leži na upravljavcih, pač pa v sistemskih ovirah. V tem sklopu je bilo ugotovljeno, da bi vsako zavarovano območje pri nas nujno potrebovalo načrt upravljanja (za ožja zavarovana območja je to lahko zelo preprost dokument v obsegu nekaj strani), predvsem pa bi morali določiti upravljavca za vsako zavarovano območje. Ena od možnih priporočil v tej smeri je oblikovanje centralne agencije za zavarovana območja in določitev režijskih obratov v okviru obstoječih organov lokalnih skupnosti. Pri izdelavi metodologije za načrte upravljanja bi morali vključiti tudi del, ki se nanaša na poslovno/finančno načrtovanje (business planning) in redno izvajati izobraževanja upravljavcev. Ti bi morali tudi ovrednotiti potrebe po zmogljivostih (kadrovskih, materialnih, finančnih) v zavarovanih območjih, smiselno pa bi bilo preveriti tudi opis del in nalog, ki se zahtevajo za posamezne profile zaposlenih v zavarovanih območjih in kadrovsko sestavo upravljavcev. Posebno pozornost je treba nameniti organizaciji naravovarstvenega nadzora in odpraviti postopkovne in vsebinske ovire pri izvajanju nadzora ter izvajati izobraževanje in podeljevanje ustreznih potrdil. Ugotovljeno je bilo tudi, da upravljavci zavarovanih območij doslej niso namenjali ustrezne pozornosti določevanju in analizi pritiskov groženj za zavarovano območje, kar je eno osnovnih orodij za učinkovito upravljanje. Takšno analizo naj bi izvedlo vsako zavarovano območje. Kot najbolj šibek steber sistema zavarovanih območij v Sloveniji se je izkazala podpora sistemu. Ta steber med drugim sestavljajo zakonske podlage in politike, uporaba raznolikih modelov upravljanja, pravična delitev koristi in stroškov zavarovanih območij, trajnostno in učinkovito financiranje sistema zavarovanih območij. Med največjimi šibkosti ustrezne podpore zavarovanim območjem izstopajo neizvajanje sprejetih zakonskih in drugih podlag (in s tem povezan tudi neučinkovit inšpekcijski nadzor). Zavarovana območja še vedno niso učinkovito vključena v politike izvajanja različnih sektorjev; med sektorji, kjer so konflikti s cilji varovanja narave v zavarovanih območij Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 5 od 11 izstopa kmetijstvo, kjer so analize izpostavile številne probleme, ki jih kmetijska zakonodaja dovoljuje ali celo vzpodbuja, so pa za cilje varovanja narave v zavarovanih območjih pogubni. Kmetijski sektor tudi ne pozna planskega načrtovanja. Pri drugih sektorjih, npr. pri gospodarskem oz.turističnem sektorju, pa je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba povečati delež financiranja zavarovanih območij, predvsem urejevanja infrastrukture za obiskovanje in doživljanje narave v zavarovanih območjih in sodelovanje pri urejevanju storitvenih možnosti (npr. infrastruktura za ponudbo prenočišč in gostinske ponudbe na območjih ob robu zavarovanih območij). Pogoste kritike se dogajajo na račun šibkega vključevanja javnosti in deležnikov v procese ustanavljanja in tudi upravljanja zavarovanih območij (Mikuš, 2006), vendar je analiza izpostavila, da so podobne kritike lahko upravičene tudi v postopku nastajanja prostorskih načrtov, procesa, ki je v slovenskem sistemu v domeni občin. Vsaj na področju mednarodno varovanih območij in zavarovanih območij izjemnega pomena bi morala biti vloga države (in podpora strokovnim službam za varstvo narave, ki v ta proces vstopajo z naravovarstvenimi smernicami) občutno močnejša, da bi se izognili konfliktom, ki nastajajo zaradi načrtovanja, ki naravovarstvene zahteve zavarovanih območij ne upošteva dovolj. V nekaterih državah, npr. v Avstriji, ta problem (v primerih narodnih parkov) učinkovito rešujejo z definiranjem »regije narodnega parka«, ki poleg območja znotraj meje parka vključuje tudi robna območja, ki imajo največjo korit in tudi stroške od narodnega parka in ga tudi v sistemu obravnavajo kot posebno prostorsko enoto. Večja pozornost v nalogi je bila namenjena analizi modelov upravljanja zavarovanih območij, ki jih ponuja slovenski sistem varstva narave, poleg teh pa so bili podrobneje predstavljeni tudi modeli upravljanja iz tujih upravljavskih praks, ki pa se pri nas še ne ali le izjemoma uporabljajo. Med slovenskimi modeli je bilo posebej izpostavljeno, da je obstoječi model podeljevanja koncesij oziroma oblike javno-zasebnega partnerstva še premalo natančno razvit, da ne bi dopuščal nastajanja različnih neskladij, ki ovirajo uspešno delovanje modela. Priložnost se kaže v uveljavljanju modela zasebnega upravljanja s strani lastnikov ali lastniških skupnosti, vendar bi bilo treba model še razviti. Na področju pravične delitve stroškov in koristi zavarovanih območij izpostavljamo dejstvo, da doslej v Sloveniji še nismo izvedli obsežne raziskave, s katero bi prepoznali in ovrednotili koristi, ki jih posamezno zavarovano območje ponuja v obliki ekosistemskih uslug in koristi. Izsledke takšnih študij bi morali predstaviti tudi širši javnosti, saj je ta tematika splošno povsem prezrta in nepoznana. Šele s poznavanjem koristi zavarovanih območij bo možno doseči tudi njihovo trajnostno financiranje. A tudi pri temu vprašanju se je izpostavilo dejstvo, da je treba jasno poznati in upoštevati, kaj so naloge upravljanja zavarovanih območij, njihovi cilji in katere so aktivnosti, ki se jih v zavarovanih območjih izvaja (tako upravljavec kot drugi deležniki), ki niso v nasprotju z namenom ustanovitve in cilji posameznih kategorij zavarovanih območij. Med nepravilnosti sistema zavarovanih območij uvrščamo tudi dejstvo, da se koristi (v obliki sredstev), ki izvirajo iz zavarovanih območij ne porabljajo sorazmerno v zavarovanih območjih. Tako se npr. presežki prihodkov od določenih prihodkov, ki jih ustvarja zavarovano območje, vračajo v centralni proračun in se ne porabijo tam, kjer so bili ustvarjeni. Velik del analize sistema, predvsem stebra podpore zavarovanim območjem, je bil namenjen ugotavljanju obstoječih in predvsem potencialnih dodatnih virov financiranja. V tem sklopu smo pripravili tudi analizo potencialnih finančnih virov na osnovi uporabljenih in uspešnih modelov iz tujine in izpostavili nekaj primerov, kjer bi lahko povečali razpoložljiva sredstva za zavarovana območja iz obstoječih finančnih virov v Sloveniji. Analizo sistema zavarovanih območij smo nadgradili še z oblikovanjem predloga vizije za sistem zavarovanih območij v Sloveniji in naborom priporočil, katerih namen je bil Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 6 od 11 pokazati na možnosti za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji. V nalogi so bili na zahtevo naročnikov vključeni tudi analitični sklopi, ki niso v neposredni zvezi z analizo sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Med te sklope sodi izdelava nabora različnih metodologij za analizo sistema zavarovanih območij, vključno s prevodom in prireditvijo ene izmed teh metod za uporabo v Sloveniji, izdelava nabora kazalnikov in metodoloških listov za preverjanje učinkovitosti doseganja ciljev zavarovanih območij, primerjalna analiza dveh nastajajočih načrtov upravljanja za zavarovana območja v Sloveniji in analiza posameznih metodoloških pristopov načrtov upravljanja za zavarovana območja v tujini, izvedena s ciljem oblikovanja priporočil za izdelavo metodologije za izdelavo načrtov upravljanja za zavarovana območja v Sloveniji (ki nastaja v okviru dejavnosti MOP). Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 7 od 11 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: I | a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; I | c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; I | d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. 2 Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 8 od 11 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ - izvedba analize RAPPAM in seznanitev sodelujočih pri raziskavi z rezultati analize - SWOT analiza posameznih modelov upravljanja v Sloveniji in po svetu - primerjalna analiza učinkovitosti dveh zavarovanih območij v Sloveniji (NR Škocjanski zatok, RP Škocjanske jame) 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ - Sloveniji močno zaostajamo za zastavljenimi cilji na področju ustanavljanja zavarovanih območij in doseganju cilja skupnega obsega zavarovanih območij. - Vsako zavarovano območje pri nas bi nujno potrebovalo načrt upravljanja, predvsem pa bi morali določiti upravljavca za vsako zavarovano območje. - Upravljavci zavarovanih območij med največjimi šibkosti ustrezne podpore zavarovanim območjem omenjajo neizvajanje sprejetih zakonskih in drugih podlag (in s tem povezan tudi pomanjkljiv inšpekcijski nadzor), čemur bi morali v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Za večino upravljavskih ciljev, ki niso bili doseženi v celoti, največji delež krivde za takšno stanje ne leži na upravljavcih, pač pa v sistemskih ovirah. - V prihodnosti bi država morala spodbujati dva zapostavljana modela upravljanja zavarovanih območij, in sicer podeljevanje koncesij za upravljanje z zavarovanimi območji ter zasebno upravljanja s strani lastnikov ali lastniških skupnosti. - upravljavci zavarovanih območij bi morali posvečati več pozornosti določevanju in analizi pritiskov groženj za zavarovano območje, kar je eno osnovnih orodij za učinkovito upravljanje. - Zaradi učinkovitejšega sodelovanja med upravljavci in zasebnimi lastniki zemljišč v zavarovanih območjih bi bilo v prihodnosti med potrebna sredstva (poleg tistih za zaposlene, storitve in materialne stroške ter investicije) vključiti tudi sredstva, ki bi bila potrebna v primeru morebitnih odškodnin za omejitve rabe ali nadomestil. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? upravljavci zavarovanih območij Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 9 od 11 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati3 : Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 10 od 11 6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ V okviru naloge so bile na Ministrstvu za okolje in prostor izvedene predstavitve projekta za sofinancerje (predstavitev ciljev naloge, 2 vmesni predstavitvi in predstavitev zaključnega poročila). Andrej Sovinc je 28.11.2008 v Krajinskem parku v ustanavljanju Radensko polje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter s Svetovnim skladom za naravo (WWF) sodeloval na predstavitvi analize RAPPAM. V pripravi je zaključna predstavitev projekta za javnost._ 4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RPROJ-CRP-KS-ZP-2010 Stran 11 od 11 UNIVERZA NA PRIMORSKEM UNIVERSITA DEL LITORALE UNIVERSITY OF PRIMORSKA CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013 PROJEKT V1-0509 OBLIKOVANJE UČINKOVITEGA SISTEMA ZAVAROVANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI KONČNO POROČILO Koper, maj 2010 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Naročnik: - Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana - Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana Pogodba o sofinanciranju št. 1000-08-280509, Šifra projekta: V1-0509 Odgovorna inštitucija izvajalka projekta: Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem Odgovori nosilec projekta: Red. prof. dr. Anton Gosar (UP ZRS) Sodelavci: mag. Andrej Sovinc (UP ZRS) mag. Živa Fišer Pečnikar (UP ZRS) prof. dr. Boris Kryštufek (UP ZRS) doc. dr. Elena Varljen Bužan (UP ZRS) 2 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. KAZALO UVOD......................................................................................................................................................7 1. OPREDELITEV UČNKOVITOSTI UPRAVLJANJA ZAVAROVANIH OBMOČIJ........................10 2. PREDSTAVITEV UVELJAVLJENIH METOD ZA OCENO UČINKOVITOSTI.............................12 3. ANALIZA MODELOV SISTEMA UPRAVLJANJA ZAVAROVANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI.. 20 3.1.Opis metode za analizo posameznega modela upravljanja.....................................................20 3.1.1. Javni zavod kot upravljavec zavarovanega območja..........................................................20 3.1.2. Za upravljanje zavarovanega območja je podeljena koncesija...........................................23 3.1.3. Model upravljanja (zavarovanega) območja preko mehanizmov pogodbenega varstva (lokalna skupnost kot upravljavec) in skrbništva...........................................................................26 3.1.4. Upravljanje zavarovanega območja preko strokovne službe za varstvo narave (Območna enota zavoda RS za varstvo narave kot upravljavec)...................................................................27 3.1.5. Povzetek..............................................................................................................................28 3.2.Primeri modelov upravljanja in sistema ZO drugih državah..................................................30 3.2.1 Mehanizmi upravljanja s strani države.................................................................................31 3.2.2 Zavarovana območja s soupravljanjem................................................................................32 3.2.3 Zasebno upravljanje.............................................................................................................39 3.2.4 Upravljanje s strani lokalnih skupnosti.................................................................................42 3.3.Primerjava upravljanja z zavarovanimi območji ter z območji Natura 2000........................46 4. OCENA UČINKOVITOSTI SISTEMA ZAVAROVANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI......................48 4.1 Analiza RAPPAM........................................................................................................................48 4.1.2 Povzetek ključnih ugotovitev, ki izhajajo iz RAPPAM analize slovenskih zavarovanih območij .......................................................................................................................................... 49 4.2 Analiza ključnih problemskih sklopov pri upravljanju zavarovanih območij v Sloveniji.... 52 5. OCENA UČINKOVITOSTI DOSEGANJA CILJEV IZBRANIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI............................................................................................................................................54 5.1. Opis metode za oceno učinkovitosti upravljanja posameznega zavarovanega območja.... 54 5.2 Rezultati..................................................................................................................................... 56 5.2.1. Naravni rezervat Škocjanski zatok......................................................................................56 5.2.2. Park Škocjanske jame.........................................................................................................57 6. PREDLOG ZA VZPOSTAVITEV UČINKOVITEGA SISTEMA ZAVAROVANIH OBMOČIJ...........59 6.1. Definicija sistema zavarovanih območij in njegove vizije....................................................... 59 6.2. Sistem zavarovanih območij v Sloveniji in njegova vizija...................................................... 59 6.2.1.Steber« omrežje zavarovanih območij«...............................................................................60 6.2.2. Steber »učinkovito upravljanje zavarovanih območij«........................................................61 6.2.3. Steber »podpora zavarovanim območjem«........................................................................71 6.3. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji................................... 96 3 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6.3.1. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »Omrežje zavarovanih območij«....................................................................................................................96 6.3.2. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »učinkovito upravljanje zavarovanih območij«.................................................................................................98 6.3.3. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »podpora zavarovanim območjem«.............................................................................................................100 6.4. Vizija sistema zavarovanih območij v Sloveniji.....................................................................108 7. KAZALNIKI ZA ANALIZO STANJA IN UČINKOVITOSTI SISTEMA ZAVAROVANIH OBMOČIJ .............................................................................................................................................................110 7.1 Predstavitev uveljavljenih kazalnikov za analizo stanja in analizo učinkovitosti sistema zavarovanih območij v tujini.......................................................................................................... 110 7.2 Izbor kazalnikov za analizo učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji ..111 7.3 Metodološki listi za izbrane kazalnike...................................................................................115 8. PRIPRAVA METODOLOŠKEGA PRISTOPA ZA IZDELAVO NAČRTOV UPRAVLJANJA........137 8.1. Pregled ključnih metodoloških pristopov za izdelavo načrtov upravljanja................... 137 8.2. Primerjava ključnih vsebin predlogov načrtov upravljanja za Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko ter predlog Ministrstva za okolje in prostor.......................139 8.3. Predlogi za dopolnitev metodoloških priporočil za izdelavo načrtov upravljanja........ 147 8.4. Proces nastajanja načrta upravljanja................................................................................160 8.4.1 Vključevanje zainteresirane javnosti v proces nastajanja načrta upravljanja.....................162 8.5. Analiza posameznih primerov načrtov upravljanja iz tujine...............................................165 8.6. Sklepne misli, ugotovitve in predlogi za dokončanje metodološkega pristopa izdelave NU za ZO v Sloveniji............................................................................................................................ 168 9. ZAKLJUČNE MISLI........................................................................................................................173 10. VIRI IN LITERATURA...................................................................................................................178 4 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. SEZNAM SLIK Slika 1: Postopek ocenjevanja učinkovitosti upravljanja na Finskem....................................14 Slika 2: Zemljevid sovpadanja zavarovanih območij z območji Natura 2000 v Sloveniji........46 Slika 3: Prikaz ključnih problemov v zavarovanih območjih v Sloveniji..................................53 Slika 4: Ocena doseganja ciljev NR Škocjanski zatok in RP Škocjanske jame.....................56 Slika 5: Prikaz ključnih elementov učinkovitega sistema zavarovanih območij.....................59 Slika 6: Povezanost zavarovanih območij v Sloveniji s prometno infrastrukturo....................75 Slika 7: Tipologija finančnih mehanizmov za zavarovana območja......................................79 Slika 8: Ekonomski model turizma v zavarovanih območjih.................................................86 Slika 9: Okvir za ocenjevanje učinkovitosti upravljanja zavarovanega območja .................111 SEZNAM TABEL Tabela 1: Primer vprašanja z vnaprej določenimi odgovori...................................................15 Tabela 2: Primer vprašanja iz metodologije PAN Parks........................................................16 Tabela 3: Seznam različnih metodologij za merjenje učinkovitosti sistema zavarovanih območij v svetu....................................................................................................................16 Tabela 4: Možni načini upravljanja z zavarovanimi območji po IUCN..................................30 Tabela 5: Načini upravljanja zavarovanih območij v tujini ter stopnja odločanja ..................31 Tabela 6 (na naslednji strani): Primerjava upravljanja z zavarovanimi območji ter z območji Natura 2000.........................................................................................................................46 Tabela 7: Potencialni viri prihodkov v zavarovanih območjih................................................78 Tabela 8: Financiranje zavarovanih območij v Sloveniji........................................................80 Tabela 9: Izbor kazalnikov za ocenjevanje učinkovitosti (sistema) zavarovanih območij v Sloveniji..............................................................................................................................113 Tabela 10: Primerjava ključnih vsebin predlogov načrtov upravljanja.................................140 Tabela 11: Primera opisa in ocene stanja zavarovanih območij KPG in KPSS...................147 Tabela 12: Primer opis naravnih vrednot KPG....................................................................149 Tabela 13: Primer...............................................................................................................151 5 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Tabela 14: Primer Krajinskega parka Goričko 153 Tabela 15: Primer Krajinskega parka Sečoveljske soline 155 Tabela 16: Faze priprave načrta upravljanja za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. ...........................................................................................................................................163 SEZNAM PRILOG Priloga A: Program, rezultati in vrednotenje delavnic za vključevanje zainteresirane javnosti v procesu nastajanja načrta upravljanja (primer Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib). Priloga B: Kazalniki, uporabljeni za ovrednotenje sistema zavarovanih območij v Kataloniji. Priloga C: Primer izbranih ekonomskih in socialnih kazalnikov za ovrednotenje stanja zavarovanih območij v Avstraliji (Tonge in sod. 2005). Priloga D: Metodologija za oceno učinkovitosti doseganja ciljev v zavarovanih območjih, prilagojena po metodi MEE Finland. Priloga E: Metodologija za oceno učinkovitosti upravljanja z zavarovanim območjem, prilagojena po metodologiji »Pan Parks«. Priloga F: Primeri vsebin načrtov upravljanja. Priloga G: Viri prihodkov za izbrana zavarovana območja med leti 2007 in 2008. Priloga H: Nove IUCN kategorije zavarovanih območij in njihovi upravljalski cilji (Dudley, 2008) Priloga I: Analiza RAPPAM. Priloga J: Ocena doseganja ciljev Naravnega rezervata Škocjanski zatok in Regijskega parka Škocjanske jame. Tabela 17: Primer. 166 6 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. UVOD Slovenija ima v Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON, Ur.l. RS, št. 56/1999 z vsemi spremembami in dopolnitvami) določene pravne podlage za različne kategorije zavarovanih območij. Prek 1.300 zavarovanih območij je tako razdeljenih v šest kategorij zavarovanih območij na t.i. širša (1 narodni, 3 regijski, 44 krajinskih parkov) in ožja zavarovana območja (1 strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1.191 naravnih spomenikov), ki trenutno pokrivajo 12,63% površine Slovenije (stanje februarja 2009). Kljub ustreznim pravnim podlagam v Sloveniji še vedno nimamo učinkovitega sistema upravljanja z zavarovanimi območji, saj ima le peščica teh območij (predvsem t.i. širših) tudi upravljavca; res pa je, da imajo upravljavca vsa geografsko večja in še nekatera druga zavarovana območja, tako da je po površini upravljanih skoraj 4/5 slovenskih zavarovanih območij. Vsa ostala območja so t.i. »parki na papirju«. Namen zavarovanja se brez usmerjenega in učinkovitega upravljanja, ki obsega načrtovanje, izvajanje, nadzor in spremljanje aktivnosti v zavarovanem območju, seveda ne dosega, hkrati pa niso izkoriščene razvojne možnosti, ki jih zavarovana območja kot jedra dejavnosti trajnostnega razvoja ponujajo lokalnemu prebivalstvu. Za večino zavarovanih območij, ki imajo upravljavca, je država ali lokalna skupnost ustanovila javni zavod, ki z njimi upravlja. Nacionalna zakonodaja s področja ohranjanja narave omogoča poleg ustanavljanja javnih zavodov tudi upravljanje zavarovanih območij prek koncesijskega razmerja, v svetu pa so poznani še drugi modeli upravljanja, npr. različne oblike zasebnega varstva in soupravljanja. Čeprav so posamezni modeli upravljalskih razmerij uspešni tako na področju varstvenih kot tudi ekonomskih ciljev za zavarovana območja, pa so pri nas zaenkrat še razmeroma slabo poznani in bi jih bilo treba razviti na podlagi sinteze in analiz modelov dobrih praks tudi od drugod. Eden od ciljev te naloge je analizirati prednosti in slabosti posameznih modelov upravljanja in preučitev obstoječih subjektov v koncesijskih razmerjih (podjetje, društvo) ter možnosti vključevanja drugih subjektov. Še posebej nerazvit je pri nas model t.i. »zavarovanih območij v upravljanju lokalne skupnosti« (community conserved areas), za katerega obstajajo številni uspešni modeli, ki so jih razvili drugje po svetu (t.i. princip »collaborative management«). V slovenskem merilu izpostavljamo predvsem potrebo po učinkovitejšem vključevanju v lokalno ponudbo in promocijo ožjih zavarovanih območij, ki so ponekod povsem neopazna ter potrebo po vključevanju širših zavarovanih območij kot generatorja novih delovnih mest v regiji. Eden od ciljev naloge je tudi priprava usmeritev za izdelavo metodološkega pristopa za načrte upravljanja. Zavarovana območja potrebujejo celovite načrte upravljanja, pri predlogu metodologije za izdelavo takšnih načrtov pa se je treba nasloniti na že uveljavljene metodologije, ki so jih razvili po Evropi in jih prilagoditi specifiki razmer pri nas. V primerjavi z usmeritvami za izdelavo načrtov upravljanja za območja Natura 2000 (NATURA 2000 v 7 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem, 2007), kjer se upravljanje lahko v večji meri naslanja na izvajalce sektorskih politik, je za večfunkcionalno zavarovano območje potreben bolj celovit pristop.Ker metodološki pristop za izdelavo načrtov upravljanja, ki nastaja na Ministrstvu za okolje in prostor (Vodnik za..., 2009), v času izvajanja te naloge še ni bil dokončan in potrjen, je bilo dogovorjeno, da se namesto izdelave načrta za eno od zavarovanih območij (KP Radensko polje) analizira dva primera načrtov, ki sta bila med trajanjem projekta izdelana ali v fazi dokončanja (KP Goričko, KP Sečoveljske soline). Projektna naloga je bila v osnovi zamišljena tako, da bi z analizo obstoječega sistema zavarovanih območij opozorila na morebitne pomanjkljivosti sistema in omogočila oblikovanje predlogov za odpravo takšnih pomanjklivosti. Za oblikovanje modela učinkovitega sistema zavarovanih območij je potrebno izdelati vizijo razvoja zavarovanih območij in okrepiti omrežje zavarovanih območij, njihovo upravljanje ter zagotoviti podporo zavarovanim območjem. Za pripravo takšnega modela je bila skozi nalogo izvedena analiza učinkovitosti obstoječega sistema zavarovanih območij, za kar smo uporabili metodologija, ki jo je izdelal Svetovni sklad za naravo (WWF) in se že uporablja po svetu (RAPPAM - Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management); ta analiza je bila nadgrajena še z dodatnimi vprašanji upravljavcem zavarovanih območij, prek katerih smo izluščili najbolj pereče probleme pri upravljanju zavarovanih območij pri nas skozi prizmo upravljavcev. Tako določeni problemski sklopi so bili nato v nalogi še podrobneje analizirani. Sledila je analiza posameznih modelov upravljanja za zavarovana območja v Sloveniji, ki je bila nadgrajena s predstavitvijo modelov upravljanja z zavarovanimi območji, ki se uporabljajo po svetu. Rezultati analiz predstavljajo osnovo za oblikovanje vizije sistema zavarovanih območij ter za konkretne usmeritve, priporočila in predloge za krepitev omrežja zavarovanih območij, ki jih podaja naloga. Posebej pomembne so usmeritve s področja zagotavljanja finančnih virov, ki izhajajo iz analize načinov zagotavljanja oz. zbiranja sredstev za zavarovana območja v tujini, na njihovi osnovi pa podajamo tudi predloge za alternativne finančne vire za zavarovana območja. Predstavljena je tudi konkretna analiza doseganja ciljev zavarovanih območij v Sloveniji in predlog priporočil za povečanje učinkovitosti tega sistema. Osnovo za to poglavje predstavljajo izsledki analize RAPPAM, ki je v celoti predstavljena v Prilogi I. Naročniki naloge so pred potrditvijo vsebin naloge vpeljali še nekaj dodatnih vsebin, ki so sicer povezane s problematiko zavarovanih območij, ne nanšajo pa se neposredno na analizo obstoječega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Sem sodi izdelava oziroma oblikovanje nabora metod za oceno učinkovitosti sistema zavarovanih območij s podrobnejšo predstavitvijo nekaterih izmed teh metod in oblikovanje kazalnikov in pripadajočih metodoloških listov za analizo upravljanja zavarovanih območij. Zaradi vsebinske različnosti posameznih sklopov v nalogi, so sklopi prikazani ločeno. V enem sklopu so predstavljene uveljavljene metode za oceno učinkovitosti sistema zavarovanih območij, v drugem predlog kazalnikov in metodoloških listov za vrednotenje 8 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. stopnje učinkovitosti sistema zavarovanih območij, v tretjem pa je na osnovi analiz nekaterih načrtov upravljanja na primerih iz Slovenije in tujine izoblikovan nabor priporočil za izdelavo metodološkega pristopa za pripravo načrtov upravljanja. 9 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 1. Opredelitev učnkovitosti upravljanja zavarovanih območij Zavarovana območja so bistvenega pomena za varstvo biotske raznolikosti in so temelj skoraj vseh nacionalnih in mednarodnih naravovarstvenih strategij. Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Namenjena so varovanju delujočih naravnih ekosistemov, da delujejo kot pribežališče za rastlinske in živalske vrste ter da se z njimi ohranjajo ekološki procesi, ki v intenzivno obdelanih krajinah (kopnih in morskih) ne bi preživeli. Zavarovana območja delujejo kot merilo, s pomočjo katerega razumemo interakcijo človeka z naravo. Dandanes so pogosto edino upanje, s katerim lahko preprečimo izumrtje ogroženih ali endemičnih vrst. So dopolnilo ukrepom za zagotovitev varovanja in trajnostne rabe biotske raznolikosti izven zavarovanih območij v skladu s smernicami Konvencije o biološki raznovrstnosti (1992). Zavarovana območja prinašajo neposredne koristi tudi človeku. Tisti, ki živijo znotraj ali v bližini zavarovanih območij, kot tudi tisti, ki so bolj oddaljeni, se lahko v narodnih parkih in naravnih območjih rekreirajo in sproščajo, opazujejo in doživljajo naravo in koristijo okoljske usluge, ki jih ponujajo naravni ekosistemi, kot je npr. zbiranje in čiščenje vode (Dudley, 2008). Med seboj so si zavarovana območja zelo različna. Na eni strani imamo le nekaj območij, ki so naravovarstveno tako pomembna oziroma občutljiva, da je vanje dostop prepovedan, medtem ko imamo na drugi strani območja, kjer se nahajajo tradicionalno poseljeni predeli (kopne in morske krajine), ki jih je delovanje človeka oblikovalo v kulturne krajine z zelo visoko stopnjo biotske raznolikosti. Zavarovana območja so ustanovljena z najrazličnejšimi cilji in njihovo delovanje usmerjajo zelo različni deležniki. Osnovni cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Nekatera območja so v lasti in v upravljanju države, nekatera so zasebna, druga v upravljanju podjetij, lokalnih in drugih skupnosti. Naravni parki in druga zavarovana območja narave lahko dosegajo cilje, zaradi katerih so bili ustanovljeni le, če so povezani v obsežen in učinkovit sistem, ki ima ustrezno podporo v zakonskih ter sektorskih dokumentih, raznolikih upravljavskih modelih ter ima zagotovljeno dolgoročno financiranje. Pomembno je tudi stalno preverjanje doseganja ciljev in prilagajanje upravljanja novim izzivom (Kus Veenvliet in Sovinc, 2008). V projektni nalogi smo želeli preveriti delovanje tega sistema, podrobneje preučiti posamezne komponente tega sistema in predlagati nekaj priporočil, ki naj bi ta sistem še izboljšale. Pri nas nismo do sedaj imeli metodologije za izdelavo načrtov upravljanja zavarovanih območij. Samo dve zavarovani območji v Sloveniji imata potrjen oziroma veljaven dolgoročni načrt upravljanja. Vsa zavarovana območja z upravljalcem pa imajo letne načrte dela. Samo 10 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. deset zavarovanih območij pri nas ima upravljalca. To so torej ključna izhodišča, ki so usmerjala delo pri analizi učinkovitosti upravljanja sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Zaradi omenjene specifike (ne)upravljanja so se tudi v okviru naloge CRP obravnavale posamezne vsebine, ki presegajo zgolj raven sistemske analize zavarovanih območij in so se nanašale tudi na vprašanja učinkovitosti posameznih zavarovanih območij, pregleda modelov upravljanja in vključevanja različnih upravljalskih struktur, predstavitvi različnih metodologij za ocenjevanje učinkovitosti zavarovanih območij, izdelave predloga kazalnikov učinkovitosti doseganja ciljev slovenskih (širših) zavarovanih območij, prispevka k pripravi metodologije za izdelavo načrta upravljanja za zavarovana območja in analizi obstoječih načrtov upravljanja in tistih, ki so v pripravi, podana pa je bila tudi analiza posameznih stebrov, ki so osnova za celovito vizijo zavarovanih območij, s poudarkom na trajnostnem financiranju zavarovanih območij. Na koncu so dodana še priporočila za povečanje učinkovitosti sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Glavni cilj ovrednotenja sistema zavarovanih območij je, da pokaže sliko učinkovitosti nacionalnega sistema zavarovanih območij , na osnovi katere je možno pripraviti predloge za doseganje boljših rezultatov pri upravljanju in varovanju zavarovanih območij. Ovrednotenje učinkovitosti upravljanja je proces, ki omogoča, da upravljavec popravi napake in se iz njih nekaj nauči. Hkrati omogoča upravljavcem, da lažje predvidijo bodoče grožnje in priložnosti zavarovanim območjem. Ovrednotenje se izvaja na treh komponentah učinkovitosti upravljanja: 1. Načrtovanje posameznega zavarovanega območja - pomembni elementi vključujejo njegovo velikost, obliko, povezave z zunanjim okoljem in s sosednjimi zavarovanimi območji. Ovrednotenje lahko poudari probleme pri načrtovanju, kot so izločitev ključnih območij habitatov, njihovo izolacijo, in šibko zaščito pred zunanjimi pritiski in grožnjami. 2. Ustreznost upravljanja - prouči se, kako se izvaja upravljanje: ali zavarovano območje ima ustrezne načrte, ali so zaposleni in sredstva zadostni za pokrivanje osnovnih potreb in ali upravljanje dosega standarde dobrih praks na območju. 3. Doseganje ciljev ZO - ocenjuje ali so zastavljeni cilji doseženi. Meritve vključujejo tako biološke elemente (kot npr. ali so ključne vrste preživele / si opomogle / ali število upada) kot tudi kulturne in socio-ekonomske vidike (kot npr. rekreacija in odnos lokalne skupnosti do ZO). 11 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 2. Predstavitev uveljavljenih metod za oceno učinkovitosti Za vrednotenje efektivnosti sistemov zavarovanih območij so bile izdelane številne metodologije. Center za spremljanje svetovnega varstva (World Conservation Monitoring Center - WCMC) je zaznal več kot 40 različnih metodologij, ki so bile uporabljene v več kot 100 državah. Med najpogosteje uporabljene metodologije sodijo: a) RAPPAM (Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management) To metodologijo za hitro ocenjevanje in določitev upravljavskih prioritet v zavarovanih območjih je pripravil Svetovni sklad za naravo (WWF) med leti 1999 in 2002. Temelji na okvirju za ocenjevanje, ki ga je razvila Svetovna komisija za zavarovana območja (World Commission on Protected Areas - WCPA) pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). RAPPAM predstavlja razmeroma hiter in enostaven način za prepoznavanje glavnih trendov in vprašanj, ki jih je treba obravnavati za namen izboljšanje uspešnosti upravljanja v katerem koli sistemu ali skupini zavarovanih območij. Metodologija RAPPAM je zasnovana za splošne primerjave med različnimi zavarovanimi območji (Ervin, 2003). Proces ocenjevanja po metodologiji RAPPAM vključuje pet korakov: - določitev ciljev ovrednotenja sistema, - analiza obstoječih informacij za vsako posamezno zavarovano območje, - izpolnjevanje RAPPAM vprašalnika, - analiza ugotovitev, - identifikacija naslednjih korakov in priporočila. Osrednji del RAPPAM metodologije je vprašalnik, ki sledi logičnim sklopom upravljavskega cikla: načrtovanje - vlaganje - procesi upravljanja - učinki upravljanja - rezultati. Ločen sklop RAPPAM vprašalnika pa je namenjen tudi analizi celotnega sistema zavarovanih območij. Najbolj temeljit in učinkovit pristop k izvajanju te metodologije je izvedba (serije) delavnic, na katerih upravljavci zavarovanega območja, oblikovalci politik in drugi deležniki sodelujejo pri ocenjevanju zavarovanih območjih, analizi rezultatov in prepoznavanju naslednjih korakov in prioritet. Z metodologijo RAPPAM lahko odgovorimo na nekatera pomembna vprašanja v zvezi s sistemom zavarovanih območij, kot na primer: Katere grožnje pretijo več zavarovanim območjem in kako resne so? Kako podobna so si zavarovana območja glede infrastrukture in 12 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. zmogljivosti za upravljanje? Katere naloge so nujne v zavarovanih območjih? Kakšna je stopnja celovitosti in degradacije v posameznih zavarovanih območjih? Kako uspešno nacionalne in lokalne politike podpirajo učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji? Katere naloge so najnujnejše za izboljšanje celotnega sistema (Ervin, 2003)? Izsledki RAPPAMA dajo upravljavcem zavarovanih območij možnost analize večjih groženj za njihova zavarovana območja in vpogled v najbolj pereča vprašanja upravljanja, s katerimi se srečujejo. Dajejo vpogled v to, kako sistem ali skupina kot celota deluje in opravlja. Upravljavce spodbuja, da se dogovorijo o potrebnih korakih, ki bodo vodila k izboljšanju učinkovitosti sistema zavarovanih območij. RAPPAM je bil izveden v okoli 40 državah in preko 1000 zavarovanih območjih v Evropi, Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih. Slovenski prevod in podrobnejši opis te metode je predstavljen v posebni publikaciji (Kus Veenvliet in Sovinc, 2008; Priloga I). b) Managemet Effectiveness Study Finland (MEE Finland) Leta 2004 je bila na Finskem izvedena obširna ocena učinkovitosti upravljanja sistema zavarovanih območij, ki jo je organiziral Metsahallitus (finska javna služba, ki upravlja preko 12.000 000 hektarov finskih državnih zemljišč) v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in drugimi deležniki. Metodologija, ki je bila razvita za namen ocene učinkovitosti upravljanja sistema zavarovanih območij na Finskem, je vključevala zunanje strokovnjake iz več držav in predstavlja eno najbolj celovitih in transparentnih ocen sistemov zavarovanih območij doslej. Metodologija je bila zasnovana za ovrednotenje državnih sistemov zavarovanih območij, vključno z nacionalnimi parki, strogimi naravnimi rezervati, območji divjine itd. Sodelavci na tem obširnem projektu so na podlagi tega razvili vrsto specifičnih vprašanj, ki temeljijo na IUCN/WCPA okviru, vendar so prilagojena na pogoje, značilne za Finsko (Leverington in sod. 2008). Metodologija pelje uporabnika preko vprašanj z vnaprej določenimi možnimi odgovori skozi serijo naslednjih vsebin, ki temeljijo na IUCN/WCPA okvirju, in so ključni za upravljanje zavarovanih območij: 1. Institucionalni okvir in pristop državnih institucij 2. Načrtovanje zavarovanih območij 3. Človeški in finančni viri 4. Upravljavski procesi 5. Učinki 6. Rezultati Postopek ocenjevanja učinkovitosti je predstavljen na sliki 1. V prvem koraku se izvede 13 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. pregled literature, upravljavci parkov pa izpolnijo tudi vprašalnik za samooceno, ki je prirejen po metodologiji RAPPAM. Izbor mednarodne vodstvene skupine Izbor tima za oceno učinkovitosti Pregled obstoječe literature Izvedba samoocenjevanja znotraj sistema ZO Informacije, uporabljene za razvoj ključnih vprašanj znotraj okvira WCPA Odgovorna vprašanja s strani NHS Obisk zavarovanih območij na terenu za preverjanje odgovorov in razvoj nadaljnjih vprašanj Ovrednotenje rezultatov s strani tima Priprava poročila Slika 1: Postopek ocenjevanja učinkovitosti upravljanja na Finskem. Osrednji del metodologije predstavlja vprašalnik, prirejen po metodologiji RAPPAM, na katerega odgovarjajo upravljavci (Tabela 1). Ocenjevanje odgovorov je opisno (zmerno, dobro, zelo dobro...) in vključujeje kvalitativno razlago.Ocena učinkovitosti se nadgradi z delom na terenu, kjer zunanji ocenjevalec obišče posamezna zavarovana območja. Opravi se tudi razgovore s predstavniki finančnih ministrstev, lokalnih deležnikov in nevladnih organizacij. Ta metodologija je zlasti primerna za ovrednotenje sistemov zavarovanih območij, ki vključujejo vse kategorije zavarovanih območij, območja Natura 2000, poleg zavarovanih območij narave pa vključuje tudi varovanje kulturne dediščine. 14 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Namen metodologije je izboljšanje upravljanja, predvsem na ravni sistema zavarovanih območij, določanje prednostnih nalog in dodeljevanje sredstev zavarovanih območij, večanje ozaveščenosti in podpore zavarovanim območjem (Leverington in sod., 2008). V okviru projekta je bil po zgledu metodologije MEE Finland pripravljen na slovenske razmere prilagojen vprašalnik, ki se nahaja v Prilogi D. Tabela 1: Primer vprašanja z vnaprej določenimi odgovori. 1.1. Ali imamo v Sloveniji jasno izoblikovano vizijo o dolgoročnem razvoju in upravljanju sistema zavarovanih območij? ŠIBKO Vizija ni izoblikovana. Prepoznavanje vrednot ter ekosistemskih uslug in koristi je nepopolno in zelo splošno, zato vizija ne more predstavljati temeljev za načrtovanje, ustanavljanje in upravljanje zavarovanih območij. ZADOSTNO Vizija je delno izoblikovana. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so sicer prepoznane, vendar ne dovolj podrobno, da bi vizija lahko predstavljala temelj za načrtovanje, ustanavljanje in upravljanje zavarovanih območij. DOBRO Vizija za zavarovana območja je na nacionalni ravni jasno izoblikovana. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so prepoznane in večina je opredeljena tako podrobno, da lahko usmerjajo načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij ter vsakodnevne upravljavske naloge. ZELO DOBRO Nacionalna vizija za zavarovana območja je jasno izoblikovana in vpeta v kontekst EU in mednarodnih obveznosti. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so prepoznane in vse opredeljene dovolj podrobno, da lahko usmerjajo načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij ter vsakodnevne upravljavske naloge. c) metodologija »PAN Parks« PAN Parks je evropska organizacija za varstvo divjine, katere cilj je varstvo, večje razumevanje in spoštovanje območij divjine v Evropi. Organizacija zagotavlja učinkovit sistem certificiranja znotraj WCPA-jevega »Okvira za učinkovitost upravljanja« (Framework for Management Effectiveness) in določa merila za njegove standarde. Fundacija je razvila metodologijo, ki je bila prvotno namenjena ugotavljanju, če upravljanje posameznega zavarovanega območja ustreza standadom »PAN Parks Principles and Criteria« (PAN Parks Verification Manual, 2002). Metodologija je primerna predvsem za ovrednotenje velikih zavarovanih območij, območij divjine in narodnih parkov (IUCN kategoriji I in II). Je razmeroma enostavna in se osredotoča na vse komponente upravljanja, tako na načrtovanje zavarovanih območij, njihovo financiranje, biotske vrednote zavarovanih območij, kvaliteto upravljanja z obiskovalci, njihovo socio-ekonomsko vrednost itd. Preverja tudi vlogo zavarovanih območij kot gonila 15 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. turističnega razvoja regije, v kateri leži zavarovano območje. Fundacija s tem podpira koncept PAN Parks in tudi same parke, ki so pridobili PAN Parks certifikat. Ocenjevanje poteka preko neodvisnega ocenjevalca v sodelovanju s parkovnim osebjem. Odgovori se točkujejo na naslednji način: DA - 5 točk, VEČINOMA DA - 3 točke, VEČINOMA NE - 1 točka, NE - 0 točk. Primer vprašanja je v spodnji v Tabeli 2, celoten prevod metodologije pa je vključen v prilogi E. Tabela 2: Primer vprašanja iz metodologije PAN Parks. WCPA element PAN PARKS kriterij Za doseganje kriterijev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: Točke Okvir Biološki pomen Zavarovano območje je mednarodno priznano in/ali podpira mednarodno zaščitene ogrožene vrste in/ali habitate. Zavarovano območje vključuje območja Natura 2000 (ali druga varovana območja). d) druge metodologije za merjenje učinkovitosti sistema zavarovanih območij v svetu Poleg omenjenih metodologij so številne organizacije razvile druge metodologije za merjenje učinkovitosti sistema zavarovanih območij. Izbor teh je predstavljen v Tabeli 3. Tabela 3: Seznam različnih metodologij za merjenje učinkovitosti sistema zavarovanih območij v svetu (Protected Areas Management..., brez datuma). Kratica (lahko neformalna)1 Ime metodologije Organizacija2 RAPPAM Rapid Assessment and Prioritisation of Protected Area Management World Wildlife Fund (WWF) Tracking tool Management Effectiveness Tracking Tool World Bank/WWF Alliance 1 Večina kratic je razloženih v uradnem imenu metodologije v drugem stolpcu, za ostale glej http://www.wd pa.org/ME/tools.aspx) 2 Imena organizacij so v več primerih označena s kraticami, ker pa te niso ključnega pomena za razumevanje metodologije, kratice niso razložene. Za razlago posameznih kratic glej http://www.wd pa.org/ME/tools.aspx) 16 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. EOH Enhancing our Heritage UNESCO AEMAPPS AEMAPPS: MEE with Social Participation - Colombia Parques Nacionales Naturales de Colombia/WWF Colombia Brazil 1999 Degree of Implementation and the Vulnerability of Brazilian Federal Conservation Areas WWF Brazil skupaj z IBAMA TNC CAP Conservation Action Planning TNC Catalonia MEE Catalonia MEE Institució Catalana d'Historia Natural How is Your MPA How is Your Marine Protected Area Doing National Ocean Service, IUCN WCPA, WWF Doing MARIPA-G Monitoring and Assessment with Relevant Indicators of Protected Areas of the Guianas (MARIPA-G) WWF Guianas Belize MEE Belize National Report on Management Effectiveness Forest Department Belize Ecuador MEE Ecuador MEE: Indicadores para el Monitoreo y Evaluación del Manejo de las Áreas Naturales Protegidas del Ecuador Ministry of Environment Finland MEE Management Effectiveness Study -Finland Metsahallitus Galápagos MEE Manual para la evaluación de la Eficiencia de Manejo del Parque Nacional Galápagos. SPNG SPNG MEE Indian MEE Indian IIPA/ Centre for equity studies Peru MEE Peru MEE INRENA Tasmanian WHA Tasmanian World Heritage MEE Tasmanian PWS MEMS Metodología de Evaluación de Efectividad de Manejo (MEMS) del SNAP de Bolivia SERNAP Mesoamerica MPA Rapid Evaluation of Management Effectiveness in Marine Protected Areas of Mesoamerica. MBRS/PROARCA/CAPAS 17 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. NSW SOP NSW State of Parks NSW DEC Others Other reports: Brief summaries Padovan 2002 Padovan 2002 IPEMA Parks profiles Parks profiles Parkswatch PROARCA/CAPAS PROARCA/CAPAS scorecard evaluation PROARCA/CAPAS Qld Park Integrity Qld Park Integrity assessment Queensland Parks and Wildlife Service Scenery matrix Scenery matrix Forestry institute (IF-SP) Mexico SIMEC Mexcican System of Information, Monitoring and Evaluation for Conservation National Commission of Protected areas of Mexico (CONANP) PIP Site consolidation TNC Parks in Peril Site Consolidation Scorecard TNC/USAID Valdiviana Valdiviana Ecoregion Argentina WWF Venezuela Vision Venezuela Vision DGSPN - INPARQUES Victorian SOP Victorian State of Parks Parks Victoria WWF/CATIE WWF/CATIE Evaluation Methodology WWF/CATIE Marine tracking tool WWF-World Bank MPA score card WWF-World Bank PAN Parks PAN Parks PAN Parks Foundation MEVAP Monitoring and Evaluation of Protected Areas C.U.E.I.M. - University Consortium for Industrial and Managerial Economics on behalf of the Ministry of the Environment and Territory West Indian Ocean MPA West Indian Ocean Workbook West Indian Ocean Marine Science Association Egyptian Site-level Assessment Management Effectiveness Evaluations of Egypt National Parks Nature Conservation Sector (NCS), Egyptian Environmental Affairs Africa rainforest Africa rainforest study academic/WCS 18 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. study Alder Marine Protected Area Evaluation Model (Alder) Central African Republic Central African Republic academic/WWF CI METT Conservation International Management Effectiveness Tracking Tool Conservation International Fraser Island WHA Fraser Island World Heritage Area Hockings Korea METT Korea survey on protected area management status Korea Parks service MEE - Congo MEE - Congo PA Consolidation index PA Consolidation index Conservation International Qld Rapid Assessment Qld Rapid Assessment Queensland Parks and Wildlife Service USA SOP US State of Parks NPCA WARPO WARPO WWF West Africa Regional Program Office Wetland tracking tool Wetland tracking tool WWF WWF Italy system WWF Italy system WWF Italy Tabela je sestavljena iz treh stolpcev; v prvem je oznaka (kratica) imena metodologije, v drugem je opredeljeno celotno ime metodologije in v tretjem stolpcu organizacija, ki je metodologijo izdelala. S klikom na nekatere kratice metodologij v prvem stolpcu se prikaže povezava na spletno stran, na kateri so podani podrobnejši podatki o metodologiji. Največje število analiz sistema zavarovanih območij na svetu je bilo izvedenih po metodi RAPPAM, ki je izdelana na način, ki dopušča takojšnjo uporabo v sistemih zavarovanih območij po vsem svetu. Podrobneje smo v začetku poglavja predstavili še dve »evropski« metodologiji (MEE Finland in PanParks). Pred časom je bila za evropske primere prilagojena tudi metodologija TNC Parks in Peril Site Consolidation Scorecard (Pfleger, 2007). V sklopu naloge smo se odločili za izvedbo metodologije RAPPAM, predvsem zaradi možnosti primerjave z izsledki raziskave drugje po Evropi, pa tudi zaradi sočasne iniciative za izvedbo te metodologije v okviru WWF projekta Dinaric Arc Ecoregion. 19 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Analiza modelov sistema upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji 2.1. Opis metode za analizo posameznega modela upravljanja Modeli upravljanja zavarovanega območja ne pomenijo analize učinkovitosti upravljanja posameznega zavarovanega območja, pač pa opisujejo značilnosti ene ob zakonsko opredeljenih možnosti za upravljanje z zavarovanimi območji. V skladu z aktom o zavarovanju lahko ustanovitelj sam neposredno upravlja zavarovano območje v režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod, poveri upravljanje javnemu zavodu, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, ali podeli koncesijo za upravljanje (59. člen Zakona o ohranjanju narave, v nadaljevanju ZON). Primerjalna analiza je temeljila na ugotavljanju razlik in posebnosti pri posameznem analiziranem modelu upravljanja zavarovanega območja, ki ne izhajajo iz sistemskih (zakonodajnih) izhodišč in določil izvajanja javne službe ohranjanja narave, kamor sodi upravljanje zavarovanih obmoočij. Vprašanja kot so vsebine, način vključevanja in izvajanja varstvenih in razvojnih ciljev, vključevanje deležnikov, ki sodelujejo pri pripravi načrta upravljanja in deležnikov, ki so vključeni vsebinsko in finančno v izvajanje načrta upravljanja, povezave med območij Natura 2000 in cilji zavarovanega območja povezave med sektorskimi načrti in načrti upravljanja in povezave s prostorskim načrtovanjem so neodvisne od modela upravljanja. Prav tako na modelu, torej teoretičnemu naboru skupnih značilnosti različnih primerov upravljanja iz prakse, ni možno preverjati učinkovitost doseganja ciljev posameznega (konkretnega) zavarovanega območja. To sodi v analizo preverjanja učinkovitosti posameznega zavarovanega območja in se izvaja prek preverjanja v upravljalskem načrtu zapisanih ciljev za posamezno zavarovano območje. Namen te analize je bil predvsem ugotavljanje prednosti in slabosti različnih modelov med seboj. V poglavjih »5.2.1 Naravni rezervat Škocjanski zatok« in »5.2.2. Park Škocjanske jame« pa so predstavljeni še rezultati analize uspešnosti doseganja ciljev za dve konkretni zavarovani območji v Sloveniji (upravljavec - javni zavod in upravljavec - koncesionar). 3.1.1. Javni zavod kot upravljavec zavarovanega območja Prednosti modela javnega zavoda kot upravljavca zavarovanih območij pred drugimi modeli upravljanja zavarovanih območij so predvsem: 20 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Status javne inštitucije, ki upravlja za javnim premoženjem je ugoden v kontekstu reševanja vprašanj vlaganj oziroma investicij. Sistemsko namreč ni sporno, da se vlaganja (npr. sredstva, pridobljena prek projektov) vlagajo v javno infrastrukturo, ki je nesporno v lasti ustanovitelja zavarovanega območja. Problem nastane, ko je upravljalec javne infrastrukture koncesionar, saj gre v tem primeru v knjigovodskem smislu za vlaganja v tujo infrastrukturo. - Pri javnem zavodu kot upravljalcu zavarovanega območja in infrastrukture na tem območju ni potrebno obračunavanje vrednosti amortizacije za infrastrukturo, saj gre za infrastrukturo v lasti in upravljanju ustanovitelja zavarovanega območja. - Javni zavod ni zavezanec za DDV, kar pomeni, da je v določenih primerih upravičen do celotnega izkupička od prodaje npr. vstopnic, v kolikor ta vir prihodka ne presega določene vrednosti prihodkov zavoda (20%), kar pa v praksi ni pogost primer, saj financiranje javnih zavodov večinoma pokrivajo proračunske postavke. - Javnemu zavodu se v postopku podeljevanja pravice za rabo (npr.vodne pravice) ta pravica lahko podeli neposredno. - Javni zavodi kot neprofitne organizacije praviloma uživajo visoko stopnjo zaupanja javnosti in imajo dober stik in pretok informacij s pristojnimi službami ustanovitelja in drugih sektorjev. Med slabosti modela javnega zavoda kot upravljalca zavarovanega območja pa sodi predvsem: - Nevarnost dvojnega financiranja javnih uslužbencev, ki bi se lahko pojavilo v primerih pridobivanja sredstev od izvajanja dejavnosti, ki presegajo obseg delovanja javne službe in bi se izvajale v rednem delovnem času in ob uporabi opreme in sredstev v lasti javnega zavoda, - Restriktivna politika omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju pomeni tudi nezadostno število zaposlenih za doseganje ciljev zavarovanega območja, - Problematika zagotavljanja sredstev (lastne udeležbe) javnih zavodov pri mednarodnih razpisih; pri prijavljanjih na te razpise je nemogoče vnaprej vedeti, ali bo razpis uspešen, večina teh razpisov pa zahteva lastno udeležbo, tudi v finančnem delu. Politika zadolževanja (jemanje posojil) v primeru, da je nek projekt odobren, črpanje sredstev iz tega projekta pa se lahko izvede šele čez nekaj mesecev, v praksi za javne zavode z vnaprej odobrenim letnim proračunom edina možnost zagotovitve lastne soudeležbe na projektu. Restriktivna politika države na področju omejitev v zvezi z zadolževanjem oz.povečevanjem javnega dolga pomeni hudo oviro za pridobivanje v proračunu nepredvidenih sredstev za javne zavode. Zaključek: Javni zavod je ustrezna oblika upravljanja predvsem za širša zavarovana območja (krajinski, regijski in narodni park), večje stroge naravne rezervate in območja mednarodnega pomena, razglašena na osnovi mednarodnih konvencij. V teh primerih (npr. UNESCO svetovna dediščina, Ramsarska konvencija...) se je namreč pogodbenica obvezala, da bo skrbela za ohranjanje značilnosti ali ekološkega značaja teh območij in s tem na nek način prevzela tudi 21 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. del obveznosti (tudi npr. komunikacijo z organi konvencije itd.) pri upravljanju teh mednarodno pomebnih območij. Pri strogih naravnih rezervatih in pri narodnih parkih (v Sloveniji imamo le po eno iz obeh omenjenih kategorij) je za uspešno delovanje zavarovanega območja nujna finančna neodvisnost, saj v teh območjih v večjem obsegu ni komercialnih dejavnosti, ki bi temeljile na izkoriščanju naravnih virov, torej bi biti moralo financiranje zagotovljeno v veliki meri s strani ustanovitelja ali neodvisnih donatorjev, delno pa si prihodke lahko ustvarja tudi javni zavod z zaslužki od dejavnosti, ki so v skladu s cilji za posamezno kategorijo zavarovanih območij, vendar ne na račun izvajanja gospodarskih dejavnosti. Javni zavodi v regijskih in krajinskih parkih pa so v drugačni vlogi. Ker je eden od ključnih ciljev v teh območjih trajnostna raba naravnih virov, s katerimi pa javni zavod kot izvajalec javne službe ohranjanja narave ne more upravljati oziroma pridobivati zaslužek, je še toliko bolj potrebno učinkovito sodelovanje z izvajalci teh dejavnosti. Vloge partnerjev pri upravljanju morajo biti jasno opredeljene in razumljene; partnerstvo je obveznost (sodelovanje s sredstvi in ljudmi, finančne obveznosti) in priložnost, zahteva pa veliko osebno in organizacijsko predanost pri delu in sodelovanju. Ključ dobrega upravljanja je v etiki in integriteti upravljavca. Slabost javnih zavodov se kaže v vplivih politike oz. v »političnem kadrovanju«, prednost pa v učinkovitejšem izvajanju pravnega reda, saj imajo javni zavodi večjo avtoriteto in ugled med javnostjo kot npr. zasebne inštitucije. Takšno ugotovitev lahko podkrepimo na primeru upravljanja z zavarovanim območjem Krajinski park Sečoveljske soline, kjer upravljalec ni javni zavod in je bil zato nekaj let pod ostrim udarom (neupravičenih) kritik, da gre za »komercializacijo« in izkoriščanje kapitala s strani podjetja, ki s parkom upravlja. Nedvomno je sistem javnih zavodov kot upravljavcev zavarovanih območij hrbtenica vsakega sistema zavarovanega območja, na katero se lahko priključujejo tudi drugi upravljavski modeli, ki pa ne morejo biti v večini. Ena od slabosti sistema javnih zavodov je nedvomno tudi v statusu državnih uslužbencev. Ta sistem temelji na določenih plačah javnih uslužbencev: zagotovljena plača lahko pomeni prednost v pogledu socialne varnosti, pomanjkljivost pa v primeru delovne učinkovitosti. Pri programu EU LIFE+ status javnega uslužbenca pomeni, da mora prijavitelj projekta sam sofinancirati projekt v višini vsaj 2% več kot je seštevek plač javnih uslužbencev, ki so plačani iz projekta in so redno in ne zgolj projektno zaposleni, kar je nedvomno velika ovira, kadar je prijavitelj javni zavod. V Sloveniji sta trenutno le v dveh primeriih upravljanja širših zavarovanih območij vključena javna zavoda, ki ju je ustanovila lokalna skupnost (Notranjski regijski park in Krajinski park Logarska dolina). Glede na dejstvo, da je velika večina zavarovanih območij, ki nimajo upravljalca (približno 40 krajinskih parkov in prek 1250 ožjih zavarovanih območij) 22 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ustanovljena na ravni lokalne skupnosti, bi bilo treba preučiti možnosti prevzema upravljanja teh zavarovanih območij s strani ustanovitelja (lokalne skupnosti). 3.1.2. Za upravljanje zavarovanega območja je podeljena koncesija 3.1.2.1 Koncesija za upravljanje in splošna raba in posebna raba po drugih predpisih Koncesijo za upravljanje in splošno ter posebno rabo po drugih predpisih opredeljuje ZON. ZON določa v 43. členu, da se za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti, podeli koncesija. Koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države, podeli država, koncesijo za rabo naravne vrednote, ki je v lasti lokalne skupnosti, pa podeli lokalna skupnost. Za podelitev koncesije na naravnih dobrinah se uporabljajo določbe Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO, Ur.l. RS, št. 41/2004 z vsemi spremembami in dopolnitvami). V aktu o podelitvi koncesije se določi tudi način ureditve naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje. Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja le tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva. Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za posebno rabo naravnih virov ali naravnega javnega dobra in so sestavni del dovoljenj ali koncesij za posebno rabo. ZON v 43. členu opredeljuje predmet koncesije in v nadaljevanju določa, da lahko Republika ali lokalna skupnost (v nadaljevanju: koncedent) proti plačilu podeli koncesijo na naravni dobrini, ki je v njeni lasti, pravni ali fizični osebi (v nadaljevanju: koncesionar), če je ta usposobljena za njeno upravljanje, rabo ali izkoriščanje. Določitev višine plačila za podeljeno koncesijo na naravni dobrini, ki je v lasti Republike, pripada Republiki in Občini v določenem razmerju, na podlagi meril razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja, ki jih predpiše Vlada. Izpolnitev okoljevarstvenih pogojev je podlaga za podelitev koncesije na naravni dobrini. Koncesija se lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, razen če javni razpis ni smiseln zaradi lokacijske pogojenosti koncesije. V primeru koncesije na naravni vrednoti je predmet le - te pravica do njenega upravljanja, rabe ali izkoriščanja. Do podelitve koncesije na naravni dobrini pride na podlagi koncesijskega akta, ki je predpis Vlade RS ali predpis lokalne skupnosti. Prednosti izbire koncesionarja kot upravljalca zavarovanega območja se kažejo predvsem v naslednjem: - Koncesionar, ki ni javna ustanova, nima omejitev pri zaposlovanju kadrov, kot veljajo za zaposlovanje v javnih ustanovah in s tem lahko bolj učinkovito pokriva zahteve po kadrih za učinkovito upravljanje z zavarovanim območjem; v nekaterih oblikah koncesijskega razmerja (npr. ko je koncesionar okoljska nevladna organizacija) pa lahko številna dela opravi tudi baza prostovoljcev, ki jih predstavlja članstvo takšne organizacije (ali drugi zaposleni, če gre za drugo obliko koncesionarja). 23 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Koncesijsko razmerje, kot oblika javno-zasebnega partnerstva, lahko koristi tudi pri premagovanju začasnih težav pri financiranju upravljanja (npr. vlaganjih v infrastrukturo) ali zagotavljanja soudeležbe pri pridobljenih projektih, kar je v primeru javnih zavodov bistveno bolj zapleten postopek. - Koncesionarji, ki se z upravljanjem zavarovanega območja ukvarjajo poleg katere izmed drugih dejavnosti, lahko za namene upravljanja uporabljajo delovanje svojih služb/aktivnosti (npr. marketinška, finančna, pravna služba...), kar pripomore k večji optimizaciji poslovanja upravljalca in doseganju ciljev zavarovanega območja (npr. promocijske kampanje). - V primerih, ko je koncesionar NVO, je delovanje te organizacije pogosto spremljano s simpatijami javnosti in tudi pritegne pozornost določenih sponzorjev. Slabosti modela koncesionarja kot upravljalca zavarovanih območij pa so predvsem: - Nejasno opredeljene koristi, ki jih ima upravljalec od upravljanja z zavarovanim območjem (npr. kako se upravljalcu s tem ko upravlja za zavarovanim območjem dviguje podoba okoljsko odgovorne institucije in kakšne so (tudi ekonomske) koristi od tega; delež teh koristi ni ovrednoten v določitvi koncesijskega razmerja oziroma vlaganj in stroškov, ki izhajjajo iz tega razmerja. - Koncesijsko razmerje kot oblika javno-zasebnega partnerstva bi moralo natančno opredeliti v kolikšni meri bo ustanovitelj kril stroške upravljanja in v kolikšnem delu je to naloga koncesionarja; ta delež bi moral temeljiti na natančni opredelitvi stroškov in koristi in to razmerje se lahko tekom trajanja koncesije tudi spreminja; načelo, da ustanovitelj v celoti krije vse stroške upravljanja je torej neracionalno, dokler niso ovrednotene tudi koriti, ki jih ima koncesionar od upravljanja zavarovanega območja. - Koncesionar, ki ni lastnik javne infrastrukture pri vlaganjih v infrastrukturo računovodsko vlaga sredstva v tujo infrastrukturo, kar je pravno-finančno sporno, predvsem pa zelo omejujoče pri prijavah na določene mednarodne razpise, pri katerih je podana zahteva po dokazilih o vlaganjih v infrastrukturo, ki je v lasti prijavitelja projekta. - Čeprav je upravljanje zavarovanega obmoočja opredeljeno kot javna služba, se pri prijavah na mednarodne razpise obravnava pravni status prijavitelja/koncesionarja (torej ne kot izvajalec dejavnosti javne službe), kar posledično pomeni hude finančne obremenitve za koncesionarja pri nakupu oziroma amortizacijskih stroških opreme. - Koncesijsko razmerje je časovno omejeno; pojavlja se vprašanje vračanja investicijskih vlaganj koncesionarju s strani koncendenta za obdobje, ko ta pše niso bila zamortizirana, - Nevarnost spremembe lastništva koncesionarja in s tem prenosa koncesijskega razmerja na drugega lastnika. - Vpliv gospodarskih gibanj (npr. v primeru, ko je koncesionar podjetje) ali vodstvene politike (npr. ko je koncesionar NVO) lahko vpliva n aučinkovitost doseganja ciljev zavarovanega območja. - Koncesionarji, ki so DDV zavezanci, morajo odvajati davek tudi od pobiranja vstopnine (s tem je prihodek od vstopnin, ki se namenja za vzdrževanje parkovne infrastrukture, zmanjšan). Zaključek: 24 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vključitev podjetja kot upravljavca zavarovanega območja je zanimiva, vendar pravno in izvedbeno še nedorečena rešitev. Ključni problem se kaže v nedefiniranem deležu financiranja (stroškov in vlaganj) s strani koncedenta in koncesionarja pri upravljanju. Naslednja bistvena nedorečenost pravnih podlag pri koncesijskem razmerju je v vprašanju obračunavanja amortizacije. Po naši zakonodaji ni mogoče, da bi država predala v rabo subjektu zasebnega prava (drugače je pri javnih zavodih!) državno lastnino, npr. infrastrukturo v (državnem) krajinskem parku, brez plačila primerne odškodnine. Povedano drugače: koncesionar je dolžan za rabo te infrastrukture obračunavati amortizacijo, kar močno bremeni finančno poslovanje. To pomeni, da sodi amortizacija med stroške upravljavca. Podjetje kot koncesionar za upravljanje z zavarovanim območjem je marketinško zanimiv pristop, pri čemer pa morajo biti obveznosti in privilegiji upravljavca jasno definirani. Uporabnost tega pristopa se kaže predvsem v primerih, ko se v zavarovanem območju izvajajo tudi dejavnosti rabe naravnih vrednot ali virov, katere pretežni del lahko izvaja tudi koncesionar in ima interes za izvajanje teh dejavnosti.. Poudariti velja še slabost v pravnem sistemu, ki zadeva upravljavca zavarovanega območja državnega pomena, ki je hkrati tudi koncesionar za rabo naravne vrednote; koncesionar za takšno rabo plačuje koncesnino, ki se vrača v integralni proračun (države), tam pa se porazgubi na več postavkah, nikakor pa se v celoti ne vrača v območje parka. Nevladna organizacija je nedvomno primerna izbira upravljavskega telesa za upravljanje manjših zavarovanih območij lokalnega ali državnega pomena, posebej tistih, pri katerih je potrebna intervencija za vzdrževanje ekološkega značaja območja. Takšen model je v Evropi najbolj razvit v Veliki Britaniji, kjer Royal Society for Protection of Birds - RSPB (kot partnerska organizacija krovne organizacije BirdLife International) upravlja s številnimi takšnimi rezervati. Podoben pristop pri nas je uvedel BirdLife partner v Sloveniji, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS, ki poleg Naravnega rezervata Škocjanski zatok upravlja tudi z manjšim Naravnim rezervatom Iški morost na Ljubljanskem barju. Nevladna organizacija kot upravljavec zavarovanega območja je ugodna rešitev tudi pri upravljanju s tistimi zavarovanimi območji, kjer je potrebna velika podpora javnosti v boju z »razvojnimi pritiski« in interesi, ki zavarovana območja vidijo le za zadovoljevanje ozkih, ekonomskih ciljev. Bistvena razlika, lahko bi rekli tudi pomanjkljivost slovenskega pristopa pa je v uspešnosti zagotavljanja sredstev za upravljanje z zavarovanimi območji. Medtem ko je npr. RSPB s svojim članstvom, ki dosega že krepko čez milijon članov, predvsem pa dotacijami, ki omogočajo odkupe zemljišč in sredstva za upravljanje, izredno uspešna na tem področju, so žal razmere v slovenski družbi za doseganje tako velike (tudi finančne) podpore nevladni organizaciji pri upravljanju z zavarovanimi območji žal popolnoma drugačne. Financiranje tega modela pri nas je torej v veliki meri še vedno odvisno od podpore ustanovitelja. 25 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 3.1.3. Model upravljanja (zavarovanega) območja preko mehanizmov pogodbenega varstva (lokalna skupnost kot upravljavec) in skrbništva Med prednosti modela upravljanja prek mehanizmov pogodbenega varstva sodijo: - Upravljavec je lastnik (ali najemnik/skrbnik) zemljišč: S tem, ko so lastniki/najemniki parcel tudi njihovi upravljavci, se zmanjšajo nevarnosti »nezaupanja«, ki ga pri lastnikih ponavadi sprožijo upravljavske strukture na institucionalni ravni. - Krepitev skupinske zavesti o vrednotah kraja: Lokalna skupnost prek takšnega načina upravljanja krepi tudi samo-zavedanje o pomenu kraja, spoznava vrednote kraja, kar je predpogoj za uspešno varovanje. Če ne poznaš in se ne zavedaš vrednost kraja, jih ne zmoreš niti promovirati niti ohranjati. - Za upravljanje z zavarovanim območjem ni treba ustanoviti javnega zavoda: Lokalna skupnost (ali skupnost lokalnih lastnikov parcel) je sama sposobna upravljati z zemljišči po (strokovno utemeljenih in vnaprej pripravljenih smernicah). Ustanavljanje novih državnih ali občinskih javnih zavodov (za upravljanje z zavarovanimi območji) je zaradi kroničnega pomanjkanja proračunskih sredstev za takšne aktivnosti praktično »zamrznjeno«. Ta pristop pomeni velike koristi na področju javnega interesa varstva narave za razmeroma nizke stroške. - Nastajanje novih partnerstev in priložnosti: Lokalna skupnost na ta način skupno nastopa in se povezuje, koristi od tega pa ima tako varstvo narave (in krajine) kot tudi sama lokalna skupnost. Med slabosti tega modela pa se uvrščajo: - Pravne ovire: Mehanizmi vzpostavljanja razmerij skrbništva in pogodbenega varstva so še slabo razviti, predvsem pa zahteva njihovo izvajanje dodaten napor pri izvajanju nadzora nad izvajanji cilja zavarovanega območja. - Utrjevanje medsebojnega zaupanja: Potrebno je vlagati velike napore v osveščanje lastnikov parcel, razlago upravljalskih praks, prepričevanje in demonstracijo prednosti, ki jih zanje prinaša upravljano območje za potrebe varstva narave ter »umirjanje« medsosedskih in medskupnostnih sporov (npr. tudi zavist, sorodstvene in interesne vezi itd.). - Osebni interesi pred skupnimi cilji: V vsaki lokalni skupnosti so tudi posamezniki, ki v prizadevanju za ohranitev »višjih ciljev« zastopajo le lastne interese. Vpliv takšnih posameznikov se v drugih primerih upravljanja (ko je upravljavec organizacija) izničijo, v primeru zasebnega varstva pa povzročajo konfliktne situacije, ki lahko ogrozijo cilje takšnega modela Zaključek: Upravljanje zavarovanega območja s strani ene ali več lokalnih skupnosti sodi v koncept vključevanja deležnikov in lokalne skupnosti v upravljanje z zavarovanimi območji. Ob tem je treba poudariti, da je postopek ustanovitve zavarovanega območja po slovenski zakonodaji domena države ali lokalne skupnosti (občine; ne pa drugih skupnosti, kot so npr. krajevne ali pašne skupnosti), postopek pa poteka prek pristojne službe za varstvo narave. Na ta način je zagotovljeno, da se tudi lokalne pobude za razglašanje zavarovanih območij uvrščajo v 26 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. sistem zavarovanih območij; za upravljanje zavarovanega območja mora ustanovitelj (tudi v primeru lokalnih skupnosti nižjih oblik od občine) podeliti koncesijo. Model zasebnega varstva bi se v praksi lahko razvijal za vse oblike zavarovanih območij, ki so še možni v Sloveniji (novih narodnih parkov in večjih strogih naravnih rezervatov v Sloveniji ne bomo več ustanavljali). Še posebej se zdijo primerni za oblike zavarovanih območij, ki podpirajo trajnostni turizem in trajnostno rabo naravnih virov. 3.1.4. Upravljanje zavarovanega območja preko strokovne službe za varstvo narave (Območna enota zavoda RS za varstvo narave kot upravljavec) Območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN OE) je pristojna strokovna naravovarstvena služba, organizirana za določeno teritorialno območje. V Sloveniji deluje 7 takšnih območnih enot. Zakonske opredelitve, ki v praksi ponujajo osnovo strokovni službi za varstvo narave za upravljanje z zavarovanimi območji so naslednje: - V 117. členu ZON-a je Zavodu za varstvo narave (in posredno njegovim območnim enotah) dano pooblastilo za izvajanje neposrednega nadzora na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država in nimajo svojega upravljavca in še določena naloge, ki zadevajo varstvo in spremljanje stanja naravnih vrednot. - V 113. členu ZON-a je določeno, da javno službo ohranjanja narave opravljajo tudi organizacije, pristojne za ohranjanje narave (torej tudi Zavodi). - V 133. členu ZON-a so opredeljene naloge javne službe ohranjanja narave. Poudariti je treba, da gre pri predstavitvi za razliko od ostalih predstavljenih modelov za teoretični model. V praksi namreč ZRSVN pri nas ni upravljavec nobenega širšega zavarovanega območja (na primeru KP Strunjan je bilo formalno upravljanje za nekaj časa poverjeno pristojni enoti Zavoda, vendar je bilo to prej obdobje priprav n aupravljanje, kot pa dejanskega upravljanja zavarovanega območja) , pa tudi sicer lahko v praksi le pogojno govorimo o upravljanju zavarovanih območij s strani Zavodov. Večinoma se izvajajo le parcialni ukrepi in določeni posegi (npr. postavitev informativnih tabel, manjši sanacijski in tehnični ukrepi itd.). V sistemu varstva narave v Sloveniji majo Zavodi pomembno vlogo pri opredeljevanju naravovarstvenih smernic, ki so osnova v postopku priprave programov in prostorskih načrtov. Med prednostmi modela upravljanja, pri katerem je upravljalec strokovna služba za varstvo narave izpostavljamo: -dobro poznavanje terena ter visoko stopnjo strokovne usposobljenosti zaposlenih, - organiziranost in sposobnost promocijskih aktivnosti, 27 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - izkušnje pri interpretaciji naravovarstvenih vsebin in komunikacije z deležniki in reševanja konfliktnih situacij ter - dobro poznavanje pravnih in upravnih podlag. Kot ključno omejitev pri razvijanju tega modela pa izpostavljamo dejstvo, da so Zavodi v osnovi strokovne in ne upravljalske inštitucije, ki imajo prešibke zmogljivosti (kadrovske, organizacijske in finančne) za upravljanje zavarovanih območij. Zaključek: Že RAPPAM analiza je potrdila, da je upravljanje več kot 1250 ožjih in prek 40 širših zavarovanih območij (krajinskih parkov), ki jih je ustanovila lokalna skupnost, prevelik zalogaj za (kadrovsko in finančno) šibko strokovno službo za varstvo narave, še manj primerno pa je, da bi kot upravljavca krajinskih parkov predvideli Zavod za varstvo narave, ki velja za strokovno in ne upravljavsko inštitucijo. Predlagano je bilo, da bi se v ta način okrepile občinske službe, ki bi prevzele tudi upravljanje z zavarovanimi območji ali da to vlogo prevzame za ta namen ustanovljena agencija za parke. Model je vsekakor uporaben predvsem le za ožja zavarovana območja. 3.1.5. Povzetek Analiza posameznih modelov upravljanja v slovenski praksi upravljanja zavarovanih območij kaže, da lahko modele razdelimo na dve ključni vsebini; v prvi je javni zavod (lahko tudi režijski obrat), pri katerem ustanovitelj prevzame vso odgovornost, vključno z zagotavljanjem sredstev za upravljanje zavarovanega območja. V drugi skupini pa so koncesijska razmerja za upravljanje fizičnih oziroma pravnih oseb, kamor bi po svoji vsebini lahko uvrstili tudi model upravljanja zavarovanega območja s strani lokalne skupnosti ter mehanizme skrbništva. Model, ki obstaja le na papirju, obravnava strokovno službo za varstvo narave kot upravljavca zavarovanih območij; zaradi obsega nalog in tudi vsebine dela zavodov za varstvo narave menimo, da bi bilo primerneje, da se za ta namen ustanovi posebna inštitucija. To bi lahko bila ali agencija za zavarovana območja ali podobne enote na ravni občin oz.lokalnih skupnosti. Mehanizmi koncesijskega upravljanja so vzpostavljeni predvsem z namenom razbremenjevanja obveznosti in sredstev za upravljanje zavarovanih območij, ki jih sicer mora zagotavljati ustanovitelj. Ugotavljamo, da so trenutno podrobnosti koncesijskih razmerij še zelo nedorečene. Problemi se pojavljajo predvsem pri obravnavanju vlaganj in posledične amortizacije (vlaganja koncesionarja v lastništvo države), nedorečenih razmerjih prispevka/deleža koncesionarja in deleža ustanovitelja k proračunu zavarovanega območja, šibkih in nedodelanih mehanizmih preprečevanja prenosa koncesije (predvsem ob spremembi lastnika pravne osebe, ki ji je podeljena koncesija) in še nekaterih pravno finančnih vprašanj. Tudi status koncesionarja v pogledu izvajalca javne službe ohranjanja narave (z enakim poslanstvom kot ga ima npr. javni zavod) je problematičen, saj je pravni 28 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. status koncesionarja lahko nevladna organizacija ali podjetje. Prav tako je še nedorečeno tudi vrednotenje koristi, ki jih ima koncesionar od upravljanja in s tem povezanim vrednotenjem koncesijske dajatve, v kolikor ob upravljanju zavarovanega območja poteka tudi raba naravne vrednote (za kar se plačuje koncesnina). Vzpostaviti bi bilo treba tudi učinkovitejše mehanizme nadzora nad upravljanjem s strani ustanovitelja. Vsaj za večja širša zavarovana območja, območja mednarodnega pomena in kompleksnejša ožja zavarovana območja, so zaenkrat mehanizmi podeljevanja koncesije še premalo natančni. Za takšna območja bi vsekakor bila primernejša oblika upravljanja neposredno s strani ustanovitelja. 29 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 3.2. Primeri modelov upravljanja in sistema ZO drugih državah Ustrezno upravljanje zavarovanih območij ima velik vpliv na doseganje ciljev zavarovanih območij (torej uspešnost in učinkovitost ZO), na delitev ustreznih pristojnosti, pravic, stroškov in koristi, na razvoj lokalne skupnosti, politično in finančno podporo in uporabo mešanice znanstvenih dognanj ter tradicionalnega znanja in načel trajnostne rabe. Pozorno upravljanje omogoča povezovanje zavarovanih območij znotraj širše krajine (namesto ustvarjanja osamljenih »otokov« ohranjanja) in podpira ekološki značaj območij (Borrini-Feyerabond, 2003). Vrste upravljanja naravnih virov je mogoče razlikovati na podlagi tega, kdo ima pooblastila in odgovornost in za koga se pričakuje, da bo odgovarjal v skladu s pravnimi, običajnimi ali kako drugače zakonitimi pravicami. V tem smislu so bile v okviru programa dela za zavarovana območja v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti (1992) določene štiri široke vrste upravljanja, ki so prikazane v Tabeli 4: Tabela 4: Možni načini upravljanja z zavarovanimi območji po IUCN (Borrini-Feyerabond, 2003). Tip zavarovanih območij: IUCN IUCN načini upravljanja kategorija upravljanja A. Mehanizmi B. Zavarovana C. Zasebno D. Upravlj. upravljanja s strani območja s upravljanje (Private s strani države soupravljan-jem PA) lokalnih (Government PA) (Co-managed PA) skupnosti N N > E e 'E <5 8 C 'cz 'cz ra S JS > c to £ O to to to to m "O ra <0 >N c e E m m m m m no 'cz > T3 ra > .N g c > ra —i ra g > ra N .se SH o LL >(flC > Ji !Z -C S o -C > E Is > .S <1) W >N W ra ° E N ¡oTSzi O Si>N 3 a ra i= o W "8 CL CLC3 CL & CL ra CL ° I Strogi naravni rezervat/naravno območje II Ohranjanje in varstvo ekosistemov III Naravni spomenik IV Varstvo preko aktivnega upravljanja 30 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. V Ohranjanje krajine (kopne in morske) in rekreacija VI Trajnostna raba naravnih virov IUCN kategorije upravljanja ne narekujejo tipa lastništva ali upravljanja, kar pomeni, da lahko katera koli izmed šestih kategorij upravljana po vseh štirih zgoraj omenjenih možnih načinih. Tabela 5: Načini upravljanja zavarovanih območij v tujini ter stopnja odločanja (Borrini-Feyerabend in sod., 2004.). A. Mehanizm upravljanja s B. Zavarovana omočja s C. Zasebno upravljanje strani države soupravljanjam D. Upravljanje s strani Oblast & odgovornost vlade Oblast & odgovornost si deljo lokalnih skupnosti skozi federalne, državne ali vladne agencije in drugi Oblast & odgovornost lastnikov poddržavne agencije pooblaščeni organi zemljišč ali skupnosti preko običajnega prava Jačanje pravil Seznanjanje Iskanje Pogajanja Formalna Upoštevanje in zatiranje in/ali soglasja, tudi (vključeno v delitev oblasti običajnega kršitev konzultiranje preko deljenja sprejemanje & prava & glede koristi odločitev) & odgovornosti pomoč pri upravljavskih razvoj (npr. preko upravljanju odločitev specifičnih števila sporazumov sedežev v odboru) 3.2.1 Mehanizmi upravljanja s strani države Državni organi na različnih ravneh (ministrstva, vladne agencije) so odgovorni za sprejemanje upravljavske odločitve in jih uveljavljajo ter nosijo odgovornost zanje. Tak način upravljanja je v svetu najpogostejši in najbolj poznan. Lastnik ozemlja, na katerem se nahaja zavarovano območje (vključno z vodami in naravnimi viri) je pogosto država sama. Skrajni primer je Švedska, kjer novo zavarovano območje (IUCN ktg. I ali II) ne more biti razglašeno, dokler država ne uspe odkupiti vseh zemljišč, ki naj bi bila vključena v zavarovano območje. Zaradi tega je proces ustanavljanja novih zavarovanih območij lahko dolgotrajen in težaven (Borrini-Feyerabond, 2003). Zaradi trenda v smeri decentralizacije uprav postajajo poddržavni in občinski organi vedno pogostejši / pomembnejši pri razglašanju in upravljanju 31 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. zavarovanih območij. Država lahko prenese tudi upravljanje zavarovanih območij na paradržavno organizacijo, nevladne organizacije ali celo na zasebnike, vendar v tem načinu upravljanja še vedno ohranja popolno lastništvo zemljišč in / ali nadzor in pregled nad njihovim delovanjem. Država je glede ustanovitve zavarovanih območjih in uveljavitev upravljavskih odločitev lahko ali pa tudi ne pravno obvezna za obveščanje ali posvetovanje z drugimi deležniki. Prednosti modela: Tradicionalni modeli upravljanja zavarovanih območij, kjer je upravljavec država, poudarjajo predvsem učinkovit nadzor in varstvo narave. V zadnjem času pa se pojavljajo novi pristopi, ki poudarjajo pomen učinkovitejšega vključevanja lokalnega prebivalstva pri upravljanju s temi območji. Poudarja se tudi pomen decentralizacije, natančneje decentralizacije upravljanja z naravnimi dobrinami, kar bi omogočilo vključevanje lokalnih uprav pri upravljanju zavarovanih območij. Pristaši modela državnega upravljanja zavarovanih območij zagovarjajo državo (mininistrstva, agencije) kot najbolj učinkovitega in usposobljenega upravljavca. V območjih, ki so že dolgo last države (100 ali več let), je upravljanje s strani države ponavadi tudi najbolj primerno. Enako velja v primerih nacionalne dediščine ter na območjih, ki pomembno prispevajo k nacionalni kulturni identiteti. Slabosti modela: Med negativnimi vplivi državnega načina upravljanja se največkrat poudarja izključevanje deležnikov in lokalnega prebivalstva iz procesov upravljanja. 3.2.2 Zavarovana območja s soupravljanjem Po tem načinu upravljanja različni akterji skupaj sprejemajo odločitve in jih uveljaljajo. Ta vrsta upravljanja je združljiva z vsako obliko lastništva zemljišč (npr. državne lastnine, zasebne lastnine, skupne lastnine, ali kombinacija obeh) in je nastala kot odgovor na obstoj različnih pravic, ki jih priznava demokratična družba. Kompleksni postopki in institucionalni mehanizmi omogočajo, da je upravljavska oblast deljena med vse udeležence (akterje), od predstavnikov domorodnih prebivalcev in lokalnih skupnosti do združenj uporabnikov, od zasebnih podjetnikov do lastnikov zemljišč. Akterji priznavajo legitimnosti svojih pravic pri upravljanju zavarovanega območja in se strinjajo o podrejanju svojih pravic na račun posebnih varstvenih in upravljavskih ciljev. Glede na formalnosti ureditve, s katero je oblast razdeljena med različnimi akterji, ločimo različne tipe soupravljanja: upravljanje enega deležnika v sodelovanju z ostalimi (Collaborative Management) in skupno upravljanje vseh deležnikov (Joint Management; Borrini - Feyerabend in sod., 2004). Po prvem predstavlja formalno oblast za sprejemanje odločitev eden od deležnikov (pogosto vladna agencija), vendar mora ta pri sprejemanju upravljavskih odločitev sodelovati tudi z ostalimi udeleženci. 32 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. To sodelovanje lahko preraste v telo iz več udeležencev (multi-stakeholder body - npr. upravljavska komisija), ki je zadolženo za razvijanje odločitev in za svetovanje glede upravljavskih načrtov in akcij. V drugem tipu soupravljanja je odgovornost za sprejemanje odločuitev formalno deljena med deležniki, ki zasedajo eno ali več mest znotraj upravljavske komisije (management body). Ta način upravljanja je bil predlagan za morska ZO na odprtem morju, ki so izven oblasti ene same države. Nekatere oblike upravljanja več deležnikov so še posebej primerne za potrebe čezmejnih zavarovanih območij (Sandwith in sod., 2001). Soupravljanje predstavlja nov koncept upravljanja zavarovanih območij, ki v zadnjem času prevzema tudi vse večjo vlogo, saj zakonodaja in politike vse pogosteje narekujejo upravljavcem, da proces upravljanja zavarovanih območij vključijo tudi lokalne deležnike. Zlasti v zadnjih desetih letih tak način upravljanja prevladuje nad ostalimi. Programme of Work on Protected Areas (2004) v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti poudarja pomen vzpostavljanja in okrepitve čezmejnih zavarovanih območij (cilj 1.3) ter vzpostavljanja in upravljanja zavarovanih območij, v katere je vključenih več upravljavcev (cilji 1.4.1., 2.1. in 2.2). Za zavarovana območja, ki zajemajo dve ali več držav, je deljeno upravljanje nujno. Nekatera zavarovana območja imajo kompleksen in včasih konflikten socialni kontekst; v takih primerih lahko koristijo mehanizmi upravljanja, ki zagovarjajo interese vseh udeležencev, da lahko vplivajo na sprejemanje odločitev. Učinkovitost deljenega upravljanja v smislu dejanske vključenosti civilne družbe se močno razlikuje med zavarovanimi območji; javnost je lahko vključena na primer le na sestankih na temo upravljanja, v drugi skrajnosti pa so preko soglasno sestavljenih upravljavskih skupin, ki vključujejo predstavnike vseh deležnikov, v upravljanje vključeni vsi deležniki. Primer upravljanja zavarovana območja z deljenim upravljanjem - Biosferni rezervat Menorka Menorka je eden izmed štirih Balearskih otokov v zahodnem Sredozemlju. Leta 1993 je UNESCO celoten otok proglasil za Biosferni rezervat. Na severu otoka, kjer ob morju najdemo mokrišča in slanišča, se nahaja Naravni park Albufera, na otoku pa se nahajajo tudi tri SPA območja ter morski rezervat. Ekonomija Menorke je odvisna predvsem od turizma, čeprav je le ta veliko manj razvit kot na sosednji Majorki. Tu se pokaže prvi problem, s katerim se sooča otok: ali naj se na otoku omeji razvoj turizma ali ne in do kakšne mere? Nasprotniki turizma vidijo v Menorki kraj, kjer naj bi se ohranjala dediščina otoka, njene trajnostne kmetijske prakse in le v manjši meri turizem. Zagovorniki turizma pa spodbujajo razvoj otoka preko razvoja potrebne infrastrukture in urbanizacije. V nekaterih primerih sicer prinaša tovrsten razvoj tudi pozitivne spremembe, kot na primer ponovno vzpostavitev plaž ali postavitev obratov za desalinizacijo morske vode. Poleg problema turizma je na Menorki pereč tudi problem kmetijstva, saj se je odstotek ozemlja pod kmetijsko pridelavo od leta 1956 do 1995 zmanjšal 61 na 42 %, obseg opuščenih pašnikov pa je narasel z 2 na 16 %. 33 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Ocena učinkovitosti upravljanja biosfernega rezervata je narejena na podlagi treh komponent: 1. procesa vzpostavitve biosfernega rezervata in njegovih funkcije 2. institucij, ki so se razvile zaradi nastanka BR (organizacije in njihova pravila delovanja) 3. konkretnih rezultati BR (soglasja, iniciative, vplivi) 1. Proces Leta 1989 je menorški inštitut za študije (Institut Menorqm de Estudis - IME) povabil španski odbor programa Človek in biosfera (Man and the Biospehere - MAB) na otok z namenom obravnavanja možnosti nominiranja Menorke za biosferni rezervat. Ideja se je rodila skupini otoških intelektualcev (lokalni okoljevarstveniki z univerze in nevladnih organizacij), zaskrbljenih zaradi slabšanja kakovosti okolja in s tem povezanih izgub lokalnih kulturnih in naravnih vrednot. Ideja se je hitro razširila med lokalno prebivalstvo. Globoka kriza, ki se je v tistem času pojavila na Balearih, je ljudi spodbudila k iskanju alternativnih rešitev napram intenzivnemu turizmu. Ena takih idej je bila ideja o okolju prijaznejšem turizmu, ki spodbuja naravne značilnosti in kvalitete otoka ter njegovo trajnostno rabo. V tem procesu so bili ključnega pomena lokalni mediji, ki so spodbujali kakršno koli diskusijo na to temo. Približno 3 leta so lokalni mediji vztrajno poročali o okoljskih tematikah, povezanih z otokom, in pri tem večkrat omenjali tudi program Človek in biosfera. Pričakovanja so bila velika, zadržki tudi. Leta 1991 je Balearski Parlament odobril varstveni zakona, ki je kot rešitev konflikta med naravovarstveniki in zagovorniki razvoja predlagal uporabo conacije. uporabljajo določanje območij kot način za reševanje sporov med naravovarstveniki in razvijalci. Okrog 40% ozemlja otoka bilo pod omejeno obliko zaščite - gradnja novih zgradbe in infrastrukture ni dovoljena, ni pa nobenih predpisov, ki se nanašajo na primer na lov ali kmetijske prakse. Načrt conacije je bil bistvenega pomena za imenovanje BR. Javnost na žalost v večji meri ni bila vključena v razprave, so se pa vanje vključevali politiki in načeli številna okoljska vprašanja. Kljub takratni politični nestabilnosti se je večina strank strinjala in podpirala nominacijo za biosferni rezervat. Izvedene so bile številne raziskave, med drugim tudi načrtom za vzpostavitev Menorke kot biosfernega rezervata. To je bilo tudi bistvenega pomena pri pridobivanju uradnega priznanja UNESCA leta 1993. Po uradnem priznanju Menorke kot biosfernega rezervata je bil vzpostavljen konzorcij BR, ki je združeval vse predstavnike različnih interesnih skupin, ki so bili pripravljeni nuditi pomoč in nove ideje. Ustanovitev konzorcija je bila manj uspešna od pričakovanega. Njegove razprave je blokiralo eno od kmetovalskih združenj. Leta 1995 je Balearski Parlament poudaril pomen BR z vzpostavitvijo naravnega parka Albufera, ki varuje veliko laguno in okoliške griče in kmetijske površine na severovzhodu otoka. Leta 1997 je otoški svet (Consell Insular) naročil študijo izvedljivosti za Načrt trajnostnega razvoja. Ta je bil mišljen kot glavni strateški dokument za BR, vendar se konkretne dejavnosti večinoma niso izvedle. Leta 2000 je otoški svet vzpostavil Urad za BR (Oficina de Reserva de la Biosfera) in imenoval njegovega koordinatorja. Zaradi geografskega sovpadanja pristojnosti Otoškega sveta in biosfernega rezervata so večino varstvenih in upravljavskih funkcij BR prevzeli različni oddelki otoškega sveta, zlasti Oddelek za okolje. 34 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Koordinator BR se ukvarja predvsem z uvajanjem novih varstvenih akcij, s krepitvijo okoljske ozaveščenosti, znanstveno in tehnično podporo, odnosi z drugimi biosfernimi rezervati ter z UNESCO-MAB programom, in deluje kot zagovornik okolja. Leta 2000 je Otoški svet ustanovil tudi Posvetovalno komisijo BR, ki učinkovito nadomešča prejšnji konzorcij (gre za formalno pluralistično svetovalno telo, ki sprejema odločitve in se sestaja vsaka dva meseca). Na različne (neformalne) načine je vključena tudi lokalna skupnost, na primer na delavnicah (o prihodnjih scenarijih za otok, o napredku kazalcev za biosferne rezervate, o možnostih različnih politik...), na katerih sodelujejo tudi politiki, tehnično in znanstveno osebje, privatni sektor itd. Za razvoj nekaterih specifičnih odločitev so sklicani ad-hoc sestanki (na primer o upravljanju naravnega parka Albufera). Koordinator BR skrbi za spodbujanje združenj in posameznikov, da predlagajo in izvajajo iniciative, ki vodijo k izpolnjevanju namena BR. Nekatere iniciative so bile že izpeljane ali so v fazi izvajanja, kot na primer ohranjanje lokalnih rastlinskih sort in živalskih pasem, obnova kulturnih spomenikov, čiščenje morskega dna, ustvarjanje mikrohabotatov itd. 2. Institucije Institucionalni okvir Biosfernega rezervata Menorka je relativno mlad, lahko bi se reklo celo eksperimentalen. Njegovi glavni telesi sta Svetovalna pisarna in Svetovalna komisija. Za vzpostavitev informacijskega sistema in spremljanje ključnih kazalnikov stanja in dosežkov BR je odgovoren neodvisen inštitut (Observatori Socioambiental de Menorka); ta je bil ustanovljen že prej, vendar je začel delovati šele leta 1999. Močno kontinuiteto zagotovlja Znanstvena komisija BR, ki je bila ustanovljena v okviru Institut Menorqrn de Estudis ob vzpostavitvi BR. Komisija nadzoruje neodvisen inštitut in je dejavna pri zagotavljanju znanstvenega svetovanja. Ena od velikih prednosti tega institucionalnega sistema je mešanica formalne in neformalne poti odločanja, s poudarkom na ustvarjanju in vzdrževanju družbenega konsenza. Zaradi decentraliziranega sistem upravljanja v Španiji je za ohranjanje Menorka zadolžen predvsem Otoški svet. Balearska vlada (Vlada Balearskih otokov), ena od 16 regionalnih oblasti v Španiji, je odgovorna za okoljska vprašanja, vendar se to v kratkem lahko prenese na otoški svet Za upravljanje biosfernega rezervata je zadolžen Otoški svet. Zvezne vlade v Madridu je odgovorna za nacionalne parke (na Menorki ni nobenega), pristanišča, letališča in obale. Med glavne skupine zainteresiranih za BR sodijo: • Lokalna združenja za varstvo okolja in ohranjanje kulturne dediščine otoka. V družbi so zelo aktivni in spoštovani. • kmetijski sektor, ki ga zastopa več organizacij, ki med seboj niso vedno v soglasju. Organizacije vključujejo tako lastnike zemljišč in delavce. Glavna proizvodna dejavnost je govedoreja - kmetovalci večinoma zagovarjajo intenzivno pridelavo (oz. opuščanje), ne pa diverzifikacije proizvodnje. • turistični sektor, ki ga zastopa združenje hotelskih lastnikov, vključno z lokalnimi in multinacionalnimi podjetji. • gradbeni sektor, vključno z lokalnimi in drugimi vlagatelji. Tavečinoma ne sodeluje v BR razpravah. 35 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. politične stranke. Nekateri posamezniki znotraj strank vključujejo predmet BR kot ključno toško svojih političnih kampanij. • Lokalne občine, ki jih zastopajo izvoljeni župani. Imajo pomembno vlogo pri načrtovanju rabe zemljišč, ravnanju z odpadki in vodo. • intelektualci in mediji, vključno z raziskovalci, profesorji, novinarji, ki na splošno delujejo korist okoljskih pobud. V upravljanje BR Menorka se torej vključujejo tako formalne in neformalne organizacije. Nekatere formalne razpolagajo s pravnimi pooblastili za odločanje (npr. Junta Rectora v parku Albufera, Comissio Insular d'Urbanisme ali Comissio de Patrimoni). Druga so posvetovalna telesa, kot npr. Svetovalna komisija ali številne ad-hoc skupine, imenovane za pomoč pri razvoju rešitev za posamezna vprašanja (npr. vodne politike, turizem, pristanišča, itd.). Razprave teh neuradnih in posvetovalnih platform nimajo pravne moči, vendar so kljub temu pomembna, saj v veliki meri vključujejo javnost. Trenutno je Svetovalna komisija najbolj pomembna struktura, ki omogoča pluralistično razpravo o BR. Vključuje predstavnike političnih strank, podjetnike, sindikate delavcev, kmetijski sektor, zunanji neodvisni inštitut (Institut Menorqui de Estudis), strokovna združenja, , turistični sektor, lokalne organizacije za okolje in zaščito zgodovinske dediščine, kot tudi kot posameznike. Sekretar je koordinator BR, dnevni red določi predsednik in razprave so na splošno s konsenzom. Predsednik Otoškega sveta izbere 5 od 22 članov in predseduje komisiji. V tem smislu lahko rečemo, politična administracija prepoznava pomembno vlogo komisije, vendar kljub temu do določene stopnje nadzoruje razprave. 3. Rezultati Kaj je do zdaj BR prispeval k Menorki? Je pripomogla k ozaveščenosti javnosti ter k želji po ohranitvi edinstvenega bogastva ali je samo spodbudila nastanek raznih administracij/političnih uprav? Ali je spodbudila politike in konkretne pobude? Ali je prispevala k temu, da kmetje ostajajo na kopnem in nadaljujejo z ekstenzivnimi kmetijskimi praksami in tehnologijami? Ali je privabila na otok o kakovosti osveščene turiste? Ali je prispevala k ohranjanju edinstvenih habitatov in vrst? Kako je k vsemu temu prispevalo sodelovanje družbe? Izkušnje prvih devetih let nakazujejo pozitivne odgovore. Sodelovanje civilne družbe, ki je bila v pogajanja vključena od vsega začetka, je privedlo do splošnega soglasja o tem, katera so ključna gospodarska, okoljska in socialna vprašanja otoka. Iz tega so izhajale politične odločitve in posebne pobude. Med te politične odločitve sodijo: • vzpostavitev morskega rezervata severno od Menorke. V bistvu gre tu za pravi primer sodelovanja pri odločanju, saj je bilo združenje GOB izvor razprav in dogovorjanj med ribiči, potapljači in drugi deležniki, kar je privedlo k predložitvi posebnega predloga Balearski vladi. 36 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. • odobritev načrta uporabe zemljišča za celoten otok (Plan Teritorialna Insular) - pomemben pravni instrument za biosferni rezervat. Tehnični svetovalci so načrt pripravili in v letu 2002 je Posvetovalna komisija začela z razpravo in predlagala spremembe. • oblikovanja posebnega zakona za biosferni rezervat, vključno s cilji upravljanja, in sprejeta okoljska načela vključujoča 20 točk. • v maju 2002 je bila uvedena ekotaksa v vrednosti 1€ na obiskovalca na dan, za kar je zadolžena Posvetovalna komisija. Posebne pobude vključujejo: • aktivne upravljavske odločitve o specifičnih okoljih, kot npr. odpiranje in zapiranje (in do katere stopnje) povezave med mokriščem in odprtim morjem v parku Albufera. Direktor parka sklicuje ad hoc sestanke za neposredno zainteresirane posameznike in ponuja prostor za izmenjavo idej, oblikovanje možnosti za razvoj in pridobivanje sporazumov (četudi ne vedno navdušujočih) o poteku akcij / dejavnosti. Te možnosti in sporazumi so nato predstavljeni Upravnemu odboru parka (Junta Rectora), ki jih običajno sprejmejo, saj prihajajo z močnim priporočilom družbe. • Resolucije posebnih konfliktov, kot so kampiranje ali sidranje bark na osamljenih plažah. Tradicija kampiranja je v Španiji in zlasti na Menorki velika. Biosferni rezervat je prepovedal kampiranje v vseh zavarovanih območij, odločitev, ki številnim ni bila po volji. Preko ad hoc sestankov pa je uspelo razviti predpise o kampiranju, ki so bili sprejemljivi za vse. Prav tako so bili na ad hoc srečanjih z udeležbo vseh glavnih zainteresiranih strani sprejeti sporazumi samoregulacije, vključujoč predpisane načine sidranja, največjega dovoljenega števila plovil na vsaki plaži, prepoved glasno glasbo in lokalnih zgornjo mejo za velikost in število čolnov na voljo za najem. Žal je bil ta primer samoregulacije zavržen zaradi uredb, ki jih je uvedlo Ministrstvo za okolje. • Smiselne rešitve problemov, kot na primer v primeru združenja avtomehanikov, ki so zaprosili za regulacijo rešitev problema rabljenih motornih olj, ali pa združenje zlatarjev, ki so zaprosili za študije in rešitev za odpravo tekočih in trdnih strupenih odpadkov. • Sodelovanje med več institucijami (občine, vladne službe, nevladne organizacije, itd) za vzpostavitev sistema vzdrževanja in spremljanja Biosfernega rezervata. To izvaja Osservatorio neodvisno od upravljavca. Širok spekter posameznikov in organizacij je prispevalo k razvoju politik in ukrepalo takrat, ko je bilo to primerno. To ni pozitivno vplivalo na samo na okoljske dosežke BR temveč tudi na celotno skupnost. Domačini na Menorki se veliko pogosteje vključujejo v problematiko in aktivnosti kot v drugih delih države, in Consell Insular odlično izkorišča zmogljivosti in sposobnosti celotne civilne družbe. Spoznanja Biosferni rezervat Minorca je daleč od konvencionalnega zavarovanega območja. Zajema celoten otok, vključno z mednarodnim letališčem, trgovskim pristaniščem in turističnimi središči, kot tudi mesta, vasi, ceste in drugo infrastrukturo. • Vsa vprašanja upravljanja, vključno z upravljanjem zavarovanih območij, se ukvarjajo z mejo med zakonitostjo in legitimnostjo. Kaj je zakonito, torej vzpostavljeno s politikami in zakoni, lahko sovpada ali pa tudi ne s tem, kar je splošno sprejeto v družbi in se štejeje kot pravilno in "legitimno". 37 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Participativni pristop upravljanja zavarovanih območij je najbolj učinkovit način za premostitev vrzeli med zakonitostjo in legitimnostjo in za zagotavljanje trajnostnih upravljavskih odločitev in praks. • participativni pristop sili/zavezuje upravljavce zavarovanih območij k obravnavi širšega vprašanja preživetja in trajnosti, ne le ohranjanje narave in kulturne dediščine. • večje in bolj kompleksno kot je zavarovano območje, večjega pomena je participativna oblika upravljanja. • participativni pristop je mogoče doseči preko formalne in neformalne oblike. Obe sta veljavni in potrebni za uspeh. V Menorka so izkušnje s formalno obliko omejene, medtem ko so izkušnje z neformalnimi oblikami še posebej bogate. • ključni način za tako sodelovanje je omogočanje in spodbujanje ljudi k neposrednim ukrepom. Upravljavec zaščitenega območje lahko določene naloge prenese na družbene organizacije, lahko podpre predloge civilne družbe preko tehnične podpore in sredstev, in se lahko opazno odziva na pobude in predloge, ki prihajajo iz civilne družbe. • Ad hoc sestanki so učinkovit način za raziskovanje vprašanj in prikaz skupnih interesov in pomislekov glede BR. Taka srečanja so lahko precej neuradna, vendar jih je vseeno treba skrbno pripraviti in spremljati, da udeleženci ne izgubljajo časa po nepotrebnem. • decentraliziran sistem upravljanja močno podpira participativni pristop upravljanja zavarovanih območij, kar je lepo razvidno na primeru Španije. • Civilna družba lahko najbolj prispeva k upravljanju zavarovanega območja takrat, ko je notranje strukturirana in organizirana. To ponazarja družba na Menorki, kjer so združenja in organizacije pogoste, medsebojni odnosi med ljudmi pa živahni. Prizadevanja posameznikov so prav tako bistvenega pomena. Potrebni so tako "prvaki" v civilni družbi ter verodostojni in dostopni posameznikom na položajih moči. • Dragocen prispevek k upravljanju institucij predstavlja neodvisni organ, akademski ali drugi, ki ni vključen v procese odločanja, vendar pa zagotavlja spomin in celostno vizijo. Na Minorca ima to vlogo Znanstvena komisija Biosfernega rezervata. Prednosti in slabosti modela s soupravljanjem Prednosti: - združenja med vladnimi agencijami in lokalnimi deležniki laže odbijajo izkoriščanje naravnih dobrin, ki niso v interesu varstva narave - učinkovito deljenje upravljavskih odgovornosti (manj bremena/odgovornosti za agencijo) - prednosti za vse deležnike (nekateri deležniki, npr. lokalne skupnosti, brez takih sporazumov ne bi preživeli) - večja učinkovitost upravljanja (vsak od deležnikov prispeva znanje s področja, ki ga najbolj obvlada) Slabosti: - večji vložek časa, denarja in osebja (veliki transakcijski stroški) tako v fazi priprave kot tudi v fazi procesa izdelave sporazumov Priložnosti: 38 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - večje zaupanje med vladnimi agencijami in deležniki in povečan občutek varnosti in stabilnosti - večje razumevanje med deležniki o vlogi drugih deležnikov, kar preprečuje nesoglasja - posledica vključevajnja več skupin v upravljanje je tudi povečana zavest javnosti za varstvene probleme - sodelovanje več deležnikov prispeva k bolj demokratični in participatorni družbi Nevarnosti: - nasprotovanje agencij ali posameznikov, ki se ne strinjajo z delitvijo upravljanja - nasprotovanje lokalnega prebivalstva, ki je mnenja, da bo ZO zmanjšalo njihove prvice, možnost zaposlitve itd., vendar to velja za vsa ZO ne glede na njihovo upravljanje - nasprotovanje deležnikov, ki izkoriščajo konflikte med prebivalstvom in ZO za doseganje lastnih (političnih) ciljev - obstaja možnost, da bo sporazum o soupravljanju do neke mere ogrozil primarni cilj varstva narave - obstaja možnost, da sporazuma ne bo mogoče spoštovati zaradi podcenjevanja problemov ali faktorjev, ki se lahko pojavijo naknadno 3.2.3 Zasebno upravljanje Zasebni lastniki, med katere spadajo tako posamezni lastnike, nevladne organizacije, univerze ali korporacije, sprejemajo odločitve in skrbijo za njihovo izvršitev. Zasebno upravljanje ima za seboj relativno dolgo zgodovino, saj so v preteklosti kralji in aristokrati pogosto ohranjali nekatera območja (zemljišča) z namenom lova divjadi, kar je imelo pomembne sekundarne koristi pri varstvu. Zasebna zavarovana območja danes še vedno igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju narave (Mitchell, 2005). Danes jih pojmujemo kot »katerokoli ozemlje velikosti več kot 20 ha, ki je namensko vzdrževano v večinoma naravnem stanju in ni v lasti države« (Langholz in Lassoie, 2001). Zemljišča (parcele) so torej lahko v lasti fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava, nevladnih organizacij, univerz in korporacij in so upravljana z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti; država lahko zasebna zavarovana območja priznava ali ne. Uradno priznanje zasebno upravljanih zavarovanih območij pa zagotovo prispeva k njihovi kredibilnosti (nekateri lastniki zemljišč lahko ustanovijo skupnosti zasebno zavarovanih območij, ki kot skupina lobirajo za vključitev v sistem zavarovanih območij). Lastniki zemljišč lahko varstvene cilje zastavijo zaradi njihovega občutka do spoštovanja zemlje ali zaradi želje ohranjati svojo lepoto in ekološke vrednosti. Zasebna zavarovana območja se lahko vzpostavi z namenom varovanja biotske pestrosti, lahko pa se osredotočajo tudi na turizem ali kakšen drug tip trajnostnih aktivnosti. Lastniki lahko obdržijo pravice, ki jim omogočajo uporabo zemljišč npr. za ekološki turizem. Utilitaristični nameni, kot so pridobivanje prihodkov iz ekoturizema ali preko zmanjšanja dajatev in davkov, lahko veljajo kot dodatne spodbude ali pa lahko lastnikom predstavljajo celo glavni končni cilj. 39 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Lastniki zemljišč ostajajo v vsakem primeru odgovorni za sprejemanje in izvajanje odločitev. Spoštovati morajo veljavno zakonodajo, zato je njihova svoboda omejena v skladu s sporazumom, ki ga dosežejo z vlado, njihova odgovornost do družbe pa je omejena. O nekaterih oblikah odgovornosti se je z državo mogoče dogovoriti v zamenjavo za posebne ugodnosti (na primer zmanjšanje davščin za lastnika). Zasebno upravljanje zavarovanih območij je lahko izjemnega pomena pri varstvu biotske pestrosti. Zasebna zavarovana območja se lahko vzpostavi z namenom varovanja biotske pestrosti, lahko pa se osredotočajo tudi na turizem ali kakšen drug tip trajnostnih aktivnosti. Lahko imajo pravice, kar jim zagotavljajo večjo fleksibilnost. Nekateri lastniki zemljišč vzpostavijo skupnosti zasebnih zavarovanih območij, ki kot skupina lobirajo za vključitev v sistem zavarovanih območij. Program Parks in Peril zagotavlja sponzoriranje skupnosti zasebnih zavarovanih območij, kot na primer v primeru sistema zasebnih naravnih rezervatov Kostarike. Koncept zasebnega upravljanja je opisan spodaj in se deli na dva tipa: individualni zasebni lastniki zemljišč ter nevladne organizacije, ki so lastniki in upravljajo z območji. Zavarovana območja so po definiciji javna zemljišča, vsaj po funkciji varovanja narave, ki izraža prevladujoč javni interes nad temi območji. V praksi pa je nedvomno večji del zavarovanih območij v zasebnih rokah. Lastniki teh zemljišč so pomembni partnerji pri upravljanju teh območij. Modeli partnerstva se razlikujejo glede na lokalne razmere in obsegajo različne dogovore z lastniki, davčne olajšave in odnose z vladnimi službami. Programe partnerstva za upravljanje sestavljata dve komponenti; prva temelji na prostovoljnem pristopu lastnikom v partnerstvo za upravljanje z zemljišči na trajnosten način in tako, da podpira cilje varstva narave. V drugem koraku pa se določa konkretne akcije na zemljiščih, ki so potrebni za doseganje konkretnih varstvenih ciljev (varstvene režime). Kot primer zasebnega zavarovanega območja lahko vzamemo naravne rezervate, ki jih v Veliki Britaniji ustanavljajo različne organizacije in fundacije, npr. The National Trust ali RSPB. Princip upravljanja s takšnim zavarovanim območjem se ne razlikuje od klasičnih modelov zavarovanih območij, kjer so upravljavci določeni s strani oblasti. Upravljavski cilji so določeni z aktom o razglasitvi zavarovanega območja in sledijo mednarodni klasifikaciji, ki temelji na upravljavskih ciljih za posamezno varstveno kategorijo. V praksi to praviloma pomeni, da javni ali zasebni pravni subjekt odkupi (ali je lastnik) zemljišč, ki imajo določen pomen za varstvo narave in željo, da območje zavaruje. Formalno lahko takšno zemljišče razglasi za zavarovano območje. Pomembno pa je, da je ta postopek izpeljan skladno s postopki razglašanja zavarovanih območij, ki veljajo v državi, saj se sicer »zavarovano območje« brez s strani odgovorih vladnih inštitucij (na lokalni ali državni ravni) ne more uvrstiti v nacionalni sistem zavarovanih območij. 40 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Morecambe Bay - rezervat pod upravljanjem Kraljevega združenja za varstvo ptic (The Royal Society for the Protection of Birds - RSPB) Morecambe Bay leži ob obali Atlantskega oceana v pokrajini Lancashire vVeliki Britaniji. Slano in brakično močvirje se je okoli leta 1800 raztezalo na okoli 590 ha, današnje območje rezervata, s katerim upravlja RSPB, pa obsega 51,2 ha. Slano močvirje Morecambe Bay je bilo že nekaj stoletij pod vplivom različnih naravnih in antropogenih posegov, ki so spreminjali njegovo površino in habitate. Med naravnimi vzroki, ki so vplivali na ekološke razmere območja prištevajo erozijske procese in spreminjanje izlivnih odsekov dveh glavnih vodotokov, ki se izlivata v morje v bližini. Večji človekovi posegi so se pričeli že leta 1840 z izsuševalnimi deli, gradnjo nasipa, ki je preprečeval dostop morski vodi, zasipanjem oziroma pregraditvijo dela območja zaradi gradnje nasipa za železnico, regulacijami vodotokov in urejanjem površin v pašnike. Ekstenzivni močvirni travniki in pašniki, ki so se ohranili do današnjih dni, imajo tudi velik naravovarstveni pomen; vendar pa je bilo z raziskavami potrjeno, da bi bilo smiselno z odstranitvijo dela naplavin iz območja ustvariti brakično laguno, ki bi naravovarstveni pomen območja še povečala. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je območje mokrišča pod vplivom morja močno degradirano zaradi že omenjenih posegov. Območje je v celoti odkupljeno s strani RSPB. Upravljavske prakse: Za izboljšanje ekološke vrednosti območja sta bila predvidena dva sklopa ukrepov: - omejitev intenzivnosti paše (zmanjšanje števila krav, prilagojenim režimom in omejenim časom paše) in odstranitev naplavin iz dveh območij in s tem ustvarjanje plitvih brakičnih lagun. Sprememba načina paše je povečala pestrost rastlinskih vrst, izjemno se je povečalo število gnezdečih vrst ptic (predvsem rdečenogih martincev, rac žličaric in prib). - Odkup zemljišč je bil edini možen način za dosego ciljev izboljšanja ekoloških razmer, saj se zasebni lastniki zemljišč niso strinjali z renaturacijo območja in omejitvami paše. Prednosti in slabosti zasebnega modela zavarovanih območij Zaradi raznovrstnosti zasebnih zavarovanih območij je težko oz. problematično posploševati, kakšne so prednosti in slabosti zasebno upravljanih zavarovanih območij. Kljub temu lahko glavne prednosti in slabosti strnemo v tri glavne skupine: ekološke, ekonomske in socialne. Prednosti: - varstvo biotske raznovrstnosti - številna zasebna ZO varujejo redke ali ogrožene vrste ali redke habitate, ki niso zavarovani znotraj državnega sistema ZO; - nekatera zasebna ZO delujejo kot otoki, ki ohranjajo zadnje ostanke habitatov; - zasebna ZO, ki se jih uporablja v namen ekoturizma ali trajnostne rabe, predstavljajo strategijo, ki lahko pozitivno vliva na ekologijo in ekonomijo; - država se izogne stroškom oskrbovanja terena, ki bi ga sicer morala kupiti in varovati; - nadzor nad dobrinami , Slabosti: 41 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - pogosto premajhna za varstvo megafavne (pri zasebnih ZO, ki mejijo na javne, je ta faktor manjši); - odvisnost privatnih ZO od ekoturizma - fluktuacije v turizmu lahko povzročijo upad dobička in s tem ogrozijo samo ZO; - pomanjkanje nadzora nad zasebnimi ZO - državni nadzor nad varstvom biodiverzitete znotraj zasebnih ZO je šibek ali ga ni. Priložnosti: - zasebna ZO so pogosto vmesna točka na poti do državnih ZO; - potencialna donosnost / rentabilnost. Nevarnosti: - njihov potencialno »manjvreden« status - veliko izmed njih je neformalnih, nepriznanih s strani države; - občutek nestalnosti/začasnosti, tudi zaradi njihove majhne velikosti (napram javnim ZO so zasebna ponavadi precej manjša); - vpliv terorizma, politične nestabilnosti, naravnih nesreč na ZO (velja predvsem za države tretjega sveta); - potencialnen konflikt med ekonomijo in naravovarstvom: bolj kot je ZO odvisno od prihodkov, večji je lahko konflikt (npr. vnos nekaterih živali, ki niso avtohtone, za namen turizma); prevelik obisk nekaterih ZO; neprimerna ureditev infrastrukture (poti, koč...); zanašanje lastnikov ZO na ugled državnih ZO, medtem ko njihova propadajo; - pojav »elitnih otokov« - območij, ki jih vodijo premožni lastniki, ki gostijo premožne goste; - koncentriranje večjih količin ozemlja v rokah redkih posameznikov in hkrati preprečevanje dostopa tradicionalnim ljudstvom (države tretjega sveta); - lastništvo ozemlja v rokah tujcev. 3.2.4 Upravljanje s strani lokalnih skupnosti Domorodna ljudstva in lokalne skupnosti so zadolženi za odločanje in izvajanje odločitev. Tak način upravljanja vključuje upravljanje kopnega in voda s strani domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti (vključno s sedentarnimi in nomadskimi skupinami) ne glede na formalno lastništvo (Borrini-Feyerabend in sod., 2004). Gre za najstarejšo obliko upravljanja zavarovanih območij, ki pa je še danes zelo razširjena (Kothari, 2004). Skupnosti ljudi že tisoče let upravljajo, spreminjajo in vzdržujejo njihova okolja (na trenutke celo povečujejo njegovo lokalno biotsko pestrost), ter ustvarjajo nekakšno sožitje, ki ga nekateri imenujejo "bio-kultune enote" ali "kulturne krajine". Velik del teh interakcij se je zgodil v iskanju različnih ciljev in vrednot (npr. preživetje, varnost, duhovne in verske vrednote), kar je posledično pripeljalo do ohranjanja biotske pestrosti in funkcij ekosistemov. Mnogi take interakcije se nadaljujejo v današnjem času. Poleg tega skupnosti razvijajo nove varstvene pobude kot odgovor na nove grožnje in možnosti. V vseh teh območjih sta oblast in odgovornost v rokah takšnih skupnosti - lahko preko različnih oblik običajnega prava ali lokalno priznanih organizacij in pravil. Ta pravila so lahko zelo raznolika in zapletena. V vsakem primeru je 42 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. odgovornost takih skupnosti do širše skupnosti omejena, vendar se je o njihovem obsegu in vsebini z državo in drugimi partnerji mogoče pogoditi. Lokalne in domorodne skupine po svetu od vedno skrbijo za naravne dobrine ter za svete kraje na območjih, v katerih prebivajo. Šele v zadnjem času je prišlo do prepoznanja teh skupin kot upravljavcev zavarovanih območij, enakovrednih državno upravljanim območjem. Upravljanje s strani lokalnih skupnosti je definirano kot »naravni in spremenjeni ekosistemi, ki vključujejo pomembno biotsko pestrost ter ekološke in kulturne vrednote, in jih domorodne ali lokalne skupnosti upravljajo preko pravil običajnega prava ali na drug način«. Glede na to, da so bila številna zavarovana območja določena na območjih, ki jih je zasedal (ali jih še danes zaseda) človek, je prepoznavanje tega načina upravljanja ena izmed ključnih strategij trajnostnega varstva biotske pestrosti. Kljub temu, da se zavarovana območja, ki jih upravljajo lokalne skupnosti, močno razlikujejo v velikosti, ciljih, zgodovini, upravljavskih inštitucijah, zakonih ter v socialnih, ekonomskih ali ekoloških prednostih, obstajajo tri ključne značilnosti, ki jih združujejo. Te značilnosti so: 1) Ena ali več skupnosti je v tesnem stiku z ekosistemi in/ali vrstami v zavarovanem območju zaradi kulturnih, preživetvenih, ekonomskih ali drugih vezi. 2) Lokalne skupnosti, ki upravljajo z zavarovanimi območji, sprejemajo odločitve, ki vodijo k varstvu habitatov, vrst, ekoloških dobrin in kulturnih vrednot. Cilj samega upravljanja ni vedno samo varovanje kot tako, včasih je lahko le posledica preživetvene nuje, preskrbe z vodo ali ohranjanja kulturnih vrednot. 3) Skupnosti so najpomembnejši dejavnik pri sprejemanju odločitev akcij, povezanih z upravljanjem ekosistemov (pod pogojem da obstajajo organi lokalne skupnosti, ki omogoča izvajanje predpisov). Pomen prepoznavanja vloge tradicionalnih ljudstev in skupnosti pri varovanju je opazno skozi celoten Programme of Work on Protected Areas. Kljub temu, da lahko skupnosti vzpostavijo in upravljajo njihova lastna zavarovana območja, se v mnogih primerih pojavljajo težave zaradi nerešenega lastništva zemljišč. V drugih primerih se lahko skupnosti sporazumejo z državo glede upravljanja določene dobrine znotraj zavarovanega območja - v tem primeru pride do deljenega upravljanja. Največji prispevek projekta Parks in Peril v Nacionalnem parku Cahuinari (Kolumbija) predstavlja uveljavitev soupravljanja med avtohtonimi skupnostmi in vodstvom parka. Cahuinari je postal prvi park v Kolumbiji, upravljan preko modela soupravljanja, in je služil kot zgled za števile ostale parke v državi. Sporazum je nastal kot rezultat dolgoletnih pogajanj med vodstvom parka in avtohonimi skupnostmi. Regole - drugačen način lastništva V mnogih krajih v Evropi še danes obstajajo kolektivna (skupna) lastništva. V Cortini d'Ampezzo so to Regole. Skupnost Regole se ponaša s približno 1000 letno zgodovino. Tamkajšnji gozdovi in travniki že stoletja pripadajo originalni skupnosti. Naravni viri (obsežni pašniki in gozdovi), ki so bili 43 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. vzpostavljeni kot »community conserved area« s strani prvotnih prebivalcev (Regolieri), so lastnina, ki jo skupno upravljajo. Lastništvo in skupna raba gozdnih virov in pašnikov je dolga stoletja predstavljalo glavni vir preživetja ampeških prebivalcev. Uredbe, poleg njih pa tudi sam odnos ljudi do okolja, so omogočili trajnostno rabo naravnega okolja v dolini. Ta starodavna ureditev določa kolektivne pravice uporabe in upravljanja ozemlja. Prodaja zemljišč ni dovoljena, prav tako ne spremembe namembnosti: gre za naravno, kulturno in gospodarsko dediščino tega območja. Premoženje, ki se prenaša na potomce, je v solastništvu skupnosti, raba dobrin in njihovo varstvo pa se prepletata. Prihodki iz naravnih virov (npr. iz turizma, prodaja lesa) ne predstavljajo prihodkov Regolierijev, temveč so striktno ponovno vloženi v njihovo upravljanje. Vse do danes se v skupnost Regolieri vključujejo le potomci (sinovi) zgodnjih ustanoviteljev, ki ostanejo v dolini. Njihova generalne skupščine sprejema odločitve o upravljanju po obsežni razpravi in s "kvalificirano večino", ta postopek se bolj približuje soglasju kot glasovanju (oz. volitvam). Odločitve in pravila, ki jih sprejemajo, so skrbno premišljena s ciljem trajnostno uporabe naravnih virov z njihovim ohranjanjem. Ureditev Regole d'Ampezzo verjetno izvira iz starodavnih potreb prvotnih prebivalcev doline po skupni rabi gozdov in pašnikov. Negostoljubno gorsko okolje, ki otežuje preživetje, je narekovalo skupno rabo in lastništvo zemljišč. Sprva sta bili skupnosti dve: Ambrizola - Falzarego in Larieto; število je nato raslo, danes pa je takih skupnosti enajst in zadnjih 20 let so združene v skupnost. Regolieri so vodje gospodinjstev »capifamiglia«, potomci prvotnih prebivalcev, ki upravljajo premoženje v skladu z »Laudi«, starimi zakoni, ki jih sprejemajo Regolieri. Zgodnje prebivalci doline Ampezzo so skozi čas ohranjali svoje pravice do poklica in načinov lokalne proizvodnje zaradi njihove notranje enotnosti in diplomatskih sposobnosti (na primer preko sporazumov z Beneško republiko v času Marca Pola, z avstrijskim cesarstvom, itd.). S koncem prve svetovne vojne leta 1918 je bila dolina Ampezzo priključena Italiji. Regole so si ponovno, v skladu z redkimi izjemami, ki jih omogoča nacionalna zakonodaja in deželni zakon, izborile avtonomen status, predvsem zaradi kombinacije osebnih spretnosti Regolierijev ter zaradi pomena in prepoznavnosti krajine, ki jim jo je uspelo ohraniti. Leta 1990 so bile Regole priznane kot edini in polnopravni upravljavec Parco Naturale delle Dolomiti d'Ampezzo - regionalnega zavarovano območje skupaj z vsemi dobrinami, ki jih je lokalna skupnost ohranijala skozi stoletja. Regole danes upravljajo s približno 16.000 hektarji gozda (posek in prodaja lesa, sonaravna gozdarska praksa). Nekatere pašnike (planšarije?) se še vedno uporabljajo za pašo živine, ohranjanje stare primarna dejavnost, ki se je v zadnjih desetletjih znatno znižala. Z gospodarskega vidika danes Regole niso več tako odvisne od naravnih virov, s katerimi upravljajo; vendar so edinstven turizem in vrednosti nepremičnin v dolini odvisne od čudovite pokrajini, ki so jo uspeli ohraniti. Omeniti je treba, da so Regole od italijanske vlade pridobile brezdavčni status, poleg tega pa so pridobile znatna sredstva iz projektov in subvencij Evropske unije, Italije in regionalne vlade Benečije. Eigg Eigg je majhen otok s skupnostjo 60 prebivalcev, ki se nahaja približno 10 milj južno od otoka Skye v Združenem kraljestvu. Poznan je po svojem edinstvenim okolju s številnimi redkimi in ogroženih 44 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. vrstami prostoživečih živali. V preteklih desetletjih je bil otok v lasti odsotnih lastnikov, očaranih nad podobo kraja, vendar brez realnega interesa za negovo prihodnost. Lastniki so se menjavali in otok prodajali, včasih tudi na skrito, in otoški prebivalci so le čakali, kdo bo novi lastnik in kako bo skrbel za otok. Zaradi teh okoliščin je otok skupaj s svojimi nepremičninami propadal, kar je ogrozilo njegovo biotsko pestrost in samo lokalno skupnost. Kot odgovor na propadanje so otoški prebivalci oblikovali partnerstvo med »Scottish Wildlife Trust« in »Highland Council« in razvili vizijo: otoška skupnost, ki bo sposobna zagotoviti svoje preživetje in hkrati zagotoviti ohrananje svoje edinstvene okoljske in kulturne dediščine. Vizija se danes uresničuje. Fundacija »Isle of Eigg Heritage Trust«, ustanovljena leta 1991, kot partnerski organ (telo) vodi otok. Fundacija je posvečena ohranjanju otoka in njegove izjemne naravne dediščine, ter razvoju boljše kakovosti življenja njegovih prebivalcev. Kaj je fundacija »Isle of Eigg Heritage Trust« dosegla do sedaj in na kakšne ovire je naletela tekom svojega delovanja? Ko so se prebivalci otoka Eigg lotili njihove odkupne kampanije, je bilo velikokrat omenjeno vprašanje pravic skupnosti. Otočani so poudarjali, da je bila njihova skupnost izločena iz postopka odločanja, ko je bil otok v zasebnem lastništvu, in kako je ta izključitev ovira gospodarski razvoj otoka. Pokazala se je potreba po novi obliki lastništva zemlje, ki bi pri sprejemanju odločitev vključevala skupnost . Skupnost otoka Eigg je po odkupu zemljišča uspešno vzpostavila dobrodelno fundacijo, katere cilje v veliki meri določajo otočani sami. Fundacija ima upravni odbor, na katerem je polovica zastopana s strani otoškega prebivalstva. S štirimi »otoškimi« direktorji, ki jih izvoli Združenje priebivalcev Eigga, dveh svetnikov, dveh Scottish Wildlife Trust direktorjev in enega neodvisnega direktorja, ki deluje kot predsednik, združuje Fundacija »Isle of Eigg Heritage Trust« lokalne, regionalne in varstvene interese v korist vseh, in predstavlja inovativno alternativo zasebnega lastništva. Poslovni načrt fundacije spodbuja vzpostavitev ravnovesja med zagotavljanjem finančne varnosti premoženja preko omogočanja zasebnih podjetij in omogočanja trajnostni razvoj na otoku. V načrtu so upoštevane različne vrste idej in znanj o otoku, v vse faze načrtovanja pa se aktivno vključuje javnost. Prednosti: - zmanjšanje stroškov upravljanja za državo - najboljše izkušnje pri upravljanju, spreminjanju in vzdrževanju okolja zaradi dolgoletne skrbi zanj - stalno razvijajanje novih varstvene pobude kot odgovor na nove grožnje in možnosti. Slabosti: - v takih skupnostih je pogosto razširjena revščina - skupnosti imajo pogosto omejen dostop do trgov - v nekaterih primerih omejena naravovarstvena zavest in izvajanje aktivnosti, ki ogrožajo lokalno biotsko pestrost - omejen vladni nadzor (šibek nadzor vladnih agencij) Priložnosti: 45 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - izboljšanje odnosov med skupnostmi in agencijami - socialno-ekonomski napredek skupnosti in s tem zmanjšanje revščine - povečanje razumevanja pomena narave Nevarnosti: - pogosto nerešena lastništva zemljišč - omejena odgovornost lokalnih skupnosti do širše skupnosti - morebitni negativni vplivi turizma, če je lokalna skupnost preveč orientirana na turizem kot vir dohodka - potencialna nesoglasja znotraj in med skupnostmi 3.3. Primerjava upravljanja z zavarovanimi območji ter z območji Natura 2000 V okviru naloge je bila izdelana primerjalna študija upravljanja z zavarovanimi območji ter območji Natura 2000. Analiza je ključnega pomena za razumevanje sistema ZO ter Nature 2000 in njihovega upravljanja. Povzetek analize je razviden iz Tabele 6. Slika 2: Zemljevid sovpadanja zavarovanih območij z območji Natura 2000 v Sloveniji. Tabela 6 (na naslednji strani): Primerjava upravljanja z zavarovanimi območji ter z območji Natura 2000. 46 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ZAVAROVANA OBMOČJA NATURA 2000 Merila za vrednotenje Kvalitativna Kvalitativna in kvantitativna Raven Država, lokalna skupnost EU Pravne podlage Akt o zavarovanju območja Uredba Vlade RS (29.4.2004) - status posebnih varstvenih območij. Določila, ki izhajajo iz pravne podlage Upravljavski cilji, opredeljeni v okviru širših in ožjih zavarovanih območij ugodno stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov območja se ne sme slabšati Upravljanje Določen način izvajanja javne službe za upravljanje zavarovanega območja; S širšim zavarovanim območjem lahko upravlja javni zavod ali se za upravljanje podeli koncesija. Za upravljanje ožjega zavarovanega območja se lahko podeli koncesija ali ga upravlja ustanovitelj neposredno. Najpogostejši način upravljanja je pogodbeno varstvo ali skrbništvo, npr. podpis sporazuma o upravljanju z lastnikom zemljišča ali nevladno organizacijo. Sem sodijo tudi pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa. Izločitev zemljišča iz rabe je prej izjema kot pravilo, saj so območja, predlagana za omrežje Natura 2000, ohranjena prav zaradi dosedanje ustrezne dejavnosti človeka. Naravni rezervati in druga zavarovana območja so eden od možnih mehanizmov za upravljanje območij Natura 2000. Vendar se strogo varstvo v okviru naravnih rezervatov v praksi zelo redko uporablja. Ukrepi varstva V aktu o zavarovanju določenega zavarovanega območja so: -predpisana pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve za obravnavano zavarovano območje ; -določitev način opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja obravnavanega zavarovanega območja Vlada predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja (na direktivah omenjenih) vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot (pogodbeno varstvo, zavarovanje, začasno zavarovanje in obnovitev), pa tudi z ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi, kamor se uvrščajo tudi načrti trajnostnega gospodarjenja oziroma upravljanja naravnih dobrin. To pomeni, da se v Natura območjih, ki niso v zavarovanih območjih, dosega varstvene cilje preko izvajanja sektorskih politik, medtem ko so ti cilji v primerih, ko je Natura območje del zavarovanega območja, vključeni v upravljavske usmeritve (za širša zavarovana območja je to na primer načrt upravljanja, ki seveda podaja usmeritve tudi za izvajanje dejavnosti drugih sektorjev). Načrt upravljanja Obvezen le za narodne in regijske parke, priporočljiv za druga zavarovana območja. Obveznost priprave NU je določena v aktu o zavarovanju Obvezna vzpostavitev nujnih varstvenih ukrepov - so že vzpostavljeni v operativnem programu, če je treba v obliki načrta upravljanja (za POO) varstveni ukrepi se izvajajo tudi preko sektorskih načrtov (glej operativni program) 47 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 4. Ocena učinkovitosti sistema zavarovanih območij v Sloveniji Za oceno učinkovitosti sistema zavarovanih območij v Sloveniji je bil uporabljen naslednji pristop: 1. Izvedena je bila analiza sistema po metodi RAPPAM (za kratek opis metodologije glej poglavje 2. Predstavitev uveljavljenih metod za oceno učinkovitosti), katere končno poročilo je priloženo kot priloga k tej nalogi, v poglavju 4.1. pa so predstavljene tudi ključne ugotovitve oz. povzetek te analize. 2. Za pomoč pri določitvi ključnih problemskih sklopov pri upravljanju zavarovanih območij v Sloveniji so bila na osnovi vsebinskih problemskih sklopov iz RAPPAM analize vprašanja, ki so dobila najnižje število točk združena v sklope. Upravljalci zavarovanih območij so v posebni anketi ovrednotili tiste, ki se jim zdijo s stališča upravljanja zavarovanih najbolj problematični. Predstavljeni so v poglavju 4.2., obsegajo pa vprašanja zagotavljanja financiranja, podpore zavarovanim območjem in zagotavljanja učinkovitega izvajanja inšpekcijskega in naravovarstvenega nadzora. 3. Sledila je analiza treh stebrov, ki tvorijo sistem zavarovanih območij (omrežje, upravljanje in podpora zavarovanim območjem) , kar je predstavljeno v poglavjih 6.2.1., 6.2.2. in 6.2.3. Pozornost pri analizi v teh poglavjih je bila usmerjena predvsem na identificirane ključne problemske sklope v sistemu zavarovanih območij v Sloveniji, pri čemer je bila poleg podrobnejše analize slabosti oz.šibkosti našega sistema predstavljeno tudi več predlogov za izboljšanje sistema. Za iskanje rešitev za izboljšanje sistema so bili analizirani tudi primeri oz.možnosti, ki jih uporabljajo pri reševanju podobnih težav v sistemih zavarovanih območij v tujini. 4. Zadnje del tega sklopa je namenjen izoblikovanju priporočil za izboljšanje učinkovitosti sistema zavarovanih območij na osnovi v prejšnjih treh točkah opisanih analiz in ugotovitev. 4.1 Analiza RAPPAM Ta metodologija je bila bila uporabljena pri analizi sistema slovenskih zavarovanih območij novembra 2008 (glej Prilogo E). V analizo je bilo vključenih vseh devet zavarovanih območij v Sloveniji, ki so imela v času izvajanja analize operativnega upravljavca, in sicer: Triglavski narodni park (TNP), Park Škocjanske jame (PŠJ), Kozjanski regijski park (KRP), Notranjski regijski park (NRP), Krajinski park Goričko (KPG), Krajinski park Kolpa (KPK), Krajinski park Logarska dolina (KPLD), Krajinski park Sečoveljske Soline (KPSS) ter Naravni rezervati Škocjanski zatok (NRŠZ). V analizo so bila zajeta skoraj vsa večja zavarovana območja, skupna površina v analizo vključenih območij pa predstavlja skoraj 80% površine vseh zavarovanih območij v Sloveniji. 48 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Analiza groženj in pritiskov je pokazala, da eno največjih groženj za slovenska zavarovana območja predstavljajo spremembe v tradicionalni rabi (tako opuščanje kot intenzifikacija rabe), med največjimi pritiski pa sta turizem in rekreacija ter invazivne tujerodne vrste. Sistem zavarovanih območij v Sloveniji je pretežno zasnovan tako, da vključuje območja z velikim naravovarstvenim pomenom, žal pa zavarovana območja še niso gonilna sila pri zagotavljanju trajnostnega razvoja in s tem povezanih socio-ekonomskih koristi. Analiza je jasno pokazala, da so večja zavarovana območja tudi bolj ranljiva. Vendar pa je iz biološkega vidika ustanavljanje velikih območij nujno, saj lahko tako zagotovimo obstoj minimalnih viabilnih populacij vrst in doseganje osnovnega cilja razglasitve zavarovanega območja - ohranjanja biotske raznovrstnosti. Natančen opis metodologije in njeni izsledki se nahajajo v Prilogi E. 4.1.2 Povzetek ključnih ugotovitev, ki izhajajo iz RAPPAM analize slovenskih zavarovanih območij Rezultati RAPPAM analize sledijo logičnim sklopom upravljavskega cikla v sistemu zavarovanih območij: načrtovanje - vlaganje - procesi upravljanja - učinki upravljanja -rezultati. Rezultati, ki so prikazani spodaj, so služili za izdelavo priporočil za učinkovitejši sistem zavarovanih območij, ki so podana v poglavju 7. Kratice v diagramih pomenijo naslednja zavarovana območja, ki so bila vključena v RAPPAM analizo: TNP - Triglavski narodni park PŠJ - Park Škocjanske jame KRP - Kozjanski regijski park NRP - Notranjski regijski park KPG - Krajinski park Goričko KPK - Krajinski park Kolpa KPLD - Krajinski park Logarska dolina KPSS - Krajinski park Sečoveljske soline NRŠZ - Naravni rezervat Škocjanski zatok a) Načrtovanje zavarovanih območij v Sloveniji Kakovost načrtovanja se vrednoti z ustreznostjo varstvenih ciljev, pravno varnostjo in kakovostno zasnovo oziroma umestitvijo zavarovanih območij. Rezultati analize kažejo, da so v Sloveniji varstveni cilji zavarovanih območij večinoma dobro vključeni v načrtovalske dokumente. Pravna varnost je šibka, predvsem zaradi nerešenih pravno-premoženjskih zadev in nezadostnosti človeških in drugih virov, razmeroma dobro pa je ocenjeno 49 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pri zasnovi zavarovanih območij je posebej šibka njihova conacija, saj pri posameznih zavarovanih območjih sploh ni opredeljena (npr.KP Goričko), ali ni ustrezna. Večina upravljavcev je načrtovanje sistema ocenila pozitivno (eno zavarovano območje celo z najvišjo možno skupno oceno). Nižje je bila ocenjena ustreznost sistema zavarovanih območij za zagotavljanje ohranjanje procesov v krajini ter vkjučenost prehodnih območij med ekosistemi. V diskusiji na RAPPAM delavnici je bilo poudarjeno, da obstoječi sistem ne omogoča doseganja vseh ciljev zavarovanih območij, da pa se varstvene cilje dosega tudi s pomočjo drugih instrumentov varstva narave, predvsem omrežja Natura 2000, zavarovanja posameznih vrst in varstva naravnih vrednot. b) Vlaganja v zavarovana območja Vprašanja s področja vlaganja so združena v sklope: kadrovska struktura, komunikacija in informacije, infrastruktura in financiranje. Pri kadrovski strukturi zaposlenih se je v RAPPAM analizi kot problematično izkazalo nezadostno število zaposlenih in slabo razviti mehanizmi za preverjanje učinkovitosti zaposlenih, njihova strokovnost pa je bila ocenjena kot ustrezna. Skoraj pri vseh zavarovanih območjih je dobra ali vsaj zadovoljiva infrastruktura, še višjo oceno pa je dobila komunikacija, tako znotraj kolektiva kot tudi s sorodnimi organizacijami. Financiranje zavarovanih območij v preteklosti je bilo ocenjeno kot večinoma slabo, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da upravljavci nimajo zagotovil za dolgoročno financiranje. c) Procesi upravljanja zavarovanih območij Sklop RAPPAM vprašalnika, ki se nanaša na procese upravljanja, gradijo vprašanja v zvezi z načrtovanjem upravljanja, notranjo organizacijo upravljavca in raziskovalnim delom. Izrazita šibkost slovenskega sistema zavarovanih območij je odsotnost načrtov upravljanja, saj sta imeli v času izvajanja RAPPAM analize potrjen dolgoročni načrt upravljanja le dve od devetih, v analizo vključenih zavarovanih območij. Upravljanje v ostalih zavarovanih območjih se tako odvija na osnovi letnih načrtov, ker ne omogoča dolgoročnega načrtovanja. Na področju raziskav in monitoringa se med zavarovanimi območji pojavljajo velike razlike. Vsem pa je skupno, da se izvaja premalo socio-ekonomskih raziskav in spremljanja stanja biotske raznovrstnosti. d) Doseganje rezultatov zavarovanih območij Večina anketirancev v zavarovanih območjih je podala relativno visoke ocene pri doseganju rezultatov, nižje sta ocenjena le ekološka obnova in preprečevanje groženj. Ekološka obnova se v večini zavarovanih območij ni izvajala, kar je morda celo spodbudno, saj v večini 50 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. območij niti ni potrebna ali pa vsaj ni prednostna naloga. Slovenska zavarovana območja morajo posvetiti več pozornosti zaznavanju in preprečevanju groženj. Za učinkovito preprečevanje groženj je potrebno nadaljevanje vzpostavitve sistema naravovarstvenega nadzora, pa tudi zagotavljanje učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora na področju varstva narave. Nad 75% uspeh pri doseganju rezultatov beležimo v slovenskih zavarovanih območjih pri vprašanjih razvoja infrastrukture, usposabljanja zaposlenih, komunikacije z lokalnimi skupnostmi in načrtovanju upravljanja (glede na način priprave letnih načrtov in poročil), najvišjo vrednost pa slovenska zavarovana območja dosegajo pri stikih z obiskovalci. e) Politika zavarovanih območij Ta sklop vprašanj se navezuje na osnovno vizijo in cilje sistema zavarovanih območij, pa tudi na strokovne podlage, ki so na voljo za oblikovanje sistema ter stalno izvajanje raziskav. V tem sklopu so bile podane bistveno nižje ocene. Zelo nizko je bila ocenjeno vprašanje glede preverjanja reprezentativnosti (zastopanost naravovarstveno vrednih ekosistemov in vrst) sistema zavarovanih območij. To se v Sloveniji dejansko ne izvaja, kljub temu, da je ta zaveza jasno izražena tudi v sklepih Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD), katere podpisnica je Slovenija. Anketiranci so kot nezadostno ocenili tudi skupno površino zavarovanih območij, ki pa bi se morala v skladu z Nacionalnim programom varstva narave v prihodnjih letih povečati še najmanj za 8%. Anketiranci so nizko ocenili tudi zadostnost raziskav o vprašanjih, ki se nanašajo na zavarovana območja, kljub temu, da se je izkazalo, da imajo zavarovana območja dobro opredeljene potrebe po raziskavah. Očitno torej primanjkuje komunikacije med vladnimi institucijami, upravljavci zavarovanih območij in raziskovalno sfero. Medtem ko je večina anketirancev možnosti zaposlenih za dodatno usposabljanje in razvoj ocenila dobro, je pri podobnem vprašanju glede obstoja učinkovitih programov za zaposlene rezultat izrazito nizek. Sklepamo lahko, da upravljavci zavarovanih območij sami poskrbijo za izobraževanje zaposlenih, vendar pa si želijo, da bi bili taki programi zasnovani tudi na državni ravni. f) Politična podpora Medtem ko so anketiranci večino vprašanj glede ustreznosti pravnih podlag, ki omogočajo vzpostavitev in delovanje zavarovanih območij, kakovosti medsektorskega sodelovanja in podpore drugih politik varstvu narave, pa tudi sodelovanja s civilno družbo in nevladnimi organizacijamiocenili kot zmerno dobro, sta nizko ocenjeni jasnost državnih zavez ter financiranja varstva narave. Sodelovanje med sektorji je šibko, predvsem pa niti ni pravega razumevanja, kaj obsega takšno sodelovanje. Jasno je, da so zavarovana območja rezultat skupnega konsenza, da je na teh območjih izražen javni interes varovanja narave, ki 51 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. prevladuje nad drugimi interesi. To pa hkrati pomeni tudi, da bi si morali različni sektorji v večji meri porazdeliti tudi obveznosti in vložke, ki so potrebni za uspešno delovanje zavarovanih območij, vključno z večjo podporo, tudi finančno. Večina teh obveznosti in naporov v sedanji praksi leži le na enem sektorju (okolje in prostor). Tudi v tem segmentu so anketiranci kot pomanjkljivost izpostavili šibko izvajanje pravnega reda (inšpekcijski nadzor), predvsem pa tudi slabo poznavanje predpisov v družbi in nepoznavanje ciljev in namena razglasitve zavarovanih območij. 4.2 Analiza ključnih problemskih sklopov pri upravljanju zavarovanih območij v Sloveniji Upravljavci zavarovanih območij so po zaključku RAPPAM analize sodelovali še v anketi, s katero smo želeli izvedeti, katere vsebinske sklope, povezane z učinkovitostjo upravljanja zavarovanih območij, upravljavci teh območij razumejo kot največje ovire za doseganje ciljev zavarovanih območij na sistemski ravni. Anketiranci (v anketi so sodelovali vodilni kadri iz 7 zavarovanih območij v Sloveniji) so se lahko odločali med naslednjimi vsebinskimi sklopi: - nerešena pravno-premoženjska razmerja, - nezadostno število in šibka usposobljenost kadrov v zavarovanem območju, - podpora zavarovanim območjem, - financiranje zavarovanih območij, - sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, - izvajanje naravovarstvenega in inšpekcijskega nadzora, - neprepoznavnost in slaba povezanost zavarovanih območij, - enačenje ciljev omrežja Natura 2000 s cilji zavarovanih območij, - nedefinirani cilji zavarovanih območij. Če so posamezen sklop prepoznali kot zelo velik problem, je bilo to ocenjeno z vrednostjo 3, kot velik problem z vrednostjo 2, kot zmerno velik problem s točko 1, če pa se jim sklop ni zdel problematičen, so to ovrednotili z ničlo. Pri točkovanju so lahko različnim sklopom dajali enake ocene. Rezultati analize so pokazali, da so prvi trije problemski sklopi, ki predstavljajo največjo oviro k še bolj učinkovitem sistemu zavarovanih območij v Sloveniji naslednji: 1. podpora zavarovanim območjem 2. financiranje zavarovanih območij 3. izvajanje inšpekcijskega in naravovarstvenega nadzora Podrobnejša analiza ankete je predstavljena v grafu, komentar, ki se nanaša na problematiko zagotavljanja podpore zavarovanim območjem in pregled obstooječih in potencialnih virov financiranja zavarovanih območij pa sta predstavljena v poglavju 6.2.3. 52 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 o tg E 0 (O 0 co to iS to'"5 .®> K:SS| .- E E S O N igo e s» :<= Slika 3: Prikaz ključnih problemov v zavarovanih območjih v Sloveniji. Analiza ključnih problemov v zavarovanih območjih v Sloveniji je posebej zanimiva tudi, če jo primerjamo s podobno analizo, ki so jo opravili med različnimi strokovnjaki s področja zavarovanih območij na globalni ravni. Za razliko od anketirancev v Sloveniji, ki so bili brez izjeme le upravljavci zavarovanih območij, so v tej anketi sodelovali eksperti z različnih področij dela, ki se dotikajo problematike zavarovanih območij, med njimi pa so bili tudi upravljavci. Globalna analiza pokaže zanimive, in glede na rezultate v Sloveniji dokaj različne rezultate: za razliko od ključnih problemov v zavarovanih območjih v Sloveniji, kjer največje težave predstavljajo šibka podpora zavarovanim območjem, naravovarstveni in inšpekcijski nadzor v zavarovanih območjih ter financiranje zavarovanih območij, pa kažejo rezultati ankete, izvedene v času Svetovnega kongresa o parkih popolnoma drugačno sliko. Med ključnimi problemi se na globalni ravni pojavljajo vključevanje lokalnega prebivalstva, podpora lokalnih skupnosti in okoljska vzgoja. V nasprotju s tem pa upravljavci zavarovanih območij v Sloveniji sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ne prepoznavajo kot enega izmed večjih problemov. Problemi izvajanja in nadzora nad izvajanjem sprejetih zakonskih podlag (kar vključuje tudi naravovarstveni oz. inšpekcijski nadzor) se je na globalni analizi uvrstilo v zgornji del prepoznanih problemov, pri nas pa v sam vrh. 53 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 5. Ocena učinkovitosti doseganja ciljev izbranih zavarovanih območij v Sloveniji 5.1. Opis metode za oceno učinkovitosti upravljanja posameznega zavarovanega območja Oceno učinkovitosti upravljanja zavarovanega območja je možno podati za tista zavarovana območja, ki imajo sprejete dolgoročne načrte upravljanja z jasno izraženimi in merljivimi cilji. V Sloveniji imata sprejet in potrjen načrt upravljanja le dve zavarovani območji: Park Škocjanske jame in Naravni rezervat Škocjanski zatok (v nadaljevanju PŠJ in NRŠZ). S prvim upravlja javni zavod, z drugim pa koncesionar (društvo). Zaradi velike podobnosti zgoraj opisanih metodologij (prilagojenih po metodologijah »Pan Parks« ter »Managemet Effectiveness Study«) z RAPPAMom smo se odločili za drugačen pristop. Za preverjanje učinkovitosti upravljanja teh dveh zavarovanih območij smo izdelali vprašalnik, v katerem so predstavljeni cilji, ki jih je posamezno zavarovano območje opredelil veljavni načrt upravljanja. Doseganje ciljev je možno preverjati prek izpolnjevanja konkretnih nalog in aktivnosti, ki vodijo k doseganju posameznega cilja. Zaradi možnosti uporabe tega vprašalnika za druga zavarovana območja, smo vprašalnik razdelili na sedem vsebinskih sklopov, ki sledijo razdelitvi nalog, kot jih opisujejo vsebina del in nalog javne službe ohranjanja narave (JSON) oziroma upravljanja zavarovanega območja v 133. členu ZON. Ti sklopi so naslednji: 1: Učinkovito načrtovanje, izvajanje in poročanje o izvajanju nalog varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti (krajše: administrativno delo) Vključene so aktivnosti, kot npr.: priprava predloga načrta upravljanja, letnega načrta upravljanja in skrbi za opravljanje v načrtu določenih nalog, administrativne naloge upravljanja z nepremičninami, ki so v lasti ustanovitelja na zavarovanem območju, sodelovanje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic, sklepanje pogodb za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju, sklepanje pogodb o skrbništvu nad naravnimi vrednotami na zavarovanem območju, sodelovanje v postopku določanja odškodnin na zavarovanem območju, sodelovanje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju, vodenje evidence in usmerjanja obiska ter priprava in vodenje projektov. 2: Vzdrževanje, obnavljanje in varovanje razmer za obstoj vrst in habitatov ter naravnih vrednot, kulturne dediščine in krajinefkrajše: varstvo vrednot) Preverjanje izvajanja varstvenih ukrepov na zavarovanem območju (en del ukrepov, npr. tiste za vrste, habitate...) ter ukrepov za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na zavarovanem območju. 54 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 3: Predstavljanje zavarovanega območja in zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju (krajše: informiranje) Analizirana je bila uspešnost upravljavca pri skrbi za predstavljanje zavarovanega območja ter zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju. 4: Stalno spremljanje in analiza stanja narave in naravnih vrednot po sprejetih standardih in primerljivih merilih ter vzpodbujati in izvajati znanstveno - raziskovalno delo v zavarovanem območju (krajše: raziskave) Preverja se, kako uspešen je upravljavec zavarovanega območja pri stalnem spremljanju in analizi stanja narave in naravnih vrednot na zavarovanem območju ter kako usklajuje in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem. 5: Urejanje in vzdrževanje parkovne infrastrukture, ki bo omogočala obiska območja, zasnovanega na ljudem in okolju prijaznem dostopu (krajše: infrastruktura) Aktivnosti v tem sklopu vključujejo uspešnost priprave in vzdrževanja poti in označb ter druge infrastrukture, ki je namenjena obisku zavarovanega območja ter omogočanje obiska v zavarovanem območju. 6: Učinkovito izvajanje varstvenih režimov in na podlagi javnega pooblastila tudi neposredni nadzor (krajše: naravovarstveni nadzor) Preverjanje doseganja ciljev na področju izvajanja varstvenih ukrepov na zavarovanem območju (nadzor); 7: Sodelovanje upravljavca z lokalnimi skupnostmi (krajše: lokalne skupnosti) Analizirane so bile aktivnosti in sodelovanje upravljavca z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja zavarovanih območij. Analizo so opravili odgovorni kadri v PŠJ in NRŠZ (samoevalvacija). Uporabljena je bila naslednja metoda točkovanja: 5 - cilj (aktivnost) je v celoti dosežen 3 - cilj (aktivnost) je večinoma dosežen 1 - cilj (aktivnost) večinoma ni dosežen 0 - cilj (aktivnost) ni dosežen Rezultate so evaluatorji vnesli v zato pripravljen vprašalnik (v Excellu, glej Prilogo J). 55 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Poudariti je treba, da omenjena raziskava ni bila namenjena ugotavljanju uspešnosti posameznega upravljavca, temveč le doseganju posameznih ciljev zavarovanega območja. Raziskava se podrobneje ni ukvarjala z razlogi, zakaj so bili pri posamezni aktivnosti oziroma cilju doseženi različni rezultati. 5.2 Rezultati 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 S J" J> C«8 # & m W _F- J? ¿sx ■F .o» / y ■ Š kocjanski zatok □ Š kocjanske jame Slika 4: Ocena doseganja ciljev NR Škocjanski zatok in RP Škocjanske jame. 5.2.1. Naravni rezervat Škocjanski zatok V štirih od sedmih sklopov so bili cilji načrta upravljanja za NRŠZ doseženi več kot 80%. Upravljavec NRŠZ ocenjuje, da je cilj varstva biotske pestrosti in naravnih vrednot dosežen skoraj v 93%, kar kaže na izredno uspešnost upravljavca in tudi upravljavskega modela (koncesionar/nevladna organizacija) pri doseganju ciljev ohranjanja narave. Okoli 82% doseženih ciljev s področja informiranja in promocije zavarovanega območja, opravljenih 56 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. raziskav in spremljanja stanja ter nadzora nad varstvenimi režimi je prav tako izredno visok in zavidljiv rezultat, ki kaže na uspešno upravljanje območja. Cilji s področja zagotavljanja ustrezne infrastrukture za obiskovanje območja so sicer doseženi le v 52%; razlog za to leži v zamudnih upravnih postopkih (torej zunanjih dejavnikov) iskanja in izvedbe načrta za ureditev ključne infrastrukture (centra za obiskovalce). NRŠZ je neposeljeno območje, zato je vsega ena aktivnost upravljavca iz načrta upravljanja usmerjena k neposrednemu doseganju ciljev lokalne skupnosti (ureditev kanalizacijskega omrežja in prekinitev škodljivih izpustov). Glede na to, da je ostala ta (edina) aktivnost v večji meri neuresničena, je tudi skupni rezultat v sklopu 7: sodelovanje z lokalno skupnostjo, relativno nizko ovrednoten (vsega 20% doseganje cilja). Vendar na osnovi ene same postavke ni možno dobiti realne celotne slike, še posebej, ker so nekatere aktivnosti upravljavca za izboljšanje sodelovanja z lokalno skupnostjo opredeljene tudi v sklopu 1: administrativno delo. 5.2.2. Park Škocjanske jame PŠJ je sicer površinsko razmeroma majhno območje, je pa izredno kompleksno iz z razvejanim podzemskim sistemom. V vseh obravnavanih sklopih, z izjemo spremljanja stanja in zbiranja podatkov, je upravljavec ovrednotil doseganje ciljev z več kot 50% uspešnostjo (tudi pri omenjenem sklopu je vrednost doseženih ciljev blizu polovice). Najbolje ovrednoten sklop pri upravljanju PŠJ je spremljanje stanja in nadzor. Park ima odlično organizirano nadzorno službo, poleg tega pa je vstop (vsaj v jamski del) možen izključno z vodnikom ter na točno določenem (nadzorovanem) mestu, zato nekaj manj kot 80% doseganje tega cilja ni presenetljivo. S 70% uspešnostjo doseganja ciljev je ovrednoten tudi sklop informiranja in promocije območja, kar tudi ni presenetljivo ob podrobnejšem poznavanju raznolike ponudbe informativnih gradiv in orodij, po katerih je poznan PŠJ. Ob velikem deležu letnih prihodkov, ki jih park ustvari iz lastne dejavnosti in mednarodnih sredstev iz pridobljenih projektov, je presenetljivo nizko ovrednoten sklop administrativnega dela. Podrobnejša analiza pokaže, da je le 54% odstotno doseganje ciljev iz tega sklopa predvsem posledica tistih administrativnih postopkov, v katerih je za uspeh potrebno tudi sodelovanje zunanjih partnerjev (npr. sodelovanje pri projektih čiščenja oz.izboljšanja kakovosti reke Reke in čiščenja komunalnih vod, sodelovanje z Direkcijo za ceste za izboljšanje varnosti obiskovalcev na cestah, prenove objektov kulturne dediščine, razvijanja turistične ponudbe z vključevanjem drugih partnerjev oziroma sektorjev, novih turističnih programov, vključevanja v prostorske načrte, premene kmetijske proizvodnje...) in projektov, za katere so potrebna večja vlaganja v infrastrukturo (prenova sistema ogrevanja) ali napori zaposlenih (priprava kandidature širitve parka pri UNESCO). Sklopa varstvo narave in vlaganja v infrastrukturo sta dosegla več kot 60% uspešnost doseženih ciljev. Pri varstvu narave podrobna analiza pokaže, da bi bila skupna uspešnost doseganja ciljev še večja, če ne bi nekatere, zelo lokalno usmerjene in zelo ozko opredeljene aktivnosti (kot so npr. odkup (povezano s sredstvi!) in ureditev gnezditvene stene za ptice čebelarje ali čiščenje zaraslih površin (spet povezano tudi z razpoložljivimi viri) ostale neizpolnjene. Predvsem pa je v tem 57 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. sklopu slabše doseganje ciljev s področja varstva krajine (povezano s šibkim sodelovanjem tudi z drugimi sektorji, predvsem s kmetijskim). Analogno velja za sklop infrastrukture; kljub velikim uspehom in investicijam v preteklem obdobju (obnova večjega dela poti skozi jamo), pa niso bili izvedeni manjši projekti (v primerjavi s celotno zasnovo poti dokaj nepomembni) novih odsekov poti in dodatnega zavarovanja prehoda čez cesto, kar je zelo znižalo skupno vrednost ocene doseženih ciljev v tem sklopu. Pri zbiranju podatkov in spremljanju stanja je pričakovano, da je v specifičnem jamskem okolju potreba po zahtevnih in tudi dragih raziskavah velika, realizacija pa pričakovano zato nižja (le 47%). Doseženih 52% ciljev na področju sodelovanja z lokalno skupnostjo in zagotavljanju trajnostnega razvoja prav tako lahko štejemo za uspeh, saj so bile nekatere aktivnosti v tem sklopu za upravljavca parka resnično zahtevne in finančno težko izvedljive naloge (npr. pomoč pri štipendiranju mladih prebivalcev parka, ureditev mlinščice, mlina, trga itd.). 58 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6. Predlog za vzpostavitev učinkovitega sistema zavarovanih območij 6.1. Definicija sistema zavarovanih območij in njegove vizije Sistem zavarovanih območij sestavljajo trije ključni stebri: omrežje, upravljanje in podpora zavarovanim območjem. Omrežje zavarovanih območij mora vsebovati zavarovana območja v primernem obsegu in različnih upravljavskih kategorij, ki mora biti učinkovito upravljano in tudi ustrezno podprto (tako v pogledu trajnostnega financiranja, zagotavljanja ustreznih kapacitet in zakonskih podlag ter podpore javnosti). Vsako od zavarovanih območij mora prispevati k uresničenju ciljev države pri ohranjanju narave in trajnostnih razvojnih ciljev, upravljavski cilji vsakega zavarovanega območja morajo biti razumljivi vsem, upravljanje in raba virov pa mora podpirati cilje zavarovanja. Pomembno je da so stroški in koristi zavarovanega območja uravnoteženi, kar pa je v veliki meri odvisno od učinkovitosti upravljanja in doseganja ciljev. Slika 5: Prikaz ključnih elementov učinkovitega sistema zavarovanih območij (omrežje, upravljanje, podpora). Definiranje vizije za sistem zavarovanih območij temelji na spoznanjih, povezanih z vsemi tremi stebri sistema, in sicer omrežja, upravljanja in podpore zavarovanim območjem. 6.2. Sistem zavarovanih območij v Sloveniji in njegova vizija Sistem zavarovanih območij v Sloveniji je izraz zaveze Republike Slovenije do ohranitve in varstva naravnega okolja in naravnih virov. Zavarovana območja niso in ne smejo biti izolirane enote, pač pa morajo biti povezana v sistem, ki tvori del širših varstvenih prizadevanj in ukrepov za trajnostno rabo kopenskih in vodnih območij. V Programu dela za zavarovana območja (2004) v okviru delovanja Konvencije o biološki raznovrstnosti (katere pogodbenica je tudi Slovenija) je zapisano, da naj bi bila zavarovana območja, ki tvorijo del 59 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. nacionalnega sistema zavarovanih območij, vključena tudi v širše okvirje načrtovanja in razvoja varstva narave in trajnostne rabe naravnih virov. Tak pristop se imenuje ekosistemski pristop, ki je definiran kot »strategija za medsebojno povezano upravljanje kopenskih, vodnih in živih virov, ki spodbuja varstvena prizadevanja in trajnostno rabo na pravičen način (Konvencija o ..., 2004). V slovenskem sistemu varstva narave ne zasledimo natančneje opredeljene vizije za sistem zavarovanih območij, vsaj ne na način, ki bi nedvoumno vključeval omenjene tri stebre, ki takšen sistem sestavljajo. V Republiki Sloveniji so ključni strateški dokumenti, ki poleg strateških prostorskih načrtov obravnavajo zavarovana območja, nacionalni programi varstva okolja. V času od nastanka samostojne Slovenije do danes sta bila izdelana dva takšna dokumenta, ki pa govorita predvsem o kvantitativnih ciljih za ustanavljanje zavarovanih območij, manj celovito pa obravnavata tudi učinkovito upravljanje s temi območje in zagotavljanje ustrezne podpore zanje. Podrobneje so cilji, usmeritve in ukrepi iz NPVO, ki se nanašajo na zavarovana območja povzeti v naslednjem podpoglavju. 6.2.1.Steber« omrežje zavarovanih območij« Nacionalni program varstva okolja iz leta 1999 je predvideval povečanje zavarovanih območij iz takratnih okoli 8 % na okoli 30 % državnega ozemlja, vendar se temu cilju nismo niti približali. Kljub temu je treba izpostaviti leto 2003, ko je bil na lokalni ravni razglašen Notranjski regijski park (22.200 ha) in na državni ravni Krajinski park Goričko (46.200 ha). Od predvidenih razglasitev naravnih parkov, ki so povzeti (Soča pa je celo dodana) iz Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin državnega plana iz leta 1998 (zlasti Kočevski, Notranjsko-Snežniški, Pohorski, Kraški, Kamniško-Savinjski, Mura, Soča, Drava, Dragonja, Trnovski gozd, Krakovski gozd, Kozjanski, Kolpa, Ljubljansko barje, Goričko) so bili do konca leta 2008 razglašeni le zadnji štirje. Pri tem je treba dodati, da je bil Kozjanski regijski park ustanovljen že leta 1981 in je v gornjem seznamu verjetno le zaradi možnosti posodobitve pravnih podlag ali morebitnega povečanja obsega. Sledilo je sprejetje trenutno še veljavnega Nacionalnega programa varstva okolja 2005-2012, ki ga je potrdil Državni zbor s posebno resolucijo (Resolucija o..., 2006). Znotraj nacionalnega programa velja za področje ohranjanja biotske raznovrstnosti Operativni program - akcijski načrt ohranjanja biotske raznovrstnosti s programom upravljanja območij Natura 2000, ki podaja tudi cilje oziroma vizijo za zavarovana območja. V tem programu zapisana uskladitev dveh ustanovitvenih aktov za širša zavarovana območja in 20 ustanovitvenih aktov za ožja zavarovana območja do predvidenega roka v programu (2008) ni bila dosežena. Tudi vzpostavitev centralne enote za zavarovana območja do terminskega roka v programu v letu 2008 ni bila izvedena. V primerjavi s predhodnim nacionalnim programom iz leta 1999 aktualni program razglasitev nekaterih zavarovanih območij sploh ne omenja več (Kamniško-Savinjski, Mura, Soča, Drava, Dragonja, Trnovski 60 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. gozd, Krakovski gozd). Od predvidenih zavarovanj območij Kočevsko, Pohorje, Notranjska, Kras, Kolpa in Ljubljansko barje sta bili doseženi le razglasitvi slednjih dveh območij za krajinski park. Predvideno je bilo povečanje deleža zavarovanih območij različnih kategorij za 5% površine Slovenije do leta 2008 (oziroma 17 % državnega ozemlja); v resnici je delež zavarovanih območij v Sloveniji konec leta 2008 obsegal le 12,11% (Kus Veenvliet in Sovinc, 2008). Za oba Nacionalna programa varstva okolja v Sloveniji (iz let 1999 in 2006) lahko zapišemo, da cilje s področja razglašanja zavarovanih območij nista dosegla oziroma le v zanemarljivem delu. Čeprav je bil cilj obsega zavarovanih območij v nacionalnem programu iz leta 2006 glede na program iz leta 1999 skoraj prepolovljen (iz okoli 30 % na 17 % državnega ozemlja, ki naj bi bilo del omrežja zavarovanih območij) in število predvidenih zavarovanj državnih naravnih parkov znižano iz 15 na 6, je doseženi rezultat (nekaj nad 12 % zavarovanih območij ob koncu leta 2008) slab. Ustanavljanje regijskih parkov, ki jih navaja Strategija varstva narave v Sloveniji iz leta 1994, v teh dveh programih ni več omenjeno. Za oba programa lahko tudi ugotovimo, da vizija ustanavljanja zavarovanih območij v Sloveniji temelji predvsem na povečenju deleža zavarovanih območij, le malo pozornosti pa namenja povečanju učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij (o tem govori le del, ki se nanaša na uskladitev ustanovitvenih aktov in ustanovitev centralne enote za zavarovana območja; v praksi pa tudi to ni bilo uresničeno). Delež zavarovanega ozemlja v Republiki Sloveniji je sicer skoraj enak evropskemu povprečju, ki nekoliko presega 12 %. Za državo na stiku štirih biogeografskih regij (sredozemske, panonske, alpske in dinarske), z raznoliko geološko zgradbo in razgibanim reliefom, s skoraj 60 % gozda in 50 % karbonatnimi kamninami s kraškim značajem, na prispevnem območju dveh porečij (črnomorskega in jadranskega), pestro in razmeroma dobro ohranjeno krajinsko sliko in velikim številom vrst, ki določa na tem območju vročo biodiverzitetno točko Evrope (Berginc in sod., 2007: 50), pa je tak delež zavarovanega območja nizek. Kaže na nizko raven politične volje in zavedanja o pomenu ohranjene narave za razvoj in prihodnost. Strokovnjaki in poznavalci slovenske in evropske narave celo menijo, da bi se lahko velik del površja Slovenije, z izjemo urbanih in drugače degradiranih predelov, uvrstil v kategorijo zavarovane krajine po merilih razvrščanja zavarovanih območij, kot jo podpira IUCN (Skoberne, 1996). 6.2.2. Steber »učinkovito upravljanje zavarovanih območij« Zavarovana območja narave obsegajo okoli 12,5 % površine Slovenije. Poleg sistema zavarovanih območij ima Slovenija tudi mrežo drugih naravovarstvenih omrežij - t. i. Ekološko pomembna območja in območja Natura 2000 ter številne naravne vrednote 61 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Zavarovana območja ločimo na širša in ožja. Med ožja štejemo naravne spomenike, stroge naravne rezervate in naravne rezervate. V skupino širših zavarovanih območij spadajo narodni, regijski in krajinski parki. V Sloveniji so ustanovljena naslednja zavarovana območja: »Širša zavarovana območja« ali naravni parki: • 1 narodni park (IUCN: I I/V) • 3 regijski parki (IUCN: V/II) • 44 krajinskih parkov (IUCN: V) »Ožja zavarovana območja«: • 56 naravnih rezervatov (IUCN: IV in I) • 1191 naravnih spomenikov (IUCN: III). Kljub visokemu deležu razmeroma ohranjene naravne ali naravi podobne krajine in zavarovanih območij pa Slovenija nima dobro razvitega sistema upravljanja s temi območji, saj so skoraj vsa ožja zavarovana območja in velika večina krajinskih parkov brez upravljavca, prav tako pa se upravljanje tistih zavarovanih območij, ki imajo upravljavca ne izvaja (z izjemo dveh zavarovanih območij) po ključnem upravljalskem dokumentu za zavarovana območja - potrjenemu načrtu upravljanja. 6.2.2.1. Opredelitev ključnih problemskih vprašanj pri stebru upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji Na osnovi izsledkov RAPPAM analize in nadaljnjih analiz se je izkazalo, da sta ključna problema na področju učinkovitega upravljanja zavarovanih območij predvsem dejstvo, da velika večina zavarovanih območij sploh nima upravljalca (predvsem to velja za zavarovana območja na lokalni ravni in - z izjemo krajinskih parkov - sodijo vsa med t.i.ožja zavarovana območja. Prav tako je problematično, da sta imela od vseh zavarovanih območij v Sloveniji samo dve potrjen načrt upravljanja, za skoraj vsa preostala zavarovana območja pa takšen načrt sploh ni bil pripravljen. Upravljanje zavarovanih območij z upravljalcem v Sloveniji torej poteka na osnovi letnega načrtovanja. Pri tem je pomembno, da RAPPAM analiza upravljanih zavarovanih območij v Sloveniji kaže, da analizirana zavarovana območja v dosegajo cilje, zaradi katerih so bila območja ustanovljena. Kljub temu je zaradi zagotavljanja dolgoročnega doseganja ciljev in načrtovanja v zavarovanih območjih čim prej treba predložiti metodologijo za izdelavo načrtov upravljanja in se lotiti izdelave takšnih načrtov. Pri tem je pomembno, da se takšni načrti - čeprav v zelo preprosti obliki - izdelajo za vsa, tudi za ožja zavarovana območja in da se za vsa zavarovana območja tudi določi upravljalca ali upravljalsko telo, ki bo lahko s temi območji učinkovito upravljalo. Drugi problem, ki se kaže pri upravljanju zavarovanih območij, ki imajo upravljalca pa izhaja iz slabega poznavanja načina izvajanja upravljanja zavarovanih območij, kot ga opredeljuje dejavnost javne službe ohranjanja narave in nezadostno zagotavljanje finančnih in drugih 62 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. virov za učinkovito upravljanje, pa tudi poslovanje organizacije, ki upravlja z zavarovanim območjem. Pomanjkanje sredstev namreč sili upravljavce, da se zatekajo tudi k izvajanju dejavnosti, ki niso povezane z javno službo ohranjanja narave oz.upravljanja zavarovanega območja ali so celo v nasprotju z njo. Zato smo v naslednjih poglavjih podrobneje predstavili problematiki vsebin izvajanja javne službe ohranjanja narev/upravljanja zavarovanega območja in rabe naravnih vredot v povezavi z izvajanjem različnih socio-ekonomskih dejavnosti. Posamezna priporočila za izboljšanje upravljanja zavarovanih območij pa so predstavljena v poglavju 6.3. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območji v Sloveniji. 6.2.2.2. Javna služba ohranjanja narave Upravljnaje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega ej bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju (59. člen ZON). S širšim zavarovanim območjem lahko upravlja javni zavod ali pa se za upravljanje podeli koncesija, za upravljanje ožjega zavarovanega območja se lahko podeli koncesija ali ga upravlja ustanovitelj neposredno (130. člen ZON). Dejavnost javne službe ohranjanja narave je opredeljena v 113. členu ZON. Opredeljuje ohranjanje sestavin biotske raznovrstnosti, varstvo naravnih vrednot in upravljanje zavarovanih območij. Dejavnosti javne službe ohranjanja narave opravljajo organizacija, pristojna za ohranjanje narave, in upravljavci zavarovanih območij. 133. člen ZON opredeljuje upravljanje zavarovanih območij kot javno službo in tudi podrobneje opredeli naloge upravljanja zavarovanih območij. 6.2.2.3. Upravljavci Triglavski narodni park je edini nacionalni park v Sloveniji, katerega večji del je uvrščen v IUCN kategorijo II, Narodni park. Devet ZO je uvrščenih v IUCN kategorijo V, območja Zavarovane krajine, ki so zavarovana za ohranjanje krajine ter za rekreacijo. Le Naravni rezervat Škocjanski zatok je uvrščen v IUCN kategorijo IV, Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst, v katerih se z določeno rabo zagotavlja ohranjanje ogroženih rastlinskih/živalskih vrst oz. habitatnih tipov. Upravljavca ima 11 zavarovanih območij. Med slovenskimi zavarovanimi območji za upravljanje najpogosteje skrbijo za ta namen ustanovljeni državni javni zavodi (Javni zavod Triglavski narodni park, Javni zavod Park Škocjanske Jame, Javni zavod Kozjanski park, Javni zavod Krajinski park Goričko, Javni zavod Krajinski park Kolpa, Javni zavod Krajinski park Strunjan, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje). Javni zavod Notranjski regijski 63 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. park je ustanovila občina Cerknica. Z dvema državnima zavarovanima območjem upravljata koncesionarja, ki sta organizirana kot podjetje (upravljavec Krajinskega parka Sečoveljske Soline je podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o.) oziroma društvo (Naravni rezervat Škocjanski zatok upravlja Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije). Dve zavarovani območji je ustanovila občina, z enim upravlja občinski javni zavod, za upravljanje drugega pa je občina podelila koncesijo podjetju (upravljavec Krajinskega parka Logarska dolina je Podjetje za razvoj Logarske doline, Logarska dolina d.o.o.) Enajst upravljanih zavarovanih območij v Sloveniji pokriva prek 80 % celotnega obsega površine zavarovanih območij (Kus Veenvliet in Sovinc, 2008). Če imajo upravljavca vsi štirje narodni in regijski parki v Sloveniji, lahko tako zapišemo le za šest od 44 krajinskih parkov. Okoli 1200 ožjih zavarovanih območij, med katere sodijo strogi naravni rezervati, naravni rezervati in naravni spomeniki, pa so značilna »zavarovana območja na papirju«. Zaskrbljujoče je predvsem stanje upravljanja zavarovanih območij, ki so razglašena na lokalni ravni, saj prek 40 krajinskih parkov in velika večina ožjih zavarovanih območij nima določenega upravljavca. Upravljanje z državnimi zavarovanimi območji, za katera upravljavec ni določen, je v obsegu, ki ga določa akt o zavarovanju poverjen Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave. Vendar so te naloge veliko preobsežne (tako kadrovsko kot finančno) za Zavod in njegove območne enotein se zato v praksi s temi območji ne upravlja. Kot nujen ukrep za povečanje učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij pogrešamo tudi zahtevo po izdelavi načrta upravljanja za vsako zavarovano območje (po trenutno veljavni zakonodaji je tak načrt obvezen le za narodne in regijske parke), prav tako pa bi bilo za vsako zavarovano območje treba tudi sproti preverjati učinkovitost upravljanja in doseganja ciljev zavarovanja. Pričakujemo lahko, da se bo stanje na področju upravljanja zavarovanih območij izboljšalo tudi po izdelavi metodologije za pripravo takšnih načrtov (kar je delno vključeno tudi v to nalogo). 6.2.2.1. Javna služba ohranjanja narave - upravljanje z zavarovanimi območji in raba naravnih vrednot v slovenskem sistemu varstva narave Upravljanje zavarovanih območij kot dejavnost javne službe Slovenska zakonodaja s področja varstva narave, ki obravnava tudi zavarovana območja, razlikuje med t.i. ožjimi zavarovanimi območji (kamor uvrščamo naravne spomenike, naravne rezervate in stroge naravne rezervate) in širšimi zavarovanimi območji (krajinski, regijski in narodni parki). Za slednja ZON v 67. členu opredeljuje, da se »pri ustanavljanju širših zavarovanih območij upoštevajo in omogočajo tudi razvojne možnosti prebivalstva ter duhovna sprostitev in bogatitev človeka«. V istem členu ZON tudi opredeljuje, da se širša zavarovana območja ustanavljajo tudi »za uresničevanje mednarodno priznanih oblik varstva območij narave«. Pod mednarodno priznane oblike kategorij zavarovanih območij se nedvomno uvršča IUCN-ova klasifikacija kategorij zavarovanih območij. Ob upoštevanju mednarodnih standardov za posamezne upravljavske cilje za širša zavarovana območja je 64 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. treba torej razlikovati med oblikami dejavnosti in aktivnosti, ki se lahko izvajajo v naših regijskih in krajinskih parkih (in so usmerjene tudi v izvajanje socio-ekonomskih aktivnosti in rabe tal po trajnostnih načelih, kot so npr.kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribolov, turizem, energetika, raba mineralnih surovin...) in tistimi, ki se lahko izvajajo v (osrednjem območju) narodnega parka. Upravljanje zavarovanih območij je dejavnost javne službe ohranjanja narave (113. člen ZON-a) in je opredeljeno v 59. členu ZON-a, ki pravi, da je upravljanje zavarovanega območja opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. V skladu z aktom o zavarovanju lahko ustanovitelj sam neposredno upravlja zavarovano območje v režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod ali podeli koncesijo za upravljanje. Upravljanje zavarovanega območja se izvaja na podlagi načrta upravljanja zavarovanega območja, če je v aktu o zavarovanju tako določeno. V 133. členu ZON-a so opredeljene vrste nalog in dejavnost izvajanje javne službe ohranjanja narave v zavarovanih območjih. V posameznih aktih o zavarovanju širših zavarovanih območij pa so poleg dejavnosti javne službe ohranjanja narave opredeljene še druge naloge, ki jih opravlja upravljavec. Vrste nalog, ki jih izvaja upravljavec na zavarovanem območju so: varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge. Vrste nalog so opisane v 17. točkah omenjenega 133. člena ZON, poleg njih pa je v posebni alineji istega člena omenjeno tudi, da upravljavec na podlagi pooblastila izvaja tudi neposredni nadzor na zavarovanem območju. Omenjene točke oziroma naloge lahko združimo v naslednje sklope, ki opisujejo aktivnosti v okviru javne službe ohranjanja narave in izvajanja neposrednega nadzora pri upravljanju z zavarovanimi območji: • SKLOP 1: Učinkovito načrtovanje, izvajanje in poročanje o izvajanju nalog varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti (krajše: administrativno-upravno delo) Upravljavec zavarovanega območja: -1. pripravlja predlog načrta upravljanja; -2. sprejema letne načrte upravljanja in opravlja oziroma skrbi za opravljanje v načrtu določenih nalog; -3. sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja zavarovanih območij; -5. upravlja nepremičnine, ki so v lasti ustanovitelja na zavarovanem območju, za potrebe up-ravljanja, če je v aktu o zavarovanju tako določeno; -6. sodeluje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na zavarovano območje; -8. sklepa pogodbe za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju iz 47. člena ZON-a; -9. sklepa pogodbe o skrbništvu nad naravnimi vrednotami na zavarovanem območju iz 48. člena ZON-a; 65 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -10. sodeluje v postopku določanja odškodnine iz 93. člena tega zakona na zavarovanem območju; -14. sodeluje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju, jim strokovno pomaga in svetuje (glej tudi SKLOP 6); -16. vodi obiskovalce po zavarovanem območju (usmerjanje obiska; glej tudi SKLOP 5); • SKLOP 2: Vzdrževanje, obnavljanje in varovanje razmer za obstoj vrst in habitatov ter naravnih vrednot (krajše: varstvo biotske in krajinske pestrosti in naravnih vrednot) Upravljavec zavarovanega območja: -7. izvaja varstvene ukrepe na zavarovanem območju (en del ukrepov, npr. tiste za vrste, habitate...); -12. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot na zavarovanem območju; • SKLOP 3: Predstavljanje zavarovanega območja in zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju (krajše: promocija območja in dostop do informacij o zavarovanem območju) Upravljavec zavarovanega območja: -13. skrbi za predstavljanje zavarovanega območja; -17. zagotavlja dostop do informacij o zavarovanem območju. • SKLOP 4: Stalno spremljanje in analiza stanja narave in naravnih vrednot po sprejetih standardih in primerljivih merilih ter vzpodbujati in izvajati znanstveno - raziskovalno delo v zavarovanem območju (krajše: spremljanje stanja in pridobivanje podatkov o zavarovanem območju) Upravljavec zavarovanega območja: -4. stalno spremlja in analizira stanje narave in naravnih vrednot na zavarovanem območju; -11. usklajuje in spremlja izvajanje raziskovalnih nalog v zvezi z zavarovanim območjem; • SKLOP 5: Urejanje in vzdrževanje parkovne infrastrukture, ki bo omogočala obiska območja, zasnovanega na ljudem in okolju prijaznem dostopu (krajše: omogočanje in usmerjanje obiska) Upravljavec zavarovanega območja: -15. pripravlja in vzdržuje poti in označbe ter drugo infrastrukturo, ki je namenjena obisku zavarovanega območja; -16. vodi obiskovalce po zavarovanem območju; • SKLOP 6: Učinkovito izvajanje varstvenih režimov in na podlagi javnega pooblastila tudi neposredni nadzor (krajše: naravovarstveni nadzor) 66 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Upravljavec zavarovanega območja: -7. izvaja varstvene ukrepe na zavarovanem območju (nadzor); • SKLOP 7: Sodelovanje z lastniki zemljišč na zavarovanem območju, strokovna pomoč in svetovanje ZON v 67. členu opredeljuje vlogo širših zavarovanih območij (narodni, regijski in krajinski park) v naslednjem: -širša zavarovana območja so območje narave, kjer je velika abiotska, biotska in krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in funkcionalno med seboj povezane. -pri ustanavljanju širših zavarovanih območij se upoštevajo in omogočajo tudi razvojne možnosti prebivalstva ter duhovna sprostitev in bogatitev človeka. Ali kot je zapisano v Pregledu biotske in krajinske pestrosti Slovenije (MOP, 2001): »Zavarovana območja narave, predvsem širša (parki), so kot obsežnejše ekosistemske celote izjemno pomembna za ohranjanje velike ekosistemske in krajinske pestrosti. Čeprav so zlasti naravovarstvena kategorija, zaradi svoje kompleksnosti podpirajo trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami in tako postajajo vedno večja priložnost za uveljavljanje temeljnih razvojnih interesov lokalnega prebivalstva«. Novost, ki jo je v politiko upravljanja in rabe zavarovanih območij vnesel ZON, se kaže v razločevanju med »varstvenimi« dejavnostmi, ki jih opredeljuje izvajanje javne službe ohranjanja narave in rabo naravne vrednote. Raba naravne vrednote je opredeljena v 43. členu ZON-a in pravi, da se za rabo naravne vrednote, ki je v lasti države ali lokalne skupnosti, podeli koncesija (država podeli takšno koncesijo za rabo naravne vrednote v lasti države, občina pa, če je v lasti občine). Naslednji člen ZON-a pa govori o splošni in posebni rabi naravne vrednote po drugih predpisih in pravi: »Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva. Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za posebno rabo naravnih virov ali naravnega javnega dobra in so sestavni del dovoljenj ali koncesij za posebno rabo«. Upravljanje (širšega) zavarovanega območja v okviru javne službe torej po slovenski zakonodaji vsebuje izključno »varstvene« naloge. Z drugimi besedami: upravljavec zavarovanega območja je torej izvajalec le nalog javne službe ohranjanja narave, med katerimi pa ni »komercialnih« dejavnosti. Upravljavec ne more biti nosilec izvajanja aktivnosti z drugih sektorskih področij (četudi se izvajajo na trajnostni način), saj je za kakršnokoli drugo rabo naravne vrednote po nacionalni zakonodaji potrebna podelitev koncesije. Če ponazorimo s primerom: upravljavec parka lahko usmerja obiskovanje in ogledovanje zavarovanega območja in za to celo pridobiva sredstva (npr. pobira vstopnino v park). 67 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Obiskovanje in ogledovanje parka je namreč ena od aktivnosti, ki sodijo v sklop javne službe ohranjanja narave; je dejavnost »varstva«. Upravljavec parka pa ne sme v parku (vsaj če za to ne pridobi koncesije) organizirati turistične dejavnosti, npr. smučarske steze ali naravnega kopališča (četudi morda niti nista v nasprotju z varstvenimi cilji (robnega območja) parka). V tem primeru gre namreč za dejavnosti, ki ne sodijo v sklop javne službe ohranjanja narave oziroma gre pri teh dejavnostih za rabo naravne vrednote, za kar pa je potrebna koncesija. V tem se torej kaže priložnost ra razvoj lokalne skupnosti in deležnikov, saj so oni (prek koncesije) lahko nosilci naštetih dejavnosti znotraj širšega zavarovanega območja. Podobno je s sodelovanjem upravljavca parka z lokalnimi skupnostmi; med opisi dejavnosti javne službe ohranjanja narave (133. člen ZON) je zapisano, da je ena od nalog upravljavca zavarovanega območja, da sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena zavarovanja in zastavljenih ciljev varstva in razvoja zavarovanega območja. Sodelovanje v tem primeru ni podrobneje opredeljeno; jasno pa je, da ne sme presegati okvirja dejavnosti javne službe. To pomeni, da lahko izvajalec javne službe sodeluje pri določenih »razvojnih« aktivnostih, ne more pa biti njihov nosilec ali celo izvajalec. Eden od direktorjev slovenskih parkov je večkrat poudarjal, da bi park v očeh lokalne skupnosti največ dosegel, če bi lahko finančno podprl obnovo vodovoda v vasi v parku. Vendar je žal to zelo omejeno; vsekakor pa izvajalec javne službe ohranjanja narave ne more biti nosilec ali celo plačnik takšne naloge, saj to ne sodi v okvir aktivnosti javne službe. Seveda pa lahko upravljavec dokaže, da bo vodovod doprinesel k ohranjanju podeželja, prebivalstva, nadaljnje rabe oziroma preprečevanja zaraščanja, kar nedvomno sodi v sklop ukrepov za doseganje varstvenih ciljev parka. V tem obsegu, npr. s pomočjo pri pripravi projektov, pridobivanju sredstev, izobraževalnimi delavnicami in podobnimi aktivnostmi pa upravljavec parka posredno lahko pripomore tudi k ciljem s področja razvoja lokalne skupnosti. Na kratko: aktivnosti upravljavca pri razvoju lokalne skupnosti so izredno pomembne, a ključna podpora za postavitev vodovoda (vključno s sredstvi) mora prihajati od drugje, ne pa le iz sektorja za zavarovana območja oziroma Ministrstva za okolje in prostor. Iz utemeljitve sledi, da je treba jasno opredeliti naloge in pričakovanja, ki jih v smeri razvoja lokalne skupnosti lahko ponudi upravljavec zavarovanega območja in možnostmi, ki jih v tem območju lahko izkoristijo prebivalci in drugi deležniki. Zavarovana območja so mednarodno spoznani nosilci trajnostnega razvoja. Za posamezne ekonomske sektorje je ohranjena narava temeljni in najpomembnejši vir (npr. turizem) in zato izjemno pomemben sestavni del trajnostnega razvoja. Že vsaj od sprejetega akcijskega načrta za parke v Evropi (Parks for Life, 1994) je jasno, da je potrebno učinkovito medsektorsko sodelovanje za doseganje tako varstvenih kot razvojnih ciljev zavarovanih območij. Na področju medsektorskega sodelovanja so bili pri nas doseženi določeni uspehi, tako npr. sodelovanje s sektorjem gozdarstva, turizma, kmetijstva, vodnega gospodarstva itd. Vendar je ključno nerazumevanje dejstva, da park sam ne more biti nosilec teh dejavnosti. To hkrati tudi pomeni, da bi morala sredstva za razvoj teh dejavnosti, ki morajo biti kompatibilna z varstvenimi usmeritvami, prihajati iz naštetih sektorjev. Tega pa žal pri nas še ni. 68 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Krajinski in regijski park ponujata priložnosti predvsem za dejavnosti, ki so vezane na lokalne vire (npr. kmetijstvo, turizem, rekreacija), tako za tiste, ki so neposredno povezane s parkom (nadzor, vodenje obiskovalcev, delo v upravah parkov, storitvene dejavnosti za potrebe parka.), kot tudi za tiste, ki jih tako ali drugače prisotnost parka spodbuja (dopolnilne dejavnosti na kmetijah, raznovrstna turistična ponudba, rekreativne dejavnosti.). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra v zavarovanih območjih se izvaja po določilih sektorske zakonodaje, seveda ob upoštevanju določil varstvenega režima za zavarovano območje, ki včasih lahko vsebuje tudi določene omejitve za rabo, ki se izvaja na netrajnostni način. Pri razmišljanju o aktivnejši vlogi parkov pri trajnostnem razvoju območja, moramo upoštevati naslednje predpostavke (prirejeno po Vičar, 2005): -parki ne nudijo koncentracije in hitre rasti delovnih mest, zahtevajo skrb za izobraževanje lokalnega prebivalstva -parki terjajo večji napor za oblikovanje raznovrstnih razvojnih jeder in povezovanje različnih sektorjev -parki terjajo inovativne razvojne projekte -parki niso mesto za take posege v prostor, ki zadovoljijo le ozek podjetniški interes in ne za gradbene posege, ki bi prinesli velike in hitre zaslužke investitorjem, ki prihajajo od "zunaj" -razvoj v parkih mora sloneti na premisleku, da 1 evro vložen v "razvoj" danes ne bo zahteval čez leta 10-krat večjo vsoto za popravljanje napak. Nekaj primerov iz Slovenije: Na primeru upravljanja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline (s katerim upravlja podjetje), lahko dokažemo, da ni pravne ovire zaradi katere ne bi upravljavec parka (oz. izvajalec javne službe ohranjanja narave) mogel biti v isti osebi tudi koncesionar za rabo naravne vrednote, seveda pod pogojem, da sta obe dejavnosti strogo ločeni in tudi transparentno vodeni (ločeno finančno poslovanje). Pri ustanavljanju Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe je kot temeljni namen ustanovitve opredeljena vzpostavitev zavarovanega območja narave, v katerem se ohranja narava in značilna krajina v katerem bodo prebivalci dobili nove razvojne priložnosti, obiskovalci pa se bodo v parku dobro počutili in ga radi obiskovali. Med prednosti in priložnosti, ki jih bo prebivalcem omogočal regijski park sodi razvoj dejavnosti, ki temeljijo na značilnostih in prednostih območja, spodbujanje naravi prijaznega kmetovanja in razvoj produktov zdrave hrane, razvoj blagovne znamke za storitve in izdelke parka, nove možnosti zaposlitev za prebivalce v regijskem parku, večja prepoznavnost območja in povečano zanimanje za naravi prijazne turistične programe, učinkovitejše upravljanje s turističnim 69 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. obiskom, večje možnosti za pridobivanje razvojnih sredstev, strokovno tehnična pomoč prebivalcev s strani upravljavca in zdravo življenje v naravno ohranjenem okolju (www.ksa.si). Cilji, ki so opisani za Krajinski park Ljubljansko barje, so ohranitev redkih in ogrožnih vrst in ekosistemov in zagotavljanje nadaljnega trajnostnega razvoja območja s povezovanjem različnih dejavnosti oziroma aktivnim upravljanjem z območjem (Zupanc, brez letnice). 6.2.2.2. Omejitve pri določitvi izvajalcev socio-ekonomskih in drugih dejavnosti v zavarovanih območjih v slovenskem sistemu varstva narave Dejavnost javne službe ohranjanja narave kot upravljanja z zavarovanimi območji je v osnovi opredeljeno kot oblastno delovanje, ki temelji na upravnem pravu, upravnem postopku, pri finančnem poslovanju pa na načelih javnih financ. Opredeljuje jo 113. člen ZON-a, sestoji pa iz ohranjanja vsebin biotske raznovrstnosti, varstva naravnih vrednot in upravljanja zavarovanih območij. Ustanovitelj zavarovanega območja lahko sam (v režijskem obratu) neposredno upravlja zavarovano območje, ustanovi javni zavod ali prenese upravljanje na javni zavod, ki je ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja z naravnimi dobrinami. Novost, ki jo je v politiko upravljanja in rabe zavarovanih območij vnesel ZON (59. člen), se kaže v opredelitvi pojma koncesije za upravljanje z zavarovanim območjem, kot naslednje izmed možnosti za upravljanje z zavarovanim območjem. To pomeni, da slovenski zakon o ohranjanju narave vsaj v osnovi sledi svetovnemu trendu privatizacije in ločevanju med oblastnimi in poslovno-gospodarskimi funkcijami pri izvajalcih javne službe ohranjanja narave. Tak trend na področju zagotavljanja javnih interesov so že uvedle nekatere zahodnoevropske države (med njimi Velika Britanija in Irska) in se je izkazal za učinkovitega (Kastelic, 2007). Zaradi specifične vloge, pri upravljanju z biodiverziteto, naravnimi vrednotami, krajino je oblastna funkcija nadgrajena še z drugimi nalogami. Bilo bi skrajno neučinkovito in celo protislovno, da bi upravljavec državnega ali lokalno zavarovanega območja tako osnovne naloge upravljanja zavarovanega območja, kot je npr. izvajanje naravovarstvenega nadzora, v celoti prepustil gospodarskim subjektom, katerih poslovanje temelji izključno na temeljih dobička. Preprosto so to naloge, pri katerih je treba braniti varstvene pred vsakršnimi ekonomskimi interesi, saj bi sicer lahko prišlo do položaja, ki bi (npr. zaradi prevladujočega ekonomskega profita, ki usmerja delo gospodarskih subjektov) ogrozil bistvo razglasitve zavarovanega območja - to pa je varstvo narave. Upravljavec zavarovanega območja je torej lahko spodbujevalec razvoja lokalne skupnosti, ne more pa biti hkrati izvajalec posameznih gospodarskih dejavnosti, ki niso v kontekstu javne službe. Podrobneje so mehanizmi koncesijskih razmerij predstavljeni tudi v naslednjem poglavju. 70 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6.2.3. Steber »podpora zavarovanim območjem« Podporo zavarovanim območjem se zagotavlja prek ustreznih zakonskih podlag in politik s področja zavarovanih območij, z uporabo raznolikih modelov upravljanja zavarovanih območij in pravično delitvijo koristi, ki jih prinašajo zavarovana območja ter s trajnostnim in učinkovitim zagotavljanjem financiranja in potrebnih zmogljivosti sistema zavarovanih območij. - zakonske podlage, politike in cilji zavarovanih območij a) opredelitev varstva narave in razumevanje trajnsotnega razvoja v slovenskem sistemu varstva narave Predmet varstva narave v slovenskem sistemu je cela narava in sicer na ravni različnih standardov in aktivnosti, kar je opredeljeno v pravnem redu, sistemu varstva narave in v ukrepih varstva narave. Le za izbrane vrednejše dele narave, za naravne vrednote (dele narave, ki izkazujejo posebne vrednostne lastnosti) in sestavine biotske raznovrstnosti se izvaja posebno varstvo. Naravne vrednote imajo v slovenskem sistemu posebno mesto in s tem tudi določeno raven varstva; med drugim npr. naravne vrednote ni dovoljeno uničiti. V primerih, ko »osnovno« varstvo, ki ga zagotavlja status naravne vrednote v zavarovanem območju ne zadošča, pa je naslednji med ukrepi posebnega varstva narave zavarovanje območja. Kot ukrep se zavarovanje uporablja tam, kjer je velika zgostitev naravnih vrednot, območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij ali kjer je velika krajinska pestrost, kjer obstaja potencialna ali dejanska ogroženost območja in tudi potreba za aktivno upravljanje s takšnim območjem. Problem, ki se pojavlja pri razumevanju bistva in posledično trajnostnega upravljanja z zavarovanimi območji in izhaja iz sistema varstva narave in s tem povezanih politik, ima svoj izvor v dojemanju celovitega varstva narave. Sistem, ki razločuje varstvo narave na "posebno varstvo" izbranih, s strani človeka ovrednotenih delov narave s posebnimi vrednostnimi lastnostmi in biodiverzitete (ki je analogno prednostno varovana za vrste in habitatne tipe, ki so ogroženi po mednarodnih merilih) namreč zamegljuje bistvo zavarovanih območij. Slednja se ustanavljajo za doseganje celovitega varstva narave; gre za enovit koncept aktivnosti in ukrepov, ki so namenjeni vzdrževanju ključnih ekoloških procesov (ohranjanje funkcijske sposobnosti naravnega ravnovesja; Erz, 1996), biotske raznovrstnosti in organizirane rabe naravnih in kulturnih virov na način, ki ne ogroža njihovega obstoja za to in naslednje generacije (Mugica in Gomez-Limon, 2002: 59). V zavarovanih območjih narave naj bi torej poleg naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti "varovali" in v čim večji meri tudi vzpodbujali naravne procese, v katere se človek ne (ali pa 71 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. čim manj) vmešava (primer: dopuščanje naravnih erozijskih procesov v hudourniški grapi), dopuščali naravne spremembe (primer: dopustiti reki, da si izbere drugačno matico toka), se izognili nenaravnim linijam in oblikam (primer: gradnje pravokotnih in zastekljenih "palač" ali širokih asfaltiranih cest ali postavljanje reklamnih panojev ali prekmerno osvetljevanje objektov), se posluževali tistih oblik prometa, ki so za naravo in obiskovalce čim manj moteči (primer: usmerjanje obiskovalcev na določene poti, na katerih se hodi peš ali s kolesi, motorna vozila pa se pušča zunaj), se vzdrževali tistih aktivnosti, ki so moteče, čeprav to na prvi pogled ne opazimo (primer: vožnja z gorskimi kolesi po brezpotjih, ki sicer ne "onesnažuje okolja", pač pa poškoduje podlago in povzroča motnje v naravnem okolju), vzpodbujali okolju prijazne oblike rabe energije in ločevanja odpadkov, definirali, kaj pomeni trajnostna raba naravnih virov v zavarovanem območju (oziroma, da tudi vsaka aktivnost, tudi če se izvaja trajnostno, ni primerna za naravo v določenem zavarovanem območju primer: vzgoja tujerodnih vrst v monokulturnih nasadih, tudi če le z omejeno uporabo kemičnih dodatkov v krajinskem parku naj ne bi bilo ekvivalent za tradicionalno pridelavo vrtnin), verjeli, da je tudi navadna taščica enako pomembna za vzdrževanje naravnega ravnovesja kot močno ogroženi in zelo redki kosec itd. Predvsem pa so zavarovana območja poleg ohranjanja številnih naravnih, kulturnih in krajinskih vrednot tudi območja duhovnih in estetskih vrednot, ki dajejo pomembne ekosistemske usluge in koristi ter priložnosti za raziskovalno delo in nova spoznanja. Iz opisanega sledi, da bi morala zavarovana območja imeti vlogo razvojnih jeder trajnostnega pristopa pri rabi naravnih virov iz katerih bi se postopoma ideja trajnosti širila tudi prek meja zavarovanih območij. To so območja, v katerih so vsi drugi interesi podrejeni javno izraženemu interesu ohranjanju narave - za dobrobit tako lokalne kot tudi širše skupnosti in morajo zato uživati tudi ustrezno politično in javno podporo, ki pa je v našem sistemu zelo šibka. b) zagotavljnanje spoštovanja in izvajanja pravnega reda in nadzora Izvajanje pravnega reda in nadzor nad izvajanjem sta se v analizi sistema zavarovanih območij pokazala kot ena najšibkejših točk v sistemu zavarovanih območij v Sloveniji. Upravljavci zavarovanih območij opozarjajo na slabe izkušnje pri vključevanju pristojnih inšpekcijskih služb za naravo v primerih, ko je zaradi neizvajanja ali kršenja pravnega reda bila potrebna takšna podpora. Seveda je nespoštovanje zakonskih in podzakonskih podlag na področju varovanja narave tudi posledica nizke zavesti in odgovornosti za okolje pri javnosti, ki probleme varstva narave prepoznava kot obrobne. Izredno nizko je tudi nepoznavanje splošnih predpisov, kar v praksi pomeni, da se veliko kršitev v prostoru in v zavarovanih območjih dogaja zaradi nevednosti občanov (npr. da lastnik zemljišča ne pozna splošne zakonodaje, ki ne dopušča nasipavanje terena, četudi gre za zasebno zemljišče). Po drugi strani številne kritike na račun izvajanja inšpekcijskega nadzora izhajajo tudi iz nepoznavanja pristojnosti teh služb, predvsem pa zaradi kronične kadrovske podhranjenosti inšpekcija ni zmožna opraviti vseh nalog. Vprašanje neučinkovitega izvajanja in nadzora nad 72 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. tem izvajanjem je izredno kompleksno in zahteva celovito obravnavo na pristojnem ministrstvu. Zaskrbljujoče je tudi stanje na področju izvajanja naravovarstvenega nadzora v zavarovanih območjih, ki ga opredeljuje ZON. Pozornost bi bilo treba nameniti podrobnejšemu opisu del, nalog in pristojnosti naravovarstvenih in prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov, njihovega vključevanja v izvajanje upravnih postopkov (npr. izrekanje kazni) ter postopkom ustreznega izobraževanja, sodelovanja in izdaje ustreznih dovoljenj za delo nadzornikov. Ugotavljamo, da bi za koordinacijo vprašanj v zvezi z inšpekcijskim, še posebej pa naravovarstvenim nadzorom v zavarovanih območjih morali ustrezno kadrovsko okrepiti tudi osebje na pristojnem minisrstvu za okolje in prostor. c) pravno-lastniška razmerja in mehanizmi za doseganje ciljev zavarovanih območij Če bi se zaradi zavarovanja območja v dobrobit širše skupnosti pojavile določene omejitve rabe, so fizične in pravne osebe, ki se jim zaradi omejitev in prepovedi zaradi akta o zavarovanju bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenih režimov oziroma razvojnih usmeritev na zavarovanih območjih, upravičene do odškodnine (89. člen ZON). Isti zakon v naslednjem členu omenja, da je država (oziroma lokalna skupnost, če gre za zavarovanje na lokalni ravni) dolžna na zahtevo fizične ali pravne osebe, ki ima v lasti nepremičnino na zavarovanem območju, odkupiti za primerno plačilo nepremičnino, ki je zaradi omejitev in prepovedi iz tega zakona ni več mogoče rabiti za dejavnost, kot se je rabila pred zavarovanjem ali pa se lahko rabi le v neznatni meri. Ker v državi ni dovolj močne politične volje, se težko dosega učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji, kar vključuje tudi vprašanja morebitnih nadomestil ali drugih ugodnosti za lokalne skupnosti in lastnike, kar pogosto vodi v nezadovoljstvo ljudi. Druga, in v praksi najpogosteje uporabljena možnost doseganja upravljavskih ciljev na zasebni lastnini znotraj zavarovanih območij, je intenzivno sodelovanje z lastniki. Takšno sodelovanje mora temeljiti na razlagi in pojasnjevanju ciljev zavarovanega območja in vključevanja lastnikov in deležnikov v procese upravljanja. Delno se pri tem lahko sklicujemo na ekološko funkcijo lastnine in dolžnosti lastnikov, da rabo na zemljiščih znotraj zavarovanega območja prilagajajo splošnemu interesu varstva narave. Vendar pa bo proces neučinkovit, če ne bo podprt s stalno in jasno določeno kampanjo osveščanja in izobraževanja, ki mora zajeti razlago pomena in ciljev zavarovanih območij, pa tudi prikazati razvojne priložnosti teh območij, predvsem pa tudi pokazati na različne (finančne in druge) vzpodbude, ki jih lastniki in deležniki lahko izkoristijo (npr. nacionalni in mednarodni razpisi, vključevanje v različne iniciative za pestrost »zelene« turistične ponudbe itd.), podobno kot je bilo to izvedeno za osveščanje v času ustanavljanja omrežja Natura 2000. Pri omenjeni kampanji je bila največja napaka v tem, da se je kampanja končala kmalu po vzpostavitvi sistema območij v omrežje Natura 2000. 73 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Predpogoj za takšen pristop pa je jasno izražena zaveza tako države kot lokalnih skupnosti, da si želita učinkovitih zavarovanih območij in da sta pripravljena v tem procesu sodelovati, predvsem pa tudi, da so jasni cilji, ki jih imajo zavarovana območja in da te cilje zagovarja tudi ustanovitelj zavarovanega območja. Večino naporov pri vzpostavljanju stika z lastniki in lokalnimi skupnosti znotraj parkov danes opravijo upravljavci in zelo predano tudi strokovne službe za varstvo narave. Podpora države in lokalnih skupnosti pri tem je prešibka. Pri definiranju »podpore« v tem kontekstu ne razumemo le finančne ali druge materialne podpore na ravni zmogljivosti; manjka predvsem »načelne« podpore. Primer: upravljavec državnega zavarovanega območja dosledno izvaja varstveni režim v parku, ki predvideva omejitev plovbe po reki zaradi zahtev varstva biodiverzitete. Upravljavec na javnih razpravah (ob ustanovitvi parka ali kasneje) poskuša posameznikom ali širši skupnosti razložiti, da so določene omejitve nujne, sicer varstveni cilji ne bodo doseženi. A ljudem to ne zadostuje; v tem trenutku pogrešamo odločno stališče države, ki bi bila pripravljena jasno in javno obrazložiti, da se je odločila za zavarovanje območja zaradi splošno izraženega interesa varstva narave, kar zahteva tudi določene omejitve. Prav tako pogrešamo zavezo, da bi bil ustanovitelj zavarovanih območij prek različnih vzpodbud ali celo nadomestil, takšne nujne omejitve rabe pripravljen tudi aktivno nadomestiti. Še najlažje pa bi jih nadomestili z izdelavo alternativnih razvojnih programov za lokalne skupnosti na območju parka. Združevanje takšnih »programov« v programe upravljavca parka bi bilo ne le nesmiselno, pač pa bi tudi slabilo doseganje upravljavskih ciljev, saj bi se sredstva za razvoj trajnostnih dejavnosti za razvoj lokalne skupnosti porabljala tudi na račun učinkovitega doseganja varstvenih ciljev. Zaskrbljujoče je, da širša skupnost ne razvije učinkovitih modelov, ki bi v občinah, ki so delno ali v celoti v zavarovanih območjih ob upoštevanju ciljev varstva narave omogočali tudi razvoj lokalnih skupnosti. Seveda gre za zahteven in dolgotrajen proces, ki zahteva spremembe v razmišljanju družbe. Največja napaka, ki se dogaja v sistemu je, da se pri razmišljanju o trajnostnem razvoju v zavarovanih območjih izhaja iz načela ekonomske rasti in uporabe enakih pristopov, kot se izvajajo zunaj zavarovanih območij. V praksi to pomeni, da se npr. ob razmišljanju o možnostih razvoja rekreacije v zavarovanih območjih načrtuje gradnjo objektov in naprav za takšne rekreacijske dejavnosti, ki v zavarovana območja ne sodijo, saj so za naravo moteča. V zavarovanih območjih naj bi vzpodbujali tiste vrste rekreacije, ki ne zahtevajo dodatne infrastrukture, zato bi npr. namesto novega športnega centra z betonskimi stavbami in vso potrebno infrastrukturo in parkirišči v krajinske in regijske parke raje umeščali kolesarske in tekaške poti. Namesto hotelskih kompleksov bi v teh parkih raje vzpodbujali kmečki turizem in družinske penzione. Namesto izračuna dobička od posekanega lesa v teh parkih bi bilo bolj smiselno izračunati prihodke od drugih ekosistemskih uslug, npr. količino proizvedenega kisika, ki ga koristi širša skupnost ali količino čiste pitne vode, ki izhaja iz teh območij. V Avstriji so tako npr. narodni parki del regije narodnega parka, ki obsega širše območje od meja narodnega parka in praviloma zajema tiste dele ozemlja, kjer se kažejo neposredne koristi za prebivalstvo, ki izhajajo iz narodnega parka. Med slednje sodi npr. ponudba prenočitvenih in gostinskih storitev, prevoza, prodaje izdelkov, druge turistične in storitvenih dejavnosti. Dosledno se namreč upošteva načelo, da takšne dejavnosti v ožje območje narodnega parka ne sodijo, so pa 74 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. primerno za območja ob parku. Seveda sistem temelji ne le na razporeditvi koristi, pač pa tudi stroškov, ki jih ima regija narodnega parka zaradi zavarovanega območja narodnega parka. d) medsektorsko sodelovanje in prostorsko načrtovanje v podporo zavarovanim območjem Za učinkovito razumevanje ciljev zavarovanih območij in njihovega poslanstva bi bilo treba zagotoviti tudi uspešno medsektorsko sodelovanje, ki naj bi slonelo predvsem na razumevanju, kaj zavarovana območja v praksi pomenijo in kaj ponujajo, pa seveda tudi, da je treba stroške uspešnega upravljanja zavarovanih območij deliti na različne sektorje. Prelaganje odgovornosti le na sektor varstva narave oziroma okoljski resor ni upravičeno, saj pomenijo zavarovana območja razvojno priložnost za širšo skupnost in vse sektorje. Velika pomanjkljivost dosedanjih praks medsektorskega sodelovanja je v tem, da so nekateri izmed sektorjev v večji meri izkoriščali zavarovana območja, vanje pa so le malo vlagali. Kot primer navajamo vključevanje sektorja turizma v politike na področju zavarovanih območij: razen določenih naporov, kot npr. pri promociji zavarovanih območij, turizem kot del gospodarskega sektorja ne vlaga dovolj npr. v investicije s področja nastanitvenih kapacitet na obrobju parkov ali tik ob njih ali urejanje infrastrukture za obiskovanje in doživljanje narave v teh območjih. Primer šibkega medsektorskega sodelovanja in še posebej prostorskega načrtovanja se kaže tudi v načrtovanju velikih infrastrukturnih povezav. Slovenska zavarovana območja med seboj šibko povezana in da so koridorji med njimi pogosto predeljeni z velikimi infrastrukturnimi povezavami. 75 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Prostorsko načrtovanje v Sloveniji sodi pod pristojnost občin, ki so odgovorne za pripravo prostorskih načrtov. Občinski prostorski načrti določajo izhodišča in cilje prostorskega razvoja na območju občine, vključno z zavarovanimi območji. S temi dokumenti se načrtujejo prostorske ureditve ter prostorsko izvedbeni pogoji. V procesu prostorskega načrtovanja je treba usklajevati razvojne težnje v prostoru, tudi znotraj zavarovanih območij in sicer ne glede na to ali jih je razglasila lokalna skupnost ali država. Prostorski načrtovalci morajo zato ne le dobro poznati stanje v prostoru, občinske »razvojne« interese, vplive prostorskih ureditev in dejavnosti v prostoru, temveč tudi različno sektorsko in prostorsko zakonodajo. S stališča zavarovanih območij je pomembno poznavanje ciljev posameznih kategorij zavarovanih območij in določil varstvenega režima iz zakonskih in podzakonskih aktov o ustanovitvi zavarovanih območij; za področje prostorskega načrtovanja lahko izpostavimo tudi edini pozitivni učinek, ki ga ima nepregledna množica zavarovanih območij v Sloveniji brez upravljavca: čeprav ta območja (med njimi tudi prek 40 krajinskih parkov, ki so lahko tudi nekoliko večje prostorske enote) brez upravljavca ne morejo dosegati opaznejših uspehov pri doseganju ciljev, zaradi katerih so bila ustanovljena, pa določila pravnega akta o razglasitvi zavarovanega območja zavezujejo tiste, ki načrtujejo in sprejemajo občinske prostorske akte, da določila aktov o zavarovanju upoštevajo pri izdelavi prostorske dokumentacije. V praksi torej to pomeni, da tako imenovani »parki na papirju« (torej zavarovana območja brez upravljavca) služijo kot posebno varovalo pred največjimi posegi v prostor, ki bi lahko kakovost območja, zaradi katerega je bilo prepoznano kot posebej vredno območje, povsem preoblikovalo ali izničilo. Zavarovana območja, ki imajo upravljavca, niso neposredno vključena v proces sprejemanja prostorskih aktov, saj jim v slovenskem pravnem redu takšna vloga ni dodeljena. Vlogo nosilca urejanja prostora za področje ohranjanja narave in tudi zavarovanih območij ima Zavod za varstvo narave. V postopkih sprejemanja občinskih prostorskih dokumentov sodeluje Zavod z izdelanimi naravovarstvenimi smernicami in (če se izdeluje) v postopkih celovite presoje vplivov na prostor. Udeleženci delavnice RAPPAM (Grosuplje, november 2008) so to sodelovanje pri nas ocenili kot šibko in zato je bilo sprejeto priporočilo, da se mora komunikacija med upravljavci zavarovanih območij in Zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic okrepiti. Okoli 96 % celotne površine zavarovanih območij v Sloveniji je prekrito z območji Natura 2000 (glej sliko 1). Ni torej presenetljivo, da zaradi velikega prekrivanja teh dveh entitet prihaja do zmede pri razumevanju ciljev območij Natura 2000 in namena zavarovanih območij. Ob tem bi lahko zapisali, da je podobnost Natura 2000 območij z zavarovanimi območji le v segmentu, ki obravnava varstvo biotske raznovrstnosti. Kot je bilo že razloženo, je poslanstvo zavarovanih območij mnogo širše, saj se v njih obravnava narava kot celota. 76 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. e) uporaba raznolikih modelov upravljanja zavarovanih območij in pravična delitev koristi, ki jih prinašajo zavarovana območja Velika večina slovenskih zavarovanih območij nima upravljavca oziroma je formalno upravljanje z njimi poverjeno strokovni službi za varstvo narave oz. enotam Zavoda za varstvo narave, ki pa s temi območji v praksi ne upravlja, saj za to nima ustreznih zmogljivosti oziroma sredstev. Med preostalimi zavarovanimi območji, ki imajo upravljavca, prevladujejo javni zavodi, s posameznimi zavarovanimi območji pa upravljajo tudi podjetja ali nevladna organizacija (prek koncesijske pogodbe; glej poglavje »3.2.5 Za upravljanje zavarovanega območja je podeljena koncesija«). Sistem varstva narave v Sloveniji pozna tudi mehanizem skrbništva in pogodbenega varstva, ki se uporablja tudi za zavarovana območja. Pogodbeno varstvo je pozitivni ukrep varstva, s katerim se zagotovi varstvo oziroma ohranitev varovanega območja s sklenitvijo pogodbe na podlagi predhodne ugotovitve, da obstoj tega območja ni neposredno ogrožen. Ta pogodba se lahko sklene z lastnikom zemljišča ali s fizično ali pravno osebo, ki ni lastnik, in se obveže, da bo izvajala naloge varstva. Skrbnik se izbere praviloma na podlagi javnega razpisa. Brez javnega razpisa se lahko sklene skrbniška pogodba z osebo javnega prava, ki je ustanovljena z namenom varstva naravnih dobrin. Predmet pogodbenega razmerja so opustitve ali aktivnosti, ki so potrebne za ohranitev kvalitet varovanega območja ali izvajanja posameznih nalog varstva. Ta ravnanja so na splošno določena v ustreznih podzakonskih predpisih in se konkretizirajo v pogodbi. Konkretni primeri skrbništva se pojavljajo zlasti pri podzemnih jamah, za katere je skrbništvo kot ukrep varstva posebej urejeno v Zakonu o varstvu podzemnih jam (Berginc (ur.), 2007). Kot najslabše razvit in tudi v zakonodaji nezadostno opredeljen model je treba izpostaviti model soupravljanja zavarovanega območja s strani lokalnih skupnosti (glej primer v poglavju »3.2.6 Upravljanje (zavarovanega) območja preko mehanizmov pogodbenega varstva (lokalna skupnost kot upravljavec) in skrbništva«). Vprašanje pravične delitve koristi in stroškov zavarovanih območij je zelo kompleksno. Na tem mestu velja ponoviti, da v slovenskem pravnem redu velja načelo, da je treba za rabo naravnih vrednot (z izjemo obiskovanja) praviloma pridobiti koncesijo in zanjo plačevati. V primeru državnih naravnih vrednot to pomeni, da se koncesnina vrača v integralni proračun, kar posledično pomeni, da se prihodki iz zavarovanega območja ne vračajo v lokalno okolje. Presežek prihodkov nad odhodki, ki nastane pri delovanju upravljavca zavarovanega območja, se nameni za opravljanje dejavnosti varstva zavarovanega območja (135. člen ZON). Med takšne prihodke sodi tudi vstopnina, ki jo upravljavec pridobi od ogledovanja naravne vrednote, ki jo je za ta način uredil. 77 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -f) Trajnostno in učinkovito financiranje sistema zavarovanih območij Pregled obstoječih in alternativnih virov trajnostnega financiranja zavarovanih območij Študija, ki jo je med leti 1993 in 1995 izvedel »The World Conservation Monitoring Centre« in je vključila 600 zavarovanih območij iz 108 držav, je pokazala, da znaša proračun za zavarovana območja iz državnih sredstev 3.2 milijard USD (2,4 mrd.EUR). Povprečen strošek zavarovanega območja znaša 893 ameriških dolarjev (660 EUR)/km2. Vendar se razpon v proračunih močno razlikuje, od manj kot 1 USD (0,74 EUR)/km2 (Angola, Kambodža, Laos) do več kot 1.000.000 USD (740.000EUR)/km2 (Sv. Lucija).Od 108 držav, vključenih v raziskavo, je proračun v 32 državah nižji od 100 USD(74 EUR)/km2, v 13 državah pa nižji od 10 (7,4 EUR) USD/km2. Širok razpon v proračunih se kaže tudi znotraj geografskih regij. Samo na Karibih znaša razpon med 73 USD (54 EUR)/km2 (Dominikanska republika) in več kot 1 milijon USD (740.000 EUR)/km2 (Sv. Lucija) in v Evropi od 199 USD (147 EUR; Slovaška) do 134.507 USD (100.000 EUR)/ km2 (Malta). Študija je jasno pokazala, da je koncentracija stroškov za zavarovana območja največja v razvitih regijah, kamor spadajo: Severna Amerika, Avstralija / Nova Zelandija, Evropa in Vzhodna Azija (samo države Hong Kong, Tajvan in Južna Koreja). Povprečni izdatki v razvitih državah znašajo 2058 (1522 EUR) UDS/km2, v državah v razvoju pa samo 157 (116 EUR) USD/km2. Stroški za zavarovana območja v razvitih državah predstavljajo 90% vseh stroškov, vendar le 41% celotne površine zaščitenih območij, medtem, ko države v razvoju predstavljajo le 10% izdatkov, pokrivajo pa skoraj 60% celotne površine zavarovanih območij. V spodnji tabeli je prikazan nabor ključnih finančnih mehanizmov za financiranje zavarovanih območij. V nadaljevanju podrobno obravnavamo tiste, ki so posebej pomembni za slovenske razmere. Tabela 7: Potencialni viri prihodkov v zavarovanih območjih (Emerton in sod., 2006). Državno financirane (obvezno ali neobvezno)_ Javne investicije_ Večstranska in dvostranska donatorska sredstva_ Donacije iz človekoljubnih ustanov, družb in posameznikov_ Metode za pridobivanje sredstev (v največji meri povezane s turizmom): - Pristojbine za vstop v zavarovano območje (vstopnine) - Namestitev, prevoz in vodenje - Rekreacija, posebne prireditve in posebne storitve - Parkiranje 78 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Najem opreme Prodaja hrane (restavracije in trgovine) Prodaja opreme, oblačil, spominkov Dovoljenja in davki Licenciranje intelektualne lastnine Prodaja ali najem pravic do fotografiranja Pobude zasebnega sektorja Trženje s hkratno podporo dobrodelnih namenov (cause-related marketing)_ Raziskovanje biodiverzitete za namen iskanja zdravil (biodiversity prospecting)_ Komercialne in dvostranske zamenjave dolga za varstvo narave (debt-for-nature swaps) Skrbniški skladi (trust funds) Projekti ogljične izravnave (carbon offset projects) Slika 7: Tipologija finančnih mehanizmov za zavarovana območja (prirejeno po Emerton in sod. 2006). 79 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Državno financirane (obvezno ali neobvezno) Analizirani so bili prihodki med letoma 2007 in 2008 v naslednjih zavarovanih območjih: Triglavski narodni park (2008), Regijski park Škocjanske jame (2008), Krajinski park Goričko (2008), Kozjanski regijski park (2007), Krajinski park Sečoveljske soline (2007) in Krajinski park Kolpa (2008). Pri Krajinskem parku Sečoveljske soline je investicijska vlaganja v letu 2007 je v celoti kril koncesionar; ker investicije še niso bile zaključene, niso upoštevane v prispevku koncesionarja. Tabela 8: Financiranje zavarovanih območij v Sloveniji. Odstotek sredstev za zavarovana območja Proračun RS - MOP med 29,6 in 93,5 % Proračun RS - ostala ministrstva do 0,5 % Občinski proračun do 1,8 % Projekti do 8,9 % Skladi do 50,5 % Lastni prihodki med 1,5 in 62,4 % Donacije do 0,7 % Drugo do 31,3 % Glavni vir financiranja zavarovanih območij tako v tujini kot tudi pri nas zagotavlja država. Po zakonu o ohranjanju narave (ZON, 150. člen) mora država zagotavljati sredstva za ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, opravljanje javne službe ohranjanja narave ter za odškodnine. Lokalna skupnost mora zagotavlja sredstva za prej omenjene ukrepe, če se nanašajo na varstvo naravnih vrednot lokalnega pomena. Sredstva za izvajanje javne službe v zavarovanih območjih, ki jih zagotavlja država, se pridobivajo v največji meri iz postavk resornega (okoljskega) ministrstva. V tistih parkih, kjer je med nalogami upravljanja zapisana tudi obveznost izvajanja drugih dejavnosti (npr. varstva kulturne dediščine), prispeva del sredstev tudi resorno ministrstvo za kulturo (navedi primer, npr. če je to tako v KP Goričko ali škocjanske jame). Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v imenu države gospodari s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti države na zavarovanih območjih, mora njihovim upravljavcem nakazovati del dobička; tega letno določi vlada. Ta sredstva naj bi upravljavci zavarovanih območij uporabljali za izvedbo načrtovanih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov skladno s letnim programom upravljavca zavarovanega območja skladno 80 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. u letnim načrtom upravljanja z zavarovanim območjem. Delež dobička Sklada, ki se je v zadnjih letih nakazoval za zavarovana območja je obsegal 16%; žal bo v prihodnje dosegal le še 3% vrednosti dobička (glej 10. člen Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, uradno prečiščeno besedilo). Javne investicije Javni sklad (Zakon o javnih skladih, 77/2008, 68/2009) je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju. Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga pridobi v last od ustanovitelja, s premoženjem iz drugih virov in opravlja posle po pooblastilu. Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, če drug zakon ali akt o ustanovitvi javnega sklada ne določa drugače. Javni sklad lahko ustanovijo država, pokrajina ali občina z namenom spodbujanja razvoja na določenem področju, izvajanja socialne, kulturnih, okoljskih, stanovanjskih, prostorskih, kmetijskih, naravovarstvenih, rudarskih ali drugih politik ustanovitelja; poravnavanja dolgoročnih obveznosti ustanovitelja; upravljanja nepremičnin ustanovitelja; spodbujanja ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud ter izvajanja drugih dejavnosti, določenih z zakonom. Slovenski okoljski javni sklad je pravni naslednik Ekološkega sklada Republike Slovenije, še prej Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, in je največja finančna ustanova, namenjena spodbujanju okoljskih naložb v Republiki Sloveniji. Novo ime sklada je določeno z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja, ki je začel veljati 27. julija 2008. Osnovna dejavnost Sklada je ugodno kreditiranje različnih naložb področju varstva okolja, skladno z nacionalnim programom varstva okolja in s skupno okoljsko politiko Evropske unije po obrestnih merahm nižjih od tržnih. Dejavnosti sklada so zlasti: • kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, • izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja, • finančno, ekonomsko in tehnično svetovanje in • naloge, ki se nanašajo na izvajanje politike varstva okolja. Sklad dodeljuje kredite za okoljske investicije na podlagi javnih razpiso v programu kreditiranja okoljskih naložb občanov in v programu kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov. Ugotovimo lahko, da Slovenski okoljski sklad nima posebne postavke, ki bi se nanašala na zavarovana območja, čeprav bi bilo to smiselno. Vodni sklad je bil leta 2002 ustanovljen na podlagi 162. člena Zakona o vodah (Ur.l. 67/2002 z vsemi spremembami in dopolnitvami) kot namenska proračunska postavka. 81 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Sredstva, s katerimi razpolaga vodni sklad, se določijo letno ob sprejemanju državnega proračuna in so namenska sredstva, ki se pridobijo od vplačanih vodnih povračil in plačil za podeljene vodne pravice. Sredstva Vodnega sklada se koristijo za financiranje: - vodne infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, potrebnih za njeno gradnjo, - gradnje državne in lokalne infrastrukture, ki je potrebna zaradi gradnje vodne infrastrukture, - nakupa vodnih in priobalnih zemljišč in sofinanciranje nakupa priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti na podlagi 16. člena Zakona o vodah ter - nalog Inštituta za vode Republike Slovenije. Ugotovimo lahko, da so med sredstvi, ki se koristijo za financiranje iz Vodnega sklada tudi postavke, ki bi lahko bistveno pripomogle k odkupu priobalnih zemljiišč s strani lokalnih skupnosti. Preučiti bi bilo treba možnost, da se ta postavka razširi itudi za možnost nakupa teh zemljiišč s strani upravljavcev v zavarovanih območjiih. Večstranska in dvostranska donatorska sredstva (projekti, programi) Potencialni viri, jih že (a ne dovolj) izkoriščajo zavarovana območja, izvirajo tudi iz Evropske unije. V obdobju 2007-2013 je teko mogoče za naravovarstveni projekte koristiti sredstva iz: • Evropskega socialnega sklada - ESS • Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR • Kohezijskega sklad EU za okolje • Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja - EKSRP • Evropskega sklada za ribištvo - ESR • Finančnih sredstev za okolje - LIFE+ • Sedmega okvirnega raziskovalnega programa - RP7 Kohezijski sklad EU za okolje je na primer poseben sklad EU, ki deluje v okviru regionalne oz. kohezijske politike EU za pomoč državam članicam, katere morajo nameniti velik del sredstev izboljšanju okolja in razvoju prometne infrastrukture. Je finančni instrument kohezijske politike EU, s katero EU spodbuja in podpira razvoj držav članic in na ta način prispeva k zmanjšanju razlik v razvitosti oz. zmanjševanju ekonomskih ter socialnih neskladij med državami EU ter tako vpliva na bolj uravnotežen razvoj EU kot celote. Iz Kohezijskega sklada se sofinancirajo veliki infrastrukturni projekti za področje okolja, prometa ter trajnostne rabe energije. V skladu z merili za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada je do pomoči iz Kohezijskega sklada upravičen samo javni sektor. Za Kohezijski sklad velja, da je teritorialna osnova država članica EU in ne regija, kot to velja pri strukturnih skladih (tj. Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad). LIFE je finančni inštrument za okolje, ki ga je leta 1992 uvedla Evropska komisija. Gre za enega vodilnih programov okoljske politike Evropske unije, ki prispeva k izvajanju, razvoju in krepitvi okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter vključevanju okolja v druge politike EU. 82 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. V okviru projektov LIFE I je bilo financiranih 16 projektov (1992-1996), LIFE II (1996-2000) in LIFE III (2000-2006); od tega so bili trije projekti usmerjeni na okoljske inovacije, enajst na ohranjanje narave in dva na vzpostavljanje institucij in usposabljanje kadrov. Projekti skupaj predstavljajo investicijo v višini 13 milijonov evrov, od katerih je 7,2 milijona prispevala Evropska skupnost. Proračun EU trenutne faze programa LIFE+ (2007-2013) je 2.143 milijonov evrov. Program je razdeljen na tri različno usmerjena področja: Narava in biotska raznovrstnost, Politika varstva okolja in gospodarjenje z okoljem ter Obveščanje in sporočanje. Od leta 2007 Komisija izdaja en poziv na leto za predloge k projektom LIFE+. Oktobra 2008 je Komisija odobrila v Sloveniji dva nova projekta LIFE+; oba s področja Politika varstva okolja in gospodarjenje z okoljem LIFE+. Sredstva finančnega inštrumenta LIFE so s pridom uporabila tudi nekatera zavarovana območja (npr. projekti »Renaturacija in ohranjanje habitatov in ptic v naravnem rezervatu Škocjanski zatok«, »Šotna barja v Triglavskem narodnem parku«, »Ohranitev ogroženih vrst in habitatov v Krajinskem parku Sečoveljske soline«, »Presihajoče Cerkniško jezero«), finančna sredstva pa se lahko pridobi tudi na primer za razvoj upravljavskih modelov (projekt »NATURA 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem«). Teriotorialno sodelovanje (Cilj 3), nekdanji program INTERREG je pobuda Skupnosti v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za področje sodelovanja med regijami Evropske unije. Namen pobude je okrepitev gospodarske in socialne povezanosti v EU s pomočjo spodbujanja sodelovanja na čezmejni (usmeritev A), transnacionalni (usmeritev B) in medregionalni ravni (usmeritev C). Področja, ki bi bila pri tem deležna subvencijskih sredstev, so območje EU in obmejne regije. Prioritetne teme so predvsem varstvo okolja in virov, razvoj prostora in povezovanje na področju transporta kakor tudi pretok informacij. V okviru programov lahko predložijo projekte vsi akterji iz javnega in zasebnega sektorja - nacionalne, regionalne ali lokalne oblasti, raziskovalne inštitucije, univerze, organizacije itd. - in zaprosijo za subvencijska sredstva. Donacije iz človekoljubnih ustanov, družb in posameznikov Slovenska zakonodaja (Zakon o dohodnini, 117/2006; 78/08; § 142) omogoča, da lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do 0,5% dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno-koristne namene se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Upravičenci, katerim je mogoče nameniti 83 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. del dohodnine, so določeni v Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 30/07 in 36/07), seznam pa je objavljen na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. V Sloveniji ima tak status samo ena nevladna organizacija, ki trenutno upravlja naravni rezervat na podlagi koncesije (DOPPS). Ostala zavarovana območja so upravljana s strani vladnih organizacij ali podjetij in zato nimajo pravice do takega financiranja. Donacije omeja tudi 59. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l. RS, št. 117/2006 z vsemi spremembami in dopolnitvami), po katerem lahko zavezanec uveljavlja zmanjšanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za takšna izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, razen poslovnim enotam rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti, do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja. Sredstva, povezana s turistično dejavnostjo zavarovanega območja Smernice o biotski raznovrstnosti in turizmu, ki jih je podala Konvencija o biološki pestrosti, prepoznavajo številne možne koristi turizma v zavarovanih območjih. Te vključujejo: • Prihodke za ohranitev naravnih virov na zavarovanem območju; • Prispevke za gospodarski in socialni razvoj, kot so: o Financiranje razvoja infrastrukture in storitev; o Zagotavljanje delovnih mest; o Zagotavljanje sredstev za razvoj ali vzdrževanje trajnostnih praks; o Zagotavljanje alternativnih in dodatnih načinov prihodkov od biotske pestrosti za skupnosti; o Ustvarjanje prihodkov; o Izobraževanje in večanje moči; o izdelek, ki ima lahko neposredne koristi za razvoj drugih sorodnih izdelkov na lokalni ali regionalni ravni; o zadovoljstvo obiskovalcev in izkušnje, pridobljene na turistični destinaciji. Glavni tržni segmenti turizma, ki vplivajo na zavarovana območja, so masovni turizem, avanturni turizem in ekoturizem. Množični turizem Množični turizem predstavlja največji sestavni del mednarodnega trga turizma. Turisti, ki se udeležujejo množičnega turizma, iščejo sproščujoče počitnice, ki se pogosto osredotočajo na "sonce, morje in pesek" ter zabavo. Največ turističnih aranžmajev takega tipa se proda v obliki počitniških paketov, ki zajemajo lete, lokalne transferje, nastanitve in prehrano in so 84 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. organizirane s strani turističnih operaterjev. Turisti se tekom počitnic lahko odločijo za obisk ene ali več lokalnih znamenitosti. To so lahko lokalna mesta, trgovska središča ali tematski parki ali znameniti kraji, ki pa se lahko nahajajo v zavarovanih območjih. Kljub temu, da se množični turisti pogosteje odločajo za obisk kulturnih kot naravnih znamenitosti, nekateri izleti vključujejo obiske naravnih znamenitosti z namenom opazovanja divjih živali, uživanja v neokrnjeni naravi ali pohodništva, izletov z ladjo in potapljanja. Znotraj segmenta množičnega turizma se kaže vedno večje povpraševanje po izletih. Zavarovana območja, ki se nahajajo v bližini krajev množičnega turizma, bi lahko izkoristila možnost sodelovanje s potovalnimi agencijami, da razvijejo izlete, ki vključujejo obisk zavarovanih območij. Avanturistični turizem Avanturistični turizem predstavlja rastoči trg na turističnem tržišču. Vključuje aktivnosti v naravi, ki so v nekaterih primerih lahko tudi potencialno nevarne, kot na primer gorsko kolesarjenje, pohodništvo, rafting ali jadralno padalstvo. Taki turisti potujejo tudi na bolj oddaljena in odročna območja, od katerih so nekatera potrebna zaščite. Glavni motiv potovanja je pustolovščina in ne uživanje v naravi. Mnoge dejavnosti na prostem, v katere se vključujejo taki turisti, naravi potencialno škodijo. Gorsko kolesarjenje lahko na primer povzroči resno škodo na poteh in progah v občutljivih habitatih in moti prostoživečih živali. Zavarovana območja morajo zato upravljati s takimi tipom turizma na način, da škodljive dejavnosti odvrača stran od najbolj občutljivih delov zavarovanega območja in omeji njihov obseg in čas. Poleg tega mora upravljavec zavarovanega območja skrbeti za večjo ozaveščenost med takimi turisti in tako zmanjšati negativne učinke, ki jih imajo te dejavnosti na ohranjanje narave. Ekoturizem Za zavarovana območja predstavlja ekoturizem najboljši potencial, saj prinaša prihodke in hkrati ne ogroža naravnega okolja. Ekoturizem temelji na obisku privlačnih naravnih okolij in njihovega domorodnega živalstva in rastlinstva. Primer ekoturizma predstavlja opazovanje ptic (birdwatching), opazovanje kitov (whalewatching), opazovanje divjadi, potapljanje, botanični izleti in fotografiranje narave. Po ocenah Svetovne turistične organizacija (WTO) se nad ekoturizmom navdušujejo predvsem ljudje iz relativno visokega družbenega okolja, visoko stopnjo izobrazbe, stari več kot 35 let; ženske nekoliko prekašajo moške. Tržni potencial za ekoturizem v Nemčiji je ocenjen na približno 14,5 milijona potnikov (od celotnega trga 48.4 milijonov), trenutno povpraševanje je ocenjeno med 1 in 3 milijoni. Nemški ekoturisti so ponavadi ljudje v svojih 40-ih, z visoko izobrazbo, z dohodki med 1,5002,500 EUR (50% trga), in nad 2500 Eur še 50% trga. Podoben je profil britanskih francoskih in kanadskih ekoturistov, medtem ko so španski, italijanski in ameriški ekoturisti nekoliko mlajši in pri obisku destinacije porabijo manj sredstev. Raziskava iz leta 2001, ki jo je izvedla WTO, je pokazala, da je trg ekoturizma v ZDA manjši od sprva napovedanega, ekoturisti pa porabijo na počitnicah manj, kot se je sprva predvidevalo. Ekoturizem se smatra kot ključni segment turističnega sektorja, ki bo prinesel koristi pri ohranjanju narave. Za pridobivanje koristi od te vrste turizma morajo snovalci politik, 85 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. upravljavci in skrbniki zavarovanih območij razumeti turistične trge in obvladovati načine privabljanja takih turistov Slika 8: Ekonomski model turizma v zavarovanih območjih (prirejeno po Tapper, 2004). Načini financiranja zavarovanih območij iz turizma Zavarovana območja, ki načrtujejo zbiranje sredstev iz turizma, morajo izbrati in izvajati ustrezne mehanizme zbiranja sredstev. Glavni mehanizmi pridobivanja sredstev so naslednji: - Pristojbine za vstop v zavarovano območje (vstopnine) - Druge pristojbine (npr. parkiranje) - Koncesije in najemi - Neposredno izvajanje komercialnih dogodkov - Prostovoljstvo in donacije - Rekreacija, posebne prireditve in posebne storitve - Namestitev, prevoz in vodenje - Najem opreme - Prodaja hrane (restavracije in trgovine) - Prodaja opreme, oblačil, spominkov - Dovoljenja in davki 86 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Licenciranje intelektualne lastnine - Prodaja ali najem pravic do fotografiranja Ustreznost teh mehanizmov na vsakem posameznem mestu je odvisna od številnih dejavnikov, vključno z obsegom turizma na območju, dostopnimi točkami, in načini, preko katerih turistični sektor sodeluje z zavarovanim območjem. o Vstopnine Vstopnine za vstop na določeno zavarovano območje so ena najboljših in najbolj uporabljanih metod za zajem večjega deleža gospodarske vrednosti turizma na zavarovanih območjih. Vstopnine lahko pokrijejo glavne stroške zavarovanega območja in stroške poslovanja, v redkih primerih celo posredne stroške ekološke škode. V večini zavarovanih območij prihodki iz vstopnin sicer ne pokrijejo stroškov vzdrževanja. Prihodki od pristojbin, zbranih po parkih v ZDA, pokrijejo 5-6% odhodkov parka. Kar eno od dveh zavarovanih območjih uporablja katero izmed metod pobiranja pristojbin, vendar le redka od tega ustvarjajo večje prihodke; na splošno pristojbine žal ne odražajo kvalitete storitev in izdelkov, ki jih nudijo zavarovana območja. Raziskave so pokazale, da so obiskovalci pripravljeni plačati več, če vedo, da bo njihov prispevek omogočil kvalitetnejše doživetje ali če bo pripomogel k ohranjanju območja, ki ga obiščejo. Obiskovalci so pripravljeni plačati višje vstopnine zlasti za bolj poznana zavarovana območja. Leta 1989 je Botswana na primer zvišala vstopnine za vstop tujcev na zaščitena območja za 900%. Kljub temu se je število tujih obiskovalcev v dveh letih povečalo za 49%. Posledično je to pomenilo, da zavarovana območja niso več potrebovala vladnega financiranja. Dejstvo je, da mora zavarovano območje vsebovati določen element, za katerega so obiskovalci pripravljeni plačati. Destinacije z enkratnimi vrednotami lahko zaračunavajo višje vstopnine kot druge (Galapagos National Park, Mon Repo (Queenslandu, Avstralija). »National Park Service« v ZDA je predstavila projekt, v katerem se 20 odstotkov od vstopnine zelo obiskanih zavarovanih območij prenaša na sklad, ki se uporablja za podporo manj obiskanih zavarovanih območjih, ki imajo omejene možnosti zbiranja lastnih sredstev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da obiskovalci v večji meri spoštujejo njihovo okolico, če morajo za uživanje v njej plačati. Turisti so bolj pripravljeni plačati vstopnine, če je razvidno, da zavarovana območja njihov denar uporabljajo za izboljševanje kakovosti storitev za turiste in za ohranjanje narave. Vstopnina se pogosto, če je to mogoče, pobira na točki vstopa v zavarovano območje, pri čemer se plača znesek na vozilo ali na posameznika. V nekaterih primerih (velika območja, več vstopnih mest) je lažje in bolj učinkovito pobiranje vstopnin na točki dejavnosti, na primer v obliki pristojbin za parkiranje. Vstopnine lahko vključuje takojšnji prejem zemljevida ali informacij za obiskovalce. 87 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Številna zavarovana območja so začela s pobiranjem enotne vstopnine, postopoma pa so razvila diferencialni ali stopenjski sistem oblikovanja cen. Tak pristop oblikovanja cen omogoča zaračunavanje vstopnine glede na številne dejavnike, na primer letni čas, raven storitev, kraj porekla obiskovalcev itd. Diferencialno zaračunavanje glede na kraj porekla lahko z nižjo vstopnino za domače obiskovalce spodbuja zanimanje za ohranjanje lokalne narave, hkrati pa omogoča višje zaračunavanje vstopnin za tuje turiste z višjimi dohodki. Drug način zaračunavanja vstopnin so na primer nižje pristojbine za študente, upokojence in skupine. V nekaterih državah zakonodaja ne dovoljuje izvajanje dveh sistema oblikovanja vzporednih cen. V Indoneziji znašajo na primer vstopnine za najbolj strogo zavarovana območja samo $ 0,25 (še manj za naravne rezervate), pri čemer številna zavarovana območja spodbujajo najem turističnih vodičev za povečanje prihodkov. Vstopnina se lahko poleg vira prihodkov uporablja tudi kot orodje za ohranjanje števila obiskovalcev pod nosilnostjo ekosistema. Ob odločanju za vzpostavitev sistema zaračunavanja vstopnin je najprej treba oceniti stroške zbiranja pristojbin. Neposredni stroški zajemajo plače pobiralcev vstopnin ter namestitev in vzdrževanje kabine, dodatne upravne stroške za računovodstvo in nadzor, obdelave podatkov in poročila, ter posredne stroške, kot so usposabljanje osebja, varnost, in odnos z javnostjo. Zaradi stroškov, ki pri tem nastajajo, pobiranje vstopnin na zavarovanih območjih z majhnim številom obiskovalcev ni smiselno. Vzpostavitev politike vstopnin se mora začeti z opredelitvijo namena pobiranja pristojbine. V slovenskem sistemu zavarovanih območij višino vstopnine predpisuje minister za okolje. Učinkovita bi bila tudi uvedba vstopnic za vstop v več zavarovanih območij. V slovenski zakonodaji vstopnine obravnava 149. člen ZON, ki pravi, da ima fizična ali pravna oseba, ki uredi naravno vrednoto, zavarovano območje ali njegov del za ogledovanje in obiskovanje, pravico zaračunavati vstopnino. Višina vstopnine zajema praviloma povrnitev stroškov za ureditev naravne vrednote, zavarovanega območja ali njegovega dela za ogledovanje in obiskovanje. Vendar tudi pobiranje vstopnin skriva določene pasti. Neučinkovito pobiranje vstopnin ima za posledico izgubo prihodkov. Ker so zavarovana območja že tako kadrovsko podhranjena, obstaja nevarnost, da bodo zaposleni prerazporejeni za pobiranje pristojbin namesto da bi se posvetili varovanju naravnih virov. V državah tretjega sveta je pogosto podkupovanje, čemur se je mogoče izogniti z dobrim in preglednim sistemom obračunavanja prihodkov in odhodkov. o Pristojbine za obiskovalce Pristojbine se zaračunavajo obiskovalcem, ki znotraj zavarovanega območja izvajajo določene aktivnosti ali uporabljajo določenih objekte ali storitve na zavarovanem območju 88 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. (npr. parkiranje, kampiranje, ribolov, lov, čolnarjenje, potapljanje, pohodništvo, rekreacijski programi, šport, fotografiranje...) V nekaterih primerih je zaradi geografskih dejavnikov pobiranje vstopnine oteženo in je zato bolj primerno, da se od uporabnikov pobirajo pristojbine za upravljanje in ohranjanje objektov in naprav znotraj zavarovanega območja. Uporabnikom se lahko zaračunajo pristojbine za uporabo infrastrukture (parkirni prostori, kampi, centri za obiskovalce, gorske koče) ali pa za opravljanje dejavnosti v zavarovanem območju, (ribolov, lov, pohodništvo, planinarjenje, jadranje...). Dve izmed najbolj donosnih oblik pristojbin sta potapljanje in lovne trofeje. Pri tem je pomembno, da se turiste, ki se odločajo za nakup dovolilnic, seznani s tem, kako njihov prispevek pripomore k ohranjanju narave in upravljanju z zavarovanim območjem. Številna zavarovana območja kažejo nepripravljenost za vzpostavitev sistema pobiranja pristojbin predvsem zaradi stroškov njihove uvedbe in vzdrževanja ali pa zaradi politično ali socialno-ekonomskih dejavnikov, ki so ponekod prisotni. Po 148. čenu ZON morajo fizične in pravne osebe, ki uporabljajo naravno vrednoto, katere lastnik je država ali lokalna skupnost, za njeno rabo plačati. Enako velja za uporabo dobrin, ki so last države in se nahajajo v zavarovanem območju. Osnova za plačilo je vrsta, količina in obseg rabe naravne vrednote. Višino povračila, način izračunavanja, odmere ter plačevanja in merila za znižanje in oprostitev predpiše vlada. Za naravne vrednote lokalnega pomena določi povračilo lokalna skupnost. Sredstva, zbrana iz naslova rabe naravne vrednote, se zbirajo v državni blagajni in se le indirektno vračajo v zavarovana območja. 8) Koncesije in najemi Najsplošneje bi lahko koncesijo opredelili kot pooblastilo, ki ga na predpisan način in v predpisani obliki podeli država ali lokalna skupnost oziroma od njiju pooblaščena organizacija praviloma vedno fizični ali pravni osebi zasebnega prava. Dajalec pooblastila se označuje tudi z izrazom koncedent, subjekt ki pooblastilo dobi pa z izrazom koncesionar. Predmet pooblastila je praviloma opravljanje javne službe ali raba naravnih dobrin. Gre torej za pooblastilo za opravljanje neke dejavnosti, ki je v izključni pristojnosti države. Odnos med subjektoma v koncesijskem razmerju je hierarhičen, koncedent ima relativno proste roke pri oblikovanju pogojev, prekinitvi razmerja in celo ex post spreminjanja obveznosti. Smisel izdajanja koncesij za opravljanje javne službe je običajno razbremenitev proračuna, država s koncesijo poskuša pridobiti sredstva zasebnega sektorja, motiv zasebnega sektorja za sodelovanje v koncesijah pa je dobiček, ki izvira iz plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti. Cilj opravljanja koncesionirane dejavnosti zasebnega subjekta je drugačen od državnega; medtem kot je osnovni motiv prvih dobiček, je (naj bi bil) končni cilj države javni interes, zato poskuša država z natančnim definiranjem pravic in obveznosti v koncesiji v kar največji meri doseči zagotavljanje javnega interesa. 89 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Koncesija za rabo naravne dobrine ima drugačno naravo. Koncesionar z njo dobi pravico do obremenjevanja okolja. Obremenjevanje okolja je vsak poseg, ki lahko povzroči onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Koncesija se podeli, če gre za večjo intenzivnost posega, in če država ugotovi, da lahko na ta način dobi najboljšega ponudnika, sicer država podeli dovoljenje. Koncesija je pogosto povezana z monopolnim položajem na trgu. Monopolne dejavnosti ima država pogosto v svojih rokah, če pa jih preda zasebnemu subjektu, želi s pogoji koncesijske pogodbe zagotoviti, da ne bo prišlo do izkoriščanja monopolnega položaja (Knapič, 200X). Zavarovana območja so imela v preteklosti mešane odnose z zasebnim sektorjem, od tega, da so zavarovana območja skušala onemogočiti vstop privatnega sektorja na njihovo območje, se zanje niso menila ali jih omejevala, do tega, da so z njim sodelovala, jim dajala licence ali z njimi stopala v partnerstvo. Zaradi krčenja državnih sredstev za zavarovana območja in zaradi vse večjega zavedanja o pomenu tržnih sil so danes zavarovana območja vedno bolj pripravljena sodelovati s privatnim sektorjem. Države spodbujajo sodelovanje s privatnim sektorjem in mu tako omogočajo delovanje znotraj zavarovanih območij. Danes uporablja katero izmed oblik koncesije ali sistema izdajanja dovoljenj eno od petih zaščitenih območij, vedno večja privatizacija storitev na zavarovanih območjih pa bo njihovo priljubljenost zagotovo še povečala. Koncesija za opravljanje javnih služb Javna služba ni izraz, ki bi označeval zgolj neko organizacijsko obliko, temveč označuje vsebino dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu in zato terja določene specifičnosti v primerjavi z običajnimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru zasebnopravnega režima. Te specifičnosti se kažejo tako glede pogojev izvajanja javnih služb kot tudi glede oblik njihovega izvajanja. V svetu so v grobem znani trije načini izvajanja javnih služb. Prvi tip je t.i. izvajanje v lastni režiji. O izvajanju javne službe v lastni režiji govorimo takrat, ko javno službo neposredno opravlja država preko svojih organov oziroma upravnih služb ali javnih ustanov, ki jih v ta namen ustanovi. Drugi tip izvajanja javnih služb je primer, ko država preko vlaganj svojega kapitala v dejavnost zasebnopravnih subjektov zagotavlja, da ti subjekti v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi storitve in zagotavljajo dobrine, ki so predmet določene javne službe. Tretji tip pa je t.i. koncesionirana javna služba, ko država kot koncedent podeljuje pravico opravljati določeno javno službo zasebnopravnemu subjektu, seveda pod pogoji, ki jih sama določi in njihovo izpolnjevanje pri izvajanju javne službe tudi nadzira. Koncesijo na javnih službah ureja Zakon o gospodarski javnih službah (ZGJS). Koncesija določa, da koncesionirano gospodarsko javno službo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe določi koncesijski akt. Po ZGJS koncedent pridobiva koncesionarje praviloma na podlagi javnega razpisa. O izbiri koncesionarja odloči koncedent z upravno odločbo, z izbranim koncesionarjem pa sklene koncesijsko pogodbo. Poleg klasičnih načinov prenehanja razmerja (s potekom časa, z odpovedjo ali z razdrtjem) zakon predvideva še tri 90 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. specifične primere prenehanja koncesijske pogodbe: odkup koncesije, odvzem koncesije in prevzem koncesionirane gospodarske javne službe v režijo. ZGJS vsebuje tudi določbe o obvezni koncesiji. Obseg dejavnosti, ki je predmet obvezne koncesije, zavezance ter način in pogoje opravljanja obvezne koncesije se lahko določijo samo z zakonom Koncesije na naravnih dobrinah Koncesijo na naravnih dobrinah ureja Zakon o varstvu okolja (ZVO) . ZVO glede koncesija na naravnih dobrinah določa, da država ali občina lahko načeloma proti plačilu podelita koncesijo za upravljanje, rabo ali izkoriščanje naravne dobrine, če je slednja v njuni lasti ali imata na njej pravico upravljanja ali gospodarjenja. Koncesijo lahko podelita pravni ali fizični osebi, če je ta usposobljena za njeno izvajanje, in če so izpolnjeni vsi okoljevarstveni pogoji po ZVO ali po zakonih, ki urejajo varstvo in rabo naravnih dobrin. ZVO nadalje določa, da se koncesija lahko podeli samo na podlagi javnega razpisa, razen izjemoma, če izjeme določa zakon. ZVO naravno dobrino definira kot del narave, ki je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali naravna vrednota, pri čemer zakon definira te pojme, kot: - naravno javno dobro je del okolja, na katerem je z zakonom vzpostavlja status javnega dobra, - naravni vir je del okolja, kadar je predmet gospodarske rabe, - naravna vrednota je naravna vrednota po predpisih o ohranjanju narave. Koncesija na naravni vrednoti Koncesijo na naravni vrednoti ZON ureja v 43. členu, ki pravi, da se lahko za rabo naravne vrednote, ki je v lasti državne ali lokalne skupnosti podeli koncesija. Akt o podelitvi koncesije mora urejati tudi način ureditve naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje. Glede vprašanj, ki jih ZON ne rešuje, se uporabi določbe ZVO. V 7. odstavku 43. člena ZON določa, da če je naravna vrednota kot naravna dobrina predmet koncesije, ki se podeli po drugih predpisih za rabo, izkoriščanje ali upravljanje naravnih dobrin, se koncesija za rabo naravne vrednote po tem zakonu ne podeli. 44. člen ZON pravi, da se splošna raba naravnega dobra ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, lahko izvaja le tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varovanja. Varstvene in razvojne usmeritve ter varstveni režimi naravnih vrednot so sestavni del pogojev za posebno rabo naravnih virov ali naravnega dobra in so sestavni del koncesij za posebno rabo. Koncesija, ki ni izdana v skladu s temi pogoji, je nična. Koncesija za upravljanje zavarovanega območja ZON koncesijo pozna tudi kot način določitve upravljavca zavarovanega območja. Tako ZON v drugem odstavku 59. člena, ki ureja upravljanje zavarovanih območji, pravi, da v skladu z aktom o zavarovanju lahko ustanovitelj sam neposredno upravlja zavarovano območje v režijskem obratu, ustanovi v ta namen javni zavod, poveri upravljanje javnemu zavodu, ki je 91 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ustanovljen z namenom usmerjanja trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin, ali podeli koncesijo za upravljanje. V 130. členu ZON določa, da se koncesija podeli fizični ali pravni osebi na podlagi določb o podeljevanju koncesij iz zakona, ki ureja gospodarske javne službe. Koncesija za upravljanje zavarovanega območja je po svoji vsebini koncesionirana javna služba, vendar ima določene posebnosti, ki izhajajo iz namena ustanovitve zavarovanega območja in iz narave prava varstva okolja. Ta materija je namreč namenjena ohranjanju narave in ni primerna za gospodarsko izkoriščanje, zato je koncesionar na podlagi koncesije za upravljanje zavarovanega območja omejen v podjetniški iniciativi in v razpolaganju z dobičkom. 135. člen ZON določa, da mora biti dobiček upravljavca namenja dejavnostim za varstvo zavarovanega območja. Plačilo za koncesijo je lahko vnaprej določen znesek, ki ga koncesionar plačuje podeljevalcu koncesije preko nekega časovnega obdobja (bodisi letno ali vnaprej), lahko pa je znesek odvisen od prihodka koncesionarja ali pa predstavlja kombinacijo obeh. Upravljanje koncesionarjev mora zagotavljati ravnotežje med varovanjem virov in potrebami obiskovalcev. Prednost podeljevanja koncesij se kaže v tem, da lahko koncesionarji v zavarovano območje prinesejo določene izkušnje (npr. s področja turizma), ki upravljavcem zavarovanih območij pogosto manjkajo. V zameno za pogodbo in plačilo koncesije pridobi koncesionar pravico za upravljanje na atraktivni lokaciji; spreten koncesionar lahko s tem svoje poslovanje oplemeniti. Prednost predstavlja tudi boljše in hitrejše prilagajanje zasebnega sektorja na spremembe na trgih. Vendar ima tudi koncesioniranje svoje negativne vidike, ki večinoma zadevajo uspešnost poslovanja podjetja. Če podjetje pri svojem delovanju ni uspešno, bo imelo zavarovano območje zaradi tega manj prihodkov. Koncesionar lahko zanemari pogodbene zahteve (izgradnja več objektov kot je dovoljeno, širjenje obsega dejavnosti...), zaposleni so lahko slabo usposobljeni za delo v zavarovanem območju in imajo pomanjkanje zavesti o ohranjanju narave. Za ohranjanje zavarovanega območja je bistveno, da lastnik (država) ohranja nadzor nad dejavnostmi koncesionarja in s tem zagotavlja, da dobrine znotraj zavarovanega območja niso prekomerno izkoriščane ali poškodovane in da ohranjanje narave ni zapostavljeno v korist ustvarjanja dobička. Na območjih, kjer so vključene lokalne skupnosti, mora biti povezava med dohodki od turizma in ohranjanjem zavarovanega območja zlasti močna. V nasprotnem primeru je lokalno prebivalstvo veliko manj nagnjeno k zaščiti zavarovanega območja. Turistični operaterji imajo v takih primerih zelo močno vlogo pri posredovanje naravovarstvenih sporočil. 9) Neposredno izvajanje komercialnih dogodkov 92 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Možnost za ustvarjanje dohodka v zavarovanem območju je plačilo ustrezne pristojbine za snemanje. Ponekod zbirajo zavarovana območja sredstva z organizacijo posebnih dogodkov, vključno s porokami. Možnost za organizacijo takih dogodkov je odvisna od povpraševanja na trgu in lokacije zavarovanega območja. Upravljavec lahko v zavarovanih območjih organizira različne dogodke, ki prinesejo dodatna finančna sredstva. Tudi v Sloveniji imamo primere, ko zavarovana območja prirejajo različne prireditve, s katerimi lahko zbirajo dodatna sredstva, ki jih namenijo upravljanju z zavarovanim območjem. Primer takega zbiranja sredstev je na primer Praznik kozjanskega jabolka, ki ga prireja Kozjanski park. S prireditvijo v Kozjanskem parku uresničujejo aktivno varstvo narave in kulturne dediščine ter načela trajnostnega razvoja. V okviru prireditve je organizirana tudi tržnica, ki ponuja regionalne proizvode (jabolka, med, siri, kis...). 10) Davki Dajatve na določeno blago, storitve ali transakcije, ki zagotavljajo sredstva za nacionalne ali lokalne oblasti, in ki so v tem primeru, ki se uporablja za podporo zavarovana območja. Eden od možnih načinov financiranja zavarovanih območij so davki. Ti so lahko v obliki nacionalnih davkov za vse obiskovalce države ali za uporabnike posameznih storitev / proizvodov, ali pa gre za lokalne davke za uporabnike zavarovanega območja ali opreme. Pridobljena sredstva se nato uporabijo za ohranitev narave. Prednosti uporabe davčnega sistema vključujejo dolgoročno nacionalno (ali regionalno) zbiranje sredstev; sredstva se lahko porabi za različne potrebe, saj gre za odgovornost širši javnosti in ne specifičnemu darovalcu. Kot slabosti takega sistema se najpogosteje omejajo nepravičnost - pobiranje davkov lahko deluje manj pošteno od pobiranja vstopnin, saj morajo davek plačati vsi obiskovalci države /regije, ne glede na to, ali bodo zavarovano območje obiskali ali ne. Vsekakor je treba v primeru pobiranja takih davkov zagotoviti, da se pridobljena sredstva namenijo za zavarovana območja in ne grejo avtomatsko v državno blagajno. Pred vzpostavitvijo sistema davkov je treba pretehtati vnaprejšnje stroške in lobiranje za vzpostavitev teh sistemov napram njihovim potencialnim koristim. Težavo predstavljajo tudi številni majhni davki, ki bi jih turisti morali plačevati ločeno, kar je povezano z neprijetnostmi ob plačevanju in s tem povezano birokracijo. Temu se da enostavno izogniti tako, da se turistična taksa poenostavi in, kjer je to mogoče, za tujce omogoči plačilo s strani turističnega operaterja, ki lahko te davke vključi v skupno cene izletov, ki jih ponujajo. Davki na nočitve so pogosti povsod po svetu, ti pa so za zavarovana območja najbolj učinkoviti takrat, ko se zavarovano območje nahaja znotraj ene občine. V zvezni državi Delaware se od davka na nočitev, ki znaša 8%, 10% nameni za financiranje ohranjanja obale (plaže). 93 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Ker turizem predstavlja enega ključnih virov vplivov na okolje, vključno s podnebnimi spremembami, bi bilo stroške za zmanjšanje ali odpravo vplivov na okolje smiselno vključiti v stroške potovanja z letalom, na primer z dodajanjem davka na turistične aranžmaje ali z obdavčitvijo letalskih družb na porabo goriva. Del teh sredstev, namenjen za ohranjanje narave, bi ustvaril pomemben vir dohodka. Gospodarski in politični lobiji temu nasprotujejo, potovanja z letalom pa so zunaj področja uveljavljanja kjotskega sporazuma o podnebnih spremembah. 11) Prostovoljstvo in donacije Prostovoljci so osebe, ki za zavarovano območje ponujajo svoje storitve po svobodni volji in brez plačila (razen v nekaterih primerih, ko plačilo krije stroške prevoza na delo in prehrane za čas dela). Donacije so darila v obliki denarja, blaga in storitev, ki so darovane z namenom podpiranja zavarovanega območja. Nekatera zavarovana območja pri svojem delu vključujejo prostovoljce, ki lahko zagotavljajo vodenje po zavarovanem območju, zbiranje sredstev ali druge storitve, kot je pobiranje vstopnin. Prostovoljstvo predstavlja uveljavljen način pomoči v industrializiranih državah, kjer je večja koncentracija relativno premožnih z več razpoložljivega časa. Dodaten način pridobivanja sredstev za ohranjanje območij s pomočjo turizma je prek donacij, ki jih darujejo turisti, ki so območju obiskali, preko donacij zasebnih podjetij, ki želijo dokazovati svojo družbeno odgovornost. Obstajajo različne načine delovanja teh sistemov, vključno s pomočjo skladov in organizacij "prijateljev parkov.". Dodatna korist takšnih skupin je, da se počutijo odgovorne za ohranjanje območij, ki jih sponzorirajo in so pripravljene tudi lobirati proti specifičnim grožnjam, ki takim območjem grozijo. Nekatera turistična podjetja podarijo majhen delež svojega dobička (na splošno manj kot en odstotek), ali pa donirajo odstotek od rezervacije, za podporo različnih človekoljubnih dejavnosti (čeprav se v praksi te večinoma osredotočajo na humanitarne in ne na okoljske organizacije). Turistična podjetja, specializirana na oglede naravnih vrednot, ter nekatere organizacije množičnega turizma podpirajo določene okoljske projekte in organizacije v obiskanih destinacijah, še posebej če te izboljšajo možnosti za turizem, na primer z razvijanjem poti ali usposobljenim vodenjem. Nekatere turistične organizacije svoje stranke spodbujajo, da donirajo za projekte na območjih, ki jih obiščejo, večinoma z navajanjem dela in potrebe po financiranju za določene projekte. Odločitev o donaciji je prepuščena strankam. Zavarovana območja lahko spodbujajo donacije z vzpostavitvijo skrinjic za prispevke na primernih lokacijah, kot je na primer v informacijskih središčih, na kraju nastanitve ali v restavracijah. Donacije v slovenskem pravu niso določene. V praksi donacije in sponzorstvo obravnavana Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Medtem ko se donacije lahko uporabijo za zmanjšanje davčne osnove in so oproščene davka DDV, to ne velja za sponzorstvo, saj se nanj gleda kot na obliko storitve (prejemnik mora promovirati sponzorja). 94 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. V Slovenski zakonodaji lahko po Zakonu o varstvu javnega reda v miru (Ur.l. 70/2006) prostovoljne prispevke zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Dovoljenje se izda tudi nepridobitni pravni osebi, če ta izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Isti akt velja za zbiranje sredstev v skrinjicah. Upravljavci zavarovanih območij se v praksi ne poslužujejo te možnosti, skušajo pa dodatna sredstva pridobivati s pomočjo donacij. 12) Pobude zasebnega sektorja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Ur.l. RS, št. 127/2006) ureja namen in načela zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, načine spodbujanja javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegovo spodbujanje in razvoj, pogoje, postopek nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega partnerstva, posebnosti koncesij gradenj in storitev ter statusnega javno-zasebnega partnerstva, nadzor nad javno-zasebnim partnerstvom, preoblikovanje javnih podjetij, pravo, ki se uporabi za reševanje sporov iz razmerij javno-zasebnega partnerstva, ter pristojnost sodišč in arbitraž za odločanje o sporih iz teh razmerij. Nekatera velika slovenska podjetja (Adria Mobil d.o.o., ELEKTRO Maribor d.d., Elektronček d.d., Gorenje d.d., HERMES Soflab d.d., Petrol d.d., Perutnina Ptuj d.d., Poslovna skupina Sava d.d., Riko d.d., Salonit Anhovo d.d., Trimo Trebnje d.d., Vibacom d.d., Vinska klet Goriška Brda z.o.o.) so skupaj z IEDC-Bled School of Management ustanovila slovensko podružnico iniciative »Global Compact« Združenih narodov, ki predstavlja največjo svetovno globalno trajnostno iniciativo. Slovenski člani tega združenja (danes jih je že okoli 50) bi lahko nudili osnovo za razvoj nekaterih skupnih proizvodov / strategij za zavarovana območja. 13) Skrbniški skladi (trust funds) Varstveni ali okoljski skrbniški skladi (ETFs) se po svetu ustanavlja za zagotavljanje redne finančne podpore za upravljanje zavarovanega območja ali programe ohranjanja. Gre za vse bolj priljubljena orodja, vendar je za njihovo oblikovanje potrebno strokovno sodelovanje (Managing Marine..., brez datuma). V Sloveniji zaenkrat še ni bil ustanovljen noben skrbniški sklad, namenjen ohranjanju zavarovanega območja. 95 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6.3. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji Na osnovi analize sistema zavarovanih območij, ki je bila izvedena prek RAPPAM analize in dodatnih analiz in diskusij v predhodnih poglavjih so nastala naslednja priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij. Namenoma, predvsem zaradi preglednosti, ta priporočila nismo navajali na koncu posameznih analiz, pač pa smo jih uvrstili kot ločen sklop. Priporočila se delijo po ključnih treh stebrih, ki tvorijo sistem zavarovanih območij, pri posameznih pa so nakazani tudi sklici na mesta v analizi, ki so botrovala oblikovanju priporočila. Poleg priporočila je podana kratka razlaga in utemeljitev, na koncu pa ključne aktivnosti, ki bi jih bilo treba izvesti, da bi priporočilo lahko izvedli. Poleg spodaj navedenih priporočil, so bila v okviru procesa analize RAPPAM izdelana priporočila, ki so jih potrdili udeleženci delavnice (predstavniki ministrstev, strokovnih služb in upravljavcev zavarovanih območij). Navedena so v Prilogi I: Analiza RAPPAM, kjer so objavljeni rezultati RAPPAM analize. 6.3.1. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »Omrežje zavarovanih območij« Priporočila se nanašajo na poglavje 6.2.1. Steber »omrežje zavarovanih območij«, pri posameznih pa so navedeni še sklici na mesta v analizi. Priporočilo 1: Izvesti ovrednotenje ekološke reprezentativnosti zavarovanih območij oz.ustrezne vključenosti ekoloških značilnosti v omrežje zavarovanih območij. Sistem varovanja vrst in habitatov od vstopa v EU temelji v veliki meri na zagotavljanju ugodnega ekološkega stanja vrst in habitatov, predvsem t.i. prednostnih vrst in habitatov, kar izhaja iz zahtev EU, ki so sestavni del ključnih naravovarstvenih direktiv EU (Ptičje in Habitatne direktive). Omenjeni koncept je selektiven, poleg tega pa je pri nas poznavanje predvsem nekaterih vrst ali celo skupin zelo šibko in sploh ni jasno, ali z zagotavljanjem ugodnega ekološkega stanja za »EU vrste« z Direktiv zagotavljamo tudi optimalne pogoje za obstoj ostalih vrst. V omrežje zavarovanih območij je treba vključiti zadosten obseg vrst in ekosistemov, da se ohranja genetska pestrost in se jo varuje v primerih nepričakovanih dogodkov (katastrof) ter vključevanje v ovrednotenje tistih značilnosti pestrosti vrst in habitatnih tipov, ki so preskromno ali sploh niso vključene in tistih, ki so ekološko neustrezno zastopane. Za izdelavo takšne »gap-analize« so seveda potrebni ustrezni in dovolj natančni podatki, zato bi bile potrebne tudi obsežne dodatne raziskave vrst in habitatov ((glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Aktivnosti: 96 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -dokončati proces kartiranja habitatnih tipov, njihovega stanja in obsega v Sloveniji in naroči izvedbo raziskav slabo poznanih vrst v Sloveniji (odgovoren: MOP), -izvesti primerjalno analizo zastopanosti posameznih tipov ekosistemov in vrst v omrežju zavarovanih območij (odgovoren: MOP). Priporočilo 2: Izboljšati povezanost omrežja zavarovanih območij (s koridorji in vmesnimi območji) in vzdrževanja ekoloških procesov. Cilj podrobnejše primerjalne analize razširjenosti in obsega habitatnih tipov in vrst z omrežjem infrastrukturnih koridorjev in urbaniziranih površin je doseči vključevanje velikih, intaktnih in medsebojno povezanih območij zgostitev biodiverzitete, s čemer se blaži stresne učinke, npr. vplive klimatskih sprememb ali velikih fragmentacij habitatov. Podrobnejše analize, ki bi primerjala ekosistemsko/habitatno in vrstno komponento z večjimi infrastrukturnimi koridorji v Sloveniji še nimamo, osnovna podlaga pa je bila v okviru tega projekta (glej sliko 6), nekaj parcialnih analiz je bilo izvedenih za nekatere, predvsem »karizmatične« vrste (npr. velike zveri). Aktivnosti: -izvesti primerjalno analizo razširjenosti in obsega habitatnih tipov in vrst ter infrastrukturnih projektov in preučiti možnost ustvarjanja in vzdrževanja povezav med zavarovanimi območji (odgovoren: MOP). Priporočilo 3: Pripraviti strategijo ekološke obnove degradiranih območij in preveriti možnosti za ustanavljanje novih zavarovanih območij na takšnih območjih. V Sloveniji obstaja nekaj podatkovnih baz o degradiranih območjih (npr. podatki o površinskih kopih), ki jih je možno sanirati in ekološko obnoviti. Poleg tega je že bila izdelana metodologija za izvedbo ekološke obnove takšnih območij (Sovinc 2006). Z ekološko obnovo degradiranih območij in vzpostavitvijo ekoloških koridorjev bi lahko povečali omrežje zavarovanih območij (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Aktivnosti: -s pomočjo strokovnih služb za varstvo narave pridobiti podatke o potencialnih območjih degradacij v prostoru, ki bi jih bilo možno in smiselno ekološko obnoviti, da bi tvorile mrežo »mikro-rezervatov« in vmesnih območij med zavarovanimi n drugimi naravovarstveno vrednejšimi območji (odgovoren: ZRSVN), -izdelati strategijo za izvedbo ekoloških obnov in vzpostavitve omrežja ekološko obnovljenih območij, ki naj jo kooordinira MOP. Priporočilo 4: Vzpodbujati čezmejno sodelovanje zavarovanih območij in izdelavo skupnih načrtov upravljanja. 97 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Večina zavarovanih območij, ki imajo upravljalca, meji tudi na druge države (primer: Triglavski narodni park, Krajinski park Goričko, Kozjanski regijski park, Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Kolpa...) ali pa leži v neposredni bližini meji (Naravni rezervat Škocjanski zatok, Park Škocjanske jame.). Nekateri izmed naštetih parkov so razvili čezmejno sodelovanje z zavarovanimi območji prek meje, še več pa je skupnih projektov s tujimi partnerji v drugih evropskih državah. Le malo naporov pa je bilo vloženih v pripravo skupnih načrtov upravljanja z zavarovanimi območji na drugi strani meje, prav tako pa niso izkoriščene vse možnosti povezovanja naših obmejnih zavarovanih območij s podobnimi prek meje (npr. vsaj v obliki koridorjev). Večja in medsebojno povezana zavarovana območja imajo nedvomno večji naravovarstveni pomen in lažje uresničujejo cilje varstva biodiverzitete in na narave (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Aktivnosti: -vzpodbujati čezmejno sodelovanje med upravljavci zavarovanih območij z obeh strani meje prek skupnih projektov, vključevanja v različne čezmejne programe in omrežja (npr. z uporabo EUROPARC standardov za vzpodbujanje čezmejnega sodelovanja; odgovorni: upravljavci ZO in MOP), -pregled in analiza načrtov upravljanja za zavarovana območja na obeh straneh meje in izdelava smernic za čezmejno upravljanje (odgovorni: upravljavci ZO). 6.3.2. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »učinkovito upravljanje zavarovanih območij« Priporočila se nanašajo na poglavje 6.2.2. Steber »učinkovito upravljanje zavarovanih območij«, pri posameznih pa so navedeni še sklici na mesta v analizi. Priporočilo 5: Izvesti ovrednotenje učinkovitosti upravljanja posameznih zavarovanih območij na osnovi dolgoročnih upravljavskih ciljev. Namen načrta upravljanja je med drugim tudi v definiranju dolgoročnih, merljivih ciljev, ki pokažejo, kako uspešno je upravljanje. Uspešnost doseganja teh ciljev bi morali periodično preverjati za vsako zavarovano območje in po takšni analizi predlagati morebitne ukrepe, ki bi bili potrebni za učinkovitejše doseganje ciljev (glej poglavje »5. Ocena učinkovitosti doseganja ciljev izbranih zavarovanih območij v Sloveniji«). Aktivnosti: -izdelati načrt upravljanja za vsako zavarovano območje (odgovoren: upravljavec ZO), -na sredini in ob koncu obdobja veljavnosti načrta upravljanja izvesti analizo doseganja ciljev (odgovoren: upravljavec ZO in MOP). Priporočilo 6: 98 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Analizirati potrebo po nujnih kadrih/strokovnih profilih za posamezno zavarovano območje, skupaj s podrobnim opisom del in nalog. Za upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji ne obstajajo usmeritve o številu in potrebnih profilih zaposlenih, prav tako pa je opis del in nalog za določene profile, npr. naravovarstvene nadzornike, kot je podan v zakonskih podlagah preveč ohlapen za večjo učinkovitost (glej poglavje »6.2.3.. Steber »podpora zavarovanim območjem«, točko »b) zagotavljnanje spoštovanja in izvajanja pravnega reda in nadzora«). Aktivnosti: -izdelati potrebo po zaposlenih in njihovih profilih za vsako zavarovano območje (odgovoren: upravljavec ZO in MOP) -pripraviti opis dela in nalog za naravovarstvene nadzornike (odgovoren: MOP) Priporočilo 7: Vzpostavitev celovite službe naravovarstvenega nadzora za zavarovana območja, vključno s podrobnim opisom izvajanja nadzora in opisom del in nalog nadzornikov. Sistem naravovarstvenega nadzora v zavarovanih območjih pri nas potrebuje natančneje opredeljene podlage. Dopolniti je treba postopek pridobivanja pooblastil za naravovarstvene nadzornike predvsem glede upravnega postopka in odpraviti pomanjkljive zakonske in upravne podlage, ki tak postopek v sedanjem stanju ovirajo, vključno s sistemom ustreznega izobraževanja (glej poglavje 4.2 Analiza ključnih problemskih sklopov pri upravljanju zavarovanih območij v Sloveniji). Aktivnosti: -vzpostavitev funkcije koordinatorja naravovarstvenega nadzora za zavarovana območja v okviru MOP (odgovoren: MOP), -izvajati letno izobraževanje in usposabljenje naravovarstvenih nadzornikov (odgovoren: MOP). Priporočilo 8: Kadrovsko okrepiti del MOP-a, ki se ukvarja s problematiko zavarovanih območij. Enota, ki se na MOP ukvarja s problematiko zavarovanih območij je prešibka, da bi lahko nudila učinkovito podporo pri problemih upravljanja zavarovanih območij in njihovem vključevanju v ostale sektorje. Aktivnosti: -zaposlitev dodatnih kadrov na sektorju za zavarovana območja MOP (glej tudi priporočilo 7 o naravovarstvenem nadzoru) Priporočilo 9: Povečati vključevanje izvajalcev t.i. »javnih del« v upravljalske procese v zavarovanih območjih in preučiti možnosti organiziranja in vključevanja prostovoljcev in prostovoljnih združenj. 99 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Nekatere dejavnosti v Sloveniji (npr. socialno skrbstvo) so v Sloveniji dosegle zavidljivo raven vključevanja prostovoljcev v svoje delo. Na področju varstva narave, še posebej zavarovanih območij, pa se prostovoljci, razen v nekaterih primerih (npr. KP Kolpa) šibko vključujejo. Na področju zaposlovanja oseb prek javnih del bi bilo smiselno doseči, da bi imelo zaposlovanje oseb v sistemu javnih del prednostno vlogo za področje zavarovanih območij. Aktivnosti: -v zavarovanih območjih naj se definira aktivnosti, pri katerih bi lahko sodelovali prostovoljci (odgovoren: upravljavci ZO), -preučiti priložnosti za učinkovitejše vključevanje prostovoljcev v upravljanje z zavarovanimi območji (povezave z nevladno sfero s področja prostovoljstva) in večje sodelovanje upravljavcev s Slovensko filantropijo, združenjem za promocijo prostovoljstva, s čemer bi prostovoljno delo bolje vključevali tudi v programe upravljavcev zavarovanih območij, -z predstavniki resorjev, ki pokrivajo problematiko javnih del, preučiti možnosti prednostnega usmerjanja zaposlitev prek javnih del v zavarovana območja. 6.3.3. Priporočila za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji - steber »podpora zavarovanim območjem« Priporočila se nanašajo na poglavje 6.2.3. Steber »podpora zavarovanim območjem«, pri posameznih pa so navedeni še sklici na mesta v analizi. 6.3.3.1. Zakonske podlage in politike: Priporočilo 10: Izdelati je treba podrobno analizo medsebojne usklajenosti zakonskih podlag za različne sektorje in te podlage uskladiti z ZON-om. Zakonske podlage z drugih sektorjev v slovenskih zavarovanih območjih, tudi tistih, ki so razglašena z zakonom, niso podrejena zakonu o parku, pač pa je potrebno zagotoviti skladnost pri izvajanju varstvenih določil s sektorsko zakonodajo. Ta pa je v številnih primerih neusklajena ali celo v nasprotju z zakonskimi podlagami s področja varstva okolje in narave. Med takšnimi primeri so npr.določila kmetijske zakonodaje, ki dovoljujejo premeno kmetijskih zemljišč (npr. preoranje travnika) ali sprememb kmetijskih praks (npr. gnojenje) v zavarovanih območjih, brez predhodne pridobitve soglasja upravljavca zavarovanega območja (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Podobno se lahko pojavljajo konflikti pri urejanju gozdnih vlak. Določila rudarske zakonodaje v zvezi z obiskovanjem in postavljanju objektov za izvajanje rudarske dejavnosti so lahko v nasprotju z zakonskimi podlagami za zavarovana območja, če so ta ustanovljena na območju rudarskega pridobivalnega prostora. Nejasnosti obstajajo tudi pri razumevanju vsebin zakonodaje s področja lovstva in še kje. 100 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Aktivnosti: -vzpodbujati raziskave (sodelovanje z univerzami za oblikovanje študijskih nalog) s katerimi bi dobili primerjalne analize oziroma ugotavljali neskladje sektorske zakonodaje z zakonskimi podlagami za upravljanje zavarovanih območij -medsektorsko usklajevanje in priprava predlogov za poenotenje sektorske zakonodaje v posameznih sektorjih. Priporočilo 11: Pripraviti in izvesti širšo kampanjo o vlogi, ciljih in namenu zavarovanih območij in postopno dvigovati zavest o pomenu zavarovanih območij. Vloga in pomen zavarovanih območij je slabo poznana v javnosti. V današnji družbi, ko kratkoročni in osebni interesi prevladujejo nad širšimi interesi, bi bilo treba dvigniti zavedanje o vlogi zavarovanih območju pri zagotavljanju trajnostnega razvoja. Analiza je pokazala, da o razumevanju ciljev zavarovanih območij ni enotnega mnenja niti pri organih odločanja, kaj šele v širši javnosti. Kampanja naj vsebuje tudi navezavo na določila ZON-a in podzakonske akte pri izdajanju lokacijskih informacij in gradbenih dovoljenj za posege v prostor za zaposlene na upravnih enotah in širšo javnost (glej poglavje 6.2.3. Steber »podpora zavarovanim območjem«, točka a) opredelitev varstva narave in razumevanje trajnsotnega razvoja v slovenskem sistemu varstva narave). Aktivnosti: -izdelati strategijo za izvedbo kampanje o pomenu in vlogi zavarovanih območij, -izvesti strategijo prek prijave in pridobljenih sredstev z evropskih razpisov (npr.LIFE+) Priporočilo 12: Povečati podporo države (in lokalnih skupnosti) pri naporih upravljavcev (in strokovnih služb za varstvo narave) pri reševanju različnih upravljavskih problemov. Inštrument varstva pravic in interesov je država na določenih področjih v družbi že uveljavila - imamo inštitucije varstva človekovih pravic, preprečevanja korupcije, informacijskega pooblaščenca itd. Naravo pred dejavniki ogrožanja branimo posamezniki in Zavod RS za varstvo narave, ki mu je ZON namenil pravice in dolžnosti zastopanja interesov narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, katerih predmet so sestavine biotske raznovrstnosti, naravne vrednote ali zavarovana območja. Za povečanje učinkovitosti vloge tega inštrumenta pa bi bilo treba povečati vlogo države (glej Sliko 3) in doseči, da se bo tudi v primerih posameznih konfliktov med različnimi interesi in izvajanjem pravnega reda na področju varstva narave in zavarovanih območij jasno postavila v bran splošnega javnega interesa varstva narave. Aktivnosti: 101 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -v okviru Sveta za trajnostni razvoj ustanoviti odbor za varstvo narave in zavarovana območja, katerega vloga bi bila nudenje podpore v prizadevanjih za reševanje konfliktnih situacij, ki nastajajo pri načrtovanju posegov v naravo. Priporočilo 13: Posodobiti Uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju, poostriti nadzor nad njenim izvajanjem in poskrbeti za primerno osveščanje javnosti o tem predpisu. Vožnja in mirujoči promet v naravnem okolju je bila s strani številnih upravljavcev v postopku analize sistema zavarovanih območij pogosto omenjena kot ena aktivnosti, ki predstavlja grožnjo oziroma pritisk na zavarovana območja. Tudi Inšpektorat za okolje in prostor v svojih poročilih opozarja na številne kršitve te Uredbe (vodni skuterji, motorne sani, vozila na štirikolesni pogon, gorska kolesa, motokros motorji v zavarovanih območjih), pa tudi na neurejena in nelegalna dostopna mesta raftarjev in kajakašev, vendar v okviru obstoječih zmogljivosti, predvsem pa nizke osveščenosti in podpore javnosti do izvajanja striktnega nadzora ukrepanje inšpektorjev ni učinkovito. Aktivnosti: -izpeljati postopek posodobitve Uredbe o prepovedi vožnje v naravnem okolju in poskrbeti za učinkovito obveščanje javnosti o vsebini tega predpisa, -vključiti policijo v aktivno kaznovanje kršiteljev te Uredbe. Priporočilo 14: Izdelati nabor s cilji zavarovanja usklajenih dejavnosti za posamezne kategorije zavarovanih območij v obliki »primerov dobrih praks« in jih ustrezno promovirati v regijah širših zavarovanih območij. Analiza sistema zavarovanih območij je pokazala, da je poznavanje in razumevanje aktivnosti, ki so v skladu s cilji v posameznih kategorijah širših zavarovanih območij šibko. Predvsem je ključno spoznanje, da ni vsaka raba, ki je trajnostna, primerna tudi za posamezno kategorijo zavarovanega območja. Pri izdelavi razvojnih programov za občine, ki so delno, v celoti ali tik ob širših zavarovanih območjih bi bilo treba večjo pozornost nameniti uvajanju koncepta »regije zavarovanega območja«. V regijo zavarovanega območja naj bi bilo vključeno širše zavarovano območje in tudi območja izven parka, ki pa zaradi svoje specifike lahko pridobivajo določene koristi, ki jih ponuja park (npr. možnosti prenočitvenih in gostinskih uslug, storitvene dejavnosti za potrebe zavarovanega območja itd.). Razvojni programi za takšno regijo naj bi bili v soglasju s cilji parka in iz teh ciljev izhajajočimi razvojnimi usmeritvami za park in njegova robna območja. Aktivnosti: -izdelati nabor dobrih upravljavskih praks pri izvajanju oblik trajnostne rabe v različnih kategorijah širših zavarovanih območij (doma in v tujini) in jih izdati v obliki priročnika, -izvesti izobraževanje o tej temi za upravljavce, lastnike in deležnike v zavarovanih območjem s posebnim poudarkom na vključevanje predstavnikov Regionalnih razvojnih agencij, kmetijske pospeševalne službe, gozdarskih enot itd. 102 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Priporočilo 15: Preučiti možnost večje vloge države v postopkih izdelave prostorskih načrtov na zavarovanih območjih, katerih ustanoviteljica je država. Slovenski sistem varstva narave - podobno kot v večini evropskih držav, z izjemo delov Velike Britanije - ne izloča območja zavarovanih območij kot posebne prostorsko planske enote. V Angliji in Walesu je organ upravljanja narodnega parka (ki je sicer ekvivalent IUCN kategorije V ali naših regijskih in krajinskih parkov) pristojno telo tudi za potrditev prostorskega načrta, vključno z načrtom lokalnega planskega razvoja, načrta za rabo mineralnih surovin ter ravnanja z odpadki. Organ upravljanja narodnega parka je v isti osebi tudi edina razvojna agencija za območje parka. Po določilih slovenskega sistema varstva narave je ustanovitelj zavarovanega območja na državni ravni državni zbor (v primeru narodnega parka in zavarovanega območja izjemnega pomena za državo ali velikega mednarodnega pomena) oziroma v vseh drugih primerih vlada Republike Slovenije. Ker je postopek priprave in potrditve prostorskih načrtov v našem sistemu v domeni lokalnih skupnosti, se lahko zgodi, da so osnutki planov pripravljeni brez ustreznega upoštevanja vsebin in zahtev varovanja zavarovanih območij (primer ureditve industrijske cone na območju Parka Škocjanske jame), kar je posebej problematično pri izpolnjevanju zavez za mednarodno varovana območja, ki jih je sprejela država. Zagotoviti bi bilo torej treba učinkovitejše vključevanje države v zgodnje faze načrtovanja prostorskih načrtov, vsaj pri mednarodno pomembnih zavarovanih območjih in drugih zavarovanih območjih izjemnega pomena. V postopek izdelave planov se sicer vključujejo strokovne službe za varstvo narave (Zavod za varstvo narave) z naravovarstvenimi smernicami (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Aktivnosti: -analizirati izkušnje v postopkih priprave in sprejema prostorskih planov in preučiti možnost sprememb zakonskih podlag, s katerimi bi vključevanje države v postopke priprave in sprejema prostorskih načrtov na ravni občin vsaj pri mednarodno pomembnih in drugih zavarovanih območjih mednarodnega pomena postalo bolj učinkovito. 6.3.3.2. Raznoliki modeli upravljanja Priporočilo 16: Analizirati in nadgraditi dosedanje modele koncesijskih razmerij pri upravljanju z zavarovanimi območji, odpraviti pomanjkljivosti in izdelati razvit model koncesijskega razmerja. V nalogi se bile analizirane pomanjkljivosti obstoječega sistema koncesijskih razmer za upravljanje z zavarovanimi območji (glej poglavje 3. Analiza modelov sistema upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji), ki bi jih bilo treba podrobneje opredeliti in pripraviti posodobljene vsebine koncesijskega razmerja. 103 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Aktivnosti: -izvesti podrobno analizo sistema koncesijskih razmerij za upravljanje z zavarovanimi območji ob upoštevanju zakonskih, finančnih in drugih podlag javno zasebnega partnerstva, -vzpodbujanje projektov javno-zasebnega partnerstva v zavarovanih območjih. Priporočilo 17: Preučiti možnosti za oblikovanje modela zavarovanih območij, katerih upravljavec je skupnost lastnikov in/ali deležnikov (npr. pašne skupnosti) oziroma razvoj modela zasebnega zavarovanega območja. Po mednarodnih standardih je vsako območje, ki je večje 20 ha in namensko upravljano za cilje varstva narave tudi zavarovano območje (glej poglavje 3.2.3. Zasebno upravljanje). Ustanovitelj zavarovanega območja v slovenskem sistemu varstva narave je lahko le država ali lokalna skupnost, kar ne bi smela biti prepreka za preučitev možnosti vključevanja pobud za razglašanje zasebnih zavarovanih območij. Razvoj modela bi moral preučiti predvsem vse pravne in finančne posledice, ki bi se ob tem lahko pojavile. Aktivnosti: -preučitev teoretičnih izhodišč za oblikovanje modela zasebnega zavarovanega območja. Priporočilo 18: Izdelati usmeritve za upravljanje zavarovanih območij, ki so zavarovana na lokalni ravni. V nalogi je bilo ugotovljeno, da je stanje upravljanja z zavarovanimi območji posebej kritično oziroma da upravljavca ni predvsem pri tistih območjih, ki so zavarovana na lokalni ravni (glej poglavje 6.2.2.1. Opredelitev ključnih problemskih vprašanj pri stebru upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji). Pri nekaterih oblikah zavarovanih območij (predvsem nekatera ožja zavarovana območja) upravljanje niti ne zahteva obsežnih vložkov dela ali sredstev in bi že z izdelavo preprostih načrtov upravljanja lahko predpisali minimalen obseg vsebin upravljanja, ki bi jih lahko izvajale obstoječe občinske službe. Aktivnosti: -izdelati smernice za izdelavo preprostih načrtov upravljanja za ožja zavarovana območja in izvesti izobraževanje za lokalne skupnosti s področja priprave teh načrtov ter praktičnega upravljanja z zavarovanimi območji. Priporočilo 19: Okrepiti mehanizme za izvajanje skrbništva oz.pogodb o varstvu naravnih vrednot ter zagotoviti ustrezna sredstva za izvajanje teh mehanizmov, vključno s potrebnimi ukrepi za kasnejšo vključitev izvajalcev skrbništva oziroma varstva po omenjenih pogodbah v upravljanje z zavarovanim območjem, če se takšno območje ustanovi. Model skrbništva oziroma pogodbenega varstva je pri nas uveljavljen model upravljanja, ki pa se v veliko primerih uporablja za varstvo in upravljanje podzemnih jam (zelo razvit sistem 104 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. nevladnih organizacij na področju jamarstva). Ta mehanizem se je pokazal kot učinkovit in bi se ob ustrezni finančni podpori lahko uporabljal pogosteje tudi pri varstvu naravnih vrednot (glej poglavje 3.1.3. Model upravljanja (zavarovanega) območja preko mehanizmov pogodbenega varstva (lokalna skupnost kot upravljavec) in skrbništva). Aktivnosti: -izdelava nabora območij, kjer bi bilo smiselno uveljavljati model skrbništva in pogodbenega varstva naravnih vrednot, -izvesti izobraževanje za izvajalce nalog skrbništva in pogodbenega varstva. 6.3.3.3. Pravična delitev koristi Priporočilo 20: Celovito ovrednotiti stroške in koristi zavarovanih območij s ciljem doseganja enakovredne in pravične delitve koristi zavarovanih območij za ključne deležnike. Poznavanje koristi zavarovanih območij pri nas je šibko, zaradi tega pa je šibka tudi podpora zavarovanim območjem, vključno z razumevanjem stroškov, ki se pri tem pojavljajo (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). Aktivnosti: -izdelati študijo ovrednotenja ekosistemskih uslug in koristi na pilotnih zavarovanih območjih, -preučiti možnosti sprememb v sistemu odvajanja prihodkov, ki izvirajo iz rabe naravnih vrednot v zavarovanem območju na državni ravni na način, da se prihodki ne odvajajo v centralni proračun (države), pač pa se neposredno porabljajo na območju regije/skupnosti občin zavarovanega območja, -preučiti možnost davčnih olajšav in oprostitev plačevanja davkov za lastnike zemljišč v zavarovanih območjih, če so ta namenjena obiskovanju in ogledu ali izvajanju posebnih varstvenih ciljev, -preučiti možnost odvajanja dela turistične takse za zavarovana območja v občini, v kateri se taksa pobira, -izvesti postopke, s katerimi bo možno doseči, da bodo v spremenjenih zakonskih podlagah med upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine tudi zavarovana območja oziroma njihovi upravljavci (ali po potrebi v ta namen ustanovljene neprofitne organizacije v sklopu parkov). 6.3.3.4. Financiranje Priporočilo 21: Preverjanje učinkovitosti porabe dodeljenih sredstev iz državnega proračuna glede na različne stroškovne postavke v proračunu zavarovanega območja Upravljavci zavarovanih območij pogosto nimajo ustreznih predznanj s področja učinkovitega poslovanja, kadrovskega in finančnega upravljanja z zavarovanimi območji (glej Prilogo I: Analiza RAPPAM). 105 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Aktivnosti: -povečanje nadzora nad porabo sredstev, optimizacijo dela in preverjanju učinkovitosti zaposlenih v zavarovanih območjih; -uvajanje prvin »poslovnega načrtovanja« (business planning) v načrte upravljanja in letne načrte; -zagotavljanje ustreznega usposabljanja vodstvenih kadrov v zavarovanih območjih s področja poslovnega načrtovanja; -izdelava usmeritev za optimizacijo kadrovske strukture in števila zaposlenih v zavarovanih območjih Priporočilo 22: Razširiti obstoječo postavko upravičencev za koriščenje sredstev Vodnega sklada za nakup oz.sofinanciranje nakupa vodnih in priobalnih zemljišč s strani lokalnih skupnosti tudi na upravljavce zavarovanih območij ter med dejavnosti Slovenskega okoljskega javnega sklada uvrstiti posebno postavko, ki se nanaša na financiranje upravljanja zavarovanih območij. Javna sklada za vode in okolje v svojih postavkah nimata opredeljene eksplicitne navedbe na problematiko financiranja zavarovanih območij (Glej poglavje 6.2.3.. Sklop »podpora zavarovanim območjem«). Aktivnosti: -preučiti možnosti financiranja zavarovanih območij iz postavk javnih skladov za vode in okolje. Priporočilo 23: Povečati koriščenje sredstev z mednarodnih razpisov in programov EU za zavarovana območja. Aktivnosti: -Organizacija nadaljnjega in učinkovitega usposabljanja za pripravo projektnih prijav ter krepitev administrativne pomoči pripravljavcem projektov s strani ministrstev, -učinkovitejše lobiranje pri EU v zvezi z aktivnostmi, ki bi pripomogle k uspešnejšemu črpanju teh sredstev v Sloveniji, ki ima med vsemi članicami EU največji delež ozemlja vključen v omrežje Natura 2000 Priporočilo 24: Ustanovitev sklada za zbiranje denarja za ohranjanje narave in zavarovanih območij. Skladi za zavarovana območja so v nekaterih državah zelo uspešni pri pridobivanju namenskih sredstev za upravljanje zavarovanih območij. Aktivnosti: 106 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -pri nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju varstva narave preveriti interes in možnosti za ustanovitev Sklada za naravo/zavarovana območja. Priporočilo 49: Doseči, da se presežek prihodkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS za financiranje zavarovanih območij povrne najmanj na vrednost, ki je veljala pred spremembami zakona (16%). 107 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6.4. Vizija sistema zavarovanih območij v Sloveniji Na osnovi opravljenih analiz sistema zavarovanih območij v naslednjem predstavljamo predlog celovite vizije za zavarovana območja v Sloveniji. Vizija sistema zavarovanih območij v Sloveniji je zagotoviti ustrezno, učinkovito in ustrezno upravljano omrežje zavarovanih območij. Sistem zavarovanih območij v Sloveniji bo: -ustrezno vključen v planske in sektorske politike, kar pomeni, da bodo zavarovana območja vključena v postopke prostorskega načrtovanja kot posebne enote, politike sektorjev, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo in še posebej turizem pa bodo usmerjale in tudi podpirale trajnostno rabo v zavarovanih območjih na način, ki upošteva cilje posameznih kategorij zavarovanih območij. -širša zavarovana območja bodo razdeljena na cone z različnimi varstvenimi režimi in obkrožena s prehodnimi razvojnimi conami in medsebojno povezane z "zelenimi" koridorji. -za večje regijske in krajinske parke se prek varstvenih con omogočala uporabo tradicionalnega kmetijstva in naravi prijaznega turizma, kar bo ugodno vplivalo na razvoj lokalnih skupnosti, hkrati pa varovalo naravo in krajino -čezmejna zavarovana območja bodo povezana tudi prek modelov skupnega upravljanja, v katerih se vzpodbuja varovanje narave in sodelovanje na vseh straneh meje, -javnost bo primerno osveščena o pomenu in ciljih zavarovanih območij o pomenu varstva narave in vloge človeka pri zagotavljanju tega varstva, pri čemer bodo država in lokalne skupnosti nudile ustrezno podporo politiki zavarovanih območij. -zavarovana območja bodo prepoznana kot jedra varstva narave, kjer se zagotavlja dolgoročno varstvo narave in z njo povezanih ekosistemskih uslug in storitev ter kulturnih, duhovnih in drugih. -koristi in stroški, ki jih prinašajo zavarovana območja bodo pravično razdeljeni, s poudarkom na načelu, da se koristi, ki izvirajo iz zavarovanih območij porabljajo tam, kjer se ustvarjajo, a ob upoštevanju izhodišča, da je z ustanovitvijo zavarovanega območja bil izražen širši interes družbe, da ima varovanje narave v teh območjih prednost pred drugimi interesi. -omrežje zavarovanih območij bo vključevalo ustrezen obseg ekosistemov na kopnem, v morju in pod površjem, skupaj z značilnostmi krajinskih tipov, najmanj pa v obsegu 30% ozemlja, ter najmanj eno ali več viabilnih populacij rastlinskih in živalskih vrst, ki so ogrožene na nacionalni in evropski ravni. -vsako širše zavarovano območje v Sloveniji bo imelo upravljavca, za upravljanje z ožjimi zavarovanimi območji bodo ustanovljeni režijski obrati s strani ustanoviteljev ali uporabljen 108 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. nabor različnih modelov soupravljanja zavarovanih območij, upravljanje sistema zavarovanih območij bo usklajevala Agencija za zavarovana območja, -za vsako zavarovano območje bo izdelan načrt upravljanja. -upravljavci zavarovanih območij bodo ustrezno usposobljeni za doseganje ciljev varstva narave in učinkovitega poslovanja upravljavskega organa. -zakonaja s področja ustanavljanja in upravljanja zavarovanih območij bo usklajena z zakonodajo drugih sektorjev, zagotovljeno bo dosledno izvajanje nad sprejetimi zakonskimi in podzakonskimi določili, vzpostavljen bo učinkovit inšpektorski in naravovarstveni nadzor z ustrezno politiko kaznovanja kršiteljev. -pri postopkih ustanavljanja in upravljanja zavarovanih območij bodo ustanovitelji tesno sodeloval z lokalnimi skupnostmi, za upravljanje pa bodo uporabljeni različni modeli, predvsem tisti, ki temeljijo na soupravljanju lokalnih skupnosti. -javnost bo primerno osveščena o pomenu in ciljih zavarovanih območij v luči trajnostnega razvoja, pri čemer bodo država in lokalne skupnosti nudile ustrezno podporo politiki zavarovanih območij. -vzpostavljeno bo učinkovito sodelovanje državnih inštitucij na področju mednarodnih dogovorov za zavarovana območja, s čemer bo zagotovljeno uspešno doseganje ciljev zavarovanih območij na nacionalni in mednarodni ravni. 109 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 7. Kazalniki za analizo stanja in učinkovitosti sistema zavarovanih območij 7.1 Predstavitev uveljavljenih kazalnikov za analizo stanja in analizo učinkovitosti sistema zavarovanih območij v tujini Upravljavci zavarovanih območij po svetu se morajo pri svojem delu spopadati z dvema na videz nasprotujočima si ciljema: ohranjanju narave znotraj območja in hkrati zagotavljanju zadovoljstva obiskovalcev oz. lokalnega prebivalstva (Tonge in sod. 2005). Skupek teh dveh ciljev pa predstavlja učinkovitost zavarovanega območja. S pomočjo skrbno izbranih kazalnikov, ki morajo vsebovati tako biotske kot tudi socio-ekonomske vidike zavarovanih območij, lahko spremljamo učinkovitost sistema zavarovanih območij, posameznih zavarovanih območij in/ali izvajanja njihovega načrta upravljanja. Najpomembnejši faktor kazalnikov je možnost njihovega kvantitativnega ovrednotenja. Plut (2008) v svoji raziskovalni nalogi o trajnostnem razvoju varovanih območij utemeljuje nujnost uporabe kazalnikov spremljanja z naslednjimi dejstvi: a) Izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti: s spremljanjem se ugotavlja odstopanja od zastavljenih ciljev v izvajanju programa. Ugotoviti je treba, koliko in v kateri smeri izvajanje odstopa od zastavljenega in predložiti ukrepe za prilagoditev nastalemu položaju. b) Pravna ureditev (npr. pravne podlage za spremljanje in vrednotenje strukturne politike EU, pravna ureditev v nekaterih državah zahteva spremljanje porabe proračunskih izdatkov). c) Zaradi utemeljitve programa v politični in civilni javnosti. d) Vrednotenje uspešnosti: medtem ko je namen spremljanja ugotoviti, kaj se dogaja, pa je namen vrednotenja ugotoviti, ali so bili zastavljeni cilji tudi dejansko uresničeni. Zato pa je potrebno vzpostaviti ustrezen sistem spremljanja (določitev kazalnikov, zbiranje in obdelava podatkov), ki omogoča tudi uspešno vrednotenje. Kazalniki so poleg nekaterih splošno uporabljenih metodologij (npr. RAPPAM, Management Effectiveness ipd.) najpogosteje uporabljena metodologija za oceno stanja (sistema) zavarovanih območij. Omenimo lahko eno izmed dodelanih metodologij, ki je bila uporabljena za ovrednotenje sistema zavarovanih območij v Kataloniji (Stolton (ed.), 2008). Ocenjevanje katalonskega sistema zavarovanih območij je potekalo med leti 2001 in 2003, čeprav so se priprave nanj začele že v letu 1999, zaključno poročanje pa je sledilo v letih 2004 in 2008. Ocena učinkovitosti katalonskega sistema zavarovanih območij je temeljila na metodologiji okvirja WCPA (WCPA Framework). Za vsakega izmed šestih sklopov iz okvirja, ki sledijo logičnemu zaporedju, so bili razviti kazalniki, v skupnem številu 85. Prevod kazalnikov je prikazan v prilogi B. 110 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Slika 9: Okvir za ocenjevanje učinkovitosti upravljanja zavarovanega območja (Hockings in sod. 2000). 7.2 Izbor kazalnikov za analizo učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji Za analizo posameznega območja morajo biti kazalniki oblikovani na podlagi ciljev zavarovanega območja, ki so zapisani v načrtu upravljanja. Tu gre lahko za zelo specifične cilje (na primer vzdrževanje določene velikosti posameznih habitatnih tipov, vzdrževanje populacij dvoživk ali ptic in podobno). Učinkovitosti doseganja teh ciljev se oceni tako, da se iz načrta upravljanja izlušči vse cilje in se v oceni opredeli ali so bili zastavljeni cilji doseženi ali ne. V ta namen pa morajo biti cilji v načrtu upravljanja dovolj natančno opredeljeni, da se jih lahko ovrednoti. Ocenjevanje takega zavarovanega območja je tako možno le, če ima izdelan načrt upravljanja. Nasprotno pa nam da ocena sistema zavarovanih območij pogled v to, ali zavarovana območja v državi (ali manjši prostorski enoti, na primer regiji) dosegajo njihove cilje. 111 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Kazalniki, ki se jih uporablja za namen analize sistema zavarovanih območij, niso nujno enaki tistim, ki se jih uporablja za analizo posameznega zavarovanega območja; ponavadi so manj specifični in ob analizi zahtevajo pisno obrazložitev. Po zgledu metodologije, uporabljene za ovrednotenje sistema zavarovanih območij v Kataloniji (Stolton (ed.), 2008) je bilo izbranih 33 kazalnikov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za oceno stanja slovenskih zavarovanih območij (deloma povzetih iz omenjene metodologije, deloma po izsledkih ene izmed predhodnih CRP naloge (Ferlin, 2004). Tudi tu se držimo okvirja WCPA, ki se naslanja na šest sklopov: 1. Kontekst / ozadje Razumevanje konteksta zavarovanega območja vključuje poznavanje vseh njegovih elementov: dobrin, groženj, ki se lahko pojavijo, možnosti, poznavanje deležnikov in političnega ozadja. 2. Planiranje V sklop planiranja je vključeno učinkovito načrtovanje, izvajanje in poročanje o izvajanju nalog varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Obstoj in primernost načrta upravljanja sta ključnega pomena za opredelitev ciljev posameznega zavarovanega območja. K temu pa lahko pripomore tudi to, da se za vsakemu posameznemu zavarovanemu območju določi kategorijo, ki ustreza kategorizaciji po IUCN. Lastniki zemljišč in prebivalci zavarovanih območij pogosto otežujejo doseganje upravljavskih ciljev zavarovanih območij. Zato je aktivno sodelovanje z deležniki ključnega pomena pri vzpostavljanju in kasneje upravljanju zavarovanega območja. 3. Vnosi Za učinkovito doseganje ciljev mora upravljavec v zavarovano območje vlagati zadostna vire - tako finančne kot tudi človeške. Za učinkovito upravljanje zavarovanega območja mora javna služba zagotavljati ustrezno usposobljeno, kadrovsko in strokovno primerno osebje za izvajanje upravljavskih nalog. Med človeškimi viri v Sloveniji še ni dovolj razvit sistem prostovoljstva, ki ga ponekod po svetu že dobro poznajo. Infrastruktura znotraj zavarovanega območja je povezana z zadostnimi finančnimi viri, ki naj bi bili čimbolj raznoliki. Upravljavec mora skrbeti za zadostno parkovno infrastrukturo, ki bo zaposlenim v parku, raziskovalcem in obiskovalcem omogočala izvajanje dejavnosti, ki so v skladu s cilji zavarovanega območja. 4. Procesi Procesi se kažejo kot implementacija upravljalskih aktivnosti v skladu z načrtom - učinkovito izvajanje varstvenih režimov, neposredni nadzor, nadzor nad mejami in dostopi v zavarovano območje in podobno. 112 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 5. Učinki / Produkti Upravljavec mora za učinkovito doseganje svojih ciljev stalno spremljati in analizirati stanje narave in naravnih vrednot po sprejetih standardih in primerljivih merilih. Pri tem mora vzpodbujati in izvajati znanstveno - raziskovalno delo v zavarovanem območju. Skrbeti mora za učinkovito predstavljanje zavarovanega območja in zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju. Možni načini predstavljanja zavarovanega območja so priprava in distribucija tiskanih, elektronskih in drugih medijev, delo z mediji, priprava različnih dogodkov za lokalno prebivalstvo in turiste, delavnice za otroke ipd. 6. Rezultati Rezultati se kažejo v vzdrževanju, obnavljanje in varovanje razmer za obstoj vrst in habitatov ter naravnih vrednot, kulturne dediščine in krajine ter v doprinosu parka k trajnostemu razvoju regije in lokalne skupnosti, v kateri se nahaja zavarovano območje.ž Tabela 9: Izbor kazalnikov za ocenjevanje učinkovitosti (sistema) zavarovanih območij v Sloveniji. 1. Kontekst / ozadje 1.1 Prostorska razširjenost izbranih vrst ali taksonomskih skupin 1.2 Populacijska gostota (=številčnost) izbranih vrst ali taksonomskih skupin 1.3 Velikost izbranih evropsko in/ali slovensko pomembnih habitatnih tipov 1.4 Pestrost habitatnih tipov 1.5 Fragmentiranost habitatnih tipov 1.6 Število in obseg tujerodnih invazivnih vrst 1.7 Oblika_ 1.8 Obiskovalci 2. Planiranje 2.1 Kategorije, enakovredne sistemu IUCN 2.2 Obstoj in primernost načrta upravljanja 2.3 Aktivno sodelovanje z deležniki (vključno z lastniki zemljišč) 2.4 Lastništvo zemljišč 2.5 Mednarodno priznavanje_ 3. Vnosi_ 3.1 Število zaposlitev v parku glede na tip pogodbe 3.2 Optimalna vzpostavitev in vzdrževanje parkovne infrastrukture 3.3 Učinkovito vključevanje prostovoljcev v upravljanje 3.4 Viri financiranja 4. Procesi 4.1 Učinkovit nadzor parka s strani zaposlenih 113 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 4.2 Monitoring populacij / habitatov 4.3 Označene poti in steze 4.4 Fizična oznaka mej in dostopov v zavarovanem območju_ 5. Učinki / Produkti 5.1 Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami 5.2 Promocija parka 5.3 Produkti parka/Promocijski produkti in spominki, ki izhajajo iz lok. ponudbe 5.4 Izvajanje Kmetijsko okoljskih programov 6. Rezultati_ 6.1 Spremembe v ključnih vrstah 6.2 Spremembe v ključnih habitatih 6.3 Ekosistemske usluge_ 6.4 Sanacija degradiranih območij znotraj zavarovanega območja 6.5 Spremembe v številu kmetij 6.6 Ponudba kmetij, ki obiskovalcem nudijo pol(ni) penzion s prenočišči 6.7 Število posrednih zaposlitev zaradi dejavnosti parka 6.8 Spremembe v številu obiskovalcev 114 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 7.3 Metodološki listi za izbrane kazalnike Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.1 Prostorska razširjenost izbranih vrst ali taksonomskih skupin Definicija: Stanje in spremembe v arealih razširjenosti izbranih evropsko in/ali slovensko pomembnih vrst izbranih taksonomskih skupin. Nakazuje trend v zmanjševanju ali povečevanju območja razširjenosti evropsko in slovensko pomembnih vrst. Razlaga: Tudi ta kazalnik je podlaga za oceno ohranitvenega statusa evropsko pomembnih vrst po merilih HFF direktive in ZON, kakor tudi statusa ogroženosti vrst po merilih IUCN. Je eden temeljnih kazalnikov za vrste. Koncept monitoringa razširjenosti evropsko in/ali slovensko pomembnih vrst bi bilo potrebno prilagoditi danim vrstam. Specifične metode ugotavljanja arealov razširjenosti po vrstah bi morale biti predmet razvoja v okviru posebnih monitoringov vrst. Za izbrane vrste bi bilo potrebno natančneje ugotavljati areale razširjenosti, kot je to primer pri dosedanjih atlasih razširjenosti vrst. Prikaz stanja: absolutno (velikost areala razširjenosti) in relativno (velikost areala glede na širše območje, državo). Možne (posamezne) ravni prikazovanja kazalnika po: - biogeografskih regijah, - drugih večjih prostorskih kategorijah (npr. znotraj in izven zavarovanih območij), ki izpolnjujejo zahteve glede dopustne statistične napake. Vir primarnih podatkov za Slovenijo: Kot splošna orientacija služijo atlasi razširjenosti vrst ter študiji PMS (2001) in DOPPS (2001). Za gozdne drevesne vrste: natančni podatki o razširjenosti posameznih drevesnih vrst obstajajo po oddelkih / odsekih v okviru ZGS-osnovne baze podatkov; za ostale rastlinske vrste nosilec GIS v sodelovanju z ZGS; Veliki sesalci (divjad in zveri): podatki obstajajo v okviru različnih monitoringov divjadi; nosilci lovske družine (LD) in gojitvena lovišča (GL), ZGS in BF-GOZD. Gozdne ptice (ujede, sove, kure): nosilec ZGS (v sodelovanju z GIS) okviru predvidenega posebnega monitoringa po Pravilniku o varstvu gozdov (2000), ki se deloma že izvaja. Gozdne dvoživke in plazilci: ZGS kot možni izvajalec za izbrane vrste. Gozdni metulji: ZGS kot možni izvajalec za izbrane vrste (dnevnih metuljev). Gozdni hrošči: monitoring podlubnikov ZGS že izvaja; v gozdovih ZGS kot možni izvajalec tudi za izbrane vrste hroščev. 115 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Komentar: Omejitve: Problem majhnega števila kadrov (specialistov); potrebno usposabljanje potencialnih izvajalcev (npr. strokovnjakov ZGS). Kazalnik je bil razvit v CRP projektu »Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosistemov« (Ferlin, 2004)._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.2 Populacijska gostota (=številčnost) izbranih vrst ali taksonomskih skupin_ Definicija: Stanje in trendi relativne številčnosti izbranih (splošno razširjenih ter evropsko in/ali slovensko pomembnih) vrst izbranih taksonomskih skupin: višjih rastlin, sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev, metuljev in hroščev. Kazalnik nakazuje trend v številčnosti populacij splošno razširjenih, bolj ali manj pogostih in redkih, evropsko in/ali slovensko pomembnih vrst v Sloveniji. Razlaga: Kazalnik je podlaga za oceno ohranitvenega statusa evropsko pomembnih vrst po merilih HFF Direktive. Podobno je po ZON za slovensko pomembne vrste. Pri drugih, splošno razširjenih vrstah, je ta kazalnik pomemben zlasti z vidika zgodnjega opozarjanja (na potencialno ogroženost). Definicije in izbira evropsko pomembnih vrst: Vrste, ki so evropsko pomembne oziroma vrste v interesu EU (»species in Community interest«), so skladno z merili HFF Direktive tiste, ki so ogrožene, ranljive, redke in endemične. Prednostne ("priority") vrste so med evropsko pomembnimi tiste, za katere ohranjanje EU prevzema posebno odgovornost (označene z * v aneksih HFF Direktive). V Sloveniji je prisotnih 193 evropsko pomembnih vrst iz HFF direktive, brez ptic (PMS 200133), med njimi je le 5 prednostnih vrst. Na podlagi Direktive o pticah je v Sloveniji prisotnih 40 evropsko pomembnih, t.i. kvalifikacijskih vrst ptic (DOPPS34). Prostorsko-metodološki pristop: Ugotavljanje številčnosti populacij splošno razširjenih vrst, bolj ali manj pogostih vrst, poteka sočasno z ugotavljanjem kazalnika pestrosti vrst, t.j. v okviru splošnega monitoringa vrst in z njim povezanih, predlaganih inventurnih pristopov (sistematična mreža, izbrane ploskve). Ugotavljanje številčnosti redkih, evropsko in/ali slovensko pomembnih vrst se izvaja zlasti v okviru posebnih monitoringov vrst, izven predlagane sistematične mreže (traktov), v okviru arealov oziroma območij habitatov teh vrst, na izbranih lokacijah / območjih ali celo na celotnem območju njihovega habitata, na podlagi uveljavljenih inventurno-metodoloških pristopov, prilagojenih posameznim vrstam. 116 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Za nekatere gozdne taksone in vrste je dejanski nosilec primarnih podatkov za Slovenijo Zavod za gozdove Slovenije (ZGS; veliki sesalci-zveri in rastlinojedi, mali sesalci-navadni polh, nekatere skupine ptic (ujede, sove, gozdne in poljske kure), Gozdarski inštitut Slovenije (usmerjevalec za gozdne kure); perspektivno ZGS verjetno lahko prevzame tudi nekatere druge taksone oziroma izbrane vrste v gozdnem prostoru (dvoživke, plazilce, metulje in hrošče). Prikaz stanja (številčnosti, pokrovnosti, pogostosti): v relativnih vrednostih, specifično za vrste po taksonomskih skupinah. Možne (posamezne) ravni prikazovanja kazalnika po: • Združenih biogeografskih regijah, • Drugih večjih prostorskih kategorijah (npr. znotraj in izven zavarovanih območij), ki izpolnjujejo zahteve glede dopustne statistične napake. Komentar: V monitoring bi bilo smiselno vključiti tudi vrste, ki sicer ne spadajo v kategorijo evropsko pomembnih ali prednostnih vrst, temveč so vseeno pomembne za posamezno zavarovano območje. Kazalnik je bil razvit v CRP projektu »Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosistemov« (Ferlin, 2004)._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.3 Velikost izbranih evropsko in/ali slovensko pomembnih habitatnih tipov_ Definicija: Stanje in spremembe v velikosti (površini) izbranih evropsko in/ali slovensko pomembnih habitatnih tipov. Kaže na spremembe površin evropsko pomembnih habitatnih tipov v Sloveniji. Kažejo tudi na to, ali se spremembe obsega habitatnih tipov kot posledica (ne)dejavnosti človeka umirjajo? Razlaga: Spremljanje velikosti evropsko pomembnih habitatnih tipov je po Direktivi o habitatih flore in favne (HFF, 1992) potrebno zaradi obveznosti spremljanja ohranitvenega statusa (»conservation status«) evropsko pomembnih, zlasti prednostnih habitatnih tipov (11. člen direktive), katerega ocenjevanje po merilih direktive vsebuje tudi komponento velikosti habitatnega tipa. Podobne določbe prinaša tudi ZON. Na EU ravni že obstaja »EU biodiverzitetni barometer«, ki prikazuje skupno stanje NATURA območij posameznih držav (SPA in pSCI / SAC), ki vsebujejo prednostne in druge, evropsko pomembne habitatne tipe. Vir primarnih podatkov za Slovenijo: Za gozdove se podatki o fitocenozah nahajajo v okviru centralne (ZGS) baze podatkov po oddelkih / odsekih. Na podlagi poenotenja 117 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. seznama in nomenklature gozdnih sintaksonov (ROBIČ, 200329) in predloga evropsko pomembnih habitatnih tipov gozdov (ROBIČ, 200230), je mogoče površine gozdnih habitatnih tipov ugotoviti precej natančno, z izjemo malopovršinskih (tistih, ki niso izločeni v poseben gozdni odsek). Za negozdne habitatne tipe je stanje določenosti površin in kartiranosti bistveno slabše. V prvi fazi bodo viri podatkov različni (npr. CORINE, ortofoto, vegetacijske karte, karte habitatnih tipov) tako po količini podatkov kot po natančnosti (merila od 1: 100.000 do 1: 5.000). Optimalna faza bo dosežena, ko bo izdelana karta habitatnih tipov v merilu 1: 5.000, zlasti ker bo - glede na površinsko relativno majhen obseg nekaterih habiatnih tipov - le-te možno na ustrezen način prikazati šele v tem merilu. Prikaz stanja: absolutno (v ha) in/ali relativno (v % površine območja) za posamezni, v monitoring vključen habitatni tip (na najnižji ravni PHYSIS25 klasifikacije). Komentar: Nekartiranost negozdnih habitatnih tipov (v ustreznem merilu). Potrebna so prednostna kartiranja negozdnih, evropsko pomembnih habitatnih tipov, na podlagi katerega bo šele možen ustrezen monitoring sprememb velikosti. Kazalnik je bil razvit v CRP projektu »Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosistemov« (Ferlin, 2004)._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.4 Pestrost habitatnih tipov_ Definicija: Kazalnik kaže na to, ali so spremembe v krajinski pestrosti habitatnih tipov posledica delovanja človeka. Nakazuje zmanjševanje, stagnacijo ali povečevanje pestrost habitatnih tipov. Razlaga: Gre za spremljanje stanja t.i. krajinsko-habitatnega mozaika. Na Madžarskem se monitoring pestrosti na krajinski ravni izvaja na 5 x 5 km kvadrantih, ki so izbrani selektivno po regijah, na podlagi naravovarstvenih vidikov, regionalnih značilnosti in splošne krajinske reprezentativnosti (takšnih kvadrantov je skupaj 124). Monitoring krajinske pestrosti v Sloveniji bi se po Ferlinu (2004) skupaj z monitoringi nekaterih skupin splošno razširjenih vrst izvajal v celotni Sloveniji, in sicer na sistematični 16 x 16 km Gauss-Krügerjevi mreži, na traktih velikosti 4 x 4 km (t.j. površine 16 km2). Skupno število takšnih traktov bi znašalo 74. Podrobneje je ta prostorski koncept obdelan in predstavljen v posebnem gradivu, vključno s simulacijo dejanske rabe zemljišč, v katero padejo ogliščne točke teh traktov. Habitatne tipe oziroma rabe v okviru traktov bo potrebno predhodno kartirati (s pomočjo daljinskih in terestričnih metod). Osnovo za ugotavljanje krajinskih sprememb v času bodo tako predstavljale digitalne karte habitatnih tipov oziroma rab po traktih. 118 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Za Slovenijo shranjujejo podatke o habitatnih tipih na Gozdarskem inštitutu Slovenije (za gozdno/gozdnato krajino) ter na Biološkem inštitutu ZRC-SAZU (za ostalo krajino). Prikaz stanja: relativno (v % površin) po razredih velikosti zaplat združenih habitatnih tipov ali rab. Možne (posamezne) ravni prikazovanja kazalnika po: • Biogeografskih regijah (npr. alpska in predalpska, dinarska in preddinarska, primorska, panonska in subpanonska), • Glavnih vrstah krajin (gozdna / gozdnata, ekstenzivna / intenzivna kmetijska, ...), • Drugih večjih prostorskih enotah (npr. znotraj in izven zavarovanih območij). Komentar: Ta kazalnik bi se za spremljanje stanja v zavarovanih območjih lahko uporabil le v primeru, če bi se izvajalo podrobno kartiranje habitatnih tipov oziroma rab (npr. v merilu 1:5000) na ozemlju celotne Slovenije. Delo je zaradi potrebe po poznavanju specifičnih programov (npr. GIS) večinoma preobsežno, da bi ga izvajalo osebje parkov samo. Kazalnik je bil razvit v CRP projektu »Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosistemov« (Ferlin, 2004)._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.5 Fragmentiranost habitatnih tipov_ Definicija: Habitatni tip je rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetloba, itd.) na prostorsko opredeljenem območju. Kazalnik nudi informacije o spremembah v stopnji fragmentiranosti habitatnih tipov kot posledice delovanja človeka. Nakazuje zmanjšanje, stagnacijo ali povečevanje stopnje fragmentiranosti habitatnih tipov v krajinah. Razlaga: Monitoring fragmentiranosti habitatnih tipov bi se izvajal na istih (74) traktih sistematične mreže. Uporabljene bodo standardne metode ugotavljanja indeksov fragmentiranosti, ki so sicer integrirane v obstoječa geografska informacijska orodja. Podrobneje glej v posebnem gradivu o prostorskem konceptu monitoringa ter monitoringa habitatnih tipov na krajinski ravni. Za Slovenijo shranjujejo podatke o habitatnih tipih na Gozdarskem inštitutu Slovenije (za gozdno/gozdnato krajino) ter na Biološkem inštitutu ZRC-SAZU (za ostalo krajino). Merjenje kazalnika:_ 119 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Prikaz: • Stanja: preko površinskega deleža z infrastrukturo ne-fragmentiranih glavnih naravnih habitatnih tipov (npr. gozdov) ali preko ustreznih parametrov oziroma indeksov fragmentacije (»fragmentation index«); • Sprememb: relativno glede na izhodiščno / predhodno stanje; časovni interval 5 let. Možne (posamezne) ravni prikazovanja kazalnika po: • Biogeografskih regijah (npr. alpska in predalpska, dinarska in preddinarska, primorska, panonska in subpanonska); • Glavnih vrstah krajin (gozdna / gozdnata, ekstenzivna / intenzivna kmetijska, ...); • Drugih večjih prostorskih enotah (npr. znotraj in izven zavarovanih območij). Komentar: Kazalnik na nacionalni ravni še ni vzpostavljen, zato tudi še ni ugotovljen najbolj optimalen način njegovega prikazovanja. Dokler ne bo zadoščen ta predpogoj, uporaba v zavarovanih območjih ni smiselna, razen v primeru, da imajo zavarovana območja zadostna sredstva in osebje, da sama spremljajo kazalnik. Kazalnik je bil razvit v CRP projektu »Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosistemov« (Ferlin, 2004)._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.6 Število in obseg tujerodnih invazivnih vrst_ Definicija: Tujerodne rastlinske in živalske vrste so tiste vrste, ki v zavarovanem območju niso avtohtone in so se v njem pojavile zaradi delovanja človeka. Pri tem govorimo o neposrednem vnosu, ki je lahko nameren (lov, ribištvo, okrasne rastline) ali nenameren (deli rastlin, ki pridejo na prevoznih sredstvih, izpusti domačih živali v naravo...). Vrste se lahko v zavarovano okolico tudi priselijo iz okolice. Razlaga: Zavarovana območja morajo spodbujati visoko vrstno pestrost avtohtonih vrst. Tujerodne invazivne vrste, ki se naselijo na novo območje in se v njem prekomerno razširijo, lahko spremenijo naravne procese v naravi in povzročijo vpad biotske raznovrstnosti. Zaradi tega je treba njihovo pojavljanje v zavarovanem območju spremljati in jih po potrebi odstraniti iz narave. Vir podatka: upravljavec zavarovanega območja v sodelovanju z drugimi institucijami (npr. univerze, Center za kartografijo favne in flore, Kmetijski inštitut Slovenije ipd.) Merjenje kazalnika: število invazivnih vrst / 100 ha. Željen učinek: Zmanjšanje števila invazivnih vrst v zavarovanih območjih._ Področje: Kontekst / ozadje 120 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Ime kazalnika: 1.7 Oblika_ Definicija: S kazalnikom se želi oceniti razmerje med obsegom in površino, da se določi stopnjo krožnosti. Razlaga: Med osnovna načela pri načrtovanju rezervatih / zavarovanih območij spadajo (poleg drugih) tudi naslednja: 1. večji rezervat je boljši od manjšega, 2.en velik rezervat je boljši od več majhnih z enako skupno površino, 3. rezervatna meja naj bo čim bliže krožnici. Oblika je pomembna, saj se s približevanjem krožnici zmanjšuje robni efekt; vsak drug ploskovni lik ima manj ugodno razmerje med obsegom in površino napram krogu (Kryštufek, 1999). Vir podatka: Podatke o obsegu zavarovanega območja posreduje upravljavec zavarovanega območja ali pristojna agencija (ARSO), izračun pa izvrši zunanji ocenjevalec, ki opravi oceno učinkovitosti sistema zavarovanih območij. Merjenje kazalnika: Na podlagi razmerja med obsegom in površino zavarovanega l območja se po formuli 2 \ n a ¡zračuna »indeks krožnosti«, ki predstavlja razmerje med obsegom zavarovanega območja in obsegom kroga, ki bi ga imelo območje iste velikosti (L je obseg zavarovanega območja, A pa površina zavarovanega območja) Željen učinek: Zmanjšanje »indeksa krožnosti«._ Področje: Kontekst / ozadje_ Ime kazalnika: 1.8 Obiskovalci_ Definicija: S privabljanjem obiskovalcev skrbijo zavarovana območja za izobraževanje in osveščanje o pomenu ohranjanje narave, obiskovalcem omogočajo izvajanje določenih rekreativnih aktivnosti in prispevajo k dvigu naravovarstvene zavesti prebivalstva. Kljub temu pa mora biti obisk zavarovanih območij skrbno načrtovan in spremljan. Prekomerna obiskanost določenih točk ali celotnega območja lahko namreč privede do degradacije naravnega okolja ali do motenj avtohtonega živalstva, zato mora biti obisk načrtovan tako, da je še vedno v skladu z ohranjanjem narave. Razlaga: Upravljavec mora obisk usmerjati na način, ki ne bo moteč za varstvo biotske pestrosti in ne bo ogrožal naravnih vrednot ter bo prispeval k dvigu okoljske zavesti. Zavarovana območja, ki imajo za to razvito ustrezno infrastrukturo (npr. informacijske točke, točke pobiranja vstopnin) in malo dostopov v zavarovano območje, lahko preko štetja števila obiskovalcev pridobijo podatkov o obiskanosti zavarovanega območja. Preko pobiranja vstopnin lahko tudi številčno in časovno usmerjajo obisk. Vir podatkov: Podatke posreduje upravljavec območja (lahko gre za ocene, če območje nima mest, kjer se lahko sledi obisku - npr. informacijske točke). 121 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Merjenje kazalnika: Število obiskovalcev / ha / leto Željen učinek: Upravljavec območja na podlagi ciljev svojega zavarovanega območja definira, kakšen obisk je še v skladu z varstvenimi cilji območja._ Področje: 2. Planiranje_ Ime kazalnika: 2.1 Kategorije, enkakovredne sistemu IUCN_ Definicija: Vsaki kategoriji po klasifikaciji IUCN se dodeli ustrezno kategorijo iz slovenskega sistema varstve narave._ Razlaga: Slovenski sistem varstva narave obsega kategorije, ki niso identične kategorijam IUCN. Smiselno je, da se za vsako zavarovano območje ugotovi, v katero kategorijo spada po klasifikaciji IUCN. Merjenje kazalnika: Izdela se seznam, ki bo vključeval vsa zavarovana območja narave. Ob vsakem območju se navede kategorijo zavarovanja, površino območja, akte, povezane z zavarovanjem območja, , organ, ki je zavarovano območje ustanovil in organ, ki je zadolžen za njegovo upravljanje. V seznam se vključi vsa zavarovana območja, ki so pravno priznana. Območja Natura 2000 in druga območja, prepoznana po medna rodnih direktivah ali sporazumih se v seznam ne vključijo. Za vsako območje s seznama se določi ustrezno IUCN kategorijo: I Strogi naravni rezervat/naravno območje (Strict Nature Reserve/Wilderness Area) območje, zavarovano predvsem za znanstveno raziskovanje ali ohranjanje narave. Ia Strogi naravni rezervat (Strict Nature Reserve) območje, zavarovano predvsem za znanstveno raziskovanje. Ib Naravno območje (Wilderness Area) območje, zavarovano predvsem za ohranjanje naravnega stanja. II Narodni park(National Park) območje zavarovano predvsem za ohranjanje ekosistemov in za rekreacijo. III Naravni spomenik območje, zavarovano predvsem za ohranjanje izjemnih naravnih pojavov (oblik). IV Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst (Habitat/Species Management Area) območja, ki jih ohranjamo z določeno rabo za ohranjanje določenih ogroženih rastlinskih/živalskih vrst oz. habitatnih tipov. V Zavarovana krajina (Protected Landscape/Seascape)_ 122 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. območje, zavarovano za ohranjanje krajine (kopne in morske) in za rekreacijo. VI Zavarovana območja naravnih virov (Managed Resource Protected Areas) zavarovana območja, v katerih je z upravljanjem zagotovljena trajnostna raba naravnih virov. Željeni učinek: Da je za vsako zavarovano območje znano, v katero kategorijo spada po klasifikacij IUCN, iz česar so razvidni tudi cilji posameznega zavarovanega območja._ Področje: 2. Planiranje_ Ime kazalnika: 2.2 Obstoj in primernost načrta upravljanja_ Definicija: Kazalnik želi pokazati, koliko zavarovanih območij ima načrt upravljanja ali drug podoben dokument._ Razlaga: Za namen kazalnika obravnavamo kot načrt upravljanja kakršen koli dokumnet, ne glede na njegovo ime, ki je bil potrjen in sprejet (torej ni samo nek interni dokument) in vsebuje cilje in konkratne predloge za izvedbo upravljanja, ter ima izdelan finančni načrt in ima veljavnost večjo od treh let. Če je načrt upravljanja sprejet, vendar po izteku ni bil pregledan , se šteje, kot da načrt upravljanja ne obstaja. Posebni plani, letni načrti dela ali drugi dokumenti se ne štejejo za načrte upravljanja. Merjenje kazalnika: Načrt upravljanja obstaja ali ne obstaja. Željeni učinek: Povečanje števila zavarovanih območij, ki imajo načrt upravljanja._ Področje: 2. Planiranje_ Ime kazalnika: 2.3 Aktivno sodelovanje deležnikov pri pripravi načrta upravljanja Definicija: Upravljanje z zavarovanimi območji je uspešno le takrat, ko so vanj vključeni vsi deležniki. Zavarovana območja brez podpore deležnikov namreč ne dosegajo zastavljenih ciljev v želeni meri. Razlaga: Učinkovito upravljanje je posledica dobrega sodelovanja upravljavca z ostalimi deležniki, med katere spadajo lokalne skupnosti znotraj ali v neposredni okolici zavarovanega območja; odgovornimi za nadzor aktivnosti upravljanja varstva narave; strokovne službe občinske uprave; načrtovalci in organi odločanja na področju gospodarstva, družbe, okolja, kulture in prostora; prebivalci zavarovanega območja, lastnike ali najemniki zemljišč ter nevladne organizacije. Sodelovanje med tako širokim spektrom deležnikov se najučinkoviteje dosega preko izvedbe aktivnosti (delavnic), ki se jih udeležijo vsi deležniki. Merjenje kazalnika: Za merjenje sodelovanja deležnikov pri upravljanju se uvede štiri kategorije: sodelovanje je na visoki ravni, sodelovanje je primerno, sodelovanje je 123 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. premajhno, sodelovanja ni. - Sodelovanje je na visoki ravni takrat, ko je načrt upravljanja nastal v sodelovanju z vsemi predstavniki zainteresiranih skupin in različnih sektorjev; - Primerno, če so se odgovorni za idelavo načrta upravljanja uradno sestali na več sestankih s predstavniki zainteresiranih skupin; - Premajhno, če je bila v zvezi z načrom upravljanja izvedena samo predstavitev javnosti; Incipient, če odprtje sestavljena iz obdobja javne razstave in predstavitev • obtožbe, ali - Sodelovanja ni takrat, če so v zvezi z načrtom upravljanja objavljena samo poročila o procesu priprave ali spremembe načrta, ali če so bili izvedeni neformalni stiki med odgovornimi za pripravo ali revizijo načrta upravljanja in posameznimi deležniki._ Področje: 2. Planiranje_ Ime kazalnika: 2.4 Lastništvo zemljišč_ Definicija: Kazalnik kaže na razmerje med površino ozemlja v javni in privatni lasti._ Razlaga: S pomočjo podatkov, ki jih ima upravljavec, se določi razmerje med površino zemljišč v privatni in javni lasti (za območja v javni lasti se še naprej izračuna, kolikšen je odstotek v lasti države, občin ipd.). Merjenje kazalnika: Kazalnik se izračuna preko razmerja med površino zemljišč v privatni in javni lasti. Željeni učinek: Povečanje površin v javni lasti (v primeru nacionalnih parkov in naravnih rezervatov do 100 %, drugod nad 75%. Izjeme veljajo za zavarovana območja v zasebni lasti. Področje: 2. Planiranje_ Ime kazalnika: 2.5 Mednarodno priznavanje_ Definicija: Kazalnik kaže, ali je bilo posamezno zavarovano območje ali njegov del mednarodno priznano. Razlaga: Posamezno zavarovano območje se obravnava z vidika mednarodnega varstva. Ocenjevalna lestvica je sestavljena iz štirih kategorij. Zavarovano območje je s stališča mednarodnega varstva: - zelo pomembno, če je zavarovano območja priznanega v več kot eni mednarodnih kategoriji (kot npr. mokrišče svetovnega pomena, območje svetovne dediščine UNESCO, območje SPA) in je v tako kategorijo vključenega več kot 80% ozemlja zavarovanega območja, - pomembno, če je zavarovano območja priznano v vsaj eni zgoraj omenjeni mednarodni kategoriji in je vanjo vključenega med 20 in 80% ozemlja zavarovanega območja, - priznano, ko je manj kot 20% zavarovanega območja priznanega v zgoraj omenjeni mednarodni kategoriji ali pa je območje priznano v okviru mednarodnih sporazumov brez pravne vrednosti (npr. biosferni rezervat),_ 124 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - ni priznano, ko območje ni pridobilo nobenega mednarodnega priznanja ali uvrstitve. Merjenje kazalnika: Zgoraj opisana ocenjevalna lestvica. Vir podatkov: Upravljavec zavarovanega območja, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo. Željeni učinki: Povečanje števila zavarovanih območij z mednarodnim priznanjem. Področje: 3. Vnosi_ Ime kazalnika: 3.1 Število zaposlitev v parku glede na tip pogodbe_ Definicija: Kazalnik podaja informacijo o številu zaposlenih v parku, ki so neposredno povezani z njegovim upravljanjem. Staff linked to concessions: total number of persons employed by concessionaires who perform an activity related to the management of the PNA, either continuous or temporary. Razlaga: Glede na tip pogodbe se zaposlene loči na 1. administrativno osebje, 2. tehnično osebje - vzdrževalci in nadzorniki, 3. strokovno osebje (naravovarstveniki, pedagoški delavci ipd.). Poleg tega se navede tudi število zaposlitev za določen ter pogodbene delavce. Pri zaposlitvah s skrajšanim delovnim časom se te zaposlitve pretvori v delež zaposlitev za polni delovni čas. Merjenje kazalnika: V kazalnik se vključi zaposlive iz leta, ki je predhodno izvajanju analize. Ugotovi se število redno zaposlenih glede na tip pogodbe, število zaposlitev za določen čas in število pogodbenih delavcev (vse preračunano na polni delovni čas). Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja Željeni učinek: Da se ugotovi, ali razpoložljivi človeški viri zagotavljajo učinkovito upravljanje zavarovenega obočja glede na cilje zavarovanega območja. Področje: 3. Vnosi_ Ime kazalnika: 3.2 Parkovna infrastruktura_ Definicija: Parkovna infrastruktura služi upravljavcu zavarovanega območja učinkovit nadzor in izvajanje aktivnosti v zavarovanem območju, obiskovalcem pa omogoča dostop do naravnih vrednot in drugih zanimivih območij ter izvajanje dejavnosti, ki so v skladu z dejavnostjo parka. Razlaga: Upravljavec mora urediti in vzdrževati parkovno infrastrukturo, ki bo služila učnkovitemu upravljanju območja in obiskovalcem omogočala izvajanje tistih aktivnosti, ki 125 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. so v skladu s cilji zavarovanega območja (pasivna rekreacija, vendar na okolju prijazen način). Upravljavec mora obisk usmerjati na način, ki ne bo moteč za varstvo biodiverzitete in ne bo ogrožal naravnih vrednot ter bo prispeval k dvigu okoljske zavesti. V sklopu tega kazalnika se preuči obstoj oprame ali infrastrukture, povezane z ohranjanjem narave, upravljanjem območja in okoljskim izobraževanjem javnosti o zavarovanem območju. Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja, letno poročilo Merjenje kazalnika: Za oceno kazalnika se vzpostavi ocenjevanje po lestvici od 0-10, ki ocenjuje prisotnost ali odsotnost opreme ali infrastrukture. Za obstoj vsakega od spodnjih objektov ali infrastrukture se dodeli po eno točko: - uprava zavarovanega območja, - informacijska točka / center , - dokumentacijski center, - prostor in oprema za izvedbo raziskovalnih aktivnosti, - prostor ali oprema za izvedbo izobraževalne aktivnosti (šola v naravi), - pristonost učne poti, - razgledne točke, - kamp ali možnost rekreacije, - parkirišče, - drugo. V ocenjevanje se vključi le tiste objekte oz. infrastrukturo, ki so neposredno povezani s cilji zavarovanega območja. Željeni učinek: Povečanje opreme in infrastructure znotraj večine zavarovanih območij razen v primeru naravnih rezervatov, kjer naj bi se infrastruktura zmanjševala._ Področje: 3. Vnosi_ Ime kazalnika: 3.3 Učinkovito vključevanje prostovoljcev v upravljanje_ Definicija: Kazalnik želi pokazati, ali obstajajo programi za vključevanje prostovoljcev v upravljanje zavarovanega območja ter kakšno je število prostovoljcev, ki so v zadnjem letu izvedli kakršno koli dejavnost (raziskave, informiranje, ureditev poti...), ki je bila organizirana ali izvedena s strani upravljalca zavarovanega območja. Razlaga: Obstoj programov prostovoljstva se šteje takrat, ko: - upravljavec organizira in koordinira vključevanje prostovoljcev v upravljanje zavarovanega območja, - prostovoljci ozvajajo dodatne upravljavske aktivnosti oz. nudijo pomoč zaposlenm v zavarovanem območju. Med prostovoljce štejemo:_ 126 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - stalne prostovoljce, ki so se zavezali, da bodo v zavarovanem območju opravljali določeno dejavnost, povezano z upravljanjem in so ti dejavnosti posvetili najmanj 3 dni v mesecu, - občasne prostovoljce, ki so sodelovali pri aktivnostih, organiziranih s strani upravljavca, in so temu posvetili manj kot 2 dni v mesecu. Merjenje kazalnika: - obstoj programov prostovoljstva - število prostovoljcev na leto Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja Željen učinek: Povečanje števila prostovoljcev._ Področje: 3. Vnosi_ Ime kazalnika: 3.4 Viri financiranja_ Definicija: Kazalnik pokaže na raznolikost finančnih virov zavarovanih območij. Razlaga: Zavarovana območja pridobivajo sredstva iz različnih virov. Poleg državnih sredstev lahko dodaten vir predstavljajo lastna sredstva, občinske uprave, evropske pomoči, sponzorstva, neposredni prihodki (prodaja, najem, koncesije) ipd. Merjenje kazalnika: Delež letnega proračuna glede na različne vire financiranja. Vir podatkov: Upravljavec zavarovanega območja, letno poročilo. Željeni učinki: Večja raznolikost v finančnih virih (sredstva iz državnega proračuna krijejo »običajne« stroške)._ Področje: 4. Procesi_ Ime kazalnika: 4.1 Učinkovit nadzor parka s strani zaposlenih_ Definicija: Učinkovit nadzor parka s strani zaposlenih je ključen za spremljanje stanja v parki ter oblikovanje akcijskega plana za prihodnost. Razlaga: Za učinkovito izvajanje varstvenega režima na zavarovanem območju mora upravljavec določeno število ur nameniti neposrednemu nadzoru območja. Za spoštovanje zakonskih prepovedi in izdanih predpisov za zavarovana območja skrbijo inšpektorji ter naravovarstveni nadzorniki, ki jih upravljavec zaposli na to delovno mesto. Usposobljenost naravovarstvenih nadzornikov preverja ustrezno ministrstvo. Merjenje kazalnika: Število ur na leto / ha, namenjenih nadzoru. Željen učinek: Za vsako posamezno območje se glede na njegove cilje in velikost določi, 127 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. kolikšno je optimalno število ur, namenjenih nadzoru. Področje: 4. Procesi_ Ime kazalnika: 4.2 Monitoring populacij / habitatov_ Definicija: Monitoring je redno ponavljanje popisa neke vrste oziroma habitata v določenem intervalu na istem območju, popisni ploskvi ali transektu. Razlaga: Spremljanje stanja populacij preko monitoringa ima velik pomen pri naravovarstvenem nadzoru, saj tako dobimo podatke o njihovih nihanjih oziroma njihovih trendih. Poznavanje tega je ključno pri opredeljevanju njihovega varstvenega statusa, postavljanju varstvenih prioritet in ustreznem načrtovanju varstvenih ukrepov na najpomembnejših območjih. Države članice Evropske unije obvezuje k spremljanju vrst in njihovega varstvenega statusa na območjih Natura 2000 tudi Direktiva o pticah. Merjenje kazalnika: Količina ur na leto / ha, namenjenih monitoringu. Željen učinek: Za vsako posamezno območje se glede na njegove cilje in velikost določi, kolikšno je optimalno število ur, namenjenih monitoringu. Področje: 4. Procesi_ Ime kazalnika: 4.3 Označene pešpoti in steze_ Definicija: Kazalnik pokaže na gostoto mreže ustrezno označenih pešpoti in stez znotraj zavarovanega območja. Razlaga: Izračuna se planimetričnih dolžina vseh ustrezno označenih pešpoti in stez (pohodniške poti, učne poti, kolesarske steze, itd.) ne glede na to, kdo je zadolžen za njihovo ureditev. Ustrezno označene pote ali steze so tiste, ki imajo oznake na terenu (oznake, markacije...) in so vrisane tudi v vsakem priročniku, brošuri ali zemljevidu. Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja, planinska društva, gozdarski zavodi... Merjenje kazalnika: Dolžina označenih poti in stez na 1000 ha. Željeni učinki: Ustrezno dolžino poti določi upravljavec glede na varstvene cilje. Alternativno se lahko za posamezno kategorijo zavarovanega območja določi, kakšna gostota poti še ustreza varstvenim ciljem kategorije._ Področje: 4. Procesi_ Ime kazalnika: 4.4 Fizična oznaka mej in dostopov v ZO_ Definicija: Kazalnik ugotavlja, ali ima zavarovano območje primerno označene svoje meje in možnosti dostopa._ Razlaga: Označba meja in dostopov v zavarovano območje je:_ 128 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Odlična, če so meje zavarovanega območja in vsi dostopi vanj pravilno označeni, - Visoka, ko so meje in večina dostopov ustrezno označeni, - Srednja, ko so meje območja in dostopi nepopolno ali neprimerno označeni, - Nizka, če je območje označeno na enem samem mestu, - Neobstoječa, če dostopi ali meje niso označeni. Označitev je ustrezna, če je na njej označeno ime zavarovanega območja in kategorija zavarovanja. Označitev je nepopolna, ko je navedeno samo ime, logotip ali samo kategorija zavarovanega območja. Nepopolna je tudi v primeru, ko so nekatere oznake znotraj istega zavarovanega območja popolne, druge pa pomanjkljive. Dostopi v zavarovano območje so: ceste in poti, odprte za promet, pešpoti (vključno s planinskimi stezami, gozdnimi potmi itd.) in kolesarske steze. Označenost meja je ustrezna takrat, ko so oznake (ime ali logotip) na obodu zavarovanega območja enakomerno razporejene (tudi na mestih krajih, kjer ni poti ali kjer ni prosotna kakršna koli rabo naravnih virov). Označenost je obravnavana kot nepopolna, ko so oznake omejene le na poti in steze. Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja Merjenje kazalnika: Lestvica petih ocen: odlična, visoka, srednja, nizka in neobstoječa. Željeni učinek: Povečanje označenosti meja zavarovanega območja in dostopov vanj do najvišje točke, ki še omogoča izpolnjevanje varstvenih ciljev zavarovanega območja._ Področje: 5. Učinki / Produkti_ Ime kazalnika: 5.1 Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami_ Definicija: Sodelovanje z raziskovalnimi organizacijami je ključnega pomena za pridobivanje informacij o stanju biotske in krajinske pestrosti ter o stanju populacij vrst na zavarovanem območju. Upravljavec mora spodbujati sodelovanje z različnimi raziskovalnimi institucijami (univerze, raziskovalni inštituti), saj na ta način pridobi pomembne informacije o stanju narave v zavarovanem območju, ki jih le z monitoringom določenih vrst ali skupin ne pridobi. Razlaga: Znanstveno raziskovanje v zavarovanih območjih je ključnega pomena za boljše razumevanje ekosistemov, njihove funkcije, ekologije in stanja različnih vrst in njihovih habitatov. Upravljavec namreč izvaja le monitoring izbranih vrst / populacij in habitatnih tipov, ne izvaja pa znanstveno-raziskovalnega dela. Informacije, pridobljene iz znanstvenih raziskav v zavarovanih območij, lahko upravljavec koristno uporabi kot pomoč pri sprejemanje ustreznih ukrepov ohranjanja in upravljanja. Ker zavarovanih območja pogosto predstavljajo območja ohranjene narave, lahko služijo tudi za primerjavo številnih 129 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. okoljskih parametrov in ekoloških procesov s tistimi, ki se nahajajo zunaj območij ohranjene narave in so pod večjim vplivom delovanja človeka. Merjenje kazalnika: število znanstvenih raziskav, v katere je vključeno zavarovano območje (vključno s številom nalog, katerih (so)mentorji so zaposleni v zavarovanem območju)_ Področje: 5. Učinki / Produkti_ Ime kazalnika: 5.2 Promocija parka_ Definicija: Za prepoznavnost zavarovanega območja je ključnega pomena dobra promocija, ki se izvaja na več možnih načinov. Kazalnik želi pokazati število publikacij, ki jih je izdal ali financiral upravljavec zavarovanega območja. Razlaga: Predstavitev zavarovanega območja javnosti lahko izvajamo preko različnih sredstev obveščanja kot so internet, televizija, radio in časopisi. Za promocijo parka in širše regije lahko zavarovano območje pripravi zgibanke in druga informacijska gradiva, ki jih namesti na informacijske postaje v zavarovanem območju oziroma jih ponudi raznim turističnim organizacijam po celi Sloveniji, raznim društvom, šolam ter tudi drugim zavarovanim območjem. Med publikacije, ki ustrezajo kazalniku, se štejejo publikacije, ki jih je promoviral, izdal ali financiral upravljavec zavarovanega območja ali pa so bile izdana v sodelovanju z upravljavcem, vključno z vodniki, zemljevidi, brošurami, zloženkami in podobnim. Ne štejejo publikacije, ki so jih izdale druge agencije brez sodelovanja upravljavca zavarovanega območja. Merjenje kazalnika: Število izdanih publikacij o zavarovanem območju v obdobju zadnjih 5 let. Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja. Željen učinek: Za vsako posamezno območje se glede na njegove cilje določi, ali je bilo število publikacij ustrezno._ Področje: 5. Učinki / Produkti_ Ime kazalnika: 5.3 Produkti parka_ Definicija: Promocijski produkti in spominki parka, ki izhajajo iz lokalne ponudbe, lahko za zavarovano območje in lokalno prebivalstvo pomenijo dodaten vir zaslužka in hkrati prispevajo k promociji zavarovanega območja. Razlaga: V zadnjem času postajajo pri kupcih izdelki z blagovnimi znamkami, ki potrjujejo pristnost izdelkov, njihovo geografsko poreklo ter naravi prijazen način pridelave, vedno bolj priljubljeni. Obiskovalci zavarovanih območij iščejo izdelke, ki jih kot spominek lahko 130 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. odnesejo domov, ti pa se morajo razlikovati od izdelkov, ki so na voljo v običajnih trgovinah. Ponudba takih izdelkov z blagovno znamko zavarovanega območja je tako zelo dobrodošla, zavarovanemu območju in lokalnemu prebivalstvu lahko pomeni dodaten vir zaslužka in hkrati pomeni promocijo zavarovanega območja. V Sloveniji zaenkrat ta ponudba še ni dovolj razvita. Merjenje kazalnika: Število produktov parka, ki se prodajajo s tem imenom ("blagovno znamko"). Željen učinek: Povečanje števila blagovnih znamk zavarovanih območij, kar pomeni trženje narave kot blagovne znamke._ Področje: 5. Učinki / Produkti_ Ime kazalnika: 5.4 Izvajanje Kmetijsko okoljskih programov_ Definicija: Skupno število kmetijskih gospodarstev in kmetijske površine (izražene v ha in v % kmetijskih površin v rabi), vključene v slovenski kmetijsko-okoljski program ter število in kmetijska površina po skupinah ukrepov: 1) zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na okolje, 2) ohranjanje narave, biodiverzitete, rodovitnosti tal in kulturne krajine, 3) varovanje zavarovanih območij. Razlaga: Slovenija od leta 2001 izvaja kmetijsko-okoljske ukrepe, ki vsebinsko sovpadajo s tovrstnimi ukrepi skupne kmetijske politike EU (Uredba EC/1257/99). Plačila na hektar iz naslova teh ukrepov so namenjena plačevanju storitev s področja trajnostnega upravljanja z naravnimi viri in kulturno krajino. Gre za pogodbeni odnos med kmetom - izvajalcem okoljskih/prostorskih storitev ter državo kot plačnikom teh storitev (pogodbe so časovno omejene, navadno 5 let). Nabor kmetijsko-okoljskih ukrepov v Sloveniji lahko razdelimo v tri skupine: Zmanjšanje negativnega vpliva kmetijstva na okolje: podpore so namenjene zmanjšanju intenzivnosti kmetijske proizvodnje in s tem povezanim zmanjšanjem obremenitve okolja s strani kmetijstva (zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu, ohranjanje kolobarja, ozelenitev njivskih površin, integrirano sadjarstvo, integrirano vinogradništvo, integrirano vrtnarstvo, integrirano poljedelstvo, ekološko kmetovanje) Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: podpore so namenjene ohranjanju značilnih krajinskih tipov, pridelavi avtohtonih in tradicionalnih sort rastlin ter prireji avtohtonih in tradicionalnih pasem živali; izkazan je pozitivni vpliv na biodiverziteto in ohranjanje krajinskih tipov. (planinska paša, košnja strmih travnikov, košnja grbinastih travnikov, travniški sadovnjaki, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja). Varovanje zavarovanih območij: podpore so namenjene omejevanju kmetijske rabe v skladu z varovanjem zavarovanih in vodovarstvenih območij ter z ohranjanjem habitatov velikih zveri in ogroženih ptic (ohranjanje obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih, reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri, ohranjanje 131 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. posebnih travniščnih habitatov, pokritost tal na vodovarstvenem območju, zatravljanje in praha). Merjenje kazalnika: Delež kmetijskih površin, ki se ohranja v trajnostni rabi s sredstvi spodbud KOP za zavarovana območja; delež kmetov, ki dobivajo spodbude iz KOP_ Komentar: Na podlagi dopisa Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja posreduje podatke o kmetijskih gospodarstvih in površinah, vključenih v SKOP. Skrbnik podatkov MKGP-AKTRP (kontakt. oseba: Ančka Gabrijel, AKTRP) Objavljeni podatki dosegljivi samo na nacionalni ravni; način vodenja podatkovnih zbirk omogoča dodatno disagregacijo na nižje teritorialne ravni (katastrska občina, občina, stat. regija). Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.1 Spremembe v ključnih vrstah_ Definicija: Določitev, ali velikost populacij ključnih rastlinskih in živalskih vrstah narašča, stagnira ali se zmanjšuje oziroma populacije izginjajo. Razlaga: Kazalnik ocenjuje obseg sprememb v velikosti populacij rastlinskih in živalskih vrst, ki so predmet posebnega varstva in so bili ključnega pomena pri vzpostavitvi zavarovanega območja. Merjenje kazalnika: Za populacijo vsake ključne rastlinske in živalske vrste se podata dve oceni in sicer: - Kratkoročna - za čas, krajši od 5 let, in - Srednje- ali dolgoročna - za obdobje, daljše od 5 let. Populacija se nagiba k: - Povečanju, ko je ocenjeno, da je prišlo do več kot 10% povečanja v površini od razglasitve zavarovanega območja, - stabilizaciji, ko se je površina habitatnega tipa povečala ali zmanjšala za 10% ali manj od razglasitve zavarovanega območja, - zmanjšanju, ko je ocenjeno, da je prišlo do več kot 10% zmanjšanja v površini od razglasitve zavarovanega območja, - izginjanju, ko se je površina zmanjšala za več kot 50%. Opomba: Za doseganje varstvenih ciljev vsakega zavarovanega območja je ključnega pomena, da se populacije ključnih rastlinskih in živalskih vrst povečujejo ali ostajajo nespremenjene. Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.2 Spremembe v ključnih habitatnih tipih_ Definicija: Določitev, ali velikost ključnih habitnih tipov narašča, stagnira ali se zmanjšuje 132 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. oziroma habitatni tip izginja._ Razlaga: Kazalnik ocenjuje obseg sprememb v dimenzijah habitatnih tipov, ki so predmet posebnega varstva in so bili ključnega pomena pri vzpostavitvi zavarovanega območja. Merjenje kazalnika: V prvi fazi je treba ugotoviti, ali obstajajo programi za spremljanje ključnih habitatnih tipov (lahko s strani upravljavca ali kakšne druge organizacije). V primeru, da ti programi obstajajo, se določi, ali velikosti habitnih tipov narašča, stagnira ali se zmanjšuje ali pa habitatni tip izginja. Za vsak ključni habitatni tip se podata dve oceni in sicer: - Kratkoročna - za čas, krajši od 5 let, in - Srednje- ali dolgoročna - za obdobje, daljše od 5 let. Habitatni tip se nagiba k: - Povečanju, ko je ocenjeno, da je prišlo do več kot 5% povečanja v površini od razglasitve zavarovanega območja, - stabilizaciji, ko se je površina habitatnega tipa povečala ali zmanjšala za 5% ali manj od razglasitve zavarovanega območja, - zmanjšanju, ko je ocenjeno, da je prišlo do več kot 5% zmanjšanja v površini od razglasitve zavarovanega območja, - izginjanju, ko se je površina zmanjšala za več kot 50%. Željeni učinki: Za doseganje varstvenih ciljev vsakega zavarovanega območja je ključnega pomena, da se površina ključnih habitatnih tipov povečuje ali ostaja nespremenjena. Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.3 Ekosistemske usluge_ Definicija: Zavarovana območja so območja ohranjene narave in kot taka predstavljajo najkakovostnejše naravno okolje, ki predstavlja vir čistega zraka in vode ter kvalitetnih tal. Preko ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti pa se povečuje tudi socio- ekonomska vrednost območja._ Razlaga: Neposredna ekonomska uporabna vrednost biotske raznovrstnosti je vrednost njenih sestavin (npr. lesa, ulovljenih živali, plodov rastlin). Posebno neposredno ekonomska uporabna uporabno vrednost predstavljajo avtohtone kmetijske rastline, pasme domačih živali, biogene snovi in mehanizmi delovanja, ki dobijo vrednost s prenosom v tehnologijo. Neposredno trži biotsko raznovrstnost tudi »zeleni« turizem. Posredna uporabna vrednost je ekološka vrednost (npr. kroženje hranil, kisika, ponor CO2, samočistilna funkcija voda, zaščita pred erozijo, spiranjem, življenjski prostor...), ki so podpora delovanju družbe in gospodarstva. Poleg tega ima biotska raznovrstnost še izobraževalno, kulturno, rekreacijsko, estetsko vrednost. Za človeka je torej pomembna ekološka, gospodarska in družbena vrednost biotske raznovrstnosti._ 133 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Proizvodnjo kisika uvrščamo med posredne ekonomske uporabne vrednosti biotske raznovrstnosti, med katere uvrščamo tudi kroženje hranil, kisika, ponor CO2, samočistilno funkcijo voda, zaščito pred erozijo, spiranjem, življenjski prostor itd. Območja ohranjene narave, zlasti gozdovi, delujejo kot učinkoviti ponori ogljika. Gozdovi pri rasti vsrkavajo ogljik iz ozračja in ga shranjujejo v biomasi (lesu) in zemlji; les predstavlja skladišče CO2 - ogljika namreč v času življenjskega cikla drevesa ni v ozračju Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja dejstvo, da evropski gozdovi že več desetletij delujejo kot ponori ogljika, ker njihova letna rast presega sečnjo, kar upočasnjuje povečanje količine CO2 v ozračju. Treba je zagotoviti pomen prvotnih gozdov kot skladišč ogljika in jamstva biotske raznovrstnosti. Poleg tega, da so gozdovi pomembni v zvezi s podnebnimi spremembami, EESO poudarja, da opravljajo mnoge druge pomembne ekološke, socialne in ekonomske naloge, kar je treba zaščititi. Med cilji gozdarstva so poleg proizvodnje lesa tudi ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdovih, gospodarjenje s podtalnico, ohranjanje krajine, uporaba gozdov za rekreacijo in turizem, zaščita pred prometnim hrupom, preprečevanje plazov in erozije ter poleg lesa zagotavljanje jagodičevja, gob in divjadi. Merjenje kazalnika: Količina ustekleničene pitne vode, ki izvira iz zavarovanega območja; količina proizvedenega kisika; ponor ogljika Opomba: V zadnjih letih poteka v svetu intenzivno razvijanje kazalnikov za spremljanje ekosistemskih uslug. Razvoj takih kazalnikov je kompleksen in dolgotrajen proces. V okviru projekta NATREG bodo ovrednotene vrednosti posameznih vsebin ekosistemskih uslug za eno izbrano zavarovano območje v Sloveniji. Na osnovi tega projekta bodo izbrani tisti kazalniki, s katerimi bomo najbolj učinkovito merili vrednosti ekosistemskih uslug, ki jih ponuja zavarovano območje. Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.4 Sanacija degradiranih območij znotraj zavarovanega območja Definicija: Kljub temu, da zavarovana območja predstavljajo območja ohranjene narave, se tudi v njih lahko nahajajo omejena območja, kjer stanje narave ni zadovoljivo. Taka območja je potrebno renaturirati in jim povrniti ekološko in krajinsko pestrost._ Razlaga: Med območja, ki jih smatramo za degradirana, spadajo na primer meliorirana območja, regulirani vodotoki, divja odlagališča odpadkov, odlagališča gradbenih odpadkov, opuščeni peskokopi, kamnolomi, gramoznice in glinokopi, travnate površine v zaraščanju ter površine, zaraščene s tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Upravljavec zavarovanih območij, ki ima pregled nad takimi območji, mora poskrbeti za njihovo učinkovito sanacijo. 134 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vendar je treba tudi pri določenih degradiranih območij, kot so npr. peskokopi, upoštevati, da ti lahko predstavljajo habitate za redke in ogrožene vrste. Merjenje kazalnika: Površina renaturiranih območij napram skupni površini degradiranih območij znotraj zavarovanega območja._ Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.5 Sprememba v številu kmetij_ Definicija: Njegov namen je oceniti, kako se je spremenila število kmetij notraj zavarovanega območja._ Razlaga: Gre za primerjavo v obsegu kmetij iz prejšnjih let napram sedanjim vrednostim. Število kmetij se je v zadnjem obdobju: - močno povečalo, ko se je število kmetij povečalo za več kot 20%, - povečalo, ko je število kmetij naraslo med 10 in 20%, - ostalo stabilno, ko se je povečalo ali zmanjšalo za manj kot 10%, - zmanjšalo, ko je število upadlo za 10 do 20%, - močno zmanjšalo, ko je število padlo za več kot 20%. Za kmetije znotraj zavarovanega območja se štejejo tiste kmetije, katerih 75 % ozemlja spade pod zavarovano območje. Merjenje kazalnika: Uvrstitev v enega izmed pet razredov (od močnega povečanja do močnega zmanjšanja) glede na zgoraj omenjeno razlago. Vir podatkov: upravljavec zavarovanega območja, MKGP Željeni učinki: Upravljavec v skladu z varstvenimi cilji zavarovanega območja določi, kolikšno je največje število kmetij, ki še omogoča izpolnjevanje varstvenih ciljev._ Področje: 6 Rezultati_ Ime kazalnika: 6.6 Ponudba kmetij, ki obiskovalcem nudijo polni ali polpenzion s prenočišči_ Definicija: Kmetije, ki obiskovalcem nudijo polni ali polpenzion s prenočišči, so imenujemo nastanitvene turistične kmetije. Nastanitvene turistične kmetije gostom nudijo bivanje na kmetiji s ponudbo hrane ali le najem apartmajev. Gostje lahko izbirajo med nočitvijo z zajtrkom, polpenzionom in polnim penzionom, lahko pa najamejo apartma na kmetiji za 2-8 oseb._ Razlaga: Turistične kmetije nudijo prijaznejšo obliko nastanitev v zavarovanih območjih, saj napram hotelom omogočajo tesnejši stik z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, šegami itd. Kakovost storitev na turističnih kmetijah z nastanitvijo je označena z jabolki, in sicer z eno, dvema, tremi ali štirimi. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev. Z označitvijo kakovosti je izražena urejenost kmetije kot celote, največji poudarek je namenjen urejenosti prostorov, kjer se zadržujejo gostje, vključena pa je tudi kakovost in 135 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. pestrost jedi in pijač ter izbira možnosti za preživljanje prostega časa. Kakovost ponudbe turističnih kmetij vsake 3 leta preverja pristojna inštitucija. Z zvezdicami je označena kakovost storitev pri sobodajalcih na kmetiji. Merjenje kazalnika: število ponujenih prenočišč (postelj) na nastanitvenih turističnih kmetijah znotraj zavarovanega območja_ Področje: 6. Rezultati_ Ime kazalnika: 6.7 Število posrednih zaposlitev zaradi dejavnosti parka_ Definicija: Neokrnjena narava spodbuja turistični obisk, zato imajo dejavnosti varstva narave pozitiven učinek na turistično dejavnost in ostale storitvene dejavnosti (ponudba hrane, pijače, prenočitev, prevozov, gradbenih del...) in posledično na zaposlovanje._ Razlaga: Sredstva, ki pritekajo v lokalno ekonomijo zaradi turističnega obiska, pogojenega z visoko ravnijo kakovosti narave, lahko razumemo kot dobiček od investicij v naravne vire. Tako v nekaterih slovenski kot v drugih zavarovanih območij po svetu, so učinki od turizma veliko večji od ekonomskih in zaposlitvenih učinkov neposrednih vlaganj v varstvo narave. Za TNP je na primer ocenjeno (Verša 2000), da je v turizmu je nastalo petkrat oziroma šestkrat več zaposlitev, kot jih je neposredno v naravovarstveni organizaciji. Sezonski značaj turizma določa sezonsko zaposlovanje, zaradi katerega se s turizmom prebivalci pogosto ukvarjajo kot z dopolnilno dejavnostjo ali so zaposleni le del leta. Dopolnjevanje denimo kmetijske dejavnosti s turizmom uvaja raznolikosti v lokalno ekonomijo, kar povečuje njeno prilagodljivost spremembam in je vir dodatnega zaslužka tam, kjer tradicionalne dejavnosti ne prinašajo zadostnih zaslužkov. Več kot polovica poslovnih subjektov na območju TNP-ja deluje v turizmu. Od turističnega obiska na njegovem območju je odvisna skoraj polovica vseh delovno aktivnih v parku. Odsotnost drugih, predvsem predelovalnih dejavnosti, je zagotovo deloma rezultat 20-letnega posebnega naravovarstvenega režima na območju Triglavskega narodnega parka. Poslovni subjekti so se zaradi omejitev, ki jih pri rabi naravnih virov določa naravovarstveni režim, preusmerili ali v zunanje robno območja ali pa v bolj prijazne dejavnosti do narave, kot je na primer turizem. Investicije v naravne vire so tako vplivale na bolj trajnostno naravnanost lokalne ekonomije, ki na dolgi rok pomeni učinkovitejše zadovoljevanje potreb lokalne skupnosti. Precejšnje povpraševanje po čistem okolju, miru, tišini in drugih značilnosti ohranjenega naravnega okolja in kulturne krajine, ki ga je moč zaznati na turističnih trgih, kaže na prihodnje možnosti razvoja turizma na zavarovanem območju. Vendar se v veliki odvisnosti od turizma skrivajo tudi pasti. Razvoj turizma namreč lahko hitro ogrozi zavarovano območje, če število obiskovalcev ali neprimerna turistična ponudba prične degradirati naravne vire. Merjenje kazalnika: povečanje števila posrednih zaposlitev zaradi dejavnosti parka_ 136 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 8. Priprava metodološkega pristopa za izdelavo načrtov upravljanja Proces izdelave metodologije za izdelavo načrta upravljanja je potekalo skupaj z delovno skupino v okviru Ministrstva za okolje in prostor. V sklopu naloge sta bila podrobneje analizirana osnutek načrta upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline ter Krajinskega parka Goričko. Primerjali smo ju s predlogom MOP ter na podlagi primerjave podali predloge za izboljšanje metodološkega pristopa za izdelavo načrtov upravljanja. Poleg te primerjalne analize smo v tem sklopu analizirali tudi postopek vključevanja deležnikov v nastajanje načrta upravljanja (točka 8.2.). 8.1. Pregled ključnih metodoloških pristopov za izdelavo načrtov upravljanja Večina metodologij za pripravo načrtov upravljanja za zavarovana območja (npr. EUROSITE, IUCN, Ramsar...) obsega naslednje korake: Izboljšati celotno upravljanje? Cilji upravljanja Revizija u pravljanja Prilagoditi ukrepe? Upravljavske akcije Opis in vrednotenje V Evropi se pogosto uporablja EUROSITE Toolbook za izdelavo načrtov upravljanja, ki vsebuje naslednja ključna poglavja: a) Ozadje V tem poglavju so objavljeni povzetki ključnih pravnih in sektorskih politik in dokumentov, ki vplivajo na območje in razlaga, zakaj je potrebno upravljanje z območjem. b) Opis območja 137 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Deli se na: -splošne informacije (lokacija in meje območja, pravni status in upravljanje območja) -fizični opis (klima, geologija, zemljine, hidrologija...) -ekološki/biološki opis (habitati, ekosistemi, vegetacija, ekološki procesi, flora, favna) -socio-ekonomski opis (raba v in izven obravnavanega zavarovanega območja, ekonomski učinki, populacijski trendi, pretekla raba, kulturna dediščina, krajinske in estetske značilnosti) c) Ovrednotenje in cilji -prvo ovrednotenje (ekološke in socio-ekonomske značilnosti, na katerih sloni določitev idealnih ciljev. Ovire in dejavniki, ki vplivajo na doseganje ciljev. -drugo ovrednotenje (oceni se vpliv ovir in dejavnikov na doseganje idealnih ciljev. To pripelje do določitve operativnih ciljev. d) zvajanje To poglavje pomaga pri odločitvah, kako cilje doseči, in sicer prek določitve upravljavskih strategij (opredeljenih s časovnimi in finančnimi ter drugimi viri, ki so potrebni za njihovo izvajanje, merili za ocenjevanje uspešnosti in prioritetami). Območje se po potrebi razdeli na upravljavske cone, za katere se določi usmeritve. Kot enote dela, z določeno oceno potrebnih stroškov in časa, se predvidijo projekti za posamezne sklope. Projekte se razvrsti v plan dela (akcijski načrt). e) Ovrednotenje/revizija načrta Metodologija predlaga, da se na letni in petletni ravni opravlja revizija doseganja ciljev in učinkov načrta upravljanja. ri tem pristopu izstopa vmesni korak, ki opredeljuje primarno ovrednotenje (zajema predvsem ovrednotenje bioloških in socio-ekonomskih značilnosti območja) in sekundarno ovrednotenje, ki obravnava ovrednotenje dejavnosti, ki se ali se načrtujejo za izvajanje v zavarovanem območju. Cilji upravljanja se v posameznih metodoloških pristopih delijo na dolgoročne in kratkoročne cilje, pogosto pa se navezujejo tudi na izraženo vizijo, torej želeno idealno stanje. V nekaterih primerih se dolgoročni cilji imenujejo tudi idealni cilji in s tem na nek način nadomeščajo jasno izraženo vizijo za zavarovano območje. Zelo koristno je, če pri oblikovanju plana in opredelitvi ciljev sodeluje več interesnih skupin. Čeprav je usklajevanje interesov težavna naloga, lahko uspešna uskladitev že v začetni fazi precej pripomore k lažjemu uresničevanju zastavljenih ciljev. Vsak cilj mora biti opredeljen čim bolj natančno in to tako, da: 1. se osredotoči na rezultat, 2. ima določen časovni okvir, 138 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 3. je konkreten, 4. je merljiv in 5. je dosegljiv. Upravljavske akcije predstavljajo nabor aktivnosti, ki bodo pripeljale do uresničitve cilja. Akcije morajo biti definirane po obsegu, vsebini, času in izvajalcu, če se le da pa tudi finančno. Posamezni pristopi k upravljavskim akcijam vključijo tudi prostorsko razmestitev posameznih dejavnosti, rabe ali aktivnosti, medtem ko je pri drugih pristopih poglavje »zonacija dejavnosti« opredeljeno kot posebna, ločena vsebina. Tudi pri prostorskem umeščanju se pri prikazu uporabljata dva ključna pristopa; pri prvem se na zbirno karto območja vrišejo vse dejavnosti po posameznih conah, medtem ko se pri drugem izdelajo karte po dejavnostih, ne glede na cone. Revizija upravljanja predstavlja nabor orodij, s katerimi med izvajanjem načrta upravljanja ugotavljamo, kako uspešni smo pri doseganju ciljev in na osnovi katerega je možno že med izvajanjam načrta predlagati in izvesti modifikacije posameznih vsebin. 8.2. Primerjava ključnih vsebin predlogov načrtov upravljanja za Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko ter predlog Ministrstva za okolje in prostor Primerjava ključnih vsebin predlogov načrtov upravljanja za Krajinski park Sečoveljske soline, Krajinski park Goričko ter predlog Ministrstva za okolje in prostor je prikazana tabelarično. 139 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Tabela 10: Primerjava ključnih vsebin predlogov načrtov upravljanja. KPSS GORIČKO PREDLOG MOP POVZETEK Povzetek Povzetek Povzetek 1. OSNOVNE INFORMACIJE O KRAJINSKEM PARKU GORIČKO Osebna izkaznica ZO Vsebina 1. Uvod in osnovne informacije o zavarovanem območju 1.1 Uvod VIZIJA Vizija 1.2 VIZIJA KP GORIČKO 1.2 Vizija ZO PRAVNE PODLAGE I . PRAVNI OKVIRI 1.3 PRAVNE PODLAGE ZA UPRAVLJANJE ZAVAROVANEGA OBMOČJA 1.3 Pravne podlage za upravljanje zavarovanega območja 1.4. NAČRT UPRAVLJANJA KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO 1.4 Upravljanje zavarovanega območja OPIS IN OCENA STANJA ZO II. OPIS IN STANJE 1. Osebna izkaznica 2. Osnovne značilnosti 3. Značilnosti nežive narave 4. Značilnosti žive narave: habitatni tipi, rastlinske in živalske vrste 5. Naravovarstveni pomen 5.1. Varstveni statusi na državni ravni 5.2. Varstveni statusi na 2. OCENA STANJA KRAJINSKEGA PARKA GORIČKO 2.1 Lega, Velikost In Meje Zavarovanega Območja 2.2 Upravni Status Območja 2.3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI 2.4 OBMOČJA OHRANJANJA NARAVE 2.4.1 Zavarovano območje 2.4.2. Naravne vrednote 2.4.3 Območja ohranjanja biotske raznovrstnosti 2. Opis in ocena stanja zavarovanega območja 2.1 Splošne značilnosti območja 2.2 Varstvo narave 2.2.1 Zavarovano območje 2.2.2 Varstvo naravnih vrednot 2.2.3 Območja ohranjanja biotske raznovrstnosti 2.2.4 Ohranjanje vrst in habitatnih tipov 2.2.5 Ohranjanje krajinske pestrosti 2.3 Podporne dejavnosti, aktivnosti in 140 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. mednarodni ravni 6. Krajina 7. Kulturna dediščina 2.4.3.1 Natura 2000 območja 2.4.3.2 Ekološko pomembno območje 2.4.3.4 Zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste 2.4.3.5 Varovani habitatni tipi 2.4.4 Krajinska pestrost 2.5 KULTURNA DEDIŠČINA rabe 2.3.1 Varstvo okolja 2.3.2 Varstvo kulturne dediščine SOCIO- Socio-ekonomske značilnosti 2.6 RABA NARAVNIH VIROV IN ANALIZA VPLIVOV 2.3.3 Raba naravnih virov (kmetijstvo, EKONOMIKA 8.1. Ravnanja, dejavnosti, rabe: NA DOSEGANJE VARSTVENIH CILJEV gozdarstvo in nabiranje gozdnih dobrin, Solinarska dejavnost upravljanje z vodami, lovstvo, ribištvo, Turizem in rekreacija 2.6.1 Kmetijstvo pridobivanje mineralnih surovin) Kmetijstvo 2.6.2 Gozdarstvo in nabiranje gozdnih dobrin 2.3.4 Turizem in rekreacija Lov in ribolov 2.6.3 Lovstvo in gojenje divjadi 2.4 Druge dejavnosti, aktivnosti in rabe v Marikultura 2.6.4 Ribištvo zavarovanem območju Promet, privezi 2.6.5 Izkoriščanje mineralnih surovin 2.4.1 Družbeni razvoj Znanstveno - raziskovalno delo 2.6.6 Raba vodnih virov 2.4.2 Gospodarstvo, drobna obrt in Kulturni dogodki 2.7 OPIS IN ANALIZA EKONOMSKE IN SOCIALNE podjetništvo STRUKTURE PREBIVALSTVA 2.4.3 Urejanje prostora 2.7.1 Prebivalstvo 2.7.2 Urbanizacija / Prostorski razvoj 2.7.2.1 Oskrba prebivalstva 2.7.2.2 Drobna obrt in podjetništvo 2.7.2.3 Infrastruktura 2.7.2.4 Gradnja objektov 2.7.3 Turizem in rekreacija PRETEKLI UKREPI 2.8 PRETEKLI UKREPI VARSTVA NARAVE IN SPODBUJANJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2.6 Ocena preteklih ukrepov varstva narave in spodbujanja trajnostnega 141 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. VARSTVA razvoja VPLIVNO OBMOČJE 2.9 OPIS VPLIVNEGA OBMOČJA IN ANALIZA VPLIVOV NA DOSEGANJE VARSTVENIH CILJEV 2.4 Ocena stanja v vplivnem območju 8.2. Sprejeti plani in načrti rab in dejavnosti na območju, prostorski plan 9. Infrastruktura 10. Lastništvo III. OCENA STANJA 1. Ocena stanja naravnih vrednot 2. Ocena stanja biotske raznovrstnosti: habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst 3. Dejavniki, ki vplivajo na stanje -analiza groženj in pritiskov 2.10 Analiza priložnosti in nevarnosti v zavarovanem območju narave 2.7 SWOT analiza zavarovanega območja (NE!: Analiza priložnosti in nevarnosti ali groženj in pritiskov) UPRAVLJANJE IV. UPRAVLJANJE IV./A NAČRT UPRAVLJANJA 3. NAČRT UPRAVLJANJA 3. Upravljanje zavarovanega območja 1. Vizija parka IZHODIŠČA / TEMELJI UPRAVLJANJA 2. Izhodišča upravljanja 3.1 TEMELJI UPRAVLJANJA ZAVAROVANEGA OBMOČJA UPRAVLJAVSKI CILJI 3. Cilji, naloge in aktivnosti upravljanja 1. Cilj: Ohranitev naravne vrednote, vrst in habitatnih tipov 2. Cilj: Omogočanje doživljanja in spoznavanja, informiranosti o 3.1.1............................................................................... 3.1 Dolgo ročni upravljavski cilji 3.2 Strateške naloge in aktivnosti po ciljih 3.1.2 Pregled operativnih ciljev, nalog in aktivnosti, kazalnikov, virov in sodelavcev 142 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. delovanju parka 3. Cilj: Prispevati k uresničevanju ciljev javnega interesa z drugih področij 4. Cilj: Omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom 5. Splošne naloge in aktivnosti Možnost: 6. Izvajanje neposrednega nadzora v naravi 4. Služba za upravljanje 2.1. Dosedanja služba 2.2. Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost službe 2.3. Načrt delovanja in razvoja službe 2.3.1.Razmerje med nalogami in aktivnostmi 2.3.2. Naloge in aktivnosti za razvoj službe 2.4. Načrt upravljanja z nepremičninami, ki so v lasti države FINANČNI NAČRT 5. Finančni načrt 3.1.3 Finančni načrt za izvedbo upravljavskih nalog 3.3 Podrobnejša opredelitev varstvenih režimov IV:/B VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE ZA 3.2 PROSTORSKA UMESTITEV PODROBNEJŠIH 3.4 Prostorska umestitev varstvenih režimov in načrtovanih aktivnosti 143 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. RAVNANJA, DEJAVNOSTI IN POSEGE, PODROBNA UMESTITEV VARSTVENIH REŽIMOV IN USMERITEV V PROSTOR VARSTVENIH REŽIMOV IN NAČRTOVANIH AKTIVNOSTI OHRANJANJA NARAVE VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE 1. Splošne 2. Upravljanje z vodami 3. Varstvo kulturne dediščine 4. Varstvo okolja (pred onesnaževanjem) 5. Solinarska dejavnost 6. Turizem in rekreacija 7. Kmetijstvo 8. Lov in ribolov 9. Marikultura 10. Promet, privezi 11. Znanstveno - raziskovalno delo 12. Kulturni dogodki 13. Snemanje in fotografiranje v komercialne namene 3.3. USMERITVE ZA RABO NARAVNIH VIROV IN NAČRTOVANJE RAZVOJA V KPG 3.3.1 Kmetijstvo 3.3.2 Gozdarstvo in nabiranje gozdnih dobrin 3.3.3 Lovstvo 3.3.4 Ribištvo 3.3.5 Upravljanje voda 3.3.6 Urbanizacija - poselitev, gospodarski razvoj, razvoj infrastrukturnega omrežja 3.3.7 Obnova in ohranjanje kulturnih spomenikov ter snovne in nesnovne kulturne dediščine 3.3.8 Raba virov (kamen, pesek, mineralna in termo-mineralna voda, pitna voda, vodna sila, toplota zemlje, biomasa, sončna energija) 3.5 Izvedbeni načrt upravljanja 3.6 Usmeritve za načrtovanje podpornih in drugih dejavnosti 3.7 Spremljanje učinkovitosti izvajanja načrta upravljanja (varstvo okolja, varstvo kulturne dediščine, turizem in rekreacija, kmetijstvo, gozdarstvo in nabiranje gozdnih dobrin, upravljanje z vodami, lovstvo, ribištvo, pridobivanje mineralnih surovin IV./C OKVIRNI DESETLETNI NAČRTI IZVAJANJA DEJAVNOSTI SOLINARSTVA, VARSTVA KULTURNE 144 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. DEDIŠČINE IN VODNOGOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 1. Okvirni desetletni načrt izvajanja solinarske dejavnosti 1.1 Stanje 1.2 Izhodišča 1.2 Cilji 1.3 Naloge in aktivnosti in finance 2. Okvirni desetletni načrt varstva kulturne dediščine 2.1. Stanje 2.2. Izhodišča 2.3. Cilji 2.4. Naloge in aktivnosti in finance 3. Okvirni desetletni načrt izvajanja vodnogospodarske javne službe 3.1. Stanje 3.2. Izhodišča 3.3. Cilji 3.4. Naloge in aktivnosti in finance V. OCENA URESNIČLJIVOSTI NAČRTA 145 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. VI. OBLIKA POROČILA O IZVAJANJU NAČRTA UPRAVLJANJA VIRI IN PRILOGE UPORABLJENI VIRI PRILOGE 4. PRILOGE Kazalo slik 4. Viri in literatura 5. Priloge 146 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 8.3. Predlogi za dopolnitev metodoloških priporočil za izdelavo načrtov upravljanja a) Poglavja »Povzetek«, »Uvod in osnovne informacije« in »Opis in ocena stanja zavarovanega območja« Ob primerjavi vseh treh primerov (KPKG, KPSS, MOP) je bilo za poglavja »Povzetek«, »1 Uvod in osnovne informacije« in del poglavja »2 Opis in ocena stanja zavarovanega območja« (do podpoglavja Raba naravnih virov) ugotovljeno, da so si vsi trije primeri podobni in da v osnovi sledijo MOP-ovemu predlogu. Predlogi za dokončanje metodološkega pristopa MOP (2009) so naslednji: 1. V uvodnem delu in opisu z osnovnimi informacijami o zavarovanem območju ni potrebno, da bi metodološki pristop zelo podrobno opredeljeval, katere informacije naj izdelovalec NU vključi. Kakovost razpoložljivih informacij se med zavarovanimi območji razlikuje, poleg tega pa je treba za opise pripraviti le dobre povzetke podrobnejših opisov in informacij o območju, ki so lahko že izdelane v obliki študij, podatkov ali geografskih baz ali objavljenih prispevkov. Bolj smiselno je torej, da se izdelovalcu postavi omejitev le v dolžini prispevka za posamezno podpoglavje in da se ga usmeri, da poskusi čim več informacij prikazati tudi na (manjših) geografskih prikazih (karte). Primer: Klimatski opis Sečoveljske soline so del Slovenske Istre s submediteranskim podnebjem, za katerega so značilne povprečne januarske temperature, in sicer med 0 in 4°C in povprečne julijske temperature med 20 in 22°C. Najve č padavin je med septembrom in novembrom (do 150 mm je povprečna vrednost mesečnih padavin za september), najmanj padavin pa je februarja (do 38 mm). Najpomembnejša vetrova sta dnevni termični veter - maestral, ki piha z morja v smeri doline, in nočni burin, ki piha v obratni smeri. 2.Opis in ocena stanja: Glede na to, da je načrt upravljanja dokument, ki je v osnovi namenjen doseganju ciljev varstva narave, je zelo pomemben opis vrst, habitatov, naravnih vrednot in varstvenih statusov. Kljub temu si ne želimo, da bi izdelovalec NU na tem mestu navajal dolge sezname posebnosti ali ugotovljenih vrst in habitatov. V primerjavi obeh »testnih« primerov (KPG in KPSS) opazimo nekaj razlik, vendar niso bistvene. Tabela 11: Primera opisa in ocene stanja zavarovanih območij KPG in KPSS. KPG KPSS 2.1 Lega, velikost in meje zavarovanega območja 7. Osebna izkaznica 8. Osnovne značilnosti 147 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 2.2 Upravni status območja 9. Značilnosti nežive narave 2.3 Geografske značilnosti 10. Značilnosti žive narave: habitatni tipi, 2.4 Območja ohranjanja narave rastlinske in živalske vrste 2.4.1 Zavarovano območje 11. Naravovarstveni pomen 2.4.2. Naravne vrednote 5.1. Varstveni statusi na državni ravni 2.4.3 Območja ohranjanja biotske 5.2. Varstveni statusi na mednarodni ravni raznovrstnosti 12. Krajina 2.4.3.1 Natura 2000 območja 13. Kulturna dediščina 2.4.3.2 Ekološko pomembno območje 2.4.3.4 Zavarovane in ogrožene rastlinske in živalske vrste 2.4.3.5 Varovani habitatni tipi 2.4.4 Krajinska pestrost 2.5 Kulturna dediščina 3. Ključna vprašanja v tem sklopu so: - Kako izbrati vrste in habitate, na osnovi katerih opredelimo cilje varstva narave? V sistemu varstva narave v Sloveniji je opredeljeno, da se v zavarovanih območjih dosega tudi cilje, ki izhajajo iz zahtev Nature 2000 oz.ugodnega ekološkega stanja vrst in habitatov po Ptičji in Habitatni direktivi. Povsem logično je torej, da v tem poglavju med »vrstami in habitati za katere opredeljujemo pogoje varstva«, izpostavimo vse vrste in habitate, ki so kvalifikacijske v obravnavanem zavarovanem območju (v vseh slovenskih ZO je delež Nature znotraj teh območij zelo velik ali se meje Nature skoraj v celoti pokrivajo z mejo zavarovanega območja). Primer: Habitatni tipi Kartiranje oz.celovit popis habitatnih tipov v KPSS še ni opravljen. Znani so le osnovni podatki o habitatnih tipih, ki so uvrščeni na Dodatek k Habitatni Direktivi, njihov obseg in lokacija (slika v prilogi), in sicer: • pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (1310) cca 11 ha • sestoji metličja (Spartina maritimae) (1320) cca 16 ha • muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (1140) cca 20 ha • sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi) (1420) cca 12 ha • sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi) (1410) cca 60 ha • izlivi rek, estuariji (1130) cca 22 ha._ - Ali izberemo kot »ključne« le vrste in habitate iz Nature 2000? Praviloma ne. Zavarovana območja se od območij Natura 2000 ločijo predvsem ali tudi po tem, da se v njih zagotavlja varstvo narave v širšem pomenu, torej tudi varstvo in obstoj »navadnih« vrst in habitatov, ki so značilni za to zavarovano območje. Izdelovalec NU mora 148 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. torej oceniti, katere vrste in habitate se iz tega ali onega vzroka (npr. značilni na lokalni ravni) še posebej varuje. Primer: solinski rakec ni na seznamu/dodatku habitatne direktive, pa vendar je vrsta, brez katerega solinski ekosistem ne bi bil popoln. Ugodno stanje te vrste se ne zagotavlja z ukrepi za ohranitev drugih kvalifikacijskih vrst, zato je za tega rakca treba predvideti posebne razmere. Enako velja za »petolo«, preprogo in mikroorganizmov, brez katere ni tradicionalne pridelave soli, s tem pa tudi ne razmer za številne, tudi kvalifikacijske vrste. Primer: Mikroorganizmi V Sečoveljskih solinah je treba zavarovati in ohranjati mikrobno pestrost petole, mikrobne odeje, ki prekriva dno kristalizacijskih bazenov in je osnova za tradicionalno pridelavo soli. Poleg tega je to "živa" podlaga oziroma pomembna sestavina biotske pestrosti območja. Sedemsto let nenehnega razvoja je omogočilo pestrost mikroorganizmov, ki jo najdemo le v izjemno redkih drugih solinah po svetu. Poleg tega še vedno velja tudi, da vseh organizmov znotraj ZO območja ne poznamo in da za vse posebnih varstvenih ukrepov tudi ne moremo opredeliti (lahko se pokaže, da se v ZO odkrije neko nacionalno ali celo mednarodno pomembno populacijo vrste, za katero bo treba naknadno opredeliti posebne ukrepe za doseganje ugodnega stanja). Tabela 12: Primer opis naravnih vrednot KPG. Ime / Ident št. Kratka oznaka Zvrst Stanje 2006 Adrijanski potok 7517 Desni pritok Velike Krke s pritoki. zool, ekos, hidr sprejemljivo (odpadki, neofiti) Bejčin breg - suhi travniki 7429 Redek habitatni tip in rastišče ogroženih rastlinskih vrst na območju Bejčinega brega, severozahodno od Hodoša. ekos, bot sprejemljivo (opuščanje/ intenziviranje košnje, konverzija v njive) Benkova šuma -rastišče grmičastega dišečega volčina 1907 OP Rastišče ogroženega dišečega volčina (Daphne cneorum f. arbusculoides), severozahodno od Hodoša. bot ugodno Pri KPG je pri podpoglavju »2.4.1. Zavarovano območje« dana tudi možnost opisa in ocene stanja oziroma določenih aktivnosti, ki potekajo v zvezi z »varstvenimi dejavnostmi«. Na tem mestu lahko opredelimo določene vsebine aktivnosti/dejavnosti varstva narave (konkretno: katere aktivnosti v zvezi z izpolnjevanjem varstvenega režima že potekajo, na kakšen način 149 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. se izvajajo in kdo jih izvaja). V tem poglavju lahko opišemo tudi določeno »nično stanje«, ki ga ne želimo preseči (primer: »trenutno je v parku v kanalu Grande 45 privezov za čolne«. V predlaganem metodološkem pristopu MOP (2009) poglavje »2.3.1. Varstvo okolja« ni dovolj natančno opredeljeno, predvsem ni jasna razmejitev med aktivnostmi, ki jih je upravljavec ZO dolžan izvajati s ciljem izboljšanja razmer v okolju. b) Poglavje »Opis in ocena stanja zavarovanega območja« (od točke 2.3.3. naprej) Točka 2.3.3. v MOP (2009) pristopu obravnava ločeno rabo naravnih virov od turizma in rekreacije in drugih dejavnosti. Testni primer KPSS (ni poseljeno območje!) vse omenjene vsebine obravnava pod skupnim naslovom »socio-ekonomski razvoj« (podobno predlaga npr. tudi Eurosite metodologija). primer NU KPG pa - glede na dejstvo, da gre za razmeroma gosto poseljeno območje - deli vsebine v tem sklopu na »2.6 raba naravnih virov in analiza vplivov na doseganje varstvenih ciljev« in »2.7 opis in analiza ekonomske in socialne strukture prebivalstva«. Predlagamo, da se - odvisno od primera - uporabi pristop iz enega od obeh testnih primerov, saj se zdi drobitev na več podsklopov, kot jo predlaga MOP metodologija, preveč podrobna oz. nepotrebna. - Urejanje prostora je po slovenski zakonodaji v pristojnosti občin. MOP metodologija te vsebine obravnava v točki 2.4.3 Urejanje prostora; niti ni tako pomembno, če so te vsebine v NU na predlaganem mestu - bolj važen je temeljit povzetek in kartografske priloge sprejetih in načrtovanih prostorskih aktov. - Opisovanje stanja v vplivnem območju je ena od bolj nedodelanih vsebin NU, saj pogosto to območje niti prostorsko niti vsebinsko ni opredeljeno. Poglavje »2.4. Ocena stanja v vplivnem območju« naj se torej dejansko osredotoči le na tiste vplive iz okolice, ki imajo neposreden vpliv, predvsem pa je nanje tudi možno vplivati. Vtok onesnažene vode iz vodotoka nedvomno sodi med takšne vplive, medtem ko na posledice odmiranja drevja zaradi čezmejnega vpliva »kislega dežja« ali globalnih sprememb podnebja s stališča zavarovanega območja najbrž ne moremo vplivati. Vprašanje je tudi, kako lahko NU vpliva/omeji dejavnosti zunaj parka, ki negativno vplivanje na doseganje ciljev ZO. - Poglavje »2.6 Ocena preteklih ukrepov varstva narave in spodbujanja trajnostnega razvoja« je pomembno predvsem zaradi dokazovanja predhodnih naporov in vlaganj v park, medtem ko s stališča izdelave operativnega načrta ni tako pomembno. Prav je, da upravljavec takšne informacije ima, morda pa ni nujno, da so zbrane ravno v okviru ZO. c) Poglavje »Upravljanje zavarovanega območja« To je nedvomno najpomembnejše poglavje celotnega načrta upravljanja saj govori po ciljih in poteh, da se ti cilji izvedejo. 1. V predlogu metodologije MOP (Vodnik za pripravo..., 2009) je v točki 2.7 omenjena SWOT analiza zavarovanega območja. Ta je sicer smiselna in jo oba testna primera tudi vsebujeta 150 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. (vendar le s stališča kaj so SWOT za sam park in ne toliko kaj je park kot SWOT za okolico). Izostala pa je analiza pritiskov in groženj, ki je bila prepoznana kot ključna podlaga za temeljito pripravo ukrepov, za odpravo ovir k doseganju ciljev ZO. Testni primer KPSS je kot predhodnico analize pritiskov in groženj uvedel še Ocena stanja naravnih vrednot in Oceno stanja biotske raznovrstnosti: habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst. Gre za preprost nabor izbranih kazalnikov, na osnovi katerih bo mogoče po določenem časovnem obdobju preverjati uspešnost doseganja ciljev s področja varstva narave. Tabela 13: Primer ugotavljanja stanja populacije. Vrsta Opis habitata Ocena populacije Ohranitveno stanje Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Poloji, vlažni ali suhi bazeni 40-60 parov ugodno Analiza pritiskov in groženj, vključno z najbolj pogostimi za slovenska ZO, je objavljena v poročilu in prevodu RAPPAM metodologije (Kus Veenvliet in Sovinc, 2008). 2. Pri tem poglavju pa je analiza pokazala na nekaj razhajanj tako med predlagano metodologijo MOP kakor tudi med obema testnima primeroma (KPG, KPSS). Metodološki pristopi iz tujine (EUROSITE, IUCN, Ramsar...) predlagajo, da se cilje razdeli po načelu: vizija - dolgoročni cilji - operativni cilji - aktivnosti. Tej shemi v splošnem sledi testni model KPG. Primer KPG: Za upravljanje območja Krajinskega parka Goričko so opredelili štiri temelje z dolgoročno naravnanimi upravljavskimi cilji: 1. ohranjanje narave in kulturne krajine. Cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost in videz kulturne krajine oz. izboljšati stanje, kjer je to potrebno, z naravi prijazno rabo zemljišč na način, ki vrstam in habitatom zagotavlja obstoj (upoštevanje tradicionalnih načinov rabe). Cilj je vzpodbujati naravi prijazno kmetovanje, ki omogoča preživetje na kmetiji in bo privlačno tudi mladim gospodarjem. 2. sprostitev in oddih. Cilj je ponuditi privlačno urejene prostore za oddih, ki bodo primerni krajinskim značilnostim in režimom ohranjanja narave. Cilj je z usmerjati obiskovalce v manj občutljiva območja in nuditi svetovanje tudi drugim investitorjem, in tako, zagotavljati dolgoročno in naravi primerno rabo ter trženje povezanih turističnih produktov s kakovostjo Q Goričko. 3. izobraževanje. Cilj je ponuditi doživetje v katerem je možno na interaktiven način in s posebno ponudbo iz narave in kulturnih danosti dojeti prepletenost in soodvisnost med obema. Cilj je oblikovati parkovno akademijo, ki bo ponujala znanje lokalnemu prebivalstvu in obiskovalcem parka. 151 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 4. podpora lokalnemu gospodarstvu. Cilj je skozi delovanje parka povečati utrip v naravi prijaznem razvoju podeželja in na ta način povečati dodano vrednost in zagotavljati kakovost bivanja. Cilj je v vse dejavnosti in storitve vnesti cilje ohranjanja narave in trajnostnega razvoja in jih tržiti pod skupno blagovno znamko kakovosti Q Goričko. Testni primer KPSS (podobno kot KPG) izhaja iz predpostavke, da je upravljanje ZO javna služba ohranjanja narave (JSON), znotraj katere so upravljavcu (v splošnem; brez določenih posebnosti, ki lahko izhajajo npr. iz akta o zavarovanju oz. iz nalog javnega zavoda kot upravljavca) »dovoljene«/predpisane naslednje naloge/sklopi: varstvo narave (naravnih vrednot in biodiverzitete), obiskovanje in interpretacija, nadzor in spremljanje stanja. Zato se vsi OPERATIVNI CILJI v NU KPSS nanašajo izključno le na omenjene sklope, ki so dopolnjeni tudi s splošnimi USMERITVAMI, torej usmeritvami za »varstvo narave«); za vse ostale dejavnosti pa NU podaja samo USMERITVE ZA RABO (ki jo izvajajo drugi). Primer KPSS Cilji upravljanja3, v skladu s sistemsko zakonodajo s področja ohranjanja narave in Uredbe, so: 1. Cilj: Ohranitev naravne vrednote, vrst in habitatnih tipov 2. Cilj: Omogočanje doživljanja in spoznavanja, informiranosti o delovanju parka 3. Cilj: Prispevanje k uresničevanju ciljev javnega interesa z drugih področij 4. Cilj: Omogočanje povezanosti lokalnega prebivalstva s parkom V okviru navedenih ciljev se določajo operativni cilji, v okviru operativnih ciljev pa naloge in aktivnosti, ki so prikazani tabelarično. Nosilec aktivnosti in nalog je upravljavec parka. MOP predlaga definiranje dolgoročnih ciljev (3.1.), na katere se vežejo strateške naloge in aktivnosti po ciljih (3.2.). Opazimo lahko, da so »dolgoročni cilji« (čeprav niso nujno tako poimenovani) v obeh testnih primerih podobni in da upoštevajo posebnost slovenske zakonodaje, ki upravljavcu ZO nalaga prav specifične naloge, upošteva dejstvo, da je »nadcilj« vsakega ZO varovanje narave in da se ostale dejavnosti lahko izvajajo le, če niso v nasprotju z varstvenimi cilji, njihovi izvajalci pa so znani (in praviloma - razen v omejenem obsegu in na določen način) -ne sodijo pod pristojnost upravljavca (javni zavod; nevarnost dvojnega financiranja javnih uslužbencev). 3. Podpoglavje »3.2 Strateške naloge in aktivnosti po ciljih« v MOP metodološkem pristopu 3 to so dolgoročni cilji 152 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Tabela 14: Primer strateških nalog in aktivnosti Krajinskega parka Goričko. Št. enot cena/ enoto Skupaj materialni stroški I. OHRANJANJE NARAVE IN KRAJINE 1. Ohranjanje krajinske pestrosti, mozaičnosti in značilnih krajinskih členov KPG. Operativni cilj/naloga/aktivnost Rok izvedbe Kazalniki Viri Sodelavci I. OHRANJANJE NARAVE IN KRAJINE 1. Ohranjanje krajinske pestrosti, mozaičnosti in značilnih krajinskih členov KPG. 1.1. Vzpostavitev ukrepov za ohranjanje krajinske pestrosti 1.1.a. Pripraviti inventar značilnih krajinskih členov KPG, ki so pomembni za ohranjanje biotske pestrosti (npr. sadovnjaki, posamezna drevesa, mejice, ...) na podlagi DOF posnetkov in pregleda na terenu. 2013/II vzpostavljena GIS baza MOP, TD ZRSVN, KGZ 1 storitev po pogodbi 5.000 5.000 € 1.1.b. Oblikovati ukrepe za ohranjanje krajinskih členov. 2014/IV oblikovan načrt ukrepov MOP, TD ZRSVN, KGZ 153 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Primer KPSS: - Neposredno varstvo vrst in habitatnih tipov, naravnih vrednot /= vzdrževanje, nega, izboljševanje ekoloških razmer,... Ekološke razmere, ki se spreminjajo zaradi vplivov človekovih dejavnosti ter tudi zaradi naravnih procesov, se z načrtnimi aktivnostmi za posamezne vrste ali habitatne tipe izboljšujejo ali vzdržujejo v stanju, ki je za vrste in habitatne tipe ugoden. Z ukrepi in aktivnostmi se preprečujejo ali zmanjšujejo posledice nekaterih dejavnikov ogrožanja. Za nekatere vrste se zagotavlja ugodne ekološke razmer s prepuščanjem posameznih območij naravni sukcesiji. Naloge in aktivnosti se praviloma izvajajo zunaj vegetacijske sezone. 154 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Tabela 15: Primer strateških nalog in aktivnosti Krajinskega parka Sečoveljske soline. Naloge, Rok izvedbe Kazalniki Sodelujoči Št. enot Strošek / enoto aktivnosti na 10 let (EUR) Upravljanje s Košnja in redčenje vegetacije ob stalna naloga trstišči, kanalih vodnimi Odstranjevanje zarasti Stojbe stalna naloga 6 300 habitati, Odstranjevanje usedlin Koreja stalna naloga xx travniškimi ter Uravnavanja vodnega režima na stalna naloga Muzej solinarstva z drevjem in halofitnem travniku na grmovjem Fontaniggeah zaraslimi Odstranjevanje zarasti Stojbe stalna naloga Lastniki zemljišč habitati Odstranjevanje usedlin Koreja stalna naloga Uravnavanja vodnega režima na stalna naloga halofitnem travniku na Fontaniggeah Odstranjevanje zarasti na rastišču stalna naloga divjega hiacinta Nadzor nad Selektivno odstranjevanje stalna naloga 1 200,00 populacijami tujerodnih rastlinskih vrst enkrat invazivnih, letno v jesenskem času na tujerodnih in ekološko sprejemljiv način plenilskih vrst Izkop robnih vodnih jarkov 2011 1 x 12 Vzdrževanje (čiščenje, poglabljanje stalna naloga 2 400,00 ipd.) robnih vodnih jarkov Postavitev ograj, električnih 2011, 2020 1 200,00 pastirjev 155 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 4. Podpoglavje »3.3 Podrobnejša opredelitev varstvenih režimov« je smiselna le v primerih, kjer varstveni režimi niso podrobno opisani že v aktu o zavarovanju. Podrobnejša vsebinska in prostorska opredelitev varstvenih režimov sicer izhaja iz poglavij o izvajanju JSON oz osnovnih (»varstvenih«) ciljev zavarovanega območja ter usmeritev za rabo po posameznih sektorskih področjih (glej tudi »3.4 Prostorska umestitev varstvenih režimov in načrtovanih aktivnosti« in »3.6 Usmeritve za načrtovanje podpornih in drugih dejavnosti«). 5. Podpoglavje »3.5 Izvedbeni načrt upravljanja« je v predlogu metodologije MOP (2009) nedvomno še premalo natančno obdelano. Manjkajo namreč vsebine, ki se nanašajo na upravljavca, njegovo organiziranost in potrebne vire, da se načrt upravljanja izvede. Med testnima primeroma je te vsebine podrobneje razdelal primer NU KPSS, ki ta sklop deli v dve ključni poglavji, in sicer »Služba za upravljanje« in »Finančni načrt«, kot je prikazano spodaj: Služba za upravljanje -Dosedanja služba -Dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost službe -Načrt delovanja in razvoja službe -Razmerje med nalogami in aktivnostmi -Naloge in aktivnosti za razvoj službe -Kadrovski načrt -Povečevanje usposobljenosti in učinkovitosti službe -Načrt upravljanja z nepremičninami, ki so v lasti države Finančni načrt V okviru projekta NATREG, ki ga vodi Zavod za varstvo narave, nastaja tudi metodološki pristop za izdelavo poslovnih načrtov za zavarovana območja. Podpoglavje »3.6 Usmeritve za načrtovanje podpornih in drugih dejavnosti« je skorajda enako zasnovano tako v predlaganem metodološkem pristopu MOP (2009) kot v obeh primerih. Pri tem sklopu predlagamo, da se pri izdelavi končnih usmeritev metodološkega pristopa uporabi izkušnje praktičnih rešitev obeh testnih primerov. Pod pojmi ravnanja, dejavnosti in posegi so zajete vse aktivnosti, ki se v parku izvajajo ali načrtujejo, pa ne sodijo med neposredne aktivnosti ohranjanja narave. Sodijo tako v okvir izvajanja nalog drugih javnih služb (kot sta npr. varstvo kulturne dediščine in izvajanje vodnogospodarske javne službe) ali v okvir splošne ali posebne rabe naravnih virov oziroma naravne vrednote. Nosilci teh aktivnosti so fizične in pravne osebe. Za doseganje varstvenih ciljev zavarovanega območja je ključnega pomena, da se vse dejavnosti, ravnanja in posegi izvajajo tako, da z njimi niso v nasprotju oziroma tako, da jih podpirajo in omogočajo pozitivne sinergijske učinke varstva in razvoja. S tem 156 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. namenom se določajo varstvene in razvojne usmeritve. Posegi in dejavnosti se načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi na podlagi akta o zavarovanju ter varstvenimi in razvojnimi usmeritvami ob upoštevanju načela trajnosti in optimalnega doseganja varstvenih in drugih ciljev parka. Pri tem se s posebno pozornostjo obravnavajo in upoštevajo živa bitja, rastline in živali. Varstvene in razvojne usmeritve naj se delijo v dva sklopa, in sicer SPLOŠNE in LOČENO ZA POSAMEZNO DEJAVNOST. Pri tem je pomembno, da se ne prepisuje varstvenega režima iz akta o zavarovanju, pač pa se določila konkretizira in umesti v prostor (v čim večji meri se upošteva slog pisanja, ki deluje »vzpodbujevalnoi«, ne pa z izpostavljanjem »prepovedi«). Primer KPSS: VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE: 1. SPLOŠNE - Dejavnosti, ki niso neposredno povezane s solinarstvom, se izvajajo le na majhni površini in majhnem obsegu, tako da nista okrnjena ekološki in krajinski značaj območja in izvajanje solinarske dejavnosti. Novih dejavnosti oziroma namembnosti, razen tistih, ki so opredeljene s tem načrtom, se ne uvaja. - V park se ne uvaja dejavnosti in ravnanj, ki zahtevajo dodatno trajno opremljenost s komunalno infrastrukturo, stacionarno bivanje ali prenočevanje v parku. - Dejavnosti, ravnanja in posegi se izvajajo tako, da se izogibajo območjem zgostitve rastlin in živali in sicer območjem zgostitve gnezdišč ptic praviloma med 1. marcem in 1. septembrom, območjem zgostitve prezimujočih ptic pa praviloma med 1. decembrom in 1. marcem. - Obnovljene hiše na območju Fontaniggeah se namenijo obiskovanju, doživljanju, spoznavanju ali interpretaciji kulturne dediščine in narave, ne pa prebivanju, lovu, ribolovu, turizmu, rekreaciji in športu._ Primer usmeritev za izvajanje konkretne dejavnosti KPSS: ZNANSTVENO - RAZISKOVALNO DELO - Znanstveno-raziskovalno delo v KPSS se sme izvajati le s predhodnim dogovorom z upravljavcem, pri čemer izvajalec znanstvene raziskave poda upravljavcu predhodno pisno obvestilo s podatki o kraju, trajanju, načinu in namenu izvedbe raziskave. - V prvem varstvenem območju se raziskave lahko izvajajo le zaradi potreb varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških razlogov in zaradi potreb izvajanja javne vodnogospodarske službe in javne službe s področja premične kulturne dediščine. - Pri znastveno-raziskovalnemu delu se praviloma uporablja neinvazivne metode, pri katerih se živali ne osvetljuje, vznemirja ali ubija. 157 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Pri delu se uporablja le omejen obseg opreme, ki jo je treba po končanem delu odstraniti in v območju vzpostaviti stanje, kot je bilo pred začetkom izvajanja znanstveno - raziskovalnih del. - Izvajalec znanstveno-raziskovalnega dela v KPSS po končani raziskavi upravljavcu parka posreduje izsledke raziskave. Primer za izvajanje konkretne dejavnosti KPG: Usmeritve za rabo naravnih virov in načrtovanje razvoja v KPG (deloma povzeto po Vrček, 2007) Kmetijstvo Priložnost kmetijstva v KPG je vezana predvsem na ohranjanje kmetovanja na manjših kmetijah, kar omogoča doseganje ugodnega stanja pri ohranjanju narave, krajine, voda ter okolja ob hkratnem zagotavljanju poseljenosti podeželja v obmejni regiji. Največja priložnost je dana razvoju ekološkega načina kmetovanja s tradicionalno poli-kulturno rabo zemljišč nekdaj samooskrbnih kmetij. Specializirane kmetije, ki so usmerjene samo v eno vejo kmetovanja, ne morejo v celoti zadostiti pogojem ohranjanja narave, zato je priložnost v povezovanju kmetijskih gospodarstev in medsebojnih storitev in dobrin, s čimer bo dejansko vzpostavljeno kroženje snovi in energije, ki nastaja ali se rabi v kmetijstvu. Skrb kmetijstva mora biti usmerjena v dolgoročno ohranjanje rodovitnosti tal, preprečevanje površinske erozije tal in v pridelavo zdrave hrane za ljudi in živali. Usmeritve / načini izvajanja: Pridelovanje - spodbuja se ohranjanje kmetovanja in kmetijskih gospodarstev na površinah v sedanjem obsegu in v vseh panogah, - spodbuja se naravi prijazno kmetovanje, ki ohranja visokodebelne senožetne sadovnjake, ekstenzivno rabljene travnike in pašnike, mlake ter mejice ob vodah in jarkih, - spodbuja se ohranjanje in pridelava starih sort kulturnih rastlin ter reja avtohtonih pasem rastlinojedih domačih živali, - spodbuja se pridelava zdrave (ekološko pridelane) hrane - izvaja se ekstenzivna paša z nizko obtežbo. Paša na varovanih travniških habitatih mora biti posebej načrtovana in presojana z vidika varstva narave. Obremenitev od 0.0 - 1.9 GVŽ/ha. Na priobalnih zemljiščih in varovanih izbranih habitatih (primarno cona 2) ogroženih in redkih vrst naj se paša ne izvaja. - spodbuja se uporaba hlevskega gnoja. Na varovanih habitatih je dovoljen kompost in hlevski gnoj. Uporaba gnojnice ni dovoljena (primarno cona 2). - na priobalnih zemljiščih naj se ne gnoji. VVO ter posebej varovana rastišča - naravne vrednote. (OP. Vsi ukrepi KOP zahtevajo obremenitev med 0,2 - do 1,9.GVŽ.) - košnja travnikov naj se izvaja prvič po odcvetu večine travniških rastlin. Košnji naj sledi spravilo. Ukrep MET, HAB; Košnja naj se izvaja enkrat na nekaj let. Če se kosi vsako leto, se naj prva košnja izvaja po 25. avgustu. Košnji naj sledi spravilo. Ukrep STE. Košnja naj se izvaja dva- do trikrat na 158 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. leto. Košnji naj sledi spravilo. Ukrep MET in VVO. Na varovanih travniških habitatih naj se ne izvaja baliranje v plastično folijo ali siliranje - na travinju naj se ne uporablja herbicidov, razen v primeru nadzorovanega uničevanja invazivnih tujerodnih vrst. - rabo insekticidov naj se omejuje na najnižjo možno mero, uporablja naj se insekticide z nizko stopnjo toksičnosti in s kratkim časom razgradnje (varstvo čebel). - preprečuje se uporaba fitofarmacevtskih sredstev 5-10 m od gozdnega roba in v samem gozdnem robu. - spodbuja se način obdelave in gojenje kultur, ki so krajevno običajne, - spodbuja se redna košnja travniških površin, vsaj enkrat na dve leti, da se prepreči zaraščanje. - izvaja naj se upočasnjena košnja od sredine navzven, vsaj 5 cm nad tlemi primarno v coni 2 - preprečuje se vzdrževanje travnikov z mulčenjem povsod primarno v coni 2 - preprečuje se preoravanje travnikov povsod primarno v coni 2 - omejiti spreminjanje travnikov v trate v coni 1 - vzdrževanje odvodnih jarkov: čiščenje mulja se izvaja v zimskem času. Smiselno se pušča rast grmovno-drevesnih mejic. Brežine se kosijo pozno poleti. Urejanje kmetijskega prostora - pri izboljševalnih ukrepih na kmetijskih površinah se v čim večji možni meri zagotovi ohranitev naravnih prvin, mozaične rabe kmetijskih zemljišč, parcelne strukture, krajinskih členov in mikroreliefnih značilnosti. Na mokrotnih traviščih se vodni režim v tleh ne sme spremeniti - na površinah v državni lasti se zagotavlja varstvu narave prilagojeno kmetijsko prakso po dogovoru z upravljavci kmetijskih zemljišč; Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ARSO -sektorjem za vode, Ministrstvom za promet (DRSC in Slovenske železnice) in ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave, oziroma upravljavcem zavarovanega območja. - površine v zaraščanju naj se očisti, pri tem se ohranja relief zemljišča. Površine za čiščenje se izbere v naravovarstveni presoji stanja v krajini ali v postopku komasacije, v sodelovanju z upravljavcem ZO. Mulčenje je dovoljeno le na površinah, kjer se zarasle površine spreminja nazaj v travnike. Upravljanje-pogodbeno varstvo - za ohranjanje krajinskih členov (mejice, posamezna drevesa, grmišča, mlake, terasni robovi) suhih in mokrotnih travnikov ter visokodebelnih senožetnih sadovnjakov, se uvedejo finančno privlačnejši ukrepi v KOP. Velikost enote rabe ali gostota dreves na površino ni pogoj. Pogodbeno varstvo se sklene za dobo najmanj 10 let. - na površinah ostarelih kmetov, ki zemljišč nimajo v zakupu, košnjo travnikov izvaja mobilna kmetijska enota JZ KP Goričko ali komunalna služba parkovne občine - kmetijam se nudi pomoč pri pridobivanju sredstev pomoči iz virov MKGP za razvoj podeželja in diverzifikacije na kmetijah (LAS) Dopolnilne dejavnosti - razvoj dopolnilnih dejavnosti in produktov na kmetiji pod blagovno znamko KP Goričko ter oživljanje tradicionalnih obrti kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji 159 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - spodbuja se ohranjanje poseljenosti in zaposlitev mladih na domu tudi na področju vodenja v parku in nadzora v naravi na območju KPG Trženje - spodbuja se povezovanje kmetij v kooperative ali grozde - spodbuja se lokalna oskrba prebivalcev in obiskovalcev s hrano pridelano v KP Goričko, lokalne stacionarne in potujoče kmečke tržnice, mlekomat, prodaja na domu - spodbuja se razvoj inovativne pridelave in predelave kmetijskih pridelkov - pospešuje se iskanje novih tržnih niš za posebne pridelke, ki ne zahtevajo velikih pridelovalnih območij - produkti se oblikujejo in zavarujejo se pod kolektivno blagovno znamko parka Q Goričko Promocija - promoviranje zdravega kmetijstva, ki varuje naravo na Goričkem na domačih in mednarodnih sejmih Spremljanje, raziskovanje in izobraževanje - oblikuje se genska banka poljščin, zelenjave, zelišč, trav in sadnega drevja Goričkega - spremljanje indikatorskih vrst živali v kmetijskem pridelovalnem prostoru - opozorila o stanju v okolju - spremljanje floristične sestave na izbranih travnikih in pašnikih ter ugotavljanje spreminjanja floristične sestave zaradi rabe - monitoring upravljavskih ukrepov določenih v pogodbenem varstvu - vzpostavitev Centra šolskih in obšolskih dejavnosti s področja naravoslovja in tradicionalnega kmetovanja, zdrave prehrane in gibanja - lokacija grad Grad, Goričko in trideželni park - izobraževanje lastnikov in zakupnikov kmetijskih zemljišč (še posebej prejemnikov KOP sredstev) o ohranjanju narave in o upravljanju parka, prejemniki KOP - k naravi prijaznemu kmetovanju se vključi nove lastnike kmetijskih zemljišč, ki niso kmetje in ponudnike turističnih in gostinskih uslug 8.4. Proces nastajanja načrta upravljanja Načrt upravljanja je orodje za določitev politike zavarovanega območja. Uspešen proces načrtovanja ima določene značilnosti, ki jih lahko razvrstimo v naslednje skupine: 1. Jasnost in transparentnost pri oblikovanju plana (določitev financ, načinov ukrepanja, monitoringa,...), 2. Usmerjenost k uresničevanju plana (določitev nalog in odgovornosti, sodelovanje z organi oblasti), 3. Družbena sprejemljivost (možnost vključevanja različnih interesov, sporazumni dogovori...), 4. Usmerjenost k izmenjavi znanj in izkušenj (dvostranski dialog, pomen sodelovanja z lokalno skupnostjo ...), 160 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 5. Odgovornost glede lastništva (sodelovanje z raznimi deležniki, izmenjava informacij ...) 6. Zastopanost širšega interesa (sodelovanje z javnostmi ...) in 7. Usmerjenost v oblikovanje partnerskih odnosov (pomen procesa načrtovanja, ...). Skupine, ki imajo neposreden interes, ali nanje kakorkoli vpliva upravljanje s parkom in načrtovanje turizma so lahko: - načrtovalci in upravljavci parka, - obiskovalci parka, - zaposleni v parku, - lokalna skupnost, - lastniki zemljišč (v in na robu območja), - prebivalci, - zainteresirani za izkoriščanje naravnih dobrin, - ministrstva, - vladne agencije (podporniki in tudi nasprotniki), - privatni sektor (ustvarjanje dobička), - nevladne organizacije, - okoljske skupine in društva, prostovoljci, - družbe za ekonomski razvoj, - koncesionarji, imetniki licenc in dovoljenj, - predstavniki turističnega sektorja, - marketinške družbe, - vzgojne inštitucije, - raziskovalne inštitucije ter - predstavniki medijev. Učinkovitost upravljavskega načrta je odvisna od: X/7 Sodelovanje javnosti - Izmenjava mnenj, spoznavanje, - Ustvarjanje konsenza med: 1. Obiskovalci, 2. delavci v privatnem sektorju ter 3. družbo in lokalnimi skupnostmi. Tehnični vidik načrtovanja - Načrtovalski proces, npr. določitev stopnje sprejemljivosti sprememb; - Upravljavec parka; - Strokovni sodelavci. Smernice za program vključevanja deležnikov (interesnih skupin) pri pripravi načrta upravljanja: 1. faza: Začetno vključevanje Neformalno posvetovanje za določitev glavni tem obravnave. Določitev stopnje zanimanja javnosti in glavnih deležnikov. 161 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Identifikacija ključnih posameznikov. 2. faza: Začetno načrtovanje Identifikacija deležnikov in javnosti. Določitev potreb po izmenjavi informacij. Določitev ciljev vključevanja javnosti. 3. faza: Priprava programa za vključevanje javnosti Določitev načina vključevanja deležnikov. Zagotovitev komunikacije znotraj organizacije (pripravljavec načrta). Načrtovanje, razpored in dodelitev nalog. 4. faza: Uresničitev programa Izvrševanje programa. Monitoring programa vključevanja javnosti. Vrednotenje rezultatov vključevanja. 5. faza: Vključevanje javnosti po sprejetju odločitev Priprava pogojev za čas po sprejetju odločitev (najmanj obvestiti javnost o odločitvah in kako so bile upoštevani njihove pripombe) Uresničitev pod postavljenimi pogoji. 8.4.1 Vključevanje zainteresirane javnosti v proces nastajanja načrta upravljanja Primer nastajanja načrta upravljanja za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: razlogi, namen in postopek priprave načrta Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila, da bo za zavarovano območje krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib izdelala načrt upravljanja. V postopek nastajanja dokumenta je želela vključiti tudi zainteresirano javnost. Zgodovina zavarovanja Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil razglašen z odlokom tedanjih Skupščin občin Ljubljana Center, Lj.-Šiška in Lj.-Vič leta 1984. Zakon na podlagi katerega je bil razglašen odlok ni predvideval pripravo načrta upravljanja, zato se le ta v preteklosti ni pripravil. Ker park ni imel načrta in upravljavca so se v parku lahko uveljavili različni interesi, ki niso bili v prid varovanju območja, izostali so določeni ukrepi, skratka območje se je urejalo stihijsko. Potrebe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib po načrtu upravljanja Mestna Občina Ljubljana je pristopila k izdelavi načrta upravljanja za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z namenom, da podrobneje opredeli oziroma operacionalizira varstvene režime in razvojne usmeritve ter njihovo prostorsko umestitev. Namen tega postopka je tudi pripraviti nabor nujnih aktivnosti in ukrepov s katerimi se uresničuje cilj in namen razglasitve, določitev izvajalcev operativnih ciljev ter opredelitev vsebinskih, časovnih in finančnih virov za izvedbo. 162 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Pomen sodelovanja javnosti in potek procesa V postopku priprave takšnega načrta je ključno vključevanje zainteresirane javnosti, lokalne skupnosti in ključnih deležnikov. Ključno vodilo pri izbiri vabljenih udeležencev je bilo dejstvo, da ni mogoče na delavnice povabiti vseh 300.000 prebivalcev mesta, ki imajo določen interes v »mestnem krajinskem parku« in da je tudi število zasebnih lastnikov zemljišč v parku tako veliko, da z vsemi ni možen neposreden dialog na delavnici. Prvi razlog za organizacijo takšnega »dialoga« je vsekakor v smislu starega rekla »Več ljudi več ve«. Meščani prinašajo v proces načrtovanja dragocene informacije, saj je vsak od njih "strokovnjak" za svojo zgodbo. Nenazadnje pa izkušnje kažejo, da če ljudje sodelujejo pri oblikovanju načrta, ga bolj razumejo in bolj spoštujejo, kot pa če plan nastaja izolirano v kabinetih strokovnjakov. V ta namen so bile organizirane delavnice. Vabljeni udeleženci delavnic so bili izbrani po dveh ključih: (1) demografsko reprezentativna struktura občanov (glede na spol, starost, lokacijo, izobrazbo) -vabljeni so bili dejansko po ključu (z načelnim telefonskim pristankom za sodelovanje (in poslanim pisnim vabilom) (2) deležniki - organizirana javnost in institucije: kartirani so bili interesi in njihovi nosilci in vabljeni tako. Ne glede na dejstvo, da so za pripravo načrta upravljanja odgovorni strokovnjaki, za njegovo potrditev in sprejem pa bodo nosili politično odgovornost mestni svetniki, ima glas različnih javnosti v mozaiku demokratičnega odločanja vsekakor svoje mesto. Tabela 16: Faze priprave načrta upravljanja za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Faza Vsebine Sodelovanje javnosti Čas I. faza: zbiranje informacij, opis in ovrednotenje delavnice z občani november prostora, njegovih vrednot, funkcij in (fokus skupine) 2007 interesov v njem II. faza: oblikovanje vizije, analiza trendov, določanje delavnica s november dolgoročnih ciljev in operativnih ciljev predstavniki institucij, lastnikov in organizacij 2007 III. faza priprava programa aktivnosti, prostorska umestitev in oblikovanje terminskega in finančnega plana, vključno z organizacijsko strukturo upravljanja in mehanizmi za spremljanje in vrednotenje izvajanja 2 delavnici s predstavniki institucij, lastnikov in organizacij april 2008 IV. faza javna razgrnitev in obravnava osnutka delavnice z občani november načrta upravljanja (fokus skupine) 2008 V. faza sprejem načrta upravljanja na Mestnem svetu MOL december 2008 163 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Namen popoldanskih delavnic z meščani Konkreten cilj treh popoldanskih delavnic je bil evidentiranje kar najširšega nabora prostorskih vrednot in problemov, na osnovi katerih bodo skupine določile prednostna problemska področja načrta upravljanja. Rezultati teh delavnic so služili pripravljavcem načrta upravljanja za preverjanje strokovnih rešitev. Sodelujoči na delavnicah K sodelovanju so bili povabljeni prebivalci, skupaj 120 meščank in meščanov Ljubljane, ki so bili kot posamezniki sicer izbrani naključno, vendar tako, da predstavljajo "uporabnike in ljubitelje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba v malem". Delavnice so potekale na treh lokacijah: za prebivalce območja Viča, območja Centra in območja Šiške. Potek dela Delavnice je na pobudo Mestne občine Ljubljana, Oddelka za varstvo okolja vodila Modra, komunikacije in moderiranje, d.o.o. Delali so v manjših skupinah. Najprej so pregledali pozitivne izkušnje in značilnosti območja, potem je sledil pregled problemov in določanje prednostnih problemskih področij. Na koncu so pogledali tudi vizijo udeležencev za prihodnost krajinskega parka. Na delavnicah so uporabili preizkušene metode dela, vodili pa so jih usposobljeni moderatorji. Skrbeli so, da je bilo mnenje vsakega v razpravi enakopravno upoštevano, da je bil pogovor usmerjen k cilju, ter da so sprejeti zaključki zares odražali mnenje skupine. V vsebino pogovora moderatorji niso posegali. Faza priprav V fazi priprav so bile s strani MOL - Oddelka za okolje kot naročnika ter Modre d.o.o. kot izvajalca tega segmenta izvedene naslednje aktivnosti: - Priprava seznamov vabljenih udeležencev - občanov in občank V sodelovanju s podjetjem Ninamedia d.o.o. smo pripravili namenski vzorec 120 Ljubljančanov in Ljubljančank, ki po naslednjih kategorijah odražajo tipično strukturo ljubljanskega prebivalstva: • starost • spol • izobrazba • bivanje (območja nekdanjih treh občin Ljubljana Šiška, Vič in Center). Zajemanje podatkov je potekalo s pomočjo telefonskih intervjujev z anketiranci iz vnaprej določenega vzorca. 164 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - Priprava seznamov vabljenih deležnikov Naročniku smo pomagali oblikovati tudi seznam deležnikov, ki odraža pestro strukturo strok in interesov, ki se srečujejo na danem območju. Na delavnico je bilo vabljenih 54 predstavnikov deležnikov. - Izvedba delavnic z občani Za določanje problemov so bile izvedene tri popoldanske delavnice za občane. Udeleženci, sicer člani fokusnih skupin, so teden dni vnaprej prejeli vabilo na delavnico. Udeležba Udeležba na delavnicah je bila kot sledi: Ljubljana Šiška - 20. november (torek) 13 udeležencev 2 podskupini Ljubljana Vič - 21. november (sreda) 12 udeležencev 2 podskupini Ljubljana Center - 22. november (četrtek) 3 udeleženci 1 skupina Skupaj 28 udeležencev 5 podskupin Udeležba glede na število razposlanih vabil: skupaj Šiška Vič Center F % F % F % F % št. vabil 120 100 41 100 39 100 40 100 udeleženih 28 23,3 13 31,7 12 30,8 3 7,5 Skupaj je bilo vabljenih 120 občanov in občank, delavnic pa se jih je udeležilo 28 (23,3%). Glede na reprezentativno izbrani vzorec meščanov in meščank Ljubljane, so se delavnic v večjem številu udeležili meščani (16), v nekoliko manjši meri pa meščanke (12). Procentualno je bilo torej na delavnicah 57% moških in 43% žensk. V grafičnem prikazu starostne strukture vzorca in udeležencev delavnic, bi lahko potegnili črto med 40. in 41. letom starosti. Pri mlajših od 41 let le bila udeležba proporcionalno manjša glede na vzorec, pri starejših od 41. leta pa proporcionalno večja. Iz grafičnega prikaza izobrazbene strukture vidimo, da z višjo izobrazbo narašča tudi udeležba na delavnici, vendar razlike niso velike. Iz grafa Struktura vzorca in udeležbe po statusu vidimo, da je samo skupina upokojencev nadpovprečno zastopana glede na vzorec. 8.5. Analiza posameznih primerov načrtov upravljanja iz tujine a) Analiza načrta upravljanja za Narodni park Sjeverni Velebit (Hrvaška) 165 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vsebina po poglavjih za načrt upravljanja za Narodni park Sjeverni Velebit na Hrvaškem je prikazana v Prilogi F. Metodološki pristop za ta (in še nekatere) načrt upravljanja sestavlja šest nosilnih poglavij. V Uvodu je opisana vloga parka v mednarodnem kontekstu, kratek opis oziroma predstavitev parka in predstavljena vizija. Drugo poglavje zajema opis območja in sicer institucionalne, pravne in organizacijske podlage, vključno z prikazom vloge načrta upravljanja glede na druge sektorske podlage. Pomembno je, da je že v tem poglavju podan tudi opis (obstoječe) infrastrukture (=nično stanje) in financiranje parka. V istem poglavju je še fizično-geografski in biološki opis ter opis območij posebnega varstva ter socio-ekonomski opis. Glede na to, da gre za narodni park v goratem in praktično neposeljenem območju, je temu primerno skromen tudi socio-ekonomski opis. Izpostavlja posamezne vsebine poselitvenih značilnosti, kulturnih vrednot, ključnih dejavnosti, ki se dogajajo v parku (predvsem so to oblike pasivne rekreacije in turizma, ki so v skladu z mednarodnimi standardi za narodne parke). Že v tem poglavju je izvedena tudi analiza groženj. Tretje poglavje opredeljuje conacijo in temeljne cilje upravljanja. Območje je razdeljeno na štiri cone; od najstrožje varovane cone do cone, v kateri je dovoljeno izvajanje rekreacije in določenih oblik turizma. Največja posebnost, hkrati pa tudi izredna preglednost tega pristopa se kaže pri določitvi ciljev in ukrepov v poglavju 3, ki so v naslednjem poglavju logično dopolnjeni z »akcijskimi načrti« za posamezne cilje/ukrepe. Tabela 17: Primer. Poglavje 3: (Conacija) in Cilji upravljanja Poglavje 4: Izvajanje načrta upravljanja (»akcijski načrti«) CILJ: Ohranjanje biotske raznovrstnosti AKCIJSKI PLAN ZA ohranjanje biodiverzitete CILJ: Upravljanje z obiskom AKCIJSKI PLAN ZA upravljanje z obiskom CILJ: Cestna infrastruktura AKCIJSKI PLAN ZA cestno infrastrukturo Itd. Poglavji 5 (viri podatkov) in 6 (priloge) sta le še dopolnilni poglavji predhodnim poglavjem. V »splošni različici« načrta upravljanja ni ne podrobnega finančnega ne kadrovskega načrta. V tem načrtu so ob ciljih opisani tudi preprosto merljivi kazaniki doseganja ciljev (oz. so cilji izdelani tako, da so merljivi). Celotna vsebina zajema okoli 80 tiskanih strani A4 formata. b) Analiza načrta upravljanja za Narodni park Pirin (Bolgarija) 166 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vsebina po poglavjih za načrt upravljanja za Narodni park Pirin v Bolgariji je prikazana v Prilogi F. Bolgarski pristop izdelave načrta upravljanja za narodni park se deli na Povzetek in 5 delov, ki jih sestavlja več vmesnih sklopov in več deset poglavij. V Uvodu je poudarek na predstavitvi utemeljitve in namena načrta upravljanja, skupaj z opisom nastajanja (procesa) dokumenta. Drugi del je Opis in ocena/ovrednotenje, ki najprej podaja podroben opis mej, pravnega statusa, lastništva, upravljavskih struktur in obstoječega stanja infrastrukture (=nično stanje) ter varstvenih režimov. Sledijo podpoglavja z opisi abiotskih, bioloških in kulturno-ekonomskih značilnosti. Abiotski in biološki del opisujeta fizično-geografske značilnosti in značilnosti narave (ekosistemi, habitati, vegetacija, flora in favna). Med kulturnimi in socio-ekonomskimi dejavnostmi so opisane vse dejavnosti, ki se v parku trenutno izvajajo (po posameznih prostorskih conah) ter naselja in sicer znotraj in tik ob parku. Opisana je tudi kulturna dediščina in krajina. Prvo ovrednotenje sestavlja ekološka ocena; pri tem so izpostavljeni posebno vredni (s strani varstva) habitati in vrste. Podana je tudi prva socialna in ekonomska analiza z izpostavljenimi problemi in tudi priložnostmi zavarovanega območja. Na osnovi prvega ovrednotenja so v drugem delu načrta najprej definirani dolgoročni cilji upravljanja in omejitve na poti njihovega doseganja. Gre za pet ciljev, ki se nanašajo na varstvo biodiverzitete, znanstvenoraziskovalno delo, sodelovanje z lokalno skupnostjo itd. Takoj sledi drugo ovrednotenje, v katerem so analizirani učinki evidentiranih omejitev na doseganje parka in izpostavljeni potenciali, ki jih park ima. V tretjem delu načrta upravljanja so predstavljene norme, režimi, pogoji in priporočila za izvajanje dejavnosti v parku (analogija s predlaganim slovenskim pristopom). Načela, režimi in norme so predstavljeni tako v prostoru (conacija) kot tudi po vrstah dejavnosti; za vsako izmed njih so izdelana posebna priporočila za izvajanje. Četrti del določa Operativne naloge in predpise va varstvo in rabo naravnih virov in vrednot. Gre za nabor konkretnih upravljavskih nalog (imenujejo jih prednostne naloge), ki so razviti do stopnje programa in projekta, vključno s podrobnim delovnim načrtom. V zadnjem, petem delu je še Pregled izpolnjevanja ciljev in nalog, kar v bistvu predstavlja načrt za spremljanje učinkovitosti posameznih aktivnosti in nalog, ki naj bi pripeljali do uresničitve ciljev. Bolgarski pristop je izredno natančen in obsežen (načrt obsega skoraj 300 tiskanih strani A4 formata), nima pa podrobnejšega kadrovskega in finančnega načrta. 167 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 8.6. Sklepne misli, ugotovitve in predlogi za dokončanje metodološkega pristopa izdelave NU za ZO v Sloveniji Načrt upravljanja je krožni proces iz naslednjih korakov: odločitev o pripravi NU, izvajanje NU in spremljanje izvajanja NU: 1. Odločitev o pripravi NU, določitev načrtovalske skupine, definiranje nalog in procesa ter vsebin NU a.Zbiranje podatkov b.Ovrednotenje podatkov c.Opredelitev omejitvenih dejavnikov, priložnosti in groženj d.Določitev vizije in upravljavskih ciljev e.Določitev korakov/akcij za doseganje upravljavskih ciljev f.Osnutek NU g.Vključitev javnosti v proces nastajanja NU h.Analiza zbranih pripomb, priprava končnega NU i.Potrditev NU 2. Izvajanje NU 3. Spremljanje izvajanja in ovrednotenje NU A) SPLOŠNO - načrti upravljanja v luči slovenskih razmer a) Kaj je načrt upravljanja? ZON v 60. členu določa, da je načrt upravljanja zavarovanega območja programski akt, s katerim se določijo: -razvojne usmeritve, -način izvajanja varstva, rabe in upravljanja zavarovanega območja ter -podrobnejše usmeritve za varstvo naravnih vrednot na zavarovanem območju ob upoštevanju potreb razvoja lokalnega prebivalstva. NU NU Ovredno tenje NU 168 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Načrt upravljanja je podlaga za urejanje prostora in rabo naravnih dobrin v zavarovanem območju; opredeljuje upravljanje naravnih (pestra rastlinska in živalska zgradba, naravni procesi...) in usmerjanje družbeno ekonomskih sistemov (dejavnosti v prostoru kot so npr.: kmetijstvo, gozdarstvo, varstvo in raba vode, gospodarstvo, turizem in rekreacija.. b) Kaj načrt upravljanja ni? -ni pravni akt, ki predpisuje varstveni režim (ga pa na osnovi sprejetega pravnega akta operacionalizira); to torej pomeni, da načrt upravljanja ne predpisuje nobenih novih omejitev za lastnike. Morebitne omejitve rabe opredeljuje že pravni akt o razglasitvi zavarovanega območja, načrt upravljanja pa jih pomaga identificirati in podrobneje opredeli vsebinsko, časovno in prostorsko komponento določil varstvenega režima, kot ga opisuje odlok o krajinskem parku. -ni prostorski planski dokument (ne nadomešča prostorskih aktov). Z drugimi besedami: če se znotraj krajinskega parka načrtuje npr. umestitev neke dejavnosti (recimo golf igrišča), ki sodi pod domeno prostorskega načrtovanja, je to stvar in odločitev prostorskega akta. Vendar mora prostorski akt v postopku svojega nastajanja upoštevati pravne podlage, ki so določile zavarovano območje z varstvenim režimom, naravovarstvene smernice (ki jih izdela pristojna strokovna služba za varstvo narave), kulturno varstvene pogoje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in druge podlage, izdelana mora biti tudi presoja posegov v prostor (glede na velikost posega oziroma na dejstvo, da gre za varovano območje). Odločitev o tem, ali bo v prostorskem aktu predlagana neka dejavnost (primer: umestitev golf igrišča v krajinski park) sprejeta, pa ni stvar načrta upravljanja. -ni sektorski dokument za rabo naravnih virov (kot je npr. gozdnogospodarski načrt, lovsko gojitveni načrt.), vendar pa daje usmeritve za izvajanje rabe naravnih virov, če se te izvajajo v zavarovanem območju. Najbolj primeren izdelovalec (ali sodelujoči v procesu nastajanja) načrta upravljanja je upravljavec zavarovanega območja, ki najbolje pozna območje in posledice vplivov različnih dejavnosti na doseganje ciljev zavarovanega območja. Upravljavec lahko upravlja tudi z nepremičninami, ki so v zavarovanem območju v lasti ustanovitelja zavarovanega območja in uredi naravne vrednote za ogledovanje in obiskovanje v skladu z aktom o zavarovanju. Upravljavec lahko v zavarovanem območju opravlja tudi druge naloge, npr. naloge varstva kulturne dediščine, urejanja voda, upravljanja z divjadjo, če je tako določeno v aktu o zavarovanju. Izvajanje teh nalog se lahko zagotavlja tako, da se: 1. v službo za upravljanje zavarovanega območja lahko vključi strokovnjake ustreznih strok; 2. v svet javnega zavoda oziroma v odbor koncesionarja za upravljanje zavarovanega območja lahko vključi predstavnike pristojnih resorjev; 3. v upravljavski načrt poleg naravovarstvenih vsebin lahko vključi tudi ukrepe in aktivnosti varovanja drugih vsebin, na primer kulturne dediščine. 169 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -ne rešuje lastniško-premoženjskih zadev, lahko pa opozarja na posamezne nerešene probleme, ki otežujejo izvajanje varstvenega režima in s tem doseganje cilja zavarovanja zavarovanega območja narave. c) Kako »deluje« načrt upravljanja in kaj ga sestavlja? Načrt upravljanja najprej evidentira in ovrednoti naravne posebnosti in socio-ekonomske značilnosti območja, predvsem pa opredeli pogoje, ki so potrebni, da se naravne posebnosti in druge posebnosti lahko ohranjajo oziroma razvijajo. Ključni metodološki pristopi k izdelavi načrtov (Eurosite, IUCN, Ramsar...) so si v osnovi zelo podobni: načrt opravljanja poda opis in ovrednotenje tistih dejstev, zaradi katerih ima zavarovano območje poseben pomen, opredeli vizijo in dolgoročne cilje za upravljanje območja, da se bodo evidentirane naravne posebnosti in druge značilnosti v idealnih razmerah ohranjale in razvijale. Sledijo operativni cilji in z njimi povezani ukrepi in aktivnosti za doseganje ciljev razglasitve zavarovanega območja in varstva naravnih vrednot ter trajnostno rabo območja. S conacijo pa se prostorsko opredeli, kje je možno izvajanje dogovorjenih dejavnosti/aktivnosti na način, ki ne ogroža ciljev zavarovanja oziroma razglasitve parka. Navadno sledi jo še poglavja o finančnem delu takšnega načrta in spremljanja učinkovitosti načrta. Omenjeni pristop v celoti povzema tudi predlog metodologoje, ki nastaja na MOP (MOP, 2009). d) Komu je namenjen načrt upravljanja? V prvi vrsti je načrt upravljanja namenjen upravljavcu zavarovanega območja. Gre za neke vrste podobnost s poslovnim načrtom, ki ga sprejme "upravljavec" gospodarskega subjekta. Takšne vrste načrtov se sprejema zato, da se v določenem časovnem obdobju lahko preverja uspešnost "poslovanja", doseganja ciljev. Ti cilji pa morajo zato biti v takšnem načrtu čim bolj natančno, predvsem pa merljivo določeni. Načrte upravljanja za zavarovano območje uporabljajo tudi: -ustanovitelji zavarovanih območij, ki dodelijo finance in oporo; -lastniki in deležniki, lokalne skupnosti in uporabniki naravnih virov in drugi. e) Kaj so posebnosti slovenskega sistema varstva narave, ki ključno vplivajo na vsebine načrtov upravljanja v slovenskih zavarovanih območjih Upravljanje zavarovanih območij je v sistemu varstva narave v Sloveniji definirano kot izvajanje nalog varstva naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano in so določene v aktu o zavarovanju (v obliki varstvenih režimov). Širša zavarovana območja pa se poleg namena varovanja ustanavljajo tudi z namenom trajnostnega razvoja območja, ob upoštevanju razvojnih teženj lokalnega prebivalstva, zagotavljanja sonaravnih ravnanj in zagotavljanja človekove telesne in duševne sprostitve. Ključno za razumevanje vsebin, ki jih vključuje načrt upravljanja za slovenska zavarovana območja je dejstvo, da je upravljanje zavarovanih območij javna služba ohranjanja narave. 170 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Upravljanje zavarovanega območja vključuje izvajanje varstvenih, strokovnih, nadzornih in upravljavskih nalog na zavarovanem območju. To so naloge, ki so namenjene doseganju ciljev in namenov ustanovitve parka, varstvu in ohranitvi varovanih območij, vključevanju razvojnih usmeritev ter vključevanju lokalnega prebivalstva v delovanje zavarovanega območja. V praksi to pomeni, da bi lahko upravljanje zavarovanega območja za potrebe načrta upravljanja lahko uvrstili v tri ključne sklope: SKLOP A) cilji, naloge in aktivnosti upravljanja, ki jih izvaja izvajalec javne službe ohranjanja narave (=upravljavec) in v grobem zajemajo ključne vsebine upravljanja oz.javne službe ohranjanja narave v zavarovanih območjih: -varstvo narave (ohranitev naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti) -omogočanje obiska in doživljanja narave ter informiranje javnosti -prispevati k uresničevanju ciljev javnega interesa z drugih področij -omogočati povezanost lokalnega prebivalstva z zavarovanih območjem SKLOP B) varstvene in razvojne usmeritve za ravnanja, dejavnosti in posege (s podrobnejšo umestitvijo varstva, režimov in usmeritev v prostoru) (ali drugače: "kaj upravljavec lahko prispeva k ciljem drugih dejavnosti") SKLOP C) podrobnejše usmeritve za izvajalce drugih dejavnosti javnega interesa (ali drugače: "kaj izvajalci teh dejavnosti lahko prispevajo, da bodo njihova ravnanja prispevala k varstvenim ciljem" ) B) POSEBNOSTI, KI JIM JE TREBA NAMENITI DODATNO POZORNOST Ob tem je pred izdelavo končnega predloga metodologije pozornost treba nameniti še naslednjim vprašanjem: -obseg sodelovanja upravljavca pri izvedbenih nalogah/dejavnosti, ki pripomorejo k doseganju ciljev z drugih področij (Primer: varstvo kulturne dediščine) in je tako določeno v aktu o zavarovanju ali aktu o ustanovitvi javnega zavoda. -do katere meje lahko upravljavec ZO sodeluje z lokalno skupnostjo pri doseganju socio-ekonomskih ciljev? Katera aktivnost upravljavca pri tem še sodi pod sklop javne službe, ki jo opravlja (Primer: organizacija plesnih tečajev s strani upravljavca bo nedvomno pripomogla k njegovi priljubljenosti pri lokalnem prebivalstvu in s tem morda tudi pri uresničevanju ciljev zavarovanega območja, vprašanje pa je, ali je to del nalog JSON). -znanstveno-raziskovalno delo praviloma ni JSON; (Primer: do katere meje lahko upravljavec ZO sam opravlja te naloge?). -opredelitev cilja, strategije in aktivnosti. -do katere podrobnosti se izdela NU (Primer: ali zadošča, da se opiše prometni režim na splošno ali v NU sodi tako podrobno, da določi detajle, npr. izjemo, kdaj se lahko dovoli motorna vozila? Primer: prepoved prenočevanja, ali je treba tudi posebej za kamperje, ne le za šotorjenje?) -časovna komponenta (Primer: ali lahko v 10-letnem načrtu že vemo, kje bodo potekale vse nove poti za opazovalce?) 171 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. -nujna je identifikacija in opis infrastrukture, ki sodi v parkovno infrastrukturo (Primer: pristanišče v parku ne more biti parkovna infrastruktura, čeprav bi prinašala dobiček parku, vendar to ne sodi v okvir dejavnosti JSON) -Definicija določenih omejitev iz pravnega akta, ki ne dovoljujejo izjem v operativnem pogledu (Primer: prepoved lova v pravnem aktu; kaj storiti s poškodovano živaljo?) -Kam umestiti »Pravila obnašanja v parku« in »splošne prepovedi«, ki niso prepovedane že po drugih predpisih (Primer: kam uvrstiti prepoved nabiranja rož, ki je sicer zapisana že v pravnem aktu, vendar je pri obiskovalcih v praksi prezrta oz. tega ne poznajo, ker v »nezavarovani« naravi lahko trgajo rože? Primer: vožnja z motornimi vozili sicer v pravnem aktu ni prepovedana, vendar jo upravljavec zaradi varstvenih ciljev omejuje? Primer: pravni akt ne prepoveduje izrecno gibanja psov; to sicer lahko gre pod splošne USMERITVE pri operativnih ciljih, morajo pa biti javnosti poznane oz.«pravila obnašanja« so interni dokument, ki mora biti na nek način verificiran (npr. v NU)) -Vprašanje poslovnih načrtov zavarovanih območij v sklopu NU 172 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 9. ZAKLJUČNE MISLI CRP Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij je vsebinska nadgradnja predhodnih raziskav na področju učinkovitega upravljanja in zavarovanih in varovanih območij, ki so se izvajale v preteklosti. Najbolj celovito predhodno delo s tega področja je CRP Konkurenčnost Slovenije 20062013 Trajnostni razvoj varovanih območij - celostni pristop in aktivna vloga države (Plut 2008), ki obravnava vprašanja potencialov, ekonomskega vrednotenja, upravljanja in financiranja, režimov in priložnosti, ki jih ponujajo varovana območja, s poudarkom na geografskih in demografskih značilnostih teh območij v Sloveniji. Učinkovit sistem zavarovanih območij ima jasno izraženo vizijo, zavarovana območja pa tvorijo omrežje, ki je učinkovito upravljano in ima ustrezno podporo. Analiza sistema zavarovanih območij je namenjena odkrivanju slabosti in oblikovanju predlogov za povečanje učinkovitosti takšnega sistema. Analiza se izvede po eni izmed uveljavljenih in medsebojno primerljivih metod. V tem CRP-u smo izbrali in izvedli analizo RAPPAM, ki je bila doslej uporabljena že v več deset državah po svetu in je bila predlagana tudi s strani WWF, ki je v času pričetka tega projekta pripravljala podoben projekt v okviru projekta Dinaric Arc Ecoregion, v katerem aktivno sodeluje tudi Republika Slovenija. V tej projektni njalogi pa smo rezultate RAPPAM analize nadgradili še z vrsto drugih analiz in raziskav, ki smo jih izvedli z upravljavci zavarovanih območij in z analizo literaturnih in drugih virov ter prek intervjujev z upravljavci in drugimi poznavalci problematike. Značilnost slovenskega omrežja zavarovanih območij je, da ga sestavlja veliko število ožjih zavarovanih in manjše število širših zavarovanih območij (skupno prek 1.300). Med slednjimi je en narodni in trije regijski parki ter 44 krajinskih parkov. Ožja zavarovana območja (en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov in 1.191 naravnih spomenikov) so bila v veliki večini ustanovljena s strani občin (lokalnih skupnosti) in so - razen redkih izjem - brez aktivnega upravljavca. Po drugi strani je imelo v času raziskav le 11 zavarovanih območij upravljavca; med temi sta le dva na lokalni ravni, eden med njima kot javni zavod, ustanovljen na ravni občine, drugi kot podjetje. Za vsa druga zavarovana območja je država določila upravljavca prek ustanovitve javnega zavoda ali podeljene koncesije. Med upravljanimi zavarovanimi območji so razen enega naravnega rezervata, ki je ožje zavarovano območje, vsi ostali širša zavarovana območja. Med t.i. »parki na papirju«, ki bi zaradi svoje kompleksnosti nujno potrebovali upravljavca, je okoli 40 krajinskih parkov, širših zavarovanih območij, ki so bili ustanovljeni na lokalni ravni. Ob šibkem stanju glede števila upravljanih zavarovanih območij pri nas, pa je po drugi strani treba izpostaviti dejstvo, da omenjenih 11 zavarovanih območij z aktivnim upravljavcem predstavlja po površini skoraj 80% obsega vseh zavarovanih območij pri nas. Med preverjanjem vključevanja zavarovanih območij v omrežje in ustrezne vključenosti ekosistemov in vitalnih populacij rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da pri nas - tako kot v drugih državah Evropske unije - varovana območja (omrežje, ki jih poleg zavarovanih območij tvorijo še ekološko pomembna območja in območja Natura 2000) v veliki meri pokrivajo zahteve varstva določenih habitatov in vrst, predvsem tistih, ki so na prednostnih listah dodatkov k Ptičji in Habitatni direktivi EU (govorimo o ustreznosti omrežja, ne pa o vprašanju dejanske učinkovitosti doseganja 173 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ugodnega stanja habitatov in vrst). Po drugi strani pa je zaradi šibkega poznavanja predvsem določenih rastlinskih in živalskih skupin in vrst , pa tudi tistih habitatnih tipov, ki se v Sloveniji ne obravnavajo prednostno, vprašljivo doseganje ciljev varstva za te vrste in habitate. Te vrste in habitati niso uvrščene na evropske direktive varstva narave, če pa niso niti na nacionalnih seznamih ogroženih vrst ali med habitatnimi tipi, kateri se prednostno varujejo, so deležne le ukrepov t.i. »splošnega varstva«, kar izhaja iz slovenskega sistema varstva narave. Slovenski sistem varstva narave namreč temelji na varstvu naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, pri obeh pa so izoblikovani kriteriji vrednotenja, ki vse vrste in vse habitate ne obravnavajo enakovredno. S tem vprašanjem so se že ukvarjala posamezna predhodna dela, med njimi že omenjeni CRP (Plut, 2008) in še posebej Grošljeva (2008). Pri vprašanju ustrezne vključenosti zavarovanih območij v omrežje sistema zavarovanih območij v Sloveniji se je izkazalo, da bi nujno potrebovali še podrobnejšo analizo, iz katere bi bilo razvidno, v kolikšni meri so zavarovana območja medsebojno ustrezno povezana z koridorji in povezovalnimi, prehodnimi območji. Osnovna analiza, ki smo jo opravili v tej nalogi in s katero smo primerjali prekrivanje obsega zavarovanih območij s podatki o večjih prometnih in drugih urbanih območjih namreč nakazuje, da je verjetnost, da so zavarovana območja medsebojno nepovezana, izolirana, saj jih prepredajo veliki infrastrukturni koridorji in urbanizirana območja. Kronološki pregled ustanavljanja zavarovanih območij v Sloveniji in analiza izvajanja dogovorjenih ciljev širitve števila in obsega zavarovanih območij, ki so zapisani v aktualnem nacionalnem programu varstva okolja sta pokazala, da v Sloveniji močno zaostajamo za zastavljenimi cilji na področju ustanavljanja zavarovanih območij in doseganju cilja skupnega obsega zavarovanih območij. Grošljeva (2008) trdi, da je tak zaostanek tudi posledica dejstva, da je Slovenija pred in po vstopu v EU leta 2004 na področju varstva vrst in habitatov napore preusmerila v ustanavljanje območij Natura 2000, medtem ko smo bili na področju ustanavljanja zavarovanih območij manj dejavni. Pri ustanavljanju in učinkovitem upravljanju omrežja zavarovanih območij je ključna politična volja in podpora, ki vsebuje tudi ovrednotenje ustreznih sredstev za zavarovana območja, da bodo lahko dosegala cilje, zaradi katerih so bila ustanovljena. Med potrebnimi sredstvi za upravljanje niso le tista za zaposlene, storitve in materialne stroške ter investicije, pač pa tudi sredstva, ki bi bila potrebna v primeru morebitnih odškodnin za omejitve rabe ali nadomestil. O slednjem v našem sistemu zavarovanih območij ni namenjena zadostna pozornost, tako da so upravljavci in strokovne službe za varstvo narave pri doseganju ciljev zavarovanih območij v primerih izvajanja določenih ukrepov varstva na zasebnih lastništvih pogosto omejeni le na uspešnost dialoga z lastniki in zanašanje na spoštovanje ekološke funkcije lastnine, ki po naši ustavi zagotavlja varstvu narave prednost pred določenimi zasebnimi interesi. V nalogi smo izpostavili priložnost, ki jo za ustanavljanje ožjih zavarovanih območij z razmeroma nizkimi stroški ponujajo območja, ki so potrebna ekološke obnove (npr. kot nadomestni ali sekundarni habitati, upravljani naravni rezervati ipd.). Pri širših zavarovanih območjih, kjer se poleg ciljev varovanja narave in omogočanja obiska in doživljanja ter interpretacije narave (in prispevanja k uresničevanju k ciljev z drugih področij, npr. varstva kulturne dediščine, če je tako zapisano v aktu o ustanovitvi) pa je bilo ugotovljeno, da je za ovrednotenje potreb za učinkovito upravljanje najprej treba podrobneje razčleniti cilje, zaradi katerih so bila ustanovljena in 174 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. jih osvetliti v luči izvajanja javne službe ohranjanja narave, kamor sodi upravljanje zavarovanih območij. V nalogi smo poleg te problematike podrobneje razčlenili sklope upravljanja zavarovanega območja in obravnavali aktivnosti in dejavnosti, ki sodijo v sklop izvajanja javne službe ter analizirali, kako se izvaja raba naravnih vrednot in kdo so izvajalci posameznih aktivnosti v zavarovanem območju. S temi analizami smo poskušali pojasniti različna gledanja glede vloge in izvajanja aktivnosti in dejavnosti, ki jih v zavarovanih območjih izvaja upravljavec oziroma drugi izvajalci splošne ali posebne rabe naravnih virov in vrednot. Primarna naloga upravljavca zavarovanega območja je namreč nedvomno varovanje narave in omogočanje ogleda in obiska, če pa upravljavec izvaja tudi druge aktivnosti (npr. zaradi pridobivanja sredstev za upravljanje), pa naj bi se to dogajalo le na način, zaradi katerega ne bi bila omejeno osnovno poslanstvo na področju učinkovitega upravljana in varstva narave. Drugi nosilni sklop sistema zavarovanih območij se nanaša na učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji. V Sloveniji se - z izjemo dveh zavarovanih območij - v času analize ni upravljalo z zavarovanimi območji na osnovi dolgoročnih, strateških načrtov upravljanja, pač pa se upravljanje zavarovanih območij načrtuje z letnimi načrti. Analiza RAPPAM in druge analize, opravljene v projektu so sicer pokazale, da je v splošnem doseganje ciljev upravljanih zavarovanih območij ugodno; podrobnejša analiza je bila izvedena za edini dve zavarovani območji s potrjenim načrtom upravljanja in rezultati na področju doseganja ciljev v obeh območjih so bili več kot samo zadovoljivi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da tudi pri večini ciljev, ki niso bili doseženi v celoti, največji delež krivde za takšno stanje ne leži na upravljavcih, pač pa v sistemskih ovirah. V tem sklopu je bilo ugotovljeno, da bi vsako zavarovano območje pri nas nujno potrebovalo načrt upravljanja (za ožja zavarovana območja je to lahko zelo preprost dokument v obsegu nekaj strani), predvsem pa bi morali določiti upravljavca za vsako zavarovano območje. Eda od možnih priporočil v tej smeri je oblikovanje centralne agencije za zavarovana območja in določitev režijskih obratov v okviru obstoječih organov lokalnih skupnosti. Pri izdelavi metodologije za načrte upravljanja bi morali vključiti tudi del, ki se nanaša na poslovno/finančno načrtovanje (business planning) in redno izvajati izobraževanja upravljavcev. Ti bi morali tudi ovrednotiti potrebe po zmogljivostih (kadrovskih, materialnih, finančnih) v zavarovanih območjih, smiselno pa bi bilo preveriti tudi opis del in nalog, ki se zahtevajo za posamezne profile zaposlenih v zavarovanih območjih in kadrovsko sestavo upravljavcev. Posebno pozornost je treba nameniti organizaciji naravovarstvenega nadzora in odpraviti postopkovne in vsebinske ovire pri izvajanju nadzora ter izvajati izobraževanje in podeljevanje ustreznih potrdil. Ugotovljeno je bilo tudi, da upravljavci zavarovanih območij doslej niso namenjali ustrezne pozornosti določevanju in analizi pritiskov groženj za zavarovano območje, kar je eno osnovnih orodij za učinkovito upravljanje. Takšno analizo naj bi izvedlo vsako zavarovano območje. Kot najbolj šibek steber sistema zavarovanih območij v Sloveniji se je izkazala podpora sistemu. Ta steber med drugim sestavljajo zakonske podlage in politike, uporaba raznolikih modelov upravljanja, pravična delitev koristi in stroškov zavarovanih območij, trajnostno in učinkovito financiranje sistema zavarovanih območij. Med največjimi šibkosti ustrezne podpore zavarovanim območjem izstopajo neizvajanje sprejetih zakonskih in drugih podlag (in s tem povezan tudi neučinkovit inšpekcijski nadzor). Zavarovana območja še vedno niso učinkovito vključena v politike izvajanja različnih 175 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. sektorjev; med sektorji, kjer so konflikti s cilji varovanja narave v zavarovanih območij izstopa kmetijstvo, kjer so analize izpostavile številne probleme, ki jih kmetijska zakonodaja dovoljuje ali celo vzpodbuja, so pa za cilje varovanja narave v zavarovanih območjih pogubni. Kmetijski sektor tudi ne pozna planskega načrtovanja. Pri drugih sektorjih, npr. pri gospodarskem oz.turističnem sektorju, pa je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba povečati delež financiranja zavarovanih območij, predvsem urejevanja infrastrukture za obiskovanje in doživljanje narave v zavarovanih območjih in sodelovanje pri urejevanju storitvenih možnosti (npr. infrastruktura za ponudbo prenočišč in gostinske ponudbe na območjih ob robu zavarovanih območij). Pogoste kritike se dogajajo na račun šibkega vključevanja javnosti in deležnikov v procese ustanavljanja in tudi upravljanja zavarovanih območij (Mikuš, 2006), vendar je analiza izpostavila, da so podobne kritike lahko upravičene tudi v postopku nastajanja prostorskih načrtov, procesa, ki je v slovenskem sistemu v domeni občin. Vsaj na področju mednarodno varovanih območij in zavarovanih območij izjemnega pomena bi morala biti vloga države (in podpora strokovnim službam za varstvo narave, ki v ta proces vstopajo z naravovarstvenimi smernicami) občutno močnejša, da bi se izognili konfliktom, ki nastajajo zaradi načrtovanja, ki naravovarstvene zahteve zavarovanih območij ne upošteva dovolj. V nekaterih državah, npr. v Avstriji, ta problem (v v primerih narodnih parkov) učinkovito rešujejo z definiranjem »regije narodnega parka«, ki poleg območja znotraj meje parka vključuje tudi robna območja, ki imajo največjo korit in tudi stroške od narodnega parka in ga tudi v sistemu obravnavajo kot posebno prostorsko enoto. Večja pozornost v nalogi je bila namenjena analizi modelov upravljanja zavarovanih območij, ki jih ponuja slovenski sistem varstva narave, poleg teh pa so bili podrobneje predstavljeni tudi modeli upravljanja iz tujih upravljavskih praks, ki pa se pri nas še ne ali le izjemoma uporabljajo. Med slovenskimi modeli je bilo posebej izpostavljeno, da je obstoječi model podeljevanja koncesij oziroma oblike javno-zasebnega partnerstva še premalo natančno razvit, da ne bi dopuščal nastajanje različnih neskladij, ki ovirajo uspešno delovanje modela. Priložnost se kaže v uveljavljanju modela zasebnega upravljanja s strani lastnikov ali lastniških skupnosti, vendar bi bilo treba model še razviti. Na področju pravične delitve stroškov in koristi zavarovanih območij izpostavljamo dejstvo, da doslej v Sloveniji še nismo izvedli obsežne raziskave, s katero bi prepoznali in ovrednotili koristi, ki jih posamezno zavarovano območje ponuja v obliki ekosistemskih uslug in koristi. Izsledke takšnih študij bi morali predstaviti tudi širši javnosti, saj je ta tematika splošno povsem prezrta in nepoznana. Šele s poznavanjem koristi zavarovanih območij bo možno doseči tudi njihovo trajnostno financiranje. A tudi pri temu vprašanju se je izpostavilo dejstvo, da je treba jasno poznati in upoštevati, kaj so naloge upravljanja zavarovanih območij, njihovi cilji in katere so aktivnosti, ki se jih v zavarovanih območjih izvaja (tako upravljavec kot drugi deležniki), ki niso v nasprotju z namenom ustanovitve in cilji posameznih kategorij zavarovanih območij. Med nepravilnosti sistema zavarovanih območij uvrščamo tudi dejstvo, da se koristi (v obliki sredstev), ki izvirajo iz zavarovanih območij ne porabljajo sorazmerno v zavarovanih območjih. Tako se npr. presežki prihodkov od določenih prihodkov, ki jih ustvarja zavarovano območje, vračajo v centralni proračun in se ne porabijo tam, kjer so bili ustvarjeni. Velik del analize sistema, predvsem stebra podpore zavarovanim območjem, je bil namenjen ugotavljanju obstoječih in predvsem potencialnih dodatnih virov financiranja. V tem sklopu smo 176 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. pripravili tudi analizo potencialnih finančnih virov na osnovi uporabljenih in uspešnih modelov iz tujine in izpostavili nekaj primerov, kjer bi lahko povečali razpoložljiva sredstva za zavarovana območja iz obstoječih finančnih virov v Sloveniji. Analizo sistema zavarovanih območij smo nadgradili še z oblikovanjem predloga vizije za sistem zavarovanih območij v Sloveniji in naborom priporočil, katerih namen je bil pokazati na možnosti za izboljšanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji. V nalogi so bili na zahtevo naročnikov vključeni tudi analitični sklopi, ki niso v neposredni zvezi z analizo sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Med te sklope sodi izdelava nabora različnih metodologij za analizo sistema zavarovanih območij, vključno s prevodom in prireditvijo ene izmed teh metod za uporabo v Sloveniji, izdelava nabora kazalnikov in metodoloških listov za preverjanje učinkovitosti doseganja ciljev zavarovanih območij, primerjalna analiza dveh nastajajočih načrtov upravljanja za zavarovana območja v Sloveniji in analiza posameznih metodoloških pristopov načrtov upravljanja za zavarovana območja v tujini, izvedena s ciljem oblikovanja priporočil za izdelavo metodologije za izdelavo načrtov upravljanja za zavarovana območja v Sloveniji (ki nastaja v okviru dejavnosti MOP). 177 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 10. VIRI IN LITERATURA 1. ARSO, Narava, Zavarovana območja; http://www.arso.gov.si/. 2. Berghal J., Heinonen M., 2005. Assessment of Finnish Protected Areas by the Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management (RAPPAM) Methodology. V: Management Effectiveness Evaluation of Finland's Protected Areas: Annex 2.1. Helsinki: Metsahallitus Natural Heritage Services, str. 143-165. 3. Berginc, M., 2006. Vloga države pri spodbujanju in omejevanju turisticnega razvoja v zavarovanih obmocjih. Turizem v zavarovanih obmocjih. Turisticna zveza Slovenije. Ljubljana, str. 5-9. 4. Berginc M., Kremesec-Jevšenak J., Vidic J., 2007. Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor. 5. Borrini-Feyerabend G., Governance of Protected Areas - Innovation in the Air Policy Matters, Issue 12, Community Empowerment for Conservation, Sep. 2003. 6. Borrini-Feyerabend, G., Kothair A., Oviedo G., 2004. Indigenous and Local Communities and Protected Areas: Towards Equity and Enhanced Conservation. IUCN Gland (Switzerland) and Cambridge (UK). 7. Borrini-Feyerabend G., M. Pimbert, M.T. Farvar, A. Kothari, Y. Renard. 2004. Sharing Power: Learning by Doing in Co-management on Natural Resources throughout the World, IIED and IUCN/CEESP, Cenesta pub., Teheran. 8. CBD. 2004, Protected Areas: Message of the Fifth World Parks Congress to the Convention on Biological Diversity, 9. Chape, S., Harrison, J., Spalding, M. and Lysenko, I., 2005. Measuring the extent and effectiveness of protected areas as an indicator for meeting global biodiversity targets. Phil. Trans. R. Soc. B 360: 443-455. 10. Davey A., 1998. National System Planning for Protected Areas. IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge. 11. Dearden P., Bennett M., Johnston J., 2005. Trends in global protected area governance, 1992 - 2002. Enviromental management vol.36, No.1, pp. 89-100. 12. Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živecih živalskih in rastlinskih vrst. Direktiva sveta EGS 92/43. 13. Direktiva o ohranjanju prosto živecih ptic. Direktiva sveta EGS 79/409. 14. Economic Values of Protected Areas: Guidelines for Protected Area Managers. No. 2. Task Force on Economic Benefits of Protected Areas of the World Commission on Protected Areas (WCPA) of IUCN, in collaboration with the Economics Service Unit of IUCN, 1998, xii + 52pp. 178 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 15. Emerton, L., Bishop, J. and Thomas, L., 2006. Sustainable Financing of Protected Areas: A global review of challenges and options. IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK. x + 97pp. 16. Erz, W., 1996. Varstvo narave - varstvo okolja - varstvo spomenikov: odprta vprašanja in praktične izkušnje pri združevanju in razmejitvi delovnih področij in inštitucij. Zbornik posvetovanj varstvo narave - predstavitev in primerjava nemških in slovenskih izkušenj. MOP, Uprava RS za varstvo narave. Ljubljana. Str. 9-34. 17. Ervin J., 2003. WWF: Rapid Assessment and prioritization of Protected Area Management. 18. Ferraro P. J., 2008. Economics and conservation in the tropics: A strategic dialogue. Protected Areas and Human Well-Being. Conference paper. 19. Financing Protected Areas: Guidelines for Protected Area Managers. No. 5. Financing Protected Areas Task Force of the World Commission on Protected Areas (WCPA) of IUCN, in collaboration with the Economics Unit of IUCN, 2000, viii + 58pp. 20. Font X., Cochrane J., Tapper R., 2004. Tourism for protected area financing: Understanding tourism revenues for effective management plans, Leeds (UK): Leeds Metropolitan University. 21. Graham J., Amos B., Plumptre T. (2003). Governance Principles for Protected Areas in the 21st Century: Prepared for the Fifth World Parks Congress Durban, South Africa. 22. Grošelj A., 2008. Ocena metodologije ustanavljanja širših zavarovanih obmocij v Sloveniji (magistrsko delo), Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 23. Hanneberg, L., 1998. Str.: 11-15; v Lofgren, R., Hanneberg, P. (eds.): Sweden's National Parks. Swedish Environmental Protection Agency, Stockholm, Sweden, pp.152 24. Hladnik J., 2006. Turizem v varovanih in zavarovanih obmocjih ohranjanja narave. Ljubljana: MOP, Direktorat za okolje, Sektor za naravo, 6 str. 25. Hockings M., Dudly N., 2007. Protected Area Categories and Management Effectiveness. IUCN World Commission on Protected Areas Task Force: IUCN Protected Area Categories, 5 str. 26. Hockings M., Stolton S., Leveringtoon F., Dudley N., Courrau J., 2006. Evaluating effectiveness: A framework for assessing management effectivenes of protected areas 2nd edition. IUCN, The World Conservation Union. 27. Indicators for Monitoring and Evaluation: An indicative methodology. 1999. Working Paper 3. European Commission, 55 str. 28. Indigenous and Local Communities and Protected Areas: Towards Equity and Enhanced Conservation. 2004. No.11. Grazia Borrini-Feyerabend, Ashish Kothari and Gonzalo Oviedo, xvii + 112pp. 179 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 29. Indigenous and Traditional Peoples and Protected Areas: Principles, Guidelines and Case Studies. 2000. No. 4. Javier Beltrán, (Ur.),IUCN, Gland, Switzerland and Cambridge, UK and WWF International, Gland, Switzerland, xi + 133pp. 30. Inglis J., Whitelaw P., Pearlman M., 2005. Best practice in strategic park management towards an integrated park management model. CRC for Sustainable Tourism. 31. Kastelic J., 2007. Javno-zasebno partnerstvo. Socius. http://www.socius.si/si/knjiznica/ 32. Krajinski park Goričko, 2005. Posvet Turizem v zavarovanih območjih, 6.12.2005, Krajinski park Goričko. Turistična zveza Slovenije, Ljubljana. 33. Konvencija o biološki raznovrstnosti, 1992. http://www.cbd.int/convention/convention.shtml 34. Kothari. A., Pathak, N., Auradha, R. and Taneja, B., 1998. Communities and Conservation: Natural Resource Management in South and Central Asia. Sage Publications: London. 35. Kothari A., Phillips A., Borrini-Feyerabend G., Oviedo G., 2004. Indigenous And Local Communities And Protected Areas Towards Equity And Enhanced Conservation: Best Practice Protected Area Guidelines Series. 36. Kryštufek B. 1999. Osnove varstvene biologije. Tehniška založba Slovenije. 37. Kus Veenvliet J., Sovinc A., 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, Končno poročilo RAPPAM analize. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 38. Langholz J. A., Krung W., 2004. New forms of biodiversity governance: Non-state actors and the private protected area action plan. Journal of International Wildlife Law & Policy, Volume 7, Issue 1 & 2, str. 9 - 29. 39. Langholz, J., Lassoie J.P., 2001. Combining conservation and development on private lands: Lessons from Costa Rica. Envir., Develop. & Sust. 3:309-322. 40. Leverington in sod., 2008. 'Management Effectiveness evaluation in protected areas -a global study. Supplementary Report No1: Overview of approaches and methodologies.' The University of Queensland, Gatton, TNC, WWF, IUCNWCPA, AUSTRALIA. 41. Managing Marine Protected Areas: A TOOLKIT for the Western Indian Ocean. http://www.wiomsa.org/mpatoolkit/Themesheets/E4_Environmental_trust_funds.pdf 42. Mikuš, T., 2006. Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji (magistrsko delo), Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 43. Mitchell, B. (ur.), 2005. Issue on Private Protected Areas, Parks, vol 15, no.2. 44. Mugica M., Gomez-Limon J., 2002. Action Plan for the Protected Area Natural Areas of the Spanish State. EUROPARC Spain. 45. NATURA 2000 v Sloveniji - upravljavski modeli in informacijski sistem, 2007. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. 180 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 46. PAN Parks Verification Manual, January 2002, [last update of PAN Parks Verification Manual - January 2008], PAN Parks Foundation, Gyor, Hungary http://www.panparks.org/sites/default/files/upload/learn_resourcebank/verification_related/Pu blic%20Guide.doc.pdf 47. Pfleger B. 2007. Evaluation of the management effectiveness of Central European protected areas - A critical revision of the Parks in Peril Site Consolidation Scorecard: Master thesis of the Management of protected areas programme. Klagenfurt: University of Klagenfurt, 173 str. 48. Plut D., 2006. Zavarovana obmocja in turisticni napredek Slovenije, Turizem v zavarovanih obmocjih, Turisticna zveza Slovenije, Ljubljana, str. 9-16. 49. Plut D., 2008. Trajnostni razvoj varovanih območij - celostni pristop in aktivna vloga države. CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013. Trajnostno gospodarjenje v varovanih območjih z vidika doseganja skladnejšega regionalnega razvoja (št. V5 - 0298). Končno poročilo. 50. Program dela za zavarovana območja. Konvencija o biološki raznovrstnosti, 2004. 51. Protected Areas Management Effectiveness Information Module. Brez datuma. http://www.wdpa.org/ME/tools.aspx 52. RAPPAM Methodology. WWF Gland, Switzerland WWF. 53. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) Ur.l. RS, št. 2/2006. 54. Sandwith, T., Shine C., Hamilton L., Sheppard D., 2001. Trans-boundary Protected Areas for Peace and Cooperation, Best Practice Protected Area Guidelines Series, no. 7, IUCN, Gland (Switzerland) and Cambridge (UK). 55. Skoberne P., 1996. Stanje slovenske narave. Zbornik posvetovanj varstvo narave -predstavitev in primerjava nemških in slovenskih izkušenj. MOP, Uprava RS za varstvo narave. Ljubljana. Str. 46-58. 56. Slabe Erkar R., 2005. Ekonomsko vrednotenje varovanja dediščine, v: Življenje na zavarovanih območjih: zbornik prispevkov s posveta v Državnem svetu Republike Slovenije decembra 2004, ur. Skaberne, B., Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2005 57. Slabe Erkar R., Hlad B., Juvančič L., 2003. Biotska raznovrstnost kot vir ekonomskega razvoja. Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja, 111 str. 58. SOBRS, 2002. Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS, 79 str. 59. Sovinc A., 2005. Program upravljanja z obalnim območjem CAMP Slovenija. Upravljanje zavarovanih območij narave - alternativni modeli. Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. 60. Sovinc, A. 2006. Varstvena načela obnove degradiranih biotopov - primer obnove Škocjanskega zatoka pri Kopru (magistrsko delo), Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 181 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 61. Stoll-Kleemann S., Bender S., Berghöfer A., Bertzky M., Fritz-Vietta N., Schliep R., Thierfelder B., 2006. Linking Governance and Management Perspectives with Conservation Success in Protected Areas and Biosphere Reserves. GoBi-Discussionpaper Nr. 1, Humboldt-Universität zu Berlin, Berlin. 62. Stolton S., 2008. Assessment of management effectiveness in European protected areas. Sharing experiences and promoting good management. Proceedings of a seminar organised by BfN and EUROPARC federation on the island of Vilm, Germany. 63. Sustainable Tourism in Protected Areas: Guidelines for Planning and Management, 2002. No. 8. Paul F. J. Eagles, Stephen F. McCool and Christopher D. Haynes, xv + 183pp. 64. SURS, Statisticni letopis RS. Ljubljana: SURS, 2000-2006. 65. Šolar M., 2006. Model ekoturizma v Triglavskem narodnem parku, Turizem v zavarovanih območjih, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, s. 23-29. 66. Tapper R., 2004. V »Font X., Cochrane J., Tapper R. Tourism for Protected Area Financing: Understanding tourism revenues for effective management plans, Leeds (UK): Leeds Metropolitan University«. 67. Tonge J., Moore S., Hockings M., Worboys G., Bridle K., 2005. Developing indicators for the sustainable management of visitor use of protected areas in Australia. CRC for Sustainable Tourism. 68. Transboundary Protected Areas for Peace and Co-operation, 2001. No. 7. Trevor Sandwith, Clare Shine, Lawrence Hamilton and David Sheppard, xi + 111pp. Reprinted in 2003. 69. Verša D., 2002. Varstvo narave kot ustvarjalec zaposlitvenih možnosti- primer TNP. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana. 70. Vičar, A., 2005: povezovanje naravne in kulturne dediščine ter urejanje prostora v zavarovanih območjih. Zbornik Življenje na zavarovanih območjih. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova. Ljubljana. Str.27-32. 71. Vodnik za pripravo načrta upravljanja širšega zavarovanega območja (Osnutek). 2009. Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. 72. Vrček D., 2007. Usmeritve za ohranjanje ali vzpostavitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000 v Sloveniji . Projekt LIFE. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. 73. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Ur.l. RS, št. 117/2006 z vsemi spremembami in dopolnitvami. 74. Zakon o dohodnini (ZDoh-1). Ur.l. RS, št. 54/2004 z vsemi spremembami in dopolnitvami. 75. Zakon o javnih skladih (ZJS). Ur.l. RS, št. 22/2000 z vsemi dopolnitvami do vključno 77/2008. 76. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP). Ur.l. RS, št. 127/2006 182 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 77. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Ur.l. RS, št. 56/1999 z vsemi dopolnitvami do vključno 8/2010. 78. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ). Ur.l. RS, št. 10/1993 z vsemi dopolnitvami do vključno 19/2010. 79. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1). Ur.l. RS, št. 70/2006. 80. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD), Ur.l. RS, št. 7/1999 z vsemi dopolnitvami do vključno 16/2008. 81. Zakona o varstvu okolja (ZVO), Ur.l. RS, št. 41/2004 z vsemi spremembami in dopolnitvami. 82. Zakon o vodah (ZV-1), Ur.l. RS, št. 67/2002 z vsemi spremembami in dopolnitvami. 83. Zupanc, B. (brez letnice): Ljubljansko barje krajinski park. Informacijska zgibanka. Mestna občina Ljubljana. 84. Zupanc Hrastar, S. (brez letnice): Regijski park Kamniško Savinjske Alpe, regijski park v ustanavljanju. Informativna zgibanka. MOP. Ljubljana. 183 CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA A: Program, rezultati in vrednotenje delavnic za vključevanje zainteresirane javnosti v procesu nastajanja načrta upravljanja (primer Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib). Program Na vseh treh delavnicah je bilo delo zastavljeno po identičnem ključu: 17.00 - 17.15 Sprejem in registracija udeležencev in udeleženk 17.15 - 17.30 Plenum Uvod: predstavnica MOL pozdravi udeležence, pojasni namen in potek procesa, pomen sodelovanja ter predstavi vodilno moderatorko Predstavitev moderatorjev in kratka pojasnitev načina dela 17.30 - 18.30 Delo v Predstavitev članov in članic skupine podskupinah Inventarizacija pozitivnih izkušenj, značilnosti Inventarizacija problemov 18.30 - 18.45 Odmor 18.45 - 19.15 Delo v podskupinah Grupiranje problemov in določanje njihovih prioritet 19.15 - 19.45 Delo v Vizija: Park v letu 2020 podskupinah 19.45 - 20.00 Plenum Kratke predstavitve rezultatov skupin in zaključek srečanja Rezultati Pregled kakovostnih prvin krajinskega parka nam pokaže splošne vrednote prostora, kot jih vidijo udeleženci: - bližina - urejenost - mir - priložnost za rekreacijo - vstop v naravo - kultura - "pljuča" mesta - "odklop" CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - odprtost - ni ograj - idealni učni prostor - "razširjena dnevna soba" - "pljuča mesta" - "negovana" divjina v mestu - naravni rezervat za živali - možnost za kulturne dejavnosti, ki so vpete v prostor - zanimivo in uporabno za vse populacije - nezazidljivo območje - učilnica v naravi Konkretne vrednote v prostoru: Zelenje, narava, živali (20) Koseški Bajer (4) Mostec (3) Živalski vrt (3) Vrtnarija ter zelenica ob njej (2) Tivolski Bajer (2) Park Tivoli (2) Jesenkova pot (1) Močvirnato jezerce pri Mostecu (1) Drenikov vrh in Šišenski hrib (1) Konjušnica (1) Kultura in kulturna dediščina (15) Fotografske razstave na promenadi v Tivoliju (4) Bellevue (3) Švicarija (2) Muzej novejše zgodovine (2) MGLC (2) Cerkev na Rožniku (1) Motel ob Bajerju (1) Športno- rekreativne kapacitete (12) PST (4) Športni kompleks Tivoli (3) Smučarska skakalnica (2) Smučarsko-tekaške poti (1) Trim-steze (1) Letno kopališče in telovadišče Ilirija (1) Gostinstvo (3) Cankarjev vrh (3) Otroci in mladina (3) Otroška igrišča (3) Voda (3) CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vodni zbiralniki (1) Vodni izviri (1) Glinščica (1) Promet (2) Kolesarska steza, ločena od glavne prometnice (1) Večna pot (1) Prednostna lista problemskih sklopov glede na izbor udeležencev pri rangiranju je naslednja: Upravljanje in vzdrževanje (20) Vzdrževanje zelenih površin, poti, vodnih površin, objektov (7) Gradnja v zelenem pasu in tajkunizacija območja (3) Premalo nadzora ter nezadostne reakcije pristojnih organov (policije) na vandalsko in drugo nasilje (2) Neusklajene pravice in dolžnosti zasebnih lastnikov (2) Visoki stroški vzdrževanja (1) Prostor ni več varen (2) (Ne)vzdrževanje intervencijskih poti (1) Upravljalec (MOL) ne premore zadosti vizije, kako upravljati park, premalo dialoga (1) Neredno praznjenje smetnjakov (1) Promet (13) Vožnja z motornimi vozili po območju (6) Mirujoči promet - divje parkiranje in neurejena parkirišča(2) Nezavarovani prehodi čez progo (2) Pomanjkanje prave regulacije kolesarskega prometa (1) Pomanjkanje kolesarske poti mimo Koseškega Bajerja (1) Vedno bolj zaparkirane ulice, po katerih se dostopa do območja (1) Kultura in kulturna dediščina (8) Bellevue (3) Švicarija (2) Dreni kov vrh (2) Pomanjkljivo označevanje pomembnih objektov (1) Zelenje, narava, živali (6) Psi (3) Koseški Bajer (1) Ribnik (1) Premalo izkoriščen prostor tivolske Vrtnarije (1) Športno- rekreativne kapacitete (6) Neurejene trim-steze (3) Športni kompleks Tivoli (1) Divja piknik-mesta (1) CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Hrupne in množične prireditve ne sodijo v ta prostor (1) Onesnaževanje (2) Onesnaževanje voda (1) Odmetavanje odpadkov (1) CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Anketno vrednotenje delavnic Namen analize anketnih vprašalnikov je bil ugotoviti, ali se je udeležencem zdela izvedena delavnica primerna metoda in zadovoljnost udeležencev z izvedeno delavnico glede na različne vidike. Na vseh treh delavnicah je vprašalnike izpolnilo skupaj 23 od 28 udeležencev delavnic in rezultati so posplošeni na vse udeležence. Z mersko lestvico od 1 do 5, ker 1 pomeni neustrezno, 5 pa ustrezno, so udeleženci ocenjevali uporabljeno metodo dela, aktivno vključevanje udeležencev, delo moderatorjev ter Aktivno vključevanje udeležencev Vzdušje na delavnici Uporabljena metoda Delo moderatorjev vzdušje na delavnici. Graf 1: Ocene vidikov delavnic z občani Udeleženci so z najvišjo oceno ocenili delo moderatorjev (4,78), aktivno vključevanje udeležencev so ocenili v povprečju s 4,7, uporabljeno metodo dela s 4,61. Najnižjo oceno -4,46 - je dobilo vzdušje na delavnici. Povprečna ocena, izhajajoča iz vseh ocenjevanih parametrov, skupno za vse tri delavnice je 4,64, kar je relativno visoka splošna ocena. Izvedba delavnice z deležniki Dnevnica z deležniki je bila izvedena po zaključku delavnic z občani, zato je bilo možno na tej delavnici že predstaviti skupne rezultate prejšnjih delavnic (v smislu percipiranih problemov in vrednot). Udeleženci so teden dni vnaprej prejeli vabilo na delavnico. Udeležba Udeležba na delavnicah je bila kot sledi: CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. skupaj F % št. vabil 54 100 udeleženih 26 48,15 Skupaj je bilo vabljenih 54 deležnikov - posameznikov ter predstavnikov institucij - delavnic pa se jih je udeležilo 26 (48,15%), z dobro zastopanostjo segmentov strokovnih in drugih javnosti, ki so bile zastopane v vzorcu. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic narava Slovenije Prirodoslovni muzej ¡^j Slovenije Slovensko društvo za proučevanje in o narave varstvo netopirjev Zavod RS za varstvo narave ZOO Ljubljana kmetijstvo gozdarstvo )-MOL OGDP KPL d.d. -Podjetje Rast usklajevanje dejavnosti / _rab v prostoru ^MOL Oddelek za urejanje prostora Zavod za gozdove Slovenije gospodarstvo družba Tivolski ribnik Koseški bajer i, družba inšpektorat za ribištvo Čad - Jahalna šola okolju Društvo za zdravje srca Interesi deležnikov Muzej novejše zgodovine denacionalizacija MNZS- Tivoli — s mirujoči promet muzejska milja Hotel Bellevue Jakopičev drevored = Kulturna dediščina Plečnikova promenada MGLC, javni zavod s področja kultura, družba MGLC KULTURA ohranjanje, razlog Kulturna dediščina ZOO Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije Društvo za opazovanje in Slovensko društvo za proučevanje in v; netopirjev_ IZOBRAŽEVANJE Društvo likovnih umetnikov Ljubljana Čolnarna gostinstvo lastnik _ gozd, travniki lastnik gospodarjenje z gozdom lastnik [ travniki Kmetija Babnik I ! njive zelenih površin k vzdrzevanje / , , , , ., .. -^ obdelovalnih površin Gostilna pod Rožnikom razvoj gostilne? družba in gospodarstvo C kultura - kulturna dediščina varovanje Skulptur v Tivoliju ■Qvicarija kot umetniški ateljeji Slika: Evidentirani interesi deležnikov - udeležencev na delavnici. Program Na delavnici je bilo delo zastavljeno po sledečem programu: 08.45 - 09.10 Sprejem in registracija udeležencev in udeleženk 09.10 - 09.40 Plenum Uvodni pozdrav in predstavitev udeležencev 09.40 - 10.00 Predstavitev poteka delavnice 10.00 - 10.30 Vrednote in problemi CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 10.30 - 11.15 Vizija 11.15 - 11.30 Odmor 11.30 - 12.00 Delo v podskupinah Trendi 12.00 - 13.30 Delo v Strateški cilji, kratke predstavitve dela podskupin podskupinah 13.30 - 13.40 Plenum Zaključni del s prigrizkom Rezultati Udeleženci so k vrednotam in problemom, ki so jih opredelili občani na svojih delavnicah, dodali še sledeče vrednote in probleme. Vrednote: - Očuvanje in dograjevanje likovne opreme - Tivoli kot spomenik oblikovanju narave - Pomen dreves - gozda v tretjem življenjskem obdobju - Gozdni kompleks naravno ohranjen (»sredi mesta«) in se kot tak sam obnavlja -debela drevesa (bukve) Problemi: - Kraja spomenikov - Lastnina (omejitve dejavnosti zaradi posebnega statusa območja; denacionalizacija) - Odsotnost javne avtobusne povezave (Večna pot) - Varovanje celotnega parka - ZOO; pomanjkanje parkirnih mest (tudi sicer v celotnem parku) - Razvoj ZOO; v kaj naj naše razvojne dokumente vpnemo? Širša predstava - Skupno urejanje prostora - odsotnost generalnega pogleda - Kolesarski krog je prekinjen - Kam naj gremo v neugodnem vremenu - slaba ponudba - Veliko število požarov (vandalizem) - Odsotnost požarnih prosek in gasilskih poti - POZOR lokostrelci (gibanje na lastno odgovornost) - poškodovanje dreves Vizija • Ohraniti obseg, čim boljša kakovost - ohraniti enak obseg in kakovost parka - ohranjenost narave (v "prvobitni" obliki) - ohraniti naravne in kulturne dobrine zaradi katerih je bil ustanovljen CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - izjemno ohranjeno naravno okolje z revitalizirano kulturno dediščino - najširša ponudba rekreacijskih, kulturnih in izobražealnih vsebin za vse kategorije obiskovalcev • Sistem upravljanja - komunalna ureditev - požarna varnost - sinergija dejavnosti o interdisciplinarnost strok in dejavnosti o določitev prostora za dejavnosti o opredelitev dejavnosti glede na prostor in način izvajanja o dvigniti raven prireditev v sozvočju z naravo - vzpostavljen sistem upravljanja in vzdrževanja tega prostora - razvito javno-zasebno partnerstvo - možnost razvoja vseh deležnikov v prostoru - upravljalski načrt o vsebine o odgovornosti o koordinacije - izvedbeni programi o investicije o dejavnosti - upravljanje • Lastnina - spoštovanje zasebne lastnine - urediti neurejene lastniške odnose • Informacijsko središče in sistem - dobro vzpostavljen informativni sistem (o naravni in kulturni dediščini, izobraževanje) - informiranost - upravno središče KP za info razstave in učne delavnice (Drenikov vrh) - enotno urejen prostor: oprema, poti... - prezentacija vrednot: kultura + narava - animatorji, mediatorji, turistični vodniki, ohranjanje kult. in zgod. dediščine • Dostopnost - dostopnost (tujci, invalidi, ...) - javni prevoz - poglobitev železnice, ceste v Tivoliju - mirujoč promet Ozaveščenost CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. - vrednote parka so splošno uveljavljene (table nepotrebne) - ozaveščeni obiskovalci sami skrbijo za ohranjanje narave - usmerjeno gibanje • Varni programi - omogočiti varno rekreacijo, sproščanje, izobraževanje - prireditve, dogodki - vodeni, varovani - nadzor • Pestrost dejavnosti - lasten karakter - ne kopija - različne dejavnosti, povezane v celovito ponudbo (rdeča nit parka) - kmetija - ZOO Ljubljana - Biološko središče - dokončano, povezano • Tivoli - metropolitanski park - rekonstrukcija parkovne zasnove Tivolija - parterne izboljšave in urejenost Strateški cilji Delo je potekalo v treh skupinah s sledečimi temami: 1. Natura - kultura (naravna in kulturna dediščina) 2. Naravi prijazno (dejavnosti) 3. Podpora za uspeh. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Anketno vrednotenje delavnice Z analizo anketnih vprašalnikov je bila preverjena zadovoljnost udeležencev z izvedeno delavnico glede na različne vidike in kateri vidiki dogodka so jim bili najbolj oziroma najmanj všeč. Na delavnici je vprašalnik izpolnilo 16 udeležencev delavnice, od skupaj 26 in rezultati so posplošeni na vse udeležence. Aktivno vključevanje udeležencev Vzdušje na delavnici Uporabljena metoda Delo moderatorjev Graf: Ocene vidikov dogodka Udeleženci so kot najboljši element delavnice ocenili aktivno vključevanje udeležencev ter delo moderatorjev (4,88), vzdušje na delavnici so ocenili v povprečju s 4,75. Najnižjo oceno je dobila uporabljena metoda dela - 4,53 (en udeleženec ni ocenil tega vidika). Povprečna ocena je 4,76, kar je zelo visoka ocena delavnice. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Priloga B: Kazalniki, uporabljeni za ovrednotenje sistema zavarovanih območij v Kataloniji. 1. Kontekst 1.1 Geološka varstvena vrednost 1.2 Varstvena vrednost flore in favne 1.3 Varstvena vrednost vretenčarske favne 1.4 Varstvena vrednost nevretenčarske favne 1.5 Varstvena vrednost domačih sort živali 1.6 Prisotnost EU pomembnih habitatov 1.7 Spiritualna, kulturna in zgodovinska vrednost 1.8 Velikost 1.9 Oblika 1.10 Stopnja ekološke rekonstrukcije 1.11 Fragmentacija 1.12 Ekološka povezanost 1.13 Požarne grožnje 1.14 Geološke grožnje 1.15 Pritiski urbanizacije 1.16 Pritiski infrastrukture 1.17 Pomembnost groženj 1.18 Delavci po sektorjih 1.19 Prebivalstvo 1.20 Območje z ekonomsko proizvodnjo 1.21 Obiskovalci 2. Planiranje in zakonodaja 2.1 IUCN kategorija 2.2 Primernost obstoječega zakonskega varstva 2.3 Mednarodne konvencije 2.4 Primernost oblikovanosti 2.5 Povezanost sistema ZO 2.6 Lastništvo zemlje 2.7 Stopnja upravljanja z naravnimi dobrinami 2.8 Obstoj in primernost upravljalskega načrta ZO 2.9 Časovni razmik med ustanovitvijo ZO in sprejetjem upravljalskega načrta 2.10 Kategorije varovanja, vključene v upravljalski načrt 2.11 Vključevanje javnosti med izdelovanjem upravljalskega načrta 2.12 Diseminacija upravljalskega načrta 2.13 Letno poročanje o upravljanju ZO CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 3. Vnosi 3.1 Zaposleni glede na tip pogodbe 3.2 Aposleni glede na funkcijo 3.3 Sodelovanje prostovoljcev 3.4 Nevladne organizacije in ustanove, ki prispevajo sredstva 3.5 Proračun 3.6 Stopnja ekonomske neodvsnosti 3.7 Primernost sredstev, ki so na volo 3.8 Vir finančnih sredstev 4. Procesi 4.1 Formalizacija notranjih procedur 4.2 Infrastruktura znotraj ZO 4.3 Infrastruktura zunaj (okoli) ZO 4.4 Načrt za preprečevanje požarov 4.5 Uporaba novih tehnologij 4.6 Ekološko prijazna infrastruktura 4.7 Dostop z motornimi vozili 4.8 Vključevanje javnosti v "upravljalski svet" 4.9 Informacijske table 4.10 Označene poti in steze 4.11 Fizična oznaka mej in dostopov v ZO 5. Učinki 5.1 Število obiskovalcev, ki uporabljajo infrastrukturo v ZO 5.2 Število zaposlenih za pomoč obiskovalcem 5.3 Pravdanje in pregoni 5.4 Obvezna poročila 5.5 Tehnična in ekonomska pomoč za lokalno prebivalstvo 5.6 Znanstvene objave 5.7 Poljudne objave 5.8 Raziskave, povezane z upravljanjem 5.9 Izobraževalne aktivnosti 5.10 Izvedba načrtovanih aktivnosti 6. Rezultati 6.1 Negativni vplivi zaradi dovoljenih aktivnosti 6.2 Spremembe v ekoloških značilnostih tekočih voda 6.3 Evtrofnost morskih voda 6.4 Spremembe v kvaliteti podtalnice CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 6.5 Vpliv na naravne požare 6.6 Spremembe v velikosti in obliki 6.7 Spremembe v stanju zgodovinske in kulturne dediščine 6.8 Spremembe v številu obiskovalcev 6.9 Spremembe v izobraževanju 6.10 Spremembe v občutenju kvalitete naravnega okolja in pokrajine 6.11 Monitoring in raziskave 6.12 Ekonomske aktivnosti, nastale zaradi varovanja naravnega okolja 6.13 Število ustanovljenih delovnih mest 6.14 Spremembe v povprečnem letnem dohodku lokalnih družin 6.15 Spremembe v tipu delovnih mest 6.16 Spremembe v številu kmetij 6.17 Demografske razlike v lokalnem prebivalstvu 6.18 Demografske spremembe v lokalnem prebivalstv CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA C: Primer izbranih ekonomskih in socialnih kazalnikov za ovrednotenje stanja zavarovanih območij v Avstraliji (Tonge in sod. 2005) Visitor numbers število obiskovalcev Visitor satisfaction zadovoljstvo obiskovalcev Visitor experiences doživetje obiskovalcev Visitor understanding razumevanje obiskovalcev Facilitated programs Programi, ki jih ponuja park Public support podpora javnosti Universally accessible facilities splošno dostopne zmogljivosti Campsite use uporaba prostorov za kampiranje Razvoj prostora za kampiranje (s strani Campsite development by visitors obiskovalcev) Razvoj prostora za kampiranje (s strani Campsite development by agency upravljalca) Condition of campsite stanje prostorov za kampiranje Litter and waste odpadki Visitor centres informacijski centri za obiskovalce Visitor facilities Zmoglivosti za obiskovalce Visitor safety varnost obiskovalcev C a N Visitor impacts at visitor nodes vpliv obiskovalcev na stičnih točke C Community support podpora lokalnega prebivalstva «j '5 Activities and programs aktivnosti in programi m Recreational vessels možnosti rekreacije (rekreacijske poti) Number of locals employed in protected area Število lokalnih prebivalcev, zaposlenih v visitor management upravljanju z obiskovalci Number of staff who live within designated število zaposlenih, ki živijo v neposredni bližini radius of protected area zavarovanega območja Number of tourism operators who live/work Število turističnih operaterjev, ki živijo/delajo locally compared to total number of operators lokalno (v primerjavi z vsemi operaterji) Number of volunteers relative to local število prostovoljcev glede na lokalno population prebivalstvo Number of volunteer hours relative to staff število dela ur prostovoljcev glede na ure hours zaposlenega osebja Indigenous communities level of satisfaction Stopnja zadovoljstva avtohtonega prebivalstva with: dialogue; relationship with management z: dialogom, odnos z upravljalskimi agencijami, agency; the amount of comanagement; and soupravljanjem, stopnjo zaščite kulturne the level of cultural heritage protection dediščine Number of indigenous people employed in število avtohtonih prebivalcev, zaposlenih za protected area visitor management upravljanje zavarovanega območja CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Number of special sites with place names Število lokacij znotraj zavarovanega območja s svojim imenom % of vandalised indigenous sites (by total number of sites and by setting) % točk, pomembnih za avtohtono prebivalstva, kjer je prisoten vandaliziranih (glede na skupno število točk) Degree of co-management to total claimable stopnja soupravljanja glede na celotno upravljanje Indigenous heritage dediščina avtohtonega prebivalstva ekonomski kazalniki Condition of assets Profit of tourism operators profit turističnih operaterjev Level of investment stopnja vlaganja 'Profit' of park "profit" parka Costs of management cena upravljanja Tourism industry and operators turistična industrija in turistični operaterji Revenue zaslužek (total cost-revenue)/visitor number per annuum (skupna izguba-zaslužek) / število prebivalcev na leto economic value of visitor use relative to GDP ekonomska vrednost obiska glede na BDP (bruto domači proizvod) average level of satisfaction of tourism operators (compared to baseline level) povprečna stopnja zadovoljstva turističnih operaterjev (glede na izhodiščno stopnjo) CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA D: Metodologija za oceno učinkovitosti doseganja ciljev v zavarovanih območjih, prilagojena po metodi MEE Finland. 1. INSTITUCIONALNI OKVIR IN PRISTOP DRŽAVNIH INSTITUCIJ 1.1. Ali imamo v Sloveniji jasno izoblikovano vizijo o dolgoročnem razvoju in upravljanju sistema zavarovanih območij? ŠIBKO Vizija ni izoblikovana. Prepoznavanje vrednot ter ekosistemskih uslug in koristi je nepopolno in zelo splošno, zato vizija ne more predstavljati temeljev za načrtovanje, ustanavljanje in upravljanje zavarovanih območij. ZADOSTNO Vizija je delno izoblikovana. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so sicer prepoznane, vendar ne dovolj podrobno, da bi vizija lahko predstavljala temelj za načrtovanje, ustanavljanje in upravljanje zavarovanih območij. DOBRO Vizija za zavarovana območja je na nacionalni ravni jasno izoblikovana. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so prepoznane in večina je opredeljena tako podrobno, da lahko usmerjajo načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij ter vsakodnevne upravljavske naloge. ZELO DOBRO Nacionalna vizija za zavarovana območja je jasno izoblikovana in vpeta v kontekst EU in mednarodnih obveznosti. Vrednote, funkcije ter ekosistemske usluge in koristi so prepoznane in vse opredeljene dovolj podrobno, da lahko usmerjajo načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij ter vsakodnevne upravljavske naloge. 1.2. Ali pravni in administrativni okvir učinkovito podpirata delovanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji? ŠIBKO Pravni in administrativni okvir nista zadostna oziroma ovirata učinkovito delovanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji. ZADOSTNO Pravni in administrativni okvir omogočata delovanje sistema zavarovanih območij, vendar se pojavljajo pogosti in ponavljajoči se problemi. DOBRO Pravni in administrativni okvir omogočata učinkovito delovanje sistema zavarovanih območij glede na omejitve, ki se pojavljajo. ZELO DOBRO Pravni in administrativni okvir podpirata in spodbujata učinkovito delovanje sistema zavarovanih območij v Sloveniji. 1.3. Ali je v Sloveniji pristop k upravljanju zavarovanih območij medsektorsko usklajen in koordiniran na nacionalni ravni? ŠIBKO Pomanjkanje povezanosti in koordinacije ovira učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji v Sloveniji. ZADOSTNO Povezanost in koordinacija sta šibka, zato prihaja do pogostih in ponavljajočih se problemov. DOBRO Povezanost in koordinacija sta ustrezni in omogočata učinkovito upravljanje večine zavarovanih območij. ZELO Povezanost in koordinacija v celoti podpirata učinkovito upravljanje vseh CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. DOBRO zavarovanih območij. 1.4. Ali je čezmejno sodelovanje zavarovanih območij vzpostavljeno in se ohranja na način, ki podpira učinkovito upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji? ŠIBKO Povezovanje, sodelovanje in koordinacija čezmejnih zavarovanih območij niso vzpostavljeni, kar ovira učinkovito upravljanje. ZADOSTNO Povezovanje, sodelovanje in koordinacija čezmejnih zavarovanih območij so šibki, zato prihaja do pogostih in ponavljajočih se problemov. DOBRO Povezovanje, sodelovanje in koordinacija čezmejnih zavarovanih območij so ustrezni in omogočajo učinkovito upravljanje večine območij. ZELO Povezovanje, sodelovanje in koordinacija čezmejnih zavarovanih območij DOBRO so ustrezni in podpirajo učinkovito upravljanje vseh območij. 1.5. Ali so vrednote sistema zavarovanih območij v Sloveniji dobro dokumentirane, in ali se izvaja spremljanje njihovega stanja? ŠIBKO Vrednote niso sistematično dokumentirane, ovrednotene. Njihovega stanja v zavarovanih območjih se ne spremlja. ZADOSTNO Vrednote so sicer dokumentirane, vendar niso sistematično ovrednotene. Njihovega stanja v zavarovanih območjih se ne spremlja. DOBRO V večini zavarovanih območij je večji del vrednot sistematično evidentiran ter ovrednoten, vzpostavljen je tudi sistem za spremljanje njihovega stanja. ZELO V vseh zavarovanih območjih so vse vrednote so sistematično DOBRO evidentirane in ovrednotene, vzpostavljen je tudi sistem za spremljanje njihovega stanja. 1.6. Ali so grožnje vrednotam sistema zavarovanih območij učinkovito dokumentirane in ovrednotene? ŠIBKO Grožnje niso sistematično dokumentirane in ovrednotene. ZADOSTNO Grožnje so v splošnem prepoznane, vendar niso sistematično ovrednotene. DOBRO Večina groženj je sistematično prepoznanih in ovrednotenih za večino zavarovanih območij v Sloveniji. ZELO Vse grožnje so sistematično prepoznane in ovrednotene za vsa DOBRO zavarovana območja v Sloveniji. 1.7.Ali so cilji upravljanja z zavarovanimi območji v Sloveniji usklajeni s cilji omrežja Natura 2000? ŠIBKO Cilji so v nasprotju s cilji Nature 2000. ZADOSTNO Cilji niso niti v nasprotju niti niso usklajeni s cilji Nature 2000. DOBRO Večina ciljev je usklajena s cilji Nature 2000. ZELO Vsi cilji so usklajeni s cilji Nature 2000. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. DOBRO 1.8. Ali so ci cilji varovan ji upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji usklajeni s splošnimi a kulturne dediščine? ŠIBKO Cilji niso usklajeni oz. so celo v nasprotju. ZADOSTNO Cilji niso niti v nasprotju niti niso usklajeni s splošnimi cilji varstva kulturne dediščine. DOBRO Večina ciljev je na splošni ravni medsebojno usklajenih. ZELO DOBRO Vsi cilji so medsebojno usklajeni. 2. NAČRTOVANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ 2.1. Ali so zavarovana območja prepoznana in razvrščena v urejen sistem? ŠIBKO Zavarovana območja niso razvrščena v sistem kategorij ali kako drugače urejena. ZADOSTNO Večina zavarovanih območij je razvrščenih v ustrezne kategorije, ne pa tudi v ustrezen, urejen sistem. DOBRO Večina zavarovanih območij je razvrščena v kategorije in ustrezen, urejen sistem. ZELO DOBRO Vsa zavarovana območja so razvrščena v kategorije in ustrezen, urejen sistem 2.2. Ali so pc sistematični >samezna zavarovana območja načrtovana in ustanovljena na osnovi h in znanstveno utemeljenih kriterijev v procesu z jasno vizijo? ŠIBKO Načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij je popolnoma neorganizirano. ZADOSTNO Načrtovanje in ustanavljanje zavarovanih območij je sicer sistematično, vendar ne temelji na znanstveno utemeljenih kriterijih. DOBRO Načrtovanje in ustanavljanje večine zavarovanih območij je sistematično in temelji na znanstveno utemeljenih kriterijih. ZELO DOBRO Načrtovanje in ustanavljanje vseh zavarovanih območij je sistematično in temelji na znanstveno utemeljenih kriterijih. 2.3. Ali za ustanovljena zavarovana območja obstajajo ustrezni in učinkoviti načrti upravljanja? ŠIBKO Zavarovana območja nimajo ustreznih in učinkovitih načrtov upravljanja. ZADOSTNO Nekaj območij ima načrte upravljanja, vendar niso ustrezni. DOBRO Večina zavarovanih območij ima ustrezne načrte upravljanja, ki so tudi učinkoviti. ZELO DOBRO Vsa zavarovana območja imajo ustrezne načrte upravljanja, ki so tudi učinkoviti. 2.4.Ali se načrte upravljanja redno in sistematično (=«updated«) posodablja? CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ŠIBKO Sistematično posodabljanje načrtov upravljanja se ne izvaja. ZADOSTNO Sistematično posodabljanje se izvaja le za posamezne načrte upravljanja. DOBRO Sistematično posodabljanje se izvaja za večino načrtov upravljanja. ZELO Sistematično posodabljanje se izvaja za vse načrte upravljanja. DOBRO 2.5. Ali so zavarovana območja vzpostavljena na območjih z največjo biotsko raznovrstnostjo ali na območjih, kjer je ta zelo ogrožena? ŠIBKO Zavarovana območja niso vzpostavljena na območjih z največjo biotsko raznovrstnostjo ali na območjih, kjer je ta zelo ogrožena. ZADOSTNO Nekatera zavarovana območja vključujejo območja z največjo biotsko raznovrtsnostjo ali območja, kjer je za najbolj ogrožena. DOBRO Večina zavarovanih območij vključuje območja z največjo biotsko raznovrstnostjo ali območja, kjer je ta najbolj ogrožena. ZELO Vsa zavarovana območja vključujejo tudi območja največjo biotsko DOBRO raznovrstnostjo ali območja, kjer je ta najbolj ogrožena 2.6. Ali imajo skupine deležnikov možnost sodelovanja pri načrtovanju zavarovanih območij v Sloveniji? ŠIBKO Za sodelovanje deležnikov v procesu načrtovanja zavarovanih območij je zelo malo ali pa celo nobenih možnosti za sodelovanje. ZADOSTNO Deležniki so vključeni v posamezne faze? načrtovanja zavarovanih območij. DOBRO Deležniki so vključeni v večini faz? načrtovanja zavarovanih območij. ZELO Deležniki so sistematično vključeni v vse faze načrtovanja zavarovanih DOBRO območij. 2.7.Ali so programi ekološke obnove in ponovne naselitve vrst sistematično načrtovani in se njihovo stanje redno spremlja? ŠIBKO Ekološka obnova in programi ponovne naselitve vrst se izvajajo popolnoma neorganizirano. ZADOSTNO Za ekološko obnovo in ponovno naselitev vrst je vzpostavljeno le šibko načrtovanje in spremljanje stanja. DOBRO Programi ekološke obnove in ponovne naselitve vrst so dobro načrtovani, izvaja se tudi spremljanje stanja po izvedbi programov. ZELO Programi ekološke obnove in ponovne naselitve vrst so učinkovito in DOBRO sistematično načrtovani, prav tako pa se sistematično izvaja tudi spremljanje stanja po izvedbi programov. 2.8. Ali so zavarovana območja v Sloveniji vključena v širša ekološka omrežja, ki temeljijo na načelih ekosistemskega pristopa? ŠIBKO Zavarovana območja niso vključena v širša ekološka omrežja. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ZADOSTNO Obstajajo posamezni primeri vključevanja zavarovanih območij v ekološka omrežja. DOBRO Zavarovana območja so dokaj dobro vključena v širša ekološka omrežja. 3.ČLOVEŠKI IN FINANČNI VIRI 3.1. Ali so človeški in finančni viri ustrezni urejeni in upravljani ter omogočajo zadostna sredstva za učinkovito upravljanja z zavarovanimi območji? ŠIBKO Za upravljanje zavarovanih območij je namensko porabljenih zelo malo ali celo nič sredstev. Malo - ce sploh - virov in sredstev je namensko uporabljenih za upravljanje zavarovanih območij. ZADOSTNO Nekaj virov in sredstev je namensko uporabljenih za upravljanje zavarovanih območij, vendar ne v sistematični povezavi s cilji upravljanja teh območij. DOBRO Večina zavarovanih območij ima ustrezne, namenske vire in sredstva za doseganje specifičnih ciljev upravljanja. ZELO DOBRO Vsa zavarovana območja imajo ustrezne, namenske vire in sredstva za doseganje specifičnih ciljev upravljanja. 3.2. Kako se je višina finančnih sredstev spreminjala v zadnjih petih letih glede na povečanje sistema zavarovanih območij? ŠIBKO Finančni viri so ostali na enaki ravni ali so se celo zmanjšali. ZADOSTNO Viri so se sicer nekoliko povečali, vendar to ni bilo izvedeno sistematično. DOBRO Finančni viri so se ustrezno povečali za večino novih zavarovanih območij. ZELO DOBRO Finančni viri so se ustrezno povečali za vsa nova zavarovana območja. 3.3 Ali se na ravni zavarovanih območij sredstva dodeljujejo glede na nujnost posameznih nalog? ŠIBKO Sredstva se porabljajo naključno. ZADOSTNO Za posamezno zavarovano območje je vzpostavljeno nekaj specifičnih sredstev za načrtovane akcije, ukrepe. DOBRO V večini zavarovanih območij se sistematično uporablja premišljen postopek odločanja o razporeditvi sredstev. ZELO DOBRO V vseh zavarovanih območjih se sistematično uporablja premišljen postopek odločanja o razporeditvi sredstev. 3.4. Kolikšer partnerji ali delež sredstev za upravljanje zavarovanega območja zagotavljajo pa se črpajo iz prostovoljnih prispevkov? ŠIBKO Partnerski/prostovoljni prispevki ne prispevajo k upravljanju zavarovanih območij. ZADOSTNO Partnerski/prostovoljni prispevki prispevajo določen del k upravljanju CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. zavarovanih območij, vendar je takšno sodelovanje naključno ne pa rezultat sistematičnega delovanja.. DOBRO Upravljavci sistematično iščejo in se pogajajo za prispevke za izvajanje upravljanja v večini zavarovanih območij. ZELO DOBRO Upravljavci sistematično iščejo in se pogajajo za prispevke za izvajanje upravljanja na vseh zavarovanih območjih. 3.5. Ali zaposleni v zavarovanih območjih ocenjujejo, da ima zavarovano območje zadostna sredstva? ŠIBKO Večina upravljavcev meni, sredstva ne zadoščajo za izvajanje večine upravljavskih nalog. ZADOSTNO Nekateri upravljalci menijo, da sredstva zadoščajo za izvajanje večine upravljavskih nalog. DOBRO Večina upravljavcev meni, da sredstva zadoščajo za izvajanje večine upravljavskih nalog. ZELO DOBRO Vsi upravljalci mislijo, da so viri in sredstva zadostni za izvajanje večine upravljalskih nalog. 4. UPRAVLJALSKI PROCESI 4.1. Ali je za< zavarovaneg upravljanja, gotovljeno redno in sistematično preverjanje učinkovitosti upravljanja a območja pri doseganju ciljev na področju načrtovanja in ki predstavlja temelje za izboljšanje delovanja? ŠIBKO Postopki preverjanja učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij (=«performance management«) niso vzpostavljeni. ZADOSTNO Postopek učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij je le šibko povezan s cilji na področju načrtovanja in upravljanja zavarovanih območij. DOBRO Zagotovljeno je redno in sistematično preverjanje učinkovitosti upravljanja zavarovanega območja pri čemer se večinoma meri doseganje ciljev na področju načrtovanja in upravljanja. ZELO DOBRO Zagotovljeno je redno in sistematično preverjanje učinkovitosti upravljanja zavarovanega območja pri čemer se v celoti meri doseganje ciljev na področju načrtovanja in upravljanja. 4.2.Ali obstaja možnost vključevanja zunanjih, neodvisnih subjektov pri izvajanju notranje revizije/kontrole upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji? ŠIBKO Pri izvajanju notranje revizije/kontrole se vključevanje zunanjih in neodvisnih subjektov ne uporablja. ZADOSTNO Obstaja le omejeno vključevanje zunanjih subjektov (revizorjev) v definiranje postopkov in korakov pri izvedbi notranje revizije in kontrole, vendar se s strani deležnikov pojavljajo dvomi o neodvisnosti izvajanja zunanjega nadzora oz.revizije. DOBRO Vključevanje zunanjih subjektov (revizorjev) v definiranje postopkov in korakov pri izvedbi notranje revizije in kontrole je primerno. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ZELO Deležniki razumejo, da je obsežno vključevanje zunanjih revizorjev v DOBRO definiranje in izvajanje postopkov revizije/nadzora primerno, neodvisnost in usposobljenost revizorjev pa ustrezna. 4.3. Ali je zagotovljeno vključevanje javnosti v upravljanje z zavarovanimi območji v Sloveniji? ŠIBKO Vključevanje javnosti v upravljanje z zavarovanimi območji je zelo šibko. ZADOSTNO Vključevanje javnosti je omogočeno le v posamezne vsebine upravljanja z zavarovanimi območji. DOBRO Javnost je sistematično vključena v večino vsebin upravljanja z zavarovanimi območji. ZELO Omogočeno je zadostno in sistematično vključevanje javnosti v vse DOBRO pomembnejše vsebine upravljanja z zavarovanimi območji. 4.4. Ali so v sistemu zavarovanih območij vzpostavljeni ustrezni postopki obravnave pritožb in pripomb v zvezi z upravljanjem? ŠIBKO Ni sistematičnega pristopa k obravnavi pripomb in pritožb. ZADOSTNO Sistem obravnavanja pritožb in pripomb je sicer vzpostavljen, vendar ni primeren za reševanje posameznih zadev oz. ni operativen. DOBRO Koordiniran sistem za obravnavo pripomb in pritožb je vzpostavljen ter primerno obravnava večino zadev. ZELO Vsi predlogi in pritožbe so sistematično obravnavani v koordiniranem DOBRO sistemu, število pritožb na drugi stopnji pa je minimalno. 5.1. Ali so in formacije o upravljanju zavarovanih območjih javno dostopne? ŠIBKO Javno dostopnih je malo ali nič informacij o upravljanju zavarovanih območij. ZADOSTNO Javno dostopne so le splošne informacije, podrobne pa ne. DOBRO V večini zavarovanih območij.javno dostopne informacije omogočajo podroben vpogled javnosti v ključne upravljavske zadeve ZELO Redna, izčrpna poročila o upravljanju in stanju javnih dobrin se pripravljajo DOBRO za vsa zavarovana območja.. * >o Z) 5.2. Ali imajo zavarovana območja, ustrezno infrastrukturo in nudijo storitve za obiskovalce, glede na umestitev in funkcijo v sistemu zavarovanih območij? 1« ŠIBKO Infrastruktura in storitve, ki jih nudi zavarovano območje, so v nasprotju za umestitvijo in funkcijo zavarovanih območij ali celo ogrožajo njihove vrednote. ZADOSTNO Infrastrukture in storitve, ki jih nudi zavarovano območje, so večinoma skladne z umestitvijo in funkcijo zavarovanih območij in ne ogrožajo njihovih vrednot. DOBRO Vsa infrastruktura in storitve, ki jih nudi zavarovano območje, so skladne z umestitvijo in funkcijo zavarovanih območij in večina krepi varstvo vrednot. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ZELO Vsa infrastruktura in storitve, ki jih nudi zavarovano območje, so skladne z DOBRO umestitvijo in funkcijo zavarovanih območij in vse krepijo varstvo vrednot. 5.3. Ali je zagotovljeno redno in sistematično spremljanje trendov, na katere vpliva način upravljanja zavarovanih območij? ŠIBKO Trendi so slabo in nesistematično spremljani ali sploh niso ovrednoteni. ZADOSTNO V posameznih primerih se trende vrednoti in o njih tudi poroča, vendar se to ne izvaja redno in sistematično. DOBRO V večini zavarovanih območij se izvaja sistematično vrednotenje in redno poročanje o trendih, na katere vpliva način upravljanja zavarovanega območja. ZELO Za vsa zavarovana območja se izvaja sistematično ovrednotenje in redno DOBRO poročanje o trendih, ki so povezani z upravljanjem zavarovanega območja. 5.4 Ali imajo zavarovana območja pripravljene načrte vzdrževanja infrastrukture in osnovnih sredstev? ŠIBKO Zavarovana območja nimajo pripravljenih inventarjev in načrtov vzdrževanja. ZADOSTNO Inventar osnovnih sredstev in načrti vzdrževanja so pripravljeni na nekaterih zavarovanih območjih. DOBRO Inventar osnovnih sredstev predstavlja osnovo za pripravo načrtov vzdrževanja v večini zavarovanih območij. ZELO Inventar osnovnih sredstev predstavlja osnovo za pripravo načrtov DOBRO vzdrževanja v vseh zavarovanih območjih. 5.5. Ali Slovenija izpolnjuje obveznosti spremljanja stanja in poročanja v skladu z Evropskimi direktivamni in mendarodnimi konvencijami? ŠIBKO Obveznosti niso izpolnjene, razen morda v posameznih primerih. ZADOSTNO Nekatere obveznosti so dobro in pravočasno izpolnjene, večina je tudi oddanih pravočasno. DOBRO Večina obveznosti je dobro in v celoti zaključenih v predpisanih rokih. ZELO Vse obveznosti so izpolnjene dobro in pravočasno. DOBRO 6.1. Ali so populacije ogroženih vrst stabilne ali se povečujejo? 1- Č _J ŠIBKO Populacije ogroženih vrst upadajo. ZADOSTNO Populacije nekaterih ogroženih vrst se povečujejo, večina populacij drugih 3 N vrst pa je stabilnih. m £ DOBRO Večina populacij ogroženih vrst se povečuje večina populacij drugih vrst CD pa je stabilnih. ZELO Populacije vseh ogroženih vrst se povečuje ali pa so stabilne. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. DOBRO 6.2. Ali so populacije izbranih indikatorskih vrst zavarovanega območja znotraj sprejemljivih populacijskih nihanj? ŠIBKO Večina izbranih indikatorskih vrst je izven sprejemljivih populacijskih nihanj. ZADOSTNO Veliko izbranih indikatorskih vrst je izven sprejemljivih populacijskih nihanj. DOBRO Večina izbranih indikatorskih vrst je v okviru sprejemljivih populacijskih nihanj. ZELO DOBRO Vse izbrane indikatorske vrste so v okviru sprejemljivih populacijskih nihanj. 6.3. Ali s pričakovanja obiskovalcev zavarovanih območij dosežena ali celo presežena? ŠIBKO Pričakovanja obiskovalcev večinoma niso dosežena. ZADOSTNO Pričakovanja obiskovalcev so dosežena v velikem delu zavarovanih območij DOBRO Pričakovanja obiskovalcev so dosežena v večini zavarovanih območij ZELO DOBRO Pričakovanja obiskovalcev so dosežena v vseh zavarovanih območjih v. 6.4. Ali okoliški prebivalci in lokalne skupnosti podpirajo obstoječe upravljanje z zavarovanimi območji? ŠIBKO Okoliši prebivalci in lokalne skupnosti ne sprejema zavarovanega območja. ZADOSTNO Najpomembnejše okoliške lokalne skupnosti in prebivalstvo podpirajo obstoječe upravljanje z zavarovanimi območji. DOBRO Večina okoliških lokalnih skupnosti in lokalnega prebivalstva podpira obstoječe upravljanje z večino zavarovanih območij. ZELO DOBRO Večina okoliških lokalnih skupnosti in lokalnega prebivalstva podpira obstoječe upravljanje na vseh zavarovanih območjih. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA E: Metodologija za oceno učinkovitosti upravljanja z zavarovanim območjem, prilagojena po metodologiji »Pan Parks«. WCPA element PAN PARKS kriterij Za doseganje kriterijev morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: Točkovanje 1. Ozadje Okvir 2. Pritiski in grožnje Upravljalski načrt / strategija ohranjanja se uspešno izvaja (npr. preko letnega delovnega načrta). To vključuje izvajanje raziskovalnih dejavnosti, monitoring, preprečevanje in blaženje groženj ter obnovo habitatov. Letni delovni načrt in splošna učinkovitost upravljanja se redno spremljata, letni načrt se posodablja glede na rezultate. Biološki pomen Zavarovano območje je mednarodno priznano in/ali podpira mednarodno zaščitene ogrožene vrste in/ali habitate. Zavarovano območje vključuje območja Natura 2000 (ali druga varovana območja). Socio- ekonomski pomen Zavarovano območje ima izdelano strategijo trajnostnega razvoja turizma, ki spoštuje ohranitvene cilje parka in stremi k doseganju večje kakovosti turističnih proizvodov in kakovosti izkušenj obiskovalcev znotraj parka in v njegovi okolici. Strategija trajnostnega razvoja turizma vključuje: • vizijo, namen, dolgo- in kratkoročne cilje, ki vključujejo tudi varovanje narave • opis območja parka (z opredeljenimi mejami območja, ki je predmet strategije - prikazano na zemljevidu zaščitenega območja, ki prikazuje vključene občine) in njegova conacija CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. • oceno ekološke nosilnosti različnih območij (conacija) znotraj parka Ranljivost Znotraj parka je urejen sistem conacije (ali kakšen drug podoben sistem), ki zagotavlja učinkovito zaščito območja. Conacija temelji na jasni razmejitvi meja, tako okoli zavarovanega območja kot med posameznimi conami. Conacija omogoča določanje območij, znotraj katerih je mogoča človekova dejavnost (v skladu s strategijo ohranjanja). Omogoča tudi dolgoročno ohranjanje obstoječe kulturne dediščine, če je ta na območju parka prisotna. Načrtovanje Cilji Ohranjanje naravnih ekoloških vrednosti predstavlja prednostni upravljalski cilj. Zavarovano območje je načrtovano tako, da omogoča obstoj in ohranjanje vseh ključnih naravnih vrednot (ekoloških procesov in biotske raznovrstnosti). Med zavarovanim območjem in njegovo okolico ter med posameznimi zavarovanimi območji obstajajo biogeografske povezave. Pravno varstvo Območje parka je pravno zaščiteno s preko akta ali odloka. Načrtovanje in planiranje območja. Zavarovano območje je dovolj veliko in njegova sestava (v enem območju ali razdrobljeno) zagotavlja ohranjanje mednarodno pomembnih prostoživečih organizmov in ekosistemov. O spremembah velikosti zavarovanega območja v preteklosti obstajajo podatki. Vložki Osebje in finance Strategija ohranjanja / načrt upravljanja obravnava zmogljivosti za učinkovito upravljanje zavarovanega območja, vključno z osebjem in njihovimi znanji, opremo in organizacijsko strukturo (funkcije odbora, svetovalni odbor itd.). Upravljanje zaščitenega območja je ustrezno financirano. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Strategija ohranjanja / načrt upravljanja obravnava obstoječe in potencialne prihodnje zunanje in notranje grožnje in pritiske na zavarovano območje. Komunikacija in informiranje Različne ciljne skupine obiskovalcev se naslavljajo preko specifičnih sporočil v različnih oblikah (preko različnih medijev). Obiskovalci parka so obveščeni o pravilih obnašanja znotraj parka. V pravilih je določeno, za katere oglede je potrebno spremstvo usposobljenega vodnika. Zavarovano območje ima izdelan načrt komunikacije in trženja, ki se ga uspešno uporablja pri komuniciranju z javnostjo in pri oglaševanju turistične ponudbe okolice. Procesi Planiranje upravljanja. Strategija ohranjanja se izvaja preko planov za upravljanje z naravo, obiskovalci, administracijo in trženjem. Strategija ohranjanje / načrt upravljanja ima dolgoročne in kratkoročne cilje. Cilj strategije ohranjanja / načrta upravljanja je dolgoročno ohranjanje ekoloških procesov in biotske raznovrstnosti. Prakse odločanja. Razvijanje načrta upravljanja poteka skozi proces načrtovanja, ki vključuje postopke za pregled in odobritev ter sodelovanje različnih strank v teh korakih. Strategija / načrt je posredovan različnim ciljnim skupinam in se ga dosega preko opredeljenih virov financiranja. Med naravovarstvenim upravljanjem zavarovanega območja, upravljanjem z obiskovalci in nacionalno strategijo trajnostnega razvoja turizma obstajajo smiselne povezave. Spremljanje raziskovanja in evalvacija. Strategija ohranjanja / načrt upravljanja vključuje raziskave za izboljšanje znanja o zavarovanem območju, ki prispevajo k njegovemu upravljanju. Strategija ohranjanja / načrt upravljanja vključuje programe za izboljšanje socio-kulturnih in socio- CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. ekonomskih prednosti zaščitenega območja za okoliške skupnosti in razvoj turizma. Strategija ohranjanja / načrt upravljanja temelji na ustreznih abiotskih in biotskih podatkih območja ter vključuje oceno prejšnjih in sedanjih dejavnosti prebivalstva in njihovega vpliva na območje. Učinki Učinki Načrt upravljanja in drugi viri o zavarovanem območju vsebujejo informacije o sedanjem režimu upravljanja; o vrstah, uvrščenih na rdeče sezname; o ranljivih ali drugih redkih vrstah, ki se pojavljajo v zaščitenem območju ter o drugih, avtohtonih vrstah, katerih število se je zmanjšalo ali pa so izumrle. Obstaja načrt obnove habitatov ali ekosistemov, v skladu s katerim je mogoča, če je to potrebno, obnova vrednot. Implementacija načrta obnove in njeni vplivi se redno spremljajo. Sistemska vprašanja Okoljske politike. Ohranjanje naravnih ekoloških vrednosti predstavlja prednostni upravljalski cilj. Zavarovano območje je načrtovano tako, da omogoča obstoj in ohranjanje vseh ključnih naravnih vrednot (ekoloških procesov in biotske raznovrstnosti). Med zavarovanim območjem in njegovo okolico ter med posameznimi zavarovanimi območji obstajajo biogeografske povezave. Politike zavarovanih območij. Zavarovano območje vključuje območje(a) divjine, ki je/so kontinuirano(a) in zajema(jo) vsaj 10.000 ha. To območje zajema vse pomembnejše habitatne tipe in ekološke procese in tako ustrezno zagotavlja največjo naravovarstveno vrednost pri ohranjanju lokalnih naravnih ekosistemov. Načrt upravljanja vključuje jasne strategije za dolgoročno upravljanje z območji divjine. Ekološki procesi znotraj območja divjine so nemoteni. CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA F: Primeri vsebin načrtov upravljanja Vsebina Načrta upravljanja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib POVZETEK 0.UVOD 1.OPIS OBMOČJA 1.1.Geografska lega in opis območja 1.2.Meje in velikost območja 1.3. Okolica območja 2.PRAVNI STATUS 2.1.Akt o zavarovanju območja 2.2.Ekološko pomembna območja 2.3.Naravne vrednote 2.3.1.Naravne vrednote državnega pomena 2.3.2.Naravne vrednote lokalnega pomena 2.4.Prostorski akti 2.5.Gozdno-gospodarski načrt in načrt upravljanja z divjadjo 2.6.Ribiškogojitveni načrti 2.6.1.Varstveni revirji in ribolovni rezervati 2.7.Načrt upravljanja voda 2.8.Akti s področja varovanja kulturne dediščine 3.UPRAVLJALSKE OSNOVE 3.1.Organizacije in posamezniki, vključeni v upravljanje območja 3.1.1.Občina, upravne enote in lastniki 3.1.2.Katastrske občine 3.1.3.Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavodi 3.1.4.Gozdnogospodarsko območje in GG enote 3.1.5.Ribiško območje in ribiški okoliši 3.1.6.MOP, ARSO, območne pisarne, strokovne službe za varstvo narave in kulturne dediščine 3.1.7.Gospodarske organizacije in druge organizacije 4.LASTNIŠTVO 4.1.Gozdovi, kmetijske površine 4.2. Druga zemljišča CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 5.FIZIČNE LASTNOSTI OBMOČJA 5.1.Klimatske značilnosti, podnebne značilnosti, padavine in temperature 5.2.Oblikovanost površja 5.3.Matična kamnina, tipi tal in pedološke značilnosti 6.HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA 6.1.Površinske vode 6.1.1.Tekoče vode 6.1.2.Stoječe vode 6.1.3.Podzemne vode 7.EKOLOŠKE IN BIOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA 7.1.Habitatni tipi 7.2.Rastlinske in živalske vrste 7.2.1.Rastlinske vrste 7.2.2.Živalske vrste 7.2.2.1.Ptice 7.2.2.2. Ribe in raki 7.2.2.3. Dvoživke 8.INFRASTRUKTURA 8.1.Stavbni in drugi objekti 8.2.Prometna infrastruktura 8.3.Komunalna infrastruktura 8.4.Infrastruktura za obiskovanje parka 9.DRUŽBENOEKONOMSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA 9.1.Varstvo narave 9.2.Kmetijstvo 9.3.Gozdarstvo 9.4.Upravljanje z vodami in raba vode, ribištvo 9.5.Rekreacija in turizem 9.6. Poselitev, urbanizem 9.7.Infrastruktura 9.8. Promet 9.9.Varstvo kulturne dediščine 10.VIZIJA IN DOLGOROČNI CILJI ZA KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB 10.1 .Vizija 10.2.Dolgoročni cilji CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. 11. OPERATIVNI CILJI, GROŽNJE/OVIRE, VPLIVI/VZROKI, AKTIVNOSTI/UKREPI, IZVAJALCI 11.1 .Opis vključevanja javnosti in deležnikov v določanje vizije in operativnih ciljev (mag. Vida Ogorelec Wagner) 11.2. Sklopi operativnih ciljev 12.USMERITVE ZA NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE POSAMEZNIH DEJAVNOSTI 12.1.Varstvo narave 12.1.1.Določitev upravljalca parka 12.2.Kmetijstvo 12.3.Sektorji, kjer se uporabljajo sektorski oz.prostorski načrti (gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, upravljanje z vodami, prostorsko načrtovanje) 12.4.Rekreacija/obiskovanje, prireditve, (turizem) , okoljska vzgoja, interpretacija 12.5.Infrastruktura 12.6.Promet 12.7.Varstvo kulturne dediščine 13.CONACIJA 13.1.Conacija varstvenih režimov A) območje naravnih rezervatov-ni gospodarske rabe B) območje Rožnika-območje trajnostne rabe naravnih virov C) območje Tivolija-območje spomenika oblikovane narave oz.mestnega parka D) območje posebnega režima v območju ZOO 13.2.Conacija območja za obiskovanje A) območje omejenega gibanja B) območje, kjer je gibanje obiskovalcev omejeno na urejene poti C) območje brez splošnih omejitev gibanja obiskovalcev zunaj poti 13.3.Conacija objektov za interpretacijo, obiskovanje/rekreacijo in mirujoči promet A) interpretacija; predvidene možne lokacije objektov za interpretacijo: B) obiskovanje/rekreacija C) mirujoči promet; predvidene možne lokacije za parkirišča za obiskovalce parka: 14.OKVIRNI KADROVSKI IN FINANČNI NAČRT 15.VIRI 16.PRILOGE CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Vsebina načrta upravljanja Narodnega parka Pirin (Bolgarija) Povzetek Del 0: Uvod 0.1.Utemeljitev za izdelavo načrta 0.2. Proces oblikovanja - udeleženci, javne predstavitve 0.3. Namen in podrobnosti načrta Del 1: Opis in ocena parka 1.0. Lega in meje 1.1. Območje parka in zaščitena območja znotraj njega 1.2. Katastrske in upravne pripadnosti 1.3. Pravni status .... 1.4. Lastništvo 1.5. Struktura upravljanja 1.6. Obstoječi projekti 1.7. Obstoječa funkcionalna območja in režimi Značilnosti abiotskih lastnosti 1.8. Podnebje 1.9. Geologija in geomorfologija 1.10. Hidrologija in hidrobiologija 1.11. Tla Biološke značilnosti 1.12 Ekositemi in biotopi 1.13 Vegetacija 1.13.1. Klasifikacija vegetacije 1.13.2. Značilnosti gozdne vegetacije 1.14 Flora 1.14.1.Nižje rastline in gljive 1.14.2. Mahovi, praprotnice in semenke 1.14.3. Zdravline rastline 1.15. Fauna 1.15.1. Nevretenčarji 1.15.2. Ribe 1.15.3. Dvoživke in Plazilci 1.15.4. Ptice 1.15.5. Sesalci CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Kulturno in socialno-ekonomske lastnosti 1.16 Uporaba park in socialno-ekonomski vidiki 1.16.1. Vrste dejavnosti, ki se trenutno izvajajo v parku 1.16.2. Naselja 1.16.3. Tehnična infrastruktura, zgrajena območja in stavbe 1.16.4. Kmetijstvo 1.16.5. Gozdarstvo 1.16.6. Lov in ribolov 1.16.7. Turizem, rekreacija, šport in storitve 1.16.9. Javno znanje in odnos do njega 1.17. Trenutna uporaba sosednjih ozemelj 1.17.1. Prebivalstvo in demografske značilnosti 1.17.2. Kmetijstvo 1.17.3. Gozdarstvo 1.17.4. Lov in ribolov 1.17.5. Turizem, šport in storitve 1.18. Kulturna in zgodovinska dediščina 1.19. Pokrajina 1.20. Stanje pokrajinskih elementov Prva ocena 1.21. Ekološka ocena 1.22. Socialna in ekonomska ocena 1.22.1. Urbanizacija 1.22.2. Socialno-ekonomski pogoji 1.22.3. Prevzemanje odgovornosti 1.22.4. Vodstvo 1.22.5. Oblikovanje glavne in specifične probleme na področju 1.23. Potencialne vrednosti zavarovanih območji Del 2: Dolgoročni cilji in omejitve 2.1. Dolgoročni cilji 2.2. Omejitve Druga ocena 2.3. Učinek omejitve na dolgoročne cilje 2.4. Potenciali parka Del 3: Norme, režimi, pogoji in priporočila za izvajanje dejavnosti I. Splošna načela CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. II. Režimi in norme, ki veljajo za celotno območje narodnega parka III.Conacija in funkcionalni nameni območij IV. Režimi in norme po območjih V. Režimi in norme v vrstah dejavnosti VI. Priporočila o načinu uporabe sosednjih ozemelj VII. Dodatne določbe Del 4: Operativne naloge in predpisi za zaščito in uporabo 4.1. Določanje prednostnih nalog 4.2. Operativne naloge 4.3. Programi in projekti 4.4. Delovni načrt Del 5: Pregled izpolnjevanja ciljev in nalog 5.1. Pregled ciljev 5.2. Pregled nalog Vsebina načrta upravljanja Narodnega parka Severni Velebit (Hrvaška) 1. UVOD (Narodni park Severni Velebit, Severni Velebit v mednarodnem kontekstu, Vizija) 2. TRENUTNO STANJE IN VREDNOSTI (Institucionalni in pravni okvir, zakonodajni okvir za načrt upravljanja, instrumenti načrtovanja na Hrvaškem in povezava načrta upravljanja z drugimi planskimi dokumenti, pristojnih ministrstev in institucij, javna ustanova Nacionalni park Severni Velebit, organizacijska struktura javne ustanove, Infrastruktura, Finančno stanje Naravne vrednote Nacionalni park Severni Velebit, geologija, hidrogeologija in tla, podnebje, krajinske značilnosti, vegetacijska pokritost, habitati, rastlinske skupnosti, podzemlje , Vrste, Glive, Flora, Fauna Območja posebnega varstva v okviru nacionalnega parka, habitati v ekološkem omrežju, prebivalstvo in kulturne vrednote, obiskovalci in turizem, grožnje vrednotam Nacionalnega parka Severni Velebit) 3. CONACIJA IN TEMELJNI CILJI UPRAVLJANJA PARKA Koncept conacije Conacija Narodnega parka Severni Velebit in upravljanje območij CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Cona 1a - najstrožje zaščiteno območje Cona 1b - zelo strogo zaščitenem območju Cona 2 - Območje z aktivno zaščito Cona 3 - Cona koriščenja; Podcona 3b: Cona rekreacije in turistične infrastrukture Cilji in ukrepi Splošne težave Znanstvene raziskave in spremljanje (monitoring) Ohranjanje biotske raznovrstnosti (travišča, gozdovi, vodni ekosistemi, ekosistemi, podzemlje) Kulturna dediščina Udeležba javnosti Promocije in druge tržne dejavnosti Sestava obiskovalcev Upravljanje obiskovalcev Razlaga in izobraževanje Cestna infrastruktura, druge infrastrukture Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ustanove 4. IZVAJANJE NAČRTA UPRAVLJANJA Akcijski načrti Pregled akcijskih načrtov Splošne težave Znanstvene raziskave in spremljanje (monitoring) Ohranjanje biotske raznovrstnosti (travišča, gozdovi, vodni ekosistemi, podzemni ekosistemi in več vrst habitatnih tipov) Kulturna dediščina Udeležba javnosti Promocije in druge tržne dejavnosti Sestava obiskovalcev Upravljanje obiskovalcev Razlaga in izobraževanja Cestna infrastruktura. Druga infrastruktura Izboljšanje institucionalnih zmogljivosti ustanove Finančni vidiki in ocene stroškov Spremljanje (monitoring) Prilagodljivo upravljanje Sodelovanje z drugimi parki znotraj parka Velebit 5. VIRI PODATKOV 6. PRILOGE CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. Priloga1. Glavni relevantni zakonski in podzakonski akti ter dokumenti, ki regulirajo upravljanje Narodnega parka Severni Velebit Priloga 2 Habitati v Narodnem parku Severni Velebit, v skladu z nacionalno klasifikacijo habitatnih tipov Priloga 3. Povzetek težav in predlogov interesnih skupin CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA G: Viri prihodkov za izbrana zavarovana območja med leti 2007 in 2008. Sečoveljske soline - prihodki 2007 □ Proračun RS - MOP □ Projekti □ Lastni prihodki □ Donacije □ Drugo Kolpa - prihodki 2008 ■ Proračun RS - MOP ■ Skladi I Lastni prihodki I Donacije Drugo CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. PRILOGA H: Nove IUCN kategorije zavarovanih območij in njihovi upravljalski cilji (Dudley, 2008). Kategorija la: Strogi naravni rezervat Kategorija la so strogo zavarovana območja, v katerih je zavarovana biotska pestrost in po potrebi geološke/geomorfološke lastnosti, in kjer so zadrževanje oseb, uporaba in posegi človeka strogo nadzorovani in omejeni, da se zagotovi varstvo vrednot, potrebnih za varovanje narave. Takšna zavarovana območja lahko služijo kot nenadomestljiva referenčna območja za znanstveno-raziskovalno dejavnost in nadzor. Primarni cilj • Ohranitev regionalnih, nacionalnih ali globalno izjemnih ekosistemov, vrst, pojavov, združb in/ali lastnosti geološke pestrosti: te lastnosti so nastale pretežno ali skoraj v celoti brez delovanja človeka in bi se degradirale ali uničile, če bi bile podvržene že zelo majhnemu človeškemu vplivu. Kategorija Ib: Naravno območje Zavarovana območja v kategoriji Ib so običajno večja, nespremenjena ali rahlo spremenjena območja, ki so obdržala svoj naravni značaj in vpliv, kjer ni stalnih ali večjih človeških bivališč, in so zavarovana predvsem zaradi varovanja naravnega stanja. Primarni cilj • Zaščita dolgoročne ekološke celovitosti naravnih območij, kje ni večjih motečih dejavnosti, kjer ni moderne infrastrukture in kjer prevladujejo naravne sile in procesi, tako da je sedanjim in prihodnjim generacijam dana možnost doživljanja takšnih območij. Kategorija II: Narodni park Zavarovana območja iz kategorije II so večja naravna ali skoraj naravna območja, kjer so zavarovani ekološki procesi z vrstami in ekosistemi, značilnimi za območje, in so temelj za zagotavljanje okoljskih in kulturno skladnih pogojev za zadovoljevanje duhovnih, znanstvenih, izobraževalnih potreb ter za rekreacijo. Primarni cilj • Varovanje naravne biotske pestrosti skupaj z ekološko strukturo in okoljskimi procesi območja, ter spodbujanje izobraževanja in rekreacije. Kategorija III: Naravni spomenik ali pojav Zavarovana območja iz kategorije III so ustanovljena za ohranjanje naravnega spomenika ali CRP Konkurenčnost Slovenije 2008-2013: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. UP ZRS. pojava, kot so naravna oblika, podvodni grebeni, podvodna kaverna, geološki pojavi, kot je podzemna jama, ali celo pojav, kot je starodobni nasad. Običajno so precej majhna in so pogosto zelo atraktivna za obiskovalce. Primarni cilj • Ohranjanje določenega izjemnega naravnega pojava in pripadajoča biotska pestrost in habitati. Kategorija IV: Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst Zavarovana območja iz kategorije IV so ustanovljena za varovanje določenih vrst ali habitatov, kar se kaže pri upravljanju območja. Veliko število zavarovanih območij iz te kategorije potrebuje stalne, aktivne posege, s katerimi se zagotovijo potrebe določenih vrst ali se ohranjajo habitati. Vendar pa to ni zahteva te kategorije. Primarni cilj • Ohraniti, varovati in obnoviti rastlinske in živalske vrste in habitate. Kategorija V: Zavarovana krajina (kopna/morska) Zavarovana krajina je območje, kjer je sčasoma interakcija človeka z naravo ustvarila območje s posebnim značajem s pomembnim ekološkim, biološkim, kulturnim in panoramskim vidikom. Zaščita celovitosti te interakcije je ključna za varovanje in vzdrževanje območja in s tem povezanim varovanjem narave in drugih vrednot. Primarni cilj • Varovanje in ohranjanje pomembne krajine (kopne/morske) in s tem povezano varovanje narave in drugih vrednot, ki so nastale na osnovi interakcije človeka z naravo (ob uporabi tradicionalnih načinov rabe). Kategorija VI: Zavarovana območja naravnih virov Zavarovana območja iz kategorije VI ohranjajo ekosisteme in habitate skupaj s kulturnimi vrednotami in tradicionalnimi modeli upravljanja naravnih virov. Na splošno so večja območja, kjer je pretežni del območja v naravnem stanju, kjer je delež območja podvržen režimu trajnostnega upravljanja z naravnimi viri, in kjer je manjši delež neindustrijske rabe naravnih virov v skladu z varovanjem narave, kar je eden izmed glavnih ciljev območja . Primarni cilj • Ohraniti naravne ekosisteme in trajnostno rabo naravnih virov, ko sta varovanje in trajnostna raba v skupno korist. WWF REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, Končno poročilo RAPPAM analize Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Andrej Sovinc Avtorja fotografij naslovnici: Paul Veenvliet, Jana Kus Veenvliet Priporočeni način citiranja: Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2009. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, Končno poročilo RAPPAM analize. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Pri povzemanju delov poročila navedite vir v skladu s priporočenim načinom citiranja. Kopiranje konkretnih rezultatov in grafov pa je mogoče le ob predhodnem pisnem soglasju avtorjev poročila. REPUBLIKA SLOVENIJA a WWF MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Kazalo 1. Uvod..............................................................................................................6 2. Opis RAPPAM metodologije...........................................................................8 2.1. Osnovni okvir RAPPAM metodologije:............................................................................8 2.1.1. Določitev obsega analize (1. korak)...........................................................................................................8 2.1.2. Ocena obstoječih informacij (2. korak)......................................................................................................8 2.1.3. Izpolnjevanje Vprašalnika za hitro analizo (3. korak)................................................................................8 2.1.4. Analiza rezultatov (4. korak).....................................................................................................................9 2.1.5. Določitev nadaljnjih korakov in priporočila (5. korak)...............................................................................9 2.2. Izvedba metodologije v Sloveniji.....................................................................................9 2.2.1. Izbira zavarovanih območij za RAPPAM analizo........................................................................................9 2.2.2. Potek RAPPAM analize v Sloveniji.............................................................................................................9 3. Rezultati RAPPAM analize............................................................................10 3.1. Splošne informacije o ZO..............................................................................................10 3.2. Postopek analize pritiskov in groženj............................................................................11 3.3. Rezultati analize pritiskov in groženj.............................................................................14 3.3.1. Sečnja......................................................................................................................................................14 3.3.2. Sprememba namembnosti zemljišč.........................................................................................................15 3.3.3. Sprememba rabe zemljišč........................................................................................................................16 3.3.4. Opuščanje tradicionalne rabe..................................................................................................................16 3.3.5. Intenzivna paša in košnja........................................................................................................................17 3.3.6. Posegi v vodni in obvodni prostor............................................................................................................18 3.3.7. Lov in ribolov...........................................................................................................................................19 3.3.8. Rudarstvo................................................................................................................................................19 3.3.9. Nabiranje gozdnih dobrin........................................................................................................................20 3.3.10. Turizem in rekreacija............................................................................................................................20 3.3.11. Odpadki................................................................................................................................................21 3.3.12. Čezmejni vplivi......................................................................................................................................22 3.3.13. Invazivne tujerodne vrste......................................................................................................................22 3.3.14. Skupni trendi pritiskov in groženj..........................................................................................................23 3.4. Biološki in socio-ekonomski pomen zavarovanih območij.............................................27 3.4.1. Biološki pomen zavarovanih območij......................................................................................................27 3.4.2. Relativni socio-ekonomski pomen...........................................................................................................28 3.5. Ranljivost zavarovanih območij.....................................................................................29 3.5.1. Stopnja ranljivosti zavarovanih območij..................................................................................................29 3.6. Načrtovanje v zavarovanih območjih............................................................................30 3.6.1. Ustreznost varstvenih ciljev.....................................................................................................................30 3.6.2. Pravna varnost zavarovanih območij......................................................................................................31 3.6.3. Zasnova in umestitev zavarovanega območja........................................................................................32 3.7. Vlaganje v zavarovanih območjih..................................................................................33 3.7.1. Kadrovska struktura in notranji procesi..................................................................................................33 3.7.2. Infrastruktura za upravljanje in obiskovanje zavarovanih območij.........................................................34 3.7.3. Komunikacija med zaposlenimi in navzven.............................................................................................35 3.7.4. Financiranje.............................................................................................................................................36 3.8. Upravljavski procesi......................................................................................................37 3.8.1. Načrtovanje upravljanja..........................................................................................................................37 3.8.2. Raziskave in monitoring..........................................................................................................................38 3.9. Doseganje rezultatov....................................................................................................39 3.10. Analiza celotnega sistema zavarovanih območij.........................................................41 3.10.1. Načrtovanje in ustreznost obstoječega sistema ZO..............................................................................41 3.10.2. Politika zavarovanih območij................................................................................................................42 3.10.3. Politična podpora..................................................................................................................................43 4. Primernost RAPPAM metodologije za analizo upravljanja............................44 5. Priporočila RAPPAM delavnice.....................................................................45 6. Zahvala.........................................................................................................49 Kazalo tabel Tabela 1. Pregled osnovnih informacij o zavarovanih območjih, vključenih v RAPPAM analizo.......................11 Tabela 2. Pregled kategorij pritiskov in groženj................................................................................................13 Tabela 3. Nabor priporočil RAPPAM delavnice za izboljšanje učinkovitosti upravljanja ZO..............................47 Kazalo slik Slika 1. Zgradba RAPPAM vprašalnika za analizo pritiskov in groženj (primer za sečnjo).................................12 Slika 2. Način točkovanja obsega, vpliva in stalnosti pritiskov in groženj.........................................................12 Slika 3. Število ZO s posamezni pritiski in grožnjami.........................................................................................14 Slika 4. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi sečnje............................................15 Slika 5. Skupne ocene pritiskov in groženj na ZO zaradi spremembe namembnosti zemljišč...........................15 Slika 6. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi spremembe rabe zemljišč.............16 Slika 7. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi opuščanja tradicionalne rabe.......17 Slika 8. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi intenzivne paše in košnje..............18 Slika 9. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi posegov v vodni in obvodni prostor.18 Slika 10. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi lova in ribolova...........................19 Slika 11. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi rudarstva....................................19 Slika 12. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi nabiranja gozdnih dobrin...........20 Slika 13. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi turizma in rekreacije...................21 Slika 14. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi odpadkov....................................21 Slika 15. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi čezmejnih vplivov........................22 Slika 16. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi invazivnih tujerodnih vrst...........23 Slika 17. Skupni pritiski in grožnje vseh 13 kategorij v zavarovanih območjih..................................................24 Slika 18. Skupna ocena pritiskov/groženj za vsako kategorijo zavarovanih območij........................................25 Slika 19. Število pritiskov, ki ostajajo enaki ali pa pričakujemo povečanje negativnih vplivov.........................26 Slika 20. Relativni biološki pomen zavarovanih območij...................................................................................27 Slika 21. Relativni socio-ekonomski pomen zavarovanih območij.....................................................................28 Slika 22. Ocena stopnje ranljivosti zavarovanih območij..................................................................................29 Slika 23. Korelacija med stopnjo ranljivosti zavarovanih območij in njihovo velikostjo...................................30 Slika 24. Stopnja ustreznosti varstvenih ciljev po posameznih zavarovanih območjih......................................31 Slika 25. Stopnja pravne varnosti po posameznih zavarovanih območjih.........................................................32 Slika 26. Ustreznost zasnove in umestitve zavarovanih območij......................................................................33 Slika 27. Ustreznost kadrovske strukture in notranjih procesov po posameznih zavarovanih območjih..........34 Slika 28. Ustreznost infrastrukture za upravljanje in obiskovanje ZO...............................................................35 Slika 29. Kakovost komunikacije med zaposlenimi in navzven..........................................................................36 Slika 30. Ustreznost financiranja po posameznih zavarovanih območjih.......................................................... 37 Slika 31. Ocena kakovosti načrtovanja upravljanja po posameznih zavarovanih območjih.............................38 Slika 32. Ocena ustreznosti raziskav in monitoringa po posameznih zavarovanih območjih............................39 Slika 33. Ocena doseganja rezultatov na različnih področjih upravljanja v zadnjih dveh letih.........................40 Slika 34. Ocena ustreznosti obstoječega sistema ZO........................................................................................41 Slika 35. Ocena politike zavarovanih območij...................................................................................................42 Slika 36. Ocena politične podpore zavarovanim območjem..............................................................................43 Kazalo prilog Priloga 1. RAPPAM Vprašalnik za hitro analizo Priloga 2. Program RAPPAM delavnice, 21.11. 2008 Priloga 3. Seznam udeležencev RAPPAM delavnice Priloga 4. Seznam kratic Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 4 Povzetek Zavarovana območja so najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti in lahko bistveno pripomorejo k socio-ekonomskemu razvoju regij. Cilje, zaradi katerih so bila razglašena, pa lahko dosegajo le, če so povezana v obsežen in učinkovit sistem. Tak sistem mora biti ustrezno podprt s pravnimi in sektorskimi podlagami, zagotovljeno pa mora biti tudi ustrezno upravljanje zavarovanih območij in trajnostno financiranje. Eno od orodij za preverjanje učinkovitosti sistema zavarovanih območij ponuja metodologija RAPPAM (Rapid Assessment and Prioritization of Protected Areas), ki smo jo uporabili tudi pri analizi sistema slovenskih zavarovanih območij, novembra 2008. Analiza je potekala v sklopu projekta Zavarovana območja v dinarski regiji (Dinaric Arc Ecoregion Project), ki ga vodi in financira Svetovni sklad za naravo (WWF), v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, ki izvaja projekt Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. V analizo je bilo vključenih vseh devet zavarovanih območij v Sloveniji, ki so imela v času izvajanja analize operativnega upravljavca, in sicer: Triglavski narodni park (TNP), Park Škocjanske jame (PŠJ), Kozjanski regijski park (KRP), Notranjski regijski park (NRP), Krajinski park Goričko (KPG), Krajinski park Kolpa (KPK), Krajinski park Logarska dolina (KPLD), Krajinski park Sečoveljske Soline (KPSS) ter Naravni rezervati Škocjanski zatok (NRŠZ). Ker so bila v analizo zajeta skoraj vsa večja zavarovana območja, skupna površina v analizo vključenih območij predstavlja 78% površine vseh zavarovanih območij v Sloveniji. Analiza groženj in pritiskov je pokazala, da eno največjih groženj za slovenska zavarovana območja predstavljajo spremembe v tradicionalni rabi (tako opuščanje kot intenzifikacija rabe), med največjimi pritiski pa sta turizem in rekreacija ter invazivne tujerodne vrste. Sistem zavarovanih območij v Sloveniji je pretežno zasnovan tako, da vključuje območja z velikim naravovarstvenim pomenom, žal pa zavarovana območja še niso gonilna sila pri zagotavljanju trajnostnega razvoja in s tem povezanih socio-ekonomskih koristi. Analiza je jasno pokazala, da so večja zavarovana območja tudi bolj ranljiva. Vendar pa je iz biološkega vidika ustanavljanje velikih območij nujno, saj lahko tako zagotovimo obstoj minimalnih viabilnih populacij vrst in doseganje osnovnega cilja razglasitve zavarovanega območja - ohranjanja biotske raznovrstnosti. Osrednji del RAPPAM metodologije je vprašalnik, ki sledi logičnim sklopom upravljavskega cikla: načrtovanje - vlaganje - procesi upravljanja - učinki upravljanja - rezultati. Kakovost načrtovanja se vrednoti z ustreznostjo varstvenih ciljev, pravno varnostjo in kakovostno zasnovo oziroma umestitvijo zavarovanih območij. Ugotovili smo, da so v Sloveniji varstveni cilji večinoma dobro vključeni v načrtovalske dokumente. Pravna varnost je šibka, predvsem zaradi nerešenih pravno-premoženjskih zadev in nezadostnosti človeških in drugih virov, razmeroma dobro pa je ocenjeno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Pri zasnovi zavarovanih območij je posebej šibka njihova conacija. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 5 Vprašanja s področja vlaganja so združena v sklope: kadrovska struktura, komunikacija in informacije, infrastruktura in financiranje. Pri kadrovski strukturi zaposlenih se je kot problematično izkazalo nezadostno število zaposlenih in slabo razviti mehanizmi za preverjanje učinkovitosti zaposlenih, njihova strokovnost pa je ocenjena kot ustrezna. Skoraj pri vseh zavarovanih območjih je dobra ali vsaj zadovoljiva infrastruktura, še višjo oceno pa je dobila komunikacija, tako znotraj kolektiva kot tudi s sorodnimi organizacijami. Financiranje zavarovanih območij v preteklosti je bilo ocenjeno kot večinoma slabo, zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da upravljavci nimajo zagotovil za dolgoročno financiranje. Sklop RAPPAM vprašalnika, ki se nanaša na procese upravljanja, gradijo vprašanja v zvezi z načrtovanjem upravljanja, notranjo organizacijo upravljavca in raziskovalnim delom. Izrazita šibkost slovenskega sistema zavarovanih območij je odsotnost načrtov upravljanja, saj sta imeli v času izvajanja RAPPAM analize potrjen dolgoročni načrt upravljanja le dve od devetih zavarovanih območij. Upravljanje v ostalih zavarovanih območjih se tako odvija na osnovi letnih načrtov, ker ne omogoča dolgoročnega načrtovanja. Na področju raziskav in monitoringa se med zavarovanimi območji pojavljajo velike razlike. Vsem pa je skupno, da se izvaja premalo socio-ekonomskih raziskav in spremljanja stanja biotske raznovrstnosti. Ločen sklop RAPPAM vprašalnika je namenjen analizi celotnega sistema zavarovanih območij. Na ta del vprašalnika je odgovarjalo le šest zavarovanih območij. Večina je načrtovanje sistema zavarovanih območij ocenila kot dobro, slabše pa politiko zavarovanih območij. Kot zmerno je bila ocenjena politična podpora sistemu zavarovanih območij, slabše pa izpolnjevanje državnih obvez in financiranje zavarovanih območij. Na podlagi izsledkov RAPPAM analize smo oblikovali priporočila, ki so bila na delavnici preoblikovana in dopolnjena. Za priporočila, ki predstavljajo usmeritve za krepitev upravljanja zavarovanih območij, smo opredelili nosilce in roke za izvedbo ter jih razvrstili v pet ciljev: • Cilj 1. Krepitev učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij (ZO) • Cilj 2. Krepitev zmogljivosti na institucionalni ravni • Cilj 3. Učinkovito upravljanje s habitati in vrstami v ZO • Cilj 4. Zagotavljanje financiranja ZO • Cilj 5. Krepitev prepoznavnosti in pomena ZO Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 6 1. Uvod Biotska raznovrstnost je veliko in danes še vedno zelo podcenjeno bogastvo, ki se je z evolucijo oblikovalo skozi milijone let in vključuje vse oblike življenja, od najmanjših mikrobov do največjih rastlin in živali, življenjske prostore in ekosisteme od gozdov, puščav, močvirij do kmetijskih površin in mestnih parkov, kakor tudi medsebojne vplive med različnimi živimi bitji ter njihove povezave z okoljem. Zaradi biotske raznovrstnosti se lahko oskrbujemo z različnimi dobrinami in uživamo koristi, kot so npr. hrana, energija, materiali, izdelki, ki varujejo zdravje, čista voda ter zrak in rodovitna tla, ki jih zagotavlja ravnovesje naravnih procesov. Zavarovana območja veljajo za najpomembnejši inštrument varstva biotske raznovrstnosti. Cilj razglasitve in upravljanja zavarovanega območja je v ohranjanju narave in z njo povezanimi dobrinami in koristmi ter kulturnimi vrednotami. Naravni parki in druga zavarovana območja narave lahko dosegajo cilje, zaradi katerih so bili ustanovljeni le, če so povezani v obsežen in učinkovit sistem, ki ima ustrezno podporo v zakonskih ter sektorskih dokumentih, raznolikih upravljavskih modelih ter ima zagotovljeno dolgoročno financiranje. Pomembno je tudi stalno preverjanje doseganja ciljev in prilagajanje upravljanja novim izzivom. Eno od orodij za preverjanje učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij ponuja metodologija RAPPAM (Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management). To metodologijo1 za hitro ocenjevanje in določitev upravljavskih prioritet v zavarovanih območjih je pripravil Svetovni sklad za naravo (WWF) in temelji na okvirju za ocenjevanje, ki ga je razvila Svetovna komisija za zavarovana območja (World Commission on Protected Areas - WCPA) pri Svetovni zvezi za ohranitev narave (IUCN). RAPPAM metodologija je zasnovana za splošne primerjave med različnimi zavarovanimi območji. Z njo lahko odgovorimo na nekatera pomembna vprašanja: Katere grožnje pretijo več zavarovanim območjem in kako resne so? Kako podobna so si zavarovana območja glede infrastrukture in zmogljivosti za upravljanje? Katere naloge so nujne v zavarovanih območjih? Kakšna je stopnja celovitosti in degradacije v posameznih zavarovanih območjih? Kako uspešno nacionalne in lokalne politike podpirajo učinkovito upravljanje z zavarovanimi območji? Katere naloge so najnujnejše za izboljšanje celotnega sistema? Nacionalni program varstva okolja 2005-2012, ki je bil sprejet leta 20052, vključuje tudi cilj, da se do leta 2014 površina zavarovanih območij različnih kategorij postopno poveča za 10 % površine Slovenije. Program poudarja tudi krepitev upravljanja in predvideva ustanovitev centralne enote za zavarovana območja, ki bi izvajala skupne naloge upravljavcev. Zavarovana območja v Sloveniji, predvsem večji naravni parki, niso aktivni le na področju varstva narave, temveč skrbijo tudi za kulturno dediščino, izvajajo razvojne projekte, skrbijo za svojevrsten turističnen produkt, izobražujejo ter skrbijo tudi za mednarodno promocijo Slovenije. Svoje poslanstvo pa bodo lahko v celoti izpolnili, ko bodo: 1 Ervin, J. 2003. WWF: Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management (RAPPAM) Methodology, WWF Gland, Switzerland. Slovenski prevod metodologije je na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. 2 Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja. Uradni list RS 2/2006 Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 7 • prepoznani kot eno od obstoječih razvojnih jeder, • postali nosilci skupne vizije razvoja na načelih trajnosti - na ravni države, regij in občin, • mesto združevanja sektorskih politik (urejanje prostora, kultura, turizem, kmetijstvo in razvoj podeželja, regionalni razvoj, izobraževanje, ...) in načrtovanja skupnih projektov, • zagotavljali celovitejše, usklajeno varstvo in razvoj, ki bo zagotavljal večji sinergijski izkoristek vloženih sredstev, • postali nosilci usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem. V Sloveniji evropsko primerljiv sistem zavarovanih območij šele gradimo, zato je še pomembneje, da ocenimo njegovo učinkovitost in oblikujemo smernice za krepitev učinkovitosti njegovega delovanja. RAPPAM metodologija je primerno orodje za dosego tega cilja, saj je mogoče analizo opraviti v relativno kratkem času, rezultati pa jasno pokažejo katera področja potrebujejo krepitev. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 8 2. Opis RAPPAM metodologije 2.1. Osnovni okvir RAPPAM metodologije: Metodologija RAPPAM je sestavljena iz petih korakov: 2.1.1. Določitev obsega analize (1. korak) Na začetku analize moramo jasno določiti, katere zavarovana območja bomo vključili v analizo, kdo bo sodeloval v procesu, kdo bo odgovarjal na vprašalnik. Že v tej fazi se moramo odločiti o poteku analize. Za doseganje transparentnosti analize moramo vsaj del analize opraviti na delavnici, kjer je omogočen dialog. 2.1.2. Ocena obstoječih informacij (2. korak) V procesu priprave analize preverimo obstoječe informacije in študije o zavarovanih območjih, zberemo statistične podatke, če je potrebno tudi zemljevide območij. Te podatke lahko uporabimo pri izpolnjevanju vprašalnika ali pri interpretaciji odgovorov. 2.1.3. Izpolnjevanje Vprašalnika za hitro analizo (3. korak) Analizo upravljanja zavarovanih območij opravimo z Vprašalnikom za hitro analizo (Rapid Assessment Questionnaire) (Priloga 1), ki je sestavni del RAPPAM metodologije. Vprašalnik izpolnijo upravljavci zavarovanih območij, lahko pa tudi drugi deležniki, ki dobro poznajo stanje v katerem izmed ZO. Priporočljivo je, da se vprašalnik izpolnjuje na delavnici, saj se lahko udeleženci sporazumejo o interpretaciji posameznih vprašanj. Če delavnice ni mogoče izvesti, je potrebno na kakšen drug način zagotoviti transparentno predstavitev rezultatov analize. Jasno moramo tudi povedati, kako bomo uporabili rezultate. Osrednje del RAPPAM analize je zasnovan kot vprašalnik, v katerem so vprašanja združena v sedem sklopov. V prvem so zbrane osnovne informacije o zavarovanem območju, vključno s cilji upravljanja in ključnimi upravljavskimi nalogami. Zelo pomemben in obsežen sklop je namenjen analizi pritiskov in groženj v zavarovanih območjih. Pri tem so kot pritiski opredeljene tiste aktivnosti ali dogodki, ki so že imeli uničujoč vpliv na zavarovano območje. Grožnje so potencialni in grozeči pritiski na ZO, katerih pojav lahko pričakujemo na ZO. Vključujejo tako zakonite kot nezakonite dejavnosti in so lahko posredna ali neposredna posledica izvajanja dejavnosti na ZO. Naslednji sklop se ukvarja s stanjem glede vsebine, vlaganj, procesov, učinkov in rezultatov v posameznem zavarovanem območju. Zadnji trije sklopi vprašanj so namenjeni sistemu zavarovanih območij, za razliko od predhodnih sklopov vprašanj, ki se nanašajo na posamezno zavarovano območje. Anketiranci na večino vprašanj odgovarjajo na enega od štirih možnih odgovorov; „da", „večinoma da", „večinoma ne" ali „ne". Odgovor „da" (d) se zapiše, ko drži večina v izjavi navedenih elementov. Odgovor „večinoma da" (v/d) bi pomenil, da je večina elementov v izjavi ustrezna ali pa bodo naloge opravljene v bližnji prihodnosti, vendar ostaja še nekaj dvomov za odločen odgovor „da". Odgovor „večinoma ne" (v/n) nakazuje, da več ali morda celo večina elementov v izjavi ne ustreza stanju ali pa rezultati niso zadovoljivi. Odgovor „ne" pa označuje stanje, ko za obravnavano zavarovano območje ne drži noben element navedene izjave. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 9 2.1.4. Analiza rezultatov (4. korak) Metodologija vključuje enoten način točkovanja posameznih odgovorov, kar omogoča tudi primerljivost analiz med različnimi regijami ali državami. Točkovanje vseh odgovorov omogoča različne računske operacije, ki jih predstavimo na grafih. Prikazujemo lahko trende znotraj posameznih območij ali pa razlike med območij. Za oblikovanje priporočil je najpomembneje, da iščemo pomanjkljivosti, ki se pojavljajo na več ZO, saj so to verjetno ključna področja, na katerih je potrebna krepitev zmogljivosti. 2.1.5. Določitev nadaljnjih korakov in priporočila (5. korak) Na podlagi analize oblikujemo priporočila. Najbolje je, če so določevalci in upravljavci zavarovanih območij (UZO) vključeni tudi v to fazo analize, saj bodo morali ta priporočila upoštevati pri nadaljnjem delu. Priporočila morajo biti osredotočena na ključne spremembe, ki so potrebne za strateško izboljšanje učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij. Te spremembe lahko vključujejo politike, metode upravljanja in/ali razporejanje sredstev. Pri pripravi priporočil moramo upoštevati tudi posledice teh aktivnosti (npr. posledice spreminjanja proračunskih postavk). Pomembno je, da na delavnici jasno povemo, kako bodo ta priporočila uporabljena v praksi. 2.2. Izvedba metodologije v Sloveniji 2.2.1. Izbira zavarovanih območij za RAPPAM analizo V RAPPAM analizo smo vključili upravljavce devetih zavarovanih območij, in sicer tistih ZO, ki so imela v času izvajanja analize (novembra 2008) operativno upravljavsko telo (Tabela 1). V analizo nismo vključili upravljavca Krajinskega parka Strunjan, saj je bil javni zavod formalno ustanovljen šele decembra 2008. V času izvajanja RAPPAM analize je bil ustanovljen tudi Krajinski park Ljubljansko barje, vendar upravljavsko telo še ni bilo ustanovljeno. Območja se med seboj sicer precej razlikujejo po velikosti in obliki upravljanja (državni javni zavod, občinski javni zavod, koncesionar), kar smo upoštevali tudi pri interpretaciji rezultatov. V Sloveniji je bilo decembra 2008 1251 zavarovanih območij, ki pokrivajo 12,11% ozemlja Republike Slovenije. Večino zavarovanih območij so v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja ustanovile občine, vendar ob ustanovitvi niso bile jasno opredeljene naloge upravljanja in določene upravljavske organizacije. Zato ima trenutno upravljavca le devet zavarovanih območij. Kljub temu pa imajo upravljavsko telo skoraj vsa velika ZO in prav vsa, ki jih je država ustanovila po letu 2000 (razen nedavno ustanovljenega KP Ljubljansko barje). Devet upravljanih zavarovanih območij, ki smo jih vključili v analizo, tako predstavlja skoraj 78 % površine zavarovanih območij. Še vedno pa je nekaj več kot 20 % ZO brez urejenega upravljanja, kar ostaja eden izmed osrednjih problemov v Sloveniji. 2.2.2. Potek RAPPAM analize v Sloveniji Analizo RAPPAM je izvedlo Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za zavarovana območja, v sklopu projekta Zavarovana območja v dinarski regiji, ki ga vodi in financira WWF. Analiza upravljanja zavarovanih območij bo v letih 2008 in 2009 izvedena v vseh državah dinarskega območja in predstavlja osnovo za krepitev zavarovanih območij v dinarski regiji. V izvajanje analize je bila aktivno vključena tudi Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, ki trenutno izvaja projekt Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 110 V Sloveniji smo izvedbo metodologije nekoliko prilagodili, saj bi bilo težko zagotoviti ustrezno udeležbo deležnikov in UZO na večdnevni delavnici. Vprašalnik za hitro analizo smo tako dopolnili z razlagami in primeri, kar je omogočalo individualno izpolnjevanje (Priloga 1). Tako prilagojen vprašalnik smo posredovali UZO. Analizo rezultatov vprašalnika sta opravila Jana Kus Veenvliet in Andrej Sovinc, ki sta pripravila tudi osnutek priporočil. To je bilo izhodišče za delavnico, ki je potekala 21.11.2008 v Krajinskem parku Radensko polje v ustanavljanju (Priloga 2). Delavnica je bila namenjena razpravi o rezultatih in priporočilih. Po delavnici je bil izdelan čistopis priporočil, ki je bil konec novembra 2008 posredovan v pregled udeležencem delavnice. Na podlagi pripomb smo oblikovali končno različico priporočil (poglavje 5), ki predstavlja izhodišče za nadaljnje delo Sektorja za zavarovana območja in upravljavcev zavarovanih območij. Delavnice so se udeležili predstavniki vseh zavarovanih območij, ki so bila vključena v analizo, predstavniki pristojnega ministrstva, strokovnih služb za varstvo narave, sodelavci projekta Dinaric Arc in drugi (Priloga 3). 3. Rezultati RAPPAM analize 3.1. Splošne informacije o ZO V RAPPAM analizo smo vključili devetih zavarovanih območij, ki so imela v času izvajanja analize (novembra 2008) operativno upravljavsko telo (Tabela 1). TNP je edini nacionalni park v Sloveniji, katerega večji del je uvrščen v IUCN kategorijo3 II, Narodni park. Sedem ZO je uvrščenih v IUCN kategorijo V, območja Zavarovane krajine, ki so zavarovana za ohranjanje krajine ter za rekreacijo. Le NRŠZ je uvrščen v IUCN kategorijo IV, Zavarovani habitati rastlinskih in živalskih vrst, v katerih se z določeno rabo zagotavlja ohranjanje ogroženih rastlinskih/živalskih vrst oz. habitatnih tipov. Območja se med seboj precej razlikujejo po velikosti, kar vpliva na mnoge notranje procese in oblike upravljanja. Med analiziranimi ZO je pet območij, s katerimi upravljajo za to nalogo ustanovljeni državni javni zavodi. Z dvema državnima zavarovanima območjem upravljata koncesionarja, ki sta organizirana kot podjetje oziroma društvo. Dve zavarovani območji je ustanovila občina, z enim upravlja občinski javni zavod, za upravljanje drugega pa je občina podelila koncesijo podjetju. V sklopu osnovnih informacij smo zbrali tudi podatke o višini proračunskih sredstev, ki jih upravljavci prejemajo iz državnega proračuna. Ta podatek kaže jasnejšo sliko financiranja kot celotni letni proračun, saj v nekaterih ZO zaradi posebnih danosti lahko velik del prihodkov predstavljajo vstopnine za obiskovanje naravnih vrednot. ZO, ki sta ju ustanovili občini se delno financirata iz občinskih proračunov. 3 Dudley, N. (ed.) 2008. Guidelines for applying protected areas management categories. Gland: IUCN. http://www.iucn.org/dbtw-wpd/edocs/PAPS-016.pdf Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 111 Tabela 1. Pregled osnovnih informacij o zavarovanih območjih, vključenih v RAPPAM analizo. Proračunska Ime Leto sredstva (€) zavarovanega IUCN Površina Leto ustanovitve upravljavca za območja Kratica kategorija [ha] Ustanovitelj ustanovitve upravljavca leto 2008 Triglavski TNP II / V 83.807 država 1981 1975 1.376.460 narodni park Park PŠJ 11 I/V 413 država 1996 1997 480.000 Škocjanske jame Kozjanski KRP V 20.760 država 1981 1983 682.000 regijski park Notranjski NRP V 22.200 občina 2003 2003 150.0004 regijski park Krajinski park KPG V 46.200 država 2003 2004 405.200 Goričko Krajinski park KPK V 4331 država 20065 2006 228.646 Kolpa Krajinski park KPLD V 2430 občina 1987 1992 120.000 Logarka dolina Krajinski park KPSS V 650 država, 2001 20026 265.256 Sečoveljske koncesija soline Naravni NRŠZ IV 122 država, 1998 19997 245.500 rezervat koncesija Škocjanski zatok 3.2. Postopek analize pritiskov in groženj Drugi sklop vprašalnika (Slika 1) se nanaša na pritiske in grožnje zavarovanega območja. Njihov pomen se oceni posebej za vsak pritisk/grožnjo. Pritiski so aktivnosti ali dogodki, ki so že imeli uničujoč vpliv na ZO, grožnje so potencialni in grozeči pritiski na ZO, ki se še niso pojavili, vendar jih lahko pričakujemo v prihodnosti. Pritiski in grožnje vključujejo tako zakonite kot nezakonite dejavnosti in so lahko posredna ali neposredna posledica izvajanja dejavnosti na ZO. Za uporabo RAPPAM metodologije v Sloveniji smo pripravili nov seznam pritiskov in groženj, ki se pojavljajo vsaj v nekaterih slovenskih ZO (Tabela 2). Anketiranci so vsak pritisk/grožnjo podrobneje opisali, nato pa so opredelili tudi njihov pomen, obseg, vpliv in stalnost. Obseg se nanaša na delež celotne površine ZO, na kateri se pojavlja pritisk ali bi se lahko pojavila grožnja. Vpliv je merilo velikosti vpliva pritiska/grožnje na naravne vire ZO. Vpliv je „zelo velik", kadar gre za velike poškodbe ali izgubo naravnih virov zavarovanega območja, bodisi prsti, vode, živali/rastlin, „velik", ko zaradi pritiskov prihaja do bistvenih poškodb naravnih virov ZO. Vpliv opredelimo kot „zmeren", kadar ga lahko zaznamo, vendar vpliv ni bistven, kot „majhen" pa opredelimo skoraj neznatne in nepomembne vplive. Stalnost se nanaša na čas, ki bi bil predvidoma potreben za obnovitev naravnih virov ZO. 4 sofinanciranje ustanoviteljice, občine Cerknica 5 Zavarovano območje je prva ustanovila občina Črnomelj leta 1998. 6 Leto podelitve koncesije za upravljanje podjetju Soline d.o.o. 7 Leto podelitve koncesije za upravljanje Društvu za proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 112 Skupno oceno velikosti pritiskov in groženj smo izračunali s točkovanjem posameznih komponent ocene, kot je prikazano na spodnji sliki (Slika 2). Ocene obsega, vpliva in stalnosti pritiska/grožnje smo množili in tako dobili oceno velikosti grožnje/pritiska, ki je v razponu med 1 in 64. V nadaljevanju podajamo grafe, na katerih je prikazana ocena velikosti za vsako kategorijo grožnje/pritiska. |2a. PRITISKI IN GROŽNJE Pritisk: SEČNJA Podrobno opiši pritisk: 1 I Prisoten Q V zadnjih 5 letih ni bil prisoten Ta pritisk se je v zadnjih 5 letih: Skupna ocena teže tega pritiska v zadnjih 5 letih je: 1 I Bistveno povečal I | Nekoliko povečal 1 I Ostal nespremenjen I | Nekoliko zmanjšal 1 I Bistveno zmanjšal Obseg Vpliv Stalnost □ Povsod (>50%) □ Zelo velik □ Stalen (>100 let) □ Zelo razširjen (15-50%) □ Velik □ Dolgoročen (20-100 let) □ Razpršen (5-15%) □ Zmeren □ Srednjeročen (5-20 let) □ Lokaliziran (<5%) □ Majhen □ Kratkoročen (<5 let) Grožnja: Podrobno opiši grožnjo: 1 I Jo lahko pričakujemo Q Je v naslednjih 5 letih ne pričakujemo Verjetnost, da se grožnja pojavi je: Skupna ocena teže te grožnje v naslednjih 5 letih bo verjetno: I | Zelo velika □ Velika I iSrednja □ Majhna I | Zelo majhna Obseg Vpliv Stalnost □ Povsod (>50%) □ Zelo velik ^Stalen (>100 let) □ Zelo razširjen (15-50%) □ Velik ^Dolgoročen (20-100 let) □ Razpršen (5-15%) □ Zmeren ^Srednjeročen (5-20 let) I | Na posameznih lokacijah ^Majhen Q Kratkoročen (<5 let) (<5%) Slika 1. Zgradba RAPPAM vprašalnika za analizo pritiskov in groženj (primer za sečnjo). Obseg □ Povsod(>50%) 4 □ Zelo razširjen (15-50%) 3 □ Razpršen (5-15%) 2 □ Lokaliziran (<5%) 1 Vpliv [~~l Zelo velik 4 □ Velik 3 I I Zmeren 2 □ Majhen 1 Stalnost □ Stalen (>100 let) 4 □ Dolgoročen (20-100 let) 3 I I Srednjeročen (5-20 let) 2 |~~l Kratkoročen (<5 let) 1 Slika 2. Način točkovanja obsega, vpliva in stalnosti pritiskov in groženj. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 113 Tabela 2. Pregled kategorij pritiskov in groženj. Pod debelo črto spodaj so navedene nekatere grožnje/pritiski, ki so jih nekateri UZO navedli v kategoriji »drugo«. Kategorija Opis Sečnja Zakonita in nezakonita sečnja v gozdnih predelih ZO. Sečnjo v obvodnem prostoru, ki se ne načrtuje z gozdno gospodarskimi načrti, vključimo v kategorijo Posegi v vodni in obvodni prostor. Sprememba namembnosti zemljišč Sprememba namembnosti zemljišč s spreminjanjem planske rabe, na primer v območja stanovanj, turistična območja s pripadajočo infrastrukturo, območja prometne infrastrukture, območja kmetijskih zemljišč, ali druge rabe, s katerimi ni mogoče zagotavljati varstva zemljišč. Sprememba namenske rabe Sprememba rabe zemljišče bodisi znotraj obstoječe planske rabe (konverzija travnikov v njive, izsuševanje travnikov, zložbe zemljišč) ali pa nezakoniti posegi na zemljiščih (npr. črne gradnje, nezakonita odlagališča odpadkov). Opuščanje tradicionalne rabe Procesi, ki so posledica opustitve tradicionalne rabe zemljišč (npr. opuščanje košnje, paše, vzdrževanja visokodebelnih sadovnjakov, solinarstva, opuščanje kalov). Intenzivna paša in košnja Paša živine in košnja za krmo, ki zaradi intenzivnosti ali časovne neustreznosti ovira doseganje ciljev zavarovanega območja. Pritiske zaradi opuščanja paše ali košnje uvrstimo v sklop Opuščanje tradicionalne rabe zemljišč. Posegi v vodni in obvodni prostor Regulacije vodotokov, izgradnja jezov za rekreacijo, ribištvo, za zajetja pitne vode ali hidroelektrarne in male hidroelektrarne. Odvzemanje gramoza uvrstimo v kategorijo Rudarstvo. Lov in ribolov Dovoljeni lov/ribolov, ki kljub določenim kvotam, ogroža vire zavarovanega območja, ter nezakonit lov/ribolov. V to kategorijo uvrščamo tudi grožnje zaradi trofejnega in komercialnega lova ter zaradi vlaganja rib za športni ribolov. Rudarstvo Vse oblike vrtanja, rudarjenja in izkoriščanja podzemnih ali nadzemnih virov ter tudi vse odpadke, ki nastanejo s temi dejavnostmi. Sem sodijo tudi dejavnosti dovoljenega in nedovoljenega odvzemanja gramoza in solinarske dejavnosti Nabiranje gozdnih dobrin Nabiranje nelesenih gozdnih proizvodov, kot so na primer plodovi, zelnate rastline (lahko tudi zdravilne rastline), gobe in drugi naravni viri zavarovanega območja, bodisi za prodajo ali lastno rabo. Turizem in rekreacija Vključuje npr. planinarjenje, taborjenje, smučanje, jahanje, vožnjo s čolni, rabo motornih vozil na cestah ali izven njih (terenska vozila) in druge oblike rekreacije. Gradnja turističnih infrastrukturnih objektov sodi v sklop Sprememba namembnosti zemljišč Odpadki Neustrezno odlaganje odpadkov dovoljenih dejavnosti (npr. odlagališča odpadkov, smeti, ki jih puščajo turisti) kot tudi nedovoljeno odlaganje odpadkov nezakonitih dejavnosti (črna odlagališča gradbenih in kosovnih odpadkov). V to kategorijo sodi tudi zasipavanje depresij in jam z gradbenimi odpadki. Čezmejni vplivi Čezmejno (prek državnih meja) onesnaževanje in zakisanje, povečan/zmanjšan odtok vode, obremenjenost z dušikom in poplave zaradi neustreznega ravnanja z zemljišči na drugi strani državne meje ter tudi vremenske spremembe, ki so posledica podnebnih sprememb. Invazivne tujerodne vrste Rastline in živali, ki jih je namerno ali nenamerno naselil človek zunaj območja naravne razširjenosti (npr. šarenka (Onchorhynchus mykiss), japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis). Promet Vplivi prometa na obstoječih cestah vseh kategorij (tudi gozdne ceste in vlake), bodisi zaradi motenj, hrupa, osvetljevanja ali poteka prek pomembnih selitvenih poti živali (npr. dvoživk). Gradnjo novih prometnic uvrstimo v kategorijo Sprememba namembnosti zemljišč, rekreativno vožnjo izven prometnic pa v kategorijo Turizem in rekreacija Zračni promet Vplivi vseh kategorij zračnega prometa (potniška letala, športna letala, helikopterji, jadralna letala, padala in baloni) zaradi hrupa ali onesnaževanja. Onesnaženje voda Neposredni ali daljinski vplivi onesnaženja stoječih ali tekočih voda ter morja, zaradi katerih je oteženo doseganje varstvenih ciljev ZO. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 114 Analiza je pokazala, da se vse kategorije pritiskov pojavljajo vsaj v polovici ZO, nekateri pa v skoraj vseh (Slika 3). Le pritisk zaradi odpadkov se pojavlja v vseh ZO, vendar je skupna ocena velikosti pritiska relativno nizka. Iz spodnje slike lahko razberemo tudi dolgoročne trende, saj vidimo, da se bo večina pritiskov nadaljevala tudi v prihodnje. Na nekaterih ZO pričakujejo pojav novih pritiskov (sedaj opredljene kot grožnje). Slika 3. Število ZO s posamezni pritiski in grožnjami. 3.3. Rezultati analize pritiskov in groženj 3.3.1.Sečnja V Sloveniji se raba gozdov načrtuje z gozdnogospodarskimi načrti (GGN), ki jih pripravlja Zavod za gozdove. Načrti temeljijo na zagotavljanju trajnostne rabe gozdov in ohranjanja funkcije gozdov. Kljub temu je analiza pokazala, da v nekaterih ZO raba gozdov in varstveni cilji ZO še niso dobro usklajeni. Problem je izpostavljen predvsem v TNP, saj se v nacionalnem parku zaradi ciljev varstva narave izključuje kakršnakoli raba ali poseganje človeka. V drugih zavarovanih območjih se pojavljajo še problemi z robnimi sečnjami ali z intenzivnejšo sečnjo zaradi ekonomskih interesov. V KPG je bil v to kategorijo umeščen tudi pritisk/grožnja zaradi izsekavanja obrežne vegetacije. Površine vzdolž vodotokov pogosto niso opredeljene kot gozd in tako niso predmet gozdarskega, temveč vodnogospodarskega načrtovanja. Ocena pritiska in grožnje zaradi sečnje v ZO je prikazana na spodnji sliki (Slika 4). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 115 Slika 4. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi sečnje. 3.3.2.Sprememba namembnosti zemljišč Od leta 2004 se poleg presoj vplivov na okolje na varovanih območjih (zavarovana območja in Natura 2000 območja) opravlja tudi presoje sprejemljivosti vplivov planov8. Kljub temu spreminjanje namembnosti zemljišč prestavlja vsaj zmerne pritiske na večini ZO. Zaskrbljujoče pa je pričakovanje UZO, da se bo ta pritisk v prihodnje še povečeval (Slika 5). V priporočila smo zato vključili potrebo po krepitvi komunikacije med UZO in Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN), ki bo izboljšala vključitev UZO v pripravo naravovarstvenih smernic. 1/5 Pritiski in grožnje -sprememba namembnosti pritisk □ grožnja 60 50 c O ah te C. aj u O ro cz CL ZJ 40 30 20 10 TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovano območje Slika 5. Skupne ocene pritiskov in groženj na ZO zaradi spremembe namembnosti zemljišč. 8 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/2004, 53/2006, 43/2008). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 251 3.3.3.Sprememba rabe zemljišč V kategorijo spremembe rabe zemljišč sodijo pritiski/grožnje na ZO, ki so posledica spreminjanja rabe znotraj obstoječe planske rabe. Te se pojavljajo predvsem na kmetijskih zemljiščih, ker je znotraj rabe na kmetijskih zemljiščih mogoča sprememba travnikov v njive. Poleg tega se na nekaterih območjih na kmetijskih zemljiščih pojavljata tudi izsuševanje travnikov in zložba zemljišč. V to kategorijo bi uvrstili tudi nezakonite posege na zemljiščih (npr. črne gradnje, nezakonita odlagališča odpadkov), vendar tega niso navedli v nobenem ZO. Ker se ta kategorija nanaša predvsem na kmetijska območja, ni presenetljivo, da so skupne ocene višje v ZO z velikim deležem površine v nižinskih območjih (KPG, KPK, KPSS) (Slika 6). Zaradi bistvenih vplivov tega pritiska na ZO smo oblikovali kar tri priporočila: 1. Vzpostaviti postopek, ki bo omogočal vključevanje UZO v postopke odločitve o rabi oz. oddaji zemljišč v zavarovanih območjih, ki so v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. 2. Prek kmetijskih svetovalnih služb zagotoviti promocijo in svetovanje o naravovarstvenih ukrepih, ki so vključeni v kmetijsko-okoljske ukrepe. 3. Poleg obstoječih postopno oblikovati dodatne naravovarstvene ukrepe za izvajanje trajnostne rabe zemljišč, ki ne temeljijo na kmetijsko-okoljskih, temveč na naravovarstvenih programih. Pritiski in grožnje - sprememba rabe C pritisk □ grožnja i/i _ Q_ "aj 'c j M O M (TJ £ O) u o (C C a. 3 -i: LO TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ zavarovano območje Slika 6. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi spremembe rabe zemljišč. 3.3.4.Opuščanje tradicionalne rabe Tudi opuščanje tradicionalne rabe je izrazit problem nižinskih zavarovanih območjih, v katerih je ohranjanje biotske raznovrstnosti v veliki meri povezano s tradicionalno rabo kmetijskih površin (Slika 7). Pritiski zaradi opuščanja tradicionalne rabe in intenzifikacije paše in košnje se pojavljajo v istih zavarovanih območjih, saj se v nekaterih delih kmetovanje opušča, v drugih delih pa se intenzivira. i n i ■n -nI P Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 252 Poleg opuščanja paše in košnje bi lahko v to kategorijo vključili tudi pritiske zaradi opuščanja vaških kalov in mlak, ki se sicer odvijajo na zelo omejenih površinah, vendar predstavljajo izgubo pomembnih habitatov dvoživk, vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin. Ta grožnja je bila v dveh ZO navedena ločeno. V KPSS lahko v prihodnosti poleg opuščanja kmetijske rabe pričakujemo tudi grožnje zaradi opuščanja solinarske dejavnosti, zaradi katere so se oblikovali značilni ekosistemi. Prizadevanjem za zmanjšanje tega pritiska so namenjeni ukrepi za izboljšanje prilagojene kmetijske rabe na kmetijskih območjih, ki smo jih navedli v prejšnjem poglavju. n O. iT 'c O ah te cz aj u O ra C O. Pritiski in grožnje -opuščanje tradicionalne rabe pritisk □ grožnja 60 50 40 30 20 10 Ti m ■nI i TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovano območje Slika 7. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi opuščanja tradicionalne rabe. 3.3.5. Intenzivna paša in košnja Tudi pritiski zaradi intenzivne paše in košnje se, razumljivo, pojavljajo v ZO s pretežnim deležem nižinskih območij. V mnogih ZO pa tega pritiska/grožnje niso zaznali (Slika 8), bodisi ker intenzivna paša in košnja zaradi geografskih pogojev nista mogoči ali pa se dejansko ne pojavljata. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 118 c >M O rc C v u O nj cz o. 60 50 40 30 20 10 0 Pritiski in grožnje -intenzivna paša in košnja pritisk □ grožnja K TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovano območje Slika 8. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi intenzivne paše in košnje 3.3.6. Posegi v vodni in obvodni prostor Pritiski zaradi posegov v vodni in obvodni prostor se v hribovitih ZO kažejo kot težnje po izkoriščanju vodne sile (male hidroelektrarne), v nižinskih območjih pa kot posegi zaradi izvajanja vodnogospodarskih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti in izgradnji namakalnih sistemov. V nižinskih delih Slovenije lahko zaradi podnebnih sprememb pričakujemo povečanje pritiskov zaradi namakanja kmetijskih površin. Ta trend se kaže na območju KPG (Slika 9), ki obsega najbolj sušen del Slovenije. V KPSS so v ta sklop uvrstili tudi neustrezno državno politiko do problematike vzdrževanja vodne infrastrukture (nasipov, ki varujejo območje KPSS in zaledje pred plimovanjem in poplavami). Kot bi slutili, se je le dober teden po delavnici RAPPAM v KPSS zgodila naravna nesreča s katastrofalno visoko plimo, ki je drastično prizadela območje. (13 l/J £L O C aj u O nj n. CL 15 ¿e. ■n Pritiski in grožnje - posegi v vodni in obvodni prostor pritisk □ grožnja 60 50 40 30 20 10 1 1 - ■n _ II- ■ TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ zavarovano območje Slika 9. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi posegov v vodni in obvodni prostor. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran 119 3.3.7. Lov in ribolov V Sloveniji se lov načrtuje z lovsko upravljavskimi načrti, ribolov pa z načrti ribiškega upravljanja. Načrte pripravljajo strokovne institucije, v procesu pa z naravovarstvenimi smernicami sodeluje tudi ZRSVN. V nekaterih ZO se pojavljajo težnje po povečanju lova/ribolova, ponekod tudi težnje po izgradnji novih ribolovnih površin (ribnikov) (Slika 10 ). Na območju KPSS se pojavljajo pritiski zaradi nezakonitega lova v obmejnem območju. Pritiski in grožnje - lov in ribolov B pritisk □ grožnja -i; ■j—' 50 2 M 30 s r o 20 i: Q=t TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ zavarovano območje Slika 10. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi lova in ribolova. 3.3.8. Rudarstvo Rudarstvo v slovenskih zavarovanih območjih ne predstavlja večjih pritiskov/groženj, razen v KPG (Slika 11), v katerem se je v preteklosti veliko kopalo glino, tudi v prihodnosti pa se pričakujejo težnje po povečanju rabe naravnih virov. V KPSS se na področju tradicionalne pridelave soli pojavljajo določena neskladja med okoljsko (naravovarstveno) zakonodajo, po kateri je bil razglašen krajinski park in rudarsko zakonodajo, ki celotno območje parka obravnava kot rudarski pridobivalni prostor. Pritiski in grožnje rudarstvo pritisk □ grožnja 60 O rt! C tU u O rc c CL zj 50 40 30 20 10 >Q TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovanoobmočje Slika 11. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi rudarstva. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 20 3.3.9. Nabiranje gozdnih dobrin Nabiranje gozdnih dobrin se v Sloveniji ureja s Pravilnikom o varstvu gozdov9, deloma pa tudi z Uredbo o varstvu samoniklih gliv10. Pritisk zaradi nabiranja gozdnih dobrin je izrazit le na območju KPG, saj je območje parka zaradi prepleta gozdnih cest lahko dostopno. Tam prihaja tudi do organiziranega nabiranja gozdnih dobrin večjih skupin. V drugih območjih pritiskov ni ali pa so relativno majhni in omejeni na majhne površine (Slika 12). Pritiski in grožnje - nabiranje gozdnih dobrin ■ Pritisk D grožnja 60 t/> § 50 aj '<= 40 O M ra 30 c 0 ° 20 1 | _ J 10 " „ TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ zavarovano območje Slika 12. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi nabiranja gozdnih dobrin. 3.3.10. Turizem in rekreacija Najvišja skupna ocena tega pritiska in grožnje je bila podana za območje TNP, v katerem se pojavlja vse več različnih oblik turizma, kar bisteveno povečuje pritiske na območje in tudi pritiske po izgradnji nove infrastrukture. V drugih območjih so pritiski zaradi turizma in rekreacije zmerni ali majhni, se pa v skoraj vseh ZO pričakuje povečanje (Slika 13) in s tem tudi porast interesov za širjenje turistične infrastrutkure. V več ZO se kot problem pojavlja tudi vožnja s kolesi ali motornimi vozili v naravnem okolju, kjer inšpekcijski in naravovarstveni nadzor še nista uspešna. Zaradi velikih pritiskov turizma na ZO smo v sklop priporočil dodali tudi, da UZO izdelajo vizijo želenih oblik turizma v ZO (oblike, obseg, cone) ter to v postopku priprave načrtov upravljanja uskladijo z lokalnimi skupnostmi in ustrezno vključijo v načrte upravljanja (NU). 9 Uradni list RS 92/2000, 56/2006 10 Uradni list RS 57/1998 Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 21 Slika 13. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi turizma in rekreacije 3.3.11. Odpadki Pritiski zaradi odpadkov, bodisi neustreznega odlaganja odpadkov dovoljenih dejavnosti (npr. odlagališča odpadkov, smeti, ki jih puščajo turisti) ali nedovoljenega odlaganja odpadkov nezakonitih dejavnosti (črna odlagališča gradbenih in kosovnih odpadkov), so relativno majhni (Slika 14). Na večini območji se ne pričakuje naraščanja pritiska zaradi odpadkov, kar lahko pripišemo vse večji ozaveščenosti prebivalcev in obiskovalcev ZO. (C ln CD C >N O M ITS C tu M O C 0J •J o rc c. a. 60 50 40 30 20 10 1 m ti 1 in ■n ■ TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovano območje Slika 15. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi čezmejnih vplivov. 3.3.13. Invazivne tujerodne vrste Invazivne tujerodne vrste predstavljajo vse večjo grožnjo biotski raznovrstnosti in tudi v ZO se pričakuje povečevanje pritiska (Slika 16). V preteklosti so bile nekatere tujerodne vrste namerno naseljene tudi v ZO, predvsem za namene lova in ribolova. Nekatere vrste pa se spontano širijo v ZO iz poseljenih območij. Zopet opazimo, da je pritisk tujerodnih vrst večji v nižinskih območjih, kar ni presenetljivo, saj mnoge invazivke v višjih nadmorskih višinah ne uspevajo, prav tako je tudi človekov vpliv v gorskih območjih manjši. V NRŠZ pa predvidevajo, da bo aktivno upravljanje z rezervatom pripomoglo tudi k zmanjšanju nevarnosti oziroma večjemu nadzoru nad invazivnimi vrstami. Nekatere tujerodne vrste so se v ZO že tako razširile, da popolna odstranitev ne bo več mogoča, potrebno pa je presoditi ali je potrebno nekatere rastline v ZO nadzorovati in tako preprečevati negativne vplive na biotsko raznovrstnost. Zato je smo pripravili priporočilo, da se v nacionalni Strategiji ravnanja s tujerodnimi vrstami posebej opredeli ukrepe za invazivne tujerodne vrste na ZO. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 23 Pritiski in grožnje - invazivne tujerodne vrste pritisk grožnja !T! 60 -a: -t—1 g 50 ID '<= 40 TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPS5 NRŠZ zavarovano območje Slika 16. Skupne ocene pritiskov in groženj na zavarovana območja zaradi invazivnih tujerodnih vrst. 3.3.14. Skupni trendi pritiskov in groženj V splošnem lahko rečemo, da k velikosti pritiskov in groženj posredno prispevajo: • velikost območja in s tem možnost, da se na njem odvijajo raznolike dejavnosti, • število prebivalcev, • nadmorska višina, ki omejuje nekatere dejavnosti, • raba območja v preteklosti, • privlačnost območja za obiskovanje. S seštevkoma vseh 13 kategorij pritiskov in groženj lahko podamo splošno oceno najbolj ogroženih ZO. Med vsemi analiziranimi ZO najbolj izstopa KGP (Slika 17), kar ni presenetljivo. Gre za obsežno nižinsko območje, ki je poleg velike gostote prebivalcev (50 prebivalcev/km2)11 tudi izrazito kmetijsko pridelovalno območje. Ohranjanje biotske raznovrstnosti v tem ZO je v veliki meri odvisno od tradicionalne rabe, ki pa ni ekonomsko upravičena. Zato sta grozeča predvsem dva nasprotujoča si trenda - opuščanje tradicionalne rabe in intenzifikacije kmetijske rabe - ki ogrožata doseganje varstvenih ciljev. Visoke skupne ocene pritiskov in groženj v KPG so skladne tudi z visoko oceno ranljivosti območja (Slika 22). Na območju KPSS k visokim skupnim pritiskom in grožnjam prispevajo predvsem veliki pritiski zaradi posegov v vodni in obvodni prostor, čezmejni vplivi in tujerodne vrste. Najmanjši skupni pritiski in grožnje se pojavljajo na območju NRŠZ, deloma zaradi majhnosti območja brez prebivalcev, deloma pa tudi zaradi posebnega načrtovanja ZO, ki je oblikovano po meri doseganja varstvenih ciljev (npr. usmerjanje obiskovalcev). 11 povzeto po: Kristanc J. 2005. Parki Slovenije 2004. Poročilo po delu parkov v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 24 a. ZJ Skupni pritiski in grožnje v ZO 400 a; O 350 M ■- 300 > S i/i 250 a 200 oj £ 150 u S 100 50 TNP PSJ ■ skupni pritiski v ZO □ skupne grožnje v ZO KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ zavarovano območje Slika 17. Skupni pritiski in grožnje vseh 13 kategorij v zavarovanih območjih. In kateri pritiski najbolj ogrožajo slovenska zavarovana območja? Ta podatek lahko izluščimo, če seštejemo ocene pritiskov/groženj za vsako kategorijo (Slika 18). Med pritiski, za katere že lahko zaznamo negativne vplive, imata največje skupne ocene kategoriji turizem in rekreacija in invazivne tujerodne vrste. UZO pa ocenjujejo, da se bodo ti vplivi na ZO v prihodnosti še povečali. To ni presenetljivo, saj se pri oblikovanju strateških usmeritev razvoja turizma ne upošteva varstvenih ciljev ZO12. Poleg tega so tudi vizije UZO, kakšne oblike turizma bi bile primerne, slabo razvite in niso usklajene z lokalnimi skupnostmi. Zaradi te šibkosti sistema smo vključili priporočilo, da UZO izdelajo vizijo želenih oblik turizma v ZO (oblike, obseg, cone) ter to v postopku priprave načrtov upravljanja uskladijo z lokalnimi skupnostmi in ustrezno vključijo v NU. Druga šibkost sistema pa se kaže na področju invazivnih tujerodnih vrst. To področje je v Sloveniji strateško popolnoma neurejeno, Strategija ravnanja s tujerodnimi vrstami pa še ni pripravljena. Že v analizi izvajanja Konvencije o biološki raznovrstnosti13 je bilo ugotovljeno, da na področju tujerodnih vrst ni ustrezne institucionalne zasnove, zato se naloge, predvidene v zakonskih aktih, v veliki meri ne izvajajo. Presenetljiva je relativno visoka skupna ocena vplivov sečnje, saj slovenske gozdarske prakse veljajo za trajnostne. Očitno pa varstveni cilji ZO še niso ustrezno vključeni v gozdnogospodarske načrte. V prihodnje mora ZRSVN bolje sodelovati z UZO pri pripravi naravovarstvenih smernic za gozdnogospodarske načrte. Rezultati analize kažejo, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo bistveno povečanje vplivov na ZO zaradi opuščanja tradicionalne rabe in posegov v vodni in obvodni prostor. Tradicionalno 12 Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 13 Kus Veenvliet, J. s sod., 2005. Ocena izvajanja Konvencije o biološki raznovrstnosti. Tematski profil projekta Nacionalne samo-ocene potreb po krepitvi zmogljivosti (NCSA). Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 25 rabo bo mogoče ohranjati le z zagotavljanjem ustrezne ekstenzivne rabe, ki pa pogosto ni ekonomsko vzdržna, zato se lahko ohranja le ob ustreznih vzpodbujevalnih ukrepih. Tak mehanizem je že vzpostavljen v sklopu kmetijsko-okoljskih ukrepov, vendar pa dolgoročno ne bo zadoščal za zaustavljanje trendov opuščanja tradicionalne rabe. Dolgoročno je tako nujno, da se v Sloveniji vzpostavijo tudi naravovarstveni ukrepi za izvajanje trajnostne rabe zemljišč, ki ne temeljijo na kmetijsko-okoljskih, temveč na naravovarstvenih programih. To smo vključili tudi v priporočila. Slovenija je sedaj v fazi priprave načrtov upravljanja voda. Glede na pričakovane velike negativne vplive posegov v vodni in obvodni prostor je nujno, da se v njihovo pripravo ustrezno (prek naravovarstvenih smernic ZRSVN) vključi tudi UZO. Pomen posameznih pritskov in goženj 200 175 150 125 Slika 18. Skupna ocena pritiskov/groženj za vsako kategorijo zavarovanih območij. Nekatere informacije lahko pridobimo tudi z analizo števila pritiskov, katerih velikost ostaja enaka ali pa je pričakovano še povečevanje njihovih vplivov (grožnja ocenjena z enako ali višjo Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 26 oceno kot pritisk). Ta analiza kaže zaskrbljujočo sliko, saj v večini zavarovanih območij UZO ne vidijo možnosti za zmanjšanje pritiskov in pričakujejo, skoraj v vseh ZO pričakujejo nadaljevanje pritiskov tudi v prihodnje (Slika 19). Če se nekoliko ozremo na ozadje kategorij pritiskov/groženj, vidimo, da je večina predmet strateškega načrtovanja na državni (sečnja, posegi v vodni in obvodni prostor, lov in ribolov) ali občinski (spreminjanje namenske rabe, usmerjanje turizma) ravni. Zmanjšanje pritiskov na ZO tako lahko pričakujemo le, če bodo v prihodnje UZO bolje vključeni v pripravo strateških načrtov. Za izboljšanje na tem področju predlagamo štiri priporočila: 1. Okrepiti sodelovanje MOP z drugimi sektorji pri izvajanju politike ZO in predlaga ustanovitev medsektorske delovne skupine za ZO. 2. Vzpostaviti učinkovito komunikacijo med UZO in ZRSVN, ki bo omogočala vključitev UZO v pripravo naravovarstvenih smernic. 3. Vzpostaviti mehanizme in načine vključevanja UZO v postopke izdaje naravovarstvenih soglasij na ARSO in zagotoviti pravočasno in učinkovito izmenjavo informacij o posegih na ZO. 4. Zagotoviti usklajeno delovanje MOP in UZO pri zastopanju stališč varstva narave. Št. pritskov, ki ostajajo enaki ali se povečujejo 12 ■ 10 > 8 .S ■— K ■ 1 n ■ ■ 1 r r ■ 1 i_ o O. ^ 4 2 0 k TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK 1 40 20 0 TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ zavarovano območje Slika 21. Relativni socio-ekonomski pomen zavarovanih območij. 14 Plut in sod. 2008. Trajnostni razvoj varovanih območij - celostni pristop in aktivna vloga države, Trajnostno gospodarjenje v varovanih območjih z vidika doseganja skladnejšega regionalnega razvoja, CRP Konkurenčnost Slovenije 2006-2013, Končno poročilo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. 15 Verša, D. 2000. Vpliv Triglavskega narodnega parka na zaposlitvene priložnosti. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 29 3.5. Ranljivost zavarovanih območij 3.5.1.Stopnja ranljivosti zavarovanih območij Tretji sklop vprašanja Vprašalnika za hitro analizo se nanaša na ranljivost ZO. Ranljivost ZO je večja v območjih, v katerih je težko spremljati dejavnosti (bodisi zaradi težke dostopnosti ali značilnosti dejavnosti), kjer je izvajanje pravnega reda šibko, če imajo naravni viri ZO veliko tržno vrednost ali je velik del ZO lahko dostopen. Ranljivost povečujejo tudi težave z ohranjanjem zaposlenih v upravljavski organizaciji, ipd. To je edino vprašanje analize, kjer visoka vrednost predstavlja negativne vplive na ZO. Tega sklopa vprašanj zato ne moremo seštevati z drugimi, pri katerih višja vrednost pomeni pozitivne vplive na upravljanje ZO. Podobno kot pri analizi pritiskov in groženj, je tudi ranljivost največja na območju KPG, in sicer predvsem zaradi težav pri izvajanju pravnega reda, ki jih še povečujejo velika dostopnost območja, pritiskov na upravljavca po izkoriščanju naravnih virov in težave pri ohranjanju zaposlenih (Slika 22). V splošnem pa na vseh ZO k ranljivosti najbolj prispevata tržna vrednost naravnih virov in s tem povezane težnje po izkoriščanju virov ter težave pri ohranjanju zaposlenih. Slednje je seveda povezano tudi s financiranjem ZO. Ocena ranljivosti za dve ZO je bistveno nižja. PŠJ ima nadzorovan vstop v jamski sistem, ranljivost povečujejo le vplivi iz območij izven meja parka. NRŠŽ pa je izrazito majhno in v celoti upravljano ZO, kjer je mogoče omejevati negativne vplive. 50 40 30 20 10 □ 5a Nezakonite aklivnosli 5bZa£otavljanje pravnega reda □ 5c Pockupovanje in korupcija ■ 5d Politična nestabilnost ■ 5e Konflikti s tradicionalno rabo 0,5 5f Tr2na vrednost naravnih virov Sg DosLopnost območja i 5h Povpraševanje po naravnih virih 15] Pritiski na upravljavca 15j Ohranjanje ¿aposlenih Slika 22. Ocena stopnje ranljivosti zavarovanih o bmocij. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 30 Ranljivost ZO se seveda povečuje tudi s površino, saj se na večji površini pojavlja več dejavnosti in različni interesi. Poleg tega je na manjšem območju bistveno lažje spremljati in usmerjati dejavnosti kot na večjem. Zato pozitivna korelacija med velikostjo zavarovanega območja in površino ni presenetljiva (Slika 23). Zopet pa odstopa KPG. To je posledica pretežno nižinskega območja, v katerem se pojavljajo številni pritiski po izkoriščanju naravnih virov, območje pa je zaradi gostega prepleta cest tudi zelo lahko dostopno, kar otežuje nadzor pravnega reda. Ta slika pa nas seveda ne sme voditi do sklepa, da je bolje imeti več manjših zavarovanih območij. Čeprav je v manjših območjih lažje izvajati nadzor in usmerjati rabo naravnih virov, pa je v majhnih območjih zaradi majhnih površin težje zagotavljati obstoj minimalnih viabilnih populacij, prav tako pa doseganje varstvenih ciljev otežujejo tudi velike robne površine s sosednjimi območji, na katerih varstveni režim ne velja. Ranljvost ZO glede na površino Površina ZO (ha) Slika 23. Korelacija med stopnjo ranljivosti zavarovanih območij in njihovo velikostjo. 3.6. Načrtovanje v zavarovanih območjih 3.6.1. Ustreznost varstvenih ciljev Postopek načrtovanja ZO, ki se je uveljavil po sprejetju Zakona o ohranjanju narave, zagotavlja, da imajo vsa ZO že ob vzpostavitvi jasno določene varstvene cilje. Cilji so tudi razmeroma dobro vključeni v letne načrte dela UZO in že sprejete NU ali NU, ki so v procesu priprave. V skoraj vseh ZO pa je zaznati nekoliko manjšo podporo ciljem s strani lokalnih skupnosti (Slika 24). Podporo s strani vseh lokalnih interesnih skupin je včasih zaradi raznolikih interesov in želja po izkoriščanju naravnih virov težko popolnoma uskladiti, je pa v procesih ustanavljanja novih ZO velik poudarek na doseganju soglasja z lokalnimi skupnostmi (javne razprave). KPK je dosegel nekoliko nižjo oceno, ker je NU šele v zgodnji fazi pripravi in cilji še niso vključeni v NU. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 31 Ustreznost varstvenih ciljev ZO JU 25 20 (Tj c 15 o. o " 10 5 0 1 TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ □ 6a Varstvo biotske raznovrstnosti 3 5 5 5 5 5 5 5 5 □ CbCilji vključeni v NU 3 5 5 3 5 0 5 5 5 ■ 6c Cilji skladni s politikami 5 5 5 5 5 0 5 5 5 H 6d Zaposleni razumejo cilje 3 5 5 3 4 5 5 3 5 ■ 6e Lokalna skupnost podpira cilje 3 3 3 3 3 3 5 3 3 Slika 24. Stopnja ustreznosti varstvenih ciljev po posameznih zavarovanih območjih. 3.6.2. Pravna varnost zavarovanih območij Vprašanja s področja pravne varnosti ZO obsegajo različne vidike, ki vplivajo na dolgoročni obstanek in stabilnost območja. Poleg osnovne pravne varnosti - ustreznega pravnega akta - so pomembni še morebitni spori glede rabe zemljišč, ustreznosti meje, dolgoročne stabilnosti človeških in finančnih virov za upravljanje ZO in uspešnega reševanja sporov z lokalnimi skupnostmi. Čeprav imajo vsa ZO sprejete pravne akte, pa sta akta TNP in KRP zelo stara in po sprejetju Zakona o ohranjanju narave še nista bila posodobljena. Zaradi neusklajenosti z novo zakonodajo, pa tudi zaradi drugih sprememb na področju varstva narave, zakona nista več ustrezna. Potrebna je njuna prenova, kar smo vključili tudi v priporočila. Na območju TNP izvajanje upravljavskih nalog ovirajo nerešeni denacionalizacijski zahtevki, na območju NRŠZ pa država še ni zaključila prenosa lastništva zemljišč. Stabilnost človeških in finančnih virov je na splošno šibka (Slika 25), enaki trendi se kažejo tudi pri podrobnejših vprašanjih glede financiranja (Slika 30). Relativno visoko je ocenjena uspešnost reševanja sporov z lokalnimi skupnostmi, kar nakazuje, da je sodelovanje UZO z lokalnimi skupnostmi relativno dobro in ni zgolj negativno, kot se pogosto prikazuje v medijih. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 32 Pravna varnost ZO 25 20 15 (C 'E1 a. S 10 5 0 . . 1 1 1 TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ □ 7a Dolgoročne pravno varstvo 3 5 0 5 4 5 0 5 3 □ 7b Ni sporov glede ¿cmIjišč 0 5 5 5 3 1 5 3 1 □ 7c Ustrezna meja ZO 3 5 3 3 5 5 5 5 5 H 7d Ustrezni fin. in člov. viri za ZO 1 3 5 3 0 0 0 1 5 ■ 7e Reševanje sporov s skupnostjo 3 3 3 3 3 1 5 3 5 Slika 25. Stopnja pravne varnosti po posameznih zavarovanih območjih. 3.6.3.Zasnova in umestitev zavarovanega območja Ustrezna umestitev ZO je ključnega pomena za doseganje varstvenih ciljev, zato morajo biti ti medsebojno usklajeni. Pomembna je tudi conacija ZO, ustrezna raba zemljišč zunaj ZO ter povezanost z drugimi varovanimi območji. V Sloveniji načrtovanje ZO poteka v medsebojni povezavi ciljev, zasnove in umestitve, zato ni presenetljiva visoka stopnja skladnosti umestitve s cilji ZO in splošnim ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti (Slika 26). Razlike med ZO se kažejo pri ustreznosti conacije. Nekatera območja (npr. TNP) imajo conacijo, vendar ta ni ustrezna, druga pa je nimajo, bodisi, ker še ni bila opravljena ali pa jo je zaradi razdrobljenosti varstvenih območij težko oblikovati (npr. KPG). Če je v nekaterih ZO težko dosegati ustrezno rabo že znotraj ZO, pa je to še toliko težje izven ZO, kjer ne veljajo varstveni režimi. To je lažje dosegati na območjih, ki so prostorsko povezana z drugimi ZO ali Natura 2000 območji. Tu velja poudariti, da več kot polovica obravnavanih območij leži v obmejnih območjih, kjer je za doseganje varstvenih ciljev ključno čezmejno povezovanje ZO. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 33 Zasnova in umestitev ZO JU 25 20 IT! c 15 o. o " 10 5 0 _ ■ 1 1 1 TNP PŠJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRŠZ □ 8a Umesti Lev ZO skladna s cilji 5 5 3 3 5 5 5 5 5 □ 8b Umestitev omogoča ohranjanje 5 5 3 3 5 5 5 5 3 BScConacija ZO skladna cilji 1 5 3 3 0 5 0 5 5 D 8d Ustrezna raoa zemljišč okoli ZO 3 1 3 3 0 5 5 3 3 ■ 8e Povezanost z drugimi ZO/N2K 3 0 3 0 5 5 5 1 0 Slika 26. Ustreznost zasnove in umestitve zavarovanih območij. 3.7. Vlaganje v zavarovanih območjih 3.7.1. Kadrovska struktura in notranji procesi Za ustrezno izvajanje upravljavskih nalog, mora imeti UZO ustrezno kadrovsko strukturo in jasne notranje procese. Zaposleni morajo imeti ustrezne veščine in možnost dodatnega izobraževanja. Nujno je tudi nudenje ustreznih pogojev za zaposlene ter redno spremljanje učinka zaposlenih. Če pogledamo rezultate kadrovske strukture v Sloveniji, hitro opazimo, da v več kot polovici parkov število zaposlenih ni ustrezno, vendar pa so v skoraj vseh ZO veščine obstoječih kadrov zadovoljive. V skoraj polovici ZO pogoji niso dobri, da bi uspeli zadržati obstoječe kvalitetne kadre. Zanimivo je, da kar v treh ZO ni vzpostavljenih rednih preverjanj učinkovitosti zaposlenih. Vsi razen enega ZO imajo ustrezno notranjo strukturo (Slika 27). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 34 Kadrovska infrastruktura in notranji procesi 30 25 20 TNP PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ □ 9a Ustrezno število zaposlenih 3 3 5 0 0,5 0 1 1 5 □ % Ustrezne veščine zaposelnih 3 5 5 3 3 3 1 3 3 □ 9e Pogoji za zaposlene 3 1 5 3 0 1 0 3 5 D 'Je Dodatno uposabljanje zaposlenih 3 5 5 5 1 3 1 3 5 ■ 9d Preverjanje učinka zapos enih 1 5 3 5 0 3 5 1 5 ■ 14a lasna notranja struktura 5 5 5 5 0 5 5 5 5 Slika 27. Ustreznost kadrovske strukture in notranjih procesov po posameznih zavarovanih območjih. 3.7.2. Infrastruktura za upravljanje in obiskovanje zavarovanih območij Za ustrezno delovanje UZO sta pomembni infrastruktura za izvajanje upravljavskih nalog in infrastruktura, ki usmerja obiskovalce in s katero se zagotavlja ustrezne storitve. V večini ZO je infrastruktura za upravljanje ocenjena kot zelo dobra ali dobra, odstopa le KPG. Manj pa so upravljavci zadovoljni z obstoječo infrastrukturo za obiskovanje. To področje je potrebno urediti čimprej, saj ustrezna infrastruktura povečuje socio-ekonomsko vrednost območij, hkrati pa omogoča usmerjanje obiskovalcev v naravovarstveno manj ranljiva območja. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 35 c a. o 35 30 25 20 15 10 5 0 Infrastruktura za upravljanje in obiskovanje ZO ll .. TN P PSJ KRP NRP KPG KPK KPLD KPSS NRSZ □ lld Vzdrževanje opreme □ lic Prostori za delo □ llbTerenska oprema i lla Prevozna sredstva upravljavca 113cOprcma za zbiranje podatkov I lle Infrastruktura za obiskovalec Slika 28. Ustreznost infrastrukture za upravljanje in obiskovanje ZO. 3.7.3. Komunikacija med zaposlenimi in navzven V tem sklopu smo združili vprašanja iz sklopov komunikacija in informacije ter notranji procesi upravljavca, saj so vprašanja smiselno povezana in nakazujejo na kakovost komunikacije znotraj UZO ter navzven. Analiza je pokazala, da je komunikacija med zaposlenimi in s sorodnimi organizacijami zelo dobra ali dobra. V tem sklopu vprašanj so slovenska ZO dosegla najvišje ocene (Slika 29). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 36 30 25 20 15 C t 10 5 n Komunikacija znotraj upravljalca in navzven — — ■ ■ ■ 1 1 1 1 1 1 TNP PŠJ 50%) 1 I Zelo velik □ Stalen (>100 let) I | Ostal nespremenjen □ Zelo razširjen (15-50%) □ Velik □ Dolgoročen (20-100 let) 1 I Nekoliko zmanjšal □ Razpršen (5-15%) 1 I Zmeren 1 I Srednjeročen (5-20 let) I | Bistveno zmanjšal □ Lokaliziran (<5%) □ Majhen I | Kratkoročen (<5 let) Grožnja: Podrobno opiši grožnjo: I | Jo lahko pričakujemo □ Je v naslednjih 5 letih ne pričakujemo Verjetnost, da se grožnja pojavi je: Skupna ocena teže te grožnje v naslednjih 5 letih bo verjetno: 1 I Zelo velika Obseg Vpliv Stalnost □ Velika □ Povsod (>50%) I | Zelo velik □Stalen (>100 let) 1 iSrednja □ Zelo razširjen (15-50%) □ Velik □ Dolgoročen (20-100 let) □ Majhna □ Razpršen (5-15%) I | Zmeren □Srednjeročen (5-20 let) 1 I Zelo majhna 1 I Na posameznih lokacijah □ Majhen 1 I Kratkoročen (<5 let) (<5%) To tabelo smo v vprašalniku razmnožili za vsako kategorijo pritiska/grožnje posebej. VSEBINA Napotki: Vprašanja 3-17 se nanašajo na konkretno zavarovano območje, tako tu podajte informacije o vašem zavarovanem območju. Od vprašanja 3 dalje je vprašalnik zasnovan tako, da je podana izjava, na katero so možni štirje različni odgovori: „da", „večinoma da", „večinoma ne" ali „ne". Odgovor „da" (d) podamo, ko drži večina v izjavi navedenih elementov. Odgovor „večinoma da" (v/d) pomeni, da je večina elementov v izjavi ustrezna ali pa bodo naloge opravljene v bližnji prihodnosti, vendar ostaja še nekaj dvomov za odločen odgovor „da". Odgovor „večinoma ne" (v/n) nakazuje, da več ali morda celo večina elementov v izjavi ne ustreza stanju ali pa rezultati niso zadovoljivi. Odgovor „ne" označite, če za vaše zavarovano območje (ZO) ne drži noben element navedene izjave. Prosimo vas, da pri odgovorih „večinoma da" in „večinoma ne" v opombah na kratko zapišete, kateri elementi še niso izpolnjeni. Če natančnega odgovora ne poznate, poskusite odgovoriti v skladu z najboljšimi razpoložljivimi informacijami in po svoji strokovni presoji, pomanjkanje podatkov zabeležite v opombah. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 52 I3I BIOLOŠKI POMEN d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) V ZO je relativno veliko število redkih, ogroženih ali prizadetih vrst. □ □ □ □ b) ZO ima glede na druga ZO relativno visoko stopnjo biotske raznovrstnosti. □ □ □ □ c) V ZO živi več slovenskih endemičnih vrst. □ □ □ □ d) ZO ima pomembno funkcijo pri ohranjanju krajine (npr. prehranjevalna območja, koridorji, selitvene postaje). □ □ □ □ e) ZO ima pestrost rastlinskih in živalskih vrst, kakršno bi pričakovali glede na zastopane ekosisteme. □ □ □ □ f) ZO pomembno prispeva k reprezentativnosti sistema ZO glede na zastopanost ranljivih ekosistemov. □ □ □ □ g) V ZO se nahajajo minimalne viabline populacije ključnih vrst 20. □ □ □ □ h) Strukturna raznolikost 21 ZO je v skladu z zgodovinskimi vrednostmi. □ □ □ □ i) ZO vključuje ekosisteme, katerih obseg se je, glede na površine v preteklosti (pred industrializacijo), močno zmanjšal. □ □ □ □ j) ZO vzdržuje celoten nabor naravnih procesov in režimov naravnih motenj. d-da v/d-večinoma da v/n-večinoma ne n-ne ■4. SOCIO-EKONOMSKI POMEN d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) ZO je pomemben vir zaposlitvenih možnosti za lokalne skupnosti (neposrednih in posrednih v storitvenem sektorju). □ □ □ □ b) ZO predstavlja pomemben vir dobrin lokalne skupnosti (npr. hrana, zdravilne rastline, les). □ □ □ □ c) Trajnostna raba naravnih virov v ZO ponuja razvojne priložnosti za lokalno skupnost. □ □ □ □ d) ZO ima verski in duhovni pomen (npr. energijske točke, romarske poti, območja, ki so znana iz pripovedk). 20 Minimalna vabilna populacija vrste je število osebkov vrste, ki so potrebni za obstoj vrste v prihodnjih 500 letih, upoštevajoč naključni raznolikost dinamike populacij. Ključne vrste so redke, ogrožene in prizadete vrste; vrste, ki so omejene s prisotnostjo določenih procesov, vodilne vrste, katerih ohranjanje zagotavlja podporo javnosti in krovne vrste, ki imajo velik vpliv na ekosistem in bi imela njihova odstranitev velike posledice) 21 Strukturna raznolikost je zastopanost in število vrst, krajinskih elementov in ekosistemov v krajini (npr. sukcesijske faze gozda). Zgodovinske vrednosti so tiste, ki so prevladovale pred industrializacijo in/ali intenzivnimi človekovimi posegi. 22 Trajnostna raba naravnih virov je kakršnakoli raba naravnih virov v ekonomske namene ali za samooskrbo, ki je skladna s cilji zavarovanega območja in je v okviru zmožnosti obnavljanja virov ter ima minimalne vplive na katerekoli naravne vire zavarovanega območja (npr. ekstenzivna košnja, trajnostno izkoriščanje in trženje zdravilnih rastlin, ekoturizem). Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 53 e) ZO ima izjemne lastnosti estetskega □ □ □ □ pomena in pomembno geološko dediščino (npr. slikovite razgledne točke, termalni izviri). f) V ZO uspevajo rastlinske vrste, ki imajo velik □ □ □ □ družbeni, kulturni ali ekonomski pomen (npr. zdravilne rastline, rastline za rabo v tradicionalnih in verskih obredih). g) V ZO živijo živalske vrste, ki imajo velik družbeni, kulturni ali ekonomski pomen (npr. □ □ □ □ vrste s simbolnim ali nacionalnim pomenom, vrste, ki si pomemben vir prehrane ali se uporabljajo v zdravljenju). h) ZO ima velik pomen za rekreativne □ □ □ □ dejavnosti (npr. izletniške točke, ribolovna območja, smučišča). □ □ □ □ i) ZO prinaša lokalnim skupnostim pomembne ekosistemske usluge in koristi (npr. vodni viri, preprečevanje poplav, erozije, čist zrak). □ □ □ □ j) ZO ima veliko izobraževalno in/ali raziskovalno vrednost . |5. RANLJIVOST d v/d v/n n Opombe a) Nezakonite aktivnosti v ZO je težko □ □ □ □ ugotavljati (bodisi zaradi težke dostopnosti ali pa je dejavnosti težko zaznati). □ □ □ □ b) ® Izvajanje varstvenega režima in drugih predpisov, s katerimi zagotavlja pravni red, je šibko. □ □ □ □ c) Podkupovanje in korupcija sta pogosta . □ □ □ □ d) Na območju so prisotni civilni nemiri in/ali politična nestabilnost. e) Kulturni običaji, prepričanja in □ □ □ □ tradicionalna raba so v nasprotju s cilji ZO (npr. prekomerno nabiranje zdravilnih rastlin, ubijanje kač, lov ogroženih vrst). f) Naravni viri ZO imajo veliko tržno vrednost □ □ □ □ (npr. les, rudnine, pa tudi potencial za gradnjo HE). □ □ □ □ g) Dostopnost območja povečuje možnosti za nezakonite aktivnosti. □ □ □ □ h) Za ogrožene naravne vire ZO je veliko povpraševanje na trgu. i) Na upravljavca ZO se izvajajo pritiski za □ □ □ □ prekomerno izkoriščanje naravnih virov (npr. razvoj turistične infrastrukture, sečnja, intenziviranje kmetijstva). j) Najemanje in ohranjanje zaposlenih v ZO je u U u U oteženo (bodisi zaradi pomanjkanja kadrov ali neustrezne plačne politike). 23 Podkupovanje je ponujanje denarja in/ali uslug v zameno za omilitev pravil ali predpisov. Korupcija je nepoštena, nepravična in/ali neupravičena raba pravil ali predpisov. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 54 NAČRTOVANJE H CILJI d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) S cilji ZO se zagotavlja varstvo in vzdrževanje biotske raznovrstnosti. □ □ □ □ b) Specifični cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo so jasno zapisani v načrtu upravljanja. □ □ □ □ c) Politike upravljanja in načrti upravljanja so v skladu s cilji ZO. □ □ □ □ d) Zaposleni v ZO razumejo cilje in politiko svojega ZO. □ □ □ □ e) Lokalne skupnosti podpirajo splošne cilje ZO in so dobro vključene v procese ZO, število konfliktov pa je majhno. ¡7 PRAVNA VARNOST d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) ZO ima zagotovljeno dolgoročno pravno varstvo z ustreznim pravnim aktom. b) Na območju ni nerešenih sporov glede □ □ □ □ lastništva zemljišč in pravice do uporabe (npr. glede pašnih pravic, pristojnosti vladnih sektorjev). □ □ □ □ c) Meja ZO je ustrezno določena in omogoča doseganje ciljev ZO. d) Človeški in finančni viri zadoščajo za □ □ □ □ izvajanje najpomembnejših nalog in za izvajanje pravnega reda25, ki izhaja iz akta o razglasitvi ZO. □ □ □ □ e) Spori z lokalno skupnostjo se rešujejo pravično in učinkovito (npr. škoda, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst). 24 Meja ZO je ustrezna, kadar lokalne skupnosti, obiskovalci in zaposleni ZO vedo, kje poteka meja na zemljevidu in v naravi ter da potek meje ni sporen. 25 Ključne naloge izvajanja pravnega reda vključujejo takojšnje odkrivanje nezakonitih aktivnosti, ki imajo negativne vplive na naravne vire zavarovanega območja, pridržanje storilcev takih dejanj in preprečevanje ponovitev teh dejavnosti v prihodnosti. Nadzor lahko izvajajo zaposlenih v ZO, predstavniki lokalne skupnosti, profesionalni in prostovoljni naravovarstveni nadzorniki in/ali predstavniki lokalnih nadzornih institucij. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 55 18 ZASNOVA IN NAČRTOVANJE OBMOČJA d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Umestitev ZO v prostor26 je v skladu s cilji ZO. □ □ □ □ b) Umestitev ZO v prostor omogoča ustrezno ohranjanje biotske raznovrstnosti. □ □ □ □ c) Conacija ZO je ustrezna za doseganje ciljev ZO. □ □ □ □ d) Raba okoliških zemljišč 27omogoča oziroma ne ovira učinkovitega upravljanja ZO. □ □ □ □ e) ZO je prostorsko povezan z drugim varovanim ali zavarovanim območjem. VLAGANJA fe.KADROVSKA STRUKTURA d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Število zaposlenih zadošča za učinkovito upravljanje območja. □ □ □ □ b) Zaposleni imajo ustrezne veščine za izvajanje ključnih upravljavskih nalog. □ □ □ □ c) Zaposleni imajo primerne možnosti za dodatno izobraževanje in razvoj. □ □ □ □ d) Delovni učinek zaposlenih in napredek k doseganju ciljev ZO se periodično preverjata. □ □ □ □ e) Pogoji za zaposlene omogočajo, da v ZO ostaja kvalitetno osebje. ¡10. KOMUNIKACIJA IN INFORMACIJE d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Med osebjem na terenu in v pisarni je vzpostavljena ustrezna komunikacija. □ □ □ □ b) Obstoječi ekološki in socio-ekonomski podatki zadoščajo za načrtovanje upravljanja ZO. □ □ □ □ c) Na voljo je ustrezna oprema za zbiranje podatkov (npr. GPS naprave, daljnogledi, fotoaparati). □ □ □ □ d) Razviti so ustrezni postopki in na voljo je oprema za obdelavo in analizo podatkov. □ □ □ □ e) Z lokalno skupnostjo je vzpostavljena učinkovita komunikacija. 26 Umestitev ZO v prostor je ustrezna je ustrezna, če je bilo območje določeno na podlagi natančnih terenskih podatkov. 27 Skladna raba okoliških zemljišč je raba, ki ima minimalne vplive na ZO, naravne vire in odvijanje procesov. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 56 ¡11. INFRASTRUKTURA d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Prevozna sredstva in transportna infrastruktura omogočajo izvajanje najpomembnejših upravljavskih nalog. b) Na voljo je ustrezna terenska oprema za u U U u izvajanje najpomembnejših upravljavskih nalog. □ □ □ □ c) Prostori za delo so ustrezni za izvajanje najpomembnejših upravljavskih nalog. □ □ □ □ d) Zagotovljeni sta vzdrževanje in nega opreme, s katerima se zagotovi dolgotrajna raba opreme. □ □ □ □ e) Infrastruktura za obiskovalce ustreza njihovim potrebam. ¡12. FINANCIRANJE d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Financiranje ZO v zadnjih 5 letih je zadoščalo za izvajanje najpomembnejših upravljavskih nalog.28 □ □ □ □ b) Financiranje ZO v naslednjih 5 letih zadošča za izvajanje najpomembnejših upravljavskih nalog. □ □ □ □ c) Vzpostavljeni so ustrezni načini upravljanja s finančnimi viri za učinkovito upravljanje ZO (npr poročanje ustanovitelju ZO/koncedentu, vodenje računovodskih knjig, transparentni postopki javnega naročanja). □ □ □ □ d) Razdelitev sredstev za pokrivanje stroškov je ustrezna glede na prednostne naloge in cilje ZO. □ □ □ □ e) Zagotovljeno je stabilno dolgoročno financiranje ZO (npr. dolgoročnimi razmerji in obvezami donorjev in parterjem, trajno podporo države). UPRAVLJAVSKI PROCESI ¡13. NAČRTOVANJE UPRAVLJANJA d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) ZO ima celovit, aktualen, načrt upravljanja v pisni obliki29. □ □ □ □ b) Opravljen je celovit pregled naravnih (npr. seznam vrst, habitatov, pomembna območja vrst) in kulturnih virov (npr. kulturne znamenitosti), vključno s prostorsko predstavitvijo razporeditve virov. 28 Najpomembnejše upravljavske naloge so tiste, ki so potrebne za preprečitev, omilitev ali obnovitev nepopravljivih in nesprejemljivih izgub naravnih ali kulturnih vrednot zavarovanega območja. 29 Za celovit načrt upravljanja se smatra načrt, ki je pripravljen v skladu z 61. členom Zakona o ohranjanju narave. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 57 □ □ □ □ c) Opravljena je analiza groženj in pritiskov v ZO ter izdelana strategija za njihovo reševanje. □ □ □ □ d) Pripravljen je podroben delovni (npr. letni) načrt, ki določa operativne cilje, s katerimi se dosegajo splošni upravljavski cilji. e) Rezultati raziskav in monitoringa se redno □ □ □ □ vključujejo v načrt upravljanja ZO in so medsebojno usklajeni. ¡14. NOTRANJA ORGANIZACIJA UPRAVLJAVCA d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) ZO ima jasno notranjo organizacijsko strukturo. □ □ □ □ b) Procesi odločanja znotraj upravljavske institucije so transparentni. □ □ □ □ c) Osebje ZO redno sodeluje s partnerji, lokalnimi skupnostmi in drugimi organizacijami. □ □ □ □ d) Lokalne skupnosti sodelujejo pri odločitvah v zvezi z ZO, ki jih zadevajo. e) V ZO je vzpostavljena učinkovita u U U U komunikacija med zaposlenimi na vseh ravneh. ¡15. RAZISKOVALNO DELO, MONITORING IN VREDNOTENJE d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Vplivi zakonitih in nezakonitih dejavnosti in rabe v ZO se natančno spremljajo in beležijo. □ □ □ □ b) Raziskovanje biotske raznovrstnosti in ekoloških procesov je v skladu s potrebami ZO. □ □ □ □ c) Raziskovanje ključnih socialnih vprašanj30 je v skladu s potrebami ZO. □ □ □ □ d) Zaposlenim v ZO je omogočen reden dostop do novejših znanstvenih raziskav in spoznanj. □ □ □ □ e) Potrebe po nujnih raziskavah in potrebe po spremljanju stanja so jasno določene in razvrščene po pomembnosti ter se jasno navezujejo na ključne upravljavske cilje. 30 Raziskovanje socialnih vprašanj se osredotoča na načine in pomen izkoriščanja naravnih virov zavarovanega območja. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 58 REZULTATI 16. REZULTATI d v/d v/n n V zadnjih dveh letih so bili doseženi naslednji rezultati, ki se navezujejo na grožnje in pritiske, cilje ZO in letni program dela: Opombe □ □ □ □ a) Preprečevanje groženj, izvajanje pravnega reda. □ □ □ □ b) Ekološka obnova območij in omilitveni ukrepi. □ □ □ □ c) Upravljanje z vrstami in habitati. □ □ □ □ d) Komunikacija z lokalnimi skupnostmi. □ □ □ □ e) Stiki z obiskovalci in turisti. □ □ □ □ f) Razvoj infrastrukture. □ □ □ □ g) Načrtovanje upravljanja in zbiranje podatkov. □ □ □ □ h) Spremljanje, nadzor in ocenjevanje zaposlenih. □ □ □ □ i) Usposabljanje zaposlenih. □ □ □ □ j) Uporaba rezultatov raziskav in monitoringa za načrtovanje upravljanja ZO. VREDNOTENJE SISTEMA ZAVAROVANIH OBMOČIJ Napotki: Vprašanja 17-19 so namenjena vrednotenju sistema zavarovanih območij. Ta vprašanja predstavljajo osnovo za ovrednotenje šibkosti sistema zavarovanih območij na ravni politik. Pri teh vprašanjih podajte odgovore glede na vsa zavarovana območja v Sloveniji. |17.| NAČRTOVANJE ZAVAROVANIH OBMOČIJ NA SISTEMSKI RAVNI d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Sistem ZO ustrezno odraža raznolikost ekosistemov v regiji31. □ □ □ □ b) S sistemom ZO se preprečuje izumrtje ali iztrebljenje katerekoli vrste. □ □ □ □ c) Sistem ZO sestavljajo predvsem vzorčni in nedotaknjeni ekosistemi32. □ □ □ □ d) Območja, ki imajo velik varstveni pomen za krovne vrste, so ustrezno zavarovana. e) Sistem ZO zagotavlja ohranjanje naravnih □ □ □ □ procesov v krajini (npr. požari, poplave, selitev vrst). □ □ □ □ f) Sistem ZO vključuje tudi prehodna območja 31 Stopnja zastopanosti ekosistemov v sistemu zavarovanih območij je odvisna od pretekle (zgodovinske) raznolikosti ekosistemov in stopnje zmanjšanja obsega teh ekosistemov na celotnem območju razširjenosti. Reprezentativnost moramo ocenjevati tako na ravni krajine kot na ravni ekoregij. 32 Vzorčni in nedotaknjeni ekosistemi so tisti ekosistemi, v katerih se vzdržuje celoten nabor domorodne biotske raznovrstnosti, celoten nabor naravnih procesov in krajinskih vzorcev ter in razporeditev vrst, ki je skladna z raznolikostjo v preteklosti Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 59 med ekosistemi. □ □ □ □ g) Sistem ZO vključuje celoten nabor sukcesijskih faz in njihove raznolikosti. □ □ □ □ h) Območja z visoko biotsko raznovrstnostjo so ustrezno zavarovana. □ □ □ □ i) Območja z veliko endemičnimi vrstami so ustrezno zavarovana. □ □ □ □ j) Celoten sistem ZO omogoča najustreznejše ohranjanje biotske raznovrstnosti. Il8. POLITIKA ZAVAROVANIH OBMOČIJ d v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Nacionalna politika ZO ima jasno izraženo vizijo, splošne cilje in cilje za sistem ZO. □ □ □ □ b) Delež površine države, ki je zavarovan, zadošča za ohranjanje naravnih procesov na ravni krajin. c) V državi je jasno izražena zaveza za u u u u zavarovanje vitalnega in reprezentativnega omrežja ZO. □ □ □ □ d) Na ravni države je opravljen celovit pregled biotske raznovrstnosti. □ □ □ □ e) Opravljena je analiza pretekle razširjenosti in raznolikosti ekosistemov. f) Za premalo zastopane ekosisteme in/ali u u u u tiste, katerih obseg se je bistveno zmanjšal, so oblikovani cilji za ekološko obnovo. □ □ □ □ g) Stalno potekajo raziskave o ključnih vprašanjih, povezanih z ZO. □ □ □ □ h) Občasno se preverja reprezentativnost in morebitna šibkost sistema ZO (npr. analiza reprezentativnosti ZO). i) Za zaposlene v ZO so na voljo učinkoviti u u u u programi usposabljanja in krepitve zmogljivosti. □ □ □ □ j) Upravljanje z ZO in njegova učinkovitost se redno preverjata. * H POLITIČNA PODPORA v/d v/n n Opombe □ □ □ □ a) Predpisi, ki se nanašajo na ZO, so v skladu s cilji ZO in podpirajo učinkovito upravljanje. □ □ □ □ b) Za učinkovito upravljanje z ZO obstajajo jasne zaveze in zadostno financiranje. □ □ □ □ c) Cilji varstva okolja se vključujejo v vse vidike priprave sektorskih politik. □ □ □ □ d) Med sektorji, ki upravljajo z naravnimi viri, poteka učinkovita komunikacija. □ □ □ □ e) Zakoni in podzakonski akti, ki se nanašajo na ZO, se učinkovito izvajajo na vseh ravneh. □ □ □ □ f) Nacionalne politike podpirajo okoljsko izobraževanje na vseh ravneh. □ □ □ □ g) Nacionalne politike podpirajo trajnostno rabo zemljišč. □ □ □ □ h) Nacionalne politike podpirajo različne Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 60 mehanizme varstva zemljišč (zavarovanje, pogodbeno varstvo, odkup, KOP ukrepi in drugo). □ □ □ □ i) Za javne uslužbence je zagotovljeno ustrezno usposabljanje o okoljskih tematikah. □ □ □ □ j) Nacionalne politike spodbujajo dialog in sodelovanje s civilnimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 61 Priloga 2. Program RAPPAM delavnice, 21. 11. 2008 Program delavnice Upravljanje zavarovanih območij v Sloveniji 8:00- 8:30 Prihod udeležencev 8:30 - 8:40 Mladen Berginc, vodja Sektorja za zavarovana območja, Ministrstvo za okolje in prostor Uvodni pozdrav 8:40 - 8:50 Jana Kus Veenvliet, vodja projekta Zavarovana območja v dinarski regiji Zavarovana območja v dinarski regiji 8:50 - 9:00 Stella Šatalic, WWF Mediteranski Vloga WWF na področju upravljanja program zavarovanih območij 9:00 - 10:00 Andrej Sovinc in Jana Kus Veenvliet Predstavitev analize RAPPAM vprašalnikov 10:00-11:00 Razprava o rezultatih analize RAPPAM vprašalnikov 11:00 -11:30 Odmor za kavo 11:30 - 12:00 Andrej Sovinc, Jana Kus Veenvliet Predstavitev osnutka usmeritev in prednostnih nalog 12:00 - 15:30 Razprava in oblikovanje dokončnega nabora prednostnih nalog 15:30 - 16:00 Andrej Sovinc, Jana Kus Veenvliet Kratek povzetek, razprava o naslednjih korakih in zaključek delavnice 16:00- 17:00 Kosilo 17:00- 17:30 Odhod udeležencev Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 62 Priloga 3. Seznam udeležencev RAPPAM delavnice Ime in priimek Organizacija Mladen Berginc MOP, Sektor za zavarovana območja Katarina Zeiler Groznik MOP, Sektor za zavarovana območja Jelena Hladnik MOP, Sektor za zavarovana območja Suzana Zupanc Hrastar MOP, Sektor za zavarovana območja Neža Časl MOP, Sektor za zavarovana območja Breda Ogorelec MOP, Sektor za politiko ohranjanja narave Stella Šatalic WWF Mediteranski program Jana Kus Veenvliet Zavod Symbiosis, nacionalni koordinator projekta DAE Andrej Sovinc Univerza na Primorskem, ZRS Koper; Krajinski park Sečoveljske soline Marija Markeš Triglavski narodni park Martin Šolar Triglavski narodni park Tomaž Zorman Regijski park Škocjanske jame Ivo Trošt Kozjanski park Barbara Ploštajner Kozjanski park Valentin Schein Notranjski regijski park Irena Likar Notranjski regijski park Avgust Lenar Krajinski park Logarska dolina Janko Halb Krajinski park Goričko Stanka Dešnik Krajinski park Goričko Boris Grabrijan Krajinski park Kolpa Anita Golobič-Prosenjak Krajinski park Kolpa Igor Grašak Krajinski park Kolpa Borut Mozetič Naravni rezervat Škocjanski zatok Vesna Juran Zavod RS za varstvo narave Karin Gabrovšek Zavod RS za varstvo narave Živa Fišer Univerza na Primorskem, ZRS Koper Tanja Lešnik Štuhec samostojni raziskovalec Leon Kebe Krajinski park Radensko polje v ustanavljanju Tina Mikuš Krajinski park Radensko polje v ustanavljanju Kus Veenvliet, J. & A. Sovinc, 2008. Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji. Končno poročilo RAPPAM analize. Stran | 63 Priloga 4. Seznam kratic Kratica Pomen ARSO Agencija RS za okolje CBD Konvencija o biološki raznovrstnosti IUCN Svetovna zveza za varstvo narave (World Conservation Union) KPG Krajinski park Goričko KPK Krajinski park Kolpa KPLD Krajinski park Logarka dolina KPSS Krajinski park Sečoveljske soline KRP Kozjanski regijski park MF Ministrstvo za finance MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP Ministrstvo za okolje in prostor NRP Notranjski regijski park NRŠZ Naravni rezervat Škocjanski zatok NU načrt upravljanja PŠJ Park Škocjanske jame RAPPAM Metodologija za hitro ocenjevanje in določitev upravljavskih prioritet v zavarovanih območjih (Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management) TNP Triglavski narodni park UZO upravljavec zavarovanega območja WCPA Svetovna komisija za zavarovana območja (World commission on Protected Areas) WWF Svetovni sklad za naravo (World Wide Fundfor Nature) ZO zavarovano območje ZRSVN Zavod RS za varstvo narave NARAVNI REZERVAT SKOCJANSKI ZATOK SKLOP 1 SKLOP 2 SKLOP 3 SKLOP 4 SKLOP 5 SKLOP 6 SKLOP 7 Načrtovanje, izvajanje in poročanje o izvajanju nalog varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti (administrativno delo) Varstvo biotske in krajinske pestrosti in naravnih vrednot Predstavljanje zavarovanega območja in zagotavljanje dostopa do informacij o ZO Spremljanje stanja in znanstveno-raziskovalno delo Urejanje parkovne infrastrukture Učinkovito izvajane varstvenih režimov Prispevek upravljalca k doseganju ciljev lokalne skupnosti in izvajanja dejavnosti trajnostne rabe in drugih javnih služb Upravljanje z morskim močvirjem na območju trikotnika (stalno) Dokončanje izvedbe gradbenih in vzdrževalnih del za oblikovanje območij s stalno vodo in sestoji Uporaba lastnih tiskanih, virtualnih in drugih medijev (stalno) Upravljanje območij s stalno vodo in z otoki (stalno) Izgradnja, oprema in vzdrževanje 2 km krožne učne poti z opazovališči, znaki in mlakami za dvoživke in nevretenčarje na Bertoški bonifiki (stalno) Upravljanje območij s stalno vodo in z otoki (stalno) Sanacija Jezerca do konca leta 2010 (pogojno) Pridobitev pristojnosti za upravljanje območja trikotnika 1 5 Poglobitev terena za oblikovanje 12 ha odprte vodne površine s trstičjem 5 5 Nadgradnja in vzdrževanje spletne strani www.skocjanski-zatok.org 5 5 Monitoring in čiščenje Are na območju izven rezervata 5 5 Izgradnja 2 km krožne učne poti s 4 opazovališči (2007) 5 5 Nadzor zaraščanja niza otočkov na območju plitve vode in čiščenje vegetacije po potrebi 5 5 Sodelovanje z lokalno skupnostjo za ureditev kanalizacijskega omrežja na območju Škocjanskega hriba in dokončno prenehanje izpustov v rezervat 1 5 Priprava strategije za upravljanje morskega močvirja 5 5 Oblikovanje 80-100 cm globokih jarkov, zalivčkov in vodnih oken znotraj predvidenega območja trstičja 5 5 Priprava, izdaja in uporaba tiskanih medijev" 5 5 Upravljanje z morskim močvirjem na območju trikotnika (stalno) Izdelava in namestitev zastiralnih sten (parapetov) z opazovalnimi linami 3 5 Zagotavljanje potrebne količine in kakovosti vode za upravljanje rezervata (stalno) Monitoring ptic v skladu z določeno metodologijo (stalno) Oblikovanje dvignjenih predelov znotraj območja trstičja 5 5 Mediji in odmevni dogodki (stalno) Monitoring morskega močvirja z obmorskim ločjem 5 5 Interpretacija na opazovališčih ob poti (postavitev znakov, maket ipd.) 5 5 Sodelovanje pri nadzoru nad deli v bližini rezervata ali v prispevnem območju, ki bi lahko negativno vplivala na kakovost vode v rezervatu 3 5 Vzpostavitev obročkarske postaje za spremljanje ptic na selitvi in vzpostavitev metodologije spremljanja, ki bo poenotena z ostalimi severno-jadranskimi mokrišči zaradi primerljivosti podatkov (velja za celo območje rezervata) 3 5 Oblikovanje niza otočkov na območju plitve vode, ki so nad nivo vode v času gnezditve dvignjeni za 0-20 cm 5 5 Delo z mediji, predvsem ob medijsko odmevnih dogodkih 5 5 Monitoring ptic v skladu z določeno metodologijo (stalno) Izvedba ureditev za slepe in slabovidne obiskovalce 1 5 Vključevanje rezultatov tovrstnih raziskav v upravljavske aktivnosti v rezervatu (stalno) Dokončanje izvedbe gradbenih in vzdrževalnih del za oblikovanje 13 ha vlažnih in močvirnih travnikov na območju opuščenih kmetijskih zemljišč južne bonifike (2007) Funkcionalna usposobitev glavnega dovodnega jarka z upoštevanjem naravovarstvenih zahtev 5 5 Otvoritve (krožna učna pot, informacijski center) 1 5 Monitoring ter ekološka raziskava čapljice in polojnika 5 5 Vzdrževanje izvedenih ureditev 5 5 Uporaba rezultatov pri upravljavskih aktivnostih - spremembe upravljanja 3 5 Nadzor nad izvedbo del in prevzem del, kot so vsebinsko in finančno opredeljeni v okviru Cilja 1 5 5 Funkcionalna usposobitev razvodnih jarkov z upoštevanjem naravovarstvenih zahtev 5 5 Sejmi in prireditve 3 5 Monitoring ostalih vrst gnezdilk 5 5 Izgradnja, oprema in vzdrževanje centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami in centralne opazovalnice na Bertoški bonifiki (200809) Preverjanje novih dognanj ob vsakršnem letnem pregledu načrta upravljanja in upoštevanje rezultatov 3 5 Vgradnja zapornic in drugih vodno-gospodarskih objektov (2007) in upravljanje nivojev vode za potrebe gnezdečih in prezimujočih ptic (stalno) Oblikovanje vhodnih delov jarkov 5 5 Potujoča razstava 5 5 Štetje negnezdečih vrst 5 5 Izgradnja objektov - izvedba gradbenih in obrtniških del 1 5 Uporaba rezultatov pri pripravi naslednjega Načrta upravljanja za obdobje po letu 2011 Upravljanje vodno-gospodarskih objektov za zagotavljanje določenega vodnega režima 5 5 Vzpostavitev sistema za popolno občasno izsušitev območja s stalno vodo in trstičja 5 5 Oglaševanje 1 5 Raziskave in monitoring ostalih živalskih skupin (stalno) Notranja oprema objektov, razstave in interpretacijska oprema U 5 Izvajanje naravovarstvenega nadzora (stalno) Izvedba nadzora nad plenilci (stalno) Nadzor nad izvedbo del in prevzem del 5 5 Neposredne predstavitve in promocija rezervata (stalno) Sistematične raziskave različnih skupin 1 5 Vzdrževanje objektov, opreme in spremljajočih manipulativnih površin ter opreme na prostem U 5 Organizacija nadzorne službe 5 5 Pripraviti strategijo ukrepanja in izvedba ukrepov 3 5 Vgradnja zapornic in drugih vodno-gospodarskih objektov z možnostjo popolne občasne izsušitve Predstavitve lokalnemu prebivalstvu in predstavnikom lokalnih oblasti 5 5 Redno spremljanje stanja najpomembnejših skupin 3 5 9.6. Izgradnja, oprema in vzdrževanje objektov, poti in druge parkovne infrastrukture na območju pod ankaransko vpadnico (2007, 2009-2011) Neposredno in stalno izvajanje nadzora in spremljanje stanja v rezervatu in njegovem zaledju 5 5 3.1. Izvedba očiščevalnih del v laguni (2007) Vgradnja kontrolnega preliva (zapornic) in praga na levem razbremenilniku Rižane - Ara 5 5 Predstavitve širši slovenski in mednarodni javnosti 5 5 1.9. Pregled stanja habitatnih tipov (2007, 2009, 2011) Izgradnja poti in zastiralnega nasipa 5 5 Ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah prepovedi, izrekanje predpisanih kazni ter obveščanje pristojnih inšpektorjev 3 5 Nadzor in prevzem del 5 5 Vgradnja vseh drugih potrebnih cevi, zapornic, sifonov in drugih vodnogospodarskih objektov 5 5 Dnevi odprtih vrat in druge predstavitve turističnim delavcem 5 5 Popis vseh habitatnih tipov 5 5 Izgradnja objektov - izvedba gradbenih in obrtniških del U 5 Upravljanje in vzdrževanje objektov, opreme in zemljišč v rezervatu (stalno) Vzpostavitev delovanja sistema plimne črpalke in nadzor delovanja (stalno) Oblikovanje vsaj 4 ha trstičja (2007) Individualne in druge neposredne predstavitve manjšim ciljnim skupinam 5 5 Raziskava in monitoring nevretenčarjev (stalno) Oprema objektov, razstave in interpretacijska oprema U 5 Priprava letnih načrtov rednega vzdrževanja v okviru Letnih programov dela NRŠZ 5 5 Izdelava geodetskega posnetka morskega kanala, ki laguno povezuje z morjem in odstranitev morebitnih sedimentarnih usedlin po potrebi Predhodna priprava predvidenega območja in inicialna zasaditev trstičja 5 5 Razvoj in vzdrževanje dobrih odnosov z lokalno skupnostjo in različnimi ključnimi organizacijami (stalno) Sistematične raziskave različnih skupin nevretenčarjev 1 5 Vzdrževanje objektov in opreme U 5 Vzdrževanje integritete območja 5 5 Izdelava dokončnega matematičnega modela gibanja vodnih mas v laguni, opredelitev nadgradnje zapornic (npr. žabji poklopec) in upravljanja Zasaditev vrbovja na otočkih sredi trstičja 5 5 Vzdrževanje dobrih odnosov s predstavniki lokalnih oblasti 5 5 Redno spremljanje stanja najpomembnejših skupin 3 5 Minimiziranje motenj (stalno) Oblikovanje robnih habitatov v laguni, usklajeno s predvidenimi deli za odstranjevanje sedimenta - 2007 Upravljanje s trstičjem - ohranjanje primerne strukture (2008 dalje) Vzdrževanje dobrih odnosov s predstavniki lokalnih zainteresiranih skupin 5 5 Raziskava ozkega vretenca 3 5 Izgradnja in vzdrževanje vseh naravnih ter umetnih zastorov 3 5 Dokončna opredelitev tehnologije za oblikovanje robnih habitatov in otočkov 5 5 Nadzor in upravljanje sestojev trstičja in rasti vrbovja 5 5 Razvoj in vzdrževanje dobrih odnosov z izobraževalnimi ustanovami za prepoznavanje rezervata in narave v širšem pomenu besede kot vrednote med mladimi generacijami 5 5 Monitoring razvoja vlažnih in močvirnih travnikov (stalno) Omejen dostop v določene dele rezervata med gnezdilno sezono 1 5 Preprečitev motenj na območju pod ankaransko vpadnico (stalno) Vzdrževanje določenega vodnega režima na območju trstičja 5 5 Razvoj in vzdrževanje dobrih odnosov s strokovnimi organizacijami, ki delujejo na podobnih področjih (npr. Morska biološka postaja, Zavod za zdravstveno varstvo, ARSO ipd.) 5 5 Monitoring površinskega razvoja različnih tipov/združb travnikov in razvoja želene strukture 5 5 Kodeks obnašanja v rezervatu 5 5 Sodelovanje z investitorjem / upravljavcem ankaranske vpadnice za kakovostno gradnjo in upravljanje ankaranske vpadnice 5 5 Upravljanje območij s stalno vodo in z otoki (stalno) Navezava rezervata na zaledje slovenske Obale in vzdrževanje dobrih odnosov z lokalnimi društvi (npr. Pangea) in ponudniki storitev 5 5 Pregled stanja habitatnih tipov (2007, 2009, 2011) Vodenje skupin 5 5 Sanacija Jezerca do konca leta 2010 (pogojno) Čiščenje dovodnih jarkov 5 5 Sodelovanje in skupna promocija v okviru mreže upravljavcev severno-jadranskih mokrišč Adriawet in z upravljavci drugih zavarovanih območij (stalno) Popis vseh habitatnih tipov 5 5 Dodatna protihrupna zaščita (opcijska rešitev) U 5 Priprava naravovarstvenih smernic in drugih strokovnih podlag za izvedbo sanacije Jezerca in ukrepov izven rezervata, ki morajo spremljati sanacijo 1 5 Redno vzdrževanje zapornic in spremljevalnih struktur 5 5 Vzpodbujanje sodelovanja znotraj mreže Adriawet in z upravljavci drugih zavarovanih območij v Sloveniji in tujini 5 5 Monitoring ptic v skladu z določeno metodologijo (stalno) Sodelovanje s pristojnimi službami in uporabniki ter investitorji za zmanjšanje hrupa in svetlobnega onesnaženja v okolici rezervata 3 5 Priprava projektne dokumentacije za izvedbo sanacijskih del U 5 Upravljanje vodno-gospodarskih objektov za zagotavljanje določenega vodnega režima 5 5 Izvedba skupnih promocijskih in drugih projektov z Adriawet partnerji 5 5 Monitoring ter ekološka raziskava polojnika 5 5 Upravljanje in vzdrževanje objektov, opreme in zemljišč v rezervatu (stalno) Zagotavljanje potrebne količine in kakovosti vode za upravljanje rezervata (stalno) Košnja/ mulčanje zaraščajočih se predelov 5 5 Sodelovanje v nacionalni Zvezi naravovarstvenih nadzornikov 5 5 Monitoring ostalih vrst gnezdilk 5 5 Izvajanje stalnega nadzora nad stanjem objektov, poti, označb, opreme in zemljišč v rezervatu v obliki rednih preventivnih pregledov in obhodov 5 5 Izdelati protokol ukrepanja in izvajati ukrepe za rehabilitacijo ptic v primerih onesnaženj (na celotni Obali) 3 5 Izdelava projekta ter izgradnja črpališča, namenjenega popolni osušitvi sladkovodnega močvirja, znotraj rezercata (opcijska rešitev) Priprava interpretacijskih in izobraževalnih materialov ter razvoj in izdelava ali nakup potrebne opreme in pripomočkov (stalno) Štetje negnezdečih vrst 5 5 Izvedba vseh vzdrževalnih del 5 5 Usposobitev sladkovodnega pritoka v rezervat iz kaptažne vrtine SZV-1/02 na Ankaranski bonifiki po potrebi (opcijska rešitev) Upravljanje z morskim močvirjem na območju trikotnika (stalno) Priprava interpretacijskih materialov in medijev 5 5 Izvedba nadzora nad plenilci (stalno) Zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo predvidenih del Zaščita morskega močvirja 5 5 Priprava učnih materialov, razvoj in izdelava ali nakup novih izobraževalno-raziskovalnih in interpretacijskih pripomočkov in opreme 5 5 Monitoring potencialnih plenilcev 5 5 Izvedba vseh potrebnih upravnih in drugih postopkov pred začetkom del Dokončanje izvedbe gradbenih in vzdrževalnih del za oblikovanje 13 ha vlažnih in močvirnih travnikov na območju opuščenih kmetijskih zemljišč južne bonifike (2007) Izvajanje vsebinskih programov za obiskovalce rezervata (stalno) Spremljanje vpliva nivoja vodne gladine v jarkih na nivo podtalnice (stalno) Izvedba del z zagotovitvijo ustreznega nadzora, prevzem del Oblikovanje prehoda med območjem vlažnih in močvirnih travnikov in območjem s stalno vodo 5 5 Zagotavljanje dostopa do informacij o rezervatu in izvajanje obiskovalcem namenjenih funkcij rezervata 5 5 Nakup in namestitev vodomernih lat in naprav za merjenje nivoja podtalnice 3 5 Monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov (stalno) Funkcionalna usposobitev zbiralnega jarka in ostalih dovodnih jarkov z upoštevanjem naravovarstvenih zahtev 5 5 Prireditve 3 5 Monitoring nivoja vode 5 5 Nastavitev stalnega monitoringa kakovosti vode (določitev stalnih vzorčnih mest, nakup potrebne opreme) 5 5 Upravljanje 13 ha vlažnih in močvirnih travnikov na območju opuščenih kmetijskih zemljišč južne bonifike (stalno) Izvajanje izobraževalnega programa (stalno) Vzpostavitev delovanja sistema plimne črpalke in nadzor delovanja (stalno) Izvajanje dolgoročnega monitoringa kakovosti vode 5 5 Ugotoviti najprimernejše metode za preobrazbo sedanjih ruderalnih površin v vlažne in močvirne travnike 5 5 Izvedba naravoslovnih dni 5 5 Opazovanje delovanja lagune 5 5 Izvajanje dolgoročnega monitoringa hidroloških parametrov 5 5 Razdelitev območja na površine z različnim načinom košnje oziroma paše 5 5 Izobraževanje učiteljev 3 5 Raziskave ter monitoring morske flore in favne (stalno) Dokončanje izhodišč za načrtovanje in izvedbo parkovne infrastrukture (2007) Nakup potrebne mehanizacije 3 5 Izvajanje drugih izobraževalnih aktivnosti v rezervatu v skladu s programom (npr. tabori mladih ornitologov, izvedba raziskovalnih nalog mladih v rezervatu z javnimi predstavitvami, delavnice in podobno) 5 5 Sistematične raziskave različnih skupin 1 5 Načrt interpretacije ter interpretacijske in izobraževalne opreme 5 5 Košnja in mulčanje travnikov 5 5 Distribucija programa ustreznim izobraževalnim in raziskovalnim ustanovam in posameznikom (stalno) Monitoring najpomembnejših skupin 3 5 Zagotovitev financiranja za izgradnjo vse infrastrukture za obiskovalce (20072009) Vzpostavitev in vzdrževanje pašnega sistema 5 5 Identificiranje vseh ustreznih ustanov in posameznikov 3 5 Monitoring in nadzor razvoja vegetacije na robnih habitatih lagune, vključno z otočki brez vegetacije (stalno) Identifikacija vseh možnih virov sredstev 5 5 Pridobitev semenske banke in dosejevanje travnikov po potrebi 3 5 Distribucija ustreznih programov 1 5 Spremljanje stanja naravne repopulacije vegetacije halofitnih enoletnic in trajnic na površinah novo oblikovanih slanih muljastih tleh 5 5 9.3. Dokončanje dokumentacije in pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj (2007) Vgradnja zapornic in drugih vodno-gospodarskih objektov (2007) in upravljanje nivojev vode za potrebe gnezdečih in prezimujočih ptic (stalno) Preverjanje zainteresiranosti 1 5 Spremljanje stanja po sajenju introduciranih rastlinskih vrst 5 5 Izdelava projektne dokumentacije dokumentacije za objekte v rezervatu (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekt za razpis (PZR) in projekt za izvedbo (PZI)) 5 5 Vgradnja kontrolnega preliva (zapornic) in praga na levem razbremenilniku Rižane - Ara, kot je vsebinsko in finančno opredeljeno v okviru Cilja 1 5 5 Redni stiki z izobraževalnimi ustanovami (stalno) Monitoring zaraščanja gnezditvenih otočkov 5 5 Izdelava investicijske dokumentacije za objekte v rezervatu (po potrebi) 5 5 Izvedba očiščevalnih del v laguni (2007) Nadgrajevanje prvih stikov 3 5 Pregled stanja habitatnih tipov (2007, 2009, 2011) Pridobitev soglasij in gradbenega dovoljenja 5 5 Preusmeritev izlivnega dela reke Badaševice 5 5 Vzpostavitev trajnega sodelovanja 3 5 Popis vseh habitatnih tipov 5 5 Izgradnja, oprema in vzdrževanje centra za obiskovalce s spremljajočimi manipulativnimi površinami in centralne opazovalnice na Bertoški bonifiki (200809) Priključek na staro strugo Badaševice 5 5 Monitoring ptic v skladu z določeno metodologijo (stalno) Izvedba javnega razpisa za izbiro izvajalca del 1 5 Zakoličba trase predvidenega izkopa centralnega dela lagune 5 5 Monitoring ter ekološka raziskava beločelega deževnika in male čigre 5 5 Monitoring obiskovalcev in raziskava njihovih potreb in zahtev (stalno) Določitev količine in lokacije izkopa sedimenta znotraj območja centralne poglobitve, ki bo uporabljen za oblikovanje robnih habitatov in gnezditvenih otočkov 5 5 Monitoring ostalih vrst gnezdilk 5 5 Evidenca obiskovalcev s sistemom najav skupin |5 |5 Ureditev cevovoda in deponije za 200.000 m3 sedimenta 5 5 Štetje negnezdečih vrst 5 5 Spremljanje obiskovalcev, njihovih potreb in zahtev a 5 Zaščita območja refuliranja 5 5 Izvedba nadzora nad plenilci (stalno) Vpisna knjiga za obiskovalce in knjiga pohval in pritožb 5 5 Izvedba poglabljanja centralnega dela lagune, oblikovanje sekundarnih kanalov za zmanjševanje stopnje izoliranosti robnih delov lagune 5 5 Monitoring potencialnih plenilcev 5 5 Določitev nosilne kapacitete rezervata (dopustno število obiskovalcev) glede na rezultate izvedbe momtonnga" Izkop obrobnega jarka na vzhodnem delu lagune, ob nasipu med laguno in Bertoško bonifiko 5 5 Sanacija Jezerca do konca leta 2010 (pogojno) Izdelava vsebinskih programov za obiskovalce rezervata po glavnih c skupinah (2007) ljnih Izkop povezovalnega jarka med izlivnim delom Are in centralno poglobitvijo v laguni 5 5 Izvedba stalnega monitoringa kakovosti vode in stanja v Jezercu, skupaj z evidentiranjem vseh virov emisij v vodno telo 5 5 Dokončanje programskih izhodišč 5 5 Vzpostavitev delovanja sistema plimne črpalke in nadzor delovanja (stalno) Monitoring ptic v skladu z določeno metodologijo (stalno) Izdelava vsebinskih programov za obiskovalce 5 5 Vgradnja zapornic na morskem kanalu (2007) 5 5 Monitoring ter ekološka raziskava čapljice, rakarja in svilnice 5 5 Testiranje izobraževalnega programa rezervata za šolsko leto 2006/07 in izdelava končnega programa 5 5 Upravljanje nivojev vodne gladine v laguni 5 5 Monitoring ostalih vrst gnezdilk 5 5 Program potrebnih raziskav in monitoringov v rezervatu in primerjaln h analiz z Redno vzdrževanje zaporničnega sistema 5 5 Štetje negnezdečih vrst 5 5 Seznam evidentiranih potrebnih raziskav in monitoringov 5 5 Oblikovanje robnih habitatov v laguni, usklajeno s predvidenimi deli za odstranjevanje sedimenta - 2007 Monitoring rib, dvoživk in nevretenčarjev (stalno) Primerjava s sistemi raziskav in monitoringa, ki jih izvajajo partnerji v neformalni mreži severno-jadranskih mokrišč 5 5 Oblikovanje robnih habitatov (členjenih površin polojev in višjih slanih muljastih tal) ter gnezditvenih otočkov 5 5 Sistematične raziskave različnih skupin nevretenčarjev i 5 Dopolnitev seznama z novimi potrebami po raziskavah in monitoringu in primerjalnih analizah 5 5 Prečrpavanje sedimenta na ograjene površine 5 5 Redno spremljanje stanja rib in dvoživk a 5 Priprava programa z natančnejšim opisom obsega raziskav in monitoringa in terminskim načrtom 5 5 Oblikovanje 1 ha gnezditvenih otočkov brez vegetacije kot dodatno gnezdišče za ptice v centralnem delu lagune 5 5 Zagotovitev financiranja za izgradnjo vse infrastrukture za obiskovalce (200 2009) Razvoj že identificiranih virov (stalno) Repopulacija vegetacije (presajanje, sajenje, naravna regeneracija) (2007-08) Priprava proiektnih vlog za identificirane vire 5 5 Ugodna ali brezplačna košnja s strani lokalnih kmetov 5 5 Oblikovanje morskih močvirij na robnih delih lagune in na površinah novo oblikovanih polojev ter 5 5 Koordinacija raziskovalnega dela (stalno) Sponzorstva 5 5 Oblikovanje slanih luž za razrast sestojev rupije 5 5 Sklenitev formalnih dogovorov z zainteresiranimi ustanovami in posamezniki a 5 Prihodki od vodenja skupin in drugi prihodki začasnega informacijskega centra 5 5 Introdukcija s sajenjem vrste Linum maritimum in drugih rastlinske vrst v ustrezno pripravljene habitate na območju naravnega rezervata a 5 Skupni detajlni plani izvedbe raziskav in monitoringa a 5 Priprava in izvedba tržne strategije (stalno) Oblikovanje in vzdrževanje ugodnih gnezditvenih pogojev za beločelega deževnika in malo čigro Organizacija in koordinacija izvedbe a 5 Priprava tržne strategije (2007) 5 5 Vzdrževanje ustreznih vodostajev v laguni za gnezdeče vrste ptic, kot sta beločeli deževnik in mala čigra 5 5 Sodelovanje pri analizah in interpretaciji rezultatov a 5 Priprava celovite ponudbe storitev, ki jih bomo tržili v rezervatu, s poudarkom na oblikovanju programov obiska (paketov), prilagojenih ciljnim skupinam in povezovanje z drugimi ponudniki a 5 Določitev in oblikovanje gnezditvenih površin brez vegetacije za beločelega deževnika na obrobnih območjih lagune (poloji) 5 5 Skupno vrednotenje in načrtovanje novih raziskav in monitoringov a 5 Priprava celovite ponudbe izdelkov, ki jih bomo tržili v centru in izvedba vseh korakov za izvajanje prodaje in gostinske dejavnosti v okrepčevalnici i 5 Upravljanje z vegetacijo na površinah namenjenih gnezdenju beločelega deževnika na obrobnih območjih lagune (poloji in otočki) 5 5 Izvedba drugih aktivnosti iz tržne strategije a 5 Izvedba nadzora nad plenilci (stalno) Pridobivanje sredstev za ureditev in upravljanje rezervata in izvedba pridobljenih projektov v skladu s pogodbami (stalno) Pripraviti in izvaiati strategiio ukrepania 5 5 Izvedba potekajočih mednarodnih projektov (LIFE, Interreg) v skladu s pogodbami in pravili 5 5 Preprečitev motenj na območju pod ankaransko vpadnico (stalno) Stalno spremljanje razpoložljivih finančnih virov 5 5 Zasaditev območja pod ankaransko vpadnico z nizkoraslim drevjem in toploljubnimi grmovrncami Priprava ustreznih projektnih vlog za kandidature na razpisana sredstva 5 5 Oblikovanje varovalnega jarka za preprečitev dostopa na območje robnih habitatov 5 5 Sodelovanje pri mednarodnih projektih (npr. partnerstva v pobudi Skupnosti Interreg) 5 5 Odstranitev vse infrastrukture ob Jezercu po prenehanju vrtičkarske d (2007) ejavnosti Učinkovito upravljanje rezervata (stalno) Odstranitev vrtičkarskih objektov (barake, ograje...) in ostalih odpadkov a 5 Podaljšanje koncesijske pogodbe za upravljanje rezervata, ki je predpogoj za uspešno izvedbo tega načrta upravljanja 5 5 Vzdrževanje preliva vode iz Jezerca v laguno za regulacijo vodnih nivojev in zagotavljanje sladkovodnega značaja (stalno) Pridobitev pristojnosti za upravljanja za območja, ki so znotraj meja ureditvenega načrta, vendar izven meja rezervata i 5 Usposobitev obstoječega zaporničnega sistema a 5 Priprava letnih programov dela in poročanje v skladu s koncesijsko pogodbo 5 5 Vzdrževanje vodnega režima 5 5 Stalno spremljanje in analiziranje stanja naravnih vrednot v rezervatu ter obveščanje ZVN 5 5 Zasaditev avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst (2007-08) Zbiranje in vodenje dokumentacije o stanju naravnih vrednot v rezervatu 5 5 Zasaditev vrbovja ob vodni površini Jezerca i 5 Pregled in evalvacija tega načrta, priprava Načrta upravljanja za obdobje po letu 2011 Zasaditev območja med Jezercem in avtocesto z nizkim drevjem in grmovnicami (avtohtone vrste) a 5 Izjava o varnosti z oceno tveganja Vzdrževanje ruderalne vegetacije s košnjo oziroma mulčanjem 5 5 Nakup opreme 5 5 Sanacija Jezerca do konca leta 2010 (pogojno) Zaposlovanje ustreznih kadrov v skladu s potrebami rezervata (redno in honorarno zaposleni) 5 5 Zmanjšanje organskega obremenjevanja Jezerca z ureditvijo iztokov in zasaditvijo trstičja i 5 Računovodstvo, administracija 5 5 Sanacija Jezerca Zagotavljanje potrebne količine in kakovosti vode za upravljanje rezervata (stalno) Stalno sodelovanje z rečnim nadzornikom, pristojnimi vodnogospodarskimi službami in drugimi uporabniki vode iz Rižane ob dorečenem protokolu odvzemanja vode iz Rižane oz. Are 5 5 Sodelovanje pri adaptiranju vodno-gospodarskih objektov izven rezervata 5 5 Zaščita lagune pred potencialnim onesnaženjem z morja a 5 Dogovor z Luko Koper in Centrom za obveščanje o protokolu obveščanja in ukrepanja v primerih razlitij in drugih onesnaženj v Koprskem zalivu in predvsem v Luki a 5 Sodelovanje s pristojnimi službami in uporabniki za zagotovitev vseh potrebnih preventivnih ukrepov na izpustih meteornih vod v rezervat (npr. ustrezni lovilci olj, filtri in redno vzdrževanje) 5 5 Sodelovanje v evropski organizaciji Sea Alarm Foundation, ustanovljeni z namenom koordinacije strokovnih odzivov pri škodi na favni in flori v primeru onesnaženj morja z naftnimi derivati (za področje rehabilitacije ptic) 5 5 Izgradnja, oprema in vzdrževanje 2 km krožne učne poti z opazovališči, znaki in mlakami za dvoživke in nevretenčarje na Bertoški bonifiki (stalno) Ureditev mlak za dvoživke in nevretenčarje 5 5 MAKSIMALNO ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK 250 330 155 210 100 45 5 ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK 213 306 127 172 52 37 1 REZUTAT (%) 85,2 92,7 81,9 81,9 52,0 82,2 20,0 MOŽNI ODGOVORI večinoma ne TOČKE da večinoma da ne ni relevantno " (nadaljevanje izdajanja biltena, publikacija o renaturaciji rezervata v okviru projekta LIFE, predstavitvena zgibanka o NR Škocjanski zatok, plakati, razglednice in druge tiskovine) ** ni cilj, opredeljen v NU NRŠZ 2007-11 ohranjanja biotske raznovrstnosti (administrativno delo) Varstvo biotske in krajinske pestrosti in naravnih vrednot Predstavljanje zavarovanega območja in zagotavljanje dostopa do informacij o ZO Spremljanje stanja in znanstveno-raziskovalno delo Urejanje parkovne infrastrukture Učinkovito izvajane varstvenih re trajnostne rabe in drugih javnih služb PARK SKOCJANSKE JAME Delovanje v skladu s projektom Natura 2000 Delovanje v skladu z določili Ramsarske konvencije Ohranitev izjemnih površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti točke max jam, brezen in udornic Ohranitev izjemnih površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti jam, brezen in udornic Razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem (območje Mejam) izvedba obletnic vpisa Škocjanskih jam v Unescov seznam svetovne dediščine zagotavljanje ugodnega stanja za ohranitev redkih in ogroženih vrst ter habitatov v zavarovanem območju PŠJ. promocija Škocjanskih jam kot naravne svetovne dediščine spremljanje stanja in obveščanje strokovnega odbora o ohranjanju stanja in spremembah ter posredovanje podatkov v mednarodno bazo znanstvenih podatkov obnavljanje in urejanje primernih poti za obiske Mahorčičeva in druge jam« (študije, projekti in začetek fazne obnove) stalen nadzor in vodenje po parku vključevanje domačinov v prostovoljno naravovarstveno nadzorno službo parka izvedba tematskih tečajev Delovanje v skladu z določili Mreže zavarovanih območij v Alpah izdaja tematskih publikacij Delovanje v skladu z določili programa MAB Obnovitev poškodovanih in porušenih suhih zidov in starih poti v sistemu Škocjanskih stalen nadzor in evidenca obiska jam, ki so zaprte za javnost Varstvo kulturnih spomenikov priprava poročil o izvajanju Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine v sodelovanju z MOP in Ministrstvom za kulturo varovanje naravne in kulturne dediščine na območju Alp. monitoring v jami, v Reki in na površju sanacija poškodovanih in porušenih zidov Ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov Reke dokončna ureditev naravoslovnega centra (Škocjan ) v neposredni bližini uprave parka za potrebe izobraževanja, izvajanja monitoringov in analiz ter za predstavitev biološke, geološke in arheološke zbirke z območja PŠJ in Krasa Delovanje v skladu z določili Ramsarske konvencije obveščanje širše javnosti v strokovnih in poljudnih publikacijah ter medijih o 5 5 ukrepih, povezanih z izvajanjem določil iz te konvencije ugotavljanje vpliva človekove dejavnosti na naravno okolje obnova starih turističnih in plezalnih poti v sistemu Škocjanskih jam (Hankejev 3 5 kanal .). stalen nadzor v parku in vplivnem območju posodabljanje muzejskih zbirk J'kopinovega in Jurjevega skednja izvajanje projektov v okviru Ramsarske konvencije Delovanje v skladu z določili Ramsarske konvencije Delovanje v skladu s projektom Natura 2000 Zagotovitev boljše prepoznavnosti Parka Škocjanske jame doma in v tujini Razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem (območje Mejam) dokončanje in ureditev učnega čebelnjaka izvedba dogodkov ob obletnici vpisa Škocjanskih jam v Seznam mokrišč mednarodnega pomena spremljanje stanja naravnih procesov v jamah, udornicah in površinskih kraških pojavih (evidenca stanja, premikanja razpok, podorov, drsenja melišč, padlih dreves .) izdaja tematskih publikacij monitoring redkih in ogroženih vrst ter habitatov v zavarovanem območju PŠJ, ki so navedeni v evropskih direktivah izvedba posameznih faz preureditve in posodobitve informacijskega centra (preureditev sanitarij, prostora blagajne, prodajalne spominkov, večnamenskega prostora za vodnike, multimedijske dvorane . ) nadzor in spremljanje stanja naravnih vrednot na območju širitve ureditev okolice trga v centru Matavuna (nadaljevanje popravila zidov in ureditev zelenih površin) izvedba tematskih tečajev fizično zavarovanje najbolj ogroženih naravnih vrednot in primerna označitev Ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov Reke zunanja ureditev informacijskega centra Omejitev in preprečitev oziroma zmanjšanje vseh drugih vrst onesnaževanja obnova vaških vodnjakov obveščanje širše javnosti v strokovnih in poljudnih publikacijah ter medijih o ukrepih, povezanih z izvajanjem določil iz te konvencije sodelovanje pri izvedbi ekoloških raziskav in analiz ter ugotavljanje vpliva morebitne načrtovane akumulacije v porečju Reke Zagotovitev čim večje varnosti za obiskovalce in zaposlene v parku stalen nadzor in spremljanje stanja obnova starega smerokaza pri Matavunu. udeležba na mednarodnih srečanjih (delavnice, konference, simpoziji .). čiščenje odpadkov iz jam, udornic in brezen promocija Škocjanskih jam kot podzemnega mokrišča sodelovanje pri opredelitvi možnih negativnih vplivov morebitne akumulacije in drugih posrednih posegov na jamski sistem Škocjanskih jam urejanje in vzdrževanje infrastrukture v sistemu Škocjanskih jam (razsvetljava, poti, ograje, mreže, podporni zidovi, mostovi, telefonija, vodovod, nadstrešek pred vhodom v Globočaku, videonadzor . ) Cilji za omejitev dejanskih virov onesnaževanja in drugih posegov v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje v vplivnem območju parka in katerih škodljivi vplivi segajo v park (industrija, obrt, kmetijstvo, infrastruktura, vojaški objekti in druge naprave ter druge okolju škodljive dejavnosti) Obnova tehniške dediščine (jezov, mlinov, zidov in mlinščic pred ponorom Reke) Delovanje v skladu z določili programa MAB Ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov Reke Delovanje v skladu z določili programa MAB sodelovanje pri opredelitvi pogojev in drugih nujnih dejavnikov, ki bi zaradi načrtovanih posegov izničili ali zmanjšali negativne vplive novi odseki poti, namenjeni funkcionalno oviranim osebam stalen nadzor in opozarjanje lokalnih, državnih in mednarodnih institucij o umeščanju dejavnosti, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje in/ali spreminjajo videz prvobitnih in kulturnih krajin ter so v nasprotju s predpisi in določili zakonov oziroma mednarodnih konvencij. sodelovanje pri dokončanju rekonstrukcije jezu in stavb v Malnih dogodki ob obletnici vpisa parka Škocjanskih jam v program MAB. ohranjanje poraščenosti bregov in naravnih sestavin struge Reke vzdolž 3 5 celotnega toka ozaveščanje in izobraževanje javnosti s tematskimi predavanji, delavnicami Razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem (območje Mejam) nadzor in obveščanje pristojnih služb o kršitvah v skladu z Zakonom o regijskem parku Škocjanske jame, ureditev mlinščice in obnova mlina v Uknu. priprava programov in sporazumov za uskladitev in umestitev programa MAB v strateške občinske, regionalne in republiške dokumente Izboljšanje kakovosti vode v Reki in njenih pritokih promocija parka Škocjanske jame kot biosfernega območja obnova podpornih zidov ob progi dvigala in postajah Zagotovitev boljše prepoznavnosti Parka Škocjanske jame doma in v tujini Delovanje v skladu s projektom Natura 2000 izvajanje občasnih čistilnih akcij struge in bregov Reke. razstavami, seminarji, publikacijami, plakati in ekskurzijami Omejitev in preprečitev o: onesnaževanja a zmanjšanje vseh drugih vrst modernizacija oziroma zamenjava dvigala v Veliki dolini sodelovanje s Kobilarno Lipica in Štanjelom ter drugimi nosilci turističnega razvoja Krasa na obeh straneh meje ali samostojno pojavljanje na evropskih in svetovnih turističnih borzah, sejmih in drugih oblikah promocij sodelovanje z MOP pri dejavnostih, povezanih s projektom Natura 2000 Omejitev in preprečitev oziroma zmanjšanje vseh drugih vrst onesnaževanja spremljanje in nadzor nad preleti motornih letal, helikopterjev in motornih zmajev nad območjem parka in predlogi za ukrepanje ustreznim organom redno pregledovanje, čiščenje sten v jami in Veliki dolini ter merjenje geoloških premikov (ob razpokah, padanje kamenja .) Omogočanje revitalizacije objektov in zagotavljanje infrastrukture, predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva ali za dejavnosti, povezane s parkom Delovanje v skladu z določili Mreže zavarovanih območij v Alpah nadaljevanje sanacije divjih odlagališč ozaveščanje javnosti o pomenu naravnih vrednot, vpisanih v seznam 5 5 UNESCO, MAB in Ramsar ter Mrežo zavarovanih območij v Alpah. Usklajevanje in organiziranje raziskovanja naravnih značilnosti območja parka zavarovanje obiskovalcev pred padajočim kamenjem z gradnjo galerij in varovalnih mrež na izpostavljenih mestih ter pregledovanje in čiščenje obstoječih varovalnih mrež. sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov in kulturne dediščine v lasti domačinov za dodatno turistično ponudbo (apartmaji in sobe) v skladu s 23. členom Zakona o regijskem parku Škocjanske jame sodelovanje v Mreži zavarovanih območij v Alpah na projektu Alpencom odstranjevanje smeti in kovancev v jami. Ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov Reke speleološko, krasoslovno in hidrološko raziskovanje fazna obnova pločnikov v PŠJ sodelovanje na različnih delavnicah, seminarjih, konferencah, posvetih Ohranitev ekosistemov in vrstne pestrosti ozaveščanje javnosti o pomenu hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov za sonaravno življenje. sodelovanje in organizacija pri raziskovanju drugih dejavnosti na območju parka ureditev trga v Škocjanu in stopnic pod trgom Delovanje v skladu z določili organizacije Europarc ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev o ekologiji živalskih in rastlinskih vrst ter ohranjenosti njihovih habitatov Zagotovitev boljše prepoznavnosti Parka Škocjanske jame doma in v odkrivanje in spremljanje dihalnikov nad jami nameščanje pojasnjevalnih tabel in opremljanje (klopi, koši za odpadke . ) počivališč in razgledišč priprava promocije in udeležba PŠJ na konferenci Europarc ohranjanje naravnih vhodov, rovov in vegetacije na vhodih jam in brezen spremljanje in sofinanciranje raziskav kot možnost povezovanja Škocjanskih jam v smeri Kačne jame sofinanciranje rednih vzdrževalnih del na vaškem pokopališču (kulturni spomenik) udeležba na tematskih delavnicah in seminarjih. ovrednotenje nosilne kapacitete jam oziroma največjega števila obiskovalcev, ki jih posamezni deli Škocjanskih jam brez škodljivih posledic na naravo še prenesejo (dnevno, mesečno, sezonsko, letno) oblikovanje in izdajanje novih tematskih publikacij PŠJ nadaljevanje študije migracijskih poti živali obnova objektov za muzejsko prezentacijo ali za druge kulturne dejavnosti. Delovanje v skladu z določili združenja ISCA preprečevanje širjenja kmetijskih in drugih dejavnosti na rastišča redkih, ogroženih ali endemičnih rastlinskih vrst, če ne zahtevajo vzdrževanja krajine Razširitev in popestritev turistične ponudbe v parku nadaljevanje projekta geodetske izmere celotnega sistema Škocjanskih jam (Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU) Razvijanje dejavnosti, povezanih s turizmom in delovanjem lokalnih turističnih društev udeležba na mednarodnih konferencah in kongresih zagotavljanje študije kartiranja habitatov skupna promocija s preostalimi zavarovanimi območji (parki table, prospekti) sodelovanje na različnih kongresih, simpozijih, konferencah, delavnicah doma in v tujini ter ponujanje pomoči različnim organizacijam in znanstvenikom, ki obiščejo park. izdelava meril za uvedbo blagovne znamke in spodbujanje kakovosti sodelovanje in povezovanje z drugimi turističnimi jamami po svetu. aktivno vključevanje v gozdno-gospodarske načrte Zagotovitev boljšega informiranja domačinov in obiskovalcev Spodbujanje nadaljnjih biospeleoloških raziskav izdaja promocijskega materiala s predstavitvijo vasi Škocjan, Betanja in Matavun in drugih znamenitosti v okolici parka Ohranitev hidroloških in hidrogeomorfoloških značilnosti struge in bregov Reke sodelovanje pri načrtovanju uravnavanja živalstva z lovom in ribolovom v parku izdajanje časopisa za obveščanje prebivalcev v parku in občanov v vplivnem območju zagotovitev študije podrobnejšega popisa jamske flore in favne za namene 0 5 upravljanja. sofinanciranje vsakoletnega škocjanskega festivala amaterskih gledališč, ki ga organizira TD Škocjan sodelovanje v procesih odločanja pri posegih v strugi Reke ali njenih bregovih 5 (parkirišča, jezovi, gradnja .) čiščenje kalov v Škocjanu, Matavunu in Betanji objavljanje mesečnih dogodkov v PŠJ na oglasni deski na trgu v Matavunu in v medijih Zavarovanje in ureditev upravljanja arheoloških in paleontoloških najdišč ponujanje ustrezne pomoči in sofinanciranje vsakoletnih prireditev, ki jih organizirajo turistična društva Razširitev zavarovanega območja parka do stika s flišem (območje Mejam) odkup parcel na območju naravnih spomenikov in drugih območjih pisno obveščanje vseh gospodinjstev na območju parka o pomembnih dogodkih v parku. organiziranje paleontoloških raziskav v sistemu Škocjanskih jam. zagotavljanje prenočitvenih zmogljivosti in gostinske ponudbe ter druge storitvene dejavnosti. dejavnosti, povezane z vključevanjem prebivalcev parka (sodelovanje pri |3 kandidaturi) in izboljšanjem stanja (čiščenje divjih odlagališč, sanacija kalov) odkup in ureditev brežine na vplivnem območju (pri Jasenu), kjer gnezdijo ptiči čebelarji. Cilji za omejitev dejanskih virov onesnaževanja in drugih posegov v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje v vplivnem območju parka in katerih škodljivi vplivi segajo v park (industrija, obrt, kmetijstvo, infrastruktura, vojaški objekti in druge naprave ter druge okolju škodljive dejavnosti) Upoštevanje odločbe o predhodnih in zaščitnih arheoloških raziskovanjih pri prihodnjih zemeljskih posegih na območju razglašenih spomenikov in sočasno strokovno preverjanje arheološkega potenciala pri drugih zemeljskih delih Ponujanje možnosti za izobražeanje, štipendiranje in zaposlovanje, zlasti mladim Zavarovanje in ureditev upravljanja arheoloških in paleontoloških najdišč ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev o ekologiji živalskih in rastlinskih vrst 3 5 ter ohranjenosti njihovih habitatov, zagotovitev predhodnih nedestruktivnih raziskav in zaščitnih arheoloških 5 5 raziskovanj pri zemeljskih posegih. pomoč pri štipendiranju mladih prebivalcev parka aktivnosti za prijavo kandidature širitve parka pri Unescu. Nastavitev, izvajanje in vzdrževanje monitoringa v sistemu Škocjanskih jam sezonsko delo za študente Izboljšanje kakovosti vode v Reki in njenih pritokih Ohranitev kulturne krajine in preprečevanje zaraščanja nabava in namestitev opreme za spremljanje stanja v sistemu Škocjanskih jam zaposlovanje brezposelnih za določen čas med povečanim obiskom v Škocjanske jame. partnersko sodelovanje v mednarodnih in slovenskih projektih za ohranjanje in izboljšanje stanja kakovosti Reke (čistilne naprave, pranje cistern, kmetijstvo, deponije) čiščenje zaraščenih poti in površin zbiranje in analiziranje podatkov dosedanjega monitoringa v _ sodelovanje z Direkcijo za ceste s predlogi za izboljšane prometne varnosti na cestah, kjer bi se lahko zgodile nesreče in izlitja nevarnih in strupenih snovi v Reko sodelovanje s Kmetijsko pospeševalno službo z izmenjavo podatkov in spodbujanje domačinov za vzdrževanje kulturne krajine z ustreznimi predavanji monitoring koncentracije radona in njegovih razpadlih potomcev, pronicajoče vode, temperature, vlage, zračnega tlaka, ogljikovega dioksida, aerosolov, svetlobe, praha, hrupa strokovno sodelovanje s podjetji, ki imajo usposobljene intervencijske skupine za omilitev posledic katastrofalnih nesreč na Reki organizacija strokovnih posvetov in prikazov nege kulturne krajine monitoring jamske flore in favne ter izvedba občasnih mikrobioloških analiz z osnovno laboratorijsko opremo sodelovanje pri nabavi in montaži dveh sesalnih naprav hidropak za odstranjevanje oljnih madežev s površine gladine Reke strokovno usposabljanje domačinov za kakovostnejši razvoj sadjarstva (pomen 1 5 starih sadnih vrst, izdelki iz sadja .). sodelovanje z ribiči pri ugotavljanju onesnaževalcev in njihovem prijavljanju inšpekcijskim službam Cilji za omejitev dejanskih virov onesnaževanja in drugih posegov v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje v vplivnem območju parka in katerih škodljivi vplivi segajo v park (industrija, obrt, kmetijstvo, infrastruktura, vojaški objekti in druge naprave ter druge okolju škodljive dejavnosti) monitoring stabilnosti kamnin z digitalnim merilcem sodelovanje pri pripravi projektne dokumentacije za izvedbo zbiranja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v vaseh v parku in njegovi neposredni bližini ter pridobivanje ustreznih dovoljenj sodelovanje z jamarji pri čiščenju onesnaženih jam. sprotno spremljanje vpliva turističnega obiska na jamsko mikroklimo. ureditev primernih parkirnih površin v parku sodelovanje z ribiči pri čiščenju struge in bregov ter pri nadzoru in obveščanju ob onesnaženjih. Nastavitev, izvajanje in vzdrževanje monitoringa na površju parka Omejitev in preprečitev oziroma zmanjšanje vseh drugih vrst onesnaževanja sodelovanje pri upravljanju in zajemanju podatkov pri avtomatski meteorološki postaji v Škocjanu s kompatibilnim merilnim sistemom in povezavo z Agencijo RS za okolje in MOP preprečevanje umestitve neprimernih dejavnosti in objektov v vplivno območje parka (vizualno onesnaženje, onesnaževanje s hrupom, smradom .) dokončanje projekta inventarizacije flore in favne, ki ga opravlja Inštitut za biologijo Jovana Hadžija pri SAZU, Ljubljana v sodelovanju z občino Divača določanje ustreznih lokacij za deponijo odpadnih gradbenih materialov in materiala iz zemeljskih izkopov spremljanje stanja rastišč ter zaščita redkih in ogroženih rastlinskih vrst Preprečitev nadaljnjega propadanja objektov in območij kulturne dediščine ter njihova obnova in revitalizacija spremljanje stanja habitatov ter zaščita redkih in ogroženih živalskih vrst odkup najpomembnejših kulturnih spomenikov v Škocjanu in Matavunu za promocijo in druge dejavnosti parka vzorčenje in izvajanje raziskav karbonatnih kamnin in sige na površju v 0 5 sodelovanju s pristojnimi ustanovami. obnova najpomembnejših kulturnih spomenikov v Škocjanu in Matavunu za 5 promocijo in druge dejavnosti parka Vključitev Agencije RS za okolje in MOP v nastavitev in izvajanje monitoringa Reke SKLOP 2 SKLOP 3 SKLOP 4 SKLOP 5 SKLOP 6 Delovanje v skladu z določili Konvencije o svetovni kulturni in dediščini Delovanje v skladu z določili Konvencije o svetovni kulturni dediščini óó izdaja zgibanke Bó Bó Ohranitev izjemnih površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti jam, brezen in udornic zavarovanje sten in nadzor nad njimi Sokolak, Lisična, pečine nad Sapendolom n sten v soteski Reke z botaničnimi naravnimi vrednotami óó Bó Bó izdaja zgibanke povezovanje v nacionalno zvezo nadzornikov in mednarodne organizacije naravovarstvenih nadzornikov sanacija in zmanjšanje ugodnih razmer za rast alg in mahov na kapniških tvorbah Bó ó ó BS Bó dodatno zavarovanje prehoda čez regionalno cesto v Matavunu s signalizacijo ali nadhodom 0S valorizacija območja in strokovne podlage za širitev parka po sprejetih sklepih sveta zavoda in ramsarske konference na Bledu óó Ohranitev izjemnih površinskih in podzemeljskih kraških pojavov, zlasti jam, brezen udornic Bó izdelava in postavitev informativnih tabel in oznak v skladu s celostno podobo PŠJ posredno varstvo z ozaveščanjem prebivalcev o ekologiji živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov 0S fizično zaprtje vhodov v jame, pomembne z arheološkega vidika, in njihov 3 3 Bó monitoring sige óó sodelovanje pri izvajanju monitoringa vode z občasnimi odvzemi vzorcev vode ter vključevanjem podatkov v državno mrežo monitoringa Zagotovitev boljše prepoznavnosti Parka Škocjanske jame doma in v tujini sodelovanje pri vzpostavitvi nove vodomerne postaje pred ponorom v Škocjanske jame (v Malnih) izdelava projektne dokumentacije za posamezne zaključene faze preureditve in 3 5 posodobitve informacijskega centra v Matavunu spremljanje in vrednotenje flore in favne na bregovih in v strugi Reke. sodelovanje na različnih kongresih, simpozijih, konferencah, delavnicah doma in v sodelovanje pri promociji vplivnega območja, zaradi njegove boljše prepoznavnosti in hitrejšega razvoja, posebno z občinami, ki imajo večji delež ozemlja na vplivnem območju PŠJ. Razširitev in popestritev turistične ponudbe v parku oblikovanje novih turističnih ponudb PŠJ sodelovanje pri pripravi celovite turistične ponudbe klasičnega krasa v okviru programov STO sodelovanje pri pripravi celovite turistične ponudbe vplivnega območja z vključitvijo najpomembnejših programov in centrov turizma preučitev možnosti izvajanja speleoterapije v Škocjanskih jamah vključitev avtobusnih podjetij in Slovenskih železnic v turistično ponudbo PŠJ sofinanciranje vključevanja ponudbe PŠJ z drugimi turističnimi kraji in območji v Sloveniji in zamejstvu sodelovanje pri projektih z drugimi zavarovanimi območji pri učnih poteh, pohodniških poteh, programih varstva (Interreg III A, B, C in drugi). Omogočanje domačemu prebivalstvu, da si izboljša stanovanjske ra kulturovarstvenih pogojev pri prenovi kulturne dediščine priprava projektne dokumentacije in fazna izgradnja zamenjave sedanjega sistema ogrevanja (nafta) s sistemom okolju prijaznega centralnega ogrevanja v PŠJ (plin, sončna energija . ) in distribucijskega kabelskega sistema svetovanje pri pridobivanju dovoljenj za posege v prostor pri obnovi objektov dejavnosti v skladu s 23. členom Zakona o regijskem parku Škocjanske jam« priprava načrtov prenove obeh vasi v smislu celostnega ohranjanja kulturne dediščine. 55 ob upoštevanju Ohranitev in spodbujanje kmetijske proizvodnje, predvsem ekološko naravnane hrane spodbujanje in spremljanje izdelave meril o zagotavljanju in spremljanju 3 5 ustreznosti izdelkov domače proizvodnje za prodajo in njihovo realizacijo (blagovna znamka). Izobraževanje zaposlenih izobraževanje zaposlenih v PŠJ s področja varovanja, predstavljanja in ohranjanja 5 5 naravnih vrednot in kulturne dediščine, naravovarstvenih, okoljskih, krasoslovnih in bioloških znanosti, meteorologije, varstva pri delu, komunikologije, pedagogike, ekonomije, muzejske dejavnosti, tujih jezikov sodelovanje na različnih kongresih, simpozijih, konferencah, delavnicah doma in v 3 5 strokovni obiski na drugih zavarovanih območjih in izmenjava izkušenj. 3 5 Izobraževanje in ozaveščanje domačinov izobraževanje domačinov s področja varovanja in ohranjanja naravnih vrednot in 3 5 kulturne dediščine, trajnostnega razvoja in ekološkega turizma. Izobraževanje in ozaveščanje prostovoljnih naravovarstvenikov in pedagoških delavcev izvedba izobraževalnih tečajev in strokovnih vodenj za nove prostovoljne 3 5 naravovarstvenike in pedagoške delavce izvedba dopolnilnih izobraževanj in predstavitev novosti za stare naravovarstvene 3 5 nadzornike strokovni obiski na drugih zavarovanih območjih in izmenjava izkušenj. 3 5 Izobraževanje in ozaveščanje domačih in tujih obiskovalcev izobraževanje in ozaveščanje domačih in tujih obiskovalcev z učnimi potmi, 3 5 muzejskimi zbirkami, publikacijami, občasnimi tematskimi razstavami, poljudnim prikazom naravnih zakonitosti in kraških pojavov. Izobraževanje in ozaveščanje dijakov in študentov priprava in izvedba izobraževalnih programov, tematskih učnih ur, naravoslovnih, 3 5 družboslovnih in ustvarjalnih delavnic, literarnih tečajev, fotokrožkov, strokovnih vodenj za osnovne in srednje šole v okviru mreže šol PŠJ, v katero so za zdaj vključene šole v občini Divača, v vplivnem območju parka Ilirska Bistrica in Kuteževo ter v zamejstvu, seveda pa je odprta tudi za druge šole, ki bi v prihodnosti pokazale interes za sodelovanje sodelovanje pri izobraževanju študentov fakultet in visokih šol iz Slovenije in tujine 3 5 ter v mednarodnih izobraževalnih projektih, zlasti v okviru Unesca, progama MAB, mokrišč mednarodnega pomena ... priprava učnih listov in novih vsebin na učnih poteh. 5 5 Cilji za omejitev dejanskih virov onesnaževanja in drugih posegov v okolje, ki pomenijo tveganje ali nevarnost za okolje v vplivnem območju parka in katerih škodljivi vplivi segajo v park (industrija, obrt, kmetijstvo, infrastruktura, vojaški objekti in druge naprave ter druge okolju škodljive dejavnosti) vključevanje varstvenih režimov in ukrepov v odloke in predpise lokalnih skupnosti v vplivnem območju parka. sodelovanje pri pripravi razvojnih in prostorskih dokumentov občin na vplivnem območju parka, posebno z vsebinami iz naravovarstvenih smernic, vključevanje nosilcev razvoja v občinah na vplivnem območju v sklopu odobrenih mednarodnih projektov (Interreg III in podobno) v hitrejši in kakovostnejši razvoj širšega vplivnega območja, dejavnosti za vzpostavitev sistema obveščanja ob morebitnem izlitju naftnih derivatov in nevarnih snovi v Reko in njene pritoke ter skrb za uresničevanje sklepov o usposobitvi intervencijske ekipe in nabavi opreme (hidropak), sodelovanje pri uskladitvi režimov obveščanja o spuščanju vode v Reko na akumulacijah Mola in Klivnik ter morebitnih drugih akumulacijah, s čimer bi preprečili nesreče in škodo v sistemu Škocjanskih jam, z upravljavcem in regijskim centrom za obveščanje, sodelovanje z nosilci kmetijskega razvoja v smislu podpiranja predlogov za prehod na integrirano ali ekološko kmetovanje na celotnem vplivnem območju parka, pridobitev in posodobitev zemljevida divjih odlagališč in hidrogeološke karte vplivnega območja, ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK MAKSIMALNO ŠTEVILO DOSEŽENIH TOČK ozaveščanje prebivalcev in obiskovalcev o pomenu varovanja okolja s poudarkom na vodnih virih, 179 87 70 80 36 27 62 330 140 100 170 60 35 120 REZUTAT(%) 54,2 MOŽNI ODGOVORI TOČKE da da ni relevantno