100. številka.
Ljubljana, .sredo 4. maja.
XIV. leto, 1881.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s t r o • o ge r s k e dežele za celo leto l*i gl,, 11 pol leta H gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ghl., sa Četrt leta 0 ffld. 80 kr., za en meneč 1 gld, 1" kr. Za poSiljanju na dom se računa 10 ki. za mesec, <J0 kr. za četrt leta. — Za tuje de>.e 1 e toliko več, kolikor poštnina Iznaša, — Za gospodo učitelje Da ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejemali za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste '> kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr., te ae dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši ..gledališka stolha". OpravniStvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Odprto pismo
visokorojenemu gospoda baronu Conrad-Eibes-feldn, nam'-ne m u ministra na Dnnaji.
Ekselenca! Nekdaj, ko ste na visokem mestu službovali v kronovini kranjskej, imeli ste priložnost iz višine opazovati razmere v tej vojvodini, katero so uže tedaj razburjevali politični boji, ki jih mora Slovenstvo bojevati za svojo eksistenco.
Pri visokem svojem poslovanji prepričali ste se, ekselenca, da je stanje uradnikov, kateri vsled svojega rojstva ali vsled svoje izreje nemškega svojega mišljenja prikrivati ne morejo, silno težavno in delikatno, če jihjesvitli vladar poklical na službena mesta v tej deželi. Kot državnik oblagodarjeni ste z bistrim pogledom za javne razmere, in kratko nikar ne dvomim, da ste se za časa svojega tukajšnjega službovanja tudi prepričali, da je uradniku, v tej kronovini službovajočemu le tedaj mogoče svojo avtoriteto ohraniti, če postopa z največjim taktom.
Če je torej vsakemu uradniku, naj je uže v političnem ali v sodnijskem delovanji, glavna dolžnost, da svoje privatno mišljenje prikriva z zagrinjalom objektivitete in da uravna svoje obnašanje po zakonih najobčutljivejšega takta, pritrdili pa bodete, ekselenca, da veže ta dolžnost javnega učitelja še veliko bolj, ki mora kakor vzor stati pred mladino, katere iz-reja mu je izročena. Učiteljeva osoba mora biti zrkalo, katerega svitle vršine ne sme skaliti niti najmanjši dih! Mladina, sodeča samo po prvem vtisu in pri svojem premišljevanji po-
ZLieLcbOeke«
Nasledniki Bogdana Hmelnickega.
Po Kostomarovu in drugih spisih napisal J. Stcklasa. (Dalje.)
Leta 1GG7 je bilo skleneno Andrusovsko primirje ter je tako nastal nov, silneji uzrok bune. Naščokina so smatrali Malorusi za svojega najvećega sovražnika, ter so govorili, po njegovem hujskanju, da sta se pomirila poljski kralj in moskovski car radi tega, da bi pokončala Kozake; Zaporožci, izmej vsah najbolj od-važni, so vjeli cesarskega poslanika Ladižen-skega potujočega v Krim, ter ga ub;li.
Precej pri prihodu Brjuhoveckega narod nij hotel plačati davkov in raznih plačil vve-denih po velikoruskem obrazcu. Kozaki so plenili in ubijali davkarje; a v tem času se je pojavil prepir tudi rnej samimi Malorusi: meščani in kmetje so se prepirali s Kozaki, ki so po zapovedi atamanovej in polnikovej
vršna, kar izvira iz mehke in še le v razvitji stoječe njene narave, opazi takoj vsako če tudi mimohitečo senco, katera se je po naključji morda prikazala na značaji učiteljevem. Ta senca pa se vleže potem mej učitelja in mej mladino, ki mu je izročena v izrejo in od-gojo, ter moti vedno in vedno harmonijo, ki mora živeti mej učiteljem in učenci! Ekselenca! učitelj, ki s svojim obnašanjem zabrede tako daleč, da je tako rekoč na obtožno klop dejan nasproti svojim učencem, brez dvombe nema pojma o idealičnej svojej nalogi, katero izpolnjevati ga je poklicala država! To je britka resnica, katera se ovreči ne sme; in jaz ne dvomim, da ste Vi, ekselenca, o tej resnici prepričani se mnogo bolj, kot mi priprosti državljani, ker je ravno pred Vašimi očmi kakor širno polje odkrita sistema državnih naših učiteljišč, ker vam je znano vsako kolesce, katero teče v vehkanskem tem organizmu.
Razmere na naših javnih u< ilnicah so Vam eksenleuea, znane, znaue toliko bolj, ker ste, ka kor uže povedano, na visokem mestu službovali v tej kronovini, ter uže terlaj imeli priložnost opazovati marsikatere nerednosti, katere bodete v teku svojega ministrovanju gotovo tudi odpravili.
Po časopisih razglašene vesti o nekem ekscesu, katerega so se udeležili tudi javni učitelji, učitelji, kojih značaj mora biti kakor zrkalo, ki mu jasne vršine skaliti ne sme niti najmanjši dih, vznemirile pa so nas v tako močnej meri, da smo si šteli v svojo dolžnost, poprositi pri Vas, ekselenca, da nekoliko dražega svojega časa žrtvujete vladajočim razmeram na naših javnih učilnicah.
Te razmere imajo senčnate svoje strani,
te razmere bolehajo in so v mnogih ozirih tako nepravilne, da nas vestne držav ljunje navdajajo s skrbjo in strahom! Zgodi se le prerado pri nas. da se pokliče za javnega učitelja v deželo Nemec, ki je vsled lahke disertacije postal doktor modroslovja na kakej nemškej univerzi, ter se pn vročej svojej krvi nasrkal modernih idej iz naravoslovnih učenih spisov. Prišedši na učilišče v provincijo pa ti nTadi, in tudi talentirani učitelji takoj pozabijo, da nijso zasedli katedra na univerzi, temveč, da imajo podučevati samo nedoraslo in nezrelo mladino. Z jedno besedo, ti mladi učitelji spremenijo gimnazijo v univerzo, ter podučujejo po principu „preste vede in prostega preiskovanja" nedorasle svoje učence. Nasledek temu je, da se v jednej uri podira to, ker se je v drugej uii kot resnično in pravo podučevalo. Nasledek temu, je, da ti mladi učitelji pri vsakoj priložnosti zbadajo tisto, kar imenujemo vero, da pri vsakej priložnosti napravljajo po nepotrebnem opozicijo veroučnemu svojemu kolegu. Ah, ekselenca, gimnazija nij univerza, in kar je v pravem času zdravilo, postane strup, če se pije v neprimernem trenotku! Vsaj smo vendar doživeli, da je jeden naših nemških učiteljev z vso svojo bistroumnostjo dokazoval, da sv. Peter nikdar v Rimu nij bil, in da učitelj verouka, ki je bil to trdil, resnice nij govoril. Ekscelenca, je li bil sv. Peter v Rimu ali ne, to je za občno zuro lovino brez vsaeega
pomena. Koliko pomena da ima za cerkev in njene nauke, to naj razsodi vsak pred svojo vestjo, tedaj, kadar mu prirojeni nteligenca tega verovati več ne pripušča | Kdor pa jo srečen v veri, ta naj veruje do konca svojih ilnij!   Ali   čemu  mladino  napajati  s takimi
za poslednjega davek pobirali. Vsi so bili nič manje složni v tem, da nijso trpeli atamana.
Metodij, poprej glavni zagovornik Brjuhoveckega, je postal zdaj njegov Bovražnik ter je nagovarjal v svojih pismih moskovske bojare proti Brjuhoveckemu. Brjuhovecki pa je od svoje strani ogovarjal Met« uli ja v Moskvi. II vši na zboru, kjer so obsodili Nikona, opazi Metodij, da žnjim v Moskvi ne postopajo nič w<: tako milostljivo kakor poprej, in vrnivši se v M ilorusijo, ponudi atamanu pomirbo ter ga nagovarja na izdajstvo proti caru. Rrjuhovecki je uvidel, da je daleč zašel, da Kozak: razdra-'/. mi proti Moskvi, njega držo glavnim krivcem nasilja, katero trpi Malorusija od moskovskih činovnikov: popraviti vse bi se dalo samo izdajstvom proti Moskvi, lijuhovecki se je obrnil najpoprej do Dorošenka. Poslednji je skup z mitropolitom Tukalskim bodril Brjuhoveckega z nado, da ostane on ataman, ako bode delal žnjimi skupaj ter odpadel od Moskve. Brjuhovecki je zbral na svet  svoje polkovnike: vsi
so sklenili, da se ima odstopiti od Moskve ter podati se turškemu sultanu, da bi se s pomočjo Turkov oslobodili oblasti moskovske. 8. februarja je objavil 1'rjiihoveeki v (Jadjači vojvodi Ogarevu, da bi se on z vojniki odstranil iz mesta. Ogarev je imel v vsem do 200 ljudij ;  kazalo je  tedaj oditi ....  ali Kozaki
so napali Velikoruse, polovico od njih pobili, druge pa zaplenili. Brjuhovecki je obznanil svojim poglavarom, da so sklenili moskovski
in poljski poslanci razdj 11 i vso 1'krajino ter pokončati vse prebivalce od malega do velikega. Tak list fe poslal on tudi donskim Kozakom ter jih nagovarjal, da skupaj z „gospodinom Stenjkom" postopajo složno. *) Narod, ki se je Lže tako sploh pobuni!, je začel ^sdaj
*) Vredno je spomenuti, da jo bil v hrojn oh-dolžonij proti Moskvi nazvan najgu jasnoj i čin Mo-skvičanov ta, da so oni zavreli najsvetejšega očetu patrijarha, ki jih jo učil, da imajo hiti inilostljivi in ljubeznjivi proti bližnjemu. Nikon je bil sploh v M;il..i u-.!ji jako uvažen.
dvomi! Kdo bi se pri tem ne spominal besed nemškegp IUickerta:
Wenn ihr aus den Glauben reisset, Sehet, we8s ihr euch befleisset! (-flaubcn ist ein llerzbedarf. Keine Lučko fullt Unglaube, Wuchern wird der Abcrglaube, \Vo man wog den Olauben warf.
Ali če je uže tako podučevanje samo ob sebi silno nevarno, ker zaseje v mlada srca seme nepotrebnih dvomov uže tedaj, ko mladina nema tiste podlage „an Kunst und Wis-senschaft", da bi po Gbthejevem načelu brez vere biti smela, vidi se nam pa še mnogo večja nevarnost v tistem pretiranem sovraštvu do Slovenstva, katero pri belem dnevi razkladajo nekateri javni naši učitelji. Prigo diloseje, da so se ostentativno iz ljubljanskih katedrov napadali Š a -fafik in drugi slovanski učenjaki s frazami, kakor ste jih, ekselenca, uže na t i s o č e b r a 1 i po nemških, seda-njej vladi sovražnih novinah. Ti napadi izvirali so tako rekoč iz privatnega veselja učiteljevega, ker je gospoda nemškega učitelja ravno veselilo, opazovati pri koprnečih svojih učencih bolest nad tem, da so se z neusmiljeno roko pokosili cvetovi tiste ljubezni, katero goji, kar je naravno, mlada duša do materinega svojega jezika in do jezikov materinščini sorodnih. Kkselenca, to je ravno tisto veselje, katero občuti močnejši, če je dobil slabejšega v svoje pesti, da po svojej volji uganja nespodobne šale ž njim!
Dokler je tako počenjanje javnih učiteljev večini občinstva ostajalo skrito, dokler so ti gospodje svoje mrzenje proti slovenskemu jeziku razkladali samo po učilnih sobah, molčali smo, ter pričakovali, da jih bode vest in pri vsakem učitelji naravna ljubezen do mladine privodila do pravega spoznanja. S tugo moramo obstati, da se to naše pričakovanje nij izpolnilo. V javnem lokalu bil je zbran cvet tukajšnjih nemških učiteljev in ti so pozabili tako zelo na svoj stan in na svoje dolžnosti, da so pri vulkaničnej erupciji golega svojega fanatizma, napadli jezik, ki je glavni jezik v tej kronovini, jezik, ki ga govori mogočna večina učen cev na tukajšnjih učilnicah. Ekselenca! pri tem so se rabili izrazi, ki so dopuščeni morda neolikanemu in v najnižjej atmosferi človeškega razvitka stoječemu bitju, izrazi, s katerimi pa se onečasti samo površno olikan človek, če jih rabi! Izrazi, katerih bi si jaz na-
sproti Vašemu ministrovemu fotelju nikdar ponoviti ne predrznil !
Pokazala se je globoka rana, in ako Vi, ekselenca, ne pridete z radikalnim zdravilom, potem bodo se razširile po učilnicah naših mladini in celej vojvodini v kvar duševne megle, ki bodo stalno zapirale steze napredku in poduku! In ker sem prepričan, da Vi eksce-lenca, svojemu resorju z dušo in telesom služiti hočete, predrznil sem se, Vas poprositi, da svoje oko obrnete tudi na to kronovino, v katerej nas javni učitelji po javnih lokalih napadajo, če smo tako pogumni, da govorimo v materinem svojem jeziku.
Blagovolite sprejeti, ekselenca, izraz itd.
K l i .1 m Carni olus.
Govor slovenskega državnega poslanca barona Godel-Lannoya
v seji državnega zbora dne 28. aprila t. 1. o priliki generalne budgetne del) a te. (Po stenografskem zapisniku.) (Dalje.)
Koristilo bode, da se pisarjenje prej kot mogoče ustavi, tako oni mnogi perijodični izkazi, kateri dajejo veliko uradnikom prav zastonj toliko dela. Ako se ob vsakej malenkosti delajo poročila ter se mora mnenje druzih, celo neposrednih višjih oblastni)" iskati, mej tem ko zopet ti pri ministerstvu nakazov iščejo, če se tukaj in tam povprašuje, potem pričenja tudi pri osrednjih uradih in v ministerstvih primanjkavati uradnikov, prideljenih pomočnikov in diurnistov, česar pravo stanje ne opravičuje, prouzročava nepotrebne velike stroške in kar bi se lahko pogrešalo.
Da se tako zlo temeljito odpravi, moramo pred vsem s tečajev vreči one urade, ki se na neodgovoren način klanjajo temu pisarjenju in so tako rekoč gnezda birokratičnega malo-! marneža, ki nemajo ni dejanske moči koristne I eksekutive, niti višjega pregleda osrednjih ura ' dov, nego skušajo nepotrebnost svojo zakriti s pisarjenjem in si dajejo zmirom toliko opraviti! j Deželna finančna vodstva so po priliki take stvaritve iz krvi birokratstva, katera bi se ino rebiti dalo tedaj zagovarjati, ko je finančno ministerstvo opravljalo   se  posle kmetijstva, trgovine in komunikacij ter v to nij imelo po sebnih višjih organov. Za te agende so denes posebna ministerstva se svojimi organi in za te resore so finančna deželna vodstva res odveč.  A jaz mislim celo, da tudi resoru finan
čne službe ne koristijo, da so nepotrebna in speditivnemu poslovanju celo škodljiva. Štirih instanc se tudi v finančnej službi ne potrebuje. Najboljši dokaz nepotrebnosti teh oblastnij pa je gotovo ta, da se je povsod, kjer je za avstrijsko vlado prišla katera druga, deželno finančno vodstvo zavrglo. To se je zgodilo, ko je na Benečanskem prišla italijanska vlada za avstrijsko in tako je bilo na Ogerskem. Tu ne gre za to, da bi se državnemu stroju vzelo potrebno kolo, nego državna ladja se ima samo olajšati, da bode laže jadrala.
Našim menj zmožnim davkoplačevalcem, tsmetstvu posebno treba cenejšega, jednostav-nejšega sodstva; tudi v političnej upravi potrebujemo menj zmedenih instanc. Res prav človekoljubno je v teoriji in na katedru, da imamo prav veliko pravnih sredstev, vrlo lepo je ob vsakej zadevi gremijsko obravnavati in ako povsod sodnije odločujejo, a žalibog, da si mi takih rečij ne moremo privoščiti, mi moramo svoj denar v boljše namene, če mogoče v narodnogospodarske investicije porabiti.
Civilno postopanje bodi preje kot mogoče ustmeno in javno, a pri tem treba največje jednostavnosti in jasnosti v postavi, da se končno v predpreiskavi ne bode toliko pisem menjalo, vsled česur postane potem sklepua obravnava prazna formalnost. Ravno denes je gospod justični minister vložil načrt novega civilnopravnega reda, katerega še nijsem utegnil pregledati, samo nekaj sem prelistal in videl v zadevi tako zvanih vpeljavnih spisov, to je onih predobravnav, ki se morajo vršiti predno je določena glavna obravnava.
Jaz upam, da obseza ta novi načrt oziroma dotično poglavje to kratkost v predob-ravnavah, katero sem baš priporočal, sicer bi se sodstvo naravno jako podražilo, ker finančne oblasti ne bi te prilike gotovo opustile in bodo ob vsacem odloku terjale velik kolek, takso. Na ta način ne bi prišli dalje.
Da se kmetstvu stanje olajša, katero zdaj le teško nosi davke, treba nadalje na vsak način primeren domačinsk zakon in sicer s podpornimi kraji, kakor je uže na Nemškem vpeljano.
To je zato potreba, ker se včasi kmetom na dom pošiljajo cele familije neozdravljivih in beračev, ker je v dotičnej občini stanoval oče ali stari oče. Nadalje se ima to tudi zato uravnati, da se računi ne bodo iz bolnic in najdenišnic občini pošiljali, ker je morebiti enkrat mati ali oče ondi stanoval, dasi nobeden v občini ne pozna več teh osob.   To so
še bolj preganjati in ubijati Velikoruse po vseh krajih.
Izdajstvo Brjuhoveckega je silno porazilo moskovsko vlado; ona tega nij pričakovala. V Kijevu, Perejrssjavlju, Nježinju in Ostri so vojvodi s trudom odbijali Kozake ter ostali v posadi, trpeči v vsem pomanjkanje; v drugih mestih so večinom poginuli skupaj z vojniki od nožev in batin razjarjenega naroda. Ko so zvedeli o tem v Poljskej, govorili so Poljaci velikoruskim poslancem: „Potrebno je, da pošljeta naša gosudarja svojo vojsko pokončat te izdajalce Kozake, da postanejo njihova mesta pusta, ker oni nas in vas izdajejo ter se ne da nič dobrega od njih pričakovati!"
Spomladi je začel knez Romodanovski vojsko z obsado mesta Kotelve. Brjuhoveckemu so prišli v pomoč Tatari. Izza Dnjepra se je vzdignil s kozačko vojsko Dorošenko; Brjuhovecki je šel proti njemu iz GadjaČa. Blizo Opočne se je njemu prijavilo deset stot-
nikov ter so zahtevali, da izroči svojo butaro, zastave in puške (topove). Brjuhovecki jo dal le te stotnike ukovati ter odpraviti jih tako v Gadjač. Ali tukaj se pobuni proti njemu četa Kozakov, navali v šator, zgrabi njega ter ga odpelja k Dorošenku. Komaj pa je dal Dorošenko znak z roko : kar potegnejo Kozaki raz Brjuhoveckega obleko ter ga ubijejo z orožjem svojim.   V narodu je nastal tako velik nered, da so se precej za tim čuli kriki: ubiti Dorošenka. Ali zadnjeprovski ataman je potolažil četo izvalivši pred njo nekoliko bačvic žganja.   Dorošenko je zbral narodni zbor ter ga je vprašal: „Kaj se ima zdaj storiti? Pomiriti se z Moskvo?   Podati  se Poljskej ali sultanu?"   Narod nij hotel slišati o Poljskej, zmerjal MoskviČane radi njihovega nasilja ter se izjavil za turško oblast.   Dorošenko se je vzdignil proti Romodanovskemu, ki se je takrat podal od Kotelve. Sedaj je bila vsa Malorusija v rokah Dorošanka; on je moral zdaj
svojo vlast učvrstiti, ali kar dobi žalostno vest iz Čigirina o izdajstvu žene: on je odšel za Dnjeper, vzevši soboj vlovljene velikoruske poglavarje in škofa Metodija, a načelništvo nad levim bregom Dnjepra je izročil svojemu generalnemu pobočniku, Damjanu MnogogriŠ-nemu. Precej po odhodu Dorošenka se je vzdignil Romodanovski v Malorusijo ter osvojil Njižin; Mnogogrišni pa je, mesto da bi se ž njim tolkel, izjavil željo podati se carju, nadjaje se, do bode morda postal ataman. Takrat se je pojavil kot zagovornik Kozakov černigovski nadškof Lazar Baranovič; on je prosil pismeno pri carju milosti za narod ter Bpomnil, da ne bi nič več pošiljal vojvode v Malorusijo; on je tem poročal tudi uže Mnogogrišni ter predstavljal, da je vsa beda nastala vsled nasilja od strane vojvodov, pa tudi od zvijač škofa Metodija. Dogovori ob izboru novega atamana so trajali nekoliko mesecev, a v tem času se je moskovska vlada dogo-
veliki stroški, katere imajo v tem oziru občine nositi. Samo vlada more ta vložiti kako pred logo in upam, da ae bode to tudi zgodilo.
Mi potrebujemo jednostavnejšega pristoj-binskega zakona z jasnim nedvoumnim tekstom ali določenjem nekaterih načelnih določeb do okrajnih fiuančnih vodstev, katerim se uže itak dotični akti morajo predložiti v priznanje, da prenehajo pogosti rekurzi, ki kmeta izredno veliko stanejo in čestokrat več, kolikor znaša pristojbina sama. Lehko res rečemo: „incidit in Scyllam qui vult evitare Charvbdim." Kajti ali mora kmet pristojbine plačati — če prav vidi, da nijso prav odmerjene — ali pa mora iti k odvetniku ali beležniku in proti svojej volji stroške si nalagati. Na omenjeni način bi se dalo to morebiti odpraviti.
(Konec prih.)
Politični razgled«
TMo«r4a 11 |e «1      a«».
V Ljubljani 3. maja.
Telegram z Dunaja, ki smo ga objavili v zadnjem listu, potrjuje mnenje, da si hoče državni zbor braniti svojo kompeteneo nasproti državnemu sodišču. V specijalnej debati o budgetu je poprijel besedo tudi grof Taaffe; v budgetu so letos nastavljeni tudi dohodki za notranjega ministra in grof Taaffe je dejal, da zato, ker bode letos preje ko ne imenovan notranji minister. Z veseljem je pozdravljati njegova izjava, da vlada stoji letos na trdnih tleh, da je njeno položenje boljše, nego vlani. On je obljubil, da se hoče naslanjati na večino zbornice, ker se ta prizadeva ohraniti celokupnost države. To je najboljše spričevalo za desnico nasproti „ustavoverskim" strupenim lažem, da desnica dela na razruše-nje države. Razvida pa se iz tega tudi, da so se „ustavovereem" tla popolnem podrla pod nogami in da kot stranka ne pridejo nikdar več na krmilo v Avstriji.
Vmiiile fllržttv««.
It u«.M car Aleksander III. preseli se baje z vso rodbino iz Peterburga v Varšavo ter se^ondi grad Belvedere v to hitro pripravlja.
€' riM^gorsKa vlada je z veliko častjo sprejela ruskega poslanika Zurova, ki je prišel v Cetinje naznauit nastop ruskega carja Aleksandra III.
Fraiicuzje bodo brzo rešili svojo čast v t u n i s k e j zadevi. Krumire bodo v kratkem popolnem podvrgli si. Vnanji francoski minister pa bode odposlal tuniskej vladi noto in jeden del francoske armade maršira proti glavnemu mestu Tunisu. Tuniski bej se vendar uehče Francozom nič vdajati, v čemer ga podpira porta.
Domače stvari.
— (Za ljudsko veselico) ki jo „Sokol" z drugimi ljubljanskimi društvi priredi v
varjala z Dorošenkom. Carski poslanci so nagovarjali Dorošenka, da se loči od Busurma-nov ter pokori Poljskej. Ali Dorošenko je bil tega mnenja: da on s svojimi Kozaki ne more biti in neče biti na noben način pod oblastjo Poljske zato, ker se s Poljaki vsled njihove nestalnosti ne da zaključiti nikakoršen krepek dogovor, — ter je trdil, da gotovo on nij sovražnik Moskvi, da on celo želi biti z vso svojo Ukrajino pod vlastjo velikega gosudarja, ali ne drugač, da car prime pod svojo oblast obe strani Dnjepra, da ne bode pošiljal vojvodov ter diral v Kozačka prava, z eno besedo, da bi bilo vse tako, kakor je bilo ustanovljeno v prvem ugovoru, sklenenem z Bogdanom Hmel-nickim: drugač Dorošenko na noben način nij hotel popustiti od svoje misli o podanstvu turškem. Samo od sebe se razumeva, da moskovska vlada, nalazeča se v primirju s Poljsko, nij mogla pristati na pogodbe, katere je predlagal Dorošenko. (Dalje prih.)
spomin poroke Nj. visokosti cesarjeviča Rudo! t' i na Kozlerjevera vrtu prihodnjo nedeljo, delijo se velikanske priprave, ki obetajo zopet dovršene narodne veselice.
— (Imenovanje.) Pristav finančne pro-kurature dr. J. bieber je imenovan tajnikom finančne prokurature v Ljubljani.
— (Cesar) je daroval občini Ilotedrškej 60 gld. za napravo gasilnega orodja in isto toliko Kranskej požarnej brambi.
— (Ljubljanski veliki semenj) zadnji ponedeljek je bil prav dobro obiskan. Kupčije nij bilo posebne, ker zdaj kmetu novca manjka. Samo živimka kupčija je bila živahna. Goveje živine se je prigealo kakih 350 glav, mej njimi tudi nekaj prav dobro pitanih volov, kateri so se prav drago plačevali. Ljubljansk mesar je dal za par volov 450 gld. Prodalo se je kakih 200 glav, od katerih so do 130 pokupili tuji kupci iz Gorice in Trsta. Konj je bilo nad 300, tudi nekaj prav lepih. Cene so bile primeroma visoke in se je prodalo kakih 140 konj. Največ so kupili kupci iz Laškega in Koroškega.
— (V budgetnej debati) bode govoril g. dr. Tonkli pri justiČnem in učnem ministerstvu, ker v generalnej debati nij več na vrsto prišel. Tudi g. dr. Vošnjak se je oglasil za govornika pri učnem ministerstvu.
— (A pel na obravnava) v kazenskej zadevi žandar j a VVagnerja proti litijskemu županu gospodu Koblarju vršila se bode v petek dne G. maja t. 1. pred deželno sodnijo ljubljansko. Zaslišanih je bilo celo krdelo prič v Litiji, ki so menda tajile, da je bila oknopobi-jalna ponočna družba pijana! Čudno se nam vidi, da te priče nijso bile izprašane pod prisego, ker je stvar važna in ker na deželi priče le prerade svojo izpoved spremene, Če so bile preje zaprisežene.
— (Zažgali) so neznani malopridneži farovško gmajno v Mengšu. Ker pa je bil nasproten veter, pogorela je Mesarjeva gmajna. Napravilo se je škode kakih 40 gld.
— (Iz Hrušiee) se nam poroča, da so iz Ljubljanice potegnili truplo starega moža. Govori se, da so se mrtvemu na prsih videle globoke rane, in da se je tu zgodilo hudodelstvo. Sodnijska preiskava bode uže pokazala, koliko da je resnice na tem.
— (Pogoreli) so v Mostah v ponedeljek 2b. aprila ob 3 uri zjutraj, od štirih posestnikov hlevi m podi. Hiše so ostale. Vsi so bili zavarovani. Iz Mengša so prihiteli ljudje na pomoč a bili so od nekaterih kmetov prav surovo sprejeti.
— (Tatovi) ki so kradli v pisarni poštarja Januša v Domžalih, odprli so pisarno s ponarejenimi ključi. Ukradli so 70 gold. gotovega denarja, več denarnih pisem pa so pustili. Sumi se, da je izvršil tatvino neki v okraji bivajoč, ključaničar na jako slabem glasu.
— (V Želimljah) se je v nekej žga-njariji steplo kakih dvajset fantov. Pri tem te-pežu so tudi jednega usmrtili.
— (Zavratno napadel) je zadnji ponedeljek zjutraj ob treh v Mengšu France Korbar, po domače Micken France, tamošnjega čuvaja Urbanovega, ko se je ta se straže domu vračal. Udaril ga je v ruti zavitim kamenom dvakrat po glavi, da se je Urbanov takoj nezavesten zgrudil. Zdravniki so izrekli da bode na ranah gotovo umrl. Samo nekaj trenutkov se je zavedel in rekel, da ga je Micken France pobil, kateri je bil na njega jezen, ker je imel bolje zaslužke s harmoniko kakor
on. Mickenegii Franceta so žandarji uže v zapor odvedli.
— (Ljudsko stenje v Poreči in Piranu.) Prva občina ima 8368 duš, 7388 je vpisalo italijanski, 06'.» slovanski in 11 nemški občevalni jezik. Piranska ol čina ima 11466 prebivalcev, 11311) je vpisalo italijanski, 113 slovanski in 34 nemški občevalni jezik. Kdor pozna razmere, lehko vidi, da Slovani na svojo škodo množi' Lahe. Buditi je treba narod, buditi!
— (Drugi hrvatski vinski semenj) obdržaval se bode 12. 13. in 14. maja v Zagrebu v palači hrvatske slavne kmetijske družbe. Na semenj je uže do sedaj prijavljeno Čez trideset tisoč veder vina, po rnzmernej ceni. Slovenski vinski trgovci in krčmarji se opozoru-jejo na ta semenj, kjer bodo imeli priliko spoznati se z pravim naravnim hrvatskim vinom. Na semnji dobila se bode dobra slivovica in droženka domačega proizvoda. Katalogi vinskega semnja dobe se zastonj pri e. kr. kme-tijskej družbi v Ljubljani in pri obrtniškej tr-govskej komori.
Odbor za drugi hrvatski vinski semenj.
— (Gospode dopisnike) prosimo, da naj še nekaj časa potrpe. Afera Vestene-kova II. nam daje toliko dela, da smo morali zopet nekaj dopisov odložiti. Ali vse pride na vrsto !
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Dunaj 3. maja. V dcnasnjej seji je državni zbor na predlog poslanca dr. Ton-klija dovolil 10.000 gld. za grajenje ceste pri Plavi na Goriškem.
Razne vrsti.
* ( T a t v i n a v vatikanskoj knjižnici.) Kakor se poroča i/, Rima, se je papežu naznanilo, daje neka zasebna knjižnica za drag denar kupila rokopis Boccaccijev: „I)e conso-latfone philosophiae", kateri je pak lastnina vatikansko knjižnice. Papež je zatorej glede te st vari ukazal, da se ima nr'četi strogo pre-iskavanje.
* (Dvainštirideset tisoč lir) ali v avstrijskih novcih okolo 20.000 gold. izneveril je v Benetkah neki ('olauzzi   nedavno svojima
gospodarjema Fischerju in Etechsteinerju ter potem izginil. Vse iskanje je ostalo brezvspešno, dok'er se je naposled ravno minule dni izvedelo, da se Colanzzi klati po gorah avianske občine. To novico čuv.^i, napoti se občinski gozdni čuvaj Mazzega se. svojim bratom in še dvoma drugima tovarišema v gore zasledovat (oluuzzija. Po dolfcem in zelo trudapolnom iskanji našli so ti v kmetsko obleko preol.ločeni gozdni čuvaji v nekoj kmetskoj hiSi, ki je pa uže zunaj občine avianske, (J.ilauzzija trdno spečega. Ko so ga vzbudili, jim nij tajil niti svojega imena, niti tega, da je iz Benetk pribežal tu sem. Dejal je pak, da je Izgubil dotično vsoto svojih gospodarjev, zato da se jima nij upal priti pred oči. Pri njem se je našlo samo okolo 15 gld. Nazaj v Benetke priveden pak je obstal Colauzzi, da je izne-verjene novce izročil nečemu oštirju v Benetkah.
Dr. Spraugerjeve
kapljice za želodec,
priporočano od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, mign-no, teber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenjc, slabosti, če ga glava i>oii, oe Ima kit v pr ih, mastno igago. Telo
ae hitro Bčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rini), odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vza-imjo vso zlobnost in vročino, Če bo zavživajo po žličke vsako un), ter varujejo nalezljivoati. Človeku diši zopet jed, če je itnel bel jezik. Naj bo poBkusi z majheuim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilu, katero prodaja lekarnar g. J. Nvoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—2)
Razglas.
Pri srečkanju 120 lozov ljubljanskega mestnega posojila, ki so se po načrtu 2. maja 1881 vršile, so bile vzdignem«
št. 53084 z dobitko 20 000 gld. „ 45330 „      „        1.500 „ n 28518 „      „ 500 „
15259 500 št. 691, 994, 2406, 2411, 3060, 3183, 4583, 5882, 0528, 6814, 7031, 7978, 8071, 8332, 9728, 9739,11785,11861, 11898, 12429, 13286, 13702, 14957, 15255, 16983, 17118, 17191, 17221, 17687, 18330, 18482, 19531, 20091, 20925, 210O0, 22963, 23322, 23896, 23939, 25283, 25622, 2(1784, 27665, 28104, 28363, 310(J8, 31351, 31364, 31559, 32542, 33952, 34487, 35160, 36428, 36609, 38125, 38415, 38614, 39380, 39565, 41265, 41499, 41543, 42631, 43259, 43652, 44908, 45728, 45788, 45810, 46953, 47162, 47285, 47551, 49447, 50123, 50508, 51091, 51405, 51851, 53106, 53273, 54386, 67870, 58044, 58256, 59737, 61140, 61512, 61983, 63106, 63357, 64120, 64376, 6G458, 66497, 66927, 67656, 67720, 67911, 618817, 69868, 69966, 70130, 70380, 70444, 71056, 71111, 71151, 71881, 71954, 72477. 72668, 74535, 74766, 74998, vsaka z dobitko 30 gld.
Od dozdaj vlečenih lozov št. 30146, z dobitko 3000 gld. št. 26163 z dobitko 600 gld. in številke 2204, 2672, 4683, 4761, 8715, 9542, 9645, 10308, 16573, 17270, 18673, 19897, 20033, 23098, 23167, 23487, 24463, 24608, 25463, 25608, 27007, 30135, 31902, 33218, 35153, 39239, 45216, 45561, 72514 in 7285(5 vsaka i dobitko 30 gld. še nijso izplačane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
(251)
2. maja 1881.
Župan: Lase ban.
Poletno stanovanje
v prav zdravem kraji na (>or«*iijnIcoiii. pet minut od železniško postaje Medvode oddaljeno, oddaje se s pohištvom vred do oktobra t. 1. v najem. Stanovanje ima 2 lepi, svetli sobi, kuhinjo se šparherdoni; ob jednem se oddajo tudi vrt so sadnim drevjem prav pO c«*ui. — Natančneje se izvč pri gospodu
(248- 3)
Nikolaju Jamniku,
VI«>«lvo<Iali na Oorenjsk- m.
r i ni o t ii o
(040—^8)
zobe in zobovja
poslavlja po najnovejšem amerikanskom
Sistemu v /.lam. viilkaiiitu ali ct»lul«ii«lu
brez bolečin.   IMoiuhlm « zlatom itd. Zobne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichel, |
♦      poleg Bradeckega mostu, v 1. nadstropji. ^
Podpisani proda za pleme
miu*i<!o«l<»lNkogii plemena« tO je. temu«) sive barvi-, kateri jo 2 leti in 1 mesec star, 150 cin. visok in 21 1 eni. dolg.
Anton Poljšak,
(242—3^
trgovec v Šturiji pri Ajdovščini.
Dunajska borza 3. maja.
(Izvirno telegrafih no poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78 gld. 55 Enotni drž. dolg v srebrn   ...   79 „25
Zlata renta.........96 „55
1860 drž. posojilo   ...... 132 „75
kr.
Akcije narodne banko.....                  845 „ —
Kreditne akcije.......                           338 „ 25
London..........117 „ 80
Srebro..........— „ —
Napol...........9 „33
C. kr. cekini........5 „ 55
Državno ma.ke.......57 - 45
Tulci.
2. maja:
Pri slonu: Volčič z Dunaja. — Kothleitner iz Zagorja. — Treun iz Save.
Pri MnlJ«l i Friedrieli, Abrahamaberg, Horling, Ka-puscinski z Dunaja.
Mazao,
slikar napisov,
in
lakirar.
Adolf Eberl, l
Ljubljana, Marijin trg,
poleg frančiškanskega mostu.
Zaloga
oljnatih barv,
laka in firneža.
SLAVIJA",
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
VABILO
k
trinajstemu rednemu občnemu zboru,
ki se bodo vršil
dne 15. maja 1381 oh B. uri dopolnilne
v vlastnej hiši banke „ Slavij e" Senovažnem r^s^r^CLesti č_ pop- 978-11.
Jr* i* o g* "r a 111 ;
1. Sklep o poročilu za leto 1880 in o predlogih upravnega svetovalstva.
2. Poročilo računskih preglednikov.
3. Volitve:
a) štirih Članov in treh namestnikov v upravilno svetovalstvo;
b) treh računskih preglednikov in dveh namestnikov;
c) osmih mirilnih sodnikov;
d) poverjenikov za področja glavnih zastopov.
4. Določitev nagrade računskim pregledovalcem.
Po sklepu občnega zbora vrše se takoj dopolnujoče volitve pregledovalnih oddelkovih odborov (I.—V.), kakor tudi samoupravnih oddelkov L, II. in IV.
--mm*--
Izpisek iz pravil;
§. 31. III. Pri občnem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti, so opravičeni:
a) ustanovniki;
b) tisti članovi banke, ki imajo v jednem oddelkov I., II. in III. najmenj 1000 gld. ali temu kapitalu enake vrednosti dohodek, ali v jodnem drugih oddelkov najmenj 10.000 gld. za najmenj celo leto zavarovanih. Potein pristoji skupno en glas tistim bankinim članovom, ki stanujejo v istej občini in so uže celo leto članovi banko, a se morejo posamezno v oddelku IV. ali V. skazati samo z zavarovanimi kapitali manjšimi od 10.000 gld. — ako so v oddelku IV. in V. v istej občini vkup najmenj za 20.000 gld. zavarovani. Ta glas more le tisti član porabiti, ki je bil k temu pooblaščen z večino glaaov;
c) vsak zavarovanec, kateremu daje zavarovanje to pravico (lit b).
Vendar pa članovi in družabniki, ki so po pogodbi kot uradni ki ali sluge banke stalno plačani, nćmajo pravice vo'iti ali voljeni biti.
Isto tako tisti no smejo kot pooblaščenci niti voliti niti voljeni biti.
IV. Vsakdo ima v obenem zboru samo po jeden glas. Namestništvo so razen slučajev, navedenih v 20 in 28 spi. pravil, lo na tak način dovoljuje, da mora namestili član, kateremu poleg § III. b) spi. pravil ne pristoji pravica udeležiti so občnega zbora v ta namen, da prejme legitimacijski list, pokazati, katero mora biti no le od člana, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljeno na tistuj tiskovini, katero v ta namen pošljo pooblaščencu na Eah te vanje DJegOVO ravnat, djstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potein, ko ga jo pregledalo in podpisalo, pooblaščencu.
V. Kdor so hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje osmi dan*) pred občnim zborom objaviti ravnateljstvu, katero mu izroči legitimacijski list in program občnega zbora.
.i2. IV. Koncem vsacuga leta, računši od enega občnega zliora do dru/.ega, izstopijo štirjo člani, ki so najdalje poslovali; pri onih, ki so poslovali enako dolgo, odloči žreb. Oni, kateri so izstopili, morejo so zopet voliti.
(Po starosti izstopijo iz upravilnega svetovalstva gg.: J. O. .lan grof lfarrach, .1. V. No\uk, Hud. lVuiiMch in med. dr. .1. Zulior.)
V Pragi, dnč 28. aprila 1881.
Upravilno svetovalstvo „SLAVIJE",
vzajemno zavarovalne buulco v
T. j. za letos do 7. maja (od 8. — 1. opoludne). (252)
sodo franko Gradec nazaj.
2<
last imamo javljati, da pričnemo z dnem 2. maja ločiti Kroje vlcžauo pivo ter dajemo za zdaj hektoliter po gl«l. 18.50 netto kasa od pivovarne, sode franko tja nazaj,
gld. 1M.HO hektoliter netto kasa od naše zalogo — gospod F. Sclie«liwy, Grade«, AnnenettraHHe «5
/.a naročila na ta izvrstni pridelek prosi ter se se spoštovanjem priporoča ^
meščanska pivovarna v Plznu,
ustanovljena 1943.
(Ponatisk se ne plača.) _ (254—1)
f"l,>Mi in iir.-dnik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'