St. 30 f&m plafasa v gstnM Siriloimti c« la prta
—
Trstu, v
4. februarja 1925.
jbljana
IzHfa, izvremSi porddjek. vsak dan »U? *Urediti»vo: ttllc« Asišl:ega tt 20. I. nadstropje Doplit ar \ . poSl^tj® uredalSt pjpfr« se nc •prejemijo. rokopisi	vračajo. — Od t
Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna jsLji Tisk tiskarne Edia. trafs ta mesec L 7.—, 3 mesece L i«.' iet* L	111 cc!o -
Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Tele*. • redntftra tn uprave št. U-ST
Posamezna Številka 20 cenfc
Letnik L
Hrokosti
številke v Trst« In okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v koloo« (72 «ml) — Oglasi trgove t« te obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslanic« ta vabila po L L-, oglasi denarnih aavodov asm po L 2 — Mah oglasi po 30 eeat hfarrta. najmanj pa L X — Oglasi naročnina ta reklamacije ae poiUJafo iaklfnCao uprav* Edinosti, v Trata, ulica n. Prančiika Asiikega »ev. 30, L nadatfopfc — Tdcfaa uredništva to opcavo IKA
Sedanil položaj _ našega ufltelistva *l
.„Kar more. to mož je storiti dolžanl
Te krepke besede Simona Gregorčiča, ki valjajo slehernemu človeku, veljajo še tposebej javnemu delavcu. Adi naj ne bi veljale tudi za nas učitelje!
V	naše učiteljske vrste se je namreč zanesla neka apatija za ijavno delo. «Točno tv šolo, točno iz šole, pa Bog te obvar' » To je skoraj bi rekli gesflo dobrega dela
naših učiteljev.
Učitelj je javna oseba. V učilnici govori množici ertrek, toda otroci nesejo njegov glai3 cbmov, med otroci in stariši se vsak dan razpravlja o šoli, o pouku, o učitelju, Učitelj sam je prede et pozornosti starišev, ki sel mu izročili svoje najdražje. Kako nag se tGrej učitelj vklene sauno med štiri stene učilnice, nato pa reče: Zbogom do jutri!
Kufturno življenje našega ljudstva se je pred vojno merilo zlasti po društvenem gibanju. Društveno gibanje pa postaja tudi danes eden glavnih kulturnih gibal naroda. Naše ljudstvo se že samo otresa plesov, hrezmiseLnih «veselic» in drugih podobnih prireditev in se obrača do resnega kulturnega razvedrila. Svoj čas je učiteljstvo prednjačilo v društvenem gibanju- Čitalnice, pevski zbori, dramatični krožki, družinska predavanja, vse to je bilo pof večini delo našega učiteljstva. U-čitelj je dal vsaj iniciativo, če že ni mogel
biti povsod.
Žal pa moramo ugotoviti, da je danes položaj tak, da staji v mnogih krajih na deželi, pa tudi v mestih, učiteljstva nekako ob strani. Z žalostjo mora tu oa tam gledati, kako gre življenje mimo njega, kako mu ne dovoljujejo razmere, da bi aktivno in oblikovalno posegalo nr to življenje s kapitalom svojih sposobnosti.
Časi so težki. Živimo v policiiski eri, ko gledajo oblastva na še taka čisto kulturno gibanje z nemilim očesom, in so preganjanja na dnevnem redu-	ali se
bomo pustili popolnoma otplašfti in osamiti? Ni hreiba in tudi ni mogoče, da bi učitelj politiziral, nihče ne zahteva od njega, naj se udej&tvuje v politiki. Vendar pa bi nastal za naše učiteljevo naravnost obuoen in poniževalen	bi se
sprijaznilo z mislijo, da ga za vedno odtegnejo vsakemu izvenšolskemu delu.
Tudi je res, da je gmotna stanje učiteljev-družinskih očetov skrajno neu<*<vtno in ubostvo utija v nekaterih energijo in veselje do boja. Vendar pa kaže oraksa, da nahajamo ravno med njimi častne izjeme, prave vzglede požrtvovalnosti.
Mrtvilo, ki je na/stalo v naših »vrstah, se očituje na razne načine^ Predvsem grozi pri mnogih nevarnost, da izgubita vsak stik z duševnim napredkom naroda, h kateremu pripadajo- Slavenska umetnost, slovenski znanstveni napredek, težnje socijalnoga gibanja našega ljudstva, vse to nam lahko postane popolnoma tuje. Kako je mogoče živeti kot član namoda, če ae ne zanimamo za njega napredek?
Sedanja vsiljena apatija se ne sme spremeniti v navadioi, ki bi jo sprejeli kot nekaj, kar je ob sebi umljivo. Dejstvo, da je z vsakim dnem manj učiteljev, ki delujejo v kakšnem društvu, je in mora ostati za nas žakistna izjema. Kd-> bi preštel vasi, kjer je potreba društva tako očitna, pa ga ni, ki bi dal pobudo in sam začel.
V	naprednejših krajih ljudje sicer sami ustanavljajo in vodijo društva, kaker pač znajo in morejo. To je sicer dobro znamenje, ker nam dokazuje, da zamore ljudstvo v vodilne inteligence, in bi se ne posrečilo u duši ti slovenske kulture, tudi če preženejo vso inte!igenco, toda kako naj slovensko učiteljstva prisostvuje taki pogumni in hvale vredni podjetnosti preprostega ljudstva, ne da bi kot (razumniki sodelovali in pomagali?
Položaj, v katerega so spravile naše učiteljstvo sedanje razmere, je torej res žalosten, je poniževalen- Tem večja je ravno radi tega potreba, da učitelji svoj položaj vsostrainslko proučimo, da ga pre-tresemo predvsem z oziram na naše naloge med ljudstvom. Zavedati se moramo, da za to ljudstvo nismo le učitelji, ki- morajo prebiti fccdikoi tn toliko ur v šoli z otroki, temveč obstajamo za ?iroke plasti našega n3' >da tudi izven šole kot razumniki, na katere gleda ljudstvo tudi brez ozira na naše stanovske do'lžn-otsti in preko njih. Še le tu, t. j. na izvenšolskem polju nastaja to, kar lahko imenujemo razmerje med učiteljem in ljudstvom v pravem pomenu besede. In tu nastaja obenem za učitelja najkočljivejša naloga, tu mora napeti vse svoje sile, da ostane vendar močnejši nego razmere, tako da ga razmere kljub vsemu pritisku ne morejo potihniti v stran in ga ljudstvu — odtujiti- Treba je z eno besedo pomeriti svoje odporne moči s silo ra/mor in si postavljati od časa do ča~a vprašanje, ali ni morda pretiran:)1 misliti, da so te razmere — žalostne sicer
— rej vedno, povsod in v vsakem slučaju močnejše nego mi sami.
Tako pretiravanje kaj rado prehaja v popolno malodušje z vsemi slabimi posledicami, ki podožaj učitelja na deželi napravijajo Še mnogo slabšega, nego v resnici je- Sila razmer se precenjuje, a ne samot to, tem/več postaja tako precenjevanje razmer nekak sistem mišljenja, ki končna vzame prizadetim popolnoma vsak čut prave orientacije. Serveda pa je drugo primerna previdnost in zopet drugo bojazljivo malodušje. Bistva vprašanja pa je ravno v tem, da se najde prava meja med silo razmer in pravico učiteljstva do isz-venšolskega udejtstvoi^anja. Ali so posledice v»3akega nastopa učitelja izven šole res tako hude, da je treba «vreči vse čez kroiv»? Menim, da niso! In v zvezi s temi vprašanji je tudi vprašanje takoimenova-nega aportunizma, o katerem pa j
nočemo
se zaključi ob 18. IS Prihodnja -seja se bo vršila jutri ob 1SL uri.
PovKanle plat dri nameščencem
Tudi učiteijm m povišajo plače - Povišanje od 1. aprila dalje
RIM, 3.' Danas dopoldne se je sestal ministrski -svet v palači Viminale. Na-vzočni so bili vsi ministri. Po poročilu finančnega vnmv^-rsAvst. je ministrski svet sklenil, da se povišajo plače državnih nameščencev, 'vštevši ljudskošolske učitelje m nekatere kategorije vpcukojencev- Mi-
Proračunska rasprava v francoski zbornici
Ukinitev fmoitega psbnBtia pri Vatikanu
Ustanovitev posebnega poslaništva za alzaško-lotarinške zadeve pvi Vatikanu.
PARIZ, 2. Na današnji seji je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva zunanjih zadev. Bivši ministrski predsednic Leignes je utemeljeval potrebo, da goji Francija tudi nadalje tesne stike z Vatikanom. — Proračunski poročevalec Hcnry Simon je izjavil, da komisija za zunanje zadeve nasprotuje, da bd se ji vnovič predložil člen, ki veli, da naj se črtajo krediti za francosko poslaništvo pri Vatikanu, kajti glasovati za zopetno
nistnski svet je proučil tu^ tehnično stran prcdl£Htcv člena bi fpo*eirii0 glasovati za
tega vprašanja in je sklenil, da stopi v veljavo povišanje s 1. aprila, ker zahteva izvedba ukrepa toliko časa. Nadalje se je ministrski svet barvil z 'vprašanjem kritja stroškov, ki bodo naistaK vesled tega ukrepa Končno je bilo sklenjeno, da se izboljša zakon od 11- novembra 1924, da se tako doseže izenačenje vtsteh kategorij cfržavnih uradnikov.
Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 10-urL
podmobneje govoriti Bodi le omenjena, da je življenje boj, kar ve*ja danes več kakor kdaj poprej za vsakogar. Kdor se v današnjih časih usatori na zapećku, ta »se je že zapisal smrti! Ali nasj bo učiteljeva samo sivoj lastni grobokap! Taktika večnega umikanja je torej zgrešena- Še bofl j pa: Rabicdranath Tagore odpotoval ▼ Indijo je zgrešena mišljenje, da je mogoče damesj BENETKE, 3. Rabindranath Tagore, ki mirno prežvekovati razne osladnogrenke | se je miKjj] ^u nekoliko dni s svojo dni-spomkne na zapećku in se obregniti na ne-; žino, je odpotoval sinoči z Lloydovim par-- ^ " ' ~™	to nikom «Cracovia>» v Bombay- Pred nje-
prijetnega pridigarja^ c^Kaj me nrse briga!»
Ko pišeš o sedanjem podožaju našega učiteljstva, «se moraš končno dotakniti tudi najžalosfcnejšega poglavja — poglavja o nekaterih neznačajnežih, ki našo razmeram pogledali niti v oči, temveč se sami brisali iz vrst zavednih učiteljev, zaveda-jauish <se cek>lne rsvoje naloge med lju<d-stvoun. Takih žalostnih primerov je tudi drugje, toda med učiteljstvom se naj-škoda, 'ki
prej opazijo m sKoaa, ki jo povzročajo ugledu našega stanu, je neizmerna.
Kakšne vzglede dajajo omi učitelji, ki ne _	,	. .
znajo ničesar potrpeti in so> pripravljeni za na rektorjev ukaz uiuverza zopet odprla skledo leče prodati svoje prvenstvo, ki jim m so se ze vrsula redna predavanja, gre v narodu kakor njegovim vzgojitaliem?
In še za manj, kakor je Ezanr prodal svoje prvensii-»i», mečemo v gnoj svoje dostojanstvo, svojo lepo zastavo, na kateri je zapisana bodočnost naše mladin«*
K sreči je med učiteljstvom le matlo , .	_
neznaoaj^nežev, ogromma večina je ostala fIsl<; In ^ dosledna <seibi in dolžnosti, kt mu zapaciajo med glajvnih stebnorv napredka našega ljudstva Krepka stainovska zavest združena z ljubeznijo in požrtvovalnostjo za naše ljudstvo nam edina more kazati pot, da se bomo vsaj v mejah vladajočih raz-tudi v bodoče častno odzivali pecaiir
mer
kovemu kM;cu, seben pomen.
ki zadobiva danes še po-
lledotfatkl Gent lejeue reforme
Razprava v senata o proračunu naučnega ministrstva — Šola naj bo dostopna tudi ubogimi
RIM, 3- Današnji seji senata je predsedoval podpredsednik Mariotti. Po odobritvi zapisnika o zadnji seji se je nadaljevala razprarva o proračunu prosvetnega ministrstva. Predmet razprave je tvorila Ge<ntilejeva reforma.
Sen. Pais je nastopil proti reformi- Posebno reforma podka v srednjih šolah je zgrešena. Učni program za zgodovino, slovnico in filozofijo je preobširen- Govornik je grajal odpravo pc/uka naravoslovnih ved z ženskih licejev. Poudarjal je dalje, da uživajo konvikti, ki jih -vodijo duhov-, ni ki, večje zaupanje, kakor zavodi, kate-sknajni sili izhajati tudi brez;rim stojijo na čelu lanki, in to radi tega,
u: -----r'1~ ker nimajo) prislednji pravega moralnega
Italijanski konvikti se ne morejo
vzdrževanje poslanika pri Vatikanu. Ministrski predsednik Herriot izjavlja, da protestira v imenu vlade proti napačnim interpretacijam na ^podlagi katerih se bi utegnilo domnevati, da je v Franciji ogrožena vetrska svoboda. — Soglaša s predlogom, da se ne predloži vnovič imenovani čUn komisiji; obenem pa prediaga v smislu izjav, ki ijh je podal pred osmimi dnevi glede Al zaci je in Lotarinške, da se zabeleži v proračun kredit 58 tisoč frankov za vzdrževanje načelnika posebne misije pri Vatikanu, enega svetnika, ki bo v slučaju potrebe nadomestoval načelnika, in enega arhivarja. Na predlog ministrskega predsednika Herriota, ki je stavil vprašanje zaupnice, je zbornica sklenila s 314 glasovi proti 250, da se ne predloži vnovič ko-misiji zunanjih zadev člen, na podlagi katerega se črtajo krediti za vzdrževanje poslaništva pri Vatikanu. To glasovanje je enakovredno sklepu, da se ukine poslaništvo pri Vatikanu.
Po glasovanju je bila seja prekinjena za dvajset minut. Skupina radikalnih socijalistov se je medtem sestala k posvetovanju ter sklenila, da bo predlagala zbornici vpis kredita 58 tisoč frankov za vzdrževanje posebnega pooblaščenca za alzaško-lota-rinške zadeve pri Vatikanu; toda ta kredit se ne sme uvrstiti v proračun za zunanje zadeve, temveč v poseben proračun za Alzacdjo in Lotarinško. Ta predlog je odobrila tudi socijalistična skupina.
francoski tisk in ukinitev poslaništvo Dri Vatikanu
Herriotov predlog ne zadovoljuje francoke javnosti
PARIZ, 3. Vsi listi komentirajo ukinitev francoskega poslaništva pri Vatikanu. Herriotov predlog, da se ustanovi pri VatLcanu posebno zastopstvo za alzaško-lotarinške zadeve ter da se nakaže v to svrho poseben kredit, iznenadil širšo francosko javnost. «Figaro» more nobenega zadovo-
, ____________hotel Herriot natvezati, piše
r;l važne sklepe glede ukrepov za zaščito j *L'Eclair», da bo boljše zastopal poseben po-voiilne svobode v nedeljo. Sklepi 90 ostali | oblaščenec pri Vatikanu interese francoskih tajni. Po seji ata se ministra Lukmić in dr.! osvobojenih provinc kakor reden poslanik7 —
govim odIfodoan so se velikemu indijskemu pesniku poklonila oblastva in osebnosti mesta, katerim se je Tagore zahvalil za prisrčni sprejem. Pesniku je bilo poklonjenih već šopkov itotž«
Univerza v Pavi jI zopet odprta
PAVIA, 3- Minister za pr o sveto je sporočil rektorju tukajšnje univerze, da bo proučil spomenici dijakov za refotrmot univerze. Dijaki so silili v rektorja za zopetno ocipretje univerze ter so objavili proglas s pozivom na cftjaštvot k miru. Da^i se je
Iz volilne borbe o Juioslooin
Optimizem v vladnih krogih
BEOGRAD, 3 (Iziv.} Danes dopoldne so
se vrnili v Beograd ministri Lukinič, Gjju-
iišič in dr- Žerjav. Pc.polcfene se je vršila uuaijitt veLma	,	.	, , , '	. : ie iznenadu s»rso irai
se zaveda vseh svcffft, konf«-enca mm^strov kmalu nato pa	daL ta predl0g ne
a/paclajo kot enemu iz- ^mistra.Kega. sveta Alimstrski .svet je sto-1 ljavatL Komu bi hote
*) Ta članek smo prejeli iz učiteljskih krogov. Člankar slika položaj, kakršen je, brez vsakega olepševanja. Naravnost in brez pridržkov pove tu pa tam tudi kako grenko resnico. Temeljna misel, ki preveva ves članek, pa nudi aktualno gradivo za razmišljanje ne sano člankar-^evim stanovskim tovarišem, temveč tudi vsem, ki so jim pri srcu bistvena vprašanja našega narodnega življenja na tem ozemlju.
smotra.
niti zdaleč primerjati z angleškimi. V kon vik te bi moral imeti dostop tudi reven dijak; danes pa tvorijo ti konvikti radi visokih stroškov privilegij visoke buržoazije. Tudi dostop v državne šole bi moraJ biti omogočen revnim slojem. Narod je večinoma ubog. Radi visc/kih stroškov za šolanje ostanejo nižji sloji brez potrebne izobrazbe- To ima težke posledice posebno v konkurenčnem bolju italijanskih izseljencev z inozemskimi.
Sen. Queirolo je kritiziral Gentilejevo reformo pouka, na visokih šolah, predvsem pa na medicinskih fakultetah. Trdil je, da bi bilo treba vseučilišča z velikim številom dijaštva razbremeniti; na malih univerzah je stik med profesor j? in dm] a ki veliko lažji- Ni res, da so več vredni dijaki, ki dokončajo svoje študije na velikih vseučiliščih, kakor oni, ki so dovršili nauke na manjših. Držafvmi izpit je odveč, ker jemlje vso veljava doktorskemu izpitu.
Sen- Torraca je zahteval izboljšanje gmotnega stanja srednješolskih profesorjev. (Ministrski predsednik on. Mussolini: «Ravno danes je bilo izboljšano). Govornik izrazi zadovoljstvo nad tem sporočilom. Sen. Torraca je nadalje popolnoma ovrgel program za pouk zgodovine. Program je preobširen. Cemu tratijo dijaki to'liko energij pri proučevanju rimske zgodovine? Poučevanje filozofije na učiteljiščih je nepotrebno- Na učiteljiščih naj se vzgajajo učitelji, ne fik/zofi. Na sedanjih učiteljiščih se dijak ne nauči, kako je treba učiti pisati in čitati male šolarčke. Pravijo, da dijaki danes veliko, bolj študirajo kakor prej; toda tu nastaja vprašanje, ali odgovarja študiju tudi primeren napredek-
Predsednik prosi senatorje, ki bodo govorili za reformo, naj mu javijo, da jih bo uvrstil med (Tovornike nroti reformi Seia'
Žerjav zelo optimistično izjavtiia o položaju narodnega bloka v Sloveniji.
Notranji minister Maksimović se je vrnil iz Južne Srbije, kjer se je nahajal na agi-tacijskem potovanju. Minister Maksimović je podal novinarjem izjave o varnosti v Južni Srbiji Osebna varnost je tam že zagotovljena; kačaki ne napadajo več. Prebivalstvo je pomagalo a puško v roki orožmštvu v boju zoper nje- Tudi Maksimović je prepričan« da je zmaga narodnemu bloku zagotovljena.
Vatikan In pollfltao delovanje duhovKine v Jugoslaviji
Obvestilo kardinala Gasparija
BEOGRAD, 3. (Izv.J Ministrstvo ver je prejelo od državnega tajnika v Vatikanu kardinala Gasparija obvestilo sv. očet?, da je s posebno naredbo zabranil volilno akcijo duhovščine v Stotveniji ter sploh vsako vmešavanje duhovščine v politiko
Jugoslavija ter spor med tirSjo in Turčijo
BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes dotpoldne je imel pomočnik zunanjega ministra Markov ič razgovor z angleškim poslanikom Yoimgom glede spora med Grčijo in Turčijo radi izgona grškega patrijarha iz Carigrada- Pozneje 'se je g. Marković razgo-varjaJ z italijanskim poslanikom o otvoritvi konference Benetkah
Ahmed
Žoga predsednik albanske republike
BEOGRAD, 3. (Izv>) Iz Hrane poročajo, da je ustavodajna akupščina izvolila Ahmeda Zogu za predsednika republike. Amed Zogu je izvotien za dobo 7 let j pravi list —,
•Echo de Pariz> pravi, da bo posebno poslaništvo pri Vatikanu veliko koristilo Alzaciji in Lotarinški. Ne more pa razumeti, da tvorijo osvobojene pokrajine posebno razmerje napram Vatikanu, s č^mur se postavljajo izven nacijonalne skupnosti.
Važne Chamberlalnove Izjave
o angleški zunanji politiki
LONDON, 3. Misel, da bi se dala Franciji garancija za varnost — v obliki vojaškega paikba —, se je vlačila sem ter tja v Angliji, odkar so prišli konservativci na vlado. Kakor se more razvideti, hočejo konservativci, da bi Nemčija ostala zunaj in da bi se zadovoljila z izjavo, da ne pomeni Franciji priznani garancijski pakt sovražnega čina proti Nemčiji- Z ozirom na pakt za medsebojno garancijo, ki ga je pred dnevi nemški list «Germama* predlagal Franciji, izjavlja «Observer» brez drugega, da ,je to vprašanje bollj angleško nego nemško: Anglija more z ozirom na zaščito Francije več pamidrti nego Nemčija Kakor meni (cObservier*, nima nemški kancelar Luther pravice sklicevati se na stanje popolne alt skoro popolne razorožitve, v kateri se nahaja njegova država Lutherju odgovarja «Observer», da gre za več nega za navadno tehnično kršitev mir ovne pogoidbe. Tehnična izvršitev klavzul da ne bo nikoli in ne bo mogla biti popolna. Glede oblike bodo mogoči vedna vsakovrstni ugovori, ako-ravno ne bodo imeli v bistvu pogodbe nobene podlage- Bistvo je duševna razorožitev Nemčije, gobova vrsta razorožitve, ki je mirovna pogodba ne predvideva Ni -nam treba dosti raziskovati — da lahko rečemo, da je
v smislu nove ustave, ki je izdelana po vzorcu ustave Združenih držav. Zogu je takoj prisegel. _
Andcoiićeva obsojena na 3 leta ječe
BEOGRAD, 3. (Izv ) Danes je bila proglašena razsodba proti AndroUčeivi, ki je bila obtožena špijooaže v korist Ogrske in še neke druge države, Androličeva je bila obsojena na 3 leta .ječe; ostali obtoženci so bili oproščeni vsled pomanjkanja dokazov. " _
Romunske skrbi radi
Wranglovega brodovja
PARIZ, 3. Na tozadevno vprašanje <:Matina» je Bratianu poudaril nevarnost, ki grozi Romuniji od napadalne politike sovjetov, združene z zamotanim položajem Nemčije, ter dostavil, da bi se slučaj, da se Wranglovo brodovje izroči savjetom, morala uporabiti lausanneski pogodbi priložena konvencija, ki daja vsem državam pravico vzdrževanja toliko vojnih ladij v Črnem morju, kolikor jih šteje največje brodovje kateresibodi izmed nabrežnih držav.
Ako bi velevlasti ne poskrbele za udej-■stvitev te konvencije, bi bBa Romunija posiljena graditi vojne ladje«
mšjljena razorožitev še daleč od svoge izpolnitve«
«Observer» nikakor ne izraža osamljenega mnenja, nasprotno, to mnenje je potrdil sinoči Chamberlain v važnem govoru a zunanji politiki, ki ga je imel na banketu udruženja binmingamskih draguljarjev in zlatarjev.
Chamberlain je predvsem izjavil, da je ustanovitev trdnih temeljev v svetu dolžnost vsakega zunanjega ministra. Njegovi stiki z zunanjimi ministri drugih držav so ga prepričali o negotovosti in temi sedanjega položaja Evroipe. Staro Evropo je požrJa svetovna ivojna in nova Evropa si še vedno išče svoje temelje.
v Nihče ne more vršiti funkcij, katere izvršujem jaz — je nada J jeva 1 Chamberlain —( ne da bi čutil, da trpi Evropa še vedno na stresljajih, ki jih je prenesla med vOjno in da je treba dati najprej varnost novemu redu ter streti sile, ki ovirajo napredek pohoda*.
Angleški zunanji minister je tudi izja/vil, da je šel glas po Parizu in Rimu, da namerava on ustvariti enotno fronto proti gotovim strankam in gotovim državam. Na tej vesti ni nič resničnega, nič ni bolj oddaljeno od ministra, nega to- Njegov namen je marveč izravnati nesporazum ljenja in nasprotstva. Pa ti spori se ne morejo nakrai nr^^^j,
Razorožitev Nemčije ChamberUinovi nameni grejo za tem
da bi se obnovili in utrdili ziveza in odno-ša/ji, ki so obstojali med Anglijo in njenimi zavezniki.
«Francija — je dostavil govornik — potrebuje garancije proti ponovitvi zla, ki ga <je pretrpela. Dokler ne bomo tedaj razpršili njene bojazni, ne bomo storili prvega koraka na pofti pozab ljenja starih srdov in grenkih sovraštev od včeraj»-
Po teh besedah, katerih pomena ni nw»-„-je pretiravati, je zunanji minister začel govoriti o Nemčiji. Z ozirom na nedavna izmenja nje not o koelnski zasedbi je Chamberlain izjavil, da obžaluje ostri ton nemškega odgovora in posebno predvčerajšnjega govora nemškega kancelarja-
«Nočem priti do živega v sporu, ki se ga vodi na ta način — je vzkliknil minister —, omejil se bom le na kancelar*-jeve fraze, s katerimi hoče nemška vlada popraviti vse ona, kar je Opustila z ozirom na »srvoje dolžnosti v smislu versaH-leske mirovne pogodbe.
«Ravnotako bom le ponovil zadnji stavek zavezniške note, katerega je menda nemška vlada prezrla, namreč da so zavezniki s svoje strani trdno odločeni storiti vse, da se mirovna pogodba izvrši v vseh ozirih do pičice».
Glede Egipta je minister omenil, da je bil umor Sfrdan-ja le naravna posledica položaja, ki se je zaistrupljal od dne do dne, in da je Anglija v svoji liberalnosti dala Egiptu neodvisnost.
DporniJki Riffanouci ogrožajo Špansko cono
Gen. de Rivera se vrne koncem tega meseca v Maroko
TANGER, 3. Preteklo soboto je prispelo .v Tazarut Abd Ei Krimovo povelje, da se odvede Raisulija v Scesciauen in nato v Riff. Raisuli je odšel v Scesciauen v soboto popoldni. Spremljali so ga <ujegovi štirje sužnji. Njegova družina je ostala v Tazarutu. Uporniški Rif* fanovci se zbirajo v ravnini Arzila z namenom, da izvršijo napad na španski postojanke pri Arzili in Laracheju, ki niso še primerno utrjene. Hočejo predvsem prestriči zvez«j med Larachejem in Scesciauenom t^r zasesti višine vzdolž ta-nger&ke meje. Ostali uporniki se zbirajo pri TetuaiHL Obstoji verjetnost, da bodo uporniški Riffanovci izvajali represalije nad plemeni, ki se ne bi hotela ud^ležiti pohoda proti Špancem. Španske čete utrjujejo z vso naglioo svoje postojanki, ker računajo na srdite napade s strani maroških upornikov.
BARCELONA, 3. Zatopnikom tiska je general De Rivera izjavil, da je bil Er Raisuli v resnici zajet. Obenem je De Rivera sporočil, da odide v Maroko koncem tekočega meseca.
Francoski finančniki in ZSSR
Francoske kreditne ponudbe za ustanovitev francosko-ruake banke v Parizu
MOSKVA., 3. Predsednik banke za zunanjo trgovino Taratuta, ki se je vrnil s Krasinom iz Pariza, je predložil sovjetski vladi četvero ponudb uglednih franeotkih bank v svirho ustanovitve francosko-ruske banke v Parizu. Nekatere fran-coslke finančne skupine bi bile pripravljene dati tej banki na razpolago polovico potrebnega kapitala ter ii zagotoviti znaten kredit. Sodelovanje obeh držav pri ustanovitvi navedene banke bi omogočilo, da bi tudi ameriški finančni krogi nakazali ZSSR potrebne kredite v svrho pospeševanja obnove sovjetskega gospodarstva. Sovjetski banki za inozemsko trgovino so ponudile izdaten kredit tudi druge francoske -banke, tako da bi sovjetska vlada lahko v kratkem Času pričela z večjimi uvoznimi in izvoznimi operacijami. Taratuta pravi, da so Krasinova gospodarska pogajanja s francosko vlado vzbudila veliko zanimanje pri «Centralni banki Francije» za gospodarstvo ZSSR.
Kdo je napisal 14 mirovnih točk?
LONDON, 3- Iz Sidney-a poročajo: A-merikanec GoJ Birch Helns, ki se nahaja na potovanju po Avstraliji, je izjavil, da mu je pokojni predsednik Wilson, s katerim se je peljal na mirovno konferenco, zaupal, da ni nikoli napisal 14 sedaj sve-tovnOznanih bočk. Pač pa je Wilson dobavil. da so mu imenovane točke predlo-žiH nekateri univerzitetni profesorji Zer dinjenih držav v svrho diskusije.
Verska svoboda v Rusiji RIM, 3- Tiskovni urad sovjetskega poslaništva sporoča: V razgovoru z novinarji je mons. Ceplak trdil, da sovjetska vlada zalezuje krščansko vero in njene propovednike. Te trditve ne odgovarjala resnici. V Rusiji vlada popolna verska svoboda, ki je zagotovljena po zakonu vsem <veratm.
Podpora mariborskemu gledališču.
BEOGRAD, 3. Ponovne intervencije pred-staviteiijev Narodnega bloka, kateri sta z najtehtnejšimi argumenti podpirala mariborski veliki župan dr. Pirkmaier in upravnik gledališča dr. Brenčič, so končno imele uspeh. Bodočnost mariborskega »glidališča, kd je vsled nedostatka dovoljnih kreditov v državnem proračunu že dalj časa se nahajalo v naravnost obupni krizi, katera je vsak hip grozila končati s katastrofo, je sedaj vsaj za silo osigurana. Minister prosvete Pribičevič je zasi-gural v vladi kredit 800.000 dinarjiv, na katerega je sedaj pristal, uvažujoč v polni meri argumente prosvetnega ministra, tudi finančni minister dr. Stojadinovič. Včeraj je gosp, finančni minister sporočil ministru prosvete, da ji našel pokritje za mariborsko subvencijo ter je o tem obvestil tudi mariborskega velikega župana.
Mariborsko narodno gledališče je s tem rešeno iz obupnega stanja, v katerem se je na-haialo.
\
DNEMNE MESTI
Revizija uolilsKih imenikov
Občinska volilna komisija naznanja, da bo od 31. januarja do 15. seb-ruarja izložen na občinski deski en izvod petih imenikov« ki jih predvideva čl. 20, oziroma 37. zakona o političnih volitvah ter občinskega in pokrajinskega zakona. Drug izvod istih imenikov z listinami vred, ki se nanašajo na posamazna imena, dalje seznam lanskega leta, seznami sekcij, besedilo sklepov o določitvi sekcij in volišč bodo občinstvu na ogled na občinskem anagrafičnem uradu (ul. Sanita št. 25, II. n., vrata 35). Uradne ure od 8. do 12.
Vsak državljan ima pravico vložiti v gori-omenjenem uradu in v obliki, ki jo predpisujejo čl. 24. in 30. zakona o političnih volitvah in čl. 40. in 53. občinskega in pokrajinskega zakona, reklamacijo pri pokrajinski volilni komisiji proti imenikut proti razdelitvi mesta v sekcije, proti op^delitvi posameznih sekcij, proti seznamom volilcev v posameznih sekcijah in proti voliščem. Reklamacije se lahko vložijo tudi pri občinski volilni komisiji. Ta poslednja jih potem izroči pokrajinski volilni komisiji ter izda vložniku reklamacije potrdilo prejema. _
m naslov žeieziiiiKe uprave
V zadnjem času smo prejeli par dopisov z dežele s pritožbami proti načinu, -tako se na naših železnicah odpirajo in zapirajo zapornica na mestih, kjer se vozne ceste 'trižajo z železniškimi progami. Vozniki so izloženi raznim neprilikam, ki bi se dale odstraniti le tako, da se zopet postavijo k zapornicam posebni železniški čuvajo, kakor so bili prej. Da so neprilike za voznike res prav velike ter včasih združene s smrtno nevarnostjo za prizadete, nam kaže nazorno slučaj, ki se je je dogodil predvčerajšnjim na križišču železnice in ceste v Štanjelu črez progo je grozil tovorni avtomobil ravno v hipu ko so se začele prečnice spuščati. Ka-ior omenjeno, ni več pri prečnicah posebnih čuvajev kakor prej, temveč jih spuščajo s posebno napravo naravnost s postaje, odkoder pa ne morajo videti, kaj se tedaj godi na križišču. V slučaju onega avtomobila se je zahvaliti le šoferjevi prisotnosti duha, da se ni zgodila grozna nesreča. Čim je šofer videl, da se prečnice spuščajo, je pognal vozilo in tako ušel nevarnosti, da bi moral ostati med obema prečni-cama in čakati, da pride vlak in zdrobi avtomobil. Da bi bila taka ovira velika nevarnost tudi za vlak sam, o tem ne more biti nikakega dvoma. Lahko si je misliti tudi grozni položaj, v katerem bi se nahajal kak navaden voznik, ako bi ga prečnice vjele na progi v hipu, ko ima prisophati vlak, kateremu se pa ne more ogniti. Prišel bi vsaj ob voz in živino, ako bi ne bilo hujšega.
To dva primera kažeta jasno, da je sedanji nač:n dviganja in spuščanja železniških preč-nic ne samo neprimeren, temveč tudi nevaren za prizadeti prebivalstvo. Poroča pa se nam še o drugih nedostatkih, ki so tudi prav resna ovira za promet. Na isti progi se je dogodilo nekemu avtomobilu, da> ja moraf čakati kake V\ ure. preden so se prečnice zopet dvignile po odhodu vlaka. Menda se rado zgodi, da na postaji pozabijo na prečnice in tako morajo vozn ki čaka ti in izgubljati ča«. Taki slučaii bi seveda n:l:akor ne bili mogoči, če bi bili pri prečnicah čuvaji, tako da bi imeli istočasno pregled črez cesto in železnico.
verne Amerika je poslal jugoslov. ministrstvu narodne prosvete pred letom dni znesek 1,000.000 dinarjev, kateremu je te dni dodal še 500.000 dinarjev v svrho, da se okrepi njegov fond za vzdrževanje siromašne šolske dece njegovega rojstnega kraja Risanj v Boki Kotorski. Minister Pribičevič je narodnega dobrotnika, predložil kralju v zasluženo priznanja in odlikovanje.
Cružtvene vesti
—	Glasbena Matica. Danes ob 19.30 odbo-rova seja. Z ozirom navažnost te seje, so odborniki naprošeni, da se je udeležijo prav gotovo.
—	«Poguinni krojacek«, ta lepa mladinska igra. ki se je 21. pr. m. prvič igrala, se ponovi v nedeljo popoldne, tako da bo vsam otrokom in odraslim dana možnost, da si jo ogledajo. Ker je ta igra novost za našo deželo, in so vloge v dobrih rokah, bo nudila igra vsem obilo zabave. Začetek točno ob 3.30.
.— Dramatični odsek šentjakobske «Čital-mce ima danes zvečer ob 8.30 sestanek. Ker se bodo razdelile vloge za -Kontrolorja spalnih vagonov*, jc navzočnost vseh potrebna. _	Odbor.
—	Danes ob 21. se vrši v dvorani «Modu-gnoo> družabni večer. Z ozirom na to, da so izkaznice le še danes valjavne, se pričakuje obilen obisk,
—	Dremat, odsek MDP - Trst (1. skupina). Današnja vaja za -Peterčkove poslednje sanje* odpade.
—	Družabna zabava. V soboto, 7. t. m., priredi športni odsak MDP - Trst veliko družabno
vasi vtis.
Kakor rečeno, je vzbudil dogodek v in vsej bližnji akoKci silno mučen
Vesti z Goriškega
Ponovna zaplemba goriškega tednika
«LTsonzo». Kakor smo poročali v nedeljski številki našaga lista, je goriški podprefekt zaplenil 22. številko goriškega tednika «L'Ison-zo>>. V zvezi z zaplembo so nasprotniki «L IsonzoB razširili po mestu neutemeljeno vest, da bo vsled iste zaplembe «L'Isonzo» sploh prenehal izhajati.
V pondeljek opoldne je izšla 23. številka tega lista, ki pa je biLa zaplenjena, še pradno je bila oddana v razprodajo, to pa najbrže radi tega, ker je bila večina lista posvečena napadom na goriškega podprefekta, ki sa ni niti toliko potrudil da bi utemeljil zaplembo prejšnje številke s kakim dekretom.
Zbog te ponovne zaplembe smo sadaj tudi mi mnenja, da je v resni nevarnosti obstoj tega lis i a, ker ne verujemo, da razpolaga z zadostnimi gmotnimi sredstvi, da bi se lahko z uspehom boril proti zaplembam. Kot smo že večkrat omenili, si je «LTsonzo» postavil kot izključno nalogo se boriti za teptane pravice Gorice in je pri tem povedal marsikatero grenko resnico tt&di gleda nemodrega postopanja videmskih obmejnih politikov s slovensko narodno manjšino na Goriškem.
— Iz Podbrda. V nedeljo zjutraj se je dogodila pri na« nesreča, ki je globoko pretresla našo drugače tiho in mirno vas. Ko je v nedeljo ob 5. zjutraj odhajal iz Podbrda jutranji vlak, je povozil nedaleč ob Podbrda 23-let-nega Nikolaja Dakskoblerja, ki je ostal na
...	------------------, mestu mrtev, ker ga je vlak prerezal narav-
zabavo. Cisti dobiček je namenjen nogometni nost v dva dela. Nesrečni mladenič se je vrsti za nabavo športne opreme. Oprema bo vračal najbrže pijan po železniški progi ter ista kof nri nMUli.]<-;	ni opa2ii prihajajočega vlaka. Vsled megle in
ista kot pri nedeljski slavnostni zabavi in sicer po želji vseb udaležencev, ki niso mogli pre-hvaliti posrečene okrasitve dvorane. Dostojnim maskam vstop dovoljen. Zabava prične ob 20.
Iz tržaškega življenja
— Majhen požar na Tratenako. Včeraj popoldne okoli 18. ure je bilo poveljstvo mastnih gasilcev teleloničnim (potom obveščeno, da je v bl.žini vodovoda na Trsteniku izbruh-
teme tudi strojevodja ni opazil strašne nesreče, ki sa je odigrala pod kolesi lokomotive. Sele pol ure po odhodu vlaka so opazili nekateri domačini razmesarjeno truplo Dakskoblerja« k: je ležalo razrezano v dva dela ob železniški progi.
— Iskal zvončke, naletel na nabo£. Na Sveč-nico popoldne je iskal 11-letni Franc Golobičič med Ustjem po grmovju zvončke m druge pomladanske cvetlice. Ko je brskal po listju, je .	nanadoma treščil pod njim v listju skrit naboj
ml ogenj. Na označeno mesto je bil odposlan i ter ga ranil v dolnji del života. Goriški «Zel. oddelek gasilcev, ki so ogenj—gorelo je nakaj križ* je prepeljal malega ranjenca v goriško suhe trave na prostoru kakih 100 m9 — po j bolnico, kjer bo moral ostati približno en
POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST« v TRSTU
Od danes naprej do 10. t. m. je urad za stranke popoldne zaprt.	Tajništvo.
—	Vatikan in Jugoslavija. Vest, da je jugo-slovenska vlada intervenirala pri «v. stolici zaradi «vmešavanja jugoslo venskih duhovnikov v politične borba» se ne potrjuje. (Vest smo mi posneli le po dolžnosti kronistov z navedbo vira). Že včeraj pa smo omenili, dA je bila brez vsaie podlage tudi vest, da je bil imenovan od sv. stolica tržaški škof dr. Fogar za nekakega papeževega -komisarja* z nalogom, da izvede preiskavo v Sloveniji. Tr-žašii škof je bil v Ljubljani na obisku pri svoji sestri, ki je poročena z ljubljanskim veleindu-strijalcem g. Pollakom. Njegova pot v Ljubljano je bila potemtakem čisto zasebnega značaja. V ostalem bi se morala poveriti vsaka taka preiskava papeževemu nunciju.
Slovenski listi onkraj mije so stavili vse to v zvezo z nekim nedavnim člankom uradnega glasila sv. stolice <<Osservatore Romano«, v katerem je b:l govor o 'tatoliškem časopisju, češ da je ta članek naperjen proti jugoloven-skim katoliškim listom in njihovim politikom. V resnici pa je govoril člane"< o nalogah katoliškega časopisja ploh brez vakega po-sebnaga ozira na Jugoslavijo,
Iz teh dejstev sledi, da so vesti o omenjenem incidenlu brez podlage in da ni nastopila v odnošajih med Jugoslavijo 5n Vatikanom ni-kaka sprememba, ki bi bila povzročena po zadržanju slovenske duhovščine v sedanjem volilnem boju v Jugoslaviji.
—	Petdesetletnica našega političnega društva. V jutrišnji številki objavimo obširno pomočilo o ustanovnem občnem zboru političnega društva ^Edinost* v Trstu, ki sa jc vršil dne 2. februarja 1875. pri Sv. Ivanu. Opozarjamo že danes naše čitatelje na to zanimivo poročilo.
—	Dražba prodaje monopolnega blaga v Senožečah. Finančna intendanca v Trstu naznanja, da se bo vršila dne 18. marca 1925. dražba za podelitev prodaje monopolnega blaga št. 3 v Senožečah. Dražba se bo vršUat na podlagi ponudb, in sicer na finančni inten-danci v Trstu. Tisti, ki s-a hočejo udeležiti dražbe, morajo predložiti finančni intendanci v Trstu omenjenega dne in ob omenjeni uri svojo ponudbo, ki mora biti pisana na kolko-vanem papirju za 3 lire in izročena v zapečatenem zavitku. Prodaja se odda v najem za dobo devetih let. Obrazec za ponudbe najdejo prizadeti v uradnam listu -Osservatore Tžriestino- od 3. t. m.
—	Zahvu'a. Žensko podporno društvo jugo-♦lovenske kolonije v Trstu izraža tem potom vsem, ki so na katerisibodi način pripomogli s svojim dobrosrčnim sodelovanjem k tako lepemu uspehu koncerta ob priliki proslavitve sv. Save, najprisrčnejšo in najiskren2jšo zahvalo. — Odbor.
—	Sv. Ivan. Ponavljamo danes včerajšnje vabilo, da se udeležijo današnjega sestanka, ki se bo vršil ob 8. uri zvečer v sv.-ivanskem Nar. domu, vse one gospodične, ki imajo veselje do petja. Namen tega sestanka je, da se sestavi ženski zbor mladih moči, da začnemo z delovanjem tudi na tem polju. Pridite vsa, ki čutite v tem pogledu količkaj poklica.
—	Velik naredni dobrotnik. Vaso Djukovič, triiovec v Denveru v Zedinjenih državah Se-
polurnem delu in brez posebnega truda po gasili. Škoda je neznatna.
—	Žalosten epilog otroške igre. Predvčerajšnjim je bila prepeljana v mestno boln.šnico 5-letna Nella Lorcdan iz Plavij pri Miljah, kateri se je — kakor smo včeraj poročali — pri igri z vžigalicami vnela obleka, vsled česar je deklica zadobila hude opeklina po vsem telesu. Stanje nesrečne deklice, ki ja bilo sicer opasno, a ne smrtno nevarno, se je poznaje zelo poslabšalo in včeraj opoldne jc revica izdihnila v groznih mukah.
—	Identifikacija beračice, ki so jo našli mrtvo v Lcnjerju. Včeraj smo poročali o naznani beračici, ki so jo našli pretekli petek mrtvo v hlevu gostilne -Pri Blažu« v Lonjerju, kjer je prenočavala. Kakor znano, je blo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bol-nišnrce, kjer je bilo včeraj raztelešano v navzočnosti sodne komisije. Dognalo se je, da je ženska umrla vsled srčna kapi. Včeraj popoldne je neka ženska, stanujoča v starem mestu, spoznala mrtvo beračico za 45-letno Magdaleno Jurković iz kraja Sara Jabuka pri Splitu v Dalmaciji.
—	Nasilno dejanje malopridnega mladeniča. Opsova! in težko poškodoval nočnega čuvaja. Sinoči okoli 20. ure se je v gostilni -Al buon Vipacco* v ulici Udine odigral buren dogodek. Ob tem času ja stopil v gostilno 31-letni nočni čuvaj Ivan Rodella, stanujoč na Šalita di Gretta št. 15, misleč, da najde tam nekega prijatelja. Ker ga pa ni našel, je Rodella izpil kozarec vina, sa nekaj časa razgovarjal s krČmarjem ter hotel končno oditi. Bil je že pri vratih, ko sta ga dva mladeniča, ki sta sedela pri mizi, začela brez vsakega povoda zmerjati s *špifon«omi». Rodela je presanečen obstal; ker se mu pa ni ljubilo prepirati, se je psoval-cema samo prezirlivo nasmehnil. To pa je enega izmed dveh mladeničev silno razkačilo; pograbil ie kozarec na mizi ter ga zalučal proti Rodelli; potem še drugega in tretfega. Vsi trije kozarci so zadeli Rodello v obraz in na mah je bil mož vas v krvi. Hrup je privabil v gostilno dva orožnika, ki sta nasilna mladeniča pretirala. Rodella je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestna bolnišnico. Zadob l je vač hudih poškedb po obrazu; posebno nevarno pa mu ?e bilo poškodovano desno oko, katero bo neibrž izgubil. Sprejeli so ga v oku-listični oddelek.
Strašna družinska tragedija
v Riematijih
Pretekli pomdeljek zvečer se je odigrala v Ricmanjifi strašna družinska tragedija, ki je prežela z grozo vse tamošnje mirno prebivalstvo- Brat je z očetovo pomočjo naj zverinski na-tin. umoril svojega mlajšega bratac Krvavi dogodek •se je -odigral v hiši posestnika Ifviana. Zulian, stanujo-čega v hiši št- 99. Med Zulianom, ki mu je 63 let, in n*jegtnvim starejšim, že poročenim sinem Ivanom ter njegovim mlajšim sinom Jcsipcm je vJa^-Jalo že delj časa hudo sovraštvo, ki mu je bilo povod de-Jitev posestva. MJaijsi sin Josip, ki mu je bilo 24 let, je zahteval, da bi mu oče odštel delež dedščme, <kx katerega je imel pravice,. Stari Zulian in njegov sin Ifvan sta se pa temu odločno upirala- Njihov odpor je imel za posledico prepire, ki so bili v zadnjem Časra talco budi, da so« morali posredovati celo orožniki
Pretekli pondeljesk zvečer se je Josip Zulian, ki je pred kratkim dovršil vojaško službo, vrnil pc* delu — bii je zaposlen v ladjedelnici S. Marco — domov. Komaj je presteipi! domaći prag, sta oče in srtarejši brat navalila nanj, menda da bi ga vrgla iz hiše. Tekom srditega ruvanja je brat Ivan Zulian zavihtel nad bratom sekiro ter ponovno zamahnil po njem. Ko se je Josip Zulian končno zgrudil na tla. -smrtno ranjen, sita ga oče in brat zavlekla na cestot Stari Zulian je šel nato javit dogodek orožnikom, rekoč, da je njegov sin Ivan Zulian v prepiru ubil svKJfjega mlajšega brata- Orožniki so pa kmalu dognali, da je bil stari Zulian sofcrrv pri umoru- Zato so tudi njega aretirali.
mesec« ako ne nastanejo kake komplikacije.
— Si zlomi nogo pri igri na kroglje. 52-letni Peter Camuta je bil zaposlen v soški tvornici cementa pri Anbovem. Mesto da bi se v soboto zjutraj podal po cekmočnem dćlu v posteljo, je možakar šel igrat na kroglje po zmrznjenem igrišču. Med igro se je Camutiju zdrsnilo in padel je tako nesrečno, da si j: zlomil levo nogo nad kolenom. GoriSki «Zel. križ® je prepeljal tudi njega v goriško bolnico, kjer bo moral ostati približno šest tednov.
nudi Izredno priiiho ne samo radi reklamnih cen, ampak tudi radi dejstva, da se prodaja le
tekoče in prvovrstno bBaso
Evo Vam majhen Izvleček velikanske izbere:
Matlopolan ™ %,
centimetrov * . < L
Madapolan islandski 80 cm Platno Reeord 75 cm. . . Platno Hadonna 75 cm Platno Nationna debelo 80 cm tt
Jajcja lupina


f»
Platno Piatno Prtičl
kosmato, za spodnje hlače L za prte .Jacquard' satini-rano, 150 cm.....yt
64X64 .Jacquard- sat in i-rano, 150 cm.....
D'iftfil 23 prie' ^rvano» do-r iUijiU mačo uporabo, 150 cm .
.Reciam za fino žensko perilo . (}
Platno Reciam
čna znamka naše tvrdke, 150 cm ff
2*90 3*90 3*40
3*60__________
i Brisače
4 Zu i RrkftrD
U13>*UWG iz gobastega bJaga
7*90 Brisače iz gobast, blaga, kockane »9 ŽENSKO PERiLO
crepe, z robom
tf
N
>1
6'80 10'S8
3*30 11 — 310 3*20 6-20
Srajce ajourjem, moderne
Cene na trgu Cavour
da« 3. t. m.
(Oddaja na debelo)
Česen 900-1000; pomaranče 70-130; rdeča pesa 60; kislo zelje 130-165; karfijol 80-160; kapus 80-120; čebula 110-180; fig? (suhe) 220; salata 60-400; limone (100 kom.) 6.70; jabolka 80^250; krompir 60-80; hruške 100-240; paradižniki 200-300; radič 160-310; radič (rdeč) 230-340; repa 30; špinača 110-340.
Borzna poroCifa.
DEVIZE Amsterdam od 970. do 9t<0 —; Belgija od 124— do 126.— ; Pariz 1)0 - do 1H0.50; : .on loQ od 115 25 do 115.50 ; New York od 24 — do 24 10 ; Španija od 343.— do 347. ; Švica od 46:1 _ do 466 — ; Atene od 39 50 do 43 -; Berlin od 565.— do 576.— ; Bokarešt od 12.25 do 12.75 ; Praea od 71.— do 71 5v: Ogrska od <V>33»> do "0340; Dunaj od 0.0335 do 0.0345; Zagreb od 38 75 do 39 25.
VALUTA; Avstrijske krone od 00330 do0 034<>; dinarji od H8.70 do 39.10 ; dolari i od 23.95 do 24.05; novci po 20 franko▼ od V±— do 93—
frnit ifcer-
ling od 115.15 do 115.46. Benečijske obveznice 80.70.
Mali oglasi
FOTOGRAFSKEGA
«Helios» v Idriji.
vajenca sprejme
atelje 177
ali hlače chiffon, delane z I	»l»Cf|
ajourjem, moderne ... L	J JU
fvnfPA a,i b>ače chiffon z ajourjem	Q*Eil
aiUjlC in filetom......ff	0 3U
9*50 10*50
in filetom......ff
xz naifl
Srnjr6al*hiače vcxane
19
nejšega batista z ajourjem in okraski ...... n
Srajce	. '■. vr*a: L 11*50
SfnjCS nočne, mode ne, z ajourjem yy 16 "
ClTllPO nočne chiffon,vezene,vložki, ift«_
arUjlg imitacija fileja . . . . „ i 3 -
Srajce
nočne, batist, in vložki
2 ajourjem
9i 20'-
50 /o pepust na raznih kosih ženskega perila iz batisfaf lana in svile.
MOŠKO PERILO
fttfffrO moSke, iz najfinejše tka- I
galilJLG nine s prsnikom p quet . L LL %!U
fvrlPA izborne vrste, s svetlim 9C" ^ aiUjlC prsnikom .....M L J -
Ovratniki tti "d\¥.V!£h „ 2'J8
flniiRinl^f mehki, najfinejši, v uvruillml vseh oblikah . . .
L
Cathe-tOl bela svila . .
Spodnje hlače I££e\L 980
• 99
99
rso
S'8G 1450
Robci Robci Robci
Ženski, iz batista aH mada- I pola ia z ajourjem ... L ženski, 7 ajourjem, lepo vezani	M
moški, z barvani m robom f§
moSki,z ajourjem 41X41 cm | po L 1*20, 43X43 cm . . L moški, obrobljeni, im. lana
41X-*1 cm......If
z lepimi slikami .......9»
1*45 1'30
-')5
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Cane zmerne. Ta>nost zajamčena. Govori slovensko. Via Madon-nina 10, II.	179
(podsuknjica) najboljše vrste I z rokavi ali brez teh ... L (podsuknjica) iz najfinejše
volne p....... ff
(Ženske hlače) jako dobra vTsta.....n
ROeS!
•75 Robci
•90 Rjbci '88! Robci
PLETENINE
580! ComSinec bora: l IS*— 12aS0 Combinee ttinh!aie)i!,ri2|'na „ 39'—
8*3^' H;!Hf3 za novorojenčke in otroke 1'Cfl volnene,L 2*90,bombažaste ff i J'J
PO ZftlŽ&MH CENAH
Otroške pletenine za prehodno sezijo. — Perilo za novorojenčke in otroke.
ROKAVICE
RoKaoIce SU' .B,i.b0!f*L 11*901 Rskaolce	M'.l 19*50
Halo Hala Calctles
DEKLE, vešče vseh hišnih del, želi mesta pri kakSni slovenski drtfSmi le za po dnevu. Matičič L., Via Panlilo CastaMi 11. 178
B4B1CA, autorizirana, epi
Zdravnik na razpplagc«. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tataost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
URADNIKA
(uradnico) s prakso, veščega strojepisja, s popolnim znanjem slovenskega in rtaJi-ja^skesga jezika v govoru in pisavi, išče županstvo Rihemberk. Poćetn^ plaća L 450.— in stanovanje. Služba začasno prorvizioma, poistane -stalna. Naotop takoj. Prošnje na kolekovani poli od 2 lir nasloviti do 8. februarja na Ž4H>a»stvo Rili 59)	hemberk
S Zlato, srebro, krone, S Z platin, zobovje 66 £
dP	kupuje	%
I Zlatarno ALBERT POOH J
% Trst, Via Ma zini 46 «
ALOJZIJ POVH
PIdzzd GarUaldi 2, L D. TeL 3-29
Lastna tovarna in delavnica« Prodaja, kupuje* popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega j«, da se prepriča o cenah.	62
CCKO u. t lil. 16 T R s T Corso U, L m. 16

PODLIšiTES:
W. ColHns:
PREZ 1^1 ENA
(234>
Roman.
»Ali bi rekli da?» jc ponovila. «KolebaI sem med da in nc.»
Njena roka se je krčevito oprijela njegovega ramena, od nog do glave jo je pretreslo, ni mogla več vzdržali. Svoie srce je položila v naslednje besede: 'Ali ste se obotavljali zaradi mene? =
«Da,a je rekel. »Obotavljal sem se zarad* vas.»
Pisalna priprava, ki je bila pred niirn, ji je i jsjič ni rekla; pogledala ža jc in v tem podala priliko za drug pogovor, in takoj jo je gjedu je končno občutil resnico. V naslednjem pograbila.	trenotku jo je objel in solze veselja so li'e
*Alis te pisaM pismo, ko sem vstopila?» je ! z njenih oči na njegova prsa. vprašala.
•<Premišljeval sem o tem,» je odgovoril.
-Ali zaslužim svojo srečo?» je zašepeU-la if nridednie vprašanje. -O, dobro vem, kavcc
..........še poslednje vprašanje
•»Bilo j* pismo, ki ga ni mogoče pisati brez ^ odgovorili ozkosrčneži, ki niso nikoli ob-premisleka.a	i £Utili ne trpeli, če bi j.h tako vprašala. Če bi
Tedaj je vstal in odstranil pisalne potreb- pOZnali mojo zgodbo, bi pozabili na krivice ščine, da jih spravi.	l in izzivanja in bi videli samo moj pregrešeli,
-Čemu bi vas preklinjala v vaši nameri?-* 'oklenili bi sč mojega greha, toda za moje trp-je rekla. «Ali vam morem pomagati? Morda ljenje bi se ne zmenili! Toda vi niste eden izje kakšna tajna?»	med onih! Povejte, če jc ostala v vas senca «Ne — ni tajna,» je odgovoril obotavljajoče, nezaupanja? Recite mi, če dvomite, da bo «AJi se nanaša na vašo ladjo?» najvišja naloga mojega prihodnjega življenja On ni slutil, kako so se njene misli pečale postati vredna vas? Zahtevala sem od vas..
z njegovim poklicem. Ni slutil, da je začela — 4..	A-. --------- t,-*<*-~Lr<->lt
biti ljubosumna na njegovo ladjo.
«Ali se povrnete k prejšnjemu življenju
je vprašala dalje. -Ali pojdete zopet na morje? Morate zdaj takoj reči da ali ne?»
•Zdaj takoj.»
«£e bi ne bila prišla, ali bi bili rekli da?»
Nezavestno je položila svojo roko na njegovo ramo: vsi malenkostni obziri so padli zaradi strašne napetosti, kaj poreče. Priznanje ljubezni mu je bilo na ustnah, toda še ga je zadržal.
«Tu se ne gre zame,» je pomislil; «toda. ah ja ne bom nžalil?*
da me tu čakate, da mi poveste katerokoli trdo resnico z lastnimi ustni. Povej mi, dragi, ljubi moj, mož mej! — povej mi sedaj!»
Gledala je k njemu gori trdno oklepajoč se ga, kakor sc oklepamo upanja na novo, boljše življenje.
♦ Povej mi resnico!* je ponovila.^ «S svojimi lastnimi ustnami?« «Da!» je odgovorila nestrpno. »Povej, kaj si misliš o meni, s svojimi lastnimi ustnami!* Sklonil se jc in jo poljubil.
(Koncc).