Ali bodo Elradovi delavci uspeli poravnati račune z vodstvom podjetja pred stečajem? Vaš dom ste Ugodnosti pri plačilu: težko pridobiti, ,no, zato je dragocer /0 P°Pust Pri takojšnjem plačilu -10% popust pri dveh zaporednih obrokih, in potrebuje zaščito — zavarovanje -5% pri treh zaporednih mesečnih obrokih — štirje zaporedni obroki brez obresti II MURSKA SOBOTA ko^- dan, ^k»n,J0k0ie d" trideset 'i°n‘,adi le & Petin' aj»li^ 'e d*n ' *name-PraJ■.ndhe^^, ^stentinovo svetu yJotskoraJda po vsem Milnice pri nas 'J' s,asc,cei nekolik pa Je ta Pračnik že ' P^o. ka, ^ ad' Pa™* pa je do-PTafn^^ dS 9 dan znova, Foto; N. Juhnov EM Murska Sobota, 13. februarja 1992 • LETO XUV • Št. 6 • Cena 45 tolarjev I ^^ikr" F $/ &k?58S^ °° 3 21-630 Inšpektorji ustavili gradnjo! BUNKERJI Nadaljevanka 0 sodnih Procesih Stečaji, i kakor I jih vidijo banke iin (delavci s ceste? str. 4 Uporaba sredstev za Štorija o objektih v Petišovcih (2) in na Gibini (1) se nadaljuje. Objekti so si ta čas prislužili različne nazive: navadni smrtniki jim pravijo bunkerji, različne uradne osebe pa sankališča, zaklonilniki, greznice in še in še. Bo rut Šuklje, podpredsednik socialistov, je bil še najbolj duhovit: predlaga, naj zasuti betonski gmoti na mejnem prehodu s Hrvaško v Petišovcih spremenijo v dobri vinoteki, kar bi bila gotovo najekskluzivnejša evropska obmejna ponudba. Najnovejše v zvezi z državno črno gradnjo: gmote so si ogledali ljubljanski urbanistični inšpektorji. Njihov šef, dr. Milan Naprudnik, je izjavil, da so napisali odločbo, po kateri mora naročnik (Republiška uprava za ceste) prenehati z gradnjo in si v 30 dneh priskrbeti ustrezno dokumentacijo. Ob koncu redakcije vsaj v Petišovcih še gradijo. hop wano Včiiii mu upiavcuctta I devizne vloge Ljubljanska 1 banka? Februar IH. februarja bo Luna v znamenju ščipa. Vestnikov koledar 13. februar, četrtek, KATARINA M. februar, petek, VALENTIN 15. februar, sobota, JORDAN 16 februar, nedelja, JULKA 17. februar, ponedeljek, SILVIN IS februar, lotek. FLAVIJA N 19 februar, sreda, KONRAD Zakaj se je sesul Elrad? Elradova kriza ni od včeraj. Ce sledimo kronološkim zapisom o tem podjetju, traja kriza že več kot leto. Pri izgovorih za sedanji položaj podjetja je temeljni razpad jugo trga, ki naj bi pahnil Elrad na rob obstoja. Ob tem se mi seveda postavlja vprašanje zgodovinskega spomina vodilnih delavcev in njihove odgovornosti za nastali položaj. Zanimivo je namreč, da doslej iz ust vodilnih nobenkrat nismo slišali, da je posledica sedanjega stanja v Elradu tudi izstop iz sistema Gorenja. To je tudi razumljivo, saj so bili ravno sedanji vodilni protagonisti odcepitve Elrada od Gorenja. Sedaj bi se kazalo tudi spomniti, kaj je ta garnitura obljubljala ob izstopu iz sistema. Očitno je obljubljala gradove v oblakih. Dejstvo je namreč, da so se takrat težave začele, saj so bile pretrgane skorajda vse poslovne vezi z omenjenim sistemom. No, da me ne bi kdo obtožil natolcevanja, bom to poskušal analizirati. Ne glede na to, kakšne predstave ima kdorkoli o Gorenju, je res, da je v tem sistemu po sanaciji prevladala p roza hod n a poslovna logika z močno programsko in kapitalsko povezavo sistema, kljub sozdovski organiziranosti. Kol je znano, je imel Elrad vse možnosti za tesno kapitalsko povezavo in integracijo v sistem Gorenja. Toda očitno se vodilni niso zavedali, da bi s tesnejšo povezavo dosegli večjo produktivnost in tehnično učinkovitost, povečali svojo tržno moč, razvoj tehnologije ter rešili organizacijo pred propadom in zagotovili socialno varnost zaposlenih. Skratka, vodstvo je zaobšlo omenjene gospodarske in sociološke argumente, ki so v praksi preverjeni, in v ospredje postavilo svojo samozadostnost. Ce damo pod drobnogled omenjene kriterije, je jasno, da se vodstvo ni bilo pripravljeno podrejati zahtevam poslovne politike sistema, kajti s tem bi izgubili vzvode moči. S pretrganimi vezmi so se pretrgali tudi poslovni stiki, kar je že povzročilo prvi stres. Očitno je torej, da so se vodilni zbali, da bi prišlo do razbitja zacementiranega kadrovskega kroga in da bi organizacijo notranje spremenili in jo uskladili s proizvodnimi in tržnimi zahtevami velikega sistema. Tako je ostal pašaluk nedotaknjen, vendar so iz njega začeli najprej odhajati sposobni delavci na vseh ravneh. Preostali delavci pa so sedaj ludi na tej poli. In kje je Elrad sedaj? Na jugotrgu, boste rekli, in kje bi bil v Gorenju? Na to poskusite odgovoriti sami. J. VOTEK Spomin na Avgusta Pavia Na Cankovi je bila ob slovenskem kulturnem prazniku slovesnost ob otvoritvi spominske sobe dr Avgusta Pavla, pomembnega pobudnika kulturnih stikov med Slovenijo in Madžarsko. Slavnostni govornik je bil dr Vanek Šiftar, velik poznavalec Pavlovega dela in življenja, trak pa je simbolično prerezala hčerka Judit Pavel, ki živi v Som hotelu. Ob tej priložnosti so si obiskovalci lahko ogledali tudi stalno razstavo, ki jo je strokovno pripravila Pokrajinska tn študijska knjižnica Murska Sobota. K ureditvi vitrin pa so prispevali izvršni svet in številni pokrovitelji Gre za sistematični pregled delovanja dr Avgusta Pavla kot pesnika, znanstvenika, urednika in prevajalca. Spominsko sobo, ki je urejena v vaško-gasilskem domu, so nameravali odpreti že lani ob njegovi ISO. obletnici rojstva, kar je preprečila vojna. Ob pomoči KS Cankova so se z denarnimi prispevki, namenjenimi za nakup opreme, izkazali tudi SDK. tovarna Mura. Zavarovalnica Triglav in KZ Panonka, TZO Cankova. MJ Madžarska delegacija je položila cvetje k spomeniku Avgusta Pavla. Ob koncu tedna bo precej jasno in sorazmerno toplo, v nedeljo zvečer poslabšanje s padavinami. Pretnar a koleni in princu1 kipite do korenin. Ce .tmT konct svečana brije. nam dobre k* fine up ~a\ijc V\ J*’ VREME aktualno po svetu IZ ZAGREBA PIŠE-------------- Zakaj smo si v laseh Ko je okoli Miklavževega 1990 hrvaški suveren dr Franjo Tud-man zapuščal Celje, kjer je bil na skupnem »Celjskem večeru« z Milanom Kučanom, je naš predsednik državnega predsedstva p ožjem krogu nekako pod mizo napovedal še hudo uro ali ure s Hrvati, ki so na vsak način nameravali v Celju podpisati slovensko-hrvaško listino o sodelovanju. Pravzaprav je šlo za prvi dokument bodoče slovensko-hrvaške skupnosti »suverenih držav«, ki hi bila odprta še za druge. Od tega pa na srečo ni bilo nič. med drugim tudi zalo, ker smo tedaj biti slabe tri tedne pred slovenskim plebiscitom. Zlobneži, ki so nekoč bili sestavni del Banskih dvorov kot institucije Tudmanove oblasti, pravijo, da se je hrvaški suveren zaradi spodletelega dogovarjanja in sporazumevanja z nami, že marca 1991 obrnil za ISO stopinj in se najprej v Karadjordjevu. nato pa še v baranjskem Tikvešu tajno sestal s srbskim suverenom Miloševičem, kjer sta tudi, kot je sedaj popolnoma jsno, delila Bosno in Hercegovino. Zaradi lega je imel Tud-man hude težave doma in tudi v tistem delu srbske opozicije, ki so napovedovali skorajšnji konec Miloševičevega režima, eno izmed glavnih injekcij pa je prejel prav od Tudmana. Toda, v nobenem primeru tudi najbolj črnogledi niso napovedovali. da se bodo hrvaško-slovenski odnosi tako ohladili, da je med spočitimi hrvaškimi borci tudi slišati govorice, kako bodo kmalu po obračunu s Srbi opravili tudi z nami. Zaprtje hrvaškega morja za ribolov slovenskih ribičev, neurejena obmejna vprašanja, zlasti na tistem področju, kjer meja poteka tako nelogično kot na Hotizi, neplačevanje porabe elektrike, ki jo proizvaja JE Krško, neporavnavni dolg hrvaških kupcev blaga in storitev do slovenskega gospodarstva, neurejeni status Ljubljanske banke na Hrvaškem, ki je tamkajšnjim deviznim varčevalcem dolžna okoli 600 milijonov dolarjev, podcenjeni tolar in precenjeni hrvaški dinar, posledice krvave in ene najbolj gnusnih vojn na Hrvaškem, ki so kakih 700.000 beguncev in tudi druge državljane Hrvaške spraviti na beraško palico itd. — to so samo nekatere pojavne oblike in neposredni vzroki, ki so slovensko-hrvaške odnose spravili na led, prav nič ne kaže, da bi vsaj tam ostali. Pri tem je zlasti zanimivo to. da so v Zagrebu dosti bolj optimistično razpoloženi kot v Ljubljani, ko presojajo trenutne razmere. Bržkone se še niso čez noč otresli zmagoslavja ob mednarodnem priznanju in sarajevskem premirju, ki kljub nenehnim izzivanjem spopadov. vendarle traja že dober mesec dni. Ko sta Slovenija in Hrvaška imeli skupnega nasprotnika v velikosrbski politiki in bivši jugo-vojski. so bili njuni interesi pri osamosvajanju vendarle skupni in tedaj tudi ni prišla do izraza slabost hrvaške politike, ki je ne morejo prikriti, to pa je imeli prvo besedo ali pa slovensko zamisel, če Hrvatom godi, pripisati sebi. Konec koncev se tak odnos in razpoloženje da prebrati že z obraza hrvaškega suverena Tudmana. ki kljub nazarenskim naporom spreminja barve kot kameleon, če mu seveda kaj ni po godu, da ne omenjamo mnogih zarečenih besed v jezi. To pa seveda ne more biti razlog, da se s Hrvati še pravočasno ne bi pogovorili o vsem, kar nas teži in jim dali tudi jasno vedeti, do kod seže meja našega potrpljenja in kaj jih onstran lega čaka, po njihovi krivdi seveda. PETER POTOČNIK \ t LADY KOSOVO 1945-1989 LADY VOJVODINA 1945-1989 LADY ČRNA GORA 1945-1989 LAOY HRVATSKA 1945—9 LADY BOSNA IN HERCEGOVINA 1945- ? + LADY MAKEDONIJA 1945- ? t LADY SLOVENIJA 1945-? Karaiktura: Stevo Stračkovski Diplomatski odnosi s Hrvaško V Zagrebu so zelo slovesno podpisali sporazum o navezavi diplomatskih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. Predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, ki je vodil slovensko delegacijo, so pred vilo Zagorje sprejeli z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi. Po slovesnem podpisu sta delegaciji obeh držav podpisali tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju. »V svetu ni veliko sosednjih držav, ki imajo v medsebojnih odnosih tako malo nerešenih vprašanj, pa še ta je mogoče rešiti v strpnem dialogu«, je ob tej priložnosti poudaril hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman, ki je srečanju pripisal zgodovinski pomen. Pritrdil mu je tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki je pripomnil, da je po uveljavitvi samostojnosti in suverenosti obeh držav prišlo do nekaterih težav, ki pa »jih bomo odpravljali sproti«. Italija pomaga Sloveniji V Gorici sta se znova srečala italijanski predsednik Francesco Cossiga in slovenski predsednik Milan Kučan. V pogovoru so se zlasti dotaknili problemov reševanja krize v bivši Jugoslaviji in možnosti prihoda modrih čelad, usode BiH, Makedonije in poskusa Srbije, da vstopi v neposredno nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Ob tem je Italija izrazila pripravljenost, da Sloveniji pomaga pri včlanjevanju v mednarodne organizacije, kot so OZN, Mednarodni monetarni sklad in Svetovne banke. Govora je bilo tudi a manjšinski problematiki, ki jo je treba hitro reševati v korist obeh strani. Modrih čelad še ne bo! Generalni sekretar OZN But ros Gali ni priporočil, da naj ** stni svet sprejme sklep o začetku mirovne misije modrih čelad v J* viji. V svojem poročilu o položaju v Jugoslaviji, ki temelji na ugot-1 vah Marracka Gouldinga po njegovem obisku v Jugoslaviji, ug®*1 da še vedno ni soglasja vseh strani v spopadu, da res sprejemaj® goje iz ženevskega sporazuma. Po Galijevem mnenju predstavljaj*! vno oviro stališče hrvaške vlade in lokalnih voditeljev v Krajini- G" tira pri tem stališče dr. Franja Tudmana »da Hrvaška ne moreS|),<) nobene formule, ki ne predvideva vzpostavitve popolne oblasti hri’ republike v Krajinah«, kakor tudi stališče Babiča, da načrt OZ' Krajino ni sprejemljiv, ker prejudicira politično rešitev problema-n* ti Gali poudarja, da sta Srbija in JA v celoti sprejela načrt. Medit tudi Hrvaška v celoti sprejela mirovni načrt OZN. Torej ostaja pm’ nik Krajine Babič edina ovira. Lord išče novo rešitev Predsednik mirovne konference o Jugoslaviji lord Carri«^ se je znova mudil v Jugoslaviji, da bi ugotovil, kakšne so možno*1*: uresničitev Vanceovega mirovnega načrta in za nadaljevanje renče o Jugoslaviji. Od predstavnikov vseh sprtih strani je zahat•>gU, p0 ka,erem b’ imenovan? 8 proti n,. ‘ e bigla-so bili os p avn,m normam, >o občifTM>ran' Poklicati ce-i' b” pravnl«- ^le ta-°viz ,Jlu8to jasno- da ie sodnem ^"e bo izpisan 'z ba. p"”"a ose- kp‘«8»ni/a,^ pa del“KJO je Odpadu J ke eno,e Za’® ša«juP maXtaebn P° P”da,j' ra’nate|,u v om«njenemU do konca UkCno pa bo ,reba n®ve Mahu/ brua."a sprejeli yalnih zavoX'^^^oi^braže-bi do if,„ medlem ko naj dru®e vaj CS uredili še Hom. ''e* hladno z zako- ci krekiu"'^^0'' s<> P^13"-' 1 s n* r.ačun pro-dihnil V?/. k,u IW-^podarstv? Z b,>° ra.VOju ■»orati ra,„ ,, kmetijstva 18 «e na iP 1,ati na “četku M Ieta‘ Več skrbi tanje n n’ ,ud' sofinanci- lh PoSD^rama podjetništva MiJ * J-u drobnt »hrti, n°*ih »km Popravi zakona o S« ab Smeli "Ji iz baz«?- L mpak z rePublič| kl realntl P’ še h. od lanskega, rabnike ?'u,esnil njene polnili * razPrav' 8i,V!iwadn;l ?° varnosL ki je •Ottvo ko* Skrb ga-^Ijn« prosto- k°r Usluj: pa si v«eka- >nske" . vec d^ada. Na očitne ludi ^njena zanJ da ,,reds"a- Kaže, p?j ^avladT<•,* !"or3la čim-‘^o obnaša-b« vej j f zaJ pomenilo, da si liMiT,?nja lahko Pri-Pa 8®’ov»nV b°Eatejši. To stvu. ne b0 v prid 01^ M’tAN JERŠE na- w krila) ° konfekcijo (jope, dsrijeno "arnice ^'“^enjo (de-q JNsove)' torbice, l/F^bLre^1*" Ia> ret' • pregrinja- ' "Poročamo S KADRI DO RAZVOJA Osrednja pozornost na torkovem skupnem zasedanju vseh treh zborov soboške občinske skupščine, na katerem so kot četrti ena kopriven zbor sodelovali tudi delegati madžarske narodnostne skupnosti, je veljala programu razvoja demografsko ogroženih območij v občini. Čeprav so delegati dobili le povzetek sicer dokaj obsežnega gradiva, se je o dokumentu razvila živahna skupščinska razprava s številnimi dodatnimi predlogi in dopolnitvami, ki jih bodo sestavljale! morali upoštevati pri oblikovanju tega razvojnega dokumenta. Res da je ta program na prvi pogled spisek potreb in želja, ki se jih ne bo dalo uresničiti naenkrat, vendar pomeni dobro osnovo za nadaljnji razvoj demografsko ogroženih območij, katerih dobršen del je v soboški občini. Že na lanskem natečaju za pridobitev republiških sredstev je soboška občina sodelovala z več kol slo konkretnimi projekti, od katerih so jih 45 pripravili v iz vršnem svetu. S slednjimi so pridobili predvsem sredstva za razvoj infrastrukturnih objektov, od 58 projektov iz kmetijstva in drobnega gospodarstva pa je bi- lo rešenih 17 projektov. V izvršnem svetu so mnenja, da bi se morala sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij namenjati predvsem za gospodarsko in negospodarstvo infrastrukturo, medtem ko bi morali denar za spodbujanje in razvoj gospodarskih dejavnosti zagotoviti iz drugih virov. Soboška občina bo na letošnjem natečaju za pridobitev republiških sredstev sodelovala s projekti za zgraditev 30 kilometrov različnih cestnih odsekov, za razširitev vodovodnega omrežja in s projekti, za katere niso dobili sredstev lanskega natečaja. Gotovo pa ne bo manjkalo tudi individualnih projektov, saj razvojni program vsebuje številne dejavnosti, kateri razvoj bi kazalo v prihodnje še bolj razvijati. Vsi razpravljale! so si bili enotni, da so za uresničitev tega razvojnega programa potrebni predvsem kadri, zato bi bilo potrebno štipendiranje in usposabljanje kadrov za te potrebe prav tako vključiti v spodbujevalno politiko in za to zagotoviti republiška sredstva. N. KOVAČ GORNJA RADGONA Skupščinsko zasedanje v nadaljevanjih Zaradi obsežnega dnevnega reda (prvotnih 18 točk so do torka, ko je bilo skupščinsko zasedanje sklicano, razširili še za nekaj dodatnih točk) so se poslanci gornjeradgonske občinske skupščine odločili, da bodo z zasedanjem nadaljevali v torek, 18. februarja. Takrat bo šele na vrsti tudi poročilo o porabi sredstev, ki so jih prejeli za odpravo vojne škode Kljub temu seje torkovo zasedanje zavleklo do poznih večernih ur, saj so precej dragocenega časa porabili za sprejem dnevnega reda, delegatska vprašanja in pobude ter razprave o razvojni politiki občine, uresničevanju proračuna v letu 1991 ter predlogu odloka o začasnem financiranju javne porabe. Gornjeradgon-ski izvršni svet je dobil novega podpredsednika in načelnika oddelka za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj; Zlatka Eriiha bo zamenjal Andrej Kraner, diplomirani inženir agronomije, zaposlen v Kmetijskem kombinatu G. Radgona. Od vsega slišanega so bila najbolj konkretna delegatska vprašanja. Zaradi načrtovane obnove radgonskega gradu je ostala občinska organizacija rdečega križa brez potrebnih skladiščnih pro- štorov. Andrej Fišinger je sicer govoril o blatenju po časopisih in se skliceval na poslansko imuniteto, kasneje pa smo od Branka Kosa izvedeli, da je izvršni svet kupil rdečemu križu prostore, v katerih je bil do pred kratkim center za socialno delo (po 4-krai višji ceni, kot pa če bi jih kupil takrat, ko je to predlagal center). Vinko Rous je prebral pobudo Kluba mladih, ki bi rad imel svoje prostore v muzeju (špilal), Miha Petek pa jih je spomnil, da imajo na Kapeli veliko prazno dvorano, ki bi bila najbolj primerna za skladišče RK. KAJ SE KUHA V MESNI INDUSTRIJI POMURKA? DELAVCI ALI VODSTVO? Potem ko so se razmere na tržišču začele zaostrovati in so pomurski mesarji ostali brez velikega dela dotedanjega tržišča, so se težave tudi v Mesni industriji Pomurka začele stopnjevati. V tem 1.400-članskem delovnem kolektivu temperatura med delavci narašča že nekaj mesecev in vse kaže, da je tik pred vreliščem in da bo vsak čas tudi prekipelo. Vsaj tako bi lahko sklepali po torkovem informativnem zboru delavcev v Klavnici in včerajšnjem v Predelavi, na katerem smo lahko slišali tudi številna namigovanja o nepravilnostih, ki jih delavci pripisujejo predvsem nekaterim vodilnim delavcem v podjetju. Po izgubi velikega dela jugoslovanskega tržišča, kamor je Pomurka prodajala 40 odstotkov proizvodnje, m zaostritvah na zahodnem tržišču, kamor so izvažali 37 odstotkov proizvodnje, se ie Mesna industrija znašla pred tem, da bi morala zmanjševati število zaposlenih. Govori se o zmanjšanju za okrog 30 odstotkov, prav ta podatek pa je najbolj razburil duhove med zaposlenimi. Ti o kakršnem koli zmanjševanju nočejo niti slišati in predlagajo, da bi solidarnostno prešli na 36 oz. 32-urni delovni teden ali na izmenično čakanje. Dejstvo je namreč, da dela za poln delovni čas za vse ni, saj podatki kažejo, da je mesečna proizvodnja v lanskem letu znašala 2.200 ton, za januar so načrtovali I 600 ton, dosegli pa le 1.000 ton. Predstavniki delavcev so imeli prejšnjo soboto opraviti pogovor z vodstvom podjetja, na katerem pa skupnega jezika, ki bi zadovoljil delavce, niso našli. Vodstvo namreč vztraja daje treba število delavcev zmanjšati, že v tem tedu pa naj bi začeli pošiljati na čakanje prvo skupino delavcev. V Predelavi naj bi bilo takšnih 54, za Klavnico pa natančno število še ni znano. Govori se o skupnih presežkih okrog 300 delavcev, nekaj pa naj bi se jih tudi predčasno upokojilo. Vse to delavcev seveda ne zadovoljuje in od vodstva zahtevajo polno zaposlenost in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, ne pristajajo na odpuščanje, zah- tevajo pripravo sanacijsko-stabi-lizacijskega programa, ustrezno in učinkovito organiziranost in tudi revizijo poslovanja. Veliko pripomb je bilo tudi na račun številčnosti vodilne ekipe in njihovih plač, medtem ko delavci s plačami močno zaostajajo za tistimi, po kolektivni pogodbi Tudi pripomb na ustanavljanje mešanih firm in reorganizacijo Mesne industrije m manjkalo, zaposleni pa so namigovali še na druge nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v Mesni industriji. Ozračje na zboru se je tako zaostirlo, da so zaposleni postavili vprašanje O zaupnici vodilni ekipi podjetja. S pogovori in reševanjem nastalih težav bodo nadaljevali na današnji seji delavskega sveta. LUDVIK KOVAČ LOKALNA SAMOUPRAVA NA RAZPOTJU Nekaj veljajo tudi izkušnje Razprave o oblikovanju novih slovenskih občin se očitno že razvnemajo, čeprav napovedan novi zakon o občinah še ni prišel v skupščinsko proceduro. V javnosti so znane nekatere osnove za oblikovanje prihodnjega sistema lokalne samouprave, o čemer je bilo v minulih dneh kar precej govora. V ospredje so stopali zlasti pomisleki o morebitnih posledicah ne dovolj pretehtanega drobljenja sedanjih občin in o vlogi vmesnih stopenj med lokal no skupnostjo in državo. Že nekaj časa je znan podatek, da bo Republika, Slovenija razdeljena na 250 do 300 novih občin, kar je gotovo precejšnje število. Seznanjeni smo tudi z delovnim gradivom za pripravo zakona o občinah in študijo dr. Igorja Vrišerja, ki opredeljujeta tudi nekatera merila za določanje občinskega območja. Vsekakor je zanimiva določba, po kateri naj bi bodoča občina imela vsaj 3 tisoč prebivalcev ; le izjemoma bi bilo dopuščeno manjše število. Nič čudnega, če se v marsikateri krajevni skupnosti že pogovarjajo, kje bo njihova bodoča občina imela svoj sedež, koga bi kazalo izvoliti za župana in podobno. Pojavljajo pa se tudi predlogi, naj bi nekaterim krajevnim skupnostim, ki bi sicer po drugih merilih morale postali občine, »priključili« zaselke, ki trenutno še sodijo v sosednje občine, s čimer bi zagotovili zadostno število prebivalcev. V takem ozračju ob načrtovanju novih občin se pravzaprav zdi, da bo število predvidenih 300 novih občin znamo preseženo. Poleg tega ne gre prezreti, da sc bo — navkljub vsem drugačnim zagotovilom — pomnožilo število občinskih uradnikov. Koliko pa bo vse to skupaj stalo, seveda za zdaj še nihče ne ve. Niso odveč bojazni, da se bo pristojnost nove lokalne samouprave zreducirala le na nekaj najpomembnejših funkcij, druge pa bodo »ostale v zraku«. To velja v prvi vrsti za tiste manjše krajevne skupnosti, ki ne bodo mogle postati občine Vemo pa, da so številne krajevne skupnosti bile v preteklosti srce razvoja posameznega kraja. Spomnimo se samo na uspešnost rezultatov referendumov za uvedbo samoprispevkov, organiziranje številnih prostovoljnih akcij in prireditev, ki so jim navrgle tudi kak denar iz občinskega »žepa«. In ker je v zadnjem obdobju delež občin za razvoj krajevnih skupnosti vse manjši, je bojazen, da bo delo v marsikateri krajevni skupnosti povsem zamrlo, upravičena. S tem pa ni rečerlo, da smo proti novemu konceptu lokalne samouprave. Nasprotno! Želimo si gotovo nekaj boljšega, naprednejšega, kjer bi svoje mesto našla tudi sleherna krajevna skupnost. Ce pa pri snovanju novega sistema lokalne samouprave upoštevamo tudi stališče, ki je bilo izpostavljeno že pri oblikovanju besedila nove slovenske ustave, da bi se občine, kar naj bi preprečilo centralizacijo oblasti in odločanja v republiki, morale obvezno vključevati v pokrajine oz. okraje, potem je dvom o smiselnosti takšne razdelitve tolikanj bolj utemeljen. Najslabše bi bilo, da bi zaradi hipnega navdušenja in evforije ustanavljali množico novih in novih občin, ki pozneje ne bi dale ustreznih rezultatov. Ali ne bi bilo morda bolj učinkovito ohraniti območja sedanjih krajevnih skupnosti, ob tem pa seveda prebivalcem prepustiti odločitve o povezovanju več (manj dejavnih) krajevnih skupnosti v eno novo? MILAN JERŠE KOLUMNA Štefan Smej Oh, ko bi nam vladal Solon! Zelo neugledno je, če imate svojo državo, nimate pa državnikov, ki bi jo znali voditi. Lahko se vam zgodi, da zaradi tega živite v slabi državi, ali celo to, da državno samostojnost izgubite. Kakršenkoli je torej vaš odnos do države, v vsakem pogledu se vas tiče politika. Če namreč zavoljo slabe politike slabo živite, se vas tiče zaradi zaradi tega. Ob predpostavki seveda, da niste popoln osel. V kolikor pa bi se zgodilo, da država, ki ima prilastek »slovenska«, propade — vi pa ste Slovenka ali Slovenec — se vas to ne tiče nič manj. Pa četudi ste še tako malo nacionalno zavedni. Zakaj? Preprosto kot prebivalec planeta Zemlje vas je mogoče opredeliti kot človeka ženskega ali moškega spola, belske rase, vzhodno-evropidnega oziroma aipinidnega tipa. Vse to so zelo splošna določila, zato vas bo želel vsak zemeljski ali nezemeljski določevalec določiti še z večjo razpoznavnostjo. To bo storil na osnovi kulture in jezika ter vas nazadnje spoznal za Slovenca, pa če to hočete ali ne. Od tod do razpoznavnega znamenja »Slovenci, lo so tisti, ki jim je propadla država«, pa je samo še korak — v kolikor nam ta država v resnici propade. S tem je, upam, dokazano, da vam ne more biti vseeno, kakšni ljudje vas vodijo. V glavnem so slabi, zelo slabi, kar pa vam je na žalost še kako jasno. Kakšni pa so dobri voditelji in državniki? S tem vprašanjem prihajamo do neke ključne točke, kajti od odgovora nanj je odvisno, kakšne si bomo na naslednjih volitvah izbirali. Kajpada ob predpostavki, da bomo izbirali kot zreli državljani, ki jim s pomočjo propagande ne morejo prodati mačka v Žaklju. Prt merilih za dobre državnike in politike smo vsekakor bolj ubogi. Po teh, ki so zdaj na položajih, ne moremo soditi, ker so zvečine prav bolestno samovšečni in napihnjeni. Komaj za katerega bi lahko rekli, da opravlja državniško poslanstvo povsem nesebično — če sploh za katerega. V prejšnjem sistemu pa so se nam politiki tako ali tako predstavljali kot svete krave, v kar se da dobesednem smislu: Hodili so naokrog in »stali«, čisto tako kot svete krave v Indiji. Nimamo torej meril za izbiranje dobrih politikov. Volitve pa bodo in naj bi bile čim prej. Zato bom od časa do časa v tej kolumni na kratko povzel značaje, dejanja in usode tistih velikih državnikov starega veka, po katerih so se vsi veliki iz poznejših obdobij zgledovali. Tako bomo dobili nekoliko vpogleda na najbolj preizkušena merila za izbiranje voditeljev. Na SOLONA sem se spomnil zadnjič, ko sem pisal o prireditvi z naslovom Ekološki forum, ki je bila v M. Soboti. Na njej so naši vrti rojaki ploskali filozofu in sociologu Veljku Rusu, ki je izjavil — vsekakor zelo nefilozofsko — kako bi si želel, če bi se pisanje o politiki v teh naših dneh preselilo na zadnjo stran, »med gospodinjske nasvete«. »Med drugimi Solonovimi zakoni je najbolj čuden in presenetljiv tisti, ki vsakogar razglaša za brezčastnega, če se pri notranjih nemirih ne pridruži tej ali oni stranki«. Tako piše Plutarh. Po nekih drugih virih pa naj bi Solon takšnim celo nabil posebne davke. Kaj je s tem želel doseči, je seveda jasno; nihče naj ne bo tako pritisnjeno zasebenin neobčutljiv za skupnost, da bi gledal samo na to, kako bo oskrbel svoj trebuh. Solon je bil pač moder. Stari Grki so ga prištevali med sedem modrih, ki so vsi po vrsti uživali ugled zato, ker so pisali pametne zakone, pametno vodili države in bili sploh razumni ljudje. »Ce od drugih zahtevaš račun, ga tudi sam dajaj!« Solon tega ni samo čvekal, ampak se je tako tudi ravna). Ni bil tak, kakor so naši ministri, ki od nas zahtevajo račune, sami pa jih nimajo čistih. Še zdaj ne vemo, kako so se v resnici kupovali razvpiti »Bavčarjevi avtomobili«. Pa tudi takšen ni bil, kakor so naši opozicijski politiki z liberalnimi demokrati vključno, kijih pravzaprav ne smemo imenovati liberalce marveč »liberaliste«, saj liberalec v zahodni politiki naših dni pomeni nekaj drugega, kakor to, kar so oni. »Nasvetuj meščanom, kar jim godi, temveč kar jim koristil«, so Solonove besede. To je v resnici liberalno reklo. O tem, kako je z zakoni ureja! spolne zadeve, ki so Deregulirane prav pogosto vzrok slabim razmeram v državi, pa kdaj drugič. IZ KMEČKE V LJUDSKO STRANKO Z drugačnim imenom nova vsebina? Ko je bila pred 100 leti ustanovljena Slovenska ljudska stranka, ki je združila večino slovenskega naroda (kmečko prebivalstvo in delavstvo), močno spodbudo pa ji je s krščanskim etosom dal Janez Evangelist Krek, si seveda niso mogli predstavljati, da bodo čez stoletje dobili svojo naslednico. Slovenska kmečka zveza, ki je v razmerah nove parlamentarne demokracije in pluralizma političnega življenja iskala svoj prostor pod soncem, si je najprej pridala naziv Ljudska stranka, naposled pa je iz imena stranke izginila Kmečka stranka. Tako so se namreč odločili na nedavni konvenciji SKZ-LS v Mariboru, ko se je prelevila v Slovensko ljudsko stranko. Zdaj je seveda še težko ocenjevati, ali smo na političnem prizorišču dobili novo stranko, ali pa si je stara nadela samo novo ime. V programskih usmeritvah so sicer jasno povedali, da bodo še naprej negovali realni konzervativizem in častili krščanski etos, s čimer bo prežeto njihovo nadaljnje politično delovanje, toda bojazen, da bi lahko na nek način posegli tudi v »intimo« krščanskih demokratov, se zdi v tem trenutku upravičljiva. Sorodnost programa s stranko krščanskih demokratov je namreč tolikanj očitna, da se bodo težko odpovedali partnerstvu z njimi. Obe stranki se nenehno sklicujeta na krščanski etos, ki ga imata za dovolj vabljivo čarobno formulo, ki bi lahko tudi na letošnjih volitvah pritegnila velik del kmečkega in krščanskega prebivalstva. To navsezadnje dokazujejo rezultati prejšnjih volitev, ko so ravno Slovenski krščanski demokrati na čelu z Lojzetom Peterletom dosegli nepričakovano velik uspeh. Prav to pa jim je omogočilo, da si je stranka priborila precej poslanskih sedežev v republiškem družbenopolitičnem zboru, kjer se kroji politika. To pa je ključ, ki odpira marsikatera pomembna vrata. Slovenska ljudska stranka, ki jo bo še naprej vodi) Ivan Oman, bo do spomladanskega kongresa skušala dopolniti dokaj obširen program, s katerim bi želela poseči domala na vsa področja družbenega življenja in dela. Tako namenjajo posebno pozornost odprtim vprašanjem gospodarske in razvojne politike, lastninjenju, cenam, carinam, izobraževanju in znanosti, varstvu okolja, ne bodo pa se izognili tudi perečim ženskim vprašanjem, kulturi in športu. Skratka: pobud in idej jim ne manjka, v kolikšni meri bodo uspešni, pa bo pokazal čas. MILAN JERŠE 1992 Stran 3 — Stečajni upravitelji------ Zakaj in komu koristi zavlačevanje? Med množico stečajev, ki so v lanskem letu označevali obmorska gospodarska gibanja, je le malo takšnih, ki so že končana. Zakaj? Ali je za stečajni postopek res potrebno leto in več ali pa so med vzroki tudi namerna zavlačevanja in postavljanje nekaterih upnikov v priviligiran položaj, kot to očita območni sindikat stečajnim upraviteljem, stečajnemu senatu in stečajnim sodnikom? O problematiki, ki je te dni razburkala pomursko javnost, smo se želeli pogovoriti s pomurskimi stečajnimi strokovnjaki, vendar je na razgovor pristal le eden — Milan Bratkovič, stečajni upravitelj Avtoradgone in Panonije. Kaj porečete k očitkom, da se stečajni postopki vlečejo tako dolgo zaradi nestrokovnosti in osebnih interesov stečajnih upraviteljev? »Za sebe sem prepričan, za ostale stečajne upravitelje pa trdim, da niti slučajno ne prihaja do zavlačevanja stečajnih postopkov zaradi nas. Prav tako trdim, da ne zaradi stečajnih senatov. Mislim, da je pri vsem tem potrebno vzeti v obzir vsaj dvoje: eno je, da je postopek stečaja zakonsko predpisan, po drugi strani pa stečajni upravitelj ne lovi vseh upnikov, da dajo svoje prijave, Ti imajo pravico pripravljati svoje terjatve tako dolgo, dokler ni zadnji delitveni nalog. Tako sta pred dvema dnevoma prispeli v Panc-nijo dve terjatvi, čeprav je la v stečajnem postopku že eno leto. Ali postopki tečejo pravilno ali ne, za to sodbo je pristojen stečajni senat Temeljnega sodišča v Murski Soboti. Ne stečajni upravitelj in ne kdo drug. Se pa stečajni postopek lahko konča zelo hitro. Ce ne želimo proizvodnje nadaljevati v njenem zdravem delu, kot je to primer v Pan agri in Avtoradgoni, se tovarna enostavno zapre, delavci odidejo, oceni se vrednost in razpiše licitacija. Hiter postopek stečaja je možen tudi na drug način, in sicer da novonastala firma ali kdo drug od upnikov prevzame vse obveznosti stečajnega postopka in naredi prisilno poravnavo. Žal niti Avtoradgona niti Pan agra tega nista v stanju narediti. Ni na meni, da jaz kot stečajni upravitelj ocenjujem, ali je pristop upnika (kateregakoli) pravilen. To je njegova ocena. Gledano podjetniško so zahteve upnikov pravilne. Bori se za svoje premoženje, ki ga je vlagal.« Kdaj bodo pripravljene stečajne bilance Avtoradgone in Panonije? »Začetne stečajne bilance so že bile narejene in predložene stečajnemu senatu, za Avtoradgono se končujejo. Delavci bi se morali zavedati, da so v obeh »mojih« stečajnih postopkih, ki jih vodim, dobili plačano vse tisto, kar ima iztržitveno pravico v stečajni masi. Za tisto, kar oa niso dobili, pa so v enakem položaju kot vsi ostali upniki.« Kdaj bo končan stečajni postopek v AR in Paniniji? »Po vseh dosedanjih mučnih razgovorih u upniki glede prisilne poravnave, če ta ne bo dosežena, bom tudi na račun obtožb zahteval od stečajnega senata drugačno rešitev. V obeh podjetjih bo to pomenilo prodajo vsega premoženja in ukinitev vseh delovnih mest. Ne bom več pristajal na to, da se z upniki dogovarjam, kako zadevo rešiti, po drugi strani pa dobivam obtožbe, da kot stečajni upravitelj zaviram reševanje teh zadev.« Kaj bi pa to pomenilo za nove družbe Avtoradgone in Pan agro, ki sta dokazali, da sta sposobni preživeti? »To pa pomeni sledeče: Ali se bodo do takrat upniki sprijaznili s tem. da bodo svoje terjatve spremenili v delnice v teh živih podjetjih, ali pa bodo rekli, da tu delnic nočejo in bodo podjetja živa in zdrava prodajali. Posebej poudarjam, da kot stečajni upravitelj ne želim dobivati obtožb, da se z upniki, od katerih bi rad vsak vse imel, ne morem dogovoriti za izpeljavo prisilne poravnave, Ce hoče vsak vse dobiti, potem ne bi bilo potrebno voditi stečajnih postopkov, vemo pa, za kaj in za koga smo jih uvedli. V primeru, da vsak hoče vse, ni druge možnosti, kot stečajne postopke končati. In potem se bodo obtožbe valile na tiste, ki bodo delavce pognali iz teh firm, ki danes dobro poslujejo. Upam si trditi, da je bilo smiselno ustanoviti Pan agro in družbe Avtoradgone: to kažejo rezultati tekočega poslovanja.« OZADJE ZAVLAČEVANJA STEČAJNIH POSTOPKOV Razumljivo je, da je ob vsakršni izgubi delovnega mesta pritisk na sindikate izredno močan. Niso redki primeri, ko so si v sindikalnih prostorih podajali kljuke številni prizadeti delavci in se upravičeno spraševali, kaj je glede problematike stečajnih po stopkov konkretnega naredila njihova delavska organizacija. Da ne govorimo posebej o nič kaj prijetnih telefonskih pozivih in pisnih pritožbah, v katerih je bilo izrečenih dosti kritik na račun sindikata, češ da v stečajnih postopkih ne vodi dovolj aktivne politike pri reševanju posameznih problemov in uveljavljanju pravic delavcev iz minulega dela. Torej iz dela, ki so ga delavci že opravili, izhajajoč iz zakona o delovnih razmerjih pa niso dobili povrnjene vse stroške oziroma -LENDAVA-------------------------------- Bo z »jugo« trgom propadel tudi Logo? F Podjetje Logo, ki je konec leta '90 nastalo iz programiranega stečaja lendavske Tovarne logistične opreme, je šolski primer podjetja, ki je zašlo v težave zalo, ker je svojo prihodnost začelo gradili na pogorišču poslovnega neuspeha. Prevzeli so isti proizvodni program, utečene nabavne in prodajne poti, ki so vodile predvsem na jug, ob tem niso zasedli vitalnih vodstvenih funkcij podjetja, svoje pa je dodal še porušen ugled in nezaupanje ljudi. Podjetje, ki je nekdanjih 400 zaposlenih skrčilo na 80, je nelikvidno, in če se v kratkem ne bodo uredile jugo nabavne in prodajne poti, na katere v podjetju še vedno stavijo svojo prihodnost, se lahko ponovijo težave, ki so TLO pahnile v stečaj. Tudi direktor Balantič pravi, da ni več takšen optimist kot marca lani, ko je prevzel novo funkcijo. »Takrat še nihče ni računal, da bo razpadlo jugoslovansko tržišče, od so se kljub jasnim pravicam lahko marsikdaj dobesedno obrisali pod nosom. Pri vsem tem se moramo zavedati, da je sindikat le eden od partnerjev in upnikov v stečajnih postopkih, pravice delavcev pa mnogokje zmečejo v isti koš z ostalimi upniki. V praksi to pomeni, da se nadomestila in osebni dohodki, ki izhajajo iz delovnega razmerja, poravnajo šele takrat, ko so poravnane tudi upniške terjatve drugih upnikov. To pa seveda ne prej, predno ni zaključen ves stečajni postopek. Ker pa vemo, da je mesečna inflacija ud 15 do 20 odstotkov, ki v bistvu v celoti poje upniške terjatve delavcev, s čimer je bistveno ogrožena socialna varnost delavcev. Ne samo, da v določenem času izgubijo delovno mesto. katerega smo mi eksistenčno odvisni.« Odvisnost od nabavnega trga v drugih jugoslovanskih republikah Je tako velika da imajo zaradi pomanjkanja delov iz tega tržišča v nedokončani proizvodnji vezano 3-mesečno proizvodnjo viličarjev, to je 100 do 110 kosov ali 50 milijonov tolarjev. V zadnjem času sicer iščejo slovenske dobavitelje, ki so jim potrebne dele obljubili do konca februarja, tako da bodo nedokončane izdelke lahko dokončali. Podobne težave imajo tudi pri prodaji izdelkov. Slovensko tržišče je premajhno, jugoslovansko zaptro, zahod pa jih ne sprejema ali sprejema za smešno ceno V Logu je zaposlenih SO delavcev. s pogodbenim deiom njihovo število naraste tudi do sto. V podjetju so v lanskem letu prejeli 8.5 milijonov tolarjev od ministrstva za delo za ohranitev delovnih mest, ko BANKA IN STEČAJI Mrtev tek ne vodi nikamor V večini podjetij, ki so v stečaju, je Ljubljanska banka—Pomurska banka največji upnik. V največji meri bo prav od dogovora z njo odvisna usoda podjetij, ki so zrasla iz stečajev. Pogovarjali smo se s predsednikom poslovodnega odbora Štefanom Hajdinjakom. Kakšno je generalno stališče banke do dolgov, ki jih imajo do nje podjetja v stečaju? »Generalno stališče banke je nedvomno to, da moramo v takšni ali drugačni obliki dobiti naše naložbe nazaj, pot do tega pa je različna. Z vsakim podjetjem se pogajamo in pri tem upoštevamo predvsem razvojni program podjetja. Naše stališče je, da naj zdrav del programa, ki lahko živi in se razvija, ostane — v kakšnem obsegu, to je različno. Pripravljeni smo ga podpreti na razne načine. Ali je to kombinacija reprograma starih dolgov ali je to moratorij ali se kaj »zgodi« z obrestno mero, lahko je naš prispevek v kapitalskem vložku v določenem razmerju — možne so različne kombinacije.« Torej zavračate očitke, da ste pri pogajanjih togi in da svoje hočete za vsako ceno nazaj? »Ne bi rekel, da smo togi, mi STEČAJI Leto dni bo, wi.di s »a iz Kanonije in Avtoradgone, kjer je bil uveden stečajni postopek, zrasli dve podjetji: Pan agra in holding Avtoradgona s štirimi družbami. Nedokončan stečajni postopek se nad obema preteče razsteza, kljub temu da tekoče dobro poslujeta in imata zagotovljeno tudi prihodnost. Usoda Avtoradgone je v rokah upnikov. Ce so v drugi polovici lanskega leta z odlokom stečaja nekoliko lažje zadihali, pa je položaj sedaj nekoliko drugačen. Ce v kratkem času tega bremena ne bodo otresli s svojih ramen, potem bodo dejavnosti, ki sicer imajo možnosti, da živijo, zadušene. »Ce ta finančna bremena padejo kratkoročno in s vso svojo težo na te mlade družbe, potem se moramo od njih posloviti,« pravi direktor Franc Štrakl.« Naš največji upnik je banka, od dogovora z njo je odvisna naša usoda. Mi poskušamo stečajni postopek čim prej končati, tudi Stečajni ampak se nadomestila, ki jih začasno dobivajo na zavodu za zaposlovanje, ne valorizirajo sproti z rastjo življenjskih stroškov, zato delavec nima zadosti denarja za lastno preživetje in za svojo družino. Poleg tega se stečajni postopki vlečejo predolgo. Ti bi morali biti v večini primerov končani znatno prej, kar bi bilo navsezadnje v korist vseh upnikov, predvsem pa delavcev, ki za zasluženo plačo niso dobili ustreznega nadomestila. V vodstvu Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Pomurja so nam zatrdili, da so v skladu z zakonom o stečajih in prisilni poravnavi v vseh primerih vložili zahtevke pristojnemu sodnemu organu. Ti zahtevki se nanašajo v prvi vrsti na neizplačane osebne dohodke ali premalo izplačane OD, kot izhaja iz sprejete kolektivne pogodbe, na neizplačane odpravnine, nadomestila za prevoz na delo in z de- so s programom dokazovan, da bodo do konca teta zaposlili še 135 delavcev. »Mi teh delavcev ne moremo zaposliti.« pravi direktor Balantič, »saj bi s tem ogrozili likvidnost podjetja. Ko smo začeli čutiti, da se tržišče trga, da izvoz čez noč ne gre, prav tako pa tudi ne preusmeritev na druge dobavitelje, smo ostali pri številu 80. V kolikor se bodo odprlo tržišče, bomo v kratkem zaposlili 25 delavcev, nujno pa moramo zasesti dela v financah in marketingu, saj brez tega ne gre.« In če k naštetim težavam podjetja Logo dodamo še nedokončan stečajni postopek Tovarne logistične opreme, kjer znaša skupen dolg 70 milijonov tolarjev, >e prihodnost podjetja res negotova Prepustiti se usodi in čakati, da se bodo sprostile nekdanje utečene poti, pa je najslabše. kar lahko dela podjetje v tem trenutku RENATA FICKO se dogovarjamo, poskušamo naj-različne možnosti, s tem da želimo dobiti svoje nazaj. Mislim, da je to edino pravilno. Banka se pravzaprav drugače ne more obnašati. V bivši ekonomski politiki Jugoslavije, pa tudi sedaj, banka nikoli, kljub najrazličnejšim revalorizacijam in deviznim klavzulam, ne dobi realno isti kapital nazaj. Vedno dobimo manj.« V večini pomurskih stečajev se dolg do banke ni znašel v stečajni masi, ampak je prenesen na novo ustanovljene firme. »Naša sredstva niso v vseh primerih prenešena na novoustanovljene družbe, dogovori so različni, Tam, kjer so nastala nova podjetja, smo se uspeli dogovoriti, da so ta prevzela dolg. Ta podjetja pa niso prevzela samo naših naložb oz. dolgov, temveč tudi sredstva. Vzeti sredstva, obveznosti pa ne ,,.?!« Zakaj se stečajni postopki vlečejo tako dolgo? »Po mojem je tu več razlogov. Ko so nastajala nova podjetja, marsikatera stvar ni bila razčiščena in šele ko so zaživela, se je ugotovilo, da program ni dober in da je bil narejen zgolj zato, da se pridobijo sredstva za dokapi- Vsaka palica ima dva konca iz tega razloga, ker so obveznosti do banke iz starih firm prenesene na nove, kjer imajo banke zagotovljeno normalno obrestova-nje dolga. Ta dolg izrazito narašča. Če bi bil dolg do banke v stečajni masi, bi obstajal interes, da se s stečajem zavlačuje.« Dolg postopek stečaja drago stane tudi Pan agro. 25. januarja lani, ko je Panonija šla v stečaj, je Pan agra prevzela njene obveznosti do banke v znesku 35 milijonov dinarjev. Danes znaša meč nad delavci la, dnevnice, regrese za malico in dopust, jubilejne nagrade, terjatve iz inovacij itd. Vsekakor gre za dokaj zahtevne problematiko, ki terja tvorno sodelovanje vseh udeležencev v stečajnih postopkih, zato se zdijo odstopanja od dogovorjenega nerazumljiva. Na repu odnosa do delavcev Takih primerov žal ni malo! Spomnimo se samo bivšega SGP Pomurja, od koder ni rte duha ne sluha o konkretnih vprašanjih, ki jih je nanje naslovila pomurska sindikalna organizacija. Poleglega so stečajnemu senatu prijavili precejšnjo terjatev, ki pa je od lanskega maja že izgubila najmanj polovico svoje vrednosti. Zato obstaja upravičena bojazen, da delavci po končanem stečajnem postopku ne bodo dobili izplačano niti toliko denarja, da bi lahko svojo družino povabili na kosilo. Kakšna ironija?! Stečajni postopek v cankovskem Temelju se vleče že od junija 1990 in mu še vedno ni videti konca. Delavci so resda prejeli akontacijo nadomestila priznanih terjatev v višini okrog 40 odstotkov, vendar to izplačilo vrednostno ne predstavlja niti 20 odstotkov tistega, kar bi delavci morali dobiti pred več kot poldrugim letom. Tudi v beltinskem Graditelju-Komuni je stečajni postopek v teku. Čeprav sO od stečajnega upravitelja dobili vse zahtevane podatke, bo vse navsezadnje odvisno od hitrosti dela sodnih organov in nadaljnje aktivnosti stečajnega upravitelja. Medtem so v lendavskem Var- Izigravanje deiuvcev V primeriti, ko se ustimuvi njivo podjetje (po uvedbi stečaja), je delavec prijavljen oa zavodu za zaposlovanje. V' tem času prejema 60 odstotkov nadomestila OH. hkrati pa novoustahudjeno podjetje z njim sklene pogodbo 9 delu. Pri lent mu zr 8-urne celo za lOfi-odstotne učinkovitost plačuje od 30 do 40 -odstotkov OD. Hkrati mu prutke iz nadomestila za čas brucevi nosit ne mirujejc. Ker pa je vprašanje, ali bo ta delavec sp tol, sklenil 1 novo firmo pogodbo o zaposlitvi, je to eno od naiiečjih izigravanj veljavnih predpisov na škodo zaposlenih delavcev. To seje dogajalo v Panoniji. Pomurju m šg v marsikatere m podjetju. talizacijo. To je na papirju zgie-dalo lepo, življenje pa je vse kaj drugega. Dostikrat je dokazalo, da je potrebno programe revidirati in jih postaviti na druge temelje. Mislim tudi, da vsi stečajni upravitelji niso enako zavzeti, da bi se stvari čim prej uredile. Sodišče ima do stečajnih pdstop-kov pravilno stališče, ko pravi, da je stvari potrebno pripeljati do konca tudi tam, kjer sporazum o prisilni poravnavi ni možen. Mrtev tek podjetij, v katerem se porabi še to, kar je ostalo, ne vodi nikamor.« Nove družbe Avtoradgone svojega dolga do banke ne bodo mogle poplačati. Bo torej banka krivec, če se bodo ta podjetja, ki so donosna, znašla v težavah? »Banka ne more biti krivec. Banka nima interesa podpirati sociale, to hi njena stvar, to je stvar države in socialne politike Interes banke pa je, da vložena sredstva dobi nazaj, Ce družbe tega niso pripravljene ali tega ne morejo storiti, vemo, kaj sledi. Mi smo v vsakem primeru pripravljeni, tudi tam, kjer stvari sedaj »škripJjejo«, ponovno preveriti programe, da vidimo realnost. Del svojega kapitala smo pripravljeni ponovno vložiti kot trajni kapital, ne kot kreditna jo te terjatve 82 milijonov SLT. »Takrat, ko smo se pogovarjali o obveznostih, ki jih bo mlada firma prevzela od prejšnje, smo računali, da bo obrestna stopnja čisto druga kot sedaj, Mi smo takrat jasno zapisali, da normalno poslovanje podjetja prenaša 75-odstotno obrestno mero (letno). O tem, kakšna je obrestna mera danes, pa ne kaže izgubljati besed, Z banko se poskušamo dogovoriti, vendar smo zaenkrat še vsak na svojem stališču. Naše stroju stečajni postopek že končali. Tam je banka v celoti rešila svojo upniško terjatev. Nova firma je vsem upnikom priznala 60 odstotkov njihovih terjatev s 6-odstotno obrestno mero, ki pa bo izplačljiva šele Čez dve leti. Denar no kapljicah Nj račun veljavne zakonodaje še vetrno prihaja do lelike^a delavcev in njihovih pravic iz delovnega razmerje. Recimo, k<» je podjetja grad šlo v pobotanje z LB, lahti direktor, kr je sode I uval pri pobotanja j J šel niti dinarja prostih sredsrev, da bi delavcem, ki *> • »udjt ,ju delali 30 let in jim je do upokojitve manjkalo eno ali dve leti, omotečil lažje tje. Ce bi v lem podjetju našli vsaj eno mrunust reševenja temine ur imeli posluh za delavce, bi morili najti vsaj mtntMAl.NA sredstva W H listih 39 delavcem, ki so imeli pogoje za upokoji F-v, priskoči H ga potno kupom delovne dobe. Rešen je tudi primer Indipa. Podobno velja za ljutomerski Teh-nostroj, kjer ni bilo veliko problemov, kar pa ne bi mogli trditi za Avtoradgono. Sodu je izbil dno tudi primer nove firme Aksa v Murski Soboti. Tu so bila vsa osnovna sredstva bivšega podjetja Platana in proizvodni program prenešeni s pogodbo, v kateri seje Aksa obvezala, da bo Izplačala do uvedbe stečaja osebne dohodke tudi tistim delavcem, ki so bili doma na čakanju. Ko bi ti delavci morali prejeti OD za september 1991, je direktor omenjeno pogodbo enostavno negiral: in pri tem ie ostalo. Da pa vse vendarle ne bo iz-gledalo črnogledo, je treba omeniti stečajni postopek v Tapetništvu Murska Sobota, kjer so delavci dobili v celoti priznane svoje terjatve. Ves postopek so opravili v treh do štirih mesecih, kar bi lahko bilo za vzor vsem tistim sredstva, vendar je to odv« proizvodnega programa P°* tja, glede na to, kako trženj*' vozno naravnan in kakšna J’’‘ gova prihodnost. Nismo pU pravljeni popuščati tam, životari in kjer ni prihodnost1 Banki očitajo, da ima y P"* javi z drugimi upniki priviVl položaj. »Ne vem, kakšne razlog*lf jo za to. V večini podjetij v S® ju je banka glavni upnik,*0' pa je odvisna tudi finančna^ cija in podpora. Ce naša stoji za podjetjem in ga pW' da bo iz njega tudi nekaj 0^ potem v končni fazi ne t biti vsi v enakem položaju-^ ko smo, samo potem naj več ne prosi dodatnih sr*® Mi bomo sredstva nalagal' ? kjer vemo, da jih dobimo Se bodo dileme okoli stečaja v AR, Panoniji, T"®1 stroju ... rešile? »Mislim, da se bodo sedaj" rale stvari hitro končati, ke* [ tako ali tako vlečejo predolg0-' tem, ali je banka naredila fS* ne, bodo sodbe različne, d*J® pa je, da se trudimo in možnosti, da podjetja pr*2’*; Vse pa vendarle ni od**sn?J nas. Mi podjetja voditi ne'” mo,« je. da odplačamo tisto, kat J podjetje prenese, banka P* J reva vse, ne da bi izgubila To pa bo težko. Vsi naši so odpisali svoje terjatve vS“' polovico, le banka vztraja y svojem,« meni direktor Pa11^, Viktor Vrečič in dodaja, „ ka noče ali ne želi videti r*'k slike v gospodarstvu. To »* moglo prenesti teh obrente,,\ ko iz majhnih kreditov v P1^ klosti danes nastajajo veli^H le. stečajnim upraviteljem, ki |(; stečajne postopke dlje kof^, dni in se še danes ne ve, ksmo mi izmislili, to je nastalo nekje vmes med ministrstvom za plan ■iMncnim iwinlMnt>nni Kn,-,' j’ imetje so v prvi letošnji Številki ea na?iA',g asa Priobčili odprto pismo, ki so Publit« c' na ^nistrstvo za planiranje Re-nain«r, 'ovenijč- »Kmetje Koroške regije P<>dk»t;£m7s0^^^ ln obso>J° Pogoj«. mo„ t v™ so ’ a odobrena sredstva za de-Obvpoti ° °8rožena območja v Sloveniji.« na lanko kandidirajo za nepovrat- S° d0bil’ 1991’ Brez rc i50 11 n‘ sporočili, da denar dobijo. ]jaje nrert torej po cenah, ki so ve- odohJLu mesec>- tako da je »višina danie n " ,sreclstev 'e 10 do 15 odstotkov se-kredir r5eCraCunske vrednosti«. Povrhu je niihnv»~Zan nfl devizno klavzulo, kar je po ko nima 'z P0™?6 Bistrice Anton Vuč-samo da । pr°(' dvižni klavzuli, žal mu je ^tih’siar* do >>kreditne kopanje« v zavarovs|- ^azume tudi, da so kredit zavaroval' Čeprav: »Kredit smo svojo m । \. oo^ko, s svojim posestvom, s imeli tako huS? DosleJ kreditojemalci niso Čni. tak» k- Plojev, ki Pa so sicer pravi-oporekam ' b‘t’ že vseskozi. Temu ne Pogoji k ’ Sern P.P^jilo sprejel pod temi žba že nam ie hranilno kreditna slu-mu Dravi ' a sod‘5če na hrbet, kakor se te-vsaj or; sv??. '“"fm, bi morah biti milostni bomo 0]alJlh man>pulativnih stroških Če ne našo noeZ?*8'-SPuitet, nam bodo prodajali bi Dam » ■ ’ prl8b Eomo na boben. Kakor da je potreb" Zlvem re|esu rezali meso. Kaj jim denar 5l-,° zaračunavati to, da je šel OZ1 njihove roke?« dveh vab . \,redi,a je na pogodbi zapisana v glavnice in ■ V SLT 'n DEM- Rok vračila prvi dve .. .‘>lntere4aH (obresti) je deset let: ne obresti 'V* ne odPlatuJe ne glavnica in ^vj7na i,,/1 se tačas pripisujejo glavnici. ZaPisano ? lVzula> zaradi katere je posojilo na letne . • v markah, pomeni, »da se viši-$ltde na t kU,,ele na dan vračila revalorizira 'n t>EM akralno tečajno razmerje med SLT Kmeta V,^U banke Slovenije«. davskj Hkc 'B moE’ zakaj si njegova len-Za ^^0® manipulativnih stro-, Plačav»inava ? odstotka letno, kar je tre-^arta fjr . tud' v času moratorija. Gospa rruku kak s soboške HKS, ki je ravnala ‘oiiktrff V Lendavi, j« na vprašanje, za-nJih UDr manipulativni stroški, kako pri »Nam ostV,CUjej° t0 manipulacijo, rekla: ^^btek ?ne samo polovica od tega, drugi korali V M°Njano«. Zakaj si vi, ki bi ste zarafu Y vendar biti čim bolj v prid, nin 4C"nah manj? »Saj so vsi tako.« Sua blodnja dobil nanesad°V0Uen’ ker denarJa n' la' roko, godi se mu. skupaj z drugi- mi kmeti ob Muri, enako kakor koroškim. Na lendavsko H KS so ga poklicali šele 7. januarja letos, čeprav so jim denar nakazali že konec decembra lani V najbolj ugodnih po-novoletnih dneh, ko je bil tečaj marke razmeroma nizek, bi lahko tolarje ugodno pretopil, s čimer bi vsaj nekoliko ublažil negativni učinek nerevaloriziranega kredita. Prošnje zanj so morali na H KS Lendava oddati pred julijem 1991. »Denar smo prejeli 31. decembra 1991 ob II uri in ga še isti dan poslali naprej« Gospod Ažbe iz ZHKS govori kakor iz topa. Kdo jim je na ZHKS posla) denar, mi še zdaj ni čislo jasno. »2-odstotne obresti pobira ministrstvo za finance, ZHKS je posrednik«, pravi Ažbe. Zakaj denarja niso poslali prej, to pa je potrebno vprašati na ministrstvu za planiranje, »nosilec projekta pa je ministrstvo za finance«. Bog pomagaj! Denarje poslalo ministrstvo za planiranje, posrednik je ZHKS, nosilec projekta je finančno ministrstvo, dolžniki s hipoteko pa kmetje. Zato pritiskajo na zadružne H KS. Gospa Zdenka Lukač iz lendavske H KS pripoveduje takole: »Pogodbo s ZHKS smo podpisali okrog 18. decembra, izpisek o poslanem denarju se glasi na 31. december 1991. vse kmete posojilojemalce smo zaradi praznikov lahko sklicali šele 7. januarja«. Kakor da bi pošteni monetarni mlini poznali praznike. Vsekakor bi lahko kmete sklicali že prej, vendar so raje pustili, da so v tem času mlini mleli zanje. Sicer pa se je celotna manipulacijska mreža, ki sega od republike do zadrug, zaščitila tako pred »pravočasnim« nakazilom — kolikor je to za ta ne-revaloriziran kredit sploh še mogoče tako reči — kot tudi pred enkratnim izplačilom. Pred pravočasnim tako, da je poslala denar takorekoč za praznike in s tem pomagala predvsem zadružnim HKS, ki so dobile denar na konto. Pred enkratnim izplačilom so se zavarovali z določilom v pogodbi, ki pravi, da je kredit možno koristiti »le na podlagi predložene dokumentacije npr. faktura za izvršene storitve in nabavo materiala, gradbene situacije, pogodbe za refundacijo najetih kreditov za isti namen, ipd.« Skratka, »strogo dokumentirano črpanje kredita«, kakor jc rekla Lukačeva. Dokler jim posojilojemalci ne nanosijo vseh potrdil, jim denar iz obresti počasi curlja, kajti kdo ve, kako je razlagati določilo iz pogodbe med ZHKS in HKS Lendava, ki pravi, da »je potrebno nenamensko porabljena sredstva takoj vrniti s komercialnimi obrestmi« (4. člen, zadnja alineja). Katera so »nenamensko« porabljena sredstva, so to sploh neporabljena sredstva ali pa jih je dovoljeno koristiti tudi v druge namene in potem pač plačati komercialne obresti? slišan predavanje francoskega strokovnjaka v Mariboru, ki bi ga moral n,*rsikateri izdelovalec embalaže podajati izdelek in ne ec' zaRirnivTden stno l»hko v Mariboru v prostorih IZUM-a prisluh-J°loške Plavanju francoskega strokovnjaka s področja plenih Ma’-h'aZe R0GERA DE LA GRANDIERE v organizaciji Srnbau' Ora-.Tujemu predavatelju so prisluhnili številni izdelo-ei’ P^v tak^ ^naJve^ vprašanj so imeli izdelovalci plastične embala-^•nuni-t ? tUdl f'an‘ društva za varstvo okolja-Pomurja. rt > V 1 embalažo 0 Povelj lr,^eset*h letih seje teža embalažnih odpadkov nenor-n„ »Proizv.ri odstotkov. 1960. leta je vsak prebivalec Fran- Vseh ost i'l leln<> 36 kilogramov gospodinjskih in 118 kilogra-Daaie^el Fran'" odPadk°v- 1990. leta pa so bile te številke že bistve-u , l?v m 22o ** Pus,’l za sabo 140 kilogramov gospodinjskih od- ^HOgramov vseh ostalih odpadkov. Vendar pa je slika V V°rim° ° prostorn^n’ *n ne 0 embalažnih odpad-v kar odstotkov hrane v samopostrežnih tr- bi!r '!v,1em manit/1’ s.e kar sama ponuja s polic. Pred 30 leti so bile hi ■ i in l v katerih so ljudje v pogovoru s trgovci iz- teh °8ar, s h ° blaga. Danes v samopostrežnih trgovinah več hg^oz embal°-ner b' se ’aklko pogovarjali, ampak komunicirajo di-hn- 1 ^upec ~Z0 ~ vs' podatki, ki jih zanimajo, so zapisani na em-vr tbri lfni m °ra V enl lre,j'n' sekunde pregledati in izbrali ponuje-11 izAernba,aže ?°maBsjo barve, vrsta materialov in nasploh oblika in ža v Ptedsi ' r čim več stvari na eni polici, morajo bi- 'n trH„0V )eni vertikalno in v celoti, zato mora biti ta embalaža , trnba)až .j4a' stiu ernba|a/e dol8o več nima le zaščitne funkcije; danes je prav-se j-' °dločajo 0 lls,a' kl prodaja izdelek in oddelki oblikovanja so ti-lracl Z 'etl spr»mUS^ebu neusPebu nekega izdelka Tudi potrošnik kCr Janina ln ^akcija pri izbiri blaga ni več logična ampak DSrc>e d°bra reld ^1 na ^ustv'b (kupujemo, kar je lepše embalirano, jaij"r'nenotr . a’ ieprav ne potrebujemo). Izdelki imajo zato Pudn>na ^nteroV^ tudi živila bi se mnoga lahko proda- t e err|balai ^uCine«, vse to pa povečuje težo in prostornino od- ^ica je materia)ov embalaže *' gotovo država, ki tudi zakonsko najbolje skrbi za Mo । 1 mrež v Švici je M IG ROS, ki je že pred petimi leti žili preizkusi. Eden prvih je bil poskus z zobno pa- Kiipj.j* '•irtonske h"*' *lcima|io* te zobne puste so naročili brez embalaže — * PTvem t. ' ^ravraprav ni nujna. Cena te pasle je bila precej nižja, aio,,' । 'rnbalaji*'s,° Pasto, na katero so bili navajeni, torej v '•kaj j1 ib precej • n>t0 w videl« pasto, ki je bila popolnoma enaka, saJ' enejsa. In potem so šele začeli razmišljati, kaj kupujejo in »ni e.M*«es v ,rRo»inah MIGROS-a sprejemajo izdelke le v njihovi osno- Tisti, ki so vzeli kredit pri lendavski HKS, so hipoteko podpisali pred tamkajšnjim sodiščem. »Poroki niso prišli v poštev, ker se odplačevanje začne po treh letih, po desetih mora biti odplačano,« pravi gospa Lukačeva, ki seveda ni sama postavljala kriterijev za zaščito kredita. Ni pa dvoma, da je kreditodaja-lec mislil na vse: v desetih letih lahko nekateri poroki že umrejo. »Ljutomerska HKS je kredite zavarovala pri zavarovalnici. To je vsekakor milejša oblika kakor hipotečno zavarovanje, čeprav se nazadnje vse skupaj enako izteče«, kakor je rekla mlada gospa iz soboške zavarovalnice Triglav, ki je zadolžena za zavarovanje kreditov in transportov«. Tudi zavarovalnica ti nazadnje lahko proda kmetijo, vendar je vmes več srca in več časa, ker proces dlje traja. Tvegati pa se ji kljub vsemu ni zdelo vredno: »Rizik je velik, ker so to dolgoročna posojila in so zelo neugodna zaradi valutne klavzule.« Mlada gospa iz zavarovalnice, ki noče biti imenovana, dodaja: »Če bi lendavska in soboška HKS imeli pogodbo za zavarovanje investicijskih kreditov z Zavarovalnico Triglav, bi mi zavarovali tudi te kredite. KZ Panonka se ni nikoli zanimata za tovrstno zavarovanje.« Vsaj pri njej ne. Prišli pa so poizvedovat posamezni kmetje, ki pa niso vedeli niti tega, preko katere HKS bodo vzeli posojilo. Revalorizacija kreditov Koroški imetje so v zahtevah svojega odprtega pisma našteli vse mogoče. Saj tako ali tako vedo, da je vse zaman, zato nič hudega, če je njihovo pismo nekoliko protislovno. Tako so poleg zahteve po revalorizaciji kreditov. ki je seveda smiselna in zaradi devizne klavzule tako rekoč neizogibna, pridali še tisto, da se krediti spremenijo v nepovratna sredstva. Časi tega drugega so mimo, in prav je tako. Čeprav posojilojemalcem ostaja na zobeh grenak okus, ko pomislijo, kako se je včasih sposojal denar. Brez revalorizacije pa so ti krediti prekisli, oziroma so prav oderuški, čisto pravi shylockovski — Žid Shylock'je svojim dolžnikom rezal živo meso. Štefan Smej embalažo! varovanje okolja. Ker teža embalaže ni pravi pokazatelj resničnega povečanja onesnaženosti okolja z odpadno embalažo (z razvojem so materiali vse lažji), je omejitev v litrih in ne kilogramih — na primer družina, ki odvrže v smeti več kot 25 litrov odpadkov na dan, plača dodatno takso. Prav tako so najprej v Švici prišli do spoznanja, da bi se prostornina odpadne embalaže najbolj zmanjšala, če bi jo lahko ponovno napolnili: prav tako je boljša »mehka« embalaža, ki po uporabi potrebuje čim manj površine. Da bi ugotovili resnične posledice vseh vrst embalaže na zrak, vodo in nasploh okolje, so naročili izdelavo ekobilance različnih materialov, ki jih uporabljajo za embalažo. Njihov cilj je bil najti najprimernejše materiale in embalažo za posamezne vrste izdelkov Poleg vrste materialov pa je potrebno upoštevati tudi težo, prostornino in način uporabe embalaže. Tako je, na primer, steklenica »slaba« embalaža, če jo po uporabi zavržemo in »zelo dobra« embalaža, če jo večkrat uporabimo. Poleg vsega naštete- Kdaj zelena ustava? Eden izmed novih zakonov, ki ga najdlje pripravljajo in odlagajo, je zakon o varstvu okolja oziroma »zelena ustava«. V njej so zapisana številna stroga določila, povzeta po evropskih standardih, zato se vlada verjetno boji, da bodo z zeleno ustavo zares v temeljih spremenili naš način življenja in gospodarjenja. Za takšne spremembe pa bi bilo v tem času verjetno prezgodaj. Bojimo pa se. da bo že čez nekaj mesecev mogoče PREPOZNO. ga je potrebno upoštevati tudi prevoz blaga in vrsto izdelka, ki je v embalaži (steklenice na velike razdalje predstavljajo velik strošek zaradi vračanja embalaže; ni vseeno, če je v steklenici snov, ki se da hitro očistiti, ali pa taka, ki zahteva ogromno energije in čistilnih sredstev). Kakšna bo evropska ekološka embalaža? Še pred koncem tega leta bodo v Evropi začeli veljati novi predpisi, ki jih bodo morali upoštevati vsi, ki bodo želeli sodelovati na tem tru. Letos junija bo organiziran prvi svetovni kongres o varstvu okolja, največja nevarnost, na katero je opozoril Roger de la Grandie-re, pa je topla greda, ki nima nič skupnega s sedaj aktualno ozonsko luknjo. Topla greda je povezana z vse večjo količino ogljikovega dioksida, ki ga proizvaja vsako živo bitje. Vsako leto se temperature zvišajo za 0,6 odstotkov, kar povzroča taljenje ledenikov. V času od 50 do 40 let se bo višina vode dvignila za najmanj 40 metrov. Zato ni čudno, da je Evropa zaskrbljena za svojo usodo. Embalaža. ki bo dovoljena na evropskem trgu, bo morala biti ponovno uporabljiva, poleg tega pa bo morala ustrezati vsem zdravstvenim in naravovarstvenim predpisom. Ko bo svoje že odslužila, bo morala zadostiti še vsem pogojem nepovratne embalaže: da jo bo mogoče reciklirati (predelati), uporabiti kot energetski vir ali pa jo bo mogoče kompostirati. Tudi glede teh treh pogojev so strokovnjaki enotnega mnenja, da je najboljša tista embalaža, ki jo bomo lahko uporabili kot vir energije s Čistim izgorevanjem. BERNARDA B PEČEK Za spodbujanje slovenskega izvoza Izvoz je za moga sloveska in tudi pomurska podjetja tradicija, podatki pa kažejo, da izvozniki dosegajo tudi dobre poslove rezultate. Seveda velja to za tiste, ki ne izvažajo za vsako ceo, pač je izvoz jihova dolgoroča usmeritev. Zaradi izpada prodaje na trgih nekdanje Jugoslavije je večja usmerjenost v izvoz še toliko pomembnejša, vendar je dejstvo, da kakršna koli preusmeritev ni možna v kratkem času. Uspešni izvozniki so lahko le tisti, ki imajo tradicijo in kakovost in so sposobni konkurirati na zahtevnih tujih tržiščih. Za povečevanje izvoza je potrebno seveda zagotoviti ustrezne pogoje. V okviru celovite politike spodbujanja izvoza je treba poleg ukrepov makroekonomske politike vzpostaviti tudi sistem ter sprejeti politiko in ukrepe, ki bodo krepili konkurenčno sposobnost naših izdelkov. Cilj nam mora biti povečanje izvoza, dolgoročna stabilnost izvoznih poslov ter seveda njihova ustrezna sestava. Le s takšno politiko bo možno pospešiti preustroj gospodarstva v izvozno pronicljive in razvojno intenzivne panoge. Za doseganje teh ciljev imajo v vseh razvitih gospodarstvih pomembno mesto država in njene ustanove, ki se ukvarjajo s financiranjem, refinanciranjem in zavarovanjem izvoza. Zlasti pomembno je zavarovanje pred nekomercialimi tveganji, za kar je potrebna posebna institucija, saj druge zavarovalnice takšnih poslov praktično ne zavarujejo. Takšno politiko spodbujanja izvoza je v Jugoslaviji vodila Jugoslovanska banka za mednarodno ekonomsko sodelovanje, delno pa sta bili v to vključeni tudi Narodna banka Jugoslavije in Fond solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju. Res, da zlasti prva ni izpolnila pričakovanj slovenskega gospodarstva, ob razpadu Jugoslavije pa je praktično vse financiranje in zavarovanje izvoza slovenskih izvoznikov prešlo na domače banke in zavarovalnice. Slovensko izvozno gospodarstvo seje tako znašlo v neugodnem položaju, saj zaradi znanih razmer kreditiranje in zavarovanje izvoza ne poteka tako, kot bi moralo. Nadaljevanje takšnega stanja bi seveda lahko imelo dolgoročne neugodne posledice, zato slovenska vlada predlaga ustanovitev družbe za zavarovanje in financiranje izvoza. Predlog za izdajo zakona o tem je že pripravljen in-ga bodo dali v obravavo republiškemu parlamentu, v njem pa je predviden, da bi se v ta namen ustanovila delniška družba. Njena ustanoviteljica bi bila Republika Slovenija, da bi povečali vsoto ustanovitvenega kapitala, pa bi njeni ustanovitelji lahko bile tudi banke, zavarovalnice in druge domače pravne osebe, delnice naslednjih izdaj pa bodo lahko kupile tudi domače fizične osebe in tuje finančne organizacije. V svetu je sicer praksa, da zavarovanje in kreditiranje izvoza opravljata ločeni instituciji, vendar je predlagatelj mnenja, da zaradi majhnosti slovenskega gospodarstva vse te dejavnosti združijo v eni družbi. Za uresničitev zastavljenih ciljev bi morala Republika Slovenija že letos zagotoviti 16 milijonov tolarjev v tolarski protivrednosti, ustanovitveni kapital pa naj bi znašal 30 milijonov dolarjev. Poleg tega bo Slovenija morala vsako leto iz proračuna zagotoviti sredstva za približno 50-odstotno regresiranje obresti na izvozne kredite. Ocenjujejo, da bi letos za to potrebovali okoli 300 milijonov tolarjev. LUDVIK KOVAČ Zažigalna vrvica za socialno ekspanzijo V lanskem letu, pred uvedbo moratorija na stečaje, je slovenska SDK vložila zahtevek za 192 prijav za uvedbo stečajnega postopka. V teh podjetjih je bila zaposlena tretjina vseh, danes čakajočih na delo. Pogoje za uvedbo stečajnega postopka pa danes izpolnjuje še 400 podjetij v Sloveniji s 65 tisoč delavci, ki jih je moratorij za nekaj časa zamrznil. Bo torej sprejem novega zakona o stečajih in prisilni poravnavi, ki ga je vlada v obliki osnutka že sprejela, zažigalna vrvica za eksplozijo socialne bombe, ki preti, da jo bo razneslo? O osnutku novega zakona, ki je narejen po nemškem in ameriškem vzorcu, nekateri menijo, da je za naše razmere veliko prekrut, da je s pravnega vidika dobro obdelan, da pa je potrebno gospodarske kriterije dodelati in predvsem prilagoditi našim razmeram. Gospodarstvo zahteva zakon, ki bi zasledoval dva cilja — ohranitev dejavnosti in funkcionalnosti podjetniškega premoženja ter zaščita upnikov. Te zahteve se nekoliko razlikujejo od temeljnih namer zakonodajalca, ki predvsem merijo na generalne izvršbe. Prav tako opozarja gospodarstvo, da je potrebno omogočiti ohranitev dejavnosti, da se omogoči nadaljne poslovanje, če upniki pod nadzorom sodišča ugotovijo, da ga je vredno nadaljevati. Tako zakonodajalec kot gospodarstvo pa se zavzemata, da je potrebno mehanizme za dogovarjanje dolžnika z upniki natančno opredeliti in da mora biti stečajni postopek hiter Stečajnih upraviteljev ni več. V postopke prisilne poravnave vnaša predlog novega zakona nekatere bistvene novosti. Tako vključuje pojem finančne reorganizacije, ki obeta podjetniški in ekonomski pristop k reševanju poravnave. Finančna reorganizacija naj bi se tako izpeljala s prodajo dolžnikovega premoženja, z vložitvijo premoženja v eno ali več pravnih oseb, z združitvijo dolžnika s pravnimi osebami, z odpustitvijo delavcev ter izdajo dolžnikovih delnic namesto izplačila posameznih terjatev. Bistvena novost je tudi, da se SDK ne pojavlja več kot predlagatelj stečajnega postopka, zamenjali ga bodo upniki ali sam dolžnik. Novo je tudi, da spada v stečajno maso vse upnikovo premoženje. Zdi se, da je vlada zakon, čigar osnutek je že sprejela, rahlo postavila na led. Ne le zato, ker bi njegov sprejem prav gotovo povzročil še večje socialne nemire, ampak tudi zato, ker bo z gospodarstvom potreben temeljit pogovor o tej zakonodaji, ki se je iz razvitega sveta v naše razmere ne da prenašati enostavno. Še prej pa se bodo slovenski gospodarski strokovnjaki morali zediniti v dilemi —- ali pustiti podjetja životariti, če obstaja najmanjša možnost preživetja, ali pa neo-betavne firme hitro odstraniti in se spopasti z vsemi posledicami stečaja. RENATA FICKO FEBRUARJA 1992 Stran 5 gospodarstvo VLADA, ZBORNICA IN SINDIKATI Bodo našli skupni jezik? V Republiki Sloveniji, kjer je zdaj že več kot 30 najrazličnejših sindikatov, se zadnje čase vedno bolj sliši glas nezadovoljnega delavstva. Nezaposlenost in socialna ogroženost sta jih spravili na kolena, zato skušajo najti ob pomoči delavske organizacije izhod iz slepe ulice. Spodbudno je, da so največje sindikalne organizacije pri nas končno vendarle strnile svoje sile ter se odločile za skupna dogovarjanja z vlado in gospodarsko zbornico. Pri tem so sindikati soglasni, daje treba pred konkretnimi pogajanji za sklenitev sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti zagotoviti nekaj osnovnih pogojev. Najprej je nujno dosledno uveljaviti sklenjene kolektivne pogodbe brez vsakršnih administrativnih omejitev. To pomeni odpravo zakona o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih prejemkov delavcev v letu 1991 s spremembami in dopolnitvami. Nadalje terjajo konkretno opredelitev ciljev, ki naj bi bili doseženi s sklenitvijo in izvajanjem sporazuma o zagotavljanju socialne stabilnosti. V ta sklop sodi tudi zagotovitev hitrega in učinkovitega pravnega varstva pravic delavcev iz dela in delovnega razmerja. Dogovorili pa so se tudi za takojšnje oblikovanje tridelnega skupnega organa vlade, zbornic in drugih združenj delodajalcev ter sindikatov za medsebojno obveščanje, posvetovanje, dogovarjanje in usklajevanje o vseh zadevah socialnega, materialnega in pravnega položaja delavcev, nezaposlenih in upokojencev Predstavnikom vlade, gospodarske zbornice in sindikatov se je naposled vendarle uspelo dogovoriti vsaj o nečem. Sklicana bo delovna skupina, ki naj bi temeljito obravnavala štiri temeljne zahteve sindikatov glede socialnega pakta. Vsi partnerji so se namreč strinjali, da je treba ustanoviti tridelni organ, v katerem bi enakopravno odločali o gospodarskem in socialnem položaju delavcev. MILAN JERŠE SINDIKAT SPRAŠUJE IN OPOZARJA: Bo Elektronika sprožila val stečajev v Elradu? Predlagana uvedba stečajnega postopka za družbo Elrad Elektronika in ugotovitve odgovornih, da je tudi po uvedbi tega postopka še vedno 200 delavcev preveč, je strnila vrste sindikalnih aktivistov v podjetju, ki ugotavljajo, zahtevajo in grozijo. Svoje ugotovitve za stanje, v katerem je podjetje, in zahteve za zagotovitev normalnih delovnih razmer zaposlenih so naslovili vodstvu podjetja. To mora do petka, 14. februarja, odgovoriti na zahteve sindikatov, drugače bo sindikat ubral druge poti za dosego svojega cilja. Med temi omenja sklic tiskovne konference, prek katere bo širšo javnost seznanil z nepravilnostmi, ki so se dogajale v sistemu Elrad, v skladu z zakonskimi možnostmi bo sodno izpodbijal registracijo Elrada. d.d., in njegovih družb, statute, ki veljajo v poslovnem sistemu Elrada, stečaj Elrada Elektronike ter generalno stavko zaposlenih v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili. Sindikat deli vzroke za slabo poslovanje podjetja med objektivne in subjektivne. Med prve prišteva razpad jugotržišča, na katerega je bilo podjetje usmerjeno z več kot 60 odstotki proizvodnje, vzroki subjektivne narave pa so razvidni iz stavka, ki ga je posredoval Edil inženiring, Elradovo svetovalno podjetje: Enake stare metode in enaki stari način razmišljanja vodijo do enakih starih rezultatov. Sindikat ugotavlja, da je bilo trženje usmerjeno na jugotržišče, kar je poslovno nelogično zaradi že nekaj časa skrajno zaostrenih političnih in gospodarskih razmer. Neustrezni so bili plačilni pogoji, ki so bili za trideset dni v breme podjetja, za nastop na zahodnih tržiščih je bilo trženje neustrezno organizirano, brez sodobnih pristopov, razvoj ni sledil tržnim zahtevam, ampak je razvijal tisto, kar si je sam zamislil, reorganizacija Elrada je bila izvedena samo s stališča kapitalskih povezav, neugodna kvalifikacijska sestava — več kot polovica zaposlenih je NKV, le 8 odstotkov jih ima višjo ali visoko izobrazbo, kar je glede na dejavnost Elrada izrazito neugodno, slaba koordinacija med vitalnimi funkcijami sistema ... Zahteve sindikata izhajajo iz njegovih ugotovitev, na prvo mesto postavljajo sklic zbora delavcev in glasovanje o zaupnici skupščini. Zahtevajo spremembo statuta d.d. in d.o.o., tako da bodo v skladu z Zakonom o podjetjih, opredelitev subjektivne odgovornosti za napake, ki so bile storjene pri trženju, razvoju, pravnih in kadrovskih zadevah, razveljavitev sklepov o prerazporeditvi delavcev iz ostalih družb v Elektroniko, premestitev strokovnega kadra iz Elektronike, d.o.o., v druge družbe, izdelavo analize programov in določitev poslovne strategije ter konkreten program za sanacijo podjetja. Člani sindikata v Elradu so zaskrbljeni zaradi usode podjetja, skrbi jih, ali stečaj ene družbe ne bo sprožil vala stečajev v podjetju, kjer so takrat, ko je bilo zaposlenih še 1 500 delavcev, ugotavljali, da jih je 20 odstotkov preveč, zdaj, ko jih je 1200, ugotavljajo, da je optimalno število zaposlenih, ki jih podjetje prenese 600. In kaj bo takrat, ko nas bo 600, se sprašujejo v sindikatu. RENATA FICKO Kovinarji za večjo socialno varnost Ena glavnih zahtev sindikata kovinarske in elektroindustrije Slovenije je glasovanje o zaupnici vladi. Vodstvo tega sindikata namreč od vlade zahteva tak socialni program, ki bo zagotavljal socialno varnost delavcev, kot je navedena v sprejetih kolektivnih pogodbah. V nasprotnem bodo, kot grozijo, nadaljevali priprave na splošno stavko. Hkrati so sprejeli odklonilno stališče do predloga za dogovor o temeljnih vprašanjih zagotavljanja socialne stabilnosti ob izvajanju sprejetega programa strukturnega prilagajanja in gospodarske politike za letos. MJ Stran 6 TRIJE MINISTRI NA OBISKU V LENDAVI Ne kažite nam meseca v vodi! Tako je dejal generalni direktor lendavske Nafte Miloš Ošlaj na posvetu, ki naj bi s pomočjo kar dveh ministrov — Igorja Umka iz ministrstva za plan in Izidorja Rejca iz mini strstva za industrijo — ter pomočnika ministrice za delo Ivana Lapajne nakazal možnosti rešitve ali vsaj omilitve grozeče brezposelnosti v občini Ce so morda navzoči pričakovali, da bodo po tričetrturnem čakanju na ministre in že na začetku posveta najavljenem hitrem odhodu trojke na zasedanje vlade v Ljubljano dobili konkretne odgovore na zastavljena vprašanja o reševanju teh velikih težav, ko je nezaposlena že tretjina za delo sposobnih ljudi ali v povprečju trikrat več, kot je relativna brezposelnost v državi Sloveniji, in ko lahko sama občina skozi vse programe, ki jih ima zastavljene, zagotovi v letošnjem letu samo 90 novih delovnih mest, so se ušteli. Še posebej so bili razočarani predstavniki nezaposlenih, ki so ogorčenje nad tako površnim obravnavanjem njihovih življenskih težav izrazili z zapustitvijo posveta, ki je bil namenjen prav njim, že pred njegovim koncem. Medtem ko je minister Umek Len-davčanom odgovoril na nekaj zastavljenih vprašanj o sredstvih za demografsko ogrožena področja in novem zakonu, kije pred sprejemom, in ministrski namestnik Lapajne o delu svojega ministrstva v zvezi s politiko ohranjanja delovnih mesije bil nagovor ministra Rejca poln dobrih napotkov in prijateljskih nasvetov. Poudaril je, da velja v lendavski občini sicer posebno stanje, ki pa ne bi smelo zbijati morale, saj je pripravljen sistematičen načrt za reševanje težav, pri ka terem sodeluje tudi rojak dr. Spilak »Mi smo v nadpovprečnem odnosu do vas,« je dejal minister Rejc, »za vaše težave imamo veliko razumevanja. Luč za vaše težave je, da ste na preži, da spremljate, kaj se v republiki dogaja, in da se na razpise in nate- MINISTER REJC: »Ljudje iz tujine prihajajo danes v Slovenijo s svetlejšimi obrazi, kar je pozitivno.« čaje javljate čim bolj intenzivno in dokazljivo. Strniti je potrebno vse sile, scenarij razvoja imate, vsak pri sebi mora svoje narediti, m če se boste dobro razumeli, potem bo vse v redu.« Mobilizacijski napotki ministra Rejca v Lendavi niso padli na plodna tla. Težave so prehude, da bi navzoče zadovoljile splošne obljube in sklicevanje na bolj prijazno zakonodajo, ki pa je še vedno v skupščinskem po stopku. Zato ni čudno, da so se oglasili brezposelni in ministre pozvali, da od splošnega preidejo h konkretnemu, ali direktorji, ki imajo ob vseh napakah in nedorečenosti gospodarske poltike dovolj’ kazanja meseca v vodi. Skratka, posvet z ministri v Lenda vi ni opravičil stroškov, ki so nastali zaradi triurnega izostanka najbolj od. govornih ljudi gospodarstva v občini, ne prenese stroškov, ki so nastali na relaciji Ljubljana —Lendava —Ljubljana, in ne pričakovanj, ki so jih morda po tihem gojili tisti, ki jim je bil posvet namenjen. RENATA FICKO Pomoč ministra Brezara in podjetniška delavnica za brezposelne Minuli teden sta ljutomersko drobnogospodarsko sceno označevala dva dogodka — obisk ministra Brezarja, odgovornega za razvoj drobnega gospodarstva, in podjetniška delavnica za brezposelne. Minister Brezar se je mudil v Ljutomeru na povabilo občinskega izvršnega sveta in inkubatorja za podjetnike Inpo. Kot so nam povedali v Inpu, so ministra povabili na delovni razgovor predvsem zaradi tega, ker so mu želeli predstaviti novosti, predvsem podjetniško informacijsko mrežo, ki jih razvijajo na področju drobnega gospodarstva, in ugotoviti kompatibilnost z republiškim informacijskim sistemom. Ljutomerski podjetniki so omenjali tudi svoje pomisleke glede republiškega sklada za razvoj drobnega gospodariva in ministru predlagali, da se pri razdelitvi sredstev upošteva tudi teritorialno načelo in da se postopki za prijavo za pridobitev sredstev poenostavijo. Iz ljutomerske občine se je namreč na lanskoletni razpis sklada prijavilo kar nekaj kandidatov, za katere je komisija ugotavljala, da izpolnjuje sicer vse pogoje, vendar sredstev vseeno niso dobili. Minister je s predlogom soglašal, prav tako pa je obljubil tudi pomoč pri ureditvi občinske obrtne cone. Visoke cene zemljišč in komunalnih storitev so za marsikaterega podjetnika nedosegljive in ga ovirajo že na začetku. Ali ni pošteno, da se podjetniku na začetku omogoči čim lažji start in da se šele potem od njega pričakuje, da državi nekaj da — z davki, novimi delovnimi mesti? To pomeni prav gotovo dosti več, kot če državo polni z visokimi obrestmi ali kupnino za tisto, kar je sedaj mrtvo. V petek pa so začeli tudi s prvim delom podjetniške delavnice za brezposelne. Delavnica, ki jo v Ljutomeru organizira Inpo, je nadaljevanje poskusne, ki je že pred časom stekla v Lendavi v okviru podjetja Alenke Stupar. Podobna pa se obeta tudi v Gornji Radgoni, kjer jo bo vodil podjetnik Zlatko Erlih. »Podjetniško delavnico organiziramo skupaj z Zavodom za zaposlovanje,« pravi direktor Inpa Silvo Potočnik. »Razdeljena je v dva dela, v prvem skušamo ljudem vliti predvsem poguma in samozavesti. Med njimi je namreč mnogo takih, ki imajo idejo, včasih tudi trg, pa premalo samozavesti. Ali obratno, da imajo kapital. manjkata pa ideja in pravo znanje. Drugi del delavnice je strokovnejši, ponujamo različna znanja, med drugim tudi iz računalništva, Delavnica poteka v skupini dvajsetih, letos računamo, da bomo v ljutomerski občini organizirali tri do štiri.« RENATA FICKO Do deviz z novo varčevalno knjižico Po vseh zapletih z deviznimi vlogami so tudi slovenskebaob izgubile zaupanje svojih varčevalcev. Čeprav zakon o javnem w gu še ni sprejet, se banke zavedajo, da so soodgovorne za nas* položaj, zato so že sprejele nekatere ukrepe. V Pomurski br1 pravijo, da tem vprašanjem namenjajo posebno pozornost, saj/ ta banka ena od tistih, ki so se zmeraj ponašale z velikim števila® deviznih varčevalcev in visokimi deviznimi vlogami. Še pred dobrim letom so imeli varčevalci v Pomurski ba* devizne prihranke v vrednosti od 130 do 140 milijonov nem«1 mark, težave pa so se začele v prvi polovici lanskega leta, ko sc1 te vloge začele močno zmanjševati Tako so v lanskem letu izr čali za okoli 42 milijonov nemških mark in tako rešili pro^1 tretjine deviznih prihrankov, vendar jim je to pozneje povzro^J precejšnje likvidnostne težave. Res da so zmanjšanje devizi* vlog sprva premostili z likvidnostnim posojilom Narodne baj Jugoslavije in pozneje Banke Slovenije, vendar so morali poS0J'“ decembra vrniti in zdaj vprašanja deviznih hranilnih vlog rešupf z lastnimi sredstvi. In kako je sedaj z deviznim varčevanjem in v kakšnem žaju so varčevalci? Po besedah Štefana Hajdinjaka, direktorja L murske banke, imajo devizne vloge varčevalcev še vedno velik’ lež v bilančni vsoti te banke, po zadnjih podatkih pa stanje im’! za okoli 95 milijonov nemških mark deviznih vlog. V številu de’* nih vlog prevladujejo tako imenovane majhne vloge, katerih v® nost ne presega 500 nemških mark. Za ponazoritev navedimo podatek, daje od skupnega števila 64 tisoč deviznih vlog kar 5JI | soč takih vlog, katerih skupna vrednost dosega od 4 do 5 mil1? nov namških mark, medtem ko kar 90 milijonov nemških marKa" viznih prihrankov odpade na 13 tisoč vlog. Po vsem tem bi v Pomurski banki brez posebnih težav ro. vprašanje malih deviznih vlog, vendar bi $ tem postavili v ne«^ položaj večje devizne varčevalce, zato so se odločili, da varčeVjH zaenkrat lahko razpolagajo le s 300 markami. Namesto izpl^ zato v Pomurski banki ponujajo svojim varčevalcem novo van* valno knjižico, na katero lahko prenesejo svoje devizne prihra* z dosedanjih hranilnih knjižic. Ob možnosti takojšnjega razp0' ganja s 300 markami bodo preostanek privarčevanih deviz va^ valci lahko dvignili v 4 letih oziroma bodo vsako leto prostori polagali s četrtino deviznih prihrankov. Povsem drugače pa je z devizami, ki jih varčevalci polami na novo varčevalno knjižico. Razpolaganje z njimi je po zag°t(\! lih Štefana Hajdinjaka neomejeno in upajo, da si bodo s tem^P pridobili zaupanje svojih varčevalcev. Banka namreč po n«'1? vse devizne depozite zavaruje pri ustrezni agenciji, Pomurska^ ka pa ima že zdaj v tujini deponiran devizni minimum. Okraj ■. milijonov nemških mark, s katerimi tačas razpolagajo v Poniun banki, je dobra osnova za to, da st bo ta bančna ustanova pov«^ zaupanje, in veliko je že takšnih varčevalcev, ki vlagajo svoje de zne prihranke na novo varčevalno knjižico. J Pa Še tale novica iz Pomurske banke, čeprav so se likvi°?| stna sredstva te banke v lanskem novembru zmanjšala za 720 n11 i jonov tolarjev, jim je uspelo premagati nastale težave in Pomu^ banka ima dovolj likvidnostnih sredstev, da lahko zadovolji be gospodarstva, pa tudi devizne potrebe občanov v okviru $P*4 tih dogovorov. LUDVIK Pomurska banka d.d //// Murska Soboia Deviznim varčevalcem / veseljem sporočamo REŠEVANJE DEVIZNIH VLOG SE JE ZAČELO! Kaj vam lahko ponudimo ta hip? - Priporočamo DEVIZNO VARČEVALNO KNJIŽICO . Če se odločite za devizno varčevalno knjižico, lahko od doslej privarčevanih deviznih sred®* takoj penesete nanjo 500 DEM. Ker je devizna varčevalna knjižica namenjena varčevanju, l Pri LB-Pomurski banki, d.d., menimo, da bomo lahko vse devizne vloge rešili v obojestrm15^ zadovoljstvo najpozneje v štirih letih. Krivca za nastale težave ne bomo iskali, ker se zavedamo, ste varčevalci vaše vloge zaupali nam in tako moramo samo mi — banka — zadevo pripeljati do ca v dogovoru z varčevalci, in to tako, da bodo varčevalci popolnoma zdovoljni. >, Torej, možnosti za vaše devizne vloge je več, zato vam bodo delavci za bančnimi okenci svetovati Da pa res ne bi bilo nesporazumov, ne bomo jezni, če varčevalci potrebne informacije čete pri strokovnih službah, pri vodjih poslovnih enot, in če še takrat ne boste zadovoljni, vam b° । voljo tudi direktor banke, kajti res želimo da, vse probleme v zvezi z deviznim varčevanjem rešiti obojestransko zadovoljstvo. J Pa še nekaj; ne vemo, če zaradi zlonamernosti, površnosti ali zaradi iskanja senzacij nek*de,a sredstva obveščanja objavljajo nepopolne ali celo tendenciozne informacije. Varčevalce prosiroo, takim polresnicam ne nasedajo. 1 Samo pri nas v banki boste dobili najbolj natančne informacije! Verjemite nam, da sc bomo trudili in ohranili vaše zaupanje, ki ste nam ga doslej izkazali1 VESTNIK, 13. februarja sociala, šolstvo, zdravstvo TEHNIŠKA in poklicna šola utrjuje samostojnost Negodovale! naj pridejo na plan! da ko J.e Pad'a odločitev, center Srednješolski ntve so n».i^rs.kd Sobota razdružiti, Ss rek1’' da bod° tak^ optimisti ~ Se Prometnit splača nn so merld'' da se ptičaniP^j!fe’ ker 50 bi,i Pre' ’da ne more bi,i- je bila obN°dL r't0 povedali- da Pri r£b&4 ob'ast odl^na struktur,. nJU takratne vodstvene pred 6 „ 'n mis]im' da * bilo dT° de^c mi. vrija £ ?s^šen,mi ’Jud-imeli Ja 0 ludl zarne Toda prizadewmOt7 Več’ da sm° da n, iXZa d0br0 del°' Sev«' 'fez problemov in tudi skregali smo se kdaj pa kdaj, vendar to je povsod normalno. Nesporno pa je, da smo prvo polletje letošnjega šolskega leta uspešno končali,« pravi ravnatelj Tehniške in poklicne šole Murska Sobota JANEZ OBAL. Zadnji dan pouka so objavili (pripravili) že tudi urnik za 2. polletje, kar se menda doslej še ni zgodilo. Tisti, ki so morda na lihem upali, da ne bo več popoldanskega pouka za učence drugih letnikov v vseh programih, so bili razočarani, kajti: »popoldan- ski pouk ostane naprej. Če je možna boljša rešitev, ki bo slonela na strokovnih temeljih, potem naj pridejo avtorji negodovanj na plan in povedo, kako se da 64 oddelkov razporediti v 40 ustreznih učilnic, ki jih ima na voljo naša šola. To, da bi nekateri začeli s poukom ob 11. uri, mislim, da je slab predlog.« Zdaj ko so prve težave mimo, si vodstvo Tehniške in poklicne šole prizadeva, da bi razčistili in uredili premoženjske zadeve, tako da bi se natančno vedelo, kaj Predlog za v®c štipendij Studenu™1183 številni učenci in kar se brez štipendije, zgodilo v' o.obravnavi vlog tudi dh0 zan™ J« za štipen- ^dento^L0 25 843 učencev in Preseganja 8 580 pa bila nod^r cenzusa štipendija m zaostrene-tudi 4 'S s,1Pei’dijo izgubilo stov Oa □ dotedunjih štipendi-jim snkt? St°'M Slevilni- kl Ijena ni bi,a pode’ lati ra?™ Ldružlna ne more izšo-nja’ neka, Jo 0 Prekinitvi šola-Predvsem'6? pa so t0 že storili, So šolati učenc! lrl študentje, ki Prav sled„ zunaJ kraja bivanja. Asaj ni "^s°K lezjem Po|oza-ve in t.lH. eC subvencij za domo-^mi. (mJiT0! morajo Plakati bila ooin • srednješolci naj bi Motkov ^kCa voza^^v in 12 odlivanja stanuie zunaj kraja skoraj s!ude”tov naj bi bila Al Polovica.) lcg ^kon^ j® v Pripravi pred-Polnitvah* 'i sprenlembah in do-^zava™.. -ona 0 zaposlovanju Seifosti »1 anju.za primer brezpo-zir$a za ’ u'aj8nje dvojnega cen-kf»iu "J** ki bivajo v ali, ,a ah se morajo voziti ln učenrA,n,?v'b- Za tiste študente kalnega |L ,* šolajo v kraju cenzus sr* 'j ’• je predlagani ?ebaeea .*M.S,^kov zajamčenega “ružinske>*)h0<*ka P° zakonu na bil tudi nk* cenzus je ?We zunai ?~r*vna*ar>ju vlog), za Ca Pa nai 'i,*^aJa s*alnega bivališ-i^enep. j 11(1 odstotkov za- Predlagana , sko lev. b' velJa!a že za to Pbravrav^’ kar Pomeni ponovno ,udi morr. VSeb vloS ln morda da za sdPtndiJ° dentje J * drugi učenci in štu-_ MH Učenci strojnega (tudi elektro) oddelka Tehniške in poklicne šole so dosegli ob polletju skoraj 60-odstotni učni uspeh, * tekstilnem oddelku pa je uspeh še višji, in sicer 73,2-odsloten. Lahko bi rekli, da so to dokaj dobri rezultati v primerjavi z minulimi leti. K temu naj bi prispeval nekaj tudi popoldanski pouk, zaradi katerega je bilo nekaj časa precej »hude krvi«. NEMOČNO DELAVSTVO Še sindikalisti zardevajo Pohvala sindikatom, da so s svojo dosedanjo dejavnostjo preprečili resnejše socialne nemire, je gotovo vredna pozornosti. Če tako pravi oblast, potem to tudi nekaj velja. In na to so v sindikatih, predvsem svobodnih, še kako ponosni, čeprav se morajo njihovi predstavniki ob najnovejših razmerah le še grenko nasmehniti. Položaj zaposlenih se je namreč v zadnjem obdobju že tako poslabšal, da so postale zahteve, ki so jih delavci postavljali na lanskoletnih protestnih shodih kot minimalne, danes neuresničljive in domala že smešne. Spomnimo se samo izhodiščne plače iz kolektivne pogodbe, ki je znašala 400 mark, To je zdaj le še lep sen; in to celo za tiste, ki sodijo višje kot v peti tarifni razred. Tako o novih delovnih mestih razmišljajo le še v programih zavoda za zaposlovanje. Minulo delo je namreč že dobro obračunano, če ti uspe pod kakršnimi koli pogoji obdržati delovno mesto ... Številna opozorila in dokazovanja, da se socialni problemi čedalje bolj kopičijo, niso naletela na primeren odziv. Resda se je delavstvo s svojimi stališči prebilo tudi do skupščinskih klopi, kjer so sprejeli tudi nekaj sklepov, s katerimi pa sedaj mahajo samo še sindikati, tisti, ki so jih sprejemali, pa so nanje preprosto pozabili. Zgled, ki ga navaja Lendavčan Rajko Stupar, predsednik sindikata kulturnih delavcev, je dovolj nazoren. Po njegovem so se kolektivne pogodbe podpisale, potem pa jih le redko kje uresničujejo. Zato naj bi bil kulturni minister Capuder bolj pokončen mož, ker noče podpisati panožne pogodbe, saj ve, da se je ne bo mogel držati, kot pa premier Peterle, ki je podpisal splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, direktorjem kulturnih inštitucij pa dal navodilo, naj jo kršijo in se ravnajo po zakonu o plačah. Zaradi čedalje hujših socialnih problemov, s katerimi se spopada vedno več ljudi, so se delavci, ki žive na robu življenjske eksistence, brezposelni, upokojenci in mladi znašli v slepi ulici. V takem položaju pa naj bi sindikate pomirili s socialnim paktom. To je seveda še ena v vrsti mnogih utvar za delavce, ki niti z dvema povprečnima plačama ne morejo preživeti štiričlanske družine. Kako dolgo se bo še nadaljevala njihova agonija? Pričakovanja, da bi s socialnim paktom lahko zaustavili bezljanje cen, zlasti za osnovna živila, so se žal kaj hitro razblinila. Nedvomno je za obstoj mlade države potreben socialni mir. Zato si sindikalisti z nadaljnjo poslušnostjo lahko ponovno obetajo pohvalo oblasti zaupanja delavcev pa ne več! MILAN JER§E je njihovo in kaj v lasti Gimnazije, s katero so pod isto streho. Dokončna delitev pa ni možna brez ustanovitvenega akta, ki bi ga že zdavnaj morala sprejeti občinska skupščina v Murski Soboti. Posredovali so že pisno, a odgovora niso dobili. »Ta problem želimo rešiti dolgoročno, ker se pojavljajo velike težave. Kot slišim, želi imeti Gimnazija svojo tajnico in lastnega računovodjo. Nimam nič proti temu, saj tudi na naši šoli prevladuje v zadnjem času misel, da bo tako bolje. V zvezi s tem ne mislimo imeti razpisov, temveč bomo zadeve uredili z notranjo prerazporeditvijo. Aprila ali maja pa bomo razpisali vsa vodstvena delovna mesta (ravnatelj, vodji tekstilne in kovinarske enote) in želim si, da bi prišlo do konkurence.« Da, če ni konkurence, se lahko kolo napredka hitro ustavi. JOŽE GRAJ Lendavska brezposelnost - zaposlenost v Kobilju Po številu brezposelnih je lendavska občina na vrhu v Sloveniji* saj je relativna stopnja brezposelnosti (primerjava brezposelnih z zaposlenimi) 29,1 odstotka (v republiki 11*8) ali brez dela je kar 14,3 odstotka aktivnega prebivalstva. V septembru je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1908 brezposelnih ali dve tretjini moških, saj so v stečaj šla predvsem podjetja z delovno intenzivno industrijo, kovinskopredelovalno, v kateri so bili zaposleni predvsem moški. Od vseh brezposelnih je namreč 45*2 odstotka ostalo brez dela po stečajih* visok delež (38 odstotkov) pa predstavljajo tudi mladi brezposelni, stari do 26 let. Tudi Izobrazbena sestava brezposelnih Je zelo neugodna, saj jih je skoraj polovica brez kvalifikacije ali s pol* kvalifikacijo* 35 odstotkov jih ima končano poklicno šolo in I? odstotkov srednjo šolo. Kar 41 jih ima končano višjo in 16 visoko šolo, pa so tudi na listi čakajočih za delo. Ob brezposelnih, ki so brez izobrazbe je kar tretjina starejših od 40 let in ob tem več kot polovica moških. Najmanj brezposelnih, tako po številu kot na število prebivalcev, ima krajevna skupnost Kobilje* potem Turnišče, Odranci in Polana (v Kobilju* Turnišču in Polani so podjetja, kjer so zaposleni predvsem domačini)* iz Odra-nec pa je večina zaposlenih v drugih občinah, predvsem v Muri. Veliko več brezposelnih je zato v Lendavi in okoliških krajevnih skupnostih. Dolga vas ima 10,3-, La koš 9,9- in Lendava 9,6-odstotno brezposelnost, MH Nlzv1 PR°METNI DAVEK ZNIŽAL CENE AVTOMOBILOM - ZA DRŽAVLJANE Z CKIMl OSEBNIMI DOHODKI JE NOVI AVTOMOBIL ŠE VEDNO NEDOSEGLJIV . Ce s_ '^elki .Polnijo prehrambeni P"8’-) hr*L?Sma’ na primer je V troTi Se h,,ro razve in hitro zm! h Snefa- Blago kaj 1,1 *ako snJka‘ Z avtomobi1i pa !* zaradi niz- ^avii^ n!b davkov pocenili, v lUn,tjivo i"' osekne gneče. Ra-'"'tornoM,Pa J* najcenejši no-k,tn (>4 r । obii,rUarjem so « osebni akkneEa r p()CenilL vzrok Prevsč bnl5ycse,j've8a in ne J?1^ nt,'^.88 \krePa Pa je ^•nif) zakona o pro- fe*e rX? Za *sc’ k' nl°r,nac1ia.PJavtomobi'a- tale dodatr,dav4ne s,0Pnje so 1: deležnih zmanJšanja pa '.Zat°rji (]<; , avtomobili s kata-J bencin ’ankaio neosvinče-H^jišlo b«ncinskimi uM P" tiizd k f" 'r"ronu 9 tC^čen. ; 1,1 “OKHjth 'C -.'OtOrji j 'L il j ,. |, . s,p‘ki.\;dd 1 ' ? motorji nad 1,8 s katalizatorjem s 16 odstotki, avti z motorji nad 1,8 s katalizatorjem pa s 25,6 odstotki. Tuji avtomobili imajo še dodatne olajšave, čeprav je potrebno splošni davčni stopnji prišteli Še carino (vedno 26 odstotkov), vendar pa je pri tem pomembno, da je zakon izločil carino iz osnove za odmero davka in s tem tuje avtomobile še nekoliko pocenil. Tako bo potrebno plačati za tuje avtomobile do 1,8 litra 46 odstotkov, če je s katalizatorjem 42 odstotkov (prej 68 odstotkov), za tuje avtomobile nad 1,8 litra pa 58 odstotkov, s katalizatorjem 51,6 odstotkov (prej 100 odstotkov). Najnižji možni davek bodo ob nakupu avtomobila plačale družine s tremi ali več otroki (5 odstotkov), vendar otroci ne smejo biti starejši od 18 let. To pravico lahko izkoristijo enkrat v petih letih, oziroma toliko časa avtomobila ne smejo prodati. Potrdila za nakup družinskega avtomobila z ugodnejšimi davki bodo izdajali centri za socialno delo. Vsaj v Pomurju nimamo informacij. da bi nižji davki pospešili prodajo avtomobilov. Avtomobili so namreč blago, ki ga kupujemo na daljši rok, za nakup pa se odločimo šele po tehtnem premisleku in seveda takrat, ko imamo dovolj denarJa X MELITA GURMAN iz predstavništva AUTOCOMMER-CE v Murski Soboti je povedala, da so njihovi kupci zelo ugodno sprejeli novico o znižanju prometnega davka. 15 na- Nekatere nove d rob no p rod a j ne cene avtomobilov; citroen AX 11 flrsl s tremi vrati ZX avantagc renault 4 G TL renault 5 campuss tremi vrati renault 5 campus plus s petimi vrati golf TAS CL benc. m., 1,6. lil ra golf €1. z d iz. mol.. 4 vrata BMW 316 s štirimi vrati + 42 % dajatev BMW 850 avtnmatik + 5t,6% dajatev 648.000 996.000 511.500 751.600 836.400 1491.120 1704.000 24.735 DEM 113,744 DEM ni! ročnikov renaultovih avtomobilov (petk in katrc) je naročilo nove avtomobile že sredi januarja, vendar so jih prevzeli šele v prvem tednu februarja, kajti s i. februarjem so začeli veljati nižji prometni davki. V začetku februarja sta dva naročnika prevzela tudi tuja avtomobila znamke honda, drugih naročil pa — kljub nižjim cenam — niso imeli. Iz izkušenj vedo, da kupce avtomobilov veliko bolj pritegnejo razna tovarniška znižanja in dodatni popusti, za katere pa tudi v trgovinah izvedo šele tik pred zdajci. Tačas so še vedno znižani renaultovi avtomobili. Melita Gurman je o novih prometnih davkih povedala: »če gledamo samo avtomobile, so novi prometni davki zelo dobri, ni pa dobro, da so se zvišale tudi cene prehrambenih izdelkov, da so se alkoholne pijače pocenile. Družinski avtomobil je tudi dobra zadeva, predvsem za tiste, ki ne mislijo pogosteje menjavati avtomobilov. Sicer pa bo zdaj tako velika razlika med starim in novim avtomobilom, da se to več ne bo splačalo. Dejstvo pa je. da, če bo kupna moč ljudi padla, bomo tudi mi prodali manj avtomobilov.« BERNARDA B. PEČEK LENDAVA Besedica »lahko« je bila usodna Nekoč so občinske skupščine sprejemale odloke skoraj mimogrede. V glavnem so namreč potrjevali tisto, kar so prej pripravili strokovni organi in nazadnje še potrdili izvršni sveti. Zdaj pa se večkrat kar precej »zaplete«, ko o njih razpravljajo in odločajo občinski poslanci (uradno še vedno delegati). Tako je bilo tudi glede odloka o izločitvi enot VIZ-a Lendava in ustanovitvi samostojnih javnih zavodov v osnovnem Šolstvu in otroškem varstvu. Nekatere šole so, na primer, želele ohraniti dosedanj‘e nazive (OŠ Štefana Kovača v Turnišču, Franceta Prešerna v Črenšovcih, Miška Kranjca v Veliki Polani in Prežihovega Voranca na Srednji Bistrici), z občinskim odlokom pa je zaenkrat določeno le poimenovanje po krajih, kjer so šole. V zboru združenega dela je bil sicer dan variantni predlog, da bi ohranili nazive po znanih pesnikih in pisateljih, vendar ni dobil zadostne podpore. Podobno je bilo tudi v drugih dveh zborih. Rečeno pa je bilo, da naj pripraivjo po šolskih okoliših javne razprave, na katerih se naj ljudje odločijo, kakšen naziv naj ima šola. Na podlagi tega bo občinska skupščina potem spremenila odlok. Po našem mnenju bi to morali storiti že pred sprejemanjem odloka, s čimer bi se izognili dvojnemu delu in stroškom. Pa vendar, ko je že kazalo, da bodo odlok sprejeli, se je zataknilo v družbenopolitičnem zboru. Ali zavodi lahko ali pa morajo ustanoviti skupnost zavodov za opravljanje finančno-računovodske službe in da se lahko dogovorijo tudi za druge naloge, ki naj bi jih ta skupnost opravljala zanje? Vse to je bilo že sedaj urejeno v okviru Vzgojno-izobraževalnega zavoda Lendava, ki je deloval kot posebna služba s pedagoškim vodjem, pravnikom in finančno-računovodskimi delavci. V zboru združenega dela je bila večinsko mnenje, da je skupen finan-čno-računovodski servis potreben tudi v prihodnje in da ga zavodi morajo (ne lahko) ustanoviti. V družbenopolitičnem zboru pa so vztrajali, naj to ostane le kot možnost (torej lahko), če se zavodi tako odločijo. Usklajevalni postopek ni uspel, zato odloka niso sprejeli. Morda pa je tako še bolje, saj bo sedaj nekaj časa, da vso stvar bolje pretehtajo in pripravijo sprejemljive rešitve. JOŽE GRAJ Tudi starši so bili učenci Pouk je lahko tudi dokaj prijeten in zanimiv. To bi vsekakor lahko rekli za eno od ur spoznavanja narave in družbe v 3. razredu OŠ Križevci pri Ljutomeru, h kateri je razredničarka LIDIJA KO-ROŠA povabila tudi starše. Učenci so pri prejšnjih urah in tudi doma opazovali svoje telo ter razmišljali o svojih lastnostih (kaj najraje jedo, katere žMai imajo najrajši, kateri so njihovi konjički idr.), potem pa so vse o sebi skušali prikazati (izraziti) na veliki poli papirja. Ko so prišli k pouku tudi njihovi starši, so o vsem tem sproščeno pripovedovali, vmes pa tudi peli in telovadili. Kratek del pouka so imeli celo v angleščini. Naczadnje so pripravljali še pogostitev in srečelov. Domov so odhajali vsi zadovoljni. Besedilo in fotografija: JOŽE GRAJ Se enkrat Učitelji ne morejo verjeti... »Zadnjič pa ste precej grdo napisali o učiteljih,« mi je te dni dejala ena od pedagoških delavk. Nekateri pa so me klicali po telefonu in povedali, da jih je članek z naslovom Učitelji ne morejo verjeti, a je res, ki je bil objavljen v zadnji januarski številki VESTNIKA, precej prizadel. Vznemirila jih je predvsem trditev, da so učenci na nekaterih šolah v Pomurju dosegli samo 24 odstotkov znanja iz obveznih predmetov (slovenski jezik in matematika) glede na republiško povprečje. Tega namreč nekateri (ali pa mnogi) res ne morejo verjeti. Podatka pa si (na žalost?) nisem izmislil, ampak sem ga slišal na aktivu ravnateljev v eni od pomurskih občin. Šole pa seveda niso bile imenovane, ker morajo ostati ti podatki skrivnost. Seveda pa se strinjam s tistimi, ki so mi oporekali,da je bilo tudi veliko dobrih in spodbudnih rezultatov pri preverjanju znanja osmošolcev. Zdi se mi, da so se ob članku zamisliti in bili prizadeti predvsem tisti učitelji, ki bi se lahko mirne duše potrkali po prsih zaradi dobrih rezultatov pri testiranju učencev. Nič »grdega« pa nisem mislil tudi o tistih, ki so jim učenci »zatajili«, saj sem tudi zapisal, da se znanje lahko na najboljši način preveri in potrdi samo v praksi in da takšno testiranje še ni pravo merilo, ali je kdo dober ali slab učitelj. Vsekakor pa nikomur ne bo škodilo, če bo vsaj malo analizira) tudi sebe in ugotovil, kaj bi lahko stori),da bi bili rezultati testov boljši. Pa brez zamere tisti, ki se vam zdi, da so takšni Članki za učitelje »grdi«! JOŽE GRAJ ------ FEBRUARJA 1992 Stran 7 reportaže SELITEV Z RADGONSKEGA GRADU Solze za grajsko stanovanje Radgonski grad bo dobil novega lastnika, ki bo, še preden se bo lahko ponaša! z njim, moral kamnitim stenam dati novo podobo in popeljati na grad drugačno življenje. Življenje pa je na gradu bilo že do sedaj, čeprav, nič po graščinsko. Vsakdanje za stanovalce in varovance delavnic pod posebnimi pogoji ter za zasebnike, ki imajo na gradu svoje prostore Prostori in stanovanja za debelimi grajskimi zidovi niso primerna ali funkcionalna za sodobno življenje, zato je za nekatere selitev z gradu zaradi novega lastnika veliko olajšanje in sreča, a ne za vse. Za nekatere je to tudi poslavljanje od doma, ki je mnogo več, kot le stanovanje. Puckova Majda in Milan sta v stanovanje na gradu vložila svoje delo, prihranke ali življenje, v upanju, da ju z njega ne bo nihče več mogel izseliti in s ciljem, da ga uredita tako, da jima bo v pokoju in starosti dobro služilo. Sedaj pa se morata v dveh mesecih izseliti. In zato ni prav razglašati, da z drugim lastnikom gradu nihče ničesar ne izgubi. Pučkova sta zaradi tega že prizadeta, predvsem čustveno, čeprav vesta, da grad njima na ljubo tak ne bo in ne more stati in daje zanj nekaj treba narediti. Prispevala bosta torej tudi sama. Svetovna javnost je spoznala Slovenijo kol politično samozavestno in odločno deželo, ki si je z razumom in premišljenimi dejanji izborila svojo samostojnost. Toda zdaj je napočil čas, da se svetu predstavi tudi kol gospodarsko sposobna in turistično zanimiva pokrajina. Tudi slovenska vlada se tega očitno zaveda, saj bo pred začetkom zimskih olimpijskih iger pripravila celostno predstavitev nove državice med Alpami, Kanonsko nižino in Jadranskim morjem. Pri navezovanju konkretnih gospodarskih stikov bodo velikega pomena izkušnje in znanstva iz preteklosti in prav tu bodo dobili glavno vlogo ljudje, kot je magister Janez Širše. V začetku osemdesetih let je bil zaposlen na Inštitutu za ekonomska raziskovanja, kjer je opravljal raziskave o turizmu in je duhovni oče načrtovanja razvoja turizma po regijah. 1987. je postal direktor Centra za turistično in ekonomsko propagando, ki je prav v drugi polovici osemdesetih let opravil izredno pomembno vlogo pri osveščanju (turističnem in narodnem) Slovencev; spomnimo se sloganov Slovenija — moja dežela in Turizem smo ljudje. Zadnja tri leta je Janez Širše tesen sodelavec Janeza Drnovška, saj si ga je ta izbral za svojega svetovalca (oba sta doma iz istega kraja), Širše pa je v lem »vmesnem obdobju« ustanovil še fundacijo PHAROS, ki naj bi pomagala Sloveniji S pospeševanjem tržnega gospodarstva, znanja in izkušenj. »MOJA DEŽELA« - politično Majda Pučko. »Eno so čustva, drugo pa je sprejemanje stanja takega kot je, in naju je selitev čustveno strla. Stanovanje in vrt sta nam bila dom « Osemnajst let sta živela na gradu in vlagala v obnovo stanovanja, čeprav je le to družbeno. Ravno med vojno sta obnavljala pode in stenske obloge, takrat še z dovoljenjem občine. Stanovanje sta obnovila tako, da sta si lahko rekla, sedaj pa bo prav dobro za najino življenje v pokoju in vanj več ne bo treba vlagati. Nakar so se začele širili govorice o novem lastniku gradu, katerim sama nista hotela verjeti, vendar so bila znamenja, da je temu res tako. Določenega nista vedela nič, le negotovost je bila z dneva v dan bolj moreča, potem pa sta v časopisu prebrala veliko novico. In to Pučkova zamerita občinskim možem, da sta novico o novem lastniku zvedela prej iz časopisa, kot pa od njih. »Naenkrat je vse delo, trud tn odrekanje postalo nesmiselno, poteptano. Zdi se ti, da si del pohištva na tem gradu. Ni edina cena za stanovanje, stene, tu je tudi človek, do katerega prej nihče ni stopil.« Na razgovor s stanovalci so z občine prišli 24. januarja in takrat so se res zelo lepo pogovorili, je rekla sogovornica. Biti so pripravljeni jih poslušati in jim pomagati. »Samo tega, da si za nekaj delal s ciljem, ti ne more nihče povrnili ali poplačati,« pravi Majda Pučko. Da je to res, vesta tudi Janez Brunčič in Terezija Cipot z občine in da se z denarjem pač ne da vsega poplačati, pa vendar jim bodo skušali pomagati vsaj po tej plati. Štirim stanovalcem gradu so ponudili nova stanovanja, trisobno za štiričlansko družino Srez, prav tako veliko za Majdo in Milana, Veri Golar dvosobno in Greti Beltram eno in pol sobno stanovanje. Približno tako velika so imeli tudi na gradu. In zakaj prej niso stopili do stanovalcev? Ovira pri njih je bila tudi negotovost, saj je pogodba bila podpisana šele sredi januarja, je dejal načelnik oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora. In dokler niso imeli nič gotovega se niso mogli pogovarjati. Stanovalcem bodo tudi po oceni sodnega cenilca vrnili vloženo v stanovanje, pomagali pa jim bodo tudi pri stroških za selitev. MAJDA HORVAT Občina Gornja Radgona ima kar nekaj neporavnanih računov z republiško vlado, vendar ne bodo odnehali, dokler republikanci ne bodo izpolnili svojih obljub. Ne mine teden, da ne bi člani občinskega izvršnega sveta romali v Ljubljani k temu ali onemu ministru. Zaenkrat so bili deležni predvsem obljub in priporočil, naj še malo zdržijo, ker da so sedaj pomembnejše druge zadeve. Vedno je pomembnejše kaj drugega kot problemi majhnega mesteca, ki je več kot sto kilometrov oddaljeno od republiškega središča. Toda ne bodo odnehali! Zlatko Erlih, podpredsednik gornjeradgonskega izvršnega sveta, je eden tistih, ki ga sekretarji, svetovalci in tajnice ministrov v Ljubljani že zelo dobro poznajo. Skoraj tedensko pritiska na kljuko pri Rejcu, Ocvirku. Pašu . . . Tačas se bori, da bi vlada pokazala vsaj nekaj interesa za rešitev El rada, ki je tik pred stečajem zaradi vladne politike — izguba trga v drugih jugoslovanskih republikah je uničila Elrad. Minuli teden je bil »na udaru« Ingo Paš, minister za turizem. ki je že decembra predlagal, da bi negovski grad ponu Vlada pa nič! ZLATKO ERLIH, podpredsednik IS SO Gornja Radgona: »Ignoriranje republiške vlade pri pripravah na deželno razstavo v Radgoni in Gornji Radgoni je preseglo vse meje; poslali ji bomo javno protestno pismo!« dili Japoncem Gornjeradgon-čane je zanimalo, če ima že kakšne konkretne ponudbe? Namesto pozitivnega odgovora so dobili »domačo nalogo«: Pašu morajo priskrbeti vse dosedanje projekte m programe obnove negovskega gradu, poleg tega pa pripraviti še infor- samozavestna, turistično zanimiva Kakšne so vaše osebne izkušnje, ki ste jih dobili z raziskovanjem slovenskega turizma? Dejansko se je v začetku osemdesetih let razvojna dejavnost v turizmu šele začela. Najprej je bilo potrebno poiskati vrsto sodelavcev in naročnikov iz številnih slovenskih turističnih podjetij. Pri načrtovanju razvoja turizma in analiziranju so biti ti ljudje potrebni kot sodelavci in kot strokovnjaki. To je bila ena od koristnih izkušenj, ki mi je prišla prav pri nadaljnjem raziskovanju tja do konca osemdesetih let. Po drugi strani je bilo to delo povezano s "številnimi stiki v tujini; naše delo ni bilo namenjeno samemu sebi, ampak smo želeli pridobiti v mednarodnih krogih določeno enakopravno, enakovredno pozicijo, torej v turisti-čnostrokovnem smislu postali »resni«. To nam je tudi uspelo, saj smo uspešno sodelovali s so sednjimi državami Avstrijo, (talijo in Švico, v Alpe-Jadranu pa smo se intenzivno povezovali tudi z drugimi državami: takšno povezovanje je bilo v okviru alpske komisije, kasneje je nastala tudi delovna skupnost alpskih mest, ki je povezovala čez 30 alpskih mest Vse to ni bilo namenjeno le turizmu in izmenjevanju gostov, ampak dvigovanju kakovosti mednarodnega povezovanja na strokovnem področju in s lepšanjem podobe določene turistične države. Se strinjate, da se je osamosvajanje Slovenije začelo najprej v turizmu, pa najsi gre za samostojno predstavljanje v tujini ali za osveščanje ljudi z raznimi slogani? Vsekakor je bila akcija (če pogledamo nazaj) Slovenija — moja dežela v mnogih primerih označena kot politična akcija, ki Slovenijo diferencira od preostale Jugoslavije, in to v političnem smislu. No, pa tudi sedaj v drugih republikah v političnem žargonu še vedno uporabljajo »mo- mativni videoposnetek o gradu. Druga pereča zadeva, ki jo Gornjeradgončani zamerijo svoji vladi v Ljubljani, je nean-gažiranosl le-te pri dogovorih o deželni razstavi avstrijske Štajerske v avstrijski Radgoni in Gornji Radgoni leta 1994, »Sam podpredsednik izvršnega sveta dr, Andrej Ocvirk se je osebno zavezal, da bo izpeljal to nalogo do konca Tu ne more kaj dosti niti vladni koordinator Franc Mikša, kajti dokler vlada ne da žegnja, ne morejo nadaljevati s pripravami. Te dni bomo republiški vladi poslali protestno pismo, kajti njeno neangažiranje in ignoriranje traja že vse od novembra, ko smo jim priskrbeli vso gradivo. Predsednik izvršnega sveta in župan sta bila minuli leden v Avstriji, kjer so skupaj z radgonskim županom Wernerjem Reiterjem obiskali deželnega glavarja Josefa Krainerja. Predali so mu našo brošuro o pripravah na razstavo in ga obvestili o reakciji naše vlade. Mogoče pa bo on malo spodbudil celotno zadevo,« je povedal med drugim Zlatko Erlih, ki zaenkrat še opravlja funkcijo podpredsednika izvršnega sveta. Bernarda B. Peček Mag. JANEZ Št RS E je strokovnjak za gospodarsko sodelovanje s tujino, tačas pa je tudi svetovalec Janeza Drnovška. ja dežela« kol sinonim slogana iz tistih časov. Vendar pa ta akcija nikakor nr bila mišljena politi čno. Dejansko smo turizem obravnavali kot neke vrste kakovost življenja, kot gospodarsko dejavnost, v kateri se združujejo številni proizvajalci in podjetja tako iz gospodarstva kot negospodarstva in ki potrebuje svojo identiteto. Tako kot imajo identiteto kokakole, grunding ali japonski izdelki, tako tudi vemo, kakšen je španski, avstrijski ali italijanski turizem. V Jugoslaviji smo imeli prej bolj ali manj posplošeno predstavitev jugoslovanske turistične ponudbe, ki je bila usmerjena predvsem na Jadran. Tudi v jugoslovanskem prostoru so celinski del turistične ponudbe močno zanemarjali; prav tu pa Slovenija veliko pomeni, saj ima pestro ponudbo, orientirano, tako na morje kot na celino in tranzit. Tako je Slovenija potrebovala svojo lastno iden titeto za uveljavitev na turističnem tržišču, ki pa zahteva čedalje več predstavitvene aktivnosti, porabnik pa želi imeti za ceno, ki jo plača, kakovosten izdelek. Vsi ti slogani sredi osemdesetih let so bili namenjeni — roko na srce — bolj domačim ljudem, Slovencem. In kako predstavljati Slovenijo na tujem trgu? Prve akcije, ki so sledile poglobljenemu študiju položaja slovenskega turizma v svetu in doma, so bile komunikacijsko usmerjene k domači javnosti in preprostega razloga, ker smo videli, da se mora Slovenija razvijati v smeri kakovostne turistične ponudbe m ne množične, torej ponudba za individualne goste. Zato pa mora dali precej poudarka svojim primerjalnim prednostim, kar je lahko atraktivno v širšem evropskem smislu: odnos do narave, odnos do soljudi. S temi akcijami smo nasploh želeli vzbuditi pri ljudeh zavedanje, da je lahko turizem pomembna dejavnost, ki bo koristna v gospodarskem smislu, prav tako pa bo dala določeno vrednoto Življenju nas vseh, ki živimo na območju Slovenije. Seveda so istočasno potekale tudi priprave na predstavljanje v tujini, saj si je brez tega nemogoče zamišljati kakovosten razvoj. Na lem področju je bil izdelan sistem nekaterih prezentacij, sistem komunikacij od prospektov do drugih materialov, prav tako so bita določena strateška območja, na katere bi morala biti usmerjena turistična predstavitev Slovenije (tako glede ciljnih skupin kot tudi regij). Zavedali smo se, da lahko pričakujemo največ turistov iz regij v bližini alpskega prostora. Poleg tega smo želeli pridobiti nekoliko zahtevnejše goste, pa ne v lem banalnem smislu, da bodo več plačali. Želeli smo ustvariti ponudbo, ki bo zadovoljevala turiste z zahtevnimi potrebami — to pa so ljudje, ki so po navadi bolj izobraženi, na bolje plačanih delovnih mestih, dinamičnejši, torej mlajši ... In ti gostje bodo v ta prostor vnašali nove razvojne impulze, nove ideje. Kako pritegniti take goste, če pa vemo, da jim sosednje turistične države lahko ponudijo več kakovosti z več izkušnjami. Ponuditi jim moramo nekaj takega, drugi nimajo? Vsaka turistična dežela, turistični ponudnik želi z česar vsak neko atraktivno ponudbo (po možnosti izvirno) pritegniti turistično povpraševanje in turiste. Vendar pa pri tem ni potrebno vedno znova odkrivati Amerike ali ponujati nekaj zelo nenavadnega. Ce je namreč nekaj zelo novo in izvirno in turisti o tem še niso poučeni, se bodo tega branili. Ljudje v tem zahodnem svetu so tako prestrašeni, da več ne pijejo vode v izvirih, ker je tudi ca lahko že onesnažena z različnimi škodljivimi snovmi. Zato bi bilo že dovolj. Če bi na primer v Triglavskem parku, na Pohorju ali kje drugje, kjer pač so izviri čisle pitne vode, uredili posebne oznake in preprosto ponudbo z nekaj kozarci, da bi pač ljudje lahko to čisto vodo pili — vodo, kakršne v okolju, iz katerega prihajajo, ne morejo dobiti. Po dru gi strani želijo vsi Ir ljudje imeti dotočen program aktivnosti, ki jim je pisan na kožo. Tudi tisti zdravi si želijo povrniti nekaj kondicije. Zato tudi kulinarika ne igra vloge v tem smislu, češ da mora bili to obilna in močna hrana; tudi v načinu prehranjevanja je potrebna določena kultura; tudi v načinu prehranjevanja je potrebna določena kultura: tako pri pripravi, serviranju in obedu kol ritualu! Na ta način bodo ljudje zaužili hrano kot del nečesa kulturnega in ne kot tisto »eksistenčno«. V takem kontekstu je izvirna slovenska hrana (ali nekaj, kar je nam bliže) samo en delček tistega, kar pač ponudimo, pokažemo in s lem tudi učimo potrošnika, da imamo nekaj takega in takega. Res je, da je Jugoslavija v tujini nastopala s čevapčiči in ražnjiči in je bila po tem tudi znana. Toda to je bila jugoslovanska ponudba, ki pa je bila tudi v Sloveniji precej uspešno imitirana. Vendar pa so v zadnjem času to ponudbo omejili . . . Spremenili so ime, namesto če vapčičev imamo gorenjske ke«! Spremenili so ime, ja, banalno. Po drugi strani »lule- kar je pa so tudi sami gostinci spoznali, da morajo imeti kakovostno kulinariko. S tem ne mislim, da več ne bomo imeli jedi z žara, saj je navsezadnje to del neke ponudbe, ki jo najdemo v Nemčiji, Franciji in Italiji. Ogromna vlaganja v turistično propagando niso prinesla željenih učinkov zaradi že znanih dogodkov. Kljub trenutni krizi bo potrebno vztrajati še naprej? Seveda je zdaj že jasno, da je ta kriza v določenem smislu prinesla svetu spoznanje, ki bi ga Slovenija samo s turistično promocijo težko dosegla. Ker vojna in reportaže o tem, kje je to bilo, kaj se je dogajalo, ljudi bistveno bolj pritegnejo kot pa turistična »... Seveda pa moramo biti pripravljeni, da bo tudi Evropa prišla sem, to pomeni da s ponudbo, znanjem, zahtevami in standardi...« propaganda. Vse to je imelo neki določeni učinek v promocijskem smislu. Seveda pa nas to postavlja samo na politični zemljevid sveta. Tako gospodarsko kot politično pa je treba zdaj delati. Vlada in gospodarska zbornica sc zavedata akutnosti tega problema in slu s sistemskim pristopom zagotovili določen vir sredstev, s katerimi naj bi napajali in vzpostavili mrežo predstavništev v tujini (gospodarska in politična), prav tako pa bi sp financirala (udi predstavitev gospodarstva in turizma (skupaj ali ločeno) na sejmih, razstavah, samostojnih tiskovnih konferencah ali z oglaševanjem. Narejen je prvi korak, vendar strategija.® ko in v kakšnem smislu nasteg ti, še ni popolnoma izdelani® di komunikacijskih sporočil* nekega izdelanega sistema c? sme podobe Slovenije, GG se na določenem področju TO stavljali, še ni. Slovenija ima® določen »politični imidž«, je rodil med vojno in v koza0 času. Seveda pa potrebuješ*11* predstavitev imidž - l"® gospodarskem smislu Tudi'1’ plomatskem smislu je potreti* vizualizacija. In turizem je de1 ga sistema, ki ima svoje značilr sli- ‘ a Torej tačas poznajo v svetu’ venijo predvsem kot od točno'P vo, ki se bori za svojo nost; poznajo jo predvsem p® ® ... »l ako kot imajo iden,! telo kokakola, grundig ali I’ punski turizem, tako tudi»<’ rizmu vemo, kakšen je *PJI ski, avstrijski ali italija"*' turizem ...« zumni politiki, odločnosti. šele nato po turizmu in gosp®* stvu? Vsekakor je to v ospredjihJ trenutek je vsekakor to v osp"* ju, saj so dogodki in šieviW I vinarji to potrdili Tudi v ka^PJ. šem obdobju ipo juniju in jullr je bilo potrebno svetu P°k^ da je ta Slovenija odločna. sobna v političnem smislu. ima neko svojo razvojno pot-veda pa samo politična sp0*? nost ni dovolj, potrebno je tudi gospodarsko podlago- »... Zato tudi kulioar'^ ne igra vloge v lem smislu-^ da mora biti to obilna in čna hrana; tudi v načinu hranjevanja je potrebna čena kultura: tako pri prip^ vi, serviranju in obedu kol J tualu. Na ta način bodo IJ" zaužili hrano kot del kulturnega in ne kot tisto >A| sistenčao«...« gospodarske možnosti pa poznajo že marsikje v I Tudi Evropska skupnost naše potenciale in v nekem ", slu imamo dobre možnost'j razvoj. Seveda pa je potreb^ 4 tukaj graditi še naprej in podobe dobrega politika P? na podobo dobrega gospoda'!L Ste optimist? Verjetno poznate naše gospodarstvo i" spodarstvenike, turistične dr ' — bodo sposobni sprejeti »ek* ropske alt svetovne norme? p Najbrž bi težko rekel (g]0^jj. položaj), da sem lahko opt,|in J »■.. Slovenija ima določen politični imidž, ki -je rodil med vojno in * k'1’’ nem času. Seveda pa pot rek’1 svojo predstavitev — jnrid* tudi v gospodarskem slu ...« Časi in razmere niso ugodni, ne moremo pa P,r p vati kakšne hit spremembe . pa pomeni, da bomo n1'*' -p okviru tega prostora tn v j takšnih gospodarskih faop (morda bodo še malo iskati samega sebe, iskali le. rekel bi pa, da tudi ljudi. potem v vladi in skupščin' jemali čim boljše rešitve, s k3'\ mi bi se omogočila vzpost3*^ nekega gospodarskega in Pj^t čnega sistema, ki bo ime! 1% parametre za svoje delov*(.ii Kajti podjetja ne morejo G' ; danes tako in jutri drugače pak potrebujejo neke jasne ■" j ve v okviru sistema, po ka bodo lahko delovala. ,rr Te osnove pa so proces p- , tizacije, vzpostavljanje gosp^ji skih odnosov s tujino, eaf" I sistem, povezovanje navzve" » to so osnove, ki nas lahko kovito povezujejo z Evropo w veda pa moramo bili pt'Pfa'3 ni, da bo ludi Evropa prišla to pomeni z njihovo ij/1 njihovim znanjem in njil'^! zahtevami in standardi, k' nekaterih primerih Dtst strožji od tistih, na kateri jr navajeni ali pa jih mogoče 11 I mo sprejeti. -».p BERNARDA B. I Stran B VESTNIK, 13. FEBRUARJA l kmetijska panorama Zdravilna zelišča DA ali NE? •Mafan “ postajajo v iem /rTV*"1?3 doma«ni m tu-hovo bo,i iskana- “j'- ^Polnilna pa bi ,abk<’ bil° "»niiihktvrfh^’ predvsem na sho. PraT'liJ*«,ke,na za poljedel-sobošiu d«'»ve ' P??kusne, Prl' Rtskuc^ Zel'sč;, davnem , predstavil, na ti. m P^etu v M urski Sobo- inž- Zh* nt službenKmet'jske sve,ova>-•ovanju s K k' 'c v sode' -u^ toL zadru^pa- ini vodil« “eKa^rimi ustanova-'»^llati nr'iT?^ne POSkuS*« S0 dar bi biln * dobri, ven-le-« bi Kii ^Podarsk<> zanimivo ’*• dodelaj;"K" kroS za(ika nr porabe. Žal pa se zato ne J pr*dodela’i in porabi, katera zdravil ^a’ da so os,a!a ne' zdravi”™ diti dodel« ? ° b,.Z8,° morali ure-tohko N rdeče barve. Z njo se rad p gam. Včasih igramo z bra«"” nogomet. Ko je lepo n** smo zunaj; na mamino M# Ije« pa včasih brcamo tud< sobi PRIMOŽ SRAKAj c OŠ Bel«* Zima Padel je sneg, lep, bel sneg. Snežak se veselo smeji, otroci pa brž na sanke vsi. Veselijo se in vriskajo, bele snežinke pa dalje padajo . . . BOŠ7JAN KOLMANIČ, 5. r„ OŠ Stogovci Pstček moj se rod igra in z mlekom se sladka. Skoraj vedno me uboga, včasih pa prava je nadloga. V hiški svoji sam domuje in skrbno jo varuje. Če se znanec približuje, z repkom miga in ga oblizuje, če pa tujec se mu približa bo nosil več kot dva obliža JANJA KLEMENČIČ. 7 OŠ Bako Moj najljubši zimski šport Čeprav še ne znam smučati, je to moj najljubši zimski šport. Ko gledam televizijo, občudujem smučarje, kako hitro drvijo in vijugajo po snegu. Želim si, da bi se tudi jaz naučila smučati in skupaj s športniki obiskala veliko mest. LIDIJA VUČKO, 2. a, OŠ Velika Polana (Moj) prvi sneg Prvič sem videla sneg, ko sem bila stara štiri leta. Takrat sem se tudi prvič postavila na smučke. V začetku sem imela velike težave, da sem se obdržala na nogah. Po dveh dneh pa sem ujela rav- Trijnestri Na naši soli je zdaj, ko imamo -tri mestre, precej drugače. Učimo se sicer enako kot prej, več pn hodimo na sprehode, se pogovarjamo in sami pripravljamo raziskovalne naloge. Veseli sme, da ni ocenjeno vsakr delo, ki smo ga težje opravili. Ne zvoni več zvonec, da bi nas priganjal k delu in nam odmerjal čas. Polletnih izkazov nismo dobili, zato so veseli tisti, ki se slabše učijo in sl bodo lahko do konca let* popravili slabe ocene. Mislim, da je v šoli sedaj lepše in boljše. KATJA KURE US, 2. a, OŠ Gornja Radgona Občudovala sem naravo Nekega dne sem gledala skozi okno in občudovala narave. Zdelo se mi je, kot da bi nekaj reklo: »Oh, narava, kako si lepa, vsa bela in zasnežena! Lepa si kot Sneguljčica. Nad ta-ho je čist zrak, imaš dosti živali in rastlin. Narava, ti si Daješ nam čist zrak, bo . Imaš mavrico, de . . . Upam, da te naše življenje! toploto, svetle-plodna tla, rune bodo lako onesnažili, da bi umrla in s teboj tudi SABINA ŽEMLJIC, 4. b, OS Tišina Kaj storim, ko dobim slabo oceno Sem učenka tretjega razreda. Doslej sem še vedno dosegla odličen učni uspeh, zato je bila večina mojih ocen petič. Nekega dne pa sem dobila trojko. Začelo me je stiskati v grlu in bilo mi je hudo. Doma sem se jokala. Očka in mamica sla me skregala in mi dopovedala, da je tudi slaba ocena nekaj normalnega. Rekla sta tudi, da bom dobila še slabše ocene, če se ne bom dovolj učila. JASNA RIBAŠ, 3. a OŠ Tišina notežje in smučanje je zame postalo pravi užitek. Ko zapade prvi sneg, sem zelo vesela. Tedaj se začne za otroke pravi živžav. Kepamo se, smučamo, sankamo, drsamo, padamo na ledu, delamo snežake . . . Včasih smo mokri do kože. KATJA DRVARIČ-TAL1AN, 4. a, OŠ Ul, M. Sobota Kot pran I Indijanci! V. torek je bilo lepo vre* Sonce me je zvabilo na če. Tam sta že bila Den11 * Goran. Nekaj časa smo r govarjali, nato pa smo sl*t® fi, da se bomo igrali z* j J jance. Naredili smo si puščice ter odšli v bližnji c* Tam se skrivali, lovili, rrrlH s puščicami in se obnašali Jr pravi Indijanci. Bilo je *** vno. Ko se je zmračilo, sem ol" jen odšel domov. UROŠ VRABEUJJ OŠ Ali veste? PrejšnjiČ smo vas vprašali, ali veste, katera država je I znala Slovenijo? Vaši odgovori so po pričakovanju zelo raz? Omenjate Nemčijo, Vatikan, Litvo, Kanado in Hrvaško. Pravit te slednji, saj je našo državo najprej, in to 26. junija 1991. ida t ' znala Hrvaška, sledila pa ji je Litva (30. julija) kot prva medna*!! j no priznana država. JOŽICA PEČEK iz Murske Sobote (St^l , Rozmana 4) je poslala več pravilnih odgovorov in imela tud' , več sreče pri žrebanju knjižne ngrade, ki jo prispeva sponzor nagradne igre — Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA, ska Sobota, čestitamo! RODOVNIK PR A OH [JEK pha u Mite* IM ™ K RADIČA BRAIJI Ali veste, kolikšna je površina Pomurja? Pravilne odgovore bomo žrebali 20. februarja. Moje (naše) korenine Korenine našega življenja so v mnogih primerih razraščene na vse strani. Ali ste jih že kdaj odkrivali, ker bi radi vedeli, kje so pognali korenine vaši dedki, pradedki, prapraded ki, babice, prababice, praprababice in še starejši predniki? Kdo so bili, kje so živeli, koliko let so doživeli? Če tega še niste odkrivali, vam predlagamo, da se podate na sled svojih korenin skupaj z nami. To je tudi nova Vestnikova akcija, h kateri nas je spodbudil filmski delavec KRUNO HEIDLER iz Zagreba oziroma Murske Sobote, kamor se je začasno preselil k svojim sorodnikom. Dokaj dobro ga pozna Sobočan Branko Šomen, saj sta skupaj delala pri nekaterih filmskih projektih. Sodeloval pa je tudi s Karpom Godino, Frančkom Rudolfom in drugimi filmskimi ustvarjalci. Kar precej Časa so ga vabili tp.di v Pionirski dom v Ljubljani, kjer je prenašal svoje filmske izkušnje na mladi rod. Sam je režiral 10 kratkih dokumentarnih filmov za otroke, sicer pa je bil največkrat filmski producent. Več let je bil tudi direktor Študija risanega filma v Zagrebu in prav tedaj so ustvarjali serijo zelo znanih risank Profesor Baltazar. Njegova želja je, da bi sodeloval tudi pri kakšnem dokumentarnem filmu o Murski Soboti, kjer mu je zelo všeč. Rad se potepa tudi po okoliških vaseh in si ogleduje stare cerkve ter druge znamenitosti. In kaj vam predlagamo? V akcijo odkrivanja svojih korenin in naj se podajo predvserp osnovnošolci m srednješolci, seveda pa jim pri tem lahko pomagajo starši ali kdo drug. Če doma ne bodo vedeli vseh podatkov, bo seveda treba stopiti na krajevni urad ali prelistati rojstne knjige na župnijskih uradih. Poskušajte najti tudi fotografije svojih prednikov in si tako oblikujte svoj rodovnik -drevo vašega življenja, nekaj podobnega kot vidite na naši skici, ki smo si jo sposodili iz knjige Moj otrok, ki jo je izdala Mladinska knjiga. Morda si boste vi zamislih kakšno drugačno obliko in pričakujemo, da nam boste to poslali na naš naslov, mi pa bomo v vsaki številki objavili nekaj zanimivih dreves življenja in na koncu akcije bo tudi nagradno žrebanje. Kdor misli, da ne bo prišel pri odkrivanju dlje kot do svojega očeta in mame, naj pošlje podatke in fotografije samo zase in zanju, lahko pa priloži še fotografije sester in bratov. Napisati je potrebno ime in priimek (za mame tudi dekliški), kdaj in kje je bil kdo rojen, kaj je (bil) po poklicu in koliko let je doživel, če je korenina njegovega drevesa že odmrla. Obljubljamo vam, da bomo fotografije, ki nam jih boste poslali, skrbno čuvali in vam jih po želji vrnili. Zdaj pa čimprej na delo! FRADEinirK UT P« ADaGICA IKADiniK rRAflAiUi a Stran 10 VESTNIK, 13. FEBRUARJA kulturna obzorja murska sobota Najvišje priznanje Ireni Šavel dvor^a v če Je bHa na P«dve. nika n ?nsk58a kulturnega praz-ske P^lav^Si05"^"^ °bČin niča if Tr? avnos,na govor-p»"p?^ nismo ,Prazn|čnega dne v°'J 'koristili, k6er smo kulturo k»OdH°' k°V pozabil' na titstaom Odrinjena na stranski sai a * ?v°j' razdvojenosti. ^P^spravitHi11^?"' oči,no ne lec izhodil? na s^upn' »nenova-sč za kulturni razvoj Prohkt?^^j T ^ak ie bil naslov zanimivega gledališko-glas-dyora . Dva obraza iz Celja v prenovljeni soboški nl' * ospredju Anica Kumer. Foto: J. ZAUNEKER. PRa?1^NE prireditve ob slovenskem kultur-bjuiH 7; gornji Radgoni - podelili tri nadeLO v k u ltli r 1 hGrne£a slovenskega kul • je trahfn c a v GornJ' Rad « k pSife saJ lah' u tudi filma! P,onudbi pnsteje-□ Fdelio n° V R?tek- soboto T^son H a wv vnel' supešnico r3h„’nedeljo pa so st Ž^dali rilm°nCan' brezplačno zm F'nk. lan- '^zatotTTT^ Cannesu). or" so tub veselo pre- na k1'itPll'l";T-','n1'’ P*«'’*'1 >v"dso? "I« dese-pa s t “^ki pevski !? l»N'Tk°vne or?J’ S C^niziraH FRa^ ki so tovč i?kl,'P> Cveti, Petnajstič (An Pertc^T M"ena Ma Demokratizacija Medijev ko’ obsodba odnosa subjekt-objekt, adaJ0 v družb'» kl J' je tr, L pudrom D(^0!ekal° 0n delno iT^dobii na ®ka)’ bi v*™ rad leJ°v >>razlta,?rirn?ru dveh pn-^enskega Expon * ko’ ^“dovins^ P?nTa ?zli' Predvsem Upodob,lve 1 jlb PoT । novozaveske kn *>« žPn l 'la v re]acijo z W,ve'k^pri-del ?°.PfavzaPrav te le ?beJ Poudar Jej°' m’ lreba boii "'0^ je) že?‘v-da je bil 'in V ^ovirn. T?I:' la »dem^ Valie Etport ioirt S Pa s ,°rnp T" ienskc 5a.^JU detajli čutnemu od-T/hl«o ji * zenskega tele-lov . ;8e kad, Posnela nenavad-Vzbi>i , a, kar -Posameznih de-'"divu0 efcki pr’ občinstvu kin^)(Sla dve video de-H^ita £naiivnib krogih L^ne rt^ru DrP? a’ pyramedia, znane »Kul> tMtr; Druga M K.! na ustDe • “«ijska d„j Med’enwerk ^jo ,,'na PredvsemVn'Ca^’ pa Je ]%v lumentarn ? na Produk-^d.te ^kaj si ^!h v'deo pro-^eo,^, oprema bko tudl 'zPt>-izviri*1’tudii?4 snemanjc vi-'Di drl j v 0 Vam ohiskova-k-klen "T pro' V"’. -k-orimh doku ^'''■tne^ooialnih lil-J l'n projekten Slovenije. Brez tega pa težko nastajajo občinske usmeritve. Dejstvo je namreč, da smo tako v muzejski kot galerijski dejavnosti stoodstotno odvisni od pridobljenih državnih sredstev, pri drugih akcijah nacionalnega pomena v občini in naložbah v kulturne objekte pa s 50-odstotnim deležem. Ker bo ob napovedani centralizaciji in razdrobljenosti manjših občin in regij pokrajina ob Muri postala še večja ločnica, se bomo pač morati nasloniti na lastne sile. S poglobitvijo odnosa do kulturnih vrednot in vsega, senečeni nad lepim obiskom literatu o-glasben ega večera v petek, 7. februarja, v hotelu Grozd, na katerem so predstavili knjigo gornjeradgonsKega župnika Franca Puncerja z naslovom Du hovnik v taborišču smrti (pred kratkim je izšla pri Mohorjevi založbi) ter pesniško zbirko Milene Šeruga z Melov z naslovom Žarki sončnih večerov (izdala jo je ZKO Gornja Radgona). Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku je bila v soboto ob IR. uri. Gornteradgohčani so v nabito polni dvorani 7 navdušenjem spremljali skoraj dveurni program, ki so ga organizatorji (Roman Sluga in ZKO) imenovali Kulturne skupine Radgone Radgončanom za kulturni praznik. Pihalni orkester DKUD Svoboda pod vodstvom Slavka Ahlina je dokazal, da zna zaigrati še kaj drugega in bolj zahtev- video? pa do video instalacij in še na prej do računalniških animacij ali tako imenovanih »Hi definit' on« filmov. Smeri se pogosto zelo prekrivajo, tako da je težko določiti natačno mejo med tem, kje se ena konča in začne druga. Od umetnikov, ki v tej sceni kaj pomenijo, naj omenim »multi-rnedijalca«, Američana korejskega porekla .lune Paika, ki mu je najbolj uspelo predvem na področju video instalacij, od katerih eno si lahko zmerno ogledate v razstavnih prostorih Palais Lichstenstein na Dunaju. Proizvodnja videa še zdaleč ne predstavlja tako velikega denarnega izdatka, kot je lo primer pri snemanju za televizijo ali za film. Vendar pa produkcija umetniškega videa ne pomeni zgolj nabavo video-kamere in pa kasete s trakom. Tukaj se (po-)plaču vsak filmski trik, vsako eksperimentiranje. Največji del opravila predstavlja delo v mešalnem studiu (ena uia tam stane od 5000 ATS navzgor in ena ura je premalo ,..), kjer video izdelek te vrste pravzaprav nastane. Cena srednje (tehnično; kvalitetnega projekta stane tam od 50 000 pa do 150 000 ATS, vendar pa meje navzgor praktično ni! Toda v primerjavi s filmom velja video Še vedno za relativno poceni medij. To pa je samo Še en od razlogov, zakaj je video tehnika tudi na področju umetniške produkcije doživela takšen razcvet; praktično vsakemu je danes dana možnost za kreacijo lastne fantazije v obliki premikajočih se slik. A, če vam bo kdaj dana izbira med pralnim strojem in videom v kakršni koh obliki, si vzemite čas in vseeno dobro razmislite katera vrsta čistosti vain bolj ustreza. Andrej HORVAT kar nas lahko vodi v kakovostno življenje, bo to možno uresničiti,« je poudarila slavnostna govornica. Sledila je podelitev letošnjih priznanj zaslužnim kulturnim ustvarjalcem iz soboške občine. Plaketo z denarno nagrado za vrhunske dosežke v kulturi je prejela IRENA ŠAVEL, višja kustosinja in ravnateljica Pokrajinskega muzeja Murska Sobota ter dipl, arheologinja. S pregledno razstavo antičnega pokopa v Prekmurju, katalogom Oloris in raziskovalnim delom pri izdaji arheološke topografije Prekmurja, ki je del obsežnega projekta Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je dosegla velik odmev v nacionalnem prostoru. Plaketi pa sta prejela JOŽE GR-LEC, upokojeni kapelnik, za 40-letno pedagoško delo v Glasbeni šoli Murska Sobota in za 20-letno uspešno vodenje prekmurskih lovskih rogistov, prvega tovrstnega zbora v Sloveniji, in upokojenski pevski zbor Vladimir Močan, ki je za 10-letnim delovanjem skoraj v enaki sestavi prerasel občinske okvire, z ubrano pesmijo pa plemenitil življenje in razvoj kulture. K slovesnemu vzdušju je nedvomno prispevala tudi gledališka predstava gostov iz Celja. Šlo je za zanimiv gledališko-glasbeni projekt gledališča Dva obraza z vse mineva ... vendar se ne izgubi! nega kot koračnice; otroci iz vrtca z vzgojiteljico Nado Špišič so navdušili s svojo prisrčnostjo; Katja Kranjc, študentka solo petja in domačinka iz Gornje Radgone, seje ob klavirski spremljavi Majde Bisckev prvič predstavila pred domačim občinstvom in navdušila; ženski pevski zbor je pod vodstvom Marjana Zule dokazal, da še vedno poje lepo in ubrano, prav tako pa tudi gasilski oktet pod vodstvom Karla Korošca. Nato so občinstvo razživeli še plesalci folklorne skupine DKUD Svoboda pod vodstvom Nade Jaušovec m tamburaši KUD Peter Dajnko iz Črešnjevec, ki jih vodi Alojz Volf, tako da so vsi nastopajoči in udeleženci prireditve na koncu skupno zapeli v teh krajih priljubljeno pesem En hribček bom kupil ■ ■ Slavnostni govornik je bil Danijel Božič, podpredsednik 7KOS in poslanec v zboru občin, ki ie med drugim dejal: »Slovenski kulturni praznik je praznik vsakega Človeka, ne glede na to, ce se s kulturo ukvarja ali ne, kajti ni ga človeka, ki ne Žalostni kakovostni koncerti ZKO Murska Sobota in Glasbena mladina Slovenije prirejata v okviru koncertnega ciklusa GM ODER nastope mladih slovenskih glasbenikov v starosti do 25 tet. Poleg (ega mora bili polovica skladb naphanih v tem stoletju, tretjina pa slovenskih del- Kdor bo obiskal predstavo 20. februarja, ki bo v Grajski dvorani v Murski Soboti že druga lake vrste, bo slišal enaindvajsetletnega klarinetista Jožeta Kolarja iz Trbovelj in triindvajsetletnega pianista Tomaža Petrača iz Maribora. Mlada glasbenika sta na podiplomskem študiju, Jože Kotar pri prof. Alojzu Zupanu na ljubljanski glasbeni akademiji, Tomaž Petrač pa pri prof, Rudolfu Buehbinderju v Baslu. Skupaj sta nastopala že velikokrat doma in v tujini in dobila tudi pomembne nagrade na tekmovanjih Njun spored sestavljajo dela za klarinet in klavir: Brahmsova Sonata št. 2, Webrov Grand Duo concertant, Dcbussyjevo Premiere Rhaphodie, Groteska Janija Goloba, Concerlo Abbrevialo Petra Bergama za sok klarinet in Cahu-zatove Variacije. Mlada umetnika bosta nastopila v Črnomlju. Novi Gorici, na Bledu, v Ljubljani in 211. februarja v grajski dvorani v Murski Soboti. V aprilu pa lahko v Mursko Soboto pričakujemo harfistko Mojco Zlobko iz Medvod. Vedno poudarjamo, da nadarjenim mladim ne dajemo ustrezne podpore. Vemo, da jo potrebujejo, vemo, da so nam potrebni. Se lahko zmenimo, da Sobočani in drugi, ki sc vam ni težko pripeljati na koncert, napolnimo dvorano? Tistim, ki pridejo, da bi slišali, kar imajo že tako ali tako možnost premalokrat slišati, ker smo pač oddaljeni od cenita, je v dvorani, v kateri sedi šest-najsi obiskovalcev, kolikor jih je bilo na zadnji predstavi, ki jo je organizirala ZKO M- Sobota, ali pa pet omizij na večeru z Gabi Novak in Ar^nom Dedičem v hotelu Zvezda v M. So bo H, je kur malce hudo zaradi izvajalcev, ki so velikokrat na najvišjj ravni, in razmišljanja, zakaj je med ljudmi za manj vredna razvedrila več posluha in denarja. Sc zmenimo, da 20, februarja napolnimo grajsko dvorano? Smilja Baranja Robert Titan-Felix | 8 BEG S SLIK H. S podelitve soboških občinskih kulturnih priznanj. Plaketo z denarno nagrado je prejela Irena Šavel (desno). Foto: J. ZAUNE-KER. naslovom Šola za klovne, Igralca Anica in Alfonz Kumer ter pevka Tatjana Dremelj so na igriv in melanholičen način prikazali vso smiselnost človeškega bivanja. Prepletenost veselja, hrepenenja in žalosti, mladosti in starosti so se zlili v mogočen prikaz trpke resničnosti. Občinstvo je z gromkim aplavzom nagradilo izvajal-C€. MILAN JERŠE bi ime) del te kulture v sebi . Po tem smo podobni drugim narodom in prav potem se hkrati razlikujemo od njih, kajti vsak narod ima svoje srce in svojo dušo .. . Ce je prav kultura ohranjala slovenstvo, je treba vedeti, da je zaradi nje marsikdo shiral, vendar je verjel v nekaj boljšega. Med nagrajenci so bili tudi organizatorji likovne kolonije Elrad e foto: bbp lepšega. Tudi danes silimo v to, da bodo tisti najbolj ustvarjalni spet lačni. Preveč se teži h ko-mercializmu, povsod se vsega ne da meriti s profitom; ni prav, da se kultura obravnava enako kot obrt ali podjetje. Takšno podjetje je lahko uspešno le tam, kjer je veliko ponudnikov ... Kultura ni dinamično ravnovesje, ampak nekaj dinamičnega in neuravnovešenega ... ni ministrstva resnice. Vsekakor bo potrebno naj prej ustvariti sistemske možnosti za mecenstvo in sponzorstvo ter ne dovoliti, da bi nova dogma nadomestila staro.« Sobotna prireditev v kulturnem domu v Gornji Radgoni je bila res pravi kulturni dogodek, ki sta ga uspešno vodili Norma Bale in Jelka Kosi-Geder, ki je tudi napisala scenarij- BERNARDA B. PEČEK Ko je stopila na piano in pomencala oči, ki so tih poščegetali pekoči sončni žarki, so se nad mesto nagnili oblaki in iz iresljajočih se božjih pokrajin se je na bivališča grešnikov pričel zlivati veletok voda. Presunjeno se je vrnila v hišo, pograbila dežnik in razposajeno od-šlorkljaia v deževni dan. Ne da bi jo vsak kak trenutek zamikalo zatočišče jeklene škatle, je suvereno obstopila avtobusno postajališče in premočeni ljudje, ki so se gnetli pred njenimi vrati, boreč se za sedež, so se začudeno zastrmeli vanjo. Hudomušno se je zasmejala. Rada je imela dež. Starec ji je večkrat pripovedoval, da se v takih dneh obrusijo pročelja hiš v neke druge, r sončnih dneh skrite hiše; svetove, ki so te s prosojno tančico ločeni od tega sveta, pa jih ne zaznamo, Ker smo premalo pozorni? V ljudi z vranje črnimi površniki, ki se sprehajajo med nami, da se zaletavamo vanje; ker se jim ne znamo vsaj ognili — če že ne stopimo spoštljivo vstran, umikajoč se večvrednim. Smo mi ti ljudje, pa se v spačenih grimasah ne prepoznamo ? Spoštljivo je zaprla dežnik m ga odvrgla v bližnji smetnjak. Oblil jo je veletok voda, ji drgetajoče polzel po vsem telesu in < silil pod kožo In kar tako ji je v družbi razposajenih vodnih kapljic vdrla v telo resnica In pogled ji je mimo mesta, vasi in pokopališč spolzel k dvonadstropnemu renesančnemu dvorcu z asketsko okrašenim pročeljem; ljubkimi belimi okni, ki so bita z matematično natančnostjo vstavljena vanj; dvoriščem, posutim s prodom, ki so ga nakradli na obalah bližnje reke; vodnjakom želja pljuvajočim golim dečkom z razprostrtimi krili. lokom za puščice, poveznjenim čez život, in lokom, ki ga je razposajeno vihtel v rokah; mogočnimi arkadami, ki so vseokrog obkrožale dvorišče; vitkimi stolpiči, ki se niso dotikali tal, da so se zdeli kol lebdeči stražniki nebeških palač. Je dvorec prav zaradi teh lebdečih stolpičev na vseh štirih oglih dajal vtis otroške igračke?. . . Torba s knjižicami notnih zapisov ji je spolzela v cestno lužo. Odpravila se je proti dvorcu. Leden veter, ki se je zagrizel v rep pojenjajočemu dežju, je povzdigoval liste notnih zapisov. Požvižgaje se je bližala dvorcu. Into the night 1 cry out l cry out your name Into the night I search out 1 search out vour love Vreščeč smo se klatili po zakotnih mestnih ulicah, navdušeno pozdravljali meščane, ki so previdno zlezli iz svojih skrivališč in se nam omamljeni od osladnih spevov pridružili; mrliče, ki so se vznemirjeno prebijali skozi sklade prsti in bolehno sopli, privajajoč se na dušljiv zrak, ki ga že stoletja niso vdihnili. Kolona se je vila proti razvalinam srednjeveškega obzidja, ki je prerojeno vstajalo iz večstoletne pozabe; z vseh strani sveta — kamorkoli so jih pač zanesla stoletja — so prisopihali prašni delci, se strjevali v zidake in se umeščali v zidne razpoke, kjer so njega dni že prebivali — preden so jih nemarni črni mo-židji zdrobili v prah: iz grobov so vstajali stražniki mestnih vrat in nas navdušeno pozdravljali, ko smo zapuščali mesto. Kot bi sanjal! Po mencal sem oči. Vse je bilo tako preklete resnično! Primestne vasi so se s polji skrušile v prah ;n iz pognojenih tal je vzbrstelo mogočno drevje — divji neprehoden gozd. Drevje, ki sem ga začutil v duši, ko sem se strt in pijan od bolesti podajal k razrušenemu obzidju in se moleč oziral čez. Pred mano so vstajali zastrti svetovi. Mecceia! Dežela, v kateri je kakršno koli sprenevedanje nemogoče, Ker nam pekoče sonce stali maske in izda naš pravi obraz. Prešli so gozdovi. Prešla so polja. Kot preide življenje? Sopihali smo skozi vas, o kateri sem sanjal, ko so me ponovi dušili glasovi. Svetilke so se upognile k tlom in pridušeno hlipale; vaščani jih niso več potrebovali, samozavestno so zlezli iz svojih skrivališč in se nam pridružili, sprijaznjeni s srečanjem. Naj bo, se bomo pač pogovorili s starčkom in punčko, skrbno pretehtali stališča in odpasali čez vas poveznjeno večstoletno prekletstvo! Megličasta sopara se je radovoljno dvignila v nebo. Dvorec! Asketsko okrašeno pročelje z ljubkimi belimi okni in vitkimi stolpiči na vseh štirih oglih, ki se niso dotikali tal in v katerih so ždeli stražniki ter pazljivo premerjati brezmejno ravan pred seboj. Proti dvorcu se je vilo troje prodnatih potk (naravnost — po tej potki se mu je približevala naša kolona; in poševno z obeh strani — tudi po teh dveh potkah se mu je približevala nepreštevna množica vernikov) in se združilo pred slavoločnim vhodom na grajsko posestvo. Vhodom, ki so ga z obeh strani objemali vitki jonski stebri in se iztekali v belih marmornatih Škatlicah s stražniki, pridržujoč kamnito streho — ves kompleks se je zdel kot prastaro antično svetišče, a le bolj pozorni sprehajalci so opazili nakrancljan antični slavolok, ki so ga novodobni lastniki gradu preuredili (prezidali!) v ljubek vhodni kompleks, zdolž stražniŠkih škatlic se je v smeri dvorca zvrstilo šest ero prikupnih marmornatih kapelic: kapelica svete Marije — asketsko okrašen marmornati blok brez zvonikaste strehe in z malo kiparskega okrasja — in na drugi strani dovoza prav taka kapelica svetega Duha; kapelica svetega Petra s šilastimt stolpiči, bogatim kiparskim okrasjem .n ja-bolčasto kupolo in na drugi strani dovoza prav taka kapelica svetega Pavla; prejšnjima podobna kapelica presvetega Srca Jezusovega in na nasprotni strani dovoza prav taka kapelica svetega Frančiška z umetelno vklesanim nasmehljanim soncem. r (nadaljevanje prihodnjič) kulturni koledar # kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostoru pred grajsko dvorano j« likvona razšla-va Ditke pelkovič. Odprta bo do 29, februarja. MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miška Kranjca je razstava 10, mednarodnega bienala male plastike. Razstava bo na ogled do 20. februarja. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice je razstava knjižnih del Frana Šaleškega Finžgarja (ob 30< obletnici pisateljeve smrtih Odprta bo do 7. marca. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja Marij Pregelj na lemo Iliada in Odiseja. Razstava bo odprla do 14. marca. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja slikar Marko Jezernik iz Šentjurja pri Celju. PRIREDITVE DOBROVNIK: V petek, 14. februarja, ho v kultur nem domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo: Ril Je škrjanec, Epharima Kisho-na. Nastopili bodo Janez Hočevar-Rif-le, Maja Boh-Maja in domačin Evgen Car-Jeni< Prva predstava bo ob 16 00. druga pa uh 19.00- MURSKA SOBOTA: V četrtek. 13. februarja ob 19 00 bo gledališka skupina soboške gimnazije uprizorila delo Alojza Gradnika Eros Tanatos. v režiji prof. Sonje NemeožiJavec. Predstava bo v dvorani soboškega grada. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8.00 do 18.00. ob sobolah ps od 8 00 do 12.00 GORNJA RADGONA: Matična knjižnica je odprta >sak dan razen torka od 8.00 do 18.00. LENDAVA: Knjižnica je odprla * ponedeljek, sredo in petek od 10.00 do 18.00, čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 100 do 18.00,» torek in četrtek od 7.00 do 15.00. * soboto pa od 8,00 do 12.00. LJUTOMER: Knjižnica je odprla e ponedeljek, sredo in četrtek od 8 00 do D.00, ob torkih in petkih pa od 8.00 do 15.00. Vsak ponedeljek ob 16.00 so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta leden priporočajo: Mimi Malenšek: PESNIKOV NOKTl RNO. Mohorjeva založba Marcel Stefančič: MILM-SKI ALMANAH »I, Mladina Ruda Jurčec, Ivan Mrak. Ana Praček-Kra-sna: SKOZI LUČ !N SENCE, Prešernova družba l.juhljana. iJi/EBRUARJA 1092 Stran 11 - ne zgodi se vsak dan Brez ljubezni je človek mrlič na dopustu Maks H. Sicer nikoli ni bil v nikakršni s Iranki (kaj šele v partiji!), vendar se je držal nekaterih načel — svojih ali splošnih. Ni hodil, na primer, ne k maši ne na sestanke odbora krajevne skupnosti. Na tem mestu ne nameravamo nergati niti proti kakšni veri niti proti takšnim ali drugačnim svobodnim oblikam združevanja občanov sploh. Zato se raje povrnimo k bistvu problema »Maks H.«. Torej: Maks njegova nače- Srečno novo leto Xing nian hua (Šinjaha) ali srečno novo leto, za vse.ki stevstopili v novo leto in ste tako ali drugače povezani s Kitajci. Prejšnji teden se .je namreč na kitajskem izteklo Lunino leto in se začelo novo, ki je v znamenju opice. Kitajski strokovnjaki pravijo, da to leto ne bo slabo. Nekaj slabega pa bo vseeno prineslo pomembnim državnikom: ruskemu predsedniku Jelcinu, ameriškemu predsedniku Bushu, britanskemu premieru Majorju ter še nekaterim. Mnogi Kitajci so prihod novega leta proslavili v pekinškem parku, na televiziji pa se je pojavil tudi njihov voditelj Deng Xiaoping. Pozdravljeni! la. »Živi dobro in daj dobro živeti tudi drugim!« je bilo od eno leh njegovih prvenstvenih načel. Zelo lepo! Toda kako to spraviti na plan ?! Že to. da boš sam dobro živel. ima svoje časovne omejitve. Kaj šele tisto, da daj dobro živeli tudi drugim . . . Tu se » križanka < nalomi. Predvsem pri opredelitvi« tudi drugim!...« Kdor namreč doživi kaj hudega, nato pa še hujše tali vsaj takšno) želi tudi drugim, je . .. (raje napišem tri pike, kakor pa Najdaljši železniški _ predor Na Japonskem naj bi ta teden začeli graditi najdaljši železniški predor na svetu. Povezoval bo severnojaponsko prefekturo Jvate s sosednjim okrožjem Aomori. Načrtujejo, da ga bodo gradili deset let. Po njem naj bi vozil japonski superekspres Šinkasen, ki doseže dvesto kilometrov na uro. Predvidevajo, da jih bo predor stal 237 milijard jenov. Novi predor bo dolg 25,8 kilometra. Nove teorije o zvezdi svetih treh Ob božiču se skoraj vsako leto misli astronomov usmerijo k »božični« ali »betlehemski« zvezdi, ki je vodila svete tri kralje, ko so se odpravili na obisk k Jezusu v betlehemske jasli. Nikoli jim ni zmanjkalo zamisli. Johannes Kep-pfer je v 17. stoletju zatrjeval, da je leta 7 pred našim štetjem konjunkcija Jupitra in Saturna povzročila eksplozijo zvezde. Novejša razmišljanja so se usmerila na nove zvezde, ki nenadoma postanejo svetlejše. Takšno zvezdo so opazili leta 5 pred našim štetjem. Med zdajšnjimi prazniki pa nekateri znanstveniki dokazujejo, da je šlo za zvezdo repatico (komet), drugi pa da za konjunkcijo planetov. Oboje naj bi se na nebu prikazalo spomladi. definicijo). Kdor pa doživi to ali ono dobro, mu (po navadi) tistega še za njega samega ni dovolj . . . Toda vrnimo se k Maksu H., s katerim smo vso zgodbo sploh začeli. Maks H. torej je. Ni pa v nikakršni stranki. Toliko bolje! Po moje. Pa četudi boste mislili, da sem ga zapisal humoristično. (Če boste mislili kakorkoli drugače, pa mi napišite!) Igor Jože Olaj kraljev Znanstvenikom ni težko ugotoviti, kakšno je bilo nočno nebo na katerikoli dan v kateremkoli letu. Ohranjeni so namreč zanesljivi astronomski podatki za več tisočletij nazaj, vendar pa astronomi ne vedo, v katerem letu iskati podatke, saj je leto Kristusovega rojstva še vedno vprašljivo. Prav gotovo se je rodil v času vladanja Heroda Velikega; žal si zgodovinarji niso edini o letu Herodove smrti. Nekateri trdijo, da je umrl leta 4 pred našim štetjem, nekateri navajajo leto 1, drugi pa trdijo, da je umrl med I. in 4. letom. Ena od maloštevilnih navedb o Jezusovem življenju je tudi zatrjevanje evangelista Luke, da je imel Jezus približno 30 let, ko je začel javno delovati, križan pa je bil v petek med židovskim praznikom paskvo (spomin na osvoboditev izpod egiptovskega suženjstva). Tem navedbam ustrezata le 7. april leta 30 in 3. april leta 33. Datum Kristusovega rojstva lahko torej zgodovinarji določijo le približno: med letoma 7 in I pred našim štetjem. Sveto pismo marsikaj prepušča tudi bralčevi domišljiji. Evangelist Matej zvezdo omenja, medtem ko je drugi trije ne. Astrologija je bila takrat zelo priljubljena in morda je Matej z njeno vključitvijo v besedilo hotel pritegniti spreobrnjence. Ali pa je drugi trije namenoma niso omenili, ker so hoteli astrologijo popolnoma izločiti iz svoje prepovedi o nastanku krščanstva. »Zvezda«, ki naj bi se bila prikazala najprej na vzhodu in se potem zaustavila nad hlevcem, je bila v resnici komet, trdi britanski astronom Colin Humphreys. Kitajski zapiski kažejo, da se je ta 14. februar ni samo dan, ko praznujejo Valentini temveč je to tudi dan, ko začne pomlad napovedovati svoj prihod, m dan, ko se začne sezona ljubezni. Valentinovo se je uveljavilo v Angliji, nato še v Belgiji in Franciji, kjer si ob Valentinovem pošiljajo predvsem voščilnice Nekoliko drugače je v Italiji, kjer že nekaj dni pred Valentinovim iz slaščičarn diši po slaščicah za »Valentine«. Največjo pozornost posvečajo Valentinu onstran luže, kjer je Valentinovo menda doma Valentinovo praznujejo skoraj po vsem svetu Pri nas pa je ta običaj Že nekoliko utonil v pozabo V Orenšovcih, na primer, pravijo, da se na Valentinovo ženijo ptice, zato gredo na ta dan zjutraj otroci iskat po ograjah, če je kaj ostalo od gostije. Včasih so res kaj našli, kakšen kos potice ali oreh, katerega so skrbne mamice nastavile prejšnji dan In zakaj praznujemo dan zaljubljencev prav na Valentinovo, zakaj smo tako vljudni drug do drugega in si poklanjamo rože, darilca’’ O svetem Valentinu krožijo različne zgodbe, pravzaprav naj bi bila Valentina dva Prvega, ki je bil duhovnik v Rimu, naj bi za časa cesarja Klavdija II, perfekt Kaipur-mj, dal vkleniti v verige Poveljnik straže pa je imel slepo hčer, kate spomladi leta 5 pred našim štetjem 70 dni prikazoval na nebu. Astronom sklepa, da se je Jezus rodil med 13. in 27. aprilom. Ameriški astronom William Bi-delman pa meni, da je verjetnejša razlaga za božično zvezdo konjunkcijo Venere in Jupitra. Srečanje med obema planetoma naj bi se bilo zgodilo 12. avgusta leta 3 pred našim štetjem, nato pa še enkrat 17. junija leto pozneje. Domneva tudi, da čas med konjunkcijama ustreza času potovanja treh modrih z »vzhoda« v Jeruzalem in od tam v Betlehem. Vrhu tega je bila avgustovska konjunkcija v ozvezdju Leva, ki je povezan z judovstvom, kajti lev je bil simbol Judovega plemena. Svetla »zvezda« v znamenju leva, ki so jo sveti trije kralji videli na jutranjem nebu, je bila znamenje, naj krenejo na pot. Ce so bili trije kralji astrologi, ki so najbrž delali skupaj v mestih Ahwaz ali Ramadan v Perziji ali pa v Basri v Mezopotamiji, potem so več pozornosti posvečali planetarnim pojavom in ne zvezdnim. Ko so modri prišli v Jeruzalem, je bilo isto nebesno nebo, ki so ga videli pred njimi na jugozahodnem nebu, ko so se z vzhoda odpravili na pot. Ce so kralji prišli v Betlehem junija med drugo konkunkcijo, je bil Jezus morda rojen marca leta 2 pred našim štetjem. Usklajevanje evangelija z astronomijo je bolj intelektualna igra kot pa znanstveno delo, zlasti ker imamo zvezdo lahko bolj za simbol duhovne svetlobe, ne pa toliko za naravno svetilko. Najbrž ne bomo nikoli dokončno razrešili skrivnosti betlehemske zvezde; pravzaprav to tistim, katerim njen sij še vedno simbolično sveti, to niti ni potrebno. ro je Valent^) ozdravil z močjo svoje molitve Družina slepe deklice je bila tako vesela, da so se spreobrnili v kristjane To je Kal-purnija razjezilo in 14. februarja je dal Valentina obglaviti. Zgodba O drugem Valentinu, Ternijskem šjrofu, pa pravi tako Kratonov sin je imel božjast Kra-ton, rimski učitelj govorništva, je zaprosil Valentina, ki je imel čudežno moč. naj ga ozdravi V zameno mu je ponujal bogastvo, ki pa ga Valentin ni hotel. Od Krato-na je zahteval, naj opusti pogansko vero in naj se pridruži kristjanom Kraton je res opustil svojo vero, Valentin pa je položil roko na njegovega sina in ga ozdravil. Skupaj s Kratonom se je krstilo še okoli 50 ljudi, med njimi tudi nekaj njegovih učencev Tedanjemu rimskemu perfektu Placidiju to ni bilo preveč všeč. Valentina je dal obglaviti Valentin ni le ozdravljal bolnih. (E. M. Remarque| pomagal je tudi tistim, ki s0' revni ter potrebni pomoči, * cer tako, da jim je poklanjal* ca Poklanjanje darilc se ie lo še do zdaj, s to razliko. darilca danes nekoliko draži3 posebno rože Na Valentinovo velja pr«*, če darilca ne izročamo lahko ostanemo anonimni I dan lahKO poklonimo d*e skupaj. Cvetova predstavi!3® človeka ki pripadata drug mu Ob podarjenih rožah«"* cu pa ne sme manjkati ” simbol ljubezni in valentin® Srček, ki bi naj povezowj vso leto, ne samo 14. ko se v nas prebudi liub«2« Priredil Deian । Zgodovinski biser V nekdanji Nemški demokratični republiki so, recimo, h«*1*.: nemarjali starejše stanovanjske zgradbe, posebej v velikih kot so Leipzig, Dresden, Berlin in druga. Priznati pa je treba, izredno negovali nekatere zgodovinske objekte in med te sodi grad Sanssouci v Potsdamu, ki ga je med leti 1745 in 1747 d»l .dati pruski kralj Friderich II. Do vzorno vzdrževanega gradu, vsak dan obišče na tisoče turistov, pa vodi kar 132 stopnic. Te jo obiskovalci premagati, preden lahko vstopijo v grad. In okol1 • du je še park, velik 300 hektarjev. ZVEZDE VAM MEŽIKAJO OVEN BIK O DVOJČEK Ona- Všeč si nekomu, ki je dovolj resen m zrel, da bi te lahko osrečil Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenila. On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala le bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomni!, pozneje pa ti bo vse skupaj poslalo kristalno jasno. Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa ludi prijetna. Prišla boš v položaj, ko se boš morala odrečt nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila. On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli dokončno obračan na bolje Vsekakor pa je še daleč čas. ko si boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih m se posvetil svojemu ko-n ličku. Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dalj časa opazuješ, a se mu nikoli nisi upala približati. Ponudil ti bo povsem konkreten predlog. ki ga boš z veseljem sprejela Nekomu pa to vsekakor ne bo povSeči On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje seje zakopati v delo, saj bos tako najhitreje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša različica Ona. Cimprej poskusi popraviti krivico, ki si jo storila nekomu. ki li je doslej še vedno pomagal In predvsem nikar ne zapostavljaj ljudi, ki ti želijo samo dobro, saj se lahko njihova naklonjenost kaj hitro izgubi. On S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi potrdila Ona S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutni položaj in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi Pazi na svoja čustva. « On: Tvoj trenutni položaj ti ne dopušča nikakršnega zanemarjanja obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka te presenečenje v ljubezni. Ona: še vedno boš nihala med realnostjo in lepimi sanjami in ravno zalo lahko zamudiš lepo priložnost pri osebi, ki ti vzbuja spoštovanje, vendar nikoli nisi upala pomisliti na kaj DEVICA TEHTNICA Škorpijon On. Tvoje prepričanje, da je svoja čustva pametneje skrivali, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta prava pravcata eksplozija. Ona Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim Obeta se ti precejšnje denarno presenečenje. On S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več. kot si predvideval v začetku. Je že res, da boš kasneje dobil občutek kriv de, vendar pa se ho splačalo . Vprašanje je le, kaj ho storila ona ... Ona. Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za ljubezenske težave, sedaj pa se bo pokazalo popolnoma nasprotno V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največje, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo. On Kar si iskal. (o si tudi našel Vprašanje je ie. ali boš uspel nastali položaj ludi popolnoma izkoristiti ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda . J1 Ona Kje so že tisti časi, ko st z ljubeznijo nisi dela h ■’* / mh težav? Vendar bo dosežen cilj loti ko slajši, kolikor ‘ ’ J pot do njega Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj pop*2'* j se ti iahko kaj hitro maščuje. On: Ni dovolj samo imeti zdravo pamet - potrebno di znati uporabljati. Vsi koli tebe so že zdavnaj obupalJ*3I vedno vztrajno rineš z glavo skozi zid Raje se poskusi j STRELEC stvari pogledati realneje j -|,f Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih rij Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odVIJ* jih boš uspela izkoristiti In nikar ne pozabi na svojega P J M , / On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoj nCSlJti^| finančni položaj, saj ne moreš večno živeti iz dneva v * KOZOROG nikar se preveč ne zalcii. ampak v«o stvar temeljito prtff1” le nato ukrepaj. Ona: Zgodilo sc bo tisto, za kar si še nedavno vala, da se tebi ne more zgoditi. Toda še je čas, da posk^1 J ti kar se da. Obetajo sc ti dokajšnje težave z denarjem- On Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš Prav ti ho poslovni uspeh prinesel ugoden razplet tudi na U* yr| VODNAR skem področju, ki si ga zadnje čase preveč zanemarja* 4 sedaj zalo lepše. Ona: Nenadoma se ti bo zazdelo, da te vse skupaj Le kje so tisti časi, ko se je okoli tebe dogajalo tisoče reči? Mogoče pa je že skrajni čas. da storiš nekaj tudi J svojo srečo. On; Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedat' |V kmalu se boš ujel, da ti pogled zahaja k prifetni sodep^fl vabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, prid**^ lahko ogromno. jB VESTNIK, 13. FEBRUARJ^J Stran 12 za vsakogar nekaj SKRIVNOSTI VAŠIH DLANI Očala za vse obraze Šifra: Muca Priden si, zato uspeh ne bo izostal. Si dober načrtovalec tn znaš misliti. Službo boš zagotovo menjal. 5. Posebnosti Rad se zapiraš vase in si nezaupljiv. Prijatelji pa kar čakajo na tvojo pomoč in nasvet. 6. Nasvet Bodi čim več med svojimi sošolci, pojdi v disko ali pa se ukvarjaj s kakšnim hobijem Šifra: Zvezda nosti ln moralne last- Posameznika koli n« kS v1 n'c Preprosto. Ni- >1 nekaj SprV sošolci r ‘ bo°° sveloval1 vlien^m L • sram<žljiv pred ži-kuje nno,8' "V' vCas’h primanj-ne tXgrUm, 2a tebe stvari niso Pomagaj 'Si resen in rad 7 £ ter daješ nasvete. n>tti>iJuVS,''eno s,anje P05*’ Sih mak^ dobrega zdravja, vča-se bo1p^£r^Ve^ nevrotičen Bojiš hlad »M z "T"18' Prani treh„ k- 2a zciaJ se ti res neje bos al' resneJ$h težav, poz-tnoč 7d m°ral računati na po- UL travnika. Otroc^k^11. zveze in zakon, rttzft .L'^ čustev se bojiš iz-tilu Dekletu pa s: ra- raRotnv" "osv^-^v-’^ S ,em iih kaj .. osvojis. Vedno misliš. Osrarnr)t';i -”1 U.SP^ ln se bom dejali t|Sulci P3 se mi bodo Pravu a ,,dub vsemu nate čaka dosti nekje v zreli mla- 4 K' Pakljc?/'^ življenjsko delo, ,a uspešnost 3. Ljubezen, zveze in zakon, otroci Le vaša ožja družina ve, koliko čustev in nežnosti se skriva v vaši notranjosti. V sebi morate predvsem razrešiti vprašanje, kaj je pravzaprav ljubezen in kako do nje priti. Otožnost tu nima prostora. 4. Kariera, življenjsko delo, poklicna uspešnost Ste ambiciozni in želite uspeti. In tako tudi bo, le da se sorodniki preveč vtikajo v to, kar počnete. Z denarjem ne ravnate vedno prepdarno. a vam ga nikoli ne zmanjka. 5. Posebnosti Posedujete diplomatsko modrost in bi se dobro znašli med slovenskimi politiki. 6. Nasvet Za sprostitev vzamite čopič in barvice ter naslikajte to, kar čutite in vidite. Za smeh, a zbuja skrb Očala, ta tipični pripomoček, brez katerega si nekateri ne znajo predstavljati življenja, so lahko tudi okras obraza. Izbrati je treba le pravilno obliko okvirja in seveda barvo, primerno obliki obraza in bani las. Mali okvirji so za nežen, okrogli za štirioglati, koničasti okvirji za podolgovati obraz, okroglemu obrazu pa najbolj pasejo okrogli okvirji. 1 Moralne in duhovne lastnosti posameznika Govorite bolj malo in se ne marate gibati v veliki množici. Pred sabo imate vedno zastavljene cilje. Mnoge tudi uresničite. Polni ste kompleksov in problemov, ki so dostikrat plod vaše domišljije. Le stežka se jih rešite. 2. Zdravstveno stanje posameznika V ospredju vaših zdravstvenih težav bo okostje. Več ali manj pa je pričakovati obiske pri ginekologu Življenje bo povprečno dolgo. I" - HUJSKI VAL • HUJSKI VAL S*La»B 2 . WA'v Simply red 3 BLaz vMHE WORLD Tina Turner 4 BRni wHITE — Michael Jackson 5 UFrn«, ARROW Rod Stewart 6 Yo>' N GIRL - Jo«’ 1 Rembmd„ Simply red 7. ^PLOCI: 2 . 70 UIDE VOUR LOVE AWAY Joe Cocker 3 BEST o'i\®F HEART — Chesnev Hawkes ST°F YOU _ Kenny Thomas kESTVlca S ZABAVNE glasbe na murskem valu VAKON, CEKRON PA Z MARELOF 2- MUZIKANT — Alfi Nipič in njegovi muzikantje } T«“ A)l»ki k”n,e’ J ZVEzn?^^1^ - Ans. Slovenija ' ^ENa II v,' Sb UTRNE — Ans. Lojzeta Slaka & Pl r < nRJVA - Ans. Toneta Žagarja ' NE Dr Ant Nasdj s- ut- _ Braije iz Oplotnice Odlogi; ?• JINK A — Ans. Antona Birtiča-Beneški fantje ' °Hcftv, 11 Nlsl DALA — f antje z vseh vetrov v UUBUANI - Ans. Marela ,r-k val'T?'ne Pošljite do četrtka, 20. februarja 1992, na naslov ’ l,ova 20. | traigt Murska Sobota Za glasbene lestvice 7 VELlCASTNrH ENSKE ZABAVNE GLASBE ' Im a Rl>EpA - Božidar WolfandWolf 4 SV^A _ Čuki S Vrhi?P9 — Peter Pan / ^OkOj i ,, EBOTIČNIKA L Redu in Mija Žnidarič 7 Mod BJLA BI SE S TEBOJ Damjana in Hoi Hoi Hoi ALr Nem 'bHESA Ivck Baranja C^MsaTULj Cuki Ml S Rt LS! Tomaž Do m k: d j ’ t 1>AL — Damjana in Hot Hoi Hoi "Kupon (4> ^Usn;. x Z" ------------------ ■■ । »i ■< 5Uiem n , _ 'a (ena skladba)- luM ___ dothača~ ^ozab lme - - —........... - _ pr"mek, nas!ov Dušikov oksid je poznan kot smejalni plin, vendar pa njegovo delovanje na naše ozračje na obrazih strokovnjakov zbuja vse drugo prej kot smeh, saj deluje v višjih zračnih plasteh kot prava ekološka pšast. Uničuje več ozona kot CFC in je 200-krat bolj učinkovit od ogljikovega dioksida pri pregrevanju planetarne atmosfere V ozračju ga je sicer izredno malo v primerjavi z drugimi sestavinami, kakih 300 delcev na milijardo delcev zraka, torej le za tisočinko količine ogljikovega dioksida, vendar mu kljub temu pripisujejo kar tri odstotke pri ustvarjanju učinka tople grede. Koncentracija tega plina počasi narašča, ne da bi strokovnjaki vedeli zakaj. Prav to jih najbolj skrbi. Znano je namreč, da traja najmanj 150 let, predno se smejalni plin razgradi v ozračju Plin nastaja naravno kol posledica delovanja bakterij v tleh, naraščanje količin tega plina v ozračju pa strokovnjaki pripisujejo človekovi dejavnosti Doslej so menili, da naslaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv in pri požiganju tropskih gozdov, vendar so novejše meritve pokazale, da na ta način pride v ozračje le del plina. Odkod torej preostali plin? Odgovor še ni v celoti znan, seznam izvorov plina pa so že dopolnili. Ugotovili so. da ga nekaj pride od uporabe umetnih gnojil v kmetijstvu, nekaj ga proizvede zobozdravstvo in nekaj živilska industrija. Kemik Mark Thtemens s Kalifornijske univerze je odkril še en, dotlej neznan vir — industrijo najlona. Izdelovalci najlona z vsega sveta sprostijo v ozračje okrog 660 tisoč ton plina letno. Veliki proizvajalci najlona so obljubili, da bodo v naslednjih petih letih proizvodnjo preuredili tako, da bodo večino plina polovili in reciklirali. »Brez dvoma je treba nekaj narediti,« pravi Thiemens, »in lo takoj!« DROBNI NASVETI Ko zdravje zaškripa... ANGINA: Angino bomo hitro pregnali s čebulnim pripravkom. Srednje veliko čebulo zrežemo v kozarec jedilnega olja in dodamo sok polovice limone. Bolečine v grlu kmalu ponehajo, če vsako uro pojemo nekaj čebulnih rezin (lahko na kruhu). Pomagamo si tudi s pogostim grgranjem žajbljevega čaja, v katerega srno vmešali kavno žličko medu in prav toliko vinskega kisa. HRIPAVOST: Hripavost lahko odpravimo z inhalacijo. V velikem loncu skuhamo močan koncentrat kamilic in dodamo žlico sode bikar-bone. Glavo pomaknemo k loncu, se pokrijemo z rjuho in skozi usta nekaj minut vzdihujemo soparo. Glas se nam bo hitro povrnil, le paziti moramo, da glavo počasi ohladimo. DOBRA PREBAVA: Ce želimo imeti dobro prevabo, po vsakem obroku popijemo kozarec mlačne vode, ki smo ji dodali kavno žličko jabolčnega kisa. Enako lahko pijemo tudi mešanico kamiličnega in žajbljevega čaja. KAŠELJ: Kašelj hitro odpravimo s sirupom, ki smo ga pripravili doma. V skodelico kropa vsujemo veliko žlico origana in jo pokrijemo. Ko se tekočina ohladi, jo precedimo in osladimo z medom. Žlico pripravka popijemo vselej, ko nas napade kašelj. Pri odpravi kašlja pomaga tudi sirup iz svežega korenja. Očiščen koren drobno naribamo in ga posujemo s sladkorno moko. Pripravek naj počiva toliko časa, da se sladkor popolnoma utekočini. Sirup pijemo večkrat na dan po eno žlico. Kaj veste o proseni kaši? Mlajše generacije poznajo kašo predvsem iz pravljic in t ljudskih pripovedk, saj je po- ' tem, ko je bilo kruha za vse । dovolj, nekako zatonila v po- ■ žabo. Jed, ki nekoč ni manj- I kala na nobeni mizi, je bila J zanemarjena, dokler niso pre- • hranski strokovnjaki začeli ! opozarjati na njene številne I dobre lastnosti. V drobnih zrncih prosene ■ kaše se skriva neverjetno bo- ■ gatstvo vitaminov in minera- I lov. Če uživamo kašo, stori- | mo veliko za svoje zdravje, « pa tudi za svoj zunanji videz. I FEBRUARJA 1992 Kako razrežemo piščanca? Piščanca, raco, gosko ali purana je treba znati speči, pa tudi ra- Kuhajte z nami Enolončnica za mrzle dni Enolončnica nas nasiti, pogreje in zadosti biološkim potrebam organizma. Za pripravo šestih izdatnih obrokov potrebujemo: 3 del suhega fižola. 3 srednje debele krompirje, 25 dag prekajene svinine, 10 dag domačih testenin (velike krpice) ali toliko industrijskih iz durom pšenične moke, 1 čebulo, šopek zelenega petršilja, približno 2 žlici olja ali toliko masti, žlico gladke moke, sol, poper, tovor, ščep majarona, strok česna, približno 2,5 I vode, korenino korenčka. Prebran in opran fižol čez noč namakamo v hladni vodi. Zjutraj ga v isti vodi pristavimo kuhat. Cer. nekaj časa solimo in odišavimo z začimbami. Dodamo košček prekajene svinine in na kocke narezan krompir. Po potrebi prilijemo vodo. Kuhano meso narežemo na drobne kocke in vrnemo v lonec. Jed naj počasi vre še približno 30 minul. Med tem časom naredimo iz maščobe, čebule in moke svetlo prežganje, ga zalijemo z zajemalko mrzle vode in prilijemo k enolončnici. Dobro prevremo in pazimo, da se jed ne prime dna posode. Preden ponudimo enolončnico, dodamo sesekljan pelršilj. Zraven ponudimo kos črnega kruha. zrezati. Potrebujemo oster in dolg noč ter vilice z dvema rogljema. Pečenega piščanca pustimo počivati 10 minut, da se sokovi umirijo. Nato ga položimo na desko, kajti na pladnju, ki je bolj gladek, se rad izmuzne izpod noža. Nato režemo, kot kažejo skice. Prsni koš odluščimo od kosti, nato ga, če je prevelik, prečno prerežemo na manjše kose. Piščančji prsni koš pa ni prevelik za eno porcijo. Kaša nam polepša in izboljša lase, koristna je tudi za zobe in oči. Polnovredno živilo, ki ima prijeten okus po orehih, lahko pripravimo na mnogo načinov. Kašo skuhamo in jo lahko sladkamo ali pa zabelimo z ocvirki, če nam je takšna bolj všeč. Lahko je glavna jed, lahko priloga, lahko sladica. Kaša je polnovredno živilo, pa čeprav so prosena zrna luščena Vsebuje vitamin A, B-l, B-2 in E, od mineralov pa predvsem kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo in flour. SESTAVIL MM KO NZPJST DEFLORA-CUA POŠKODBA DEFEKT ORIGINAL. NO IME Švedske HIMALAJ. SKA KOZA; TUDI KRAJ V ISTRI PISANE DOLGO-REPE PAPIGE BURMANSKI DRŽAVNIK NitAS’ IZRASTEK NA KOŽI SESALCE-.' AVTOR >CWAN0 DE BERGE RACA* SLIKA Z VODNIMI BARKAMI SOVJETSKA TENIŠKA IGRALKA (NATALUAI POKLON. DARILO OTOK V MARIANIH PRITOK KAME DEL STATEV IKAROVA HČI V GRŠKI MIT0.0GMI DESETI možganski ŽIVEC (KLATEŽ) ŠPORTNO VOZILO ŽENIM SEDEŽEM STAREJŠI AMERIŠKI popevkar AVTOMOBIL’ SKA OZNAKA ITALUE PORTUGAL DRŽAVHIK POVČEŠKe AVTOMO DUŠKA QZNAK4 ČAČKA SPREMEMBE ROKODELSTVO MOŠKO IME RIMSKI HIŠNI BOG osmi DOHODEK (ffi. flOSlNJ-USODE IMENIT MOST ODLIČNOST ČEŠKI PISATELJ (ALOISI GOVORNIŠKI ODER REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Hofburg, oklepar, statika, nika, AD. ile, ave, mirakel, LIJ, raca, bolid, ani, eon. R. kamre, Amerika, karakal. Stran 13 rDr. Vanek Šiftar------------------------------------4 IZDALI KOLEDAR PRIREDITEV NA DESNEM BREGU REKE MURE Prleki vabijo! V hotelu Jeruzalem v Ljutomeru so predstavniki Občinske turistične zveze Ljutomer v četrtek. JO. januarja, predstavili koledar prireditev (v obliki brošure) in program sejmov (na posebni tiskovini Formata A 4) v občinah Ljutomer* Gornja Radgona in Ormož. Izdajanje koledarja prireditev je v ljutomerski občini že ustaljena prak S3. saj so prvega izdali že pred 27 leti, Takrat so ga izdali v nakladi 10 tisoč izvodov skupaj z Delavsko univerzo V njem so bile napovedane tradicionalne prireditev Prfeški karneval* Mesec narcis, Kasaške in galopske dirke. Kmečki bal, Poletna noč in Prleška bratva. Letošnji koledar prireditev, ki je izdan v obliki brošure na 20 Straneh. vključuje čez 100 prireditev, ki bodo v letu 1992 na območju Slovenskih goric oziroma v občinah Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož. V uvodnem besedilu so v nekaj stavkih predstavljeni pomembnejši kraji, skoraj polovica brošure pa je namenjena predstavitvi pokroviteljev — brez pomoči številnih podjetij, obrtnikov in zasebnikov ne bi uspeli izdati 4 tisoč izvodov koledarja in 4600 izvodov sejemskega programa, Koledar je oblikoval Jus Lebar, tiskala ga je Solidarnost Murska Sobota, v uredniškem odboru pa so sodelovali Stanislav Fe-uš. Branko Puconja. Jože Lebar, Ma- Juš 6 Makovec Živeti z zemljo Lelo 1917 je bilo tako sušno, da se je proti jeseni začelo sušiti celo drevje, ki je raslo na bolj pe-sečni zemlji. Deževalo ni od Jur-jevega (23. aprila) do 13. septembra, vendar ta dež ni nič zalegel. V oktobru je bilo le nekaj rosic, da smo nekako opravili jesensko setev. Sele na Martinovo (10. novembra) se je naredil pošten dež, ki ni prenehal nekaj dni. Vse krme imel sem le za dva voza, v hlevih pa polno konjev. Krme ni bilo mogoče dobiti, ker je šla za vojaške namene. Gorice pa so leta 1917 obrodile in dale veliko prvovrstnega vina. Mošt od sti skalnu e so plačevali 5 de b kron za liter, vino pa kasneje od 12 do 15 kron . . . Zvon so nam s kapele vrgli 13. septembra 1917 .. . Pšenice namlatili 76 drevenk. rži 21, ovsa 27, ječmena 13 in ajde 11 drevenk. Bilo je 2 voza krompirja in 2 koruze. Dobil za 6-letno Sivo, z žrebetom, 4.000 k, za dva bika 1.252 k. Izdal med letom za kovača 90 k, krojaču 48, šivilji 27, za obleč dal 435 k, čevljarju 78 k, za čvelja izdal 280 k, kolarju 115 k, sedlarju 83, pokri- Priložnostna svečanost ob ustanovitvi zadruge za vzrejo žrebet na Cvenu leta 1911. vaču 32 k, za razne potrebščine (sol, sladkor, kava, petrolej itd.) 170 k, za težake 500 k, za služinčad (hlapec, dekla) 420 k, obresti so znesle 240 k, zavarovalnina 14.60 k. Plačal dohodnino, skupaj z 10-odstotno vojno doklado za leto 1916 vsega 100,30 krone, davek za leto 1917 pa je znašal 140 k. V hlevih je bito 5 konjev, 4 krave, 3 telice, I bik, 3 svinje in 12 praset. Mlatita sta zaslužila poleg nekaj denarja vsak Še po 120 kg pšenice. J. R. je imel 12 težakov po 0,60 k. Kila svinjske masti se je vzela v račun po 4 k, pšenična moka po 0,60 k, 1918 Pšenice 170 križev — 66 drevenk, rži 86 križev — 28 drevenk. ječmena 27 križev — 13 drevenk. ovsa 39 drevenk; 3 voze krompirja, 4 koruze. Bilo veliko debele repe. Dobil za konja 1.900 k, za govejo živino 800 k za telico 1.303,50 k. Vseh dohodkov je bilo 7,781 k. stroškov 7.384 k. Davek je znašal 318,79 k. Dne 30. maja sem prinesel psa Lorda. Zjutraj 5. junija je bila huda slana, ki je popolnoma uničila le fižol. Dal za late v Ljut. 342 k, za žico in 2 lončena piskra 8 k. za de- rija Gaberc in Janko Tratnik Srečanje so izrabili tudi za izmenjavo mnenj. Tako smo lahko slišali, da se nima nihče interesa združevati in povezovali v okviru »turistične Prlekije«, ampak da želijo le sodelovati tam in ta krak kjer bo to potrebno in v korist vseh, Nesmiselno je. da bi vsaka občina posebej izdajala svoj pro- ske 72 k, krojaču Novaku v Borečih za šivanje obleke 47 k, za prevoz drv čez Muro (s čolnom) 6 k, kovinska pipa za pretakanje 80 k, za zdravila 16 k, za sukanec 24 k, za leseno pipo 19,60 k, za 4 cilindre k petrolejkam 0,80 k, za vile 6 k, detelj no seme 20 k, za čaj 6 k, za novo posteljo pri mizarju Vogrincu v Noršincih 190 k. Takoimenovana Kmetička občina Bunčani, katero je sestavljalo 18 bunčkih kmetov, je vzdržala vse pritiske oblasti, da bi srenjsko zemljo ali gomajno razdelili v trajno last posameznim kmetom, kakor so to storili z že-larskimi deleži in tudi v drugih krajih. Na Grlavi so zadnjih 7 oralov skupne vaške zemlje razdelili leta 1878. Osemnajst kmetov je imelo svoje deleže sicer odmerjene, koristili pa so jih skupno. S tem zvezi so uvedli nekakšen dogovorjen pravni red in leta 1879 so začeli voditi poseben protokol, kot so spočetka imenovali vsakoletne zapise o dohodkih in izdatkih ter drugih zadevah, posebej še o nekakšnih normativnih določilih, kot na primer to, da gre županstvo po hišnih številkah in le, če kandidat, ki bi moral eno leto župano-vati, to čast in skrb odkloni, se izbere z navadno večino drugi kandidat. Leta 1896 so na primer sprejeli sklepe: 1. »Kmetički župan nemre brez javnega oznanila nobena stvari prodati; 2. Da se nemre brez vseh udov oziroma brez njih dovoljenja za občinsko premoženje piti. 3. Ako občanje sklenejo pri kaki prodaji kaj za cerati, (zapiti op J. M.) tedaj ako kateri izostane, nema pravice do nobene odškodnine.« Imela pa je ta občina svoje deleže v Srednji šumi, v Veliki šumi, v dniki (delitev opravili 1921), v Sigeti, Na bakovskem (delitev 1936), in v Osredki Navadno 30. decembra je moral vsakokratni »kmetički župan« podati obračun posebnemu odboru, ki so ga sestavljali poleg župani seveda še blagajnik in menda 5 članov Odbor je račun potrdil in včasih dal tudi svoje predloge za naslednje župansko obdobje. Poglejmo nekaj postavk pri prejemkih za leto 1879; »od Rantaša tan prek za seno 8 goldinarjev.9) Od Nedoka za seno 4 gl in 30 krajcarjev, od Stranclna za derva 6,80 gl, od Nedoka za gram prireditev, ko pa so oddaljene le nekaj kilometrov. Vendar pa se zavedajo. da v prihodnje ne bosta dovolj zgolj entuziazem in ljubiteljstvo, ampak načrtno, pravočasno in organizirano delovanje laku pri zbiranju informacij kot organiziranju prireditev, Zanimivo je bilo spoznanje predstavnika Jeruzalema iz Ormoža, ki je dejal, da je zlata doba sindikalnega turizma minila. Tako hoteli kot turisti-čne agencije morajo znati privabili goste, pri tem pa jim je lahko v veliko pomoč prav koledar prireditev, saj bodo lahko svojo ponudbo izletov in paketov bivanja uskladili z zanimivimi prireditvami. Prleki se zavedajo, da imajo poleg odličnih in cenjenih vin ter vinske ceste se marsikaj, kar lahko pokažejo in na kar so ponosni, letos bodo posebno pozornost namenili 140-letnici začetka polnjenja radgonske penine in 30. kmctijsku-živilskemu sejmu v Gornji Radgoni Bernarda B, Peček Prleške občine s Slovenskih goric so izdale skupen koledar prireditev s ciljem, da hi čim bolje informirali o prireditvah, ki so povezane z značilnostmi slove njegor iških krajev. Največ ja značilnost in ponos vseh Prlekov s Slovenskih goric pa so prav gotovo dobra vina! pesek 2 gl, od Verzela kaštige kaj so mu svinje po polt hodile 2 gl, od Horvata za otavo 1 gl, za lov od Ružiča 10,10 gl . . .« Potem »izdafki« leta 1879: »za punfer 40 kr, Osterci in Juroviči sen da kaj sta pose vkup metala 2 gl, za veržensko šolo 19,50 gl, za šlibro 43,50 gl, Streleci kaj je eno pismo v Lotmerk nosa 20 kr, na te-lovo sen pri Židovi v Veržeh plača stari dolg in kaj se je te zapilo 2,69 gl, županki za tringeld 4 gl, za družino I gl . . .« Vseh prihodkov je bilo leta 1979 379,83 gl izdatkov pa 344,05 gl. Ostalo je torej 35,77 gl. Obračun je predložil župan Babič kot »račun dajavec«, Horvat je bil »polerditel računov«, podpisani pa so bili še Petovar, Osterc, Rantaša, Novak in Lube. Toliko torej za drobno ilustracijo. Obračun so delali pri županu. Županka jih je pogostila, zalo so ji dali nagradico »za jeno mojo« (trud), kot je zapisano. Tudi družina. oziroma hlapec in dekla, ki so vse leto delali, tudi namesto župana, če je bil ta po županskih opravkih ali pa na kakšni »ce-rungi«, so dobili svoj goldinar. Tako je bilo na vsakoletnem obračunu, znesek za županko pa je bil odvisen od debeline občinske mošnje, potem pa še od radodarnosti ali skoposti odbornikov. Nagrado je dobil tudi župan, Leta 1879 celih 20 goldinarjev. Tako je bunčka kmetčka občina nekako funkcionirala. Prodajali so drva, šibje, paše, ludi gradbeni les (topolovino), krmo, listje, dajali nekaj malega zemlje v najem. V zvezi z najeto zemljo so na letnem obračunu 29. decembra 1889 sprejeli »razglas Cres Jožefa Gaisera iz Veržeja,« ki dobesedno pravi: »Naznanimo, da smo dali Jožefi Gajsari v Kerči ležeči gaj v najem in pod takoj pogodboj kaj mora tisti del gaja skerčiti, koruzo povati ino potem na travnik pustiti ino od vsega leta najemni znesek naprej platiti. Najemnine je 9 goldinarjev za vsako leto. To traja pet let.« Prodajali so tudi pesek in gramoz, od mlinarja, ki je imel murski mlin »na njihovi zemlji«, so terjali najemnino Kot smo videli pri dohodkih za leto 1879, so prodali tudi pravico do lova. Lela 1890 so zapisali, da daje kmetička občina ribičijo v najem in to za 3 goldinarje, dobili pa so samo en goldinar. V zapisih ni pojasnjeno zakaj. Glede na dohodke pa so bili tudi izdatki precejšnji. Redno so morali plačevati dohodnino ozi roma davek, kot so temu izdatku ljudje raje rekli. Ko nekega leta po prvi svetovni vojni davka niso pravočasno plačali so davkarji hitro zaznamovali okoli 30 brestov in 20 topolov, ki bi jih zarubili . Popravljati so morali plot in lese ob pašniku, potem ceste, skrbeli so za vse potrebno v vaški kapeli, obnavljali so križe kol poljska znamenja in dajali denar še za vrsto drugih vaških potreb dalje OPOMBE ' — Tukaj omenjeni goldinarji se Lih v veljavi od L novembra 1S58 do I, januarja |9n ob-kader kakovosten članski lec v ligi. Unger je precej nihal v formi, zaradi študija je tudi premalo treniral, dosegel pa je rezultat 1! :5. kar je bolj slabo kot dobro. Bil je deveti igralec v ligi. Tudi Benkovič si je na-braf preveč brat preveč porazov in je bil z rezultatom 13:7 deseti igralec lige. Najmlajši član ekipe Kus strokovnega vodstva ni zadovoljil, ne toliko z igro kot odnosom do posameznih srečanj, zato ga je strokovno vodstvo Pred zač«k„n?'jadovoljm saj kovali ker S k-^ "C0 priča' ve knnturen * eV™ brez fP' ribon Strojna iz Ma- odličneM^V6 lko ’nvesdra)a v je nred®a Revisza in zan«liivn mesrn Ae P^dKOvala drugo čnih°0^,^ kaj več Splet sre-Mariboru je^ohnf srecaiW v sel ,e5n “ - Sobočanom prme- drugo ln tako tudi saj z drn® ® Jesenskega dela, ni kot / ?k|pami Soboča- va imeli "Z'"1 hL'>< '' BenH n,^zav čeprav se je Pripravi^ ,P°zno pridružil Ilir ski TOP-turnir RS, ki je bil v Mariboru, je z ^bra| „e n-.1?"*1' kl le igral na olimpijskih kvalifikacijah v Bolzanu. 'Akacij pred ni* sJ°Yenske igralce. Turnirje bil ena od zadnjih kva-s!vq mesen' ,°čitvijo državne reprezentance za evropsko prven- na 3 apr''a v Stuttgartu, zalo so lahko s sklepom vodstva odričrto utr!601 !8rab tuc|i slovenski igralci, ki igrajo v tujini. To je Atrijski tinnS bodo Sobočani v drugem delu tekmovanja v su- 1 n<)m svoU ln na vseb drugih tekmovanjih nastopali pod novim ime-pokrPv’šelja POTROŠNIKA, kar bo vsekakor v oboje-s"'h pokjiiL141’ 5aJ se j'm že v novi sezoni obeta tudi nastop v evrop h M U- V^LStvo prva mesta Pomurki Ml iz Turnišča je bila organizator polfinala dopisne strelske ihrf * - a'° 70 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli strelci Po- ’ en° nitd atrije Murska Sobota, taj so zasedli tri prva mesta med ekipami IV jn«Kt omagala Pomurka Ml s 529 krogi, med posamezniki dLV? (Pomurka) s 179 krogi pred Režonjo (Turnišče), m/ ‘ । ^orka), 178 krogov. Vajda (Pomurka) je bil sedmi. Med mla- ih h»i Pomurke Ml $ ||t)6 krogi. Tišina je bila šesta. Pri posa-Ita] ^ri (vtj (Pomurka) drugi s 373 krogi, Skedclj četrti, Ščančar peti Bi J ksti, V tekmovanju članov Je zmagala Pomurka MI s j»L u^an šesri Pomurski posameznik je bil ŠlevaneC (Pomurka) s 366 kro- dni Zoru>f . T' ,n osmi (vsi Pomurka) s 362 krogi. Finale bo Čez štiri- F. Matko 1. SOL moški Brezovica 12 10 2 34:9 20 VIGROS 12 10 2 31:19 20 Šempeter 12 9 3 31:15 16 Bled 12 8 4 28:17 16 Topolšica 12 8 4 27:20 16 Žirovnica 12 8 4 28 18 16 EMONACOMMERCE 12 6 6 23:22 12 Vileda 2 12 5 7 19:23 ID Črnuče 12 4 8 19:28 B Celje 12 2 10 14:32 4 Mislinja 12 1 11 9:33 2 Izola 12 1 11 7:34 2 II. SOL - vzhod motki Vremca 1 1 1 244 1t Mežica 8 t 2 20:8 14 RADENCI 8 6 2 18:8 14 Turbina 8 4 4 15:15 12 Vileda 3 8 4 4 14:15 12 Fužinar 2 8 2 6 1 1:20 10 VERŽEJ 8 2 6 10 20 10 POMURJE 8 D 8 4:24 8 H SOL- vzhod žensko pt»i n 11 0 33.2 21 Braslovče n 10 1 30:6 21 Paloma B. 3 n 7 4 21:15 18 C ms n 6 S 2017 17 POMURJE n 6 5 23:21 17 Celje 2 n 5 6 20:22 16 Ruše n 4 7 17:24 15 MLADOST n 4 7 15:23 15 LJUTOMER n 3 8 16:28 14 PUCONCI 10 3 7 13:25 13 CVEN 11 0 H 5:32 11 Območna košar karska figa Končna lestvica Starše Jelša Koroška Bistro Petelin Happy Oay Lovrenc RADGONA Kungota 14 12 2 1277:1045 14 10 4 11371032 14 10 4 1196:1122 14 8 6 1077=1071 14 7 7 10701125 14 4 10 112L1141 14 3 1 1 1037:1216 14 2 12 944:1099 26 24 24 22 21 18 17 16 v Rekord Draškoviča J^0 kolo )y'skl ligi Lendava je bilo v Turnišču na sporedu če-|.'D8i od 4onV' rekord je postavil Božidar Draškovič (Turnišče) s 377 J**' Pred Po Četrtem kolu vodi SD ŠK Turnišče s 5787 iP .'■’ro'''n’kom, 5529, in Črenšovci, 5356 krogov Med po-01’ '45? in a prvem mestu Draškovič s 1474 krogi pred A. Mauče-ŽOi > ' "bučečem (vsi ŠK Tur.). 1434 krogov. a. Zver j/AkBERTV1LLU Kenija prvič na olimpiadi ri'ln tf..1|,(lni'kj}1 olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji prvič so-sltii* 1,11 sastuv*' .°*enije pod slovensko zastavo. Na slavnostni otvori-»li sk(>kih Frfl°n°sa na čelu naših olimpijcev svetovni prvak v smučar-Klemeni "n' Pe,ek' olimpiadi v Franciji pa Slovenijo predsta- Šdai Naio. ''.-rseot, Gregor Grilc, Jure Košir, Mitja Kunc, Andrej Pretnar v “l3'’ ^erotika Šarec, Barbara Brleč, Urška Hrovat, M., ar> Roh«4< 'v Pušnik, Sandi Peternel, Marko Jemec, Janko Um-, ^uoan c friltajn, Damjan Fras. Samo Gostiša, Primož Kopač, Dihi-ve'et»ee i iS0 Grajf, Boštjan Lekan, Janez Ožbolt, Jure Velepec, '?rah v F** Klasinc. Mojca Kopač in Marko Klančar. Na olim-anciji pa ie tudi naslonila beltinska K oni n rova banda. Krog ali Bakovci? Odigrani sta bili zadnji koli tekmovanja v zimski pomursko-podravski rokometni ligi. Izidi Mladinec : Polet 15:16, Krog: Mladinec 19:14, Videm : Krog 12:26, Videm : Polet 16:22, Polet ml. : Videm 19:20, Razkrižje : Radgona 17:22, Ormož : Razkrižje 25:9, Radgona : V.• Nedelja 17:17, Ormož : Radgona 20:15, V. Nedelja : Razkrižje 27:16, in V. Nedelja : Ormož 18:14. Neodigrana je ostala tekma Bakovci : Mladinec, ki bo odločila, ali bo prvak Krog ali Bakovci. Krog 9 8 0 1 182:120 16 V. Nedelja 9 7 1 1 164:125 15 Bakovci 8 7 0 1 170 124 14 Radgona 9 5 1 3 173:140 11 Drmnž 9 5 0 4 165:146 10 Mladinec 8 4 0 4 158 131 8 Polet 9 4 0 5 161:151 8 Razkrižje 0 2 0 7 138:208 4 Videm 9 18 8 127:200 2 Polet ml 9 0 0 9 109:202 0 M. Šeruga 'ko. od°|mUr'*a iz Murske Sobote so članice druge slovenske Jul*' Tibaut ***: Brezovičeva, Cerova, Kuharjeva, Drožinova, 2i-'^?Va in F.,r ?rei?erk lepijo: Ivančičeva, Friškičeva, Lutarjeva, ^^-»^J^^ričeva. Foto: J. Zauneker FEBRUARJA 1902 Tečaj za trenerje Fakulteta za šport v Ljubljani in republiške strokovne organizacije so razpisale šolanje za pridobitev naziva trener za naslednje športne panoge: smučanje, tenis, nogomet, rokomet, odbojka in košarka. Začetek tečaja bo v petek, 21. februarja 1992, ob 15. uri v prostorih Fakultete za šport v Ljubljani, Gorta-nova 22. Prijave je potrebno poslati do 14 februarja 1992 na fakulteto, šolnina za prvi del tečaja je 2.500 SLT za posameznika in jo je potrebno nakazati na tekoči račun fakultete V ceno šolnine so vključena predavanja, izpiti, najemnina za predavalnico, strokovna literatura in meritve. Dodatne informacije lahko dobijo kandidati na fakulteti. je precej pod pričakovanji, saj se s tako malo treninga ne da zmagovati. Žitek je dosegel rezultat 2:19, kar le precej pod njegovimi sposobnostmi, vendar smo prepričani, da bo psihološka kriza prešla in bo drugi del odigral precej bolje. Četrti igralec Vršič je odigral brez uspena le eno partijo. Cilj Sobočanov v nadaljevanju je, da skušajo obdržati drugo mesto in ne biti slabši od tretjega, ki še pelje v Evropo. Upamo, da bodo v tem tudi uspeli in se tako oddolžili dolgoletnemu pokrovitelju POTROŠNIKU. Ce Radgončani obdržijo šesto mesto, bodo lahko več kot zadovoljni, in to bi bil zanje izreden uspeh, Pomurje pa bi imelo tako tudi v prihodnje dve ekipi v najvišjem, državnem tekmovalnem razredu. Vsekakor pa se bosta morali obe pomurski ekipi še bolje organizirati, če ne želita v prihodnje izgubiti stika z državnim vrhom, saj vrhunskega športa brez ustreznih materialnih in kadrovskih razmer ni, Tekmovanje se začne 15. februarja in Sobočani igrajo doma z Ihtijo, Radgončani pa gostujejo pri Merkurju v Kranju. KASAŠKE DIRKE ZA EVROPSKI POKALM W M H i Marko Slavič hitrejši ' ■ od zmagovalca | Naš najboljši tekmovalec kasaških dirk Marko Slavič ■ I mlajši iz Ključarovec je še enkrat dokazal, da je vrhunski tek- II movalec. Na bruseljskem hipodromu Sterrebeek v Belgiji je na M I kasaški dirki za evropski pokal FEGAT 92 s povprečnim, ne- ■ znanim konjem Bini Chah Darbyjem dosege! odličen rezultat. | |l V prvi vožnji je sicer zasedel sedmo mesto in moral tekmovati ~ * v tolažilnem finalu, kjer pa je pokazal svojo pravo vrednost. Z ] 1 veliko prednostjo je namreč zmagal s kilometrskim časom ■ II .19,4, kar je za 1,1 sekunde boljši čas od zmagovalca. Za do- I seženi uspeh je Marko Slavič prejel 50.000 frankov ter številne ■ ■ čestitke visokih funkcionarjev. Poleg lanskega drugega mesta ' na Finskem je Marko Slavič dosegel še en mednarodni uspeh. 'I ■ FM. Z KEGLJANJE Nepričakovan poraz Radenske V prvenstveni tekmi druge slovenske moške kegljaške lige je Korotan iz Prevalj nepričakovano premagal Radensko s 5062:5015 podrtimi keglji. Najboljši v ekipi je bil Miro Steržaj z 893 podrtimi keglji pred Kučanom, 870, Smodišem, 814, Šalamonom, 804, Kovačičem, 847, in Drvaričem, 787 podrtih kegljev. Poraz za 184 kegljev V enajstem kolu tekmovanja v varaždinski kegljaški zvezi je Union iz Čakovca premagal lendavsko Nafto S 4755:4949 podrtimi keglji. Najboljši pri Nafti : Žalik 809, Horvat in Radako-vičpo80l podrt kegelj. M. Ž. Rokomet Odigranih je bilo nekaj prijateljskih rokometnih tekem Izidi: Pomurka : Drava 26:24, Krog : Ajdovščina 19:21, Pomurka : Ajdovščina 25:19. Danes so rokometaši Pomurke iz Bakovec odpotovali na sklepne priprave v Velenje V tem času bodo odigrali prijateljski tekmi z Velenjem in trboveljskim Rudarjem. NOGOMET Prijateljske tekme V okviru priprav za spomladanski del prvenstva so pomurski nogometni Jigaši odigrali več prijateljskih tekem Izidi: Nafta : MTČ 0:0, Potrošnik : Ljutomer 1:1, Izola : Turnišče 3:0, Turnišče : Nafta 1:2, Mura : Odijek 0:2 prekinjeno, Mura : Varteks 3:3, Budučnost (Ho-došani) : Potrošnik 0:1, Publi-curfi : Mura 0:0, Nafta : Turnišče 0:0, Beltrans : Potrošnik 1:1 in Olimpija : Mura 0:0. NAMIZNI TENIS Turnir v Predanovcih H K Triglav iz Predanovec organizira v nedeljo. 16. februarja 1992, ob 9 uri v vaško gasilskem domu namiznoteniški turnir za posameznike in dvojice. K sode--lovanju vabijo čimveč igralcev. ALPINIZEM Pomurci srečno na Kilimandžaru Skupina pomurskih alpinistov, v kateri so Boris Kukanja, Lado Klar, Vili Žižek in dr. Arpad Norčič iz Murske Sobote ter Ladislav Ligeti iz Lendave, je 22. januarja 1992 iz Murske Sobote odpotovala na najvišji vrh vzhodne Afrike Kilimandžaro in srečno prispela na cilj. Tako je sporočila Planinska zveza Slovenije. Pomurski alpinisti se bodo vrnili domov 16. februarja. SLOVENSKA ODBOJKARSKA UGA Uspešen start Emonacommercea Začel se je spomladanski del prvenstva v slovenski odbojkarski ligi za moške. Oba pomurska ligaša sta uspešno štartala. Emonacom-merce iz Ljutomera je v Celju premagala domačo ekipo s 3:0. Ljutomerčani so bili boljši tekmec. Najbolj razburljiv je bil drugi niz. Za Emonacommerce je ponovno zaigral Rajnar in tako je ekipa postala močnejša. Zanj so igrali: Drvarič, Rajnar, Grut, Belec, Krajcar, Šumak, Savič, Škrobar, Ivšek in Ceh, Virgos pa je v Murski Soboti brez posebnih težav premagal Izolo s 3:0. Sobočani so prva dva niza gladko dobili, medtem ko so bili gostje v tretjem nekoliko močnejši. Za Vigros so igrali: Ratkai, Žalik, Gobec, Horvat, Munih, Novak, Vnuk, D. Poredoš, R. Poredoš, Janža, Klement in Šiftar. V prihodnjem kolu igrata oba pomurska ligaša doma. Vigros bo gostil Bled, Emonacommerce pa Mislinjo. DRUGA SLOVENSKA ODBOJKARSKA LIGA Zmagali le Radenčani V prvem spomladanskem kolu tekmovanja v drugi slovenski moški odbojkarski ligi vzhod so Radenci premagali Mežico z 3:0, Fuži-nar II je bil boljši od Veržeja in zmagal s 3:2, Vuzenica pa je premagala Pomurje 3:0. Prvo spomladansko kolo so odigrale tudi ženske v drugi republiški ligi vzhod. Izidi: Braslovče : Mladost 3:0, Paloma Branik lil : Cven 3:0, Celje II : Ljutomer 3:2 in Ruše : Pomurje 3:1. MALI NOGOMET Četrto mesto Križevec - lep uspeh V Škofijah pri Kopru je bilo finale prvega državnega prvenstva Slovenije v malem nogometu. Med osmimi ekipami je sodelovalo tudi Virje Križevci pri Ljutomeru kot najboljše pomursko moštvo in doseglo lep uspeh. V močni konkurenci je zasedlo četrto mesto Križevča-ni so premagali Petovijo z 2:0, neodločeno 2:2 igrali z Branikom Talci iz Maribora in Vukosavljevičem iz Ljubljane. Za tretje mesto pa so Križevci izgubili s Puntarjem iz Tolmina z 2:3 in zasedli četrto mesto -ROKOMET------------------------------ Pomurka med osmerico V Murski Soboti je bil eden od turnirjev osmine finala za rokometni pokal Slovenije, ki ga je organiziral rokometni klub Pomurka iz Bakovec. Med tremi ekipami, vse so v slovenski superli-gi, je zmagalo Velenje pred Pomurko in Duko iz Ajdovščine V odločilnem srečanju za prvo mesto je Velenje premagalo Pomurko s 26:23 Bakovčani so po prvem polčasu vodili z 10:9, vendar so v nadaljevanju igrali premalo zbrano in delali preveč napak, kar so izkoristili Velenjnači in zasluženo zmagali. Strelci za Pomurko: Okreša in Petek po 6, Š. Lovenjak in A. Lovenjak po 4, Žugelj 2 in J. Buzeti en zadetek. Pomurka je premagala Duko iz Ajdovščine s 27:21. Strelci za Pomurko: Š. Lovenjak 8, Okreša 5, Meolic in A. Lovenjak po 4, J. Buzeti in Petek po 2 ter Žugelj in Bedekovič po enega. Velenje je premagalo Duko s 27:19. Prvi dve ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje, med osem najboljših ekip. Pred okrog 400 gledalci sta sodila Granc in štoger iz Maribora. KOŠARKA Poraz Radgončanov V tekmovanju druge slovenske moške košarkarske lige vzhod je Šentjur premagal Radgono z 91:80. Strelci za Radgono: Gom-boc 37, Štihec I9, Ulaga in Banič po 9, Karlo 4 in Ploj 2. S pokalnega rokometnega turnirja v Murski Soboti. Najzanimivejša je bila tekma Velenje —Pomurka. Foto: N. Juhnov ŠAH Najboljši Logar Šahovsko društvo'RadensTa Pomurje je v Murski Soboti pripravilo turnir, ki se gaje udeležilo okrog 40 šahistov in šahistk. Pri kate-gornikih je zmagal Logar z 8 točkami pred D. Harijem, Bolčičem in 1. Kosom, po 5,6, A. Kosom in Lukičem, po 5, Korbanom, Brenčičem, Režonjo in Lovrenčičem, po 5,5 točke. Pri ženskah sta Lea Šlevanec in Katka Marič zbrali po 4 točke, pri mladincih je bil najboljši Peter Kelemen s 5, pri nekategornikih pa Lukič s 6 točkami. ŠPORTNI RIBOLOV Matjašec in Božič v reprezentanci V Krogu pri Murski Soboti je bil sestanek predstavnikov Ribiške zveze Slovenije s tekmovalci, ki bodo v letu 1992 Slovenijo zastopali na svetovnem prvenstvu, ki bo 6. in 7- septembra v Severni Irski. V slovenski reprezentanci bosta nastopila Miro Matjašec, najbolje uvrščeni naš tekmovalec na zadnjem svetovnem prvenstvu na Madžarskem, in Mirko Božič, oba člana ribiške družine v Gornji Radgoni. Stran 15 utrip življenja PLANINSTVO Usposabljanje vodnikov in mentorjev Meddruštveni odbor planinskih društev Pomurja je organiziral strokovno usposabljanje planinskih in mladinskih vodnikov ter mentorjev planinske vzgoje. Usposabljanje sta vodila priznana planinska delavca PZ Slovenije Marinka Koželj in Miran Tampaž, udeležili pa so se ga planinci iz matice in Mure iz Murske Sobote. Gornje Radgone in Lenarta. Obravnavali so aktualne teme: najpogustejši problemi nesreč v gorah, tehnika vodenja in navezovanja, ekologija in planinstvo ter psihologija vodenja v gorah. T. H. KRAJEVNA SKUPNOST LAKOŠ ---TABORNIŠTVO----- Zimske počitnice v Domanjševcih Izvolili novo vodstvo Krajevna skupnost La koš je v preteklem štiriletnem obdobju v glavnem uresničila program dela in naloge iz referendumskega programa. Med drugim so uredili električno napeljavo in vodovod do nogometnega igrišča in pokopališča, ter izvedli akcijo zbiranja odpadnih surovin in uredili odvoz komunalnih odpadkov na javno odlagališče, pripravili pa so tudi dokumentacijo za mrliško vežico. Kupili so tudi material za ulično razsvetljavo in uredili telefonsko omrežje. Govorili so tudi o pomenu gradnje sanitarij in obnovitvi prostorov v vaškem domu Gornji Lakoš. Ugotovili so tudi, da so največ sredstev iz samoprispevka namenili za melioracije ter vzdrževanje vaških poti in domov. To so ugotovili na seji izvršnega odbora krajevne skupnosti Lakoš ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika so izbrali Štefana Ko-šo. i. Pavšič Zveza tabornikov Slovenije se pospešeno organizira po novem in podobno je v Pomurju, kjer so taborniki organizirani v vseh štirih občinah. Dosedanji odredi tabornikov bodo po novem spet rodovi, tako kot je to že bilo, pomurske tabornike pa bo povezovala območna zveza. Ta se trudi za čimveč kakovostnih in skupnih akcij in tako bodo tudi v zimskih počitnicah organizirali zi-movanje v taborniškem domu v Domanjševcih. V soboški občini je tačas 185 tabornikov v šestih četah (Štrki Tišina, Zeleni hrast Pušča, Pod-lesne vetrnice Bakovci, Vitki topoli, Rdeči maki in Črni teloh v Murski Soboti), ki bodo povezane v Rod veselega vetra in ki bo prevzel tudi vlogo soboške občinske zveze tabornikov. V lendavski občini bodo čete tabornikov v črenšoveth. Bistrici in Lendavi, v gornjeradgonski občini deluje Rod žlahtnih trsov v Radencih, v Ljutomeru pa bo ustanovljen nov Rod vedrih Prlekov na OŠ Ivana Cankarja. Tako bo v štirih pomurskih občinah okrog 400 članov taborniške organizacije. Od teh jih bo najmanj 50 od L do 6. februarja na zimovanju v Domanjševcih. Vsak tabornik oziroma njegovi starši pa bodo za zimovanje prispevali 1.500 SLT. Vodja programa v Domanj- ševcih bo preskušeni taborniški inštruktor Czaba Szabo iz Lendave, ki mu bodo pri usposabljanju mladih pomagali drugi »taborniški mački« ob navzočnosti starešine Jožeta Vilda-Cia. Tekst in foto: Filip Matko Uspešen j RK Ižakovci Na redni seji krajevne Oti’’ zacije Rdečega križa v Ižako*® je članstvo kot uspešno ocenl’ delo v letu 1991. V prvi vrst'* bili uspešni organizatorji krvo® jalskih akcij in tega ne bodo P’ kinih tudi v letošnjem letu . ’ želijo pridobiti še nove mlajše' vodajalce. Že v kratkem, <1'1 bruarja, bo ta njihova krvodlfl ska humana akcija. Bili so uspešni tudi pri nju pomoči v hrani, oblekel denarju za sosednjo Hrvaško vojni, so pa bili člani RK Im* ci v precejšnjo pomoč tudi f aktivnostih v domači kraj«’’ skupnosti (dograditev vežice, urejevanje prostoru-' okolice, urejevanje zelenk • obiski občanov v tednu lih). Podobno sodelovanje •'4 v domači KS bilo prisotno -j prihodnje, ko bo to organiza* vodila kot predsednica A«* Domanjko. Dosedanji pr«** niči KO RK Ižakovci, Maj* J lažic, pa so člani na minuli izrekli vso zahvalo in prizna* za opravljeno delo. V preteklosti je bilo česanje perja v dolgih zimskih večerih na kmetijah običaj, ki so ga ženske izrabile tudi za klepet, ki so mu radi prisluhnili tudi moški. Danes je to že redkost. Naš sodelavec Franc Kuhar je v svoj objektiv ujel česanje perja pri Antonu Pajžlarju na Peta njcih. frku Več načrtov, manj denarja MURSKI PETROVCI Zbiralna akcija gasilcev Gasilsko društvo Murski Petrovci, ki je lani predalo namenu lep vaško-gasilski dom, je organiziralo zbiralno akcijo za novo gasilsko vozilo, saj je staro dotrajalo. Akcijo so izvedli v štirih naseljih krajevne skupnosti Tišina in Gederovci. rr^u FILOVCI Geotermalna energija tudi v Filovcih? Tako kot v Dobrovniku in še nekaterih drugih pomurskih krajih, tudi v Filovcih razmišljajo o možnostih izkoriščanja geotermalne energije. V bližini Filovec je namreč vrtina iz leta 1954, ki bi to omogočala. Še prej pa bi radi uresničili nekatere druge naloge iz referendumskega programa. Že spomladi naj bi stekla dela pn asfaltiranju poti od magistralne ceste do vaškega pokopališča v dolžini 300 metrov, Z izvajalcem del. Cestnim podjetjem Murska Sobota, so že sklenili pogodbo. V obnovljeno mrliško vežico pa nameravajo namestiti notranjo opremo. Načrtujejo tudi prekritje vaško-gasilskega doma in še nekatera druga dela. . G. G. Iz ostanka sredstev krajevnega samoprispevka in v okviru sprejetega programa del v soboških mestnih krajevnih skupnostih, ki ga je s sofinanciranjem podprla tudi občina, in sicer z namenskimi sredstvi za komunalne objekte, so naposled uspeli uresničiti vse predvidene naložbe. Nazadnje so predali namenu urejeno Kajuhovo ulico v Murski Soboti. Pn tem so delavci POM-GRADA in Elek-tra Ljutomer, kot izvajalci, opravili obsežna dela pri asfaltiranju omenjene mestne ulice in postavitvi javne razsvetljave. Skupna vrednost te naložbe je znašala 849 tisoč 333 tolarjev. In kaj bodo gradili letos? Ker se tudi mestne krajevne skupnosti ubadajo z velikimi težavami glede zagotavljanja potrebnega denarja, so v izhodiščih programa za leto 1992 opredelili nekaj možnih virov financiranja. Zanašajo se predvsem na sredstva proračuna za lokalne ceste in sekundarne komunalne objekte, komunalne takse, o čemer je že pripravljen osnutek odloka, precej denarja pa si obetajo tudi od deleža sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora. Poleg tega računajo na delež od uporabe mestnega zemljišča in amortizacije komunalnih naprav, pa tudi iz ostanka dohodka s tržnice in od kioskov v mestu, ki sicer sodijo v okvir podjetja Komunala. Kot pravijo na sedežu soboških mestnih KS. bi se namenska sredstva iz občinskega proračuna lahko porabila za gradnjo komunalnih objektov in naprav. Preostali denar pa bi namenili za vzdrževanje mestnih ulic, pločnikov, zasaditev dreves in ureditev zelenic, parkirišč in druge komunalne opreme. Tako bi lahko dokončali drugo etapo ureditve Gregorčičeve ulice, v celoti komunalno uredili Južno ulico, ulico ob mlinu in del Partizanske ulice ter javno razsvetljavo v Murski Soboti. Hkrati načrtujejo sofinanciranje športno-rekreacijskega središča v Fazaneriji — v mislih imajo zlasti drsališče in sprehajalne steze — širitev mestnega pokopališča in sofinanciranje telefonskega omrežja. Zaradi kroničnega pomanjkanja denarja pa bo ostal neuresničen program dograditve druge osemletke in študijske knjižnice. Ker se istočasno pripravlja nova reorganizacija občin, je seveda vprašljiv obstoj delovne skupnosti mestnih KS v sedanjem obsegu. Po novem bi se namreč ta oblika lokalne samouprave lahko spremenila v mestno občino, saj bi v njeno sestavo prišla tudi bližnja naselja Krog, Rakičan, Bakovci in Černelavci In ker v teh krajih ni krajevnih uradov, bi se lahko dogovorili o združitvi administra-tivno-finančnih opravil. MILAN JERŠE TEŠANOVCI Dobili števce za vodo Zaradi negodovanja večine gospodinjstev v naselju lešanovci e višini prispevkov za vzdrževanje vaškega vodovodnega omrežja, se je vaški odbor odločil, da kupijo števce za vodo. Te jc dobilo nek 112 gospodinjstev, ki so priključena na vaški vodovod, potrebno jih je še samo montirati. Predvidevajo, da bodo z montirairjetn števcev knnča-ii spomladi. Tako v prihodnje ae bo več pripomb na tišino prispevka. G. C. Lendava čaka nov turistični prospekt Narodnostno mešano območje s središčem v Lendavi je bilo na kulturnem področju že od nekdaj zelo aktivno. Nedvomno ima za to veliko zaslug novi val mladih kulturnih delavcev in umetnikov, ki so prišli oz. se vrnili v Lendavo. Kljub pomanjkanju denarja uresničujejo naloge. Tako naj bi že pred marcem Lendava dobila nov turistični prospekt, ki bo izdelan v obliki zloženke žepnega formata. Na predvidoma dvanajstih straneh bodo turistični, poslovni in drugi gostje informirani o vsem, kar jim to obmejno mesto ponuja. Zloženka bo obogatena z barvnimi fotografijami in zemljevidom mesta. Avtor celotne zasnove prospekta je oblikovalec Goran Dominko, vsebinski del sta opravila Rajko Stupar in Šandor Szunyogh, oblikovnega pa slikar Ferenc Kiraly. Zasnovo in izdajo prospekta financirajo IS Skupščine občine Lendava in nekatera lendavska podjetja (Nafta, Naravno zdravilišče...) Naklada te pomembne turističnoinformativne publikacije je v začetni fazi 10.000 izvodov, natisnili pa jo bodo v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku. Pozneje naj bi omenjena publikacija izšla še v angleščini in italijanščini. Prospekt bo mogoče dobiti v lendavski knjigarni, v Naravnem zdravilišču Lendava in pri nekaterih večjih delovnih organizacijah v občini. G. G. Jožef Balajc iz Lipe že dve desetletji plete košare, zlasti pozimi, ko je več časa. Pravi, da mu tako ni dolgčas, žal pa se mladi za to opravilo preveč ne zanimajo. Košare, ki jih plete, so predvsem namenjene za različna opravila na kmetijah. V dolgih zimskih večerih in dnevih jih splete okrog sto. Poleg pletenja košar pa se ukvarja ludi t izdelavo metel in klopotcev. Tekst in foto: J. Ž. Srečanje krvodajalcev v Beltincih 1 Preteklo soboto popoldne F lo v prostorih večnamenske V ne osemletke 17. oktober v cih srečanje krvodajalcev te , soboške občine, ki jih je 120. V začetku srečanja je u turni program Mladih krščmJJ demokratov ter humoristov B1 in Števeka, posebno prizna’^ prejela družina Sočič, k a ter« člani družine dajejo kri voljno in so jo doslej dali 2* ; manj 100-krat. Prav tako I* priložnostno diplomo prejel’* ga Puklavec kot dolgoletn’ vistka RK Beltinci in organi*, ka krvodajalskih akcij. Za t9,, udeležencev so skrbeli Paklffl ji. Filip --RADOVCI--------- Vaški godec že četrtič j Športno društvo Radovci tudi letos srečanje harmonikar]*'j Ški godec 92, Le-lo bo v nedeljo- > j bruarja ]Q92, ob 12.30 v vaške® v Radovclh. Na srečanju, ki ga Janez Živalec, lahko nastopijo ’ r igrajo na kakršno koli harmonik9^ jave zbira Evgen Car, SD 8»*^ 69264 Grad, najpozneje do 12. lu arja 1992. Pokrovitelj je Stefan 4* lončar iz Lemerja. .J Elernit -BOGOJINA--------- Zadovoljni z obiskom V Bogojini, kjer imajo h® 1 kulturno dejavnost, deluj^jj. okviru kuda tudi matična niča. Odprta je ob sobotah 3 čer, ko imajo krajani najveCL, za izposojanje knjig. Knj'^' fond ima 2.000 knjig, ki jih vedno več mladih bralcev, “ še posebno razveseljivo. $ o Pomanjkanje ajdove in prosene kaše Pred leti, ko je na pomurskih njivah zraslo precej ajde ln prosa, je bilo na beltinskem območju večje število predelovalcev ajdove in prosene kaše. Ker pa zemlja ni bila najbolj primerna za pridelovanje teh dveh poljščin, so ju kmetje opuščali. S tem pa so tudi izginjali predelovalci kaše. Edini, ki se je s tem ukvarjal, je bil obrtnik Jože Maizel iz Beltinec. Zaradi starosti pa je pred več kot desetimi leii kasarno prodal sedanjemu Mlinopeku iz Murske Sobote, ki nadaljuje s predelavo ajdove in prosenove kaše. Beltinska kasarna je tako poleg mlina ena od obratov Mlinopeka, ki sezonsko zaposluje okrog sedem delavcev. Kot nam je povedal vodja obrata kasarne in mlina v Beltincih Franc Maučec, je ajdova in prosena kaša danes zelo iskano blago na tržišču, ker je primanjkuje. Vzrok za to je pomanjkanje surovine, saj to poljščino danes v Pomurju pridelujejo redki kmetovalci. Zato morajo ajdo in proso uva- žati, največ iz sosednje Madžarske in Hrvaške, nekaj pa tudi iz Nizozemske. V sezoni petih mesecev v beltinski kašarni predelajo okrog 500 ton ajde in prosa, odvisno od količine surovine. Večino kaše prodajo domačemu trgovskemu podjetju Potrošnik, njihovi odjemalci pa so še Jntes Maribor, Mera Celje, Žito Ljubljana in drugi. Vprašanje pa je, koliko časa bo lahko beltinska kašarna še obratovala, saj je potrebna večjih vlaganj. Tekst i» "J Luščeoje prosa je ena od prvih opravil pri predela- vi prosene kaše. Ajdovo zrno pripravljeno za kuhanje. ; da ne lahko ' V a*110?1«! Po tem se L - L^am" dv°J^ Uudje so ah pa Je matij kot nt “H’6, ker Je vse obeh Najbrž je v Potem nekaj Fesnice P nas ne sme čuditi, dav pa a ^®^ACa PEKARNA — Heričevi so sprva mesili testo ročno, kar je bilo naporno. Zdaj, kot da čhnorer 1 *0, Oče peče kruh v klasični krušni peči na drva, mama pa sveže hlebce že zlaga v košare, ■ J naslj pot do kupcev. Sicer je rženi kruh boljši, ko se ohladi. Foto: S. S. komati kS’ Pe°' Spet pe’ » 'etela naiLi 'J1 pa ta čast > 12 Ko&e8a’ Tudi Her|-'^Cin Si ?tanskr, bl prekinila in k.°r se hh ,/d ses,lh otrok, koli r?1”3 naJ?ma r°dilo, poprijel ?ahiej ost^ntU oajmlajši sin v S0 odib zdoma : ^•'io in N^L°’ P° en pa v Av‘ n cven en pa v bi iz- ?elt vele«. enCevi so svojčas tevitvi 'sestvo, kajti do uve-n^rnWnc’na 0 zemljiškem mu so jim odvzeli 27 Daniel Heric iz Kokoričev peče kruh iz čiste ržene moke po receptu svoje 76-letne matere. Takorekoč čez noč postal pek. Kaj bo s kmečkim turizmom? hektarjev obdelovalne zemlje in 6 hektarjev gozda ter 2 hektarja vinograda. Ostalo jim je paše 10 hektarjev. SIN POSTANE GOSTINEC Daniel Heric je pridno delal na zemlji, ki jo je podedoval, in večkrat ugotovil, da ni pravega dohodka. Denimo: za pšenico je dobil toliko in toliko, za moko pa je moral plačati trikrat toliko. Enako je bilo pri živini. Ko je tuhtal, kako bolje ovrednotiti svoje pridelke oziroma prirejo iz hlevov, se mu je porodila zamisel o kmečkem turizmu. Potem je kar hitro nastala ustrezna stavba za sprejem več kot sto gostov, vendar le ti še niso prišli. Pa ne zato, ker Heričeva ponudba ne bi bila mikavna, ampak zato, ker je prišlo vmes prijetno presenečenje. Preden ga omenimo, naj zapišemo, da si je Daniel pridobil ob delu gostinsko izobrazbo, ki je dobrodošla za vodenje kmečkega turizma. DOMAC1 kruh po MAMINEM RECEPTU Daniel Heric in njegova družina so hoteli gostom ponuditi dobrote iz domače krušne peči: kruh, kvasenice, krapce ... V peči na drva je začel poskusno peči rženi kruh po receptu svoje mame Angele, ki je zdaj stara že 76 let. Seveda je zanj uporabil kakovostno moko, domači kvas in druge dodatke. Ročno mesenje je bilo naporno, zadovoljstvo pa veliko, ko je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Tudi mama ga je pohvalila. Podjetniška žilica je začela delovati in kruh je ponudil v poskusno prodajo v nekate re trgovine. Le kdo bi ga pa ne kupil, ko pa je kruh imel enako ceno, kot tisti, ki ga spečejo v parnih pekarnah? Ljudje že vedo. kaj je boljše, in povpraševanje po Heričevem kruhu je nenadoma poraslo. KRUŠNE PECI NA DRVA Pečarski mojster Anton Vrbnjak iz Sitarovec je v nekaj dneh sezidal pri Heričevih Štiri klasične krušne peči na drva. Preizkusili so jih in pokazale so se kot zelo dobre. Zdaj je napočil trenutek, ko je pekarna Klasje, kakor jo je poimenoval novopečeni pek, lahko začela delali s polno močjo. Moti pa se tisti, ki misli, da je delo enostavno. V pečeh je treba seveda najprej (za)kuriti z bukovimi drvmi. Potem ko je primerna temperatura (to ugotove tako, da pomolijo roko v peč), odstranijo ogenj in z mokro krpo očistijo tla. Potem v posamezno peč zložijo po 18 kolačev testa v teži 1,6 kilograma, kar pomeni, da naenkrat (v štirih pečeh) (s)pečejo ?2 kolačev. Peka traja 1 uro in 10 minut. Nato v pečeh spet zakurijo in postopek peke se ponavlja vse dotlej, dokler ne spečejo od 400 do 700 kilogramov kruha, ki se uradno imenuje Hericov domači kruh. KRUH JE POCENI Ne le mi, ampak tudi marsikdo drug je Daniela Herica že opomnil, da je njegov kruh, pečen na klasičen način, poceni, saj je treba zanj odšteti toliko kot za tistega, ki ga (drugi peki) spečejo v parnih pečeh. Na to nam je odvrnil, da bi verjetno moralo biti tako, vendar zaslužek ta čas sploh ni važen, bolj mu gre za to, da si pridobi kupce. Kar precej jih je že. ki njegov kruh kupujejo v trgovinah v Križevcih, Veržeju, v Ljutomeru, pri Vidmu, v Gornji Radgoni. Po njem ne posega le gospoda, ampak tudi kmetje. Le kako pa ne bi, ko pa kmečki človek (zdaj, ko se je preobjedel belega kruha) najbolj ve, kakšen je pravi domači kruh, pečen v krušni peči, iz moke, ki se je začela gibati kmalu potem, ko so ji dodali domači kvas, oziroma drožice, kot pravijo v Prlekiji. PA KMEČKI TURIZEM* Zamisel tli in zori. Tudi to bo prišlo na vrsto. Daniel Heric bi na svoji kmetiji in pekarni ter kmečkem turizmu rad zaposlil vse družinske člane (žena, dva otroka) ter še koga, ki mu ni tuje delo v živilski stroki. Odkar ima stroj za mesenje testa, gre delo lažje od rok Kurjenje (in čiščenje) krušne peči pa ostane. Le tako bo ostal tudi pravi domači kruh. stf.fan soboCan Krojaški poklic ne sme izumreti Nekatere domače obrti sp v zadnjih letih povsem izginile. Pri nekaterih poklicih pa so še ljudje, ki vztrajajo tudi v starejših letih. Med te sodi tudi krojaški mojster Leopold Irgolič iz Gornje Radgone, ki ga po domače kličejo Poltek. Krojaške obrti se je izučil pri mojstru Josipu Propstu v Gord-nji Radgoni. Po pomočniškem izpitu je delal pri firmi Štefana Meirja v Murski Soboto. Ko je prišel od vojakov, je nekaj časa šušmaril in obiskoval mojstrsko šolo. Leta 1937 je opravil moj-sterski izpit in odprl delavnico pri starših v Lomanošah. Potem se je poročil in imel obrtno delavnico pri ženi, nato pa se je preselil v Čermošnikovo hišo v Gornjo Radgono, ki bi bil bliže stalnim strankam, ki so bile Čedalje manj rojstev Radgonska občina ima iz leta v leto manj rojstev otrok. Lani je bilo rojenih 215, od tega kar 102 zunaj zakona. Leta 1985 pa je bilo 310 rojstev. Vse manj je tudi porok, saj jih je lani bilo k 54, dve leti nazaj pa kar 104. Poleg tega je bilo iaoi 22 razvez, kar pa je nekoliko manj kot prejšnja leta. F. Klemenčič predvsem uradniki in žandarji. Po končani drugi svetovni vojni in vrnitvi iz Rusije je imel nekaj časa delavnico na ženinem domu, potem pa je prislužil toliko denarja, da si je na Šlebingerje-vem bregu v Gornji Radgoni postavil svoj dom. Zaradi preveli kih davkov, ki jih ni mogel plačati,je moral leta 1959 delavnico zapreti. Ob ustanovitvi krajevne krojaške delavnice pa so mu zaupali mesto poslovodje. Ta delavnica pomeni začetek današnje Mure-Mode v Gordnji Radgoni. Žal se tam nanj ne spomnijo in ga ne povabijo niti na ogled tovarne. Sicer pa je danes zadovoljen z delom, ki ga je opravil. Sedaj z ženo rada obiskujeta zdravilišče, rad pa igra tudi šah ter se sprehaja v naravi. Ludvik Kramberger S-^Mo NAJ- P02110; naše matere v*S°ki staraš^rla tul ’ J e,,<< sta nam rs>a ,sin Drag° le r°d|la 20 ^?nkil Je Prve8a 1919. L el» 194x 1° ,el’ 2adrijega sv’ Vs«h 20 Je blla SIara 44 je Priš,° "a Ti Dri iU* zadnjih deset & te'' V'*™ L?" Vnuke a b' za kfajŠi čas repkov »stala deset-čai^a otrnk d ni Prekinila; kZ ^akc £oVe vsekakor sre-hL^tftaim decembru, ko dan"' Snovala ogovarjali > । aia god m rojstni ti ?a‘' ^diia^ ki jih ko j*!) ie n’ bt 0 dano žive-lv.jn ° Se rodili ° k^alu polem’ preH ['a se ie c najstarejši sin še h S tat mrtno ponesrečil gov^^nam "as zdaj^zivi le s0' 0 Do. ' pogOVarU?-Sta’ da so se v bi'a miltj ® e'“m a?n0 Pela/r' StrooT. ne' >>Matl Je je n s,ba, ko d 2al° 1 večkrat sin Ur htI' poredni'<< ^ti?ev!j' v Žir? 80’ kl Je os,al ..... °r°c’la j, bJ'je v Žerovince - 'J'h Ivanjkovcev. varstvu 476 otrok -ješ< 'P*čah. Xl?a. v Radgoni, ki vključuje tudi 'Si''lin, jjj’ ^fjvvrih >n Stogovcih, ima v varstvu 476 otrok. ^Pcv^l0 n>zki in nek^ ^asa b,s,veno ne menja, čeprav stroški za *k je 2977 2na^ajo v povprečju 1.350 SLI'. Najvišj: mesečni ’ »konomska cena pa je 4900 SLT. F. KLEMENČIČ Dvajsetkrat mati Marija Kosi iz Žerovincev povila 20 otročičkov — Botra je bila kraljica — Stroga vzgoja s šibo Prišla je z večje kmetije. Tudi Kosijev! so imeli precej zemlje, saj je je bilo več, kot pa je dovoljeval zemljiški maksimum, zato so jim presežek hoteli vzeti. Bojevita ženska, kot je bila, je s pritožbo uspela. Le kako naj bi prehranila veliko družino, ko bi ne imela večjega posestva! Trinajst otrok, ki so ostali pri življenju, je bilo zdravih in so si pridobili poklice. Franček je mizar, Marija kmetica, Jožica medicinska sestra, Trezika trgovka, Alojzija šivilja, Anica kmetoval-ka, Stanko mizar, Drago kmetovalec, Milica delavka, Marta knjigovodkinja, Verica uslužbenka, Jakob vulkanizer, Albert mizar. Sama pa je vseskozi ostala zvesta zemlji, saj je — poleg skrbi in rojevanja otrok — tako rada šla na njive. V času, ko so oblasti zaprle moža, pa je celo prijela za plug, ki so ga vlekli konji. V PRIČAKOVANJU TEŽKE URE Ljudska pisateljica iz Lahon-cev, sicer pa kmetica, Erna Meško je te dni zapisala: »Svoje otroke je vzgajala v krščanskem duhu in jih pripravljala za življenje, da so postali pošteni in delovni člani človeške družbe Zadnji čas zaradi bolezni ni mogla več v cerkev, a vedno se je zanimala, ali so to storili vnuki. Kako trdno je zaupala v božjo pomoč, sem spoznala, ko mi je ob nekem ŠTEVILNA DRUŽINA — Tale slika, ki zal ni najnovejša, prikazuje 14 otrok Marije Kosi. Razen prvega, ki se je pred nekaj leti ponesrečil, ostali živijo, vendar so »malo« starejši. Akcija za nove orgle Radenci so postali župnija že leta 1977. Vse do leta 1984 pa so morali čakati na ustrezno dovoljenje za novo cerkev. To so predali namenu leta 1987, posvečena pa je sv. Cirilu in Metodu. Objekt z okolico je ponos kraja. Ob gradnji objekta niso razmišljali o orglah, brez katerih pa si je težko predstavljati cerkveno petje. Zato so se odločili za zbiranje denarja za nove orgle. Hkrati pa bodo morali tudi urediti prostor na koru. Dela in nove orgle z 19 registri bodo stali nad 130.000 DEM v tolarski protivrednosti. Vsaka družina v radenski župniji bo prispevala po 100 DEM v tolarski protivrednosti, računajo pa tudi na pomoč Radenske. Prav tako pa tudi pričakujejo, da dobijo pomoč iz nemškega kraja Roh, saj so s to faro pobraleni. Nove orgle naj bi blagoslovili 5. julija letos. Franci Klemenčič Štiri društva praznujejo 110 letnico V radgonski občini, kjer deluje 35 društev, ki vključujejo nad 2.000 članov, ima gasilstvo dolgoletno tradicijo. Letos namreč praznujejo UO-letnico delovanja kar štiri gasilska društva, in to v Apačah, Gornji Radgoni, Orehovcih in Žibercih. Zanimivo je, da imajo v večini gasilskih društev tudi dovolj mladih. V okviru gasilskih društev tudi skrbijo za izobraževanje članstva, vsako drugo leto pa v občini tudi organizirajo tečaj za nižje častnike. Sicer pa se gasilci vključujejo v najrazličnejše dejaVn0S,i- F. Klemenčič obisku pripovedovala: >Veš, ko sem pričakovala težko uro (porod), sem vso družino poslala iz hiše, sama pa sem si nesla škaf tople vode v spalnico in se zaklenila. Obesila sem si rožni venec okrog vratu, in ko je bilo vse mimo — ko sem ptroka okopala in ga povila — tedaj sem poklicala družino k sebi.«« Otroku, ki je kot deseti priku-kal na svet (žal je pozneje umrl), je bila krstna botra kraljica Marija. Deklici so zato dali ime Marija Olga. Kraljičina namestnica je otroka obdarila z zlatim dinarjem, verižico s križcem in belo oblekco. NA DOMAČE POKOPALIŠČE Marija Kosi je želela biti pokopana na pokopališču v Svetinjah pri Jeruzalemu Tudi si je želela, da sprevod krene iz domače hiše v Žerovincih. Obe želji so ji uresničili. Pogreb je bil veličasten; med množico je bilo njenih 13 še živečih otrok, skoraj vseh 33 vnukov in 45 pravnukov. Hudo nam je, ker smo za mater, ki je rodila 20 otrok, zvedeli šele zdaj, po njeni smrti. Tako je zapis o njeni življenjski in materinski poti morda manj dramatičen, kot bi utegnil bili, ko bi se pogovarjali z Marijo Kosi neposredno. Toda . . Ali ni že podatek, da je rodila 20 otrok in da je v težki uri hotela biti sama, dovolj zgovoren, pretresljiv? Tudi umiranje šestih malih otrok in tragična smrt sina, starega 60 let. pretrese Ni in ni pa mogla preboleli odhoda svojega moža v večnost, ki ga je pokopala pred 20 leti. Po drugi strani pa je bila srečna, da otroci niso zašli na siran-pota in tudi vnuki in pravnuki so pridni in so tako radi imeli mater, kot so jo vsi vprek ogovarja- Mi pa še naprej iščemo matere, ki so dale življenje številnim otrokom. Stavimo pa, da ne bomo našli več take, ki bi (sama) povila kar 20 kričačev. ŠTEFAN SOBOCAN V teh dneh sta praznovala zlato poroko 71-letni Jožef Prša in leto mlajša žena Marta, rojena Tibaut, iz Male Polane. Jubilant je vrsto let delal pri lendavski Nafti, hkrati pa sta z ženo tudi obdelovala kmetijo. Poleg tega je bil več kot dvajsel let aktiven lovec v polanski družini. Sedaj je oskrbnik lovske koče v Mali Polani. Ponaša se s številnimi lovskimi trofejami. Z ženo Marto sla imela tri otroke, sedaj pa imata pet vnukov in dva pravnuka. Na jesen življenja pa sta v hiši oslala sama. Tekst in foto: J. Ž. ’13- februarja 1992 Stran 17 pisma, mnenja, stališča Je tudi Lendava v Sloveniji? Ko se peljem od Lendave proti Murski Soboti, pa naj bo to z dobrovniške ali črenšovske smeri, se mi samo po sebi postavlja vprašanje: Ali košček te rodovitne prek murske zemlje, kjer mrgoli kopica mejnih prehodov in predstavljajo prvo sliko ob soočenju z neko državo, sploh spada v slovenski prostor . ,? Tudi so je lema zase, toda v tem »kotu« so še veliko resnejše težave. Zgodba je kratka, a žal resnična in za bivše delavce propadlega podjetja kruta Najprej so nas dobesedno »prisilili« s tisočerimi »steklenih« argumentov, da smo glasovali za Izstop iz PRIMATA Obljubljali so nam pri tem »med in mleko«, valili vso krivdo na nesposobnost in mačehovski odnos mariborske matične organizacije ... Ti isti »vizionarji« so še pred »pokopom« nove Firme (Tovarna logistične opreme Lendava) pravočasno pobrali »šila in kopita« in odnesli s sabo, kar se je odnesti dalo. Stečaju se več ni dalo izogniti... Čez 400 nas je ostalo na cesti, toda verjeli smo v besede, v ljudi, v pravičnost, v novo firmo. Verjeli smo. da se bo končno našel nekdo, ki bo cenil človeka, njegovo delo, predanost, znanje in poštenosl. Podpisali smo, da se odrekamo vsega — v korist nove firme Res so nas po nekaj dneh poklicali (okrog 100 delavcev), toda že po treh urah dela smo bili poslani domov, z obrazložitvijo, da še niso rešene zadeve na relaciji TLO (Tovarna logistične opreme) in LOGO (nova firma v ustanavljanju) in da nas bodo za kak dan, ko se vse uredi, vrnili na delo Nekaj se je dogajale; prihajali so novi ljudje, tudi takšni, ki so drugod, zaradi svojih »grehov«, morali oditi, V firmi so ostali prenekateri, ki sc jih ob »umiranju« podjetja povsem upravičeno »zabijali« ob stolp sramu, zalo nihče med nami — s »ceste« — več ne ver jame ne v pravičnost ne v povratek. Minilo je namreč 14 mesecev ... mi pa smo se »razvili« v armado brezposelnih, v plaz, ki ga, če bo krenil, nobena sila ne bo zadržala1 Mi se lega zavedamo! Delal sem še mesec dni pogodbeno, ker sem pripravljal kadrovske zadeve v zvezi z organizacijo nove firme Kriterije, kj naj bi pomagali pri izbiri kadrov, nihče ni upošteva), še manj socialne stiske, sicer se ne bi moglo zgoditi, da ostane na cesti sposobna, po stažu najstarejša delavka, ki je povrh še samohranilka, kakor tudi strojni tehnik, ki smo ga nad 20 let le hvalili kot primer predanega, sposobnega in pošlenega delavca, vendar (na njegovo škodo) delavca z »lastno hrbtenico«. Ne. potrebno je bdo izbirati sebi enake, po vzorcu »kimajočih glav«, odločale pa so znova »zveze« in »zvezi-ce«, firma pa naj plava v kalni vodi, kjer »roka roko pero« Mesec dni mojega pogodbenega dela ni bilo dovolj, da bi spoznal stečajnega upravitelja TLO, ki pa je mimogrede »pobral« mesečni znesek, ki je takrat odgovarjal plačam približno desetih delavcev; tistih v lakirnici, ob varilnih aparatih, na transportu ali zunanji montaži, kateri so pustili tam ludi svoje zdravje Ti ljudje so dobili osebni dohodek za november 1990 s polletno zamudo, regresa za leio 90 pa še do danes ne. Tudi občinski veljaki so se takrat nad tem zgražali, saj oni o tem ničesar niso vedeli. Kako tudi bi?! Danes so nam vrata »naše« bivše firme zaprla, da ne bi zastrupljali ozračja, novi »bosi« pa so pripeljali tovarno že tako daleč, da se na veliko prodaja (nisem prepričan, ali je (d odgovarjajoč izraz za to) celo inventar, kot so recimo pisalne mize Seveda zvemo za takšne »organizira ne« razprodaje tisti, ki smo sredstva soustvarjali, šele, ko so zadeve že »urejene«, lorej, ko so stvari prodane oziroma razdeljene (saj so stale »drobiž«!) po sistemu »usluga za uslugo« ... Pa še nekaj, kar ne bi smelo iti mimo občinske vlade. Tisti, ki smo jih javno obsodili in ožigosali kot glavne krivce za propad podjetja, saj so sedeli na najodgovornejših vodilnih mestih, se mirno »šopirijo«, nekateri med njimi celo vračajo v isto poslopje, na enaka dela in naloge . Ali zato, da poberejo, če je še kaj ostalo, ali pa so kot »morilci«, ki se vračajo na mesto »zločina«?! Položaj obubožanega lendavskega gospodarstva, predvsem pa nevaren »sindrom« brezposelnosti, ki dobiva ogromne razsežnosti, predstavljata resno opozorilo. Zaskrbljujoče ovire ponazarja dejstvo, da je že okrog 1800 delavcev brezposelnih, dnevna migracija delavcev iz sosednje Hrvaške (čeprav kot avtor lega članka nimam nobenih nacionalnih predsodkov; nasprotno; če gre za kader, ki nam primanjkuje ah ga nimamo, se s tako politiko tudi strinjam) pa dosega kar slabo polovico števila brezposelnih Skupni sestanek občinske vlade s predstavniki nezaposlenih je le dokazal, da ni pravega posluha za težave in stiske brezposelnih »Tolažilne« be sede predsednika IS občine Lendava, ki je celo izjavil, da se naj ne nadejamo nadomestnih zaposlitev, niti po ureditvi delovnih viz za delavce s Hrvaške, kažejo na dejstvo, da je presežkov v resnici še veliko več in je dejansko stanje težje kol ga prikazujejo vodilni občinski možje. Pred kom prikrivajo resnico? Koga potem moti prikaz pravega, realnega stanja, ki bi morda resno ogrozil prav njihove stolčke Ali je javnost, širša slovenska skupnost, nenazadnje tudi slovenska vlada o tem seznanjena? Vprašanj je veliko (eno od njih je, kam so šla re publ iška sredstva za zagotavljanje delovnih mest, ki so jih nekatera podjetja »dvignila«, svojih obvez, glede zaposlovanja, pa niso izpolnila. Odgovorov pa ni Dajte nam vsaj pravico do resnice’ Franc BOBOVEC Spoštovani g. Smej! Z zanimanjem berem Vestnik, ki le polagoma skuša postati neodvisen, čeprav še ne čisto tako, kot bi se sikalo. Rad beren vaše prispevke Vaš pogovor s Tinetom Hribarjem je zelo zanimiv. Presenetil me je le zaključek; »K živim ljudem«. Imam vtis, da je hotel vaš sogovornik, mogoče nehote, reči, da je g. Pelerle sicer fejst fant, vendar preveč zavezan krščanski ideji. In zato neprimeren za predsednika vlade. Obravnavala sta tudi ministra Šešoka in Pirnata, ki Sta predavala na udbovski šoli Mene zanima, ali bi ju dr. Hribar označil tako tudi tedaj, če bi prešla k njegovi stranki? Dotaknila sta se tudi g Kučana. Sedaj pa se vprašam, ati g Hribarju ni poznano delo tako zvane »minikoordinacije« iz knjige Ljerke Bizilj »Cerkev v policijskih arhivih« In kdo so bili člani tega represivnega organa partije, ki je bdel (udi nad udbo'’ Bilo bi pošteno, če bi merili z enakimi merili vse bivše in sedanje funkcionarje. Ta ustanova je odločala □ vsem, celo o sodbah, če so navedbe v knjigi resnične! Toliko n tem. Sedaj pa še nekaj o udbi. Bila je udarna pest partije (Sem star človek« rad imam mir, zato sem se težko odločil za to pisanje ). V letu 1945, ko smo prišli s hribov, so nas (v Mariboru je bilo tako) odbirali za razne službe. K udbi so dati predvsem partijce, h KNOJ-u tiste, ki so bili manj kot leto v tuji vojski, druge pa v redno vojsko. Sam sem prišel h KNOJ-u, V Vestniku večkrat piše o zlodejih udbovcev. Jaz gledam to nekoliko drugače. Za vsem je stala partija. Od posameznih udbovcev je bil odvisen le način postopanja z ljudmi, Biti so le izvrševalci generalne linije stranke, ki je hotela vso oblast. Zato vse zvračati na udbo in posameznike ni pošteno, je čisto sprenevedanje. Mnogo ud teh ljudi sem poznal, veliko jih ni več živih. Poznal sem tudi mnoge, ki so bili kar v redu. Seveda pa so povsod prenapeteži. Toliko o tem. Vidim, da bo pot do demokracije dolga in težka. Mogoča so tudi presenečenja Imamo v teh mnogih strankah še ljudi, ki gotovo poznajo Kardeljevo misel iz leta 1942: »Na Slovenskem uvesti diktaturo proletariata in po našem prizadevanju mora tu postati izhodišče neu-komunizma za vso Evropo.« Tega pa se bojim Sam sem ostal veren človek. Moj najboljši prijatelj iz NOB je bil Franc Zalaznik-Leon, stoodstotni komunist. Vedela sva, kaj kdo je. Pa sva bila prijatelja kot le kaj. Vsako leto obiščem njegov grob v Mariboru. Vestnik naj bo pošteno glasilo za vse Mi se lahko ločujemo le na delavce in na lenuhe Ideologije naj ne bodo ločnice majhnega slovenskega naroda. Priznajmo dobro v sočloveku, le tako bomo obstali. To zbližanje ljudi, pošteno obveščanje, brez nepotrebnega ci kanja in nedokazanih sumničenj naj bo vodilo tudi pri Vestniku. To vam želim vsem, ki časopis oblikujete. Ne bom se več oglašal in prosim, naj bo to pisanje vzeto le kot pripomba, ki hoče dobro. Lep pozdrav! Maks Peršak Nasilje v šolah Prebrala sem članek Š. Smeja o tem, da se učimo za življenje ne za šolo. Sedaj razmišljanj kje se je treba lotiti tega problema. N. Michavellf je trdil, da je treba prekiniti z moraliziranjem o tem, kakšni bi morali bid ljudje in se raje osredotočiti na dejslo, kakšni so ljudje. Osnovnošolci se na poti iz šole ustavljajo v gostilnah, pijejo pivo, si prižgejo cigareto, vse skupaj ima zanič okus, vendar jim daje občutek pripadnosti skupini. Imajo denar, prvič si pijačo plačujejo sami, če kaj ostane, častijo »Freude«. To je de best, cool... Končno odrasli — to je pomembno Živijo po načelu' »Svet je moj, »Stekaš«, če imam denar.« Kje smo to že slišali? Aha, pri nas odraslih seveda’ Bodimo pošteni; roko na srce in priznajmo. Koliko se ukvarjamo s temi mladimi ljudmi, ki nas nenehno presenečajo s svojo telesno odraslostjo in duševno z nezrelo kritičnostjo in trmastim iskanjem lastnega jaza Odrasli srno žrtve tržnega manipuliranja, kako ne bi bili tudi otroci?! Spomnila sem se priročnika za dom in družino iz leta 1960. Tako piše Danica Golli o vplivu družinske »atmosfere« na otroka: »Topel in vesel dom, ki pozna šalo in smeh, pritegne otroka, daje rad doma, Znanja, ki jih otrok dobi v družini, so osnova nadaljnjemu izobraževanju v šoli, moralne spodbude pa temelj oblikovanja značaja.« Pri nas so 60 leta tekla še razmeroma gladko, v Angliji pa se je v teh letih ravno prav »usedel« splošni pojem najstnik. Bolj kot kdorkoli je dogajanje le-leh zajel v knjigi Absolute Beginners (Popotni začetniki) ameriški pisatelj Colin Macinnes L 1959. Na šesti strani med drugim piše: »., , E)a, povem vam, bil je res divji žun ko smo ugotovili, da nam nihče več ne more srati nad giavo. ker smo navsezadnje kradli, da bi zapravljali, naš svet je moral bid naš svet« ki smo ga hoteli, ne da bi čakali na drobtine iz sveta nekoga drugega.« In v 66 letih so se v Angliji strokovnjaki za vzgojo otrok (psihologi, sociologi) že močno trudili razjasniti problem najstniškega prestopništva, band, kriminala, drog, prostitucije . .. Množična sredstva obveščanja so skrbela za nasvete najstnikom glede obnašanja, oblačenja, staršev, kariere... Ti nasveti naj bi zagotovili, da bi takratni najstniki postali odgovorni odrasli Ijudje. No, pa smo tudi pri nas nehali mahati z zastavicami. Sicer z zamudo, kot vedno, pa vendarle. Tudi kabelsko televizijo smo dobili šele pred kratkim, sedaj smo vsi na tekočem o novostih tam čez v Angliji in še kje. Z občudovanjem in zavistjo gledamo MTV, se naslajamo ob M. C Hammerju, Madon ni ... in se istovetimo z njimi. Namesto da bi razmišljali, posnemamo »Najstnik« postaja vse bolj st ra h o vzbujajoč pojem tudi pri nas. Pa se kdo ukvarja s tem? Starši? Nimajo časa. Zavod za šolstvo? Ministrstvo za kulturo? Če bi se naš minister za kulturo vozil v službo s »trolo«, bi mogoče opazil zjutraj na postaji otroške glavice, ki z začudenjem zrejo v kiosk razstavljene porno fotografije razkrečenih dam. Baje moramo ujeti korak z Evropo. Torej posnemajmo Francijo, Italijo... Tam že dolgo lahko porno revi je kupite le zapakirane v plastično folijo. V Frai«? že nekaj let plakati za porno filme le z naslovi,^ fije zraven su prepovedane. Enako je na ovitkih kaset. O. Wilde je imel prav, ko je rekel, da živimo • ■ ko so nam potrebne same nepotrebne reči. In*1 kaosu naj bi bil najstnik drugačen, kot je? ni Ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z mladimi (u^ se počutijo vse bolj odgovorne za vzgojo le-teh ^ go vernost jim iz svojih ramen prelagajo starši, ški svetovalci, ravnatelji, družba in mladi sami postaja tako osamljen v svoji večni nalogi, nesan^ sten, za frustrira n. V šolah prihaja do konfliktov, fizičnih obnrfjj groženj in objestnosti (ko skupina učencev razred de v garderobi). V razredih je vse več otrok z vedenjskimi mowF Ti s svojimi izpadi onemogočajo normalen poR»u Veliko je otrok, ki so žrtve fizičnega staršev (primer. Oče je sina, ki je sedaj v 5. J* krat »pošteno premlatil« z električnim kablom nik milice in ta otrok sta sedaj v stalnih stikih) Vedno več je pobegov otrok zdoma, groženj s mori, kraj Na roditeljskih sestankih starši w ne vedo več kaj in kako naprej, da so brez moČii ki bi zalegla. »Pretepem ga, da je mir. Saj so m«11* ko sem bil še v šoli,« je stavek nekaterih očclo*' J Učitelj je V nenehnem konfliktu s samim seboj- * koj razčistiti nastali problem ah predelati snov/1^ stavljena to uro. Prikrajšati dobrega učenca ali Prt£ matičnega? Problemov je iz dneva v dan več, U ostaja sam z njimi, spremljajo ga domov, o njih^9 sanjati in potem se mu vse skupaj upre. Nene^f nad njim stavek ravnatelja: »Učitelj je za red v odgovoren sam. Dobrega učitelja učenci spaS^ ga imajo radi.« Gospodje ravnatelji, mar ni w , vzet iz kakšnega priročnika, ki nosi letnico smo še vsi pridno mahali z zastavicami? Lihuni^J Zajamčeni osebni dohodek! Neodvisni sindikati Slovenije se ne strinjam0 5 žganim zajamčenim osebnim dohodkom za ! nuar, ker menimo, da je občutno prenizek S ZSSS je bil predlagan bruto OD 15 500,00 S^VJl cca 10.000 5LT). Tudi ta je prenizek, ker ne uP~| predvidene februarske in marčne inflacije. ZaW gamo bruto znesek 15.500,00 SLT, povečan zJ predvidene inflacije. Obrazložitev: Januarski dohodek dobijo delavci po KPdo ' I slednjem mesecu, marisikdaj pa tudi šele kon«c,G. arja. Zaradi tega delavci januarski dohodek drugi polovici februarja in marca. Tako en osebij hodke zapade pod trimesečno inflacijo. Zato jer gani dvig v višini 20% minimalen. Vprašujemo tudi, kaj je iz dogovora o življe|1J?^.3 Šariti. Realni najnižji osebni dohodek bi moral b([l šini življenjske košarice, kar pa je mnogo vet ■ predlagani zajamčeni OD. V ostalih zahtevah se strinjamo s predli ’ (smo) jih sindikati že posredovali, J Od vlade zahtevamo ureditev notranjih suc^j' j gospodarskih razmer in preprečitev divjih ptjv2] družbene lastnine, {er izplačilo dela kupnine so jo v resnici ustvarjali. V primeru, da se notranje zadeve ne bodo v 1 šem času uredile, bomo NŠS uporabili primerno^ protesta. NIKOLI NLE UGRIZNI ROKE. KI TIH A JE KRUH! Zetrlja, rastlina, žita!, kmetija, vas in krajina so produkcijske enote, na katerih se kozmična energija transofmira in prehaja iz ene oblike r drugo, rse do končnega produkta, ki ga bodisi kot surovino bodisi kot produkt poznejše predelave izvažamo iz regije. Načini transformacije energije in snovi so lahko zelo različni. Kljub temu da vsi temeljijo na naravnih zakonih, z energetskega in snovnega stališča niso enako smotrni. Velja pravilo, da je najsmotrnejši tisti sistem, ki se najbolj približa naravnemu sistemu kroženja snovi in energije. Čim bolj se oddaljujemo od nara vnega kroga kroženja, tem bolj so sistemi z energetskega in snovnega stališča najsmotrnejši. Najsmotrnejši sistem kroženja energije in s tem snovi je naravno kroženje v krogu med soncem, zemljo, rastlino in živaljo. Temu idealu, tako imenovani ekološki entropijski paradigmi, se je najbolj približalo tradicionalno kmetijstvo, od njega pa se je najbolj oddaljilo v tako imenovanem industrijskem načinu kmetovanja. Iz krajinskega zornega kota je tradicionalno kmetijstvo, ki mu je bila izkušnja glavno vodilo, sinonim za krajinsko vpetost v prostor, medtem ko je industrijski način sinonim za rušenje krajinske podobe in njenih zakonitosti. Iz ekološkega zornega kota je tradicionalno kmetijstvo ideal, ki deluje brez odpadkov, medtem ko je industrijsko kmetovanje sinonim za polucijske probleme okolja. Čeprav so polucijski problemi takega načina kmetovanja najbolj prezentni, problema ni mogoče odpraviti z reševanjem problemov onesnaževanja, torej z odpravo posledic, ampak z odpravljanjem vzrokov, ki so pripeljali do polucij-skih problemov. To pa pomeni, da se je potrebno približevati idealu ekološko entropijske paradigme, idealu tradicionalnega kmetovanja minimalnih vhodov brez odpadkov, v katerem je glavno vprašanje v bistvu energetsko vprašanje. Uvajanje ekološko entropijske paradigme v kmetijstvo je začetek drugačnega pogleda na svet. Pri tem podjetju nikakor ni zadosti biti proti ustaljenemu redu, niti ni zadosti, da je na voljo zadosti strokovnih teoretičnih znanj. Res je oboje conditio sine gua non, oboje mora biti, vendar je glavno vprašanje, kako povezati tako upor kot različna znanja v nek drugačen, holistični pogled na svet — to je takšen vzorec življenja, v katerem sta Človek in njegova dejavnost usklajena z naravnimi normami, ne pa njihov brezobzirni podiralec. V tem pogledu se prepletata in povezujeta racionalno in iracionalno — čutenje s hladnim strokovnim in znanstvenim. Morda se bo kdo zmrdnil nad čutenjem, češ, kakšno zvezo pa imajo s kmetijstvom na tracionalen način nemerljive stvari, predvsem pa, kako jih kot sestavni del nekega pogleda vpeljati v življenje, ne da bi zašli v ceneno ideologiziranje, ki je, če nič drugega, kratkega veka. Pesnik bi rekel: Če hočemo s krajino živeti, se jo moramo najprej naučiti imeti radi. Sele takrat se bomo znebili svojih drobnih sebičnih interesov in združeno iskali pot, ki bo vodila v manjšo brezobzirnost do tistega, za kar dostikrat niti ne vemo, da obstaja, in kar je ravno zato največkrat nehote uničeno in s tem za vedno nikoli poznano zanamcem. Berove slike Kukeča in Johnove fotografije Panovcev, podobne umrlih vasi... nas s tem, ko postajajo čedalje bolj vse in edino, kar je ostalo od naše preteklosti, opozarjajo. Med nostalgijo prona Sanja, ki jo čuti in izraža umetnik, ter med sladkobno malomeščansko patetiko, ki se riše v pogledu na preteklost, in tradicijo kot na nekaj, kar ima smisel ohranjati samo zato, da bi jo z večjo ali manjšo mero dobrega okusa, kot »naše« bogastvo, pod tablo mehkega turizma, kazali turistom, je umeščen pogled na našo preteklost kot na izkušnjo, ki nas uči živeti v prihodnosti. Za naše preživetje rabimo žive vasi: živi Kukeč, Panovce, Bu kovnico... Pa ne kot brezdušna vikenda-Ška naselja, še manj kot za turiste zanimive »zoološke vrtove«, ampak kot vasi, v katerih živijo ljudje takšno življenje, ki njim in s tem nam jamčijo prihodnost. In vendar, nekdo si misli, da se da rešiti vas na ta način, da jo napravimo za turistični »indijanski« rezervat, ki bo zaradi nesrečne zaostalosti njenih prebivalcev kot eksota zanimiv za »bebave« množice turistov. Poglejmo, kako napačne premise vodijo do napačnih rešitev. Kot da bi kraj ohranil etnografske in kaj vem kakšne značilnosti zaradi imaginarnih želja njenih vaščanov po ohranitvi starega, tradicionalnega načina življenja, ne pa zato, ker ni imel nobene druge možnosti! Kraj je bil brez infrastrukture, brez kapitala in brez znanja. Njegova etnografska in krajinska podoba, na kateri se v tem primeru gradi bodoči turistični imidž. je podoba njegove nesrečne zaostalosti, ta pa posledica preprostega dejstva, da se zanj družba ni zanimala. Ne glede na to, ali takšno podjetje milozvočno imenujemo mehki turizem, je že sama misel na to, da bomo vas rešili s tem, da jo bomo napravili za »živalski« vrt, do katerega bo vodila asfaltna cesta, po kateri bomo s fijakerji vozili turiste, je nesmiselna in nenazadnje žaljiva za vaščane, ki si ne morejo in ne znajo pomagati. Čeravno sta bita pomankanje kapitala in slaba infrastruktura tista vzroka, ki sta vas prek nesrečne zaostalosti pripeljala na rob propada, rešitve ne moremo izpeljati zgolj z dotokom kapitala in ureditvijo infrastrukture. V tako zapletenem sistemu, kot je kmetijstvo, katerega glavna značilnost je vpetost okolja v produkcijski proces, ni trivialnih rešitev. I' potrditev teze izpeljimo stvar do konca in predpostavimo, da bo kapital prišel v vas. I 'soda vasi bi v tem primeru bila enaka usodi tistih prekmurskih vasi, ki so to možnost imele, ki so z nekontroliranim podiranjem tradicionalnih gradenj ter zidanjem novih, z uvajanjem trde variante kmetijske proizvodnje ali intenzivnega kmetovanja izgubile krajinsko identiteto, to je tisto naravno vpetost v prostor, ki ni povzročala ne polucijskih, ne kakršnihkoli drugih ekoloških problemov. V tem primeru vas sicer ne bo propadla fizično in demografsko (?), hiše ne bodo razpadale in se podirale, ker ne bi bilo skrbne roke, ki bi prekrila streho, vas se bo podrla, ker niso upoštevane osnovne zakonitosti, ki nam dajejo odgovor na vprašanje, zakaj je ms kot produkcijski del okolja — ati biološko gledano — kot združba rastlina — žival — človek preživela skozi tisočletje. Kako rešiti ta, na vsak način zapleteni problem, ne da bi ga s pretirano poenostavitvijo napravili za povsem nerešljivega? Pot je v iskanju drugačnega ali, če hočete, novega vzorca življenja. Problem, ki ima sociološko, arhitektonsko, krajinsko, produkcijsko (kmetijsko, turistično .. J, neredko tudi arheološko in na koncu ekološko dimenzijo, je potrebno reševati tako, da so vse te razsežnosti zlite v celoto. Druge poti ni. Za primer vzemimo gradnjo govejega hleva. Predno se odločimo za gradnjo, moramo poznati delovni potencial (število družinskih članov, njihova starost, nasledstvo ...) in potencial rejske kulture, s katerim razpolaga kmetija Pri gradnji sodobnega govejega hleva moramo upoštevati arhitektonske zakonitosti, ki izhajajo iz krajinske podobe vasi; zahteve, ki jih določa žival; ergonomske in funkcionalne zahteve, ki jih določa rejec; nenazadnje ekološke zahteve, ki jih postavlja gospodarjenje z zemljo. Ob tem moramo upoštevati, da je število živali odvisno od velikosti razpoložljivega kmetijskega zemljišča, način odstranjevanja blata in urina r hlevu (gnojevka, gnoj...), pa od naklona razpoložljivih kmetijskih površin, bližine potoka ... Nedvomno je gradnja govejega hleva kompromis med vsemi naštetimi elementi, vendar moramo osnovne zahteve vsakega od posameznih elementov pri načrtovanju in gradnji vsekakor upoštevati. Vse se ponovi pri stanovanjskem delu, pri lopi, dvorišču, sadovnjaku, vrtu, zaokroži kmetijo in preskoči na vas. jo napravi za celoto ter preide na krajino... Koliko surovine ali produkta bo proizvedeno v regiji, ne more biti določeno drugje kot v regiji, kajti v Pomurju je rodovitna zemlja naš največji energetski potencial, ki ga moramo ohraniti zanamcem. Izkušnja iz bližnje preteklosti, ki sega od pozidave najkakovostnejših kmetijskih Z1* Ijišč, gradnje velikanskih prašičjih farm, uničenja krajinskih ztt^- I nosti do izumiranja vasi, nam kaže, kako ignorantsko smo se obilV šali do dejstva, da je za nekaj centimetrsko plast rodovitne prsti trebno tisočletje in da je takšno gnojenje bodisi z mineralnim1 gnop' ' bodisi z gnojevko, ki uničuje talnico, praviloma nesmisel. To pš J stavlja pred nas zahtevo, da z drugačnim pristopom od običajneg-' prvi meri zaščitimo rodovitno zemljo, to je naš največji naravni tencia). Predpostavka, da je Pomurje slovenski rezervat za prid^ vanje poceni hrane, je mogoča samo, če ignoriramo dejstvo, da ni hrane ni ne v Pomurju ne kjerkoli na svetu. Za tak sporen koticep je bilo smiselno uvajanje kapitala samo v tiste dele Pomurja in 1 I ste kmetijske obrate, ki zagotavljajo maksimalno produkcijo. I ekonomski sistem je temeljil na ekonomiji, ki je upoštevala samo ličinski del produkcije, stranski učinki, ki segajo od sociološka krajinskih do ekoloških problemov, pa so za to ekonomijo ostali vsem nezanimivi. Posledice te in take ekonomije (izumrle goričke d' si, konstantno povečana doza nitratov in nitritov r pitni vodi, za dol’ pesticidov niti ne vemo) so premalo, da ne bi vlada z neznosno ‘ ■ I kotnostjo začela z izpeljavo stare, vendar nikoli do konca utesnil ideje o rajonizaciji kmetijske pridelave, hkrati pa dajala drob A ' demografsko ogrožena območja. Danes, ko je modno prenašati hodne modele na vsa področja, tudi v kmetijstvo, se s tem, ko st . vulgarno prenaša na naša tla, prenašajo tudi tiste zmote, ki bi sef’ | razviti še kako radi znebili. Avstrijski primer kmetijske rajonizaciji primer Upniškega polja, na katerem prevladujeta monokulturi ruza in prašič in ki sta konsekventno pripeljali do uničenja tu lob je dokaz, kako se danes nekritično in zato prav po opičje kopira d^' ge. Horror a n te portas! V tej projekciji je obmurska krajina kof8" zno-žitno-svinjerejsko območje. To pa je vizija, ki zagotovo nima bene zveze z ekološko entropijsko paradigmo kmetijstva, v kateri r šele bogastvo rastlinskih In živalskih vrst tisto, kar omogoča niš*1 entropično in s tem racionalno kmetovanje. Po drugi strani se s tett ko se iz tradicionalno govedorejskega (simentalskega) območjai katerem je imela tudi prašičereja svojo pomembno vlogo, dela c^1 prašičerejsko območje, poja vi ja značilen primer, s katerim lahke nazorimo zablodo, ki je pred vrati. Nobenega dvoma ni, da se s ceK tralizacijo stroke in z vzvodi kmetijske politike zlahka napravi r^1' jo za kolonijo, ki ne bo imela nobenega obrambnega mehanizma ht stroki ne v kapitalu, nenazadnje pa tudi ne v politiki. Vzvoda, s kz^ I rim bi lahko kolikor toliko vplivala na svojo usodo. Ta širši druž^1 kontekst nas konsekventno pripelje do točke, ko lahko govorimo mo o centralno vodenem industrijskem načinu kmetovanja, s k.it^ pa imemo » dosti blažji obliki tisto izkušnjo, ki nas je de faeto pri^' lila c iskanje drugačnega pogleda na krajino. Kje začeti s tako obsežnim projektom, ut nima ne moralne, manj materialne podpore, ne v Širših strokovnih krogih, še man) r politiki, ampak ostaja omejen na ozek krog razumnikov? Ti po zen znanja in podpore neke imaginarne javnosti nimajo ničesar. ‘ . I vimo v času in prostoru, v katerem iskanje novega ni razumljeno k" I del sistema, ki ga vsiljuje nujnost preživetja, ampak nasprotno, z’88 I raj znova in znova ostaja na ravni upora, na ravni podiranja usta^ | ne norme, ki jo bodisi politični šarlatani, bodisi strokovna »eid11' kot marginalijo mimogrede z lahkoto odpravi. Nikoli ne ugrizni roke, ki ti daje kruh, lahko razumemo kot 1 lo pred brezumnem ravnanju z zemljo in krajino ali pa kot geslo viinega konformista, ki mu je prav vse razen otroškega gvanta. vekovo prekletstvo, ki se mu ne more izogniti, je v možnosti S. Sve"^ Stran 18 VESTNIK, 13. FEBRUARJA/ Elektronika v stečaju, 500 zaposlenih brez dela II. sodili n je,lem l^nuiku težko nezjnna^<>non'skl “P^si^nosri pol-RAD^ de,avcev podjetja EL- nam izredno naiui. ° h01^811 odgovornost za se b°«'° vodilni P'«rjo mreč t. .* >• P°dJetja. Dejstvo na-n ek ji let U '■'•‘■'1“ Podaje upada že l8^o leto, da je Povsem Elekiro L ' ' nizki rnLr , na relativno ko nodiN>. P°sio;oo politi-«!• ljud,e\ L , Elektronik«) vod,h 'orne d,., »ah!!!.6?? vod'lno (tarni-Poslenih do 1?*' 05181111 <^de na lX namreC Diorjev) nm bodo^r;^*’10 50 kalc pravi« meri d? osnovne človekove ohranitve .T™ Iudl Pravic« do 1‘ r 'i aLhaČ' dosloianstva. Pr bi h, ‘ doh"dko 6.500 tolarjev Predvsem _=po5obcri ohraniti nihče. Po ontejuie "5l1, 1(1 nie8ovo viši-merno, } ’ menim°. da bi bilo pri- Pdgovom«’?'1 '"Praino in materialno Jpjo * k’ botru' stečaju. mhreVAnji ,lr" ' principa Sl°pka za za 5Pr°žitev po- v tako irrmn^la1Panje nezakonitosii jih, ovanih družbenih podjet-!ka~r4£e£*ld8 so dolžnisko-upni-P'k‘ banke ' ^redvsem kadar so up-slvo, da sn r">'VTla' glede na dej-,Ort) »tastml®* SOU5‘ano''i’e,ji-ra«n vse^^.T d0K,'i da v Evrop’ nJ'Jže povzel, 6'4?!r"- kl sm° f'h P® norme m ' obs,aJaJO tudi social-nisnto nob«A.predvsem- da Slovenci Ske zdržljivosti ueo'8V,janJe človf- povretir.,. ostaja oC]. svoje krivde „ ’ ludi. seveda brez Poslenih brcmc vseh za- 'p ali dveh J . a usoda tudi pole-®lede na .»8manJ8 nadomestila "1“ nt bo , 03 gospodarska giba- «tistih, ki ’ P°s‘ala breme krivi-fwno besedo kr’vi’ z v$ako na-8 naJ ne ' Etična nače- pndistična m? i' 8bslraklna propa-’ drBžbe v°dilo na- '“di zavzema^^^prnokrati se za to Predsedstvo SDSS OO UBKBANKA odpi |m i F Jr Jkl CD d.d.Ljubljana, Tržaška cesta 116, 61111 Ljubljana, p.p.87 ra novo Poslovno enoto v Murski Soboti, v kateri bo sčasoma ponudila vse bančne storitve, ki jih UBK banka d. d. trenutno opravlja; storitve za zasebnike, t. j. občane in obrtnike in storitve za pravne osebe - tako za podjetja, ki so izšla iz prejšnjega sistema, kot tudi za vsa nova podjetja in družbe, ki potrebujejo banko po svoji meri, ki bo vodila njihova sredstva in financirala njihove posle. UBK banka išče med sposobnimi ekonomisti z ustreznimi izkušnjami direktorja Poslovne enote Murska Sobota. Če ste sposobni, komunikativni in samoiniciativni ter želite tudi videti rezultate svojega dela, imate enkratno priložnost, da se priključite našemu ustvarjalnemu teamu v Ljubljani in na lokaciji Murska Sobota uveljavite poslovanje UBK banke. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 061/272-071 ali 272 073, vaše pisne prijave z ustreznimi dokazili pa pričakujemo v 10 dneh na naš naslov UBK banka d. d., Ljubljana, Tržaška 116, 61000 Ljubljana, p. p. 87. Če ste He pozabite na POSL&rHlSSIkNUCCnpjitMfi.ehCiHtrtmetL* MUMJTiHG PnCvTnCHjan.nraSNO.tGH.KtMtoejuEilKTtU'«"« Eh«<*LT’W tn£kieLX».M jM*i"«tr» vztrajali do sedaj, vztrajajte še nekaj časa, kajti čas za žrebanje velikih nagrad in Vestnikovega avtomobila se bliža. ZVEZDA MURSKA SOBOTA IŠČE INTERESENTE za najem poslovnih prostorov I. Predmet najema; je kompletna poslovna stavba Zavarovalnice »TRIGLAV« d d. v Murski Soboti, Titova 13. ki bo v celoti izpraznjena in pripravljena za oddajo predvidoma do 30/3-1992 II. Namembnost poslovnih prostorov: lokal v pritličju je namenjen storitveni, trgovski ali poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost storitvenih ali proizvodnih dejavnosti. ki vplivajo na okolje (hrup, smrad, vibracije). gostinskih in slaščičarskih dejavnosti, igralnic, disco klubov ipd Poslovni prostori v nadstropju so namenjeni poslovni dejavnosti III. Izhodiščna cena najemnine: izhodiščna cena najemnine, ki vključuje netto najemnino in vse stroške obratovanja in vzdrževanja objekta razen stroškov za telefon, znaša: — za lokal in poslovni prostor v pritličju v velikosti 150,20 m' — 35 DEM/m’ — za skladišča v pritličju v velikosti 66,28 m' —20 DEM/m' — za poslovne prostore v I. nadstropju v skupni površini 220,89 m’ — 25 DEM/m’ — za poslovne prostore v II nadstropju v skupni površini 159,92 m' — 22 DEM/m’ — za poslovne prostore v lil nadstropju v skupni površini 161,25 m' —20 DEM/m’ — za garaže v skupni površini 91,73 m’ —8 DEM/m’ vse v tolarski protivrednosti borznega kursa DEM zadnji dan v preteklem mesecu za tekoči mesec IV. Trajanje najema: najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas. V. Informacije: podrobnejše napotke lahko pred oddajo ponudbe interesenti dobijo pn EEK-EKO Murska Sobota, d o.o ali po telefonu 31-550 (g. Jože Sraka, dipl. ing. arh ). VI. Prednost pri izboru: bodo imeli naslednji kandidati — kdor bo ponudi! višjo mesečno najemnino s tem, da mora biti vsako povišanje najmanj 2 DEM oz mnogokratnik od 2 DEM — ta element vpliva na izbor 40% in — kdor bo ponudil najem zaokroženih celot — n.pr. cele etaže — ta element vpliva na izbor 60%. — Prednost pri najemu garaž imajo izbrani najemniki poslovnih prostorov. VIL Rok za oddajo ponudb: zadnji rok za odajo pismenih ponudb je 20/2-1992 do 12. ure na naslov razpisovalca Ponudniki morajo v napoved, obvezno navesti za kakšen namen bodo uporabljali poslovni prostor in priložiti dokazila, da izpolnjujejo pogoje za opravljanje te dejavnosti oz. overjen izpisek iz sodnega registra. Prav tako je potrebno navesti predvideno velikost poslovnega prostora, ki bi ga želeli v najem ter točen naslov in telefonsko številko ponudnika Pri pridobitvi telefonskega priključka bodo imeli prednost kandidati, ki prenašajo svoje že obstoječe številke. Vlil. Rok za izbiro ponudnikov: vsi ponudniki bodo v času od 24/2-1992 do 29/2-1992 povabljeni na razgovor o možnosti njihove vključitve v najem poslovnih prostorov. EEK-EKO d.o.o. NOVO! Ljubitelji pic, v gostišču ZVEZDA v Beltincih vam ponujamo 10 različnih vrst pic! Pridite in jih poskusite! Priporočamo se! Po naročilu vam sešijemo moderna slavnostna oblačila. • Informacije po telefonu: (069) 76-385 š PWEX, PETIŠOVCI d o. o.. Lendavska c. 37 ABc pOMURKA - KZ PANONKA Murska bobota kmetijska zadruga panonka Murska Sobota, r.o. 28 n J 1 1 UJ Marki^^^i'^k0 odda)O pisarniških prostorov v Murski Soboti, na lob oreuH 'u1'0’ 3 [staro sejmišče) in na ulici Iva Lola Ribarja 12 ProstoroUrih A9r.ornerkuria) ure Sl 1® ^cžno ogledati v ponedeljek in sredo od 7. do 12 štev^' naiema prostorov bo telefonski priključek z interno Parkirni' Cls^enJe. ogrevanje, delna oprema prostorov in tudi St. 21-770®^- Morebitne dodatne informacije dobite po tel ABc interesenti v 8 dneh od objave na naslov -za U, A ~ KZ PANONKA Murska Sobota, z oznako Kocljeva 16 ^PPbiiJki zavnrl „ za zaposlovanje, enota Murska Sobota /^'B n naloge Dostojnega svetovalca Poleg SDlP°llt,ko *aposlovanja ^^ajo kanjČ' P°9ojev iz Zakona o delavcih v državnih organih " da 'main wDpxlnievat' še naslednie pogoje: ?k°nomsk SOh°s°lsko 'ZObrazbo sociološke, psihološke. - šeni e a,t 3ruge ustrezne smeri ter 3 leta delovnih izku-Dva,i " VsebinskaeV de)avnosI' udeležencem natečaja č ™^dev posameznih programov, na^’n in kr^0*^'10,enie programov. Č P°9°| za Ji '^i^is programov. ? , .^nosf, v P^gram •ha ^'"n/va k'1" P^amc, 3 pL v kalen brJ ' Domo sklenili pogodbo o izvedbi progra-r)a,®VD s potreh oprGdeliene medsebojne obveznosti Soj?asl°v Rem ^omentadjo je potrebno posredovati ’°’a Arhiuu! "Skl za zaposlovanje, enota Murska —„—_ ■ ° Novaka 3 najkasneje do 20. 2. 19B2. Maturantke! Maturantje! GRADMAT, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom v BTC m v Murski Soboti POM JA VSE ZA GRAD\JO VAŠE HIŠE! — gradbeni material (različna opeka, cement, malt it. polnila, nosilci, izolacije in keramika). — lesni gradbeni material (okna, trata, furnirje, razne obloge, »verne plošče, oplemenitene herne plošče, vezane plošče, pandkc. med in pa n j). Vse informacije dobile po telefonu: (0f>9) 21-813. Delovni čas od 8. do 16.. ob sobotah od 8. do 12. ure. FEBRUARJU zo takojšnje plačilo * okna * vrata * senčila * * prenova oken * POTROŠNIŠKO POSOJILO (raiee is proiove oIm) ; ORGANIZIRANA MONTAŽA • * BREZPLAČEN PREVOZ do 100 ktn za nakup nad 50j000 sit • ‘HIŠE * MONTAŽNE STENE ‘ sa JELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, teiefax: 064/632-261 PREDSTAVNIŠTVO Murska Sobota, Cankarjeva 25. tel,: (069) 22-921 •» FEBRUARJA 1992 Stran 19 ■ kronika Zgodilo se je DVOMLJIVI SODNI PROCESI Na pomurskih cestah je bilo v preteklem tednu dokaj mirno. Vsaj tako sklepamo na podlagi informacij z uprave za notranje zadeve; zgodila naj bi se le ena omembe vredna nesreča, in sicer 7. februarja ob 20.45 na lokalni cesti med Šalovci in Dolenci. Ugotovili so. da je avtomobilist Štefan Jandrašič iz Šalovec zapeljal na levo in je zato trčil z nasproti vozečim osebnim avtomobilom, nakar je nastala manjša gmotna škoda, sopotnici pa sta se k sreči poškodovali lažje. Na gospodarskem poslopju Rozalije Ševegeš v Čentibi je sredi dneva izbruhnil požar. Ognjeni zublji, ki so prebili dotrajani dimnik, so zajeli ostrešje v velikosti 6 krat 6 metrov in slamo. Kljub temu, da so priskočili na pomoč domači gasilci in gasilci iz Nafte, je škode za 70.000 tolarjev. Mladoletni D. H. iz Cerneiavec je vstopil v trgovino Viola v Murski Soboti. Še preden ga je prodajalka utegnila vprašati, kaj namerava kupiti, je sam s svojim dejanjem pokazal, kaj ga je prineslo: pred njo je segel v predal registrske blagajne in sunil 16.000 tolarjev in nekaj čekov. Prodajalka mu je uspela iztrgati iz rok 14.000 tolarjev, z ostalim denarjem pa je zbežal. Končno so ga prijeli delavci policijske postaje Murska Sobota in mu zasegli denar. Predzadnji torek se je v polnilnici mineralne vode v Boračevi zgodila delovna nezgoda, v kateri se je hudo poškodoval Ivan Trstenjak iz Radenec. Do nesreče je prišlo, ker je ravnal nepravilno s pločevinko natrijevega luga, ki se sicer uporablja za lepljenje etiket. Poškodovani je pločevinko prebodel z izvijačem, čeprav lak način odpiranja ni dovoljen. Posledica: tekočina mu je brizgnila in je dobil hude opekline po obrazu in očeh. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. han Marton z Dolnje Bistrice je kljub svojim 67 letom še vedno prava vaška korenina, kot včasih pravimo ljudem, ki jim nič ne more do živega. Tudi v skoraj štirih letih političnega jetrištva ni klonil. Pa tudi pozneje je verjel, da bo prišel čas, ko bodo krivice popravljene. Kaj pa črna knjiga? USODNI VEČER V ŽGANJ ARNI Zapisan v črni knjigi Organizator izdajalec • S pištolo po glavi • Stroge sodbe • Srečanje z informbirojevcem • Fredi vojske • Življenje v anonimnosti • Črna knjiga niso Črne bukve VAŠČAN JE IZDAL Vožnja čez slovensko-hrvaško mejo zunaj rednih mejnih prehodov je še vedno mikavna tudi za tiste, ki se po poteh,.ki je »rezervirana« za domačine, ne smejo prevažati. Izrabljajo jo zlasti prekupčevalci, o čemer smo že pisali. Tokrat omenjamo hrvaška državljana, ki sta čez tak prehod prestopila mejo v Presiki s tovornjakoma, naloženima z drvmi, ki sta jih nameravala prodati v Ljutomeru. Tu so tudi ugotovili prekršek, zaradi katerega ju je sodnik kaznoval s 1.600 tolarji kazni. V noči s 7. na 8. februarje nekdo vlomil v trgovino Vesne na Moti. Odnesel je nekaj moških srajc, nogavic, dimljena svinjska rebra, sir, za priboljšek pa še nekaj steklenic radgonske srebrne penine. Trgovke so izračunale, da je škode za 14.500 tolarjev. Pa še to! Pri eni izmed zidanic v Lendavskih Goricah so našli v soboto mrtvega 41-letnega Jožeta Vegija iz Dolge vasi 64. Med postopkom so policaji, kriminalisti in zdravnica ugotovili, da je zaradi vinjenosti obležal in zaspal, nato pa zaradi hude podhladitve umrl. Tuja krivda je. ugotavljajo preiskovalci, izvzeta. Š. S. »Lagal bi, če bi trdil, da leta 1946, ko mi je bilo 22 let, ne bi slišal za neke križarje, ki da hodijo naokrog. Fantje smo se pač ob večerih zbirali na ulicah, se pogovarjali, pa tudi peli smo. Oktobra 1946. leta, ko sem se ponoči vračal že domov, me je prestregel sovaščan in me zvabil v Zelkovo zganjamo, češ da bomo kartali in kaj popili. Tam pa sem naletel na več BistriČancev in na dva neznanca, ki sta sicer govorila po prekmursko. Predlagala sta ustanovitev protikomunističnega odbora, kar je bilo potem uresničeno; funkcije so dobili starejši, mlajši pa naj bi bili »obveščevalci«. Odbor pa pozneje sploh ni deloval, zato sem bil toliko bolj presenečen — enako seveda tudi drugi — ko sem čez 6 mesecev srečal Bistričanca, ki se je vračal iz Murske Sobote. Vprašal sem ga, kaj je kaj novega, pa mi je odvrnil: »Boš že videl!« In res sem kmalu spoznal, za kaj gre.« »Zasliševanja so se vrstila, strojepiska pa je pisala. Na vsak način so hoteli, da bi sam povedal, kje sem bil, kaj sem slišal in tako naprej. Ko pa so me zasliševali v četrto — tedaj je to počel nek drug udbaš, ki je pokazal izjavo izdajalca — sem pač pri- Prispevek za boj proti raku PRIŠLA JE UDBA ga kraja. Avgusta Glavača, Antona Balažiča in Boltežarja Kelen-ca so obsodili prav tako vsakega na 5 let zapora, Avgusta Balažiča na 4, a so mu pozneje, ko se je pritožil javni tožilec, dodali še 2 leti: Jože Balažič je dobil 8 let, po pritožbi javnega tožilca pa še 2 leti zraven; Stanislav Kustec je dobil 3 leta. Na taistem sojenju seje znašel tudi Štefan Kreslin s Srednje Bistrice, ki so ga kaznovali z 10 leti zapora, pozneje, ko se je tožilec pritožil, pa so dodali še 5 let. Skratka: sodišče je kazni kar dodajalo v letih, ne meneč se, da obtoženci niso ne rušili oblasti ne delali sabotaž. Visoke kazni naj bi delovale preventivno na druge, ki bi utegnili misliti drugače kot je želela oblast. rajevo Pravzaprav je zidal za kretničarje, največ v Maglaja; drugi jetniki pa50 bijali kamenje pod prag6 Maja 1948. leta se je vrnil s r ge nazaj v Maribor in se J8'* »raport« (razgovor). ŽaojF ga je, zakaj ga zdaj ne spust# I mov, kot so obljubili, ko »evidentirali« za gradnjo To vprašanje se zdi tudi n8®’ moumevno, spomin paroio: » Če si prikli«*! Mi progo, proga gradi nas 1«. -T1 nitvijo domov pa kljub je bil »izgrajen«, ni bito "J l l , lil V” zaporu so mu povedali, da Krajevnega ljudskega odboj* strica dobili pismo, da v čem kraju ni zaželjen. V SOCIALISTIČNI DRŽAVI NE TEPEJO? SREČANJE Z informbirojevceM Pomurskemu društvu za boj proti raku so prispevali: OOS OVIZ O. Š. L M. Sobota za pok. mamo sodelavca HORVAT Vilija, M. Sobota, 600.00 SLT; Družina ing. Štefan JOŠAR-ja M. Sobota, za pok. ŠLEBIR Antona, M. Sobota 1.500 - SLT; OOS ZDRAVSTVENI DOM M. Sobota za pok. mamo sodelavca RIHTARIČ Zdravka, M. Sobota 800.00 SLT; in pok. mamo sodelavke JAKOB Bernarde, Bratonci 800,00 SLT; DRUŽINA ŠAVELJ - Šva-gelj. M. Sobota za pok. mamo KOVAČ Gizele, M. Sobota 1.000.— SLT; OOS AGROMERKL1R M. Sobota, delavke pakirnice, za pok. očeta sodelavke KUM IN Danice, Černelavci 1.250,00 SLT; in OOS AGROMERKUR M. Sobota za pok. očeta sodelavke KUMUN Da-niec, Černelavci 400,00 SLT; OOS Uprave Občine M. Sobota, za pok. očeta sodelavke SRAKA Rozalije, M Sobota 700,00 SLT; OOS AGROMERKUR M Sobota za pok. brata sodelavca SEME Milana, M Sobota I 000. — SLT; in pok. mamo sodelavke KERČMAR Jožice, Sebeborci 1.000,- SLT; LB POMURSKA BANKA d.d. za pok. mamo sodelavca CELEC Žoltana, Gorica 1.500.— SLT; ABC POMURKA — Zunanja trg. M. Sobota, za pok. očeta sodelavke KO-ŠTRIN Marije 2.500,- SLT; DRUŠTVO invalidov G. Radgona za pok. člana DUNAJ Franca, Kapela 2.000 - SLT; OOS UPRAVA Občine M. Sobota za pok. očeta sodelavke GAŠP.AR Dragice, Tišina 700 — SLT; UČENCI 4 r. O. S, Beltinci za pok. mamo ŠAFARIČ Grete, Beltinci 550,- SLT; GASILSKO DRUŠTVO GERLINCI za pok. mamo PIRIH Mirka, Maribor 1.000.— SLT; MOJSTRI in obra-tovodja 1. izm. Ženska oblačila »MURA« M. Sobota za pok. očeta sodelavke HRAŠČANEC Erike, M. Sobota 1.350,- SLT: ŠTEFAN SREŠ, Radenci, za pok. ŠIŠKO Ano, Vučja vas 1.000 — SLT in sosedje družine ŠAVEL za pokojnega Šavel Stefana M. Sobota, Naselje ljud. pravice % 4.800. — SLT. Prispevke nakazujte: 5)900-678-48545 Pomursko društvo za boj prot: raku M. Sobota. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Ivan Marton nam je povedal, da so 10. aprila 1947. leta ob 5. uri zjutraj prišli na Bistrico udbaši, ki jih je vodil zloglasni Žu-nič, in odpeljali v zapor v Cren-šovce (nekdanja klavnica) poleg njega še: Avgusta Glavača, Avgusta Balažiča, Antona Balažiča, Jožeta Balažiča, Stanislava Ku-steca in Boltežarja Kelenca. Med čakanjem na zaslišanje so smeli ležati na betonskih tleh, po katerih je bila razgrnjena slama Stražili so jih knojevct. »Zaslišanja so se vrstila v sosednji stavbi. Največkrat sta to počela Žunič in udbaš Marjan. Mene je Žunič začel spraševati, zakaj sem v priporu. Odgovoril sem mu, da bi to tudi sam rad vedel Brž me je udaril s pištolo po levem delu obraza, padel sem in omedlel. Udarec je pustil posledico: na to uho od takrat ne slišim,« nam je glasno povedal Ivan Marton. Šele sedaj smo dobili odgovor na vprašanje, ki se nam je zastavljalo, a ga nismo izgovorili: Le zakaj pa ta mož govori tako glasno. znal, da sem bil nehote tisto noč v žganjarni in čul o čemer so se pogovarjali. Pozneje sem zvedel, da nas je prijavil Bistričanec, ki pa ni več med živimi, zato imena ne bi povedal, kateri je imel dejansko stike s rkrižarskim gibanjem«. S to prijavo je opral svoj madež, ostalim pa s tem povzročil veliko gorja. Moram pa povedati, da je zaradi tega ves čas trpel duševno in nam ni upal pogledati v oči. Ko sem se vračal iz zapora (o sojenju in zaporniškem življenju v nadaljevanju prispevka, op. pisca), mi je prišla naproti cela vas, ljudje so mi podajali roke, tudi izdajalec jo je pomolil, a mu nisem segel v roke,« je bil odločen naš bistriški sogovornik. »Med sodnim postopkom me je sodnik vprašal, ali so me tepli? Odpel sem rajco in pokazal ramena, kjer so bile modrice in rane, ter dejal, da so me tepli. Sodnik pa je zabrusil: »Zakaj blatite našo državno varnost? Pri nas v socialistični državi ne tepejo!« Dobil sem kazen 5 let zapora. Preden pa sem postal »navadni« jetnik, so me dali za 2 meseca v samico, kjer so me »gostili« dnevno s 15 dekagrami koruznega kruha in vodeno kislo repo.« Ko so potem Ivana Martona premestili v večjo celico številka 91, je prišel med šolane sotrpine. Najbolj mu je ostal v spominu 65-letni profesor Omerza, ki mu je sodišče naložilo 20-letno kazen. Poleg starosti je še bolehal. To pa poročnika nekega Primorca sploh ni motilo, da ga ne bi priganjal pri streženju zidarjem. Ivanu Martonu se je profesor seveda zasmilil in ko mu je to povedal, je profesor dejal: »Podnevi me preganja, ponoči pa ga moram učiti pisati!« Junija 1948. leta so Iva03 , tona poslali v ljubljanske iz katerih pa je hodil zidanU di rušit! Bil je med tistim1’^ (zastraženi s policaji) Pr6“. Marijin dom (MD) v dom (DM) in iz kapele naredil’ vorano. Zidal je več drug’1’, rtih objektov, recimo na Ljubljane-Šiške, kjer so nastajale sredi žitnih polJ-3 porov, oziroma prisilnega “J je vrnil 15. januarja 1951-torej med tistimi, ki jih je0 , pomilostila. Preden pa bo^^. vedli, kako se mu je god”1", neje, naj še zapišemo to'6'^ zapuščal zapore, je vanj* P jal udbovec Žunič. Menda zaprli zato, ker se , je str”1^ ukrepi sovjetske partije P (J goslovanskim komunist001' je bil zaznamovan kot rojevec. To samo potrjuj6’ ji bil Žunič prosovjet in je * j izvajal stalinistične metoddj le. Nazadnje je sam obču' ko je med štirimi zidovi- SODBA: 5 LET ZAPORA Zaslišanja so se nadaljevala v Mariboru. Tudi mučenja. Ivan bo do konca življenja pomnil noč, ko je čemel v celici, nenadoma je zaslišal korake, vrata so se odprla, zagrabili so ga za roke in mu jih potisnili na hrbet ter zavezali, nato pa jih vlekli kvišku. Dodal je, da so (ve se: udbaši) bili pravi mojstri za mučenje. Potem je bilo sojenje. On je dobil kazen 5 let zapora s prisilnim delom, 2 leti izgube državljanskih pravic in 3 leta izgona iz rojstne- PROGA ŠAMAC-SARAJEVO zapisan v Črno Ivan Marton je bil v najlepših letih svojega življenja, ko se je moral potikati po zaporih. Nova oblast pa je v njem videla tudi korist. Sicer pa je že v sodbi bilo zapisano: prisilno (beri: neplačano) delo. Ko je bi! v Mariboru je nekaj dni mešal malto in zidarjem prinašal opeko, potem pa kar na hitrico postal zidar. Dober zidar. Bil je med redkimi, ki so jih izbrali za gradnjo proge bratstva in enotnosti Šamac —Sa- Črne bukve in Črna knj1?*/ sta isto. Črne bukve s° črnimi platnicami, ki soj”1 domobranci, v njih pa op^jp z negativne strani partizan G ne daj, da bi prejšnja obl«s • la koga brati to čtivo. ’ [f lahko kupite na ulici, Črn* . ga pa je (vsaj v primer11 Martona) prispodoba zn movanost, neke vrste ma°* J »Povedati moram, da t bolj kot sam zapor bolel0 ,. so mi vzeli za določen čas > Vestnik informira in nagrajuje Zaokrožite številko predmeta, ki je po vašem mnenju na sliki, izrežite kupon in ga prilepljenega na dopisnico (ne razglednico!) pošljite na naslov: Vestnik, 69000 Murska Sobota, Titova 29/1. Rešitev pričakujemo do petka, 21. februarja 1992, ko bomo v uredništvu izžrebali nagrado, vredno okrog 10.000 tolarjev. V tem (tedenskem) žrebanju enakopravno sodelujejo vsi bralci Vestnika (tisti, ki ga kupujete v kioskih, in tisti, ki ga imate naročenega). Cim več kuponov boste poslali, tem več bo možnosti za nagrado. V sklepnem žrebanju, ki bo na koncu serije žrebanj za manjše nagrade, pa bomo izžrebali (verjetno na večji javni prireditvi) osebni avto Renault 5 Campus, vendar bomo pri tem upoštevali le poslane kupone rednih naročnikov, kar bomo ob žrebanju preverili v naši računalniško vodeni evidenci. V veliko Vest-nikovo družino (in potegovanje za nagrade) vabimo nove naročnike. Vestnik lahko naročite z naročilnico, ki jo občasno objavljamo v Časopisu, lahko ga naročite pri svojem pismonoši ali pa na naši upravi v Murski Soboti, Titova 29/1 (nad gostiščem Centra]). Sodelujte v naši igri, saj lahko dobite avto V petek smo v uredništvu izžrebali kupon številka 9. Žreb je nagrado — blago po izbiri v vrednosti 10.000 tolarjev — dodelil Antonu Raduhi iz Nedelice 54, p. Turnišče. Naslov trgovine bomo sporočili v pismu. Rešitev: na kuponu številka 10 je bilo (mišljeno) stikalo avtomobilskega ventilatorja. Kje je »svetlobni most«? Bilo je 3 L avgusta 1991. Bilo je v času, ko sta bili obe Radgoni (slovenska in avstrijska) zaradi šestdnevne okupacije mednarodnega mejnega prehoda v Gornji Radgoni medijsko še vedno privlačni. Ko je vojska odšla, se je na tej medijski privlačnosti začela šopiriti politika — na tej in na oni strani reke Mure. Most, ki povezuje obe mesti, je postal najpomembnejši objekt in najbolj priljubljeni prostor srečevanja pomembnih Avstrijcev in Slovencev, strankarskih prvakov s te in one strani. Tako so se zadnjo avgustovsko soboto srečali tudi pripadniki socialdemokratov, da bi položili temeljni kamen za pomnik na levem in desnem bregu reke Mure, v Radgoni in Gornji Radgoni. Ljudi je bilo sicer malo (organizatorji so bili Mariborčani), kljub temu pa smo verjeli, da bodo načrtovano tudi uresničili. Pa smo se ušteli. Od vseh velikih načrtov je na bregu Mure še vedno le temeljni kamen, o pomniku pa ni ne duha ne sluha. Na avgustovski slovesnosti je bilo povedano: »V slabih dveh mesecih bodo skulpturi, ki bosta postavljeni na avstrijski in slovenski strani v bližini mosta čez reko Muro, izdelali umetniki Viktor Gojkovič, Thomas Griessl in Bogdan Reichen-berg.« (Vestnik, št. 35, 5. septembra 1991} Od takrat je minilo že skoraj pol leta, pomnika, ki bi bil nekakšen svetlobni most in bi simboliziral demokratično povezanost med Slovenijo in avstrijsko Štajersko, pa še vedno ni. So zatajili umetniki ali politika? Mogoče pa več niso tako navdušeni nad idejo »demokratične povezanosti?« Najverjetneje bo držalo, da Gornja Radgona več ni »medijsko privlačna«, zato so na temeljni kamen kar pozabili. bbp Kaj je na sliki? Kupon Št. 11 P/otitankovska ovira Iskalo na puški Vlečna kljuka na avtu .m: Pošilja Ulica i pošta Tako so 31. avgusta 1991 na desnem bregu reke Mure položili temeljni kamen za pomnik, ki naj bi ga zgradili v dveh mesecih. Na drugem posnetku vidimo, kakšen spomenik srno dobili po več kot šestih mesecih: temeljni kamen in štiri betonske »skulpture« z zemljo. Foto: bbp vljanske pravice. Tudi P0^ ko je sodni rok potekel, } j čutil prizadetega, prikrap^G Niso me (iz)volili ne v krajevne samouprave ne ’ jž stva društev. Če pa me je ,| J predlagal, se je brž vek, ki je dal pripombo. mene ne smejo izvoliti, zapisan v črni knjigi.« sem se izogibal shodov, ■J me lahko kdo predlagal. | rajši doma bral knjige.« . SPOMINI NA VOJSKO^ --------------------- Ivan Marton je imel v lečino tudi zato, ker je bi( bo sodišča za 3 leta domačega kraja. To potrl6. 'j se po vrnitvi iz zapora naseliti na Bistrici. Deja° >' bilo tako, kajti po 8 dneh rF nitvi domov, je že prišel J mora oditi v 24 urah. Ods*j| delo v Kidričevo, dotn°v JjP občasno prihajal naskrivaj- J 1951 je bila ta kazen preK' , Čez dve leti je bil vojsko, ki bi jo moral slu/1 jp ti, a je dil dober vojak (se Jt tudi tam zidaril) in kon1'^ polka v Požarevcu mu rj/j glasjem vojnega odseka P1 i.1 vil čas služenja. Očitno Je . |n ber človek. Pozneje se poročil, pridno delal rta pa tudi hiše je zidal: da sta dve hčerki pridobi" Ji tetsko izobrazbo — 1° 0 4“ anonimnosti. »Zapisan«F' I črni knjigi. ŠT E F AN Stran 20 VESTNIK, 13. FEBRUAR J* Radijski in televizijski spored od 14. do 20. februarja PETEK sobota nedelja ponedeljek torek sreda četrtek murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL W se z "»»i sk0n 17;' ' 6 30 Horo D®6 ' Pesem ledna 7.00 Vreme J anja kronika 7.15 800 Pot^'12 nanes na MV. 8,|5 Man oglasi cnn nStsnmv 915 II' In I 0 00 PoroCi la Pr'^d'-«1« Bur ,Ar' '20° P<»o 13 00 Hi« kovica dneva i:-s-/1 : • m ■ ohh-1>, hb< 1050 Por« b";,"1 T'dn,k 12011 Tok 17 20 mlade t-. j n J oddaJa za Dnevnik loss cSa”ka 1950 Karkoli a. 55 Forum 20.15 no' angl l^falbl b,l° P°hleP' Oči kH.it? d?y*van,'a 21 10 2235 Sov-e’ n22®® Dnevnik. atder nanb !?' Huxljb,ovih, vanka 23 4A ' amer- nadalje- 12-°5 EumA' igre-'"''oovanTl 7 12 35 MPŽ. v«Oka 13 / V*' amer nadalje-'8* 16 10 rLim5k' ollmPiJ5ke 7ailka- 17 00 7i'nl'1l,a,• nadalje-'gre. |oa„ ^mske olimpijske l930 Dn/. , Maribor. te,vjo 20 4?VZDF 20 00 ln ___J 2H40 Zimske Ol. Ne^h. ski film n^ "€Vaj Preveč. serij, ^a smT,,C7 (5/6k ' 3 0° bočila : ?uPe n°Vlte7- 14 00 IK0O pPregledah ste, Poročila i, 2° poročila. 16.15 HTV ,-^S'opaln ih študijev glasbe in nKai^?*^ala oa rodne "itek 7 . .^1' I’ °5 Dopol- LJj P0,r06la * angle-l<'5 Sama o' l ' Poročila. (2I/50j I9^JP> se^ski ^vnik | 1930 1^'^ValeS'''^^- 8.30 vT r Cas v P^orama. Sekcija Ck/'?0? Policijska J:v z^usčin1' 30-OI> kobV^^ma P°" 12 6(1 e?ški ni~. 2t2.40 Zob za I7q< *e$ta ; program: b« Ulmski ’ d,° Szeged. fenik ISBz^T 18 00 te i»raZ m’roke Kp^nška ' LcLa^- 'U va '0 »0 žl?50 1^1* do -?es ob 2J 4^kd o|ioipm-K1-'! 4 , n VKrrni 'Ji u"-' im -.> ’ 0,'^ ' 'je^n^^ilev -j',"' p '" "•i l22° H," 30 Tl ^da‘ Pfeveč ,’Hoier ii(3"f Tue *4.2t> P 30 Kalin n oč' 15 os v^^gneid J"1Jslsi kl“n igodbj SOida i^Sano. p n 0 Chips p <’■ Eif 3 na 2U . PacinfL s‘4- I oro-21 ISbv T*£* Hi vzorec c,,l Heat 214 T' trTV 11 '* 'kem jr/r lta5ke ^-^lUi o "o FoddaJa-4^2*’ll- film ° Ero"Cne 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 630 Horoskop 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste BOO Poročila: 8.I0 Danes na M V. 8.15 Mali oglasi 9.00 Poročila. 9.15 Predstavljamo vam. I0.00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12.00 Poročila. 12.30 Novica dneva. 13-00 Slo* vo. 16.00 Pozdrav popoldnevu 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 16.45 Mali oglasi. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdra- M 35 AnckMlinn. H.55 Radu »eMTeM / i< K hihKi.a u. 12.00 Poročila. 12.05 Intervju. 13.50 Zgodbe iz školjke. 14.40 Alf. 15.05 Tok tok. 17 00 Dnevnik. 17.10 Leteča vraga, ameriški film (čb) 18.15 Jupije, mjuzikl za otroke. 19.00 Risanka. I9.I5 Žrebanje 3x3. 1930 Dnevnik. 19.55 Utrip. 20.15 Delo na črno, amer, nanizanka 21.15 Big Band Gala, prenos iz CD. 22.00 Dnevnik 2230Sova: Murphy Browu, amer, nanizanka; Mož, imenovan Sokol, amer nadaljevanka; Poveljstvo v peklu, ameriški film. Ljudje počnejo vse mogoče, ameriški varietejski program. Drugi program 9.4U Zimske limpijske igre. I 1.55 14.05 zank. 15 50 stikih. Zimske olimpijske igre Sova, ponovitev nani- 15.25 Prisluhnimo tišini. Angleščina v poslovnih 16.05 Garfield in prijate- Iji. 1630 Beneški fantje m Veseli planšarji. 17 00 Zimske olimpijske igre. 19 00 Klasika. 1930 Dnevnik RTV Srbija 20.U0 Ljubezenska zgodba, amer, nanizanka. 20.55 Zimske olimpijske HTV 1 16.40 Poročilu iz regionalnih študijev HTV 16.00 Poročila. 16.15 TV aukcija 18 00 Poročila. 18.05 V regislraturi, dramska serija, ponovitev (1/9). I9.28 Nocoj. 19.30 Dnevnik I. 20.50 Hrvaška: Atene: Dubrovnik, dokumentarna serija (8X10). 21.20 Ekran brez okvira. 2235 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 830 Vremenska panorama. 9.00 Čaš v sliki. 9.05 Risanke. 930 Angleščina. 10.00 Francoščina. 1030 Ruščina 11.00 Bratje Marks v operi, film. 1230 Halo Avstrija. 13.00 Cas v sliki. 1310 Mi. J335 Poslednji pešec, komedija. 15.00 Ekologija. 15.20 Čarobne minute 15.25 Verska slavja. Parinirvana. 1530 Otroški spored. 1535 Bremenski mestni godci. 16.00 Spored po željah. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Lassie, film. 1730 Ribje zgodbe. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija. 1830 Mac Gyver. 1930 Cas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Mož, ki je vedel preveč, kriminalka. 22 15 Zlata dekleta. 22.40 Cas v sliki. 22.45 Reporter Fletch, film. 020 Zajeti, film. 135 Cas v sliki. 6.15 Dobro jutro, Madžarska’ 730 Za otroke in ne le za njih. 11.00 Tv-magister 1230 Panorama. 1330 Za otroke. 1430 Popevke McDonald; 15.05 Zimska olimpiada. 16.50 Prva ljubezen. 17.55 Za oiroke. 18.25 Moja hiša . . . 19.00 Jolly Joker, nemška serija. 20.00 Dnevnik. 20.35 Pat Garreti in Billy, amer. film. 2230 Jazz. 2330 Moravagine, 3 del fran-cosko-madžarskega filma. U. program: 10.05 Zimska olimpiada 11.15 Prizma, način življenja 12.10 Za otroke. 13.00 Debatni program za mladino 13.25 Muonneci, za oiroke. 14.05 Čudovite živali 14 40 Av-(omagazin 1535 Mladi zvezd niki. 16.25 Edina Zemlja. 17.15 Za oiroke. 17.45 Klovn Gabor Eotvos. 1835 Disco duo. 19.00 Veliki detektiv, kriminalka. 2035 50 minut o... 2130 Večerni saldo. 21.55 Olimpiada. 6 00 Risanke 7.10 Pravljice z vsega sveia. 8.00 Mladinske oddaje 9.20 Klack. 1030 Peter Pan. 11.00 Različne mladinske nadaljevanke. 1235 Michel Valliant. 13 25 Super Mario Brothers. 14.20 Daktari 15.00 Šerif Lobo. 16.00 BJ in medved. 17.00 Vroča nagrada. 18.15 Jutro polem. 18.45 Poročila. 19.10 Full House. 20.15 Pustna oddaja iz Aachna. 23.15 Gospodinjsko poročilo, nemški erotični film. 0 40 Ženske erotične sanje, film, ponovitev. 8 00 Dobro nedeljsko jutro vam želimo. 830 Horoskop. 9.00 Neodvisni komentar. 9.15 Misel in čas. 9.30 Srečanje na M V. 1030 Nedeljska kuhinja. 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 1330 Minute za kmetovalce. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda TV SLOVENIJA 1 8.25 Živ žav. 9.20 Superbabi-ca, angl, nanizanka. 9.45 Srečanje ljubljanskih zborov. 10.20 Križkraž 1130 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja 1235 Beneški fantje in Veseli planšarji. 14 30 Divji zahod. ameriški film 16.00 Edou-ard m njegove hčere, franc, nadaljevanka. l9 20 Slovenkj loto. 1930 Dnevnik. 19.55 Zrcalo ledna. 20.15 Zdravo. 21.20 Dr žavno nadzorstvo. 22.10 Dnevnik. 22.40 Sova: Ko se vname star panj, angl, nanizanka; Mož, imenovan Sokol, amer, nadaljevanka. Drugi program 9 40 Zimske olimpijske igre. 16.05 Sova, ponovitev nanizank 17.05 Zimske 01. 19.00 Murphv Brwn, amer, nanizanka. 1930 Dnevnik HTV. 20.00 Potovanja, angl, serija 20.50 Zimske Ol. 1 00 Yutcl. HTV 1 10 00 Oddaja za otroke. 11.00 Veliki koreografi, Antonio Godeš. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Glasbena oddaja. 1430 Rudi Carrell Show (4/4) 16.00 Poročila. 16 15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 1635 Leteči medvedi, risana serija (17/24). 17.00 Poročila v angleškem jeziku. 17.05 Mozart na turneji, glasbeno dokumentarna serija (R/13). 18 00 Poročila 18 10 Potopis 18.40 Jz Zagreba z ljubeznijo. 19.10 Dopolnitev. 19.25 Nocoj. 1930 Dnevnik 1. 20.00 Sedma noč. 2130 Življenjske izkušnje, tuja dokumentarna serija (8/12). 22.20 šport. 2235 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku TV AVS 830 Vremenska panorama. 9 00 Čas v sliki. 9.05 Velika pustolovščina, risani film. 10.25 Popaj. 1030 Tednik 11.00 Tiskovna konferenca. 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki 13.10 Policijska inšpekcija. 1335 Dvojni agent, komedija, 15.05 Petnajst minut po polnoči, kratki film. 1530 Otroški spored. 15.55 Sedemkrat jaz in ti. 16.10 Deklica iz mesta. 17.00 Mini deset 18.05 1830 sliki. čas v sliki. 17.10 Velikih melodij. 18 00 Čas v sliki. Policijska inšpekcija. Mac Gyver. 1930 Čas v 20.15 Kraj zločina. 21 50 6.45 Vaška tv. 730 Za otroke. 8.00 Kava s smetano. 830 Nedeljski magazin. 11.05 Financial Times. 1130 Festival Kulaka. 12.00 Zimska olimpiada, vmes ž. rokomet. 1435 Za boljši jezik. 14.45 Arhitektura na razpotju. serija. 1530 Zimska olimpiada. 16.40 Verski program. 17.00 Walt Disney vam predstavlja. 18.55 Olimpiada 19.00 Teden 2035 Cherbourški dežniki, film. 22.15 Operater E Ragalvi 23.00 Sci-fi magazin. H program: 9.05 Zgodbe iz Nove zaveze. 9 20 Jamboree, potopisni film 9.50 Olimpiada. 11.55 Vera in kultura 12.25 Nogomet 12 45 Profit 13,00 Humanem, o beguncih 1400 Bela Halmos. 14.25 Trelji kanal. 14.55 Usode 16.05 Pomagač, za prizadele ljudi. 16.25 Narodopisni zakladi 1635 Filmi Grele Garbo: Anna Christie (1930). 18.25 Delta. 19.00 Familia DD. 1935 Pesmi meseca. 2000 Olimpia da. 2330 Glasba 6.00 Peter Pan. 6.20 Fltnslone Kids. 7.I0 Različne mladinske nadaljevanke 9.55 Bojna zvezda Galaclica, fantastični film 11.15 Ta teden. 1230 Major Dad. 13 00 Mladinske oddaje. 15 50 Prsi alikjdarec, francoska komedija. 17.50 Primarij dr. Westphall. 18.45 Poročila. 19 10 Dan kol noben drug. 20.15 Poročni šov. 21.45 Spieglov tv magazin. 22.50 Playboyev nočni program. 0 15 Kanal 4. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 630 Horoskop. 6 45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste. 8.00 Poročila 8.10 Danes na MV 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9.15 Zgodilo seje. 10.00 Poročila. 1030 Šport. 12.00 Poročila, BBC. 13 00 Slovo. 16 00 Pozdrav popoldnevu 16 25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 šport. 18.00 S krščakon, cekron pa z marelof. 1830 Poročila, BBC 1830 Iz naše preteklosti. 19 00 Konec sporeda. TV SLOVENUA1 9.15 Program za otroke. 10 25 Karkoli drugega bi bilo pohlepno. angl.nadaljevanka. 11.15 Mernik, Utrip. Zrcalo ledna. 12 00 Poročila 17 00 Dnevnik. 17 20 Radovedni Taček. 1735 Jelenček, otroška serija. 18.05 Obzorja duha. 18.40 Boj za obstanek. 19.10 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.05 Ženske in moški, amer, nanizanka. 20-40 Dosje. 21.25 Eden za vse. nemška drama. 22.25 Dnevnik. 22.50 Sova Mož. imenovan Sokol, amer, nadaljevanka; Zvezdne sleze, amer, nanizanka. Drugi program 9 40 Zimske olimpijske igre. 16.00 Sova, ponovitev. 17.20 Zimske 01. 19.00 Videošpon. 1930 Dnevnik TV Koper 20.05 Žarišče. 2030 Zimske HTV 1 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, razr. pouk. Program za učence l in 2. razreda. 11.05 Srečni ljudje, serija za otroke (49.) 1135 Tajni agent Praščič. hum. serija, pon. (8/14). 12.00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, ser film za oiroke, pon. (1/3). 13.00 Slika na sliko, pon. 14.00 Poročila 14 10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16 15 Poročila iz regionalnih študijev HTV 1635 Jezik in govor (1/4).* 17J 5 Po ročila v angl, jeziku. 17 20 Gremo naprej 18 00 Poročila. 18.05 Dokumentarna serija. 1835 Santa Barbara, ser. film (22/50). 19.25 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavna oddata. 20.50 Hrvaška v svetu. 21.55 Dnevnik 2. 22.20 B Ber sa: Ogenj, opera (1/3). 23.00 Slika na sliko. TV AVSTRIJA 1 830 Vremenska panorama. 9 00 Čas v sliki 9.05 Policijska inšpekcija 930 Srečanje z živi-nozdravnikom 10.00 Šolska tv; Glasbeni inštrumenti. 1030 Poslednji pešec, film 11.55 Popaj 12.00 Jz parlamenta. 13.00 Cas v sliki. 13 10 Trenja. J,3.40 Noetova pogodba. 14.10 Wa1tonovi. 14.50 V kraljestvu narave. 15.00 Otroški spored. 15.05 Risanka. 1530 Am dam des. 16 05 Mojster Eder 16 55 Telestik 17.00 Mini Čas v sliki. 17,10 Wurlit-zer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Policijska inšpekcija. 1830 Mac Gyver. 1930 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20 15 Podeželski zdravnik, zabavna oddaja. 21.07 Pogledi s sirani. 21.15 Teleskop 22.00 Miami Vice. 22.45 Kralj komedije, film. 030 Max Headrom, kriminalna nanizanka. 1.20 Cas v sliki 5.45 Dobro julro, Madžarska! 835 Angleščina. 9.05 Miša za Rossinija, pon. 11.00 Der-rick, kriminalka. 12.00 Olimpiada. 16.00 Popoldanski saldo. 16.10 Bakonyje moj Pariz, serija. 1630 Pevec Gyorgy Melis. 17.20 Viljem Tell, serija. 17.45 Katoliška kronika. 18 00 Svet denarja. 18.10 Proti 2000. 19.00 Igra 19 15 Za otroke 20.00 Dnevnik. 2035 Deževna nedelja, madž. čb film 22.10 Moj leden. 22.50 Kultur-Maurer« umetnostni magazin. 11 gram 1730 Olimpiada. Dnevnik 18 14 Calyp magazin založnikov 18.40 Telefonska igra. Kadarvalček, izložbeno pro-18.00 show, plošč. 19.00 gleda- lišče. 20.00 Zimska olimpiada, vmes ob 22.45 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva in vre menska napoved. 6 00 Dobro jutro, poročila. 8.55 Angel sc vrača. 9.45 Bogat in lep 11.00 Drago stric Bill. 1230 Hammer 13.00 En oče preveč. 1330 Kalifornijski klan. 14.20 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 16 40 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Elf 99. 18.45 Poročila. 19.15 Ekipa A. 20.1 5 Umor jc njen konjiček 2II5 Ob nedeljah hoče moj dragi z menoj jadrati, nemški film. 23.00 Drsel pred enajsto. 24.00 Služba v Vietnamu. 0.50 Boj z mafijo. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.15 Izbiramo pesem tedna. 630 Horoskop. 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.15 Vreme, ceste. 8.00 Poročila. 8 10 Danes na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9.15 M-shop vam predstavlja. 930 Melodije vam predstavlja. 10.00 Poročila. 1030 Tema dneva. 12.00 Poročila, BBC. 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo. 16.00 Pozdrav popoldnevu. 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17.00 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9 10 Zgodbe iz školjke. 10.10 Šolska iv. 11.10 Euroritem. 11.25 Prisluhnimo tišini 11.45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. 16.20 Mostovi. 17 00 Dnevnik 17.20 Pravljica. 1730 Alf, amer, nanizanka. 18.30 Svet poroča. 19 10 Risanka. 1930 Dnevnik 20.05 Pravi junak, angl. nadaljevanka. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik. 2235 Vršiček ledene gore. angl, oddaja. 23.10 Sova: V območju somraka, amer nanizanka: Mož, imenovan Sokol, amer, nanizanka. Drugi program 9 45 Zimske olimpijske igre. 19.00 Orion 19.20 Mož, imenovan Sokol, amer nadaljevanka. 20.10 Žarišče. 2035 Zimske Ol. HTV 1 830 Poročila. 835 TV koledar. 10.00 Poročila. 10.05 TV šola. Predmetni pouk. Program za učence 5. do 8 razreda. 1105 Mali veliki svet 1135 Tajni agent Parščič, humoristična serija, ponovitev (9/14). 12 00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, serijski film, ponovitev, 2/3. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14 10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV 1630 Malavizija (samo HTV 1). 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.05 Izobraževalna oddaja. 1835 Santa Barbara, serijski film (23/50). 19.25 Nocoj... 19 30 Dnevnik TV AVS 830 Vremenska panorama. 9.00 čas v sliki 9.05 Policijska inšpekcija. 930 Angleščina. 10.00 šolska tv. 10 30 Dvojni agent, film. 12.00 Dve poti — en vrh, kratki film. 12.15 Teleskop. Kennedyjeva saga. 13.00 Čas v sliki. 13 10 Sadje v sleklo vini. 1335 Sužnja Isaura 14.00 Waltonovi. 14.45 Jutrišnji mojstri. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am dam des. 16.05 Mojster Eder. 16.55.Telestik 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Žganjekuharsko veselje. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Kraj srečanja mrliški most, film. 23.20 Predaja v ledu, melodrama. 0.50 čas v sliki. 5.45 Dobro jutro. Madžar- ska! 8 35 Angleščina. 9.00 Manjkajoči plen, kriminalka. 13.25 Olimpiada. 16 0(1 Popol- danski saldo, pregled dogodkov dneva. 16.10 Nemški magazin 16.55 Resna glasba, Mozart. 17.15 Viljem Tell, serija. 17.40 Program za Žide. 18.00 Svet de- narja. 18.10 Start, kulturni ma- gazin. 1900 Videoklipi. 19.15 Za otroke. 2035 Reklamna igri ca 21.00 Olimpiada. 11. program* 10.00 Prenos iz Parla- menta 1610 Naš ekran, v slo-vaščini. 1635 Od pet do Šest. 1735 Za otroke. 18.00 Dnevnik 18 15 Olimpiada. 1835 Telefon ska igra. 19.00 Odločna ženska, angleška serija. 19.55 Studio '92. 21.10 Kriminalistična kro- nika '92 22.00 Večerni saldo. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Izginuli svet, Leonid Obolenski, portret. 6.00 Dobro jutro, poročila. 9.00 Ponovitev različnih mla- dinskih nadaljevank. 11.00 Dra gi stric Bill. 1130 Tic Tac Toe. 1230 Hammer. 13.00 En oče preveč. 13.30 Kalifornijski klan. 1420 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas 15.50 Chips. 16.40 Tvegano 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Elf 99 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider. 20.15 Co- lumbo: Denar, moč in mišice, ameriška kriminalka. 22.00 Ek splozivno. 22 50 Zakon. 0.50 Boj zoper mafijo. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.30 Horoskop. 6.45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika 7.15 Vreme, ceste 8.00 Poročila. 8.10 Danes na M V. 8 15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9 15 Glasbene uganke. 10.00 Poročila. 10.30 Iščemo za vas (zavrtite telefonsko številčnico in povejte nam, kaj vas žuli). 12.00 Poročila. BBC 1230 Novica dneva. 13.00 Slovo. 16 00 Pozdrav popoldnevu. 1625 Obvestila. 1630 Poročila. 16.45 Mali oglasi. 1730 Poslušamo vas. 18.00 Narodnozabavna glasba 1830 Poročila, BBC. 19.00 Konec sporeda. 10. i 0 Ta čudoviti notni svet, oddaja za otroke. 11.10 Pravi junak, angl nadaljevanka. 12 00 Poročila. 16.00 Potovanja, angl serija 17.00 Dnevnik 17.20 Klub Klobuk. 19.10 Risanka. 1930 Dnevnik. 20.05 Film tedna Nesmiselni strel, avstralski film. 2135 Mali koncert. 21.50 Dnevnik. 22.15 Sova; Krila, amer, nanizanka: Mož, imenovan Sokol, amer, nadaljevanka; Zgodba o Ma-gnumu, angl serija Drugi program 9.45 Zimske olimpijske igre. 1430 Sova, ponovitev nanizank. 15.50 Zimske OJ. 19.00 Studio Maribor. 1930 Dnevnik ORF. 20.05 Žarišče. 2030 Poglej in zadeni. 21 00 Zimske Ol. HTV 1 10.00 Poročila. 10.05 TV šola, predmetni pouk. Program za učence 3. in 4. razreda 11.00 Konferenca za lisk vlade Repu blike Hrvaške. 12.00 Poročila. 12.05 Lepe stvari, serijski film, ponovitev (3/3). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16 15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 16.35 Šolski program. Staro hrvaško gradbeništvo (2/2). 17.05 Risanke 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo dalje. 18.00 Poročila. 18.05 Družinske teme. 1835 Santa Barbara, serijski film (24/50) TV AVSTRIJA 1 830 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9 05 Policijska inšpekcija. 930 Francoščina. 10.00 Šolska tv 1030 Predaja v ledu, film. 12.00 Samostan. 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 1335 Sužnja Isaura. 14.00 Waltonovi 14.55 Popaj. 15 00 Otroški spored. 15.30 Živalski vrt, lutke. 15.55 Otroški prometni klub. 16.05 Mojster Eder. 1630 Za in proti. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 1830 Srečna družina. 1930 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kako se pograbi milijon, komedija. 22.15 Pogledi s strani. 22.25 Oddaja za prijatelje filma. 0.25 Max Headrom. 1.10 čas v sliki. KA TV 5.45 Dobro jutro, Madžarska’ 835 Za otroke. 9.35 Petra, 2 del dok filma. 1330 Olimpiada. 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 16.10 Arhitektura na razpotju, serija. 1655 Dobrodelni koncert za begunce. 1730 Viljem Tell, seri ju. 18.00 Svet denarja. 18.10 Koledar 1992. 19.00 Videoklipi. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik. 2030 Olimpiada. 24.00 Najsrečnejši dan. H. program: 16.05 Naš ekran, v nemščini. 1630 Od pet do šesl, magazin. 17.30 Za otroke. 18.15 Pust za stare od 0 do 99 let 1838 Telefonska rgra. 19.00 Vojaške pesmi in napevi, iz Komornega gledališča. 21.25 Spor Light, mini portreti domačih pop zvezdnikov. 22.00 Večerni saldo, pregled dogod kov dneva. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Prepovedani filmi: Zasliševanje, poljski film (1982). 6.00 Dobro jutro, Evropa, poročila. 830 Ponovitev razli-Čih mladinskih nadaljevank. 1130 Tic Tac Toe. 1230 Hammer. 13.00 En oče preveč. 1330 Kalifornijski klan. 14.20 Springfieldska zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Chips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada 18.00 Elf 99. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodnozabavna glasba 21 15 Gottschalkov šou. 22.15 Sternov tv magazin. 23.20 Benny Hill . 0.55 Boj zoper mafijo. 5.40 Prebujajte se z nami. 5.50 Vreme, ceste. 6.30 Horoskop. 6 45 Pesem tedna. 7.00 Druga jutranja kronika. 7.40 Zvočno pismo iz Zagreba. 8.00 Poročila. 8.10 Danes na M V 8.15 Mali oglasi. 9.00 Poročila. 9.15 Sedem veličastnih. 10.00 Poročila. 10.30 Tema dneva. 12.00 Poročila, BBC 1230 No vica dneva. 13.00 Slovo. 16 00 Pozdrav popoldevu, 16.25 Obvestila. 1630 Poročila. 17 00 To sem jaz. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 1830 Poročila, BBC. 19.00 TV SLOVENIJA 1 10.00 Pedenjžep. 1030 Mač k on in njegov trop, ! 1.00 Šolska tv. 12.00 17.00 Dnevnik 17.20 biča, ang!, nanizanka, žav. 18.45 Že veste?, val na oddaja. 19.15 risanka. Poročila. Superba-17.45 Živ izobraže-Risanka 1930 Dnevnik. 20,05 Razred nik. amer, nanizanka. 21.35 Tednik. 2230 Dnevnik. 23.05 Sova. Nemogoči vohun, ang), nadaljevanka; Cellini, ital nadaljevanka. Drugi program 9.45 Zimske olimpijske igre. 15.35 Sova, ponovitev. 17.00 Zimske Ol. 19.00 Videolestvica. 19.30 Dnevnik RAJ. 20.05 Žarišče. 2030 Marlboro Musič Show. 21.00 Zimske Ol HTV 1 1135 Tajni agent Praščič. humoristična serija, ponovitev (6/14). 12.00 Poročila. 12.05 Ne zahtevaj preveč, serijski film, ponovitev (4/6). 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 14.00 Poročila. 14.10 Spregledali ste, poglejte. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 1635 Mixer M 17.05 TV izložba. 17.15 Poročila v angleškem jeziku. 17.20 Gremo naprej.-18.00 Poročila. 18.05 Izložba znanstvenih knjig. 18.35 Santa Barbara, serijski film (20/50) 19.25 Nocoj... 1930 Dnevnik I. 20.05 3-2-1, kviz (2/211 20.55 Spekter. 22.00 Dnevnik 2. 22 25 Vox. 22 55 Glasba 23.00 Slika na sliko. 23.45 Poročila v nemškem jeziku. 23.50 Poročila v angleškem jeziku TV AVSTRIJA 1 830 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Doogie Howser. 930 Dežela in ljudje. 10.00 Življenje v srednjem ve ku. 10.20 Glasbeni inštrumenti, kitara. 10.30 Anastazija, film. 12.05 Tisoč mojstrovin. 12.15 Klub za starejše. 13 00 Čas v sliki. 13,10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura 14.00 Wihterjevi iz soseščine. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje v notranjost človeškega lelesa. 15.30 Am dam des. 16.05 Mojster Eder 16 30 Uspešnice in napotki. 16.55 Telestik. 17 00 Mini Čas v sliki. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Doogie Howser. 18.30 Srečna družina. 1930 čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Mali šefi in velike živali. 21.20 Pogledi s strani. 2130 Shadow Riders, vestern. 23.00 Iščemo pomočnico. 5.45 Dobro jutro, Madžarska! 8.35 Lajna, zabavna glasba 9.05 Walt Di$ney vam predstavlja, pon. 13.25 Olimpiada 16.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva. 16.10 Lovci iz zraka. 16.40 Resna glasba, Mozart. 17.00 La Sepi. serija 1730 Viljem Tell, 24. — zadnji del. 18.00 Svet denarja. 19 00 Videoklipi. 19.15 Za otroke. 20.00 Dnevnik. 2035 Sosedje, 126. del tv-romana. 21.05 Friderikusz show. 2230 Olimpiada. JI program: 1530 Naš ekran, v romunščini 15.55 Za otroke. 16.25 Olimpiada, vmes ob 18.00 Dnevnik 19.40 Tele fonska igra 20.00 Regionalni program iz studiev Budimpešta, Pecs in Szeged. 21.00 Debatni forum. 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva. 22.25 Pred koncem dneva. 22.45 Filmski klub TV 2: Pomočnik, slovaški film. RTL 6.00 Dobro jutro in poročila. 930 Ponovitev različnih nadaljevank. 1130 Tic Tac Toe. 1230 Hammer 13.00 En oče preveč 1330 Kalifornijski klan. 14.20 Springfield; k a zgodba. 15.05 Dallas. 15.50 Chips. 16.45 Tvegano. 17.10 Vroča nagrada. 18.00 Elf 99. 18.45 Poročila 19.15 Jump Street. 20.15 Super privrženec. 21.5 Klic v sili 22.15 Blazen morilec z avtomobilske ceste, kriminalni film. 0.55 Boj zoper mafijo. *.I3 e« - februarja 1992 Stran 21 SERVIS VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE LJUTOMER p.o, 69240 Ljutcmer. Kolodvorska c. 16 a tel 1069) 01-063.81-535, 81-505, 81-515, 01-525 teiex 35-263 fax 01-257 Kino SPORED FILMOV V KINU PARK M. SOBOTA od 14. feb. do 20. feb. PETEK, 14. feb., ob 17. uri amer akcijska kom. HUDSON HAWK PETEK, 14. feb., ob 19. uri amer trdoer. PORNO BEBY SOBOTA, 15. feb, ob 17. in 19. uri amer, akcijska kom. HU DSON HAWK NEDELJA, 16. feb., ob 17. uri amer, akcjjska komedija HUDSON HAWK N E DEU A, 16. feb, ob 19. uri amer trdoer PORNO BABY TOREK. 18. feb. ob 17. in 19. uri amer vestem NAJBOUŠ1 STRELEC SREDA, 19. febr. ob 17. uri amer, vestem NAJBOUŠ1 STRELEC SREDA, 19. feb, ob 19. uri amer, trdoerotični VROČE SANJE ČETRTEK, 20. feb, ob 17. uri amer, karale akcijski ZOD1JAK AMERIKA 3 ČETRTEK. 20. feb., ob 19 uri amer, trdoer. VROČE SANJE MOTORNA [ VOZILA CX 25 D ČARA VAN, letnik 1984, bele barve, registriran do decembra 1992, prodam. ©23-802. M-3519 GOLF DIZEL, letnik 1987, prodam. Cena 11500 DEM ©32-210. int. 309. Igor. M-l 151 RENAULT 4 GTL, letnik 1990, pro. dam Jože Mencigar, Pertoča 72, S 21-630. int. 36. M-l 152 128, letnik 1986, in 126 P, letnik 1981, prodam. Ulica ob kanalu I L Murska Sobota, © 26-572. M-U53 RENAULT 5, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do julija 1992, ugodno prodam. © 42-339. M-1156 ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam ©45-300. M-1098 ZASTAVO LADO 1500, letnik 1981, prodam Razlagava 21, Ljutomer, © 82-657, popoldan. M-3521 ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam »86-114, zvečer. M-3520 MOTOR B T 50 S, star 2 leti, ter mercedes 200, tip 115, starejši letnik, dobro vzdrževan, ugodno rpodam. Market Leo, Ljutomer, © 82-354. M-3518 GOLF, letnik 1983, ugodno prodam © 62-407. M-3125 »ARTBURG, letnik 1979, registriran do 24. 8 1992, prodam S 81-580, dopoldan M-3522 GOLF JGL, letnik 1980 december, ugodno prodam. Dani Jerič, Hrastje-Mota 66. Radenci. M-i 103 Najlepši biser Slovenskih goric je Sv. Trojica ’ Ko se vozite skozi Slov, gorice, zavijte v Lenartu »po stari cestic v Gradišče. S prijaznostjo ras pričakuje GOSTIL V4 PR! TROJICI. Priporoča vam tople malice, domače narezke, jedi po naročilu in domača vina. Ob petkih in sobotah pa obiščite DISKOTEKO I LORIJA N. Odprta je od 20. do 3. ure zjutraj. OPEL MANTO, k a ra mbo h ra no, le-1nik 1979, ter ZASTAVO I0Jb letnik 1978, kararnbolirano, prodam. Boris Žilek, Mota 8, Ljutomer. M-3530 POSEST V DRAKOVCIH PRI MALI NEDELJI prodam I ha parcelo — pol gozda pol sadovnjaka. Voda in elektrika v bližini. Možnost zidave hiše ali počitniške hišice. ©(063) 36-273. M-1126 NJIVO, 70 arov, in 24 arov gozda, skupaj za 7 000 DEM, njivo 45 arov za 3.500 DEM tolarske protivrednosti v k o. Gorica prodam ©45-373. M-1141 VINOGRAD s kletjo v Strehovskih goricah in vinograd z zazidljivo parcelo v Dobrovniku prodam. Gizela Gyori. Dobrovnik 203. MGE NJIVO v Murski Soboti prodam. © (062) 24-994, M-3345 GRADBENO PARCELO pri glavni cesti (vodovod, elektrika, telefon) prodam. Mirko Kolmanič, Stara-No-va vas 55, “B 87-417, zvečer. M-3515 PARCELO z zgrajenimi temelji za hišo in garažo na Razkrižju ob asfaltni cesti prodam. Leo Market, Ljutomer. S 82-354. M-3517 51 ORNO ZEMLJO v Turnišču prodam. ©76-664. M 4546 VISOKO PRITLIČNO HIŠO z garažo, prizidkom, lepim sadovnjakom in vrtom rpodam. Cena po dogovoru. Lendava, Kolodvorska 36, ©75-916. M-4542 V VIŠJEM PREDELU LJUTOMERA, v novi hiši, oddam večje stanovanje s telefonom, CATV in garažo. ® (066 ) 22-418. M-PF OPREMLJENO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V CENTRU MURSKE SOBOTE ODDAM V NAJEM ENI ALI VEČ OSEBAM. ©23 139. M-l 154 VINOGRAD, 8 arov, na Folovskem vrhu, prodam. Turnišče, Mlinska 6, ali Sobota, Cankarjevo naselje 22, 1094 VINOGRAD na lepi sončni legi z novo kletjo prodam. S 72-065 M-1098 PRODAJNO POSLOVNI PROSTOR dam v Murski Soboti v najem. ® 25338 MPP H1SO v Selu št. 18 prodam. Gornji Petrovci 51. M-l 100 GRADBENO PARCELO, 27 arov v Dankovcih, primerno tudi za vinograd ali sadovnjak prodam Cena po dogovoru. ® 22-884. M-l 118 STAREJŠO HIŠO v centru Murske Sobote, primerno za obrt, lokal ali trgovino prodani. ® (0661 21-215. MJ-1122 RAZNO PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št, 31355-1, izdane pri HKS Pa-nonka v M- Soboti. Apolonija Buzeti, Zvezna 17, Bakovci. M-l 146 ŠTIRIREDNI REGAL 287 x 112x42 ugodno prodam. ® 62-699, popol dan. M-3444 TRDI TERVOL, 5 cm, ugodno prodam. ® 24 929. M-l 143 VERUJEŠ V BOGA? Ga še nisi na šel? Potem pojdi z nami notranjo pot k Bogu, nebeškemu očetu. Univerzalno življenje 8 a/29/M, Glinškova ploščad I6t 61 I 13 Ljubljana. M-1121 TRDA DRVA prodam. Moščanci 59. 133 MOTOR ZA C ASCONO 1.6 in me njalnik za ascono ali kadett 1.3 C prodam. Stefan Bunderla, Grad 64. M-1135 VEDNO PO UGODNIH CENAH j KVR1VO - PREVOZ |______ Bojan Jakšič, Gor. Bistrica 51 NAJENOSTAVNEJŠA POT DO KURJAVE Pokličite: (069) 70-106 PREMOG MINI MORIS 1300 GT, letnik 1975, z rezervnim motorjem, dobro ohranjen, prodam za 1.300 DEM ® 70-069. M-3454 PEUGEOT 305 SR, letnik 1978, prodam za 3.000 DEM. Mačkovci 33. M 1101 LADO 1600, poškodovana inštalacija. korosenja obnovljena, prodam. Kupšinci 37, ® 23-552. JUGO 45, letnik 1991, prodam. ©23 191. M-l 138 HONDO CRX 1.6, rdečo, letnik 1990, prodam. S 22-593. Ogled vsak dan razen sobote in nedelje. M-l 140 ZASTAVO 850, letnik 1985, prevoženih 60.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Branko Ribaš, Kruplivnik 7, p. Grad. M-l 120 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Ferko, Vidonci 10. M 1123 ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam za 2.700 DEM. © 79-241. M-l 125 PEUGEOT 505, letnik 1981, prevoženih 95 000 km, ga raži ran, menjam za manjši novejši avtomobil. © 25-006. M. 1132 ZASTAVO 101, letnik 1982, registriran do februarja 1993, ohranjen, prodam za 2.00 DEM. Motovilci 5, Grad, » 53-160. M-l 144 RENAULT 18, letnik 1980, registriran do novembra, dobro ohranjen, prodam. Tišina 69. M-U49 OLTC1T CLUB, letnik 10/1991, bele barve, in golf JGL, letnik 1981, prodam. ® 46-147. M-1150 V PROSECKI VASI BLIZU MAČKOVEC PRODAM STAREJŠO KMEČKO HIŠO, 280 arov starejšega sadovnjaka, elektrika v hiši. Vse informacije v Gostilni Gergjek na Tišini. M-3434 OMARO ZA DNEVNO SOBO pro dam. Gradišče 17 M-l 155 GOSTINSKI LOKAL z hišo in zemljiščem, 26 arov, v Moravskih Toplicah prodam. Naslov v upravi lista. M-l 127 VINOGRAD, žlahtna trta, v Globoki prodam ©89-048 M-l 135 NEDOKONČANO VISOKOPRIT-LIČNO HIŠO, v IV. fazi, na Tišini, prodam. ® (062) 35-646. M 1086 VPEIJANO VIDEOTEKO z vsem inventarjem ugodno prodam. S 75-540. M-4547 JASAMA JASAMA — INSTITUT: generalni zastopnik za ameriško RIO kozmetiko R. NIKOL in tujih podjetij z najnovejšimi naprava mi za pdoročje kozmetike, fitnes-sa, fiz. rehabilitacije in pedikure, vas vabi v naslednje seminarje: VESTNIK Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 • ponovno levi’s • velika izbira daril J. BIO KOZMETIKA masaža, make up, delo na napravah v mesecu marcu ter teorija in praska s certifikatom, 2. DINAMIČNE, ZDRAVE, LRFJENE IN SAMOZAVESTNE - USPEŠNEJE v poklicu in družini (antistres trening, moda, kozmetika, par fumi, bonton — OBLIKOVANJE LASTNEGA STILA s pri znanimi strokovnjaki). Tečaji bodo potekali v Ptujskih toplicah, Mariboru in Radencih. Podrobne informacije in prija ve sprejemamo na telefon: (062) 724-375. 724-712 vsak dan od 8. do 18. uri. OBLIKUJTE NOVI STIL ŽIVLJENJA, SVOJ STIL! VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik). Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Bakan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Fen Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografija), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov tn fotografij ne vračamo. Naročnina za 1. trimesečje 1992 je 500,00 SLT, za podjetja 1.000,00 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota; 51900-603-30005. Devizni račun pri A banki Ljubljana: 5O1OO-62O-OO112-5O49512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je po zakonu o prometnem davku obdavčen s petimi odstotki davka od prometa proizvodov. MIKROFON DINAMIK, nov, banez bass multiefekt z ekvilajzerjem, televizor Grunding, rabljen, črno-beii, prodam. Žižki 73. M-i 114 BOBNE SIMMONS SDS 9 prodam. © 22-528. M-l 105 DRVA za kurjavo in 9 mesecev starega nemškega ovčarja z rodovnikom prodam Titan, gorička 54. Černelav ci. M-l III HLEVSKI GNOJ, večjo količino, prodam Selo 58. M-1095 SEMENSKI KROMPIR DEZIRE prodam. Ob potOKu 6, Turnišče. M 1131 TRDA DRVA (akacija, bukev) kupim. ©24-721. M-1096 Preklic! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji agro-živilski šoli Maribor, tozd Živilska šola, izdanega leta 1986. Igor Perš, Vučja Gomila 21. M-1097 PRALNI STROJ GORENJE 306 BM, zapakiran, nov, ugodno prodam. ® 82-189. M-3524 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 2,5 kW, 10 000 SLT, in knjige domačih in tujih pisateljev prodam. Branimir Požarnik. Puconci 8 c, 6920! Pu conci. M-PF MATURANTI POZOR! Prodam moško maturantsko obleko enkrat nošeno S 48 000 M-1104 BOBNE SIMMONS SDS 9 prodam. © 22-528, popoldan. M-1105 SENO V BALAH IN OTAVO prodam. Kobilje 7. M-l I 15 VARILNI APARAT CO>, uvožen, prodam. Štefan Gral, Krog, Ravenska 2. M PO PREKLIC’ Preklicujem veljavnost hranilne knjižice, izdane pri KZ Ljutomer št. 177 na ime Marija Filipič, RadomerŠčak 39 M-3516 [ KMETIJSKA | MEHANIZACIJA TRAKTOR STEYR, 30 KS, generalno obnovljen, s plugom in brano, prodam © 82 150. M-3525 JER MENICO za traktor Deutz ali Llrsus prodam ©48-006 M-II12 TRAKTOR DEUTZ 48 prodam. Cena po dogovoru. Marjan Rac, Markovci 56. OBRAČALNIK SIP, star eno leto, prodam. Selo 142. M-1124 TRAKTOR STEVR, 28 KS, in JUGO 55 prodam. Murski Črnci 62. M-l 158 SEJALNIK za krompir in 2000 kg sena prodam. Hamer, Segovci 37. M-3126 TORPEDO RX 100, star I leto, ugodno prodam. Cena po dogovoru. ©45-370. M-1091 TRAKTOR URSUS 902 8 ugodno prodam. Štefan Kutoš, Slaptinci 5, Videm ob Ščavnici. M 1102 IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO brez obveznosti, ki je pripravljena celodnevno pomagati bolniku na domu Vse informacije dobite po S 87-568 od 16. do 18. ure. m3519 ZAPOSLIM ČISTILKO, dvakrat tedensko. Lipovci 108 ml 116 ZAPOSLIM DELAVCA v kamnoseški stroki. Štefan Bunderla, Grad 64 mll35 MLAJŠO UPOKOJENKO iščem za kuhanje na Tirolskem v Avstriji Popolna oskrba — dobro plačilo. ©23-228. ml 147 MALE PUJSKE, stare 8 tednov, pro dam. Lipovci 51 mlO87 NEMŠKE OVČARJE, različnih veli-kosti, prodam Vučja Gomila 8 ml 126 TRI KRAVE (eno črno-belo s teletom, dve breji, stari 9 mesecev) prodam Špilak, Nedelica 124, S 72-127. mli48 NESNICE, MLADE JARČ1CE, PASME HISEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po ze-io ugodni ceni. Vsak, ki kupi 10 jar-čic, dobi eno zastonj. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ©24-393 ali Dragica Bokan, Grad. ©53-086, ali Gostilna železen, Bez novci. ® 49-025 mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PASME HISEX, rjave, opravljena vsa potrebna cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni Vsak, ki kupi lOjar-- čic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Anice Benčec, Bakovci, ® 43-070. mpp obrtniki, podjetniki — POZOR Ugodna posojila za srednjeročno obdobje ponujamo. Pokličite (062) 101-778 od 9. do 21. ure v ponedeljek, sredo, petek, soboto in nedeljo m 1099 ।---PRODAM ------------—-----------------------1 impregnacijsko sredstvo Impregnol za vinogradniške, sadjarske ter vse ostale kole in lesene dele (prednost v namakanju in kvaliteti) - učinkovita zaščita sadnega drevja in vinske trtt od škodljivcev divjadi (zajec, srna), ki dobro na domešča ograjo (garancija 30 let) — uspešno preiskušeno sredstvo z navodili za zali ranje voluharja in krta (cena 1 ara = 200,00 SLT navodila za obrezovanje (sadno drevje, vrtnic) komplet pribora z navodili za cepljenje (sadnem drevja) — komplet za preiskus semena za setev in kopelih boljše in učinkovitejše kaljenje semen (kakšnasetev, takšna žetev) Naročila na telefon: (068) 41-199. MONTAŽA INDIVIDUALNIH SATELITSKIH SISTEMOV IN ZEMELJSKIH ANTEN. Konkurenčne cene. Emil Štampar, Segovci 41, Apače, tel.: 69-089 ZA SLOVENIJO TER OBMOČJA: AVSTRIJE, ITAHJE IN MADŽARSKE. KJER ŽIVIJO SLOVENCI, IŠČEMO KNJIGOTRŠKE KOMERCIALISTE IN SKUPINE ZA INDIVIDUALNO PRODAJO. Zaželen lasten prevoz. Tel (061) 101-301, int. 30! ali 425. Popravek Pri tisku zahvale za pokoj'1'' ga Franca Vuka iz [Žolni1? Lakoša 2 je izostalo besw|lJ Pravilno besedilo se Žalujoči: žena Justina, hčef* Elizabeta z možem, brati * stri, trije vnuki in štirje p' vnuki vsak četrtek vestnik ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča Marija GomboC iz Bo rejec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom 1,1 znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti tef darovali cvetje. Zahvala tudi g. župniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. K počitku leglo je telo, a delo in trpljenje pozabljen0 ne bo. Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. V SPOMIN 16. februar je boleč in žalosten, ker ce leto dni več n1’ nami ni Jožef Gorza iz Vučje Gomile 127 Bil sl nam življenje. Žalostnim in osamljenim nalil ostal le spomin na tvoje dobro srce in pridne roke- Žalujoči: žena Olga ter vsi njegovi domači Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, zaspala mama si zlata, a v naših srcih boš osta'' ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je 22. januarja 1992 v 85. letu s?, rasti tiho in mirno zapustila draga mama, omanJa prababica Marija Merklin roj. SeČko iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod^ kom, znancem in prijateljem, ki sojo pospremili na fr ni zadnji poti, ji darovali vence, šopke, prispevali za^ boško bolnišnico, nam pa izrekli pisna ali ustna sožalj* Posebna hvala zdravnikom in bolniškemu osebju irj^ nističnega oddelka soboške bolnišnice in dr. Jož® Magdiču za vso pomoč in skrb ob njeni bolezni- .. Posebna hvala g. župniku Režonji za pogrebni obred1 pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS iz M * bote g. Tiborju Bagariju. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Stefan z ženo Marico, vnuka Srečko z Žeji Tanjo, Lea z možem Nerminom ter pravnuki LJroš, I Blaž in Altna •] Stran 22 VESTNIK. 13. FEBRUAR**^ V SPOMIN 16. februarja mineva žalostno leto, odkar si sredi prebujajočega se jutra zatisnil oči, naš dragi Franc Čerpnjak iz Martinja ^rena bvala vsem, ki se ga spominjate, se usta-J e ob njegovem preranem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA 4' februarja 1992 smo v ožjem krogu pokopali Ludvika Barbariča pravnika rojenega leta 1949 Uenmi^em° Se v?em> so mu v zadnjih težkih klh pomagali. Enako tudi vsem darovalcem cvetja in za izrečena sožalja, M. Sobota, 4. 2. 1992 Žalujoči ZAHVALA 27. januarja nas je v 88. letu starosti tiho zapustila naša ljubljena žena, mamika, babica, prababica, teta in svakinja Ana Šiško roj. Donža iz Vučje vasi iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom. so^', 'Z£ub’ se znancem> prijateljem, ki ste nam kakorkoli hum»am urekli sožalje, darovali vence, šopke, dali za posebna hv nam®ne ter jo pospremili na zadnji poli. brano žuPn'ku M l^P pogrebni obred, pevkam za tz-Petje ter govorniku za prisrčne besede slovesa. vsem še enkrat — iskrena hvala! ZAHVALA V 66. letu starosti je po težki bolezni utihnilo srce naše drage • mož Franc, sinova Maksimiljan in Marjan i družinama ter drugo sorodstvo Agice Horvat-Murgelj iz Mursko Sobote lskrena h - Me nam vT-1sosedom m znancem ter ki narn iz^č^h *renutkih pomagali, darovali cvetje- vence in njenj Zadn' S° • e Ier v tako hcthu pospremili na °dpeteJ>^Ot' K- župniku za pogrebni obred, pevcem posebna z-l^ °S,'n^C ter govorniku KS /a pndnvilnr besede! je ob ncs A3'11 pa namenjena družini Hozjan s Hotize. ki e l^n’ pomoči lajšala bolečine v njenih zadnjih trenutkih življenja. Vsi njeni Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala ZAHVALA Po težki boleznrnas je v 79. letu starosti zapustila draga žena, babica in prababica Katarina Jakob roj. Žalig boleči iz v . IZ LiP°vec kih'' Plateh/*' Se *skreno zahvaljujemo vsem sorodni-11 trenutkih znancem in sosedom, ki so nam v tež s'ali ob strani, nam izrekli sožalje, darova- t-Vala vsem k enCe’SoPke in za s*<,e nwU' Počitki ' s^.eJ° v velikem številu pospremili k zad-^hl ”“d,i g župniku /a pogrebni obred, n P*10 žalostinke m eovntitiku ob odprtem Va|“ dr Urium 8robu »»patronažni sestri zn hišanrc bolečin* Lipovci, 26. ]. 1992 ^aNioči • ™ < • moz Viktor in otroci t družinami 22. januarja nas je v 86. letu starosti nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat Viktor Savel upokojeni natakar iz M arija n ec Ob nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Prisrčna hvala g. seniorju Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpele žalostinke in domačim gasilcem. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Franca Dunaja s Kapele se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnika v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Serafina, sin Jože z družino in drugi sorodniki Skrb, delo in trpljenje troje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj boš p grobu mirno spal. ZAHVALA Ob boleči izgubi Jakoba Hojča iz Radomerščaka pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke, prispevali za svete maše ter ga pospremili v tolikšnem številu na njegovi zadnji poti Iskrena hvala g dekanu za pogrebni obred in za sv. maše. Hvala pevcem Društva upokojencev Ljutomer za odpete žalostinke, g, Ignacu Kovačiču za odigrano Tišino ter govorniku Milanu Ščavničarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnice v M. Soboti za nego in lajšanje njegovih bolečin. Iskrena hvala vsem gasilcem, še posebej njegovim in GD Ra-domerje za lep pogrebni ohred. Vsem skupaj še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči žena Marjeta in Jelka z družino Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnile se. kako trpela sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA Naj bo v naši zahvali delček materinske ljubezni, neizmerne človeške dobrote in iskrenosti, ki jo je nosilo v sebi srce žene, matere, tašče in babice Trezike Mertuk roj. Mlinarič iz Bratunec Z globoko žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali oh strani Iskrena hvala g. župniku, g. kaplanu, g dr. Zadravcu, pevcem in'govorniku KS in vsem od blizu in daleč, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poli Hvala za darovane vence, cvetje, sv. maše in izraženo sožalje! Žalujoči: mož Ivan, otroci Anica, Ivan in Janez z družinami ter drugo sorodstvo Ko solza po licu mi spolzi, moj mož zdaj mirno spi. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Po težki in hudi bolezni meje v 58. letu starosti zapustil moj ljubljeni mož Franc Černjavič iz Gradišča 55 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, ki so mi priskočili na pomoč, prijateljem, znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke ter izrekli sožalje. Posebna hvala pljučnemu oddelku in dr. Požunu za lajšanje njegove bolezni. Posebna hvala gospodu seniorju za ganljive besede ob slovesu, Evgenu Flegarju za poslovilne besede, pevcem za čutno odpete žalostinke in vsem, ki so mi v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Še enkrat — iskrena hvala' 3. 2. 1992 Žalujoča neutolažljiva žepa Težko je izgubiti človeka ki ga ljubiš'. Še težje ga je izgubili za vedno. Najtežje se je naučiti živeti brez njega. V SPOMIN 29. 3. mineva 10 let od smrti ljubljenega moža, očeta, dedka in tasta Antona Horvata 13. 2. mineva žalostno leto od smrti ljubega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka Antona Horvata Hvala vsem, ki se ju še spominjate! Z žalostjo v srcu vajini najdražji Težko je izgubili človeka. ki ga ljubiš. še težje ga je izgubiti za vedno. Najtežje se je naučiti živeti brez njega. ZAHVALA V 55. letu nas je nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi oče, tast in stari oče Ernest Breskoč iz Domanjševec 82 1937-1992 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najhujših trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter dragega pokojnika v.tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Tobijevi in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v M. Soboti, duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku AP M. Sobota ter sodelavcem. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Pletilstva Prosenjakovci, GP Zvezda in kolektivu PTT-ja na Bakovski ulici. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Domanjševci, 22. januar 1992 Žalujoči: hčerka Brigita, hčerka Marta z možem Emilom, vnukinja Tina, mama Marija, brat Jože z družino, brata Karel in Gyula ter drugo sorodstvo Zakaj si morala nam umreti, ko pa s teboj je bilo tako lepo živeti? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN Boleč je spomin na 12. februar, ko bodo minila tri leta, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga mama Jolanka Breskoč iz Domanjševec 1939-1989 Čutimo te in pri tebi smo, čeprav v plamenu svečk. Toliko lepega je odšlo s teboj, z nami je le nema bolečina, edini porok tihe žalosti, ki nas spremlja dan za dnem. iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob in ji s spoštovanjem v spomin nanjo prižgete sveče. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi 1992 Stran 23 Kako, da nam to ni že prej-sinHo? Bavčar in njegovi se vozijo z novimi beemveji in molčijo o izvoru denarja za njihov nakup, Peterle in finančni minister Sesok trdita, da iz vladinega denarja niso bili kupljeni. Ob tem smo lahko prepričani, da bi Peterle prav rad razkrinkal svojega policijskega ministra, ker ga ta skupaj z Ruplom najbolj i »zajebava«. Potem pa Bavčar lepega dne izjavi, da so bili mnogi udbini dokumenti m dosjeji uničeni ... Udba še vedno bogato nagrajuje. Kljub Bavčarjevi »nesposobnosti« se nam je uspelo prištultti do nekaterih udbi-nih dosjejev. Zaradi integritete špijoniranih oseb in zaradi mirnega spanca nekdanjih in sedanjih udbašev, bomo imena prečrtali: Poročilo oddat: XXXXX Kraj akcije: gostilna ob cerkvi v kraju XXXX. Način zbiranja podatkov: naslanjanje na šank, igranje pijanosti. »Protidržavni element XXXX je izjavil, da zunaj v cerkvi bije ura. Kljub opozorilu, da cerkve zunaj ni, je izjavo še enkrat ponovil«. * * * Slovenska republiška in občinska birokracija se seveda nikoli ne pretegneta — zdaj pa, ko se bližajo volitve, si bosta dali še posebej veliko časa. Njihovi voljeni predpostavljeni namreč že začenjajo trepetati za svoje funkcije in jim ne bodo upali nič več odrejati, da se jim ne bi zamerili. Oni že vedo, kdo je resnična oblast, komu se ni dobro zameriti. Nekaj pa bodo politiki vseh strank »svoje« birokrate zagotovo lepo prosili. Naj uredijo prošnje za državljanstvo l(X),000 prosilcem, ki zdaj čakajo na odobritev. Politične stranke se bodo kar kresale od prizadevanja, da se to uredi pred volitvami. Volilcev ni nikoli dovolj, dobri bodo tudi južnjaki. Kučan se je zadnjič, ko je sprejel japonskega diplomata, prvič pokazal v vsej svoji državniški veličini. Japonec je bi! prvi predstavnik tuje države, ki ga je slovenski predsednik gledal zviška. ♦ « « Rupel je Japonca pričakal v razpetem suknjiču opečnate barve in mu stiskal roko kakor Martin Krpan Brdavsu. Naslednji diplomatski sprejem bo opravil z zobotrebcem med zobmi in v domači halji. Prezidij republike Prekmurje mu priporoča, da se za sprejem Rusov, ki bodo nemara kmalu prinesli prizna nje, o garderobi posvetuje s Prezidijevo protokolarno službo. Naši vrli ceremonerji mu bodo gotovo priporočali »le-derne črejvle« (usnjene škor-nje), brgiiše (lanene hlače z nacufanimi hlačnicami, ki segajo malo pod koleno) in »robačo« (srajco, po rusko: rubaška), ki mora biti neza-pasana za hlače. Namesto zobotrebci naj ima med zobmi »čibak« (pipo). + * 4 Prezidij je zgrožen, ker v občinskih programih za razvoj demografsko ogroženih območij (DOO), nič ne piše o ureditvi štorkljinih gnezd. Za DOO so vendar potrebni »na novo izdelani« ljudje, za te pa je znano, da jih prinašajo štorklje! Kaj delajo občinski krščanski demokrati? Kje so narodnjak i - pte menja k i ? Živo bitje, ki mu v soboškem programu za DOO posvečajo največ pozornosti in ga opisujejo z najbolj izbranimi izrazi, je prašič. Nastopa pod imenom »domači prašič«. potem po posebni tehnologiji preide v »domačega prašiča z blagovno znamko«, nazadnje se v »dopolnilni dejavnosti« vzredi v »image domačega Goričkega prašiča«. eesmm KONJ LIPOVCI »Ftičje gostuvanje« Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz Beltinec tudi letos pripravlja za Valentinovo FT1CJE GOSTOVANJE, ki bo tokrat v soboto, 15. februarja 1992, ob 19. uri v kulturni dvorani v Lipovcih. Gre za tradicionalno vsakoletno prireditev, ki s svojimi običaji privablja številne obiskovalce. Tako bo verjetno tud: tokrat v Lipovcih. E. M. Radgonski mehurčki Kdor vsaj občasno spremlja dogajanje v domačem kraju, mestu, občini in državi, se ne čudi več nepričakovanim in nepojasnjenim spremembam. Je pač tako, da nova metla pometa dru-gač kot stara; res pa je tudi, da pozabi včasih v kotu tudi kakšne večje »smeti«. Pa se ne razburja, kajti počistiti je treba še veliko drugih stvari ... Je to res vselej potrebno, je treba »počistiti« vse prejšnje stavbe in vodilne ljudi? Ne, tokrat se ne bom spuščal v državne ali meddržavne zadeve, saj me res bolj malo briga, kdo je danes v tisti stavbi, kjer so bili včasih rdeči, kaj je v tej in kaj v oni vili. Me pa jezi, če se to pometanje in spreminjanje nazivov tiče tudi mene. Pa ne neposredno (se ne bi splačalo)! Gre za povsem preprosto in konkretno zadevo iz Gornje Radgone, ki je marsikdo ne more razumeti in priznati moram, da je niti jaz ne razumem dokončno. Center za socialno delo je bil dolga leta v občinski stavbi Obiskovali so ga v glavnem ljudje, ki so potrebovali pomoč ah potrdila, večina teh pa se je z avtobusi pripeljala iz oddaljenih krajev. Resda so bili prostori bolj skromni, toda bili so v središču mesta in v bližini avtobusne po staje. In potem je pred leti (med vladavino zadnje komunistične oblasti) prišla direktiva, da se mora center preseliti. Zakaj? Kam? Slišali smo tahko, da bodo končno dobili boljše in večje prostore v zgradbi za Be ograd -sko (ah kakšna je že bila v tistem Času) banko. Na pripombe, da bodo morali starejši ljudje, ki so najpogostejše stranke, hoditi daleč z avtobusne postaje do centra, so odgovarjali: Stari ljudje morajo tako ali tako tudi k zdravniku ali v lekarno, center pa je le nekaj korakov naprej . . . In tako smo se navadili, daje bilo treba po vbogajme hoditi zelo daleč; kdor pač hoče kaj dobiti, mora za to tudi kaj storiti! In ko smo prišli do centra, smo morali poslušati nezadovoljne uslužbence, ki so tarnali nad smradom po lepilu ali laku, ki da jim povzroča glavobole in vnetja oči. Prostore so jim namreč na novo ure dili, pobarvali, položili itisone... Pred kratkim (prejšnji mesec) pa me je presenetila vest, da je center za socialno delo spet v občinski zgradbi. Zakaj? Je nova vlada ugotovila, da je stara naredila napako? So zdaj našli ustrezne prostore? Kakorkoli — tako je bolje, drži! Šel sem pogledat k vhodu v občinsko zgradbo, če je res, da so center preselili (sem pač tak, da hočem vsako stvar preveriti). In res: pred vhodom visi velika in že znana tabla z modrimi črkami CENTER ZA SOCIALNO DELO In veste, kaj sem še opazil? Da je ta tabla precej, precej večja od drugih, ki visijo pred vhodom v občinsko zgradbo. Večja je tudi od tiste, na kateri piše Skupščina občine in Izvršni svet. Mogoče pa že sedaj slutijo, da bo v prihodnje delo Centra za socialno delo najpomembnejše, pomembnejše celo od dela izvršnega sveta? Bi rekel, da bo držalo vsaj po vedno večjem številu brezposelnih in pomoči potrebnih sodeč! »Radgončan« Predstavili novi turistični avtobus turistične agencije Klas KLAS tudi na vas... Dve leti sta minili odkar so v Avtobusnem podjetju M. Sobota (ki se je med prvimi osamosvojilo in zapustilo Certus) ustanovili svojo turistično agencijo KLAS, Uvideli so. da je za njih ugodneje, da sami organizirajo izlete in pripravljajo druge ponudbe, kakor pa da ponujajo le avtobusne prevoze drugim agencijam. Po dveh letih so z delom agencije Klas zelo zadovoljni, saj pomeni tovrstna dejavnost premik h kakovosti poslovanja in »naš način prilagajanja na trzno gospodarstvo,« je povedal direk- Ivan Hanc, direktor iilolmsnega podjetja Murska Sobota: »Tudi naše podjetje vstopa na zahodni trg, v kar smo prisiljeni zaradi izgube trga v bivši Jugoslaviji. Zato pa mora biti naša ponudba zahtevnejša. Ob samih avtobusnih prevozih bomo prodajali številne zanimive ponudbe za oddih in zabavo, izlete v Prago. Budimpešto, Trst in na Dunaj, pri tem bomo čim bolj izkoristili našo ugodno lokacijo. Se posebej ugodne programe pripravljamo za maturantske izlete in ekskurzije ter oglede zanimivih strokovnih sejmov v Evropi.« (foto: bbp) PREIMENOVANJE ULIC Ne na vrat na nos! Soboška komisija za preimenovan je ulic m pridobitev mesi nega grba se je dosedanjega dela lotila z veliko zavzetostjo. O tem navsezadnje pričajo tudi Številni sestanki* na katerih so skušali priti do najbolj sprejemljivih rešitev. Dobro se namreč zavedajo* da S preimenovanjem nekaterih mestnih ulic* ustanov in tudi šol ne kaze hiteti* ker lahko drugače pride do nepotrebnih napak Imena ki jih izbirajo, pravijo, naj vsebujejo v prvi vrsti krajevne značilnosti, lahko imajo kulturni prizvok, čim manj pa naj bo v njih političnih »primesi«. Posebno zato* ker bo treba, kot poudarjajo, preimenovali skoraj polovico mestnih ulic Če bo slo vse po sreči, hi s preimenovanjem mestnih ulic končati do letošnjega apriia S svojimi ugotovitvami in stališči pa hodo seznanili tudi širšo javnost M JER§E Fbmurska banka dd Ce ste vztrajali do sedaj, vztrajajte še nekaj časa, kajti čas za žrebanje velikih nagrad in Vestnikovega avtomobila se bliža. Ne pozabite n° Cene gnojil Vrsta Panonka M. Sobota KZ Ljutomer KZ Lendava Cipot Tešanovci kan 27 1850.00 1820 1400.00 urea 1500.00 — — 1700.00 NPK 15-15-15 1600.00 — 1700.00 1800.00 NPK 10 -30 -20 2890.00 2943.00 — — NPK 13-10-12 1450.00 1600.00 — 1050.00 Cene rabljenih avtomobilov Ponudba rabljenih vozil na sejmu v Murski Soboti je že nekaj časa dokaj ustaljena. Na zadnji sejem minulo nedeljo so tisti, ki so se že naveličali svojih vozil, pripeljali 48 avtomobilov. Ponudba vozil je bila tokrat precej pisana, lastnika pa so zamenjali: zastava 126 P, letnik 1989, s prevoženimi 13.000 kilometri (3.000 DEM), zastava 101, letnik 1984, s prevoženimi 61.000 kilometri (2.800 DEM), R 18, letnik 1979, s prevoženimi 90.000 kilometri (2.700 DEM) in lada ri-va, letnik 1988, s prevoženimi 38.000 kilometri (3.800 DEM). Za ponazoritev še nekaj cen. TEČAJNA LISTA ŠT. 17 Z DNE 10. 2. 1993 Država Valuta Enota Za devize Za el rl^ ■ 4 nakupni srednji prodajni nakup Avstralija a. dolar 1 55.5896 55.7569 55.9242 54,00 Avstrija šiling IDO 640.1746 642.1009 044.0272 710.00 Belgija frank/C IM 218.6918 2193498 220.0078 215.00 Kanada dolar 1 59 9004 60.0806 60.2608 61.00 Danska krona 100 1,161.2512 1,164.7454 1,168.2369 1,142.00 Fnska C marka 100 1.650.6613 1.655.6282 1,660.5951 1,626.00 1 i J "i J Francija Irank 100 1321.6101 1325 5869 1329.5637 1,300.00 Nemčija marka 100 4.504.4652 4,518.0139 4,531.5734 5,110.00 Italija lira 100 5.9819 5.9999 60179 5.90 Japonska jen 459 56 1256 56.2945 56.4634 - Nizozemska gulden 100 4,001.7669 4,0138083 4,0258497 3,931.00 Norveška krona 100 1,147,2873 1.1507395 1.154.1917 1,220.00 Švedska krona 100 1,238.7279 1.242.455.1 1,246.1827 1,220.00 Švica frank 100 5.047 7037 5,0628924 5,078.0811 4,980.00 V. Britanija funt 1 129.0979 129.4864 129.8749 128.00 ZDA dolar 1 70.4589 70.6709 70.8829 72.00 1 Jugoslavija dinar IDO - 60.0(100 — - 11 Rep. Hrvaš. dinar IM 70.0000 - - I d Španija pezeta 100 71.4859 717010 719161 - ■ 1. Tečaji za devize so s TL št. 27 Banke Slovenije in 11.2. 1992 od 0.00 dalje. . ■ 2. Tečaje i.a efektivo oblikuje LB — Pomurska banka, d.d-.111 ' jo od 10. 2. 1992 od 9.30 do spremembe. 3. Občani lahko prodajajo tujo efektivo v vseh menjalnicah- ' j enotah LB — Pomurske banke d.d., M. Sobota lahko po^ ‘ daje občani tudi kupujejo tuji denar. i* 4. Valut, ki nimajo kupnega oziroma prodajnega tečaja za d** 1 ne kupujejo oziroma prodajajo. Znamka avtomobila letnik prevoz, km cena Opel Kadett 1.6 D 1985 73.000 11.000 DEM Opel Kadett 1.3 S 1989 25.000 15.000 DEM Opel Vectra 1.6 t 1990 18.000 21.000 DEM lada 1300 1985 60.000 3.700 DEM Golf JGL 1984 81.000 7.000 DEM Zastava 128 1989 13.800 4.200 DEM Zastava 128 1986 40.000 4.000 DEM Zastava 126 P 1989 13.600 3.500 DEM R 9 G TS 1983 110.000 7.000 DEM Mercedes 200 1978 178.000 4.200 DEM škoda Furman 1991 10.500 8.000 DEM Audi 100 1977 110.000 2.500 DEM Alfa Romeo 331.35 1988 28.000 14.500 DEM BMW 318 1984 70.000 14.000 DEM Ford Escort 1.3 1987 44.000 15.000 OEM Nissan Sunj' L4 SLX 1991 23.800 19.000 DEM Ponujamo vam rešitev: VARČEVALNO KNJIŽICO. Sredstva na varčevalni knjižici niso vezana, obrestovali pa bomo po enaki obrestni meri kot vezani enomesečni depozit NE PUSTITE, DA INFLACIJA ZMANJŠUJE VREDNOST VAŠIH PRIHRANKOV! P Murski val objavlja za radijske napovedovrk* oz. voditelje. Zaposlile’F priložnostna, vabljeni f moški, ki še niso bilj 14 avdiciji, imajo kune** srednjo šolo in obvlad*F slovenski knjižni jezik, 'e diciji bosta v petek, 15. । m., ob 19.00 in v sob*** 16. i. m., ob 13,0(1 na Murskem valu v Soboti, Tito’* 29. Pred dnevi je z avtobusne postaje v Murski Soboti odpeljal na prvo daljšo vožnjo po Goričkem novi »luksuzni« avtobus Avtobusnega podjetja M. Sobota. Turistična agencija KLAS bo s tem konkurenčnejša, (foto: F) tor Avtobusnega podjetja M. Sobota Ivan Hanc. S pomočjo turistične agencije »tipajo« zahteve trga, hkrati pa uveljavljajo splošno filozofijo poslovanja in ta je: zadostiti vedno zahtevnejše potrebe uporabnikov storitev. Tudi nakup novega avtobusa M.A.N. je del omenjene splošne filozofije poslovanja soboških avtobusarjev. 28-sedežni avtobus (s šoferjem in vodičem je lahko 30 potnikov) je najbolj primeren za izlete, saj je takšno število potnikov na izletih naj pogostejše. Karoserijo so izdelali v ljubljanski Avtomontazi, pobarvali pa so ga kar sami v svojih delavnicah. Izvedeli smo, da je za podobo novega avtobusa v največji meri zaslužen Jože Puhar. Cena novega lepotca je bila 300 tisoč nemških mark, prvi potniki pa trdijo, da avtobus prav zares vreden svoje cene saj ima kakovostne klimatske naprave, sanitarije, mi-ni-kuhinjo, barček, računalniško krmiljene zavore ABS, vzmetenje na zračnih blazinah (kar omogo ča zelo udobno vožnjo) in seveda video. Avtobus, ki bo vozil le po turističnih progah, bosta šofirala Jože Žido in Nikolaj Cuk. Bernarda B. Peček Demokrati v Radenci 14. februarja 1992 ob 1 prireja občinski dobr Demo* ske stranke Slovenije v k®^l čni dvorani hotela Radin cih okroglo mizo. Prišli “ Igor Bavčar, Tone Peršik Marko Kos, Igor Omerza- Cene sadja in zelenjavi Zelenjava Pujjll Vrsta * Tržnica solata — zelje 60.00 ohrovt — cvetača 150.00 korenje «0.00 peteršilj 300.00 fižol 150.00 čebula 60.00 česen 350.00 rdeča pesa —■ krompir — kisla repa 60.00 kislo zelje 60.00 jabolka 70.00 hruške 140.00 mandarine 160.00 grenivke — limone 120.00 pomaranče 100.00 banane 120.00 fige — orehova jedrca 400.00 jajca — # ]60> 3J-* d 3^ 46.00.5^ 1« lO^ 98.^' |d 23*5 10.00. <*1 ■ a n’'