ZAVZETO IN ODGOVORNO
Hrana   postaja  čedalje
pomembnejši del
družbenega razvoja
To velja tako v ekonomskem, urbanem, socialnem kot tudi preskrbovalnem in obrambnem pomenu. Naša občina kot izra-zito industrijska ima manj kot 5 % kmečkega prebivalstva. Tudi kmetijskih površin je zaradi naglega razvoja industrijein sta-novanjske izgradnje v ravnin-skem delu čedalje manj. Kljub temu pa si brez naše prehram-bene industrije in kmetijske proizvodnje (Emona, HP Kolin-ska, živilski kombinat Žito, Pe-rutnina, TZO Dobrunje) ne mo-remo zamisliti preskrbe Ljub-ljane in tudi Slovenije z vrsto prehrambenih izdelkov. Da bi zadostili družbenim potrebam, načrtujemo nadaljnji razvoj pre-hrambene industrije. Med pr-vimi v Sloveniji smo sprejeli pro-storski načrt občine, s katerimi smo zaščitili kmetijska zemljišča pred prodorom urbanizacije. V hribovitih predelih občine so še mnoge neizkoriščene možnosti za proizvodnjohrane. Brezodla-šanja bomo morali temu posve-titi mnogo več pozornosti kot do-slej. Že dejstvo, da smo na zadnji seji komiteja po dolgem času spregovorili o teh zadevah, po-meni za tovariše, ki delajo v kmetijstvu, veliko moralno oporo pri nadaljnjem delu.
Preobrazba vzgoje in izobraževanja
Tako kot v kmetijstvu imamo mnogo neizkoriščenih možnosti tudi pri razvoju malega gospo-darstva in uslužnostne obrti. Po naših novih stanovanjskih nase-Ijih samevajo kolesarnice in drugi kletni prostori, ki bi jih lahko z malo volje spremenili v servisne delavnice. Vrsto drob-nih predmetov, ki jih moramo sedaj uvažati, bi lahko proizva-jali doma. Komunisti hišnih sve-tov, organov KS, upravnih in izvršnih organov skupščine obči-ne, delovnih organizacij in go-spodarskih zboinicah bi morali spodbujati in ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj teh dejavnosti. Pomemben dejavnik pri uresni-čevanju politike ekonomske sta-bilizacije ter bodočega družbe-nega razvoja in seveda krepitve samoupravnega položaja de-lavca predstavlja preobrazba vzgoje in izobraževanja. Pri-prave na uvajanje novega načina izobraževanja so se uresničile z zamudo, pojavljali so se tudi idejnopolitične zastranitve, od-pori in nerazumevanja. V raz-pravah o mreži centrov usmerje-nega izobraževanja je prehajalo do neusklajenega delovanja, ki je najdlje držalo v negotovosti bodočo usmeritev VI. gimnazije Moste.
Nerazumevanje preobrazbe srednjih šol v bodoče centre usmerjenega izobraževanja je bilo najbolj očitno pri nekaterih najodgovornejših delavcih, ki so v sredstvih javnega obveščanja in pismih znanih družbenopolitič-nih delavfcem dopovedovali, da je njihova šola pred razpadom, da si neka druga šola lasti njihov program in podobno. Težko je razumeti nekatere družbene de-lavce, ki so odobravali tako po-četje. Srednja medicinska šola, babiška šola in VI. gimnazija Moste kot nosilke medicinske usmeritve v Ljubljani so še vedno težko sporazumevajo o skupnih nalogah. Prav gotovo ostaja vrsta objektivnih, predv-sem prostorskih težav, ki pa ne smejo biti nepremostljive, če bodo predhodno odstranjeni subjektivni zadržki. Posebno izobraževalne skupnosti so bile oblikovane tako, da mnogi zain-teresirani ozdi še sedaj ne vedo, v kateri PIS je njihovo mesto. Pri oblikovanju PIS ni zaživela po-trebna      politična      aktivnost.
Mnogi niti ne vedo, kdo so nji-hovi delegati. Temu primerno je obnašanje teh delegatov.
Celodnevna osnovna šola je zakonska obveznost in ne tre-nutna politična naloga. Iz znanih razlogov (ki jih tu ne gre ponav-ljati), se v naši občini še ne mo-remo pohvaliti s celodnevno osnovno šolo. Zaradi tega smo bili večkrat kritizirani. Ceprav govorimo, da prostori ne smejo biti ovira za celodnevno osnovno šolo, predstavlja to za našo ob-čino velik problem. Vsekakor bi morali več storiti za uvajanje elementov celodnevne osnovne šole v učne programe.
V izobraževalnem procesu ima pomembno vlogo tudi družbeno varstvo in vzgoja najmanjših. Pred   kratkim  smo   ugotavljali
družbeno neprimernost prostor-skih normativov, ki so presegali naše materialne zmožnosti. Za-radi teh naj bi v Ljubljani odklo-nili sprejem približno 600 malč-kov, kar predstavlja zmogljivost dveh velikih vrtcev. Sedaj pa so tarče političnih razprav nove cene, zaradi katerih napovedu-jejo odpoved družbenega var-stva svojih otrok predvsem starši z nižjimi osebnimi dohodki.
Komunistom naše občine ne more biti vseeno, da pobude o nujnosti dohodkovnega povezo-vanja med VVZ naše občine, ki jo je dal komite OK pred do-brim letom, še ni uresničena, in tudi premalo je bilo storjenega, da bi se lahko uresničila. Pro-
blemska konferenca komunistov iz VVZ jetopobudosprejela, za-tika pa se pri strokovnotehničnih opravilih. Izvršni svet skupščine občine bi moral poskrbeti, da bi se oblikovala delovna skupina, ki naj bi pripravila ustrezne stro-kovne predloge za uresničitev te pobude. Če lahko v gospodar-stvu ena delovna organizacija oz. delovna skupnost opravlja skupne naloge za več tozdov, bi nekaj podobnega lahko načrto-vali tudi v šolskem in otroškem varstvu.
Razvoj našega
političnega sistema in
uresničevanje družbene
vloge ZK v njem
Temu področju smo v lanskem letu namenili izredno pozornost. Ta vprašanja so bila na dnevnem redu sej občinske konference kar trikrat. Z rezultati vloženega dela pa ne moremo biti zado-voljni. Našega sistema namreč ne uresničujemo. Na posvetih v CK je tov. Šetinc dejal, da je »poli-tični sistem stroj, ki poganja dnižbeni razvoj, subjektivni fak-tor pa njegova pomembna sesta-vina, regulator«. Formalizem, forumsko delo in sestankarstvo so osnovne hibe našega delova-nja, ki se jih nikakor ne moremo otresti, čeprav se jih že dolgo za-vedamo. Namesto pozitivnih družbenih sprememb jemljemo kot merilo uspešnosti ali neu-spešnosti političnega in samou-pravnega delovanja število in morda še kvaliteto sestankov. Odpravljanje teh slabosti lahko veliko prispeva k ekonomski sta-bilizaciji.
Preveč je različnih razlag in ra- ¦ zumevanja družbene vloge po-sameznih subjektov našega poli-tičnega sistema. Tov. Edvard Kardelj je v svoji študiji Smeri razvoja političnega sistema in so-cialističnega samoupravljanja nazorno prikazal, - kakšna je vioga posameznih subjektov v tem sistemu. Pa se še vedno sre-čujemo z zamenjavo vlog in sred-stev za doseganje družbenih ci-Ijev. Še vedno je velikp nepo-trebnega ponavljanja in podvoji-tev. Dogodi se celo, da gredo pomembne zadeve mimo po-trebne politične akcije. V takih razmerah si politični profesio-nalci dovolimo celo presojanje, kdo bi moral kaj narediti, kdo je kaj naredil, za kaj je kdo zaslu-žen ipd., kar nima nič skupnega z našim sistemom.
V zadnjem času veliko govo-ritno o razraščanju administra-cije in družbene režije v vseh sredinah. Prav je, da se lotimo tega družbenega fenomena, kajti tako hitro naraščanje števila za-poslenih v neproizvodnih dejav-nostih nima opravičila niti v hi-trem razvoju tehnike, ki odprav-lja fizično delo niti v razvejanosti našega sistema. Če bi dopustili, da gre družbeni ražvoj v tej smeri, bi v kratkem postali de-žela tajnikov, koordinatorjev, referentov. Dobro zastavljeno delo komisij za preprečevanje nadaljnjega širjenja administra-cije bo dalo željene rezultate le ob ustreznih družbenoekonom-skih ukrepih, ki bodo sledili nji-hovim ugotovitvam in spremi-njanju nekaterih predpisov, ki zahtevajo uvajanje nepotreb-nega administrativnega dela.
Ne bo dobro, če bomo vodili načelno bitkoprotiadministraciji in Ijudem, ki delajo v administra-tivnih službah. Doseči moramo predvsem diferenciacijo med dobro in slabo opravljenim delom, med strokovnim -in ne-strokovnim ter potrebnim in ne-potrebnim delom. Vsak druga-čen pristop lahko povzroči nepo-pravljivo družbeno škodo.
Po nekaterih podatkih je prišlo v zadnjih letih do več kot 100 % porasta števila zaposlenih v občinski upravi, Hkrati so na-
stajale službe sisov in KS, pa tudi nekatere DPO na ravni občine so se številčno okrepile. To najbrž ni naša posebnost. Podobno je tudi v drugih ljubljanskih obči-nah. Zaskrbljujoče je, da nove službe skupno z že obstoječimi ne pokrivajo občinskega prosto-ra, in nimajo pregleda nad doga-janji v občini, kadar gre za po-membne samoupravne in druž-benopolitične akcije, kot so spre-jemanje in- podpisovanje raznih sporazumov, planov in ob drugih podobnih akcijah. To kaže na pomanjkljivo organiziranost in neusklajenost delovanja teh služb.
Komunisti  se  moramo
upreti oblikovanju
upravnega aparata v
krajevnih skupnostih
KS je samoupravna skupnost in ne družbenopolitična skup-nost z upravnim aparatom. Ko-munisti, ki ne razumejo samou-pravne vloge KS in jo spremi-njajo vobčino, zaslužijoposebno politično oceno.
Ko smo naštevali nekatere te-žave delovanja delegatov in de-legacij, smo v poročilu o delu OK in njenih organov v preteklem letu med drugim zapisali, da je bilo povezovanje delegatov in delegacij s samoupravnimi or-gani in družbenopolitičnimi or-ganizacijami pomanjkljivo, kar najbrž drži. Res pa je tudi, da so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi preveč prepuščali svoje delegacije in de-legate, da se znajdejo, kakor vedo in znajo. Težave za uveljav-ljanje sistema so tudi zaradi preobremenitve sej skupščin, pa tudi gradiva za preštudiranje je preveč. Ob nekoliko večji iz-najdljivosti bi lahko vrsto zadev rešili skupščinski organi, predv-sem pa izvršni svet in upravni or-gani. Spremembo statutov občin in mesta bi morali usmeriti tudi na ta vprašanja.
Nad dejstvom, da družbeni sveti še niso zaživeli v polni meri, se lahko zamislimo. Morda je prav tu razlog, da se nekatere stvari v političnem sistemu ne odvijajo bolj usklajeno. Doslej še nismo uspeli opraviti potrebne analize o tem, kaj ovira hitrejše uveljavljanje družbenih svetov.
Podobna ugotovitev velja tudi za sekcije SZDL, kot pomembne oblike interesnega političnega organiziranja občanov. Za mnoge težave, ki se pojavljajo pri delovanju političnega siste-ma, lahko upravičeno dolžimo tudi naš način dela. ZK se po ne-potrebnem ukvarja z mnogimi družbenimi zadevami, namesto, da bi idejnopolitično usmerjala delo svojih članov v institncijah političnega sistema. To lahko privede do slabitve njene vodilne idejnopolitične vloge, nesamo-stojnosti in neodgovornosti dru-gih subjektov pri uresničevanju njihovih nalog.
V lanskem letu smo dosegli pomembne rezultate pri organi-
zacijski in kadrovski krepitvi ZK v občini. 152 osnovnim organi-zacijam se je pridružilo 18 novih. Tudi članstvo se naglo povečuje. Sedaj je v občini organiziranih prek 4100 komunistov, kar je več kot 10% januarja 1980. Uspešnejši smo bili tudi v spre-jemanju novih članov. Glede na leto poprej se je sprejem povečal za 25 %. Lera 1979 smo sprejeli 200 novih članov, lani pa 249. Ne gre prezreti ponovnega sprejema tistih članov, ki jim je v preteklo-sti prenehalo članstvo. Osnovne organizacije so skupno s kadrov-sko komisijo pri komiteju opra-vila pomembno delo. Zanimanje za vstop v ZK je lahko barometer družbenega ugleda ZK.
Z ustanavljanjem in uveljav-ljanjem komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samo-zaščito se je povečala odgovor-nost ZK za vrsto pridobitev naše revolucije ter miren in varen ra-zvoj naše socialistične samou-pravne družbe. Komiteji za SLO
in DS so bili ustanovljeni v 141 tozdih in KS in na ravni občine ' komite za SLO in DS. V doseda-njem delu so komiteji popol-notna upravičili pričakovanja. So pa še primeri nerazumevanja njihove vloge. Za vajo Ljublja-na '80 smo tudi praktično potrdili vlogo komitejev pri nadaljnjem podružbljanju SLO in DS, kar pa ni spodbudilo sestavljalcev sprememb mestnega in občin-skih statutov, da bi namenili nekaj vrstic tudi komitejem za SLO in DS.
Posledica težkih gospodarskih razmer je bilo tudi slabše stanje političnih in varnostnih razmer. Ob zadnjih podražitvah se te še zaostrujejo. Vedno več je nesa-moupravnega reševanja obrtnih zadev. Nezadovoljivo se kaže tudi v širjenju zlonamernih, ne-resničnih in sovražnih govoric ter . v poskusih, da bi javno kompro-mitirali osebnosti, ki imajo za-sluge za naš socialistični razvoj.
Danes ne smemo iti mimo ne-katerih dogodkov in pojavov, ki kažejo, da je podružbljenost SLO in DS bolj na papfrju kot v naši zavesti. Veliki požar v BTC je razkril mnoge pomanjkljivosti naše protipažarne zaščite. Pogo-relo skladišče Centromerkurja je predraga šola, ki jo bomo morali plačati. Pa še to ni bilo dovolj učinkovito opozorilo. Dva tedna po požaru so strokovnjaki odkrili prek sto poman jkljivosti pri upo-rabnikih skladišč.
Skrb za normalne pogoje živ-Ijenja in dela je nujni sestavni del našega obrambnega in samozaš-čitnega obnašanja. Onesnaže-vanje zraka. ki ga povzroča To-plarna v Mostah, prekaša vse meje. Nezadovoljstvo prizadetih občanov Most; Kodeljevega, in Štepanjskega naselja je povsem razumljivo. Ni prav. da skrbimo za čistejši zrak enega dela mesta na račun drugega. Sanacija či-stilnih naprav toplarniškega di-mnika mora postati skupna skrb Ljubljane in ne !e morda kolek-tiva Toplarne in najbolj prizade-tih občanov v Toplarniški ulici. Skozi dimnik Toplarne gre dnevno do 5 ton prašnih delcev, ki počasi padajo na zemljo, kje padajo, je odvisno od smeri ve-trov. Ob sedanji stopnji razvoja tehnike res ni potrebno, da pre-puščamo našo usodo vetrovom.
Nesamozaščitno se obnašamo tudi s kopičenjem odpadnihgum v kemični tovarni Moste, širje-njem neznosnega smradu v Za-logu in dopuščanjem prekomer-nega hrupa po naših cestah.
Morda je bilo to razmišljanje prekritično in je bila zanemar-jena vrsta- lanskoletnih uspehov in delovnih zmag. Ker je dobre-ga, se samo hvali, kar je velikega, pa vidi. Treba pa je bilo pokazati nekatere slabosti, ki ovirajo hi-trejše uveljavljanje poiitike ZK in družbeni razvoj. Edino z ustvarjalno kritiko in samokri-tiko ustvarjamo realne možnosti za družbeni napredek, samoza-dovoljstvo pa vodi v oportuni-zem in malomeščanstvo.
Najpomembnejša sedanja na-loga ZK je iskanje in usmerjanje izhoda iz trenutnih gospodarskih težav. Tako bo ugled ZK rastel ali padal, odvisno od uspehov, ki jih bomo dosegli pri nadaljnjem družbenem razvoju.
DINO KODARIN