PraT.coljnben Neinec pa zagrizen nemčur na Slovenskem. Na Stajerskem imamo že precej staro kmetijsko družbo z sedežem v Gradcu. Dnižbi se more zraven uekaterib dobiih lastnosti očitati ta slabost, da je močno pocasna. Letos meseca februarja obhajala je svoj 54. občni zbor, a to, kar se je takrat razgovarjalo in sklenilo, je družabnikom ae le meseca maja v tiakanem zapisniku na žnauje dala. Iz tega poizvemo, da se je zbora »deležilo 49 odbornikov, ki so zastopali 63 podružnic. Iz slovenskega Štajerja bilo jib je 14 navzocib, večjidel 8amib poblevnib daaic, ki so tiho čepele v zboru, da ne vemo, ali imajo tenki ali debeli glas. Veselo iznenadil na8 je le Hugo vitez plem. Berks, posestnik grajščine Reifenstein in predstojnik kmetijske podružnice ceijske. Ta gospod je bržčas rodom trd Nemec; tem bolj nas je razve8elila ujegova pravicoljubnost, katero je za Slovence, sred katerib živi, pokazal pri občnem zboru z tem, da se je za goapodarske koristi slovenskega kmeta krepko in zgovorno potegoval. Zraven večib času in potrebam jako primernib nasvetov je zboru nasvetoval: ,,naj se centralnemu odboru naložiskrb, dasebo sestaviJo in izdalo slovensko berilozakmetijske naprednešole". Ob enetn je več slovenskih knjig, katere mu je vel. častiti kanonik in dekan Žuža izročil, zboru predložil z proanjo, naj 8e te knjige pri sestavljanju novega slovenakega berila porabijo! Eo rist, potrebo, in opravi6enost Berksovega nasveta ao celo trdi Nemci priznali. Nemški kmet J. Hofer je nasvetoval, naj se porabijo goapodarski sestavki diužbinega liata: pLandesbote" in predaednik barou WasbiDgton je v isti nam;~ priporocal aeatavke družbinega lista: Štajerski alovenski gospodar. Nasvet viteza Beiksa je tedaj bil cel6 blizu sprejet biti, slovenake napredne gospodarske šole bi bile dobile potrebno jim slovenako gospodarsko berilo. Ali kdor ni temu pritrdil, kdor je celo reč prevrgel, to je bil nemškutar ali nemčur, t. j. človek, ki sred Slovencev in od Slovencev živi pa slovenski nič ne ve, ampak želi in boče imeti vae nemško, le nemško. No, in tak človek ae je pokazal g. Jos. Rudl, notar v Mahrenbergu. Ta nemški ,,kulturonoaec" S6 je oglaail proti vitezu Berksu rekoč: ,,posebno berilo gledč na gospodarske zadeve je po mojih mislih popoinem nepotrebno. Jaz sam prebivam v Spod.Stajerskem, živim v alovenekem okraju in moram reei, da otroci iz Srbakega in Ruskega k nam vpeljane izraze tako malo razumijo, kakor nemške. Sploh pa je boljše, 6e se otroci nemških izrazev nau6ijo, nego srbskih in ruakib". Tako je ta človek blebetal in aodil o slovenačiui on, ki ne ve nič slovenski, se menje pa srbski in ruski, in torej blizu nič ne ve, kako podobni ao si slovenski jeziki splob. Toda ve6ini nemškib odbornikov je »lovanskega ,,parkelna" na steno naslikal, katerega se je rea toliko uatrašila, da je popolnem upravičeui predlog poštenega, pametnega in pravicoljubuega Nemca viteza Berkea — zavrgla. Štajerska kmetijaka družba bo tedaj sicer še dalje pobirala denarjev od Slovencev, a za slovensko gospodarsko berilo ne bo akrbela. Vitez Berka se pa ni dal z propadom prvega svojega nasveta splaaiti; marveč je stavil drug, tudi času primeren in potreben predlog, namre6: centralni odbor naj skuaa pridobiti takega slovanski govorečegapotnega učitelja, ki bo ztnožen ne samo v sadje- in vinoreji (g. Ealman), ampak tudi v živinoreji, o pridelovanju krminskih ra8tlin in ])opravljanju travnikov razlagati". Mož je svoj predlog zagovarjal reko6: ,,tukaj ne velja in ae ne gre za srbske in ruske izraze, kakor g. Rudl miali, ampak da kmetskemu ljudstvu pomagamo z podukom in nasveti, kar je pri alovenskem kmetu edino le z pomočjo slovenščine doaegljivo. Emetijaka družba nirna aamf> skrbeti za izobražene (velike) pose8tnike, amp^k pred vsem njej je naloga, akušnje umnega kmetovanja med prosto ljudstvo širiti, in v ta namen nam je tieba potnega učitelja, ki je 8lovens6ine popolnem zmožen. To menda, gospoda, mi bodete vendar priznali, da pri kmetih na Spod. Štajerskem ne opravimo celo nič, ako k njim n& govorimo slovenski!" Ove besede so bile tako tehtne, da so cel6 g. Rudlna pobile in rnu usta zaprle, le nekaj malega je zoper naavet mrmral in naposled rekel: ,,za (slovensko) ljndstvo je boljše, če se uči v Avstriji obstojeeega kulturnega jezika" t. j. nemškega (in magjarskega?). Ker je vitezu Berksu še g. Pairhuber, predsednikov namestnik, pritrdil, bil je nasvet sprejet, in za slovenske kmete se bo priskibel potni učitelj, slovenščine popolnem zmožeu. Služba takega učitelja bila je do 6. maja t. 1. razpiaaua; plača znaša 1500 fl. Poštenemu, pravicoljubnemu Neracn vitezu Berksb pa gre re8 javno prizuanje in zabvala za njegovo možko in prav avstrijausko obnaaanje. Brž ko bo v Avstriji obveljala beseda vsem narodom pravičnih mož, preneba cesarstvu nevarno razdraženje, srd in borba med njimi. Zaželjeni mir med narodi je le na podlagi stroge, meduarodne pravice mogoč! G. Rudlnu, ki v ,,slovenskem okraju1' žive6 slovenske besede ne trpi in za nknltui'ni jezik" gori, pa bi svetovali, da pobere bitrej ko mogoče šila iu kopita ter se pieseli v okraj, kder bodo na njegova ,,germanska" uaesa udarjali edino le blagozvu6ni glasovi ,,kulturnega jezika" n. pr. ,,wos gai'st m'r f'r main schiesprigl" ali: ,,d'E Soaten is e oa, iez is s'A a oa", ali ,,hai ond strue hon i gmue". Erempel: Dogodivšina Štajerske zemlje str. 236.