Leto um. mmn m.
o Ljubljani, v soboto i. novembra 19Z4.
Ceno Din. t
likal« vuk dan popoldne, Izvzemal aedel|e la p ranit«. — Iaserett: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji instrati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inaerami davek posebej. — ,p8loveaaki Narod14 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnfsivo: Enaflove ulica itev. 5, pritlise. — Telefon stav. 304. Urednlatvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon aiev. 34.
|aT      Poštnina platana v gotovini.
Grmenje iz grobov.
Ali še ne bo konca sporov in kriz? Preko širne naše domovine buči vedno silnejši klic: Dosti je tega! Posebno krepko se oglašajo poljedelci, obrtniki,
trgovci, industrijalci, povdarjajoč, da preti zastoj dela, ako se državna politika ne preokrene na pot, ki vodi k redu in sporazumu. Saj če pravijo vsi, da so pripravljeni za dogovore in sklepe, ki prinesejo mir med prebivalstvo, potem pač ne more biti težko, priti do izhoda iz sedanjega vrveža! Sama škoda se drži večnega političnega zapletanja, nezaposlenost je zrastla iz njega, ovire v gospodarskem razvoju so posledica partijskega prerekanja, nezadovoljnost, ki se zrcali na obrazu vsakega poštenega Jugoslavena, priča, kako brede-mo v razmere, ki nas morajo upropastiti, ako se ne uveljavi pravočasni: stoj!
Težišče našega splošnega položaja je prešlo v roke človeka, ki danes s svojo partijo strahuje vso Jugoslavijo. Kakor želi, tako mu gre vse izpod rok, ruvar se je dvignil nad Beograd in sedaj snuje nekaj, o čemur si sam ni na jasnem, kaj naj bo pravzaprav, ali številne množice le omamlja napovedovanje zlate dobe miru, pravičnosti, blagostanja brez davkov in vojaštva. Toda kako naj nam pričara sporazum in bratsko življenje oni, ki se je gibal v vsej svoji dosedanji politiki samo tam, kjer je bilo treba dražiti in huj-skati. Nič pozitivnega in gradivnega nima za seboj hrvatski tribun, vse je le razdirajoče, on se je dvignil kvišku samo iz prepirov, nenavadno spremo izrabljajoč ljudsko nevednost o političnem stanju, in kolikor bolj je zamršen položaj, toliko lažje je stališče in toliko razsežnejše torišče za delovanje prvovrstnega demagoga. Škoda, da se udej-stvuje ta talent le negativno, škoda, da stoji sredi hrvatskega rodu zrel mož, kateri izkorišča povojno, k izrednostim nagnjeno razpoloženje za sestavo neke meglene vladovine, ki se ji pa sam odmika, ostajajoč rajše pri vsakoteden-skih shodih, na katerih se ponavlja eno in isto: z eno roko grozi, z drugo obljublja. Tu je doma on, tu je njegova moč, ako bi pa nastopila jutri prilika za zgradbo tiste človečanske republike, bi najbrže prvi zbežal pred njo on sam. To upanje imamo, da se njegova demagogija okrusi in obrabi in da stopi slednjič hrvatska inteligenca izpod njenega okvirja, nakar bo takoj mogoč pravi in resnični sporazum z Zagrebom . . .
Vmes med politično razmotrivanje se oglašajo žalni zvonovi. Spominjamo se svojih mrtvih. Po bojnih poljanah leže junaki; na južnem skalovju so umirali za domovino, ob morju, po širnih ravninah. Tesno nam je pri srcu pri spominu na nje. Naše misli lete naokoli po grobovih in ustavijo se na Visokem. Tam je grob posebnega moža. Naš kralj je rekel o njem '»Čestit političar! Takovih trebamo!« In besede tega čestitega našega jugoslovenskega politika naj znova done po Jugoslaviji baš povodom spomina na naše mrtvece, to so besede iz njegove politič. oporoke, napisane za novo leto 1921.
K takratnemu položaju je govoril tako-le:
»Saj je mogoče in tudi sam priznam, da tiči veliko pretiranosti v vseh mojih trditvah, ali eno fe gotovo in to rečem s hladnim srcem: V Beogradu je »partija« prvo, vsakdo misli le na svojo stranko in vse, kar se nahaja izven mej te stranke, je vredno, da pogine. Moralo dolžuješ v prvi vrsti svoji partiji in — Bog daj, da bi se motil! — država kot taka, ki nam je vendar življenje in bodočnost, pa je dosti nižje pod partijami: kadar se napravljajo strankini sklepi, misli vsakdo le na svojo stranko, na državo pa malokdo! . . .«
»Odprite vendar svoja srca! Spominjajte se dobe, ko je nas kralj s svojo junaško vojsko lazil čez albansko pogorje, kjer so jugoslovenski sinovi umirali od mraza in gladu, a vzlic temu niso obupovali! Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se je rodila v teh junaških vrstah in kralj Peter jo je že
V pričakovanju rešitve vladine krize.
Neoficijelna posvetovanja K. Timotijevića z opozicijo. — Klerikalne intrige. — Volitve v Angliji in naš parlament.
— Beograd, 31. oktobra. (IzvirnoJ Danes vsi pričakujejo s primerno rezervo odgovor Jugoslovenskega kluba na propozicije mandatarja g. Koste Timotijevića. Kakršen bo odgovor tega kluba, prilično tak bo odgovor muslimanskih poslancev. Mnogi zagotavljajo, da bosta oba odgovora prišla šele jutri zvečer. Mandatar Košta Timojević je včeraj pričel neoficijelna posvetovanja z voditelji posamnih parlamentarnih skupin, da bi si tako razjasnil svoje stališče. Na teh sestankih je pojasnil podrobnosti svoje misije, da bi tako jutri v soboto vedel poročati Nj. Vel. kralju.
Mandatar Košta Timotijević je včeraj prvikrat stopil v neoficijelne stike z opozicijonalnimi parlamentarnimi skupinami in je včeraj od 16. do 17. kon-feriral z Marko Trifkovičem in G j u r i č i ć e m, ki je predsednik radikalnega parlamentarnega kluba. O svoji misiji je obvestil tudi tajnika narodne skupščine posl. RHSS B a č i n i ć a, ki vodi v Beogradu nekako kontrolo o poteku posvetovanj Koste Timotijevića in dnevno večkrat poroča Stjepanu Radiću o situaciji. O mandatu je Košta Timotijević obvestil tudi ostale parlamentarne skupine. Značilno je, da je tisk ožjega bloka ostal zelo molčeč, dočim agent-je ožjega bloka na vse načine delujejo, da bi onemogočili misijo g. Koste Timo-tijevfća. V soboto zvečer pričakujejo, da se bo situacija popolnoma razčistila.
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Marko Gjuričić in Marko Trifkovlć sta včeraj popoldne obvestila predsednika ra-
dikalne stranke g. Nikola Pašić o vsebini mandata g. Koste Timotijevića. Odločeno je, da se sestane 2. novembra plenarna seja radikalnega kluba, kjer se bo ugotovilo precizno stališče radikalov napram mandatu g. Koste Timotijevića. Tej seji pripisujejo politični krogi veliko važnost. Košta Timotijević včeraj ni bil na dvoru, kratko avdijenco je imel dr. Korošec. V zvezi s temi dogodki nagla-šajo politični krogi, da mandatar nima posebno dobrih izgledov, ker sta dr. Korošec in Davidović osebno proti vladi Koste Timotijevića. Davidović sam je manifestiral svoje nezadovoljstvo ter dr. Spaho in dr. Korošec nimata nobenih simpatij napram njemu. Vsi politični krogi danes računajo z dejstvom, da bosta oba odgovora, tako Jugoslovanskega 2 muslimanskega kluba negativna. Kakor hitro sprejme Košta Timotijević zahtevane odgovore, odide na dvor, kjer bo kralju poročal o uspehih svoje misije. Ožji blok skuša v soboto pričeti akcijo, da se poveri mandat Ljubi Davi-doviću.
Politični In parlamentarni krogi so zasledovali z velikim zanimanjem in nervoznostjo rezultate v Angliji. Splošno naglašajo paralelo med političnimi razmerami v naši državi in v Angliil. Tako pri nas kakor v Angliji gre za važna notranja in zunanja vprašanja, glede katerih Je treba vprašat) narod. — Slučaj Anglije zanima naše politike, ker v treh letih so bile tamkaj nonovnokrat volitve, ki so popolnoma preobrnile zunanjo politiko Anglije.
Angleške volitve in nova konservativna vlada.
Velika zmaga konservativcev, ki so dobili absolutno večino. — Kandidati za novo konservativno vlado. — Komunisti 1 mandat.
—Beograd, 31. oktobra. (Izvirno.) Radio »Vremena« javlja danes ob 1.45 sledeče rezultate volitev v angleški parlament:
Konservativci 402 mandata.
Laburisti 157 mandatov. Liberalci 41 mandatov.
Ostale skupine 4 mandate.
Znani še niso rezultati iz enajstih volilnih okrajev.
— London, 30. oktobra. (Izvirno.) Dosedanji volilni rezultati, v kolikor so poznani do 15. popoldne, so sledeči: konservativci 399 (prej 259), laburisti 151 (193), liberalci 40 (156), neodvisna delavska stranka 4, zastopniki strokovnih organizacij oziroma zadrug 5, usta-vopravna stranka 3 in komunisti 1 mandat Znani so 603 rezultati, manjka jih še 12. Konservativci so na novo pridobili 154 mandatov, izgubili so 8. Delavska stranka je pridobila 22, izgubila 6, liberalci pridobili 9, izgubili 111. Zastopniki zadrug pridobili 1, izgubili 2, ustavopravna stranka pridobila 3, neodvisni socijalisti 2 in komunisti 1.
— London, 31. oktobra. (Izv.) Konservativci so pri volitvah dobili 7 milijonov 162.186 glasov. Delavska stranka 5,134.495, liberalci 1,819.672 glasov. — Značilno je, da je število ženskih kan-didatov zelo padlo. Izvoljene so samo tri žene, 2 konservativki in 1 kandidatima delavske stranke.
— London, 31. oktobra. (K) Snoči ob 23.30 so znani ti pozitivni rezultati: konservativci 400, laburisti 151, liberal-
ci 40, neodvisni 4. Konservativci so pridobili 195 mandatov, izgubili 6, delavska stranka pridobila 24, izgubila 65, liberalci pridobili 9 in Izgubili 20, neodvisni niso nobenega izgubili.
— London, 31. oktobra. Pet članov sedanje Macdonaldove vlade je pri volitvah propadlo. Značilno ]e tudi dejstvo, da Je Maedonald sam dobil v svojem volltnem okraju 1400 glasov manj, kakor pri lanskih volitvah, kar tolmačijo s tem, da so mu njegovi lastni pristaši izrazili nezaupnico radi njegove zunanje politike napram Rusiji. Pismo Zinovjeva, ki je bilo apokrifno, je zelo vplivalo na volllce.
— London, 31. oktobra. (Reuter) Značilno je, da so ženski kandidati vseh strank skoraj popolnoma propadli. Izvoljene so samo štiri žene, 3 konserva-tivke in 1 delavske stranke. Izvoljen je bil dosedanji zakladni minister (finančni) 5nowden. Maedonald je bil izvoljen samo z 2000 glasov večine, LIoyd Geor-ge z 12.000 večine, Churchill z 10.000 večine, minister Weathley je bil izvoljen z zelo malo večino, Hodges je poražen.
— London, 31. oktobra. (Izvirno.) Volitvam v angleški parlament pripisujejo velik zgodovinski značaj. Primerjajo sedanji položaj položaju leta 191 b. ko so volitve izpadle zelo ugodno za liberalce. Polom liberalcev pri sedanjih volitvah vzbuja obžalovanje celo pri konservativcih. Liberalci pripisujejo polom okolnosti, da Anglija ni toliko glasovala proti liberalcem, kakor proti delavski stranki, da tako protestira proti
nosil sabo tiste dni, ko je stradal in trpel s svojimi junaki po albanskih ledenih vrhovih!
Takrat se je rodila naša velika ju-goslovenska domovina, a prvi korak je napravila potem, ko so na solunski fronti srbske in tudi slovenske in hrvatske vrste prebile izdajalsko armado. In sedaj naj se poslanci, ki imajo napraviti prvo oblačilce Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, katera se je rodila v mrazu in gladu v Albaniji in med bacanjem topov na solanski fronti in katere rojstvo je s svojo smrtjo posvetilo toliko srbskih in jugoslovenkkih junakov — izkažejo, da so pritlikavci, da nimajo pojma za vse tisto, kar je v tem historičnem trenotku potrebno, da tako težko in s tolikimi žrtvami pridobljena dr-
žava ne postane mrtvo dete?! Tisti, katerih kosti se belijo po albanskih pečinah in tisti, ki so bolgarsko izdajstvo plačali s svojim življenjem, se danes oglašajo iz svojih zapuščenih grobov in njihov glas se združuje v silno grmenje: »Mi nočemo ,da bi propadla država »kateri smo žrtvovali svoje življenje.«
Dr. Tavčarjev klic je še polnovelja-ven. Saj smo še vedno pri negovanju »partije« in okoli tistega »oblačilea« plešejo spori . . .
Mandatar Timotijević nasvetuje potrebno popustitev pri vseh partijah. Da bi se zgodilo to, da bi se kriza zaključila ob uslišanju grmenja iz grobov, ki ukazuje, da mora Jugoslavija živeti!
zunanji od Macdonalda začeti politiki.
V okrajih, kjer so bili trije kandidati vodilnih političnih strank, so se celo vzdržali volitev konservativci, da bi pripomogli liberalnemu kandidatu do zmage. Konservativci zelo obžalujejo poraz voditelja liberalne stranke As-qultha, ki se namerava umakniti s političnega življenja.
— London, 31. oktobra. (Izvirno.) Z ozirom na volitve je pričakovati, da v najkrajšem času prevzame vodstvo angleških poslov konservativna stranka, ki je prejela od 615 mandatov absolutno večino. Prihodnja konservativna vlada Velike Britanije bo sestavljena najbrže v glavnem tako:
Baldwln, ministrski predsednik in vodja gospodarske politike.
Chamberlaine, samostojni vodja zunanje politike.
Sir Robert Horne, zakladni kancelar.
Churchill, kolonije.
Birkenhead, lorda kancelar (notranje zadeve).
Douglas-fioogh, generalni državni pravdnik (pravosodni minister).
Lord Derbv, vojna oziroma mornarica.
— London, 31. oktobra. (Izv.) Konservativni krogi naglašajo, da se ne bo od Macdonalda zasnovana zunanja politika Anglije napram Nemčiji, Franciji in Turčiji spremenila, marveč jo bodo konservativci vodili v začrtanih smernicah dalje.
Razočaranje v HRSS.
— Zagreb, 31. oktobra. (Izvirno) Vodstvo HRSS je obrnilo vso svojo pozornost na misterijozni položaj posl. inž. Košutića. Vodstvo še do danes kljub senzacijonalnim vestem ni na čistem, kakšna usoda je doletela inž. Košutića, ki je priredil shod v Kaštelu Lu-kežiću pri Splitu. Stjepan Radić je v tem oziru postal zelo nervozen in je v velikih skrbeh. V Dalmacijo je odposlal svojo ženo in svojega sina, da se osebno informirata, kaj je z omenjenim poslancem. Vodstvo HRSS, ki je brez vsakih pozitivnih informacij, razširja vesti, da je potolkel inž. Košutića neki orožnik. Pozitivne vesti o usodi inž. Košutića bodo tudi v načelu vplivale na na-daljno politično taktiko HRSS, ki bo v slučaju potrditve alarmantnih vesti krenila na skrajno levo krilo.
Vaš dopisnik je imel danes priliko razeovarjati se z uglednim zastopnikom HRSS, ki se je ravnokar povrnil iz Beograda. Ta mu je izjavil:
Smatram, da čez leto dni ne bomo več skupaj! O sporazumu ne morem reči ničesar, ker ni nič novega. V Beogradu delujejo faktorji, ki so odločno proti sporazumu. Vse to je sedaj sama igra! Ljudje dobre volje niso dosti odločen?, da bi nadaljevali svoje delo, ni mogoče z njimi delovati. MI smo ogorčeni. Ne verujemo nikomur in ničemur. Ostanemo v Beogradu, dokler moremo vstrajati.
dr, Beneš n mednarerMm
položaju.
— Praga, 31. oktobra. (Izv.) V narodni sktmščini je včeraj zunanji minister dr. Beneš imel takoj po govoru finančnega ministra, ki je predložil proračun za leto 1925. daljši eksooze. Nagla šal je osobito veliko varnost ženevskega protokola o razorožitvi za one države, ki so po svoi? zemljepisni legi Izpostavi tene sovražnim napadom oziroma katerih cen trum se nahaja v blizini mele. O razmerju Češkoslovaške do Nemčije je naglasa! zunanji minister:
Med nami in Nemčijo ne obstoje danes nobeni spori. Naši odnošaji so politično in gospodarsko zelo povoljni m naravno ie, da so z ureditvijo odnoŠalev napram Nemčiji postali naši stiki s Francijo vedno krepkejši in prijaznejši. To izhaja tudi iz načelnega stališča, ker želimo mednarodno zvezo z vsemi državami. Mi soglašamo s tem. da Nemčija stopi v Društvo narodov. Glede priznanja sovjetske Rusije si pridržuje Češkoslovaška v sporazumu z ostalimi državami Male antante popolno svobodo. Mi nismo pripravljeni v tem ozira klo-
niti niti notranjemu niti zunanjemu pritisku. Glede trgovinske pogodbe z Avstrijo je izjavil zunanji minister, da se ta pogodba v najkrajšem času na Dunaju podpiše in da nato poseti Prage zvezni kancelar dr. Seipel.
SPREMEMBE V VODSTVU ANGLEŠKE DELAVSKE STRANKE,
— London 30. oktobra. (Izv.) Z ozirom na porazen izid volitev za delavsko stranko se nameravajo v najkrajšem času izvesti v strankinem vodstvu znatne spremembe. Mesto Macdonalda prevzame vodstvo stranke sedanji minister za kolonije Tho-mas, njegov namestnik bo \Veathley
VTIS ANGLEŠKIH VOLITEV V FRANCIJI.
— Pariz, 31. oktobra. (Izv.) Oficijelne kroge je zrnaca konservativcev zelo presenetila in obžalujejo poraz Macdonalda. Zelo problematično je, kakšno stališče bo zavzela nova konservativna vlada napram sklepom ženevske skupščine Društva narodov glede medsebojne pomoči in razorožitve. Nacrjonama opozicija je sprejela izid volitev s sarkastičnim veseljem.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.45—7.60.
Ljubljanska borza.
LES MI TRG. Smrekovi do 10% jelovi hlodi od 30 cm naprej premera frko nakladna postajo 310 denar, javorovi hlodi, beli, zdravi od 30 cm prem. 10% od 25, od 2 m dolž. frnko nakl. postaja 450 den., deske IIL vrste 20 mm, 25. 30 mm irko meja 170 den., 180 bi., remeljnl 60/60 mm, L, II., ITI. orig. jelka frko meja 675 bi., brusilni les, po uzancih ljubljanske borze frko nakl. post. 5 vag., 220 den., 225 bi., 220 zaklj., oglje I. vilano frko meja tli denar.
2ITNI TRG:
Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 400; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 435; koruza, bačka. par. Ljubljana, blago 335; oves, bački, par. Ljubljana, blago 340: fižoL ribničan, orig., fco. Ljubljana, denar 440; fi* žol, ribničan, čiščen, b/n. fco. Postojna, trans, blago 560; fižol, prepeličar, orig., fco, Ljubljana, denar 440; fižol, prepeličar, čiščon, b/n, fco. Postojna, trans., blago 580; fižol, mandalort, orig., fco. Ljubljana, denar 400; fižol, rjav, orig.. fco. Ljubljanaa. denar 410; laneno seme, par. Ljubljana, denar 680; pse* nična moka, bačka, »0« bas., fco. Ljubljana, denar 210; orehi, b/n, belo sušeni, brez ko* ščakov, fco. nakladalna postaja, denar 700; jabolka za prešanje, fco. nakladalna postaja, denar 90.
EFEKTI.
2%% drž. renta za vojno škodo 106—II, Celjska pos. 210, LuMjanska kred. banka 205—220, Merkantima banka 125—128. Prva hiv. šted. 915, Slavenska banka 82, Nihaj; 85 Strojne tovarne in liv. 133—150, Trboveljska prem. družba 490—500. Združene papirnice 10S—120, Split, cement 1400—1500, 4^% kom. zad. dež. bke. 90, 4%?o zast. 1. kr. dež. bke. 1754.
Zagrebška borza.
Dne 31. oktobra. — Sprejeto ob 13.
Devize; Curih 13.34—13.44. Praga 205.80 —208.80, Pariz 362.50—367.50, Newyork 68.75—69.75, London 312.50—315.50, Trst 299.90—302.90, Dunaj 0.09665—0.09S65. — Valute: dolar 67.75—6S.75.
Efekti: 7% invest. pos. 1921 63—64, 2%?o drž. renta za ratnu štetu 110—112, Ljubljanska kreditna 215—219, Centralna banka 29—31, Hrv. esk. banka 10S—110, Hipotek, banka 57—58, Jugobanka 103—104, Praštediona 915—917, Slavenska banka 76— 81, Eksploatacija 93—95, Drava d. d. Osijek 235, Šećerana, Osijek 900. Isis, d. d. 69—70, Nihag 70, Gutman 740—750, Slavonija 76— 78, Slaveks ?30—275, Trboveljska 525—535.
Inozemske borze.
— Curih, 31. oktobra. Današnja "borza, Beograd 7.45—7.60, Milan 2230—22.60. London 23.50—2332, Newyork 519.50—520, Pariz 27.15—27.25. Praga 15.45—15.60.
— Trst, 31. oktobra. Borza. Beograd 33.10—33.25, London 104—104.10. Pariz 120.40 do 121, Curih 443—444, Dunaj 0.0325 do 0.0329, Praga 68.75—69. .
—Dunaj. 30. oktobra. Devize: Beo-Krad 1025—1029. London 320.100—321.100, Milan 3069—3081, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3737—3753, Praga 2111—2121. Curih 13.655—13.705, Valute: dolar 70.460— 70.860, dinar 1021—1027, lira 3040—3060, češka krona 2100—2116.
Današnje prireditve v Ljubljani;
Kino Ideal: »Konrpcijac.
Kino Matic«; »Beneški trgovec*.
>lran 2
SLOVf N^KI   NAPOD«   dne 1 novembra 1924
stev 251.
ODLIKOVANJE AMERIŠKEGA ADMIRALA.
— Split, 31. oktobra. (Izvirno.) Na svečan način je včeraj mestni župan dr. Tartaglia izročil diplomo o častnem meščanstvu ameriškemu admiralu An-drewsu. Svečani izročitvi so prisostvovali zastopniki vlade, vojaSke oblasti in vseh kulturnih korporacij. častno meščanstvo je bilo admiralu Andrewsu podeljeno v znak priznanja zaslug, ki si jih je pridobil povodom prevrata, ko je admiral odločno zavrnil italijansko okupacijo.
DRŽAVNI PRORAČUN ČEŠKOSLOVAŠKE.
— Praga, 30. oktobra. (Izvirno.) Listi objavljajo proračun za leto 1925. Izdatki znašajo 15.974 milijonov, a dohodki 15.701 milijon, primanjkljaj je napram proračunu 1924 manjši za 1019 milijonov.
VTIS ANGLEŠKIH VOLITEV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 30. oktobra. (Izv.) »Narodni Lisrv« poročajo zelo obširno o volitvah v Angliji. Javljajo: Veliko vznemirjenje je danes v britanski javnosti. Pred uredništvi listov velikanski naval množice, ki pričakuje izida volitev. Volitve imajo značaj velike zgodovinsko politične važnosti. Nikdar pri volitvah ni bilo takega vznerrig^nja kakor danes, ko gre za bodočnost Anglije, ki se ima odločiti za socijalizem ali proti njemu. Največje vznemirjenje so vzbudili prvi rezultati v londonskem volilnem okraju, kjer le Mlo izvoljenih 16 konservativcev, 6 liberalcev In 9 so-cijaHstov. Konservativci vidijo že v tem rezultatu velikanski uspeh, ki dokumentira njih uspeh. S tem rezultatom vsi priznavajo, da je zlomljena legalna opora socijalizma, ki ga zastopa Maedonald. Ko konservativci dosežejo večino v parlamentu, prevzamejo popolnoma v svoje roke vlado. Vsa politična javnost zre v volitve z nervoznim pričakova-
nja, da bi se s kakim pozitivnim rezultatom zaključila.   Velike   težkoče na-
njem. Ce bi zmagala delavska stranka*
potem bi morala izginiti stara Anglija s svojo mogočno hierarhijo in zgodovinsko tradicijo in izvedla bi se velika revolucija potom zakonodaje. Samo z ohranitvijo monarhične oblike bo trajala dalje sedanja forma zunanje politike. Konservativci so napeli vse sile, da dosežejo svoj uspeh. List dalje javlja prve uspehe konservativcev in jih beleži z velikim zadovoljstvom.
ITALIJANSKO-JUGOSLO-VENSKA KONFERENCA V BENETKAH.
— Beograd, 31. oktobra. (Izvirno.) Po poročilih iz Benetk in Trsta se ju-goslovensko-italijanska pogajanja z vso težavo nadaljujejo. Pogajanja so naletela na veliko težkoče in ni skoraj upa-
fo: e
pravija vprašanje optantov. Naša delegacija ne more privoliti v zahteve, ki jih stavijo Italijani v gospodarskih in razmejitvenih vprašanjih.
KONGRES ŽENSKE MALE ANTANTE.
— Beograd, 31. oktobra. (Izvirno.) V domu »Zveze zemljoradniških zadrug« je bil včeraj ob 15. popold. otvor-jen I. oficijelni kongres ženskih organizacij iMale antante pod predsedstvom predsednice princezinje Kantaku-zene. Gospa Atanackovič je v imenu jugoslovenskega ženstva otvorila kongres z iskrenim pozdravnim govorom, nagla-ŠujoČ veliki kulturni pomen Ženskega gibanja za ohranitev miru v Srednji Ev-p*>pi. Pozdravile so nato kongres dele-gatinje Češkoslovaške, Rumunske, Poljske in Grške. Ob 18. zvečer je bila prirejena na čast delegatinjam čajanka. — Danes dopoldne se kongres nadaljuje in razpravlja o vseh aktualnih ženskih vprašanjih. Za dopoldne je tudi določen sprejem na dvoru. Glavna točka tega kongresa je vprašanje o položaju nezakonskih otrok.
Izpred sodišča.
— Še en napad na »Orimo«. — Izzivanje pri Zalaznlko. Včeraj se je nadaljevala pred okrajnim sodiščem v sobi št. 28. razprava proti inž. Markn Kranjcu in juristu Galzlnja, katere dva je tožil tipograf Jugo-slovenske tiskarne« Metod Oolmajer rn sicer radi lahke telesne poškodbe. Ker smo o tem dogodku že poročali ob priliki prve obravnave, ponovimo samo v kratkem dogodek, ki so za izzvali klerikamo-komuni-stlčni Izzivati ln za seveda sedaj obračajo, zvijajo ln Izkoriščajo po svoje. — V soboto dne 17. jun. okoli 11. ure zvečer te je zbrala v Zalaznikovi kavarni poleg mize, pri kateri je sedel Inž. Kranjc v družbi nekaj tovarišev, miza gostov, katerih Kranjčeva družba sploh nI poznala m se tudi ni dosti brigala za njo. Opozorili pa so inž. Kranjca in tovariše na to družbo ponovni klici »buržuj« — a to so buržuj!! Ker je bik) očlvkino, da lete te psovke na Kranjčevo omizje, je končno Kranjc vstal m stopil k sosedni mizi ter vprašal izzlvače, kdo je buržuj? Na to dostojno vprašanje pa je dobil surov m izzivalen odgovor, da naj se ne briga za pogovor tuje družbe kar ga je seveda kolikor toliko razburilo. Ko so čuli Kranjčevi tovariši ta nastop so pristopili in prišlo je žal dn nastopa, katerega so klerikalni izzivačl pa£ hoteli. Izzvali so namreč čisto običajen ■omiški prepir, pri katerem je padlo par >:oiut, prepir za kaKršnega se včasih nlkdo 5e zmenil ni In ti pa, ki so ga izzvali, so napravili iz njega veliko afero. Pri včeraj-3 ;i obravnavi se je razpravljalo radi odsotnosti inž. Kranjca samo proti obtoženemu Galzintju. Obtožnica mu očita, da je tepel Golmajerja po glavi, da ga je sunil v dimije rn da je vrgel proti njemu kozarec, kateremu pa se je Golmajer umaknil in je odletel kozarec v okno. Galzinija se je zagovarjal, da je zgrajena cela obtožba proti njemu na zamenjavi zunanjosti sličnih oseb in je ugotavljal, da je bil med pretepom v kavarni Vošpernikovi, ter je prišel k Zalaznfku šele po zaključku pretepa. Za to trditev je ponudil več prič, ki so bile v njegovi družbi. Sodnik je v smislu zagovora ta dokaz dopustil in je preložil obravnavo v svtIto zaslišanja teh prič in pa konfrontacije z obtožencem na petek 28. novembra ob 9. dop.
— Nevaren tovariš je Strojnik Ivan Pire doma iz Trebnja. Sešel se je možakar v Sp. Šiški s svojim tovarišem Sterletom, ki je imel slučajno precejšnjo vsoto denarja In je bil obenem tudi dobro razpoložen za vese-Ijačenje. To lepo priliko, ki se ne nudi vsak dan. je Pire seveda temeljito izrabil m je vodil tovariša celo popoldne po raznih gostilnah v Sp šiški. Zvečer, ko sta bila že precej težka, pa sta se nastanila v senu na nekem hlevu. Ko pa se je Strle zjutraj prebudil, je opazil da je njegov tovariš Izginil brez slovesa. In uresničila se je temna slutnja, da tu nI vse v redu. To nočevanje je bik> drago. Nehvaležen tovariš mu je odnesel 1200 Din, za katere se je spominjal, da lih je spravil v zadnji gostilni v Ustnico. Policija je tatinskega nočevalca še Utl dan izsledila — seveda pijanega zopet v gostilni. Pire je končno priznal, da Je res vzel tovarišu denar, trdi pa da ne I« lestnlce, marveč je pobral bankovce, ki so ležali raztreseni no senu le zato, da bi Jih ne ukradel tovarišu kdo drugI in da je knel resen namen tovarišu denar vrniti. Kot staremu že več kot desetkrat kaznovanemu tatu, seveda tega zagovora ni nihče verjel ia je bil mož obsojen na dve leti težke Ječe z raznimi precej občutnimi poostrili. Mož je kazen povsem mirno sprejel m je odšel prav zadovoljen iz sodne dvorane, ker je pričakoval gotovo še več.
— Pazita na svoja besede napram Bradata osebam! Skoro največ posla da sedaj
deželnemu sodišču znani § 104. Največ ovadb napravijo po deželi orožniki, ki Imajo najbolj sitne posle z ljudmi in vrste se za njimi financarji, dacarji, občinski sluge, uoi-teljstvo, poštarji poštarice, kateheti župani ln občinski možje, policaji, nočni čuvaji, sodni sluge, davčni izterjevalci ki vsi, ki opravljajo javne posle. V mestu se primeroma ne greši toliko proti temu paragrafu, k večjemu če se kdo malo dobre volje spre 8 stražnikom. Množe pa se te ovadbe s kmetov, kjer ljudje Še niso tako vajeni, da bi pazili na besede. Evo par slučajev: K posest-nlci Heleni Zupanovi na Nomenju je prišel orožnik ln je napravil hišno preiskavo. To je ženo ujezilo in pograbila je kup časopisov ln jih ponudila orožniku z besedami. Na pa Imejte te časopise, pa storite z njimi, kar hočete vi ln vsi, ki se zanimate za nje. Sodba 100 Din globe ali 2 dni zapora In vse stroške. — Na kolodvoru v Lescah na Gorenjskem je opozoril orožnik Jesenovec Jožeta Slamnika in Jožeta Omana, da naj se dostojno vedeta. Ker to ni pomagalo je o-rcžnlk Slamnika aretiral. Tovariš Oman ga je hotel osvobiditi in je pri tem nahrulil orožnika: »Zakaj ste ga aretirali, nič ni naredil, pustite ga, to je nepravilno postopanje!« In hotel je tovariša iztrgati orožniku. Slamnik je odšel med tem na Francosko delat, Oman pa je bil obsojen na 3 dni zapora ln stroške. — Posestnik France štrukelj po domače Rezek iz Sp. Loke se je sporekel s cestnim mojstrom Rudolfom Seljakom, H mu je hotel zabraniti zgradbo obmejnega zidu med državno cesto in njegovim svetom ker ni prosil za potrebno dovoljenje. To je moža ujezilo In nahrulil je mojstra z besedami: »To je moj svet, moj stari oče in moj oče sta delala na svojem svetu, kar sta hotela, in tudi jaz delam na svojem svetu kar hočem. Sedaj veš, pa se mi kar zgubi!« Pri tem Je zamahnil mož s pestjo proti mojstru. Sodba: 500 Din globe ali 5 dni zapora, stroške in 50 Din takse. — Dne 13. marca — bila je nedelja — je prišla na finančno stražo v Stari Fužini v Bohinju užitkarica Iz Studora v Boh. dolini m je hotela prijaviti prirastek v hlevu. Tam v obmejnih krajih morajo namreč ljudje prijavit' radi kontrole vsak prirastek domače živine Knančni straži. Ker pa uraduje ob nedeljah po določilih' službenih predpisov obmejna finančna straža samo od 8. do 10. ure in le če služba zahteva brez omejitve, je flnancar ženo zavrnil. Ta pa se je ujezila in je rekla, kot bi govorila z domačimi: »Prešiči kdo pa vas redi, mi ki plačujemo državi davek, država pa vasi« Žena je sicer ugotavljala, da e prešič tam domača beseda in da se nikdo ne čuti užaljenega. Rekla je med drugim • »Gospodje ravno danes sem 61 let stara pa še nisem bila kaznovana. Ta beseda nI žaljivka in se sliši na pošti v šoli in povsod, kjer hočete in ne pomeni nobene Žalitve!« Kljub temu pa je bila obsojena žena na 100 dinarjev globe. Žena ali takoj plačam? — Predsednik: NI treba, dobili boste pO poš*i! 2ena: »Nočem, naj pride ksr pride, danes bom plačala, da bo mir, vsega sem se že naveličala!« In naračunaU so ženi globo » stroške na 276 Din 50 para, katere je takoj plačala ln mirno odšla s stisnjenimi ustnicami, da ne bi zoept kaj domačega rekla.
Dobite zimsko suknjo
in, ko ?o oblečete, Vam porečejo; .Glej, novo suknjo!- Dobe pa se tudi zimske suknfe, ki Izsilijo vsklik: .Kako izvrstno V*m nrstofa!" Take suknje pa se d be samo pri tvrdki
Politične vesti.
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
— Čudni vetrovi pihajo po kieri« kalnih glavah, odkar je pokopana nada
na zmago angleške delavske stranke. Še vedno je »Slovenec«< opetovano iz« javljal, da je blokaska politika v Jugo« slavij i tesno zvezana z levo orijentacijo na zapadu. Poveličeval je Macdonalda in Herriota kot najboljša saveznika ju* goslovenake vlade tako avanega levega bloka. Ko so pa včeraj ln je volitve na Angleškem pokazale, da Angleži niso Jugosloveni, ki slepo drve za demago* škimi kričači, je obrnil »Slovence« svoj plašč po vetru in javka danes tako#le: »Jasno je, da izid teh volitev ne more vplivati na položaj naše države. Proti večeru se je izvedelo, da so dobili kon* servativci absolutno večino. Ta vest je posebno potrla Pašićevo okolico, kajti kakor znano, Pašić pri voditeljih kon* servativcev ne uživa nobenega ugleda Se izza vojnega časa, ko so voditelji konservativcev imeli priliko spoznati politično in moralno Pašićevo kvalite* to«. Včerajšnji sovražniki klerikalne in blokaške politike so se kar čez noč pre* levili v dobre zaveznike, ki po »Sloven* Cevi* ideologiji celo odobravajo boljše« viziranje jugoslovenskega ljudstva in nasprotujejo paralelni politiki v Jugo* slaviji. Ta fenomenalna klerik.-^na trdi* tev je seveda iz trte izvita. Angleške volitve bodo brez dvoma zelo vplivale tudi ne razčiščenje naš^i političnih raz* mer, toda ne v prid klerikalnim aspirn* cijam. temveč baS nasprotno. »Slove* n**c« se zaman trudi pobarvati to dej* stvo po voje.
— Najvažnejši dogodek. RadiČev-ski »Hrvat« označuje kot nafvažneJS dogodek v današnji politični situaciji — ustanovitev skupnega federalističnega kluba in piše: »Na inicijativo HRSS delujejo v Beogradu na to, da osnuje federalistični blok enoten parlamentarni klub. Ta klub bi bil številčno najmočnejša skupina v parlamentu in njegova akcija bi bila ostra in odločna, da bi se preko nje ne moglo. V tem pogledu so dane soglasno izjave s strani vseh šefov federalističnega bloka, tako da lahko smatramo ustanovitev enotnega parlamentarnega kluba federalistov za gotovo stvar, ki se bo izvedla v najkrajšem Času. V vsi današnji politični situaciji je to brez dvoma najvažnejši in najznamenitejši dogodek.« — Kdor pozna medsebojne odnošaje med strankami ta-kozvanega federalističnega bloka, da drži na primer klerikalce v tem bloku samo strah, da bi jim delal Radić pri volitvah nepriliko, ta ve. da do ustanovitve takega kluba ne pride še tako hitro.
sbs Kakor očenaš, takšen je pro* gram Prepeluhove podružnice Radičeve stranke za Slovenijo, zatrjuje današnji »Avtonomist«. Srečni Slovenci, ki jih je Prepeluh sedaj rečil z novim oče« našem! Kaj poreko k temu klerikalci, ki so imeli do sedaj patent na rožni venec in očenaš? Zanimivo na tem »očenašu« je tudi to, da pravi o njem Prepeluh, da bi ga ne bilo potreba, ako bi živela — dr. Krek in Ivan Cankar!
Bili ste t Kivi ia niste videli papeža!
Vam s pravico lahko reče vsakdo če pridete iz Liubliane, ne dn bi obiskali
Elitni Xlno JU t '.cz. 6732
„Važne društvene zadeve.-/1
Včeraj tik pred 12. uro je vstopil v trgovino Henrika Suttneria na Mestnem trgu neki eleganten in slok mladenič ter zahteval v hrvatskem jeziku, da naj navzoča prodajalka razkaže srebrne ure. Prodajalka gospodična Češnovar je ustregla želji elegantnega tujca in mu predložila celo zbirko,ličnih ur. Neznanec je ogledoval in izbiral, mrmral in godnjal sam s seboj: »...Ova premala, ova preskupa ...« V zanj ugodnem trenotku je napravil spreten »rokogib« in krasna srebrna zapestna urica je izginila v njegovih, ne baš majhnih ustih ... Prodajalka pa je opazila njegov zaokroženi »rokogib« in ga je vljudno naprosila, da naj ure nikar ne prebavi. Znala bi mu škodovati in je bolje, da jo vrne. Elegantni tujec se ni obotavljal. Lepo je potegnil urico iz ust, zatrjujoč, da je hotel poskušati, če Je pristno srebro.
Nato je nadaljeval s kupčijo. Zahteval je še, da mu razkažejo double - ure. Prodajalka ie zopet razkazala pred njim celo kolekcijo ličnih double - ur. Zopet elegantni tujec aa dolgo in široko razpravljal o urah, trdeč, »da se ne mu ova ne svidja«. In zopet Je napravil lok z levo roko. Prekrasna double - urica le izginila v njegovem levem žepu. Toda sreča mu ni bila mila. Prodajalka Je tudi topot opazila njegov »zamah na levo« in mu resno ntsvetovala, naj opusti svoje manevre, ker tem potom ne bo kupci} e. — Očividno globoko užaljen, elegantni trgovec nI rekel ne bev ne mev. pokloni! se je ljubeznltvo ln šinil pri vratih na cesto kot bi ga tnale fnriJe. Prodajalka pa sa nJim. Opozorila Je na tega izurienega uzmo-viča stražnika pred magistra tom, ki ta Je nato res prijel in povabil s seboj. «
Ko so elegantnega tujca peljali s »častno stražo« po mestu. Je povsod vzbudil splošno pozornost, kalti imel Je »šlml« čevlje, eleganten površnik in sploh je napravil najboljši vtis. Pasantje so kar zmajevali z glavo.
Slovesno sta ga dva stražnika končno pripeljala na stražnico. Pogledali so ga Stražniki od nog do glave. Vprašali so ga gospodje za njegovo Čestito ime. Odgovoril je
odvažno: Zovem se Radovan Popović, doma sem iz Koleška okraj Nevesinje, In sem po poklicu krojaški pomočnik, ki nisem za smeti .. V Ljubljano sem prišel včeraj iz Za-greba v važnih društvenih zadevah...
Policija Je prepričana, da Ima oprnvka s precej rafiniranim Žeparjem in tatom, ki se specijalizira na ure. Najraje Izbira svoje žrtve po trgovinah z urami. Izročili so ga danes de^Mnemu sodišču.
Iz Celja.
—c Žalostma© na pokopališču. Kakor vsako leto, zaT>oje tudi letos na praznik Vseh svetih Celjsko pevsko društvo na . ko-llškem pokopališču ob 3. uri popoldne žalo-stinke. Istotako zapoje žalostlnke delavsko pevsko društvo »Naprej«.
—c Ograje okoli grobov na mestnem pokopališču so ponekod že v zelc slabem stanju. Mestni magistrat poživila vsled tega lastnike, da ograje čimpreje temeljilo pripravijo, očistijo ln prepleskajo.
—c Obnovitev celjskega vojaškega pokopališča. Tvrdke Blaž Sodin, Viuk) Kuko-vec I. Marine Jarmer, Karo! Tepp.jv, Peter Majdlč ln D. Rakusch, so podarile mcs^rl občini večjo množino lesa oziroma pločevine za obnovo vojaških grobov, za kar jim mestna obč:na izreka na!tr.,:!c:šj zahvala.
—c Nočno lekarniško službo opravlja prihodnji teden lekarna »Pri Orlu« na Olivnem trgu.
—c Mestni magistrat objavlja razcLts, v katerem se dajejo navodila prebivalstvu glede postopanja pri defektih, ki se v sedanjem času, ko se razširja hi preureja mestno električno omrežje, večkrat p3jw-Dajo pri električni razsvetljavi m obratovanju. Stranke se naj v takih slučajih ne obračajo za odoomoč na mestni magistrat ampak naravnost na mestno elektrarno. aH na na one instalacije, ki so poleg mestne elektrarne pooblaščene popravljati In odstranjevati na mestnem omrežiu pojavljajoče sede-fekte. Do prilično 10 decembra ti. bodo vsa preurejevalna dela dokončana In bodo potem odpadli vsi nedostatki, ki so sedaj dostikrat neizhežni. Da ta dela tako dolgo trajajo, ne zadene krivda mestni magistrat, amoak je krivda v tem, ker so inozemske tvrdke prepozno dobavile materijal za pre-urejevanje.
—c Občni zbor Narodne Čitalnice v Celju se vrši v soboto, dne 8. novembra ob 20. zvečer v Čitalnici v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.
—c Veflk krasen spomenik je postavljen na grobnici pokojnega Antona Ko'-nca na okoliškem pokopališču. Spomenik je krasno delo, kakoršnega se ne najde na nobenem celjskem pokopališču in ga je izdelala kamnoseška družba v Celju. Kakor znano, je pokojni Anton Kolenc zapustil velika volila v dobrodelne namene.
—e Tatvina v hotelu. 34 letni Karo! Schrefber iz Rume, po poklicu brivec brez posla, je bil aretiran v hotelu »Unionc, ker je tamkaj nekemu potniku ukradel kovček z raznimi predmeti In svilen dežnik v vrednosti 1000 Din. Bil je oddan v zapore celjskega okrožnega sodišča.
i i
Iz Maribora.
—m Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. V dvorani Narodnega doma se je vršila 28. tm. proslava češkoslov. narodnega praznika, ki je potekla kar najori-srčneje. Na proslavi so bili zbrani člani »Češkega kljba« in »Jug. Češkoslov. lise*. Proslavo je otvori! predsednik Č. K. g. Beneš, za njim pa je povzel besedo dr. Pivko, ki je v češkem ln slovenskem jeziku razložil pomen 23. oktobra za češki in jugoslavenski narod Intimno svečanost je zaključil nastop znanega praškega kvinteta (operna pevka Roreitnerjeva in profesor petja Tesar ter instrumentalisti Vrla, Maštalka in Kampelsheimer). Kvintet je z uspehom izvajal razne slovanske skladbe m je številno občinstvo z burnim aplavzom nagradilo vsako točko.
—m Občni zbor Glasbene Matice v Mas riboru se je vršil dne 27. oktobra. Glavno poročilo je podal tajnik ravnatelj Grbac, sledilo je poročilo blagajnika, nato gospo* dirja, arhivarke, načelnika matičnega pevskega zbora, načelnika matičnega orkestra in predsednika. Vsa poročila so bila sprejeta na znanje. Iz poročila glavnega tainika je razvidno, da je štela Glashena Matica 542 Članov: na šoli so poučevali trije redni in 9 pomožnih učiteljev, šola je obsegala pouk v instrumentih in solo*petiu (181) C°3 jencev, v teoriji (49). nadalje diiaSVi orko* ser (24) in pevska šola (118 gojencev). Vseh gojencev je bilo 372. Pevski zbor Glasbene Matice šteje 113 članov (48 moških in d> ženskih). Preteklo leto je imeU Matica 157 tisoč 101 Din 11 para Din dohodkov in 152 tisoč 564 Din 67 para izdatkov; nrebitek znaša 4536 Din 44 para. Po končanih poro* čilih so sledile volitve in je bil Izvoljen ta^le odbor: predsednik gimnaziisski ravnatelj dr. Josip Tominšek; odborniki: nadzornik Drago Strfin. gdč. Mariia Rozman, finančni svetnik dr. Ljudevit Valiavee. vladni svet* nik V. Parma, ravnate!i Vodeb, Janko Ar* miš. ravnatelj Emil Grbae, prof. Emerik B'.** ran, prof. Hinko Druzovič in Avgust Smrl. Za prenledovalca računov sta bila izvoljena dr. Adolf Pečovnik in Ludovik 5ef.
— Maribor. Za dan 30. oktobra napovedani koncert Ljublinn<;kega Zvona je odpade! zaradi pogreba dr. Rosine. Vrši se pa gotovo v ponedeljek dne 3 .novembra t. !. zvečer ob 8. v Ootzovi dvorani. Vstopnice in besedilo skladb za ta, po vzporedu In nJega izvajanju zanimiv! koncert se d^be v nrednrodal! v trgovini g. Z^te Brin*kovc. Mariborsko občinstvo vabimo, da se ca gotovo udeleži 267^n
—m Ođffkovanle. Z zlato kola ino ie bil odlikovan strokovni učitelj Rado Ferjančič v Mariboru. Odlikovan je bfl za zasluge na koroškem bojnem polju pri majski ofenziv! leta 1919.
—m Ljudska univerza. V ponedeljek 3. novembra se vrši v mali VazH^ki dvorani predavanje dr. PoMča o spolnih boleznih. Pričetek točno ob 20.
—m Ogromnega sulca je ujel v Kamn!-ci ribič Kebrič. Sulec tel ta 16 kilogramo\
stev 251.
»SLOVPNSK!  NAPO D«   dn- 1. novembra 1924.
otrart 3
Šolstvo.
Naše srednje šole.
Da nasa srednja šola ni takšna, ka-koršna bi morala biti, o tem se je v zadnjem Času pisalo precej po raznih časopisih. Problem naše srednje šole — zakaj o takem smemo govoriti danes — je pa zelo raznovrsten in je deloma v zvezi s splošnim socijalnim problemom, deloma pa čisto šolski problem.
Kar se tiče prvega, omenim le, da ie problem srednje šole v najožji zvezi s problemom obstoja inteligenčnih slojev. Danes je stvar taka, da predava lačen profesor pred najmanj 50% lačnih dijakov. Da potem uspeh pouka ni tak, kakor bi moral biti, je vkljub vsemu idealizmu, ki si ga je ohranil ravno profesorski stan ip vkljub prizadevanju nbogih dijakov čisto razumljivo. Kakor rs! drugi uradniki, profesor s svojo mesečno plačo izhaja komaj štirinajst dni. Če ne more dobiti postranskega zaslužka, s katerim živi sebe in družino drugo polovico meseca, je prisiljen živeti ob polovični raciji ves mesec... Kako redki so pa oni, ki si morejo služiti po strani! Tn kakšne vrste je ta postranski zaslužek, o tem niti ne govorim. Omenjam le dva tipična slučaja: mož je bolehen, da ne more služiti po strani, zato žena šiva ves dan že leto za letom nahrbtnike za armadnega liferanta; ali pa drugega, ki je še bolj tipičen, mož je profesor za staroklasične jezike in docent na univerzi in je prisiljen prevajati povestice,   da   preživi svojo družino. V tem oziru so razmere tako žalostne, da je težko, o njih javno razpravljati.
Kar se tiče dijaškega srednješolskega materijala, so zdravniške preiskave šolskih zdravnikov, ki so se vršile zadnje tedne, pokazale, da Je oni del dijakov, ki so sinovi državnih uradnikov, večinoma telesno zelo zaostal, vrhu tega pa so bolehni in deloma že slabi na pljučah. Vsem se pozna, da imajo nezadostno prehrano — bodimo odkriti in recimo: samo enkrat na teden meso, kot v večini uradniških družin. Inteligenca in njen zarod torej ra-pidno propada in ta propad se bo bridko občutil šele v nekaj letih, če ne pride rešitev.
To so splošne socijalne razmere. ki tiščijo srednješolski pouk k tlom. razmere, ki jih danes že skoraj vsakdo pozna, a se o njih vse premalo piše.
Kar se tiče notranjega ustroja srednjih šol, je danes Še mnogo v neredu in to je pa krivda naših prosvetnih oblasti. Novega prosvetnega ministra čaka naloga, da popolnoma preuredi in modernizira naš prosvetni oddelek in takozvano višjo šolsko oblast. Dvanaj-
sta ura je že, da se ta ostanek stare Avstrije, ki v sedmem letu našega ujedinjenja še vedno kučira naše šole, odpravi in se na njega mesto postavi moderni prosvetni urad z ljudmi, ki so bil malo dalje po svetu kot od Gorjancev do Schčckla. Predvsem pa bo moral ta oddelek biti strogo nepolitičen, neodvisen od vsake vlade. Edino na ta način bo mogoče graditi temelj za našo šolo bodočnosti.
Da se v Beogradu pokaže, kako visoko stoje naše srednje šole glede uspeha, se je zvaril poseben sistem. Računajo se procenti dobrih in slabih redov. Ako je v katerem razredu preveč odstotkov slabih redov, se pošlje na dotično šolo ferman, v katerem se to podčrta in zahteva pojasnil. Da se profesor ogne neprijetnostim, je prisiljen pro-puščati gotov odstotek nezrelih učencev z dobrimi redi v višji razred, kajti če tega ne stori, je zapisan kot slab pedagog. Tako sedi v višjih razredih slovenskih srednjih šol danes precejšsn odstotek dijakov, ki spadajo vse drugam kot v šolo. In tako se potem zgodi, da pade ori prvem pravnem izpitu na univerzi 75%\
Danes, ko vse drvi v srednjo Šolo, je tak s;stem propuščanja neodpustljiv greh. A krivda nikakor ne leži na učiteljih.
Potem pa še nekaj: učni red naših srednjih šol je, predvsem v nlžiih razredih, prenatrpan z učno snovjo. V prvem razredu se takoj uči 6 do 8 predmetov. Ubogi desetletni šolarček! Jasno je, da vse to ne more v njegove Se nerazvite možgane. Menda je ni države, kjer bi se dogajalo kaj takega. V Italiji imajo na pr. v prvem srednješolskem razredu samo tri predmete !n vendar ne moremo trditi, da Italijani niso napreden in civiliziran narod.
Vzemimo na pr. prv? razred, v katerem sedi 50 do 60 diiakov. Srbohrvaščine imajo eno uro na teden, nemščine dve, torej im^io v konferenčni periodi, ki traia 6 tednov, 6 oz. 12 ur pouka v dotičnem predmetu, za slučaj da ni nobenega prazrvka. Tn v teh par urad naj se česa naučno in tih naj profesor vseh 60 izpraša? Kdaj naj pišejo naloge?!
Ta sistem ie popolnoma nemogoč ln vendar se prakticira naprej.
Lahko b? navedli še celo vrsto takih in enaldh stvari, ki nikakor niso v redu in v skfadu s prospevanjem šole.
Zadnji čas je že, da pridejo na krmilo šolstva novi ljudje, ki nam bodo preustrojili šolo tako, da bo odgovarjala dandanašnjim razmeram. G. O.
Šolstvo v zasedenem ozemlju.
(K dinarskemu dnevu »J ugoslovenske Matice«.)
Prošli teden so pričeli v našem Primorju novo šolsko leto. Dan za dnevom, teden za tednom so naši listi tam onkraj opozarjali naše ljudstvo na važnost in način vpisovanja.
Zakaj tolika pozornost?
Znano je, da so Italijani od svojega prihoda dalje kratkomalo onemogočali ali vsaj zavirali normalni razvoj našega osnovnega in srednjega šolstva. Ukinili so vse naše srednje in strokovne šole v Istri (4), v Trstu (2), v Gorici (4) in pustili milostno le idrijsko realko, združeno z gimnazijo, ki so jo pa poslali prošlo leto deloma v Videm, tako da je ostal v Idriji le nekak rudiment. Goriški vzorni učiteljišči (moško in žensko) so premestili v Tolmin in ju združili v eno učiteljišče, ki je vse prej kot vzgledno in bolj potujčevalnica kot pripravnica za vzvišeni poklic učitelja.
Z ukinjenjem srednjih šol so hoteli udariti naš inteligenčni naraščaj, onemogočiti naraščaj zavednih narodnih delavcev. Za enkrat se jim še ni posrečilo: beležiti moremo, da je kljub vsemu bilo v šolskem letu 1922—1923 vendar 1167 naših srednješolcev, in sicer 389 gimnazijcev, 371 realcev, 280 učiteljiščnikov in še 127 na drugih strokovnih šolah. Isto leto je bilo na visokih šolah 206 naših primorskih študentov.
Te številke dovolj glasno pričajo, kako so bile naše srednje šole v zasedenem ozemlju opravičene, dasi so v primeri s predvojno statistiko neznatne. V Gorici n. pr. je bilo še 1914 v razvijajoči se slovenski gimnaziji, ki je prišla tedaj do 4. razreda z 9 oddelki, 345 dijakov (na stari nemški je ostalo še kakih 300 Slovencev), na ženskem učiteljišču 156 gojenk, na moškem učiteljišču 124!
Italijanom ni bilo dovolj, da so uničili naše, reči moramo cvetoče srednje-šolstvo, spravili so se tudi na osnovno šolo! Naj govorijo številke:
V Istri smo imeli 188 naših ljudskih šol od katerih so jih do 1. 1923 poitali-iančili 114, ukinili 22, »utrakvizirali« 9, tako da je ostalo le še 56 naših! V Trstu so sicer mestne šole ostale, a ukinjene so bile 4 velike C. M. šole in otroški vrtec ter srbska šola, Na Goriškem, kjer
ni bilo skoraj vasi, ki ne bi imela svoje šole, si Italijani vendar le niso upali tako brezobzirno nastopati kot v Tstri. — Svojo kulturno pest pa so le dali čutiti: v Brdih so poitalijančili 7 šol z 10 razredi, v Devinu so poitalijančili vse naše šole, ukinili so vse C, M. šole in vrtec v Krminu, Ločniku, Podgori in Gorici, kjer so obenem odpravili cvetoče šole »Šolskega doma«, ki so vzrasle iz požrtvovalnosti goriških Slovencev in so bile s štirimi lepimi »Domi« naš ponos. In še jim ni bilo dovolj! Mussolinijev prosvetni minister Gen-tile — da bi bil nomen omen! — je prošlo leto s svojo proslulo reformo šolstva — z odlokom-zakonom z dne 1. oktob. 1923 zadal našemu šolstvu smrtni udarec. Uvedel je v ljudsko šolo izključno italijanski jezik! Pesek v oči ie člen 4. tega odloka, ki dovoljuje manjšinam, da smejo zahtevati pouk svojega jezika v dodatnih urah. Na ta Člen so opozarjali naši listi, da ne bi kdo naših ljudi pozabil zahtevati za svojo deco vsaj to, kar so ji še pustili. In res, ljudje so splošno zahtevali uzakonjeno pravico, a v mnogih krajih — zaman!
Italijanizacija, asimilacija! To je geslo, ki naj mu služi tudi in v prvi vrsti šola. Zato razumemo, zakaj ni hotel goriški nadzornik dovoliti otvoritve slovenske zasebne šole v Gorici, izjavljajoč, da ni potrebno, ko že država dovolj skrbi za šolstvo.
Res skrbijo: šolo upropaščajo. dobre učitelje umirovljajo in izganjajo, mladina pa naj zapade analfabetizmu v deželi, ki je bila doslej med najkulturnejšimi! Nedostopno jim hočejo napraviti slovensko knjigo in sploh slovenski tisk, ki bi jim nudil iz srca v srce segajoče bogatstvo naše slovenske duše, zastrupiti jih hočejo s svojo miselnostjo in tako ustvariti — poturice.
Slovenci, ali moremo ostati ob teh žalostnih dejstvih brezbrižni, mlačni? Ali ni naša dolžnost, da storimo vse, kar bi omogočilo mladini našega zasedenega ozemlja gojiti še vedno materin jezik? Ali moremo pustiti, da bi rod, ki je izra-stel v krvi in pregnanstvu, kdaj blagoslavljal čas, ki mu je vzel domovino in najdražje — materin jezik in z njim na-
rodno zavest? Ne, ne moremo pustiti tega in nikakor ne pustimo, ne moremo in ne bomo ostali brezbrižni in mlačni, zavedamo se in se bomo zavedali svoje dolžnosti do sotrpečih neodrešnih bratov in njihove mladine!
9. novembra bomo to pokazali ob »dinarskem dnevu« Jugoslovenske Matice! Ne enega Slovenca ne sme biti, ki ne bi pokazal vsaj z enim dinarjem, da ga usoda zasužnjenih bratov boli!
MATERE!
Vasi deti le
i
►
Julijska Krajina.
— V Marezlgah v Istri imajo novega župana. Imenuje se slgnor Antonlo Babich. Pri seji, v kateri je bil izvoljen, je Ime! fašlstov-ski taznlk odvetnik de Petrls govor, v katerem Je nalaga! novemu županu dolžnost, da mora uspešno delovati po navodilih faSistovske stranke. Na koncu seje so prav hripavo zapeli fašistovsko »Giovinezzo«. Kako so zmagal! fašisti v Marezlgah, je vsem dobro znano.
— Napad na profesorja Coceanclga ▼ Trstu. Neki večer se je v Trstu dobro znani profesor Bruno Coceanclg na ulici zgrudil na tla in zavedel se Je šele čez par ur v
bolnici. Nič n! vedel, kaj se je ž nJim zgodilo. Nato so ga prinesli domov ln konstatirali dve rani. Nekdo ga je pač napadel in pri tem težko ranil, da je takoj omedlel, ne ve se pa nič, kdo b! bil to storil. Prof. Co-ceancig je bil tajnik faSistovske organizacije v Trstu ln je kot tak mnogo deloval za stranko.
— Tržaško pevsko društvo »Kolo«, nek-
dai zelo cvetoče !n daleč naokoli znano, v zadnjem času zopet prospeva !n razvija delovanje. Petje vodi z vso skrbnostjo učitelj g. Venturlnf. Na občnem zboru so mu poklonili v priznanje njegovega uspešnega delovanja dragocen peresnik. Nov! predsednik društva je g. Samec podpredsednik g. Jug. blagajnik g. Vodopivec In tajnik g. Kariž. Zagotovljeno Je, da bo društvo odslej vedno krepkejše delovalo. Prihodnje leto proslavi društvo svojo 30 letnico.
— Samomor 15 letnega dečka. Pri Sv.
Marfji Magdaleni Zgornji se je obesil 15 letni Renat Vekijet, sin posestnika. Revež je bil epileptičen.
— Iz Gorice. »Črne srajce« so v torek
prisegle zvestobo kralju na Batistljevem trgu. Soška legija obstoji Iz goriške, krmlnske in čedadske centurije. Najprej je bil blago-gosJovljen prapor, k! so ga podarile legij! goriške gospe, nato je sledila zaprisega. — Navzoči so bili pr! slavnosti zastopniki raznih oblasti, podprefektl Iz Gorice, Gradiške in Idrije, mesto je bilo v zastavah, skušalo se je dati prireditvi velik sijaj In navdušiti zanjo prebivalstvo toda slednje je ostalo precej hladno. Lani je bilo vse bolj živahno. — Dramatično društvo v Gorici vprizorl 1. nover-bra popoldne znano žalolgro »Mlinar in njegova hči«. — Vojvodinja d* Aosta se je mudila tudi v Soški dolini ter si ogledala otroške vrtce v Bovcu, 2agi, Srpenici, Kobaridu, potem je bila v Sv. Luciji, v Cerknem in v Idriji, na kar se je vrnila v Oorlco in odpotovala v Italijo. Visoka gospa si je ogledala torej azile, katere je ustanovilo društvo »Italla Redenta« v svrho raznarodovanja naše dece. Povsod! je doživela prisrčen sprejem, naglasa pa se, da je naše ljudstvo pozdravljalo v njej zastopnico kraljeve hiše (njen mož je kraljev bratranec) ne pa po-speševalke prej označenega društva.
— Iz Idrije poročajo, da je obolel občinski komisar general Castelazzi In odšel vsled tega v goriško bolnico. Njegove posle je prevzel komisar Javne varnosti Lepronl. V Idriji se je mudil vladni inšpektor, ki si je ogledal rudnik. Obletnico pohoda v Rim so praznoval' fašisti v Idriji v nedeljo 26. trn.
— V Nabrežlnl se oživlja kamena Industrija. Pred vojno je bila zelo razvita, v vojnem ln povojnem času se je nekaj gospodarjev lotilo obnove tako cvetoče Industrl- . je. Hitro se je pokazalo, da ne Izostane uspeh. Obrati so urejeni, produkcija se veča, delavcev je sicer šele tretjina predvojnega števila, vendar pa vse kaže, da stvar gre naprej, tako je upati, da bo imela Nabrežlna zopet svojo dobroidočo Industrijo kakor nekdaj.
— V Dekanih v Istri priredi na L nov. pevski zbor Učiteljske Zveze koncert Na programu so najlepši naši zbori. Vodstvo je v rokah g. Srečka Kumarja. Koncert prične ob 4. popoldne.
— S Krasa poročajo o novih fašrstov-sklh nasllstvih. Prišli so člani faSistovske milice v Lipo in pozvali dva vaščana, naj gresta ž njimi v Komen. Morala sta oditi. Med potjo so jih pretepali in sta bila tako ranjena, da sta morala pozneje k zdravniku po pomoč. Med onimi, ki so pretepali vaščana iz Lipe, je bil tudi neki domači stra-motnež iz Vojščice. — V Oorjansekm so napadli fašisti s Komna fante, ko so se vračali Iz neke hiše, kjer so čuli pozno v noč prt mrliču, kakor je to navada na kmetih. Brez vsakega povoda so fante pretepali s palicami in žllavkami. Enega fanta so vleki! s seboj In ga držali nekaj dn! zaprtega. — V Hrusevici pri Štanjelu so pretepli nekega starejšega kmeta. Največji divjak je komen-ski »caposquadra«. — V Komnu so oklofuta-11 tamkajšnjega občinskega tajnika, očitajoč mu, da je fašistovski dezerter. Tako divjajo proti našemu ljudstvu, ako pa se kdo postavi v bran fašistovskim barbarom, pa je vik in krik po lažnjivih fašistovsklh glasilih, I kako da je slovensko ljudstvo protHtalljan- j sko razpoloženo. Fašistovsko zločinstvo v obmejni pokrajini ne prinese Italiji dobrih j sadov *
^Beneški trgove
Monumentalni film v 8. dejanjih
c
W. Shakespeara! Po motivih slovite veseloigre \V. Shakespeara!
V glavnih vlogah
HENNY PORTEN
31 X. WERNER KRAUS i. 2. XI. -----HARRY LIEDTKE-
• Krasni naravni posnetki iz slikovite VENECIJE ©
Radi velike dolžine filma predstav ob: 3., 5., 7. In 9. V soboto in nedeljo še dopoldanska predstava ob: Vt 11«
Nezmanjšani orkester svira pri vseh predstavah. fcLlTJV/
KINO MATICA
Sport.
— Zagrebške »Novosti« so prinesle o tekmi HaŠk : Ilirija daljši Izvleček kritike »Slov. Naroda«. V včerajšnji številki pa poročajo: Zadnjo nedeljo je igral Hašk v Ljubljani proti tamošnji Iliriji. V ljubljanskih krogih je vladalo veliko zanimanje za to srečanje. Ilirija je zadovoljila zlasti v prvem polčasu, ko je bila v premoči. Obramba je zelo dobra. Mladi vratar Miklavčič je sigurna opora svojega moštva. Backovski par taktično na višini, razpolaga z dolgimi In osvobodilnim! udarci. Najboljši del moštva je brezdvomno halfesllnija. Centerhalf Zupančič je najboljši mož Ilirije, Neumoren, vedno za žogo, Igra Izvrstno z glavo, koristen v brambl  kakor  tudi  v napadu,  je mnogo r.adkriljeval svoj vis-a vis, specijelno v prvem polčasu. Napad, ojačen s Podujo (Hajduk) je predvedel lepo igro. Milan Zupančič na centru je Izvrstno vodil Igro in Je znal vsak čas zaposliti krila. Poduje v desni spokl Je bolje ugajal kot pri Hajduku na krilu. Pokazal je da zna streljati in kako. Povzročil je Fridrichu precej skrbi. Levo krilo VIdmajer je izvedel nekoliko lepih prodorov. Moštvo Haška v prvem polčasu nI zadovoljilo. Iz nenadeno z ostro (!) in brzo Igro Ilirije se nI znašlo, predvsem pa se ni znašlo radi drčečega terena (mokra trava), kar je omogočilo fizično jajčemu moštvu Ilirije (!) da izrabi telesno silo ln je vsak duel končal s padcem Haškovca (!) Sodnik je nato Izključil VVasserlaufa, vendar se je moštvo znašlo in dominiralo s svojo igro tekom celega drugega polčasa, izvzemši par prodorov Ilirije. Fridrich v goalu je ponovno pokazal svojo visoko klaso. Ubranil je od Poduje ostro streljano enajstmetrovko in prosti strel iz daljave 16 m, okrenivŠI ga v kot. Obramba je bila nesigurna v prvem polčasu. Halfes linija v začetku slaba, a v drugem polčasu boljša. Zadovoljil je samo Križ, ki je dal vratarju Ilirije mnogo posla s svojimi ostrimi in dolgimi streli. V napadu je Vlnek pokazal eno svojih najboljših iger In prihaja zopet v svo ojstaro formo. Bil je požrtvovalen in povsod. Streljal je mnogo, na žalost samo iz daljave, ker je sodnik žvižgal v bližini goala offside. foule Itd. (!) ZInaja in Grdenič sta v drugem polčasu predvedla dobro igro. Od kril Khan boljši od Jelačiča. Edini ga! je padel tako-1e: Oman ostro strelja. Wasser!auf, ki stoji izven kazenskega prostora dobi bombo v lice. Prime se z rokami za glavo in v omotici pade na tla. Sodnik daje 11 metrovko radi »handsa«.  Oman neubranljivo  strelja 1:0. Kritika je nekoliko tedencijozna a v ostalem dobra,
— Ilirija : Jadran. V nedeljo 2. nov. se vrši na igrišču Ilirije ob 15. uri nogometna tekma med Jadranom in Ilirijo, ki obeta zanimivo In napeto igro. Prvenstvena tekma med obema kluboma Je končala po trdem boju z 2:0 za Ilirijo, ki je mogla nadvladati In doseči oba goala šele v zadnjih minutah. Ilirija postavi v nedeljo nekoliko oslabljeno moštvo, vsled česar je verjetno, da se bo Jadran mogel revanžlrati za zgubljeno prvenstveno tekmo. 268/n
mm Lask : Slavlja prvenstvena tekma se vrši v needljo dopoldne ob 10.30 na igrišča Ilirije. Moštvo Laska Je sicer agilno, vendar pa zelo neodločno pred goalom. do-čim se moštvo Slavlje odlikuje predvsem z vstrajnostjo, brzo kombinacijo in streli na gol. Kdo bo odšel z Igrišča zmagovalec, je jako dvomljivo, ker igra bo odprta In se bo vršila v znamenju boja za točke.      269/n
— Zagrebška Concordlja igra za praznike na Reki proti Gloriji.
— Postava Zagreba proti Budimpešti
glasi: Friedrich. VrbanČič, Dasovič, G6tz, Rupec, Hitrec, Babic, Vlnek, Perška, Mant-ler. Benkovič; rezerve Remec, Vrdjuka, Dubravčič, Kolibaš.
—s Nov svetovni rekord v vožnji t kolesom je dosegel Francoz Breau, ki je z motornim vodstvom prevozil na dirkališču Monthlery 89.4 km v eni url. Star! rekord Belgijca Vanderesturfta je znašal 81.9 km.
—s Hojer, znani back praške Sparte, ki ima radi nediscipliniranosti enoletno zabrano Igre, je vložil na Češkoslov. Nog. Savez prošnjo za ukinitev zabrane. Prošnja je bila odbita, nasprotno pa se slučaja Capek (Slavlja) In Sedlaček (Sparta), ki imata tudi zabrano igre, ponovno vzameta v pretres,
— Velike   kolesarske   In motoclkltšk«
dirke se vrše v nedeljo dne 2. t m. ob 14. na telovadiscu igrišča S. K. Primorje na Hunajski cesti poleg artiljerijske vojašnice. Razpored oMiren in sicer sledeče dirke. Novinci, glavna, damska, vojaška, parna, dirka združena s peštekom, dirka pomožnih motorjev do 150 cm, in zanimivost za občinstvo bode gotovo dirka debeluhariev, katerih lastna teža je nad 90 k<z. Mnogoštevilne prijave pričajo, da bode borba za posamezne točke za zmago Jako napeta ter hode občinstvo prišlo sigurno na svo! rač'in prvega te vrste športnega užitka. — Naznanjamo, da smo zadnji trenotek prejeli tri prijave iz Zagreba, med temi dobroznani in-ternacijonclcc senior Milan JV'cniKa.      27! 'n
— Kolesarska sekcija S. K. »Primorie« naznanja vsem dirkačem, da je zbiralce vseh dirkačev, prijavljenih k dirkam, določeno za 13. uro pred kavarno Zvezda, Kongresni trg, od koder je skupen odhod na dirkališče. — Danes v petek sestanek v k1et| restavracije Zvezda ob 8. zvečer vseh fnnkcijonarjev in dirkačev. Obvezno. Vod« stvo. 270/n
— Klub kolesarjev hi motoclkllstov ^Flfrila« v Ljubljani priredi na Martinovo nedeljo 16. t. m. sx'ojo običajno velik« športno veselico z raznovrstnim sporedom v gornjih prostorih Narodnega doma. na kaf se klubu naklonjeno občinstvo že danes oprw zarja. 274/n
i
— JiinHej kardinala - rnrl«fa. Starow
davna cerkvica sv. Leopolda bnhenberSkfh obmejnih grofov na Leopoldsbcrgu (42.1 ni), drntrem vrhu dimniške »šmarne srorc*- — Kahlenberga (438), Je bila v nedeMo dne 26. oktobra pozoriSee posebne rurfetovske slavnosti Dunajski nadškof - kardinal dr. Plffl ie ornznoval 25letnlco svojega Članstva url sekciji Klosterneuburg dunajskega turistov-ske?:a društva »Oesterr. Tnristenklnb«. Imel |e na prostem, na starih utrdbah, ob ogromni rdeležbi tako turistov, kakor domačinov maš"o, po kateri mu je predsednik društva Matras izročil običainl lubilelski znak in še posebno sliko. Leooo'dsberg je icrral v čn*»4 turških bojev pri oblesaniu nrmafa leta 1683. veliko v?o^o, ker je služIl poljskemu kra-ju Janu Sobleskemu nri n-oadu na TVr-ke za oporišče. Hrib pada na severu navpično proti Dunavu In J? med reko in vznožjem koma! prostora za cesto In za železnico.
—s DunalsVl Amatcuri gostujejo v soboto hi v nedeljo v Pragi, kjer nastorfio proti D. F. C. in Slavij, nasprotno gostuje Sparta 12 novembra na Dunaju, kjer nastopi proti Ameteurom.
— Evropska prvenstva v plavanju. Kongres Federaciie Internationale de NaHon (F. J. N. A.), ki se vrši prihodnje leto v Pragi se bo bavi! s vprašanjem izvedbe vsakoletnih evropskih prvenstev. Organizacijski program je v bistvu že sestavljen In pred-vidujc v svrho zmanjšanja stroškov razdelitev 22 državnih savezov v šest oddelkov in sicer po nastopnem vrstnem redu: 1. Švedska, Danska. Norveška, Finska; 2. Anglija, Irska, Holandska, Španija. Portugalska; Oddelek 5: Švica, Nemčija, Re'gija, Luksenburška; 6: Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija. Program je določen samo za leti 1926 in 1931. Predvideva: plavanje (poljubno) gospodje na 100, 400 m 1500 metrov; prsno gospodje na 200 m; hrbtno gospodje 100 m. Štafeta 4X200 poljubno gospodje.
^*v^°/z*«r«*   -r- er^S^Al
egCgrffSBk rt
CoiomDo
miOVIEA
ioo Grammes No. i fš
m
-   -   i «> -n .— 'i
- i 11 \ r n - K l   N A !HH>«   dne 1 novembra 1924
štev. 251
potrebščine fftat in preservat zs Opaiegraph dobite edino le pri L. Baraga, Selenburgova ulita štev. 6.
■
osv
o.
i: ^cttoar Narodsega gledališča t LJubljani, t j R A M A. Začetek ob osmih zvečer. Sobot«. 1. novembra: »Hamlet«. Izven. Nedelj«,  2. novembra:  »Šestero oseb Išče
avtorja«. Izven. Poncdctck, 3. novembra: »Pri Hrastovih«.
Red D. Torek, 4. novembra: Zaprto. Sreda, 5. novembra: »Zora, dan, noč«. (Pre*
roijcra.) Izven. Četrtek, 6. novembra: Zaprto. Petek, 7. novembra: »Firma P. B.«. Red E. Sobota, 8. novembra: »Šestero oseb išče av»
to rja«. Red A.
OPERA,
Začetek ob pol osmih zvečer. Sobota, 1. novembra: »Rusalka«. Izven. Nedelja, 2. novembra:  »Carjeva nevesta«.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 3. novembra: Zaprto. Torek, i novembra: »Pikova dama«. Gostu«
je tenorist g. Mario Šimenc. Red F. Sreda, 5. novembra: Zaprto. Četrtek, 6. novembra: »Pikova dama«. Go»
stuje tenorist g. Mario Šimenc. Red D. .Petek, 7. novembra: »Majska noč«. Red B. Sobota, 8. novembra: »Rusalka«. Red C.
Praške premijere.
Koncem preteklega tedna je vprizorila praška skupina moskovskih HudožestvemV kov Evripidovo »Madejo« v inscenaciji A. Andrejeva in režiji ge. Germanove, ki je nastopila v naslovni vlogi. Moskovski umetniki so se pokazali z vprizoritvijo na povsem novem polju. Zapustili so svoj naturalizem in preizkusili svoje sile na polju stare klasike z očividnim namenom ustvariti sintezo patetičnega gledališkega izražanja In moderne stilizacije. Te intencije so Jih morebiti privedle do tega, da so nudili v razvrstitvi In grupaciji zbora In protagonistov estetično dovršene skupine s slikarskega stališča .toda pri tem Je precej trpela zborova tekstna atmosfera. Sama komedija »Medeje« ge. Germanove Je nudila nekaj svetega, vzvišenega, naravnost religioznega. Umetnica Je sosredotočila svoje sile na figuralnem delovanju kreacije, ker je posnemala prizore z grških vaz. Med ostalimi solisti se Je odlikoval Virubov kot Jason, ki Je ustvaril krasen tip malce nerodnega ali vendar možatega Grka, nadalje BakŠeJev kot Kreon in Massalitinov kot rZgej. V zboru se Je odlikovala s svojimi flnesami Krl-lanovska, ki Je dajala ostalemu zboru srečno Intonacijo. Scenograf Andrejev Je priredil oder tako, da je bilo omogočeno razvijanje slik In razvrstitev Igralcev. Občinstvo )e sprejelo predstavo z velikim navdušenjem, ki je šlo na račun umetnosti sploh, kakor na račun priznanja moskovskim Umetnikom sploh, ki so si izbrali za bazo svojega bodočega dela Prago In tudi to pot niso štedili s fizičnimi in materi)alnimi žrtvami.
28. oktobra, na dan obletnice ČeŠko-tlovašega osvobojenja, so vprlzorili v Pragi davno pričakovano zgodovinsko igro dr. Arnošta DvoFaka »Bela gora«. Avtor je znan Češki javnosti iz treh prejšnjih zgodovinskih dram, med katerimi črpa »Knez« svoj motiv iz mitološke dobe, »Kralj Vac-lav IV.« obdeluje idejno ozadje predhusit-ske dobe, »Husitic pa kažejo vrhunec idejne napetosti v češkem ljudstvu srednjega veka. Avtor si je očividno vedno prizadeval ustvariti kolektivno dramo, v kateri bi bilo več sodobnih nego prošlih problemov. Z umetniškim čutom usmerjen v bodočnost išče in sluti sedanjost. S tem je podana baza dramske in historijske strukture Dvofa-kovih del. Vnjih ni sosredotočene slike, marveč svobodno zvezanih posamnih prizorov, ki dramsko dokaj napeto kažejo avtorjevo zgodovinsko ideologijo o ljubezni, ki JI avtor včasih spreminja celo zgodovinska dejstva. V tem oziru gre v »Beli gori« 5e dalje, nego v »Husilih«. »Bela gora« mu Je izraz stoletne borbe med naprednjašt-vom češkega naroda in konservativno strujo, kar pomeni naravni rezultat moralnega padca višjih slojev in prebujenje širših plasti naroda, ki stopajo na plan kot glavni či-
nitelji bodočnosti. »Bela gora« je po Dvora-kovem mnenju za Čehe sicer tragedija, ali obenem tudi začetek nove zmagovite dobe, v kateri zmaguje Komenskv z uma svitlim mečem nad materijalnim nasiljem svetovne avtoritete, v kateri se bori češki narod za svojo neodvisnost. Za to Dvorakovo razumevanje zgodovinskih dogodkov je karakterističen konec drame, v katerem govori Komensky pred odhodom v prognan-stvo viziji slavne bodočnosti. Vprizoritcv sama v režiji Dostala je podčrtala ideološka plat Dvofakovih Intencij, hoteč amalgamirati dualizem igre, v kateri se meša zgodovinsko naziranje s personifikacijo ideje In realnostjo, dasi bi bilo morebiti za dramo bolje, če bi ta dvojna priroda dela odpadla. Pregnantna je bila inscenacija arhitekta Vlastimila Hofmana, zlasti v pejšazih. Isto velja tudi glede igralske interpretacije, ki je bila najbolj posrečena v momentih zgodovinske realizacije. Vprizoritev te drame je vzbudila v praški javnosti veliko zanimanje. Slavnostni premijeri so prisostvovali mnogi ministri, na čelu z dr. Benešem, ki mu je avtor posvetil svoje novo delo.
★   ★ ★
— Narodno gledališče v Ljubljani. Na praznik, v soboto, 1. novembra se poje v operi Dvofakova opera »Rusalka«, ki je do* tegla pri premijeri tako lep uspeh. Vlogo Rusalke poje gdčna. Vanečkova ha princa g. Jiranek, ostale vloge so v isti zasedbi ka» kor pri premijeri. — Drama pa vprizori »Hamleta« v deloma novi zasedbi in z no* ▼im prizorom Hamleta v danski ravnini. — Glavne vloge v Hamletu so v nastopni za* sedbi: Hamlet — g. Rogoz: Ofelija — ga. Saričeva: kraljica — ga. Marija Vera; kralj — g. Skrbinšek in Polonij — g. Lipah. — V nedeljo 2. novembra pa je v operi ljudska predstava pri znižanih cenah, in sicer se poje opera »Carjevs nevesta«. Drama pa vprizori isti večer efektno komedijo »Scste* ro oseb išče avtorja«. — Predprodaja vse dni pri dnevni blagini v operi.
— Ljubljanska drama. Premijera ljubke, prisrčne in zabavne Niccodemijeve komedi* je »Zora, dan, noč«, bo v sredo dne 5. no* vembra. V dveh glavnih vlogah nastopita ga. Saričeva in g. Kralj. Režira g. Osipovič.
— V ponedeljek dne 10. novembra se VTŠi v Filharmonični dvorani Sudijski kon* cert gospe Pavle Lovšetove s sodelovanjem ge. Ivanke Ribičeve in kapelnika Niko Stri* tofa. Koncertni spored obsega celo vrsto biserov iz ruske pevske literature. Natan* čen spored priobčimo prihodnje dni. Pred* prodaja v Matični knjigarni.
ReDovSkova " ljubavna skrivnost?!
— Debat tenorista g. Ado Darlana v Narodnem gledališču v Ljubljani. Danes v petek dne 31. t. m. se poje v naši operi za red A opera »Cavalleria rusticana«. Pri lej priliki debutira v vlogi Turridu tenorist — Slovenec g. Ado D a r i a n. Gospod Darian ima naštudiranih več tenorskih opernih partij, za prvi svoj nastop na naših deskah si je izbral vlogo Turrida. Pri današnji ln pri vseh prihodnjih predstavah se bo izvajala najprej »Cavalleria rusticana« in potem »V vodnjaku«.
— Martin Malenškov Martinov večer priredita moška in ženska CM. D. podružnica za St. Peter dne 9. novembra ob 8. uri zvečer v steklenem salonu g. Dolničarja na južnem kolodvoru. Na vsporedu je godba, petje in bogat srečolov. Tudi Martinove goske ne bo manjkalo. K obilni udeležbi vabijo prireditelji. 273'n
— Dr. Alfred Šerko: ŽIvčevle Človeka L knjiga. Atanomlla. Splošna knjižnica znanstvena zbirka št. III. v Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigama. 80° strani 293 + VIII z 100 slikami. Cena broš. Din 150.— vez. Din 160.—. — Naše znanstveno slovstvo, ki je prišlo komaj v začetek razvoja, je v dobi našega osvobojenja, z u-stanovitvljo slovenskih prednjih in strokovnih šol ln posebno slovenske univerze v Ljubljani dobilo nov razmah. Slovenska literatura učnih knjig za srednje in strokovne šole je danes že vsestranski častno zastopana, precejšnjo verzel pa imamo v raznih panogah znanstva ln še v posebnem, kar se
tiče učbenikov in pomožnih knjig za našo slovensko univerzo. Posebno naša medicinska literatura je bila skoraj nenačeta. Pa tudi ta veja našega znanstvenega slovstva je v zadnjem času začela zeleneti. Dobili smo kar dve novi slovenski medicinski knjigi. Poleg repetitorja splošne Anatomije prirejenega po univ. prof. dr. Janez Plečniku, katerega I. zvezek »Skelet« je pravkar Izšel in kateremu bo sledil v kratkem še II. zvezek: »Mišičje« in potem v doglednem času še ostali sistemi, je agilna založnica Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani pravkar izdala novo lepo in okusno opremljeno bogato (s 100 slikami) ilustrirano, 293 strani oktava obsegajočo znanstveno knjigo. Dr. Alfred Šerko: 2lvčevje človeka. I. knjiga Anatomija, ki je Izšla kot III. zvezek znanstvene zbirke »Splošne knjižnice«. To novo izvirno knjigo pozdravljamo tim topleje, ker je novum v slovenski, nego sploh v jugoslo-venski znanstveni literaturi. Knjiga obravnava v štirih delih: centralno in periferno živčevje, živčne proge in sekcije živčevja, in podaja h koncu še zgodovinski pregled o proučevanju živčevja. Kakor je omenjeno, je knjiga, ki je tiskana na finem papirju z zelo ličnimi tipami, bogato Uustrlnana s 100 nazornimi slikami. Napram tujejezičnim takim knjigam, ki stanejo danes horendne zneske, je nastavljena cena Din 150 za broširano in Din 160 za vezan izvod, gotovo skromna, posebno v očigled njeni okusni in bogati opremi. Tej knjigi »Anatomija živčevja« bi imele pod istim naslovom slediti v doglednem času še II. in III. knjiga: »Fizijologija« ln »Patalogija«. Od sprejema te prve svojevrstne knjige v javnosti bo odvisno, aH se bo čimpreje — kakor je želeti — realiziralo to obetano nadaljevanje. Knjiga je dobiti pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg, ter v vseh drugih knjigarnah.
— Narodne pripovedke Iz Mežiške doline. Zbral Vinko MOderndorfer. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegatno vezani knjigi 28 Din. — Knjiga je zelo bogata na raznovrstnosti vsebine in obsega 52 pripovedk, ki so zanimive tako za preprosto ljudstvo, kakor za otroke, ker so vzete iz naroda. 2e v naslovu pove, da jih je pisatelj zbral med narodom, v Mežiški dolini. Pisana je vsebina: od bajk In pripo-vesti o povodnem možu, do zgodovinskih anekdot iz tuških časov in o zakleti gra-ščakinjl, o kateri otroci tako radi slišijo — tako raznovrstna je vsebina. Moderndorfer-jeve pripovedke so lep donesek k izpopolnitvi narodnega blaga In jih bo ljudstvo rado čitalo prav zaradi tega, ker so iz ljudstva zbrane. Tudi povestice o škratih bodo zanimale otroke in starše. Prav prikladno darilce bo knjiga za Miklavža ln jo toplo priporočamo tudi za Šole ln knjižnice.
— Islandska Velika noč In druge povesti. Anatole le Braz, prevedel P. V. B.
Natisnila ln založila učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 149. Cena elegantno vezani knjigi 30 Din. — Pod gornjim naslovom je nanizal prevajalec najlepše povesti iz francoskega, špansko-ameriškega In angleškega slovstva. Gotovo je, da dominira le Brazo-va »Islandska velika noč«, ki je na čelu in po kateri je izbran naslov celotni zbirki. Iz francoskega slovstva je vzel le Braza, ki je znan po svojem delu ln posvetilu tega ožji domovini Bretanji: Lemaitre, delaven na polju pesništva, dramatike; Frapirč, živahen opisovalec in silno Izrazit, do Roben-baha, ki je simbolist in opisuje v svoji prozi in poeziji mistično žalost pokrajin, o katerih sanja v svojem domotožju. Od špansko-ameriških pisateljev je vzel Tomsona, zastopani so pa tudi Nervo, Gutierrez Najera ln Gomez Carlllo s prav mičniml delci. Od angleških je vzel Hearna, katerega dela so se širila širom Evrope, ki je z njimi spoznala, kakšen je v resnici daljni vzhod. Človek z užitkom člta vse povestice ln knjigo oii-poročamo vsakomur, ki se hoče zabavati ln Imeti užitek s čitanjem. Knjigi je dodan tudi »Slovstveni dodatek«, ki vsakogar prav spremo hkrati uvaja tudi v tujo literaturo.
— Kratek reptltorij Anatomije, vade-mecum za kolegije in rlgoroze po Breiten-steinovih repetitorjih, poslovenil univ. prof. dr. Janez Plečnik. I. skelet, Splošna knjižnica št. 40. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. 1924. Strani 80. Cena broš. Din 24.—. Primerno razdelitvi Anatomije živčevja v šesterosistemov je založba uredila izdajo »Repetitorija Anatomije« na ta način, da založi vsak sistem v posebnem broširanem zvezku »Splošne knjižnice in sicer v zvezkih št. 40 do 45: I. Skelet, II. Mišičje, III. Drobje. IV. Zlije, V. Ziv-
ih dan.
Fr. 2. mL
(Domača naloga.)
Mrtvih dan! Komu ne bi bilo srce ta dan žalostno! In je žalostno že na predvečer. Komaj napoči predvečer, 2e Je Žalostno.
Atek se trudi, rad bi nas izobrazil in nam vČasi komandira: »Pozor! Žalujte! Ena, dve, tri!« Pa se mu vsi sme-Jemo. Ce nam pa komandira: »Pozor! Radujte sel Ena, dve, tri!« se takisto smejemo in potem je hud in pravi, da smo barbari in da ne bomo nikdar enojke dosegli v šoli. Toda smo otroci in ne znamo biti žalostni na komando. Le kadar pišem domačo nalogo, sem od srca žalosten in mi ni treba nič komande.
Pa na predvečer še ni mrtvih dan, nego je mrtvih predvečer. Po cesti se gnete množica okoli kostanjarjev. Oni pred cerkvijo ima najlepši kostanj in ga največ da, poldrugo pest za dinar, drugi kostanjarji so bolj skopi. Zadnjič nam ga je atek kupil za štiri dinarje, ne vem, kam se naj to zapiše. Rekel Je, ker smo pridni v šoli. Atek se nam včasih laska. Rekel je, naj ga nesemo domov, da ga bomo jedli po večerji.
Pa ga je že prej zmanjkalo. Francelj ga je pojedel z lupinami vred. Francelj je sploh pujs: jabolka si olupi in potem poje jabolka posebe in olupke posebe!
Ne vem, ali kostanjar spada v to ralogo. Jaz nisem kriv. če bom pisal »cvek«. Zakaj pa nismo dobili za nalogo kostanjarja, o ko stan jar ju vem več kakor o dnevu mrtvih!
Dolgo nisem mogel zaspati in sem premišljeval mrtvih dan, kaj naj o njem napišem, in ko sem se zbudil, je že bil mnvih dan.
Praznično sem se oblekel in si umil ušesa in zobe, kajti ie mrtvih dan. Le obut nisem bil praznično in me je atek tolažil, naj malo počakan, potem bom lahko nosil njegove Čevlje. Pa so njegovi čevlji še bolj strgani kakor moji! Potem smo bili v cerkvi in je bil v cerkvi tudi mrtvih dan. Sploh kamorkoli se je ozrlo oko, fe bil mrtvih dan.
Potem smo domi delali naloge in smo bili jako žalostni. Posebno Francelj, ker ga Je atek trikrat bokstul za uho, potem so mu šli računi. Atek vedno pomaga Franceljnu pri nalogah. Meni je ljubše, da mi ne pomaga.
Opoldne smo jaiM rižoto, notri Je Mla rajnka kura zato. ker nI več nesla*.
Francelj je predlagal, da si napravimo na želodce napis:
»Tukaj počiva rajnka kura, Odbila ji je zadnja tira.« Dejal je. če bi kura imela dušo, bi lahko okrasili želodce z venci in lučkami v spomin blage pokojnice. Francelj že de7a pesmi, pa hodi šele v četrti razred osnovne šole. Pri nas na gimnaziji jih še ne delamo, ne vem, kdaj bomo pričeli.
Popoldne je bil tudi mrtvih dan. Sli smo na pokopališče in je bil atek jako žalosten, ker je Francelj potrl dežnik. Mamica je bila žalostna, ker je bil žalosten atek. Jaz sem bil tudi žalosten, ker me je atek boksni! v glavo. Najbolj žalosten je bil Francelj, ta koj tuli za vsako figo. Čisto malo sem ga boksni!, pa je koj tulil in smo šli z muziko na pokopališče. Saj je on kriv, da sem ga, ker je rekel, da sem jaz potrl dežnik. Francelj rad špeca. Jaz nič ne vem, da bi ga bil jaz potrl. Morebiti se je sam. Sploh so dežniki jako slabi, koj se poterejo. Jaz hodim najrajši brez dežnika.
Na groben smo prižgali lučke, pa je bil veter in jih je sproti ugašal, in smo imeli tekmo v prižiganju. Kar ne zgori lučk, jih drugi dan jpokrade jo,_____.
čevje. VI. Čutila. Zadnjemu zvezku bosta še dodana splošni uvod in kazalo k skupnemu delu, s katerima vred bo vseh šestero zvezkov vezanih skupno v enotno knjigo. Pravkar je Izšel prvi teh zvezkov pod št. 40 »Splošne knjižnice«, ki obravnava »Skelet«. Knjižica, ki je prirejena po znanih Breitensteinovih repetitorjih, bo izvrstno služila v prvi vrsti medicincem za ponavljanje snovi za kolokvije in rlgoroze, a tudi zdravnikom in strokovnjakom kot priročna knjiga ter obsega v stisnjeni, kratki obliki, a Izčrpno ves sistem človeškega skeleta. A iz praktičnih razlogov repetitorija je založba izdala knjižico v malem priročnem ali žepnem formatu. Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Mari- ; jin trg št. 8 in vseh drugih knjigarnah.
— Iz državne službe. Vpokojena sta pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Ri- j hard S u m i in višji računski svetnik Janko I Mladič.
— Fran Erjavec: »Afriške narodne pri* povedke.v Ljubljana, 1924. Natisnila in za« ložila Učiteljska tiskarna. Str. 149. Cena 2S Din. — Narodne pripovedke niso le za mladino najtcčnejŠa duševna hrana, temveč tudi za odraslega nadvse zanimivo čtivo, kajti nikjer se ne izraža mišljenje in čust* vovanja kakega naroda v tako pristni in ne* posredni obliki, kakor v narodnih pesmih, pravljicah in pripovedkah. Iskreno moramo biti zato hvaležni podjetni Učiteljski tiskar* ni, da je začela zadnja leta sistematično izdajati pravljice različnih narodov, kakor jih imajo tuje literature že davno. Topot so izšle afriške narodne pripovedke v spreta nem Erjavčevem prevodu, ki je znan že po svojih prevodih srbskih in kitajskih narod* nih pripovedk, izišlih v istem založništvu. Skupno je nanizanih štirideset, jako srečno in sistematično izbranih pripovedk, ki nam v naši literaturi prvič odkrivajo bujno du» Ševno življenje primitivnih narodov pod vročim afriškim solncem. Prevod je vse* skozi gladek v preprostem pravljičnem je« ziku in slogu in tudi zunanja oprema je lič* na, kakor smo jo pri tem založništvu že vajeni, zato smo uverjeni, da bo po zbirki z užitkom segalo mlado in staro.
— Rabindrenet Tagore: »Gltendžall* (Žrtveni spevi). Preložil iz angleščine Alojz Gradnik. Izdala in založila Učiteljska ti« skarna. — Cena trdo vezani Din 25.—. V platno vezana Din 32. Poleg »Vrtnarja«, knjige ljubezni, je ta zbirka najboljši biser Tagoreve poezije. To niso več pesmi, am» pak psalmi. Ob znožju svojega Boga sedi pesnik in omamiicn od razkošja in sreče poje o neizrekliivi radosti, da ga sme lju# biti. mu služiti in živeti v njem. To njegovo ganotje je tako pristno in globoko, da pri* dobi mahoma bralca z neodoljivo silo svoje priprostosti in iskrenosti. Ne z razumom, ampak le s Čustvom je mogoče uživati te verze, v katere je izlil Tagore vso kri svo» jega srca in ki so priklili iz najtišiih in naj* tajnejših globin njegove duše. Zato vpli« vajo tako elementarno na človeka in tako si je rudi tolmačiti neobičajni uspeh, ki ga je dosegla knjiga, ko je bila prevedena na angleški jezik: pesniku je bila prisojen* Noblova nagrada.
— Nikolaj Mozorov »Krist« knjiga I. odlomki zemske zgodovine Človeštva. V Pc-trogradu je izšel prvi zvezek zanimive knjige, ki nedvomno povzroči obširno polemiko ter vzbudi zanimanje vseh znanstvenih krogov. V nji je toliko paradoksalnega, nepričakovanega in originalnega, ln njena vsebina obsega toliko perečih problemov, da jo je na prvi mah težko oceniti. Mozorov ie izdal že porej več del, ki se pečajo z religijo. V ^Kristusu« Je razširil polje sveje znanstvenega raziskavanja, ker je zbral v tej knjigi rezultate svojih prejšnjih del. Zbirka »Kristus« bo obsegala 7 zvezkov. V prvem zvezku nudi avtor pregled zaključkov, h katerim je prišel tekom svojih raziskovanj. V nasprotju z drugimi kritiki svetopisemske zgodovine priznava Morosov zgodovinsko eksistenco osebnosti, ki je dala povod za poznejšo legendo o Kristusu. Za protitlp Kristusa smatra znanega krščanskega svetnika Vasilja Velikega, med učenjaki in astrologi tiste dobe pa skuša najti neke vrste apostole. Na enak način ugotavlja zgodovinske avtorje Iz štirih evangelijev, kakor je preje ugotovil avtorja apokalinse. Po mnenju Mo-rozova so bili evangeliji napisani v VIL— IX. stoletju naše dobe, ki jo imenuje Morosov aleksandrijska. ne pa krščanska. Kritika Morozova pa sesra daleč preko cerkvene in evangeljske zgodovine. Ko je prišel do zaključka, da je bil resnični Kristus — Va-
Mi imamo mnogo mrličev v sorodstvu. Nekateri nimajo nobenega. Nekateri pa imajo še več mrličev, kakor mi in se bahaio še z Adamom, da jim je umrl. Pa mislim, da tisti mrliči nič ne štejejo, ki se jim ne ve, kje imajo grob.
Gospod katehet je rekel, da mrliče v grobih jedo črvi. zato naj bomo pridni. Jaz bi rad videl te Črve in kako jedo. Francelj bi tudi rad videl, seveda, ko je pujs in je* tudi črviva jabolka z vsem vkupe. Mamica pa ne bi rada gledala črvov, mamica se že trese, če vidi pajka, tako je bojazljiva. Jaz se nič ne bojim črvov.
Potem smo šli domov in smo večerjali. Atek ie dejal, da ne bo in da je sit dežnika. Mamica je bila tudi vsega sita, mi tudi.
Po večerji smo molili in smo šli spat. V posteljo sem si vzel pet jabolk.
Bil je jako žalosten dan, ker sem zgubil svoj nož in sem ga pogrešjl Že prejšnji večer. Gotovo mi ga je vzel Francelj.
Točno ob polnoči je bil konec dnevu mrtvih. Oziroma ura v spalnici prehiteva za pol ure in se je v spalnici končal mrtvih dan pol ure prej. ' v Tako sem preživel, mrtvih daa-
silij Veliki — kaznovan 21. marca 368 po našem štetju na ta način, da so ga privezali rfe kol, promakne vso zgodovino starega veka približno tri do štiri stoletja bližje naši dobi. V zvezi s tem ostro kritizira vso zgodovino starega in srednjega veka. Tako prihaja k temeljnemu zaključku, da je tvoril ves sredozemski morski svet v starem in celo začetkom srednjega veka eno celoto, neko latino-gr5ko-sirijsko-eK:ptovsko državo in da so bili torej rimski in bizantinski cesarji, judejski in izraelski kralji, kakor tudi egiptovski faraoni ene in (ste osebe, ki so jih v rat-ličnih državah različno imenovali. Morozov trdi. da govori zgodovina, ki jo razlagajo hieroglifi, sveto pismo in stari pisatelji, o istih osebah in dogodkih, samo z lokalnega stališča. Morozov sam razume vso nepri^a-kovanost in paradoksalnost svojih Izvajanj. Vsekakor je pričakovati, da nastane med znanstveniki pravcata revolucija in da bo v polemiki trpel marsikateri zaključek, h kateremu prihaja avtor te zanimive knjige. Omeniti pa je treba, da njegova metoda, ki sloni z ene strani na astronomiji, z druge pa na čistem razumu in deduktivnih sklepih, ni priznana kot najboljši način za avtentična zgodovinska raziskavanja.
ZA
M-t
B
IN
ZIMO
SO VSE NOVOSTI
KAMGARNA SUKNA DOUBL LODEN
COUVERCOUT PALMERSTON
ZA MOŠKE OBLEKE IN SUKNE
LFAtTŠ
SUKNO
TRAVERS
KASAN
KAMGARN
ZA DAMSKE KOSTIME IN SUKNE
PLIŠ — KRI MER BARŽUN ASTRAHAN DEFTIN
ZA DAMSKE PLASCE IN JUrE
v bogati izbiri ter najdovršenejših kakovosti došle. Oglejte si zalogo in izložbe, prepričan bodete da se kvalitativno najbolje kupi pr
i LENASI&GERKMAN
I LJUBLJANA J
* Koliko je morje globoko. Pred reka j dnevi so zmerili morsko globočino od Kuri-lov severozapadno Tihega morja. Globočina znaša 9950 metrov.
* Orla se ne sme na Švedskem povlad-enm ukazu z dne 15. oktobra do konca 192^. ne ubiti in ne ujeti to velja za navadnega orla, za takozvanega kraljevskega orla in pomorskega. Orla se sme ustreliti samo tam, kjer udira v kmečka dvorišča ali vrtove in dela škodo, toda Ie z oblastnim dovoljenjem.
* 79 žen in 184 otrok. V južni Afriki so preštevali prebivalstvo. Pri tem se je izkazalo, da Ima neki domačin 79 žen, po vsem v redu po krajevnih običajih, katere so mu podarile doslej 134 fantičkov in 50 punčk. Ta bogatin na otrokih pa ima nevarnega konkurenta, kateri poseduje 110 žen, toda doslej ima šele 51 sinčkov in 42 hčerk.
* 2rtve avtomobilov v Chlcagu. Od 1. januarja dalje je bilo v Chicagu od avtomobilov ubitih 516 oseb. V mesecu septembru je policija aretirala radi nagle in neprevidne vožnje 10.190 Šoferjev.
* Linčanje v Ameriki. V Chicagu je množica linčala črnca Bella, ki je skušal odpeljati dve deklici. Razjarjena množica je črnca suvala, pretepala in hodila po njem. Kasneje, ko je črnec podlegel poškodbam, sta deklici izjavili, da ne moreta ugotoviti, da-Ii le črnec Bell identičen z napadalcem. Ironija usode . . .
* Svojo drznost poplačala s smrtjo. V
\Vlchiti, država Kansas (Amerika« se Je vršil pred kratkim kongres ameriških letalcev. Po končanem kongresu so priredili letalci razne vrtolomne produkcije, ki so zahtevale tudi svojo žrtev. Znana ameriška letalka miss Ruth Garven je skočila s pomočjo padala z višine več tisoč čevljev. Padalo pa se nI odprlo ln letalka je obležala mrtva na licu mesta. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da so nesrečnico komaj spozn^i.
* Radio moti ptice. V Španiji opazujejo, da se golobi — pismonoše, kakor hitro pridejo v bližino anten radio postaj, splašijo in trenotno Izgube svojo smer ter nekako negotovo iščejo svojo nadaljno pot. To dobe. kakor hitro pridejo iz obsežja anten. Gotovo je. da bližina radio-postaj omejuje tudi druge ptice na njihovem poletu.
* Denar za habsburško propagando Izgubljen. »Staatswehr*, glasilo dunajskih le-gitimlstov, je te dni bridko vzdihnilo, da ima bivša ces. Žita vsled poloma severoav-strijske banke veliko finančno škodo. V tej banki Je bil namreč naložen denar propagande, ki je delovala za vzpostavitev Habs-burgov in se je imelo s tem denarjem v prvi vrsti podpirati bivšo cesarico in »prestolonaslednika«.
\
»tei 251
•SLOVPNSKI  NAKOD«  dne 1. novembra iy*j4.
Stran 5
KINO
Danes
IDEAL
v soboto zadnji dan
„KORUPCIJU"
Od jutri nedelje do vštevši srede
P O l H    11 E G R I
ena najpriljubljenejših igralk v pretresljivi drami
„ŽIG SRHfflDTE"
dnevne vesti.
V Lmbuanu dru Hrvati pred šestimi leti in danes.
Sest let je v človeškem življenju
kratka doba, v življenju naroda pa je to atom. In vendar, koliko se v tej časovni pedi spremeni v življenju čio« veka, naroda! Vzemimo na primer Hr« vate. Ali je danes mogoče v njih spo* znati one, ki so L 1918. z navdušenjem in z notranjim prepričevanjem po* zdravljali naše narodno osvobojenje ln ujedinjenje? Kje so ti časi?
Zgodovina nam pripoveduje iz tistih dni:
Dne 20. septembra 1918. so podali za bosanske Hrvate dr. Jožo Sunarič,
dr. Luka Čabrajič, Vekoslav Jelavič in drugovi deklaracijo, v kateri so sloves* no izjavili:
»Mi se čutimo eno z vsemi našimi istokrvnimi brati Hrvati, Srbi in Slo* venci, kjerkoli oni žive...*
Štiri dni kasneje dne 24. septembra je izšla nova deklaracija, ki so jo pod* pisali za narodno organizacijo v Dalma* ciji dr. Gajo Bulat, za Starčevičevo stranko prava dr. A. Pavelič, za hrvat* sko pučko seljačko stranko Stjepan Radić, za izvenstrankarske skupine dr. Lorković in dr. Simrak. V tej izjavi je bila ta*le slovesna ugotovitev:
»Eno je resnična činjenica, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov etnis ško enoten narod in da mora to edin* sivo ostati nerazdeljivo in brezpogojno tako z ozirom na njegov neprekinjen teritorij, kakor tudi z ozirom na držav no pripadnost.«
Dne 8. oktobra je bilo v Zagrebu osnovano Narodno Veće, v katerega so vstopile vse hrvatske stranke. To Na* rodno Veće je dne 19. oktobra progla* silo kot svojo kardinalno zahtevo:
»Zahtevamo ujedinjenje celokupne* Ca našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnogref* skcm teritoriju, brez ozira na kakršne* koli pokrajinske ali državne meje, v katerih danes žive — v eno enotno, po* potnoma suvereno državo, po načelih politične in gospodarske demokracije.«
V slavnostni seji dne 27. oktobra je zagrebški občinski zastop pod predsed* ništvom župana dr. S r k u 1 j a sprejel soclasno in z navdušenjem resolucijo, v kateri se je izrekel za enotno narodno državo na temelju pravičnosti in ena* kopravnosti treh plemen enega in istega naroda.
Dne 29. oktobra 1918. pa je hrvatski sabor pod predsedstvom dr. Medako* vica slovesno proglasil, da so raz* rušeni vsi državnopravni stiki med Hr* vatsko ,na eni in Avstrijo ter Ogrsko na drudi strani, in izjavil:
»Dalmacija, Hrvatska. Slavonija z Reko pristopajo na temelju narodnega edinstva Slovencev, Hr\ratov in Srbov v skupno narodno suvereno državo Slo* -encev, Hrvatov in Srbov na vsem etnografskem področju tega naroda, brez ozira na katerekoli teritorijalne in državne meje. v katerih živi narod Slo* vencev, Hrvatov in Srbov.«
Tako je bilo pred šestimi leti v Za* ejrenu. na Hrvatskem, takrat ko je zora še?e — pucala!
A danes? Danes od Radića zavedeni Hrvati nočejo nič več vedeti o narod: nem in državnem edinstvu, govore o ireh različnih narodih, se vežejo z bolj* ševiki, da bi razbili ono narodno drža* vo, ki je bila sen, ideal vseh naših na* robnih borcev, dne 19. t. m. pa se je eden izmed voditeljev Radićeve stran* fce, poslanec dr. Stjepan Buć, na sho* riu v Virovitici celo tako spozabil, da ie vzkliknil: »Proklet bodi vsak, ki trdi, ra so Hrvati in Srbi bratje, ker so oni Aziiati, mi pa smo Evropejci!«
To je delirij sovraštva, ki je že pa* rologičen pojav! V takšnem deliriju so bili med svetovno vojno — Bolgari. V tem deliriju so tudi oni proglašali, da nimaio s Slovani nič skupnega, ker so — Mongoli/
Bojimo se, da stopajo sedaj Hrvati, sledeč slepo Radiću in njegovim dema* gogom, po isti poti, in bojimo se, moč* no se bojimo, da jih zadene ob koncu koncev ista usoda, kakor Bolgare, ako se pravočasno ne iztreznejo in osvo* bode zapeljivcevl
31  oktobra 1924.
— Ločitev duhov — ločitev žepov.
Povedali smo že, da je danes reševanje socijalnih vprašanj pred vsem javna zadeva in da spada med javne naloge občine in države. V tem pogledu je bilo na polju socijalne zakonodaje po prevratu baš po prizadevanju naprednih političnih strank storjeno vse. Privatne zbirke, kot uči preteklost, so se v veliki meri izrabljale politično. V ospredje odborov za takšne zbirke so se običajno postavile znane klerikalne osebnosti in so vso stvar na sejah, v časopisju, pri popisovanju podpore potrebnih oseb tako aranžirali, da je na zunaj izgledalo kot nekaka skupna plemenita, vzvišena, človekoljubna akcija, v resnici pa je bila skupnost samo maska za čas uspešnega pobiranja in apeliranja za pomoč med politično in nacijonalno napredno mislečimi krogi. Razdeljevanje darov je šele pokazalo vso grdo klerikalno igro, kot je bila že naprej za zastorom aranžirana. Poznamo celo slučaje, ko so klerikalne »človekoljubne« osebnosti na »plemenit« način razdelile med sabo vloge: en del nabiralnega odbora je deloval pri skupni akciji, drugi del pa je vodil istočasno paralelno zaupno nabiralno akcijo, ki so jo bili deležni izključno samo otroci klerikalnih staršev, organiziranih v raznih klerikalnih mfadlltskfll organizacijah. — Vprašajte naše visoko-šolce, kaj so klerikalci napravili iz skupne visokošolske podporne akcije. Vprašajte, kako so bili razdcljevani med vojno darovi Ameriškega rdečega križa. Dobite verodostojnih informacij od članov fnančnega odseka mestne občine ljubljanske, kako se delijo podpore, kadar imajo klerikalci večino. Tendenca takih akcij je vedno in dosledno: 90 odstotkov prostovolinera humanitarnega davka nni plačajo nanredni sloji, pri razdeli^vaniti na nni bo^o nod-por deležni z 90 odstotki klerikalno organizirani otroci, drobec 10 odstotkov pa naj se razdeli med druge. Zato morajo priti vse naše erganf^acffe prej ali slej do jasnega nazlianht: KleriVnlci dosledno poudarjata »ločitev duhov povsod« — naoredna društva na nai no-staviio načelo: »fočUev dofcov — pa tudi loč'tev žepov.« N° bo;mo se govoriti odkrito, sentimentalnost in nolitično kavalirstvo nam je že mnotro škodovalo. Z moralno nokvarienimi ljudmi ne delajmo ntkakfi dogovorov za zasebne skupne akcije!
— Po de^et'h letih H? kakor hočete . • . Dodatek k snominnm dr. I. L. Ironija usode. Dr. L L. končava svoio pretresljivo povest tako-!e: »Štiri leta po novomeški obravnavi sem v Praiđ praznoval pronnd Avstrije, o katerem sem bil prepričan takrat na obtožni klopi prav tako. kakor v letih pred vojno: mislil pa sem rodi, da propadejo moji denuncijanti. Pa niso « Pes niso! Še več! Mi sami jih v svoii dobrosrčnosti ali bolje kratkovidnosti celo podpiramo in iim pomagamo, da bi se po-vspeli preko naših žrtev zopet kvišku. To je; kar sem hotel dodati k pretresljivim snom mom dr. T. L. — in to je iako žalostno. Tragedija slovanskega človeka. Tragikomedija nnšega življenja sploh . . . Dr. O.
— O načrtu novega državljanskega zakonika se je pričelo razpravljanje v privatnopravni sekciji stalneea zakonodajnega odbora narodne skupščine. Za bazo razpravljanju slu*i predloga dr. ArangjeloviĆa. Izmed Slovencev je v sekciji univerzitetni profesor dr. Gofmir Krek.
— Nov! kred?«. Za popravo državne poti od Stma do Padovišta je dovoljen kredit 750.000 D;n. Za dovršitev nekih tehničnih de! na kompleksu beogradske medirmske fakultete je dovoljenih 149.000 Din.
— Železniške zadeve. Sarajevsko železniško ravnateljstvo Je dobilo 20 otovorjenih tovornih vozov, oddanih nam na račun nemških reparacij. V kratkem dobi 5e nadaljnje vozove. Potem si sme sarajevsko ravnateljstvo nabaviti na račun reparacij Se 20 težkih lokomotiv, ki te nahajajo sedaj v ICtu-*evcu. — Ministrstvo saobračaja je odobrilo kredit za pospeševanje tovornega prometa na progi Zidanimost - Zagreb, po kater! gre 70% našega Izvoznega blaga. — 0*ede direktne zveze med Beogradom ln Parizom obvešča naš tržaški konzulat beogradsko ministrstvo, da je zelo neracljonalna, ker morajo potniki v našo državo po 23 ur Ča-
kati v Trstu, kar kaie samo ekonomsko politiko italijanske vlade .Te zveze se morajo
z boljšati.
— Propaganda za razvoj našega Primorja. Iz ministrstva se je priporočilo, da naj si nabavijo vse serije slik katere je napravil klub jugoslovensk.ih pomorcev v Zagreba. V tej seriji so slike gospodov C ručica, Krušlina, Krizmana, Vtdovica in Kova-čevlča.
— Slab rajski promet v Bosni. Iz Sarajeva se pritožujejo, da tujskega prometa, ki ga je bik> svojčas veliko, sedaj skoro ni več. Neki prvovrstni hotel je bil primoran večji de! svojega obrata zatvoriti in odpustiti precejšnje število uslužbencev. V Bosni gospodarijo — Turki!
— Niklastl drobiž po 25 par zopet ▼ prometu v Bosni. Poročajo iz Sarajeva, da se je drobiž po 25 para iz nikla zopet pojavil v prometu, zlasti v manjših delavnicah, trafikah in gostilnah. Tajnost je, kje se je skrival doslej ta denar. Najbrže je bila to kaka špekulacija, ki se ni obnesla. Drobiž je dobrodošel, ker so »krone« povsodi večinoma natrgane In umazane.
— Do novega obrtnega zakona je še dolga pot. Trdilo se je, da je že izdelan, ali to ni res, marveč v ministrstvu še vedno niso mogli dovršiti načrta in poteče najbrže še precej časa, predno se to zgodi. Potem se načrt predloži trgovsko - obrtni zbornici, na kar bodo še nove konference za izpopolnitev in izpremenitev načrta, potem šele bo goden, d* se ga predloži skupščini.
— Stare rimske grobove izkopu jejo sedaj v Crnlgori v okolici Dublje. Delo se vrši pod vodstvom strokovnjakov Iz Beograda in Zagreba. Mislijo da dobe v grobeh tudi kake pisemske podatke. *
— Naši telefoni. Začetkom tek. leta je bilo v naši državi 837 telefonskih postaj s 27.000 aparati. Telefonska mreža znaša 64 tisoč/S3fi km. rečnih kabljev 3800 in morskih 5660 km.
— Iz Mengša. Županstvo občine Mengša naznanja, da bo oddalo sejemske stojnice na javni dražbi za dobo treh let na dan 6. novembra t 1. ob 11. uri dopoldne. 254/n
— Draginja m »sveto leto«. Povodom praznovanja takozvanega svetega leta ie nastala ?e sedaj v Rimu taka draginja, da Usti zahtevajo od vlade, naj uvede maksimirane cene. Če bo le kaj pomagalo? Pri nas gredo pa cene dan za dnem navzgor, ne da bi Imeli — svetega leta In ne da bi se oblasti kaj brigale za to.
Jas« ta itl'SM zahtevat* 3327
Mirim coVolado!
— Trebi jen )e jarkov ob Ižanski cesti.
Vse posestnike, katerih zemliišča leže ob levi strani Ižanske ceste proti Ilovici, se opozarja, da morajo takoj odstraniti mostove, ker se je pričelo s trebljenjem obcestnega jarka med Jurčkovo potjo in Preprošco. V nasprotnem slučaju bo mestni magistrat primoran odstraniti te mostove na stroške posestnikov.
— Reparacije za oktober. Naši državi je za rk^ober na račun reparacii dodeljena kvato 2,327.5^0 zlatih mark. Tudi ta svota, kakor ona Iz prejšnjega meseca 3.375.000 z'r>tih mark se je porabila vsa za plačilo državnih naročil. To je že drugi mesec, ko jc vlrda vzela vse za svoje potrebe in ni privatnikom ničesar nakazala.
— Iz 7agor'a oh Savi. nam pijejo: Tu-kaišn^a podružnica Jugos*oveuske Matice ie v minulem mesecu nrfredfs tombo'o. čistih dohodkov je bilo 5S17.20 Din: od tega zneska je bilo 115° Din darovanih za Kr-meliske žrtve pri šent Janžu. Glede dar >v za dobitke moram posebno omeniti tukajšnje ravnateljstvo rudnika Trbov. premo-gokop. dr"zbe i" ravnateljstvo steklarne istotam. Dalje bodi izražena posebna zahvala tukajšnjemu sokolskemn društvu za odstop lokalov, industrijalcema gg. BirolH in Mirku VVeinhergerju tukaj, g. Anton i Ore-gorcu iz Mengša ter g. Ivano Greglnu »z Sela pri Zagorju ob Savi. V korist J. M. je učiteljstvo TonlTŠke in Zagorske Šole darovalo znesek 285 Din mesto venca na g^ob blagoDokomemu rud. ravnatelju inž. Fr. Heutmannu.
— Glas Iz občinstva. Prijatelj našega Usta nam piše: Gospod urednik, prosim Vas, poveite mi, aH je še kaj pravice na svetu? Zgodilo se mi je takole: Vozil sem pričet-kom oktobra ob času. ko 5e niso brlele cestne svetiljke, s kolesom po mestu. Sevila sem i jaz brez luči, saj je bil komaj mrak in se je povsem še videlo. Kar me ustavi stražnik in nahruli, zakaj nimam luči. Na moje skromno opozorilo, da tudi cestne svetiljke še niso prižgane, me je oko pravice eno-savno zapisalo in posledica je bila: Kazenski nalog policijske direkcije na Din 30.—. Ker proti taki kazni nI pritožbe, ker ponaj-večkrat nič ne pomaga, sem odrinil to globo, dasi težko. Sedaj pa že nekaj dni opazujem, kako vozijo kolesarji, pa tudi motoci-klisti osobito od železniškega prelaza na Dunajski cesti dalje proti Posavju po 18. torej ko je že trda noč in to brez vsake luči ali druge razsvetljave. Varnostnega organa pa nikjer, da bi to zabranil aH celo enega ali drugega naznanil. Prosim Vas, aH je to pravica ali ni? Kaka opasnost je to za pešce, si lahko sami predstavljate. Od spredaj in od zadaj zvoni vsevprek, Dunajska cesta sama je pa vse preje, ko razsvetljena in tako ti ne kaže drugega, kot umakniti se na blatno cesto, da Imajo gospodje kolesarji prost hodnik, drugače si siguren, da te kdo podere na tla. kakor se je to meni zadnjič pripetilo. Toda kjer ni toinlka, tam tudi ni sodnika. Morda je pa to pravica? Včasih je bila navada, da so se pasantje posebno na ozkih hodnikih ob dežje lepo nmikah. Kar pa so prišli v modo kratki japonski dežniki, se je razpasla navada, da se ti za zlod-ja ne umakne tako bitje, ki je s tem modernim dežnikom oboroženo. Pri zadnjem deževju me trešči neko tako nežno bitje s takim dežnikom naravnost v obraz ter mi zbije ščlpalnlk z nosa, ki na kamenitih tleh seveda nI ostal cel. Nerodnica pa a! bila toliko ■vkJevna, da bi t« vsej opravičila, ct
že toliko nI imela v glavi, da bi vprašala, kako naj mi povrne škodo, ki mi jo je s svojo nerodnostjo napravila, temveč me js tako pošteno nahrulila, da je pristopil stražnik, kateremu sem potožil svojo bol. Mož je lepo zapisal mene, nerodnico pa lepo poslal domov, dasiravno so priče potrdile to, kar sem trdil jaz. Nabaviti sem s: moral drag ščipalnik sam m sedaj čakam, da dobim zopet, kak kazenski nalog, tako, da bo moja Skoda le še večja. Kaj pravite, g. urednik, ali je to tudi pravica? Le sami pojdite ob dežju na cesto, siguren sem, da bodete potegnili z menoj, ne da bi se bali, da dobite i Vi kak ierman od policije.
— Novo sredstvo proti tuberkulozi. Profesor H. M o e 1 g a a r d je perdaval v torek na kliniki v Kodanju o rezultatih ln eksperimentih na polju pobijanja tuberkuloze. Izumil je neko novo sredstvo, takozvani sanohrvsin, ki je v zvezi z eksperimenti Roberta Kocha. Koch je prišel namreč do zaključka, da utegne strupena zlata sol uničiti tuberkulozne bacile. Sanohrvsin je po Moelgaardovem mnenju prva sestavina, ki uniči tuberkulozne bacile. Gre za an-orga-nično sestavino, v kateri je zlato tako tesno spojeno z drugimi deli, da vpliva tudi pri vbrizganju v kri kot kovinska sol in da celo večje doze ne povzročajo kovinskega za-strupljenja krvi. Prof. Moelgaard upa, da se mu posreči s to kombinacijo do gotove meje lečiti tudi težke slučaje tuberkuloze. Vendar pa pravi, da gre pri novem sredstvu šele za začetek.
— JugoslovenskI dobrovoljci so poslali
svojim češkoslovaškim kolegom povodom proslave narodnega praznika 28. oktobra nastopno brzojavko: >Prigodom narodnog i državnog praznika mi vas pozdravljamo. Savez dobrovoljaca, Zagreb«.
— Protest centrale Industrijskih korpo-racij. Uprava centrale industrijskih korpo-racij je vložila potom svojih delegatov pri ministrstvu socijalne politike protest proti dobavam, ki lih sklepalo posamna ministrstva drugod, dočim se morejo isti predmeti izdelati in dobiti v naši državi; s tem bi mogla ministrstva podpirati razvoj domače industriie, mesto da favorizirajo tujo.
— Prevoz blaga, ki se lahko pokvari. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je sklenilo, da se lahko prevaža blago, ki je v opasnosti, da se med vožnjo pokvari, kakor jajca, sadje itd., odslej tudi z mešanimi in osebnimi vlaki.
— Odkritje spomenika vojvodi Danskemu. V sredo je bil v Velesu na svečan način odkrit spomenik velikega četnika vojvode Banskega. Svečanosti se je udeležilo številno zastopstvo srbske javnosti.
— Konferenca Industrljcev preložena. Konferenca in redno zborovanje centrale Industrijskih korporacij v Beogradu, ki je bila določena za sredo, četrtek in petek, je preložena za toliko časa, da bo rešena vladna kriza.
— Beogradska občina je dala ženskemu društvu 4000 dinarjev za sprejem delega-tinj na konferenci ženske Male antante.
_ Zaporni ukaz proti dvema upravnima
svetnikoma »Banca Adrlatlca« v Trstu. Včeraj je izdalo državno pravdništvo zaporni ukaz proti Al. Rossiniju in odv. Cacopar-do, upravnima svetnikoma »Bance Adrlarl-ce«. Ta dva zadeva posebno velika odgovornost za škodo, ki jo trpe" klijenti zavoda. Prvi je bil prišel v Trst, da izvede nacUo-nalizacijo banke.
pozor! 6734 €iitni Kino j¥Wica
vodeč: kino v L ubliani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije.
— Smrt matere bivšega pravosodnega ministra dr. Grtsopona. Danes je v Zagrebu umrla mati bivšega pravosodnega ministra dr. Pribislava Grisogona roj. Poitoni.
— Vpisovanje revnih otrok za Spodnjo Šiško. Vsi otroci, ki so potrebni kakršnekoli podpore in ki pridejo v poštev za božični-co. naj se vpišejo vsak dan od 15 do 16. popoldne pri oskrbniku ubogih g. Josipu Prešernu. Celovška cesta 82.
— Smrtna kosa. V Slovenjgradcu je nenadoma preminul g. Leon P i n t a r i č. Šef okrožne gradbene sekcije pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu. Pokojnik je bil simpatičen mož, izvrsten uradnik, dober narodnjak. Pogreb bo jutri 1. novembra v Slovenjgradcu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin!
— Razne nezgode. Kočar Ivan GradiŠar bivajoč v Ošišah je 29. tm. padel pod voz In si zlomil levo nogo. — Zidar Tomaž Dež-man, zaposlen pri »Kranjski ind. družbi« si je pri delu zlomil levo nogo. — Posestnik Lovrenc Brecelj iz Smartnsga pod šmarno goro je padel pri obiranju jabolk z drevesa in si zlomil desno nogo. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico
— Kandidatinja smrti. Privatna uradnica Ela D. iz Ljubljane je med vožnjo Zagreb —Laško pojedla tri tablete sublimata. Prepeljana je bila v ljubljansko bolnico, kjer so ji izprali želodec in je že izven nevarnosti.
— »Z Bogom, moja Ančka«. Tako je napisal na drevo poleg svoje hiše 47 letni posestnik Fran Vrečar iz Sneberjev. Pogrešajo ga že od 22. tm. Iz napisa, v katerem se poslavlja od svoje žene, je razvidno, da je Vrečar odšel prostovoljno v smrt.
— Požar v tovarni Golob & Komp. na Viču. Včeraj popoldne okoli 16. je izbruhnil požar v delavnici tovarne kemičnih izdelkov Golob <5c Komp. na Viču. Požar ie nastal v istem oddelku kakor pred dvema letoma in sicer se je vnela smola, ki se kuha v kotlih. V trenotku je bil ves oddelek v plamenu in dimu. Delovodja Anton Serbec, ki je poskušal gasiti, je dobil precejšnje opekline na roki. Čim so požar opazili delavci sosednje tovarne Thalerjeve garaže, so prihiteli na pomoč in s pomočjo dveh Minimax-«apa-ratov ogenj udušili še predno so prispeli gasilci iz tobačne tovarne. Kasneje je prispelo tudi avizirano gasilno društvo iz Ljubljane, ki pa ni stopilo v akcijo. Požar bi lahko imel katastrofalne posledice, ker se nahajajo tam velike množine firneža, voska in drugih gorljivih snovi. škoda znaša okoli 10.000 dinarjev.
— Letalo bivšega cesarja In kralja Karla na dražbi. Iz Budimpešte poročajo: Pretekla so tri leta, odkar je prispel pokojni kralj Kari s svojim letalom na Madžarsko. Sedaj se to letalo proda na dražbi in dobljeni denar se odpošlje njegovi družini.
— Dvoboj med dečki. V baškem selu Gjurgjevo se je odigral te dni tragičen dvo* boj med 121etnim Jovanom Varga in 131 j r nim Pavlom Hronišem. Dečka sta se na:* preje sprla nato sta se pa z nožem navalila eden na drugega. Varga je porinil svojemu nasprotniku no? do ročaja v prsa in jc Hor» niš obležal mrtev na licu mesta. Zanimivo je, da je temu prizoru prisostvovalo precej gledalcev, ki pa niso ganili niti s prstom. Mladi morilec je bil izročen sodišu v Novem Sadu in je bil obsojen na šest mesecev ieče.
Neprekosl i i vi
EKCELLH
= Sloalnt stroll =
Oprlelte si liri   pred nakupom
J. GOREČ, LiBbliana,
s i j le
Ne 'ose"m'v konstrukciji i materijalu.
Iziedno ni?ke cene.
rs'ača Ljubi), kreditne bi nke
Iz
tane.
— Proslava jubileja gospe Vinke Govekarjeve. Zaslugam — prizn?-Naše ženstvo je proslavilo na svei in način jubilej ge Minke Govekarjc-v e. Po več zastopnic vsakega žensk« -ga društva je povabila ga Frani;! Te v • carjeva, predsednica več ženskih društev, na svoj dom. V krasni dvoranici, okrašeni z lepim, raznobojnim cvetjem se je vršila slavnostna seja. Otvorila jo je ga Franja Tavčarjeva za Splošno žensko društvo ter pozdravila go jubilantko presrčno in z vidno g nI nostjo. Povdarjala je jubilantkine zn^u-ge kot tajnica društva in kot pisateljica ter ji želela, da bi delovala tako uspešno in marljivo Še naprej. V v' min je poklonila,g. Govekarjevj umetniško izdelano diplomo. Za gospo Tavčarjevo so jubilantko pozdravile stopnice vseh ljub. ženskih društev kakor tudi zastopnica Srbkinj. Vsaka ;. jubilantki podarila kito cvetja. Po končanih pozdravih se je zavalila ga Go-vekarieva s solznimi očmi povdar -joč, da kar je storila, je rada storila, ker je v delu imela užitek. Delovala bo po svojih močeh Še v naprej. Ko je gospa Franja Tavčarjeva zaključila sejo, je povabila vse navzoče na čaj in na zakusko. Navzoče zastopnice so zasedle več izredno ukusno aranžiranih soh, kjer se je ob izvrstni zakuski razvila prav presrčna zabava. Prava, pristna zidana volja se je čitala z vseh obrazov in veselju so dajale duška govornice v vezani in nevezani besedi. Zanimivo je, da je slavnosti prisostvovala tudi mama g. Oovekarjeve, ki je praznovala naslednjega dne svojo 74 letnico.
— Bridki november zaplače skoraj po naših lesih. Mrtvih dan trka na vrata, trkajo tudi padli v vojni, malone 10.000, ki počivajo pri tvojem Sv. Križu, bela LJubljana! Zgani se letos in počasti spomin trpinov desetih narodnosti. Pohtti na njihove grobove, namesto daljnih svojcev jim prižgl H lučko liubezni na njihovih razdrapanih gomi' ih. Podpisani odbor je naprosil prosvetni oddelek za Sloveniio, naj letos naša šolska deca nabira po logih in livadah jesensko cveje in zelenje, plete vence, girlande ter naj f
ml okrasi zapuščene grobove padlih prija-jateljev in   neprijateljev po   celi Sloveniji. Radevolje se je prosvetni oddelek od: tej plemeniti želji In zaukazal potom o!<-nic šolskim vodstvom, naj vse tozade' sporazumno s posestniki ukrenejo. Po cerkvenih določilih pričenja letos spomin mrtvili šele 2. novembra v nedeljo popoldne. Ta dan bodo ob 3. pop. v cerkvi sv. K običajne molitve za mrtve, nato se pn nem kri?u odpoje Libera. Zveza Ijublj skih društev počasti spomin vseh mrtvih s tremi žalostfnkam'". takoj na to pa se pevci podajo na vojne grobove in sicer k spomeniku judenbtirških žrtev.   Najpreje odpojo: »Vigred se povrne«, nato kratek nagovor, hiv^i kurati intonirajo Libera, na koncu še žalostinka »Oj Doberdob*. P n. občinstvo se prevljudno naproša, naj pusti na krajih primeren nrostor za pevce in Invalide, da bodo lahko pevci nemoteno prihajali m odhajali. Ravnotako prosimo vsakogar, naj ponese poleg svečic za svoje drage, tu li vsaj eno svečko na najboli samoino In najbolj zapuščene gomile padlih vojnih žrtev. Slovenci ne zaostajaimo za drugim: narodi, ko gre za počašč?ive oni*\ ki so žrtvovali v izpolnjevanju svojih težkih dolžnost: naj, dražje, lastno življenje! — Odbor zveze vojakov iz svetovne vojne.
— Božlčnica za revne otroke. Z mestnega magistrata smo dobili z ozirom na notico, ki smo jo o tem vprašanju priobčili pred dvema dnevoma ta-le dopis: — V javnosti se je poiavilo vprašanje kdo prire:a '• j 'i-oo ter strah, da se izrabi v politične svrhe. Dolžni smo dati točno pojasnilo na ta vprašanja, da bo javnost informirana ter akcijo podprla z vsemi sredstvi. — Božičnico priredi 10 ljubljanski dobrodelnih društev in sicer: 1. Kolo jugoslovenskih sester. ?. Krščanska ženska zveza, 3. Naše srce 4 P. , -ba sv. Elizabete, o. Vincenciie družba, 6. Društvo za mladinske domove, 7. Škofijsko društvo za varstvo siror. 8. Društvo za deč-ji dom kraljice Marije. 9. Društvo za vzdrževanje otroške bolnice, 10. Društvo za otroško varstvo. K temu so še všteti razni zavodi, ki imajo v oskrbi revne otroke. V svrho prireditve božičn:ce sta se vršili 1. in 8. oktobra seji zastopnikov teh društev, pri katerih se je sklenilo prirediti skupno bo-žičnico za vse revne otroke ter v to svrho tudi skupno nabiralno akcijo. Izvoljen je bil odbor, katerega predsedstvo je bilo določeno načelniku   socijalno   političnega urada
Mtan 6.
»SLOVENSKI  NAROD*  dnel. novembra 1924.
stev. 251
mestnega magistrata dr. Fuxu, v ostalem pa pošlje v odbor vsako društvo po enega zastopnika. Vsi sklepi odbora se izvrše sporazumno, v slučaju nesporazuma odloča župan mesta Ljubljane. Vsi nabrani prispevki se oddajo v skupno blagajno pri metnem magistratu Nabiralci darov dobijo od mestnega magistrata potrjeno nabiralno polo. Vsak darovalec dobi od nabiralca potrdilo za znesek, ki ga je daroval za božičnico, s katerim potrdilom se lahko izkaže napram drugim nabiralcem, da je že daroval za božičnico ter da ne bo več nadlegovan od drugih. Občinstvo opozarjamo, da odklanja nabiralce, ki nimajo od magistrata s štam-piljo vidiraniii nabiralnih pol. Dne 1. in 2. novembra se izvrši razen tega posebna nabiralna akcija, pri katerih sodelujejo članice prejimenovanih društev ter poleg tega še Pomladek rdečega križa. Do novembra predloži vsaka organizacija ter ubožni očetje socfialnemu političnemu uradu sezname vseh revnih otrok me^ta Ljubljane ter označijo v teh seznamih one otroke, ki pridejo v poštev za božićnico. Socijalno politični urad Izvede na podlagi teh seznamov poizvedbe o premoženjskih razmerah posamnih otrok ter poroča potem odboru o uspehu teh poizvedb. Na podlagi tega referata se določi otroke za obdarovanje. Kakor je iz tega razvidno, je vsako politično izrabljanje te akcije popolnoma izključeno, kar so pa že odklonila društva sama, ker beda ne pozna politike. Iz pojasnjenega je razvidno, da je akcija zasnovana zelo premišljeno in dobro, vsled česar apeliramo ponovno na dobra srca, da jo podprejo kolikor je v moči posam-nika. Število revnih in potrebnihotrok znaša čez 1000, vsled česar je tudi potreba mnogo darov, da se ublaži vsaj največja beda med našo deco. Mladina je bodočnost vsakega naroda, zato je naša dolžnost, da skrbimo z vsemi sredstvi za njen dobrobit.
— Češkoslov. Ob3c v Ljubljani. Lou-tkove divadlo v nedeli 2. XI. »Začarovntf les«. Začatek presne v 16 h. Upozoriiueme pczde došli hostv že pro velky naval k predstavam je vstup omezen, a pouze na Ustkv ktere se vvdavaji pred predstavou.
262/n
— Mestna Orjuna Šf. Jakob, Krekovo* Trnovo, poživlja člane in članice vseh ljub* ljanskih in sosednih Orjun, da se v kar naj« večjem številu udeleže v soboto dne 1. no* vembra t. L žalne manifestacije padlih žrtev od avstrijskih trinogov na Suhem bajarju (vojaško strelišče). Člani in članice, koji po* se du je jo kroj, v kroju, civilisti z znakom. Zbor za vse ob 2. (14.) uri na Št. Jakobskem trgu. — Odbor.
— Udruženje vojnih invalidov, vdov m sirot, podružnica Ljubljana, vprizori v Litiji in sicer v nedeljo dne 9. novembra t. L zvečer ob pol 8. v sokolski dvorani igro »Svatba Krečinskegac. Po predstavi ples in prosta zabava pri g. Oblaku, kjer bode našel vsak razvedrila ter okrepčila v obilni meri. Ker je čisti dobiček namenjen vojnim žrtvam, se nadejamo obilne udeležbe ter tako pokaže vsak, da ima sočutje z ubogimi vojnimi žrtvami, ki si niso same zakrivile toliko gorja in bede. 263/n
— Našel se je zavitek s tremi koščki kožuhovine. Dobi se pri J. Jenko, Križevni-ška ulica 7/TTL
— Kaj vse kradejo! Kavarnarju Leonu Pogačniku v Kolodvorski ulici 31 je bil v času od 26. do 2*.. oktobra ukraden iz ka* varne ventilator vreden 1500 Din.
— Promenadni koncert muzike Dravske div. oblasti v »Zvezdi« v nedeljo 2. tm. ob 11. uri (kapelnik dr. Jos. Čerin). Spored: 1.) Chopin: Foloneza. 2.) Mozart: Ouvertu-re k operi »Don Juan«. 3.) Čajkovski: Fantazije iz opere: »Eugen Onegin«, 4.) Brodil: Ciganske pesmi. 5.) Jaki: Ob morski obali, valček.
— Cenjenim posetnikom pokopališča se
priporoča gostilna Drašček, Bohoričeva ulica št. 9. Sveže krvave, riževe in pečene klobase, pristna črnina z Drenovca ter ljutomerska bela vina. 264/n
— Kavarna In gostilna Central. V soboto in nedeljo koncert salonskega orkestra. Točno se pristna vina. Priporoča se ka-varnar Štefan M i h o 1 i č. 266/n
— Za Družbo sv. CM. V spomin blagopokojne gospe Ane Zanier iz Št. Pavla je daroval notar Hudovernik v Ljubljani za Družbo sv. CM. 200'dinarjev.
— V gostilni »pri Fajmoštru« se dobijo vsako soboto in nedeljo domače krvave, jeterne in mesene klobase. Obenem se priporočajo izborna pristna štajerska, dolenjska in ljutomerska vina. 261/n
— Najmodernejše moške in damske kroje, preizkušene, razpošilja in izdeluje po meri ministrsko za trgovino in obrt koncesi-jonirana krojna šola, Židovska ulica 5/L, Ljubljana. 260/n
— Presne vaje mat. tehniške srednje šole in nčltelqlšča se prelože radi praznika na ponedeljek dne 3. novembra. 272/n
— Kolosalna iznajdba Rusa. Javljamo na radost vseh onih, kateri nimajo las ali katerim lasje izpadajo, da je dr. Klopov iznašel povsem sigurno sredstvo, katero se odlikuje od drugih dosedanjih preparatov v tem, ker ni potrebna podloga las, temveč celo zdravi. Tako je z uspehom preizkušal to sredstvo pri odpadanju las in močnem prhaju. To sredstvo je plod dolgoletnega iskanja in je bil pripuščen v promet šele po popolnem prepričanju, da se ž njim pospešuje v vsakem slučaju pozitiven rezultat, kar potrjujejo mnogobrojna priznanja pacijentov. Z znanstveno analizo je ugotovljeno, da ta preparat ne vsebuje nikakih, za zdravje in kožo škodljivih snovi in je isti patentiran in z zakonom zaščiten. Za eno popolno kuro zadostuje ena doza, kateri je priloženo navodilo vporabe. Razpošilja po povzetju od Din 100 (in Din 10 poštnine) Kozmetički laboratorij »Leda«, Zagreb, Nikoličeva ulica 1, poštni predal št. 35. 265/n
— Naicenejše In najnovejše obleke se dobe* samo Selenburgova ulica st. 3 rri GH-čar & Mejač.
— Opozarjamo na današnji oglas gospe Ro z e Medved, ki otvori zasebno učili-šče za krojno risanje damskih oblek.
— Proti obolenju ledvic je najsigarnej-š* pripomoček Radenska zdravilna voda 87/n
— Pri zaprtem telesu, motenju prebave
se vzame na tešče zjutraj kozarec naravne Franz - Josef - grenčice, 3623
— Kavarna Leon. Vsak večer salonski orkester. Odprta od 4. zjutraj. Se priporoča Pogačnik. 89 'n
KATERI PISALNI STROJ SI NAJ NABAVIMO?
Da bomo z nabavo pisalnega stroja zadovoljni, je merodanih več vidikov: dobra konstrukcija, preciznost, trpežnost, priroč-nost, dober materijal, pa tudi lična oblika. Med 52 pisalnimi stroji raznih sistemov, ki so bili uvedeni v strokovnih šolah: v nekdanji zasebni trgovski šoli Ant. Rud. Legata v Mariboru, v trgovski šoli drja. Finka v Gradcu in v sedanji šoli za stenotipijo Ant. Rud. Legata v Mariboru se je pisalni stroj »Continental^ najbolj obnesel. »Continental« j je izdelek svetovno znane tvornice »Wan- i derer« v Schonau pri Chemnitzu, kjer izdelujejo tudi slovita motorna kolesa in avtomobile tipa sAVanderer ter seštevalne stroje »Continental^. Pisalni stroj »Continental* velja med strokovjaki kot najboljboljši med vsemi pisalnimi stroji. Tudi v deželah, kjer so pisalni stroji doma, prednjači »Continental« kot najbolj priljubljena marka. To izborno marko ima v samoprodaii za vso Slovenijo tvrdka ANT. RUD. LEGAT. MARIBOR, le, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Tvrdka nima nobene podružnice! Za izborno kakovost tega pisalnega stroja jamči dejstvo, da je »Continental«- v severni Sloveniji povsod uveden in najbolj razširjen. Najboljša reklama zanj so vsi, ki ga imajo, ker ga hvalijo. Vprašajte in prepričali se bodete! 258/n
— Nove domače industrije Kakor se nam naznanja iz Maribora, je ustanovila znana tamošnja Splošna stavbna družba zraven že obstoječe velike železokonštruk-cijske delavnice na najmodernejši način urejeno tovarno vijakov, ki se nahaja že v obratu. Ta tovarna je v stanu Izdelovati vijake za les in zakovice za pločevino v vseli dimenzijah iz železa, bakra, medenine in aluminija in je s tem ustvarjena veliko vredna neodvisnost od inozemstva, ker ima naša domača industrija in naši odjemalci sedaj priliko kriti svoje potrebe naravnostno pri nekem glasovitem domačem podjetju. Priporočamo našim konsumentom, da na ta način podpirajo našo domačo industrijo ter opozarjamo na tozadevni današnji inserat v našem listu. 259/n
K umom Ferdinanda Pipana.
Ono osebo, ki je pisala g. preiskovalnemu sodniku dr. Gradniku pismo z besedilom: Čast. gospod! Razpis nagrade. — Is-kajte« itd. se poživlja, naj se zglasl pri g. polic, direktorju v svrho pojasnil nadalinih podatkov. — Tajnost ji bo strogo zajamčena. — Nadalje se je ugotovilo, da je storilec tekel mimo nove mestne hiše do topniškega arzenala, kjer sta stala dva moška. Ker se je storilec očividno hotel izogniti moškima, je krenil zopet nazaj in potem čez travnik proti Samotni poti. Onadva moška, ki sta stala takrat na cesti ob vogalu mestne hiše, naj se zglasita pri policijski direkciji v svrho razjašnjenja položaja. Poživljajo se tudi naj se zglasijo pri policijski direkciji soba št. 1S./H. one osebe, ki so kritični večer med pol 22. in 22. uro šle po Slomškovi ulici, Miklošičevi cesti, Cesti na Južni kolodvor In Dunajski cesti do riranilniške ceste, kakor one osei>e, ki so šle po Samotni ulici in po cesti, ki vodi iz Bleivveisove ceste mimo Scagnetijeve žage do topniškega arzenala, dalje po Dovozni cesti in Pokopališki cesti ter po Linhartovi ulici.
Darila.
Uprava našega lista le prejela:
Za CM. D. 500 Din, katere je darovala g. Milka v počaščenje ge. Ane Zanier iz Šl Pavla, ter 200 Din, darovanih po g. Hudo-vemiku, notarju v Ljubljani, v spomin g. Zanier Iz Št. Pavla;
za Dečji dom 20 Din, katere sta darovala gg. Fran In Josiplna Blažoa mesto cvetja pok. gospej PremrovL
Iskrena hvala!
Poslano/
O-cbo, ki so anonimno zanima za moje pravice, smatram za nepošteno propalico. Ivan Porenta, Trnovski pristan 8. 6737
Za ta spis uredništvo ne odgovarja.
Med dobrimi najbolgil so:
flFT jloglBj stroji'j
■■"■■■■■"■■■■^■■■■■■■^■^ ■
I
luli.
za s'ššbino, obrt In Industrijo.
Soltdae cene in ugodni plačilni pogodi. Več.etno jamstvo! — Pouk v vezeniu brezplačen I i
VOK, Ljubljana U
Sodna ulica 7-   Kralia pjfc": II
V
NOVOU23TO, Giavri trg.
i p Naft oopai m
Važno za moške vsake starosti!
Ravnokar izšlo.
Jjovo postopanje pri negi in ohranitvi moške moči do najvišje starosti/4
Zelo zanimiva, poučna in poljudno pisana brošura o epohalni novosti s preseneti ji v imi uspehi. Dobi se samo v nemškem jeziku proti vpoMbatvi D'"n 10'— (potom poštne položnice aH pisma) v knjigarni: JOSIP ČAKV, Osijek I. Strossmayerje«a ulica 4. 6694
15 letno
najpopolnejši STOEWER šivalni stroji s pcgrezljlvim transporterjem (grabeljc) I z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Šeleburgova ulica 6/1.   116 T
.1» ,-iyv>'i*j<
siju
6742
Gradbena direkcija v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je gospod
Ing. Leo Pinterič
šef okrožne gradbene sekcije v Slovenjgradcu
nenadoma preminil.
Truplo pokojnikovo se položi 1. novembra t. L k večnemu počitku na pokopališču v Slovenjgradcu.
Bodi pokojniku ohranjen trajen spomin!
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1924.
O G.
9m
■s o
M
O
6729
vsakovrstna v največji Isberl in po solidnih cenah vedno v zalogi.
Kožuhovina
Se priporoča  FŠ IP   BiZjak fcrznarstvo
B Ljubljana,    Gesposvetska cesta 13    (Kožizei.) J
Št ad 23.128.ref. IX.
Razpis.
6713
Mestni maerstrat ljubljanski raznisuje oddajo del za podiranje zidanega skladišča na vogalu Aleksandrove ceste in Tomanove ulice, nJega prepcljavo in eventualno zopetno sezidanje v prvotnem obsegu na novem stavbišcu poleg mestne pristave, Povšetova cesta (preje Cesta na Kodeljevo).
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingareva ulica št. 1. Ponudbe bo vložiti najkasneje do 8. novembra 1924 opoldne pri imenovanem uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. oktobra 1924.
Obleka nova
ako je kemično čiščena in pobarvana v       83 T/l
L kemični čistilnici in barvarijl
JOS. REiCH Poljanski nasip 4.
Podružnica i Selenburgova 3.
■ C31CDSCDSCDSCD
■ C31
Zfilop Novim in pianinou
na;boljših  tovaren  Bfisendorfer, Czapka' Ehrbar, Hfilzl  Schweighofer, Original Stingl itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica Mil roj. Dolenc, Lintillana,
Hilšerjeva ulica Številka 5.
M O D N
IVANKA
I SALON
STEGNAR
Ljubljana«, Rimska cesta št. 10
priporoča   svojo   veliko   zalogo najmodernejših DAMSKIH KLOBUKOV. 6161
Žalni klobuki vedno v zalogi. ~gM %&% MBT      pij*      Popravila točno In najceneje.
Najboljše NajtrpežnejSe
žepne baterije
106 T
Creva
vseh vrst, kakor vsako leto, po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kupuje surovi In topljeni loj in se
plača po najviši! dnevni ceni,
Jos. Bergman,
LJubljana« Poljanska cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
Pisemski papir
priporoča
Narodna knjigarna.
6715
izdeluje In razpošilja
HVDRA d. d.
rMh tamimt
In elektro-
točna iietlobi
Zahtevajte ceniki
ru3-r
V separeja.
Aratol: Natakar: Donesite nam k večerji steklenico sekta, a najboljšega! Natakar: Katero znamko izvolite gospoda?
Mici: O Vi bedak ! Zapomnite si enkrat za vselej, da pijem samo .H1NKEL' i
Naznanjam
cenjenim damam, da otvorim s 4. novembrom t. I« oblast, konces.
zasebno učfll&če  za krof no H«i?n|e In prlkrojevan|e damskih obiefe
po naiboljSI In lahko raramljivl  »Jaek* metodi Poučevala bom od 8.—12. in 14.—18. ure, Izjemoma tudi v večernih urah, — Priglase sprejemam ob zgoraj navedenih urah.
Strokovno izprašana uč'teliica za krojno 6693 rlssrjie damskih oblek
ROZA MEDVED, Maatnl trg 24.
Kje so najbolje kup., je £e brez u?e&&a znano I
„Prl nizki ceni" 67is
ISnnciS farji, LluMlono, % Mm c. 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro za krojače in šivilje. Velika izbira rokavic, nogavic in površnih ženskih volnenih jopic Razno moško, damsko in otroško perilo, ter raznih zimskih potrebščin in vsake vrste kravat i.t.d. po piiznano nizkih cenah.
Na debelo I
Na drobno!
Tovarna vijakov
SploSne stavbene družbe
Maribor, Aleksandrova cesta 12.
Vijaki sa les vsake vrste In vsake velikosti, zakovice sa pločevino is telesa, bakra, medenine In aluminija.
Izdelava zrcal! Brušenje stekla!
Izdelava stekla v kovinasto pločevino. Graviranje in matiranje stekla.
V stalni zalogi: Stekla za Izložbena okna, avtomobile in kočije.
Tovarna za izdelavo zrcal g gggg stekla
Centrala: Beograd. A. ŠpIIJak.
Laitiii: no VRHOM, mm. Za Gradom 9.
33
29
71
Stev. 251.
SLOVENSKI NAROD*   dne 1  novembra inii4.
Sttan 7.
Zdravstvo.
Dr. primarlj Mina?:
»O« IN »X« OKONČINE -
Nekako čudno se glasi naslov današnjega članka, vendar je popolnoma upravičen in neoporekljlv.
Kaj pomeni popularni naziv »O« in »X« noge, vsakdo ve, tako da ni treba Še posebe pojasnjevati oblike teh različno zakrivljenih ki jim je dala medicina znanstvena imena genu varum«, »genu valgum«, ali »crus varum«, c»rus valgum« etc. Zanimivejše pa zna biti za vsakogar, kaj je pravzaprav vzrok teh deformiranih udov in kje ga moramo iskati.
Kot pove Že naslov, so ti udje naravne posledice, socijalne bede in življenskih ne-rednosti, ali pa težkih poklicev v pomanjkljivih higijenskih opremah. S tem se razdeli armada prizadetih s to hibo v dva tabora in sicer:
1. ) V tabor nedolžnih otrok v prvih letih življenja, ki so zadobili bolezen vsled alkoholizma svojih starišev ali vsled nezdravih, vlažnih stanovanj.
2. ) V tabor rastočih mladeničev, ki so kollkortoliko slabotnejši in so primorani učiti se težkih poklicev v nezdravih mrzlih ne-ventiliranih in vlažnih delavnicah ravno v periodi rasti in so tako naravnost žrtve svojega poklica.
S tem je dovolj označen vzrok te este-tične in ovirajoče napake. Potrebno pa je da razmotrivamo njeno bistvo še podrobneje in ljudskemu razumevanju primerno, da vsaj po objavi tega članka priprosti narod ne bo videl v teh boleznih zgolj nerazrešljivih ugank, ampak samo jasna, odkrita dejstva —* posledice drugih žalostnih dejstev, ki se vršijo in eksistirajo v njegovem krogu. Saj je glavni Člankov in Člankarjev namen odpreti ljudem vsaj malo oči, da vidijo kje In kako se uničuje našo mladino, ki bi bila lahko v zgled drugim narodom po svojih telesnih in duševnih zmožnostih.
Ce pomilujemo tabor zadnje omenjenih, moramo tembolj sočustvovati z ono dolgo skoro nepregledno vrsto nedolžnih otroči-čev, ki niso zakrivili še ničesar na svetu in vendar morajo trpeti zaradi grehov in nez-mernosti svojih starišev, ki so jim dali življenje, a jih pri tem že zaznamovali za celo življenje z žigom telesne slabotnosti, pohab-Ijenosti ali skrofuloze. Sem spadajo v prvi vrsti otroci pijancev. Ta bedna bitja so naravnost objekt najrazličnejših bolezni, ker vsled svoje slabokrvnosti in slabotnosti sploh nimajo skoro nobenega odpora napram njim.
Prva od njih se pojavi navadno med 1 2. letom v obliki krivice ali angleške bolezni (rachitis), ki je največja sovražnica normalnega razvoja koščenega ogrodja pri deci. Proces te bolezni obstoji v tem, da kostem primanjkujejo apnenaste soli (calcium In magnesium phosphati). Na ta način postane produkcija t. zv. osteoplastičnih snovi abnormalna, kosti postanejo mehke da ne morejo nositi teže telesa in ne nudijo mišičevju zadostne opore. Seveda se morajo kosti v takem položaju pod težo telesa skriviti na en ali drug način, kar je temelj »O« in »X« okončinam.
Vzrok te bolezni ni natančno pojasnjen, dasi se je že mnogo raziskavalo o njem. Dokazano pa je, da je alkohol eden glavnih faktorjev, ki prispevajo k razvoju krivice. Dispozicija je gotovo že v embriju, ker imajo alkoholni strupi ali toskini na staničje embrijalnih kosti brezdvomno velik vpliv. Tudi anamnestično je dokazano, da je prvotni koren te bolezni v alkoholičnih stariših; enako, pa je tudi dokazano, da se pojavlja le pri alkoholiziranih narodih, nasprotno pa je pri narodih, ki se ne opijajo sploh nepoznana, zlasti, če se ne pije žganje. Najbolj je rhachitida razpasena v Nemčiji, zgornji Italiji in na Francoskem, v južnih krajih Italije, na Turškem in Grškem je zelo redka.
Značilno je, da je v severnih pokrajinah Francije fn Belgije in na Bavarskem zelo mnogo angleške bolezni. V centrih manufakturnih tvomic Cherbourg, Brest, Toulon, Soricut, St. Etienau, kjer se alkohol mnogo fconsumira, so skoro vsi otroci rhachitični ali pa skrofulozni. Na Norveškem je pa od tedaj, ko se je omejila uporaba alkohola mnogo manj krivice. V Siriji, Arabiji, na Simdskih otokih, v Alžiru, Tunisu in Maroku je bolezen skoro nepoznana, ker se tamošnje prebivalstvo ne opija. Tudi v Egiptu se po-
—nik:
Mnogo se je že govorilo, pisalo in razmotrivalo o tem, kaj je bolje, ali biti zakonec ali samec, aH oboje — ne, pardon, oboje obenem, tega Bog ne prizadeni! — dasi so baje tudi taki liudje na svetu... Ampak kaj je torej bolje za moža, biti oženjen, ali neože* njen, oziroma za žensko, biti omožena, ali neomožena? Povoljnega odgovora na to vprašanje, mislim, doslej še nismo dobili, ker si tudi tisti, ki je okusil tudi že oboje, o tem ni prav na jasnem...
V istini ni tako lahko odgovoriti na to vprašan ie! Ako bi trajali v zakonu večno medeni tedni, Bosa mi, kdo bi se potem pritoževal! Toda medeni ted* ni so čudno kratki, vse krajši kot na* vadni — kakor bi mignil, pa jih ni!... Da, ko bi hotelo biti vse tako, kakor si človek obeta! Leno bi bilo, ako bi se izoolnile vse sledke nade. vse tiste rreiestne sanje, ozarjene od rajskega svita!... Toda življenje je trdno in se bore malo briga za to. kaj se je sku* balo v tvoiih možganih, v tvoji domiš* lini... Naihuiše pa je, da se časi izpre* miniajo in da se mi izpreminjamo z piimi, zlasti na. da vidimo iznremembe pač na drugih, na sebi pa jih ne vidi* mo... Zato tisto začudenje, ako na* •nkrat zapaziš, da tvoja ženica ni s
SOCIJALNA BOLEZEN.
javlja samo pri višjih krosih meščanstva, ki se po evropskem načina vdajajo pijančevanju. Profesor Babinski je dognal, da je Črno pleme imuno napram rhachitidi, toda če zapusti domovino m se vda pijači, izgubi imuniteto in otroci postanejo rhachitični oz. skrofulozni.
»O« in »Xc nogam pri mali deci je torej povečini vzrok pijančevanje starišev. Pokazali smo, kake so razmere v tem oziru v tujini, a tudi mi sami se ne moremo hvaliti z boljšimi. Samo en pogled na naše ceste v poznejših nočnih urah, ko skoro vsaka deseta noga koraka nesigurno, opotekaje ali pa pogled v podeželske krčme, kjer se ob nedeljah in praznikih v osminkah žganja in litrih vina požirajo težko prisluženi božjaki, namenjeni v prehrano gladnih družin, — nam pove dovolj jasno, kako se med našim narodom skrbi za zdravje, dobrobit in vzgojo mladine.
Ni mi treba navajati statistik pri nas popitega alkohola, ker so bile že dostikrat objavljene, a se menda vsled katastrofalnih štvilk le Še bolj pilo, da bi dosegle še višje. Rad pa bi vrgel s tem člankom vsaj kapljico v morje abstinenčnega dela tako iz so-cijalnega, tembolj pa Še iz zdravstvenega stališča, vpoštevajoč ravno zle posledice alkoholizma, na nedolžno deco. Zato naj mi bo dovoljenih tudi v tem oziru par besed.
Dokazano in znano je, da se ravno pri pijanem človeku razvijejo strasti in nižji nagoni do skrajnosti, volja izgubi vso svojo moč in človek je predan le najslabši strani svoje duševnosti, ki izpodrine in zamori trenutno vsa blažja človeška čustva. Človek pade v tem stanju umsko in moralno pod žival, zmožen je za vsak zločin in strasti imajo absolutno moč nad njim, da ga pahnejo v najnižje blato.
Najbednejše žrtve te podivjanosti so nezakonski in sploh v pijanosti spočeti otroci. Ne oče ne mati ne pomislita, kakšen bo sad njune pijanosti in ko pride slabotno, komaj živo dete na svet, imata celo kopico izgovorov za njegovo bolehnost, rhachitido in skrofulozo. In še tedaj, ko ima oče — pijanec ali mati istega kova že pred seboj živ dokaz, kako bedno bitje je obudil k življenju In ga v lastno sramoto vrinili v človeško družbo, — ne bo imel toliko srca za svoje dete, da bi mu vsaj nudil zadostno tečno hrano, ki bi vsaj deloma zabrisala njegov greh. Vsak, za gladno družino namenjen vinar, bo zapil, pahnil svojce v bedo, lakoto in slednjič še v kako vlažno, zaduhlo stanovanje, ker ni denarja za boljše. Kdor pa je oblagodarjen s premoženjem, ga zapije in požene lastne otroke na beraško palico po svetu, mesto, da bi ga pomnožil in jim za-sigural po možnosti udobno življenje, kot se to spodobi za normalno očetovsko ali materino ljubezen. In tak brezsrčni človek navadno ob polnem litru pretaka svoje pijanske solze nad svojimi otroci ter pripoveduje, da ne ve >po kom so se vrgli, da so taki« Oni pa se brez varstva in brez neobhodno potrebne dobre vzgoje potikajo m klatijo okrog kot Izgubljenci propadajo fizično in moralno in počasi zasedejo tudi v krčmi mesta svojih starišev. Tako propada navadno rod za rodom in vse to zaradi enega samega ničvrednega prednika, ki ni poznal človeškega dostojanstva ter se zaril v gnusno blato pijanstva. Člani takih družin so redno več ali manj fizično pomanjkljivi, predvsem rhachitični, zraven pa prečesto najpodlejši zločinci!
Da ni alkohol edini vzrok angleške bolezni, ki je neposredno vzrok »O« in »X« okončin, je jasno. Vendar pa nam tudi po druge ni treba hoditi v tujino in iskati zanje dokazov. Glavni vzrok, da se je tekom in po svetovni vojni število krivice povišalo ne samo v tujini, ampak tudi pri nas v Sloveniji, moramo iskati v sedanji stanovanjski bedi in nehigijeničnosti, ki je več ali manj razpasena povsod. Vsepovsod se grade mala zasilna stanovanja iz raznih postranskih prostorov in barak. Ljudje se naseljujejo po vlažnih kleteh, brez solnca, brez ventilacije in navadno še brez kurjave, ki je predraga za revne sloje. Vse to je pripomoglo, da se je število rhachitičnih potrojilo. Sem se mora prištevati še nezadostna hrana, ki že sama dovolj slabo vpliva na razvoj male dece. To ne velja samo za mesta, ampak tudi za
tabo več tako ljubezeniva, kot je bila, več tako potrpežljiva, da postaja včasi celo malo godrnjava, da te zanemarja in morda tudi — zapostavlja... Ej, v tem pogledu ima pač vsak mož večje ali manjše izkušnje, kako naj bi bil jaz brez njih! Kje so tisti časi, ko je deže* valo poljubov, ko nisem cul drugega, kot »jubi možek«, ko mi je bilo treba le izreči željo, pa je bila že izpolnjena! No, seveda, tudi jaz nisem več tisti, kot sem bil! Ako hočem biti pravičen, moram celo priznati, da sem se jaz prvi dotaknil strune, ki je povzročila dis* akord. Bili so časi, ko mi je ona rekla vedno »ljubi možek!« jaz njej nikoli drugače kot »ti. srček«! A nekoč, ko sem bil baš nekaj vznevoljen, se je »ti srček« kar sam od sebe izprevrgel v »ti — rmrček«! Samo ustnici sta se mi za hip dotaknili druga druge, vrinila se je črka »m«, pa je bila stvar vsa druga kot je bila doslej! Zakaj »ti srček«, ali »ti — smrček«, to je, da rečem tako. kot sem slišal reči nekoč nekega ljubljanskega Nemca, že »ein verfluchter razloček«! Tako se je torej začelo! Nastalo je iz nič, a ko je bilo enkrat tu, je pač raslo, zdaj po krivdi enega, zdaj po krivdi drugega ... Toda o svoji krivdi ne bom pravil, pravil bom raje o krivdi svoje ljube ženice, ker vse laglje in prijetnejc je obtože. vati druge kot samega sebe! O njej bom torej pravil, kako ni proti meni
deželo, ki med vojno ki še pozneje ni bila
nič na boljšem.
Vse te pomanjkljivosti povzročajo mehke kosti, ki se začno kriviti in dobivajo najrazličnejše oblike. Včasih se skrivi samo koleno na ven ali na notri, kar povzročuje »O« ta »X« kolena; ta proces se lahko omeji tudi samo na eno nogo, a največkrat skrivi obe. Cesto je skrivljen samo krak (tibija) v obliki turške sablje ali oklepanja. So tudi slučaji, da so vse kosti zavite na razne načine, tako da vpodabljajo paragraf (§).
Da se omejuje zakrivljenje kosti zgolj na spodnje okončine, je iskati vzroka v tem, da se poleg patalogičnega omehčanja kosti pridružuje še preveliko obremenjenje. Pri otrocih je temu največ krivo preveliko nesorazmerje med okončninami ki so slabe in šibke m drugim telesom, ki je težko in debelo. Razumljivo je torej, da se tako omehčane in slabotne kosti morajo vdati pod težo telesa ter dobijo eno ali drugo prej omenjeno abnormalno obliko.
Zato se početna zdravljenja koncentrirajo le na splošno ojačenje organizma s pomočjo navadnih slanih in jodovih kopeli. Še boljša je seveda morska voda, zraven pa zrak in solnce, ki sta najbolje zdravilo zoper to bolezen. Otrok mora kolikor mogoče mnogo ležati in malo hoditi, da se sproti ne skvari vse zdravstveno izboljšanje.
Kot notranje medikalije se priporoča ribje olje, phospor, apno in jed v preparatih, ki jih predpiše zdravnik. Izvrstne uspehe se doseže s posebnimi injekcijami »adrenalina* tj. ekstrakt iz obistine žleze, ki se mora na poseben način vbrizgati. Zelo dober uspeh kaže tudi obsevanje z višinskim soincem (ultravioletni žarki).
Nemalega pomena je za takega otroka zadostna in pravilna prehrana. Najboljša :'e zanj mešana hrana, bonillon, rumenjak in zelenjava, a mleko ni idealna hrana za to formo bolezni, ker postanejo otroci slabokrvni vsled pomanjkanja »Haemo globina« in ker obsega mleko zelo malo apnenastih snovi, ki jih otrokove kosti nujno potrebujejo.
Zoper krivljenje kosti se v protilaktič-nem zdravljenju priporoča tudi ležanje na takozvanih »Aclimatičnih posteljah« in bandažiranje okončin s pomočjo posebnih or-topedičnih šin. To bi bilo torej profilaktično zdravljenje.
Ortopedično zdravljenje se prične šele tedaj, ko je minula splošna bolezen in ko že postanejo kosti trše. Približno do četrtega leta starosti ni treba nobene operacije in vsaka deformacija se da popraviti s pomočjo manuelnega redressement in naknadnim fiksiranjem v mavčevi obvezi. Ko pa postanejo kosti trde, je manuelna redresija brezuspešna. Tu je treba napraviti razne operacije na kosti v obliki tkzv. osteotomi in osteoklas (presekanje in prelomijeneje kosti) lahko se reče, da se te operacije izvršujejo lahko tudi pri starejših otrocih, so popolnoma sigurne in brez nevarnosti ter ne vzamejo več časa kot približno četrt ure, tako da jih z lahkoto prenesejo tudi slabotnejši otroci. Operacije same pa beležijo popoini uspeh ne samo v praktičnem smislu, ampak tudi kot lep estetični, operačni efekt.
Sedmica (7) ima v razvoju kosti precej pomena. V sedmem letu življenja menja otrok zobe in tedaj rabi v ta namen precej »osteoplastičnih snovi«. V drugi življenski sedmici, tj. v 14 letu pride druga perioda v rasti kostnega sistema ker individij raste v tem času zelo hitro; zlasti dolge kosti se hitro podaljšajo.
Tedaj pa pride nevarnost zadobljenja »»O« in »X« nog za rastočega otroka, ki je srečno ušel prvi nevarnosti od strani krivice. Otrok v 14 letu zapusti šolo in si izbere težak življenski poklic, n. pr. ključavničarstvo, kovaštvo, mizarstvo itd. kjer moTa cel dan stati, ali pa pekarstvo, kjer je izpostavljen zaporedoma vročini, mrazu in prepihu. Pri takih poklicih se kosti autonomno krivijo ter dobivajo ali »O« ali »X« obliko. Seveda se ta proces silno pospešuje, če organizem takega rastočega individija ne dobi dovolj apnenih in magnezijevih soli in če živi še v pomanjkljivih, slabih razmerah (vlažno stanovanje, slaba hrana etc.) Hitro naraščajoče dolge kosti nimajo moči, da bi nosile telo, zato se skrivijo, kakor pri deci z rhachitido. Saj je tudi prav tako, kot za otroka krivica in alkoholizem, za rastočega mladeniča nevaren in poguben težak poklic, posebno če dela v mrzli delavnici z betonskim tlakom, ki je poleg tega še vlažna in slabo zračena. Ti reveži so resnično žrtve svojega poklica.
nič več tista, kot je bila in kako je glu* ha včasih za moje želje. Naj navedem samo en primeri
»Ti, ali si mi prisila že tisti gumb, ki sem te zadnjič prosil?«
»Kakšen gumb? ... Ne, pozabila!« »Za Boga, pa daj že enkrat!« »Da, da, kakor hitro bo kaj časa!«
A to je baš tisto, da zame ni nikoli časa! Za druge je cele dneve na nogah. Zdaj šiva in urezuje obleke za revno šolsko mladež v »Kolu jugosl. sester«, zdaj izdeluje v društvene namene »Kresnice«, potem plete spet jopice, kaj vem za koga, a da bi meni prisila en gumb, za to ni časa in ga ni! Od vseh strani hodijo ljudje k nji z najrazličnejšimi težnjami, enemu naj preskrbi službo, drugemu kaj drugega in vsem, vsem skuša ustreči in izpolniti željo, za vse se rada žrtvuje, samo zame nima niti toliko časa, da bi mi prisila en gumb pri suknji! O, za druge bi se nehala noč in dan! Vsak čas so kake večerne prireditve na korist vsemogočih organizacij in povsod mora biti ona zraven in nič se ne more brez nje završit! in vedno je ona zadnja, ki odhaja iz prireditve domov. Kajti zdaj je pri tem, zdaj pri onem odseku načelnica, načelnice pa imajo kajpada, posebne dolžnosti, treba je natanko dognati, koliko se je kozarcev, koliko krožnikov pobilo — seveda vse še tisti večer!... Jaz pa sam doma! Ce Jo kdo naprosit hodi v največ-
Seveda mora birl tudi tukaj profilaktično zdravljenje takoj na mestu, da se bolezen čimpreje odpravi, ker je itak dolgotrajna. Najprej mora tak človek pustiti svoje dek), ki mu je škodljivo, če že ne za vedno pa vsaj za par let. Saj je jasno, da bi pri opravljanju takih težkih del sproti uničil vse, kar bi mu koristilo profilaktično in drugo zdravljenje. Operativno zdravljenje pa je podobno onemu pri otrocih in zasigura popolni fonkcionelni m estetični uspeh.
Najboljše in najuspešnejše zdravilo zoper »O* in »X« okončine bomo po dosegli s tem, da ves narod in vsak poedinec napove boj rhachitidi in predvsem alkoholizmu, ki je njen glavni povzročitelj. Tu je treba globoko utemeljenih in treznih besed, da se rešijo alkoholovi sužnji — pijanci iz njegovega objema in postanejo iz nezmernih pol-živali — ljudje, ki imajo smisel za dobrobit svoje družine, zlasti otrok! Stariši naj vplivajo na vse mogoče načine na svoje otroke, da se »im alkohol pristudi v najnežnejši mladosti, da bodo iz vse duše njegovi sovražniki tudi potem, ko stopijo samostojno v svet. Seveda se to da doseči le z dobrim zgledom. Alkohol mora iz naših kmetskih hiš četudi se producira doma vsled obiHce sad-
Reforma
Na zborovanju češkoslovaškega društva za zaščito matere in dece je bil podan referat o reformi dosedanjega rodbinskega prava. Referat se glasi: »Naša politična neodvisnost je prinesla s seboj več velikih problemov, ki že davno zahtevajo, da jih v duhu časa in v skladu s potrebimi sedanje dobe podr *bno proučimo in recimo. Med najvažnejše probleme spada reiorma grad-janskrga prava. Vlada je s tem namenom ustanovila komisijo, ki je že predložila več zadevnih naČTtov, Pododbor za revizijo rodbinskega prava je izdal o svojem delovanju obširno poročilo, ki je bilo razposlano vsem zainteresiranim korporacijom in društvom z uamenom, da se čuje njihovo mnenje, nakar bo pri superreviziji novi tekst Iikona definitivno redigiran, »češkoslovaška zaščita mater in dece« Je mej vsemi institucijami v prvi vrsti poklicana, da se peča s predlogi omenjene komisije ia zavzame v tem oziru svoie stališče.
Gre za veliko zgodovinsko reformo, ki se ponavlja samo v velikih epohah svetovnih dogodkov, in oni organi, ki so se lotili zaščite mater in dece, morajo dokazati v tem zgodovinskem momentu, da so dorasli sedanji dobi. Odgovornost je tem v«:čja in nnjnejša, čim manj razveseljiva je slika, ki jo nudi sedanjost zlasti glede seksualnega življenja. Namen rodbinskega pra* a Je, da bi človeško družbo spajale take norme, ki pospešujejo ohranitev in razvoj zdrave rase in ustanovitev rodbine kot solidnega temelja, na katerem bi se mogla država dalie organizirati in razvijati. AH pa je dosedanje rodbinsko pravo odgovarjalo tej zahtevi? Ozrimo se po vseh družabnih sioiih in kar vidimo, nam bije naravnost v obraz. Današnje spolno življenje je v vseh slojiH pod vplivom javne in tajne prostitucije, ono je zastrupljeno s spolnimi boleznimi, čijih strašnih posledic nočemo videti. Pri sklepanju zakona se vpošteva povsem zavedno in enostransko gospodarska plat na račun zdravja in življen. vrlin potomstva. Brak se drži slepo zastarele forme zakona in ječi pod jarmom absolutističnega patrijarhata, izraženega v neodgovarlajočem dualizmu v spolnem življenju in mračni dvojni morali. Od tod tudi labilno in nesigurno stališče žene v zakonu, grozna epidemija umetnih splavov, pri katerih izgubi najmanj 4 % žensk življenje in velik odstotek zdravja, od tod zaničevanje nezakonske matere, žalostni položaj nezakonske dece, pomanjkanje veselja do skupnega dela iti življenja v zakonu ter celibat, prisilni ah" prostovoljni, ki onemogoči tisočem molkih in žensk v najboljših letih srečno rodbinsko življenje.
Vse to so žalostni pojavi in če se vrra-šamo, kle je njihov izvor, ga najdemo v dejstvu, da je bila institucija braka ustanovljena že spočetka radi dednih pravic, ne pa za zaščito mater in dc~e. Konstatacija tega žalostnega stanja nas navaja na misel, da-li je mogoče še nadalje oodržati dr»s°-danjo   institucijo monogamističnega braka,
jem metežu in po največji žlabudri v la-kastih šolničkih, ki imajo, stavim kaj, povrh še luknje v podplatih, cel dan od banke do banke in od enega magnata do drugega in prosi in berači, jaz naj bi ji hodil potem zvečer pa njene ledene noge gret! Pa se je navdušenje za ta posel v meni že precej poleglo! Kaj pak! Da bi naposled še revmatizem dobil!...
No, pa da se vrnem k svojemu gumbu!
»Ti — zdaj je pa res skrajni čas, da mi gumb prišiješ! Jutri moram suknjo obleči!«
»Kateri gumb?... A! Da, da! Takoj, takoj!«
»Da veš, še predno se vležeš!«
»Saj pravim, da takoj! Kar sem položi pred me na mizo!«
In položil sem ji prav pred nos suknjo in gumb, ko je sedela zvečer pred zrcalom in si navijala lase.
»Opozarjam te, da se ne da zdaj nič več odlašati!...
»Takoj! Samo lase si še uredim!«
Ko se drugo jutro zbudim, je moje prvo vprašanje:
»Ti, ali si mi prisila gumb?«
»Kakšen gumb?... Ne, pozabila!«
»No veš, to presega pa že vse meje. Vsem ljudem strežeš, vsemu svetu delaš tlako, samo zame nimaš prav nobene volje!...«
ja, možje in fantje morajo fe žganjarij !n beznic, kjer se ubija njihova morala in zdravje, še bolj pa zdravje njihovih potomcev. In Žena, kateri ponu:a mož — pijanec reko v zakon, naj iz usmiljenja do poznejših belehnih otrok zavrne njegovo ponudbo in mu pokaže hrbet, da bo sčasoma sam čutil, da je gobavec v Človeški družbi, ki ga zaničuje celo priprosta žena. Na ta način in s skupnim abstinenčnim delom bi se sčasoma doseglo kako izboljšanje v tem oxiru, zlasti, če bi po ameriškem načinu posegle vmes tudi oblasti s strogim: prohibicijskiml odredbarv.
Drugo ravr.otako perece vprašanje na tem polju pa je boj proti sedanji stanovanjski bedi in nezdravim delavnicam. Ta je v naših časih težji kot prvi, ker primanjkuje nadomestila ja slaba slaba stanovanja in delavnice. Vendar se bo z neumornim delom tudi v tem oziru sčasoma doseglo, da se naša mladina ne bo zastrupljala z rhachiiido, vlago in mrazom.
V splošnem velja za tovrstne bolezni pravilo:
»Treznost, solnce, zrak in dobra hrana so njihovi zdravniki, — ortopedična telovadba in masaža pa teh pomočniki.
ali pa bi kazalo urediti spo'-io življenje na povsem novih principih. Ta novi način se pojavlja pod modernim geslom »svoh >dne ljubezni«; pod tem geslom razumem* stanje, v katerem trajni spoini odnošaji nea možem in ženo niso prcdpisaai z zakonom, marveč zavise od nagnenja obJi prizadetih oseb. Nastane vprašanje, da-li ti dosegli s prehodom od sedanjega monogamističnega braka k svobodni ljubezni boljšo in učinkovitejšo organizacijo spolnega življenja. Na to lahko odgovorimo samo nikaino. S svobodno ljubeznijo bi se še bolj povečala des-organizacija sedanjega spolnega žlvijenla, ker bi zavest popolne neodgovornosti pri spolnem občevanju pomaknila sporni uagod daleč čez sedanje mej"b. Treba pa je omeniti tu še eno okolnost. Enoženstvo ni le temelj spolne, temveč tudi življenjske skupnosti, ki nudi zakoncema in članom rodbine medsebojno podporo, razvedrilo in moralno oporo. Ta življenjska skupnost, ta kulturni pomen zakonskega življenja bi pa pri svobodni ljubezni sploh ne prišel v poštev, in zato bi pomenila v tem oziru svobodna ljubezen korak nazal v kuituri Šir.vh slojev. S svobodno ljubeznijo bi ljudstvo torej ničesar ne pridobilo In zato Je treba ohraniti institucijo monogamističneca brakn, ki sledi iz notranie potrebe posamnika in celokupne družbe.
Drugo vprašanje je seveda, da-li nal obdržimo z institucijo enoženstva tudi vse njene predpise, s katerimi Je rodbinsko pravo napolnilo obseg zakonske zveze. V naslednjem hočemo odgovoriti na to vprašanje. V zakonu, kakor Je običajen dandanašnji, le uveljavljen princip suverenosti moža nad ženo, njegove avtoritete v rodbini in reprezentance pred Javnostjo. Čat ma pa je že davno obračunal s tem rodbinskim absolutizmom In življenjska praksa je že davno osvobodila ženo In rodbino bremena, ki ga Je predstavljala moževa suverenost. Ko govorimo o predstojeći reformi rodbinskega prava, si lahko mirno želimo, da bi se zakonska zveza svobodno razvila v ustavni sistem medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Enakost pred zakonom, priznana z ustavo ženi, izključuje z moževe strani vsako fizično ali moralno nasilje: zato lahko prepustimo svobodni volji vsakega zakonca posebe, kako si hočeta medsebojno urediti svoje rodbinske pravice In dolžnosti. Sele v slučaju, če bi zakonca ne imela zadostnega smisla za medsebojno ureditev pravic In dolžnosti, ali pa če bi s to ureditvijo ogrožala interese drucih. zlasti dece, naj poseže vmes zakon. Ta ustavni princip kot nadaljevanje državnega in socijalnega konstitucijonalizma moramo zato smatrati za Izhodišče, ki odgovarja reformi rodbinskega prava.
Drugi glavni temelj, ki ga je treba vpo-števati v interesu zaščite materinstva in detstva, ie ta, da pride pri določitvi spolne skupnosti do veljave moment oficijelno izražene družabne reprezentance seksual. In socijal. zdužene dvojice in moment spošto-
»Ali ne veš, da je mož vedno zadnji?«
»Hvala lepa! Ločim se od tebe!«
»No. no, no! Saj ni nič zamujenega!« Reče in skoči iz postelje ter se loti brez vsake nadaljnje toalete Šivanja in to sredi najhujše zime v neza-kurjeni sobi.
»Nikar tako! Obleči se!
»Kaj pa še!«
»Prehladiš se!«
»Naj se! Saj se ne boš ti!«
»No, pa se!«
V take melodije, vidite, se izliva včasi zakonsko življenje!...
Ko je bilo delo opravljeno, pa seveda — smuk zopet pod odejo!___
Revanširat! pa sem se mora! za to uslugo seveda že na večer istega dne. Stvar pa je bila taka:
Jaz sedim pri časopisu, ona se pa muči s štreno volne, ki jo je bila vrgla Čez naslonjalo stola, da bi jo navila v klopČič. Na kmetih imajo za to posebno pripravo, tako zvano motovilo, Id se suče samo ob sebi pri navijanju in gre na ta način delo hitro od rok. Drugače pa je s stolom, ki se ne gane in je povrh Se voglat. Videl sem. kako postaja nestrpna, kako se je loteva nejevolja in kako bi si rada pomagala na drug način, kajti nit se ji je vsak hip nataknila na kak rob in obtičala. A ona je taka, da ji ni že prav, če ji z obraza ne čitaš njenih želja! No, jaz sem do«
Pravni vesfnik.
rodtHss. prana - stališča zaSčite mafsre in dece.
32
»SLOVENSKI NAROD« dne 1 novembra 1924,
ste v 251.
fcrln združitve. S priznanjem tega principa hi človeška družba dokazala svojo pravičnost tudi napram cnožcnskim združitvam izven zakona, zlasti pa bi bilo rešeno vprašanje zaščite materinstva in detstva. Tretji glava] temelj, ki sledi iz razprave o vzrokih desorganizacije sedanjega spolnega življenja, je zahteva, da obvelja v zakonskem življenju svoboda in odgovornost na ta način, da se zakonitim potom določi smotre-ra in izdatna /:^čita obojestranskih ime-sov. Ogrožena stranka mora imeti takoj možnost, da se s pravnim učinkom zavaruje p-cd gmotno ali moralno škodo od strani drugega zakonca, ne da bi bilo treba čakati na vse formalnosti in dolgotrajno proceduro ločitve. Tudi glede razmerja med roditelji in otroki mora priti do spremembe in sicer tako. da stopi mesto dosedanje očetove moči roditeljska In da prevzameta oba zakonca solidarno dolžnost glede vzgoje in preskrbe dece. Na kak način se v konkretnem slučaju uredi ta vzajemna dolžnost med zakoncema, je stvar njune pogodbe, ali zakon mora pri tem onemogočiti lahkomiselnost in zanemarjanje rodbinskih dolžnosti za oba zakonca enako. Za deco je treba skrbeti ne glede na to, ali je prišla na svet v zakonu ali izven njega. Dete ne sme biti kaznovano z gospodarskim ali socijal-
nim zapostavljanjem zato, ker Je nezakonsko. Izkušnja prakse o moralnem izpolnjevanju alimentacijskih dolžnosti nezakonske* ga In zanikarnega očeta priporoča, naj država ustanovi posebni detski fond. Iz katerega bi dobivala socijalno ogrožena deca alimentacijske rente; oprava tega fonda bi morala imeti pravico regresa napram malomarnim roditeljem. Dete nima v instituciji varuštva zadostne zaščite. Niti varušt-vo v širšem obsegu ne doseže zafeljenega cilja. Zato bi kazalo nadomestiti dosedanjo institucijo varuštva z varuškim svetom, zasnovanim v okviru dotične občine na temelju svobodnih volitev samih občanov. Po Številu bi bili ti sveti odvisni od števila in položaja zaščite potrebne dece, zaštito mater in dece pa bi pospeševali občani s posebnimi kurzi o tem važnem poglavju socijalne politike.
To so temeljni nazori o reformi rodbinskega prava, izvirajoči iz priznanja enakopravnosti žene z možem pred zakonom ČSR, iz obljub glede zaščite materinstvo in dece, iz življenjske prakse, ki Je že davno prekoračila zakonita določila, kolikor se tičejo medsebojnega razmerja zakoncev, In slednjič Iz potrebe, da se Institucija rodbine prilagodi pomenu in ustvarjajoči sili, lri je skrita v vsaki rodbini.
Gospodarstvo.
Svetovni žitni trg.
Kdor je v zadnjem času pazljivo za* sledoval tendenco sukcesivnega nara« ščanja cen žitnih izdelkov, n. pr. na laških in tudi sosednih tržiščih, mu je bil ta nenadni pojav povsem ne razum* ljiv. Žitna letina v Evropi je bila v tem letu nekako srednje vrste, seveda, če ne vpoštevamo nekaterih ruskih pokra« jin, ki so pridelale na hektar jedva po par funtov žita. Ta nedostatek, kakor rečeno, lahko subtrahiramo, kajti Ru» sija bo kljub domaČemu gladovanju skušala dobavljati svetovnemu trgu iz ostalih pokrajin največjo količino žita, da ohrani svojo plačilno bilanco v rav-no ves j u in ne zaide zopet v inflacijske čase.
Od kje torej to času neprimerno kolebanje žitnim cenam?
Splošno dejstvo je, da je Amerika ena najvažnejših ponudnikov na sve« tovnem žitnem trgu. To svojo pozicijo si je izvojevala v času vojne, utrdila jo v povojnih časih In jo drži neizpodbitno ie danes. Rusija, ki je nekdaj krmila skoro vso Evropo, je danes le majhen liferant Smelo lahko trdimo, da je Amerika na svetovnem žitnem trgu od« ločujoč faktor In takorekoč diktator Sitnih cen. — Ne scvero*ameriških žit« njh tržiščih, kjer se sklepajo terminske kupčije, se je pred kakimi 14 dnevi o p a« žalo znatno izpreminjajoče notice teča* jev agrarnih izdelkov. Motivacije tem nenadnim vari jaci jam so bile kaj raz« lične. Nekateri ekonomi so bili mnenja, da je vzrok temu trik republikanske stranke, ki je hotela obdržati žitne cene na neki gotovi višini, da si s tem osi« gura glasovnice poljedelcev) na drugi strani pa so se širile govorice, da tiči napetost cen edino v naraščajočem po« vpraševanju evropskih konzumentov. — Danes so se stvari povsem predraga* čile. Cene na ameriških borzah so pri* Cele padati in kot vzrok se splošno na* vaja dejstvo, da je v La Plati v zadnjem času padla dovoljna množina dežja, ta* ko da so izgledi v tej velevažni ameri* ški in tudi evropski žitnici zadovoljivi V zadnjih dneh pretečenega tedna smo že lahko opazili na važnejših evropskih tržiščih (London, Hamburg, Dunaj, Bu* dimpešta) malenkostno oslabitev prej* Snjih notic. Povpraševanje zaostaja, ker prevladuje mnenje, da je treba poča* kati ugodnejših nakupov.
Tudi naš domači trg je trpel v pre* teklem tednu na kupčijski živahnosti, katero je užival v prvi polovici tega meseca. Povpraševanje pO žitu je bilo neznatno. Zdi se, da so potrebe krite m to vsled amerikanskega blaga, s ka* terim je trg dovolj preskrbljen. Izjemo je tvorila edino koruza, ki je posebno letošnja umetno sušena povzročala ž i*
vahne kupčije. Ječmen in oves zaosta* j a jo. Povprečne cene so bile v pretek* icm tednu sledeče: Pšenica (Banat, Bačka) = 270; srbska = 205; umetno sušena turščica = 240; ječmen = 330; oves = 225; fižol = 422. — Ce dinar ostane učvršćen na sedanjem stanju, bomo najbrže že v doglednem času tudi pri naših gospodinjah lahko opažali več živahnosti.
Bogata sladkorna žetev.
Letošnja produkcija sladkorja v Evropi Je dosegla svoj višek in iz vseh držav, ki pridelujejo sladkor, prihajajo poročila o izredni sladkorni žetvi. Tako je Češkoslovaška, ki je bila v stari monarhiji največja sladkorna pokrajina, letos dosegla rekordno žetev sladkorja. Pridelek sladkorja se ceni na 10 milijonov meterskih stotov, produkcija, ki ni bila dosežena izza obstoja Češkoslovaške. Ker bodo domače porabe krite s tremi milijoni meterskih stotov, se računa, da bo za izvoz ostalo skoro sedem milijonov meterskih stotov. Ker prihajajo tudi iz drugih krajev, predvsem iz Francije, kamor je Češkoslovaška izvažala največ sladkorja, poročila o izredni letini sladkorne pese, bo z letošnjim izvozom sladkorja precej težava. Poleg tega javljata tudi Jugoslavija in Bolgarska, ki sta bili kupca češkega sladkorja, o nadprodukciji domaČega sladkorja, ki sa je celo dovolj za izvoz.
V Jugoslaviji se je letos pridelalo glasom uradne statistike okoli 108.000 vagonov sladkorne pese, ki bo dala okoli 11.000 vagonov sladkorja. Za domačo porabo je potrebnih 6000 vagonov sladkorja in torej za izvoz preostaja 5000 vagonov. Povojna produkcija v jugoslovenskih pokrajinah se Je znatno povečala. Po vojni so nastale nbve sladkorne mere, ki so v izdatni meri pospeševale nasajevanje sladkorne pese, ker jim je primanjkovalo surovin. Kmetom so bile dovoljene razne ugodnosti, dobili so denarne podpore — in res se je povečalo pridelovanje sladkorne pese. Sedaj so tovarne prenapoljene in sel jaki nameravajo sladkorno peso izvažati v inozemstvo.
Posledica te nadprodukcije sladkorja se že kaže. Poročali smo, da so osiješke tvornice znižale cene sladkorju na 14.50 Din za kristalni sladkor in na 16.50 Din na kockasti sladkor. Pričakovati pa je še nadali nega padca cen, ker je tovarna v Velikem Bečke-reku nastavila še nižje cene. V svrho enotnih cen sladkorja se namerava sedaj ustanoviti SHS sladkorni kartel, čemur pa nasprotujejo vplivni vladini krogi. kJ se boje podraženja sladkorja.
Madžarska nadprodukciji, ki je znašala lani okoli 6000 vagonov, bo letos skoraj podvojena. Vseh 12 sladkornih tovaren. katerim se je letos pridružila še ena v PeSti, deluje s polnim obratom. Vendar tudi Madžarska nima preveč rožnatih izgledov za izvoz, ker Je dosedanji glavni konsument Italija odpadla. V ostalem V^dfarska izvaža na Balkan, v Anglijo in Indijo.
Sbdkorna žetev v Italiji je preračtmje-na na 40 milijonov dvojnih stotov in točas-no obratuje 52 tovaren.    Sladkorja se bo
hro vedel, kaj bi rada, a sem si mislil: če hočeš imeti kaj od mene, stegni jezik, čemu ga pa imaš!... Toda ni ji Sla beseda iz ust! Hudo vala se je in stokala, jaz pa nič in nič, kakor da bi me ne bilo zraven. Naposled ji }e bilo vsega tena vendar le preveč. Snela le štreno s stola, stopila k meni in zauka-zala, kakor že zna: »Roke sem! Saj si menda tudi ti še za kaj na sveta!«
»Mislim, da sem! Nemara še za kaj drugega, kot za to, za kar bi me ti zdaj rada imela! Sicer pa naj bo danes, ker si mi zjutraj grmih prisila!...«
»Saj kadar me potrebuješ, me že vidiš!«
»Motiš se, ako misliš, da te zdaj nisem videl! Ampak ti se boš morala navaditi, da boš prosila, prav tako lepo prosila, kakor jaz tebe prosim, kadar je treba, da mi kak gumb prišlješ!«
Na to nič odgovora, pač pa tak na-mrdek. da se je dal prav lahko iz njega posneti odgovor: »Sedaj ti ne zabrusim v obraz, kar bi t! rada, da me ne pustiš na cedilu, ampak kadar te ne bom več potrebovala — o le čakaj me! i»,«
Vrgla mi je štreno čez roke, jaz pa sem si ji hotel enkrat izkazati! Dvlgaje zdaj desnico, zdaj levico, da je bilo videti, kakor bi se res nekaj snkalo, sem hitel pazljivo niti nasproti, tako da ?e ni ne enkrat ustavilo in je klopčič ra-stel v njenih rokah. Bila je očrvidno zadovoljena z menoj in ni si mogla kaj, da bi ne priznala:«
»To pa res znaš!«
Meni je vsa stvar sicer že presedala, ker štrena je bila debela in težka in roke so ml že omagovale, a ker me je bila pohvalila, sem pač moral vstra-jati. Tolažil sem se, da plačilo ne izostane.« Brez poljuba ne bo!« tako sem si mislil po tihem! Toda, ko je bila volna povita, ni bilo nič takega! Pač pa so se jI ustne zaokrožile v tisti očarljl/i nsmev, ki me je bil omamil nekoč m z brezprimerno ljubeznivostjo me is odslovila, rekoč:
»V Istini, imenitno znaš tof Zdaj pa naj še reče kdo, da nisi res pravo prav- I cato — moto vilo! . - .«
Tablean!
pridelalo okoli 3.15 milijonov dvojnih* stotov, s čemur bi bfla domača poraba krita in bi preostalo še nekaj za izvor. Cene domačemu sladkorju za dvojni meterski stot postavno vagon so sledeče: kristalni sladkor 530—535 Ur, rafiniran 550—©oO. Na trgu pa ss pojavlja inozemski sladkor za ceno 200 lir za dvojni stot Cim bi morale italijanske tvornice prodajati sladkor za to ceno, bi Imele 80 do 100 lir Izgube pri stotu. Radi tegs zahteva italijanska sladkorna Industrija carino na uvozni sladkor, da domači trg ne bo popolnoma preplavljen z Inozemskim blagom.
Železna gora v Bosni.
Polagoma šele spoznavamo bogastvo bosanskih železnih rudnikov, toda Se vedno ne cenimo dovolj njih prave vrednosti m važnosti, ki jih imajo v industrijskem oziru, kakor s stališča državne obrambe.
Ležišča siderita se skoraj nepretrgano nadaljujejo od Bos. Novega do Sanskcga Mosta. Pri Bos. Mostu gredo celo preko reke naprej na Hrvaško.
Deset kilometrov jugo-zahodno od Prijedor ja se nahaja rudokop Lj ubija, edini, ki ima res moderne naprave v tej pokrajini. Tu se pridobivata siderit In limonit. Bogastvo tega rudokapa se da približno ceniti na podlagi rude, ki so jo pridobivali dosedaj, na kakih 220 milijonov ton, a skoraj gotovo se nahaja v tem rudokopu samem še mnogo več rude. Povsod tu vsebuje ruda 48 do 56 odstotkov železa in 2 do 4 odstotke mangana, torej povprečno 52% železa in 3% mangana.
V teh krajih so kopali železno rudo že v davnni preteklosti, kakor nam kažejo nešteti Jaški in galerije, ki segajo včasih zelo globoko pod zemljo, kot so dognali arheologi. Rimljani so že tu kopali železo in celo Saksoni so se tu ustalili, nakar spominjajo še danes različna krajevna imena v okolici. Stari narodi pa so samo uporabljali plasti limonlta, ki se da relativno lahko topiti, niso pa uporabljali siderita in hematita. Topili so sirovo rudo na gotovih mestih, ki so bila nalašč prirejena za to delo. Imenovali so Jih »majdan«; pri tem so se posluževali edinole oglja iz trdega lesa za topljenje. S tem postopkom so pa Izvlekli le kakih 20 % uporabnega železa iz rude.
V L 1860-70 je bilo v okolici Novi -Ljubija - Sanski Most nad sto podjetij različne velikosti. Od teh stojijo danes samo še razva'ine. Njih proizvodi so bili izborne kakovosti in zelo čislani in so se prav dobro prodajali po vsem Balkanskem polotoku, predvsem v Turčiji in v Srbiji kakor tudi v Avstro-Ogrskt. Železo so v>~ sijali v Srbijo po rekah. Posebne ladje, ki so prevažale ta materijal, so bile iz železa, imenovali so jih »nepovratne ladje«, kajti ko so prišle na naslovno postajo, so jih razbili in prodali.
Avstro-nemška industrija je uničila s svojo konkurenco najprej livarne, ker je vsled modernejših naprav dobavljala železo ceneje. Za livarnami so morale prenehati z delom kovarne.
Ko so zasedli Avstrijci Bosno, se najprej za to železno Industrijo sploh brigali niso. Sele ko je popolnoma izginila in so livarji in kovači večinoma poginili od gladu, jim je začela dajati podpore.
Šele 1. 1912. je bosanska vlada pričela z večjim delom. V Baltin-Bari so zgradili plavže, ki so bili neobhodno potrebni za taljenje železa v prijedorski pokrajini. Ti veliki elektro-metalurgični plavži so dobivali tok 200.000 kilowatov iz vrba-ške elektrarne v bližini Banje Luke. Vojna je za dve leti ustatvila delo. a 1. 1916 je avstrijska vojaška uprava zopet začela delo na račun bosanske vlade, da si zasigura čim večjo produkcijo rude. V tem času so zgradili železniško progo Lin-bija-Baltin-Bara-Priledor, ki je zelo ugodno vplivala na izkoriščanje rudnikov. Našli so nova rudna polja v Jacavcu-Ada-muši in rudokope so opremili z najmodernejšimi stroii. L. 1917. je delalo že 5 tisoč rudarjev in 1. 1919 je doseglo izkoriščanje rudnikov višek s 1600 tonami rude na dan. Za ureditev teh rudokopov se je investiralo 32 milijonov zlatih kron. — Zgradili so tudi moderne delavnice za poprave, bolnišnico, hiše za delavce itd.
Danes se naloži 60 vagonov rude na dan, pozneje se bo lahko naložilo 3O0 — 400 vagonov. Skupno vrednost vseh rudnikov cenijo izvedenci na kakih deset milijard zlatih frankov.
★   ★ ★
—g Prealed naloga morskega ribolova. Mintetrstvo poljoprivrede Je imenovalo komisijo s pristojnimi strokovnjaki, da pregleda moč m sedanje stanje našega ribolova na dalmatinskem obrtžju.
Kraljica sužnjev?!
118 T
Položaj industrije v sovjetski Rusiji.
Danes, ko je Francija priznala Rusijo in so začeli Angleži delati precej problematične poskuse, navezati bankarske, industrijske in trgovske stike s Sovdepijo. je zanimivo si ogledati položaj Industrije v tej deželi. Zato objavljamo Izvleček iz uradnega poročila o gospodarskem življenju »U. R. S. S.« v letih
1923 24. Naravno, da prepuščamo odgovornost za istinitost teh podatkov ruski brzojavni agenciji:
3u. septembra se je končalo proračunsko leto 1923—24. V teku tega leta se je narodno gospodarstvo URSS v splošnem dvig-nik) in zaznamovati imamo važne in številne uspehe.
Kar se tiče valute, je to leto prineslo njeno reformo ki stabilizacijo rublja. V državnih financah se proračun bliža enakove-sju. V zadnjem četrtletju se je ustanovilo izdajanje papirnih novčanic.
Industrija je dobivala vedno več naročil in produkcija se je zvišala, povprečno za 80 odstotkov.
Kar se tiče notranje trgovine, se je trgovanje uredilo, industrijski produkti so padli v ceni povprečno za 24 do 30 odstotkov in uvedle so se maksimalne cene za stvari, ki so za vsakdanje življenje neobhodno potrebne.
V trgovanju z inozemstvom, ki se stro-go^vodi kot državni monopol, so se-razmere tako izboljšale, da je bila bilanca aktivna.
Poljedeljstvo: obdelana površina zemlje se je povečala za 6%, obenem se cene po-Uedeljskih pridelkov bližajo višini cen industrijskega blaga.
Delavske mezde so se povišale za 30— 40%.
Državna industrija je v zadnjem poslovnem letu znatno napredovala. Dobra žetev leta 1923 in obenem naraščanje cen polje-deljskih pridelkov je povzročilo močno povpraševanje po industrijskih proizvodih s strani seljaškega prebivalstva. Valutna reforma je storila ustaljen novec in omogočila normalno izmenjavo med kmeti in mestom. Z druge strani pa je bila industrija izdatno financirana in je lahko razvila svojo produkcijo sorazmerno z naročili.
Premoga se je v državnih rudnikih pridelalo leta 1923 '24 — 859 milijonov pudov, proti 659 milijonom leta 192223. Narastek znaša 30%.
Produkcija petroleja se je dvignila na 363 milijonov pudov proti 315 milijonom prošlega leta. Petrolejska industrija se naglo popravlja in produkcija prošlega leta je že dosegla 61% predvojne.
Kovinarska industrija je v teku leta 192.3—24 producirala 42 milijonov pudov 11-teea železa in 60 milijonov pudov jekla, napram 18 milijonom pudov litega železa m 36 milijonom jekla leta 1922—23.
Železne rude so nakopali 55 milijonov pudov proti 26 milijonom prošlega leta.
Bombažna industrija je producirala 95 tisoč ton sukanca proti 74.000 prošlega leta in 780 mili ionov metrov bombaževega blaga proti lanskim 581 milijonom metrov.
Sladkorna industrija je dala leta 1923/
1924 — 23 milijonov pudov sladkorja, med tem ko ie prošlo leto producirala samo 12 milijonov pudov.
V teku zadnjega gospodarskega leta se ie produciralo 1.8 milijonov zabojev užigalic proti 1.4 mil. v prošlem letu.
Izjemo tvorita samo kavčukova m tobačna industrija: v kavčukovi industriji so se zaloge tako nakopičile, da je padla produkcija od lanskih 10 milijonov parov galoš letos na 5.8 milijonov parov.
Tobačna industrija ie dala 12.8 milijonov funtov tobaka proti 14.1 milijon v lanskem letu.
* ★
—g Načrt za preureditev prlvrednega sveta. Po inicijativi ministra trgovine ln industrije je izdelan načrt za preureditev pri-vredenga sveta. Vse poklicane korporacije so dobile načrt v roke, da ga pregledajo. Trgovske zbornice sklicujejo v to svrho svoje seje. Tako je pričakovati, da se prične uspešno delo prlvrednega sveta.
—g Nezaposlenost v Nemčiji. V prvi polovici oktobra je bik) v Nemčiji nezaposlenih 40.000 manj nego prejšnji mesec, ker je njihovo število od 513.000 padlo na 473.000.
—g Proti odpustitvi vojnih dolgov Ev. ropi se je znova prav energično oglasil predsednik Zedmjenih Držav Coolidge, ki bo gotovo zopet izvoljen na zborovanju v Trgovski zbornici v \Vashingtonu. Rekel je, da niti misliti ni na to, da bi Zedinjene države odpustile Evropi vojne dolgove, marveč d« se to vprašanje uredi s posebnim dogovorom z Anglijo.
—g Temeljni kamen za zgradbo poljedelske šole v Kraljevu je bil na svečan najin položen 29. tm. Za ustanovitev te šole je dovoljen kredit 7 milijonov dinarjev
—g Razširjenje električne centrale. Beogradska občina je dobila iz Pasave obvestilo, da so prispeH tja na račun reparacij iz Nemčije novi parni kotli, ki se uporabljajo za električno centralo v svrho ojačenja električne energije. Kotle pripeljejo začetkom novembra v Beograd.
—g Zvišanje žitne cene v Švld. Zvezr.i svet je v seji 28. oktobra pooblastil žitno upravo, da sme zvišati prodajne cene za krušnu žito za 2 franka 50 povprečno pri kilogramu. S tem se prodajne cene nekako približajo cenam na svetovnem tržišču, stopa še vedno pod njimi.
—g Mednarodni kongres posojilnic ;e bil otvorjen v Milanu 27. oktobra povodom stoletnice tamkajšnje posojilnice. Razposlanih je bilo 7(XX) vabil, odzvalo se je =»00 delegatov in prišlo jih ie na zborovanje 351 Kongres se je bavil z organizacijo in poso-jilniško zakonodajo po raznih deželah, s propagando štedenja, z varstvom izselje-:-šklh prihrankov, z mejami delovanja posojilnic in z ustanovitvijo mednarodnega zavoda kot kontaktnega mesta posojilnic Otvoritveni seji je prisostvoval tudi Mussolini.
—g Zvišanje cen piva na Češkoslovaškem. Poročali smo, kako se zviša cena pivu v Češkoslovaški državi po sklepu pivo-varniških in gostilniških organizacij. Toda hitro je poseglo vmes ministrstvo za prehrano in je predložilo minstrskemu svetu načrt za določitev najvišje cene za pivo ln sicer v pivarnah, kakor v podrobni prodaji. Kdor se ne bo ravnal po tako določenih cenah, ga zadene ostra kazen. Tako postopanje pomeni uspešen boj proti draginji.
—g Prodaja sena. Smodnišnica v Kamniku bo prodala dne 2fi. novembra ti. 12.000 kilogramov sena. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobave. Vršili se bosta naslednji ofertaini licitaciji: Dne 19. novembra ti. nri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave pliša In rlpsa. Dne 2. nov. ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede stavbnega materijala (cementa, eternih plošč, apna, opeke, žlebov, samotne moke m opeke Itd.) — Predmetna oglasa z natančnejšimi podatki sta v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v jubljani interesentom na vpogled.
za gospe neobhodno potreb ?n.
Direkcija parfumerije znamke »La Fleur de France«.
si nsoja opozoriti svoje častite m zveste odjemšlce, da si je pridobila dragoceno sodelovanje g. inženirja Janlsseta, specijalne-ga kemika za proizvajanje parfumov in stvaritelja nafboliših novosti v dišavah, s katerimi nadkrujuje Francija proizvode drugih dežel.
Ini. Janisset, za čigar nasvete in iznajdbe se potegujejo največje francoske tvrd-ke, se je blagohotno odloČil, da nudi svoje bogato znanje, svoje mnogovrstne izkušnje in svoj delikatni okus v korist m nadaljni procvit tudi znamki Les Parfums »La Fleur de France«.
Imenovana tvrdka ne bo torej nudila svojim cenj. odjemalcem samo svojo bogato Izbiro najredkejših in najdellkatnejšlh parfumov ampak bo prinašala na trg razne lastne novosti, katere ne bodo zaostajale za izdelki velikih znamk francoskih tvrdk. s kakršnimi se lahko ponašajo samo velike znane francoske tvrdke.
Vsi parfumi kakor tudi kolinska In toaletna voda vseh vrst se prodajajo tudi po teži. P. n. občinstvo vabimo, da se pridno poslužuje te ugodne prilike ter zahteva samo našo znamko, katera se dobi povsod.
Svetujemo torej ljubiteljem in poznavalcem, da se prepričajo o kakovosti in o Izredno nizkih cenah ter kupujejo te izdelke, samo po teži in ne trosijo denarja za drage steklenice.
Za vsa pojasnila in naročila se izvolite obrniti na tvrdko C. Malhape, Ljubljana, Krekov trg 10 ali E. Malhape & Cle-, 15. Rue de Trevise — Pariš.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
<*ev 251.
»SLOVPNSK1  NAROD« dne 1. novembra 1924.
Stran 9
To in ono.
Morda še ne veš
da Je živel nekje bogaboječi mož Lot, ki Je imel pregrešno ženo. Ta žena Je bila kakor vse Evine hčere, zelo radovedna In Ji ni dala žilica, da Je morala prekršiti božjo zapoved in pogledati, kako pošilja pravični Bog ogenj in žveplo na Sodomo in .Gomoro. In ker Je bila tako radovedna. Jo le Bog kaznoval. Okamenela je In stoji kot nema priča zaslužene kazni Še dandanašnji nekje v peščeni pustinji. Ali njen mož ni klonil duha. Vodil Je svoje hčerke dalje v pustinjo, kjer so si postavili šotore ln živeli v krščanski čednosti, dokler Jih nI zmotil hudobni duh. Lotove hčerke so se začele namreč dolgočasiti In ker ni bilo od nikoder snubačev. so tarnale očetu, da bo konec njegovega rodu. Očetu se je storilo milo pri srcu In ker kri nI voda, se je poročil z lastnimi hčerkami ter skrbel v naročju matere narave za razmnoževanle človeškega rodu. Tako namreč poroča sveto pismo;
da Ima katoliška cerkev svoje priznane avtoritete, med katere spada Jezuit Juan Mariani, ki Je živel od leta 1537. do 1623. fn napisal poleg »Španske zgodovine« tudi knjigo »De rege et regls Institutione« (O kralju In niegovl vzgojO. Cerkev njegovih del nI prepovedala. Mož Je torej priznana cerkvena avtoriteta, ki razpravlja med drugim tudi o umoru kralja. V omenjeni ImJIgI priznava občanom ne le pravico ubiti vladarja, marveč preiskuje to zadevo z fezultsko temelj kostjo. da-H se Ima umor Izvršiti javno aH zahrbtno, kdai z bodalom m kdaj s strupom. Priznana avtoriteta priporoča torej umor kralja. Na drugi strani pa uči cerkev: ne ubijaj;
da so zvezdoslovci dognali, da Je poleg nale zemlje *e nad 64 milijonov svetov (zvezd), ki so vsi mnogo večji kot naša zemlja. Vendar je Bog le na naši zemlji Sest dni ustvarjal, le na naši zemlji je pravi Bog, le na naši zemlji ima svojega vidnega namestnika, ker le na naši zemlji Je prava vera;
da so šele leta 1870. proglasil! papeže za nezmotMfve In da Je na dotlčnem koncilu naš veliki StrossmaTer brusil zbranim kardinalom in škofom take zgodovinske resnice v obraz, da so skakali In besneli. Na5 veliki Jugosloven je Izvajal:
1) da Kristus sploh ni nikdar postavil svojega namestnika kot paoeža, da v prvih 400 letih po Kr. sploh ni bilo papežev, toda cerkev nI bila nikdar lepša, čistejša in sve-tejša kot takrat:
2) da papeži niso bili nezmotljivi, dokazujejo sledeča zgodovinska dejstva: papež Marceli! Je bil malikovalec, ki Je šel v svetišče Veste ter prinesel boginji kadilo: papež ffonorlj (62^> le bil privrženec mono-thelzma; papež Gregor T. (578—590) Je proglasil vsakogar za antikrista, ki se Je dal titulirati za snlošnega škofa; nasprotno pa Je papež Bonifncii TIT. (607—60S) pripravil cesarja Poka, morilca lastnega oče'a, da mu Je tak naslov podelil; papeža Paskal II. OfW*—1009) in Evgenii TTI. (1145—1153) sta dvoboj dovoda ln odobravala, papeža Julij IT. (1509) In Pij IV. (1560) pa sta ga prepovedala; paoež Hadrijan II. (867—872) Je proglasil civilni zakon za veljaven, papež Pij VTT. (1800—18?3) pa ea Je zavrgel; papež Stkst V. (1586—1590) je z bulo priporočal čitanie sv. pisma, papež Pil VT. Je to prenovedal: papež JOement XIV. (1700 do 1721) Je odpravil Jezuitski red, papež PIJ VTT. ga le zopet obnovil: oapež Vigilij (53S) si Je kupil papeško dostojanstvo od namestnika cesarja Julilana. a nI Izpolnil obljube, niti plačal obljubljene svote; (sv. Bernard Je karal papeže: »Ali ml morete pokazati v tem velikem mestu Rimu koga, ki vas Je sprejel za papeže, ne da bi bil dobil za to zlata in srebra?«); papež Štefan XT. Je dal truplo papeža Formcsa izkopati, mrliču odsekati prste desne roke, s katerimi Je blagoslavljal ter Jih vreči v Tibero, češ da le bil krlvoprisežnlk in bastard; za ta zločin ga je razjarjeno lludstvo vrglo v Ječo In dalo zadaviti; papež Janez XII. (966) Je bil po vplivu neke vlačuge že s svojim 18. letom papež; papež Aleksander VI. (1492—1503) Je bil nezakonski oče In obenem ljubimec Lukreclje Borglje. Ta papež (Strossmayer ga Je Imenoval moralna zver«) se Je Izrazil o verstvu: »Vsaka vera te dobra, najboljša pa je tista, ki le najbolj neumna«; papež Janez XXII. (1316) je zanikal naumrljivost duše ter ga Je zaradi te-
ga ekumenični koncil ▼ Kostnici odstavil; papež Urban VL (1378—1389) Je dal pet kardinalov, ker niso glasovali za njega, na nečloveški način mučiti do smrti, pri tem pa je smeje čltal brevir; papež Pavel III. (1534—1549) je zastrupil lastno mater ln sestro.
Sicer pa je tudi za nezmotljivega proglašeni papež Leon XIII. kmalu nato grdo nasedel navihanemu Francozu Leon Tazilu. Ta je sklenil, da postavi papeževo nezmotljivost očitno na laž. Izmislil si je gorostasne laži o hudičih ln njihovih zvezah s fra-masoni. Napisal je cele skladnice knjig o največjih bedastočah, naslikal razne hudiče po njihovih šaržah, kakoršni so se prikazovali, celo njihove lastnoročne podpise Je reproducira!. Vse te izmišljene bedarije Je papež z navdušenjem bral, odobraval ln priporočal duhovnikom in vernikom. Navihanega Taxila Je sprejel papež v privatni av-dijencl, kar dosežejo le redke kronane glave ter mu podelil svoj blagoslov. Po 12 letih krvavega norčevanja pa Je Taxil pred zborom duhovnikov in novinarjev smeje izjavil, da si Je vse skupaj Izmisil, da Je vlekel nezmotljivega papeža za nos. Lepo zadoščenje za Strossmaverja:
da niso nobeni boji zahtevali toliko človeške krvi kakor verski.
Leta 1208. je papež Inocent ITI. ustanovil »sveto« inkvizicijo. Že prihodnje leto Je začel Monfort moriti Albigence. Leta 1215. ie lateranski zbor ukazal vsem vladarjem, da morajo z javno prisego potrditi, da zastavijo vse sile za iztrebljenje brezvercev iz svojih dežel. Samo španska inkvizicija Je sežgala nad 30.000 oseb, nad 290.000 oseb pa Je na »lagljl način« spravila na oni svet. Na Nizozemskem Je bilo za Karla V. obglavljenih nad 50.000 brezvercev;
da sta papeža PIJ IX. in Leon XIII. predpisala vsem duhovnikom moralno teologijo sv. Alfonza Mar. Lignorija kot podlago za Izpraševanje pri spovedi. Ta moralna teologija pa je natrpana takih svinjarij, da jih ne more in ne sme noben časopis ponoviti. Moralna teologija 1) zahteva od vsakega spovednika, da izprašuje zakonske žene o najbolj kočljivih aktih; 2) dovoljuje spovednikom zakonolomstvo po končani spovedi, a zabranluje, oziroma onemogoča vsakršno ovadbo nad zakonolom-nim duhovnikom: 3) navaja zakonske žene celo h krlvoprlsegi. samo da prikrijejo zakonolomstvo pred možem: 4) za spovednika ne velja sramežljivost nepokvarjenih deklic, 5) cerkev je zelo prizanesljiva napram spovednikom, ki zapeljejo spovedujo-čo se devico; vsaka taka ovadba se prepreči. A. B.
O. 5. MardciL
Prenehajte!
Prevedel dr. F. S.
1. Biti neodločni.
2. Obrekovati in opravljati
3. Godrnjati.
4. Zapravljati zlati čas.
5. Pritoževati se nad slabim vremenom.
6. Klicati bodoče zlo.
7. Govoriti, da vam sreča ni mila.
8. Hoditi z mračnim obrazom.
9. Očitati napake, jeziti in prepirati se.
10. Užaliti se, ko tega nihče ne namerava.
11. Govoriti velike stvari, a delati male.
12. Zmerjati čez delo, ki ga opravljate.
13. Misliti, da je življenje tako polno trpljenja, da ni vredno, da bi se živelo.
14. Prepirati se ter se razburjati zaradi malenkosti.
15. Ponašati se s tem, kaj lahko napravite, mesto da bi to v resnici napravili.
16. Pretiravati in delati gore iz krtin.
17. Pripovedovati neprijetne stvari o prijateljih in znancih.
18. Primerjati se z drugimi v lastno Škodo.
19. Godrnjati sam nad seboj in se pritoževati, da nimate sreče.
20. Podcenjevati samega sebe in ne ceniti svojih zmožnosti.
21. Vedno čakati, da se razmere spremene. Vstanite in pojdite ter jih spremenite vi samL
22. Domnevati si, da ie že vsa sreča in da so že vse ugodne priložnosti minule.
23. Obžalovati preteklost ter spominjati se neprijetnih izkušenj. Pokop-Ijite jih!
24. Sanjati o tem, da bi bili vi lahko srečnejši na drugem kraju in v drugih razmerah.
25. Gledati leno v bodočnost ter sanjati o njej mesto napraviti iz sedanjosti kar največ mogoče.
26. Iskati priložnosti sto in tisoč milj daleč namesto ravno tam, kjer ste.
27. Hrepeneti po dobrih stvareh, ki jih imajo drugi, namesto delati In skušati si jih pridobiti s svojim lastnim zaslužkom.
28. Delati načrte o čudovitih stvareh, ki bi jih mogli napraviti drugod, mesto da bi izvrševali najboljše tam, kjer ste.
ie inok smrti
zato polagajte važnost na topla oblač'Ia In pomn te,  da se ista, posebno pa zimske suknja Iz finega double sukna dobio po primerno ugodnih cenah pri tvrdkl    66 T
Drago Schwab, Ljubljana.
Svojo ženo je zadavil.
Pred kratkim se Je v selu Cikota, ne daleč od Sarajeva odigrala strahovita družinska drama, čije potankosti so bile odkrite šele sedaj. V omenjenem selu sta živela zakonca Medjelko in Mileva MltrovIČ. Oba zakonca nista baš živela v najlepši slogi in mož je ženo često pretepal, tako da Je morala večkrat bežati Iz hiše in se skrivati po selu. Nekega deževnega večera, ko se Je vrnila Mileva, ki je bila v 6 mesecu nosečnosti, s polja domov, Jo Je pred vrati ustavil mož Nedjelko in Jo vprašal, čemu da ga opravlja pri sosedih. 2ena Je mirno odvrnila, da ga ni opravljala, nasprotno je sosedom trdila, da modre maroge na njenem obrazu ne izvirajo od moževih udarcev, temveč od padca. Razjarjeni soprog pa nI verjel ženinim besedam. Udaril Je najprej svojo ženo po glavi, nato pa Ji Je zadrgnil ruto, ki Jo Je Imela okoli vratu. Žena se Je nezavestna zgrudila na tla, nakar Je surovi soprog pristopil, si odpel hlačni jermen ter z nJim ženi zadrgnil vraat. žena je bila kmalu mrtva.
Nato je zverinski človek dvignil svojo žrtev na rame in Jo odnesel, da bi jo vrgel v potok ter s tem Izbrisal vsako sled. Potok je bil precej oddaljen; zato je Mllenko vrgel ženo na tla ter jo preko kamenja in trnja vlekel skozi nrč. Kmalu se Je utrudil in vrgel truplo v neko grmovje.
Drugi dan Je prijavil orožnikom, da mu Je žena pobegnila od doma. Orožniki so takoj uvedli obširno preiskavo, ki pa Je ostala brezuspešna. Par dni kasneje so pastirji našli na nekem grmiču košček blaga, ki se je odtrgal od krila nesrečne žene. Iskali so dalje in kmalu so našli truplo umorjen-ke. Truplo Je že razpadalo. Sodna komisija je ugotovila, da je bila žena v 6 mesecu nosečnosti ln da je plod zamrl. Poleg umor-jenke se je našel notes, ki Je bil last Nedelj-kova.
Morilec Je bil takoj prijet ter Je svoj grozni zločin priznal. Prepeljan Je bil v zapore sarajevskega sodišča.
Ameriški bandili.
V ponedeljek 13. tm. se Je izvršil v Hotelu Sherman v Chicagu drzen roparski napad, ki dovolj jasno karakterizira razmere v Ameriki. V hotelski sobi št. 928 je bilo zbranih okoli 25 delegatov družbe za dobavo perutnine, Jajc, surovega masla Itd. Člani družbe so pridno kockali, stavili so za visoke zneske in igra Je bila baš na višku, ko je nenadoma nekdo potrkal na vrata, Eden igralcev Je vstal in odprl vrata, misleč da Je prišel kak nov gost
Prišli so ln sicer trije. Vsi maskirani In v rokah po dva samokresa. Sledilo Je kratko povelje »Hands of!« In že se Je 50 rok dvignilo kvišku. Dva bandita sta stopila na-
prej, tretji je ostal pri vratih. Bliskoma sta gostom preiskala žepe, Jim zvezala roke na hrbtu in nato pobrala ves denar z mize.
Ko sta ta posel opravila, se je eden izmed zvezanih gostov ojunačil in Je rekel, da bi bilo zelo umestno, če bi gospodje roparji pustili vsaj toliko denarja, da bi bilo j za vožnjo z avtotakso. Banditi so vrgli na mizo 20 dolarjev. Nato si je eden izmed , njih prižgal cigareto in jo vtaknil prosilcu v usta. Potem Je vljudno pristavil: »AH želi le kdo cigareto, morda celo smotko?« Oglasilo se Jih Je še par in ropar Je ustregel vsem. Okoli pol ure so se banditi zadrževali v sobi. Zbrali so ves plen; ure so večinoma vrnili, popreje pa so Jih skrbno obrisali, da pač ni ostal na njih odtis kakega prsta. Sledil je prijazen pozdrav in izginili so kakor kafra.
Tragedija egiptovskega princa.
Od leta 1899. dalje biva v zdravilišču za slaboumne v Ticehurstu, grofija Susse* v Angliji, egiptovski princ Ahmed Salfed-din, čigar sestra Je poročena s princem Tu-adom, sedanjim kraljem Egipta. Pred 25 leti se Je odigral dogodek, na posledicah čijega princ še danes trpi. Princesa Shi-weklar je potožila svojemu bratu brutalno postopanje svojega moža, nakar je Sal-feddln pozval svojega svaka Fuada na odgovor. Fuad Je princa ostro zavrnil, nakar je ta potegnil samokres ln ustrelil nanj. Ranil ga Je na vratu.
Ahmed Saifeddln je bil nato aretiran in obsojen na 1800 funtov globe, plačati je moral vse stroške procesa. Poleg tega je bil obsojen na prisilno delo. Tri leta ie moral pod pekočim afriškim solncem obdelovati kamenje na cesti v Halnan. Četrto leto ga Je zdravniška komisija spoznala za slaboumnega ln odposlali so ga v Anglijo. Ahmed Je bil takrat star 31 let. Zaprli so ga v zdravilišče Tlcehurt, kjer biva še danes.
Njegova mati, princesa Newdijivanl, kl živi v Carigradu, Je med tem časom vložila že nebroj protestov. Ponovno Je pisala lordu Cromerju, kl Ima protektorat nad Egiptom, ali sledil je vedno kratek lakoni-čen odgovor: »Zagotavljam Vaši Visokosti, da temelji Vaša informacija, da Je princ za vedno pregnan, na popolni zmoti ln Je naravnost izmišljena.« Leta 1901. Je drž. tajnik za zunanje zadeve lord Landsowe princesi odvrnil na njeno pisanje: »Zdravnikom dosedaj nI uspelo ugotoviti, kdaj da bo možno Vašega sina pustiti na svobodo.«
Leta 1903. Je sledila nova demarša, topot iz Kalre. Lord Cromer le odpisal: »Žal ml Je, da moram Vaši Visokosti priznati, da Je glasom poročila dr. Ne\vingtona princ brezdvomno nor in je celo Človeški družbi nevaren.« §trlnjam se z mnenjem egiptovskega kedlve, da mora princ Saifeddln ostati tam, kjer Je.« Od tega Je preteklo že dvajset let. Princesa Newdijlwanl Je posredovala pri bivšem turškem poslaniku v Rimu ln sedanjemu uglednemu odvetnika DŽcladlnu Bel, ki Je bil prijatelj princa Sal-feddina, da posreduje pri egiptovskemu kralju. Vse prošnje pa so naletele na gluha ušesa. Sedaj Je nesrečna mati pisala Mac-donaldu pismo, v katerem veli, da le njen sin po krivem v norišnici In da le duševno popolnoma zdrav. Posredoval Je tudi turški poslanik v Londonu, vendar egiptovsko poslaništvo zahteva, da ostane princ interniran. Ubogo In nesrečno mater obdol-žujejo, da hoče zato doseči sinovo svobodo, da bi podedoval njegovo ogromno premoženje.
Zadeva še ni rešena, princ pa Je Še vedno v norišnici . . .
Četvorčki in njih krstni botri.
V Franciji se trudijo na vse načine, da zvišajo število prebivalstva. Neštevllnl so predlogi, ki so bili stavljeni v svrho povečanja Števila porodov, aH med vsemi ukrepi se Je še najbolje obneslo priznanje premije rodbini s številnimi otroki. Podell^v take premije se Javno razglasi, francosko časopisje piše o srečni zakonski dvojici, pripoveduje o življenju obeh zakoncev in prinaša slike otrok, kakor starišev. Tako je naslikana sedaj v francoskem časopisju rodbina z 10 otroci, ki Je prejela 25.000 frankov Izredne nagrade.
Slučaj je v ostalem res Izreden. Rodbina lesnega trgovca Debreul Iz Salnt Hilalre de Voust pokrajini Vendče, Šteje res 10 otrok, ali med temi desetimi se nahajajo četvorčki, dva dečka ln dve deklici. Otroci so bili rojeni dne 7. januarja 1915 in so to-
rej stari okrog 10 let. Zanimivo je, da sta od teh Četvorčkov en deček in ena deklica mnogo krepkejŠa in večja, kot ostala, ki sta zaostala v rasti in da sta v obeh skupin.ia brat in sestra enako velika. Še nekaj pa je pri Čctvorčkih omembe vredno: Krstni botri teh otrok so visoke osebe. Botri otrik so angleški kralj, bivši predsednik Poinca-re. ln belgijska kraljica ln pokojna ruska carica. Povod k priznanju izredne nagrade rodbini Debreuil je bila predstoječa letna razdelitev premije iz Cognacq-Jay fonda, ki bo začetkom decembra. Deset otrok je težko breme ln tudi gosp. razmere v Franciji niso preveč rožnate Zato je monsieur Debreuil pisal botru enega svoMh otrok, g. Poincareju pismo v katerem sa prosi, da naj nekoliko olajša njegov položaj. Polnca-re je takoj pisal akadem::; Fran^aise in tvor-ničarju Cognacqu. ustanovitelju omenjenega fonda. Sicer je določeno, da doM:o nagrado samo rodbine, čije starišl so dosecll že 4fi let, gosp. Debreuil pa jih je imel komaj 45. Monsieur Cognacq ni hotel kršiti teh določb, vendar ga je Poincare prepričal, da se sme pri rodbini s četvorčki napraviti iziema ln tako je sedaj Debreuil prejel 25.<XX> frankov nagrade, ki so ga rešili iz mučnega položaja. Sedaj bi bilo dobro, da bi posredovali Še ostali botri.
Zakon o pronresu v prirodi.
Rezultati Izuče/anja geologije in paleonto-gije nam kažejo, da vlada v prirodi zakon o progresu in irnopolnltvi vseh živih bitij. Mi sami smo delo tega zakona, sad tega progresivnega razvoja. Ta zakon velja r.e glede na milijone let, ki so potekla, odkar so se pojavila na naši zemlji živa bitja, še dandanes in zato se tudi ljudje z ostalim živim stvarstvom čedalje bolj izpopolnjujejo.
To so glavne misli, ki jih razvija avtor neke okultistične knjige. V njih je nedvomno marsikaj zanimivega. aH osnova, na kateri gradi dotični avtor svoj svetovni nazor, nI povsem zanesljiva. Vprašati se moramo, ali je res v prirodi, kl obsega tudi nas ljudi, neki absolutni zakon o progresu. AH mora vse stvarstvo nujno hoditi pota, ki jih določa ta zakon? Ali je človeštvo ne glede na svoje pogreške, ki jih dela kot socijalni organizem, sigurno, da gre pod pritiskom tesa dozdevnega absolutnega zakona v svojem razvoju neprestano naprej? Da si bomo na Jasnem, moramo točno oprediliti, kaj razumemo pod progresom prirode in človeštva. Ali razumemo pod tem pojmom komplikacijo v organizaciji živega organizma? AH pa njegovo večjo življensko sposobnost v razmerah, v katerih živi? Ali njegovo višjo in, teligentnost, njegov višji socijalni duh? Ali pa slednjič stopnjo njegovih moralnih lastnosti? Kaj naj razumemo pod progresom, da lahko iščemo v prirodi njegove zakone?
Izpopolnitev in komplikacija živih bitij sploh ni noben zakon v prirodi. — Koliko vrst živih bitij je izginilo baš radi svoje Izpopolnitve ln koliko se jih je moralo umakniti enostavnejšim bitjem! Oni giganti prazgodovinske dobe, ki bi mogli doseči do strehe štirinadstropne hiše, se niso mogli ohraniti, marveč so jih nadomestila manjša in odpornejša bitja. Nekatere vrste tigrov so morale izginiti baš zato, ker so Imele preveč popolno, specijalno prlsposobljeno zobovje za lov gotovll živali. Ko so Izumrle te živali, sa izginili tudi tigri, ker so biti tako zelo specijalizirani, da se niso mogli hraniti drugače kot z dotičnlml živalmi.
Ml dandanašnji trdimo, da Ima življenje skupni izvor. Vse vrste organizmov so torej oddaljene od skupne prvotne oblike življenja, torej so enako stare v svojem preteklem razvoju. Ce bi res obstojal splošni zakon o progresu, kako je tedaj mogoče, da so nekatere vrste dosegle stopnjo »človeka« druge pa še danes stoje na stopnji •bakterij«? Res pa je, da je bila v težki borbi za obstanek včasih prikladnejša nižja organizacija v drugih slučajih pa je dajala prednost večja popolnost. In ker se Je tak slučaj vedno lahko pojavil tu ali tam, so se mogli tudi po'samnl organizmi dvigniti še malo nad nl-
vo. Med te edinice moramo postaviti tudi ono verigo izpopolnitve, čije skrajni člen smo ljudje. Ali to pomeni samo, da se lahko slučajno pojavi zelo dolga veriga v eni smeri, ki >o Imenujemo pogojno »progres«, ne da bi tak razvoj obsegal vsa živa bitja. Zakona o progresu torej v prirodi nL
Ako smatramo, da pomeni progres večjo življensko sposobnost v danih razmerah, pridemo do povsem drugačnih zaključkov. Cesto je v prirodi rakova pot, regres, ne pa Izpolnitev najboljše sredstvo za dosego večje življenske sposobnosti. Ali si moremo misliti kaj bolj vstrajnega ln odpornega, kot so
B. Grimsliaw-G. Clavlgny:
64
Sospodična kapetan.
Smejala se je vsemu, k2r so jI pravili, kajti čula ni ničesar. Njene oči so sledile pestrim domačinom na snažnem pomolu in zabavala se je z otroškimi igrami skupine malih deklic. Občudovala je njihove obleke in raztreseno poslušala petje in plesno godbo, kl se ie čula iz bližnje hiše.
Kako prijetno je bilo to srečno in ljubko življenje \...
In vendar, ali se ni navduševala za divje pokrajine, za nevarne doživljaje in pustolovščine na zapadu? Ali ni bilo to zanimivo, lepo življenje? Ali ni spoznala veselja nad uspehom in slavo?
Obe naravi klativiteza in občutljive princeze, ki jih je dobila pri rojstvu, sta se borili v nji. Čuden boj se vršil med tema dvema nagonoma v njeni dvojni kreolski duši.
Oj, če bi bilo mogoče, ob enem pojesti svoj kolač in ga ohraniti! Ce bi mogla spati ves dan, okrašena z rožami, dočim bi okoli nje pod drevesi plesali in prepevali... in če bi mogla ostati tudi še pogumna morska kraljica, drzna kapetanka »Sibile«!...
Nepotrpežljivo je stresla glavo in udarila z
nogo ob tla.
— Dajte mi steklenico piva! je zaklicala.
— Bala se ie razmišljanja in zdelo se 11 je,
da se ji zmeša. Če ne bo konec tega razmišljanja. V naglici sestaviti bojni načrt, najti pogumno obrambo, premagati težavo, ki je na videz nepremagljiva, vse to je bila le igrača za njene čudne otočanske možgane; toda misliti, premišljevati, računati, voliti ali se pa po dolgem premišljevanju odločiti, vse to jo je mučilo do bolestL
Neki njen oboževatelj ji je ponudil kozarec sveže pijače, ki jo je naročila. Prijela ga je z obema rokama in dejala, smehljaje se z očarujočim pogledom:
— Zanimate me, nadaljujte vendar!
Bil je ves srečen, kajti Vajiti je bila zelo zapeljiva v svoji tuniki Iz rumene svile in zlati verižici, ki se je lesketala okoli njenih temnih las. Tako je galantni možak nadaljeval svoje besedičenje, ki ga Vajiti prej sploh ni poslušala.
— Rekel sem vam, da je naš kralj star trideset let in da bi se rad poročil.
— Kako se imenuie?
— Njegovo celo ime?... Napoleon, Timotej
in Paea III----O, to je velik princ, pravi kralj
čeprav kavine barve. Njegova dinastija je stara več sto let... in kraljica Lialija tudi ne bo nesrečna. Paea služi lepe denarce od davka na sadje in kopro; posestva krone se raztezajo čez polovico otoka in koliko daril dobiva!... Morali bi videti stole iz rožnatega satina v prestolni dvorani, fo-nografe in polifone, albume in zrcala, lepe voščene cvetlice pod steklom in oljnate slike, slikane vse z roko. Res lepo stanovanje ima!
— Ce se hoče poročiti, naj si torej kar Izbere ženo, saj to ne bo težko.
— To se pa motite! Pomislite, da sta na vsem otoku samo dve princesi, ki nista njegovi sestri, ena se imenuje Mahina, druga pa Litija. Hotel se je poročiti z obema. Toda Jezno so to odklonile. Nočeta biti dve, da delite prestol. Nič mu ne pomaga, da pravi, da je imel njegov stari oče devet žena. Ničesar nočeta slišati o tem.
— Ali ni kristjan? Je vprašala Vajiti.
— Celo med najboljšimi kristjani, kar si jih morete misliti. Vedno je kristjan, izvzemšl kadar na to pozabi ali pa, kadar se hoče pozabavati. Toda misijonarji nikakor nočejo privoliti, da bi si vzel dve kraljici. Torej ne ve, kaj naj stori. Mahina je okrogla in rejena In ji ne more ničesar očitati. Napolni oko, kot pravi. In to imamo radi v tej deželi. Toda Litija mu tudi ugaja. Spoznal je, da so njene oči tako lepe, okrogle, črne ln svetle, kot gumbi njegovih aucklandskih čevljev, in zdi se mu, da hodi kot ptič. Za nobeno se ne more odločiti. Obe dekleti ln njuni starši se prepirajo med seboj, obe sta zaljubljeni vanj in on v obe. Pa uredite to zadevo!
— Kakšen pa ie on? Je vprašala Vajiti malomarno.
_ Velik in lep fant je. Krasen Je v svoji vojaški uniformi, kadar pripne na svoja prsa vsa odlikovanja in kolajne, ki jih je sam naslikal na papir, predno jih je dal napraviti v Aucklandu. To je umetnik... ni neumen. '
— Toda to vendar ne more dolgo trajati, jc dejala Vajiti. Slednjič se bo pa le moral odločiti.
— Naravno. Zato je tudi določil dan poroke. Vršila se bo nepreklicno v treh tednm. Vabila se že tiskajo v Sydneyu. Z roko bo treba samo še napisati ime neveste. Parlament bo podaril poročno obleko. Njegovo Veličanstvo mu je dalo to povelje. Tako je pri nas navada. Toda katero ime bo stalo na vabilih? Kdo bo nosil to obleko? Nihče ne ve, kralj pa še najmanj.
— Čudno, je dejala Vajiti. Kako se to konča?
— Mi smo v velikih skrbeh in bojimo se državljanske vojne. Mahinina stranka se je zarotila, da zapali Litijino selo, ako poroči kralja. Litijini starši pa pravijo vsem, da pokoljejo Mahinino Živino in uničijo njeno žetev, če zmaga ona. Tako stoji zadeva. Kot vidite, je bodočnost temna in zelo se je bojimo.
— Po čem prodajate kopro? ju Je pretrgal brezbrižno kapetan Sakson.
S tem se je pogovor usmeril na trgovsko polje in ta dan Vajiti ni ničesar več čula o kralju.
Nekaj dni pozneje se je Sakson, ki ni imel ničesar več opraviti v glavnem mestu, odločil, da se pelje ogledat vse otočje in povsod pokupi zaloge kopre. To je bilo precej dolgotrajno potovanje in verjetno je bilo, da se »Sibila« ne vrne do poročnih slavnosti. To pa Vajiti ni bilo všeč. Njena radovednost se je vzbudila in zanimala se jc za boj, ki se Je pričel med obema princesama.
Stran 10
•SLOVfNSKl   NAtfOO«   dne 1 novembra 1924
stev. 251.
parasltl? A t! so plod regresivnega razvoja. Tako rakovo pot v razvoju opažamo tudi pri drugih bitjih. Nastane vprašanje, ali se bo mogel progres Človeštva, kakor ga razumemo v ožjem pomenu besede, nadaljevati večno. Ali nI tudi človeštvo v opasnosti, da bo nekoč Izginilo, kakor so Izginila druga živa bitja, ko so dolgrala aa zemlji svojo vlogo? Na to usodno vprašanje ne mere nihče odgovoriti. Da nI Izključen zaton človeškega rodu, to je verjetno. Človek jo čedalje bolj oddaljen od svoje kulture, brez katere kmalu sploh ne bo mogel živeti. Kaj bi se zgodilo na pr. s »kulturnimi« ženskami, če bi ne imele babice, ki jim pomaga pri porodu, aH kaj bi bilo z njihovim potomstvom, če bi ne Imele umetnega dojenja t pomočjo dojilje? Kot mak eventuelnega regresa človeštva lahko smatramo tudi splošno znani pojav da se pri nekaterih naj-knlturnejših narodih kakor na pr. pri Tran-cozih m Angležih, rodi čedalje manj potomstva.
Ali Človeštvo lahko Izumre, Življenje pa poide svojo pot, kakor je šlo takrat, ko Je Irglnlo tisoče in tisoče organizmov, ki jih Je ustvarila priroda. V tem življenju ne vidimo afleakega absolutnega cilja, nlkakega zakona o progresu. Človek samo zaman napenja svoj um, da bi našel cilj tam, kjer ga v resnici nI. Neznaten del spoznanja, ki nam ga le dala priroda, ne zadostuje za doumetje skrajnega zmisla nenih skrivnosti.
Francoske anekdote.
Za časa francoske revolucije Je priredila opera brezplačno predstavo za pariške nižje sloje. V gledališče je prišla tudi neka prodajalka t trga. Ko je videla na odru plesati balet, se je obrnila k svoji prijateljici, rekoč: »Vidiš jih zlodje! Ker Je predstava brezplačna, plešejo vsi hkrati, da bi bili prej gotovi I«
• • •
Bogat plemič, ki je Imel zelo lepo Ženo, Je vzdrževal skrivaj ljubico, ki ji je nosil bogata darila. Ko je žena Izvedela, da Je mož kupil svoji punci kos krasnega blaga, mu ga Je zmaknila in si napravila Iz nJega obleko. Potem je pokazala možu novo obleko, hoteč ga razjeziti, češ kako vam ugaja ta obleka? »Ah, krasna je, le vporabljena nI pravilno«.
To pravijo o meni vsi, Je odgovorila gospa.
• i •
Kadar Je hodil Ludvik XTV. na lov, so moral! voziti za njim štirideset steklenic vina, ki se ga pa ni nikoli dotaknil. Nekoč pa je bi! žejen In je zahteval steklenico vina. Sire, ga nI več, so mu odgovorili služabniki Kako to? Mar ne vozite za menoj štirideset steklenic? Seveda, sir, ali vse smo popili, se Je glasil odgovor. V bodoče naj se vozi ena-m Štirideset, da ostane ena steklenica tudi
zame, je dejal Ludvik.
• • •
Slavni Igralec Je nekoč tepel svojo že. no. Sosed je prlhltel k njegovemu očetu v bližnjo hišo ter ga prosil, naj gre branit sl-iiaho. Star! gospod Je trenotek razmišljal, potem pa je odgovoril odločno: »Kar Je Bog združil, naj človek ne razdružuje! in nI le! nikamor.
RAZPRAVA PROTI MORILCU H A RMANU.
Dne 25. t. m. je bila končana preiskava proti zloglasnemu morilcu in sadistu, mesarju Fritzu Harmannu Iz Hanovra, ki je menda največji zločinec in morilec na svetu. Harmann Je, kakor znano, v svoje stanovanje Izvabljal mlade dečke, Jih tam zlorabil in Jim nato pregriznU vrat. Trupla Je potem razsekal in vrgel v reko, verjetno pa Js tudi, da je meso prodajal. Harmanna je tedaj šest tednov motril psihijater prof. Schulze in konstatira!, da je morilec sicer silno nervozen človek, da pa lahko za svoje zločine odgovarja pred zakonom. Preiskovalni sodnik je ugotovil dosedaj 33 umorov. V več slučajih Harmannu zločina niso mogli dokazati Proces proti Harmannu se bo pričel dne 17. novembra. Procesu bodo prisostvovali tudi ameriški novinar j L
* Psi raztrgali dečka. Na dvorišču velikega posestva Tivolija pri Dunaju so našU te dni čevljarskega učenca Gruischa strašno razmesarjenega. Napadli so ga tamkajšnji psi ln mu strgali s telesa cele kose mesa, vrat pa so mu pregrizlL
Po slovanskem svetu.
Iz zgodovine Lužiških Srhov.
Točnih zgodovinskih podatkov iz življenja lužiških Srbov žal nimamo. Znano Je samo, da so živeli že v šestem stoletju v krajih, kjer je dandanašij njihova domovina. Znano Je, da je bila sezidana v milčan-skem okraju trdnjava Budlšin, ki naj bi služila ondotnemu prebivalstvu za odpor proti napadom drugih plemen. Zelo verjetno je, da so prvotni Lužičani živeli v velikih družinah — zadrugah s skupnim imenom, kakor se je to ohranilo pri nekaterih Južnih Slovanih do današnjega dne. Poglavarji teh zadrug so se Imenovali »ljehove« ali poljsko »kneze«, t J. gospodaril. Ime knez se le ohranilo pri Lužiških Srbih do današnjega dne v smislu češkega »pan« ali našega »gospod«. Precej pozno naletimo pri Lužiških Srbih na podložnike, kakor tudi starešine, župane ln kneze, ki so prirejali takozvane narodne veče, to je nekaka volilna in upravna zavarovanja. Taki gospodarji so morali skrbeti za ljudstvo ter Je braniti pred zunanjimi sovražniki, ki so se kmalu pojavili. Današnji Lužlški Srbi so se morali že začetkom svojega zgodovinskega obstanka boriti za neodvisnost. Po padcu Durinov 1. 531 so jih napadli Pran-ki ln SaksoncI, ki so hoteli razširiti svojo vladavino na račun razkosanih Slovanov. Zato so se Slovani že v VII. stoletju zatekli pod Samovo okrilje, toda po njegovi smrti so se ponovno razkropili na mala plemena, ki v borbi proti tujcem niso imela dovolj odporne sile. Zaman so se branili njihovi voditelji tujega Jarma. Premoč Je zmagala. Prvi zgodovinski poglavar Lužiških Srbov, Miliduh, Je padel začetkom IX. stol. na čelu narodne vojske v boju proti četam Karla Velikega. Takrat Je bil razdejan tudi mil-čanskl kraj, trdnjava BudiŠIn Je pa pogorela. Neuspešna Je bila tudi borba Lužiških Srbov proti nemškim In drugim gospodarjem Lužice, kakor Ludovlku In dr. Nekateri teh knezov so sklenili zvezo z Nemci, Čije namen Je bil preprečiti nacijonalni pokret med slovanskim življem. Tako je n. pr. Če-stibor poklical na pomoč Nemce proti Ro-stlslavu Moravskemu. Ta čin Je pozneje drago plačal. L. 859 so ga namreč ubili lastni podaniki
V tem času so se Lnžiškl Srbi zatekM pod okrilje velikomoravskega carstva (873-907), videč v nJem svoj spas. Nemci so začeli marljivo Širiti med njimi krščanstvo, za katerim se Je seveda skrivalo politično podjarmljenje. Prvi nemški apostol — »sveti« Bonifacij, Je spreobrnil začetkom VII. stoletja »mizerno In zoprno slovansko pleme« v krščanstvo. Srbi so se neradi izneverili svojim poganskim bogovom, ali navzlic temu so bili za časa Cirila in Metoda docela pokristjanjeni. K temu so mnogo pripomogli Čehi, ki so bili takrat pod zaščito velikomoravskega carstva. Tako so sprejeli Lužiški Srbi tudi nekatere cerkvene obrede od Čehov. Težko Je ugotoviti, da-li sta sveta brata Ciril in Metod delovala tudi v Lužici, dasi nahajamo v teh krajih še danadanašnji križe z Imenom obeh slovanskih blagovestnikov. AH navzlic vsemu prizadevanju krščanstvo med Luži-škimi Srbi ni pognalo posebno globokih korenin. Pogosti nemiri In oboroženi odpori proti krščanstvu nam pričajo, kako težko se Je to bratsko pleme odreklo veri v poganske bogove, v svete gore, vode in druge malike. Največji verski punt Je Izbruhnil v Lužici začetkom XII. stol., ko so Lužičani porušili nova svetišča in postavili kip boga Svetovita. Tako so se hoteli Izneveriti osovražen, krščanstvu in spreleti zopet vero svojih pradedov. AH to seveda ni trajalo dolgo. Nemci pa so komaj čakali, da najdejo povod za pritisk na slovanske »krivoverce«. Nemški duhovniki so pričeli znova širiti med Lužičani krščanstvo. Ker Je bilo zatirano slovansko pleme preslabo, da bi se otreslo tujega vpliva in prisilne spreobrnitve, Je delo nemških duhovnikov naglo napredovalo. Lužiški Srbi so morali ukloniti tilnik pred križem, ki ga Je včasih spremljal tudi meč. Slabo se Jim Je godilo zlasti za časa Ijutega sovražnika
vseh Slovanov, Henrika Pticelovca, Id je zgradil L 920 v čisto slovanskem kraju grad Mišen in ustanovil takozvano »mlšensko marko« kot bazo vojnih operacij proti Slovanom. Za časa Otona L (936—973) je markgraf Heron navalil na milčanski in lužiški kraj In ujel v zasedi 30 slovanskih knezov, ki jih Je dal zversko bičati. Končno so ga pregnali za Labo. toda krščeni stodoranskl knez Tugomlr Je izdal svoj rod in spravwil svoje brate pod nemški Jar^m. Dolnje-I'i'i'kl pesnik Maro Kosik nam slika v svojih delih to mračno dobo v zgodovini Luiiškin Srbov.
Heronov naval je bil težak in strašen udarec po edinstvu Lužiških in Milčanskih Srbov. Od tega momenta dalje si Lužica nI več opomogla. Bila je brez moči in je v svoji nesreči Iskala pomoči zdaj pri Poljakih, zdaj zopet pri Čehih. Toda poljski vladar Mečislav 1. in češki knez Bdeslav II. se nista mogla sporazumeti glede skupnega nastopa v zaščito ogrožene Lužice. To priliko je znal izrabiti markgraf Ekhard, ki je podjarmil Lužico. Šele 1. 1002 Je poljski kralj Boleslav Hrabri rešil nesrečno ljudstvo In spojil Milčansko s Poljsko. Poznejši uspešni boji so prinesli svobodo tudi Lužici. Poljsko vladanje je trajalo samo 14 let, ker Je Boleslavov naslednik Mečislav II. odstopil te kraje znova Nemcem. Težko Je dognati, kakšna je bila uprava Poljakov in kako se Je godilo Lužlškim Srbom pod njihovo nadvlado. Nekatere narodne pesmi In tradicije niso za Poljake posebno ugodne. V Bloti prepevajo Še dandanašnji pesmi na čast Boleslavu Hrabremu. Ni pa znano, da-li so se ohranili globlji spomini na poljsko vladavino In da-li temelji na njih današnje mnenje Lužiških Srbov v Poljakih. Tudi mlšenska vladavina v Lužici nI trajala dolgo. L. 1076 Je prišlo Milčansko pod oblast češkega kneza Vladislava II., 1. 1158 pa se Je združilo za 100 let s češko državo Pfemislovcev. Po vladanju Brandenburža-nov so prišli ti kraji znova pod češko krono. In sicer I. 1319 Budišlnsko, 1. 1329 Zhor-želedsko In 1. 1348 Ljuban. Od te dobe dalje ne pozna zgodovina več izraza »Milčansko«, ker srečamo mesto njega imena Budišin-sko, Zagozd In Zhorželedsko, ki so dobila pozneje skupno Ime Oornja Lužica. V zvezi s tem Je nastalo tudi Ime Spodnla Lužica, mesto prejšnjega Lužica, ki Je tudi preživela burne Čase pod vladavino MIŠena, Pollske, Brandenburške in Magdeburske, dokler se ni za časa Karla IV. leta 1378 definitivno spojila s češko drŽavo. !z te dobe datirajo med grbi Češke. Moravske in Šlezije tudi oni Gornje in Spodnje Lužice, ki so bili nerazdružno zvezani s češkim grbom tja do leta 1635.
S tem pa seveda zgodovina Lužice še ni končana. Njeno prebivalstvo Je pretrpelo še mnogo, predno se Je združilo s češko državo, ali Še večje so bile njegove muke potem, ko je bilo zopet ločeno od nje. Res Je, da se Premlslovci niso kdo ve kako brigali za Lužiške Srbe, da sta se celo Premisel II. In Otokar zelo ogrevala za nemške pesmi in da se Je Jan Luksenbur-škl zelo malo zanimal za Lužico. Pri vsem tem pa Je češka vlada mnogo pripomoela, da se Je ohranila lužiška narodnost, češka uprava Je segala daleč v Lužico In vezala deželo s prestolico. Češki višji dostojanstveniki so predstavljali kralja, stanovi so imeli pravico svobodno voliti zastopnike v tako zvane sejme, ki so reševali tekoče upravno-adminlstrativne zadeve. Ali vse to nI moglo kljubovati nemškemu naporu. Polagoma so izginjala baltiška slovanska plemena in nemški narod je bil že na meji same Lužice. V 12. stoletju so se slovanski bojari že pomešali z nemškim plemstvom, obenem pa se je pričela postopna kolonizacija po mestih, ki je še bolj napredovala v 13. stoletju. Jan Luksenburški je ta proces leta 1346 posebno pospešil, ko Je ustanovil zvezo šestih mest: BudiŠIn, Kamene, Zhorželec, Ljubila, Žltava in LJubana. Tako so prišla ta mesta ln njihova okolica pod nemški vpliv In samo po vaseh se Je še ohranil slovanski duh. Sodišča slovanskega jezika sploh niso priznavala In Lužiški Srbi niso imel! pravice pričati zoper Nemca.
Fedor Ljvbov:
Mož za silo.
(Dalje)
Saj poznate iz romanov in povesti naših velikih ruskih pesnikov figure bivših lahkoživcev, ki so se razvili v sskete in apostole iz teoretičnega spo« znanja evangelija ljubezni do bližnjega, kaj ne?«
»Vsekako.«
»Tedaj boste razumeli tudi mene. Tri dni in tri noči sem živel skupaj s svojo komunistično ženo doma, v isti sobi, ne da se je dotaknil z mezincem. In boljševiške kontrole nI bilo. Nič Čudnega, omejila se je na hiše v Nev« tkem okraju, moja pa je stala ob Ne vi In v stran. Bilo mi je nekam čudno pri srcu, kakor le nikoli. Bil sem kakor junak v Tolstojevih romanih. Moje du» ievno stanje me je spominjalo »Živega mrtveca« ali junaka iz »Luč sveti v te* mi« •..
Ob strani Polje Tamarine sem bil kakor čuvar svetišča. In pri tem sem bil tsko utrujen, tako slab, tako lačen, d« moja vzdržnost ni bila niti senca kake žrtve. Lepemu mlademu dekletu sem odstopil svojo posteljo... sam sem pa čepel v zadnjem kotičku sobe, kakor je čepel orjaški IIja Lapotekov ▼ zadnjem kotu v prodajalni Ane Uruzove... in podoben sem bil trubadurju iz nemške« Ha srednjega veka, čigar pogled je psmerjen k nedosegljivemu samostan«
skemu okencu, kjer ga pričakuje lju* bica.
Vakaralovskij in njegova odredba, Volodarskij in njegov zakon o obvez* nem braku me je spravil v položaj, ki ga svoj živ dan nisem pričakoval.
Dasi razmeroma še mlad. sem postal naenkrat kakor družinski oče.
Če bi bil prišel kak boljševiški vojak nadzirat, če bi se bil spozabil nad mojo varovanko Poljo Tamarino, bogme, ubil bi gs ne glede na opasnost, da bi me gotovo zaprli zopet v Petropavkrvski trdnjavi v klet smrti. Tsko globoka in iskrene je bila moja odgovornost za otroka, ki se me je oklenil v svoji ne« sreči brez vsake druge pomoči.
Ko smo potem čitali v »Krasni Ga« zeti«, da je hodila po nevskem okraju boljševiške kontrola, sem bil prepričan, ds je opasnost odstranjena in zato sem odslovil Poljo Tamarino, ki mi je poljubila roko. Nikoli več je nisem vi« del... s prišel sem neksj dni pozneje na Nevskl prospekt in našel prodajalno Ane Uruzove prazno.
Tedaj sem se prepričal, ds so morali biti vsi ti dogodki v zvezi. Zdsj mi je bilo jasno, čemu je Volodarskij tako trdovratno zahteval, naj obvelja zakon o obveznem braku tudi za sedemnajst* letna dekleta, in zakaj se je bils začela rekvizicija deklet v Nevskem prospektu.
3e vedno sem stal globoko zamišljen nad grozno usodo Ane Uruzove pred malo in docela oropano trgovino, ko
sem začul glas bivšega carskega gene* rala. Pozval sem tega invalida. Bil je slep na oba očesa. Stal je navadno na pragu palače, ležeče na nasprotni strani omenjene prodajalne in prodajal za par kopejk »Krasno Gazeto« ter boljše* viške bulletine.
S tem si je služil svoj kruh.
Bila je njegova ekselenca Smirnov, na čigar oguljenem suknjiču se je leske* tal veliki križ sv. Jurija.
»Posebna izdaja .Krasne Gazete'... Bulletin... Umor ljudskega komisarja Volodarskega.«
Te besede so zbudile mojo pozor« nost. Priznati moram, da mi je bilo, kakor bi se bil zdramil iz omotice.
Z drhtečo roko sem stisnil Njegovi ekscelenci štirideset kopejk za novine, in malo je manjkalo, da mi niso padle iz rok, tsko sem drhtel.
Ko sem doumel zmisel teh besed, sem imel privid...
Videl sem pred seboj samo eno po« stavo orjska Ujo Lapotekova... in bral sem. Tako-le je bils ta reč.
V bližini železniške delavnice, kjer je bil, kakor sem že omenil, II j s Lapotekov zaposlen kot kovač, je prisostvoval Volodsrski socialističnemu shodu. Tu je sedel v rdeči svto z namenom, da se odpelje v delavnice ns Nevskem prospektu, kjer je nsmersvsl nastopiti ns delavskem zborovanju. Na doslej nepojasnjen in zagoneten nsČin se je svto sredi prospekta pokvsril. Psdlo je šest strelov, Streljal je neki delavec, ki
Z druge strani pa Je Imel Nemec pravico pregnati Srba z lastne zemlje, ki mu jo Je lahko brez kazenskih posledic odvzel. Ni torej čudno, da pri takih razmerah celo slovanska uprava Karla V. ni mogla zboljšati položaja Lužiških Srbov. Karel IV. Je sicer zapovedal z zlato bulo. da morajo sinovt čeških kraljev In magdeburških grofov znati slovanski Jezik, toda ti njegovi ukrepi so bili za Lužico malone brez pomena. Tudi srbskih svečenikov je bilo v onih časih tako malo, da Je mišenski Škof Jan Salhau-sen ž. 1. 1496 Izdal naredbo, da si naj svečeniki preskrbe dijakone, ki obvladajo srbski Jezik. S tem, da se Je Lužica združila s češko državo, pa še nI bil zlomljen nemški pritisk. Lužičani so propadali Nemci pa so se čimdalje bolj utrjevali in razvijali. Komaj so čakali, da pograbijo ta košček slovanske zemlje. In kmalu je prišel ugodni trenotek. Burne husltske vojne so dale povod, da se je Mišensko pripravljalo podjarmiti Gornjo Lužico, BrandeburŠka pa Spodnjo. V času, ko se Je češki narod ob strani božjih bojevnikov boril za enakopravnost In svobodo, ie padal lužlški-srbski narod čimdalje bolj v letargijo. In Husitl so celo napadli lužiška mesta, kakor da so tuja. Vendar pa se vezi med češko državo in Lužico niso pretrgale. Zato gre zasluga v pni vrsti kralju Ifiku Podjebradskemti, ki je osvojil srednji del Sp. Lužice — Ho-tebus in Plcen CPeitz), kar pa Je bilo na roko germanizaciji. Reformacila 16. stol. je še bolj pospešila ponemčevanje. Epoha, ki Je dala nam Slovencem največjega reformatorja Primoža Trubarja (1508—1586). pomeni za Lužiške Srbe najhujši udarec. Dočim se Je med Cehi narodni duh dvignil, ker so bili na delu češki bratje. Je Lužica v nacijonalnem oziru polagoma propadala. Koncem 16. stol. zadene reformacila tudi Lužico ln samo okolica Budišina In Zvezde v Zg. Lužici Je ostala katoliška, vse drugo je priznalo Lutrovo reformacijo.
Položaj Lužiških Srbov Je bil za časa reformacije strašen. Germanizacija Je napenjala vse sile in zadušila v kali vsak nacijonalni pokret. Mesta so bila nemška, nemške so bile tudi cerkve In šole, kamor slovanski jezik sploh nI Imel dostopa. Logična posledica bitke na Bell gori le bila ločitev od češke države. Ta Izguba ni bila sicer definitivna, ker Je Češki kralj obdržal naslov obmejnega grofa kot priznanje za pomoč proti Turkom In zaščito Lužiških katolikov, češki narodni svet Je leta 1636. odobril pogodbo, s katero Je ostala Lužica pod češko krono pod pogojem, da postane sestavni del češke države šele po-lem, ko preneha vladanje saškega carskega doma. Ta pogodba je ostala v veljavi ceHh 200 let. Na dunajskem kongresu leta 1815. Je dobila Pruska vso Vzhodno In del Gor. Lužice. Kako samovoljna je bila ta delitev se vidi še dandanašnji. Tudi danes so saški kralji cerkveno odvisni od pruske uprave in nasprotno. Pruska Gor. Lužica Je gospodarsko odvisna od Budišlna, kamor teže naravno tudi Dolnji Lužičani. Tudi v jezikovnem oziru delitev nI bila naravna. Zdi se, da so bile na delu slovan-stvu sovražne sile, ki so hotele na vsak način preprečiti, da bi se to malo pleme združilo z veliko slovansko družino.
★   ★ *
_ Muzej ruske revolucije. Pred kratkim
se je vršila v Moskvi svečana otvoritev muzeja ruske revolucije SSSR. Muzej se nahaja v enem najlepših poslopij stare Moskve, v bivšem Angleškem klubu na Terskl ulici. K otvoritvi so se zbrali vsi glavni predsta-vitelji komunistične stranke in sovjetske politike. Ravnatelj muzeja je M I c k e v I č. Iz vseh pozdravnih nagovorov, ki jih je bilo seveda nebroj. Je izvenel ogromni vzgoje-valni pomen tega muzeja. Govorniki so na-glašali, da mora postati novi muzej akademija revolucije hi svetovni vir, iz katerega bo proletarijat črpal revolucijonarno moč. Muzej predstavlja zelo bogati materijal, kl se tiče vset etap ruske revolucije začenši od prvih kmetskih puntov Stenke Razina In Pogačeva do oktoberskega prevrata. Tu so obširne kolekcije fotografij revolucljonarnlh voditeljev, Ilustracije različnih dogodkov Iz revolucije, dokumenti, rokopisi, dekreti, tajne proklamacije ln druge revolucijoname relikvije. Februarski revoluciji lz leta 1917 In oktoberskemu prevratu Istega leta sta
posvečeni dve veliki dvorani, kjer je zbrano zelo zanimivo gradivo o zgodovini teh dveh prevratov. V kratkem namerava sovjetska vlada otvoriti nove oddelke, kjer bo zbr.in materijal, ki se tiče dobe od oktoberske revolucije do leta 1921. ter oddelek pregnanstva, prisilnega dela in revolucijoname tehnike. Posebno zanimanje vzbuja v muzeju slika znanega ruskega umetnika Pčelna »Kazen Stjepana Razina«, ki visi na hodniku pri vhodu v glavno dverano muzeja.
— Krematorij v sovietskl Rusiji. 19. okt. Je bila otvorjena v razstavljalnih prostorih inštituta za secijalno hijeno ruska razsti-va krematorija. Obenem se je vršilo pod predsedstvom ljudskega komisarja za narodno zdravje SemaŠka zborovanje, posvečeno problemu kremac:je. Semaško Je pojasnil, da se je sežiganje trupi! prakticiralo že pred 70"n) leti ter omenil, da tcmel i zastareli običaj pokepavanja člove^kin trupel v zemljo na sebičnih interesih duhovščine. V interesu zaščite narodnega zdravja je zagovarjal sežiganje, ki je v borbi s škodljivimi presodki velikega pomena. Duhovičhia se seveda z vsemi Štirimi upira tej reformi, toda vlada se ne sme ozirati na ta odpor. Sežiganje trupel je važno tudi z gospodarskega stališča, ker so pri?!a zlasti večja mesta v zadrego glede pokopališč, ki zavzemajo obširne komplekse rodovitne zemlje. Končno je Samaško apeliral na vse prisotne, naj začno oprezno, toda energično agitacijo za sežiganje trupel, tako da tudi ljudstvo po kmetih, ki je sicer še vedno pod vplivom duhovščine, uvidi potrebo ra korist, ki jo nudi ta reforma. Razstava je razdeljena na pet oddelkov, ki predstavljajo načine pokopavala pokojnikov pri raznih narodih In v različnih dobah. Zanimivi so modeli kremaciiske peči Ln posode za pepel sežganih pokojnikov. Na razstavi je tudi mnogo slik, k! kažejo, kako se je razvila kremacija na zapadu. Naučni materijal so poslale na razstavo Italija, Češkoslovaška, Nemčija In druge drŽave. Zanimivi so kostumi za pokojnike lz navadnega papirja, ki jih vporabljajo v Nemčiji pri sežiganju v interesu ekonomije.
— Rakova pot socijalne demokracije v ČSR. Kakor Je razvidno Iz poročil »Soc. BudoucnostI«, torej iz socialističnega glasila, le Izgubila češkoslovaška socijalistlčna stranka na Slovaškem od leta 1920. do leta 1923. nič manj ko 400.000 volilcev. — Po letnem poročilu nemške strokovne zveze za 1923 1. so izgubili nemški sodrugl omenjeno leto 30.000 somišljenikov.
— Otroška kolonija v Podkarpatskl Rusiji. Izmed 42 otroških zdravstvenih kolonij, katere je priredil letos Čsl. Rdeči kri? za 2064 jetičnlh otrok, Je bila najznamenitejša kolonija v Podtkarpatski Rusiji. Tam so bili zbrani bolni otroci češke, slovaške, poljske, nemške In madžarske narodnosti, tako da je bila kolonija po jezikovni strani nekak kaleidoskop ln resnično majhna slika Čsl. republike. Kolonija Izkazuje Izborne us-
pehe.
r
hurila (flusft iidtiiit b ktlinfts
Kamaolomo! stroji
umi. »i/n u
n stotera/^
š
fcjfinift n Stolm1™. KonUn hi Jugoslavije: AUGUST LECHNER, GRAZ
KMimi 43. i. :\yji
je nato pobegnil, ne da bi ga kdo spo* znal.
Do tu sem prečital. Kar mi je šinila v glavo usodna misel:
II j a Lapotekov ... ki je osvetil svojo oboževano Ano Uruzovol
Ali to ime je bilo le v mojih mislih. Požiral sem vsako besedo in čital »Kras» no Gazeto« dalje.
Oba ljudska komisarja, Joffe in Zi* novjev, ki sta tudi nameravala oditi na zborovanje v delavnice na Nevskem prospektu, sta prva našla še gorko trup* lo. Dvignila sta umorjenega iz mlake krvi ter ga prepeljala v Tavriški dvorec.
Dalje nisem mogel citati, zakaj tu se je pričela drama v vsej svoji grozoti neposredno v moji bližini.
Kajti Nevski prospekt, na katerem sem stal, je zopet odmeval pod koraki boljševiške garde, ki so jo spravili ljud* ski komisarji na noge, da obkolijo ves okraj in poiščejo morilca.
Kakor krvavi pajčolan je ležalo ta hip nekaj strašnega nad vsem Petro« grsdom. Slutili smo, da bo bolj še viška osveta grozna.
In sopet sta mi silili ns jezik obe imeni:
Ilja Lapotekov.4. in Ana Uruzova.
Dušili sta me in mi obtičali v grlu.
Tekel sem... kar so me nesle noge domov... zakaj boljševiki so čistili prospekt. Aretirali so vse, kar se jim je zdelo sumljivo, in kar se je protivilo, so poetrelili.
Srečno sem dospel domov... Za= klenil sem se.
In potem je prišla tista junijska ne* delja, ki je vam ne morem popisati. Besed mi nedostaja. Žareče solnce na jasnem nebu ... in mislite si prosim . . . dvestotisoč ljudi z rdečimi prapori na poti proti Marsovemu polju. Tam so bile grobnice žrtev, ki jih je zahtevala v Petrogradu prva revolucija 1. 1917 .. . in tu je bil pripravljen častni grob za Volodarskega, zakaj sovjet je sklenil, da ga pokopljejo s carskim bleskom in sijajem.
Enaindvajset topovskih strelov je zagrmelo s Petropavlovske trdnjave. Votlo in zamolklo so mi doneli na uho. na uho Rusije mislim, kot bi se oglašali iz carskih grobnic. Mrtvaški sprevod be je pomikal po pravljični deželi, skozi pravljico, vam pravim, skozi nezaslišan no razkošje. Ves Petrorrad, kjer se jc pomikal sprevod, je bil cvetlično morje, zakaj boljševiška garda je rekvirirala po zapovedi sovjeta za pogreb Volo* darskega vse do zadnje cvetke. Tako ni bil pokopan razen Heliogabala še noben smrtnik, ker je Heliogabal uto* nil v rožah. Niti za stotisoč rubljev bi ne bili dobili tiste dni ene rože v Petro* gradu, dasi sem jih videl poprej na tisoče v mali prodajalni Ane Uruzove.
Tisti dan so vozili boljševiški avto* mobili  počasi.   Prvič sem  videl kaj takšnegi v Petrogradu, zakaj ti avto* mobili so se lomili pod težo cvetlic. Vse i je bilo rdeče.
iiev 251
•slovenski  n a k o D«  dnc 1. novembra iy*24.
Stran 11
m. KRISTOFIĆ - BUČAR, ■.**"—■«-"-«
Damska in otroška konfekcija _       priporoča ravno došle
k p a s n e i  jop« tudi za deklice, telovnik©, oblekice in druge pletenine bluze, ju m perje, krile, obleke in drugo damsko i onfekcijo
otroške oblekice, plaeeke v vseh velikostih, velika izbira damski plaecl,  večino Športne,  radi opustitve- p~d lastno ceno.
112-T
frovovii« omr Seliškar I *an
a popravila žepnih, budllnlk. stenskih, kontrolnih In STOLPNIH (TU RUŠKIH) UR.
__ 6667
LJUBLJANA, TRŽAŠKA CISTA 8. "V
Slikar In pleskar
artin Zuran
LJUBLJANA
Mestni trg  stev. 12.
s
Izvršuje in prevzema vsa slikarska »n  \ ^ pleskarska dela po deželi, v cerkvah in pri vseh stavbah. Proračuni  in vzore' se na zahtevo izgotove   in   najceneje   proračuna jo. Ustanovljeno leta 1914.
Najnovejše hlobahe jg
iz svite, klobučevine,  baržuna kakor vse tt* potrebščine za modistinje priporoča        T -
modni salon 14006
8tuchly-Ma*ke
LJUBLJANA — Židovska ulica štev. 3. Cene nanižfe. Dobro blago.
Najstarejša slovenska
(H i litanb
delavnica
Ivan Brtcelj. Bunarska c. 19«
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne 1798
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto, sknnks barvme in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA. KRZNARSTVO IN STRO-JA-'STVO / ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se spreiema: LJUBLJANA. KRI2EVN1SKA 7.
13119
Trgovski potnik
želi premeniti službo: gre tudi kot pomočnik k večji
trgovini. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Dobra moč/6702«.
Koruzno moko
za krmo -z popolnoma zdrave koruze, in prave 6598
ogrske otrobe
nudt tvrdka Al. A M. Zorman.
Ljubljana, Stari trg 32.
POZOR! — Rok za vposlati smo vsled prekratkega časa do 15. decembra t. 1. podaljšali ter obenem tudi nagrade zvišali, vsled tega objavimo Se enkrat
velik razois daril.
Hočemo, da ae vsakdo seznani z milom proti madežem RAX«, ki radikalno takoj odstrani vse madeže iz vseh vrst Mek in ne škoduje niti najfinejšim tkaninam, razpi*   " tio
nastopno
Nalogo za nagrado:
Česa nam je treba za odstranitev vseh madežev? Odgovor: Mila proti medežem »Urax« in čiste v .. S pikami naznačeni odgovor naj se dopolni z odgnvar* ' *imi črkami. — Za pravilno rešitev razpisujmo ta*le darila:
1 darilo: kompletna nova spalna soba v prima lesu (ali na
željo v gotovini);
2 darilo: nov pisalni stroj »Adler« fali na željo v gotovini): 3.     »     nov šivalni stroj   »Central Bobbin«, pogrczljiv (ali
v gotovini");
4 darilo: novo damsko kolo »Puch« M. VII (ali na željo v gotovini);
5. darilo: novo moško kolo »Puch« M. IV (ali na željo v
gotovini);
6. darilo: nov šivalni stroj »Singer Langschiff« (ali na željo
v gotovini); 7. darilo: nova zlata moSka ura; 8      »     nova zlata damska ura: 0.      »      nov fotoaparat 9 X 12, 10.     »     nov daljnogled;
11 »     nova srebrna moška ura;
12 »     nova srebrna damska ura;
13—40 darila: prima žepne in zapestne ure: "0C dana: različna dobra tolažiina darila.
Pogoji:
1. Reševanja   uganke  se  lahko  udeleži  vsakdo, kdor 0'xi  in ta •■■oj  plača  kos »mila  proti  madežem 1 RAX* s
•nštnino vred za Din lO.—. ter da »talno biva v kraljevini SJ1S:
2. Vsled nepotrebnih manipulacij je priložiti Din 10.— nri naročitvi ter odgovor na vprašanja in natančno pisan naslov pošilja tel ia;
3. Darila se bodo izvlekla, oziroma rszdrlila pod nadzorstvom javnega n«">taria in ae bodo dobitelji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu.
4. Zgorajšni* darila so preračun jena na najmanj 15.000 vnosi!iatev, ne g'-'dA ali so vsi rešili pravilno ali ne, ter se ^ioccnt-'alno z v-pošfliatvami zvišajo ali znižajo.
5. Vsak "deležnik se podvrže odločbi notarjevi, ter je pravna pot ncdopustljiva.
6. Nrstavljenci tvrdke se ne smejo udHržiti tekmo* vanja. — Vsa darila in naročeno milo se pošlje carine in r<~štninJ prosto.
Mednarodna trgovska dražba »ADRIA«, Likar, Gras. Postfach 205*
Opomba; Poštnina naj se pravilno kolkujel 0*85
Fižol
preneličar, rudečl 'n druge rote kupimo v vsaki mno* sini. -   Ponudbe z vzore* na:
Fr. Gor'anc ft Cie.»
Kranj. 6885
Tport. Korn. 1'uhl'ana
PolfsBSka eesta it. 3.
krmnu, stavbni. aalantcrfcVt In okrasni kleoar tnstaladto «• dovodov
lljriTa strtlomlof. Wr»TjalT?ke 1fi klojftni "aprrn
Izdelovanie nosod lz pločevine za firnež. harvo, laU  ;n med vsake
vHIVosti kakor tudi no<;od (škatle) 3245       za konserve.
Kot korespondent
knjigovodja ali pisarniška
moč — išče mesta eksportni akademik z eno«
letno prakso. — Cenjene ponudbe pod »Eksistenca 6712« na up»-avo »Sloven* skega Naroda«.
Privatni uradnik,
starejša moč, zanesljiv, vešč vseh pisarniških del in strojepisja, mnogo let uslužben v lesnih indu* stri j ah in elektrarnah — išče primerne službe. — Event. ponudbe na na« slov; Josip Kalan, urad* nik »Elektrarne škofja Loka in okolica«, ▼ Škof« ji Loki. 6649
la. dalmatinsko 06 T     olivno ol]e
cena 18 dnaHev 1 b«
• a*po<ni:a proti oovze'ju v kantah "»o 20 kg, pri več^m od'emu pri-rfmeren oonust. Po5tar;na in em-baia^a se povzame po lastni ceni.
Fran'© Les. treovec
Tivst (^oka Koiorska>
Hišnik (šofer)
se takoj ali koncem leta
soreime za večjo vilo v Ljubljani. Na razpolago je lepo s"ho malo atano* vanje. Pogoji: popolna zanesljivost in snosah* nost. dobra spričevala. — Ponudbe pod »Mala rodbina '6641* na upravo »Slov. Naroda«.
Zanesljivo
eksistenco
Vam nndfjo vsak mesec 1. In 15. pričenja joči se glavni tečaji za prikroje*
vanje, pomerjanje, pre» skuševanje, izdelovanje, šivanje vseh moških, dam* skih, otroških oblačil, vsega oerilnega in doma» čega šivanja. Temeljita troretična in praktična t z* ohrarha vse oblačilne umetnosti po edinem ob* lastveno zaščitenem siste« mu novega Časa. Zuna* niim učencem presVrbis mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim abs^l« ven tom službe. Prijave vsak dan. prosnekt in u^nt r-d potom ravnatelj« stvfi W?-n L, Back^rstr 9 ali tC1»«*-T*fort, FrMk rieb<;^T**A^ *° r-drj"
Dilar silno n M
Ne onusti^e prilike, n. baviti si pisalni stroj
izvrstno ohranjen, črn, naprodaj. — F. P., Ljub* Ijana, Zrinjskega cesta 3, L nadstropje, dvorišče.
Skladišče v Zagrebu. _
Mesnićk. i.     Tel. 3-79.    Mostna tehtnica,
nova. ne montirana — se ugodno proda — Poizve se v občinskem urad'* Konjice okolica. 6703
Drva
trboveljski
premog
H. Potrifi Ljubljana
Gosposvetska ee ta 16 Telefon 343
T 57
Prodaje se jeftino
stroj za čišćenje djeteline
<*»d viline kose »CoscMtta« Ebenspanger d. d. Bjelo* var. 6716
C* eEE \Š
Imam v zalogi vseh vrst č'eva po razlčnih najntžiih cenah. Pree đo*^nČQ nwd-fetfe e L»nhllnn se priporoma vsem mesarjem in gostilničarjem.
Franc Zupan,
crevar _ 6604 Mestna MsTfflea.
Odprava potnikov iz domaća luke „SPLIT" w Juz. Amerike
.CONSULICH - LINIJA*        . CON^UUCH - LINIJA ■
2'YS?,vo° J. fi. Draiknil lapi. SS ^
naznanja v Južno Ameriko (Rio de Janero, Santos, Buenos Afres) namenjenim pomikom odhod svojega, 6695     velike™, prekoocanskega parnlka
m m m m ne dan 4. decembra I 1 Is SpllUke kake (Oetesecajel. ■ ■ aj ■
Urejenost moderna. Ima 2 vijaka in oljno kurjavo. Potnikom so na razpolago vsi deli patnika, ker ne vsebuje L In IL razreda; ima pa Izboljšani ekonomski HL razied, I1L kabinski »azred in medkrovje. V vsakemu razredu je obednica. kadilnica in shajaliSČe v modernih a oranah. Pomiki imafo priliko se ukrcati v domači iuki, se ogniti m -čnemu prekladanju na evropskih tujedržavnlh železnicah in ae lahko posluževati svo era materinskega jezika.
Za naro&lle In vsa d naga navodila ee je obrniti H 2Ei>»eo (nas'ov zgoraj) In na tili alke: BEOGRAD, Balkanska ulica 25; VELIKI BE-C.o«v,n, * ^,a,ja Pctra tr^ 4; 8,i na Podzastop.: SUSAK, Karo Inska c 161, i OJ. IvolevKL ŠIBENIK • j°*p Jadronja; SPLIT, Franio KukuHč, D o Jecjanova obla 2; GRU2. Ivo Lovrl^
o«Jrč' Zčitomtvo ze Slovenijo: Simon Rietet. Liaoliana. Kolodvorska iL 33
Razo^odaja
raznega, dobro ohranjen nega nohiStoa, se vrši v ponedeljek in torok od 8.—17. ure na Cankari*. vem nabrežju 9. 6722
Za koSa^ičare!
Ma^o rablieni stroj za rezanje mesa (za jaki po« gon) i kotao za kuhan ie butine (njemački proiz. vod) — prodaje se jefti* no. — TTrM>a«i: Ebenapan« ger d. d. Bjelovar. 6717
Kuhinjska otr-avaT
nova. kompletna, krasno izdelana, obstoječa iz kredence, omare, porni« valne mize in drugih obi* čajnih predmetov ter no* v a. zelo lična pohištvena oprema za otroSko sobico — je naprodaj. — Na ogled j« pri g. S e b r u, tapetniku. Rožna ulica 5, Ljubi lana, kjer se dobe potrebne informacije.
6739
Štedilnik
se proda. —- Zvonarsk:i ulica 11 (Boitjančič). 6723
Rezan les in drva
vam  proda najugodneje
POSREDOVALEC«. Ljubljana, Sv. Petra cestn štev. 23. 6726
Dva kanarčka«
dobra pevca, se ceno pro* dasta. — Na ogled pri hišniku. Narodni dom.
6740
Proda se teodolit
z vso opremo za inženjer« ie ali zemliemerce — v Ingenieur * Biiro Dertina, Graz, Glacisstrasse 43.
6719
Zlata žen« a
bfjoča vrs
eeno naprodaj. — Na* <:lov nove uprava »S^ov. Naroda«. 666?
Snalne oprave
fdve hrastovi in dve ore* hovi) m t"di več hrasto« vib pisanih miz — poceni naprodaj. — Poizve se nri mizariu .Tosm Kumi* ku. Zgornja Šiška, it. 51.
6681
Proda a e štiriletna
jazbečarka
ln trimesečni mladifi (1 «amee, 2 aamiei^ — Na* alsv pove »»p»*ava »Slov. Narodi«. Event. pts^e* ne n^-n^idbe pod »Ja^o^* ^•r/66^0« na upravo »SI. Naroda<*.
Perie.
Elegantna soba
se odda enemu ali dvema mirnima gospodoma. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 6709
Mala železna peč
(gašperl) se kupi. — Po* nudbe pod Ga§perI/6607 na upravo »Slov. Nar.«r.
O^ebe 5n gobe
plačuje  najbolje  — M.
Geršak & Co., Ljubiia* na, Kongresni trg št. 10.
6683
Prazne »Odol«
steklenice
sprejema nazaj drogeriia Anton Kane sinova, Židovska ulica 1. 6706
Kimim suhe gobe
č1'^).  — Ponvdbe
ivedbo cene in vzorca "»a varavo ^Slov^n«tt£ja Naroda*? pod »T. P./6710«.
Smuči,
rabljene, v dobrem sta* nju, l:omp1"tne, se kupi* io. Ponudbe pod v>Sm»'či ^700« ra npravo »Slovens skega Naroda«.
Pozor!
K"puiem po na ivi" "h ce* nah stare obleke, čevlje. oohiUrvo itd — Dopisni* ^a zadostuje, da pridem na dom. — Drame Mar* fin, Li"b1'*na, Sv. Ja^-^^a nabrežje 29. 6643
POZOVI
Plačam oosebno dobro **xre moške, obleke, ne-nlo. cVvrfv in pohištvo, — Dopisnica 7adoš"a. da orid"m n*t d^m* — Go* 'ob, Li"b1'ar<». Sv. JaVo« ba nabrežje 29. 6672
Halo!
Plavam pa;brljse cene za stare oHMce, ?*vlie, *>*ri1o, nohi5*vo itd. — DoTvnira zadostuje, da nrid~m na dom. — A. fureelč, Li'-bliana. Sv. .Ta*
Zenitna oonndba«
Gospod srednjih let, vajen vsakega dela, se žeU priženiti na kakšno noaesrvo. Poseduje manj* H kapital, je rokodelec, in ima poleg tega še ne* Vaj dmgih dohodkov. — Ponudbe je poslati pod •Srečna bodočnost/6707« na upravo »Slov. Nar.*.
Mebiovano sobico
išče gos;.od — s 15. no* vcrnbrom. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sobica 6736«.
Kdo zamenja
z mojim stanovanjem? — Imam sobo in kuhinjo v mestu, pa bi rad večje, rr Ostalo po dogovoru. Po* nudbe pod »Nagrada v najemnini/6705« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Lepo opremljena mesečna soba
z električno razsvetljavo na Dunajski cesti — se odda solidnemu gospodu. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Le= pa soba/669S«.
Oddajale!
trgovskih in obrtnih loka* tov, stanovanj, mesečnih sob in hiš — naj blagovo* U i o postati naslove »PO* SREDOVALCU«, Ljub* ljana. Sv. Petra cesta 23, ki jih oddaja interesen* tom. 6725
Kdor posodi
100.000 Din — dobi takoj stanovanje; tudi gostilno in trgovino v najem, ev. '■preimem tudi Vompanjo* na. Eno uro od kolodvo* ra, na prometnem kraju na Gorenjskem ob dežel« ni cesti. — Ponudbe pod »Varnost/6741* na upravo »Slov. Narodn«.
Trgovina
t raznim blagom ▼ ljub* lianski okolici — ceno naprodaj. — Naslov po* ve   uprava »Slovenskega
Naroda«. 6657
Večji
ji vrt
v Ljubljani — oddamo v rajem solidnemu vrtnar* ju. — Naslov pove upra* va »SI. Naroda«. 6720
Z realitetami
in 7em!jišči trguje »PO* SR F DO VALEČ«, Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 23.
6727
V najem
se vzame travnik v približni izmeri 110 X 60 metrov, najraje na Kodes Mevem, Vodmatu, Zeleni jami ali Selu. — Cenjene nonudbe pod »Travnik 673R« na upravo »Sloven; skega Naroda«.
Le^o no^estvo*
nbstofoče iz zidane hiše, ^osTx>Harske«a poslopja. 10 ornlov r»o7da še za po* sekati, 10 oralov lenih njiv in travnikov, ob okr. cesti nri trgu Konjice — se rad: preselitve ugodno nroda. — Natančnejše v občinskem uradu Konuse okolica. 6701
TrtfovsVa Mša
fvpeljana^   ob prometni
^sti,    velika skladišča.
Vleti, velik vrt, vodovod — naprodaj. Vselitev ta« o j Plačilni pogoji ugod*
ni — Milkovič, Moste 7°
6637
Pri prodaji
posestva
dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja «— Realitetne pisarne »PO* SEST«, d z o. z v Ljub* liani. Sv Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54 T
Leoo in čisto oolt
dosežete v najkrajšem ča*
sm le 7. uporabo — »E. Obraznih mi^k«. ki so najučinkovitejše sredstvo za odstranitev solnčnih neg in za očiščenje ko/e. Riava koža in rdeee roke nostanejo že po kratki vocrabi snežnob^tc*. — Naročite ta^oj notom na* karila zneska Din 75.— nri: »ELRA«, Vič nri Ljubljani. 6678
Bradavice,
materino fvrojeno) zna* menie in druge kožne madeže lahko že v osmih dneh od^ranite z vnora-bo »E. Teto ka^lii<"<r. — Ni rja boljšega in n^Hnko* vit^išega sred^*va. Stekle^ nieica stane Din 65.— in io dobite proti nnro'ilu in vrtov ti i jit~vi 7ncsl':i — nri: ^FLRAt. Vie pri Ljubil \ -ni. 6677
Sprejmem še 1—2 učenca
za klavir in teorijo,
Naslov pove uprava *>S1. Naroda«. 6731
Nemščino,
italijanščino in klavir po* n čuje mlada dama. — Naslov pove upravi »SI, Naroda«. 6699
Državno konces. zasebno učilišče za
strojepisje*
I "čna ura Din 6.—. — G.
Petač, Ljubliana, Rimska cesta št. 17/1. 6708
Instruiram
8 uspehom realne in hu» nanlstične predmete pod ugodnimi pogoii. — Do* pisi pod »Uspeh/6704« na upravo »Slovenskega Na* roda«.
Angleščina!
Privatne ure in tečaje za začetnike je zopet otvo* rila Mfss Farler, Praža* 'rova ulica št. 3/IT1 (bi^a Tonnies »Obnova«). 660°
Trgovsko agenturo
in komisifnikko trgovino obavlja »POSREDOVALEC«. Ljubliana, Sv. Pe^ tra cesta 23. 6724
■ ' *:osk.   t?   e  :n e0s?c, nuh,   cdd:i f:i vssko mno* žino po zmerni  ceni — tvrdka  E.   Vajda, Cako vce 52 T
Pohištvo !
Kdor si želi nabaviti kms* no in trpežno pohištvo p > zelo ugodnih cenah — "rodaja isto Matija An« dlovic, \*idovd:?n^ a -s i št. 6 (nasproti hiralnice).
Otorrane,
zimnice, postelinc vzra ti in razno hla/inasto p* bistvo ima v /alogi p najnižjih cenah R"d<Al Radovan, tapetnik. Kr :ov trg 7 — Popravi' točno in salidno.      71/T
Fr,?nc Friavec
»Pri zlati lopati« trgovina   z  železnino — Ljubljana, Valvazoriev trg 7. 76/T
Trsije za strooe
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljubi ja* na. Jeranova ul 13. 53 T
Slike za
!e*?tfmar!?e
izdeluje najhitreje foto* graf H u gen H i b š e r, Ljubljana, Valvazorj-v trg št 7 56 T
Modni s?lon Ivanka Ste?nar,
Ljubliana, Rimska cestn št. 10. — Priporoča svo* jo zalogo naimodernej* 5?b damskih klobukov. — Popravila najceneje 89/T
Kože — polhove
Mehanično
unretno vezenje
perila, /astorov, toai f. obšivanje vložkov, mrt' vov in čipk. predtiskanje najmodern iših vzorcev 7a ročna de'a. — Matek & Scheir«, Ljubljana (po U g hotela štrukelj). 117 T
Zdravniški zavrr?
\"il.i dr. Pečnik. penzija z 7d-a\mikom, Sečovo, po* št* RogašVa Slatina. — Za nor-anjc in razne lab^ Ice pljučne bolezni (T : halle. Diat^. Liege*, Mast* kuren\ Celo leto odprto, -i- Zdravnik dr. PeO> — Prospekti. 65^4
Odeje,
velike 145 X 200. dobro prešite, iz močnega i nateča kambrika. s fino pavolo po Din 220.—, fu ni barhent po Din 14.— in rarne ostanke po sko* ro polovični eeni razpiv-šil ja % po pošti »Teksti!« bazar«, Ljubljana, Krekov trg. — Zahtevajte novi cenik. 6561
Kdor kuonje, kdor prodaja, kdor zamenjuje, oddaja ali išče v najem nepremičnine,
naj se pred odločttvijo zglasi v realitetni p°sr©* dovalnfci — JOSIP SAJE, Sv. Jakoba nabrežje 2°, Ljubljana, 6711
»Gon«-.
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri-perju ter vnet|u mehurja. Za popolno ozdravs l i en ie treba Šest lončkov. Vsak lonček z navodi'om stane 45 Dn. — Proizva* |a in po pošti razpošilja t?'di na zdravniški pred' nis lekarna Penić, Zaore^« šič. Hrvatska. oo/T
m lisičje
ter od dnige divjačine — kupuje za inozemstvo v
vsaki  množini. — Zdra* vič, trgovina usnja, Liubs j liana. Sv. Florijana ultra I
štev. 9. 9orri
Trbove!'ski
nremocp
drva, koks
ancrlefik? premon Sleziiske brike*o
dobav! a ILIRIJA tu, Kralja Petra trej 8. Te'. 220. — Plačilo fuHi na nhrolre.  70T
wr
Kolesarfi pozor!
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, emaj* liranie r ogn'em in po* nikljanje. — Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce*! ata št, 4 114/T i
J. Sff£P"S!9H — ^isak =
prcDoruca nel-botje temburs,, žice, part ture i ostale potreb-ictfr.e ? a
bala.
i&5 T
'5rPSS53rSf3R
Koiuhovina vseh vrst
n« it biro pri L ROT, Lfsibllaa«, Gradišče 7.    74 T
Strt)!«fiJ«H bawvM|e% lid«l«va kotuhovln«.
Dr. Bleiweis
CM
g 90. oktobrom topot rodoo ordlalra n aotriatjo botomot far bolezni v bos« la vrata. Kongresa! trg IS, — od 3. đo 5. popolndno.
i
Zadnje novosti damskih klobukov
priporoča
modni salon Angela Pekol« modni salon
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 (poleg opere)
i
0090
Hizke
cene!
Klobuki po naroCMn od najpreprostejše do najfinejše fazone izvršuje. — Popravila SSS in moderniziranje, zzzz
Postrežba točna
Stran 12
»SLOVENSKI NAROD« dne 1. novembra 1924
atev. 251
Pravkar zopet došle zadnje novosti damskih klobukov vapartmh oblikah ter modnih barvah. Novosti usnjenih in športnih klobukov. Žalni klobuki stalno v zalogi.
Modni salon
Marija Sdt%l
Sjubljana, kongresni trg šfeo. 8.
JPreoblikanja in popravila točno po naro-= čilu in najhitrejši postrežbi. , Oglejte si bogato zalogo v salonu! Cene brezkonkurenčne.
6228
aa"£nio'Z\ čebulice hiacinte, tulpe
ravnokar došle iz Holandske in so omo naprodaj. SEMENSKA TRGOVINA« Blelv/elsova o os ta S,
Al. Korsika, Ljubljana.
L*_6665_J
Kan^rcfee
prave „EDELROLLERJE", Izvrstne pevce, po Din 300*—, 400-— in 50f>—, samice po Din 100-— razpošilja na vse strani   proti  jamstva,  ds ptič
pride živ
Franjo Omahna, Ljubljana
Mestni trg It. IO. 6674
65/TV T
Samo
Din 198
svilen jumper
z dolgimi rokavi, prvovrsten trioot
v vseh mogočih barvah le pri
A. ŠINKOVEC na si
K. S OS S, Ljubljana.
Stara
40 T
mY F ra n Z L "& sVn"
lastnik FELIKS FRANZL
v Ljubljani, Prlvoa 10. — PoaVtnl prodal 44.
Ustanovljena
1888
Najboljši  šivalni stroji
£ ajBOk so edino le
Josip Petelinca
znamk.
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo
ms LJubljana
blizu Prešernovega spomenika
Večletna garancija - Pouk v vezenin brezplačen
Najnovejši rat. izum.
I zvrsti
— d. d. Vukovar —
Brzojavke: Bob, Vukovar — Tal. int. 56 Proizvodnja In odprava vsakovrstnih
blagajn iz Jeklobetona omar za dokumente
tresornih vrat itd. itd.
v najlepši in najsolidnejši izdelavi.
Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar m in Qo!dateina
agentura in komisijonalna trgovina Vukovar.
Zastopstvo ln depot: Matador. Zagreb niča štev. 5. 29 T
Brezpugujud sigurnost proti ognju.
Največja sigurnost proti vlomu.
la KNOCH jermenje za pogon
Rezano je samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0*98 -1, šivano, lepljeno in pretegnjeno, v vseh dimenzijah na skladišča.     Tel. 247.
*V LAMPRET, LJUBLJANA, Krekov trg 10
Tvoralško skladlftče: ZAGREB, lUea 44
dvorište (Hotel Royal)        109-T Telefon 20-54
Sonotorlam Dr. K. Szeso
M odrasle 1 djecu. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje zs debljanje 1 krepljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Promjene iStoff-wechsel) za Ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje. 69 T
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
p r o
75 T
1UERHKL
boje. mastila, Iskone, SfuEt, emajle, Mstooe I garantooanD Cisti flrtils najbolje kakvoće
nndl
medic - Zanki
dražba z omejeno zavezo
MARIBOR LJ11BLJHIIH HOlfl SHD
podružnica      centrala skladlite
TVORNICE:
LJUBLJHnH-mEDUODE
203c
Na debelo! Na drobno!
6666
S. Malte
Tovarna kotnhovias Največje podjetje aais države!
Barvanje kakor v Leipzigu, strojenje, konffekcijonlranje. ~Vl Popravila, preobnove, kožuhovinaste ob« . robe In obživi, modeli. ■
Naročila, prodaja in nakup kol:
Ljubljana. Sodna u. 5o
:: premog ss
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za  industrijska   podjetja  in  raz pečava  na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča nosebno prvovrstni čeSkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Alaclnif 9 Prometni zavod za premog d. d,
UdjIllV.     v Ljubljani. Miklošičeva cesta 15 II.
Risalna orodja fJn°t
Velika izbira
itd. Zmerne cene optik, Ljubljana.
62 T
fi. f. m 'SIVS
Klavirje
uglašuje in popravlja solidno in točno  ter  gre tudi na deželo.
Feliks PovšeK-^5
„Delta", trgovina željeznom robom d. d. Zagreb,
Martićeva ulica 8* — Skladišče: Cernomerec (lastna zgradba) Telefon: 10-86, 16-17, 19-45. — Brzojavni naslov: Gradelta.
Priporoča:  železniške In tramvajske potrebščine za
državne, Industrijske, poljske in cestne železnice, železo In plo-101 T čevino, žico, oevl.
Reprezentant v Ljubljani: A. LAMPRET, Krekov trg 10.
61 T
Edino prave „Goiser" čevlje in lovsko čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici
Je Braier
Ljubljana 3396
Turjaikl trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev.  —  Trgovci popusti
Cene solidne 1 Postrežba točna!
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna  dela vseh vrst kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost in od skladišča, Opekarskacesta, 18, po najnižji dnevni ceni.       50 T
Plašč
delniške družbe
ali 6642
družbe z o. z.
event. lesne ali električne stroke z malim osnovnim kapitalom se kapi. Informacije pri dr. Ivo Benko* viču, odvetniku v Ljubljani.
HREMOG
Trboveljski      m t
Libojski
Ormožkl
Visokokaloričnl
Trobnodolski
(spec. za centr. kar tave) dobavlja po najnižjih cenah
DOM. ČEBIN,
trg. s premogom Ljubljana, Vilfova niici 1/B.
VILJEM BIZJAK
Oosposvetska c. 7   parna pekarna Marijin trg 2
GLAVNA ZALOGA IN PRODAJA KEKSOV IZ ROG. SLATINE«
keks   a kg .  «  .  • •
Albert Vaniljni
Milk ,     , „
Nič-Nac »     » »
Petit-Beurre , „ „ Slatinski , „ „ Mandeljevi „ „ w Smetanovi „ „ „ Familjni „ , „ Mexid čajna mešanica . Patience različne od , Oblati za torte po ... . Zdravilni prepečenec zavoj . Napolitanke, Adrija, piškoti, medeno blago in druge vrste blaga.
BSF-     Preprodajalci primeren popust.     "Ml 6368
Din 49-— do
Din 34-—,
, 34'—,
n     33"-,
n 30-—,
. 36—$
. 37--,
. 43—,
, 38—,
, 3650,
. 50—,
. 52-—,
. I1—,
. 6'—.
** jamice sram
Telet.
št. 3
100-T
kupite najceneje prt
IVAN BOGATAJ, JSSSTj^
L*JUB LJ      A., Kongresni trg 19, poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modemih lestencev in svetilk  ter modernih si' ^ gnalnih naprav proti vlomu.
Prostovolj. javna dražba
zapuščine pok. Maks Paulina iz Črnomlja
se bo vršila v nedeljo, dne 9. novembra t. I. ob 13. popoldne na licu mesta v Ručetni gori pri Semiču — 1 vinograd v izmeri ca tri tisoč m2 z zidanico. Izklicna cena Din 65.000 V ponedeljek, dne 10. nov. t. 1. ob 9. dop. 1 njiva v Okluki, izklicna cena Din 12.000 ob 11. dop. 1 njiva v Loki, izklicna cena Din 7.000; ob 14. pop. razno pohištvo, posoda, knjige, razne zbirke in drugo. 6611
Gobe, orehe, rjavi, zeleni in beli fižol
kupuje
„GLIVA" - LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 3 Wolfova ulica štev. 12
Mednarodni w
I. BONCA
transporti
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 7, II.
BEOGRAD, Oblllčev Venao 12. 6619 MARIBOR, Aleksandrova 44.
Vrši carinsko posredovanje in vse špedicijske posle. Preskrbuje dovoljenja za carine prosti uvoz industrjskega materijala. Prevzema transporte za tuzemstvo in za vse ostale države po fiksnih cenah. Ker so se s 1. novembrom uklnjenje železniške carinske agenture se kot domače podjetje priporoča gg. trgovcem in industrijalcem s prošnjo, da se za vse carinske in špedlcijskc posle poslužujejo njegovega posredovanja. Poslovanje strogo strokovno in solidno.
ROVAL MAIL LINE
Kr* angleška poštna parobrodna Hnlja — Generalno zastopstvo > kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. 1. stev. 17. 3855
Redoviti potniški orometi
Hamburg-Charbonpq-Southampton v
New Yorlc in Kanado
Cherbourg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
_— Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Alres, Sanpaolo.--
Odorava potnikov v prvem, drugem in tretjem rarredu. Kabina tretjega rarreda z dvema In štirimi posteljami.
Podzaitonatva c
Beograd, Karagjorgjeva nllca 91 — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4 — Bitiij, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za  cori  navedena podzastopstva ,,RoymailoaC ■
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Crnogorci
Srpska Prometna banka v Sarajevu ln Gruiu. Brzojavni naslov: „Prometnu banka".
Dopisovanje v vseh jezikih.
ČEŠKA 1
Telefon številka 104
Delniška glavnica In rezerve oca K6 290,000,000' ■
S T R I J A L
SKA BANKA
Brzojavni naslovi Indutbanki
67
Sprejema vloge na knjižice in račun
to V Vi
NA  IN GOSPODAF
v Ljubljani, ■ariji« *»"9 **•»• »• ■ • Prani, na PHkop* 35. II Hranilne -I««« na'knjižice In tekoči raeunl
^•rtffh kVajih Čeke.le».*kereeeMlke || Ki «„170,000.000—.
povaja vse bančne in borzne transakcije kar najkulantneje.
6281
tastažBa  in tisk  »Narodne tiskarne«.
■^■^a^^nnn^nv^v^Ba^BBHS
2+WL
44