i j j [ | ! j  Pod lipo. (Zbrano je mnogo kmetov pri Ljubomiru.) S e bi e n k o. Kaj pa važaega delajo zdaj aaši državni poslaaci v duaajski zbornici. Iglič. Leseajači, hočete reči. Taai so zdaj po Rechbauerjeveai predlogu začeli odpravljati koakordat. Brezovec. Zakaj pa se pravi dvoraaa državaega zbora nleseBJača?" I g 1 i č. Ker je Bapravljeaa iz lesa ! Prej se je tudi zvala Schaierliiigovo gledišče, ktero ime je tudi prav priličao bilo. S e m e b k o. Tedaj koakordat so spet začeli odprarljati! kaj dragega posla ainiajo? Ne morem zapopasti, kaj aam je ta revai konkordat aapoti,saj aas celo aič ae stoji! Po mojeai maeaju bi amogo koristaejše bilo , če bi ae odpravljali vojakP, t. j. če bi se zaižale ajih številke , ker te aaa strašoo aiaogo stojijo, aikder aie ae hasaijo ia gospodarstvu se po njih odtegaejo aajboljše inoči, L j a b o m i r. Prav imate g. žapaa. Nas aaša vojska strašno aiaogo stoji, ali ravao tako ae tudi godi drngim velikim viadam, p. Ruska, Praska, Fraacoska, Italijaaska, vse iuiajo velike armade. I g l i č. In vse te državo aesejo velike armade na kaat? Ljuboiuir. Prav iuiate, ravBo tako kakor aašo sreajo maogi ponočni strežaji, o kterib smo govorili daBes tedea. S e m e b k o. Res je ia Vi ste Barn obljabili, da aam daaes bočete razložiti, kako bi se dalo v tera pomagati v velikem ia v Bialem. Prosiaio razložite aaoi to! L j u b o m i r. Naši sreaji bi se v teai pomagalo , se ve da, če bi se tudi z drugimi soseskimi sreajarai ffalo v tej stvari kaj storiti, tak#-le: Žapaai, predsedaiki ali kako se pravi sreajskim predstojaikom, bi se aaj sošli ia astaaovilj, da se hočejo vsi aa eaak aačia ia ostro soper3tavljati pote,paaju, klateaju, beračei/ja itd., in če se aa ta aačia eao nro v okolici aobea berač z denari ali z živežeai ce bi več podpiral, temuč se taki , ko bi ga popadli, zaprl y kako delavaico, kder bi si toliko zaslažil, kolikor aiu je potrebno za silo; verjeaiite mi, da v kratkem Bobea potepub aebi veo eeai prišel, ia potem bi pri vsaki sreaji ea ponočni strežaj zadostoval, ki bi samo pazil aa to, 6e bi po aeraaraoati izšel ogeaj, da bi ko Bajbitrej prebivalce aa pomoč klical. S e ai e a k o. Kako pa tedaj, če bi pri takera shodu kaki župua rea obljubil, da bo po odločbi ravaal, kesoej pa ae bi ostal inož beseda. L j u b o ai i r. Tedaj — to bi ae že nioralo poprej odločiti — bi Biorala Bjegova sreaja tirjati od ajega odškodovaaje kvara, ki se je zgodil po Bjegovi Beskrbaosti, kar bi vsaka areaja gotovo storila, ker vsaka želi mir ia varaost. Semeflko. Hai! bai! To bi res prigaajalo župane k pazljivosti. I g 1 i č. Ali glejte, g. nčitelj, aa to mi je prišla aeka posebaa misel! L j u b o m i r. Če je misel pametaa, le naprej ž njo! I g 1 i č. Ali se to ae bi dalo izpeljati tudi v velikera, kar ste zdaj povedali v riialem ? Črtič. Kako to mislite? I g 1 i č. Boste taki čali. Toliko je gotovo, da V8e ljudstvo v Evropi želi mir in ga tudi potrebuje. S e m e a k o. Da, o tem smo vsi eae misli. I g 1 i č. Skorej v vaeh evropskih državah ima tudi Ijudstvo zdaj pravico govoriti o vladaih zadevab, kako pa bi tedaj bilo, če bi vse Ijud8tvo zahtevalo, da bi se zbrala velika skupčiaa vseh vladarjev, in da bi se k ti skupščiai pozvali tudi zastopaiki Ijudstva, ki bi se pogovarjali o vseb potrebaib zadevab ia se koaečao a sloveaao obljubo zavezali, da hočejo vse skrbeti za aiir! Ž a 1 e c. Za Boga svetega! Kolikokrat ao že aeki vladarji s slovesao prisego obljabili , da niti ae tnisli.jo aa vojsko, ia so veadar kesaej ravao aasprotao storili. Na to 8e tedaj ai zaaašati. Iglič. Samo me poalašajte dalje! Jaz nisem zastoaj rekel, da bi pri taki skupčiai aiorali biti tadi zastopaiki ljadstva. Ti bi tedaj taaio tadi raorali slovesao izreči , da če bi njih vladar ravaal proti pogodbi ia vkljabao začel vojsko, da bi ma njegovo ljudstvo tedaj vsako pomoč za vojskovaaje odtegnolo, Bamreč, da niu ae bi dalo dače, ia da bi vojaki bili poteai n.jib prisege odvezaai, ia Be bi šli v boj. Če bi se to zgodilo, tedaj bi rad videl, kako bi se vladar bojeval? S e m e b k o. Da, }če bi vsi Ijudje eakrat piišli do tega, da bi tako postopali. Iglič. Do tega aiorajo priti, drugače je pa vse zagtopanje ljacistva ia vse parlaraeBtiraflje toliko vredao kakor laaski saeg. Crtič. Iglič iaia celo piav. Ali še ljudstvo boče daJje žrtvovati vse, kar Hiia aajboljšega, s krvavimi žuli pndobljea deaar, ia kar je še mnogo več, kri ia življenje svojih Ijabljenib siaov ia sicer satuo zato, ker vladar niiaa aikdar zadosti ic lioče zmirom pnvojskovati aove dežele?! I g 1 i č. če se kaki oče rad preteplje ia vsikdar pre pir iiče, v krčaii gido razsaja, kupice in stekleflice tere, ktere mora poteni plačati cela rmiuvina 8 težko zaslnžeaiaii denarji; ali tedaj njegovi odniščeai sinovi aebi inieli prav, ce bi ga spreinljali ia če bi hotel razsajati, da bi ga po sili d<>aiu peljali. S e m e a k o. To jim ae more nikdo zabraaiti. L j a b o m i r. Prav aie veseli Iglič, da sem Vas aa to misel napeljal. Žalec. Kar je resaica ostaae resaica, g. Ljnboaiir najdejo pov.sod pravo pripodoho, iu kar so aaai rekli o velikib ia malih raznierab, je celo resaično. L j u b o m i r. In Igiič je %\ meao to stvar prav dobrodalje razlagal, da ae aioreai čuditi, da je to stvar tako dobro zapopal. B r e z o v e c. Zato pa jaz zmirom pravim , Iglič more biti niiflister zuaajnih ia aotrajnih zadev, dragače Avstrija ne bo prišla d<> bol^šega. Semenko. J.iz pa taki dam svoj glas g. učitelju, ko bo eakrat prišlo do tega, da si bo v Avstriji Ijudstvo samo volilo iniaistre. L j u b i) m i r. Lepa bvala, bojim se vendar, da mi vsi se ne bonio tega doživeli. Veseli aas samo, da zidamo palače v zraku, ker, če se jedfla podere, začueuio drugo. — Z Bogoin.