284
Rusinska.
V »Zapiski naukovaho Tovarištva imeni Ševčenka", ki izhajajo v Levovu vsak drugi mesec pod uredništvom vseučiliškega profesorja Mihajla Hru-ševskega, priobčuje znani rusinski pisatelj Ivan Franko v 6. knjigi 86. zvezka, 1. 1908., tudi za Slovence zanimivo razpravo pod naslovom: „Emil Korutko, pozabljen slovanski etnograf." Pisatelju so bila na razpolago pisma Korutka in dokumenti dunajskega osrednjega arhiva.
„Sič" (1868—1908). Almanah v spomin štirideset 1 et niče društva „Sič" na Dunaju.
Rusinsko akademično društvo „Sič" je praznovalo lani štiridesetletnico svojega obstanka. Pri tej priliki je izšla   pod   uredništvom  Zenona  Kuzele  in
NOVI  SULTAN MOHAMED  V. JAHA V  MOŠEJO
Mikolaja Čajkovskega v Levovu spominska knjiga, ki ima večjo slovstveno vrednost. Nad 50 „Sičovnikov" in več drugih pisateljev, ki niso bili člani društva „Siča", je objavilo v njej znanstvene ali leposlovne članke. S. J a r o če vs kij je napisal pesniški uvod „Poklon Domovini". Ivan Franko je priobčil dve poeziji: „Tul, kralj egipčanski" in „Zoroastrova smrt". Štiri lepe melanholične pesmice je priobčil Bogdan L ep k i j, dalje so v leposlovnem delu zastopani: V. Pačovskij, Sudič Tverdohleb, Ostap Gricaj, Vornij in Lev Lopatinskij. V prozi so pisali: Jaroslav Okunevskij, Osip Turjanskij, Grigorij Ceglinskij in Jaroslav Gordinskij.
V znanstvenem delu najdemo levovskega vseučiliškega profesorja M. Gruševskega članek o začetku kozaške „Siči". Drugi vseuč liški profesor Kirilo Studinski je priobčil dvoje pisem  Pogodina
na Denisa Zubrickega in njegovo hčer, Ivan Franko pa pet pisem Ostapa Terleckega, katerih prvi štirje nam pojasnjujejo tajne organizacije rusinskih dijakov pred petdesetimi leti, ki so bili takrat prvo-boritelji rusinskega ukrajinofilstva, peti nas pa seznani s prvim rusinskim in obenim drugim slovanskim socialističnim procesom v Avstriji. Ivan Braščajko nam je podal svoje vtiske med ogrskimi Rusini. Dr. Mihajlo Pačovskij nam pripoveduje o pozabljenem rusinskem pesniku Celestinu Skomorovskem, dr. Zenon Kuzela pripoveduje o življenju rusinskih vaških pripovednikov, dr. Mihajlo Zobkov je napisal aktualen članek v pravnem razmerju akademikov do vseučiliških oblasti. Poleg navedenih nahajamo v omenjenem zborniku še mnogo drugih važnih in zanimivih člankov znanstvene in leposlovne vsebine.
Gradivo za zgodovino ukrajinskega kozaštva izdaje dr.Mihajlo Gruševskij, zv.I. dokumenti od leta 1631., zbral in izdal Ivan Kripakevič. — Arheografični odsek znanstvenega društva imena Ševčenka" v Levovu izdaje Vire za zgodovino ukrajinske Rusije. Kot XIII. knjiga te zbirke je izšlo gori navedeno gradivo, katero je nabral mladi rusinski učenjak Ivan Kripakevič v treh galicij-skih knjižnicah. Knjiga obsega 223 aktov raznovrstne vsebine: pisma in povelja kozaških het-manov, kraljevska pisma koza-kom, akte kozaških komisij, razna poročila, dnevnike, in-strukcije itd. Ta zbirka bo gotovo mnogo pripomogla k znanstvenemu preiskavanju tako zanimivega pojava v slovanski zgodovini kot je kozaštvo.
Musij Kononenko: Struna, poezije 1883— 1908. Založba Ranok, Kijev 1908, str. 63, cena 20 kopejk.
To knjižico omenjamo kot ilustracijo k okamenelosti in mrt-vičju, ki je zavladalo na polju rusinske  književnosti na Ukrajini po onem  znanem   carskem   ukazu   z   1. 1876., s katerim se, z malimi  izjemami,   prepoveduje  izdajati knjige v rusinskem jeziku.
Knjižica bi imela biti slavnostni dar v spomin 25 letne slovstvene delavnosti precej nadarjenega pisatelja, toda neznatna oblika, slab papir, zanikaren tisk nikakor ne razodeva jubileja. Samo, da je brošurici dodana slika pisateljeva in kratke kronologične notice o njegovem delovanju, kjer bi pa pričakovali „predgovor", najdemo nekaj „namesto predgovora". Pisatelj izraža cesto na ganljiv način svojo ljubezen do Ukrajine, toda ta sentimentalna ljubezen je tekom 25 let rodila kakšnih 30 pesmic, par povesti in poldrugo bajko. Kononenku se vidi, da je epigon Ševčenka, ni posebno velik talent, toda je simpatičen in bi se lahko v ugodnejših razmerah lepše razvil.