Leto Y. Šfcev. 25. 16.000 lartieov. .... M&riuor, 14. decembra 1805. „Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Ixhaja Tiak dragi četrtek. Naročniki „Slor. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številka veljajo 4 b. — Naročnina ie pošilja na npravništrc „Našega Doma® v tiskarni it. Cirila v Maribora. — Za oznanila ae plačuje od navadne vrstice (petit), če sc enkrat natisne, po 15 k, dvakrat 26 k, trikrat 86 h. Kaj hočemo? Kdor nič ne zna, nič ne velja! V obrtniškem stanu veliko držijo na ta pregovor. Kadar je učenec, ki se uči kake obrti, izgotovil učenje pri mojstru in je imenovan pomočnikom, tedaj je njegova prva misel, na katero stran bi jo udaril med svet. Videti hoče tuja mesta in tuje ljudi, predvsem pa spoznati, kako se njegova obrt izvršuje v drugih krajih in pri drugih mojstrih. S pun-keljčkom na rami roma od kraja do kraja, in se vrne še le, ko si je pridobil veliko znanja in mnogo izkušenj, v svojo domovino, da začne kot mojster priučeno obrt. Kar je lahko za obrtniški stan, je zelo težavno, ali skoro nemogoče, za kmečki stan. Dobro bi bilo tudi za kmečkega mladeniča, da bi šel okoli po svetu, ter si ogledal, kako se obdeluje polje, vinograd, vrt itd. v drugih krajih, in si tako nabiral zlatih izkušenj za poznejše življenje. Toda to ni mogoče, za kmeta ni poskrbovališč kakor za obrtnike, in službene razmere pri kmetih tudi niso tako premakljive kakor pri obrtnikih, da bi lahko kmalu tukaj, kmalu tam vstopil pri kakem kmetu. Vendar pa je tudi za kmeta veljaven pregovor: Kdor nič ne zna, nič ne velja! Kako si torej pomagati? Dvojno sredstvo priporočamo: 1. Obiskujte pridno kmetijske šole! in 2. Izobražujte se sami! V kmetijske šole tudi ni mogoče priti vsakemu mladeniču. Pač pa je vsakemu kmečkemu mladeniču na razpolago — samo-izobrazba. Mi to vedno iu vedno povdarjamo. Mogoče da postajamo komu nadležni, toda ta naj oprosti. Stvar je tako važna, da se mora tirati z doslednostjo do skrajnosti. Za kmečki stan in za slovenski narod pač ni druge pomoči, da se rešita pred pretečim poginom, kakor izobrazba. In ker nam šolske izobrazbe nasprotniki nočejo privoščiti v polni meri, za to ne preostaja nič drugega nego samoizobrazba. Kdor nič ne zna, nič ne velja! Vsepovsod! po Slovenskem imamo bralna društva. Nobeno bralno društvo ne izvršuje svoje vzvišene naloge, ako ne navaja svojih mladih udov k sčenju, posebno k strokovnemu učenju. Naj se jim prirejajo poučna predavanja, ali daljši učni tečaji po gotovem načrtu ali naj so jih vsaj vspodbuja za čitanje strokovnih knjig in časnikov! Na delo, na delo, ker resni so dnevi! Imejmo vedno te resnice pred očmi: Kmečki stan je izgubljen, Če si ne pribori visoke strokovne in tudi povoljne splošne izobrazbe. Slovenski narod bo podlegel nemškemu, ako naše ljudstvo ne bo bolj na- obraženo nego nemško. Kdor nič ne zna, nič ne velja! Mi hočemo blagor kmečkega stanu in slovenskega naroda! Okoli po svetu. V državnem zboru govorijo poslanci o volilni pravici. Nemci niso za splošno in enako volilno pravico, ker v svoji prevzetnosti ne priznavajo Slovanov sebi enakim. Bo jim ta prevzetnost že minola, kajti tudi proti njihovi volji bo upeljana splošna in enaka volilna pravica. Izmed Slovencev je vrlo dobro govoril za razširjenje volilne pravice dvorni svčtnik Šuklje. V hrvatskero saboru so nekateri poslanci zelo hudo napadli habsburško vladarsko hišo. Državni pravdnik jih je hotel postaviti pred sodišče, toda sabor jih ni izročil. Na Ogrskem bodo socialdemokrati dne 19. t. m,, ko se zopet otvori državni zbor, štrajkali, in bodo baje štrajkali tako dolgo, dokler se vse stranke ne izrečejo za splošno in enako volilno pravico. Na Ruskem zopet vre na vseh krajih in koncih. Delavci štrajkajo, vojaki ss upirajo, veliki knezi se prepirajo. Vsak stan izrablja sedanji čas nemirov, da si pribori tudi boljše Zmaga Milosrčnosti. K ljubemu Bogu stopila je nekoč Vsevednost, svitla postava, jasnih, predirljivih oči, in rekla: „Oče, tam doli na zemlji vem za družino, katera visi nad prepadom pogube. — Mož in žena in otroci stradajo, skrb in tnga napolnila je njih srca z jezo in zastrupila s sovraštvom, in če jim Ti ne pošlješ pomoči, so izgubljeni.“ In spregovoril je nebeški Oče in dejal: „Bom pomagal!“ In obrnil se je k svojim dvorjanom in rekel: „Kdo izmed vas hoče rešiti dela mojih rok pogube?* In Pravičnost pristopi, visoka in sloka, resnega obraza, strogih očij, ustnice trdo stisnjene, v roki pa zlato tehtnico, pristopi in spregovori: „Dovoli, Gospod, da grem jaz k tem človeškim otrokom. Najprej pretehtam njih dela, da vidim, so li vredni Tvoje pomočil* In šla je iz nebes in prišla v dolino solz v hišo nesrečne družine. V eno skledico je položila nezmerno godraanje moža, divje tarnanje žeae in nepotrpežljivost bolnega otroka. Ničesar pa ni imela dejati v drugo skledico. Ni namreč našla pri hiši ne vda- nosti, ne zaupanja, ne molitve. Zato se takoj vrne v nebesa in vsa nevoljna zakliče že pri nebeških vratih: „Gospod! Niso vredni Tvoje milosti! Pošlji tja svojo Vsemogočnost, da z močno nogo potare hudobneže, opustoši njih domovanje ter njih ime izbriši iz obličja zemlje!“ In spet vpraša Oče nebeški: „Kdo izmed vas hoče udržati roko moje Vsemogočnosti ? “ In pred Božji prestol poklekne Prizanesljivost, mirna, tiha, skromna, in poprosi blagoslova za svojo pot. Šla je in — ni je bilo nazaj. Ura za uro, dan za dnevom je potekal, a Prizanesljivost se še vedno ni vrnila. Pravičnosti mračil se je obraz bolj in bolj, bolj in bolj nevoljna je postajala Vsemogočnost. „Kje je vendar naša sestra?“ povpraševali so se vsevprek. In Vsevednost je odgovorila: „Vidim, kako prizanesljivost sedi pred pragom hiše. Vstrajno čaka in se ne premakne, misleč, da bodo ti nbegi ljudje vendar le zapustili podstrešje svoje tope zakrknjenosti ter šli pod milo jasno nebo Previdnosti.“ In oglasi se Modrost in pravi: „Oče, ako jih s silo ne potegneš iz te zakrknjenosti, Tvoja prizanesljivost ne bo nikoli mogla izvršiti svoje naloge.“ löl, mlactenta; e, Sirite s s Spet torej vpraša Oče nebeški: „Kdo bo pridobil zakrknjena srca?“ In Svetost se prikaže pred Bogom ter pravi, da se loti težkega dela. Razprostre svitlo-bele peruti, nabere neomadeževano dolgo obleko in že je preko na pragu sedeža Prizanesljivosti v hiši ubogih grešnikov. Ko ji pa mesto pozdrava zadoni na uho nesramna kletev moževa, hripavo zmerjanje ženino in nepotrpežljivo stokanje bolnega otroka, bi se skoraj zgrudila samega strahu. Vsa prepadena se brž vrne nazaj v nebesa. „Gospod!“ zakliče, „ne morem bivati v tej jami razbojnikov; mučijo me njih ostudne misli, davijo me njih nesramne besede, morč me njih predrzna dejanja.“ Vse oči se upro v Očeta nebes in zemlje, kaj bo storil. Obličje Vsemogočnosti je temnorudeče, žile same jeze polne krvi, razjarjena potegne svitli meč iz nožnice in zakliče z glasom podobnim gromom: „Pustite me, pustite me, grem jaz!“ Srce je vsem prenehalo za trenutek biti samega pričakovanja. Pa se pririne z lahno silo ljubka postava skozi vrste svojih sester. Imela je glas otroka, oči angelja, roko svetnika, srce matere. S solzami v očeh zakliče proseče: „Stoj, o >1 list! gospodarsko stanje. Nihče ne more vedeti, kdaj se bo povrnil mir v veliko, sedaj tako raabnrkano rusko državo. Mladinska organizacija. Društven koledarček za 1. 1906 je izšil. Vsebina: Koledar, Naš „koledarček“, Zborovanje v Mariboru, Naša delavska f rga-nizscija, Prireditev „Zvczinih“ društev, Mladeniški shodi na Štajerskem itd , itd. Cena eno krono. Naročila na naslov : Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Somišljeniki, sezile po koledarčku. Mladina slovenska, skupaj! Na Slovenskem imamo že mnogo mladeniških zvez. Lepo se razvijajo in napredujejo. Vsakdo se jih veseli. Samo nekaterim brez-zaačajnim ljudem ne ugajajo. „Nekdaj ni bilo mladeniških družb, pa smo le živeli“, tako pravijo. A tako govoričenje je prazno. Nekdaj marsikaj nismo imeli, kar dandanes imamo. Na svetu se vse razvija; novi časi prinesejo nove nevarnosti. Da se pa ognemo novim nevarnostim, potrebujemo novih pripomočkov. Mladini dandanes preti mnogo pogub. Zapeljivi časniki, brezverski jeziki, pchujšljive tovaršije in se marsikaj hoče mladino okužiti. Zato je prav, da se mladina zbere v poštene družbe, da pod modri®, izkušenim vodstvom skrbi za sedanjo in prihodnjo srečo. Ni poštenega Človeka, ki bi ne pripoznal potrebe in koristi mladeniške organizacije. Vendar je še mnogo mladeničev in deklet, fci niso v nobeni mladeniški dražbi. Kako naj še te pridobimo? To seveda ni tako lahko, pa gotovo se lahko še mnogo pridobi Vsak ud mladeniških družb naj se po svoji okolici trudi, da jih vedno več pristopi. Eden najimenitnejših pripomočkov pa so poštene veselice in poučna predavanja. Mladina išče veselja, če nima poštenega, pa lahko zajdo v nepošteno. Dobro je, da se prirejajo gledališke predstave, da se snujejo pevski zbori, da nastopajo govorniki s šaljivim in tudi poučnim predavanjem. V tem oziru se na Nemškem mnogo več stori, kakor pri nas. Kmetje sami skrbijo, da se mladina razveseljuje m izobražuje. V mnogih krajih zložijo kmetje kakih 2 do 3 tisoč goldinarjev ia postavijo v društvene namene v svoji vasi primerno hišo. Ta ima toliko prostora, da, se lahko v nji zberejo poleg domačih vaščanov še sosedje. V zimskih večerih se mladeniči naučijo kake lepe igre pod vodstvom svvjega duhovnika in nastopajo v društveni dvorani. Marsikatera mamica najde tu razvedrila v svojih težavah. Tudi stari oče se veseli, da njegovi vnuki tako vrlo napredujejo in v pošteni druščini iščejo razveseljevanj?.. Nekdaj so se mladeniči posameznih vasij zbirali in so po noči kričali, razsajali in se ponašali, če so kakfga mladeniča sosedne vasi pošteno naklestili. Dandanas j & mladina pa je po mladeniških organizacijah prišla na boljšo pot. Pretepi prenehajo, mladeniči se spoznavajo in navdušujejo za lepe nauke. V spremstvu svoje matere gre hčerka v gledališče v lastni ali vsaj bližnji vasi. Tam v društveni hiši se snidejo sosedje v bratski ljubezni in se razvedrijo vsaj enkrat na teden in odložijo svoje velike skrbi. Da, slovenska mladina, išči tudi ti v krščanskih mladeniških društvih poduka in veselja! Taka tovaršija ti ne bo pokvarila srca, pač pa te bo oblažila in olikala Sta-riši pa bodo najbolj veseli, če bodo videli, da njih otroci ohranijo svojo pamet, ki več velja, kakor najboljši ž&met. Zavarovanje. j Govori! velepes stnik Jakob Zemljič iz Rađene j na občnem zbora S. k. s. z. dne 4. sept. t. 1 Slabi časi, slabi časi! Tako toži dan-I danes vse povprek, najsibode to delavec, \ obrtnik ali meščan. Posebno slabo godi pa i se današnje dni — kmetu. Država nalaga nam vedno večja bremena, j čeravno je zemlja žc izmolzena, in ne rodi več v tako obilni meri kakor nekdaj; če hočemo, da nam kaj donasa, treba je pogosto si nabavljati raznih umetnih, čestokrat dragih sredstev. Če ima kmet kaj za prodati, ne nastavlja cene on, ampak ma njo že v naprej nastavijo grabežljivi špekulanti, ki pri tem oskubijo producenta in konsu-menta, sami pa si polnijo žepe z miiij ni. Najhujšo zio pa je dandanašnji za kmeta — rekel bi — pomanjkanje kmečke dru- Gočpod! Ne bodi Sodnik, ampak Rešenik! j Dovoli, da grem še jaz k njim, predao po- j kličeš nazaj Prizanesljivost ter pustiš Vse- j mogočnosti njeno voljo.“ Milostno in dobrohotno se oglasi Beseda ! Božja: „Milosrčnost, najdražja hčerka mo- j jega srce. in otiok moje večne ljubezni, ! pojdi, pojdi v mojem imenu!“ Ia Milosrčnost je hitela k usmiljenemu Samarijanu vzela mu olja ia vina in šla v hišo teh cbupsuib ljudlj. Kar začudili so se, ko so videli to čudno > nezapopadljivo prikazen. Poravnala je bla- j zine na otrokovi postelji in jo prestlala. V j rane mu vlila balzama, ter mu pela sladke, i mile pesmice, dokler ni zaspal. Na prazno mizo je pred ženo položila I hleb kruha in polagoma iz rok izvila možu i kozarec z ognjenim opojnim strupom, s ka- j terim si je dosedaj tešil skrb in žalost. Oi- j prla je okna in s*. Inče je prisijalo in prigrelo v temno, vlažno, zadubio izbo, in vrarrabljani zemlji srca je vsklila cvetka upanja. In ni si dala ne miru, ne pokoja ne oddiha, ne počitka, dokler se ni zopet tudi j iz teh src dvigal v nebeške višave zaupni j klic: „Oče naš — kateri si v nebesih — ] pridi k nam Tvoje kraljestvo daj nam — ] naš vsakdanji kruh — odpusti nam naše dolge — reši nas hudega!“ — —- — „Amen! Amen!“ odgovorilo je tisoč in tisoč glasov krog Božjega prestola v nebesih. Skledica z grebi na tehtnici Pravičnosti poskočila je kviško, da se je vse raztresio. Vsemogočnost je potolažena in zadovoljena vtaknila svoj grozni meč v nožnico. In ko ste se vrnili Prizanesljivost in Milosrčnost, in je ta stopila v nebeški dvor, zaorila ji je v pozdrav po širnih nebesih veličastna pesem: „Usmiljenje Gospodovo bom opeval vekomaj ! “ Ameriški humor. V nekem časopisu v : Ameriki je bil pred kratkim sledeči oglas: \ „Moža, ki je v Kalifornski ulici vzel mošnjo j z denarjem, se pr« si, da vrne podpisanemu jj pravemu lastniku denar ker je znano njegovo ime.“ Nekaj dni pozneje je bil v do-tičnem listu odgovor na prejšnji oglas sle- ; deče vsebine: „Mož, čigar ime je znano in ki je v Kalifornski ulici vzel mošnjo z de- | narjem, prosi vljudno, da ga cdškodovanee ‘ obišče v njegovem stanovanju in vzame ondi svoj denar.“ : žine in kmečkih delavcev. Da bi se poira-I dila vlada pozvedeti o vzrokih razprodaje - kmečkih posestev v zadnjem desetletju, j prepričala bi se, da je nad polovico po-; sester bilo razprodanih, — ne zaradi dolgov, ■ ampak zaradi pomanjkanja potrebnih de-l kvskih moči. la t te vasi povemo, da j ! ni noben ždezenski fant naročen na ptujsko i j „gnilo repo“; res pa je, da vsi fantje te j I vasi berejo in nekateri še celo razširjajo j svoj list „Naš Dom.“ Toliko na znanje, da ! so dosedaj še vsi železenski mladeniči na ] oni strani, na katero nas je ljubi Bog že j po rojstvu postavil, na slovensko-katoliški i strani. Mimogrede bodi omenjeno, da sploh j v celi naši župniji ni nobenega druzega I „Št—erčevega“ pristaša, kakor A. K. in i Fr. D , katera dva pa sta bila v slovenskih i listih že dobro okrtačena. Dalje kvasi nekaj o surovosti naših fantov; a to tudi ni res, .Nabš Dom“ stane za oelo leto samo I kajti iz Podsrede ne hodi niti eden fant v i Koprivnico k sv. opravilu. — Toliko resnici I na ljubo! Toliko na znanje, da ne bode s naša tržka gospoda mislila, da se vzlic ■ njenemu ddovaajn v okolici nahajajo se kaki „kimavci“ in bralci ptujskega „Räuber-biattelna“, katerega izdaja neki „šprican“ teol'g. — Seveda, tega ni kriv „Naš Dom“, ; ampak njegov koprivniški „resnicoljubni“ (?.?) poročevalec, katerega javno poživljamo, da se opraviči. V uredništvu je seveda ne-• mogoče, poznati vsa oseba in vse razmere na Sp. Štajerskem, zato se morajo zanesti j na svoje poročevalce. Zavoljo vsakega do-I piša se pa tudi ne morejo peljati na lice j mesta, da bi se tamkaj poučili o resnico-: ljubnosti poročevalcev, kajti potem bi morala imeli uredništva celo kompanijo urednikov, j ki bi se samo vozarili okoli, da vohajo za dopisniki. Uredniki se zanašajo na poštenost dopisnikov. Če kaj zakrivijo, pa radi dajo resnici spiieeranje. — V imenu vseh žaljenih župlj&nov iz Podsrede: Josip Planinc, mladenič; M. S.; Fr. P. in več mož in fantov. Št. Ilj pod Turjakom. To vam je bilo nekaj posebnega, veselega, veličastnega za našo faro, da, za celi okraj; slovesno sprejemanje družbenic novoustanovljene dekliške i Marijine družbe, ki se je vršil» na praznik brezmadežnega Spočetja Marijinega. Saj je pa tudi vsekdar genljivo, če se mladina iz lastnega nagiba posvečuje posebnemu češ čenju božjemu in krščanski popolnosti. Vkljub velikemu nasprotovanju je družba v kratkem času mogočno narastla in zdaj trdno stoji. Priča temu redkemu lepemu in genljivemu prizora je bila velika množica ljudij, v natlačeno polni cerkvi, kar v tej raztegnjeni župniji popoldne ni ravno navada Po tej prisrčni cerkveni svečanosti pa se je vršila še drugtt ; slovesnost s petjem, govori in deklamacija v šoli pred podobo Brezmadežne, la tu je nastopila cela vrsta druž enic z govori in pesmami, ssamOzavestuo, in mnoge ' še celo brez vsake prejšnje poskužnje. Lepo in s prisrčnostjo so deklamc.vale pesmi Lina Krušičeva, Hana in Lenčka Ločnikova, M eka Kraljeva, Tončka Dobršekova, vmes nastopile z govori, kakor so si jih same sestavile, Lenka Vogrinova, ki je družbenice kar v pesmi pozdravila, Anka Tratnikova, Marija Krevh, Micka Krušičeva, ki je govorila s posebnim ptvdarkom, zlasti pa prednica Terezija Smolar, ki je govorila z milim glasom, z vsem čutom svojim, kakor rojena govornica, in vnemala družbenice. Vnete in nadarjene hčerke g. organista Krušiča ste zložile kar pesem z napevom. Najlepši prizor . pa je: bil, ko ste imele Terezija Smolar in I Liza Kristan dvogovor: „Samostanskalilya“, j ga govorile z umom in srcem pred čudečo : se in ganjeno množico, ki je bila napolnila j šolsko sobo. Nsizbrisea ostane ta dan, lep ! je bil zunaj, še lepši pa je zasijal v srcih I mladostnih. O sijaj naprej, duše razjasni I in srca ogrevaj! Da krščanska mladina se zaveda in vstaja, ob materi Božji se čilo preraja! Teharje. Vem, da ti tesno hodi s prostorom, ljubi „Naš Dom“, vendar upam, da mi ne boš odrekel majhnega kotička v svojih cenjenih predalih za naše teharske novice, Pred tednom nastal je že v drugič požar v hlevu g. Kunstičeve. Ogenj se je naglo širil vkljub temu, da je bilo vse vlažno, ker je bilo baje tramovje oblito a petrolejem. Aretirali so lastnico, ker je na sumu, da je sama zažgala. — Ponesrečil se je pri slamo-rezaici fant Karol Štante p. d. Adamčev Kori iz Kresnik. Stroj mu je odtrgal malo eno kx»ono! ne pol roke. Težko, da bi okreval vsled prevelike izgube krvi. — Kaj pa naša ,Marijina družba“ ? Morebiti misliš, da že dremlje. O ne! Pod vodstvom vrlo marljivega g. duh. voditelja lepo napreduje. Na Marijin praznik 8. grudna je bilo vsprejetih zopet nekaj novih članic. Pa tudi nekaj vrlih mladeničev se je odločilo služiti Mariji s celim srcem, ter so bili sprejeti v „Marijino družbo.“ Ganljivo je bilo. ko so jim med prepevanjem vsprejemne pesmi pripenjali g. duh. voditelj na prsi svetinje, znake naše nebeške matere. Kaj takega še pri nas, ki smo, na uho povedano, malce bolj posvetni, ni bilo. V čast Vam vrli mladeniči, da se niste zbali zasmehovanja nekaterih posvet-njakov, ki zaničljivo imenujejo našo družbo „ikrniceljverein“, ampak pogumno stopili v vrsto Marijinih bojevnikov. Upamo, da bode Vaš vzgled privabil tudi druge mladeniče pod zastavo Marijino. Pa tudi mati Slovenija je lahko vesela takih sinov, kajti kdor je zvest Bogu in Mariji, ta j« zvest tudi svoji domovini. Le naprej mladeniči! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! Dsbrna pri Celju. Volitve so tu! Dne 20. decembra bodo! Slovenski volilci, ne pozabite, da morate biti možje, ne pa metle, s katerimi bi neračurji pometali blato, ki ga naredijo! Ogibajte se ncmčur-skih prilizunov, ki vas vabijo na pivo in šnops, da bi vas ujeli v svoje mreže! Slovenski fantje, delajte pridno! Slovenske žene in dekleta, ne dajte miru možem in očetom, ampak spravite jih na volišče! Dobrnske žene so rekle, kdor ne pride na volitev, ali kdor bo volil nemčurje, ni vreden, da je mož in da nosi hlače! Tako jo! Živile dobrnske narodne žene! Možje! 20. decembra vsi k volitvi, in volite samo svoje domače, slovensko narodne in poštene krščanske može! Mödling pri Dunaju. Zopet so se vzbudil« goreče želje nam slovenskim vojakom tukajšnje akademije (vojaške šole) spregovoriti par besedi z bralci „Našega Doma“ in „Slov. Gospodarja“, katerih se tudi pri vojakih radi spominjamo ter njih novice radi prebiramo, kakor nekdaj v domovini. Zato pa tudi kaj radi poročamo o naših razmerah iz vojaške službe. Posebnih novic sicer nimamo, pa ker so naše misli vedno v domovini, zato tudi radi podamo par vrstic našim slovenskim rojakom v „Našem Domu“, kateri nam je naše največje veselje pri vojakih. Imamo se tako po vojaško in nas srčno vsseii, da se nam je približalo zadnje leto, večinoma nam vsem tukajšnjim slovenskim prijateljem. Še dvestosedemdeset-krat nam bode vzšlo rumeno solnce in nas pozdravljale večerne zvezde na nebu v vojaški službi, in zopet se bomo podali, kamor si naše srce najbolj želi, v naročje naše slovenske domovine, kjer je tekla zibel naša, tje kjer smo se od naših skrbnih roditeljev učili izgovarjati prve slovenske besede. Privadili smo se tudi nemškega jezika, ne da bi se s tem hoteli pohvaliti, ampak ker nas izrek rajnega knezoškofa A. M. Slomšeka uči, da kolikor jezikov človek zna, toliko ljudi velja. Zategadelj pa ostanejo naša srca zvesta materinemu jeziku in naši lepi domovini. Zatorej smemo tudi reči, da ga ni večera v dnevu, ko bi se ne glasile iz tukajšnje velikanske akademije naše lepe vojaške in narodne pesmi. Kaj veseli so naši tukajšnji tovariši tujih jezikov, kadar slišijo nas Slovence peti, pri čemur nas ne-prekose iz nobenega naroda, akoravno smo tukaj iz vseh dežel našega cesarstva. Lega tukajšnja in mesto Mödling je že gotovo marsikateremu bralcu znana. Posebne zabave tukaj res ni. Priložnost nam je pa, v našem prostem času si ogledovati Dunaj, ker ni daleč od tukaj. Omeniti pa moramo tudi, da prebiva na Dunaju veliko število naših rojakov, vrlih naprednih Slovencev, kateri so jako lepo združeni v raznovrstna društva. Posebno znano nam je katoliško izobraževalno društvo „Straž*“, katero ima na Dunaju lepo število udov. Nadalje nam je poznano slov. kat. podp. društvo „Zvezda“ kakor tudi vrla „Danica.“ Nepozabljiv nam ostane koncert s petjem in godbo, katero je priredilo društvo „Straža“ na večer Martinove nedelje dne 12. novembra kot Martinov večer. Prav milo se nam je storilo pri srcih, ko smo zaslišali vrli tamburaški zbor igraje pesem „Lepa naša domovina“, več prijetnih koračnic itd. Ravno tako sta pozdravljala prenapolnjeno veliko dvorano slovenskih gostov vrla izobražena pevska zbor* moški in ženski društva „Straže“ in „Danice.“ Prav lepo so *e glasile naše narodne ter tudi druge pesmi kakor na primer: „Lahko noč“, „Slavček“, „Triglav“, „Lunica“, „Pogovor z domom“ itd. Vse veselje pa je povzdignil in napravil mnogo smeha zauber France s svojimi šaljivimi nastopi. Po koncertu je sledil Martinov večer. Nadalje ima društvo „Straža“ tudi svojo knjižnico, v kateri imajo udje mnogo berila. Tudi vsakomesečno slov. službo božjo imajo. Nemislil bi si vsakdo, da prebiva na Dunaju tako zavedno slovensko ljudstvo, vneto in stanovitno za čast domovine. Naše upanje je, še v tem zadnjem letu mnogokrat se veseliti v veselih družbah med našimi vrlimi rojaki na Dunaju, kajti s t«m nam bo hitreje potekel čas še Uh par mesecev. Ti pa „Naš Dom“, naznani svojim bralcem po širnem I svetu, kako napredni so Slovenci na Dunaju. : Bog jih živi! Društvu „Straža“ kakor tudi : vsem drugim slovenskim društvom želimo I rast in procvit! — Slovenski vojaki topni-I čarji c. kr. akademije. Koroške novice. Koroške misli. Koroški fantje in dekleta! Novo leto se bliža, ko je treba si naročiti na novo „Mir“ in „Naš Dom“. Ostanite nam spet zvesti, pridobite nam novih naročnikov. Zraven ne smete pozabiti poravnati naročnine. Strašno veliko se potrudijo in izdajo naši nasprotniki za časnike. Ne smemo rok križem držati. Včasih nam poročajte iz domačega kraja. Radi sprejmemo! Vesele praznike in srečno novo leto! Novi poslanec Sajfrie se v državnem j zboru zelo kislo drži. Proti njegovi volitvi se je namreč vložila pritožba, ker se je mnogo nepravilnosti zgodilo, če bi šlo vse po pravici, izvoljen bi bil gotovo gospod Grafenauer. Ker je torej pritožba proti g. Sajfricu, še g. Sajfrie ni smel položiti prisege kot državni poslanec. Žalosten hodi okoli po zbornici in drugi poslanci se mu smejijo! Celsvec. Dobro je, da zve tudi naše kmečko ljudstvo, kaj delajo koroški poslanci v deželnem zboru v Celovcu. Kdor se hoče natančneje podučiti, naj bere zadnje številke „Mira“, ki je letos prav natančno in poljudno poročal o tem, kar se je tam godilo. Povedali bodemo samo najvažnejše reči. Četudi bi imeli Slovenci še več tako izvrstnih poslancev, kakor je naš dobrozuani Grafeaauer, ki je edini zastopnik koroških Slovencev v deželnem zboru, bi se vendar ne dalo veliko doseči. Liberalci imajo večino in oni so sklenili že lansko leto, da glasu jejo proti vsakemu še tako dobremu predlogu, ki bi ga stavila manjšina. To je čudno grdo in krivično. Krščanski poslanec Weiss je predlagal, naj se spremeni lovska postava. Občina naj dobi več pravice do lova. Tatov divjačine „bildšicov“ se naj ne kaznuje tako strogo kot do zdaj, ko so ljudje radi zajca velikokrat bolj kaznovani kot radi človeka. Ni bilo sprejeto. Krivica! — V Borovljah imajo ljudje pri izdelovanju pušk veliko zaslužka. Prosili so deželo podpore, da si kupijo strojev (mašinov) za izdelovanje pušk. Dobili niso nič. Za „šul-ferajn“, „musikverein“, nemške „turnarje“ in druge neumnosti imajo denarja dovolj, za uboge delavce je liberalcem malo mar. Prav toplo je govoril za Borovčiče Grafenauer; rekel je, naj se denar za nepotrebne reči namenjen obrne za Borovlje. Gluha so bila ušesa. Bodo pa menda delavci in kmetje enkrat vsaj spoznali nemškutarske liberalce, ki so pred volitvami sicer slajši od strdi, v deželnem zboru pa kažejo fige. Pri volitvah jim vrnite! Figo za figo! — Čudna oslarija vlada na Koroškem radi šolskih stroškov. Večinoma imajo po drugih deželah upeljano, da plačajo šolski okraji svoje šole. Pri nas plača pa vse dežela in tem potom ss je olajšal davek mestom in se naložil kmetu. Mesta imajo mnogo vrst šol, lepa poslopja, plačati jih mora dežela. Ej to bode spet naš Djekšar ali kdo drugi preklinjal, ko bode zvedel, da plačuje on meščanom šole, za sebe pa pobira le drobtine. — Celovec in druga mesta bi rada, da se sme uvažati k nam živina iz Rumu-nije. Po tej poti bi se znižala ceua mesu. Krščanski poslanci so v deželnem zboru odločno govorili proti. Iz Rumunije bi dobili spet živinsko kugo, ki bi kakor svinjska nam storila nad tisoče škode. Cena bi potem padla pri naši domači živini. Imamo sami živine dovolj, čemu jo potem še uvažati? Mesta pač morajo imeti korist, četudi na škodo kmetu. — V Feldkirchnu in Trebnju pri Beljaku so ustanovili g. kaplan Kayser večina s svojim denarjem sirotišnico, kjer imajo okoli 250 otrok, zapuščenih malih revežev in sirot. Vzgajajo jih tako, da bodo enkrat vsaj še pridni posli. Prosili so deželo podpore. Niso jim dali ničesar. Pač pa so dali podporo za „lutriš“ sirotišnico v Waieru pri Feldkirchnu. To je vnebovpijoča krivica. Za katoliško stvar se v katoliški deželi ne da ničesar, za protestante pa se denar izdaja. Kakor Tavčar na Kranjskem, pravijo tudi naši liberalci: Klerikalcem knof, liberalcem groš. Se vam še vrne, le čajte liberaluhi krivični. V sedmih letih vse prav pride! — Z denarjem dela naša gospoda kakor svinja z žakljom. Deželna zavarovalnica zoper ogenj, ali po nemškem „LandesbrandschadenVersicherung“ Vam je znana. Navadno imajo takšne zavarovalnice vsako leto veliko dobička. Le poglejte „Slavijo“, „Nord Britiš“, „Adriatika“ in druge. Naši koroški liberalci, ki imajo zavarovalnico v rokah, pa imajo leto za letom zgubo; peto leto celih 19 tisoč kron. Čemu tudi ne? Veliko pri zavarovalnici vzamejo samo uradniki, celih 53 °/0, kar dobe na premijah. Kakšni pa so ti uradniki. Poglejmo jednega! Piše se Hanel, ki je bil prej ravnatelj ali „direktor“. Mož ni bil sposoben za službo, zavarovalnica ga je morala odpustiti, pa mu je morala za to, da je šel, plačati 20 tisoč kron. Čudno! IMElaiCteuiči, najpoöite ai „ISTctš Dona.“! Vsak mojster, bodisi te ali one stroke, najprej poskusi pomočnika ali „ksela“, je li \ za službo ali ne. G. Grafenaurer, ki je j spravil ta „švindel“ na dan, je nemški go- i spodi pri tej priložnosti solil prav poštene, j Ni čuda, da so dolgovi, če je toliko nered, j Le škoda, da zadene izguba spet celo de- j želo, ker za zavarovalnico „garantira“ ali j „dobro stoji". Slabo se godi naši gospodi j tudi pri gospodinjski šoli v Celovcu in \ kmetijski soli v Velikovcu. Sami so rekli v deželnem zboru, da nosi velikovška kmetijska šola že smrtno kal v sebi. Premalo veselja in zanimanja kažejo ljudje za take koristne naprave. — Kjer bi se naj brigali naši Nemci in storili svojo dolžnost, tam so nemarni, kjer pa jih ne briga ničesar, tam pa imiyo zraven svoj nos. V deželnem zboru so letos seveda spet razbijali in bili hudi, posebno na slovenske duhovnike, ki nočejo v šoli slovenskih otrok učiti krščanskega nauka v nemškem jeziku. To bi še bila prava 1 Liberalčeki, kaj neki vas to srbi ?! Prihodnjo leto so volitve. Ako liberalci ne bi imeli za seboj učiteljev, propadejo. Da si jih bolj privežejo, bodo z letom 1907 zvišali plače. Skleniti je lahko, ali odkod vzeti denar (400.000 kron na leto) je druga reč. Tinje pri Csloven. No, iz Tinj pa že dolgo ni bilo kaj novega v „Našem Domu“. Le potrpi, dragi bralec, tudi danes žalibog ne morem kaj prida povedati. Glej, dragi bralec, Thye na Koroškem, to je lepa slovenska fara, lep kraj, da je malo takih. Na precejšnem hribčeku stoji lepa župnijska cerkev in njen visoki zvonik se ozira kaj mogočno daleč okoli po Spodnjem Koroškem. Če se peljaš po železnici iz Dravograda proti Celovcu, ga boš zagledal na desni kmalu za Velikovcem. — Tedaj, slovenski kmet je tukaj doma, in prave Nemce lahko sešteješ na prstih ene roke. Ali glej, ljubi „Naš Dom“, kako bi nas Slovenc# radi požrii kar naenkrat! Napravili so nam čisto nemško šolo. Ali ni to nespametno? Sami slovenski otroci hodijo v šolo, pa se še slovensko ne bodejo niti brati naučili! Dozdaj so se v prvem razredu vsaj brati in za silo pisati učili po sloveasko. Otroci so potem vsaj mogli brati katekizem in „Zgodbe“. Kako pa se bodejo otroci zdaj učili krščanski nauk, ko ne bodo znali več brati, tega ne vem. Tega tudi ne ve povedati naš imenitni krajni šolski svet, ki nam je tako prenaredil šolo. Ni vprašal nobenega človeka, >e posestnikov, ne sta-rišev, ali jim bo to po volji ali ne. Kar skupaj se je vsedlo teh pet posilinemških mož pri šolskem svetu in so sklenili: „Šola mora biti čisto nemška! Naši slovenski otroci se ne smejo več učiti slovensko brati in pisati, bilo bi jim to v škodo.“ Kaj ne? narobe svet, ljubi „Naš Dom“? Glej, in deželni šolski svet jim je ta sklep hitro potrdil. Najboljše bi zdaj bilo, da bi naj šli ti možje sami učit. Bi pa videli, kako neumnost so naredili. Ubogi otročiči odpirajo kakor lačni Vrabiči svoja usta, ko se jim razlagajo nemške črke in besede. Seveda ne zastopijo nič, in ima gospodična učiteljica veliko težavo, da posebno najmlajšim nekoliko „raztajča“. Škoda časa, ki se zapravi. Med tem časom bi se lahko slovensko naučili brati in pisati. Potem bi pa tudi z nemščino lažje šlo, ko se enkrat v malih glavicah napravi dan. In s krščanskim naukom bo še le pravi križ. Slovenskih katekizmov in zgodb ne bodejo megli brati, nemških, če bi se jim ti dali, pa zastopili ne bodo. In pa sploh se po vseh hišah moli le po slovensko in v cerkvi je tudi vse slovensko; zato mora biti krščanski nauk tudi slovenski. Cerkev, dom in šola morajo skupaj delati, če hočejo vzrediti dobre kristijane. Ali je morebiti našemu krajnemu šolskemu svetu vse eno, če se otroci kaj naučijo krščanskega nauka ali nič? Kdor bi rekel „ja“, bi jo najbrž uganil. Tinjčani pa so drugih misli in so se pritožili na deželni šolski svet, in prosili, da šola naj ostane taka, kakor je dozdaj bila. Če je bila dozdaj dobra, še bo tudi naprej. Bomo videli, kaj bo deželni šolski svet na to rekel. Boš že zvedel tudi ti, ljubi „Naš Dom". St. Rupert pri Velikovcu. Ako še bodemo živi in zdravi, potem se spet vidimo na kvaterno sredo pri božičnici v Narodni šoli. To vam bode spet radosti in veselja. Nastopali bodo otroci, nam deklamirali, popevali in igrali tako ljubko, da bi jih gledal in poslušal. Pridite, dragi Slovenci in Slovenke, od blizu in daleč se k nam veselit. Ne bode vam žal! Škoeijan. Zbaral sem, da se čudne reči kuhajo in pripravljajo pri nas za praznik Sv. Štefana. Naši fantje in dekleta se pridno vadijo igro, pevci že imajo grla namazana in govorniki jezike nabrušeno, da se veličastno spet zvrši občni zbor naše Ciril in Metodove podružnice. Pohitimo torej na Št. Štefanovo v Škocyan gledat čudnih, ne strašnih reči. Iz drugih slovenskih krajev. Slovenska ljudska stranka. Katoliško-narodna stranka na Kranjskem se je na zaupnem shoda dne 27. m. m. proglasila sa slovensko ljudsko stranko. Skrbeti hoče za vse slovensko ljudstvo ter sprejme v svoje okrilje vsakega, ki pošteno misli in dela za ljudski blagor. Voditeljem novoimenovane stranke je bil izvoljen dr. Šušteršič. V zahvalnem govoru je rekel, da hoče biti prvi sluga slovenskega ljudstva. Volilni okraj Kočevje-Ribnica-Velke Lašče je izgubil svojega dosedanjega deželnega poslanca g. Primoža Pakiža. Zaupni shod Slovenske ljudske stranke je imenoval že novega kandidata, državnega poslanca Franca Šukljeta. Časnikarstvo na Kranjskem. Priljubljeni „Domoljub" bo postal z novim letom tednik. — Za slovensko delavstvo je začel v Ljubljani izhajati nov list „Naša moč“. Slovenski delavci in delavke, sezite po tem listu! — Kdor hoče dnevnik, naj si naroči izvrstno urejevan slovenski dnevnik „Slovenec“ v Ljubljani. Če je za enega predrag, naj si več sosedov skupiy naredi en izvod „Slovenca“. Jesenice. Morale bi biti že občinske volitve, a župan jih noče razpisati. Zagotoviti še hoče prej z imenovanjem častuih občanov svoji stranki zmago pri prihodnjih volitvah. Črnomelj. Vinski sejem je zelo dobro izpadel. Ponudili so vinogradniki na njem nad 1000hi prav dobrega, zelo okusnega vina. Novomeste. Vsako nedeljo se vršijo v tem mestu v prostorih kmetijske podružnice gospodarska predavanja. Začetek ob 10. uri predpoldan. Gospodarji in kmečki mladeniči, obiskujte ta predavanja! časnikarstvo na Primorskem. V Trstu izhaja dobro urejevan list „Družinski prijatelj“, ki prinaša zelo lepe povesti in vsako-- krat eno ali več slik. — V Gorici sta po- IMUaidenlc«, aa.grltix*ajte za, „ISTaä sebno dva lista priporočila vredna: „Primorski list“, ki izhaja enkrat na teden in „Gorica“, ki izhaja dvakrat na teden. Nadškof v Gorici. Listi hočejo vedeti, da je imenovanje tržaškega škofa dr. Nagla nadškofom goriškim gotova stvar. Kdo bo potem škof v Trstu, se še sedaj ne ve. Onemogel avtomobil. Zadnje dni enkrat je prisopihal v Gorico avtomobil hotela „Südbahn“, vračajoč se iz Gradišča proti Gorici do Podgore. Ta je revežu zmanjkalo sape tako, da ni mogel sam več naprej. Usmilil se ga je proti primerni plači neki ločniiki kmet, ki je vozil gnoj. Vpregel je namreč pred avtomobil svoja vola, ki sta vlekla nesrečneža proti mestu, dokler mu nista prišla naproti dva „črna vranca“, ki sta ga spravila potem domov. Razne novice. Odked beseda „proletarce.“ Večkrat, zlasti pa o sedanjih dneh, slišati je dan na dan besedo „proletarec.“ Zato je vredno znati, odkod da prihaja ta beseda. Latinska beseda „proletarius“ prihaja od „proles“, kar pomenja potomstvo. Proletarci so se v Rimu zvali ljudje, ki niso imeli drugega, nego otroke. V početku so bili svobodni od vojaške službe in vsakega davka, a pozneje počensi od konzula Marija, se je iz njihovih vrst sestavljala rimska vojska. To je stari pomen besede „proletarec.“ Sedaj znači sloj vseh delavcev, ki prodajajo svojo delavsko moč in nimajo svojega proizvodnega orodja. Izredno srečna mati je bila pokojna Marijana KoliSck, ki je umrla 23. junija v Brnu pri svojem najstarejšem sinu dr. Frančišku Kolišek, konzistorijalnem svetniku in mestnem župniku. Dne 24. junija popo-ludne ob 2. uri je bilo njeno traplo v stolnici slovesno blagoslovljeno, potem prepeljano v Proti vanovo ob Boško viču. Tu je bila ob navzočnosti mnogih duhovnov in številnega ljudstva pokopana. Imela je 6 sinov duhovnov. Ko je n&jmlajši pel novo mašo, poslal jej je presvitli cesar čestilno pismo in letos pa papež svetinjo. Električno šibanje. V severo-ameriškem mestu East Peuma v Illinoisu je šolski ravnatelj uvel v šolo električni stroj za šibanje. Očetje šolskih otrok pa niso z načinom tega kaznovanja zadovoljni ter so izjavili, da vzamejo svoje otroke iz šole, ako ravnatelj ne odpravi električnega šibanja. Človeško čudo. V budimpeštanski bolnišnici se nahaja nekaj časa sem pravo človeško čudo. To je neki delavec, ki je pripotoval iz Nemčije in ki je celo za zdravniške kapacitete prava zagonetka. Mož ima 30 let in zapoveduje vsaki svoji mišici popolnoma po svoji volji. Z mišičjem src počuč, kar hoče in pri vsaki poljubni priliki lahko ustavi delavnost srca. Trebuh in želodec lahko vzdigne do prsi, tako da mu spodnji del telesa ostane čisto prazen, na vratu in rokah mu pa deluje vsaka mišica, kakor si želi. Tudi kožo lahko pregiba po j vsem svojem telesu, kjer hoče in kadar j hoče. Z očmi dela prave čudeže, pri tem I pa ne občuti prav nikake boli. Ni torej ! čudno, da so ga zdravniki proglasili za ! anatomsko človeško čudo. j Kako je Jurče Klobasorad bežal pred volkom. (Črtica, priredil Branislav.) Tako sedimo nekega mrzlega, meglenega zimskega večera doma krog tople peči. Mi Dom.“ Ž mlajši smo uganjali svoje otroške burke, saj mlada kri ne more mirovati; možakani so tlačili tobak v svoje pipe ter spuščali h istih gost dim, da so se delali kar oblaki po kbi. Ženske so pridao sukale kolovrate, da je kar brenčalo. Mežki, ki so po dnevu dr varili, so kaj radi posedali delj časa v topli sobi, saj pa tudi zunaj na prostem ni bilo mikavno: debela snežena odeja je pokrivala mater zemljo in gosta zimska megla je obzorje docela zožila. Tudi stari, kruljavi Matijče, občinski revež ali užilkar, ki je bil znan po svojem pripovedovanju raznih po-vestie, se je stisnil tje v najvročejši kotiček, da si ogreje svoje otrpnele nde. Mlajši možki, posebno pa vedno radovedne ženske pri kolovratih ga vedno nagovarjajo, naj pove kako iz „starih časov“. ?He, Matijče“, ga sili Štorkov Joža, „dajte nam dajte eno povedati, sajsibo kakšna hoče, da nam le spanec mine, saj vidite, kako Bežanova Mina dremlje pri kolovratu, da dela kot vrv debelo nit“. „Ti, ti Joža, hod’ le tiho“, mu odgovarja Mina, „primi se za nos, saj tudi tebi zleze pogosto glava med kolena, gotovo ne iz radovednosti.“ „E, bodita vendar tiho“, se oglasi sedaj Matijče v kotu, „bom že eno povedal; če je vzem prav, tisto, kako je Jurce Klo-basorad na potu s kolin domov se vračal z volkom“. „Da, da tisto dajte, tisto“, se oglase skoraj vsi hkrati. Matijče malo pokašlja in začne: „Bilo je tiste čase, ko so v naših krajih bili vs-eieoma sami gozdi in po katerih go se klatili gladni volkovi. Malo je še bilo tedaj v tem kraju hiš; le tu pa tam je samevala kje na kakem robu ali globoko v dolini kaka kmetija ali druga bajta. Če si bil dobro oborožen, si še po dnevu nisi smel podati skozi kaki gozd, ali po noči, — bogobvarnj ne, ako nisi imel prostovoljea namen se za eno noč naseliti v volčjem trebuhu, ter še prej izkusiti ostrost zobovja te zverinjadi. Posebno v mrzli zimi, ka-koršna je letos, so bili ti volčji požeruhi kaj nevarni. Izgubljen je bil gotovo vsak, če ga je taka žival zalotila na potu in ni imel dobrega orožja; da, še celo doma iz hiše nisi smel brezskrbno stopiti. To, kar vam hočem sedaj pripovedovati, namreč, kako je Jurce Klobasorad bežal pred volkom, dogodilo se je — no sedaj bode od tega kakih dobrih devetdeset let. Jnrče je bil tiste čase tak domač kmetski mesar, kakor je a. pr. sedaj naš Vrban Krivo-stegno. In rad je ta Jnrče opravljal svoj posel; saj je povsod poleg lepega kosa gnjati dobil še na vrh tudi pošteno število klobas, v katere je bil naš dobri Jurče kar strastno zaljubljen. Posebno krog praznikov je imel Klobasorad obilo posla; marsikateri tolsti ščetinar je izkrvavel pod ostrim nožem Jnrče tovim. No, pa nobeno delo pri svojem obrtu ni s takim veseljem izvrševal, kot te ljube in preljube klobasice! Pa zakaj bi tudi ne! Saj je ta Jurček te „ljube klobasice“, kakor je je ou ljubtznjivo imenoval, kaj rad smukal. No, izbirčen, kar se klobas tiče, Klobasorad tudi ni bil. Da je le ta roba nosila'ime klobase, in naš Jurče je bil zadovoljen, kakor turški sultan, kadar so se mu nasproti smijale, bodisi, da so bile mesene, špehnate, ali iz prosenega bodisi ajdovega pšena. In ta njegova Maruša, ena najboljših klepetulj tistega časa, ona, ki je bila Jurčetu za boljšo polovico, ta mu je znala klobase tako fino in okusno > spražiti, da je opetovano trdil, kadar je . jedel to „ljubo špižo“, da se mu bolje godi i kot cesarju Napoleonu. Ne smete se torej ' čuditi, če je on, Jurče Klobasorad, s takim j nervoznim veseljem izvrševal svoj mesarski j „kšeft“. Pa vendar mu je ta poželjivost ! do klobas skoraj enkrat pomagala, da bi I ga bili ti preklicani volkovi pohrustali s I klobasami vred. To pa se je zgodilo takole: K božičnim praznikom je bil vsako leto Jurče z mesarskim delom tako obilno nad-legovan, da bi bil moral včasih na eu dan kar trem ali več ščetinarjem iti trgat nit življenja. Štiri dni pred Božičem je bilo, naš klobasai junak je ravno pred hišo brusil nože, da bi si drugi dan pri sosedu prislužil tečne klobase, kar pride hlapec od 1 Škrlpeca iz Mokre mlake, da naj pride i drugi dan tje prašiča klat. Jurče se koj j prvi hip razveseli tega povabila, kajti Škri-j pečevi merjasci so bili v celi okolici na-! vadno najbolj tolsti in kar je bilo za Jnr-I četa največje važnosti: radodarna Škripečova i gospodinja san je vsakokrat podarila kar ! celih dvanajst klobas. Moramo si torej 1 misliti, da je Klobasorad koj sklenil, eose-I dove koline, ki niso tako „štele“, preložiti, • ter iti raje k Škripecu v Mokro mlako j izvrševati svoj mastni posel. Le nekaj ga ‘ je skrbelo; pot v Mokro mlako je vodila ; skozi Volčjo jamo, teman gozd, v kateram I so imeli volkovi svoje zavetišče iu so le ti že marsikaterega popotnika napadli ter jih : že tudi nekaj pohrustali. Pa vendar se je j kazal Jurče pogumnega, kajti — klobase, i te ljube klobasice so vlekle. Sklenil je ! torej, da jo kar danes že s hlapcem mahne i k Škripecu. „Čuješ ti Maruša“, zakliče Jnrče svoji j ženi, „pripravi mi tisti veliki „cekar“, grem ! namreč že danes v Mokro mlako k Škripecu : na koline. Sosedu pa povej, da pridem pojutrišnjem k njenu.“ „E, ljubi moj Jurče“, pravi Maruša, j „samo pazi, da te v Volčji jami ne zalotijo ; ti presmeacani volkovi. Kdo pa bi potem j meni nosil klobase?“ „Ne boj se, Maruša, za me“, odgovori \ Jurče, „imam dobre nože seboj, in če mi ' kateri kosmatinec pride naproti, brez strahu mu zavijem vrat“. ! Tako korajžnega se je delal Klobasorad s „cekrom“ v roki, ko ja odhajal s hlapcem. Ko sta jo mahala Jurče in hlapec po p ti mimo Volčje jame, trepetale so njima hlačice ia krčevito sta prijemala vsaksvojo gor-; jačo v jedni in oster nož v drugi roki; a za sedaj so volkovi pustili nagega junaka v miru. Kako je Klobasorad drugi dau pri Škripecu izvršil svoje delo, vam ne bom pravil; omenim le, da se je on proti polnoči tega dne vračal iz Mokre mlake čez vse zadovoljnega srca proti domu. Milosrčna Škrip-čeva gospodinja je namreč našemu Jurčetu nabasala kar pola cekar klobas, krač in druge take njemu ljube in drage robe. Mrzla je bila tista noč, da jo kar škripalo pod nogami, a Klobasorad hoče še nocoj priti domov, čeravno so ga vsi Šri pečevi nagovarjali, naj prenoči to noč v Mokri mlaki, ker pot je nevarna, posebno zaradi volkom. A Jurče se dela korajžnega, ter jo na znotraj in zunaj poln klobas veselo maha po sneženi poti proti domu. Že računa, kako ga bo spet njegova Maruša pohvalila, da je toliko klobas prislužil; že stopa skozi najnevarnejši kos Volčje jame. Naš junak koraka oprezno, ne upa si pogledati ne nazaj, ne na stran, ves pogum gaje minul: srce mu je zlezlo v hlače iz strahu pred volkovi. Že misli Jurče, da je rešen, kar, — oh groza — zasliši za seboj neko nenavadno kobacanje in volčje tuljenje. Bil je volk, ki je ovohal Klobasorada. „Jnrče po tebi je im — o joj — tudi po tvojih — klobasah!“ vsklikne, groze in straha poln naš mesarček. Pošteno se prekriža, stisne cekar s klobasami trdao k sabi, v jedno roko pa palico, pot pod noge in začne dirjati ta junaški Jurče Klobasorad. Pa volk je le še kakih deset korakov za njim. Kaj storiti? S težkim srcem segne Jurče v cekar im prvo klobaso, ki jo pograbi, vrže pred volkom v gosto mlado drevje zraven ceste. Zver skoči hitro za njo, a naš znanec pa spet beži, kar ga neso noge, da bi ubežal pred volkom. Letel je kakih pet minut, kar ga volk spet skoraj dojde in zopet mora Jurče, hočeš ali nočeš, darovati drago klobaso nikdar sitemu neprijatelju. Im tako je šlo v ednomer; Jurče je bil že ves opehan, cekar je bil vedno lažji in klobase so — minevale, a njegov rnepovabljeni im vsiljivi spremljevalec ga kar ni hotel zapustiti. „D* bi vsaj eno ali dve klobasi prihranil za mojo ljubo Marušo, bi bilo dobro“, si misli Jurče. Upal je to, kajti že se je prikazala izza gošče njegova hišica in v cekari je še bilo dvoje krač in troje klobas. Pa stari ljudski pregovor pravi, da človek obrača, Bog pa obrne, tako je bilo tudi s srčnimi željami Klobasoradovimi. Ko jo bil oddaljen kakih sto korakov od svojega doma moral je že „ofrati“ zadnjo največjo klobaso kot plačilo za spremstvo gospodu volku. Jokal bi se najraje ta pogumni Jurče Klobasorad za svojimi trdo prislužeaimi klobasami, ko bi bil čas za to, a prvo se je treba rešiti, sicer bi še ta požeruh tudi njega nazadnje smatral za — Škripečevo klobaso. Pripovedovali so sicer, da Bog Jurčeta ni obdaril preveč s pametjo, a tokrat si je vendar še za silo pomagal iz zadrege. Kar so mu moči dopuščale, kričal je na vse grlo: „Maruša, Maruša, moja ljuba Maruša, odpri, odpri hišo, volkovi me hočejo požreti, volkovi me bodo snedli. Odpri Maruša, odpri!* Ko pa jo je njegov kosmati znanec spet prikuril za njim, vrgel je Jurče namesto klobase, svoj mastni cekar in tako še rjavca toliko zmotil, da jo še v zadnjem trenutku pred njim vbežal v hišo in komaj je zaprl duri, že je kosmatinec zacepetal pred hišnim pragom. K sreči je še namreč Maruša bdela in je hitro sbšala Jurčetovo vpitje ter mu je še o pravem času odprla duri. Tako je torej Jurče Klobasorad bežal pred volkom. Drugi dan je Jurče ves dan ležal in stokal ter se solzil za — mastnimi klobasami. Tudi koline pri sosedu so za ta dan izostale. Sčasoma je sicer malo ! pozabil svojo nesrečo, a v Mokro mlako ni nikdar več šel na koline“. Tako je sklenil Matijče svoje pripovedovanje; vse ga je poslušalo z napeto pozornostjo. Ko je pravil o Jurčetovem begu pred volkom, so kolovrati zaostali, pipe so ugasnile in mi otročad smo postali mirni. Vse se je nekam plabo oziralo okrog sebe, in tisti večer se niti predice kakor drvarji niso upali domov, celo noč se zevali v hiši iz strahu pred — volkovi. Tudi meni še Matijčevo pripovedovanje, ki sem ga slišal še kot otrok, ni prešlo iz spomina, čeravno sem že prekoračil otroška leta. Na misel rai pride pogosto, da, kot so se nekdaj plazili po naših krajih kosmati volkovi, tako sedaj v naših časih delajo še večjo nevarnost slovenskemu narodu — volkovi v ovčji obleki — nemškutarji. Rodoljubi, podpirajte naš list! * ^r£K,joesa.@Ji^£a> k*«* «Xsaj $&,3. s-.a.ea * „Pri zvezdi“, Maribor, Gosposka ulica 11. nasproti l^artincn. Ta že 58 let obstoječa trgovina modnega, suknenega, konfekcijskega in manufakturnoga blaga „pri zvezdi**, lastnik Hnt« J« Siv*®famayeg*9 ülaribari gosposka ulica st. II. se je s 1. septembrom t. 1. čisto zimo, ki se bo prodajalo po nizkih eenah, veljava. Goldinarska Sukno za obleke v vseh barvah . . . Pristen kranjski loden za obleke, kariran . „ tirolski loden za obleke, gladek . Pristno kamgarn sukno za obleke, črn, moder Zimski eeig za hlače..................... Zimski loden v vseh barvah za ženske obleke dvojne širokosti................... Zimsko volneno sukno sivo za ženske obleke Barhent ................................. Gradi za mstraee......................... Močno platno za srajce................... Pristno domestik platne, zelo mehko . Atlas grad!, rižast, rožast 120 cm širok Črn atlas za predpasnike 140 cm širok Rjuhe (kompletne) velike................. Zimske Jägrovc srajce vsake velikosti 1 meter 1-20—190 1 „ 1 s 1 n 1 n 1 „ 1 „ 1 » 1 » 1 „ 1 „ 1 „ 1 „ 1 kora. 1 „ 2-85 1-20- 2-40 0-75 -220 na novo preosnovala in ima že v zalogi novo blago kakor je spodaj navedeno. Goldinarska veljava. Zimske hlače za ženske Zimske srajce za ženska Zimske nogavice, črne, rudeče, gladke Zimske rokavice . . Ženske srajce iz vojaškega platna Odeja za dVe osebi, z lepo volno Koce za konje ................ Možke gate iz modrega barheata Obrisaike..................... Svileni robci................. Volneni šali.................. Spodnje krilo iz flanel barhenta Spodnje krilo (kitle) in hlače iz barhenta Dvojne atlas odeje, rudeče, svetlomodre z zelo fino volno. .................................. Siamjaki iz cvilba, dvojne širokosti . . . . 0-32-0-40 0-24 0-17—0-28 0-48—0 60 015 0-23 0’48—055 0-60-0-80 0-80 0-55 -0-80 1 kom. 0 65 1 „ 065 1 par 0'20 1 „ 0*24 1 kom. 0‘50 1 » 250 1 „ 0-95 „ 0-45 „ 0-18 » 085 » 0-70 „ 0-75 » ISO „ 3-90 „ 0-90 1 1 1 1 Posebno se opozarja na veliko zalogo moških oblek. 1 štajerska obleka iz ledna, toplo vatirana samo . 1 suknena obleka, debela in močna samo 1 kamgarn obleka, črna z dobrim podsivom samo. 1 obleka iz ceiga, zelo trpežna samo . . . . gld. 12 — „ 9'50 r 13-50 „ 6'50 1 havelok z ovratnikom samo .... 1 snknene hlače za moške . . . . 1 eeigaste hlače za moške . . . . Naročila po pošti se izvedejo točno in hitro. Uzorci se ne pošiljajo. gld. 8 -„ 2*10 -2 30 „ 1-00-1*50 Maribor, »Pri ssvezdi4, fwosposka ulica 11. * Pczor! čitajl Bolnemu zdravje! Pozori Oitaj! Slabemu — moč! P&kraške kapljloa io slavonska zel, to sta danes dve naiprUjubijenejši Jjndiki zdravili med narodom, kor ta dva leka delgjeta gotovo in z najitoljäim uspehom ter sta si odprla pot na v«m strani sveta. ______________ PakraSke kapljice: Delujejo izvrstno pri v#eii želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sred stvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši, — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter JarlSić, lekarnar v Pakracu Štev. 101 Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto); 12 steklenldio (1 ducat) S St, 24 stekleniči c (2 ducata) 8 2L 60 v, 36 stekieniölo (3 ducati) 12 K 40 v, 48 8t«kieničlo (4 ducati) 16 Z, 60 atekleničio (5 ducatov) 18 K. — Manj kot 12 stokleničic se na razpošilja. Slnvonaki» zeit Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih2 zamölklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti b-.denjn, kataru in odstranjuje gost* filme ter deluje izvrstno pri vseh, tudi naj-starejših prsnih in pljučnih bolečinah. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni »tekleaioi 3 K 40 v; 4 originalne steklenico 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v, Manj kot dve steklenici ca ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 17 9—26 P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija. '«i Rodoljubi! Slovenci! Spomiujajte se ob vsaki priožnosti naše družbe sv. Cirila in Metoda* Prva narodna tovarna kmetijskih in poljedelskih strojev 7=“i Jožef Pfeifer-Ja r~=r II II * 'V ■ ' I ■■ _______ y Hočah pri Mariboru na Štajerskem. _ ]Xaj novejša rezalnica za klajo. K. IVI. O. Šir*kost 315 ww (12 palcev), reže v «sinih dolgostih od 6—80 mm. Vsaka teh najnovejših rezalnic ima nogovnico, s katero se pomaga z nogo goniti. Porivanje krme izvršujeta dva železna zobnata valarja, od katerih zgornji se vzdigne, če se naloži preveč krme in se na ta način potrup stroja obvaruje. Prestavljanje rezne dolgosti se zgodi, ako se na nogovnici samo en del preporine. Na stolu spodaj sta dva mala kolesca za prevažanje stroja. Ta rezalnica je zaradi njene trpežnosti za gepelj pripravna. Ključ in posodica za olje se priloži. = O e ući 1X0 Ici-on. = Jamči se eno leto. Pumpa ali sesalka za gnojšnico Ta sesalka je najpriprav-nejsa za gnojšnico. Visoka je 3 metre, da se pa tudi za eden ali dva metra zdaljšati, in je zavoljo njene priprostosti in nizke cene pri kmetijah najbolj vpeljana Cena 36 kron. ip8fl!^ifiM5SMW5SISWiSai«!iaižžgSfflHiBa Izdelujejo se tudi rezalnice S. R. H. 315 mm (12 palcev) široke, režejo krmo tudi v osmih dolgostih od 6 do—100mm ali 1/4 do 4 palcev, ravno s tistimi prednostmi in iste trpežnosti, in so se bolj pripravne za gepelj. Jamči se eno leto. Cena 136 kron.| O 1 za z d.a,lj ša.n j e s e s a, lise eden. mejter S ls:ron_ Brana za travnike za iztrganje hmela Širokost za enega konja 1250 mm 58 kron. Ta slika predstavlja brano, ki je namenjena za iztrganje hmela na travnikih. Ima na eni strani krajše, na drugi strani daljše ostre zobe. Širokest za dva konja 1750 mm 84 kron. Svoji k svojim! Slovenci, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, narodnjakov 1 — Ogibajte se trgovin nemškutarjev in naprejbedakov! 6^0 Kmetje, širite svoj stanovski list: Slovenski Gospodar. Izhaja vsak Četrtek in stane na leto s prilogo „Naš Dom“ vred za celo leto samo 4 krone, za pol leta 2 krone, za četrt leta 1 krono. “ Izdaja, «e sedaj v 8SOO iztisila. ejfš9