lz celega svetit. Ali Je mogoee wTitanlJj" dvigniti iz te velike globočine ? Angleški strokovnjaki sedai obširno razmovajo vprašanje, kako bi mogli dvigniti ,,Titanik" iz morske globine, ki meri na kraju nesreče, kakor ttao že porocali, 3000 metrotv. Splošno prevladuje mnenje, da to je popolnoma nemogoče. ,,(Titanik" leži 12.000 čevljev pod morsko gladino. Pritisk vode v tej globmi znar ša dve in pol toni na kvadratni palec. Zato je z današnjimi tehpičnimi sredstvi popolnoma nemogofie, dvigjiiti kedaj ta parnik. Tudi dvignjenje zakladov, ki so s parnikom ,,Titanik" vred pogreznjeni v morju, je popolnoma nemogofce, ker je pritisk v tej globoSini morja tako velik, da ga ne more prenesti noben potapljač, opremljen tutifi z najboljšimi tehničnimi pripravami. Usodepolnl demant. Listi poroftajo natančni seznam zlatnine, draguljev in drugih dragocenosti, ki so se pogreznile s parnikom ,,Titapik" vred v 3000 ra globoko morje, Med pogreznjenimi dragulji se nahaja tudi usodopolni, modri Hopejev demant, ki je doslej še vsakokratnemu lastniJcu prinesel nesrečo. Demant je vreden približno pold^rugi milijon mark, S tem dragim kamenjem je v zvezi neštevilnfci žalostnih nezgod. Njegov zadnji lastnik je bil neki Amerikapec v VaSingtonu, ki ga je kupil letos meseca januarja v Londonu in ga je hotel sedaj prinesti v Ameriko. Prva lastnica je kila francoska k»rasotica Maintenon, druga soproga francoskega kralja LudovikaXIV. Po njeni smrti je prišel demant v roke nesrefene obglavljene kraljice Marije Antoniette... Demant je kupil potem angle&ki lord Hope, ki je kon&al svoje življenje s samomorom in pjo katerem nosi tudi dsmant svoje ime. Med zadniimi lastniki usodepolnega kamna je bil ti> di turški sultan Abdul Hamidi Vsi bogatini, ki so posedovali ta, kamen, so žalostno kon&ali svoje življenje, in veriga teh žalostDih storij se lahko zasleduje notri do leta 1642. nazaj. Sedaj leži modri demant v globočinab. Atlantskega oceana. Grozen fiin pl_anega. Kmet Karpal iz vasi Vodovice v Galiciji je na sejmu prodal svojo živino ter se zele vinjen vrnil domov, Doma je položil bankovce ria mizo, sam pa je zaspal za mizo. Njegov mladi sinko ]e prišel v sobo, pograbil z mize bankovce in se začel ž njimi igratL Slednjič je pograbil škarje in vse bankovce razstrigel. Kmalu nato pa se je zbudil Kniet iz svojega spanja ter je v svoji jezi pograbil za nož in umoril sinčka, ker mu je razrezal bankovce. Na njegov jok je priMtela v sobo 31etna hfterka, Kmet io je v svojem pijanem pobesnenju pograbil in vrgel v vodnjak. Sedaj Še-le se je streznil in sploznal svoje nečloveško ravpanje. Ves obupan je zbežal na vrt in se takoj obesil. Otrok je zgorel. Dne 8. aprila t. 1, sta Šla za.. konska Anton in Marija Skrbec iz Malih Brusnic na Dolenjskera na vse zgodaj po nastiljo v gozd. Doma ^ta pustila Še v otročjem vozicku specega dveletnega Franceta in polpeto leto staro Franico ter 181etno Marijo, kateri sta zabičila, naj pazi na bratea in sestrico. Ta pa je naročilo kmaiu pozabila in šla med otroke v vas, Mala Franica pa bi se bila tudi ratfa igrala doma. Dobila je vžigalice, prekrstila otroški voziček v ognjiŠ&e in zakurila v njem. Voziftek iri obleka sta se namah vnela in Franica je za^ela klicati na pomoc. Pritekla je Marija, pa ni mogla vzeti otroka iz gorefiega voza, zato je tekla poklicat soseda 3urija Sinkovoa, ki je sicer p0tegnil otroka iz gorefiega voziCka, toda že napol pegenega. Otrok je par ur pozneje izdihnil, Zrtve zrakoplovstva. Iz Berolin^, porofcajo- V Johannestalu sta trčila zrakoplov nekega Stiplo&ka in zrakoplov porožnika Zwickana, ki je imel tudi svojo sestro s seboj. Oba sta se v zraku prevrnila ter padla na tla. Pri tem sta se popolnoraa razbila. Vse tri osebe so obležale brezzavestne.. Stanje sestre poro6nika Zwickana je smrtno nevarno. — lz Pariza poročajo: Na letališcu v Versaillesu ]e padel belgijski zrakoplovec Verlept s svojim letalnim strojem iz višine 200 metrov in obležal na mestu mrtev. Zalosten slučaj v bolnišnici. Iz Berolina poročajo: 141etni gimnazijski učenec Willi Rieger naj bi bil operiran na nosu in vratu. Operacija ni bila popolnoma nič nevarna. Usmiljenka je pa vzela za omamitev namesto 10%no kokainovo raztopino 20%no. Ko so položili dečka na operacijsko mizo, je kar naenkrat umrl, Oživeti ga niso mogli ve6. Usrailjenka, ki je to gledala, je dobila srčne krče, Kmalu nato jo je zadela srčna kap in je umrla. Nesreča pri solnčnem mrku. V okolici mesta StraBburg na Nemškem je opazovala neka deklica solnčni mrk brez stekla.. Vsled hude svetlobe jo je zar čelo pe6i v o6i, in včeraj je popolnoma oslepela, ker so ji očesni Živci popolnoma otrpnili, Nepremlšljen voznlk (šofer), NeK vo2pik samodrfea v Poznanju v Prusiji ]e povabil 6 dečkov, ki so se igrali ob cesti, v samodrS. Peljal jih je za zabavo okoli mesta, Ko so ga defiki prosili, naj voz ustavi, je zviSal šofer hitrost samodrča in vozil s silno hitrostjo okoli mesta. Otroci so se takb bali, da so poskakali med vožnjo z voza. Eden izmed deSkov je obležal na mestu mrtev, enega so odtoesli smrtno, druge pa težko ranjene detoma v bolnišnico, deioma v domafeo oskrbo. Soferja so zaprli. Mašfievalni zloCin divjega lovca. V okolici vasi Kanapelles na Francoskem je živel že več let strasten divji lovec Lauman, ki se je bavil in živel večinoma le od plena divjega lova. Bil je vefikrat zaprt. Zadnjo k.azeji jie dobil vsled ovadbe gostilničarja Dutaila v Kapellesu, ker je v njegovem ribolovu ribaril. Ko ie pred nekaj dnevi prišel Lauman v Dutajlovo gostilno, bilo je okrog poldne, je zaliteval kosilo. Pri sosednji mizi je obedoval gostilniSar Dutail, ld je imel pri kbsilu Še enega gosta. Med obedom je Lauman vstal in. Jvpraišal smeje, Če se Dutail ne boji, da bi ustrelil njega in njegovega gosta. Gostilni&ar mu je odgovoril, nič Jiudega sluteč, da s€ ne boji, V tem trenotku pa je potegnil Lauman samokres in ustrelil oba nav' zoSa. Vsled strelov sta priletela v sobo gostilnifearka in domač sin. Lauman je ustrelil tudi na ta dva, a nato pobegnil. GostilniČar, soproga in. gost so ostali na mestu mrtvi, sina pa so smrtno ranjenega odpeljali v bolnišnico.. Laumana ge niso mogli izslediti. Strašen samomor. Delavec Ivan Dafler na Diinaju, 42 let star, je hotel izvršiti stra&en samomor. Izpil je najprvo pol lJtra bencina, nato si je polil z benoinom obleko in si jo zažgal. V trenotku so prihiteli sosedje, ki so ga pogasili in odpeljali v bolnišnico. Revež ima velike opekline. Zrtev slabih knjig. Pred dnevi je izginil z Dunaja 151etni zlatarski vajenec Vortalski. Po daljšem izpraSevanju Še-le so izvedeli starši, da se je odpeljal lant s tovarišem soiifiencem Josipom Cilingerjem v Ameriko, in sicer med lone, ki i&čejo zlato, Doma je ukradel lant 80 kron denarja. Na poti sta naletela ubežjiika še na enega tovariša, ki je odšel sam že par dni pred njima z Dunaja. Novi tovariš in Cilinger sta bila brez denarja. Delali so razne načrte. Vortalski je obljubil, da pošlje svojemu mojstru-zlatarju celo kepo zlata domov, ker je ž njim lepo ravnal. Toda oba suha tovariša sta ga obrala za vseh 80 kron, in sta ga zapustila, da se je moral zglasiti fant na polioiji. Tovari&ev še niso prijeli^ Vznok tem pogubonosnim poizkusom mladih fantov so slabe knjige. Grozna avtomobilska nesrefia v Ljubljani, Dpe 21. aprila ponoči se je dogodila pred topničarsklo vojašnico v Ljubljani grozna nesreBa, ki je zahtevala mlado človeško žrtev. Trgovec in lastnik avtomobila, Karol Camernik, je odpeljal na vefter veCjo družbo s svojim avtomobilom na Posavje. Nazaj grede Je priSel po dunajski cesti pri topničarski vojašnici avtomobilu naspnoti nek voz, ki ni imel Iu6i. Gospod čamernik je sicer skušal avtomobil &e pravošasno kreniti na stran, pa se mu ni posrečilo, vsled česar je siipil z vso mofijo ob voz. Vsled moCnega sunka so se vsi izletniki pre\Tnili na cesto in «o moSno poškodovali. 14Ietna M. Keržič je odletela iz avtomobila ter padla naravrtost z glavo na cestni tlak, kjer je obležala v popolni nezavesti, Nudil se je naravnost pretresljiv prizor. Mariji Keržičevi je bila popolnoma na dva dela razcepljena spodnja Celjust, na desni strani pa ji je počila lobanja. Iz uSes, nosu in ust ter o6i \i je tekla kri. Njeno obličje je bilo popolnoma razmesarjeno. Nezavestno so jo odnesli na bolni&ki oddelek topničarske vojašnice, kjer je Kmalu nato umrla. Težko ranjeni pa so bili tudi ostali izletniki. Preroštvo plsateljev glede nesreSe ,,Titanika;''. Znano je, da so mnogi pisatelji napisali v svoji diomišljiji stvari, ki so se 6ez dolgo vrsto let skoro popolnoma uresniCile, Naravnost izreden pa je slucaj, da je pred 14 leti amerikajiski pisatelj Morgan Robertson y nekem svojem spisu opisal z naravnost presenetljivimi podrobnostmi potop ladje velikana, ki jo bodo gradili. Parnik, ki ga opisuje pisatelj, je najvefeji, kar so jih kdaj zgradili, se sploh ne more potopiti in nosi ime ,,Titan". Svojo prvo vožnjo nastopi z 2000 potniki meseca aprila, zadenfe pa na ledenik ter se feez nekaj ur potopi. Po 60. letlh najden kostenjak. Sin in hci umorila očeta ter mu odrezala glavo, Nedavno, kft so F. Kosu, posestniku na Vel. Kalu pri Mirni pefti na Kranjskem prekopavali vinograd za nasajenje novih trt v gori Hmelčici, so odkopali ve6 CloveŠkih. kosti brez črepinje,. Te kosti, ki so v sestavi podajale velikost odraslega SloveKa, so bile zakopane v globočini okrog enega metra, Takbj se je domnevalo, 'da je bil tam pokopan po zlobni osebi usmrSen felovek. Pozneje je pa neki, ve6 kot 80 let staj* mož prigel pripiovedoyati,jda je pred okrog 60 leti izginil neki J. Radovan, ki ga ni bilo moči več najti in st^j le tega usmrtila njegov sin Janez in njegova h6i Ana Radovan, ki sta že tudi oba mrtva, ter da je to grozno zločinstvo priznal Janez Radovan pa smrtni postelji tik pred svojo smrtjo; sestra Ana pa je bila že preje mrtva. Po navedbi 801etnega starčka ni torej dvomiti, da je odkopani kostenjak J. Radovana žrtev svojih zlobnih otrok, to pa tem bolj, ker je oni vinograd, ki ga prekopava Franc Kos in kjer so našli gori označene kosti, oddaljen kakih 400 korakov od Radovanove hi&e in na samotnem kraju. Ker pa ni najti črepinje kostenjaka, se sklepa, da sta morilca žrtvi odrezala glavo ter jo kam vrgla, Se§, 6e bi prišlo zlofiinstvo na dan Se za feasa dejanja, ne bi bilo mogo&e žrtve spoznati in sum zvrafiati na nju.