POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA. 13. FEBR. 1958 Leto IX — Štev. 6 Cena din 10.— Komunalni sistem - najpomembnejša pridobitev PRAV TE DNI SO PO VSEM POMURJU ZBORI VOLIVCEV DRUGEGA SKLICA. NA TEH ZBORIH VOLIVCI POTRJUJEJO KANDIDATURE, SPREJETE NA NEDAVNIH KANDIDACIJSKIH KONFERENCAH. KRATKE IZJAVE, KI SMO JIH PROSILI OD NASH! KANDIDATOV. KAŽEJO, DA BODO IMELI NAŠI LJUDSKI POSLANCI V VSEJ MANDATNI DOBI DOVOLJ DELA. KI KAŽE NA PLODNO DELO OBEH LJUDSKIH SKUPŠČIN IN NA OBŠIRNO PROBLEMATIKO LJUDSKIH ODBOROV. najpomembnejša pridobitev v naši socialistični izgradnji. Delavsko in družbeno upravljanje je dobilo prve oblike že v času delovanja Ljudske skupščine 2. sklica in se je v delu Ljudske skupščine tega sklica le poglobilo, medtem ko je komunalni sistem dobil v tej dobi ne le svoje začetne oblike, temveč tudi več ali manj dokončne obrise. Z okrajnih LO je bilo prenesenih vrsto pristojnosti na občinske ljudske odbore, kar pomeni znatno izpopolnitev komunalnega sistema. Še premalo pa se zavedamo, kaj to pomeni, kajti še vedno premnogokrat pričakujemo pomoč in odločitve od višjega foruma in to v zadevah, za katere so pristojni ObLO. Tu mislim predvsem tudi na gospodarske zadeve. V glavnem pa lahko ugotovimo. da se je komunalni sistem le močno utrdil v množicah, kar dokazuje tudi re- zultati pri oktobrskih volitvah, ki jih glede izbire odbornikov in udeležbe štejemo med najboljše. Udeležba pri volitvah poslancev v republiško in zvezno ljudsko skupščino ne bi smela biti nič manjša, ker je, kakor sem ugodno ugotovil, dala prav Ljudska skupščina pobudo in tudi osnovo za uvedbo našega komunalnega sistema.« (Nadaljevanje na 2. strani) Ivan Kreft: Kandidat za poslanca v zvezni zbor 2. volilnega okraja: VRAŠANJE: Kaj imate za najvažnejše v štiriletnem delu Zvezne ljudske skupščine? KOMUNALNI SISTEM SE JE UTRDIL V MNOŽICAH ODGOVOR: »Sodim, da je uvedba komunalnega sistema ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kolonializem Francija ima vrsto težav s kolonijami, o katerih želi za vsako ceno obdržati svojo oblast in uveljavljati svoje kolonialne pravice. Vrsta bridkih izkušenj ni izučila francoskih kolonizatorjev, ki so izgubili vsak stik z množicami v afriških kolonijah in drugod. Francozom je bilo zelo neprijetno ob nedavnem izbruhu demonstracij o francoski koloniji Da-homey v Zahodni Afriki. Kolonialne oblasti so namreč odpustile 125 črncev, ki so delali o rafineriji. Demonstranti so zahtevali neodvisnost in našli podporo o domačem parlamentu. Vlada Migana Apitija je padla. Značilno je, da kolonija Dahomei/ doslej ni poznala organiziranih demonstracij proti Francozom. Padec Apitija je pomenil prvi odstop frankofil-ske vlade v francoskih kolonijah, odkar je Pariz pred letom . dni uzakonil zelo skromno in ozko avtonomijo o francoskih posestih. Upor zoper kolonizatorske metode se je razširil na najrazličnejše francoske posesti. Alžirci se že več kot tri leta borijo za svojo neodvisnost. Prav tako je treba opozoriti na tretjo vstajo prebivalstva Kameruna, na upor- senegalskih političnih strank in na odločno zahtevo Madagaskarja po neodvisnosti, čeprav so nedavni upor zadušili o krvi in organizatorje ujeli. Gibanje za neodvisnost se je močno razvilo in utrdilo tudi na drugih francoskih posestih kot na primer o Mavretaniji, Senegaliji, Srednjem Kongu, Gabonu in o nekaterih drugih. Gibanje za neodvisnost afriških dežel ni enotno in se deli o tri struje. Tako se Afriško socialistično gibanje bori za popolno neodvisnost brez sodelovanja s Francozi. Afriška Ustavna stranka terja predvsem ustanovitev neodvisne skupnosti afriških narodov in šele potem dopušča sodelovanje s francosko republiko. Ta stranka ima najmočnejše pozicije v Senegaliji, Dahomeyu in na Zgornji Volti. Afriško demokratsko gibanje pa je organizacija zmernih, ki zahtevajo širšo avtonomijo afriških posesti v okviru Francoske unije. V zadnjih dneh vedno bolj prevladuje težnja po popolni neodvisnosti v političnem življenju teh strank. Senegalske politične stranke so se prav te dni sporazumele za skupno akcijo, da bi dosegle popolno notranjo neodvisnost Zahodne in Ekvatorialne Afrike. Sestanek na najvišji ravni Mednarodna politična javnost se zadnje tedne vedno bolj ' pogosto ogreva za sestanek najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda, na katerem bi proučili vse pereče probleme. Predsednik Tito je nedavno izjavil, da je tak sestanek v sedanjem mednarodnem položaju nujno potreben. Po njegovem mnenju bi le tako našli izhod iz položaja, ki ogroža mir. Sestanek na najvišji ravni bi dal možnosti za postopno reševanje spornih vrašanj in prispeval k prekinitvi hladne vojne in dolgotrajnejšemu reševanju odprtih vprašanj v Organizaciji združenih narodov. Iz izjav naših predstavnikov v državnem, sekretariatu za zunanje zadeve je razvidno, da bi bila Jugoslavija kot izvenblokovska država pripravljena tudi sodelovati na takem sestanku, če bi bila povabljena. Prav gotovo bi sodelovanje naše države in nekaterih drugih izvenblokovskih držav prispevalo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju spornih vprašanj. V zadnjih dneh se je razvila živahna korespondenca med posameznimi vodilnimi državniki, ki se posvetujejo o možnostih za sklicanje konference na najvišji ravni. Precej pozornosti posvečajo v posameznih prestolnicah evropskih držav predlogu poljskega zunanjega ministra Rapackega; po tem predlogu bi naj v Evropi uredili brezatomski pas. Mimo Jugoslavije je ta predlog podprl tudi švedski ministrski predsednik Erlander, ki vidi v uresničitvi tega predloga pozitiven ukrep. V Bonnu so o tem predlogu mnogo razpravljali, vendar niso odločno povedali svojega mnenja. Prav tako so dr-žave-članice Atlantskega pakta zavzele negativno stališče do poljskega predloga, ki je umesten in konstruktiven. MAGISTRALA LJUBLJANA DJEVDJELIJA gigantsko delo naše mladine (Prva pomurska mladinska delovna brigada bo odpotovala že 28. februarja) Jugoslovanska mladina in vsa naša javnost je ugodno ocenila in z navdušenjem sprejela pobudo maršala Tita na VI. kongresu Ljudske mladine v Beogradu za gradnjo avtoceste Ljubljana—Djevdjelija — največje magistrale na Balkanu, ki bo kot glavna prometna žila povezovala naše bratske ljudske republike in bo po dogra- ditvi neuničljiv spomenik delovnega herojstva in zmag jugoslovanske mladine, kateri sta tov. Tito in Zveza komunistov zaupala to gigantsko delo. Avtocesta Ljubljana—Djevdjelija pa bo imela za našo mladino tudi velik vzgojni in mobilizacijski pomen, saj bo še bolj povezala mlade Jugoslovane, jih medsebojno zbližala v delovnem tovarištvu in socialističnem patriotizmu, zato bo nova magistrala povsem upravičeno nosila ime: »Avtocesta bratstva in enotnosti«. Poziv VI. kongresa LMJ je močno odjeknil med jugoslovansko mladino v vseh republikah, od koder že prihajajo prijave za prve mladinske delovne brigade, ki se bodo letos 1. aprila prvič množično zbrale na gradbišču ceste —• odsek Ljubljana—Zagreb, ki je v letošnjem načrtu, kajti magistralo bo jugoslovanska mladina gradila več let, po etapah. Nekaj brigad bo že prej odšlo na gradbišče, da bodo pripravile bivališča in igrišča za naslednice, ki bodo prišle pozneje. Med njimi bo tudi I. pomurska mladirska delovna brigada, ki bo štela 120 mladincev in mladink ter bo odpotovala iz Pomurja že 28. februarja letos. V brigadi bodo mladinci in mladinke iz vseh desetih pomurskih občin. Med mladimi Pomurci je že sedaj veliko zanimanje za ta delovni podvig jugoslovanske mladine, kar dokazujejo že kar številne prijave. Med prvimi se je prijavilo tudi kmečke dekle Marija Dvoršak z Rožičkega vrha. Zanimanje pa se bo prav gotovo še stopnjevalo — zlasti potem, ko se bodo z avtostrade vrnili prvi, ki so že prestali svoj »delovni krst« v družbi vrstnikov iz vseh krajev naše socialistične domovine. Prvi mladinski delovni brigadi bodo prav gotovo sledile še številne brigade, ki bodo zacementirale delež in čast svoje rojstne pokrajine tudi v to veliko delo jugoslovanske mladine. POGOVOR O KANDIDATIH IN VOLITVAH (V soboški občini trije kandidati za poslance RZ: Boris Kocjančič, Franc Rogi, Karel Lutar) Na svojem zadnjem delovnem sestanku — bil je predzadnjo sredo v M. Soboti — so predstavniki osnovnih organizacij SZDL soboške občime razpravljali o nalogah v zvezi z bližnjimi skupščinskimi volitvami. Delovni sestanek je vodil predsednik ObO SZDL Jože Vild in v svojem govoru -ouda-ril veliko vlogo članov SZDL ob zadnjih občinskih volitvah. Sedaj so volitve poslancev za zvezno in republiško skupščino najvažnejša naloga SZDL. Opi- membne dolžnosti v jugoslovanski zadružni organizaciji. Zato pričakujejo Prekmurci, da jim bo kandidat mnogo pomagal pri njihovem prizadevanju za napredek kmetijstva v pokrajini. Opisal je tudi delovanje kandidatov za poslance v renubli-ško ljudsko skunščino. Na Goričkem bo kandidiral tov. Boris Kocjančič, ki ga naši ljudje že dobro poznam po njegovem dosedanjem delovanju, saj jim je že mnogo pomagal pri elektrifikaciji in drugih gospodarskih akcijah. Na Ravenskem pa bosta kandidirala oredsednik OO SZDL tov. Franc Rogi in tov. Kardt Lutar, sedanji predsednik soboškega ObLO. Tudi njiju naši ljudje dobro poznajo in so ju zato tudi predlagali za poslanca. Ko so analizirali občne zbore in volitve v osnovne organizacije SZDL, so dobro ocenili delovanje večine osnovnih organizacij. Kandidati med radenskimi volivci sal je tudi življenje in uspešno delovanje kandidata za zveznega poslanca tov. Janeza Hribarja — tako v stari Jugoslaviji kot sedaj v socialistični domovini, pri tem pa podčrtal, da je tov. Janez Hribar toliko bolj pomemben kandidat za naše kraje, ker izhaja iz kmečke družine in prav dobro razume težave in probleme kmečkih ljudi, kar je za naše Prekmurje kot izrazito kmečko pokrajino še posebno važno. Razen tega opravlja tov. Hribar po- Pretekli petek je bil v Radencih zbor volivcev — proizvajalcev v industrijski skupini za potrditev kandidature poslancev za Zvezno in Republiško ljudsko skupščino. Kavarniška dvorana je bila nabito polna. Na zboru so ing. Miran Mejak, Ivan Kreft in Marija Levar govorili o uspehih v družbenem upravljanju in našem gospodarstvu ter o pripravah za marčne volitve. Na zboru so enoglasno potrdili predloge kandidacijske konference. V nedeljo pa je bil .dobro obiskan zbor volivcev — proizvajalcev v kmetijski skupini. Predsednik ObLO Franc Kosar je govoril zbranim o prizadevanju za izboljšanje kmetijske proizvodnje in o bodočih nalogah kmetijskih zadrug, ki so se končno ločile od trgovin. Na zboru so potrdili predlog za kandidaturo Franca Lubeja za poslanca zveznega zbora proizvajalcev, za republiški zbor proizvajalcev pa kandidaturi Frančeka Novaka in Štefana Antaliča ter tako osvojili predlog kandidacijske konference. Zadnji zbori volivcev bodo v radenskem okolišu danes, v četrtek 13. februarja. Ika Boris Kocjančič, kandidat za poslanca RZ v soboški obč.ini Organizacije SZDL so se poglabljale v gospodarske in socialne probleme svojega okoliša, kar je predvsem zasluga aktivnih članov upravnih odborov. V prihodnosti pa bo treba posvetiti največ pozornosti pripravam na skupščinske volitve in konstruktivno sodelovati na zborih volivcev. Povečati bo treba število članov, predvsem v mladinskih vrstah. Trajnejša naloga je skrb za delovanje ljudske oblasti, predvsem še krajevnih odborov, dalje ljudsko izobraže-valno delo, ki ga bo treba izboljšati zlasti sedaj v zimskem času, itd. Organizacije SZDL na se mnogo bolj povezujejo z gasilskimi društvi in jih pomagajo krepiti. Razgovor predstavnikov osnovnih organizacij SZDL je imel izrazito delovni značaj in je dal mnogo koristnih pobud za nadaljnje uspešno delovanje SZDL v soboški občini. F. F. Naš zunanjepolitični pregled NOVO PIRATSKO DEJANJE V eni od naših zadnjih številk smo pisali o piratskem de- janju francoskih vojnih ladij, ki so na odprtem morju ustavile našo ladjo »Slovenijo« in ji nasilno izkrcali tovor, ki je bil namenjen nekemu maroškemu podjetju. Nekaj dni po ustavitvi naše ladje so Francozi ustavili prav tako na odprtem morju Atlantskega oceana poljsko ladjo »Wisla« in jo preiskali. Na ladji niso našli ničesar, čeprav so predvidevali, da bodo našli orožje ali strelivo. Iz uradnih francoskih izjav je razvidno, da Francozov ne zanimajo nobene teritorialne cone in nobeni pravni predpisi. Francoske oblasti so zagrozile, da bodo še nadalje opravljale »nadzorstvo« na vseh vodah, ki jih lahko dosežejo s svojih oporišč. Jugoslovansko protestno noto pa francoski uradni krogi zelo dolgo proučujejo in še niso odgovorili glede protizakonitega zadrževanja naše ladje. Na tiskovni konferenci v državnem sekretariatu za zunanje zadeve je naš zastopnik izjavil, da primer poljske ladje ponovno potrjuje, da izvajajo francoske oblasti nedopustno prakso samovoljnega in nasilnega omejevanja svobodne plovbe na odprtem morju in še močneje opozarjajo na nevarne posledice, ki bi jih tako ravnanje lahko imelo na mednarodne odnose. Predsednika republike Egipta in Sirije TRAGIČNA NESREČA V bližini Munchena je takoj po vzletu strmoglavilo posebno britansko letalo, ki le prevažalo angleške nogometaše »Map ehester United« iz Beograda v London. Angleški nogometaši so se vračali z nogometnega srečanja v Beogradu. Pri nesreči je od 44 potnikov 21 oseb izgubilo življenje, medtem ko je stanje šestih potnikov še vedno kritično. V letalu so bili tudi trije jugoslovanski državljani, ki so ostali živi. Predsednik Tito le brzojavno izrazil sožalje predsedniku britanske vlade Mac Millanu. So-žalne brzoiavke so poslali tudi razni športni forumi in Zveza novinarjev Jugoslavije. PONESREČEN POSKUS Čeprav ameriški satelit že kroži okoli Zemlje, ameriška mornarica ni imela sreče pri drugi izstrelitvi satelita z raketo »Vanguard«. Raketa se je sicer dvignila nekaj tisoč čevljev in nenadoma eksplodirala. Ameriški znanstveniki sedaj proučujejo napake, ki so povzročile eksplozijo rakete. Po temeljiti analizi napak bodo pripravili nov poskus. Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo, da so raketo namerno uničiti med letom. Po sporočilu sodeč, se ie raketa deset sekund po uspešni izstrelitvi zače'a usmerjati izven predvidene smeri zaradi napake v kontrolnem mehanizmu, zaradi tega na so sklenili, da jo takoj uničijo. ZA ARABSKO ENOTNOST Združena arabska država je trn v očeh vseh tistih sil, ki jim ni po godu močan in združen arabski svet. Zato so voditelji nove Združene arabske države poskrbeli zn novo ustavo, ki vsebuje vrsto določil za olajšanje pristopa ostalih arabskih kraljevin. Vsekakor je spodbudno, da se je nova arabska država načelno že sporazumela s predstavniki Jemena za vključitev te države v Združeno arabsko državo. Ustanovitev Združene arabske države se je močno odrazila tudi v drugih arabskih deželah. Tako so študenti libanonskega glavnega mesta manifestirali po uicah in vzklikali Združeni arabski republiki. V Tripolisu so zaradi incidentov zaprli nekaj šol. Z združitvijo Egipta in Sirije so se meje povečane države premaknile do Turčije, Iraka, Jordana in Izraela, ki so avtomatično postali sosedi polkovnika Naserja. V političnih krogih so prepričani, da je ustanovitev Združene arabske države prvi korak k uresničitvi Naserjevih smotrov, »Filozofija revolucije«. Opazovalci tudi menijo, da federalna ureditev nove republike na dežele pod enotnim izvršnim svetom odraža vpliv ustavne organizacije v Jugoslaviji OSTALI DOGODKI Poveljstvo ameriških sil na Japonskem je objavilo, da so se vse ameriške operativne enote na kopnem umaknile z japonskega ozemlja v skladu z obljubami, ki jih je dol predsednik Eisenhower japonskemu ministrskemu predsedniku KiŠ u ob Ionskem obisku v ZDA. — Iz CK Euotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije so izključili člana politbiroja in sekretarja CK Karla Schirdewana in bivšega ministra za državno varnost Friedricha Wohl-weberja. — Avstrijski zunanji minister inž. Figi je na vladni seji izjavil, da že dlje časa zastopniki Jugoslavije in Avstrije izmenjujejo mnenja možnosti za izboljšanje odnosov med obema državama. — Avstrijska vlada je sprejela sklep o vrnitvi premoženja bivšim nacistom, ki so bili po vojni obsojeni na zaporne kazni, njihovo premoženje pa zaplenjeno. — Romunska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi novega ministrstva, ki se uradno imenuje »državni ceremonial Romunije«. FRANCOZOM TRDA PREDE Enote alžirske osvobodilne vojske so v zadnjih dneh prizadejale francoskim četam hude izgube. Upom ki so napadli mesta Golemo, Tebeso, Sukcr-Aras in nekatera druga. Alžirski komandosi so razbili francosko postojanko blizu Meruze. Francosko poveljstvo je objavilo, da so uporniki zavzeli vojašnico francoskega odreda. Močni oddelki francoskih padalcev in legionarjev so začeli obsežne operacije proti uporniškim komandosom. Tuniška vlada pa je obdolžila Francijo »napada brez vzroka na tuniško ozemlje in ugrabitev štirih vojakov s tuniške obmejne postaje«. — Uradno poročilo navaja, da je neki francoski oddelek na skrajnem jugu blizu Sahare vdrl čez tuniško mejo in napadel tuniško obmeino stražo. Pri tem napadu so sodelovali tudi francoski lovci in bombniki. To je bil prvi večji obmejni incident, odkar so bila prekinjena pred tremi tedni pognianja o spornih vojaških, gospodarskih in političnih problemi med obema deželama. (Nadaljevanje s 1. strani) Ivan Horvat, kandidat za poslanca v 9. volilnem okraju za republiški zbor. AKTIVNOST KOMUNISTOV VRAŠANJE: Čemu so dale občinske konference ZK največji poudarek? ODGOVOR: »Občinske konference ZK so pokazale, da se komunisti vse bolj povezujejo z društvi, gospodarskimi organizacijami, predvsem pa s podjetji. Na mnogih konferencah je sodelovalo v razpravi tudi veliko število gostov, ki niso člani ZK. V Beltincih je bilo n. pr. 50 gostov. Občinske konference so med drugim tudi pokazale, da se komunisti ne zapirajo v ozek krog, ampak razpravljajo o splošnih gospo-Harsk h problemih. V gospodarsko šibkejših občinah so raz-nravljali na konferencah o tem, kako uveljaviti socialno zavarovanje kmetovalcev. Komunisti so pomagali tudi pri urejevanju socialističnih podjetij tam. kjer ta niso uspevala in govorili o tem, kakšna uslužno-stna podjetja bi bilo primerno še ustanoviti. Precej so razpravljali tudi o delovanju SZDL. Poudarjali so, naj hi se stiki med SZDL, krajevnimi odbori in zbori volivcev še poglobili, to pa zato, da bi splošno mobilizirali ljudi za hitrejše urejevanje komunalnih naprav. Pri tem je mišljeno predvsem prostovoljno delo vaščanov. V industrijsko razvitejših krajih pa so ugotovili več o delu in nalogah sindikata, o delu organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Tudi težnja, da bi naj komunisti več delali v sindikatih, je prišla močno do izraza.« Ing. Miran Mejak. kandidat za poslanca v zvezni zbor industrijske skupine: VPRAŠANJE: Ali industrija nafte poskuša zaposliti čimveč domače delovne sile. Kako se je to pokazalo v dosedanji praksi? VPRAŠANJE KVALIFIKACIJ ODGOVOR: »V glavnem smo absorbirali delovno silo iz sosednjega Medžlmurja, ker so si ti ljudje pridobili potrebne kvalifikacije že pred vojno. Po vojni smo zaposlili največ ljudi iz Doline, Pelišovec. Čenti-be. Lendave in okolice. Polkva-lificirane in nekvalificirane delavce pa najemamo navadno v krajih, kjer vrtamo. Seveda teh delavcev pri sam h vrtinah ne potrebujemo mnogo. Če pa bi se proizvodnja razvila do zado- voljive stopnje, bi lahko zaposlili mnogo več delavcev.« Tone Truden, sokandidat za poslanca 2. volilnega okraja za zvezni zbor: TRIJE GLAVNI PROBLEMI VPRAŠANJE: Kateri ukrepi so pri nas gtede na razvoj kmetijstva najbolj potrebni? ODGOVOR: »Po moiem mnenju,« je dejal tov. Truden, »so najbolj potrebni ukrepi za izboljšanje krniske baze. To bo omogočilo predvsem nemoten razvoj živinoreje. Drugi ukrep, ki je prav tako važen, je obnova v vinogradništvu in sadjarstvu. In tretje: regulacija Ščavniške doline, pri čemer bo treba seveda zbrati vsa razpoložljiva sredstva.« Milan Frančiškin, kandidat za poslanca tl. volilnega okraja za republiški zbor: STROKOVNJAKI — PROSTORI VPRAŠANJE: Kai sodite o delu občinskega ljudskega odbora? ODGOVOR: »OKLO ie mnogo bolj aktiven kot prej. Odborniki se bolj zanimajo za posamezne probleme. kar se odraža uri sklepih LO. O delu organov samega ljudskega odbora pa tole: nastajajo težave spričo prenosov nekaterih pristojnosti z OLO na Ob-LO. Ni namreč dovolj strokovno usposobljenih ljudi, ki bi zagotovili pravilno funkcioniranje uprave. Razmisliti bo treba tudi o prostorih za ObLO, saj so dosedanji pretesni Delo občinskega odbora se je v odnosu do strank izboljšalo, k čemur je pripomogla tudi kritika. In še glede proračuna: pri prenosu nekaterih pristoinosti na ObLO bo treba poskrbeti tudi za nemoteno funkcioniramo. kar zadeva finančne potrebe.« Franc Rogi, kandidat za poslanca 4. volilnega okraja za republiški zbor: NEPOSREDNI STIKI VPRAŠANJE: Katere oblike sodelovanja med ljudskimi poslanci. ljudskimi odbori in volivci bi bile po vašem mnenju najboljše? ODGOVOR: »Seveda, neposredni stiki z volivci samimi in to na zborih volivcev itd., kjer ljudje razpravljajo predvsem o drobnih vaških problemih. Razen tega volivce zanima splošno gospodarsko stanje pri nas in politični dogodki v svetu. Sodelovanje z ljudskimi odbori je najlažje na sejah ljudskih odborov. Tam se ljudski poslanci seznanjajo s problematiko vse občine oziroma okraja. To sodelovanje je odvisno tudi od odbornikov samih, namreč tako, da ti posamezne probleme obravnavajo na sejah LO. Več stikov bi bilo potrebnih tudi z osnovnimi organizacijami SZDL. Danes namreč opažamo, da hočejo ljudje marsikaj urediti, n. pr. zadružne domove, ceste, dvorane, šole itd. Osnovna skrb povsod pa je skrb za človeka. Socialistična zveza mora videti vsakega človeka na vasi in poznati mora pogoje, v katerih živi in dela.« Aleksander Pirher, kandid at za poslanca 1. volilnega okraja za republiški zbor. VPRAŠANJE OBNOVE VPRAŠANJE: Kateri splošni problemi ljutomerske občine so najbolj pereči? ODGOVOR: »Najbolj pereč problem naše občine je obnova zasebnih vinogradov, ki jih je v občini čez 46 odstotkov. V teh vinogradih doslej niso obnavljali načrtno. Donosi teh vinogradov so seveda manjši in s tem tudi narodni dohodek v občini. Prav tako je važna obnova sadovnjakov. Razen tega pa bo treba razviti še različno obrt in industrijo, podobno kot to nameravamo pri »Konfekciji«. S tem bomo lahko zaposlili precej ljudi« Viktor Pintarič, sokandidat za poslanca 1. volinega okraja za republiški zbor proizvajalcev industrijske skupine: MARSIKAJ IE ODVISNO OD DOBREGA VODSTVA VPRAŠANJE: Kako bi bilo mogoče po vašem mneniu vnesti v delo sindikata več živahnosti? ODGOVOR: »To je zelo različno. Pri nas, v naši občini, no-skušamo vzbuditi zanimanie za delo predvsem pri sindikalnih vodstvih, kajti od teh je v glavnem odvisno delo sindikalne podružnice. Temu primerno ie tudi delovanje občinskega sin-d kalnega sveta; delo je raz-delieno po posameznh komi-silah, n. pr. imamo komisijo za izobraževanje, komisijo zn od-d;h itd. To se ie doslej pokazalo kot zelo dobro, saj je bilo delo sindikata v ljutomerski občini dokaj dobro.« Marija Levarieva, kandidat za poslanca 3. volilnega okraja za republiški zbor: NAJVEČKRAT OBČUTEK MANJVREDNOSTI VPRAŠANJE: V čem sc čuti pomanjkljivost aktivnosti žena? ODGOVOR: »Pomanjkljivost aktivnosti žena se čuti enostavno v tem. da se naše žene ne pustijo voliti v različne družbene organe. Še vedno se čutijo za opravljanje važnih nalog manjvredne od moških. Vendar se to iz leta v leto izboljšuje«. POPRAVEK v prejšnji štev. P. V. z dne 6. 11. 1958 se nam je vrinila namaka pri članku »Za zveznega ljudskega poslanca v krajih ob levem bregu Mure bo kandidiral Janez Hrihbar«. Na mestu zveze nekmetijskih zadrug v 8 in 9 vrstici mora biti podpredsednik zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije. OBOJE: Lokalni in občedružbeni problemi Minulo soboto, nedeljo in ponedeljek je bilo v soboški občini izvedenih 22 zborov volivcev drugega sklicanja za sprejemanje kandidatur poslancev v Zvezno in Republiško ljudsko skupščino. Ti prvi zbori volivcev — preostali od skupno dvaindevetdesetih so razporejeni do kraja tega tedna — kažejo na veliko zanimanje volivcev za bližajoče se volitve. Prvi zbori so potekli zelo zadovoljivo. Udeležba je bilo povsod precejšnja. ponekod celo nad pričakovanji. Tako je na trinajstih zborih volivcev za splošne volitve bilo navzočih čez 1000 volivcev ali povprečno vzelo — T8 volivcev na vsakem zboru! Tolikšne povprečne udeležbe zbori volivcev niso zabeležili že leta nazaj. V Bakovcih je prišlo na zbor 140 volivcev, v Krogu 121, na Pelanjcib 105. na Vaneči 9» itd. Pričakovati je bilo. da bodo še bolje obiskani prvi zbori volivcev v gospodarskih organizacijah — povprečna udeležba doslej je 83 volivcev. a tudi zadružnikom ni kaj očitati; kar 66 je povprečje udeležencev na en zbor. Vse to v resnici kaže, da je med volivci veliko zani- manje za marčne volitve v Ljudsko skupščino. Tudi vsebini teh prvih zborov volivcev ni kaj očitati. Domala vse odlikuje živahnost in z redkimi izjemami zelo resen, konstruktiven ton razprave. Volivci se sicer še najroje zadržujejo na problemih, ki jih vsakodnevno čutijo ali nanje zadevajo v svoji neposredni bližini; vendar pa doslej ni bilo zbora, kjer ne bi bilo govora tudi o širših vidikih obče slovenskega ali jugoslovanskega merila. Posebno živahen je bil v trm smislu zbor volivcev v Satahovcih, kjer so volivci prisotnega aktivista kar zasipali s svojo znatiželnostjo, ki je posegala tudi v dogodke izven državnih meja. a tu predvsem v pomen in vlogi naše domovine v mednarodnih dogajanjih. Seveda, največja kopica vprašanj, želja in ugotovitev, se le nanaša na najbližjo okolico volivca. V vseh goričkih vaseh, kjer so bili doslej zbori volivcev, je bilo največ razprav v zvezi z elektrifikacijo Goričkega. V Moščoncih. Dankovcih, Mačkovcih ib Kušlanovcih — povsod so živahno razpravljali, kako bi dokončali ali drugod začeli z elek-trifikacijskimi deli. Omeniti je treba. da volivci niso govorili toliko o zahtevi, marveč mnogo več o tem, kako bi sami kar največ pripomogli k uresničenju te velike želje. Nadalje, da je marsikje padla tudi kaka zelo pikra opazka na račun onih sicer redk:h vaščanov, ki s svojo neresnostjo samo zavlačujejo hitrejši potek dela. Zelo pozitivno so razpravljali volivci v Bakovcih o problemu, ki jih resda tare že nekaj let: gradu ja nove šolske Zgradbe. Bakoveani so že doslej mnogo prispevali v pripravljalna dela za gradnjo šole, toda ob razumevanju težav, katerih v komuni ni malo, so pripravljeni storiti še mnogo več. Po raznolikosti problemov, ki so jih obravnavali volivci, je bil doslej najuspešnješi nedvomno zbor volivcev na Petanjcih, zelo živahni- pa so bili tudi zbori na Vaneči, v Bo-kračih, Dolini, y Moščancih in Krogu. Na vseh dosedanjih zborih v goričkem predelu so z odobravanjem sprejeli poročila delegatov kandidacijskih konferenc, ki so utemelje-vali predlog za ponovno kandidaturo dosedanjega poslanca, tovariša Borisa Kocijančiča. Povsod pa je opazna želja volivcev, da naj bi jih kandidati obiskali, če že to ni mogoče na zborih volivcev, pa vsaj še pred volitvami rta vaških zborih SZDL ali ob kaki drugi priložnosti. Kandidaturo tovariša Janeza Hribarja za Zvezni zbor Ljudske skupščine so sprejemali volivci z razumevanjem in zaupunjem. Tudi odborniki občinskega ljudskega odbora so se na zbore dobro pripravili, zelo pa je opazna tudi razgibana politična dejavnost Socialistične zveze. Vodstva osnovnih organizacij SZDL se povsod zavzemajo za dobro pripravo zborov volivcev in pri tem sodelujejo z vsemi ostalimi organizacijami in društvi v vasi. Naj omenim še eno značilnost dosedanjih zborov: na njih ni nobenih dolgih poročil, marveč kopica problemov, ki se prepletajo v vprašanjih in odgovorih med razpravo na zborn. Zaključek tega poročila naj poseže v zaključek zbora volivcev v Satahovcih: v pretesnem prostora gasilskega doma, ki ni mogel sprejeti med svoje stene vseh. ki so na zbor prišli, so končali zbor s pozivom Sobočaneem — tokrat ne boste vi nas. marveč Satahovčani napovedujemo tekmovanje v volilni udeležbi vsem devetim volilnim enotam v mestu M. Soboto. Sobočanci, bomo sprejeli? POMURSKI VESTNIK, 13. febr. 1958 2 KOMUNALNI SISTEM najpomembnejša pridobitev KGŠ premalo za Pomurje Spremenimo odnos do kmečke mladine! V šolskem letu 1937/58 so vse pomurske kmetijsko-gospodar-ske šole pričele s prvim letnikom. V večini šol so začeli poučevati v drugi polovici novembra, v nekaterih pa decembra preteklega leta. Z letošnjim letom so v vseh KGŠ enotno vpisovali letnika 1941 in 1942: pred združitvijo okrajev Murska Sobota in Ljutomer namreč ni bilo enotnega vpisovanja in učnega programa. Vpisovanje mladine v KGŠ vsako drugo leto pa se je pokazalo zelo dobro, ker ponavadi ni dovolj enega rojstnega letnika, da bi lahko imel samostojen razred. Preteklo šolsko leto so zaključili pouk v 31 KGŠ. To je sicer lepo število, toda v takem kmetijskem okraju, kot je soboški. je to zdaleč premalo. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev, ki so jih lahko dale občine v ta namen, smo planirali. da bi k 31 že obstoieč m KGŠ priključili še 7 novih, tako da bi v šolskem letu 1937/58 delovalo skupno 38 KGŠ. G'av-ni odbor ZZ je vsem obstoiečim šolam dodelil učila v vrednosti 20 090 din. 34 garnitur učil smo dobili že oktobra, toda delovati je pričelo koma j 27 KGŠ. Tako še vedno počiva 8 garnitur učil (komplet orodja »Krte, zbrka knjig za KCŠ. pribor za čiščen je in obrezovan je sadnega drevja in zbirka semen, gnojil in škropil), ker še niso pričeli poučevat; v ostalih šolah. 11 KGŠ je torej »zaspalo«, 6 predvidenih in 5 obstoječih z večletno tradicijo, učila pa počivam. Ali ni to malomaren odnos do kmečke mladine? Če bi kdo očital. da ni ljudi, ki bi poučevali, bi mu lahko debili, da je v okraju 80 kmetijskih strokovnjakov od katerih nre- dava na 27 KGŠ samo 35. Ostalih 45 strokovnjakov prav gotovo zmogla predavanja na 11 še neobstoječih KGŠ Ponekod se izgovarjajo da nimajo dovolj finančnih sred- stev, toda če že imamo učila, bi tisti honorar za 212 učnih ur prav gotovo tudi zmogli. Delo v KGŠ ni lahko, kar je tudi najbrž vzrok, da se je zmanjšalo število KGŠ. Mladina, ki je opravila obvezno šolanje, se nerada vključuje v KGŠ. Obvezna šola je sicer že na poti reforme, ko bomo lahko mla- dino bolj usmerjali, toda danes je na naših obveznih šolah pač še vedno tako, da učenec, ki namerava ostati doma in ne obvlada problemov ali spolnikov v nemščini, pade v osmem razredu, čeprav tega ne bo nikoli potreboval v naprednem kme- tijstvu. Priznati moramo, da smo mladino vzgajali za višje gimnazije, in ne za življenje; rezultat tega je, da je šola mladini zoprna in da je vesela, če je »svobodna« izven nje. Brž ko je kmečka mladina zunaj obvezne šole, jo že spet silimo v KGŠ. S šolsko reformo bo znatno lažje delovanje na področju kmetijskega šolstva. Če pa bi sprejeli naziranje tistih, ki mislijo, da je nesmiselno siljenje mladine v KGŠ, če se sama dovolj zanje ne zanima, ne bi imeli KGŠ. Naši kmečki mladini je treba dokazovati pomen pošolskega izobraževan ja, predvsem sedaj, ko z zastarelimi metodami kmetovanja ne bomo prišli daleč. Tudi družbene organizacije ne bi smele stati ob strani. Kjer so namreč tako delali, so dosegli tudi lepe uspehe Na VI. kongresu Ljudske mladine v Beogradu je maršal Tito predlagal mladini, naj bi zgradila cesto Bratstva-enotno-sti, kar je mladina skupaj z ostalimi sprejela z velikim zadovoljstvom. Že meseca marca bo šlo 700 mladincev, da bodo pripravili stanovanja in igrišča za brigade, ki bodo prišle na gradbišče 1. aprila. V prvi izmeni bo predvsem vaška mladina, zato je naloga tistih, ki posredno ali neposredno odgovarjajo za KGŠ, da bo čimveč kmečke mladine pomagalo graditi tako veliko in družbeno koristno cesto. Prav bi bilo, če bi KGŠ sestavile samostojne čete. V začetku marca bomo v KGš končali teoretični pouk, mladina bo v šoli samo še nekaj tednov in v tem času bo treba dobro pripraviti, da bo čimveč naših mladincev in mladink sodelovalo pri gradnji te ceste, saj bo vsak mlad človek ponosen, če bo sodeloval pri tako velikem in koristnem delu. Tone Lorger Slušatelji KGŠ s Podgradja pri praktičnem pouku Živahne razprave o lokalnih problemih Decembra in januarja je bilo v lendavski občini 33 zborov volivcev. Od prvih dni v februarju prirejajo v vseh vaseh že druge zbore, kjer potrjujejo kandidature za republiški in zvezni zbor. Razveseljivo je dejstvo, da je večina zborov zelo dobro obokana v primerjavi s prejš-njimi leti. živahne razprave nakazujejo ObLO številne aktualne probleme, katere bo moral začeti reševati že v bližnji pri-h odnosti. V Lendavi se zavzemajo za razširitev tovarne dežnikov, kar bo prineslo zaposlitev novim delavkam iz mesta in okolice. Veliko zanimanje vzbuja med volivci gradnja tovarne Čevljev v Turnišču. Prebivalci Turnišča in okolice so se odločno zavzeli tudi za gradnjo šolskega poslonia. Na to delo sc že pripravljajo, akcijo pa je podprl tudi ObLO. V lendavskem kotu so vedno razpravliali o elektrifikaciji, ki jo bodo uresničili letos. Na drugem zboru volivcev v Lakošu. kjer so pred kratkim zasvetili z elektrko, so se vaščani pogovarjali o nanelivi plinovoda katerega so dobile številne va si v okolici Lendave. Povsod je bilo tovora tudi o drug h komu nalnih napravah in popravilih. Volivci potrjujejo kand datu-re, ki so jih pred kratkim predlagali na kandidacijskili konferencah. Kandidati za republiške poslance so v lendavski občin- Frančiškin. sekretar ObK ZKS, Miroslav Naglič. tajnik OSLO v Lendavi., Tože Sabo. inženir pri Proizvodnji nafte in Stefan Gyofi. d:rektor Tovarne dežnikov: slednja sta predstav-nika madžarske narodne manične. kar so z zadovoljstvom sprejeli prebivalci madžarskih vasi. Volivci menijo. da bi naj novoizvoljeni poslanci imeli z njimi več stikov kot dosedanji, kar seveda velia za poslance republiškega zbora. -jo DOBRE PRIPRAVE v Ljutomeru V ljutomerski občini so se do bro pripravili na druge zbor volivcev, ki so se prieli včeraj in bodo po predvidevani; občinskega političnega vodstvi uspešno zaključeni že do 16. fe brunrja. Na zadnji razširjeni sej: OSO SZDL, kateri so prisostvovali tudi predsedniki novoizvo1jenih vaških vodstev SZDL. so se temeljito pogovorili o prpra-vah na volitve in ugotovili, da občani dokaj zanimajo za zbore volivcev, na katerh bori potrjevali na proslulih kan-didačijskih konferencah predlagane kandiature za poslance obeh skupin zvezne in re-publiške. SZDL se bo tudi na zborh volivcev enotno zavzemala za to. da bodo kandirali predlagani tovariši, katerim gledališča, ki so nam s svojo glasovno in pevsko kulturo ter dokaj širokim izborom pesmi in opernih arij posredovali prijeten večer, temneč o lem, da so prireditelji tega večera prekoračili okvir običajne akademije, opustili obligatni nagovor in omogočili, da je Prešernova živa. klena in lepa beseda — uglasbena in neuglasbena — neposredno vplivala na poslušalce. Menda je laka oblika koncertne prireditve običajna pri proslavah v večjih mestih. Izbira skladb, ki jih izvajajo v počastitev Prešernove proslave, pa je precej enolična. Obstaja namreč primero- ma malo pesmi in skladb na Prešernovo besedilo. Razen lega pa, če izvzamemo nekaj kompozicij, ki so nastale o zadnjih letih, imajo ose, rekel bi, lirično-romanlični navdih, ne presegajo mnogokrat čitai-nike zmogljivosti in so glasbeno dokaj nepomembne. Tem pomanjkljivostim se pridružuje še ta. da jih pevci oh priliki vsakoletnih Prešernovih proslav venomer ponavljajo. Morda je o lem tudi vzrok da je la del koncerta slabše uspel. Razen pesmi na Prešernovo besedilo so nam gosti podali še nekaj skladb iz naše slovenske romantične glasbene literature. Drugi del koncerta, ki je bolje uspel pa je obsegat operne arije, ki so za poklicne operne pevce bolj privlačne, ker ne zahtevajo, kot pe- Prešernova proslava v Lendavi Letošnjo 109, obletnico smrti našega velikega pesnika so lepo proslavili tud v Lendavi. Klub lendavskih prosvetnih delavcev je večer prej priredil literarni večer Prešernovemu življenju in delu je spregovoril Drago Lugnrč. Ni programu so bile številne recitacije in deklamacije v slovenskem in srni, vsaka svojo posebno, svojstveno muzikalno obdelavo, temveč, ker o njih lahko sproste ves svoj glasovni material. V tem delu svojega programa, kjer so se mariborski gosti počutili tudi bolj sproščeni, je bil ustvarjen dober kontakt med izvajalci in poslušalci. Od nastopajočih pevcev moram zlasti pohvalno omeniti Mileno Pertotovo, ki nam je razen nekaj pesmi, pri katerih se je počutila manj sigurno, zelo lepo podala znane koloraturne arije Gilde iz Rigoietta iz Rozine iz Seviljskega brivca. Perlotova ima lep koloraiurni sopran, ki postaja pri nas že prava redkost. Pokazala je tudi solidno tehnično znanje. Altistka Dragica S a d-nikova nam je s svojim mehkim glasom zapela pesmi (Vilhar, Simonitti, Saoin). pri katerih nam je lepo podala muzikalno misel. V tem delu koncerta je glasovno menda boije uspela kot s Segnidillo iz opere Carmen. Tenorist Oskar Zornik, ki razpolaga nedvomno z velikim in krepkim glasovnim materialom, pa se je počutil doma zlasti pri izvajanju opernih arij. Poleg pesmi (Micliel. Pavčič. Ravnik) nam je zapet arijo Turidda iz opere Cavalleria rusticana ter arijo in duet iz Rigoietta. Pri klavirju je nastopajoče pevce spremljal operni kapelnik Janez Komar, ki je pri spremijavi opernih arij pokazal mnogo rutine, dočim se je pri spremljani n prvem delu koncerta nekoliko oddaljil od običajnega pianističnega spremijevanja. Med posameznimi pevskimi točkami pa je recitiral Prešernove pesmi član mariborske drame Hugo Florjančič. Njegov način njegov-ciie je bil brez nepotrebnega patosa. kar je morda nekatere poslušalce iznenadilo. Priieten večer semenskih pesmi in opernih arij. ki so jih mariborski gosti smiselno podali, je prav lepo odjeknil pri soboških poslušalcih. D. Grum MiLcvu Ferlotova in Oskar Zornik Mladi zadružniki na Cankovi opravili 19 poskusov Lani so na Cankovi ustano-vili aktiv mladih zadružnikov. Na zadnjem obrnem zboru, ki je bil dobro obiskom, so ugotovili, da je klub lani uspešno delowtl kljub nekaterim pomanjkljivostim. Lani določene naloge so v glavnem izpolnili; no svojih domočijah so člani aktiva prebelili hleve, uredili svinjake, kurnike in gnojila. Priredili so tudi tekmovanje koscev in grabljic v Topolovcih. To je bilo prva tovrstna prireditev po vojni v cankovski občini. Opravili so tudi 19 raznih poskusov. Letos bodo najeli nekaj zemlje splošnoljudskega premoženja in v kooperaciji z zadrugo pridelovali razne rastline, ki naj bi Jim prinesle potrebno denarno sredstva za organiziranje izletov na družbena posestva, podjetja In tovarne, kjer si bodo nabrali novih izkušenj. Pri zadnjih volitvah v zadružni upravni odbor so kandidirali tudi nekateri mladinci-ci, vendar po niso bili izvoljeni; zato so sklenili, da se v bodoče to ne sme več pripetiti. Vse namreč kaže. da imajo mladi še vse premalo zaupanja v starejše, zato želijo mladi zadružniki dokazati, do so enakovredni, če že ne celo boljši člani zadruge kot starejši. Na občnem zboru so sprejeli tudi nekaj novih članov. E. D. Zbori volivcev v graški občini Te dni so bil zbori volivcev v Dolnjih Slavečih, Gornjih Slavečih, Motovilcih. pri Gradu, v Radovcih in Vadarcih. Vse naštete zbore volivcev je obiskal tudi Rudi Čačinovič, kandidat za republiški zbor Ljudske skupščine Slovenije. Na teh zbor h so volivci potrdili kandidaturo janeza Hribarja za zvezni zbor in Rudi in Cačinoviča v rebuliški zbor. Razpravljali so madžarskem jeziku. Razen osrednje proslave so bile 8. februarja še tri za šolsko mladino. tudi o elektrifikaciji, sezonstvu, trgovini, kmetijstvu In ostalih re-n h vprašanjih vsakdanjega življenja. V nekaterih krajih graške občine želijo prebivalci, da bi jim kmetijske zadruge posredovale od tovarne mlečnega prahu posnemalnice, ki bi jih lahko koristno uporabljali v obojestransko korist, odplačevali pa tako, da bi pri litru mleka odtegovali po en dinar. V zim kih mesecih vedo žene nri Gradu in z okoliških vaseh leno plesti cekarje iz ličkanja, možje pa košare. To zanimanje je izkoristila kmetijska zadruga v Vadarcih zelo koristno; lotila se je odkupa teh izdelkov domače obrti. Pri Gradu so ugotovili, da bi bilo mogoče bolje izkoristit domače podjetje — »Žago«, ki ima za predelovanje dovolj lesa — tako iz državnega kot privatnega sektorja. Poleg predelovanja lesa želijo tamkaj tudi izdelovati leseno galanterijo. Možnosti so, vendar do resnih načrtov še ni prišlo. Razmišljajo pa tudi o opekarni, ki bi bila zelo koristna za Goričko spričo pomanjkanja opeke. Oboje bi zaposlilo še okrog 150 ljudi. s čimer bi bil vsaj v malem rešen problem zaposlitve sezoncev. Obračun občini - obveznost podjetij po uredbi o zaključnih računih Letošnja uredba o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1937 vsebuje v 52. členu važno določilo, da mora svet za plan in finance obč. ljudskega odbora obema zboroma poročati in analizirati poslovanje gospodarskih organizacij v lanskem letu. Da ne-bi pozneje po nepotrebnem izgubljali časa pri iskanju podatkov In da se bomo že sedaj pripravili na to, naj zapišem nekaj misli, ki naj bi usmerjale vse prizadete na občinah in v podjetjih pri sestavljanju gospodarsko-finaučne analize o poslovanju gospodarskih organizacij v letu 1957. Iz uredbe o zaključnih računih sledi, da naj analiza obsega vse potrebne podatke o poslovanju, predvsem o gibanju proizvodnje, prodaji, izkoriščanju zmogljivosti, gibanju surovin in potrebnega materiala, gibanju delovne sile, stroških, rentabilnosti in ostali problematiki. Važno je poudariti, da je v predpisih naglašena odgovornost ljudskega odbora in njegovega izvršilnega aparata za ugotovitev analiziranje stanja. Čeprav je letos vse delo zaupano tehničnemu aparatu, niti ni predpisana udeležba zastopnika banke nri pregledu, bo zato to poročilo odgovornejše kot druga leta. Poročilo bodo seveda morali sestaviti in pripraviti uslužbenci, ki sodelujejo uri pregledu zaključnih računov na podlagi poslovnih poročil in zapisnikov o pregledu, in predlagati ustrezne zaključke. To je zelo obsežna naloga, zato je treba pravočasno razčistiti pojme o tem. katere podatke je treba dati ljudskemu odboru. Spominjam se primerov, da so komisije nastopale pred zborom proizvajalcev z raznimi izumetničenimi poročili, ki so »globokoumno« nakazovala, da neka gospodarska organizacija nima n. pr. v redu konta 01 in ustreznega v razredu 9. nič na ni bilo povedanega o tem, da so si z obratnimi sredstvi nabavili avto. Tako so odborniki iz 2 miliionov napravili 5 milijonov. Takih cvetk smo že vsi mnogo slišali, zato naj nas izkušnie naučijo, da je treba taka poročila dajati jasno in razumljivo. Ne nameravam dajati edinstveni recept, kako Je treba pripraviti tako poročilo, vendar bi hotel opozoriti v glavnem na vsebino in pravočasnost. Tako poročilo naj bi vsebovalo predvsem naslednje: t. splošne podatke (število podjetij, zaposlenih, dohodek, prenehanje obratovanja in pod.); 2. dosežene uspehe in njihovo analizo; 3. gospodarjenje s sredstvi in problematiko; i. ugotovljene nepravilnosti; 5. zaključke komisije in predloge sveta ljudskemu odboru. Prav bi bilo, če bi k vsej problematiki dodali tudi primerjavo med letoma 1996 in 1997. K splošnim podatkom je treba uvrstili v poročilu predvsem stvari, ki se nanašalo na najnovejša gibanja v podjetjih, vključno morda bruto-proizvod. Prav bi bilo tudi nakazati določene probleme iz gospodarjenja in sammoupravljanja, pa predlagati ukrene, ki naj jih uveljavi občinski ljud. odbor ali podpre napore kolektiva. Doseženi uspehi in njihova analiza. Pri analizi je treba upoštevati predvsem določene posebnosti strok. Posebej je treba opozoriti tudi na odstopanja pri dohodku ali dobičku in pri splošnih dolžnosti organizacije do družbe. Treba je tudi povedati, kako gospodari podjetje s sredstvi, ki mu pripadajo za razpolaganje, to so plače s prispevki, plače iz dobička, skladi za samostojno razpolaganje in rezervni sklad. V to bi spadalo tudi poročilo o plačevanju anuitet. Pod gospodarjenje s sredstvi spada gospodarjenje z osnovnimi in obratnimi sredstvi ter z vsemi skladi Pri osnovnih sredstvih b! bilo potrebno komentirati glavne spremembe, predvsem pa problematiko investicij, ki so bile lani, in njihovo oceno. Tudi pri obratnih sredstvih imamo marsikaj za spregledati in poročati. Predvsem je važno, da ugotovimo, če zadostujejo, pa tudi. če prevelika obratna sredstva ne povzročajo prevelikih zalog (nekurantnostl). Pregledati je treba tudi, če podjetje ne kreditira ali ni kreditirano od drugih podjetij, kar nam pokaže predvsem stanje upnikov in dolžnikov. Nepravilnosti. Pri svojem delu in skrbnem pregledovanju poslovanja bodo komisije vsaj v nekaterih podjetjih našle nepravilnosti. o kater h naj bi bila posebej informirana svet in občinski ljudski odbor. Te nepravilnosti je treba, ne samo ugotoviti in morda še pokazati na vzroke, temveč tudi takoj ukrepati in predlagati ljudskemu odboru ustrezno reš tev. Pri ugotavljanju nepravilnosti s kateregakoli področja poslovanja gospodarske organizacije je treba biti zelo objektoven, vendar strogo zakon t. Predvsem je treba uri vodilnem kadru v podrtjih. kjer večkrat napravijo nepravilnosti zaradi pomanjkljivega poznavanja predpisov, ali na v dobri veri, da ravnajo prav. te stvari prikazati v pravi luči. Pri tem nima smisla pretiravati v nobeno stran, predvsem pa ne delati hrupa. kot da se že občina podira zaradi malenkosti. Ni pa se treba izogibati v poročilih imen, pa tudi odločnih ukrepov, če je to potrebno. Posebno moramo bdi pozorni na samovoljno razpolaganje z družbenimi sredstvi. Zaključki komisije in predlogi. Ko bodo komisije zbrale material po nekih enotnih kriterijih in bodo podjetja ta poročila dobila v roke in dala še svoje pripombe, naj bi svet za družbeni plan in finance sestavil poročilo za občinski ljudski odbor. V tem poročilu naj bi bili konkretni predlogi in smernice za poslovanje podjetij v občini. Tudi vsa problematika, ki bo vela iz poslovnih poročil, zapisnikov komisij in sklepov svetov, naj bi bila obdelana v obliki predloga ljudskemu odboru. Pri tem je treba nakazati in komentirati, ali so podjetja pravilno razpolagala s sredstvi, povečevala proizvodnjo ali ne, njihove odnose do zaposlenih in do občine. Pri tem tudi ne smemo pozabiti njihovega odnosa do širše skupnosti in predlogov za ukrepanje. Če bomo tako pripravili poročilo za občine, ne bo samo občinski ljudski odbor natančno seznanjen, kako živijo in poslujejo njegova podjetja, temveč bo jasen in bolj aktiven tudi njegov odnos do lokalnih proizvajalcev in gospodarskih organizacij. Zato naj bi se vsi v poštev prihajajoči organi zavedali svojega odgovornega dela v času. ko pregledujem zaključne račune gospodarskih organizacij in ko gospodarske organizacije obračunavajo pred družbo — vsemi državljani. Joško Slavič POMURSKI VESTNIK, 13. febr. 1958 3 Koncert v počastitev Prešernovega dne v M. Soboti Letošnja proslava Prešernovega dne. ki je bila 3. februarja o dvorani kina "Parks", se je o marsičem razlikovala od podobnih predstav, ki smo jih do sedaj bili vajeni poslušati. Razlika pa ni bila le v tem. da so na tej prireditvi sodelovali prvaki mariborskega Narodnega Pišejo naši kandidati Brez trgovin in drugih nekmetijskih obratov bodo KMETIJSKE ZADREGE ZARES »KMETIJSKE« Že ob koncu lanskega leta so bili v kmetijskih zadrugah občni zbori; na teh zborih so člani razpravljali o izločitvi vsega nekmetijskega delovanja iz neposrednega vodstva KZ. Razprave so potekale na osnovi sklepov občnega zbora GZZ v Ljubljani in smernic resolucije Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju našega kmetijstva. Zadružniki so na občnih zborih ugotavljali, da je treba spremeniti način delovanja v zadružnih organizacijah, če hočemo razviti kmetijsko proizvodnjo in uveljaviti smernice Zvezne ljudske skupščine. Z izločitvijo nekmetijskega delovanja iz neposrednega upravljanja kmetijskih zadrug bodo upravna zadružna vodstva imela več časa in možnosti za poglabljanje v kmetijsko proizvodnjo in za uresničevanje nalog, ki bodo neposredno koristile kmetom-zadružnikom, okrepila pa bodo lahko tudi zadružne sklade in zadrugo kot gospodarsko organizacijo. V naših kmetijskih zadrugah smo imeli doslej tudi gostilne, obrtne obrate, kinematografe, uslužnostne ustanove, kot so pralnice, šivalnice itd., posebno močno pa je bila zastopana trgovina s potrošnim blagom. Razne obrti so bile že do sedaj organizirane v posebnih obratih in pod vodstvom delovnih kolektivov, tako da zadružni upravni odbori niso imeli mnogo problemov. Trgovine, gostilne in kinematografi pa so bili neposredno pod upravo zadružnega upravnega odbora in so povzročali mnogo problemov, saj so jim upravni odbori posvečali več kot tri četrtine svojih sej. Gostilne so kmetijske zadruge izločile že v začetku lanskega leta, tako da so ob zad: njih izrednih občnih zborih obstajale le tri gostilne, ki so bile še pod upravo KZ. Tudi te gostilne so sedaj izločili ali opustili. Trgovine s potrošnim blagom pa so imele vse KZ, zato je bilo njihovo izločevanje največji problem. Kjer so dobro analizirali dosedanje poslovanje trgovskih odsekov in se je zadruga že začela ukvarjati s kmetijsko proizvodnjo, ni bilo večjih problemov, saj so kaj lahko ugotovili, da jim je to delovanje samo v breme in da odvzema čas upravnemu odboru za uresničevanje drugih važnejših nalog. Razen tega so v teh zadrugah spoznali, da je mogoče trgovino bolje organizirati s pomočjo ObLO in njihovih gospodarskih svetov. Problem pa je bil v tistih KZ, ki so se ukvarjale pretežno s trgovanjem, ker niso znale najti svojega mesta tudi drugje. Od 65 kmetijskih zadrug, kolikor jih je sedaj v okraju, jih je 53 že ižločilo trgovine ali pa jih sedaj predajajo. Samo v 12 KZ se za izločitev trgovin še niso odločili zaradi objektivnih ali subjektivnih razlogov (Bo-rejci, Gomilice, Kobilje, Križevci v Prekmurju, Negova, Mostje, Odranci, Puconci, Spodnja Ščavnica, Turnišče, Velika Polana in Veržej). KZ Borejci in KZ Gomilice sta majhni, združujeta le po eno malo vas in se v glavnem ukvarjata s trgovino. Na občnih zborih se še niso mogli odločiti za izločitev trgovin, ker je sicer ogrožen obstoj zadruge, saj upravni odbori ne vedo, kaj bi sploh maj delali. Pri KZ Negova, Mostje in Spodnja Ščavnica ni nobenega odpora proti izločitvi trgovine, vendar obstajajo problemi spričo poslovnih prostorov; sedaj imajo te zadruge vse panoge svojega delovanja združene v enem poslovnem prostoru in nimajo nobenih skladišč ali lokalov, ki ne bi bili tesno povezani s trgovino. V teh zadrugah se že pripravljajo na urejevanje ločenih prostorov in bodo takrat tudi lahko uveljavile ta ukrep. V puconski zadrugi so že sklenili, da se bodo znebili trgovine, vendar pa ob zadružnem zboru še ni bilo pirpravljeno vse za novo organizacijo trgovskega omrežja, bodo pa svoj sklep uresničili že v bližnji prihodnosti. V ostalih zadrugah pa so čakali na izkušnje drugih vrstnic pri tej reorganizaciji, zato bodo na rednih občnih zborih ponovno razpravljali o izločitvi trgovin. Najbolje so ta ukrep uresničili v tistih občinah, kjer so LO pravočasno pripravili kader in vse drugo za nova podjetja, ki naj bi se odslej ukvarjala s trgovino. V občinah, kjer so že obstajala samostojna trgovska podjetja, so v glavnem slednja prevzela trgovine od kmetijskih zadrug, zato ni bilo posebnih problemov (občina Ljutomer, delno občini Gornja Radgona in M. Sobota), v ostalih občinah pa so ustanovili nova trgovska podjetja, ki jih bodo prevzeli v unravljanje delovni kolektivi. V teh podjetjih bodo v kratkem izvolili tudi organe delavskega upravljanja. Ob izločevanju trgovin iz zadrug pa je nastalo več problemov, zlasti pri poslih, ki se nanašajo na poslovanje dose- danjih trgovin pri odkupu (odkup jajc, zdravilnih zelišč itd.). Kmetijske zadruge so povsem obdržale odkup, nabavljanje in prodajanje umetnih gnojil, varovalnih sredstev, gradbenega in drugega reprodukcijskega materiala, a nimajo mnoge za to delovanje potrebnih lokalov; zato že sklepajo medsebojne pogodbe, po katerih bodo lahko trgovine v imenu zadrug in na njihov račun odkupovale določene pridelke, zlasti jajca. Zadruge sklepajo z novimi podjetji posebne pogodbe. Pri teh po- godbah so nastali različni problemi, ki so jih nekatere občine zelo dobro rešile. Nemogoče stališče pa je pri tem zavzela graška obema, ki je dovolila svojemu podjetju, da lahko odkupuje in prodaja jajca, zadrugam pa -plačuje samo 50 para marže po komadu. Šli so celo talko daleč, da mora zadruga tudi za tista jajca, ki jih sama odkupi, plačati določeno maržo trgovskemu podjetju. To je povsem nepravilno in nikakor ni v skladu z razvojem našega kmetijstva. Če namreč kmetijska zadruga ustanavlja rejska središča za vzgajanje kokoši dobrih pasem, če nabavlja jajca dobrih plemenskih pasem, če skrbi za izdobavo enodnevnih piščancev, skratka za to, da se perutninarstvo čimbolj razširi na njenem območju, ima pri tem tudi določene stroške, ki jih lahko plača samo z dohodkom pri prometu z jajci in perutnino. Zato je tembolj nerazumljivo, zakaj bi si trgovina pridobivala dohodke pri blagu, pri katerem ni imela nobenih stroškov in nihče v trgovini tudi ne skrbi za njegovo proizvodnjo. Naši ljudje so navajeni, da jim služijo jajca kot plačilno sredstvo (prinesejo jih v trgovino in za nje tudi takoj kupijo blago), zato je prav, da ljudem ne povzročamo nepotrebnih poti, da lahko jajca takoj vnovčijo v trgovini. Trgovina je dolžna, da jajca samo zbere in jih izroči kmetijski zadrugi, ki pa jih potem spravi po čim krajši poti na tržišče. Trgovina naj bi torej prevzemala jajca le kot pooblaščenec kmetijske zadruge, prodajala pa jih naj bi samo kmetijska zadruga, ker je le ona poklicana, da zalaga naše tržišče z življenjskimi potrebščinami. Če ima trgovina pri zbiranju jajc kake stroške, ji lahko kmetijska zadrugo od svoje razlike v ceni prizna določeni odstotek, nikakor pa ne narobe, da bi trgovina odkupovala jajca in priznavala kmetijski zadrugi odstotke od svoje marže. Trgovina si ne more in ne sme pridobivat! nobenega dobička pri prometu z jajci, ker za to ni niti pooblaščena; pravico do do- bička ima samo tisti, ki organizira kokošjerejo. Sedaj, ko se bodo iznebile tr-trgovin, se bodo kmetijske zadruge pri svojem delovanju lahko bolj usmerjale h kmetijski proizvodnji in prepričani smo, da bodo to ugodno sprejeli tudi zadružniki, saj se bodo preoričali, da jim kmetijska zadruga lahko res mnogo pomaga, če se v njej nekdo intenzivno ukvarja s kmetijskimi vprašanji. Kaže, da bo izločitev trgovin iz kmetijskih zadrug povsem zaključena v letošnjem marcu. Problemi so še pri izločevanju kinematografov, kjer nekateri občinski ljudski odbori nimajo sredstev za plačevanje deficitov, ki so na podeželju normalni, posebno še v krajih, kjer nimajo elektrike. Občinski ljudski odbori bi morali pri tem pokazati več razumevanja, saj je zgrešeno, da bi deficite kinematografov pokrivali s sredstvi iz zadružnih skladov, ki so namenjeni predvsem kmetijski proizvodnji. Potrebno je, da občinski ljudski odbori predvidijo sredstva za te namene v svojih proračunih. Kino ne služi samo zadružnikom, marveč vsemu prebivalstvu, a njegovo delovanje ni samo zabavno, ampak tudi kulturno-prosvetno, zato je treba najti sredstva v naših proračunih. Napačno bi bilo, če bi te ustanove opustili tam, kjer so jih ustanovile zadruge, saj bi bil to korak nazaj pri kulturnem razvoju podeželja. Naš komunalni sistem daje občinam možnosti za ustanavljanje sklada za napredek vasi. Menim, da bi prav sredstva tega sklada lahko služila za te namene. Z izločitvijo vsega nekmetijskega delovanja bodo naše zadruge postale zares »kmetijske« in bodo lahko odigrale svojo vlogo v kmetijski proizvodnji. Štefan Antalič ZBORI PROIZVAJALCEV IN DELAVSKO UPRAVLJANJE Dosedanji razvoj delavskega samoupravljanja je v praksi že dokazal, da je to oblika, ki lahko najuspešneje odpravlja nasprotja med koristmi proizvajalcev in potrošnikov; proizvajalec nastopa v višjih organih upravljanja hkrati v funkciji prvega in drugega. I. kongres delavskih svetov je temeljito analiziral ves razvoj delavskih svetov — od njihovega rojstva naprej — in sprejel konkretne sklepe, kako še bolj okrepiti družbeno vlogo neposrednih proizvajalcev. Poleg zveznega, republiškega in okrajnega zbora proizvajalcev smo na podlagi predlogov tega kongresa dobili z zakonom še občinski zbor proizvajalcev. Tako je v vseh členih dokončana vertikalna povezava z najvišjimi organi proizvajalcev. Da bi ta mehanizem služil svojemu namenu, t. j., da bi bil čim bližje proizvajalcem, tako da bi lahko oni v njem stalno sodelovali, je potrebno to zvezo še okrepiti z raznimi oblikami samouprave. Na jesenskih volitvah izvoljeni občinski in okrajni zbori proizvajalcev so šele pričeli delovati. Že prve seje teh Zborov kažejo, da se izvoljeni odborniki zelo zanimajo za vso problematiko. Takšno zanimanje in živahnost v razpravah je plod političnega delovanja med proizvajalci v času občinskih volitev. Takrat smo med proizvajalci vzbudili močno zanimanje za probleme izven podjetij. Sedaj že sleherni delavec ali član kolektiva gospodarske organizacije prav dobro čuti, da lahko aktivno sodeluje po svojih proizvajalnih organih — ne samo pri reševanju problemov svojega podjetja, pač pa tudi pri reševanju splošne gospodarske in ostale problematike na lokalnem in širšem območju. Volivci že zahtevajo od svojih predstavnikov odgovore in tolmačenja na razna vprašanja in predlagajo, da je treba probleme obravnatavi v forumih, kjer so zastopani. Potrdilo takšne aktivnosti volivcev so tudi prve seje občinskih in okrajnih zborov proizvajalcev. Razprave v teh forumih so kakovostnejše in temeljitejše. O garancijah in dotacijah n. pr. temeljito razpravljajo na zboru proizvajalcev, preden dokončno sklepajo. Čut za gospo- darnost in pravičnost, ki so ga novi odbornki prinesli s seboj iz kolektivov, ima glavno vlogo pri takšnem odločanju. Težnje proizvajalcev kot potrošnikov prihajajo do izraza pri reševanju konkretnih vprašanj, pri tem pa vedno upoštevajo, kako bo rešitev določenega problema vplivala na tržne cene in življenjski standard. Delovanje zborov proizvajalcev je potemtakem dobro v tolikšni meri, v kolikšni meri zastopajo ti zbori težnje proizvajalcev in uveljavljajo delovne metode, ki so že preizkušene v sedemletni praksi delavskih svetov. Iz tega sledi, da bi ti zbori brez stalne povezave s proizvajalci in njihovimi delavskimi sveti močno izgubili na pomenu in razlogih za svoj obstoj. Krepitev vseh obstoječih oblik takšne povezave kakor tudi uveljavljanje novih oblik je bistveno važno za vse delovanje teh organov. Odborniki zborov proizvajalcev naj bi poleg rednih stikov z volivci še obiskovali sestanke, ki jih sklicuje sindikalna podružnica, seje delavskih svetov in upravnih odborov podjetij v svoji volilni enoti. Odborniki naj bi se dobro pripravili na take sestanke, zato je potrebno, da tehnično boljše pripravljamo gradivo za seje teh organov. Razne predloge odlokov, načrtov in podobnega naj bi odborniki dobili skupaj z obširno dokumentacijo precej časa pred sejo, tako da bi utegnili to gradivo dobro proučiti z volivci. Težišče delovanja naj bi bilo v razpravah o že obstoječih predlogih, ne pa o tolmačenju že osvojenih sklepov, čeprav je tudi to važno. Ravno takšno razpravo o predlogih zakonov in odlokov smo doslej pogrešali, saj smo tolmačili v glavnem že sprejete sklepe. Taka praksa pa škodu je razpravi na sestankih zaradi občutka, da je stvar že sprejeta ter da sodelovanje in predlogi v razpravi itak ne vplivajo več na že osvojene sklepe. Tako smo imeli brez potrebe preveč kritikan.tskih izpadov, ki bi odpadli, če bi poprej razpravljali o predlaganem ukrepu. Važna oblika takšnega povezovanja so tudi odborniške komisije, ki pa so se doslej slabo uveljavile in je bilo njihovo delovanje večkrat samo zaradi tega, da bi ugodili zakonskim predpisom. Te komisije bi lahko prav v pripravah za sprejemanje odlokov in sklepov odigravale zelo važno vlogo, zato so možnosti, ki nam jih daje ta oblika, še' vedno neizkoriščene. Novi zbori proizvajalcev so torej pričeli delovati dobro. Vpliv predvolilne kampanje in sklepov I. kongresa delavskih svetov je svež in močno vpliva na njihovo delovanje. Tako je treba nadaljevati in se neprestano zavedati, da je povezava s proizvajalci v osnovnih organizacijah glavni vir moči slehernega zbora proizvajalcev. Ing. Miran Mejak, kandidat za ZZP v indust. skupini Letos: INVESTICIJE ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO IN TURIZEM Po razgovorih, ki smo jih imeli o investicijah v trgovini, gostinstva in turizmu z zbornicama in občinskimi ljudskimi odbori, še vedno prevladnje mnenje, da se v te panoge ne bi dalo pametno investirati kaj več. Zato menim, da se je treba sedaj odločiti, ali bomo predvidena sredstva po zveznem družbenem planu pri nas kaj koristili. Ker se to vprašanje nanaša na širši krog ljn- , di, bi želel posredovati nekaj pojasnil in utemeljitev. Drži, da je delovanje zgoraj navedenih panog bolj komunalno, ki ne prenese velikih obremenitev, vendar smo kljub temu porabili lani za investicije v trgovini in gostinstvu 48 milijonov din sredstev iz lastnih virov, k temu pa še 20 milijonov din kreditov, tako da smo skupno na novo investirali 68 milijonov din. To ni mala številka, če upoštevamo, da srno imeli v teli dveh panogah 377 milijonov din narodnega dohodka, od tega 135 milijonov din plač, ki gredo v osebno potrošnjo, vidimo, dn kljub zaostalosti upravljata ti dve panogi s precejšnjim delom narodnega dohodka in imata možnost za nadaljnji razvoj. Zato bo treba posebno sedaj še nadalje vztrajati, da bosta izkoristili ugodne možnosti — seveda pod pogojem, da bodo sredstva naložena rentabilno. Po zveznem družbenem planu za letošnje leto so sredstva, ki jih lah- ko uporabimo predvsem v ožjem občinskem gospodarstvu, razdeljena tako-le: V OOO din za posojila v trgovini 2,000 za posojila v gostinstvo 1,000 za posojila v turizmu 200 za posojilo v gradbeništvu 5,000 Jugoslovanska investicijska banka bo v najkrajšem času objavilo natečaj za gospodarska področja, ki ki smo jih našteli in bo zato možnost, da dobijo posojila tudi naša podjetja naštetih strok. Predvsem bi opozoril, da bodo na razpolago sredstva za rekonstrukcije obstoječih in izgradnjo novih skladišč za živila. Te ob;ekte bodo dovoljevali predvsem prosilcem za posojila iz večjih središč, ki imajo slaba skladišča za kmetijske pridelke, ki jih potrošnik potrebuje vsakodnevno. Poleg teh imajo prednost prosilci iz proizvodnih okolišev, v katerih je nengodno razmerje med možnostmi za nakup tržnih presežkov in razpoložljivimi prostori. Najmanjši znesek zn rekonstrukcijo je 5 milijonov, za nove objekte pa 10 milijonov din. Odplačilni rok po projektu za rekonstrukcije je do 20 let, za novogradnje po do 30 let. Nekoliko neugoden za naša podjetja občine in okraja je pogoj, da morajo podjetja imeti zn svojo udeležbo zagotovljenih 30 % sredstev. Kakor je razvidno iz smernic zveznega družbenega plana, bo možnost udeležbe na tem natečaju zelo velika. Zato se bo treba na ves postopek za dodelitev posojila pri banki dobro pripraviti in ponuditi primerne pogo-j e. Trgovina bo lahko še nadalje dobivala posojila za nabavo opreme. Sedanje pogoje so olajšali še v toliko, da bo lahko predračunska vrednost znašala še manj kakor pri objavljenem natečaju. Predvidoma se bodo lahko natečajev obeh omenjenih vrst udeleževali razen trgovskih podjetij za promet z živili tudi občinski ljudski odbori. V gostinstvu bodo na razpolago sredstva za rekonstrukcijo in modernizacijo in tudi za ureditev novih gostinskih in hotelskih poslopij, vendar v pomembnejših turističnih središčih, kar izključuje večino naših krajev. Vendar pa bodo iz sredstev za posojila v gostinstvu na razpolago tudi sredstva za nabavo gostinske opreme (domače in uvožene). Seveda bo moralo biti v investicijskem programu dokazano, da je ta- ka nabava upravičena in racionalna (frižider, vodovod in podobno se kaj bogato obrestuje v krotkem času). Tndi tega natečaja se bodo lahko udeležili razen gostinsko-tnrističnih organizacij tudi ljudski odbori. Najmanjši znesek je 1 milijon din. Tudi tu zahtevajo 30-odstotno udeležbo sredstev prosilca. Najkrajši rok je predviden v gostinstvu za rekonstrukcije in modernizacijo 20 let, za gradnjo novih objektov pa 30 let. Določeni so tndi minimalni zneski za gradnje. Prednost bodo imeli prosilci, ki dokažejo potrebo po zidanju in ponudijo ugodnejše pogoje. Po dosedanjih izkušnjah se prične v času med objavo natečaja do konca, ki je predviden za vložitev zahtevkov, velika dirka za sredstvi. Ker je rok navadno kratek, je razumljivo, dn marsikateri prosilec v odprtem roku ne more dobiti vseli potrebnih potrdil, največkrat pa niti ne more sestaviti zahtevane dokumentacije za banko. Menim, da je potrebno opozoriti prav na te pomanjkljivosti. Čas je, da gospodarske organizacije v teh panogah spremenijo svoj odnos do investicij in sc pripravijo na svoj perspektivni razvoj s solidnimi investicijskimi elaborati. Kar zadeva nabavo opreme, je stvar enostavnejša, vendar bi bilo treba upoštevati tudi opremo iz Vzhoda, ki jo nekateri naši (Nadaljevanje na 6. strani) Piše: JOŠKO SLAVIČ, podpredsednik OLO in kandidat za poslanca RZ v videmski občini POMURSKI VESTNIK, 13 .febr. 1958 4 Stefan Antalič, predsednik OZZ M. Sobota in kandidat RZP v kmetijski skupini (Foto: Gerenčer) GOSPODARSTVO — KMETIJSTVO — ODKUP — TRG — GOSPODARSTVO KZ Mačkovci za promet z lesom — BREZ POSREDNIKOV Upravni odbor KZ Mačkovci se že pripravlja na zadružni občni zbor; sedaj sestavljajo delovni program, ki ga bodo predložili članom na občnem zboru. Predvidevajo, da bodo letos zidali upravno-gospodarsko poslopje, kajti sedanji neprimerni prostori so v gasilskem domu in mora zadruga zanje plačevati najemnino. V novem poslopju bo lokal za prodajo reprodukcijskega materialu, skladišča ža kmetijske pridelke, garaže in poseben prostor za osemenjevalno postajo. Upravno-gospodarsko poslopje jih bo po predračunu veljalo nad 10 miljonov din. Zadruga bo prispevala iz svojega investicijskega sklada 4 in pol milijona din, zaprosila pa je za 6 milijonsko dolgoročno posojilo. Letos nameravajo izpopolniti tudi strojni park tako, da bi nabavili) traktor z raznimi priključki, mlatilnico in tovorni kamion. Sedaj ima zadruga samo en traktor, ki pa ga bo treba generalno popraviti. Ko bodo kupili tovorni kamion, bodo traktorji lahko služili samo za kmetijstvo. Za kamion in traktor bo zadruga prispevala 800 tisoč din. ostaji denar pa si bo izposodila. V nakrajšem času bo kmetijska zadruga skušala uveljaviti kooperacijo (obnovitveno sodelovanje) s sadjarji. Sedaj je v zadružnem okolišu že nad 30 ha strnjenih sadovnjakov. Pod okriljem zadruge nameravajo ustanoviti sadjarsko skupnost, ki naj bi letos zasadila s sadnim drevjem 15 ha zemlje. Predzadnjo nedeljo so iz zadruge izločili trgovino z indu- strijski blagom. Za reprodukcijski material pa bo zadruga odprla posebno trgovino in v njej posredovala svojim članom umetna gnojila in zaščitna sredstva vseh vrst. V zadružnem okolišu ni tako imenovanega »krompirjevega problema«. Zadruga je odkupila in že odposlala 11 vagonov krompirja. Kmetijski strokovnjaki pa menijo, da bi bilo mogoče odkupiti še 2 vagona krompirja, če bi zadruga našla •odjemalce. Sicer pa kmetovalci s pridom uporabljajo krompir tudi za pitanje živine. Kmetijska zadruga ima tudi lesni odsek, ki je najbolj rentabilen. Lani so odkupili nad 4000 m3 lesa. Glede prodaje lesa ima zadružni upravni odbor svoje pomisleke, saj pravijo: v zadnjem času mnogo beremo, da naj blago potuje po najkrajši poti do potrošnika — brez posrednikov, ki bi navijali cene. V naši zadrugi pa ugotavljamo, da pri prodaji lesa ni tako. To je namreč preprečeno z uredbo iz leta 1955, ki določa, da KZ ne morejo prodajati lesa neposredno potrošniku. Člani in upravni odbor mačkovske kmetijske zadruge menijo, da bi bilo treba popraviti to uredbo, s katero naj bi zadruga dobila spet tiste pravice, kot jih je že imela, kajti tako bi izključili vse nepotrebne posrednike. Sedaj še namreč večkrat dogaja, da zadruga izroči les potrošniku, vendar pa njemu ne more izdati računa, ker ga je treba nekje, pri nekem podjetju pač, ki ima te pravice, prepisati in nato sestaviti nov račun, znatno višji od zadružnega. Posebno v zadnjem času ugotavljajo, da posrednik mnogo višje zaračuna prepisovanje računa kot pa znašajo stroški zadruge, ki mora les odkupiti, naložiti in ga odpremiti. Tako nekdo brez večjega truda dobiva velike dobičke na račun kmetijskih zadrug in hkrati podra-žuje les. Vsako leto 100 ha strnjenih sadovnjakov V okviru petletnega programa za razvoj kmetijstva je odmerjeno važno mesto tudi sadjarstvu in vinogradništvu. Pred nami je rajonizacija sadjarskih in vinogradniških okolišev v vseh kmetijskih poslovnih zvezah in sestavljanje obnovitvenih načrtov za ožje okoliše ali bregove. Zasadili ali obnovili noj bi čimveč strnjenih sadovnjakov in jagodičevja. Znano je, da bi bilo treba vsako leto na novo zasaditi okrog 100 ha strnjenih sadovnjakov. V povojnih letih,- zlasti še v zadnjih štirih letih smo že obnovili precej sadovnjakov, saj imamo lepe nasade v okoliših kmetijskih zadrug Čepinci, Mačkovci, Šalovci, Bogojina, Radgona, Kapela, Kobilje in tudi drugod. Največ uspehov je prav gotovo zabeležila KZ Mačkovci, ki ima že okoli 20 ha strnjenih sadovnjakov. Doslej pa bi lahko tudi več napravili, če se ne bi odločali samo za podsajevanje že itak raztresenih nasadov, kar pravzaprav ni obnova. Čas je že, da bomo s pomočjo obnovitvenih skupnosti pričeli v naslednjih petih letih načrtno obnavljati v večjih kompleksih, po sodobnih načelih in v določenih okoliših. Načrtno obnovo sadovnajkov je treba čimbolj osredotočiti na strnjene zemljiške komplekse in širiti zlasti tista sadna plemena, ki dajejo najboljše rezultate glede na tržne pogoje in prevozne razmere. Prav rajonizaci- ja (razdelitev Pomurja na rajone, v katerih bomo zaradi podobnih pogojev enotno uresničevali določene obnovitvene načrte, pospeševalne ukrepe ah podobne akcije) bo prisodila prednost onim okolišem, ki bo- do dali največje gospodarske koristi za skupnost s stališča sodobnega razvoja stalnih, klimatskih in ostalih pogojev. Večina naših starih sadovnjakov je dotrajala in v njih se čedalje bolj pojavljajo različne bolezni in škodljivci, ki nam iz leta v leto povzročajo veliko gospodarsko škodo. Če pa hočemo dosedanjo gospodarsko škodo spremeniti v gospodarsko korist, potem moramo odločno prenehati z drobnim in neoragnizira-nim sadjarjenjem. Tudi obnovo vinogradništva moramo pospešiti, sicer bo nazadovalo pridelovanje. Potrebno je predvsem povečati hektarski pridelek, izboljšati kakovost in zmanjšati pridelovalne stroške. Obnova mora biti čimbolj načrtna, vsak nasad pa moramo prilagoditi sodobnemu načinu pridelovanja in obnove po modernih načelih. Pri rajonizaciji v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi bomo morali upoštevati načelo, da lahko vinograde obnavljamo samo na vinogradniških zemljiščih, da moramo za sajenje uporabljati le trsni material, ki je določen po trsnem izboru, in da bomo sadili v predpisanih razdaljah, ki bodo omogočale mehanizirano obdelavo, škropljenje in pravilno vzgojo vin-ske trte. Naši vinogradniki lahko uspešno obnavljajo svoje gorice le s pomočjo kmetijskih zadrug, zato se naj združujejo v večje ali manjše vinogradniške skupnosti v posameznih vinorodnih okoliših, saj bodo le tako pridelali več kakovostnejšega vina in pocenili pridelovanje. Da pa bi lahko zanesljivo ugotovili zaloge hranilnih snovi in pravilno izbrali podlage, je treba zemljo poprej pedaloško raziskati, saj bi obnova na siromašnih zemljiščih bila že v naprej obsojena na neuspeh. Uspešne obnove in načrtnega dela pa si ne moremo zamisliti brez trsnic in sadnih drevesnic. Trsnice z matičnjaki in sadne drevesnice so splošno koristne in potrebne kulture, zato je iz več razlogov umestno, da ostanejo pri družbenih kmetijskih gospodarstvih, ki se zavzemajo za napredek vinogradništva in sadjarstva, predvsem v svoji neposredni okolici. Te kulture pa so v mnogih primerih lahko tudi pasivne in riskantne za pridelovalca, zato bo potrebno posestvom, ki imajo trsnice z matičnjaki in sadne drevesnice, redno vsako leto dodeljevati ustrezne prispevke iz sklada za pospeševanje kmetijstva. Ing. Lado Jerše Lojze Trstenjak: Znani sadjar Špur s Krapja v svoji drevesnici Mor v Ljutomeru res ne zmorejo dveh mesnic? Čeprao je že bilo to vprašanje predmet mnogih razgovorov na zboru volivcev, ga ljutomersko mesarsko podjetje še vedno ni rešilo. Mar misli upravni odbor mesnice, da imajo ljutomerske gospodinje toliko časa, da lahko postajajo v edini mesnici tudi po eno uro, da pridejo do tistega koščka — ne kosa, ker je predrago — mesa? Najhuje je to ob sobotah, ko se skoraj ne more strpati cela kača o sicer prostorno mesnico. In če zanese pot tujca v Ljutomer in če ga slučajno zamika kos salame, se bo gotovo začudil dolgi vrsti gospodinj, ki so povsem upravičene, če godrnjajo o ljutomerski mesnici. Če ljutomersko mesarsko podjetje ne more na noben način odpreti še ene mesnice — pred vojno so bile štiri — naj streže gospodinjam vsaj še en mesar, kajti eden res ne zmore tega dela. Mesarsko podjetje Simen-talka, bo naša prošnja kaj zalegla, ali pa bo ostalo še naprej tako, kot je bilo po vsakem sestanku, na katerem smo razpravljali o dveh mesnicah? Gospodinja Problemi soboškega Mlinskega podjetja V neenakem položaju Delavski svet in upravni odbor soboškega Mlinskega podjetja se v zadnjem času redno sestajata večkrat na mesec, ker je podjetje pred velikimi težavami, ki jih zaenkrat le težko premaguje. Podjetje ima obrata v Bakov-cih in Murski Soboti z zmogljivostjo 2 vagonov, razen tega ima še oljarno in manjšo žago. Oba mlina sta bila nacionalizirana in sta služila prej za kmečko uslužnostno mletje. Do sedaj se je kolektivu posrečilo, da je moderniziral mlin v Bakovcih in v ta namen porabil leta 1956 petindvajset milijonov dinarjev, soboški mlin pa je izpopolnil tako, da sedaj obratuje nemoteno. Oba mlina sta na vodni in električni pogon; vodni pogon le delno pomaga, ker je preslab za tako velika obrata. Oljarna obratuje le nekaj mesecev v sezoni. Stroji so v dobrem stanju, zato izdelujejo olje odlične kakovosti. Lani so v obeh mlinih zmlel: nad 2700 ton zrnja. V podjetju je zaposlenih 28 delavcev in uslužbencev. Predlani je imelo podjetje nad 3 milijone din dobička, letos pa bo dobiček mnogo manjši ali pa ga celo ne bo. Oba mlina sta sicer v žitorod-nem okolišu, vendar pa kakovost žita daleč zaostaja za kakovostjo banatskega žita, posebno še , lani, ko je prekomerni dež dokaj poslabšal kakovost pšenice. Žita v Banatu so cenejša za 6 dinarjev po kg. Prevoz uvožene pšenice stane soboško podjetje 4,54 din za kg, podjetja v okolici Novega Sada pa največ 0,50 din. Že navedene številke povedo, da bo podjetje zelo težko prodajalo svoje mlevske izdelke, ' ker ne bo moglo konkurirati. Predstavniki podjetja se v Mlinskem združenju in Skupnosti mlinskih podjetij LRS borijo za to, da bi vsem podjetjemi enako zaračunali prevoz ta uvoženo pšenico, kajti samo tako je mogoče odpraviti nesorazmerja, vendar pa teh predlogov v Beogradu še niso sprejeli. Mlina sta bila zidana za uslužnostno kmečko mletje in njuni lastniki niso čutili potrebe po večjih skladiščih, Tako sta oba mlina še sedaj brez skladišč in mora podjetje shranjevati žito v raznih zasebnih hišah, v prostorih, ki niso primerni za skladiščenje, razen tega pa mora plačevati, še velike najemnine in si tako povečava svoje stroške. Če bi v M. Soboti uveljavili zakonska določila, bi lahko podjetje dobilo svoje skladišče že lani. Po zakonu je namreč določeno, da vsa skladišča, ki so nekoč služila za žita, moramo v ta namen uporabljati tudi se- daj; pravico do teh prostorov pa ima podjetje, ki odkupuje žito po okraju — »Agromerkur« in le majhen del skladišča uporablja Mlinsko podjetje. Oba obrata sta oddaljena od železniške postaje, bakovski celo 8 km. Ves promet opravljajo s kamioni, kar spet poveča stroške za 1 dinar pri kg. Teh stroškov druga podjetja nimajo, ali pa so znatno manjši. V lanskem juniju so vsi mlini dobili navodila, naj si nabavijo čim večje zaloge žita. Podjetje je lani vskladiščilo nad 800 ton žita, ta količina pa pre- sega njegove zmogljivosti. Za vskladiščeno pšenico je moralo podjetje dobiti kredit in plačevati velike obresti. Velik problem je tudi cena moke. Vsa podjetja, ki imajo le malo boljše pogoje od že navedenih, lahko konkurirajo soboškemu Mlinskemu podjetju. Podjetje je sedaj, če primerjamo njegov položaj s položajem pred enim letom, kar za 3 dinarje na slabšem pri prodaji 1 kg moke. Delavski svet in upravni odbor se nadejata, da bodo njune predloge, ki sta jih posredovala že lani, pristojni forumi čimprej sprejeli in odobrili. Mlin v Bakovcih (D. Beloglavec) ČE BO KOLEKTIV ODLOČEN, BO ŠLO . . . Tak je bil zakljnček na seji delavskega sveta soboškega odptnega podjetja »Strojnike, ko so pred letom opisali koletktivu kritično stanje, v katerega so pripeljali podjetje bivši Uslužbenci. Bilo se je treba odločiti, saj je bilo mogoče samo z združenimi močmi poravnati izgubo v znesku 1,800.000 din, razen tega pa še ustvariti sredstva za nekatere sklade, ki so bili popolnoma prazni, kriti primanjkljaje in razne sporne terjatve, ki so jih zakrivili pogosto se menjajoči knjigovodje. Zanimivo je bilo poslušati poročilo upravnega odbora o potrditvi zaključnega računa za leto 195?; podjetje se je moralo najbolj boriti za obratne kredite, saj je bil to osnovni pogoj za njegov obstoj. Zaradi nerednosti pri prejšnejm poslovanju ni dobilo podjetje začetnega sklada obratnih sredstev in si je moral kolektiv zagotoviti ta sklad s posojilom, ki ga mora vračati. Ce bi teh potreb ne bilo, bi lahko podjetje za te kredite namenjena sredstva postopoma vlagalo v osnovna sredstva, ki jih takore-koč nima. Morali pa so si znova pridobiti tudi ugled pri dobaviteljih in kupcih, ki so odklanjali vsak stik s podjetjem, ker so ga posamezniki spravili na tako slab glas. 24 sej delavskega sveta, 14 sej upravnega odbora in 35 sej komisij obeh samoupravnih organov v lanskem letu ni bilo zaman. Delovni kolektiv je na svojem sestanku, ko je poslušali poročilo o lanskem poslovanju, s ponosom ugotovil dosežene uspehe; pri istem številu zaposlenih in enakem organskem sestavu osnovnih sredstev kot v letu 1956 so lani imeli 15,911.000 din vsega dohodka, kar je za 103 odst. več kot predla- ni. Lani so imeli tudi 7 vajencev (no vsaka dva kvalificirana delavca je odpadel en vajenec), v prejšnjih letih pa so bili zaposleni le po trije vajenci. Lani so pokrili tudi vso izgubo iz preteklega leta, rezervna sredstva za vse sporne terjatve, ki so znašale nad 660 tisoč din. Iz dohodka so plačali tudi občinski pavšal v znesku 600 tisoč din, v rezervnem skladu imajo nad 120 tisoč din, plače po tarifnem pravilniku s prispevki so izplačali stoodstotno, pol milijona dijt so prenesli v investicijski sklad, razen tega je vsak član kolektiva dobil še eno dodatno plačo, ki jo je brez dvoma tudi zaslužil itd. To je odličen uspeh za tako majhen kolektiv, zlasti če. upoštevamo, da se mora podjetje neprestano boriti s konkurenco vrstnikov iz drugih okrajev, ki imajo delovni proces mehaniziran in sodobno opremo, medtem ko opravlja »Strojnik« svoje usluge primitivno in brez osnovnega orodja. Doseženi uspeh je potemtakem rezultat povečanja proizvodnosti, ki se je po izračunu povečala za 32 odst. v primerjavi s predlanskim letom. Poznam mnogo delovnih kolektivov in zato lahko trdim, da tako enotnega, kot je kolektiv tega podjetja, še nisem spoznal. Temu podjetju bo zategadelj treba posvetiti vso pozornost in mu pomagati, da se bo razvilo v pravi socialistični obrat. Podjetje potrebuje svoje lokale in strojni park. česar pa tako majhen kolektiv sam ne bo zmogel. Zato naj bi o tem podjetju razpravljal tudi soboški ObLO, zlasti še sedaj, ko sestavljamo družbene načrte za leto 1958 in za prihodnja štiri leta. Jože Ratnik ŽIVINA ČAKA, A ITALIJANA NI... Kmetijska zadruga v Križevcih pri Ljutomeru je pri odkupu živine na prvem mestu v občini. Prašiče in govejo klavno živino prevzemajo vsak teden ob določenem dnevu. Odkup je dobro organiziran. KZ sklepa s svojimi i člani pogodbe za prodajo prašičev in goved. Izvozno blago prevzemajo kupci-inozemci sami ali pa posrednik »Gruda« po svojem zastopniku. Za te »vrhunske« kupce je KZ le neznatna »figurica«, ki pač mora biti v tej odkupni verigi. Da pa imajo odgovorni zadružni uslužbenci ob ; takih priložnostih kljub vsemu dovolj skrbi in težav, smo se lahko prepričali tudi ob zadnjem odkupu v preteklem tednu. V sredo, 29. januarja je bil pravi zimski dan. Živo srebro je padlo na 15 stopinj pod ničlo; upravnik KZ je dobil sporočilo, da bo prišel kupec-Italijan prevzemat težke bike in telice. Sporočili so mu tudi, da bo prišel točno ob enih popoldne, zato naj zadruga poskrbi, da bo ustrezna živina pravočasno na mestu. Zadružni nakupovalec živine je dirjal s kolesom po zaledeneli cesti in obveščal kmete, ki so sklenili pogodbe ... Tako je bilo pravočasno »postrojenih« na zbirnem mestu pred zadružnim skladiščem 11 bikov in 2 telici, ki so čakali na »italijanski ogled«. S šklepetajočimi zobmi in premraženimi nogami so se sprehajali kmetje za vrsto svojih čednih bikov, gledali zdaj proti sončnemu zahodu, pa spet proti vzhodu, odkoder bi morala »priti« italijanska limuzina... Naglo.se \ je bližal večer. Požrtvovalni upravnik L. N. je tolažil kmete in našel prijazno besedo za vsakega, čeprav je tudi njega jezilo. Telefoniral je na vse strani, kamor je vedel in znal, toda Italijana ni bilo nikjer. Medtem se je premraženih kmetov usmilil zadružni skladiščnik J. Š. in jih sprejel v toplo pisarno. Tudi on je moral čakati na kupce, da bo tehtal živino, čeprav bo potem moral iti peš 6 km daleč domov, ker je medtem vlak že davno odpeljal. Končno je prišlo težko pričakovano odrešenje. Pripe-ljal se je uslužbenec »Grude«, brez Italijana. Kako je opravičil štiriurno zamudo, ne vem. In kdo bi ga tudi izpraševal in ozmerjal zakadi tega, ko pa so bili vsi zadovoljni, da je sploh prišel! Živino so kmalu prevzeli in stehtali, a kmetje so se v prvem svitu mesečine vračali na svoje domove. Odpeljal se je tudi zastopnik »Grude«, le zadružni uslužbenci so še morali čakati na kamion, ki bo odpeljal prevzeto živino. To pa se je zgodilo že v popolni noči. Pozno ponoči so stopali zadružni uslužbenci proti domu. Zeblo jih je in med enakomernim škripanjem snega pod nogami so razmišljali, kako dolgo bo še v veljavi odkup živine z namernim zavlačevanjem prevzema. Ge je edini namen to, da bi živina izgubila na svoji teži, bi pač lahko proti prenakrmljeni živini uveljaviti sodobnejše ukrepe. T.S. POMURSKI VESTNIK, 13. febr. 1958 5 Jože Kološa: V filovskih goricah Strehovčani in zadružna dvorana Na severnem roba Ravenskega se razprostirajo Strehovci, nad vasjo vinogradi, ki so zasajeni pretežno z žlahtno trto, za vinogradi pa zelenijo naloviti gozdovi. Vaščani se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, vinogradništvom in živinorejo, obrt pa je manj razvita, razen seveda zidarske, saj je domala pri vsaki dragi hiši izačen zidar. Zidarji in njihove sposobnosti so znane po vsej pokrajini, precej pa jih je zaposlenih tudi drugod, med njimi 10 v republiški metropoli. Strehovci so bili v času okupacije med najnaprednejšimi prekmurskimi \asmi. Svojo zavest so vaščani pokazali zlasti v jeseni leta 1944. ko so dajali zatočišče številnim aktivistom in borcem NOB in v tej borbi sodelovali tudi sami — kljub terorju okupatorja in domačih izdajalcev. Decembra 1944. leta so se v Trajbar-jevi zidanici (Strehovske gorice) zbrali na tridnevni konferenci aktivisti iz vsega Prekmurja in tam tudi s pomočjo domačinov ustanovili I. prekmursko partizansko Četo, ki jo pozneje izvrševala oborožene akcijo po vsej pokrajini. Tudi po osvoboditvi so bili Stre-hovčani vedno med prvimi, saj so leta 194? dobili prvo nagrado za uspešno plačilo davkov. Med prvimi so začeli graditi tudi svoj zadružni dom. V zadnjih letih pa je aktivnost Strehovčanov precej popustila. Tako so se leta 1946. po zaslugi pešrre ljudi, odrekli tudi svojemu krajevnemu odboru. Brez kraievne-a odbora so bili eno leto. kar je zelo slabo vplivalo na komunalno dejavnost v vasi. V lanskem decembrn pa so vaščani dokončno sprevideli, da jim je krajevni odbor zelo potreben in so ga tudi izvolili na svojem zboru volivcev. Oblju- bili so, da mu bodo pridno pomagali. Bivši občinski odbornik je na zboru poročal, da je občinski ljudski odbor prispeval zadosti sredstev za betonske cevi, ki so bile potrebne vaščanom za mo-stove-Dropuste. Precej sredstev so dobili tudi za gramoz, vendar pa so ga za ta denar kupili bolj malo, ker v Strehovcih ni nobene gramoznice, zato so morali gramoz voziti iz Lendave, čeprav je bil enkrat dražji. Letos pričakujejo od občine še več sredstev. Sedaj v zimskem času bodo očistili vodne jarke ob krajevnih poteh med travniki; ti jarki so že precej zanemarjeni. Delo bo organiziral krajevni odbor, vaščani pa bodo pomagali prostovoljno. Odbor bo ob krajevnih poteh pregledal tudi drevesa, ki zasenčujejo poti. Lastniki bodo morali ta drevesa odstraniti. Na zboru volivcev so se pomenili o svojem zadružnem domu, v katerem ima kobiljska KZ trgovsko poslovalnico. V domu imajo Strehovčani dvorano, ki je do polovice urejena tudi v notranjosti, manjkajo pa ji le še okna in omet na stenah. Lani so v tej dvorani že prirejali igre in kinopredstave. Tudi letos bi se odločili za take predstave, toda KZ Kobilje je uskladiščila v zadružni dvorani krompir, ki ga je odkupila v Strehovcih in okolici. Krompir so nasipali na kup, ga pokrili s slamo in izkooali nabila tla v dvorani, z izkopano zeml:o pa pokrili krompir. Na zboru so se volivci spraševali, ali so zgradili Strehovčani to dvorano za skladišče krompiria ali pa za prosvetnovzgojno delovanje. Strehovčani niso pomagali graditi zadružne dvorane, niti niso izdali težkih tisočakov v ta namen za to, da bi sedaj služila za skladišče. Postonek kobil iške zadruge, ki bi lahko za skladišče našla tudi druge prostore, je zato vreden vse graje in je povzročil med vaščani Strehovec veliko negodovanje. J. J- 300 članov SZDL manj kot lani Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL in občinskega komiteja ZKS v Radgoni so razpravljali o stanju v osnovnih organizacijah SZDL z ozirom na zmanjšanje števila članov v preteklem letu, o pripravah na druge zbore volivcev in o nalogah SZDL v času pred volitvami. Na seji so ugotovili, da se je število članov SZDL zmanjšalo Spodnja Ščavnica Tudi v Spodnji Ščavnici je bil v nedeljo popoldne zbor volivcev. Zbora so se udeležile v sorazmerno velikem številu tudi žene. Tudi tukaj so se po sprejetju kandidatur za zveznega in republiškega poslanca pogovarjali o elektrifikaciji. Zboru je Prisostvoval kandidat za zveznega ljudskega poslanca I. Kreft ki je odgovarjal volivcem na nekatera zastavljena vprašanja glede elektrifikacije, obširneje pa je govoril o delu Liudske skupščine tretjega sklica. predvsem zaradi površnosti in malomarnosti nekaterih blagajnikov in sploh vaških vodstev SZDL, ne pa zaradi- povečanja članarine v drugem polletju. Za pobiranje članarine je namreč odgovoren ves odbor, kajti blagajnik ne more prehoditi vsega terena. Zadnje občinske volitve so pokazale, da imajo prebivalci dovolj socialistične zavestih zato malenkostno povečanje članarine v drugem polletju ne bi smelo biti vzrok za zmanjšanje števila članov, če bi funkcionarji povsod storili svojo dolžnost. V Radgoni je v drugem polletju domala 300 članov manj. V Lutvercih in Nasovi se je število članov zmanjšalo za polovico. V vsej obč;ni se je zmanjšal odstotek v SZDL včlanjenih volivcev od 63 na 40, medtem ko bi lahko zabeležili 70 odstotkov. Pohvaliti na je treba vaške odbore SZDL v Črešnjevcih, Apačah, na Janševem vrhu in še kje, kjer so celo pridobili nove člane. Najslabši pa so v tem pogledu pri Negovi. Agronom Emerik Šiftar: Pridelovanje pšenice na neustreznih zemljiščih Marsikje — posebno še v hribovitih legah — pridelujejo pšenico na neprimernih tleh, zato daje minimalne pridelke od 6 do 8 q na hektar. Če odračunamo posejano seme (250 kg na hektar), nam ostane čisti pridelek 3,5 do 5,5 q. Prav tako pičli pridelki močno zmanjšujejo okrajno povprečje. Takšna so plitva, peščena in prodnata tla. V hribovitih legali ob gozdnih obronkih in med gozdovi so prav tako zelo pičli, minimalni pridelki. Skupno površino takih zemljišč ni mogoče oceniti, jih je pa prav gotovo precej. Tako zemljo izkoriščajo kmetovalci za pridelovanje pšenice, ker želijo in hočejo, da bi si pridobili vsaj nekaj moke za redko potico, vrtanke itd., čeprav bi si lahko moko mnogo ceneje kupili v trgovini oziroma si nabavili več bele moke za izkupiček, ki bi ga dobili za pridelke na takih zemljiščih dobro uspevajočih kultur. Te slabosti lahko odpravimo le z uveljavitvijo skupnega — vaškega kolobarja, ko je mogoče določiti ustrezne površine za posamezne kulture. Posameznikom — lastnikom zemljišč — pa lahko kmetijska zadruga vedno posreduje potrebne pridelke. Z ostalimi pridelovalnimi posli (žetev, mlačev itd.) se na tem mestu ne bomo ukvarjali, ker niso poseben problem pri povečanju pšeničnega pridelka. Mehanlziranje žetve pride v poštev le tedai. če bomo imeli večje skupne povrine zemlje — skupen kolobar. Mlatilnice bodo kmalu v lasti KZ, ki- pa morajo skrbeti zanje kot dobri gospodarji. Sicer pa je to tudi dolžnost slehernega pridelovalca. Že iz te razprave ie razvidno, da je mogoče povečati pridelek pšenice le s sodelovanjem KZ s pridelovalci (kooperacija). Kmetijske zadruge morajo kot organizatorji pomagati po-samezn-m pridelovalcem in uveljaviti tiste ukrepe, ki jih posameznik ne zmore, pridelovalci-posamezniki pa morajo uvideti. da imajo od tega sodelovanja tudi oni korist, t. j. večje dohodke, olajšano delo in boljše življenje. (Konec) Z občnega zbora Ob GZ Radgona Gasilec v družbenem delovanju Pred dnevi Je bil občni zbor Občinske gasilske zveze v Gornji Radgoni. Zveza združuje 28 društev, med katerimi so Štiri druStva, ki delujejo že več kot ?5 let. Društva imajo 907 članov, med njimi 459 operativnih. V SZDL so včlanjeni vsi člani, 32 je komunistov, pri RK jih deluje 220 itd. V društvih pogrešajo predvsem intelektualce, ki bi jim pomagali s predavanji z vseh področij družbenega življenja. 12 gasilcev deluje v občinskih ljudskih odborih, v raznih organih družbenega upravljanja pa 22? članov, po socialnem sestavu Je 347 delavcev, 245 kmetov, uslužbencev pa samo 27. Vse leto je delovanje v posameznih društvih preveč slonelo le na vodilnih odbornikih. V bodoče bo treba delovanje usmeriti predvsem v društvene odseke. Najuoli nktivnn društva so v Radgoni in Boračevi, na Janževem vrhu, posebej pa jo treba pohvaliti gasilsko društvo Mele, ki je zbralo za svoj dom 2.400.000 dinarjev sredstev z delom ali nabiranjem prispevkov med državljani. 497 članov je opravilo v svojih društvih 3536 ur pro-sfovnMn^ra dela. Najslabše je gasilsko društvo v Apačah (na občnem zboru, se je zbralo le 13 članov), v Radencih in Ivanjševcih, kjer se ne morejo stresti notranjih razprtij, dalje v Hrastju in na Kapeli, kjer občni zbor sploh ni bil sklepčen. Radgonski gasilci delujejo tudi na kulturnem področja. Tako imajo društva 7 nestalnih drams. olipi n. v Radgoni pa snujejo tudi svoj moški pevski zbor. Sicer pa so imeli gasilci še vrsto predavanj, ki se niso nanašala samo na njihovo društveno delovanje. Gasilci v občini so naročeni na ?64 raznih časopisov. 30 gasilcev je bilo lani odlikovanih za vestno delovanje v svojih društvih. med njimi sta bila tudi dva, ki delujeta že čez 50 let. Na obrnem zboru so si določili več važnih nalog, med katerimi sla najvažnejši: vsi kot en mož se bodo udeležili marčnih volitev in z vnemo tekmovali v počastitev Gasilskega kongresa v Ljubljani. -ar Novo čolnarno, kajaki... Na letnem občnem zboru Brodarskega društva v Krogu so člani ugotovili, da je drušlvo lani lepo napredovalo, saj je priredilo celo republiško kajakaško tekmovanje pod Petanjskim mostom. S to prireditvijo je društvo doseglo svoj namen, ki je v tem. da bi se ta panogn Ljudske tehnike še okrepila v naši pokrajini in se tudi uveljavila kot priljubljen šport med našo mladino. Sedaj ima društvo dva kajaka in nekaj vesel. Društvo namerava letos nabaviti šc kakšen kajak ali kakšno sandolino za kajaknše-začetnike. Ob Muri, najbrž pri brodu, pa nameravajo postaviti čolnarno, ki naj bi služila za shranjevanje čolnov, kajakov in drug h rekvizitov. V čolnarni bi bila tudi majhna slačilnica. Na zboru so še izrekli zahvalo soboškemu ObLO za njegovo pomoč in razumevanje v lanskem letu. Prisotni zastopnik Brodarske zveze LRS, tov. Ambrožič pa je pohvalil društvo in pri tem poudaril, da je to edino podeželsko društvo v Sloveniji. ODRANCI V nedeljo je bil v Odrancih zbor volivcev, na katerem so potrdili na kandidacijskih konferencah predlagane kandidature. Zboru volivcev je prisostvovalo okrog 130 volivcev in kun-d dat zazvezni, zbor Ivan Kreft. Volivci so sprejeli kandidaturo 1. Krefta za zveznega ljudskega poslanca in T. Trudna kot sokanddata. Zatem so volivci razpravljali o elektrifikaciji in o nekaterih drugh vaških problem h Tega dne so bili zbori volivcev tudi v vseh treh Bistricah in v Melnch Zbora volivcev v Zgornji Bistrici se je udeležil tudi tov. I. Kreft. Koncert bogojinskih tamburašev Tamburaški zbor v Bogojini šteje II članov in je zelo aktiven. 2. februarja so imeli tamburaši prvi samostojni koncert, sicer pa so že prej večkrat na-stooili na raznih proslavah. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Po govoru predsednika IZUD so izvedli bogat program; zaigrali so 18 pemi V odmorih je igral »Vaški tri-o« in občinstvo tako navdušil, da so morali nastopajoči LENDAVA Cene posameznim potrebščinam v trgovini čestokrat upravičeno povzročajo nezadovoljstvo med potrošniki. Z dobro voljo pa je mogoče rešiti mnogo pro-blene v koristi potrošnikov. To so nedvomno pred nedavnem uresničili v Lendavi, kjer je uprava električnega valičpe-ga mlina odprla svojo prodajalno hlevskih izdelkov. Tako je tudi prav. konkurenčne ce-ne so potrošniki pozdravili z velikim zadovoljstvom. Ali ne bi cv tem pogledu storili v Len- davi še m,nogo več, če bi imeli potrošniške svete? Kaj pravite Lendavčani? še enkrat ponoviti vse pesmi. V zadnjem delu koncerta pa so bie same izbrane pesmi. Pesem »Kavboj Džimi« so morali celo ponavljati. INVESTICIJE za trgovino, gostinstvo In turizem (Nadaljevanje s 4. strani) gospodarstveniki, zgolj iz nepoznavanja, imajo za manjvredno. Če bomo pripravljeni, da bomo vsak čas lahko nastopali na razn h razpisih, kjer Imamo včasih nadpovprečno dobre pogoje za ugodno rešitev prošnje, bo odpadlo mnogo nepotrebnega razburjanja v času, ko bi že bilo potrebno vložiti inve-sticijskega zahtevka za posojilo. Slabe izkušnje pri XVIII. razpisu posojil kmetijstva ko 31 decembra lani še ni imela nobena kmetijska orga-nizacija kompleetnega zahtevka pri JIB v Mariboru, naj se ne bi pono-vile več. Potreben je tudi večji pogum, kadar se kaj zatakne pri delu na tem področju. Tudi z medsebojnim prelivanjem sredstev bi si pod-jetja lahko pomagala — to je predvsem delo naših komun. ZAPISKI IZ BADGASTEINA To je kraj, kjer žive revni ljudje in milijonarji. To je mestece, kjer je videti žene v tjulnovih plaščih in dekleta v zakrpanih ogrinjalih. V kuhinjah badgasteinskih hiš kuhajo krompir in želvino juho. Toda oboje hkrati nikoli. Ponekod eno, drugod pa drugo. Tu pijejo ljudje pivo in šampanjec. Eni iz navadnih steklarskih izdelkov, drugi iz brušenih kozarcev. Človek bi rekel, da je čudno to mestece. Pa ni. Tako je kot na stotine velikih letoviščarskih krajev na svetu. Tudi tu se ne mešajo med seboj tisti revni ljudje in milijonarji, žene v tjulnovih plaščih in one v zakrpanih ogrinjalih, gostje, ki pijejo pivo in šampanjec, ljudje, ki jedo krompir ali želvino juho. Ne, ostra meja je potegnjena med obema slojema. meja, ki bi jo lahko na kratko označili z dvema besedama: revni in bogati. Slučajnega opazovalca bi videz ši bogati gost v enem dnevu, ves mesec. Vse to sem razmišljala, ko sem nekoj stokrat prehodila badga-steinske poti in ceste, čeprav dnevi, ko sem bila badgasteinski gost, niso bili ravno najprimernejši za takšno razmišljanje. • Tokrat je bil Badgastein še posebno prazničen. To prazničnost mu niso dajale samo zastave, napisi, slike in neonske cevi. Ne, že vrvež ljudi je izdajal, da se v teh dneh pripravlja nekaj posebnega, nekaj velikega. To veliko in posebno je bilo tekmovanje za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Svetovno prvenstvo ni vsak dan, temveč samo vsaka štiri leta. Velika čast je za državo, ki ji je zaupana organizacija. Še večja čast je za kraj, kateremu izbrana država zaupa organizacijo tekmovanja. Tn čast je tokrat doletelo Badgastein. In letoviški kraj pod Turami je znal to čast izkoristiti na vše načine. Najprej, prireditev je bila tako odlično in precizno organizirana, da dobni prireditvi zbralo precej več kakor deset tisoč gledalcev . . . Reprezentance so strumno prikorakale na drsališče. Lahko bi rekla, da so vse — razen avstrijske reprezentance — zavedale pomembnosti kasnejših dni. Zastopati svojo državo na takem tekmovanju, ni majhna stvar. Avstrijci so bili menda drugačnega mnenja. Nam — so menili — ne more nihče do živega. Ce korakamo v sprevodu, je to samo nujno zlo, ki ga pač moramo doprinesti. Medalje so pa tako ali tako noše. Ni prav, da je ravno ekipo prirediteljev postopola tako. Zanesljivo -š- tu ni kaj reči — je danes prav avstrijska reprezentanca v alpskem smučanju najmočnejša in skoraj ni- ma resnega konkurenta. Toda če bi nastopali nekoliko manj domišljavo, bi imeli pri gledalcih verjetno še večji uspeh ... • Alpsko smučanje je šport tistih ljudi, ki žive v alpskih deželah. Tega pa ne bi mogli trditi tudi za naše reprezentante — predvsem za moške, ki v Badgasteinu niso z ničemer dokazali, da so doma s tistega koščka sveta. kamor sega alpsko pogorje s svojimi kraki. Naravnost neverjetno je, da so pokazali znatno več znanja in sposobnosti kot Jugoslovani celo tekmovalci iz severnih dežel kot na primer Finci. Norvežani in Švedi, ki v alpskem smučanju nimajo prav nobene tradicije. Če napišemo še, da se je pred Jugoslovane plasiral celo kak Argentinec, Bolgar ali Irn-nec, potem to že samo po sebi dovolj zgovorno priča. na kakšni kvalitetni višini je danes jugoslovansko smučanje. Savica Znpančič je pri ženskah storila, kar je mogla in je — vsaj pri slalomu — dokazala, da je bila edina vredna, da se je udeležila svetovnega prvenstva. Pri smuku je imela nekoliko smole, da je skoraj že tik pred ciljem padla, sicer bi se plasirala dokaj ugodno. Na splošno pa je bil uspeh Jugoslovanov na prvenstvu v Badgasteinu — pred nedeljskim smukom — skoraj enak ničli. Kaj naj povem o drugih? Predvsem to, da je vrhunsko alpsko smučanje v zadnjih letih zopet toliko napredovalo, da človek — kadar opazuje avstrijske, švicarske in francoske ase — mnogokrat ne more verjeli svojim očem. Ti vozijo že tako vratolomno, da sem imela večkrat občutek. da se naravnost zoperstavljajo zakonom narave. Poglavje zase je bila na svetovnem prvenstvu v Bndgnsteinu odlično urejena novinarska služba. Več kakor 500 novinarjev iz vseh delov sveta se nas je v teh dneh zbralo v tem letoviškem mestecu in vendar je kljub taki množici delovala novinarska služba bolje kot najpreciznejša švicarska ura. Za vsakega prijavljenega novinarja je bila pripravljena posebna omarica, v kateri je ob prihodu našel lično aktovko, papir, patentni svinčnik, radirko, posebno novinarsko legitimacijo, ki je bila ves čas tekmovanja tako rekoč »vsemogočna«, in še poseben trak. ki si ga je vsak novinar pripel na rokav, da je tako že na znanj kazat, da pripada »sedmi velesili«. Vsakega naslednjega dne so novinarji zjutraj našli lična darilca — cigarete, cigar, čokolado, bonbone itd. — ki so jih zanje v reklamne namene pripravila razna podjetja tovarne. To je bil vsekakor zelo lep dokaz pozornosti, ki jo novinarji uživajo v svetu. V hotelu »Viktorija«, kjer je bil novinarski »štab«, je bila za novinarje pripravljena cela vrsta popolnoma novih pisalnih strojev, ki jih je za to priložnost dala na razpolago tovarna pisalnih strojev »Oly-mija«. Pisalni stroji so Imeli različ-. ne tastature: francoske, angleške, ruske, hrvatske, da, celo japonska Je bila med njimi. V naslednjem nadstropju Je bila urejena telefonska centrala z nekaj deset govorilnimi celicami, od koder je sleherni novinar dobil v izredno kratkem časa zvezo s svojo redakcijo kjerkoli na svetu. V tem hotelu so se lahko novinarji v obilni meri brezplačno posluževali turške kave in Coca Cole, menda pa ni potrebno še posebej poudarjati, da so informocijski bilteni organizatorja izhajali skoraj vsako uro. Dobrih deset minut, po končanih tekmah, so imeli novinarji že v rokah natipkane in razmnožene plasmanske liste. Zn novinarsko službo moram vse- kakor reči, da je zaslužila oceno odlično in to je bila na svetovnem prvenstvo v alpskem smučannju v Badgasteinu skoraj najbolj svetla točka. NaPi Posebno poročilo za „Pomurski vestnnik“ zasluži prireditelj vso pohvalo. Potem, no, to je pač stvar trgovcev, povsem jasno je. da tako reč niso hoteli »izpustiti iz roke« — kot pravimo. Cene so nekoliko poskočile. Ne za mnogo, pa vendar. Ravno za toliko, da bi na Dunaju po časopisih zagnali precej hrupa, toda za Badgastein je opravičljivo, saj imajo tukaj svetovno prvenstvo. Organizatorji so tudi vse. lepo pripravili za svečano otvoritev svetovnega prvenstva. Vstop k otvoritvi je bil — tokrat izjemoma — brezplačen. In ko sem se vzpenjala proti badgasteinskemu drsališču — mestece leži v globoki in ozki kotlini — in pred seboj opazovala reko ljudi, sem bila prepričana, da ne bom dobila prostora. Pa se je na koncu izkazalo, da so organizatorji pričakovali vsaj še enkrat večji obisk. Okoli ledene ploskve, kjer so se zvrstile reprezentance 25 držav, se. Je zbralo komaj nekaj več kakor 4000 ljudi. Pravili so. da se je pred dvemi leti v Cortini ob po- OBVESTILO Dovoljujemo si sporočti naročnikom »Pomurskega vestnnika«, da smo uvedbi sistem PREDPLAČILA NAROČNINE Naročnike, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1957, prosimo, da to poravnajo najkasneje do 28. febr. 1958, ker iim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več posipati našega lista. Da si pa zagotovite še nadaljno redno prejemanje lista, Vas prosimo, da obnovite naročnino tudi vnaprej, vsaj za oni leta. Prosimo, da z razumevanjem vzamete na znanje to ob-vvestilo, ker boste s tem olajšali poslovanje, sebi pa zagotovili redno dostavo. Uprava POMURSKI VESTNIK. 11. febr. 1958 lahko varal. Kaj hitro bi dejal — onih drugih je več. Res, kdor se je v teh dneh bežno sprehodil po ulicah pred badgasteinskimi hoteli in opazoval vrvež pred »Gasteinerho-fom«, »Bellevueom«, »Evropi«, »Mozartom« in drugod, bi si ne mogel predstavljati drugega, kakor da je tu doma blagostanje. Ce bi za hip pogledal še v »Casino« kjer se od ranega popoldnevu do pozne noči neumorno vrti ruleta, bi bil v to gotovo še bolj prepričan. Jaz nisem. Čeprav me je očaral Badgastein prvo noč, ko je pod zvezdnatim nebom in ob tisočerih razsvetljenih hotelskih oknih izgle-dal kot pravljica iz »1001 noči«, sem počakala tudi svetlega dne. Tokrat se je to letoviško mestece vsaj de-loma pokazalo tudi v drugi luči. Nekoliko bolj realni. Poleg ogromnih in razkošnih hotelov, kjer velja dn-vna oskrba zn posameznega človeka 1200 šilineov, je bilo videti skromn« hiše. kjer mora vsa družina izhajati z zneskom, ki ga potro- Toni Sailer SEM IN TJA PO POMURJU CANKOVA Tudi na Cankovi deluje kmctij-skogospodarska šola, ki jo letos obi-skuje 40 mladih kmečkih ljudi, med katerimi prevladujejo dekleta. Poučujejo trikrat na teden. Največ slušateljev je iz Gerlinec, iz bližnjih vasi pa jih ni mnogo, posebno fantov ne. * Pred dnevi je bil na Cankovi ustanovni občni zbor Ljudske tehnike. Zbralo se je precej mladih, pa tudi starejših ljudi, ki jih veseli delo v tej organizaciji. Nujveč zanimanja je za šofersko-amaterski tečaj, ki naj bi ga priredili v kratkem. Občino bo bržčas dala na razpolago avto in motorno kolo. Nekaj pa se jih je prijavilo tudi za radioamaterski in fotonmuterski krožek. • Kulturno življenje na Cankovi je precej zumrlo, zato je mladina sklenila, da bo v kratkem začela študirati veseloigro "Zupanova Micka". A. B. RADGONA: Sestanek aktiva žena Zadnji četrtek je bil v Radgoni sestanek aktivo žena z območja radgonske občine. No sestanku so razpravljali o delu z ženami v predvolilnih pripravah. Naše žene so včasih preveč skromne. Zgodi se celo, da niti same ne volijo žena, s čimer si odrekajo pravico do enakopravnosti ali pa se premalo zavedajo pravic, ki jim jih je dala današnja družba. Na pobudo Socialistične zveze bodo te dni po vseh večjih vaseh sestanki z ženami. Na sestankih bodo govorili o predvolilnih pripravah. SOBOŠKA KRONIKA Poroke, rojstva in smrti od 1. do 8. februarja 1958. Rodile so: Olga Toth iz M. Sobote, dečka; Radojka Arizanovič iz M. Sobote, dečka; Verona Raj iz Ne-delice, dečka; Helena Ncmcš iz Mo-tvarjevec, dečka; Marija Gjcrck iz Bukovnice, deklico; Morija Groza iz Kukeča, dečka; Marijo Slana iz aa-lainencc, dečka; Francka Hul od Grada, dečka; Klara Balažek iz Dol-govaških goric, dečka; Zlatica Miho-liČ iz Andrejce, deklico; Jolanka Skraban iz Martjancc, deklico; Ema Janič iz M. Sobote, deklico in Vera Tratnjek iz M. Sobote, dečka. Poročili so se: Stefan Grabar in Jožefa Kumin, oba iz Kroga; Stefan Rajnar, mizar, in Marjeta Vukalič, oba iz Rakičana; Ludvik Bagari iz M. Sobote in Marta Hcrcan iz Bako-vec; Jožef Cipot, pismonoša iz M. Sobote, in Marija Horvat iz Kupšinec; Viljem Rojko, trgovski pomočnik iz Lcmerja. in Marija Milenkovič, frizerska pomočnica iz M. Sobote; Ladislav Varga, knjigovodja, in Anica Mirta Kozjak, uslužbenka, oba iz Lendave. Umrli so: Marija Franko iz M. Sobote, stara 74 let; Viljem Ropoša iz Matjaševcc, star 48 let; Stefan Kerčmar iz Sela, star 65 let in Emilija Lukač iz Kroga, stara 15 let. NESREČE IN NEZGODE Padel je in si zlomil desno nogo v gležnju Franc Repič iz Doma onemoglih v Rakičanu. Na poledenelem dvorišču je padla 58-letna Marija Sebjanič iz M. Sobote in si zlomila desno nogo v gležnju. Desno ramo si je močno poškodoval 73-letni Ludvik Roth s Suhega vrha. ko je padel na poledenelem dvorišča. VREMENSKA NAPOVED za čas od 14. do 23. februarja Zima še ni končana: Sneg in perioda mraza še pride, vendar je nemogoče zanesljivo določiti čas vremenskega preobrata. Domnevno bo preobrat okoli 14. febr., ali okoli 19. fehr.. možno celo, da bo zakasnil do 26. febr. Tik pred preobratom in ob preobratu bodo obilne padavine, sprva dež, pozneje sneg. V ostalem pretežno suho vreme. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski lisk« * Murski Soboti - Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva alira številka 7 — Telefon SV Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Tel. št _ Naročniški oddelek: Stefana Kovač« iti — Naročnina četrtletna MHl polletna 21111. celoletna Atili dinarjev -Rokopisov ne vračamo iti ne odgovarjamo zanje - Tekoči račun pri Komunalni banki. M. Sobota. šetv. 64-KB-1-Ž-365 — Tisk Pomurske tiskarne Murski Soboti medicinsko sestre, babice in drugi pa bodo imeli predavanja po želji. * Med krajevnimi odbori radgonske občine se je lani in rejšnja leta najbolj uveljavil rajevni odbor na Murščaku, ki se je dosledno potegoval za elektrifikacijo kraja in za napeljavo vodovoda. Pri Negovi, v Apačah, Policah, Zbigoveili in v Spodnji Ščavnici pa so krajevni odbori ob pomoči RK uredili šolske in vaške vodnjake. * Društvo radgonskih žena prireja v februarju tečaj za ročna dela. Obiskuje ga 23 žena, ki se z vso vnemo zanimajo za ročne izdelke, na katere smo domala pozabili. Nekoč je bi izdelek spretne ženske roke zelo cenjen in spoštovan, danes pa prepuščamo take stvari preveč industrijskemu izdelovanju. Zato je prav, da bo ta tečaj znova poživel žensko ročno spretnost, ki zahteva sicer mnogo truda in ljubezni. Prav bi bilo. ko bi ob koncu tečaja pokazale tovarišice na razstavi, česa so se naučile in koliko so napravile na tem tečaju. Nas moške to zelo zanima. Tečaj vodita tov. Kofinčeva in toy. Golarjeva, učiteljici na osemletki. ŽELIMO AVTOBUSNO ZVEZO! Tako zahtevajo in želijo gorički volivci. Občina Petrovci je edina o Sloveniji, ki nima niti ene avtobusne proge. Upaio. da se bo njihov novi republiški poslanec odločno zavzel za otvoritev avtobusne prote Domanjšeoci—Križeoci —Murska Sobota. TEČAJ ZA NEGO BOLNIKA NA DOMU so predzadnji teden priredili v Lendavi na pobudo Občinskega odbora RK. Obiskovalo ga je 22 deklet in žena. Tečaj je uspel, saj so to obiskovalke potrdile tudi ob zaključku. ko so preizkusile pridobljeno znanje. ROGAŠEVCI Zimski večeri so dolgi in v marsikateri hiši gori luč pozno v noč. Ljudje že radi prebirajo knjige, časopise in revije. Na tem področju je tudi rogašev-ska knjižnica zabeležila lepe uspehe. Knjižnica ima okrog 60 rednih obiskovalcev, okrog 130 pa si izposoja knjige od časa do časa. Izposojevalci so lani prebrali okrog 1300 knjig in 400 raznih revii. Lani so v knjižnici nabavili za 35 000 din novih knjig. Občinski ljudski odbor je prispeval 25 tisočakov. KRIŽEVCI V PREKMURJU Na letnem občnem zboru RK so ugotovili, da je bil odbor lani še dokaj aktiven. Krvoda- jalcev so našteli 24, zdravstveni tečaj je obiskovalo 28 deklet, proti otroški paralizi je bilo cepljenih 64 otrok, v Tednu RK so priredili tri zdrav-stveno-vzgojna predavanja itd. Lani je redno delovala tudi šolska mlečna kuhinja, v kateri je vsak dan prejemalo malico 128 otrok. Oblačila, ki jih ie dobil vaški odbor RK, so bila razdeljena med lanske Pogorelce. Na šoli so uredili tudi »higienski kotiček«. Letos bodo povečali število članov in zgradili prepotreben šolski vodnjak. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 16. februarja 1958. Dr. Nikolaj Lanščak, stanuje na Lendavski cesti št. 7. Ordinira v Splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. TEDENSKA NOČNA DEŽURNA SLUŽBA od 17. do 25 februarja 1958 Dr. Stefan Vučak, stanuje v Ulici Alija Kardoša. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 1. do 8. februarja 1958 Stefan Berke iz M. Sobote — bolnišnica, drugič; Alojzija Hauzcr iz M. Sobote, Manja Fridau s Stožcv-skega vrha, Leopold Baranja iz G. Črnec, Marta Kovcš, Rozina Kuzma, Ignac in Marija Hozjan. Verona Lebar, Marija Sernek, vsi iz Gornje Bistrice; Rozalija Novak, Olga Vučko, Terezija Balažič, Vera Gabor, Marija Gyorck, Katarina Šuster, Ana Dominko, Rudolf Rebrca in Stefan Wagner, vsi iz Sred. Bistrice. LJUTOMERSKA KRONIKA ROJSTVA, POROKE, SMRTI Rodila je: Krista Černjavič z Dcsnjaka — Jožefa. Poročili so se: Milan Novak, kmetovalec, in Anica Trstenjak, kmeto-valka, oba s Sp. Krapja; Silvester Sušnik, miličnik iz M. Sobote, in Štefanija Pučko, kmetovalka z Mote; Franc Potočnik, šofer iz Obreža, in Viktorija Rižnar, delavka s Podprad-ja; Anton Rauter. mehanik iz Ceza-njevec, in Marta Muršič, uslužbenka iz Branoslavec. Umrli so: Neža Nemec, upokojenka iz Babinec, stara 85 let; Frančiška Zavratnik s Kamenščaka, stara 76 let, prevžitkarica; Jožefa Vogrinec, kmetovalka iz Cezanjevec, stara 81 let; Ana Černjavič, kmetovalka z Des-njaka, stara 77 let; Martin Muršič, kmetovalec iz Branoslavec, star 77 let. ZDRAVSTVENA SLUŽBA V nedeljo, dne 16. februarja 1958 je dežurni zdravnik za Splošno ambulanto Ljutomer dr. Ivan Kankler. Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Lendava razpisuie na podlagi 10. el. Zakoana o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ, štev. 34/55) mesto DIREKTORJA TRGOVSKEGA PODJETJA »PRESKRBA« V LENDAVI Pogoji: Srednja ekonomska izobrazba z najmanj 5 let prakse v stroki ali visokokvalificirani delavec z 10 let prakse v trgovski stroki Prošnje z opisom dosedanjega službovanja pošljite do 20. februarja 1958 na Občinski ljudski odbor Lendava KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. V CRENSOVCIH razpisuje mesto honorarnega upravnika zadruge. Pogoji: 1. Kmetijski tehnik z dovršeno srednjo kmetijsko šolo ali 2. trgovski poslovodja z najmanj petletno prakso ter nekaj let prakse v kmetijskem zadružništvu ali 3. kmetijec z dvoletno kmetijsko šolo in 5-letno prakso ali pa napredni kmetovalec z večletnim delovanjem v kmetijskem zadružništvu Prijave z navedbo službovanja oziroma delovanja ter kratkim življenjepisom je poslati zadrugi najkasneje do 28. februarja 1958 Splošno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« v Mariboru išče za svoja gradbišča v Mariboru ZIDARJE, TESARJE ZELEZOKRIVCE, STROJNIKE. BULDOŽERISTE ŽERJAVISTE in NEKVALIFICIRANO DELOVNO SILO Nastop službe 1. marca 1958 . Stanovanje in hrana zagotovljena — Plača in, terenski dodatki po tarifnem pravilniku Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 16. febr. — Danilo Ponedeljek, 17, febr. — Silvin Torek, 18. febr. — Dragoslav Sreda, 19. febr. — Miroslav Četrtek, 20. febr. — Leon Petek, 21. febr. — Irena Sobota, 22. febr. — Marjeta KINO MURSKA SOBOTA — od 14. do 16. febr. francoski barvni film: »Scnt-jernejska noč«. 18. do 20. febr. ameriški film: »Krivično obsojen«. RADGONA — od 15. do 16. febr. ameriški film: »Murija Valevsku«. 19. do 20. febr. ameriški iilra: »Moj vohunček«. SLATINA RADENCI — 15. do 16. februarja ainei.wA.i film: »Po sledovih morilca«. 20. febr. jugoslovanski film: »Osumljen«. LENDAVA — od 14. do 16. febr. italijanski film: »Giuseppe Verdi«. 18. do 19. febr. jugoslovanski film: »Male reči«. BELTINCI — 15. in 16. febr. finski film: »Poročni venec«. CEPINCI — 16. febr. francoski film; »Edvard in Karolina«. VERŽEJ — 15. in 16. febr. ameriški barvni film: »Dolina maščevanja«. 20. febr. ameriški film: »Nasilja«. TURNIŠČE — 15. in 16. febr. francoski film: »Hulet na počitnicah«. MALI OGLASI TRAKTOR znamke »Fordson« ugodno prodam. Geza Sečko, Vaneča št. 55. p. Puronci. M-119 KONIEREJCEM NA ZNANJE. Že dolga leta imun plemenske žrebce, tudi sedaj imam dva lepa nova. Interesenti si ju lahko ogleda ro vsak dan. Ludvik Podlesek, Vanča ves. M-121 SKEDENJ za podreti prodamo. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Gostilna »Jeruzalem«, Ljutomer, do 25. febr. 1958. M-124 POSESTVO PRI MARIBORU. 6 ha, nrondirano. Hiša in gospodarsko poslopje zidano, v odličnem sfa-nfn. Cenn: 1 500 000 din. Proda Agencija M. Sobota, Titovo 11. »MOŽ Z NEVARNIM SMEHLJAJEM« — kriminalni roman a angl. pisatelja Edgara Wallanceja je izšel v Obmurski založbi v M. Soboti. Dobite ga v naročni- škem odddelku Pomurskega vestnika v Murski Soboti, Štefana Ko- vača ulica, ter v knjigarnah in kioskih! »LESNA INDUSTRIJA«. Litija v Litiji potrebje večje številko kvalificiranih delavcev delavcev (vojaščine prostih). Plača v akordu. Samska stanovanaj zagotovoljena M-125 HIŠA. enodružinska z lokalom v središča M. Sobote. Več hiš v okolici M. Sobote. Dvodružinska hiša v Gor. Radgoni. Proda: Agencija M. Sobota, Titova 11. M-126 OSEBNE IN TOVORNE AVTO- MOBILE že od 170.000 din naprej. Več traktorjev, enoosno traktorsko prikolico, več sečkariev. 17-vrstni sejalnik ter ostale kmetijske stroje proda: Agencija M So-bota. titova 11 M-126 GOSPODINJSKO POMOČNICO za Ljubljano iščem. Naslov v upravi lista. M-127 Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih govoril o tovarišu Francu Vrazn. direktorju Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer. Alojz Mir. D-118 Drobne iz naših krajev BOROVO GOSTUVANJE V VEČESLAVVCIH Večeslavci so večji kraj v Po-ledavju. vendar pa je tod slabo uveljavljeno društveno življe-nje. Zadnje dni pa so se zelo razgibali. Po 120 letih bodo namreč 17. februarja spet priredji »Borovo gostuvanje« po starem prekmurskem običaju. Dobiček so namenili gasilskem društvu za nabavo raznega materiala in opreme. DOBROVNIK DOBIL KULTURNO DVORANO Skromno, vendar za naše razmere primerjavo — pravijo v Dobrovniku. kjer so pred kratim dokončno uredili dvorano za kulturne prireditve. Kulturno-prosvetno delova- nje. ki je bilo v zadnjih letih uspešno. se bo v prihodnosti lahko še bolj razmahnilo. Prostor je urejen. mladina je pripravljena. Kako pa nas bodo v kratkem presenetili dobrovniški igralci, bomo še videli in zarisali. Pri urejevanju dvorane je vaščane podprl tudi ObLO za kar so mu še posebej hvaležni. F. B. SERDICA Mladina iz Serdice je predzadnjo nedeljo priredila »Veseli večer« z raznimi skeči, plesi, pcvsk:mi točkami itd. Ljudi je bio mnogo, kar dokazuie. da si podobnih prireditev še želijo. LA JUS ŽILAH V: 18 SMRTONOSNA POMLAD Počasi in zamišljeno je začela: — Ni posebno zanimiva. Mislim, da že slutite, kdo sem. Zgodaj sem postala sirota. Imela sem samo euega brata, ki je taKrat b.l v vojski. Mislili ste, da mi je šestindvajset let, toda še,e zdaj jih bom imela triindvajset. Ko mi je b.lo dvajset let, sem spoznata nekoga pri petinštiridesetih letih. Bil je zelo bogat in zelo prijazen... Obmolknila je. — Ste mu postali ljubica? Ni takoj odgovorila. Odpela je sončnik in me izpod njega opazovala. Sonce je skozi svilo metalo rožnato svetlobo na njen obraz. Zdaj je bila zelo lepa. — Da, — je dejala končno. — Nisem ga ljubila, toda bilo me je groza ob misli, da bi se omožila z navadnim, dolgočasnim deželanom in tako morala preživeti vse svoje življenje. Nekega popoldneva — zdaj bo temu tri leta — se je zgodilo v njegovi sobi. Potem me je odpeljal v Pesto in mi uredil dvosobno stanovanje. Bil je poslanec in ko je prišel v Pesto, je vselej stanoval pri meni. Bil je samec. Ko je moj brat za to zvedel, je krvavih oči prišel k meni. V roki je imel palico. Pretepel me je. Potem je oddivjal. Dve leti ga nisem videla. Po dveh 'etili se je vrnil in — pomirila sva se. Dejal je, da sva končno vendarle brat in sestra, torej se ne prepirajva. Med tem je -tudi njega zadela težka bol in takšni ljudje lahko oproščajo. — Kaj je vaš brat? — Vojak. — Kaj je po činu? S prikupnim glasom je odgovorila: — Samo narednik. — Mu dajete denar? — Nikoli ne sprejme niti krajcarja. Toda pogostoma me obišče. Zelo se ljubiva. Ime mu je Franc. — In ta stvar — še vedno traja? — Zadnjega pol leta nisem več videla svojega prijatelja. Že dolgo časa je bolehal, pred pol leta pa ie s svojo srčno boleznijo odpotoval v neko inozemsko zdravilišče. Tja me ve? ni mogel vzeti s seboj, ker je šla tudi družina z njim. Razen tega je zelo bolan. Toda vsakega prvega mi točno pošlje denar, od katerega lahko živim brez skrbi. — Kako mu je ime? — Vam naj povem? — Povejte! — Adam ... Witt. Od presenečenja sem skoraj zavpil. — Vaš oče je bil glavni vrtnar na posestvu Wittovik! — Da. Poznate Adama? — Seveda! Pred dvema letoma sem bil pri Wittovih na lovu. Tam sem slišal to stvar o Adamu. Zdaj se že vsega spomnim. Vi ste takrat bili že v Pesti. Ime vam je Jolan. — Da. On me je imenovat Joža. Od takrat se tudi sama tako imenujem. Potem je dejala nekoliko žalostno: — No vidite, zdaj že vse veste o meni. Zdaj pa mi vi povejte svoje življenje. Pričel sem. Zdaj sem prvič čutil, kako dobro de, povedati nekomu, kaj nam teži srce. Kot bi zrak in sončna svetloba prišla v prenapolnjeno, zatohlo srce. Sprehajala sva se do sončnega zatona. Prezračevala sva najini srci. Po večerji sem rekel Joži: — Niti poljubil vas še nisem! S prikupnim gibom mi je ponudila obe svoji roki in potegnila mojo glavo k sebi. Pozneje je nekoliko zardela od vina. Tudi meni se je ogrelo srce. Proti polnoči sem jo vzel v naročje in jo tako prenesel v spalnico. Na eni izmed postelj je na blazini ležala vejica rožmarina. Stara Cetejeva jo je položila tja. Rožmarin gre le mladi ženi, ki prvo noč prespi v novem domu. Po dveh tednih se je Joža pripravljala k odhodu in če sem se še tako trudil, je nisem mogel odvrniti od njenega namena. Ko je stara Cetejeva zvedela za Jožin odhod, me je prestrašeno in vprašujoče gledala. — Dobila je pismo, da jii je mati zelo bolna — sem pomiril starko. Nekega popoldneva sem posadil Jožo na voz in jo pospremil do kolodvora. Bilo je že konec septembra. Sonce je še vedno močno pripekalo in Joža je na vozu odprla sončnik. V rož-natobarvnem svitu se mi je zopet zdela lepa. Uprla je vame svoje zasenčene temne oči in dejala: — Nikoli več vas ne bom videla. Začuden sem jo gledal: — Zakaj? . Sklonila je glavo. — Bojim se vas. Ljubim vas. Vi bi mi povzročili mnogo, mnogo bolečine... — Kje le, — sem dejal — zakaj mislite na takšne reči? Toda takrat sem se spomnil ur, ko sem v nočnih zabaviščih z žganjem gasil svoje pekoče muke in ko sem z bolečim srcem ležal v majhni sobici v ulici Ag, medtem ko je sveča zraven moje glave naprej gorela. Kolesa voza so se potihoma vrtela dalje. Na nekem ovinku se nama je za hip prikazala hiša. Bila je že zelo daleč, strma skodlasta steha se je polagoma izgubljala med listjem, ko se je voz vedno bolj oddaljeval. Opazoval sem Jožin obraz in nenadoma razumel, kaj je rekla maloprej. Mar že tudi ona nosi s seboj strup, brazgotino na srcu, ki se poglobi in odpre v grozno rano? Tako kot jaz sponam na sobo v ulici Ag? Rad bi ji bil povedal nekaj lepega in prijaznega, toda ničesar se nisem mogel spomniti. Privlekel sem na dan majhno škatljico za nakit, v kateri je počival lep, star prstan. — Ohranite to, Joža... Lice ji je zagorelo. Dolgo časa je preplašeno opazovala prstan. Potem se je zazrla vame in počasi odkimala z glavo. Ničesar ni rekla, toda njen moledujoč izraz mi je govoril, naj je ne žalim, naj je ne izplačujem tako. Razumel sem to moledovanje, ki ji je trepetalo v izrazu. Ustavil sem voz in skočil z njega. Ob robu ceste so cvetele marietice. Pet. šest svežih belih cvetov na dolgih stebelcih. Potrgal sem jih in jih položil Joži v naročje. Naglo je pogledala drugam, toda opazil sem. da ji je solza zablestela v očeh. Dolgo časa sva tako šla molče, potem pa se je naenkrat smeje obrnila k meni: — Kako sem neumna! Toda na njenem smejočem obrazu so se še vedno lesketale solze. Prijel sam jo za orokavičeno roko in jo poljubil tam. kjer se je nad nad gumbom videl košček njene rožnatordeče dlani. Spomnil sem se, da sem nekoč Editini roki ravno tako, z istim gbom poiskal odprtino na rokavici. Naenkrat sem se razžalosti ob tem spominu in izpustil ložino roko. Prispela sva na ko'odvor. Do orhoda vlaka sva se snre-haiala ob tračn:cah. loža me ie priiela pod roko. se stisnila k meni in mi glavo rahlo naslonila na rame. Bila je nenavadno molčeča. Sam sem mslil na Edit. Ta spomin. ta polhih orokavičene roke je v meni zopet vse razburi. Potezgnil in nosil me je s seboj. Včasih sem mukoma obračal glavo, kot bi se hotel posvoboditi tega spomina. kajti pošastno natančno sem čutil vonj Editinih ramen, ko je tam v sobi v ulici prvič potegnila z njih odprto svileno bluzo. Čutil sem njeno vrelo dlan na svojem vratu, ko me je potegnila k sebi omamljen sem čutil njena odprta žareča in vlažna usta. Ta spomin je bil lepota, polna bolečine. Naenkrat je iz daliave pričel bobnet vlak. Joža me je gledala vsa bleda. V roki je nervozno stiskala marjetice. Obraz jo je krčevito trzal in s čudnim nasmehom je skušala prikriti svoje razburjenje. — Torej... — je dahnila in mi ponudila roko Sramovala se je in mučila, ker se ni mogla bolje obvladati. Naredil sem se kot da tega nisem opazil in da bi ji olajšal ta trenutek, sem pričel vpiti za nosačem. POMURSKI VESTNIK, 13. febr. 1958 7 Banket na južnem tečaju Kako sta se dr. Fuchs in sir Edmund Hillary srečala na »točki 0« — Kopalnice in televizija na tečaju — Po 46 letih so ljudje prvič spet po snhem prišli na tečaj šestinštirideset let je minilo, preden je človek spet po suhem prišel na južni tečaj. Pred 46 leti sta dva slavna polarna raziskovulca — Amundsen in kapitan Scott tekmovala, kdo ob prišel prvi na najjužnejšo točko zemeljske poloble. Ainund-sen je za dobre tri tedne prehitel Scotta in na južnem tečaju je prva zavihrala norveška zastava. Scott je ob vrnitvi našel tragično smrt in je s še tremi tovariši za večno ostal v antarktičnem ledu. V letošnjem geofizičnem letu pa si je več znanstvenih ekspedicij določilo nalogo, da razišče Antarktiko. Spet se je človek odpravil po suhem na južni tečaj, toda tokrat že z mnogo boljšo opremo kot prvi raziskovalci, ki so imeli na razpolago le sani s pasjo vprego. Tokrat sodelujejo pri velikem znanstvenem pohodu »Antarktika« že letala, po- Drzni osvajalec Mount Everesta in južnega tečaja — Edmund Hillary sebni traktorji in mnogi drugi dosežki znanosti. Vendar je tudi za letošnje osvajalce južnega tečaja pot zelo težka in nevarna. Skrite razpoke v ledu, hud mraz in snežni viharji ogrožajo njihovo življenje. Pred kratkim je svetovna javnost zvedela, da je slavni zmagovalec najvišje gore na svetu Edmund Hil-lary prispel po 46. letih prvi na južni tečaj. Hillary je član angleške antarktične ekspedicije dr. Viviana Fuchsa. Njegova naloga ni bila, da NAJMANJŠA pokojnina na svetu Dvanajst italijanskih lir pokojnine letno z odbitkom 2 lir za administrativne stroške dobiva 70-letni Lo-renzo di Leone, nekdanji metalurški delavec. V času, ko je delal v nekem neapeljskem podjetju, pokojninsko zavarovanje Še ni bilo obvezno. Obstajal je samo zakon iz leta 1898 o prostovoljnem vplačilu 10 čen-tezimov mesečno (danes okoli 250 lir). Ta znesek je Lorenzo letno plačeval. Imel pa je smolo, ker njegova zavarovalna blagajna pri vplačilu ni upoštevala mnogih devalvacij lire od začetka tega stoletja naprej. To najmanjšo pokojnino na svetu Lorenzo prejema samo zato, da ne bi izgubil pravice do večje, če bi njegova zavarovalna blagajna končno le upoštevala dejansko vrednost denarja. bi šel do tečaja, temveč le pripraviti zaloge goriva in hrane na določenih točkah poti, po kateri je Fu-chsovn ekspedicija prodirala proti tečaju. Toda Hillary ne bi bil drzen in neustrašeni osvajalec Mont Everesta, če ne bi »skočil« še pogledat na južni tečaj. Nekateri so že predvidevali veliko afero, češ da je Hil-lary hotel ukrasti dr. Fuchsu slavo, da je prišel prvi na tečaj. Očividci, ki so bili navzoči ob njunem srečanju na tečaju, ali »točki 0«, kot so to imenovali, pa pravijo drugače. Takole opisuje eden izmed očividcev to srečanje: Dr. Vivian Fuchs je prišel na južni tečaj 20. januarja ob 2.15 po našem času (torej po polnoči). Tam je takrat bil ob desetih dopoldne bleščeč polarni dan, kakršen traja tu nepretrgoma šest mesecev. Fuchsa in njegove tovariše so čakali na južnem tečaju Američani, ki imajo tu dobro opremljeno bazo z veliko posadko (to bazo so prepeljali tja z letali). Na sestanek je prišel dan poprej iz Scottove baze z letalom tudi sir Edmund IIillary. Hilary in admiral Dufek, poveljnik ameriške antarktične ekspedicije, sta šla Fuchsu nasproti v posebnih polarnih traktorji, ki jih imenujejo »snežne mačke«. Kaka dva kilometra daleč od tečaja je Hillary opazil na bleščečem snegu majhne črne točke, ki so se kmalu spremenile v obrise traktorjev. Hillary je skočil iz svoje »snežne mačke« in stekel ekspediciji nasproti. Obenem je na drugi strani skočil s traktorja tudi dr. Fuchs in stekel proti Hilla-ryju. Oba raziskovalca sta se približevala v debelih kožuhih po globokem antarktičnem snegu. Prisrčno sta se objela. Čeprav je bilo zelo hladno in trenutek dejansko zgodovinski, pa se je očividcem zdel bolj kot vesela scena pred kakšnim planinskim domom v Avstriji — so poročali reporterji. Traktorji so bili pokriti z zastavami — britanskimi, avstralskimi, novozelandskimi, angleškega vojnega letalstva itd. Fuchs in njegovi ljudje so imeli dolge brade. Kdo bi se bril v polarnem mrazu! Čeprav je sodobna tehnika botrovala tej ekspediciji, pa niso izostali nekateri »klasični« elementi iz časov pionirskih osvajanj južnega tečaja: polarni psi in sani. Fuchs je vedel, da ga po naporni poti čaka na tečaju civilizacija, toda bil je zelo presenečen nad .tem, kar je našel: množico ljudi, med njimi fotoreporterje in televi- zijske snemalce, toplo kopel, belo pogrnjene mize in udobne postelje. Ta dan so na »točki 0« priredili pravi banket. Na častnem mestu je za dolgo mizo sedel dr. Fuchs, na levi Hillary, na desni pa admiral Dufek, potem pa člani Fuchsove ekspedicije in ameriške raziskovalne baze. Servirali so »hamburške« klobase z grahom, ob koncu pa še veliko torto. Novinarji so seveda nestrpno pričakovali, ali bo dr. Fuchs užaljen zaradi tega, ker ga je Hillary prehitel. Toda čakali so zaman. Dr. Fuchs je znanstvenik. Za njega pot na južni tečaj ni športno tekmovanje, temveč resno znanstveno delo, ki ga opravlja z vso doslednostjo. Zato ga prav nič ni motilo, da je Hillary prišel na tečaj pred njim. Za njega je bilo važno le to, ali je opravil med potjo svojo nalogo. Ko so ga vprašali o tem, je dr. Fuchs na kratko povedal: »Ker je Hillary postavil zaloge, kot je bilo določen« po načrtu, je lahko šel tudi na tečaj.« Ko pa so vprašali Hil-larvja, ali bo prezimil na južnem tečaju, kot je sprva prigovarjal tudi dr. Fuchsu, je odvrnil: »Če hoče Fuchs iti dalje, bom šel tudi jaz.« Dr. Fuchs se je z južnega tečaja odpravil na drugo stran Antarktike, po poti, po kateri je pred 46 leti nesrečni kapitan Scott prodiral na tečaj. Še pred izbruhom polarne zime hoče priti v Scottovo bazo, kjer je končni cilj njegovega potovanja. S tem bo dr. Fuchs peš prehodil Antarktiko. Po poti, po kateri bo šel zdaj dr. Fuchs, je Hillary prišel na tečaj. Dr. Fuchs bo prvi raziskovalec, ki je prešel Antarktiko. 6000 BESED PREVEDE NA URO Prevajanje tujih jezikov je napor, ki zahteva mnogo časa. Zato učenjaki skušajo nadomestiti človeka — prevajalca s strojem. Na tem področju so dosegli že znatne uspehe. Novo obdobje pa je obeležil izum nekega sodelavca univerze v Washing-tonu. Ta je skonstruiral elektronske možgane, ki lahko v eni uri prevedejo 6000 ruskih besed v angleščino, za kar bi človek — prevajalec porabil ves dan. S takimi »snežnimi mačkami« sta se Hillary in dr. Fuchs prebijala na južni tečaj KRATKE ZANIMIVOSTI STEKLO KOT LES V francoski tovarni stekla Sanit-Gobain, iki je znana še iz dobe »sončnega kralja« Ludovika XLV., so izdelali novo steklo, v katerega je mogoče zabijati žeblje kot v les. Tako steklo bodo uporabili pri gradnji francoskega paviljona na letošnji svetovni razstavi v Bruslju. SUPER HOTEL V ATENAH V podnožju Akropole gradijo super moderni hotel, v katerem si bodo gostje lahko zbirali med različnimi slogi pohištva. Sobe bodo imele pohištvo od antičnega do ultra modernega sloga. KRALJIČIN DIMNIKAR Angleška kraljica Elizabeta je še novim 539 podjetjem podelila pravico, da se morejo imenovati »kraljičini dobavitelji«. Med njimi je tudi neko podjetje, ki se je specializiralo za boj proti podganam, neki dimnikar in neki proizvajalec hrane za pse. VSAKO LETO PET MILIJARD KNJIG Po podatkih UNESCO natisnejo na leto na vsem svetu okrog pet milijard knjig, tako da prideta po dve knjigi na vsakega prebivalca zemlje. Žalostna okoliščina pa je, da polovica prebivalcev Zemlje sploh ne pride do knjige. AVSTRIJCI PIJEJO MLEKO Po nedavno objavljenih uradnih podatkih so Avstrijci lani popili te-le količine pijač: gostilne, kavarne, klubi in drugi lokali so stočili 900. milijonov vrčev piva (vrč ima pol litra). Avstrijske pivovarne so prodale v 1956. letu 4 in pol milijona hektolitrov piva — za polovico več kot v letu 1937. V Avstriji pijejo radi tudi vino, vendar je potrošnja manjša, ker je vino drago. Letno pa vednar popijejo 112 milijonov litrov vina. Prvenstvo pa ima mleko. Podatki kažejo, da je letna potrošnja mleka za 100 milijonov hi večja kot vina in piva skupaj. Afera, o kateri govori vsa Švedska BODO PRINCA ZAPRLI? 2e več kot mesec dni se na Švedskem širijo govorice o nezasilša-nem škandalu. V začetku so bolj poredko omenjali v zvezi s tem ime princa Karla Bernadotta, sorodnika švedskega kralja Gustava Adolfa. Takrat je javno mnenje bilo prepričano, da je povezovanje kraljevega sorodnika s tem škandalom samo plod novinarjev, željnih senzacij. Toda končno je »bomba« eksplodirala. Preiskovalni sodnik je poklical Karin Bernadotta, da pojasni svojo vlogo »v aferi Husby«. Zakaj je prišlo do te velike afere? Princ Karl Bemadotte je bil že več let zaupen prijatelj nekega Berla Guttenberga. Ker princ Karl ni mogel sam voditi svojih finančnih poslov, je zaupal svojemu prijatelju Gutten-bergu skrb nad imetjem. Toda lanskega junija so Berla Guttenberga obtožili zaradi prevare . in zlorabe zaupanja. Šlo je za velike vsote denarja. Ta »spreten« poslovni človek je poneveril nekaj milijonov švedskih kron (več kot 100 milijonov dinarjev), ki so bili last neke Angležinje Florence Stvens. Bogata Angležinja je bila prijateljica kraljeve hiše in je kazala posebno naklonjenost do princa Karla Bernadotta. Zaradi tega je sklenila, naj princ skrbi za njeno ogromno posestvo Husby, nekje na severnem Švedskem. Ker princ sam ni opravljal svojega premoženja, je tudi tokrat poklical Guttenberga, ki je rade volje prevzel upravo nad ogromnim, posestvom. Danes še ne vedo natančno, ali princ ni ničesar vedel o zlorabah svojega prijatelja. To bo pokazal šele proces, ki se bo te dni začel v Stockholmu. Za zdaj se princ Karl Bernadotte pojavlja na sodišču samo kot priča. Vendar pa je sam s vedski kralj zahteval, naj tudi za njegovega sorodnika velja običajni sodni postopek. Tako vse kaže, da bodo na obravnavi obtožili tudi princa kot moralnega sokrivca Berla Guttenberga. Javno mnenje na Švedskem nestrpno pričakuje javni proces, ki naj pokaže, ali je bila lahkomiselnost princa Bernadotta zavestna kršitev zakona. Beri Guittenberg je med preiskavo vse storil, da bi očrnil svojega bivšega prijatelja. Navajal je celo, da je Karl Bernadotte vedel za vse prevare. Ce se bo to pokazalo kot točno, potem pričakujejo, da bo princ obsojen. Švedski kralj Gustav Adolf pa bo vsekakor storil odločne korake, da bo ohranil ugled švedskega dvora. DVAINDVAJSET UR PLAVAL V MORJU Ameriški mornar Charles Burton je padel z ladje »Elisabeth Likes« v morje, 15 kilometrov od obale Portugalske vzhodne Afrike. »Nekaj ur potem, ko sem padel v morje, sem opazil, kako se mi naglo približuje morski pes, ki pa me k sreči ni napadel,« pripoveduje Charles Burton. Mornar je plaval neprenehoma proti obali in le od časa do časa je počival na valovih mozambiškega toka, ki teče proti jugu. Charles Burton je prebil v morju skupaj dvaindvajset ur, dokler ni stopil na peščeno obalo Afrike. Našli so ga domačini, ki so ga nemudoma odpeljali do najbližje policijske postaje. VELIKOST NEVTRONA Nedavno se je v Združenih državah posrečilo baje učenjakom zračunati velikost nevtrona. Rezultat je res fantastičen: ena sedemdeset milijon-ka milijarde enega centimetra. MRKI 43. Potem si je Sloki opomogel. Taval je za spremljevalcema. V želodcu se mu je obračalo od vode, ki jo je pil, ko se je potapljal. — »Nazaj ne moremo, tu ostati ne smemo. Vzdrži, dokler ne pridemo iz stometrskega pasu. Potem boš imel za počitek dovolj časa,« je siknil skoz zobe Mrki, — Vodil ju je potiho navkreber in nato mimo Pimikove domačije. »Zavijmo v hišo, da si bomo posuših mokre obleke,« je predlagal Silni. Lajež psa mu je zaprl usta. Šele čez nekaj časa se je oglasil Mrki: »So se ti pocedile sline, ko si zagledal hišo? Vem, da te je vleklo pod njeno streho. Toda tja boš odšel kdaj drugič.« 44. »Ali še ne bomo kmalu na cilju?« je vprašal boječe Silni, Sloki pa je vzdihnil: »Jaz ne morem več. Pri kraju sem z močmi. Nog več ne čutim in jih ne morem premikati. Najrajši bi ostal kar tukaj in se poslovil s tega sveta.« »Tiho,« je ukazal Mrki in se ustavil. Stopil je k spremljevalcema in rekel Silnemu: »Kje je zdaj tvoja moč in hvalisanje? Ne bodi strahopetec in sebičnež! Pomagaj Slokemu.« Vsak s svoje strani sta prijela onemoglega in mu pomagala dalje. V troje so bodili počasi. Molčali so in vsak po svoje doživljali mučno negotovost, ki se jim je zajedala v misli. 45. Ko so se pomikali po klancu, je nedaleč pred njimi poblisnila luč. Zastal jim je korak. Stopib so tesno drug k drugemu. Luč se je približevala. Tako so bili prestrašeni, da se še vedno niso premaknili z mesta. Kazalo je, da se takrat ne bodo izvlekli. Mrki se je stresel po vsem telesu. »Gotovo je zaseda,« si je rekel. Na roki je čutil prste Slokega, ki se ga je oklepal kakor v obupu. »Vse nas bo vzel hudič,« je jecljal Sloki, Silni pa ga je dopolnil: »Lepo kašo so nam skuhali« Tam na oni strani se je lahko iti Matjaževo vojsko. Tam lahko delajo načrte.« Skrivil je hrbet kot kup nesreče »Plašljivca,« je hotel reči Mrki, a mu je beseda zastala v grlu. POMURSKI VESTNIK, 13.febr.1958 8 Stockholm