ILUSRIRANI SLOVENEC
LETO VII 18. JANUARJA 1931 ST. 3
POZIMI OB GRADAŠČICI foto j. skerlep
18
Proslava našega zedinjenja v Ameriki
Naš narodni praznik dne 1. decembra so jako svečano praznovale tudi jugoslovanske kolonije v inozemstvu, zlasti ameriški Jugoslovani. V Chicagu je bila svečanost posebno impozantna. Prisostvovalo ji je nad 6000 udeležencev, izvajalo je pa program nad 600 članov raznih chicaških jugoslovanskih kulturnih društev.
Dr. Fran Knavs, gener. vikar prizrenskega škofa dr. Gni'-dovca, ki je obhajal 10. t. m. svojo 60-letnico. Dr. Knavs je kot svoječasni kaplan v Št. Petru pri Gorici vodilno sodeloval pni kršč. soc. gibanju na Goriškem. Sourejeval je dlje časa >PriTOorskJ list«, uistano-vil je list »Delaivski prijatelj« in napisal nešteto člankov. Daines se je popolnomai posvetil organizaciji dušneea pa-stirstva v Južni Srbiji.
Na desni: Sveti večer v vojni akademiji. Ker je velik del gojencev vojne akademije katoličanov, priredi uprava akademije tudi za katoliški sveti večer intimno domačo slovesnost za gojence in častnike. Pri sprednji mizi vidimo v sredini sedanjega upraivnika akademije, gen. Tripkovica, bivšega ljubljanskega divi-zijonarja.
Spodaj: General Bogoljub Ilić, novi poveljnik naše dra-vske divizije. Komaj dva meseca je služboval dosedanji ljubljanski divizijonar gen. Veselinovič v Sloveniji in že smo dobili zopet novega v osebi gener. Iilićal Tudi notvi divizijonar je odličen častnik, ki se je izkazal že v balkanski in svetovni vojni kot prvovrstni strokovnjak. Doslej je službofval kot poveljnik 1. konjeniške divizije v Zagrebu.
Iz naših plemenitaških krogov: svat je ob priliki porche barouese Rezite
gl. Kaidoliltsch s Kurtoan Ludvikam pl. Tleinburg v grajski kapeli v lovenski Bistrdci Priče novoporočencev so bUi grof Spanocchi, grof Attems, major Pacher pl. Tleiinburg in H. Brenner pd. Felsach.
19
Med našimi izseljenci
Dne 4. t. m. je objavil »Slovenec« prezanimiv članek »Slovenski hožii v Franciji«, iz katerega nazorna spoznaono žalostno življenje velike večine naših izseljencev. Tri stvari so, ki nam morejo rešiti tisoče naših rojakov v tujini duševne in tetesoe smTtd, to so: slovensko' dušno pastirstvo, slovenska šola in slovenska društva. Samo 3 duhovniki delujejo sedaj med našimi rojaki v Franciji in ti se z nadčlđveško požrtvovalnostjo trudijo, da bi ohramld svoje rojake zdrave na duši in na telesu in ti so osnovali že itudi več društev, ki delujejo jako blagodejno. Slika na desni nam kaže slov. pevski zbor delavskega društva v Aumetzu, ki je priireddl že več krasno uspelih koncertov tudi za francosko publiko i Slika spodaj na desni nam pa kaže člane slov. delavskega društva v Crusnesu, ki je priredilo lepo božičnico in miklavževanje za družine i svojih članov. j
-iovenski rudarji iz Žirov nad Škofjo Loko, zaposleni pii družibi Courriéres P. de C. France.
Na levi): Borovniška dekleta, ki so se udeleževala lepo uspelega^ kmetijsko-gospoddnjsikega tečaja. Tečaj je nedavno priredila v Borovnici Slovenska kršč. ženska zveza pod vodstvom gdč. Karle Gpos.
Spodaj: Gojenci kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Spodaj  na  levi:   Uspehi  naših živinorejcev.
Devetmesečni bik »Triglav«, ki tehta 411 kg. Bik je tost g. A. Škulja iz Vel. Lašž.
(Foto Ft. Možek.)
20
2i
Po stopinjah slovenskih reformatorjev
Grad Hohentiibingen v Tiibingah.
Tesne podatične, gospodarske in kulturne vezi, ki so v 16. sitoletju vezale slovenske dežele z Nemčijo, so povzročile, da so v Nemčiji dvignjeni Luthroivi reformacijski valovi prav hitro močno zapljuskali tudi po dWenskah deželah in da so našli slovenski reformatorji najkrepkejša oporo in zaitočišče ravno pri protestantovskih nemških knezih, ko so jih katoliški Habsburžaiui pregnali iz svojih dežel. Razen par slovenskih pro-testfuntovskih knjig, ki so izSle v Ljubljani, so bile vse itiskane v Nemčijil, tam je študirala večina tedanje mladine iz slovenskih dežel iln tam so dobili mnogi iz domovine pregnani slovenskdi protes-tantovski predikantii službe in zadnje počivališče, plemiči pa varno pribežališče.
Vsakega bodo zato gotovo zanimale slike onih nemških krajev, ki so v tako tesni zvezi z delom in življenjem naših protestantovslkih pilsaiteljev in s tem seveda tudi prevažno dobo naše kulturne zgodovine. Posrečilo se nam jih je dobiti in jih en del od) j a vi jamo danes, drugi del prinesemo pai ob drugi priliki. Zanimati utegne ta serija zlasti še zato, ker na Slovenskem te doslej še nikoli niso"bile objavljene.
Na levi zgoraj oibjajvljamo najprej pogled na D e nen diingen blizu Tii-bingov in xx>gled na tamošnjo župno cerkev. Derendimgen je bil poslednja domovinai našegai najvažnejšega reformatorja P. Trubarja, ki je preživel tu poslednji dve desetletji (1566-—1586) svojega življenja in je tu tudi pokopan. V cerkvi, ki jo vidimo na sliki in pri kateri je župnikoval, je še sedai ohranjena njegova nagrobna plošča s sliiko njegovih otrok in žena. V Derendingenu je imel Trul>ar svojo hiSa in vinograd in tu ie prirejal tudi vse svoje knjige, ki so izšle po L 1566., med katerimi so važnei zla«ti pesmarice, Novi testament. Postila dn katekizem.
N ii r n b e r g je bil prvo Trubarjevo zatočišče po njegovem djegu iz domovine. Tu je namreč ob času Trubarjevega procesa v domovini (1. 1547-48) služboval Veit Dietrich. Kol je moral Trul>air 1. 1548 bežati iz domovine; se je napotil naravnost k temu protektoTJu p^reganjanih protestantov, ki mu je takoj tudi po-magad do prve služlbe v Rottenburgu.
V Regensburgu je dlje ča«a uči-teljeval st. Konsul, po Ungnadovi smrti sta se pa nasedala nekaj časa tukaj Konsul in Dalmatin, razen tega je bilo pa v Regensburgu tiranih tudi vež slovensikih
Župna cerkev v Tiibingah.-
in hrvaških protestamtovskih knii« (med dr. Kreljeva Otročja biblija i. dr.)
Lauffen ob Neckarju, na Wtirtten-berškem, daleč severno od Tiibingena, je bil predzadnji Trubarjev službeni kraj. Ko je moral namreč Trubar 1. 1565. za stalno zapustiti domovino, mu je tedanji wiirttenberski vojvodai podelil župnijo v Lauffenu. Ker pa leži) ta kraj predaleč od Tiibing, kjer je tiskal Trubar skoro vse svoje knjige, se je že naslednje leto pfwelil v bližnji Derendin^en, kjer je ostal do smrti. Tdisk psalterja je pa vodil vendarle še iz Lauffena.
Prevažni v zgodovini naše protestantske književnosti je T iib ingen. Tu ie delovala izza prve polovice 16. stoletja Morehartova pozneje Gruppeo-bachova tiskarna, v Kateri sta bili (tiskani prva in zadnja slovenska prote-stantovska knijgga 16. stoletja, veUka; večina vseh ostalih slovenskih protestan-tovskih knjiig, a Trubarjeve sploh razen treh. Trui)ar je hotel že takoj v početkih s\ojega Idteraimega delovanja deponirati tu tudi cirilsko in gliagolsko tiskamo, ki je pa prišla potem v Ungmadov južno-slovanski biblijski zavod v Urachu, kjer
ie izšla večina hrvaških protestantovskih :nj% in 3 slovenske. Tiibingen je bilo že v Trubarjevem časoi univerzitetno mesto in tamošnja univerza je tudi kontrolirala račune Ungnadove tiskarne v Urachu. Ti računi z vsemi akti vred so ohranjeni še danes ter tvorijo važen vir za proučevanje slovenske reformacijske literature, a v univerzitetni knjižnici se je ohranilo več slovenskih protestantov-skih unikatov. Pri tubdnški univerzi je ustanovil vojvoda iz ostaline Slovenca Tifferna 4 štipendije p. n. Tifferman, ki so jih navadno dobivaili kranjski dijaki, kar je omogočilo kranjskemu protestantskemu naraščaju (med drugim tudi Trubarjevemu sinu Feliicijanu, Dalmatinu i dr., da je mogel tu študirati. Tu
i" e končno deloval dlje časai kot profesor lumanist N. Frischlin, ki je imel te&ne stike s slovenskimi protestanti in je bil Jotem od 1. 1582—1584. tudi rektor Ijub-janske stano(vske gimnazije.
V Kemptenu je služboval' Trubar od 1. 1551—1561 ter je sestavil za tamoš-pjo župnijo tudi posebno nemško cerkveno >ordningo<. Od tu je dol>il zveze z Vergerijem, Konsulom in Ungnadom, in tu je začel prevajati svoj Novi te*ta^ nient. Iz Kemptena je odšel potem Trubar 1. 1561. službovat v Urach.
V Bebenhausnu je bil posebni protestantovski vzgojni zavod..
Derendingen pri Tiibingah v zapadni Wiirttenberski.
Evangeljski zavod v Tiibingah.
Spodaj: Lanffen  ob Neckari  na
Wflrtten- .
berikem. \
Regensbnrg na Bavarskem.
Tiibingen v Zapadni Wiirttenberski (južna Nemčija).
Niirnberg na Bavar. skem.
Kempten v juino-zapadni Bavarski.
Spodaj: Beben. hausen v zapadni Wiirttenberski.
22
Lava
Bržčas ibo marsikoga zanimalo, da si ogleda vsaj s slik zagonetne, zdaj pokojne in nedolžne, zdaj besne in grozeče naravne pojave, ki včasdih preoblikujejo kar cela ozemlja.
Dar pozabljenja am zmožnost, včerajšnjim življenjskim «.trahotam postaviti nasproti danaSnjo radost, ndkaikor ni znak lahkomiselnosrti, temveč velik blagoslov, ki bolj kot vse drugid človeku pomaga prenašati menjajočo se usodo življenja. V tem pogledu se moramo čuditi zlasti prebivalstvu pokrajin ob ognjenikih, kajti, kolikokrat so biia) že razdejana tamošnja bivališča, uničeno vse njih, s trudom pridobljeno imetje, podsute vasi in. mesta, a kakor hitro mine neposredna nevarnost, takoj se rešeno prebivalsrtvo zopiet vrne v svoje, vsak trenutek ogrožene vasi in sdi pK>-zida največkrat svoje domove prav tam, kjer 9o bili včeraj uničeni'. In brezskrbno življenje valovi danes zopet tam, kjer je včeraj neusmilljeno divjala smrt. Da, dar optimističnega gledanja na življenje in svet je neprecenljiv.
V bližini ognjenikov so pogosto cele vasi zgrajene enostavno na oni lavi; ki je njui očetom in dedom uničila življenje in imetje. In še veseli so taikih polj, saj je polje iiz laive za poljedelstvo jako ugoidnia. Besede same menda ni treba še posebej razlagati, saj ve danes že vsak otrdk, da je to gosta masa raztopljenega kamenja in kovin, ki se vali, miočno pomešama s plinil, iz bruha-
Ž'očih ognjenikov dai zaradi svoje veli-:anske vročine daleč naokoli uniči vse, kamor seže. Njene oblike so jako različne in tudi ohlaja se jako počasi, tako da je mogoče časih po več letih prebiti zgornjo ohlajeno skorjo in ob spodnjih pTn«toli prižfrati sniotko. tako -vToča je še.
Pogled na žrelo ognjenika Etna.
Na  levi:  Pogled  na  bruhajoči  Vezuv,
spredaj tekoičai lava s skalami, ki jih vodi s seboj.
Spodaj: Reka lave je odtrgala vso levo polioivdico hiše.
Na levi: Idila s ceste pod ognjenikom.
Igralčeva hiša«, ena najlepše ohranjenih poslopij v Pompejae.
Na levi: Jezero lave na Etni bliizu žrela, slikanje tega žarečega jezera je združeno z življenjsko nevarnostjo.
23
Ob smrti maršala Jož. Jak. C. Joffre-a.
Dne 5. t. m. je umrl v Parizu 79 letni maršal Joffre, vrhovni poveljnik franoolgkih armad ob pričetku svetovne vojne in zmagovalec v prvi veliki biitki ob Marni. Ves francoski narod globoko žaluje za svojim velikim vojskovodjo, s Francozi vred pa tudi vsi drugi narodi, ki so se borili na strani Francozov. Joffre je živel in umrl kot gldbioiko veren katoličan.
J. J. C. Joffre, poslednja slika umrlega francoskega mairšala.
Truplo umrlega maršala Joffrea na mrtvaškem odru v kapeli  vojaške šole v Parizu.  Štirje častniki, ki se vsko uro menjavajo, mu stoje na častni stražil
Na desni: Ljubezen Francozov do svojega velikega vojskovodje: deputacije zvez francoskih vojnih udeležencev stoje v globoki žalosti in z zasitavami pred kliniko, v kateri je uimiiral Joffre in sočuisitvujoče sprejejnajo poročila o bolnikovem stanju.
Spodaj: Grški ministrski predsednik Venizelos
ob priliki svojega obiska v Varšavi. Od leve na desno sede: poljski zun. minister Zaleski, Venizelos, predsednik poljiske republike Mo-šicki in grški poslanik v Varšavi Zagudabis.
Spodaj: Maršal Pétain, novi podpredsednik francoskega vrhovnega vojnega sveta. S tem mestom je združena obenem čast generalissima vse francoske armade.
Na levi: Dr. Alf aro, novi predsednik majhne srednjeamexiske republike Panama. Dosedanji preds. Anase-mena je bil v 2 uri trajajolčii revoluciji od i. na 2. t. m. strmoglavljen. Na desni: Viscont Willingdon, novi podkralj Indije, je bU. doslej genei. guverner Kanade. Dosedanji podkralj Irving, ki je spretno in taktno obvladoval i-evoliuoijo v Indiji, je bil odstavljen in WillingdióiD ima uresničiti sklepe indijske kon ference v Londonu.
24
Športni vestnik
Napačno je mnenje, da so za smučanje ugodne le gorenjske planine. Obratno, za ta prelepi zimski sport imamo več kot dovolj prekrasnih terenov xx> vsej Sloveniji. Tudi v ljubljanski okolicil jili je na izbiro. Med najlepše iizmed teh spada gotovo pokrajilna okrog Sv. Katarine in Toškega čela, zato najdemo tam res tudi vsako nedeljo cele množice navdušenih športnikov. Naslednje slike nam predoču-jejo nekaj prizorov iz tamošnjega smučarskega vrvenja^
V gozdu ne gr« prav lahko, pomagai sii pa 8 pluft in preskoki.
Na levi:
Težavna  pot  aavzgor.
Na desni: Na vrhu...
A. Derental: i
37
Singapurska krasotica
Povest
»Amok!« je rekel Rahmanov in peluMl s cevjo revolverja pred njim «tegnjenega Malajca « prestreljeno glam). Gledalci so pritrjevalno zacmolcali: »Amok.. ^ Amok...« Prišel je stražnik v belem tuibanu in te a svojim pendrekom nemarno preril skozi lijida do trupliu »Amok!« je stražnika nagovoril Rahmaqov. Policeman je leno počepnil In Malajcu zasiikal glavo a cbratom navzgor. Zdaj ni bilo nobenega dvoma vee. Ubitemu so tekle obilne sline, a pene ob tej zgodnji hladm uri tudi ni bilo pričakovati. Zraven je ležal i? nožnice potegnjeni kris... »Amok!« je pritrdil še policeman. Poklica! je dvoje bližnjih glechilcev in jima nekaj rekel ˇ ni»lajščini. Dvignila sta truplo za rame in noge in ga odnesla. Rahmanov je hotel dvigniti! še kris, ki je bil obležal na hodniku, a policeman ga je z vljudno kretnjo ustavil: »Bodite previdni, sir!« je dejal po angleško. »Rezilo je morda zastrupljeno!« Neki tretji gledalec si j« ^ robcem ovil roko, pograbil kri« in odkorakal za ono dvojico, ki je odnašala truplo. Rahmanov je ostal sam. Policeman mu je naredil znamenje, da lahko odide. Šele zdaj je vtaknil Rahmanov v žep svoj revolver, ki ga je š« vedno po nepotrebnem stiskal v roki. Napravil je ve6 korakov, preden se je zavedel in prišel do zaključka, dft se je ves dogodek skoro preveč preprosto končal. Hoteli so ga umoriiti, in je sam umoril človeka, a vendar je bila zadeva že zaključena. Policija se ni zanimaift niti m njegovo ime... Vse je popolnoma pojasnila edina beseda »amokc... »Ne! Res je že skrajni čas, da zapustim ta vražji }craj!«
Rahmanov je stopil v najbližji bar in si' na-ročU ko* za'rec ruma. Hotel se je na kak način omamiti, da uide leasburjenju, V baru so se že gneitli običajni zgodnji obiskovalci: pristaniški težaki in inozemski mornarji Ki-tajs'ki boj (de5ek*strežaj) je Rahmanovu prinesel kozarec. Rahmanov te je neislonil ob cinasto točilno mizo in v enem dušku popil svoj rum. To je bila posebne vrste pijača, kakor jo imajo padi utrjeni' 'mornarji: po praivici trdijo, da človeku takoj priveze dušo, čeprav mu obenem vzame sapo. A v tem trenutku je Rahmanovu celo ugajala. Ožgala mu je goltanec in temeljito pogrela srce. — »Pa grem! Na vscik način moram odpotovati... Da bi jih strela... Kaj pa z Harum Čandano?« Za trenutek ga je prešinil otožen spomin. Takoj je zopet zagledal črne, malo poševne oči, temen zagorel obraz, rahlo rdečico na nežnih licih in drhteče lepe, bujne ustnice! A vse je takoj zopet izginilo v megli. t. Padel je neviden zastor i'U zagrnil razburljivi včerajšnji dan, ga za vselej ločil od malovažnega današnjega.
Kdo se bo brigal za vse ženake solze, za vse prečute noči? Drug dan se nasmehnejo lepe oči, ill usahnejo nocojšnje solze!
»Ne morem in ne morem se otresti Byrona, kot da ne bi bil že zastarel v sedanjih treznih časih... A ka^ zato!« Rahmanov je zahteval še en kozarec. »Napijem tistemu, čemur ni bilo sojeno zgoditi se, in tistemu, kar se lahko še zgodi!« 2>opet je v enem dnšku izpil svojo pijaio. »Menda se ne spodobi na tešče in zjutraj zvračati en kozajrec ruma za drugim? Sicer pa... Nekdo je na sličen očitek menda popolnoma upravičeno odgovoril: »Saj bi pil tudi vodo, če bi mi kaj zalegla!« Tako je tudi z menoj... Kdo sem jaz? »Od veje domače se hrastov je liptič odtrgal...« Kako že gre dalje ta pesem pri Lermontovu?
Qolcf^ifslc Jugoslov, iialcarne v CfubJftUtl — VoaatI» poaamexntO «IJk đovol/en le a prtvoMfenfam unđuUtva