Leto IV., štev. 148 V Uubifanf, torek dne 26. junUa 1923 PoSfnina pavš^ana. Posamezna tiev. stane 1*30 Din ob 4 t|ulw|« 12-50 Dia M inozemstvo 25'— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: fflkto&tera oesU št. 16/1 Telet oo it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravnlštvot Ljubljana, Prešernova ul št. 54. Telet, št 36. Podružnice: Maribor. Barrarska uit Tekst. 22. Celje, Aleksandrova e. Račua pri pošta. čekoT, saToda šter. 11,842. Ljubljana, 25. junija. Med Radičem in radikali je proglašeno vojno stanje. Akcija sporazuma, s katero so «ni in drugi varali sebe in svet, je doživela svoj neizogibni polom in se spremenila v najljutejšo borbo. Mi smo na tem mestu opetovaao karakterizirali notranjo lažnjivost ra-dikalske in Radi6eve politike od decembra sem. Neprestano so bobnele visokodoneče fraze o sporazumu, ki so marsikoga zapeljale, da je pozabil vprašati, kakšna vsebina se skriva za blestečimi besedami. Skrivala pa se ni nobena: niti je federalistični blok precizno označil, kaj hoče imeti, niti je vlada povedala, kaj more in hoče dati. Naravno. Kajti e*iim in drugim je bil »sporazum* deveta briga- Radikalom je šlo le za to, da ostanejo sami na vladi, separatisti pa so bili zadovoljni, da jim spora*, umaška taktika prinaša naravnost zaščito režima, katerega eksistenca ;e bila istočasno najboljše propagandistično sredstvo za njihove cilje. Tako ie radikalska vlada živela od Radiča, Radič pa ra-stel in se dvigal ob njej. Sedaj je konec lažnjive igre. V najresnejšem službenem tonu obtožuje radikalsko oficijelno glasilo voditelje HRSS, da je njihova politika «v ra-prej zamišljeno neprijiteljska proti državi*. »Samouprava* navaja najka-rakterističnej5e pojave te politike in začudeni vidimo, da njeni dokazi po večini niso od danes, temveč iz predvolilne dobe, torej iz časa, ko je radikalska vlada z največjo prizaneslji-vostjo in naklonjenostjo podpirala Ra-diia v njegovem boju proti demokratom; dokazi, za katere je radikalska vlada dobro znala že tedaj, ko je z Radi čem kovala pakte in ko je režim njegovo politiko jemal v zaščito proti državi zvestim elementom. Sedaj gredo radikali nad Radiča z Obznano ter postavljajo njegovo politiko izven "Stavnih garancij. Morda se niti ne zavedajo, da so s tem izrekli sami nad •eboj najhujšo obsodbo. Radič se maščuje * izbruhi divjega sovraštva. 3e v soboto je Izjavljal, da ae je treba s Srbi sporazumeti, v nedeljo jih proglaša za cigane, roparje in golazen ter jim napoveduje borbo na noi. In njegova blazna strast istoveti Jugoslavijo i Azijo, poziva inozemstvo na intervencijo, kruto razbija po temeljih državnega in narodnega edinstva Ni dvoma, da je proti takim ekscesom potrebna energična samoobramba drža ve. Da se mora danes pristopiti k Izrednim sredstvom »Ob-znane*, je kriv režim, ki je v času, ko so zadostovala še redna zakonita sredstva proti separatističnim ekscesom, ponižal državno avtoriteto ter jo Izročil Radiču in njegovim v posmeh. Situacija je danes taka, da je beseda o sporazumu postala krvava ironija in da se država nahaja v odkritem bojn z Radi če m. Seveda ni dvoma, kdo mora v tem boju zmagati Toda po najnovejših dogodkih bo ta rniaga težja in — bridkejša nego kadarkoli poprej, če se ji ne postavi cilj, ki nblaži poraz. Ta cilj more biti le ona zlata srednja linija, ki jo predstavlja jugoslovanski državni program. Mi odkrito priznavamo, da smo v okviru tega programa za vsako koncesijo, ki je v skladu z narodnim in državnim edinstvom. Predvsem pa moramo baš z našega demokratskega stališča z vso energijo zahtevati da vlada pristopi oni reviziji, ki je po sami ustavi predpisana: k reviziji celokupnega našega upravnega ustrojstva v smeri de-koncentracije in uvedbe samoupravnega gospodarstva. Razbremenimo dr-Kavo pogrešk in napak sedanjega sistema, ki je v svojem bistvu protiustaven, ker ne respektira jasnih predpisov našega temeljnega zakona in na njegovi osnovi izdanih organizacijskih predpisov, pa bodo vsi & ljubijo svojo državo — in to je ogromna večina jugoslovanskega ljudstva — vneto pomagali zlomiti sovražne sile, kjerkoli se pojavijo. Radičeva vojna napoved je omajala tidi njegov blok. Spahovci so se njegovemu pozivu, da zapustijo parlament, \<5 medlo odzvali. Korošcu je za-Sugal z izgubo vseh mandatov. Klerikalna stranka je sedaj v tisoč skrbeh. Kot tiho družabniec radikalskega re-Sma jo zadene krivda za današnje ne-snosno stanje. Ako se izneveri Radi-iu, je pred ljudstvom, ki ga je tako zvesto vzgajala v separatističnem duhu, pogubljena ako gre ž njim, mora biti deležna njegove usode. Dogodki se ratvijajo k odločilnim rapletom. Stojimo pred novo fazo notranjepolitičnega razvoja* Vojna med Radičem in vlado SHODI V BODOČE RADIČ POD OBZNANO. - VSI RADlCEVSKI ZABRANJENI. (Glej tud! poročilo na 2. strani!) oblast morala napraviti Konec i odredba mi, Id jih zakon predvideva. Beograd, 25. jttnlja. r. ORclelno glasilo radikalske stranke »Samouprava* objavlja službeni komunike, v katerem pravi: <0. minister notranjih del je po pristan ka In a pooblaščenjem cele vlade za-branil shode ki jih je HRSS bfla sklicala po raznih mestih Hrvatske. Za to Izjemno in težko mero pooblaščuje odgovorne upravnike države zakon o zaščiti države, po katerem se mora vsaka akcija, naperjena proti državi, proti njeni celini proti miru in redu v zemlji preprečiti z najenerglčnejšimi odredbami. V vseh treh pravicah je delalo vodstvo HRSS. Ono je delalo proti državni celini, ker je pošiljalo pismene predstavite s protidržavnhm cilji mednarodnim političnim inštancam. Ono se je na posled s svojo celokupno ideologijo vo-jevalo po javnih zborih In listih proti celini države, zastrupljalo notranjepolitične odnošaje o propovedanjem plemenske mržnje ln razdvojenosti ln ogrožavalo mir ln red med državljani Take akcije ne more ščititi ustava, ki jemlje t zaščito sicer svobodo Izražanja misli, ne pa tudi svobode razoravanja dr žave. Tako akcijo obsoja zakon o zaščiti države, zajamčujoč državi legalno In prlrodno pravo samoobrambe. Po dobljenem, popolnoma zanesljivem prepričanju. da je delo In celokupno držanje HRSS ne le Izraz trenutne zablode njenih voditeljev, marveč v naprej zamišljena neprijateljska namera proti državi, proti njeni celini hi proti miru In redu v državi a v svesti si težke odgovornosti za škodljive in opasne posledice,, ki neizogibno slede h daljnjega toieriranja tako abnormalnih pojmov, bi značflo neizpolnjevanje prvih dolžnosti vakega razborhega državljana — se je odgovorna državna vlada odločila, da uduSi to opasno In Škodljivo akcijo z odredbami In sredstvi, ki Jih daje zakon na razpolago. Prva od teh odredb je ta, da Je zabranila zbore, o katerih tendencah, naperjenih proti državi, ni bilo mogoče več dvomiti Jako globoko obžalujemo, da Je delo v HRSS v neprijateljskem duhu, s katerim ni bila te započeta ta akcija, mar več se je tudi po šefih te stranke v Ime nu principa Svobodnega Izražanja misli otvoreno podžigal, dovedlo do tako ne-željenega konca. Pričakujemo, da bodo vsi uvidevni in razboriti ljudje vsaj pred svojo vestjo pripoznall da se tako raz-domo delo HRSS ni moglo, niti nI sme-la več toleriratl ter da mu Je državna Prepuščajoč hrvatskemu ljudstva sicer vse pravice in svobodo, katero se mu ka kor vsem ostalim delom našega naroda po estavi zajamčene, odgovorna vlada nI mogla, ni smela in ni hotela toleriratl otvoreno, predrzno ta Izzivalno zlo upotrebo teh svobod in pravic na očlvid no ln neizmerno škodo naroda. Zato se je odločila, da postopa na način katerega .8 diktira njena zavest, kakor odgovor nost pred narodom za potek poslov v zemlji ln njeno rodoljubje. Na tej poti bo vztrajala, naslanjajoč se na zakon ki mora biti najvišja norma v tej državi Pred odločitvami v klerikalnem in mus!in""*clretn klubu. Beograd, 25. Junija r. Danes }e bil dr. Korošec pri mm. predsedniku Pašiču in pri ministru notranjih del Vujičičuter protestiral proti prepovedi zborovanja Zagreba S svojim protestom ni uspel ter Je nocoj podal nastopno Izjavo: »Go-spod Hrasnica je ie sinoči odpotoval i Saravelo, kamor odpotale danes tadi Spaho radi dogovora z glavnih odborom jugoslovanske muslimanske organizacije, kdaj naj se vrši kongres te organizacije, na katerem bodo odločevali o zapustitvi parlamenta. Naš klub pričakuje lutri po-vratek poslanca Sušnika iz Ljubljane, ki me je danes obvestil, kdaj bo zborovanje naših zaupnikov. Kot skrajno mero nameravamo predlagati zapustitev parlamenta* Madžarske simpatije. BndJmpešta, 25. junija J. Tukajšnji listi prinašajo obširna poročila o prepovedi Radičeve skupščine v Zagrebu. V teh poročilih se označuje današnji režim v Jugoslaviji kot nasilen in poudari a, da spremlja Ma-džarska boj Hrvatov proti dinastiji z vsemi simpatijami Listi trdi-Io dalje, da mora ta boj končati z zmago Hrvatov. V političnih krogih se govori z očitnim nezadovoljstvom o sedanji vladi ta se pričakuje v kratkem notranjih nemirov. Radič gre v Beograd, vreč vlado? Beograd, 25. junija, p. »Pravda* poroča tz Zagreba, da je Radič izjava novinarjem, da se bo v neddjo sestal svojimi poslanci ta da se bo pri te) priliki sklepalo, da vsi oni proti katerim nI volilnih pritožb pridejo v Beograd ta da s svojo opozicijo vržejo vlada Rekel Je: Imam 69 poslancev; samo proti 19 so vložene pritožbe, 50 pa Je svobodnih ln ti bodo dokazali viadl da blok ne spi Šefa narodne skupščine NADALJEVANJE RAZPRAVE O NAKNADNIH KREDITIH. Beograd, 25. Junija, r. Na današnji seji skupščine je minister za socialno politiko odgovarjal na vprašanje posl. Stanojeviča (srb. str.) glede sestave komisije za Izdelavo Invalidskega zakona Naglašal Je, da Je sprejel pripombe Invalidskega udruženja k zakonu ta jih bo tudi upoštevaL Nato Je minister pravde odgovarjal na vprašanje posl. KoJIča (rad.) glede lombardlranja obveznic voj ne odškodnine pri Narodni banki, ta Izjavil, da bodo obveznice že v kratkem razdeljene. Vprašanje lombardlranja bo rešila sedanja ali prihodnja vlada (Klici »AH se pripravlja nova vlada?*). Skupščina Je prešla nato na dnevni red ta se Je nadaljevala razprava o naknadnih ta Izrednih kreditih poljedelskega ministra. Pri tej priliki Je prišlo na dan, da Je bil minister Trifkovič včeraj na Unci, v vasi blizu Beograda, napaden od seliakov radi novih davkov m prisiljnega dela. Minister Trifkovič se je ljuto branil proti napadom, da Je Slovenija kulturno ztnemariena. V Ljubljani Imate na univerzi kar 5 profosur za slovansko književnost, beograjska univerza pa le eno. Nastane prepir med klerikalci ta radikali, ki postaja vedno ljutejšl Z demokratskih klopi se čuje: Ne očitajte koristnih Institucij, očitajte raje, da imajo v Ljubljani več profesorjev teologije nego na največjih svetovnih univerzah! Pri glasovanju je bilo v zbornici več opozlcijonalcev nego radi kalov. (Klici: vlada je v manjšini!) Pred sednlk Je dal naglo klicati vladlne poslance ter odredB pozivanje po imenu. Tako je bil končno kredit v znesku 15 milijonov 47.031 Din sprejet z 290 : 61 giasovL Sledila Je razprava o oddelku ministrstva za šume ta rude. Posl. Ra-dosavljevlč (dem.) Je napadel ministra Srskiča, češ da daje koncesije onim, ki verižljo z državno Imovino. Po kratki debati katere sta se udeležila minister Srskič ta posl. Ralallovlč (dem.) so Mil sprejeti tudi krediti tega ministrstva v znesku 14,637.408 Din. Začela se Je razprava o oddelku trgovinskega mialstr-stva, nakar )e bfla seja zaključena in se bo vršba prihodnja jutri dopoldne. Seja finančnega odbora RAZPRAVA O ŽELEZNICAH. — KREDIT ZA ORMOŠKO ŽELEZNICO. Paliieva zmaga v radikalskem klubu Beograd, 25. junija, r. Na današnji seji radikalnega kluba se je posrečilo dovršiti razpravo o novih davkih in ku« luku. Kmetom se je obljubilo, da se ne bo vršila eksekucija pri onih, ki očlvid« no ne morejo plačati davka. Objavo ko« munikeja, ki so ga izdelali člani ožjega odbora, je Pašič prepovedal. Nato je minister za kostituanto Trifkovič poro« čal o uradniškem zakonu. Pri njegovem govoru je prišlo do velike opozicije s strani poslancevvseljakov, ki so se pro-tivill povišanju uradniških plač, češ. da bodo uradnikom potem, ko bo dinar zraste!, ostale nrevelike nlače. Razora va 1 o uradniškem zakonu v klnBu Še ni kon« čana in tudi niso bili sprejeti nobeni sklepi Ako se jutri klub ne sporazume, se razprava o pragmatiki v Zakonodaj« nem odbora ne bo mogla nadaljevati. RUMUNSKI KRALJEVSKI PAR V VARSAVL Varšava, 25. junija, r Romunski kraljevski par je prispel včeraj dopoldne preko Lvova v Varšavo ter bil na kolodvoru svečano sprejet od predsednika poljske države Wojciechowsne-gu Prisotni so bili tudi ministrski predsednik Witos, predstavniki vojske in diplomatski zbor z riimunskim poslanstvom na čelu. Narod je prirejal kralievski dvodici navdušene ovaciie. Beograd, 25. junija, r. Na današnji seji fin. odbora se je najprej vršila de« bata o železnici Solun — Bitolj. Nato je minister dr. Jankovič navajal da je nepopravljenih 16.000 vagonov in 800 lokomotiv. Sedanje delavnice ne morejo opravljati tekočih popraviL Na račun reparacij je naročenih iz Nemčije 36 že« lezniških delavnic, ki bodo mogle opra« viti vsa železniška popravila, toda nji« hovo postavljanje bo trajalo tri leta ter bo stalo vsako leto 8 milijonov dinar« jev. Nato je bil sprejet med drugimi tudi naknadni kredit za progo Ormož* Murska Sobota v znesku 5 milijonov dinarjev. Zvečer se Je seja nadaljevala. Govoril je dr. Krizman (dem.) k čl 26 In 28 o dobrovoljskem vpražanju tn zahteval, da minister za socialno politiko temu vprašanju posveti večjo pozornost. Poslanca Kapetanovič in Zebot sta zahtevala, da se točno ugotovi, kdor ima pravo do dobrovoljsva in da se izvede revizija do-brovoljcev. Minister agrarne reforme Kr sta Mletič je poročal da je dosedaj do bilo zemlje 20.000 dobrovoljcev. Pri S. 80 je govoril poslanec Pera Markovič (dem.) o invalidskem vprašanju. Dr. Kri7 man se proti vi nameravani revizij invalidov dokler se ne izvede invalidski zakon. Madžarska reparacifska pogajanja z Malo anfanfo NOVA MADŽARSKA REPARACIJSKA NOTA. - ITALIJANSKA PODPORA. Budimpešta, 25. junija, j. Najnovejša nota madžarske vlade v reparacijskem vprašanju se smatra v tukajšnjih poli« tičnih krogih za novo podlago pogajanj s sosednimi državami V informiranih krogih se doznava, da je prejela vlada Bethlena iz Pariza nasvet, naj se v re« paracijskem vprašanju pogaja neposred« no z Malo antanto. Nadalje se zatrjuje, da so se uvedla med Prago in Budimpe« što neoficielna pogajanja, v katerih je dala praška vlada razumeti, da se ne bi upirala madžarskemu zunanjemu posoji« lu, če bi bila Madžarska pripravljena dovoliti Mali antanti vpogled v porabo tega posojila, da bi se tako izključila možnost, da se porabi posojilo v svrhe, naperjene proti interesom Male antante. Tudi dovolitvi moratorija v reparacij« skih dajatvah ne bi Češka oporekala. Kakor je rvedel vaš dopisnik, je ma« džarska vlada mnenja, dt je sedaj pri« šel ugodni trenutek, v katerem bi se da« la doseči sprememba znanih sklepov re« paracijske komisije. Vlada je vsled tegs sestavila novo spomenico, ki jo bo izro* čila Angliji, Franciji, Italiji in državam Male antante kakor tudi Grški in Polj« ski in v kateri bo oficijelno zaprosite spremembo. Madžarska vlada poudarja, da stavlja »klep reparacijske komisije z dne 23. maja glede ukinjenja splošnih zastavnih pravic take pogoje, ki so po naziranju finančnih krogov za dobavo mednarodnega posojila pretežki. Sklicu' joč se na to ugotovitev In na težko fi« nančno krizo Madžarske, prosi madžar' ska vlada zavezniške vlade za posredo« vanje pri reparacijski komisiji, ki na} prvi sklep znova preštudira in ga tako modificira, da bo mogla Madžarska pri' četi s pogajanji za posojilo. Madžarska vlada ima zagotovilo, tfn sme pri svojem stremljenju računati n?i odločno pomoč Italije. Madiarski pui Budimpešta, 25. junija, r. Afera po« skušenega puča se je pretvorila v veliko politično senzacijo. Policija je pri sta« novanjski preiskavi pri aretiranih ose« bah našla velike množine ekrazita. Do« sedaj je bilo zaplenjenih 65 kg. Vodje te kampe brata Kovacs sta bila pred dvema letoma v službi policije. Svoj položaj sta izrabljala v izvršitev raznih zločinov. Ker pa sta sodelovala v borbi za Burgenland, ju niso mogli aretirati Oba sta osnovala društvo študentov ter te potem na vse načine izrabljala za svoje umazane cilje. Policija je dobila nalog, da brez vsa« klh obzirov Izvede preiskavo. Pri zašli« šanju so aretiranci Izjavili da so dobili ekrazit od radikalnih desničarskih čla« nov madžarskega parlamenta. Policija Ima to družbo na sumu, da je Izvršila tudi atentat na kazino in tiskarno »Az Ests*. Od nadaljnje preiskave se priča« kuje še veliko senzacij. &aii odnolajS z Bol-šarijo Beograd, 25. junija, r. Naša vlada še vedno nI priznala vlade g. Cankova v Sofiji. Koliko časa bodo trajali ti od-nošajl Je odvisno pred vsem od Bolgarske same. V smislu nlškega sporazuma, se mora sestati koncem tega aH začetkom prihodnjega meseca pravno-eko-nomska kotnlslja, ki ima rešiti še razna sporna vprašanja med obema državama, predvsem vprašanje sekvestra ln rekvi-ziclj, ki so Jih Izvršili Bolgar! med vojno v Srbiji v znesku 100 milijonov dinarjev. Sofija, 25. Junija. r. Danes Je prispel semkaj bivši ministrski predsednik Ivan Oešov. Sofijska vlada je spustila na svobodo vse zemljoradniške poslance turške narodnosti. Za danes se pričakuje, da bodo Izpuščeni tudi vsi v Sumenu zaprti ministri kabinetov, Oešov, Danev ln Mali nov. Orientska kriza Rim, 25. junija, j. Turški poslanik v Rimu je izjavil zastopniku »Tribune* med drugim sledeče: Bojim se, da se maje mir v Lausann! ta dvomim zelo, da bo mir kdaj podpisan. Francija zahteva od nas, da plačamo obresti turških državnih dolgov ki so naloženi v Franciji, v zlatu. Turčila si prizadeva že sedaj z vsemi močmi, da bi plačala obresti svojih dolgov v francoskih frankih. Kako Je mogoče, da se nam nalaga pogoje, k! jih nikakor ne moremo izpolniti Izpraznili smo Aleppo in vsa križišča zlavzuh zavezniških cest. Sedaj se nas dolžl, da smo na sirski mej! gradiH vojaške ceste. Ce pa po vsem tem ne bo mogoče skleniti miru, potem svečano izjavljam, da Turčija ne bo prevzela nobene odgovornosti za to, kar se bo potem zgodilo. Reparacije Rim, 25. jisilja ]. Po povratku Mus-sollnija te potovanja po Italiji se Je pričelo zopet Intenzivnejše govoriti o odno-šajih Italije do ruhrske zasedbe. V palači Chigi se zatrjuje danes, da Je Mussolini pristal na angleško stališče. Pariz, 25. junija. J. V angleških" ta italijanskih krogih se zatrjuje, da sta se Potacare ta angleški poslanik Qrewe posvetovala o bližnjem sestanku z Bald-wlnom. Oba premijera naj bi se sestale v najkrajšem času v Parizu ali Bouk>g-nL POLJSKA IN ČEŠKA. Dunaj, 25. junija j. »Neue Frele Presse* poroča lz Varšave, da namerava poljski zunanji minister Šejda s poslanikom Zavolskim v kratkem odpotovati v Pariz, kjer bi se sestala z dr. Bene-šem. Inozemske borze 25. junija. TRST. Beograd 25.15-25.40, Pariz 137.75—138.25, London 103.15—103.40. Newyork 22.25—22.35, Berlin 0.02—0.022 Praga 67.15—67.50, Dunaj 0.031—0.0325: dinarji 25.15—25.40, dolarji 22.20—2230, car. franki (20) 84—84.5. CURIH Berlin 0.0055, Newyorl. 558.75, London 25.78, Pariz 34.75, Milan 25, Praga 16.72, Budimpešta 0.065, Bukarešta 2.85, Beograd 6.35, Sofija 6, Var« šava 0.0055, Dunaj 0.007875. DUNAJ. Beograd 804—806, Berlin 0.615—0.655, Budimpešta 7.25—735, Bu« karešta 346—348, London 326.900 do 327.500, Milan 3156—3164, Newyork 70.985—71.135, Varšava 0.73—0.77, Cu« rih 12.695—12.725; valute: dolarji 70.650 do 70.950, lire 312150—3137.50, dinar i: 793—797. PRAGA. Dunaj 4.455, Berlin 5.90, Riii 149.25, Newyork 33.25, Beograd 37.50. BERLIN. Dunaj 160.09, Milan 5112, Praga 3441, Pariz 7052, Newyork 113.964, Beograd 1301.50. LONDON. Beograd 461.1875—46075 Berlin 535.000—540.000, Milan 103.25 do 103.3125, Praga 154 — 154.25, Duna' 320.000-330.000. NEW YORK. Beograd 110. London 461.375, Berlin 0.0SP5- Milan 447. Duna. 0.141875. Radičeva vojna napoved Dopoldanski dogodki v Zagrebu. Radičev govor na banketu. Jugoslavija mu Je cigansko carstvo. Grožnje klerikalcem! r. Zagreb, 25. junija. V dvorani hrvatskega Sokola se je v nedeljo ob 10. dopoldne zbralo 500 do 600 poslušalcev. Med njimi se je nahajalo večje število žensk in nedoraslih. To je dalo delegatu policije povod, da je sporočil sklicateljema shoda dr. Krnjevidu in dr. Pernarju, da se volilni shod ne more vršiti, ker je v dvorani polno žena in drugih ne-volilcev. Dr. Pernar je nato pozval ženske, da se odstranijo. Ker so pa v dvorani še naprej vztrajali nevolilci, je zastopnik policije Jagid objavil, da je shod razpuščen ter pozval občinstvo, da se razide. Ker zborovalci niso hoteli oditi, je dobil oddelek policije nalog, da izprazni dvorano. Dr. Krnjevid je medtem stopil telefonski v zvezo s kraljevim namestnikom dr. Cimičem, ki pa mu je samo potrdil, da je izdal tako naredbo, ker se ne v6, kdo je vo-lilec. Medtem so je pričela prazniti dvorana in zlasti seljaki so se brez vsakega odpora pokoravali ukazom policije. Oni, ki so se upirali, so bili s silo potisnjeni iz dvorane. Tudi dr. Krnjevič je pozival udeležence, da se razidejo. Drugi oddelek policije je razganjal udeležence shoda pred zboro-valnim prostorom. Zborovalci so se v e.ni stranskih ulic formirali v povorko, ki je obala Frankopansko ulico in Dico. Ko pa je prispela na trg bana Jelačiča, jo je žandarmerija razgnala. V opoldanskih urah je že po celem mestu vladal popoln red in mir. Kljub temu, da se razen okoliških kmetov in par zagrizenih blokašev iz Zagreba ni nihče brigal za napovedan Radidev shod, so blokaši povsod videli strahove in danes trde v svojem organu »Hrvat*, da so bili na križiščih postavljeni oddelki Orjune, ki pa da so — »iz previdnosti imeli svoje orju-naške znake v žepu.» Orjuna je baje dobila pojačanje iz Ljubljane in Maribora. Iz blokaškega tiska se jasno vidi, kako žal jim je, da ni nihče izzival ter s tem napeljaval vodo na njih mlin. Mesto zabranjenih skupščin se je vr-8fl opoldne pri Zebiču v Vlaški ulici banket, katerega so se udeležili radičevski poslanci ter predsedniki okrožnih organizacij HRSS. Povabljeni so bili tudi klerikalci in spahovci. Prvi sploh niso prišli, drugi so bili zastopani po posl. Aljanovidu in Milkovidn. Radidev govor. Na- banketu je izpregovoril Stjepan Radid: Danes smo videli, kaj znači narodno edinstvo. Današnji dan pomen ja popolni prelom z beograjsko gosposko politiko. Nam je vse sporazame-vanje samo škodovalo. Od danes naprej nočemo z Beogradom ničesar skupnega. Beograd hoče vojno, imel jo bo z onimi, ki se borijo z mirom. Oni v Beogradu ne morejo dobiti niti našega piščanca-, kje neki naše duše. Caša se je prelila, odslej bomo govorili le hrvatskemu narodu in preko njega Evropi. Vsako »sporazumevanje* je danes pokopano. Nato je Radid primerjal Srbijo z Azija »Evropa se nikoli ni mogla iz-miriti z Azijo, ki je dajala džingiska-ne. Evropa pa pomeri svobodo in red. Imovinska pravna zavest je iz Evrope Btvorila rezervoar prizanesljivosti in kulture. Beograd tega ne vč.» Srbija je Hrvate oropala. »Ban Paleček je v »Narodnih No vin ah j s tremi vrsticami oglasil, da vsa naša hrvatska zemalj-fika imovina postane državna. Zakaj ni razglasil, da sme njegove spodnje hlače nositi Pribičevid? Toda v naših blagajnah je takrat bilo 250 milijonov, a kje so naši gozdovi in ostalo!> Srbija je nekulturna. »Ko je Napoleon uničil Nemčijo, je Prusija osnovala vseučilišča in uvedla splošno Šolsko obveznost. Tako je Nemec odgovoril nasilnemu Francozu. Fichte je takrat pisal govore na nemški narod. Vsi preporodi, tudi naš ilirski, so osnovani na Fichtenovih načelih. Toda Srbi tega ne razumejo . . . Beograjska vlada ni nikoli bila tako osamljena, kakor danes. V velikem svetu vsi želijo mir, oni v Beogradu pa rožljajo s sabljo in iih je Anglija morala prijeti za ušesa. Moralna pro-p al ost tam doli je strašna, poneverbe in tatvine strašne. Ampak v Evropi ni mogočo krasti in biti ugleden. V Beogradu mislijo, da je v Zagrebu mogoče ono, kar se je zgodilo v Sofiji. Mislijo ubiti nele Radida, temveč zamoriti tudi hrvatski seljaški po-kret. Toda seljaški pokret pri nas ne bo končal tako, kakor na Bolgarskem. Naša ideja se širi celo na Madžarskem in je Bethlen nedavno v tajni seji parlamenta govoril, da je treba preprečiti širjenje Radidevih idej. In Daska-lov sam je izjavil, da je Radid na Bolgarskem bolj popularen, kakor on in Stambolijski. Angleški odposlanci mi pravijo, da smo Hrvati zanje važnejši kakor Ke-mal paša in da je zanje jasno, da je Hrvatsko treba napraviti za bazo evropske mirovne politike. Ko se Anglija poprime posla, se bo vprašalo samo, kdo je moralnejši za vlado. Mi in Srbi smo dva sveta. Naš seljak ima interes za javne posle. Svehla, vodja češke seljaške stranke tega ne razume, in je nekemu našemu poslancu rekel: pustite politiko in pojdite v Beograd zahtevat ceste, ki jih rabi seljak Naš poslanec pa je odgovoril: Naša pot v Beograd bi pomenila, da smo dvignili obresti, izgubili pa glavnico. Pot v Beograd bi pomenila negacijo hrvatske suverenosti. Republika pomeni veliko familijo, to pa je danes ves hrvatski narod. Živela Hrvatska! Naročila muslimanom, pretnje klerikalcem. Za Radidem je radičevski poslanec Kovačevid napi! hrvatski inteligenc!, ki je pristopila ob ramo hrvatskemu selja-ku. V istem smislu je govori! tudi poslanec Malčič. Nato je Radič pozdravil oba muslimanska zastopnika in med splošnim smehom dejal, da so musliman! izvrstni ljudje, toda v Beogradu na slabem mestu. Muslimarski Hrvat! so v Bosni staroselci, zato ml kulturni Hrvati smatramo Bosno za svojo proti vsakemu pri-vandrancu. Hrvatski naTod pričakuje od vseh Hrvatov, da ne bo nihče ostal v Beogradu — to mora biti odgovor na batinanje narodnih poslancev. Ako Korošec hoče v vlado, naj gre. Toda tedaj pri volitvah ne bo dobil niti enega mandata! Hrvati-muslimani morajo priti v Zagreb, da bo tu 90 hrvatskih zastopnikov. Musliman Ajanovid je izjavil: Mi se ne moremo deliti od ostalih hrvatskih bratov ta Izvršili bomo dolžnost, ki smo jo prevzeli z vstopom y federalistični blok.. Nastopila je še cela vrsta govornikov, v imenu Hrvatske Zajednice pa dr. Sr-kulj. Končno je Radič povedal še to-le: Ko «e je v Sofiji izvršil prevrat, sem na st lkini seji rekel, da pošljimo v Beograd dva delegata, ki bi povedala Pašiču naj pozove Todora Aleksandrova v Skoplje, naj se pogodi z Daskalom, nam Hrvatom pa da, kar je naše. Ustvarimo iederacijo ta nato skupno udarimo po Koburgu. Toda Beogradu govoriti ne koristi. Govorili so še nekateri radičevski poslanci, nato pa je Radič ob šestih zaključi! banket. P©greS» ferda RoSa V nedeljo so Hrastničanje položili k večnemu počitku starosto narodnih bor-oev v južnem delu slovenskega Stajerja, veleposestnika g. Ferda Roša. Kako obče spoštovan ter priljubljen je bil pokojnik in kako zna ljudstvo ceniti njegove zasluge na narodnem in gospodarskem polju, je pokazala impozantna množica vseh slojev naroda, ki so prihiteli, da spremijo na zadnji poti velezaslužnega moža. Po končanih cerkvenih molitvah so zapeli pred hišo žalosti hrastniški pevci pod vodstvom g. učitelja Candra lepo »Narodno nagrobnico», nakar se je pričel pomikati žalni sprevod proti prijazni cerkvici na Dragi Sprevod je otvori-lo četvero v črnino ovitih zastav narodnih društev, katerim je sledila dolga vrsta šolske deoe pod vodstvom učitelj stva, hrastniški in trboveljski gasilci, domače orožništvo, četa lovcev, zastopniki mnogih narodnih in kulturnih društev ter vi.ika množica ljudstva. Tudi od drugod so prihiteli prijatelji in zastopniki raznih organizacij. JDS je bila zastopana po članu ljubljanskega predsedstva bivšem ministru drju. Kramerju in predsedniku mariborskega načelstva Iv. Rebeku, SKS je zastopal član glavnega odbora g. Drofenik. Iz Ljubljane so došli višja nadzornika južne železnice Sajovic in Ludvik, dalje nadzornik gosp. Sulgaj. bivši hrastniški postajenačelniki. ki so imeli priliko v narodnih stvareh sodelovati s pokojnikom, dalje g. M. Dolničar in drugi. Laško je poslalo zastopnike državnih uradov z okrajnim sodnikom drjem. Pernatom. delegate narodnih društev z g. velet rž cem Elsbacher jem, iz Celja je prihitel dr. Karlovšek in mnogi drugi Posebno mnogo je bilo žalnih gostov tudi iz Trbovelj. Krsto z umrlim so nosili menjaje se domači gasil ci in posestniki Ob odprtem grobu se je v imenu hrast niških kulturnih društev poslovil od pokojnika g. Simonišek. Poudarjal je, kako vsestransko uspešno je bilo Roševo delo za napredek prebivalstva. Razen fcega, da je bil aktiven član kulturnih društev, je dal narodu mnogo več: v strogo narodnem duhu vzgojene sinove, ki so že dolga leta pred vojno kot zreli možje budili narodno zavest po domači dolini, ogroženi od prodirajočega nemštva. V imenu gasilcev je pokojnega pozdravil gosp. Dolinšek. V srce segajoče so bile besede predsednika lovskega društva g. Zupana. Žalostno je zadonel lovski rog v dolino — nikdar več ne bo imela vesela lovska družba priljubljenega tovariša v svoji sredi. Dve salvi iz lovskih pušk — žalostno je odjeknilo od gozdnatih hribov Kovka in Kuma. — Kmetijska družba, katere predsednik je bil pokojnik dolga leta v Trbovljah in vse kmetiško prebivalstvo sa je poslovilo od svojega dolgoletnega voditela in župana po predsedniku Kmetijske družbe g. Kolencu iz Gaberskega pri Trbovljah, ki je naglašal: »Ni ga bilo doslej boljšega in zaslužnejšega moža od Roša med nami*. Oglasil se je še gasilski rog, zadonela je žalostinka in domača gruda je sprejela vase, kar je bilo smrtnega na Ferdu Rošu. Bodi mu zemlja lahka. 3.) »Naprej 4.) Moška in žensRa iJeca: igre m raznoterosti 5.) Člani: jubilejne proste vaje. 6.) Ženski naraščaj: župne proste vaje za I. 1923. 7.) Moška deca: Skupine. S.) Članice: jubilejne proste vaje. 9.) .Moški naraščaj: župce proste vaje za I. 1923. 10.) Orodne vaje članstva ta naraščaja. 11.) Člani in članice: skupne proste vaje (jubilejne). 12.) Moški naraščaj: telovadna skladba na koračnico iz opere »Carmen». 13.) Članice: vaje s snežnimi kepami. 14.) Člani: Hkratne vale na treh bradljah. 15.) Zaključna skupina vseh oddelkov. Točki 1.) in 2.) Imata namen v zvezi z vajami iz današnjega časa (poznejše točke) predočiti zgodovinski pregled raz voja prostih vaj v društvu v zadnjih 35 letih. Sestavi prostih vaj iz leta 1888 sta skladbi neznanega zlagatelja, !z leta 1891 sta lz čeških za II. vsesokolskl zlet v Pragi, sestave lz prostih vaj za i 1904, 1913 ln 1922 so skladbe br. dr. V. Mur-nika, Istotako proste vaje izbranih telovadcev (točka 2), Naprel (točka 3), jubilejne proste vaje članov in članic (5, 8 ln 11) in skladba na koračnico Iz opere «Carmen» (12), proste vaje za moški naraščaj (9) je zložil br. Viktor Cesrne, skupine moške dece (7) br. Kostna-pfel in Kajzelj, proste vaje za ženski naraščaj (6) in vaje s snežnimi kepami (13) br. dr. V. Murnik z ženskim vadi-teljsklm zborom. Prem cm ha razporedja pridržana. • Sokolska župa Ljubljana L Župni zlet v Kamniku, ki se vrši 28. in 29. ju. nija 1923. ima sledeči spored: 28. junija ob 16. tekma članov, članic in naraščaja na sejmišču. — Ob 20. bratski sestanek tekmovalcev v «:Društvenem domu». 29. junija ob 9. izkušnje, ob 14.30 slavnost. ni sprevod po mestu in pozdrav pred «Društvenim domom«. Po sporedu kon s ccrtira Dravska muzika na telovadišču, nakar se vrši ob 16. župna javna telo« vadba in nato ljudska zabava. Zveze za udeležnike te sokolske prireditve so ze« lo ugodne, osobito za 29. junija, ko vozi ob 5.20 zjutraj izletniški vlak, ki se vra» ča v Ljubljano ob 20.50 zvečer. Toda tudi še ob 8.05 in tudi popoldne ob 14.10 imajo posetniki zleta priložnost, da se udeleže sokolskega praznika v Kamniku. Povratek ob 20.50. Sokolska akademija na čast češko, slovaškim gostom. Sokolska društva v Bakru in Bački so priredila v nedeljo 24. t. m. slavnostno akademijo na čast češkoslovaškim gostom v dvorani Na« rodnega doma v Bački. Sokolske proslave Vidovdana v celi državi Iz vseh krajev naše prostrane domovine prihajajo poročila o velikih pripravah sokolskih društev za proslavo Vidovdana. Povsod se bodo vršile slav. nostne akademije, predavanja, javni na. stopi in druge prireditve. Obfave X Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V torek dne 26. junija po 8. uri zvečer družabni sestanek vseb pevk in pevcev v hotelu Tivoli (Svicarija). Vabljeni so tudi vsi prijatelji naših pevcev. Na Vidov dan dne 28. junija sodelujemo pri prireditvi Saveza nabav- se Vrši kot prva prireditev v prosla- ^ J™ 'f*™** vo društvene 60-letnice na Vidovdan 28. j f ™zda». Zb.rališče točno ob 8. ur. zve- t. m. na letnem telovadišču v Tivoliju. ®fr 7 P^ dvora°L Nast0P J® » T8? Sodeluje Dravska godba pod vodstvom i ^moe m člane obvezen. V pondeljek g. dr. Cerina. Skušnje so v sredo, 17. t. 2o" v tore,k ln T Sredo< m. ob 18. na telovadiSČu. javna telovad-! * ?b. 6'15 Pe,vska » m0bkj Sokolsfvo Jubilejna javna telovadba Ljubljanskega Sokola ba v četrtek ob 16. Telovadba obsega | naslednje točke: 1.) Starejši ta mlajši člani: po dve sestavi prostih vaj iz 1„ 1888. 1891, 1904, 1913, 1922. 2.) Proste vaje izbranih telovadcev z vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1904 zbor. Vsi in točno! — Odbor. X Dobrovoljcl! Na podlagi sklepa od-borove seje z dne 3. junija vas pozivamo, da nemudoma poravnate članarino, predpisano z okrožnico z dne 20. februarja 1923, ker bi sicer ne reševali vaših dopisov in prošenj. Kdor pa okrožnice Mrzli kres O kresi, ko se dan obesi, smo se na. vadno potili na solncu in postajali be« duinsko rjavi. Po zaduhlih mestih smo zdihovali po zračnih planinah, hlad. nih dolinah in osvežujoči kopeli po re» kah in jezerih. Letos nosimo o kresi površnike in maje, rokavice, nekateri celo porhatno ali trikotno perilo ter zmrzujemo po sobah kakor v zgodnji pomladi ali pozni jeseni Z začudenim hrepenenjem se oziramo po pečeh in kar zavidamo tiste banke, ki zopet — kurijo. Pomislimo: o kresu zopet kurijo po sobah! Kaj takega še ne. Prezgodnji letovi' ščarji so obupani nad svojim kašljem in nahodom, hotelirje, gostilničarje in posestnike vil pa poliva zona, ker mraz, dež in sneg so jim prekrižali spekula. eije na Ietovičarske denarnice. Kratka bo letošnja letoviška in kopalna sezona. Celo v Italiji imajo trajno hladno vre. me in celo na jugu ni vročine. Po Ape« ninih sneži, pri Bergamu leži sneg, v Ferrari so plohe shladile temperaturo pod ničlo. Na Tirolskem je zapadel sneg, ki leži jeava 1000 m nad dolinami, in z Gorenjske slišimo šklepetanje z zobmi. Letos je resnica, da se niti najstarej. K ljudje ne spominjajo tako mrzlega kresa. Vsekakor je sedanje deževno iu trajno hladno V7eme velika anomalija in buden meteorološki Jenomen, Mile in mrzle zime, še bolj pa vroča I 1911. In 1921. Gotovo je, da dobimo le. [ stopili na vežbališče in pričele so sku-in hladna poletja nastopajo baje v sku« j tos še tople tedne, ko se bomo solnčili j šnje in tekme. Mladi in najmlajši — pa pinah. Od L 1756. do 1770. je bilo ne< | in potili; toda baje prav vročih dni ni vendar toliko uspeha. Samo nekaj '.et . - , _j , i__:x_i-----a: t-.i.« —____:: ~ trtoi-iVirvrclrfi rfuna hn impin. ipfclen pretrgoma 15 gorkih poletij; od L 1791. \ pričakovati Tako pravijo vremenski do 1798. jih je bilo osem, od L 1778. do ' proroki. Kako bo zares, povemo šele v 1783. šest in prav toliko od 1872. do 1877. Te gorke dobe so bile v poslednjih desetletjih vedno krajše. Zadnja skupaj se držeča vrsta toplih poletij obsega dobo od 1904. do 1906., torej le tri po. let j a. Tekom nadaljnjih 17 let so bila gorka poletja le posamezna, kvečjemu L 1920. in 1921. dve gorki poletji za. pored. Toda tudi naši prapradedje, pradedje in dedje so doživeli zelo hladna poletja. V dobi 1730—1747 je bilo 18 hladnih poletij zapored; v dobi 1881—18S8 tudi 8 precej mrzlih kresov. Takisto je biio od 1812. do 1817. Sest zaporednih hlad« nih poletij. Tekom poslednjih 200 let so bila nič manj kot šestkrat po 4 hladna zapored, na poletja, štirikrat po 3 in sedemkrat po 2. Tudi poletje L 1922. je bilo vzlic lepi pomladi in prvim tednom poletja v celem hladno, od zadnjega dne avgusta nadalje pa naravnost mrzlo in trajno mokro. Po hladnih poletjih slede navadno toplejše zime. Astronomi trdijo, da je na zemlji sploh veano hladneje in da imajo solnčni žarki vedno manjšo moč. Zemlja se torej ohlaja. Le redka so j2rav_vroča jjoletla, kakršno, je bilo leta jeseni Nsriborska nedelja Ze v soboto se je odpeljala »Glasbena Matica* na turnejo po bogatem Murskem polju. Zvečer so že ob nabiti dvoranici koncertirali v Gornji Radgoni, kjer so jih Bprejvll navdušeno, gostoljubno in hvaležno. Lepe pesmi so dvigale srca, užigala ljubav in drugi dan so pohiteli Mariborčani v Ljutomer. Tam pa so jih še lepše pozdravili s cvetjem in godbo, župan je dajal duška vzhičenju prebivalstva, vodja Matičarjev je vračal. Opoldne prava pogostitev vinorodnih krajev in potem dubkom polna dvorana, pesem za pesmijo užiga salve navdušenja. Po koncertu zopet slovanska gostija in potem med plesom in pesmijo med vinogradi proti Ormožn. Ob polnoči so že prikorakali tja. In tudi tam pesem za pesmijo, dokler jih ni jutranji brzovlak z lovorjem ovenčane prepeljal v Maribor. Ze zvečer so se vrnili Sokoliči iz Ptuja. Maritorska sokolska župa je imela tam svoj dan dela. 2e zjutraj ob petih so se odpeljali dečki in deklice. Komaj _v_PAujffl pozaitrkovali Ze_ fO_LaiimL in mariborska župa bo imela jeklen kader sokolskih zborčev. Cez tisoč jih je v pestri sliki korakalo skozi rene-gatski Ptuj. Komaj so skromno pokorili, že so stopili na telovadišče in množica domačinov se ie čudila eleganci in strumnosti mladih junakov. Nov rod raste. Komaj so končali, že so morali hiteti na vlak in večerjali so že v Mariboru. Bil je lep dan onega dela, ki rodi veselje in zadovoljstvo. No, tudi Maribor ni čisto miroval Naši Rimljani so namreč pričeli z drugo taktiko. Stopili so na ulico z mu-ziko katoliške mladine, ki je že v soboto zvečer prenašala po ulicah lam-pijone. Zjutraj so šli k maši in popoldne «o se pokazali na vrtu semenišča OrliČi. Publike k sreči ni bilo in 'ako tndi ne zariužene kritike Omladina je na večer zopet odmuzicirala v Vetrinj-sko ulico. S kolodvora so prišli ravno naši mladi in katoliški omladinec je CTomko zaklieal: »Doli Sokoli!» Prijazno solnčece se je zopet skrilo za oblaki in na ulici ie pričel rositi drobni dežek. Filistri so zapustili svoje domove in se zgnetli v oštarijah. Naši mladi pa so sladko počivali po trudnem delu in se veselili na petkov zlet, ko polete zopet na deželo v °es-nico. Takrat pa.pojde ves Maribor ž m prejel, naj to naznanT. Nadalje tovar! še ponovno opozarjamo, da morajo do pisom prilagati znamke za odgovor vlogam na različne u^ade pa potrebne kolke. — Oblasni savez dobrovoljaca za Slovenijo. X Bančni zavodi v Sloveniji na Vidov dan ne poslujejo. X Ljubljanske trgovine na Vidov dat> ostanejo odprte. Z ozirom na to, da obratujejo na Vidov dan vsa obrtniška podjetja in tudi vsa industrijska podjetja ter z ozirom na to, da sled! Vidovem dnevu praznik }e Zveza trgovskih gremijev sklenila na današnji seji. da se pridruži stališču obrtništva in industrije ter da ostanejo trgovine na ta dan odprte, da se ustreže željam kupujoč« ga občinstva. X J- n. a. d. »Jadran* priredi v sredo dne 27. junija poslovilni večer v re stavraciji »Zvezda*. Uljudno vabimo vse gg. starešine, da se udeleže polnoStevil no. Pri čete k ob 20. uri — Odbor. X Razstava risb učencev v risalnicl kr. drž. gimnazije v Kranju bo odprta dne 28. in 29. junija od 9. do 12. ter od 14. do 18. ure. Vstop prost. X Ženska obrtna šola na dekliškem zavodu »Vesna* ▼ Mariboru. Vpisovanja se vrši v petek od 8. do 12. ure v I. letniku obrtne šole. Dne 30. junija se vr še sprejemni izpiti iz računstva in slovenščine. Brez sprejemnega izpita se sprejmejo le učenke, kl so dovršile z dobrim uspehom HI. razred meščanske šole. Predložiti rojstni list. in zadnje izpričevalo. X Drž. gimnazija v Mariboru. Spre jomni izpiti za I. razred leta 1923/24 s<* vršijo v soboto dne 30. junija od 10. ur* dopoldne dalje. Vpisuje se do navedenega dne in do označene ure vsak dan, bodisi osebno ali s predložitvijo vpisnih listin (krstnega, oziroma rojstnega lista ter zadnjega šolskega izpričevala), tudi po pošti, pri gimnazijskem ravnateljstvu. — Sprejemni izpiti v jesenskem roku bodo dne 11. septembra. X IL redna glavna skupščina Mestne-ga udruženja ferlalnega saveza Ljubljana se bo vršila v torek dne 26. junija ob 17. uri na realki. Dnevni red: Poročilo upravnega odbora in revizijskega odbora, razpored dežurnih in slučajnosti Vabimo vse člane in članioe k obilni udeležbi X XI. In zadnji sestanek znanstvepft-ga odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo dne 27. junija ob 17. uri v predavalnici Bolnice za ženske bolezni s sledečim sporedom: Prof. dr. Zalokar: Vnetje urachusa z demonstracijami, dr. Kera: Zdravniške razmere v Ameriki. — Odbor. X Občni zbor I. ljubljanske mošk« podružnice cDrnzfe ov. cirii«, i., mci.j— se vrSi dne 80. junija ob 6. uri zvečer v C. M. pisarni v Narodnem domu. X Državna realna gimnazija v Celja Vpisovanje v I. razred se bo vršilo v soboto dne 80. junija od 8. do 9. ure. Učenci v spremstvu staršev, oziroma namestnikov naj prineso k vpisovanju krst ni list in zadnje šolsko izpričevalo z izrecno opombo šolskega vodstva, da je učenec usposobljen za vstop v srednjo šolo. Od 9. ure naprej se polagajo pismeni izpiti iz slovenščine in računstva. X Na trgovski šoli v Novem mestu bo vpisovanje v I. in n. letnik v četrtek dne 28. in v soboto dne 30. junija, vsa-kokrat od 10. do 12. ure. Šolnina zna. ša 75 Din, v slučaju pa da se ne oglasi v vsakem letniku zadostno Število učencev in yčenk, se šolnina Lahko zviša na 80 do 100 Din mesečno. X Iluminaclja Blejskega jezera dnf 27. junija. Kakor je bilo dosedaj običajno bo tudi letos na predvečer Vidovega dne razsvetljeno Blejsko jezero v proslavo narodnega ujedinjenja. Ob tej priliki bo svirala godba Dravske divizije. Posestniki vil ob jezeru bodo okna primerno okrasili in razsvetili. Zbirališče je pri pristanišču pred zdraviliškim parkom Čolni odplujejo točno ob 9. uri zvečer. Veliki čolni so občinstvu na razpolago. Cena za osebo 15 Din. X Delegatom slovenskih nabavljalnit zadrug. Vsi slovenski delegati nabav ljalnih zadrug drž. uslužbencev, ki pri dejo na skupščino v Ljubljani dne 29 junija 1923 se uljudno vabijo na skupeE sestanek dne 28. junija 1923 ob 6. uri popoldne v bibliotetski dvorani pokra jinske uprave v Ljubljani, na Bleivveiso- vi cesti, da se pogovorimo glede enotnega nastopa na skupščini in glede pre« logov, ki 6e imajo staviti na skupščuu od Slovencev. V interesu vs^h slovenskih zadrug je, da se delegati udeležijo polnoštevilno sestanka. X Deška meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje v L razred za šolsko leto 1923/24 se vrši dne 29. in SO. junija in dne 1. juliia in jeseni dne 10. in 11. septembra vsakokrat od 9. do 11. ure dope' dne v pisarni ravnateljstva. Panonska ulica št 5. Učenci morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Prinesti morajo s seboj krstni izpisek in izkaz, odnosno šolsko naznanilo z dobrimi redi o dovršenem 5. šolskem letu. Spre jemnih izpitov za prvi razred ni nego se sprejme vsak učenec ljudske šole, ki je dovršil z dobrim uspehom 5. šolske leto. X Mala Nedelja- Narodno kulturne društvo priredi v nedeljo dne 1. julija v društvenem domu veselico i burka »Babilon*, petjem, godbo ln plesom. Začetek točno ob štirih popoldne. K obil ni udeležbi rs« uljudno vabi odbor. T5™- LdUel Domače vesti NOVO HIŠO zidajo pred mojimi okni. V njej bodo ljudje s svojo usodo. Otroci bodo tu rojeni in bodo doraščali in tu se bodo Brodile njihove sanje, ko nas več ne bo, v leti 1970.—1980. na primer! Čudna je misel na takrat. Gledali bodo na stene in vrata, ali doživljali t mino hodnika, ali svetlobo na verandi, ki je danes še ni, ki šele nastaja. Saj smo popreje že skoraj pozabili, kaj je to: Nova zgradba. Dasi smo v svojih mlajših letih često gledali in tadi plezali po odrih . . . Potem vojna Jn sedaj . . . zidajo. Globoko zarijejo v zemljo in potem polagajo temelje v globino, kleti počez tramove in tra-verze, cement in opeko. Povsodi diši po lesu, po prahu, malti in opeka, — vsak kos je kos naše majke zemlje, vsak koa je v ognju utrjen. Iž njih se sestavlja in raste zid, nad vsem se beli sveže ostrešje v modro toplo majniko-vo nebo. Po stari šegi postavijo na vrh drevesce, trakovi so beli, modri in rdeči, venci so zeleni. Potem se po vrsti razporede strešniki, kladivo udarja, dvigala škripljejo, pesek drgne, dul po oljnati barvi se vsiljuje, in za hišo že hodi vrtnar gledat, kod bo potešil svoje grede, zasadil lipo in kostanj in rožni grm. Staro, znano živPenje se nanovo pojavlja, ponavlja. Stara naša zemlja ni nikomur nevoščljiva in ni skopa, pripravljena ima drevesa in zemljo, železo — in ljudi vsega dovoli, vsega preveč. Le kako vse to uporabiš, to je tvoja naloga! Hokus pokus! Potem bodo zastavice z drevesca na vrhu po-vihravale v vetru in naznanjale, da je novi dom dograjen . , . Modri možje stopajo mimo in si strupeno pripovedujejo: »Tuja valuta ... da, da, kdor zna pa zna, mi tega ne zmoremo . . .» Je že tako. Kljub temu pa hiša ra-?tel In še bomo gledali, kako raste iz zemlje za zemljane. Tudi ta nevošlji-vost ne bo trajala vedno, tista neumnost, ki sedaj gospoduje nad vsem in vsemi. Spregledali bomo vsi in od povsodi bo odzvonjalo kladivo in lepota in sekira in motika in škripanje koles in iz zemlej bodo rasli domovi. V .Ju-in iz zemlje bodo rasli domovi. V Ju-:i naši vnuki, v letu 2023. V letu 2023. Ko na* več ne bo in ko bodo naši vnuki In urejena naša hiša. In naša drŽava. H. H. * Povraiek Jugoslovanov iz Rusije. V RftogTftd f,e je vrnilo preko Bolgari- ' je iz Rusije 34 oseb moških, žensk in otrok. Vojni vjetniki, ki so se v Rusiji poženili. Pogled na te družine je bU strašen. Nagi in bosi, izstradani do onemoglosti. O prilikah v Rusiji pričajo strašne stvari. Ako v Rusiji kdorkoli potoži, da mu je zlo, ga za-pro in potem gorje. V Rusiji je danes dobro samo komisarjem in njihovim družinam. Vjetniki so povedali, da so plakali, ko so po šestih letih zopet stopili na rodno zemljo ter gledali bla-godat življenja, ki ga tako dolgo niso videli. * Odlikovanje hčerke prezldenta Masaryka. Rdeči križ kraljevine SHS je odlikoval gdč. dr. Alico Masarvk z redom Rdečega križa. * Parastos kosovskim junakom. Na Vidovdan, dne 28. t. m., se bo vršil ob 9. dopoldne v pravoslavni vojaški kapeli na Taboru v Ljubljani parastos za pokoj duše kosovskih junakov, kakor tudi vseh za naše osvobojenje in ujedinjenje padlih borcev. * Pod fašistovskim terorjem na Reki Fašistično udruženje na Reki je zahtevalo od ribiške zadruge, da pristopi fašistiški organizaciji. Ker so ribarji to odklonili, so fašisti pod zaščito kara-binijerjev navalili na neke riba rje ter jih neusmiljeno pretepli. * Kongres nabavijačkib zadrug državnih uslužbencev v Ljubljani. Danes od 20. ure dalje prijateljski sestanek pri Čadu pod Rožnikom. V sredo ob istem času v hotelu Tivoli, v četrtek v Zvezdi s sodelovanjem pevskega 'društva »Glasbene Matice*. V petek ob 8. dopoldne glavna skupščina Saveza NZDS v veliki dvorani Mestnega doma, ob 20. zadružna večerja v veliki dvorani Kazine. V soboto ob 6-47 izlet na Bled. V slučaju slabega vremena izostanejo prijateljski sestanki 26. in 27. t. m. Dne 27. t. m. se vrši seja- nadzorovalnega odseka Saveza NŽDS v Zvezdi, 28. t. m. ob 9. dopoldne pa seja upravnega odbora Saveza ^ZDS istotam. * štrajk mornarjev traja dalje. Ves ^oiaoreki promet v našem Jadranu, ^azven voženj malih ladij, ki služijo 5:sto lokalnemu prometu, je tudi včeraj počival. Pomorska zveza med Bakrom in Dalmacijo je še vedno ukinjena. Stavke se udeležuje samo od •rJadranske plovidbe* 212 častnikov in 1080 mol Omenjena družba ima 100 brodov. »Savez jugoslovenskih pomoraca* izjavlja, da ne veruje v deficit družbe, 3 katerim zagovarja trdovratno odklanjanje zahtev mornarjev. Družba je dobila od države 9H milijona dinarjev, a jih zahteva sedaj 60 milijonov. Mornarji so ministrstva poslali memorandum, v katerem zahtevajo podržavljen je parobrodne družbe. Ravnateljstvo »Jadranske plovidbe* na drugi strani izjavlja, da' uvideva jiprav^oit zahtev, mornarje^ ter. z vrača glavno krivdo na vlado, ki svojih obvez ne vrši. Tako n. pr. ni država plačala že celo leto niti pare za prevoz pošte po parobrodih. — V soboto se je vršil na Sušaku pod milim nebom velik javen shod, ki je sprejel ostre resolucije v prilog mornarjem. —■ Gospodarsko društvo v Bakru je včeraj poslalo ministrstvu brzojavko, v kateri opozarja na veliko opaznost za splošno gospodarstvo, ako se štrajk skoro ne konča. * Izlet beograjskih srednješolcev v Slovenijo. Beograjska podružnica Fe-rijalnega saveza pripravlja izlet v Slovenijo s člani z vseh beograjskih srednjih šol. V Sloveniji se bodo ustavili največ v Ljubljani, na Bledu in v Mariboru. Pri poviatku iz Slovenije bod šli izletniki morda tudi v Split. Izletnike bodo spremljali profesorji. * Drva za uradnike. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za šume in rude izdalo naredbo, da se iz vseh državnih gozdov prodajajo drva državnim uradnikom po ceni 1S0 Din kubični meter. * Draginjske doklade za orožnike. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo notranjih zadev in komanda orožništva sta zopet predložila ministrskemu svetu, da se takoj zvišsk) draginjske doklade vsem orožnikom,, ker je konSta-tirano, da ae je v zadnjem času orož-niški kader znatno zmanjšal, in sicer samo radi preslabih dohodkov. Ministrski svet bo na eni prihodnjih sej odločal o tem vprašanju in ga bo rešil — kakor se splošno pričakuje r—, po-voljno. * Mestno zastopstvo v Virovltici razpuščeno. Pokrajinsko namestništvo v Zagrebu je razpustilo mestno zastopstvo v Virovitici zaradi nezakoni te izvolitve mestnega žnpana, ki je bil radičevec. Vladni komisar bo v na," krajšem času razpisal nove volitve. " Izsušenjj Skaderskega jezera. Minister poljoprivrede bo te dni odposlal v Črno goro komisijo, ki naj prouči vprašanje izsešenja Skaderskega jeze ra, s čemur K se pridobilo 20.000 ha zemlie. Delo bi staio okoli 80 milijonov dinarjev, a bi ž njim bilo rešeno vprašanje prehrane siromašnega prebivalstva Črne jore. * Regulacija Drave pri Ptuju. Poljedelsko miuististvo je zahtevalo od finančnega ministrstva, da mu odobri kredit v znesku 2,500.000 Din za regu lacijo Drave pri Ptuju Kredit je že odobren in tudi od ministrskega sveta potrjen. Z regulacijo se prične kratkem. * Odpust lz državne službo. Ker jo okrožni agrarni urad v Murski Soboti razpuščen, so iz državne službe odpu ščeni: Josip Šaut, tajnik 3. razreda okrožnega agrarnega poverjeništva Murski Soboti; Franjo Cerkvenik in Iv, Rengijev, pisarja 3. razreda okrožnega agrarnega ursda v Murski Soboti ter Friderik Kutia, geometer 1. razreda pri istem uradu. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umr« la profesorju Josipu Brezniku hčer ka»iedinica Jslka, učenka IV. razreda, stara komaj deset let. Zavratna bolezen je v malo dneh ugrabila ljubeznjivo, do> bro dekletce kruto prizadetim starišem, katerim js bila Jelka v radost ln ponos. Pogreb sc vrši danes ob 3. popoldne iz hiše žalosti Gledališka ulica št. 10 do pokopališka pri Sv. Krištofu, odkoder prepeljejo ubogo Jelko v Kamnik, da jo tamkaj peložijo k večnemu počitku. Po» greb v Kimniku se vrši v sredo ob 10. dopoldne na pokopališče v Žalah. Spo< štovani rodbini naše iskreno sožalje. — V soboto dopoldne je umrla v Dolenji vasi pri Cerknici mati akad. slikarja in ravnatelja umetniške šole »Probude«, g. Franjo Steleta, v starosti 71 let. Pogreb je bil včerij zjutraj. — Včeraj ob 3. uri zjutraj je imrla ga. Rozi Pust, soproga občno znaiega mesarskega mojstra Ljubljani, logreb se vrši danes ob pol 4. uri popollne iz zavoda sv. Jožefa, Vi« dovdanska ^esta na pokopališče k Bož« jemu grobu v Štepanji vasi. Blag jim spomin. * Promocje. Gospodje Anton Debfc. ljak iz Lokega potoka, Klement Jug iz Solkana. Pavel Karlln lz Ljubljane, Rudolf Kolaič iz Hermancev pri Ptuju, Stanislav Lelen iz Ljubljane, Ivo Rublč iz Supetra pi Splitu, Mirko Rupel iz Trsta, Ernest Turk iz Ljubljane in Fra« njo Žgeč iz Domove pri Ptuju bodo ju« tri, v sredo opoldne v veliki dvorani ljubljanske miverze promovirani za doktorje filozofije. Za doktorja prava pa bosta jutr istotam promovirana go> spoda Ivan Kavec z Brega ln Lovro Lipič iz Dobre vasi na Koroškem. * Zrelostni višji tečajni) izpiti na dr« žavnf gimnazij v Mariboru, ki jim je predsedoval gmnazijski ravnatelj dr. Josip Tominšel, so si vršili od 19. do 23. junija. Izned 33 kandidatov, med njimi 4 realni gimnazijci, sta bila dva zavrnjena, da jonavljata izpit iz enega predmeta, ostal so prestali izpit uspeš« no. Novi predpH ne poznajo odlike. Po prejšnjih predpiih bi imeli odliko: Mat« ster Hrvoj, Podesnik Vladimir, Tomin« šek Josipina. Ur>ešno so izpit dovršili: Bajlec Franc, Eikan Štefan, Brumcn Franc, Budihna '^ovro, Cvetko Anton, Cvetko Branko, 5olar Nada, Gorup Jo« sip, Grossmann ložena, Jereb Bogdan, Kolenc Franc, Kduta Josip, Krulc Fran, Pipuš Iskren, Raz>oršek Ludvik, Strnad Ivan. Šijanec Milsi, Trampuš Josip, Ve« hovec AloiziL Vdeb Slavka Vošper« nB: Ivan, Zelenca .Milan ter realni glm« nazijci Danev Emil, Glazer Milka, 21 vič Ivan. * Invalidski kongres. Iz invalidskih krogov nam poročajo: Približno pred enim mesecem se je vršil v Splitu inva. lidski kongres, ki je razpravljal o vpra« šanju, kako stališče naj zavzamejo in« validi napram novemu invalidskemu za« konu. Izvoljen je bil tudi nov odbor sedežem v Beogradu, v katerem so za. stopani delegati vseh večjih mest naše države. Tako ima Ljubljana v odboru tri in Ptuj enega, Celje pa nobenega sa« stopnika, čeprav ima svojo invalidnico, organizacija pa šteje nad 300 članov. Oblastna organizacija v Ljubljani mora na vsak način prepustiti Celjanom ene« ga delegata. Neobhodno potrebno je tudi, da se nam poroča, v kakem stadi« ju se nahaja novi invalidski zakon, ki ga je izdelava! že bivši minister dr. Žer« jav, kakor tudi, da dobi celjski invalid« ni zavod polnomočno dovoljenje za po« pravila protez, ker bo le tako odgovar« jal svojemu namenu. * Tombola »Gosposvetskega Zvona«. Na nedeljski tomboli »Gosposvetskega Zvona« v korist naših zasužnjenih bra» tov na Koroškem, je bilo razdeljenih 9 tombol, 50 činkvinov in 70 kvatern. Tombolo so zadeli: Ga. Justina Lavren« čič, soproga knjigovodje na Poljanski cesti, pohištvo; Anton Skuk iz Gospo« ske ulico, voziček s živili; Mihael Bri« celj, kuhinjsko posodo, Alojzij Stancer, zidar, otroški voziček; kuharica Marija Somrak, perilo za ženina; kuharica Ne« ža Rjave, umivalno mizo; Marija Pogo« revčnik, železničarjeva žena, blago za žensko obleko; učenka meščanske šole Frida Maguša, moško obleko; knjigovez Matija Pogačnik, sodček piva. * Razstavo nnjmlajšlfi smo Imeli v nedeljo na šentjakobski dekliški osnov« ni šoli v Ljubljani. Razstavile so učen« ke II. in VI. kot zaključnega raireda risbe, ročna dela in še mnogo drugega pisanega drobiža ter pokazale česa vse« ga jih je naučila gdč. Machova. Tu je bilo na mizah in ob stenah risarskih izdelkov od prvih početkov do imenit« nejšlh poizkusov v narodni ornamentiki in veselih ilustracij k šolskim berilom, pestrih pirhov na papirju in v naturi, ličnih Skrinjic, obleke in nekaj prav po« srečenih poizkusov modeliranja. Jej, jej, so dejali stariši, sorodniki in obilo drugih interesiranih, pa včasi se vsega tega nismo učili. Danes pa se učijo, na« učijo in želeti bi le bilo, da bi vse na« učeno ostalo za življenje. Gre pa za trud vse priznanje šolskemu vodstvu ln gdč. Machovl. * Žegnanje v Trnovem, katero je pri« redilo v nedeljo napredno gospodarsko •n prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo v Hribarjevem gaju, je privabi« lo veliko število občinstva in je vladalo ves čas nenavadno živahno razpolože« nje. Ob 4. pop. sta se pripeljala med gromkim smehom žabja nevesta Skoki« ca in ženin Dolgokrak, nakar ju je pred prestolom cesarja Rega«Kvaka svečano poročil vodni minister pl. Smuk. Po po« roki je sledila svatbena pojedina in se je Ishko vsakdo najedel pristnih trnov« skih štrukljev, kdor jih je kupil. Trnov« ski žabji lovec je neprestano cvrl sveže žabe. Mnogo obiskovalcev je imel zlasti muzej, kjer si videl originalne tipe sts« rih žab in žabarjev in pa t. zv. Sken« drov protokol o doživljajih društva de« vičarjev in devic. Zvečer je bila bajna razsvetljava, ob svitu krakovskega fan« tovskega solnca pa ob sviranju godbe in harmonik ples. ki sta se ga udeležila tu« dl novoporočenca Skokica in Dolgo« krak. Lep uspeh slušatelja ljubljanske tehnike. K naši nedeljski notici o na« gradah za regulačni načrt Karlovca se nam dodatno poroča, da sta dobila dru« go nagrado poleg g. Omahna gg. arh. Joža Jelene in inž. Hinko Pajer, ki sta skupno izdelala nagrajeni načrt. Za otvoritev sprejemne brezžične brzojavne postaje v Ljubljani Včeraj se je v trgovski in obrtniški zbornici vršil na inicijativo gg. zborničnega pri« stava Mohoriča in nadinž. Osane sesta« nek zastopnikov denarnih zavodov iu časopisja glede otvoritve že obstoječe sprejemne brezžične brzojavne postaje na poslopju ljubljanske poštne direkci« je. O zadevi je referiral g. nadinž. Osa« na. Prisotni so se izjavili za takojšnjo otvoritev, ki bi bila važnega pomena za liste in denarne zavode. G. Osana se odpelje v Beograd, kjer bo na pristoj« nih mestih posredoval za takojšnjo otvo« ritev, ker to ni zveza no z velikimi stro« ški. Nekaj Statistike o prometnih sred« stvih v Zagrebu. Avtomobil kot osebno in tovorno prometno sredstvo se je v zadnjem času v Zagrebu zelo razširil. Tako je sedaj tamkaj v prometu 380 osebnih avtomobilov, 37 avtotaksov, 102 tovornih avtomobilov ln 56 motornih koles. Tramvajski promet je ogromen. Zadnjih devet let se je prevažalo s pla« čanimi kartami povprečno po 14 milijo« nov oseb, medtem ko je bilo v letu 1914 le 6,500.000 tramvajskih potnikov. Ta promet je prošlo leto zvladalo 35 mo« tornih 34 priklopnih vozov. Važen pro« metni pripomoček so še vedno bicikli, katerih je v Zagrebu v uporabi okoli 1000. Končno so tudi šc fijakerji tu in v lepem številu 120 pomagajo oživljati zagrebške ulice, akoravno so sedaj, v času avtomobilov, že precej Izgubili svojo nekdanjo važnost Razven nave* denih prometnih sredstev pa ima Za« greb tudi Se 4000 tovornih vozov, ki večinoma oskrbiio tovorni oromet SSSL' oTJem« roToflvofotna m razumu potfrerp in trgovinami. * Kurutorij za slepce. Ker bivši kura« torij za slepce, ki ga je imenovala vla« da, ni imel trdne pravne podlage, se je kuratorij kot tak razpustil in se je usta« novilo novo društvo z imenom «Kura« torij za slepce«. Namen novega društva je, skrbeti za slepce sploh, zlasti pa po« staviti poseben «Dom za slepce«. Kajti sedanji slepčevski zavod v Kočevju visi v zraku in mu ni zagotovljen trajen obstanek. Društvo bo opravljalo vse privatno Imetje v korist slepcem. Pri« hodnji teden bo ustanovni zbor novega društva. Želeti je, da bi pristopilo k no« vemu društvu mnogo članov. Letna čla« narina znaša 20 Din, za slepce 5 Din, ustanovnina 500 Din. Podporni član je, kdor daruje društvu kakršnokoli vsoto. * Smrtna nesreča rudarja. V premo« gokopu v Sv. Rupcrtu nad Laškim je dne 18. t m. uEilo rudarja Karla Ant« lerja. Izpraznjeval je vagončke pod za« vorami, ko se nenadoma utrgala vrv in je napolnjen vagonček z vso silo pridr« vel v Antleja. Zdrobil mu je glavo. Ponesrečeni rudar je bil komaj v 24. letu. To je že druga žrtev. * Žrtev bede ln pomanjkanja. Čuvaj južne železnice J. G., ki službuje v Ljubljani ob glavnem prelazu železnice ob Narodnem domu, se je v nedeljo okoli 8. zjutraj zgrudil vsled oslabelosti na tla, in bli precej časa onesveščen. To je vse posledica bede, ki vlada v vrstah državnih uslužbencev in železničarjev. * Nesreča s samokresom. Včeraj ob tričetrt na tri popoldne sc je v svojem stanovanju na Zrinskega cesti št. 6 v LJubljani po naključju ustrelil v nogo pod kolenom carinski revizor. Drago Bognar. Imel je namreč nabasan samo« kres v žepu suknjiča. Ko je snel suk« njlč z obešalnika, je padel samokres na tla in se sprožil ter je krogla zadela re« vizorja Bognarja ravno pod kolenom v nogo. Prepeljali so ga s rešilnim vozom v Leonlšče. * Posbnšen samomor aretiranca. V petek ponoči je bil na progi Zidani most v vlaku okraden trgovec Franjo Antl iz Osjcka. Tatvine je bil osumljen železničar S., ki je bi! tudi takoj areti« ran. Med zaslišavanjem pri orožnikih je aretiranec prosil, naj ga spuste na stra« nišče, kjer si je potem skušal z nekim ostrim orodjem prerezati vrat. Prepe« ljali so ga vsega okrvavljenega in neza« vestnega v bolnico v Celje. * Okradena služkinja. Po velikih me« stih je razvit tip sleparjev, ki si jem« ljejo za delokrog po največ velike ko« lodvore. Tamkaj z izkušenim očesom precenjujejo došlece ter si izberejo med njimi svoje žrtve, ki jih na razne na« čine osleparijo. Taki sleparki je padla v roke tudi mlada slovenska služkinja Marija Tušak, ki je šla v Zagreb iskat službo. Na državnem kolodvoru se ji je pridružila nepoznana ženska, ki se jI je takoj ponudila da ji najde službo. Ta ženska je odvedla potem Tuškovo v go» stilno, kjer so obedovale, nakar je ne« znanka brez slovesa Izginila. Tamošnja natakarica je opozorila prcslepljeno de« kle, da je bila njena spremljevalka zna« na tatica, nakar je ta v velikem strahu šla po košaro, ki jo je prej v prisotnosti tuje ženske spravila na kolodvoru. Pri« šla je prepozno, ker je tatica že vse njene stvari odnesla. Nato je srečala tatico na ulici. Ta ji je vrgla s 6ebe ženski plašč v vrednosti 10.000 kron, proseč jo, naj vzame to za odškodnino ter ji prizanese s policijo. Tuškova pa na to ni pristala in je poslala za bežečo tatico policaja, ki je odvedel žensko v zagrebške zapore na brezplačno hrano. * Tatvina v vlaku. V noči od 22. na 23. t. m. je bil na potu proti Zidanemu mostu trgovec Franjo Antl iz Osjeka, v vlaku med spanjem okraden. K sreči je oddal veliko vsoto denarja, ki jo je imel pri sebi, svojemu tovarišu v shram« bo in so zginili samo dokumenti. Tatvi« ne je osumljena neka oseba, ki je bila opažena v vozu in jo je orožnik Žup« nek tudi takoj aretiral. * Dojenčki in otroci postanejo močni po uživanju »Itofant« hranilne moke, ki se dobiva povsod. Glavna zaloga: dro« gerija »Adrija*, Ljubljana, Sclenburgo« va ulica. * Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna vina v steklenicah tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet, Ma« ribor. * Izgubljen je bil v soboto. 23. junija na cesti iz Št. Vida do Ljubljane milje, vdelan s kleklanimi vzorci. Najditelj se prosi, da ga odda proti ra-gradi v upravi »Jutra*. Dopis! PRESERJE PRI LJUBLJANI. Odkar si je postavil naš SokoL čeprav z velikimi žrtvami, lično zgradbo, se je t«-vilo živahno delovanje. Krepki fantje pridno vadijo v telovadnici, nafi dile-tantje pa so že v splošno zadovoljstvo občinstva priredili veseloigro »Težke ribe*. Dne 1. julija se bo vršila slovesna otvoritev Sokolskega doma in je saradi ugodnih železniških zvez pričakovati 5t<* vilne udeležbe bratskih društev, in to tembolj, ker nndi okolica vsi« polno krasnih isletov. TRŽIČ. V" našem lepem trgu je nenavadno živahno kulturno življenje. Vrste se predstave, koncerti, komorni večeri, akademijo ln telovadni nastopi. Toda vse, kar je bilo v polpretekli sezooi, bor nadkrilila prireditev prostovoljnega gasilnega društva r dneh 28. do 30. junija o priliki blagoslovljenja nove motom« brizgalne na bencinski pogon. Gasilsk4 zbor vežba neprestano, da bo nastop prvovrsten. Tudi gasilski naraščaj je pridno na delu in okolica ae polagoma, odeva v praznično obleko, da sprejme dostojno svoje goste. Naj torej nihče ne zamudi prilike in pohiti na PetTovo v Tržič. RIBNICA. Najvažnejši dogodek zad njih časov je pri nas zidanje poslopja meščanske šole. Dne 8. junija so posta vili temelj in je upati, da bo stavba * slučaju ugodnega vremena že do jeee-ni pod streho. S tem bo meščanska šola zasigurana in odstranjena nevarnost, da bi jo morala šolska oblast zaradi po manjkanja prostorov ukiniti. Šolo zidata trg Ribnica in njegova vrla posojilnica. Upamo pa tudi, da dosežemo v šolskem letu 1928/24 četrti nastavni razred, d« ne bodo učenci začetkom šolskega leti begali Sirom Slovenije kakor danes. TRBOVLJE. V »Jutru* smo opazili, kako razni dopisniki razpravljajo, kda; je visela zadnjikrat frankfurterica v Trbovljah. Ne emi ne drugi nimajo prav. Pri veaki avstrijski zmagi od leta 1914 do 1917 so visele frankfurterioe v nek! izložbi nad Viljemovo sliko in tudi ns strehi kot simbol Herrenvolka. Dane« pa je dotični gospod odbornik radikaln« 3tranke, njegov svak pa bo gerent. »Nlcht Mlchel* kakor v Reisnerjevi dobi ampak »Ruf mich Miha*. In sedaj ss prične pripovedka o Mihi in Jožetu, pa ne iz tisoč in ene noči, ampak o ljudeh, ki znajo sliko polepšati, čeravno je zadaj od preteklosti črna. ŠOŠTANJ. Prihodnji mesec bosta zf Šoštanj dva pomenljiva dogodka. Dne 8. julija bo zle t sacin jskega in Šaleškega sokolskega okrožja, 14 dni pozneje pi se zbere v mestu Orlovstvo. Obe. nasprotnika bosta napela vse moči, da nad krilita drug drugega, kajti zmaga al' poraz bo odločeval o bodočnosti, napredku in obstanku obeh organizacij Šoštanj sam zahteva, naj bo sokolek zlet najsijajnejša manifestacija eokolske ideje. Zato bodi klio po savinjski in šaleški dolini: dne 7. junija vse v Šoštanj'. Domače borze 25. junija. ZAGREB. Na tržišču z efekti so po« skočili lesni papirji razen Našičke indu« strije drva. Od bančnih papirjev se je najbolj iskala Jugoslavenska banka Na tržišču z devizami se opaža že dalje ča« ča isti pojav. Tečaji so sprva slabi, po« zneje pa se učvrstijo. Isto velja tudi za današnjo borzo. Notirale so devize: Du< naj 0.1245—0.1255, Berlin 0.08—0.0875. Budimpešta 1.02—1.06, Bukarešta 45.76 do 46.25, Italija 399—400, London 40F do 411, Newyork 88—88.5, Pariz 545 dc 552, Praga 267—268, Sofija 0—95, Svic« 1592.5—1595; valute: dolar 87—87.5, če. škoslovaške krone 263—264, 20kronsk zlatnik 330—0, napoleondori 320—0, lire 394; efekti: Jugoslavenska banka 117 dc 122, Praštediona 1015—1020, Slavenskn banka 105—108, Trboveljska premogokopna družba 1100—1125. BEOGRAD. Čeprav sc dinar v Cu-rihu drži čvrsto (6.35), je bila danes čvrsta tendenca. Blaga je bilo dovoli razen v devizah Ženeva, ki se je po sestanku zaključila po 1595. Pa3a samo Sofija. Notirale so devize: London 408 do 408.2, Pariz 548—550, Newyork 8? do 88.5, Ženeva 1592.5—1595, Milan 39? do 400, Praga 267.2—267.5, Berlin 0.07 Le počasi, Martin! Va6 kaj boli, mati? — Je že dobro, odgovarja slaboten £las na plevnicL Spredaj neseta natakarica in gospodar, vsak na enem koncu, zadaj držita dekla in konjar. Oprezno, karo morejo, gredo preko tren stopnic in prinesejo gospodinjo do voza. Po obrazu, ki edini kuka izpod odeje, bi ji orisodil kakih šest do sedem križev. Izpod modre rute se vije par snopsov srebrnoživih las, oči so trudne, majhne, globoko udrte, veke, ki leže na njih, skoro popolnoma črne, tenke in v stotero gub nabrane ustnice pokrivajo brezzobe čeljusti, ki vedno momljajo in se tresejo. Polože jo na tla. Gospodar, njen mož, čvrst, še ne štiridesetleten, skoči žurno na voz in reče natakarici: — Polona, no, kam si se pa zazijala? Poprimite zdaj in dvignite počasi do vrha lojtrnic Ti zadaj, Martin! Malo si boš pa tudi sama pomagala, kajne, mati? — Kar bom le mogla, odgovori tiho starka. Gospodar odgrne odejo, oni spodaj dvignejo in celo tisto staro telo, ki si hoče nekaj pomagati, je z rjuho vred naenkrat na vozu Zdaj skoči na voz še natakarioa, popravlja na desni in levi, odeva in tlači odejo med klince in plevnioo, poravna blazino, pogladi Sipke, ki so se ob strani dvignile, in pravi gospodarju: — Boste morali počasi voziti. *—• Tisto pa, dahne bolnica. Tudi vsako koščico čutim. Gospodar že sedi spredaj, glŽda mimo sedeža na sivo glavo svoje stare žene in reče: — No, tak zdaj pa v božjem imenu. Nategne vajeti in kobila počasi potegne. Voz zavije na cesto in leze potem naravnost gor proti holmu. Natakarica, Martin in dekla stoje še nekaj časa pred hišo in gledajo za gospodinjo. — Ta te pride pa še samo strašit, pravi Martin. Zakaj pa ravno mene, mu oponese natakarica. •— Be, tafco neumna' pa nisi, da bf tega ne uganila. Hlapec bolj mrmra kakor govori, popravlja nekaj svoj modri predpasnik in koraka proti hlevu. Onadva, gospodar in bolna gospodinja, sta že na pol pota v klancu. Vseokrog je samo solnce in sam spomladanski sijaj. Njive, ponekod še skoro gole, večinoma pa tako vablji vo in okusno zelene, da bi popotnik vanje ugriznil, leže na desno in levo kakor ogromne plahte, se pno od gr-mičja dol po klancu, pa se bočijo na drugem kraju preko vrha Jn vse križem teko, podolgem in počez *n nikjer, kar nesejo oči, jim ni konca ne kraja. Tukaj, tamkaj stoji drevo, vse veje širom razprostrte, a na vsaki sto in še več listov, molečih proti solncu kakor mlade, odprte roke. V zvoniku zazvoni k maši in gospodar dvigne glavo, popravi z vrhom roke muStace in se oglasi: —■ Viš mati, le ne misli ti, da ni prav tako, kakor delam. Je prav, boš že videla. — Zdravnik ▼ mesta, sem mislila. pričenja starka, ve le več . . . Tu jo prime kašelj, ki hrumi in buči po njej, da ie nazadnje vsa ob sapo in obmiruje odprtih ust in zaprtih oči. Gospodar jo gleda mimo s sedeža, potegne po brkih in se ozre okoli po spomladi. Čez nekaj časa pogleda epet starko in vidi, da je zaprla usta in odprla oči. — Zdravnik v mestu — poznam ga, pridne gospodar. Je dolg kakor drog ob cesti, sirov in samo nož, nož. No, recimo, prideva do njega. On malo zine, pogleda, prasne dvakrat ali tri- Srat z levnn parcem po acn. nokažite. Takrat, hrest, useka s škarjami in prst odleti v kot. Tudi tebe bi samo rezal. Zdaj tukaj, zdaj tam. Njemu ni nič. Tisti pa. ki drži, no, Bog nas varuj! Zato, viš, sem rekel takoj: H konjederki. Ona je umna, jih je pozdravila že mnogo in, kar je glavno, ravna z ljudmi po človeško. Zdaj peljeta že v tretji klanec. Na desno raste nekaj dračja, potem nizko grmovje, za grmovjem kakih dvajset borovcev, ki stoje na redko in se vid! skozi njihovo vejevje in Iglice gričasta krajina s temnomodrimi. čokatimi hribi aa robu. Iz tistih senc, ki leže pod borovci in grmi, se dvignejo brenclji in se zalete motivilasti in kakor pijani za kobilo. Kobila zamahne po njih z dolgim repom in jim hoče uteči. — Jezes, vzdihne gospodinja, jeze?, drži Luco, kar po meni bo. Sleherno koščioo čutim . . . — E-ha! zakriči krčmar in potegu« vajeti. Spet se pomikajo korakoma naprej, toda brenclji lete še vedno tik voza in sedajo kobili na široki, rjavi hrbet —• Konjederka, govori gospodar, t* popelje v lepo, svetlo f um nato, te sleče in nato zakoplje v bele pernice, da se spotiš. To je prvo. Potem ti izbere prave rože, jih skuha in ti da piti tisto vodo. No. vidiš. Zdaj sva ze skoraj tam. Bela hiša v tistem smrečju, tist> le pa je. Nehote nategne malo vajeti, da vrže kobila uhlja nazaj, pričakujoča novega ukaza, popravi se na sedežu, preloži nogi, viha desno stran mustač in gleda mimo zavaljenega rdečkastega nosu sršeče nanje. Nato otiplje v žepu smodko, ji odgrizne vrh in drži neprižgano v zobeh. — No, še po tej - le poti navzdol, potem sva pa tam. Ob tednu pridem pa pote. Pripeljem se « kolesljem. ker takrat boš zdrava. — Ce bo treba, pa prej, meni gospodinja, a krčmar ji ne odgovori. Se enkrat seže v žep, vprasne žveplenko in prižge smodko. (Dalje prihodnjič.) Stavbenik *** RUD. ROČAK v Trbovljah Izvršuje vsa stavbena dela. Lastno teiališžg, Izdeloranje stopale, Teraeo-tlak. Brezkonkurenčne cena. Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. g naj inserira v »Jutru" ■ f (Heupresse) že rabljena, zaradi pomanjkanja prostora po ugodni ceni naprodaj pri Francu Osebku v Makolah, postaja Poljcane. 1180 m a&inv S* •". .v. f JVCodni atelje M. Sare Ljubljana Kongresni tra 4 Načelstvo hranilnice in posojilnioe n&Doln pri Hrastnika naznanja tnžno rest, da )e njega dolgoletni član in soustanovitelj zavoda, visokoeenjenl gospod Ferdinand Roš veleposestnik itd. dne 22. t m. nenadoma preminul. Z blagim pokojnikom je izgnbfl zavod svojega nesebičnega člana, kateremn bodi ohranjen časten spomin! Dol pri Hrastniku, dne 22. junija 1928. 1128 Načelstvo hranilnice in posojilnice. Zalivala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sožalja, ki so mi došli ob priliki nenadomestljive izgube, ki me je zadela, za poklonjeno prekrasno cvetje in vence, za genljivi tolažbe-polni žalostinki, končno za čaščeče nad vse številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti izrekam tem potom vsem svojo naj-prisrčnejšo zalivalo. V Ljubljani, dne 25. junija 1923. Mici Perdan. Večje industrijsko podjetje v Sloveniji išče za takojšnji nastop kn jigo vodj o - bilancista zmožnega slovanske in nemške ter po možnosti italijanske korespondence, ter manipulanta za nakup lesa in prevzemanje. Ponudbe pod ^Strokovnjak11 na upravništvo MJutra". ii26 kdor mtefl, da so prt ftft« tnsčr&tt draijl kakor pri upravah časo-i plsov samih. KAJTI soliden časopis, kl se zaveda, da Ima.o Inseratl v njem res dober uspah, so bo držal vedno original* negi cenika. Istotako se tudi ml točno držimo teh cenikov, vsled česar si trgovci, kl oglašajo po nas, prihranijo mnogo denarja, časa in skrbir ke" oskrbujemo m! namesto njih brazplačno vse dopisovanje ln vso kontrolo. Prepričajte ee ter zahtevajte prof račune pri ALOMA COMPANY anončnl In reklamni družbi z o. a« Centrala LJubljana Beograd podružnl« Kongresni trg 8 Sremska ollca 9 1001 »333333333933i<3>333335333333333333»a»»3333333»a333i^ 1133 m a> <» to m ® to to « to to a « to * Združene opekarne, d. d., Ljubljana nučijo po poljubnih množinah %« zarezane strešnike model „A" in model „D" (ntorni crep), najpreprostejše, najcenejše innajtrpežnejše kritje streh sedanjosti, dalje lla željo pošljeno popis in ponadbe. - Spretni zastopniki se sprejmejo. a «/ Vi W 9 i v m « »« it/ m 9 \l> v!> (!/ S «/ m m u; «5 Priloga ^Tutru« St. 148 dne 20. junija 1923. Kako stoji uradniško vprašanje ? Razgovor s poslancem Jos. Reisnerjem Poslanec Reisner, ki se je preko nedelje mudil v Ljubljani, Je podal našemu uredniku nekatere važne informacije o bradniškem vprašanju, ki jih v sledečem bbjavljamo. Na vprašanje v čem tiči vzrok, da so radikali naenkrat prekinili razpravo o cinovniškem zakonu v Zakonodajnem od boru, je odgovoril posl. Reisner: »Glavni razlogi so političnega in materialnega značaja. Gre predvsem za točko 7. člena 4, da ne more biti drž. uslužbenec oseba, ki »izpoveduje načelo pro-jtivno državni form! rtlač. Vprašanje plač se je iznova načel-ho odprlo, ker so specijelni zakonski predlogi, (zakon o ustrojstvu vojske in projekt zakona o sodnikih) za poedine stroke prevrnili s svojimi izjemami ves sistem. Krivda leži v tem, da so poedi-na ministrstva pripravljala svoje zakonske predloge brez poznanja osnovnega zakonskega projekta (činovniškega zakona).* »Ali bi s sprejetjem činovniškega zakona. bil zboljšan materijelni položaj drž. uslužbencev?* »Nikakor ne. Po predlogu, Id je bil fansko leto pred zakonodajnim odborom, so bili skupni redni prejemki (osnovna položajna plača in stanarina) približno dvakrat toliki, kakor so bili pred 1. 1914. Bo danaZnjetu prodlosu ®o rodili prejem ki podvojeni, torej bi bili približno štirikrat toliki, kakor je današnja plača (brez doklad!). Današnji skupni Izdatki za državne uslužbence so po budžetu okroglo 3 milijarde dinarjev letno; od tega odpade na plače približno pol milijarde, na draginjske doklade (osebne in družinske) pa 2 in pol milijarde. Po novem zakonu bi znašali redni prejemki dTŽ. uslužbencev približno 2 milijardi in bi po današnjem budžetu ostalo za draginjske doklade in doklade za otroke še ena milijarda. Razdelitev te milijarde bi se morala urediti istočasno z zakonom o draginjskih dokladah, ker b! sicer nastal kaos. Novi člnovnlški zakon v ostalem ne more stopiti v veljavo pred 1. januarjem 1924, zaradi specijahiih odredb, M so za prevajanje potrebne in zaradi prevedbe same. Današnji materijalni položaj drž. usluž bencev se more poboljšati le s povišanjem draginjskih doklad; to bi se moglo po ČL 51 zakona o draginjskih dokladah od 28. februarja 1922. zgoditi na predlog fin. ministra sporazumno s fin. odborom Narodne skupščine.* «Ali imajo drž. uslužbenci pričakovati, da se jim v najkrajšem časa povišajo draginjske doklade?» «Do danes ni znano, da b! bila vlada pripravila kak predlog za povišanje draginjskih doklad. Finančni minister Je sicer pred tedni pri neki priliki lzlavfl, da bo v novi proračun postavljen povišek 400 milijonov dinarjev (letno). Če bi se redukcija res uspešno izvedla in bi se z njo pridobilo kakih 200 milijonov, bi bilo za prihodnje proračunsko leto teoretično računati s poviškom okroglih 600 milijonov, kar bi značilo 20 — 25 odstotno povišanje današnjih prejemkov v najboljšem slučaju. Kajti prezreti se fie sme, da se mora ukiniti maksimiranje nižjih uslužbencev. Dejansko pa ne moremo računati zaenkrat na ničesar. V dvanajstine za julij, avgust, september, ki predstavljajo prvo četrtino budžeta, namreč predlog za zvišanje draginjskih doklad ni unešen.» Avtentične informacije za državne nameščence d Beograd, 22. junija. Sinoči sem Vam javil iz govora gosp. Trifkoviča, ki kot resortni minister v zakonodajnem odboru zastopa uradni« ški zakon, nekatere karakteristične iz« jave. Ker se s strani vlade in radikal« ske stranke neprestano skuša zavesti državne nameščence v zmoto, da vlada nima večje in iskrenejše skrbi, kakor končno vsestransko zadovoljiti javne nastavljence, Vam pošiljam iz steno« grafskega zapisnika prepis besedila one« ga dela Trifkovičevega govora, ki se na« naša na zahtevo posl. Reisnerja, da je treba na podlagi obstoječih zakonskih pooblastil takoj povišati prejemke dr« žavnih nameščencev, ker bi sicer ne« znosna beda prisilila uradništvo na ostrejše akcije. Iz Trifkovičevega govora je razvidno, da vlada na eni strani odklanja vsako nujno pomožno akcijo za uradništvo, na drugi strani pa preti, da bo vsak od« ločnejši pokret državnih nameščencev s silo zatrla. Minister za Izjednačenje zakonov Marko Trifkovič je v večerni seji zako« nodajnega odbora 21. junija med dru« gim izjavil: «Jaz sem že nekoliko prej omenil, ka« ko je g. Reisner vrlo lepo govoril o težkem in nevzdržnem stanju državnih nameščencev. G. Reisner nam je o tem govoril in je opozoril vlado, da bi ona mogla 3 finančnim odborom že sedaj-poboljšati njihovo stanje. Gospoda, nič ni novega za vlado, da je stanje name« ščencev težko. Tudi ni vladi neznano, da more s fin. odborom odločiti pobolj« šanje činovniških plač, a to ni vse, go« spoda, in mislim, da ste vsi složni z g. Ljubo Davidovičem, ki je rekel, da so činovništvu potrebna denarna sredstva, da se zaraditega poziva fin. odbor, naj pomore činovništvu. Jaz bi pa želel, da nam je g. Reisner pokazal pot, kako bi prišli takoj do denarja. (Ugovori pri demokratih. Pribičevič: Kakšen način je to? To je stvar vlade; kakšna vlada ste vi? Ali naj opozicija najde sredstva? Če bi bil Reisner fin. minister, bi on iskal pokritje.) Ne zahtevam jaz od g. Reisnerja, da pouči mene in fin. mini« stra, kako bi našli sredstva, hočem sa« mo reči, da ni zgodno tako slikati ne« zadovoljstvo in bedo činovništva, ako ni možnosti, da se temu odpomore. (Klici demokratov: Vi ne znate, kako bi se pomagalo, ali obljubljali ste!) Ob* ljubljali smo, gospoda, in nadejamo se, da bomo to izvršili. Mi se prav nič ne obotavljamo reči činovništvu: Sedaj, v tem času ne morete dobiti poboljšanja, ali vlada prevzema nalogo, da najde iz« I vore in da se v«3e stanje poboljSa. (Kli< ci demokratov: Kaj ste pa profesorjem rekli? Povejte, kdaj?) In to v dogied« nem času, g. Pribičevič! (Klici: To ni nič, želimo slišati datum!) Ni lahka stvar v teh težkih časih naj« ti fin. izvirov in to gospodje iz opozici« je prav dobro vedo in zato se branijo povedati kak vir. (Klic demokratov: To ni naša, to je vaša stvar!) Brezdvomno je to naša dolžnost!® Minister polemizira nato s posL Rcis« nerjem in drugimi govorniki, Id so vla« di očitali, da je sama bila glede urad« niškega vprašanja brez inicijative In da je šele pod pritiskom krone, opozicije in pa uradniških organizacij pristopila k delu ter zaključuje: | «Jaz sem flnovnišldm delegacijam, ki so v početku dela na tem zakonu prišle k meni in urgirale rešitev tega vpraša« nja, odgovoril v imenu vlade, da vlada smatra to vprašanje kot državno po« trebo in hoče, da se to vprašanje čim« prej reši in da morajo biti činovniki v tem pogledu mimi in zadovoljni. Ne mislim nikogar žaliti, morem pa svobodno reči, da je napačno, ako po« edini politiki na tak način jačajo tur« bulentne elemente, kakršnih je dosti med činovništvom, koji mirne, dobre in vestne elemente izzivajo na pokrete, ki se morajo končati na njihovo škodo. Država ima moč, da ustavi vsak tak pokret, država je močnejša od vseh or« i ganlzacijj* (Klici pri opoziciji.) Maši kraji in ljudje Spor med kipaijem Meštrovičem in vlado f Splošno je znano, da je naš kipar Ivan Meštrovič še pred vojno zasnoval plastični ciklus »Vidovdanski hram*. Ko se je v svetu doznalo o tej veliki koncepciji, so Meštroviču razni tujci jelj ponujati denar, s katerim naj bi naš največji kipar svoj načrt pretvoril V'dejanje. Toda Meštrovič ni hotel pro« drfti svoje kompozicije v tujino. Čakal je na priložnost, da bi svoje delo vnov« čil doma. Mled tem je vzplamtela svetovna voj« na. Meštrovič je odšel v inozemstvo, kjer se je udeieževal najintenzivnejše propagande za nastanek jugoslovenske državi:. Mnogo je pripomogel do njene ustvaritve s svojimi sijajnimi razstava« mi na evropskem zapadu. Inozemstvo je Me5tro»vida na mah priznalo in s tem priznanjem je dobršno zrasla tudi ideja jugoslovenske države. Po ojvobojenju in ujedinjenju jugo« slovenskega naroda je Meštrovič menil, da je napočil pravi trenutek, ko lahko ponudi svoje umetnine domovini. Na« pravil je ponudbo na vlado, ki je leta 1919. z Meštrovičem sklenila tozadevno pogodbo. Kipar je odstopil državi 60 svojih plastik za «Vidovdanski hram». Za plastike* je zahteval 1 milijon 300 ti« soč francoskih frankov nagrade. Vlada je na ceno pristala, ker pa ni imela do« volj denarnih sredstev, da bi kiparja iz« plačala takoj, so se naposled sporaz« umeli. da bo Meštrovič za svoja pro« dana dela prejemal odkupnino v obliki rente, ki bo znašala na leto 36 tisoč francoskih frankov. Meštrovičeve plastike so nato prepe* ljali v Beograd, a kipar se je nastanil v Zagrebu, da dovrSi svoj načrt do kraja. Prvi dve leti, t j. do leta 1921. je vlada Meštroviču dogovorjeno rento izplače« vala več ali manj pravilno in točno. Na« to pa je v odplačevanju nastal zastoj, ki traja sedaj že dve in pol leti. V tem času ni Meštrovič prejel od vlade niti vinarja. Na Meštrovičeve pozive in do» pise je vlada odgovarjala, da nima de« narja. Kiparju je naposled izgovarjanje jelo presedati ter je postavil vlado pred alternativo: ali naj se mu renta iz« plačuje redno, kakor to določa pogod« ba, ali pa naj se mu vrnejo prodana dela, na kar bo Meštrovič vrnil ves de« nar, ki mu ga je vlada izplačala tekom prvih dveh let. Te Meštrovičeve zahte« ve se je pa vlada ustrašila in sedaj menca sem in tja, ne plača Meštroviču niti rente, niti mu noče vrniti zahteva« na dela. Ko je bil Meštrovič pred kratkim v Beogradu ter osebno nastopil za reši« tev svoje sporne zadeve z vlado, je pri« šlo do čudnega kulturnega škandala. Par dni po Meštrovičevi intervenciji je v »Samoupravi*, oficijelnem glasilu ra« dikalne stranke, izšel na Meštrovida po« del napad v obliki ocene, katero je na« pisal prosluli Odavič. Ta Odavič očita Meštroviču manjvrednost njegovih del ter slika Meštrovida kot nekakega ode« ruha, ki hoče državi sleči kožo. Resni« ca pa je, da znaša Meštrovideva dogo* vorjena renta komaj 3 odstotke od pro« dajne vsote. Amerika je svoj čas po« nujala Meštroviču mnogo več denarja, nego znaša vsota 1 milijon 300 tisoč francoskih frankov, ki vrednosti Me« štrovičevih del niti do polovice ne pla« čaj o. Tako imamo pri nas kulturen škandal, katerega izkoriščajo sedaj zagrebški se« paratisti v svoje umazane politične svrhe. Nc glede na dejstvo, da je Me« štroviceva zadeva vse prej nego politič« na, pa bodi pripomnjeno še to, da je nakup Meštrovičevih del sklenila vlada, kateri je predsedoval Ljuba Davidovič in da se izvršitvi te pogodbe upira ka« binet, kateremu stoji na čelu Nikola Pašič-fit . _ ffitihL Josip Ressel (Ob 130 obletnici njegovega rojstva dne 27. junija.) Narodna zavest in ideja slovenske vzajemnosti sta one vezi, ki najjačje prikleneta Čeha k slovenskim tlom, ako išče med Slovenci novo domovino. Brez« dvomno pa je imela enako moč slovan« ska sorodnost tudi v dobah, ko narodne zavesti in slovanske ideje v ljudskih masah sploh še ni bilo. Ko je prišel štiriindvajsetletni Ressel L 1817. kot gozdar v Pletarje na Do« lenjskem, sta bila gotovo slovanska go« vorica in slovanski značaj ljudstva, ki sta ga morda, ne da bi se tega zavedal, spo-minjala njegovega rojstnega kraja v če* ški ravnini. Sin matere, ki je govorila le češko, deček, ki je zajemal prvo znanje na češki osnovni šoli v Chrudimu, si je brez d>'oma ohranil podzavest svojega slovanskega rodu vzlic nadaljnjemu nemškemu šolanju in vzlic poznejšemu občevanju v krogih, kjer je bila nemšči« na ali italijanščina izključni občevalni jezik. Ko jc po smrti svoje prve soproge, rojene Orebičeve iz Bakra, izbral dru« žico iz ljubljanske rodbine Kastelicove, je bila žena, ki ga je še posebno spajala s slovensko zemljo. Njegova usoda je bila v malem slič« na takratni usodi češkega naroda: dela« ven in vztrajen je bil izkoriščan od vsakega, s komur je prišel v dotiko, pri tem pa, če ni bil ravno preziran, vsaj bagateliziran. Sin Chrudimskega dacarja poseča če« ško šolo v Chrudimu, gimnazijo v Lin« zu, topničarsko šolo v Budjejevicah, univerzo in slednjič gozdarsko akademi« jo na Dunaju. Služil je nato pri gozdar« ski in pomorski oblasti v Pletarjah, Mo« tovunu. Trstu, Benetkah in zopet v Trstu. Le tam se je vnovič lotil svoje ideje, da sestavi vijak za pogon ladij, s čimur se je bavil že na univerzi. Po ne» katerih uspešnih poizkusih je zgradil čoln za egipčanskega podkralja Mehme« da. Ali njegovemu naročilu 4 novih čolnov ni mogel ujtreči ram pomaniSa« nja denarnih sredstev. Poizkuse s parn » ladjo, ki niso povoljno uspeli radi sla« bega parnega stroja, izdelanega na An« gleškem, je prepovedala tržaška polic;« ja. Ressel je nato odšel v Pariz, da sto« pi v stike s tvrdko Rivier, Piccard (c Malar, ki se je zanimala za njegovo iz« najdbo. Od teh izkoriščan in varan, je zgradil, da si pridobi sredstev za povra« tek, tovarnarju barv Messonierju to« varno po lastnem patentu. Za ves trud je dobil 1000 frankov, s katerimi se je vrnil. Radi pravde s svojimi bivšimi kom* panjoni v Trstu je zabredel v dolgove. Njegovo prizadevanje, da si ohrani pri« joriteto in pridobi nagrado za iznajdbo gonilnega vijaka, se je izjalovilo radf brezbrižnosti avstrijskega poslanika v Londonu. Toda razočaranja iz tega ne< uspeha ni več doživel. Umrl je na iw špekcijskem potovanju po ljubljanskem barju 9. oktobra 1857. in jc bil pokopan pri sv. Krištofu v Ljubljani. To je usoda moža, ki je dal svetil eno najpomenljivejših pomorskih iz« najdb v prvi polovici 19. stoletja. Če« škoslovenska obec v Ljubljani je preno« vila Ressljev spomenik na starem poko* pališču in proslavi dne 27. t. m. ob 18j uri pri njegovem grobu 130. letnico nje«! govega rojstva. Te proslave se bodo sigurno udele* žili tudi zastopniki naših Inženirskih te gozdarskih organizacij. I. Hilbert. Železniška zveza Slovenije z morjem V mesecu februarju t. L ?e direkcija za gradnjo novih železnic -ustanovila m Ljnbljanl sekcijo za trasiranie novih železnic v Sloveniji. Sekcija, ki Je pod vod stvom g. inž. R. Kavčiča, je imela nalog iztrasiratl železniške proge: iz Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola do pošto-! ječe proge Zagreb-Sašak (v bližini poi staje Vrbovsko) ter St. Janž na Dolenjk skem - Sevnica. Po preteku par mesecev sekcljskega delovanja v pisarn! in v terenu nam Je danes že možno objaviti definitivni potek trase v podrobnem. Iz postoječe železniške postaje KočeV« je teče nova proga bolj po sredi Kočev-ke doline do km 8, kjer leži postaja Mo-: zel), približno v sredini med Gornjim Mozljem ln Črnim potokom ob kolovoz-! nI poti v bližini deželne ceste. Železniška postaja Mczelj je središče za bližnje va« si: Ra)ndol, Gornji In Spodnji Mozelji Črni potok, Zajčji vrh, Llvold ter je ve-, like važnosti za občine: Nov! Lazi, Ko-< čevska Reka, Koče, Gotenica, itd. Od postaje Mozeij se dviga proga s povpreč no llB/o» in £re lužno pod Ralndolom, potem preide na severno stran deželna ceste ter privozl blizu vasi Rimsko v po.' stajo Knežja lipa (okoli 16 km). Zapu' stivši to postajo prodre trasa sedlo med Kočevsko in Poljansko dolino s 1500 m dolgim predorom. Vhod predora leži na koti 545 in blizu kapelice ob deželni c&! sti, odkoder začne proga padati z 19°/ in sicer 4 odst. kot obresti ter 3.33 odst. kot amortizacijsko odpl«V5ilo. Po prvih štirih letih se letna, odplačevanja, če se je tečaj leja do tega časa zboljšal, povečajo, vendar pa ni treba v nobenem slučaju dolga poravnati prej nego v 12 letih. Vse osebe, katerih dolgovi datirajo od 11. novembra 1918 do 1. januarja 1922, bodo morale položiti garancijo v znesku 30 odst. povpreč ne vrednosti tuje valute v letu 1922. Za položenje garancije poskrbi dolžnik sam in ne mogoče država. Po zakonu je torej v najugodnejšem slučaju naložena upnikom I21etna čakalna doba, tekom katere morajo upniki računati le na štiiiodstotne obresti in si morajo eventualno sami denar, ki ga rabijo, izposojevati po mnogo višjih obrestih^ Odločitev mnogih za upnika važnih vprašanj je pridržana rumunskim sodiščem in oblastem. Proti temu zakonu protestirajo zlasti češkoslovaški izvozniki. Zato nameravajo zastopniki rumunskih trgovcev priti v Prago in se še prej pogajati s češkoslovaškim' izvozniki, preden se prične za- Mednarodni zadružni dan Prva Mednarodna zadružna zveza sc je ustanovila 1. 1895. v Londonu. Danes je v tej organizaciji združenih okrog 30 milijonov zadrugarjev. Uprava te mednarodne zveze je sklenila, da naj zadrugar-stvo celega sveta eden in isti dan v letu proslavlja svojo idejo. Namen je popularizirati in poglobiti v narodu zadružno misel. Določeno Je, da naj bo ta dan vsako leto prva nedelja v mesecu Juliju. Mod jugoslovanskim- zadružnfmj zvezami se na proslavo zadružnega dneva najboli pripravlja Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu, kl šteje okroglo 2000 zadrug. Ta zveza Jc pozvala vse svoje zadruge, da na zadružni dan skličejo vse zadrugarje k predavanju o zadrugarstvu, a v zveri s tem, da naj vsaka zadruga napravi malo ia~stavc; Razstavi naj po en komad najboljših strojev in orodja, ki ga nabavlja za svoje člane, Istotako naj razstavi najlepšo živino svojih članov. Predavanju in razstavi sledi skupen obed, kl Je pri srbskih zadrugah že znan od krrrtnc slave, kajti tudi vsaka zadruga ima krstno slavo. Pri tej priliki je gospa Košara Avra-movič, soproga odličnega zadrugarja, predlagala, da se naj na zadružni dan ori vseh srbskih zadrugah zbirajo prispevki v zvezni fond za Izdivanje ^mladinskega zadružnega lista. Sama ie v to svrho takoj položila 250«) Din, a isto toliko njena sestra gospa Lep >sava Jovanovic, sodnikova soproga v Beogradu. Cela rodbina Je v Isti namen položila že 10.00G Din v spomin brata gospe Avramovič Miloša Komadiniča, kl je kot študent curiške politehnike umri med vojno na Madžarskem. J—n. Končno Je dospel do čudovitega vrelca. A žene ni bilo nikjer. Klical jo je, iskal, a zaman. Le vrelec Je žuborel dalje in ua nebu so se vžigale prve zvezdice. Nenadoma Je začni Jokati dete. Ležalo le ob vrelcu, pokrito z obleko njegove žeoe. Vzel Je otroka v naročje, ga ogledoval ln — o Bog, dete je Imelo oči njegove žene, njen nosek, njeno bradico, njena usteca! A vse majceno in nežno kakor pri novorojenčku. NI dvoma: žena starica Je pUa, pila, pila čudodelno vodo tako dolgo, tako nenasitno, da se Je pomladila prav do novorojenčka. Zgrozil se le: kaj bi s punčko? Potem fla se Je zasmejal in odnesel dete domov. «Ei, ženske so pač vedno otročje!* si fe dejal; ker dasi zopet mladenič Je vendar ostal moder, kot bi ba še vedno starec. In bil Je srečen. (Po Maksu Hayku) Pierre Loti (1850—1923). V nedeljo je umrl v svoji hiši v Hen« iayeu in bo pokopan v grobu, ki si ga ie sam pripravil na otoku Olčronu. Rodil pa se je 14. jan. v Rochefortu kot tretji ln zadnji otrok svojih rodite* Ijev. Starejši brat je bil zdravnik v Ko* :;inšini, sestra pa je vzgajala bratca Ju« lija Viauda, ki si je pozneje n?del psev* rlonim Pierre Loti po svojem junaku iz •omana «Le Mariage de Loti». Mladost mu ie bila siromašna z do« godki, bogata s sanjami. Vse ga je pri« srčno ljubilo. Posebno se je rad sporni« njal eksotičnih »odpustkov in vezil», ki jih je prinašal brat pomorščak b poto« vanj. V 16. letu je stopil v pomorsko šolo. Čez nekaj let se je vkrcal v Lorientu na »Floro®, ki je največ križarila ob ame« riškem obrežju med San«Franciscom in Valparaisom. Flora Je posečala zdaj pa zdaj del Polinezije. Loti si je beležil vtiske na teh pohodih, toda samo za prisrčne prijatelje, n. pr. za «brata Joh« nas (v romanu »Rarahu.), ki je čuval nad njim in mu včasi malo pridigal mo« ralo. Koncem francosko«nemške vojne se je Flora nekaj tednov ustavila na Tahitih; v Papeetu jih je kraljica Pomare pova« bila na veselice. Loti je bil očaran od te «nove Cythere»: o tem je pričal v »Rarakus. Leta 1876. je bil Loti kot pomorski poročnik v Carigradu na Gladljatorju; tu je spoznal Azvadčja. Čez tri leta je izdal roman «Azyadč» (Stambul 76—77), izvleček iz zapiskov poročnika angleške mornarice, ki je vstopil v turško službo in je bil ubit pod ozidjem Karsa. Knjiga je ostala skoro neopažena; obstaja po večini iz pisem med Lotijem, sestro in prijateljem Plumkettom, ki ni nihče drugi nego njegov pomorski to« variš, linijski kapetan, daroviti pisec Jousselin. Gospa .Tulicttc Adam je obclodanjla prvi uspešni Lotijev roman «Rarahu» v »Nouvelle Revue*. Čim je prečital« to oceansko idilo, je presunjena tekla k A. Daudctu: kakor blisk je šlo Viaudovo ime po sSovstvenih krogih. To je dvig« nilo tudi «Azyadč» iz prahu pozabe in ponatiski so si naglo sledili. «Le Spahi» so dojmi iz bojev po Se« negalu in Gvineji. «Cvetje dolgega ča. sa» so najmanj znana Lotijeva knjiga, ki pa kaže Lotija kot humorista in ži« vahnega anekdotiera. Kot linijski poroč« nik je objavil «Moj brat Yves», ki je dosegel poleg »Islandskega ribiča® naj« večji gmotni uspeh, «Tri gospe iz Kas= be», Gospo Krizantemo, po kateri je prireijen libretto »Madame Butterfly.» Med tem je Daudet predstavil Lotija Goncourtu, ki ga v svojih «Zapiskih» predočuje kot šibkega, suhljatega go« spodiča z globokimi očmi, hotljivim no« som, slabotnim glasom. Besede je treba kar vleči iz tega molčavca, ki n. pr. le z nekoliko besedami pove, kako je ob nevihti padel mornar s krova v morje ln mu je duhovnik z viška še 3al odvezo. Predolg bi bil seznam, ako bi hoteli imenoma navesti vse Lotijeve spise. Naj se omejimo še na te«le: Japonske po« sebnosti, V Maroku, Detetov roman. Knjiga o ugmiljenju in smrti. Iztočni fantom, Mornar, Puščava, Jeruzalem in Galileja, Ramunčo, Indija brez Angle« 2ev, Tretja mladost gospe Slive, Raz« očaranke. Leta 1891. je za Feuilletom prišel pod Kupolo kot tekmec Borniera, Zole in Fabra: izvoljen je bil pri šestem glaso« vanju. Vzprejemni govor v Francosko j Akademijo ie vzbudil dokaj hrupa. Lo« I ti je n. pr. izjavil, da nikdar nič ne čita in da se mu gabi naturalizem, ta »veliki kres nesnažne slame, ki puha vse okoli gost dim», kar je izvabilo Zoli besno zgražanje. Danes je stvar pozabljena, ln kdo si upa prerokovati, če bodo Zo» lovi naturalisti dalje ostali v človeškem spominu nego Lottijevi impresionisti? Čujmo smo Lemaitrea: »Lotijevi ro» mani vznemirjajo vso mojo kritikovo vest. Največje leposlovne umotvorine me niso nikdar tako vznepokojile, to je morda edinstven slučaj: kaj bi rekli o Homerju, ki bi imel čute kakega Ed« monda de Goncourt?« Vzemimo kratek primer iz dnevnika ubožnega častnika, poslednje Lotijevo delo, ki ga tiska Illustration (pismo ne« znanki, 1878): «Tisti, ki jih midva smatrava za pre« proste, otroške, tisti, ki še leže Kristu pred nogami, tisti, bodi prepričana, so srečni ljudje na tem svetu ... Tesnoba časa. ki mireva, stiska samote, strah in groza niča, ki prihaja, vse to jim je ne« znano. Zaupni in mirni odhajajo. Dal bi svoje življenje, da bi mogel imeti njih blestečo samoprevaro; ko bi le mo« gel biti tako nespameten kakor oni ubo« gi gostje v blaznicah, ki se štejejo med bogatine in mogotce sveta. Ko bi se mogli vsaj, ker ni te vere, okleniti kake stvari, nade, nesmrtnosti: ali ničesar!... Izven te še žareče Kristo« ve osebe je vse strahota in tema.... Ulcči se in čakati konca, tega si že že« Iim...» Industrijska in cbrtna razstava v Moravski Csiravi L Moravska Ostrava. 18. jon. Od 16. junija do 31. julija je priredild društvo »Vvstava«, ustanovljeno od predstavnikov industrijskih podjetijJ korporacij, občinskih zastopov itd raz* stavo produktov najbogatejšega premo« govnega revirja Češkoslovaške, v kare* rem se je naravno razvila tudi najjačjai industrija vseh panog, zlasti železarska^' Vse češkoslovaško časopisje poudarja velik pomen razstave, ki naj domači nota in tujcem predoči silo ln zmožnost do* mače industrije in obrti. Razstavišča leži sredi med mesti Moravska Ostrsvi, Vitkovice in Marjanskč Hory blizoi ogromnega kompleksa nove valjam^ vitkoviških železarn, sredi orjaških to} vam in šahtov. ki takorekoč tvorijo del razstave, in je obiskovalcu dana redk* prilika, da si ogleda eno največjih iei lezara srednje Evrope. Monumentalen vhod sprejme obisko^ valca na približno 4 ha razsežno razsta> višče, na katerem se dvig« mogočna in^ dustrijska stavba, zanimivost zase, n* tlorisu 8000 m«. Okoli glavne stavbe M arhitektonsko učinkovito razvrščeni pa4 viljoni: razstavni, restavracijski, zabavj ni. Glavno poslopje je sprejelo veli^ del razstavljenih predmetov, urejenih') po panogah. V pestri mnogoličnostf vendar prevladuje železo, orjaški stroji in strojni deU. Skrajne dimenzije, ki jilč je sploh kje videti. Ne le lajikove, tudi strokovnjakove oči se ustavijo z občuV dovanjem na tem ali onem velikanu. Po^ leg tega panoge: elektrika, optika, meJ hanika, lesna in kemična industrijaj stavbarstvo, grafika, tekstilna industrija1 iz bližnjega Frvdeka in Misteka, konč* no rudarstvo. Premogovniki so sestavili dragocene modele, na katerih nazorno zasledujemo obratovanje jam, n. pr. ii žic v natančnem merilu sestavljen «na< črt v prostoru® vseh rovov v različniK višinah jame. Ni mogoče našteti po* drobnosti velike In nad vse zanimiv« razstave, ki bo privabila brez dvom« mnogo obiskovalcev tudi iz tujine. Opoi zarjamo jugoslovansko javnost in zlasti še interesirane kroge na to prireditev TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (25. t m.) Pšenica: baška, 77 kg, 2 — 3 odst., v vožnji 1 vagon 441.25; 76 kg, ponudba 435; 75 — 77 kg, 3 vagoni 437.5 —i 440. Ječmen: baški, 64 — 65 kilogram* ponudba 290. Oves: baški, 1.5 vagona 306.25. Turščica: baška, 19 vagono* 262.5 — 267.5; bela, 2 vagona 305; ok^ rogla, 1 vagon 275; 8 — 10 odst. defekt« na. 2 vaeona 245. Fižol: beli baški, vpraševanje 643. Moka: baška «0», 3 va-goni 665 — 667.5; «2», ponudba 635j «5», ponudba 570; «6», ponudba 500; «7i 5.5 vagona 425 — 430. Otrobi: v jutinlfc vrečah, ponudba 135; v papirnatih vrečah, 1 vagon 130. Tendenca ustaljena Mariborski svinjski sejem (22. t, m.) Dovoz 216 komadov. Cene v kro< nah: prasci: 5 — 6 tednov stari 600 —i 1000, 7 — 9 tednov 1200 — 1600, 3 dd 4 mesece 2600 — 3000, 5 do 7 mesecev, 4500 — 4600, 8 do 10 mesccev 5500 — 5800, 1 leto 8000 — 9000 K. 1 kg živd teže 95 — 100, mrtve 110 — 120 K. Cene za prasce padle, za starejše svinja so se zvišale. Dunajski živinski trg (25. t. m.1 Dogon 4523 glav; od tega 585 domai čega Izvora, 636 madžarskega, 31 češkoslovaškega, 963 luzoslovcnskcgc W 2100 romunskega. Notiralo za kg živ« teže v tisočih Ka: voli 9.5 — 15.5, eks-tremno 18.5, biki in krave 9.5 — 16, mri šava živina 5 — 10. Dogon je bil za 120(1 glav večji nego zadnjič. Kupovalo se nI mnogo in so cene nazadovale za povpreč no 3000 ka pri kg. Dospelo ie tudi 21 vagonov mesa, od tega 7 iz JugoslaviJd s teleti, govedino ln svinjami. — Naša trgovina preko Soluna. Tekom prošlega tedna se je izvozilo iz naše države v Solun: 2 vagona turščice, 15 vagonov desk. 8 vagonov opeke. 4 vagone kož, 1 vagon sode, 32 vagonov! konj, 4 vagoni volov, 5 vagonov ovari 2 vagona sira. 1 vagon fižola ta 49 za« bojev opita. = Snovanje svinjskih borz. Iz Budim-pešte poročajo, da snujejo tamkaj svinjsko borzo. Vlada izvršitev tega načrta podpira, ker upa da bi s tem postal* Budimpešta središče srednjeevropskega svinjskega trga. Tako borzo snujejo to-di v Berlinn in baje v Beogradu, kjer fi nameravajo osnovati jugoslovanski svinj ski veletrgovcL = Madžarsko posojilo v Svtet Iz B«-' dimpešte poročajo, da se je madžarski vladi posrečilo dobiti od Švicarskih bank posojilo v znesku 10 milijonov švicarskih' frankov. Štiri milijoni se uporabijo za plačanje dolgov madžarskih trgovce* v Švici. — Nemška marka je kazala progH teden precejšnjo čvrstočo. Od nove devizne odredbe si obetajo znatnega uspeha. ker uradni tečaji po novi devizni odredbi onemogočajo proeti promet tt špekulacijo. — Varšavska borza, katere poslova. nje se je zadnie dni zaradi hudega pad ca poljske marke ukinilo, je bila že kon. cem tedna zr>{~ 1 otvorjena. v svrh« zboljšanja rol :e ma ke je podvela vlada ostre me", ki naj onemogočajo špe kulacijo. «= Stanje posevkov v Poljski je p» zadnjih vesteh amerotaa dobro. Sportm vestmk Nedeljske nogometne tekme Stunn (Gradec) : Primorje 5 : 1 (3 : 0). Nedeljska revanžna tekma med obe-[ma kluboma je bila mnogo boljša in zanimivejša kot sobotna. Primorje je na-jstopilo s svojim kompletnim prvim moštvom, gosti pa v isti postavi kot pri sobotni tekmi, igralo se je ves čas v jostrera tempu s hitro menjajočimi se napadi na obeh straneh. V prvi polovici iso bili Gradčani zopet v premoči in so *>o enajstmetrovki, ki jo je zakrivil Vran-fee, dosegli vodstvo. Pri Sturmu je bil napad nekoliko indisponiran, s svojimi ihiperkombinaciiami pred golom si je pokvaril marsikatero lepo zasnovano pozicijo. Proti koncu druge polovice je skopaj popolnoma odpovedal in brezsmisel-,no streljal preko prečke ali pa v aut. rilska vrsta je bila dobra in je radi ne-itja s strani domačinov imela še lažjo alogo. Najboljši del moštva je bila vse-akor obramba, ki ie imela Izborein start žogo. Da ni ravno obramba bila na išinl bi bil rezultat za Primorje mnogo godnejši. Vratar Heinrei je ubranil pre-pej nevarnih strelov. Pri Primorju je bfl gol man Jančigaj obakrat slab. Svojo visoko formo, ki jo |e pokazal pri mnogih prejšnjih tekmah |e povsem izgubil. Vso pohvalo pa zasluti obramba Primorja. Birsa je bil eden najboljših mož na polju, pokazal je visoko rutino in je ves čas igral s pravim ela-»om. Tudi Bregar je Imel v nedeljo sre-ien dan. V krilski vrsti je bil Zuchiatti rot centerhalf mnogo boljši kot v sobo-o, Vrančič je bil dober le «foulanje» Je ijegova slaba stran. V napadu je ugajal lotranjl trio Bregar - Malč - Pretnar. Combiniranje s kratkimi pasovi je bilo lobro, le streljanje na gol nezadostno, rt nogo dobro pripravljenih pozicij in so-o-predorov je bilo lahkomiselno zavr-lenlh. Krila pa niso zadovoljila in so radi fizične premoči nasprotnih povsem >d povedala. Razmerje kotov 8 : 1 za toste. Tudi zadnji gol so gosti dosegli fe 11-metrovke. Tekmo je sodil g. Hus dobro ln objektivno. Obisk tekme je bil dober, G. Zagreb- Hakoah (Dunaj) T Hašk 1 : 0 (0 ; 0) Zaslužena zmaga gostov, zlasti z ozirom na njihovo Igro v prvem polčasu. Dunajčani so nastopili s 4 rezervami. Igra Haška ni zadovoljila. Karlovac: Oradjanskl (Zagreb) : Karlovački gradjanski športni klub 10 proti 1! Celovec: V meddežeJski tekmi med Koroško in Štajersko je zmagala Koroška z 1 : 0 (1 : 0). Sestava koroškega moštva, v katerem je bila večina Igralcev Klagenfurter Athletik-Sportkluba, je bila precej močna. Korošci so bili večinoma v premoči. Gradec: Dunaj : Oradec 1 t 1 (0 : 1) Ako bi bili Gradčani dosegli zmago, ne bi bila ravno nezaslužena, čeprav so Dunajčani poslali v Gradec precej slabo moštvo. Dunaj: Sparta (Praga) ". Rapld 4 : 0 (2 : 0). 35.000 gledalcev. Pražanl so nudili krasno igro. Skupnost v Igri češkega napada je bila naravnost sijajna V ivstrstnl krilski vrsti se je zlati odlikoval Kada. Zopet so Pražanl pokazali, da zavzema njihov nogomet kljub nedavnemu porazu proti dunajskim Amateur-iem prvo inesto. Prvenstvene: Sportklub : WAF. 5 : 1 (2 : 1), Admira : Rudolfs-hugel 5 : 2 (0 : 0). II. razred: Neubau : Germania 1 : 0, Ostmark : Baumgarten 1 : 1 (0 : 1). Gy8r: Dosedaj je prvak Budimpešte obenem veljal tudi za prvaka Madžarske. Letos pa se je prvič vršila tekma za prvenstvo Madžarske, ta sicer med prvakom BudlmipeSte ln prvakom pro-vtadje, t. J. med MTK. ta Szombathelyl A. K. Zmagal je kakor je bik) pričakovati MTK. z 2 : 0 (1 : 0). Krlstianlja: Švica : Norveška 2 ; 2. Nedeljske rokometne tekme. V Ljubljani je Ilirija v revanžnl tekmi po stalni premoči premagala Primorje i 8 ; 1, v Zagrebu pa Hašk BSK. 7 : 3. Sušaika Viktorija Igra na Vidov dan v Ljubljani nogometno tekmo proti SK. PrlmoTje. Klubske lahkoatletske tekme «Ilirije» v Ljubljani so se nadaljevale v nedeljo. V finalu na 100 m so startall 4 tekmovalci, od katerih Je dospel na cilj prvi Beneš v 11.6, komaj pol prsne dol- zme za ntrm je on Vkfmajer: tretji se Je plasiral Steplšnik v 12.1 sek. Ilirija : Hermes. — Danes ob pol 7. uri zvečer se vrši na Igrišču Ilirije nogometna tekma med Ilirijo ta Hermesom Za Ilirijo pomeni to zadnji trening pred odhodom v Beograd. Službena objava LNP. Seja poslovnega odbora se vrši v sredo 27. t. m. ob 2030 v Narodnem domu. Tajnik II. Akademske lahkoatletske prvenst\'e-ne tekme za prehodno darilo Športne zveze. Da povzdigne razvoj lahkoatlet-skesa športa med slušatelji ljubljanske univerze, Je Športna zveza razpisila prehodno častno darilo za prvenstveno tekmovanje fakultet ljubljanske univerze, ki se letos vrši dne 28. julija, ob 16. na igrišču Ilirije. Tekmovanje se vrši vsako leto v obliki olimpijskega petoboja (tek na 200 m in 1500 m, skok v daljavo z zaletom, metanje kopja ta diska). Tekmujejo posamezne fakultete med seboj ne glede na število ter pripadnost tekmovalcev različnim klubom. Fakulteta, 1 čile tekmovalci dosežejo največ točk, preide v začasno posest darila. Posameznik z največ točkami dobi naslov prvaka v akademskem pet oboi u za tekoče leto. Pravico tekmovanja Imajo vsi redni slušatelji ljubljanske univerze, ki so pravilno verificirani člani klubov v območju LLP. Prijave je poslati po mož nostl od posameznih fakultet skupno, najkasneje do 27. Junija opoldne s priloženo prljavnlno 5 Din od osebe na naslov Josip Hartmann pri vratarju univerze. Naknadne prijave se sprejemajo do eno uro pred startom proti dvojni prljavnlnl. Podrobnosti razpisa so razvidni na deski v avli univerze ter so na željo na razpolago tudi v našem uredništvu. Službena objava LLP. V Jurljo za akademske lahkoatletske tekme za darilo Športne zveze so določeni nastopni gospodje: predsednik Jaromir Hanuš, časomercl Bar, Vodišek, Sancln; sodniki na cilju: Hugo Fink, Zuchiatti, Kav-šek; starter Beneš; glavni zapisnikar Svigelj. Sestanek Jurije se vrši 27. junija ob 21. url v kavarni Evropa Odhod naše lahkoatletske reprezentance v Gdteborg. V nedeljo zvečer Je odpotovala v GCteborg na mirovno olim pljado naša državna lahkoatletska reprezentanca, ki je sestavljena nastopno: Rudoli Matz, Gjuro Gašpar (oba Hašk), Stanko Perpar ta HirJco Vattrlč (oba Primorje), Aleksa Spahič (Uskok, Caplji-na). Reprezentanco vodi znani zagrebški lahkoatlet Mtrko Dobrin. Mednarodno kolesarsko dirko na progi Gradec-Zagreb priredita dne 22. julija Hrv. klub biclklista .Sokol, v Zagrebu ta Alpenl5nd!scher Radfahrerbund v Gradcu. Proga Oradec - Maribor -Celje - Zidani most - Radeče - Krško -Brežice - Zaprešič - Podsused - Zagreb Je dolga 230 km. Tekma Je otvorjena za vse dirkače, ki imajo licenco Jugoslov. koturaškega saveza. Kategorije: 1. Lahka kolesa, 2. težka kolesa. Nagrade so za 1. kategorijo častne nanrade v vrednosti 2500, 2000, 1250, 900 ta 650 dinarjev, za 2. kategorijo častne nagrade v vrednosti 2000. 1250, 900, 600 in 400 dinarjev. Vsak neplaslrani dirkač, ki dospe dve url po zmagovalcu svoje kategorije na cilj, dobi priznanlco. Zaključek prijav 5. Julija. Za naknadne prijave dva kratne pristojbine, vendar pa se radi pot nih dovoljenj tem naknadno prijavljenim ne more zajamčltl start, ako si potnega dovoljenja sami ne preskrbe. Prijave Je poslati na Hrv. klub biclklista Sokol v Zagrebu, Marovska ul. 16, kjer se Izvejo tudi vse podrobnosti. Za tekmo veljajo predpisi Jugoslov. kot. saveza. Prijave morajo vsebovati: 1. Ime ta pred-imek, 2. točen naslov, 3. klub ta savez dirkača, 4. dan ta leto rojstva, 5. državljanstvo, 6. številka licence, kdaj In kje izstavljena, 7. marka kolesa, 8. številka kolesa, nadalje 30 dtaaTjev prljavnlne in izjava, da se dirkač strinja s predpisanimi pogoji tekme. Tekmovanje za nesluibeno nogometno prvenstvo Jugoslavije. Ob priliki 20-letnice svojega obstoja priredi zagrebški Hašk v času od 10. do 20. avgusta tekmovanje za neslužbeno nogometno prvenstvo Jugoslavije. Na tekmovanje pozove Hašk vse prvake podsavezov. Iz Splita bo povabljen Hajduk, lz Sarajeva Sašk, iz Subotlce Bačka, lz LJubljane Ilirija, iz Beograda Jugoslavija, a od zagrebških klubov se udeleže tekmovanja vsi trije vodilni klubi Oradjanskl, Hašk in Concordija. Igralo se bo po cup-siste-mu. Organizatorji teh tekem so razdelili moštva v dve skupini ter Izžrebali pro-tivnlke. V prvi skupini bo igral Hašk proti Sašku, ta Concordija proti Jugoslaviji. Zmagovalca v teh tekmah bosta nato igrala med seboj. V drugI skupini bo igral Čiradjanski z Bačko in Hajduli z ljubljansko Ilirijo. Zmagovalca igrata) nato zope* med seboj. Ko bodo določ-. I zmagovalci v prvi in drugi skupini, bod i ti igrali odločilno tekmo za neslužbenoj prvenstvo Jugoslavije. To in ono X Avtomobil v Ameriki. Kdor pr!-« de lz Amerike, ve povedati, kako je orH stran cveUke luže» življenje olajšano ^ tem, ker se uporaba avtomobila tako silno razširja. Tam Imajo skoraj vsi trgov-ci ta uslužbenci svoj avtomobil; 80 odst, ameriških delavcev ima svoj 10 HP. Tovarne Zedinjenih držav fabricirajo 2 mi-j Ujona 500 tisoč avtomobilov na leto. Iti tako Je postal avtomobil v Ameriki delovni instrument, socijatao žfvljensko do-< polnilo. Človeku, ki ima avto se olajšaj ln pospešuje izvrševanje poklica. Trgo-( vec, ki hoče k svojim odjemalcem, pridoJ bi na času ta se ne utrudi. Ko se pod večer vrača proti domu, pozabi na hit-, rem vozilu na vse težave svojega pokltJ ca. Delavec, ki se v Zedinjenih država H vozi z avtomobilom, prihaja na delo spo* čit ta veder. Njemu nič ne stori, če bivi* zunaj na deželi. Še dobro mu de, ko srt umakne mestnemu prahu, dimu ta šumu. Njegov počitek Je tam dosti več vrederf in njegovo zdravje se krepi. Pri nas pa' govorimo o avtomobilu še z velikim reJ špektom. Za nas je to dragocen luksus, ki se v taki meri ne more razširiti, dok-». ler ne pridemo do vse drugačne Industrije, posebno pa do vse drugačnega blagostanja, kakršnega smo deležni danes.' X Zobobol v filmu. V Angliji obstoja posebno udruženje, ki se bavl s propagando za ohranitev dobrega zobovja* Zdravniki so namreč še za časa vojni* ugotovili, da kr.a 60 odst. moškega pre-« btvalstva Anglije zelo slabe zobe. Ta or-* ganizaclja vrši svojo propagando potom zdravstvenega filma, ki kaže vse faza propadanja zobovja ter načine, kako ja treba onemogočiti zobobol. Gotovo bi bil ta film tudi v Jugoslaviji potreben ltr koTtsten. * Globoka žalost. ♦Kaj, gospod Pantofel, vi ste prKK danes v urad? Saj je vendar pogreb vaše žene!« »Pa zakaj ne bi prišel? Najprej služba, potem še le zabava!* (Koprive.). TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI, Prešernova ulica, nasproti glavne pošte pi>ipopooa svoje publikacije: Damir Feigd, Broš Din lo • Ante Debeljak, Zbirka ,,SlovensM pisatelji", Josipa Jurčiča zbrani spisi. L in II. zrezek. Broš. il Din 20'—; IU. zrezek Din 30'—, po poŠti 4 Din 2"50 več. Simona Jenka zbrani spisi. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 20'—, po pošti Din 2'50 več. Dr. Iv. Tavčarja zbrani spisi. VI. zvezes. Broš. Din 30-—, po poŠti Din 2*60 več, Stritarjeva antologija. Uredil dr. I. Prijatelja Broš. Din 16'—, voz. Din 20—, po pošti Din 2' — več, Levstikovi zbrani spisi. Uredil dr. A. Žigon. — I. zv. (v tisku). Fr. Maslja-Podliinbarskega Zbrani spisi, I. zv. (vtisku). Leposlovje. f 'r. MUčinsM, Drobiž. Zbirka humoresk. Sroš. Din 16'—, vez. Din 20'—, po pošti Din l-75 vec. Tik za fronto. vez. Din 20-—, po pošti Din 2'— več. Solnce in sence. Pesmi. Broš. Din 7-—, ves. Din 12'—, po pošti Din l125 veC. Fr. Zbašnik, Pesmi. Broš. Din 12-—, vez. Din 17'—, po pošti Dia l'2o več, Sankarjev zbornik. Uredil dr. J. Glonar. Broš. Din 25"—, ve«. Din 31'—, r<» pošti Din 2-— več, Simon Jenko, Pesmi. Broš. Dia 7'—, ves. Din 12 —, po poŠti Din 1-26 reč- Dramatični spisi. I. Pregelj, Azazel. Žaloigra. (V tisku.) A. Novačan, Veleja. BrnS. Din 16-—, rez. Din 20*—, po pošti Din 175 Teč Dr. Iv. Lah, Noč na Hmeljniku Din 6'—, po pošti 75 p več. Kušič, Navaden človek. Burka. Din 6*—, po pošti 75 p r«&- Štolba, Stari grehi. Din 7*—, po pošti 76 p več. Petrovič, Ploha. (V tisku.) Tbsen-Mole, Gospa s morja. Din 15* —, po pošti Din 1'60 re& Zbirka ^Prosveti in zabavi". Igo Kas, Dalmatinske povesti. 3roš. Din 6"—, res. Din 11'—, po pošti Din 1'26 več. Jos. Stari. Lis j ako va hči. Povest. Broš. Din G"—, res. Din 11"—, po pošti Din 1"25 reč Dr. E. Dolenec, Izbrani spisi. Broš. Din 8-—, res. Din 13-—, po pošti Din 1*26 reč, J. Stritar, Sodnikovi Broš. Din 8*—, vez. Din 13'—, po pošti Din 1"85 rei Zbirka Mladinskih spisov. Fr. MUčinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. Vez. Din 16'—, po pošti Din 1"— več. Dr. I. Šorli, Cirimnrci. Povest s slikami. Broš. Din 16'—, vez. Din 21'—, po pošti Din 1'25 reč. Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. H. natis. Broš. Din 16"—, ve*. Din 21-—, po pošti Din 1-60 več. Cika Jova- Gradnik, Pisani oblaki. Vez. Din 12'—, po pošti Din 1'— več. Dr. 7. Šorli, Bob in Tedi, dva neugnanca. Broš. Din 10"—, rez. Din 16'—, po pošti Din l'2o več. Čika Jova Zmaj- Gradnik, Kalamandarija. Otroške pesmi. Ve*. Din 10"—, po pošti Din 1'— več. 1. Waschtetova, Pravljice. Z barvastimi slikami. Ves. Din 18"—, po pošti Din 126 reč. Zbirka Prevodne knjižnio«. Dostojevskij. Besi. Roman v treh v treli delih, rea. Din 3o'— r eni knjigi, F. M. Broš. r dveh zrezkih Din 26 po pošti Din 4*— reč. Edmond de Goucourt, Dekle Ellza. Broš. Din 10'—, rez. Din 16-—, po pošti Din 1'25 reč. Mig. Cervantes, Tri novele. Broš. Din 8'—, ves. Din 13'—, po pošti Din l-25 rec. Anatole France, Pingvinski otok. Broš. Din 15'—, rez. Din 21-—, po pošti Din 1-50 reč. Barbusse, Ogenj. Broš. Din 26 —, rez. Din 32'—, po pošti Din 2 50 več. Andrejev, Plat zvona. Broš. Din 18-—, res. Din 17'—, po poŠti Din 1'60 rti. Strug, Jutri. Broš. Din 10*—, rez. Din 16*—, po pošti Din 1*50 reč. Andrejev, Povest o sedmih obešenih. Broš. Din 13*—, re» Din 18 —, po pošti Din 1'50 mč. A. Cehov, Sosedje in drnge novele. Broš. Din 8"—, rez. Din 13'—, po pošti Din I 26 reč. Sienkieunce, Z ognjem in mečem. Roman (v snopičih — do sedaj štiri snopiči). Vsi skupaj s poštnino Din 30-— Shakespearjeva dramatična dela. Prerel Oton Županiii. Sen kresne noči. Broš. Din 18'—, rez. Din 17*—, po pošti Din 1"25 reč Maebeth. Broš. Din 18'—, rez. Din 17'—, po pošti Din 1-26 reč. Otbello. Broš. Din 19'—, Tez. Din 24-—, po pošti Din 1-26 rel „Pota in cilji". Zbirka poljudno-znanstrenih spisov. I. in H. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del, rez. Din 10'—,1L del, rez. Din 18'—, popoiti Din 3'—reč. ID. in IV. zvezek : Dr. Fr. Weber, Uvod y filozofijo. Din 26-—, po pošti Din 2"— reč. VII. — IX. zvezek: Dr. Prijatelj, Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma. Din 30*—, po pošti Din 2'— reč. X. zvezek: Stfibrnj-Glonar, Simon tfregoržič. Broš. Din 12'—, rez. Din 15-—, po pošti Din 160 več. XI. in xn. zvezek: Melik, Jugoslavija. II. del. L snopič Dia 81*—, po pošti Din 1-60 vel Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Dr. Bogdan Deri., Dojenček. Broš. Din , po pošti 60 p več. St. Sagadin, Naš sadašnji astavni položaj. Broš. Din 6-—, po pošti Din 125 reč. Leonid Pitamic, Pravo in revolucija. Broš. Din 4'—, po pošti 60 p reč. Doknmenti o jadranskem vprašanja. Broš. Din 6'—, po pošti Din 126 reč. Alb. Ogris, Borba za jugoslovansko državo. Broš; Din 12-—, po pošti Din 125 reč. VI. Corovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Broš. Din 6'—, po pošti 60 p reč. Fr. Goršič, Socijalna zaščita dece in mladine Din 12-—, po pošti Din 1'50 Teč. Dr. J. Tičar, Boj nalezljivim boleznim. Din 16'—, po pošti Din 1-50 reč. Eobhouss, Liberalizem. Din 26'—, po pošti Din 1-60 reč. Razne brošure. Pokojninsko zavarovanje nameščencev. S poštnino Din 15*—. Zakoni o državnem svetu, volilnih imenikih in ministrski odgovornosti. Din 5'—, po pošti 60 p reč. Zakon o volitvi v občinska zastopstva Din 4'—, po pošti 50 p več. Zakon o zavarovanju delavcev. Din 8'—, po pošti Din 1*— več Zakon e zaščiti delaveev. Din 6*—, po pošti 50 p več. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Din 4'—, po pošti 60 p več. Zakon o obči upravi. Din 6*—, po pošti 75 p reč. Zakon o glavni kontroli. Din 6"—, po pošti 60 p več. Dr. Ig. Butar, Zbirka vojaških zakonov SHS Broš. Din 10'—, po pošti 50 p več. Fr. Eeller, Prigode gospoda Coliina, Roman. Din 6'-. Fr. Eeller, Blagajna velikega vojvode. Broš. Roman Din 6-—. Gaude Farrbre, Gusarji. Roman. Din 12-—. Bartošek, Moderna družba in cerkev. Din 4'—, po pošti 60 p reč. Earrtf Sheff, Hči papeža. Roman. Din 26'—, po požti Din 2-— reč. Ljubljanski Zvon. Leposlovni list. Letnik 1923. Din 90-—, letnik 1922 Din 80"—. Mm sc 7S8 sIotbMs fcBMB. — Vse zMc se iMw% Sprejemajo se stalni naročnin ra ne BnMifccije a9 samo na posamezne zMe. Plačuje se laMo M r mMl M, Edmond Abonf* Notarjev nos Nazadnje je postal nestrpen, stekel je v Sartinovo ulico in dobil svojega bodočega svaka v obupu in solzah, Kaj naj bi mu bil govoril, da ga potolaži zaradi tolike nesreče? Dolgo 6e je vrtel okoli njega in ponavljal besede: o ti presneta reč ti. Dal si je nesrečno dogodbo dvakrat opisati in je vpletal v razgovor različne filozofske iz reke. In ta prekleti kirurg, ki ni in ni fro-tel priti! Sporočili so mu, naj nemudoma pride; poslali so ponj na dom, v bolnico in na vse strani. Nazadnje je pa le prišel in na prvi pogled vedel, da je Romagnč mrtev. — Saj se mi je zdelo, je rekel notar fn se razjokal kakor otrok. H ničvredno Romagn6tovo budalo ti! Io je bila pogrebna molitev sa nesrečnim Auvergnčan om. .— In zdaj, doktor, kaj pa zdaj? — Zdaj lahko poiščemo drugega Ptomagnžta in pričnemo z novim poskusom; pocnate pa zdaj neprijetnosti tega sistema, zato poskusimo morda z indijansko metodo, 6e se zanesete name. — Da bi mi posneli kožo s čela? Tega pa ne. Imam pa že rajši srebrn nos. — Danes ta dan znajo delati že prav fepe, je rekel doktor. — Ampak samo tega ne vemo, če bi gospodična Irma Steimbourgova hotela vzeti invalida s srebrnim nosom. Henri, prijatelj, kaj se vam zdi? Henri Steimbourg je zmajal z glavo in ni črhnil besede. Nesel je novico domov in vprašal gospodično Irmo, kaj meni. Ko je ljubezniva gospodična izvedela nesrečo svojega zaročenca, se je junaško vznemirila. — Mar mislite, se je zadrla, da ga poročim zaradi njegovega obraza? Potem bi bila pa vzela svojega bratranca Rodriga, ki je poročevalec v državnem svetu. Rodrigue re?. ni tako bogat, sicer pa veliko boljši. Za gospoda !7 Amberta sem se odločila, ker je poštenjak, veljaven mož, ker ml ugaja njegov značaj, njegova hiša, njegovi ionji, njegov razum, njegov krojač; vse, kar ima, mi ugaja in vse me mika. Sicer sem pa tudi že napravljena in bi sel moj sloves rakom žvižgat, če bi se lajina poroka razdrla. Kar hitro k njemu, mama; jaz ga vzamem, naj bo tak ili drugačen! Ko pa je zagledala obraz svojega zaročenca brez nosu, jo je minilo vse navdušenje. Nezavestna se je zgrudila na tla. Ko so jo spravili zopet k zavesti, so jo zalile solze. Sredi teh solza pa se ji je izvil iz duše vzdih: — Oj, Rodrigue, kakšno Krivico sem vam storila! Gospod L' Ambert je ostal fant. Dal si je napraviti posteklen srebrn nos, pisarno pa je odstopil svojemu vodjL Poleg Invalidske palače je bila na pr> daj skromna hišica; kupil jo je. Neka, prijateljev — lahkoživcev mu je krajšalo čas. Založil si je klet ln se tolažil, kakor se je vedel in znaL Najfinejše steklenice iz Chateau - Yquema, najboljše letine iz vougeotskega viw-grada dobiva on. Včasih se pošali: — Eno dobroto pa le imam, M je drugi nimajo: pijem lahko kolikor hočem, nos mi pa le ne pordeči kakor drugim. Ostal je zvest svojemu političnemu prepričanju in čita samo dobre časopise. Največje veselje pa ima, kadar deva na kupček srebrnjake. Živi v ro žicah in v denarju. Ko je šel prejšnji teden neki večer s palico v roki prav počasi po pločniku Ebletove ulice, je ves iznenaden obstal in zakričal. Pred njim je stala senca 5Romagn6ta v modri žametni obleki. Ali je bila to res senca? Sence po navadi nič ne nosijo; ta je pa nosila kovčeg. Romagnč! je zavpfl notar. Oni ga je pogledal ln mu počasi in mirno odgovoril: — Dober večer, gošpod L' Ambert. — Kaj, ti govoriš? Ti si živ? »— Kakšen pa ko živ! — Cigan! . . . Kaj si pa napravil z mojim nosom? In že ga je zgrabil za vrat in ga stresel, kar se je dalo. Auvergnčan se ga je komaj ubranil, rekoč: — Puštite me na miru! Kako naj Se pa branim, štrela! Saj vidite, da šem brež roke. Ko šte mi vželi rento, rem šel v Službo k mehaniku, pa mi je štroj odttgal roko. Konec. » PISATELJEV ŽIVLJENJEPIS. Edmonda Abouta so že kmalu po nje« govih prvih delih prišteli med najboljše pisatelje preteklega stoletja. Povzdignili sta ga prostodušnost in jasnost v pripo* vedovaniu, ki sta prvi lastnosti franco< skega duha. Gladko, dobrodušno, vča« sih nekoliko drzno izraža Edmond About svoje misli. Njegov jezik je bo« gat, slog ljubezniv, priprost ln brez na» pake. Odlikuje ga zdrav humor in iro* nija, zaradi katere so ga nazivaH prija* tel ji »drugega VoItalrja». Rodil se je leta 1828. v lotennskem mestecu Dienzi in je pohajal pariški II« cej. Njegove izredno sposobnosti so ga pripeljale v Ecole normale (visoka šo« Ia). Zaradi uspehov, ki jih je tam do« segel, so ga poslali leta 1851. v franco« sko šob v Atene, kjer je ostal skoraj dve leti in študiral grški narod, njegov jezik in zgodovino. Ko se je leta 1853. vrnil v Pari«, se je lotil pisateljevanja. Izdal je «La Griče contcmporaine* (So« dobna Grška), roman »Tolla» (ime ita« lijanske deklice), potem «Le Roi des mantagnes» (Kralj gora), ki je slika grškega roparja in biča grške oblasti, ln še druga dela. Leta 1858. se je mudil v Rimu in je tam zbral snov za »La que« stion Romaine), njegov najostrejši in po vsebini najrezkcjši, duhoviti in dovtip« ni pamflet, kl ga je naperil proti pape« ževi posvetni moči in čigar duhovitost še danes občudujejo. 2e njegov začetek je značilen: »Rimskokatoliška cerkev, ki jo resnično spoštujem, šteje brez ma> lega Mortare* 139 milijonov duš». Kma« lu potem je opisal po višjem naročilu delo «La Prusse en 1860« (Pruska leta 1860.), v katerem kaže Prusom prijatelj« sko mišljenje. Zato p« so ob početku vojne (1870) in pozneje njegovi članki v listu «Le Soir» (Večer) Prusom toli« kanj bolj sovražni. Vse zaničevanje in smrtno sovraštvo do Nemcev, zlasti do alzaške nemške birokracije, je pa poka« zal pisatelj ▼ »Alsace 1871—1872» (Al« zacija 1871—1872). Razen navedenih del naj omenim še fantastični roman «L'Homme & 1'oreille cassče (Mož z okrnjenim ušesom). Z veliko vnemo se je About poprijel politike. Ustanovil je celo list «XIX»e sifccle» (XIX stoletje), ki mu je bil glav« ni urednik in v katerega je napisal vse polno političnih in finančnih študij in literarnih kritik. Poskusil se je tudi v drami, ali po uprizoritvi njegove »Gaetane*, ki mu ni prinesla slave, se je moral z odra umak« niti. In knjigo »Le Nez d'uo notaire* (Notarjev nos), kl sem jo prevedel na slovenščino, je pisatelj posvetil pri jate« lju, ki ga je ob velikem neuspehu to« lažiL Prav s to knjigo si je pridobil no« vih, še večjih simpatij. Leta 1884. je bil About sprejet v Aka« demijo, a te časti ni užival dolgo. Ze naslednje leto ga je pobrala smrt, ki so jo obžalovali vsi Iiterati in ves franco« sld narod, Janko Tavzes. aiana)« ■ driaraha tU rtom m taaarrta vred de 20 baaadl Dta S-—, mti udaf)»)« b«Mda 00 w «•*. — P!«4» m aadao naprti Oakko tad r raamkak'. Na vpr.iin!t odgovarja aprava la, ako ia i| iali)a prilotaaa inaraka ra odgovor tar manlpclacllaka prlatofblaa 0 DI«!. * Mortara je bil osemleten židovski deček, kl so ga proti volji njegovih sta« GOSPODIČNA vajena trgovine in pisarniških del, z znanjem slovenskega nemškega in Italijanskega jezika, išče službe ia blagajničarko, prodajalko ali pisarniško moč. Oenj. ponudbe na upr. »Jutra» pod »Takoj 111». 2780 OMARA 2747 za obleko se kupu — Ponudbe na upr. »Jutra» pod »Omara*. SPREJMEM MEHANIKA kateri zna delati na kolesa in šivalne stroje. Nastop takoj. Neoženjan. — Naslov pove upr. «Jutra». 2782 KNJIGOVODJO ali knjigovodkinjo. zmo. žna amerikanskega knjigovodstva za popoldanske ure se išče. Naelov pove upr. «Jutra». 2759 KONTORISTINJO se išče takoj za večjo tovarno na deželi, ki je vešča slovensko-nemške korespondence ter je popolnoma izvežbana strojepiska in stenografinja in ima večletno prakso. Dobra plača. Ponudbe na upr. »Jutra» pod »Stalno mesto 1». 2733 PEROTI IN PERESA od malih sokolov kupi večjo množino P. Capuder, Vidovdanska cesta št. 2. 2764 INDIAN-MOTOR 7/9 HP„ malo rabljen, se proda v mehanični delavnici Poljanska cesta 69. 2710 PISALNI STROJ s cirilico in latinico, se proda. Vesta. Kolodvorska ulica št. 8/L 2766 KORUZE DIFEKT za konje razprodaja na vreče in vagone M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2763 VAJENEC 2731 za veliko trgovsko rnanu-fakturno podjetje se išče. Ponudbe na poštni predal št. 160. BANATSKO PŠENICO razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2762 HIŠA 2644 vrt tn njiva blizu Novega mesta, naprodaj. Kupca cena 60.000 Din. Poizve se pri Ivanu Kobeju. mizarju v Žabji vasi. TRGOVSKI LOKAL majhen, ali kak primeren prostor, pripraven za adapcijo, iščem proti odkupnini v najem. — Cenj, ponudbe na upr. »Jutra* pod »Ljubljana*. 27S1 NASLOVI dobrih ta. zanesljivih stanovanj za dijake, oziroma, dijakinje se dobijo pri g. M. Likarju. Poljanska cesta 87, »Vila Bergman». 2778 MESEČNA SOBA s posebnim vhodom, se odda 1. julija s fino hrano dvem damam ali dvem gospodom. Naslov pove upr. «Jutra». 2709 KNJIGOVODJO 2730 bHancist. z večletno prakso, se išče za veliko trgovsko in industrijsko podjetje. Dobra eksistenca zasi-gurana. Ponudbe na poštni predal št. 160. rišev odvedli krstili. ▼ samostan in «oa željo« Trboveljski premog in drva « stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, LJubljana, Kralja Petra trg 8. — Tel. 220. Kupi se stružnica ze malo rabljena, event tudi nova. Ponudbe na: „Prva Jugoslovanska tvornloa rinilo in kljufcio za čevlje", Btra-žlšde pri Kranja. 1119 čunovodja dober, zanesljiv in hiter račun ar, se sprejme za takojšen nastop. Stanovanje, razsvetljava in kurjava na razpolago. Ponudbe z zahtevami in pre-nisi izpričeval na upravo „Jutra* pod „Premogovnik". 1097 Nsrečajte „JUTRO"! za čimprejšnji vstop sposoben, samostojen mizarski mojster za modele. Stanovanje je na razpolago. Ponudbe je vposlati na Osiješko železo livarno In tvornlco za stroje, d. d. v Osljeku. 1127 « SATAN* Najnovejša Iznajdba 21 klepanja ll brušenje kos. Aparat Jake praktičen. Uporaba popolnoma enostavna. Zahtevajte prospekte! Glavno zastopstvo: Iffllt SNIH, Hrani, Gorenjsko. Cena 60 Din Mesto posebnih naznanil V neizmerni tugl sporočamo, da smo Izgubili našo pridno in dobro edino hčerko, oziroma sestrico učenko IV. pazreda Mladike \ ki nas je, stara komaj 10 let, po kratki zelo mučni bolezni danes ob 2. nri ponoči za vedno zapustila. Ubožico bomo spremili v torek 26. t m. ob S. uri popoldne iz Gledališke ulice št 10 do pokopališča k Sv. Krištofu, odkoder jo potem prepeljemo v Kamnik. V Kamniku jo položimo v sredo 27. t m. ob desetih dopoldne na pokopališču na Žalah v rodbinski grob k večnemu počitku. - Vse, ki so blagega otroka poznali, prosimo, da sa ohranijo v traiaem spominu. 112» V Ljubljani, dne 25. junija 1923. Prof. Josip in Nuša Breznik starši Igor, Marko bratca. IZL02BENI DEKORATER mlajša moč, učeneo slavne berlinske šole Opper-mann & Comp., išče službe. Zmožen umetne batike na 6vilo in les. Nastop takoj. Ponndbe na npravo »Jutra« pod »Dekorater*. UČENEC 2682 star 16 let, zdrav, močan, poštenih staršev, želi mesta za elektromonterja ali strojnega ključavničarja. — Cenj. ponudbe na Mirko Cas. Prevalje, Koroško. GOSPOD 2681 trgovsko naobražen, želi premeniti službo, prevzame isto zastopstvo večjega podjetja ali tovarne. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Trgovska moč*. KOMERCIJELNI VODJA TOVARNE IN POSLOVODJA 35 let star, zmožen kavcije, z znanjem slovenščine. sri ohrvaščine, italijanščine, nemščine, češčine, ruščine, stenografije in strojepisja, dober kore-spondent in knjigovodja, verziran v raznih bran-žah, želi_premeniti svoje OVES, KORUZO na vreče in vagone razprodaja M. Bielic, Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. 2761 SOBO 2706 sme biti tudi nemeblovana, išče višji privatni uradnik pri samostojni, gospodinjstva navajeni dami. Sem dobro situiran, treznega in. dobrega značaja. Ponudbe j pod »Dobra prilika* na upr. »Jutra*. BANATSKO MOKO na vreče in vagone razprodaja M. Bielic. Dunajska cesta 33 pri Balkanu po najnižjih dnevnih cenah. Garantira se za prvo. razredno blago. 2760 KONJA 2758 kočijo, gig, opremo in vozove prodam. Naslov pove upr. »Jutra». GOSPODIČNA mlada in simpatična, iS-učena v boljšem gospodinjstvu. želi znanja < svrho ženitve z gospodom, ki ima stalno službo' ali kak obrt. Le resna ponudbe na upr. »Jutra* pod »Slovenka*. 2779 -j DVE DOLENJKI PRODA SE 2742 trgovsko in gospodinjska na prostoru ljubljanskega j izobraženi, želita dopiso-velosejma majhen, ličen vanja zaradi dolgega časa paviljon, zelo pripraven za z boljšima go6podoma. — stojnico a.11 Čebelnjak. Oo- ruuudbo o -I>- -no paviljona »e izve prt pod »Nada. in Vera*. 2723 uradu ljubi ianskesra vele----- GOSPODIČNA srednih let, šivilja, čedne zunanjosti, želi resnega znanja v svrho ženitve z gospodom od 26 do 38 let. Le resne ponudbe, če mogoče s eliko, na upravo »Jutra* pod »Vesela bodočnost 2685*. 2685 serma. DALMATINSKO VINO belo in črno priporoča cenj. gostilničarjem tvrdka I Trgo & Ko«, Rakek. 2739 POMOŽNI MOTOR s kolesom, v najboljšem stanju, proda po ugodni oeni takoj Peter Sušnik, mlinar, Bistra, p. Borovnica, 2738 MAVERS KONVERSA-TIONS-LENIKON zadnja izdaja nov, 33 krasno vezanih knjig, pro- i dam. Prodam tudi psa! »Dobermana*. Ponudbe do! Vidovega dne pod »Lesi-1 kon* na upr. »Jutra*. 2716 MOTORNO KOLO 1 in pol PS-, se ugodno POSODI ne 300.000 Din in 100.000 lir, plačljivih v dinarjih, proti pupilarni varnosti. Naslov pove upr. »Jutra*. 2778 DAMSKA KROJAČA Priporočam se cenj. damam v mestu in na deželi. Postrežba točna, cene solidne. Minka Karo, Sv. Pe-rta cesta St. 58. 11S1 m^to Kr^ZtrS 8? P0'?76 POSTRANSKI ZASLUŽEK ,,J na fcavi st. aa. jesemce- j™™ in fiTOSDO- stvar. Ponudbe pod »Delaven 2671» na upr. »Jutra*. 2671 Najnovejšo Izdajo cBREHMS TIERLEBENT. kupim, tudi če manjkajo zvezku — Ponudbo s ceno na V. Brezovnika, Dolenjska oesta 18, Ljubljana. 2774 Fužine. 2698 se nudi damam in gospodom, ki imajo eeliko znan-TPrmrncA stva v imoviteiših krogih. TRGOVINA ponudbe pod »Dober za- M proda z raznim blagom. lažek> M Aloma Compa-Potreben kapital oO.OOO d!- ^ontu* družba z o. z, narjev. Kje. pove uprava LUblw Kongresni trg 2708 ^ ^ gt. 8. 2750 »Jutra*. AMERIKANCI, POZOR! Proda 6e v Trbovljah zraven cerkve velika hiša, v kateri se nahaja večletno dobro vpeljana trgovina s pivom in vinom na debelo, z vodovodom in električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik. BUKOVA DRVA bukovi in hrastovi pragi, se kupijo. — Ponudbe z navedbo cene prosto vagon oddajne postaje na D. 2772 : dinarjev, drugo po dogo- --i voru. Dobijo se tudi tam OTROŠKO POSTELJO stavbene parcele z zemljo, dobro ohranjeno, komplet- Več se poizve pri g. Ivanu no. kupim. Prodam mali Orešniku, zaloga pive ETIKETE ZA ZVEZKE v vseh velikostih vedno v zalogi litograif.* Cemažar in drug. Ljubljana, Vojaška ulica 16/a. Zahtevajte vzore«! 2144 MANUFAKTURA se sprejme v komisijo oc ________ _ ... nad 50 let stare trgovine v Frančiča. Črnomelj. Potreben kapital 250.000 večjem industrijskem kra 5>779 t dinaripv rim trn no do